t^O Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 C^^ v/^ / W K Prvi predhodnik tednik gorentsc 1900 PETEK, 4. DECEMBRA 2009 Leto LXII, št. 96, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih ik ob pftkih naklada: 22.00c uvodov www.g0rentskigus.s1 Čeprav so prejeli prek dva tisoč soglasij lastnikov stanovanj, ni jasno, ali bo Elektro Gorenjska v sodelovanju s HSE zamenjal kotle v toplarni na Planini. Mestna občina Kranj je v ponedeljek objavila razpis. Boštjan Bogataj pa bi EG in Holding Sloven- damo, da je treba upoštevati ....................................... ske elektrarne obstoječe ko- zakonodajo in omogoùti, da Kranj • "Prejeli smo več kot tle zamenjala za ekološko se med več ponudbami izbe- dva tisoč soglasij lastnikov. primernejša motoria. Z nji- re najbolj ugodna," je župan Z odzivom smo zelo zado- ma bi (poleg cenejšega ogre- Damijan Peme nagovoril voljni, saj visoka podpora vanja) pridobivali tudi zele- stanovalce. Zato je MOK v skupni pobudi s dvilno ini- no električno energijo, za ponedeljek objavil razpis za ciativo za posodobitev ko- nameček pa bi vsem lastni- zbiranje ponudb za soproiz- ti ovni ce dokazuje korak v pravo smer nižanja cen ogrevanja," je o pobudi za energijo kom povrnili znesek decembrskih računov za električno vodnjo toplotne energije v kotlovnici na Plarini. Razpis bo odprt do 24. decembra, v menjavo kodov z motorji za Tako se glasi ponudba» ki prvih dneh januarja pa bo soprdizvodnjo toplote in pa morda ne bo sprejeta. Sta- posebna komisija odločila, elektrike v Toplarni Planina novalci Planine so ta teden katera ponudba je najugod- povedala Renata Križnar iz prejeli obvestilo Mestne ob- nejša. Elektra Gorenjske. Ponudbo čine Kranj (MOK), ki pobu- Podjetje Elektro Gorenj- bi moralo sprejeti vsaj 51 od- do za cenejše ogrevanje in ska se bo na objavljeni raz- stotkov lastnikov stanovanj varovanje okolja pozdravlja, pis prijavilo. Planini v Kranju, po njej vendar... ''Na občini se zave- ^ 5. stran Z razpisom se je v ogrevanje Planine vmešala tudi Mestna občina Kranj./^ûto Conizd Kav«« Zgodovinski dan gorenjske odbojke Minulo sredo so kranjski odbojkarji prvič v zgodovini kluba nastopili na tekmi evropskega pokala, blejski odbojkarji pa so na Poljskem začeli novo sezono v ligi prvakov. Vilma Stanovnik Kranj • Kranjski odbojkarji iz ekipe Asteca Triglava so si v letošnji sezoni prvič priborili nastope tudi na tekmah evropskega pokala. V športni dvorani Planina so tako minulo sredo gostili izkušeno nizozemsko moštvo AB Groningen. Kranjčani so srečanje začeli dobro in mlada ekipa na čelu s kapetanom Saš om Ropom je uvodni niz tudi dobila. V nadaljevanju so nato Nizozemci unovčili svoje izkuš-nje, S€ razigrali ter uspešno ustavljali napade domaČih. Odbojkarji Astec Triglava so v sredo prvič nastopili na tekmr evropskega pokala, ^ 7. stran dvorani na Planini v Kranju pa so izgubili*proti ekipi AB Groningena. Brezplačni paket za vodenje osinih financ mladoslnikov z darilom - 30 EUR za filmske predstave v Koloseju. w WW.Q bkr sl/mfad I Gorenlska^^ Banka Veselo kulturno... \goh Kavčič turnih ustanov, ki je prijavi- ...................................... lo več kot 250 prireditev raz- Kranj - Ob obletnici Prešer- ličnih kulturnih žanrov za vse starosti in okuse. Gorenjska v kulturnih dogod- novega rojstva praznujeio v kranjski in iirovniški občini. Zadnja leta pa je že red, da kih, ki smo jim včeraj bili ob tej obletnici številne slo- priča od Medvod preko Kra- venske kulturne ustanove nja do Jesenic in Kranjske odprejo svoja vrata in obis- Gore pa od Škofje Loke do kovalce brezplačno povabijo Kamnika, ni zaostajala za na ogled svojiJi zbirk, k po* drvigimi legiianii. Pomemb- slušanju koncertov, na ogled no je, da na prireditvah niste predstav ... Letos se je akciji manjkali vi, gledalci, poslu- pridružUo že več kot 150 kul- Šald, raziskovalci... 96 POLIHKA Vihar zaradi priznanja Tomažu Ertlu Potem ko je predsednik države Danilo Tijr4( odlikoval Tomaža Ertla za zasluge pri izvedbi akcije Sever, ki je pr«prečiia Mfting r«fin)ce leta se je vsji plaz protestov. 2 AKTUALNO Potrebovali bî materinski dom v vseh petih gorenjskih centrih za s<>-cialno SI pri2ađevdjo, da bi Co* renjska dobila tudi materinski dom, v katerem b> lahko najvpř l^ô dni biva* le ženske, ki se znajdejo v osebni, sta- novaniski a I ekonomski stski. i CG+ Politika me zanima, ko gre za šport "Vabile so me skoraj vse slranke» vendar v nobeno nisem pristopil in zaen* krat tega tudi ne nameravam. Ni pomembna stranka, ampak kaj kdo àéz,^ pravi vesiač Iztok Čop, potem ga v domaČi občini niso izbrali za 11 GG+ Odločit se je in vztraja v nedeljo bo mínilo natanko Četrt stoletja, odkar se je nekdanji alkoholik Peter lereb iz 2irov podal na pot ozdravitve. Ob obletnici se bodo zbrali vsf, ki so verjeli v njegovo absti* riericu Íd diužliibko VREME Dcmes bo ciilačno, predvsem popoldne inzvečerbo deževdo ahsnežUc. V soboto in fied^o bo suho vreme. -2/4 jutri: prekžru> oblačno m OJ ifi m t^ 2 POLITIK da n ica, zavrl GORENJSKI GLAS petek, 4. decembra 2009 Kranj Katoličani začeli advent v nedeljo, 29. novembra, na prvo adventno nedeljo^ se je za katoličane začel adventní čas, ki je tudi začetek cerkvenega leta. Advent izhaja Iz latinske besede "adventus" in pomeni prihod, v tem primeru jezusovo rojstvo na božični dan 25. decembra. Advent je Čas duhovne priprave na božič. Konča se sveti večer, 24. decembra. Štiri adventne nedelje so posebno zaznamovanje tega časa, zunanji znak za advent in za pripravo na božič pa je adventni venec s štirimi svečami, ki jih drugo za drugo prižigamo vsako adventno nedeljo. Okrogla oblika adventnega venca predstavlja popolnost in večnost. Zelene vejice so simbol življenja, vijolična barva pa upanja. Štiri sveče pa po nekaterih razlagah predstavljajo štiri strani neba, štiri letne čase, človekovo življenje in štiri obdobja iz zgodovine judovstva. Minuli teden pa je bil nekaj posebnega za muslimane. Med 25. in 30. novembrom so namreč praznovali kurban bajram, peto islamsko dolžnost, ki zapoveduje hadž oziroma romanje v sveti mesti Meka in Medina. I. K. L;udl)ana Začela je veljati lizbonska pogodba Veljati je začela nova evropska pogodba, po kraju podpisa imenovana Lizbonska pogodba, ki naj bi poenostavila delovanje EU. Ta se je od leta 2004 razširila za dvanajst držav. Voditelji članic EU so jo podpisali 13. decembra 2007 v portugalski prestolnici, nato pa je stekel postopek ratifikacije v vseh državah, ki seje po zapletih zlasti na Irskem in Češkem končal v začetku novembra letos. Lizbonska pogodba spreminja in dopolnjuje obstoječe temeljne pogodbe EU, katerih prenova je bila potrebna v luči novih svetovnih izzivov In spričo povečanja števila članic unije. Nova pogodba med drugim predvideva dve novt vodilni mesti v evropskih institucijah, in sicer predsednika in zunanjega ministra EU. Prvi predsednik Herman Van Rompuyje ta teden že obiskal Slovenijo. Sicer pa lizbonska pogodba spreminja tudi število poslanskih mest v evropskçm parlamentu. Slovenija dobiva osmo poslansko mesto, ki ga bo zasedla Zofija Mazej Kuko- vič, kar je prejšnji teden potrdiEa tudi slovenska vlada. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Î Knjigo prejme TONČKA ŠOLAR iz Kamne Gorice KOTIČEK ZA NAROČNIKE Vstopnice in še enkrat vstopnice Novoletni videomeh Odgovor na zadnje vprašanje za brezpiačne vstopnice za Novoletni videomeh je DA, lahko se naročijo tudi po telefonu. Vstopnico pa tokrat prejmejo naslednji izžrebani: Cilka Černič iz Kranja, Anton Kosec iz Cerkelj in Vinko Benedik Iz Selc, Nagrajencem čestitamo: vstopnico prejmejo po pošti. Najlepša viža 2009 soboto eta 200Q vihanke. Pravilne odgovore in srečo pri žrebu so imeli: Cvetka Bergant iz Tržiča, Anica Kosar z 5leda in Francka Dolenc iz Železnikov. Iskrene čestitke! Dve vstopnici boste prejeli po pošti. Dedkova očala Plesno gledališka predstava, namenjena najmlajšim obiskovalcem, bo v petek, decembra, ot>i8. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Če se želite potegovati za brezplačne vstopnice, nam najkasneje do torka, 8. decembra, pišite na: Gorenjski glas, Blelv/eisova cesta 4, Kranj ali na koticek@g-glas.si, s pri-pisom "Za Dedkova očala" ir vašimi podatki. Naj po^r Podeiitev nagrad najbolj prijaznim poštarjem in žrebanje nagrajencev, ki ste glasovali za naj poštarja bo v petek, ir decembra, ob 14. url v avli Gorenjskega glasa. Vljudno vabljeni! D. K. Vihar zaradi priznanja Tomažu Ertlu Potem ko je predsednik države Danilo Ttirk odlikoval Tomaža Ertla za zasluge pri izvedbi akcije Sever, ki je preprečila miting resnice teta 1989, se je vsul plaz protestov. Dakica Zavrl Žlebir Ljubljana - Protest )e najprej prišel iz poslanske skupine SDS. Jože Tanko je predsedniku države oâtal, da državno odlikovanje podeli 3ove-ku, ki je v dolgoletnem obdobju vodenja slovenske Udbe zatiral demokratične in osamosvojitvene težnje Slovencev, o dre j ai uporabo repre- sivruh ukiepov proti političnim nasprotnikom in kršil človekove pravice. Predsed» nikovo dejanje si v SDS razlagajo kot podporo drastič' Tomaž ErtI prejšnji teden na razstavi v Kranju ob nim kršitvam đovekovih pra- 20. obletnici akcije Sever / Few: cerazd Kivit vic, zato ga pozivajo, da o podeljenem odlikovanju še en- kateri akterji dogodkov iz- so svobodno mislile." Podo- vojna je nepotrebna. Če se krat ra2misli in odločitev pred dvajsetih let ko so voja- ben odziv je prišel tudi z In* ozremo v takratno obdobje: sled tudi osamosvojitev Slovenije. Predsednik republike Danilo Turk ocenjuje, da je po dvajsetih letih nastopil čas, da se pomen akdje Sever trezno ovrednoti in da se prispevek ljudi, ki so to akd* jo vodili, ustrezno prizna. Na poziv, naj si premisli glede podeljenega priznanja, pa je dejal, da si ne bo. Kako o predsednikovem odlikovanja in o odzivih zaradi tega dejanja razmišlja Tomaž lom Mencinger, poslanec SD in župan obdne Jesenice, kjer je bil Tomaž Ertl iani izbran za častnega občana? "Takšna medijska spremeni ali pa razmisli o ške oblasti aretirale četverico štituta Jožeta Pučnika. organizatoni mitinga resnjce v JBTZ (JanSa-Borštner-Tasič- V uradu predsednika repu- so se po vsej Jugoslaviji vozi- Zavrl). Osupli nad odloâtvijo blike so poudarili, da je pred- li z vlaki netili nemire in v svojem odstopu. Tudi stranki SLS so obsodili in obžalovali predsednikovo odJo- predsednika republike Dani- . sednik republike Tomaža Er- več nekdanjih republikah âtev o podelitvi odlikovanja la Turka poudarjajo: "Vsa tla odlikoval s srebrnim re- rudi pometli tamkajšnje vla-Tomažu Ertlu, pri čemer se pričevanja in zgodovinski dom za zasluge za izjemno de. V Sloveniji pa jim to ni "SLS ne spušča v to, ali je To- dokumenti nesporno govori- delo in zasluge pri varnosti, uspelo prav po zaslugi akcije maž Ertl vodil akdjo za pre- jo o tem, da je Tomaž Ertl obrambi in zaščiti Slovenije. Sever, ki jo je vodila milica, prečitev t. i. mitinga resnice osebno odrejal tajne policij- Tomaž Erti je v času priprav Tomaž Ertl je bil tedaj notra-leta 1989, njegovo sodelova- ske akdje zoper vse in vsako- tn izvajanja ukrepov za pre- nji minister in mu v tej akd-nje v poskusih zatiranja de- gar, ki so v resnid vodili pro- prečitev t i. mitinga resnice v ji pripadajo zasluge. Njegova mokratizacije in njegov od- cese demokratizacije in na- Ljubljani leta 1989 vodil ak- vloga iz tega časa ni bila ni-nos do demokratično izvolje- stopali za samostojno Slove- djo Sever, ki je bila usmerje- koli doslej deležna zadostne-ne oblasti in osamosvajanja nijo. On je ukazal tajne akd- na v zaščito varnosti ljudi in ga priznanja in to je tudi raz-Slovenije pa je prepoznan je zoper četverico, on je odlo- đovekovih pravic v Sloveniji, log, da smo v občini Jesenice kot tak, da je odlikovanje ta- čaJ o prisluškovanjih, zašle- Akcija je tako pomagala lani sklenili, da si zasluži na- kih ljudi za SLS ncsprcjcm- dovanjih, šikaniranjih in ustvariti možnosti za demo- ziv Častnega občana, in to z Ijivo". Oglasili so se tudi ne- maltretiran jih vseh oseb, ki kratično preobrazbo in napo- visokim soglasjem."' Ertl: Akcija Sever preprečila miting Dan ica Zavrl Žlebir mo s kar najmanj posledicami za varnost prebivalcev Slovenije, še dodaja Ertl. Si- ta glede priznanja premislil, tudi ni nihče iskal zaslug za cer pa ne oporeka naspro- .........V........................................................jo bo prav tako spoštoval. Si» to," meni Ertl, ki akdjo Se- tnikom, da je bU dovek re- Kočna - Tomaž Ertl, republi« cer pa meni, da biez lakral- vei šleje kot enega od kora- presivnega režima. Pravi, da ški sekretar za notranje za- ne slovenske milice "mitin- kov v procesu demokratiza- so vse policije na svetu re- deve med letoma 1980 in ga resnice", ki so ga po re- cije Slovenije. V drugi po- presiven organ, moti ga le 1990, je za Gorenjski g!as publikah nekdanje Jugosla- lovici osemdesetih let je Be- to, da takratno milico pri- dejai, da je predsednikovo vije organizirale politične ograd na Slovenijo ves čas merjajo s poljsko ali vzhod- priznanje, ki je bilo dve de- sile Srbije in Cme gore, ne izvajal pritiske s poskusi po no nemško, saj pred deset- setietji po akciji Sever zanj bi mogli preprečiti. "Morda centralizaciji Jugoslavije, letji v naši tedanji državi ni presenečenje, dokaz, da je je dvajset let zadostna doba, kakor si jo je zamislil Milo- bilo rovov, po katerih bi dr- svojo nalogo tedaj korektno da se na te dogodke ozremo ševič. Prizadevanja v času žavljani bežali iz države, mi- opravil. Predsednikovo odločitev spoštuje, in če se bo realno in s premislekom, saj takrat za to ni bilo časa in akdje Sever so bila usmerje- lica pa ni z orožjem pobijala na v to, da miting prepreči- ubežnikov čez mejo. Ljub^ana Predsednik vlade sprejel Slavka Avsenika * Predsednik vlade Borut Pahor je v vili Podrožnik sprejel legendarnega Slavka Avsenika, ki je pred kratkim praznoval okroglih 80 let. "Slovena smo premalokrat ponosni na tiste, ki 50 naše ime in našo ustvarjalnost ponesli v svet. Vam je to uspelo," je ob tej priložnosti dejal predsednik vlade. Temu so pritrdili tudi drugi politiki, navzoči na sprejemu denimo nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je dejal, da je Avsenik prava zaščitna glasba Slovenije in da si kot človek, ki je naredil veselje milijonom ljudi, gotovo zasluži priznanje. "Srečen sem, da sva z bratom u sparila to, kar danes tukaj v resnici čabtirno," je dejal Slavko Avsenik, ki se je zahvalil za priznanje, obenem pa fzrekel zahvalo tudi svojim najbližjim ter pokojnim članom ansambla za podporo. O. Ž. I ? O e « « o s GORENJSKI GLAS . petek, 4. decembra 2009 KTUALNO info@g-das.si 3 Potrebovali bi materinski dom V njem bodo največ leto dni lahko bivale ženske, ki se znajdejo v osebni, stanovanjski ali ekonomski stiski. Urša Petïrnel )e$enice • Pred šestimi leti je na Gorenjskem na tajni lokaciji vrata odprla vama hiša, v katero se lahko zatečejo ženske, ki so žrtve nasilja. Letos so zaradi povečanih potreb odprli še stanovanjsko enoto vame hiše in tudi tu so postelje stalno zasedene. Ker je po-treb po začasni namestitvi žensk vse več, si na vsdi petih gorenjskih centrih za socialno delo prizadevajo, da bi Gorenjska dobila tudi materinski dom. O tem so na včerajšnji novinarski konferenci na Jesenicah spregovorili direktor Centra za socialno delo Jesenice Božo Pogačar, Vilma Regovc, Božo Pogačar, Miloša Kos Ovsenik in Staša Sitar direktorica Centra za socialno delo Radovljica Miloša za nosečnice, mamice 2 kacija ne bo tajna. Hišo za nistrstva za delo, družino in Kos Ovsenik, vodja Društva majhnimi otroki, samske in ureditev materinskega doma sodalne zadeve sofinandiaie za pomoč ženskam in otro- starejše ženske, ki bodo v je že ponudila Občina Jeseni- delovanje materinskega kom žrtvam nasilja Staša Si- materinskem domu lahko ce. čeprav dokončne odločit- doma. Tako naj bi ministr-lar in vodja Vame hiše Go» ostale največ leto dni, med- ve o lokaciji še ni, po načrtih stvo prispevalo 85 tisoč evrov renjske Vilma Regovc. Kot so tem pa si sk\išale urediti na- pa naj bi svoja vrata odprl de- na leto, občine pa dobrih 37 povedali, bo materinski dom daljnje življenjske razmere, cembra prihodnje leto. Pri tisoč evrov. Posamezne go-namenjen ženskam, ki se V materinskem domu naj bi tem snovalci upajo na podpo- renjske občine bi tako-glede znajdejo v osebni, stanovanj- bilo prostora za šesl družin, ro vseh osemnajstih gorenj- na velikost • letno prispevale ski in ekonomski stiski. Gre drugače od vame hiše pa lo- sldh občin, kinaj bi poleg mi- od 132 evrov do 11 tisoč evrov. Stinstojihje dobilo delo sedh delodajalci v regiji še vedno najpogosteje povprašu« jejo po delavcih brez poklica oziroma po pomožnih delavcih, voznikih, po delavcih s področja trgovine (prodajal» dh), gostinstva in turizma (kuharjih, natakarjih), p:> ekonomistih, vzgojiteljih predšol« brezposelnost v regiji zrasla brezposelnih skupaj odjavilo skih otrok ter strojnikih, grad- ....................................... za 59,3 odstotka oziroma je 799 oseb, od tega jih je 353 benildh, elektrotehnikih, ko- Kranj - Konec novembra je skočila s 4254 na 6776 oseb. dobilo delo ali približno pet vinarjih in informatikih na bilo na Gorenjskem registri- Stopnja brezposelnosti je odstotkov brezposehiih oseb. vseh izobrazbenih stopnjah Naraščanje brezposelnosti se v zadnjih mesecih umirja, novembra je število brezposelnih na Gorenjskem v primerjavi z mesecem prej celo malo upadlo. Bošttan Bogataj ranih 6776 brezposelnih, septembra na Gorenjskem Brezposelnost je na območ- ter po delavcih v zdravstvu. kar je 0,6 odstotka manj kot po podatkih Statističnega ju zavoda za zaposlovanje Ob- Na podlagi teh podatkov v Ob- oktobra, v Sloveruji pa se nji- urada znašala 7,2 odstotka in močne službe Kranj najbolj močni službi Kranj Zavoda hovo število približuje v za- je v primerjavi z enakim ob- narasla na Škofjeloškem (za RS za zaposlovanje ugotavlja- četku leta napovedanim, a ta- dobjem lani višja za 3.1 od- 87,9 odstotka) in na območju jo, da se naraščanje brezpo- krat neverjetnim sto tisoč stotne točke. Po drugi strani Radovljice (za 75,7 odstotka), seinosti v zadnjih mesecih brezposelnih. V letu dni je se je novembra iz evidence Podobno kot v preteklih me- počasi umirja. Tožbe v Tržiču pred svetniki tftA Tržiški občinski svet je preložil obravnavo poročil o odprtih tožbah. Svetnik ^^^ poslovili " SDS Pavel Rupar zanika, da bi kdo od njih dal pobudo za uvrstitev teh poročil na dnevni red seje. Gre za manipulacijo svetnikov, ki so sicer kandidirali na naši listi, a so se zaradi izključno osebnih koristi od Stojan Saie tudi dve kazenski zadevi. Zaradi zadržanosti odvetnika so šlo do obravnave tega poročila na občinskem svetU; Ker Župan Borut Sajovic je dejal, da so prosili informacijsko pooblaščenko za mnenje o varstvu osebnih podatkov v poročilih. Zaen- Tržič • Na novembrski seji tr- točko preložili na konec seje. ni odgovarjal na naše klice krat še nimajo odgovora. žiškega občinskega sveta naj Tedaj je odšlo domov že več po telefonu, smo mu poslali Odločili so se, da bo na seji bi obravnavali Poročila o od- svetnikov, med njimi tudi več vprašanj o spornem po- 10. decembra točka o njih prtih tožbah, Odvetnik Zor- vodja svetniške skupine SDS ročllu po elektronski pošti, zaprta ko Benediáč je v gradivu za- Pavel Rupar. Ker se dve ka- Nanje je 28. novembra odpisal, da je Občina Tržič to- ženski zadevi nanašata nanj, govoril: '^Ker mi dolžnost in to, da so sprejeli pobudo svetnikov za obravnavo teh žeča stranka v sedmih pri- je )anez Bogataj iz iste stran- ponos narekujeta, da zašči- poročil, mora spoštovati merih. Proti Občini Tržič ke predlagal obravnavo te tim dobro ime SDS, sporo- mnenje večine. Meni, da ima tožbe deset strank. Po- točke na prihodnji seji. Nje- čam, da nihče od članov 10 imajo občinski svetniki in leg tega potekata pri Okrajnem sodišču Kranj dva postopka za ureditev meje, tam gov predlog so soglasno sprejeli. Po seji je Pavel Rupar izra SDS Tržič, niti članov svet- davkoplačevalci pravico iz- niške skupine SDS v OS Tr- vedeti, kaj se dogaja z jav-žič ni nikoli dal pobude za nim denarjem zaradi tožb pa ima Občina Tržič vloženi zil nasprotovanje, da bi pri- obravnavo te in podobnih občine v preteklosti. Deset let Vzajemne Cvrro Zaplotnik zadovoljni, zavarovancem ..............................................................................ponujajo najnižjo premijo Kranj • Kranjska poslovna dopolnilnega zdravstvenega enota Vzajemne zdravstvene zavarovanja in tudi vnaprej zavarovalnice je v torek zve- si bodo prizadevali za čim čer pripiavila v Prešernovem bolj celovito zdravstveno var- 4 w w v Kranju srečanje nost zavarovancev. s poslovnimi partnerii, s ka- Vzajemna, ki ima skoraj terim je proslavila desetletni- devetsto tisoč zavarovancev CO obstoja zavarovalnice, dopolnilnega zdravstvenega Wavzoče je pozdravil tudi zavarovanja, je v letošnjih pr- Dušan Kidrič, predsednik iz- vih osmih mesecih imela se- redne uprave Vzajemne, s dem milijonov evrov presež- predstavo pa sta jih navdušila Marian Šareč in lure Godler. ka prihodkov nad odhodki. Čisti odhodki za škode so se Kot je dejal direktor po- v primerjavi z enakim lan-slovne enote Matjaž Fajfar, skim obdobjem predvsem so bili lani najuspešnejša 2aradi dviga cen zdravstve- enota v vsej zavarovalnici in nih storitev zvišali za 7,9 od-tudi letos so med najboljši- stotka, Še dodatno pa so zni-mi. Zdi se jim pomembno, žali obratovalne stroške. Kar da se razmere v zavarovalni- zadeva kapitalsko ustrez-ci po imenovanju izredne nost» je zavarovalnica ob pol-uprave umirjajo. Z letošnji* letju za 63 odstotkov prešerni poslovnimi rezultati so gala minimalne zahteve. Na torkovem srečanju s poslovnimi partnerji: Matjaž Fajfar (levo) in Dušan Kidrič (desno) 1 fwo-. corM Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vo^ak NAMESTNIKAODGOVORNEUREDNICE Cveto Zaplcptnik, OarîcaZavH Žlebir UREDNIŠTVO NOVINAR)!