Poštnina plačana v gotovinT. Številka 1 Din mmmmmmmmrn Upruva; INcbotičnlk, Gajeva ul. L Telefon 38-65. Cek. račun: Ljubljana 8tcv. 14.614. Izhaja vsak dan. razen ob ponedelj-in po praznikih Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Urednlitvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gejeva uit« oa It 1. Telefon 88-61, Rokopisov ne vračame, St. 37« Ljubljana, nedelja 3. £ebruar|a 1936 Leto II. častihlepni je suženj vsega Sl’efa; suženj vladarja, da bi mu podelil dostojanstvo, suženj mo> Uočnikov, da bi zanj govorili, v.seh drugih pa, da bi mu ne de: lali ovir. Feyoo. Dnevna pratika Nedelja, 2. februarja 1936. Katoli-l'an'i: Svečnica. Pravoslavni: 20. ja-buarja, Jcftimij. 1‘onedeljek, 3. februarja 1036. Ka-leličani: Blaž. Pravoslavni: 21. jami-{uja, Maksim. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Sušnik, Marijin trg 5; Ku-Gosposvetska cesta 10; Bohinec, ’ 29. oktobra 81. — Ponedeljek: Lcitstek, Resljeva cesta 1: Bahovec, , ""grešni trg 12; Komotar, ViS — %$ka cesta. Vreme Novi Sad; Prevladuje oblačnost Do vsej državi, dežuje pa mesto-Illa- Temperatura se ni mnogo spremenila. Najnižja Plevlje —4 C, najvišja ir« C Hercegnovi. Napoved za danes: Spremenlji-.p° vreme, mestoma bodo nalivi. 'emperatura sc bo še znižala. ,Mče vzhaia ob 6.38, zahaja ob 16.40. Kino Matica; Ti si moje sonce (Tau-p.er/; Pri predata vali ob 19.15 in '•15 nastopi Svengati. yeah Bedni. Moga: Jesenski manevri. Matii-,aJa ob 14.15 »Triumf ljubezni'«. Union; Njen naj večji uspeh. Ma-Mick v miške in bebioe. Politika kot letos zima o« glavo je postavljena: kolne, tuli, drugi kima —« Za »kSeft« oba pripravljena. ako mineva dan za dnevom ,n l’časi7i tudi se zgodi, ( a kdo nasede sladkim spevom, hotern pa glava ga boli. . krog korita se pehajo, »rodil je beli dan«: tfor pa spet mora v slabšo [stajo, mah — upornik je neugnan, politika, dekle po spolu, h'! 'u°C^ ra^U Se ravna /' z‘>iro v svojem plesnem kolu, ar 's'e po modi zbrati da. 6i° z<^' se’ mačkov it o I! '1 že marsikomu prav — Jnda,- je v bnnf. meg/G zavito 0 Padel bo in kdo obstal. Očinstvo slavno Sleda in d°lgeh in v žulj nekd° v banka če pritisne mraz, bo lakota — Med šolarji brez imen — Hiša tegobe in bridkosti — Tragična smrt Slovenke v Zagrebu — 46.000 žrtev v naših rudnikih — Nenadna smrt v mlekarni — Tihotapci s konji pred sodniki Žrtev zaudafalceo? Atene, 1. februarja b. Ker se širijo razne govorice, da general Kondilis ni umrl naravne smrti, temveč baje radi zastrupi jenja, so odredili, da bodo njegovo truplo obduclrall in ugotovili pravi vzrok smrti. Tekom današnjega dne Je mnogo visokih oseb obiskalo mrtvega generala Kondilisa na njegovem domu. Pogrebne svečanosti bodo v nedeljo popoldne. Demerdzisova vlada ostane Atene, 1. febr. b. Vodja liberarno stranke Sofulis je bil včeraj v avdljenci pri kralju Georgu II. Kralj Sofulisu ni poveril mandata za sestavo nove vlade. Po vsej priliki bo dobil mandat za sestavo nove vlade tisti, ki bo odnesel večino pri volitvah predsednika v parlamentu, ki so predvidene za marc. Do tedaj bo najbrž ostala sedanja nevtralna vlada Demerdzisa. Pričakuje se, da bo pri volitvah parlamentarnega predsedništva Sofulis spet odnesel večino. Razgovori v Parizu Pariz, 1. februarja, r. Politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjem razgovore romunskega kralja Karola in zunanjega ministra Tibuleaea s predsednikom francoske republike Lebrunom. Razgovori se bodo tikali posebno problema Srednje Evrope, kakor tudi abesinskega problema ter po. loža ja na Sredozemskem morju. Govora bo tudi o potovanju avstrijskega kancelarja dr. Schusch-migga v Prago. Oba visoka gosta bosta imela konferenco tudi z zu- Addis Abeba, 1- febr. Agencija »Radio« poroča s severnega bojišča, da po zadnjih vesteh abesinske čete niso dosegle nikakih večjih uspehov. Tudi niso nikjer prodrle. Italijani so svoje že izmučene čete zamenjali s svežimi, ki so takoj stopile v akcijo- Vendar tudi 'te čete niso dosegle nikakih uspehov. Abesinci trdno drže zavzete postojanke. Italijanski letalci delajo izvidmiške polete od jutra do večera. Dopisnik agencije poroča z bojišča okoli Maka le, da Abesi nci še niso mogli zavzeti mesta, ker se Italijani z vsemi ipočmi branijo. Podnevi je uspešen napad nemogoč, ker bi abesinske čete radi manjim ministrom Flandinom, V Parizu pričakujejo še prihod turškega in španskega zunanjega ministra. kakor tudi kneza Starhem-berga, katerega prihod pa še ni točno naznačen. Bolgarski kralj Boris dospe v Pariz v ponedeljek- Obiskal bo predsednika republike Lebruna in po mogočnosti bo konferiral tudi s Flandinom- Pričakujejo, da