Leto LXm., it. 220 V LJubljani, sobota 27« septembra I930 DRŽAVNO TC- ' 00*1» 28.-IX.-t930> krat, prilog. -1 r. Bfa L- vsafc dan popoldne, lavzemsi oedeQe io praznike. — Inoerotl do 16 petit ■ Din 2—. đo 100 vrst Din 2.50, od 100 do 900 vTst a Din 1—, večji lnseratl petit Dte 4— Popust po dogovora, tnseratnl dauek posebej. _ >Slovenski Narod« mesečno T Jnsrosiavijl Din 12_, za Inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In trpravnisrv^ Lfebtjana, Knaftova rt. 5 TeMon št 3122, 3123, 3134, 3125 in 3136. Osnovanje državne stranke v Avstriji Vse stranke odklanjajo sodelovanje v Vaugoinovi vladi, ki bo radi tega sestavil homogeno krščanskosocialno vlado — Dr, Schober ustanavlja državno stranko ob sodelovanju velenemcev, Kmetske zveze In Heintwehra ^ Dunaj, 27. septembra. Kakor vse feže. .=<=> bo razplet avstrijske vladne fcrfze zelo zavlekel. Sprva so v krnjih X£Šeas skrili socialcev računali, da se rjr» posrerilo ohraniti sedanjo vladno kckalieajo pod vodstvom Vaugoina Toda takoj po demisiji Sobobrove vlade ee je pokaralo, da je možnost take kombi nabije zelo majhna, ker velenemci in Kmetska zveza odločno odklanjajo so 8elorvanje pod vodstvom Vaugoina. Vp leoemri >n na j=vnji včerajšnji konferen ea sklenili, da nočejo prevzeti soodgn Vnvnosti za tak režim, ki pomeni po slabšanje notranjih razmer, poostritev odnošajev med strankami in zaščito ko mpcije. Enakoga mnenja je tudi Kmet zA^eza. ki očita kričanskim poojal cem. da so vrgli Sehobrovo vlado samo Is pohlepa po oblasti in zaradi svojih diktatorskih skomin. Tz vsega tega sle tJi. da ie propadel načrt za osnovanje meščanskega bloka, ki se je forsiral v pripravah za volitve. V tem smislu to] mačiio krizo vlade tudi dana^nii listi Klerikalna »Keichspost« seveda očita "^elenemcem in Kmetski zvezi, da sta oderovorni za razpad profitna rksistič Be fronte in da izpostavi i o ta Avstrijo nevarnosti, da bo pri volitvah zmagal mark?1 "^rn Tega mnenia ie tudi sorial nedemokratska »Arbeiter Zeitung«, ki 5e sedaj triMmfira in zahteva takojšen I razpis volitev. Ostali meščanski listi sodijo zelo skeptično o položaju in se vidi. da so krščanski sorialci s svojim postopanjem in s svojo zaščito korup-cijonistov mnogo izgubili na simpatijah. Smatra se že kot gotovo dejstvo, da bo sestavljena manjšinska vlada krščanskih socialcev pod vodstvom Vaugoina. ki bo takoj razpustila parlament in razpisala nove volitve Kol portira sp tudi že lista bodoče vlade Predsedstvo, vojno in notranje ministr stvo ho obdržal Vaugoin. zunanji mi nister bo prelat dr. Seipel. pravde ho prevzel dr. Ramek. trgovino dr Hrvn tsehark ali dr Weidenhoffer. poljedel stvo dr Dolfus, prosveto dr Scbnltz. finance pa dr Jnr-h Vsi razen dr Ju r:ha. ki je izv-^i strank, pripadajo krščanskosoeialnr stranki Po prizadevanju dr Seipla. ki je danes z letalom prispel iz inozemstva na Dunaj, skušnjo kiščanski soeialH doeela izločiti dr Schobra iz javnega življenja. Popularnost, ki si jo je pri dobil dr Schober, je krščanske sorial ce, zlasti pa dr Seipla že dolgo vzne mirjala Zdi pa se. da se jim njihova nakana ne bo posrečila Kakor za triu iejo v političnih krogih, je v teku ak oija za osnovanie državne stranke pod vodstvom dr. Srh obra. V stranko hi vstopili velnpmri in Kmet*ka zveza ter Sklicanje splošne razorožit v ene konference Konferenca bo sklicana prihodnje nika DN v ju Ženeva. 27. septembra. Tretja komisija skupščine Društva narodov je končala debato o razorožitvenem vprašanju z odobrit-^jo resolucije, ki jo je predlagal portu^al sfci delegat. V imenu francoske delegacije je Heraut jBjavil. da se Francija z gotovimi pridržki strinja z načrtom resolucijp. in je izrazi! prepričanje, da bo pripravljalna razorožit-wna komisija končala v prihodnjem za?«-danju svoje delo. Trenutno je brez pomena razpravljati o splošni razorožitvi, kakor so to storili madžarski in nemški delegati -Končno je dejal, da bo svet Društva naro drv odločil o sestanku splošne razorožitve ne konference, in omenil, da se bo sestala najbrže 1. 1931. Francija se bo zavzela 7 "usemi svojimi močmi, da pride do za d ovo Ifive rešitvp razoroži t v^nega vprašanja. Po gatanja med prizadetimi vladami bodo go tovo uspela. Treba je pa postopati previdno in postopjema premagati velike težkoče raz orožitvenega problema. Italijanski delegat De Marinis se je pra\ tako izjavil za resolucijo in poudaril, da je Salija slej ko prej za razorožitev, ki nai bo splošna in resnična. Nemški delegat Rernsdorfer je dejal, da ne bo glasoval, ker ni bil določen natančni datum sestanka razorožitvene konference. Končno je komisija odklonila nemški predlog in sklenila, naj se razorožitvena leto — Potovanje generalnega taj-žno Ameriko konferenca sestane čimprej v L 1931. Odobrila je soglasno želje, naj se razorožitvena konferenca sestane 1. 1931. Ženeva. 27 ^pt^mbra A A. Včeraj je finančni in gospodarski odbor Društva narodov odobril poročilo o delu finančnega odbora ter načrt resolucije, ki poziva vlade, naj se čimprej uvede svoje valute na zlati podlagi. Ženeva, 27. septembra AA Svet Društva narodov je pooblastil generalnega tajnika, naj sprejme povabilo nruguavske vlade k proslavi stoletnice neodvisnosti uru-guavske države, ki bodo prihodnjega de rembra. Svet Društva narodov je nadalje naložil generalnemu tajniku, naj ob tej priliki poseti več južnoameriških držav, če ga bodo interesirane vlade povabile. Guatemalski delegat je izjavil, da bo po set Drustvinega tajnika napravil zelo dober vtis v vseh južnoameriških državah in da bo utrdil sodelovanje teh držav z Društvom narodov. V«*nezuelski delegat Zumeta, je naglasil, da bo poset generalnega tajnika v Južni Ameriki učvrstil prijateljske odnošaje med Društvom narodom in južnoameriškimi državami. Perujski delegat Barreto je zagotovil generalnemu tajniku, da ga bo njegova država nad vse svečano sprejela. Grško-jugoslovenske zveze Lep sprejem naših gospodarstvenikov v Solunu Solun. 26. septembra. A A. Včeraj so prispeli v Solun zastopniki naših gospo^ dairskih krogov in intelektualcev. Na p~>* Staji so iih sprejeli zelo svečano. Sprejema so se udeležili člani jugosiovensko=grške fege v Solunu s predsednikom na čelu. vla* dika. Vasilij, zastopniki občine ter gospo, darsflcih in kulturnih organizacii, jugoslo* venski generalni konzul in osobje konzu, lata. člani juslovenske trgovske zbornice, jugoslovenske svobodne cone itd. PozdTa* v& jrh je predsednik grško-jugoslovenske fige v Solunu Mavrokordato. ki mu je od* govoril podpredsednik enake lige v Skop* rju Cemeridis. Po cerkvenih obredih, ki sta jih opravi-la vladiki Vernijani in Vasilij, so položili v prisotnosti oficirskega 2jbora in častne čete krasen lovorjev ve* uec z državno trohojnico na spomenik ne, znanega grškega vojaka. Pri tej priliki sta govorila vladika Vernijani in prof. Ve, Kč. Ob 10.30 je bila spominska svečanost na našem vojaškem grobišču v Zejtinliku. kjer sta govorila vladika Vernijani šn prof. vseučilišča v Skoplju Pera Slepčevič. Naposled je govoril podpredsednik grško* jugosl ovenske lige v Solunu Dalas. ki se je poklonil manom padlih junakov. Nato so si gostje ogledali francosko. britsko, rusko in italijansko grobišče, posetili ge, neralnega guvernerja Makedonije Gona, tesa, predsednika občine Man osa, koman, danta tretje armade generala Kladosa. mi, tropolita Genadiosa in predsednika trgov* ske zbornice Papakonstantina. Od 11. do pol 12. ure so si ogledali solunski velesejm in njegove krasne paviljone, kjer je govo* ril tainik zbornice za TOT v Zagrebu dr. Čuvaj o čim tesnejših gospodarskih stikih med Grčijo in .Tugoslaviio. Govorniku se je zahvalil presednik solunskega velesej, ma Valanides. nakar je uprava velesejma priredila obed na velesejmu za 160 povah, Ijencev. Popoldne so si naši ogledaili raz, ne industrijske naprave in obrate, snoči pa jim je solunska občina priredila banket v hotelu »Mediterranne.« Na banket je bilo povabljenih 180 oseb. Naši posetniki so I še nekatere dmgre manjše frakcije. Akcijo podpirajo zlasti gospodarski krogi, ki so zelo ogorčeni nad postopa njem krščanskih socialcev. Poskušajo pa pridobiti tndi Heimvvehr, ki temu načrtu ni nenaklonjen. Na ta način bi nastal nov meščanski blok toda bre/. krščanskih socialcev. Vodstvo državne stranke Ki prevzel dr. Sehober. ki bo nastopil kot kandidat na Dunaju in na Xižjem Avstrijskem. Izknšnie nemške državne stranke sicer nisn posebno vabljive, vendar pa računa io, la bo uspeh v Avstriji mnogo vor-ji. ker bo imela stranka večjo zaslombo v širokih množicah, kakor jo je imela v Nemčiji Dunaj, 27. septembra. AA. Listi poročajo, da so velenemci odbili vsto* piti v vlado designiranega kancelarja Vaugoina, dočim Landbund še ni ob« javil svojega službenega sklepa. NTa* vzlic temu Kmetska zveza opozarja na svoj včeraišni* sklep, ki pravi, da ne more razumeti in odobravati naći* na. s katerim so krščanski socijalisti zrušili vlado dr. Schobra. Svoj for* malni sklep bo Kmetska zveza sto= rila v torek. Sodijo da bo Kmetska zveza odklonila vstop v vlado Vau* goina Vlada Vaugoina in Seipla bi bi= la volilna vlada, ker brez velenenv cev in Landbunda nima večine v par* lar entu. zelo zadovoljni s sprejemom V vseh krogih naglašajo. naj se med obema dTŽava, ma razvijejo naipri^rčnejš' gospodarski in prijateljski odnešaji. Stabilizacija turske valute Pariz, 27. septembra. AA. Po poročilu iz Ankare je turški parlament soglasno sprejel zakon o stabilizaciji turške valute, šuti bej je kritiziral splošno politiko vlade, ki jo pooblašča zakon, da lahko izroči prometu potrebno količino novčanic iz rezervnega fonda in da za kritje kupuje valuto tuje devize. Zopet krvavi izgredi v Indiji Rombav, 27. septembra Pri Panvalu v bližini mesta je prišlo do krvavih spopa* dov med policijo in GandhijeA'imi prista* ši Policija je množico pozvala, naj se raz, ide. nakar je množica odgovorila s kame* njem. Ko je hotela policija aretirati vodi* telje. se ie mno^ca uprla fn je bila polici* ja prisiljena oddati več strelov v množi* co. Ubitih je bilo 15 oseb. 50 pa težko ran jenih Katastrofalne poplave v Indiji London. 27. septembra. Po poročilih iz Karachija so zadnje poplave v pokrajini Sindu opustošile 900 vasi. 40.000 ljudi Je brez strehe. Pomožna akcija je nezadostna. Škodo na uničeni žetvi cenijo na 1,300.000 funtov. Rusko-kitajska pogajanja Nanking, 27. septembra. AA. Minister za zunanje zadeve NVanrg je naznanil novi* nar jem, da bo odposlal v Moskvo poseb* ne odposlance na konferenco s sovjetski* mi zastopniki. Na tej konferenci bodo razpravijaH o vprašanju vzhodno kitaj, skrh železnic, ter vzpostavi diplomatskih m trgovskih stikov. Obsodba komunistov v Budimpešti Budimpešta. 27. septembra. Kazensko sodišče je proglasilo včeraj razsodbo pro, ti 22 komunistom, ki so bili obtoženi, da so hoteli nasilno prevreči državni in družab, ni red. Glavni obtoženec Štefan Sebes je btl obsojen na 3 leta in 2 meseca, ostala dva glavna obtoženca Dezider Nemes m Rosza pa na 3 leta prisilnega dela. 12 na* daljnih obtožencev je bilo obsojenih od 2 let in 2 mesecev do 4 let. štirje pa n*a 8 dni do 2 meseca zapora. Trije obtožen* ci so bili oproščeni. Zbližanje med Rumunijo in Rusijo Bukarešta, 27. septembra Rumunsko časopisje živahno razpravlja o nameri ru, munske vlade, da pride do zbližanja med Rusijo in Rum unsko. Vladni list »In dren* taTeal.-- Račtm pri pošt ček. zavodu v LfrfoftaRH št K).361. —-- Koliko slovenskih šol so zatrli Italijani? 530 slovenskih šol zaprtih, okoli 90.0(M) otrok brez pouka v materinskem jeziku Beograd, 27 .septembra, V komentarju k poročilu o zatvoritvi poslednje slovenske šole v Italiji, piše »Vreme« med drugim: »V času okupacije naših primorskih pokrajin po Italiji je bilo tamkaj 530 šol z našim učnim jezikom. Posečalo jih je 90.000 učencev naše narodnosti ter je poučevalo na njih 827 jugoslovenskih učiteljev. Težak udarec je utrpelo naše " .lstvo l. 1923 s takozvano Gentilijevo reformo, ki je uvedla italijanski jezik za vse šole v Italiji in iovolila manjšinski jezik le kot predmet. Smrtni udarec pa je bil prizadet jugoslovenskim šolam po ministru Fedeli-ju 22. novembra 1. 