-UREDNIKI: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kav€č. Suzana P. Kosraůč. Urla Pelemel, Mateja Rant Stojan Saje, Vilma SBnovnik, Simon Subie, Cveto Zarotnik, Danica Zavrl Žle^r, Stefan Žá^; stalni sodelavci: Marjana fi^ài. Maja Bertonceij, Ma^až Cregonč, Ana Hartman, Jože Koinjek, Mitena Miklavdč, MIha Naglič. Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Vol^ak OB U KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, IlovatStritar d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flsj n FOTOGRAFIJA Tina DokÍ,Cora2dKaváč LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGATtóENjA Mateja Žvržaj GORENJSKI GLAS (ISSN 05S2-66Č6) |e registrirana blagovna m $tor (Št, Vid na GI tni), Avsrrija f Noroínlna, tel.: 04/201 43 41 / C®«» iivoda: l,j5 EUR, lelna naroimna: 140,40 EUR; Redni plaťniki imajo ^9 % popusta, polktni 2ù% popusta, letni 25 % popusta; v cen« je vraiorian DDV po slopnji 8,5 %; naročnina se od tekoče Številke iasopisa do pisnega preklica, ki vel(a od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storltv«: po ceniku; oglasno (rSenje.tel.: 04/ 20142 48. 4 GORENJSKA injo^g-éas.si GORENISKI GLAS petek, 4. decembra 2009 Opredelili razvojne cilje občine Razvoj občine do leta 2013 natančno določa 15 projektov, med katerimi sta tudi obe razbremenilni cesti. Mateja Rant nju pripomoglo dokončanje ..................................... že začetih strateških projek- Bled • V naslednjem deset- tov, kot so ureditev kanaliza-letju se bo občina Bled kot iz- dje in vodovoda na Bohinj-jemen naravni in kulturni ski Beli ter dokončanje grad- prostor Slovenije razvila v vr* himsko mednarodno desti- nje kanalizacijskega omrežja po sprejetem programu, nadjo, ki bo omogočala viso' reševanje problematike iz- ko kakovost bivanja, posiova- virskih in meteornih voda, nja, dobro počutje in vse- ureditev starega jedra vasi stranska doživetja, " so vizijo Grad in obe ra2bremenilni razvoja do leta 2020 strnili v cesti. Želijo postati tudi vr- razvojnera programu občine himska turistična destinad- Bled. Ob tem so natančneje ja. so zapisali, v sklopu tega določili 15 projektov, ki opre» pa predvidevajo dokončanje deljujejo razvoj občine do obnove Blejskega gradu in leta 2013. Ti projekti so tudi ureditev vaškega jedra na finančno in terminsko Bohinjski Beli, dograditev ovrednoteni, med njimi pa veslaškega centra in ciljne sta seveda tudi obe razbremenilni cesti. Pri pripravi regatne arene v Zaki, dokončanje prve faze obnove programa sta sodelovali zu- Športnega parka in dokonča- nanj i strokovni sodelavki Stavka Zupan m Boža KovaČ. nje obnove Festivalne dvora ne, na Bledu pa naj bi vzpo Namen razvojnega pro- stavili tudi turistični predsta- grama, so poudarili njegovi vitveni center. Pod skupnim pripravljavci, je opredeliti imenovalcem Stalna občina skupne dolgoročne družbe- so predvideli predvsem ne, gospodarske in okoljske energetsko sanacijo šole in dije razvoja občine ter jih vrtca ter preureditev zdrav- medsebojno uskladiti, ob stvenega doma. "Vse te na-tem pa izkoristiti razvojne' • ložbe bodo do leta zofj, ko priložnosti in vire, s kateri- še lahko račimamo na evrop- mi razpolagajo. Ob tem so v ski denar, stale kar 37 milijo- programu določili štiri pred' nov evrov, od česar bi občina nostne usmeritve razvoja, ob morala zi^otoviti dobrih se- Čemer so nakazali tudi dlje dem milijonov evrov," je ražin ukrepe za njihovo dos^o, loži! Janez Fajfar. Uresniči-je pojasnil župan Janez Faj- tev teh smelih načrtov, je še far. Bled naj bi bil v prvi vrsti dodal, pa bo odvisna tudi od zelena alpska občina, k če- učinko\iiega upravljanja in mur bo po njegovem mne- vodenja občine. Bied ♦ ^ Spet največji štrudelj na Blejskem gradu v veselem decembru je Zavod za kulturo Bled v sodelovanju s hotelom Astoria pripravil pester program na Blejskem gradu. Ob božično novoletnih pesmih pevskega zbora bodo vsako soboto prižgal) svečke na adventnem venčku, na stojnic pa se bo mogoče okrepčati z domačimi buhteljni in kuhanim vinom. Jutri pa bodo že drugo leto zapored razrezali XXL Štrudelj, ki naj bi po velikosti še presegel lanskega. Napekli naj bi ga okrog trideset metrov v različnih okusih, tako da se bo z njim lahko posladkal vsak obiskovalec. Znova se bo mogoče pomeriti tudi za naj jedca štrudlia. M. R. becun)£ Odprli novo otroško igrižče V središču Begunj so v petek s krajšo slovesnostjo odprli novo otroško igrišče. Občina Radovljica je za igrišče, ki je urejeno na zemljišču v lasti Turističnega društva in Krajevne skupnosti Begunje, namenila 46 tisoč evrov proračunskih sredstev. Na površini 537 kvadratnih metrov so namestili različna Igrala, igrifče pa je opremljeno tudi s klopmi in pitnikom ter v celoti ograjeno. Odprto bo čez dan in bo na vol jo t a ko otro kom iz Begunj in okolice kot malčkom iz begunjskega vrtca. M. A. Popravek v članku z naslovom Čop postal politično orožje, objavljenem v torek, decembra, sem narobe napisala, da je med opozicijskimi strankami v radovljiškem občinskem svetu tudi stranka SMS. Med opozicijskimi strankami, ki so za častnega občana predlagale dr. Petrača, je namreč stranka Glas mladih Radovljica in ne SMS. Za napako se strankama in bralcem opravičujem. Marjana Ahačič Pešci bodo kmalu varnejši Gradnja pločnika ob regionalni cesti skozi občino Žirovnica se nadaljuje» prihodnje leto naj bi uredili tudi nevarno glavno križišče v Žirovnici. Ana Haktman tovljena sredstva za nadalje- ................■....................... vanje tega projekta, Id je iz- Žirovnica • Ob koncu prejš- jemno pomemben za našo njega tedna so v prostorih ob- občino," je dejal župan. Investicija je ocenjena na 495 tisoč evrov, stroške si bosta di-dje RS za ceste Gr^r Ficko rekdja in občina delili približ- in direktor Cestnega podjetja no ná polovico. Izbrani izvaja- Kranj Branko Žibema podpi- lec C? Kranj naj bi končal do sali pogodbo o nadaljevanju konca junija prihodnje leto. Čine Žirovnica župan Leo- poM Pogačar, direktor Diiek- rekonstrukcije regionalne ce- PcCTčar in Ficko sta se po- ste Žirovnica-Begunje. V dru- govarjaia tudi o tretji etapi régi etapi bodo uredili 780- konstnakdje regionalne ceste metrski odsek rhed zdrav- . do parkirišča na Březnici, stveno postajo na Selu in "Sredstva so v državnem pro-mlekarno v Zabreznid. "Ob- računu zagotovljena, z obči- Direktor CP Kranj Branko Žlberna, župan Leopold Pogačar novili bomo cesto, zgradili no smo se dc^ovorili, da bo in direktor direkcije za ceste Gregor Ficko po podpisu pločnik, uredili avtobusni po- pripravila projektno-tehnično pogodbe o nadaljevanju gradnje pločnika skozi Žirovnico stajališd in prehode za pešce. dokumentacijo, tako da bi Ta projekt bo polepšal kraj in prihodnje leto pripravili inve- Žirovnid, kjer se je v prete- jo prometnih tokov in z umir- dvignil prometno varnost šib- stidjski program, sîdenili so- klosti zgodilo že kar nekaj ne- janjem prometa na tem po- kejših udeležencev v prome- financerski sporazum in od- sreč, tudi z zelo hudimi po- dročju," je povedal Ficko in tu, to je pešcev, kolesarjev in kupili zemljišča, v letu 2011 sledicami. "Projektno doku- dodal, da bodo začeli delati ta- otrok," je poudaril Ficko. pa bi investidjo tiidi izpeljali, mentadjo, ki jo je zagotovila koj spomladi, ko bodo vre- Obenem bodo uredili še ka- S tem bi bila cesta v dolžini občina, smo že dobQi v pre- menske razmere to dopuš6- nalizadjo, vodovod, električ- 24 idiometra v celoti urejena gled, trenutno je v reviziji To le. Denar za ureditev križišča no napeljavo in javno razsvet- in modemizirana," je povedal križišče bomo uredili prihod- bo direkdja zagotovila iz po- Ijavo. "Zelo sem vesel, da so v Ficko. Beseda je tekla tudi o nje leto z dograditvijo treh lo- stavke za odpravljanje črnih državnem proračunu zago- ureditvi glavnega križiáča v čilnih otokov, s preusmeritvi- točk. Pesti jih pomanjkanje zdravnikov Ob petdesetletnici Zdravstvenega doma Bohinj so opozorili tudi na velike kadrovske težave, s katerimi se soočajo zadnjih dvajset let. Matïia Rant Bohinjska Bistrica - "Največ- Na to je opozorila tudi vodja bohinjslœga zdravstvenega doma Sebna Brence Čeme» domu. Po drugi strani, priznava Selma Brence Čeme-zd, pa ji ddo v Botoiju pred- kih organizirana tudi dežur- Ob finančni pomoči občine je ob koncu tedna in prazni- ji problem Zdravstvenega zel, ki pravi, da sta skupaj s sta\4ja tudiizzrv, ker je vedno na služba. Po besedah župa- doma Bohinj zadnjih dvaj- kolegico, ki je v njihovem toliko stvari hkrati in toliko na Franca Kramarja na leto set let je zagotovo veliko in zdravstvenem domu na spe- različdih padentov. "Tu smo za to namenijo prek trideset stalno pomanjkanje zdrav» dalizadji, ves čas skoraj sami, res družinski zdravniki v pra- tisoč evrov, mlade zdravnike ni kov. V zadnjih dvajsetih letih je biio v Bohinju kar saj drugi zdravniki pomagajo le honorarno. "Mlade zdrav- vem pomenu besede. Obe- pa v Bohinj poskušajo přiváném pa je to večja o^ovor- biti tudi tako, da jim zagotav- dvajset različnih zdravni- nike verjetno odvrača tudi to, nost, saj ljudje zdravniku za- Ijajo stanovanje, "A očitno to kov, vmes so bila tudi krajša da tukaj skoraj vedno oprav- upajo in imajo zato tudi dolo- delo za ambiciozne mlade obdobja, ko je delal le en Ijaš vsa) dve ali tri službe zdravnik. To kaže na dej- hkrati. Poleg nujne medicin» Čena pričakovanja." V zdravstvenem domu si- zdravnike ni dovolj privlač» no," meni Kramar. Kljub stvo, da je delo zdravnika na ske pomoči in dela v splošni cer izvajajo vso potrebno vsem težavam, ob tem ugo- območjih, ki So oddaljena ambulanti opravljava tudi zdravstveno oskrbo prebival- tavlja Vetemik, pa je Zdrav- od velikih središč, precej za- delo pediatra, kadar ni priso- stva. Poleg dveh splošnih stveni dom Bohinj danes htevnejše od dela zdravnika ten v ambulanti. Pediater je ambulant imajo tudi otroški zelo sodoben, z obsegom de- V večjem zdravstvenem namreč v Bohinju zgolj tri- in šolski dispanzer, fiziotera- javnosti, ki celo presega pri- domu," je ob petdesetietnid Zdravstvenega doma Bo- krat na teden," je pojasnila Selma Brence Čemezel. Od pijo, nego in patronažno merljive zdravstvene domo-službo, dve zobozdra^-stveni ve na Gorenjskem in v Slo- hinj poudaril direktor januarja, ko so v Bohinju od- ambulanti za odrasle in eno veniji, z vso potrebno stro-Osnovnega zdravstva Go- prii dom starejših občanov, otroško, enkrat na teden de- kovno opremo in dobrim renjske Jože Vetemik. pa sta enkrat na teden tudi v luje še dispanzer za žene. strokovnim kadrom. Slap priTržjču Slavje najstarejšega krajana Najstarejši krajan jelendoia je Franc Thaler (drugi 2 leve), kije 28. novembra dopolnil 90 let. Rojen je bil v Spodnjih Danjah. v nekdanji Puterhof je prvič prišel za gozdnega delavca že leta 1940. Tja se je za staino vrnil po drugi svetovni vojni, bi! gostinec v jelendolu, Tržiču in na Slapu, kjer je delal tudi v tovar-ni Lepenka. Svoje preteklosti se je slavljenec živo spominjal v gostilni pr' Krvin', kjer so mu v torek čestitali in izročili darila predstavniki KS jelendol-Dolina in Člani Prostovoljnega gasilskega društva. Franc je namreč edirii še živeči ustanovni član tega društva. Vese) je bil tudi žiga družtne Bom, ki mu ga je podarila Elizabeta Ortner Borr» (na sliki levo). Praznovanje je popestrila Vesna Štefe s pesmijo ob spremljavi kitare. Slav-Ijencu je čestital tudi tržiški župan Borut Sajovic. S. S. GORENJSKI GLAS petek. 4. decembra 2000 GORENJSKA 5 Prešeren bi pohvalil Kranjčane Na predvečer obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna je ob prazniku Mestne občine Kranj župan Damijan Perne na slavnostni akademiji čestital letošnjim občinskim nagrajencem. Vilma Stanovnik Kranj - "Ob našem občinskem prazniku se spominjamo obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Upam si misliti, da bi nas pohvalil» ker nam ni vseeno za staro mesto, njegov poslednji dom, pa tudi za kulturo, ki se danes zelo prepleta z razvojem turizma, trgovine. obrti in Še kakšne panoge," je na sredini slavnostni akademiji v Prešernovem gledališču poudaril kranjski žu« Na sredini slavnostni akademiji je kranjski župan Damijan Perne podelil priznanja letoš- pan Damijan Peme in ob njim občinskim nagrajencem./foio conxdKíváí prazniku naštel številne pridobitve. ki so občino oboga« ga zbora Gimnazije Kranj v Marjan Fdjfar) in Gasilsko la Stane Šinkovec - po- ti]e v zadnjem letu. roke segel letošnjim občin- reševalna služba Kranj (H- sthumno in prim. dr. Tatja Razvoja pa ne bi bilo brez skim nagrajencem. Najprej stino je prevzel direktor na Dolenc Veličkovič. "Pri- Ijàdi, ki dcJajo in živijo v so bili to Niko Slapar. Matc- Kranju, in devetim med nji- ja Korošec v imenu zavoda G RS Kranj Vojko Artač), nagrado Mestne občine znanja potrjujejo vaše večletno delo in trud, ki ste ga mi je bila namenjena še po- Korak in Petra Puhar Kej- Kianj pa je v imenu Kultur- vlagali v napredek, vsak na sebna pozornost. Tako je žar> ki so prejeli velike pla- no umetniškega društva svojem področju. Vaši do- župan Peme med ubranimi kete. Listine o priznanju so Predoslje prevzel predsed- sežJd govorijo tudi za Mest- zvoki otroškega pevskega si zaslužili Eva Pimat, Pros- nik Sebastijan Sajovic. Ob no občino Kranj. Ponosni zbora podružnice osnovne tovoljno gasilsko društvo letošnjem občinskem praz- smo, da ste med nami/' je šole Žabnica, revijskega or- Breg ob Savi (listino je pre- niku sta častna občana ob čestitkah nagrajencem kestra in dekliškega pevske- vzel predsednik PGD Breg Mestne občine Kranj posta- poudaril župan Peme. « Dom starostnikov pod vprašajem Gradnja doma starejših občanov v Šmartnem, za katerega sta Gradbinec CI P in občina Cerklje lani prejela celo koncesijo, že krepko zamuja. Simon Šubic onaino varstvo starejših. Cerkljanski župan je še ..............................................................................vendar pod pogojem, da vedno prepričan, da bi bila Cerfdje • V proračunu občine bodo dom starostnikov zgra- Vas brez ovirTaber ^odba o Cerklje za leto 2010 je za dili do 1. julija 2010, kar pa (poslovnem) uspehu. "Če bi dom starejših občanov v verjetno ne bo izvedljivo, saj občina lahko pridobila dvaj- Šmartnem rezerviranih zgolj Gradbinec GIP (pre)dolgo set milijonov evrov posojila sto tisoč evrov. kar dodamo pridobiva gradbeno dovolje- in bi tudi občinski svet poka- potrjuje govorice, da je Vas nje. Celoten projekt Taber zal korajžo, da bi sami izve- brez ovir Taber, projekt naj bi po zadnjih ocenah stal dli omenjeno investicijo, kranjskega Gradbinca GÎP, od 25 do 25 milijonov evrov, sem prepričan, da bi na kon- pod velikim vprašajem. "Ne samo dom starejših občanov cu zaslužili. Trenutno so na- vem, kaj se bo izcimilo. Vse- s komunalno in cestno in- mreč krediti tako zelo ugod- kakor je velika škoda, da pro- frastrukturo pa od enajst do ni kot le redko kdaj," razmiš- jekla pred leti, ko bi ga že lah- trinajst milijonov evrov. Za- Ija Čebulj. Pojasnil jé še, da ko začeli, občani in tudi ena stoj pri uresničevanju pro- je občina na zadnje poizve- od strank niso podprli. Sedaj jekta sta zakrivili predvsem dovanje ministrstva za delo, je nekaterim že zelo zal, ker kriza na finančnem tr^ in v družino in socialne zadeve tedaj niso ravnali obratno, gradbenih podjetjih, vsaj ob- odgovorila, da še vedno čina pa si po županovih bc- vztraja pri načrtovani gradnji sedah prizadeva poiskati doma starejših občanov v drugega investitorja. "Iščem šmartnem, sedaj pa v Cer- Zavod Taber, ki sta ga možnosti, da bi Gradbinec kljah čakajo na čim prejšnji ustanovila gradbeno podjet- GIP zaradi težke dename si- odgovor Gradbinca GIP, ali je in občina Cerklje, je lani tuacije projekt in zemljišče so našli zainteresiranega in- sploh tistim, ki bi potrebovali oskrbo v takšnem domu," pravi župan Franc Čebu]j. prejel koncesijo za instituci- prodal," razlaga Cebidj. vestitona. Priprave za širitev poslovne cone i iaínapaiauin verjemo ostalo še piw.cj upo- nioČju sicer že imajo parcel- ............................................................................rabne biomase, smo skleni- ne številke in določeno konč- Komenda • Na območju dru- li, da bomo v občinskem gla- no površino. Na zahtevo Žage faze Poslovne cone Ko- silu občane obvestili, da se voda za varstvo narave in na menda že od konca septem- po 20. decembru na tem ob- podlagi okol je varstvenega bra s strani nekdanjih lastni- močju lahko brezplačno pre- soglasja Agencije RS za oko-kov poteka sečnja gozda, ki . skrbijo z drvmi," je povedal Ije pa so na jugovzhodnem mora biti zaključena do 20. svetovalec župana za okolje delu cone že začeli graditi decembra. "Ker bo po konča- in prostor Marjan Potočnik, nadomestni habitat - mlake, ni sečnji na tem območju Gradbene parcele na tem ob- zadvoživke. Preddvor , Zimski pohod z baklami Turistično društvo Preddvor v sodelovanju z občino prireja v petek, 11. decembra, prvi zimski pohod z baklami. Zbrali se bodo ob uri pri poslovalnici TD Preddvor, kjer bodo pohodnikom razdelili bakle. Pot jih bo vodila na Srednjo Belo> kjer si bodo pri Vinku Fajfarju ogledali jaslice. Nato se bodo po poti. ki vodi okrog Brda, skozi vas Breg vrnili v Preddvor in pohod zaključili v piceriji Gorski privez. Pohodnikom priporočajo, da se opremijo z odsevnimi trakovi, brezrokavniki ali kresničkami, skratka naj bodo (pre)vidni. D. Ž. Dobrodelni bazar Zavoda Korak Suzana P. Kovačxč ta s skrbmi, strahovi, pa tudi ....................................... 2 optimizmom in energijo, ki Kranj • V organizaciji Zavoda nam je pomagala, da smo za varstvo in rehabilitacijo uresničili sanje: širitev kon- po poškodbi glave Korak in cesije in selitev v nove prosto-društva En korak več je bila v re. Po prvem bazarju niso ponedeljek druga dobrodel- ostale samo lepe besede, na prireditev Bazar v avli kljubtežkimčasomstesedo- Mestne občine Kranj. V so- natorji odzvali na naše proŠ-delovanju s kranjskimi cvetli- nje in nam 2 delom, materia-čarji so pripravili adventne in lom, tmietniákimi deli in de-novoletne aranžmaje ter dru- narjem v skupnem znesku ge izdelke, vsa zbrana sred- 65 tisoč evrov pomagali, da stva od prodaje, 3300 evrov, smo uredili nove prostore, pa bodo namenili dvigu ka- Želim, da bi vas v bližajodh kovosti živijenja varovancem prazničnih dneh grela misel zavoda Korak. Direktorica za- da ste osemindvajsetirti varo-voda Korak Mateja Korošec vancem omogočili, da je nji-je obiskovalcem, prišlo jih je hovo življenje boljše. Naj bo res veliko, povedala: "Na lan- torej nocojšnji večer - večer skem bazarju sem bila preže» hvaležnosti. " #7 tt B rS U \ Bodo ponudbo sploh sprejeli? ^ 1. stran niških odnosov izvedba projekta možna le ob do- ''Gre za konkreten pre- brem sodelovanju vseh mik od besed k dejanjem v vpletenih strani, tako MOK, iskanju cenejšega ogreva- civilne iniciative, upravnika nja na Planini. Finančne kotlovnice (Domplan) kot ugodnosti za stanovalce potencialnega investitorja, smo že predstavili, za nas Tu pa se lahko zaplete: ci- pa so sprejemljive tudi dru- vilna iniciativa trdi, da je toge rešitve, ki predstavljajo realne koristi za stanoval- piarna v lasti stanovalcev, MOK, da je v njihovi. Sta- če," v odgovor na razpis novalcem je najbrž vséeno, pravi Aleš Ažman, izvršni kdo je lastnik, le da bi bilo direktor enote Nakup in ogrevanje cenejše in kotli prodaja pri HG. Poudarja. (zastonj) zamenjani za moda bo zaradi zapletenih last- torje. Iščemo najemnika gostinskega lokala Družba Petrof d.d., Ljubljana oddaja v najem delno opremljen gostinski lokal na naslovu: Cesta ste Marie aux Mines 13, 4290 Tržič, v skiopu bencinskega servisa Tržič ll-Z. Lokal ima 57,30 m^ neto koristne površine, od tega 39,74 m^ barske površine, ter pripadajoč vrt. Obiskovalcem lokala je omogočena souporaba parkirnih mest in saniiarij. Od bodočega najemnika se pnčakuje manjše investiranje vopremo lokala in ponudba, ki mora vključevati predlog neto mesečne najen>nirie (brez ĐĐV) á enomesečnim predplačilom. Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Petrol, d.d., Dunajska 50,1527 Ljubljana, Sektor podpora maloprodaji, s pripisom »PONUDBA - NE ODPIRAJ!« prispele do 14.12.2009. Za već informacij lahko med 10. do 12. uro pokJičete na telefonsko številko 01 47 U 528. Družba Petrol, d.d. si pridružuje pravk», da Izmed prispelih ponudb ne i^ere najugodnejšega ponudnika ali pa sploh kateregakoli ponudnika. 