PPl Poštnina plačaua v gotovim ,, _ Abo. postale t gruppo l .ena 5UU Ut' i^SKI DNEVNIK Lelo XXXIX. Št. 56 (11.472) TRST, sreda, 9. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V DRUGEM DNEVU VRHA NEUVRŠČENIH DRŽAV V NEW DELHIJU ŽARIŠČA MEDNARODNE NAPETOSTI VČERAJ V SREDIŠČU POZORNOSTI Velik poudarek so namenili tudi težkemu gospodarskemu stanju mnogih držav tretjega sveta - Živahna dejavnost jugoslovanske delegacije meljil s tem, da mora »zredčiti* svoje funkcije v mednarodnih in državnih ustanovah. Valutno tržišče se je umirilo RIM — Po malem viharju, ki so ga sprožili špekulanti na medna- NEW DELHI — Bližnji vzhod g svojimi žarišči napetosti v Liba-»onu in v iraško-iranskem spopadu, položaj na področju juga črne ce-“te ter jugovzhoda Azije, obenem pa težak gospodarski položaj večine Nerazvitih držav, so bile glavne točke včerajšnjega drugega dne zase-•knja neuvrščenih držav v Nevv Delhiju. Vzporedno s temi poglavitnimi problemi, o katerih so razpravljali ’ veliki dvorani kongresne palače, pa so potekala tudi številna dvostranska srečanja me posameznimi državami, jcr so tudi obravnavali trsto perečih vprašanj ožjega ali širšega interesa. Veliko zanimanje je včeraj vla-"»lo za nastop egiptovskega predsed-**ka Mubaraka, glede a to, da so 1,8 vrhu neuvrščenih, k: je bil pred bjtlčctrtim letom v Havani, potiska Egipt v defenzivo, arabske dr-pa so ga povsem izolirale. Mubarak v svoji izjavi sicer ni izmeno podpr) arabskega predloga J? Eeza, izrazi) pa je polno priprav-Egipta, da pri reševanju bltžnjevzhodne krize podpre prizade-v^hja zmernih arabskih držav. V Svpjem govoru je tudi pogojil ta Prizadevanja z izraelskim umikom ® Libanona, dotaknil ] j se je tudi v°.ine zalivskih držav in pozval Iran ®Rj Uidi on izrazi pripravljenost za Premirje, kot je to že storil Irak. Stanja na jugu Afrike so se govorniki včeraj dotaknili v sltoraj 5*® posegih, s katerimi so so-thasno obsodili rasistično in napa-8-no politiko Južne Afrike. 0 položaju na jugovzhodnem azij-kern področju, ki še vedno poraja asprotuioča s> stališča tudi znotraj ^Uvrščenega gibanja, sta govorila Predvsem dva izmed glavnih prota-Sonistov dogajanja v tem delu sveta. ■etnamskj premier Van Dong je KrazU polno podporo svoje dežele ^°btiki držav izhodnega bloka, na-P®del je «ekspanzionistično» polifi-V? Kitajske podprl prisotnost soških čet v Afganistanu in iz ja da- bo Vietnam zapustil Kam šele tedaj, ko ne bo več ““tila nevarnost kitajske napadal-hc Malezijski premier Mahathir v°"umad pa je ponovno obudil ^Pfašanje predstavništva Kampučije *«tah neuvrščenih ter je zahte-haj trenutno prazni sedež za-S® Princ Silianuk. jJ** vseh teh in drugih žariščih čjurrarodnih napetosti, ki pogosto JJ^rt&ne tudi ločujejo, pa so vsi potrti pokazali veliko enotnost stasu ’^° J* bil govor o gospodar-Lj1 tretjega sveta, saj so možno-** hjegovega razvoja v sedanji sve-v "P1 gospodarski krizi v veliki ne , ‘‘bosti. za nekatere države pa je /-e skorajda vprašanje lastnega ^loja. til •I Problematiki je včeraj posve-j)_l^rpen govor glavni tajnik OZN Cuellar. Petem ko je poudaril. Je reševanje te krize v interesu j držav v razvoju, kot razvitih je dal tudi nekaj praktičnih Tat • °v /-a 'zb°d iz teh težav, to, ^ predlagal takojšnjo okrepi- V( 1 ‘lnančnega stanja držav v raz-barh-K3 P0^1'^!11 likvidnosti in de v-??® rezerv, olajšave pri plače-f -' Ju obresti za 600 milijard delali'' ki so jih te države dolžne ri™u fer akcijo za rušenje ca 'kih pregrad med državami. Vri prodno z «nradnims> delom ^ 'a ie razvila zelo živahno diplo-w' .? dejavnost jugoslovanska de Sta C^a' Predsednik predsedstva Vor bolid, katerega ponedeljkov go-j;, 89 sprejeli udeleženci vrlia z Siv?*}'01 zanimanjem. se je včeraj rii« 3 z. visokimi predstavniki Alži-s k ^'dneie. Iraka in DR Koreje. L., ,'orimi je izmenjal mnenja o ^ afian.Hh. ki govore o doprinosu Vj^vršfenih držav k miru. neod-hpiVPsii, in enakopravnosti ter iz-«ke.Sanfu ''olitičnega in gospedar-ga položaja v svetu. tw,^SB0URG - Bivši zahodno ®to'i * *iant'*el' Willy Brandt je od ban! z mesta poslanca v evropskem *att)ent.n nrlln^ilpu ip nfp- rodnih valutnih tržiščih takoj po političnih volitvah v Zahodni Nemčiji in upravnih v Franciji, se je včeraj položaj nekoliko umiril. Nemška marka je sicer ohranila skoraj vso prednost v razmerjih z drugimi valutami. ki jo je pridobila v prejšnjih dneh, a francoski frank je vzdržal, predvsem zaradi posega državnih bank EGS, vključno z nemško. špekulativni pritisk in se je njegov tečaj celo nekoliko izboljšal v odnosu z nemško valuto. Italijanska lira pa jo izgubila od 1 do 2 odstotka vrednosti do vseh valut EGS in do švicarskega franka, nekaj manj pa v razmerju z dolarjem, šterlingom in jenom. Firence imajo novega župana FIRENCE — Alessandro Bonsanti, neodvisen kandidat v republikanskih listah, je sprejel mesto župana Firenc. Njegovo kandidaturo bo potrdil na jutrišnji seji občinski svet, s čimer bo rešena dolga kriza, ki je sledila odstopu levičarske uprave. Bonsanti bo predsedoval petstran kanskemu odboru, ki ga sestavljajo PRI, PSDI. PSI, PLI in KD in bo nasledil levičarski upravi, ki je vodila mesto od leta 1975 do leta 1980. GLAVNA OVIRA DOLOČITEV DELEŽEV PRI PRODAJI Sporazum o teni nafte se v Londonu oddaljuje SZ je medtem svoj petrolej pocenila na 27,5 dolarja za sod LONDON — Sporazum med petrolejskimi državami, ki naj bi preprečil »vojno s cenami*, se po vseh znamenjih sodeč oddaljuje, potem ko se je ob koncu tedna že zdelo, da so mu na poti samo še nebistvene podrobnosti. Pogajanja med 13 petrolejskimi ministri OPEČ se sicer nadaljujejo, vrstijo se plenarna zasedanja in križni dvostranski in večstranski sestanki, a nič ne kaže, da bi dosegli kakšen napredek k vsaj zasilnemu sporazumu. Vtis o-pazovalcev, ki zalezujejo pogajalce v angleški prestolnici, je nasprotno, da se stališča oddaljujejo. Nepopustljivosti Irana se je namreč včeraj pridružil tudi korak nazaj Nigerije, ki je do nedelje kazala pripravljenost, da sprejme celo nekaj žrtev, da omogoči kompromis. Sinoči se je začelo ponovno plenarno zasedanje, ki bo po predvidevanjih trajalo vso noč, ni pa izključeno, da se bodo pogajanja nada- UlllllllllllllllllllllllllllllUllllllillllllllilllilillUlllllllllIlllllllllllltllMMIIIIHIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllIlllllllIMMIIItlllllllMmilllMIMIIIIIIIIIIIimillllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIinilllllllltlllllllllllB ŽE PRVE TEŽAVE PRI SESTAVLJANJU NOVE ZflHODNONEMŠKE VLADE Kancler Kohl mora sedaj voditi račune tudi z «bavarskim bikom» Straussom Strauss je že sporočil, da «pojde v Bonn» - Morda bo zahteval zunanje ministrstvo, ki pa ga liberalni voditelj Genscher ne bo hotel izpustiti iz rok (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Po prvih sejah vodstev strank v Bonnu, se po navdušenih reakcijah na borzah spričo «plazu glasov, ki se je utrgal za zahodno-neinško desno koalicijo CDU - CSU . FDP», po čestitkah, ki jih je kancler Rohl že prejel iz \Vashjngtona, Londona, Pariza in drugod se je pozornost političnih opazovalcev usmerila v pogajanja o stvarnih in personalnih zadevah, ki se začenjajo med voditelji treh koalicijskih strank. Nobetu skrivnost ni — to sta povedala že Strauss generalni sekretar bavarske CSU Stoiber — da bo CSU predložila Kohlu zdaj večji račun. Strauss, ki je na volitvah leta 1980 pogorel kot kanclerski kandidat CDU - CSU bi je nekoč ,v preteklosti menil, da Kohl ne bo nikoli zvezni kancler, jr že sporočil, da «pojde v Borni«. Ni pa povedal, ali bo poleg podkanclerske-ga položaja zahteval zase tudi zunanje ministrstvo, ki ga že dolga leta vodi vodja liberalcev Genscher, ali pa se bo zadovoljil s položajem finančnega ministra. V Vladnih krogih je slišati mnenje, da je kancler Kolti sklenil postaviti sodelovanje z «malim» partnerjem FDP na «dolgoročne temelje* in da je pri tem pripravljen tudi na trda pogajanja s Straussom. Le ta je izjavil, da «zdaj sedi v IIIIIIIIIIMIIIIIMIHIMIIIIIiniMIIIIIIIIIIMIIIIIimimillllltinilllllllllllllllllllkllflllllllllHIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIII Voditelji francoske levice razpravljali o volitvah Včeraj so se v Parizu sestali voditelji vseli treh trancoskih levičarskih strank, komunist Marchais, socialist Jospin in leti radikal Schuartzen-berg. Proučili so izide nedeljskih občinskih volitev in razpravljali o drugem krogu volitev, ki bo v nedeljo (Telefoto AP) kočiji* in predsedstvo CSU je jasno povedalo, da Bavarci pričakujejo, da bodo v novi vladi «stvarno in personalno* močno upoštevani. Vsekakor pa je zanimivo — in to so opazili budni novinarji — da je poraženi kanclerski kandidat SPD Hans-Jochcn vogel že v nedeljo z čer javno čestital Helmutu Kolilu. a da tega ni storil Kohlov partner Franz Josef Strauss. Vsekakor se Strauss zdaj vrača v zvezno politiko. Kohl bo predstavil svojo novo vlado konec marca, vsekakor pa ne bo prišlo do nobene odločitve pred nedeljskimi deželnimi volitvami v Schleswig-Holsteinu. na katerih naj bi socialni demokrati zmagali in tako vsaj nekoliko o-milili hude izgube ne samo na volitvah v zvezni parlament, ampak iudi na deželnih volitvah v deželi Porenje-Vestfalsko. Predsedstvo parlamentarne frakcije SPD je že ponudilo Voglu položaj predsednika frakcije, čeprav je ta izrazil pomisleke, češ da je sokriv za volilni poraz SPD. Toda v tem pogledu ga je močno podprl bivši kancler Helmut Schmidt, ki je izjavil, da ne bi mogel noben drug kandidat doseči več kot Vogel. Hkrati je Schmidt povedal, da bo na prihodnjem kongresu SPD, ki bo najverjetneje decembra letos, odstopil s položaja namestnika predsednika stranke, in je predlagal, da bi na to mesto izvolili Vogla. Zeleni, ki so s 5,6 odstotka glasov prvič prišli v Bundestag, izjavljajo, da bodo vodili »konstruktivno opozicijo* in da bodo «trdo in koncentrirano* sodelovali v skupščinskih odborih. Predstavniki zveznega predsedstva zelenih so na prvi tiskovni konferenci po volitvah povedali, da bodo nadaljevali z »zunajparlamentarno opozicijo* v dosedanjih oblikah. To zlasti velja za nenasilen odpor proti morebitni postavitvi novih ameriških raket na ozemlju Zveze republike Nemčije. Včerajšnji Frankrufter Rundschau je objavil zanimiv komentar pod naslovom «Adenauerjevi dediči*, v katerem piše, da se je Kohl zmeraj razglašal za Adenauer jevega vnuka in dediča «zlatih petdesetih let, ko je ljudstvo zasukalo rokave, se veselo lotilo dela in potem je agentu. Svojo odločitev je ute- '""‘a.limiti,.m,,.im.n............minili........nun.mu.. MED OBISKOM PRI ŽANDARJU REAGANOVE ADMINISTRACIJE Papež je v Hondurasu obsodil vsako nasilje Danes raka Janeza Pavla II. še zadnja, haitska preizkušnja , TEGUCIGALPA - Papežev obisk se bliža °hCU. vrtaru i&nii nrrr/lnišnii v Ho 9U- včerajšnji preizkušnji v Hondurasu čaka sedaj le haitska, saj bo obisk v Beli-‘Ju pravi oddih v eni redkih držav Srednje jj^fike, kjer je še vedno doma demokratična Earmjj svoje vloge žandarja Reaganove ~art'inistracije v Srednji Ameriki, pa je bil a Papežu prav obisk v Hondurasu eden najbolj Problematičnih V državi, ki ima le navidezno ^UtmenUtmo ureditev in kjer v bistvu še ®dno odloča vojska, je moral papež skrbno ^bajati svoje besede. Po konkretnosti v Gvatc »(vik se lu Predvsem na načelne ob- °obe nasilja. Že sam sprejem na letališču Tegucigaipj mu je jasn0 povedal, kak veter k«!? prcko Hondurasa. Postrojem vojaki in *Meti v uniformah sedemnajstega stoletja. ropot bobnov in topovskih salv je bila dobro došliea «glasniku miru*. Tudi govor predsednika Roberta Suaza Cordove je bil vse prej kot miroljuben v svojem pojmovanju krščanstva pod znakom «meča in križa*, v vlogi svoje dr žave «kot okopa proti vojnemu hujskaštvu in tujim interesom*. Kako Honduras izpeljuje svojo vlogo dobro vedo kmetje iz Nikarague, ki jih dnevno napadajo Somozove tolpe, še bolje vedo salvadorski begunci, ki so v Hondurasu prepuščeni na milost in nemilost ideo Ipškim strastem honduraške vojske. V svojih treh posegih v Hondurasu pa papež ni omenil teh vprašanj. Zavzel se je za mir, obsodil sovraštvo in nasilje ter vsiljevanje ideologij. Pokazal je torej na greh, a ne na grešnike. Bolj konkreten je bil na srečanju z laiki, ki pomagajo duhovnikom pri katehezi. V Hondurasu namreč primanjkuje celo rok za proizvodnjo, ker je dobra večina za delo sposobnih pod orožjem, da je prava kriza du hovniških poklicev. Konkretnost z laiki pa se je omejila predvsem na opomin, naj ne nase dajo lažnim ideologijam, naj ne izkrivljajo evangelija, naj bodo zvesti svojim škofom. Po obisku v mirnem Belizeju čaka torej danes papeža še postanek na Haitiju, v državi, ki je postala sinonim najbolj grobega in preži velega trinoštva Duvalierjeve družine. Haitska opozicija je pozvala papeža naj obsodi že 25 let trajajoče izredno stanje, mučenja, eksekucije brez procesov in naj zahteva splošno amnestijo, svobodo za politične stranke in svobodo tiska. rasla in rasla sladka kaša. ki je še zdaleč niso pravično delili, a je bila vendarle tako ogromna, da so si jo lahko tudi mali tlačili v usta*. Komentator nadaljuje: »Hrepenenje po tej Indiji Koromandiji je Kohl s svojimi sobojetmiki spet po-ytekel ir. globin. Sebi in ljudstvif so dopovedali, kot nekoč veliki A-denauer, da ni nobenega «če* ali «ampak». Samo hoteti morate spet trdo delati, biti pripravljeni na žrtve in pustiti konje gospodarstva, da se napojijo, potem se nemški čudež lahko ponovi. Tako se glasi enostavna poslanica.’ Slišali in sprejeli so jo tudi številni državljani, ki se bodo morali najprej žrtvovati: zdaj so dali Kohlu, dediču, celo Adenauer-jevo zmago. Takrat je veljalo: proč z ruševinami druge svetovne vojne, zdaj: novo življenje v ruševi- nah trinajstletnega socialnoliberalne-ga bankrota.* BOŽIDAR PAHOR Do 15. t.m. rok za davčni «odpns(» RIM — Davkoplačevalci, ki se želijo poslužiti ugodnosti zakona o davčnem «odpustu» za pretekle neprijavljene ali nepopolno prijavljene dohodke, morajo vložiti dodatne prijave do 15. t.m. Doslej je prošnje vložilo že 600 tisoč državljanov, ki bodo prispevali v državne blagajne okrog 11.000 milijard lir. ljevala tudi še nekaj dni. Vplivni minister združenih arabskih emiratov Oteiba je zatrdil, da ne bodo zapustili Londona, dokler ne dosežejo sporazuma, a elani drugih delegacij namigujejo celo na možnost krajše odložitve in preselitve na Du naj ali v Ženevo. Če bi pogajanja obstala na slepem tiru je namreč pričakovati, da bodo morali poseči neposredno najvišji voditelji 13 dr žav, katerih večina te dni sodeluje na konferenci neuvrščenih v New Delhiju, (in s katerimi ,:o se sicer ministri posvetovali po telefonu). Spričo skrajne rezerviranosti po gajalcev je seveda izredno tvegano napovedovati izid londonskega «ma lega vrha*: zasilen sporazum ali od klit razdor v OPEČ z brezobzirno konkurenco ob močnem padanju cen. Sinoči je bil položaj tak: dosegli naj bi načelen dogovor o omejitvi skup ne proizvodnje na 17,5 milijona sodov na dan in o znižanju osnovne cene od dosedanjih 34 na 30 do 28,5 dolarja za sod. Glavna ovira pa je slej ko prej prerazdelitev deležev proizvodnje med posameznimi drža vami, ki je predmet hudega spora zlasti med Iranom in Saudovo Ara bijo. Ob krizi v odnosih med petrolej skimi državami je zabeležiti čudno obnašanje Sovjetske zveze, ki po e-ni strani poziva OPEČ. naj ne po pušča pritisku kapitalističnih držav, po drugi strani pa je že v začetku februarja pocenila svojo nafto od 32.2 na 29,35 dolarja, sedaj pa je sporočila zahodnim kupcem, da bo že od 1. marca njena nafta stala samo še 27,5 dolarja za sod in se sovjetski petrolej že sedaj prodaja na prostem tržišču v Rotterdamu še ceneje, po 27,25 dolarja za sod. Bančne obresti se ne znižajo RIM — Navzlic pritiskom gospodarskih in poluičnil) krogov ter samega predsednika Vlade izvršni odbor združenja italijanskih bank ni sprejel sk’epa o znižanju bančnih obresti, ki ga je najavljala samostojna odločitev zavoda Banča naziona-ie del lavoro o znižanju »prime rate* od 20 na 19,5 odstotka. Spričo zadnjih pretresov na valutnih tržiščih in negotovosti glede notranjih pokazateljev (inflacija, zado'žitev države ipd.) so bančniki odložili vsako odločitev do 16. t.m. Cdombo v ZDA WASHINGTON - Italijanski zu nanji minister Colombo in njegov a meriški kolega Shultz enako ocenjujeta rezultate zahodnonemških voli tev «kot najboljši odgovor na sov jetske poskuse, da z dobrikanjem in grožnjami ošibijo zahodno fronto* glede vprašanja nameščanja evroiz strelkov. Glede vseh ostalih medna rodnih vprašanj pa kot vedno obsta ja najširše soglasje. Colombov o bisk v ZDA bo torej nadvse uspe šen. Morebitna razhajanja so mož na le na srečanjih z gospodarskimi in finančnimi ministri ZDA. Resolucija kongresa KPI o globalni zaščiti Kongres Komunistične partije Italije, ki se je zaključil v nedeljo v Milanu, je med drugim odobril tudi resolucijo, ki zadeva globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Resolucijo v celoti objavljamo: Za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji si je treba prizadevati na specifičen in enoten način tako iz zgodovinskih razlogov kot zaradi značilnosti, ki so ji lastne. Zaščita slovenske manjšine sicer sodi talco v širše vpra šanje, ki zadeva zaščito drugih narodnostnih manjšin (francoske v Dolini Aosta in nemške na Juz nem Tirolskem), ki so po dolkem sporu z osrednjo državno oblastjo že dosegle na bolj ali manj zadovoljiv način priznanje svojih pravic, kot v vprašanje zaščite jezikovnih manjšin in drugih manjših etničnih skupin, ki so še vedno brez kakršnekoli oblike zakonodajnega priznanja in ki so le v zadnjem času bile deležne pozornosti demokratičnega gibanja. V tem smis'u je enotno gibanje Slovencev v Italiji, katerega je KPI aktiven in sestaven del že dalj časa, konkretiziralo svoje zahteve in terjalo zakon o global ni zaščiti. O nekaterih zakonskih predlogih, med katerimi je tudi tisti, ki sla ga predložili komunistični parlamentarni skupini po obširnem posvetovanju z vsemt slovenskimi organizacijami, se je že začela razprava v pristojni senatni komisiji. Ta razprava se mora nadaljevati (pobuda komunistov v tem smislu je zelo jasna in komunisti stalno pritiska o, da bi se nadaljevala) in zaključiti v kratkem času z odobritvijo zakonskega inštrumenta, ki naj zadosti pričakovanjem manjšine. Globalna zaščita mora biti si stem norm, ki ji, izhajajoč iz za vesti, da je slovenska narodna skupnost v Italiji posebna družbe na skupim, mora zagotoviti specifično zaščito na vseli podrpejih (jtzucovnem, solskem, kultunertt, institucionalnem in gospodarsko -teritorialnem, na katerih se izraža in se razvija njem dejavnost. Globalna zaščita mora v okviru kolektivne zaščite zagotoviti tudi neodtujjive pravice posamezni kov. V tem smislu te norme ne smejo razlikovati Slovencev po ozemlju in po področju, temveč jim morajo nuditi možnost in p ra vico, da se uveljavijo kot kolek tivni subjekt r sodelovanju z večino, ko gre za skupna vprašanja iti za samoodločbo in ko gre ta tipične in specifične probleme Slovencev. Pri reševanju vprašanja zaščite Slovencev v Italiji je treba tudi upoštevati razvoj, ki ga je problem doživel v teku zadnjih let. Ta razvoj je zadeval objektivno rast dejavnosti in pristojnosti Slovencev na vseh področjih njihovega interesa, poglobitev in bolj znanstveno analizo statva in pogojev, v katerih živi manjšina, razvoj odnosov manjšine z matič nim narodtm. tudi v luči neka!e rih novosti, do katerih je prišlo v sodelovanju ob meji med obema državama in še zlasti kar zade va spremembe, do katerih je pri šlo v italijanskem političnem, go spodarskem in družbenem siste mu v smistil širše decentralizaci je države in razvoja krajevnih uprav. V lem okviru je slovensko narodnostno manjšino treba imeti za družbeno in nacionalno sfcupi-iiO' katere obstoj in razvoj sta do'očeni od njenih notranjih žolco nov, od odnosov z matičnim narodom ter od politične, gospodarske in družbene realnosti, drža ve, v kateri živi. V tem smislu bo odločilen za obstoj in razvoj slovenske skup nosti v Italiji, poleg in mimo zakona o globalni zaščiti, način, na kateri bodo zagotovljeni in zaščiteni — kot cilj vsega demokra Učnega gibanja in posebno komunistov — pogoji za nacionalni kul turni napredek manjšine, ki ga njena materialna in idejna sila ter njene ustvarjalne zmožnost1 lahko omogočijo; za uveljavitev demokratične politike italijanske države na področju človekovih pravic in zaščite manjšin, za utr ditev politike miru in sodelovanja ob vzhodni meji ob potrditvi prak se odprte meje, kot bistvenega in odločilnega pogoja za normal no jezikovno in kulturno rast dela nekega naroda, ki kot manjšina živi v drugi državi. 