i«* 288 LfHUlana, petek 23. decembra 19)8 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje to praznika. — Ineerad do 80 petit vrst a oin 2. do 100 vrsi a Din 250 od 100 do 300 vrst A Din 3, večji tnseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnaeratnJ davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se as vračajo. UREDNIŠTVO Dl UPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stav. 5 Tslafoa: 81-22. 81-23, 31-24, 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprava: Kocenova uL 2, telefon Št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Po Članovem obisku v Budimpešti: Madžarska se mora odpovedati svoji aspiracnam Zahteva po skupni meji s Poljsko se smatra že za likvidirano z vsemi sosedi, zlasti pa z Jugoslavijo, ker je to v interesu — Madžarska se mora sporazumeti razvoja v Srednji Evropi Budimpešta, 23. dec. e. O razgovorih med grofom Cžanom in madžarskimi državniki ni bilo izdano nikako službeno obvestilo, v glavnem zaradi tega. da se na videz ohrani nepolitični značaj obiska italijanskega zunanjega ministra Po obvestilih, ki so znana dosedaj pa kaže da je bilo v razgovorih v Budimpešti skoraj v vsej vprašanjih doseženo soglasje Razen teh razgovorov, ki bodo pač v prvi vrsti služili okrepitvi odnošajev med Italijo in Madžarsko, spadajo v kompleks teh vprašanj tudi vprašanja gospodarske narave, glede katerih je bilo tudi doseženo popolno soglasje. Najtežji problem je bilo seveda vprašanje Podkarpatske Rusije in v zvezi s tem tudi vprašanje skupne meje Glede na stališče, ki ga v tem pogledu zavzema Nemčija, je ostalo to vprašanje kakor zatrjujejo, za sedaj odprto, tako da bo končna odločitev padla sele po obisku grofa Csakvja meseca Januarja v Nemčiji Ob te] priliki pride tudi do sklepa o pristopu Madžarske k proti komunističnemu paktu Rim. 23 dec. e. Doznavajo, da je grof Ciano ob svojem odhodu iz Budimpešte povabil grofa Csakvja naj obišče Rim po božičnih praznikih Po odhodu Ciana v italijanskih krogib z zadovoljstvom ko mentirajo pozitivne rezultate italijanskega obiska v Budimpešti Vsi italijanski krogi se strinjajo v mnenju, da bodo razgovori grofa Ciana Imeli velik vpliv na nadaljnji razvoj položaja v Podunav-ju Kot rezultat teh razgovorov pričaku jejo italijanski politični krogi konkretno in široko diplomatsko akcijo v tem delu Evrope. Vsi listi poudarjajo, da je beograjski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, kakor je izjavil grof Ciano, podlaga za italijansko politiko v Podunavju in na Balkanu. Pariz 23. dec e. Italijanska politika v srednji Evropi v zvezi z obiskom grofa Ciana v Budimpešti je predmet največje pozornosti pariškega tiska ki smatra, da «1 je grof Ciano o priliki svojih razgovorov prizadeval doseči čim ožje zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo Rimski dopisnik »Tempsa« poroča da je Italijan ska politika v srednji Evropi jasno očrta na v luči rimskih komentarjev obiska grofa Ciana v Budimpešti Italija se bo po teb komentarjih sodeč zavzela za to. da se ustvari sodelovanje med Madžarsko in Tugoslavijo. Trst, 23. dec. AA. Štefani. Snoči se je zunanji minister Ciano vrnil z Madžarskega Krajevne oblasti in fašistične organizacije so ga prisrčno sprejele. Nato je grof Ciano nadaljeval vožnjo v Rim. Budimpešta, 23. dec e. Včeraj dopoldne je prišlo na seji madžarske zgornje zbornice do burnih demonstracij proti vladi. Član zgornje zbornice Szilagv je ostro kritiziral politiko Imredvija, navajajoč, da zgornja zbornica ni bila dovolj obveščena o zunanjem in notranjem položaju in da tudi ni bila dovolj poučena o pravem vzroku odstopa bivšega zunanjega ministra Kanye. kakor tudi ne o delu arbitražne komisije na Dunaju Govor Szi-Iagya je odobravalo precej članov zgornje zbornice Antbony Eden Notranjepolitične reforme v ČSR Razpust komunistične stranke — Vprašanje novih parlamentarnih volitev Praga, 23. dec. e. Danes bo zadnja seja ministrskega sveta pred božičnimi prazniki Prejšnja seja ministrskega sveta je trajala globoko v noč. Čeprav ni bilo o nji izdano nobeno obvestilo, doznavajo da so reševali razna aktualna vprašanja, zlasti vprašanje bodočega proračuna ker brez rednega proračuna Ravno tako so re Sevali vprašanje raznih uredb katerih veljavnost poteče konec leta Zelo važno le tudi vprašanje obstoja komunistične stranke. Pričakujejo, da bo to vprašanje definitivno rešeno na današnji seji kateri bodo prisostvovali tudi ministri Slovaške in Podkarpatske Rusije Po sklepu vlade o ustavitvi delovanja te stranke pričakujejo še nadaljnje korake.* tako da Je soditi, da bo stranka popolnoma likvidirana Pre;šnja vlada ni imela zakonske osnove, da bi lahko popolnoma razpustila stranko. Na podlagi zakona o izred- nih pooblastilih pa lahko sedaj razveljavi tudi mandate komunističnih poslancev in senatorjev S tem bo število poslancev v praškem parlamentu spet zmanjšano Tudi ni izključeno da pride do razpusta parlamenta zlasti že zaradi tega ker so bite na Slovaškem že izvedene volitve, a v kratkem bodo tudi v Podkarpatslc Rusiji kjer so določene za mesec marec Sedanji parlament po mišljenju političnih krogov predstavlja nekak anahronizem. Postavlja se tudi vprašanje s strani Slovakov, ali slovaški poslanci ki pripadajo drugim političnim strankam in ne vladni skupini zlasti novo ustanovljeni nacionalni delavski stranki ki ie prišla namesto socialne demokratske stranke, imajo še mandat s strani naroda po zadnjih volitvah na Slovaškem, pr5 katerih je vladna lista dr. Tise dobila okrog 90% glasov. Amerika odklanja nemške proteste Roosevelt se je solidariziral z notranjim ministrom in zavrnil protest zaradi njegove ostre kritike nacizma *Washington, 23. dec. e. Pomočnik ministra zunanjih stvari Wells je obvestil odpravnika nemškega veleposlaništva Tomsena, da ameriška vlada ne more ugoditi zahtevam Nemčije glede na govor ameriškega notranjega ministra Ickesa. Wells je izjavil Tomsenu. da je Ickes v svojem govoru izrazil mišljenje večine ameriškega naroda, ki budno zasleduje dogodke v Nemčiji Izjava Wellsa je bila zelo ostra, kakor so redke v pogovorih med diplomati Wells je dalje omenil da kritika g. Ickesa. ki se nanaša na delovanje Forda in Lindbergha pomeni popolnoma notranje ameriško vprašanje na katerem SO lahko Nemci desinteresirani in niti ni treba razpravljati o tem Ravno tako je Wells odgovoril na nemške zahteve glede kritke nemške politike v Ameriki, da ne bo prenehala vse dotlej, dokler bodo v Nemčiji napadali ameriške oredstavnike Ta razgovor Wellsa s Tomsenom je znatno poslabšal nemško-ameriške odnošaje Tomsen le izjavil da upa da se bo vlada USA javno orjravičla zaradi eovora notranjega ministra Ickesa Wells ie to odklonil navajajoč, da nemški tisk nepresta- no napada člane tujih vlad, čeprav je ves tisk pod kontrolo nemške vlade Nato je Tomsen pripomnil, da se tiska ne more vzporejati z govorom predstavnika vlade. H koncu pa je Wells izrazil svoje osebno mišljenje, da si bo prizadeval v tem smislu, da bo sporazum dosežen mirnim potom. Predsednik Roosevelt je snoči obiskal notranjega ministra Ickesa na njegovem posestvu v Marvlandu in ostal več ur pri njem V ameriških krogih tolmačijo ta obisk kot očitno demonstracijo in kot dokaz, da se Roosevelt popolnoma strinja s ^tališčem notranjega ministra London. 23 dec. A A. Protest nemške vlade v \Vashingtonu je glavni predmet pisanja današnjih jutranjikov, ki prinašaio članke z velikimi naslovi o tem nrotesru Nekateri listi pišejo, da ie predsednik Roosevelt odob-il Ickesove izjave. Washing-tonski dopisnik »Dailv Telegrapha« pa trdi. da je nenadni ohi*k predsednika Roose-velta na posesrrvu ameriškega notranjega ministra Ickesa zbudil vtis, da je Roosevelt prosil ministra na prijateljski način, naj prepusti njemu izjave o zunanji politiki. Invalidski dom v Parizu gori Del te znamenite in zgodovinske palače je ogenj ie uničil Pariz, 23. dec e Snoči je nastal požar v okolici Doma invalidov Gasilci so imeli velike težave zaradi pomanjkanja vode in zarad' tega ker je voda v ceveh sproti zmrzovala Okrog pol l zjutraj so bili na kraju požara zbrani skoraj vsi pariški gasilci, ki se trudijo, da ogenj omeje Ogenj je že zajel levo krilo poslopja Doma invalidov ki je obrnjeno na Boule-vard d' Invalides. vendar upajo; da jim bo uspelo rešiti srednji del poslopja Na kraj požara so prispeli najprej prosvetni minister Zey. nato sam predsednik vlade Daladier in notranji minister Sarraut Ogenj je nastal v levem krilu poslopja nasproti Invalidskemu Bul varu. Okoli 21.15 je poveljnik straže opazil iskre na strehi doma Za iskrami je kmalu nato šinil plamen, ki je postajal od trenutka do trenutka večji, ter kmalu zajel fasado v dolžini več 10 metrov Takoj so alarmirali gasilce, kj so kmalu prišli z vseh pariških gasilskih postaj Požar je prodrl celo do arhiva, ki so ga zadnje čase spravili pod streho. Pariz, 23. dec. br. Se le davi okrog 7. je naposled uspelo, da so ogenj zadušili. Uničen je ves trakt Invalidskega doma. Ogenj je zajet tudi arhiv m uničil mnogo dragocenih dokumentov. Uvedena preiskava doslej še ni mogla ugotoviti, kako je ogenj nastal Skoda je zelo velika. Zaka] je bil Hodžera odstavljen Izjava novega predsednika borbaiev dr. Lukiea Beograd, 23. dec. e. Glede na demanti, ki ga je podalo tajništvo Jugosl o venske narodne stranke borbašev glede odstavitve Svetozarja Hodžere kot predsednika stranke, je novi predsednik dr 2ivan Lu-kić izjavil: Mi smo g Hodžero odstavili zaradi tega, ker se je na seji glavnega odbora naše stranke 6. oktobra obvezal, da bo za neko število odličnih Članov naše stranke zagotovil samostojne kandidature, to je, da v tistih srezih druge stranke na li- sti g. dr. Stojadinovica ne bodo imele svojih kandidatur. Dr Hodžera se je obvezal, da bodo na listo dr. Stojadinovica sprejeti kandidati vseh tistih srezov. v katerih mi želimo postaviti vzporedne kandidature s kandidati JRZ Toda dobili nismo niti ena samostojne kandidature Naši kandidat! v 81 srezih se niso mogli vezati s kandidati na listi g. dr.. Stojadinovica po krivdi g. Hodžere. Eden bo vstopil v vlado Baje bo prevzel ministrstvo za koordinacijo oboroževanja London* 23. dec. br. Nocojšnji listi, med njimi »Times« in »Daily Telegraph« poročajo, da ni izključeno da bo pri skorajšnji preosnovi angleške vlade ponovno stopil v vlado tudi bivši zunanji minister Anthony Eden Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da je bil Eden po svojem povratku iz Amerike včeraj povabljen najprvo v zunanje ministrstvo kjer je imel dolg razgovor z lordom Halifaxom. nato pa ga je povabil na razgovor še ministrski predsednik Chamberlain Ker je Chamberlainu uspelo urediti odnošaje z Italijo zaradi česar je Eden svoječasno podal ostavko, smatrajo njegov vstop v razširjeno Chamberlainovo vlado za zelo verjeten Zatrjuje se, da bodo Edenu ponu- dili enega izmed resorov narodne obrambe, najbrž ministrstvo za koordinacijo oboroževanja. »Press Association« pa piše, da v vladnih krogih nimajo namena ponuditi bivšemu zunanjemu ministru Edenu kakšno mesto v britanski vladi. Prav tako izjavljajo. Edenovi prijatelji, da tudi Eden nima takšnega namena. V zvezi s kritiko mlajših ministrov trdi »Press Association«, da ni v doglednem času pričakovati nobene rekonstrukcije vlade. Zdi se, da bodo vsa vprašanja, ki so se v tem pogledu pojavila, prišla na dnevni red šele tedaj, ko se predsednik vlade Chamberlain vrne Jz Rima. Kongres turške narodne stranke se bo sestal za božične praznike v Ankari, da izvoli novega predsednika Carigrad, 23. dec. e. Izredni kongres turške narodne republikanske stranke, ki je sklican za 26 december v Ankaro, je v ospredju političnih razprav v Turčiji. Zaradi tega je tudi opažati pojačano politično razgibanost Delegati že prihajajo v Ankaro in vsi hoteli so že polni Na kongresu bo zastopanih 529 delegatov, od teh bo 315 narodnih poslancev ter 214 delegatov posameznih strankinih organizacij Predsednik vlade Dželal Bajar bo v ponedeljek v Ankari priredil njim na čast pozdravni večer. Kongres se prične v ponedeljek ob 10. v veliki dvorani turške na- rodne skupščine Otvoril ga bo predsednik Dželal Bajar. ki bo v svojem govoru povedal vzroke, zakaj je bil sklican izredni kongres Ob tej priliki se bo v daljšem govoru poklonil tudi umrlemu predsedniku Ataturku Kongres bo izvolil dva podpredsednika, šest tajnikov in 15 članov v komisijo, katere naloga bo, spremeniti statute stranke Spremembe se bodo nanašale na volitve predsednika stranke, ki bodo sledile takoj nato Izvoljenih bo tudi 16 članov v vodstvo stranke. Kongresu bo prisostvovalo tudi 8 valijev in istam-bulski vali j dr. Kirdar. Bolgarski proračun Sofija, 23. dec e. Načrt bolgarskega državnega proračuna za leto 1939 je zaključen in bo v dveh ali treh dneh predložen narodnemu sobranju. Proračun predvideva izdatke v višini 7 milijard 732 milijonov in ravno toliko dohodkov. Med izdatki je določeno za zunanje ministrstvo 180.500.000, za notranje ministrstvo 552,500 000, za ministrstvo vojske, letalstva in mornarice 2360,100.000. V primeri s sedanjim je novi proračun povišan za 405 milijonov. Neuspeh vseameriške konference UMA* 23. decembra. AA. Reuter: Sedaj postaja že očitno, da vseameriška konferenca ni rodila tistega uspeha, ki so ga pričakovali Važna vprašanja, kakor n. pr. ustanovitev američke zveze narodov, so a pet let. Konferenca ni ta za potrebno sprejeti definicijo napadalca in celo ni sprejela nobenega, sklepa o izvajanju sankcij. Delegati si prizadevajo, da najdejo srednjo pot med obema definicijama o napadalcu. Po vesteh iz Waahingtona so v zunanjem ministrstvu nezadovoljni, ker skušajo emisarji totalitarnih držav sabotirati konferenco v Limu. Hoda zima v Angliji London, 23. dec. AA. Reuter. Sneg, led in megla v vzhodnih delih in nevihte v severnih delih države so včeraj za nekaj ur popolnoma ustavile ves promet. To se je zgodilo posebno v Londonu. Božične pošiljke niso mogle dalje, letalski promet je pretrgan, ladje na Temei pa tudi nič več ne plovejo. Včerajšnji dan je zmrznilo devet ljudi. To se pravi, da je od ponedeljka dalje našlo smrt zaradi ostre zime več ko 50 ljudi. Temperatura je snoči sicer neko-| liko poskočila, toda ponoči je spet padla. bivši angleški zunanji minister, o katerem se sedaj po povratku iz Amerike govori, da bo vstopil v Chamberlainovo vlado ter mu bo poverjen eden izmed resorov narodne obrambe Daladierove težave v zbornici Pariz. 23. dec. br. Pri proračunski razpravi v poslaniki zbornici se mora ministrski predsednik Daladier boriti z velikimi težavami. Zbornica je zasedala vso preteklo noč Pri razpravi o določbah finančnega zakona jc moral Daladier ponovno staviti vprašanje zaupnice, ki mu je bila izglasovana s pičlo večino. Daladier je pred glasovanjem zagrozil, da bo razpustil zbornico, če bo izglasovala vladi nezaupnico ter objavil, da ima od predsednika republike pooblastilo za razpi6 volitev, če bi zbornica ovirala delo vlade za konsolidacijo državnih financ. Snežne razmere Uradno poroč-lo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani ln Mariboru, SPD. JZSS z dne 23. 12. 1938 Kranjska gora 810 m: —6, drobno mede, 45 cm pršića, sankanje ugodno, Ratece-Planica 870 m: —6, drobno mede, 15 cm pršiča na 46 podlage, sankanj« ugodno, Plan i ca-Tamar 1108 m: —6, drobno mede, 18 cm pršiča na 48 podlage, Dovje-Mojstrana 650 m: —4, 30 cm pršiča, Pokljuka 1300 m: —5, drobno mede, 15 cm pršiča na 45 podlage, Gorjuše 1000 m: —3, drobno mede, 55 cm snega. Sv. Janez ob Boh. jezera 580 m: —1, drobno mede, 60 cm snega, »Zlatoroga ob Boh. jez. 530 m: —6, drobno mede, 20 cm pršiča na 55 podlage, cesta iz Bohinjske Bistrice do Zlatoroga splužena, Komna 1520 m: —3, drobno mede, 10 cm pršića na 90 podlage, Dom na Krvavcu 1700 m: —4 drobno mede, 60 cm pršiča, Velika planina 1558 m: —5, drobno mede, 60 cm pršića, Skorja Loka 350 m: —2, drobno mede, 30 cm snega, Polževo 620 m: —1, drobno mede. 35 cm pršiča, Sv. Planina 985 m: —5, drobno mede, 28 cm pršiča, Celjska koća 700 m: —3, 25 cm pršića, Mozirska planina 1444 m: —6, drobno mede, 60 cm pršića, Mariborska koča 1080 m in Pohorski dom 1030 m: —4. drobno mede, 8 cm pršiča na 17 podlage, Ruska koča 1249 m: —6, drobno meda, 25 cm pršića, Ribnica na Pohorju 715 m: —2. drobno mede. 24 cm pršiča, Koča pod Kopo 1377 m: —4, drobno med«, 25 cm pršiča, Peca 1654 m: —4, drobno mede, 65 cm pršiča, Rimski vrelec 530 m: —4, drobno mede, 38 cm pršića, Sodrailca: —2, drobno mede, 6 pršića na 31 podlage. Zima v Sibiriji TaAlin, 23. dec. AA. DNB. Listi poročajo vz Moskve, da so se vojaSci transporti, ki so v zvezi z napetostjo med Sovjetsko Rusijo in Japonsko, morali ustaviti v Sibiriji zaradi silnega mraza Ukrenili so vse potrebno, da bodo transporti mogli nadaljevati svojo pot. Zaradi silno hude zime je železniški promet in telefon prekinjen deloma tudi v Srednji Rusiji. Sorzna poročila* CnTlh, 23. decembra. Beograd 10, Pariz 11.665, London 20.66, New york 442.75, Bruselj 74.65, Milan 23.30, Amsterdam 240.62, Berlin 177.50, Praga 15.125, Var* lava 83.62, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, W. decernbr« 1938, Štev. 288 Seja umestnega f% jf sveta ljubljanskega Porodio o triletni d sedanje mestne uprave — Po—Mla odborov In drage tekače sadove Ljubljana. 23 decembra Mestni svet ljubljanski jc imel včeraj popoldne v veliki sejni dvorani mestnega magistrata sejo na kateri je obravnaval tekoče zadeve. Zupan dr. Adlesič je najprej oblirno poročal o triletnici sedanje mestne uprave, imenovane z ukazom kraljevskih namestnikov 10. decembra 193^. Župan je posebno poudarjal sanacijo Mestne Hranilnice in električne železnice, dalje gradnjo tramvajske proce do Sv. Križa. Mestno premoženje znaša 296 milijonov, po odbitku dolgov pa čistega 76 milijonov din. Navajal je še razne uspehe odborov in se je na koncu zahvalil prof. Plečniku in tudt novinarjem, ki so trajno podpirali delo mestne uprave 9 stvarno kritiko in propagando. Zupan je nato poročal o proslavi državnega praznika 1. decembra in se Je zlasti zahvalil Ljubljančanom, ki »o omogočili, da je so cialna mestna akcija zbrala nad 100.000 din. ki se bodo porabili za pomoč najrevnejšim Sledila so poročila posameznih odborov Za finančni odbor je poročal načelnik prof Dermastja Iz proračunske rezerve so bil' sogla-mo odobreni nekateri krediti. tako 350.000 din za razširitev dravetjskega po kopališča za nabavo desinfekci iskega ma te-iala 20.000, za preureditev stranišč v be žigrajski Soli 23.000, za prekoračeno pro račuruško postavko izvršenih del v Gaju zaslužnih 40000. za nakup sveta na Gradu 80.000 in za potrebno nabavo zaves v mestni hiši na Jegličevi c 2U 000 din. Po ročilo gradbenega odbora (poročevalec dr. Štele) je obravnavalo le prošnje za par celacije. Mestni svet je v enem primeru zavzel odklonilno stališče. Razprava glede uršulinskega samostana oziroma otvoritve Šubičeve ulice je odpadla. Poročevalec kulturnega odbora prof. Silvo Kranjec je predlagal delne spremembe pri podeljeva nj*i literarnih nag ad. Odbor soglaša s spremembami in dopolnitvami pravilnika o razdeljevanju literarnih nagrad MOL. kakor jih je predlagal novinar B. Borko. Mestni svet je soglasno sprejel dodatek, da podeljuje nagrade župan na dan obletnice Prešernove smrti dotičnim, ki jih je določilo razsodišče. O podaljšanju dogovora med mestno občino in Učiteljsko tiskarno glede izdajanja »Kronike slovenskih mesta se na seji ni razpravljalo. Za trošarin6iki odbor je poročal prof. Dermastja. Poročilo je obsegalo 31 ugovorov proti plačilnim nalogom oziroma kazenskim odločbam Ker je odbor ugotovil nepravilnost izdanih naknadnih trosari.n-skih predpisov, je mestnemu svetu predlagal popoln oziroma delen odpis vsem prosilcem, zavrnil pa je vse ugovore proti kazenskim odločbam, ki so se nanašale večinoma na tihotapstvo. Mestni svet je soglasno osvojil vse predloge trošarinskega odbora. M s. Pavlin je poročal v imenu odbora za telesno vzgojo naroda. Narodna skupščina je že 1. 1933 sprejela zakon o obvezni Podražitev mleka v Ljubljani Ljubljana, 23. decembra Po zboljšanju splošne konjunkture je res kmečki stan ostal med pozabljenimi. Vsi stanovi so primerno dvignili cene in se s tem približali splošnemu gospodarskemu razmahu, zato moramo tudi mi kmetovalci svoje potrebščine, ki jih potrebujemo v gospodarstvu plačevati mnogo višje... a cene kmečkih pridelkov so ostale vedno tako nizke, da nikakor ne odgovarjajo produkcijskim stroškom. Mleko, ki je edini vir dohodkov za okoliške kmetovalce, pa se prodaja radi nelojalne konkurence po tako nizkih cenah, da niti ne moremo govoriti o ceni, komaj o nagradi tistega, ki ga dostavi, četudi je ta pridelek združen z velikimi stroški, preden pride na trg. Da se cene mleka spravijo vsaj delno v sklad s produkcijskimi stroški ter s cenami potrebščin, ki jih morajo kmetje ku povati. je Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico sklenilo povišati ceno mleka s 1. januarjem 1939 na 2 50 d:n za liter dostavljeno na dom. Vsak. ki razmere pozna, bo priznal, da je to zvišanje tako malenkostno, da produkcija mleks kmetu tudi v bodoče ne bo prinašala nobenega dobička, ampak je edini namen ta. da bodo mogli kmetie nabavljati močna krmila Ce tega ne bi storili, bi bila nevarnost, da v doglednem času sploh ne bo dovolj mleka na razpolago Prepričani smo, da bodo vsi dosledno misleči odjemalci vzeli ta malenkostni povišek brez pridržka na znanje, ko jim bodo dobavitelji enotno sporočili, da bodo s prvim januarjem dalje plačevali mleko po zgoraj navedeni ceni. Sneg na sneg Ljubljana, 23. decembra Kakor so se snega veselili mnogi, ko je začelo snežiti pred dnevi, tako se ga zdaj ie marsikdo boji, v skrbeh pred dolgo in hudo zimo. Smučarji pravijo, da je za smuko snega že dovolj in da bo preveč dobrega, če ga bo še več. Prava mana je pa sneg zs sezonske delavce, ki jih je zdaj začela najemati mestna očina v večjem številu, da nam delajo vsaj v glavnih ulicah gazi. Po vremenskih poročilih se zdaj marsikdo ne ve več ravnati. Ko nam vremenske postaje javljajo da se bo pooblačilo ter ds bo nastalo južno vreme, se zvedri (včeraj), ko nas pa tolažijo z lepim vremenom (dunajska vremenska napoved za danes), pa začne snežiti kakor na severnem tečaju. Od včeraj zjutraj do davi ob 7 je zapadlo sicer samo 2 cm snega, toda dopoldne nam ga je dobro nebo natrosilo za nameček menda še okrog 10 cm Kaže, da bo Se »nežilo in da bomo do božiča tičali do nosu v snegu. Sneg je bil doslej Se suh, zato se ni bilo nereda v telefonskem m »brzojavnem prometu. Tudi v lokalnem železniškem prometu še ni posebnega zastoja. Potniški ▼laki vozijo le z manjšimi zamudami. Več- teleeni vzgoji, ki Je nato stopn ▼ vnljavo 2. februarja 1934. Zakon določa, da morajo mestne občine na svojih področjih sgraditt primerne naprave, ki omogočajo športno udejstovanje Ker pi občina ni tmala na razpolago zadostnih sredstev, Be )t izvaja nje zakona zavleklo do danes, in se bo začelo praktično izvajati prihodnje leto. Kakor v Beogradu, se bo tudi v Ljubljani obvezna telesna vzgoja v začetku nanašala le na trgovske in obrtniške vajence. Že adaj je vpmnih 800 obveznikov in razpisana služba za 8 vaditeljev. Referent je predlagal fo rmalni sprejem pravilnika, kakor ga predpisuje zakon. M. s. dr. Bohinjec Je opozoril na nekatere pomanjkljivosti, zlasti na to, da nimajo športni strokovnjaki izvon vrst občinskega sveta možnosti sooaV ločevanja v strogo športnih vprašanjih. Predlagan' pravilnik je bil sprejet, kakor ga določa zakon. Referent je pred glasovanjem naglasa!, da bodo morala športna in telovadna društva, ki so dobila od mestne občine podpore, za protiu*»lugo dajati svo te športne prostore na razpolago splosno-sti. ker mestna občina ne razpolaga z zadostnimi lastnimi napravami. M s. Andrejka je poročal za upravo mestne imovine in 'za olepševalno društvo. Mestni svet je soglasno vklemH odpovedati najemno pogodbo med mestno občino In Dustvom za zgradbo sokolskega doma v Sp Šiški za otročki vrtec Pogodba poteče M decembra 1919 Pravilnik za izposojanje dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije je bil spremenjen v toliko, da bodo v bodoče te rastline na razpolago le za slavnosti mestne občine in mestnih šol. Pri obravnavanju poročila personatno-pravner»a odbora je bil med drugim imenovan za člana uprave Kollmannove ustanove trgovec Jos Bahovec namestu bivšega m. s. Sossa. V pravilnik za poslovanje destn-fekcijskega zavoda je bil vnesen dodatek, ki omogoča stranki, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne more plačati desmfekcijskih stroškov, sklenitev sporazumnega dogovora o načinu plačevanja Tehnični oddelek mestnega magistrata je dobil nalog, da čim prej izdela osnovo zs izboljšanje kanalizacije v severnem delu Šiške okoli Dravelj Pred zaključkom javne seje je mestni svet soglasno sprejel predlog o imenovanju nove uprave Mestne hranilnice ljubljanske, ker bo stari v kratkem potekla funkcijska doba. Novo upravo, ki se bo konstituirala sama, sestavljajo: trgovec Bahovec, odvetnik dr. Josip Ažman, kanonik dr. Tomaž Klinar, knjigovodja Viktor Kozamernik, stavbenik Emil Tomažič, viš davč. inspektor Albin Zajec, trgovec Franc Urbane, dipl- komerc. Anton Agnola, trgovec Janko Jovan trgovski poslovodja Ivan Kralj, uradnik Anton Babnik, drž. upokojenec Franc Borttnar, mesar Jože Mirsar, trgovec Zvonimir Lu-kič, vodja zemljiške knjige Josko Medved, ravnatelj uprave »Slovenca« inž Josip Sod-ja in tesarski mojster Robert Mihor. je zamude pa imajo brzi vlaki, ki tudi sicer skoraj nikdar ne prihajajo točno k nam. Brzi vlak z Jesenic, ki bi moral pripeljati davi v Ljubljano ob 8.50, je imel dve uri zamude. Beograjski dopoldanski brzi vlak je imel okrog 60 minut zamude. Kaže, da bo sneg kmalu začel resno ovirati železniški promet, kar ne bo prijetno prav o božiču, ko imajo vlaki navadno zamudo že zaradi živahne frekvence. Iz Zagorja — Drzno tatvino sta al izmislila dva, kakih 30 do 35 let stara potepuha, ki sta v ponedeljek ves dan nadlegovala za miloščino po hišah, zraven pa op rezo vala. kje bi se dalo kaj suniti. Dopoldne je eden teh prosjačil pri ge. Mecilovskovi, hkratu pa si je stanovanje dobro ogledal. Popoldne pa se je h gospe potrudil oni drugi. Moledoval je tako dolgo, da mu je gospa v kuhinji postregla z jedjo. Medtem se je pa njegov pajdaš splazil v sobo poleg, odprl predal in pobasal 200 din, drva para rokavic in robec ter jo odkuriL Kaže, da sta si potepuha s tem denarjem postregla v taki meri, da sta se popoldne opotekala in ju je bila polna cesta. Zdaj pa poizvedujejo za njima oroiniki. ova-rimo ponovno občinstvo, naj odklanja razne vsiljiveie in naj jim brezobzirno pokažejo vrata. Saj največkrat pritiskajo na kljuke mladostni deletmrzneti, kar je pa vmes res potrebnih, jih priporoča Se njihovo vedenje toda teh je mak). Varnostna oblast naj pa budno kontrolira ln opisanim tip:tm na nedvoumen način pokala, kje pelje pot Iz doline. — Ve*el In blagoslovljen bo«« seli v imenu uprave vsem cenjenim naročnikom in čitateljem >Slovenakega Naroda« kronist. Cankarjev večer v Kranja Kranj, 22, decembra Prav s skromnim, toda prav zato s toliko lepšim uspehom se je naša Ljudafca univerza oddolžila spominu pesnika in pisatelja Ivana Cankarja. Večer je otvoril • kratkim uvodom, posvečenim pisatelju Cankarju g. dr. Simon Dolar, ki je predstavil predavatelja, Kranju že dobro znanega prof. Ivana Kola rja. Predavatelj je v enotirnem, preprosto podaja nem predavanju prikazal Cankarjev razvoj. Segel je v jedro novih literarnih sne* ri, v katerih je Cankar krepko zastavil pot Simbolizem je konkretno prikazoval kar s kratkimi slikami iz Cankarjevih del V kram Ijajočem govoru je prikazoval predstavnike raznih plasti, jih karaktenznsl ne kot gotove osebe, kakor so to mislili Cankarjevi sodobniki. Ti naj bi predstavljali le pose mezne tipe; Ščuka, dr. Grozd. Jerman, Maks, kralj na Betajnon in Slovenija — dolina sentflorjanska. Kako težko ie bilo Cankarjevo stališče ob nerazumevanju I ju di. Ostri napadi nanj so se vrstili. Predavatelj se je dotaknil tudi Cankarjeve politične smeri ki poudaril, da je bil sicer Can- kar resnično tudt formalno socialist, da pa je bil socialist toliko, kakut je socialist vsak resničen umetnik. Cankar je bi) v besedi oster, pa so ga napadali tako z leva kakor z desne. Nerazumevanje Cankarja v njegovi dobi je pripomoglo« da se je Cankar poleg drugih okornosti tako zgodaj poslovil od nas. Danes ge nočemo spoznati. S takimi proslavami pa SO vsaj delno od-dolžujemo njegovemu spominu. Predavatelj je še omenil tri vodilne misli velikega pisatelje in končal z vzklikom: Slava Ivanu Cankarja. Sledile SO recitacije iz de' pisatelja. Dasi reci u tor jI člani J. A. D. niso čitali dovolj sproščeno, j« treba le omeniti, da so bile recitacije dovršene. Najboljše je čitat prav gotovo g. Valenčič iz »Erotika«. »Hlapcev«, »Podob iz sanj« in »Konec«. C. M. Malovrh je bral odlomke is »Hlapca Jerneja«. G. Ekar iz govorov del govora »Slov. ljudstvo in siov. kultura« in g. Cvar iz črtic »Legenda o Kristovi suknji«. Recitacije so ae hitro vrstile in so bila smiselno dokaj povezane. Obiskovalcev je bilo prav lepo itevik). Pogrešali pa smo one, ki se smatrajo za nosilce kulture. Niti oni se ne zanimajo za slična prireditve, ki |lm to narekuje poklic. Seveda so manjkali tudi taki, ki jim je ob kulturnih dogodkih važnejši banket kot siromašna mladina. Prav je imel Cankar, ko je dejal: »Človeku je nekako težko, kadar mu je dolžnost opisovati vse velike glave, zakaj boji se po pravici, da bi se kakorkoli nedostojno ne dotaknil njihove l vzvišenosti.« Že diši po praznikih... Gozd božičnih drevesc na Kongresne« trgu ie začel rasti navzdol Ljubljana, 23. decembra. Letos so Ustvarjeni skoraj vsi pogoji za božično razpoloženje in poezijo Vsaj snega je dovolj, kar tudi nekaj zaleže v teh časih O drugih posojih pa ni treba niti govoriti; potice baje niso neobhodno potrebne med sestavnimi deli božične poezije Dovolj je, da vlada božično razpoloženje. Na zlato nedeljo so se ljudje še otepali vplivov bližajočih se praznikov, zdaj pa že vsi mislijo predvsem na praznovanje, na božič in njegove prilastke Življenje meščanov se je začelo usmerjati pod taktirko gospodinj ki so prevzele doma diktaturo Možje imajo zdaj besedo samo še, ko je treba poseči v žep. Prav za prav tudi tedaj najraje molče Spremenilo se je pa tudi življenje na zunaj Promet v trgovinah je nekoliko oživel Trgovci se vsaj ne morejo pritoževati, da nimajo obiskovalcev; posebno številne so obiskovalke, ki se trudijo, da bi si ogledale blago v vseh trgovinah Lahko si mislite, koliko dela imajo že zaradi tega In zdaj. ko vsi tožimo, da imamo dela čez glavo, si ga obiskovalke trgovin nalagajo same požrtvovalno Božična konjunktura se je v resnici začela šele sredi tedna Sicer so ljudje oklevali pred trgovinami še celo včeraj in mnogi si še niso upali na ceste, ki so bile tu in tam zabarikadirane s kupi snega Tako so n pr včeraj zelo ovirali promet kupi snega v Selenburgovi ulici, ki je ena najživahnej-ših ulic v Ljubljani Naibolj priporočljivo je bilo, da bi si nataknili smuči, za kar so se tudi odločili popoldne številni meščani ter se tako mirno prilagodili novim razmeram. Nekakšna zaloga božičnega razpoloženja je zdaj zastonj na Kongresnem trgu, kjer tako prijetno diši po smrečju in praznikih Dobro nebo je skoraj zasulo drevesca s snegom in prodajalcem zvečer ni treba več zlagati smrečja na kup; umetni gozd je prerasel trg in iluzija gozda je tem večja ker so drevesca tako lepo zasnežena »Gozd« ae je razrasel tudi že v Zvezdo Se celo včeraj je neki kmet pripeljal v LJubljano smrečje. Doslej so ga do vazali dan sa dnem, da lahko govorimo o pravem dumpingu. Prejšnja leta so kmetje pripeljali smrečje v Ljubljano 10 dni pred božičem, letos pa ga uvažajo, kakor da ga nameravajo prodajati se po novem letu. Pavle Borštnik se poslavlja Ljubljana, 23. decembra Starosta viškoga Sokola, izredno delaven ter zaveden nacionalni in prosvetni delavec Pavle Borštnik, mora nastopiti novo službeno mesto v Zagrebu, kar je njegove številne prijatelje zelo prizadelo. Na dveh poslovilnih večerih so se poslovili od njega ob navzočnosti številnih zastopnikov nacionalne javnosti. V sredo zvečer se je zbralo v Meščevi gostiln? na Viču članstvo JNS, da se poslovi od svojega zvestega tovariša Borštnika. Razen odbornikov viske organizacije so se prišli poslovit od Borštnika tudi minister dr. Albert Kramer. banovinski tajnik JNS dr. M. Zaje in predsednik sreske organizacije JNS za Ljubljano Rudolf Žitnik. Snoči so pa priredili lep poslovilni večer svojemu starosti viski Sokoli v Sokolskem domu. Kako zelo pnhubljen je Borštnik med ljubljanskim sokolstvom. je pač pokazala najlepše številna udeležba Sokolov, ne le z Viča, temveč tudi iz mesta in okolice. Župno upravo sta zastopala starosta dr. Pippenbacher in tajnik Flegar. Zastopana so bila skoraj vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva. Kot domačin in predsednik Društva za zidanje Sokolskog* doma je najprej naslovil tople besede na Borštnika Viktor Je-iocnik. Govorili so se: načelnik Nahlrk, član uprave Paternos* zastopnik ježonskega Sokola Cermek. za Sokola H starosta Koci jan. za šentviškega Sokola Zaje in za meščanskega Jezeršek; v imenu društvene uprave se je poslovil od Bor5*nika še J. Mesec, v imenu javnih sodelavcev Miroslav Gregorka in Še nekateri Člani. Večer bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu; prireditev je dokazala, da sokolstvo vežejo med seboj v pravo veliko družino močna vezi skupnih idealov. Malo kupčije na trgu Ljubljana, 23. decembra Ce bi sklepali po samih kupčijah na živilskem trgu kakšen bo božič, bi morali reči, da ga bomo zelo skromno praznovali. Čeprav jc blaga znatno mani, kakor navadno pred večjimi prazniki, ga prodajalci vseeno teiko spravijo v denar. Danes bi moral biti najživahnejši promet toda v primeri z življenjem pred prazniki prejšnje čase je vladalo skoraj mrtvilo. Gospodinje niso posebno posegale niti po ribah, čeprav je danes dvojni post. Morskih rib je bilo nekoliko manj; prodajali so aardelice po 14 din, ciplje in plavice po 24 in palamide po 24 do 28 din kg. Precej )e pa bilo rečnih rib, največ ščuk. ki so jih prodajali od 16 din navzgor (žive po 20 din): boljše vrste rečnih rib (postrvi) 90 bile po 40 din. smuč ah donavska postrv pa po 26 din kg. Značilno Je, de se letos niso podražili glavni mlečni izdelki, ki jih gospodinje naj- Na Kongresnem trgu je zdaj tudi neke vrste delovni trg; priložnostnih delavcev je menda celo več kakor prodajalcev Opreza j o na kupce še bolj, kakor prodajalci ter se ponujajo, da bi jim nesli drevesce Imenitni meščani si radi privoščijo takšno postrežbo. Najprej na vse krip-lje barantajo za drevešček, ki velja okrog 5 din. ko pa sklenejo kupčijo, najamejo delavca, da jim dostavi smrečico na dom. Včasih delavec zasluži več kakor prodajalec. Prodajalci se res ne morejo pohvaliti z dobičkom Nekatere celo skrbi, če bodo z izkupičkom lahko krili vse stroške. Morali so plačati najemnino za prostore in razen tega plačujejo še vsak dan po 3 iin tržnine Nekateri prodajalci so kupili smrečje od kmetov in si ga sami nasekali v gozdu Morali so plačati prevoz v Ljubljano in razen tega še mestno uvoznino. Prejšnje dni, ko je bilo hladnejše, ni bilo skoraj še nobene kupčije, a smrečja je bilo dan za dnem več naprodaj Zdaj so drevesca naprodaj že po dinarju navzgor Največje, krasne jelke so po 15 din. Prejšnja leta so pa bile celo po 30 din. Večje jelke in smreke so menda prišle iz mode. ker je zelo malo povpraševanja po njih Nekateri prodajalci so se začeli bati, da večjih smrek ne bodo spravili v denar kljub najnižjim cenam, zato so tih začeli »reducirati«: oklestijo jim nekaj spodnjih vej in odsekajo del stebla. Tako je začel gozd na Kongresnem trgu rasti navzdol .. Posebnost med tem umetnim gozdom so umetne jelke Čeprav je toliko naravnih drevesc, se kaže potreba tudi po umetnih. Letos jih prodajata samo dva prodajalca; kmetie se še niso lotili izdelovanja božičnih drevesc. Zdaj imajo monopol za to same še ljubljanski prodajalci, ki poznajo muhe meščanov. Umetne jelke lahko konkurirajo smrečicam, ker imajo močnejše, trdnejše veje, ki vzdrže večjo obtežitev, a razen tega imajo še skoraj bolj simetrično razvrščene veje kakor naravna drevesca. Prodajalec izdeluje drevesca ponoči, vedno sproti, da je založen s »svežim blagom« Veje bi se sicer začele prezeodaj osrpatl. Ko si nekoliko ogledaš življenje na tem božičnem sejmu, začutiš, da takozvana božična poezija nima posebno prijetnega okusa. bolj kupujejo pred prazniki, surovo m kuhano maslo. Blaga je bilo vse dni dovolj. Danes je bil zadnji dan, ko bi gospodinje morale posegati nekoliko bolj po mlečnih izdelkih, ker je zdaj zadnji čas za peko potic. Pač pa je zadnje čase naprodaj malo mleka, ki ga je premalo ne le na trgu, temveč tudi v nekaterih mlekarnah. Zato ga nekatere podjetne prodajalke skušajo prodajati dražje, po 3 din liter, čeprav je najvišja dovoljena cena 2.5 din. Tudi s perutnino je trg dovolj dobro založen, a kupčija slabo cvete. Perutnina je za večino naših gospodinj predraga. Težje purane prodajalci skušajo prodajati celo nad 100 din. Danes je ostalo precej blaga neprodanega. Najslabše je založen zelenjadni trg in zelenjava je od dne do dne dražja. Ker danes še močno sneži, bo trg najbrž jutri prav tako slabo založen z zelenjavo kakor danes. Drzen vlom Radeče, 23 decembra Oni dan je nekdo vlomil v stanovanje radeškega trgovca g Franja Cerneta Spla zil se je skozi okno tako, da je neslišno odstranil šipe. Iz stanovanja je odnesel g. černetu zimsko suknjo in druge reči. O vlomu je g Cerne obvestil domače varnostne oblasti, kj so takoj pričele s poizvedovanjem Zdi se. da vlomilec ni nihče drugi, kakor Gracar Franc iz Gradišča, obč št Rupert ki je bil 1 decembra deležen amnestije. Pred kratkim je namreč vlomil Gracar tudi na isti način v stanovanje lesnega trgovca g. Janka Celestina, ki ima svojo domačijo v Sopoti nad Radečami Tudi tam se je skrivaj priplazil do hiše ter z blatom namazal šipe oken, da niso povzročile prevelikega ropota, ko jih je razbil. Z lahkoto je odprl okno ter skočil v stanovanje. Ker tačas baš ni bilo nikogar doma, je tem lažje opravil svoj vlomilski posel. G. Celestinu je odnesel temnorjavo novo obleko, zelenkast plašč, dva svetločrna klobuka, 10 srajc, 3 britve, dva stroja za striženje las in nov samokres v skupni vrednosti nad 4000 din. Naši vrli orožniki so kmalu izsledili ukradene stvari. V St. Rupertu so zvedeli po nekem vozniku, da je Gracar zamenjal s svojim bratom Blažem suknjo, katero so tudi našli na njegovem domu ter jo izročili lastniku g. Celestinu. O vlomilcu Gracarju smo že poročali, da se klati v okolici Radeč odnosno po kumskem gorovju ter prenočuje pri svojih znancih, odkoder hodi krast Varnostne oblasti so izdale za njim tiralico Kdor bi kaj vedel o njem. naj javi to najbližji orožniški postaji Gracar Je visoke postave, debel, rdečega obraza, plečat in črnih las Nosi temen svršnik in črn klobuk ter dolge temne hlače. Oborožen je z ukradenim samokresom. Star je 31 let Vsa Gracar1e*a družina je na skramo slabem glasu Oče Gracar je znan oblastem, ko so pred Časom ponarejali v njegovi hiši looo-dinarske bankovce, katere je sam spravljal v promet K O L e D A B iS Petek, 23. decembra katoličani? Viktorija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pesem o zlatem zapadu Kino Union: Zrcalo Ž vljenja Kino Sloga: čuvarji Indije Umetniška razstava Kos-Males-Gorfte v Jakopičevem paviljonu DBSURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marij n trg 5. Ku-ralt, Gospoavetska cesta 10. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Petek, 23. decembra: zaprto Sobota, 24. decembra; zaprto Nedelja. 25. decembra: ob 15. uri: Kralj z neba. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Dobrudža 1916. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 26. decembra: ob 13. uri: Pikica in Tonček. Premiera. Izven. Ob 20. uri: Zene na Niskavuor ju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Torek, 27. decembra: zaprto Sreda. 28. decembra: Dobrudža 1916. Red Sreda OPERA Začetek ob 20 uri Petek, 23. decembra: zaprto Sobota, 24. decembra: zaprto Nedelja. 25. decembra: ob 15. uri: Roxy. Izven. Zn žane cene. Ob 20. uri: Tra-viata. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven Ponedeljek. 26. decembra: ob 15. uri: Ma-dame Butterlfv. Gostovanje ge. Gjun-gjenac. Izven. Ob 20. uri, Frasquita. Opereta. Premiera. Izven Torek. 27. decembra: zaprto Sreda, 28. decembra: La Boheme. Gostovanje ge. Gjungienac. Red B Zadnje gostovanje ge. Zlate Gjungjenac v letošnjem letu bo v sredo, 28. t. m. v Puccinijevi operi »La Boheme* za red B. Praznik siromašne zagorske dece Zagorje, 22. decembra Kljub znatnemu zboljšanju socialno?a položaja med rudarji je ostalo na dnu §e mncfjo revSčine, deloma zaradi posle !ic iz pravkar minulih najtež;ih časov, deloma pa take, ki si tudi zdaj ne more pomagati na noge. Društvo za varstvo otrok je v sedmih letih svojoga obstoja stalo z odprto desnico sredi nepopisnih tetca. Čestitamo! — Tudi postrežnice moralo biti zavarovane. SUZOR je izdal odlok, po katerem morajo biti zavarovane pri Okrožnih uradih tudi postrežnice, če presega njihova plača v gotovini ali v naturi 200 din mesečno. Zavarovanju pa niso podvržene one osebe, ki so zanoslene priložnostno a1! nestalno v gospodin i stvu kot dninarji. To pa ne velja za postrežnice, ki so zaposlene stalno in vsak dan ter prejemajo mesečno plačo. — Konferenca z zastopnikom angleškega turizma. V sredo zvečer je bfla v Zagrebu konferenca zastopnikov mestnega turističnega odbora z zastopnikom angleškega turizma Hinkom Brandajsom, ravnateljem Aneio Continental turistične agencije iz Londona. Brandajs hoče napotiti med »tednom kulture«, ki bo prirejen prihodnje leto v Zagrebu, v našo državo čim več turistov iz Anglije in skandinavskih držav. PTIČJI PARADIŽ... Oglejte si čez božične praznike ljubko razstavo kanarčkov, ki se vrši 26. in 26. XII. na ženski učiteljski šoli na Resljevi c. 10. Z Vašim obiskom pomagate lajšati gorje pticam v prirodi. — Nov dnevnik v Splitu. V Splitu je začel včeraj izhajati nov dnevnik pod imenom »Hrvatski Glasnik«. Izdajata ga prvaka HSS dr. Josip Berkovič ln Pasko Kaliterna. >Hrvatski glasnik« bo glasilo HSS. — Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. januarja 1939 v prostorih Ljubljanskega velesejma. Dražbo, in to že 27., prireja lovsko prodajna organizacija > Divja koža«, ki ima direktne zveze z inozemskimi odjemal ci. Namen te organizacije je, da pomore lovcem do čim ugodnejšega vnovčenja lovskega plena. Plen pa mora biti dobro pripravljen, to je. da so kože dobro in pravilno posušene na zraku, ne na peči! Kože se mora najprej dobro očistiti in napeti. Dobro blago pošiljajte na naslov: »Divja koža«. Ljubljana-Velesejem. KOMU SE DANES ZNANO NI, DA NOVI CVIČEK IN RIZLING ZA PRAZNIKE IN NOVO LETO, KATERI TUDI NA DOM SE DODELI PRI »KATERCI IN TONETU« V ROŽNI DOLINI SE DOBL — TELEFON 86-76. ♦ V ize u\ CSR. Konzulat čežko-slovaške republike v Ljubljani naznanja, da so po sporazumu med vladama republike češkoslovaške in kraljevine Jugoslavije spet vpeljane vize potnih dstov češkoslovaških in jugosovanskih državljanov, ki potujejo v Ceško-Slovasko odnosno v Jugoslavijo. Vize potnih listov za potovanje v CSR daje konzulat v Ljubljani brezplačno. Vize za diplomatske in specialne potne liste niso potrebne. ♦ Kako se izpolnijo poštne nakaznice. Min:s.rstvo je odredilo, da morajo pošiljatelji poštnih nakaznic na pobotnici napisati znesek dinarjev samo z besedami, znesek par pa le s številkami. Poštna direkcija opozarja na to odredbo pošiljatelje postnih nakaznic, ker so pošte dolžne, da nakaznic, ki niso pravilno izpolnjene, ne sprejmejo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, t da bo oblačno s padavinami, temperatura ' se bo dvignila Včeraj je snežilo v Ljub- j ljani, Mar boru in Zagrebu, po drugih kra- | jih pa d?ževalo Najvišja temperatura je ; znašala v Kumboru 14, v Splitu 13, v Sarajevu 12, na Rabu 9, na Visu 8, v Beogradu in Dubrovniku 4, v Zagrebu 3, v Ljubljani —0.2, v Mariboru —4.2 Davi je kazal barometer v Ljubljani 7556. temperatura je znašala —2.4 Novega snega 2 cm, snažna plast 20 cm. — Dve nesreči. Posestnik Franc Zabre-gar iz Kaplje vasi pri Komendi je včeraj nakladal na voz hlode. Pri tem pa mu je padel težak hlod na levo roko in mu Jo zk>miL Iz Dobrove pa so davi pripeljali v bolnico l leto starega sinčka delavca Rajka Berganta, ki je padel s peči na zakurjen štedilnik in se hudo opekel po životu. — Izbrano delo Zofke K vedro ve je najprimernejše božično darilo našim ženam. Naročite zbirko po knjigarnah ali v pisarni ženske založbe Belo-modre knjižnice v Ljubljani. — Nenadna smrt narodnega poslanca Milana Durmana. V sredo ponoči je v avtomobilu blizu Zagreba nenadoma umrl na listi JRZ za narodnega poslanca izvoljeni Milan Durman, star 50 let. V sredo mu je postalo slabo in odpeljati se je hotel v zagrebško bolnico, pa je med potjo v avtomobilu umrL — Vsem onim, ki cenijo duševno delo slovenske žene. Na božično rnizo bo položila ženska založba Belo-m odra knjižnica prvo knjigo napovedanega Izbranega dela Zofke K ved rove, rokopis za drugo knjigo je pa oddala v tisk. Prijave na to reprezentativno zbirko slovenske književnosti, ki bi morala biti uvrščena v nase domače in javne knjižnice, sprejema založba Beo-modre knjižnice v Lnibljani. prečna ulica št. 2. Zbirka Je plačljiva tudi v obrokih. — Cela vas ostala brez kokoši. Vas Škri-njari na Hrvatskem je ostala v torek ponoči brez kokoši Prišli so tatovi in izpraznili vse koko'njake Ukr?dli so 350 kokoši vrednih 5000 din Kokoši so ukradli najbrž cigani, ki se bodo za praznike imenitno mastili s kokošjo pečenko. — Dve smrtni nesreči. Na Sušaku sta se pripetili dve smrtni nesreči. Inženir nemškega parnika »Juno« jakob Brang se je vračal v sredo zvečer s parnika »Konstan-ca«, kjer je bil na večerji. Hodil je tik ob obali in padel je v morje Tovariš ga je hotel rešiti, pa se mu ni posrečilo V sredo zvečer je šel vpokojeni pilot Juraj Man-drič čez tračnice, kjer mu je spodrsnilo Padel je tako nesrečno da je udaril z glavo ob tračnice in obležal mrtev — V Sarajevu Je 30 nad sto let starih ljudi. Na zahtevo državnega statističnega urada so popisali v Sarajevu nad 100 let stare ljudi in našteli so jih nad 30 in sicer okrog 20 starcev in okrog 10 stark. — Strašen zločin ljubosumnega fanta. V vasici Melinah blizu Jajca je 20 letni Srečko Mart novic s samokresom ustrelil soseda Jakoba Lukića, potem je pa še sebi pognal kroglo v glavo. Fant je bil zaljubljen v Lukičevo hčer, ki se je pa zaročila z drugim. Misleč, da je tega kriv njen oče. ga je ustrelil. — Samomor Slovenke v Zagreba. Včeraj opoldne so našli v gozdu na Jelenovcu pri Zagrebu obešeno Nežo Rodek iz Koto-ribe Vse kaže, da je šla v smrt zaradi bolezni — Star berač zmrznil. V Osijeku je zmrznil berač Josip Svaghart, star 67 let. Spal je že skozi 20 let na kozolcu. Zdaj ko je pritisnil hud mraz, je pa zmrznil, ker ni imel ne tople odeje, ne obleke. — žrtev plina. Včeraj zjutraj so našli v Splitu mrtvo 26-letno šiviljo Ireno Kovačevo. Ležala je na poste'ji. zastrupljena s plinom, ki je moral prodirati v sobo skozi okno s počenih plinskih cevi. Iz Liuhliine —lj Nered v tramvajskem prometu. Sneg je povzročil v našem tramvajskem prometu pravcato zmedo Vozovi v vseh smereh prihajajo neredno Včasih je treba čakati na voz po četrt ali celo pol ure tako da morajo ljudje, ki se jim mudi v urade in službe, peš, če hočejo priti pravočasno Križ je zlasti na dolenjski progi, kjer vozijo stari vozovi in se vsak hip eden pokvari ter obstane sredi proge, nakar počiva ves tramvajski promet Že včeraj so potniki čakali po pol ure ali pa še več. davi pa je bilo še slabše Prebivalci dolenjskega okraja se upravičeno pritožujejo zaradi tega in žele, da bi MŽD v tem pogledu napravila red. —lj Trgovinske obratovalnice na božično soboto dne 24. t. no. Po čl. 30 naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin morajo bati trgovine na debelo zaprte ta dan ves popoldne, vse ostale trgovine pa se morajo zapreti ob 17 uri izvzemši, delikatesne, ki zapirajo svoje obratovalnice ob 19- uri. Kupujoče občins-tvo naprošamo da upošteva naredbo in se preskrbi pravočasno z nakupom blaga za božič. Združenje trgovcev v Ljubljani. —lj Združenje gostilniških podjetij v LJubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba dolgoletnega gostilničarja iD bivšega nagega člana Pua Ivana. Pogreb pokojnega bo danes v petek dne 23. decembra ob 4. popoldne iz zavet!š*a Sv Jožefa, Vidovdan-ka cesta 9 na evangelj-sko pokopališče k Sv. Krištofu v Ljubljani. Uprava združenja. —lj TJprava kina Matice opozarja cenjeno občinstvo, da predvaja z današnjim dnem in čez božične praznike edinstveni velefilm »Pesem o zlatem zapadu«. Kino-publiko je navdušila p^vs-ka dvo'ica Jea-nette Mac Doaald in Nelson Eddv že v filmih s-Rose Marie« in »Beli jorgovan«. ta njuna zadnja stvaritev pa je zasenčila vse dosedanje triumfe. Kakor so me!odi Je >Rose Marie« in ^Belega jorgovana« našle siloviti odmev po vsem svetu, tako Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril poleg že obstoječega glavnega obrata v Dalmatinovi ulici št. IS moderno in higiensko BHIVNICO IN DAMSKI ČESALNI SALON v Fugnerjevi ulici št. 6 (poleg kavarne Tabor) kot podružnico. Istočasno naznanjam, da sem damski česalnl »alon v Dalmatinovi ulici št. 13 (poleg hotela Štrukelj) na novo in moderno preuredit tako da odgovarja vsem zahtevam sodobnega frizerja. V glavnem obratu kakor tudi v podružnici bom Izvrševal vsa v stroko spadajoča dela kakor: trajno, vodno bi železno ondulacijo, barvanje in beljenje las itd. Čeravno zaposlnjem v gori navedenih obratih prvovrstno Izurjene strokovne moči, sem cene v glavnem obratu, posebno pa v podružnici, znatno znižal. — Priporočam se cenjenemu občinstvu ca obisk. D0RĆEC IVAN brivec in damski frizer Fiignerjeva ulica št. 6 Dalmatinova ulica It, 13 VISE K REZIJE, GLASBE IN PETJA t KINO MATICA 21-24 TRIUMF FILMSKEGA USTVARJANJA! JEANETTE MAC DONALD ln NELSON pojeta zopet skupaj nepozabne pesmi ▼ prekrasnem Jubilejnem releflhnn PREMIERA ! Radi ogromne dolžini filma so predata nes b 16 Pesem o zlatem gani eddy ■ zapada I i. ln 2115 url! 1 PAULA VVESSELTf najodličnejsa reprezentantka filmske umetnosti ▼ najnovejšem svojem umotvoru Predstave danes ob 16., 19. ln 21. uri Režija: Oeza Bolvarv ATTILA HORBIGEB in PETER PETERSEN KINO UNION Tel. 22-21 ZRCALO ŽIVLJENJA FILM, KI SI GA MORA VSAKDO OGLEDATI! bo tudi pesem o zlatem zapadli osvojila vsa srca bele Ljubljane. V interesu cenjenega občinstva opozarja uprava kina Matice na današnji oglas, ker je morala zaradi ogromne dr-bfeine filma deloma spremeniti ure predstav. —ij Zveza za tujsKi promet v LJubljani priredi v nedeljo dne 25. t. m. in ponedeljek dne 26 t. m. vsakokrat z odhodom ob 8 uri zjutraj z dvorišča gostilne pri Fl-gvnvcu (TjTrševa c.) smučarsfci late t na Kurešček. * Prijave sprejemajo biljetarnice Putnika v Ljubljani. u— Tramvajski promet na sveti večer k Sv. Križu bo zaradi obiska grobov tako pomnožen, da bo od 15. do 21. obratovala Dolenjska proga po Poljanski cesti na pokopališče. Tudi vsi vozovi it. 2. bodo vozili k Sv Križu in, če bo treba, bodo tudi vozovi viške proge vozili k Sv. Križu od 3 popoldne do 9 zvečer Obiskovalce grobov spet opozarja mestno poglavarstvo, naj na grobovih prižgo sveče v korist mestnim revežem, ki jih dobe v mladinskem »ddel-ku socianega urada na levi strani pritlič ja Mahrove niče na Krekovem trgu. Za prispevek 5 din za mestne reveže dobi vsakdo 2 sveči belezelene mestne barve Z napisom >Za mestne reveže.« ,—lj šentjakobčani ponove poslednjič zabavno Golarjevo komedijo »Vdova Ro-šlinkac na božično nedeljo ob 20.15 in na Štefanovo* popoldne ob 15.15. Igra je izvrstno naštudirana in je dosegla pri vseh uprizoritvah velik uspeh. Zasedba vlog je ^ta kot pri premieri, le vloero Janeza igra mesto g. Plevela g. Novak. Na Silvestrovo bo nremiera Haškovega »Dobrega vojaka švejka«. —lj »SK PoJž«. V petek 23. t. m. bo v klubski sobi sestanek ob 19. uri. Važno za one, ki so prestopili od »Slalom kluba 34« k SK Polžu. u— Božična darila mestnim revežem. Predsednik Ljubljanske kreditne banke g \lojzij Vodnik je poslal 3.000 din za brez-noselne in 1000 din za mestne reveže sploh, gospa in g. A. I. Sunara, lastnika '.nane gostilne, sta pa darovala za revne >troke 100 din. za oncmosle 100 din in za brezposelne 100 din. Za božič v cukrarni je najrevnejšim poslala tvrdka Gregorc ^- Comp. veletrgovina s kolonialnim bla-oom v Vošnjakovi ulici 7. 30 kg testenin. 50 kg ješpreneka. 50 kg kaše in 50 kg riža prav tako so za božičnico siromakov v stari cukrarni darovali ljubljanski mesarji precej mesnine. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najlepše zahvaljuje. —lj Blagajnica Postne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 24. t m. od 8. do 12. ure, dne 31. t. m. pa radi letnega zaključka od pol 8. do pol 11. ure. —lj Tatvine, v kavarni »Union« je bila te dni ukradena črna suknja z baržuna-stim ovratnikom Andreju Petku iz Ribnice. Tat je snel suknjo z obešalnika za Petkovim hrbtom. Obenem s suknjo se je tat polastil tudi klobuka, tako da ima Petek nad 1000 din škode. Stavbenikovi ženi Iv. Tomažičevi je nekdo ukradel iz stanovanja v Kersnikovi ulici več posteljnega in moške?a perila v vrednosti nad 7000 din. Iz nekega kozolca na moščanskem polju pa je bilo na škodo Adolfa Mergenthaler-ja ukradene za 800 din suhe detelje Tatu so izsledili v osebi nekega prevoznika. Iz Celia —c Redna seja celjskega mestnega sveta bo danes ob 18 Na dnevnem redu so poročila odborov. —c Novi proračun mesta Celja. Proračun mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1939'40 bo od 27 do vStetega 31. t. m. ob navadnih uradnih urah na vpogled pri mestnem računovodstvu. Vsak Član mesta Celja in vsaka oseba ki plačuje neposredni davek od kateregakoli prihoda v mestu Celju, ima pravico staviti v omenjenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je treba vložiti pri mestnem poglavarstvu v Celju. —c Slinavko te parkljevko, ki je bila ugotovljena 3. t. m. v mestni klavnici v Celju, je proglasilo mestno poglavarstvo za prestalo. Zato so ukinjeni veterinarsko redarstveni ukrepi, ki so bili uveljavljeni z razglasom mestnega poglavarstva z dne 14. t. m. V Celju bodo sedaj zopet živinski ln svinjski sejmi. Dogon živine in dovoz prašičev na sejme pa je dovoljen le za živali z mestnega in s področja celjskega sreza. Prašiči se smejo dovažati na sejem le s konjsko vprego ali z avtomobilom. Odredbe banske uprave in mestnega poglavarstva v Celju, ki se nanašaio na obvezno razkuž°vanje oseb (njih obleke, obutve in prtljage), ki so imele posla z živino in prihajajo iz okuženih krajev naše države ali iz inozemstva, se morajo se nadalje strogo izvajati. —c Tragična smrt dveletnega dečka. Kakor smo že poročali, se je 12. t. m. okrog 8. zjutraj težko ponesreči dveletni šoferjev sinček Dušan Vanovšek iz Celja. V stanovanju svojih staršev na Slomškovem trgu Štev. 7 se je polil s kropom in se hudo po-paril po obrazu, trebuhu in rokah. Dečka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer Je po težkem trpljenju v sredo popoldne Izdihnil. —c T rž škega morilca so prijeli v Celju. Celjska policija je v četrtek aretirala v Celju 24-letnega. v Libojih pri Petrovčah rojenega in v Celje pristojnega Franca Brnika, delavca brez stalnega bivališča, ki je izvršil v zadnjem času v Celju in številnih krajih Slovenije celo vrsto goljufij. Minrk je zbiral intere»entke za kuharske tečaje, zahteval od priglašenk plačilo vpisnine in nato izginil. Pri zasliševanju na policiji je pr znal te goliufije in tudi iziavil, da je oerolnjfal za razno blaero in denar tudi Jugoslovansko kni'o^arno in Cankarievo družbo v Liubiiani Marnorsko tiskamo v Mariboru in več zasebnikov ter o«?oViufa) tudi mehanika Henrika Oblaka v Celju za 1000 din vredno kolo. Med za«»l š>vani~m ie Mir-n'k tudi iznovedal. da je v noči od 29. na 30. novembra v Tržču umoril in orooal 52-letnefR, v tovarni »Peko.- zanocVneera delavca S'ksta Ribiča ter mu vzel 1500 din. zlato moško ženno uro zlato zaoe^nico, dve oblek5, črn sukn^'Č in onasač. Ribiča 1e usmrtil tako. da ea v n*e?"ovem stanovanju udaril z neMm Wen;m nredmetom z v«»o silo no e'avi. M'Tdka so nrenelinl! v L-hibUano in ga izročili upravi ljubljanske policije. Hotel „Stara pošta", Kranj nudi morske in sladkovodne ribe, originalni dingač in opolo. — Na Štefan dan domača veselica brez vstopnine. — Skupno združenje obrtnikov ponovno opozarja, vse interesente na slikarski in pleskarski tečaj, ki se bo predvidoma vršil po novem letu. Prijavite »e Čimpreje. Obenem ponovno opozarja na prijave za tečaj za avtogeno varjenje, ki se bo vršil koncem januarja ali začetkom februarja, HALI OGLASI Seseda 50 par. davek poseoej PreKiici. izjave beseda Din l- — . davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Vnirrmniši znesek 8 Din ZA VSAKO PKIL1KO Tajboljšeln najcenejše fHubertuse«. površnike, perilo in vsa oblačila nudi P R E S K E R Ljubljana Sv Petra cesta 14 M LIJA K* A Ljubljana ZidovsKa ui 6. oucj sortirani prvovrstni cvetlični Tipd po nainižil ceni 2671 ••#•••♦♦♦0000♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ure, zlatnino, juvele za Božič najceneje pri B* RANGUS zlatar, Kranj 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov gumbnic Velika zaloga perja po 675 din »Julijana« Gosposvetska cesta 12 VINA CEZ ULICO: Namizno belo 1 Din 8.— 8. — 9. — 9.— 9.— 12.— 5.— Srbsko ružica . Srbska črnina . Portugalka . . Rizling . . Burgundec Tabolčnik sladki žganje: Tropin o vec l Din 28.— Slivovka 32.— Brinjevee < < 36.— ter razne vrste pristnega žganja, prvovistnih likerjev ln desertnih vin Vam nudi po reklamnih cenah: »Buffetc S J. Teraj, Ljubljana. Sv. Petra c 38 2828 Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, rabim večjo množino moških čevljev. Klavžer. Vo-snjakova 4. 2940 POMARANČE, MANDARINE nudi »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tvrševa 48. 2942 OREHOVA JEDRCA IN F1ZOL nudi Sever & Komp.. Ljubljana. Gosposvetska cesta 5. 2905 MED zdravilni, šumski, ročke po 5 kg Din 85--, 10 kg Din 165.—, 30 kg Din 480.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2962 NAMOČENO POLENOVKO marinirane ribe in druge delikatese priporoča I. Buzzolini, Lingarjeva ulica, za škofijo. 2955 LES, TRD LN MEHAK, SUH vseh vrst, ladijska tla, parkete, furnir itd. dobite pri LavrenčlČ & Co.. parna žaga, Ljubljana, Vosnjakova ul. 1«, tel. 28-74. 2970 POLK TEČAJ ZA STE>OuttAfUO šestmesečni, priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. — Poučuje ga. prof. Robi-dova. UČnina nizka. Uspeh garantiran Začetek januarja 1939 Pojasnila v pisarni učili 6ča — Trnovska ul. 15. 2959 TEČAJ ZA STROJEPISJE priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Trnovska ul. 15, Ljubljana. — Novi modemi stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek januarja 1939. Pojasnila v pisarni uči-Usča: Trnovska ul. 15. 2960 KAPITAL TJRADNIsKA POSOJILA v zvezi vezane štednje ln brezplačnega zavarovanja na večletno ugodno odplačevanje — dobijo državni in samoupravni nameščenci ter vpokoJencJ — oženjeni brez porokov. Vse Informacije brezplačno prt pooblaščencu F. L. Klemen, Ljubljana, Gosposvetska c 10. — Banka m štedionica d. d. 2978 GOSTILNA PRI „KMETU" Gosposvetska cesta 8 nudi danes bogato izbiro MORSKIH RIB, pripravljenih na različne načine. Za sladokusce: kamenice (ostrige), skampi, bakalar. — Nadalje priporočamo naša kvalitetna vina, posebno pa dingač, opolo, vugavo ln odličen ailvanec. — Za praznike preko ulice Izdaten popust. LENKA ZUPANČIČ — LOZIC Gostilna »Ražem« na žab jaku 3 Telefon 38-57 Telefon 28-57 ima danes veliko izbiro morskih rib, polenovko, kakor tudi ostala jedila, poleg tega so dospela nova izvrstna dalmatinska vina, cviček, portu-galka, silvanec in pekrčan. — Cenjenim gostom želiva tem potom prav vesele božične praznike ter srečno novo leto. Milka in Zoran Ražem HALO ! HALO 1 Za božične praznike Vam nudimo najboljša sibeniška vina iz lastnega vinograda. Belo vino Din 10.—, čez ulico Din 9.—; belo navadno Din 8-—, vugava vina Din 12.—, črno Din 10.—, čez ulico Din 9.—, opolo staro Dua 8.—. Točijo se v PREŠERNOVI UL. 5 ln RESTAVRACIJA »LLOYD« Sv. Petra c. 7 Vesele praznike Želi vsem cenjenim gostom BUJA S Dalmatinska vina prvovrstna — naravna po lastni ceni samo DIll 8a~ Z2 HtCT pri odjemu nad 10 litrov DIll 7»50 Z3 lztCf Po naročilu dostavimo na dom. — Toči gostilna »JADRAN«, Florijanska ul. 33 ln naSa podružnica, Poljanska cesta 17. — Vesele božične praznike želi vsem odjemalcem Vladimir Miloš VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo vsem cenjenim gostom — Obenem priporočamo naia prvovrstna dalmatinska vina, prošek, vermut, troplnovcc ln višnjeve«. NOVE POŠILJKE ! IZBRANO BLAGO ! Točimo: Cankarjevo nabrežje 5 I. A. SUNARA MORSKE RIBE Danes ln jutri v veliki izbiri sveže morske ribe. — Točimo prvovrstni dingač, vugavo, vlaki opolo Itd. Cenjenim gostom želim vesele božične praznike. GAJEV HRAM — teL 40-15 LJUBLJANSKI DVOR M. CEPIČ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 38. dee«mbra 1988. Stav. 288 Zborašem podtaknjen letak Glavna priča je vse preklicala in izjavila, da je bila ob-dolžitev izmišljena — Mučno zasliševanje gluhonemih Ljubljana, 23. decembra Včeraj so se na sodišču pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča g. Kokaljem zagovarjali zboraši. Državno tožilstvo jih je obdolžilo prestopka po čl. 4/2 zakona o zaščiti države in reda v državi. Na zatožni klopi so bili kapetan v p. Aitur Sturm. zasebni uradnik Kudolf šimnovec, akademik Viktor Nagv, mehanik Alojz ši-raj, bivši nastavnik Franc Zupane č, absol-viran jurist Janko Jež, lesni trgovec Julij Hmelak iz Oplotnice in kolar Franc Pete-lindek iz Oplotnice. Šturm, šimnovec. Nagy, Širaj, Župančič in Jež so bili obtoženi, da so v juliju lani v pisarni Zbora v Ljubljani natisnili okrog 2000 letakov z naslovom Državljanu. Vsebino letakov je državno tožilstvo smatralo za oster napad na vlado, zlasti na tedanjega notranjega piinisiri dr. Korošca in na režim sploh v zvezi s prepovedjo shoda Zbora dne 10. julija. V letaku so očitali, da postopa vlada nezakonito in nasilno. Šimnovec, Hmelak in Petelinšek so pa b»ii obLoieni, da so lani v aprilu razširil* v Oplotnici in v Celiu letake, ki so vsebovali ostre napade na vlado, njenega predsednika in nekatere akt:vnp. miTv-tre. Vsem tem so očitali nezakonito postopanje in antinacionalnost pri ukrepih političnega in gospodarskega značaja. Letak je povedal, kako je bilo na shodu Zbora pri Triglavu v Beogradu, objav-1 pismo, ki so ga zboraši pisali dr. Korošcu in ministru za pravosodje Niku Subot ću. Trdil je, da je v'a-da pripravila napad na poslopje, v katerem je imel biti shod Zbora, kar bo do-vedlo do državljanske vojne, če se obstoječi sistem ne izpremrni. Državljani so bili pozvani, naj odpravijo tak sistem. Glede letaka > Državljani* so obtoženci odločno zanikali krivdo. Obtožba je bila oprta na pričevanje nekega Gabrca, ki je bil prvotno osumljenec, zdaj pa ga je sodnik zaslišal kot pričo. Gaorc je enostavno preklical vse prejšnje izpovedi. Izjavil je, da so mu na policiji priznanje izsilili, oziroma je enostavno pritriil na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavil policijski komisar, ker se je bal, da ga bodo dlje časa zadržali v zaporu. V sodaLa spisih je bilo o tej priči marsikaj neugodnega. Zdravnik je trdil, da je fant duševno bolan, policija ni vedela o njem povedati nič dobrega. Glede drugega letaka so obtoženci pojasnili, da je šlo za okrožnico, ki je vsebovala nekakšna službena poročila stranke o trenutnem stanju svojim zaupnikom na deželi, šimnovec, Hmelak in Petelinšek so priznali, da so to okrožnico dostavili svojim zaupnikom. Branilec dr. Fran Kandare je plediral, da ni nobenega dokaza o tem, da je bil letak >Državljani« napisan v pisarni Zbora v Ljubljani, ker v juliju lani pisarna Zbora sploh ni imela razmnoževalnega aparata. Obtoženec Nagy je res nekaj priznal glede teh letakov, toda pod pri tU kom in v zmoti, misleč da gre za okrožnic*:, ki so bile napisane v aprilu. Gabre je pa dedno obremenjen in docela neverodostojen človek, saj Je zdaj na glavni razpravi preklical vse prejšnje izpovedi, češ da se je vse izmislil. Ta letak je bil brez dvoma podtaknjen zborašem. Drugi branilec dr. Mazek iz Litije je dokazoval, da je z Gabrčevim preklicem ovr-Sena tudi že obtožba. Izpodbijal pa je tudi obtožnico s pravnega stališča, češ da besedilo okrožnice ni delikt po zakonu o zaščiti države. Predlagal je. naj sodišče izvede naknadne predloge v dokaz resnice. Sodnik je razglasil, da so šimnovec, Hmelak in Petelinšek krivi, ker so razširjali inkriminirano okrožnico. Obtoženi so bili vsak na 600 din denarne kazni ali 10 dni zapora pogojno za 2 leti. Deloma so dejanje priznali, vsebina pa je delikt po členu 4 zakona o zaščiti države, dokazi resnice pa v takih zadevah sploh niso dopuščeni. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Obsojenci so si pridržali rok za prijavo revizije ali priziva. GLUHONEMI SLEPAR PRED SENATOM Že zasliševanje obtožencev in prič, ki imajo zdrav sluh in dar govora, je največkrat težavno in mučno, lahko si mislite, kako mučno in zamotano je zasliševanje gluhonemega obtoženca in gluhonemih prič. Fotografski pomočnik Ivan Marolt iz Krškega, ki je gluhonem, je bil prvi mutec, ki se je moral po vojni zagovarjati pred senatom zaradi obrtoma izvršenih sleparij. Marolt je živel pri sestri v Zagrebu in je hodil tudi v zagrebško šolo za gluhoneme. Njegovo nerazumljivo govorico in njegove kretnje in znake je tolmačil sod- več gluhonemim je natvezil, da bo denar vrnil, ker bo odprl fotografski atelje In mnogo zasluzil. Marolt je v kretnjah in govorici gluhonemih govoril nekakšno mešanico slovenščine in hrvaščine. Zna čitati in pisati hrvaščino, v slovenščini pisane obtožnice pa ni razumel. Kar ni mogel dopovedati s kretnjami in znaki, je napisal. Zanikal je krivdo, priznal je le to, da si je od nekaterih izposodil denar, katerega bo pošteno vrnil. Žrtve je ulovil na Jesenicah, v škof ji Loki, v Zagrebu in v Dalmaciji. Težavno in mučno je bilo tudi zasliševanje prič, ki so bile vse gluhoneme in jim je g. Pogorelec z znaki pojasnjeval, kaj bi rad predsednik senata g. Ivan Brelih vedel o obtožencu. Marolt je kar vztrajal pri trditvi, da je nedolžen. Napisal je na listek, da vse priče lažejo in da bo vse tožil zaradi klevete. Društvo gluhonemih v Ljubljani je dalo obtožencu z*5!o slabo izpričevalo. Trdilo je, da ie Marolt nevaren izkoriščevalec gluho- | nemih, zlasti rad izvablja denar od glu- I honemih žensk z obljubo, da se bo a njimi oženil. Posna jo ga kot delomrzneža, ki škoduje ugledu gluhonemih. Senat je Marolta spoznal za krivega in mu je prisodil 10 mesecev strogega zapora. ZA 25.000 DDT BLAGA STA ODNESLA Človek se čudi, da morejo nameščenci v trgovinah is vedno krasti kar na debelo v trgovini, ne da lastnik v prav kratkem času tatvine odkrije. Saj je bilo v teku zadnjih let že toliko procesov proti uslužbencem v trgovinah, ki so odnesli za desettisoče blaga, da bi trgovci lahko bili že bolj oprezni in upeljali v trgovinah tako kontrolo, da bi bile tatvine v večjem obsegu nemogoče. Pred senatom sta bila obsojena dva mlada trgovska pomočnika eden na 8 mesecev strogega zapora, drugi pa na 7 mesecev strogega zapora, ker sta iz neke trgovine v Kranju odnesla za okrog 23.000 din blaga. Krivdo sta deloma priznala, škodo sta vso povrnila. Sodišče je upoštevalo njuno dosedanjo neoporečenost. Tatvina jc prišla na dan. ko so enega izmed obtožencev ponoči zasačili, ko je vlekel plen skozi okno iz trgovine. Obtežilna okolnost je bilo službeno razmerje obtožencev in pa izvrševanje tatvine ponoči. »Gioconda« z Vero Majdicevo Odlično pripravljena velika melodična opera s prvo Slovenko v naslovni partiji Ljubljana, 22. decembra Ponchiellijevo veliko romantično opero »Giocondoc, bujno polno melodike, pristno italijanskega temperamenta, patoea in teatra like, brez mirne, poetične lirike, a z obilico močnih drama takih kontrastov, ki dajejo pevcem ne le težkih pevskih, temveč tudi težkih igralskih nalog, smo poslušali z Vero Majdičevo v naslovni v vsakem pogledu ogromni partiji >Gioconda« je najskrbneje uprizorjena in najbolj popolno tudi pevski in orkestralno pripravljena opera z repertoarja lanske sezone. Tako je praiv. da se ponavlja v tekoči sezoni Soli, zbora, balet, orkester, pa scenograf inž. Franz, pred vsemi režiser prof šest in dirigent ravnatelj Polič so z uprizoritvijo KJioconde« dokazali, da je nafi operni korpus sposoben ustvariti na odru umetnino, ki zasluži polno priznanje in žanje globok uspeh. Partijo Gicconde. ki je bila že na premieri srečno zasedena z O. Oljdekopovo, saj je podajala v nji svojo poslednjo in najboljšo kreacijo, smo peslušali še s slavno Kunčevo v izjemno odlični obliki; toda Giocondo amo vendarle z Vero Maj- dičevo gledali kakor premlero ln jo resnično prvič dobro razumeli. Majdičeva je prva Slovenka v tej težki, paradni vlogi, ki bi se v svoji zmagovito-sti pridružila Tosci in enakim >bombnim« partijam, ki so osvojile vse svetovne odre, ako bi bila skromnejšega pevskega te tehničnega aparata. Majdičeva je vzgled-no jasna in razločna v izgovarjanju besedila, tako da smo šele po njeni zaslugi spo znali več literarnih, miselnih m čustvenih podrobnosti libreta, ki so nam v izgovoru Rusinje in Hrvatice ostale prikrite. Pa tudi igralski je bila Majdičeva na višku, naravno živahna in okretna. V 5. sliki je mestoma celo preveč razgibana. Pevski je žela še večji uspeh kakor v > Aldi« ker jI je partija glasovno zelo prikladna in jo je v vseh dejanjih do zaključka zmagovala s polnim doživetjem in iskrenim občutjem, izrabljala je vse momente za močne efekte ter se v vseh glasovnih legah izkazala tehnično dovršeno umetnico. Njen po značaju mladodramat-ski. lirski glas je sposoben tudi silnih dramatskih akcentov, ustreza visoko dramah skim partijam ter jim daje svetlobe, nežnosti in udarnosti, prodornosti brez napora. Zato ji je ostal glas zmagovit prav do zaključka tona. Tako bo >Gic>conda< lahko in uspešno ostala na repertoarju z domačinko. Opera daje še drugim solistom krasnih partij, da se z njimi odlikujejo pevski in igralski: na čelu mojster pevec Betetto v grandiozni vlogi Aloisa. za katero vselej žanje nenehen aplavz, M. Kogejeva s svojo divno Lauro, N. španova s pretresljivo slepo materjo, Iv. Franci z junaškim, vrlo simpatičnim Enzom, ki ga poje zmerom lepše in z večjo obfikovamostjo melodij, a v celem še vedno forsirano ter V. Janko z efektnim vohunom Barnabo. Prav dobro ustrezajo pevski tudi ostali mali solisti: IV. Dolničar (menih). Hvastja (pevec), Iv. Sladoljov (pisar) in A. Orel (mornar). Tudi zbora sta z vso vnemo pri stvari ter se balet s solistkami uveljavlja do posebnega priznanja. Solisti so prejeli šopke in bili po vseh dejanjih večkrat pozvani pred zastor. Za svoj lepi prevod bi bila zaslužila ondi pohvale tudi Ruža Petelinova, Pr. G. 12 pogumnih mož lahko uniči Panamski prekop Prekop ni zadostno utrjen za primer sovražnega napada Zeddnjene države se mrzlično oborožujejo. V Evropo je prišla med di^imi tudi vest o graditvi velikega brodovja na Atlantskem oceanu. Ameriški vojni minister Woodring si na vse načine prizadeva utrditi Panamski prekop tako. da bi ga ne mo gel nihče napasti. Zato je odobril 4 milijone dolarjev kredita za zgraditev stra v prilog politiki Z edin j enih držav, kaže na to, da patriotizem Portorike nasprotuje načelom Monroevega nauka in načelu, ki so ga sprejele Zedinjene države na pan-ameriški konferenci v Buenos Airesu leta 1S36. da se ne bedo vmešavale v notranje zadeve drugih držav. Med prebivalstvom Portorike se širi agitacija naperjena pre- nova trdnjava nai bi služila v obrambo Panamskega prekopa v Atlantskem mor-nikomi atrokovni učitelj ljubljanske gluho- j $g> Na zapadn; obali bodo utrjeni otoki Galapagos, ki sicer ne pripadajo Zedinje-nim državam, temveč republiki Ekvador Na panamerišla kenferenci v Umi v Peru naj bi bile vse države Južne Amerike pridobljene za cilje skupne obrambe ameriške celine Toda agitacija, ki ne gre tegične pomorske baze na Portcriki. Ta ti Zedinjenim državam in oznanjajoča svo- nemnice g. Albin Pogorelec. Obtožnica je Marolta dolžila, da je izvabljal denar od gluhonemih ljudi, z lažnimi obljubami. Nastopal je celo kot dedič, ki ima dobiti po aeatri večjo vsoto denarja, neki gluhonemi ženski je obljubil, da jo bo vzel za ženo, bodo za ta otok. Zedinjene države posvečajo Panamskemu prekopu zato tako veliko pozornost, ker ne zadostuje za velike moderne vojne ladje. Prekop je dolg 65 km. Na cbeh straneh je 8 km širok pas, ki ga je oddala Panama v najem Zedinjenim državam, da je zdaj pod njihovim nadzorstvom in upravo. Ker je prekop globok samo 13 do 26 metrov, ne morejo skozi velike vojne ladje ameriškega vojnega brodovja po 40.000 ton. Panamski prekop pa tudi ni zadostno utrjen za primer napada, ker na to menda niso nikoli mislili. Vojaški strokovnjaki so ugotovili, da bi zadostovalo 12 pogumnih mož, ki bi uničili za tvorničke naprave pri Ga tunu in ameriške vojne ladje, vozeče skezi prekop bi doslovno obtičale na suhem. Zato vztraja ameriški vojni minister vVoodring na tem, da se Panamski prekop dobro zaščiti proti letalskim napadom obenem pa da s« utrdijo letalske baze ln zbidjša protiletalska obramba. Zgraditev novega ameriškega vojnega brodovja na Atlantskem oceanu pomeni zaščito Panamskega prekopa od obeh strani. Tudi kontrola v območju Panamskega prekopa bo pozotrena, da bo izključena vsaka sabotaža. Tudi beli maharadža ima svoje preglavice Mesto indijskega podkralja je najdražje na svetu Nedavni poset indijskega podkraiia markiza Lilienthgovva v Londonu je potrdil govorice da je podkralj zapustil krasno palačo v Delni še predno je potekla njegova funkcijska doba. Takoj so jeli ugibati kdo bo njegov naslednik, potem so se pa Čudili da ni bilo kandidatov, ki bi se potegovali za to sijajno mesto v deželi pravljičnega razkošja. In prav to razkošje otež-koča večini kandidatov pot do mesta podkralja in je tudi vzrok zakaj bo lord "Li-lienthgovv odložil svoje mesto najbrž še pred prihodom angleškega kralja in kraljice v Indijo. Kakor mnogi njegovi predniki ne bo zmogel ogromnih stroškov, ki mu jih nalaga izpolnjevanje dolžnosti indijskega podkralja Kralj Jurij V L Mesto podkralja zahteva namreč od človeka mnogo več kakor da samo posna probleme večno nemirne Indije, prebujajoče se iz dolgega spanja, zahteva mnogo več kakor samo administrativno delo in skrbi. To bi pa izkušenega in marljivega markiza, ki spada med najspretnejše diplomate, in resnične poznavalce Indije nikakor ne motilo Sicer pri svojih 51 letih ni prestar, pa tudi njegove moči se še niso iztrosile. saj je vladal v beli palači v Delhi samo dve leti. Toda njegova finančne zmožnosti so bile z najdražjim uradom sveta preobtežene. Podkraljeva plača ne zadostuje Indijski podkralj dobiva sicer v našem denarju na leto blizu 7 milijonov, toda to mu še daleč ne zadostuje za vse potrebe, ki mu jih nalaga njegov visoki položaj. Zato lahko postane podkralj samo bogataš, ki rad doplačuje iz svojega premoženja In v tem so se že mnogi uračunali. Podkralj ali kakor ga že imenujejo prebivalci Indije beli maharadža, mora živeti v sijaju in razkošju kakor indijski nabob. To je tradicija urada in eden izmed pogojev ohraniti si spoštovanje, ugled in avtoriteto v očeh domačinov. Ne smemo pozabiti, da živi podkralj v deželi pravljičnega bogastva, kjer plačajo maharadže mirne duše milijon ali pa še več za bengalični ogenj in da gre ta denar V zrak v enem večeru. A podkralj ne sme zao^taiati za njimi. Tudi ceremonije in ra^košie njegovega dvora ne sme prav nič zaostajati za sijajem dvora Ludvika XIV. Osemnajst komornikov pomaga podkralju slačiti in oblačiti se in vsak ima svoje strogo določeno opravilo. To se ponavlja vsak večer in vsako jutro. Svojo palačo zapušča podkralj ob oficijelnih prilikah v spremstvu najmanj 500 dostojanstvenikov in služabnikov. Največje gostije Navadno enkrat v mesecu mora podkralj pogostiti okrog 3500 ljudi in sicer z vsemi oziri na njihovo dostojanstvo, na predpise njihove vere in njihovo pripadnost kastam, katerih vse prizadevanja liberalne angleške uprave ni moglo odstraniti. Treba je v prvi vrsti posaditi vse v določenem redu in v določenih skupinah, ki jih seveda ni lahko določiti. Najmanjša neprevidnost bi imela nedogledne politične posledice in zato je posvetovanje s ce-remoniarjem pred vsako gostijo važnejše od ministrskega sveta v Londonu. Jedi morajo biti pripravljene po verskih predpisih poedinih veroizpovedi, ki določajo ne samo kakšne morajo biti, temveč tudi kdo jih sme pripravljati. Zato zaposluje podkralj najmanj 12 drago plačanih kuharjev s celo armado dobrih pomočnikov. Na gostiji pa sede vegetarijanci, kraj gostov, ki jedo meso, in gostje, ki se ne smejo dotakniti alkoholnih pijač kraj ljubiteljev šampanjca. Vsakemu je pa treba ponuditi samo to, kar mu je dovoljeno in kar mu gre. Ob posebnih prilikah sedi tudi za podkraljevo mizo tisoč gostov in vsi smatrajo za samo ob sebi umevno, da so pogoščeni kakor bi bili doma v svojih palačah, kjer žive v največjem razkošju in sijaju. Ob takih prilikah mora seči podkralj globoko v svojo blagajno in zato se je že večkrat zgodilo, da se je podkralj vrnil v razrvanih premoženjskih razmerah pred potekom štiriletne funkcijske dobe. Nihče noče biti dvakrat podkralj Se nikoli se ni zgodilo, da bi se kdo drugič vrnil v palačo v Delhi kot podkralj. Tega bi ne prenesel niti največji milijonar. Ne glede na to, da se mora za vsa štiri leta odpovedati svojemu zasebnemu življenju, ker je neprestano predmet pozornosti milijonov podložnikov, katerim mora imponirati. Seveda tudi to ni malenkost. In tako nastane z odhodom vsakega podkralja znova važen problem: koga poslati na najvažnejše mesto v angleškem svetovnem imperiju, na katerem mora poleg dela žrtvovati še milijone iz lastnega premoženja. In skoraj čudno je, da se vedno najde kdo, čeprav od ene funkcijske dobe do druge z večjimi težkočami. Zakaj so Korzičani za Francijo Zanimanje za Korziko se j« po nedavnih političnih dogodkih v italijanskem parlamentu in v italijanski javnosti znatno povečalo. Dober poznavalec razmer na Korziki, ki je dolgo živel tam, pripoveduje, zakaj se Korzičani, ki niso Francozi in zelo pogosto francoščine sploh ne znajo, kljub temu proglašajo za Francoze. Jasno je, da je narodni značaj korziškcga prebivalstva v veliki meri mešan, kakor je težko ločiti južnega Francoza od Italijana Res je pa, da se na Korziki mnogo rabi italijanščina, ki je razširjena neprimerno bolj kakor francoščina. Korzičani so pod francosko upravo zelo zadovoljni. Davkov jim namreč »ploh ni treba plačevati. Na Korziki je živi jen je razmeroma poceni. Zavojček tobaka, ki stane v Franciji 12 frankov, dobite na Korziki za 3 franke. Posebno poceni so p« na Korziki zemljišča, hiše, vile itd. Vilo ob morju z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom dobiš že za 10.000 frankov. Zato ni čuda. da se Korzičami boje iz.premetm-be režima, ker mislijo, da bi morali potem plačevati davke in da bi dobili mnogo strožjo upravo. V tem se nemara ne motijo. NTajbrž so ugodne razmere vzrok, da se proglašajo Korzičani za Francoze in da nočejo biti Italijani, čeprav so jim po svojem narodnem značaju in jeziku bližji f.W.: V zelene 41 peklu Carter je stal nekaj časa, ne da bi vedel, kaj poleti, potem je pa odhitel nazaj v taborišče. Spotoma je razmišljal, kaj naj stori. Goodlevevo In Walkerjevo letalo je nekje nad pragozdom in gotovo se bo vrnilo šele čez dobro uro. Dr. Marson in Hales sta nekje na jezeru ali na bregu. Ta dva nista tako daleč kakor Goodlev in lahko bi ju priklical. Ali pa ima še toliko časa, da bi se zadrževal s pojasnjevanjem? Indijancev najbrž ni bilo mnogo. Carter je to bolj slutil, nego vedel, vendar je bil pa prepričan, da je tako. Biti jih je morala gruča, iskali so taborišče in izkoristili ugodno priliko za napad. V okolici najbrž ni nobenega Indijanca več. Carter je rabil do taborišča komaj nekaj minut, toda ta čas je bil že zasnoval svoj načrt. Na meji taborišča so bili skopani jarki za primer napada. Teh jarkov še niso rabili. Carter je brez oklevanja skočil v najbližji jarek in spojil žice. Zadonel je strašen votel pok in vse taborišče je zasul dež gline in drobnega kamenja. Na robu taborišča je nastala več metrov globoka *aCarter je stal nekaj časa in prisluškoval. Nekje na jezeru je počilo več strelov. To je bil znak, da sta Hales in dr. Marson slišala pok in razumela, kaj pomeni. Carter je potegnil samokres in nekajkrat ustrelil. Zopet mu je odgovoril iz daljave Halesov samokres. Carter je domneval, da bo trajalo najmanj dvajset minut, predno prispeta dr Marson in Hales do taborišča. Dvajset minut je bilo pa za Carterja preveč časa. Zato je sklenil ukreniti vse potrebno sam in na lastno pest. Iste očitke vesti, ki jih je čutil mladenič, je imel zdaj tudi Carter. Zdelo se mu je, da je s svojim življenjem odgovoren za varnost mladeniča in polkovnika Morrisa. On je bil vendar določen za stražo in on bi bil moral paziti na taborišče. Carter je ravnal bliskovito, da bi ne storil nobene nepotrebne kretnje. Brž si je pripravil dežni plašč in nekaj jestvin na pot. Vzel je nekaj škatlic prepečenca, steklenico kondenziranega mleka in nekaj konzerv. Iz polkov-nikove orožarne si ie izbral repetirko in si napolnil žepe z naboji. Še enkrat je pregledal svoje orožje in si zataknil za pas sekirico. Končno je hitro napisal na listek papirja kratko poročilo, kaj se je zgodilo. Planil je iz taborišča in še dvakrat ustrelil. In zopet so mu z jezera odgovorili streli. To pot so bili že mnogo razločnejši. vendar pa 5e predaleč, da bi bil mogel Carter čakati. Z enim pogledom se je Carter poslovil od taborišča in krenil trdnih korakov v pragozd, na pot, kjer sta bila izginila njegova najboljša prijatelja. Pičlih dvajset minut pozneje je priplul k taborišču čoln, ki sta v njem dr Marson in Hales na vso moč veslala. Obema se je na obrazih poznalo, da sta veslala, kar se je dalo, da bi bila čimprej pri taborišču. Pod je obema kar lil z obrazov. _ V taborišču ni nikogar, — je dejal Hales, sedeč spredaj. — Slutil sem to, — je odgovoril Marson. — Mislil sem, da se je stanje polkovnika Morrisa poslabšalo ali pa da je dobil nepričakovan napad Carter in mladenič si nista znala pomagati in zato sta naju klicala. — Pa vendar ni mrtev? Marson ni odgovoril, le njegovo veslo se je še krepkeje uprlo ob vodo. Čoln je liki puščica zavozil k bregu in moža sta stopila iz njega. Dr. Marson se ni zmenil za to, da je skočil do kolen v vodo. Odhitel je k taborišču, Hales pa za njim. _ . . _2e greva! — je klical. Toda iz šotora ni stopil nihče in tudi odzval se ni nihče. — Z drhtečo roko je odgrnil dr. Marson pleteno zaveso nad vhodom in planil v šotor. Domišljija mu je slikala Carterja in mladeniča, sklonjena nad umirajočim ali že mrtvim polkovnikom. Zato ga je zadelo nenadno razočaranje liki strela. V šotoru ni bilo nikogar. Dr. Marson je stisnil pesti in stopil k postelji Na nji je ležal listek in na njem je bilo z drhte- čo roko napisanih nekaj vrstic. Dr. Marson jih je prečital, potem je pa molče izročil listek svojemu tovarišu. Harry Hales je ošinil besede z očmi, potem je pa čital še enkrat polglasno kakor bi ne razumel njihovega pomena: »Mladenič in polkovnik napadena in odvlečena. To se je zgodilo kakih tristo metrov od taborišča na poti v pogorelo indijansko naselbino. Nočem izgubljati časa — hitim po sledovih za njimi Carter.* Na tisoče vprašanj je rojilo dr. Marsonu in Ha-lesu po glavi, toda nobenega nista izgovorila. Spominjala sta se samo umirajočega pustolovca, prvega moža, ki je bil umrl v taborišču. Mimogrede sta se spomnila njegovih besed, izgovorjenih tu na bregu ... Moja tovariša sta umrla, jaz sem pa ostal živ. Zavidal sem jima in ni mi bilo pomoči. Kdor jim pride v roke, je izgubljen. Z drhtečimi prsti si je prižgal dr. Marson cigareto. Kadil je v kratkih, nervoznih potegih. Nepremično, ne da bi storil najmanjši korak, je zrl na nebo in pragozd. Čakal je, kdaj se prikaže Goodlevevo letalo. Harry Hales je sedel nekaj časa prekrižanih rok, potem je pa pobral s tal košček lesa in ga iel z nožičem razrezavati na tanke trske. Delal je kakor da je odvisno od njegovega dela bogve kaj. V resnici so bile pa njegove misli daleč. Odložil je nož m les ter dvignil oči, ko je dr. Marson zamolklo knknil. Nad pragozdom se je bila prikazala »Chi-quitta«c in počasi se je spuščala na zemljo. TJraJuJe Joalp Zupančič — Za »Narodno Fran Jarma — Jfe upravo m Inaeratni dal Mata Oton Chriatoi — Val v LJubljani