PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZTEZE DE LOT IE GA LJUDSTVA
SLOVENIJE
LJUBLJANA, NEDELJA, 2. NOVEMBRA 1968 LETO XI.. - S T E V I L K A 300 - C EN A 50 PA R
»DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1880 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKI AVICE«. n JO JE 8. OKTOBRA 1034 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1041 USTANOVILA OSVOBODRMA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO S EL! G ER
OOGOVn^MT UPEDMIIT DUŠAN BENKO
E
* V A IZD« J «
3
Pomembno je, koliko časa bodo ljudje še pod šotori
V Banjaluki si zelo prizadevajo, da bi družine čimprej dobile trdnejšo streho nad glavo — Štiri tisoč stanovanj bodo morali popolnoma porušiti
BANJALUKA, l. nor. (Tanjug). »Za nas je izredno pomembno ali bodo ljudje en dan več ali en dan manj pod Šotori«, je poudaril predsednik banjalu&ke skupščine Živko Babič in dodal, da bodo te dni storili vse za to, da se sprejmejo dolgoročni programi za obnovo in razvoj Banjaluke. Po uradnih podatkih strokovne komisije za pregled poškodovanih objektov v Banjaluki ni nobenega poslopja, ki ne bi bilo poškodovano. Za zdaj so pregledali 85 odstotkov, odroma 18.109 stanovanj in 129 gospodarskih objektov. Sporočili so, da so strokovne komisije ugotovile, da je 6289 stanovanj takoj vseljivih, da jih je treba 8000 temeljito popraviti, medtem ko jih bodo morali 4000 porušiti, ker sanacija ne pride v poštev.
Za zdaj je težko dati kakršnokoli oceno škode v dinarjih. Zvedelo se je, da bo kmalu sestavljena posebna zvezna komisija za denarno oceno škode, ki jo je povzročil potres.
Iz Banjaluke poročajo, da so v nekaterih podjetjih stroji že stekli. V mnogih hišah je zagorela luč, odprli so nekatere restavracije in proda-
Čestitka etiopskemu cesarju
BEOGRAD. 1. nov. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal etiopskemu cesarju Haile Se-lamu brzojavno voščilo ob obletnici njegovega kronanja.
jalne, kmalu pa bo pritekla tudi voda.
Ce bi morali koga posebej pohvaliti za to, kar je storil pri odstranjevanju ruševin, postavljanju šotorov, preskrbi s kruhom in živili ter o vsem drugem, potem so to nedvomno pripadniki JLA. ki so bili vsepovsod in zmeraj tam, kjer je bilo najtežje.'
Pomoč prizadeti Bosanski krajini še naprej prihaja iz vseh krajev Jugoslavije. Organizacije pošiljajo šotore, odeje, hrano, zdravila, gradbeni material in denar. Mnoge gospodarske organizacije so poslale strokovne ekipe, ki bodo pomagale usposabljati poškodovane gospodarske objekte.
Predsednik republiškega Izvršnega sveta in republiškega
štaba za organizacijo pomoči prizadetim krajem Dragotin Kosovac je na petkovi tiskovni konferenci med drugim izjavil:
»Ce bi imel kaj pripomniti in zameriti, je to, da je banj ahrška tragedija v začetku zasenčila nesrečo, ki je prizadela tudi druge kraje Bosanske krajine. Ti so bili prve dni ob strani. Zdaj pa že dobivamo. kot sami veste, hi formacije o škodi v širšem rajonu, kamor sodijo občini Celinac, Laktaša ter vasi pod Kozaro.« Kosovac je novinarjem povedal, da so avstrijske železnice poslale v Banjaluko 50 couchet vagonov. Od direkcije jugoslovanskih že-
Nadaljevanje
na zadnji strani
V Libanonu napeto
V Kairu se nadaljujejo stiki za začetek pogajanj med Libanonom in palestinskimi komandosi — Arafat že v Kairu
KAIRO, 1. nov. (APP, REUTER, MENA, TANJUG, AP). Arafat v Kairu. Položaj v Libanonu še zmeraj zelo napet. Najhuje je v Tripoliju, drugem naj večjem libanonskem mestu. Palestinski komandosi so napadi j ključno libanonsko mesteca na meji s Sirijo. Kljub vsemu pa v Kairu optimistično gledajo na rešitev sedanje
libanonsko-palestinske krize.
Medtem ko v Kairu označujejo današnji dan kot odločujoč v prizadevanjih za rešitev libanonske krize, pa normalizacijo življenja v tej državi otežujejo novi spopa-
Pomemben sklep za 25-letnico
Generalna skupščina OZN je sprejela predlog 36 držav o proslavi
ZDRUŽENI NARODI, 1. nov. (Tanjug) — Generalna skupščina OZN je sprejela pomemben sklep ob praznovanju srebrnega jubileja svetovne organziacije. Pri tem izraža upanje, da bo kolikor mogoče veliko šefov držav in vlad prišlo na v jubilejno zasedanje prihodnjega leta. Na tem zasedanju bodo podpisani oziroma slovesno sprejeti dokumenti o združenih narodih in nekaj drugih pomembnih mednarodnih listin.
Od 94 držav, kolikor je bilo prisotnih na zasedanju za časa glasovanja, se je samo ena vzdržala, vse ostale pa so se strinjale s predlogom 36 držav, med njimi tudi Jugoslavije.
di med palestinskimi komandosi in libanonskimi enotami. V petek in soboto je bilo več spopadov. V mnogih mestih še vedno velja policijska ura. Danes zjutraj so komandosi napadli ključno libanonsko mestece Al Masna na meji s Sirijo. Potniki Iz Sirije pravijo, da komandosi urejajo svoje vrste. Palestinci napadajo tudi policijske postaje.
Medtem pa se v Kairu nadaljujejo stiki, da bi se začela pogajanja med Libanonom in palestinskimi komandosi. V egiptovskem glavnem mestu danes izražajo optimizem, ki ga je izrekel tudi libanonski predsednik Helou. Dalje poročajo, da je Sirija obtožila libanonsko vlado, da sabotira prizadevanja za rešitev krize. Minister za informacije Kabani je izjavil, da Bejrut »skuša ustvariti položaj, kj bi opravičeval nepo-
Trije mrtvi v škodi
LJUBLJANA, 1. novembra. Danes ob pol dveh popoldne se je na Škofljici zgodila huda prometna nesreča, v kar teri so izgubili življenje Ernest Pančur (star 39 let), Julija Pančur (stara 38 let) in Frančiška Karel J ec (stara 63 let). '
(Podrobnejše poročilo berite na peti strani!)
sredno intervencijo ameriških enot v Libanonu.« Voditelj palestinske osvo-
•• Nadaljevanje
na zadnji strani
Zahteva po neodvisni vladi
Šest napadov vietnamske FNO na sovražnika - Nesreča helikopterja
S Al GON, l. nov. (AFP) — Tran Ngok Lieng, vodja juž-novietnamske nacionalne progresivne stranke, je danes apeliral, naj se formira »razširjena vlada, ki bi bila neodvisna od tuje dominacije«.
Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo, da je deset Američanov, med njimi šest oficirjev, zgubilo življenje v helikopterju, ki je strmoglavilo okoli 100 kilometrov severovzahodno od Sai-gona.
Topništvo osvobodilne frcnite Je preteklo noč opravilo šest napadov na sovražna oporišča. V petih valovih pa so letala »B-52« bombardirala uporniške cilje na centralni visoki planoti
Resolucija o pomoči Banjaluki
Soglasen sklep ekonom* sko-socialnega sveta OZN ob potresu pri nas
NEW YORK, 1. nov. — (Tanjug) — Ekonomsko-socialni svet OZN je včeraj soglasno sprejel resolucijo o pomoči Jugoslaviji zaradi potresa v Bosanski krajini. V tem sklepu je izraženo globoko sožalje narodom Jugoslavije spričo katastrofe, hkrati pa so pozvane članice Združenih narodov, da preuče načine za dajanje pomoči.
Ta sklep tudi zavezuje generalnega sekretarja OZN, šefe specializiranih agencij in izvršne sekretarje programa Združenih narodov, da v skladu z razpoložljivimi skladi razmišljajo o potrebah Jugoslavije v zvezi z načrti za obnovo porušenih področij.
Resolucijo o pomoči Banjaluki, ki jo je predlagalo osem dežel (indija. Norveška, Pakistan. Velika Britanija, Bolgarija, Turčija, Mehika in Sudan), je utemeljil norveški delegat Jan Arve-fen.
Podoben sklep pomoči je •Prejel	ekonomsko-socialni
•vat tudi ob katastrofalnih poplavah v Tuniziji.