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 4. decembra 2009 Domžale Avtoceste ne bodo širili Minister za promet Patrick Vlačič, ki je imel pred kratkim skupaj z direktorjem DRSC Gregorjem Fickom, predsednico uprave DARS-a Matejo Duhovnik in drugimi sodelavci v Domžalah srečanje z župani podjetne regije, je poudaril, da širitve avtoceste od priključka Domžale do Ljubljane zagotovo ne bo. saj rtaj bi bila država bolj naklonjena hitri povezavi obmestnih občin z Ljubljano po tirih. Dodatna dva pasova naj težav s prometom ne bi odpravila, saj bi do gneče nato prihajalo v središču prestolr>ice. Dokončne rešitve primestnega javnega prometa oz. ureditve t. i. lahke železnice sicer še niso oblikovane, so pa to rešitev večkrat že podprli tudi župani podjetne regije. ). P. Kamnik Na Glavnem trgu odprli drsališče V nedeljo se je s prazničnimi lučkami že okrašen Glavni trg v Kamnilcu za nekaj tednov spremenil v drsališče, ki ga je Agencija za turizem in podjetništvo v občini Kamnik na navdušenje predvsem najmlajših postavila že tretje leto zapored. Drsališče bo obratovalo do 17. januarja v dopoldanskih in popoldanskih urah, ob koncu tedna do 22. ure. Drsanje bo spremljala glasba iz ozvočenja, ob četrtkih popoldne in sobotah dopoldne bo šola drsanja, ob nedeljah drsanje z znanimi Kamničani, ob petkih in sobotah zvečer pa bo pe* ster kulturni in zabavni program. Ob drsališču bo možna tudi izposoja drsalk. Na Glavnem trgu bo prvi teden v decembru tudi Miklavžev sejem, ob koncu meseca pa še Božični sejem. I. P. Kranj Otroci bodo podarjali igrače Danes, v petek, med 16. in 19. uro so vsi otroci vabljeni v Ra-jarijo na Cankarjevo 3 v Kranju, kjer bodo lahko podarili svojo igrače, lahko pa jo bodo tudi zamenjali, "ideja projekta Otroci otrokom je» da otroci igračo, ki je lepo ohranjena in se z njo ne igrajo veČ, podarijo svojim vrstnikom in si izberejo "novo" izmed igrač, ki so jih podarili drugi otroci. Tako otrokom želimo pokazati, da živimo v svetu vedno večje soodvisnosti. kjer nobeno naših dejanj ni brez vliva. Prav tako pri otrocih želimo negovati Čut za humanitarnost, saj bomo igrače, ki ne bodo dobile novih lastnikov med prireditvijo, podarili CSD Kranj," pravi Katja Sodnik, ki otroke in starše danes popoldne vabi na zagotovo zanimiv dogodek. V. S. Ttíič Bistrica je lepša V zgornjem delu naselja Bistrica, v stari Bistrici in na Kovor-sk) cesti so končali obnovo komunalnih napeljav, ulic in cest. Nove pridobitve bodo slovesno predali namenu V nedeljo, 6. decembra, ob 12.30 pred gasilskim domom. Pol ure prej bo obiskal otroke Miklavž v dvorani doma. S. S. Aerodrom Ljubljana v vzdrževalni službi iščemo novega sodelavca na delovnem mestu VZDRŽEVALEC-TEHNIK (M/Žl Od kandidatov pričakujemo: zaključeno srednjo &0I0 elektrotehnične smeri, izkušnje in znanja s področja upravljanje in vzdrževanja avtomatiziranih procesov (centreing nadzorni sistemi, industniski PLC krmilniki. poznavanje osrvov dela z MS Office m. 09f>ovno poznavanje LAN omrežij, želeno osnovno pozriavanje dela s programom ACAD. znanjâ angleškega Jezika, vozniški izpit kategorije B. pridobitev dovolfenja za gibanje in zadrževanje na letališču, samostojnoet, Inicietivnodt. zonesljivost i«r žalja po pridobivanju novih znanj in srečevanju z novimi izzivi, sposobnost timskega dela. Delovno razmefje bomo sklenili za določan 6 mesecev z možnost zaposlitve za nedoločen čas. Če žefite postati del Aerodroma Ljubljana in izpolnjujete Tgomje pogoje, vas vabimo k oddaji prijave, ki Ji priložite tudi zMJenjepis In I Jo do 12. decembra 2009 poáljita na nastov: Aerodrom Ljubljana, d. d.. Služba za kedre, Zg. Bmlk 130a. 4210 Brnik - aerodrom ali preko spletne strani www.nMirporisi. mu Andrej Cafuta je prek združenja civilnih iniciativ iz Škofje Loke opozoril na svoj problem, ki ni rešen že enajst let. Občina mu ne da graditi pasjega hotela. Danica Zavill Žlebis CO, da bi, kot sam pravi, živel od dela svojih rok, je večkrat Sko^a Loka - Potem ko je iz- zaprosil tudi za brezplačno gubii službo, se je Andre) Ca» pravno pomoč, ko pa jo je v (lita želel samozaposUti» pri- petem poskusu dobi], mu iožnost pa je videi v pasjem pravnik ni dal nobenega upa-hotelu, kjer bi poleg njega nja, da bi bila njegoNa žeija dobila delo tudi njegova hâ uresniđjiva. Pravi, da se je in prijatelj invalid. Že leta obrnil tudi na državne vrho-1998 je zaprosil za lokacijsko informacijo za zemljišče na ve. od koder tudi ni nobenega odziva. "Nimam sodne zašči- m r/ Trati, kjer pa bo mnenju ob- te, nimam zavarovanja, z âne ni mogel graditi, ker naj ženo živiva od 460 evrov nje- bi šlo za zeleni pas. Temu ne pokojnine... Od države in Cafuta oporeka» češ da je tam \iade sedaj zahtevam, da mi sedaj industrijska cona. omogoči ponovno vzpostavi- Zemljišče je zamenjal za tev državljanskih pravic, ki drugo v Lipid in leta 2006 jih sedaj nimam, in z minis- znova zaprosil za lokacijsko trstvom za okolje razreši na- Andrej Cafuta / foio; informadjo, ki je spet nega- stal položaj/ pravi Cafuta. Da tivna, ker naj bi šlo na parce- mu občina neupravičeno od« z veljavno zakonodajo na po- torskega akta pridobila li njegovť! (s katero Ca- klanja mořnoírt za gradnjo, je dročju urejanja prostora in smernice za priprave strate- fiita razpolaga po njenem po- prepričan tudi zato, ker je le- veljavnim občinskim pros- gije prostorskega razvoja ob- oblastilu) deloma za Iroetij- tos poleti pridobil odgovora torskim aktom gradnja ni čine od nosilca urejanja sko zemljišče, deloma za va- zavoda za varstvo narave in dovoljena. Veljavni prostor» prostora (ministrstva za rovani gozd. Kei občina na zavoda za gozdove, da na ski akú so bili sprejeti leta kmetijstvo), ki pravi, da je bližnjem zemljišču širi poko- zemljišču v Lipid ne velja po- 2004, že do tedaj pa je bilo predmema parcela znotraj pališče, je Cafuta prepričan, seben režim, ki ne bi dopuš- omenjeno zemljišče oprede- območja gozdnih površin s da ima občina dvojna meriJa čal poslov. Ijeno kot gozd (enak starus klimatsko funkdio. To po- in da svoje želie po gradnji Na občini Škofja Loka pa imavsajodletaigSÉjintudi meni, da ministrstvo za pasjega zavetišča sam ne trdijo drugače. V spwročilu tedaj gradnja ni bila mogoča, kmetijstvo tudi v bodoče more uresnidti, ker pač ni na za javnost navajajo, da gre za Danes pa je zakonodaja še ohranja enak status zemljiš- strani župana in njegovih deloma kmetijsko zenijiSče strožja in bolj omejevalna, ča in ne predvideva in ne do- privržencev. V letih, odkar se in deloma za gozd s poseb- trdijo na občini. "Občina je v voljuje sprememb," so zapi- neuspešno poteguje za pravi- nim namenom, kjer skladno okviru priprave novega pios- sali na občini. PREIEU SMO Razpis za direktorja Zavoda za kulturo Škofja Loka nc izkidnje izjemno koristne, Ških odnosov, kar odraža nizek kojih ima po nekiy stanovaty, Pred dokončno odločitvijo sem nivo političnega dela v Škoffi kijih oddajajo na črno in ne se pogovoril 5 posamezniki, ki Loki. Tovrsten način delovanja plačujejo davkov. Torej so na- sooblikujejo loško kulturo, in občinskih svetnikov in župana mcnsko vlagali v nepremičnine vsi so me podprli, saj x meni- po mojih izkušnjah ni edini ter zaradi velikega donosa, ki so si li^ da ob boffitem loškem kul» lahko pojasnjuje tudi vzroke ga v bîstyu U5tva^'alí sami. Z turnem življenju zelo pogreša- za nekatere še ve^'e nerešene nakupom nepremičnin boga- jo veâ'o povezanost in koordi- probleme na Škofíeloikem. tejšega sloja prebivalstva je na- Komisiju za marulutnu nucuo vprašanja, volitve in imenova- V torek, 10. maja 2000, smo nja pri občinskem svetu Obá- bili kandidati (pryavljcnih naj ne Ško^a Loka (v nadaljeva* bi bilo sedem kandidatov) po- nju komisija) je marca vabljeni na razgovor s Icomísí- VrCdllOSt 2009 objavila javni razpis za jo, kjer smo predstavili pro- direktojja Zavoda za kulturo gram dela. Od tedaj nisem{' Škofa Loka (v nadaljevanju mo) dobil nobene uradne in- nepremičnin MAC^. AtfcKSANDfcH mreC zorodi pomanjkanja sta- IgliČar novanj in hiš prišlo do še večje- ga enormnegi dvigovanja cen. Veliko je v Sloveniji tudi praznih stanovanj, prevelikih hiš in stanovanj za povprečno osebno uporabo. S pravo obdavčitvijo hi dosegi prodajo Zz KŠL), fci je bii ustanovljen form a cije o o dločitvi. Zaradi Odgovor na Handt o obdav- "odvečnih " nepremičnin, s tem 20. julija 2008 z namenom tega sem članom komisije, ki jo čenju nepremičnin, ki je bU oh' "opravljanja poslanstva javne sestavlja trinajst občinskih svet' javlje službe za učinkovitg'še organi- nikov, 15. oktobra 2000 poslal strani novembra ziranje, razvoj in spodbujanje pismo, ki sem ga poslal v ved- Zakaj d^avnosti na podrodu kulture nosi tudi županu Igofju stavnikom ZLAN na območju Občine Ško£a Draksîerju. Ker ni bilo od^vo- n* Loka". Glavne naloge ZzKŠL ra,-sem se odloàl za javno pis- ir posledično padec cen in ve§o dostopnost za mlade družine ... Tudi cena najemnin stanovanj bi najbrž posledično padla, ker bi za prijavljene strinjala veČina mladih najemniške pogodbe moral veljati nek Člen o manjši obdav mladih družin so upravljanje Sokolskega mo, saj menim, da je vzposta- Vrednost nepremičnine je čitvi. Vse te stvari se dajo precej doma, organizacijska izvedba vitev delovanja ZzKŠL širšega gotovo merilo Škofeloškega pasijona, nude- pomerux za ŠkofíeloŠko kultur* G. PavŠlar zagovarja neke regulirati. Pa Še nekaj. Cene nepremič- nje strokovne pomoči kultur- no dogajanje in se ne ^ samo splošno obdavčitev. Za nekega, nin so najbrž tudi že znane, nim ustvarjalcem in društvom na podrodu Ijubitíljske kultur- prijavljen ih kandidatov. Občinske svetnike in župa- ki si lahko privošči stanovanje kajU pri vpisu v Z K (zemljiško v Ljubljani, naj bo kar bolj ob- knjigo!) vsem, ki nam to dela- ne dejavnosti, povezovanje in n^ Jp>JjQ Draksleija javno po- davčeno, ker je ia Uistnik tudi jo, z veliko zamudo država že koordiniranje kulturnega do- zivam, da občane šicoffe Loke bolj bogat. gajanja idr. seznanijo s sprejetimi odločit normalno Ker sem kot predsednik Mu- vami o delovanju ZzKŠL ter presežek nepremičnin in veli- zejsktga društva Ško^a Loka da kandidate za direktorja in pred tem predsednik odbora ZzKŠL obvestijo o rezultatih za praznovanje tisoíletnice razpisa. zna zaračunati ustrezno tak- » so, gieííe na vrednost. So pa še vedno cene nepre- obdavčen Godešiča aktivne vključen v Kandidati so se na razpis seéi sledeče škojSdoško kulturno dogajanje, prijavili po razmisleku in ne ali drugftčen način prtíl mi je razpisano mesto pome- kar tako zaradi šale, zato je luksuznih nepremičnin mičnin v Sloveniji glede na standard mnogo, mnogo previsoke. Vve^'em nemškem mestu je cena novejšega stanovanja primerljiva s ceno starega sia- bi namreč do nilo nadgradnjo tega dela. Di- nesprejemljivo, da toliko časa (številni so izkoristili tudi J bodo obdavčeni novanja na Jesenicah, kjer so skoraj najnižje cene mestnih rektor ZzKŠL naj bi bil prven- ne dobimo odgovora. Tak na- binškov zakon in od raznih stanovanj v Sloveniji. stveno kulturni menedžer, kjer čin dela je skrajno nekorekten, "mame" kupovali stanovanja bi bile moje dolgoletne poslov- na mg i poslovnih in občeáove- ]ani Novak zelo ugodnih cenah!) ttíl GORENJSKI GLAS p€tek, 4. decembra 2009 : ••• •n •••••• ÎÎ Mini M It vii ma. stanovnik @S'tías.si 7 Derbija na Jesenicah in Kranju Danes se na Gorenjskem obeta vroč hokejski večer, saj bo v Podmežakli slovenski derbi lige EBEL med Acronijem jesenicami in Tilio Olimpijo, v Kranju pa gorenjski derbi državnega prvenstva med Triglavom in Bledom. Vilma Stanovnik jesenîce, Kranj « V ligi EBEL se začenja drugi del tekmo vanja, obe stoveiiski ekipi pa sta na dnu lestvice. Jeseničani so v torek v Beljaku vnaprej {na prošnjo B4?ljačanov, saj imajo kasneje zasedeno dvorano) odigrali tekmo 33. krc^a. Čeprav so na pot odšli brez poškodovanega kapetana Tomaža Razingarja (rama), Anžeta Terlikaija (poškodba sfegenske mišice) in obolelega Roka Tičar^, so se ekipi VSV do konca drugega dela skme dobro upirali in z golom Mitje Robarja igrali izenačeno i ; 1. Nato pa so úk pred koncem druge tretjine. prejeli gol ter v nadaljevanju poleg hokejistov so aktivne tudi hokejistke Triglava, ki so minuli konec tedna v boju za k dva in izgubili s 4 : i. Na les- tretje mesto lige DE6L premagale ekipo Neuberg Ki^landers. tvici lige EBEL vodi ekipa Gradca s 43 točkami, bolj za- mežakli slovenski derbi med jo na lestvid. Zmage 54:2 pa Mladi Jesenice pa jutri od- nimivo za nas pa je pri kon- Acroni Jesenicami in Tilio se je na domačem ledu v haja na gostovanje v Gradec. cu, kjer ima na sedmem me- Olimpijo, na jeseniški ledeni Podmežakli veselila tudi eki- Vedno bolj napeto postaja stu KAC 27 točk, na osmem ploskvi pa bo zagotovo vroče pa Jesenice mladi, ki je pre- tudi v odprti ženski avstrijski MedvešČak 25, na devetem tudi v nedeljo, ko bo domaČe magala beograjski Partizan, hokejski ligi DEBL, kjer ho- Tilia OUmpija 22, Acroni Je- moštvo ob 18. uri gostilo eki- kar 210 : 3 pa je slavilo tudi kejistke Triglava igrajo ved» senice pa so zadnji s 13 točkami. Toda v Podmežaidi zatr- po Red Buli Salzburga. moštvo MK Bied, ki je ugna- no bolje. Zadnje zmage so se Vedno bolj zanimivo pa je lo ekipo Graz goers. Tudi minulo nedeljo veselile v jujejo, da upanje umre zad- tudi razširjeno slovensko dr- hokejiste v državnem prven- Kapfenbergu> kjer so doma- nje in da se bodo v drugem žavno prvenstvo, kjer je bii v stvu danes in jutri čaka nov čo ekipo Neuberg Highlan- delu tekmovanja borili za sredo derbi med TrigJavom krog. Ekipa Triglava bo v le- ders pTemagales4:5.Kranj- uvrstitev med najboljših in Mariborom. Kranjčani so deni dvorani Zlato polje v čanke bodo spet stopile na osem ekip. Prvo priložnost na štajerskem kar z o : 4 Kranju danes ob 18. uri v led v nedeljo, ko bodo gosto- za novo zmago bodo imeli že ugnali Mariborčane, tako da vedno vročem gorenjskem vale v Beljaku pri ekipi Gipsy danes, ko bo ob 19.15 v Pod« z 42 točkami zanesljivo vodi- derbiju gostila MK Bled, eki- Girls. Zgodovinski dan gorenjske odbojke ► 1. stran Tako so naslednji trije nizi pripadii gostom, tekma pa se je končala z rezultatom 1:3. Povratni dvoboj bo prihodnjo sredo na Nizozemskem. Tretjo sezono v evropski ligi prvakov pa so minulo sredo začeli tudi slovenski državni in pokalni prvaki, odbojka rji ACH Volleyja. Blejci so'si kljub pomlajenemu moštvu zastavili dlj, da ponovijo lanski rezultat in se uvrstijo v drugi krog najpre- stižnejšega evropskega liga* škega tekmovanja, čeprav so na žrebu dobili težke nasprotnike: Poljake, Turke in Francoze. Na prvi tekmi so v sredo gostovali pri ekipi Asseca Reso- \de Rzesow na Poljskem in si po izgubljenem prvem nizu že priigrali vodstvo i : 2. Na Kranjčani so prvo t^mi evropskega pokala v domači krilih kar štiri tisoč navijačev dvorani začeli dobro, v nadaljevanju pa so jih izkušenejši so Poljaki v zadnjih dveh ni- Nizozemci ugnali in odnesli zmago 1:3. zih izid preobrnili, Blejd pa "Na tekmi smo ime H vzpone in padce, največji problem pa je bil. ker so nekateri igralci naredili preveč napak v napadu, kar nas je stalo zmage. Pohvalil bi Alena Pajenka in Andreja Flajsa, nekateri pa niso igrali tako, kot sem pričakoval. Zagotovo smo imeli možnost tudi za zmago, vendai smo bili v zaključku premalo zbrani. Kljub vsemu je bila za nas to dobra lekcija, posebno mladi igralci pa se bodo morali še marsikaj naučiti, saj so nekateri prvič igrali v ligi prva« kov," je po sredini tekmi povedal glavni trener blejskih odbo)kar|ev Glenn Hoag. Sicer pa je največ tođc na srečanju dosegel igralec ACH Volleyja Oliver Venno, kar 27. Po vrnitvi z gostovanja blejsko moštvo ta konec tedna čaka podrobna analiza srečar.ja, že v sredo pa bodo so na konoi nesrečno izgubi- tradjo. V petem nizu smo že kapetan ACH Volleya Andrej ob 20,15 v hali Tivoli v Ljub li s 3:2. vodili, vendar smo nato spet Flajs, ki je bil sicer zadovoljen Ijani na prvi letošnji domači "Igrali smo zeio dobro in popustili, kar so Poljaki izko- s pravo bitko na obeh straneh tekmi v ligi prvakov gostiJi žal mi je. da smo v četrtem ristili," je bil po koncu tekme mreže, ki se je končala šele po ekipo Istambul B. Sehir Be- nizu nekako izgubili končen- na Poljskem malce razočaran dveh urah in pol. ledyesiuizTurùje. Plezalni praznik v Kra ni u Vilma Stanovnik Alpinistični odsek Kranj, pa ..............................................................................se bo začela že danes ob 17. Kranj • Od danes do nedelje uri, ko se bo športno plezalni bodo v športni dvorani na podmladek pomeril v težav- Ziatem polju v Kranju že če- nostnem plezanju, hkrati pa trtič potekali plezalni dnevi bodo potekale tudi že kvaiifi- Kranja. Rdeča nit plezalnega kacije v balvanskem pleza- praznika bodo zagotovo za- nju za člane in Članice. Spo- nimivi zaključni obračuni le- red se bo nadaljeval jutri ob tošnjega državnega prven- 9. uri s tekmo v balvanskem stva v športnem plezanju, plezanju za dečke in deklice. Posebnost tokratnega za- Še pred članskim večernim ključka je. da bo finale prvič finalom bo možno na preda- V zgodovini v dveh disdpli- vanju ob i&. uri prisluhniti al- nah, in sicer v težavnosti in v pinistki in športni plezalki balvanskem plezanju. Ob ve- Martini Čufar, sledila pa bo liki plezalni steni, kjer bo po- podelitev nagrad najboljšim tekala tebna v težavnosti, bo avtorjem fotografij, ki so so- namreč postavljena tudi bal- delovali na natečaju Pleza: vanska stena. Tako bo zelo torej sem. Ob pestrem ne- iahko primerjati obe disdpli- deljskem programu, ki se bo ni med seboj. začel ob 9. uri z obračuni naj- Nastopili bodo tekmovala mlajših, bo ob 16.30 projekd- prav vvsch kategorijah. Naj- ja filma Chalk&Chocolate. zanimivejši boji bodo seveda Tridnevni plezalni praznik se potekali v danski kategoriji, bo po finalu đanov in članic v Finale težavnosti za člane bo balvanskem plezanju zaklju- na sporedu jutri ob 19.30, v balvanskem plezanju pa čil v ledeni dvorani na Zlatem polju, kjer bo ob prijet- bodo naši najboljši nastopili nem druženju za glasbo skr^ v finalu v nedeljo ob 18. uri. bela skupina Kose. Vstop na Prireditev, ki jo organizira vse prireditve je prost Kran} V Lillehammerjii prvič tudi Peter Prevc Peter Prevc je iz mladinske reprezentance z uspešnimi skoki že pri sedemnajstih letih napredoval v člansko^ ta konec tedna pa ga Čaka prvi nastop med svetovno eirto, / comà Kav64 Zaradi tehničnih težav na skakalnici v Trondhelmu so iz Mednarodne smučarske zveze sporočili, da bodo tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev in nordijskih kombinatorcev ta konec tedna v Lillehammerju. V naši skakalni ekipi bo na tekmah svetovnega pokala prvič nastopil tudi 17-letni Peter Prevc iz Dolenje vasi v Selški dolini. Mladi Triglavan, ki je že večkrat opozoril nase, je z A-reprežentanco začel trenirati letos poleti in z A-ekipo opravil tudi snežni trening v Lillehammerju. Na treningih se je zelo izkazal, zato je trener Matjaž Zupan sklenil, da se konec tega tedna pridruži ekipi, v kateri so še Robi Kranjec, Primož Piki in Mitja Mežnar. V. S. Kran) Vaterpolisti začenjajo pokalna tekmovanja Na pokritem olimpijskem bazenu se bo s tekmo Kokra - Triglav danes ob 20.45 začel kvalifikacijski turnir skupine A članskega pokala za letošnje leto. jutri se bosta ob 12. uri pomerila Kokra in Branik, ob 18. uri pa še Triglav in Branik. V finale se uvrstita pn/a dva. j. M. Kegljati bodo slepi in slabovidni » v organizaciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj bo jutri, 5, decembra, v prostorih KK Triglav potekal 5. mednarodni kegljaški turnir v steznem kegljanju za slepe in slabovidne posameznike in ekipe. Začel se bo ob 7.30, končal pa ob 17, tri. Slavnostno ga bodo odprli ob n.30. Nastopilo bo prek sedemdeset tekmovalcev iz petih držav. M. B. i 8 K I o I simon. subic@g-das.si GORENJSKI GLAS petek, 4. decembra 2009 PooREČA, PogE PRI Vodicah Rdeči petelin v hiši V ponedeljek popoldne je zagorelo v dnevni sobi stanovanjske hiše na Podřečí. Posredovali so poklicni gasilci iz Kranja in prostovoljni gasilci iz Mavčič (na sliki)» ki so požar pogasili» nato prezračili objekt in iz njega znosili pogorelo pohiš- tvo. Ranjenih ni bilo. Isto popoldne je Izbruhnil požar na ostrešju stanovanjske hiše v Polju pri Vodicah. Stanovalec je zakuril kamin, pri tem pa naj bi se pregreta dimniška tuljava iz nerjaveče pločevine, kar je povzročilo požar. Ogenj je uničil ostrešje in strop mansardnega stanovanja. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz gasilskih društev Polje, Šinkov Turn, Vodice in Bukovica-Utik. 2 Tržič Na zebri zbil peško v ponedeljek zjutraj se je v Tržiču zgodila prometna nesreča, v kateri je bila hudo ranjena 77-letna peška. 