1925. Z naredbo je bila ukinjena vsaka možnost predavanja slo- vp_nskib. jezrkov ▼ osnovnih šolah.. Na tozadevno interpelacijo slovenskega poslanem v Rimu je odgovoril minister FedeLe: »Naša dolžnost je, da vzgajamo italijanske državljane v italijanskem jeziku!« S tem dekretom je bilo odpuščenih mnogo naših učiteljev. Se bolj pa jih je udaril zakon z dne 24. decembra 1925. o italijanskih uradnikih, po katerem sme vlada prestavljati .upokojiti in odpuščati iz službe uradnike .nezanesljive režimu. I>anes ni ostalo od vseh naših 827 učiteljev v Julijski Krajini več kot 10, kakih 50 do 60 pa jih je bilo prestavljenih v stare italijanske pokrajine. Stoteri in stoteri ostali so ali zapustili službo ali pa pobegnili v Jugosla-vi-'o.« ab se godi izgnancem na Iiparskih otokih Poročijo halijanskega novinarja o trpljenju iz°^tancev Milan, 23. septembra r. Na Liparske otoke, kjer živi na ti=oče internirancev, ki jih je fašistični režim obsodil na izgnanstvo, kakor pošiljajo sovjeti svoje nasprotnike v Sibirijo, je odposlal milanski list Štampa* svojega posebnega poročevalca. Mina Mac-carija, da si ogleda razmere, v katerih žive izgnanci. Marean se je na Liparskih otokih sestal tudi z novinarjem Carlom Silvestri-jem, ki je bil zaradi svojega protifašističnega pisanja izgnan na ta kraj bede in stra-hotp. Bivši urednik ^orriere d^lla Sera* je obširno opisal svojemu staremu tovarišu, kakšne muke in trpljenja morajo prenašati izgnanci. V >Stanipu objavlja Ma*vari odlomke yl tega svojega razuovora. Vso^a naravno ni smel zapisati, ker bi se mu lahko pripetilo, da bi delal družbo Silvestri ju na Liparih. V svojem poročilu omenja, da se vsi interniranci pritožujejo zaradi brutalnega postopanja nadzorovalnih organov. Posebno se pritožujejo zaradi muk. ki jih morajo trpeti na transportu. Pasi gre izključno za politične delikte, jih uklppajo v težke verige, ki jim jih često pri delu ne snamejo. Maccari govori o >argumento molto grave< in dostavlja, da so pač taki predpisi. Komisija za državni pravosodni izpit Ljubljana, 27 septembra. A A. Minister za prosveto je z razpisom od 16. septembra 1930 P. br. 34°71 na predlog in po zaslišanju rektorata ljubljanske univerze in-"noval naslednjo izpraševalno komisijo za državni pravosodni izpit na juridični fakulteti univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani za triletno poslovno dobo od 27. maja 1930 do 27. maja 1933: za predsednika dr. škerlja Milana, rednega profesorja pravne fakultete v Ljub-ljani; za 1. podpredsednika dr. Dolenca Metoda, rednega profesorja pravne fakultete v Ljubljani; za II. podpredsednika dr. Tekavčiča Frana, advokata v Ljubljani; za člane: dr. Eberla Erika, sodnika apelacijske^ ga sodišča v Ljubljani; dr. Gabra Milka, sodnika okrožnega sodi" v Ljubljani; dr. Goljo Vladimira. podpredsednika višjeg;« deželnega sodišča v Ljubljani; d*- Sajovica Rudolfa. sodnika okrož* nega sodišča v Ljubljani: dr. Stuheca Antona, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani; dr. Šviglja Antona, advokata v Ljub* ljani; , * Tekavčiča Frana, advokata v I,j ib* ljani: dr. Tominška Frana, advokata v Ljub* ljani. Velilce angleške vojaške vaje London, 27. septembra. AA. O priliki rmperijaVne konference se bodo vršile velike pomorske, kopne m letalske vojaške vaje. ki bodo prirejene na čast preko* morskih delegatov. Vaie na konnem bodo v Aldershotu. dočim bodo letalske vaje v Crovdonu. Delegati bodo odpotovali v Porfnand. kjer bo njim na čast nastopila vojna mornarica. Dne 3. oktobra bo spre* jel delegate kralj v buckinghamski palači. Sprejemu bo prisostvaval rudi waleški prmc Sorzna poročila, LJULJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 72.7S. — Berlin 13.45. — Bruselj 7.8752. — Budimpešta 9JB8B9. — Curih 1095.9. — Dunaj 797.27. — London 274.55. — Newyork 56.38S. — Prajra 167.68. — Pariz 221.70. — Trst 295.70. INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.12875. — Pariz 20.2.775 — London 25.05125. — Newyork 515.5. — Milan «86.995. — Madrid 55. — Dunaj 72.75 — Sofija 3.73. — Praga 15.30. — Varšava 57.75. — Budimpešta 90.235. — Bukarešta m* Zagonetna smrt Lju+vljana, 27. septembra. Pred tednom dni so prepeljali v hub« ljansko bolnico težko poškodovanega 50 letnega ključavničarja AlojzHja Božiča z Galjevice 132. Mož je Kil nezavesten in v bolnici niso mogli zvedeti, kako se je po* nesrečil. Tudi njegova svakinja ni vedela ničesar povedati. Božič je bil ves teden ta* ko slab, da ga n-nso mogli /aslišati, v če* trtek zvečer je pa umrl. V zvezi z njegovo smrtjo so se začele na Galjevici in v Žuljavi vasi širiti vesti, da ni umrl naravne smrti. Govorili so. da sta ga baje do smrti pretepla dva moška, od katerih ga je eden udaril z gumijevko po slavi, tako. da mu je na vratu počila glavna žila. Zato je državno pravdništvo odredilo preiskavo in obdukcijo trupla, ki se je vr* ši-la včeraj. Obdukcija je pokazala, da je Rožič sicer že deli časa bolehali na neki notramji bolezni, da pa ie bila smrt posle* dica udaren po alavi. Rožiča so včeraj po-kopali, državno pravdništvo pa nadaljuje preiskavo. Upati je, da krivci, ki so baje že znani, ne uidejo zasluženi kazni. Najdba okostnjakov v Samotni ulici Ljubljana, 27. septembra. Samotna ulica ie prva ulica, ki zav:ie pri Sv. Krištofu na levo in spada pod bežigrajski okraj. Po vsem Bežigradu zadnja leta pridno zidajo, pozidava se parcela za parcelo in tam, kjer so bila nekoč sama polja in travniki, je nastala sedaj že precej velika, lična naselbina novih vil in stanovanjskih hišic. Tudi v Samotni ulici pridno grade, baš v zadnjem času kopljejo tam temelje za dve novi vili. Eno si gradi prof. Kranic. Davi se po Samotni ulici in bližnji okolici nagloma razširila vest, da so delavci pri kopanju temeljev Kranjčeve vile naleteli na človeško okostje. O tem je bila obveščena policijska stražnica na Dunajsk: cesti, ki je sporočila dogodek policijski upravi. V Samotno ulico sta nato odšla policijski zdravnik dr. Jurečko, namestnik zdravnika dr. Avramovića, in dežurni uradnik g. Florijan. Delavci so pri kopanju temeljev v približni globini 80 cm res naleteli na človeški okostji, ki sta ležali vzporedno eno poleg drugega v zemlji. Zdravnik dr lurečko \~ ugotovil, da sta okostji stari najmam 15 let, glede na velikost lobanje in krenk-zobovje pa gre za okostnjake dveh innšk h Vse kaže, da sta bila tam najbrže nied vojno pokopana dva vojaka, ni pa izključeno, da gre za kake žrtve zločina Y tamošnjem okraju so pri kopanju temetiev ?e večkrat naleteli na okostja in tudi lani so na Brinju na neki njivi izkopal' okostje nekega moškega, ki je tudi ležal približno 15 tet v zemlji. Okostja so pokopali na po-faaoatiSčm. 9*m 2 >SLOVENSKI NARO D<. dne 27. septembra 1930. Stev 220 Davek na avtobusni promet Intervencija avtobusnih podjetnikov pri podbanu, da se davek zniža Ljubljana, 27. septembra. I iz Ljubljane. Zastopani so bili predvsem delegati iz Celja in Ptuja, mariborski in Večina naših cest je že več let v zelo slabem stanju. Krive so v precejšnji meri prejšnje razmere, ker cest niso sproti po* pravljali in zasipavali, na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da so ceste zelo trpe* le zaradi povečanega prometa, zlasti av» tobusnega. Letos je bilo sklicanih že več konferenc in anket v svrho temeljitega popravila naših cest. Sprejeti so bili razni predlogi in tudi odobreni načini, kako naj «e popravijo ceste in kje dobiti potrebna finančna sredstva. V zvezi s tem je banovinska uprava sklenila. da bo v najkrajšem času pobi* Tala od avtobusnih podjetnikov posebne prispevke za vzdrževanje banovinskih cest. Sklenjeno je bilo predpisati približ* no 25 do 30 para na tonski kilometer, kar znese na prevoženi kilometer približno 1.40 r>rn. Seveda bi bili s tem avtobusni podjetniki hudo prizadeti, zlasti bi bfla ogrožena manjša podjetja. Toda s tem bi prišli do der*»rja jm temeljito popravo cest. Avtobusni podjetniki se čutijo z uved* 1» nove banovinske davščine na avtobusni promet, ki baje stopi že v najkrajšem čas a«a v veljavo, hudo prizadete in zato se je irčeiaj dopoldne zglasila pri podbanu g. dr. Pirkmajerju posebna deputacija za' druge avtobusnih podjetnikov za dravsko banovino pod vodstvom dr. Ogrizka iz Celja in predsednika zadruge g. V en ca j za ljubljanski so bili pa odsotni. Deputacija je g. podbanu razložila svoje težnje in želje, češ, da bi bila ta banovinska davščina na avtobusni pro* met nevzdržna in da to ni v skladu z de janskim stanjem cest To bi bila prehuda preobremenitev, ker bi morali nekateri podjetniki na ta način letno plačevati do 80.000 Din za vzdrževanje cest. Depoita* cija je prosila g. podbana, naj skuša po* sredovati, da se te davščine nekoliko omilijo in znižajo. Podban je opozoril lastnike avtobusov, da potrebuje banaka uprava za temeljito popravo' cest najmanj 60 miiijonov E>»n in da mora ta denar pač nekje dobiti. Obljubil je sicer, da bo skušal doseči cwni* ljenje, zlasti za avtobusna podjetja, ki imajo namen pospeševati turizem. E>av* ščine se bodo plačevale individualno. Podjetja na daljše proge bodo plačevala manj, na krajše pa več, ker znatno obre* men ju jejo ceste. Opozoril je rudi deputa* cijo na zagotovilo trgovinskega in financ* nega ministrstva g. banu. da bo banovina pooblaščena pobirati do 25% od voznega listka, toda v tem primeru bodo odprav Ijene dosedanje takse za izrabo cest. Ob* ljubil pa je, da bo na vsak način posre* doval, da bo omogočena eksistenca avto* busnim podjetnikom ter izrazil prepriča* nje, da najbrž ne bo ostalo pri 25%. Tujski promet v dravski banovini števSo gostov 'v našfti letoviščih stalno narašča — Razveseljiva bilanca letošnjega tujskega prometa Ljubljana, 27. septembra V poroć*ti o splošnem, gospodarskem potožaju. ki ga je podal predsednik TOI %. Ivam Jelačin na plenarni seji TOI, je btto med drugim omenjeno, da je nastala v našem gospodarskem življenju nekaka splošna, stagnacija. Edino razveseljivo dejstvo sredi splošne krije je pa lep uspeh tujskega prometa, ki prt nas stalno narašča. To je res. Bilanca letošnje tujsko-prometne sezone v dravski banovini je zelo zadovoljiva, kajti dotok tujcev v nase kraje, zlasti pa v naša letovišča, je bil letos kljub slabemu vremenu, ki je vladalo vse poletje, izredno velik, čeprav sezona Se ni končana, lahko na podlagi statistike, ki jo sestavlja podružnica >Putnika« v Ljubljani. že sedaj ugotovimo, da je bil obisk večji od lanskega. Iz statistike po-enemamo, da so imela tudi letos največ gostov naša večja letovišča Bled. Rogaška Slatina in Kranjska gora. Bled Sia Bledu je bilo od 1. januarja do 31. gvgusta 16.126 gostov, med temi 369 potnikov. Po narodnosti je bilo 5782 Jugoslovenov, 2988 Avstrijcev, 2326 čehoslova-kov, 3519 Nemcev, 74 Angležev. 28 Francozov, 221 Italijanov, 597 Madžarov, 52 Skandinavcev, 96 Poljakov, 84 Bolgarov, Grkov m Rumunov,. 136 Američanov, 218 gostov iz raznih krajev Evrope, 3 iz Afrike in 2 iz Avstralije. Lani je bilo na Bledu 14.733, predlanskim pa 11.187 gostov. V septembru in oktobru prihajajo na Bled Še posetnfki v skupinah iz Nemčije, Avstrije in češkoslovaške, tako da bo že itak ugodna bilanca še ugodnejša. Za primerjavo naj še omenimo, da je bilo lani na Bledu v avgustu 1785, predlanskim 1428. letos pa 1848 gostov. Rogaška Skitma Od aprila do 15. septembra je bilo v Rogaški Slatini 7337 gostov, takih, ki so se ustavili v nji samo mimogrede, pa 1315. Podrobna statistika o Rogaški Slatini še ni sestavljena, gotovo pa je, da je bil tudi v tem priljubljenem letovišču dotok gostov znatno večji od lanskega. Tretje naše pri-rjnbljeoo letovišče je Kranjska gora Jri jo je posetilo letos 3140 gostov (trgovskih potnikov 42). Od teh je bilo 2844 Jugoslovenov, 92 Avstrijcev, 74 Cehoslova-kov. 52 Nemcev. 