Tito Bumedienu
BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug) — Predsednik republika Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Alžirije Bumedienu brzojavko naslednje vsebine:
Ob narodnem prazniku Alžirije pošiljam s posebnim zadovoljstvom vaši ekscelenci in prij atenskemu ljudstvu Alžirije v imenu narodov Ju-goslavije in v svojem imenu najprisrčnejša voščila in najlepše želje za nadaljnji razvoj Alžirije in vašo osebno srečo. Prepričan sem, da se bo prijateL;sko sodelovanje med našimi narodi še naprej uspešno krepilo v o-bojestranski prid in v interesu miru na svetu, k čemur bo nedvomno prispevalo tudi naše bližnje srečanje.«
Trčenje traktorja in avtobusa —
19 mrtvih
KAIRO, 1. nov. (Reuter) — Po poročilih, ki so prispela v Kairo, je pri trčenju traktorja in avtobusa včeraj v bližini Tanta v delti Nila izgubilo življenje 19 ljudi. 60 pa je bilo poškodovanih.
Potniki so se vračali o praznovanja nekega muslimanskega praznika v Kar el Šejku. severno od Tanta.
DRAGA, DOLINA ZELENA... NIKOLI POZABLJENA — Ob dnevu mrtvih, ko se spominjamo vseh naših najbližjih, ki jih je prekrila zemlja, vseh tistih, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno in žive v našem spominu kot del naše sedanjosti, našega vsakega dneva, so bile po vsej Sloveniji komemorativne svečanosti. Bile so po primorskih zaselkih in dolenjskih vaseh, p ražnje oblečeni ljudje so se v zgodnjih jutranjih urah zgrnili na pokopališča in prinesli krizanteme. Svečanosti so bile v Ljubljani, Mariboru in onstran Karavank na Koroškem in v Gradcu, na Tržaškem, v Celju, Novem mestu in drugje. Lep in čist je bil ta jesenski dan, tako kot je bila misel v nas. Na sliki: s komemorativne svečanosti v Dragi pri Begunjah. Foto: Kregar
Nov apel iz Prage
Sporočilo o pogovorih 7 zunanjih ministrov držav članic varšavskega pakta o evropski konferenci v Helsinkih
PRAGA, 1. nov. (Tanjug). Zunanji ministri sedmih držav — članic varšavskega sporazuma — so poslali nov apel vsem evropskim državam, naj se kar se da hitro skliče splošna evropska konferenca o važnosti in sodelovanju med evropskimi deželami. -'Predlagajo, naj bo taka konferenca že v-prvi polovici prihodnjega leta v Retairtkih.
V uradnem sporočilu o razgovorih sedmih ministrov, ki so jih le-ti imeli v Lanih pri Pragi, so predlagani naslednji vprašanji, po katerih bi bilo mogoče razpravljati na evropski konferenci:
Republika
Alžirija
praznuje
Številne delegacije na proslavi 15-letnice ljudske vstaje
AL2IR, 1. nov. (Tanjug). Alžrija je dane6 slavila 15-letnico ljudske vstaje, dogodka, kii je popolnoma spremenil podobo te države in bistveno pospešil proces osvobajanja afriških in arabskih narodov izpod kolonializma. V glavnem mestu je bila velika parada. Navzoče so bile tudi delegacije iz 32 držav, med njimi jugoslovanska državno-partijska in sindikalna. V kratkem priložnostnem govoru je predsednik Bumedien med drugim poudaril, da je svoboda nedeljiva bodisi da gre za Alžirijo, Palestino in Bližnji vzhod ali Vietnam ali pa afriško celino.
Prvič, zagotovitev evropske varnosti z odpovedjo uporabe sile ali grožnje s silo v medsebojnih odnosih evropskih dežel;
Drugič, razširitev trgovskih .gospodarskih in znan-
stvenotehničnih stikov po načelih, zasnovanih na enakopravnosti in usmerjenih k razvoju političnega sodelova-
• ••
Nadaljevanje
na zadnji strani
Spuhler odpotoval iz Beograda
Uradno sporočilo o obisku gosta iz Švice - Zunanjega ministra
BEOGRAD. 1. nov. (Ta-njug) — Zunanji minister švicarske konfederacije WiHy Spiihler, ki je bil z ženo na petdnevnem uradnem obisku v naši državi, je danes po-
•000 Nadaljevanje
na zadnji strani
Nixon ponuja roko
Govor ameriškega predsednika o programu sodelovanja z državami LA, imenovanem »akcija za napredek ZDA«
WASHINGTON, l. nov. (Tanjug). Predsednik Nixon je preteklo noč ponudil latinskoameriškim državam nov program sodelovanja, imenovan »akcija za napredek Amerike«. Nixon je preciziral stališče ameriške vlade do južnih sosedov v govoru, ki ga je prvič s pomočjo satelita neposredno prenašala vsa televizijska mreža Latinske Amerike. Bistvo te nove ameriške politike je, kot poročajo tuje agencije, vsebovano v treh točkah:
Prvič, ZDA predlagajo združevanje z Latinsko Ameriko v dolgoročnem smislu, toda na podlagi »partnerstva«, ne pa gospodovalne vloge Was-hingtona. Drugič, ZDA predlagajo liberalizacijo ameriške kreditne pomoči in izoblikovanje preferencialnega sistema blagovne izmenjave na tej polobli. In tretjič, ZDA se ne želijo neposredno vmešavati v določanje značaja vlad po latinskoameriških deželah, so pa odločno proti »izvozu revolucije«.
Uradni krogi Bele hiše so ocenili Nixonov govor kot do-
Ribičič v Domžalah
Predsednik ZIS na sestanku z gospodarstveniki v Domžalah o gospodarskih nalogah v prihodnje
LJUBLJANA, 1. nov. Predsednik ZIS Mitja Ribičič je včeraj, med svojim obiskom v Sloveniji, obiskal domžalsko občino ter se skoraj ves dan aaiHržni v ogledu delovnih organizacij m v pogovorih z dn»nžalskim-gospodarstveniki ter družbeno-političnimi delavci. Mitjo Ribičiča sta spremljala član ZIS inž. Miran Mejak in član republiškega izvršnega sveta Rino Simoneti, med obiskom v tovarni »Toko« pa se je visokemu gostu pridružil še podpredsednik zvezne skupščine ter zvezni poslanec tega kraja dr. Marijan
■ rff-1
Brecelj.
V občinski skupščini Dom. Žale, kjer se je Mitja Ribičič najprej zadržal, so goste sprejeli predsednik občinske skupščine Albin Klemenc, sekretar občinske konference ZK Aleksander Skok in drugi družbenopolitični delavci. Predstavniki domžal- I ske občine so seznanili predsednika z razvojem komune.
Nato je Mitja Ribičič o-biskal farmo bekcnov v Ihanu, kjer se je pogovarjal z generalnim direktorjem
»Emone« inž. Zmagom Hru-ševarjem in njegovimi sodelavci.
Zatem je predsednik ZIS obiskal domžalski »Toko«, kjer ga je skozi vse faze proizvodnje popeljat direktor Stane Roonan.
V dvorani občinske skupščine je bil nato dvourni sestanek predsednika ZIS ter domžalskih	gospo da rstveni-
★ Nadaljevanje
na zadnji strani
pllliff
PREDSEDNIK V IHANU — Mitja Ribičič sl je s spremstvom ogledal tudi sodobni obrat	v Th«m
kjer ga je seznanil s proizvodnjo generalni direktor inž. Hruševar.	Foto:	E.	Arrlhaui
kaz, da bo Latinska Amerika dobila pomembnejše mesto v splošnih strateških načrtih a-meriške zunanje politike.
Nbcon je predvsem zahteval »oživitev« medameriške-ga partnerstva, s čimer je priznal, da so odnosi med obema Amerikama že dalj časa stagnirali. »V ZDA se moramo otresti iluzij,« je poudaril in obljubil, da bo preučeval probleme te hemisfere »iz prve roke« zaradi česar da bo pogosto potoval v Latinsko Ameriko in sprejemal šefe južnih sosedov.
Nadalje je dejal, da denarna pomoč ZDA Latinski Ameriki ne bo več uporabljana izključno za kupovanje ameriškega blaga, temveč tudi latinskoameriškega blaga. Do-Doslej so bile vlade Latinske Amerike zadolžene, da vse ameriške kredite uporabijo za nakup blaga in uslug v ZDA.
V vrst! Nuconovih obljub Je tudi pripravljenost vlade ZDA, da se »izjemno potrudi« za zmanjšanje necarinskih barier za uvoz blaga na ameriški trg. Nbcon je razeh tega dejal, da je trebe ameriško denarno pomoč Latinski Ameriki zaupati medame-riškemu komiteju, da bi dobila multilateralni značaj, ne pa da je, kot doslej, zasnovana na bilateralnih sporazumih ZDA z vsako deželo te poloble posebej.
Ameriška vlada bo tudi preučila spremembo programa kontrole investicij zasebnega kapitala ZDA v Latinski Ameriki In dragih deželah v ras-vuju.