38-letni Trii* čan je z osebnim avtomobilom peljal po Šolski ulici iz smeri osnovne šole proti Cankarjevi cesti.'Pred križiščem je ustavil in dal prednost vozilom na prednostni cesti» ko pa je speljal in zavijal levo, je na prehodu za pešce zadel 79-letno domačinko, ki je po trku padla po vozišču in se hudo ranila. Jesenice Nezgodi pri delu Na Jesenicah sta se v ponedeljek zjutraj poškodovala dva delavca. Najpre/ je v podjetju Elektrode viličar ranil delavko, kmalu zatem pa si je v Acroniju delavec poškodoval prst na roki. Oba so oskrbeli zdravniki v tamkajšnji bolnišnici. Jesenice Kradel, da si je kupoval drogo Jeseniški kriminalisti in policisti so v sodelovanju s kranjskimi kolegi ta teden prijeli 21-letnega Jeseničana» ki ga sumijo storitve 21 različnih kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, s katerimi je povzročil za približno deset tisoč evrov škode. Za odvisnika, ki je policiji že znan po podobnih dejanjih, je preiskovalna sodnica v Kranju odredila pripor. Na Jesenicah se je v zadnjih dveh mesecih zgodilo več tatvin, ki so tamkajšnjim policistom kratile miren spanec. Oktobra in novembra so namreč obravnavali šest vlomov v različne objekte, več tatvin v garderobi telovadnice jeseniške gimnazi» je, v enem primeru pa je nepridiprav starejši občanki pritekel za hrbet In ji na drzen način ukradel torbico. V obsežni preiskavi zbrani dokazi in informacije so polidste in kriminaliste pripeljali na sled 2l'letnemu jeseniČanu, ki so ga že večkrat obravnavali zaradi podobnih dejanj. Tržič 4 Iz lokala še v trafiko Pred dnevi je nekdo v Tržiču vstopil v trgovski center, ko je bil ta še zaprt. Najprej si je ogledal gostinski lokal, zatem pa še trafiko» iz katere je vzel večjo količino cigaret, srečk in GSM kartic. Višina gmotne škode bo znana po opravljeni inventuri. J ilflULJls) DUÉ i 13 B C) ran) eja je bila prehuda noči na sredo je žejen epridiprav skozi vhodna ata vlomil v gostinski lokal Kranju. S seboj je odnesel eč steklenic alkoholne pi-ače in za okoli 150 evrov enjalnega drobiža. S. S. Brez Gorenjski policisti bodo ves december vsakodnevno preverjali psihofizično stanje voznikov. V prvih desetih mesecih je "pihalo" že več kot 27 tisoč voznikov. Simon Šubic Kranj > Vse do konca leta bo poteka]a zadnja faza akcije Alkohol ubija - največkrat nedolžne, ki je usklajena po vsej Evropski uniji. Tudi na Gorenjskem bodo policisti vsakodnevno prevevali psihofizično stanje voznikov, izvedli bodo kar nekaj poostrenih nadzorov, med njimi tudi po metodologiji Promil. "Res je veseli december. vendar pa naj se vozniki veselijo brez alkohola, če pa mora biti poleg tudi alkohol» potem naj vožnjo prepustijo treznim. Glede na naše aktivnosti do konca leta, lahko voznUci pričakujejo, da bodo Policisti bodo decembra stali skoraj za vsakim veslom. /Foto ^in^Doh morali opraviti alkotest, zoper kršitelje pa bomo dosled- Gorenjski policisti so gostinskih lokalih. Država osem voznikov osebnih vo- no ukrepali," ne pužča upa- samo do konca oktobra zal- bi morala na tem področju zil, od katerih jih je bilo nja za vinjene voznike Aljoša kotestom preizkusili več dati več poudarka inšpek- Sest tudi povzročiteljev. V Jazbec, policijski inšpektor kot 27 tisoć Tožnikov, žara- djskemu nadzoru v gostin- nesrečah so umrli po štirje za varnost cestnega prometa di prevelike alkoholizirano- skih lokalih, predvsem v sopotniki v avtomobilih, na Policijski upravi Kranj, sti pa pridržali veČ kot pet- Času, ko je krSitev največ," kolesarji in pešci, dva mo- Vozniki in drugi udeleženci sto voznikov, je pojasnil razmišlja. v prometu naj torej dosledno Jazbec. Poleg prevelike hi torista in en traktorist. E)va Letošnja prometna stati» umrla sta bila še mladolet* upoštevajo prometne pred- trosti je tako alkohoi Še ved- stika na Gorenjskem je na, eden mlajši od dvajset pise, ne samo v veselem de- • no največji problem v cest- črna. Do včeraj je umrlo že let, pet je bilo starih od 21 cembru, temveč vse leto, saj nem promet«. "Ugotavlja- 23 oseb, iani v enakem ob- s tem pripômorejo k večji mo, da se vozniki po veČini dobju devet manj. Med varnosti na cestah. ne opijajo doma, ampak v smrtno ponesrečenimi je do Štirideset let, šest od 41 do 60 let, osem pa starejših od šestdeset let. Grozil razstreiitvij hiše Simon Šubic Spodnje Gorje - V ponede* stanovanjske hiše, v kateri živi. S preverjanjem okoliš' čin in zbranimi obvestili je bilo ugotovljeno, da je osumljeni kratko sporočilo s podobno vsebino poslal tudi na znančev mobilni , telefon. Med preiskavo in dejanje zagroženo do leto dneh poslal več kratkih po obvestilih je bilo ugodni zapora. sporočil na mobilni telefon tovljeno, da je v okolici sta-"Oseminštiridesetlet- Policija je 48-letnega Benjamina Šmida iz Spodnjih Corij zaradi groženj, da bo razstrelil svojo hišo, kazensko ovadila ogrožanja varnosti. bivše žene. v katerem je za novanjske hiše, kjer osMxn- Ijek se jev Spodnjih Gorjah ni domačin je v preteklih grozil s poškodovanjem Ijenec živi, več predmetov, odvijala prava drama. Okoli hiše 48'letnega Benjamina Šmida, nekdanjega direktorja blejske občinske uprave, je mrgolelo polidstov in strokovnjakov za proti- bombno zaščito, ki so iskali domnevno nastavljeno eksplozivno sredstvo. K sreči je šlo za lažen preplah, vseeno pa so policisti Šmida, ki naj bi pred tem večkrat zagrozil, da bo poslal v zrak svoj dom, kazensko ovadili zaradi ogrožanja varnosti. V novem kazec- skem zakoniku je za takšno vodni top. ki bi na videz lahko predstavljali nevarnost. Glede na navedeno, je bil kraj zavarovan. Opravljen je bil ogled kraja, v katerem so sodelovali policijski strokovnjaki s področja prori- boiabue zaščite, ki nevarnih sredstev ali naprav niso našH," je pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Andrej 2a-krajšek. Osumljenega 48-tetnika so sicer policisti za ne-Pri razstrelitvi sumljivega kovčka (skrajno levo) so uporabili kaj časa pridržali na poli- cijski postaji. i KRIMINAL Kkan) Največkrat prekoračili dovoljeno hitrost ............. Med poostrenim nadzorom na avtocesti konec novembra : Medvode so gorenjski policisti ugotovili 376 kršitev cestno prometnih predpisov. Največkrat (224-krat) so vozniki prekoračili hI ! Poln konoplje trost, prekršek je storilo tudi devet voznikov tovornih vozil, i Medvoški policisti so zaradi suma storitve kaznivega dejan- štiri voznike so zalotili, koso vozili pod vplivom alkohola in j ja s področja prometa s prepovedanimi drogami odvzeli dva tudi pridržali. Skupaj so tako izdali 346 plačilnih nalo- : prostost mladoletniku. Med postopkom v Medvodah so mu gov, napisali sedem obdolžiínih predlogov na sodišče, v i policisti namreč zasegli okoli 80 gramov konoplje, ki je bila dveh primerih pa izvedli postopka z Izdajo odločbe v hitrem : pakirana v manjše paketke. Zoper mladoletnika so policisti postopku. Za blažje kršitve so 36 voznikov opozorili. S. S. : podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. S. Š. Gorenjski Glas WW.GOREN rSKlGLAS.Sl AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOSTI KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Obletnica November 1989: padel je Berlinski zid, pri ustanovili Demos. Stran 10 pri Omanu pa so Kultura Dr. Klemen Jelinčič Boeta, raziskovalec življenja Judov Stran 12 Zanimivosti Peter Jereb bo v nedeljo praznoval petindvajset let, odkar je prenehal piti alkohol. Stran 13 10 GG + petek, 4. decembra 2009 obletnica So zidovi res godilo predvsem 1 J ustanovljen Demos. Dvajset let pozneje se postavlja vprašanje, čigava dedičev Demosa ali od nas vseh? * Miha Nag lič Wílfned Martens, predsednik Evropske ljudske stranke: "Kljub začudenju in odsvetom mojih diplomatov sem že 15. februarja 1991, ko Slovenija še ni bila samostojna, v svoji rezidenci sprejel njenega prvega ministra Lojzeta Peterleta na uradni obisk." iroto^Tihr-Dó«.. Janez Janša, poslanec m prvak opozicije: "Leta 1989 je bila glavna vrednota svoboda, 20 let pozneje stopa kot vrednota v ospredje socialna pravičnost." ifototinaoo« Je berlinski zid padel le na eno aJi na obe strani? Smo Slovenci le različni ali tudi razdeljeni? Je večja vrednota svoboda ali socialna pravičnost? Potrebujemo "socialno tržno gospodarstvo"? Živimo v pravni državi, je naše sod-stvo res neodvisno ali predvsem neodgovorno? Če vas ta in podobna vprašanja zanimajo, berite, kar sledi. Minuli četrtek in petek, 26. in 27. novembra 2009, je bila v Vrtni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani markantna mednarodna konferenca z naslovom Dvajset let po* zneje; na njej se [e govorilo o Evropi in Sloveniji v "odločil* nem letu 1989"» o koncu komunističnih diktatur in procesih demokratizacije ter o današnji refleksiji vsega tega. WiKried Martens in janež jania, prvaka evropske pozicije in slovenske opozici)e, v pomi V toku konference so se za dvorani pred začetkom konference ifOTotirNADo« konferenčnim omizjem in govorniškim pultom zvrstili reformirane cerkve) in se je lepo» a tudi sumljivo. Na Pomenljivo je tudi dejstvo, številni govorci iz prve "sre- zoperstavil sistematičnemu strokovno in ne le politično da le v dveh od nekdanjih ko- dinsko konservativne" poli- uničevanju romimskih vasi; rabo te sintagme je pozneje munističiiih prestolnic niso tične lige, za njimi pa Še cela ko ga je hotela Ceausescuje- opozoril pronicljivi in reto- proslavili 20-letnice padca, v vrsta vrhunskih inteJektual- va Securitate 13. decembra s rično učinkoviti ekonomist Moskvi in - Ljubljani. To lo- cev in akterjev ali sopotnikov silo izgnati, so ga ljudje Bernard Brščič. Tržno go- čevanje je pozneje po svoje zadevnih dogajanj. Priredi- spontano zaščitili z živim zi- spodarstvo v vsakem prime- presegel Nežmah s tezo, da teij konference je bil Iiištítut dom iz svojih teles in ta do- ru povzroča socialno neena- so pravzaprav padli trije zido- dr. (ožeta Pučnika, odprl jo je godek je učinkoval kot deto- kosL To pa je v "nevoščljivih" vi. Prvi v Ljubljani, že junija Mihael Brejc, predsednik nator romunske revolucije... družbah, kaJašna je sloven- 1988, na zborovanjih Odbo- sveta tega inštituta. Sledilo je Konferenca se je sklenila v ska, zelo problematično. Na- ra za zaščito Človekovih pra- šest dvojezičnih slovensko petek zvečer, s slavnostno šim politikom {enim in dru- vic, v boju za pravice janše in angleških "panelov" {raz- akademijo 'V počastitev 20. gim) pomeni socialno tudi tovarišev. Drugi v Berlinu, prav) v dveh dneh, vsak dan obletnice ustanovitve demo» socialistično tržno gospodar- poldrugo leto pozneje. Tretji po trije, dva dopoldne in še kratične opozicije DEMOS stvo, ki se ravna po načelu pa v Moskvi, avgusta 1991, eden po izvrstnem union- in demokratičnih sprememb "deli in vladaj"; tisti, ki je na ko se je rusko ljudstvo mno- skem kosilu. Prvi od panelov v Sloveniji in Evropi". Nanjo oblasti, ima denar in ga deli, žično zoperstavilc starim sije biJ izrazito politično vete- so povabili tudi glavne pred- a ne zmeraj po načelih pra- lam, ki so hotele s tanki od-ranski. Uvedel ga je Wilfried sta-mike sedanje oblasti v dr- vičnosti, temveč bolj po for- straniti Borisa leldna. Bistvo Lojze Peterle, predsednik Demosove vlade» zdaj Martens, aktualni predsed- ža\i, a odzval se ni nihče! muli "svoji svojim". Nem- in skupni imenovalec teh poslanec v Evropskem parlamentu: "Smo na pol poti iz Egipta v obljubljeno deželo, ki je trajala 40 let; zdaj smo pri zlatem teletu, Id ga vse bolj malikujemo." ifoioTisadokl oik Evropske ljudske stran- Predsednik vlade se je opra- škemu kandeiju Erhardu, Id treh dogodkov je v direktni ke, najmočnejše politične vičil, predsednik republike ni bil socialist, ampak kr- udeležbi ljudstva v politiki, ki grupacije v Evropskem parla- se niti opravičil nL Ob tem se ščanski solidarist, j^ socialno so jo omogočila ta zborova- mentu (leta 1989 je bil bel- človeku, Id vse to posluša, po- tržno gospodarstvo pomeni- nja. Pozneje so v imenu Ijud- gijski premier), za njim so stavi vpraáanje, čigava je de- lo predvsem vladavino prava, stva vladali od njega izvoljeni nastopili veterani Demosa: diščina Demosa in padca sociala in solidarnost nista predstavniki, ki pa so se spet Janez Janša, Alojz Peterle, berlinskega zidu - od nas stvar politične presoje, am- zelo razlikovali. Dimitrij Ru- pel je seštcl leU, ko so bili v ekskom uni stičnih državah I [ihael Brejc, predsednik sveta Inštituta r. Jožeta Pučnika: "Nekateri trdijo, da se je pot demokracijo začela že 19S6, z 10. Kongresom KS in volitvami istega leta. Pa |e bil le kongres >t vsi drugi in volitve, na katerih ni bilo kaj po njih ni bilo nič drugač FoTor TINA Ootti Dimitrij Rupel in France vseh ali 1« od ene politične pak se morata ravnati po Tomšič (Ivan Oman in Du- strani oziroma od sedanje strogem pravnem okviru. To šan Plut sta bila povabljena, a opozicije? Politiki jo očitno . je mogoče v državah, ki so na položajih predsednikov sta se opravičila). Imenova- doživljajo tako: da od ^'des- dejansko pravne; naše sod- držav in vlad "sredinsko kon- • nim je sledilo še osemnajst nih'' je. od "levih" pa ni. Pe- stvo pa (še) zdaleč ni neod- servativni^' politiki. Dobil je govornikov. Slovenskemu terle je v svojem nastopu visno, zaenkrat je predvsem tole sliko: Hrvaška 34, Češka ušesu dobro znana imena, ugotovil, da Slovenci nismo neodgovorno in v takem si- 29, Bolgarija 22, Poljska 19, med njimi (po vrstnem redu le različni (različnost je boga- stemu se pravna država ne Madžarska 18, Romunija 12, nastopov) Bernard Nežmah, stvo), smo razdeljeni. Razde- more uveljaviti: priča smo Slovenija le 6,5 let. In še šte- Bernard Brščič» Milan Zver, Ijeni smo bili v letih 1941-45, "ugrabitvi države^' {state cap- vilo let, ko so imele le države Drago Jančar, Niko Grafena- v letih 1989-91 smo zmo^ ture) od vsakokratne oblasti. sredinsko konservativne vla- uer, Dean Komel, Brane Se« visoko stopnjo enotnosti, 20 Janša je oponesel odsotne- de: Hrvaška 15, Bolgarija 10, negačnik, Matej Avbelj, Ma- iet pozneje pa smo spet raz- mu Kučanu (ta dva se res ne Poljska 10, Češka 9, Madžar- tej Acceto. Jernej Letnar Čer- deljeni, tudi v interpretaciji moreta), kako je izjavil, da je ska 8, Romunija 8. Slovenija nič ... In nekateri eminentni tedanjih dogodkov. Leta berlinski zid padel na obe 6,5. Te številke naj bi pričale gosti iz tujine: hrvaški zgodo- 1989 nam je šlo predvsem strani, ne le na eno. Toseve- tudi o tem, kako globoko je vinar ivo Banac, ruski zgodo- za svobodo, zdaj je večja da ni res, pravi Janša, padel katera od držav obračunala s vinar Boris V. Sokolov; Usz- vrednota socialna pravičnost, je na tisto stran, kamor so ga komunistično dediščino... Je lo Tokes, romunski Madžar, je razmišljal Janša. Zdaj po- pahnili ti, ki so ga rušili.. (Ti torej v Sloveniji pod površ- ki je bil 1989 pastor v Temiš- trebujemo "socialno tržno pa so bili dejansko na obeh jem še vse polno komun iz- varu (zdaj je škof romunske gospodarstvo". To se sliši straneh, bi dodal podpisani.) ma in komunistov? GG + petek, 4. decembra 2009 11 Pogovor Politika me zanima y ko gre za šport Iztok Čop "Medse so me vabile skoraj vse stranke tako na lokalni kot državni ravni, celo ob prvih evropskih volitvah so se spomnili name. Vendar nikoli nisem šel na nobeno listo, v nobeno stranko aktivno nisem pristopil in zaenkrat tega namena tudi nimam, saj sem prepričan, da ni pomembna stranka, ampak kaj kdo dela. Zato s tem nisem obremenjen, očitno pa so drugi/' pravi najboljši slovenski veslač in eden najboljših športnikov v Sloveniji Iztok Čop, ki ga v domači občini Radovljica niso izbrali za častnega občana. Vilma Stanovnik Ob imenu Iztoka Čopa ni treba naštevati, kdo in Vr] je. V zadnjem času, tudi ko so se politiki promovirali ob uspehu nogometašev, je bilo večkrat slišati, da šport* Številne kolajne z največjih niki nad tem niste oaibolj veslaških tekmovanj, naslovi svetovnega in olimpijskega prvaka» številna domača in navdušeni. Kakšno pa je vaše stališče ? "Treba je vedeti, da dižava tuja priznanja, govorijo o iz- v veliki meri zagotavlja funk-jemnem športniku pa tudi o doniranje športa. Jaz sicer tr-človeku, ki v zadnjih letih s dira. da je denarja za šport svojim znanjem in izkušnja- premalo, predvsem ga je premi želi ustvaqati boljše pogo- malo v primerjavi z drugimi je za razvoj športa v Sloveniji, področji. Kar se mi zdi najbolj narobe» pa je, da ima Stari sle J7 let, vrhunski šport premajhno avtonomi-športnik ste že več kot dvaj- jo. DrŽava naj bi pač poskr-set let. eden od očitkov tistih, bela za sredstva, namenjena ki vas niso želeli za častnega športu, nato pa bi morala občana občine Radovljica» pa je bil, da ste premJadi in da ste še aktivni. Pred devetimi leti, ko naj bi vas predlagali pr>ič. ste bili še mlajši? športna srenja poskrbeti, kako se bo ta denar delil. Mi pa imamo cel kup dejavnikov in ljudi» ki odločajo o tem: od ministrstev, Funda- tf V tistem, kar počnem, sem "To, da sem bil leta 2000 dje za šport, do Olimpijske- ^ prvič med kandidati za Čast- ga komiteja. Tako se ne mo-nega občana, doslej sploh ni- rem znebiti občutka, da ima- 2 sem vedel» to mi je župan pr- jo vsi nekakšne vpUve, vsak v v i o « ševati» kako naprej ali vztrajati ali končati. Dostikrat je bilo težko, sera pa Človek, Id nikoli ne odneham» ko je stvar kritična. Ravno ko sem bil najbolj jezen, sem najbolj vztrajno iskal izhod iz situacije in zato sem se v težkih trenutkih vedno znal pobrati. Predvsem pa mislim» da sem vedno trdo delal in to me je držalo pokond." Katero odličje ali priznanje vam doslej največ pomeni? "Vsalo ima svojo ceno, gotovo pa mi največ pomeni priznanje za najboljšo ekipo leta 2005 na svetu. Tisto sezono sva z Lukom na svetovnem prvenstvu na Japonskem osvojila prvo mesto, drugi pa smo bili tudi s četvercem. Da si najboljši med svojimi, je gotovo največ, kar lahko dosežeš." Ô O viČ pojasnil šele ob sedanjih se lahko izgovarja na dnige^ S S6 dokuzcil tuko dogodkih. Takiat me nihče ga, vsi so nekako zaščiteni. doma kot v svetovnem merilu. Smilijo se mi ljudje, ki ne znajo pogledati čez plot, po drugi ni niti vprašal, za ta predlog Mislim, da bi pri tem veČ av- Iztok Čop je pri 37 letih izkušen Športnik^ kljub številnim sem nekoč slikal čisto po na- tonomije moral imeti zlasti odličjem iz največjih tekmovanj pa si prihodnje leto $e želi nika. ki je praktično dosegel V novi sezoni se obeta tekma svetovnega pokala na Bledu, nato svetovno prven* stvo. )e to za vas kot šport ključju. Seda), ko sem na Olimpijski komite. Šport bi nastopiti na tekmi svetovnega pokala na Bledu, kandidaturo pristal in ko se moral formalno ločiti od vse, še izziv? "Izziv je zagotovo, §e bolj sem izvedel za razloge, zaka naj ne bi mogel biti častni če se tudi visoki državniki moreš biti nevtralen, saj če vili, še ne dogaja tudi v prak- lanju vztrajam predvsem občan, pa sem se ob tem lah ko le nasmejal. Očitno nor malnih vzrokov proti ni bilo politike. Nimam pa nič proti, Moti pa me, da pri nas ne prav se vse, kar smo si zasta- pomembno pa je, da pri ves- udeležujejo športnih priredi- nekomu zavrneš povabilo, si. Naša glavna naloga je se- zato, ker rad veslam. Ko en- tev, vedno so dobrodošli/' očitno nisi nevtralen, ampak daj ta, da predvsem z minis- krat kc^ športnik prideš do si med nasprotniki. Takšen trstvom uveljavimo, kar smo tega, je vse skupaj po eni in so se potem izmišljevali Ob zadnjih dogodkih oa ob« občutek sem, zlasti v prete- dogovorjeni. Ce omenim le strani lažje. Po drugi strani takšne, kot je starost in podo- čini je bilo slišati, da ste v klosti, vedno dobil,.ko sem zaposlovanje športnikov, se pa je tudi težje, saj koto ugo- bno. V vrhunskem športu politiki bolj na levi kot na iskal sponzorje, saj so veči- mi zdi pomembno, da mora- toviš, jevživljenjupomemb- vemo, kdaj si star in verjetno desni strani. Ste sploh ka* noma menili, da sem pri na- jo na ministrstvih upoštevati nega že tudi vse kaj drugega strani pa me iC boljSih rezultatov, kot sem korkoli povezani s politiko? . sprotnikih, v predalčku na predloge OKS, ki je krovna kot zgolj šport. Tako se že i ^ i««« • « th^ 4 • ^ % v« • éi m m % k 4 ^ malo strah, daje to tipično slovensko. Večina lih dosegel, ne bom več zmo- "S politiko sem povezan le napačni strani. V bistvu pa športna organizacija. V zad- nekaj časa ubadam s tem, da gel. Tudi očitek, da kot še ak- toliko, kolikor gre za šport, nisem bil v nobenem predal- njih letih je bilo pri tem kar je treba nekaj konkretnega tiven športnik ne bom imel za položaj športnikov. Če ho- čku. V tistem, kar počnem, nekaj anarhije. Upam. da se zastavin za eksistenco po časa opravljati nalog častne- čemo športniki v družbi ime- sem se dokazal tako doma bo tudi vse več aktivnih ali končani športni karieri. Mis- ga občana, ni na mestu. Koli- ti položaj, Id si ga zaslužimo, kot v svetovnem merilu, nekdanjih športnikov vklju- Hm. da je zdaj trenutek, ko kor vem, pretiranega angaž- ne moremo mimo države, Smilijo se mi ljudje, ki ne čilo v boj za pravice športni- bo treba v to vložiti več moči. maja ob tem ni. tudi Cene ne moremo mimo za to od- znajo pogledati čez plot. po kov, saj bo tako še več korist- Saj je bilo tudi do sedaj ne- , ... »vv Avgužtin se, pri svojih letih, govornega ministrstva. Seve- drugi strani pa me je malo nih idej. Sicer pa mislim, da kaj idej, vendar nekako ni V ulovenu I isce pri tem zagotovo posebej ne da pa pri pogovorih s pristoj- strah, da je to tipično sloven- smo v zadnjem letu, tudi v bilo pravega časa in vse je angažira, lihko pa rečem, da nimi politiki ne gledam na sko. Večina v Sloveniji išče primerjavi z drugimi država- bilo storjeno bolj na pol. v "od bode dejstvo, da stališ- to, kdo je v kateri stranki, na povprečne, če si nadpovpre- mi, precej uspešni zlasti s Ravno te dni pa začenjam z če, da sem premlad, v Radov- politike ne gledam kot na čla- čen, je večji problem, kot če predlogi o prehodu iz šport- vodenjem vadbe v Konex Ijici podpira tudi stranka ne sUank, ampak kaj bodo tí si podpovprečen. Če je ne- negavnormalno življenje." centi*u v Ljubljani in pripra- povprecne, ce si nadpovprečen, je večji problem, mladih. ito. bolj ko razmlš- ljudje naredili za šport Čisto kdo prepri^ vase, če je pre- kot Če si podpovprečen. '' Ijam, kaj je bil razlog, da me vseeno mi je. ali so levi ali pričan, da dobro dela. potem Prav letos mmeva dvajset ve na to mi poberejo veliko časa. Čez zimo se bom tako niso imenovali za častnega desni, ali so rumeni ali rdeči, se ne boji konkurence. Če pa let, odkar ste osvojili prvo na novo veslaško sezono pri- občana. bolj neumno se mi Lahko povem, da so me tako ni prepričan vase, vse poriva veliko veslaško zmago, saj pravljal bolj doma, spomladi zdi vse skupaj ... Razlogi so na lokalni kot državni ravni proč. Tega pa ne govorim sta z Denisom Žvegljem pa se bom odločil, kako na- očitno nekje druge, verjetno medse vabile skoraj vse samo za politiko, ampak tudi postala mladinska svetovna prej. Mislim, da bom pri- Zvone Prezelj in drugi tega stranke, celo ob prvih evrop- za druga področja in to me v prvaka. Vztrajati kot vrhun* hodnje leto še zbral dovolj ne bodo nikoli priznali, pra- skih volitvah so se spomnili Sloveniji močno moti." vega argumenta pa nimajo. Meni bi