20 Italijanov, 20 Madžarov in 38 iz raznih krajev Evrope in Amerike. Lani je bilo v Kranjski gori 2723 gostov. Torej znaša prirastek okrog 400. Kranjska gora zaradi svoje krasne lege, Izrazito alpskega podnebja in romantične okolice stalno pridobiva na slovesu. Tudi v Bohinju oziroma v Bohinjski Bistrici, se lahko pohvalijo z ugodno sezono. Letos je bilo v Bohinjski Bistrici od 1. januarja do 31. avgusta 1541 gostov in sicer 1215 Jugoslovenov, 113 Avstrijcev, 59 Nemcev, 49 Ce-hoslovakov, 56 Italijanov, 18 Angležev in 31 drugih narodnosti. Poleg tega je na 35 zabavnih izletih prispelo v Bohinj in Bistrico 2450 gostov, na dveh poučnih izletih pa 50. Dovje-Mojstrana Vse kaže, da se bo tudi Dovje-Mojstrana počasi razvilo v večje letovišče. O tem priča razvoj tujskega prometa od leta do leta. Zlasti ugodna je bila letošnja tujsko-prometna sezona. Dočim je bilo lani v Dov-ju-Mojstrani 575 gostov in prenočilo 5654 tujcev, jih je bilo letos od 1. januarja do 31. avgusta 987, prenočevalo pa 8740. Mimogrede se jih je mudilo 1700, večinoma seveda turistov. Čatežke toplice Za te je znana statistika samo od januarja do 1. julija. V tem času je bilo v eatežkfh toplicah 579 gostov, od teh 565 Jugoslovenov, prenočevalo jih je pa 2733 Tudi naša manjša letovišča lepo napredujejo. Tako so imeli letos v Begunjah 61. v Breznici pri Radovljici 249 (lani 128), v Brežicah 352, v Cabru 55, v Gero-vem 126 *,na Jezerskem 455. v Kamniku 393, v Kostanjevici 145, na Lescah 241, v Mediji-Izlakah 7, Prezidu 18, Radovljici 212 .Rajhenburgu 92, Ratečah-Planici 653, škof ji Loki 299 in v Tržiču 852 gostov. Ljubljana Kar se tiče tujskega in potniškega prometa, je seveda na prvem mestu Ljubljana, ki igra kot sedež banovinske uprave in važno železniško križišče, ki veže zapad z vzhodom in severne kraje Evrope z južnimi, važno vlogo. Zato ni čuda, da tujski in potniški promet v našem mestu stalno narašča. Deloma je to v zvezi s stalno naraščajočim tujskim prometom v dravski banovini, poleg tega imamo pa v Ljubljani kongrese, izlete in druge prireditve. Zlasti mnogo tujcev pa privabi vsakoletni ljubljanski velesejem kakor tudi jesenska razstava. Iz statistike mestne občine posnemamo, da je bilo od 1. januarja do 31. avgusta v Ljubljani 38.753 tujcev. Od teh je bilo 26.234 Jugoslovenov, 3361 Avstrijcev. 1383 čehoslovakov, 93 Angležev, 1944 Italijanov, 178 Francozov, 2194 Nemcev. 319 Madžarov. 83 Skandinavcev, 1024 gostov iz raznih krajev Evrope, 351 Američanov, 45 gostov iz Afrike in 15 iz Azije. Največ gostov je bilo v juliju in avgustu in sicer v juliju 4785. v avgustu pa 5581. Celje Do 31. julija je bilo v Celju 9S54 gostov, od teh 8189 Jugoslovenov, 1139 Avstrijcev, 206 Nemcev, 462 Američanov itd. Čehoslovakov, 52 Madžarov in 67 drugih narodnosti. Druga mesta Izredno mnogo tujcev prihaja v Kočevje. Statistika navaja, da je bilo od novega leta do 31. avgusta v Kočevju 15.725 gostov in sicer 13.854 Jugoslovenov, 955 Avstrijcev, 206 Nemcev, 462 Američa3nov itd. — V Kranju je bilo do konca avgusta 1538 gostov ,od teh največ Jugoslovenov, v Laškem 833, v Novem mestu 1694 itd. Manjkajo pa še podatki za Dolenjske in Rimske toplice, Maribor, Ptuj, Jesenice itd. Seja poslovnega odbora zveze mest Ljubljana. 27. septembra. Jutri zvečer je najavljen prihod zastop nikov jugoslovenskih mest. Računa se, da jih prispe okoli 25. Posedaj jih je prijavljenih 15. Zastopniki jugoslovenskih mest se bodo udeležili seje poslovnega odbora Zveze mest. \ršila se bo v dvorani zbornice za TOI. ker magistratno dvorano popravljajo. Seja se bo pričela v ponedeljek ob pol 10. dopoldne in bo predvideno trajala do 1. popoldne. Na dnevnem redu je: 1. poročilo uprave; 2.) referat in predloc o najemninskem davku ; 3.) poročilo in razprava o načinu budžetiranja mest; 4.) poročilo o blagajniškem poslovanju: 5.) evenhialija. Po seji bo v Zvezdi skupno kosilo. Zastopniki zapuste Ljubljano v ponedeljek z večernim vlakom. Kakor znano, je predsednik Zveze mest zasrebšlvi župan dr. Srkulj, T. podpredsednik beograjski župan dr. Stojadinović, II. podpredsednik pa ljubljanski župan dr. Pue V šoli. Učitelj Kdaj so dnevi najdaljši ? Mihec: Pred prvim, gospod učitelj. Pri advokatu. — Kar se mene tiče, moram priznati, da verujem v vašo nedolžnost. — Hm, da, gospod odvetnik, takoj se vam pozna, da ste začetnik. Z mednarodnega kongresa kritikov v Pragi Udeležila sta se ga iz Jugoslavije poročevalec zagrebških Ljubljana, 27. septembra. Le slučajno smo zvedeli, da bo v dobi od 19. do 23. t. m. v Pragi četrti mednarodni kongres kritkov. Povabljeni pa smo bili nanj že meseca aprila! Kljub glasbenih poročevalcev v Pragi, ki je v zastopstvu začasnega odl>ora v Parizu sklical in priredil ta kongres, se je bil namreč že spomladi obrnil tudi na praško jug osi o-vensko poslaništvo s prošnjo, naj povabi jugoslovenske kritike na kongres. Poslaništvo je postalo vabfio v Beograd, kjer je pač nekje obJe*ak>. Tako ni bilo iz Beograda nikogar v Prago. Jaz sem po ljubeznivem posredovanju češkoslovaškega konzulata v Ljubljani našel zvezo s praškim klubom glasbenih poročevalcev, priobčil v »Slovenskem Narodu« nemudoma njegovo pismo ter povabil vse jugoslovenske kritike, naj se organizirajo in udeleže kongresa. Uspeh je bil ta, da sva se kongresa za Jugoslovene udeležila vsaj dva: gosp. dr. K. Krenedič, glasbeni poročevalec >Novo-sti tor gledališča ali koncertnega podjetja. Nemci so navajali vzglede iz prakse ber* linskih in dunajskih gledališč ter so za* htevali. naj daje kritik uprizarjati svoje drame ali izvajati svoje skladbe najprej v tujem mestu, kjer bo objektivno kritiko* van ter si obenem ohrani neodvisnost od domačih krogov Zastopniki manjših narodov pa so dokazovali, da je to mogoče pač med velikimi narodi, ki imajo več dobrih gledališč in koncertnih podjetij, ne pa tam, kjer je avtor kritik navezan le na glavno mesto. S. — Kako se imenuje ta1 strupena goba ? — je vprašal sodnika Trojeta. — To vendar ni strupena goba, — je oogovoril sodnik. Pa mu niso hoteli verjeti. — Takoj vam dokažem, — je dejal g. Troje in nabral še več >strupenih bicijo pri ustvaritvi krepke in aktivne akademske edinice. Edinice, ki ima jasno opredeljene cilje s težiščem, da se ustvari in vzgoji generacija mladih ljudi, ki bo v pravem nacijonalnem. gospodarsko*eko* nomskem in kulturnem smislu vršila delo med narodom; vršila pozitivno delo ter obenem s kritično besedo posegala v vsa zgrešena in nezdrava dejanja. Potrebno je, da se strnemo v eno vr* sto, ki bo sledila le enemu cilju — usrva* ritvi kulturnih dobrin, ki jih bo deležen vsakdo, i mi sami in z nami vred najširša plast našega naroda: i obrtnik i kmet i delavec, skratka vsi. Saša naloga /e, da v postavimo med našo inteligenco in na? šim narodom najtesnejšo duhovno vez, ki je najnujnejša in najpotrebnejša osnova, na katero si bomo zgradili kulturno visoko stoječo in gospodarsko močno državo. Ravno v tem bo obstojalo naše naeijonal* no delo; potrebno je, da damo vendarle enkrat svoj nacijonalni zavesti polno in tvorno vsebino. Da najodločnejše zavra« čamo vsako strankarstvo in demagogijo v našem javnem življenju ter skrbimo za to. da sleherno egoistično in frazersko udej-stvovanje uničimo že v kali. Za tako delo za vsa naša stanovska vprašanja, ki postajajo čedalje resnejša in težja ter za delo med narodom, je predvsem potrebno, da se temu odgovar* jajoče izobrazimo in vzgojimo in šele na to nam je mogoče z vso aktivnostjo po* seči v delokrog in stopiti v vrsto delav* cev, ki jim je v iskrenem smislu do na* predka celokupnega naroda ter so zgodovinski manifest njegovega veličanstva kralja doumeli res z vso iskrenostjo ter bodo zanj zastavili vse svoje moči. Vzgojo v tem smislu vam nudi J. NT. A. D. »Jadran«, ki vodi že od početka univerze vodilno besedo v življenju aka* demikov. Za svoje člane prireja predava* nja, v katerih se razpravlja o vseh naj* aktualnejših socijalnih in kulturnih vpra* šanjih: ima razdeljeno delo v sekcijah, lepo urejeno čitalnico in knjižnico ter skuša vsestransko pomagati vsakemu čla* nu, da razširi svojo izobrazbo in izpopolni svoje znanje do tolike višine in usmerje* nosti. da bo po končanih študijah cel mož na svojem mestu. Vpisovanje v društvo se vrši vsak dan med 11. in 12. uro v društvenem tajništvu. Tomanova 4. Ravno tam se tudi dobe pri dežurnem odborniku vse podrobnejše m* formacije o vpisu na univerzo m vstopu v Akademski kolegi Odbor J. S. A. D. »Jadrana*. Koledar Dan«!,: Sobota, 27. septembra 1980, katoličani: Kozma in Damjan, pravoslavni: 14. septembra. Kr?to\ da-i Jutri: Nedelja. 28. >ept^mbra 1930. katoličani: 16. pobink.. pravne' avn i: 15. i**pL R i kita. Današnje prireditvi. Kino Marica: Tiser. Kino Ideal: Divje Orhideje. \Vaterpolo t4:mr ob 15, v kopališču Ilirije. Prireditve v nedeljo. Kino Matira: Pot k slavi (Bihard Tauher) Kino Ideal: Divje <"*rhid<»ie. Plavalne tekme ob 9. in 14.30 v kopališč« Ilirije. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Bohinc. Rimska cesta. Leust<=>k, Resljeva cesta. dr. Kmet, Dunajska cesta. Dve težki nesreči Ljubljana. 21. septembra. V enem tednu se je pripetila v Ljubljani žc druga težka tramvajska nesreča. Davi je na Karlovski cesti pred Batjelovo tovarno tramvaj povozil neznano žensko. CVkoli 10. so iz tovarne »Tribuna* na Karlovski cesti opazovali približno 35 let staro, očiv:dno pijano žensko, ki ie merila cesto na dolgo m široko. Tz mesta je pn-vozfl proti Karlovski cesti tramvai. Voznik je sicer zvonrl, toda pijana ženska tramvaja ni slišala, ne videla. predrm je mogel voznik preprečiti nesrečo, se je znašla pod vozom. Nesreča se je pripetila baš pred tovarno ^Tr^buna •-. Ljudje so čm1: pretresljiv krik in videli, kako je voznik z vso sflo 7avr! voz. toda bi!-o ie zama-i. Tramvaj je pograhM žensko ;n jo še par metrov vlekel za seboj, nato pa tre^č-l v stran, kier je vsa ok rva vb en a in nezavestna obležala. Ljudje so rtesrečnico pobrali m jo' pre-nesH v vežo h'^e št. ?> na Karlovski cesti, rz Barielove tovarne so pa telefonirali na rešilno postajo. Rešilni avto ie prepelial žensko v bolnico. Tam so ugotovili težke zunanje poškodbe na glavi in po vsem telesu, zadobila je pa rudi hude notranje poškodbe. Njeno stanje je zelo kritično. Naknadno nam poročajo, da gre za 4A-letno babico Ljudmilo Zirovnik. babico na Prulah. * Stanje ponesrečenega vrtnarja Franca Šuštarja, katerega 1'e v torek dopoldne povozil tramvaj pred ^kof;io. se je nekoliko zboli šalo in je upati, da bo okreval. * V Stražišču pri Kranju se je včeraj popoldne pripetila težka nesreča. Ivan Roicar, 251etni čevljarski pomočnik iz Stražišča, ie zlezel na oreh in začel otresati orehe. Nenadoma se je odlomila veja, ru katen je stal, in padel je kakih osem metrov globoko. Zlomil si je obe roki ter levo nogo v stegnu, zadobil je pa tudi težke notranje poškodbe. Popoldne ob 5. so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Iz Cel« a —c Ljudsko vseučilišče v Celju ima svoj redni občni z4^or v ponedeljek 29. t. m. ob 20. uri v risalnici deške meščanske šoie po običajnem dnevnem redu. —c Opozorilo vinogradnikom. L'o se na ŠTnamico plačuje posebna banovin* ska darvščina, ki znaša 5 par za vsak trs šmarnice. Na podlagi te-ga se vse oseoe, ki posedujejo vinograd, zasajen s šmarni« co. pozivajo, da do dne 50. septembra 1930 prijavijo pristojnemu občinskemu uradu, v čigar okolišu se nahaja vinograd, število šmarničnih trsov. Strankam, ki ne bi hotele podati prijave, se bo odmerila davščina na podlagi uradnih pripomočkov z 10% pribitkom ter se ga bo poleg kega še zakonito kaznovalo. —c Vpisovanje v trgovsko nadaljevat« no šolo v Celju za šolsko leto 1930-31 bo v ponedeljek 20. in v torek 30. septem« bra. vsakokrat od IS. do 20. ure. K vpiso. vanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša D>n 25.