tMERi$k/t Domovi im AMCfUCAN IM mm tomOH Ut UM0UA6€ OMLf National and International Circnlatien ’’j CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 14, 1967 SLOVCNtA* 940RNIN0 HCWSPAJHUI ŠTEV. LXV — VOL. LX V Hlada kri poleg stare "garde" na čelu Indije Ko je bila preteklo nedeljo izvoljena Indira Gandi za predsednico nove vlade, je izjavila, da bo v tej oboje, “nova kri poleg stare garde”. NEW DELHI, Ind. — Na predlog bivšega finančnega ministra v vladi pok. J. Nehruja ^1. Desaia, ki je opustil svojo kandidaturo za predsednika vla-de, ko mu je bilo zagotovljeno v novi vladi mesto podpredsednika in finančnega ministra, je bila soglasno izvoljena za predsednika nove vlade Indira Gandi. Takoj po izvolitvi ji je predsednik republike Radakrišnan naročil, naj sestavi novo vlado. Ta bo verjetno gotova do četrtka, ko se bo sestal novi parla-naent k otvoritvi zasedanja. Indira Gandi je izjavila, da bo v novi vladi zastopana mlada, sveža kri poleg stare garde, ki je vodila Indijo v okviru Kongresne stranke skozi vseh 20 let njenega obstoja. Predsednica vlade Indira Gandi je stara 49 let in naj bi bila predstavnica “mlade krvi”, podpredsednik vlade in finančni minister Desai naj bi bil vodnik stare garde, saj je bil ki meji že na pravo lakoto, k9 vlada ni naglo organizirala Pomoči, je njen ugled, pa tudi u-S ed Kongresne stranke hudo Padel. prj volitvah pretekli me-je sicer v osrednjem parla-- er^u še ohranila večino, izgu- bila Pa jo je v 8 od 16 državnih Parlamentov. -----u----- 0ng. M. A. Feighan za riJzine v službi padlih policajev ^Washington, d.c. - m. a. than, kongresnik 20. voliv-ži^ <^;ro^ja v Ohiu, je predlo-kon^- re<^avniškem domu 7°-ci i S, 1 naert, po katerem naj mi.1 e ^nižine policajev, ki čin„ Ubiti pri zasledovanju zlo-a ev na temelju zveznih zako- ^eds?086^116 P0^Pore ^ zveznih bi bi zlo- Novi grobovi Rose Rotar Po dolgi bolezni je umrla v Western Reserve negovališču Rose Rotar z 19706 Mohican Avenue, roj. Vodopivec v Selcih, Slavina pri Št. Petru na Krasu, kjer je zapustila brata Jožeta Vodopivec in od koder je prišla v Ameriko pred 41 leti, žena Antona, mati Antona F. in Alice Borzi (N. Jersey), stara mati Marka in Davida, sestra Ivanke Lensek in Frances (J. Amerika). Pokojna je bila članica Društva Ribnica št. 12 ADZ, Društva Napredek št. 132 ABZ, Kr. št. 3 Progres. Slovenk in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 1.30 popoldne na Lakeview pokopališče. John J. Papes V petek je umrl John J. Papes z 976 E. 70 St., star 53 let, rojen v Clevelandu, zaposlen v Nosan Bakery kot pek. Tukaj zapušča ženo Ann, sina Paula, brate Josepha, Vincenta in Louisa, sestri Christino Wargo in Roso Cerar. Pogreb je danes dopoldne ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. ^žja^NV .-megla m Pršenje J ' iN aJ vjsj a temperatura 43. Moskovska Izvestja niso ravno zanimivo branje MOSKVA, ZSSR. _ Uredništvo dnevnika Izvestja je vprašalo naročnike, kaj najrajše berejo v listu. Odgovor ni ravno razveselil urednikov. Samo 30% jih bere uvodnike, le 3% se pa zanima za gospodarske članke. Zato pa večina želi navadne vsakdanje novice, takoj za tem se pa vnema za šport. Ravno tega je v Izvestjih najmanj, kajti uredniki morajo hvaliti rekorde v proizvodnji in — politiki! ------o ----- Izleti na Luno v petih letih nekaj navadnega? VARŠAVA, Polj. — Sovjetski vesoljski strokovnjak gen. Nikolaj Kamanin je dejal poljskim časnikarjem, da bodo v petih letih poleti na Luno nekaj običajnega, v 10 letih pa bodo možni že tudi poleti na Venero in Mars. Rus ni povedal, ali bodo ti poleti ameriški ali ruski. Sukamo izgubil tudi zadnji videz oblasti Nekdaj mogočni predsednik Indonezije, ki je pošiljal Združene države in njihovo pomoč “k vragu”, je izgubil vso oblast in naslove. DJAKARTA, Indonez. — Sukamo je bil 20 let med najbolj vidnimi in glasnimi vodniki svobodne Azije, skupaj s pokojnim Nehrujem, Naserjem in Titom je hotel ustvariti nevtralni blok ‘nevezanih’ držav, ki naj bi gledale, da ne bi prišlo iried komunističnim blokom držav in med svobodnim, demokratičnim svetom od oboroženega spopada. Pri zasliševanju teh in svojih lastnih osebnih ter indonezijskih državnih ciljev je bil skrajno brezobziren in zahrbten. Holandcem je obljubil sodelovanje in gospodarsko svobodo, dokler niso umaknili svojega vojaštva iz Indonezije. Komaj so to storili, je zasegel njihovo premoženje in začel boj še za nizozemski del Nove Gvineje, ki je tako rasno, kot kulturno, gospodarsko in versko od Indonezije popolnoma različna. S podporo Združenih držav, ki se jim je v tistem času kazal zelo naklonjenega, je končno dobil Zahodno Novo Gvinejo kot upravnik Združenih narodov. Nato se je z Ameriko sprl in iskal opore pri rdeči Kitajski. Ko Združeni narodi niso upoštevali njegove grožnje in izvolili v Varnostni svet zastopnika Malezije, je Sukamo potegnil Indonezijo iz te mednarodne organizacije in napovedoval, da bo u-stanovil lastno. Grozil je v svoji domišljavosti, da bo uničil Malezijo. Ko je končno skušal s pomočjo Komunistične partije spraviti s poti nacionalno usmerjene generale, ga je doletela usoda. General Suharto je komunistični upor strl, nato pa s pomočjo nacionalno usmerjenih študentov in islamskih organizacij odvzel Sukarnu večji del njegove oblasti. Zadnjim se je pred dvemi tedni odpovedal sam, sedaj pa mu je narodni kongres odvzel še naslov predsednika republike. Sukamo živi trenutno še v predsedniški palači, verjetno pa to ne bo več dolgo. Če jo ne bo naklo pobral za Ameriška javnost za nadaljevanje napadov na Severni Vietnam 4:1 CLEVELAND, O. — Časnikar L. Harris je izvedel povpraševanje javnosti glede nadaljevanja letalskih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Dognal je, da so med 5 Ameri-kanci 4 za nadaljevanje takih napadov kot sredstva, ki naj prisili rdeče h končanju vojne. Za ustavitev letalskih napadov se je izjavilo 15% povprašanih, proti 63%, 22'Ž pa ni imelo jasnega stališča. Kljub tako močni podpori predsednikovemu stališču v pogledu letalskih napadov na Severni Vietnam je le 40% vseh povprašanih mnenja, da predsednik L. B. Johnson dobro vodi deželo, 60% pa jih z njim ni zadovoljnih. Zanimivo je, da je 74% povprašanih mnenja, da “skuša Johnson storiti najboljše, kar more, v tej težki službi”. MR. JOHNSONU NI MIR CENA ZA POPULARNOST! Predsednik L. B. Johnson je narodnemu odboru demokratske stranke povedal, da ni pripravljen kupiti popularnosti pri ameriških volivcih s sklenitvijo miru v Vietnamu v nasprotju z ameriškimi cilji in koristmi. Taka popularnost bi bila le kratka, kot dokaz za to je navedel predsednika britanske vlade Chamberlaina. WASHINGTON, D.C. _ Pre- ni s tem rečeno, da se ne more tekli četrtek zvečer je imel glav- popraviti. Če se kaj spreminja ni odbor demokratske stranke . kot aprilsko vreme, je razpolo- Zimsko gorništvo se uveljavlja tudi na Aljaski CLEVELAND, O. — Med najnovejše športe spada tudi plezanje po gorah sredi zime. Je pa to zelo nevaren šport, kot priča zadnji naskok na najvišjo goro v Severni Ameriki McKinley, visoko 20,320 čevljev. Že poleti je težko dostopna, pozimi pa je dostop naravnost