?oštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka Din !•—.
NOVEMBER
■I p vsi svet.
2 S Ver. du8e
3	N 21. pob.
4	P Karel )
5	T Caharija
6	S Lenart
7	C Janez
8	P Bogomir
9	S Teodor
16 S Otmar
17	N 23. pob,
18	P Odon $
19	T Elizabeta
20	S Feliks V.
21	C Dar. Mar.
22	P Cecilija
23	S Klemen
24	N 24. pob,
10 N 22. pob. © 25 P Katarina
11	P Martin
12	T Avr^lij
13	S Stanislav
14	O Jozafat
15	P Leopold
26	T Silv. ®
27	S Virgilij
28	O Gregor
29	P Saturnin
30	S Andrej
V 30 dneh 30 številk
NAHODA"
LJUBLJANA. — NEBOTIČNIK
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
G LAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po eeniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Bolgarija bo likvidirala vsa neurejena vprašanja s sosedi
Iz Gospodarskega in kulturnega društva na Viču nam pišejo
Strašna smrt v narasli Dravi Kmetje v boju za gospodarsko neodvisnost Naša vas — Kultura

Št. 211 Izhaja vsak dan	V Ljubljani V petek, dne 29. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto 1.
Kakšne nažrte prinaša Bado&lio?
Abesinsko prodiranje na iugu
Italijani demantiralo abesinske uspehe, a
več tolmačili kot civilizatorične, marveč kot pravo vojno. S prihodom Badoglia bodo nastopile velike izpremembe tako v upravi do-sedaj zavzetih krajev kakor v samem poveljstvu raznih čet.
Nove čete za Libijo
London, 28. novembra. AA. Reuter poroča iz Rima, da bo italijanska vlada po mnenju tamošnjih krogov najbrže poslala v Libijo nove čete. Po snočnjih vesteh bo poslala v Libijo dve diviziji v skupni moči 34.000 mož. V Rimu trdijo, da bi morale te čete že prej oditi v severno Afriko, da pa je bil njihov odhod odložen v zadnjem hipu na podlagi poročil o odložitvi sestanka odbora osemnajstih v Ženevi.
Italijanske notranje težave
Pariz, 28. novembra. Agencija Havas poroča: »Oeuvre« je davi objavil poročilo iz Londona, da vlada tam vedno večje zanimanje za italijanske notranje-politične dogodke. Nedavna poročila iz Milana, ki so jih objavili londonski listi in ki govore sicer zelo obzirno o vedno večjih težavah fašističnega režima, so izzvala prav posebno pozornost. Politični krogi ugotavljajo, da pripisuje Mussolini te notranje politične težave sankcijam, toda neupravičeno, ker Italija stvarno še ni ,pričela čutiti pravih učinkov gospodarskih sankcij. Res pa je, da povzročajo veliko nezadovoljstvo bremena, ki jih Mussolini nalaga narodu zaradi vojne v Vzhodni Afriki. Vsekakor se ima italijanska vlada zahvaliti patriotski reakciji, ki so jo izzvale sankcije, da ni naletela še na večje težave.
Položaj v Francij»
Herriot z iavalom t
V torefc
Kako je z Makalo?
London, 28. novembra. Reuter poroča: Istega dne, ko je Badoglio prevzel vrhovno poveljstvo italijanske vojske v Vzhodni Afriki, z nalogo, da izvede naglo ofenzivo in zavzame vzhodno Abesinijo, preden nastopi nova deževna doba, so se vršile v Addis-Abebi velike manifestacije spričo vesti o abesinskih zmagah na severni in južni fronti. Sicer je res, da še niso potrjene vesti o evakuaciji Mahale in da jih predvsem ne potrjujejo iz neodvisnih virov, vendarle pa se je moglo ugotoviti, da Italijani niso mogli nikjer razviti nove aktivnosti, a tudi ne preprečiti koncentracije abesinske vojske. Verjetno je, da se bo na jugu v kratkem pričela velika bitka, ki so si jo Italijani toliko želeli, a so se ji Abesinci cela dva meseca izogibali.
V	tembijskih gorah se italijanska^ akcija nadaljuje. Izvedelo se je, da bodo skušali prodirati vzdolž reke Takaze proti Gondarju.
V Ogadenu dežuje
V	Ogadenu še vedno močno dežuje. Nalivi zelo ovirajo italijanske operacije. Le italijanska letala so še aktivna.
Iz Hararja poroča poročevalec agencije, da je izvedel od abesinskega vrhovnega poveljstva, da je ras Nasibu premestil svoj glavni stan’ iz Džidžige v neki kraj južno Dagabura. Prodiranje Abesincev proti jugu se nadaljuje. Značilno je, da se Abesinci nadejajo, da bodo do 5. decembra ob obletnici incidenta pri IJal-ualu, ta kraj spet zavzeli.
Italijanska letala neprestano bombardirajo abesinske vasi in skušajo za vsako ceno preprečiti koncentracijo abesinske vojske. Pričakovati je, da se bo pričela tudi večja ofenziva italijanskih motoriziranih oddelkov. Baje so že izdana povelja za prodiranje Italijanov proti Džidžigi. Toda Abesinci so se med tem že pripravili na obrambo teh pokrajin in nameravajo za vsako ceno braniti svoje postojanke.
Snoči v Addis-Abebo ni prispelo nikako novo poročilo o evakuaciji Mahale. Vladni krogi so mnenja, da so askari še vedno v tem kraju. V vsakem primeru abesinska vojska na severu nima naloge znova zasesti to mesto.
Italijanski demanti
Rim, 28. novembra. Agencija Stefani poroča: Agencija Pveuter, Havas in druge tekmujejo med seboj v razširjanju vesti iz Addis-Abebe o sijajnih abesinskih zmagah. Po teh vesteh, naj bi neguševa vojska ponovno zavzela Gorahaj in Gerlogubi. 100.000 vojakov rasa Deste naj bi prodrlo celih 300 km daleč v italijansko Somalijo in zavzelo Istrijo in Bajdoaje. Italijanske čete na severni fronti naj bi bile zapustile Makalo in se umaknile proti Adigratu. Vsekakor ni potrebno, da se take pretirane vesti demantirajo. Stvarna situacija je taka, da Italijani sigurno dominirajo na doslej zavzetih pozicijah.
Rim, 28. novembra. AA. Uradni krogi so snoči tudi formalno demantirali vest, da bi bil maršal Badoglio pred svojim odhodom iz Rima dobil nalog, naj prične ofenzivo proti jezeru Gani.
Zastoj na severu
Pariz, 28. novembra. Posebni poročevalec agencije Havas poroča iz Addis-Abebe: Abesinski politični krogi poudarjajo, da so Italijani prekinili vse svoje operacije na fronti v Tigri iz naslednjih razlogov: 1. zato, ker so se doslej na italijanski strani borili samo Askari; 2. ker se boje, da ne bi Abesinci prekinili njih prometnih zvez z zaledjem.
Badoglio z novo taktiko?
V	Addis-Abebi so mnenja, da se bo sedanja situacija spremenila in da se bo Badoglio, čim Prevzame poveljstvo, odločil za. noro taktiko.
S fronte ni nikakih novih vesti. Abesinske čete nadaljujejo svoje operacije na odseku Hžidžiga—Dagabur. Iz Desija poročajo, da dnevno odhajajo in prihajajo posamezni abesinski plemenski poglavarji s svojimi oddelki ‘regularne vojske, ki se odpravljajo proti se-veru. V Addis-Abebi so prepričani, da večina abesinskih čet še ni odpotovala iz Desija. proti severu.
. Atnnara, 28. novembra. Ha vosov poročevalec Javijo; Prihod maršala Badoglia pomeni ne le ‘zdatno izpremembo organizacijske službe — temveč tudi spremembo delovnega sistema in Mskovanja. Radi sedanjih težkoč v Evropi mlijani svoje odprave v Abesinijo ne bodo
Pariz, 28. novembra, r. Seja izvršnega odbora radikalno-socialistične stranke, na kateri so razpravljali o politični situaciji glede na bližnje zasedanje parlamenta, je trajala tri ure. Po živahni debati je povzel besedo predsednik stranke Edouard Herriot, ki je V velikem govoru vehementno razložil nevarnost, ki bi nastala v primeru politične krize za francosko republiko in demokracijo. Nato je izvršni odbor radikalno-socialistične stranke sprejel resolucijo, v kateri sprejema z zadovoljstvom na znanje postopanja vlade glede zakonskih dekretov, ki so jih v znatni meri ublažili. Kar se tiče notranjepolitičnega reda, se odbor postavlja na stališče, da je treba uveljaviti potrebne zakone, ki bodo zabranjevali oborožene organizacije. Stranka bo nadaljevala svojo akcijo za spremembo nekih zakonskih dekretov v smislu sklepov, ki so bili sprejeti na kongresu stranke v Parizu. Tudi v bodoče bo ohranila tesne zveze z vsemi demokratskimi silami, rta bi preprečila, da bi se kaka stranka postavila nad državo, ki je edina pozvana, da zaščiti javni red in mir.
Usodna bitVa v tor?%?
Pariz, 28. novembra. Agencija Havas poroča: Večina današnjih listov, ki se bavijo
Pred novimi zapletijajl?
Možnost novih zaplefljajev Pariz, 28. novembra. AA. Snoči sta imela Lava) in Clerk iyet daljši sestanek. Kakor zatrjujejo današnji osti. sta govorila. I.) o prepovedi izvoza petroleja v Italijo, odnosno o dnevu, ko naj se sestane odbor za sankcije, ki naj izda tozadevne odredbe, ž.) o vprašanju sodelovanja francoske vojne mornarice z angleško na Sredozemskem morju v primeru nadaljnjih za pletljajev.
»Oeuvre« pravi,, da zahteva angleška, vlada od francoske čim podrobnejša pojasnila o tem pomorskem sodelovanju, ker že povsem resno računa z zapletljaji, ki bi nastopili takoj po pre-
ne zanikajo bojev
Komunike št. 57
Rim, 28. novembra. AA. Agencija Stefani objavlja naslednji komunike št. 57.
Vrhovni poveljnik v Vzhodni Afriki poroča: Na področju prvega armadnega zbora dovršujejo naše enote svoja utrjevalna dela pri Makali. Obenem nadaljujejo oddelki kolone Mariotti z očiščevanjem terena proti vzhodnemu obronku visoke planote. Letalstvo nadaljuje svoje opazovalne polete.
Asmara, 28. novembra. AA. Poročevalec DNB javlja, da so italijanska opazovalna letala včeraj naletela južno od Kvorama v bližini jezera Ašangi na veliko abesinsko taborišče. Abesinci so obstreljevali italijanska letala.
Pariz, 28. novembra, r. »Malin« je objavil poročilo iz Rima o novih odredbah italijanske vlade proti sankcijam. List poroča, da italijanski vojaški ukrepi, o katerih so se v listih pojavile že neke nepotrjene vesti, nimajo niti od daleč onega pomena, kakor se jim je pripisoval. Odredbe o razmestitvah vojaških oddelkov se nanašajo le na tri divizije.
Italijanske nabiralne akcije
Rim, 28. novembra. AA. Agencija Stefani poroča: Italijanski Rdeči križ je začel zbiralno akcijo starega papirja in drugih odpadkov, iz katerih izdelujejo papir. Ta akcija naj podpre italijansko papirno industrijo. — Turinski meščani so dozdaj zbrali in izročili državi 168 kg zlata. Darovali so nakit, okraske in druge luksuzne predmete.
z zasedanjem poslanske zbornice, je mnenja, da ni pričakovati nikakih posebnih iznenađeni. Listi so mnenja, da bo La valova vlada gotovo odnesla celo glavo iz debate o spornih finančnih vprašanjih ter da bo zanjo šele v nekaj dneh nastala večja nevarnost. Pri tem opozarjajo na politično debato o desničarskih borbenih organizacijah.
Levičarski strankarski listi pa objavljajo borbene članke pod ogromnimi naslovi »Opasnost desničarskih zvez«, »Vpliv bankirjev na narodne poslance«, »Narodni poslanci pod pritiskom ognjenih križev«, »Mobilizacija špekulantov in ognjenih križev« in sličnimi. Glavno glasilo socialistov ponavlja nedavne trditve nekega drugega levičarskega lista o nameri polkovnika de la Rocqueja, da izvrši prevrat.
LavM-C'Tutti
Pariz, 28. novembra. AA. Predsednik vlade l.aval se je danes sestal z italijanskim poslanikom Ceruttijem.
Zauu^ica vlmdi
Pariz, 28. novembra. AA. Vlada je dobila s 345 proti 225 glasovom zaupnico.
povedi izvoza petroleja v Italijo. »Journal« je mnenja, da sta Lava] in. Clerl; govorila tudi o še obstoječih možnostih mirne likvidacije sredozemskega in v/.hodnoaf riškega spora. Proučila sta tudi rezultate dosedanjih razgovorov Mussolinija in Druinmoiida.
London. 28. novembra. AA. Današnji »Mor-ningpost« smatra, da se bb odbor osemnajstih prihodnji teden zanesljivo sestal. List Smatra, da bo odbor vsekakor sprejel sklep o prepovedi izvoza petroleja v Italijo. List trdi tudi, da je-sodelovanje USA pri lej prepovedi že več ali manj zagotovljeno.
Sankcije
ženeva, 28. novembra. AA. Danes sta imela sejo pododbor za finančne sankcije in pododbor za gospodarske sankcije. Proučila sta odgovore raznih vlad na vprašanje o izvedbi sankcij.
Puč v Braziliji
Rio de Janeiro, 28. novembra, j. Oddelki redne vojske so ujeli glavne voditelje revolucionarjev. Uporniki so bili obkoljeni in so se nato sami udali. S tem je smatrati, da je vstaja zadušena. Po poslednjih vesteh iz Natala je guverner spet prevzel oblast. V Resifu je stanje spet normalno.
Predsednik Vargas je izjavil, da je poskus komunistične vstaje popolnoma zadušen. Vojska in organi oblasti so odločno nastopili proti upornikom, a tudi prebivalstvo je pokazalo, da nima ničesar skupnega z revolucionarji. Preostali uporniki so zbežali z motorno ladjo »Santos« nekam proti severu. Pričakovati je, da bodo braziljske vojne ladje v kratkem zajele tudi to ladjo, ker ne razpolaga z mnogo goriva. V Rio de Janeiro so pripeljali doslej okrog tisoč ujetih upornikov. Okrog lOO.(KK) integralistov se je stavilo vladi na razpolago, da se bori proti upornikom.
Ugotovilo se je. da je s parnikom »Santosom« zbežalo okrog 500 upornikov Pred odhodom so razdejali nekaj trgovin in zaobrnili večjo količino blaga. Pri poslednjem spopadu v Pernam-buku je bilo ubitih 100 ustašev..
Slika k poslednjim dogodkom v Braziliji
Komunistična stranka v Braziliji je pod vodstvom Luiza Carlosa Prestesa organizirala splošno vstajo v državi, ki naj bi se po izdelanem -načrtu polagoma razširila na vse južnoameriške države, ki naj bi ustanovile južnoameriško sovjetsko zvezo po vzgledu sovjetske Rusije. Zemljevid zgoraj kaže obseg komunističnega pura v Braziliji, kjer so zdaj boi' z vstaši omejeni na Pernambuco.