se zdelo čisto nor- name. Vendar nikoli nisem ski športnik, ko vmes pride- moči in nastopil na domaa jo tudi krize, pa prav gotovo tekmi svetovnega pokala, saj šel na nobeno listo, v nobeno Kot predstavnik Športnikov pomeni, da moraš imeti je moja želja, da bi vsaj en- malno, da bi argumentirano stranko aktivno nisem pri- tudi član 10 OKS, veliko svoj šport res rad? času ste dosegli povedali, zakaj so proti in bi stopil in zaenkrat tega name- časa pa namenite boju za tudi javno glasovali proti, ne na tudi nimam, saj sem pre- pravice športnikov. V zad- pa da so se skrivali za tajnim pričan, da ni pomembna glasovanjem in skupinsko, da ne rečem družbeno, odgo- vomostjo." "Predvsem mislim, da je Ireba ves čas iskali nove izzi« krat na Bledu nastopil na res veiiki tekmi. Svetovno prvenstvo pa ]é Še leto áxú bolj stranka, ampak kaj kdo dela. Zato s tem nisem obreme- premikov zadnjem letu ve. Prva leta je vse novo, vse oddaljeno in sklenil sem, da se bom o nadaljevanju športne kariere odločal sezono za njen, očitno pa so drugi, začelo premikati je zanimivo, izzivov je res veliko. Nato, ko pridejo tudi prve krize, pa se začneš spra- sezona ti tj 12 GG + petek, 4. decembra 2009 Kultura Dr. Klemen jelinčič Boeta med predstavitvijo knjige judje na Slovenskem na Gorenjskem glasu I FoTo: Cquâzo Kavćič Ker je Jugoslavija leta 1948 omogočila prevoz orožja iz Češkoslovaške v Izrael in je Tito leta 1953 pomagal pri postavitvi spomenika Judovskega mučenca v Parizu in pobitim jxigoslovanskim Judom v Izraelu» dr. Klemen Jelinčič Boeta domneva, da je bil tudi zato edino Izrael leta 1991 kljub embargu pripravljen prodati orožje Sloveniji. Judje so Sloveniji že tisočletje Dr. Klemen Jelinčič Boeta }e raziskovalec življenja Judov in avtor dveh odmevnih knjig: Kratka zgodovina Judov in Judje na Slovenskem. Jože Košnjek univerzi v Tel Avivu. "Pre- neje Voelkermarkt ali Veli* dovskega porekla," je pove pričan sem bil, da bom za Avla Gorenjskega glasa na vedno ostal v Izraelu, ven- kove c po slovensko, na Kranjskem pa je bUa najbolj dal dr. Jelinčič, ki v knjigi niza zanimiva in doslej ne- Bleiweisovi cesti 4 v Kranju dar sem se po enajstih letih znana Ždinja vas pri No» znana dejstva in številke o je postala srečeval išče raz- vrnil. Sedaj vsak dan po- vem mestu. Povprečna veli- Judih v nekdanji Jugoslaviji ličnih kulturnih ustvarjal- mislim, kdaj se bom lahko kost slovensldh mest je bila in na Slovenskem. cev in ljudi, ki jim ni škoda vrnil v Izrael," je dejal na takrat med 500 in 2000 Dr. Klemen Jelinčič Boeta časa za udeležbo na kultur« predstavitvi svoje knjige, prebivalci, delež Judov pa je zapisal» da je pred drugo nem dogodku. Konec no- "Judje so ena najstarejših se je gibal med 5 in 20 od- svetovno vojno na območju vembra so jo znova napol- avtohtonih verskih, kultur- nili na srečanju z doktor- nih in etničnih skupin na stotkov. Jftň 1490 Rta se 7a- radi velike zadolženosti nekdanje Jugoslavije živelo okrog 80 tisoč Judov. Ko- jem zgodovinskih znanosti Slovenskem z izjemo do- meščanstva, za kar naj bi nec vojne jih je dočakalo 15 in raziskovalcem življenja brih 150 let premora med bila kriva judovska posojila, tisoč, od teh tretjina zaradi Judov dr. Klemenom lelin« letoma 600 in 800, ko se začela nasilje nad Judi in sodelovanja v partizanih. čičem Boeta ob izidu njego- začenja 1200 let trajajoče njihov izgon. Nova oblast jim je zaplenila ve najnovejše knjige Judje neprekinjeno bivanje na na 'Judje so bili tudi v Slove- premoženje in jih obtoževa na Slovenskem, ki jo je iz- ših tleh. Posamezni arheo- niji dolgo večni tujci. Redki 'la kot "razredne sovražni- dala Mohorjeva družba iz lošld ostanki potrjujejo ju- slovenski pesniki in pisate* ke". Okrog osem tisoč se jih Celovca. V začetku letošnje- dovsko prisotnost že v po- Iji so dobro pisali o njih in je smeio s Titovim dovolje- ga leta pa je izšla njegova zni antiki in od 3. stoletja nihče od politikov jih ni njem izseliti v Izrael, števil-knjiga Kratka zgodovina Judov. Dr. Klemen Jelinčič Boe» Klemen Jelinčič Boeta. ta. rojen teta 1973, je po materini strani, pokojni slo- dalje na območju Ogleja in vzel v bran. Še leta 1954 so ni, še posebej pa člani parti-GradeŽa," je povedal dr. v Mariboru zaradi gradnje je, pa so se za ceno preživetja odpovedali judovstvu. Samo v Sloveniji je bilo Na razumljiv način je predstaNil širitve judovskih stanovanjskega bloka porušili sinagogo. V Murski So- boti so razdejali judovsko pred drugo svetovno vojno venski pesnici in igralki naselbin doleta î200, ko so pokopališče, v Lendavi pa okrog 1500 Judov, od kate« Berti Boetu, tudi sam Jud, Judje delovali v samem sre- so porušili judovsko šolo. rih so jih 1300 umorili, 200 njegov oče pa je znani slo- dišču Karantanije, pred- Le jugoslovanski partizani pa jih je vojno preživelo, venski politik Zmago Jelin- vsem v Beljaku, Brežah in so edini med vzhodnoev- Polovica jih je odšla v Izra- čič Plemeniti. Tudi zaradi pri Gospe Sveti in so nasta- ropskimi odporniškimi gi- ei, polovica pa jih je ostala v svojega porekla doživlja ju- la naselja z značUnimi ime- banji sprejemali medse Sloveniji. Slovenska judov- dovstvo bolj doživeto in lah- ni Judo%'ska vas pri Beljaku, Jude. Okrog 500d jih je za- ska občina ima danes okrog ko o njem izve in napiše več Judendorf pri Brežah, Ju- radi tega preživelo. Tudi 150 članov, čeprav naj kot kdo drug. Poleg tega je denburg, Zdovlje v Rožu, znani revolucionarji Ivo bilo Judov med 400 in 600, med letoma 1991 in 2002 Ždinja vas v Podjuni in Ju- Lola Ribar, Moša Pijade in skupaj s tistimi po poreklu živel v Izraelu in študiral na denmarkt, ki je postal kas- Vladimii Bakarič so bili ju» pa med 1000 in 2000. Književnik, politik in razumnik V Galeriji Prešernove hiše je na ogled spominska dokumentarna razstava, posvečena znanemu Kranjčanu Rudiju Šeligu (1935-2004). Igor Kavčič leta i960 pa je diplomiral iz v Bajukovi vladi pa je bil tudi ^erije v Prešernovi hiši obse- filozofije in psiliolomje na Fi- minister za kultuit». gajo vilriue z iiletovinii pii> 'Rudi je bil moj prijatelj, lozofsld faiculteti v Ljubljani, "Na razstavi želimo prika- znimi deii in dramatiko, eseji In tak. kakršen je bil, je bil zagotovo velika nagrada kjer je kasneje opravil tudi zati življenje in delo pisatelja, ter drugimi objavami, intini- magisterij iz estetike. Med leti esejista, dramatika» urednika no vzdušje pomembnega zame»" je med drugim v slo- 1962 in 1993 je biJ profesor in publicista Rudija Šeliga, Kranjčana pa nedvomno pri- Šeligo va dobra pri jdteijicat dramska igralka Milena Zupančič vesnem nagovoru na odprtju na današnji Fakulteti za orga- pniv tako pa s fotografijami in čaiajo Številne fotografije tako je na odpr^u razstave zete občuteno pr^rala r>^j odlomkov iz spominske razstave o Rudiju nizacijske vede v Kranju. V dokumenti opozarjamo na iz njegovega osebnega življe- njegovih dram, med drugim tudi dialog med ) ur i jem in Len- Šeligu pretekli teden v Gaie- sodobno slovensko književ- njegovo politično delo v Slo- nja kot iz druženj s prijatelji s ko iz drame Svatba» za katero je leta 1981 na Tednu sloven* riji Prešernove hiSe povedal nost se je vpisal predvsem kot venski demokratski stranki, področja literature ter z njego- ske drame prejel nagrado Slavka Gruma. Niko Grafenauer» njegov pi« pisatelj in dramatik, v šestde- Posebej pomembno je bilo vega političnega življenja. V sateljski prijatelj in sodelavec setih in sedemdesetih letih je njegovo angažiranje v Druš- posebni vitrini so tudi njegovi iz kroga slovenskih kulturni» bil urednik več literarnih revij tvu slovenskih pisateljev, Id je osebni predmeti, pisalni stroj, kov in razumnikov pri Novi in knjižnih zbirk, bil pa je tudi najbolj izstopalo v času njego- očala, škatiicaspisali... Vdm- reviji. Končno je tu tudi razstava o enem izmed najpomembnejših Kranjčanov so- predsednik DruStva sloven* skih pisateljev in deset let Borštnikove vega predsedovanja med leti gem delu razsteve so na o^ed 1987 in 1991, ko je njegov gledališki listi s fotografijami srečanja v Ma- osebni doprinos pri demokra- iz gledaliških uprizoritev nje-dobnega časa Rudiju Šeligu, riboru. Dejaven je bil tudi v tizadji in osamosvajanju Slo- govih dram, v kleti pa nekateri plakati za uprizoritve njegovih dram tako v slovenskih kot ra bi lahko rekli. Lahko bi doda- politiki, bil je med ustanovite- venije še posebej prišel do izli, da je zdaj tudi pravi čas za- iji SDZ, bil leta 1990 izvoljen raza," je povedala avtoria raz- njo, saj se poleg tega, da letos za poslanca, štiri leta je pred- stave Beba [enčič: Prvi del raz- velikih gledaliških odrih ne-beležimo pet let od njegove sedoval Svetu RTV Slovenija, stave v osrednjem prostoru kdanje Jugoslavije. smrti, prav te dni spominja» mo tudi 20-letnice ustanovitve DEMOS-a, v okviru katerega je bil kot đan Slovenske demokratske zveze leta 1990 "Brez pomoCi pisatdjeve Žene Lidije razstave ne bi bilo izvoljen tudi za poslanca v takratni skupščini. Rojen je bil leta 1935 v Su- oče postavrti v tem konteksti avtorica sDomInske razstave čič iz Gorenjskega muzeja in se Lidiji Šeligo zahvalila s šku pri Reki, po vojni je obis dela: romani: Stolp (1966), Triptih Agate zkobler (196S), Izgubljeni sveženj (2002); Čarovnica iz Zgornje Davče (1977), Lepa Ïï9)y Svatba (1981}, Ana (1984), Slovensk; 1987), Volčji čas ljubezni (1988), Kamenje 'elo (2000) šopkom rož. koval učiteljišče v Tolminu, Na odprtju razstave je o Rudiju Šeligu kot osebnosti in o njegovem življenju in predvsem pisateljskem delu spregovoril Niko Grafenauer, nekaj nj^ovih dramsldh besedil pa je predstavila dramska igralka Milena Zupandč. Ob razstavi je izšel tudi priložnostni katalog. GG + petek, 4. decembra 2009 13 Zanimivosti OdloČil se in vztr a j a "Ali se nimaš nič rad^" je pred četrt stoletja žirovski zdravnik vprašal alkoholika Petra jereba in ga pogledal naravnost v oči» To je bil povod, da je prenehal z desetletnim uničevanjem sebe in družine. Boštjan Bogataj Zgodba družine Jereb iz Žirov, oziroma zakoncev niJo roko, zato je moral k je skozi živo mejo, vendar ga In vzdržal, čeprav je moral zdravnika Dan prej ni pil, da je privid znova napadel.v ča- marsikatero požreti, marši-zdravnik ne bi nič posumil, kalnici ambulante. Odšel je kaj pretrpeti. "V službi so me "Šel sem k doktoriu Dušanu ven, se kljub mrazu slačil, na čudno gledali, pri malid na« Petra in Stanke ter njunih Sedeju In sestri Minld Pri« parkirišču pa sodelavca pro- ročali rum s čajem, ali pa treh otrok, je zgodba o trmi možič. Položil sem roko sil, da ga odpelje domov. Ta skrivaj dolivali alkohol," se in ljubezni. "Za nekatere je pred njega, on pa me je le po- pa me je odpeljal do šefa, ki spominja ozdravljeni alkoho- moja izkušnja poziti^Tia in se gledal v oči in vprašal: Ali se je poklical ženo in rešilca. V lik. Žena Stanka je bila ved- bodo nad njo zamislili, za nimaš nič rad?" govori Jereb, njem je bilo znova ogromno do ob njem, tudi na terapi- dnxge je sramotna in nevred- kot bi se zgodilo včeraj. pajkov, ki so me napadali, še jah, v Alpini so bili zelo razu- na omembe," pravi Peter Je To vprašanje ga je predra- huje pa je bilo v Kranju, ko mevajoči. Večkrat sta si ob reb. Za njiju ni, 2 veseljem milo, pogovoril se je z ženo sem videl, da rešilec pelje takšnih priložnostih privoš-sta jo delila z nami. za vse, ki Stanko (njo je takrat v roke proti Gorenjski, proti Begu- čila tudi izlet, po terapiji pa Peter in Stanka |ereb bosta to nedeljo praznovala 25 let poti so jima stali ob strani, pa pri-pravljata praznovanje. Na Miklavževo nedeljo, natanlco četrt stoletja po začetku vzela tudi tašča) m čeprav sta bili v hladilniku §e dve steklenici žganega, se jih ni dotaknil. Po desetih dnevih naj bi njam," se spominja Peter, sta vse še enkrat premlela, ozdravitve in nove sreče: "Na začetku je bilo hudo, mnogi Pristal je v bolnišnici, kjer je Večkrat tudi do jutranjih ur me tudi niso razumeli. Danes vem, da sem na pravi poti." ostal na opazovanju. Več mesecev bi moral osta- naslednjega dne. Ob tej priložnosti se zahvaljujeta vsem, ki so družini stali ob Peter fereb se zaveda, da strani in ju vzpodbujali. zdravljenja, se bodo zbrali biJ že pravi. Vitaminske in- ti na strogem oddelku A, sta zaradi njegowga pijanče- vsi, Id so verjeli v njegovo abstinenco in družinsko sreio. jekcije mu sicer niso povzro- vendar se je uprl. "Čeprav vanja hS in sin veliko pretr* čale težav, a je po petih dne- sem bil hud revež, saj niti pela. Do danes sta se osamo- Začelo se leta 1984. "V de- vih padel v delirij. "Videl je zajtrkovati nisem mogel, ni- svojila in ga podpirata, enako setih letih pitja sem dozorel pajke, ovijal se je v električne sem želel v zaprti oddelek, tudi zet. V času abstinence se in padel na tla, bil je čas za žice, bal se je, da ga ustrelijo, skoraj zapor. Zdravnik je po- jim je rodil še en sin, Id se je nov začetek," svojo zgodbo V spalnid je prevrnil posteljo klical ženo in starše, vendar očetove preteklosti vedno za- začenja Jereb. Pove, da so in mi govoril, da se tu skriva- so mu povedali, da bo tako, vedai in ga tudi opominjal, možgani še delali, saj se je jo njegovi morilci. Odprla kot sem se sam odločil," češ 'te torte ne smeš pojesti; zavedal, da tako ne bo šlo sem okno in jih spodila. Na pove trmasti Žirovec. V Be- vsebuje alkohol'. Tega se za- več. Prej tudi liter ruma ni srečo mi je verjel in v mojem gunjah je želel ostati le toli- veda tudi Peter, saj vse do da« pomenil nič, jutro se je zaČe- objemu zaspal. Nobenemu ko, da bi lahko normalno je« nes ni pojedel niti bonbona 2 lo z vsakodnevnim bliuva- ga nisem hotela dati," može- del, da se mu je nehala tresti alkoholom. Ne moti ga, če v njem žolča, pred šihtom' je ve privide opisuje Staiîka. roka. Po dveh tednih mu je njegovi bližini pijejo, ne bil obvezen vsaj en, dva ali Naslednji dan je odšel k uspelo, na skupinske terapije moti ga kajenje, čeprav sta trije 'ta močni', celo avto je zdravniku, vendar so ga na se je potem vračal enkrat do oba s Stanko to razvado opu- prodal in ga v enem dnevu pol poti začeli napadati kolu* dvakrat na teden, sicer pa se stila, ve pa, da bo ostal trden pognal za alkohol. Naenkrat pa konec Pri delu mu je stis- ti električne žice (ti zato, ker je zdravil doma skupaj z dni- in ne bo več pil. In zato se "V zadnjih petnajstih letih sem bil morda dvajsetkrat v gostilni. Takrat tudi koga srečam, ki me vpraša, kako naj neha piti. Odgovorim, da naj se le odioâ, zdravniki pa mu bodo pomagali ostati na pravi poti," recept razodene Peter Jereb. Številnih njegovih pivskih prijateljev danes ni več, sam pa je ponosen, da mu je uspelo in )e danes družina še bolj povezana in srečna. "Morda me ima kdo celo za norega, sam pa življenje uživam in včasih tudi za vriskam," pravi. je bil elektrikář}. Izvil se jim žino. splača prasmovati. Î www^grozd.eu MlkJavzev pohod m SV. Miklavž Turistično društvo Selca organizira tradicionalni pohod na Sv. Miklavž. Dobimo se juta v soboto. S. decembra 2009, ob 9. uri na športnem parku ROVN v Selcih (4 km pred Železniki), ob koder se bomo po bv- ski meji odpravili na 955 m visok Sv. Miklavž. PRIJAVNINE Za malico in okrepčila med potjo je poskrbljeno, edine stroške boste 4 imeli s ponujeno enolončnico in pijačo ob zaključku. Imeli boste tudi možnost odtisniti štampiljko Sv. Miklavža! Info: Tomaž Habjan. 031/378 751. ^nzmtvo prireditev Lokalna turistična organizacija BlegoŠ organizira predavanje z naslovom Sponzorstvo prireditev. Predavanje bo potekalo v torek, 8. decembra. od 17. ure (^alje v veliki predavalnici v Osnovni šolt škotja Loka • Mesto. Prijave zbirajo po telefonu: 04/S06 13 80 alf po e-pcšti: tanja.avman@Quest.arnes.si. čim prej se prijavite, štesalo mest je omejeno. Jaslice b recikliranih materialov Druitvo Krice Krace ^ okviru projekta "EKO pod zeleno smreko" otroke jutri, v soboto, 5. decembra 2009, ob 11. uri. da se jim pridružijo pri izdelovanju jaslic Iz recikliranih materialov. Delavnica bo potekala v prostorih društva na Glavnem trgu 22 v Kranju. Predavanje dr. Rejska: Depresi)a Turistično društvo Kokrica vabi v torek. 15. decembra 2009. ob 19. uri na predavanje dr Rojška iz Zdravstvenega doma Kranj. Predavanje bo potekalo v Kulturnem domu na Kokrici, Cesta na Brdo 30. Tema predavanja je depresija. Info točke GROZD na Jesenicah Skofii Loki Novembra Je Gerenjska regionalna organbaclla zavodov> društev In ustanov - 6R0ZD, vzpostavila novo Into toMo na Jesenicah. Delo Inio točke be epravUala flazvojna agencija Zgornje Goranjshe - RA60R. Poleg info točke v Skotji Loki. ki jo najdete v prostorih LTD Blegoš, na Kidričevi cesti 1 a, boste odslej lahko vse pomembne informacije za nevladne ofQanizacije dobili tudi na sedežu RAGOR< Spodnji Plavž 24e na Jeseničan. Info točke nudijo infom^cijsko in promocijsko gradivo projekta GROZO, pomagajo nevladnim organizacijam pri vključevanju v register NVO, informirajo NVO v lokalnem okolju o delavnicah in svetovanjih. info točke tudi zbirajo prijave za izdelavo brezplačnih spletnih strani. Pri njih se lahko prijaN^e za predstavitev v radijskih in televizijskih oddajah ter v C^em mediju. Da boste lažje premostili adminis-trath/ne ovire, vam bodo pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, potrebnih za uporabo vseh storitev, ki so nevladnim organizacijam na vo^o v okvlni projekta GROZO. V teh dneh ba na voljo nova zloženka z In- formacijami o info točkah in medijskem prostoru. Poiščite jo v vaši info točki. Obiščite nas na Jesenicah in v Ško^i Loki ali Kranju in S8 sami prepričajte o novo$tih in akh.;a!nem dogajanju. Into todte CRIZD midlo infonnacOe o mvladnih or^antzacqah na Gorenliliem. Predstavtev prefekta GKXZI) m NVO- S«Mla ij^cnbllaria» pndBo^v S btf M cntoff^eo RnMa Ora^^ 346ci pS» no r^^QOmalAP » mci» IV seđdu ^^O tf vpiottarih F^^ Kfiv^ . __> www.g rozd .BU> lùàfD do bnsizpkiirw obp^ V nisdjh?_ >6e nevkxlro oiyqràocia ro Goreny«am imap r^^ brmpbůřw pmdskrAve dogodw h don^ slohi rubrib o neAidnem sekloiýj no Goronpkont v Goieiv pkecn gbsu in v rqďlskii oddojoK Inbrnw» 04 23 Ó1 34Ó, rmcsSorozd^ J 14 CG + p^tek, 4. decembra 2009 Na robu Samota ni tudj osamljenost Živeti tako y kot SI želim # SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Milena Mikuvčič Decembrski dnevi so tisti, jo deli s tremi nečaki in nji- vala, kdo je bil kriv. Ostal usode hovimi družinami. Danes je mi je le še brat, njegovi že upokojena, a pri zdravju otroci mi sedaj v hi§i. kjer voljo, oboje pa je prežeto z in zato ima dela in opravkov živim, tudi delajo družbo»" ki imajo dva obraza: na pr- vř»Tn icaiemo smeh in dobro nestrpnim pričakovanjem čez glavo. je pripovedovala sproščeno novega leta. Tisti drugi» "Kot berem tvoje usode, in brez diake na jeziku. skriti, po v sebi skriva pov- svoje sogovornike zmeraj sem drugo podobo, preple- popelješ daleč nazaj votroš- teno z osamljenostjo, žalostjo zaradi neizpolnjenih pričakovanj in številnimi razočaranji. V svetu, Id od nas pričakuje popolnost, smo se navadili da nenehno skriva-mo vse, kar jc 2»ldbo in igra- mo na tiste strune, ki so Sprva jekazalo, da bo morala Zdenka nositi dvojno breme pričakovanj. A se je preprosto uprla. "če ni šlo zlepa, sem posku- šaU zgrda. Nehala sem jesti ali pa sem se začela "neumno" obnašati, kot sem videla nijo kol očitek ali kot prijaz- pri sesUi. Ali pa sem ostaja- no dejstvo, da na ta način la v svoji sobi, si prinesla cel tvo," mi je dejaJa med smehom, ko sva se usedli na zgodnje pozno septembrsko sonce na terasi. Malo sem se presedla, ker nisem vedela, ali njene besede zve- všečne ljudem, s katerimi sogovornika bolje spoznam, kup knjig za branje, mama delamo, živimo in prijate- Očitno je bilo to, slednje, saj pa je mislila, da sem tudi Ijujemo, tevilni se najbolj bojijo (e tudi sama, medtem ko |e nalivala čaj iz domačih ze- jaz na dobri poti, da se mi zmeša ... Če se danes ozrem osamljenosti, kar je razu- lišč v skodelice, preskočila nazaj, bi lahko rekla, da meti, saj res ni najbolj prijetno nazdravljati ob sloves- več desetletij in pristala v puberteti, ki je bila odločil- sem starša izigrala, vendar sta bila za to, kar sem počela, sama kriva..." nih trenutkih podobi v ogle- na za to, da je prehitro odra-dalu. Ali pa iti spat, ne da bi sla, saj ie morala razumeti Zaradi sramote, ki so si jo marsikaj, kar sta počela starša v želji, da bi drug drugega prizadela in si Škodovala. nam kdo zaželel vse najlepše v prihajajočem letu. Kljub vsemu pa se zdi, da je vedno več tistih, ki se zavestno odločajo za to, da ži- "Imela sem še sestro, dobro vijo sami. Na ta status so se leto starejšo in v šoli sva ve* navadili in se jim zdi, da Ijali za nadpovprečni. Seve» jim nič ne manjka, Obenem da sta bila starša zadovoli- nakopali na glavo, so se veliko seliii. Oba starša sta bila zaposlena v gospodarstvu in to na vodilnih mestih, zaradi česar jima ni bi]o težko najti službe. Zdenka pravi, da se je udomačila v številnih sloven- pa jih jp7.i, ker se nenehno srečujejo s pomilujočimi pogledi, ki jasno kažejo, da se soljudèm smilijo. Med tiste, ki so se že v mla- na, midve malo manj. saj skih mestih, a tisti trenutek, sta nama že pred petdeseti- ko je navezala prijateljstva, Obtožena ima osebnostno motnjo Na koprskem sodišču se je nadaljevalo sojenje Kristini Mislejevi, obtoženi umora svojih dveh otrok. Prejšnji teden je na prostor za priče stopila tudi sodna izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc Tomori, ki je pri obtoženi ugotovila osebnostno motnjo. Pri Mislejevi so po mnenju psihiatrinje močno izražene narcistične poteze, egocentrično