bo porabil to priliko tudi za stik z romunskim kraljem Karolom in zunanjim ministrom Titulescom- močnega ognja iz strojnic izgubile preveč ljudi. Rasa Sej um in Kasa nameravata napasti mesto ponoči, čim dospejo ojačenja- Iz Tembiena poroča dopisnik, da se še nadalje vrše borbe, posebno med abesinskimi četami in ornimi srajcami- Abesinci uporabljajo pri teh borbah svoj gverilski sistem bojevanj«. Iz glavnega stana rasa Deste je prišlo poročilo, da Ital ijam prodirajo. Zaradi tega se pričakuje, da se bo v kratkem tudi na južnem bojišču pričela druga velika bitka. Spopadi med Italijani in prednjimi abesinskimi stražami so vedno bolj številni. Ras Desta pričakuje povelje od cesarja, dači naj -se spu- sti V "'oćR’o&tho borbp) ali pa naj umakne čete še bolj v notranjost gora- Zakaj Italijani London, 1. febr. n. Doznava se, da sta italijanska in franco* ska vlada sklenili poseben spora: zum, po katerem se Italija zave: že, da ne bo razdrla proge Džb buti—Addis:Abeba niti potom bombardiranja niti kakšnim dru* gim potom. Nova ItaUjanska nota Kakor poročajo iz Ženeve, je Suvich predložil tajništvu DN poročilo, kateremu je dodal tudi poročila tehničnih in zdravniških strokovnjakov ter fotografije, da dokaže razne slučaje okrutnosti abesinskih čet, ki so jih naredile proti Italijanom. Suvich je izja« vil, da bo pozneje predložil še nove dokaze, da pa teh trenutno še ni prejel. Odmevi Starhembergo* vih razgovorov Rim, 1- febr- Razgovori kneza Starhemberga s Flandinom v Londonu niso v Italiji vzbudili nikake večje pozornosti- Uradni krogi trde, da bi uspeh Avstrije, če bi db-bila gotove ugodnosti s strani Velike Britanije, mogel napraviti Italiji le veselje. Čitaj „Glas" Abesinci se povsod dobro drže ili« Ktij prati gospa tvdnka? Dandanes ni potrebno^ da je lmei lahek opravek, saj Janko tudi gotovo ni imel slabega namena. Upoštevali'SO, da se tako dobro drži v tovarni, pa so mu dali samo 4 mesece strogega zapora, a še to pogojno na 3 leta. Državni tožilec Goslar pa M bil zadovoljen in je vloži! priziv. Tragika bolne žene Samamor Slovenke v Zagrebu Zagreb, 1. februarja Pred dnevi je odšla z doma v Zagrebu 52 let stara Marija Kune iz Podgorja pri Kamniku. Stanovala je zadnja lela svojim možem Rudolfom Kuncem, ki je poslovodja v Zadružni knjigoveznici, na Strugah 21. Ko se je mož 28. t. m. vrnil z dela. je našel doma na mizi pismo, v katerem mu je žena sporočila, da se je odločila za smrt, ker ne moro več prenašati svoje hude holezni. Rila je namreč živčno bolna in je zelo trpela, ker ni mogla spati. Mož jo je iskal povsod, pri sorod- nikih in prijateljih, toda nikjer je ni. bilo. Ker je odšla z. d »ma v copatah, je dalo misliti, Ja ni šla drugam nego v Savo. Tako se je re« tudi zgodilo. Delavec Josip Jagič je v petek hodil ob Savi blizu kopališča v Trnju. Kar je zagledal ob bregu na Površini vode žensko krilo. Stopil jo bliže >n videl, da leži v vodi žensko truplo. Zvlekel ga jc na suho in obves*'' ’® policijo. Nesrečni Rudolf Kunc je spoznal v utopljenki, ki jo ležala že v mrtvašnici, svojo ženo Marijo. Gledališče Drama Začetek ob 20. uri Nedelja 2. ob 15. uri Uboga Ančka Izven Globoko znižane cene ob 20. uri Pesem s veste Izven Globoko znižane cene. Ponedeljek 8. Dies Tvae Red B. Opera Nedelja 2. ob 15. uri Prešmentani grad Izven Globoko znižane cene, ob 20. url Mannu Gostovanje ge Jo-vovič-Kd wače vsk e. Izven Znižane cene. Ponedeljek 3. zaprto. X Antun Stacul, znani in ugledni ljubljanski trgovec, je v petek zvečer po kratlkem trpljenju preminul v visoki starosti 73 let. Svojo trgovino, ki jo je izza ustanovitve pred skoraj 50 leti vodil vedno sam, je opustil šele pred 3 meseci- Pokojnemu časten opomin, žalujočim naše sožalje! X Odhod Olimpijcev. Naši olimpijski tekmovalcLsmučarji so včeraj zapustili Ljubljano. Odpeljali so se z gorenjskim hrzovlakom zvečer proti Momu kovom. Železnica jim je stavila na razpolago pulman voz tre'tje* ga razreda, sicer so ga pa tudi dodobra zasedli z vso svojo potijo. Občinstva sc je zbral0 prilično, pač za ljubljanske raz* mere precej. Drugi narodi svoje olimpijce gotovo bolj svečan0 odprcmljajo. V, Monakovem jih bodo spre' jeli naši slovenski dijaki na ko* iodvoru ter bodo korakali z našo trobojnico po mestu k drugem0 uiadnemu sprejemu! X Starši, ki iščete vestne /m struktorje. Oc ima vaš sin fth hčerka slabo oceno, bo gotovo potrebna v drugem polletju Pl>* moč pri učenju. Obrnite se torej na Akademski urad dela, ki vam bo poslal sposobn. inštruktorja- S tem boste rešili najpotrebnejše akademike morečih gmotnih skr* bi. Akademski urad dela urad0* jc vsak dan od 