nevaren. To je spoznala zadnja ekspedicija, ki je dosegla vrh gore 1. marca, tam jo je pa presenetil mraz 72 stopinj pod ničlo in bur-ja s hitrostjo nad 150 milj na uro. Vendar pa ni prišlo do nobene nesreče. Bali so se pa za ekspedicijo in jp zato tudi stalno opazovali. Enkrat so celo mislili, da je ekspedicija v nevarnosti, in so ji poslali vojaški helikopter na pomoč. Pomoč ni bila ravno neobhodno potrebna, je pa prišla prav in se je ekspedicija ni branila. ženo Ratna Sari Dewi na Japonsko, se utegne znajti še pred sodiščem. Njegov naslednik, poslovodeči predsednik gen. Suharto je pred težko nalogo obnoviti narodno gospodarstvo. Sukarno je namreč naravno izredno bogato de-svojo želo spravil čisto na kant. svojo sejo, ki se je je udeležil sam predsednik L. B. Johnson, kar ni nekaj navadnega. Ko so odborniki poročali o ne ravno veselem razpoloženju na deželi, je Johnson takoj stavil vprašanje, ki ga je smatral za bistvo potrebne debate: Ali naj v prid popularnosti začne odstopati od ciljev, ki jih ameriška politika zasleduje v Vietnamu? Če bi se gnal za popularnostjo, bi ga to končno privedlo do kapitulacije. Takrat bi bil seveda zelo popularen v delu naše javnosti, toda zanemaril bi naše narodne interese. Dejal je, da on ne bo nikoli prodajal miru, da bi kupil popularnost. Obenem je svaril politike na nevaren značaj politike, ki bi brezobzirno hlastala za popularnostjo. Ni imenoval nobenega imena, vsi so pa vedeli, da to cika na senatorja Kennedyja. Poklical je odbornikom v spomin imena Wilsona, Eisenhower-ja in F. D. Roosevelta, ki so rajše tvegali svojo popularnost, kot da bi kaj popustili od svojih načel. Niso se ustrašili, ako jim je taka politika prinašala tudi razočaranja. Na drugi strani je pa omenil tudi angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je s svojim popuščanjem Hit lerju postal junak dneva v Angliji, .potem pa dočakal konec, ki mu ga niso privoščili niti njegovi politični nasprotniki. Odborniki so seveda dali Johnsonu prav, toda dežela pa misli drugače. Ako se ozremo na Gallupova pozvedovanja v zadnjih 2 letih, lahko ugotovimo, da je Johnsonova popularnost stalno padala za eno točko na mesec, torej od 69 na 45. Tako nizko ni bila še nikoli. Seveda pa ženje ameriških volivcev. Sicer je pa javnost prav sedaj tako slabe volje, da ji noben politik ni prirastel k srcu. Ne da dosti ne na Kennedyja ne na Nixona ne na Romneyja itd. Tudi to so dognala Gallupova pozvedova-nja. Tisti politiki, ki bodo morali prihodnje leto kandidirati v Kongres, morajo seveda bolj Iz Clevelanda in okolice Predprodaja vstopnic— Vstopnice za Savino prireditev, v soboto 1. aprila 1967, so na razpolago v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave., kakor tudi v Erste’s Slovene Village na 6802 St. Clair Ave. Člani Save bodo prodajali vstopnice tudi na prireditvi Telovadne zveze prihodnjo nedeljo, 19. marca, v dvorani sv. Vida. Vstopnice se dobe tudi pri vseh članih ali pa če kličete številki: 271-4831 ali 881-2599. Vstopnice morate rezervirati najkasneje do 25. marca. Izlet v Florido— Sinoči okoli polnoči sta odpeljala izpred Slov. društvenega doma na Recher Avenue dva naročena avtobusa Greyhound 76 članov in članic Federacije klubov slovenskih upokojencev. Obiskali bodo New Smyrna Beach in druge kraje v Floridi. Srečno potovanje! vpoštevati stvarnost kot Johnsonove ideale. Zato je pri neka- \ Zbornik Svob. Slovenije terih že začelo zmagovati prepri-! dctiskan___ Čanje, da se bodo morali pri- j Slov. pisarna v Baragovem hodnje leto ogniti zvezam z'domu, 6304 St. Clair Avenue, Johnsonom. L. 1964 so vsi letali sporoča, da je Zbornik Svobod-za njim, sedaj pa mislijo neka- ne Slovenije za leto 1967 nati-teri med njimi, da se ga bo tre- skan ter da ga bodo skoro začeli ba izogibati, če hočejo zmagati, razpošiljati. Naročila zanj v Taka je pač ameriška politika. Slov. pisarni že sprejemajo. Take treutke, kot jih Johnson Kova Pick-n-Pay trgovina— doživlja sedaj, je doživljal še! Jutri, v sredo, 15. marca, bo Ob dvajsetletnici Trumanove doktrine CLEVELAND, O. — Te 20-letnice se ne bi spominjali, ako ne bi bivši predsednik Harry Truman začel 12. marca izvajati svojo doktrino o zajezitvi komunizma na Grškem. Njegova doktrina je precej preprosta: Kjekoli se pokaže, da hoče komunizem s podtalnimi akcijami ali z o-rožjem širiti svojo oblast, se mu mora Amerika postaviti po robu. Danes nam je ta doktrina umljiva, saj jo Amerika ravno sedaj zopet preskuša v Vietnamu. Danes ima z njo težave Johnson, takrat je imel z njo težave Truman. Težave so danes velike, pa so bile morda takrat še večje. Udeležba naših obrambnih sredstev v obeh slučajih je bila in je predmet ostre politične debate. Kar se godi danes Johnsonu, se je godilo takrat Trumanu. Zato par besed o Trumanovih težavah in njegovem uspehu. Spomladi 1. 1947 je Anglija povedala Trumanu, da ne mo-t re več zadrževati komunistič- nega pritiska na zakonito grško vlado. Truman je moral na vrat na nos organizirati vojaško podporo grški vladi. To ni bilo ravno težko, ker ni bila takrat naša demobilizacija po drugi svetovni vojni še popolnoma končana. Hujše je pa bilo za Trumana, da pridobi ameriško javnost za svoj načrt. Takrat je namreč Amerika še zmeraj videla v Rusiji zaveznika, sicer rdečega, pa vendarle zaveznika. Takrat so tudi grški partizani veljali za “demokrate", ki se borijo za blagor naroda proti grški reakcij onarni vladi. Pa se Truman ni ustrašil; 12. marca je prosil senat za pooblastilo, da v podpiranje grške vlade lahko investira $400 milijonov. Ni bil to velik znesek, toda velika spotika za vse tiste A-merikance, ki so bili še zaverovani v rdečo “demokracijo”. Teh ni bilo malo, zato ni upal nihče prerokovati, kaj bo slaviji in Bolgariji. Vsaka, tudi prikrita ameriška podpora grški vladi, bi torej lahko imela dalekosežne mednarodne posledice. Truman se pa težav ni ustrašil, jih je tvegal in senat mu je denar odobril. Takoj nato je poslal generala Van Fleeta za svetovalca grškim četam v boju proti partizanom. Ni Pa bilo to lahko delo. Partizani so bili pri- lično dobro preskrbljeni z vsemi od severnih grških sosedov; kadar so pa bili v zadregi, so se umaknili v Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo. Komaj leto pozneje se je položaj popravil v Trumanovo korist. Tito ni zaradi spora s Stalinom več podpiral grških komunistov. Stalin mu pa tega ni niti zameril, kajti tudi on se je bal ravno tako kot A-merika, da bi njegova intervencija na Grškem utegnila roditi mednarodne spore. Ko so grški partizani zgubi- senat sklenil in to tem bolj, li zaledje v-Tugoslaviji, je nji-ker so grški partizani dobivali hov odpor za^” hitro popu-podporo od Stalina in njego- ‘ ščati. General ahPleet je že v .. vih satelitov v Albaniji, Jugo- v juniju 1948 poročal, da ko- manj je spremenjen. munistične akcije ipešajo. Pravo popuščanje se je pa začelo šele 1. 