čustvovanje in velika potreba po priznanju, kar je posledica splošne negotovosti vase, poleg tega pa je pri obtoženi prisotna tudi odvisnost od alkohola in benzodiazepina. Izvedenka tudi ugotavlja, da je Mislejeva v pogovoru sicer prijetna, vendar lahko v stresnih situacijah reagira impulzivno oziroma odpove» zlasti v situacijah, kjer bi lahko bil prizadet njen občutek lastne vrednosti. Pri osebah s takšnimi motnjami bi lahko bila impulzivna reakcija usmerjena tudi proti osebam, ki niso sprožile reakcije. Izvedenka je hkrati zavmOa tezo, da bi obtožena lahko bolehala za bipolarno motnjo. so že nalagali kovček v avto in hiteli drugam. Še dobro, z nemogočimi zahtevami, da je bil brat Luka malo mi leti, ko to Še ni bilo popularno, zagrenila otroštvo dih letih odločili, da se ne Morali sva se učiti klavirja, mlajši, pa bolj "normalen", bodo veîâli, je tudi Zdenka. Svojo samost jemlje kot nekaj, kar jo bogati, nikakor pa je ne povezuje z osamljenostjo, Pravzaprav zato nima niti časa, ker je nenehno obkrožena z različni- igrali sva v gledališču, drsali tako da starša svoje pretira- sva, sestra je celo tekmovala ne "ljubezni" nista usmerja- Boris Šuštar toži državo » Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Boris Šuštar, Id so ga lani. pravnomočno obsodili na šest let zapora, se je odločil od države izterjati odškodnino zaradi v slovenski reprezentanci, la vanj. Zdenka ie požirala , posledic, ki naj bi mil Jih pnneslo omenjeno morali sva biti na prav vsaki knjige, to ji je bilo edino za-Špici. dmgače je bilo doma vetiŠČe pred vsemi zahteva- in v šoii vse narobe. Ni ]e mi, ki so se zgrinjale nad- bilo prireditve, da ne bi na- njo. Kadar ji doma niso do- mi dejavnostmi, ki ji zapol- stopali, in vsako leto sva do- volili, da bi šla na ples ali v njujejo dan. mov prinesli vse možne na- dnižbo, io je popadla togota "Za najin pogovor sem se grade in pokale. Pa jima še in takrat je pri polni zavesti odločila zato, da tudi naglas ni bilo dovolj. Sestra tega kričala, da so jo posluSaii povem, da je bolje vrabec v pritiska ni več zmogla, ta- tudi tisti pred blokom. Pri- roki kot golob na strehi, " mi krat smo rekli, da se ji je segia je, da ne bo nikoH več je dejala že na pragu, ko zmešalo, danes bi bila dru- sedla za klavir, a kaj, ko je sem se, po zelo zapletenem uličnem sistemu vendarle gačna diagnoza: depresija. Starši so jo zaprli v sobo in čas, ko je udarjala po tipkah, ljubila in je vsakič znašala pred njenimi vrati, potem sta se do konca Živ- sproti požrla besedo. Živi v pritličju večje hiše, ki ljenja medsebojno obtože- (se nadaljuje) Čas + razumevanje = dober odnos sojenje» poročajo dnevni časniki. Višina zahtevane odškodnine menda še ni točno določena, ker je «sodišče tožnika pozvalo, naj uskladi številke, navedene v vloženi tožbi. Ob napovedi glavne obravnave na ljubljanskem sodišču je bil sicer naveden znesek 45 milijonov tolarjev oziroma 187 tisoč evrov, medtem ko je Žumal24 poročal celo o 741 tisoč evrih vredni tožbi. Po navedbah časnikov se tožba nanaša na jemanje podkupnin v zadevi Stilles> za katero je bil Šuštar sprva obsojen, na koncu pa oproščen. Zaradi neresničnih očitkov, da naj bi od družbe Stilles zahteval, naj mu zastonj opremi hišo, o pranju denarja in izsiljevanju, naj bi Šuštar po lastnih navedbah zelo trpel, imel pa naj bi tudi zdravstvene posledice. Damjana Šmid moj pogled Ta preprosta formula je skoraj že priHa v pozabo, pa vendar imajo njeni učinki dolgotrajne pozitivne poslcdice, tako pri vzgoji otrok kot v odnosih rmd odraslimi. Formulo malo težje spravimo v vsakdanje življenje, kajti za ^as pravimo, da ga nimamo, razurrxe- njegovega joka lakota, ga bo mamica nahranila in bo zadovoljen. Če joka zaradi vznemirjenosti, gaje strah ali si želi dctika, ga starši vzam^- poplavi vseh vzgojnih nasvetov se je staršem težko znajti. Pa vendarle bi rekla vsem novopečenim staršem, naj poslU' Šajo svoje občutke in se odzi- jo v narobe. Dojenček se tako vajo na otroke. S tem, kojim sreča z eno izmed najpo- bodo dah pozornost in jim po- membnejŠih potreb v svojem življenju - potrebo po varno- kazali, àa razumejo njihove potrebe, bodo začeli zidati ie- vanja pa je zaradi hitrega sti. Nauči se, daje nekdo tam melje za uspešno vzgojo. Vse- tempa tudi vedno manj. Pa vendar ni nikoli prepozno za in bo zanj poskrbel. S tem kre- kakor so takšni temelji boljši pi zaupanje v lastne sposo- kot občutki, da mah bitje kra- ustvarjanje dobrih odnosov, bnosti, ker njegov način sporo- de naš čas, vedno nekaj zahteva ali nas izsiljuje z jokom. Umiki so za šolske otroke, do- Pogigmo. kakoje to pri dojen- čanja obrodi sadove, hkrati pa čkih. Dojenček joka, ker je to spozna občutke zaželenosti. Minuli teden trije mrtvi V minulem tednu (od 23. do 29. novembra) so na slovenskih cestah v treh prometnih nesrečah s smrtnim izidom umrle tri osebe» so sporočili z Generalne policijske uprave. Na Gorenjskem so policisti minuli teden obravnavali 27 prometnih nesreč z materialno škodo in 14 prometnih njegov način sporazumeva- Zaradi strahu pred tem, da bi jenčki pc se šele navajajo na ' ^^^rec, v katenh )e DUO oevet OSeb lažje nja. Starši se na jok odzovejo in dojenček dobi sporočilo, da so ga slišali. Tako spozna prvo lekcijo o komunikaciji. Sekdo sporoča, drugi sprejema informacijo. Če je vzrok otroka razvadiii, pa nekateri starži pustijo otroke jokati, jih nimajo veliko v naročju in se ne odzivajo na njihove potrebe. Zelo kmalu jih označijo za zahteme in sitne otroke. V svet zunaj maternice in ne poznajo ure. Zato imajo samo občutke. Kdaj home spoznali, da za potrebe po hrani, objemu ali pogovoru ne moremo imeti umikov? poškodovanih, ena oseba pa je umrla. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so gorenjski policisti pridržali šest voznikov. Do nedelje je na slovenskih cestah sicer umrlo 165 ljudi (lani 198 ljudi), na Gorenjskem pa 25 (lani 14). GG + petek, 4. decembra 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubi (23) Knjiga dviguje krila Miha Naglič Mikelnu Schwentnerjeva --za življenjsko delo. Knjiga Slovenski knjižni "Vstopil je v sobo Britney AJpe» kot jih vidijo ptice sejem, Cankarjev dom, Jean. Soba je bila po želji (njen medijski sponzor je Ljubljana, 25. do 29. čutim kot aktivni in stalni sestavni del domačega kultur-nega horizonta in ponudbe ... Za vsakih nekaj tisoč evrov zadnje stranke osvetljena tudi Gorenjski glas in smo november 2009 veČ kot knjižne podpore iz javnih rdeče. Britney Jean je sede- je v tem feljtonu že spoznala pred ogledalom in ponav- li) je dobila Krilatega leva sto razstavljavcev, IjaU z vzdihi: Govori mi za najboljšo tiskarsko teh- 4^00 novih kn|ig, grdo! O jah, govori mi grše! nično izvedbo knjige (v ma- 45-^00 obiskovalcev. )ah, najgrše!' / 'Zapri go- riborski tiskarni MA-TISK). - bec!' Zachaiyja ni niti malo zanimalo. Soba je smrdela "V knjigi prevladujejo zahtevne sestavljene celo- sredstev dobimo konkreten rezultat, največkrat kakovostno in produkcijsko solidno knjigo, ki je morala skozi števibe faze, da je prišla od dviguje krila, naslovnica brošure 25. Slovenskega ideje do končnega izdelka, knjižnega sejma Samo Rugelj (ja, sin zname- medtem ko je treba za včasih po znoju, odprl je okno in stranske barvne reproduk- nitega doktorja), založnik in celo manj opazne rezultate v se z druge strani zagledal v cije, ki so barvno ubrane in urednik simpatične knjižne drugih kulturnih vejah golo Britney Jean. Na levi zelo enakomerno natisnje- revije Bukla, je ob sejmu zastrani ji je manjkal šop las. ne. Odlikuje jo tudi dober pisal, da je denar, vložen v / 'Prekleti prasec! Populil kontrastni in barvni obseg knjige, najbolj učinkoviti na-mu bom kocine na jajcih!' ter izjemna čistost tiskov- čin porabe državnih kultur- teijižnim zneskom ponavadi dodati eno niđo ali dve... Če za primerjavo vzamem podatek, ki mi ga je pred krat- je zarobantil Zachary. / 'O nih in prostih površin. nih subvencij. "Letos sem kim zaupal direktor neke ja. populi me vso, prasec!'/ Strokovno gradivo dopol- kar precej brskal po podatkih kulturne ustanove, da men- Skoraj bi jo udaril, toda ko njuje primerna čidjivost be- o učinkovitosti rečnih kul- da v naših gledališčih in ope- je zagledal njene s spermo sedila ter strokovna knjigo- turnih panog na Sloven- ri obstajajo igralci, ki ob iz- zlepljene trepalnice, ki so ji veška dodelava." Malo je skem v povezavi z njihovo vrstni letni bruto plači več zapirale desno oko, je spustil roko. Prascu bo izstavil manjkalo, da bi posebno državno podporo. Naj sem kot 40 tisoč evrov v zadnjih priznanje za oblikovanje obračal tako ali drugače, je letih niso niti enkrat stopili visok ček, Britney Jean pa dobila Ivana Kadivec, za ob- knjiga vedno zasedla prvo na oder, potem je področje bo namestil novo lasuljo, likovanje "gorenjske" knji- mesto. Z denarjem, ki zado- knjige (kljub včasih upravi- Ukazal ji je, naj mu sledi, ge Mire Delavec (gostje 80. šča za delovanje enega od dr- čenim kritikam) pri nas ure- Odpeljal jo je v razkužilni- Glasove preje) o Josipini žavno financiranih gledališč, jeno prav zgledno in učinko- co, upal je, da bodo dezin- Turnograjski (Moč vesti, fekcijska sredstva osvobodi- 2009). "Celosmo si knjiga Ja njeno oko." se na področju knjige na nacionalni in mednarodni rav- zaradi odlično oblikovane ni financira nepreštevno ve- vito." [Književni listi Dela, 25. novembra 2009) Ste bili na knjižnem sejmu? Ne, gornji odstavek ni poro- notranjosti zasluži veliko liko aktivnosti, podpor, šti- Ste kaj kupili? Če ne, pojdite čilo iz kakega bordela z aa- pozornosti, saj dejavno, ce- pendij, projektov in priredi- prihodnjič, "Se splača." Ne droidnimi prosti tut (kam| i, lovito in sodobno pristopa k tev, da o sami podpori pri let- le zaradi številnih razstavlje- je odlomek iz zgodbe An- predstavitvi arhivskega gra- ni produkciji kakih 350 sub- nih knjig, ki jih je možno droidel; napisala jo je mla- diva z estetiko 19. stoletja, a vencioniranih knjižnih na- kupiti, ampak tudi zaradi da pisateljica Vesna Lemaic ji zaradi podpovprečne na- slovov niti ne govorimo, mnoštva spremnih priredl- (1981), ki je za svojo knjigo slovnice žirija nagrade ni Sredstva za film in knjige so tev v veliki trinadstropni (Popularne zgodbe, 2008) podelila. Problematično de- v približno isti kategoriji, a knjigarni, odprti pet dni. dobila nagrado 25. sloven- luje tudi jezikovno-slogov- slovenskega filma ob skiom- Res, sejem bil je živ, izjem- skega knjižnega sejma za na oblikovanost knjige, ni ni in večinoma precej her- na priložnost za knjige in najboljši literarni prvenec, namreč prepričljivo domiš- m etični produkciji, razen knjigoljube, da si vedno Na sejmu so bile podeljene Ijeno, koga delo nagovarja." enkrat na leto, ob festivalu znova izpovejo svojo veliko Rudi Zaman, predsednik upravnega odbora 25. SKS in še druge nagrade, Milošu Res Škoda. slovenskega filma, niti ne ljubezen, direktor založbe Didakta v Radovljici 1 f žava: da naj ne pozabi, da je ne le tisti, )d bi v ono dogaja- prišla partija pn nas na oblast nje sodili ex post, po današ- z lastnimi močmi in ne s po- njih delitvah. Predsednik mo^o Rdeče armade. V Slo- odbora iz pomladi leta 1988 veniji (ter Jugoslaviji) in Ru- je bil Igor Bavčar, kolegij siji naj bi bil komunizem av- (danes bi rekli "upravo") tohton, drugje pa uvožen... Odbora pa so sestavljali: Kolikor vem, se v Sloveniji Igor Bavčar. Bojan Korsika, novembra 1989 in v nasled- Igor Omerza. Alenka Pu- njih dneh po padcu zidu v har, Gregor Tome, Spomen- Berlinu ni dogajalo nič po- ka Hribar, Lojze Peterle, sebnega. Leopoldina Boga» Dušan Keber, Franc Žago« taj, tedanja odgovorna ured- žen. Ali 2erdin, Slavoj Ži- niča Gorenjskega glasa, se žek, Srečo Kim, Pavle Gan- spominja, da je biU ravno ti« tar, France Buřar, Mile šestega večera v Hotelu Ribno tlnc, Matevž Krivic, Anton pri Bledu Glasova preja z Stres, Rastko Močnik, Dare nadškofom Šuštarjem; zanjo Valič, Marko Hren, Boris je bilo veliko zanimanje, bila Cavazza, Alojz Križman, je od vseh najbolj obiskana, Viktor Blažič, Rado Riha, priSio je čez tristo ljudi. Kose Braco RoUr, Tomaž Mast- je pozno zvečer vrnila domov nak. Drago Demšar. Veno v Kranj, jo je mož opozcffil, Taufer, fgor Vidmar, Tone kaj kažejo na televiziji: da se Remc, Franko Juri in Bojan nekaj izjemnega dogaja v Fink- Nadvse zanimiva za- Berliiiu, da se zbiiajo ljudske sedba! SI predstavljale vse le množice in rušijo zid ... Pa- osebe na skupnem imeno- Na medna rodni konferenci. danje zidu oziroma nekdanje železne zavese med valcu danes? Težko. In ravno v tem je posebnost padca ki jo je 26. in 27. novembra vzhodno in zahodno Evropo slovenskega berlinskega pod naslovom 20 let pozreje smo z zanimanjem sprwn- zidu (pogojno rečeno): da je v hotelu Union priredij Inšti- ijali v medijih, več od tega ni v njem sodelovala večina, tut dr. Jožeta Pučnika, }c Ja- bilo in tudi na razvoj dogod- tudi mnogi komunisti. Slo- nez Janša kot uvodničar i^o- kov pri nas to dogajanje ni venski berlinski zid, kakr- tovil, da v Sloveniji nismo imelo posebnega vpliva. Kaj šen Že je bil, pravzaprav ni primemo obeležili padca ber- naj bi torej proslavljali? V padel, ampak se je v toku let linskega zidu: po njegovem Ljubljani je berlinski zid, ko- razgradil. V tem je njegova bi morali tej obletnic posve- likor ga je bdo, padel že pol- posebnost in zato padca titi \sai državno proslavo. Sli- drugo leto prej, v dogajarju, onega drugega, "pravega" šati je bilo tudi, da naj bi tega ki |e sledilo aretaciji Jan«za zidu, pri nas morda res ni dogodka ne obeležili le v |anše, 31. maja 1988, in dose- treba posebej proslavljati? dveh od nekdanjih evropskih glo svoj vrh v zborovanjih Nekaj drugega pa je dejstvo, komunističnih prestolnic, v Odbora za za5črto Človekovih da na slavnostno akademijo Moskvi in Ljubljani. To dej- pra\ic, prvo in največje ob 20. obletnic Demosa, 27. stvo naj bi se po svoje ujema- (okrog 30 tisoč "odbomi- novembra v Unionsld dvora- lo s poudarkom, ki naj bi ga kov") je bilo 21. junija na ni v Ljubljani, ni prišel nihče Vaš razgled rvLJZTHjZ i \ s 'm i v* i I T L 1 \ / I V Tednu Karitas z naslovom Knih za življenje so po vse) Sloveniji potekali različni dogodki. Fotografija je nastala na dobrodelnem koncertu Klic dobrote v Pirničah, na katerem so nastopile tudi plesalke Baletne šole Stevens» ki so vse tudi članice Feniksbaleta. M. B. ^ f^e. o^t^ x^u^^in» V Mestni hiši v Kranju je od minulega petka odprta razstava "Ne čujem Stane Dolanc poiožil na srce Kongresnem trgu. V Slove- od sedanjega državnega dobro • razpad Jugoslavije, rojstvo Slovenije", Ob 20-ietnid akcije Sever sta Milanu Kučanu, ko je bil ta niji se je ljudstvo zgodilo že vrha, čeprav so bili povablje- kot aadnji šef slovenskih ko- takrat, vzhodnoevropska do- ni. Je torej dediščina Demo- munistov izvoljen za pred* gajanja v pozni jeseni 1989 sa (» demokratična in samo- sednika predsedstva sloven- so biia za nas nekje drugje, stojiia Slovenija) îe od "des- ske republike, ki je prav ta- tako rekoč onstran zidu. nih", mar ni od vseh? jo pripravila Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska in Gorenjski muzej, na odprtju pa ni manjkal niti novinar in fotoreporter Mirko Kunšk^, Id je prispeval zanimive slike, sedaj pa, kljub temu da uživa kot upokojenec, še vedno beleži zanimive dogodke. V. S. ifoto corauiRívcic Med folkloro infioskulami Marjeta Smolnikar sedmica Ah. Saj ne vem, kaj naj (spet) pač pa zažigalnih oziroma vži- mimogrede - še največ iztriil tranjem bisti^u pomeni rtčgm oziroma oii se sploh spla- gainih večno zelenih in za po- Peter Lovšin. m Ča kaj reči. Vedno ista pesem: dobne príložno^i uporabnih Kake drugače, kpo prosim, pa in slovenska sindikalna elita bcdj "napevov" starega rokerja Petra naj âavek opreM vsesplošno ve- delavci (in drugi zaposleni) à) izplačujejo toliko Časa. dokler skrbi za d^odajdsko kot dekv- Lcrvš\na in njegove Rdeče zasta- sdjačenje s pe^cm in plesom, kije sko dobro. Totówjř vsaj moje videnje delavske realnosti na ve, povedano po domaČe. Ja. Ostareli roker že vrsto let ni tako imenovani sončni strani imel toliko poslušalcev kot ?ni- ta dan vladalo na ljubljanskem PreSemavem íTgu, Če ne kot veselica? /n dokler bodo sindikalni Alp. Je pa reSj dii hi bil vdik ču- nulo soboto na Prešemovom vodiu^i uprizarjali delavske ie- plaćilo " za r.edelo, nikakor se gospodarski trend ne obrne nikoli pa za delo. Se pravi, -navzgor. Ali pa naj v maniri do- poStenja i« âovekove etike z bijo v zarr^čno za svoj vsakdanji dilne^a položaja kratko mdo napor od lastnika denar, plačo, odstopijo ter svoje delovno mesto Vpraianje je le, ali je menjava prepustijo sposobnim in ustvar- pravična, enakovredna, pošte- jalnim posameznikom z vizijo. minimalne plaCe Šolski primer slovenskega "pcd-jetni^gfi" ali, à hočeU, "taj- dež, če bi bilo bistveno drugače, trgu sredi Ijubljone. In kot oči- monstradje po vzoru sobotnih Sloveniji ni ne pravična, ne dokler so posamezni vplivni sin- vidka "delavsk^ "cirkusa pre- (in vseh dosedanjih ). toliko áísa enakovredna, še manj poštena, 'kunskega " poštetya je Mura, ki Vzemimo pošunje kot merilo naj bi jo zdaj, ko je na kolenih, dikadsti podaljšana roka politič- tehtano pravim, da v bisn^u se bo lahko takšna in dru^ična ne oligarhije in "tajkunske^a" sploh ni Šlo za množične ie- oligxjhija mimosprehíýala, rtá- monstradje, zaradi katerih bi mo, po Krokodiljih otokih. se politični in "iajkunski" eliti Po^mo nekaj najbolj uvelih tresli udobni kanapei, v katerih (beri zgrešenih) cvetk s sobotne kapuala. Drii Na trenutke je bilo preteklo soboto v centru slovenske za potrpežljivost, da ne rečem reševala vsa Evropa. Tisti, ki so ^rejemljivost najnižje plačane- Jo leta in leta in leta mokli,jo dela na sončni ytrcnî Alp bodo odnesli pa brez posledic. prestolnice bučro kot tik pred so že od tran^orTnacije nekoč množične sindikalne veselice izbruhom vulkana. Drži pa nadvse čidanega in edino pra- sredi Ljubljane, ^ekdoje mahal tudi, da ves hrup še zdaleč ni bil viinegfi samoupravn^a soda- s transparentom, množica takoilabo povprečne plače gospodarsti^u Je pa res. da bo, če bo pri^ v za to odgovor- Prekmurje rsStev iz Evrope, to kpa priložnost za novo množično 'fišto" v Ijubljani. In nena- morao posltíUca razjarjenega, vsega lizma v kapitalistični družbeni okrog nJega pa je vpila: to niso kolikor toliko solidnega preživet- zadnje tudi za Petra Lovšina, hudega navdičanega in do zad- red, ampak za šisto navadno plače, to je milo^na. Bodimo ja, petem naj bodo z^ zapo- nekoliko pozabljenega roketja njega centa izžeiega ddavsti^, množično "jtíto Od katereje • vendar precizni. V svojem no- sknim in naj si minimalno pia- komunizma. u GORENISKI GLAS petek. 