—. V trgovsko nadaljevalno šolo v Celju so s^ dolžni vpisati vsi vajenci njenega šolskega okoliša, ki obsega: mesto Celje ir nasledn-e kraje okolice: Babno. Breg, Gaber je, La» va. Leveč, Lisce, Medlog, Ostrožno, Polule, Sp. Hud'inja, Sp. Ložnica, Trnovlje, ZagTad. Zarvodna, Zg. Hudinia. Bukovžlak. Čret, Dobrova. Store. Teharje. Popravljalni izpiti bodo v sredo 1. oktobra ob lo pismeni, v četrtek 2. oktobra ob 16. pa ustmeni. Sprejemni izpiti bodo v petek, 3 oktobra ob 16. Reden pouk prične za I. razred v ponedeljek 6.. za II. in III. razred pa v torek 7. oktobra vsakokrat ob 16. —c Celjski akademiki prirede rutn 2ft. t. m. ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma poslovilni večer. Vabiio se starešdne vseh akademskih društev c Prireditev CM v Celju. Ženska po* družnica CiribMetodove družbe v Celju priredi v soboto 4. oktobra ob 20. v Na* rodnem domu valčkov večer pod brajdo. Vsa ostala celjska društva se naprošajo, naj to upoštevajo. —c V Tremerju priredi jutri ob 15. uri novo ustanovljeno prosvetno društvo svo* jo prvo veselico s prav izbranim spore* dom. Celjani se lahko odpeljejo v Tre* merje s celjskim mestnim avtobusom ob 14.30. dočim bo vozil avtobus zvečer na* zaj v Celje po dogovoru. Stev. 220 >S L O V E N S K I NARODc, dne 27. septembra 1930. Stran 3 Jesenice nočejo zaostajati Poleg regulacije mesta dobe Jeseničani tudi več modemih poslopij Jesenice, 27. septembra. Preteklo soboto ste poročali o uradnem K>slopju na Jesenicah, ki ga prično graditi spomladi. Ker vlada za to poslopje, ki bo eno najlepših in najpraktičnejših na Jesenicah, veliko zanimanje, mislimo, da ustre-žemo tako Jeseničanom, kakor široki javnosti, će priobčimo o njem nekaj podatkov. Stalo bo na parceli na zapadni strani sedanjega občinskega urada, ki se bo adaptiralo za bodoče sodišče. Zasnova je izve- ste, a vendar toliko odmaknjen od trotoar-ja, da je vstopanje ali izstopanje nemoteno od cestnega prometa. Poleg modernega uradnega poslopja prično graditi spomladi še več drugih stavb. Izmed teh bo nedvomno vzbujalo največjo pozornost kavarniško poslopje Ivanke Čopove. To poslopje bo stalo na trikotni parceli med državno in občinsko cesto. Za izravnavo terena in zazida ve stavbišča po ob- Pred kavarno bo stal spomenik mesta Jesenic. Kipar France Kralj iz Ljubljane je napravil zanj zelo zanimiv osnutek, ki predstavlja industrijo — moč, moški z vencem pa slavo — proglasitev Jesenic za mesto. Načrt za kavarniško poslopje je izdelal inž. arh. Fatur. dena tako. da je upoštevana stavbna črta. ki jo predvideva nova regulacija Jesenic, in da se naslanja na staro poslopje. Zvezo tvori terasa v I. nadstropju, ki prikriva podvoz na skupno dvorišče in vhod v kaznilnico. Po uredbi notranjih prostorov se deli stavba na dva dela: prvi del z desnim dostopom je v pritličju in delno v kleti ter zavzema stražnico z občinskim zaporom in sodnimi zapori in stanovanje ječarja, ozir. hišnega upravitelja. Drusri del z levim glavnim vhodom zavzema delno klet ter celotno prvo in dVugo nadstropje. Ti popolnoma ločeni upravi sta indirektno vezani na prvem podestu glavnega stopnišča v svrho slrupne uporabe glavnega dvorišča in kleti. Glavni vhod v stavbo je direkten s ce- stoječem gradbenem zakonu je potrebna mala korektura meje parcele napram občinski cesti, ki se predvideva v lahnem enakomernem vzponu od državne ceste v širini 4.50 m. Radi izrazite lege stavbišča sredi mesta in nastajajočega prostora med cestama je le-ta prostor izbran za spomenik Jesenic, ki dobi s kavarniškim poslopjem potrebno ozadje, tako da bo tvorila vsa skupina strnjeno celoto. Stavba bo dostopna direktno s ceste, in sicer po ločenih vhodih v prizemlje in visoko pritličje. Stanovanjski prostori bodo v I. nadstropju in shrambe, ozir. prostori shi-žinčadi v podstrešju, ki bo imelo obliko terase. Problemi moderne arhitekture in arhitekta Kako regulirajo drugod stare mestne predele in grade nova poslopja Ljubljana, 27. septembra. Danes priobčujemo k naši anketi > Problemi moderne arhitekture in arhitekta« odgovor g. inž. arhitekta Platne rja: V naši dobi je zadobila gradnja mest Mstveno druge pravce. Z raztegni tvi jo tlocrta mest in z novim pojmovanjem socijalnih prilik so se pričela mesta razvijati okoli starega jedra s povsem novimi načeli, ki jih je nova arhitektura še posebej potrdila. Kot sinteza človeške moči se navaja sožitje telesa, duha in čustev. Taisti elementi, kakor nas uči socijologija, tvorijo sožitje posameznih ljudi — družbo, in ta gradnjo pariškega cvtija arhitekta Le Corbusier-ja. Notranji del Pariza, ki je nekako na-gromadenje hiš, ozkih smrdljivih ulic, velike nečistoče, leglo nemorale in razvrata ter socijalne bede, postaja težaven problem ter kliče po svoji preureditvi. Bilo je več predlogov za rešitev tega problema, tako n. pr., da se naj ta del Pariza izprazni in zgradi zunaj mestnega obzidja novo mesto. Temu predlogu pa nasprotuje ogTornna vrednost zemlje v srcu Francije. Le Corbusier predlaga, naj se ves ta del Pariza podere in zgrade na istem mestu nova poslopja. Zgradile naj bi se vi- »City-, pogled na veliko križišče za poslopij, v ozadju muzeji in univerza neposredno daje, oz. izvaja vplive in pravce v gradnji mest. V fizičnem področju življenja se kažejo potrebe po hrani, izrabljanju zemlje in ljudskem zdravstvu, Ivi nas po svojem harmoničnem ustroju po fizičnem in intelektualnem delu dove-dejo v področje psihe, ki se odraža predvsem kot skupno delovanje človeštva v socijalnih pridobitvah. kakor v preustroju človeške družbe, napredku tehnike, uspehih narodnega gospodarstva, organizaciji dela, novih pojmovanjih prava ter v novih pojmovanjih države na skupni, etični podlagi. Tukaj pa vpliva in osvežuje umetnost, ki jo harmonično urejeni kosmos, ritem in gola harmonija približujejo naravi. Kot nekaka razpredelba znanosti gradnje mest je politika naselja, stavbna tehnika naselja in stavbna umetnost naselja. Kakor so ta izvajanja po teoriji profesorja Brunerja abstraktna, nam potrjujejo domnevo, da moderna gradnja mest ni predvsem vprašanje prometa in naraščanje prebivalstva, ampak notranja potreba po skladnosti moderne zazidave mest z modernim načinom vsega našega žitja. Kot eklatanten primer moderne gradnje mest, ki pa se mogoče v bistvu nekoliko razlikuje z gornjo teorijo ter je čisti odraz moderne stavbne politike in naseljene tehnike, navajam projekt za novo- avtomobile. Levo in desno trgi javnih Kakor je videti, dovolj luči in zraka! soke hiše do šestdeset nadstropij in še več, ki bi imele poslovne lokale z okoli 30.000 nameščenci v eni hiši. Te visoke hiše, zgrajene iz železa in stekla z najmodernejšimi pridobitvami na področju ventilacije, ne bi stale kakor nebotičniki v New Yorku druga poleg druge, temveč v oddaljenosti pol kilometra. Vezale bi jih prosto stoječe hiše brez dvorišč v dolgih frontah, obdane z nasadi in parki, ki bi jih uporabljali za stanovanja, trgovske in slične prostore. S tem načinom gradnje je arhitekt dosegel štirikrat gostejšo naseljenost, torej štirikrat krajše razdalje, vengar pa, kar je silno važno le 5—10% zazidavo zemlje. Umno urejen promet s samosmir-nimi avtomobilskimi cestami, ki so obdane z zelenjem, bi se vršil brez vsake nevarnosti, brez neprijetnega Suma, a vendar naglo. Pešpota kot položne rampe vodijo h kilometer dolgi terasi, kavarnam sredi zelenja, eno etažo nad tlemi, na eni strani z izložbami luksuznih trgovin, na drugi pa z razledom v daljavo. Tretja rampa vodi do prostorov za družabne klube. Pri tem projektu so upoštevane vse izkušnje tehnike, socijologije in higijene. V resnici moderno mesto, v katerem bi bilo vse delo centralizirano z dovoljno količino zraka in luči ter prometom brez ropota. Seveda bi pri realizaciji tega projekta prišlo do velikih zaprek, predvsem pri financiranju, vendar nam je Corbusier s svojim projektom pokazal posebno, svojela-stno potezo v gradnji mest. V moderni gradnji malih mest in naselij, imajo zrak, svetloba, higijena in drugi činitelji prav tako važno vlogo, vendar v drugih dimenzijah. Tu ne pride .toliko vpoštev velik vozovni promet, tudi skupni družabni prostori, kakor kavarne, zabavišča niso zastopani v toliki meri, ker se pač vrši življenje v malih mestih izven delovnega časa in večinoma doma. Tudi v gradnji malih mest imamo dokaj preštudiranih smernic, po katerih skušajo graditi: Vsakemu človeku lasten dom in vrt, torej na široko raztegnjena naselja, ki se grupirajo v posameznih predelih oko- li centralno ležečega poslovnega mesta! Ta naselja — skupina malih eno ali več družinskih hiš z vrtovi, s cestami, zasenčenimi z drevjem, športnimi igrišči, šolami itd. smejo doseči do okoli 15 do 20.000 prebivalcev. Tega naselja ne motita ne promet, ne okužen zrak sedanjih velemest, kar seveda silno govori v prilog narodnemu zdravstvu. Kakor je razvidno iz gornjih izvajanj, se gračmja mest in naselij loči v dve skupini: v gradnjo velemest in gradnjo naselij. Centralizirano delo ter življenje na eni strani ter centralizirano delo in decentralizirano življenje na drugi. V tem pravcu streme moderni arhitekti, da uravnajo sodobna mesta skladno z današnjim življenjem. MOJ DOM Za izpremembo nekaj o cvetju pozimi Kakor nam je dokazala akcija odbora za olepšanje Ljubljane s cvetjem, je pn nas prav mnogo ljubiteljev cvetlic, ki se pozimi le težko ločijo od njih. Ker je pa prav sedaj čas za sajenje krasnih čebulic, ki cveto že o božiču in potem vso zimo in pomlad, naj jih opišemo, da stanovanja ne bodo brez cvetja vso zimo. 2e pri opisu razstave pohištva na vele-sejmu smo omenili, da moderen človek ne more pogrešati rastlin v stanovanju. V moderni hiši prehaja vrt v Prišo in se hiša druži z njim v nerazdeljivo celoto. Ne smelo bi biti nove hiše brez zimskega vr- Tulipani ta, a v vsaki svetli sobi je mogoče tudi v zimskem mrazu brez težav gojiti najrazličnejše rastline, k: s pestrim cvetjem ali dekorativnim zelenjem oživljajo stanovanje. Sobe. kjer je dosti rastlin, niso samo lepe, temveč tudi zdrave, ker nam rastline pripravljajo za življenje neobhodno potreben kisik. Ce je v sobi dolgočasen, pust in teman kotiček, postavite tja samo šopek rož ali vsaj jesenskih vejic s pisanim orume-nelira listjem ali rdečimi jagodami, in kot b prijazno zažarei v barvah cvetja ter pregnal puščobo. Omenjam pa, da je aranžiranje šopkov umetnost, ki se na njej nat-lažje in najuspešnejše vežba dober okus. Vsaka rastlina mora le v njej primerno vazo ali posodo, ki se sklada z njeno obliko in barvo, da tvori estetsko učinkovito enoto. Koliko dobrega okusa imajo dame v hiši, spoznate najhitreje po šopkih, kako so aranžirani in kje stoje. Še lepše kakor šopki so pa v stanovanju rastoče rastline v lončkih, zabojčkih hi drugih primernih posodah. Celo v plitkih t - -'i \- mokrem mami noski' s:;Tr>: \rn- -•■Liieisa s trompetu di lahko gojimo čebulnice, ki jih brez težav pripravimo do zgodniega cvetja — že v božičnem mrazu. Pred leti ni bHo pozimi skoraj stanovanja brez hijacint v steklenih, nalašč za njih gojitev namenjenih posodah, vendar so te nerodne čaše danes pozabljene in iz mode. Tudi posamezno sajenih vidimo vedno manj. zato jih raj« sadimo v skupine, torej v nizke posode in zabojčke po 10 đo 14 čebulic skupaj, ker posamezna hijacinta deluje preveč trdo, skoraj kakor ne bi bila živa rastlina, temveč umetna. V eno posodo pa sadimo le eno vrsto ali kvečjem dve. da se barve ne stepo. Za sajenje v lončke kupujmo rudi samo največje čebu- lice, da ne bo razočaranja, za vrt seveda je pa skoraj vse dobro in cele čebulice, ki so odevetle v sobi, naj, bodo prihodnje leto razveselile še na vrtu Cvet bo sicer manjši, vendar je pa pogled na skupine, čeprav- manjših cvetov, prekrasen. zlasti še, ker zgodaj pomladi nimamo na vrtu se mnogo drugega, tako dekorativnega cvetja. Najbolj priljubljene so bele. rožne, rdeče in modre hijacinte, tudi vijoličaste so krasne, manj pa sadimo rumenih, ker imamo v tej barvi tulipane in pa d^ljjo vrsto narcis vseh odtenkov in oblik. Najzgodnejše so preparirane čebulice, ki jih brez truda priženemo do cvetja