1949, takrat je bila zmaga grške vlade nad komunističnimi uporniki dejansko že zagotovljena. O tem pa, kaj se je takrat godilo za kulisami v Moskvi in Beogradu, je naša diplomacija zvedela šele veliko let pozneje. Tu se pa začne primerjava. Kot takrat, tudi danes ne ve Amerika, kaj vse se godi v Hanoiu, Peipingu in Moskvi. Kot takrat general Van Fleet skuša tudi danes general Westmoreland zdrobiti komunističen odpor s sistematskim uničevanjem vseh sovražnikovih postojank. Kot takrat, ni tudi danes nobene prave fronte. Kot takrat, imajo tudi vietnamski partizani zaledje zunaj Vietnama. Kot takrat prevladuje tudi danes le gverilski tip vojskovanja. Kot takrat, so tudi danes trejo med seboj kragulji in golobje. Morda res velja tudi sedaj znani francoski pregovor: Čim bolj se svet spreminja, tern vsak predsednik. In kakšna je tolažba: do volitev je še 18 mesecev in do takrat se bo politično vreme še velikokrat spremenilo. Zadnje vesti BONN, Nem. — Sodišče je obsodilo vodnike družbe, ki je izdelovala pomirjevalno sredstvo “talidomide”. Spoznalo jih je za krive človeških poškodb. Kot je znano, so bili otroci žena, ki so uživale. to pomirjevalno sredstvo med nosečnostjo, rojeni često brez udov in z drugimi telesnimi hibami. BERN, Šv. — Pravosodni minister je objavil, da je Stalinova hčerka Svetlana dobila posebnega svetovalca zunanjega ministrstva in policijsko varstvo. Namignil je tudi, da bo lahko ostala v Švici tudi po preteku njene turistične vize, izdane za 3 mesece, če bo tako hotela. HONG KONG. — Poročila sosednje Kitajske govore o obsežnih spopadih med kmeti in delavci ter armado v južni Kitajski, zlasti v širši okolici Kantona. Baje naj bi bilo v njih več tisoč mrtvih. Pei-pinški radio in “Ljudski dnevnik”, uradno glasilo Kitajske komunistične partije, pozivata med tem k prekinitvi kulturne revolucije, da bo mogoče opraviti pomladansko setev. WASHINGTON, D.C. — Sen. odprta nova trgovina Pick-n-Pay na 7434 St. Clair Avenue. Podrobnosti v oglasu na zadnji strani lista! Družinska sreča— V sredo, 8. marca se je rodila g. Vinku Ivanc in njegovi ženi ge. Ani, 930 E. 236 St., hčerkica prvorojenka. S tem je postala Mrs. Mary Pugelj, 905 E. 236 St., drugič stara mama. Iskrene čestitke! Predvajanje filma v Slovene Village— Jutri, v sredo, ob osmih zvečer bo g. Milan Jager v Slovene Village predvajal zvočni, barvni film iz Slovenije in o bikoborbi iz Španije, kar je posnel tekom svoje lanske poti po Evropi. Vsi vabljeni! Letališči zaprti— Ko je včeraj pokrila mesto megla, sta bili obe letališči zaprti in reden promet na njih danes zjutraj še ni bil v celoti obnovljen. Včeraj popoldne je bilo prebivalstvo mesta in dobrega dela severnega Ohia opozorjeno na nevarnost tornadov. 1Z ! V Clevelandu je bilo opozorilo ob pol osmih zvečer preklicano. Mestni odbornik E. Turk za odločen boj proti zločinstvu— Mestni odbornik 23. varde Edmund Turk je sinoči v mestnem svetu pozval mestno upravo, naj posveti vso svojo pozornost in smatra za svojo prvo nalogo boj proti zločinstvu in zločincem. O mestni dohodnini bomo glasovali— Mestni svet je včeraj z 24:8 Thomas J. Dodd iz Connecti- glasovom zavrnil predlog za preklic mestnega dohodninskega davka, pa ustregel zahtevi po glasovanju o njem. čuta je priznal, da je bilo na raznih večerjah in banketih zbranega zanj preko 150,000 dolarjev, ki jih je vložil na svoj osebni čekovni račun in jih porabil ne le za politične, ampak tudi osebne potrebe. Senatni “etični odbor” preiskuje ta del delovanja senatorja, ki sicer trdi, da ta odbor za to ni pristojen. o...... Hanoi dobi že peto vojaško letališče SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamska vlada je poleg dveh starejših vojnih letališč za niška MIG-letala postavila še 2 novi, sedaj pa postavlja še tretje. Za tistih okroglo 120 MIG letal je to število kar veliko, je pa razumljivo. Komunisti rabijo več malih letališč, da lahko hitro premikajo letala, tako da ameriški pilot-je ne morejo nikoli vedeti, kje se nahaja glavnina letal. Vlada v Hanoiu ima pa še 42 starejših MIG-15 letal, ki jih drži na sosednih kitajskih letališčih. . _ ; 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 v;^ . Cleveland, Ohio 44103 National and IntemationaJ Ciicuiation - ubiished deily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ?*s Združene države: .$16.00 na leto; $8.00 za pol let*, $5.00 za I meaec® t Kanado in dežel« izvem Združenih držav. $18.00 na leto; $9,00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Petkova izdaja $5.00 na isto SUBSCRIPTION RATES: >nlted State*: $16,00 per ye sr; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* >nada and Foreign Countries: pžsr year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 51 Tuesday, March 14, 1967 Več vojskovanja, več terorja Še po vsakem dosedanjem začasnem premirju, naj je bilo dolgo ali kratko, se je način vojskovanja v Vietnamu spremenil. Na saigonski in na naši strani so bile bitke hujše, spopadi večji, na komunistični strani se je pa jasno pokazala tendenca po večjem gverilskem vojskovanju, praviloma tesno povezanem z večjim terorjem. To se ponavlja tudi po zadnjem tedenskem premirju. Z ameriške strani sta posegli artilerija in vojna mornarica v aktivnejšo sodelovanje na različnih frontah, v Severnem Vietnamu je pa vojno letalstvo začelo minirati tiste dele rek, ki služijo blagovnemu prometu. Sedaj so prvič prišli do veljave težki topovi naše armade. Obstreljevali so kraje ob demilitariziranem pasu. Prišli so pa v akcijo tudi nedaleč od reke Mekong. Kot uradni razlog je bila postavljena trditev, da topovski streli bolje ciljajo kot bombe in rakete, da so streli cenejši, da je akcijski teren vsakega topa obsežen, da so šrapneli in granate cenejši itd. Vse to velja seveda tudi za artilerijo na vojnih ladjah, ki ima poleg tega še prednost, da se vojne ladje dajo hitro premikati od točke do točke. Vse to je bilo znano že do sedaj, pa vendarle artilerija ni prišla do take veljave, kot jo ima sedaj. Zakaj? Spreme nila se je kar mimogrede tudi metoda vojskovanja. Dolga leta so naše in saigonske čete samo iskale sovražnika, ga skušale zaplesti v boje in ga uničiti. Ne bi mogli reči, da se jim je to zmeraj posrečilo. Le prepogosto je sovražnik izginil, pa se je zopet pojavil drugje, kot da bi se mu ničesar ne zgodilo. Večkrat je to tudi bilo res, kajti ameriške obo rožene sile in njihovi zavezniki niso iskali zalog, ki jih je sovražnik imel in ima še zmeraj skrite po vsem Južnem Vietnamu. Sedaj je naša armada prišla do spoznanja, da je treba ne samo preganjati sovražnikove čete, ampak še bolj odkrivati sovražnikove utrjene postojanke, skladišča, za klonišča itd. in tam uničiti vse, kar pride pod roke. Da pa sovražnik ne bo mogel hitro prepeljavati svojih zalog, so naše čete izbrale zelo obsežne akcijske programe, ki vklju čujejo na stotine kvadratnih milj prostora. Mišnica, ki se vanjo ujame sovražnik, je torej res velika. Lahko se zgodi da se sovražnikove čete izmaknejo poginu, toda svojih za log ne morejo več spraviti na varno. Ta nova taktika je postala huda rana za komuniste Ne morejo več tako lahko obnavljati zgubljenega materi-jala, streliva, orožja, hrane kot preje, kajti tudi njihove za loge daleč v Severnem Vietnamu niso več neizčrpne. Dotok iz južne Kitajske tudi peša, ker je kitajski promet ohrome radi državljanske vojne. Komunisti