4. deœmbra 2000 EKONOMIJA stejà n.zam@g-^s. si 17 BDP in cene zopet navzgor Čeprav je Slovenija po dveh zaporednih četrtletjih s pozitivno rastjo BDP tehnično izšla iz recesije, pa je rast minimalna. Spet se pojavlja inflacija. Štefan Žargi Ljubljana • V ponedeljek so na Statističnem uradu Repu- Hike Slovenije (SURS) objavili dva kljuûia gospodarska kazalnika: rast bruto doma* čega proizvoda (BDP) in indeks cen življenjskih potrebščin, ki je merilo za ínfladio. Pri tem ni bilo nobenih presenečenj: pri BDP je bila, glede na prejšnje četrtletje, ugotovljena zelo skromna rast v višini enega odstotka, pri cenah pa se je po večmesečni deCadji oziroma stagnaciji cen spet pojaviJa inflacija. in sicer v višini 0,8 odstotka, kar je na mesečni ravni visok skok cen. oceni v tretjem Četrtletju za 538 milijonov evrov (ali za 5.8 odstotka BDP) primanjkljaja. v menjavi s tujino pa za 84 milijonov evrov (0,9 odstotka BDP) presežka. Dodajmo Se pudatf:^» da je bila rast BDPv EU v tretjem četrtletju o ,6-odstotna. Cene zopet rastejo Po treh mesedh padca ali stagnacije cen in po minimalni rasti v oktobru je SURS za november izraču« nal občutno o,9-odstotno rast cen. Pri tem ugotavljajo veliko rast cen komunalnih storitev, ki zvišujejo stanovanjske stroške (za 11,9 odstotka) in rast cen goriv in energije (za 2,4 odstotka), ki prav tako vplivajo na stroške bivanja in cene transporta. Ker so v trgovinah zamenjali koiekcije. so se podražila tudi oblačila (za 1,6 odstotka) in obutev (za 0.2 odstotka). Višje so tudi cene zdravil (za 1,6 odstotka) ter hrane in brezalkoholnih pijač (za 0,8 z izračuni očistili vpliv sezo- odstotka) in uvoz {za i9»6 zmanjšuje. Tako se je v pri- odstotka). Razmeroma močne in Števila delovnih dni), odstotka), zmanjšala se je po- merjavi z drugim četrtietjem na novembrska infladja je kar 8,3-odstoten, pri primer- troSnja gospodinjstev (za 2,1 število zaposlenih v tretjem precej vplivala na ietno rast javah za obdobja januar - odstotka) le poraba dilave» ki četrtletju zmanjšalo za 3,4 cen, saj se je ta zvišala nara-september pa 8,6-odstoten. je za 4,3 odstotke višja, ohra- odstotka, kar pomeni 33.600 ven z začetka leta, torej na Pri tem ugotavljajo, da so se nja rast. V vseh gospodar- manj zaposlenih. Najbolj se 1,6 odstotka (še oktobra je zmanjšale vse kategorije skih panogah se je občutno je zaposlenost zmanjšala v bila ničelna rast). Rast cen v BDP. najbolj bruto investid- zmanjšala dodana vrednost, predelovalnih dejavnostih Slovenijijebila,gledenaoce-je (najbolj, za polovico, inve- ki je v povprečju nižja za 84 (za 11,3 odstotka), v upravi, ne evropskega statističnega stidje v tiansportno opremo, odstoda. največ v gradbeniš- izobraževanju in zdravstvu urada Eiurostat, trikrat višja v stroje in drugo opremo za tvu, kar za 19.2 odstotka, pa zaposlenost še naprej na- od rasti cen v evrskem ob- četrtino, v ^radbe in objekte Takšna gibanja seveda vpli- rašča. Država je imela po močju. Rast BDP letno globoko n^atîvna Pravo sliko o gospodarskem nazadovanju namreč pokaže primerjava BDP z istim obdobjem lani, pri čemer na SURS-u ugotavljajo, da je bil padec, glede na tiet- za petino). Občutno sta se je četrtletje lani (potem ko so zmanjšala tudi izvoz (za 16,3 vajo na zaposlenost ki se že drugo četrtletje občutno Color dobil okoljevarstveno dovoljenje Kar 23 kilogramov dokumentacije in štiriletno delo ekipe je bilo potrebno, da so dokazali, da je Color okolju prijazen.. š rEFAN Žargi - .»J Preska pri Medvodah « Pridobitev okolje varstvene ga dovoljenja za kemično indti- strijo, kamor spada tudi Tovarna sintetičnih smol, barv in lakov Color Medvode, je izredno zahteven projekt, saj je prav ta panoga ena tistih. ki lahko naše okolje (izredno nevarno) ogroža. Kot nam je povedal tehnični direktor Colorja Franc Petrač. so se tega lotili pred štirimi leti, ko so imenovali kar cdo ekipo strokovnjakov in vo- Franc Pđrač dilnih. Znano je, da se pri izvodnja te tovame. V starih pregledala izpolnjevanje po-prostonh v Medvodah je le še gojev, zahtevi dopolnitve in del upravnih služb in razvoj, po generalnem pregledu čeki se bo v Presko preselil, ko lotne lokadje podjetja izdala ho poleti zgrajen nov upravni dovoljenje. VVi v ' objekt. Okoljevarstveno do In katere preureditve in voljenje, ki obsega kar 57 vlaganja so bila potrebna, da strani in velja deset let, sena- so zadostili zahtevanim po- naSa na vse tri proizvodne gojem? Predvsem so morali programe: na naprave za pro- na novo urediti sistem pre- izvodnjo premazr.ih sred- zračevanja in čiščenja od- stev, na naprave za proizvod» padnega zraka, za kar so njo praška stih premazov in morali vložiti kar 1,5 milijona naprave za proizvodnjo na evrov. Meteorna voda s umetnih smol. Natančno so streh gre v meteorno kanali- morali popisati vse izpuste v okolje, tako v zrak kot tudi v zacijo, dvoriščna voda pa najprej v čistilno napravo» vodo in tla, ter dokazati, kako sanitarna voda se odvaja lo- izdaji okoJjevarstvenega do- dobljeno dovoljenje pa je te izpuste obvladujejo v do- čeno na čistilno napravo v voljenja, ki ga izdaja Minis- dokaz, da gre za tovarno, ki pustnih mejah. Kako zahtev- Zalogu. Za hladilno vodo trstvo za okolje in prostor, je okolju prijazna. no je to dokazovanje, zelo imajo zaprte sisteme s hla- zahteva izpolnjevanje izred Okoljevarstveno dovoljenje zgovorno pove podatek, da je dilnimi stolpi. Prečrpališče no številnih zahtev, ki jih so v Cobrju dubili 25. no- oktobra 2006, ko so oddali kemikalij sicer ustreza pred podrobno opredeljujejo vembra za lokadjo Preska pri dokumentadjo, ta tehtala 23 pisom. vendar ga namerava- slandardi Evropske unije, Medvodah, kjer, kot smo že kilogramov. Agendja za oko- jo v prihodnjih dveh letih znani pod kratico IPPC, pri- poročali, poteka celotna pro- Ije in prostor je nato večkrat posodobiti- Kranj Sava bo izdala obveznice Kot so sporočili iz Save, d. d., se je nadzorni svet na 10. redni seji pretekli petek seznanil z dosedanjim poslovanjem Save v letošnjem letu ter z likvidnostno situacijo Poslovne skupine Sava in družbe Sava. Ob obravnavi gospodarjenja Save v letošnjem letu je uprava nadzornemu svetu Save poročala tudi o organiziranju konzorcija bank upnic za zavarovanje obstoječih kreditnih obveznosti Save in r^dzorni svet je soglašal s predlaganimi rešitvami. V okviru projektov fmančne reorganizacije je uprava nadzornemu svetu predstavita tudi projekt izdaje dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic Save), ki ga je nadzorni svet podprl. V okviru iskanja možnosti zmanjševanja stroškovje nadzorni svet obravnaval in sprejel tudi predlog novih pogodb s člani uprave, ki jih je pripravila kadrovska komisija, s katerimi se sedanje bruto plače znižajo za deset odstotkov, člani uprave pa se dogovorno odpovedujejo tudi nekaterim dmgim pravicam. Hkrati je uprava Save, d. d. člane nadzornega sveta obvestila tudi o izvedenem dvigu najnižjih plač» in sicer v Turizmu na 550 evrov neto ter v Cumarstvu na 600 evrov neto. Ta sprememba je začela veljali s i. oktobrom. S. Ž. Kranj Iskratel na forumu inovacij Podjetje Iskratel, dobavitelj sodobnih telekomunikacijskih i^* delkov in rešitev, se je udeležilo osrednje nacionalne predstavitve podjetniških inovacij, tehnoloških izumov, idej, poslovnih modelov in inovativnih podjetij - 4. Slovenskega foruma inovacij [SFI) v Ljubljani. Strokovna komisija 5FI je v množici prijavljenih inovacij izbrala kar dve Iskratelovi tehnološki inovaciji: vezje za selektivno upravljanje napajanja DSL tn optičnih perifsrnih ploŠč ter najnovejši modem Gemini 40F, kl je ravno pred kratkim prejel mednarodno nagrado top picks 2009 svetovne analitske hiše Light reading, in sicer kot izdelek, ki bi znal v svetovnem merilu pretresti področje dostopa. Iskratelov modem Gemini 40F, ki ga je Iskratel razvil in prijavil na SFI skupaj s podjetjem Borea, d. o. 0., spada med najno* vejše izboljšave pri razvoju produktov optičnega dostopa za postavitev pri uporabniku, osredotočene na zagotavljanje visoke vrednosti za operaterje in za končne uporabnike. Z modemom Geminî40F Iskratel pomaga graditi rešitve operaterske-ga razreda z nizko porabo energije, saj spada med izdelke lene tehnologije z verjetno najmanjšo porabo med modemi FTTH na trgu. Končnim uporabnikom omogoča vse storitve trojčka: internet, govor prek IP (VoIP) in IP televizijo. 1 i Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS It. 33/07) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Ur. list RS. It. 23/99. 71/01,109/01 in Ur. vestnik Gorenjske, št. 34/04, 17/05 in Ur. list RS, št. 39/06, 61/07) župan Občine Žirovnica oDjavtja JAVNO NAZNANILO o iâvni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Obćirr- skega prostorskega načrta Občine Žirovnica, Okoljskega poročila za Občinski prostorski nasrt Občine Žirovnica in Revizije dodatka za varovana območja 1. sien Javno S6 razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega pn^storskega načrta Občine Žirovnica, Okoljsko poročilo za Občinsl« pn^stor- skl naćrt Občine Žirovnica in Revizija dodatka za varovana območa. 2. člen Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Žiroi/nica od ponedeljka, 14. decembra 2009, do četrtka. 21. januarja 2010. v delovnem času občinske uprave in na spletnem naslovu http://www.zirovnica.si. Javna obravnava bo v sredo, 13. januarja 2010, ob 17. uri v Kulturni dvorani na Březnici. 3. člen Pisne pripombe in predloge, tó se nanašajo izključno na razgrnjeno gradivo, lahko ^0 vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na ^vni obravr>avi, na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ah se jih posreduje pisno na naslov: Občina Žirovnica. Breznica 3, 4274 Žirovnica. Rok za odd^o pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. A. člen To \d>/ro naznanilo začne veljati z dnem objave. Številka: 350-0035/2007 Datum« 20. 11. 2009 Leopold Pogacar ŽUPAN « i « • r I ř i8 KMETIJSTVO çveto.zapiotn ik @g-řias. ri GORENJSKI GLAS petek, 4. decembra 2000 Kranj Realni dohodek za dobro desetino nižji Prve ocene državnega statističnega urada kažejo, da bo letos realni faktorski dohodek na polnovredno moč v kmetijstvu za 11 odstotkov nižji kot lani. Glavni razlog zato je nižja vrednost pridelave, ta pa je bila posledica znižanja cen pridelkov. Vred- nost kmetijske pridelave bo nižja skoraj za 15 odstotkov, pri tem bo obseg pridelave manjši za dva odstotka, cene pa se bodo znižale za 15 odstotkov. Na področju živinoreje bo naj* bolj prizadeta prašičereja. Subvencije postajajo vse pomembnejše, saj predstavljajo že 68 odstotkov vrednosti faktorskega dohodka. Zaposlenost v kmetijstvu se še naprej znižuje, letos naj bi upadia za poldrugi odstotek. C. Z. Kranj Teoretično in praktično o apnjenju tal v torek ob 10. uri bo v sejni sobi Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj predavanje specialistke za rastlinsko pridelavo Marije Kalan iz zavoda o apnenju ta! kot pomembnem ukre* pu za pridelavo poljščin in vrtnin v kolobarja. Po predavanju bo zavod v sodelovanju s KGZ Sloga Kranj in podjetjem IGM iz Zagorja pripravil še praktični prikaz apnenja. Kot ob tem poudarja Marija Kaian, rezultati kemičnih analiz tal iz-kazujéjo v zadnjih letih zakisanje njivskih tal tudi na nekaterih gorenjskih pridelovalnih območjih. C. Z. Železn I KI Pridobivanje in raba tesne biomase Društvo podeželske mladine Škofja Loka in kmetijska svetovalna služba vabita prihodnji petek, 11. decembra, ob 16. uri na praktični prikaz izdelovanja lesnih sekancev in ogled peči na sekance na kmetiji Martina Demšarja v Martinj Vrhu, ob 18. uri pa v prostore KGZ Škofja Loka na Češnjici na predavanje Marjana Dolenška iz KGZ Novo mesto o pridobivanju, predelavi in rabi lesne biomase. Prijave za udeležbo na ogledu in predavanju sprejerra predsednica društva Vanja Friic do srede na telefonski številki 040/466 056. C Z. Kranj Sodoben hlev s tradicionalno arhitekturo Kranjska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediš* čine bo v sodelovanju s Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj pripravila v sredo ob 15. uri v prostorih KGZ Slo» ga v Kranju delavnico z naslovom Sodoben hlev s tradicionalno gorenjsko arhitekturo. Prijave za udeležbo na delavnici sprejemajo do torka na telefonskih številkah 04/2S0 73 32 (Tjaša Rotar) in 041/937 448 ter na elektronski naslov tlasa.rotar@)zvkds.si. C. Z. Škof)a Loka Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora bo v okviru Miklavževega sejma pripravila jutri, v soboto, na Mestnem trgu v Škofji Loki trini-CO kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Babica jerca in Dedek )aka ter druge kakovostne pekovske in mlečne izdelke, domače jušne rezance, med z oznako Slovenski med, domače alkoholne pijače. Suho sâdje, zeliščne izdelke ter izdelke doma« če in umetnostne obrti. C Z. DOV)E Predavanje o vzreji telet Kmetijska svetovalna služba bo v torek ob 9. uri pripravila v domu agrarne skupnosti na Dovjem predavanje o vzreji telet Predaval bo Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. C. Z. OBČINA RADOVUlCA Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. I. RS, 81. 33/07) ter 30. člena Statula Občine RadovlfIca (UVG, st. 23/99. 19/00) župan Občine Radovljica PREKLICUJE JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNn^ IN JAVNI OBRAVNAVI 0t>Čln3kega podrobnega prostorskega načrta za rekonatrukcilo Železniške ulice v Lescah, I fe objavljeno v Oeimih novcah, gla&lu Občine Radovljica - Uradne objave (DN UO, št. 121/2009 dne 4, 12. 2009), Št.:350&-0011/2000 Datum: 3, 12. 2009 Janko S. Stuáek, I. r ŽUPAN lastnikom z blejskega gozdno gospodarskega območja je priznanje prejel Jože Kralj s Poljšice pri Gorjah, s kranjskega Miloš Benedik iz Lavtarskega Vrha In z ljubljanskega Franc Poljanšek iz Bele« Peči v Tuhinjski dolini. Cvrro Zaplotnik ke težave povzroča jelenjad zašdto inJadja Kranj • Zavod za gozdove delovanju Slovenije je včeraj na slovesnosti v Sežani podelil letoš- štiri manjše nja priznanja najboij skrb- je oče je bil skrben nim lastnikom gozdov. Iz vsake območne enote zavoda je prejel priznanje en lastnik, skupno štirinai st. gospodar V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so letos za skrbnega lastnika gozda izbrali Miloša Benedika z gor« sko višinske kmetije pr' Lusko vc" na Lavtarskein Iz blejske enote zavoda je Vrhu na nadmorski višini Šestnajst kilometrov do gozda mladega gozda in za vzdiie-vanje gozdnih prometnic. Tudi v najbolj neugodnih vremenskih razmerah ga lahko srečamo, kako z ročnim orodjem utira vodi pot," so gozdarji zapisali v obrazložitev in še dodali, da se Franc tudi redno udeležuje gozdarskega Izobraževanja. Nega gozda je dolgoročna naložba Kot so ob podelitvi pouda- priznanje dobil Jože Kralj» 720 metrov. Kmetija obsega Miloš Benedik/^cFto ujkdOfmur rili v zavodu za gozdove, go- Jastnik Šestih gozdnih parcel 11 hektarjev kmetijskih zem- skupne površine dobrih enajst Ijišč in 23 hektarjev gozda, v hektarjev na južni strani po- hlevu je petnajst glav živine, najde čas kljuške planote, na nadmor- glavni vir dohodka sta živino- Za nego gozda vedno spodarjenje z gozdom ne pomeni le sečnje, ampak tudi opravljanje varstvenih in go-jitveniř, del, gradnjo in vzdr- ski višini od 1163 do 1272 reja in gozdarstvo. Miloša je In kdo je najbolj skrben ževanje gozdnih prometnic metrov. Kei je ujegova gozd- v gospodarjenje z gozdom lasLiiik ^ozda iia Ijubljaii* ... Dober gospodar skibuo na posest od doma na Poljši- vpeljal že oče, za deîo v goz- skem gozdno gospodarskem neguje gozd, čeprav dobro d oddaljena približno šest- du se je usposabljal na sred- območju? Ta laskavi naziv so ve, da so vlaganja v to dolgo-najst kilometrov, si je tam nji gozdarski in lesarski šoli včeraj podelili Francu Pol» ročna naložba. Vrednote dopřed leti za gospodarjenje z v Postojni, šestnajst let je bil janšku iz Bele Peâ v Tuhinj« brega gospodarjenja z goz-gozdom postavil kožarico. zaposlen kot sekač traktorist ski dolini, mlademu Osred- dom so tudi življenjska pove-Kot so gozdarji zapisali v ob- v zasebnem podjetju, trenut- karju, ki nadaljuje tradicijo zanost lastnika z gozdom, razložitev k priznanju, se no pa registrira dopolnilno dobrega gospodarjenja na vsestranska skrb za gozd» redno udeležuje izobraže- dejavnost na kmetiji Dela v petdeset hektarjev velikem usposobljenost za vamo delo vanj, lepo neguje gozd in je v širši okolid znan kot odličen gozdu opra\ifa redno in kva- celku nad Snovikom, kjer je v gozdu, vključevanje dru- litetno, spremlja tudi tehnič- 45 hektarjev bukovih gozdov žinskih članov v gozdno sekaČ z občutkom za gozd. V ne novosti, na svojem vitlu s primešano smreko in posa- delo. prenašanje znanja na mlajših sestojih mu pred» že nekaj let uporablja poliets- meznimi macesni. "Gospo- druge lastnike in tudi obisko- vsem v bolj milih zimah veli- lensko vrv. dar vedno najde čas za nego valce gozdov. v. 'Vu t ' • V > r - ■i •• ř ♦ lože Kralj Franc Poljanšek Sttwhin) Izobraževanje za ekološko kmetovanje IKC Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor bo v torek {2 začetkom ob 10. uri) pripravil v biotehniškem centru v Strahinju izobraževanje za ekološko kmetovanje, na katerem bodo predstavili novosti na tem področju v Sloveniji, v Evropski uniji In v svetu, možnosti postopne preusmeritve v ekološko kmetovanje in pravila pri postopku certifjcira-nja v ekološkem kmetijstvu. Udeležba na predavanjih bo štela kot def obveznega Izobraževanja za kmetijsko okoljski program' (SKOP oz. KOP). C. Z. Brdo pri Lukovici Posvetovanje o čebelarskem turizmu čebelarska zveza Slovenije bo jutri, v soboto» na Brdu pri Lukovici pripravila posvetovanje o čebelarskem turizmu. Predstavili bodo dosežke pri oblikovanju turistične ponudbe, načrte za naprej in primere dobre prakse, med katerimi je tudi turistična ponudba Čebelarstva KokI iz Potoč pri Preddvoru. Ob koncu posveta bodo razglasili rezultate natečaja za najboljSo fotografijo na temo čebelarstva. C. Z. MtŠETAR Cene jabolk in hrušk Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja v okviru tržno informacijskega sistema tudi tržno poročilo za sveže sadje. Reprezentativni trg predstavljajo pridelovalci sadja, kt imajo v registru vpisanih najmanj tri hektarje breskev ali pet hektarjev hruSk ali deset hektarjev jabolk oz. pet hektarjev jagod. V letošnjem 47. tednu, to je med i6. in 22. novembrom, je bila povprečna cena jabolk 45,3 evra za sto kilogramov, povprečna cena hrušk pa 54,67 evra. Poglejmo §e povprečne cene jabolk (v EUR/ioo kg) po sortah! C. Z. Sorta Povprečna cena Sorta Rdeči delišes Pin ova Mulsu Melrose )onatan Jonagold I da red Granny smith 4S,oo 43.64 52,45 49» 05 35.64 42.03 42.88 S776 Closter Gala Fuji kiku Fuji Elstar Carjevič Braeburn Zlati delišes Povprečna čerta 40,02 77,4^ 45,66 44» 23 47.42 42,22 46,82 % t I * I « A GORENJSKI GLAS petek» 4. decembra 2000 A i info@g-das.si i9 Planinski izlet: Moistrovica (i8i6 m) Eden Raziskovanje sveta zahodno od Karavank se je najbolje lotiti z zemljevidom v rokah in slediti današnje poti bo potekal po makadamski cesti, a ker je tudi ta povsem neobljudena, se nam obeta še en miren vzpon v $\/Qt tišine. lELENA Justin rampe po cesti. Takoj za pobočje in se stnr.o vzpenja Tišleria, Laskovec» KresiSče vrh Mojstrovke, zavit v meglo. Orientacija v taklh pogojih ............................................................................rampo je precej strm vzpon, v kratldh okljukih, Pot je str- in Maloško Poidne. 2 vrha teiVd Za današnjo toro bomo nato pa se pot zložno vzpe- ma, vmes si moramo tudi Mojstrovice se po poti pristo- spet obiskali zahodne Kara- nja. Na prvem križišču, tik pomagati z rokami, teren pa pa spustimo nazaj na sedlo, vanke in raziskali delček ne- pred mostičkom, kjer se des- je zdrsljiv, sploh po dežju, kjer predlagam, da obiáčemo markiranega sveta zahodno no zaviie proti Kepi, mi zavi- zato previdno. OdNisno, kdaj Še TiSlerico. Gremo po stezi od Kepe. Peljete se po regio- jemo ostro levo. Pot se v obiščemo omenjeni vrh, a na nasprotni strani, ki nas nalni cesti proti Gozd-Mar- okjjukih prijetno dviguje. Ni ob poti bodo morda naši pripelje na travnato skalnat tuljku. V Belci, malo naprej ravno najbolj razgledna, a spremljevalci konji. Ko dose- vrh. Vrnemo se na sedlo in se po poti vzpona vrnemo v dolino. Sele ob vračanju sem bolj od S ovinka, zavijete desno občasno se pokaže soseščina žemo travnat greben, je sle- na gozdno pot, ter se ob poto- karavanške lepotce, Kepe. denje skromne poti, težje, ku Belca začnete vzpenjati Pomembno je, da se držimo Občutek orientacije In opa- mimo Šteng in Riglja, skozi glavne ceste, kajti občasno se zovanja narave bo tukaj po- natančrio opazovala orjaške krajši řinel, vse tja do odprte kakšna slabša makadamska memben. Ho Člani Sekcije za ročna deia Društva upokojencev Predoslje vabijo na ogled razstave ročnih del, ki bo odprta od petka, 11., do vključno nedelje, 13. decembra, vsak dan od 9. do 19. ure v dvorani gasilskega doma v Britofu pri Kranju. PREDSTAVE Karta za Ameriko Preddvor - Otroška igralska skupina KUD Matije Val ja vca Preddvor bo v nedeljo, 6. decembra, ob 16. uri v kulturnem domu premierno uprizorila enodejanko Karta za Ameriko. 2.200918^0.ur\ DVORANA ZLATO P^tfliJE - KRANJ PRODAJA VSTOPNIC: POSIOVAINICE BIÛ BANG, KOMPAS, 3-DVA, AlPETOUR IN PETROl. MODRI IN E-ŠTUDÉNTSKI SERVIS, ITO BlEGOS, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA INTERNETNA PRODAJA: www.evenfim.si in www.vstopnice.nel eoaideia Glas 11. deccmbcr ob 18 uri v Prciernovem kotn^mkhm«*«!^**^ csk i f\i rtmn.» rk^ ri mm ylmá imřaétĎtétk Lr^ i Ur^ f\< > A ; «K iSi • irf ' gledalii^ču % 1 I ft ft GORENJSKI GLAS petek, 4. decembra 2000 MALI OGLASI, ZAHVALE 21 ^PORnČirOOSMRTl Ni smrt tisto, karnas ioči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi mcài^Se. Brez pomma zanje $c razdalje, kraj in Čas. (M. Kačii) Sporoiamo žaJostno vest, da je uinil naš dolgoletni sodelavec Marijan Vlahovič učileli glasbene vzgoje Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Oš Stražišče Kranj osmrtnica J.«? 1 \ Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga hčerka, žeoa, mami in babi Frančiška Gaser Od nje se bomo poslovili v nedeljo, 6. decembra 2009, ob 13.30 izpred domaČe hiše v Zg. Scffia 16. Vsi njeoi WWW.CORÊNISKIGLAS.SI ^ «otdmqiq ACEVTCFmO Gorenjski Glas Gorenjski glas za cenjene naročnike organizira izdelovanje božično-novoletne dekoracije za na vhodna vrata Brezplačna delavnica bo v ponedeljek. 7. decembra, od 10.3C do 12. ure v avli Gorenjskega glasa nasproti glavne avtobusne posije v Kranju, na BIeivi/eisovi cest! 4. Udeleženci naj s seboj prinesejo; zelenje. okraskov okrasnega traktJ ivne d odatke do * ft Ker je število udeležencev omejeno, nam sporočite, će se boste delavnice udei^il. Prijave sprejemamo na tel.lt: 04/201 42 41,vponedeljek.torek in četrtek Î ixJ 8. do 17. ure, v sredo do 18. ure, v petek pa do 14. ure Vabljeni! . I 4 C 1 I 3 J f Podjetje FAMILY FROST, d. o. o., je letos postalo del uspešne mednarodne skupine Eismann group. iSCemo visc^ motivirane, podjetniško usmerjene samostojne ; ZASTOPNIKE/ AGENTE (m/z) za zastopanje in storitve prodaje blaga zunaj prodajaln. Oblika sodelovanja • preko s.p. Ponujamo možnost zelo dotirega zaslužka. Za več informacij poWlčíte PE Podreča tal. 051/67M53 Vinko TrŠan. Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVÍDN domplan 700. F cM/?o ee M 1 e^?«^ lri«dba celo^ih gçocietskih stortttv po jgodnlh cenah: • geodetski načni • ur^dli^ meie (cekd mei«^ • Izr^vnavd meje • parceladfe (deliiev, združitev) • označitev meje v naravi • evid^ntlfAnje 7«mljišř9 pod stavbo • sprememba bonitete ztmljiSča • vpis stavbe m dela stavbe v l i. aoo3 • utjid, kopdlnicd ' cena 93.000,00 EUR. K;anj, Ptanina ll.ga/Mnjerav ll.nddstr. (zmere 21,90 ma, I. izgr. 1976, bafcona rti, dvigalo, vpisana v ZK, cena 4^.000.00 eur. lOar^ Zlato polje, cnsobnov I. nacstr.v izmeri 79 mz. I izgr. 1953. prenosljeno I. 20Q4 • okna, kopalnica, tiaki. CK na plm. dve kieti. vselitev po dogovoru. cena 107.000,00 £UR Pieddvor, enosobno v mansardi izme* («48.00 m), v Mi 50 samo $tirf starv> v&nja, l.izgr. 19&0, stanovanie izdelano 1.1991, CK. cena 79.500.00 EuR. STANOVANJE ODDAMO V NAJEM Kranja Drviovkâ, maijša visoko pmlsti47S ms. lepa sor^^na fokdcija, garaža.do-stop tlakovan, ob vikendu tudi manj* ia brunarica. I. izgr. 1997, cena 240000.00 EUR. PARCEU ' PRODAMO Kranj, proti NaUemu, v industriiski zmeri 5957 ms za proizvod-. skladišča, parkirišče, cena 144 EUR/ms In §e pribl. 