16. kongres KPI, ob upoštevanju velikega političnega in kulturnega pomena, ki ga imajo na rodnostne manjšine v demokratičnem življenju Italije, ter dejstva, da je njihov razvoj osnovna kom ponenta boja italijanskih komuni stov, poziva centralni komite, naj ustanovi komisijo, ki bo usklaje vala in preverjala vso dejavnost KPI pri resnični enakopravnosti in uveljavitvi narodnostnih manj šin, ki živijo v italijanski repu bliki. Kongres tudi meni, da je pc trebno okrepiti odnose z italijan sko narodnostno skupnostjo, ki živi v SFRJ, da bi razširili in o-krepili človeške, kulturne in politične stike Italijanov z matičnim narodom. Kongres tudi obvezuje vso par tijo in parlamentarni slcupini. da izvajajo čedalje močnejši pritisk, da bi parlament čimprej zaklju čil iler zalconskega osnutlca o globalni zaščiti Slovencev t Italiji. Gre za dejanje, ki ga ie italijanska demokracija dolžna storiti, ne samo zaradi spoštova tija do ustave temveč, ker ima tudi to časno dolžnost do manjši ne. ki je prispevala s svojim velikim krvnim davkom v protifa šistični in osvobodilni borbi. OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA V ITALIJI IN EVROPI Manifestacije proti spolnemu nasilju in evroizstrelkom ter klic k razorožitvi RIM — Osmi marec, mednarodni dan žena. Dan, ki je že tradicionalno bojevit, dan, ko ženske hočejo potrditi svojo prisotnost v družbi, enakopravnost, bojevitost za dosego svojih ciljev in odpravo krivic. Dan mimoz in boja, povork in zborovanj. Vendar ne gre, da bi se problemov ženske dotaknili samo za 8. marec, kajti ta problematika mora biti stalno in paritetno obravnavana, iz dneva v dan, iz leta v leto, kakor gre pač obravnavati vsa druga vprašanja. Žensk ni mogoče spravljati v geto ali jim odrejati čisto določene meje. Tudi to so hotele ženske potrditi na včerajšnjih manifestacijah, ki so se zvrstile domala v vseh k ra jih Italije in v svetu. Tako je bilo tudi včeraj v Rimu, kjer je bila središčna manifestacija ob dnevu žena. Bila je priložnost, ob kateri so ženske ponovno potrdile svojo vlogo v sodobni družbi in se odločno zoperstavile proti amandmaju posl. Casinijeve in zahtevale pravičen zakon proti spolnemu nasilju. In tako po vsej Italiji. Na zborovanjih je bilo poudarjeno, da se mladi borijo za mir in proti mamilom, mafiji ter kamori. Ob osmem marcu je državni koordinacijski odbor komunistične mladine izdal tiskovno poročilo, v katerem je poudarjena vloga ženske v družbi. Rimske študentke so naslovile na parlament odprto pismo, v katerem zahtevajo ponovno uvelja- Ena od tolikih manifestacij vitev prvega člena zakona proti nasilju, itd. Vendar to ni bila edina tematika na včerajšnjih zborovanjih. Bil je to dan boja proti razorožitvi in v tem okviru gre opomniti na srečanje med angleškimi in ameriškimi pacifistkami v Comisu, kjer raste novo raketno oporišče NATO. Manifestacija se je odvijala pod Italiji geslom: «H vala, nočemo mimoz, raje imamo bodočnost». Zapisali smo, da so se manifestacije ob mednarodnem dnevu žena zvrstile tudi drugod po Evropi. Ena takih je bila v Bruslju, kjer so ženske na mogočnem zborovanju protestirale proti evroizstrelkom in se zavzele za razorožitev. Prišle so i' (Telefoto AP) iz vse Evrope, ZDA, Kanade, Azije in Oceanije ter se združile v središču belgijske prestolnice. V imenu britanskih ženskih pacifističnih organizacij je spregovorila igralka Julie Christie, ki je dejala: «Strah pred atomsko vojno vliva vsem nam moč. da se borimo za življenje na tej zemlji». V PRIČAKOVANJU PONOVNE PREDLOŽITVE Dl Gl ESUE VEGA ODLOKA Včerajšnja stavka pristaniščnikov ohromila vso pretovorno dejavnost Delavstvo naj bi znova prekrižalo roke prihodnji teden v ponedeljek in četrtek V okviru 24-ume vsedržavne stavke pristaniščnikov je včeraj tudi v naši luki zamrla sleherna pretovor-na in drugačna dejavnost. Ladje zaradi tega niso pristajale ob pomolih, ampak so se usidrale sredi zaliva. Roke so prekrižali tako u-službenci poenotene luške družbe kot njihovi vrstniki iz pristaniške ustanove EAPT. Zelo verjetno bodo eni ir drugi stavko ponovili v pomede ljek, 14.. in v četrtek, 17. marca, razen seveda za primer, da ne bi medtem bile sprejete zahteve njihovih sindikalnih organizacij Filt/Cgil, Filp/Cisl in Uil/Trasporti. Mimo popolne ustavitve dela pa so se pri sianiščniki odločili še za to, da vse do 20. marca ne bodo opravljali nadur ob sobotah popoldne in v prazničnih dneh. Protestu, ki je ohranil delo v luki ter razdražil špediterje in uporabnike pristaniških storitev nasploh, je botrovala okoliščina, da je minister Di Giesi predloženi zakonski odlok v korist italijanskih luk, ki predvideva med drugim nekakšen prostovoljen odstop iz službe za kakih 5.000 luških delavcev pod posebno ugodnimi pogoji, brž nato moral umakniti zaradi nasprotovanja nekaterih drugih pristojnih mini strov. Obljubil je sicer, da mu vnese določene popravke in ga znova predloži še ta teden (morda v pe tek), vprašanje pa je, kaj bodo porekli omenjeni ministri. Za prista-niščnike, ki bi prostovoljno opustili svoje dosedanje delo, predvideva odlok zajamčen mesečni prejemek v višini 80 odstotkov njihove dosedanje plače; na Tržaškem naj bi priš'o v poštev v tem smislu kakih 400 delavcev. Slednji, kakor sicer vsi italijan ski pristaniščniki, ki so pristali na navedeni korak pod pogojem, da se pristaniškim dejavnostim v vsedržavnem okviru enkrat za vselej zagotovi nadaljnja rast z okrepitvijo ustreznih naložb in zagotovitvijo zaposlenostne ravni, so pokazali še dodatno mero odgovorno- Proslave ob 100-Ietnici rojstva Umberta Sabe Danes se na sedežu Krožka za umetnost i kulturo pričnejo proslave ob 100-letnici rojstva pesnika Umberta Sabe. Tako bo pesnik Giovanni Giu-dici spregovoril o Sabovem delu. Predavanje bo ob 18.30. Jutri bo prav tako na sedežu CCA govoril prof. Geno Pam-paloni. Predavanje se bo pričelo ob 18.30. Danes bodo v razstavni dvorani v Ul. Teatro Romano 7 odprli bibliografsko razstavo del Umberta Sabe. Odprtje bo ob 17.30. sti glede na specifične razmere tržaškega pristanišča in gospodarstva sploh, niso pa mogli nikakor pristati na zahtevo ustanove EAPT in uporabnikov luke, da svoj stavkovni protest omejijo. To pa zato, ker je stavkovno gibanje bilo odločeno na državni ravni in bo le tako mogoče strnjeno nastopiti v bran sindikalnih zahtev in z njimi v korist celovite skupnosti, kot izrecno naglašajo v sindikalnih krogih. Medtem ko so pristaniščniki včeraj pešačili v povorki po mestu, so se njihovi glasniki ločeno sesta li s prefektom in uporabniki luke. Prefekt jim je zagotovil, da bo pri zadolženih oblasteh v Rimu primerno posegel za rešitev problema, ki se vleče že več kot leto dni in ki spravlja sedaj v nevarnost marčno plačo pristaniščnikov (marsikje znotraj Italije pa niso ti prejeli niti še februarske plače, ampak samo nekaj predujmov). Uporabniki luke pa so predstavnike sindikatov naravnost izsiljevali, češ, če boste še naprej stavkali, bo to pomenilo nov hud udarec za tržaško luko, odgovornosti za to pa kar sami nosite. Toda sindikalisti in delavci so se, kot rečeno. oprede'ili za enoten nastop. Pač pa so napovedali, da utegnejo napovedani dve stavki preklicati. če bo medtem Di Giesi znova predložil znani odlok in če bo zadeva ubrala pravo pot. Med povorko po mestu so pristaniščniki glasno vzklikali gesla v podkrepitev zahteve po resnem reševanju luške problematike s posebnim ozirom na nujo po smotrni in daljnovidni programaci.ii, ki na.) sloni na primerni finančni politiki. V luki je obstalo 13 ladij, od tega dve kontejnerski in ladja za pre mogevne prevoze. Dejavnost, ki je naletela na veliko pozornost po državi Zakon o agroturizmu na zasedanju dežele Včeraj zjutraj se je sestal deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki je začel z obravnavo posebnega zakona za razvoj agroturizma v na ši deželi. Svetovalci so ocenili poenoteno besedilo omenjenega zakonskega osnutka, ki ga je pripravila komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in za vprašanje gospodarstva goratih področij na podlagi osnutkov raznih svetovalskih skupin. V delovni komisiji so poenoteni zakonski osnutek podprli predstavniki vseh političnih skupin, razen komunistov, ki so se vzdržali. Omenjeni zakon je pomemben tako za razvoj splošnih kmetijskih dejavnosti kot tudi turizma sploh, saj je agrolurizem v drugih italijanskih deželah naletel na precejšnjo pozor- nost s strani javnosti. Zakon od blizu zanima tudi naše kmete z Goriškega in s Tržaškega, kjer si ta dejavnost kljub raznovrstnim težavam in oviram vendarle utira pot. Upati pa je, da bo ta normativ v pravi luči upošteval, kakšne so stvarne potrebe in razmere kmetijstva zlasti v tržaški pokrajini, za katero dežela in drugi odgovorni organi resnici na ljubo ne kažejo prevelike pozornosti. Obravnava zakonskega osnutka o agroturizmu se bo vsekakor še nadaljevala v torek, 22. marca. Deželni odbor pa je medtem včeraj sklenil serijo srečanj in informativnih sestankov o uporabi finančnih sredstev državnega zakona štev 828, ki neposredno zadevajo tudi gospodarski razvoj tržaške in goriške pokrajine. Državni habilitacijski izpiti Ministrstvo za šolstvo je razpisalo državne habilitacijske izpite za univerzitetne diplomirance, ki se nameravajo vpisati v sezname zdravnikov, kemikov, farmacevtov, inženirjev, arhitektov, doktorjev gozdarske stroke in veterinarjev. Kandidati bodo morali vložiti prošnje do 26. marca. • Jutri ob 18. uri bo v Časnikarskem krožku na Korzu 12 prva seja novoizvoljenih sekcijskih odborov zadrug z umestitvijo konzulte predsednikov omenjenih sekcij. Ustanovitev celice PSI pri Tržaškem Lloydu Na sedežu pokrajinske federacije PSI so te dni ustanovili strankino celico uslužbencev Tržaškega Lloy-da. Za njenega načelnika je bil izvoljen Emilio Valci. Na seji so o-bravnavali problem družbinega pre-ustroja in nevarnosti, da se omejijo njene proge za Daljni vzhod, pa tudi vprašanje volilne pravice pomorščakov. Uspeh celodnevne stavke italijanskih šolnikov Italijansko učno osebje, pripadniki šolskega sindikata ČGIL. CISL, UIL, je včeraj stavkalo ves dan v protest proti zadnjim restriktivnim vladnim ukrepom v škodo javnega šolstva. Večje število italijanskih šolnikov se je v Benetkah udeležilo enotne manifestacije stavkajočega učnega osebja iz naše dežele, Veneta in Tridenta -Gornjega Poadižja. Šolnike je spre jel deželni šolski nadzornik Veneta, ki je brzojavil ministru za šolstvo o enotni manifestaciji. Jutri skupščina uslužbencev gledališča Rossetti Finančni in drugi dokaj zaskrbljujoči problemi Stalnega gledališča Rossetti bodo predmet širše sindikalne skupščine, ki jo prireja pokrajinska sindikalna zveza gledaliških delavcev skupaj s sindikalnimi predstavništvi gledališča Rossetti. Skupščina bo jutri, ob 8.30 na sedežu gledališča v Drevoredu XX. septembra. V tiskovnem poročilu, ki ga je s tem v zvezi poslala sindikalna zveza, je med drugim rečeno, da javne uprave še niso imenovale vseh predstavnikov v upravni svet gledališča, kar hudo ovira njegovo delovanje. mn iiiiiiiiiii iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiii miii iiiiiiiiiiiiiiiMiHHiiiiiiiiiiiiiiiif mini ... ŠTEVILNE PRIREDITVE PO MESTU IN OKOLICI Boj za enakopravnost in družbeni napredek v ospredju na manifestacijah ob dnevu žena Na stadionu 1. maj svojevrsten telovadni nastop upokojenk KRUT v skupnem programa z najmlajšimi telovadkinjami SZ Bor PRED KRATKIM JE POSTAL DEŽELNI TAJNIK KD DEŽELNI ODBORNIK BIASUTTI ODSTOPIL Njegov odstop bo danes formalno sporočil predsednik deželnega sveta Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu žensk se je po mestu in okolici zvrstila cela vrsta raznih manifestacij in proslav. Ženske so na tak način množično proslavile svoj dan, ki je bil obenem priložnost za razmislek o vseh aktualnih problemih družbe, še posebej pa o vprašanjih, s katerimi se ženska srečuje v njej. Glavna tema. ki je nekako idealno povezovala številne proslave na našem ozemlju pa je gotovo bil boj za enakopravnost ženske v družbi in za demokratični napredek. Zaradi pomanjkanja prostora je nemogoče v podrobnostih zabeležiti vse manifestacije, ki so bile včeraj pri nas. Med 'vsemi pa je' morita ena. ki zasluži posebno pozornost, ne samo zaradi svoje originalnosti, ampak zaradi globokega družbenega pomena. Govorimo o prireditvi na stadionu 1. maj, kjer se je s telovadnim nastopom, poleg deklic telovadne sekcije ŠZ Bor, predstavila skupina dvajsetih upokojenk Krožka rekreacije upokojencev Trst. Pod vodstvom vaditeljice Olge Pavletič so številnemu občinstvu pokazale vrsto vaj, ki jih sicer vadijo med letom. Kljub zavidljivi starosti (ne gre pozabiti, da se njihova starost suče med 60 in 80 leti) je marsikatera od teh upokojenk pred nastopom imela dokaj treme, ki pa je :™t(VfliniMIIIIIHIIIIItlllll IIIHII 111*111111 IIIIIIII Hill l*n*IIIMIIIIIIB POLICIJA JE ODKRILA DVE ILEGALNI IGRALNICI ^Ljubezen do footinga» izražali s hazardnim igranjem na kocke Kljub temu, da je policija že pozaprla nekaj ilegalnih igralnic, se kot kaže še ni pomirila žilica, ki jo nekateri Tržačani imajo za hazardne igre. Tako so v prejšnjih dneh agenti letečega oddelka vdrli v dve igralnici, kjer so na zelenih mizah metali kocke in igrali na »chemin de fer», hazardno igro s francoskimi kartami. V prostorih »Združenja ljubiteljev footinga» v Ul. Cologna 7 so zasačili 12 oseb, v glavnem so bili moški srednjih let, ki so pridno kockale. Šlo pa je bolj za družabno igro, saj je večina »hazarderjev* imela pri sebi smešno nizke vsote. Izjema je bil glavni dobitnik, ki je spravil v žepe okrog 900 tisoč lir. Druga protizakonita igralnica pa ni imela tako »športnega* cilja. Bi la je čisto enostavno stanovanje v predzadnjem nadstropju poslopja v Ul. Venezian 4. Ko so agenti nekaj po polnoči izkoristili prihod novega »gosta* in vdrli skozi vrata, še preden jih je lastnik zaprl, je bilo za zeleno mizo pet oseb. V rokah niso imeli kart, morda so pravkar končale partijo. Pri sebi so i-mele skupno milijon 250 tisoč lir. kar spet ni tako visoka vsota, še posebno če pomislimo na težke denarce, ki jih nekateri tržaški zakoni-tičneži zaigrajo v bližnjih zakonitih igralnicah. Policija je vsekakor prijavila sodstvu zaradi hazardne igre vseh dvanajst iz Ul. Cologna in lastnika oz. najemnika stanovanja v Ul. Venezian. Turistična pristanišča na Nauticamp 83 Na tržaškem razstavišču bodo danes v okviru razstave Nauticamp 83, predstavili turistična pristanišča v Severnem Jadranu. Predstavitve se bodo udeležili turistični operaterji pristanišč iz O gleja, Lignana. Milj in tudi izvedenci iz Jugoslavije. Padec z lestve Med delom v Miramarskem drevoredu je včeraj popoldne 26-letni Mario Andreozzi iz Milj, zaposlen pri podjetju Sitte, nenadoma padel z lestve z višine približno treh metrov. V hudem padcu si je po vsej verjetnosti zlomil gleženj in peto na levi nogi. Ozdravel bo v 30 dneh. vilko 4 blizu vogala z Ul. Fabbri bodo uredili dve novi parkirišči za handikapirane. Odpovedane predstave v hotelu Jolly Center za kulturne izmenjave sporoča, da so morali odložiti predstave «Retablo de la Časa seča* Fe-derica Garcie Lorce v izvedbi gledališke zadruge II Cantiere, ki bi morale biti na sporedu drevi, jutri in v soboto v hotelu Jolly. Na včerajšnji seji deželnega odbora je odbornik za javna dela A-driano Biasutti odstopil. Pred kratkim je bil namreč izvoljen za deželnega tajnika Krščanske demokracije: statut stranke relativne večine v deželi namreč ne dopušča, da bi deželni tajnik lahko istočasno o-pravljal važne upravne obveznosti. Biasuttijev odstoj bo danes formalno sporočil predsednik deželnega sveta Colli. Kot je sam podčrtal, se novi deželni tajnik KD namerava posvetiti v večji meri specifičnim političnim vprašanjem v prepričanju, da nova odgovornost ni združljiva s pristojnostjo v deželnem izvršnem organu. Potem ko je odboru zaželel dobro delo v tem zadnjem obdobju mandatne dobe. je Biasutti izrazil prepričanje, da je v teh letih pridobil koristne izkušnje, ki jih K skušal uporabiti pri svojem novem delu. S svoje strani pa se je predsednik Comelli v imenu odbora zahvalil odborniku za opravljeno delo v svojstvih odbornika za obnovo najprej in za javna dela v zadnjem času. ki je omogočilo splošno modernizacijo celotne zakonodaje v tem sekto-ju skupno z začetkom aktivne politike na področjih stanovanjske problematike, teritorija in okolja ter mu izrazil želje za dobro delo pri opravljanju nove naloge. Adriano Biasutti se je rodil pred 41 leti v kraju Palazzolo dello Stel-la: predno se je vpisal na fakulteto za politične vede-na tržaški u-niverzi je uspešno zaključil znanstveni licej. V KD je vpisan od leta 1960 in je doslej prehodil vse etape v karieri stranke. Deželni svetovalec je od leta 1973 in bil medtem tudi načelnik svetovalske skupine, za odbornika pa je bil izvoljen 21. septembra 1978. Drevi v Križu glasbeni večer V domu Alberta Sirka v Križu se drevi obeta zanimiv glasbeni večer. Na povabilo KD Vesna bodo namreč nastopili nekateri gojenci šole Glasbene matice, ki bodo sodelovali na DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI IIIIIIII ltlllltUIIIIIII|lll|lll|IIIIIIIIIIH)lllllllltlll*llll!lltllllllllttllllV*lltltlllllllllllltllftllflllHlllllHIIHIIIIIIIttll <. ii/ri"' • . . ... '<'mJ ,9Vjj Sindikat slovenske šole o habilitacijskih izpitih Drevi ob 20. uri članski sestanek o tem spornem vprašanju Sindikat slovenske šole je na včerajšnji seji razpravljal o perečem vprašanju udeležbe profesorjev višjih in nižjih srednjih šol na izrednih habilitacijskih izpitih za dosego staleža. Na seji je bil prisoten tudi del prizadetih šolnikov, ki so orisali svoja gledališča do vsega problema. Prizadeti se v bistvu pritožujejo nad dejstvom, da jim je bila onemogočena udeležba na habilitacijskih izpitih, pa čeprav so dokončali štiriletni univerzitetni študij, medtem ko so se z druge strani lahko udeležili preizkušnje kandidatov, ki jim je bila priznana diploma prve stopnje dosežena v Jugoslaviji. V mestoma dokaj razburljivo razpravo je posegel tudi predstavnik Sindikata slovenske šole v Vsedržavnem svetu za javno šolstvo prof. Samo Pahor, ki je obrazložil postopek, s katerim je Vsedržavni svet izrekel povoljno mnenje glede enakopravnosti tujih diplom (tudi diplom doseženih po dveh letih študija) italijanskim univerzitetnim diplomam. Odbor Sindikata slovenske šole je ob koncu včerajšnje seje na predlog nekaterih šolnikov nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem sklical za danes ob 20. uri članski sestanek v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 o izvajanju člena 70 zakona št. 270 iz leta 1982. Predstavili letošnji «Festival operete» V Rimu so včeraj uradno predstavili letošnji tržaški Festival operete. Pobudo za predstavitev sta dali združenji Tržačanov in Goričanov v italijanskem glavnem mestu, udeležil pa se je tudi de želni odbornik za prireditve Bomben. Izredni komisar Tržaške le-toviščarske in turistične ustanove .je predstavil repertoar letošnjega Festivala, ki se bo začel v soboto, 2. julija. Ljubitelji operete si bodo lahko poleti ogledali Lombardovo «Madama iz Teb*, Kalmanovo «Čarda.ško kneginjo* in Abrahamovo »Viktorija in njen huzar*. V sklopu Festivala operete bodo izve dli 21 predstav. • Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprejel na vljudnostnem predstavitvenem obisku novega vladnega podkomisarja dr. Gio-vacchina Matticarija. Požara pri Bazovici ter med Repničem In Zagradcem Tržaški in openski gasilci so imeli včeraj polne roke dela z gašenjem požarov na Krasu. Dopoldne je gorelo ob cesti, ki pelje s Trsta v Bazovico. Malo pred vasjo se je vne- la suhljad. Gasilci, ki so jim priskočili na pomoč tudi gozdni stražniki, so bili požaru kos po nekaj urah dela. Popoldne se je vnelo dračje ob cesti med Repničem in Zagradcem. Ognjeni plameni so kmalu zajeli eno od rulotk, ki so jo bili pripeljali pred časom na eno od tamkajšnjih zemljišč, in jo popolnoma uničili, tako da je od nekdanje lesene hišice na kolesih ostalo le ogrodje. Na kraj požara so poleg openskih gasilcev in osebja gozdne straže prispeli tudi karabinjerji nabrežinske postaje, da bi ugotovili vzroke požara in izsledili lastnika rulotke. Samomor v stanovanju Včeraj so našli mrtvega v njegovem stanovanju v Androni del pane 7, 40 letnega Raffaelleja Auricchia, upokojenega policijskega agenta. Truplo pokojnika je ležalo v spalnici na postelji z najlonsko vrečko privezano na glavi. Preiskovalci domnevajo, da si je Auricchio v trenutku obupa vzel življenje. Smrt je nastopila po vsej verjetnosti pred desetimi dnevi; domnevo je potrdil zdravnik RK, potrjuje pa jo tudi dejstvo, da nesrečni Auricchio še ni dvignil februarske pokojnine. 12. tekmovanju učencev in študentov glasbe SR Slovenije v Kranju. Občinstvu se bodo danes ob 20.30 v Križu ob klavirski spremljavi prof. Ravla Kodriča, prof. Mojce Šiškovič in Bogdana Kralja predstavili kitarist Marko Feri, klarinetista Aljoša Starc in Miran Košuta ter trobentač Marko Jagodic. Razna obvestila Pogrebno podporno društvo v Bazovici vabi na redni letni občni zbor v soboto, 12. marca, ob 20. uri v Bazoviškem domu. Odbor. Godbeno društvo Prosek priredi v petek, 11. marca, ob 20. uri v Sošče- vi hiši na Proseku svoj redni občni zbor. Vabljeni. Ob 40-letnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev letnikov 1924-25 26 v posebne bataljone se priredi za področje vzhodnega in zahodnega Krasa družabni večer. Kdor se še ni prijavil naj telefonira v Zgonik na št. 229-120. VČERAJ V TRŽAŠKI KNJIGARNI Srečanje z domačimi avtorji v znamenju dnevov knjige Dnevi knjige, ki jih prireja Tržaška knjigarna, niso samo priložnost, da knjige kupimo, ampak je že določena tradicija, da pomenijo tudi priložnost, da se srečamo s tistimi, ki knjige pišejo. In tako je bilo včeraj v prostorih Tržaške knjigarne srečanje s tržaškimi književniki Marijem Čukom, Aleksi jem Pregar-cem in Zoro Tavčar - Rebula. Avtorje in prisotne je najprej pozdravila nfiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiintMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Seja deželnega tajništva SSk Deželno tajništvo Slovenske skupnosti nam je poslalo naslednje poročilo o svoji seji: «V sredo. 