11—12 n n imivV* zi, dvorišče desno. Imenovanje v ljubljan skl železniški direkciji Ljubljana, 1. febr. Ker nam L včeraj telefon prav nerodno pokvaril novico, ki smo m dobili zadnji trenutek pred zaključkom lista, jo popravljeno obveljamo še danes: Sedanji direktor ljubljanske žel. direkcije g. Josip Cugmus je po-''ksau in imenovan na visoko in mesto pomočnika general-oega direktorja drž. železnic ”eogradu. žel. direktorja v Ljubljani je osnovan dosedanji načelnik sploš-eSa oddelka ljubljanske direkcije *• ur. Aleksander Fatur, a na nje-i0V() dosedanje mesto pride v J1?, ano g, dr. Ivan Kavčič, do-_ uaiiji načelnik splošnega oddelka sarajevske direkcije, n , duelnik gradbenega oddelka ».‘"‘Janške direkcije inž. Dimitrije ret®n.as*t°vlč gre k beograjski di-m za načelnika promeinega ddelka, a njegovo mesto v Ljub-.ani Prevzame dosedanji načelnik generalne direkcije inž. Milivoj Mravlje vič. rojak g. Josip Cugmus se je Ljubljani posebno zavzemal za edrtev in obnovo naših železnic Sn Prečilo se mu je tudi, da je sPrav,il vprašanje novega Ijubljan-s jka kolodvora z mrtve točke, a J ‘daj na tako vplivnem mestu mu Ha tudi uspelo, da Ljublja- ni Sv,0^ Prepotrebni novi kolodvor ‘Posled tudi res dobi. Čestitamo! Ivanka se je vrnila Zagreb. 1. februarja. hk„Cerai smt) objavili poslovilno je ’t(> Pilade Ivanke Kuleš. ki se 5}) 8ail,iivo poslovila od tega sveta «aJavila svoj samomor, ker je I.f.Ja Pd svetu in ker jo je njen Ha v,r? zapustil. Bog le ni dovolil, V .1 si Ivanka končala življenje, sala S1?u na ,nater je Ivanka napi-kai(’ da bodo v nedeljo izvedeli, sfiu0 J® z njo. Ivanka si je premi-Ver i a ni v Izađite valove, tem-'j. k svoji prijateljici v Zagrebu, la' v° ^.*CP° Pregovorila in ji vrni-Iva,.fSeIje do življenja. Zato se je sre,”./1,vmila k materi, ki je ne-Č„a b^erki vse odpustila, sre-I0 J?3 Jc bila, da sc je dekle vrni-zdravo in živo. traiiiv.v0v? “Prava ljubljanskega svet dJa' ^er smo dobili nov obč. žel,. '1-')e dve tretjini delnic Malo* ^itie t . družbe last mestne ob* Sienimei9° tretjino ima pa tvrdka Čtia '.vdS'Schuckept. je tudi elektri-t)ose,it e?niCa dobila novo upravo, se zastopniki mestne občine dbčnega zbora ^CdsDedovalSt(,Pnik,i niso udeležili, tvrdke in je podpredsednik univ. Prof rl,uYall Podpredsednik univ. Ka poročil an Vidniar‘ 'z Pjevove' Posnemamo, da je tram hlev ^'.“belili dolžan 20 mili-v°dii LriVrdci Siemens, Schuckert Ve^ ^''“''repov dinarjev. Za no-Vokat ,|r^dsednika je Izvoljen ad-Piki Ažman z upravnimi svet-pein ‘ ^ Hrovatom, dr. Kamuši-^ano,nUrVe,m-. Musičem, Mir. v,- Pudzcn, " ‘deharjem in Kralom, dr'vjka1tVeni »dbor pa polk. An Piki L raxa,nt-lj Klin Scdaiu i?ns'Scliuekerta B2!kusjl odbor in ravnatelj Klinar,'zastop-so pa dobo seveda s sanacijo. 'P etiteor LTEK — štampiljke Marii- ~ -raverstvo — sedaj rLinem trgu št- 8. V 10 letih 46.000 ponesrečenih rudarjev Ljubljana, 1. febr. Iz Beograda so se vrnili v Ljubljano predstvaniki rudarske industrije in organiziranega delavstva. V prestolnici sc je namreč vršila velika anketa o stanju rudarjev v naši državi. Ankete so se udeležili predstavniki 33 rudnikov, rudarskih organizacij in Delavskih zbornic. Nekatere ugotovitve na tej anketi so naravnost porazne. Kažejo stanje naših rudarjev v silno žalostni luči, razmere v rudnikih pa so ponekod naravnost škandalozne. Zlasti žalostne so razmere glede varnosti v rudnikih in glede gmotnega stanja rudarjev. V savski banovini je 1, 1925. obratovalo 46 rudnikov. Lotos jih je v obratu samo še 19. Delavcev je zaposlenih v teh rudnikih okoli 6000. L. 1925. so dobili kopači okoli 60 Din na dan, danes zasluži kopač največ 25 Din dnevno. V nekaterih rudnikih je zaslužek še dosti manjši. Kopači ne zaslužijo več ko 15 Din na dan. Navaden delavec v rudnikih pa zasluži komaj 10 Din. Nastala je velika kriza tudi v produkciji premoga. Žalostne so tudi razmere v bratovskih skladnicah, ker so zavarovanci po novem pravilniku izgubili nekatere svoje pravice, njih dajatve so se pa zvišale. Zgodilo se je, da delavci po dve leti niso dobili bolniške podpore. Nekateri rudniki že več let niso plačali svo- KatastroSalne so številke ki kažejo število ponesrečencev v naših rudnikih. V zadnjih desetih letih je 'bilo v naših rudnikih 574 smrtnih nesreč, težko ranjenih jih je pa bilo 3083, lažje ranjenih pa . čudite se in strmite, 42.823. Ker število nesreč v manjših rudnikih ni znano, lahko računamo da so jame v Jugoslaviji zahtevale v 10 letih nad 46.000 žrtev. Na konferenci v Beogradu so sklenili, da je treba uveljaviti v državi enoten rudarski zakon, kar bi preprečilo grozotno število ne-sreč.v teli