o božiču, a tudi druge niso dosti poznejše. Med prvimi so nežna, a po velikosti impozantna L* innocence, krasna, živordeča La vietoire. nežno-rožna Gertrude. žareče krvavo-rdeča General Pe-lissier. ki cvete že pred božičem, svetlo sinjelilasta Grand Monarque, sinja Ouecn oi te Biues. zlata Princ Henrik in vijoličasta Lord Balfour, malo pozneje pa cveto bela La Grandesse in temnosinja King of the Blues. Kakor iz nežnorožnega voska je zelo velika Moreno, ki ji moramo cvet zaradi teže navadno podpreti, da ne pade. Skupaj z belo L' innocence sadimo njej enako svetlo porcelanosto - sinjo Grand Maitre, s temnomodro King of the Blues pa živo rumeno King of the YeFlo\v. Sicer imamo še na stotine najrazličnejših vrst, ki se razlikujejo po barvi, obliki, velikosti in času cvetja, vendar naj pa začetnik najprej poskusi z navedenimi, ker bodo tudi njemu gotovo cvetele. Čeprav so hijacinte krasne, vendar se vedno bolj umikajo tulipanom, ki so cenejši, ostanejo več let na prostem lepi in se sami pomlajujejo, zlasti pa ker je njih oblika elegantnejša in dekorativnejša ter imajo toliko različnih, apartnih in med seboj harmonično pomešanih barv, da njihova lepota preseneča tudi najt>olj razvajenega ljubitelja, vendar jih je pa velik del primernih le za sajenje v vrtu. V sobi gojimo navadno le najzgodnejše. Že pred božičem cvete žareče rdeča Duc van Tholl cochennile, neprecenljiv zaradi zgodnjega oranžnoškrlatnega cvetja je dišeči Prinz fi Krokus von Oestrreich, kakor iz nežnorožne svite s škrlatnim sijajem, belim doom s sinjim robom je Proserpine, beli La Reine, ki ob odevetanju dobi rožnat sijaj, zlatorumeni Ophir d' Or, maro pozneje pa cvete pompozni škrlatni Couieur Cardinal z vijoličastim sijajem, krasno rožno barvo ima Fla-mingo, dišeči rumeni Gelber Prinz, zlati Konig der Gelben, nepopisno lepe rožne barve je Le Matelas, vijoličasto rdeč je pa \Vouwermann, ki ga sadimo z GeTber Prinz, kakor rožni Flamingo s čisto belim Weisser Falke Imamo tudi polnjene tulipane, ki pa cveto nekoliko za najzgodnejšimi enostavno cvetočimi, ki smo jih pravkar imenovali. Sicer so lepi košari cvetovi, vendar imamo pa raje enostavno cvetoče, ker njih p4emenita oblika bolj odgovarja modernemu okusu. Kdor pa misli spomladi tulipane postaviti na okna, naj zaradi večjega barvnega učinka sadi tudi polnjene. Svetoval bi rumeni Couronne d' Or, rdeči Toumasol, bohotni škrlatni Imperator rub-rorum, beti v rožno se prelivajoči Murilio, rumeno in rožno se izpreminjajoči Teero-*=e, terrmo rožni Peach Blossom, oranžni Toreador, temnordeči Rubra maxima, ki izvrstno harmonira z Muriilom, in zgodnji, ♦ -težno rožni Salvator Rosa. Izredno so elegantni tulipani skupine Darvvin, ki cveto pozno, vendar je pa nekatere vrste mo-roče prisiliti tudi do cvetja po zimi. a no-topati moramo bolj skrbrro. Prva Darwi-•ovka je svetlolflastosinji William Copland in za njim že koncem januarja žareče v temno se prelivajoči Wi!riam Pitt, za njima pa prekrasno rožni Lenotre, temnordeči Bartigon z belim dnom, rjavočrni Faust, ki se temnovijoličasto izpreminja, krvavorde-či King Harold in češnjevordeči Prof. Rau-wenhoff s sinje obrobljeno belo zvezdo na sredi. Zaradi apartne barve priporočamo rudi poznejše tulipane iz Brede, predvsem bronasti Bronze Oueen, plamteči Fau Ar-dent in rjavi Panorama. Zaradi krasne oblike so tudi narcise vsak dan modernejše. Veliko zrato trom-peto ima v snežnobelem vencu Harbinger. oboje je pa rumeno pri narcisi King Alfred, kratko rumeno krono na belem vencu ima Incomparabilis Star, a po več cvetov na enem peclju ima Poetaz Elvira, ki je bela z rumenim očesom. Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana Med najljubkejše cvetlice pa spada pomladni žafran a i i krokus, ki so mu vrtnarji vzgojili zelo velike cvete in lepe sinje, vijoličasto, in belopisane in rumene vrste. V lepih nizkih posodicah in celo v pepelnikih z rnalo mivke ali peska nam kmalu cveto, samo na solnce jih moramo dati, da odpro svoje kelihe. Zelo hvaležni so temnomodri krokus Baron von BrutK>\v, zlatorumeni krokusi, belovijoličasto progasti Sir \Valter Scott in velikanski beli King of teh VVhites. Pravilno \ >.i>cin «.euuiiee (Utl^MUiu\ Tudi šmarnice nam prav rade cveto pozimi v sobi. Ce meseca novembra vsadime kali tesno drug« ob drugo v zabojček s prav dobro rahlo zemrjo ter jim pridno pri-livarno in tri tedne postavimo v temno Met, potem jih pa polagoma privadimo na toploto in svfclobo v sobi, cveto že o božiču. Cebulic i marno še mnogo vrst, a ra prvi poskus mri zadostujejo rrtfacinte, rtifrpani, narcise in krokusi. Teh H več tisoč vrst m že pred 250 leti je goffl graščak na Lisičjem nad Škofljico na svojem slavnem vrtu, ki sa je obširno opisal Valvasor m so ga opevafi tedanji veHkaši, nad sto raznih hijacint si rtflipanov, med ntimi rake, te so state mala prernoženja. (^or*or>ce ▼eeme iroenovaivih vrst d okvirno pri vseh vrtnarjih m borjšth trgovcih s semeni letos celo ce/neje ka4cor v ino= zemshm, kdor pa žeH večjo izbiro, naj si jSh pa naroči naravnost s Holandske od swtše. ag. rv>bra gospodinja. —r Torej, draga ženica, nič ne pomaga, zdravnik je dejal, da si moram dati operirati želodec. — Če ti mislijo prerezati želodec, moram pa brž skuhati kaj boljšega, da ne bodo mislili, da nimamo kaj jesti. Roman naše dobe. — Mislite, da bo veliki roman naše dobe kdaj napisan? —Jaz sem ga že napisal, pa mi ga je 11 založnikov po vrsti odklonilo. Ponesrečeni poklon. C-ospod v tramvaju dami, katero je videl samo enkrat m sicer v rodbinskem kopališču: Ah, to ste vi, milostiva? Oblečene vas nisem spoznal. Stran 4 >SLOVENSKl NAROD«, dne 27. septembra 1930 Stev. zvu Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Trenchcoati angleškega kroja so vrhunec jesenske mode. Dubl, kamgarn, blago za damske plašče, barhent itd. — dobite pri nas na obroke brez vsakih formalnosti. Posetite nas! Zahtevajte potnika! Dnevne vesti — Iz »Službenega lista«. »Službeni list« «r. banske uprave dravske banovine številka 27 z dne 27. septembra objavlja zakon o železnicah javnega prometa, zakon o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo, zakon o sprejemanju v službo in polaganje izpitov uradnikov ministrstva za zunanje posle, uredbo o ocenjevanju uslužbencev ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje s službo v ministrstvu samem in v ustanovah, podrejenih mu neposredno, uredbo o osnovanju sodišč za mlajše mladoletnike, naredbo ministra pravde o dostavljanju razglasov o konkurzu in poravnavi ter odločbo o ukinitvi privatno-profesijonalnih borz dela. — Drugi tir na progi Zidani most -Zagreb. V ljubljanski železniški direkciji pripravljajo načrte za polaganje drugega tira na progi Zidani most - Zagreb v dolžini 80 km. Nekatere inozemske tvrdke so že poslale prometnemu ministrstvu ponudbe. — Državna tiskarna za bankovce. S 1. oktobrom prične obratovati na Topčide-ru tiskarna Narodne banke, v kateri se bodo tiskali zaenkrat samo bankovci po 100 Din. — Zgradba ceste Sv. Peter - Ložane. Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter -Ložane km 2648 do 5727 (m. del) s skrajšanim rokom 15 dni. Licitacija se bo vršila v uradnih prostorih okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta 26-11 v torek 14. oktobra ob 11. — Javen rudarski shod priredi Narodno-strokovna zveza v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni Zavrašek. Na tem shodu poroča predsednik NSZ gosp. Rudolf J u van o pomenu enotne jugoslovanske strokovne organizacije za rudarje. Vabimo vse narodne zavedne rudarje, da se udeležijo tega zanimivega shoda v velikem številu. — Posvetovalnica za matere, ki so članice OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse članice in svojke članov, da je ukinil poslovanje svoje posvetovalnice za matere v prosto* rih zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Urad bo tako posve* tovalnioo uredil v lastni stavbi. Dotedaj pa naj se matere ali noseče čflan»iee in svojke uradovih članov »glasujejo brez vsakega uradovega nakazila pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljub« ljani, kjer bodo dobile brezplačno vse po* trebne nasvete in pomoč kakoT druge ma* tere, ki niso članice OUZD. — 8 milijonov Din za ljudske šole v Zagrebu. Za gradnjo ljudskih šol v Zagrebu je ministrstvo prosvete odobrilo kredit v znesku 8,182.859 Din. — Slabo deževno vreme nam obetajo včerajšnji nalivi, ker je bila baŠ kvarta po mlaju in izkušeni pratikarji trde, da sta četrti in peti dan po mlaju odločilna in proro-ška. Sedajle opoldne pa se je pričelo vedriti in kaže. da bo imel barometer prav, ki prav korajžno pleza kvišku. Sploh je pa vreme jesensko nestalno. Kdor je omagal pred visoko številko, naj verjame kvarti ln ostane doma, komur se pa posreči izdaten pump, naj pa zaupa barometru in vsem bo prav. — Za prijatelje zraka in vode, predvsem pa za Knajpovce, je izdal zdravnik Kneippovega zdravilišča v VVorishoinu dr. Kreuzer vsem zahtevam modernega zdravilstva in higijene odgovarjajočo knjigo >Oie Keinppschen Heilmittel«, ki je okrašena s prav lepimi slikami po naravnih posnetkih. Ker ima Kneipp tudi pri nas še vedno mnogo pristašev in je že zastarela slovenska knjiga, ki jo je izdala pred desetletji Mohorjeva družba, tudi pošla, si bo novo knjigo gotovo marsikdo nabavil v trgovini s papirjem H. Hrovat v Ljubljani v Pražakovi ulici 15 za 65 Din. V knjigi le tudi prav dobro poglavje o gimnastiki ter o gibanju na zraku sploh. — Prijatelji Bele Krajine in Zumberka naj si v Zagrebu v umetniškem salonu M. šira v Preradovičevi ulici 13 ogledajo razstavo del znanega slikarja Milenka D. Gjuriča, ki bo odprta od nedelje do 11. oktobra. Umetnik razstavlja 20 oljnatih slik iz Zumberka in toliko olj in akvarelov iz Krašiča, Sv. Jane in Zagreba, ki pred-očujeio slikovite pokrajine, značilne tipe in noše iz teh lepih, sosednjih nam krajev. — I. fruškogorski sejem in razstava visa, grozdja in sadja od 28. t. m. do 1. oktobra v Sremskih Karlovcih, ki ga priredi tamošnje društvo vinogradnikov in sadjarjev, bo gotovo obiskalo tudi dosti naših trgovcev z vinom in prav dobro jim bo prišla lična tujskopropagandna brošura »Karlovci«, ki je ob tej priliki izšla, zanimiva je pa tudi za vsakega, ki se hoče poučiti o kulturnem centru Srbov tostran nekdanje srbske meje. Razen opisa Karlovcev, mesta srbskih patrijarhov, njegovih znament-tosti, zgodovine in lepot Pruske gore, razpravlja knjižica posebno obširno o kar-lovškem in fruškogorskem vinu, ki so ga že pred 400 leti izvažali na Češko. Dunaj, Pešto in v Galicijo in se ga tudi pri nas mnogo popije. Tz kataloga vinske razstave, ki se je udeleži nad 100 razstavljalcev iz Sremskih Karlovcev. 70 iz Petrova radina in 86 iz Kamenice, Iriga, Jazka, Ladincev, Rakovca in drugih krajev, je razvidno, da imajo ta slovita vina ceno od 4 do 7 Din liter, le najfinejša so nekoliko dražja. Iz brošure zvemo tudi vse o prometu, trgo-stof, industriji, sploh vse, kar je potrebno izletniku ali trgovcu. Brošuro je izdala Fruška gora, društvo za tujski promet, in jo razpošilja I. fruškogorski sejem in vinska razstava v Sremskih Karlovcih. — Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani priporoča svojim rednim članom posečanje onih hotelirjev, gostilničarjev in restavraterjev, ki so usta* novni člani društva. Prvi seznam je že razposlan, drugi se razpošlje meseca okto* bra. 490n — Stična. Lesni trgovec I. Koščak si stavi moderno žago ob cesti v bližini kolodvora. Podjetje obsega tri, po večini že izdelane objekte. V srednjem največjem poslopju bodo stroji, drugi dve poslopji bo pa rabil za sušilnico in skladišče parketov. Postajni načelnik Šval bo imel visokopri-tlično, enonadstropno hišo nasproti kolodvora. Betonsko temeljno • zidovje s ploščo je že gotovo. V kratkem se prične zidanje z zidno opeko in bo domačija ob ugodnem vremenu že letos pod streho. Roje koplje svet tik ob cesti, kjer bo zrasla prihodnje leto enonadstropna hiša. Pa kakor se čuje, namerava zidati na koncu vasi tudi tovarno za izdelovanje žganih pijač. Ondotni svet že zasiplje in izravnava Tako bomo imeli tukaj kar tri tovarne: dve žagi in Rojčevo žganjarnico. Letos je pri kolodvoru čisto drugo lice kakor prejšnja leta. Tramov in desk ne vidiš več, pač pa ogromne sklad-nice drv. Teh nalože in odpravijo dnevno tri do pet vagonov, stavbnega lesa pa nič. kar jasno priča o sedanji krizi v lesni industriji. — Letina še ni preslaba, sadja pa ni bi'o dosti. v K ran I u I. dobitek: novBMW AUTO (35.500 Din) II. dobitek: ves les za stanovanjsko hišo (17.000 Din). Spalnica, kolesa itd. 13238 VRŠI SE OB VSAKEM VREMENU. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme.. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v severozapadnih tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26. v Beogradu 24, v Skoplju 23, « Sarajevu 22, v Ljubljani in Mariboru 17 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.9 mm, temperatura je znašala 11.2. — Ana Pavlova pride v Zagreb. Zagrebški listi poročajo, da priredi slovita plesalka Ana Pavlova v kratkem turnejo po roni, na kateri se ustavi tudi v Zajebu, kjer bo najbrž gostovala v februarju. To je baje zadnja turneja slovite umetnice, ki s tem zaključi svojo plesno karijero. — Dr. Sattler začasno izpuščen. Kakor smo poročali, je bil v Subotici nedavno aretiran fmančni odvetnik dr. Manojlo Sattler. ki je zapleten v večjo sleparsko afero. Sodišče je te dni dr. Satilerja proti kavciji 100 tisoč dinarjev izpustilo. Preiskava je že zaključena in se bo v najkrajšem času proti Sartlerju in tovarišem vršila obravnava. — Zaconetna smrt Elvire Mihalko bo kmalu pojasnjena. Zdi se, da bo misterijoz-na smrt Elvire Mihalko. katero so pretekli teden potegnili iz Dunava pri Vojlovici. kmalu pojasnjena. Kakor smo poročali včeraj, se je policija najbolj zanimala za nekega dijaka, katerega so nazadnje videli z Elvire. Policija je ugotovila, da se je dijak v modrem avtomobilu pripeljal pred Elvi-rino hišo in se z dekletom odpeljal proti Vojlovici. Policija je sedaj našla lastnika modrega avtomobila in po zaslišanju šoferja tudi izvedela za dijakovo ime. Gre za Ju rja Todoroviča. sina beograjskega odvetnika. Todorovič je bil vse poletje v Panče-vu in so ga večkrat videli z Elviro. Zadnjič so ju videli 16. t. m. To se popolnoma ujema s podatki, ki jih je navedel knjisoveški pomočnik Georg Milenkovič. ki je izpovedal, da je Elviro videl usodnega dne z nekim fantom in da je zato ni hotel nagovoriti. 17. septembra so Todoroviča videli v Pančevu. toda bil je sam. Istega dne so našli tudi truplo nesrečnega dekleta. Ko so pa ugotovili njeno identiteto, je Todorovič brez sledu izginil iz Pančeva. Policija je domnevala, da se je vrnil v Beograd, tam je pa izvedela, da je kupil vozni listek do Ljubljane. Pančevska policija je brzojavila v Ljubljano, od koder pa so odgovorili, da se je odpeljal Todorovič v inozemstvo. Zakaj se je tako naglo odpeljal in kam, tega policija še ni mogla ugotoviti, domneva pa, da je najbrž v zvezi z umorom Elvire Mihalko. — Vsakemu In tudi Vam se Izplača ogled dospelih modnih novosti za gospode in dame pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg 15, ker kupite tam dobro in najceneje. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald nobeic. Ljubliana. Pred Škofijo 15. 73-T Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« gren- čica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče^ »Franz Jose-fove« vode, zlasti ori otroenicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« gren-eica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LinMfane — Zahvala Frana Rusa. Moj častni večer v Narodnem gledališču, ki mi ga je dovolilo prosvetno ministrstvo, je za menoj. Moj »Gorenjski slavček* je odpet, zato me sili čut hvaležnosti napram cenjeni publiki, ki me ie počastila v soboto v operi s pose- tom lepe, meni nepozabne predstave, da se j pogrešamo med njimi še marsikoga, pred vsem gospodo iz naših pridobitvenih kro= gov. Zato vljudno vabimo k podpisu gle* dalaškega abonmaja ki daje abonentom velike ugodnosti. Repertoar je skrbno se* stavljen in bo brez dvoma ugajal naši publiki. sove operete »Vesela vojna,« za tem pa pride na oder Verdijeva opera »Moč uso* de« v novi predelavi. — Gledališke inte* resente opozarjamo, da se sprejemajo še novi abonenti dnevno od 9. do 12. ure po* poldne v gledališkem knjgovodstvu v dramskem gledališču, čeprav se je letos oglasifo lepo število abonentov, vendar ji zahvalim najudaneje in najprisrčneje Bili so to po dolgih letih mojega udejstvo-vanja v operi in javnosti sploh zame najsvetlejši trenutki in spomin nanje mi bo ostal v veliko zadoščenje vsa leta, kolikor mi je še usojenih v življenju. Razven ljubljanski gledališki publiki gre moja globoka zahvala še raznim institucijam, korporaci-jam in društvom: Glasbeni Matici, Ljubljanskemu Zvonu, Trg. dr. Merkurju, Glasb, dr. Ljubljana, Pevskemu društvu Krakovo-Trnovo, Savezu muzičarjev kraljevine Jugoslavije, gledališki upravi, Udruženju solistov in zboru, Sokolu I, na Taboru, pomočniku bana dr. Pirkmajerju, g /.upanu dr. Dinku Pucu, darovalcem šopkov, vencev ir drug:h vrednosti, ki so mi bile naklonjene, dalje članom mariborskega narodnega gledališča, gg. kritikom in pa številnim prijateljem m znancem iz Kranja ter Šmartna pri Litiji. Srčna hvala ge. Foersterjevi za poklonjene tantijeme od opere »Gorenjski j slavček«, dalje katoliškemu društvu roko-delskih pomočnikov in našim dnevnikom. | Naposled moja prav iskrena zahvala tudi | vsem, ki so se me na katerikoli način spominjali v teh dneh. — Vaš France Rus. —Ij Glavni drevored v Tivoliju (po-da'jšek Aleksandrove ceste) planirajo. V tem drevoredu so eno vrsto kostanjev po-drli tako, da je zdaj približno tako širok kot Aleksandrova cesta, na katero je tudi i od tu lep razgled, dočim ga prej zaradi i kostanjev ni bilo. Ker so tla precej vegasta in mestoma mnogo nižja od parka, jih bodo dvignili z materijalom, ki ga dovažajo s Celovške ceste od izkopa za cestno železnico. Ko bo planiranje gotovo, bo ta drevored nedvomno najlepši v mestu. —lj Merkurjev! večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s L oktobrom t. 1. večerne tečaje v Trgovskem domu, poslopje Gremijalne šole, za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bosta letos vodila zopet v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino. Dočim morajo j nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1. med 10. in 12. uro dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. lj— Virtuoz Karei Fre. či film »Tiger« Čegar vsebina je po> iz berlinskega podzemlja. Film je poln za; nimivih, izredno napetih prizorov, pred* vajan po izvrstnih igralcih. Jutri v nedeljo je napovedana premiera drugega Tauber* jevega velefilma »Pot k slavi.« Ta Rim se odlikuje po krasnih popevkah, ki iih prednaša sloviti komorni pevec Richard Tauher s svojim čarobnim tenorjem. Tudi vsebina filma je divna, tako, da obeta biti ta spored nekaj prav po^ehnepa za ljubljansko kinopubliko. Kino ljubljanski dvor otvaTJa danes svojo jesensko serono / selo ljubavno šaloigro »Ljubimec sreče « Harrv Halm. lepa La Vana in vedeli kSI.OVENSKINAROD«, dne 27. septembra 1930. Don Juani med ženskami Kakor med moškimi, tako so Donjuani tudi med ženskami — Take ženske niso srečne Stran 5 Emancipacija žensk je povzročila, da najdemo zdaj vsem moškim tipom odgovarjajoče ženske tipe. In če imamo med moškimi tipe, ki jih označujemo splošno za Don Juane, imamo skoro analogne tipe tudi med modernimi ženskami. O tem se lahko prepričamo zlasti čez poletje v vseh boljših letovišči'! in kopališčih. Res je sicer, da so poznali ta tip ženske skoro vsi časi, toda način življenja v starih časih ni dovoljeval, da bi se žensko donjuanstvo kazalo tako neprikrito, kakor zdaj. Če so bile na svetu lahkožive ženske, so bile po svojem značaju že od mladosti obsojene nu življenje, M jih je izključilo iz tako zvane poštene družbe, ali pa so bile omožent lahkoživ-ke, ki so uživale sladkosti življenja skrivaj. Silila jih je v to deloma takratna stroga verska morala, deloma pa finančna odvisnost od moža. Zdaj so te ovire pri mnogih ženskah odpadle. Na svetu je vedno več finančno neodvisnih žen in tudi mnoga dekleta zaslužijo toliko, da lahko samostojno žive. Nekatere se ne poroče, ker nimajo prilike, kar je pa zelo redko, večina do- i bro situiranih deklet pa noče v zakonski | jarem iz istega razloga, kakor premnogi dobro situirani samci. So torej enako donjuansko razpoložene in ne morejo se odločiti za življenje z enim moškim. Sta-rokopitni ljudje take ženske obsojajo, nekateri jih pa celo mečejo v en koš z lahkoživimi ženščinami. To pa ni vedno pravično. Te vrste ženske so v splošnem samo včasi zares pokvarjene in zelo redko podlega značaja. Tu ne gre za hrepenenje po nasladi, Id žene žensko od užitka do užitka. Nasprotno, navadno gre za odpor proti grobemu živalskemu uživanju, ki brani donjuansko razpoloženim ženskam vstopiti v zakonski jarem. Take ženske imajo rade ljubezen, kakršna je v prvih začetkih, dokler je še polna poezije in zagonetnosti. Čim pa postane prozaična, vidijo v nji neznosno breme. Do čim je za navadne ženske smoter ljubezni srečno zakonsko in rodbinsko življenje, je za donjuanske značaje smoter ljubezen sama. Ni jim pa samo smoter, temveč nekakšno božanstvo, kateremu se brezpogojno pokore. Stari vek, ki je znal tako trezno in pametno presojati usodne napake človeškega značaja, je znal ravnati tudi s takimi ženskami lepo in pametno. Ni jih zaničeval, kakor pozneje srednji vek, temveč je napravil iz njih svečenice, služeče bo- sko, ki zna potrpežljivo prenašati še tako prozaične strani zakonskega življ. rja, ne da bi vrgla puško v koruzo ali tarnala, da je mož ubil vse njene ideale. Ali ne store torej donjuansko ali preveč romantično razpoložene ženske prav, da se ; ne poroče? Bile bi razočarane, pa tudi svoje može bi razočarale. Zdaj pa nastane vprašanje, ali je nji-j novo življenje srečno ? Stara bajka o Don , Juanu je psihološko sijajno zaključena, j Don Juan se končno pogrezne v pekel, j Vsak donjuanski značaj korak« narav-| nos t proti peklu. Pekel takih ljudi je in j ostane njihovo nemirno srce, hrepeneče neprestano po idealih, katerih ne more doseči. Nazadnje ostane docela osamljeno in začne iskati pristanišča, kjer bi si sladko odpočilo. Toda pristanišča za tako srce ni. Vsak počitek in vsako po-mirjenje je zanj samo dozdevno in začasno. Ahasverke in tudi Ahasverji ljubezni prave sreče in miru na svetu ne poznajo. Na videz so navadno z življenjem zadovoljni, v očeh in na obrazu se jim pa pozna večno hrepenenje po nečem nedosegljivem. Vzorna zakonska zvestoba Najbolj drži zakonska zvestoba pri morskih ribah Ceratias holbolli. To so nestvori med ribami, dolgi do 1 metra in živeči zelo globoko v mor= ju. Iz hrbtne plavute jim moli izra= stek v obliki pramena, zavit naprej nad glavo. Konec izrastka je masiv* nejši in riba ga lahko poljubno raz* svetli. Izrastek namreč izžareva elek* trično luč, s katero privablja riba manjše ribice. Narava sama je po= skrbela, da lahko hlasta po ribicah, ki plavajo proti njeni lučici. Najzanimivejša posebnost te mor* ske ribe je pa njen privesek pod tre* buhom. Dokaj pozno so prišli priro= doslovci na to, da ne gre za plavut, temveč za samca, ki je s samico zra= sel in okrnil. Samica je dolga do 1 ! metra, samec pa največ 10 cm. Od j ust so mu ostali samo kotički. kri i prihaja vanj samo skozi žilice mnogo j večje samice. Črevo ne deluje, ker je j okrnjeno kakor tudi srce. Naloga ! okrnjenega samca je samo izpustiti j sok na ikro, katero izloči samica, i Znani so tudi primeri, da nosi ena govem žepu so našli tudi na konzula Stolpnerja naslovljeno pismo, v katerem piše, da je kriv smrti svoje sestre in da želi, da bi prepeljali njegovo truplo v isti krsti na Dunaj. Njegovi zadnji želji so ugodili. Zobotrebec