^OpoaorH pa je na pslholo-
Itont ril ukrepov v nekaterih latinskoameriških državah, ptedveem le na nedavne akcije proti ameriškim družbam. Tukaj misH na nacionalizacijo ameriških petrolejskih družb v Peruju in Boli-
viji. »Ne bomo hrabrili ameriških zasebnih investicij tam, kjer niso zaželene, niti tam, kjer so politični pogoji taki, da jih silijo v pretirano tveganje,« je dejal Nbcon.
Končno je Nbcon vzbudil vtis, da ZDA ne bodo zahtevale obnove režimov v nekaterih latinskoameriških deželah, kjer so bili zamenjani. »Realistično moramo upoštevati vlade medameriškega sistema takšne, kakršne so.« je preciziral in dodal: »Ne moremo biti skupnost miroljubnih narodov, če en narod zahteva oboroženo subverzijo na ozemlju drugih«.
Libija bo poslala čete na pomoč
Minister ZDA o možnostih sodelovanja pri kopenskih operacijah
BEJRUT, 1. nov. (MENA) — Bivši britanski minister Antbony Nutting je izjavil, da razgovori štirih velikih sil o krizi na Bližnjem vzhodu za sedaj ne bodo pripeljali do končne rešitve.
Ameriški minister vojne mornarice Chafee je izjavil, da bi Združene države lahko bile angažirane v kopenskih operacijah na Srednjem vzhodu, »kolikor bi to zahtevale
Bo lajavi libijskega obrambnega ministra Adama Alha-basa bo Ubija poslala enote na območje Sueškega prekopa in JOrdana kot pomoč a-rabskemu boju proti Izraelu.
Turistično
sodelovanje
Mnogi zatrjujejo, da je turizem najboljše sredstvo za zbliževanje in ustvarjanje prijateljstva med narodi; v svet je prišlo geslo, da je turizem potni list miru. Zrno resnice v lepih, visokodonečih besedah je dobilo te dni praktično potrditev v konkretnem dogovoru predstavnikov štirih dežel Furlanije - Julijske Benečije, Hrvat-ske, Koroške in Slovenije. Poročali smo že, kako so se sestali v Vidmu, sklenili ustanoviti skupno komisijo, ki naj bi spremljala razvoj turizma na tem obsežnem območju, skrbela zanj, pripravljala programe, organizirala skupno propagando in informacijsko službo. Meje treh držav — Avstrije, Italije in Jugoslavije niso bile nobena ovira za sporazum o sodelovanju.
Trenutno je težko predvideti, kako se bodo stvari razvijale vnaprej: sicer pa nimamo nobenega vzroka dvomiti v uspeh začetnega koraka. Prav gotovo pa lahko trdimo, da je to prvi primer v Evropi, ko se tri države z različnim družbenim sistemom dogovorijo za tako široko in tako konkretno obliko sodelovanja na področju turizma. Manjši dogovor velja sicer med Nemci in Francozi za turistično območje Ar-denov pa tudi med Avstrijci, Nemci in Švicarji za območje denskega jezera, dar gre v teh in še nekaterih drugih primerih bolj za dogovore, ki zajemajo ozko lokalno območje. Videmski turistični sporazum pa zajema velik teritorialni kompleks, uresničenje njegove vsebine pa utegne imeti daljnosežne posledice na usmerjanje evropskih turističnih tokov.
Sporazum temelji na spoznanju, da je lahko samo velik in močan ponudnik sposoben zadovoljiti vse bolj raznolike in vse bolje organizirane oblike turističnega povpraševanja. Razen obsežnih možnosti za sprejem gostov (hoteli, restavracije ...) mora imeti tudi zelo pisano ponudbo vseh vrst privlačnosti (morje, gore, zdravilišča, kulturno zgodovinske in naravne znamenitosti, lov, ribolov ...). Le s tako pisanim in obsežnim konglomeratom ponudbe lahko računamo na uspešen razvoj turističnega gospodarstva. Na tej poti pa državne meje in razlike v družbeni ureditvi ne morejo biti ovira, če gre za enake koristi vseh.
Sporazum v Vidmu pa ne pomeni samo sodelovanja na področju turizma. To je v bistvu tudi krepitev tiste politike prijateljstva in sodelovanja, ki ga že več let uveljavljamo med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Misel, ki smo jo zapisali v uvodu o zbliževanju med narodi in o turizmu kot potnem listu miru, je našla svoja trdna tla prav med pogovori predstavnikov štirih dežel v Vidmu. Smo torej na najboljši poti, da ne utrdimo samo turističnega sodelovanja ampak tudi prijateljstvo med narodi na tem območju sploh.
NIKOj ISAJEVTC
Slovenija ob dnevu mrtvih Pomoč iz vseh dežel
Množice ljudi s cvetjem so se že zjutraj zgrnile na pokopališča — Sončen dan je v vrsti krajev minil s spominskimi slovesnostmi pred spomeniki in na patizanskih grobiščih
LJUBLJANA, 1. nov. Dan mrtvih, ki so ga Številni občani, Šolska	in
družbenopolitične organizacije po vsej Sloveniji počastili z obiskom grobov svojcev in partizanskih grobišč, je bil v znamenju cvetja in sonca. Navajeni smo že, da se vreme prav okoli 1. novembra sprevrže v deževno m temno jesen, tokrat pa je bil jesenski dan, kot da bi bil iz sonca ulit. Toliko več ljudi se je zato tega dne odločilo, da obišče grobove svojih dragih tudi v najoddaljenejših krajih Slovenije. 2e zjutraj so se zgrnile množice ljudi na pokopališča, kamor so prinesli cvetje na urejene in za ta dan še posebno skrbno okrašene grobove ter počastili pokopane. Spominske svečanosti so bile v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, vsepovsod, iz poročil naših poročevalcev povzemamo najvažnejše podatke o poteku komemoracij in počastitvi dneva mrtvih.
Okoli dva tisoč ljudi se je danes zbralo ob spomeniku na Urhu, da bi počastili spomin vsem tistim, ki jih je okupatorjeva in roka domačih izdajalcev pobila.
Intimne slovesnosti so se udeležili mnogi predstavniki družbenopolitičnega življenja mesta in moščanske občine, predstavniki ZZB. gasilcev, pionirske organizacije in drugi-
Potem, ko je godba milice zaigrala žalostinko, so v sporedu nastopili z zborovsko recitacijo dijaki gimnazije iz
Žalne slovesnosti Slovencev v Italiji
TRST, 1. nov. — Jugoslovanski generalni konzul v Trstu, slovenske organizacije, organizacije partizanov ANPI in bivših političnih preganjancev so včeraj in danes častila spomin padlih partizanov in internirancev na Tržaškem. Goriškem in v nekaterih drugih krajih dežele Furlanije in Julijske krajine.
Generalni konzul v Trstu ing. Marjan Tepina je položil davi vence ob spomeniku padlim partizanom v Pevmi pri Gorici, na grobove umrlih internirancev v znanih furlanskih taboriščih Visco in Gonars, nakar je skupaj s predstavniki slovenskih in bojevniških organizacij počastil spomin na padle pripadnike JA ob osvoboditvi Trsta, že včeraj pa je jugoslovansko predstavništvo v Trstu položilo vence k mnogim spomenikom in grobnicam padlih partizanov na Tržaškem in Goriškem. V Gonarsu so položili venec tudi zastopniki Zveze združenja borcev Slovenije.
Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze pa je s šopki in venci okrasila mnoga mesta iz tragične zgodovine Trsta.	I.	G.
V spomin padlih koroških
partizanov
CELOVEC, 31. okt. Tudi na Koroškem onstran Karavank so v dneh, ko se spominjamo umrlih in padlih med narodnoosvobodilno vojno. počastili spomin na partizane, ki so žrtvovali svoja življenja onstran Karavank.
Kot vsako leto je generalni konzul SFRJ v Celovcu ing. Carmelo Budihna skupaj s konzulom Željkom Jegličem te dni položil vence na grobove padlih koroških partizanov.
Nov dnevnik »Glas Istre««
REKA, 1. nov. (Tanjug). Danes je prvikrat izšel novi dnevnik »Glas Istre«. Z njim so prebivalci po petih desetletjih spet dobili dnevni časopis. Dnevnik — namesto dosedanjega tednika.
Most. Po častni salvi, so ob grobnico položili številne vence tako predstavniki družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi svojci umrlih, še ves dan so nato mnogi občani prihajali na Urha in počastili spomin umrlim.
Tudi na Žalah je bila danes vrsta žalnih svečanosti. Dopoldne je generalni konzul Avstrije g. dr. Riesenfeld položil vence pred spomenikom padlih v revoluciji, popoldne pa je bila na tern mestu osrednja žalna komemoracija. Po uvodni žalni koračnici godbe na pihala ljubljanskega garnizona, so sledile recitacije, pevski zbor »Tineta Rožanca« pa je zapel nekaj prigodnih pesmi.