podjetjih. V tem zakonu naj bi bile določene stroge kazni za kršenje zakonskih prepisov, ki se tičejo varnosti delavcev v jamah. Neko rudniško podjetje v Srbiji je izdalo namesto plač delavcem bone in jih je tako prisililo, da so kupovali blago v prodajalnah podjetja. Podjetje je bilo zaradi tega kaznovano samo za 500 Din kazni, ker zakon doslej ni določal za take delikte večje kazni. Hiša tegobe in gorja kamor se zatekajo — vpokojenci Ljubljana, 1. februarja. V nekdanji Kravji dolini, poznejši Radeckega cesti, oziroma ob sedanji Vidovdanski cesti stoji doflgo, lepo, Visoko in priikup-ffijiv opoislopje, ki nosi natpis: Zavetišče sv. Jožefa Ko gre popotnik mimo, se niti ne zaveda, foaij mnogim pomeni že dolga desetletja ta mirni bi tihi dkmi. Zavod je bil ustanovi; e n i. 1875. kot hiralnica za telesno hirajoče, ostarele in neozdravljive bolnike. Ustanova je last ■usmiliemlih sester, ki zavod tudi ves čas upravljajo in vrše v njem požrtvovalno delo usmilje-ojku RomMti tihi in zamišljeni. Njih sobe so sicer čedne, čeprav so jetniške, vendar so pa okrašene s slikami in tuldi veak tedein,,po-ribame. : ; ■ Miiar niso di umazanci, da bi niti ne čutili več stenic. Kar se snage ti če, se pa zavod lahko kosa z vsakim hotelom! Zunaj je pa vendar mnogo, mnogo lepše! Vsi štejejo mesece, tedne, dneve in ure kdaj bodo šli ven, da jim ne bo treba nikdar več nazaj. »Nikdar in nikoli več!« so trdini sklepi, ki naj se jim nikdar ne omajajo, če hočejo biti zado voljni z novim življenjem. M-.irua na .ežje čaka doma, velike premožne kmetie tam v posaivskijh hribih, močni in resni Mflia. Prestara hribovska domačija, ali je tvoja vedno zdrava tori počela bledeti in vode-neti. Degeneracija in duševna neurejenost sla brez dvoma tu-d' Muha zapsijala. da je hodil k sosedom po (jajca, kokoši in grozdje, ko je bilo vendar doma vsega v izobiiitjii. Ze drugič je Miha tu. Pogojno so ga izpustili, aM ni se mogc-l zdržati in inoral je spet nazaj. Pri trapistih je tudi že bil to imel je čokolade in .vsega dosti. »Zdelo se mi je_ da sem živ pokopan« pa je pobegnil sin hribovske domačije, sin najsvobodnejših med svobodmmi. »Ali vendar sem se razjokal, ko sem ušel iz slamostana, kjer so bili tako dobri z menoj«. Domov neče: »Trinajst otrok nas je, pa bodo tudi brez mene«. Ves srečen je, ker se je v zavodu naučil pisanja in branja. Smeje si zadovoljnosti pripoveduje: »Prijel se bom, da se bom še k n "finčil V enem letu bom že znal napraviti hlače in suknjič, no x 'militi. O, srajco fm spodnje hlače že znam narediti, saj na roko šivam že vse. Cisto dobro je tukaj, samo težko mi je po starših in teti«. čudežno dete tisti siloviti zagrebški žepar Stanko inu pa nalašč noče verjeti, da ima Miha res tako popolnoma mimo vest in trdno volijo, pa se mu navihanec smeje in mu ,nagaja, da bi ga naivni Miha najraje oplazil, če bi ne bil tako po gorjansko dobrodušen. Tudi v rjavi smučarski diresi je Stanko eleganten gospodek. Pravi prefrigani Mt-boy ali velikomestni posliilan d’ amo-ur! Če ga kaj vprašaš o njegovih trikih in uspehih pri žeiiarenju, samo poredno pomežikne, češ, kaj bi tu pravil1. Zamahne ha pol v šali, na poli resignrramo z roko, kakor stara ekscelenca pri spominih na galante zmage. Alj nisi na št. 79 dejal, da si dobil naljveč 400 Din? Spet pomežikne, kakor bi hotel reči: »To je li&o samo za sud!« Ze pri razpravi je vse kazalo, da Ije svoje tatinske uspehe smatral za nekake športne zmage. Čeprav je star šele 14 let, se žc več let sam tako dobro preživlja z žeparjenjem, da živi po hotelih, popotuje in podpira svoje stare tovariše, ki imajo že po 20 in tudi več let raznih kazni. Med njimi uživa največji ugled in človek komaj verjame, ko pogleda tega drobnega, vljudnega m prikupnega fantka, da 'imaš pred seboj pravzaprav jugoslovanskega rekorderja žeparjev Z najmirnejšo vestjo pripoveduje o tatvinah, ki gredo visoko v tisočake, nato pa spet zamahne z roko: Bilo je in nikdar več. — Kaj pa s posojili, ki si jih dajal svojim znancem? »Kakšna posojila, saj vendar nisem tako neumen in bi verjel, da mi ga kdo vrne!