imajo torej vsega man na razpolago, zato morajo pa tudi z vsem racijonalno go spodariti, da ne pridejo v preveliko stisko. Miniranje rek pa ni nobena novotarija. Komunisti že več let poskušajo zapreti rečni promet na reki, ki pelje od morja v Saigon. Pri tem se spuščajo v drzne akcije, ne gledajo na človeške žrtve, ki jih imajo pri tem in ki so baje kar velike. Ako sedaj začenjajo tudi ameriška letala minirati vietnamske reke, je to nekaj, kar v Vietnamu ne more veljati kot senzacija. Komunisti na te dodatne akcije ameriških in saigon-skih čet reagirajo po svoje z večjim terorjem, ki ga izvajajo ne samo na deželi, ampak tudi po mestih in trgih. Pri tem ne pokajo samo bombe, šrapneli in granate, sedaj so prišle do veljave tudi rakete. Pri tem se je pokazalo, da ne more biti promet na partizanskih krajih obupno slab. Ako bi bil, ne bi komunisti mogli prevažati težkih min in granat, minometov, topov itd. Naše oborožene sile so pa postavljene pred nov probr lem. Preje so računale, da jih more sovražnik nadlegovati’ le takrat, kadar se jim more približati največ na dobre 2-3 milje. Zadnji napad z raketami na vojaško postojanko Da Nang je pa pokazal, da so bila sovražnikova oporišča že 4-6 milj oddaljena od središča Da Nanga. To se pravi: naša oporišča bodo morala svoje obrobne utrdbe pomakniti 5-6 milj zunaj središča. Tehnično to ne dela teže, toda vzdrževanje tako zelo oddaljenih zunanjih utrdb pa lahko postane zelo drago, ne toliko v denarju kot v moštvu, ki je potrebno za obrambo zunanjih utrdb. Spremenjena metoda vojskovanja ima seveda tudi svoj političen cilj, drugače je ne bi nihče rabil. Zdi se, da so v Pentagonu prišli do prepričanja, da le optimisti lahko računajo s hitrim koncem vietnamske vojne in da se je v resnici treba pripraviti na dolgo dobo. Ni pa s tem rečeno, da bi bila intenziteta vojevanja zmeraj tako huda, kot je sedaj. Se prav lahko zgodi, da bodo komunisti sami prešli nazaj na navadno partizansko vojskovanje, ki potem utegne samo po sebi zaspati. Nekaj podobnega se je zgodilo na primer na Malaj- porazgubili v džungle, kjer jih nihče ne moti, dokler so pri 681-9675. Mrs. Osredkar je va-miru. Prav tako se je končala tudi državljanska vojna na Filipinih. Strogo vzeto še danes ni končana. Še zmeraj obstojajo partizanska gnezda, ki vznemirjajo ljudi, toda se takoj skrijejo, kakor hitro začutijo, da so jim varnostni organi za petami. Vsekakor ne bi mogli sedanje spremenjene metode vojskovanja smatrati za začetek nove dobe vojskovanja, hujše od dosedanjih. Ali je to res, se bo moralo šele pokazati. Pokazalo se pa ne bo tako hitro. Kajti prometna zmeda na Kitajskem ne dovoljuje komunistom, da bi se aktivnejše udejstvovali kje drugje kot v tipičnih partizanskih akcijah. Vojskovanje nam torej ne bo prineslo ne presenečenj ne razočaranj. Kdor jih pričakuje, naj jih rajše išče v politiki okoli Vietnama. BESEDA IZ NARODA la] vse se sSiši? Ois Ži-ieiniei prvifi sle-venskih prafilkeiiMisfii-niti žrtev CLEVELAND, O. — Letos Joteka že 25 let, odkar so začele padati najprej po ljubljanskih u-licah, nato pa po vsej slovenski zemlji prve žrtve komunističnih morilcev. Dne 21. svečana-febru-arja je bilo 25 let, odkar je bil zahrbtno ustreljen v Tavčarjevi ulici v Ljubljani znani slovenski gospodarstvenik iz nap rednih skem polotoku. Tudi tam so se angleške čete leta borile z vrst Avgust Praprotnik. KPS si malajskimi partizani, dokler niso partizani omagali in se'je menda kar po žrebu izbrala CLEVELAND, O. — Sedaj, ko so nastopili prvi pomladanski dnevi, se sosedje večkrat pomenijo o novicah in dogodkih v slovenski okolici. Prisluhnimo pogovoru Jerce in Janeza. Janez: “Pomlad je, že zopet bo veselo — zabave, spomladanski koncerti, večerje in plesi...’ Jerca: “Da, res, zvončki in vijolice že budno cveto — vesela sem prebujajoče se narave.” Janez: “Fantje bomo zopet veselo zapeli vračajoč se od zabav. Slišal sem, da bo SAVA priredila pester večer.” Jerca: “Da in tema je “Zlati časi”. Dvorana sv. Vida bo temi primerno okrašena.” Janez: “SAVA obljublja zelo, zelo lep večer.” Jerca: “Da in ob zvokih “Tivoli Quintet-a” boš lahko tudi prepeval.” Janez: “Povabim te, da skupaj greva na Savino prireditev.” Jerca: “Prav, želim videti, kaj vse bodo SAVANI pripravili.” Janez: “Še danes bom kupil vstopnice.” Prav tedaj pride mimo Savan Miha in ko zagleda Jerco in Jase ustavi ter zakliče: Miha: “Vabim vaju na Savin večer “Zlati časi”. Janez: “Ravno prav prihajaš. Ali imaš kakšno vstopnico?” Miha: “Seveda, me veseli, da jo želiš. Hočeš dve ali tri?” Janez: “Pa vzemiva tri: še eno za mamo, ki bi tudi rada šla.” Jerca: “Ali lahko?” Miha: “‘Zakaj pa ne, saj moji starši tudi gredo. Saj ni treba semi-formal obleke, kakor se širijo napačne govorice.” Jerca: “Dobro, da si to povedal.” Miha: “Na, tu so tri vstopnice. Na svidenje, 1. aprila, Jerca in Janez.” Vse prijateljem SAVANI kličemo na svidenje 1. aprila pri Sv. Vidu! Ponovno prosimo, nabavite si vstopnice sedaj, gotovo pa do 25. marca. Naprodaj so pri vseh članih SAVE, ali pa kličite 881-2599. SAVANI neza, njega za žrtev. S poti se je odločila spraviti — kakor so takrat po Ljubljani govorili — “reakcionarnega slovenskega kapitalista”. Abiturient Edi Brajnik s terenskim priimkom Štefan je bil odločen, da mora atentat izvršiti. Pozneje je bil za to delo razglašen za “narodnega heroja”. Za slučaj, da bi Italijani podvzeli kako poizvedovalno akcijo za morilcem in njegovimi pomočniki ter za idejnimi očeti umora, so se na predvečer tega atentata iz Ljubljane umaknili, v kolikor so bili takrat seveda še v njej, vsi člani CK KPS in IO OF. Ljubljana takrat še ni bila obdana z bodečo žico. Zavetje so dobili pri svojih pristaših na Posavju odnosno na Barju. Vendar njihov strah pred Italijani je bil prazen. Tem še na misel ni prihajalo, da bi iskali krivcev umora. V četrtek, 16. t. m., bo 25 let, odkar je dal svoje življenje za sloVensko in katoliško stvar prvi akademik ljubljanske univerze Franček Župec. Dva dni za njim to je 18. marca 1942, pa je padel za isto stvar drugi slovenski katoliški visokošolec Jaroslav Kikelj. Tako sta bila med prvimi ki sta dala svoji mladi življenji za naj večje fdeale našega naroda, dva mlada slovenska visoko-šolca. Atentat na nju je bil napravljen točno tako kot oni na Praprotnika. Komunistična partija Slovenije je bila prepričana, da bo s temi žrtvami ustrahovala slovensko nekomunistično skupnost. Dosegla pa je ravno nasprotno. Začel se je boj, zagri zen, krvav, bratomorni, ki je trajal v nezmanjšani meri vse do konca vojske in revolucije, ko je rdeča tiranija sedla za vrat našemu narodu ne iz svoje moči, marveč v prvi vrsti s pomočjo Sovjetske zveze in njenih takratnih zapadnih vojnih zaveznikov. Odtlej do danes pa je čas že v veliki meri razčistil položaj in duha doma in po svetu. Svet danes že dobro ve, kdo se je boril odn. se še bori za resnično svobodo in za pravo demokracijo ne samo svojemu narodu, marveč človeštvu sploh. S tem pa postaja tudi veličina teh naših prvih in vseh njim sledečih žrtev vsak dan večja in j membnejša. Eden od po rdečih za smrt zaznamovanih ruhinja in oskrbnica