kot prtljaga V francoskem mestu Nimes je umrl te dni advokat Pavel Goguilot, Id se je pred leti proslavil z originalnimi procesi. Francoska javnost se je na njegov račun prav dobro zabavala. Nekoč je Goguilot tožil toulonsko univerzo, ker mu medicinska fakulteta ni dovolila posečati babi-škega tečaja. Ko je bil tečaj razglašen, je univerza pozabila povedati, da je namenjen samo ženskam. Goguilot je sicer v vseh instancah zmagal, toda babica ni hotel postati. Dejal je, da mu zadostuje zavest, da je dobil zadoščenje. Komičen je bil tudi njegov proces, v katerem je igral glavno vlogo zobotrebec. Goguilot je hotel poslati zobotrebec z nekega pariškega kolodvora kot prtljago. Seveda so mu to »prtljago« odločno zavrnili, toda mož je protestiral, češ, da ni nikjer rečeno, da bi zobotrebec ne bil prtljaga. Uradniku ni preostajalo drugega, nego zobotrebec sprejeti. S tem pa afera še ni bila končana. Nesreča je hotela, da se je zobotrebec med potjo izgubil. Goguilot je bil pa tako previden, da je dal svojo »prt ljagom pravočasno zavarovati za 1000 frankov. Zaman mu je železniška uprava ponujala za en zobotrebec cel koš novih, mnogo boljših. Advokat je vztrajal pri svojem, pravda pa se je vlekla več mesecev, končno je pa le zmagal. V tem primeru pa ni re-signiral na 1000 frankov, kakor na ba-biški tečaj. Seveda so bili taki procesi zanj najboljša reklama. gin jam ljubezni. V Venerinih in Astar- ; samica dva samca. Tu je torej zako tinih hramih so lahko služile svojemu 1 božanstvu in njihove ljubavne ekstaze | so veljale za to, čemur so bile pogosto j zelo podobne, namreč za verske ekstaze. Kaj ve navaden zemljan o teh nadnaravnih ljubavnih opojnostih? Nič. On pozna navadno ljubezen samo od njene najbolj grobe strani in zato obsoja vse, ki se ji udaje jo tudi če ni uradno registrirana in regulirana, kakor je v zakonu. Tragedija je v dejstvu, da doživi ženska one krasne opojne ljubavne ekstaze, pri katerih duševna naslada odločno nadvlada fizično, samo takrat, če je v pravem pomenu besede očarana, če je blazno zaljubljena. To velja menda tudi za moške, ker bi sicer ne bilo na svetu Don Juanov. Toda katero očaran je traja večno? Blažena zaslepljenost prve zaljubljenosti se žal vedno prej ali slej razprši, človeku se odpro oči, ki opazijo napake in nedostatke ljubljenega bitja, katerih preje niso videle. Normalni, usmerjeni značaji pre-neso to razočaranje brez težjih posledic. Mesto očaranja zavzame v njihovih nolomstvo izključeno. K samomoru Herzlovega sina V nekem hotelu v Bordeauxu so našli te dni mrtvega okrog 30-letnega . .oške-ga, v katerem so pozneje spoznali sina ustanovitelja sionizma Teodorja Herzla, ki je umrl pred 25 leti. Ruski konzul v Bordeauxu Stolpner je bil v juniju brzojavno obveščen, da je bila Herzlova hčerka prepeljana na zahtevo avstrijskega konzula v umobolnico v Chateau-Picon. Herzlova je bivala v Biarritzu in res je kazala znake duševne bolezni. Konzul Stolpner je bil naprošen, naj se zavzame za njo. Takoj je brzojavil njenemu bratu Ivanu, ki je bil prevajalec v Londonu, naj odpotuje k svoji sestri. Takoj je odpotoval v Bordeaux, toda prispel je že k pogrebu, ki je bil 11. t. m. Že takrat je kazal znake težke živčne bolezni. Trdil je ,da ima čudodelni medaljon, ki more srcih iskrena prijateljska nežnost in ra- j mrtvo sestro obuditi. Prosil je oblasti, di se zadovolje s tem vzajemnim kompromisom, dobro vedoč, da drugega^ izhoda iz kočljivega položaja ni, če nočejo uničiti vsega, kar so tako dolgo in skrbno gradili. Donjuanski značaji se pa ne morejo sprijaznoti s takim kompromisom. Njihovo srce je srečno samo v najvišjih soinčnih višavah, v nižavah se duši. Toda v najvišjih soinčnih višavah človek žal ne more ostati trajno. Tudi zakonsko življenje je žal le prepogosto navadna nižava, večkrat celo močvirnata in blatna. Moški, kadar se ženijo, ne iščejo in ne potrebujejo te vzvišene ljubezni, tega oboževanja, do katerega ne more nobena profanicija. Moški išče in rabi žen- naj mu dovolijo odpreti krsto. Pozneje ie dejal konzulu Stolpnerju, da je opustil misel na obuditev svoje sestre. Izposodil si je od njega 100 frankov, češ, da si mora kupiti klobuk. S tem denarjem si je pa kupil revolver. Predzadnji ponedeljek ponoči je delal pozno v noč v svoji sobi. Okrog polnoči je prišel v vežo in ponudil hotelirju za spomin svojo pipo. V torek zjutraj ga ni bilo na spregled in ko je vstopila sobarica v njegovo sobo, ga je našla sedečega na stolu z revolverjem na tleh mrtvega. Ustrelil se je v glavo. Pred samomorom je napisal pismo svoji drugi sestri na Dunaj in prijatelju-duhovniku. V nje- Biilowi spomini Spomini kneza Biilowa, tretjega nemškega kancelarja po Bismarcku, ki so izšli najprej v odlomkih v neka* terih evropskih listih, pozneje pa v obširni, 60 strani obsegajoči knjigi z mnogimi prilogami, nimajo nc napa* dalnega, ne obrambnega značaja, temveč so knjiga resignacije. Biilow pravi, da so morali vsi težki udarci Nemčijo zadeti, da je bil strašen po* raz v svetovni vojni samo posledica slabega vodstva države, ki je bilo v rokah nesposobnih, zlasti pa neodgo= vornih ljudi. Eni, kakor Moltkejcv sin, so nerodno kopirali stare recepte zares izbornih vojskovodij, drugi, ka* kor zadnji kancelar pred svetovno vojno in v njenem zaČetkjLjso zakri= vili BethmanmHolKveg, zameno di= plomacijo najhujše napake v prusko* nemški zgodovini. Ni torej čuda, da je skušalo nemško zunanje ministr* stvo potlačiti Biilovve spomine, kajti na diskusijo o odgovornosti za voj* no, katero hočejo Nemci neprestano obnavljati, odgovarja Biilow neiz* prosno: Da, vodilni možje predvojne Nemčije, zlasti pa cesar, so zakrivili vojno. Končno se je torej našel človek, ki je priznal, da je vojno zakrivila Nemčija. To priznanje je tembolj presenetljivo, ker prihaja iz ust vo= dilnega državnika Nemčije. K Bulo* wim spominom. v katerih je zlasti dobro karakteriziran zadnji nemški cesar, se še povrnemo. NCCAVICl KLJUČ Spominjajte se slepih! Most čez Mali graben Ljubljana, 27. septembra. Ker je Mali graben že izven Ljubljane, ga gotovo mnogi Ljubljančani niti ne poznajo, zlasti oni, ki se niso hodili vanj kopat. Ljubljana pa mora z njim vseeno računati. V Trnovem, na koncu Opekar* ske ceste, je bil do sedaj čez Mali graben lesen most. Ta most je edini čez Mali graben v Ljubljani, torej edina vez z de* lom barja, ki se razprostira ob levem bregu Ljubljanice in Malem grabnu tja proti Krimu. Ker pa ta konec sveta vseeno ni tako zavržen in ničvreden, da bi bil lahko odrezan od Ljubljane, ker zraste na njem mnogo dokaj kislega sena za naše Trnovčane in ker je onkraj Malega grabna tudi nekaj hiš, ki morajo imeti zvezo z mestom, poleg tega pa še spaja Cesta dveh cesarjev vasi okraj Viča v najbližji smeri z mestom preko Malega grabna na Opekarsko cesto — tam je do* ber most nujno potreben. Kakor smo že poročali, ga zdaj gradijo. Naglasiti pa moramo, da ta most ni mo* stiček za čez jarek, ki se ga lahko pre* skoči. Most bo v celoti 31 m dolg in 8 m širok. Struga Malega grabna, ki se v vsej svoji dolžini neprestano izpreminja je baš tu skoro najširša, zato mora biti tudi mostišče temu primerno dolgo. Na koncu pred mostom zavije Ope= karska cesta zdaj ostro na levo, skoro pravokotno v smeri starega mostu. S tem tvori oster ovinek. Da se temu odporno* re, zgrade most nekoliko višje od starega, tako da bo ovinek mnogo manjši in pre* gleden. Novi most bo stal v smeri Poti na rakovo jelšo. tako da ne bo več še on* stran grabna cestnega ovinka kot je bil doslej. Ker pa je zdaj prav pred vstopom na novi mot na levem bregu grabna stara mitnica, to je. v smeri novega cestnega loka, jo bodo podrli in zgradili na drugi strani novo. Novi most bo železobetonski. Zdaj be* tonirajo oporno zidovje na levem bregu. Srednja oporna stebra v vodi sta dovrše* na, tudi desno oporno Težave so bile pri fundiranju srednjih stebrov za* radi mehkega usedlinskega terena. Ne smemo pozabiti, da je tu barje. Pod vsa= kim stebrom je zabitih v ilovnata tla po 40 borovih pilotov 5 m dolgih, tako da je teren dovoljno stabiliziran. Opornika sta dobro armirana ter betonirana z močno mešanico betona tako. da bo most vse« stransko solidno zgrajen. Mostišče bo le* žalo na močnih železobetonskih nosilcih, ki bodo sloneli na opornih stebrih. Ker bo most S m širok, bo imel tudi hodnike za pešce tako, da bo poleg svoje solidno*rJ tudi udoben. Podjetje, ki most gradi, upa, da bo z delom čez mesec dni gotovo — seveda, če ne bo slabo vreme dela zadrževalo. Ker smo že pri mostu, je treba orne* niti še novo mitnico, ki jo že grade. Obodno zidovje bo zgrajeno z votlimi zidniki, zato da bo nekoliko lažje, kar je potrebno zaradi izredno mehkega terena, poleg tega pa je zidovje iz votlih zidni« kov dober izolator temperature. V mit« niči bo poleg pisarne še cnosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklmami za usluž« benca mitničarju. Kakor vidimo, se Ljubljana na vseh koncih in krajih modernizira, kar je raz« veseljiv znak napredka, ki ga moramo vedno pozdravljati. Nedelja, 28. septembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 10: P. dr. Roman Tomincc: Versko predavanje. 11: koncert Radio*orkestra. 12: Tedenski pregled. 15: Nasveti za kmeta. 15.30: Kon* cert Trnovskega cerkvenega zbora. 1630: A. Novačan: Velcja. drama (Št. Jakobski gledališki oder). 19.30: Dvofak: Slovanski plesi, prenos iz Prage. 22: Časovna napo« ved in poročila. 22.13: Koncert Radio*or« kestra. 23: Napoved programa za nasled« nji dan. Ponedeljek, 29. septembra. 12: Dnevne vesti, plošče. 13: Čas, bor« ze, plošče. 18: Radio*orkester. 19: Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30: Prenos iz Prage: »Bela žena«, komična opera v 3 dej. 22: Čas in poročila, napoved progra* ma za naslednji dan. Torek, 30. septembra. 12: Dnevne vesti, plošče. 13: Čas, bor« za plošče. 18: Radio«orkester. 19: Prof. Franc Pengov: Stroj v hiši in kuhinji. 19.30: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 30: Ga. Bartolova: Žena in literatura. 20.30: Prenos iz Zagreba. 22.30: Čas in poročila, plošče. 23: Napoved programa za nasled« nji dan. Dvoumno. — Kakšen avtomobil bi mi svetoval za poroko. Jutri se namreč ženim. — Škoda. R. G. Brown: ez enega Roman — A tako! — je dejal Peter malo nevoljno. Bilo je absurdno, toda zdelo se mu je, da Jeanne ne sme imeti nobene privatne zadeve, za katero bi ne vedel — nobene skrbi, katere bi je ne mogel rešiti. Vzdihnil je. — No, če je pa tako .. — Halo. odliona dama in dragi gospod. — se je začul močan, vesel glas in pred njima se je pojavila čudovita Tobbvjeva postava. Debeluhasti mladenič je bil zavit v veliko brisačo, katero si je bil spretno ovrl okrog telesa kakor rimsko togo. Na vrvici okrog vratu je imel obešeno ogromno gobo kot dopolnilo obleke, ki naj bi predstavljala »Krošnjariev sobotni večer,.: kar je Tobby vsakemu pojasnil. — Zakaj se tu kisata. namesto da bi plesala? Gospodična Craigova. smem prositi? Zavoljo lepšega sem plesal doslej s starejšimi letniki, zdaj bi pa potreboval malo iz-premembe. Cardinale, če vas mika telovadba, poskusite z gospo Hungerford i— Greenovo — tamle z ono staro ča- rovnico z brki. Bogme, to vam je prava tortura! Peter je samozavestno vstal in se poklonil gospodični Craigovi po vseh pravilih družabne uglajenosti. — Hvala, — je dejal odločno, — pojdem raje v buffet. Pridita do plesu pome. — Obrnil se je in odšel. V buffetu je naletel na Gibbsa, ki je držal v zaljubljeni desnici veliko ČaŠo. polno tekočine, po kateri je Škotska tako zaslovela. Ko je prejšnji najemnik koče ob morju opazil Petra, je dvignil čašo in vzkliknil: — Na zdravje! — A! — je deja: Peter. — Mi morete to kapljico priporočiti? — Od vsega srca, — je odgovoril Gibbs, — če tale whisky ni predvojni sem jaz švicarski mornar. — Žganje ni slabo. — je dejal Peter, ko je pokusil pijačo. Potem sta nekaj časa molčala, toda ta čas nista držala rok križem. Končno je postavil Gibbs