« Tako govoiri deček s 14 leti! Brihten in nadarjen do geriral-n o a vreden zara- di svoje usode, ki ga je vanjo vrgiu slaba družba — cesta. Prezgodaj so dozoreli njegovi talenti in nikdo jih ni spoznal, da bi jih naravnaj v pravo smer. SeJiti ie priden in se prav rad ter dobro uči. Hvaležen je sodnikom, da je smel ostati v Ijub-iie KI=I. saj se zavoda v Glim: hoji kalkoir pekla. Pretežko je bilo za nežnega in tudi razvajenega mestnega famra poljsko delo in udarcem se je ustavljate vsa njegova že zrela im odrasla notranjost. Zato je dvakrat ušel, enkrat je pa skozi omrežje zlezel tudi že iz zapora ■nekje v Slavoniji in pobegnil. Srce ima pa Stamko prav dobro, saj smo čuli, kako je dajal denar, posebno simpatične in to-lažiihic za njegovo bodočnost so bile njegove solze, ko so drugi krivdo za njegovo pokvarjenost hotli zvaliti na njegovega očeta. Z vso silo se (je postavil, da to ni Zdravilišče RADIO-TERMA, Laško Radioaktivne termalne kopeli 37.5 C- Izvrstno zdravljenje revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze i. t. d. Odprto tudi v zimskem času. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600 —, za 20 dni 1.100-V penziji je vračunana soba, prehrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča- res, ker so ga z lepo in z grdo spravljali na pravo pot, pa ni nR zallcglo. Razjokali se je. ko so zaradi njega delali krivico starš- n. Tu pa ne misli na beg in sta prav dobra prijatelja z učiteljem-Ta pa ga lima tudi res rad in upada 1)0 tud« Starka mogoče še P™ peljati na pravo pot. Sam poudarja, da je lepše mirno pošteno življenje, neg ) razburljive naslade ukradenih tisočakov. Živeti mimo, brez strahu je njegovo hrepenenje, ki ga edino lahko še reši. O božiču je Stanka obiskala mati in mu prinesla vest, da te vložila prošnjo, naj bi ga vsaj začasno izpust'ffi. Sedaj čaka, mnogo npamva pa nima. Ne sili ven, satj bi se rad izučil vsaj kro-jaštva, še rajši l>' bil pa tipograf. Da se pa Zagrebčani ne bedo postavljali s Stankom, jim moramo razodeti, da je naše go-n$ list, čeprav se je že v plenicah preselil čz slovenskega Posavja v Zagreb, ki ga je vzgojil prav velemestno. x v nedeljo 2. t. m. ob 20.15 uprizore na Šentjakobskem odru komedijo »Morala gospe Dulske«. V tem delu opisuje poljska piša* teljica Zapolska neznosne razmere v rodbini ge. Dulske, ki ji je edino geslo: morala. Žrtev te pretirane »morale« pa je uboga služlcinte Hanka. Komedija je prepletena z močnimi dramatičnimi prizori. Ba v njej ne manjka humorja, zato vam jamčijo Šentjakobčani. X Ljudska univerza v Ljub’ ljani. V ponedeljek 3. t. m. bo predaval univ. prof. ing. Igo Pc< hani o zelo zanimivi temi »Pr0' blem nafte sploh in v Evropi"-Predavanje sc prične ob 20 v dvorani Delavske zbornice-Vstopnine ni. Izjava. Podpisani sem dne 28. 11. 1935. v gostilni »Uran« v Kočevju klevetal g. senatorja Puclja Ivana s trditvijo, da je nakradel milijo1'6 državnega denarja. Izjavljam, da je to povsem izmišljeno, prekličem trditev in se zahvalim g. sepatorju za odstop od tožbe. Preklic objavim na svoje stroške. LJUBLJANA, dne 22. januarja 1936. šifrer Ivan, posestni*« šalka vas 96 pri Kočevju* te pritisne mraz, bo lakota v deželi , Ljnbljmua, t. februairjla Letošnja zima je od1 muli. Smu-n •em vzo že nekaj tet rešujemo. se nismo, nikamor prišli, a. v illJ Klobje bredemo. Eni v ^KOve, drugi v bedo. tretji v itd. Kako žalostna ta »i 11 Povrhu .nam jo je še -1 rna tako nerodno zabodla. Muhasto vreme *11 kmetske skrbi fe ,U Poklicano nerodno vreme skrb; nC>VS(,d povzročilo same Itelo", fav močno pa je zaskr-Toje teseg;i slovenskega kmeta. rači,„Vrv-m'e 11111 md 11 e xre v ini toeUk10,61" >?. 1>rav’ da je lepo dež •i-0’, na sije sonce in pada letni i.0ait to ne spada v redni z. Kr()gotek. Brstje se je pre- lepa y v i>elo. ozimina je tudi z do,v j]1’ ze močno zelena. Po go-- 1 cl!ti po spomladanski '>n in diši tudi živina je že posta- Ul ,lttv Ul "‘VUKI JC ZC zad,!?111 "enurna. Kmet itiiai;] ali naj se že loti s,po-Mli ‘pls^ega dela? Ob teli dne-Vatj j. a,dar ne more doma poči-ceiio 'r,l v Pastj dotečas, ali pa se *itiko i-a,fci z liašo zamotano poti aj d. K| mti ,niič ne basne. AH ^'ivih v' J^^m^Ija o svojih dolbel« ' , tem, kako .ie po »no- k»k0 'Vs'uki prišel ob kredit in Uje r-iva ?c dandanes kmetova-bj aK|orekoč ne izplača več? To dansipm"6 bilo v skladu s pomla-'teiii , 1 razpoloženjem, ki se ' vsepovsod ponuja. ^®k5na bo letina, ].. kakšna plača? tetiiirt’ nimajo nič opraviti z Mio ’občutijo skrbi, ki za-Jaitiega vremena grize- jo slovenskega kmeta. Letina! — To je začetek in konec, to je pravzaprav plliačilo za ves trud v letu. To mi kakor uradniška plača, ki jo, če gre vse ix> sreči, prvega v mesecu potegneš. Letina — to je ati plačilo ali pa izguba, ki sta odvisna od vre-ir;..'Mskih prilik. Sicer so tudi plače odvisne od različnih okoliščin — to vedio uradniki, invalidi, ii|>okojenoi itd, še preveč dobro —vendar pa take okoilk ščine n ima,jo nič opraviti z letino. V naši redakciji se dnevno oglašajo kmetje, ki prihajajo v Ljubljano po opravkih pa še mimogrede napravijo »etn skok« h »Glasit naroda«. Ti vedo zmiraj dosti povedali,. Zadnji čas pa so precej zaskrbljeni zavoljo sedanjega vremena. Gorje, če bi pritisnil hud mraz! - Čudno je to vreme! Lepo je. Pri nas je že vse pokoucu v spomladanskem življenju. Še teden tak h sončnih dni, pa bomo imeli v februarju pomktd, gospod. Ampak prezgodaj je to. Zemlja si še « odpočila. Nič ne morem reči zavoljo Gzlrmne. Z.