prostorov. Letos imamo v načrtu večjo modernizacijo doma. Tako smo oddali naročilo za namestitev klimatskih naprav v glavni dvorani Bell Refrigeration Co. in proučujemo, če je potrebno to namestiti tudi v drugih Domovih prostorih. Klimatske naprave v gl. dvorani bodo nameščene prihodnji mesec. Prav tako proučujemo električno napeljavo in razsvetljavo in predloge za njuno modernizacijo. V načrtu je obnova stropa in sten glavne dvorane. Poletna kegljaška zveza bo začela svoje tekmovanje letos 3. aprila. Trajalo bo 10 tednov. Vsi kegljači bodo upravičeni do udeležbe na družinskem pikniku, ki bo še objavljen. Vsakdo bo pripeljal lahko s seboj tudi po enega gosta. Naša kegljaška liga je pravkar uspešno zaključila svoje tekmovanje z lepim banketom. Nagrade so bile izročene: skupinska V. Clemence, F. Podlogar, D. Kristoff, F. Usic, S. Zagorc, posamezni moški John Copic Jr., pos, ženske V. Campy. Posebna nagrada je bila izročena za popolno igro Franku Hra-villa. Vsem čestitke! Želim se zahvaliti Al in Joe Marn, Franku in Donnie Žnidar, V 3 urah čez Atlantik Senčne strani nadzvočnih potniških letal. Za polet iz New Yorka čez Atlantik v Pariz je potreboval Lindbergh leta 1927 celih 33 ur in 30 minut. Progo, za katero je potrebovalo leta 1957 letalo DC-6 s propelerskimi motorji 14 ur, preletijo zdaj reakcijska potniška letala v sedmih urah. Letala bližnje prihodnosti bodo preletela Atlantik prej kot v 3 urah. To prinaša kup problemov. V načrtu je troje letal, ki bodo zmogla približno dvainpolkrat-no hitrost zvoka: po eno sta pripravili ameriški tovarni Lockheed in Boeing, Angleži in Francozi pa skupno “Concorde”. Ameriška vlada se je odločila za Boeingov načrt, toda letalo, ki bo vzelo na krov do 300 potnikov, ne bo gotovo za reden polet pred letom 1974. Francosko-angleško letalo “Concorde” je manjše in počasnejše, zato pa bo v prometu nemara že leta 1970. Spričo naglega razmaha letalskega prometa se zdi, da so čedalje hitrejša letala upravičena in povsem v skladu s tehničnimi možnostmi. Toda — kaj bo H. Bokal, ki so se pridružili moji imel potnik od tega, če bo lahko lM@e k Stenskega dema m Holmes tmm -o-------- CLEVELAND, O. — Letos ima Slovenski dom na Holmes Avenue sledeči odbor: predsed. Ed Grosel, podpredsed. Ciril Štepec, taj. Al Marn, zapis. Frank Hren, blag. Frank Žnidar, gospodar. od. Henry Bokal, Rose Bizily, nadzor. Joe Hribar, Joe Kozar in Frances Somrak, drugi člani John Terček in Frank Su-starcic, namestnika John Kocis in Ed Kravos. Letos imamo prvič po dolgih letih v naši sredi dve ženski, Rose Bizily in Frances Somrak. Od njiju pričakujemo veliko pomoči. Pozdravljamo v svoji sredi nova direktorja J. Kozarja in H. Bokala. ženi in meni, Tonyju in Elinor Bokal pri čiščenju klubskih prostorov. Gotovo je osvežujoče, če tako krasni ljudje darujejo svojo nedeljo za to. Poleg tega bi se rad zahvalil T. Bokalu za hladilnik, v katerega je mogoče stopiti, in vsem, ki so pomagali pri razstavljanju tega hladilnika in njegovi zopetni postavitvi. Prizadevamo se za ustanovi tev gospodinjskega odbora, v katerem bi imeli rade vse, ki to žele. Katera ima željo pristopiti, naj sporoči Nancy Grosel, 486-0800, Jo Marn 681-6655 ali Elinor Bokal 681-9675. Upam, da nam bo uspelo ustvariti tako organizacijo in bomo z njo deležni prav tako velike podpore, kot jo u-živajo drugi slovenski narodni domovi. Ob koncu bi rad poudaril, da bomo storili vse za modernizacijo doma in za njegov napredek. Družabna in kulturna dejavnost je opešala in dosegla novo nižino, mi bi radi življenje v Domu poživili in prinesli vanj več prireditev'. Bilo bi koristno, če bi več organizacij, kot na primer Klub slov. upokojencev, imeli v Domu vsaj po eno prireditev letno. Z najlepšimi pozdravi Ed Grosel, predsed. Pismo h Florida POMPANO BEACH, Fla. — Spoštovano uredništvo! Kot Vam je znano, se nahajava že nekaj časa na oddihu v tej topli in sončni deželi ameriškega juga. Ves čas najinega bivanja tu sva redno prejemala Ameriško Domovino in sva potom nje izvedela vse novice iz Clevelanda in od drugod. Prejela pa sva tudi precejšnje število pisem in kartic od najinih dobrih prijateljev, katerim se želiva za pozornost in prijaznost prav lepo zahvaliti. Človek je vedno vesel, če se ga kdo spomni Obenem prosiva, da prenehate pošiljanjem v Florido, kajti 23. marca bova zopet v Clevelandu na svojem domu na 18801 Kil-cieer Avenue in bi želela list dobivati tja. Končno voščiva Vam in vsem najinim prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike in pošiljava vsem naj lepše pozdrave! Frank in Rozi Rupert ga dne imele vse družbe, pa naj so takšna letala rentabilna ali ne. ob istem krajevnem času zajtrkoval na primer v Londonu, New Yorku ali Los Angelesu, ker bo pač “letel hitreje od Sonca”, hkrati pa bo porabil dolge ure dragocenega časa za pot na letališče ali po pristanku za prihod na cilj? Ali bo let še doživetje, če bo sedelo v vsaki vrsti po šest ljudi, ki si bodo mogli iz višine 20,000 m ogledovati zemeljsko površje skozi line, iz varnostnih razlogov komaj večje od človeške dlani? Ali bo imel potnik sploh še kakšen odnos do pokrajin pod seboj, ko pa bo iz take višine mesto, kot je Chicago, komaj večje od navadnega gumba, če ga bo glede na vremenske razmere sploh mogoče opaziti? V nadaljnem razvoju bodo letalske line povsem izginile, razgled po pokrajini bodo lahko po- Dajatve Social Security za starost Spet je prišlo nekaj vprašanj, kako je s starostnimi dajatvami za tiste, ki so že dosegli pokojninska leta, pa niso vplačevali v Social Security, ko so bili zaposleni. Najprej je treba poudariti, da je v vseh takih stvareh treba obrniti naravnost na naj-bližnji urad Social Security. Tam so v teh stvareh zelo po-strežljivi in vsakomur radi pojasnijo, kake pravice ima, čim jim pove svoj slučaj in okolno-sti, ki pridejo v poštev. Vsak, ki količkaj misli, da ima pravico na starostno dajatev pri Social Security, ali pa tudi če samo dvomi, naj vpraša narav* nost svoj najbližji urad, pa bo dobil takoj popolno pojasnilo. Na splošno pa velja, da imajo od meseca oktobra 1966 pravico dobivati po $35 na mesec vsi, ki so presegli starost 72 let, tudi če niso vplačali v Social Security dovolj svojih prispevkov, ki torej niso bili starostno zavarovani pri tem uradu. Izplačuje se pa znesek $35 samo od tistega dne, ko kdo zaprosi. Za zamujene mesece ni nič naknadnega izplačila. Vsak naj torej zaprosi takoj. Seveda, kdor dobiva pokojnino iz kake druge javne blagajne, se mu dotični znesek upošteva, odšteje in je njegova Social Security starostna dajatev toliko nižja. Prihranki in drugo zasebno premoženje pa nič ne vpliva na pravico do te dajatve. Ponavljamo torej: Kdorkoli je 72 let star in ne dobiva Social Security, naj zanjo zaprosi pri najbližnjem uradu. Povedati mora, če dobiva kako drugo penzijo ali podporo iz kakega javnega sklada, pa bo stvar najhitreje urejena. A. D. Najboljši lek Feliks je ravno izstopil iz zdravnikovega urada na hodnik, ko tu zadene na svojega starega znanca Miho. Hitro mu potoži, da zadnje čase ga bolezni nad-Nato pa ga zaupno sredovale le še televizijske kamere. Romantična