Konzultacije Jurija II.
Republikanski voditelji pozvani r avdijenco
Atene, 28. nov. Atenska agencija poroča: Danes bo Nj. Vel. kralj sprejel republikanske politične voditelje Sofnlisa, Kafandarisa in Pa-pa na s ta si ja. Sofulis je bolan. Izjavil je, da ne bo mogel v avdijenco, da pa bo suverenu poslal spomenico, v kateri mu bo razložil slališče liberalne stranke glede na sedanjo situacijo. Papanastasiu in Kafandaris glede avdijence nista ničesar izjavila.
Atene. 28. nov. AA. Poučeni krogi mislijo, da bo nova vlada sestavljena tekom današnjega dne.
Nova vlada v Klajpedi
Kovno, 28. novembra. AA. Voditelj nemške stranke v Klajpedi Baldsuz, ki je sestavil novo vlado, je sklenil, da se ponovno sestane z nemškimi političnimi voditelji, preden predstavi člane svojega kabineta guvernerju.
Vremenska napoved
Novi Sad: Prevladuje jasno v Primorju in v zapadnih krajih, oblačno v sredini države in na jugu. Megla v Podonavju in v Posavju. Dežuje mestoma v Vardarski banovini. Temperatura se je malo dvignila v vseh predelih in v vseh krajih, malo padla pa v Podonavju. Najnižja temperatura Novi Sad —4 C, najvišja Mostar 13 C.
Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme v sredini države, jasno bo v Primorju. Deževalo bo v Vardarski banovini. Temperatura se ne bo veliko spremenila. Sonce vzhaja ob 6.52, zahaja ob 15.59 uri.
Razgovori laval - Cferk
Odlsor osemnajstih se sestane prihodnji teden
Zdravo vzdušje na Balkanu
BoBgania bo Ijkvidirala vsa
neure/ena vprašama i loiecfi
Poaoma oomsmbna islava novega predsednika vlade — Bolgarski poslanik o bralskih odnošaiih do Jgsg&slavile
Sofija, 28. novembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister Kjoseivanov je dal danes opoldne zastopnikom tujih listov v Sofiji o notranji in zunanji politiki svoje vlade tole izjavo:
Razlogi, ki so povzročili zadnjo ministrsko krizo, so vam znani iz izjav, ki jih je o tem dal bivši predsednik vlade Tošev. Naglica in lahkota, s katero je bila sestavljena nova vlada, sta jasen dokaz, da imajo osebe, ki v tej vladi sodelujejo, docela enaka naziranja tako o načinu vladanja, kakor o nalogah, ki naj jih izpolnijo.
V notranji politiki si je postavila vlada, ki ji imam čast predsedovati, kot temeljno nalogo, da pomiri ljudstvo, okrepi edinstvo naroda in dokončno normalizira stanje v državi. Skrbela bo, da s pomočjo zdrave in ustvarjajoče uprave uvede primerno moralo, red, zakonitost in pravičnost. Obenem bo istočasno proučila pogoje in možnosti najpravilnejšega sodelovanja ljudstva pri upravi države.
Obenem bo vlada v okviru finančnih možnosti skušala povečati blagostanje širokih ljudskih krogov. Pri tem svojem delu računa vlada na podporo in aktivno sodelovanje vseh zdravih ljudskih sil.
Zunanja politika Bolgarske, ki so jo vse prejšnje vlade izvajale z izredno doslednostjo, je posledica iskrene želje in neomajne volje bolgarskega ljudstva, ki hoče živeti v miru in v medsebojnem razumevanju z vsemi narodi. V duhu te bistveno miroljubne politike je Bolgarska iskreno pozdravljala in aktivno podpirala vse pobude in podvige mednarodnega značaja, ki so skušale okrepiti mir in omogočiti iskreno sodelovanje med narodi. To pojasnjuje tudi njeno zvestobo in popolno zaupanje napram DN. V tej ustanovi vidi močno sredstvo za urejevanje mednarodnih odnošajev.
Nova vlada bo še posplošila prizadevanja, ki naj okrepe prijateljske stike z vsemi državami. Posebno pozornost pa bo posvetila sosednim na-
rodom, napram katerim izvaja Bolgarska politiko medsebojnega spoštovanja in prisrčnega, prijateljskega sporazumevanja, deleč z njimi splošno željo po okrepitvi miru na Balkanu.
Vlada bo skušala odstraniti, v kolikor bo to od nje odvisno, tudi zadnje ovire in bo pripravljena likvidirati vsa še neurejena vprašanja med Bolgarsko in njenimi sosedi. Zaradi prijateljskega razpoloženja, ki že obstoja na Balkanu in zaradi medsebojne dobre volje, ki vanjo nihče ne dvomi, je vlada prepričana, da bodo mogla tudi ta vprašanja prav lahko dobiti svojo zadovoljivo rešitev. Vlada je globoko prepričana, da bo na ta način pospešila in okrepila delo splošnega miru.
...Zbližan]e dveh bratov, ki hočeta svojo vest očistiti starih zablod...
Beograd, 28. novembra. AA. V zvezi z zadnjimi mednar. dogodki in političnimi spremembami na Bolgarskem je pooblaščeni minister kraljevine Bolgarske na našem dvoru Dimo Kazašov dal zastopniku agencije Avale tole izjavo:
V očeh mnogih se gibajo funkcije DN morda preveč v platonskih sferah, kakor pa na pravi realni zemlji. Za nas Bolgare pa-so imele funkcije Društva narodov vedno in imajo še zdaj docela realno vrednost. Pred desetimi leti nas je DN učinkovito obvarovalo pred zelo veliko nevarnostjo. Kasneje nam je dalo gmotno pomoč v borbi proti gospodarski krizi. Hvalež-nostni oziri nam ne puščajo, da bi se oddaljili od svojih dolžnosti in da tudi v bodoče izpolnimo svoje obveznosti napram DN, čeprav bi bile gmotne in moralne žrtve hude.
Glede odnošajev Bolgarske napram Jugoslaviji in ostalim balkanskim državam je pooblaščeni min. Kazašov izjavil naslednje: Napačno
bi bilo misliti, da pomeni zadnja vladna izpre-memba pri nas obenem izpremembo naše zunanje politike. Ta sprememba, ki je podobna prejšnjim, je nastala zaradi potrebe in ciljev popolnoma notranje narave in nima nobene zveze z bolgarsko zunanjo politiko, ki je ostala, kakor je naglasil predsednik vlade Kjoseivanov neizpretnenjena. Nastala je zato, ker hoče biti izraz narodne, jasno izražene volje in zavesti, ki kaže jasno pot vsem Bolgarom ne glede na njihovo ideološko ali socialno poreklo. Zato ta izprememba ni bila posledica individualnih ali strankarskih zahtev.
Zbliževalua politika z balkanskimi narodi, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo, že davno ni več monopol posameznih oseb ali strank, pač pa odkritosrčni izraz volje celokupnega bolgarskega naroda. V tem leži njena moč in njena vrednost. Razvojne potrebe naše notranje politike nam nalagajo in nam bodo po vsej priliki naložile še niz kombinacij. Raznovrstni pojavi našega notranjega življenja nam bodo narekovali še razna sredstva, da jih bo mogoče urediti. Jasno je, da namen teh sredstev ni izpremeniti bolgarsko zunanjo politiko. Ta politika se ne opira samo na zdravo razumevanje diplomacije, marveč tudi na globoko vkoreninjena stremljenja kolektivne bolgarske duše, na stremljenja Bolgarov, da ustvarijo solidne, trajne,, srečne in bratske slike z Jugoslavijo, stike, ki niso usmerjeni proti nobenemu naših sosedov. Vsem hoče Bolgarska biti prijatelj in sodelavec, ker jo druži skupna usoda, usoda zakasnelega razvoja in gmotnega pomanjkanja. To bo mogoče premagati samo s skupnimi napori.
Kar pa dela naše razmerje z Jugoslavijo še tesnejše in prisrčnejše, pa ni samo zajednica jezika in porekla, marveč prava potreba medsebojnega prisrčnega zbližanja. zbližani:! dveh bratov, ki hočeta svojo vest očistiti starih zablod. Vsi, ki poznajo globine slovanske duše, bodo razumeli to nujno potrebo in to plemenito prizadevanje.
Powatek Ni. Vel. kraiiiee Mame
Bukarešta, 28. novembra. AA. Snoči ob 22.30 je odpotovala v Beograd z dvornim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter s svojim spremstvom. Pred odhodom se je vršila v dvorcu Cotročeni intimna Večerja, ki so ji prisostvovali Nj. Vel. kralj Karel, Nj. Vel. kraljica Marija, romunska kraljica-mati, prestolonaslednik Mihajlo, Nj. Vel. kraljica Jelisaveta. Kraljeviča Tomislav in Andrej večerji nista prisostvovala, ker sta že ob 19. odšla v svoj voz.
Po končani večerji se je ob 22.45 Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu Nj. Vel. kralja Karla, kraljice matere, prestolonaslednika Mihajla in kraljice Jelisavete odpeljala z avtomobilom na postajo Cotročeni, kjer so že bili zbrani predsednik vlade Tataresco, zunanji minister Titulesco, notranji minister Inkulec, minister vojske general An-djelesco, in državni podtajnik za zunanje zadeve Savel Radulesco. S strani dvora so bili navzočni kraljevi pribočniki general Grigoresco, polkovnika Fundecano in Miras-janu, upravnik dvora polkovnik Murderia-nu in dvome gospe Nj. Vel. .romunske kraljice-matere. Poslovitvi so prisostovali da-
Beograd, 27. novembra b. JRZ je v teku zadnjih dni izvršila strankino organizacijo v mnogih krajih države. V srezih, kjer organizacija še ni izvedena, se bo izvedla v teku naslednjih dni. V to svrho so imeli v teku včerajšnjega dne poslanci iz Dunavske banovine, ki pripadajo klubu JRZ, daljšo konferenco s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Na tem sestanku so se poslanci Dunavske banovine soglasno izrekli za politiko, ki jo sprovaja predsednik vlade. Včeraj se je izvršilo tudi konstituiranje JRZ za področje uprave mesta Begrada. Konferenca zaupnikov se je vršila v hotelu Paris na Terazijah. Za predsednika JRZ je bil izvoljen član glavnega odbora bivše radikalne stranke, minister za javna dela inž. Miloš Bobič, za prvega podpredsednika pa Radomir Spasović. V odbor je bil izvoljen tudi bivši minister in prvak radikalne stranke Krsta Miletič.
četrta seja glede razdolžitve kmetov
Beograd, 27. novembra, b. širši odbor narodnih poslancev kluba JRZ za proučavanje vprašanj o razdolžitvi kmetov je imel danes ponoldne ob 5. četrto sejo. Današnji seji je predsedoval poslanec Boj Cvrkic. Seji je prisostvovalo okrog 20 narodnih poslancev. Sad teh konferenc bo načrt zakona, ki naj definitivno reši to naše vele-važno gospodarsko vprašanje. Osnovo tega zakonskega načrta je izdelal bivši minister dr. Marko Kožulj.
Seja vlade
Beograd, 28. novembra, b. Danes se je vršila seja ministrskega sveta. Iz te seje je dal minister za šume in rude g. Djura Jankovič zbranim časnikarjem sledeči komunike:
lje zastopniki vojaških in civilnih oblastev, mestni poveljnik, prefekt Bukarešte in od-poslanstvo oficirjev devetega lovskega polka kralja Aleksandra s polkovnikom Or jasa-nom na čelu. Od jugoslovanskega poslaništva so bili prisotni soproga poslanika dr. Ninka Periča, odpravnik poslov Adamovič in vojaški odposlanec polkovnik Burja s soprogo.
Beograd, 28. novembra, b. Danes popoldne ob 4.52 se je vrnila iz Romunije Nj. Vel, kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem v spremstvu dvorne dame in adjutanta Mošickega. Na kolodvoru so pričakovali visoke goste mladi kralj Peter II., kraljevski namestnik knez Pavle z Nj. Vis. kneginjo Olgo in knezom Nikolo. Kraljevska namestnika Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, minister vojske in mornarice general Peter Živkovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho, dvome dame Grujičeva, Srskičeva in Lozančeva, civilna hiša Nj. Vel. kralja ter romunski poslanik na našem dvoru minister Guranescu z gospo in vsem osebjem poslaništva.
K a. seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes popold-ne pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, so bila rešena različna resorna vprašanja, izmed katerih tudi vprašanja: 1. gradba nove železniške proge Ustiprača—Foča s tem, da se z deli prične takoj v državni režiji; 2. Otvoritev kredita 50 milijonov dinarjev za preskrbo z vodo brezvodnim krajem, s tem, da minister za javne zgradbe izdela detajlni predlog. O tem bo ministrski svet naknadno poročal. Minister za promet je poročal o razgovorih, ki jih je vodil z romunskim prometnim ministrom v pogledu gradbe novega mosUi na Donavi pri Turn Severinu, ki bo vezal kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Romunijo.
Povratek ministra dr. Miškulina
Beograd, 27. novembra, b. Danes zjutraj se je vrnil v Beograd minister pravosodja dr. Mile Miškulin, ki se je nahajal nekaj dni v Zagrebu,
Odpovedani nedeljski shodi
Beograd, 27. novembra.b. Za nedeljo 1. decembra je opozicija napovedala več političnih shodov. Ker pa pade na ta dan tudi praznik narodnega zedinjenja, je opozicija naknadno odpovedala vse politične shode.
Kliring
Beograd, 28. novembra. AA. Po poročilu Narodne banke je bila izplačana na nemškem kliringu kot zadnja aviza št.8.805, po italijanskem pa št. 75.825.
Za ublažitev sankcij
Beograd, 28. nov. b. Danes je odpotovala delegacija naše države v Pariz, da vodi razgovore s Francijo za ublažitev sankcij napram
Italiji. Tej delegaciji načeljuje načelnik trgo-
vinskega ministrstva g. Lazarevič s sekretarjem Djordjevičem, delegaciji pa je dodeljen tudi po en ekspert iz finančnega, zunanjega in kmetijskega ministrstva. Slična delegacija našega trgovinskega ministrstva se nahaja že v Londonu z isto misijo. Tej delegaciji načeljuje načelnik trgovinskega ministrstva g. Bilja.
Zgradba palače pravosodnega
nimfctrstva
Beograd, 27. nov. b. Vprašanje zgradbe palače pravosodnega ministrstva se resno proučuje. Ta palača, v katero bi se vselila tudi vsa beograjska sodišča, bi bila ena najbolj reprezentativnih zgradb v naši prestolnici. Palača se bo zgradila na starem dirkališču, kjer se že nahaja nekaj najlepših državnih zgradb.
Za filateliste
Beograd, 28. novembra. AA. Ker vlada v filatelističnih krogih veliko povpraševanje po znamkah z likom blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v admiralskem kroju, ki »o prišle v promet 9. oktobra 1935, je poštna uprava zbrala od posameznih pošt preostale količine in jih bo s 23. decembrom 1935 prodajala pri pošti Beograd I.
Osebne vesti
Beograd, 28. novembra, b. Premeščeni so: Haberman Franc, učitelj osnovne šole v Krčevini, dodeljen deški meščanski šoli v Mariboru, na osnovno šolo v Mariboru, Bandelj Marija. ’ učiteljica osnovne šole v Brežicah, dodeljena na meščansko šolo v Št. Vidu nad Ljubljano, na osnovno šolo v Št. Vidu. Postavljen je za sreskega šolskega nadzornika Korbal Jos., učitelj osnovne šole v Gornjem gradu.
Plačilne olmišave glede prispevkov za za pogozdovanje
Beograd, 28. novembra. AA. Na podlagi čl. 63 finančnega zakona za leto 1934-35, podaljšanega z odredbo čl. 7 zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36, je min. svet na predlog ministra za gozdove in rudnike predpisal uredbo o plačilnih olajšavah za prispevke, ki jih plačujejo posestniki nedržavnih gozdov v fond za pogozdovanje.
Po tej uredbi plačajo posestniki nedržavnih gozdov svoj prispevek v fond za pogozdovanje od lesa, ki ga prodajo na panju ali v lastni režiji izdelanega, in sicer: 1% od vrednosti lesa na panju pri skupni površini gozdov od 300 do 500 ha; 1 in pol % od vrednosti na panju pri skupni površini gozdov od 500 do 1000 ha; 2% od vrednosti lesa na panju pri skupni površini gozdov z nad 1000 ha. ^
Prispevek je treba plačati pred početkom sečine. Les, ki ga uporablja lastnik kot kurivo za lastno gospodinjsko potrebo ali za svoje nameščence, in gradbeni les za gradnjo in
Pospešeno organiziranje JRZ
popravilo poslopij in mostov na posestvu, kakor tudi les za popravilo prevoznih sredstev in drugih naprav na posestvu ni podvržen plačilu prispevka v fond za pogozdovanje.
Minister za gozdove in rudnike sme s posebnim zavarovanjem dovoliti obročno odplačilo neplačanih prispevkov iz prejšnjih let, tako da bodo v enem letu po uveljavitvi uredbe v celoti in z obrestmi vred poravnani. V nasprotnem primeru je treba plačilo izvršiti od dne zavarovanja. Minister za gozdove in rudnike bo predpisal potrebna navodila za pravilno izvršitev te uredbe.
Občni zbor Ljudske univerz©
Ljubljana. 28. novembra.
Ljudska univerza, ta sicer mlada, a zato nič manj važna naša kulturna ustanova, namenjena pospeševanju splošne prosvete, je imela nocoj svoj II. redni občni zbor, ki mu je predsedoval predsednik upravnega odbora gimnazijski direktor dr. Janko Lokar.
Občni zbor, ki je trajal domala dve uri, je potekal v lepem soglasju in je bil ves čas na dostojni višini, vredni tako važne ustanove. Pokazal pa je hkratu tudi marsikaj zanimivega in bomo o poteku posebej in podrobneje poročali v eni prihodnjih številk.
Kratke ve$ti iz Gömbös in Kanya na Dunaju
Budimpešta, 28. novembra. AA. O odhodu predsednika madžarske vlade Gömbösa in zunanjega ministra Kanyje na Dunaj so objavili z madžarske strani kratko poročilo, ki pa ne navaja razlogov tega potovanja. Potovanju Gömbösa in Kanyje na Dunaj pripisujejo madžarski politični krogi, ki so šele davi zvedeli zanj, velik pomen. Na vsak način bosta Gömbös in Kanya z avstrijskimi državniki proučila razna pereča zu-nanje-politična vprašanja, ni pa verjetno, da bi pri tej priliki prišlo do važnejših sklepov. Pričakujejo, da se Gömbös in Kanya vrneta v Budimpešto v petek ali najkesneje v soboto.
Umik japonske vojske... za nova osvajanja?
Tokio. 28. novembra. AA. Japonska vojska, ki je predvčerajšnjim zavzela železniško postajo Fentaj in druga važna železniška križišča se-vernokitajskega železniškega omrežja, se je včeraj spet umaknila z železniških postaj. Na njih so ostale le še japonske vojaške straže, ki imajo nalogo, preprečiti prevažanje kitajskega vojnega materiala, ker bi bilo to v nasprotju s sporazumom o demilitariziranem ozemlju.
Avtonomisti v severni Kitajski so se odlofiii zaenkrat prepustiti centralni vladi vse carinske dohodke. List »Ašahi« pravi, da je avtonoqukl vlada 'v vzhodnem'Hopeju Imenc va’Tä poseben odbor, ki ima voditi vse caiinske posle.
Tientsin, 28. novembra, a. V nasprotju z jutranjimi vestmi so Japonci še bolj ojačili svoje posadke na zasedenih železniških postajah. Japonski vojaški informativni urad je zvedel, da nameravajo železniške družbe zaradi proglasitve avtonomije v severni Kitajoki prepeljati na jug čnn več železniških vozov in strojev.
Japanska cesarica je redila sina
Tokio. 28. novembra, AA. Japonska cesarica je rodila sina. Novorojeni princ je peto dete it drugi sin cesarske dvojice.
Spričo vesti o rojstvu drugega cesarskega princa je nastalo med narodom veliko veselje. Ogromne mase ljudstva defiliralo pred cesarsko palačo in vzklikajo cesarju in cesarici. Tudi po drugih mestih se vršijo velike manifestacije.
Demanti podajanj med Anglijo in Irsko
Dublin, 28. novembra. AA. Uradno se demantirajo glasovi, da se vodijo pogajanja o ureditvi spora med Anglijo in Irsko.
Zmaga laburistov v Novi Zelandiji
London, 28. novembra. AA. Pri parlamentarnih volitvah v Novi Zelandiji so dobili laburisti 52 mandatov (prej 24), nacionalisti, dosedanja vladna stranka 20 (46), nezavisna sta dva mandata. Dosedanja vladna koalicija liberalov_ iti konservativcev je vladala štiri leta. Novi ministrski predsednik bo bržkone vodja laburistov, bivši rudarski delavec Kebedz.
čile protestira radi bakra...
Santiago de Chile, 28. novembra. AA. Zunanji in finančni minister sta na seji vlade zahtevala, naj republika Čile protestira pri Društvu narodov, ker je uvrstilo tudi baker med proizvode, katerih izvoz v Italijo je prepovedan.
Vlom v msko poslaništvo
v Pragi
Praga, 28. novembra. AA. »Präger TaghlatU poroča, da je bil v noči od torka na sredo izvršen vlom v rusko poslaništvo v Pragu Vlomilci so odnesli milijon čeških kron v češki in tujih valutah. Odnesli so tudi več važnih dokumentov. Policija je osumila vloma nekega poslaniškega uradnika, ki je odpotoval iz Prage-
Strah pred vojsko rasa Bests
Kar se tiče položaja na jugu, poudarjajo, da se italijansko poveljstvo boji predvsem napada rasa Deste z levega boka. Poleg tega treba upoštevati težavne podnebne razmere, ki onemogočajo vsako akcijo večjega stila. Končno so bile mnoge zmage, o katerih so poroča poslednje dni, dejansko le mali spopadi Prec njih straž, ki so vršile izvidniško službo
te Gofpodarilrega fn kuliumega drašfna na Vsiu sr,sm pil@#@

V naši državi se vodijo od prevrata sein veliki politični boji. V prvih letih, ko se nam je dobro godilo in je bilo med ljudstvom mnogo denarja, se nam je zdelo celo zabavno gledati včasih že malo smešne borbe poklicnih politikov za oblast. Toda sčasoma nam je smeh prešel. Videli smo ljudi, ki so menjali svoje programe vsakega pol leta, ki so izpreminjali svoja prepričanja kot srajce. Videli smo, da so se politično strankarski boji tako zaostrili, da so celo poslanci streljali drug na drugega, da je bila ogrožena že celo država sama. Mnogim od nas se je taka borba zagnusila tembolj, ker mi sami — volilci — nismo imeli od nje nikake koristi. Ravno nasprotno — začelo je gospodarsko propadanje vsega našega naroda. Saj je res, da je gospodarska kriza tudi drugod, toda tudi naši politiki niso brez krivde. Za ozdravljenje našega gospodarstva se ne briga nihče, poli-
tični voditelji nimajo časa, da bi se zanimali za to vprašanje in za naše potrebe, ker morajo loviti naše duše in glasove. Navezani smo edino le na lastno pomoč in se moramo dela lotiti sami. Ustanovili smo zato naše gospodarsko društvo, da bi poskusili pomagati si z združenimi močmi, izključivši vsako osebno in politično primes. Takoj so padli po nas: češ tako društvo je poleg pevskih, sokolskih in drugih društev nepotrebno. Mi pravimo: to društvo je najpotrebnejše, kajti je čas, da začnemo misliti sami nase, ne vedno samo na druge, dasi altruističnega dela tudi v bodoče ne bomo odklanjali. Nočemo postati sami berači. Za svojo eksistenco se bomo borili z vsemi silami. Tisti pa, ki nam doslej niste mogli ali tudi ne hoteli ali ne znali pomagati, nas pustite vsaj danes v miru in ne rušite pozitivnega dela!
Bojni enokrovnik ameriške zračne flote, ki je oborožen s štirimi strojnicami in s tovorom bomb, katere spušča na sovražnika kar po tri ali štiri skupaj. Američani jim zaradi tega pravijo »smrtne kapljice«.
Strajna smrt w narasli Dravi
V temi je Ana Eujee zašla s stsze, katero je voda spodjedla,
v reko
Cđmevi
Glavno gkutilo poljske narodnodemokratske stranke »Warszawski Dziennik Narodowy« razpravlja o povečani aktivnosti opozicionalnih strank na Poljskem in piše v tej zvezi med drugim: Razni simptomi na političnem horizontu Poljske dajo slutiti, da vladni tabor n-ma izglcdov,- da bi ostal še dolgo rui vladi. Ker pa so na Poljskem faktorji, ki bi za nobeno ceno ne hoteli dopustiti, da bi prišel na vlado narodni tabor, se pretresarajo razne kombinacije in sporazumi, da bi se tako prehod vlade v roke tega tabora čim bolj odložil. V tem pogledu zasluži posebno pozornost zavzemanje Judov, ki že nekaj časa nas opoj o v svojem časopisju s posebnim načrt», sporazuma levega, krila vladnega tabora z opozicio-ualno levico. Načrt takega sporazuma priporočajo celo take politične glave kakor sta na primer M. Rataj in profesor Kot (upokojen profesor Jagelonske univerze in dolgoletni sodelavec in zaupnik generala Sikorskega). Rataj in Kot agitirata za tak sporazum med člani opozieionalne ljudske stranke in imata pri tem pred očmi osnovanje, takega bloka, ki bi obsegal te-le grupe: združeno ljudsko stranko, del levega krila vladnega tabora, poljsko socialistično stranko, narodno delavsko stranko itd. To prizadevanje naj bi že v najbližji bodočnosti privedlo do pozitivnih rezultatov. — »Warssawski Dziennik Narodowy«. pa zaključuje ta svoja notranjepolitična razmišljanja z ugotovitvijo, da hi tudi taka kombinacija ne naletela na podporo poljske javnosti, ki hoče strmoglaviti sedanji režim. -— Podobno piše tudi neodvisni list »Goniče Warszaivski«.
*
O panarabskem gibanju v Siriji in Libanonu razpravlja turški list »Ulus«, ki izhaja v An-kari. List piše med drugim: Osem arabskih strank v Siriji in Libanonu, ki sta pod francoskim mandatom, se je po vzgledu arabskih strank n Palestini združilo v skupno fronto. Francoskemu zunanjemu ministrstvu so predložili posebno spomenico, ki ima tele glavne točke: 1.) Uvedba narodne avtonomije; a.) združitev Sirije v eno samo politično enoto;
3.) razglasitev politične amnestije in uvedba ustavne vlade.
*
1' rimski «Tribuni» čitamo po. podatkih agencije «Corrispondenza» tc-lc zanimive ukrepe, ki s» jih podvzele italijanske cerkvene oblasti v borbi proti sankcijam:
1.	) Ukrepe., ki imajo namen kolikor mogoče omejiti nočna cerkvena opravila, da se tako čim bolj štedi z lučjo.
2.	) Omejitev in po potrebi popolno ukinjen j e zunanje razsvetljave ob priliki cerkvenih praznikov.
S.) Priporočila duhovnikom, da se čim manj poslužujejo prevoznih sredstev na. bencinski pogon in jih, zlasti na deželi, nadomeste s prevoznimi sredstvi na, živinski pogon.
4.	) Vsi nakupi liturgičnih predmetov, para-nientov m drugega morajo biti opravljeni v Italiji, pri italijanskih trgovcih; predmeti morajo biti domačega izdelka.
5.	) Usa umetniška dela v cerkvah in v cerkvenih poslopjih morajo izvršiti italijanski umetniki.
G.) Cerkvena kadila, ki so jih do zdaj cerkve kupovale večinoma v tujini, morajo odslej zamenjati samo domači izdelki.
#
Klinov, predsednik sovjetske komisije zet ma-Saziniranje poljedelskih produktov, je po svojem povratku z inšpekcijskega potovanja takole opisal svoje skušnje v moskovski »Pravdi«: Prepričal sem se o veliki nemarnosti. Z nepravim jna.gazmiranjem je n. pr. v Kazahstanu bilo uničenih nad pol milijona pudov žit» (pud je 16 kg), v čeljabinskem okraju nad 1 milijon Pudov, v Omskein celo h milijone. Največja krivda za to zadene oblasti, ki se med seboj Prepirajo zaradi kompetence. Organi komisije za magaziniranje ne morejo nič storiti brez Pomoči strankinih organizacij. Toda mestne in krajevne organizacije komunistične strayike viislijo, da vprašanje nameščanja žitnih zalog sploh ni njihova stvar. Zato naj se brigajo 0rgani komisije, ki jim je naložena skrb 7iad opravo žitnic. Tako pa se dogaja, da se tio-l'-'na oblast prav za prav ne briga za usodo žitnic, ki so tast države....
Ptuj, 28. novembra.
Kujec Ana, 34 letna posestniška hči iz Gajevcev, se je vračala te dni že v temi domov iz vinograda v Zavrčah. Ob borl-skem mostu pa je zavila po bližnjici mimo Ožlugarjevega mlina. Zglasila se je tudi v mlinu okrog. 19 ter se tam zadržala dobre pol ure. V mlinu se je nahajal tudi Zamuda Ivan iz Gajevcev, ki je Ano opozoril na nevarnost, ker je v nekaterih krajih na-rastla Drava popolnoma spodjedla pešpot. Prigovarjal ji je, naj počaka še kake pol ure, da se bosta vrnila skupaj domov in ji bo svetil z žepno svetilko. Ker pa Ana ni utegnila čakati, se je odpravila kar sama brez luči domov. Bila je tudi precej obložena, nosila je košaro z jabolki, sodček z vinom in mrežo za listje.
Ker je zvečer ni bilo dolgo domov, so jo šli domači iskat. Toda zaman so jo iskali vso noč. Zjutraj pa so nedaleč od mlina opazili v bičevju ob bregu njen sodček in košaro, na stezi pa so bile vidne njene stopinje, katerih sled se je nehala ob vdrtim poti v Dravo. Vse torej kaže, da je padla v vodo in našla smrt v valovih Drave. Kljub iskanju pa trupla še niso našli. Zaradi narasle in kalne vode pa je iskanje tudi zelo otežkočeno.
Kujčeva je bila srednje postave, temnega okroglega obraza; imela je dolge kostanjeve lase, na čelu rjave lise, v sprednji čeljusti pa umetne zobe. Oblečena pa je bila v volneno krilo zelene barve, v zelen pleten sviter, rjavo naglavno ruto s temnimi rižarni, ponošene nizke čevlje iz boks usnja ter črne nogavice.
¥ažiso &i&mo!
Draga botra!
Prav žal mi je, da Vas ni bilo na »občnem zboru sorodnikov o katerem je poročal »Slovenec» 21. novembra t 1. št. 268, na tretji strani. Ta stric gotovo zameri sklicateljem »občnega zbora sorodnikov;, da tudi on ni bil vabljen, ko je bila vendar zbrana vsa »žlahta«. Vemo, da je star, da slabo sliši in vidi in da je najbrže brez zob, jezik ima pa strupen kot malo kdo! Na »žlahto« je strašno jezen, ker ga nič ne upošteva, saj je vendar stric, prosim! Zato, draga botra, mu povejte, ker se večkrat vidita, da ljudje naglo rastejo in da je že na tisoče njegovih vnukov in vnukinj, ki prevzemajo skrb, katero je svoj čas nosil on! Vsi ti zelo spoštujejo starost, njega pa ne, ker je bil vseskozi sebičen in nedosleden in mu ni šlo nikoli za skupnost, temveč samo za njega samega in za svojo ožjo okolico. Takšne stvari vedo že vsi sorodniki in tudi drugi ljudje. Razburja ga vsak uspeh in napredek izven »ožje zlatite« in ga to zelo boli. Živci ga zapuščajo in vest ga peče za neštete grehe, kajti zaveda se najbrže, da so nm dnevi šteli.
Ker stric ni našel številčnega dokaza o de! vanju Zvezo kmet. fantov in deklet v »Grudi zato mu, prosim, povejte, saj ni analfabet, da bilo točno številčno poročilo objavljeno v št. l: »Glasa naroda« dne 16. septembra t. 1. na pr
temhrnV ,Ki',CtŠk Rstll« št. 36, tllie 18. SC tembra t. 1. na četrti strani. Sicer se pa < taksnih poročil ne bo razveselil, ker ima raji da jih ne bi bilo. Saj ga poznate, draga botr kakšen je!
Najbolj je prosvetnega in kulturnega dela i uspeha. na vasi. vesela kmetska mladina, teg mnenja ste gotovo tudi Vi, botra, le stric dela skrbi in se vprašuje, če sta ga vesela trn dr. Marušič in I. Pucelj?! To si pa že lahl misli, da je takšnega napredka vesel vse poštenjak!
In še nekaj povejte temu čudnemu stric Namreč to, da so skoro v vseh listih razni ins* rati ali oznanila in da je tudi v »Grudi« b inserat »Glasa naroda«. Zakaj neki prinal »Slovenec« priporočila za »Lux«, »Kalodont »Tungsram«, »Franz Josefovo grenko vodo« i za »Domoljub« ter »Bogoljub«. Ali je on trn v sorodstvu s temi praški, žavbami in grenč cami in listi? Nekaj najbrže, kaj ne, botra
Vse to stricu povejte, kadar ga boste videl pol e m ga pa pustite, ker ni vredno imeti z njii opravka. Kar nas je pa »prave žlahte«, bomo p vedno skupaj držali, jeTte botra! Prav lep Vas pozdravlja	Vaš Peregrin Pelin.
Vssela novica za stare delavce v kamniški smednišniei
.	. Kamnik, 28. novembra
Stan delavci v kamniški smodnišnici, ki s° bili še pred vojno zaposleni v tovarni, so plačevali v poseben fond starostne za-varvalnine. Po zlomu Avstrije je bil ta fond razdeljen med države naslednice. Del, ki je bil odštet naši državi, se je v Beogradu Izgubil, in delavci niso prišli do svojega denarja. Petnajst let so čakali in vodili borbo za dosego svojih pravic. Mnogo jih je med tem pomrlo mnogo pa jih še vedno dela v smodnišnici, med njimi nekateri kar po 40—50 let. Naj-starejši delavec, ki je umrl pred dvema letoma, je bil zaposlen v kamniški smodnišnici nepretrgoma 61 let.
Po dolgih naporih in posredovanjih se to vprašanje bliža srečnemu koncu. Kakor nam zagotavljajo, je v ministrstvu izdelan že zakon in pravilnik o izplačilu odškodnine prizadetim delavcem. Osnutek toza-
devnega zakona in pravilnika je bil že poslan v Kamnik na vpogled in izjavo. Osnutek baje po vsem ustreza težnjam in zahtevam prizadetih. Med ostalim določa, da bo priznana polna pokojnina onim delavcem kamniške smodnišnice, ki so imeli do sprejetja ustave 1. 1921., 17 let efektivne službe v državnem podjetju. Ostalim delavcem, ki so bili do tega roka zaposleni v smodnišnici manj kot 17 let, se pa bo pripadajoči znesek v sorazmerju z vplačanimi prispevki izplačal v mesečnih obrokih. Polna pokojnina bo po osnutku znašala v razmerju z višino plač od 600—900 Din.
S tem se bliža to pereče vprašanje, kakor vsaj upamo, koncu. Naši delavci bodo gotovo z veseljem sprejeli na znanje vest, da bosta zakon in pravilnik že v najkrajšem času predložena ministrstvu v pretres.
Ceiie
® Celjsko gledališče. V torek 3. decembra ob 20 gostovanje ljubljanske drame s komedijo Hermana Bahra »Otroci«, za abonma.
■	Smrtna kosa. Na Sp. Hudinji št. 83. je dne 27. t. m. umrla 551etna Stante Marija, žena delavca. Dne 26. t. m. pa v tukajšnji bolnici 24 let stara sobarica Kidrič Marija iz Rog. Slatine. Naj počevata v miru!
H Zapuščena mati. V nekem podstrešnem prostoru v Gaberju prezeba zapuščena od vseh 691etna Verbnik Neža, ki je poročena s tesarskim mojstrom. V prvem za-konu je imela z možem Leskovškom 12 ir2i’ 80 vs* odrasli in povečini nre-skrbljem. Tu pač drži pregovor, da mati lahko vzredi 12 otrok, kateri pa ne morejo ene same matere preživljati,
■	Celjski Sokol vabi vse pripadnike Sokola brez razlike, da se udeleže prireditev v proslavo narodnega praznika zedinjenja. V soboto 30. t. m. ob 21 se vrši v Narodnem domu »Sokolski večer«, v nedeljo 1. decembra pa je sledeči spored: Ob 7.30 zjutraj zbirališče pred Narodnim domom, odkoder bo skupen odhod k cerkvenim opravilom v cerkev Sv. Daniela in v Hram sv. Save. Ob 11 pa se vrši v telovadnici mestne osnovne šole slavnostna seja, ki je obvezna za vse elane.
■	Občinska seja bo drevi ob 18 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov.
□ Koncert CPD v proslavo praznika zedinjenja in stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka bo v nedeljo 1. decembra ob 20 v veliki dvorani Celjskega doma. Spored bodo izvajali koncertna pianistinja Mirca Sancinova, sopranistinja Marija Go-lobčeva, violinski virtuoz Karlo Sancin, ravnatelj Glasbene Matice, in pevski zbor CPD pod vodstvom svojega pevovodje Peca Šegule. V prvem delu bomo slišali samospeva, ženske, moške in mešane zbore Davorina Jenka, v drugem delu pa štiri skladbe slovanskih skladateljev Dvoraka, Slavenskoga, Fibicha in Vladigerova za violino in klavir ter solospev Alabijeva. V tretjem delu so zastopani slovenski sklada-datelji Emil Adamič, Matej Hubad, Josip Pavčič, Oskar Dev in Vinko Vodopivec s svojimi poljudnimi umetnimi zbori in priredbami narodnih pesmi. Spored je torej jako pester in obilen, imena izvajalcev pa nam jamčijo za lep umetniški užitek. Upamo, da bo občinstvo vedelo ceniti trud prirediteljev in da bo do vrha napolnilo dvorano posebno, ker so cene Izredno nizke, sedeži 10 Din, stojišča pa 5 Din. Predprodaja vstopnic v knjigarni K. Goričarja vd. na Kralja Petra cesti. Dopoldne ob 10 bo
istotam mladinska proslava Davorina Jenka, pri kateri bodo tudi nastopili violinski virtuoz ravnatelj Glasbene Matice Karlo Sancin, koncertna pianistinja Mira Sancinova in sopranistka Marija Golobičeva po načelni »Mladini najboljše!« Vstop je dovoljen samo šolski mladini. Vstopnina 2 Din Vodstva vseh šol in starše prosimo, da pošljejo mladino k tej proslavi.
Društvo Slovencev v Beogradu
Beograd, 26. novembra.
Na pripravljalnem sestanku članov slovenskih beograjskih društev »Edinosti«, Cankarja« in »Triglava«, ki se je vršil 5. oktobra t. L, se je vstvaril temelj za novo enotno slovensko društvo v prestolnici, ki naj združuje v sebi ne samo članstvo teh društev, marveč večino slovenskega življa v Beogradu. Namen, ki je vodil ustanovitelje novega društva, je bil, ustanoviti v prestolnici reprezentativno društvo, ki naj poleg kulturne misije ščiti gospodarsko in socialno vse Slovence v naši prestolnici. Pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen na tem sestanku, se je vrgel z vsemi silami, na delo in po programu društvenih pravil, ki jih je odobrilo že oblastvo prve in druge instance, ustanovilo prosvetno, dramsko, socialno, propagandno, pevsko in prireditveno sekcijo. Do danes je celotno pripravljalno delo za ustanovitev društva končano. Pripravljalni odbor je sklical v smislu društvenih pravil za soboto 30. novembra ob 20 prvi redni občni zbor »Društva Slovencev v Beogradu« ki je hkrati ustanovni zbor novega društva. Skupščina bo v dvorani češkoslovaškega doma, Garašininova ul. 39 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedništva; 2. čitanje pravil; 3. volitev odbora in 4. slučajnosti. Na občnem zboru morejo prisostvovati in glasovati v smislu društvenih pravil samo člani društva, in sicer član, ki je oddal pristopno izjavo in član, ki je vplačal vpisnino oz. poravnal zaostalo članarino v društvu, kjer je bil dosedaj član (Cankar, Edinost, Triglav) v smislu določil dotičnega društva.
Novo društvo je priredilo v tem mesecu že samostojno prireditev Martinov večer. V soboto 7. decembra pa namerava prirediti Miklavžev večer v dvorani »Saveza na-bavljačkih zadruga drž. službenika« v Po-enkareovi ulici 21 s pestrim sporedom in plesom. Ob tej priliki bo nastopil tudi že društveni moški pevski zbor. Zadnjega decembra pa namerava prirediti Silvestrov večer z zanimivim sporedom.
Ptui
Proslava 1. decembra. Ptujsko sokolske društvo bo proslavilo 1. december kot praznik zedinjenja ob 11 s slavnostno sejo uprave društva v prosvetni dvorani Mladike kjer bo zaobljuba novih članov in članic Sodeluje pevski zbor Glasbene Matice Ot 15 bo pa v Mestnem gledališču akademija kjer nastopijo vsi telovadni oddelki. Razer tega sodeluje klavirski trio s. Kabajeva Šedlbauer in Hasl, prof. Rus in pevsfc zbor Glasbene Matice.
Svinjski semenj. V sredo 27. t. m. se je vršil v Ptuju svinjski semenj, na kateregs je bilo pripeljanih 211 prašičev. Od teh je bilo proeianih samo 62, in sicer do 3 mesece stari od Dm 90 do 110 za komad, pršu-tarji od Din 4-50 do 5, debeli prašiči od Din 5 do 5-75, plemene živali pa od Din 4 do 4-50 za kg žive teže.
Novi grobovi. V Orešju pri Ptuju je umr-}_a 67 ,letna posestnica Roškar Roza, v Ra-beljčji vasi pa 76 letna zasebnica Jožefa Mauko. V bolnici pa je umrl za jetiko Ko-ler Leopold, šofer iz Ptujske gore, star komaj 36 let.
Trgovine bodo 1. decembra ves dan zaprte na kar občinstvo opozarjamo.
Trbovlje
Proslava sokolskega praznika. V nedeljo 1. decembra na dan Zedinjenja proslavi Sokol državni in sokolski praznik s svečano telovadno akademijo. Pri akademiji nastopijo vsi oddelki od dece do starejših članov. Igra sokolski orkester. Sodeluje tudi priznani oktet Društva rudniških nameščencev. Pričetek ob 20. uri.
Proslava zedinjenja bo v nedeljo 1. decembra. Slovesna maša bo ob 9. Po maši bo sprevod vseh društev. Zbirališče pri Sokolskem domu ob 8.
O Abesiniji bo predaval v soboto 30. t. m. ob 20. v Sokolskem domu priznani predavatelj dr. Br. Vrčon. Prepričani smo, da bo udeležba velika spričo zelo aktualne teme.
Dobova
Gasilstvo je v naši občini precej razvito, kar dokazuje, da imamo že šest delavnih gasilskih čet, med njimi najmlajšo v Gaberju, katero so nedavno ustanovili. Novi gasilski četi predseduje agilni javni delavec g. Vidmar Ivan iz Gaberja, želimo novemu društvu obilo uspehov.
Radio
Petek, 29. novembra.
Ljubljana: 12.00 Klavirsko solistične točke na ploščah, 12.45 vremen, napoved, poročila, 13.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15 Radijski orkester, 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 ženska ura: Ko se dekle moži (Angela Vodetova), 18.20 reproducirana glasba, 18.40 Delavsko predavanje: Trgovski so-trudniki (g. Sitar), 19.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 nastop malih harmonikarjev, pod vodstvom g. prof. Rančigaja, 21.00 ura francoske glasbe, vokalni koncert Zlate Gjungjenac, 22.00 na|>oved časa, vremenska napoved, poročiia, objava sporeda, 22.15 Radijski jazz.
Dnevni dogodki
X Te dni po prvem decembru bomo, žal, prisiljeni nadaljnje pošiljanje »Glasa naroda« ustaviti vsem naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku. Skrajno nizko odmerjena mesečna naročnina nam narekuje tako postopanje, kar naj blagovolijo prizadeti naročniki upoštevati pri odmeri izdatkov za prihodnji mesec. Uprava.
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo radio poročal v kulturnem mesečnem pregledu iz Beograda.
X Zastopniki JUU pri kraljevskem namestništvu. Pred kratkim je naslovilo učiteljsko združenje na kraljevsko namestništvo spomenico, ki obravnava prosvetna osebna in stanovska vprašanja. V zvezi s to spomenico je sprejel v torek 26. t. m. ob 11. v imenu kraljevskega namestništva g. dr. Ivo Perovič zastopnike Jugoslovanskega učiteljskega združenja, in sicer predsednika tov. Ivana Dimnika in oba podpredsednika tov. Todora Dhnitrijeviča in Djordia Mirkova. Kraljevski namestnik g. dr. Ivo Perovič je pazljivo in z zanimanjem poslušal izvajanja učiteljskih predstavnikov in ostal pol ure z njimi v razgovoru.
X Nov» vodstvo Zdraviliške zbornice. Ker je prejšnji odbor zbornice odstopil, je dne 26. t. m. prevzel vodstvo poslov začasni odbor, imenovan od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. V začasnem odboru so gg. dr. Ernest Dereani, dr. Valentin Meršol in dr. Josip Tičar. V volilni borbi, ki je bila pred dvema letoma, je dosedanji odbor prvič postavil obsežen delovni program z nekaterimi točkami, ki niso obsežene v zakonu o zdravnikih. Pri izvajanju socialnih točk je dosedanji odbor naletel na odpor opozicije, ki se je grupirala okrog prejšnjega odbora. Banska uprava je razveljavila skupščinski sklep o ustanovitvi kartoteke, ker je bil baje sklenjen na nezakoniti podlagi. Take kartoteke z navedbo dohodkov in specialnih aparatov članov zbornice so v drugih urejenih državah že povsod v praksi. Ker dosedanji odbor torej ni mogel izvesti svojega programa, je odstpil.
X Meštrovičeva razstava v Gradcu. Včeraj so v palači štajerske pokrajinske uprave v Gradcu na svečan način otvorili razstavo del Ivana Me-štroviča. Razstavljenih je okrog 70 del tega slavnega jugoslovanskega kiparja. Razstava je napravila na umetniške in intelektualne kroge globok vtis. Odprta bo do 27. decembra. Razstavo je priredilo štajersko združenje za podpiranje umetnosti in umetne obrti. Vstopnice so razmeroma poceni, tako da bo dostop mogoč tudi širšim slojem. V tukajšnjih krogih pravijo, da bo ta razstava z ostalimi jugoslovanskimi deli, ki so jih v zadnjem času vprizorili na avstrijskih odrih, pospešila medsebojne stike in znanje Avstrije in Jugoslavije na področju umetniškega ustvarjanja.
X Krasna mladinska knjiga. Akademska založba je pravkar dala tudi mladini prekrasno opremljeno knjigo, da bo v veselje tudi najbolj izbirčnim bibliofilom, namreč Karla Široka »Kapelico«. Naslovna risba je posneta po lesorezu iz zbirke »Duhovna razlaga življenja Kristusovega«, ki je izšla okr. 1485. 1. in je na platnicah pri vseh izvodih na roko kolorirana. Za platnice uporabljeni papir je iz papirnice Can-son & Montgolfier, Pariz. Ročni stavek in dvobarvni tisk je iz tiskarne Veit & drug, družba z o. z. na Viru pri Domžalah. Cena v polplatno Din 30'—. Avtor »Slepih slavčkov«, »Polža« itd., priljubljeni pesnik mladiskih pesmi Karel Širok, poklanja pod naslovom »Kapelica« naši mladini novo zbirko pesmi, ki bo vzbudila zasluženo pozornost vsakega ljubitelja naše domače lirike. V preprostem slogu narodne pesmi, a z izrazitim individualnim občutjem ter bogato pesniško iznajdljivostjo nam je dal Širok zbirko religioznih motivov, ki se neprisiljeno prelijejo na koncu v bolečino slovenskega Krasa. Naša mladina je dobila zbirko drobnih umetnin, ki se bodo nedvomno ohranile dolgo časa v tradiciji našega mladinskega slovstva poleg znamenitih Župančičevih pesmi.
X Novi odbor Društva slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani. Na XXXII. rednem občnem zboru DŠFF 23 novembra je bil za leto 1935./36. izvoljen za predsednika Vernik Feliks, cand. phil. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Kobe Vanda, stud. phil., Lipovec Vinko, cand. phil., in Šega Milan, cand. phil. Ostali odbor se je na predajni seji dne 27. t. m. sestavil tako-le: podpredsednik: Jauhuba Rudolf, stud. phil., načelnik kluba slavist., tajnik: Koch Vladimir, cand. pilil., načelnik kluba romanistov, blagajnik: Sušnik Pavel, stud. phil., načelnik kluba klas. filologov, arhivar: Hočevar Marjan, cand. phil., načelnik kluba naravoslovcev, zapisnikar: Gosak Cirila, cand. phil., delegatka kluba ger-fnanistov. Odborniki brez mandatov so: Hvastja Franc, cand. phil., načelnik kluba histerikov, Kociper Stane, stud. phil., načelnik kluba pedagogov, Gerbec Alojzij, cand. phil., načelnik kluba matematikov, Lipoglavšek Slava, cand. phil., načelnica kluba geografov.
X Znani slovenski slikar Rudolf Marčič razstavlja v Ullrichovem salonu v Zagrebu 55 svojih slik, ki predvsem predeča jo morje in našo dalmatinsko obalo. Po poročilih zagrebških dnevnikov vzbuja razstava izredno zanimanje. Ker bo razstava odprta do 5. decembra, priporočamo, da si jo ogledajo tudi naši rojaki.
X Za novinarje so se izdajali in zbirali Inserate v Mariboru rojeni tipograf Ivan Koželj, Dragutin Rukavina iz Senja in Zvonimir Miljan. Po zagrebških kavarnah in nočnih lokalih so nastopali nadvse kavalirsko, končno so jih pa zaprli, ker so najrazličnejšim podjetjem in osebam za oglase izvabili več tisočakov.
X Mesarji so sami od sebe znižali cene mesu povprečno za 2 Din pri kg na Hrvatskem. Ponekod so to storili na pritisk oblasti, čeprav je bilo meso na Hrvatskem že prej cenejše, kakor pri nas.
X Kraljev svetilnik v Splitu. Dne 8. decembra bo z največji mi slavnostmi v Splitu odkrit 10 m visok svetilnik, posvečen blagopokojnemu kralju Aleksandru. Stal bo na molu majorja Stojana v splitski luki prav na prostoru, kjer je kralj Zedinitelj in Osvoboditelj 1. 1925. izrekel svojo poslanico jadranskim stražarjem in kjer je leta 1934. domovina spet sprejela Njegovo
truplo. Na tem prostoru je Split 1. 1918. z radostjo dočakal tudi prvo .četo srbske vojske. Na svetilniku bo vsako noč gorela rdeča luč, ki bo obenem dajala znamenja ladjam za gibanje v luki. Svetilnik je zgrajen iz marmorja z Brača, kakor naš Napoleonov spomenik, na njem pa napisi z zlatimi črkami, a na podnožju na vseh straneh kameniti klini za vence.
X Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno »Naš čaj« piti.
X SOIefni starec jo ustrelil svojega zeta. V Petrinji je veliki senat obsodil na 121et robije 801etnega Steva Budića iz Like, ki je že prej sedel po 12 in 8 let zaradi ubojev dveh svojih sorodnikov, Ko je Budićev zet Bogojević strigel svojega sinčka, je otrok sitnaril in jokal. Kre-gati^ se je pričela tašča in na pomoč ji je priskočil stari tast. Pričel se je dreti na zeta, a ta je skočil vanj, starec je pa zagrabil pištolo in ga kratkomalo ustrelil. Popolnoma fatalistično se je zagovarjal, češ: Tako se je moralo zgoditi!
HARRY PIEL
ki ga že dolgo niste videli v Ljubljani je postal slaven izumitelj!
S svojim čudovitim aparatom se napravi nevidnega in hodi tak med ljudmi v senzacionalnem, velenapetem filmu
SVET /E NOJ
Danes premiera!
Predstave ob 16., Ih’lö in 21,15 uri
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor Tel. 2730
UufciMsma
DNEVNA PRATIKA
Petek, 29. novembra. Katoličani: Saturnin. Pravoslavni: 16. novembra, Ap. Matej.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
V	Nabiralna dneva 30. novembra in 1. decembra se bližata. Ponovno prosimo, naj nihče ne odkloni ponujenih kuponov. Pričakujemo, da se bodo premožnejši odzvali z nakupom večjega števila kuponov, manj premožne pa prosimo, da si od svojih skromnih dohodkov in sredstev pri-trgajo vsaj dinar.
Dober dan zimsk ----------- Lutz
¥ Zanimivo predavanje o lahko atletskem športu. Pred svojim odhodom v Graz bo lahkoatletski športni učitelj g. Otto Klein imel v soboto 30 t. m. zanimivo predavanje ::o uporabi modernih metod treninga v lahkoatletskem sportu«. Predavanje bo v dvorani hotela Metropol na Masarykovi cesti. — Vabljeni vsi lahko-atleti, kakor tudi vsi, ki se zanimajo za lahkoatletski sport. Vstop prost.
^ Razcep med ljubljanskimi šahisti? Zagrebške »Novosti« poročajo, da je v ljubljanskem šahovskem klubu prišlo iz političnih razlogov do secesije. Del članov pod vodstvom Cirila Vidmarja se je baje ločil od kluba in snuje svoj klub.
V	Z lugom se je oparila včeraj opoldne na Ižanski cesti Sletna Milena Trkovova in se po obeh nogah tako močno opekla, da so jo morali Odpeljati v splošno bolnico.
V	Dva hrvatska žeparja je včeraj neki trgovec na Mestnem trgu zasačil, ko sta kradla blago za moške obleke. Poklical je stražnika in možakarja sta sedaj spravljena na policiji.
Matineja v kinu Slogi
lutri
ob
14. uri
Chaplin
Luci
velemesta 1 Smeh!
I
*	Včeraj smo pozabili napisali, da Rančiga-jevi mali harmonikarji na novinarskem koncertu zaigrajo tudi staroslavno Zajčevo davorijo »U boj!«, svoj nastop pa zaključijo z Go-stinčarjevo »Neka živi Jugoslavija!«. Prav gotovo ne bi popravljali zaradi dečkov, toda gosp. Rančigaj pripelje na oder kar 150 talentiranih fantov predvsem s I. drž. gimnazije in pred njimi mora zaradi izvrstnega igranja na harmoniko imeti vsakdo rešpekt. Igrali bodo tako,, da bodo po koncertu vrli dečki gotovo uživali spoštovanje vsega občinstva. Prav posebno bo pa množico pslušalcev razveselil naš sijajni baritonist g. Tone Petrovčič s prekrasnim Risto Savinovini prologom iz opere »Gosposvetski sen«. S svojim žametnim glasom bo gotovo vse očarala njegova »Večerna pesem« iz Zcpičeve zbirke, ko bo spremljevanje improviziral naš priznani virtuoz prof. g. M. Lipovšek. Kdor si hoče zajamčiti vse užitke novinarskega koncerta, ki bo na narodni praznik v mri d jo zvečer ob 20. na Taboru, naj si takoj zagotovi vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
¥ Lutkovni oder Ljubljanskega Sokola priredi 1. decembra v proslavo državnega in sokolskega praznika ob 16. v mali dvorani Narodnega doma (vhod z Bleiweisove ceste) akademijo. Na sporedu so deklamacije in Ivana Albrehta lutkovna igra »Koren lečen«. Vstop prost. Vabimo sokolsko mladino in starše k obilnemu posetu.
*	Akademija Sokola Ljubljana-Vič bo jutri ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje društva k obilnemu posetu. Zdravo!
*	Po dveh letih prijet tat. S lent naslovom smo 20. septembra objavili, da je policijski preglednik v Ljubljani prijel dimnikarskega pomočnika Ernesta Kralja zaradi suma neke tatvine še iz 1. 1933 na Jezerskem. Sodišče se je prepričalo, da osumljeni Ernest Kralj že 10 let
sploh ni bil nikdar na Jezerskem in je ves ta čas delal pri svojem očetu v Logatcu. Sodišče je osumljenega seveda izpustilo, ker se je popolnoma prepričalo o njegovi nedolžnosti.
#	»Legionarje«, Govekarjevo ljudsko igro s petjem bodo ponovili zadnjič v Šentjakobskem gledališču v nedeljo 1. decembra ob 15.15 kot popoldansko predstavo. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Kdor se hoče dve uri zabavati, naj poseli predstavo. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. in 1 uro pred predstavo. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi občinstvo vstopnice še v predprodaji.
V	Dijaška predstava v drami bo danes ob 15. uri. Vprizore klasično dramo »Kralj Edip«. Za predstavo veljajo globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Pred predstavo govori dramaturg g. Josip Vidmar.
*	Sokol I vabi vse svoje pripadnike k proslavi državnega in sokolskega praznika, ki bo v nedeljo 1. decembra ob pol 11. v veliki dvorani na Taboru. — Vsi društveni pripadniki se obenem vabijo k proslavi, ki bo jutri ob 20. v telovadnici v Narodnem domu. — Udeležba obakrat v civilu z znakom.
¥ Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo v nedeljo 1. dec. ob pol 11. na slavnostno sejo društvene uprave ter predniaškega zbora s svečano zaobljubo novega članstva, prevedbo dece v naraščaj ter naraščaja v članstvo. Posebna vabila na to društveno svečanost se ne bodo raz pošiljala.
V	Filatelisti! Redni sestanek pripravljalnega odbora za podružnico Filatelističnega kluba Ljubljana v Šiški je drevi ob 20. v gostilni »Pri raci«. Vabljeni vsi, ki se zanimate za filatelijo.
^ Sokolsko društvo Ljubljana Šiška. Drevi ob 20. uri bo predaval g. Vekoslav Bučar: Koroška in koroški Slovenci. Skioptične slike. Po predavanju film »Madame Dubarry«. Vstopnice po 3 Din.
Maribor
A Narodno gledališče. Petek 29. novembra: Zaprto. — Sobota 30. novembra ob 20. uri: Sokolska akademija. — Nedelja 1. decembra ob 15. uri:	Sokolska akademija.
Ob 20. uri: »Poljska kri.« Znižane cene.
A Mladinska akademija. V proslavo državnega praznika priredi Podmladek Rdečega križa v nedeljo popoldne v veliki dvorani Uniona slavnostno akademijo s sodelovanjem mladih godbenikov, pevcev in harmonikarjev. Vodstvo akademije je v rokah g. Vilka Šušteršiča. Javnost naj prireditev, ki bo gotovo nudila mnogo užitka podpre s številnim obiskom.
A Diskusijsko predavanje o dijetiki bolnikov priredi danes ob 17. uri na internem oddelku Splošne bolnišnice mariborsko Zdravniško društvo.
A Požar v Bresternici. V sredo dopoldne je nenadoma pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Franca Strešnika v
Bresternici pri Mariboru. Ogenj je kmalu zajel tudi hlev in je bila velika nevarnost, da zgori še stanovanjska hiša. Gasilci iz Maribora in Kamnice so ogenj v kratkem času pogasili in preprečili večjo škodo. Posestnik je s požarom odškodovan za 50.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, najbrže pa zaradi neprevidnosti.
A Meštrovičeva razstava o Gradcu. Na razstavo jugoslovanskega genialnega kiparja Ivana Meštrovića v Gracu priredi mariborski »Putnik« v sredo 4. decembra in v nedeljo 8. decembra izlet z avtokarom v Graz. Nadaljne informacije in prijave pri »Putniku« na Aleksandrovi cesti 35. Tel. 21-22.
A Napad s kolom. Posestnika Ivana P. in delavca Martina K., oba že priletna možaka, sta se že dalje časa gledala hudo, ker je bilo vmes nekoliko ljubosumnosti zaradi neke ženske. Te dni je Ivan pričakal Martina in ga z debelim kolom udaril po glavi in levi rami, da se zgrudil nezavesten. Martin je moral v mariborsko bolnišnico, Ivan pa se bo moral zagovarjati pred sodniki.
A Mercedes Goritz-Pavelič pleče. V sobo-boto 7. decembra nastopi v mariborskem gledališču znana zagrebška plesna umetnica Mercedes Goritz-Pavelič, ki je pred kratkim na turneji po Romuniji žela zelo velik uspeh. Na njen nastop opozarjamo mariborsko občinstvo že danes.
A Vlomilec pod posteljo. Tragikomičen dogodek se je pripetil predvčerajšnjim v Frankopanov! ulici. Mati že bolj priletne hčerke je že v poznih večernih urah nenadoma začula v sobi svoje hčerke ropot. To se ji je zdelo toliko bolj čudno, ker hčerke še ni bilo doma. šla je pogledat in s strahom je opazila, da je pod posteljo skrit neki moški. Pričela je kričati in klicati na pomoč, tako da so sobo kmalu obkolili sosedje, oboroženi z najrazličnejšim kuhinjskim orodjem. Trda bi predla »vlomilcu«, ko se prav ta čas ne bi vrnila domov hčerka, ki je v neznancu spoznala svojega ženina in z rdečico na licih pojasnila zbranim sosedom in materi vso zadevo.
A Pravoslavna služba božja. Na državni praznik 1. decembra bo v pravoslavni kapeli v Melju ob 9. uri dopoldne liturgija, ob 10. uri pa služba božja.
A Tihotapci s konji. Avstrijske oblasti so blizu Pliberka v Avstriji prijele dva moška, naša državljana, ki sta se že dalje časa bavila v tihotapstvom konj in druge živine. Predana sta bila našim oblastem.
A Grajski kino. Danes v petek zadnjič »Zadnja ljubezen«. — Jiitri v soboto premiera velikega ekspedicijskega filma »Divji tovor«, še nikdar niste videli tako napetih dejanj kakor prav v tem filmu. Smrtne nevarnosti na lovu za divjimi zvermi.
A Kino Union. Od danes dalje 100. jubilejni in najboljši Harry Pielov film »Artisti«. Sodelujejo: Susi Lanner, Hilde Hilde-brand, Hans Junkermann in mnogo dresiranih živali.
Bistrica ograža Mše in polje, ker je slabo regulirana
Kamnik, 28. novembra
Bistrica je posebno med cerkvijo, Stranjah in smcdnišnico močno razširila svojo strugo. V sedanjih jesenskih nalivih, ko voda močno narašča, obstoja resna nevarnost za polja in posestva na levi strani toka. Majhne zaščitne naprave iz brun in kamenja komaj zadoščajo za obrambo cb navadnem vodnem stanju.
Pred leti je Bistrica spodjedla vso zemlja prav do ceste, tako da je bila v nevarnosti cesta sama. Tedaj so vodi spremenili tok, tako da je tekla po levi strani struge in tako začela na tej strani svoje razdiralno delo. že lani je voda odtrgala na tem mestu precejšen predel zemlje, malo nižje pa je nekemu ubožnemu kmetu odnesla celo pol hiše. Ni zadosti, da se je prizadetim kmetom delno izplačala odškodnina, treba je končno podvzeti tudi pametno regulacijo Bistrice, kajti ta zopet ograža drugo poslopje in ob njem ležeča polja, ki so edino imetje tamošnjih malih posestnikov. Pa ne samo na tem delu, ampak tudi po vsej dolžini od Stahovice pa do Kamnika, izbira Bistrica popolnoma samovoljno svojo pot.
Edino smodnišnica je predlanskim zgradila ob svoje« zidu par jezov, ker sta bila že cesta in zid v nevarnosti. Menda bo potrebna zopet težka katastrofa, ki bo vzela dom številni družini, da bodo odločilni primorani regulirati Bistrico. A tedaj bo seveda prepozno!
1. december kmetske mladine
Naš državni praznik bodo proslavila tudi Društva kmetskih fantov in deklet, ki po svojem kulturno - prosvetnem programu vzgajajo nov rod in nov tip kmetskega človeka, kmeta-državotvorca. S to svojo vzgojo oblikujejo novo podeželsko in kmetsko generacijo, ki bo videla v svoji narodni državi svoj dom, ki bo v svoji državi' občutila svojo lastno stvaritev, ne pa oklep in jarem, kakršen je bila nekdanja Avstrija. V tej smeri je kmetsko-mladinsko gibanje ustvarilo tekom svojega obstoja neprecenljive pozitivne vrednote, ki bodo bodočemu po-kolenju trden temelj, na katerem sloni naša narodna država. Ob praznovanju 1. decembra bo kmetska mladina ma?iifestirala za svojo državo in za svoja stremljenja, da bodi v državi
hmet&tvo upoštevano taJcoJ J«tJcor nm pre ’pü
njegovi številčnosti in pomembnosti.
Kulturno-prosvetno delo »Brazde«
Pod vodstvom predsednika prof. V. Hrovatina je za letošnjo poslovno dobo sestavilo kmet-sko-prosvetno društvo »Brazda« obširen kulturni program, ki naj ne le poveže v Ljubljani vse pristaše kmetske ideje in kmetsko-mladin-skega gibanja, temveč tudi poglobi in razširi samo idejno obzorje. Začetkom meseca je pričela »Brazda« s svojimi rednimi diskusijskimi večeri, ki so posvečeni aktualnim vprašanjem iz vseh panog družabnega življenja. Na prvem večeru 12. t. m. je referiral narodni poslanec Milan Mravlje »O politični izobrazbi«. Aktualni referat je vzbudil med številnimi poslušalci veliko zanimanja in seveda tudi daljšo tehtno debato. Na drugem večeru je 19. t. m. referiral urednik dr. B. Verčon o »Fašističnih korporacijah«. Referent je do potankosti razčlenil korporacijski sistem. Izvajanja so rodila temeljito debato o stanovsko urejeni državi. Tretji večer je referent urednik France Gerželj posvetil »Položaju kmetstva v Evropi«, ko je v bežnih podobah analiziral razne kmetske akcije in gibanja v mnogih evropskih državah, kjer knietske vrste z energičnimi akcijami ščitijo svoj položaj. —- Za december je »Brazda« že pripravila nadaljnji program svojih diskusijskih večerov. O aktualnih sodobnih vprašanjih bodo v decembru in januarju referirali književnika Ivo Grahor in Jože Kranjc ter urednika Milan Zadnek in Ivan Albreht.
Zanimivi in resni diskusijski večeri »Brazde« privabljajo v krog agilnega kmetsko-pro-svetnega dimštva čedalje več hvaležnih poslušalcev in dobrih debaterjev, tako da se res sorodstvo v novi kmetsko-delavski ideji bolj in bolj širi in množi in vzgaja pionirje novega duha. Takega idejnega in duševnega sorodstva nam je Slovencem že dolgo manjkalo. In prav je, da se sedaj še s podvojeno silo in upravičenostjo ustvarja in razširja.
A. A. K. »Njiva« dobil zadoščenje
21. t. m. je »Slovenec« pod naslovom «Občni zbor sorodnikov« očital predstavnikom A. A. K. »Njive«, da niso mož-beseda, ker da so na nekem zborovanju na univerzi napadali in žalili svetovni nazor katoliškega dijaštva in poveličevali Sovjetsko Rusijo. 6 dni nato pa objavlja »Slovenec« pod istim naslovom izjavo »Njive«, ki te trditve »Slovenca« zanika. Objava je priobčena brez vsakršne pripombe-Toda slovenska javnost si bo iz tega sama zase napravila svoje zaključke o poročevalski verodostojnosti. A. A. K. »Njiva« je s tem do' bil popolno zadoščenje.
Dopisnike in tiskovne referente Društev kmetskih fantov in deklet pozivamo, da redno poročajo o kulturnem in prosvetnem udejstvovanju kmetsko-mladinskega gibanja. Dopise,^ namenjene za »Našo vas«, je pošiljati na„Jn.’ slov uredništva z izrecno pripombo »za Ac-’ vas».
dcE&poclarsfv©
Z&vapovalmee *j preteklem letu
Poleg denarnih zavodov igra pri nas važno vlogo tudi zavarovalna stroka. V beograjskem gospodarskem tedniku »Privredni pregled« so bili objavljeni pred kratkim zanimivi podatki o poslovanju naših zavarovalnic v letu 1934. V naši državi je poslovalo ‘25 zavarovalnic, od teh 14 domačih'in 11 tujih. Domače zavarovalnice smatramo predvsem tiste, ki so osnovane kot samostojni jugoslovanski zavodi, _ torej ne glede na to, ali gre za domač ali tuj kapital. Kakšno je bilo poslovanje teh zavarovalnic, nam nazorno kaže gibanje zavarovalnega kapitala v letih 1930, 1932 in 1934. V življenjskem zavarovanju se je gibala vsota zavarovalnega kapitala sledeče (v milijonih dinarjev):
1.	Domačo zavarovalnice: leta 1930. 1727’2, 1932. 1864'3, 1934. 1639'5;
2.	tuje zavarovalnice 1930. 2086’4, 1932. 2128’8, 1934. 1854-2, premije plačane v življenjskem zavarovanju pa so v istih letih znašale: 1930. domače 84‘2, tuje 103'7, skupaj 187'9, leta 1932. domače 91'1, tuje 109-2, skupaj 200'3, 1934. domače 74'0, tuje 86'1, skupaj 160'1. Navedene vso-le nazorno kažejo, da se je odsek življenjskega zavarovanja občutno znižal. Baš v tem zavarovanju se opaža gospodarska kriza. Izplačila v življenjskem zavarovanju so se gibala leta
1930. domače zav. 13'3, tuje 19'7, skupaj 33-1, 1932. domače 17'8, tuje 34'5, skupaj 42'2, 1934. domače 17'7, tuje 18-6, skupaj 36'3. Premijska re>erva v življenjskem zavarovanju je pa stalno naraščala in je znašala 1930 domače 278'6, tujo ‘251'6. skupaj 530*2. leta 1932. domače 323-3, tuje 305*2, skupaj 628*5, leta 1934. domače 408*3, tuje 436*0, skupaj 844*3. V požarnem zavarovanju, ki znaša skoraj 80°/o, imajo domače zavarovalnice večji delež, kot pa v življenjskem zavarovanju, v letu 1934 je znašal zavarovalni kapital 76.583*6 Din, od tega je odpadlo na domače zavarovalnice 57.997-1 Din. Zavarovalnice so v elementarnem zavar. sprejele na premijah tele zneske: 1930 domače 148*5, tuje 43-4. skupaj 19!-9, 1932. domače 165*1. tuje 44, skupaj 209*1, 1934. domače 135*2, tuje 33. skupaj 168*7. Tudi v elementarnem zavarovanju padajo premije in to v tem večji meri pri tujih, kot pa pri domačih zavarovalnicah. Požarnih škod je bilo izplačanih v letu 1930. pri domačih zavarovalnicah 89*6, pri tujih 25*5, skupaj 115*1, 1932. pri domačih 105,' pri tujih 27*6, skupaj 132-6, leta 1934. pri domačih 63*8, tujih 14*1, skupaj 77*9. Stanje rezervne škode je bilo v letu 1934 v elementarnem zavarovanju 46*1 milijona dinarjev, od katerih odpade na domače zavarovalnice 37-9 milijonov dinarjev.
KmeSie w boju za gospodarsko neodvisnost
V današnji dobi, ko skoro nobena podeželska hranilnica ni likvidna, ne morejo priti kmetje do svojega prihranjenega denarja, ki so ga vložili še v dobi konjunkture. Spričo tega dejstva izgubljajo naši ljudje vero v denarne zavode ter shranjujejo rajši svoje zelo pičle prihranke v skrite kotičke podstrešja. Razumljivo je, da tako shranjevanje denarja ni v skladu s principi narodnega gospodarstva, toda kaj se hoče, ko kmetje v veliki bedi in pomanjkanju danes ne verujejo nikomur več.
Pri kupčiji poljskih pridelkov zapostavljajo kmeta eni kot drugi. So bili časi, ko je dobil kmet več- za tele kot danes za kravo. Pri kupčiji sadja in vina ga izkoriščajo številni nezakoniti mešetar ji, dasi imajo poljedelski proizvodi že itak sramotno nizke cene.
Zaradi omenjenega obupnega stanja prihajajo naši kmetje do spoznanja gospodarske osamosvojitve. V poslednjem času se opaža, da so pričeli sami klati živino. Praksa jih je namreč izučila, da je mnogo bolje, če sami zakoljejo živino ter meso za cenen denar prodajo nied številne svoje znance in prijatelje, kakor pa da prodajo svojo živino mesarju, ki jo plačuje po cenah, ki ne odgovarjajo delu in izdatkom, ki ga je imel kmet tekom lela. Ta način vnovčevanja živine se je obnesel precej dobro. Meso doma zaklane živine prodajajo po 4 do 6 Din za kg. Poleg tega pa si sami privoščijo priboljšek pri jedi; koža živine jim ostane doma, katero tudi še lahko vnovčijo. Glavno pa je, da je izkupiček za meso večji, kakor če bi prodali živino mesarju. Konzument pa je tudi zadovoljen, to zlasti sedaj, ko so državnim
nameščencem znižali mesečne prejemke. Uradnik in kmet potrebujeta drug drugega ter si z izključitvijo posredniškega dobička na ta na-či i pomagata. Žal, da uradnik, ki je danes tudi na pragu obubožanosti, ne more kupovati vseh kmetskih pridelkov. Četudi se prodaja vino po 2 do 3 Din, si ga le malokateri uradnik lahko privošči.
Letos je bila suha letina za živinsko in svinjsko krmo, toda kl jub temu je kmet zredil mnogo debelih prašičev, ki pa nimajo cene ne kupcev. Goveja živina se plačuje po 3 do 3*50 Din za kg žive teže. Za slednjo ceno pa se lahko prodaja samo prvovrstna klavna živina. Debeli prašiči so po 4 do 4*50 Din žive teže. Tako ceno ima klavna živina, plemenska pa je mnogo cenejša.
Kdor se bežno mudi po naših krajih, utegne misliti, da se sedaj našim kmetom prav dobro godi, ker sami koljejo živino ter imajo mnogo mesa za priboljšek. To pa ni res! Vsak grižljaj je odveč, ker je kmet zadolžen čez mero. Ponekod nima niti toliko, da bi lahko plačal najnujnejše življenjske potrebščine. Ako nima kmet niti za sol, vžigalice in petrolej, potem je jasno, da je stiska na vrhuncu. V teh težkih dneh je edini razveseljivi pojav v dejstvu, da kmet polagoma spoznava vzroke današnje gospodarske kolobocije in sc pričenja organizirati proti posredovalniškemu izkoriščanju ter se potom zadružništva polagoma gospodarsko osamosvajati. V tem stremljenju je mogoče ugotoviti, da je naše podeželje stopilo spet za važen korak naprej. Tej kmetski borbi za gospodarsko neodvisnost bo naš list posvečal vso pozornost in ji kot javni organ tudi pomagal k zmagi.
Gospodarske vesti
— Sejem «a kožuhovino v Ljubljani bo dn 27. januarja 1936 v prostorih velesejma Ljubljani. ^— Lovsko - prodajna organizacij »Divja koža«, ki priredi ta sejem, ozirom dražbo, ima direktne zveze z inozemskimi oc jemalci, kl plačujejo za blago svetovne ceni Zato opozarjamo vse lovce, naj svoj letošn lovski plen oddajo v prodajo samo svoji prč dajni organizaciji, ne pa raznim prekupčeval cem. Pri tem naj imajo na umu, da je sam v složnosti in medsebojni podpori moč in lastr dobiček. Nujno je potrebno, da so kože dobr in pravilno posušene. Ne sušite jih na peč ampak na zraku! Kože se mora dobro očisti’ in napeti. Dobro pripravljena koža je vredn skoraj še enkrat toliko kot slabo posušena ist kvalitete. Kože pošiljajte na naslov: »Divj koža«, Ljubljana, Velesejem.
— Kraljevska banska uprava dravske baru vine razpisuje na osnovi § 31. zakona o bar ski upravi v območju sreskega cestnega odbor Maribor službeno mesto cestarja, in sicer n še neuvrščeni banovinski cesti Osek—Sv. B< nedikt—Gornja Radgona v odseku Sv. Beni dikt—Ihova (sreska meja). Prosilci za to mi sto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredi o službenih razmerjih državnih cestarjev i njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 2 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane i kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opren Ijene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi pr lopami (rojstni in krstni list, domovinski lis zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženj kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, n ra’ stveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblas' ya, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejai iz koristoljubia, eventualna dokazila o stri kovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje č 20. decembra 1935 pri sreskem cestnem odbor v Mariboru.
—	Občina Selnica ob Dravi, srez Maribor, levi breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Izobrazba^: 4 razredi srednie Sli njej enake strokovne šole_ in 2 leti praktične občinske službe. Prošnje je -.-ložiti do 27. decembra 1.1.
—	Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. decembra Ponudbe glede dobave strojnega kladiva za zračni pritisk.
—	Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 4. decembra ponudbe glede dobave arto-Metrov; do 11. decembra g-lede dobave stekla Za okna, mizarskega orodja in pisarniškega materijala.
= Ofertne licitacije: Dne 21.decembra glede dobave ^ peska; dne 23. decembra pri Upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave preje. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so
pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 2. decembra se bo vršila pri Komandi 2. pontonirskega polka v Ptuju licitacija glede dobave živil (fižol, ješprenjček, testenine, riž, zdrob).
Dne 4. decembra se bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (čebula, paprika, kava, čaj, slive, suho grozdje, kakao, citrone).
(Predmetni oglasi so na vpogled pri omenjenih komandah.)
šila“ pri” Direkciji šum v Magrebu Učitelj glede prodaje lesa. (Oglas je na vpogled pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji p; pri isti direkciji.)
= Pocenitev mesa. V poslednjem času so pri čele skoro na vseh trgih v naši državi padat cene mesa. Ponekod so se cene znižale z okroglo 2 Din.
= Železniški pragi iz Poljske. Železolivarn »Pilsudski« v Chorzowu na Poljskem že nek£ časa izdeluje železniške pragove za naše žele: niče, ki so naročile teh pragov za 2 in pol m lijona dinarjev.
= Stavka v vagonski tvornici v Brodu. Z;
četkom tega tedna so pričeli stavkati v va"oi ski tvornici v Brodu delavci, ker tvornica r sprejela njih zahtev glede mezd. Delavci nan reč zahtevajo za kvalificirane delavce po 5 Di na uro, za polklasifieirane po 4*50 Din in p 4 Din za pomožno delavstvo.
= Sueški kanal dobro nese. Dohodki Sueški ga kanala so znašali v prvih 20 dneh no'-embr 52*5 milijona frankov in se znatno dvignili primeri z dohodki v lanskem letu.
= Japonski tekstilni dumping v Indiji. Japoi ska je letošnje leto uspešno prodrla s svojin tekstdnimi izdelki tudi na indijski trg, kje precei neljubo konkurira angleški industri tekstilnih izdelkov. Angleški industrijci so sed; sklenili, da je treba na vsak način japonsk blago onemogočiti. V to svrbo se sporazumev; jo z indijskimi uvozniki, kakšne mere bi bi! treba podvzeti, da se izrine iz Indije japonsk blao-o.
= Romunska vlada je sklenila, da bo izvedla reorganizacijo svoje zunanje trgovine. Izvozniki so obvezani prodati Narodni banki ali drugim pooblaščenim denarnim zavodom svoje devize. Plačilo uvoženega blaga je zvezano s posebno dovolitvijo. Za vodstvo kontrole nad deviznim prometom pa bo osnovan poseben državni devizni urad.
= Svilarne v Lyonu — brez sirovin. Uvedba sankcij in protisankcij je spravila lyonsko svilarsko industrijo v veliko zadrego glede sirovin. Te sirovine so namreč lyonske tvornice dobivale večinoma iz Italije. Zavoljo pomanjkanja
sirovin so sklenile, naj se v tem pogledu sankcije odložijo do konca decembra, ker si prej namreč ne utegnejo od drugod nabaviti potrebnih sirovin.
ssoroSiBa
DEVIZE
Ljubljana, 28. novembra. Amsterdam 2977-12 do 2991-72, Berlin 1756-08 do 1769 95, Bruselj 743-03 do 748-10, Curih 1421-01 do 1428 08, London 216-77 do 218-83, Newyork 4364-33 do 4400-64, Pariz 289 60 do 291-03, Praga 181-78 do 182-89, Trst 353-87 do 356-96.
Curich, 28. novembra. Beograd 7-02, Paris 20-38, London 15-2825, Newyork 309-625, Bruselj 52-3375, Milan ne notira, Madrid 42-24, Amsterdam 209-50, Berlin 124-50, Dunaj 56-90, Stockholm 78-80, Oslo 76 75, Kopenhagen 68-20, Praga 12-80, Varšava 58-20, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6 7350, Buenos-Aires 0-85.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 28. novembra. 1% investicijsko posojilo 78 bi., vojna škoda 355-50 do 375, 4t% agrarne obveznice 45 den., 7% Bier 69-50 do 70-50, 8% Bier 78 do 79-50, 6% beglücke obveznice 60 do 61, Narodna banka 6200 den., Agrarna priv. banka 232 do 235, Dunaj-Zagreb 870 do 880 do 875, Dunaj-Beograd 879 do 869, Grčija-Zagreb 80-40 do 31-10 do 30-75, Grčija-Beograd 30-62 do 29-92, Priv. klir. London-Zagreb 252-20 do 253-80 do 253, Priv. klir. London-Beograd 253-80 do 252-20, Priv. klir. Madrid-Zagreb 634-50 do 644-50 do 639-50, Priv. klir. Madrid-Beograd 655 do 646, Trboveljska 110 bi., šećerana Osjek 140 bi., 6% dal. agrari 59 do 59-75, Priv. klir. Berlin-Zagreb 14-74 do 14-94 do 14-84.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 28. novembra. Pšenica in oves: neizpremenjeno. Rž: ne notira. Ječmen: neiz-premenjen. Koruza: bačka in sremska 101 do 103, banaška 101 do 102. Moka in fižol: ne-izpremenjeno. Otrobi: bački in sremski juta vreče ter banaški 82 do 85, bački juta vreče ladja 83 do 85.
Tendenca čvrsta. Promet srednji.
s= Sport =
Naša nogometna reprezentanca v Franciji
V nedeljo bo igrala naša nogometna reprezentanca v Rouenu proti reprezentanci Normandije. Po tej* tekmi igrajo naši nogometaši še v Lyonu in to 5. decembra. Obe tekmi sta brez večjega pomena, ker tako Rouen kot tudi Lyon ne pomenita dosti v športnem svetu; je to bolj izlet naših športnikov v Francijo. Naša ekipa odhaja na pot oslabljena, ker sta od že imenovanih odpovedala še Jakšić in Gajer, ki ju bosta zamenjala Urch in Premrl. Sestavljajo jo tile igralci: Urch, Beloševič, Rajkovič, Bertoncelj, Lechner, Lojančić, Jazbec, Radov-niković, Medarić, Lemešić, Sekulič, Tomašević, Sarić.
Športni đrcfeiž
Priznani lahkoatletski svetovni rekordi v preteklem letu. Mednarodna lahkoatletska zveza je priznala naslednje nove svetovne rekorde dosežene v teku zadnjega leta: tek na 200 m Owens (U. S. A.) 20.3; na 110 m z zaprekami Moreo (U. S. A.) 14.1; skok ob palici Grabe (U. S. A.) 4.41; skok v daljavo Owens (U. S. A.) 8.13; met diska Šreder (Nemčija) 53.1.
Anglija — Nemčija. 4. decembra bo v Londonu nogometni dvoboj med omenjenima reprezentancama. Zanimanje za to tekmo je pa tolikšno, da so do sedaj že razprodali vse vstopnice. Tekma bo na igrišču Tottenhama in bodo Angleži nastopili takole:	Hibbs (Bir-
mingham) — Male, Hapgood — Crayston (vsi Arsenal), Barker (Derby Country), Bray (Manchester City) - Birkett (Midđlesbrough), Carter (Sunderland), Camsell (Midđlesbrough), Westwood (Bolton W.j, Bastin (Arsenal). — Tekmo bo najbrže sodil Šved Ohlsson.
Angleški nogometaši v Rusijo? Manchester City in Westham United sta dobila vabilo, da bi odigrala v maju in juniju 1936 več tekem v sovjetski Pvusiji. Angleži se bodo vabilu najbrže odzvali.
Internacionalno prvenstvo Dunavske banovine v table-tenisu se bo vršilo 30. novembra in 1. decembra v Vršcu. Tega tekmovanja se bodo udeležili številni igrači iz Prage, Budimpešte in Romunije. Po vsej priliki bo nastopil tudi ljubljanski Hermes, ki ima zelo velike izglede.
Sokolstvo
Seja zbora župnih prosvetarjev
V nedeljo, dne 24. t. m. so zborovali v zborovalni dvorani Saveza SKJ župni pro-svetarji vseh naših žup pod predsedstvom II. nam. staroste Saveza SKJ br. Djure Paunkoviča. Zborovanje sokolskih prosvetnih delavcev, ki so na njem sodelovali tudi referenti SPO in člana savezne uprave br. dr. Dragič in br. Djura Brzakvič, je trajalo ves dan. Na seji so podali poročila župni delegati o stanju Sokolstva v njihovem področju s posebnim ozirom na razmere v našem javnem življenju, ki neposredno zanimajo in tangirajo tudi Sokolstvo. Posebno so bratje poudarjali duhovno stanje sokolskih edinic v poedinih krajih v zvezi z vsemi pojavi, mimo katerih ne more tudi Sokolstvo. Na temelju jasne slike, ki se je pokazala po izčrpnih poročilih prosvetarjev, so bili storjeni sklepi glede smeri bodočega prosvetnega dela, zlasti v pogledu poglobitve tega dela in v pogledu nevtraliziran}a nekaterih škodljivih pojavov. Po končanih referatih sta podala izčrpno poročilo in zaključke br. Paunkovič in br. dr. Belajčič, predsednik SPO. Brat Paunkovič je prisotnim prikazal predvsem delo Savezne uprave v smereh in stvareh, ki so o njih razpravljali župni prosvetarji, brat dr. Belajčič pa je resimiral stanje Sokolstva in iznesel jasne poglede na potrebe bodočega dela.
Enodušno je zbor z aklamacijo odobril tudi dosedanje delo predsednika SPO brata dr. Belajčiča, ki ga je pozval, da nadaljuje z delom po začrtani poti naprej. Vsi sklepi zbora prosvetarjev bodo predloženi tudi seji izvršnega odbora Saveza SKJ. Zdravo!
Kamnik
Samomor mlade žene. V Stahovici pri Kamniku je danes zjutraj natakarica S. izpila steklenico jodove tinkture. Za obupno dejanje se je odločila zaradi večnih prepirov. Nesrečno obupanko so reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico.^
Tekmovanje v domžalsko-kamniškem nogometnem razredu za savezno prvenstvo je končano. Prvo mesto v tabeli je zasedel športni klub Domžale, sledijo SK Kamnik. SK Disk in dalje vsi ostali podeželski klubi. - - Vprašanje nogometnega igrišča v Kamniku je končno rešeno. Po dolgoletnem prizadevanju odbornikov športnega kluba in uvidevnosti predstavnika občine gosp. Kratnarja se je vendar posrečilo dobiti primeren prostor, ki bo ustrezal vsem predpisom. Novo igrišče se nahaja na travniku tik mestnega kopališča in teniških igrišč, tako da so vsi športni prostori združeni. Občina je najela še ves ostali kompleks in bo plačevala lastniku g. Praschnikarju letno 1700 Din. Od tega bo prispeval klub sam 1000 Din. Igrišče so nogometaši kar sami preuredili in so se na njem vršile že vse prvenstvene tekme.
Mestnim mesarjem povzročajo skrbi okoliški kmetje, ki posebno pred prazniki kar sami koljejo in razprodajajo živino. V mestu se posebno ob praznikih prijavijo prodajalci iz okolice, ki že dan poprej nabirajo kupce, ki jih je pri taki ceni vedno dovolj.
——	i !■ n———»a»—m—
MALI OGLASI
Vsak» beseda 50 par. Najmanjši «nesek 5 Din. Drž. in ban. darek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par ea besedo. Pri malih oglasih reklamnega rnačaja atane petitn» »rsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili ra odgovor 2 Din v mamkah. - Mali oglasi sn plačljivi takoj pri naročilo
OPREMLJENO SOBICO oddam takoj ali pozneje mirni gospodični. Naslov v upravi »Glasa naroda«.
250 DINARJEV NAGRADE dam onemu, ki mi priskrbi kakršnokoli stalno službo (skladiščnika, pisarniško moč, lesnega manipulanta ali kaj sličnega), star sem ‘27 let, samski, vsestransko zanesljiv in pošten. Ceni. ponudbe na upravo lista pod »Soliden«.
GOSPO IZ POSTOJNE, ki se je dne 27. t. m. oglasila radi stanovanja v Rožni ulief 7/L, prosim, naj se vsekakor ob priliki zopet oglasi.
Imate
kaj prodati, kupiti
službe
iskati, ponujati
posoiila
zaprositi, posredovati
stenovanfa
iskati, oddajati
pogrebu gele
brano, oblačila, knjige, pouk, razvedrila itd. vse
dobite
potom najcenejših
„Malih ostat“
v „Glasu naroda“
Kupujte domače blago:
Litfopon „Titani!***
orig. 30 %-no blago, odporno proti svetlobi
Cinkovo belilo „Briljant**
zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat
Svinčeni minij „Rubin**
z garant. 30—32 °U superoksida, oziroma 90—92 °/0 ortoplumbata
Blanc fix
v prahu in pasti,
ki je najmanj enakovredno najboljšim inozemskim znamkam.
Glavni politični in vojaški voditelji Severne Kitajske, ki se bore za neodvssr.ojt kitajskih provinc. Od leve na desno Hsiao čenjing, član vojaškega sveta v Feiping«, general Sung Čenjuang, poveljnik garnizij Peiping in Tientsin, in general Cintehčim,
guverner Ćaharja
Kultura
Neokusna razvada pevskih zborov in solistov
Že pred vojno je bilo mnogo ostre in upravičene kritike nad trganjem glasbenih fraz v vokalnem stavku, bodisi v umetnih, bodisi v narodnih pesmih. Skladatelj Anton Lajovic se je bil že v »Novih Akordih« razrepenčil nad tem muzikalnim početjem, ki so se ga posluževali celo naši najuglednejši pevski zbori. Od takrat je že precej časa minilo, vendar se pa trganje glasbenih fraz na koncertih in v radiu zopet pojavlja. V zboru orkestralno prišpičeno, kot bi v njem iskali orkestralne učinke, seveda vse na škodo vokalnega stavka. Namesto, da bi negovali melodijo in ne trgali besednega stavka po nepotrebnem, se dela baš. narobe. Nekaj vzgledov, ki sem jih cul peti:
1.	) Znana narodna. »Fajgelček, nageljček, rožmarin iz tega ti pušeljc — sledi pavza, da bi lahko cigareto pokadil in nato — nardim.
2.	) Pred kratkim sem poslušal na radiu uva-ževani zbor, ki je pel same narodne pesmi, med njimi tudi »Pleničke je prala pri mrzlem studene«. Konča se »zakaj 'maš tak solzne — tačas bi lahko Beograd počakal na eno reproducirano ploščo in nato bi zbor zopet zapel —-oči«.
3.	) Skladatelj Gregorc je napisal za radijski orkester nekaj posrečenih venčkov narodnih pesmi, ki jih včasih prav lepo pojo gg.: špelca, Mica, Jože in Tanko. Poslušajte jih in zapaziti boste morali, kolikrat melodijo in tekst razcefrajo. Naj bo dovolj za enkrat. Poboljšajte se, gojite melodijo, pazite na smisel besedila pesmi in ne delajte nepotrebnih prisiljenih cezur. — Z. P
Naš red
Naš rod, mladinski list, ki ga izdaja JUU. je v novem, IV. letniku zopet pester in zanimiv. Doslej sta izšli dve številki.
Uvodno povest »Bratovščina sinjega galeba« je napisal Tone Seliškar. Povest je, kolikor je mogoče presoditi po teh dveh odlomkih, zanimiva in sveže pisana. Končno mnenje pa povem ob zaključku letnika. Zanimiva je tudi Šola, ki jo je napisal Julij Kaden-Bandrovski in prevedel France Vodnik, čitali jo bodo mladi in stari s pridom, čeprav vsak drugače, koristila pa bo brez dvoma obojim. Ernesta Younga »Bivališča ljudi v tujih deželah« v priredbi Pavla Kunaverja niso samo poučna, am-
pak prav primerno tešijo v mladem človeku in preprostem čitatelju tudi ono romantično hrepenenje, ki se v mladini lahko iz-prevrže v pustolovska nagnenja, ako ne dobi o pravem času primernega ventila._
Poleg navedenih je v listu več poučnih sestavkov ter kratek življenjepis Darvina Jenka. »Cicibanov rod« je pester kakor vsako leto, zanimiv in tudi aktualen.
Po vsem tem je treba priznati, da je »Naš rod« res dober, zanimiv in spretno urejevan mladinski list. Celo več. Vprav zato, ker ne objavlja izključno samega leposlovja, nadomešča lahko v marsikaki podeželski hiši revijo, ki si je danes podeželski človek ne more naročiti.
že šolska doba sama, ako vračunamo nekdanjo ponavljavno, oziroma sedanjo višjo narodno šolo, obsega celo vrsto važnih človekovih razvojnih stopenj. Zato mora biti list, ki je namenjen mladini vseh teh različnih let, vsebinsko pester in bogat ter urejevan tako spretno, da vsakomur nudi lahko kaj primernega.
Brez pretiravanja lahko zapišem, da kaže »Naš rod« iz leta v leto bolj zavestno stremljenje za kar najtesnejše približanje k temu idealu. Po vsem dosedanjem delu list zasluži, da javnost njegovo stremljenje v vsakem oziru podpira in podpre. Kar dajemo mladini, dajemo sebi. In če si bomo znali vzgojiti z-dravo, čvrsto, živllenja in d-tla zmožno mladino, nam ni treba biti niti življenja niti žrtev nikoli žal. I. A.
V Ptuju nrnujka 5 profesorjev
V nedeljo se je vršil ob prav zadovoljivi udeležbi redni občni zbor društva šola in dom v gimnazijski risalnici. Po poročilu predsednika, tajnika in blagajnika so se vršile volitve novega odbora, ki pa je ostal skoro neispremenjen. Istopili so le dr. Remec in Križajter ter gospa Poličeva, ki se je izselila iz Ptuja. Na mesto teh pa so bili izvljeni v odbor sodnik dr. Lipič, profesor dr. Cajnkar ter upravitelj bolnice v p. Rupar.
Radi redukcije prejemkov državnim in samoupravnim nameščencem se je sklenilo, da se ukine članarina za dobo 1 leta in se bodo pobirali le prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Razpravljalo se je tudi o občutnem pomanjkanju učnih moči. Manjkajo namreč 4 profesorji, če se upošteva tudi gospo prof. Djermanovičevo, ki
ima 3 mesečni dopust, pa jih manjka kar pet. Zaradi tega odpadeta tedensko 102 učni uri. Vrhu tega pa mora poučevati več gospodov profesorjev tudi predmete, ki sicer ne spadajo v njih stroko.
Glede tukajšnje nastavitve manjkajočih učnih moči je bila sestavljena prošnja, katera je bila odposlana ministru prosvete in so jo podpisali Vsi navzoči zborovalci. Enaka vloga pa je bila izročena tudi tuk. poslancu Brenčiču s prošnjo, da zastavi ves svoj vpliv za odpravo teh nedostatkov.
Na povabilo društva je prispel iz Maribora g. profesor Gustav Šilih, ki je imel zelo zanimivo in stvarno predavanje o reorganizaciji šolstva sploh. Po predavanju pa se je razvila debata, v katero je poseglo več pedagogov, ki so bili pa o stvari precej različnega naziranja.
z ifseit sirarn
V	Parizu je bil aretiran neki Tirke, ki se je bavil s kreditnimi posli in je bil v poslovnih zvezali z mnogimi trgovci. Dajal je kredite na račun nekih pariških bank. Ugotovilo pa se je, da je pri tem poslu poneveril okrog 7 milijonov frankov.
Rudarski delavski pokret v Angliji se zmerom bolj jači. Vse kaže, da bo prišlo do velikega mezdnega spora med rudniškimi podjetji in rudarji. Delavski prvaki pa se nočejo prenagliti in so ubrali slično taktiko kakor leta 1925. in leta 1926. o priliki takratnih velikih rudarskih stavk.
V	Amsterdamu so 21. t. m. neznanci ukradli v pristanišču zastavo nemškega parnika »Adele Tradi«. Policija je takoj uvedla preiskavo, vendar doslej še ni mogla ugotoviti tatov. Mislijo, da gre za komunistični napad.
Umrl je general sir Eduard Bratford. Za časa svetovne vojne je bil poveljnik tretje pomorske eskadre.
Letalec Eisworth, ki je skušal preleteti Južni tečaj, je poročal o svojem poletu tele podrobnosti: Dvignil se je s svojim letalom na otoku Punde. Po dve in pol urnem poletu pa je moral prekiniti svoj nadaljni polet, ker so ga stranski vetrovi odvrnili od prave smeri. Njegovo letalo »Polarna zvezda« je že preletelo eno tretjino Rossovega morja. Zapadno od Stefensenove morske ožine in južno od reke Velson je videl gorovje, ki se dviga od severozapada proti jugovzhodu. Vse kaže, da je okrog Južnega tečaja ogromna celina.
Rhona in njeni pritoki so v poslednjih dueli znova izredno narastli in ponekod preplavili
bregove. Vas Maursine ob dolnjem toku reke so morali izprazniti. Polovico hiš je vodovje že podrlo.
Smith je živ? Neka ladja je v pretekli noči opazila na otoku Sa.jeru vzdolž zapadne indijske obale signale z lučjo. Zaradi plitvine in slabega vremena pa kapitan ni poslal na obalo rešilnega čolna. Nekateri mislijo, da je signale dajal letalec Kingsford Smith, ki se je, kakor kaže, zaradi defekta v motorju spustil nekje v Siamu ali ob obali zapadne Indije.
Povsod razbojniki... Policijski organi v Jeruzalemu so se včeraj spopadli z nekimi arabskimi razbojniki, ki so se zabarikadirali v vasi Šejkzaidu pri Nablusu. Razbojniki so se morali končno udati.
Požar je malone popolnoma uničil naselbino Klačane na zapadnem Slovaškem. Človeških
Kongres ameriških županov je izvolil za predsednika nevvvorškega župana Laguardio, za pod-sprejel resolucijo, v kateri odobrava Roosevel-predsednika za čikaškega župana. Kongres je tovo politiko proti brezposelnosti.
Nezgoda našega flosarja v Pančevu
Janez Kantor in njegov bratranec Jože Novak sta srečno pripeljala svoj splav do Pančeva in dobro prodajala les. V nedeljo jo je Janez vsekal malo v mesto in ostal v veselih krčmah tako dolgo, da so ga v ponedeljek ob 3. uri zjutraj vrgli iz kavarne »šumadija«. Posredoval je stražnik in Janez je šel na splav, kjer je bratranec Jože mirno spal. Ker je Janeza zeblo, je porinil roko v žep, toda pičila ga je kača, ker je bil žep popolnoma prazen. Manjkalo je precej nad 5.000 Din. Zaman sta oba preiskala žepe in stekla nazaj v mesto. Našla sta stražnika in odšli v negostoljubno kavarno. Gostilničar in natakar sta se seveda upirala, češ, da Janez sploh ni imel denarja, toda, ko je Kantor potegnil iz drugega žepa še nekaj tisočakov, mu je stražnik verjel. Krčmar in natakar sta se izgovarjala, da je razmetaval denar kar po stotakih in plačeval cele litre konjaka itd. Ker pa tega ni bilo mogoče verjeti, je stražnik napravil preiskavo in našel pri gospodarju 2500 Din, pri natakarju pa tudi 2500 Din kot drugo polovico ukradene vsote. Seveda so poštenega kavarnarja in natakarja zaprli, a Janez ne misli več na nevaren krok v Pančevu.
Brzojavno poslana slika o prihodu grškega kralja Jurija II. v Atene. Ob spremstvu generala Kondilisa pozdravlja grške oficirje v atenskem pristanišču



I
Vam« Biamcrt
ZBEfNELI

— Nič ne de. Saj ni mogoče vedno vsega v spominih nositi s seboj. Jaz sem sploh vesel, če lahko sproti pozabljam, kar mi je odveč. Včasih bi najrajši pozabil, kako mi je ime. Sicer pa dovolite.
Galantno se ji je predstavil in tudi dama je povedala svoje ime:
— Natalija Belfleurs.
Adam Co- ’1 je stal pred novo uganko. Ime se mu je res zdelo skoraj rusko, priimek pa ni kazal nič slovanskee-a. Ali je nemara poročena? čemu jo je pa prej demonsko bitje vedno omenjalo kot gospodično?
Kakor je mislil, m mogel iz megle, in kamor je segel, je naletel na nejasnost. Skušal je pričeti razgovor o čemerkc.H, ker je uprl, da se med kramljanjem gospodična Belfleursova domisli, kako in čemu je prišel sem. VzUo Cowellovi poretnosG in smislu za duhovito kramljanje, je vendar beseda vsak hip zdaj temu, zdaj on^mu obtičala. Govorila sta o glasbi in umetno'-G. o literaturi in tehniki, pa še o celi vrsti reči, o kakršnih se ljudje pomenkujejo, kadar so v zadregi. Adam Cowell je skraja smatral to za nalogo družabne vljudnosti, kmalu pa je spoznal, da ima opravka z nenavadno široko izobraženo žensko.
Vzlic svoji zagonetni razkrojenosti je gospodična Belfleursova z vsakim odgovorom vedno bolj dokazovala, da ji ta polja niso tuja. V francoski in ruski književnosti, kjer je Cowell poznal samo nekaj najvišjih vrhov in še te le površno, je tujka bila zanj sploh neizčrpna. Poznala je toliko imen, del in likov iz njih, da jo je Cowell začel spoštovati in se je hkratu bati. človek s takim razgledom naj bi se kakor pišče podal po svetu in pri tem niti ne vedel, kod tava?
Kakor mu to ni hotelo v glavo, se je domislil — Demona. Saj bi dal glavo za to, da je res videl zagonetno bitje pred malo časa še tu. Vprašal je natakarja, če morda ni videl, kdaj je odšla taka in taka dama, mož pa se mu je samo pomembno nasmehnil, češ, da je ura že pozna, a za strahove nikakor ne več ugodna.
To ga je končno še bolj potrdilo v prepričanju, da je res videl Demona. Neprijetno mu je zagoma-zelo po hrbtu in v mozgu je občutil kakor sunek mraza. Kakor bolan je tipal po mislih, s kakšnim izgovorom in na kakšen način naj tujki pove, da bi rad Odšel iz tega lokala.
Vse skupaj ni trajalo niti eno uro, njemu pa se je zdela sama neskončnost.
XVIII. poglavje.
Adam Cowell je poskrbel, da je družba naglo izvedela, kdo se je nastanil v zdravilišču »Dagmar«, kamor je bil spremil gospodično Natalijo Belfeursovo. Domačemu zdravniku je z zagonetnimi namigavanji očrtal, v kako nenavadnih okolnostih je spoznal damo. Seveda ni pozabil opozoriti na primerno oprez-
nost. Ni izključeno, da opravlja ženska važno službo. Po svoji lepoti in široki razgledanosti je vsekakor sposobna in primerna za kaj takega. Seveda ji pa Cowell ne želi delati krivice in prosi, naj ravnajo z njo res kakor z damo.
Adam Cowell je bil popolnoma prepričan, da pomeni to novo srečanje zanj važno pridobitev. Zato je brez oklevanja poravnal, kar in kolikor je bilo treba.
Ljubeznivi zdravnik Linson se je z zanimanjem in vnemo posvetil zagonetni tujki. Uporabil je vsa sredstva, da bi jo zdramil iz bolestne otrplosti in izsledil vzroke, ki so jo pahnili v tak položaj. Skraja je bilo videti, da ostane njegov trud neuspešen, nekega dopoldneva pa se je gospodična Belfleursova nenadoma razživela. Jela je vpraševati, kako dolgo je že tu in kdo jo je pripeljal sem. Ko ji je zdravnik obzirno pojasnil, se je v zadregi zasmejala sama svojemu položaju, češ:
— Le kaj poreko na to moji ljudje?
Dr. Linson je pozorno prisluhnil. Napeljal je razgovor na vedro stran in s tem pridobil toliko zaupanja, da je začela gospodična Belfleursova kramljati z njim kakor z zvestim prijateljem.
Pripovedovala je, da je doma iz Rusije, hčerka ugledne častniške družine, ki jo je na strašen načih razdejala revolucija. Ona sama se sicer tega ne more spomniti razločno, veliko pa ji je o tem pripovedovala stara pestunja Tatjana, ki ji je tudi rešila življenje in ji pomogla v svet.
Izdaja »Narodna prosveta* v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur*, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.