>X Premi porast Prebivalstva d,, jndi n„ ’ ,v vrbnski banovini, in sicer i.,v: v,, ; .» „ Rta ' x dravski banovini je na 1 milijon 163.003 prebi- valcev 10.642 ljudi prirastka, in sicer jih je bilo novorojenih 20.365, umrlo jih je pa 18.723. Najslabši prirastek prebivalstva je bil v 1. 1020, in sicer 12 na tisoč prebivalcev. Čedalje gostejša obljudenost pa za Jugoslavijo seveda ne pomeni kake katastrofe, kajti naša država je razmeroma redko naseljena, saj pride na kv. kilometer le okoli 56 prebivalcev. Zanimivo pa je, da spada Jugoslavija med redke države, v katerih se rodi več moških kakor žensk. Tako se je rodilo I. 1033. 233.860 otrok moškega in 217.6-15 otrok ženskega spola, število mtrvorojenih olrok je razmeroma veliko, in sicei letno okoli 2500. Žalostno pa je poglavje o umrljivosti otrok. Največ otrok umre pri nas do starosti 6 mesecev. Velika je umrljive st tudi od 2—6 leta. Potem pa pada od 6—20 leta in doseže vrhunec od 60—80 let. V 1. 1033. je umrl na primer v državi okoli 63.000 otrok Stalno narašča tudi število domačij in število hiš. Črna Pa je stran v statistiki za nepismene. L. 1031. jih je bilo v državi okoli 45 odstotkov Vsega prebivalstva. Skoro polovica prebivalcev v državi je torej nepismena. Med temi je več žensk kakor moških. Največ nepismenih je v vrbaskl banovini, najmanj pa v Sloveniji, in sicer samo 5%. Slovenija je tudi med prvimi, ki imajo nepismenost reducirano na minimum. Brez konfesije je v državi 1107 ljudi. Glede veroizpovedi so na prvem mestu pravoslavni, na drugem pa katoliki. Število zakonov stalno Pada. L. 1021. je bilo sklenjenih 157.066 zakonskih zvez, 1. 1033. pa samo 111.000 zakonov. Upadajo zlasti zakoni, sklenjeni v pravoslavni cerkvi. Na 10.000 prebivalcev pride okoli 77 zakonskih parov. Glede ločitev je na prvem mestu savska, na drugem dravska in na tretjem mestu primorska banovina. Civilno sklenjenih zakonov je okoli 12.000. Tolažilno pa je dejstvo, da so v večini zakoni z otroki. Poprečno gredo na vsak zakon 4 otroci. Največ ljudi umre v državi za jetiko, in sicer okoli 40.000 ljudi na teto. Za tem pa pridejo žrtve nasilne smrti in samomorilci. katerih je na leto okoli 700. Porazne so številke o mrtvorojenih 1'eh je okoli 2500 na leto. Naposled je zanimivo, da Prebiva v Ju goslaviji stalno okoli 150.000 tujcev, in sicer okoli 27.000 Rusov. 3!) 00(1 Čehov. 21.000 Madžarov. 21.000 Italijanov. 10000 Avstrijcev itd. 38-55 je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih oglasov v u 9/oses nareda* Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA11! MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 31 Drugi del. Dva dni po tebi zaibavi je Jack zo'oet priišcl v skrivnostno hišo in se takoj podali v svojo sobo. Pozvonil je Ali se vanj je kaj giripetiio, Eliza?« jo je sočutno vprašal, ko ijo >c dvigni!, ona j>a je samo stokala: »Ah, ah, gospodar moj. Ah, moja noga. . , ne morem stopiti nanjo. . .« Jack jo je posadil rta stol in pregledali nogo, za katero se je prijemata, milo ječeč. »Zlomljena ni, Eliza«, je ugotovi;!. ko jo je vso pretipal od gležnja do kolena. »To ste st jo ■samo zvinljli. Poskusite vstati, da Vas popeljem v vašo sobo. Oklenila se je njegove roke, vstala, a spet omahnila v stol »Ne morem — gospodar moj —»strašno, strašno bodli!« je stokala, v očeh so se jli zalesketale Solze. »Vas pa ponesem na vašo postelj, Eliza«, je dejal Jack in f;o kot obroka dvigniti na svoje močne roke. Ona se g« jo oklenila okoli vratu in ko jo je nesel čez stopnišče, je čutil na svojih prsih bunnfi utrip njenega srca. . . Ko jo je primesel v njeno sobo in jo položil na posteljo, nje-mie roke hišo izpustile njegovega tilnika. Čuden vzdih »e je izvil iz njenih prsi lin ko jo je pogledal v oči, ga je prevzel njen mili, vdani pogled. »Kaj je, Eliza?« je vprašal in slišal njen šepet: Z menoj. . . talko sem vam hvaležna. . . In ko ste me tako nesli. . . sem začutila, da. . . da. . . ah!« Vroče so se njene ustnice pritisnile na njegove. Tedaj mu je zavriiovala kri po žilah v divji, nebrzdani strasti. A v isti hip mu je ko orna pošast planila v dušo tista misel. Od same bolesti je zaškripal z zolhmli 8n nehote zahropel: »Ela!