plat potova- ' legujejo. nja z letalom se bo potemtakem j vPraša: umaknila v preteklost. | “Kaj bi ti storil, če bi ti zdrav- Med poglavitne probleme sodi; nik rekel, da boš živel samo še značilni pok pri preboju zvoč-1 mesec dni?” nega zidu. Ker še ni sredstva, ki! “Kaj bi storil?” odgovori Mihi to preprečilo, se torej obetaj ha, “k drugemu bi šel!” človeku dvajsetega stoletja no- va nadloga. In še: zaradi nadzvočnih potniških letal bo treba ustrezno povečati in opremiti letališča. Ko bo ena letalska družba kupila takšna letala, druge iz konkurenčnih razlogov ne bodo smele Ima prav Odvetnik, ki je slovel kot dober pravnik, je zapustil veliko premoženje. V njegovem testamentu so našli sledečo zadnjo voljo: Od norcev sem denar sprejel, Važnost proteinov BALTIMORE, Ma. — Pri pod- Tony in Elinor Bokal sta u- ganah je mogoče povzročiti "čire pravnika klubskih prostorov in v prebavilih v dveh tednih. Nji-odgovorna za najemanje vseh hovi hrani je treba odvzeti samo dvoran. Lahko ju pokličete na proteine. zaostajati in tako jih bodo lepe- norišnici ga zapuščam.” Narošigs že sedaj S¥sJo ¥®fc5i©šii0 inisiisr*© pri CIIWMAN'S CHOICE MEATS 520 EAST 200 STREET IV 1-2386 Imamo prvovrstno sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodce, šunke, riževe in krvave klobase itd. VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Pošiljamo tudi po pošti! MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 15Gth Si. KE 1-9411 ir Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ir Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem, 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. . KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Kanada ob stoletnici Velik in dober mož je zapustil ^anado. Pretekli teden je umrl bil pokopan generalni guver-Jler> general George P. Vanier, P C., D.S.O., M.C., C.D. Kanada izgubo težko občuti. Kanadčani žalujejo ob njegovem grobu, ^er je bil velik mož in dober človek. Vse njegovo življenje je bila tiha in zvesta služba Kanadi in njenemu ljudstvu. Pokojnik le bil vojak, diplomat in državnik. V vseh visokih službah je bil najprej človek-kristjan, zato !e s tako lahkoto in mirnostjo na koncu svoje življenjske poti izročil svojo dušo Stvarniku. V službi bližnjega in skupnosti ni nikdar nehal biti Njegov. Naj vse prebivalce te velike in svobodne zemlje ob vstopu« v ^ugo stoletje spremlja njegov svetal zgled. Bil je zgled vzornega državljana, iki se je toliko Prizadejal, da bi pomagal Kanadčanom postaviti življenje na brine in svete družinske temelje- Da bi spoznali, da samo na leh zdravih temeljih morejo se-banji in prihajajoči rodovi gra-b lepšo bodočnost. ?o kanadski ustavi (British 'rth American Act 1867) ima bovno oblast) nad Kanado alj, v sedanjem primeru kra-ca Elizabeta II. Kraljica sama °sebno danes nad Kanado o-Pravlja bore malo funkcij. Med njimi so sledeče: podeljuje časti In nagrade, odobri razpored častnih mest, ustanavlja nove voja-she nagrade ter imenuje gene-rrinega guvernerja in to na na-5’Vei kanadskega ministrskega Predsednika. Generalni guverner je imeno-Van za dobo petih let in je osebni predstavnik monarha. Izvršno °blast prenaša na ministre. Skli-Cuje parlament na zasedanje in razpušča. Ko je parlament razpuščen, razpisuje nove volit-Ve, seveda po nasvetu ministrskega predsednika. Zakoni, ki lih izglasujeta obe zbornici par-amenta, stopijo v veljavo šele, '° jih podpiše v Kanadi gene-rini guverner, v Angliji pa kra-lea ali kralj. V Angliji že 200 ■l- ni noben monarh odklonil P°dpisa na zakone, ki so jih iz-§ asovali parlamenti. Prerogati-^a krone je tudi napoved vojne lri klepanje miru. Trenutno opravlja posle gene-nega guvernerja predsednik ^ajvišjega kanadskega sodišča. Dq Sedaj so bile najbolj glasno užene želje, naj bi vdova go-jPa Vanier zastopala kraljico o0t generalni guverner. Tudi v a’ kakor pokojni mož, uživa spoštovanje in priljublje- K. S. Novo rojstvo > ob stoletnici Zredno lep večer je bil v so-'1°’ marca, v naj večjem in v bot ha'i T v naj večjem ,1 epšem Royal York hotelu v lo r0n^U- Do 500 ljudi se je zbrale hu s^avnorino večerjo. Banket let U.prirejen kot slavje ob sto-Venici in v počastitev ustanovit-stur-°VG karavane z imenom A-imela'- ^utoliški red Alhambra riu-ie svoje krajevne edinke ^avane”, potujoče skupine.) <3tv eCer ^ bil mednaroden. Roj-^ 0° ^0Ve karavane Asturie je ^am 11 ° mednar°dno obeležje, len ^rihambra je mednaro-'°dn C^ans^vo Asturie je medna-0: v njej so Čehi, Slovaki, ^amofosiske piosše slovenske in druge ozcne iz starega kraja, večja izbira na tem Zah« • kontinentu! evajte brezplačne kataloge j* v svojem jeziku! c®met records 5f* 5 st. Clair Ave. W. ---- Qnt Canada Slovenci, Hrvati, Poljaki, Latvijci. Vrata so še odprta... Pri glavni mizi sta poleg Kanadčanov sedela tudi ameriški in mehiški konzul. Pozdrave z najboljšimi željami je poslala sama angleška kraljica. Poleg nje pa tudi belgijski in bolgarski kralj. Vsekakor prvovrstna mednarodnost. Živimo v dobi ekumenizma. Tudi omenjeni banket je imel ekumensko označbo. Duhovnost je predstavljal torontski nadškof prevzv. Philip F. Pocock, tuzemsko oblast pa zvezni minister za zdravstvo Mr. Allan J. MacEachen, ki je bil tudi slavnostni govornik. Poleg njiju so bili še katoliški poslanci in člani mestnega sveta, predstavniki reda Alhambra in sam W. S. Wright, potentat framasonskega Rameses templja. Tako zvani Shrinerji so imeli tudi med gosti lepo skupino, ki je po večerji izvajala obhodnico z godbo. Predsedstvo večera je imel veliki poveljnik nove karavane Mr. Joseph Brousek. Poleg omenjenih pozdravov je treba omeniti še dva, in sicer pismo ministrskega predsed. L. B. Pear-sona iz Otawe, ki ga je prebral njegov miinister, in pa telegram globoke vsebine generalnega guvernerja George P. Vanier-ja, ki ga je prebral J. E. Walker, član parlamenta in parlamentarni tajnik. Ker je bil telegram verjetno med zadnjimi dokumenti pokojnega guvernerja, zato ga objavljamo na drugem mestu v celoti. Naj bo tudi nam Slovencem kot njegova srčna poslanica. Ob tem banketu naj še to pripomnim, da so v veliki dvorani imeli tudi Slovenci svoje omizje. Vsi, ki so bili zraven, so bili veseli in ponosni, da so mogli prisostvovati temu lepemu večeru. Dva izmed ciljev reda Alhambra sta: medsebojno prija- teljstvo in družabnost ter skrb in pomoč duševno zaostalim o-trokom. V novi “karavani” je Peter Markeš v odboru, poleg njega pa so še člani “Sir Nobles” slovenski rojaki: rev. F. Skumavc, Aleš G. Krek, A. Muhič, B. Košir in Jakob Kvas. Telegram pokojnega guvernerja generala George P. Vanier-a Gospodu Josephu Brousek,' predsedniku večera, ki ga ob stoletnici Kanade prireja Red Alhambra, v Royal York Hotelu, Toronto. Vsem sodelujočim na banketu Reda Alhambra pošiljam prisrčne pozdrave in najboljše želje. Delo, ki ga opravlja vaš Red, je nekaj, na kar morete biti ponosni vsi. Ni in ne more biti vzvišenega znaka človekoljubnosti, kot je naše toplo zadržanje do tistih, ki so manj srečni kot mi. Človek se pokaže res velikega takrat, ko se skloni in ponudi roko v pomoč. Naš Gospod nas opominja: “Karkoli ste storili kateremu teh mojih najmanjših, to ste meni storili.” V tem veku avtomatov in individualizma se čudno sliši, da svet na novo spoznava preprosto resnico, ki je bila pozabljena že od srednjega veka. Ta resnica pa je, da imajo umsko zaostali, ki so na eni strani tako zelo prikrajšani, skoraj vedno od Stvarnika kake posebne sposobnosti in talente, ki jih drugi nimajo. Ti talenti se izražajo bodisi v večji dovzetnosti, ali v navezanosti ali pa v enostavni preprostosti. Razumsko zaostal je kot otrok božji često in v gotovem oziru bliže Stvarniku kot smo mi. George P. Vanier. Pripis poročevalca: Duhovno bogata oporoka velikega moža, ki je 12 ur nato, ko je bil gornji telegram prebran in z navdušenjem sprejet, že stopil pred svojega Stvarnika, da sprejme plačilo. Za visokimi cilji, s širokim srcem in dobro voljo v nesebičnem delu Nekako tako bi v enem stavku označil delo male skupine ljudi, Slovencev v Torontu, ki se mesečno zbirajo na sestankih pod skromnim imenom misijonskega krožka. Mogoče bo kdo oporekal, češ naj bi njihovo delo ostalo skrito, znano samo Očetu. Res je, prav bi bilo tako. Vendar se pa lahko piše o delu in istočasno molči o osebah, saj ima pisanje o tem delu en sam dober namen: da bi iskra teh poročil užgala še tu pa tam kak plamenččk, kako lučko za kak višji cilj. Če krščanstvo v svojih prizadevanjih ne seže dalj kot na vrh cerkvenih stopnic vsako nedeljo enkrat, potem je z njim nekaj narobe. Kjer krščansko zanimanje ne seže ven iz prepirov na domačih dvoriščih, potem je obsojeno na okostenelost. Ko je ves izraz krščanstva samo še v iskanju bratove krivde in v u-drihanju po njem, potem je na mestu vprašanje, ali je to še krščanstvo. Toliko je klicev po naši krščanski dejavnosti, da bi ti klici morali udušiti ves hrup in vse prazno besedičenje, ki mu mi pravimo prerekanje in ga včasih celo nazivi jemo s kulturnim u-dejstvovanjem. Prvi četrtek v mesecu marcu je imel Baragov misijonski krožek v Torontu zopet svoj;reden mesečni sestanek. Vsakemu sestanku se pridruži kaka nova duša, nov up, nova moč. Na vsak sestanek prinese predsednik nov kup pisem. Skrita zbirka, ko segajo roke v vrečo, in puščajo v njej svoj dar, je na vsakem sestanku večja. Saj pa je tudi klicev po pomoči vsak mesec več. V srca navzočih sicer vidi samo božje Oko, pa je skoraj gotovo, da je v njih vsak mesec več veselja in zadovoljstva, zlasti ko predsednik prebira zahvale iz daljnih dežel in ko vstajajo pred očmi veseli obrazi neznanih malčkov, ki so se nasitili, ki so dobili oblekco, rožni venec in so zvedeli, da tam daleč preko morja dobre duše mislijo in skrbijo zanje. Za danes samo en primer. Iz Indije je pisal misijonar oče Cukale. Učitelja bi potreboval, pa nima denarja, da bi plačal. Pozna takega učitelja, brez posla je, h krščanstvu se je spreobrnil, žena mu je zbolela, delo je zgubil, enajst ljudi, ki so odvisni od njega, strada. Kdo bi se obvezal vsaj za eno leto, da bi misijonarju poslal vsak mesec 10 dolarjev, da bi on lahko plačal u-čitelja in tako rešil stradajočo družino in misijonarju preskrbel katoliškega učitelja. Misijonski krožek se je takoj odzval in danes enajst ljudi tam daleč v Indiji ne strada več. Kako mogočna zavest krščanske dejavnosti v slovenskih ljudeh, ki so pred 20 leti vse zgubili, danes pa dajejo neznanim, najmanjšim, da bodo verovali. Omenjčni primer je samo e-den izmed mnogih. Koliko pa bi se lahko naredilo, če bi na vsak sestanek prišlo pet oseb več in bi vsakokrat pet rok več seglo v vrečico! Pa še drugič kaka iskra o tem. Iz misijonskega zaledja P. fare Brezmadežne v New Torontu zgodovinsko igro “Krst pri Savici”. Predstava se začne ob pol petih popoldne. Vsi dragi rojaki, mladina in odrasli so najlepše vabljeni, da ob 1200-letnici pokristjanjenja naših pradedov prisostvujejo tej verski drami, ki jo je po Prešernovi pesnitvi prosto priredil moderni slovenski pisatelj Zorko Simčič. Anica Resnik “Krst pri Savici” v New Imml'i TORONTO, Ont. — “Slovensko gledališče” ponovi v nedeljo, 19. marca, v cerkveni dvorani L. Ambrožič st.: OBLJUBA BELA 0010 XXII Vsi ti gospodje so bili, kakor se spominjam, dobri dušni pastirji. Le župniku Hauptmanu bi delal krivico, če bi to trdil. On se je zelo rad podajal v razne gospodarske podvige, čeravno ni imel nič posrečene roke za to. V hlevu sem enkrat naštel 27 glav živine, pa vsa je kazala rebra radi preslabe oskrbe. In marsikatero tele mu je poginilo. Ker je kuharica nosila “fano” na velikem farovškem posestvu in vse delo ona vodila, ni ostal noben moški pri hiši. Tako je bila navadno v hlevu le ena ženska — Mrtanova Franca. Bila je pridna kot mravlja, a vsega dela ni zmogla. Gospod sam se s posestvom ni dosti ukvarjal, to je prepuščal le kuharici. Ona se je pa razumela bolj na kuhinjo, kot na gospodarstvo. Nekoč sem bil povabljen na kosilo ob nekih praznikih. Nič manj kot 17 različnih jedi je prinesla na mizo. Seveda nam jih je večinoma samo “pokazala”, saj jesti več kot do sitega ne moreš. Nekoč sem bil poleg, ko se je gospod jezil nad kuharico radi nekega računa, ki ga mu je poslala trgovina za špecerijo, ki jo je kuharica nakupila za kuhinjo. Grozno je vpil nad njo in ji u-kazal, naj takoj popoka svoje in gre proč, predno ga spravi na “kant”. Tako je bil hud, da sem se ga še jaz bal in če bi bil v ku-haričini koži, bi gotovo tisto minuto odšel od hiše. Ona je pa čisto mirno rekla: “Gospod župnik, še za v mlin bom žito pripravila, potem pa takoj grem.” Midva z župnikom sva šla v pisarno, ker sem imel neke opravke z njim, ona je pa odšla v kaščo. Ko sva se zamudila s pisanjem in govorjenjem kakih 10 minut, pride kuharica in pravi: “Gospod, ta rdeča krava se poja, kam naj jo pa ženem?” In gospod je lepo odgovoril: “Ja kam, k biku, ali ne?” In vsa zadeva je bila rešena. In kuharica je kupovala špecerijo še naprej. Gospod je bil v občinskem odboru, pa vedno sprt z odborniki nasprotnih strank. Nekoč mi je župan potožil: “Saj nobena naša seja ni sklepčna, ker je samo prepir z župnikom.” Ustanovil je “Kmetijsko zadrugo, z ne vem več kakšnimi zavezami. V nekaj letih je prenehala. Tudi v ljubljanskih denarnih zavodih je bil v odborih. Imel je Pa to navado, da je vedno zelo pozno pristopal pred oltar. Po evangeliju je odšel na prižnico. Najprej dolga o-znanila in še malo nas je za kako reč okregal, nato morda okliči za poroke, ki so bili takrat zelo dolgi in natančni, nato pa začel pridigo, ki ji je vsetej napravil dolg uvod; tako dolg, cia gg nam ne zdelo nič prekratko, če bi dejal — amen. Namesto tega je pa vselej dejal- In to naj bo uvod v današnji govor, na katerega se pripravite \ imenu Gospodovem. In takrat so se odtrgali še drugi moški, ki so stali za klopmi in pod korom, ter odšli k drugim ven pod lipe ali pa v mežnarjevo gostilno po pol frakla kake spečenine in zabavljali čez župnika- Ko so zaslišali iz prižnice P° dolgem času tišino, so se pa potegnili nazaj v cerkev. Nekoč sem vprašal soseda, kam gre, kar za k maši se mi je zdelo že prepozno, pa mi odgovori: “V cerkev.” Dejal sem mu, da bo zamudil, pa mi pravi: “Na Dobrovo da le tisti dan greš, pa ne zamudiš.” Ko sem moral k njemu pred poroko na “spraševanje”, je