Ob dnevu mrtvih je bila včeraj spominska komemoracija pri grobnici narodnih herojev. Zapel je partizanski Invalidski pevski zbor, zaigrala godba Ljudske milice, vmes i» so se prepletale recitacije. Po kratki svečanosti so se spominu borcev NOV z venci oddolžile delegacije skupščine SRS, izvršnega sveta SRS. centralnega "komiteja ZKS, republiške konference SZDL Slovenije, zveze združenj borcev NOV Slovenije, RS zveze sindikatov Slovenije, republiške konference ZMS in skupščine mesta Ljubljane.
V Gramozni jami je včeraj pred velikim številom dijakov, učencev in predstavnikov družbenega in političnega življenja spregovoril Stane Koman. Spominska svečanost je bila tudi v Stoži-cah.
Delegaciji iz Maribora in Celja sta danes obiskali Gradec, kjer sta položili vence pred spomenik fašističnega nasilja, ki sta ga postavili Slovenija in avstrijska Štajerska. Na spominski' svečanosti sta govorila župan Gradca ing. Gustav Scherban in predstavnik občine Maribor-Lojze Frangež.
Sinoči je bila v Mariboru komemoracija pred spomenikom talcev, ki je na pročelju sodišča v Ulici talcev. Pred tem spomenikom pa so se danes ves dan zbirali pred ki so obujali spomine na težke čase okupacije.
Mariborsko pokopališče na Pobrežju je bilo dopoldne pravo mravljišče. Ob 11. pa je pritegnila pozornost obiskovalcev prireditev ob grobovih znanih in neznanih junakov, ki so dali svoja življenja za domovino.
žalne slovesnosti so se v Celju in bližnji okolici začele že v petek. Tako so v Celju dijaki srednjih šol, godba na pihala in vojaki pripravili tri komemoracije pri spomeniku žrtvam na Slandrovem trgu, Golovcu in v Starem piskru.
žalne slovesnosti so bile tudi v Frankolovem, Žalcu, pri številnih spominskih plo-
častili spomin padlih in umrlih v NOB ter svojcev.
V litijski občini so bile komemoracije že v četrtek in včeraj popoldne pri spomeniku padlih borcev v Jevnici in Kresnicah, ob grobnici na Javorškem Pilu, pri spomeniku v Šmartnem in Litiji. Včeraj popoldne so počastili spomin padlih in umrlih borcev na dolskem pokopališču in pred centralnim spomenikom NOV tudi Hrastničarji. Mnogi občani so se udeležili komemoracije v Gradcu. Danes dopoldne so bile žalne slovesnosti na Lokah in pri Hudnarju. Osrednji komemoraciji v Zagor-jah m Trbovljah pa sta bili popoldne ob grobovih talcev in borcev.
Sončno in toplo jesensko vreme je na letošnji dan mrt-
vih veliko prispevalo, da so ske in drugih delov Sloveni-
pokopališča še lepša. V novomeški občini so bile danes dopoldne tri osrednje žalne svečanosti na grobiščih padlih: na obeh novomeških pokopališčih in na množični grobnici padlih Cvibnju pri Žužemberku.
Se včeraj so na Primorskem šolska mladina in pred. stavniki borcev počastili spomin padlih. Skoraj ni bilo grobišča in tudi osamljenega groba, da Jih ne bi bili obsuli s cvetjem. V Ilirski Bistrici, Sežani, Postojni. Kopru, Izoli in Piranu pa tudi v manjših krajih so bile spominske svečanosti, ki so jih tako kot v Izoli popestrili s primemo zbranim kulturnim spor* dom.
Tudi vsa Goriška je v mameaju izkazovanja spoštovanja do umrlih. V Solkanu sta pred spomenikom, pri katerem so imeli častno stražo pripadniki JLA. sodelovala v komemorattvnl svečanosti pevski zbor in godba na pihala. Cvetje in vence so ponesli tudi pred spomenik padlim na Trnovem, ki je posvečen več kakor 250 padlim partizanom.
Številni prebivalci Gorenj-
je so danes prihiteli v Drago, kjer so pod okupatorjevimi streli padale nedolžne žrtve. Se večja množica ljudi se je potem zbrala na grobišču na vrtu nekdanje zloglasne kaznilnice v Begunjah.
V Murski Soboti se je udeležilo že včeraj nad tisoč domačinov komemoracije, ki so jo ob spomeniku padlih in ob grobnici rdečearmejcev pripravilo Občinsko združenje zveze borcev ter občinski komite ZMS. Tudi v Gornji Radgoni so včeraj oIb trinajstih doživete počastili spomin padlih v NOB ob spomeniku v središču mesta, danes dopoldne pa so se številni Ljutomerčani poklonili spominu padlih pred spomenikom v Prešernovi cesti v Ljutomeru.
V ljutomerski občini se je udeležilo komemoracij ob spomeniku talcev v Cezanje-vcih, na Cvenu, v Stročji vasi in drugod več tisoč občan-nov ter šolske mladine. Tudi Nedelica, kjer je padel narodni heroj Stefan Kovač, je bila včeraj in danes zbirališče domačinov, šolske maldine z Turnišča in občanov iz sosednjih krajev.
Vlade, humanitarne in druge organizacije pomagajo Banjalučanom
BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug). Poleg domače pomoči prizadetemu prebivalstvu Banjaluke in okolice še naprej prihaja tudi nova pomoč od vlad, humanitarnih in drugih organizacij iz več držav po svetu. Poročajo tudi, da v mnogih državah še potekajo akcije za zbiranje pomoči-
Sklad ZN za pomoč otrokom UNICEF je odobril 10 tisoč dolarjev kot pomoč materam in otrokom prizadetim zaradi potresa v Banjaluki.
Papež Pavel VI. je dal svoj osebni prispevek 10.000 dolarjev. Pomoč je dala tudi mednarodna katoliška organizacija Caritas s sedežem v Rimu, ki je poslala 20.000 odej in 800 oblek
Tanjugov dopisnik iz New Yorka poroča, da so jugoslovanski izseljenci na vzhodni obali ZDA začeli veliko akcijo zbiranja pomoči. Na generalnega konzula SFRJ v New Yorku se obračajo številni Američani s čeki za pomoč ali pa hočejo zvedeti, na kateri račun lahko neposredno pošljejo pomoč v Jugoslavijo.
Kanadski Rdeči križ je kot prvo pomoč poslal otroške obleke in opremo za novorojenčke v vrednosti skoraj 8 tisoč kanadskih dolarjev. Doslej je Kanada poslala 23.000 dolarjev pomočil Rdeči križ je odprl poseben račun za zbiranje pomoči z naslovom »Pomoč Banjaluki«. Kanadski
Posploševanje bi škodilo
Mestni komite Zveze komunistov o bodoči komunalni ureditvi Ljubljane
LJUBLJANA, I. nov. Mestni komite Zveze komunistov v Ljubljani je na včerajšnji seji razpravljal na podlagi gradiva in stališč nekaterih poprejšnjih aktivov, o idejnopolitičnih izhodiščih nadaljnjega razvoja komunalnega sistema v Ljubljani.
Po večurni razpravi, v kateri je sodelovalo precej članov mestnega komiteja in drugi vabljeni družbenopolitični delavci, so ugotovili, da ob. staja še vedno pester mozaik različnih mnenj in stališč. Reči pa je treba, da je bila raz-prava na ustrezni ravni in je vendarle pomenila korak naprej pri obravnavanju te zahtevne problematike. Potem, ko so se člani komiteja izrekli za to; da je treba osnutek statuta mesta čimprej izdelati in ga dati v javno razpravo — kajti do novega leta ni * več daleč — so bila izoblikovana tudi stališča, ki so jih člani sprejeli.
Ljubljano, mesto, je treba razvijati kot enoten mehanizem in sicer tako, da bomo razvijali dejansko samoupravo na vsem mestnem območju. Zavzemati se je treba za zagotovitev enakih pravic vseh občanov v mestu. Kajpada bo to odvisno od tega, kako bo zgrajen in postavljen demokratični mehanizem od-
Generalni konzul ZRN v Ljubljani
LJUBLJANA, 1. nov. — Predsednik ustavnega sodišča Vladimir Krivic je včeraj opoldne sprejel generalnega konzula Zvezne republike Nemčije v Zagrebu Kurta Laqueurja in se z njim zadržal v krajšem pogovo-
___________________________ _ ru. Generalni konzul Laščah, spomenikih in grobo- I quer je obiskal tudi pomoč-vih razvlečenih po gozdovih, j nika republiškega sekretarja V vseh zasavskih občinskih I za prosveto in kulturo dr. središčih in manjših krajih I Branka Berčiča, so občani včeraj in danes po-1
ločanja, ki prav gotovo ne more iti mimo povsem določene odgovornosti samoupravnih teles in posameznikov.