« In besno je razklenili dekličine roke s svojega tilnika, se vzrav-miall in dejali mimo in hladno: »Eliza, zapeljivi ste Sn vredni ljubezni. — Olejitc, da se spravite z Jimom! To je moj nasvet. Zdaj vam pa pošljem Moily, da vam da na nogo mrzel obkla- dek«. ^Za trenutek je še zažarelo izza črne maske dvoje svetlih oči v Eiizo, nato je izginil iz sobe. Cim je odšel, sc je Eliza vzravnala v postdiji im kar pihala od jeze: • "v, i/icMi'cuoi« jvnsiM’* sem g da ga imam v rokah, pa se je bedak spiomdH na tisto švo deklino in. . . o klavrni slab č! Iz nedrij je potegnila ostro b dalo in ga dolgo ogledovala. »Ha, samo da bi me bil obi Pa bi ga že limel v srcu! ... N saj ni še vse izgubljeno."če i Pridem na ta način do cilja —j eru£ace — pridem pa gotovo Za si salta je Mollyne korake in hitro skrila bodalo. Dobrosrčna Molly je prihitela z vodo in obkladki, vsa sočutna in zaskrbljena. A Eliza jo je čemerno zapod/ila, češ, si bom že sama pomagala. v Mollly ni rekla besedice in je šla. Ko si je Elza obvezala nogo zaradi videza, v resnieci je itak nič ni bilo, je legla na postelj in kovala dalje svoje temne naklepe. Kako priti Jacku do živega? Podnevi bi sc ne upala napasti ga, a da bi se pomoči vtihotapila, v njegovo spalmiico? Nemogoče, ker se je vedno zaklepal. V tem ji 6e nekaj drugega prišlo na um. Prcmišljcvalia je in premišljevala, počasi je v njej dozoreval nov načrt. V hiši polkovnika Mac Domai-da je zopet bila zabava. Jack, Bessie in Dick so zopet prišla in so bili žeto toplo sprejete. Pred vsem pa Bessie, ki jo je lady kar obsipata z ljub e zaliv ostjo in ves večer imela v svoji družbi. Pozno v moč pa jo je celo povabila v zimski vrt, da bi sami med seboj malo pokramljali. In v tem pogovoru je lady zaupala Besslie, da je vzela svojega moža le zavoljo denarja in da ljubi dragega. Bessie se je delala, kakor da je njena usoda enaka, da se je poročila na pritisk staršev in da se ne počuti srečne v tem zakonu, čeprav ima vsega v izobilju. Tako je marsikaj zvedela od lahkomiselne in preveč zaupljive lady. Ko se je lady povrnila k svojim gostom, da bi je preveč ne j>o-gnešali, je Bessie ostala sama v zimskem vrtu in premišljevala o vsem tem. Tedaj pa sc je ne-nadoma pojavil ob njeni strani lord Duncan. ki Kotnarrioda<' te lahkolZa^ma< »Ji 5ise ^jbohn ZaRJA >wiše nnu- -je* fr »h ^BS .■j”«' Čistimo zalogo do 20. II. 1936 Izjemoma ! Najboljše! Najcenejše! 4131 eksekucij je bito liani iz-viršeimh s pomoSjio okiratjne sodni'je v Celju. 8 m globoko je padla s skale ,• četrtek 31 letna služildimja Mairija Jude že va iz Celja na Starem gradili. Močno si je poškodovala levo nogo in spodntii del telesa, baje sii je ztomia tiidii hrbtenico, 29 mrličev je Imelo Celje meseca januarja, in sicer je umrlo 15 oseb v mestu, 14 ,pia v bo Unici. Tujcev je prispelo meseca januarja v Celje 944, od teh je telo 161 čnozemcev, ostati pa Ju-■gioisđovani. V lanskem jianiiarju pa je bil poset tujcev za 24 oseb manjši kot letošnji. Občinski seja, ki se je vrši k v petek 31. januarja-, tče bito izredno kraitka. Trajala je samo pol nre. Ko je župan odgovoril na nekatere zadtaje intenpeladje so referirai finančni, gospodarski in pravni odbor. V reklamacijski odbor za popravo volilnih imenikov sta bila izvoljena trgovec Faza rine iin advokat dir. Voršič. Občfnska odbora na Polzeli in Dobrni je preteki teden ban dr. Natlačen razipiuistŠ, odbdnmfci bodo napravili prfutožbe na upravno sodišče v Celju. Gospodinjska šola v St. Jurju oh j. ž. bo baje v sedanji obliki ukinjena in bo prešla v roke re-duvrooam. Sarraut Ima večino Pariz, 1. febr. r. Za novo vlado je glasovalo 361 poslancev, proti samo 165. Od teh je socialistov 86, radikalnih socialistov 145, radikalni uniji jih pripada 10, socialistični uniji 40, neodvisni levici 14, radikalni levici 15, neodvisni skrajni levici 10, ostanek pa republikancem levice jn samostojnim poslancem. Parlament se spet sestane v torek 4. februarja- Na programu je debata o reformi volilnega zakona- Debata o ratifikaciji francosko — sovjetskega pakta je pre* tožena na 11. februarja. Radio Ljubljana Nedelja, 2. februarja. Ob 8: Telovadba, Ciril Soukal, 8,80: poročila, 8.45; Narodni in veseli napevi, Sv. Banovec, 9.45: Versko predavanje, dr. Roman Tominec, 10: Prenos cerkvene glasbe Iz Št. Vida, 11: Slovanska glasba, Rad. orkester, 11.40: Miki in Mikec kot zimska športnika, 12: poročila, 12.15: Kar želite, to dobite, Rad. orkester, 15: Zadružna oblika gospodarstva med drugimi kolektivnimi oblikami, dr. Basaj, 15.12: Kar imamo, to vam damo, plošče po željah, 16: Zena in higijensko izboljšanje kmečkega gospodarstva, dr. Amalija Šimenc. 16.15: Akademski pevski kvintet, 19.80: Narodna ura, 20: poročila. 