najprvo pokleknil k eni omari in se pripognil in segel pod njo, pa vzel steklenico, ki je bila skoraj polna še dobrega jagodovega žganja. Natočil ga je v kozarček in tudi sebi polovico. Trknila sva in izpila. Meni ga je natočil še enega, potem pa steklenico položil nazaj pod omaro in dejal: “Tukaj notri naša kuharica nikdar prahu ne briše, zato je to žganje najbolj varno tu, drugače bi ga kar hitro kakim svojim stočila. Potem je on pisal in pogovarjala sva se o raznih zadevah, ki niso bile nič podobne kakemu spraševanju. Ko je ura u-darila tričetrt na osem, se je spomnil: “Oh zdaj moram pa v šolo, pa še nič nisem pripravil.” Potem je spravil neke papirje skupaj in sva šla. Do šole je kakih osem minut hoda. Ob osmih je moral nastopiti v 7. razredu kot katehet. Ker sva prav do šole imela vse drugo govorjenje, kot za kar sem prišel, sem ga pri slovesu vprašal, kdaj naj pridem k spraševanju. Dejal mi je: “Nič ne hodi; kar tako naj ostane v hiši, kot je sedaj, pa bo dobro.” In sva se ločila. (Dalje sledi) tajništvu in Belo hišo v Wa-shingtonu. Poslaništvo v New Delhiju je sprejelo Svetlano v zaščito, pa jo poslalo v petek z letalom v Rim v Italiji, od koder je v soboto odšla v Švico. Združene države so poskrbele Stalinovi hčerki zatočišče v eni od držav Evrope, ker niso marale spraviti v zadrego Moskvo, s katero sedaj govore o omejitvi prodaje in nakupov atomskega orožja in se pripravljajo na razgovore o zamrznitvi ofenzivnih in defenzivnih raketnih sistemov. Beg Stalinove hčerke v le- SwaSlasia IfaSin ja dobila zavoljo ¥ Evropi WASHINGTON, D.C. — Hčerka pokojnega ruskega komunističnega diktatorja Jožefa Stalina Svetlana je zaprosila pretekli ponedeljek na ameriškem poslaništvu v New Delhiju v Indiji za politično zatočišče v Združenih državah. Prošnja je iznenadila tako osobje na poslaništvu, kot osobje v državnem CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CLEANING LADY For one day week. Monday or Wednesday. Good salary. Call collect AL 1-5421 (52) FEMALE HELP TYPIST Exec. I.B.M. ELEC. Experience. Large new office, located Michigan ave. and Madison St. Age 20 to 30. Close to all transp. $&5 wk. plus Co. benefits. Call Mr. Hall, Advancement Inc. FI 6-6850. (52) PEAL ESTATE FOR SALE V BLAG SPOMIN OB DEVETI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE August Koliander Preminul je dne 12. marca 1958. V večnem spominu bo pravični. Upamo Gospoda, zakaj pri Njem je usmiljenje, pri Njem je obilno rešenje. Večna luč naj mu sveti! Žalujoči: MR. & MRS. AUGUST KOLLANDER Cleveland, O., 14. marca 1967. g WISCONSIN 5 BEDRM. house, 4 lots, Mod. plumbing, 3 churches, fish, sch., bus. Widow will sacrifice for $8,900. Mrs. Henry Henk, Box 78, Stone Lake, Wis. PH. 865-2074. (51) ¥ SPOJIH OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NASA PREDOBRA SOPROGA, MAMA IN STARA MATI Mary Salomon Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 14. marca 1953 Daruj, Gospod, ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: SOPROG, HČI, sinovi, ZET IN SNAHE, VNUK IN VNUKINJE Cleveland, 14. marca 1967. . : :V CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINIST - (PRODUCTION) ® HONER O TURRET LATHE a HAND SCREW OPERATORS © TOOLMAKERS (Journeyman) a I. D. GRINDER Must be experienced and work to close tolerance. Must be available for day or night shift. ALSO DESIGN ENGINEER Top wages and high night shift premium. Liberal fringe benefits. 8 paid holidays. Company paid insurance and hosp. Pension and excellent company benefits. Contact MR. WILLS 9 to 11 A.M. — 1:30 to 3:30 P.M. Monday thru Friday ACME INDUSTRIAL CO, tu praznovanja 50-letnice zmage komunistične revolucije v Rusiji je že sam po sebi za Moskvo dovolj nerodna in neprijetna stvar. Da smo še v času mrzle vojne, bi ga Washington brez dvoma lahko temeljito izrabil v propagandne namene. CLEVELAND, O. MALI OGLASf V najem Oddamo 4 sobe, na novo deko-rirane, blizu St. Clair Ave., in E. 79 St. Kličite EX 1-1791. —(10,14 mar) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, spodaj, plinski furnez, lepo dvorišče, na 1074 E. 71 St. Kličite po 5:30 uri HE 1-8084. (14,15,17 mar) V najem Štiri neopremljene sobe se oddajo na 10603 Way Ave. Najemnina $55. (51) Ženske dobijo delo Tovarniška delavke Iščemo ženske za lahko skupinsko in zavij alno delo. Starost neomejena. Stalno delo, dobra plača od ure. TRANSPARENT Specialljf Oorp. 3828 E. 91 St. (med Harvard & Union) (54) Iščemo kuharico SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Moški dobijo delo jlACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Too! Go. 8784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDRQTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES .-I ; -F GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS F. 222 N. Laflin 666-4122 (52) CTERIGAL " »TROLLED i Mmmts m DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno f" od 8.15 dop. do S. pop. ali kličite / 341-1708 / za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (53) Vi ste povabljeni Vsi v tej novi trgovini Vam nudimo našo osebno postrežbo. Pridite, prosimo. Mi Vas želimo srečati. Obljubljamo, da bo Vaše nakupovanje hrane za Vas prijetna skušnja vselej, kadar boste obiskali Pick*N-Pay. MAHCH 14, W7 ■ v.. ':.i.. ‘ mmmmMmmmu« ir A link, ' ^ 12^ BILL REEVES Store Manager DENNIS BRADY Asst. Manager XXi'. 1 SiliffyBs: DOMINIC CIANCIBELLA MIKE MARTELLO Meat Manager Produce Manager .■i; i' ELEANOR WOODRING Head Cashier ScknPay FREE PARH1NG Et iPJIM 9-A. M. WEDNESDAY... MARCH 15th, 1967 ..'7 r~~ r" ~ ' 7434 ST. CLAIR AVE. CORNER OF EAST 74th ST. Pick-N-Pay is proud to bring the residents of the 74th and St. Clair area a brand new Super Market. This is a bright gem of a store with all the shopping conveniences made famous by Pick-N-Pay. It's a quality store - filled with good things to eat. And, the prices are reasonable. You are cordially invited to our Grand Opening celebration/ • ' ; f. FREE I FREE I FREE FREE I FREE CHOCOLATE MILK ONE QUART FARMVIEW CHOCOLATE MILK OR BUTTERMILK FREE WltH THE PURCHASE OF HALF GALLON TWIN PAK MILK GOOD THRU SATURDAY, MARCH 18th / WHITE BREAD TRY OUR WHITE BREAD irs FRESH AND NOURISHING BUY ONE 16-OZ. LOAF FOR 22c AND GET ONE FREE GOOD THRU SATURDAY, MARCH 18th 2-lb. BAG smmmmi BUY 1-LB. PACKAGE OF ARMOUR'S SKINLESS WIENERS AND GET A 2-LB. BAG OF SAUERKRAUT FREE GOOD THRU SATURDAY, MARCH 18th 3-lb. Bag Yellow ONIONS WITH PURCHASE OF ANY 10-LB. BAG POTATOES GOOD THRU SATURDAY, MARCH 18th TASTl-O-HA FISH STICKS BUY 1 8-OZ. PACKAGE TASTE-O-SEA FISH STICKS AND GET AN 8-OZ. PACKAGE FREE GOOD THRU SATURDAY, MARCH 18th Hr 0\ JOP D \ HOTPOINT t7-CU. FT. UPRIGHT \ FREEZER MOTOROLA COLOR TV WALNUT CONSOLE CABINET 20 AUTUMN FRUIT DISH SETS . . 36 30 x50 THROW RUGS ,10 BORG BATHROOM SCALES 7 BALENCIA PERFUME SETS 10 PRESTO 12'' FRY PANS 12 THERMO BLANKETS 5 PROCTOR STEAM IRONS 10 STRAINER-DRAINER COOKERS WITH LOCK-ON-LID (40-PIECE SETTING) 5 G.E. 11" PORTABLE TV SETS REGISTER STARTING MARCH 15th Thru MARCH 25th DRAWING WILL TAKE PLACE MARCH 25th AT 6:00 P.M. _ yOV DO NOT HAVE TO BE PRESENT TO WIN .. 'hi" :