2 marca, se je v Jam-ljah sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti in obravnavalo aktualna politična vprašanja, ki posredno ali neposredno zadevajo slovensko narodno manjšino v Furlaniji - Julijski krajini. Spričo bližajočih se volitev za obnovitev deželnega sveta F - JK, je razumljivo za Slovence odločilnega pomena, po kakšnem volilnem zakonu bodo potekale omenjene volitve. V zvezi s tem je deželno tajništvo izrazilo določeno zaskrbljenost nad nekaterimi deželnega volilnega zakona, po katerih bi bile praktično izločene iz bodočega deželnega sveta manjše stranke, med temi tudi SSk. Zato je deželno strankino vodstvo sklenilo napraviti vse ustrezne korake, da se preprečijo takšni, zlasti za slovensko manjšino krivični zakoni. V zvezi s slovensko delegacijo v Rimu ob nedavnem obisku jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mojsova, je bilo ob-jasnjeno in poudarjena; dejstvo, zaradi katerega se1 -SSkNtf' pridružila omenjeni delegaciji, šlo je, kot znano, za nesprejemljiv korak ene od komponent enotne' delegacije, ki je sama šla na obisk k predsednici zvezne vlade v Beograd, kar je izzvenelo kot zapostavljanje ostalih komponent. Zato je deželno tajništvo SSk dosledno s svojim znanim stališčem do obeh sopogodbenikov osimskih sporazumov sklenilo ponovno zaprositi za uraden obisk pri zveznih vladnih organih SFRJ v zvezi z manjšinsko zaščito in zadevno problematiko nasploh. Končno je deželno tajništvo SSk razpravljalo še o pripravah ža prihodnje deželne volitve in o potrebi ro nekem funkcionalnem manjšinskem forumu, v okviru katerega naj bi se obravnavala vsa najvaž nejša vprašanja v zvezi z obstojem in razvojem celotne naše zamejske skupnosti.* * * • K tiskovnemu sporočilu o seji deželnega tajništva Slovenske skupnost' želimo izraziti nekaj pripomb. Mislimo na tisti del, v katerem je govor o obisku zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Lazarja Mojsova v Italiji, ki ga je obiskala okrnjena slovenska deleaaci-ia ker sta se iz nje sama izločila SSk in Svet slovenskih organizacij, n čemer ie Katoliški glas že dvakrat pisal. Odsotnost predstavnikov SSk in SSO v znak protesta je popolnoma neutemeljena. Na zadnjem skupnem sestanku enotne slovenske delegacije pred obiskom Mojsova so pred stavniki SKGZ podrobno obrazložili, kako so potekali dogodki v zvezi z obiskom delegacije SKGZ v Beogradu. Mislimo, da bi to vsakemu dobronamernemu človeku zadostovalo, zato da se prepriča o tem, da SKGZ ni storila nobenega koraka, ki bi bi’, za druge člane enotne delegacije nesprejemljiv. To potrjuje tudi zadržanje vseh drugih komponent enotne delegacije na omenjenem sestanku. Prav v zvezi z raznimi o-biski delegacij SSk v preteklosti, pa bi ravno tej stranki lahko marsikdo kaj očital. Odsotnost SSk in SSO pri slovenski delegaciji v Rimu ni torej mogoče presojati kot protest proti SKGZ, temveč kot pomanjkanje pozornosti do gostitelja. Očitno je obisk delegacije SKGZ v Beogradu služil za povod tistim silam znotraj SSk in SSO, ki se nikoli niso hotele sprijazniti s takim slovenskim zastopstvom ali celo z enotnim zastopstvom Slovencev v Italiji. In to je, mislimo, zelo zaskrbljujoče. iniiHiiMiniiiiiMiHnnimfiiirtiiitfitMtmtMtmnniMiiiii .tv V*. t. r r. I it . .. v-- -* 1 --— * — l ll,\ flft ravnateljica knjigarne Silvana Va-loppi, nakar je vsak avtor povedal nekaj misli o svojem delu. Čuk j« tako spregovoril o svoji zadnji pe®" niški zbirki Suho cvetje, Aleksij Pregare o zbirki Moja pot do tebe. Zora Tavčar - Rebula pa o knjigi Veter v laseh. Gre za dela, ki s® sicer našemu občinstvu znana, vendar je srečanje z avtorji vedno novo vabilo k branju ali pa k razmisleku o delu. Včerajšnje srečanje je prijetno obogatil nastop Tržaškega okteta. ki je zapel venec pesmi, narodnih in pa pesmi raznih evropskih narodov. Včerajšnje kulturno srečanje j* vsekakor obogatilo Dneve knjige, ki bodo trajali do 12, t.m. Naj tu ponovimo, da so dnevi lepa priložnost za nakup dobre knjige — slovenske, prevedene in seveda tudi knjig n®' ših domačih avtorjev, ki so v zafl' njem času poskrbeli za bogato knji*' no žetev, kar je seveda za naš kulturni prostor spodbudno. Prav j?> da se tudi bralci primerno odzovejo na njihovo delo z nakupom, branje® in razmišljanjem. cTelepicroIos še vedno brez kupca V Milanu bi’ morali- včeraj podpisati pogodbo o prodaji zasebne indijske postaje »Telepiccolo*, ki J* povezana s tržaškim italijanski® dnevnikom in spada v sklop družbe Rizzoli, družbi, ki vodi zasebn radijsko postajo Teleeuropa. Pogo®: be niso podpisali zaradi odsotnosti predstavnika potencialnega kupca-V kolikor ne bo dobil »Telepicc®-lo» v teku treh mesecev noveg* kupca, grozi televizijski postaji stečaj. iiMmmfiimtUHmiiHiHHHHiiimiimiHiHH> RAZSTAVA FOTOGRAFIJ TONETA STOJKA t?* Pevka Neca Falk sinoči gost Slovenskega kluba Sinoči je v Slovenskem klubu nastopila znana slovenska pevka Neca Falk, ki se je ne prav številnemu občinstvu predstavila z vrsto pesmi. Pela je s kitaro v roki, brez spremstva ansambla, s katerim p-bičajno dela,.' vendar je bil kljub temu njen nastop intehzivtn. Zapela je neicdj svojih pesmi, nekaj pa Šifrerjevih pesmi, ki so nastale na podlagi tekstov sodobnih slovenskih pesnikov. Izbor, ki ga je predstavila je u-pošteval skladbe iz treh velikih albumov. bil pa je pripravljen izrecno za sinočnji večer. Slišali smo tako ironične, poskočne pesmi in pa bolj osebne note in besedila. Nekaj skladb je seglo v otroški svet. Skratka, Neca Falk je lepo predstavila svoje delo. škoda le, da atmosfera večera ni bila prava. V Gregorčičevi dvorani je znani slovenski fotograf Tone Stojko razstavil vrsto portretov Nece Falk. Portreti so brez dvoma intenzivni, sedaj itimni sedaj temačni, skoraj gresivni, ko se nad Necino podobo zgrinjajo oblaki, v daljavi pa se razprostira planjava, ki čaka nevihto. Tudi fotografije so pomenile zanimivo »prisotnost*, ki si jo je veljalo ogledati, pred in po nost^ pu pevke. Od tega tedna bodo listki za stav* Totocalcio, Enalotto in Totip dražji za 100 lir. Za listek z dvema kolonama (najnižja možna stava) bo®° morali tako odslej odšteti 600 lir n®" mesto dosedanjih 500. Podražitev J* odredilo finančno ministrstvo • Zaradi kanalizacijskih del bo z* nedoločen čas ostala zaprta za PrP" met Ul. Cereria. To velja za odsek, ki gre od hišne številke 3 do Ul-Valle. EBD0 Namesto cvetja na grob drage sestre Elizabete daruje brat Zdravko z družino 50.000 za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za Center z* rakasta obolenja. Ob izgubi drage sestre in tete ELIZABETE izreka družini Žuljan iskreno sožalj* KD Slavec. nfHfHtHHHHHHIMHHHHHHMIHHtHlimHliMnilllllllltHMHHHIHIIIIUIHMinHHHHHIHHHIHHMHIIHHHHHHIHIMHHtHnUHHHHHIHtltlUllUHIIHHIHIIHIHHHHItlllt«fHnHHIHIIHIHHHHIIHHMHMMHHHMHniHUItl>l|,>> VČERAJŠNJA RAZSODBA PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA Pet let zapora in 10 milijard lir kazni za Alessandra in Gioacchina Polojaca Po hitrem postopku, ki je trajal sicer več kot leto dni, se je včeraj končala pred prvostopenjskim sodiščem sodna obravnava proti trgovcema s kavo Alessandru in Gio-acchinu Polojacu ter računovodji Bsnedettu Navigliu. Sodišče (pred sednik Brenči, stranska sodnika Ni-cotra in Gullotta, javni tožilec Dri-gani) je Naviglia povsem oprostilo, proti očetu in sinu pa je izreklo izredno strogo obsodbo. 38 letnega Alessandra Polojaca je obsodilo na 3 leta zapora in 6 milijard lir denarne kazni, njegovega 77-letnega očeta Gioacchina pa na 2 leti zapora in 4 milijarde lir denarne kazni. Obema je prisodilo tudi po 100 milijonov lir upravne sankcije ter dolžnost, da izplača od škodnino civilni stranki — državi. Za določitev tega zneska bo potreb na naknadna obravnava na civilnem sodišču. Ob upoštevanju nekaterih olajševalnih okoliščin je sodišče izbrisalo upravno sankcijo in jima o-prostilo po dve leti zaporne kazni. Denarno kazen pa jima je znižalo za 2 milijona. Ob takih številkah je še najmanj šokanten sklep, da morata obtoženca poravnati tudi vse sod ne stroške in kajpak honorar za državnega odvetnika. Sodišče je torej sprejelo obtožbo javnega tožilca, češ da sta prek družbe »Southern coffee* iz Liechtensteina ustanavljala v tujini kapital. V kakšni višini? Finančnim stražnikom je uspelo dokazati, da je šlo za najmanj 2 milijardi in 800 milijonov lir, čeprav je v začetku preiskave dr. Drigani govoril o sedmih milijardah. Glede druge obtožbe, da nista spoštovala predpisov o «vračanju» kapitala v Italijo, pa ju je sodišče včeraj oprostilo, pred vsem v luči novih tovrstnih predpisov. Po razsodbi, pri kateri so bili vsi trije obtoženci prisotni seveda na začasni svobodi, sta odvetnika Vin-ciguerra in Amigoni takoj napovedala, da mislita v imenu obeh Po-lojacev vložiti priziv. To bo verjetno storil tudi javni tožilec, vendar le zaradi oprostitve v zvezi z drugo obtožbo. Drugače bi tudi ne moglo biti, saj je bil včeraj epilog tega procesa pravo zmagoslavje mladega tožilca. Drigani je namreč s to preiskavo dvignil veliko prahu, tako med tržaškim krogom trgovcev, kot tudi na sodišču. Ne smemo namreč pozabiti, da sta v »zadevo Polojac* bila vpletena tudi notar Sandrinelli in odvetnik Prearo, poleg nekaterih njunih sorodnikov. Glede obtožbe, da sta izvažala valuto, je bil Sandrinelli obsojen, Preara pa so oprostili zaradi pomanjkanja do kazov. Po formalnem postopku pa je v teku proti njima obravnava, ki mora pojasniti, če sta res pomagala A. Polojacu pri prikrivanju dokazov na škodo Driganijeve preiskave. Kot znano, je v to mrežo padel tudi funkcionar finančnih stražnikov, ki naj bi imel nalogo, da »posreduje* za Polojaca pri finančnih stražnikih. Povrnimo se še nekoliko k vče rajšnji razpravi. Glavno besedo sta imela odvetnika Vinciguerra in A-migoni. ki sta branila trgovca. Gre za strokovnjaka, ki uživata na tržaškem sodišču velik ugled. Svoj po- seg sta v celotni obravnavi v gl' nem usmerila v taktiko zavlače’ nja, včeraj pa sta nastopila skoi izključno s tehničnimi argume' Amigoni je trdil, da je listič, na 1 terem so bili zapisani razni zne (šlo je za izvleček bančnega : čuna, ki ga je A. Polojac imel švicarski banki in ki so ga na pri Polojacu julija 1980 med P hodom meje pri Chiassu), poma kljivo dokazno gradivo za tako I do obtožbo. Vinciguerra pa je sod kom razlagal logiko operacij in t pri trgovanju s kavo na svetov® tržišču. Očitno mu sodišče ni vl jelo, predsednik Brenči pa ga (kot je pri takem nekonvencion nem sodniku sicer navada) celo i gradil s '.omaj prikritim nasmeško ko je zatrdil, da sta Polojaca b le »skromna obrtnika*. Zn svoja 1 rovanea sta odvetnika zahtevala prostitev. Naj še pripišemo, da Drigani med razpravo 8. februai zahteval za oba Polojaca po 3 1* zapora in 4 milijarde lir denar kazni, medtem ko je za Navig predlagal oprostitev. Gledališča VERDI Danes ob 20. uri šesta predstava Narodnega baleta iz Marseilla «Les intermittences du coeur» (Poklon Proustu) za red H/F. Koreografija in režija Roland Petit, dirigent Ja-cques Bazire. Sedma predstava bo na vrsti 10. t.m. ob 20. uri za red C/E, osma predstava pa bo 11. t.m. ob 20. uri za red B/C. V soboto, 12. t.m., ob 17. uri izven abonmaja. Rezervacije pri glavni blagajni gledališča Verdi (tel. 040/631948) ter pri agencijah Appiani v Gorici, Ferrari v Vidmu in UTAT v Pordenonu. Vstopnice za večje skupine s 50 odst. Popusta. AVDITORIJ Danes ob 17.00 Podrekove lutke predstavijo cLunin svet* Carla Gol-dpnija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V al>onmaju odrezek štev. 10. Zadnji dan. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, "0. t.m., ob 20. uri: Milan Kundera «Burka», red S četrtek in izven, v gledališki dvorani v Solkanu. Jutri, 10. t.m., ob 20. uri: Peter 'Turrini «Lov na podgane*, red S - četrtek in S - petek B ter izven v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. CANKARJEV DOM LJUBLJANA L Preddverje Do jutri, 10. marca, odprta razstava Invina Dermerja fotografski cikli*. Mala dvorana Danes, 9., in v četrtek, 10. t.m., ob 19.30: Vsakdo sleče svojo kožo, Vsakdo odstre ozvezdje svoje. Sejna dvorana I Danes, 9. marca, ob 11. uri: predstavitev novih slovenskih knjig. Okrogla dvorana Jutri, io. marca, ob 17. uri: ponovitev igre Georga Biichnerja: «Vo-Jaček*. Srednja d orana Jutri. 10. marca, ob 19.30: skupna VPrizoritev Drame SNG in Cankarjevega doma -(Umetnikova triologija* lezeta Kraigherja (premiera). Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor .a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od ® do 11. in od 16 do 20. ure. ob sobotah od 9 do 11 ure in pred pričetkom oredstave. Kino Cappella Underground Zaprto. Ariston 16.00 «Querelle de Breste. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Sapore di mare*. Barvni film za vse. Nazionale 16.00 «Calde labbra sul mio corpo*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Grattaciclo 16.00—22.15 «In viaggio con papa*. A. Sordi, C. Verdone. Penice 17.30 «Rambo». Barvni film te vsakogar. Mignon 16.30 «Kaan principe guer-riero*. Pllodrammatico 15.00 «Schiava del Piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16-30 «Mia moglie 1’erocissi-ma». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Executor». Barvni film za vse. Cristallo 16.00 «11 tempo delle mele II.*. Jutri ob 16.30. Moderno 16.00 «Spetters». Prepovedan mladini pod *8. letom. “adio 15.30-21.30 «Mary. Mary! Linsaziabile*. Prepovedan mladi- ,ni pod 18. letom. 'ittorio Veneto 16.30 «Competition*. Barvni film za vsakogar. 1-umiere 16.30 «Quattro mosche di velluto grigio* Režija D. Argen-to. Prepovedan mladini pod 14. letom. Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. marca ■ FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob !8.0l — Dolžina dneva 11.31 — Luna vzide ob 3.58 in zatone ob 12.41. Jutri, ČETRTEK, 10. marca 40 MUČENIKOV ' reme včeraj: na j višja temperatu r® 6,5 stopinje, najnižja 4,8 stopi-dje, ob 18. uri 5,6 stopinje, zračni “Ms 1026 mb ustaljen, brezvetrje, ?tega 90odstotna, zamegljeno, morje mirno, temperatura morja 7,4 »tepinje. ROJSTVA IN SMRTI . Rodili SO SE: Davide Benci, “tenuela Benci, Aliče Benci, Veronika Sossa, Katia Pellegrino, Monica toovesana, Luša Sossa, Alessandro '^labrese. UMRLI SO: 65-letna Lidia Cae Jatzo, 57 letna Elvata Pai.ico por. Milani, 57 ielni Giorgio Peteani, 87-etna Marina Giurgevich vd. Ro-tojeh. 78 letni Albeito Visintini, 65-etna Angela Bizzano por. Callea, -letna Pazienza Kontanot. 72-letna "Hisoppina Zidarich por. Galasso, ir'letna Silvana Scoppini vd. Relli. .' letna Antonia Novel, 84 letni Ce-este Degrassi, 85 letna Rosa Que-Ito vd. Del Savin. 841etni Giusep-?e Roeco, 78 letna Eglantina Poglajen vd. Košir, 84 letni Valerio Za-84 letna Eugenia Stok vd. Uriz-1': 83 letni CamiHo Tenze, 74 letni Jjiceardo Gandriella 70-letna Emi-*a Stefani. 72 letni Antonio Winter. DNEVNA SLUŽBA LEKARN . (8.30 do 20.30) ,.U1. Dante 7, Istrska ulica 7. Ul. Giulie 2. Ul. S. Cilino 36, Na-težina, Bazovica. Milje - Drevored Mazzini l. l°d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA služba lekarn (od 20 30 dalje) ..Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Nabrežina. Bazovica, Milje - Dre-VOfed Mazzini 1. D LEKARNE v okolici Bnljunec: tel 228 124: Bazovica: 226 165; Opčine: tel. 2114101; Posek: tel 225-141: Božje polje. £8°nik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. ^ISl; Sesljan: tel. 209 197. Tudi letos tradicionalno darilo Tržaške knjigarne DO 12. MARCA dnevi knjige Vsa slovenska književnost, strokovni priročniki, plošče, kasete in vse ostale knjige tudi do 50% popusta — Ne zamudite te izredne priložnosti! TR2ASKA KNJIGARNA — UL. SV. FRANČIŠKA 20 NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje OBDOBJE IMPRESIONIZMA V SLOVENSKEM SLIKARSTVU ki bo danes, 9. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU. Predaval bo dr. TOMAŽ BREJC. V TRSTU Kulturni dom PIERO CHIARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ Danes, 9. marca, ob 20.30 — ABONMA RED D (mladinski v sredo); jutri, 10. marca, ob 20.30 — ABONMA RED E (mladinski v četrtek); v petek. 11. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski); v soboto. 12. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B (prva sobota po premieri) KD VESNA vabi danes, 9. 3., ob 20.30 v dom A. Sirka v Križu na NASTOP GOJENCEV GLASBENE MATICE ki se bodo udeležili 12. tekmovanja učencev in študentov glasbe SR Slovenije v Kranju. ŠPORTNA ŠOLA TRST priredi jutri, v četrtek, 10. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu okroglo mizo na temo ALI SE NAŠI OTROCI PREMALO IGRAJO? Izhodiščne misli o tem vprašanju bodo podali priznani strokovnjaki, ki bodo celotno problematiko osvetlili iz raznih zornih kotov. Vabljeni so zlasti starši in pedagogi. ■ \ pis ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA 3 A N K A ... -■ ;■ s. e. A. ... ' TRST - UteiCA F. P'1.7. 'O - '13? 0T-d<36 8. 3. 1983 Ameriški dolar 1.410,- Kanadski dolar 1.138,— Švicarski frank 690.- Danska krona 161.— Norveška krona 195.— Švedska krona 186.— Holandski florint 530,— Francoski frank 204,- Belgijski frank 26,- Funt šterling 2.110,- Irski šterling 1,920,- Nemška marka 590.- Avstrijski šiling 83.50 Portugalski escudo 13.- Peze ta 10,- Jen 5,- Avstralski dolar 1.110,- Drahma 13,— Debeli dinar 16,80 Srednji dinar 16.80 Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V soboto. 12. marca, ob 20. uri gostuje KUD F. Žiberna iz Povirja z veseloigro «Hodl De Bodi*. Režija Aleksij Pregare. Vabljeni. KD Rdeča zvezda Salež priredi ob praznovanju 8. marca - dneva žena otvoritev razstave pod naslovom «Kvačka, pletiljke in pridne roke* v petek, 11. mara, ob 20. uri v društvenih prostorih v Saležu. Sodelujejo duet flaut glasbene šole iz Sežane in Gianna Pahor - harmonika. KD Vesna vabi v nedeljo, 13. t.m., ob 17.30 v dom Alberta Sirka v Križ na predstavitev knjige Miroslava Košute «Tri igre za glas». Sledil bo kulturni spo-ed. Razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom vabi v petek. 11. marca, ob 20. uri na odprtje razstave lutk Agate Fre-yer iz Ljubljane. Na večeru sodelujeta čembalistka Dina Slama in čelist Edi Majaron. MNENJE ZASTOPNIKOV ZVEZE MALE INDUSTRIJE Zakon 828 aplicirati na pošten način: tako bo moč nuditi mladim zaposlitev Konzorciju CONGAFI mora dežela dati več sredstev - Tudi mala industrija je sedaj zašla v težave finančnega m prodajnega značaja f Čestitke Danes praznuje STANKO GRGIČ-TAGURNJEV 82. rojstni dan. Vse najboljše in predvsem trdnega zdravja mu želijo vsi domači. Danes se veseli 50. rojstnega dne ZORA RAZEM iz Bazovice. Vse najboljše ji voščijo Olga, Marija in Sabina. Danes praznuje 50. rojstni dan ZORKA RAZEM iz Bazovice. Iskreno ji čestitajo prijatelji in prijate-Ijie. Naša draga mama MARICA RA-POTEC praznuje danes svoj rojstni dan. Da bi se ji izpolnile vse želje ter obilo zdravja, zadovoljstva in sreče v krogu družine ji želijo vsi domači. Čestitkam se pridružuje tudi Lilijana. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 MENJALNICA vseh tujih valut ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična ud 14. do 21. ure in praznična od 8 do 20 DELAVEC tvrdke fiat proda A 112 junior. Doba 4 mesece, prevoženih 4000 km. Telefon 040/229224. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798. PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. 040 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577. PRODAM lancia beta coupe 1300. Telefon 040/410476 - Marko. PRODAM Renault 18 GTL 1400 kub. cm letnik 1980. Tel. (0481) 78-112 od 14.30 do 15.30. PRODAM seno. 20 stotov brez embalaže. Telefon 227-339. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno kapljico. PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Bol juncu. Telefon (040) 228390. DVOSOBNO opremljeno stanovanje v središču Trsta iščemo za nete zid inf'no osebo za dobo enega leta. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/630685. OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje Križpot. Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan • Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opči nali stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043 OSMICO so v Doberdobu udpifi pri Kukukevih, Ul. Do), kjer točijo betu in črno vino lastne proizvodnje. Ko pišemo o industrijski krizi na Goriškem v glavnem v velikih tovarnah, v katerih so mnogi delavci v dopolnilni blagajni, v katerih so na dnevnem redu odpusti, o tovarnah ki gredo v stečaj ter o tovarnah za katere se zahteva poseg dežele zato, da bi v njih obnovili ali razširili delo. Malokrat pa pišemo o malih tovarnah, ki jih je kar precej, v katerih občutijo splošno gospodarsko krizo, kjati težave z bančnimi posojili in s prodajo izdelkov so zajele tudi njih. Vendar ni prišlo v teh tovarnah do tako eklatantnih težav do katerih je prišlo v večjih podjetjih. Imajo pa tudi te tovarne svoje probleme. To so časnikarjem prejšnji večer na tiskovni konferenci povedali voditelji Zveze male in srednje industrije (Associazione piccole e medie industrie) goriške pokrajine, ki so se časnikarjem predstavili po zadnjem občnem zboru. Predsednik je geom. Gianfranco Ma-ruccio De Marco, podpredsednica Nadia Lepore, prisoten je bil še član ožjega odbora dr. Dario Mu-litsch, medtem ko sta bila dva druga člana odbora dr. Carlo Emili in Cesare Fumo odsotna. V tem združenju, ki je pri nas nastalo pred več kot desetimi leti. v znak odpora proti odnosom znotraj zveze industrijcev (Associazione indu-striali), kajti v tej zvezi se je odločalo na podlagi števila zaposlenih v podjetju, mali so bili torej vedno potisnjeni v stran, je danes približno 150 podjetij s približno tisoč petsto zaposlenimi. Gre torej za mala podjetja, ki sodijo v industrijski sektor. V teh niso v zadnjem letu odpustili nikogar, le nekaj primerih niso nadomestili tistih, ki so se upokojili. Tudi ta organizacija je bila v palači pokrajinske uprave v letošnjem januarju, ko je ta uprava zaprosila gospodarska združenja naj dajo svoje predloge v zvezi z izvajanjem zakona št. 828. «Vsakdo od nas je dal svoje predloge, to je veljalo za industrijce, obrtnike, trgovce, kmete, to je seveda veljalo za vsako organizacijo, saj je znano, da so razne stroke organizirane v več združenjih,* nam je dejal predsednik Maruccio De Marco. Goričani so imeli veliko u-panja v zakon št. 828, sedaj je tega upanja manj, ko prihajamo do ugotovitve, da bo denar, ki je bil prvenstveno namenjen Goriški in Tržaški, šel najbrž predvsem v Videm in Pordenon. «želeli smo tudi, in seveda še želimo.* nam je še dejal predsednik malih industrijcev, «da bi se s tem denarjem najprej utrdila že obstoječa podjetja, šele potem pa bi šli na finansiranje novih pobud. Tudi tu bi morali predvsem upoštevati tiste pobude, ki bi nudile čimveč specializirane zaposlitve mladih in katerih izdelki- bi lahko našli pot na trg. Mali industrijci tudi želijo, da bi bil denar čimprej na razpolago, da bi ga lahko hitro izkoristili in tako tudi omogočili dihati marsikateremu podjetju. Denarna kriza je zadela tudi ma- NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA 65.000 tir 49.000 lir 9.000 lir + kolek 500 lir Celoletno noročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 65 000 + 500 lit ve!|o za tiste, ki |o poruvnaic do 30 aprila Po tem datumu bo celoletno naročnino znašalo 108.000 + 500 lir Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALF OGLASE In ČESTITKE Vsi. ki bodo poravnali naročnino do 15. marco 1983 bodo udeleženi pri tradiconalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul Montecchi 6 — Tel 794672 Urnik- od 8.30 do 14.30 Uprava: Gorico. Drev XXIV maja 1 — Tel. 83382 Urnik- od 9 do 12 ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaško kreditno banko- T®koči račun štev 1192 Kmečka banka Gorica: Tekoči račun štev. 8333 POSOJILNICA V SOVODNJAH priredi 3. predavanje iz ciklusa posvečenega vinogradništvu in kletarstvu. Predavanje bo jutri, v četrtek, 10. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu. Predaval bo o gnojenju trt dr. PIERLUIGI CARGNEL la podjetja. Bančne obresti so previsoke. Podjetniki operirajo samo z menicami, denarja skoro ni v obtoku. Na Goriškem je še do predlanskega leta bil delež industrijcev pri protestiranih, torej neplačanih menicah, samo dva do triodstoten: sedaj pa so tu industrijci zapopadeni s kar 40 odstotki vseh protestiranih menic. Zaradi tega je najbolj nujno u-trditi možnost kreditov po nižji o-brestni meri. Obstaja konzorcij CONGAFI, ki ga finansira dežela (na Goriškem je v tem fondu 700 milijonov lir). Ta garantira posojila poslovnim ljudem. Fond tega konzorcija je sedaj popolnoma izkoriščen, treba bi bilo dodati nova sredstva. V zakonu št. 828 so za to možnosti. O tem je že bil govor z zastopniki deželne uprave in ker bo občni zbor CONGAFI čez nekaj dni bodo tam tudi o tem razpravljali. Z denarjem zakona štev 828 naj bi finansirali neke industrijske pobude za katere ni sedaj denarja v pristojnih zakonih. Gre, kar se tiče Goriške, za dve zanimivi pobudi. Ena je izrazito industrijska in zanima izdelavo robotov, druga pa sega že na kmečko - ribiško področje, čeprav ima izrazito industrijsko obliko in predvideva potenciranje nabavne in prodajne mreže rib ter njih pakiranje v Gra dežu. V dveh primerih bi bilo moč zaposliti do sto ljudi, od teh nekaj desetin z visoko izobrazbo. Zastopniki zveze so zatem povedali še, da so predsedniku pokrajine dali predlog za ustanovitev centra gospodarstvenikov za preučevanje tržišča in potreb (Gl SES). Taka centra že delujeta v Vidmu in V Pordenonu. V njem so predsedniki vseh gospodarskih združenj in nekako integrira delo, ki bi ga morale opravljati trgovinske zbornice. Goriška pokrajinska uprava naj hi prevzela pobudo za ustanovitev tega centra. Mali industrijci so optimisti. Upajo, da bodo, če bo prišlo vsaj nekaj denarja zakona št. 828 v Gorico, moč zaposliti v prihodnjih letih vsako leto po nekaj sto mladih ljudi. ZAGREBŠKI MADRIGALISTI V GORICI Visoko umetniška skupina z izbranim programom Med vodilna načela naše koncertne sezone je vedno spadalo to, da nudimo občinstvu pestro in razvejano sliko glasbene dejavnosti, posebej iz dela slovenskega in jugoslovanskega glasbenega sveta. Prav zato so koncerti odraz najširše muzikalne vsebine in oblike. Ud instrumentalne do vokalne, od komorne do orkestralne, od solistič ne do zborovske. In prav v zadnjem koncertu lahko skoraj beležimo malo iz vseh teh prvin. Gre sicer za zbor (čeprav izrazito komorne sestave) s solističnimi elementi, gre za pravo vokalno telo, ki posreduje izrazite umetniške prvine. To je bila skupina zagrebških madrigalistov, ki je nastopila v Gorici v dvorani Katoliškega doma v torek, 1. marca. Za koncert je vladalo precejšnje zanimanje, iz tehničnih ozirov pa je bil že dvakrat odložen. Udeležilo se ga je lepo število ljubiteljev te vrste zborovske glasbe. Program sam je bil zelo enovit in lahko rečem) zahteven, saj je v bistvu predstavil dve vrsti ene same muzikalne smeri - polifonije, renesančne in sodobne. Prav zato je bila enkratna možnost, poslušati tako izbran repertoar še posebej, ko je pri sodobni šlo v glavnem za nam malo znano hrvaško vokalno ustvarjalnost. Zagrebški madrigalisti, ki jih vo- ZASKRBLJUJOČ FINANČNI POLOŽAJ KONZORCIJA CAFO Letos bo deficit ustanove predvidoma narastel na okrog 200 milijonov lir Primanjkljaj naj bi iz lastnih sredstev pokrile občine • članice • Sklep o povišku tarif, kar naj bi omogočilo solidnejše poslovanje, še ni bil odobren Že precej let je poslovanje vzhod-nofurlanskega vodovodnega konzorcija CAFO deficitarno. Sredi lanskega leta je kazalo, da bodo z odobrenimi poviški tarif vode le nekako uspeh obrzdati naraščanje deficita in v nekaj letih poslovanje postaviti na trdnejšo osnovo. Oddahnili bi si tako upravitelji konzorcija pa tudi upravitelji občin članic, ki so v teh letih iz svojih sredstev morale pokrivati nemajhno izgubo. Predvidevanja o zmanjšanju deficita pa se žal niso uresničila. Prav nasprotno, primanjkljaj (izguba) bo letos predvidoma še višji kakor lani, ko je znašal okrog 160 milijonov lir. Po približnih. acačutifca o zadevi bo namreč govor ha “skupščini članic konzorcija, proti koncu meseca, bo primanjkljaj v letu 1983 znašal okrog 200 milijonov lir. V čem je vzrok takega neugodnega poslovanja? V določenih krogih še zmeraj vztrajajo na tem, da nastaja izguba zaradi neracionalne ureditve konzorcija samega, kar močno bremeni tekoče stroške, zlasti stroške za osebje. Efektivna storilnost uslužbencev naj bi bila namreč zelo nizka. Po drugi strani pa naj bi proračun močno bremenili naraščajoči stroški za električno energijo. Prav strošek za električno energijo je poleg stroška za osebje med največjimi izdatki. Mogoče bi bil finančni položaj usta nove, ki dobavlja vodo petnajstim občinam na Goriškim, štirim pa tudi že zemeljski plin, danes precej ugodnejši, če bi pokrajinski odbor .-.a cene odobril drugi sklep o povišku tarif za vodo. Sklep o povišku so sprejeli na skupščini že 20. julija lani, pokrajinski odbor za cene pa ga do danes še ni potrdil in kar je tudi precej čudno, niti ga ni zavrnil. Prvi, 20odstotni povišek tarif so na skupščini sprejeli že junija in je bil ustrezni sklep tudi že odo- NI ŠE ZNANO IME NOVEGA PREDSEDNIKA Občni zbor zveze industrijcev v znaku spora med strujami Dosedanjemu predsedniku Guerri nekateri očitajo, da ima podobne misli kot sindikalisti bren, mesec dni zatem pa je bil, po ostri razpravi v skupščini, sprejet nov sklep o dodatnem povišku tarif za 20, 30 in 40 odstotkov. Prav ta dodatni povišek naj bi omogočil konzorciju višji dohodek in s tem ustrezno zmanjšanje primanjkljaja. Tarife pa niso bile odobrene s strani pokrajinskega odbora za cene in tako je finančni položaj konzorcija danes pravzaprav veliko slabši, kakor pred letom dni. Po izjavah predsednika upravnega odbora ustanove, naj bi se zadeva v zvezi s tarifami razjasnila že v prihodnjih dneh. Na skupščini',"1 Ki bo predvidoma proti koncu meseca pa se bodo dogovorili o višini in kritju primanjkljaja? ki* bo" po ~vščj‘ verjetnosti, tako kakor prejšnja leta, v breme občinskih proračunov. Prav zato se v skupščini tudi tokrat obeta dokaj ostra in polemična razprava. Ob koncu pa še kratka informacija o tarifah za vodo, ki so v veljavi od sredine lanskega leta: za minimalno porabo do 3 hektolitre vode dnevno na osebo, znaša tarifa 17,4 lire po hektolitru, za porabo od 3 do 4,5 hi dnevno se cena zviža na 25,8 lire za hektoliter, količine preko 4,5 hi dnevno se zaračunavajo po 47,4 lire za hektoliter. Torej postaja voda pravzaprav dragocena stvar. Za primerjavo pa smo poprašali še za tarife na območju goriške občine. Od januarja letos stane hektoliter vode 9,6 Ure za porabe do 160 hektolitrov' vsaka dva meseca, 15,6 lire za porabe od 160 do 240 hektolitrov in 21,6 lire za količine preko 240 hektolitrov. To so seveda tarife za gospodinjstva. mejnimi kraji oziroma med Jugoslavijo in Italijo. To so zlasti cesta čez Sabotin in po italijanskem ozemlju v Brda in avtocesta od mejnega prehoda Vrtojba - Štandrež do avtocestnega priključka pri Razdrtem. Ob tem naj poudarimo, da sc v Novi Gorici in v Ljubljani množe pobude, da bi z gradnjo o-menjenili objektov mednarodnega pomena čimprej začeli. Zaradi goste megle je bilo deželno letališče v Ronkah včeraj dopoldne zaprto za ves promet. Vremenske razmere so se znatno izboljšale v popoldanskem času, Predavanja V okviru ciklusa p.eUavanj večeri pričevanja in iskanja bo drevi v Katoliškem domu v Gorici ob 20.30 predaval Taras Kermauner. Razstave V galeriji II Torchio je odprta raz stava slikarja Gio Pomodoro. di dirigent Vladimir Kranjčevič, so svoj program razdelili v dva dela. V prvem so prikazali ustvarjalnost renesančne polifonije (Lassus), v drugem pa izbor hrvaške moderne oz. sodobne glasbe. Iz prvega dela do drugega pa je tekla lepo zasnovana rdeča nitka, ki je harmonično vezala oba v pravo enoto. Na sporedu je bila tako najprej Orlanda Lassa Missa pro defunctis (Rekvi-jem), delo velike tehnične in vsebinske teže. V’ njej Je flamski glasbeni mojster polzazal na vse posebnosti in oznake svoje umetniške rasti. V tej petglasni vokalni zgradbi smo lahko razbrali podobo glasbenika, ki tako v kontrapunktistič-nem kot v harmonskem delu popolnoma obvlada svoje področje; se v njem lahkotno giblje in zmore vanj preliti tudi globoka čustva in duhovno vsebino. To Lassovo delo, ki ga pravzaprav le malokrat slišimo, je dalo poslušalcu zbranemu in zato zvrst dovzetnemu veliko užitka. Zagrebško zborovsko telo pa je tu uspelo že pokazati zelo dozirano in poglobljeno interpretacijo. S pravim asketskim in nevsiljivim pristopom so zmogli poustvariti vse posamezne dele razmeroma dolge skladbe, ki je bila pisana za liturgično rabo in ‘seveda bolj za cerkvene ladje kot za dvorane. V drugem delu pa so zagrebški pevci prikazali dela dveh znanih hrvaških skladateljev, še romantika in lirika Ivam Zajca ter sodobnega Stjepam Šuleka. Prvega so pokazali v njegovi madrigalistični zakladnici, področju, ki je tako fino in elitno, obenem pa daje veliko možnosti za pravi muzikalni razmah izvajalcem in tudi publiki. Naj tu predvsem podčrtamo, da so Zajčeve skladbe polne lirične vznesenosti in skoraj bi rekli dionizičnega vzdušja. V njih so zagrebški pevci lahko široko razvili ves zvočni volumen in tako pokazali m bogato barveno silo svojih gotovo solistično izšolanih glasov. Skladbe same so tudi lep primer ustvarjalnosti na tem področju, česar morda v naši zborovski literaturi pravzaprav manjka. Zadnja točka koncerta zagrebških madrigalistov je bila Baščanska ploča, neke vrste kantata ta cap-pella». Stjepan Šulek, sodobni hrvaški skladatelj je v lem res monumentalnem delu prelil v- glasbo starodavno glagolitsko versko besedilo in ga temu primerno izoblikoval. Veliko polifonske gradnje je v njem, poleg seveda harmonskih delov in sodobnejših izrazov. Delo je zares zanimivo, slovesno po svoji obliki in vsebini ter podano z veličastno zasnovo in oblikovanjem od strani zagrebških umetnikov. Igor Stravinski je nekje zapisal, da je vsak interpret nujno tudi izvajalec; ne' pa obratno. In tu lahko podčrtamo, da so bili zagrebški pevci s svojim dirigentom nedvomno pravi interpreti, ki so združeno s tehnično skoraj dovršenim podajanjem znali vliti tudi pravo in ljubeče občutje (kot še zahteva omenjeni ruski glasbenik) v svoje poustvarjalno delo. Ob koncu so po navdušenem in dolgotrajnem aplavzu dodali še čudovito Arcadeltovo Ave Maria in Mokranjčev N jest svjat. llllllllllllinUIIIIIIIIIIUlMllflMMtMMIIIItimiMllimilllllllflMOiniflllMIIIIIttlMUMMMIftlMIIIIIIIIIIlllllUnilUi TEŽAVE ZAH0DN0NEMŠKEGA TURISTA Kazenska obravanava zaradi ponaredbe osebnih dokumentov Prejšnji petek je bil občni zbor goriške zveze industrijcev. Običajno so na to občne zbore vabili časnikarje, delili poročila, bili zelo odprti do vseh, ki so kaj hoteli izvedeti o občnem zboru. Tokrat pa je občni zbor goriške zveze industrijev potekal skoro za zaprtimi vrati, vendar je skozi «priprta» okna prišlo iz sejnega prostora marsikaj zanimivega. Občni zbor je potekal namreč v duhu kontestacije in sporov med industrijci. Dosedanjega predsednika Pierina Guerro iz Krmina hočejo namreč odstaviti ker se je v zadnjem času na raznih javnih posvetovanjih preveč zavzel za stališča, ki so podobna onim delavskih sindikatov. Še posebej takrat ko je šlo za povzročitelje krize v večjih industrijskih obratih. Ni še znano če bo Guerra potrjen na predsedniškem mestu. Nekateri trdijo, da bo to mesto spet zasedel Nazario Romani, sedanji upravitelj podgorske predilnice in gradbenik ter bivši tr-žiški župan in bivši predsednik konzorcija za industrijsko cono v Tržiču. Romanija delavski sindikati zelo napadajo ker noče prepustiti del nic podgorske predilnice in s tem zavira nove investicije v tovarno In tudi obnovitev proizvodnje v njej. Deželna uprava pa uiu noče več dajati milijardne podpore in zahteva da se odstrani. O tem je bilo govora tudi v zadnjem goriškem občinskem svetu, in baje so tudi nekateri člani zveze industrijcev zavzeli podobna stališča. V Gorici nekateri govore, da je bilo na tem občnem zboru zelo ve liko javnih in podtalnih prepričevanj s kandidaturami. Izvolili so novi odbor, v katerem so znani zasebni industrijci. Kaj bo s predsedniškim mestom pa ni še znano. Mogla (udi na (ioriškcni Gosta megla se je včeraj proti večeru spustila tudi na Goriško kotlino in Furlanijo. Ponekod je bila, po poročilih prometne policije, vidljivost zmanjšala na 10 do 15 metrov. Na tržiškem območju pa je bila megla nekoliko bolj redka in je vidljivost znašala okrog 21. ure od 60 - 70 metrov. Ugodno ocenjen okvirni načrt novega turističnega pristana v Gradežu Na zadnji seji upravnega odbora združenja Assonautica, ustanove, ki skrbi predvsem za razvoj pomorskega turizma in gradnjo turističnih pristanišč, so razpravljali tudi o pripravah na simpozij o pomorskem turizmu, ki bo v Gradežu 8. maja letos. Razpravljali so tudi o načrtu turističnega pristanišča v Gradežu, ki ga je pripravil inž. Giuseppe Tricarico po nalogu goriške trgovinske zbornice in zdru ;Vnja Assonautica Provinciale. Nov turistični pristan naj bi zgradili v kraju Pampagnola in v njem bi bilo prostora za okrog 500 manjših plovil. Člani upravnega odbora Assonautica so izrekli ugodno mnenje glede okvirnega načrta, ki ga bo moral odobriti še upravni odbor trgovinske zbornice. Novo turistično pristanišče naj bi občutno prispe valo k poživitvi tujskega prometa v Gradežu, pa tudi na celotnem področju Severnega Jadrana. Jernej Jan danes v Novi Gorici Danes bo Novo Gorico obiskal Jernej Jan, član slovenske vlade in predsednik Republiškega komite-I ja za mednarodno sodelovanje. Se- stal se bo s predstavniki Občinske skupščine, raznih gospodarskih in drugih podjetij in političnih organi-Na sedežu sindikata kovinarjev zacij. Skupaj bodo preučili razna (FLM) v Tržiču bo jutri popoldne | odprta vprašanja mednarodnega so seminar za vodilne kadre CGIL. j delovanja novogoriške občine, pri Razpravljali bodo o vsebini in po čemer bodo posebno mesto name menu 22, januarja letos doseženega I nili izpolnjenju dogovorov iz Osim-sroražurna z vlado in industrijci. j skih sporazumov. Kot znano gre Na seminarju bo govoril član vse- j tudi za gradnjo raznih infrastruk državnega vodstva sindikata Rinal i turnih objektov, ki naj bi jih zgra-do Sclieda. Zasedanje bo ob 14.30.1 dili v okviru sodelovanja med ob- Po hitrem postopku bodo danes v Gorici sodili zahodnonemškemu državljanu zaradi ponaredbe podatkov na osebnih dokumentih in zaradi nekaterih drugih kaznivih dejanj, med temi tudi zaradi zamenjave osebe. Pred sodniki se bo zagovarjal 30-letni Peter Belleflamme, vendar si preiskovalci glede njegove prave istovetnosti še niso povsem na jasnem in so o zadevi obvestili in zaprosili za sodelovanje tako Interpol, kakor tudi zahodno-nemški konzulat v Milanu. Belleflamme se je 1. marca (od tedaj je namreč v priporu) v večernih urah pripeljal z avtom na mednarodni mejni prehod pri Štan-drežu, namenjen iz Jugoslavije v Italijo. Že ob prvem pregledu je dežur ni agent opazil da nekaj ni v redu s potnim listom ter od turista zahteval še druge osebne listine. Slike so bile res na vseh listinah enake niso pa se ujemali osebni podatki. Na nekem dokumentu je bilo menda zelo jasno opaziti sle dove brisanja, oziroma popravljanja podatkov. Dovolj elementov torej, da so domnevnega Belleflam-meja pridržali, ga spravili v zapor ter prijavili sodišču, kjer bo danes kazenska obravnava. Morda bomo danes le izvedeli za obtoženčevo pravo istovetnost, kakor tudi. za razloge potvorjenih dokumentov. Vsekakor se zdi, da gre za osamljen primer in da nima nobeno veze z dogodkom, ki se je pripetil, prav tako te dni, na omenjenem mejnem prehodu, ko sta dva sirska držav ljana, v poskusu da bi se izognite nevšečnostim na meji. pobegnite proti Benetkam in v bližini Latisa-ne doživela tudi prometno nesrečo. Enega od dveh osumljencev so aretirali in ga bodo menda že danes pribijali v goriški zapor, kjer bo počakal na zaključek preiskave. Razna obvestila Mladinski odsek KD Jezero vabi danes ob 20. trti na predvajanje barvnih diapozitivov Sergia Miche-lija o Indiji ii. budističnih samostanih v Himalaji. Predvajanje je opremljeno z glasbeno spremljavo. Prireditev bo v prostorih KD Jezero. Notranje ministrstvo je razpisalo 800 štipendij za sinove pokrajinskih in občinskih tajnikov, ki so v službi ali že upokojeni, ter 100 štipendij za sirote tajnikov. Pojasnila na prefekturi. ženski iniciativni odbor za Goriško priredi v petek, 11. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici proslavo v počastitev dneva žena. Družabnost oh 8. marcu prireja tudi KD Briški grič hi sicer v soboto, 12. t.m.. v domači gostilni na Jazbinah. V ponedeljek, 14. marca, ob 18. uri bo seja -ajonske konzulte na Rojcah. Govor bo o športnih ter kulturnih prireditvah v rajonu. Kino Gorivu VERDI 15.30-22.00 «Querelle*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30-22.00 «Seusa se e po-co». M. Vitti U. Tognazzi, D. Abbatantuono. V1TTOR1A 17.30-22.00 «Marito ce-libe. moglie nabite*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič ENCELSIOR 18.00-22.00 «11 tempo d"lle mete TI.». PRINCIPE 18.00-22.00 «ET, l'e.\tra-terresire*. \nrii Gorivu in tikohvu SOČA 18.00 «Kaj ti je deklica - Rdeči Boogie*. 20.00 iZadnje izročilo Brueea I^eejas. SVOBODA 18.00-20.00 «Prihaja Ni-nja*. Ameriški karate. DESKLE 19.30 «Maček iz vesolja*. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute. Ul. Callisto Cosulich, tel. 72 480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, telefon 84 268. POGREBI Danes v Gorita ob 11, uri Gaeta-no Radin iz bolnišnice usmiljenih bratov na glavno pokopališče. POVZETKI IZ RAZPRAVE NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE PREDSEDNIK SKGZ BORIS RA a Znaki pozitivnih premikov pri odločanju o kmetijstvu Boris Race Vaši občni zbori so praznik zemlje, so manifestacija za ohranitev njene vloge in so potrjevanje vaše volje, da to zemljo, ki je naša skupna last, varujete. Vaši očitki, d~ je bilo kmetijstvo v zadnjih 30 letih vedno bolj zapostavljeno, da je bila vsa pozornost osredotočena ra druge gospodarske panoge, vaša obsodba, da je bila kmetijstvu odvzeta rodovitna zemlja v korist večkrat dvomljivim pobudam, vaši pozivi, naj se taka kratkovidna politika spremeni, so po nekaterih znakih naleteli na odziv in zaznamujemo, da se v zavesti tistih, ki o gospoda-ski politiki odločajo pa tudi v zavesti širših krogov, nekaj spreminja. Ne gre tu le za novost, ki jo predstavlja sporazum za protivrednosti v zvezi z razlastitvami za hitre ceste in za nov pristop v zvezi z zemljišči v Cervignanu, marveč predvsem za zakon, ki je bil sprejet januarja letos in določa, da mora ENEL plačevati občinam in deželam odškodnino, torej protivrednost v primeru, da se na njihovem teritoriju zgradi termična ali nuklearna električna centrala. Odškodnina se plačuje na proizvedeno kilovatno uro ali je enkratna. Tako pridobljene »davščine* bodo dežele in občine morale uporabiti, poleg drugega, za družbeno - gospodarske posege, kar nas najbolj zanima. Potrebnih je bilo mnogo krivic in žrtev, da je prišlo do spoznanja, do kakšnih nepravičnosti pride pri u-resničevanju splošno koristnih objektov. ali določbah urbanističnih načrtov. Posebej je treba poudariti, da predstavljajo novost določbe o-menjenega zakona, ki zagotavljajo odškodnino tudi skupnostim, ki so z novo namembo prostora, ali z gradnjo objektov, oškodovane. Nismo torej sami z našimi izkušnjami. ko terjamo odškodnino za prizadeto poljedelstvo pri nas in celotno našo skupnost. Določbe novega zakona nam daiejo torej dobro orožje za uspešnejše nadaljevanje naših naporov. Imate popolnoma prav. ko pravite. da bo bitka za zemljo in bitka za to, da Slovenci to zemlio obdržimo. še dolga. Globoko je še zakoreninjeno mnenje, da nerodovitna zemlja, pašniki in začasno opuščene njive nimajo prave ali celo nobene vrednosti. To ni res. Slovenci smo zasidrani v slehernem kvadratnem metru najbolj puste kraške gmajne. Zato upravičeno trdimo, da prištevamo naš trud. da to zemljo obdržimo, med najbolj pomembne komponente našega narodnostnega boja, in Kmečka zveza je v tem boju pomembno in učinkovito udarno orožje. Naši organizaciji. Kmečka zveza in SKGZ, občine tržaške pokrajine in Kraško gorsko skupnost, druži skupen boj v obrambi kmetijstva, v obrambi zemlje, v obrambi interesov širše skupnosti in slovenske narodnostne skupnosti še posebej. Združevalo nas je v prvi vrsti nasprotovanje krivicam. Prav na tak način se bomo upirali še naprej vsakokrat, ko bo to potrebno bodisi v obrambi, bodisi v zahtevah, da se kmetijstvu pomaga iz današnjih težav. Želja, ki jo lahko danes ob vašem občnem zboru izrečem v imenu SKGZ. je. da bi bilo potrebno v prihodnosti vedno manj takih skupnih nastopov, ko se je treba nečemu upreti in da bi čimvečkrat združevali moči, kako ob podpori oblasti uresničevati posege, s katerimi bi primerno ovrednotili kmeti iško gospodarstvo in s tem krepili gospodarsko moč celotne skupnosti, moč našega človeka in naše skupnosti. MARIO COLU Predsednik deželnega sveta FJK Moje prisotnosti med vami ne smete pojmovati kot nekakšnega for-malnostnega obreda ali izkaza vljudnosti, ampak kot priznanje Kmečki zvezi kot nosilki in tolma-čici interesov celovite tukajšnje skupnosti, ne torej zgolj kmetovalcev. Vaša organizacija je pomembna sestavina krajevne gospodarske in družbene stvarnosti, njeno delovanje odlikujeta enotnost nastopanja in profesionalnost v odnosih do krajevnih in deželnih oblasti. Kmečka zveza in njeni člani ne varujejo le lastnega vrtička, ki je sicer še kako važen, ampak v svoji široki, organski viziji stvarnosti, ki jih obdaja, izpričujejo voljo po spremembi današnjosti in v tej smeri tudi iznašajo tvorne predloge v občo ko- EDVIN ŠVABI Župan občine Dolina je izrazil zadovoljstvo z dobrim in vedno učinkovitejšim sodelovanjem med KZ in dolinsko občino, saj imata enake cilje. Toda razvoj kmetijstva, obramba zemlje in obramba narodnih pravic, niso od vism le od nas: krojijo in narekujejo jih tazlične sile, naklonjene in sovražne, brezbrižne in ne poučene, lokalne in centralne. Pa vendar moramo biti prav mi protagonisti tako svojega razvoja kot o-brambe. Sodobna družba vse pogosteje priznava, da je ozemlje, se pravi zemlja, vir bogastva, ki ni neizčrpen. Temu spoznanju mora slediti drugo, da zemljo in človeka, ki jo obdeluje, družba primerno ovrednoti. To pa še ni dovolj: najti je treba novih spodbud za tiste lastnike zemlje, ki je čanes ne obdelujejo več. Do letošnjega 3. praznika kmetijstva, ki bo od 16. do 19. septembra prav ob tem gledališču, bo občinska uprava skušala izdelati nekaj konkretnih predlogov za ovrednotenje te gospodarske panoge, ki naj bo produktivna, ki naj ustvari nova delovna mesta in pritegne mlade, ki naj sproži stare in nove oblike povezovanja, ki naj ohranja naravno skladje ozemlja in postavi na popravni izpit zakon o naravnih parkih in H naj zajamči ohranitev naših narodnih ko-enin. RENATO QUAGUA Predstavnik Združenja kmetijskih zadrug se je vroče zavzel za demokratizacijo medčloveških odnosov v Furlaniji - Julijski krajini in za likvidacijo politike prevladovanja večine nad manjšinami. »Slovencem treba omogočiti, da bodo sami upravljali svoje gospodarstvo, ki temelji prvenstveno na kmetijskih dejavnostih in je kot tako torej neločljivo povezano z obrambo teritorija, torej kulture, jezika, skratka narodnostne bitnosti. Gledanje na to pra blematiko mora prerasti okvire na čela o avtonomiji; če hočemo v deželnem merilu doseči resnično' in vsestransko — upravno, politično, teritorialno in sploh družbeno — e-notnost, potem je nujno potrebno ovrednotiti različnosti, kakor oblast označuje vse, ki niso italijanske narodnosti in tudi sicer niso vpreženi v večinski voz; treba je prenehati z diskriminacijami in izrinjanjem slovenskega življa, ki biva na obrobnih, obubožanih območjih, manjšini naj se zagotovi vsestranski razvoj, ki bo v korist celovite teritorialne stvarnosti v deželi. Slovenski kmetje in Slovenci nasploh morajo postati protagonisti splošnih družbenoraz-vojnih pobud, a za vse, kar so u-trpeli po razlastitvah, morajo biti dostojno poplačani z ustreznimi pro tivrednostmi* MARCELO ČOK Pokrajinski odbornik Kljub temu, da na področju kmetijstva nima specifičnih pristojnosti, je tržaška pokrajina vedno prisluhnila problemom naših kmetov in jim bila ob strani z raznimi pobudami. Pred leti je organizirala razstave vin, na katerih so kmetje seznanjali javnost s svojim odličnim pridelkom; zadnji dve leti so te razstave zamrle, toda letos bomo sporazumno s tržaško občino to pobudo obnovili. Sedanji pokrajinski odbor je prav tako kljub skromnim denarnim sredstvom znal pomagati kmetijstvu. Pod pokroviteljstvom pokrajine je bila septembra v Dolini kmetijska razstava, ki ji je naša uprava dala tudi finančni doprinos, a letos je pokrajina občutno prispevala, da bi 6e organizirali tečaji za strokovno rast naših kmetovalcev. Ob svojem nastopu kot odbornik za kmetijstvo in manjšinska vprašanja sem takoj navezal stike s strokovnimi organizacijami in jamčim vam, da se bodo moja prizadevanja in priza devanja pokrajinske uprave v tej smeri nadaljevala. Pričakujemo, da bo dežela izdala zakone v korist kmetijstva in dodelila pokrajinam, občinam in gorskim skupnostim večje operativne pristojnosti. DANTE SAVORGNAN Predstavnik Confcoltivatori FJK je S svojo navzočnostjo želel iz pričati trdnost vezi, ki so se spletle med deželnim združenjem Confcol tivatori in KZ. Dobršen del svojega posega pa je posvetil delitvi denar nih podpor, ki jih nakazuje zakon 828 in katerih del naj bi šel tudi za kmetijstvo. Opozoril je, da druge gospodarske panoge, kot so obrt in industrija, tudi pri tem vprašanju spodrivajo kmetijstvo, kot da bi šlo za neko manj vredno dejavnost. Govornik je postregel s podatkom, da je na deželni ravni v obrti in industriji zaposlenih le 7% prebivalcev, ki ustvarjajo 5% dohodka, kar pomeni, da je kmetijstvo poten- cialno še vedno temeljna gospodarska panoga. Treba pa ga je seveda razvijati, vlagati vanj in ga pravilno ovrednotiti, ne samo s proizvodnega, temveč tudi s kulturnega vidika. V ta okvir sodi po govornikovem prepričanju tudi vprašanje zaščite slovenske narodnosti, ki marsikomu pomeni oviro, namesto obogatitve. Zavzel se je zato za projekt kmetijskega razvoja v vsem obmejnem pasu Furlani je-Julijske krajine, ki naj bi ga izvedli v okviru in s podporo EGS. ALOJZ TUL Predstavnik SSk se je navezal na tisti del predsedniškega poročila, v katerem je Guštin dejal, da v odnosih do Kmečke zveze v nekaterih krogih še vedno obstajajo dvojne opredelitve: »Mislim na Slovensko skupnost, ki mora enkrat za vselej povedati, ali je organizacija slovenskih kmetov Kmečka zveza ali pa Coltivatori diretti!» Tul je naglasil, da ne bi smelo biti dvomov, da SSk podpira zahteve Kmečke zveze in Gušti-nove besede označil kot neprijeten spodrsljaj. Ni povedal pa. če SSk priznava Kmečko zvezo kot edino resnično predstavnico interesov slovenskega kmeta, a je tej organizaciji očital, da v primerih razlaščanja naše zemlje prepozno ukrepa. VOJKO SLAVEC Tajnik ZSKD V letih, ko je bil in je še močan pritisk na slovensko zemljo smo spoznali, kaj nam kot celotni zamejski skupnosti pomeni KZ. Preko njenih nenehnih pravičnih bitk z oblastmi, smo v celoti razumeli, kaj pomeni pravilen odnos do teritorija in kako hudo nas prizadevajo razlastitve. Do danes žal razen posameznih primerov — ko je šlo za Kolonko-vec ali gradnjo hitre ceste — ni bilo med našima organizacijama tistega stalnega sodelovanja, ki je nujno potrebno med manjšinskimi ustanovami. Otipijivejše pa je bilo to sodelovanje na terenu, saj se isti ljudje udejstvujejo v društvu in obdelujejo zemljo. Uspeh vaše organizacije je viden na vsakem koraku. pri delu z ljudmi in med njimi, ob stalni pomoči in strokovnem nasvet i. ki ga nudite. S tem pa koristite ne samo slovenskemu kmetu in naši zemlji, temveč vsej slovenski narodni skupnosti. VITO SVETINA Predsednik SDGZ • Izrazil je priznanje za delo K7,, taEo-pornembno za vso našo narodnostno skupnost. Iz poročil je moč ugotoviti, da se borimo za iste cilje: za obrambo naše lastne identitete na tej zemlji ter za ohranjanje in razvoj naše gospodarske osnove. Slovenci imamo v svojih rokah pre- ko 3 tisoč podjetij, pretežno majhnih in razdrobljenih za katerih obstoj in gospodarski razvoj se moramo čim bolje organizirati. Nujno je zato iskanje novih gospodarskih povezav, novih oblik dela in ohranjevanje tradicionalnih dejavnosti. Gospodarstvo na meji nam ponuja možnost komplementarnega razvoja, tako s povezovanjem preko meje kot tudi z italijanskim zaledjem. SDGZ se je zato usmerilo v spodbujanje novih oblik dela, kot so združevanje v konzorcije in specializacija, poleg tega pa si prizadeva v nenehni bitki za pravična zastopstva slovenskih gospodarstvenikov v organih odločanja, torej za pot, ki edina jamči upoštevanje naših potreb in zahtev. Tudi z delom bomo lahko dobili zemljo, ki smo jo izgubili, nazaj: gospodarsko močna skupnost uspešneje kljubuje nepravičnemu krčenju svojega ozemlja. DRAGO ŠTOKA Predstavnik društva Pravnik se je zavzel za utrditev in delovno raztegnitev društva Pravnik v deželnem merilu, da lahko njegova zaslomba kmetom in našim ljudem sploh postane še učinkovitejša. Na deželni ravni, je potem dejal Štoka v svojstvu svetovalca, smo izgubili bitko okrog naravnih parkov («jaz sem glasoval proti in s tem razbil večino*), smo pa dobili bitko za milijardno protivrednost na račun kraške zemlje, ki jo je bilo treba žrtvovati avtocesti, in to po zaslugi Kmečke zveze. Deželna uprava ima primarno pristojnost za kmetijske probleme, toda kaj ko furlanski svetovalci podcenjujejo napore naših kmetovalcev (zadružne mlear-ne in sorodne pobude). LEO FRELIH Predsednik Zadružne zveze SR Slovenije je pozdravil zamejske kmete in njihovo organizacijo v imenu vseh, ki se v matični domovini ukvarjajo s to pomembno gospodarsko panogo. Kmetijstvo spričo zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer pridobiva na pomenu in SR Slovenija je njegov razvoj uvrstila med prvenstvene naloge svojega srednjeročnega gospodarskega razvoja. Zadružna zveza Slovenije vseskozi z veliko pozornostjo in razumevanjem spremi ia t problematiko slovenskih kmetov v Furlaniji - Julijski krajini. njihov pogumni boj proti razlaščanju.. ki je del celovitih priza-devanjža popolno narodnostno uveljavitev vse skupnosti Slovencev v zamejstvu. Govornik je poudaril že dolgo in uspešno sodelovanje Kmečke zveze iz Trsta in Zadružne zveze Slovenije ter si zaželel še tesnejših povezav in razvoja višjih oblik kooperacije, ki bi se vključila v načrt celovitega in dopolnjujočega se gospodarskega sodelovanja med SR Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. MILOŠ BUDIN Predsednik KGS je poudaril odlično sodelovanje, ki vse od njene ustanovitve veže KGS z organizacijo slovenskih kmetov. Slednja namreč s svojo dejavnostjo pomembno prispeva tako k reševanju manjšinske problematike, kot kmetijske gospodarske panoge. Osrednji del svojega posega je Miloš Budin posvetil vprašanju protivrednosti za škodo in razlaščanja, ki so jih utrpeli slovenski kmetje in vsa naša skupnost. Na primeru milijarde, ki jo bo KGS prejela kot odškodnino za gradnjo avtoceste, je pojasnil, kako v bistvu ne gre za protivrednost enkratne škode, temveč za tisto iz vseh 35 let. Neprecenljiva je namreč škoda, ki jo je slovenska narodnostna skupnost utrpela v vsem povojnem času, danes pa mnogi zahtevajo protivrednosti za celotno skupnost. Ravno zato, ker gre v bistvu za odškodnino vseh 35 let, in ne samo za gradnjo avtoceste, mora iti predvsem Slovencem in teritoriju, ki ga poseljujejo, da se bodo na njem resnično počutili svobodni gospodarji. Ne gre pa samo za kmetijstvo, ampak tudi za druge dejavnosti, saj bodo za kmetijstvo na deželi oddeljena posebej njemu namenjena sredstva. Glede milijarde lir odškodnine je Budin še dodal, da bi želeli od predstavnikov deželne uprave slišati, da ne gre za enkraten in dokončen prispevek, temveč za prvi, začetni obrok nove finančne politike na teritoriju. MILAN GOVEKAR Odgovorni urednik Kmečkega glasa je po prisrčnem pozdravu zborovalcem in gostom poudaril željo po še globljem sodelovanju med kme-tijci in njihovimi organizacijami na obeh straneh meje. Naglasil je pomen strokovne literature na vseh področjih kmetijskega udejstvovanja kot enega bistvenih dejavnikov, ki lahko prispevajo k rasti kmečkega dela. Priložnost občnega zbora je odgovorni urednik Kmečkega glasa izkoristil tudi za to, da je Kmečki zvezi p>odaril lepo število strokovnega čtiva Knjižnice za pospeševanje kmetijstva; gre za knjige, ki niso dragocene pravzaprav samo kmetu, ampak tudi človeku, ki se s kmetijstvom poklicno ne ukvarja. BRANKO JAZBEC Predstavnik SLORI Slovenski raziskovalni inštitut se že od svoje ustanovitve ukvarja tudi s problematiko slovenskega kmetijstva v Italiji in z vprašanji, ki so najtesneje povezana z zemljo, na kateri živimo. Inštitut se je obogatil z obsežnim fondom podatkov, storil pa je tudi prve korake k njihovi računalniški obdelavi in shranjevanju. Ker je naloga, ki jo je inštitutu smo, je nadaljeval, da so sprejeli idejo protivrednosti, toda največja protivrednost za nas je ta, da se slovenski narodnostni skupnosti o-mogoči popoln, vsestranski razvoj, a v tem okviru je nujen razmah kmetijstva, ki mora kot problem PREDSEDNIK GIUSEPPE AVDLIO KRITIČEN DO NAŠE DEŽELNE UPRAVE Confcoltivatori bo vsestransko podprla delovanje Kmečke zveze Giuseppe Avolio »Moja prisotnost med vami naj bo dokaz, da naša organizacija v celem podpira vse pobude Kmečke IZ TAJNIŠKEGA POROČILA, KI GA JE PODAL EDI BUKAVEC Dejavnost Kmečke zveze je bila tudi lani razvejana in uspešna V okviru naše notranje organiziranosti moramo kot izredno važnost omeniti delo, ki ga je vodilni aparat opravil pri okrepitvi in posodobljenju naših uradov, ki bodo tako lahko bolje ustrezali vedno bolj zahtevnim potrebam članov. Med dejavnostmi organizacije moramo omeniti srečanja s kmeti po vaseh, da bi jih informirali in se z njimi pogovorili o raznih problemih: o zakonih, ki zadevajo kmetijstvo, o urbanistiki, razlastitvah ipd., vlaganje raznih prošenj in opravljanje drugih pratik, obiska pri obratih naših članov in pri kmetijskih zadrugah. Slednjim sledi in pomaga v okviru naše organizacije center za pospeševanje in razvoj zadružništva ter konzorcij kmetijskih zadrug »Grmada*. Vloga teh dveh struktur se mora usmeriti zlasti k strokovno -upravni pomoči, k pomoči pri vodenju obratov in usmerjanju produkcije tako v okviru zadružnih struktur samih kot tudi na ravni posameznih včlanjenim kmetijskih podjetij. V tem sklopu je letos začela poslovati služba za strokovno agronomsko pomoč, ki jo vodi dr. Mario Gregorič, čigar odlične poklicne sposobnosti so nam vsem dobro znane. Kar zadeva poklicno izobraževanje smo, predvsem s pomočjo zunanjih sodelavcev, organizirali tečaje za vinogradnike. V okviru de;avnosti Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobra ževanje pa naj omenimo tečaj za cvetličarje in tečaj za čebelarje. Tudi v bodoče bomo skušali v čim večji meri zadostiti zahtevam in potrebam naših članov. čeprav je naštevanje podatkov dokaj dolgočasno, je vendarle potrebno, če hočemo vsaj deloma prikazati delovanje uradov in o-sebja. ki s svojo veliko angažiranostjo in odgovornostjo dokazuje, kako mu je pri srcu dobro delovanje organizacije. Da le približno nakažemo opravljeno delo. bomo navedli le nekaj podatkov. V lanskem letu smo opravili skupno 2727 pratik v zvezi s strokovno in poklicno pomcč jo, in sicer: 802 prijavi dohodkov. 141 pratik za dvolastnike, 74 pri- jav vin, 20 prošenj za prodajo vina in pridelkov na osmicah, 23 prošenj za kuhanje žganja, 1 zapuščinsko prijavo, 10 prijav škode po divjačini, 156 prošenj za dopolnilno odškodnino, 21 prošenj za knjigovodstvo INEA, 10 za knjigovodstvo IVA. 9 prošenj za kmečki vojaški dopust, 13 rekurzov IRPF.F, 9 prošenj za prispevek za nakup kmetijskih strojev, 300 prošenj za izstavitev številke IVA kmetijskim podjetnikom, 6 pratik pri prometnem nadzorništvu, 3 prošnje za davčno oprostitev, ter 1120 splošnih pratik (rekurzi, prošnje, ocene itd ). Dejavnost uradov in naše organizacije sploh se izraža tudi r delu našega patronata 1NAC, ki je v preteklem poslovnem obdobju še bolj utrdil svojo vlogo na področju socialnega varstva in skrbstva. Čeprav so 1. 1 1982 stopili v veljavo novi kriteriji registriranja pratik, zaradi katerih so vsi patronati v Italiji zabeležili od 50 do 70 odstotkov manj pratik, je naš patronat celo postavil absolutni rekord nanovo predloženih pratik, in sicer kar 3.754 vlog, kar presega vse dosedanje dosežke. V letu 1982 pa je bilo pozitivno rešenih 3.048 pratik, od katerih 154 pokojnin; 1.221 dodatkov na pokojninah, oziroma družinskih doklad in plačila zavarovalnih prispevkov kmetov, obrtnikov in trgovcev: 1.861 je bilo raznih manjših vlog v zvezi z rednim nakazovanjem pokojnin; 10 pratik je sprejel INAIL zaradi poškodb pri kmečkem delu; končno naj omenimo še uspešno delo pravne službe, saj je INAC imel v letu 1982 38 pozitivno rešenih tožb. Kljub kadrovski zamenjavi je torej patronat bil kos svoji nalogi in v primerjavi z lanskim letom količinsko povečal število pratik za kar 62 odst., sorazmerno pa se je Izboljšala tudi kakovost opravljenega dela. Če se zdaj približamo sklepu tega poročila, mislim, da je čas, da podčrtamo, da bo še zlasti v txxioče naša organizacija morala posvečati vse več naporov v korist članom, da bodo ti lahko strokovno kos vedno večjim ad- ministrativnim in birokratskim pritiskom, ki postajajo vedno bolj zavirajoči in otežkočajo kmetu normalno proizvodno delo, ki bi moralo biti njegova prva skrb. Pri tem naj še zlasti omenimo zadnje davčne ukrepe v zvezi z ustekleničevanjem in prevažanjem vina, ki so tako zoprno zapleteni, in nepotrebni, da se vsakemu pametnemu človeku zdijo absurdni. Tudi stvari, ki so se do nedavnega reševale z razumevanjem oblasti in zadolženih funkcionarjev na sorazmerno enostaven na čin, postajajo v zadnjem času zelo zapletene in težavne. Omenimo naj le primer prodaje vina in drugih pridelkov na osmicah. Pikolovstvo in pretirano nadzorstvo pristojnih oblasti pri izdajanju dovoljenj nas navdaja z upravičenim vtisom, da gre za namerno zaviranje te dejavnosti, ki pa predstavlja pomemben pogoj za večjo rentabilnost kmečkega dela in za razvoj agroturizma. Taka praksa ne škoduje le tej dejavnosti sami po sebi, temveč lahko ima tudi hujše posledice za položaj kmetijstva nasploh. Želeli bi, da bi tudi za te probleme s pomočjo naših občin dobili ustrezne rešitve. zveze in vaš boj na vseh ravneh, ki je močno odjeknil tudi na našem občnem zboru. Confcoltivatori na vsedržavni ravni podpira in bo podpirala vaš boj zoper razlastitve, kajti držimo se načela, da je treba braniti korenine slovenskega življa na vašem deželnem teritoriju, kar tudi ni v nasprotju s hotenji po naprednem razvoju. Problem Krasa: naša organizacija si prizadeva za oblikovanje naravnih parkov, toda vprašuje se tudi, kakšni naj bodo. V njihovem okviru je treba ljudem, ki zadevna območja naseljujejo, strogo zajamčiti narodnostni obstoj in razvoj, treba jim je zagotoviti nemoten razvoj njihovega dela in ga ovrednotiti; vse to ob spoštovanju načela enotnosti, ki mora temeljiti na enakopravnem odnosu med posameznimi družbenimi sestavinami. To je tudi izrecnca dolžnost upraviteljev Furlanije - Julijske krajine, ki pa niso poslali na vaš občni zbor enega samega predstavnika, kar ostro obsojam (vsa čast pa seveda navzočemu predsedniku deželne skupščine Colliju). To odraža anahronistični odnos deželnih pa tudi vsedržavnih oblastev do kmeti jcev. Slovenskim kmetom mora biti dano, da se lahko izražajo v materinem jeziku kjer koli, zato morajo javni funkcionarji ta jezik tudi obvladati; naša organizacijca se bo za to še posebno zavzela.