18 EUR/ms za komunalni prispevek. PCTKOVA PRIREDITEV Gostuje: Lutkovno gledal liie Kranj RDEČA KAPICA atek, 4. d9C^bca 2009. ob 17.301 v Krice Krace, Glavni trg 22 SPH SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Li/tkovno Pupill« PETELINČKOV DIAMANTNI KRAJCAR Sobota. 5 ddCdmbrd 2CÛ9. ob 10. un v Prešernovem gledeiiž^u GorenbkiCIas LOTO Rezultati 96. kroga • 2. decembra 2009 4, 5,18,20,31. 3« Lotko: 489m Loto PLUS: 9,10,12,13, 23, 36, 37 in 28 rani sklad 97. kroga za Sedmico: 200.000 /ideni sklad 97. kroga za Lotka: i3>.ooo Ei ui^anl cHaH Û-7 krAcra 7a PLUS! 50,000 El Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu, v petek, 20. novembra 2009, je bilo podjetje Telekom Slovenija. Nagrade (torba + kapa + SIOL Enka) . prejmejo: Marija Hoievar, Kranj; Jana Stele, Komenda in Andreja More, Škofja Loka. Čestitamo. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malroglasi^g-glas^si Mdle ogídse spre)emám): za objavo v pet«k • v sr«h) do17J0i tu objavo v torek do petka do 13 JO! Oelovní ^às: poned^jek, tor^ četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petsk od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PROMU ŠKOFJA LOKA, opremljeno novo TiOveiiie. 60 m?- tr 041/GG&-333 TRISOBNO stanovanje. Krtini, Pfanina I, 87,44 m2, aaas>^ 04. ZK. T2. Mna DO dog., 9 04l/46$-e83 8007^b4 oddam OPREMUENO sobo, souporaba kuhinje in kopain>cd, Kranj, v&eljtvo 1.1. 2010. najemnina 220 eur s strošku dvomesečna varščina, tr 04/23-43- 770 gekko projekt nepremičnine Bntor 79A. 4000 Krdn] 04 2341 999 031 67 40 33 SOBO 8 kopalnico, WC In balkonom. zaposlenemu moškemu, ir 040/7i> 517 Mo^i» ÛARSONJEROvKfanju. VOSI/316- 382 ENOSOBNO stanove na PreéemcK vi ulld v f^adovljk^i. tr 041 /866-642 MOISM dvosobno stanovanje v na^a u, tř 051/301-725 oocnsřs NIŠE PRODAM DVODRUŽINSKO vsa}er Pèevo-Kronj, DfoCam 23 7.900 eur. « 04i/e25-606 HAJAMEM ali KUPIM krnetřjsko zemljiiće. tr 041/239^28 Ml 121 POSLOVNI PROSTORI oddam POSLOVNI 12-074 . Kranj, tr 04/20- TURISTIČNO društvo Begunje odda v najem poslovne p raPlienl akumu^tTf-h. «041/722-625 «06»»? kupim ŠTIRI PLATIŠČA za Renauci Scenic 18 cd, z zimsk/ml gumami ali brez, « 031/878-828 «PIOS TEHNIKA prodam t POO APPLE 30 G3. srebrn, z vsem Oodatg. shrani 7.500 pesmi, cena 18C ecif, «031/32&-328 podarim GRUNDIG TV, 37 €hran in prodarr vh deor«korde' GoldStar. 35 eur, možno ludi po dogovoru. « 041/424-164 STROJ I IN ORODJA prodam CIRKULAft. močan, kovinski z el. -no-loiiem 7.5 KW. kJino 55 cm in konlom 2â debela drva. «031/239-234 900^1 GRAFIČNA eur, kiparsk eur, leping 604 prela la visoki Ksk - 390 I - gravereki voz. nov • 390 • 490 eur, « 040/609- GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL prodam DESKE smreka. 24 mm, 2-4 m3, « 04/23-24-454 4. f I 22 MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKI GLAS petek» 4. decembra 2009 DESKE {colarce) tn plohe, 03t/3t2-204 0co'2«7 SMREKOVE 2 cm in češnjeve plohe, 5cm, W04/51-22-639 OOO^dl» STAVBMO POHIŠTVO PROPAH GARAŽNA vrais, lesena, cîvokrilna, z oknom, d.: 206 x 214 cm, prevzem v Kranju, cena 60 eur, tř 031 /325-326 900^316 KURIVO_ PRODAM DRVA * metrski ali râzzâçana, možna dostava, tr 041/718-019 9007223 BUKOVA in brezova, cepljena in okrogla drva, možnost razreza cena od 30 do 40 eur/m3, t* 040/32S091 BUKOVA in mešana drva, razžaganain z dostavo, v 0^1/239-326 Morats BUKOVA drva. betonski mešalec. strugarsKo orodje, snežno rolbo in barvni TV, V 031/201-393 iotew eUKOVE goli zo đrva.45 dur/m3. ugodno, tř 041/618-700 «o'îst DRVA t)uKov8. suha. 200 m3. možen razr&z in dostava, ceru 44 eur/m3. If 03VS16-879. 051/61«79 MO«?S DRVA - meiana; bukev, gaber, Javor. jesen, hrast, mt^osl razreza in dostave. cena 40 EUR. « 070/323033 DRVA bukova, delno suha, cena 45 EUR. možna r&zrez in dostava, v 040/336-719 worm DRVA suha bukcpva, 50 eur/m3 in borova 25 êjr/m3, Zalog ph Cerkljah, O 04/25-21-801 «»'314 SUHA bukova drva, « 040/203-471 B0Û7347 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM STILNO DOhiáivo barok, drrevno sobo in jedifnico, novo. nerabJ(er>o. za pok ovfcocene. « 041/481-664. zvečer mrsâo GOSPODINJSKI APAfUm PRODAM NAJMANJŠA pralni atroj, zelo maio rabljen, zelo ugodno, n 041/602-39 S 000723? PRALNI stroj ir, zamrzovalno omaro Gorenie, 9 041/678-494 soo73i9 KUPIM ZAMRZOVALNO Sk/injo. oca 300 i. rablieno. 9 04/S3-3S-Ô51 pomsos GLASBILA PRODAM VIOLINO. I. 94 Qewa 1 /2 v kompletu, cena 200 eur. 9 041/620-597 «oor2S0 SPORT, REKREACIJA PRODAM ILJARD, nov, tr 031/206-724 »007311 STARINE KUPIM STAR mrzarski ponK. omare, skrinje, mize in ostale stare predmete, tt 03i/ô7S<}5î mí*é OBLAČILA IN OBUTEV PRODAM DAMSKE Klobuke In barete, tr 04/20-42-653 motíís NOV uanjen sukijic. podložen s krznom, èt. 52-53, 9 04/51-20-259 60tfli6í OTROŠKA OPREMA PRODAM DVE OTROŠKJ codtelji. ki se razstavi-}0 v mladinsko poetct^ 140 k 70 cm, t>ele barve, 9 031/651-681 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKU LISTI dNr pregledi za očala in kontaktne leče, popusti za upokojenca in aiudente. Optika Aleksandra. Qlardia Kranj, C. 1. maja 77, « 04/2^50-123 «307143 PRODAM TOALETNI stol za nego na domu. malo rabljen, poeaien za starostnike, cena 80 eur, tř 031/325-326 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM BSC KOSILNICO In pajek SIP. tr 051 /67^-752 MOTOKULTiVATOR a plugom In prikolico, tr031/658-179 0OOÏ3SS SEKULAR za žaganje drv. O 04/20- 46-576.031/812-210 TRAKTOR Univerzál 643 DT, zefo tepg uhoiiij^n In veliko Oi^enHj, uyoO- no. «041/916-873 TRAtCTOR Ursus 35 KS, dobro ohranjen In molzni síro; Alfa, samo motor, V 04/25-61-274 »0/9*4 TRAKTOR Zetor 4911, 9 041/962- fi60 9007340 KUPIM TRAKTOR Zetof, Univeoal. Store a fM. plačilo tako]. « 051/203-387 wire TROSiLEC In nakladalec za hlevski gnoj. ff 041/539-440 Morsâ? VALJČNI drobilnik Cšrota } za dn:^blje-nie oz. stiskanle žit, tr 041/378-904 000? »6 PRIDELKI PRODAM BE U jedilni kK>mpo. ® 041/347-507 eooraas JEDILNI kn^mpir - frisia, desire, ječmen. punico, cena po dogovoru, možna dostava. 041 /760-801 B0072M JEDILNI in krmrrl kromc^r Ir mentalko, brejo 8 mesecev 584-048 KRAŠKI TERAN, teranov liker in Kraški brinjevec, center krasa, odlične kvaliteta, dostavim tudi manjée količine, ugodne cene. S 041/614-862 KVALtTETEN cabernet sauvignon. lagodno, možna dostava večjih kolk^in, tr 031/206-724 900^912 RDEČI krompir za ozimnk:o, 30 kg - 5 eur Preddvor, tr 041/293-627 SENO, balirano v kockah, za govedo. z dostavo, cenaO.iOejr. n 03V276- 930 9007240 VINO cvKeK, Kvameten, možna dostava. tr 041/830-461 VINO - cviček, inte^rsna predelava, v nnfub ali ustekleničen. 2 vso doku^ mentaci}o. večja količina • dostava na dom, tr 031/206-874 mo?»«? VZREJNE ŽIVALI PRODAM 2 TELIČKI simentalki, slan 20 dni. tr 031 /480-266 900Tià& 2 TELIČKI, stari 4 mesece, tr 04/25-23-076 90073« BIKCA LS/RH, 04/51-46-859 5 «nesecev, « BIKCA Če. LS. UM ter 2 leiički knžsn-ki.lT 031/416-894 ČB bikce, tr 03Î/564-681 OQorsÉS ČB BIKCA, starega tO dni, tr ČB BIKCA, Starega 1 teden, ir B0072ai ČB BIKCA, 041/343-151 120 kg, « 9007 Č6 BIKCA, 041/938-163 1 teden, fr »007301 ČB BIKCA 750-993 7 dfti. tr 040/ 000^303 0007317 ČB BIKCA, starega tO dni, za simbo-Hčnoceno. tr 040/126-6^3 scors»« ČB BIKCE, stare 10 dni, tr 04/23-10-276 9<»/2M DVA bikca simentalca, slara teden dni In dva bďca ČB. stara pet tednov, tr 031/360-410 DVA Simentalca, stara 2 meseca, tr 041/350-365 eotra» DVA BURSKA kozla, prvr je star leto in pol. s papirji za nadaljnjo rejo. dnjgi je star 5 mesecev, brez papirjev. 9 031 /652-451 eoorsTe DVA ČB bikca, stara 10 dni, tt 04/25-51 -705 soo? 3?s DVE MLADI kravf. eno za pleme in sno za meso, v 04/25-05-360 900* KOBILO, Staro € let. vozno, uj mimo, 1,600 eur, tr 041/983-680 WOT305 KRAVO po prvi teiiM s teletom in 9 mesecev brejo telico In zgrabljalnik SIP 280. tr 031/343-177 PIŠČANCE brojlerje. Krmljane z domačo hrano, zazatol, lahko očiščene, tr 041 /203-564 PRASiČA. težkega 170 kg ali pobvi-CO. tt 04/25^1-427 Moržis PRAŠIČA tcžkoga 180 kg, tolícosim. brejo 9. mesecev, teličko sim. staro tO dni in lelice breje in nebreje, tr 041 /595-773 PRAŠIČA za zakol, domača kmia, tf 041 /935-596 9007910 PRAŠIČA. 150-170 Kg. domača rsja, cena po dogovor, 9 041/371-996 900*341 PRAŠIČA za zakol, domača krma, možnost dostave, 9 041/635-577 PRAŠIČE, kakovostne 150 kg, možna dostava, tr 041/909-004 9oo'246 TELICE, 432-299 8 mesecev, 9 Kxr32d TEUCO simenUiko. v josh, Pozenih 8, tr mesecj bre--7;33 000:2«! TEUCO simentalko, v devetem mesecu brejosii, « 04/25-21-806 900. btaiu tO Um. tr 031/387-371 wo>3M ZAJCA, plemenskega in zajkljo z mla' dřčí. pas. nitranec. tt 04/59-62-346 e00?307 ZAJCE za nadalinjo rejo. stare 6 tne- Sdcev, tr 04/20-2M86 ^nsa AU MENJAM teličko za bikca simen- lalca ter kupim bikca siment^ca, starega do 3 tedne, tr 04/25-71-084 KUPIM BIKCA mesne pa^e, starega 14 dni ah voč ali Ć6, starega 2-3 mesece, 9 051/441-722 w>f2i* BIKCA simentalca do 14 dni starega, tr 04/25-91-294, prosim pokličite zvečer 000/331 KOBILO ali ireb^co, mirno, navajeno pase, do 500 kg. tt 051/336-749 PODARIM KOKOŠI nesnfce, stare eno leto. Spodnje Gorje 12. tr 04/57-69-160 ____»ona OSTALO PRODAM PLAČILNE pravice PP travnik 12,2), 9 051/39^-765 000'»/ PLATO traktorski, nov. mere 180 x 100 X SO, mehanski ali hidravlični mu- leg, »04/25-22-610, 041/229-159 9007?U ZAPOSLITVE Cm/ž) NUDIM ZAPOSLIMO deMe ali fsima za d^o v strehi, Gostilna Pr" Matičku, Jezerska C. 41, Kranj, « 04/23-43-360. 041/ 22&-786 900709« ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko pn?da|o artikiov za varovanje zdravja. Oglejte si www.sinkopa.si. Sinkopa, d. o. o., Žirovnica 87, Žirovnica, 9 041/793-367 900^du IŠČEMO monterja za knauf montažne elemente. LA, d, o. o.. LjuWIarrska C-34 a, Kr^j, tr 041/653-203 soomt IŠČEM IŠČEM DELO čiščenje. Iikar>je, varstvo otrok, pomoč starejsIm. imam izkušnje, tr 051/426-551 Moma IŠČEM DELO, mlajši moški bolničar nudim pomoč na vašem domu, 9 0007277 IŠČEM DELO. čiščenje, gospodinjska dela. pomoč starej^m osebam, Kranj z d«>lico. tr 051 /605-503 9ooraa lšČ£M OELO. varstvo otrok na svojem Oomu. -»040/561-408 STORITVE ADAPTACUE. v^ gradtïena dela. notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro fn poceni. SGP Beni. d. o. o.. Stnâevo 7, Krani, tr 041/561-838 KI TEL.: 041 734 047 m » kk ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. S. p.. Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709: žaluzine, rotojl. n> ete, lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki, markize, www. asteriks. net 0007271 BELJENJE In gla^nie sten. odstranje-vanie tapet, antigUvičnJ premazi, barvanje oken, vrat, dekorativni ometi In opteskj. kvalitetno in ugodno. Pavec a. p . Podbrezje 179. Naklo, tr 031/392-909 soossss DELAM VSA GRADBENA DELA, adaptacija kopalnic, predelne stene Knaui. fasdderaka dela. siikc^leskar-ska. čiščenje poslovnih pnsstorov. popust na vsa dela iO%, Tro - Cabrio s.p.. Kidričeva 48. 4000 Kranj, tr 031/4?7.1?7 900b6u IZDELAVA PODSTREŠIJ, Knauf izvedba, Veiux streina okna, leseni nadstreški. Klemene Dragomir s.p., Vokio 18. Šenčur. 9 041/771-637 9007)31 KITANJE in beljenje, hitns in no, Nahtigal Roman s.p.. ôc^fijeva 19, Kranj, tr M07m3 PLATINUM 080 25 20 www.paîtinuznprôvozi.com KOMPLETNA adaptacija stanovanj in kopalnic, vodovod, centralna, elektrika, keramika, knauf, pleskarska dela. Kopalnica aamo v 7 dnehi Jani in Metka Rep. d. n. o., Godešič 43 a, Šk. Loka, «041/757-109 OBŽAGOVANJE in podiranje težje d> »topnih dreves ter posek In apravilo lesa, Aljoša Svab s.p,. Spodnje VetrT>o 9, Krize, «051/225-590 900«97s OPRAVLJAMO montažo kr\auf sten. »»ropov. z6Hljuč>íd Vsem, ki ga imate v lepem spominu, obiskujete njegov zadnji dom, prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči Nsi, ki ga imamo radi Žalujoči: vsi njegovi Ulm. Škofía lob, Poljane ZAHVALA Čebelice rad si imel, 2 njimi zgodaj v beli ^t si odletei Še zadnji àïh je zastal. še zadnja solza žalosti. Bil si poln ljubezni, modrosti, radosti in življenja Se vedno v naših srcih si 0?ta{ boS za i/ednů. Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu zapustil dragi mož, oČe, dedi, sin, brat, stre in svak Ivo Zadražnik Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter sveče in dragega IvoCa pospremili po zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo izreči UKC Ljubljana, oddelek za torakalno kirurgijo za lajšanje bolečin v času njegove bolezrú. Hvala celotnemu kolektivu KGZ Sloga, ČD Britof-Predoslje, ČD Cerklje, ĆD Škofja Loka, ČD Kranj, gospodu župniku za lep pogreb, pevcem s Trstenika. Hvala pogrebni službi Navček in vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽaJufOči: žena Damjana, sin VrcŠ z družino, h6 Maja z Dulkom, mama Angeka, sestra Metka z družino in ostalo sorodstvo Britof, Bela, Z5. novembra 2009 Sonu za vedno zaspale je, ko zavedla sem se. da izgubila sem te! V SPOMIN \ Sašo Kavaš moj ljubljeni sin • Minilo je že leto dni od Jooite resničnosti, da te več ni! Ko tvoje plemenito in dobro srce prijateljevo življenje hotelo reSiti je, a brez življenja ostal si ti, medse vzeli so te angeli! saSo pogrešam TEI Pogrešam tvoj smeh, tvoje veselje, iskrice v cceh, Čudovit in izjemen sin si bili Vedno si bil pripravljen pomagati, vedno pripravljen poslušati in nasmejati! Hvala ti an moj za vse lepe trenutke, ki sva jih skupaj preživela. Prelepi spomini na t\ojo karizmatično osebnost, tvojo trilino ter nepozabno vedrir» mi dajejo moč, da grem naprejî Hvala najbdjšemu Sašovemu prijatelju Maticu Ropretu ter bivši Saievi pund Speli Hribar la ganljivo izkazano spožtovanje, hvala pa tudi vsem< ki ste ga imeti radi in se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prižigate sveike, poklanjate rože in angelčke. Mami Pmzen dom je nušc iko zamun le Si, ni večtvoj^ smeh^a, utihni je tvof gía$. boieàna in samOa âa pri nas. zoxo pot nas vodi v temini s v snih žiitl ZAHVAIA V 71. letu starosti nas jé pre^odaj zapustila naša draga žena, mami, stara mama, prababica, sestra, teta in sestrična Majda Guzelj rojena Frii c Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem in znancem za izrečeno sožaije, podarjeno cvetje, sveče, molitev ter za darove svele maše. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Prav tako hvaia gospodu župniku Matiju Selanu za sveto mašo in lep poslovilni obred, osebju pogrebne službe Loška komunala za vso pripravo in izpeljavo zadnjega slovesa, moškemu cerkvenemu pevskemu zboru župnije sv. Jakob Skofja Loka za pet-je, zvonarjem za zvonjenje m trob«itaču za zadano Tišino. Zahvaljujemo se tudi njeni osebni zdravnici dr. Mariji Zaman in njeni sestri, ter dr. Eriku Bredju iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat HVALA. Žalujoči: mož Tone, sin Igor, hčerki Nataša in Breda z družinama in ostalo sorodstvo Škofja Loka, 15. novembra 2009 I V > f 24 GORENJSKI GLAS petek, 4. decembra 2009 Anketa Obdarovanje bo skromnejše Mateja Rant Bliža se čas obdarovanj, ki se bo za številne začelo že jutri s prihodom prvega de-cembrskega dobrega moža. Miklavža. Glede na to, da je letošnje leto zaznamovala gospodarska kriza, nas je zanimalo, ali bo to vplivalo tudi na obdarovanje. Fero: Cofasd Kjvfic! Karmen 2gajnar, Kranj: "Darila so vsako leto skromnejša. saj so plače majhne in ni denarja. Kriza se zelo pozna. Za hčerko sem darilo za Miklavža že kupila, in sicer si je želela punčko črnko." Judita Žepič • Hvasti, Kranj: "Obdarila bom samo vnuč« ka, darila pa bodo skrom* nejša kot pretekla leta. Toliko, da narediš otrokom veselje, recimo, kakšr^o oblačilo ali skromna igračka. Kar pač rabijo." Drago Urbane, Kranj: "Na te decembrske praznike ne damo prav nič, zato se tudi ne obdarujemo. Včasih so imeli nek pomen, danes pa so povsem skomerclali-zirani. Tako da za darila ne bom zapravil nič," Žiga Potočnik) Brezje: Tina Glamočanin> Kranj: "Verjetno ne bo prav nič f "Obdarovanje bo skromno, drugače kot minula leta. Za j saj sem že skoraj leto dni Miklavža so darila skrom- : brez službe. Darila bodo nejša, ob božiču pa dobim : predvsem za otroka; za tudi kaj več. Ponavadi kaj j Miklavža bomo zapravili do takega, kar rabim, recimo j deset evrov, za božič mobilni telefon," : novo leto pa malo veČ." m Parklji strašili po Podkorenu v sredo zvečer so v Podkoren prinoreli rogati in sajasti parklji. Marjana AhaCič M ■1 !» V â ' J t:- i i I . S ."'A U Podkoren • Ko se je zvečer trg sredi Podkorena dodobra napolni! z obiskovalci in je od sten okoliških hiš začela odmevati strah zbujajoča težko metalna glasba, so po ozki ulici nad tr* gom prinoreli parklji: veli- Id, temni, močni in glasni. Kot podivjani so se zapodili v ograjen prostor sredi trga in ob baklah stresali z zvonci, butali ob ograjo, se poganjali proti razburjenim gledalcem in jih» kot se za pax-kije spodobi, strašili. Okoli šestdeset jih je prišlo: dve skupini sta iz Avstrije, tri iz Italije, dve pa sta bili domači: ena iz Podkorena in druga iz Gozd-Martuljka. Tokrat pa so se v Zgornjesav- ski dolini srečali že četrtič, prvič prav v Podkorenu. Lokalna turistična organi- čafev, ki so značilni za naš la radi odzovejo. Letos bodo del Miklavževega sprem-zaciia je prireditev pripravi- konec doline, obenem pa tako obiskali Coocau, Pod- stva; strašijo tiste, ki med la v sodelovanju z domačim gasilskim in kulturnim društvom. \ Rogati in sajasti parklji so v sredo glasno strašili po Podkorenu. /FeM Ankjeifi^vec našim prebivalcem pred- klošter (Amoldstein), Stra- letom niso bili pridni, nji-àtaviti tudi kulturo, ki jo go- jo vas (Hohenturn), Tabljo hov izvor pa ruj bi pravza-jijo v sosednjih obmejnih (Pontebo) in Brnco (Fur- prav segal še v predlaSčan- "Gre za etnološko priredi- krajih. Na podobna sreča- nitz)," je povedal Blaž Ve- ske čase. ko so ljudje verje- tev, katere namen je pred- nja so povabljeni tudi naši ber iz LTO Kranjska Gora. li, da se pozimi na ta svet vsem ohranjanje starih obi- parklji, ki se na takšna vabi- Parklje sicer poznamo kot vračajo umrle duše. Mladoporočenci Na Bledu sta se 28. novembra poročila Dražen Bekavac in Nataša Barbič, v Preddvoru pa Primož Srebrnjak in Barbara Obradovič. Mladoporočencem čestitamo in, jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Vinarji vabijo v Loko Jutri, 5. decembra, dopoldne, bo na Mestnem trgu v Škofji Loki že tradicionalno srečanje z vinarji> ki ga dvanajstič po vrsti prireja škofjeloško turistično društvo. Povabili so dvanajst vinogradnikov iz treh vinorodnih slovenskih pokrajin. O. Ž. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno, predvsem popoldne in zvečer bo deževalo ali snežilo. Meja sneženja bo večinoma med 400 in 700 m nad morjem, V soboto in nedeljo bo suho vreme. A^nciji ea oboljP, Ur^d n mmerobviio PETEK 0/2°C SOBOTA NEDELJA -4/4°C o 5/0'C O Reko Kranj V Bolnišnici Golnik za novo gripo umrl bolnik, cepilna centra tudi na Bledu in v Tržiču Zaradi virusa nove gripe je umrl 6i-letni pacient v Bolnišnici Golnik, kar je bila v Sloveniji do včeraj dopoldne že deveta ir-tev te bolezni. Na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj $0 proti novi gripi do srede cepili 2500 oseb, točnega podatka za celo Gorenjsko še nimajo, se pa številka giblje okrog 4500. "Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja naglo narašča šte< vilo bolnikov, ki zaradi okužbe dihâl in gripe potrebujejo zdravniško pomoč. Najbolj se je povečala obolevnost pri starejših predšolskih otrocih in osnovnošolcih. Poleg tega se pojavlja veliko število manjših izbruhov pandemske gripe," je sporočila dr. Irena Crmek Košnik, dr. med., direktorica ZZV Kranj. Cepilnim centrom v ZZV Kranj in v zdravstvenih domovih (ZD) na Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki in v Kranju sta se pridružila še dva nova, v ZD Tržič cepljenje poteka v dežurni ambulanti od ponedeljka do petka od 8. do v« ^^^t naročanje ni potrebno. V ZD Bled cepijo vsak dan od 11. do 14. ure, ob ponedeljkih pa tudi od 14. do 19.30. S. K. Kranj Tahirovič okreva po pandemski gripi Za novo gripo je zbolel tudi plavalec kranjskega Triglava Emil Tahirovič, ki pa na srečo že uspešno okreva. "Od sobote do ponedeljka sem bil v bolnišnici na Golniku. Preiskave so pokazale, da imam vse znake pandemske gripe, znake pljučnice, poleg tega pa še bakterijo v urinu. Zdravim se s Tamiflujem, antibiotiki, proti bolečinam pa sem jemal Leka- dol. Prebolel sem že navadno gripo in največja razlika pri pandemski se mi zdi v tem, da sem imel sedaj višjo temperaturo, tudi do 39,5, in močne glavobole. Vsak dan se počutim bolje. V sredo sem Se) prvič za pol ure tudi že na sprehod. Mi je pa bolezen vzela ogromno moči, tako da žal ne bom mogel braniti brona na evropskem prvenstvu v Carigradu, imel sem velike načrte, sedaj pa je vse padlo v vodo," je povedal Emil Tahirovič. Proti novi gripi se ni cepil, in kot pravi, se tudi po tej izkušnji za cepljenje ne bi odločil. M. 6. kranj Norčičevi spetzibljejo Na prvi letošnji decembrski dan so se novorojenca razveseli v znani skakalni družini Norčič. Nekoč uspešen skakalec, sedaj pa trener Bine NorČič (sin pokojnega Bogdana Norči-ča) -je drugič postal očka. Za Svenom, ki je bil pred kratkim star dve leti, mu je partnerica Simona povila še krepkega, skoraj štiri kilograme težkega Larsa. V. $• RADIO KRANJ d.o.o. Stnlarjeva ul. 6. KRANJ rřlBřON; (04) 2ai-2220 «SMcwà (04) 281- (04) 2022-222 MOCMAM (OSI) 303-SaS pootuoMfn^ PAX; (04) 261-(04> 281- ■«IMMCLK r«2HiJi ûûmmf m-mésí S poèlu: rad Johr anJOr odio-lcr Mil .si www.radio-kranj.si 1 « k