20.15: Drabosnjalc — Kuret: Božična igra, 21.30: Majka Marija, hrvatski narodni običaj iz Prigorja, prenos iz Zagreba. 22: poročila, 22.15: Tercet Stritar. Ponedeljek, 8. februarja. 12: Slavni ruski skladatelji, 12.45: poročila 13: poročila, 13.15: Ksilofon in saksofon, plošče, 14: poročila, 18: O oslovskem kašlju, dr. Magajna. 18.20: Nekaj narodnih pesmic, plošče, 18.40: O naši folklori. Fr. Marolt, 19: poročila, 19.80. Narodna ura, 20: Prenos iz be< ©grajske opere, med odmorom glasti beno predavanje V. Ukmarja. Pri olimpijskih tekmah v Ga-Pa bo radio pokazal svojo zmagovita pot. V tedniku »Radio Ljubljana« boste našli natančen program vseh prenosov, poročil ter reportaž. Poleg tega prinaša nova številka bogato ilustrirane članke k odčfajam, It razmeram v naši domači radiofoniji rubrike za kritiko, tehniko, kulturo, film. nadalje napet reportažni roman. zabavno stran itd. List sc je pojavil v novi prikupni obleki. Zanimanje zanj stalno raste. Pišite tudi Vi po brezplačno številko na ogled! Pomnite: za 12 Din na mesec dobite vsak teden 20 strani obsegajočo, bogato opremljeno revijo in ste poleg tega še zavarovani z.a primer smrtne nezgode ter imate aparat zavarovan, če bi se Vam kaj pokvaril. Zato ne odlašajte. Naslov uprave je: Uprava tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7. Ljubljana. Poljsko navdušenje za Italijo Varšava, 1. februarja, z. Po vsej Poljski se vrše manifestacije za Italijo, ki naj pokažejo, da Poljaki simpatizirajo z Italijo. V, Krakovu, Lodzu in Poznanju so govorniki poveličali fašistični re* žim in kulturno misijo v Vzhod* ni Afriki. Poslušalci so po go« voru z glasnim aplavzom vzkliki* li Italiji in Duceju. Grandi v Rimu London, 1. febr. n. Italijanski ambasador v Londonu Grandi je včeraj odpotoval preko Pariza v Rim. Ce rabite, da Vam uredim slučajne opravke, priložnostna nianu-elna dela, Vam je za mal honorar na razpolago pošten inteligenten brezposelni pod-uradnik. Sprejmem tudi vsako službo sluge, inka-santa ali slično. Blagovolite me pozvati na upravo »Glasa naroda« pismeno ali telcfo-nično pod: »Zanesljiv sluga«. Dvosobno stanovanje suho, v mestu ali bližnjem predmestju išče mirna družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod »1. marec«. SVOJO VELIKO ZALOGO zmanjša pred pričetkom pomladanske sezije tvrdka J. C. MAVER Ljubljana z odprodajo raznoga manufakturnega blaga 1 in čevljev posebnih znamk po Iz redno znižanih cenah v času od !• do lo. februarja. Zelo ugoden nakup ostankov! Ne samo čaj.......^ NAŠ ČAJu zahtevajte v vsaki prodajalni i Veselje, zadovoljstvo in zdravje vladajo v vsaki družini kjer pijejo la dajo v vsaki družini kjer redno „NAŠ Ć A J“ „Naš čaj“ je domač pridelek, sestavljen iz najboljših domačih čajnih zelišč, kakršnje so že naši predniki dolga stoletja s pridom uporab-Mali. Tudi Vi ga enkrat poizkusite, vedno ga boste pili t Strati 8. »GLAS NARODA« 2. II. 1935. :v".' -wi Mim ŠTEDITE PRI VSEM, LE NE PRI ZDRAVJUt ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODV VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA ŽTVLJTCNSKO MOC ! En groš in detajlna prodajalna srečk razredne loterije Drag. R. Kolaković Beograd, Kralja Milana ulica čt. 41» M AH OGLAS« X PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZE RESMAN trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel 33-53 Ljudskim odrom! Carski sel, Crna žena in drama »Za grunt« se naroča: Redenšek, Domžale! Hranllns knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko I Rudolf 7x>re, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo inl’ormativnc prospekte proti predplačilu Din ) 0.— v poštnih znamkah - diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreto — pošta 3 vezane, oreh furniran ponlzklhcenah, najmodernejše Izdelane, otomane In modroce docite pri tvrdkah H. LMICOS-K9Ht SITAR Mm ulita St. IZ Telefon 28-10 z dobrim n»stov pom, sposobne prodaji za privatnih stran«, lokalov itd. s^r„j; mem. Za vS * kraj Slovenije r sebej Ljubija^' Maribor, 1 \ Kranj. Jeseni«*; Novo mesto i- v Za svetovne 51 gerje. Kupi kdor vidi. °e‘ men siguren J služek. Za roč" zalogo PolrBiljarde. Za 5 dinarjev dnevno slišite cel! svet, toda zares i Kajti to novo remek delo ORION 22Z z najmodernejšimi Tungsram Barlum elektronkah^ sprejema na kratkih, srednjih in dolgih valovih. Da ho aparat vsakomur dosegljiv smo odločili m< ^ Din 150. RADIO,reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva? Izdajatelj; Josip Fr. Knafllč. — L'rednik: Milan Zaduvk, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskurnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubija