Št. 123 (14.519) letoXLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 11. MAJA 1993 ITALIJA / VLADA BOSNA / KARADZIC NE SME V SRBIJO liberalci pripravili nov zaplet Vojmir Tavčar RIM - Po zaupnici v poslanski zbomci je kazalo, da vlada, ki ji predseduje Carlo Azeglio Ciampi tudi v senatu ne bo imela težav. Toda tik pred začetkom razprave so se stvari zapletle, ker so senatorji liberalne stranke še neodločeni. Skupina liberalcev je aicer številčno majhna, toda skoraj odločilna glede rra zelo majhno številčno premoč štiristrankarske Galicije Pannelova skupina v senatu ni zastopana, PSI in PSDI pa imajo skupno 166 glasov, kar je le dva glasova vec od absolutne večine. Iz začetka včerajšnje razprave je sicer težko sklepati, da bi senat ne potrdil zaupnice Ciampijevi vlade toda oklevanje liberalcev dokazuje, kako so vode v koaliciji, ki podpira vlado, še kalne. Kot že v zbor-raci bo najbrž odvisno tudi v senatu od premierove replike, ali bo podpora izrazita. Problem pa si je ecitno postavila tudi DSL, ki je s Cesarejem Salajem potrdila, da se bo vzdržala, z Umbertom Ra-rrierijem, ki bo oblikoval glasovalno izjavo, pa na-ralgnila na možnost takih tehničnih rešitev, da bi vlada ne klecnila pod 'težo neodločenosti njene večine. Sicer pa se razprava v senatu ni veliko razlikova-od tiste v poslanski zbornici. PSI je napovedala Podporo vladi, vendar pri tem izpostavljala predvsem dejstvo, da ne gre za terminsko vlado. In ob tem dodala tudi skoraj izključno pristojnost parla-ttrenta, da oblikuje nova volilna pravila, vladi pa Priznala možnost, da parlament stimulira. Povsem tjjzliCno je bilo tolmačenje DSL, ki je s senatorjem Cesarejem Salvijem podčrtala polovično podporo Zat°, ker gre za Časovno omejeno vlado, ki je izpo-sfavila zlasti vprašanje volilnih pravil in se zavzela Sa večinski sistem v dveh krogih. Svoj odločen Ne je poleg misovcev spet izrekla Stranka komunistične prenove, ki je utemeljila svoje nasprotovanje gospodarskemu delu vladnega Programa, obenem pa ostro kritizbala Ciampija tudi ^adi njegovega odnosa do balkanske krize in namiga na možnost vojaške intervencije. , Manjšinska problematka pa je odjeknila v razpra-yi valdostanskega senatorja Cesareja Dujanyja, ki se )e zavzel za okrepitev regionalizma in za večje pri-stojnosti deželam s posebnim statutom tudi zaradi plmovih etničnih posebnosti. In v tem kontekstu se Je zavzel za to, da bi končno sprejet zakon o jezikov-mlr skupnostih, še posebej pa se je zavzel za zaščito slovenske manjšine, »ki zaradi volilnih zakonov tV6ga izključitev iz deželnih institucij«. Vprašanje je, ah bo premier v republiki obravnava tudi to vprašanje, obstaja pa tudi možnost poglobitve v komisijah, saj je Ciampi v zbornici jamčil Za pripravljenost ministrov, da v pristojnih komi-srjah poglobijo posamezna vprašanja. Premirja trajajo Najnovejšo prekinitev ognja sto podpisalo predsednik BiH Alijo Izetbegovič in voditelj bosanskih Hrvatov Mote Bobon SARAJEVO - Predsednik BiH Alija Izetbegovič in voditelj bosanskih hrva-tov Mate Boban sta v ponedeljek podpisala premirje. Poročila iz Bosne trdijo, da spoštujejo v nedeljo sklenjeno prekinitev ognja tudi Srbi in Muslimani. Se več, Srbija skuša vsemu svetu dokazati, da misli resno s pritiskom na bosanske Srbe, naj sprejmejo Vance-Ownov mirovni načrt: Radovanu Karadžiču, voditelju bosanskih Srbov, so prepovedali vstop v Srbijo. Sicer pa je bilo v Bosni mirneje kot v prejšnjih dneh. Nekaj granat je padlo le na obrambno Črto Srebrenice, popoldne pa se je nadaljevalo obstreljevanje Doboja in Maglaja. Poročil o mrtvih in ranjenih ni bilo. Mednarodna javnost se še vedno vrti okrog vprašanja, ali bodo oborožene sile zveze Nato posredovale in v Bosno, kjer traja vojna že trinajst mesecev, vrnile mir. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da je bolj naklonjen vojaškemu posredovanju kakor pa človekoljubni pomoči, saj »bosanska vlada daje prednost zaustavitvi agonije prebivalstva«. O vojaškem posredovanju ne dvomi niti komisar ES Hans Van den Broek, ki meni, da bodo zahodne sile v primeru nespoštovanja podpisanega premirja posredovale že ta teden. Povedal je tudi, da je v ES vse več glasov, ki zahtevajo odpravo embarga na uvoz orožja v BiH, četudi predlog vzbuja pomisleke, saj mnogi menijo, da bi se s tem vojna le še bolj razširila. O uspehu vojaškega posredova- nja pa je podvomil mirovni posrednik Evropske skupnosti lord Owen, ki je v intervjuju za ameriško televizijo med drugim povedal, da »bi si metali pesek v oci, če bi pričakovali, da bo bombardiranje srbskih položajev končalo bosansko krizo, saj bi morale posredovati tudi pehotne enote, ki pa se bodo težko spopadale z gverilo«. Američani so sporočili, da bodo odložili vojaško posredovanje v BiH, ker želijo skupaj z evropskimi zavezniki počakati na izid bosansko-srbskega referenduma. V Bruslju pa so se zbrali zunanji ministri evropske dvanajsterice in razpravljali o vojaških opcijah v BiH. Sklenili so, da bodo spodbudili Slobodana Miloševiča, naj uvede sankcije proti bosanskim Srbom, hkrati pa so pozvali ZDA in Rusijo, naj v Bosno pošljejo vojake za zaščito varnostnih območij, kot zahteva resolucija VS ZN 824. »Vojaška akcija je začasno izključena,« je povedal luksemburški minister Jacques Poos. Letala pa vseeno letijo nad Bosno, le da ne odmetavajo uničujočega tovora, temveč prinašajo sestradanim in bolnim prebivalcem hrano in medicinsko opremo. V noči z nedelje na ponedeljek je osem letal odvrglo nad Zepo in Gorazdom več kot 60 ton človekoljubne pomoči. Ciniki se sprašujejo, kdo bo odvrženo pomoč porabil, saj so predstavniki Unproforja sporočili, da je v Žepi le še 50 prebivalcev, vsi drugi pa so se izselili ali pa so padli pod uničujočimi izstrelki srbskega topništva. (Agencije) EKVADOR / POKOPALO JE VSO VAS KULTURA / OBLETNICA CANKARJEVEGA ROJSTVA Blato in kamenje zasuli več kot 200 iskalcev zlata Med mrtvimi poleg rudarjev tudi žene in otroci Quito - iz n 3 m kamenja, ®ulo Nambijo, : arsko središč vem Ekvadorju 1 rez rok in nog ra celo brez gla ,a in reševale 3lei odkopali 5( 3 Po približnih ’E je zemeljski £ul kakih ose bojnih kolib, v bai bi ge bilo oc Z50 oseb. Te po: ^rščajo že mei ^a) ni upanja, d Preživel. Do tra Prišlo v ned T30 p0 Lrajev SU’ ko so bili r svojimi družin Pri kosilu. Med °gromno otrok i SaJ rudarji jem zlatokope tud arU2ine, da jin ?ai° v obi lskanju zlata. Pod blatom Senjem pokop arnbija se n Pokrajini Zan ^oji s Perujem. EKVADOR QQuito Nambija kraj zemeljskega plaza m PERU APAVm. J. Castelto 150 Km ci so kasnili nekaj ur, preden so prispeli na kraj tragedije, saj je območje težko prehodno, zaradi stalnega dežja pa se po cestah lahko prebijajo le terenska vozila. 2e nekaj desetletij na to območje prihaja na tisoče rudarjev, ki v nečloveških pogojih iščejo zlato rudo. Na tem območju živi kakih 10 tisoč ljudi, od katerih je 2 tisoč rudarjev, ki rijejo v griče brez najosnovnejših varnostnih in drugih rudarskih siste- mov. Sef ekvadorske civilne zaščite Jose Edgard Vasconez je izjavil, da bi bilo število mrtvih lahko še večje. Vojska in policija sta že začeli z evakuacijo vsega prebivalstva iz ostalih zaselkov v bližini Nam-bije. Civilna zaščita domneva, da se je na območje Nambije El Tier-rero zrušilo 15 tisoč ton najrazličnejšega materiala. Zemeljski plazovi so na tem območju nekaj običajnega in so v zadnjem desetletju povzročili smrt kakih tisoč oseb. Nedeljski plaz je bil med najhujšimi, njegovi vzroki pa se niso povsem jasni. Strokovnjaki domnevajo, da je prišlo do tragičnega spleta okoliščin, ki so zakrivile tako tragedijo. Del hriba, v katerega so se rudarji kot krti zarili brez opornikov in ga prerešetali s predori in jaški, se je verjetno sesul zaradi skoraj nezaznavnega potresnega sunka. Spraševanje o biti Mati, domovina in Bog so teme največjega slovenskega epika - Koliko nas prizadevajo danes, so razpravljali člani Društva slovenskih pisateljev LJUBLJANA - Sinoči je v Cankarjevem domu Društvo slovenskih pisateljev ob obletnici Cankarjevega rojstva pripravilo okroglo mizo z naslovno temo Mati, domovina, Bog, na kateri so Andrej Rot, Tomo Virk, Dane Zajc in Vlado Žabot predstavili svoja razmišljanja na te tri poglavitne Cankarjeve teme. Veliki slovenski literarni in dramski umetnik, rojen 10. maja 1876 na Vrhniki, je pravzaprav ustvaril slovensko dramatiko in omogočil prozi, da se je dvignila nad opisovanje zunanjega življenja in postala sredstvo za oblikovanje idej in razpoloženj. Literarni večeri z branjem umetniških del ob obletnicah Cankarjevega rojstva so v slovenskem kulturnem prostoru že tradicionalni, letos pa je nekoliko drugačno obliko praznovanja del tudi sicer maloštevilnejšega občinstva sprejel z nerazumevanjem. (V. S., fotografial Aleš Pavletič/TRIO) BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica - Barriera" Ul. Car dueti 41 - Korzo Saba l Trst- Telefon 04016363II ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Trst: kandidature Slovenske skupnosti in Zavezništva za Trst SSk in Zavezništvo za Trst sta na včerajšnjih tiskovnih konferencah predstavila volilni program in kandidate. Glavna njuna kandidata sta Ivan Peterlin in Franco Codega. .....................stran 3.. Ali so bili podpisi za volitve nepotrebni? Tržaško sodišče je včeraj uvrstilo na glasovnico za tržaške pokrajinske volitve tudi simbol Furlanskega gibanja, ki ni zbralo niti enega podpisa za predložitev kandidatnih list. Italijanska birokracija je spet »zadela v živo«. .....................stran 3.. Slovenski plesi v središču Trsta Novosti'ponudbe so organizatorji sejma bio-proizvodov Bio est dodali še neobičajnost -vsaj za Trst - kulturnega programa. V soboto zvečer so namreč na Trgu Sv. Antona s slovenskimi plesi Istre in Goriške nastopili člani TFS Stu ledi, medtem ko je glasbena skupina Piščaci predstavila zanimivo glasbeno izročilo Istre. stran 5, Družba Servis vizitka SDGZ Na današnji gospodarski strani objavljamo intervju s predsednikom družbe Servis, ki deluje v okviru SDGZ, Edijem Krausom, razmišljanje po občnih zborih slovenskih denarnih zavodov in še zapis o sobotnem nastopu predsednika Confindustrie Abeteja v Trstu. ........................stran 6.... * Gorica: za pokrajino potrjenih 10 list V centralnem volilnem uradu pri goriškem okrožnem sodišču so včeraj dokončno pregledali predložene kandidatne liste in dokumentacijo za volitve za predsednika pokrajine in pokrajinski svet. Potrdili so vseh deset kandidatnih list in z žrebom določili vrstni red kandidatov za predsednika in simbolov strank za pokrajinski svet. stran 7 Otroški most Dijaki tržaške srednje šole Ivan Cankar so ospešno soppdelovali na festivalu manjšinskih šol Evrošola v Friziji. Zapis o njihovem nastopu, o vzdušju v Friziji in o tej deželi, o kateri smo doslej komaj kaj slišali. stran 13. Slavje ŠK Kras Na deželnem namiznoteniškem prvenstvu, ki je bilo konec tedna v Zgoniku, je ŠK Kras dosegel velik uspeh. Krasovi igralci in igralke so skoraj v vseh kategorijah posegli po prvih mestih in si prislužili pokal za najuspešnejši klub v deželi. stran 22. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 11. maja 1993 NOVICE Mauro Azzarita novi predsednik tržaških industrijcev TRST - Generalni direktor družbe Siot, ki upravlja Cezalpski naftovod, Mauro Azzarita, je bil vCeraj izvoljen na Celo Zveze tržaških industrijcev, kjer je zamenjal dosedanjega predsednika Piera Toresel-lo. 56-letni Azzarita je po rodu Tržačan, svojo poklicno pot pa je začel v nekdanji rafineriji Aqui-la, jo nadaljeval v glavni direkciji milanskega To-tala in v tujini, leta 1965 pa se je vrnil v Trst in vsa naslednja leta posvetil družbi Siot. Lira ne upošteva Moodys’ MEAN - Lira se je včeraj okrepila v razmerju do vseh valut evropskega monetarnega sistema, tako da so negativno oceno agencije Moodys’ kot vse kaže občutile samo državne obveznice v tujih valutah. Menjalni trgi so bili to oceno očitno že »prebavili«, saj se je lira glede na pretekli petek - sicer rahlo - okrepila v odnosu do marke (v petek je nemška deviza veljala 919,50 lire, včeraj pa 916, 88) in do ostalih evropskih valut, medtem ko je v razmerju z dolarjem nekoliko izgubila, saj se je zeleni bankovec podražil po vsem svetu. Minister Giugni za zaposlitev RIM - Minister za delo Gino Giugni je včeraj dejal, da bo v sredo ponovno izdal zakonski odlok o zaposlitvi, ki je zapadel včeraj. Obnovil ga bo v prvotni verziji, in torej brez amandmajev, ki jih je poslanska zbornica dodala v zvezi z delavci iz držav zunaj EGS, o njih pa se namerava posebej posvetovati s sindikati. Gre za amandmaje, ki uvajajo dvorezno sanacijo položaja tujih sezonskih delavcev, pomožnega osebja v javni upravi in tistih tujcev, ki že imajo delovno mesto. Minister Giugni je ob tej priložnosti označil zaposlitveni položaj v Italiji za dramatičnega, še zlasti na Jugu in med mladimi, temu pa se pridružujejo tudi grožnje s kolektivnimi odpusti na območjih, ki jih je prizadel proces deindustrializacije. Mancino: Kamora je »dohitela« mafijo NEAPELJ - Glede organizacijskih sposobnosti in pogojevanja pohtičnega ingospodarskega življenja kamora sploh ne zaostaja več za mafijo. Ugotovitev, ki je izvenela kot zaskrbljeno opozorilo, je med svojim včerajšnjim posegom na srečanju posvečenem varnosti izrekel notranji minister Nicola Mancino. Napovedal je tudi, da bo neapeljskega in sicilske prefekte pozval k večjemu nadzoru delovanja javnih uprav, da bi ugotovili, če sta kamora in mafija že »osvojih« kakšen položaj. Med pozitivne podatke, ki jih navedel Mancino, pa sodijo znižanje števila zagrešenih zločinov v zadnjem obdobju, arest znanih predstavnikov kriminala in pa sodelovanje pomembnih kamoristov. Istočasno pa je kamora, je še rekel Mancino, povečala svoj vpliv predvsem na gospodarsko dejavnost v Neaplju in okolici in se pri tem poslužila istih prijemov kot mafija, ki posredno in neposredno nadzira »svoj« teritorij. Težave s kandidatnimi listami pokrajini Chieti CMETI - V občini Vasto v pokrajini Chieti je volilna komisija razveljavila kandidatne liste Krščanske demokracije in Komunistične prenove, ker naj bi prišlo do formalnih napak pri overovljanju podpisnikov teh list. Obe stranki sta že napovedali priziv na Deželno upravno sodišče in če bi bila priziva sprejeta, bi občinske volitve utegnili preklicati. Vasto je vsekakor volilno okrožje ministrice za šolstvo Rose Russo Jervolino in bivšega ministra Rema Gasparija. V Saint Vincentu zaplenili 7 milijard SAINT VINCENT - Dve milijardi in sto milijonov lir v gotovini, pet milijard v 600 čekih, 120 milijonov v žetonih, 160 milijonov v dragocenostih in 20 milijonov v trdnih valutah: to je »plen«, ki so ga karabinjerji v Saint Vincentu (Dolina Aosta) zasegli krajevnim posojevalcem denarja, ki »poslujejo« v bližini vhoda v sloviti Casind. Vseh 47 posojevalcev so prijavili zamdi oderuStva, njihove tekoče mčune pa zamrznili. V spopadu s policijo smrtno ranjen ropar PALERMO - Gaetano Samperi, 33-letni ropar, ki je s pajdašem oropal črpalkarja, je umrl med prevozom v bolnišnico, kamor so ga skušali prepeljati policisti, potem ko ga je v spopadu ranil policijski agent. Do ropa je prišlo zgodaj zjutraj v mestu, Samperi in njegov pajdaš sta črpalkarja v Ul. Po-mara oropala za 200 tidoč lir, nakar sta zbežala na ukradem avtomobilu. Policijski agenti so ju pre-stregli, pajdaš je zbežal, medtem ko se je Samperi zapletel v spopad z agenti, ki so ga ranih. Sampe-riju so že sodili zaradi ropa, posesti orožja in drugih kaznivih dejanj. Trije kaznjenci pobegnili iz kaznilnice v Pištoli PIŠTOLA - Včeraj zjutraj med 8.30 in 9. uro so iz zapora Santa Caterina in Brana pobegnih trije zaporniki, in sicer 38-letni Domenico Morelli in 33-letni Pasquale Verde, oba iz okolice Neaplja, in 45-letni Tunizijec Bekir Nagaki. 2e po nekaj urah so dva - Morellija in Tunizijca - ujeli, skrivala pa sta se v igrišču za otroke oziroma v parku, ki sta precej blizu zapora. Tretjemu, ki naj bi ukradel rdeč motor, pa naj bi bili že na sledi. Zato da bi pobegnih so trije zaporniki »ugrabih« stražnika in v nejgovem spremstvu prišli do prostorov, kjer hranijo lestve in vrvi, s pomočjo katerih so preplezali zid. Najprej so izpustih stražnika, nato pa pre-stregli dekle v fiat uno, ukradli avtomobil, s katerim pa so se kmalu nato zaleteli, zaradi česar so morah beg nadaljevati peš. RIM / PO IZSTOPU BERTINOTTIJA IZ STRANKE Poglobitev nasprotij z levico v okviru DSL Kaj bo odločil voditelj levega krilo Pietro Ingroo Vojmir Tavčar RIM - Od včeraj je novica uradna: voditelj levičarske struje sindikata CGIL Fausto Bertinotti je zapustil DSL. Bertinotti, ki je v sindikatu oster nasprotnik politike generalnega tajnika Bruna Trentina, se je odločil za izstop zaradi nesoglasij s strankinim vodstvom. Dogodek, ki je izbil sodu dno, pa je odnos, ki ga je stranka hrasta zavzela do Ciampijeve vlade, kateri je z vzdržanjem ponudila polovično podporo. Izstop Fausta Berti-nottija, ki je poudaril, da se ne bo pridružil Stranki komunistične prenove, ker je po njegovem treba.reorganizirati opozicijsko levico, obenem pa ohraniti dialog z zmernimi silami, ki podpirajo Ciampijevo vlado, ni nepričakovan, saj ga je sindikalni lider že napovedal, vpraäanjö, ki si ga marsikdo zastavlja pa je, ali je to znak poglobitve razkoraka med Achillejem Occhettom in strankino levo strujo »demokratičnih komunistov«. Kaj bo pravzaprav sklenil njihov voditelj in »veliki starec« italijanske levice Pietro Ingrao (na sliki)? Odgovor bo najbrž znan ob koncu tedna, ko se bodo »demokratični komunisti« spet zbrali na posvetu. Aldo Torto-rella, ki je skupaj z In- graom ena najmarkant-nejših osebnosti te struje, je včeraj v pogovoru s poslušalci levičarske postaje Italia radio poudaril, da »bo levica pogubljena, če njene različne duše ne bodo znale vzpostaviti sožitja«. Zaradi tega je prepričan, da »se Pietro Ingrao ne bo odpovedal političnemu delu, čeprav je treba dodati, da so tako v stari KPI kot v sedanji DSL voditelji gledali na Ingraa z nezaupanjem«. Strankinemu vodstvu je Tortorella očital, da ni razumel smisla Ingraove bitke, ki ni bila proti preokretu iz KPI v DSL, pač pa proti temu, »kako je bil preok- ret izpeljan«. In medtem ko vsi pričakujejo - nekateri z zaskrbljenostjo, drugi pa kot oddih - kaj bo sklenil »veliki starec«, se mnenja krešejo tudi na nasprotni strani hrastove krošnje glede odnosov z Demokratičnim zavezništvom, od kar se je tej prečni organizaciji priključil Mario Segni. Medtem ko se tajnik Achille Occhetto doslej še ni izrekel, se je nad referendumskega liderja ostro spravil Massimo D’Alema, drugi človek v DSL in predsednik poslancev demokratične levice. D’Alema, ki je večkrat v nesoglasju z Occhettom, je označil Segnijevo potezo kot »nevarnost regresije za italijansko demokracijo« in kot »elitno izbiro«. Najprej mu je odgovoril Augusto Barbera, nesojeni minister, ki je izstopil iz Ciampijeve vlade zaradi strankarske discipline, ki je poudaril, da gre za »zgodovinsko priložnost, ki je DSL ne sme zapraviti,« nato pa je Maria Segnija branil tudi tržaški poslanec Willer Bordon, ki je med ustanovitelji demokratičnega zavezništva in njegov vsedržavni koordinator. »D’Alema naj pride v soboto na rimski vele- sejem: to bo priložnost za koristno soočanje mnenj,« je dejal Bordon in dodal, da se je vabilu že odzval tajnik Achille Occhetto. Na Bordonovo pobudo bo namreč v soboto srečanje o odnosih med DSL in Demokratičnim zavezništvom, na katerega so bili povabljeni vsi hrastovi parlamentarci. Bordon sicer ni hotel anticipirati imen tistih, ki so se že odzvali vabilu, vendar je proti D’Alemi - kot že nekajkrat doslej - branil Maria Segnija, ki je po njegovem levičarski človek, predvsem pa - kar je redkost pri italijanskih politikih - človek, ki skuša uresničiti to, za kar se je obvezal. V obdobju, ki ima izrazito prehodni značaj, tudi hrast, kot vse ostale tradicionalne politične sile, pretresajo vetrovi, ki jih povzroča kriza celotnega pohtičnega sistema. Vprašanje, ki mu nihče ne ve jasnega odgovora, je, ali je lahko agregacija kot je Demokratično zavezništvo pravilen, progresivno usmerjen odgovor novim potrebam in novi situaciji. Demokratično zavezništvo bo na to skušalo odgovoriti ob koncu maja s programsko konferenco, jasnejšo smer plovbe pa bodo morda nakazali izidi junijskih upravnih volitev. r PREISKAVA / PODKUPNINE ZA KD, KPI-DSL IN PSI Po rjuhah še »zlati pragovi« »Železniške« podkupnine: i5 aretacij RIM, MILAN, LATINA - Se mar še spominjate »zlatih rjuh« Italijanskih železnic? Rjuhe niso edino »zlato«, ki ga premore italijanska železniška družba. Po rjuhah si sedaj utira pot druga »zlata železniška veja«. V Italiji podkupnin in izsiljevanja so poštah »zlati« celo železniški pragovi. Rimski sodniki so izdali včeraj kar petnajst zapornih nalogov podjetnikom, ki so si s podkupninami zagotovili javna dela za postavitev železniških pragov. Del teh podkupnin naj bi šlo trem strankam - Krščanski demokraciji, bivši Komunistični partiji in Demokratični stranki levice ter Socialistični stranki -preostalo pa funkcionarjem ministrstva za prevoze, ki so »nadzorovali« temu zlatemu poslu. Po obtožbo podkupovanja so od včeraj v zaporu pravni zastopnik družbe OMSE iz Terama Antonio Di Teodoro, pravna zastopnika družbe SCEV iz Catanie Angelo Ursino in Stefano Greco, predsednik podjetja Masoni precompressi iz Modene Claudio Masoni, predstavnik podjetja Piesse iz Parme Aldo Buttini, predstavnik Cevip Edil iz Rima Angelo Marinelli, predstavnik zadruge In-previb iz Turina Gianlui- gi Garelli, predstavnika zadruge COOP 7 iz Reggio Emile Eros Musa in Dario lori, upravitelja Vianini Industrie Walter Montevarchi in Giuseppe Squillaci, funkcionar tajništva bivšega ministra za prevoze Beminija Ro-dovico De Vito in funkcionar Italijanskih železnic Franco Pompei. Svetovalec ministrstva za prevoze za časa ministra Beminija Franco Ferlin bo okusil zapor komaj se bo vrnil iz ZDA. Sodniki so obenem poslali jamstveno obvestilo podjetniku Francu Caltagiro-neju vedno pod domnevno obtožbo podkupovanja. Preiskava o »zlatih železniških pragovih« se je razbohotila pretekli teden po aretaciji »posrednika« Pietra Tognohja, ki ga obtožnica bremeni, da je plačal funkcionarjem ministrstva za prevoze kar milijardo 200 milijonov lir podkupnine. To-gnoli je industrijec. Njegovo podjetje IPA gradi med dragim tudi cemen-tre železniške pragove. Podjetnik si je zagotovil vrsto zakupov javnih del za dobavo pragov Italijanskim železnicam, a je moral pri tem plačati mastno podkupnino. Na podlagi njegovih izjav so prišli preiskovalci na sled tudi drugim dobaviteljem železniških pragov. V letih 1991 in lani so Italijanske železnice nakupile za kar 200 milijard lir pragov. Podjetniki so si lahko zagotovili »posel« le, če so plačali podkupnino v višini 3 odstotkov. Del podkupnine (za skupnih 6 milijard lir) je Sel poli-tičnim strankam (KD 25%, KPI-DSL 20%, PSI 15%), preostalo pa v žepe funkcionarjev ministrstva za prevoze. Včerajšnja podkupninska kronika beleži v Laciju - poleg zlatih pragov - aretaciji dveh arhitektov iz Lahne (eden od teh je tudi občinski svetovalec KD), ki naj bi sodelovala pri protizakonitem finansiranju strank in podkupninah pri oddaji javnih del v zakup. Na milanski podkupninski sceni je tudi v ospredju železnica. Sodnika za predhodne preiskave Ghitti in Salvini spa podpisala zaporne naloge za kakih dvajset obtožencev, ki naj bi bili med drugim vpleteni v dobavo materiala Italijanskim železnicam. Ob tem gre omeniti še demanti Pietra Verzelettija, ki so ga nekateri časopisi »vpletli« v preiskavo o podkupninah Zveze zadrug za KPI. Bivši predsednik Banec je zanikal vpletenost v afero, kar so potrdili tudi milanski sodniki. SICILIJA / CERKEV NI NIKOLI PREJ TAKO ODLOČNO OBSODILA MAFIJSKEGA POJAVA Njegove besede in pozivi bodo po mnenju vseh, ki se borijo proti mafiji, za seboj pustile trajne sledove, saj tokrat ni več izgovorov, mafijce čaka »božja sodba«, ker je mafija kultura smrti in s svojimi dejanji žali boga Pepež v Dolini templjev pri Agrigentu, kjer je v nedeljo daroval mašo ogromni množici, ki je prišla iz vse Sicilije (AP) CALTANISSETTA - V Caltanissetti je papež Janez Pavel II. sklenil svoj pastoralni obisk na Siciliji, ki ga že vsi ocenjujejo za »revolucionarnega«, ker je vernike odločno pozval, naj se otresejo mafijskega jarma. Tudi v tem mestu osrednje Sicilije se je papež po srečanju z mladimi povrnil na vprašanje mafije, ki je negacija božjega hotenja in ga vsestransko žali. Izhajajoč iz glasbene harmonije je papež ugotavljal, da zveni skoraj neverjetno, »da v neki tako pobožni, verni in krščanski družbi lahko prevlada pravo nasprotje, kar žali Boga, ki žali in uničuje drugega, našega brata«. Tokratni papežev obisk na Siciliji bo nedvomno pustil trajne sledove. V to so prepričani vsi, ki so v prvi frontni črti težkega boja proti mafiji, a tudi navadni ljudje in mladina, ki je včeraj odkrito komentirala papeževe besede o »božji sodbi za mafijce«, ki je govorila o »družbenem grehu«, o »kulturi smrti«, o papeževih pozivih, naj gradijo na Evangeliju novo bodočnost, v kateri ne bo prostora za spogledovanje z mafijo, ker bo vsak storil, kar je dolžan. Pa' peževe besede v Trapaniju, Agrigentu in Caltanissetti pa nedvomno bodrijo predvsem tisto duhovščino, ki si je za svoje dušnopastirko poslanstvo zadala predvsem boj proti mafiji, ki je temelj vsega zla na Siciliji. Se nikoli pTej Cerkev ni tako odločno nastopila proti mafiji in mafijcem kot tokrat. Papež je svoje besede obsodbe spregovoril skoraj v tonu Stare zaveze, kar je marsikaterega sicilskega »bogaboječega človeka časti« presenetilo in zmedlo. »Priča smo majski revoluciji«, je pomenljivo ocenil papeževe posege notranji minister Nicola Mancino. Vdova sodnika Borsellina pa je prepričana, da bo »topli poziv« papeža Janeza Pavla II. obrodil sadove, tako da se bo Sicilija kmalu iznebila »mafijskega plevela«. Pater Barolomeo Sorge je pre' pričan, da je Sicilija pred »preobratom«. »Papež se je obrnil na ljudstvo, na omikano družbo in na vesti. Občutek imam, da to ne bo le eden od tolikih obiskov, saj ima preroški ton, je pravo znamenje za sedanji čas«. NEAPELJ / NASILNEŽA SO ARETIRALI TRST / POROČILO DEŽELNE GOZDARSKE SLUŽBE Ženo je privezal k drevesu da se ne bi spreobrnila Gozdovi v FJK so zdravi NEAPELJ - Ženo je premikastil in jo privezal k drevesu, ker je hotela »spremeniti veroizpoved«. Odvezal jo je šele, ko mu je obljubila, da bo ostala katoličanka, po obljubi pa se je žena obrnila na karabinjerje, ki so nasilnega moškega aretirali. Dogodilo se je v kraju Cercola pri Neaplju. 42-letnemu mehaniku Lui-giju Orfeu ni šlo v račun, da bi se njegova žena, 40-letna Marisa Romano, skupno s hčerko Anno oklenila nove vere, evangeličanske. Ker niso prigovarjanja in prepriče- vanja zalegla, je mož prešel k dejanjem. V noči na nedeljo je na domu najprej premlatil ženo in jo nato prisilil, da je skupaj z Arino in sinom Giuseppejem stopila v njegov fiat ritmo. Družino je odpeljal na pobočje Vezuva, kjer je ženo privezal ob drevo. Po vrnitvi domov je Marisa počakala, da je mož zaspal, nakar je smuknila na spoved h karabinjerjem. Možje postave so odpeljali nasilnega moškega v zapor: obtožen je ugrabitve, povzročitve telesnih poškodb in nasilja. VIDEM - “Zdravstveno stanje“ gozdov v Furlaniji-Julijski krajini je podobno kot v drugih predelih države in sploh ni alarmantno, kot so zapisala nekatera javna občila. Tako poudarja strokovna služba deželnega ravnateljstva za gozdarstvo, ki je opravila vrsto analiz po gozdovih, ki za FJK predstavljajo pravo bogastvo. Deželni strokovnjaki so ugotovih, da je samo 25 odstotkov dreves lažje poškodovanih in ne 78,2 odstotka, kot je bilo zapisano v nekaterih javnih občilih. Usahnilo pa je le 0, 4 odstotka dreves, kar je fiziološko povsem sprejemljivo. Po mnenju tehnikov morajo rezultate, ki so jih objavila javna občila, tolmačiti le izvedenci. Slednji ugotavljajo, da “zdravstveno stanje“ gozdov v naši deželi ni prav nič slabše v primerjavi s sosednjimi deželami, ki pa nasprotno beležijo manjšo škodo kot v Furlaniji-Julijski krajini. Njihove trditve se opirajo na stanje v avtonomnih pokrajinah Trenta in Bočna ter Švice, Avstrije in ostalih obmejnih dežel. Sicer pa se je novinarska raziskava -kot poudarja deželno ravnateljstvo za gozdarstvo- oprla na metode dela, ki so največkrat subjektivne in torej neverodostojne. Pri ugotavljanju “zdravstvenega stanja“ gozdov prihaja namreč do različnih mnenj: nekatera drevesa so po mnenju deželnih strokovnjakov “bolna“, po mnenju tujih pa “zdrava“. Deželno ravnateljstvo tudi zavrača trditve, po katerih naj bi se stanje italijanskih gozdov v zadnjih desetih letih poslabšalo. Zapisano je tudi bilo, da je to stanje tako dramatično, da bi vsi gozdovi lahko izginili v najkrajšem času. Deželno ravnateljstvo odločno zavrača take trditve in dodaja, da podobne napovedi niso verodostojne, ker je bila metodologija raziskovanja dokaj površna. Deželno ravnateljstvo tudi dodaja, da raziskovalno delo opravlja visoko kvalificirano osebje, zaradi česar je interpretacija zbranih podatkov objektivnejša. Poleg tega dodaja, da se mora to delo opraviti v daljšem razdobju, da se lahko primerjajo razni podatki; deželni strokovnjaki ga opravljajo od leta 1.988, zaradi Cesar razpolagajo s številnimi primerjalnimi podatki. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da strokovnjaki “pregledajo“ manjše število dreves, medtem ko je treba upoštevati, da jih je v naši deželi skoraj milijardo. Upoštevati je tudi treba različna področja, ker ni rečeno, da je stanje enako na celotnem deželnem teritoriju. Ob vsem tem obstaja vprašanje onesnaženosti zraka in okolja, ki občutno vpliva na življenje v naravi; stanje je zato treba stalno nadzorovati, kar sicer dela pristojno deželno ravnateljstvo, in nato pravočasno ukrepati za takojšnjo odpravo morebitne škode. FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 11. maja 1993 TRST / POKRAJINSKE VOLITVE Volilni program in kandidati SSk Brecelj: Nočemo napihovati polemik in smo za zmago odprtega dela Trsta TRST - Stranka Slo-venske skupnosti je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila javnosti ®voj program in svoje kandidature za tržaški Pokrajinski svet. Njen glavni kandidat, ki je v skladu z zakonom tudi kandidat za predsednika, j6 neodvisni Ivan Peter-kn, dosedanji pokrajin-ski svetovalec in znani sPortni delavec. Kot je Uvodoma dejal pokrajin-ski tajnik Martin Brecelj, Se SSk predstavlja volilnem z uglednimi kandidati, »ki niso odraz ozke strankarske logike, ampak odražajo širša ho-tenja slovenske manjšine«. Kandidat za predsednika je, kot reCeno, Peter-m, ostali kandidati pa s° Zorko Harej, Jelka Daneu, Magda Jevnikar, Antek TerCon, Marjana “Ppelli, Tomaž SimCiC, “larij Maver, Diomira abjan, Robert Petaros, Jenko Ban, Dalka Stur-nrnn, Ana Batagelj, Sergij ettirosso, Alojz Debeliš, Jnžko Gerdol, Samo Kokorovec, LuCka Peter-m, Bogdan Kralj, Rafko .nikar, Peter Močnik in A1.°iz Tul. Vsi kandidi-rai° v mestnih in pred-rnestnih volilnih ok-r°žjih. V Dolini kandidi-ra Josip Pečenko, v ok-rožjn Nabrežina-Zgonik-. Pentabor Maja Lapor-nrk ter v Miljah Danilo ‘t’Svron. Peterlin seveda ne more realno računati na Predsedniško mesto. Njegova stranka se zato poteguje za potrditev dosedanjega mandata v Skupščini, v drugem vo-rlnem krogu bo zato Podprla kandidata odpr-ejšega dela Trsta, Ce se 0 seveda slednji sploh okopal do balotažnega § asovanja, ki bo 20. ju-^rja. Brecelj je glede tega sekakor izrazil veliko nbžalovanje, da je spod-etel poskus skupne kan-rdature naprednega Tr-sta, dodal pa je, da SSk § ede tega vprašanja ne "Ušli polemizirati in ust-ariti nepotrebne nape-°sti. s katerimi bi se 0,.ristil samo nacionali-sbCni blok. Trst doživlja izredne j eriutke, ki so morda od-ocilni za njegovo usodo )e še poudaril Brecelj -fr velja tudi za slovensko manjšino, ki se sooCa f Vsestransko težkim po-;°žajem. SSk se je v fUCetku celo bala, da ne 0 uspela zbrati dovolj Podpisov za predložitev andidatne liste, dejstva Pa so potem pokazala, da J® bil ta strah popolnoma eupravicen, saj so v ak-orji zbiranja podpisov so-eiovali tudi mnogi, ki ne sodijo med tradicio-Ualne volilne SSk. To je recelj označil kot spod-udno dejstvo za stranko, ki se posebno na uoželnih volitvah sooCa Z ZpJ° hudimi težavami. Peterlin je svoje kratko .ovanje v prejšnji pok-ajinski skupščini oz-acil kot zanimivo Clo-esko in politično zknšnjo, čeprav prežeto z razočaranjem, da je bil ffet kmalu po volitvah avrno razpuščen. Pove-al je tudi, da se nima za rankarskega človeka, u je neodvisen in da je °draz predvsem baze ter ayadnih ljudi, ki si od Politikov želijo manj besedičenj in obljub ter veC onkretnih dejanj. Zara- 1 Jfga je tudi vnovič sprejel kandidaturo SSk, ar rnu nalaga velike oižnosti, a ga tudi nav-uaja s ponosom. Brecelj se je nato na TRST / POKRAJINSKE VOLITVE Codega: mesto mora ubrati napredno pot Predsedniški kandidat za sožitje in za odprtost Nosilec liste SSk za Pokrajino Trst Ivan Peterlin (KROMA) poziv novinarjev vrnil na vprašanje spodletele širše kandidature odprtega Trsta za predsedniško mesto pokrajinske uprave. To je bila velika napaka, ki pa je sedaj za nami, je dejal, zato bo balotaža neke vrste popravni izpit za vse demokratične stranke. Za predsednika Pokrajine je v prvem krogu izvoljen kandidat, ki dobi absolutno večino glasov. Ce to nikomur ne uspe bo prišlo do balo- taže med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. Predsednik "potegne“ nato za sabo 14 svetovalcev, preostale sedeže pa si po proporC-nem sistemu porazdeli opozicija. SSk upa, da bo njen predstavnik v večini, ki bo poosebljala demokratični del mesta. To pa bo odvisno od poteka prvega volilnega kroga, saj obstaja nevarnost, da se bosta v balotaži spoprijela Sardos Albertini in zastopnik MSI. (S.T.) TRST- Da odprtost ne bo ostala samo prazno geslo, ampak da bo sestavni in naravni del tržaškega vsakdana. To je osnovna misel, ki preveva volilni program Zavezništva za Trst in njegovega kandidata za predsednika Pokrajine Franca Codege, ki v boju za predsedniško mesto uživa tudi podporo Demokratične stranke levice. Zavezništvo, kot so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili njegovi pobudniki, se predstavlja volilcem kot nestrankarsko ali bolje reCeno nadstrankarsko gibanje, ki je prepričano, da se mora Trst, Ce hoCe zaživeti, otresti zaprtosti in nacionalizma. Potreba po sožitju in strpnosti sodi med prioritetne točke volilnega programa predsedniškega kandidata, ki noCe biti označen kot levičar, ampak kot človek iz naprednega tabora, ki tekmuje s konservativnim in nacionalističnim blokom. Codega je rekel, da Trst ne sme izgubiti (morda zadnjega) vlaka za Evropo. Pokrajina mora postati "javna ustanova odprtih vrat“ in posvečati pozornost doslej precej zanemarjeni civilni družbi. Pri tem Codega računa na podporo pisanega sveta kulturnih in prostovoljnih združenj in gibanj, ki jih je doslej "uradna“ politika zanemarjala in postavila v kot. Pokrajinska uprava bi morala po njegovem odigrati tudi svojo vlogo na mednarodnem prizorišču in se spomniti, da je bila svojCas med organizatorji zelo uspele mednarodne konference o narodnih manjšinah. Kakšna bo usmeritev uprave, Ce bo npr. zmagal Sardos Albertini, pa gotovo ni treba posebej poudarjati. Zavezništvo za Trst so ustanovili republikanci, zeleni, Demokratsko zavezništvo in socialisti, ki se ne prepoznavajo v "komisarju“ Agnelliju in odklanjajo vsakršno nadaljnje sodelovanje z Listo za Trst. Srečanje z novinarji je uvedel prof. Giacomo Costa, poleg Codege pa so se ga udeležili tudi številni kandidati. Republikanec Paolo •Castigliego je rekel, da se je PRI edina med tradicionalnimi strankami odpovedala svojemu volilnemu simbolu. Paolo Ghersina je poudaril, da Zelena lista iskreno verjame v to zavezništvo in da posveča program veliko skrb zaščiti okolja. Alessandro Gille-ri, ki letos ni obnovil izkaznice PSI, pa je prepričan, da si ta lista zasluži podporo vseh »pravih socialistov, ki še verjamejo v svetle ideale tega gibanja«. Demokratsko zavezništvo se med drugim zavzema za korenito volilno reformo. Je neke vrste napredna komponenta referendumskega gibanja posl. Maria Se-gnija, ki ima v Trstu za voditelja poslanca Wil-lerja Bordona, izvoljenega na listi DSL in trenutno elana poslanske mešane skupine. (S.T) Udeleženci včerajšnje tiskovne konference Zavezništva za Trst (f.oto KROMA) NOVICE Lipovec: volilce je treba informirati o realnem stanju TRST - Glavni slovenski kandidat za Deželo Komunistične prenove v tržaškem volilnem okrožju Sergij Lipovec je na volilnem shodu svoje stranke poudaril, da morajo biti slovenski volil-ci - v tem težkem trenutku - dobro obveščeni o tem, kdo ima stvarne možnosti, da bo zastopal interese in potrebe Slovencev v deželni skupščini. Le na tej osnovi bodo lahko volilci odločali o lastnem političnem vplivu. Lipovec je obžaloval, da je še mnogo slovenskih krogov, ki se ne znajo otresti podrejenosti KD in s tem šibijo fronto resničnih sprememb. Povezal je borbo za enakopravnost slovenske manjšine z veliko socialno in politično bitko, ki jo vodijo komunisti, da bi FJK odločno prevzela vlogo povezovalca in sodelovanja s sosedi. Program SKP je jasen in oster. Po LipovCevem mnenju ne dovoljuje kompromisarskega igranja z osnovnimi naCeli, tako v odnosu do manjšinskih pravic, kot do potreb vsega prebivalstva. SKP se po njegovem predstavlja kot edina alternativa sedanjim oblastvenim mogotcem, ki so privedli Italijo v sedanjo hudo krizo. Kdo bo »prvi meščan« Milana in Turina? RIM - Med priprave na junijske volitve sodijo tudi raziskave javnega mnenja, ki so v glavnem usmerjene v preverjanje priljubljenosti kandidatov raznih strank za mesto župana v večjih občinah. Na osnovi novih volilnih določil bodo namreč občani neposredno izbirali svojega »prvega moža«, zaradi Cesar je ob volilni moči posameznih strank velikega pomena tudi priljubljenost posameznih kandidatov. Po podatkih, ki jih je za radijska poročila prve mreže RAI (GRl) zbralo tržaško specializirano podjetje SWG, naj bi »najboljša« kandidata za mesto milanskega župana bila Marco Formentini (Severna liga) in Nando Dalla Chiesa (Orlandova »Mreža«): onadva naj bi se namreč uvrstila v drugi krog, ko bo o izvolitvi odločala balotaža. V Turinu pa bi moral najveC glasov prejeti Diego Novelli (»Mreža«), ki je pred leti že županoval pod simbolom KPI, v balotaži pa naj bi se spopadel s predstavnikom Lige Domenicom Comi-nom ali pa Valentinom Castellanijem, kandidatom DSL. SWG je v telefonski anketi za mnenje povprašal 1.100 milanskih in 1.200 turinskih volivcev. V Milanu bi Nando Dalla Chiesa prejel malo veC glasov kot Formentini, venda pa bi med strankami morala slaviti absolutno zmago Severna liga. V Turinu pa sondaža daje veliko prednost Novelliju pred ostalimi tekmeci. _____ZA POKRAJINSKE VOLITVE NA TRŽAŠKEM_ Simboli na glasovnicah Nepotrebni podpisi? TRST - Na prizivnem sodišču so včeraj opoldne izžrebali vrstni red predsedniških kandidatov in simbolov, ki bodo natisnjeni na glasovnici za tržaške pokrajinske volitve. Glasovnico bo odprl Franco Codega (njegovo ime bomo dobili na levi strani), ob njem pa bosta simbola Zavezništva za Trst in DSL, ki ga predlagata za predsednika. Sledijo imena in simboli po naslednjem vrstnem redu Marco De Agostini (Furlansko gibanje), Ennio Braida (Severna liga), Giovanni Bartoli (KD), Paolo Sardos Albertini (LpT), Lucio Pertusi (Zveza upokojencev), Dennis Visioli (SKP), Claudio Bonivento (PSI), Ivan Peterlin (SSk) in Mauro Di Giorgio (MSI). Na listi bo torej enajst volilnih simbolov in deset kandidatov za predsednika Pokrajine. Sodišče je v zadnjem trenutku sprejelo tudi simbol in kandidatno listo Furlanskega gibanja, Čeprav ta stranka - kot kaže - ni predstavila niti enega podpisa. Na sodišču je očitno prevladalo stališče, da stranke, ki so bile doslej zastopane v deželnem svetu nimajo dolžnosti, da predložijo tisoč in veC podpisov. Tako tolmačenje predstavlja seveda veliko presenečenje in je že vzbudilo nejevoljo v vseh strankah, ki so vložile trud in delo za zbiranje podpisov. Njihov trud je bil očitno zaman. Italijanska birokracija se je torej znova precej slabo izkazala! Včerajšnje žrebanje kandidatov in list na tržaškem sodišču (foto KROMA) VIDEM / NA KANDIDATNIH LISTAH LE MALO BENEČANOV V Beneški Sloveniji 6. junija volitve samo v deželni svet Občinske volitve bodo samo v občinah Dreka in Tavorjana ČEDAD - Sesti junij bo za Slovence na Videmskem pomenil v glavnem obnovo deželnega sveta. Z razliko od Trsta in Gorice tu ne bo pokrajinskih volitev, obnova krajevnih uprav pa bo zadevala le dve občini, v katerih živijo tudi Slovenci: Dreka in Tavorjana. Bežen ogled po listah kandidatov za deželne voltive nam potrjuje dejstvo, v katero smo bili že prej prepričani. Velika večina strank namreč ne kaže prevelike skrbi za bodočnost teh krajev, saj niso smatrale za umestno, da bi na svoje liste kandidirale predstavnike iz Nadiških dolin, Rezije in Kanalske doline. Častno izjemo (seveda ob SSk) predstavlja Rudi Pavšič _____ZGONIK / OSVEŽUJOČ SPREHOD PO NARAVI_ Botanični vrt Carsiana vabi Kraški botanični vrt Carsiano v Zgoniku so spet odprli za obiskovalce, odprtje vsak dan razen v ponedeljkiih (Foto Ferrari/KROMA) DSL, ki je za videmsko okrožje kandidirala Maro Cerno iz Barda. Bivša predsednica Centra za valorizacijo kulturne stvarnosti in Članica krajevnega izseljeniškega društva je namreC edina slovenska predstavnica, ki bo kandidirala na junijskih volitvah. Ta podatek jasno dokazuje brezbrižnost, ki vlada med strankami do območja vzdolž državne meje. Ne samo, da je Slovencev na listah premalo, tudi italijanskih kandidatov s tega območja skoraj ni. Izjemo predstavljajo Camillo Melissa (PSDI - Zeleni marjetice), ki je doma iz Podbonesca, Mario Zuf-ferli (KD) doma iz Dreke in Paolo Marseu (PLI -Lista za Italiji) doma iz Tavorjane. V socialističnih vrstah je špetrski župan Firmino Marinig veljal za najboljšega potencialnega kandidata, saj je na zadnjih deželnih volitvah zbral 2.128 preferenc (prebivalstvo v teh krajih ne presega 7.000 enot) in stranko v Spetru pripeljal od 12, 6 na 34, 6% glasov. Marinig, zaradi njegovega nasprotovanja dosedanjemu vodstvu stranke, ni sprejel kandidature. Tudi med bivšimi pristaši komunistične partije ni prišlo do najboljše rešitve. Čeravno so potekali določeni dogovori o skupnem slovenskem kandidatu (DSL in Stranka komunistične prenove) do njegovega imenovanja ni prišlo, saj je Cernova (svojCas naklonjena PSI) predvsem izraz Terske doline. Neorganiziranost levičarskih in laičnih sil se ne kaže samo v odnosu do deželnih volitev, marveč tudi pri sestavi list za občinske volitve v Dreki in Tavorjani. V Dreki so znak Liste za Dreko, ki naj bi se zoperstavila KD in kandidaturi Zufferlija za župana, predstavili prav ob izteku Časa. V njej je nekaj »spornih« imen, tako da obstaja resna možnost, da je lista nastala »na sugestijo« samih demokristjanov, ki potrebuje protilisto, da lahko opravičijo morebi- ten nizek odziv na volitvah. V Tavorjani ne bo na listi KD dosedanjega župana Marseua. Na njegovo mesto kandidira Ezia Benati, ki ima pecejšnje možnosti, da bo tudi izvoljena. Dejstvo je namreC, da laiCno-leviCarske sile ne bodo nastopile enotno, marveč razdeljene v dve listi: »Lista ci-vica« in »Lista per il rin-novamento«. V prvi prevladujejo socialisti in zeleni, v drugi pa so predstavniki DSL, PSI, SKP in tudi Segnijevi pristaši. Na občinskih volitvah leta 1988 je KD dobila 629, levičarska lista 578, tretja »motilna« lista pa 54 glasov. Očitno poraz izred petih let ni bil nikomur v nauk. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVICE S kolesom po nabrežju iz Trsta do Sesljana in nazaj Lepo sončno vreme je v nedeljo botrovalo uspehu tretje izvedbe ekološkega kolesarskega pohoda »S kolesom po nabrežju«, ki je popeljal 405 kolesarjev po nabrežjih in Obalni cesti do Sesljana in nazaj. Na pedale so pritiskali tako otroci kot odrasli, pa tudi nekateri starejši ljubitelji kolesa so prišli na svoj raCun. Poleg s kolesarjenjem so se udeleženci proslavili Se s svojo srCno radodarnostjo. Nabrali so skupno nad 5 milijonov lir (tri milijone je prispevalo predsedstvo deželnega sveta), ki so jih ob koncu netekmovalnega sprehoda predali ravnatelju tržaške Caritas Mariu Del Benu. Le-ta je prisotnim objasnil, da bodo denar razdelili ostarelim, ki živijo v Trstu sami, in beguncem, ki so prispeli v nase kraje, da bi se izognili grozotam konflikta v bivSi Jugoslaviji. Med zaključno slovesnostjo so nagradili kolesarske skupine. Le-teh je bilo kar 19. Najbolj Številna je bila skupina deželnih uslužbencev s 45 kolesarji; sledila je skupina Združenja Fibrosi Cistica z 31 udeleženci. Obsodba mazaške akcije v Devinu V teh dneh so se neznani desničarski skrajneži znesli nad dvojezično oznako kraja v Devinu. Z letaki novofasisticnega gibanja MSI so prekrili napisa v slovenščini »Devin« in »Občina Devin-Nabrežina«. Devinsko-nabrežinska občinska uprava odločno obsoja ta nov vandalski izpad, ki globoko žali zlasti slovensko krajevno prebivalstvo in kvari ozračje prijateljskega sožitja v občini. Občinska uprava Devina-Nabrežine bo nemudoma prijavi-la dogodek pristojnim organom javne varnosti ter jih ob tem pozvala, naj poostrijo nadzor, da bi se v bodoče ne ponavljali taksni dogodki, ki delajo sramoto krajevni skupnosti. Predsednik ACT pri miljskem županu Predsednik glavne skupščine Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) Massimo Gobessi se je sestal z miljskim županom Femandom Ulci-graiem in z njim razpravljal o dolgoletnem nerešenemu problemu avtobusne postaje. Gobessi je seznanil miljskega župana o sklepih skupščine uporabnikov, ki se poslužujejo avtobusne proge št. 20, ki ima svojo postajo v razpadajočem poslopju. Po mnenju župana Ulcigraia urbanistični naCrt predvideva, da se sedanje poslopje poruši in da je občinska uprava že sprožila postopek za ureditev novega prostora za avtobusno postajo. I Javno srečanje s prof. Rusconijem Danes, ob 17.30 bo Institut Gramsci iz F-JK priredil v Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 javno srečanje s prof. Gian Enricom Rusconijem, ki bo govoril o svoji zadnji knjgi, v kateri postavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, Ce prenehamo biti država; v knjigi obenem obravnava odnose med deželnimi etnodemokracijami in evropskim državljanstvom. Knjigo je izdala založniška hiša II Mulino. Popotnika Bertazzonija sprejeli na županstvu Zupan Staffieri in svetovalec Giona sta včeraj na županstvu sprejela tržaškega popotnika Claudia Bertazonija, ki se je pravkar vrnil iz Amerike. Bertazzoni je s svojim motornim kolesom prevozil vso ameriško celino, od Ognjene zemlje do Severnega teCaja, za kar je potreboval 180 dni. Zlasti težaven je bil prehod skozi amaconske gozdove. Claudio Betazzoni ima za sabo že nekaj podvigov. Poskusil se je tudi z jadranjem: leta 1983 organiziral potovanje okoli sveta, ki ga je privedlo do Avstralije. Dosegel jo je z jadrnico, nakar je pot nadaljeval z vespo. Cez tri leta je bil znova v Avstraliji, v Melbournu, ob povratku domov pa ga je pričakala velika množica. Izlet barkovljanskih slavljencev v Slovenijo Barkovljanski petdeset in šestdesetletniki so se v nedeljo udeležili izleta v Slovenijo, ki jim ga je priredilo domače kulturno društvo. Prvi postanek je bil že pred domačim pokopališčem, kjer so se s šopkom cvetja in enomonutno zbranostjo oddolžili spominu padlih v narodnoosvobodilnem boju. Glavni cilj izleta je bil grad Vogenšperk, ki je bil vCasih last Valvazorja. Tu so se izletniki zbrali v poročni dvorani, kjer sta jim Vera in Elda izročili v imenu društva spominske kolajne, lanskoletna hraniteljica ključa Lucija Baša pa je ta simbol predala Mikeli Prešel. Izletniki so si nato ogledali geofiziCni center Slovenije Geoss. Najbolj so jih zanimale merilne naprave, ki kažejo, kako se prav v tem kraju stikajo zemeljski vzporedniki in poldnevniki. Zanimivemu ogledu je sledilo slavnostno kosilo pri Mačku v Sentgotardu, kjer je bil prav v nedeljo bogat sejem s kulturno prireditvijo, na kateri so nastopili hmonikarji in pevski zbori. Fotografije in diapozitive s tega prijetnega izleta bodo organizatorji prikazali na posebnem večeru, dne 20. maja v društvenih prostorih v Barkovljah.(N.L.) Zahodnokraški rajonski svet Jutri se bo v občinski izpostavi na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet, ki mu predseduje prof. Dušan Križman (in ne Aleksij, kot smo po pomoti zapisali v Članku o nedavnem odprtju novega sedeža mestnih redarjev na Opčinah, ki se ga je udeležil tudi zahodnokraški predsednik - za napako se mu seveda opravičujemo). Rajonski svet bo poleg drugih vprašanj obravnaval tudi prošnjo stanovanjske skupnosti za dodelitev prostorov za letovanje mladoletnih. DOLINA / MAJ NA TRGU BODO SLOVESNO PODRLI Danes še zadnje dejanje letošnje bogate in uspešne dolinske Majence Sinoči srečanje med vinogradniki in gostinci-Veliko zanimanje za dve umetniški razstavi Po nekajdnevnem pra- pritegnil veliko obisko- tem sodelujejo, znovanju je danes v Do- valcev. SinoCi je občinska lini na vrsti še zadnje Izjemoma se bo šagr- uprava v okviru letošnje dejanje, morda najsuge- ski del praznika letos na- 37. razstave domačih vin stivnejše, v očarljivem daljeval še nocoj, ko bo priredila srečanje med obredu majence: nocoj na vaškem trgu za ples vinogradniki in gostinci bo namreč visoki maj na igral ansambel Happy in tako tudi letos ponu-predsednikov ukaz tre- Day. S tem pa ostaja tra- dila priložnost za vzpo-šCil ob tla in s tem sim- dicinalno majsko ob- stavljanje dodatnega bolicno sklenil ta staro- redje nedotaknjeno in stika med pridelovalci in davni običaj Doline, ki je vselej globoko občuteno posredovalci vinskega tudi letos lepo uspel in s strani vseh, ki pri le-' pridelka. Danes je še Parterce in parterji so se pred prvim plesom nastavili fotografu (f. Magajna) VCeraj dopoldne so se okrog maja zavrteli osnovnošolski otroci (f.Ferrari/KROMA) V okviru majence letos tudi slikarski ex tempore za otroke zadnji dan možen tudi ogled obeh umetniških razstav, v Torkli in v cerkvici sv. Martina, ki sta pestrih kulturno ponudbo majence. Tokratna novost je bila pobuda o razstavi umetnostne obrti javnosti dobro znanih elanov SDGZ. V prelepem okviru cerkvice sv. Martina so tako še danes na ogled predmeti, ki jh ustvarjajo Silva Bogateč, Bogomila Dol-jak, Pavel Hrovatin, Peter Malalan, Gabrijela OzbiC in Magda Starec. Sicer je umetnostna obrt na področju obrtništva vselej tista dejavnost, s katero se v deželi večkrat ponašamo. Za vabljivim in uglednim videzom pa se skriva zelo težak trenutek, saj je umentnosto obrtništvo prav najšibkejši člen te kategorije, ki doživlja v zadnjih Časih hud davčni pritisk zaradi splošne gospodarske krize. Prav zato skuša SDGZ zagotoviti svojim elanom, u-metniškim obrtnikom Cim vec stikov z javnostjo ob priložnosti pomembnejših prireditev. O pomembnosti te dejavnosti priča že petkova otvoritev razstave, ki so se je udeležili vidni predstavniki sorodnih obrtnih organizacij, med temi predstavnik ustanove ESA dr. Rossmann in elan tržaškega odbora za umetniško obrt. (dam) V nedeljo je Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta priredilo v Dolini, v okviru Majence, slikarski Ex-tempore. Udeležilo se ga je veliko število otrok iz vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol iz bližnje okolice in nekateri celo iz Nove Gorice. Organizacija dela in nagrajevanje sta potekala na nižji srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini. Komisija, ki sta jo sestavljala Ester HoCevar in Marjan Kravos, je pregledala in ocenila dela, kar ni bilo enostavno. Vsi otroci so se potrudili in pokazali poleg veselja do risanja tudi dosti zavzetosti. Seveda ni bilo mogoCe nagraditi vseh otrok. Skratka, med tistimi, ki obiskujejo vrtec, so prejeli: 1. nagrado Nikolaj Kovačič, 2. Tomas Puzzer, 3. Petra Marega. Za I. in II. razred osnovnih šol: L Tjaša KrižmanCiC, 2. Mä' tevž Cuk, 3. Gabrijel Černigoj. Za ni., IV. in V. razred. 1. Boštjan Romano, 2. N' grid Bersenda, 3. Tond' slav SikiC. Za nižjo srednjo šolo: 1. Martin Strani, 2. Irina Sancin, 3-Zorka Miličevič. Po kratki zakuski so se vsi veselo razšli z obljubo, da se prihodnje leto spet nekje srečajo. SKUPŠČINA KOMISIJA ZA PROZORNOST UNIVERZA / OKROGLA MIZA OBRAČUN / NA OBČNEM ZBORU 0 perečem pomanjkanju parkimih prostorov in prometu Zahteva po sklicanju tižaškega občinskega sveta Potrebna je tretjina podpisnikov Kakšna pot čaka diplomiranca pred vstopom v svet dela Predstavili bodo raziskavo SWG Slovensko dobrodelno društvo v pomoč potrebnim in prizadetim Novi prostori in priliv novih članov glavni točki za okrepitev delovanja Te dni po mestu krožita samo dva občinska pajka, tako da so si avtomobilisti nekoliko oddahnili pred neusmiljenimi odnašalci zasebnih vozil (njihova vnema je bila tudi razumljiva, saj so zasluzili po učinku). Seveda to ni nobena rešitev in pomanjkanje parkimih prostorov ter sploh težave v prometa ostajajo še naprej nerešene. Zato gre pozdraviti pobudo rajonskega sveta s področja imiverze, ki je sklical javno zasedanje (danes ob 19. uri na sedežu ACLI v Ul. Cologna 77), na katerega so povabili tamkajšnje prebivalce, študente, univerzitetno osebje ter predstavnike javnih ustanov, da bi skupaj skušali najti primerne rešitve. Občinski svet naj razpravlja o občinski komisiji za prozornost občinskega dela. Zahteva je izšla iz same komisije, ki je ob koncu prvega polletja delovanja soglasno odobrila resolucijo po sklicanju občinskega sveta, ki naj bi imel na dnevnem redu prav razpravo o delovanju komisije. Pobudo za resolucijo je dal svetovalec Demokratične zveze-DSL Roberto Treu. Komisija navaja v resoluciji nekatera prioritetna vprašanja, ki bi jih moral občinski svet obravnavati in tudi rešiti. Ta vprašanja se tičejo prilagoditve pravilnika o dostopu občinskih dokumentov in sklepov javnosti, uvedbe občanovega branilca, uvedbe urada za informacije in pritožbe ter začetek izvajanja določil o ljudskih resolucijah. Da je komisija za prozornost občinskega dela delovala v prvem polletju v res hudih razmerah, priCa zadnja zahteva resolucije: komisija zahteva zase urad, funkcionarja in telefon (!). Člani komisije vabijo svetovalce, da podpišejo resolucijo. Ce bo dokument podpisala vsaj tretjina svetovalcev, bo župan primoran sklicati sejo, na kateri bo govor o komisiji za prozornost. Doslej so resolucijo podpisali svetovalci Treu, Drabeni, Ghersi-na, Pahor, Viezzoli, Molinari, Kalceva in drugi. »Po diplomi... Odnos med univerzitetno izobrazbo in potrebami tržišCa dela«, ta vabljiv naslov nosi okrogla miza, ki jo prireja jutri Mednarodno združenje študentov ekonomskih znanosti AIESEC v konferenčni dvorani Ekonomske fakultete na Tržaški univerzi. Na okrogli mizi bodo med drugimi predstavili rezultate zanimive raziskave med diplomiranci Tržaške univerze v letih od 1988 do 1990, ki ga je izvedla tržaška družba za raziskovanje javnega mnenja SWG. Iz raziskave izhajajo glavni problemi, ki jih srecujeo diplomiranci pri vključevanju v svet dela, obenem pa tudi poglavitne pomanjkljivosti univerzitetne izobrazbe in razko- rak med tistim, kar so se študenti nauCih, in onim, kar zahteva tržišče dela od njih. Na okrogli mizi, ki se bo začela ob 16. uri, bodo sodelovali predstavnik Confindustrie Claudio Gentili, rektor Tržaške univerze Giacomo Borm-so, ravnatelj oddelka za osebje podjetja Zanussi Gianfranco Marino in ravnatelja dveh najveCjih tržaških zavarovalnih družb Benito Rocco (Generali) in Renato Di Bac-co (Lloyd Adriatico). Okrogle mize, ki jo bo vodil prof. Vladimir Nanut, docent Industrijske in trgovske tehnike na Tržaški univerzi se bo udeležila tudi skupina reških študentov, ki opravljajo podobno raziskavo na hrvaških univerzah. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu je imelo v petek zveCer svoj občni zbor, ki je potekal tako, kot vsi občni zbori s poročilom predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, z izvolitvijo novega odbora, s potrditvijo proračuna za prihodnje delovno leto in načrta za bodočo dejavnost. Slediti občnemu zboru dobrodelnega društva ni tako, kot slediti drugim skupščinam. Tu so pomembne predvsem številke in podatki, saj gre za dejavnost, ki je predvsem usmerjena k primarnim nalogam takšne ustanove: pomoči mladim, prizadetim osebam, revnim družinam, v zadnjem Času pa tudi pomoči številnim beguncem, ki so morali zapustiti svoje PISMO UREDNIŠTVU Kdo je bil priča petkovi nesreči v Ul. Fameto? Spoštovano uredništvo, želel bi stopiti v stik z očividci prometne nesreče, ki se mi je pripetila v petek, 30. aprila, ob 16.50 v Ul. Farneto (malo nad sedežem KZE) pri Sv. Alojziju, v kateri je bil soudeležen avtobus ACT proge št 25/26. NesreCa se je dogodila, ker je avtobus ACT na tem ovinkastem predelu ceste nepričakovano zavozil na levo stran cestišča. Da bi se mu izognil, sem zavozil s svojim avtomobilom (BMW kovinsko modre barve) na ploCnik in treščil v zid. Voznik avtobusa je za trenutek ustavil vozilo, hipoma pogledal, kaj se je dogodilo, zatem pa je nadaljeval vožnjo, kot da se nie ne bi dogodilo. Prosim tiste, ki so bili priče nesreči, da me pokličejo na telefonsko tajništvo tel. št. 942835 v Trstu in pustijo lastni naslov ali telefonsko številko. Njihovo pričevanje mi bo služilo za zavarovalnico. Zahvaljujem se za Vašo prijaznost. Davide Sabelli Parovel OPČINE / V NEDELJO NA TRAVNIKU SKLADA MITJA CUK Pastirčkov dan tokrat na Tržaškem Pester program z nastopom mladih - Pozdravne besede glavnega urednika M. Markežiča Sončno vreme je dalo letošnjemu 14. Pastirčkovemu dnevu prav svojevrsten Car. Posebej zato, ker se je nedeljska prireditev -tokrat je bila na vrsti Tržaška - odvijala na Opčinah sredi narave na travniku Sklada Mitja Cuk in ne morda v kaki dvorani, kjer si varen pred morebitnim dežjem. Programu, ki se je pričel ob štirih popoldne, je sledilo kar lepo število bralcev in prijateljev mladinske revije Pastirček. Organizatorji so po- stavili v bližini odra večji šotor, oziroma pagodo Slovenske zamejske skavtske organizacije, v kateri so bile razstavljene vse risbe - nad 250 - ki so jih otroci poslali na natečaj za Pastirčkovo naslovnico 1993/94. Razstavljene pa so bile razne knjižne izdaje in izdaje glasbenih kaset. Program so oblikovali mladi z Goriškega in Tržaškega ter gostje iz Slovenije: mladi trio flavtistov Centra Komel iz Gorice, Gledališka skupina Tamara Petaros z OpCin s pri- redbo Petanove »Obtoženi volk« v režiji Lučke Susic, otroški pevski zbor Slomšek iz Bazovice, gojenci Vz-gojnozaposlitvenega središča Mitja Cuk in pevska skupina Jonatan iz Brezovice pri Ljubljani. Spored je domiselno in sproščeno povezoval Marijan Kravos. V pozdravnih besedah se je glavni urednik revije Marijan Mar-kežic, potem ko je orisal razširjenost in priljubljenost Pastirčka, občuteno spomnil dveh preminulih sode- lavk: pesnice Ljubke Šorli, ki je dolgo let urejevala to mladinsko revijo in z njo vseskozi sodelovala, in učiteljice Drage Lupine, ki je tudi umrla v tem šolskem letu. Program so pričeli in sklenili pevci skupine Jonatan s svojimi žlahtnimi glasovi, prireditev pa so organizatorji primerno sklenili - v veselje otrok z loterijo, in odraslih z dobro kapljico in prigrizkom ter z vabilom za drugo leto v Gorici na 15. Pastirčkov dan. (jec) domove zaradi vojne ^ bivši Jugoslaviji. Predsednik društva Al' joša Vesel je v svojem p°j rocilu najprej v zgoščeni obliki podal smernice, K si jih je društvo zadalo iri zadnjem obenem zboru; nato je omenil temeljne točke za bodoCo dejavno' st. Zaželel je obeneri večje sodelovanje s šola' mi oziroma z učitelji j® profesorji, pa tudi veCj° povezanost s tukajšnje univerzo oziroma slovel skimi študenti, ki na nje) študirajo. Zavzel se je tn' di za akcijo za povečanje elanov. Ena glavnih postavi poročila je bila zahtevat da najde društvo novet primernejše prostore od tistih, v katerih deluje se-daj skupno s Slovensk0 Matico. Njeno bodoče de-lovanje bo, kot doslej, na' menjeno mladini in v p°' moC socialno ogroženih družinam, številnim be' guncem, katerim je druSt' vo preko Rdečega kriZa Slovenije in ustanove Ca' ritas poslalo že veliko de' name pomoči, preskrbele pa jim je tudi oblačila m drug material Po blagajniškem p°' rocilu Joška Gerdola in poročila nadzornega od' bora Marije Marc je obO11 zbor potrdil sedanji od' bor in odobril progranr ske smernice. Le-te vkljn; Cujejo predložitev prošen) na javne ustanove za večjo denarno podpor0 od dosedanje, iskanje nO' vih elanov, rešitev pr°' blema novega sedeža tel še tesnejše stike s sorod' nimi dobrodelnimi usta' novami, šolami in uni' verzo in še globljo pove' zavo z Goriško pokrajin0' (N.L.) V SOBOTO ZVEČER / NA SEJMU BIO ESI TRST / V SOBOTO »PRAZNIČNI« PREVZEM Slovenski plesi v centm mesta Nastopili so člani TFS Stu ledi in Piščaci Tržaška knjigama v zasebni upravi Za obdobje treh let sto knjigarno prevzeli Ude Košuto in Gabrielo Bezin Novi upraviteljici Tržaške knjigarne - Ude KoSuta in Gabriela Bezin (Foto Ferrari) Bio est oziroma dvakratna novost za Trst: prva se seveda nanaša na Primarno ponudbo sejma, druga pa na sobotni kulturni program. Gre seveda za sejem bio-proizvodov, ki ga je združenje Anita ob koncu tedna priredilo na Trgu sv. Antona in ki je 'Vzbudil veliko zanimanja med Tržačani in prehodnimi kupci, ki so tudi v soboto v velikem Številu prišli v mesto. Dvodnevni - precej natrpan - program sejma pa je v soboto zveCer predvideval tudi krajši kulturni spored, ki so ga oblikovali elani TFS Stu ledi in glasbene skupine Piščaci. Čeprav je dogodek šel nekako mimo, pa je le vredno podčrtati, da so se slovenske ljudske noše v plesu in pesmi pojavile v središču mesta, kar za vsestransko nestrpni Trst ni vsakdanji pojav. V »drugi«, odprtejši Trst sodijo tudi organizatorji sejma, ki nikakor niso obremenjeni z raznimi pred- sodki, istočasno pa so tudi - zaradi osebnega zanimanja nekaterih posameznikov - precejšnji poznavalci glasbene (v večji meri) in plesne (v manjši meri) tradicije naših krajev. Zato so ob slovenskih plesih in pesmih v program vključili tudi glasbeno izročilo Istre, ki doživlja zadnje Čase razumljivo in tudi nujno ovrednotenje. Skoda je le, da se je sobotni program odvijal brez ustreznega ozvočenja in razsvetljave, zaradi Cesar je zadnji del že skoraj prekril noCni mrak. Tržaška folklorna skupina Stu ledi je v soboto zvečer predstavila dva spleta plesov, in sicer najprej plese iz severnega dela Istre in nato še z Goriškega. S plesalci so nastopile tudi pevke in godci, med katerimi je treba omeniti tudi elane skupine Piščaci, ki že redno sodelujejo s tržaškim ansamblom. Plesni istrski točki je v soboto zveCer sledila daljša glasbena točka, v kateri so Piščaci predstavili vrsto tradicionalnih glasbil iz raznih predelov Istre. Sobotni spored je TFS Stu ledi, ki bo v kratkem slavila 20-letni-co delovanja, sklenila z goriškimi plesi. Na sliki Ferrarija par v slovenski istrski noši med sobotnim nastopom, (bip) Slovenska knjigarna v središču mesta še zda-leka ni samo »navadna« specializirana trgovina, temveč je tudi prostor, v katerem se odvijajo razne pobude (npr. predstavitve knjig), istočasno pa tudi »zbirna točka« za razna srečanja. Nedopustno bi torej bilo, da knjigarne ne bi bilo veC, z današnjega, s finančnimi problemi obremenjenega vidika pa je nesprejemljivo, Ce takšna struktura ne posluje aktivno. Naloga, da skušata združiti ta dva pola, ki sta vsak iz svojega različnega gledišča neobhodno potrebna za preživetje in za rast Tržaške knjigarne, bo odslej pripadla Ilde Košuta in Gabrieli Bezin. Bivši uslužbenki knjigarne oziroma ZTT sta namreč za poskusno obdobje treh let prevzeli v svoje (zasebne) roke upravljanje Tržaške knjigarne, ki se bo morala neposredno soočati z zakonitostmi trga. Kot sta še enkrat na manjšem sobotnem slavju v knjigarni podčrtali Ude Košuta in Gabriela Bezin, se glede ponudbe v prvem obdobju ne bo nie spremenilo. Prvenstveno pozornost bosta namenjali slo- venskim knjigam, še nadalje bosta skrbno urejali oddelek za kartografijo, ki ima veliko ljubiteljev in tudi odjemalcev, v načrtu pa je razširitev dejavnosti na papirnico, po kateri je precejšnje povpraševanje. S tem v zvezi bi se sicer takoj pojavil problem primernih prostorov, saj se knjigarna nima več kam razširiti, medtem ko lepo in bogato založena papirnica zahteva precej prostora. Glede italijanskih knjig pa bodo tudi odslej v knjigarni na voljo predvsem publikacije o Trstu in Slovencih. OTROŠKI • . • •••_ VRTCI Sedem otroških vrt-cev, ki spadajo pod Didaktično ravnateljstvo v Dolini, je letos opravilo vrsto izvenšolskih, a zato nie manj pomembnih dejavnosti. Na uspeh te pobude das je opozorila ravnateljica Ksenija Dobrila; dri pa smo se pri vzgojiteljicah omenjenih vrtcev pozanimali, za kakšne dejavnosti je slo, kako so te pobude uspele in kaj vse so se otroci pri spoznavanju raznih poklicev in drugih socialnih zadev koristnega in potrebnega naučili. Najprej smo se po telefonu oglasili v vrtcu v Ricmanjih, kjer smo se Pogovorili z vzgojiteljicama Marijo in Mirjam. Podrobno sta nam obrazložili pobude, oziro-nia obiske, ki so jih otroci iz vrtcev v Ric-nianjih, Borštu, pri Do-mju in v Miljah opravili Pri zdravniku dr. Mar-Ifnu Spetiču, pri zobozdravnici Suzani v Bazovici, na poveljstvu gasilcev v Miljah in še s spoznavanjem prometa, oziroma prometne vzgoje, prav tako v Miljah. »Otroke smo že prej pripravili na te obiske in na poklice, ki jih opravljajo posamezniki«, sta nam povedali Marija jn Mirjam. »Zelo veseli so bili obiska pri gasilcih, rnorda zaradi tega, ker je ta poklic povezan z razni-nii nevarnostmi, ker so gasilci v uniformah, ker )ih je privlačil način, kako je treba klicati na pomoč v primeru požarov in drugih nesreč in drugo.« Otroci iz dolinske in miljske občine spoznavajo širše okolje Prav tako zainteresirani so bili otroci tudi z obiskom pri dr. Spetiču. Nihče sicer ni bil ob obisku potreben zdravniške pomoči, a jih je kljub temu zanimalo delo zdravnika, njegov pristop do pacientov in njegovo pripovedovanje o zdravljenju. Tudi obisk pri zobozdravnici je bil zanimiv in poučen, saj so otroci izvedeli, kako važno je ohraniti zdrave zobe in kako nepotreben je strah pred zobozdravnikom. Potem so se naučili še marsikaj koristnega tudi glede prometne vzgoje. Tako so sedaj bolje obveščeni o tem, kaj pomenijo razni Neva Lukes prometni znaki in kakšnih pravil se je treba držati, pa Četudi se nekdo poda na pot s kolesom. Osem vzgojiteljic je vodilo vse te obiske, med katerimi so imeli malčki možnost videti tudi, kako deluje Rdeči križ v Miljah. Nekatere obiske so opravili skupno vsi štirje vrtci, pri zobozdravnici v Bazovici pa so bili samo otroci iz Ricmanj. To ni prva takšna pobuda v omenjenih vrtcih. V lanskem šolskem letu so se otroci zaceli spoznavati s kmetijstvom, z raznimi domačimi živalmi in s tem, kaj pomenijo v kmetijstvu in vrtnarstvu tople grede. i L. ''"A xH&ev »S podobnimi pobudami bomo še nadaljevali. Ze sedaj pa vabimo starše, občane in vse ljubitelje naše šole oziroma vrtcev na šolsko razstavo, ki bo zadnjega maja v Ric-manjih, 3. junija pa še na zaključno prireditev s tukajšnjo osnovno šolo,« sta nam vzgojiteljici povedali in pripomnili, da bomo na risbah lahko videli, kaj so si otroci pri teh obiskih najbolje ogledali in kaj jim je ostalo tudi najbolj v spominu. Oglasili smo se nato po telefonu še v vrtcu v Dolini, kjer nam je vzgojiteljica Nadja povedala, kako je v vrtcih za Dolino, MaCkolje in ■ "'-r Pouk prometne vzgoje pri miljskih mestnih redarjih (foto Križmančič/KROMA) Boljunec, potekala akcija za spoznavanje kmetijstva, ali bolje reCeno, za spoznavanje ljudske tradicije in z njo povezano spoznavanje okolja, narave in sploh življenja v Bregu nekoč in danes. »Obiskali smo zadružni hlev Dolga krona, ki je bil za naše otroke izredno zanimiv in poučen. Potem smo obiskali Čebelarja v GroCani in bili smo tudi v MaCkoljah pri vinogradniku Parovelu, kjer smo si ogledali, kako se kuha žganje, obiskali smo torklo in videli, kako se stiska olje. Obiskali smo Dolino in spoznali vse njene zanimivosti, obdelali smo v šoli razne stare navade in običaje, kot na primer pust in njegove navade, pa še razne igre, s katerimi so se včasih otroci igrali. Ze v lanskem šolskem letu smo zaceli z otroci s takšnim spoznavanjem ljudske tradicije. Otroci so se v to pobudo vključili s tem, da so nam od doma prinašali stare pesmi, predmete, slike, dokumente in drugo. Menimo, da so takšni obiski, takšni projekti izredno zanimivi in koristni. Zato bomo s tem delom še nadaljevali.« Zaenkrat smo omenili le vrtce v dolinski in miljski občini in njihovo delovanje. V prihodnjem Članku se bomo zaustavili pri osnovni šoli v Boljuncu in šoli v Dolini. Tudi tu smo izvedeli za razne spodbudne novosti. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Toys - Gio-cattoli«,r. Barry Levinson, i. Robin Williams. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle Epoque«, r. Fernando Trueba. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Gli oc-chi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Wind -piü forte del vento«, r. F. F. Coppola, i. Jennifer Gray. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ven-desi miracolo«, i. Steve Martin, Debra Winger. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume«, r. Robert Redford, i. Craig Sheffer, Brad Pitt. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Fo-ster. EDEN - 15.30, 22.10 »II trapanatore del profondo anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.00, 20.30, 22.10 »L’armata del-le tenebre«, r. Sam Raimi. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Singles - l’amore e un gioco«, i. Bridget Fonda, Matt Dil-lon. ALCIONE - 19.30, 20.15, 22.00 film v francoščini »Delicatessen«. RADIO - 15.30, 21.30 »Le succhiatrici erotiche«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 11. maja 1993 ŽIGA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.24 - Dolžina dneva 14.46 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.23. Jutri, SREDA, 12. maja 1993 PANKRACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, KD VALENTIN VODNIK DOLINA, 8., 9., 10., 11. maja 1993 MAJENCA ’93 Danes, 11. t. m., ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG; ob 19. uri slovesno podiranje MAJA; ples z ansamblom HAPPY DAY DVORANA MLADINSKEGA KROŽKA: vodena pokušnja razstavljenih vzorcev vina ob sodelovanju Tržaške enogastronomske skupine. GALERIJA TORKLA in CERKVICA SV. MARTINA: razstavi umetniških del OBČINA DOLINA prireja XXXVII. RAZSTAVO DOMAČIH VIN z ljudskim ocenjevanjem OBVESTILO Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku ieta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, veter 12 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michele letri, Maria Desiree Cecca-relli, Davide Salucci, Stefano Trevisan, Giulio Gruden. UMRLI SO: 68-letni Ste-lio Bonelli, 84-letna Anna Luch, 77-letna Cesira Nico-li, 89-letna Renata Brandenburg, 56-letni Giuseppe Duca, 1 mesec stara Valentina Langwieser, 10-letni Matteo Signifredi, 71-letni Germano Marassi, 72-letna Angela Corte, 87-letna Clara Stogaus, 91-letna Maria Pečar, 85-letni Errico Weh-renfennig, 80-letna Elisa-betta Plank, 68-letni Silvestra Polli, 81-letni Edoardo Černigoj, 70-letni Galliano Dolci. H LEKARNE Od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Senjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. M PRIREDITVE GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov v nedeljo, 16. in v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ric-manjih. Nastopili bodo: v nedeljo, 16. t.m. Banda cit-tadina di Buia (Videm) in Pihalni orkester Logatec (Logatec); v nedeljo, 23. t.m. Societä Filarmonica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni! KD IVAN GRBEC - Skedenj priredi v soboto, 15. t.m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi »Kanada in Quebec» dr. Damjane Ote. Vabljeni! SKD TABOR -Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 16. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah bo na sporedu koncert z naslovom MATINEJA Z GLASBO STARIH MOJSTROV. Nastopajo Daniela Brussolo (flavta), Irena Pahor (oboa), Peter Filipčič (Celo) in Riccardo Radivo (klavir). Na sporedu Vivaldi, Telemann, Quantz in drugi baroCni avtorji. [Ü OBVESTILA SK BRDINA organizira drugi kraški Bike slalom in Vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure. DRUZBENO-POLITIC-NO DRUŠTVO EDINOST priredi v sodelovanju s Knjižnico »Pinko Tomažič in tovariši» danes, 11. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah srečanje na temo »Pomagaj si sam». Za uvod v razpravo o tem, kaj lahko stori vsak posamezni Slovenec v zvezi z davčno prijavo, volilnimi razglasi, avtomobilskimi globami ipd. bo spregovoril prof. Samo Pahor.» g________________(ZLETI Umik odhoda avtobusov za izlet v Bassano del Grappa z Veselimi godci v soboto, 15. maja: iz Boljun-ca ob 7. uri, iz Boršta ob 7.10, z OpCin ob 7.30 izpred Prosvetnega doma. SEKCIJA VZPI-ANPI iz Križa prireja v soboto, 22 ter v nedeljo, 23. t. m. izlet v pokrajino Brescia. V soboto bodo izletniki sodelovali na odkritju spomenika v kraju Pratolongo (tukaj je padel rojak Henrik Stefančič), v nedeljo pa bodo obiskali Lumezzane, kjer je padel Križan Josip Vergi-nella. Cena izleta 180.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč (tel. št. 220175). Sl ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst -obvešča šolnike, da je razpisano delovno mesto ravnatelja na nižjih srednjih Šolah s slovenskim učnim jezikom. Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje sploSne pogoje, določene z zakonom, in ima: univerzitetno izobrazbo, profesorski stalež in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili na Deželni šolski urad do 15. t.m. Razpis in morebitna pojasnila dobite na sedežu sindikata - Ul. Carducci 8, tel (040/370301). Urnik: torek - od 11.30 do 13.00, sreda - od 17.00 do 18.30, Četrtek - od 9.30 do 11.00 in petek - od 15.30 do 16.30. Okrogla uganka! Vse hribe obhodi. Je oblečen po modi. Okrogle oblake puha. Je siten kot muha. Je vesel kot hudič. Je bivši RAI-ski ptic. Stalno okrog leta. Praznuje okrogla leta. (1813 ouoejs :A0}iS9>l) MALI OGLASI OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. PRODAM polo GL, letnik 1990. Tel. 213750. KRAŠKI OVČAR, edina slovenska avtohtona pasma, primeren po značaju tudi za majhne otroke. Mladice odličnega porekla z rodovnikom prodam. Tel. 226207. PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104. PRODAM kosilnico BCS 110, motor Lombar-dini v dobrem stanju in trosilec za gnoj dimenzije: Širina 1.30, dolžina 2.54 , stranica 50 cm. Bazovica 191-Sandro. PRODAM sončne grablje znamke tigre na Štiri kolesa. Tel. St. (0481) 882091. PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju in z dodatki, december 1989. Tel. St. 421412. PRODAM motor apri-lia tuareg rally 125, letnik 1991 v odličnem stanju za 4.300.000 lir. Tel. St. 213282. PRODAM prikolico elnach 3,75 m za 3 osebe + 1, v dobrem stanju. Tel. 228365. PRODAM avto fiat panda 900, prevoženih 2.700 km. Tel. št. (0481) 882553. ZEMLJIŠČE v Prečniku (kmečko področje E5) prodamo. Tel. št. (040) 200878 po 18. uri. ORODJARNA iSCe delavca z izkušnjami v struženju in rezkanju. Tel. v delavnih urah na St. (040) 227034. MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomoCnica. Tel. št. 828251. DIPLOMIRAN AGRONOMIST z dokončanim DTTZ Žiga Zois iSCe ustrezno zaposlitev. Tel. 231946. 42-LETNA, razvezana z odraščajočo hčerko, ljubiteljica narave, želi spoznati primernega življenjskega sopotnika za srečno skupno življenje. Resne ponudbe pošljite na : Trieste -Fermo posta centrale - CI 91497949. ZDRAVNIK kupi prostore za ambulanto v središču Trsta, blizu železniške postaje, v višjem nadstropju, tudi zasedeno. Tel. St. 225530. V PETEK, 6.5., sem izgubila ključe na cesti Pa-driCe-Lonjer-Katinara. Najditelj naj telefonira na št. 578042. Čaka ga lepa nagrada. V OKOLICI PROSEKA se je izgubila sivorjava psička srednje velikosti, ki slisi na ime Kira. Najditelja prosimo, da tel. na St. 225713. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Ljubke Šorli daruje Olga Ban 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Ob rojstnem dnevu prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na pok. Marijo Lavrenčič vd. Cunja daruje Bianca 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Venceslava Terčona darujejo Vigi, Nora in Zvonka 30.000 lir za VZPI-ANPI Devin - Nabrežina. V spomin na Venota Terčona prispevata Jože in Pavel Petelin 40.000 lir za VZPI-ANPI Devin -Nabrežina. ZAHVALA Ob izgubi nase drage Marije Labiani por. Smotlak se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevcem in vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot. Svojci MaCkolje, 11. 5. 1993 GOSPODARSTVO Torek, 11. maja 1993 p STALIŠČA / PREDSEDNIK CONFINDUSTRIE LUIGI ABETE —i SDGZ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM »SERVISA« EDIJEM KRAUSOM Stabilnost je osnova za gospodarski razvoj Velika pričakovanja za Ciampijeve poteze Zveza italijanskih zasebnih industrijcev se moCno identificira s procesom gospodarske, politične in moralne prenove, ki ga doživlja Polotok, in to je tudi ena od glavnih misli, ki jo je na sobotnem nastopu pred skupščino tržaških podjetnikov razvil predsednik Confindustrie Luigi Abete. Po njegovih besedah so industrijci med prvimi v Italiji - v Času, ko o krizi Se ni bilo sledu - razumeli in nato tudi interpretirali potrebo po prenovi. Proti asisten-cializmu in nesmotrnemu gospodarjenju so bili nastopili že v prvih osemdesetih letih, danes pa se v tem smislu zavzemajo za dva velika cilja: za privatizacijo in institucionalne reforme, take, kot so jih potrdili volilci na referendumih. Pri tem seveda odloCno odklanjajo birokratsko državo in politično vodenje gospodarstva. Padec berlinskega zidu in daljnosežne posledice, ki jih je pustil tudi na Zahodu, je Italija po Abetejevih besedah občutila veliko močneje, ker je bila manj pripravljena. Imela je dvakrat višjo inflacijo kot ostale Članice EGS, to pa je avtomatično vplivalo na njeno nižjo kompetitivnost. Italijanska sepcific-nost pa se je v vsej svoji razsežnosti konkretizirala po volitvah aprila lani, ki so označile začetek obdobja hitrega preo-bražanja. Tega procesa po Abetejevem prepričanju ni mogoče ustaviti, treba ga je razumeti, interpretirati in upravljati, Cesar pa politika ni bila sposobna storiti. Con-findustria se je zato postavila na stran referendumskega gibanja, saj drugače ni mogla vplivati na razmere, je poudaril Abete, ki je hkrati ožigosal kot smešne trditve, da je organizacija industrijcev »močna oblast«: biti pa hoče inteligentna oblast, saj je kot taka ve-likotroman bolj koristna. Ko prešel k bolj specifično gospodarskim te-mem, je predsednik Con-findustrie najprej zavrnil povezavo med privatizacijami in brezposelnostjo. Privatizacija samo razkrije že obstoječo brezposelnost, je dejal in se vprašal, ali je dopolnilna blagajna zaposlenost ali brezposelnost. Odgovor na krčenje delovnih mest je Abete uokviril v obvezno smer, ki jo je Italiji začrtal splet mednarodnih in notranjih razmer: nujna je mednarodna integracija in skladnejša socialna, davCna in finančna politika. Pred Ciampijevo vlado - ki jo je označil kot vlado v institucional- ni službi - stoji torej odgovornost za reševanje najveCjih problemov Italije, predvsem zmanjšanje davčnega pristiska na dobiček, ki ga podjetnik reinvestira v proizvodnjo, znižanje obrestne mere za nadaljnja dva do tri odstotke, kar bi ugodno vplivalo tudi na javno zadolžitev, relansi-ranje kolektivnih oziroma javnih investicij, predvsem infrastrukturnih, in to na osnovi nove zakonodaje o javnih zakupih in razvidnosti. Kot smo zapisali že v nedeljskem poročilu, je Abete velik poudarek namenil tudi nujnosti internacionalizacije italijanskega gospodarstva in strategija zanjo je na- daljnja naloga, ki stoji pred novo vlado. Napačno je misliti, da internacionalizacija zmanjšuje zaposlenost, nasprotno, njena prednost je v povečevanju proizvodnih zmogljivosti. V tem okviru dobivajo posebno vlogo obmejna območja, ki bodo morala postati inteligentni terminali procesa gospodarske internacionalizacije. Pomembni imperativ naslavljajo industrijci na Ciampija tudi v zvezi z državnimi vrednotnicami: nedopustno je - pravi Abete - da so finančne rente višje (in manj obdavčene) od zaslužka od dela in od profita, zato je nujno znižati donosnost državnih obveznic in tako omogočiti preliv kapitala v proizvodnjo. Samo na delu osnovano gospodarstvo bo lahko Italiji vrnilo stabilnost, ta pa je pogoj za razvoj - je podčrtal Abete - z njim pa tudi za na novo zasnovano socialno državo. »Welfare state« ni abstraktni pojem, spreminja se glede na potrebe in možnosti, deliti pa je mogoče samo tisto, kar se proizvede. V tem smislu se je predsednik Confindustrie zavzel za večje sodelovanje vseh subjektov v proizvodnji oziroma za povečanje njihove avtonomije in odgovornosti. (V.B.) Servis SDGZ med največjimi tovrstnimi podjetji v Trstu Združenje je z ustanovitvijo družbe leto 1991 anticipiralo zakon Edija Krausa poznamo predvsem kot uveljavljenega turističnega operaterja in športnega delavca, je pa tudi elan predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in predsednik njegovega Servisa. Gospodarstveniki, ki se dnevno poslužujejo storitev te službe dobro vedo, kako bistveno vlogo odigrava, Edi Kraus pa nam je takole orisal nastanek in funkcijo Servisa. »Kot vse stanovske organizacije v Italiji, je SDGZ je vse od svoje ustanovitve elanom ponujalo strokovne storitve za plačilo, v skladu s svojimi institucionalnimi cilji. Finančni organi so te storitve v nekaterih primerih ospora-vali, Ceš da gre za prikrite komercialne posle in ne za sindikalno pomoč. Zato je SDGZ leta 1988 ustanovilo konzorcij Servis z omejenim jamstvom, da bi prek njega elanom zagotovilo storitve. Družbeni kapital je znašal 20 milijonov lir, pri ustanovitvi pa so sodelovali elani iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine. Oktobra 91 se je Konzorcij spremenil v družbo z omejenim jamstvom z imenom »Servis dzoj -srl«. Družbena glavnica je bila povišana na 100 milijonov lir: 40% kapitala so vložili uslužbenci 'podjetja in s tem prevzeli soodgovornost za pozitivno poslovanje. Iz družbe so izstopili goriški elani, ki so spomladi 1992 v Gorici ustanovili sorodno družbo z imenom Goservis. Z letom 1992 je Servis razširil poslovanje še na Cedajsko območje, v njegovem upravnem odboru pa je tudi predstavnik iz Benečije.« Združenje si torej s pogumno in s potrebami Časa vsebinsko usklajeno zasnovo ustvarilo operativno strukturo še preden so bile stanovske organizacije to dolžne storiti po zakonu. »Ta koncept in pravna opredelitev sta se pokazala za pravilna, saj je z zakonom št. 413 taka vsebina postala obvezna. Servisna služba stanovskih organizacij naj bi se spremenila v tim. CAAF, podjetja s 100 milijoni kapitala, in naj bi bila vmesna točka med podjetji in davčno upravo. Uresničitev te preosnove je sicer naletela na nekatere težave in zastoje, vsekakor pa velja prepoved, da stanovske organizacije od 1. januarja 1994 ne bodo smele vec nuditi servisnih storitev. SDGZ je torej s tega vidika že nekaj let prej ubralo pot, ki jo sedaj narekuje zakon.« S svojimi strukturami dokaj kapilarno pokrivate ozemlje, na katerem imate svoje elane. »Servis ima sedež in osnovno enoto v Trstu, Ul. Cicerone št. 8, operativni sedeži pa so še v Čedadu, Nabrežini in na Opčinah, v pripravi pa je odprtje podružnice v Dolini. Tako smo kapilarno prisotni na celotnem območju našega poslovanja.« Izbira storitev, ki jih ponujate članstvu je obsežna in razvejana. »Storitve segajo na vsa področja knjigovodskega vodenja registrov in obsegajo vso paleto storitev, ki jih podjetja potrebujejo od ustanovitve pa do zaključka poslovanja: od pridobivanja obrtnih in drugih dovoljenj do vpisa v poklicne sezname pri trgovinski zbornici in reševanja davčnih sporov pri finančni upravi. Glavna teža pade seveda na davčno posredovalnico spričo kompleksnosti davčne zakonodaje.« Za tovrstno strokovno pomoC je potrebna specializacija in strokovno podkovano osebje. »Servis ima Čvrsto kadrovsko sestavo: z 29 uslužbenci sodi med naj-veCja tovrstna podjetja v Trstu. Za zagotovitev še učinkovitejšega pristopa na specifičnih področjih pa se poslužuje konzulen-ce številnih zunanjih profesionalcev in izvedencev. Vse poslovanje je seveda vodeno računalniško. Priključenih imamo 30 notranjih in zunanjih terminalov in tiskalnikov, podružnice pa so povezane s centralo prek kabelske napeljave. Servis je operativno podjetje za elane SDGZ. Po potrebi se bo njegovo poslovanje razširi- lo na druga področja, kakor bodo elani izrazili potrebe po novih ali drugačnih storitvah.« In za konec razgovora še beseda o trenutnih trendih na turističnem področju. »Tudi turizem občuti krizo, saj je kot nekaka luksuzna dejavnost postranska postavka vsakdanjosti in torej med prvimi na udaru. Povpraševanje po teh storitvah ni na prvem mestu prioritetne lestvice in Ce bilanca tega ne dopušča, se družine turističnim navadam paC odpovedo. Krizo je občutiti predvsem na bivšem jugoslovanskem območju, saj je ves turizem ob meji tradicionalno gravitiral na ta del tržišCa-Sedaj moramo vlagati veliko veC energij, da prodamo programe in pakete-Ljudje se pod silo razmer opredeljujejo za cenejše ponudbe, medtem ko upada zanimanje za dražja potovanja in letovanja. Ob tem lahko samo upamo -in ne samo zaradi turističnega profita - da se bo položaj Cimprej normalizira in da se bodo tako vzpostavili pogoji za ugodnejše trženje tudi v turističnem sektorju.« Pogovor zapisal BORIS SMONETA CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. maja 1993 in zapadlostjo 1. maja 2000. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6,50% bruto, bo izplačan 1. novembra 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena banCnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Prvi šestmesečni realni Cisti donos znaša 11,70% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v Časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 12 maja. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. majem: ob vplačilu (17. maja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. ________DENARNI ZAVODI / PO OBČNIH ZBORIH__ Uidi za slovenske banke nujna posodobitev in večja agresivnost Naše banke in posojilnice dobro izkoriščajo vlogo ob meji Marko Waltritsch Občni zbori slovenskih denarnih zavodov so za nami, ostaja pa nam še nekaj ugotovitev. Prva je ta, da so ti zavodi v Trstu, v Gorici, na Opčinah, v Nabrežini, Doberdobu in Sovodnjah tudi lani poslovali vec ali manj uspešno. Vsi so imeli veliko dela, največkrat veC kot sorodne banke v naši neposredni bližini ali kar na istem območju. Posli slovenskih bank so bili v vseh ozirih večji od lanske inflacijske stopnje v Italiji, kar pomeni, da jim je uspelo zbrati veC denarja v upravljanje. Slovenske banke in posojilnice so tudi lani znale izkoristiti izjemno vlogo, ki jo imajo ob meji, tako glede mednarodne trgovinske menjave, kjer še vedno igrajo primarno vlogo, kot v Časovno bolj omejenem oziru storitev za nekaj de-settisoc slovenskih in hrvaških uživalcev italijanskih pokojnin. Treba je seveda biti previdni, kajti pokojnine bodo po sili razmer Cez kako desetletje postopoma usahnile in takrat bo precej posla izgubljeno. Naše banke si bodo morale poiskati nove kliente tudi na drugi strani meje. To sicer že delajo, pa Čeprav so posli z drobno klientelo še vedno vezani na vrsto omejitev. Tudi s trgovinsko menjavo stvari v prihodnje ne bodo vec tako lahke kot svojcas, predvsem zaradi poostrene konkurence. Zato je bila zelo primerna odločitev nekaterih slovenskih podjetnikov, da gredo tudi v banCne posle v Sloveniji in na Hrvaškem in da postanejo delničarji tamkajšnjih bank. To bo prineslo korist tudi slovenskim bankam na tej strani meje, saj so te poslovne družbe primarni klienti naših bank. Nacionalna skupnost se bo uveljavila in ne le ohranila, temveč tudi razvijala, Ce bo gospodarsko močna. Tega so se dobro zavedali naši predniki, ki so se že v avstrijskih Časih gospodarsko utrjevali, tudi na bančnem področju. V Gorici, v Trstu in na podeželju je bilo takrat veliko slovenskih bank in posojilnic, pa Čeprav so nekatere igrale vCasih zelo majhno, marsikdaj neznatno vlogo. VeCje banke pa so bile pomembne: v Trstu Tržaška posojilnica in hranilnica, tista, ki je zgradila Narodni dom, v Gorici pa Trgovsko-obrtna zadruga (kljub imenu je bila banka), ki je zgradila zgradila Trgovski dom. Znano je, kaj sta nam ta dva domova pomenila, ne samo v gospodarskem oziroma bančnem smislu, ampak tudi v nacionalnem in kulturnem. Brez slovenskih bank se tudi slovenska kultura ne bi razvila, kot se je, marsikatere šole ne bi bilo, brez teh bank ne bi bilo tistega malega slovenskega podjetništva, ki je bilo temelj slovenskega meščanstva v teh že skoraj sto letih. Tako je tudi danes. V šestih slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem je danes zaposlenih že 400 ljudi, ki so vsi prišli iz slovenskih šol. Marsikdo od njih bi se bil izselil, ko ne bi bil dobil službe doma. Slo- venske banke izdatno denarno podpirajo oziroma sponsorizirajo naše kulturne ustanove, društva in šport, brez tega sponsorst-va bi marsikatera dejavnost že zdavnaj usahnila. Marsikdo, ki kritizira slovenske banke, bi moral prej pomisliti na to. Prebivalci v tržaški in goriški pokrajini so lani zaupali šestim slovenskim bankam veC kot 1000 milijard lir. Veliko tega denarja so si tukajšnji podjetniki in drugi ljudje izposodili. Našim bankam zaupajo svoje prihranke tudi italijanski someščani in sodeželani. Poslovanje teh šestih denarnih zavodov je bilo lani takšno, da so ustvarili skoraj 12 milijard lir Čistega dobička, medtem ko se njihovo premoženje naglo bliža 100 milijardam lir. Nadaljevale so tudi s Sirjenjem svoje mreže in sedaj razpolagajo že s 14 sedeži in podružnicami. Ob uspehih je treba pomisliti tudi na težave, ki so že na vidiku. Konkurenca postaja večja in hujša na vseh področjih, na domačem in na tujem. V Trst in Gorico prihajajo številne nove banke, domače odpirajo nove podružnice, konkurenca je ostrejša, še zlasti, ker je klientela vedno ista, gospodarski položaj pa slabši kot v preteklosti. Do ostre konkurence prihaja tudi v mednarodnem poslovanju, zato je prav, da so banke šle na pot ne le racionalizacije svojih služb, marveč tudi ovrednotenja sedanjih služb in iskanja novih poslov. To je sicer potreba vseh bank. Se zlasti, ker so tudi stroški narasli zaradi pO' večanih davkov. Tudi slovenski denarni zavodi so lani morali za davke dati vec kot v prejšnjih letih-Pojav bo prihodnje leto zajel še zlasti kmeCko-obrtne posojilnice, ki bodo morale plačati veC davkov, Čeprav bodo v zameno dobile vec pristojnosti. Zadmžno-socialna vloga teh posojilnic je p°' lagoma zbledela. Slovenske posojilnice na OpCi' nah, v Nabrežini, Doberdobu in Sovodnjah bodo v prihodnje morale veC prispevati v nenasitno državno blagajno. Tržaška kreditna banka in Kmečka banka v Gorici pa bosta brez dvoma povečali svoj pomen v mednarodni trgovini, pa Čeprav ne bosta pozabili na domači trg. ^ prihodnjih letnih obračunih najbrž ne bomo veC brali, da so Cisti dobički tako visoki, kot so bili Inn' ski ali predlanski. V zvezi z racionalizacijo je veliko govora in sugestij o združevanju bank' Ob pozitivnih plateh tega procesa je med našimi zavodi, zlasti posojilnicami tudi veliko bojazni: kdo bo odločal o poslovanju? Bo manjša in periferna posojilnica izgubila svojo avtonomijo in se podredila večji? Podobna vprašanja se zastavljajo (slišali smo jih tudi na občnih zborih) tudi delničarjem in upraviteljem tržaške in goriške banke. Ce bi prišlo do nujnosti združitve, bi morali o tem vsekakor odločati tudi elani oziroma delničarji. Teh pa je v šestih slovenskih denarnih zavodih že nekaj veC kot dva tisoC. VOLITVE / ZA PREDSEDNIKAE IN POKRAJINSKI SVET GORICA'/ VČERAJ MEDNARODNI (INTERNI) SIMPOZIJ O VLOGI NOVICE Izžrebali vrstni red kandidatov Osrednji volilni urad potrdil vse liste Dokumentacijski center Infomnest končno shodil Sodelovanje italijanskih, evropskih in tudi ameriških strokovnjakov - Pristop do novih tržišč in stvarnosti V galeriji Spazzapan v Gradišču nocoj predstavitev kataloga razstave likovnega zavoda V Gradišču, v galeriji sodobne umetnosti L. Spazzapan, bodo nocoj ob 20.30 predstavili katalog razstave "Finzione creativitä arte”, ki je še ta teden odprta v istih prostorih. Razstavo so postavili profesorji in dijaki goriskega zavoda za umetniško oblikovanje, prikazuje pa nastanek in pomen zavoda ter tudi ustvarjalce, ki so iz tega kroga izšli. Pokrovitelji razstave so Pokrajina Gorica, Občina Gradišče in Goriška hranilnica. Vlado Klemse Deset simbolov bo na glasovnici za obnovo go-riškega pokrajinskega sveta, osem pa bo kandidatov za predsednika pokrajine. Na goriškem okrožnem sodišču so vCe-raj dopoldne zaključili Pregledovanje predloženih list in dokumentacije in tudi razrešili dvome glede nastopanja liste MSI in Severne lige na junijskih volitvah. Pojavili so se namreč dvomi glede veljavnosti kakih tristo podpisov, točneje 310 podpisov, ki jih je Predložila stranka MSI. Osrednji volilni urad je namreč v nedeljo podvo-mil glede pristojnosti na-niestnika spravnega sodnika kar zadeva overovitve podpisov in na to opozoril predlagatelja. Po zagotovilih, ki smo jih Prejeli včeraj, so bili po-niisleki odpravljeni. V nasprotnem primeru bi stranka MSI ne mogla nastopati na junijskih volit-Vah za pokrajinski svet, sa) bi z odpisom 310 gla-s°v ne dosegla predvidenih tisoč veljavnih podpisov. Odpravljene so bile tudi pomanjkljivosti, ki jih je Osrednji volilni urad ugotovil v doku-nientaciji, ki jo je predstavila Severna liga. Na volitvah bo torej, seveda Ce ne bo medtem kdo vložil priziv, sodelovalo deset strank in gibanj. VCeraj opoldne so izžrebali tudi vrstni red kandidatov za predsednika pokrajine in vrstni red simbolov strank, tako kakor bodo na glasovnici. Vrstni red predsedniških kandidatov je naslednji: 1. Buttignon Silvano (SKP), 2. Fiorelli Renato (zeleni - golobice), 3. Michelini Mario (Cittadini per l’Isontino), 4. Cosma Sergio (MSI), 5. Bergamin Alberto (KD in PSDI), 6. Terpin Damjan (SSk), 7. Salomoni Mau-rizio (DSL in PSI), 8. Marcolini Monica (Severna liga). Vrstni red simbolov za izvolitev elanov pokrajinskega sveta pa bo naslednji: 1. MSI; 2. Zeleni - golobice; 3. Cittadini per risontino; 4. Severna liga; 5. PSDI; 6. SKP; 7.DSL; 8. KD; 9. SSk; 10. PSI. V soboto je zapadel rok za predložitev kandidatnih list tudi za izvolitev Zupanov in občinskih svetov v Tržiču, Ronkah, Vilešu in Romansu. V Tržiču so vse liste zbrale zadostno število podpisov, vse bodo predvidoma tudi sodelovale na junijskih volitvah. Za mesto župana je osem kandidatov, devet strank pa se poteguje za izvolitev predstavnikov v občinski svet. Tudi v Tržiču so z žrebom dolicili vrstni red kandidatov za župana in vrstni red simbolov za volitev občinskega sveta. Kandidati za župansko mesto bodo na glasovnici vpisani po sledečem redu: Ritossa (MSI), Fari (Sev. liga), Blasig (PSI), Persi (DSL), Morsolin (SKP), Calzolari (Popolari in PSDI), Altran (Cittadini per Monfalcone), Trovo Mellinato (KD). Stranke pa : Popolari, PSDI, Sev. liga, PSI, MSI, KD, Cittadini per Monfalcone, DSL, SKP. V Ronkah se bodo za izvolitev župana in občinskega sveta potegovale samo štiri liste, oziroma stranke. Misovci namreč niso uspeli zbrati potrebnega števila podpisov in se zato ne bodo predstavili. Vrstni red kandidatov za župana je naslednji: Ovidio Zotti (napredna lista DSL), Enzo Novelli (KD in del PSI ter PSDI), L. Lazzari in D. Mauchi-gna. Spopad za mesto župana bo predvidoma med Novellijem in Zottijem. V Romansu bosta, kakor smo že poročali, sodelovali dve listi, v Vilešu pa tri. Marko Waltritsch Z včerajšnjim forumom se je dejansko pričela dejavnost go-riškega Centra za mednarodno gospodarsko sodelovanje, ali, kot ga že označujejo z bolj praktičnim naslovom “hiforme-st”. Gre za prvo dejanje, ki je sicer bilo zaprtega tipa, saj, kot nam je predsednik Gianni Bravo povedal, so na tem forumu želeli med seboj soočiti ljudi, ki bodo, vsak s svojega zornega kota, tudi sodelovali s Centrom. Vsakdo med več kot tridesetimi udeleženci, ki so v Gorico prišli iz raznih krajev Evrope in tudi ZDA je povedal kako si zamišlja tak Center in seveda je obrazložil kaj se na specifičnih področjih dogaja v Vzhodni Evropi, kateri bo ta Center pravzaprav namenjen. Predsednik Bravo, ki so ga umestili šele pred kratkim, je sicer povedal, da Center pričenja s svojim delom dobri dve leti po odobritvi zakona o obmejnih področjih. Gre pa za prvo z omenjenim zakonom predvidenih ustanov, ki je pričela z delom. Finančna družba Finest, ki ima svoj sedež v Pordenonu se šele giblje, o finančnem centru Off-Shore v Trstu pa se niti ne govori veC. Poseg predsednika Trg. zbornice Bevilacque (stoje) na posvetu (foto Studio Reportage) Kakšna naj bo naloga Informesta? Predvsem ta zbira najrazličnejše podatke, upoštevajoč tudi že obstoječe ustanove doma in v tujini, ter jih potem posreduje malim in srednjim podjetnikom, ki žele na razne načine poslovati z Vzhodom. Kot so v debati povedali razni poročevalci so velike razlike med posameznimi državami Vzhodne Evrope. V vsako od teh pa morajo zahodni podjetniki priti upoštevajoč tudi krajevne zgodovinske in druge posebnosti. Ne sme priti do kolonizacije. Poleg Brava, sta včeraj govorila še predsednik goriške zbornice Bevilac-qua in deželni odbornik Brancati. Poročali pa so upravnik OCSE iz Pariza Sergio Arzeni ter Gabriele Crespi Reghizzi z Univerze v Milanu, kot tudi svetovalec EGS za Vzhodno Evropo Ronald Grass. V razpravi je sodelovalo še vec drugih strokovnjakov iz vec držav. Omenimo le nekatere: Teodorja Černigoja, posebnega svetovalca pri slovenskem zunanjem ministrstvu v Ljubljani, Hansa Plaumerja, bivše- ga nemškega državnega sekretarja za deželno politiko, Franza Lotharja Altmanna, direktorja Su-dost Instituta iz Muench-na, Tita Favaretta, direktorja ISDEE iz Trsta, Rug-gera Manciatija, predsednika Simest iz Rima, Lewis C. Attarda, svetovalca Small Business Development Centra iz Miamija, ter predstavnike nekaterih finančnih ustanov kot tudi zavodov, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino. Vsi se bodo odzvali izzivu, ki jim ga je naslovil predsednik Centra, Gianni Bravo. [ V Doberdobu so počastili spomin Ljubke Šorli V nedeljo je bila v doberdobski cerkvi sv. Martina slovesna peta maša v spomin na nedavno preminulo goriško pesnico Ljubko Šorli Bratuž. Mašo je daroval doberdobski župnik Ambrož Kodelja, ki se je pri homiliji z iskrenimi besedami spomnil lika preminule pesnice, za imenitno petje pri maši pa je poskrbel moški zbor Franc Zgonik iz Branika pod vodstvom dirigenta Guida FilipCiCa. Pevci so navdušili s prepevanjem Vodopivčeve maše “Sancti Vincentii Martiris”, na orglah jih je spremljal Marij Pavlica. Predsednica SSO Marija Ferletie se je pred koncem maše zahvalila vsem, ki so se prišli poklonit spominu “drugega goriškega slavčka”, kot je Ljubko Šorli Bratuž imenovala, in v kratkem orisu prikazala dobroto in pomen življenja in dela goriške pesnice za vso našo skupnost. V Tržiču odprli razstavo grafik Barbare Tax iz Gradca V okviru ciklusa prireditev Labirint in njegov dvojnik, so v znani tržiški restavraciji»L’orchestra«od-prli razstavo grafičnih del Barbare Tax iz Gradca. Razstava bo na ogled do 11. junija in bo zadnja v okviru letošnjega ciklusa, ki se je zaCel konec novembra. Umik ogleda je od ponedeljek do Četrtka od 12.30 do 15.30 in od 18. do 23. ure. Ob petkih in sobotah pa od 18.30 do 22.30. Ribiči naj bodo pozorni na nevarnost elektrovodov Pokrajinsko odborništvo za lov in ribolov je na opozorilo družbe ENEL pozvalo ribice k najveCji previdnosti pri uporabi ribiških palic v bližini električnih vodov. Nezavarovane električne žice so navadno speljane v višini med 5 in 8 metri. Modeme ribiške palice iz ogljikovih vlaken (material je zelo dober prevodnik elektrike) so dolge tudi do 10 metrov, zato kaj lahko pride do dotika, ki utegne imeti tragične posledice. Zaradi tega priporočajo ribičem, naj se izogibajo mest v bližini elektrovodov in naj bodo previdni, ko se premikajo z enega na drugo mesto ob reki. GOSPODARSTVO / SLOVENSKI GOSTINCI Strokovni izlet gostincev SGZ v znane vinorodne okoliše na območju dežele Toskane Zanimivo in prijetno potovanje v domovino Chiantija Otroci, nese šaliti z ognjem Šaliti se z ognjem ja naslov razstave, ki jo bodo odprli 14. maja na razstavišču Espomego. Prireja jo zadruga Coop Con-siunatori pod pokroviteljstvom odbor-ništva za šolstvo Goriške pokrajine in Šolskega skrbništva. Predstavili jo bodo nocoj na posvetu ob T 7. uri v pokrajinski sejni dvorani o varnosti otrok pred nezgodami na domu. Primarij oddelka za prvo pomoč v tržaški otroški bolnišnici prof. Alberto Giulio Marchi bo govoril o najpogostejših poškodbah in pre-venciji nezgod otrok v domačem okolju, Stefano Zanut s poveljstva gasilcev v Pordenonu bo predstavil projekt “Vama Sola”, dr. Loris Feri-ni od vsedržavne zveze Coop pa bo govoril na temo Potrošništvo in varnost: pravice otrok. Nocojšnjemu srečanju bo kot rečeno sledila razstava na Espomegu od 14. do 21. maja. Na njej ho tudi z igrami in drugimi za otroke primernimi prijemi Prikazana vrsta pasti in nevarnosti, s katerimi se otrok vsak dan srečuje. Razstava je izrecno namenjena otrokom iz vrtcev in osnovnih Sol. Rezervacije za voden obisk šolskih skupin sprejemajo na tel. 0434/833410. Gostinska sekcija Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice je pred nedavnim organizirala za svoje elane, ki so se jim pridružili tudi nekateri elani SDGZ iz Trsta in nekaj gostincev iz Nove Gorice, strokovni izlet v Toskano in v svetovno znani vinorodni okoliš Chianti. Predsednik sekcije Avguštin Devetak je v sodelovanju s podjetjem Selezione fattorie, ki zastopa in reklamizira okoli trideset vinorodnih posestev iz vse Italije, lično pripravil program izleta. Prvi dan so obiskali dve vinorodni posestvi v dolini Valdarno. Prvo leži nad vasjo Galatrona (AR) in je last družine Petrolo. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do nagle industrializacije v Italiji, je lastnik posest zapustil, sedaj pa dediči po tridesetih letih obnavljajo vinogradniško in oljeno dejavnost. Povojna industrializacija je moCno oškodovala te kraje, saj so vsi odhajali na delo v tovarne. Sedanja značilnost Toskane pa je v tem, da se vračajo lastniki in delavci. Čeprav so veliko posesti odkupili ljudje iz drugih italijanskih dežel ali celo iz tujine, tako sedaj pridelujejo vino v Toskani Nemci, Američani, Švicarji, itd. Popoldne so obiskali Se vinorodno posest Villa Ca-faggio v občini Panzano (FI), ki jo vodi Stefano Farkas, po rodu Madžar, večerja pa je bila v Sieni, kjer so izletniki ob pokušnji izvrstnih toskanskih vin jedli odlično pripravljene značilne jedi iz Siene. Naslednji dan so obiskali posest dedičev Fu-ligni, ki sicer ni velika (šest HA zemlje, z razliko od drugih posesti, ki imajo po sto in tudi 300 HA površine), je pa, kot vsaka majhna stvar, zelo lepo urejena. V mestecu Montalcino imajo klet, ki je bila zgrajena v letu 1200 in je prav lepo ohranjena. Zanimivo je tudi to, da pomaga pri delu tudi zdravnik-ki-rurg, ki je delal v bližnji bolnišnici. Tenuta Valdipiatta je bila zadnja posest, ki so jo obiskali. Leži pod znanim srednjeveškim mestecem Montepulcia-no v pokrajini Siena, ki že meji na sosednjo Umbrijo. Pokrajina je tu izredno lepa, okolje Cisto, v edinem potoku, ki tu teče živijo celo sladkovodni raki. Lastnik se je sem preselil iz mesta Ce-sena, je izredno dinamičen in podjeten. V mestu Montepulciano je lastnik kavarne, ki jo je uredil po starem avstrijskem stilu in kjer seveda prodaja tudi svoje vino. Uspeh izleta je naše gostince že navdahnil z novimi progrmai. Predsednik gostinske sekcije Devetak se je dogovoril za enodnevni izlet v Gaiarine v pokrajino Treviso, z ogledom tovarne žganih pijač Ma-schio. Za prihodnje leto pa načrtujejo izlet v Piemont v Langhe, kjer pridelujejo vino Barolo in Barbaresco. (I.O.) NESTRPNOST / BLIŽNJE VOLITVE PODŽIGAJO STRASTI □ OBVESTILA VCERAJ-DANES Spet sramotilni napisi na zidu šolskega centra Dijaki so se včeraj zbrali na protestnem zborovanju -Podobni napisi so se pojavili že novembra Ioni Nestrpneži so ob koncu tedna - kot vedno v zavetju noCi - začeli svojo volivno kampanjo ob junijskih upravnih volitvah: znesli so se nad slovenskim šolskim centrom v Ul. Puccini z žaljivimi napisi. Napise so dijaki in šolsko osebje odkrili včeraj na istem mestu, na zidu desno in levo ob vhodu, kjer so novembra lahko brali grozeče namige na krematorije za Slovence. Takrat so dijaki odgovorili omikano in odločno tudi s tem, da so sami prepleskali napise, ker tega niso naredile pristojne oblasti, Tudi tokrat bodo odgovorili: včeraj so se zbrali na protestnem zborovanju, na vse pogostejše pojave nestrpnosti pa nameravajo opozoriti vrstnike iz italijanskih šol. (Foto Studio Reportage) EVROPA / SODELOVANJE Dijaško srečanje Potekalo je v Katoliškem domu Evropska akademija, sekcija za območje Furlanije - Julijske krajine s sedežem v Gorici je priredila prejšnji petek v Katoliškem domu srečanje mladih iz naše dežele z vrstniki iz Madžarske. Srečanju so dali naslov “Evropsko prijateljstvo“. Mladim so predavali različni profesorji, med njimi tudi predsednik Evropske akademije Fabio Illusi in upokojeni general Sergio Meneguzzo, vsi pa so govorili o geografskih, zgodovinskih in političnih ter kulturnih pogledih na evropsko stvarnost. Nadaljevanje je bilo v znamenju glasbe, sproščenega pogovora in spletanja novih prijateljskih vezi med mladimi. Med drugimi so se v kulturnem delu srečanja posebno izkazali Romina Concion, Marta Maran-gon in plesna skupina iz Krmina “Massimiliano“. Srečanje je sklenila folklorna skupina iz Koprivnega. Ko so se poslavljali od svojih vrstnikov dijakov iz madžarskega mesta Zalaegerszeg, so si mladi obljubili prijateljstvo in si zaželeli še veC takih srečanj. K KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU: nocoj ob 20.30 - koncert violončelista Maria Brunella in pianista Andrea Luc-chesinija. Na sporedu bodo dela Beethovna, Zimmermanna, Weberna in Brahmsa. Koncert je v okviru glasbene sezone Da-nubio - una civiltä musi-cale. \S PRIREDITVE ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sklicuje svoje elane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 12. t.m., ob 19. uri v prvem oziroma ob 20. uri v drugem sklicu v prosto-rig dijaškega doma v Gorici, Svetegorska ulica 84. SPD GORICA obvešCa udeležence izleta na Golico v nedeljo, 16. t.m., da bo avtobus odpeljal točno ob 7. uri iz Rožne doline, s prostora za Kompasovim kioskom. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL - sekcija v Doberdobu prireja od 16. do 19. junija izlet v Cin-queterre in San Marino. Vpisovanje do 15. maja 1993 pri Mili (tel. 78072). OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo jutri, 12. t.m., pobirali staro železo in kovinske odpadne predmete v Dolu, Jamljah in na Poljanah. Kogar zanima, naj postavi zgodaj zjutraj blago na rob ceste, od koder ga bodo občinski uslužbenci odpeljali v odpad. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA organizira v večernih urah do 21. t.m. tečaj ribolova z muharsko palico. Informacije na sedežu društva v gostilni Rubij-ski grad v Sovodnjah. _______________KINO GORICA VITTORLA Danes zaprto. Jutri 19.45-22.00 »Gli occhi del delitto«. CORSO 18.00-20.00-22.15 »Proposta indecen-te«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Danes zaprto. Jutri 20.00-22.00 »Singles, 1’amore e un gioco«. TR2IC COMUNALE 20.30 koncert dua M. Brunello in A. Lucchesini. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Pornoprestazioni di infermiere disposte a tutto«. Prepovedan mladini pod 18. letom. H • RAZSTAVE NA GORIŠKEM GRADU v dvorani deželnih stanov je do 16. maja odprta razstava del goriškega slikarja Vanje Franka. Urnik od 9.30 do 13. ure in od 15.00 do 19.30. Iz matičnega urada goriške občine od 1. do 8. maja: OKLICI: trgovec Massi-mo Franco in uradnica Francesca Francesco, delavec Giuseppe Romaniello in Barbara Szolil, mehanik Mariaurelio Colasurdo in delavka Romina Visintin, mizar Stefano Di Bernardo in prodajalka Claudia Suli-goni, elektrikar Vincenzo Nicolardi in Emanuela Lu-carelli Štrukelj, kmet Luigi Romano in natakarica Anna Vanacore, šolski skrbnik Alessandro Cian in Marzia De Cet ter delavec Giuseppe Ruggiero in gospodinja Germana Patera. POROČILI SO SE: uradnik Alberto Patero in gospodinja Laura Santesso, orožnik Oscar Masatti in frizerka Rita Bensa, strugar Giuseppe Berdussin in delavka Monica Colella, uradnik Roberto Marizza in Mi-chela Brisco, obrtnik Calo-gero Santacroce in uradnica Paola Fattuta, uradnik Erik Bensa in uradnica Carmen KocjanCiC, podoficir Alessandro Lupi in trgovka Mi-chela Vidoz ter šofer Giuseppe Braini in inž. kemije Janrkoul Davletova. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, C. Verdi 57, tel. 531879 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 7113 POGREBI Danes ob 9.30 Eugenia Šinigoj poročena Stolli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Luigi Bellus iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v LoCniku, ob 12.45 Elisa-betta Delponte vdova Ca-denar iz bolnišnice sv. Justa v Ronke in ob 13. uri Elena Maria Benedetti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. NOVICE FRANCIJA / PRVI UKREPI NOVEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA INDONEZIJA / NEUVRŠČENI Vzhodnonemški železarji hočejo razširiti stavko BERLIN - Sindikat vzhodnonemških železarjev je včeraj začel z glasovanjem o razširitvi stavke, ki so jo organizirali pred tednom dni, da bi dosegli izenačenje plač z zahodnonemškimi železarji in kovinarji. Člani sindikata se bodo o razširitvi stavke odločali do srede. Ce bo 75 odstotkov elanov glasovalo za razširitev, se bodo v Četrtek sindikalni voditelji odločali, ali bodo prihodnji teden stavko razširili na celotno ozemlje nekdanje vzhodne Nemčije. Stavkajoči zahtevajo 20-odstotno zvišanje plaC in izenačitev položaja z zahodnonemškimi kolegi v roku enega leta, delodajalci, ki so se zaradi stavke znašli v resnih težavah, pa predlagajo samo devetodstotno zvišanje plaC. (STA, Reuter) Obtožba mirovnih čet v Somaliji MOGADIS - Somalski general Mohamed Farah Aj-did je v ponedeljek na novinarski konferenci obtožil tuje Čete v Somaliji, da so mučile in pobijale civilno prebivalstvo in da se vmešavajo v politične zadeve. Belgijske enote je obtožil, da so v spopadih prejšnji teden ubile 60 Somalcev. Tiskovni predstavnik mirovnih Cet je obtožbe zanikal in povedal, da je 200 oboroženih upornikov napadlo belgijsko enoto, ki je odgovorila z ognjem in ranila ali ubila nekaj oseb. Ajdid je poudaril tudi, da mirovne Čete po petih mesecih v Somaliji še vedno niso zagotovile zdravniške nege in oskrbe s hrano celotnemu prebivalstvu, ki še vedno umira zaradi lakote in nalezljivih bolezni. (Agencije) Konec vladne krize v Izraelu JERUZALEM - Izraelski vojaški radio je sporočil, da se je premier Yitzhak Rabin odločil, da bo rešil vladno krizo z odstavitvijo ministrice za šolstvo Shulamit Aloni, ki je sprejela svojo odstavitev po enournem pogovoru s premierom Rabinom. Izraelski politiki upajo, da je razrešitev ministrice končala vladno krizo, ki se je zaCela zapletati, ko je notranji minister Deri zagrozil, da bo skupaj s svojo stranko Shas odstopil, Ce premier ministrice ne bo odstavil. (Reuter) Eksplozije pretresale nočni mir na Koiziki AJACQO - Včeraj ponoCi je Korziko pretreslo pet bombnih eksplozij, ki so poškodovale lastnino vladnih'uslužbencev, niso pa zahtevale Človeških žrtev. Odgovornosti za napade ni prevzela še nobena organizacija, preiskave na kraju eksplozij pa so pokazale, da so v napade verjetno vmešani korziški separatisti. Bomba je eksplodirala tudi v Furiani, mestu nedaleč od Ajaccia, kjer se je pred letom dni podrl stadion in pokopal 15 ljudi, veC kot 1500 pa je bilo ranjenih. Napad je verjetno povezan z odločitvijo sodišča, da ne bo sodilo furianskemu županu. (Reuter) Balladur je gospodarstvu predpisal grenko zdravilo Novi francoski premier zahteva tudi samostojnost centralne banke Nič več zablod! Revni Jug še zmeraj upa na pomoč bogatih Francois Raitberger / Reuter PARIZ - Francoski konservativni ministrski predsednik Edouard Balladur je v ponedeljek predstavil načrt zategovanja pasu francoske družbe. Načrt predvideva zvišanje davkov in vladno podporo najpomembnejšim industrijskim vejam. Tako naj bi Francija zmanjšala nevarno visok primanjkljaj in hkrati oživila gospodarsko rast. »Ne moremo več Čakati,« je komaj šest tednov po prevzemu oblasti povedal novi francoski premier, ko je na tiskovni konferenci naštel vladne ukrepe: dvignili bodo davek na dohodek ter carino za bencin in alkoholne pijače in finančno prizadeli gradbeništvo, javna dela, male podjetnike in kmete. Kot upa konservativni premier, naj bi ukrepi dvignili zaupanje investitorjev v francoski frank in omogočili zmanjšanje obrestnih mer. Balladur upa, da bo v vladnih medenih tednih dobil podporo za svoje grenko zdravilo gospodarstvu. Se bolj upa, da se bo potem gospodarstvo dovolj okrepilo do predsedniških volitev 1995, da bo lahko Mitterranda končno zamenjal konservativni kandidat. »Da ne bo pomote, spremenjeni državni prora-Cun je samo začetek ambicioznega naCrta okrevanja gospodarstva,« je novina- rjem dejal premier Balladur, ki sčasoma napoveduje tudi zmanjšanje rekordno visoke, skoraj enajstod-stotne nezaposlenosti v Franciji. Vladne ukrepe bi moral Balladur predstaviti že sredi preteklega tedna, zaradi samomora Balladu-rjevega predhodnika - ki ga novi premier ni hotel neposredno obtožiti za vse težave, povedal pa je, da so podedovane - pa je nastopil šele v ponedeljek. Francoski sindikati so že ostro napadli ministrskega predsednika. Splošna kon-feredacija delavcev (CGT), ki jo vodijo komunisti, je za 27. maj že napovedala proteste proti najnovejšim ukrepom zategovanja pasu. Parlament bo o vladnem naCrtu razpravljali v parlamentu konec junija, premier Balladur pa pripravil tudi naCrt o samostojnosti francoske centralne banke, ki bo po novem brez političnih vpletanj odgovorna za finančno in cenovno stabilnost. Balladurjevi politični nasprotniki so opozarjali, naj počaka s samostojnostjo centralne banke, dokler ne bosta Danska in Velika Britanija ratificirali maastrichtskih dogovorov. Toda novi francoski premier vztraja, da mora biti osrednja francoska finančna ustanova osvobojena političnih vplivov najpozneje do poletja. Francoski ministrski predsednik Edouard Balladur (Telefoto: AP) Jeremy Wagstaff / Reuter NUŠA DUA - Indonezija, ki je ta teden predsednica in gostiteljica ministrskega sestanka gibanja neuvrščenih, upa, da bo vlila novo življenje v gibanje, ki je bolj znano po svoji reto-riCnosti kot po konkretnih akcijah. Indonezijski zunanji minister Ali Alatas je med pripravami izjavil, da upa, da se bodo izognili pastem in zablodam prejšnjih srečanj Članic gibanja neuvrščenih z zavzemanjem za konkretne ukrepe in gospodarsko akcijo. »-Upam, da bo tak pristop, ki ga lahko označimo za bolj poslovnega in manj polemičnega, dodal nov element k izidu, kakršnega pričakujemo ob koncu srečanja,« je dejal. Na turističnem otoku Baliju pričakujejo najmanj 67 delegacij, med drugim tudi zunanje ministre iz 108 držav Članic, opazovalk in delegacij s statusom gostov na srečanju, ki bo trajalo tri dni na ravni stalnega ministrskega komiteja. Uradni predstavniki pravijo, da niti ena od 37 držav Članic komiteja ni zavrnila povabila. Odkar je Indonezija prevzela predsedovanje v gibanju, si zelo prizadeva, da bi ga modernizirala. Videti je namreč, da je gibanje v nevarnosti, da bo izgubilo svoj smisel po koncu hladne vojne, ki je motivirala njegovo ustanovitev leta 1961. Alatas je dejal, da so tri ključne teme, oživiti dialog Sever - Jug, okrepiti sodelovanje med Članicami gibanja in preoblikovati vlogo OZN. Srečanje na Baliju bo posvečeno konkretnim vprašanjem, ki jih bodo še pred pogovori pripravili strokovnjaki, nanašali pa se bodo na porast prebivalstva, nadzorovanje rojstev in obremenjujoče zunanje dolgove. Indonezija se torej bori v dveh smereh: da bi usmerila energijo gibanja neuvrščenih h gospodarskim zadevam in pritegnila pozornost bogatih držav. Voditelji sedmih najbolj industrializiranih držav skupine G 7 so pokazali le mlačen odziv na indonezijski predlog, naj bi bil predsedujoči gitanja neuvrščenih Suharto, povabljen spregovoriti na vrhunskem srečanju skupine julija v Tokiu. Diplomati pravijo, da je skupina G 7 že tako ali tako obremenjena z lastnimi gospodarskimi problemi in perečimi krizami v Evropi in Rusiji in si ne želi ustvarjati pre-cedensa s tem, da bi povabila Suharta, da bi razgrnil še težave držav v razvoju. »Česa takega Zahod v tem trenutku ne potrebuje. Gm nimajo Česa ponuditi,« je dejal neki azijski diplomat. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / PROBLEMATIKA MANJŠIN ZDA / ŠE ENO KAZNOVANJE ZALIVSKEGA SOVRAŽNIKA? Vsi »Latinosi« niso slabi Krivdo za ropanje v lanskoletnih nemirih po krivici pripisujejo Hispanoameričanom, ki sestavljajo večino prebivalstva »mesta angelov« Iraški komandosi so poskusili ubiti Georgea Busha Ameriška javnost zahteva krvavo lekcijo atentatorjem Sylve Lanteaume / AFP LOS ANGELES - Čeprav bodo Latinoameri-Cani v Los Angelesu kmalu dosegli večino -tam že zdaj predstavljajo veC kot 40 odstotkov prebivalstva -, se zdi, da so potisnjeni v ozadje pri vseh prizadevanjih za obnovo tega mesta. »Latinos«, kot jih imenujejo Američani, s Čimer označujejo njihovo latinskoameriško poreklo, ne glede na to, katere rase so, so še leta 1960 predstavljali 9, 6 odstotka prebivalstva. Deset let pozneje se je njihovo število povečalo na 17, 5 odstotka, leta 1980 jih je bilo 27, 6 odstotka in leta 1990 že 37, 8 odstotka. Njihov vpliv v mestu je obratno sorazmeren z njihovo številčnostjo. Ob prvi obletnici velikih nemirov v Los Angelesu njihovih predstavnikov skorajda ni bilo. Nihče od njih se ni hotel srečati s skupino tujih novinarjev, ki so ob tej priložnosti prišli v Los Angeles. George Ra-mos, založnik pri Los Angeles Timesu, si to pasivnost razlaga z odsotnostjo vidnejših predstavnikov te zelo raznolike skupnosti. Teh potomcev Mehičanov v resnici prav nie ne veže z njihovimi oCeti, ki so ustanovili Los Angeles leta 1781 (leta 1846 se je mesto priključilo ZDA, skupaj s približno 500.000 novimi priseljenci, ki so leta 1986 pobegnili iz Gvatemale, Nikaragve ali Salvadorja), meni Ramos. Po nemirih so »morali vodje tradicionalnih skupin govoriti v imenu ljudi, ki jih sploh niso poznali«, saj so bili izgredniki večinoma iz vrst priseljencev, ki še niso dolgo Časa v ZDA. »Potreben je določen Cas, da se izoblikujejo vodje. Ti zdaj šele prihajajo na površje,« je prepričan George Ramos. Njihova skupnost je bila precej prizadeta v lanskoletnih nemirih -izgredniki so bili večinoma Črnci, plenilci pa La-tinoamericani -, saj sami niso bili sposobni ugotoviti, da je bilo med lastniki izropanih trgovin kar 50 odstotkov Hispa-noameriCanov. Temu podatku so ugovarjali Korejci, prepričani, da je bilo uničenih prav toliko njihovih trgovin. »To ni res,« meni George Ramos. »Vendar se Korejci bolje razumejo med seboj.« Sprehod po Los Angelesu pa vendarle govori v prid temu, da je bila najbolj poškodovana prav latinska Četrt Pico-Union, ki ima še zmeraj največ očitnih brazgotin minulega nasilja. V Korea Town, kjer so bili lastniki Korejci, je veC popravljenih objektov. Tudi v Črnskem predelu South Central se blešči v sicer revni okolici nekaj obnovljenih trgovin, ki so zgorele, medtem ko požganih trgovin v Pico-Unionu niso obnovili. Stekla, zavarovana z močnimi rešetkami, so še zmeraj Črna od dima. Ko se sprehajate po ozkih ulicah te Četrti, ob kateri se zdijo bližnji trgovinski centri pravo poglavje iz futuristike, odkrijete na vsakem vogalu nov prazen prostor, kjer so še vedno ostanki požarov. Ponekod ogorkov niso niti odstranili. Latinoamericani so šibki, Čeprav jih je veliko. Tvegajo, da bodo ostali brez svojih predstavnikov, saj za mestne volitve 5. junija niso predložili nobenega svojega kandidata. Zdi se, da je med dvema predvidenima kandidatoma le mladi liberal Michael Woo pripravljen braniti manjšine. Sam je kitajskega porekla. Konservativni poslovnež Richard Riordan pa je že napovedal svoj nepopustiljivi boj zoper' nelegalno priseljevanje. V vsakem primeru pa je njuna teža na volitvah precej obrobna: Čeprav štejejo 40 odstotkov prebivalstva, pred-stavjajo samo 11 odstotkov tistih prebivalcev, ki imajo pravico do svojega glasu na volitvah in so vpisani v volilne sezname. Foto: Tone Hočevar Zoran Kurtovič / New York NEW YORK - Prah okrog novice, da so iraški komandosi načrtovali atentat na nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha med njegovim nedavnim obiskom v Kuvajtu, bi se verjetno zelo hitro polegel, Ce ne bi bilo med »starimi prijatelji« nekaj neporavnanih računov in Ce ne bi v zgodbi nastopal tudi Sadam Husein, utelešenje ameriške predstave o diktatorju in nede-mokratu, ki je na oni strani Atlantika že zdavnaj zasedel prvo mesto na neslavnem spisku najbolj nezaželenih ljudi. Novica torej ne bo tako hitro potonila v pozabo, saj so v Beli hiši prepričani, da je skupina 17 komandosov zares načrtovala atentat na nekdanje- ga ameriškega predsednika; o dogodku so namreC poročali tako ameriška CIA kot tudi skrivnostni viri iz Kuvajta, Čeprav se v poročilih pazljivo izogibajo neposrednim obtožbam Bagdada. Skupino 17 ljudi (11 Iračanov in 6 Kuvajtčanov iraškega porekla) so priprli, še preden je Bush prišel v Kuvajt, iz neuradnih virov pa se je zvedelo, da je eden od priprtih že priznal, da je elan haske posebne policije. Atentat so hoteli izpeljati s serijo eksplozij avtomo-bilov-bomb. V Združenih državah, posebej v kongresu, prevladuje mnenje, da dogodek ne sme ostati brez ameriškega epiloga, Četudi informacije z najvišjih instanc administracije kažejo, da se ameriška politika trenutno ukvarja predvsem z bosanskim vprašanjem. Kaže, da nekaj kongresnikov incL denta ne namerava pozabiti, saj so v zadnjih dneh pričeli s kampanjo za »vojaški odgovor na iraški poskus atentata na nekdanjega ameriškega predsednika«. »Amerika se mora maščevati,« meni Lee Hamilton, predsednik komiteja za zunanje zadeve, medtem ko vplivni kongresnik Richard Lugar dodaja, da je »vojaško maščevanje edini jezik, ki ga bo frak razumel«. Predstavnik predstavniškega doma Thomas Foley je previden in miri strasti s pojasnilom, da je potrebno pred posegom ali drugimi ukrepi dokazati, da je Bagdad res vpleten v poskus napada, šele v primeru trdnih dokazov pa bodo Združene države odgovorile - »hitro in ubijalsko«. Oglasila pa se je tudi iraška stran. Iraški minister za informiranje Ha-med Youssef al-Hamadi trdi, da gre za »najobičajnejšo podlo zaroto pokvarjenih kuvajtskih šejkov in ameriške obveščevalne službe z namenom, da se še bolj izniči iraški ugled v Združenih državah in s tem upraviči nove gospodarske sankcije in nadaljnjo ameriško agresijo na frak«. PARAGVAJ / PO VOLITVAH Trije predsedniški kandidati z enakim številom glasov ASUNCION - V Paragvaju so prvi neuradni volilni rezultati pokazali, da so trije predsedniški kandidati dobili približno enako število glasov. Juan Carlos Wasmosy, kandidat stranke Colorado, Domingo Laino, kandidat radikalne liberalne stranke, in Gu-illermo Caballero Vargas, predstavnik Zveze nacionalne enotnosti, so dobili po 30 odstotkov. ' Volilci so po objavi neuradnih rezultatov odšli na ulice, da bi praznovali, politični voditelji pa so se zbali nemirov. Preplah so verjetno dvignile napovedi zahodnih diplomatov, ki so svarili pred zmešnjavo in neredi, ki bi utegnih nastopiti, Ce nobeden od kandidatov ne bi dobil večine. Presenetil pa je že miren potek vohtev. Mir je pretrgal edino bombni napad na radiotelevizijsko postajo, ki je bila naklonjena opoziciji. S potekom volitev so bili zadovoljni tudi mednarodni opazovalci, med katerimi je bil tudi nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. VeC kot dvesto strokovnjakov z vsega sveta je nadzorovalo legalnost volitev in preverjalo pritožbe o nepravilnostih, ki so se pojavljale na voliščih. (Reuter) BOLIVIJA JUŽNA AMERIKA Na nedeljskih volitvah so odločali o kandidatih za: • predsednika • 45-članski kongres • 80-članski spodnji dom • vlado Atlantski ocean 200 km AP/Harriet Faith HRVAŠKA / ZA DOMOVINO V TUJINI Tudman si s pismi umiva roke Vse pogostejši spopadi med Muslimani in Hrvati v BiH najbolj koristijo srbski strani ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tudman je včeraj zavrnil obtožbe, da je tudi Hrvaška krivj za spopad Hrvatov in Muslimanov v Mostarju in v srednji Bosni. Umil si je roke, ko je napisal pismo Aliju Izetbe-goviču in Mateju Bobanu ter od njiju zahteval, naj vplivata na Vojsko BiH oziroma Hrvaški svet obrambe (HVO), da bosta zaustavila spopade, ki zavzemajo »-skrb zbujajoč obseg«. Tu-^an v pismu oba državnika opozarja, da sta 24. aprila v Zagrebu podpisala sporazum o sodelovanju med Hrvati in Muslimani ter o skupnem poveljstvu Vojske BiH in HVO. Spopadi se kljub temu razplamtevajo, kar po Tudmanovem mne-rrju najbolj koristi Srbom. Opozarja, da je Hrvaška dala Številne pobude za zaustavitev spopadov ter napoveduje, da bo na predlog Belka Omerbašiča, predse-juiika Mesihata za Hrvaško Ul Slovenijo, obiskal sre-unjo Bosno. Hrvaški predsednik piše, da obsoja oborožene spopade, ne glede 09 to, kdo jih je izzval. Omenjeno Tudmanovo Pismo Izetbegoviču in Bo-nanu je reakcija na izjavo Poveljnika Unproforja, generala Larsa Erica Wahlgrena, ki je hrvaške-ministru za obrambo 0°jku Susku izrazil »svojo globoko zaskrbljenost zara-ur velike ofenzive, ki so jo v nedeljo zjutraj zaCele enote HVO v Mostarju«. Hrva- Goran Moravcek / Reka ski viri poročajo nasprotno in obtožujejo Muslimane, ki naj bi izzvali spopade z napadom na vojašnico Tihomir Mišič na levem bregu Neretve. Po trditvah Mi-Ijenka Lasiča, poveljnika območja jugovzhodne Hercegovine HVO, general Wahlgren ne govori resnice, ko za spopad obtožuje Hrvate. Tudi zagrebški dnevniki, radio in televizija krivdo valijo na Muslimane in Alija Izetbegoviča, ki menda hoCejo etnično očistiti srednjo Bosno in Mostar, da bi tako nadomestili izgubo ozemlja v boju s Srbi. Zagrebški Vecernji list objavlja tudi dokumente, ki naj bi dokazali, da so Muslimani skrbno načrtovali spopad, medtem ko Vije-snik že v uvodniku Špekulira v zvezi z »lahkotnostjo, s katero se Halilovič in Mladič pogajata in dosegata sporazume«. Za Vjestnik ni dvoma, da so »bosan-sko-hercegovski Muslimani dokončno razblinili vsa ugibanja o zavezništvu s hrvaškim narodom«. Uradni Zagreb za napade na muslimanske vasi v srednji Bosni krivi HOS in Se nekatere neimenovane. Desničarske oborožene sile omenjajo tudi »muslimanski fundamentalizem« na nasprotni strani, Tudman pa je večkrat govoril o tem, da Izetbegovic hoCe v Evropi ustvariti unitarno islam- sko državo. Hrvaški mediji zelo redko prinašajo novice o tem, da so tudi enote HVO krive za etnično Ci-SCenje. Zelo netipično za ustvarjanje tukajšnjega javnega mnenja splitska Slo-bodna Dalmacija objavlja izjavo Jorgeja de la Mote, predstavnika Visokega komisariata za begunce v Zenici, ki je izjavil, da »Hrvati masakrirajo, požigajo in rušijo hiše Muslimanov po vaseh okrog Viteza in Kise-Ijaka proti jugovzhodu, medtem ko Muslimani terorizirajo Hrvate na področju okrog Zenice. Obe strani si prizadevata, kot ocenjuje de le Mota, za etnično CiSCenje področij, ki bi morala biti v skladu z Vance-Ownovim načrtom znotraj »njihovih« avtonomnih provinc. BiH je Ahilova peta hrvaške politike, zato ni Čudno, da skusa Tudman na vsak način odvrniti od sebe odgovornost za vojno v tej državi. Zelo si prizadeva za mnenje Turčije, ki se je edina od razvitih držav odločila, da bo Hrvaški pomagala tudi finančno. Zdaj utegnejo priti pomoC in dogovorjeni posli pod vprašaj. Do-maCa opozicija je prepričana, da je tega kriv Tudman. Tako Tihomir Rada, podpredsednik Hrvaške kmečke stranke, trdi, da je Hrvaška že zaigrala približno 2, 5 milijarde dolarjev tuje pomoči zaradi masleniške akcije in spopadov Hrvatov z Muslimani. BIHAČ je zadnja muslimanska enklava v severozahodnem delu Bosne. Ped vojno je mesto štelo 71.000 prebivalcev, od tega 67 odstotkov Muslimanov. Po uradnih poročilih je na tem območju trenutno približno 300.000 prebivalcev, med njimi veliko beguncev. Zaradi vse pogostejših napadov na okoliške vasi pričakujejo novo srbsko ofenzivo. Pribežališča za Muslimane Varna območja v BiH, ki jih je predlagal VS ZN TUZLA je industrijsko mesto, ki je pred vojno štelo blizu 132.000 ljudi. Zaradi muslimanskih beguncev je število prebivalcev naraslo na 60.000. Mesto je bilo doslej razmeroma varno. SREBRENICA. Pred vojno e tu živelo več kot 30.000 judi. S prihodom številnih oeguncev je prebivalstvo naraslo na 70.000. Prejšnji mesec so se sprte strani podpisale premirje, ki predvideva demitarilizacijo mesta. Uresničevanje sporazuma nadzorujejo kanadske enote Unproforja. SARAJEVO. Večnacionalna bosanska prestolnica je že od začetka vojne tarča srbskih sil. Pred vojno je mesto štelo 526.000 ljudi, trenutno pa skoraj 380.000. Večina ljudi je pobegnila v tujino ali pa na druga varnejša območja. Mesto je še zmeraj sedež preostanka večinske muslimanske vlade. Od lanskega poletja na letališču 1.500-glavi kontingent sil ZN skrbi za dobavo in razdeljevanje človekoljubne pomoči. ŽEPA je v zadnjem tednu tarča silovitih srbskih napadov. Predvojno je bilo tu le približno 7.000 prebivalcev, večinoma Muslimanov. Območje so preplavili begunci. Zdaj je tu 40.000 prebivalcev, od tega 8.000 otrok. GORAZDE. Večinsko muslimansko območje že več kot leto dni oblegajo Srbi. Pred vojno je na tem območju živelo 37.000 prebivalcev. Trenutno je na tem območju 70.000 ljudi, predvsem beguncev, ki so bežali pred srbsko ofenzivo. AP/Wm. J. Castello NOVICE Bosanski Srbi ne smejo v ZRJ BEOGRAD - Voditeljem bosansko-hercegovskih Srbov, ministrom in poslancem samozvane Republike srbske je, z izjemo notranjega in obrambnega ministra, prepovedan vstop v ZRJ. Tako je v nedeljo popoldne na mejnem prehodu v Zvomiku jugoslovanska obmejna policija preprečila vstop v državo Radovanu KaradžiCu in dvema podpredsednikoma tako imenovane Republike srbske, poročajo srbski mediji. To je potrdila tudi podpredsednica Republike Srbske Biljana PlavšiC, ki je morala mejo med BiH in ZRJ prestopiti ilegalno. Generalni sekretar Republike srbske DragiSa JokiC pa je za francosko agencijo AFP izjavil, da embargo, ki ga je uvedla ZRJ proti Republiki, ne bo radikalno spremenil gospodarskega in strateškega položaja Srbov v BiH. Pošiljke goriva bodo sicer pogrešali, vendar imajo dovolj lastnih rezerv. Bolj nevarno pa je, da bodo Se naprej dobivah hrano in zdravila. (STA, AFP) Čistke v vojaških krogih ZRJ BEOGRAD - Kot piše beograjski časnik Borba, bo do konca maja prišlo do upokojitve večjega Števila generalov in častnikov jugoslovanske vojske. Najvecja čistka se pripravlja v vojnem letalstvu in protiletalski obrambi. Kdo vse naj bi odšel iz vojnega letalstva, bo odločil poveljnik Božidar Stevanovič, ki naj bi upokojil sedem visokih in vplivnih častnikov. Enaka usoda Čaka Se nekatere generale iz drugih rodov. Vrhovno poveljstvo Vojske ZRJ zanika govorice o Čistkah in zatrjuje, da je kadrovska obnova eden izmed pogojev za uspešno kadrovsko politiko in delovanje v mirnodobskih in vojnih razmerah. (STAJ Albanski predsednik v Zagrebu ZAGREB - V ponedeljek je na enodnevni obisk na FIrvaško prispela albanska državna delegacija, ki jo je vodil predsednik Sah Berisha. Albansko delegacijo sta sprejela hrvaški predsednik Franjo Tudman in premier Nikica Valentič. Ob tej priložnosti so podpisali sporazum o sodelovanju. Člani albanske delegacije so obiskali rektorat zagrebške Univerze in nekatera zagrebška podjetja. Sestali so se tudi s predstavniki albanske skupnosti na Hrvaškem. (STA, Hina) Honecker piše zgodovino NDR RIM - Nekdanji prvi človek Vzhodne Nemčije Erich Honecker, izgnanec v Santiago de Chile, je za italijanski 14-dnevnik Panorama izjavil: »Svoje zadnje moči posvečam pisanju knjige, ki bo razložila marsikaj. Na straneh, ki jih pišem vsak dan, opisujem pravo zgodovino DDR ter kdo in zakaj je povzročil njen padec. Veliko bo presenečenj in vsi bodo razumeli marsikaj, ko bo knjiga izšla«. Novinar Panorame je Honeckerja intervjuval med kosilom, v neki restavraciji Čilske prestolnice, kar naj bi bil njegov prvi izhod v javnost, po njegovem prihodu v Santiago. Pri kosilu so bili navzoči tudi nekdanji izgnanci iz Čila, ki jih je sprejela NDR ter znane osebnosti Čilske levice. (AFP) SARAJEVO / POGOVOR Z UKRAJINSKIM VOJAKOM KOVALENKOM ^ bodo vojaki vrnili domov Se bolj mrkih pogledov? (F°to: Ivan Fabijan) »To je pustolovščina, tukaj nam ni nikoli dolgčas« Trije ubiti vojaki in štiriindvajset ranjenih v devetih mesecih Michel Vietteau / AFP SARAJEVO - Vojak Ko-valenko ima 20 let, svetle lase in širok nasmeh. Nadvse je zadovoljen, da je v Bosni, kjer služi v zaščitnih enotah Združenih narodov (Unprofor). Skozi okna vojašnice, kjer živi v Sarajevu, prihaja zvok do konca navite kasete, ki igra pesem ruske rockovske skupine Letni sad. Kot številni mladi Ukrajinci ima tudi Kova-lenko rad to moskovsko skupino. Glasba mu odvzame nekaj domotožja. Težko je bilo »posebej v prvih tednih, dokler ne odkriješ, da lahko razumeš jezik, ki ga govorijo tukaj«. Pred vojašnico je pripravljenih 12 velikih oklepnikov z 8 kolesi, ki Čakajo na vojake. Modre zastavice ZN vihrajo na antenah. Boki oklepnikov so označeni z ukrajinskim trizobom na modrem in rumenem ozadju, ki predstavlja ukrajinske barve. Stotnija se odpravlja v 2e-po, eno muslimanskih enklav, ki jo oblegajo Srbi iz vzhodne Bosne. Na pot bo odšel tudi vojak iz Dnjepropetrovska. »To je pustolovščina, tukaj nam ni dolgCas«. V Sarajevu je že 9 mesecev, vendar ni nesrečen, Čeprav je daleC zdoma. »Dobro živimo,« zatrjuje. »In poleg tega dobivamo 500 dolarjev na mesec, medtem ko znaša v Ukrajini povprečna plača dva, ja, prav sem povedal, dva dolarja...« »Ko so lani klicali prostovoljce, se je veliko vpo- klicanih prestrašilo,« pripoveduje. »Mislili smo, da bo to drugi Afganistan. In pozabili na dolarsko plačo. Ko je prišlo do drugega vpoklica pred tremi meseci, pa se je prostovoljcev kar trlo.« Kaj bo počel, ko se bo vrnil v Ukrajino? S tistim, kar bo prihranil, se misli »vreči v biznis« v zvezi s prevozništvom, saj je po poklicu mehanik. Na vprašanje o Črnem trgu cigaret in bencina, ki naj bi ga po govoricah v Sarajevu oskrbovali najbolj podjetni med njegovimi sonarodnjaki, skomigne z rameni: »In kaj bomo prodajali v Žepi?« »Tukaj ni vse rožnato,« vseeno prizna. »Ne more- mo na dopust v Ukrajino. Od manj kot 300 vojakov, so bili kar trije ubiti, med njimi naš zastavonoša. In v zadnjih devetih mesecih jih je bilo 24 ranjenih.« Francoski polkovnik Marcel Valentin, poveljnik Unproforja v Sarajevu, ima pred odhodom kratek nagovor: »Morate biti ponosni, ker prvi odhajate iz Sarajeva na taksno misijo, ki označuje začetek mirovnega procesa. Tudi vaša domovina Ukrajina je lahko ponosna na vas.« Kolona težkih belih vozil krene naprej v hrumenju motorjev in izginja v modrikastih oblakih bencinskih hlapov. Pred odhodom je vojak Kovalen-ko od drobnega dečka sprejel Šopek lilij, »ker odhaja branit Zepo«. ______KNINSKA KRAJINA / POGOVOR Z GENERALOM MILETOM NOVAKOVIČEM___________ Srbi v Dalmaciji ne verjamejo nikomur več in tudi popustili ne bodo ■ Ozemlje bodo dobili in obdržali s silo, čeprav pride do napada sil mednarodne skupnosti Petar Damjanič KNIN - Najnovejsa hr-vasko-srbska vojna v se-J^rni Dalmaciji traja že 110 dni in v tem času je, razen začetnih uspehov arvaske vojske, ki je osvojila Maslenico in srake vasi v benkovsko-2adrskem zaledju, obrambna Črta v bistvu ostala nespremenjena, rbi so zavzeli majhen oel ozemlja pri Novigra-ou v bližini vasi Skabr-nja. Srbskim enotam po-veljuje general Mile Novakovič, poveljnik vojake Krajine, ki je to dolžnost prevzel potem, ko j® poveljeval slunjskemu korpusu. Ko je govoril o morebitni rešitvi hrva-ško-srbskega spopada, je general Novakovič izjavil, da bo Srbom ostalo samo tisto, kar bodo zadržali s silo. »Prepričan sem, da bomo imeli svoje ozemlje in državo samo v primeru, Ce jo bomo sposobni tudi braniti. Hrvatom'je postalo jasno, da svojih načrtov ne bodo mogli uresničiti z nobeno zvitostjo, prav tako pa tudi ne z zanašanjem na srbsko naivnost, zato bodo po vsej verjetnosti posegli po sili. Mi pa smo dovolj moCni, da se njihovi sili lahko posta- vimo po robu,« trdi general Novakovič. Meni tudi, da se Srbi v Krajini »ne bojijo preveC niti rožljanja z orožjem svetovnih sil«. Vojaki se že tri leta vsak dan srečujejo z dilemo življenje ali smrt - in med njimi je že dozorelo prepričanje, da je na silo mogoCe odgovoriti samo s silo. Na vprašanje, kako komentira zadnja pogajanja v Ženevi, kjer so srbski delegaciji obljubili, da bodo dobili dodatna zagotovila o varstvu, ki bo vključevalo tudi umik hrvaške vojske deset kilometrov od obrambne Črte, je general Novakovič opozoril, kako dosedanja izkušnja uCi, da je treba biti zelo previden, ko je govor o zagotovilih kogarkoli. »Kot mi je znano, je v teh dokumentih govor o umiku obeh strani do meje območij Unpa. Naše stališče ob tem vprašanju je jasno. Pristali bomo samo na morebiten umik do obrambne Črte pred sarajevskim premirjem oziroma pred vdorom hrvaške vojske na MiljevaCko raven, na področje PeruCe in na srbska ozemlja, ki so jih zasedli 22. januarja letos. Kar zadeva zagotovila, ki nam jih ponuja Svetovna skupnost, jih jemljemo z veliko rezervo in previdnostjo. Imamo lastne sile, ki se bodo lahko uprle sleherni novi agresiji, in od tega ne odstopamo. Edino naša vojska nam zagotavlja varnost,« zatrjuje general Novakovič. Trenuten položaj na severno-dalmatinskem bojišCu je po njegovem mnenju stabilen. Hrvaški vojski se je v začetku vojne posrečilo uresničiti samo del načrtovanih ciljev, v zadnjem Času pa kljub napadom, ki se nadaljujejo vsak dan, niso mogli premakniti obrambne Črte. »Prepričan sem, da bodo imeli ZN dovolj avtoritete in da jih bodo prisilili k umiku z zasedenih območij. V nasprotnem primeru jim bomo mi pri tem pomagali,« je povedal v svoji izjavi za Republiko poveljnik srbske vojske Krajine general Mile Novakovič. ITALIJA / OBISK SEKRETARJA NATA WOERNERJA Vaje Nata niso povezane s posredovanjem v BiH Trditev tajnika Atlantske zveze ne zveni prepričljivo -Patriotov še ni na italijanskem ozemlju Vojimir Tavčar RIM - »Med vajami enot za hitri poseg v Apuliji in balkansko krizo ni nobene povezave.« Generalni tajnik zveze Nato Manfred Woemer je izkoristil tribuno italijanskega obrambnega študijskega centra v Rimu in dal krepko ugibati o morebitnem vojaškem posegu v nekdanji Jugoslaviji. Obenem je zanikal, da bi bil njegov obisk v Italiji v zvezi z balkansko krizo. »Prišel sem na dve konferenci, od katerih je prva na programu že eno leto, druga pa vsaj tri mesece,« je dejal Woemer, ki je spregovoril vojaškim vrhovom o Natu in miru v Evropi. Pomirjujoče izjave generalnega tajnika zahodnega zavezništva pa niso izzvenele povsem prepričljivo, saj Woerner ni izključil posega Nata v BiH, vendar »s pogojem, da to nalogo prevzamemo s političnim mandatom OZN, ki naj določi natančne naloge in natančna pravila soočanja«. Po njegovi oceni bi mednarodna skupnost zdaj imela manj problemov s krizo v nekdanji Jugoslaviji, Ce bi »primeren mirovni naCrt pripravili pravočasno«. Zavzel se je za to, da bi v mirovnih prizadevanjih sodelovali tudi Rusi, obenem pa priznal, da je dosedanji »poraz mednarodne skupnosti v balkanski krizi tudi posledica dejstva, da grožnje z vojaškim posegom in uporabo moči niso bile dovolj avtentične«. Kaj torej zdaj? Po oceni generalnega tajnika Nata je še mogoCe uresničiti mirovni naCrt, ki sta ga pripravila sopredsednika mirovne konference Cyrus Vanče in lord Owen, toda s pogojem, da bi bil »pritisk še zelo močan in da bi Srbi dojeli, da bi bila vsaka druga rešitev zanje porazna«. Priznal je, da je uresniče- vanje načrta »zelo kompleksna, monumentalna naloga«, menil pa je, da je uresničljiva, Ce bo »poveljniška struktura jasna in enotna«. Dober del svoje konference je Woemer posvetil vlogi Nata v novih razmerah in nakazal zavezništvu kot glavno nalogo ohranjanje miru in stabilnosti. Toda za to je potrebna ob sili za hitro poseganje tudi krepka tradicionalna vojaška sila, saj je »diplomacija brez sablje kot glasba brez inštrumentov«. Gosta je predstavil predsednik vojaškega študijskega centra general Franco Angioni, ki je v pogovoru z novinarji zanikal navzočnost protiraketne oborožitve patriot pri Aianu. Dodal pa je, da gre vsekakor za vrsto orožja, ki je lahko premično, saj bi po potrebi lahko pripeljali patriote iz Nemčije v Italijo in jih usposobili za uporabo. Se zmeraj ni jasno, ali bodo letala Nata odvrgla bombe nad Bosno in Hercegovino SLOVENIJA Torek, 11. maja 1993 IGRALNIŠTVO / VLADA SPREJELA OSNUTEK ZAKONA JANEZ JANŠA OB VRNITVI IZ ZDA Dtiava naj bi bila 66odstotni lastnik igralnic \/ delno podržavljanje igralnic naj bi vodil monopol igralništva - O osnutku bodo odločali v drugi polovici maja Bojana Humar Delno podržavljenje igralnic? (Foto: Tomi Lombar/TRIO) LJUBLJANA - Po novem osnutku zakona o igralnicah, ki ga je vlada sprejela'vCeraj in so ga predstavili na novinarski konferenci ministrstva za finance, naj bi bila država v kapitalski strukturi igralnic udeležena s 66-odstotnim kapitalom. Od tega naj bi se 50 odstotkov prelivalo v republiški proračun, 50 odstotkov pa naj bi se prek posebne agencije, ki jo bo vlada šele ustanovila, usmerjalo za pospeševanje turizma. Ostalih 34 odstotkov bodo imela v lasti podjetja, ki imajo v igralnicah delnice ali deleže. Ce je dejanska vrednost manjSa od 34 odstotkov kapitala, se preostale delnice prenesejo na Sklad RS za razvoj. Ta jih lahko proda gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam, ki so po zakonu lahko ustanovitelji igralnic oziroma lahko vlagajo sredstva vanje. Ce dejanska vrednost presega 34 odstotkov vrednosti kapitala igralnice, se razlika nad to vrednostjo izkaže kot terjatev taksnega podjetja do agencije. V sedanjih igralnicah, na primer v Hitovi, se bo po osnutku zakona lastninsko preoblikovanje opravilo tako, da se bo 66 odstotkov vrednosti kapitala v obliki navadnih imenskih delnic preneslo neodplačno na agencijo, ostalih 34 odstotkov pa se bo v obliki navadnih imenskih delnic neodplačno preneslo na podjetja, ki imajo v igralnicah delnice ali deleže na dan uveljavitve zakona. Evelina Smrekar, svetovalka pri ministrstvu za finance, pravi, da je presenetljivo, da se delnice igralnice, ki jih ima ta v drugih podjetjih, ne Štejejo za lastnino igralnice. To pomeni, da pri tem kapitalu država ne sodeluje s 66 odstotki. Ce to prenesemo na primer Hita, to pomeni, da se kapital, ki ga ima Hit denimo v Diamondu, ne šteje za Hitovo lastnino in da ga bo država »pustila pri miru«. Pri lastninjenju loterije naj bi se 20 odstotkov vrednosti kapitala preneslo na organizacije, ki financirajo humanitarne in športne dejavnosti ter dejavnosti za invalide. Ostalih 80 odstotkov se bo lastninilo po zakonu o privatizaciji. Igralnice lahko ustanavljajo le domaCe pravne osebe, ustanovni kapital pa mora znašati najmanj 40 milijonov tolarjev. Osnutek zakona prepoveduje delež tujega kapitala. Dovoljenje za igralnico izda ministrstvo za finan- ce v soglasju z ministrstvoma za notranje zadeve in turizem. Za posamezno turistično območje se izda eno dovoljenje. Dobitki v igralnicah ne bodo obdavčeni, saj so zelo težko ugotovljivi. Pri drugih igrah na sreCo (loterija) se bodo dobitki obdavčevali tako kot doslej. Igralni avtomati so po osnutku zakona dovoljeni tudi zunaj igralnice, vendar pod zelo strogimi po- goji. Na igralne avtomate se bo plačevala taksa, ki jo bo določila vlada in se bo prenesla v proračun. Osnutek zakona tudi prepoveduje denarno verigo, ker nimajo vsi udeleženci enake možnosti dobitka in pomeni le zavajanje ljudi, je še povedala Evelina Smrekar in dodala, da je osnovni namen zakona zagotavljanje sredstev za humanitarne, invalidne in športne dejavnosti ter za turizem. Slovenski pogledi na balkanska krizna žarišča Predlog za preizkus iskrenosti beograjske pripravljenosti na mir LJUBLJANA - Obrambni minister Janez Janša je po vrnitvi iz Združenih držav, kamor ga je povabila televizijska družba CNN, v ponedeljek sklical tiskovno konferenco. Janša se je pogovarjal tudi s predstavniki Bele hiše, State Departmenta, Pentagona in senata. Med drugimi ga je sprejel vplivni republikanski senator , Sam Nunn, predsednik senatne komisije za obrambo. Sogovorniki so obrambnega ministra spraševali o taktiki med desetdnevno vojno. Zdaj jo preučujejo ameriški vojaški strokovnjaki, ko razmišljajo o posredovanju v Bosni. Slovenska delegacija je v ameriški vladi dobila načelno podporo za ukinitev prepovedi uvoza orožja, z vojaškimi predstavniki pa so se dogovorili o sodelovanju vojaških strokovnjakov in šolanju Častnikov. V Slovenijo je že prišla delegacija vojaških strokovnjakov iz National War Collega. V ponedeljek so jo sprejeli državni sekretar Albin Gutman, prof. dr. Anton Žabkar in predstavniki slovenskih oboroženih sil. Ameriške sogovornike je najbolj zanimal slovenski pogled na balkanska krizna žarišča. Vlada predsednika Clintona je v zadnjih tednih opredelila balkansko vojno kot nevarnost za temeljne ameri- Barbara Kramzar ške interese, Čeprav so ZDA pripravljene poslati svojo kopensko vojsko v Bosno samo v sklopu mednarodnih sil. Tudi za drugo ameriško vojaško opcijo (letalske napade na oporišča bosanskih Srbov in preskrbovalne poti prek Drine ter sočasno oborožitev bosanskih Muslimanov) Bela hiša še nima podpore domaCe javnosti in predvsem evropskih zaveznikov, ki še vedno upajo na mirno rešitev krize. Američani so spoznali, da so srbski mirovni predlogi samo taktika za pridobivanje Časa, to pa ni jasno nekaterim evropskim državam (z Veliko Britanijo na Čelu). Slovenski predstavniki so zato v Beli hiši in Pentagonu predstavili predlog, po katerem bi lahko preizkusili iskrenost beograjske pripravljenosti na mirovna pogajanja. Srbe bi morali spomniti na londonski sporazum iz lanskega avgusta, ki so ga tudi sami podpisali, nato pa na Drino poslati mednarodne opazovalce. Samo tako bi bosanske Srbe v resnici prepustili svoji usodi in jih prisilili, da bi podpisali mirovni naCrt. Se pomembnejši bi bil psihološki učinek tega dejanja, s katerim bi tudi priznali državne meje Bosne in Hercegovine. Srbi v Bo- Janša seje pogovarjal s predstavniki Bele hiše, State Departmenta, Pentagona in senata sni bi morali pozabiti na priključitev k Srbiji, tisti, ki živijo na Hrvaškem, pa bi morali skleniti sporazum z zagrebškimi oblastmi. Tako bi bil srbski predsednik Miloševič prvič prisiljen v igro, za katero ne bi sam postavljal pogojev. To bi olajšalo krizno žarišCe zahodno od Drine. Za območje vzhodno od te reke pa ni rešitve brez velikih sprememb v Srbiji. Morda Beograd ne bi hotel spoštovati londonski sporazum’ Tako bi odprl oCi tudi zadnjim, ki se zdaj veselijo domnevne srbske pripravljenosti na pogajanja. Obrambni minister Janša se je v Združenih državah pogovarjal tudi o Hrvaški, Čeprav samo v zveži z Bosno. Ameriška administracija je prepričana, da je hrvaško vprašanje povezano z bosanskim - brez rešitve vojne v BiH lahko spet izbruhne oboroženi spopad med Srbijo in Hrvaško. Slovenski predstavniki so Washington, opozorili tudi na morebitne srbske teroristične cilje, ce bo mednarodna skupnost posredovala proti Srbiji, tudi na tiste v Sloveniji, Čeprav bo naša država ob posredovanju najverjetneje v zaledju. Slovensld obrambni minister Janša namreč pričakuje poveljstvo zavezniških sil bolj vzhodno od sedanjih oporišč v Italiji. NOVICE KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSTVO POBUDA O ZDRUŽITVI ŠTIRIH SREDINSKIH STRANK Romunski predsednik v petek v Sloveniji LJUBLJANA - Na povabilo predsednika Milana Kučana bo v petek v Slovenijo na tridnevni uradni obisk prispel romunski predsednik Ion Iliescu. Namen obiska je izmenjava stališč in pogledov na razplet krize na Balkanu in na prenehanje vojne v BiH. Tako Slovenija kot Romunija sta zaskrbljeni zaradi položaja na območju nekdanje Jugoslavije, ker se nahajata v obrobju kriznega dogajanja, še zlasti Romunija, ki je nesposredna soseda Srbije, s katero jo veže tradicionalno dobro prijateljstvo. Iliescu in KuCan se bosta pogovarjala tudi o dvostranskih odnosih, ki se po oceni zunanjega ministrstva dobro razvijajo. Romunija sodi v tisti sklop držav, s katerimi ima Slovenija dobro razvite odnose, kar velja tako za gospodarsko, politično in kulturno področje. (STA) Delegacija ameriških vojaških strokovnjakov LJUBLJANA - Delegacija ameriških vojaških strokovnjakov iz Nacionalnega vojaškega kolidža (National war College) je včeraj obiskala ministrstvo za obrambo, kjer jih je sprejel državni sekretar Albin Gutman in sodelavec Centra za strateške študije dr. Anton Žabkar, ki je ameriškim vojaškim strokovnjakom podobno orisal vojno v BiH in možne scenarije razpleta bosanske krize, predstavniki ministrstva za obrambo pa so jih seznanih tudi z najnovejšim razvojem dogodkov v BiH in s slovensko pobudo za rešitev krize v tem delu Balkana. (MOREL) Pripravili osnutek poslovnika parlamentarne preiskave LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za poslovnik je imenovala mešano delovno skupino, ki bo pripravila osnutek poslovnika parlamentarne preiskave. Mešano skupino bodo sestavljali: iz poslovniške komisije predsednik komisije Miran Potre in Anton Peršak, iz odbora predsednik Vitodrag Pukl, v strokovnem delu skupine pa bodo sodnik vrhovnega sodišča Tomo Grgič ter pravni strokovnjaki Lojze Ude, Franci Grad in Pavle Svete. Ustanovljena komisija bo do sprejema aktov delovala neposredno iz ustavnih določil. Pri delu mešane skupine bodo upoštevali opis in primerjalno oceno parlamentarnih preiskav v dvanajstih državah zahodne Evrope. (STA) Prepoved točenja alkohola na planiški prireditvi LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je včeraj sprejel elane Organizacijskega komiteja planiških prireditev, ki so predstavih svoje načrte in želje za delo v tem letu. Dogovorili so se, da ministrstvo v tem letu zagotovi najnujnejša sredstva za pripravo skakalnic za tekmo svetovnega pokala, ki bo v decembm. Minister se je strinjal tudi s pobudo, da se pripravi program sistemskih rešitev za planiške prireditve, predsednik organizacijskega komiteja Franc Premk pa je ministra obvestil, da je komite sprejel sklep o prepovedi točenja alkoholnih pijaC na prireditvenem prostoru planiških tekmovanj. (V. V.) Vse je odvisno od četrtkove seje vlade Vladina strokovna skupina je pristala na 40. urni delovnik -Sindikati vztrajajo pri povišanju izhodiščne plače Mija Gačnik LJUBLJANA - Včeraj sta se sestali mešani strokovni skupini predstavnikov vlade in sindikatov negospodarskih dejavnosti. Kot so nam povedah na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je strokovna skupina oblikovala osnutek končnega besedila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, katere veljavnost je potekla 6. maja. Ob tem pa še vedno ostaja odprto ključno vprašanje izhodiščnih plač. Dogovorili so se, da bo o zahtevi predstavnikov sindikatov, da se izhodiščna plaCa, ki za negospodarske dejavnosti zdaj znaša 23.833 tolarjev, izenači z zajamčeno plaCo, ki znaša 25.500 tolarjev, vla- da razpravljala na prihodnji seji v Četrtek. Predstavnik ZSSS Vinko Kastehc pravi, da se sindikati ne morejo strinjati z nominalnim znižanjem plač, in sicer za 25 odstotkov. Kastelic je poudaril, da to pomeni, da prvi štirje tarifni razredi v negospodarstvu dejansko prejemajo le zajamčene plaCe. Vlada ni pripravljena privoliti v izenačitev izhodiščnih plač z zajamčeno, saj to pomeni nadaljnje obremenjevanje proračuna. Na včerajšnjem sestanku strokovnih skupin je bil dosežen napredek glede uvedbe 40-umega (namesto sedanjega 42-ume-ga) tedenskega delovnika v republiški upravi. Ta naj bi zaCel veljati že po novem letu. V zvezi s to zahtevo so sindikati vsaj pri strokovni skupini vlade naleteli na soglasje, seveda pa bo o tem razpravljala še vlada. Kot nam je povedal Kastelic, so se na včerajšnjem sestanku dogovorih tudi, da glede zaposlovanja in odpuščanja delavcev v državni upravi svoje mnenje prispevajo tudi sindikati. Pogajanja med vlado in sindikati o končnem podpisu kolektivne pogodbe za negospodarstvo naj bi se nadaljevala v petek, sindikati pa pravijo, da je vse odvisno od posluha vlade v zvezi z izhodiščnimi plačami in skrajšanjem delovnika. To je že tretji poskus oblikovanja »male koalicije« Tri stranke niso zadovoljne, ker so demokrati objavili pobudo Tanja Starič LJUBLJANA - Združitev štirih strank v socialno liberalno »demokratično alternativo«, ki jo je na sobotni letni konferenci demokratov predlagal Dimitrij Rupel, spada med tiste politične procese, ki se bodo zgodili v precej dolgem Časovnem obdobju ali pa se sploh ne bodo zgodili. Tako vsaj kažejo odzivi drugih strank Četverice, ki naj bi sestavljale »alternativo« na pobudo demokratov (Zeleni - ekološko socialna stranka, socialdemokrati in socialisti). Vse tri stranke so namreč prepričane, da je povezovanje pred lokalnimi volitvami nujno, vendar le »po načelu enakopravnosti in simetrije«, ne pa na način, da se »ena od strank postavi v vlogo velikega brata«.Druge stranke Četverice očitno niso navdušene nad dejstvom, da so (vsaj javno) pobudniki združitve demokrati. To razumejo kot namig, da bi ta stranka v »alternativi« skušala prevzeti vodilno vlogo. Ali kot je dejal eden od naših sogovornikov: »Nekateri se bodo paC vedno predstavljali kot mesije.« Dejstvo, da je Rupel na sobotni konferenci izrecno poudaril, da demokrati ne želijo prevzemati vodstvenih funkcij v demokratični alternativi in da so za popolno enakopravnost vseh štirih strank, drugih partnerjev ni prepričalo. To je pokazal tudi precej mlačen pozdravni govor predsednika socialdemokratov Jožeta Pučnika, ki je samo omenil »Cas novih premislekov« in demokratom zaželel, »da bi našli pobude v tej smeri«. Dejstvo je, da je to že tretji poskus oblikovanja male koalicije in da so prejšnji (pred in po volitvah) propadli na škodo vseh štirih strank. Zadnji sestanek, ki se je že po volitvah zgodil v kabinetu Janeza Janše, se je, kot navajajo naši viri, konCal precej neslavno. Razlogov za to, da so bile vse dosedanje pobude neuspešne, je najbrž vec, stranke pa praviloma vidijo krivdo na drugi strani. Dejstvo je tudi, da je v vseh štirih (sicer na volitvah ne posebno uspešnih) strankah precej »močnih« posameznikov, brez dvoma politično sposobnih in ambicioznih ljudi, ki pa so skupaj lahko precej težavna združba. Zdi se, da prav tu tiči temeljni razlog za ponavljajoče se neuspehe v poskusih, da bi Četverica sredinskih strank »združila moči«. Navsezadnje je prav nesoglasje o tem, kdo bo po združitvi socialdemokratov in socialistov novi predsednik stranke (glavni kandidat je sicer Janez Janša) razlog za preložitev združitvenega kongresa, ki naj bi bil sicer že prihodnjo soboto. In prav zato, trdijo naši viri, Jože Pu-Cnik zelo resno razmišlja o umiku iz politike, torej o »pohtiCni upokojitvi«. Ne gre pozabiti niti na to, da naj bi Četverica zasedla prostor, ki ga sicer »obvladujeta« dve od treh velikih vladnih strank - LDS in Združena Usta. Obe bosta zato zagotovo skušali preprečiti, da bi male (praviloma opozicijske) stranke oblikovale močno »alternativno« organizacijo pred lokalnimi volitvami. Za-nimivo je, da so elani LDS zdaj že veliko bolj navdušeni nad »priključitvijo« sociali' stov v svojo stranko. Četverica se bo sestala že danes. Odpravila naj bi »na-sporazum« in se dogovorila o načelih delovanja demokratične alternative. LISTA / NOVINARSKA KONFERENCA Zahtevajo 20odstotno zvišanje najnižjih plač LJUBLJANA - Vlada vodi neustrezno, nenadzorovano politiko plač. Prevladuje liberalni koncept, ki povzroča anarhijo in velike razlike med plačami, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci predstavniki Krščanskih socialistov, Delavske stranke Naprej in Svobodne stranke (omenjene stranke so združene pod skupnim imenom Lista). Andrej Magajna, koordinator koalicije strank, je povedal, da v nekaterih podjetjih delavci dobivajo plaCe neredno, kar najbolj prizadeva socialno ogrožene ljudi. Zato predlagajo povišanje najni- žjih prejemkov za 20 do 30 odstotkov. To naj bi dosegli z gibljivimi tarifnimi razredi oziroma s skrčenjem razmerij med razredi. Zavzeti so se tudi za izenačitev osnov za najnižji tarifni razred v gospodarstvu in negospodarstvu, oprostitev dohodnine za spodnje tarifne razrede, v kolektivnih pogodbah pa naj bi opredelili tudi delovne razmere in disciplino, ne le plaCe. Glede povezovanja z drugimi strankami je Andrej Magajna povedal, da se nameravajo povezovati s programsko podobnimi strankami, ne pa z zunajparlamentarnimi strankami. (B.H.) Za dopolnite v kolektivne pogodbe (Foto:T.Lombar/TRIO) DELOVNI OSNUTEK ZAKONA O RTV Po novem zakonu bodo politične stranke oddaljene od upravljanja RTV LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci Liberalno-demokratske stranke je direktor Urada za informiranje in predsednik sveta LDS Mile Šetinc predstavil delovni osnutek novega zakona o RTV, generalni sekretar LDS Gregor Golobic pa stališča stranke do afere Hit. Sprememba zakona o RTV Slovenija je ena od prvih interesnih točk vladne koalicije, je dejal Šetinc. V osnutku, ki ga bodo danes poslali vladnemu odboru, je označen nov koncept statusnih zadev RTV, s katerim bodo skušali politične stranke Čimbolj odda- Natalija Sopar Ijiti od upravljanja RTV Slovenija. Gre za sestavo novega sveta RTV, ki bi bil tripartiten, saj bi tako zagotavljal številčno enakopravnost vseh, vseboval pa naj bi 24 Članov. Strankarsko predstavništvo naj bi sestavljalo sedem elanov. Te naj bi imenoval državni zbor Republike Slovenije (ki pa v svet RTV ne more imenovati svojih poslancev). Devet elanov naj bi državni svet izbral med javnimi delavci. Ta skupina naj bi zastopala civilno družbo in njene interese. Pet elanov, zaposlenih na RTV, bi izbrali zapsleni sami. Osnovni predlog je tudi, da se ob elanih sveta imenujejo tudi nadomestni elani. To bi rešilo vprašanja, povezana s sklepčnostjo in velikim številom pretendentov za delegatska mesta v svet RTV. Glede vprašanja naročnine bi morali najprej priti do natančne evidence uporabnikov nacionalnega programa RTV Slovenija. Gregor Golobic je v zvezi z afero HTT poudaril, da bodo v primeru, Ce bo dokazana zasebna vpletenost pohtikov iz LDS, ustrezno ukrepati. r PRESEDNIK H. FISCHER n »»Priznavamo se k vrednotam demokracije« 60-letnica sežiganja knjig Igor Scheu .ander _______ AVSTRIJA / NOTRANJA POLITIKA____ Vladna koalicija zašla v hudo krizo Busek grozi Vranifzkemu s predčasnimi volitvami Ivan Lukan/Igor Scheu.ander _ LIBERALCI Haider pred popolno izolacijo SOFIJA - Predsedstvo Liberalne internacionale (LI) je na svojem zasedanju zasedanju v Sofiji sprejelo predlog o izključitvi Haiderjeve svobodnjaške stranke. S predlogom naj bi se ukvarjal izvršni komite LI lO.julija letos v Talinnu, z izključitvijo pa avstrijski svobodnjaki potem lahko računajo z naslednjim letom. Kot glavni vzrok za Predlagano izključitev Predsedstvo LI navaja Politični ekstremizem Jbrga Haiderja, njegov referendum proti tujcem fer dejstvo, da so liberalni elementi medtem 2e zapustili njegovo stranko. Do pred kratkim so FPÖ zagovarjali še bernski svobodnjaki, vendar po neokusnih Haiderjevih napadih na vodjo FDP Lambsdorffs, ki je tudi predsednik LI, ni bilo vec razumevanja Za Haiderjevo stranko. S strani FPÖ je prišla že znana reakcija, Ceš »to aas ne boli posebno«. Haider skuSa izključitev Postaviti v povezavo s svojo usmeritvijo proti LS, za nižjeavstrijske bezelne volitve, ki veljajo kot preizkusne volitve, je hkrati na-Povedal »avstrijski odgovor« na vmešavanje od zunaj Predstavniki ÖVP ju SPq so pozdravili odločitev predsedstva Libe-raine interancionale. DUNAJ - »Današnja prireditev ni le izraz spoštovanja napram tistim 200 avtorjem, katerih dela so zagorela na grmadah razbesnelih nacionalsocialistov, temveč skupno priznanje k osnovnim vrednotam pluralistične demokracije in humanitarnosti ter izraz odločnega odklanjanja političnih metod in političnega boja preteklosti“, je izpostavil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer včeraj pomen in priliko spominske prireditve v prostorih avstrijskega parlamenta. Na včerajšnji dan pred 60 leti so nacionalsocialistični Študenti pričeli s sežiganjem knjig, katerih vsebina ali avtorji naj bi bili škodljivi za tako imenovano nemško »Volksgemeinschaft« (narodno skupnost). V spomin in opomin je predsednik avstrijskega parlamenta vabil na komemorativno prireditev, pri kateri je sodelovala cela vrsta pro-minentnih avstrijskih znanstvenikov, umetnikov in avtorjev, med drugimi tudi psihiater Erwin Ringel (»Avstrijska duša«) in priznana zgodovinarka Erika Weinzierl. Med udeleženci komemora-tivne prireditve pa so bili tudi ministri Johanna Dohnal, Rudolf Schölten, Michael Ausserwinkler, podpredsedniki državnega zbora, Številni državni poslanci, ambasador države Izrael v Avstriji, predsednik judovske verske skupnosti na Dunaju Paul Grosz in predsednik Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN), bivši državni poslanecKarel Smolle. 10. maja leta 1933 so zagorele knjige 200 avtorjev - od Maxa Adlerja do Stefana Zweiga -, ki so jih nacionalsocialisti postavili na »indeks«. Pri tovrstnih nacističnih manifestacijah je zgorelo nad 20.000 knjig, je v kratkem referatu o zgodovini cenzure in prepovedi del navedla zgodovinarka Erika Weinzierl. Na indeksu je bilo tudi 30 avstrijskih avtorjev, med drugimi Hans Kelsen, avtor prve ustave Republike Avstrije. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji leta 1938 je prišlo do sežiganja knjig tudi v mestu Salzburg. DUNAJ/CELOVEC -Gospodarske težave državne industrije skrbijo zdaj za visoko napetost v vladni koaliciji med socialdemokrati in ljudsko stranko. Predsednik ÖVP in vicekancler Erhard Busek je v soboto na tiskovni konferenci v Celovcu ostro kritiziral vladnega partnerja oz. namen socialdemokratske stranke, da država (spet) s subvencijami pomaga reševati krizo v državni industriji. Busek je glede na podjetje Austrian industries (Al) dejal, da je zamisel mešanega koncerna propadla in da je treba končno napraviti konec iluziji o nujnem vzdrževanju državne industrije. Državna podjetja je predsednik Avstrijske ljudske stranke dobesedno označil kot »muzejske objekte« ter se zavzel za zapiranje neuspešnih podjetij. Za to ÖVP odločno nasprotuje nadaljnjim subvencijam, tudi koalicijski sporazum tega ne predvideva, je dejal Erhard Busek in poudaril, da je to za stranko načelno vprašanje. Za primer, da bi SPÖ vztrajala pri subvencijah za državne obrate, Busek tudi ni izključil predčasnih državnozborskih volitev. Temu predlogu se je takoj priključil vodja svobodnjakov Jörg Hai- der, ki je izjavil, da bi FPÖ takoj podprla zahtevo. ÖVP, Ce bi le-ta stavila tozadeven predlog v avstrijskem parlamentu. Tudi bivša Haiderjeva namestnica in sedanja predsednica Liberalnega Foruma Heide Schmidt se je izrekla za precasne volitve. Iz vrst močnejšega Kancler Vranitzky je proti predčasnim volitvam. partnerja v vladi so bili Busekovi napadi zavrnjeni kot »umetna nervoznost ljudske stranke« (minister za državno industrijo Viktor Klima),' »industriji sovražna Busekova drža« (centralni tajnik Marizzi) in »cinizem« (minister za finance Ferdinand Laci-na). Vicekancler Busek je sprožil vročo razpravo. Zvezni kancler in predsednik avstrijskih socialdemokratov Franz Vranitzky je Busekove glasne Spekulacije o predčasnih volitvah v Avstriji zavrnil kot »lahkomiselne in na resnost situacije neumestne«. Zvezni kancler, ki je včeraj ravno obiskal vrsto državnih podjetij v kriznih regijah na Štajerskem, je v intervjuju za avstrijski radio Se dodal, da je treba razlikovati med subvencijami in pospeševanjem industrije. Glede predčasnih volitev pa je Se menil, da morata tako razpravo voditi najmanj dva, socialdemokrati na to pa doslej niti trenutek niso mislili na to, da bi vodili tako razpravo. Minister za državno industrijo Klima pa je v izjavi opozoril na to, da ne gre v prvi vrsti za dodatna sredstva za državno industrijo, ki ima letno vendarle vec kot 100 milijard Šilingov prometa, temveč za odlog pri varCanju različnih kreditov. Zelo odločno je izjave predsednika ljudske stranke zavrnil tudi predsednik Zveze avstrijskih sindikatov Alfred Verzet-nitsch. Le-ta je v izjavi za tisk izpostavil, da je že kar »nevzdržno, na kako površen naCin razni politiki nabijajo svoje nedeljski izjave na raCun velikih podjetij«. DUNAJ / OTVORITEV Muzej uporabne umetnosti spet odpri svoja vrata Na sporedu vrsta zanimivih razstav Tamara Deu DUNAJ - V avstrijskem glavnem mestu so-Ponovno odprli "Museum für Angwandte Kunst "ali v prevodu” Kluzej uporabne umetno-SH”. Kar sedem let so bajala obnovitvena dela, stroški pa naj bi se po °ceni Seppa Müllerja, euega dvojice arhitektov (drugi je Hermann Cze-cb), ki sta sodelovala pri tem projektu, gibali ok-r°g 340 milijonov šilingov. Direktor MAK Peter Hoever je že na otvoritveni dan poskrbel za hrupno zanimivost, ki jo je muzej prav za to priložnost povabil iz Pariza. Skupina Urban Sax je s svojimi petdesetimi elani iu eventom, ki je predstavljal Cisto sintezo glasbe, plesa in gledališča, navdušila preštevilno dunajsko publiko, ki pa je na njihov drugi oblu-hljeni nastop po dvanajsti uri zaman Čakala. Izkazalo se je, da to ni kila edina zanimivnost, ki jo je pripravil muzej: Vsak dan se kot po tekočem traku zvrstijo raznovrstna predavanja in diskusije, ki osvetljujejo predvsem najnovejsa dogajanja na področju arhi-tekuture po svetu in v Avstriji, ponujen pa je bil tudi ogled razstave v spremstvu kustosa . Razstava je zajela 12 delov -°d romantike, gotike, renesanse preko baroka, rokokoja, klasicizma, bie-dermejerja, jugendstila do designa dvajsetega stoletja ter azijske in orientalske kulture. Razstavo so ob pomoči kus- tosov izoblikovali ali bolje rečeno uredili, svetovno priznani umetniki iz vseh vetrov. Naj omenimo le najvažnejše kot so Barbara Bloom iz Los Angelesa, Jenny Holzer iz New Yorka, Donald Judd iz Missourija, pa Gang Art, umetniška skupina iz Dunaja, ki prireja raznovrstne akcije, instalacije in evente, itd.. Glavno vodilo muzeja je "povezovati tradicijo in experiment” kar so v "Muzeju za uporabno umetnost” razrešili dobesedno. Del stavbe, kjer je na ogled stara in azijska umetnost, in drugi del, kjer se šopiri expe-rimentalnost v najrazličnejših oblikah, sta povezana s steklenim hodnikom. S tem želijo v muzeju doseči "Sirokost” v spoznavanju kulture, in osebno zadovoljstvo posameznega obiskovalca, kateremu je dana možnost menjave prostorov in obdobij v trenutku in na impulz. Prav posebej je pomembna knjižnica, katere otvoritev bo šele oktobra meseca 1993, ki zajema 150.000 knjig. Znani so tudi že načrti za prihodnjost: od 16.6. do 29.8.1993 predstavlja muzej "Margarete Schüt-te-Lihotzky in njena dela”, od 1.12.1993 dalje bo potekala razstava "Andy Warhol”, vzpo-xredno z njo pa zimska razstava "Design”. Do 29.8.1993 je na ogled še Vito Acconci in "The City Inside us” ter v galeriji MAK "Tagheit” Pier-ra Weissa. Politični škandal kot privlačni filmski Spektakel DUNAJ - NajveCji avstrijski politični škandal 70-ih let je zdaj mogoCe doživeti na filmskem platnu. Konec tedna je bil v dunajskem kinu »Artis« publiki predstavljen film 'Der Fall Lucona’ (Zadeva Lucona). Režiser Jack Gold je v dvornem filmu - glavni vlogi kontrahentov igrata Anglež David Suchet in nemški igralec Jürgen Prochnow - deloma groteskno, mestoma tudi nekoliko špektulativno in malo pretiravano uprizoril zgodbo, ki bi lahko bila dobra mešanica kavbojke, kriminalke ter vohunskega in političnega th-rillerja, Ce ne bi ravno igrala v Avstriji. 'Zadeva Lucona’ (po vzorcu knjige-uspesnice avstrijskega novinarja Hansa Pretterebnerja, ki je v dolgoletnem re-šerširanju razkrival resnična ozadja) od vsega tega vsebuje nekaj. V teku 80-ih let so Pretterebnerjeva razkrivanja dolgo Časa skrbela za veliko razburjenje v medijih, v politiki in v kriminalističnih krogih. 'Lucona' je bilo ime tovorne ladje, ki jo je leta 1977 raznesla -kot je lani dokončno ugotovilo tudi avstrijsko sodišče - eksplozija bombe na plovbi v Kitajsko na Pacificnem oceanu. Sest mornarjev je utonilo, nekaj se jih je skupaj s kapitanom rešilo. Na krovu je bila visoko zavarovana naprava za mletje urana, in lastnik 'Luco-ne’, zdaj na dosmrtno ječo obsojeni Udo Proksch, je od vodilne avstrijske zavarovalnice hotel izterjati za 'izgubo' vecstomi-lijonsko odškodnino. Dejansko pa je na krovu bila le poceni naprava za predelovanje starega železa, so pozneje zatrjevali od zavarovalnice najeti detektivi in novinar Pretterebner. Goljufija pa je teku raziskav dobila dimenzijo politične afere, saj je Udo Proksch bil sijajen insider in ljubljenček dunajske politične scene, ki je užival zaščito in podporo vse tja do vplivnih socialdemokratskih ministrov, med drugim prav od zdaj v okviru afere Noricum obtoženih nekdanjih ministrov za notranje in zunanje zadeve, Karla Bleche in Leopolda Gratza. Kajti Udo Proksch se je ukvarjal z dvomljivimi posli z orožjem, imel naj bi stike z mafijo, in vrhu tega naj bi bil vohi-nil tudi za nekatere vzhodne države. Navzven je nastopal kot vodja vrste trgovskih podjetij, lastnik znane dvorske slaščičarne Demel in kot vodja 'Gluha 45’, v katerem se je srečavala smetana avstrijske politične gospodarske in umetniške prominence. Ko so raziskave v zvezi s potopom 'Lu-cone’ postale zanj prevroče, je pobegnil in se - po kosmeticni operaciji obraza - vrsto mesecev skrival po raznih kotockih v ZDA in na Filipinskih otokih. Bolj po naključju je bil 1991.leta zajet v tranzitnem prostoru na dunajskem letališču. Lani v januarju je bil po veCmeseCni sodni razpravi - v okviru katere je sodnik s pomočjo Specialnega podjetja na morskem dnu iskal in našel preo-stranke'Lucone’ - obsojen zaradi namernega umora in težke zavarovalniške goljufije na dosmrtni pripor. Pretterebnerjeva pred božičem 1987 objavljena uspešnica 'Zadeva Lucona’ je bila sprva zaplenjena, a je vendar le imela za posledico, da je prišlo do preiskave in obsodbe Prokscha, odstopiti sta morala pa tudi ministra Blecha in Gratz. Filmska realizacija zgodbe je -kljub nespregledljivi umetniški svobodi režiserja - vsekakor boleč intimni portret Avstrije in njenih -slej ko prej - v ozadju vladajočih krogov oblasti. Za dodatno pozornost je pred nekaj dnevi poskrbela izjava pravosodnih organov v Zvezni Republiki Nemčiji , Ceš Prokschov kom-panjon Daimler (trenutno je v zaporu v Kielu, kjer mu v teh dneh prav tako sodijo v zadevi Noricum) naj bi bil ponudil 500.000 nemških mark za umor Uda Prokscha. Knauri Hans ^retterebner NOVICE Avstrija odlikovala futurologa Roberta Jungka DUNAJ - Preko avstrijskih meja priznan in cenjen znanstvenik, družboslovec in sociolog Robert Jungk obhaja danes svojo 80-letnico. Ob priliki visokega življenskega jubileja ga je uradna Avstrija vCeraj počastila s predajo Častnega znaka za znanost in umetnost. Odlikovanje mu je osebno predal zvezni predsednik Thomas Klestil, proti kateremu je leta 1992 Jungk nastopil kot kandidat za položaj avstrijskega zveznega predsednika. Robert Jungk, ki se sam označuje kot »kritičnega opazovalca Časa«, se je rodil leta 1913 v Berlinu in je bil eden prvih znanstevnikov, ki je aktivrto nastopal proti jedrski energiji. Jungk je bil tudi vodilni predstavnik v mirovnem gibanju, veliko pozornost pa je vzbudil tudi s svojimi znanstveni publikacijami o bodočnosti našega planeta. Boj proti posledicam ozona DUNAJ - Zelena alternativa v avstrijskem parlamentu je vCeraj predstavila svoj koncept za preprečitev nadaljnega naraščanja ozona. Najvažnejše točke iz širokega kataloga, ki ga je prezentiral državni poslanec Anschober: omejitev hitrosti za vsa vozila na avstrijskih cestah na 80 do največ 100 kilometrov od maja do septembra, izgradnja javnih prometnih struktur, Čimprejšnja realizacija zakona o zaščitnih ukrepih proti ozonu itd. Zematto in Ambrozy še naprej za praznik 10. oktober CELOVEC - Socialdemokratska kot tudi ljudska stranka na Koroškem še naprej zgovarjata zahtevo po 10. oktobru kot dela prostemu prazniku. Deželni glavar Christof Zematto je na tiskovni konferenci dejal, da njegova stranka za primer negativnega sklepa strank v parlamentarnem pododbom celo razmišla o tem, da bi na Koroškem izvedla neko vrste referendum. Predsednik socialdemokratov in namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy je predlog oznažil kot »alibi«-dejanje, hkrati pa poudaril, da njegova stranka ne odstopa od zahteve po uvedbi praznika. Razpravo o 10. oktobru je v soboto aktualiziral predsednik ljudske stranke na zvezni ravni in vicekancler Busek. Na tiskovni konferenci je dejal, da ne vidi potrebo po uvedbi dodatnega zakona, predvsem iz vidika gospodarstva. Nad 20 odstotkov Avstrijk in Avstrijcev je nad 60 let DUNAJ - 20 odstotkov avstrijskega prebivalstva je nad 60 let, nadaljnih 20 odstotkov pa je pod 15 let. V približno 40 letih se bo to razmerje med starimi in mladimi dramatično spremenilo na 3:1. To je vCeraj na tiskovni konferenci dejal avstrijski zvezni minister za zdravstvo Michael Ausserwinkler. Celovški zmaj praznuje letos svojo 400-letnico CELOVEC - Simbol koroške prestolnice Celovec, zmaj, praznuje letos svojo 400-letnico. Jubilej kamnitega monumenta na Novem trgu je bil za komunalne politike vzrok za organizacijo posebne razstave, ki so je vCeraj slovesno odprli. Razstava bo odprta do 30. septembra letos, njeno jedro pa prikaz zgodovine mesta Celovec v zadnjih 400 letih. Zmaj je ustvaril kipar Ulrich Vogelsang. Meseca aprila na Koroškem 185.777 zaposlenih CELOVEC - Deželni statistični urad sporoča, da je bilo konec meseca aprila letos na Koroškem zaposlenih 185.777 oseb, kar je najvišje število zaposlenih v mesecu aprilu doslej. Rekordno število pa ima tudi svojo seneno stran: v istem mesecu so namreč na Koroškem registrirali tudi najvišje število brezposelnih in sicer 8, 6 odstotkov ali skoraj 17.500 oseb. ÖMV - udeležba v Jemenu? DUNAJ - Avstrijska uprava mineralnega olja (ÖMV) pod arabskim soncem: hčerka državnega podjetja ÖMV Yemen Exploration GmbH,- je začetek maja sklenila pogodbe o udeležbah, ki ji zagotavljajo 50-odstotni delež pri izkoriščanju novega nahajališča nafte severno od Canoxyja. Medtem se vrsta tujih koncernov zanima 20-odstotno udeležbo pri materi ÖMV, katero je pred kratkim dal na izgled minister za državno industrijo Viktor Klima. Med njimi libijska podjetja, ruski Gazprom, francoski kon-cern Elf Aquitaine, francoska skupina Total-Cr-palk in baje tudi interesenti iz arabskega prostora. Cena za udeležbo še ni gotova, trenutno angleški strokovnjak za investement, podjetje Lehmann Brothers, analizira vrednost ÖMV. - OGLEJ / ZALOŽNIŠTVO Srečanje treh Mohorjevih sester OGLEJ - Po že vpeljani navadi je bila tokrat na vrsti Goriška Morjorjeva družba, da pripravi redno srečanje treh Mohorjevih družb iz Gorice, Celja in Celovca. Odločili so se, da vabijo v starodavni Oglej v goriški škofiji v Italiji, iz katerega se je začelo pokristjanjevanje in v katerega baziliki je pokopan sv. Mohor, zaščitnik Mohorjevih družb. Na srečanju so se pogovarjali zastopniki sestrskih Mohorjevih (celovško so zastopali predsednik rektor Jože Kopeinig, elan častnega odbora, dvorni svetnik Valentin Inz-ko, odbornik Jože Va-leško in vodja založbe Franc Kattnig) o možnostih poglobljenega sodelovanja na področju založništva in knjigotrštva povsod tam, kjer Slovenke in Slovenci smo. Srečanje so pričeli s skupno Sveto maso, zaključili pa so s kosilom v prelepem pom-ladskem Gradežu (Gra-do) ob samem morju. Prihodnje srečanje bo predvidoma na Koroškem. RECENZIJE / POPULARNA GLASBA Knjižna zgodba o legendami rock skupini Noel Redding in Carol Appleby: Are You Experienced? Založba Picador, 1990 Noel Redding, basist danes legendarnega tria Experience, ki je konec šestdesetih let proslavil Jimija Hendrixa, v knjigi zelo podrobno prikazuje zgodbo uspeha in propada Hendrixove najpomembnejše zasedbe. Toda knjiga bolj kot o legendarnem kitaristu govori o Reddingu sa- mem in o tem, kakšna je bila v tistem Času poslovna plat rocka. Neverjetna naivnost in neizkušenost sta bili namreč temeljni značilnosti treh elanov skupine, zato ni Čudno, da so si jih brezobzirni poslovneži dodobra privoščili. Redding, prej Clan drugorazrednih angleških rock skupin, ki so »tezgarile« po Zahodni Nemčiji, se je z vstopom v trio Experience nenadoma znašel v svetu, ki ga ni bil vajen, in morda niti ni Čudno, da se - podobno kot tudi Hendrix sam - za poslovno plat svojega »dela« ni menil. Po uspehu skladbe Hey Joe se je znašel v vrtincu dogajanja in to mu je -skupaj z drogami, divjim tempom nastopov, snemanj in potovanj - popolnoma zameglilo vsako zdravo presojo. Ko je Redding leta 1969 zaradi nesoglasij trio zapustil, je spoznal, da svojega sodelovanja v »najveeji svetovni ro-ckovski atrakciji« ne mo- re potrditi z nikakršnim pravnoveljavnim dokumentom. Hendrixova smrt je vse skupaj samo še dodatno zapletla in Redding je sedemdeseta leta preživel v obupnih poskusih, da bi se znova postavil na noge. Drobiž, ki ga je dobil na račun sodelovanja s Hendrixom, je porabil za tožbe proti brezvestnim managerjem, sodelovanje v supersku-pini pa ga je tako močno zaznamovalo, da svoje kariere ni bil veC sposoben nadaljevati. NajveCja odlika knjige Are You Experienced? je nedvomno pretresljiva podoba glasbenika, ki je okusil slast uspeha in se nato spet znašel Cisto na dnu, medtem ko je vrsta ljudi, ki so podjetje Experience poslovno vodili, ne da bi poznali njegovo glasbo, dodobra obogatela. Jure Potokar Prgišče biserov pred noge Amerike American Musič Club: Mercury, CD plošča založbe Virgin, 1993 Nobenega dvoma ni, skupina American Musič Club je s ploščo Mercury ustvarila do sedaj najboljši letošnji rockovski izdelek in kolikor poznam produkcijo zadnjega Časa,•■jo bo težko kdo presegel. Ce sem ob njihovi Četrti, pred dvema letoma posneti plošči Everclear še izražal določene pomisleke, ki so - priznam -izvirah tudi iz preskromnega poznavanja dela Marka Eiztla in njegovih kolegov, potem so na novi plošči tako rekoč vse stvari na svojem mestu. In to še ni vse. Kaže, da je skupini uspel »veliki met«, saj je plošCa izšla pri založbi, ki bo bistveno bolje poskrbela za njeno distribucijo in promocijo, to pa je - vse dokler ne podležeš mašineriji glasbenega businessa -zelo dobro. A tudi z možnostmi komercializacije dela American Musič Club se ne gre obremenjevati, kajti njegova glasba je tako samosvoja, sveža in prepričljiva, da je še danes ni mogoče uvrstiti v noben predalček. To seveda ne pomeni, da je »izumil« nekaj popolnoma novega, vplivi so namreč očitni in jih American Musič Club tudi ni nikoli prikrival. Toda njegovi heroji pripadajo »temni« strani rocka, tisti, na kateri še danes »živijo« Tim Buckley, Nick Drake, Nico in lan Curtis, vendar je tudi te mogoče omenjati samo v smislu pristopa h glasbi in v smislu tematike, ki jo »pokrivajo« odlična besedila. Ta so dejansko prava poezija, polna nenavadnih podob in situacij, osebnih razočaranj in drobnih upanj, povezanih z ljubeznijo v najbolj splošnem pomenu te besede. Tukaj je konec ameriške »poetične« narativnosti, konec je fascinacije nad svetom, ki nas obdaja, v Eitzlovih pesmih je samo on, posameznik, ki prenaša udarce usode, ki je »popolnoma razsut, odkar je odšla«, ki se spreminja v »velikega ameriškega zombija, tako lačnega tebe«. Melanholijo, ki jo je Čutiti v vseh pesmih, samo še poudarja pevcev sugestivni glas, glas človeka, ki je tako naiven in zaupljiv, da vedno znova naseda na isto »finto«, Čeprav ve, da »bo ob odhodu vzela s seboj vse moje spomine in me pustila brez upanja, da bi bil lahko še kdaj ljubljen«, in Čeprav se tej naivnosti in zaupljivosti za nobeno ceno ni pripravljen odreci. To so podobne druge, temne, samotne strani Amerike. Amerike popolne anonimnosti blešCeCe razsvetljenih velemest in temačnih, zanemarljivih stanovanj. Amerike polpraznih lokalov, v katerih neprostovoljni samotarji utapljajo svoj neizrekljivi in nepotešljivi blues, podobe tiste Amerike, ki jih hladna in neusmiljena logika kapitala v »produ- ktih« množične kulture v glavnem ne dopušča, kajti namen teh izdelkov je vendar jasen - zabavati ali vsaj kratkočasiti. Eitzel to dihotomijo odlično izrazi v Čudoviti, kljuCni skladbi plošče Johnny Mathis’ Feet, v kateri se sooCa s postaranim zvezdnikom, ki mu pred noge položi svoje razdejanja in obupa polne pesmi, ta pa z roko, okrašeno z dragulji, zamahne proti bleščeči lasvegaški sceni in mu reCe: »Moraš se naučiti izginiti v svili in amfeta-minu«. Čudovita, neverjetno sugestivna podoba! American Musič Club pa seveda ne zabava in ne kratkočasi, vsaj v najbolj obrabljenem smislu te besede ne. Zahteva zbrano poslušanje, prebiranje besedil, poslušalcevo pozornost in sodelovanje. Potem se nenadoma začnejo razpirati drugačne razsežnosti tega, kar ima skupina povedati, in to tako na verbalnem kot zvoCnem nivoju. Ampak, ali ni tako z vsako umetnino? American Musič Club so najboljši dokaz za to, da je rock oziroma množična godba lahko umetnost, da ju je treba jemati resno, kajti reflektirata naše današnje življenje, temeljne stvari v tem življenju pa se ne razlikujejo veliko, naj se dogajajo v Ameriki ali kjerkoli drugje. Jure Potokar Sere amin’ Jay Haw-kinsovih vedno novih pet minut slave V soboto, 24. aprila je bil v dvorani Orpheum v avstrijskem Gradcu koncert Screamin’ Jaya Hawkinsa, ki ga je obiskalo cca 500 obiskovalcev. Rekli boste, še eno bizarno ime, ki ga nihče ne pozna. Pa se motite. Tudi Ce Hawkinsa ne poznate, ga lahko poslušate praktično vsak dan. Ja, letos je znova doživel svojih pet minut, ko je znana ameriška firma kavbojk njegovo izvedbo skladbe Heartattack and Vine Toma Waitsa uporabila v najnovejši iz serije svojih sicer zelo znanih televizijskih propagandnih sporočil. Za poznavalce je Hawkins avtor ene klasičnih ritem in blues skladb Put a Speli on You, predvsem pa najbolj »odtrgani« R&B glasbenik z divjim odrskim nastopom. 2e v petdesetih letih, davno pred glam rockom, je na oder prihajal leže v krsti, oblečen v kriCeCa oblačila in turbane, se zabaval z ognjem in dimom, okoli vratu nosil kaCe in posušene lobanje, se »pogovarjal« z zvesto prijateljico, lobanjo, imenovano Henry, predvsem pa je s prekipevajočim obešenjaškim humorjem in bravuroznimi vokalnimi eska-padami spravljal v smeh zbrano občinstvo. In po svoje se ni veliko spremenil. Onomatopeje, ki jih producira, s'o fascinantne, peti zna pri štirin-šestdesetih še vedno odlično, pa tudi njegovi razvpiti odrski rekviziti - razen krste - so prišli do izraza. Ce je v Gradcu kaj manjkalo, je bila to predvsem bolj domišljena glasbena predstava. Dveurni nastop je bil namreč vse preveč rutinski, da bi lahko v celoti prepričal, Čeprav ga je spremljala Četverica kompetentnih glasbenikov, med katerimi velja izpostaviti predvsem blešCega kitarista Garyja Sniderja, ki pa je na žalost ostajal v Hawkinsovi senci. Toda koncert je na svoj način rešilo odlično graško občinstvo, ki se je že večkrat izkazalo. Njegovi odzivi so nekajkrat presenetili celo Hawkinsa, saj je najvnetejše oboževalce, ki so se po najboljših moCeh trudili posnemati njegove vriske, brbljanja in refrene, pohvalil, da so še bolj nori od njega. In priznati je treba, da je tudi tako posrečen dialog med nastopajočim in občinstvom vCasih vredno videti. Jure Potokar 100 LET PO MIRÖJE-V E M ROJ S T V U Zakaj nas Spanci ne bi povlekli v svet Španija je nedvomno ena tistih držav Evrope, kjer so znali najbolje vtržiti dediščino nacionalnih umetnikov. Se posebej to velja za njen katalonski del, ki se ponaša predvsem s tremi velikimi umetniškimi imeni Antonijem Gaudijem, Salvatorjem Dalijem in Joanom Mirojem. Katalonija je bila od nekdaj privlačna za tujce, Slovenci pa smo se je v preteklosti v glavnem spominjali le zaradi vezi naših in katalonskih komunistov, saj so slednji na svoje festivale redno vabili tudi naš nekdanji politični vrh. Ne smemo pozabiti, da v Barceloni že dalj Časa deluje poseben inštitut za promocijo katalonske kulture, ki skrbi za to, da njihova umetnost v okviru Evrope dobiva Čimbolj enakopravno mesto. Skrb za to je upravičena, navsezadnje tudi zaradi znanih trenj med Madridom (kot centrom Španije) in Barcelono. Kaj bi lahko Slovenci še imeli skupnega s tem delom Španije, Ce namenoma ne drezamo v občutljiv politični položaj, precej podoben našemu iz Časa Jugoslavije? Lani na pri- Marko Jensterle mer smo s primerjalno razstavo Gaudi - Plečnik v Narodni galeriji ugotovili, da imata Barcelona in Ljubljana vsaka svojega arhitekta svetovnega pomena. Zdaj se nam posredno stik s Katalonijo in njeno umetnostjo ponuja na malce drugačen način. Kot že znano, je Kobariški muzej letos proglašen za najboljši evropski muzej. S tem je postal tudi prejemnik prehodne trofeje v obliki originalnega Mirojevega kipca z imenom Zenska z lepimi prsmi. Priložnost, ki se nam ponuja, je enka-tna. Ne gre le za to, da se je obisk v Kobariškem muzeju po proglasitvi nagrade zelo povečal. S pametno politiko bi bilo mogoče to zanimanje še povečati. Letos mineva sto let od rojstva Joana Miroja. Dogodek so v Kataloniji obeležili z veliko umetnikovo retrospektivo, pa tudi drugače se bodo tega pomembnega dogodka po svetu spomnili na vrsto načinov. S prikazovanjem njegovega kipca v Kobaridu bi torej lahko tudi Slovenci prispevali nekaj k obe-ležitvi obletnice njegovega rojstva, hkrati pa prispevali k popularnosti našega muzeja. Ce smo namreč ob razstavi Gandi - Plečnik slišali, da Gaudi pomaga Plečniku v svet (saj je v njem katalonski umetnik nedvomno popularnejši), potem je sedaj na moC podobna situacija. Kobariški muzej bi si na svoji poti v svet lahko pomagal tudi z Mirojem. Mirojevo delo se je kot izredno uspešno že pokazalo pri promociji katalonskega in španskega turizma, saj je umetnik oblikoval značilni znak Espagna njihovega ministrstva za turizem, pa na primer simbol banke La Caixa in še vrsto drugih. Zdaj se torej ponuja tudi nam, vprašanje pa je, Ce se tega zavedamo. Mirdjev kip v Kobariškem muzeju šele čez pol leta KOBARID - Pisali smo že, da je bil Kobariški muzej v začetku letošnjega leta razglašen za evropski muzej leta in da mu zato Svet Evrope in Evropski parlament podeljujeta posebno priznanje in nagrado - Miröjev kip Zenske z lepimi prsmi. Častno prvo mesto deli Kobariški muzej z Arheološkim muzejem iz Carigrada. Podehtev nagrad je danes, 11. maja v Strasbourgu. Po dolgem ugibanju, ali se bodo predstavniki Kobariškega muzeja udeležili proglasitve v Strasbourgu ah ne, so rešitev le »našli«. Kobaridci so v Strasbourg šli, vendar ne po nagrado, 70 centimetrov visok kip španskega kiparja, ampak zgolj na predstavitev. Nagrado bodo prevzeh šele Cez pol leta -od Turkov. Vzrok, da se »prostovoljno odpovedujejo visokemu priznanju, je v tem, da v Kobaridu nimajo denarja, da bi zavarovah to Miröjevo umetnino, Cez pol leta pa se bodo morda le dobili denarci tudi za to. S TurM so se menda že dogovorih, da jim ti ne bodo delali težav in da se bo po štirih mesecih Miröjev kip res znašel tudi na vidnem mestu v Kobariškem muzeju. Kot nam je povedal predstavnik Kobariškega muzeja Zdravko Likar, od države niso dobih niti tolarja, Čeprav so jo za to pro-sih dovolj zgodaj. Ministrstvo za kulturo je sicer obljubilo (zaenkrat samo to, denarja pa še niso dobih), da bo dvema elanoma plačalo pot do Strasbourga in do Porta na Portugalskem, kjer bodo v dneh od 26. do 30. maja potekale predstavitve evropskih muzejev. Da bodo tja sploh lahko šli in s seboj nesh nekaj propagandnega gradiva, se Kobaridci lahko zahvalijo razumevanju novogoriškega Hita, ki jim je s »hnanCno injekcijo« (pol mihjona tolarjev) omogočil tiskanje muzejskega kataloga v štirih jezikih. Upravnik Kobariškega muzeja Vojko Hobic nam je dejal, da so imeli med prvomajskimi prazniki res lep obisk (po tisoC obiskovalcev) in da bodo promocijo muzeja (in Slovenije) plačali s tako zasluzenim denarjem. Nataša Nemec, kustosinja Goriškega muzeja, pod katerega okrilje sodi muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, pa je dejala, da se skušajo z eno do slovenskih zavarovalnic dogovoriti vsaj za odkup odlitka Miröjevega kipa, ki naj bi stalno krasil muzejske vitrine. Vojko Cuder Joan Miro: Podoba (1954), last fondacije Joan Miro v Barceloni KULTURNA DEDIŠČINA Čas lahko zaustavijo roke, ne stroji KRANJ -«Ena najstarejših znanih poslikanih skrinj v Sloveniji, ki jo sicer hranijo v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja, nosi letnico 1924, najmlajše skrinje pa so iz druge polovice 19. stoletja,« je kustosinja Tatjana Dolžan zapisala v uvodu razstavnega kataloga. Poslikano pohištvo na Gorenjskem oziroma »Iz restavratorske delavnice« so naslovih zanimivo in nevsakdanjo razstavo, ki so jo v petek odprli v kranjski mestni hiši. »Umetnost likovnega obh-kovanja kmečkega pohištva se je vzorovala pri likovnem oblikovanju notranje opreme višjih družbenih slojev ter pri umetnosti poslikavanja cerkvenih stropov,« med drugim razlaga Tatjana Dolžan, ki je skupaj z re-stavratorko - specialistko, sicer akademsko slikarko, Ireno Jeras-Dimovsko, pripravila razstavo. »Med poslikanim pohištvom, ki ga hranimo v depojih našega muzeja, prevladujejo skrinje, ki jih zdaj predstavljamo na razstavi,« pravi Jeras-Dimovska. Ko v delavnico dobi kos pohištva - lani je uspela restavrirah tri skrinje in eno jedilno omaro - predmet najprej sondira. »Ugotoviti moram, s Cim je bil predmet poslikan, na kakšen način se z njega lahko odstrani umazanija.« Ko to dokumentira, celoten predmet najprej temeljito očisti. Temu sledi impregnacija in utrjevanje lesa, premaže ga s posebno snovjo, da ni tako krhek, saj bi sicer predmet že ob močnejšem dotiku razpadel. V tej fazi restavratorskega postopka se ji pridruži še mizar, da bi popravil škodo, ki je nastala zaradi izsušitve lesa, predvsem gre za razpoke. »Kar zapišite,« pravi Jerasova, »da je danes vedno težje dobiti resnično kvalitetne mizarje, rezbarje, kovače, pasarje ..., ki bi jim človek lahko zaupal restavriranje etnografskega gradiva.« Če bi še naprej sledili delu restavratorke poslikanega pohištva, bi videli, da pri njem sodelujejo vsi zgoraj našteti mojstri, ki pomagajo nadomestiti uničene ali manjkajoče dele. Na novo je namreč treba narediti različne letvice, okovja, izrezljane dele. »Na koncu je potrebno še mediti retušo, torej popraviti odrgnjeno barvo in vse skupaj z različnimi laki primerno zaščititi,« je opis restavratorskega postopka končala Jerasova. Vse poslikane kose pohištva, ki so te dni na ogled v kletnih prostorih stare občinske mestne hiše, bodo sicer prenesli v stalno zbirko, ki si jo lahko ogledamo v drugem nadstropju. Omenjena razstava je toliko bolj zanimiva za vse tiste, ki jih naCin restavriranja še posebej zanima, ob treh skrinjah in jedilni omari (na sliki) si namreč obiskovalci lahko ogledajo tudi nekaj skrinj, ki jih še ni dosegla restavratorska roka, tako da neizkušeno oko lahko že na zunaj prepozna razlike. (V. B.) Razstava je predstava LJUBLJANA - V Četrtek je bil rdeča nit letošnjega drugega Muzeoforuma, rednega sestanka slovenskih muzejev, ki ga orga- nizira Zveza muzejev Slovenije, projektni model muzejske razstave. Na temo tehnologije muzejske razstave je predaval dr. Han Meeter iz Nizozemske, ki je sodeloval že pri veC kot 125 razstavnih projektih, predava pa tudi na tečajih v Avstraliji, Indoneziji in Vietnamu. Spregovoril je o pripravah za postavitev muzejske razstave in o dejavnostih, ki jih izvajajo v posameznih fazah priprave. Na Muzeografu so predstavili tudi projekt V svetu lutk Muzeja novejše zgodovine iz Celja. To je poskus otroškega muzeja, ki je bil v Celju na ogled lani od 18. maja, svetovnega dneva muzejev, do sredine oktobra. Obiskalo ga je veC kot 14 tisoč gostov. Razstava, ki se trenutno nahaja na Ptujskem gradu, je gostovala tudi v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, v prihodnje pa jo nameravajo predstaviti še v Gorici. Na razstavi, ki so jo pripravljali skoraj dve leti, so predstavljeni eksponati iz zbirk lutkovnih gledališč iz Ljubljane in Maribora. Otroški muzej v svetu ni novost, saj so prvega ustanovili že konec prejšnjega stoletja, pri nas pa je ta oblika komuniciranja manj znana. Na razstavi so v izobraževalnem delu lutke prilagojene otrokovi višini, v doživljajskem delu razstave pa se malčki lahko igrajo, si ogledujejo lutke brez vodstva in jih doživljajo na sproščen način. V video sobi si obiskovalci lahko ogledajo posnetke lutkovnih igric, v lutkovni delavnici pa pod strokovnim vodstvom izdelajo lutko in jo, Ce želijo, uvrstijo na razstavo. Avtorji projekta V svetu lutk želijo, da bi se taki otroški muzeji razvili po vsej Sloveniji in da bi otrokom na tak način približali Cim veC tem, od živalskih do gozdarskih. (I. S.) Novo v muzejih LJUBLJANA - Popoldanska delavnica, ki je v Četrtek potekala v okviru Muzeofomma na Cekino-vem gradu oziroma v Muzeju novejše zgodovine, je bila zasnovana kot diskusija o projektih, ki nastajajo v naših muzejih. Delavnico je vodil gostujoči predavatelj dr. Han Meeter. 22. junija bo poteklo že 400 let, odkar so Turki pri Sisku doživeli velik poraz s krščansko vojsko. Letos na ta dan bo Narodni muzej Slovenije v svojem atriju odprl razstavo, ki bo poskušala ponazoriti potek bitke. Razstavo bo pospremil obsežen katalog, ki bo vseboval tudi prevod v angleščino. Prvotno naj bi bila razstava na Turjaku, vendar so se organizatorji zaradi težavnosti zavarovanja dragocenosti predmetov premislili. Razstava, ki bo na ogled do oktobra, želi ljudem posredovati pomen te zmage za nas in celotno Srednjo Evropo. Vendar pa Meeter meni, da razstava nikoli ne uspe, Ce je namenjena celotni populaciji. Vedno mora imeti ciljno skupino, kajti na vsako razstavo prihaja le določen tip obiskovalcev. Zaenkrat izkušnje kažejo, da zgodovinske razstave obiskujejo bolj izobraženi ljudje, ki imajo o posameznih temah že veC znanja. Meeter je tudi predlagal, da bi, kot na Nizozemskem, v enem muzeju lahko naredili razstavo za odrasle in manjšo razstavo, prirejeno za otroško dojemanje. V prenovljenem Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani pripravljajo razstavo o življenju Slovencev od prve svetovne vojne pa vse do osamosvojitve. Predvidevajo, da ho projekt nastajal približno tri leta in postal stalna razstava tega muzeja. (L S.) Nagrajen tudi muzej Pivovarne Union LJUBLJANA - Red svetega Fortunata vsako leto podeli nagrado Maison de quahte (hiša kakovosti) določenim gostinskim, hotelirskim, v zadnjih letih pa tudi muzejskim hišam, ki se ponašajo s posebno kvaliteto. Red nadaljuje idejno dediščino Venantiusa Honoriusa Clementianusa Fortunatusa (555 - 600), ki je živel v Poitiersu, deloval kot škof in vodil redovniško skupnost. Glavni cilj in namen delovanja Reda sv. Fortunata je izboljšanje kakovosti življenja ljudi, zato med drugim skrbi tudi za razvoj umetniške ustvarjalnosti in si prizadeva za dvig kakovosti kulture prehranjevanja, Id vključuje tudi gastronomsko in vinsko kulturo. Deluje tudi kot posvetovalni elan Ekonomsko socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOB), o svojem delovanju pa poroča v reviji Das Gute, ki izhaja enkrat letno. Poleg tega izdaja tudi letopis s seznamom elanov in seznam vseh prejemnikov odhcij in priznanj. Red podeljuje vrsto priznanj, med njimi Recherche de la qualitd (posameznikom, ki imajo zasluge za delo za ljudi), La coupe d’ or pom les merites de Part (zlati kelih za umetniške ustvarjalce) in Maison de qualite (ustanovam in podjetjem, ki si prizadevajo ustvarjati in izboljšati Človekovo kulturo prehranjevanja). Letošnje srečanje s podelitvijo nagrade se je odvijalo v italijanskem mestecu Brixen od 29. aprila do 2. maja. Nagrade so prejele kar tri slovenske hiše - Pivovarski muzej v Ljubljani, Steklarska šola Rogaška slatina in Vinska klet gospoda Isteniča iz Stare vasi na Bizeljskem. Pivovarski muzej, odprt leta 1986, je nastal brez pomoči muzealske stroke, že tri leta po odprtju pa je dobil posebno priznanje Sveta Evrope (Conseil de T Emope) v okviru Prix Emopeen de Musde de 1’ Annče ( evropske nagrade za muzej leta), za zgledno ohranjanje kulturne dediščine Evrope. Maison de quahte je torej že drugo pomembno mednarodno priznanje, ki ga je Pivovarski muzej dobil v kratki dobi svojega obstoja. V obrazložitvi komisije za podehtev priznanj so med drugim zapisali, daje Pivovarski muzej model t. i. "živega muzeja“, kjer obiskovalec lahko poveže bogastva in modele dediščine s posameznimi oblikami sodobne pojavnosti. Vanda Straka Dijaki tržaške srednje šole Ivan Cankar so sodelovali na tretjem avropskem srečanju manjšinskih šol Evrošola, ki je bilo letos pri "izijski manjšini na Nizozemskem Otroški most Fotografije: pod naslovom koncentracija ob skupnem glasbenem nastopu; levo plesni nastop; spodaj trenutek sproščenosti ob zvokih kitare; spodaj levo sprevod ob otvoritvi EvroSole v Ljouwertu. Ljudje se lahko med seboj razumejo tudi Ce govorijo istega jezika, ažno je, da se med se-°°j poznajo." Gerhard Hammers je suhljat gospod srednjih let, njego-Va kratko pristrižena si-Va brada in očetovski nasmeh mu jemljeta izraz avtoritarnosti, ki bi jnoral biti značilen za !avnega oblastnika. , njkajo mu pipa, na-f°njač in copate, pa bi rr to idealen očka ali euek, ki pripoveduje vnučkom pravljice. Te prebivalci, enemu enajstih mest Frizije, dežele na severovzhodu Nizozemske. To deželo le malokdo pozna. Zanjo smo sicer morda slišali, ker vemo za krave frizij-ske pasme ali pa zato, ker nas frizijski jezdeci spominjajo na vojno. To pa je tudi vse, kar vemo o njej in sploh ne pomislimo, da je to dežela, v kateri živijo ljudje, ki imajo svoj jezik, svojo zgodovino, svojo kultu- Drachten bilo Pravljice običajno vse-bnjejo mnogo resnice, tako je tudi tokrat. Čeprav brez naslanjača, co-Pat in pipe, je župan Larnmers oče, ki posreduje svoj pogled na do-8aianja otrokom, ki so Prišli od daleč zato, da Se srečajo z drugimi dbjoki, združuje pa jih dejstvo, da eni in drugi Pripadajo narodu, ki je dprožen, da govorijo je-2lk, ki v njihovi sredini Počasi izginja. Smo v Drachtenu, •destu s kakimi 40 tisoč nekoč majhno in ljubko frizijsko mestece. Stelo je kakih 15, morda 20 tisoč prebivalcev, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom. Tako je bilo Se po drugi svetovni vojni. Nato je prišel »Philips«. Veliko, tem-nosivo poslopje brez oken, dolgo kakih sto metrov. Le na steni velik neonski napis z imenom tovarne. Tukaj proizvajajo brivske aparate. Ta tovarna je bila za Drahten injekcija gospo- darskega razvoja. V njej je zaposlenih kakih 3.000 delavcev. Ta tovarna je bila za Brachten tudi vir raznarodovanja. Velika rast mesta in podvojitev števila prebivalcev sta privedli do jezikovne standardizacije, tako da je nekdaj frizijsko mesto s časom postalo nizozemsko. O tem Lammers ne pripoveduje. Očitno mu je problem tuj, ne pomisli, da je to tudi njegov problem. Vse, kar je povezano s frizijskim jezikom, je stvar "folklore", nečesa, kar se v tistih krajih dogaja ob rednem življenju in ni nujno, da je del življenja. Tako smo tudi mi folklora. Tega neprijetnega občutka se človek ne more znebiti niti tu, v Friziji, kjer je frizijski jezik še kar zaščiten, vsaj v primerjavi z drugimi manjšinskimi jeziki v Evropi. In ta občutek nas spremlja skozi vsa dogajanja velike manifestacije Euro-skoalle - Evrošola, ki se tokrat odvija v Friziji. To je pravzaprav srečanje nekaj sto otrok, ki obiskujejo šole v manjšinskih jezikih v državah Evropske skupnosti. Tudi letošnja udeležba je velika. Po ozkih ulicah in ob kanalu v Ljouwertu - v nizozemščini Leeuwardenu -se vije dolg sprevod, kilometer ali morda več, pisanih barv in številnih zastav, ki jih zemljevid Evrope v glavnem (še) ne pozna. Otroci, ki govorijo manj poznane jezike, od škotske keltšči-ne do ladinščine, od slovenščine do bretonšči-ne, so tokrat že tretjič skupaj, da se med seboj spoznajo, da navežejo prve prijateljske stike, predvsem pa zato, da jim množica vrstnikov vlije nekaj samozavesti. Vsi izhajajo iz sredin, v katerih jih bremeni občutek utesnjenosti, majhnosti, morda nepomembnosti jezika, ki ga govorijo. Tukaj so v središču pozornosti. Ponosno, dokaj neskromno korakajo skozi Ljouwert, vihtijo zastave in prepevajo, veselo mahajo v pozdrav županu, ki jih pričaka pred županst- Bojan Brezigar vom in zberejo se na glavnem trgu, ki je danes njihov. Nič govorov, nič birokracije, samo razigrano veselje, vse do konca slovesnosti, ko tisoč balončkov mavričnih barv poleti proti nebu in se od njih odbijajo sončni žarki. Tudi vreme je bilo naklonjeno tej pisani množici. Evrošola je nastala pred petimi leti. Izmislili so si jo Bretonci, ki so hoteli na ta način proslaviti desetletnico svojih privatnih šol. Organizirali so jo v Brestu, pristanišču, v katerem bretonščina počasi izginja. Zastavili so si več ciljev: proslaviti obletnico svoje šole, opozoriti javno mnenje na obstoj manjšine, spodbuditi francoske politike, naj vendarle priznajo manjšinske šole in, končno, omogočati otrokom manjšin, da se med seboj spoznajo, da na osnovi gesla »v slogi je moč« pridobijo nekaj samozavesti, ker je pač vsakdo izmed njih v svoji sredini drugorazredni državljan. Evrošola je bila zamišljena kot enkratna pobuda, navdušenje pa je bilo tolikšno, da je postala tradicionalna. Tri leta kasneje so se otroci zbrali v Pwlhel-lyju v Walesu, letos pa v Friziji, vedno enako razigrano in veselo, če- dalje z večjim navdušenjem. Ce želi kdo vedeti, kaj je Evrošola, bi lahko odgovorili, da je troje; igra, kultura in prijateljstvo. Evrošola je igra, ker se otroci srečujejo in spoznavajo pri igri. To je lahko šport, vendar ne tekmovalni šport, kjer nastopajo drug proti drugemu, ampak oblike športa, ki združujejo. To je lahko ples, s poenostavljenimi ljudskimi plesi, ki jih otroci takoj asimilirajo. To je lahko tudi sama igra, od starih igric, s katerimi so babice krajšale čas otrokom pa vse do najsodobnejših elektronskih iger. Vse to je bilo na razpolago skoraj tisoč otrokom, ki so napolnili dve veliki športni hali in igrišča ob njih. Vse je bilo pripravljeno z veliko skrbnostjo ter s pozornostjo na osnovno dejstvo, da mora igra zabavati in združevati. Z utrujenih obrazov sta ob koncu teh iger sevala navdušenje in zadovoljstvo. Evrošola je kultura, ker otroci spoznavajo kulturo manjšine, ki jih gosti ter prinesejo v ta prostor del svoje kulture. Kaleidoskop glasbe, pesmi in plesov, pa tudi recitacij v jeziku, ki je ostalim tuj, združen v nekakšen »happen-ning«, kjer so otroci gle- dalci in protagonisti obenem, kjer podajajo svoje in sprejemajo tuje tako, da vse skupaj postaja iz ure v uro manj tuje, nekakšno skupno bogastvo vseh, ki tu sodelujejo. To je kultura, ki jo mladi ljudje prinašajo s seboj v srcu. Seveda, priučena je pod vodstvom vestnih in skrbnih učiteljev, vendar je njen prikaz tako otroško spontan, tako nevsiljiv, da z lahkoto ogreje tudi srca tistih, ki so jim besede nerazumljive. Evrošola je prijateljstvo. Naravnost neverjetno je, kako otrok sprejema in daje prijateljstvo svojemu vrstniku, kako ga nepoznavanje jezika pri tem prav nič ne ovira. Skrb, skoraj trepet pred »novim«, pred tem, kako se bo lahko sporazumeval, naenkrat izgine. Tudi komunikacija postane nekaj naravnega, skoraj avtomatičnega. Iz tega počasi nastane prijateljstvo. Ta prijateljstva so običajno kratkotrajna, so pa pomembna, ker z njimi otrok premosti pregrado, ki jo za vsakogar predstavlja nekomi-nukativnost. Komunicirati s tujim človekom v tujem okolju, na tujem domu - kajti smisel Evrošole je tudi v tem, da otroci bivajo po domovih, skupaj s svojimi vrstniki - je izkušnja, ki tudi dolgoročno obrodi sadove. Vse tri elemente so Frizijci združili v program Evrošole. Njihova glavna skrb je bila, da otrokom vse Evrope prikažejo svojo deželo in da svojim otrokom dokažejo, da je v Evropi še mnogo majhnih narodov in da so skupaj ti narodi številčno zelo močni; skratka, da v Evropi nekaj pomenijo. To jim je nedvomno uspelo. * * * Joop je mlad frizijski učitelj. Živi v Opeindu (Nizozemci so kraj prekrstili v De Pen), v skromni vrstni hišici z majhnim vrtičkom z ženo in tremi hčerkami. Stare so 3, 6 in 9 let. To je ena izmed družin, ki nudijo skromno, toda nadvse prisrčno gostoljubje otrokom in njihovim spremljevalcem. Spodaj dnevna soba s kuhinjo, v nadstropju dve ali tri majhne spalnice. Pred hišo skrbno urejen vrtiček. To je Frizija. Joop poučuje v državni šoli, majhnem poslopju ob glavni cesti, ki povezuje Drachten z Ljouvertom. Sola je dvojezična in frizijščino uporabljajo približno polovico vseh učnih ur. nedaleč od te šole je zasebna protestantska šola. Pred poslopjem je napis v frizijščini, dejansko pa se je ta šola še pred nekaj leti ponašala s tem, da v njej ne poučujejo »nepotrebne« frizijščine. Sedaj ji to ni dovoljeno, ker je vlada določila, da morajo frizijščino obvezno poučevati na vseh šolah v Friziji. Vendar naj to ne vznemirja: obvezna je ena učna ura tedensko, običajno pa učitelj to reši tako, da predvaja kaseto, ki jo frizijska televizija pripravi vsak teden v okviru šolskega programa. Pol ure pred televizorjem, nekaj minut za pripravo, nekaj minut za pospravljanje in frizijske lekcije je konec. »Tako pa se otroci jezika ne naučijo,« pravi Joop, ki seveda drugače pojmuje zavzetost za frizijski jezik. Vendar sedaj tudi tem šolam v majhnih vaseh preti nova nevarnost. Sole z manj kot 90 otroki naj bi združevali in tako so nekatere šole »na prepihu«. Z združevanjem je seveda intenzivni pouk frizijščine mnogo težji, še zlasti tam, kjer nekateri starši zaradi tega nergajo. Pred vasjo je dvojezični napis. Tudi napisi na ulicah so dvojezični, ponekod kar samo frizijski. Celo mesar ima dvojezični napis na mesnici. Ce pa se popelješ v pet kilometrov oddaljeni Drachten dvojezičnost nenadoma izgine. Nikjer ne opaziš, da je tu poleg nizozemskega v rabi še frizijski jezik. Časopisov v frizij-skem jeziku ni, vendar »Vi ste vedno najboljši« Sodelovanje slovenskih dijakov na EvroSoli je že tradicija. Prav tako je tradicija, da so naši dijaki med najbolje pripravljenimi in požanjejo veliko odobravanje. Tako je bilo tudi letos, ko so dijaki šentjakobske šole Ivan Cankar s svojim nastopom -spletom folklornih plesov in pevskim nastopom -navdušili druge udeležence in predvsem gostitelje. »Vi Slovenci ste vedno najboljši,« je pohvalno dejal ravnatelj valižanske šole iz Pwlhellyja, ki je bil pred dvema letoma organizator Evrošole. Četudi je bila vljudnostna, je dobro dela. Vse štiri dni je bilo mnogo živahnosti, mnogo družabnosti in mnogo spoznavanja novega sveta, s profesorji, ki so za tisti Cas spravih strogost v predal in postali predvsem starejši prijatelji. Pa tudi sicer so se tržaški dijaki dobro odrezali. Po začetni zaskrbljenosti o bivanju pri družinah je že drugi dan vse minilo in počutili so se kot doma, tako da seje ob slovesu utrnila marsikatera solza. Sicer pa se ni vse izčrpalo z izletom in družabnostjo. Mnogo je bilo novih spoznanj, mnogo zanimivih krajev in ob koncu Še bežen ogled Amsterdama z obvezno skupinsko sliko pred rojstno hišo Ane Frank, dekhce, ki je živela v Času, ko v Evropi za prijateljstvo ni bilo mnogo prostora. pak pol ure o Friziji in pol ure programa za šole: to, česar gledalci ne morejo videti na drugi programih. Inštitucije mirno delujejo in Fryske Akade-mi s svojimi 150 raziskovalci, delno zaposlenimi, delno pa pogodbeno vezani, je eden naj-večjih manjšinskih inštitutov v Evropi. Njena dejavnost je predvsem »uporabna«: priprava tistega, kar manjšina potrebuje, od slovarjev do zgodovinskih raziskav in učbenikov, delno pa je tudi usmerjena v skupne evropske programe manjšin. Vse to ne razburja večinskega naroda. Joop ve povedati, da so bili še pred manj kot dvajsetimi leti, ko je on obi- krajevni dnevnik skoraj vsak dan objavlja en članek v frizijščini. Radio v frizijskem jeziku pa uspešno deluje že vrsto let in nekaj let deluje tudi televizija. »Omrop Fryslan« oddaja eno uro tedensko. »Odločili smo se, da polovico časa, ki ga imamo na razpolago, namenimo šolam,« pojasni direktor televizijske postaje Marinus De Boer. Seveda, ura je malo in zato so se odločili, da se odpovejo »normalnim« informativnim oddajam. Nič poročil, nič o dogajanjih v svetu in na Nizozemskem, am- skoval šolo, na dnevnem redu žalitve, prepiri, skratka odnosi, ki so kazali na napetost in nestrpnost. »Danes tega ni več in tudi večinski narod sprejema prisotnost Frizijcev kot nekaj naravnega,« poudarja in nobenega razloga ni, da mu ne bi verjeli. Ce bi me torej kdo vprašal, kakšno je življenje v Friziji, bi lahko enostavno odgovoril, da je življenje normalno. Frizijci torej kljub neštetim problemom živijo brez vsakodnevne napetosti, ki je značilna za številne manjšine. Ce naj to razložim z osebno izkušnjo bom dejal, da sem med svojim prvim obiskom v Friziji - precej let je že tega - opazil pomazane dvojezične napise. Sedaj pomazanih tabel ni več. * * * Med novostmi, s katerimi se Frizijci radi pohvalijo, so tudi številne knjige. Prav pred kratkim so izdali novo otroško slikanico. Ne gre za izvirno pravljico, ampak za prevod. Knjižico De Bernebrege (Otroški most) so podarili vsem udeležencem Evrošole. Pravljica govori o dveh družinah, ki sta stanovali vsaka na enem bregu potoka in sta bili med seboj sprti. Otroka pa sta se čez potok pogovarjala in spoprijateljila ter prepričala starše, da so zgradili most. Ribe pod mostom pa so veselo plavale. Morda je Frizijcem uspelo to, česar mnogim drugim manjšinam ni uspelo: zgraditi most. Ne biti motilni dejavnik ampak sestavni del ravnovesja v svoji deželi. Uskladiti nujnost ločevanja od večinskega naroda s potrebo po vključevanju v družbe-no-gospodarsko življenje svoje dežele. In še bi lahko naštevali. Očitno so bili za to tudi dani pogoji, ki ne izvirajo samo iz manjšine, ampak v veliki meri prav iz večinskega naroda. Ugotovitev, da povsod ti pogoji niso dani, se kar sama vsiljuje. Iz nje izhaja druga ugotovitev, da bo namreč drugod mnogo težje zgraditi most. In seveda zaključek, da je Evropa samo ena, a da so razlike znotraj nje take, da so celo težko primerljive, kaj šele, da bi iz njih ustvarjali splošno veljavne modele. Ob tej ugotovitvi, s kančkom grenkobe, se Evrošola končuje. Končuje se s prisrčnim slovesom, z rokami dvignjenimi v pozdrav, ki še dolgo mahajo za odhajajočim avtobusom, tu pa tam tudi s solzo v očesu. In končno s prepričanjem, da je bil zgrajen nov most prijateljstva. Morda kratkotrajnega, morda nekultiviranega, a ki bo vendar zasedlo kotiček v srcu vsakega od tistih tisoč otrok, ki jim je Evrošola podarila tri dni skupnega življenja. » NOVICE FILOZOFIJA / SPREJEMANJE SEDANJIH IZZIVOV JE ŠE VEDNO OBREMENJENO S SENCAMI PRETEKLOSTI Genasys LJUBLJANA - Podjetje Aster bo v četrtek, 13. maja 1993 od 10. do 14. ure v prostorih poslovne stavbe Smelt (WTC) predstavilo nov izdelek na področju računalniških informacijskih sistemov za upravljanje s prostorskimi podatki. To je družina programskih orodij Genasys, ki so se v zadnjih letih prebili v svetovni vrh tovrstnih orodij. Družina orodij Genasys je vodilna med programsko opremo, ki se praviloma uporablja v UNIX delovnem okolju za izgradnjo geografskih informacijskih sistemov (GIS). Programski sklop orodij Genasys odlikujejo čisti in modemi koncepti, zasnovani na uporabi veljavnih svetovnih standardov na po- dročju grafike, operacijskega sistema ter komunikacijskih protokolov, kar tem orodjem zagotavlja visoko stopnjo prenosljivosti v svetu odprtih sistemov. Posebnosti programskega sklopa Genasys so tridimenzionalne grafične baze podatkov, tehnična dognanost in preprosta in prijazna uporabnost. Sistem omogoča izgradnjo neomejene baze za celotno zemeljsko površino v različnih lokalnih projekcijah, ki jih je mogoče zaradi sodobne zasnove notranje strukture grafične baze poljubno spreminjati med delovnim procesom. Povezuje se z različnimi relacijskimi bazami podatkov, v katerih uporabniki že zdaj hranijo svoje podatke, in jih navezuje na svoj grafični model georeferenci-ranih prostorskih podatkov. To pomeni, da vso obstoječo strojno opremo lahko vključimo v nov sistem. Orodja sestavljajo t. i. vektorski GIS (Gena-Map) s tridimenzionalno bazo georeferenciranih prostorskih podatkov, rastrski GIS (GenaCell) za modeliranje in analize tridimenzionalnih površin, translatorji podatkov (GenaRef) za prenos grafičnih podatkov iz drugih sistemov in v druge sisteme, vektorizacija skaniranih podatkov (GenaRa-ve) z možnostjo avtomatskega, polavtomatskega in ročnega načina dela, arhiviranje dokumentacije (GenaDoc) in paket uporabniških programov za gradbeništvo, geodezijo in hidrotehniko (GenaCi-vil), ki ga sestavljajo programi za načrtovanje cest, geodetske izmere, dodatno prostorsko modeliranje, hidrologija in hidravlični izračuni ter uporabniški vmesnik (Genius) za razvoj končnemu uporabniku prijaznega delovnega okolja. Programska orodja Genasys s svojo celovitostjo zelo presegajo okvire običajnih orodij GIS. (B. Z.) Cabibbo na čelu Papeške akademije znanosti MÜNCHEN- Nicola Cabibbo, italijanski fizik osnovnih delcev, je bil imenovan za predsednika vatikanske Papeške akademije znanosti, v kateri je zbranih kakih 80 znanstvenikov z vsega sveta. Akademija se ukvarja z organizacijo konferenc o etičnih problemih, kot so presajanje organov, izkoriščanje naravnih bogastev in celo kozmologija - s tem se že vmešavajo v božje zadeve. S sklepi takih razprav si potem pomagajo papeške strokovne službe. Cabibbo, profesor teoretične fizike na II. rimski univerzi, je bil nekdaj vodja Italijanskega inštituta za jedrsko fiziko; danes dela tudi v Evropskem laboratoriju za fiziko osnovnih delcev v Ženevi. Odkril je pojav mešanja tokov in kvarkov s šibko interakcijo. Za predsednika Papeške akademije znanosti s štiriletnim mandatom ga je neposredno imenoval papež Janez Pavel II. Akademija sama izbira svoje člane, članstvo pa ni omejeno le na katolike. Papeška akademija, ki je bila ponovno ustanovljena 1. 1976, se ima za naslednico Accademie dei lincei iz sedemnajstega stoletja, ki so jo večkrat razpustili in nato na novo ustanovili. Clan te Akademije je bil tudi Galileo Galilei. Tudi posvetna Italijanska nacionalna akademija znanosti si lasti isto poreklo. (G. V.) Černobilska mleta MOSKVA - Kljub nasprotovanju svojega svetovalca za okolje Alekseja Jablokova namerava ruska vlada do leta 2010 pognati še najmanj 30 jedrskih reaktorjev, od katerih jih bo kar nekaj černobilskega tipa. Zaradi pičle proizvodnje in vedno večje porabe v na novo privatizirani industriji vlada v Rusiji silno pomanjkanje električne energije. Osemindvajset jedrskih reaktorjev proizvede zdaj 12 odstotkov vse energije. Minister za atomsko energijo je izjavil, da bodo dokončali vrsto reaktorjev, kjer so bila dela zaradi finančne stiske zaustavljena, zgradili pa jih bodo Se več, in to povsem novih. Jelcinova vlada je načrte odobrila že januarja letos. Najmanj sedem, morda celo deset bo 1000-megavatnih tipa WER in bodo hlajeni z vodo pod pritiskom. Reaktorji bodo enaki, kot že delujejo v Balakovu ob Volgi in v katerih je bilo že kar nekaj nesreč. Ob ukrajinski meji bodo dokončali 1000-megavatni RBMK, podoben černobilskemu, le da so zanj na novo načrtali varnostne sisteme. Najmanj devet reaktorjev bo 500-do 600-megavatnih, »inherentno varnih« in podobne konstrukcije, kot so tisti na podmornicah, kar pa je vojaška skrivnost. Vsaj eden od podmor-niških tipov je grafitno-plinski RBMK kot v Černobilu. Aleksej Jablonov, vladni svetovalec za okolje, je temu ostro ugovarjal in svetoval gradnjo trikrat bolj ekonomičnih plinsko-turbinskih elektrarn, ki bi bile povrhu zgrajene v pol krajšem času, z njimi pa bi lahko povsem nadomestili sedanje jedrske načrte. Odločitev se je prevesila v prid atomom zaradi pritiskov (precej brezposelnih) vojaških jedrskih strokovnjakov, še bolj pa zaradi trdne valute, ki jo lahko Rusi iztržijo za svojo nafto in naravni plin. Pred svojo odločitvijo se Rusi niso posvetovali z Mednarodno komisijo za atomsko enegrijo. (M. E.) Nemčija kot središče Evrope, toda nikoli več samo v imenu svoje lastne zgodovine Doslej je bila Nemčija nosilka nekakšnega »nevtralnega nacionalizma«, kot pravi zgodovinar Fest, zdaj pa bo lahko postala »neposredni tvorec stikov, kakršni bodo potrebni v stoletju, ki je pred nami« Vloga Nemčije v Evropi se čedalje bolj oblikuje kot »osrednja« na tej naši celini; njene perspektive so predmet števih nih preučevanj, pri čemer pa zadnje čase izstopa filozof in zgodovinar Ernst Nolte, ki med drugim opozarja, da Nemčiji ne gre za to, da bi igrala nekakšno »vodilno«, marveč bolj »pomembno« vlogo; konec koncev za to, ker ima na voljo velik gospodarski potencial in ima možnosti, da svoj razvoj uskladi z evropskim. Vprašanje, ki si ga v bistvu zastavlja Nolte, pa je ' preprosto tole: ali bo Nemčija kos tej prihodnji »evropski« nalogi ali pa jo bo Se dolgo (če ne celo za zmeraj) zaviral spomin na nacizem in na to, da je povzročila drugo svetovno vojno? Bo Nemčija predvsem »moralno« kos tej svoji prihodnji evropski nalogi? Nolte pa je odkrit; pravi namreč, da ne gre zgolj za hitlerizem in tretji Reich, marveč tudi za vso nemško zgodovino, predvsem pa tisto v drugi polovici preteklega stoletja, ko je Nemčija že izražala hegemonistične težnje. Skratka, pri Nemčiji je treba še kako upoštevati »kontinuiteto«, ki je označevala njeno politiko. Nekateri sociologi trdijo, da je Nolte nekakšen »Bismarckov prerok kon- Mmo Kocjan tinuitete«. Zgodovinar priznava grozote in civilizacijske zločine nacizma, obenem pa si postavlja vprašanje, kako združiti te zločine z nemško politiko pred drugo, pa tudi pred prvo svetovno vojno, z družbenimi prvinami, ki se nam odpirajo v naslednjem stoletju. Nolte si prizadeva tolmačiti nacizem predvsem kot zlo, ki pa je prizadelo tudi druge svetovne predele. Dejstvo je namreč, pojasnjuje, da so Se pred nemškimi koncentracijskimi taborišči obstajala druga, med njimi pa so najbolj zasloveli sovjetski »gulagi«, slej ko prej pa so bila taborišča tudi drugod. Ko je leta 1986 v znanem intervjuju za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung razlagal svojo tezo o »splošni krivdi« in razkrival, da so se kruti zločini dogajali tudi drugje, je kajpak naletel pri številnih zgodovinarjih in sociologih na .odpor; nekateri so celo menili, da »izziva«. . Nolte pa sodi, da so »totalitarizmi različni v odtenkih, enaki pa po vsebini«; njegov glavni problem pa je »prehod« v današnjost in vprašanje, kako naj Nemčija sprejme sedanje izzive, ko pa jo objektivno še zmeraj obremenjujejo sence pre- teklosti. Ta obremenitev pa je toliko težja, ker se prav zdaj v Nemčiji spet pojavljajo ksenofobi, na-ziskini in drugi tokovi, ki sejejo mržnjo in sovraštvo do bližnjega; res pa je, da nekateri izmed sedanjih pojavov nimajo kaj opraviti z nemško zgodovino oziroma z njeno »kontinuiteto«, čes da so predvsem posledica izredno slabih materialnih razmer, v katerih živi dobršen prebivalstva. Da bi to dokončno razčistili, se je Nolte odločil za »pike na i« v nekaterih intervjujih, ki jih je imel te dni v Evropi; za italijansko založbo Laterza v Bariju pa je celo napisal tanjšo knjigo pod naslovom Nemško vprašanje. Uredil jo je Alberto Krdi. V njej nemški zgodovinar in filozof poudarja nekatera stališča, ki so »vzvodi« v razmišljanjih, kakšna naj bo sedanja Nemčija v novih, evropskih razmerah. Res so nekateri deli nemške zgodovine bolj temni kakor svetli, res pa je tudi, da »Nemčija ni bila zmeraj glavno zlo.« Pri tem, kako naj se zdaj obnaša Nemčija v Evropi, je predvsem bistveno, da ne nastopa v »imenu svoje zgodovine«, marveč kot sodobna in neodvisna država, za- interesirana za neodvisnost drugih, prav tako kot je sama ponosna na svojo suverenost. Poleg tega pa naj bi Nemčija nastopala kot »osrednja sila« (to je poglavitno Nol-tejevo stališče), torej ne več kot velika sila ali pa nepomembna država; biti sodobna država pomeni predvsem navezovati nesebične stike z drugimi in skrbeti, da bi bili v obojestransko korist. Nemčija bo morala razvijati svojo vlogo ne kot »sila«, marveč kot »dinamičen« mednarodni dejavnik, ki bo v imenu zdajšnjih civilizacijskih prvin znal varovati ne le svojo neodvisnost, pač pa tudi »etnične in druge razlike«, poudarja Nolte. Zgodovinarja imajo sicer za »liberalnega konservativca«, v bistvu za osebnost, ki »dobro pozna nemško zgodovino in njene niti, se zaveda napak, ki jih je Nemčija storila v nedavni preteklosti in se ogreva za to, da bi se jih v svoji prihodnji politiki dosledno znebila«. Skratka, Nemčija naj bi se zdaj uveljavila v evropski politiki kot liberalni dejavnik, ki naj bo »samokritičen do lastne preteklosti«, obenem pa »konstruktiven do prihodnosti«. Tako imenovana »politična sila« Nemčije naj bo v prihodnje sicer v skladu z njenimi gospodarskimi sposo, toda obrnjena ne več samo v lastno korist, temveč v korist celotnega okolja (evropskega), v katerem bo živela. Le tako se bo Nemčija uspešno vživela »v Evropo različnih in majhnih domovin«, v njej pa tudi igrala vidno vlogo- Slo naj bi za »hegemonizem brez nadvlade«; s tem bomo začeli tudi dejavno uresničevati »mul-tikulturalizem«, ki naj postane gorivo novih evropskih stikov, zasnovanih ne le na strpnosti, marveč tudi na zavesti, da bo napredek toliko bolj vreden, kolikor bolj bo skupen. Nemčija bo imela dragocene možnosti, da to pokaže in se izkaže; v zvezi s evropskim Vzhodom ima veliko prednost, da bo ekonomsko lahko najbolj pomagala, saj so drugi šibkejši ali pa oklevajo. Doslej (to je do razpada blokov) je bila Nemčija nosilka nekakšnega »nevtralnega nacionalizma«, kakor pravi zgodovinar Fest, zdaj pa bo lahko postala »neposredni tvorec stikov, kakršni bodo potrebni v stoletju, ki je pred nami«. Skratka, pomisleki, ki prežemajo Nolteja, bodo ne glede na njihovo določeno »kontinuiteto« toliko hitreje izkoreninjeni Ernst Nolte (Foto: ANSA) ali vsaj odpravljeni, kolikor bolj se bo znala Nemčija vživeti v zdajšnje evropske razmere, ki zagotovo niso podobne prejšnjim, in razumeti, da igrati »vodilno« vlogo, ne pomeni več »vladati nad drugimi«, kakor je bilo v preteklosti, marveč »upravljati skupaj z drugimi«. RADIESTEZIJA / ELEKTRONSKE NAPRAVE SPROŠČAJO ZDRAVJU ŠKODLJIVA SEVANJA Za dolgotrajno delo z računalnikom niso primerna volnena oblačila Kako lahko zmanjšamo ali celo odpravimo nevarna sevanja? Tomaž Kristan 2e dalj časa je znano, da vsi elektronski aparati in tudi računalniki sproščajo ob delovanju zdravju škodljiva sevanja (elektromagnetna valovanja), ki so ob dolgotrajnem delu z njimi lahko tudi škodljiva za zdravje. Na žalost ni merilcev takih sevanj, zato se moramo zanesti le na pomoč in merjenja preverjenih in usposobljenih radiestezistov, ki imajo pač spo- sobnosti, da ta sevanja zaznajo. Količina sevanja, ki se sprošča ob delovanju računalnika, sicer sama po sebi ni tako velika, ven- dar pa je ob dolgotrajnem delu in ob nepravilni opremi v prostoru lahko zdravju škodljiva. S pojavom barvnih monitorjev se je količina sevanja približno podeseterila. Zastavlja se torej vprašanje, kako lahko ta sevanja zmanjšamo ali celo popolnoma odpravimo. Sevanja sicer zelo težko preprečimo, lahko pa jih takoj »ujamemo« in »oddajamo« v vesolje. To lahko naredimo z uporabo zaščitnih sredstev proti sevanju, ki jih imenujemo RAM. Tudi na našem tržišču dobimo taka sredstva v obliki piramid, spiral in podobnega. Priporočam pa, da se pred nakupom in uporabo dobro seznanite ali posvetujete z radiestezistom, ki bo strokovno izbral najboljše sredstvo in ga tudi postavil na pravilno mesto. Nestrokovna izbira, namestitev ali nepreverjeni RAM lahko včasih naredijo več škode kot koristi. Namen tega članka je, podati nekaj splošnih nasvetov, kako tudi sami lahko izboljšamo delovne in bivalne prostore tako v službi kot doma. Proizvajalci hardwar-ske opreme za zdaj še ne razmišljajo o zaščiti računalnika, vendar jih bo konkurenca na tržišču, upajmo, kmalu prisilila k temu. Obstaja namreč posebna jeklena pločevina določene debeline, ki popolnoma preprečuje preboj sevanja. Vgradnja take pločevine bi bila mogoča, vendar bi pogojevala drugačno izvedbo ohišij in drugačno zunanjo obliko. Obstoj take pločevine je v svetu sicer Se malo znan in se trenutno uporablja predvsem v vojaške namene (npr. za zaščito podmornic). Računalniške prostore lahko bistveno »ozdravimo« že, če odstranimo predmete, ki akrunuhrajo sevanja in jih nato oddajajo v prostor. V računalniške prostore (tudi stanovanjske) ne sodijo rastline z mesnatimi listi, kot so npr. fikusi, filodendroni, monstere, taščini jeziki, drevesa življenja in Se nekatere. Tam, kjer te rastline dobro uspevajo, je zelo slabo okolje za človeka. V računalniške prostore tudi ne sodijo slike s steklom, ogledala, posebej pa jih ne smemo postaviti nasproti oken (velja tudi za stanovanja). V take prostore tudi ne sodijo svetleči se predmeti iz medenine, kroma, niklja in podobno. Poznamo tudi »prijazne« rastline in predmete, ki čistijo prostore, kot so npr. minerali, sveče, oljčna drevesca, enovejne praproti in druge, ki jih imamo lahko v stanovanjih, teže pa bi jih razporedili v delovne prostore. Ob dolgotrajnem delu z računalnikom ne priporočamo volnenih oblačil, temveč delovne halje iz bombaža ali lana. Ta članek morate vzeti seveda zelo razumsko, zato »brez panike«, kot bi rekel Svejk. Ge boste vsaj delno upoštevali moje nasvete, si boste lahko sami izboljšali okolje. Za večje »posege« pa predlagam pogovor s preverjenim radiestezistom. GERONTOLOGIJA Starostniki in bolečine Meta Pentek Pri Starejšem človeku se bolečina kot alarmni znak za neko bolezen pojavi pozneje kot pri mlajšem. Raziskovalci so ugotovili, da je bolečinski prag pri starejšem bolniku višji. To pomeni, da je potrebno več bolečinskih sporočil iz bolnega organa ali pa morajo biti ta sporočila močnejša. Ko starostnik bolečino zazna, mora biti nanjo pozoren. Pomembno si je odgovoriti na nekaj poglavitnih vprašanj: kje je mesto bolečine največje, ali se bolečina širi in kam, kdaj se pojavi ter kakšen je njen značaj. Nekatere bolečine se pojavljajo pogosteje, druge redkeje. Zelo pogoste so bolečine v hrbtenici, v nogah in stopalih. S starostjo se namreč spremenijo diski, ki ležijo med vretenci in delujejo pri gibanju kot amortizerji. Postanejo tanjši in manj elastični, svoje naloge ne opravljajo več zadovoljivo, vretenca se posedejo, pri tem pa rado pride do pritiska na živce, ki izhajajo iz hrbtenice, in bolečina je tu. Različne oblike fizioterapije in zdravljenje s tabletkami in mazili te bolečine lahko precej omilijo. Bolečine v nogah, predvsem stopalih, pogosto nastanejo zaradi degenerativnih sprememb v sklepih (obraba sklepnih površin), motenj prekrvavitve nog (slabši pritok pomeni motnjo v arterijskem ožilju, slabši odtok pa motnjo v venskem ožilju) ter napetosti v mišicah. Zdraviti je treba osnovni vzrok, s čimer je mogoče doseči izboljšanje. Posebno znamenje pa je pri starostniku glavobol. Ce ga je imel pacient že od nekdaj, ne pomeni nič alarmantnega. Ce pa se pojavi na novo, to praktično vedno napoveduje neko bolezen. Najpogosteje gre za zvišan krvni pritisk; ko ga z raznimi zdravili ukrotimo, izgine tudi glavobol. Poleg tega glavobol lahko napoveduje tudi različne motnje v prekrvavitvi ob zožitvah ali zaporah večjih ali manjših žil v glavi. Takrat se ob glavobolu pojavijo še drugi znaki, ki kažejo na izpad v delovanju dela možganov. Ob novo nastalem glavobolu naj starostnik le poišče pomoč zdravnika. Bolečina v trebuhu je ponavadi posledica neprimerne prehrane in motenj pri odvajanju. Poleg teh težav pa se lahko razvijejo se razna akutna obolenja, kot so vnetja žolčnih poti, slepiča ali pa popolna zapora v odvajanju blata (ileus). Ce je stanje iz ure v uro slabše in se pojavljajo vedno novi znaki, je potrebno poiskati zdravnika. Bolečine v prsnem košu so pogoste zaradi vnetno degenerativnih obolenj v kostno mišičnih strukturah (že opisane spremembe na hrbtenici, zakoščevanje elastičnih hrustančnih struktur reber), medtem ko redkeje povzročajo bolečine bolezni dihal in srca. Vsi najprej pomislimo na bolečino zaradi infarkta srca; ta je pri starejših pogosto manj izrazita in drugačna kot pri mladih. J MINISTROVA POHVALA m Enosmerna pot do pekla ><•6 je v Jeffersonovih I oesedah, da ima V—Ivsako ljudstvo takšno oblast, kakršno si zasluži, vsaj kanček resnice, kaj potem reci o ljudstvu BiH? Ali pa so nemara bliže resnici besede, da si vsako ljudstvo zasluži boljšo oblast od tiste, ki jo ima? Ce je tako, si bosansko ljudstvo zares zasluži veliko boljšo oblast. Kako namreč grajati ljudstvo zaradi tistega, kar poCne njegova oblast, Ce to ljudstvo nima priložnosti, da bi svojo napako popravilo? Za prvo, ki se mu je na samem začetku vojne po-rmdila, so ga takoj prikrajšali. Tragedije v Bosni ne more biti konec, Ce ne odpravimo samih vzrokov. Kljub velikanski razliki med krivdo tistih, ki so agresijo zaceli in ki so zdaj storilci zločinov, in tistimi, ki so politično odgovorni za to, kar se dogaja, vojne brez političnih sprememb ni moC ustaviti. A do političnih sprememb, vsaj tistih, ki jih Bosna potrebuje, v vojnih razmerah ne more Priti. To je bosanski cir-culus viciosus. To je tisti razlog, zaradi katerega se Zahodu kljub vsem pritiskom na Srbe ne posreči Ustaviti prelivanja krvi; iz taistega razloga pa si Zahod tudi ne upa od druge strani zahtevati resnih političnih spre- memb, kajti v vojnih razmerah zanje nihče ne more jamčiti. Izhod je potemtakem iskati v rešitvi, ki sintetično, hkratno pripravlja politične spremembe in polagoma gasi spopade. Po vsem sodec bi takšna rešitev utegnila biti slovenski predlog o vzpostavitvi velike varnostne cone v srednji Bosni, raztezajoči se od Tuzle do Sarajeva. Predlog so prvič predstavili na ljubljanski konferenci o vojni na Balkanu. Sam slovenski obrambni minister Janez Janša je pojasnil, da predlog nima samo humanitarnega in vojaškega namena, temveč je predvsem politične narave. Po vsem tem sodec bi to mogel biti tudi ključ za rešitev dilem, s katerimi se ubadajo vsi zahodni zavezniki. Brez jasnih političnih ciljev resne vojaške intervencije ne more biti. NaCelni humanistični razlogi (etnično Čiščenje, koncentracijska taborišča, holokavst,, množična posiljevanja, vojni zločini vseh vrst itd.) niso dovolj, da bi zahodne sile v soteskah Balkana žrtvovale lastne fante. Ce odmislimo etično stran vprašanja, ima morebitno soočenje z bosanskimi Srbi tudi svojo ceno. In sicer predvsem politično. S tem morajo računati vsi, a najbolj bosanska oblast. Od tega, v kakšni meri je ta oblast pripravljena na politično umikanje pred Zahodom in celo na popolno odpoved svojim prvotnim političnim ciljem, je torej odvisno, kdaj se bo NATO izkrcal v Neumu, kdaj bodo Srbi privolili v mir in koliko nedolžnih civilnih žrtev bo še terjala ta nesmiselna - vojna iz trme. Denarna cena sploh ni bistvena, Četudi imamo opraviti z Zahodom. Ce-ho so davčni zavezanci tako ah tako že prej plačali. Vojaška sredstva je treba tako ali drugače porabiti. Zdaj je samo vprašanje, ali bo Zahod odkrito postavil svoje politične pogoje oziroma ali bo bosansko oblast še vedno imel za legalno, in to ne glede na stopnjo njene legitimnosti. Toda po zadnjih spopadih med Muslimani in Hrvati v srednji Bosni in severni Hercegovini, še zlasti pa zaradi besedila sporazuma, ki sta ga podpisala Izetbegovic in Soban, je obstoječa zasnova nacionalpolitiCne oblasti izgubila še poslednje sledi svoje legitimnosti. Ce sta namreč gospoda Izetbegovic in Boban ta dogovor podpisala kot enakopravna partnerja, potem je možen en sam sklep: ah je Boban s tem povišan v šefa neke države, ali pa je Izetbegovic degradiran v šefa neke paradržavne tvorbe. V BiH je edina še legitimna sila - celo ob domnevi, da je ves zakoniti sistem razpadel, a prav zaradi takšne domneve toliko legitimnejša - armada BiH, ki je nastala kot spontana, pozneje pa tudi organizirana in formalizirana oblika odpora ljudstva BiH. Ta armada je izraz naravne Človekove pravice do samoobrambe, pravice, katere legitimnosti ni moC zanikati z nikakršnim pra- »Tič« Dzemal Sokolovič vnim sredstvom. Armada je povrh, in morda samo še ona, večnacionalna, to pa v trenutnih bosanskih razmerah pomeni trinaci-onalna, in prav zato ima posebno politično razsežnost. Sicer pa so vse oblike spontanega ljudskega odpora proti vsakršnemu nasilju in agresiji, vključno z enonacional-nimi, legitimne. HVO je legitimen v tolikšni meri, v kolikšni je nastal kot spontan izraz samoo- brambe hrvaškega in muslimanskega naroda. Morda je samo za sodelovanje Srbov v armadi BiH mo-goCe reci, da etično vec velja od drugih in da je potemtakem tudi na višji stopnji legitimnosti. Ce so bili kaki politi-Cno-pravni predsodki doslej morda res razlog, da Zahod, predvsem pa ZDA, niso hoteli intervenirati, potem takšnih zadržkov zdaj dokončno ni vec. Zdaj je mogoCe rešiti samo eno - ljudstvo. Zdaj je menda jasno, da ljudstvo ogrožajo vse tri strani. Zategadelj je vključitev mednarodnih sil nujnejše, a tudi politično bolj upravičeno. Ce bo bosanska oblast z dosedanjim tempom doumevala, kdo vse je sovražnik ljudstva - ljudstva kmalu ne bo vec. Kljub katastrofi, ki je doletela BiH, predvsem pa muslimanski narod, se obstoječa oblast ni loti- He,bomba" Buš pukla di ne buš «'G? la nobenih političnih sprememb. Ce ne upoštevamo tistih, ki so tik pred vojno ali na samem njenem začetku strahopetno zapustili svoje položaje in funkcije, ni nihče dal niti ostavke. To najbolje govori o tem, kakšna je vest akterjev te zasnove oblasti. Niti niso nikogar zamenjali, samo nekemu visokemu funkcionarju so določili - tutorja. Toda funkcionar se ni dal in je še danes na položaju, slovi pa tudi po dveh domiselnih idejah, ki ju je zaupal na tiskovnih konferencah. Prva je tista o postavitvi tovarne stekla v Sarajevu, kajti možak je videl, da so mu v pisarni popokale šipe, a druga je njegovo sklepanje, da se Četniki ne nameravajo vrniti, ker so iz sarajevskih tovarn odpeljali v Srbijo vse stroje. Kako zelo so razhod, spopad in dogovor med Hrvati in Muslimani oslabili legitimnost bosanske oblasti, kaže tudi primer Boža RajiCa, obrambnega ministra sarajevske bosanske vlade, ki ima sedež v Mostarju, glavnem mestu Herceg-Bosne. Z ukazom, za katerega v resnici sploh ni bil pooblaščen, je namreč od Mladica in Haliloviča zahteval, naj svoje enote umakneta v svoji provinci - s tem se ni pokazal samo simpatično smešnega, temveč je tudi razkril, ka- ko zelo je državotvorni element vsajen v mentaliteto hrvaškega naroda, a hkrati se je izdal, da se že ima za bosanskega politika. HoCeš, noCeš je spominjal na Stipeta Mesiča, ki se je tako močno trudil, da bi postal jugoslovanski predsednik, vendar mu tega niso dovolili tisti, ki so prisegali na Jugoslavijo. Bqsanske oblasti bi morale pokazati veC posluha za državotvorne pretenzije Hrvatov. V nasprotnem primeru bi utegnila tudi Bosno doleteti usoda Jugoslavije. Mednarodna intervencija bi morala torej biti bolj politična kot vojaška. Na ozemlju varnostne cone mora svet pokazati, da je skupno, demokratsko življenje v Bosni možno. Mednarodna skupnost je doslej ponujala rešitve, ki so bolj ali manj ustrezale sprtim stranem. Zdaj pa so dozoreli pogoji, da mednarodna skupnost ponudi rešitve, ki ne bodo ustrezale nobeni strani. To je edina rešitev, ki bi jo vsi sprejeli. V Bosni, kakršna že je, ni najpomembnejše, koliko kaj komu ustreza, temveč je pomembno to, v kakšni meri je kaj za druge nesprejemljivo. Ce Evropa'' vidi rešitev v ljudstvu, potem je edina rešitev za ljudstvo tista, ki ni sprejemljiva niti za eno etnično skupnost. PROCESI Študijsko o begunstvu Tyf-o smo se pred le-1^ tom in pol ob za-V.Cetku vojne na Hrvaškem srečali s pojavom beguncev, smo na vseh ravneh zaceli odkrivati in reševati ta problem skoraj nepripravljeni. Različne vladne, nevladne in mednarodne organizacije so začele delovati in sodelovati pri organiziranju življenja beguncev vsaka po svojih moCeh. Mnoge tudi brez poprejšnjih izkušenj: intuitivno, brez jasno izoblikovane strategije. Večina organizacij ni bila koordinirana, saj so se stvari odvijale hitro in ni bilo dovolj Časa niti za reflekti-ranje lastnega dela, kaj šele za izobraževanje, povezovanja... Druge razloge za manjšo pozornost do pojava beguncev lahko razložimo s prepričanjem, da gre za začetne težave, podobne poporodnim težavam nove države, z naraščajočo ksenofobiCnostjo. Zato poglejmo, kaj delajo drugod! Ko so 1982 v Angliji pri Univerzi v Oxfordu ustanovili študijski program o begunstvu Refugee Studies Pro-grammee - RSP, je bilo največ beguncev v svetu koncentriranih v Aziji in Centralni Ameriki. Skupno uradno število beguncev je bilo takrat 10 milijonov in en milijon interno razseljenih oseb (prisilnih migrantov znotraj države). Takrat so pri RSP zaceli s triletnim raziskovalnim projektom, ki ga je podprla angleška vlada. RSP je zago- varjal, da bi moral biti Človekoljuben režim odgovoren donatorjem in beguncem. To pa je mogoče doseči s spremljanjem celotnega procesa begunske problematike z raziskavami, ki jih izvedejo raziskovalci zunaj sistema. K razširitvi dejavnosti RSP je prispevalo tudi intenzivno povečanje RSP je eden redkih študijskih programov na svetu, ki je multidi-sciplinarno usmerjen na problematiko beguncev in prisilne migracije in opravlja pomembno posredniško in svetovalno vlogo. Njihov program sestavljajo raziskave, študijski programi, sodelovanje z izobraževalnimi usta- ________RR__________ je zbrana ustrezna literatura. Njihova publika-cijska dejavnost zajema književne, periodične in revialne izdaje. Dejavnosti RSP ni mogoCe opisati v enem članku, zato se bom omejil le na nekatere poudarke. državah, so vedno preizkušnja za globalno svetovno politiko in njene deklarirane vrednote. Ko se srečajo z begunci, vlade nikoli niso pripravljene nanje. Ponavadi jih sprejmejo najprej lokalne skupnosti in posamezniki. Nevladne organizacije, ki se ponavadi oblikujejo kmalu po prebegu, zastopajo begunce števila beguncev v svetu (17 milijonov). Samo v tridesetih državah je število interno razseljenih oseb ocenjeno na 23 milijonov. novami, raziskave, konference, seminarji in delavnice. Zelo pomemben del njihovega programa je tudi dokumentacijski center, kjer Begunci, ki so zbežali Cez meje svoje domovine ali so interno razseljeni in živijo v begunskih centrih ali so razpršeni v revnih ali bogatih in izvajajo pritisk na vladne in mednarodne organizacije. Državljani gostujoče države ponavadi slabo sprejmejo begunce, saj jih vidijo kot grožnjo za svoj socialni in gospodarski standard. Delo z begunci ostaja še precej paternalisticno. Mednarodna skupnost vidi begunce kot pasivne žrtve in redko upošteva njihove potrebe in Zelje. Raziskave pa so pokazale, da begunci ne trpijo vedno zaradi sindroma odvisnosti. »Vsiljevanje pomoči« - ki je tudi naslov zadnje knjige direktorice RSP -je pogosto praksa pomoči mednarodne ali gostujoče skupnosti, ki na različne načine pogojuje pomoC in samih beguncev ne vključuje v reševanje njihovih problemov. Veliko pa je uspešnih primerov sodelovanja beguncev pri razvijanju gospodarstva gostujoče države, predvsem pri reševanju lastnih potreb -kuhanje, pranje, čiščenje, opremljanje bivalnih prostorov, samopomoč itd. V teh primerih ne gre le za zmanjšanje stroškov, namenjenih za begunce. Pomembnejše je vključevanje beguncev v reševanje lastnih potreb, kar vsekakor prispeva k občutku neodvisnosti in samozavesti. Hkrati jih sodelovanje pri reševanju svojih težav pripravlja na aktivno vlogo v skupnosti, v katero se bodo v prihodnosti vključili ali vrpili. Svet se spopada s krizami, kjer prisilne migracije niso veC oddaljen problem. Število beguncev je večje kot kadarkoli po drugi svetovni vojni. Razpadla Jugoslavija je generirala še dva milijona beguncev. Enak proces poteka tudi v nekdanji Sovjetski zvezi. Vprašanje je, kaj ukreniti, ko bo gospodarski in politični kolaps pahnil narode v kaos? Kakšne institucionalne procese bi morali sprožiti, da bi se spet vzpostavila civilna družba? S takšnimi vprašanji se ukvarjajo v Oxfordu pri RSP. Na zadnjem seminarju - Sprejemanje in pomoC iskalcem zavetišča v Evropi - so dodali tudi temo Reagiranje na konflikt v nekdanji Jugoslaviji. Veliko udeležencev je prišlo iz Slovenije. Na seminarju so govorili tudi o nacionalizmu, ksenofobiji in napetostih med narodi v Evropi, sprejemnih centrih kot totalni instituciji, prilagoditvi ali getoizi-ranju itd. Pojavilo 6e je le nekaj zapletov pri sporazumevanju med udeleženci iz nekdanje Jugoslavije, kar je za akademsko-ra-ziskovalno in informacijsko mrežo in razvoj žalostno, a simptomatično. Sicer pa sta se podiplomski študentki iz Slovenije ze vključili v redne študijske programe RSP. Pred kratkim pa sta bili v Ljubljani direktorica RSP dr. Barbara Harrell-Bond in gostujoča raziskovalka RSP Susan Elliott. Prišli sta na povabilo ministrstva za šolstvo in šport in urada za begunce. Obiskali sta vse organizacije, ki se ukvarjajo z begunci, med drugimi tudi društvo za preventivno in prostovoljno delo oziroma njihov projekt Mreže za begunce. MAJ 1968 m Četrt stoletja pozneje Mario Kopič "Gibanje" v letu 1968 so sprožili najrazličnejši dogodki na različnih ravneh in v različnih delih sveta, a tudi povodi so bili v različnih okoljih drugačni. No, pri vsem tem je pomembno to, kar se je v tem "gibanju" pravzaprav "premaknilo". Zato kaže razlikovati med tistim, kar je to gibanje nosilo in tistimi, kJ so ga nosili. Pri večini Študentov je spregovoril duh vedno nezadovoljne mladosti (ne zgolj v biološkem pomenu besede). To Nezadovoljstvo ni bilo nie negativnega oziroma ni bilo zgolj gola negacija. Izraza svobo-do/clovecnost v človeku, iSCoCo poti pravega in pravičnega, sebe dostojnega in sebi primernega Življenja. Tega duha ni moC slepiti z alternativo "staro" ali "novo". V tem primeru pravzaprav ni Slo za iskanje "nove" družbe kot nasprotja "stare", na primer "potrošniške družbe". Ni slo za iskanje "nove" države kot nasprotja "stare", na videz legitimne totalitarne države. Ni Slo za kako "novo" religijo kot nasprotja "stare", s konfesionalnostjo omejene religije... To Nezadovoljstvo, osvobojeno vnaprejsih sodb, predsodkov, stereotipov in slehernega samoumevnega vrednotenja, je postavilo pravo vprašanje: ali so družba kot družba, država kot država (Četudi "svetovna"), religija kot taksna, sicer pa poleg drugega tudi sama univerza, ne glede na razlikovanje med "starim" in "novim", pa tudi onkraj razlikovanja, nasploh primerni načini biüvecnosti v njeni skupnosti, v bistvu lastni in enkratni. Ce je biti Faust strast in možnost, da zaradi božje ljubezne in zaradi uresničenja tistega naravno nedolžnega paktiramo z mrakom in tistim rušilnim, potem je to Nezadovoljstvo beseda proti faustovski bitibitkrati mzgalja. Teror samovzpostav-Ijene in samodopadljive "znanstvene resnice", ki na vse načine (družba, država, vojna, mir) uresničuje "dobro", je možen samo kot prikrivanje "zla", iščočega zaveznike; a zavezniki, ki ne vedo, kaj pravzaprav počnejo, naivno izpovedujejo tisto, kar pravzaprav so: instrumentalizirano, naivno zlo v rokah "višjih sil". Vsi smo faustovska bitniramo v službi "sistema", kadar nas potegne v absolutni pogon "samoposredovanja" dobrega in zla, mi pa po potrebi menjamo vloge. Tisto, kar se v tej ti. resničnosti dogaja v obliki organiziranega Kaosa, v uniformi nacionalsocializma, samoupravnega socializma, realnega socializma, parlamentarne demokracije itd., je v svoji biti lastne "specifičnosti" sama faustovska bit bitiin-skemu zidu", a z navdihom možne osvoboditve, se jedvigmlo "gibanje" iz leta 1968. "Gibanje 1968" je spregovorilo z glasom, pravzaprav krikom, sveto-vno-revolucioname mladosti. Z glasom, s krikom, ki ga je moc utišati, ga celo s silo udusiti, ne da se ga pa izkoreniniti. To je govorica resnične drame v zgodovini propadajočega človeka MENJALNIŠKI TEČAJI 10. maj 1993 menjalnica Nemška marka (teCaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 69,45 71,80 9,85 10,10 7,48 7,74 AMTK plus 69,75 71,50 9,75 9,95 7,40 7,60 Atelje 92' Idrija 69,80 70,70 9,60 9,80 7,46 7,60 Avtohiša* 69,30 69,75 9,65 9,85 7,30 7,45 Ažur Grosuplje 70,00 71,50 9,84 10,14 7,45 7,67 Banka Vlpa 69,62 70,32 9,72 9,81 7,50 7,57 Bela vrtnica 70,50 72,00 9,90 10,20 7,50 7,80 Bobr Trzin In Fužine 70,00 71,50 9,80 10,05 7,40 7,75 Burin Moste 70,70 71,90 9,65 10,05 7,55 7,65 BTC Terminal Sežana 69,40 70,40 9,80 10,00 7,40 7,55 BTC d.d. Ljubljana* 69,30 70,20 9,75 9,95 7,30 7,55 Come 2 us 69,90 70,60 9,75 9,95 7,35 7,65 Dom na trgu 70,00 70,99 9,90 9,98 7,50 7,59 Emona Globtour* 69,10 72,50 9,77 10,25 7,40 7,83 Feniks Koper* 69,60 72,00 9,68 9,98 7,40 7,65 Feniks Markovec Koper* 69,50 72,00 9,65 9,98 7,38 7,65 Feniks Portorož* 69,55 72,10 9,70 9,98 7,35 7,65 Fiba Koper 69,70 70,90 9,68 9,86 7,48 7,60 Firadas 69,70 70,70 9,70 9,90 7,45 7,55 Galileo Kozina 70,30 71,80 9,70 9,85 7,55 7,710 Golfturist Domžale 69,55 70,95 9,65 9,95 7,25 7,65 Kida* 70,70 70,80 9,95 10,03 7,65 7,69 Flipotekarna banka Koper 69,40 71,20 9,65 9,95 7,35 7,90 Hram Rožice Mengeš 70,60 71,00 9,95 10,10 7,50 7,70 Hranilno kreditna služba 70,05 71,30 9,82 10,05 7,45 7,75 Idila Sečovlje 70,50 71,50 9,90 10,15 7,60 7,80 Ulrika Ilirska Bistrica 69,22 71,40 9,61 9,88 7,40 7,58 Ulrika Slovenj Gradec 70,00 71,50 9,86 9,99 7,47 7,73 Ulrika Postojna 69,51 71,20 9,75 9,88 7,45 7,60 Ulrika Sežana 70,00 70,39 9,83 9,96 7,53 7,67 Itaidesign Nova Gorica* 69,80 71,30 9,83 10,10 7,52 7,64 Klub Slovenijales 69,60 70,20 9,85 10,00 7,40 7,60 Komercialna banka Triglav d.d 69,79 71,52 9,83 10,15 7,35 7,60 Kompas Hertz Celje* 69,80 70,30 9,70 9,90 7,35 7,60 Kompas Hertz Velenje* 69,40 70,00 9,70 9,90 7,35 7,60 Kompas Hertz Idrija* 69,40 70,00 9,70 9,90 7,35 7,60 Kompas Hertz Tolmin* 69,40 70,00 9,70 9,90 7,35 7,60 Kompas Hertz Novo Mesto* 69,40 70,00 9,70 9,90 7,35 7,60 Kompas Hertz Krško* 69,40 70,00 9,70 9,90 7,35 7,60 Kompas Hertz Bled* 69,40 70,00 9,70 9,90 7,35 7,60 Kompas Holidays 70,40 71,70 9,95 10,05 7,40 7,65 tibertas Koper* 69,70 70,70 9,78 9,94 7,46 7,59 Ljubljanska banka d.d. 69,10 72,50 9,77 10,30 7,40 7,88 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 68,60 70,50 9,75 10,02 7,00 7,66 LB Dolenjska banka NM 69,00 72,00 9,75 10,00 7,45 7,65 LB Komercialna banka NG* 68,60 71,60 9,51 10,08 7,01 7,69 LB Kreditna banka MB d.d.* 69,10 71,20 9,70 10,00 7,15 7,74 LB Splošna banka Celje 69,50 71,50 9,52 10,16 7,28 7,77 LB Splošna banka Koper* 68,78 72,22 9,39 9,86 7,19 7,66 MA-Vir 70,00 71,00 9,80 10,10 7,40 7,65 Madai Nova Gorica* 69,80 70,80 9,90 10,15 7,52 7,60 Madai Šempeter* 69,80 70,80 9,90 10,15 7,52 7,60 Media* , Niprom 1* 70,50 71,50 9,85 9,95 7,50 7,60 70,50 71,50 9,90 10,10 7,55 7,70 Nlprom II* 70,50 71,50 9,90 10,10 7,55 7,70 Otok Bled 69,50 70,25 9,80 9,91 7,34 7,56 Optimizem Lož* 69,20 70,20 9,72 9,90 7,36 7,60 Optimizem Postojna* 69,50 71,30 9,70 9,90 7,40 7,60 Petrol* 70,40 71,20 9,90 10,05 7,60 7,70 Pigal Solkan* 69,70 71,00 9,83 9,98 7,52 7,65 Pigal Kobarid* 69,70 71,00 9,83 9,98 7,52 7,65 Pigal Obutek* 69,70 71,00 9,83 9,98 7,52 7,65 Pigal Diskont* 69,70 71,00 9,83 9,98 7,52 7,65 Poštna banka Slovenije* 69,50 71,50 9,58 9,92 7,11 7,49 Probanka Maribor 69,40 71,40 9,80 10,00 7,20 7,55 Publikum Ljubljana 70,60 70,80 9,95 9,99 7,57 7,69 Publikum Celje 70,10 70,69 9,89 9,97 7,30 7,54 Publikum Dobova 69,70 70,35 9,61 9,95 7,05 7,50 Publikum Kostanjevica 69,70 70,35 9,61 9,95 7,05 7,50 Publikum Krško 69,70 70,35 9,61 9,95 7,05 7,50 Publikum Maribor 70,05 70,80 9,91 10,05 7,15 7,40 Publikum Metlika 70,00 71,00 9,82 9,95 7,40 7,55 Publikum Mozirje 69,80 71,40 9,85 10,18 7,35 7,65 Publikum Novo Mesto 70,00 71,00 9,82 9,95 7,40 7,55 Publikum Piran 69,90 71,49 9,80 10,05 7,45 7,59 Publikum Tolmin 70,10 70,65 9,79 9,95 7,47 7,57 Publikum Sevnica 69,90 70,50 9,75 9,90 6,90 7,40 Publikum Šentilj 69,85 71,00 9,87 10,15 7,15 7,40 Publikum Šentjur pri Celju 70,10 70,65 9,88 9,95 7,30 7,55 Publikum Trebnje 69,60 70,50 9,75 9,93 7,30 7,55 Publikum Zagorje 69,95 70,50 9,80 9,99 7,30 7,64 Publikum Žalec 70,10 70,69 9,87 9,97 7,34 7,54 Roja 70,50 71,50 9,90 10,00 7,46 7,58 Shalaby Koper 69,90 71,50 9,72 9,96 7,44 7,60 Sit - on 70,10 71,45 9,80 9,99 7,50 7,69 SKB d.d. Ljubljana* ** 69,60 69,80 9,89 9,92 7,50 7,60 Slovenijaturist Ljubljana 70,50 72,00 9,95 10,50 7,60 7,80 Slovenljaturlst Jesenice 69,60 70,60 9,85 9,97 7,45 7,57 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 70,05 71,05 9,85 9,95 7,41 7,65 Slovenijaturist žel. p. Maribor* 69,50 72,50 9,90 10,20 7,00 7,50 Slovenska investicijska banka* 70,50 71,10 9,70 10,10 7,40 7,65 Sonce 70,50 71,00 9,90 9,98 7,55 7,65 SZKB d.d. Ljubljana 70,05 71,30 9,82 10,05 7,45 7,75 Tartarus Postojna 69,03 70,46 9,58 9,83 7,29 7,55 Tentours Domžale 69,50 71,00 9,60 9,90 7,25 7,65 Tori* 70,50 71,50 9,75 10,30 7,45 8,00 Tourist Service Portorož 68,70 70,50 9,42 9,92 7,15 7,55 Upimo 70,70 71,30 9,93 10,10 7,65 7,75 Wolf* 70,50 71,00 9,90 10,15 7,55 7,75 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: ** Menjalnice niso poslale podatkov: — Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-XII, 127-273 Tečajna lista št. 89 z dne 10. maja 1993 — Tečaji veljajo od 11.5.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega d na valuta plačilno sredstvo. 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 linarja se avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta s uporablja za izkaze 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 jvanje rezultc 75,0831 952,6121 325,8248 84,1837 1737,0176 1950,1239 1988,9924 6701,4567 7,3046 96,2329 5971,6681 1585,2296 72,3087 1456,5617 7433,2558 165,3919 106,7676 131,1609 91,4748 atov iz poslovanja 75,3090 955,4785 326,8052 84,4370, 1742,2433 1955,9919 1994,9773 6721,6216 49,5182 163,6043 7,3266 5,4000 96,5225 5989,6370 1589,9996 72,5263 1460,9445 7455,6227 165,8896 107,0889 131,5556 91,7501 z Republiko Hrvaši 75,5349 958,3449 327,7856 84,6903 1747,4710 1961,8599 2000,9622 6741,7865 49,6668 164,0951 7,3486 96,8121 6007,6059 1594,7696 72,7439' 1465,3273 7477,9896 166,3873 107,4102 131,9503 92,0254 (o, kjer je omenje- Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 11. MAJA 1993 št, dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUM 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 641,768 69,9247 1,309,692 30 % 128,3536% 133,5848% 130,9692% 100,000 64,177 69,923 130,969 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 635,915 654,094 1,290,009 150 97,8330% 100,6298% 99,2314% 130,000 63,591 65,409 129,001 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 10. MAJ 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Fiba Koper 5,00 6,50 Hida* 5,00 6,00 Idila Sečovlje 5,00 6,50 Itaidesign 4,60 7,00 Libertas Koper* 4,90 6,80 MA Vir 4,50 7,00 Niprom 1 in II* 5,00 6,50 Otok Bled 3,96 6,00 Slovenijaturist žel. p. Lj.* 4,50 6,90 Tentours Domžale 4,50 8,00 Tori 5,00 8,00 Tečaj velja danes:* 10. MAJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1430,00 1475,00 nemška marka 910,00 930,00 francoski frank 267,50 276,50 holandski gulden 804,00 830,00 belgijski frank 43,90 45,30 funt Sterling 2235,00 2295,00 irski Sterling 2200,00 2265,00 danska krona 234,00 242,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1128,00 1164,00 japonski jen 12,80 13,40 švicarski frank 1006,00 1028,00 avstrijski šiling 128,30 132,30 norveška krona 213,00 221,00 švedska krona 196,00 202,50 portugalski escudo 9,60 10,20 španska pezeta 12,20 12,80 avstralski dolar 1010,00 1040,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,80 13,60 hrvaški dinar 0,50 0,80 10. MAJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,0000 11,5000 kanadski dolar 8,6500 9,0500 funt Sterling 17,0500 17,8500 švicarski frank 763,0000 793,000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 205,0000 213,0000 holandski, gulden 614,5000 638,5000 nemška marka ' 689,5000 715,5000 italijanska lira 0,7480 0,7880 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 163,0000 170,0000 švedska krona 150,0000 157,0000 finska marka 200,5000 210,5000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,4500 9,9500 japonski jen 9,8500 10,2500 slovenski tolar 9,8000 10,6000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj vetja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 10. MAJ 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1433,00 1478,00 nemška marka 908,00 930,00 francoski frank 268,00 282,00 holandski gulden 805,00 825,00 belgijski frank 43,80 45,50 funt Sterling 2235,00 2285,00 irski Sterling 2200,00 2250,00 danska krona 235,00 245,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1130,00 1170,00 švicarski frank 1008,00 1028,00 avstrijski šiling 128,50 133,00 slovenski tolar 12,75 13,40 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 11. maja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE J država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pr tečaje na 100 100 100 100 1 1 i konkre trgu ds 982,5408 2051,4816 6912,0000 7,5341 170,5882 110,1220 itnih poslih je mo; rviz oz. poseben c 986,8053 2060,3856 6942,0000 7,5668 171,32286 110,5999 »no odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pas DEM DEM ih ie možn 69,60 69,30 o odstopank 70,00" 69,60 TeCajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11. maja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji vs deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. ■ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM 1F so dola niči Banks lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 69,70 70,00 69,70 69,55 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku no kupovati >ugrabitev« se je doslej Posrečila sloviti multinacionalki IBM (International Business Machines °yP-T ki si je januarja Priborila novega predse-.11 Louisa Gerstnerja !z živilskega in tobačnega ^Perija RJR Nabisco. V zaCetku maja se je IBM posrečil Se en met: tokrat je »na koncu ribiške palice zabingljal« Jerome York, finančni šef avtomobilske družbe Chrysler. Podobnih primerov je v Združenih državah Amerike cela vrsta. Marca je Volkswagen zvabil nabavnega direktorja konkurenčne korporacije General Motors, ta pa je s sabo pripeljal kar šest direktorjev »srednjega kalibra«. Korporacija Xerox je nedavno speljala »prvokategornika« družbi British Telecommunications, lani pa si je po podobnih kanalih zagotovila kar predsednika. Pri takšnih »športnih transferjih« se včasih vendarle zatakne: januarja je Kodak elektronskemu velikanu Honeywellu zvabil »asa« Christopherja Steffena, ta pa se je že po enajstih tednih sprl s konzervativnim generalnim direktorjem in dal odpoved. »To je nekaj Cisto novega. Včasih se ni spodobilo, da bi veliko podjetje drugje iskalo Rodilni kader,« meni E. Pendleton James, ki je med Reaganovo vladavino novačil ljudi za Belo hišo, zdaj pa vodi lastno agencijo za iskanje direktorjev. Po njegovi oceni velike ameriške družbe vse bolj spominjajo na baseballsko ligo, a privrženost podjetja prhni od vrha navzdol, saj skušajo lastniki in vodstva z mamljivimi plačami in posebnimi ugodnostmi od drugod zvabiti kadre, ki jih potrebujejo. Pri tem so pomembna predvsem imena, zvestoba podjetju nie veC ne šteje. Pridobitev IBM, Gerstner, na primer, se sploh ne spozna na visoko tehnologijo tega računalniškega giganta, vendar je v dosedanji karieri znal kar v treh velikih ameriških družbah »nabrusiti sekiro« in zagotoviti dobiček. (Reuter) JAPONSKA / CENEJŠI UVOZ Mogočni jen proti dolarju Japonski potrošniki kupujejo vse več zahodnega blaga Noriko Yamaguchi / Reuter TOKIO - Tiffanyjev nakit, Grossova peresa in torbe Louisa Vuittona, cel leksikon statusnih simbolov Zahoda postaja na Japonskem cenejši, tako kot postaja mogočni jen Čedalje močnejši. Sen ekonomista je, da se teorija tako učinkovito izpolnjuje v praksi. Teorija se glasi: manj jenov je treba odšteti za dolar, veC dobrin razvrednotenega dolarja lahko kupimo s temi jeni. Tako uvozniki znižujejo cene in japonski potrošniki kupujejo veC zahodnega blaga. To pa bo zmanjšalo ogromen japonski trgovinski presežek glede na ZDA in druge zahodne države. Dejstva si sledijo takole: Tiffany je znižal cene svojega elegantnega nakita, Gross je pocenil svoja prvovrstna zlata peresa in Louis Vuitton svoje torbe in potovalke; vsi približno za petino. V Četrtek je predstavnica Tiffanyja na Japonskem dejala, da bi lahko znižali cene za 350 artiklov nakita v povprečju za 19 odstotkov že od 15. maja. Obesek »odprto srce« srednje velikosti iz 18-ka-ratnega zlata, ki je priljubljen nakit Čedalje številnejših skupin yuppijev, se bo s 190.000 jenov (1727 dolarjev) pocenil na 157.000 jenov (1427 AVSTRALIJA / PRORAČUN Recesija pesti vse več ljudi V/ avstralski vreči manjka letos 11,1 milijarde amariških dolarjev tja, kjer me bodo bolje plačali CANBERRA - Avstralski finančni minister John Dawkins je skušal pomiriti finančne trge, ki jih pesti velik proračunski primanjkljaj. Dejal je, da problema ne bo uspel rešiti v proračunskem letu 1993/94. Vlada namerava do proračunskega leta 1996/97 zmanjšati primanjkljaj za en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), in to s sedanjih štirih odstotkov. »Ge takoj zmanjšamo obseg tekočega proračunskega primanjkljaja, ki sicer prispeva k oživitvi gospodarstva, želenega cilja ne moremo doseči,« je izjavil Dawkins. Vlada predvideva rekorden proračunski primanjkljaj v višini 11, 1 milijarde ameriških dolarjev oziroma štiri odstotke BDP za to finančno leto, ki se konca 30. junija. V govoru, ki ga je imel v združenju računovodij v mestu Perth, je bil Dawkins prepričan, da ne bi bilo nobene prave koristi, Ce bi obravnavali vsako urgentno zahtevo posebej. Po njegovih besedah bo proračun za naslednje finančno leto, ki bo sprejet avgusta, predvidel »ravnovesje med kratko- in srednjeročnimi potrebami.« Povečani primanjkljaj kaže, da je davkoplačevalce prizadela recesija, vse veC ljudi živi od socialne pomoči, povečujejo posebni stroški za pomoč gospodarstvu. Avstralija je imela konec osemdesetih let (po obdobju gospodarskega napredovanja) presežek v znesku 5, 6 milijarde ameriških dolarjev oziroma 2, 2 odstotka BDP. (Reuter) dolarjev). »Vedno smo pozorno spremljali potrebe lokalnega trga in spremembe gospodarskih razmer,« je dejala. »Tiffany je vedno skušal eliminirati cenovne razlike, ki obstajajo med blagom na japonskem in na ameriškem trgu.« Pri taki potezi pa je bil še hitrejši proizvajalec peres Gross. Njihov predstavnik je izjavil, da so že februarja za petino znižali cene proizvodov, ki jih prodajajo na Japonskem. Pero, ki je prej stalo pet tisoč jenov (45 dolarjev), stane zdaj štiri tisoC jenov (36 dolarjev). In znižanja so dosegla želeni učinek. »Prodaja se je povečala, saj so potrošnike pritegnile nižje cene,« je dejal Grossov predstavnik na Japonskem. Dodal pa je, da podjetje ne načrtuje nadaljnjih znižanj, Ce se bo japonska valuta nezadržno spiralno dvigala. Predstavnik korporacije Mitsubishi, vodilne japonske trgovske hiše je dejal, da smo priče splošni tendenci nižjih cen, ker se vrednost jena dviguje; toda pri blagu, ki ga uvozniki plačujejo z drugo valuto in z dolarji, takšnega učinka ne bo tako močno Čutiti. Predstavnik Louisa Vuittona na Japonskem je izjavil, da so za vse japonci si zdaj laže privoščijo nakit zahodnih oblikovalcev svoje usnjene izdelke od aprila znižali cene od pet do dvajset odstotkov. Cene za njihove izdelke se primarno izražajo v francoskih frankih. TeCaj franka glede na jen se je od začetka leta do danes zmanjšal s 24 na 21 je- nov za frank. Cena njihove najbolj priljubljene torbe srednje velikosti se je z 52.000 jenov znižala na 50.000 jenov (s 472 dolarjev na 454), kar je povečalo prodajo, pravijo predstavniki tega podjetja. NOVICE Oblaki krize nad turško industrijo ISTANBUL - »Visoke obrestne mere in precenjena lira hromita turško industrijo,« trdi Memduh Ha-cioglu, predsednik carigrajske trgovinske zbornice. Po njegovem mnenju je politika narodne banke, ki vrednost lire prilagaja dolarju, namesto da bi upoštevala inflacijska gibanja, spodbudila iskanje zaslužka na finančnem sektorju, in to na raCun industrijske rasti. Zastoj industrijske rasti pripisuje pretiranim realnim obrestnim stopnjam, ki so kar do 50-odstotne, kajti vlada skuša proračunske luknje zamašiti s sposojanjem denarja. Industrijska rast, ki se je v Turčiji v 80-ih letih skoraj ves Cas strmo večala, se je proti koncu desetletja upočasnila, prav takrat pa so v Ankari dovolili povečanje obrestnih mer, da bi zaščitili liro. Izvoz se je lani zmanjšal na 12, 5 milijarde dolarjev (s 13, 3 milijarde v letu 1991), medtem ko se je uvoz z 19,1 milijarde dolarjev povečal na 20, 8 milijarde. Po vladnih ocenah bo za produktivne naložbe letos namenjeno do 1, 3 odstotka BDP, za vse naložbe pa 21 odstotkov. (Reuter) Lastninjenje vojne industrije STOCKHOLM - V ponedeljek so objavili pogoje, pod katerimi se bo privatiziral proizvajalec obrambnih sredstev Celsius Industrier. Delnice v tem državnem podjetju bodo lahko kupili tako švedski kot tudi tuji investitorji, in sicer po ceni sto kron za delnico. Kupci od zunaj bodo lahko odkupili za 4, 6 milijona delnic, kar znaša 16, 4 odstotka delniškega kapitala tega vojaškoindustrijskega kompleksa. Posameznik lahko odkupi od petdeset do tisoC delnic, ustanove pa tudi večje količine, do vrednosti 6, 5 milijonov delnic, in sicer po ceni 106 kron. Država bo obdržala 25 odstotkov in glasovalno pravico, s katero bo preprečila, da bi skupina prešla v last tujcev. Prijave za delnice sprejemajo od 17. maja do 4. junija, na stockholmsko borzo pa bodo delnice Celsiusa uvrstili 23. junija. (Reuter) Vlada spodbuja uvoz TOKIO - Predstavnik japonskega ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo je v ponedeljek izjavil, da bo ministrstvo še ta teden podjetjem posredovalo svojo vsakoletno prošnjo, naj povečajo uvoz, ne bo pa od njih zahtevalo, da natančno določijo njegovo številčno vrednost. Ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo, ki je od leta 1985 naprej vsako leto določalo zgornjo mejo uvoza za zasebni sektor, bo letos apeliralo na veC kot tristo firm, naj si še dodatno prizadevajo uvažati blago, na primer avtomobilske dele in polprevodnike, ki so bili že doslej najbolj sporni predmet na pogajanjih med ZDA in Japonsko. (Reuter) ________SLOVAŠKA / RADI BI PRIDOBILI TUDI KAPITAL IZ TUJINE_ Doslej je le malo tujih vlagateljev pokazalo zanimanje za sodelovanje Dunajski proizvajalec mlečnih izdelkov pa se je odločil za nakup delnic BRATISLAVA - Slovaki so na svoje prošnje za tuje naložbe do zdaj prejemali bolj mlačne odgovore, toda vodilni v slo-vaško-avstrijskem podjetju za predelavo mleka so prepričani, da se jim bo to bogato poplačalo. Zaradi cele vrste vladnih kriz in znamenj o notranjih sporih glede razvojne usmeritve slovaškega gospodarstva se je zdelo, da je ta država precej nestabilna. To je odganjalo številne tuje investitorje. Toda predstavniki mešanega podjetja Millex Schardinger Slovakia z zaupanjem zrejo v prihodnost. Skupno podjetje so ustanovili januarja letos, nekdanje podeželsko podjetje za predelavo mleka pa je takoj postalo najboljši Chris Solavik / Reuter slovaški proizvajalec jogurta.To mešano podjetje bo zdaj skušalo osvojiti tudi trge sosednje Češke, Avstrije in tudi Nemčije. Dunajski proizvajalec mlečnih izdelkov Schar-dinger Milch AG je kupil 56 odstotkov Millexa za približno deset milijonov dolarjev, do leta 2000 pa bi lahko odkupil še dodatne delnice, vse do 67 odstotkov skupne vrednosti podjetja. »To, da smo se odločili za Schar-dinger, nam prinaša veC prednosti, najpomembnejša od njih pa je naša zahodnoevropska kakovost», je dejal Jan Petrovič, generalni direktor skupnega podjetja. Slovaška je doslej do- bila 212 milijonov dolarjev v tujih naložbah, pravijo uradni predstavniki slovaškega Sklada za nacionalno lastnino. To pa je samo del naložb, ki so se bile kar vlivale v nekdanjo Ceško-Slovaško republiko, potem ko je leta 1989 propadla komunistična oblast, in tako je bilo vse do ustanovitve dveh neodvisnih držav, prvega januarja letos. Petrovič je dejal, da je gospodarska recesija močno prizadela slovaško kmetijsko-predelovalno industrijo in da večina drugih podjetij za predelavo mleka, okoli trideset jih je, deluje le s 60-od-stotno zmogljivostjo. Po njegovih predvidevanjih bo večina teh podjetij propadla, preživela jih bo le pešCica. Njegovo podjetje pa načrtuje, da bo letos podvojilo proizvodnjo jogurta na štirideset milijonov lončkov, proizvodnjo dolgotrajnega mleka pa na trideset milijonov litrov. »V dveh ali treh letih bomo poslovali s profitom», pravi pomočnik direktorja Peter Albrecht. Albrecht priznava, da iz državnega podjetja ni lahko narediti dobičkonosne firme. »Ljudi moramo naučiti, da bodo do podjetja lojalni, da bodo odgovorni in ponosni na to, da je to sedaj zasebno», je dejal. Z lončkom jogurta v roki, ki ga v tržno privlačni embalaži trenutno ponujajo na Češkem trgu, je Albrecht pvedal: »Delavci se morajo zavedeti, da je zdaj vse v podjetju naše. Ne pripada veC državi in ničesar ne ustvarjamo zaradi vladne ali kakšne druge tovrstne prisile.« Dejstvo je tudi, da je zaradi slabe motiviranosti delavcev prehod na privatno podjetništvo še težji. Število delavcev so s 505 v letu 1989 zmanjšali na 380. Albrecht pravi: »Upoštevati moralno, v kakšnem sistemu so delali. Niso imeli nikakršne motivacije, nobene spodbude, tako da si jih večina sploh ne predstavlja, kako je treba delati v trznem gospodarstvu.» . POLJSKA / O DOLGOVIH Na pogovorih z upniki so Poljaki dosegli svoje cilje VARŠAVA - Poljska je ^dovoljna z izidom poga-l31)) s svojimi komercialni-upniki, saj so se ti stri-Nali z načinom prihodnjih P9§ajanj, je v ponedeljek lz)avil predstavnik finan-Cöega ministrstva. Poljski predstavnik, ki ni hotel biti Osnovan, je menil, da so P°gajanja, ki jih je vodil a^ruestnik finančnega mi-Ustra Krzysztof Krowacki, dosegla tiste cilje, ki jih je "oljska pričakovala. »Zdi ®e> da se je vztrajanje ^rowackega obrestovalo in aa je finančno ministrstvo ZeJo zadovoljno z njegovi-dosežki,« je izjavil oitienjeni predstavnik. Londonski upravni odbor je v skupnem sporočilu zapisal, da se obe strani strinjata, da bodo vsi prihodnji dogovori o prestrukturiranju dolga, ki znaša 12 milijard, potekali na osnovi medsebojnega soglasja, kratko- in srednjeročnih kreditov ter obresti, za katere se bodo dogovorili kasneje. Zavzemajo se za sporazum, ki bi temeljil na tržnih naCelih, ob prostovoljnem sodelovanju upnikov. V njem poudarjajo, da je Poljska pripravljena, da dvigne raven pri servisiranju dolgov, Čeprav ni znano, kolikšna naj bi bila ta raven. (Reuter) VZHODNA EVROPA / POLJEDELSTVO SE LANI NI IZKAZALO Kljub lanskoletnem padcu kmetijske proizvodnje letos napovedujejo rast DUNAJ - Vzhodna Evropa in nekdanja Sovjetska zveza bosta tudi letos izvoznika kmetijskih pridelkov, pridelek v manjših vzhodnoevropskih državah pa bo boljši, je zapisal dunajski Inštitut za primerjalne gospodarske študije. V manjših državah se je pridelek lani zaradi hude suše zmanjšal za približno 20 odstotkov. Pričakujejo, da bo prišlo do izboljšanja, saj dolgoročne vremenske napovedi obetajo vsaj povprečen pridelek, je zapisano v poročilu. Kljub temu, da so subvencije ostale na isti ravni (oziro- ma jih v nekaterih državah še naprej zmanjšujejo), naj bi bil pridelek večji. Pri trgovanju s kmetijskimi pridelki bodo restrikcije veljale še nekaj let, kljub sporazumom, ki so jih nekatere države sklenile z ES, je rečeno v poročilu. »V državah SND bo letos kmetijska proizvodnja še naprej upadala.« Poročilo ne omenja pomembnega povečanja uvoza z Zahoda. Povpraševanje po cenejših živilskih izdelkih bo, kot kaže, naraščalo. Omenjeni inštitut je objavil podatke o kmetijski proizvodnji za leto 1992. Bruto kmetijska proizvodnja se je lani v primerjavi z letom 1991 v Bolgariji zmanjšala za 12, 9 odstotka, v tedanji Češki in Slovaški federaciji za 12 odstotkov, na Madžarskem za 22, 7, na Poljskem za 11, 9 odstotka, v Romuniji za 9, 2, v Rusiji za 8 in v Ukrajini za 11, 2 odstotka. Lani so med vzhodnoevropskimi državami največ žita pridelali v Rusiji -106, 8 milijona ton, na drugem mestu je bila z 38, 5 milijona ton Ukrajina in na tretjem mestu Poljska, kjer so pridelali 20 milijonov ton žita. (Reuter) Kmetijska proizvodnja se je lani v primerjavi z letom prej najbolj zmanjšala na Madžarskem (Foto: Z. S.Dolenc/TRIO) GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA DRAMA SNG (061/221-511) J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (danes, 11. 5., ob 18. uri). Za Gimnazijo Poljane in izven. B. Friel: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE ( sreda, 12. 5. ob 19.30) abonma sreda in izven (konto). Režija : Barbara Hieng- Samobor. Peklensko žrelo, ki pogoltne nepokornega zapeljivca je del lažne predstave, ki si jo je sam organiziral, da bi se izognil svojim ljubezenskim obvezam in se zatekel v samoto, predajajoč se študiju geometrije, a na koncu vendar konca v zakonu... MALA DRAMA M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (danes, 11. 5. ob 20. uri). V predstavi o incestu igrata Nataša Ralijan in Kristjan Muck. Za izven. A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE (sreda, 12. 5., ob 20. uri). Monodram-ski nastop Polone Vetrih. Za izven. Ivan Cankar: PISMA ANI (Četrtek, 13. 5. ob 20. uri). Za izven in konto. OPERA (061/331-945) Napovedujemo premiero Giacomo Puccini: TRIPTIH- PLASC, SESTRA ANGELIKA, GIANNI SCHICCHI (sobota, 15. 5., ob 19. uri). Dirigent Loris Voltolini, režiser Kreši-mir DolenCič, scenograf Dalibor Laginja, kostumograf Goran Lelas, koreograf Matjaž Farič. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) M. Frayn: HRUP ZA ODROM (danes, 11. 5. ob 10 uri) Zaključena za šolo. G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (danes, 11. 5., ob 19.30 uri). Za abonma Torek in izven. L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 11. 5. ob 22. uri). Za izven in konto. Šentjakobsko gledališče (oei/ 312-860) 2. Petan: ZMAGOSLAV SLOVEN, DIKTATOR DE LUXE. ( v Četrtek 13. 5. ob 16.30 uri). Režija: Žarko Petan. Igrajo: Branko Miklavc kot gost, Janez Vlaj, Miha KavCiC, Mica Odir, Konrad Pižorn, k. g. , Daniel Smon, Ve-, sna Lubej, k. g. in drugi. kd spanski borci (061/448-920) SHOW ANSAMBEL MUSICAL, musical iz Zagreba (petek, 14. 5., ob 20. uri). MARIBOR DRAMA SNG (062/221-206) D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO (danes , 11. 5., ob 19.30 uri, za red Petek 1; sreda, 12. 5., ob 19.30 uri, za izven; Četrtek, 13. 5. ob 19.30 Ufi, za red Petek 2). CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332) Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (danes, 11. 5. ob 11. uri) Zaključena za Srednjo strojno solo M. Sobota. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-701) Ray Cooney : ZBEŽI OD ŽENE, komedija, (danes, 11. 5. ob 2o. uri) Za izven, vstopnice so razprodane. Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, komedija (sreda 12. 5. Ob 20.30 uri ). Gostovanje v Novi Gorici. Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE, komedija (sreda 12. 5. ob 20. uri) Gostuje Moje gledališče iz Ljubljane (Spanski borci) za abonma Modri, izven in konto. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326) R. Marinkovič: GLORIJA (danes, 11. 5. ob 20.15. uri) V Solkanu za ZKO Sežana. ' R. Cooney: ZBEŽI OD ŽENE (sreda, 12. 5. ob 20.30. uri v Solkanu). Gostovanje PG Kranj za red Sreda in izven. ŠENTJAKOB FARNA DVORANA Premiera Aischylos: VKLENJENI PROMETEJ, drama (petek, 14. 5., ob 20.30 uri). V izvedbi teatra Tratamora: igralci iz Roža, uCenke VSGP iz Sentpetra in elani Godbe na pihala jeseniške železarne. Režija Marjan Sticker. Prireditelj Društvo za razvoj samostojnega gledališča na Koroškem. BOGDAN BORČIČ KOBALTOVO POLJE, 1992 akril, platno Danes, 11. maja ob 18. uri otvoritev razstave članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov MAJSKI SALON v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič. Razstava bo na ogled do 29. maja letos. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM Danes, 11. t. m., ob 16. uri - Cehov »CeSnjev vrt«. Režija Boris Kobal. Ponovitev v četrtek, 13. t. m., ob 14. uri. Jutri, 12. t. m., ob 16. uri »Naše mesto«. Režija Adrijan Rustja. DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 Danes, 11. t. m.„ ob 20. uri (red A) - premiera J. S. Bach »Kaffee - Kantate« in J. Brahms »Rinaldo». Dirigent Charles Farcombe. Režija Ivan Stefanutti. Ponovitev v sredo, 13. t. m., ob 20. uri (red B). Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«; »Ma mere l’oye« M. Ravela in »La gia-ra« A. Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem Furlanije-Ju-lijske krajine je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes, 11. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Glauca Maurija z delom »Dal silenzio al silenzio« S. Becketta. Režija Glau-co Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto Sturno. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). V ponedeljek, 17. t.m., bo nastopila baletna skupina iz Toskane. Predprodaja vstopnic je v teku, posebni popusti za abonente gledališča Rossetti in Verdi. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA Od 19. do 23. maja bodo v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstave izven abonmaja z naslovom »L’amore e nn treno». Prisluhnili bomo ariam najslavnejših operet z Danielo Mazzucato, Max Renee Cosottijem. Režija Francesco Macedonio in glasbena oprema Gianni Gori, klavirska spremljava Livio Cecchelin. Sezona La Contrade se bo zaključila s predstavami »Dentro e fuori mura» - gledališče v narečju. Predstave bodo na sporedu od 24. do 30. maja. GLEDALIŠČE MIELA Danes, 11. maja, ob 21. uri, v sodelovanju z zadrugo Bonawentura, nastop južnoameriške skupine Las Tijeras. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE Danes, 11. t. m., ob 19.30 - Gaetano Donizet-ti »Ljubezenski napoj». Ponovitev jutri, 12. t..m., ob 19.30. V Četrtek, 13. t.m., ob 19.30 bo na sporedu »Jesus Christ Superstar» - rockopera An-drewa Lloyda Webberja.. ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA UUBUANA PIONIRSKA KNJIŽNICA (061/317-269, Komenskega 9) Ura pravljic: SNEGULJČICA V NEW YORKU (danes, 11. 5., ob 17. uri). MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) J. Synkova: MALA ČAROVNICA (danes, 11. 5., ob 9. in 11. uri). Režija Katerina Zahrad-nikova. Za O. S. Borisa Kobala. UUBUANA INFORMACIJSKO- KULTURNI CENTER KRIŽANKE Vabimo Vas na predstavitev treh novih knjig založbe Znanstvenega in publicističnega središča d. o. o. iz zbirke Družboslovje (sreda, 12. 5., ob 11. uri). Predstavili bodo knjige: MAGIJA IN METAMORFOZE DUHA, dr. filozofije Ivana Kosovela, PSIHOLOGIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA, dr. psihologije Mirjane Nastran- Ule in prevod Chaima Pe-relmana KRALJESTVO RETORIKE. KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) VESELA ZNANOST: predavanje Miha Zadnikarja v okviru cikla o puologiji MEDVEDKI IN ČEBELICE (sreda, 12. 5., ob 20. uri). Predavanje sodi v cikel o Puologiji. FILOZOFSKA FAKULTETA (061/150-001) V okviru HUMANISTIČNEGA SIMPOZIJA Vas vabimo na predavanje RALPHA JESSE-NA »Gospodarstvo visokega šolstva in nova intelegenca, primer DDR« (danes, 11. 5., ob 19. uri, predavalnica 34). Vabimo Vas na predavanje tržaškega zgodovinarja GIAMPAOLA VALDEVITA (četrtek, 13. 5., ob 18. uri, predavalnica 102). Predavanje bo v angleščini. VODNIKOVA DOMAČIJA Pomladni literarni veCer ob izidu novitet novogoriških avtoric: VIDE MOKRIN - PAUER, pesniški cvetnik »Narcisa v vodi«, in Marije Mrcina, novelisticni cvetnik »Imena« (Četrtek, 13. 5., ob 20. uri). Tekste bosta brali dramski igralki Alenka Vidrih in Dragica Kokot., trobental bo Miloš Rijavec. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA Jutri, 12. t. m., ob 16., 18. in 20. uri film v francoščini »La mort en direct«. Od 17. do 19. t. m. bo na sporedu ciklus filmov v angleščini z naslovom Remembering, ki ga prirejajo British Film Club, La Cappella Underground, Zadruga Bonawentura in Ita-lijansko-ameriško združenje. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA GALERIJA TIVOLI KONCERT Boža ROGELJA in Bojane KA-RUZA (danes, 11. 5. ob 18. uri).V ciklu torkovih kulturnih večerov sta tokrat gosta ugledni slovenski komorni gasbenik, solo-boist slovenskih filharmonikov in dobitnik številnih nagrad in priznanj Božo Rogelja , ter pianistka Bojana Karu-za. Izvajala bosta krajša dela C. Saint-Seansa, F. Poulenca in R. Schumanna. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ■ TRST GLEDALIŠČE MIELA V Četrtek, 13. t.m., ob 20.30 bp na sporedu koncert Cembalistke Lie Levi Minzi, ki bo izvajala Frohergerjeve, Couperinove, Bachove in Rameaujeve skladbe. Koncert organizira tržaška sekcija Glasbene mladine Italije. ZATTERE ALLA DERTVA: v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wädi Gysi, Chris Cu-tler), ki ga prireja Zadrugaga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Danes, 11. maja, ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale.- Koncert Maria Buranella (violončelo) in Andrea Lucchesinija (klavir). Na programu Beethoven, Zimmermann, Webern inBrahms. V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 -koncert pianista Luisa Lortieja. Izvajal bo Ludwig van beethovnove skladbe. GAIO Dl SPILIMBERGO (PNI ROTOTOM V petek, 21. maja, bo nastopila rock skupi-naBiohakard. PALUZZA {VIDEM) Jutri, 12. t.m., ob 21. uri bo na sporedu koncert Videmskega filharmoničnega orkestra, ki ga v sklopu SPOMLADANSKIH KONCERTOV organizirata videmska pokrajina in odborništvo za kulturo.Naslednji koncerti bodo: v Četrtek, 13. t.m., ob 21. uri v S. Daniele, v petek, 14. t.m., ob 21. uri v TolmeCu in v soboto, 15. t.m., ob 21. uri v Venzone STADION FRIULI 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM Na ogled je razstava OSKARJA KOKOSCHKA - Skice s potovanj. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji CD do 6. junija. V Mali dvorani CD je razstava slik slikarja TONETA LAPAJNETA. NARODNI MUZEJ Na ogled je razstava ROJSTVO ČIPKE (projekt študentov oblikovanja tekstilij in oblačil na oddelku za tekstilno tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani). KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Danes , 11. 5., ob 12. uri, Vas vabimo na otvoritev razstave RIHARD JAKOPIČ- To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. MESTNA GALERIJA Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz rebospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. Razstavo si lahko ogledate do konca maja. Danes, 11. 5. ob 19. uri, otvoritev razstave, JANINA KLEMENČIČA - Popotna fotografija. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ Vabimo Vas na otvoritev razstave elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, danes, 11. 5., ob 18. uri. Razstava si boste lahko ogledali do 29. maja. GALERIJA ASTER- HOTEL HOLLDAY INN Na ogled so dela iz keramike SNEŽANE SOTLAR. GALERIJA ILIRIJA Vabimo Vas na otvoritev razstave slik IRENE POLANEC, v Četrtek, 13. 5. ob 18. uri. MARIBOR NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNE-ZDA. Vabimo Vas na otvoritev razstave del TOMA VRANA, Četrtek, 13. 5. ob 21. uri. GALERIJA MEDIA NOX Na ogled je razstav modnega nakita LOKE BOHINC na fotografijah in videu. KAMNIK ARBORETUM - VOLČJI POTOK Razstava SKULPTURE V NARAVI ak. kiparja Draga Tršarja (27 skulptur, p°' stavljenih v sozvočju z naravnin1 okoljem) je podaljšana do 16. maja. MURSKA SOBOTA GALERIJA COMMERCE Do 21. maja je na ogled razstava slik EMILA TOMASA-THOMASA. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slikarja iz Sibirije NIKOLAIA RYBAKOVA. POKRAJINSKI MUZEJ (prostori muzeja Grad 2. nadstropje) Na ogled je razstava SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM. ŠKOFJA LOKA GALERIJA KRKA Na ogled je razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja. GALERIJA INSUL A Na ogled je razstav grafik akademske slikarke MIRE LIČEN KRMPOTIC. LEKOVA GALERIJA (VerovSkova 57) Do 11. junija si lahko ogledate razstavo grafik VENA DOLENCA. GALERIJA FARA Na ogled je razstava fotografij MARKA NEDZBALA, arhitekta iz ZDA. Razstava bo odprta do 3. junija. VRHNIKA MOČILNIK Na ogled je razstava del, nastalih na otroški Petkovškov! koloniji. Tema letošnje kolonije je Barje kot izjemna in slikovita kuturna krajina. FUR^NIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA CARTESIUS Do 23. t. m. razstavlja slikar Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »NaCrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. ART LIGHT HALL Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. LABORATORIJ P - Park bivSe umobolnice pri Sv. Ivanu Do 13. t. m. je na ogled razstava Onofria Ca-tacchia. BANI fOPČINE^ OVČARJEVA HIŠA Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile čez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape-listine in pričevanja.Urnik: ponedeljek, petek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja - od 10. do 13. ter od 16. do 21. ure. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» slikarja Vanje Franka. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani». ČEDAD OBČINSKI PROSTORI - BORGO PLAVE Do 14. t. m. je na ogled razstava o Noši m oblačilni kulturi v Ziljski dolini. Razstavo sta organizirala KD Ivan Trinko in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Umik: 10-12, l6' 19. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah-od 17. do 19. ure. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jiirgena Brodwolfa. KNJIGARNA MOHORJEVE Do 14. t. m. je na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer.. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian. MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl. Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigih6 Haid, Herbert Achternbusch. BELJAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralds Gangla. ROŽEK GALERIJA ROŽEK SemislavCe 13 Do 16. maja razstavlja Ivo Prančič. PLIBERK GALERIJA FALKE in KUHN Do 29. t.m.razstavlja svoja dela Mario Reis. / LLO VENSKI PROGRAMI ^ SLOVENUA1 ® RAI 1 RETE 4 Ü Koper DtD Hrvaška 1 j» m TO E ES Pamet je boljša kot žamet, ponovitev Čarobna vrtavka, otroška oddaja 4x4 Po sledeh napredka, ponovitev R. Ackland: Pravi pekel, 1/2 del angleške drame, ponovitev Poročila Sobotna noč, ponovitev Alpski večer '93,1. del, VPS 1340 Koncert YvesaMontanda, 1. del, VPS 1520 Sedma steza, ponovitev Porabski utrinki, oddaja madžarske tv j TV dnevnik 1 - slovenska kronika Huckleberry Firm in njegovi prijatelji, 10/26 del Oscar Junior: NoCni pohod Slonček Bimbo j Regionalni studio Koper Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Magija in moda, VPS 2050 Kronika, 4/12 del kanadske dokumentarne serije, VPS 2145 TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova 'Alo, 'alo, 10/18 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245 Jezdeci zore, 1/5 del spanske nadaljevanke, VPS 2315 (do 0,20) SLOVENIJA 2 Svet na zaslonu Ljudje in zemlja, ponovitev Sova, ponovitev Samci in samke, 4/7 del angleške humoristične nanizanke Wynne in Penkovsky, 3., zadnji del angleške nadaljevanke Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2, vreme, šport Sport S. Richardson: Clarissa, 3/4 del angleške nadaljevanke (Lovelace: Sean Bean Osmi dan Svet poroča Pro & Contra Video strani KANALA Jazzbina, ponovitev 14. oddaje o jazzu Astrološka napoved MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Drugačen svet, ponovitev 156, dela Kulinarični kotiček, ponovitev 14. oddaje Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 157. del ameriške nadaljevanke Ciklus slovenskega filma: Stane Sever JARA GOSPODA, slovenski cb film, 1963, po romanu Janka Kersnika Dnevnoinformativni program, vreme Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM Video strani KOPER Studio 2 magazin Aktualno: Unomatti- Nanizanke na, vmes dnevnik in Nad.: General Hospi- gospodarstvo tal, Marilena, Ines, Film: I Miserabili Amanda.vmes vesti (dram., It. ’47), vmes Il pranzo e servito (11.00) dnevnik Nad.: Celeste Vremenska napoved TG 4 vesti Variete: Buona fortuna Buon pomeriggio n Dnevnik, nato nan. La Nad.: Sentieri, 15.15 signora in giallo Greda, 16.00 Anche i m Dnevnik in Tri minute ricchi piangono Fatti, misfatti e... Lui lei 1’altro, vesti Tenis: 50. mednarodni Aktualno: C’ eravamo turnir Italije (M) tanto amati Mladinski variete: Big! Kviz: Il nuovo gioco V Parlamentu in vesti delle coppie Kviz: Patente da cam- TG 4 - vesti pioni La signora in rosa Dok.: Kvarkov svet Filma: Harlem Nights Vreme, dnevnik, šport (kom., i. E. Murphy). Nan.: Le av venture del 22.30 Labirinto di pas- giovane Indiana Jones sione (kom., Sp. ’82), Dnevnik 1 vmes (23.30) vesti Aktualno: A carte sco- perte Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu iS CANALE5 Rubrika opolnoči Morirai a mezzanotte Na prvi strani RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Gli amori di Cleopatra (dram., ’53) Nan.: Doogie Howser Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Buongiorno bel-lezza (kom., ZDA ’82) Vesti in iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.20 Miami Vice, vmes šport Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Tre passi nel de-litto (i. C. Cartier) Mixer in Pegaz NoCni dnevnik L’altra edicola RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za šport, vmes športna rubrika Derby Teniski turnir Italije Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti ^ Blob in Una Cartolina E Chi Pha visto? * Dnevnik ob 22.30 Dok.: Un giorno nella morte di Sarajevo Kf Variete: Q come cultu-ra (vodi G. Ippoliti) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 23.15 Jezdeci zore (Los Jinetes del Alba) Španska barvno nadaljevanka, 1990 I V petih nadaljevanjih bomo spremljali življenje junakov, katerih usoda je povezana z dogajanjem v ter-^ malnem zdravilišču v Asturiji Las Cal- ju se srečujejo različne osebe, po razli-cpih poteh gre tudi njihovo življenje, še dosti po izbruhu revolucije leta 1934 in jčto Spanske državljanske vojne leta Terrhalno zdravilišče je last °one Amalie, upravlja pa njena sestrična Adami-9°,< ki živi predvem za užitke ,r> iz ustanove prav hitro na-redi javno hiSo. ^ovidez petičnim, v resnici Po razuzdanim gostom in osebju je v poseben užitek, k°. vsako poletje v dolino Prispe čreda divjih konj, ki So simbol svobode in radoživosti. Tu odrašča tudi mala Marion, ki je že od vsega začelo trdno odločena, da bo nekega dne postala lastni- Nan.: Un dottore per tutti, nato Maurizio Costanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Noe - Itinerari Otroški variete, vesti Kviz: OK il prezzo & giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La notte dei Telegatti TG 5 vesti Nan.: II ritorno di Mis-sione impossibile ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jump Street Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan Variete: Ma mi faccia il jpiacere Variete: Karaoke Film: Ricercati: uffi-cialmente morti (pust., ZDA '87, i. N. Nolte) Sport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 ■ Lastne oddaje M Na prvi strani M Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv nanizanka Življenje se zaCne pri štiridesetih, angleška humoristična nad. NoCni sodnik, am. tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev TV novice Čarobna svetilka Heidi, av./nemška otroška nadaljevanka Fantazoo, risanke Saj ni nie resnega, it. komedija Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška nanizanka Potres, italijanski film, 1982 TV dnevnik Severovzhod, tv magazin Kavboj, krava in Yuppie, dok. film (□IMF Avstrija 1 Cas v sliki Hugo in ljubi bog, ponovitev filma Športna arena, pon. Sinha Moča, 152. del S telesom in dušo: Notranji glas Risana serija Sanjski kamen: Živahna babica, 6/13 del risane serije Cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: Mora pod vodo, 1/22 del Zapuščeno mesto Ruby, zgodba z Divjega zahoda Drugi rodni kraj: Igra s svoboho, 5. del Krinke, francoska kriminalna komedija (Igrajo: Philippe Noi-ret, Roger Dumas: režija: Claude Chabrol) Poročila Tisoč mojstrovin Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Stroj spremeni svet: Nastanek računalniške industrije, 2/5 del Družinske vezi: Pozna snubitev Tista stvar je, kviz Regionalna poročila Cas v sliki Kultura Zaigrali bomo v Jo- schijevi krčmi 1 Reportaže iz tujine Klub 2 Nepozabna ženska: Ig Izkušena Marisa, 1/4 del spanske serije Poročila Tisoč mojstrovin SIS mm Poročila Zgodbe iz Monticella, 123. del Poročila TV šola Potret matematika: Pierre Fermat Ameriška angleščina, 19. lekcija Peljite starše v muzej, 1. del Poročila Ko se svet vrti, 122. del ameriške nadaljev. Monofon Poročila Notranji glasovi, ponovitev 1/4 del ameriške nanizanke Poročila Učimo Hrvaško Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 400. del ameriške nadaljev. Dnevnik 1 Novi ameriški priseljenci, nemški dok. film V velikem planu Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Ko se svet vrti, ponovitev serije RdeCe območje, pon. francoskega filma Dnevnik 1 Buntz z Beverly Hülsa, 5/13 del humoristične nanizanke Peta hitrost Notranji glasovi, 2/4 del ameriške nadaljevanke (igrajo: Shelley Long, Tom Conti in drug; režija: Lamont Johnson) Ob 100. obletnici rojstva Miroslava Krleže Radar @ Madžarska Alternativna medicina Cez dan Draga Celine, francoska serija Friderikus Igra Poročila Popoldanski saldo Maraton, reportaža Telefonska igra Northwood, 24. del kanadske serije Svet denarja Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Klinika, 11. del nemške serije Aktualno Car športa Moj poklic HRVAŠKA TV 1 20.05 ca zdravilišča. Prav njeno življenje je v ospredju zgodbe, ki se opira na zgodovinske dogodke. Režiser nadaljevanke je Vicente Aran-da, ki je v sodelovanju z Joaquinom Jordanom napisal tudi scenarij. Igrajo: Victoria Abril, Jorge Sanz, gloria Munoz, Graciela Borges, Claudia Gravi, Antonio Iranzo, Fernando Guillen, Joan Mi-ralles. NOVI AMERIŠKI PRISELJENCI, nemški dokumentarni film Združene države Amerike doživljajo v zadnjem desetletju enega največjih priseljenskih valov stoletja. Vendar pa to niso več priseljenci iz Evrope, pač pa iz tako imenovanega tretjega sveta. Letno se v ZDA legalno preseli 50.000 ljudi, število ilegalnih priselitev po ocenjujejo na štiri do pet milijonov. Ob najbolj znanih etničnih četrtih, kot so kitajska v San Franciscu ali v New Yorku, nastajajo nove -Mala Fiavana v Miamiju, korejska v Los Angelesu in druge. Avtor: Claus Richter, RETE 4 22.30 LABIRINTO Dl PASSIONI, španski film Režiser Pedro Almodover je celovečerni film Labirinta di passioni posnel leta 1982. To je njegov drugi film in prvi, ki ga je posnel s profesionalno ekipo na 35 mm trak. V tej kičasti parodiji televizijske novele režiser neusmiljeno biča špansko družbo. Pevka Sexilia (Cecilia Roth), katere glavna zabava je organiziranje orgij, pri katerih je ona edina ženska, in Riza Niro (Imanol Arias), skesani homoseksualec, sicer pa sin afriškega cesarja, se zaljubita. Njuno ljubezen zaplete muslimanska sekta, ki bi rada ubila prestolonaslednika... RA SLOVENIJA 3 LITERARNI VEČER: Urugvajska poezija 20.00 Urugvaj, ta majhna dežela ob zahodni obali Južne Amerike, je prispeval v zakladnico sodobne španskoameriške poezije dosti več, kot bi smeli zaradi njene geografske majhnosti od nje pričakovati. Ta celina zaradi skupne španske kulture in jezikovne dediščine pomeni enovit kulturni prostor. Meje med posameznimi deželami so predvsem politične in ne motijo živahnega kulturnega vrenja, ki je zajelo Južno Ameriko z valom romantike in nato še z modernizmom ob koncu prejšnjega stoletja. Urugvaj se je začel kulturno prebujati, ko je tudi to deželo zajel val romantike. PREMIERE MESO (La čarne), italijanski film 20.15 Paolo (Sergio Castellito) igra klavir v baru. Nekoč pride tja prelepa Francesca (France-sca Dellera). Zaljubita se in še istega večera zbežita v Paolov vikend, da bi dala duška svoji strasti. Paolo se tako za kratek čas reši svojih eksistencialnih težav, vendar je Francesca z njim le začasno. Ko ga hoče zapustiti, ji Paolo to drastično prepreči. Režiser Marco Ferreri je film Meso (La čarne) posnel 1991. leta. V svojih filmih običajno obravnava erotične teme ali pa satirično prikazuje italijansko družbo in zahodno miselnost. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92.9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Premiera: Familija (F. Frančič); 21.40 Intermezzo; 22.30 Glasbena podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Glasbene novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Sport na valu 202; 19.30 Stos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93.1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta-šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 Iz koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pe- sem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz ku-turnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah;, 6.20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Single tedna; 17,50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.30 Glasbene novosti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (pripoveduje M. Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 Made in Italy; 12,40 Primorska poje: DPZ Alenka iz Steverjana; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val (Topu kviz); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: solisti Beloruske filharmonije; 18,00 Nad.: Rosa L. -kronika o neki revolucionarki (J. Babič, 7. del); 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boam; 18.30 C'est la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Nazaj iz kamene dobe - Med Ijudožr-ci v pragozdu Irianjaye (potopis). IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the Wild Si-de; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Cola Cola Report, vodi Kristiane Bäcker; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, vodi Ray Cokes; 0.00 Hit List UK; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 19,30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Murphy Brown; 21.30 Vse razen ljubezni; 20.30 Družinske vezi; 23.00 De-signing Warnen; 23.30 Star Trek: The next generation; 00.30 Studs PRO 7 5.00 Serije; 09.25 Srečanje v Hongkongu, am. film; 16.19 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja, 150. del; 19.05 Uiice San Francisca, 133. del;l 20.15 Ljubezen je zasebna stvar, Afrika; 22.00 Highwayman, 3. del; 22.15 Police Storiy II., hongkonški akcijski film; 23.55 Neizprosna peterica: Hči kronske priče, 10. del PREMIERE 08.00 Na pomoč, dinozavri, am. risanka; 15.10 S čim sem si to zaslužila, španski film; 17.00 Barton Fink, ameriški film; 20.15 Meso, Italijanski film; 21.45 Blue Heat, am. kriminalka; 22.30 Noč z Alice, italijanski film; 1.25 Robin Ho-od - Kralj tatov, am. film; 3.45 Smrt v Namibiji, angleški film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 09.00 Golf; 11.00 Tenis; 13.00 Evrogoli; 14.00 SP v umetnostnem drsanju; 16.00 Surfanje; 17,00 Jadranje; 19.30 športne novice; 22.00 Boks: 23.00 Snooker; 1.00 Športne novice 3SAT 15.30 Glasba je večna, spomini na rockovske pevce; 16.15 Kupčije z lepoto; 20.00 Predrznosti dolgočasja, tv film; 21.40 Bon Voyage, nemški risani film SATI 09.05 Ponovitve serij; 13.30 Sence strasti, 84. del; 14.20 Sosedi, 219. del; 14.50 Pod kalifornijskim soncem, 6i2. del; 15.45 Maščevalca: Duh vojvode Benediškega, 19 del: 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 23.40 Nogomet, dr-duga nemška zvezna liga SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 For your eyes only; 13.10 A separate peace; 17.00 The last escape; 23.00 Delta Force 3: The killing game; 00.40 Thd adventures at Ford Fairline; 04.20 The Mafia Kid SUPER CHANNEL 23.00 Red Dust, hongkonški film, 1990 ŠPORT O Torek, 11. maja 1993 LESTVICE KOŠARKA / ZA KATEGORIJO DEČKOV KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI NOGOMET Naraščajniki IZIDI: Fortitudo - Portuale 0:2, Primorje - Cam-panelle 7:2, Ponziana - CGS 4:3, Sant’Andrea -Esperia 6:1, Don Bosco - San Giovanni 0:4, San Sergio - Olimpia 0:1, Montebello - Zaule 3:0. KONČNI VRSTNI RED: Sant’Andrea 44, Olimpia 43, San Sergio 41, San Giovanni in Portuale 40, Ponziana 39, Fortitudo 32, Primorje 28, Chiarbola 24, Campanelle 19, CGS 18, Esperia 17, Don Bosco 14, Montebello in Zaule 10. Prvenstvo je končano, pokrajinski prvak je ekipa S ant’Andrea. Najmlajši IZIDA ZAOSTALEGA IN VNAPREJ ODIGRANEGA SREČANJA: San Canzian - Triestina 1:0, Costalunga - Primorje B 2:0. VRSTNI RED: Primorje A 46, Montebello in Fortitudo 44, Triestina 37, Portuale 32, Altura Muggesana 31, Primorje B 25, San Canzian 21, Fani Olimpia 17, CGS 15, Costalunga 14, Domio 11, Chiarbola 7, Esperia 6. PARI ZADNJEGA KOLA: Fortitudo - Montebello, Chiarbola - CGS, Esperia - Domio, Costalunga - Primorje A, Portuale - Altura Muggesana. Začetniki Skupina A IZIDI: Roianese - Ponziana 2:0, Zarja Adriaim-pex A - Portuale preložena, Esperia - Don Bosco 0:4, Triestina A - San Giovanni A 3:0, Chiarbola - Montebello Campanelle 1:3, Altura Muggesana - Fortitudo 1:2 KONČNI VRSTNI RED: Triestina A 43, San Giovanni A 39, Ponziana 31, Portuale 27, Zarja Adriaimpex A 24, Roianese 22, Altura Muggesana 19, Chiarbola 15, Don Bosco 14, Fortitudo 12, Montebello Campanelle 10, Esperia 6. Prvenstvo je konCana, pokrajinski prvak je Trie-stina, odigrati je treba le Se srečanje med Zarjo Adriaimpex A in Portualejem, ki pa ne more vplivati na konCni vrstni red. Skupina B Domio - Opicina preložena, Fani Olimpia - San Luigi 4:0, Fulgor - Triestina B 1:0, CGS - San Giovanni B 2:2, Zarja Adriaimpex B - Costalunga 1:0. KONCNI VRSTNI RED: Fani Olimpia 38, Fulgor in San Luigi 29, Zarja Adriaimpex B 28, Triestina B 26, CGS 23, Opicina 14, San Giovanni B 11, Costalunga 8, Sant’Andrea 7, Domio 1. Prvenstvo je konCano, pokrajinski prvak je Fani Olimpia, odigrati je treba Se srečanje Domio -Opicina, ki pa na konCni vrstni red ne more vplivati. KOŠARKA Prva divizija Skupina A IZIDI 18. KOLA: Gel. Nicola - La Talpa 81:100; Bevirosso - Ferroviario 78:59; Viale Sport - Agip 90:95; Cip - Polet 82:65. VRSTNI RED: Agip 22, La Talpa, Viale Sport in Cip 20, Bevirosso 18, Gel. Nicola 14, Polet 8, Prosek 6, Ferroviario 0. Naraščajniki IZIDI 26. IN ZADNJEGA KOLA: Ricreatori - Lega Nazionale 96:64; Inter 1904 - Stefanel 49:101; Ferroviario B - Don Bosco A 69:57; Santos - St. Azzurra 122:60; Don Bosco B - Ferroviario A 96:98; Bor Radenska - Servolana 120:83. KONCNI VRSTNI RED: Stefanel 50, Ferroviario A 48, Don Bosco B 44, Bor Radenska 42, Santos in Ferrovairio B 30, Inter 1904 in Servolana 28, Sokol 18, Ricreatori 16, Libertas 14, St. Azzurra 8, Don Bosco 6, Lega Nazionale 2. Obvestila SZ JADRAN obveSCa, da bo v petek, 14. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red l. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno. SK BRDINA organizira drugi kraski Bike slalom in Vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseska ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure. Plavalni klub BOR organizira za elane in prijatelje 16. t. m. spomladanski izlet v Cerkniško jezero in bližnjo planino Slivnico. Informacije po tel. št. 397381 (Glavina E.) ali 214893 (Kralj L.) od 19. do 21. ure. ZSSDI obveSCa, da bo jutri, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSSDI v Trstu seja smučarske komisije. ZSSDI obveSCa, da bo v Četrtek, 13. t. m., ob 20.30 na Stadionu 1. maj v Trstu seja nogometne komisije. JKCUPA vabi svoje elane, da se polnoštevilno udeležijo 1. regate za meddruštveno prvenstvo za kajutne jadrnice ”Due fiumi”, ki bo v nedeljo, 16. t.m.. Vpisovanje in navodila na sedežu društva. SD BREG Košarkarski odsek obveSCa, da bo v ponedeljek, 17. t.m., s pričetkom ob 21. uri občni zbor košarkarskega odseka s sledečim dnevnim redom: pregled sezone 1992-93; volitve novega odbora odseka; razno. Vabimo k udeležbi vse tekmovalce in starSe nepolnoletnih tekmovalcev. Občni zbor bo potekal v telovadnici. Polet tretji na turnirju v Saluzzu Velika gostoljubnost domočinov Borovci končali ligo na dobrem 4. mestu V zadnjem kolu so visoko premagali Servolono Dujan Lista (med metom na koš) je bil v Saluzzu eden med boljšimi (Foto KROMA) FINALE ZA 3. MESTO Polet Zidarič - AB Cu-neo 93:78 (40:25) POLET ZIDARIČ: Stefančič 6 (2:2), Corbatti 4, Hrovatin 8 (2:2), Zubin 4 (2:5), Lakovič 2, Lista 13 (1:2), Slavec 29 (5:8), Senica 27 (3:8). Poletovi dečki so na kakovostnem turnirju v Saluzzu pri Turinu za kategorijo dečkov osvojih zelo dobro tretje mesto, Čeprav so nastopili z večino za leto mlajših košarkarjev. Tretje mesto so si prislužili z zasluženo zmago proti ekipi AB Cuneo. Openci so že po prvih potezah tekme pokazali, da bolje obvladajo košarkarske elemente in da so boljši glede skupinske igre.Takoj so si priigrali zanesljivo prednost, ki so jo ohranili do konca tekme. Pohvalo zaslužijo vsi Poletovi igralci, predvsem pa tisti, ki so za to kategorijo mlajši. V finalu za prvo mesto je turinski Robe di Kappa gladko premagal ekipo iz Saluzza, ki ni bila kos telesno in tehnično premoč- nim TurinCanom. Ob koncu bi omenih gostoljubnost družin, pri katerih so bivali naši košarkarji, in brezhibno organizacijo društva Saluz-zo. Zelja organizatorja je bila, da bi v bodoCe še na-daljevah s takimi turnirji. FINALE ZA 1. MESTO Robe di Kappa Torino -ABA Saluzzo 108:73 (56:42) KONCNI VRSTNI RED 1. Robe di Kappa Turin, 2. ABA Saluzzo, 3. Polet Zidarič, 4. AB Cuneo. (A. V.) Bor Radenska - Servolana 120:83 (59:44) BOR RADENSKA: Oberdan 18 (8:14), Požar 9, Jogan 16 (1:3), Velinski 17, (7:12), UršiC 24 (4:6), KovaC, Lapelj 30 (0:3), Stokelj 6 (2:2), trener Krečič. PM: 22:40. ON: 26. PON: Kovač (29). TRI TOČKE: Požar 1, Jogan 1. Z novo izdatno zmago so se prejšnji konec tedna poslovili od prvenstva tudi Borovi naraščajniki. Belo-zeleni so bili na tekmi proti Servolani seveda brez motivacije, saj poskus, da bi lahko dohiteli Don Bosco na 3. mestu končne lestvice, se je izjalovil, saj so »salezijanci« povsem nepričakovano premagali Stefanel in tako so se morali naši predstavniki zadovoljiti »le« s Četrtim mestom. Borovci so tako proti Servolani v začetku igrali dokaj lagodno, tako da so Skedenjci v prvih desetih minutah presenetljivo vodili z 28:19. Trener KreCiC je naposled le »prebudil»svoje fante in tako so naši v naslednjih minutah igrali bolj zbrano in predvsem bolj orga-naizuano. Ob odmoru pa so že imeli kar zanelsjivo in varno prednost. V zadnjih dveh Četrtinah je bila premoč borovcev še očitnejša. Mlajši igralci Servolane so se sicer skušali upirati razigranim borovcem, niso pa mogli preprečiti visokega poraza. »Moji fanti pa s to tekmo s trdim delom še niso končali. Se bolje se bomo morali pripraviti za naslednjo sezono, tako da bomo trenirali vse do 10. junija, v tem obdobju pa bomo nastopili še na kakem turnirju,« je po nedeljskem srečanju dejal Borov trener Jure KreCiC. (M.J.) DEČKI Polet Zidarič - SGT 93:80 (47:40) POLET: Petaros 7 (1:4), Senica 21 (1:2), Lista 18, Slavec 39 (9:14), Baldi 6, KocjanCiC, Slama, Žerjal 2. V predzadnjem kolu prvenstva dečkov je uspelo openskemu Poletu, kljub okrnjeni postavi, vknjižiti nov par točk na raCun ekipe Ginnastice Triestina. Tekma je bila v prvih dveh Četrtinah izredno izenačena in le proti koncu druge četrtine so si Openci priigrali 7 točk prednosti. V drugem delu tekme so si »oranžni« z boljšo igro v obrambi in pametnejšimi rešitvami v napadu prislužili 15 točk razlike, ki jih Tržačani niso veC bili sposobni nadoknaditi. Pohvalo si zaslužijo Lista, Petaros, Slavec in Senica, saj so pokazali zvrhano mero volje do zmage. (A.V.) Kontovel prireja kvaliteten turnir Za igralce letnika 1973 in mlajše V oganizaciji SD Kontovel bo v petek, 14. in soboto, 15. t.m. zanimiv mladinski košarkarski turnir za igralce letnika 1973 in mlajše. Naši ljubitelji košarke bodo gotovo prišb na svoj raCun. Udeležba bo namreč zelo kakovostna, saj bodo nastopale poleg Kontovelove še ekipe ljubljanske Olimpije, tržaškega Stefanela in Don Bo-sca. Favorita na tem turnirja sta seveda Olimpija in Stefanel, ki bosta verjetno igrala z najboljšima postavama, saj se je njuno prvoligaško prvenstvo ze končalo. Ljubljansko moštvo bo sicer nastopilo brez reprezentanta Gorenca (letnik 1973), vseeno pa je Olimpijino mladinsko moštvo zelo kakovostno, da lahko poseže po prvem mestu. Tudi Kontovelci bi se morali na tem turnir j u dobro izkazati, saj bodo igrali tudi Rebula, Milic in Gregori, ki so se letos v Jadranovib vrstah odbeno odrezali. SPORED PETEK, 14.5. 17.00: Kontovel -Stefanel; 19.00: Don Bosco - Olimpija SOBOTA, 15.5. 16.00: finale za 3. mesto; 18.00: finale za 1. mesto Vse tekme bodo v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih. POKRAJINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO ZA MLADINCE Mladinci Zarje Adriaimpex po skromnem začetku izvrstno nadaljevali V drugem delu so mladinci Zarje osvojili največ točk od vseh (Foto KROMA) Zaključilo se je pokrajinsko mladinsko nogometno prvenstvo, kjer je premočno zmagala ekipa Olimpie, ki je zbrala skupno 41 točk pred dvojico Ponziana in Edile Adriatica (34 točk). Za tema dvema ekipama se je presenetljivo uvrstila bazov-ska Zarja Adriaimpex, skupno s Portualejem, ki sta zbrali dve točki manj (32). Z letošnjim nastopom Zarje smo lahko veC kot zadovoljni, saj Ce izvzamemo prvouvršCeno Olimpio, ki je bila razred zase, so se Bazovci povsem enakovredno kosali z ostalo trojico ekip, ki so zasedle mesta pod vrhom. Ce je bil za zarjane prvi del prvenstva bolj slab, saj so zbrali samo 12 toCk, so v nadaljevanju prvenstva igrali kot prerojeni in od 24 možnih osvojili kar 20 točk. Izgubili so le tekmo proti Portualeju ter remizirali doma proti Opicini in na tujem proti Sant’Andrea, vse ostale tekme pa so zanesljivo premagali. Ce bi tudi na začetku prvenstva igrali bolj motivirano, bi se morda celo lahko potegovali za naslov. V prid tej trditvi govori dejstvo, da so v povratnem delu zarjani zbrali največ točk. Vzroke za slabše začetne rezultate lahko poiščemo v neuigranosti ekipe in v neizkušenosti vratarja tako, da obrambna vrsta ni zaigrala sproščeno. Cattonarjeva vrsta je pokazala na splošno tehnično dobro igro, najbolj se je izkazala napadalna vrsta, saj je dala 57 zadetkov, prejela pa jih je 34. Najboljša strelca ekipe sta bila Ju-rincich, ki je dal kar 22 golov, in Vrše s 15 zadetki. Tej dvojici sledijo še Giacca in Gentile 4, Maggi 3, Neri in Ferluga 2 ter Guglioso in Dandri z enim golom. Skupno so rdeCe-beli zmagali 14-krat, izgubili 6-krat in remizirali 4-krat. Na domačem igrišCu so izgubili samo dvakrat in to v prvem delu prvenstva z ekipo Ponziane (0:1) in Portuale (2:5). Najbolj pa zvenijo zmage s prvouvršCeno Olimpio (3:0), Edile Adriatica (3:0) na domačih tleh ter Ponzia-no (0:1) na tujem. Tako se je letos Zarja povzpela v sam vrh mladinskega tržaškega nogometa, pri Čemer ima velike zasluge trener Cattonar, ki je znal mlade nogometaše dobro pripraviti, ekipi pa je postala tudi homogena skupina. Dobro delo in nekateri perspektivni mladinci, kot sta napadalca Jurinci-ch in Vrše, pa Dandri in požrtvovalna Maggi in Neri, so v spodbudo tudi članski ekipi, ki bo lahko kmalu računala tudi na »injekcije sveže krvi« iz mladinskih vrst. (Darko Grgič) MLADINSKI NOGOMET Pri naraščajnikih Primorje uspešno Prosečani visoko zmagali - Zarja B končala prvenstvo z zmago NARAŠČAJNIKI Primorje - Campanelle 7:2 (2:2) Strelci za Primorje: Zangari (v 7’), SardoC (v 20’ in 76’), Emili (v 45’), Ban (v 60’ in 64’), Kuk (v 70’). PRIMORJE: Husu, Turk, Ferfolja (Lukša), Nadlisek, Švara, SardoC, Emili (Lovrečič), Braini, Balbi (Ban), Kuk, Zangari. Naraščajniki Primorja so se poslovili od prvenstva s sijajno zmago. Ekipa Campanelle je uspela zaustaviti naše samo v prvem polčasu, ki se je konCal z 2:2. Zadetka za Primorje sta dala Zangari in SardoC. V drugem polčasu pa so imeli naši tudi s pomočjo vetra veliko premoč in dosegli novih pet zadetkov z Emi-lijem, Kukom, Sardočem in Banom, ki je dvakrat zatresel mrežo. Pohvaliti velja vse igralce, ki so dokazali, da Ce hočejo, znajo dobro igrati. (Gorazd) NAJMLAJSI Costalunga - Primorje B 2:0 (0:0) PRIMORJE B: Gruden (Budin), lozza, KrižmanCiC, Jan Gregori, Sancin (Ota), Ostrouška, Zornada, Šušteršič, Milic, Manzin, Skrl (Damjan Gregori). Druga ekipa Primorja je s porazom proti »prerojeni« Costalungi končala letošnje prvenstvo v sredini začasne razpredelnice. Čeprav poraza v zadnji tekmi nismo pričakovali, moramo priznati, da so zlasti v drugem polčasu nogometaši Primorja zaigrali slabo in zelo nepovezano. Napadalci so bili vse preveč osamljeni in obrambna vrsta je zagrešila dve usodni napaki, tako da najboljši igralec tekme Cossutta ni bil dovolj krit in je sam odločil tekmo v korist Costalun-ge. Naši so sicer imeli v prvem polčasu izrazito priložnost za gol, toda strel Milica od blizu je vratar Tržačanov spretno odbil v kot. Tudi po odmoru je takoj na zaCetku Ota sam pred vrati streljal naravnost v vratarja, nato pa je sledil preobrat z dvema goloma domačih. Naj omenimo, da se bo v nedeljo prvenstvo najmlajših končalo in ekipa Costalunge bo spet gostila ProseCane, pri katerih bo tokrat na vrsti Primorje A, ki bo igralo za prvenstveni naslov, (d.gr.) ZAČETNIKI Zarja Adriaimpex B - Costalunga 1:0 (0:0) ZARJA ADRIAIMPEX B: Hrovatin, Guštin, Škabar, Cernjava, Batič, Gabrovec, Longo, Jan Pahor, Babudri, Grgič, Martini, Kapun, 13. Tul, 14. Damjan Pacor. Strelec za Zarja Adriaimpex B: Batič 11-metrovka. Zarja B se je na Bazovskem igrišCu poslovila od letošnjega prvenstva s tesno zmago in pristala v zgornjem delu lestvice. Ekipa Costalunge je bila trd oreh, zagrizeno se je borila za vsako žogo in našim ni pustila do strela na gol. Tako se je prvi polčas kljub terenski premoči »rdeCe-belih« končal brez zadetka. Po odmoru je našim uspelo preiti v vodstvo Sele z 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil, potem ko so gostje v kazenskem prostoru »zrušili« Martinija in Batič je žogo poslal v mrežo. Po golu so se domačini uspesno branili pred napadi Tržačanov in tekmo zaključili v svojo korist, kljub zmagi pa niso zadovoljili, (d.gr.) PROPAGANDA Pohvala za veliko borbenost Borovci so visoko izgubili s SGT Bor - SGT 24:107 (10:54) BOR: Smilovic 7 (3:5), Aloisio 5 (1:5), Zobec, Costa, Floridan, Zeriali 12 (2:4), Tuliš, trener: S. Corbatti. Zdesetkani borovci so visoko izgubili proti močni ekipi Ginnastice Triestine. Naši so se sicer zelo trudili, da bi ublažili poraz, proti telesno močnejšim nasprotnikom pa je bila njihova naloga zelo težka. Kljub visokemu porazu pa je treba naše košarkarje pohvaliti za vložen trud na tej tekmi in tudi na treningih. MIMBASKET TURNIR »ZINI« Kontovel - Dardi 38:39 (17:14) KONTOVEL : Brezigar 4, Pavletič 7 (1:4), Dogba 4, Lupine 2, Grilanc 4, Šušteršič 8, Semec 6 (0:2), Budin 1 (1:2), Masten, Bogateč 2, Trobec, trener Meden. Po zelo izenačeni in dopadljivi tekmi so Kontovelci tesno izgubili proti dokaj dobremu nasprotniku, ki je v končnih potezah imel veC sreče od naših predstavnikov. Trener Meden je torkat dal možnost igranja prav vsem igralcem. TROFEJA NISTRI Kontovel - SGT 23:33 (14:19) KONTOVEL: PemarCiC, MatiaCiC, Turco 2, Budin 6 (2:2), Cernjava, MatjaCiC, Piculin, Cecchi, Nabergoj, Ražem 15 (1:2), trener Mahnič. Po dopadljivi in živahni tekmi so se Kontovelci enakovredno upirali gostom, ki so bili naposled spretnejši in srecanješi ter tudi zmagali. Za veliko požrtvovalnost in borbenost si vsi Kontovelci zaslužijo pohvalo. NAMIZNI TENIS / OD DANES SP Švedi želijo tretji naslov Na SP prvič tudi Slovenija Pri ženskah za zlato Kitajke Göteborg - Danes se v dvorani Scandina-vium v Göteborgu začenja 42. svetovno prvenstvo v namiznem te-aisu. Na tekmovanju, ki bo trajalo do 23. maja, bo nastopilo rekordno število 87 moških in 71 ženskih reprezentanc, med njimi pa bo prvič tudi slovenska reprezentanca. Pri moških bodo pod vodstvom trenerja Bojana Raka nastopili Stefan Kovač, Gregor Komac, Sašo Ignjatovič in Gregor Skalar in se v predtekmovanju pomerili z Islandijo, Avstralijo, Gruzijo ® Gano. Borili se bodo Po najboljših močeh, vendar ne gre pričakovati velikih presenečenj. Pri ženskah bodo Slovenijo zastopale Polona Frelih, Polona Čehovin in Andreja OjsterSek-Urh, ki bodo najprej igrale z Nizozemsko, Italijo, Sri-lanko, Salvadorjem, Čilom in Belorusijo, napredovala pa bo samo ena e“dpa- Prvo mesto je ze skoraj zanesljivo rezervirano za Nizozemke, druge z evropskega prvenstva. Švedi si želijo že tretji zaporedni ekipni in posamični naslov. Pri moških bo prvo mesto branil Jörgen Persson, ki je naslov osvojil leta 1991 v Chibi, dve leti pred njim pa je v Dortmundu zmagal olimpijski zmagovale Jan-Ove Waldner, Id bi si rad zno-Va priboril prestol. Wald- ner, ki je v vrhunski formi vse od OI v Barceloni, je glavni favorit za zmago. Naporni treningi in huda konkurenca med takimi šampioni, kot so Waldner, Persson in Mikael Appelgren, so ključni elemeni niza uspehov gostiteljev SP. Švedi so končali prevlado Kitajcev, ki so pred letom 1989 osvojili Sest naslovov na sedmih SP in v tem Času imeli štirikrat zapored zmagovalca med posamezniki. Švedski igralci so polni samozavesti, njihov trener Anders Thunström pa pravi, da sta njihovi pripravljenost in motivacija blizu stotim odstotkom. Ob zatonu kitajskih igralcev pa so njihove igralke obdržale primat, saj so osvojile zadnjih sedem posamičnih naslovov. Tudi tokrat največ stavijo na branilko naslova Deng Yaping. Olimpijska zmagovalka je povsod v srediSCu pozornosti. Najhujše tekmice Kitajk bodo Korejke, ki so na prejšnjem SP z združeno ekipo zmagale, tokrat pa ne bodo branile naslova, kajti Severna in Južna Koreja bosta nastopili loCeno. Pri moških dvojicah bosta naslov branila Šveda Thomas von Scheele in Peter Karksson, pri ženskih Kitajki Chen Zihe in Gao Jun ter pri mešanih Kitajca Wang Tao in Lui Wei, SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA / V NOVI GORICI PRVA ZMAGA NOVEGA TRENERJA SCT Olimpija že prvak? Mura le še za 2. mesto NOVICE LJUBLJANA - No tako, konCno so nekatere zadeve le bolj jasne in tako rekoč dokončne, saj večina naših nogometnih akterjev nima preveč rada velikih sprememb in preobratov. In kot smo že napovedovali, so razmerja med prvoligaškimi klubi vse bolj ostra in prilagojena »liniji« ugleda, prestiža, želja in interesov posameznikov, klubov, »zvez« in vseh mogočih in nemogočih kombinacij. Tako je paC, določeni krogi so vedno skoraj definitivno zaprti in zato tisti, ki so »in«; neradi sprejemajo nove »elane«. Tako je SCT Olimpija kljub ne preveč spodbudni igri brez večjih teZav premagala Izolčane, ki so dobili dva zadetka, vendar imeli tudi priložnosti, da bi ravno dva tudi dosegli. Prava sramota bi bila, Ce bi iz prve lige izpadla Belvedur Izola, ki ima ne le zelo dobrega in uglednega trenerja - gospoda, Zagrebčana Iva SuSaka, temveč v veliki meri tudi »obliko« in stil prvoligaške ekipe. So od Izolčanov morda boljši Zagorjani, Velenjčani ali NovomeSCani? Nikakor ne, saj gre le za zares bedne slučaje, sreCo in različne »variante« in ne za pravo nogometno in tržno vrednost. Belvedur Izola ima tako kot Gorica 20 točk, prav za Bežigra- dom pa je dokazal, da igralci znajo in zmorejo igrati in da se nimajo Česa sramovati. SCT Olimpija: BežigrajCani bodo prvaki, to je zdaj jasno tudi že staremu slaščičarju ob štadionu. Moti jih le, da bodo morali še dvakrat v Celje - v nedeljskem kolu in finalu pokala. Zares, prav vsi so proti njim ali kot je na nedeljski tekmi za Bežigradom dejal nek nepoučeni gledalec: »Ljubljančane kradejo tudi sodniki.« Mimogrede, prav Novogoričan Hvalic pa je sodil zelo dobro. Se bomo smejali ali bili Cisto tiho ter si mislili svoje? Na drugem ljubljanskem Stadionu pa so Siškarji tesno, vendar zasluženo ugnali neprepričljivo Muro, ki zdaj ni veC kandidat za prvo, temveč tekmec Mariboru Braniku za drugo mesto. V Ljudskem vrtu je bil branilec Ratkovič rezerva, »Piki« Poznič pa se je končno zdramil, dosegel dva gola in bil ob vratarju Dabanoviču najboljši mož pri gostiteljih. Zal pa se bo drugi obdravski prvoligaš le težko rešil izpada, nekaterim v žalost, mnogim v veselje. Potrošnik uresničuje svoje ambicije, Živila iz Naklega pa so kljub porazu še vedno visoko. Brez rdečega kartona pa tudi tokrat niso mogli, zaradi »divjanja« ga je dobil D. Jošt. Studio D je brez vratarja Mohorja, KONČNICA NBA / ZNANI VSI POLFINALISTI Lakersi izpadli po podaljšku V polfinalu niz zanimivih bojev Divac v zadnji tekmi igral bolj malo - Petrovič tokrat slabši VZHODNA KONFERENCA Četrtfinale (na 3 zmage) Polfinale Finale (na 4 zmage) (na 4 zmage) 1. New York Alndiana ji-Boston JhCharlotte 2- Chicago New York Charlotte Amanta Chicago } ,11993 [NBA RAYOFFS Finale NBA (na 4 zmage) ZAHODNA KONFERENCA Finale Polfinale Četrtfinale (na 4 zmage) (na 4 zmage) (na 3 zmage) 1. Phoenix Phoenix 8. LA Lakers 4. Portland San Antonio 5. San Antonio 3- Cleveland 6- New Jersey , Cleveland 2. Houston 1993 NBA { Houston Seattle | 7. LA Clippers 3. Seattle 6. Utah LOS ANGELES - V zadnjih dveh četrtfinalnih tekmah v končnici NBA, s° Lakersi šele po podaljšku klonili na igrišču Phoenixa z izidom 112:104, New Jersey pa je ^oral priznati premoč Clevelanda. Tekma v Phoenixu je bila v prvih dveh Četrtinah izredno izenačena (46:45), glede posameznikov pa sta bila ftajuspešnejša Majerle pri Sunsih ter Campbell pri gostih, medtem ko si je Divac takoj nabral nekaj osebnih napak in je zato ßianj igral. V tretjem delu sta vajeti igre prevzela Rarkley in K. Johnson in Phoenix je povedel z 78:71. Proti koncu tekme Pa sta Worthy (24 točk) in Threat poskrbela za novo vodstvo Los Angelesa in Sele 13” pred koncem je hlajerle dosegel izenačujoči koS (95:95). V podaljšku sta Barkley (31 točk) hi pa zlasti novinec Oliver kfiller povedla domačo Peterko v vodstvo s Sesti- Vanja Jogan mi točkami in niti nekaj košev Divca (12 točk) ni preprečilo poraza Laker-sov. V Clevelandu je New Jersey zdržal le v prvi Četrtini (-4), zatem pa sta Williams in zlasti Daugherty (24 točk, 20 skokov in 8 asistenc) uničila sanje Netsov o napredovanju. Bek Ehlo je izredno dobro pokrival Dražena Petroviča, ki je prvi koš dosegel šele v začetku 2. polčasa, ob koncu pa je zbral le 11 toCk (4:10 pri metu) tako, da je celotno breme Netsov nosil Derrick Coleman (33 toCk). Znani so torej vsi polfinalisti v obeh »konfern-cah«, odigrali pa so že prvo tekmo med New Yorkom in Charlotte. Po presenetljivem začetnem vodstvu Hometsov (26:34 po 12’), sta zelo dobro zaigrala igralca domačih Ewing (33 toCk) in Oakley, za nameček pa se je poškodoval leader moštva Charlotte, Larry Johnson. Po tretji Četrtini je bil izid Se 80:80, kljub povratku Johnsona in učinkoviti igri Mouminga (27 toCk) pa so NewyorCani v prvih minutah zadnje Četrtine povedli za 10 točk in zasluženo zmagali z izdom 111:95. POLFINALNI PARI Vzhod New York - Charlotte: Hometsi so lahko že izredno zadovoljni, da so v svojem prvem nastopu v konCnici NBA presenetili legendarne Boston Celtic-se, tako da se bo New York najbrž gladko uvrstil v finale Vzhodnega dela. DVOBOJI: Ewing - Mour-ning; Starks - L.Johnson. NAPOVED: 4:1. Chicago - Cleveland: Ta dvoboj bi moral biti najzanimivejši, saj je v obeh ekipahvec hitrih, iznajdlji- vih in seveda tehnično in fizično izrednih posameznikov. Bullsi bodo uveljavili prednost domačega igrišča, Cleveland pa se bo trdoživo upiral. DVOBOJI: Jordan - Ehlo; Grant -Daugherty. NAPOVED: 4:2. Zahod Phoenix - San Antonio: Sunsi igrajo znatno slabše v primerjavi s prvim delom prvenstva, Spursi pa so si privoščili Portland. Mnogo se bo odločalo v bitkah pod košema, na zunanjih pozicijah pa prednjačijo igralci Phoenixa. DVOBOJI: Barkley - Robinson; Majerle - Del Ne-gro. NAPOVED: 4:3. Houston - Seattle: Le z izredno igro Olajuwona so Rocketsi izločili Clipper-se, Seattle pa bi celo lahko pripravili presenečenje, saj so pod košema precej moCni. Brez Olajuwona pa je Houston res poprečna ekipa. DVOBOJI: Olajuwon - Kemp; Smith -Perkins. NAPOVED: 2:4. Posnetek s tekme SCT Olimpija - Belvedur Izola (Foto AleS Pavletič TRIO) Prelogarja in Primoža Glihe premagal Publikum, ki pa je Dolenjcem že med tednom uničil sezono in »stepel« soigralce. Na Kodeljevem je Mavrica točki razdelila z Rudarjem - domači niso bili najbolj navdušeni, gostje pa. Nafta je z 2:0 premagala Kompas Holi-days, ki popušča, Gorica pa, s Filipom Mendašem na klopi, z golom razlike Zagorjane. Prvi so ogroženi, drugi sploh ne. Na Bo-nifiki so Koprčani Steklarju jezno nasuli kar štiri zadetke in jih (ne) hote opozorili, da klub z 21 točkami zares nima razlo- gov za šaljivost. Druga liga je takoj za prvo. (J. Z.) Rezultati 28. kola: SCT Olimpija - Belvedur Izola 2:0 (2:0), AM Cosmos Ljubljana - Mura 1:0 (1:0), Maribor Branik - ISS Železničar 2:1 (1:1), Potrošnik - Živila Naklo 2:1 (2:1), Studio D - Publikum 2:1 (1:0), Mavrica - Rudar 0:0, Nafta - Kompas Holidays 2:0 (0:0), Gorica - ETI Elektroele-ment 1:0 (1:0), Koper -Steklar 4:1 (3:1). Vrstni red: SCT Olimpija 41 točk, Mura 38, Maribor Branik 37, AM Cosmos Ljubljana 35, Živila Naklo 33, Kompas Holidays 31, Koper 30, Studio D 29, Rudar 28, Publikum 27, Mavrica in ETI Elektroelement Zagorje po 26, Belvedur Izola in Gorica po 22, Potrošnik in Steklar po 21, ISS Železničar 20, Nafta 17 toCk. Pari prihodnjega kola (nedelja, 16. maj): Mavrica - Nafta, Rudar - AM Cosmos Ljubljana, Mura -Koper, Steklar - Maribor Branik, ISS Železničar -Gorica, ETI Elektroelement Zagorje - Potrošnik, Živila Naklo - Studio D, Publikum - SCT Olimpija, Belvedur Izola -Kompas Holidays. KOŠARKA / PO NEDELJSKI ZMAGI Alibegovičeva ekipa v A-l li BOLOGNA - Bolonjski Mangiaebevi, za katerega igra tudi slovenski reprezentant Teoman Alibego-vic, si je prav v zadnjem kolu in v zadnjih sekundah domačega srečanja z Marrom iz Riminija, prislužil napredovanje v italijansko košarkarsko A-l ligo. Alibegovic je bil na tem srečanju z 19 točkami skupno z Dallamoro najboljši strelec bolonjske ekipe in tudi eden najza-služenjših ne samo za nedeljsko zmago, temveč za napredovanje v višjo ligo. V isti skupini (rumeni) si je z Mangiaebevijem po pričakovanju zagotovil nastop v A-l ligi tudi rimski Virtus, za katerega med drugim igra Dino Radja. Hrvaški as pa bo skoraj gotovo zapustil rimski klub in se odločil za NBA. V zeleni skupini sta prvo mesto osvojila beneški Scaini in Phonola iz Caserte. Razočaranje predstavlja Cagiva iz Va-reseja, ki je že nekaj let v hudi krizi in se nikakor ne more pobrati. KONČNI LESTVICI Rumena skupina: Virtus Rim 14, Mangiaebevi Bologna in Marr Rimini 12, Ticino Siena 10, Bur-ghy Modena in Auriga Trapani 6. Zelena skupina: Scaini Benetke in Phonola Ca-serta 14, Cagiva Varese 12, Telemarket Forli 10, Hyundai Desio 6, Fernet Branca Pavia 4. Naj omenimo, da za Aurigo iz Trapanija zelo uspešno igra tudi zamejski Slovenec Marko Lokar. Prav na zadnji domači tekmi proti Ticiniju iz Siene je Lokar dosegel kar 30 toCk. Teoman Alibegovič zdaj z reprezentanco Slovenije Dražen Petrovič k Realu? CLEVELAND - Hrvaški košarkar Dražen Petrovič je po tekmi s Clevelandom najavil, da v prihodnji sezoni ne bo več igral za New Jersey Nets, ker se vodstvo kluba z njim Se ni pogovarjalo o morebitni obnovi pogodbe. Po Petrovičevih besedah naj bi se že pogajal z Real Madridom in nekaterimi italijanskimi klubi. Rominger ohranil vodstvo SANTANDER - Norvežan Drag Otto Lauritzen je osvojil 15. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji (Vuelta), Švicar Toni Rominger pa je ohranil vodstvo v skupnem vrstnem redu pred rojakom Ziillejem. VRSTNI RED 15. ETAPE (S. Domingo Calzada -Santander, 226, 200 km): 1. Laurtizen (Nor) 5.49:15, 0, 2. Jalabert (Fr) po 2 sek., 3. Gutierrez (Sp), 4. Saitov (Rus), 5. Gonzalez (Sp). SKUPNI VRSTNI RED: 1. Rominger (Svi) 68:47, 31, 2. Ziille (Svi) po 33, 0, 3. Cubino (Sp) po 3:40, 0, 4. Rincon (Kol) po 6:14, 0, 5. Alonso (Sp) po 3:40, 0. Yzaga zmagovalec v Tampi TAMPA - Zmagovalec mednarodnega moškega turnirja v Tampi na Floridi z nagradnim skladom 260 tisoč dolarjev je Jaime Yzaga iz Peruja, ki je v finalu s 6:4 in 6:2 premagal Avstralca Richarda Fromberga. Ivaniševič v 1. kolu izločil Brazilca RIM - Izidi prvega kola odprtega prvenstva Italije v tenisu z nagradnim skladom 1, 75 milijona dolarjev: Ivaniševič (Hrv) - Oncins (Bra) 6:3, 6:7 (5:7), 6:3; Muster (Avstrija) - Hlasek (Svi) 6:3, 3:6, 7:5; Mattar (Bra) - Mansdorf (Izr) 7:6 (7:5), 7:6 (7:2); Boetsch (Fra) - Kuhnen (Nem) 7:6 (7:3), 6:3; Sam-pras (ZDA, 1) - Furlan (Ita) 6:1, 7:6 (7:3); Siemerink (Niz) - Washington (ZDA, 12) 6:4, 7:6 (7:5), Clavet (Spa) - Larsson (Sve) 7:6 (7:3), 3:6, 7:5; Bergström (Sve) - Davin (Arg-) 4:6, 7:6 (7:3), 6:4; Santoro (Fra, 16) - J. Sanchez (Spa) 6:4, 3:1 - predaja. Seleševa vodi, Sanchezova zaslužila največ ST. PETERSBURG (Florida) - Lestvica WTA najboljših teniških igralk: 1. Seleš (Jug) 346.64, 2. Graf (Nem) 298.18, 3. Sanchez Vicario (Spa) 230.27, 4. Navratilova (ZDA) 203.15, 5. Sabatini (Arg) 163.16; nagrade (v dolarjih): 1. Sanchez Vicario 661.761, 2. Graf 530.175, 3. SeleS 437.588, 4. Martinez 368.541, 5. Navratilova 296.250. Kanadčan najhilrejši na treningu INDIANAPOLIS - Kanadčan Paul Tracy, ki je zasedel mesto upokojenega štirikratnega zmagovalca Ricka Mearsa, je najhitreje prevozil krog v treningu za legendarno avtomobilsko dirko 500 milj Indianapolisa. 24-letni Tracy je z avtomobilom Penske-Chevrolet-C vozil s povprečno hitrostjo 360, 372 km/h, prej pa je bilo najboljše povprečje veterana Maria Andrettija 359, 701 km/h. V Indianapolisu, kjer bo že 77. dirka na 500 milj 30. t. m., naj bi jutri treniral tudi Nigel Mansell. Od operacije hrbtenice si je bojda Ze kar opomogel. Zaradi sprememb na progi in vozilih so letos hitrosti nekoliko nižje. Po petih urah nič novega BARCELONA - Na vprašanja o tehnološki prihodnosti formule 1 tudi po peturnem sestanku ni odgovorov. Med VN Španije se je sestalo združenje konstruktorjev Fl FOČA, da bi se zedinili, ali aktivno vzmetenje, računalniško voden pogon, avtomatski menjalniki in avtomatsko krmiljenje sodijo v to tekmovanje ali ne. FIS A namerava tovrstne elektronske naprave v letu 1994 prepovedati, FOČA pa je želela predlagati svoj kompromisni izhod. Toda konstruktorji niso bili najbolj enotni. Za tovrstno visoko tehnologijo so McLaren, Williams in Footwork, najbolj proti pa Benetton, Jordan in Tyrrell. Torej bo odločila FISA, mednarodna zveza za avtomobilistični Spori, po okusu najmočnejših, Renaulta in Forda, ki si želita celovitega uvajanja visoke tehnologije v formulo 1. Pele n Choflon za SP na Jcponskem TOKIO - Nogometni legendi, Brazilec Pele in Anglež Bobby Charlton, sta podprla 'kandidaturo Japonske za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva v letu 2002. Oba sta trdno prepričana, da bodo za prireditelja tega velikega športnega spektakla izbrali prav Japonsko. Tudi FIFA si želi prvenstvo leta 2002 v Aziji, kjer zanimanje za nogomet raste, za prireditelja pa je poleg Japonske najresnejši kandidat Južna Koreja. Prihodnje leto bo finale nogometnega prvenstva v ZDA, leta 1998 v Franciji, prireditelja za leto 2002 pa bodo izbrali leta 1996. r PROMETNA NESREČA / VRATAR SAMPDORIE TRČIL V TOVORNJAK n Pagliuca na srečo ni huje poškodovan Med prehitevanjem mu je zaprl pot tovornjak - Airbag najbrž preprečil najhujše GENOVA - Vratar Sampdorie in italijanske nogometne reprezentance Gianluca Pagliuca je včeraj doživel prometno nesrečo, ki se je zanj precej srečno končala, Čeprav je zanj letošnje prvenstvo zaradi zlomljene leve ključnice končano. Pagliuca se je s svojim porschejem (na sliki AP) z vso hitrostjo zaletel v neki tovornjak, ki je zapeljal pred Pagliucov avtomobil, ko je ta prehiteval neki drugi avto. Po vesteh iz bolnišnice, naj bi Pagliuci življenje rešil airbag. ŠPORT Torek, 11. maja 1993 NAMIZNI TENIS / DEŽELNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV IN DRUŠTEV V ORGANIZACIJI $K KRAS Kras potrdil premoč v deželi Tudi borovci zelo uspešni Na deželnem prvenstvu, ki se je odvijalo preteklo soboto in nedeljo v Zgoniku, so sodelovala vsa namiznoteniška društva iz naše deZele s preko sto nastopajočimi. Organizacijo te pomembne športne manifestacije je prevzelo domaCe društvo Kras. Veliki pokal in prestižni naslov najboljšega društva v deželi za leto 1993 je ponovno ostal v Zgoniku. Kras je ponovno potrdil svojo vodilno vlogo in zbral skupno 486 točk. Drugi je bil tržaški Chiadino s 170 točkami, tretji Rangers S. Rocco Udine s 157 točkami in Četrti Fincantieri s 130 točkami. Naslov absolutnega prvaka je osvojil Cristian Mersi, v ženski konkurenci Monika Radovič (oba Kras). V tretji kategoriji je bila zmagovalka borova igralka Lara Posega, pri moških Luigi Pittini (Libertas Latisana). med madinkami je bila najboljša krasovka Ana Ber-san, med mladinci Gian-luca Ferlora (Ricreatori Comunali Trieste). V konkruenci naraščajnikov oz. narašCajnic posamezno sta na zmagovalno stopnico stopila Francesca Gambini (Ranges Udine) in Federico Ceppi (Finca-tieri Trst). Med najmlajšimi sta slavila predstavnika Krasa Vanja Milic in Gorazd Milič, med veterani pa Aldo Cosciani (Tripcovich Trst). Kras je sodeloval z 18 v glavnem mladimi predstavniki, ki so v skupnem seštevku osvojili 21 pr- V telovadnici v Zgoniku se je za deželne naslove potegovalo nad sto igralcev in igralk (Foto Ferrari/KROMA) vib, 17 drugih in 21 tretjih mest. Bor se je predstavil s tremi mladinskimi predstavniki, ki so osvojili zlato v tretji kategoriji (Lara Posega), pet srebrnih odličij t.j. drugo mesto Lare Posega v absolutni kategoriji, v mladinskih dvojicah (brata Petelin), v mešanih mladinskih dvojicah (Posega-Mitja Petelin) in absout-nih dvojicah Posega (Bor) - Simoneta (Kras) ter bron pri mladinkah (Lara Posega) in v mešanih dvojicah Marco Petelin (Bor) -Irena Rustja (Kras). REZULTATI POSA- MEZNIH KATEGORIJ: DEČKI: 1.Gorazd Milic (Kras), 2. Stefano Di Cosi-mo (Chiadino), 3./4. Bojan Simoneta (Kras), Michele Sommarica (Chi-dino) DEKLICE: 1. Vanja Milic (Kras), 2, Nataša Milic (Kras), 3./4. Nina Milic in Ketty Furlani (obe KRas). NARAŠČAJNIKI: 1. Federico Ceppi (Fincantieri), 2. Andrea Radini (Fincantieri), 3./4. Carlo Simonato (Libertas Latisana) in Igor Sossi (Fincantieri). NARASCAJNICE: 1. Francesca Gambini (Rangers Udine), 2. Erika Radovič (Kras), 3./4. Ivana Stubelj in Katja Milic (obe Kras). MLADINCI: 1. Gianlu-co Ferlora (Ricreatori Comunali TS), 2. Alessan-dro Marussi (Pol. CSI Friuli Udine), 3./4. Rol-dolfo Della Mea (Fincantieri) in Ennio Scridel (Rangers Udine). MLADINKE: 1. Ana Bersan (Kras), 2. Monika RadovciC (Kras), 3./4. Francesc Simionato (Az-zurra Gorizia) inLara Posega (Bor). VETERANI: 1. Aldo Cosciani (Tripcovich), 2. Aldo Donda (Lega Nazio-nale Gorizia), 3./4. Gianni Marcolini in Mario Agari-nis (oba Rangers Udine). DVONICE (DEČKI -NARAŠČAJNIKI): 1 Igor Sossi - Andrea Radini (oba Fincantieri), 2. Peter Santini - Gorazd Milic (oba Kras), 3./4. Carlo Simonato - Luca Celeghin (oba Libertas Latisana) in' Fabrizio Anastasi - Mau-rizio Bombače (oba Chiadino). DVOJICE (DEKLICE - Borovka Lara Posega enkrat prva in enkrat druga (f. KROMA) NARASCAJNICE): 1. Največ pokal je po končanem prvenstvu ostalo v Zgoniku (F, Ferrari/KROMA) 1 ',A Katja Milic - Vanja Milic (obe Kras), 2. Erika Radovič - Ivana Stubelj (obe Kras), 3./4. Nataša Milic -Nina Milic (obe Kras) in Nataša Grom - Ketty Furlani (obe Kras). MEŠANE DVOJICE: 1. Peter Santini - Vanja Milic (oba Kras), 2. Gorazd Milic - Katja Milic (oba Kras), 3./4. Igor Sossi (Fincantieri) - Nina Milic (Kras) in Federico Ceppi (Fincantieri) - Nataša Milic (Kras). DVOJICE - MLADINCI: 1. Paolo Calcina - Gianlu-ca Ferlora (oba Ricreatori Comunali Trieste), 2. Marco Petelin - Mitja Petelin (oba Bor), 3./4. Simone Zucca - Alessandro Sineri (oba Tripcovich) in Carlo Rigon (Pol. CSI Friuli Udine) - Nicola Gortani (Rangers Udine). DVOJICE - MLADINKE: 1. Monika Radovič - Ana Bersan (obe Kras Zgonik), 2. Lara Posega (Bor) - Irena Rustja (Kras), 3./4. Lorena Ba-gnariol - Chiara Bagnariol (obe U.S. S. Giovanni PN) in Francesca Simionato - Valentina Chiopris (obe Azzurra GO). MEŠANE DVOJCIE: 1. Ennio Scridel (Rangers Udine) - Ana Bersan (Kras), 2. Mitja Petelin -Lara Posega (oba Bor), 3./4. Marco Petelin (Bor) -Irena Rustja (Kras) in Tommaso Vaccarezza -Elisa Landello (oba Libertas Latisana). 3. KATEGORIJA (MOŠKI): 1. Luigi Pittini (Libertas Latisana), 2. Bruno Bianchi (Fincantieri), 3./4. Armando Le-ghissa (Azzurra Gorizia) in Aldo Donda (Lega Na-zionale Gorizia). 3. KATEGORIJA (ZENSKE: 1. Lara Posega (Bor), 2. Vanja Milic (Kras), 3. /4. Cristina Butelli in Gea Polli (obe Chiadino). DVOJICE (MOŠKI): 1. Luigi Pittini - Giovanni Antonelli (oba Libertas Latisana), 2. Roberto Pe-tronio - Armando Leghis-sa (oba Azzurra Gorizia), 3./4. Bruno Bianchi - Stefano Pilotto (oba Fincantieri TS) in Gianni Fran-zolini - Franco Prinscisgh (oba Rangers Udine). DVOJICE (ZENSKE): 1. Vanja Milic - Katja Milic (obe Kras), 2. Erika Radovič - Ivana Stubelj (obe Kras), 3./4. Cristina Butelli - Gea Polli (obe Chiadino) in Nataša Milic -Nina Milic (obe Kras). MEŠANE DVOJICE: 1. Andrea Frediani (Rangers Udine) - Katja Milic (Kras), 2. Paolo Stibiel -Gea Polh (oba Chiadino), 3./4. Gianni Franzoli -Francesca Gambini (oba Rangers Udine) in Igor Colja - Vanja Milic (oba Kras). POSAMEZNIKI - ABSOLUTNI: 1.Cristian Mersi (Kras), 2. Igor Milic (Kras), 3./4. Lucio Saltari-ni in Luca Urizio (oba Lega Nazionale Gorizia). POSAMEZNICE ABSOLUTNO: l.Monika Radovič (Kras), 2. Lara Posega (Bor), 3./4. Biserka Simoneta in Ana Bersa (obe Kras). ZENSKE DVOJICE -ABSOLUTNO: 1. Monika Radovič - Ana Bersan (obe Kras), 2 Biserka Simoneta (Kras) - Lara Posega (Bor), 3./4. Crisitna Butelli - Gea Polli (obe Chiadino) in Katja Milic -Vanja Milic (obe Kras). MOŠKE DVOJICE -ABSOLUTNO: 1. Cristian Mersi - Igor Milic (Kras), 2. Roberto Petronio (Azzurra Gorizia) - Andrea Frediani (Rangers Udine), 3. /4. Aldo Donda (Lega Nazionale) . Roberto To-soratti (Selena Udine) in Luigi Pittini - Giovanni Antonelli (Libertas Latisana). MEŠANE DVOJICE -ABSOLUTNO: 1. Ciri-stian Mersi - Monika Radovič (oba Kras), 2. Igor Milic - Ana Bersan (oba Kras), 3./4. Paolo Stibel -Gea Polli (oba Chiadino) in Andrea Frediani (Rangers Udine) - Katja Milic (Kras). DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Kras 486 toCk, 2. Chiadino Treste 170, 3. Rangers S. Rocco Udine 137, 4. Fincantieri Trieste 130. JASNA JUREČIČ ODBOJKA / 2. 2ENSKA DIVIZIJA Sokol končal na prvem mestu Zaradi boljšega količnika v setih je prehitel Julia - 1. ŽD: vodilna premočna Mlade sokolovke so iz 2. napredovale v 1. divizijo (foto KROMA) 1. ZENSKA DIVIZIJA Vodilna sta bila v minulem kolu za . naši šesterki prehud zalogaj. Preseneča zmaga Zauleja proti Killjoyu, ki pa je bil prisiljen igrati brez obeh podajaCev. Sgt je imel s Cusom težave le v prvem setu. Club Altura - Breg 3:0 (15:12, 15:13, 15:3) BREG: KocjanCic, Glavina, Sancin, Zeriali, Canziani, Bandi, Mahnenval, Petirosso, Slavec. Breg je pri prvouvršCeni ekipi Club Altura odigral tekmo z dvojnim licem. Prva dva seta so naše igrale dobro, ko je bila še posebno uspešna igra v polju. Poraz gre prištevati številnim nepotrebnim napakam, predvsem na servisu in pri sprejemu, kjer je Brežankam prevečkrat padla koncentracija. Omeniti gre tudi, da je domača ekipa zelo dobro servirala a to vsekakor ne velja kot opravičilo. Potem, ko se je delni uspeh našim izmuznil dvakrat zapored, niso veC znale zbrati misli in moCi, da bi se upirale še v tretje in so na stežaj odprle vrata do zmage nasprotnicam, ki se borijo za prestop v višjo ligo. Kontovel - Altura 0:3 (7:15, 2:15, 8:15) KONTOVEL: Čeme, Superina, Stoka D.. E. in K. Bogateč, Mihe, Blazina, Be~ zin. Izidi posameznih setov puščajo vtis, da so se Kontovelke predale brez boja, a ni bilo tako. Premoč Alture je bila sicer očitna, razlika v položaju obeh šesterk na lestvici je povsem prišla do izraza, ampak Kontovelke so se nasprotnicam žilavo upirale. V polju so prestregle mnogo nasprotnikovih napadov, dosti manj prisebne pa so bile pri zaključevanju napadov, ki so bili tako lahek plen igralk Alture. Po zmagi sredi tedna proti Preveni-reju (1:3) so se Kontovelke menda dokončno otresle skrbi pred izpadom. Se dobro, saj si je na ponedeljkovem treningu huje zvila gleženj podajacica Erika Bezin, ki do konca sezone verjetno ne bo mogle vec stopiti na igrišče. OSTALI IZIDI 18. KOLA: Zaule Ra-buiese - Killjoy 3:1, Oma - Prevenire 3:0, Sgt - Cus Prevenire 3:0, SantAndrea - Virtus bo drevi. IZID 17. KOLA: Cus - Virtus 3:2. VRSTNI RED: Club Altura 32, Altura 30, Sgt 26, Killjoy 22, Oma in Breg Union Beton 20, Cus Prevenire 18, Kontovel 14, Zaule Rabuiese 10, Sant' Andrea in Virtus 8. Prevenire 4. (Sant’Andrea in Virtus imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Virtus - Sgt, Cus Prevenire - Kontovel, Altura - Oma, Prevenire - Club Altura, Breg Union Beton - Zaule Rabuiese, Killjoy - Sant’Andrea. 2. ZENSKA DIVIZIJA Sant’Andrea - Sokol 0:3 (6:15, 5:15, 4:15) SOKOL: Švara, Golemac, Semec, Ra-detic, Legiša, Antonič, Peric, BrišCek, Visintin, Kobau. Sokol je z zmago v gosteh proti ekipi Sant’Andrea osvojil končno prvo mesto v tem prvenstvu. Člansko tekmovanje je dokazalo, da gre za ambiciozno skupino odbojkaric, ki so predvsem prijateljsko povezana enota. Dekleta, ki so letos iz kola v kolo igrala bolje, bodo lahko ob primernem delu v prihodnjih letih osvojila še vrsto vidnih uspehov, tudi ker jim volje do dela in do napredka nikakor ne manjka. Vrnimo se k tekmi sami, ki se je za ’ obe postavi začela zelo borbeno. Po dobrem začetku seta so morale gostiteljice priznati premoč postave iz Nabrežine, ki je igrala dobro v vseh elementih od servisa dalje. Enako velja tudi za ostala dva seta, ko so se na igrišču zavrtele vse razpoložljive igralke in pripomogle k uspehu. Za ekipo se bo sedaj že pričel pripravljalni ciklus za novo sezono, ki predvideva tudi skupne priprave. Le na ta naCin bo postava nared za boje v zahtevnejši konkurenci. (Sain) SGT - Koimpex 0:3 (3:15, 10:15, 3:15) KOIMPEX: Ban, Criti, Dapretto, Grgič, Kufersin, Meriani, Novakovič, Sti-gliani, Živec. Končalo se je tudi prvenstvo v 2. diviziji in mlade slogašice so se od njega poslovile z zmago. Poleg tega so odigrale tudi eno svojih boljših tekem in če bi tako igro predvajale skozi vse prvenstvo, bi bil njihov položaj na lestvici bistveno boljši. Po ugotovitvah trenerja Marija Caca, je bilo prav pomanjkanje kontinuitete glavna hiba igralk, ki so prevečkrat nihale med res dobro igro in medlo odbojkarsko predstavo. Po drugi strani pa je tudi ta pojav povsem razumljiv, saj so prvenstvo igrale izključno mlade odbojkarice, med katerimi je bilo tudi nekaj naraščajnic, vsem pa je primanjkovalo igralnih izkušenj. Cim-vec igranja pa je bil tudi cilj, ki so si ga pri društvu postavili za to ekipo, izkušnje, Id so si jih igralke nabrale, pa se jim bodo obrestovale v bodočih sezonah. (INKA) OSTALA IZIDA ZADNJEGA KOLA Cus Prevenire - Oma 3:0, Ricreatori - Juha 0:3. KONČNI VRSTNI RED: Sokol in Juha 24, Cus Prevenire 22, Ricreatori 14, Sant’Andrea 12, Koimpex 8, Sgt 6, Oma 2. Sokol in Julia sta napredovala v 1. divizijo. ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA ODBOJKA / POLFINALNI DVOBOJI POKALA FJK ATLETIKA Slogaši so se dobro upirali Drugouvrščeni San Sergio pa je bil na koncu le premočen San Sergio - Sloga 3:0 (15:8,15:12,15:11) SLOGA: Jercog, A. in M. Maver, Miot, Pertot, Glavina, Spetič, Veljak, Curtolo. Slogaši so odigrali eno letošnjih najboljših tekem, Ob napredovanju odbojkarjev SZSOCASOBEMA v C-2 ligo, jim čestita OK Val in jim želi Se polno uspehov. končni rezultat pa je verjetno zanje prehuda kazen. Tekmo so začeli sicer nekoliko negotovo, prelahki servisi pa so domačinom omogočali učinkovite napade preko centra, ki jih slogaši niso zaustavili. V drugem setu pa so izboljšali servis in blok, zagrizeno pa so igrali tudi v obrambi. Tekma je bila izenačena do 10:10, ko so domačini naredih štiri točke predvsem zaradi napak gostov in kmalu je bilo konec seta. V tretjem setu so slogaši nekoliko popustili in San Sergio je povedel 14:5. Igralci Sloge pa se niso vdali, izničili so 10 match-žog, toda niso uspeli dohiteti domačinov. OSTALI IZIDI 15. KOLA: Prevenire - Le Volpi 1:3, Pallavolo Trieste -Sant’Andrea 3:2, Nuova Pallavolo - Club Altura 0:3. VRSTNI RED: Club Altura 26, S. Sergio 22, Nuova Pallavolo 20, Pallavolo Trieste 16, Sant’Andrea in Le Volpi 14, Sloga 10, Volley club, Prevenire 2. PRIHODNJE KOLO: Volley club - S. Sergio, Sloga - Nuova Pallavolo, Club Altura - Pallavolo Trieste, Sant’Andrea - Prevenire. Sloga in Sokol še igrata Odbojkarji Sloge in odbojkarice Sokola Indu-les čaka po končanem prvenstvu v C-2 ligi še nastop na sklepnih bojih tekmovanja za Pokal FJK. Polfinalne tekme bodo že jutri. Slogaši se bodo v Vidmu pomerili z moštvom VBU, ki je osvojilo prvo mesto na končnem vrstnem redu D lige, sokolovke pa bodo v Nabrežini (ob 20.30) igrale proti ekipi Porcia, ki je v prvenstvu zasedla na lestvici mesto pred soko-lovkami. Zmagovalci jutrišnjih dvobojev bodo v nedeljo sodelovali na finalnih trobojih. Sokolovke bodo v okviru pokala FJK jutri v Nabrežini igrale proti Porcii Sedmak dobil dva resna konkurenta Čeprav je na prvem delu atletskega ekipnega prvenstva konec prejšnjega tedna v Gorici Igor Sedmak z rezultatom 14, 92 metra v troskoku zmagal, pa njegov nastop (in zlasti rezultat) ni odogovoril na vprašanje, kako je ta Cas z njegovo formo. DrugaCe najbrž niti ni moglo biti, saj je nastopil namreč z razbolelim kolenom, kar ga je v fazi amortizacije skoka precej oviralo. Oteklo koleno ga je še posebej oviralo naslednji dan, ko je nastopil v skoku v daljino samo zato, da bi mu bil omogočen nastop v drugem delu prvenstva 23. t.m. Tekmovanje samo je pokazalo, da bo naš atlet v letošnjem letu imel tako v troskoku kot v skoku v daljino za nasprotnika dva mlada nadarjena tekmovalca iz Vidma in da se ob njuni prisotnosti odslej do zmag ne bo samo sprehodil, kot je to bil običaj zadnjih nekaj sezon. (I.P.) KjOTO / OČITEK, DA JE KIT ZA ZAHOD POSTAL »SVETA MORSKA KRAVA« NOVICE Japonska zahteva obnovitev lova na kite Boji se predvsem francoskega predloga o rezervatu KIOTO - Japonska je včeraj prešla v protinapad °b otvoritvi letnega zasedanja Mednarodne komisije za kite (International Whaling Commission) in obtožila zahodne države, ki nasprotujejo kitolovu, da gledajo na kite kot bi ti bili »sveta krava morja«. Minister za ribolov Masa-nai Tanabu je v dokaj ostrem poročilu obsodil načrt, po katerem naj bi sedanja mednarodna prepoved lova na kite postala trajna. Medtem, ko se je v dvorani zbiralo več kot 300 delegatov 39 držav Članic Komisije za kite in Teruaki Ueno, Reuter okrog 140 nedržavnih organizacij in naravovarstvenih skupin, je pred stavbo prišlo do nemirov. Zahteve Japonske podpirajo tudi Norveška, Rusija, Peru in štiri karibske države. Policijski viri navajajo, da je prišlo do prerivanja med pripadniki organizacije Greenpeace in kitolovci, ki so demonstrirali za ponovno odprtje lova na kite. Kitolovci so aktiviste Greenpeace izrinili iz dvorišča pred konferenčno dvorano v Kiotu, vendar ni bil nihče ranjen. Na Japonskem prikazujejo zadevo kot dvoboj med starodavno japonsko kitolovsko kulturo in hinavskim Zahodom, ki hoče temu napraviti konec, ne meni pa se za krave, prašiče in kokoši, ki jih sam pobija zaradi mesa. Tanabu je poudaril, da mora vsaka država spoštovati navade, ki jih imajo v prehrani in kulturi druge države, o tem pa je treba presojati znanstveno, ne pa čustveno ali politič- ^ nekdanji japonski prestolnici Kioto seje včeraj začelo 45. letno zasedanje (Telefoto AP) no. Naglasil je, da je zaskrbljujoče, da številne države, posebno zahodne, gledajo na kite kot bi bili sveta krava morja. Ena izmed točk na zasedanju v Kiotu, ki Japonsko še posebno skrbi, je francoska pobuda, naj se ustvari rezervat za kite v vodah južne poloble pod štiridesetim vzporednikom, ki bi razdelil Argentino, Čile in Severni otok Nove Zelandije. Ce bi ta načrt odobrili, bi to pomenilo hud udarec za japonski kitolov. Kljub prepovedi so jim namreč dovolili, da letno ulovijo 300 kitov v Antarktiki. Čeprav so jih zaklali v znanstvene namene, ni skrivnost, da so se dejansko vsi znašli na japonskih krožnikih. Japonci kljub temu vztrajajo pri trditvi, da so večletne »raziskave« v Antarktiki pokazale, da sc si kiti dovolj opomogli in lahko prenesejo tudi nadziran lov. Ministrstvo za ribolov trdi, da so nekatere vrste kitov v Antarktiki tako številne, da ogrožajo druge živalske vrste in ovirajo porast manj plodnih kitov, na primer modrega kita. Angleški znanstvenik Sidney Holt, član znanstvenega odbora komisije za kite, je novinarjem pojasnil, da to sploh ni res, češ da ni znanstvenih dokazov, da bi se nekatere vrste kitov množile. Japonski naravovarstveni aktivist zahteva uresničitev rezervatov za kite (Telefoto AP) Množično romanje Židov na tunizijski otok Džerba DZERBA (TUNIZIJA) - Več ko 2 tisoč Zidov je letos romalo na tunizijski otok Džerba, kjer je najstarejša severnoafriška sinagoga. Letošnje romanje je bilo najbolj množično v zadnjih letih, saj so ga tunizijske oblasti vsestransko podpirale, lani jih je bilo 600, kar so vseeno ocenili kot pravi rekord. Večina letošnjih romarjev je prišla iz Francije, ali pa so bili po rodu iz severne Afrike. Lepotice tudi v LR Kitajski SHENZHEN - LR Kitajska se vsestransko trudi, da bi pred svetom dokazala svojo »demokratičnost« tudi z natečajem lepotic. V južnokitajskem Shenzhenu so se tako zbrale najlepše. Na sliki je najlepša Kitajka Pan Tao (levo) iz pokrajine Anlui ob zmagovalki, Rusinji Juliji Kuročkini (desno) (Telefoto AP). Močan potresni sunek v severovzhodnem Iranu TEHERAN - Močan potresni sunek je včeraj ponoči prizadel severovzhodni Iran. Zabeležili so ga predsinočnjim ob 22.18 po krajevnem času, v epicentru pa je dosegel jakost 5,6. stopnje Richterjeve lestvice. Potres so najbolj občutili v mestu Zol-ted Hejdarajeh, vendar je tam povzročil samo omejeno materialno škodo in mnogo preplaha. Ni pa znano, ali je potres povzročil večjo škodo in terjal žrtve v bližnjih vaseh. V ZDA kompjuter namesto zdravnika NEW YORK - Bolnik s prstom pokaže, kje ga boli, zdravnik mu zastavi nekaj vprašanj, postavi diagnozo in določi terapio, ne da bi bolnika pregledal. Po vsemu sodeč to ni značilno le za Italijo, s tem problemom se ubadajo tudi v ZDA, saj je zdravnik Stephen Schueler pripravil kompju-terski program, s katerim lahko doma vsakdo, ki ima osebni računalnik reši svoje malenkostne zdravstvene tegobe, ne da bi romal k zdravniku. ZDA / NA TOVORNI LADJI NAMENJENI V MEHIKO NOVA ZELANDIJA / PRVIČ PO 9 LETIH Ameriška obalna straža zaplenila 4 tone kokaina MIAMI BEACH (Florida) - Ameriške oblasti so zaplenile verjetno doslej največjo količino kokaina. Na ladji na Tihem oceanu blizu Paname, ki 80 jo ameriški patrolni Oolni sedaj pripeljali do Moride, so namreč zasegli kar štiri tone kokaina. Ladjo - gre za tovorno ladjo »Sea Chariot« - je Prvi opazil ameriški helikopter 22. aprila v jnednarodnih vodah, Lakih 480 kilometrov južno od Paname. Očitno se je posadki helikop-iorja zdela sumljiva in zato je obvestila ameriško obalno stražo, ki je naslednjega dne ladjo Prestregla. Ameriški nadzorniki so s privoljenjem kapitana na Lrovu uvedli preiskavo ln kaj kmalu našli v pod- palubju ogromno količino mamil. Ladja je prihajala iz ekvadorskega pristanišč Esmeraldas in je bila namenjena v mehiško pristanišče Manzaniilo. Obalna straža je kapitana prisilila, da je zaplul skozi Panamski prekop in nato v Miami,-seveda v spremstvu pa-trolnega čolna. Na Floridi so mamilo raztovorili, posadko pa priprli. Ladja Sea Chariot je registrirana v karibski državici S. Vincent, njen lastnik je pomorska družba Amex Carribean iz Miamija, posatko pa je sestavljalo deset mornarjev iz Čila, Kolumbije in Mehike. Na sliki (telefoto AP) Ameriška policija raztovarja mamilo. Francoska vojna ladja zaplula v novozelandski Auckland Državi »pokopali« incident z ladjo Rainbow Warrior AUCKLAND - Prvič po devetih letih je zaplula v novozelandsko pristanišče Auckland neka enota francoske vojne mornarice. Prav v Aucklandu so francoski tajni agenti leta 1985 minirali ladjo Greenpeacea Rainbow Warrior, ki je nameravala motiti francoske jedrske poskuse na atolu Mururoa. V eksploziji je bil ubit neki fotograf, atentat pa je dodobra skalil francosko-novozelandske odnose. Z leti pa se je vse postopoma umirilo, tako da je leta 1991 tedanji francoski premier Michel Rocard obiskal Auckland in uradno »pokopal incident«. »Dialog med nami in Francijo je iz dneva v dan večji«, je navedel novozelandski zunanji minister Don McKinnon. Francoska desantna ladja za prevoz amfibijskih tankov pred Aucklandom (telefoto AP) Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. naravno skrivališče živali, 6. nenadna smrt, 9. Odisejev oče, 10. naplačilo, na-dav, 11. mesto ob Irtišu v Rusiji, 12. podelitev imena, 13. mejna reka med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, 14. monarhija v Himalaji s poletnim glavnim mestom Thimpu, 15. rimska 501, 16. svečan dvorni ples iz 16 stoletja, 17. francoska igra s kartami, 19. majhno dirkalno vozilo, 20. slovenski mednarodni košarkaški sodnik (Iztok), 24. prebivalec jadranskega polotoka, 26. lesen podno-žek, 29. kemijski znak za renij, 30. mesto severozahodno od Gibraltarja na jugu Španije (La), 31. žito, ki ga gojijo na umetno poplavljenih poljih, 32. zapustitev bojišča, 33. glavno mesto Jordanije, 34. domača oblika imena Ignacij, 35. mesto med Barletto in Barijem na jugu Italije, 36. zemeljska ožina na Malaki, 37. zavestno nesramen človek, zajedljiv posmehljivec. Navpično: 1. slovenski letalski konstruktor, eden od graditeljev planiških skakalnic (Stanko), 2. nosilni trak, ki se nosi preko rame, 3. gozd, 4. rimsko mitološko podzemlje, 5. začetnici nekdanjega italijanskega alpskega smučarja Thoenija, 6. vstopnica, 7. francoska pisateljica, avtorica erotičnega romana Emmanuelle (Emmanuelle), 8. mesto ob Gangesu v Indiji, 12. pisemska ovojnica, 14. osnovni del batnih strojev, 16. servieta, 18. površinska mera, 21. kemijski znak za erbij, 22. vulkansko otočje v Mikroneziji, na katerega robu je 11022 metrov globok podmorski jarek, 23. gorovju podobna, 1796 metrov visoka planota v jugozahodni Sloveniji, 25. moderen ples, 26. glas ob padcu kamna v vodo, 27. slab pesnik, 28. reka ponikalnica na Planinskem polju, 31. zdravilna rastlina, 33. ime rallyista Vatanena, 35. kemijski znak za tehnecij. •>[iup ‘ei)i ‘iubjx ‘3BN ‘ueuiy ‘>[iiun ‘zli ‘eaun ‘ey ‘e^pnid ‘ueijsi ‘suiey ‘jimj ‘8}jbo0 ‘eneABd ‘iq ‘ueing ‘BUß frsjq ‘^suiq ‘eie ‘jiaeq ‘de>[ ‘8o[iq muABiopoA AHlISäH a b c d e f g h | Naloga 149 Naloga 1501 a b c d e f g h Šahovska naloga St. 147 Hamann - Brink - Klausen / Hastings 1962/63 Po odigranih otvoritvenih potezah je beli želel izkoristiti malce nezaščiteni črni figuri na daminem krilu. Črni, ki je na potezi, se je zavedel kritičnega položaja in je s protikombinacijo razorožil belega. Reševalci, kako poteka vrstni red potez, ki omogoči črnemu, da doseže materialno prednost? Šahovska naloga St. 148 Evans - Karakljajič / Regio Emilija 1962 Za falango belih kmetov se tudi bele figure počutijo varne, saj črni po odprtih linijah le težko izvede odločilni prodor. V nastalem položaju pa črni, ki je na potezi, izkoristi priložnost in izpelje odločilni vdor v beli tabor. Na katerem polju se odigra zadnje dejanje paritje? Rešitev naloge St. 145 Da bodo prišli beli lovci do prave veljave, beli za napad žrtvuje trdnjavo. l.TgG:! Kg6: 2.Dg4+! V napad se vključi bela dama, ki poruši obrambni zid črnih kmetov. 2,..Kh7 3.Lf5:+ Tf5: 4.Df5.+ Kg8 5.Dg6+ Kf8 6.Ld6! in na koncu se je ulovila črna dama. Črni se vda! Rešitev naloge St. 146 V obrambnih prizadevanjih črnega se je pokazala rešilna bilka s potezo l...Tg2H, ki spleta belemu kralju matno mrežo (2.fe6 Sf4 mat!). Na 2.Kg2: sledi 2...Se3+ šah in črni zmaga. Belemu ne pomaga niti nadaljevanje: 2.Dd5: Th2:+ 3.Kh2: ed5 z dobljeno končnico črnega! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Torek, 11. maja 1993 EVROPA/ V SREDOZEMLJU NESTALNO ALPE JADRAN / VEČINOMA SONČNO V VEDNOST DANES OBLAČNOST j DEŽ/SNEG {H DANES mm na dan ^ O SALZBURG pod 10% 10-30% 30-50% 50-80% nad 80% 4 * pod 5 “JT** 5-10 ui m* 10-30 AAA.A sV sV si/- : W W -Tv ^ /j' •T' : 30-60 Ul *** Ul *** nad 60 VETER 1 NEVIHTE Vremenska slika: Nad severnim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska, nad Sredozemljem pa plitvo območje nizkega topua hjadna onuzija zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi priteka k nam v višinah razmeroma topel in malo manj vlažen zrak. yy sredižče središče ciklona anticiklona 1 5-10 m/s t nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 10/21 TRST....... 18/25 CELOVEC....... 11/17 BRNIK....... 8/22 MARIBOR....... 14/20 CELJE...... 11/20 NOVO MESTO.... 10/20 NOVA GORICA.. 15/25 MUR. SOBOTA... 13/20 PORTOROŽ...... 14/24 POSTOJNA...... 12/21 ILIRSKA BISTRICA. 9/22 KOČEVJE....... 8/19 CRNOMEU.......- 9/21 SLOV. GRADEC.. 10/16 BOVEC...... 12/20 RATEČE........ 9/18 VOGEL.........- 8/12 KREDARICA..... 0/1 VIDEM...... 17/26 GRADEC........ 11/21 MONOŠTER...... 13/20 ZAGREB........ 13/21 REKA....... 19/25 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI 9/14 STOCKHOLM 5/19 K0BENHAVN 10/21 MOSKVA 1/24 BERLIN 13/25 VARŠAVA 9/24 LONDON 10/18 AMSTERDAM 12/25 BRUSELJ 11/21 PARIZ 10/18 DUNAJ 9/23 MÜNCHEN 7/24 ZÜRICH 8/23 ŽENEVA 9/20 RIM 12/22 MILAN 12/24 BEOGRAD 12/22 BARCELONA 16/20 BUKAREŠTA 11/19 ISTAMBUL 11/15 MADRID 12/26 LIZBONA 12/22 ATENE 15/21 TUNIS 16/27 MALTA 10/24 KAIRO 17/30 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.35 in zašlo ob 20.23. Dan bo dolg 14 ur in 48 minut. Luna bo vzšla ob 00.38in zašla ob 10.19. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Vodnarja, element zrak. Dan je primeren za setev, presajanje in nego vrtnega, okrasnega in balkonskega cvetja. Nabiramo lahko tudi zelišča. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. Tadransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 16,2°C, Pulj NP, LoSinj NP, Split 17,0oC, Hvar 17,3°C, Vis 17,4°C, Hvar 16°C. Reke: Mura (G. Radgona) ll.e^C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 120C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradašCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm Tutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm BEUAK O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA □ O GRAZ V.' c O caovEc O O KRANJ ČEDAD VIDEM O ) PORDENONE N.Gor,CA ^ O POSTOJNA O CEUE GORNJI SENIK O o MURSKA SOBOTA f VARAŽDIN O O L _ POSTOJNA 0 G> r O KARLOVAC W O UMAG O REIrc Berce «f M M <£L m v OVEN 21-3/204: Vsakršna vaša pobuda bo danes naletela na gluha ušesa, zato se raje temeljite pripravite na novo priložnost, ko boste lahko uspešno uveljavili svoje ideje. BIK 21-4/20-5 : Z nekom bosta združila vse svoje sile za večji finančni uspeh, kljub temu pa bi morah vsako ponudbo temeljito pregeriti, preden se boste dokončno odločili. DVOJČKA 215/21-5: Trenutno živite na robu svojih zmožnosti, zato ne bodite presenečeni, ce bo takšen način življenja pustil posledice na vašem zdravju. RAK 22-5/22-7 : Vaša živahnost je na vrhuncu, tako polni ste energije in volje, da le naredite tisti usodni korak, za katerega ste sedaj prepričani, da vodi k zmagi. LEV 23-7/235: V naslednjih dneh se bo pokazalo, da je zelo pomembno koga poznate in manj pomembno, kaj znate sami narediti. Ne sramujte se obrniti s prošnjo na pravi naslov. DEVICA 245/22-9 : Ponovno boste ukrepali popolnoma prijateno, tako da se tudi vašim najbližjim ne bo sanjalo, kaj pravzaprav naklepate. Nepričakovana sreča pri investiranju. TEHTNICA 239/22-10 : Počutili se boste sicer povsem v redu, vendar pa vas občasne prebavne motnje opozarjajo, da se zadnje Čase niste držali vseh pravic. Rekreirajte se! ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Za vas se začenja živahno in dinamično družabno življenje, ko se boste težko upirali vsem povabilom. Zal pa boste izgubili nekega oboževalca. STRELEC 23-11/21-12 : Pridno se boste posvetili projektom, ki vas prav sedaj lahko pripeljejo najbližje k željenim in točno določenim ciljem. Nagrad za vaš trud prihaja. KOZOROG 22-12/20-1 : Tudi ce boste mo rali vložiti nečloveške napore, se potrudite ostati mirni in hladnokmi, sicer ne boste mogli rešiti problema, ki so vam ga zakuhali v službi. VODNAR 21-1/19-2 : Nobenega posebnega znamenja ni, da bi imeli kakšne zdravstvene težave. Poskrbite, da se vam ne ponovi prejšnji problem z zdravjem. RIBI 20-2/203 : Kot rezultat trdega dela v zadnjem obdobju sledi majhno, vendar lepo napredovanje. Otresti se marate le Se fobije, da vam nekdo iz bližnje okolice želi slabo. Kralj Matjaž in njegovi psi na budimsköm gradu Ob zverinah z Vzhoda so doge prijazni kužki BUDIMPEŠTA / NAJVECJA EVROPSKA RAZSTAVA PSOV Sejem v Budimpešti Madžari so na stadion A/ep privabili skoraj sedem tisoč pasjih lastnikov iz vse Evrope, vendar tudi na tisoče vzhodnoevropskih mešetarjev BUDIMPEŠTA - Budimpešta postaja velika evropska prestolnica. Se malo, pravijo, pa bo spet taka, kot je bila pred prihodom ruskih »osvoboditeljev« pred pol stoletja. Stare realsocialistične izložbe se umikajo velikim zahodnim podjetjem, oguljene napise v madžarščini zamenjujejo blešCeCa angleška, nemška, francoska imena. Kar prodajajo v bogatih novih trgovinah, je bržkone bolj namenjeno milijonom turistov z zahoda kot domačinom, ki so jim cene skoraj nedosegljive. Kar je bilo desetletja skrito za »železno zaveso«, je zdaj vabljivo, zato ni Čudno, da je tudi na najveCjo letošnjo evropsko razstavo psov na bu-dimpeštanski stadion Nep prišlo na tisoCe in tisoCe pasjih lastnikov in ljubiteljev z evropskega zahoda, severa in juga. Na tisoCe jih je pripotovalo tudi z evropskega vzhoda in prav to je prireditev tako zelo popestrilo, da je bila v mogočni športni palači podobna najimenitnejšim razstavam v Angliji, na travnikih okrog dvorane vzhodnoevropskim prireditvam preteklih desetletij, na ulicah okrog stadiona pa ciganskemu taboru. Ob stadionu, ki je še vedno »ljudski«, Čeravno so Časi, ko so mu nadeli to ime, že davno mimo, imajo v Budimpešti imenitno dvorano, ki so jo sponzorji lepotnega pasjega prvenstva okrasili tako, da ni prav nie zao- Tone Hočevar stajala za opevano birminghamsko sejemsko dvorano, kjer prirejajo najveCjo pasjo razstavo na svetu, sloviti Crufts. Prišli so učeni štirinožci britanskih kraljevih letalskih sil, njihovi vrstniki iz nemške policije, madžarski policisti so »plesali« na madžarsko in dunajsko glasbo, pse pa cukali na vse strani, ker nastopov niso bili vajeni. Ko so izbirali najlepše, tiste, ki jim bodo prva mesta na evropski razstavi bržCas prinesla lepe denarce, madžarski prireditelji niso bili slabši od britanskih, nemških ali francoskih. Tam, kjer niso odločali organizatorji, je bila podoba drugačna. Predvsem »vzhodnjaki«, raz-stavljalci iz Madžarske, Romunije, Srbije, Litve, Latvije, Estonije, Ukrajine in Belosrusije, so pred sodnike in gledalce privlekli na stotine psov, ki komajda sodijo na razstave, nikakor pa ne v mesta, parke, v visoke stolpnice, kjer dandanes živi velika večina evropskih »pasjih državljanov«. Ob kavkaških, srednjeazijskih, južnoru-skih in romunskih ovčarjih so se celo šarplanin-ci z Balkana zdeli kot ovčice. Med terierji, ki v Evropi veljajo za prijazne družne kužke, je bilo na desetine Črnih ruskih terierjev, ki sodijo samo v policijske roke, pa bulte-rierjev in staffordskih terierjev, ki so jih razkazovali mladeniči, podobni filmskim Rambom. Za visoko ograjo stadi- ona Nep stadiona so vsi, ki niso vstopali skozi glavni vhod, videli vse, kar je v »evropsko« Budimpešto naprodaj pripeljal nekoC bratski vzhod. Vsaj deset tisoC onemoglih mladičev vsah pasem je na razbeljenih pločnikih iskalo nove lastnike. Ko je bilo razstave konec, so se jim za ograjo pridružili psi z razstave. Za pot domov, za golaž in Čašo piva, za malo lažje življenje so razstavljale! z obubožanega evropskega vzhoda prodajali celo prvake, s pokali in medaljami vred. Ovčar pulije bil simbol evropskega lepotnega prvenstva Vse fotografije: Tone Hočevar