Ni nobenega dvoma, da bo treba skozi samoupravne in druge dokumente zagotoviti skladen razvoj mesta kot celote. Seveda gre pri tem tudi za povsem novo kvaliteto mestne skupščine. Njene pristojnosti in vlogo, kakor tudi ves drugi samoupravni mehanizem bo nujno jasneje določiti in. ppredeliti, kakor tudi vse tiste probleme, ki sodijo
Likovna prečiščenost
Razstava televizijskih scenografij slikarja Jožeta Spacala
Na ljubljanski TV so prejšnji teden uresničili zanimivo zamisel — publiki so omogočili vpogled v studio, kjer scenograf Jože Spacal prav sedaj pripravlja sceno za TV igro »Stroj«, nenavadno še posebej zato, ker vključuje uporabo sinhronih tonskih in vizualnih elektronskih efektov.
Kaj to pomeni, so si lahko laično razložil: tisti, ki so na dan ogleda obiskali atelje Filmservisa na Zrinjskega 9. Pomeni, preprosto in na kratko, pretvarjanje zvoka v najrazličnejše vidne pojave na zaslonu. Ob uporabi teh sredstev, ki so zanje v našem primeru poklicali na pomoč tudi strokovnjake za elektroniko z Nuklearnega inštituta Jožef Stefan, lahko ugotavljamo, da se je spremenil pojem klasične scene. Le-ta. mehanično sestavljena, se sedaj dopolnjuje z dinamično, v območje vidnega dojemanja pretvorjeno zvočno kuliso, še posebno prihajajo taki in podobni učinki v poštev pri televizijskem uprizarjanju znanstvene fantastike, o čemer smo se lahko prepričala že ob ogledovanju nekaterih tujih serijskih filmov. No. tokrat se je televizijske realizacije podobne teme kot scenarist letel tudi Jože Spacal.
Kot akademski slikar, ki se je posvetil televizijski scenografiji, deluje Spacal šele
kratko dobo. Vendar pa Je razstava fotografskih posnetkov njegovih scen na ljubljanskih TV, ki so bili nastavljeni v obravnavanem delovnem študiju, pokazala, da je bil izredno ploden in uspešen. »Samohranilnl stroj«, ki ga pravkar snema, dokazuje, da se je scenograf spoprijel z vpeljevanjem in izrabljanjem najzahtevnejših tehničnih pripomočkov. To bi bila prva oparita na račun njegovega delovanja.
Druga pa je čisto likovne narave. Kot Kraševec, vrasel in zaverovan v čiste elemente kamnite kraševske arhitekture. se je z uspehom lotil likovnega prečiščevanje sestavin sodobne televizijske scene. Svoj zreducirani geometrijski princip je, kot smo lahko ugotavljali na podlagi reprodukcij po staneh, uveljavljal pri tematsko najrazVčnejših scenskih obdelavah — od tistih v mladinskih oddajah do zadnje in najbolj ekspresivne, t. j. do scene v Kosovel — Srebotnjakov! »Ekstazi smrti«.
To kantato na besedilo Kosovelove pesnitve je po baletni plati uresničil koreograf Metod Jeras, Jože S pa- . cal pa je zanjo pripravil us- ljubljanska »Frehrana« sta s
*	*	-	elrttnmm« rm rl rr»n itetaMAniln
Krese obiskal Iskro
LJUBLJANA, 1. nov. Včeraj je obiskal prodajno servisno organizacijo podjetja ISKRA predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese. Ogledal si je osrednji servis podjetja v Rožni dolini in se v pogovoru z direktorjem organizacije Metodom Rotarjem in njegovimi sodelavci seznanil z novipi načrtom, po katerem bo ISKRA razširila svojo dejavnost z organizacijo posebne trgovinske hiše ISKRA-COM-MERCE.
Pnevmatika v industriji
LJUBLJANA, 1. nov. Pod pokroviteljstvom gospodarske zbornice je organiziral Zavod za tehnično izobraževanje s sodelovanjem proizvajalcev ciklus »Pnevmatika v industriji«. Obsegal je posvet, seminar in tečaj.
Posveta so se udeležili vodilni strokovnjaki iz naše industrije.
Na štiridnevnem seminarju so se tehnologi in konstruktorji seznanili z osnovami projektiranja pnevmatskih naprav in s sodobnimi dosežki industrijske pnevmatike.
Start »Kometa«
SPLIT, I. nov. (Tanjug). Letališko podjetje »Split« in
v mesto, v občine, krajevne skupnosti in podobno.
Prav zaradi tega bo moral biti statut mesta — dokument Ljubljane in odsev celotnega samoupravnega mehanizma. Nespametno in nerealno bi bilo misliti, da bo statut, ki ga bomo v Ljubljani sprejeli do konca leta, akt, ki bi veljal za vse večne čase. Ni enkraten in praksa bo pokazala, kdaj in kako ga bomo dopolnjevali; zagotoviti pa bi moral racionalnost in učinkovitost delovanja in poslovanja vseh dejavnikov v mestu.
Na podlagi dosedanjih raz. prav o komunalni ureditvi v Ljubljani, ki so imele ponekod tudi pečat nestrpnosti in tu in tam žolčnosti, je komi-
80-letnica dr. Budalk
trezno likovno okolje. Ko-Sčean belina mu je, kot je bilo mogoče razbrati z reprodukcije, narekovala preseči ravno linijo in jo vzvaloviti v pramodel človeške stegnenice, torej dejanskega in simbolnega ogrodja naše tragične pokončnosti v naravi.
Tolike vsebinske povednosti skozi golo likovno prvina Spacal gotovo ni dosegel pri vseh svojih scenah, saj tudi vse realizacije, pri katerih je sodeloval, niso bile take teže, kot na priliko. Ekstaza smrti. Velikokrat; je zadostovala samo duhovita domisldca, na primer popartistična uporaba ščipalk za perilo, zabojev in podobnega. Vendar pa nas je prav ta priložnostna razstava njegovih scen opomnila, da je pri oddajah zelo aktivno in uspešno sodeloval. Ca je to včasih prihajalo premalo do izraza pri neposrednem prenosu. potem so bile bržkone kamere tiste, ki njegovega likovnega sodelovanja niso znale prav izrabiti.
J02E SNOJ
skupnimi sredstvi ustanovila nov obrat »Komet«, ki bo gospodaril s šestimi hidro krilnimi ladjami tipa »Raketa«. Te ladje bodo v poletni sezoni vzdrževale pomorske zveze med našo in italijansko obalo.
Na vseh šestih ladjah je skupno 600 potniških mest. Prihodnjo pomlad pa bo obrat »Komet« nabavi! še en hidrogliser v Sovjetski zve-zi, na katerem bo prostora za 118 potnikov in bo tudi najhitrejša plovna enota v naši državi.
Tekoči trak v »Djuru Diakoviču«
SLAV. BROD, 1. nov. (Tanjug). V tovarni »Djuro Dja-kovič« v Slav. Brodu je stek-kla velikoserijska proizvodnja po principu tekočega traku. Zdaj bodo jugoslovanskim železnicam lahko vsak dan izdelali po dva specialna vagona prekucnika, vsak drugi dan pa Diesel hidravlično ali Diesel električno lokomotivo. K investicijskim stroškom Je iz lastnih sredstev prispeval kolektiv nad 45 milijonov dinarjev.
TRST, 1.' novembra. Pred-sinočnjim so v Kulturnem domu v Trstu počastili osemdesetletnico rojstva dr. Andreja Budala, pisatelja in esejista, prevajalca, pedagoga in predvsem nenehno pokončnega človeka slovenskega zamejstva. Proslave, ki so jo pripravili skupaj Slovensko gledališče v Trstu, Slovenska prosvetna zveza in Primorski dnevnik, so se udeležili mnogi slavljenčevi nekdanji učenci, sodelavci iz različnih obdobij njegovega nadvse plodnega dela ter prijatelji. Slavljencu so zapeli njegovi rojaki iz štan-dreža pri Gorici, zatem pa še pevski zbor »Jakobus Ga-lus«, člani Slovenskega gledališča so brali odlomke iz njegovih del, ravnatelj gledališča Filibert Benedičič pa je oživel vsestransko, slovenskemu človeku v zamejstvu namenjeno, dejavnost jubilanta.	I.	G.
Jesenska
setev
kasni
Setev kasni, ker še niso uspeli pobrati rekordnega pridelka
NOVI SAD, 1. novembra (Tanjug) — V Vojvodini so doslej posejali s pšenico okrog 200.000 hektarjev. To pa ni niti polovica površin, ki jih po programu nameravajo zasejati s pšenico. Ta naj bi rasla na 470.000 hetarih.
Setev kasni predvsem zaradi tega, ker še niso uspeli pobrati rekordnega pridelka koruze in sladkorne pese. Koruzo so doslej obrali na 70 odstotkov površin družbenih posestev in na 30 odstotkih površin zasebnih kmetov.
Prav zdaj, ko bi morali naglo pospraviti pridelek, dokaj primanjkuje sezonske delovne sile. Mnogi sezonski delavci namreč že zapuščajo vojvodinska polja in odhajajo domov. Setev pa kasni tudi zaradi suše, ki traja že poldrugi mesec Najteže občutijo sušo kmetje, ki nimajo kooperacijskih pogodb in so tako navezani le na obdelavo s konjskimi vpregami, ki pa močno izsušeni zemlji niso kos.
te sprejel stališče, ki se zavzema za odpravljanje tako-imenovane konkurenčnosti različnih dejavnikov na najrazličnejših ravneh. Ne gre namreč pri težnji za ustreznejšo komunalno ureditev Ljubljane za hierarhijo, pač pa za zgraditev funkcionalnega mehanizma, funkcionalno organizirane celote. Prav tako komite odklanja posplošene in nemalokrat demagoške po. glede in mnenja, ki se zrcalijo v razpravah o tem, kdo je bolj »demokratičen« in kdo ne, kdo je »centralist« in kdo se zavzema za decentralizacijo, kdo je za večjo in boljšo samoupravo in podobno.
Številne komisije in strokovne skupine pri mestnem svetu so opravile že mnogo dela, tako da lahko pričakujemo osnutek statuta prav kmalu.
Komite je tudi sklenil sklicati mestno konferenco zveze komunistov Ljubljana za 17. november, na kateri naj bi razpravljali o idejnopolitičnih nalogah komunistov po VIII. seji centralnega komiteja ZK Slovenije. Seveda bo razprava posredno zajela tudi komunalno ureditev slovenskega glavnega mesta.
IZTOK AUSEC
O nelikvidnosti v črnogorski skupščini
TITOGRAD, 1. novembra (Tanjug) — V razpravi o nelikvidnosti v gospodarstvu so poslanci treh zborov črnogorske skupščine ugotavljali, da bo za razrešitev tega akutnega problema treba predvsem pokriti izgube v gospodarstvu, ki znašajo v republiki okrog 330 milijonov dinarjev.
Po besedah predsednika skupščine črne gore Vidoja Zarkoviča je del izgub sicer knjigovodsko pokrit, ne pa z dejanskimi sredstvi. Zaradi tega prihaja do težav pri poslovanju gospodarskih organizacij. Težko bi bilo, kot je dejal Zarkovič vztrajati, da bi za pokritje teh izgub naenkrat zagotovili finančna sredstva. Prav zaradi tega je treba rešitve iskati v delovnih organizacijah, ki morajo prenehati z nerentabilno proizvodnjo.
Racionalizacija visokeoa šolstva v Voivodini
NOVI' SAD, 1. novembra (Tanjug) — Izvmši svet Vojvodine je na zadnji seji ugotavljal, kakšne rezultate so dosegli pri racionalizaciji mreže visokošolskih ustanov.
V tem študijskem leej so na primer na visoki pedagoški šoli v Zrenjaninu prenehali vpisovati za študij romunskega angleškega, ruskega in srbohrvaškega jezika ter biologije. V Novem Sadu so ukinili višjo šolo za upravo in socialno delo, preučujejo pa tudi ali naj bi še naprej obstajale višje šole za organizacijo dela.
SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH
TEKOČI RAČUN' ...	...
CENTER SLEPIH S15W«-2M
sklad za otroško skrbstvo je zveznemu svetu za skrb za mladino in otroke poslal kot nujno pomoč 5000 dolarjev. Kanadska vlada je poslala 15 tisoč dolarjev.
Japonski veleposlanik v Beogradu je obiskal državni sekretariat za zunanje zadeve in kot prvo pomoč japonske vlade za žrtve potresa izročil ček za 8000 dolarjev.
Nizozemski princ Bernard je izročil podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Miši Pavičeviču ček za več kot 86.000 dinarjev. To je pomoč nizozemske vlade. Britanska vlada je dala kot svoj prispevek 10.000 funtov.
Iz Avstrije poročajo, da je avstrijsko društvo prijateljev otrok priložilo 50.000 šilingov. V Avstriji prispevajo pomoč tudi naši delavci.
2upan norveškega mesta Trondheima je poslal brzojavko predsedniku splitske občinske skupščine in ga obvestil, da Trondheim pošilja
Mičunovič obiskal Vr9'nhp.rja
LJUBLJANA, 1. nov. Novoimenovani veleposlanik SFR Jugoslavije v Moskvi Veljko Mičunovič je bil včeraj dopoldne na obisku pri predsedniku skupščine SR Slovenije Sergeju Kraigherju. Pred tem se je s predstavniki gospodarskega življenja v Sloveniji pogovarjal o vprašanjih, ki zadevajo trgovino ter gospodarsko in kulturno sodelovanje naše republike z ZSSR.
V Prištini bodo
ustanovili
univerzo
PRIŠTINA. 1. nov. (Tanjug). Skupščina socialistične avtonomne pokrajine Kosovo je sprejela delovni program za prihodnje leto. Predsednik skupščine Iliiaz Kur-teši je ob tem dejal, da bodo v novembru bržkone že sprejeli zakon o ustanovitvi univerze v Prištini. To bo po njegovem prispevalo k hitrejši vzgoji strokovnega in znanstvenega kadra in bo tako pospešilo napredek na področju izobraževanja, kulture ter gospodarskega raz-voia pokrajine. V prosvetno-kultumem zboru pokrajinske skuoščine so izglasovali tudi spremembe in dopolnitve zakona o ustanovitvi medicinske fakultete.
Protest ob areta-»15« T«*o«inralfisa
BEOGRAD. 1. nov. (Tanjug) Zveza jugoslovanskih skladateljev je s pismom grškemu veleposlaništvu v Beogradu odločno protestirala ob ponovni aretaciji skladatelja Mikisa Teodorakisa.
Jugoslovanski skladatelji, je med drugim rečeno v pismu. smo globoko pretreseni ob vesti o ponovni aretaciji Teodorakisa, znanega in neutrudnega borca za svobod-do, demokracijo in pravice grškega ljudstva. V pismu zahtevajo, da Teodorakisa brez odlaganja izpustijo.
Banjaluki 100.000 norveških kron. Ta denar so zbrali prebivalci mesta takoj potem, ko so zvedeli za potres v Banjaluki in okolici.
Italijanska koproducenta filma »Bitka na Neretvi« — »Igor—film« in »International Company—film« sta sklenila, da del dohodka s slovesne premiere omenjenega filma v Rimu 5. decembra pošljeta prizadetim v Banjaluko. Koproducenta sta sporočila še, da bosta predlagala tudi vsem drugim glavnim mestom po svetu, kjer bodo premiere »Bitke na Neretvi«, da dohodke s teh predstav pošljejo priazdetemu prebivalstvu Bosanske krajine.
V Banjaluko so pripeljali štirje kamioni dve kompletni poljski kuhinji in 17 kuharjev iz Zvezne republike Nemčije. To ekipo, ki bo lahko v eni uri pripravila 2500 obrokov, je poslal Rdeči križ iz Bonna.
Štiri italijanska vojaška letala so pripeljala v Zagreb 17 in pol ton oblek, odej in sanitetnega materiala kot pomoč italijanskega Rdečega križa. Z letalom je prišel tudi generalni direktor humanitarne organizacije v Italiji Carlo Ricca.
Zahodnonemško veleposlaništvo v Beogradu je sporo-
„Coca cola" ni smrtonosen napitek
Slovenija-vino: pijačo sladimo izključno le s prirodnim sladkorjem
LJUBLJANA, 31. okt. — V podjetju Slovenija-vino so danes pojasnili novinarjem, da brezalkoholna pijača »coca-cola« ne vsebuje snovi, ki povzročajo obolenje za rakom. S tem so demantirali vesti, ki so zadnje dneve krožile po Jugoslaviji, češ da je ta pijača smrtno nevarna.
Slovenija vino je edini proizvajalec »coca-cole« v Jugoslaviji. V tovarnah v Beogradu in v Zagrebu izdeluje to pijačo po licenčni pogodbi z ameriško firmo »The coca-cola export Corporation« in to 30 milijonov steklenic letno. Ko so se v množičnih občilih pojavile vesti o škodljivosti te pijače, je podjetje prodalo za 50 odstotkov manj kot običajno.
»Novinarjem zamerimo, da o tem niso vprašali vodstva podjetja,« je dejal komercialni direktor Slovenija vino Danilo Kolšek, in nadaljeval, »gre za očitno identifikacijo firme z vsemi njenimi proizvodi. Pred kratkim so namreč v Združenih državah Amerike prepovedali uporabo sladila ejrelamat. kakršnega je vsebovala pijača »fresh«, namenjena diabetikom. To je firma »cocacola« izdelovala in po prepovedi tudi proizvodnjo ustavila. Pri pijači »coca-coli« pa ne gre za nikakršna umetna sladila, temveč je sladkana samo s prirodnim sladkorjem.«
»Coca-cola« torej ne vsebuje nikakršnih snovi, ki bi povzročale rakasta obolenja, kar so potrdile tudi najnovejše znanstvene analize. Razen tega pa tudi naš zakon o živilih natančno določa, kaj se sme in kaj se ne sme uporabljati pri proizvodnji živil.	p. a.
Spiihler v zbornici
Švicarskemu tržišču velja več pozornosti
BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug). Švicarski minister za zunanje zadeve Willy Spiihler se je v zvezni gospodarski zbornici pogovarjal z jugoslovanskimi gospodarstveniki o gospodarskih stikih in še posebej o vprašanjih, ki zaviralno vplivajo, da sodelovanje ni še večje.
V letošnjih prvih devetih mesecih je Jugoslavija izvozila v Švico za 26 milijonov dolarjev blaga; hkrati, ko se je z istim obdobjem minulega leta izvoz v Švico povečal za 23 odstotkov, pa je uvoz iz Švice narastel za 54 odstotkov.
Na sestanku s švicarskim ministrom so ugodno ocenili Industrijsko tehnično sodelovanje podjetij iz obeh dežel. Doslej so namreč podjetja podpisala okoli 30 sporazumov in to predvsem v kemični in farmacevtski industriji.
Ko so ocenjevali možnosti, da bi sodelovanje in blagovna menjava dobila še večji obseg in da bi zmanjšali jugoslovanski trgovinski deficit v medsebojni menjavi so posebej opozorili na možnosti za izvoz kmetijskih pridelkov, na možnosti za prodajo konfekcijskih izdelkov in tudi možnosti, da bi z jugoslovanske strani dobavljali več industrijskih izdelkov in polizdelkov ki bi jih dobivali iz kooperacijske prpiz-vodnje. Ugotavljali so, da bi kazalo posvečati večjo po-
zornost	preučevanju	švicar-
skega tržišča, ki letno uvozi samo za okoli 400 milijonov dolarjev	kmetijskih	pridel-
kov in za okoli 300 milijonov dolarjev	konfekcije.	PriDo-
ročili so tudi še večje sodelovanje na gospodarskih prireditvah	in pogostejše obis-
ke poslovnih ljudi.
Zbor zgodovinarjev končan
SPLIT, 1. nov. (Tanjug). Tu se je končal znanstveni zbor zgodovinarjev z vseh jugoslovanskih inštitutov za zgodovino delavskega gibanja. Omenjeni zbor je ob 50-letnici KPJ. SKOJ-a in delavskih sindikatov pripravila skupnosti inštitutov za zgodovino delavskega gibanja in zveze komunistov.
V treh dneh so podali skupno 55 znanstvenih referatov na temo »Teorija in nra-ksa komunistične partije Jugoslavije v boju za zrušitev kapitalizma in graditev socialistične družbe«.
čilo, da je zahodnonemška vlada izročila banjaluški občinski skupščini ček v vrednosti 170.000 novih dinarjev.
Sovjetsko veleposlaništvo v Beogradu je obvestilo jugoslovanski Rdeči križ, da bo Sovjetska zveza dala pomoč v zdravilih v vrednosti 1500 rubljev, 3000 odej in 5,5 ton sladkorja. Skupna vredost pomoči znaša 20.000 rubljev.
Norveško veleposlaništvo je zaprosilo za sestanek z generalno sekretarko jugoslovanskega RK štefo špiljak, da bi se dogovorili o pomoči, ki jo bodo Norvežani dali Bosanski Krajini. V tem mesecu bi Norvežani postavili 35 hiš, v decembru pa 25. Poleg tega je norveško veleposlaništvo priložilo 150.000 norveških kron.
Tudi belgijski Rdeči križ je brzojavno sporočil, da bo posebno letalo pripeljalo 1000 odej. Osrednje generalno zastopništvo tujih firm v Beogradu je odločilo, da Banjaluki podari montažno dvorano s klimatskimi napravami v vrednosti 15.000 mark. To dvorano bodo postavili v petih dneh.
Prvi sekretar vzhodnonemškega veleposlaništva je poslal ček za 5000 dinarjev kot zbrani prispevek kolektiva veleposlaništva.
Prihodnji teden v skupščini SRS
Pripravljen je osnutek resolucije o ekonomski politiki v letu 1970
LJUBLJANA, 1. nov. — Odbori bodo prihodnji teden začeli razpravljalti o osnutku resolucije, s katero bo določena ekonomska politika in politika zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v prihodnjem letu. O tem bodo razpravljali na osmih sejah skupščinskih teles. To je hkrati tudi osrednja zadeva, o kateri bodo v skupščini razpravljali prihodnji teden. Opora za razpravo pa bodo vsekakor sklepi predsedstva ZKJ o aktualnih vprašanjih razvoja družbenoekonomskih odnosov.
Med zadevami, ki jih bodo obravnavali prihodnji teden v skupščini, velja pose-j bej omeniti osnutek zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij ter problematiko v zvezi s financiranjem Slovenskega narodnega gledališča in Slovenske filharmonije. Sestali pa se bosta tudj dve komisiji za revizijo zakonov, in sicer s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in socialnega varstva ter s področja družbene in zasebne lastnine zemljišč. Pogovorili se bodo predvsem o načinu dela komisij in o njenem delovnem programu.	v.	J.
Seje zborov zvezne skupščine
BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug). Predsedniki zbora narodov, gospodarskega in druž-beno-političnega zbora zvezne skupščine so sklicali ločene seje, ki bodo 11. novembra.
Obravnavali bodo gospodarska gibanja v tem letu in ekonomsko politiko za prihodnje leto, pa tudi vprašanja, ki se tičejo nelikvidnosti gospodarstva in predloge ukrepov, s katerimi naj bi nelikvidnost odpravili.
Razen tega pa bodo obravnavali tudi predlog odloka, s katerim bi republiki BiH dodelili finančno pomoč za odpravo škode, ki jo je v Banjaluki in okolici prizadel potres.
Spet organizacije ZK v ustanovah?
NOVI SAD, 1. nov. (Tanjug). V novosadski občini so ob pripravah na volitve v organizacijah zveze komunistov sprožili tudi vprašanje, da bi preučili, če ne bi v nekaterih samoupravnih delovnih organizacijah in ustanovah spet kazalo ustanoviti organizacijo ZK. Menijo, da bi osnovne organizacije bržkone morali formirati v inštitutu za kmetijske raziskave, v inštitutu za prehrambeno industrijo, v srbskem narodnem gledališču in v delavski univerzi.
Nova železniška proga: Kičevo— Gostivar
SKOPJE, 1. nov. (Tanjug) V skopsko železarno je prispela prva kompozicija železniških vagonov z železno rudo po novi progi Kičevo— Gostivar. Na ta način so dali v poskusni promet novo zgrajeno železniško progo, ki je dolga 42 km in bo del zahodne Makedonije povezovala s Skopjem. Za zgraditev proge so porabili več kot 270 milijonov dinarjev.
Majhne države naj bodo enakopravne
Naš delegat na zasedanju v New Delhiju o problemih, ki jih rešujemo že predolgo
NEW DELHI, 1. nov. (Tanjug). Poglavitna tema, o kateri so včeraj nadaljevali razpravo udeleženci 57. konference medparlamentarne unije v New Delhiju, je bila pravica srednjih in majhnih dežel, da enakopravno in aktivno sodelujejo v mednarodnih zadevah in da nosijo tudi odgovornost za konstruktivno urejanje problemov.
Razen splošno sprejete ugotovitve o neogibnosti take vloge srednjih in majhnih dežel, ki jih je zdaj na svetu več kakor sto, so se pojavile razlike v glediščih večinoma okoli tistega dela resolucije, ki govori o pravici narodov, da se z vsemi sredstvi bojuje za svojo nacionalno neodvisnost.
V dosedanjih izstopanjih velikih sil. predvsem ZSSR in ZDA, doslej ni prišlo do večjih spopadov, čeprav so bila zastavljena vprašanja Vietnama, Srednjega vzhoda, intervencija na češkoslovaškem in druga, do katerih zavzemata različna stališča. Prevladuje celo vtis. da ve-
Program nove španske vlade
MADRID, 1. nov. (AP). Po prvi seji je nova španska vlada v sporočilu izjavila, da bo »svojo zunanjo politiko usmerila proti zahodnemu 6vetu«.
V poročilu je posebej poudarjeno, da je Španija »pripravljena krepiti duhovne, kulturne in gospodarske stike z latinskoameriškimi deželami ter odnose z ZDA«.
V besedilu je tudi rečeno, da je španska vlada pripravljena nadaljevati pogajanja o odnosih z EGS. Niso pa omenjene zahteve za priključitev britanske gibraltarske kolonije.
Obsodbe v Atenah
ATENE, 1. nov. (Tanjug). Sinoči je bilo osem Grkov obsojenih na zapor od enega do 25 let pod obtožbo, da so po Atenah podtikali bombe.
Najbolj je sodba prizadela študenta Georga Anamoritisa • 24) in Demosteneso Dodosa (21) ter inženirja Dimitrosa Papaoanuja (23), ki so dobili vsak po 25 let ječe. Dve le-manj je dobil uslužbenec Jo-anis Milonas (25). Vsi štirje so po navedbah obtožnice voditelji ilegalne organizacije »Demokratska zveza«. Ostali obtoženci so bili obsojeni na 6 do 7 let zapora, med njimi tudi neka ženska. Ekatetina Huliara (23).