* Poslanec Avolio je bil sila kritičen do dejstva, da oblasti sistematično diskriminirajo mimo kmetijstva na Tržaškem in kmetov kot takih, Kmečko zvezo kot edino resnično predstavnico slovenskih obdelovalcev zemlje, živinorejcev in drugih kmetijcev in tudi v tem smislu se bo Confagricoltori primerno angažirala na vseh ravneh. Kmetijstvu v Furlaniji - Julijski krajini, kot sploh v Italiji, je treba pomagati z izrokiščanjem tudi tistih možnosti, ki jih nakazuje politika Evropske gospodarske skupnosti; ampak samo nakazuje, kajti to politiko treba preusmeriti tako, da bo težila k homogenizaciji kmetijskih področij znotraj EGS: kakšna razlika bi morala biti, denimo, med Bavarsko na eni ter Furlanijo - Julijsko krajino ali Bazilikato na drugi strani? V tej smeri je rimska vlada dolina napeti vse sile upoštevajoč, da je italijanski industrijski in gospodarski razmah nasploh bil v preteklosti naslonjen zgolj na dotok ustrezne delovne sile iz kmetijskih vrst; Italija se je potemlakem razvijala na račun kmetijstva in kmetijcev, ki jih danes za zahvalo tako grobo diskriminira. In vendar kmetijstvo ni Pepelka: v tridesetih letih se je ob porastu števila prebivalcev v vsej državi s 47 na 58 milijonov obseg kmetijstvu namenjenih površin skrčil z 28 na 18 hektarov, delež v kmetijstvu zaposlenih na skupnem prebivalstvu pa je upadel zaupala Kraška gorska skupnost. I biti obvezujoče za vse politične sile, - dobri meri posvečena preučeva- BRANKO PAHOR Predstavnik PSI je prinesel pozdrav pokrajinskega vodstva tržaške federacije PSI in poudaril, da KZ pobg svoje osnovne naloge na sindikalno-strokov-nem področju, opravlja pomembno delo tudi na narodnostni ravni, sal velika večina neposrednih obdelovalcev v naši pokrajini pripada slovenski narodnosti To pa je skupnost, ki v skoraj -40 letih od zmagovitega zaključka narodnoosvobodilnega boja in odporništva prod nacifašizmu, boja, iz katerega je vzniknila tudi naša republika in njena ustava, še vedno čaka na u-zakonitev svojih pravic. Čeprav zaščitni zakon sam po sebi ne bi čez noč rešil vseh odprtih vprašanj. ki zadevajo slovensko narodno skupnost, bi pa vsekakor predstavljal temeljni kamen in izhodi; šče za vso nadaljnjo borbo ter bi hkrati lajšal delo slovenskih orga; nizacij in ustanov, med njimi tudi KZ, predvsem v odnosih z oblastmi, ki sedaj slonijo pretežno na dobrem ali slabem trenutnem razpoloženju posameznikov. EGON KRAUS Predsednik zadruge Naš Kras V imenu zadruge Naš Kras se j« govornik navezal na preteklost, tesno povezano s sedanjostjo: ohranjati moramo pričevanja o naši zgodovini. običaje in kulturne spomenike, ki so nam jih zapustili v varstvo predniki. V zadnjih letih si sicer v okviru možnosti prizadevamo ovrednotiti stare običaje, vendar je bilo mnogo dobrin tudi neodgovorno uničenih in zapravljenih. Malo je še hiš, ki se ponašajo * skrlasto streho, vse manj je kolon in kamnitih vodnjakov, še manj predmetov in orodja, ki je bilo nekoč v rabi na našem območju. . Eden takih redkih spomenikov je tudi repentabrska cerkev in srenj-ska hiša ooleg nje. Oboje je P°° spomeniško zaščito, vendar sta obe stavbi že močno načeti in nujno potrebni popravil. v nju možnih oblik razvoja kmetijstva na njenem območju, bodo ob koncu raziskovalnega dela, ko bodo na voljo prve analize, na vrsti posvetovanja z vsemi prizadetimi javnimi upravami in strokovnimi organizacijami, med katerimi bo posebno važno mnenje KZ. V tej zvezi pa bomo morali še poglobiti sodelovanje med našima organizacijama, saj bodo skupno zastavljene moči v obojestransko korist. BORIS ISKRA Predstavnik KPI se je zaustavil prvenstveno ob problematiki, ki je zapopadena v treh deželnih zakonih o velikih javnih delih (povezanih z razlaščanjem kmečke in slovenske zemlje), o zaščiti okolja in o pokrajinskem seznamu kmetovalcev. Ti zakoni dokazujejo nenaklonjenost dežele do kmetijstva in do Slovencev, s tem ca poskus destabilizacije kmetijskih dejavnosti in ljudi na teritoriju, ki se z njimi ukvarjajo. Govornik je obžaloval tudi dejstvo, da naši ljudje sami od sebe prodajajo lastno zemljo,, to pa zato, ker jim deželna u-prava ne ponuja nobenih izgledov za uspešno delo na zemlji. Dosegli od 42 pod 12 od sto, a kljub temu se je kmetijska proizvodnja potrojila (in celo petkrat povečala, če jo primerjamo osipu v kmečkih vrstah). Država naj torej kmetijstvo odločno podpre, omogoči naj mu kredite, poskrbi naj za učinkovito in pravično zaščito teritorija in za korektnej-še odnose med kmetijskim svetom na eni ter industrijci in tržiščem na drugi strani, vse to po geslu »Novo kmetijstvo za novo družbo*, pripravljenem za 2. kongres Confcoltivatori. ALOJZ DEBELIŠ Podpredsednik KZ V teh dneh je stopil v veljavo o-dlok o davku na dodatno vrednost, ki nalaga vinogradnikom nove obveznosti pri prodaji vina. Potrebno je, da se pri tem malo zamislimo, ne le zaradi novih težav in problemov, ki bodo nastali s tem v zvezi, temveč zaradi vse večjega in pogostejšega davčnega in administrativnega pritiska. Res je, da ima tudi kmet, kot vsi ostali državljani, dolžnosti do države in ne bi hotel, da moj poseg izzveni kot protest proti davčnim dajatvam ali kot zahteva, da bi bila naša kategorija deležna posebnih privilegijev. Hočem le povedati naslednje: 1. Zakonodajalci bi se morali zavedati, da so naši dohodki zelo nizki in da bi zaradi tega vsak prekomeren davčni pritisk lahko usodno omajal našo požrtvovalnost in navezanost na zemljo, ki sta nujno potrebni za kmetovanje v naših pogojih; 2. Zavedati se morajo, da si za razliko od industrijalcev in trgovcev v svojih obratih ne moremo privoščiti računovodij in da je zato treba birokratske obveznosti omejiti le na nujno potrebne. Priznati sicer moramo, da nam je pri reševanju teh problemov ob strani naša strokovna organizacija, ki nam po svojih močeh vsestransko pomaga. Toda zavedati se moramo, da ta ne more biti vsemu kos, zato del bremena pade neizogibno na nas. To breme pa nam je še toliko težje, ker v uradih kamor vse pogosteje romamo ni najti človeka, ki bi razumel našo materino besedo in s katerim bi se lahko sproščeno pogovorili. Kar pa je še huje, naletimo večkrat na brezbrižnost in nerazumevanje. Če hočemo to preprečiti morajo za to odgovorne oblasti razumeti, da je treba kmeta v čim večji meri razbremeniti zamudnih in zapletenih birokratskih in administrativnih obveznosti. Pustimo ga orati po njegovi plodni zemlji. Naj drugi za to postavljeni, orjejo po manj plodnih poljih kolkovanega papirja. ' Tv IVO ŠIRCA Predstavnik Kmetijske zadruge »Z veseljem opažamo, da se danje na kmečki svet spreminja, d* se vsi bolj zavedamo važnosti n*" posrednega stika z zemljo, na ka-teri in od katere živimo, in dejstva-da je obstoj vsake narodnostne manj' šine povezan s posestjo zemlje, na kateri biva in dela. Tudi v odnosu oblasti do teritorialnega aspekta manjšinske bitnosti se nekaj Pre" mika in kljub neustrezni deželni ter državni zakonodaji je v naših vaseh marsikatera njiva nanovo zorana, marsikateri vrt nanovo zasejan, a marsikje nove vrste kolov nakazujejo nove trgatve. Za nadaljnji razmah kmetijstva in z njim razvoj naše narodnostne skupnosti je med drugim nujno treba okrepiti zadružno delo z ustanavljanjem novih zadrug, zlasti na področju vinogradništva; le tako bo mogoče posodobiti kmetijsko proizvodnjo.* DRAGO STARC Predsednik Cvetličarske zadruge Tržne cene kmetijskih pridelkov naraščajo, zaslužek, ki ga ima od prodaje teh pridelkov kmet. P* upada: lani se je povečal za 9 °d sto nasproti letu 1981, inflacija P® se je medtem povečala za 17 °d sto. Kmet ima zlasti velike stroške pri nakupu tehnoloških pripomočkov. V Italiji se na kmetijstvo še naprej gleda kot na pastorko, ki ji J® mačeha industrija, ali bolje, Reprogramirana industrializacija- Listava veleva, naj ima vsakdo pravico živeti od lastnega dela. tod* kmet pravzaprav prosi za vbogajme. ker njegovo delo ni cenjeno in Pra' vilno vrednoteno. ALOJZ KRIŽMANČIČ Predsednik Zadružne mlekarne Med najhujše probleme, s katerimi se kmetje ubadamo, sodijo nedeljski izletniki. Ti zlasti spomlad* in jeseni uničujejo naše travnike in pašnike, na katerih puščajo 'f znak »ljubezni do Krasa* steklem' ce in papirnate odpadke ter cel° štedilnike in slamnjače. Oblasti s® s prepovedjo vožnje z motornimi vozili po poljskih poteh sicer nekoliko zaustavile naval izletnikov, s° pa hkrati spravile v težave domačine, ki ne morejo več na svoj® polja in v gozd brez posebnega dovoljenja, ki stane veliko časa in nar ja. če so ta dovoljenja neizogibna, naj jih izdajajo brez posebnih formalnosti in brezplačno. Izletniki poleg drugega tudi spreminjajo naše napajalnike v pralne centre ** avtomobile; kje naj se živina napaja? Ničesar nimamo proti izletnikom iz mesta, toda ti naj zares spoštujejo naravo. 9. marca 1283 Slovenske ženske so v veselem vzdušju praznovale osmi marec r ■ ** ■ Otroci, k! so sodelovali na prireditvi v Prebenegu Osmomarčevska proslava pri Dom|u mm. mmm ^ j \W i 1 Dramska skupina KD Slovenec Iz Boršta |e v Bazovici uprizorila Igro J. Stoke «Ne kliči vraga« S praznovanja KD Slovenec v Borštu Sodelujoči na proslavi v občinski telovadnici v Dolini m m 'jr ., ^ > J Ansambel (Pomlad« je odlično Igral tako pri Domju kot v Dolini mlade pianistke Jelke Klemenčič v Gallusovi dvorani v Trstu V gostilni Urdlh v Mavhln|ah |e v četrtek nastopil mešani zbor Igo Med nastopom Gruden Iz Nabrežine Nastop Zagrebških madrigalistov v tržaškem Kulturnem domu " •* 41 V-;*' . J ciklusu srečanj o slikarstvu, ki |lh prireja N6K, |e prejšnji teden pro-davala prof. čopičeva Med predavanjem psihologinje Zdenke Pribil v Cankarjevi dvorani Delegacija generalnega konzulata SFRJ v Trsu je obiskalo Iržaiki Oktet (zgo.ai) in deželno voostvo SSk (spodaj) Alpinistka Mari|a Stremptel |e na povabilo SPDf govorila o ženski odpravi na Pamir ' . * » - * 1 ' w 1 TJ Ki li S Prešernove proslave na strokovnem zavodu (Jožef Stefan« KLJUB PRISOTNOSTI AVSTRIJSKIH IN JUGOSLOVANSKIH RAZSTAVLJALCEV IN OPERATERJEV Nauticamp ostaja priklenjen na ozko tržaško stvarnost ne da bi premostil okvira krajevne sejemske prireditve Bogato in pestro ponudbo še vedno pogojuje kronično pomanjkanje privezov Jugoslovanske marine niso izrabile možnosti, da bi bolje ponudile svoje storitve Tudi letošnja že 7. vsedržavna razstava navtičnega turizma, cam-pinga in caravanninga Nauticamp 83 sledi že starim ustaljenim kolesnicam. Že res, da se je povečalo število razstavljalcev, ki jih je letos 70; tokrat tudi prvič nastopajo neposredno nekateri razstavljala iz Avstrije in Jugoslavije, a krajevnih okvirov tovrstne prireditve niso uspeli premostiti. Nauticamp ostaja trdno priklenjen na tržaško stvarnost z vsemi protislovji in pomanjkljivostmi, zato ne uspe premostiti ozkih o-kvirov navadne sejemske prireditve. kot je to uspelo drugim po Italiji. Zgovoren tak primer je navtična razstava Nautex v Riminiju. Tržaška prireditev privablja torej le krajevne ljubitelje navtike, predvsem pa radovedneže. Podatki o številu obiskov nam kaj malo povedo, prav tako niso pravi pokazatelj razne tuje delegacije, saj obstaja upravičen sum, da prihajajo v Trst iz vljudnosti in ne da bi sklepali trajnejše dogovore. Vsekakor pa ostaja kljub vprašljivim poslovnim rezultatom Nauticamp edina tovrstna prireditev na severnem Jadranu, kar je nedvomno pozitivno. Kot taka je tudi opomin krajevnim oblastem, ki so do sedaj vse premalo storili za razvoj navtičnega turizma. Poglavje zase so premične stanovanjske prikolice, šotori in druga oprema za letovanje v naravi. Potencialni kupec si namreč tu v kratkem času ogleda vsaj del tistega, kar ponuja tržišče, ne da bi tekal od trgovine do trgovine. Prav zato je ta odsek Nauticamp« uspešnejši od navtičnega. V pogovoru z domačimi razstavljala pride takoj na dan osnovni problem slabega zanimanja za navtiko. Brez ustreznih privezov ostajajo vsa večja plovila neprodana. Tržaški kupec je po sili razmer primoran kupiti manjše čolne, ki jih na morje prevaža s prikolico, ali pa na avtomobilskem prtljažniku. Kljub temu pa na Nauticampu razstavljajo tudi večje jahte od kajutnih jadrnic pa do gliserjev. V glavnem lahko trdimo, da je izbira pestra in kakovostna, tržaški kupec je namreč posebne vrste. Če se odloči za nakup, išče trajnejšo dobrino in se ne zado-voli le z zunanjostjo. Kot vedno pa je še vedno največ zanimanja za manjše čolne. Trst je znan kot mesto, kjer gredo napili)jivi čol ni izvrstno v promet, zato ni nič čudnega, da so ponujali skoraj vse kar premore tržišče. Tudi cene so za tržaške razmere kar sprejemljive, vsaj glede gumenjakov. Pri večjih plovilih pa prihaja do izraza nesprejemljivost prave «pol-verizacije* ladjedelnic, kar negativno vpliva na proizvodne stro ške. ladjedelnica, ki letno splavi le nekaj čolnov, ne bo uspela poceniti svojih proizvodov. Tisti trenutek, ko ji uspe izdelati kakovst-no in smotrno plovilo, bodite prepričani, da se bodo na tržišču kaj kmalu pojavila podobna plovila, da bo razmaha konec. Kot rečeno, brez novih privezov ne bo prodaj. Ob tem da ja nekaj kisika bližnja jugoslovanska obala, kjer so kljub zamudi spoznali pomen in vlogo navtičnega turizma. Seveda lahko tujec hrani svojo jahto le v organiziranih marina)), kar je vezano na precejšnje izdatke, ki si jih privoščijo laliko samo redki. Tako v Italiji kot na žalost tudi v Jugoslaviji pojmujejo navtiko še vedno kot izključno elitno dejavnost in temu prhnemo ukrepajo. Po vsem tem še nasvet za vse tiste, ki jih ni naše razmišljanje prestrašilo in se vseeno odločijo za nakup. Na Nauticampu ponujajo izvrstne popuste, ki pa so lahko ob pomanjkanju uradnih cenikov la,ni. Parv tako skrbno preverite datum proizvodnje, da he tiči tu vzrok ugodne cene. Kot zadnje pa naj še omenimo, da so se letos prvič na Nauticampu predstavile jugoslovanske marine. člov ek je pričakoval, da so poskrbeli za bogato dokumentacijo, a ostal ie razočaran, saj ni bito niti starih pris]>ektov, kaj pa šele novih. Brez kapilarne in smotrne turistične propagande se le s težavo privabi nove goste. Kaj mrlo pomaga, da so v kogresni palači razstavišča jugoslovanski predstavniki najavali letošnje po bude, če z n.iinrri niso seznanjeni uporabniki. Turistični ugled neka država kaj kmalu izgubi, da pa si pridobi ponovno zaupanje mora nosteno zavihati rokave, še k sreči, da je navtični gost precej prilagodljiv, a s svojo nrilago-ditvito bržkone ne bo nustil tistega denarja, ki ga turistični ope ratorii pričakujejo V ponedcltok so obljubili, da bodo brezcarinske trgovine na pomorskih meinih prehodih in v jugostovanskih marinah letos dobro založene, obl u-bili so tudi večio prožnost v pla čevanju z devicami in razne druge; otoišave. Tik pred sezono P« so take napovedi orisreto skoraj prepozno, da bi ropravile dosedanje negativne vtise. — :: L % 1 ii m KJH Kil 105 KM IN 180 KM NA URO ZA NAJNOVtiSI ALFIN KUPE ErtiEMEMBA ZAVE*A P Amid 30 Id hi hiEEEL Sprint «qnadriloglio verde» športna vožnja, pa ne poceni Lepotilni posegi pri pandi in 127 Močnejši motor in na novo oblikovana notranjost Na novo oblikovana notranjost pande 30 super (zgoraj) in novi viuez 127 diesel s petimi poševnimi črtami na maski (spodaj) Pri Alfi skusajo ta čas popraviti dokaj negativen vtis. ki so ga odjemalcem pustile limuzine in kupeji z oznako «alfasud». Serija sprint je tako odslej samo še alfa romeo sprint, tokrat v različici quadrifoglio verde, «zelena štiriperesna detelja*. Poganja jo 1500 kubični bokser, ki zmore 105 KM, isti, ki poganja tudi alfasud Tl quadrifoglio verde, o kateri smo pisali pred kratkim. Sprint 1500 quadrifoglio verde je športni kupe. pri katerem se zunanji videz ni kaj prida spremenil v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi modeli, razpolaga pa z močenjšim motorjem. z lepšo notranjostjo, polepšali pa so mu tudi zunanjost, kjer sedaj na nosu izstopa trikotni ščit. ki je značilen z. alfe, tokrat obrobljen z zeleno barvo. Kot v večini kupejev je v notranjosti dovolj prostora za dve osebi na prednjih sedežili, na zadnji klopi pa bosta udobno sedela dva otroka, odrasli človek bo nekoliko vtesnjeni, dve odrasli osebi pa nimata kaj iskati. Sicer pa je spredaj prostora na pretek, voznik pa se za oblazinjenim in z usnjem prevlečenim volanom takoj počuti kot doma. Sicer pa je voznikov delovni prostor racionalen. Pred njim je armaturna plošča. kjer najde vse potrebne inštrumente od merilnikov hitrosti in vrtljajev do merilnikov za pritisk olja, temperaturo vode in goriva. Skoraj vsa stikala so združena v kombiniranih ročicah pod volanom, kot je pri Alfi že v navadi. Vidljivost je na vse strani zelo dobra, čeprav so nekateri mnenja, da poševna šipa v bistvu zmanjšuje vidljivost pri vzvratni vožnji. Vozne lastnosti so izvrstne. Treba je sicer nekoliko do dajati volan in odvzemati plin. ko začenja spodnašati nos, vendar je vožnja s sprintom vsakemu ljubitelju hitrosti v užitek. Pa poglejmo še trenutke tehnič-nameščen vzdolžno, 144)0 kub. cm, ko verzijo odločili tudi pri modelu 30. Nič več špartanskih sedežev, ki so bili značilni za prvotno različico, ni v pandi 30 S, ki je tako zgubila nekaj svoje prvotne osebnosti, pa tudi manj u-porabna je kot doslej. Sicer pa je tudi res to. kar trdijo pri Fiatu; italijanskemu kupcu je treba dati mnogo dodatne opreme, pa čeprav to gre na račun nekaterih več kot pozitivnih lastnosti vozila. Ideal bi bil avto s karoserijo jaguarja in motorjem pande, ne glede na zmogljivosti take zmesi-. Panda 30 super ima torej lepo oblazinjene sedeže, notranjost pa je postala podobna tolikim drugim avtom in je zgubila pečat tisto osebnosti, ki je bila značilna za pando. Sicer pa jo poganja še vedno znani dvovaljni 652 kubični zračno hlajeni motor, z značilnim ropotom. Tudi za pando so predvideli novo Fiatovo masko, z značilnimi petimi poševnimi črtami, ki označujejo vse zadnje modele. To masko ima tudi najnovejša verzija 127 diesel, ki je bil edini iz serije 127. ki je še ni imel. Motor je ostal isti, medtem ko so izboljšali in polepšali notranjost in armaturno ploščo. Modele 127, kot znano, ne izdelujejo več v Italiji, temveč v Belo Horizonte ju v Bra ziliji. Lani so v Italiji prodali skoraj 40 tisoč 127 z motorjem dizel in kaže, da prodaja ne bo podla niti v letošnjem letu, saj gre za najmanjši motor dizel, ki je na razpolago na trgu. j&% £4-7 ifiT V okviru prenovitve svojih športnih modelov je Alfa Romeo prenovila tudi spider, ki je sad tesnega sodelovanja med milansko tovarno in oblikovalcem Plnlnfarlno. Linija spiderja je ostala zelo čista, spremenila se je ie oblika maske in zadka, kjer je sedaj viden majhen spojler, pa tudi zadnje Inči so bile deležne pozornosti disegnerja. Spider izdelujejo v majhnih serijah čeprav zadnja leta narašča zanimanje za avte z odprto karosei ljo. • llllllllllltllllllllUtUtlllltlllllltlllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllMIIHIIIItlllllllltlllllllllllllllllllllMIIHIIIIItllllltllltlltllllllllIttilllllllllllllllllHIIItllllllltllltllJIllJllllltlltll Novost pri Alfinem spider ju 105 KM pri 6000 obratih, 13.6 ne podatke: motor je štirivaljni, kpm pri 4000 obratih v minuti. Prednji motor poganja prednji kolesi, petstopenjski menjalnik, štiri kolutne zavore s servonapravo, gume mk-helin TRX 190/55 HR 34 ali P6 185/60 HR 14; spredaj posamične . ob vese, vzmetni nogi, pre- čna vodila, zadaj toga prema, Wattov paralelogram, Panhardov drog, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki. Avto je dolg 4.02 m. širok pa 1.62 m. Najvišja hitrost presega 180 km na uro. V Italiji bo alfa romeo sprint quadrifoglio verde veljal nekaj čez 15 milijonov lir. Panda je že stopila v tretje leto življenja in potem ko so konec prejšnjega leta začeli izdelovati še različico 45 super, so se za ta- fT ALI JANŠKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Aktualne teme 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 TV kriminalka 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Sliirab - risanka 16.20 Pisma TG 1 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz študija s tvojo anteno 17.10 Risanka - Remi 17.30 Festival lahke glasbe 18.50 Stanlio e Olio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti - Mtalia sera* 19.45 Almanah - Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 «Anna dei miracoli* - TV komedija 22.(6 TV dnevnik 22.15 Srečanje s kinematografijo 22.25 Šport - atletika - TV dnevnik - zadnje vesti - danes v parlamentu - vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem . neposredna oddaja iz studia 14.35 Risanka 15.30 Risanka 15.50 Iz studia 16.00 Šola in vzgoja 16.30 Planet - programi vsega sveta 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Eureka - znanstvena oddaja 18.20 Prosti kotiček - programi pristopanja 18.40 TV dnevnik 18.50 TV film iz serie «Cuore e batticuore* 19.45 TV dnevnik 20.30 Mixer 21.50 TV dnevnik 22.00 Delitto e castigo - 5. e-pizoda 22.55 Biseri gospe De .. . - film 00.30 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 10.15 - 11.40 Kinematografski program 17.25 23.00 TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 10.35 TV v šoli 17.35 Poročila 17.40 Ciciban dober dan 17.55 Prijatelji glasbe: Srečanje v Labinu 18.25 Dolenjski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Stvar koncentracije - švedski film 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.15 Film tedna: Podeželjski i-gralci - poljski film 22.10 Kulturne diagonale 22.55 Poročila Koper 13.30 - 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med dragimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Telovadni nastop ob e-smem marcu TRST — Stavka pristaniških delavcev 17.00 Z nami pred kamero 17X15 TVD novice 17.10 TV šola 18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD stičišče V okvira vsakodnevnega razgovora — oddaje «In studio con noi* bo po koprski televiziji danes popoldne reportaža - razgovor o nedavnem srečanju o prostituciji v Pordenonu. Oddaja je v dveh delih in sicer najprej ob 17.30 in nato okrog 19.45. 20.15 Toronto - dokumentarna oddaja 21.15 Turistični vodič 21.25 Inšpektor Bluey - serijski film 22.30 Umetnostno drsanje - svetovno prvenstvo Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Gusarja kapitana Kuka, lutkovna serija 18.15 Nasveti strokovnjakov: Dojenčkova prehrana 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Helsinki: SP v umetnostnem drsanju 22.30 TV dnevnik TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Ma-tajurjan; 13.00 Poročila; 13.20 Poročila; 13.20 Trst by night. Nož in jabolko; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: violinist Igor Kuret; 18.00 Na go-riškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Sloverisk' p rogram) 6.00, 6.30, 7.00, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.00 Otvoritev; Glasba za dobro jutro; Obvestila, objave in EP; Filmski, radijski in TV spored; 7.00 Slovenski radijski program; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; Glasbena zavesa, objave; Kinospored. zanimivosti; 14.10 Objave, glasbene želje poslušalcev Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UK\V — Koper 93,1 MHz UKVV - Nanos 83,6 MHz po telefonu; 14.30 Z našimi glasbenimi umetniki: 14.50 Glasba in EP; 15.00 Slovenski radijski -program: Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave in glasba; 16.35 Glasbeni kiosk: infoimativ-na oddaja časopisno-grafičnega podjetja Delo; 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Itallloriski program) 6.30, 7.30. 12.30. 16.30, 16.30 in 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 15.30. 17.30 Poročila; 6.00-9.30 Jutranji programi; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Glasba in besedilo; 10.10 Otroška oddaja; 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn. 11.32 Pesem tedna; 11.35 Radio rock; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.00 iz Rima /. ljubeznijo in sim patijo: 14.33 Glasbena oddaja: 15.00 Kj. se ustaviti; 15.10 B.cz besed: 15.30 Crash; 16.00 Kino danes; 16.07 Zig-zag; 16.15 Igra orkester Edig Galetti; 16.55 Pisma iz...; 17.32 LP plošče; 18.t0 Glasbeno petje v večeru; 18.45 Slišimo se zopet jutri; 19.00 Zaključek programov. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UK1V - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00- 9.00 Jutranji program; 9.02 Radio in jaz '83: 10.30 Pesem v času; 11.10 Top in roli - glasba; 11.34 Življenje genija Leonarda da Vincija; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija - nadaljevanka: 13.35 Master; 14.30 Epigon; 15.03 Chip; 16.00 II paginone; 17.30 Master under 18; 18.00 Glasbena oddaja; 18.30 Globetrotter; 19.20 Nabožna oddaja; 1925 Ra-diouno jazz '83 : 20.00 Radijska priredba; 21.03 To knjigo je treba sežgati; 21.33 Glasbeni koti ček: 21.40 Čara Ego...; 21.55 Skrivnostna Italija; 22 27 Audio box; 22.50 Danes v parlamentu: 23.10 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek programov. RAD'0 2 7.30. 8.30. 9.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 18.30. 19 30 Poročito; 6.00- 8.45 Jutranji programi; 8.46 Vodomet - nadaljevanka; 9.32 Program deželnega sedeža: 10.30 Ra diodue 31331; 12.10 Deželni pro grami; 12.48 Glasbeni efekti; 13.41 Sound-track - glasba in kino: 14.00 Deželni programi: 15.00 «1 demoni* - nadaji.; 15.30 Oddaja o ekonomiji; 15.42 Natečaj za ra dijske drame; 16 32 Festival; 17.32 Ure glasbe; 18.32 «La carta par lante»: 19 50 Posebna kulturna od daia; 20.40 Melodrama: 21 30 Po tujmo proti noči: 2'1 20 Parlamenta ni obzornik’; 22.50 Radiodue 3131; 23.29 Zaključek programov LJUBLJANA G OO, 6.30. 7.00. 8.00. 9 <»0. 10 0» 11.00, 12.00, 14.00, 21.00. 22 00, 23.00, 24.00 Poročila: 6.10. 6 45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.45 jz naših sporedov; 8.05 Pisan svet prav ljic in zgodb; 8.30 Govo imo ma_ kedonsko in srbohrvaško; 9 05 Glasbena matineja; 10 05 Rezervi rano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11 05 Ali poznate?; 11.33 S pesmijo po Jugoslaviji: 12 10 Veliki zabavni orkestri: 12 30 Kmetijski nasveti: 12.40 Ob izvirih ljudske glasben* kulture: 13 00 Danes do 13. uri: 13 20 Osmrtnice, obvestila In za buvna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14 05 Razmišljamo ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravPajo: 14 53 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Obvestila in zabav na glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16 00 Vrtiliak; lGljNa^ gost; 17.00 Studio ob 17. uri; 18-00 Zborovska g a.sha v prostoru in času; 18.15 S knjižnega trga; 18 40 S Plesnim orkestrom RTV Lju bl.iana; 18.55 Minute za EP: 19 25 Obvestila in zabavna glasba: 19.33 Lahko noč. otroci; 19 45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka in Fanti s Praprotna; 20.00 Koncert za besedo: 20.35 L. van Beethoven: Sonata za violončelo in klavir; 21.03 E. Wolf Ferrari: Odlomki iz. opere «štirje grobijani*: 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza: 0.05 Nočni program. PRIMORSKI DNEVNIK 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. marca 1983 košarka V finalu Koračevega pokala Francoski Limoges spet ugnal Sibenko V Berlinu se je tekma končala enako kot lani v Padovi Limoges — Šibenka 94:86 (45:42) LIMOGES: Rose, Senegal 5, Mo-siey 17, Dacoury 16. Murphy 34, Dobbels 4, A. Faye 18, M. Faye, Narbuune, Deganis. ŠIBENKA: Petrovič 12. Zečevič Žurič. Ljubojevič 30. Durid, Da-mJ«nič, Macura 8, Šarič 24, Jarič I. Slavica. SODNIKA: Arabadžan (Bol.) in Martobni (It.). GLEDALCEV: 6.000. BERLIN — Francoski Limoges je drugo leto zapored ugnal Šiben-ko. V finalni tekmi za Koračev P°kal jo je namreč, kot že lani v Padovi, zasluženo premagal. Francozi so vodstvo prevzeli že v prvi minuti srečanja. Še štiri mi-niJ,e pred koncem so vodili z 12 točkami prednosti. Dve minuti pred koncem so Jugoslovani zmanjšali zaostanek samo na dve točki (84:86), Ljubojevič, ki je bil do tedaj najboljši, pa je zgrešil priložnost za ^enačenje, šibenka je nato še ne-kajkraj zapravila vrsto uporabnih fog in Limoges je z nekaterimi hi tnmi probnapadi zaključi) srečanje s*hi v korist. . Šibenka .je v tej finalni tekmi zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Zgovoren je že podatek, da je njen oaiboljši igralec Draž.en Petrovič Pleta] na koš kar dvajsetkrat in je bil vsega uspešen le petkrat. POKAL POKALNIH PRVAKOV V drevišnjem finalu Scavolini favorit PALMA DE MALLORCA - Dre-Jd bo v Palmi de Mallorci finale košarkarskega pokala pokalnih pr-vakov, v katerem bo Scavolini igral Proti francoskemu moštvu Asvel iz kjleurbanna. Skansijevo moštvo je v drevišnjem hnalu favorit, saj sodi moštvo iz P šara med najboljše v Evropi sPloh. Sicer pa bodo morali Skan-*'jevi varovanci danes dati vse od sebe in niti najmanj podcenjevati basprotnika, saj jih je lani prav Podcenjevanje stalo naslov v tem Pokalu na račun Juventuda. atletinje, tako da se bodo v nekaterih panogah ponovili dvoboji iz evropskega prvenstva v Budimpešti. TENIS Prvenstvo Italije zopet v Perugii PERUGIA —■ štirideseto žensko teniško prvenstvo Italije bo četrtič zaporedoma v Perugii. Prvenstvo se bo pričelo 30. aprila in končalo 8. maja. Pričakovati je, da se bodo te prireditve udeležile vse najboljše svetovne teniške igralke. Tudi Giordano in Dossena FIRENCE — V italijanski nogometni reprezentanci «under 21» bosta igrala tudi Giordano (Lazio) in Dossena (Torino), kar je velika novost za to selekcijo. SMUČANJE PO ZMAGI V ASPNU Ph. Mohre praktično že prvak Na skupni lestvici za svetovni pokal ima 43 točk prednosti pred Stenmarkom, ki bi ga lahko prehitel samo v primeru, da mu uspe priti do točk tudi v smuku ASPEN (ZDA) - V samih 48 urah je v Aspnu padla končna sodba glede letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Z osvodt-vijo devetega mesta v smuku in prvega mesta v veleslalomu je Američan Phil Mahre praktično izločil iz boja za prvo mesto na skupni lestvici vse ostale tekmovalce in je tako na pragu tretjega zaporednega naslova abscisnega svetovnega prvaka. Ingemar Stenmark zaostaja namreč za Mahrom sedaj že za 43 točk. Tudi, če se je Švedu posrečilo osvojiti sinočnji veleslalom v Vailu in slalom ter veleslalom, ki bosta čez dva tedna na sporedu na Japonskem, bi se kvečjemu dokopal do nadaljnih 41 točk. Če bi torej želel spodriniti Mahreja s prvega mesta bi moral nujno priti do točk tudi v zadnjem smuku v Lake Louisu, kar je skorajda nemogoče. Ob vsem tem pa bi moral Mahre v preostalih tekmovanjih ostati po- MLADINSKE IGRE V SOBOTO V TRSTU Državni finale v krosu Trst bo v petek in soboto prizorišče pomembnega športnega dogodka. Pod pokroviteljstvom združenja državnih hranilnih zavodov in v organizaciji CONI, atletske zveze, občine in pokrajine se bo namreč v našem mestu odvijal vsedržavni finale mladinskih iger v krosu, Organizatorji so zares vložili ogromno truda, da bi čimboljše izvedli to prireditev, ki bo privabila okrog 600 mladih atletov iz vseh 20 italijanskih dežel. Tekmovalce bodo razdelili v tri starostne skupine. V prvi se bodo pomerili dijaki do 15. leta starosti, v drugi dijaki do 17. leta starosti, v tretji pa starejši mladinci. Poleg množičnosti je torej zagotovljena tudi kakovost, saj je, zlasti med starejšimi udeleženci, tudi že nekaj zelo dobrih atletov. Tekmovanje se bo začelo v soboto zjutraj ob 9.00, odvijalo pa se bo v okviru športnih objektov tržaških pristaniščnikov na Proseku. Da bi pritegnili čimvečje število ljubiteljev športa je tržaško šolsko skrbništvo sklenilo, da v soboto ne bo pouka. V zvezi s tem so na po- sebni tiskovni konferenci sporočili, da bo ACT okrepil avtobusne zveze med mestom in Prosekom s številnimi izrednimi vožnjami med 8. in 9. uro. Ob robu osrednjega sobotnega tekmovanja bo cela vrsta drugih zanimivih pobud. Otvoritev celotne prireditve bo v petek ob 18. uri v tržaški športni palači. Tja bodo iz Miramara v pravcatem duhu olimpijskih iger prinesli štafetno palico. Zadnji nositelj palice bo znani tekač Venanzio Ortis. V dvorani bosta po slavnostnih govorih na sporedu med drugim telovadna akademija tržaškega gimnastičnega društva in pa kotalkarska revija društva Jolly. Na zaključni prireditvi, ki bo v soboto ob 11.30 v telovadnici tržaških pristaniščnikov na Proseku, bo poleg nagrajevanja še nastop mladih telovadcev Portualeja in pa nastop folklorne skupine «Stu ledi», s čimer bomo tudi Slovenci soudeleženi pri izvedbi za naše mesto tako pomembnega in množičnega tekmovanja. vsem na suhem, kar je prav tako zelo malo verjetno. Kar zadeva predvčerajšnji veleslalom v Aspnu, naj omenimo še, da sta Jugoslovana Strel in Križaj odstopila v drugem spustu, Italijan Giorgi pa se je uvrstil na šesto mesto. SKUPNA LESTVICA 1. Phil Mahre (ZDA) 250 2. Stenmark (Šve.) 207 3. Girardelli (Luks.) 168 4. Wenzel (Liecht.) 166 5. Zurbriggen (Švi.) 161 6. Luscher (Švi.) 160; 7. Muller (Švi.) 123; 8. Križaj (Jug.) in Julen (Švi.) 108; L0. Strand (Šve.) 105. ZADNJA VEST VAIL (ZDA) — Američan Phil Mahre je osvojil tudi drugi ameriški veleslalom za svetovni pokal, ki je bil pozno sinoči po našem času v Vailu. Na drugo mesto se je u-vrstil Šved Ingemar Stenmark, ki je bil po prvem spustu prvi. Tretji je bil Švicar Max Julen. Jugoslovan Boris Strel se je uvrstil na deveto mesto, Križaj pa je odstopil. Italijana Erlacher in Giorgi sta se uvrstila na četrto oziroma deseto mesto. S to zmago je Mahre tudi matematično osvojil naslov svetovnega prvaka. V ženskem slalomu v Waterville Valleyu pa je zmago slada Av-stdka Steiner. HOKEJ NA LEDU Poraz Italije GAP (Francija) — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu je Francija premagala Italijo s 7:6. V TEKMOVANJU V KROSU Adrievka M. Viller deželna prvakinja V nedeljo se je na vojaškem letališču na Proseku odvijalo deželno prvenstvo v krosu za vse moške in ženske mladinske kategorije. Med našimi tekmovalci si je pravico do nastopa priborilo 7 tekmovalcev, in sicer 5 adrievcev ter 2 Devinčana. Na startu pa so se prijavili le 4 atleti, vsi člani lonjerske Adrie. Verjetno je bilo še najbolj občutiti od sotnost pete adrievke Lare Milano, ki se zaradi gripe ni udeležila prvenstva, na katerem smo gotovi, da bi se dobro odrezala. Sicer pa nam je deželni finale kljub skromnemu številu naših atletov nudil lepo zadoščenje po zaslugi Marise Viller, ki je v kategoriji deklic premočno zmagala in tako prinesla svojemu društvu prvi deželni naslov v krosu. Ta, še zelo mlada tekmovalka je letos osvojila praktično vse. kar se je dalo osvojiti, saj je bila prva tako na pokrajinskem prvenstvu kot na Mladinskih igrali, končno pa si je sedaj prisvojila še naslov deželne prvakinje. V isti kategoriji pa je osvojila 5. mesto še druga adrievka Sandra Sumberaz, ki je kljub slabemu zdravstvenemu stanju dokazala mnogo dobre volje in zagrizenosti. Med naraščanjniki sta končno nastopila še David Gregori ter Mar ko Saksida, ki sta zasedla 7., oziroma 8. mesto, kar predstavlja za Saksido uspeh za Gregorija pa razočaranje. (R. F.) SMUČANJE V ORGANIZACIJI LICEJA F. PREŠEREN* Številna udeležba na šolskih igrah V organizaciji Znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren* iz Trsta je bilo na Zoncolanu tekmovanje v veleslalomu za slovenske šole s Tržaškega in Goriškega, v okviru 2. šolskih iger na snegu. Udeležba je bila zares množična. Nastopili pa so učenci in dijaki o-snovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Izven konkurence pa so nasto pili tudi dijaki gimnazije iz Postojne. Vsi udeleženci so tekmovali na eni sami progi. Resnici na ljubo pa je bila le-ta nekoliko prezahtevna za najmlajše tekmovalce. Po tekmi je bilo nagrajevanje. REZULTATI Osnovnošolci 1. V. Legiša (Devin) 1’05”2; 2. M. Kokorovec (Sv. Ivan) 1'09”4; 3. E. Vodopivec (Dolina) 1’13"2; 4. A. Prelec (Opčine) 1T3'’5; 5. A. Volpi (Donadoni) 1T5”4; 6. G. Gu lič (Barkovlje) 1T6"6; 7. L. Ob'ak (Opčine) 1T7”9; 8. P. Rudež (Sv. Ivan) 1’19”4: 9. M. Šuber (Opčine) 1’20”5; 10. K. Zorina (Don.) 1'20”6; 11. K. Volpi (Danadoni) 1’24,’4; 12. A. Tavčar (Skedenj) 1’35”6; 12. P. Žerjal (Boljunec)l’35”6; 14. V. Čuk (Sv. Ana) 1'336”1; 15. I. Stopar (Skedenj) 1’40’T; 16. G. Ciriani (Barkovlje) 1’42"9; 17. D. Kralj (Ric-manje) 1'48"9: 18. K. Dazzara (Sv. Ivan) 1’51”4; 19. M. Rolič (Sv. Ana) 2’10"2; 20. D. Puntelj (Donadoni) 2'44”7. Osnovnošolke 1. J. Rudež Sv. Ivan) 1C2''8; 2. V.Facchin (Sv. Frančišek) 1'18"3; 3. L. Lupine (Opčine) 1'30”5; 4. I. Slama (Dolina) 1’33”7; 5. L. Gulič (Barkovlje) 1’35”2; 6. V. Šuber (Opčine) 1’35 ’3; 7. V. Jagodic (Barkovlje) 1’36”9; 8. E. Pečar (Dolina) 1’38"2; 9. K. Rustja (Sv. Ivan) 1’39"6; 10. A. Kraljič (Mačkolje) 1'42"6; 11. J. Santi (Dolina) 1’50”9. Nižješolci 1. A. Žezlina (Erjavec) 59"8: 2. K. Zidarič (Gruden NA) 1'01”8; 3. D. Zidarič (Gruden NA) 1'03’'6; 4. D. Zobec (Gregorčič) 1’09"9; 5. P. Hmeljak (Trinko GO) 1T0"; 6. D. Kovačič (Ciril - Metod) 1'19"5; 7. K. Počkaj (Cankar) 1’24”6; 8. G. Prašelj (Gregorčič) 1’28”4; 9. M. Pertot (Erjavec)-1'30”5; 10. M. Vo-. dopivec (Gregorčič) 1’50”7. MiiiMimiiiHiiiiuiuiiiiitiimiuniiiiiiinMmtiiiiiiinimiiHiiMiiiimiiiiiiMiiiiiiHiiiMiiiiiiniiuuiiiHiiHiiiiiumMifiiinimiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiliMHHiiimnmiiimiiiiii Z mednarodne dirke za 7. «Trofejo ZSŠDI» Nižješolke 1. M. Gerlanc (Erjavec) 1T0”5; 2. S. Žezlina (Erjavec) 1T5”8; 3. V. Kermec (Erjavec) ITT'9; 4. M. Štoka (Erjavec) 1’19"0; 5. R. Plet (Trinko GO) 1’20”3; 6. M. Fajt (Trinko C-0) 1’21”2; 7. T. Vižintin (Trinko GO) 1’21”7; 8. H. Volpi (Cankar) 1’24’T; 9. K. Volpi (Cankar) 1'27”5; 10. E. Oberdank (Cankar) 1'31”2. Višješolci 1. A. Piščanc (Stefan) 54''6; 2. A. Štefančič (Zois TS) 55”1; 3. D. Vodopivec (Zois TS) 55”9; 4. M. Bavcon (Trubar GO) 58”8; 5. P. Zupančič (Prešeren) 59”6: 6. D. Poljšak (Zois TS) 59"9; 7. M. Kralj (Stefan) 100 "0; 8. B. Vižintin (Trubar GO) 1’00"5; 9. J. Čavdek (Cankar GO) 1’01”9; 10. M. Tul (Stefan) MILAN — V milanski špourtni pa '®či bo danes «Golden Gala* v dvorski atletiki. Udeležbo so zagotovili najboljši evropski atleti in ...... | .........................................................................................................................................iiuiinvinil.................................n............. Posnetek z nedeljske mednarodne amaterske dirke za 7. »Trofejo ZSŠD1*, ki jo je odlično pripravilo ŠD Adria KOŠARKA rrtfui otdoG 0'. 'fteneš, vdsasrr.iA J Oi ••• ' * i TUBI V TEM KOLU NEUSPEH NAŠIH PETERK Vrsta porazov v nižjih in mladinskih ligah 1. DIVIZIJA Bor A — Pallacaneslro Vlva 75:48 (31:21) Bor A: Oblak 12 (2:2), Canciam 11 (3:3), Gerdol 13 (3:6). Kapič o (83:5), Ferluga 9 (7:11). Jančar 4, perko 6, Sestan 6, Baitz 4, Berdon 5 (1:2). Borova A ekipa je začela na naj boljši način prvenstvo prve divizije- Premagala je ekipo Pallacane-stro Viva. ki bo bržkone v tem pr yenstvu životarila na spodnjem delu lestvice. Kljub temu so borovci 'uieli v začetku precej težav in nasprotniki so v 15. min. povedli z 20:17. Tedaj je trener Perko dejan ?K0 zamenjal vso prvo peteiko, ‘fOalci, ki so vstopili, pa so dali (ekmi hitrejši tempo in polčas kun čali v zanesljivem vodstvu. Isto 'plja za drugi polčas, k so borov U le proti koncu povečali vodstvo. (Mai ko) IZIDI Bor A - Pallacanestro Viva 75:48 “ur B - Inter 1904 58:99. Ferrovia r'° Autogamma 75:70, CLD Porto j ^ ' Bailado 50:58. SGT - Prevenire! s }(*7:64. La Talpa Quadriioglio j j Jj'38, Alabarda Inter Milje 108:65, j ktella Azzurra Basket TS 96:63. Stel la Azzurra — Bor B 95:88 (39:29) BOR B: De Carli 8, Parisi 22, Komar 10, Bradassi 20, Tavčar 23, Italiano. Pettirosso, Bertok 5. Proti Stelli Azzurri bi lahko košarkarji druge Borove postave zrna gali, žal pa so v ključnih trenut mu popustili. IZIDI Kontovel - Barcolana 84:86. Inter Milje - Bor A 78:54, Stella Azzurra - Bor B 95:88, Scoglietto - Li-bertas 87:54, Ferroviario B - Sokol 54:67. LESTVICA Inter Milje .22. Ferroviario A 19, Scoglietto in Libertas 18. Bor A 14. Sokol in Ferroviario B 12, Barcolana in Stella Azzurra 6, Bor B in Kontovel 2. DEČKI IZIDI Kontovel A - Kontovel B no, SGT Saba 58:60, RCT - GMT 86:93, Don Bosco - Servolana n.o. Bor prost. LESTVICA Servolana 18. Grandi Motori 14, Saba in. Don Bosco 12, SGT 10, Bor 6, RCT 4, Kontovel A 2, Kontovel B 0. «PROPAGANDA» Bor — Stella Azzurra 38:42 (15:18) BOR: Grahonja 2 (0:3). Vodopivec 10, Panjek 3 (3:5), Lippolis, Carli 11 (3:5), Rustja 2, Birsa 6, Pertot 2, Krasna 2. Acerbi. Borovci so tokrat izgubili izred no priložnost, da osvojijo prvo zmago v prvenstvu. Po nekoliko negotovem začetku so v zadnji četrtini zanesljivo povedli z 38:31. Tedaj pa so kar trije Borovi košarkarji, ki so bili dotlej med boljšimi, morali na klop zaradi petih osebnih na pak in nasprotniki so nadoknadili zamujeno. Kljub temu pa zaslužijo borovci pohvalo, še predvsem Car- li, ki je bil najboljši tako v obrambi kot v napadu. IZIDI GMT - SGT 44:67, Ente Porto -RCT 20:89. Servolana Libertas 62:49, Ferroviario - Don Bosco A 43:72, Bor - Stella Azzurra 38:42. LESTVICI SKUPINA A: GMT 10. SGT in RCT 8, Inter Milje in Don Bosco B 4. Polet 2, Ente Porto 0. SKUPINA B: Servolana in Don Bosco A 10, Libertas 8, Ferroviario 6, Inter 1904 4, Stella Azzurra 2, Bor 0. M1NIBASKET IZIDI Libertas A - Inter 1904 49:64; Ri-creatori - Servolana 62:41; Doti Bosco B Servolana A 28:31; Ricrea-tori A - Kraški zidar 42:47; CAMB Sokol 53:51; Servolana B - Grandi Motori 65:54; SABA Ferroviario B 29:31; Ferroviario B - Alabarda 73:20: Libertas B - SABA 50:51; Alabarda - Stella Azzurra 5:74. LESTVICA SKUPINA A: Kraški zidar 12; Dcn Bosco 10; Ricreatori A in Inter 1904 8; Libertas A 6; Ferroviario A 4; Servolana A 2; Don Bosco B 0. SKUPINA B: CAMB 12; Servolana A 10; Servolana C 8; Grandi Motori 6; Ginnastica 3; Ricreatori B in Inter Milje 2; Sokol 0. SKUPINA C: Ferroviario B in Stella Azzurra 10; SABA 8; Bor 6; Ricreatori C in I ibertas B 4; Ente Porto 2; Alabarda 0. (M. R.) V PRVENSTVU KADETOV Danes na «1. maju» Bor A-Sokol V anticipiranem srečanju prvenstva kadetov bo danes ob 18. uri na stadionu »Prvi maj» slovenski derbi med Borom A in Sokolom. V ORGANIZACIJI ROPRI SPD 11 TRSTA Alpinistični tečaj Alpinistični odsek pri SPDT prireja že drugo leto zaporedoma alpinistični tečaj za začetnike, pa tudi za tiste, ki so se z alpinizmom že ukvarjali. Lanskoletni tečaj je prav dobro uspel, saj ga je uspe šno končalo kakih 25 planincev, od katerih se nekateri še aktivno uba dajo z alpinizmom. Letošnji tečaj bo ustrojen, kot že lanski, na teoretične in praktične lekcije. Piaktične bodo, kot že lansko leto, v Dolini Glinščice, teoretične pa na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3). Vsi tisti, ki so zainteresirani za ta tečaj, lahko dvignejo prijavnico z informcaijami z Tržaški knjigarni. vse informacije pa lahko dobijo pri vodstvu SPDT. Cena tečaja je 30.000 lir, tečajniki pa so tudi zavarovani. Vsi tečajniki morajo biti člani SPDT. V društvo se lahko včlanijo tudi na prvem informativnem srečanju, ki bo v torek, 15. marca, ob 20.30 na sedežu društva. Ob tej priliki bo tudi prva teoretična l•l^ll•^IIMHIIIl^lM^•^*••••*•**l^l•l*l*7******,**,***,*,**,r,®**,*,,,*,***,,,,*,*,,,,,,,,,,*^,**,,*,**********,,*,,*"*****,,,,*,,***,,**,,,,*******,,,*,l****,,l,,,,,*****,,,*,,*****^,**,*,*l****,,*,^**,,,,**,**,***,,*,,,,*,,,,,,,,M*,*,***,,,****,,**,,,,****,****,,*,,*****,,,,**,**,,,**,*,,*,,*,,,,*,*,,****,*,*,************************^ mm NASI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI a MLADINCI Alabarda - Bor 170:36 (48:12) BOR: Kovačič 2, Poljšak 8. Stric-£a 6, Jankovič, Devčič 14, Volk, Jančič 6 V zelo okrnjeni postavi je Bor ielo visoko izgubil proti močnemu Moštvu Alabarde. IZIDI Alabarda Bor 170:36, Inter 1904 : Ferroviario 79:76. Saba - Scogliet 71:66. Stella Azzurra - Inter Mi ‘Je 80:79. Polet prost. LESTVICA Inter 1904 10, Ferroviario 16. Ala “a*'da in Stella Azzuria 14, Saba inter Milje 8, Bor 6, Scoglietto Polet 0. KADETI kontovel — Barcolana 84:86 «2:44) k, KONTOV EL: Pertot 2, Grilanc 3, i®r, medtem ko je promet v pristanišču in v laguni popolnoma zamrl. Prometna policija priporoča voz nikim. naj se ne podajo na daljša potovanja in naj pazijo predvsem v’-osrednjih urah dneva, ko so po-giji le navidezno boljši, saj se voz nik lahko vsak trenutek znajde pred zidom megle. ž meglo se bomo spoprijemali še v prihodnjih dneh, po trditvah meteorologov bo vsaj ponoči vse gostejša. medtem ko bo podnevi zaradi otoplitev znosnejša. jim odvetniki obtožencev skušali dokazati, da ni rimsko sodstvo pri stojno za to obravnavo, saj niso obtoženci v Rimu zagrešili nobenega konkretnega zločina, temveč jim sodijo le zaradi pripadnosti oboroženi tolpi. Celo edini konkretni zločin, ki je v obtožnici, je bil storjen v Padovi. Sodniki so te ugovore zavrnili, češ da so prav na kongresu »Potere operaio* v Rimu sklenili, da se bodo lotili oboroženega boja. V Sofiji priče govorile v prid obema Italijanoma SOFIJA — Priče, ki so včeraj nastopile v Sofiji na obravnavi pro-1 ghese. ti Italijanoma Paolu Farsettiju in Gabrielli Tre višin bi lahko s svojimi izjavami temeljno prispevale, da bi se njun položaj izboljšal. Več prič je namreč izjavilo, da informa cije, ki sta jih želela dobiti obtoženca od nekaterih bolgarskih državljanov o življenju v tej deželi niso imele vohunskega značaja, am pak so bila vprašanja, kot jih pač običajno postavljajo tuji turisti. REGGIO CALABRIA - Sodišče v Reggio Calabrii je oprostilo 34 neo-fašistov, ki so bili leta 1959 obtoženi združevanja v zločinske namene. Neofašisti so namreč izzvali nerede v mestu ob zborovanju, ki ga je imel princ Junior Valerio Bor- ANKARA — Silovita eksplozija plina, ki je včeraj razdejala enega od podzemeljskih rovov premogovnika Armutcuk, 200 kilometrov severozahodno od turške prestolnice, je po nedokončnih podatkih terjala 96 smrtnih žrtev. Gre za doslej največjo nesrečo nekega turškega rud-nikj(>);kj je, vzbudila širok odmev in protest med ljudmi, sindikati pa so naznanili neustreznost varnostnih naprava in ukrepov, ki bi rudarjem zagotavljali varnost pri delu. Do eksplozije je prišlo med delovnim časom, ko je bilo v rovih 406 rudarjev. Zrušil se je del rova. speljanega več kot tristo metrov globoko. Reševalcem, ki so se jim pridružili vojaki, je uspelo šele po dolgih urah rešiti več kot tristo nepoškodovanih rudarjev, potem ko so prej potegnili na dan 75 trupel in 86 ranjencev, med katerimi so mnogi v zelo hudih pogojih, nekateri celo v globoki nezavesti. Po poznejših poročilih se je število mrtvih povzpelo že na 98, vendar številka še ni dokončna in se bo gotovo se povišala. Turški predsednik Evren je v svojem sožalnem sporočilu državljanom obljubil, da bodo strogo kaznovani tisti, za katere’ se bo izkazalo! da so s svojo brezbrižnostjo in neodgovornostjo povzročili to rudniško katastrofo. Lažni finančni stražniki ukradli vlačilce NATO RLVl — Neobičajen podvig neznanih roparjev včeraj ponoči na avtocesti pri Reggio Calabrii! Neznanci so ukradli tri vlačilce, ki so bili namenjeni v oporišče NATO pri Ca-tanii. Preoblekli so se v finančne stražnike in z mitraljezi v roki u-stavili na cesti šoferje. Osuple šoferje so dobro zvezali in se oddaljili z vlačilci, ne da bi za seboj pustili kako sled. Poveljstvo NATO pravi, da vlačilci niso prevažali o-rožja, ampak samo neke nadomestne dele. MiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiimifniiiiiiJMiiminiiiMiiiiiiimiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiHiiiiliiiiiiuu Spodletel atentat na sinagogo? želnih odbornikov PSI, ki so vpleteni v preiskavo o podkupovanju. Šesterica socialističnih odbornikov je že prej vrnila svoje poverilnice tu-rinskemu županu, oz. predsedniku deželnega odbora, zdaj pa so sklenili še izstopiti iz obeh organizmov. Med tremi občinskimi odborniki, ki so odstopili, je bil eden podžupan, med ostalima dvema pa je eden odgovarjal za javna dela, drugi pa za demografsko službo. Turinski občinski svet je o odstopu trojice socialističnih odbornikov razpravljal včeraj, deželni svet pa bo jutri. Prehodni zakon o razlastitvah pred ust. sodiščem RIM — Ustavno sodišče je vzelo včeraj v pretres zakon št. 335 iz leta 1980 o razlastitvenih odškodninah, ki mu je več sedišč oporekalo neustavnost. Kot je znano, je isto ustavno sodišče pred tremi leti razveljavilo člene zakonov št. 885 iz leta 1971 in št. 10 iz leta 1977, ki so določali odškodnine na osnovi nekakšne »povprečne 'kmetijske vrednosti* zemljišč, češ da mora odškodnina ustrezati «poteneia!ni vrednosti* razlaščenih površin. Nastala je zato pravna, vrzel, zaradi katere je vlada sprejela zakon št. 385, ki je potrdil staro vodilo za odškodnino, toda le v obliki naračuna, in se je obvezala določiti nove kriterije za določanje odškodnin do 31. maja 1982. Toda tega še ni storila, sedaj pa je na kocki tudi ustavna neoporečnost prehodnega zakona, ki ga je sprejela kot mašilo. Kalijanska pomoč Čadu RIM — Italija bo nakazala deset in pol 'milijonov dolarjev podpore Čadu, ki ga ta čas pesti izredna suša in si ni še opomogel od državljanske vojne. Poleg tega je povzročil v tej afriški državi prihod kakih ICO tisoč izgnancev iz Nige rije nemajhno zmedo. Italija bo po skrbela predvsem za dobavo najosnovnejših ' živil, poleg tega pa ■ bo nudila pomoč v obliki kamionov in raznih struktur, ki bi vsaj delno o-lajšale težke življenjske pogoje najbolj revnih ljudi v tej državi. POT OD PONIŽANJA DO ZMAGE Pred 40 leti je 600 slovenskih fantov moralo v zloglasne posebne bataljone Ob obletnici se bodo takratni fantje slovesno spomnili dogodka, danes v Bregu in v petek na Krasu Devetega marca leta 1943 se je po slovenskih vaseh na Krasu in Bregu razširila mračna vest. da so fašistične oblasti ukazale orožni kom. naj pripeljejo na vojaški pre-zidij slovenske fante letnikov 1924. 1925 in 1926. Karabinjerji so šli po vaseh in za približno 600 slovenskih mladeničev se je pričela žalostna dogodivščina. Fante je čakalo novo nasilje, čakal jih je pravi križev pot. ki je peljal v zloglasne posebne bataljone, pozneje, po razpadu Italije, pa tudi v nemška koncentracijska taborišča. Velik del fantov pa je dočakalo maščevanje nad krivicami in upanje v novi svet, saj so se prisilni vojaki posebnih bataljonov organizirali v slavne prekomorske brigade, ki so pomenile novo udarno moč jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Naši fantje so tako doživeli in bili protagonisti ključnih zgodovinskih trenutkov, od žalostnega potovanja v kasarne posebnih bataljonov pa do zmagovite vrnitve domov. Seveda je ta pohod terjal žrtve, vsi niso več videli do-'mače vasi. za svobodo so pač dali vse. kar so imeli, življenje. Bivši pripadniki posebnih bataljo nov se bodo dogodkov izpred 40 let slovesno spomnili. Pripadniki bataljonov iz dolinske občine se lx>do danes zbrali na skupni večerji v Borštu pri Leni. Ob 15. uri se bodo zbrali na trgu v Boljuncu, od koder ' odo ponesli venec na glavni spomenik padlim v občinskem Spominskem parku. Na poti se bodo najprej ustavili v Dolini, v Pre-ber.egu, v Mačkoljah. pri Domju, v Riemanjih in Borštu. Pripadniki bataljonov s Krasa se bodo zbrali v petek in sicer ob 17. uri na Bazoviški gmajni in položili venec pred spomenik Bidovca. Miloša. Marušiča in Valenčiča. Nato se bodo ustavili pred vsemi spomeniki padlim na Krasu tja do Nabrežine. Zvečer bodo imeli družabni večer v Repnu. Nagrada za najboljšo diplomo o zadružništvu Predvčerajšnjim so v Vidmu, ob prisotnosti predsednika deželnega odbora Comellija in odbornika za trgovino in zadružništvo Bertolija, podelili nagrado (milijon lir) za najboljšo diplomsko nalogo o zadružništvu, predstavljeno na tržaški univerzi v študijskem letu 1980-1981. Dobitnik je dr. Sante Bertoli, ki je naredil raziskavo o temi «Predlog za kmetijsko zadružništvo v Furlaniji*. Za leto 1981-82 razpisuje deželna služba za zadružništvo nov natečaj (prijave sprejemajo do 15. maja), ki predvideva 2 milijona lir nagrade. Da bi spodbudila pri mladih večje zanimanje za idejo o zadružništvu, je deželna uprava razpisala za letos tudi 30 denarnih nagrad, po 200 tisoč lir, za študente in dijake. Za turistični razmah dežele spodbujanje Čedadu Deželna družba za turizma bo 14. marca predstavila tisku letošnjo akcijo za turistično ovrednotenje tistih predelov naše dežele, ki ležijo med ja-diansko obalo in goratimi območji vključno z značilnostmi krajevnih vin in kuhinjskih specialitet. Družba bo med drugim priredila vrsto tiskovnih konferenc v notranjosti 1" talije (Rim in Bari), kot tudi' na tujem (Bruselj, Dunaj, Munche'1, Duesseldorf, Hamburg in Budimpešta). Naša luka bo zelo verjetno v kratkem postala izhodišče dveh novih trajektnih prog z Grčijo in Albanijo-Nekateri zasebni grški ladjarji so zainteresirani za uvedbo trajektne linije Trst-Patras, ki bi bila lahka tedenska ii namenjena tako potnikom kot prevozu raznega blaga u* seveaa vozil. O zadevi se bodo dokončno domenili ob priliki skorajšnjega obiska grškega ministra za trgovinsko mornarico v našem mestu. Podobno progo naj bi uvedli še na relaciji Trst-Tirana. Nedavno sta se o tem pogovarjala italijanski m albanski minister za zunanjo trgovino Capina in Korbeci. a slednji h® konec tega meseca dopotoval v Rim-s tem vrnil obisk Caprie v Tiram- Pisma uredništvu ŠE ENKRAT IN ZADNJIČ O ZADEVI INAC - EPACA V ponedeljek smo po pošti prejeli pismo ravnatelja pokrajinskega urada EPACA Edija Žerjala v odgovor na pismo, ki smo ga objavili 4. t.m. in v katerem ravnatelj patronata INAC Boris Simoneta odgovarja na Žerjalovo pismo, ki je bilo objavljeno 2. t.m. Da ne bi polemike vlekli v nedogled, smo ravnatelja INAC seznanili z vsebino zadnjega pisma ravnatelja EPACA zato, da bi njegov morebitni odgovor objavili istočasno z zadnjim pismom ravnatelja EPACA in s tem za nas to dopisovanje zaključili. Moramo pa vendarle pripomniti, da so vsi dopisi ravnatelja EPACA napisani na uradnem pisemskem papirju izključno v italijanščini, pis-sma ravnatelja INAC, t.j. patronata Kmečke zveze, pa na dvojezičnem uradnem pisemskem papirju s slovenščino na prvem mestu. Sodbo prepuščamo bralcem samim. aiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PRIMORSKE VESTI Potrjen osnutek zazidalnega načrta za izgradnjo turističnih objektov Površini dolinke Pačug in pri Fiesi bosta namenjeni predvsem delavskemu turizmu PIRAN — Delegati piranske ob- ’ prav. saj bi bilo nesmiselno gra-činske skupščine so na svoji zadnji diti omejen (zaprt) turistični geto seji le potrdili osnutek zazidalnega izključno za domače delavce. Na promu «7. aprib premostili oviro ozemeljski* pristojnosti RIM — Na procesu proti Toniju Negriju in drugim sedemdesetim ob toženim združevanja v prevratniške namene so sodniki premostili že druga proceduralno oviro. Tokrat so MARSEILLE — Po prvih policijskih izvidih sta še neidentificirani osebi, ki sta izgubili življenje v eksploziji pred nekaj Jnevi ukradenega avtomobila, verjetno pripravljali bombni atentat na veliko marsejsko sinagogo (Telefoto AP) načrta Fiesa - Pačug in tako omogočili občinskemu izvršnemu svetu, da je pripravil še predlog odloka 0 sprejemu tega zazidalnega načrta. Prvič so ga v občini javno obravnavali že v začetku leta 1981. Odtlej, so ga dopolnjevali z najraz ličnejšimi predlogi, upoštevali so več pripomb in zamisli. Pri načrtovanju so bila sprva največja ovira nedovoljene gradnje, ki jih je na območju predvidenega zazidalnega načrta približno dvajset (vse še niso evidentirane zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije). Zdaj pa že kaže, da bodo na podlagi zazidalnega načrta morali rušiti večino teh »črnih* gradenj. Točnih podatkov o tem nam na u-pravnem organu še niso mogli dati. saj bodo te nedovoljene giadnje lahko kategorizirali šele po spreje tem zazidalnem načrtu. Drugo ovire pa je postavil sprejeti zakon o varstvu kmetijskih zemljišč. Dokler knittijci tukaj ne bodo ovrednotili zemljišč, zazidalni načrt ne bo veljal. To pa naj bi se zgodilo še konec tega leta, vendar je menda že jasno, da na območju zazidalnega načrta ni kmetijskih površin, ki bi lahko vplivale na ve ljavo predlaganega zazidalnega na ; črta. J To slikovito kotlino ob sladkovod i nem jezeru tik ob morju, zelen 1 hribček nad njim in skrito (skoraj 1 da še nedotaknjeno) dolinico Pa I čug. so urbanisti namenili pred-I j vsem delavskemu turizmu in re-kreacijskim površinam. Računajo. 1 da bi nuj tu bilo 3.500 turističnih 1 ležišč in 4,5 hektarja površin | (vključno z jezercem) za rekreacijo. Razširili bodo lahko plažo, v Fiesi, postavili celo nekaj privezov za turistična plovila, vgradili nekaj športnih igrišč, uredili in povečali kamping, parkirišča, gostinske in dinge turizmu namenjene objekte. Kaže pa. da turistične zmogljivosti ue bodo namenjene zgolj delavske mu turizmu, ampak tudi turizmu nasploh, kar bi bilo tudi najbolj BORIS ŠULIGOJ Ganljiv pogreb v Kubedu KOPER — V nedeljo popoldne se je zgrnila na pokopališče v Kubedu v bližnji Istri velika množica pogrebcev, domačinov, ljudi iz sosednih vasi in zaselkov, pa tudi iz Kopra in drugih krajev. Med njimi je bilo bolj redko oko. ki ga ni orosila solza. K zadnjemu počitku so namreč položili zelo priljubljenega domačina, Walterja Jakomina, ki mu je nesrečno naključje pre trgalo nit življenja pri nepolnih 20 letin. Pokojnik je izšel iz kmečko-delavske družine, dekočal osemletko v bližnjem Gradišču, nato nadaljeval šolanje v Ljubljani in se pripravljal za poklic miličnika. Prav zaprav je to službo že vršil m bil »nadvse vesten, požrtvovalen in to-variški*. kot je v svojem poslednjem pozdravu ob odprtem grobu poudaril eden njegovih predstojnikov, bil pa je tudi izredno priljub ljen med ljudmi in posebno angažiran med mladino, saj je bil še kot šolar vključen v mladinsko organizacijo, nato je bil predsednik krajevne organizacije socialistične mladine Slovenije in «zagnan v delo za naš boljši jutri*, kot je rekla ob odprtem grobu domačinka, pokojnikova vrstnica Loredana Roje. Salvo ob grobu je izstrelil vod red ne vojske, godba milice iz Ljubljane je žalili sprevod skozi vas spremljala z žalostinkami. krsto pa je spremljala četa pokojnikovih stanovskih tovarišev. zn DIJAŠKO HAIKU • IIII lil m »m .1111111111111111111111 Hilli Hill lil mm II iiMiiimiiiiimm IIII umil IIIII lutiMimiiiimmMtiiMmitTim Tržaški oktet v domu upokojencev v Izoli IZOLA - V nedeljo popoldne je v Domu upokojencev v Izoli nastopil s krajšim koncertom Tržaški oktet. Nastop je bil v okviru praznovanj dneva žena. Upokojenci izolskega doma so Tržaški oktet sprejeli prisrčno in s hvaležnostjo. Ob poslušanju slovenskih melodij, ubranih na veselejšo vižo. so si nekoliko razvedrili nedeljsko popoldne. Po koncertu v domski jedilnici, so se oktetovci oglasili tudi v sobah pri nekaterih bolnikih, ki jim je bolezen preprečila udeležbo na koncertu. Posebno ganljivo je bilo srečanje z učiteljico Maro Rakovšček, ki je svojčas učila na Opčinah in pri Ferlugih in je s solzami v očeh naročila Tržaškemu oktetu, naj pozdravi vse Opence in Ferlugovce. Zelo prijazno in navdušeno je oktetovce pozdravil ravnatelj Doma upokojencev Marjan Sočan, ki je izrazil željo, da bi ansambel še kdaj nastopil v Izoli in da se bo za to tudi sam zavzel. Prijetna pokoncertna družabnost je stekla v novem čudovitem hotelu Zveze upokojencev Slovenije v Simonovem zalivu, ki je bil polno zaseden z upokojenci letoviščarji in na posebno željo se je Tržaški ok tet tudi njim oddolžil s pesmijo. Tržaškim pevcem bo nedeljsko go stovanje v Izoli ostalo v trajnem in lepem spominu, (ris) Spoštovano Uredništvo Primorskega dnevnik* TRST Prosim, da v smislu zakona o ti' sku objavite sledeči odgovor piši*"1 ravnatelja patronata INAC, ki ga objavili 4. marca letos. L Ravnatelj patronata INAC pr*l vi, v zvezi z mojim pismom, 10 ste ga objavili dne 2. t.m.: da bi ga kdorkoli kaj vprašal se pri tem poslužuje izmišljen^ trditev*. Moje pismo je odgovor pismu D.K.. ki ste ga objav1" dne 24. 2. letos, z žaljivimi i*Ja' vami na moj račun. 2. Nikdar nisem trdil, da je P8! tronat EPACA slovenski, saj 1,1 slovenski niti patronat INAC " Istituto Nazionale Assistenz* Contadini. oba patronata sl* namreč vsedržavni ustanovi- 3. Kar zadeva podatke o števila vlog, sem jih prepisal iz sklep* 5086 deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije ■ Juli.isKe krajine, dne 9. novembra 1982. Predmet: Prispevki za finančno leto 1982 zavodom za patronat m socialno pomoč v smislu deželnega zakona 29. 12.65 štev. “ omissis. Na osnovi prošenj za prispevek, ki so jih vložili zavodi za pat''0' nat. in socialno podporo, ki delujejo v območju dežele in zadevne statistične dokumentacije (katera je pregledalo deželno nadzorn'-šlvo za delo) o kateri govori čle*' 3 zgoraj navedenega zakona, omissis Patronat EPACA TRST - 24« (točk za vloge) omissis „» Patronat INAC TRST - 8lV (točk za vloge) 4. Na osebni napad ne bom odgovoril že zalo tie, ker nisem sarn nikogar napadel. RAVNATELJ URADA EPACA Edi Žerjal Spoštovano uredništvo. Želel bi le navesti nekaj pripomb, v upanju, da bo te »pravde*, ki F osebno nisem sprožil, enkrat konec-1. Ravnatelj patronata EPACA za' trjuje. -da je odgovoril P*sUrl* D.K., vendar pa se je pri tet tendenciozno obregnil ob delov* nje patronata INAC, ponavlja*1’ »ne da bi ga kdorkoli kaj 'Pra šal*. D. K. se je namreč nai>* šal na sindikalni organizacij Kmečko zvezo in Coltivatori d*' retti; 2 Trdno sem prepričan, da so sip venske tiste ustanove, katei' delovanje ima vsebinsko closi® den slovenski iiečat, ne glede 11 foimnlui naziv. Delovanje Pa tronata INAC je slovensko ta* po duhu kot vsebini; 3. Jemljem na znanje, da ravu* telj EPACA popravlja svojo i'e' točno In torej lažnivo trditev pismu, dne 2. marca 1983, ko trd • da »smo (EPACA op ur.) v 5 teklem letu uspešno zaklj*c 2.433 vlog (v istem razdobju^ patronat INAC zaključil 879 vlog)*. Iz zadnjega pisma Pa 1 haja. da se ta podatek na«*® na a) delovanje v letu 1981 ue «v preteklem letu*, b) nav dene številke naj bi ponazarja točke za vloge, ne pa št-eVI vlog (pratik), kar je bistven razlika. Pri navajanju statisti1-'1* podatkov moramo biti točni, ". površni. Glede verodostojno omenjenih številk se bomo P drobnejc prepričali na upr*vD politični ravni, spoštovanjem Boris Simonet* ravnatelj pokrajinskega patronata lN»v