čašo na mizo in globoko vzdihnil. — Božanstvena kapljica! Toda čas je. da izginem. Ste videli kaj lady Bellerby? — Kam se vam pa mudi? — je vprašal Peter, ki ga je imel že malo pod kapo. — Takoj pride na vrsto zakuska. Pravijo, da bodo hrenovke. Toda Gibbs se ni dal pregovoriti. — Odpotujem jutri ali bolje rečeno že danes iz Sandhavena in rad bi odrinil zgodaj. Zabaval sem se imenitno, pa kaj hočemo — prileten sem že in moram se nasnati. — No, če ne gre, pa ne gre. — je dejal Peter velikodušno. — Lady Beller-by je tamle v kotu, vidite? — Da, da. Zbogom torej, gospod Cardinal. In oprostite mi ta nesporazum. — Trenutek, prosim, — je zaklical Peter za njim. — Kar se tiče onih štirih gvinej. — Pst. pst, — je zašepetal Gibbs, — seveda, seveda. Kako neki sem mogel pozabiti na to! Izvolite, — In vrnil je Petru denar. — Hvala lepa, — je dejal Peter. — In na svidenje! Zrl je malomarno za Gibbsom, kako se preriva med plesalci k lady Bellerby, potem je pa odšel tudi sam na svež zrak, kajti na plesišču je vladala neznosna vročina. Na dvorišču se je ustavil in ozrl. Na desni strani je stala dolga vrsta avtomobilov. Od leve strani so se razlegali glasovi in smeh. Na drugi strani, dvorišča so se videli temni obrisi hiše, v kateri so bila samo nekatera okna razsvetljena. Poslopje je bilo kakor izumr- lo, kajti služinčad, ki ni imela opraviti na plesišču v bivšem skednju, je bila zaposlena v kuhinji z jedjo in pijačo za šoferje. Peter je prižgal cigareto, krenil je na desno in sedel na stopnice prvega avtomobila. Vsak čas se je moralo začeti daniti in zrak je bil v nasprotju z vročino na plesišču zelo prijeten. Peter se mi žuril. ker je vedel, da gospodična Craigova še pleše. Sedel je morda dve minuti, ko je opazil, da prihaja skozi razsvetljena vrata Gibbs m da hiti čez dvorišče v hišo, da vzame svoje reči, predno se odpelje. Stranska vrata v hišo so se odprla in zaprla — potem je bilo pa zopet vse tiho. Zopet je minila minuta. Peter je mislil, da se bliža ples koncu in menil je, da bi bilo bolje vrniti se po Craigovo, da ga ne prehiti kdo drugi. Kar se je nekje v hiši zasvetilo in Peter se ie začel zanimati za luč. Naglo se je obrnil in pogled mu je obstal na dolgih, motnih oknih galerije, oddaljenih od njega dobrih deset metrov. Kar je zaslišal za seboj lahne korake m znova se je obrnil. Zagledal je svojo spremljevalko, kako je hitela iz stranskega poslopja čez dvorišče k hiši. Ustavila se je na pragu, se ozrla in izginila v temo, ki je bila malo prej zakrila Gibbsa. Peter je planil pokonci in zrl nepremično za njo. Pri tem je pozabil na luč, za katero se je prej tako zanimal, kajti zdelo se mu je. da je v dekletovem vedenju nekaj čudnega. Zakaj je tako oprezno hitela čez dvorišče in zakaj se je tako plaho ozirala? To mu ni šlo v glavo. Bil je pa prepričan, da ni želela, da bi jo kdo videl odhajati s plesišča. Stopil je korak naprej in obstal, ne da bi vedel, kaj početi. Potem se je pa pogumno vzravnal in krenil proti veznim vratom. Ni pa točno vedel, kaj namerava storiti, ko prispe do njih. Ni pa še dospel do vrat. ko so se začele z neverjetno naglico goditi čudne reči. Nekje desno od njega je nekdo zaloputnil vrata. Skoro istočasno so se naglo odprla vrata, h katerim je bil namenjen, in skozi nje je planila Craigova tako naglo, da je malo manjkalo, da ga ni zbila z nog. — Oh! — je vzkliknila. Cfm ga je pa spoznala, je zaklicala: »O, hvala bogu! Hitro — morava ga dohiteti!« Peter, ki se je bil komaj obdržal na nogah, jo je debelo pogledal. — Dohiteti ga? Koga vprašal presenečeno. pa.-' — je *O >l5CO* VENSKI NARO D<, dne 27. septembra T930. Stev. 220 BLAGO ZA JESEN lAsprotinunske cerkve V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK ▼ LJUBLJANA A-illtKOVEC^ •&$:OS4 MESTNI TIK: Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprt>u io dra-fitm tedEfcočam želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Lhrb-ftaci 58' T L Mikuš UUBLDANA, Mesen trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo »z točno in solidno. :- Ako želite kupiti NA OBROKE obrnite se na Kreditno -^rugo detailnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani Žaganje hlodov in raznih tramov, vse dolžine, proti odškodnini, kakor tudi dovoz tega iz vagona in na vagon sprejema po zmerni ceni in da skladišče na razpolago FRAN ŠUŠTAR, parna žaga Ljubljana. — Telefon 2424. ^JftlctHuCctturni papir ptedaja uptavct fS£even&&cga flatodctf Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po ^nkurenčnifa cenah pod garancijo J. HLEĐS družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarsrvo Ljubljana, Sv. Petra c 33. POSESTNIK, 34 let star, kristjan, poleg iz-bornega gospodarstva lastnik lepo urejene hiše. išče zvesto soprogo, dobro gospodinjo. Ker je sam v dobrem materijeln^m položaju pri izbiri soproge ne gleda na doto, temveč na dobre lastnosti. Odgovore s polnim naslovom pod šifro * Sigurna budućnost« na upravo >Sloven-skega Naroda«. 24S5 Veliki katalog za jesen in zimo, kakor rudi vzorce manufak-tumega blaga, dobite brezplačno ako to takoj zahtevate od trgovske in odprem-ne hiše KASTNER I bHLER, Zagreb, Ilica 4. Pijučn OieZiii so ozoraulllue! m as Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, sluzasti kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar grla, zaslinjavanje, bruhanje krvi, izpljuvanje krvi, tesnoba, astmatično hropenje, bodljaji itd. so ozdravljivi. NA TISOČE OZDRAVLJENIH. ZAHTEVAJTE TAKOJ MOJO KNJIGO! „NOVA UMETNOST HRANJENJA44, Pred uporabo. ki je že mnoge re- Po uporabi. šila. Ta se more uporabiti pri vsakem načinu življenja in pomaga, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža raste in postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo vrlino moje metode in radi odobravajo uporabo iste. čimprej se f začne z mojim načinom hranjenja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere zamore te črpati mnogo potrebnega. Kogar torej bolezen muči, kdor se želi na nagel način temeljito in brez nevarnosti znebiti svojih bolečin, naj še danes piše! Nagiašam ponovno, da dobite moje pojasnilo POVSEM ZASTONJ, brez vsake obveze z Vaše strani, ter bo Vaš zdravnik sigurno pristal na ta od prvih profesorjev kot izvrstno pripoznan NOVI NAČIN VAŠEGA HRANJENJA. Zaradi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, pa Vas bo moje tamošnje zastopstvo vsak čas najbolje postreglo. Črpajte pouk in ojačeno voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona vsebuje okrepčilo In življensko uteho in se obrača do vseh bolnikov, ki se zanimajo za sedanje stanje ZNANSTVENEGA ZDRAVLJENJA PLJUČ Georg Fulgner- Berlin — Neukolln, Ringbahnstrasse No. 24« Abt. 615« a prinašamo novosti po nizkih cenah: Damska obleka iz volnenega blaga s čipk. ovr. Damska obleka iz vzor čas tega baržuna . Damska obleka iz volnenega rweeda . Damska obleka iz volnene crepelle Damski plašč iz volnenega angleškega blaga Damski plašč s svileno podlogo .... Bluza, imitirana surova svila, s svileno pentljo Bluza iz čiste pralne svile..... Pletene vestice iz čiste volne Pullover, reklamna cena . Jopica, vrhnja, vzor čas ta Jopica »golf« .... Pletena obleka, reklamna cena Kombineža hlače, Ia batist, s čipkami Kombineža, krilna, s čipkami ___Hlače, svileni trikot . . Din 28.— in Ai/INKOVEČj HalJe iz vzorčaste flanele.....> Bareti filc, vse barve . . . Rokavice glace v modnih barvah Rokavice pralne, usnjene Rokavice tricot, podložene Nogavice svilene, trpežne . , Svila enobarvna z 10 %, modna z 25 % popusta! Oglejte si brezobvezno našo zalogo! Din 198.— > 245.— > 495.— > 495.— 450.— 690.— > 69.— > 265.— > 59.— > 69.— > 290.— 230.— > 198.— > 25.— > 28.— 23.— 175.— > 28.— > 59.— > 65.— > 19.— 3> 19.— Dvokolesa. motorji. Šivalni stroji. otroški in igračni vozički, g pneumatika, posamezni de- jfiVfm li. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .•Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ŠTEV 4 za preprodajalce, v najboljši izdelavi, poceni pri ZAVODU ZA POVEĆAVANJE FOTOGRAFSKIH SLIK •p Vsaka beseda. SO par. Plača, se tanka tudi v znamka*. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brc* znamko ne » odgmmrfomo. - Najmanjši oglas ©in Dvignite pismo pod >Jesen 2424«. 2526 Gostilniške stole in pletenje stolov izvršuje Nekovar F., stolar, Breg 14, Ljubljana. 2533 Orožje in municijo za lov, šport In obrambo v vseh svetovnih znamkah po aajmžjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-čik, Ljubljana, židovska uL Za soboslikarska dela se priporoča Fr^ Ambrož, Ljubljana, Rimska cesta 11. — Najnovejši vzorci. Cene nizke. 2479 Strojepisni pouk *e vrši vsaki dan zvečer od o. are dalje. Tečaji za začetnike in Izvežbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6— V£8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska c 7/L 2294 Fanta starega 15 let oddam kot varuh sirot brez staršev v učenje ključavničarske ali meha-ničarske obrti, če mogoče s popolno oskrbo ali pa vsaj s hrano in stanovanjem. Dopise na naslov: Josip Korpar v Osluševcih. pošta Velika Nedelja. 2529 Na obroke dajem vsakovrsten STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija, Ljubljana, Dolenjska cesta 12. — Telefon 2424. Krušno moko •in vse hlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stan trg 32. Ljubljana. Vajenca iščem za pilarsko obrt. Pilar-na Ivan Figar, Ljubljana. 2532 English Lessons Miss Farler Ljubljana Dvofakova ul. 3/HI (hiša Tonnies). Vpraša se od 1. oktobra dalje od 12.—15. 2527 »Foxterier« psico čiste angleške ali belgijske pasme, čistokrvno, nad eno leto staro kupi Kari Havelka, posestnik in gostilničar v Krškem. 2530 Železniška restavracija s sobami za tujce, s krasno zidano hišo, v prometnem mestu Savske banovine, nasproti železniške postaje naprodaj radi vstopa lastnika v pokoj. Pred restavracijo je lep vrt s teraso za goste. Bogata okolica in velik promet. Frekventirana postaja za avtobusni promet istotako pred restavracijo. Informacije daje proti vposlavi znamke: Pav-lekovič, Zagreb, Hica 146, L, levo. 2528 Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega bkLga. z&aah klavirjev! Kupujte oa obrok* od Din 400.— prve svetovne tabrikate: Bosen-dorfer, Šteta way, Fdrstec Botri, StinirJ original, ki so nesporno najboljši J (lahka, precinza mehanika). Prodaja jib Lzkjucoo le sod. izvedenec in brv. očit. Glasbene Matnce Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša r>o sojeva! niča. Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-sMh opekarn >ILOVAC*, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana. Kolodvorska ulica &L 7. Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ŠPEDICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarvkova cesta a. Telefon interurban 2157- Sl/T Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše In najfinejše MATER & MIKEŠ, Ljubljana (poleg: hotela Štrukelj) BnM—JS, aAarlranJe. predtiskanje takof. Hufobu i: Ljubljana - Logatec Rakek in obratno bodo redno vozili od 29. septembra počen ši. RAKEK — LJUBLJANA: L RAKEK, odhod: 6.45. — LJUBLJANA, prihod 8.S5. n. RAKEK, odhod: 16.40. — LJUBLJANA, prihod: 18.85. LJUBLJANA — RAKEK: L LJUBLJANA, odhod 11.45. — RAKEK, prihod 13.55. H- LJUBLJANA, odhod 18.— . — RAKEK, prihod 19.55. Iz GORNJEGA LOGATCA bo odhajal še drugi voz proti LJUBLJANI ob 9.15. Nadalje bo avtobus, ki cxmaja iz Ljubljane ob 9., vozil do DOLI« NEGA LOGATCA. Iz LOGATCA v HOTEDERŠICO bo DNEVNA zveza. NB. Natančneje glej v voznem redu z dne 29. septembra 1930. Vrhnika, dne 26. septembra 1930. JUGOPROME družba z o. z., Ljubljana VII. hrti*G; bikovi Za|am če n o či »tovolnene moške in damske hlapove z a d n i i h novosti za jesensko in zimsko sezijo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna §ie<;eliiihof, bk\o Paiackeho tir. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. Sol iNaxodao Uakarao« Fran Jezer&ek. — Za o|»ravo in inseratnl del lista; Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.