Severna Koreja sodeluie
NEW YORK. 1. nov. (UPI) —V političnem komiteju generalne skupščine je bila zavrnjena zahteva, naj se na razprave o korejskem vprašanju brezpogojno pokličejo predstavniki Severne Koreje.
Hkrati so izglasovali resolucijo, po katere se, kot v prejšnjih podobnih primerih. dovoljuje Severni Koreji, da sodeluje v razpravi, vendar pod pogojem, da sprejme kompentence Združenih narodov o proučevanju korejskega vprašanja.
Jakubovski v Pragi
PRAGA, 1. nov. (ČTK). — Poveljnik sil varšavskega pakta sovjetski maršal Ivan Jakubovski se je včeraj sešel s prvim sekretarjem CK KP češkoslovaške Gustavom Hu-sakom.
V sporočilu je rečeno, da sta Jakubovskki in Husak, »v prijateljskem in tovariškem pogovoru preučila vprašanje skupnega interesa«.
Scheel o pogaja-niih z Moskvo
BONN, 1. nov. — Zahod-nonemški zunanji minister Wa!ter Scheel je izjavil a-genciji AP. da bo njegova vlada storila vse za zafe-ek pogajanj Bonn—Moskva, katerih cilj naj bi b:l sprejetje deklaracije o opustitvi uporabe sile. Scheel bo v kratkem predlaga' sovjetski vladi datum za začetek takih pogajanj v Moskvi.
liki sili pripisujeta prvenstveni pomen medsebojnim dogovorom jn sporazumom o najvažnejših mednarodnih vprašanjih.
Poročilo generalnega sekretarja De Blonaya, ki je že pred začetkom sedanjega snidenja povzročilo protestni umik delegacije ZAR, je bilo tudi danes pod udarcem kritike, tokrat predstavnikov’Indije.
De Bloney je obžaloval »nesporazume«, ki jih je izzvalo njegovo poročilo, ter mnoge od njih razložil z »nenatančnim prevajanjem«. Izrazil je pripravljenost, da modificira nekatere dele poročila in tako zadosti kritiki na njegov račun.
Jugoslovanski delegat Gustav Vlahov je opomnil na nekaj bistvenih vprašanj mednarodnega razvoja, ki se leta pojavljajo pred različnimi mednarodnimi telesi in na katerih razrešitev prav tako dolgo že čakamo. To je povezal z bližnjim 25-letnim jubilejem OZN in zahteval, naj se končno formulirajo načela miroljubnega in enakopravnega sodelovanja, na katerih bi morah temeljiti odnosi med državami, naj se precizirajo cilji drugega desetletja ekonomskega razvoja na svetu in naj medparlamentarna unija in druge mednarodne organizacije bolj energično delujejo v smeri likvidacije ostankov kolonializma.
Gost iz Nizozemske odpotoval
BEOGRAD. 1. nov. (Tanjug) — Nizozemski princ Bernard je včeraj odpotoval iz Jugoslavije, kjer je bil na štiridnevnem zasebnem obisku. Včeraj ga je sprejel predsednik Tito.
Zadnji dan svojega bivanja je princ Bernard izrabil za ogled vojnega muzeja na Ka-lemegdanu in umetniške galerije v Novem Beogradu.
Protest NDR zaradi Brandto-vega obiska
BERLIN, 1. nov. (Tanjug) Na včerajšnji kratek obisk novega zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta v Zahodnem Berlinu je Nemška demokratična republika reagirala z odločnim protestom. Zunanje ministrstvo Nemške demokratične republike je tudi ob tej priložnosti opomnilo na status Zahodnega Berlina kot samostojnega mesta, ki ga obkrožajo meje NDR.
Zato, je bilo poudarjeno, Zahodnega Berlina »ni mogoče upravljati iz Bonna«. To je tudi prva ostrejša beseda na račun Brandta, odkar je bil izvoljen za šefa države.
Skladišče streliva s strupom
NEW YORK 1. nov. (TASS) Washingtonski dopisnik »New York Timesa« piše. da je ameriška armada vsklaidišči-la strelivo s strupom v centru za proizvodnjo bakteriološkega in kemijskega orožja v Arkansasu. Stotisoče krogel, shranjenih tukaj, vsebuje zelo močan plin, ki deluje na živčni sistem.
Namesto smrtne kazni — zapor
MADRID, 1. nov. (AP) — Španska vlada je včeraj spremenila smrtno kazen Basku Antoniu Arrizabalagu v zaporno kazen. To je bila njena prva javna akcija.
Antonia Arrizabalaga je vojaško sodišče v Burgosu v začetku tega tedna obsodilo na smrt zaradi »teroristične aktivnosti« na področju Bilbaa.
Smrtna obsodba nad Arri-zabalagom je izzvala vrsto stavk in demonstracij v severni Španiji, iz tujine pa je bilo slišati številne proteste.
HARTUNG
NOVO OZVOČENJE
G
»Malo sem že zadel čistiti...«
»Die Weit«, Hamburg
Libanon lovi ravnotežje
Libanon razpet med strahom pred Izraelom in palestinskim radikalizmom
Krizo v Libanonu z resno zaskrbljenostjo spremljajo v Londonu, kjer M lahko prizadela ne samo notranjo trdnost, ampak bi lahko imela tudi širše posledice v drugih arabskih državah in vplivala na arabsko-izraelski spopad.
Precep, v katerem se je znašla libanonska vlada zaradi palestinskih gverilcev, obstaja tudi v drugih arabskih državah. ki mejijo na Izrael.
V Libanonu je tem hujši zaradi kočljivega ravnovesja notranjih sil med kristjani in muslimani in zaradi posebnega položaja Libanona v arabskem svetu.
Libanon je bil zmeraj najmanj napadalno protiizraelski izmed vseh arabskih držav zaradi vojaške šibkosti —vojska šteje samo nekaj tisoč vojakov in je v bistvu organizacija za notranjo varnost — in tudi zaradi vpliva maro-nitskih pristjanov, ki je na)-trdneje povezana skupina v državi.
Toda ker ni prišlo do mirovne ureditve po junijski vojni 1967 in ker Izrael še vedno vztraja kot okupator na arabskih ozemljih, je v zadnjem času naraščal pri-
THE OBSERVER
tisk. da bi Libanon odločneje podprl gverilsko odporniško gibanje palestinskih Arabcev.
Ta pritisk prihaja od tistih ljudi v Libanonu, ki so naklonjeni arabski stvari, predvsem od muslimanske polovice prebivalstva, a tudi od nekaterih kristjanov, predvsem mlajših ljudi. Spodbujajo ga palestinski begunci v Libanonu, ki jih je skoraj 200.000. Polovica jih še vedno živi v begunskih taboriščih.
To gibanje ogroža kompromis, od katerega je odvisen obstoj Libanona kot države. Ko se je ta kompromis pred enajstimi leti podrl, je izbruhnila krvava državljanska vojna in je prišlo do ameriške vojaške intervencije — edine neposredne intervencije ZDA na Srednjem vzhodu. Ta kompromis je ustoličen v tako imenovani nacionalni pogodbi, ki so jo sklenili leta 1913. ko je Libanon postal neodvisen.
V grobih obrisih to pomeni, da maronitskl kristjani soglašajo, da velja Libanon za arabsko državo in članico Arabske lige s pogojem, da jih to ne zavezuje z ničimer, kar bi škodovalo njihovim tradicionalnim zvezam z Zahodom. Muslimani pa priznavajo, da mora ostati Libanon neodvisna in mešana krščansko-muslimanska držav s pogojem, da njena politika ni naperjena proti interesom drugih arabskih držav.
Ta pogodba je očitno na preizkušnji, kadar so odnosi med arabskimi nacionalisti in zahodnimi državami slabi. Zdaj je pod pritiskom, ker
so bojeviti arabski nacionalisti prepričani, da so ZDA sovražne Arabcem, ker podpirajo Izrael.
Razdor v Libanonu je butnil na dan konec preteklega leta, ko so izraelski komandosi s helikopterji napadli bejrutsko letališče in uničili 13 libanonskih potniških letal na tleh. Napad je bil maščevanje za napad na izraelsko potniško letalo v Atenah.
Ker je libanonska armada poskušala zavreti dejavnost palestinskih komandosov v strahu, da ne bi sledile še hujše izraelske povračilne akcije, so aprila izbruhnili ne-
redi in je odstopila vlada pod vodstvom Rašida Kara-meja, muslimana in zmernega arabskega nacionalista. Toda nove vlade ni bilo mogoče sestaviti in Karame je ostal na položaju ministrskega predsednika do prejšnjega tedna, ko je spet odstopu.
Medtem je bilo sklenjeno začasno premirje med libanonsko armado in skupino palestinskih komandosov — kakih dva tisoč — ki so se ugnezdili na pobočjih Her-mona ob libanonsko-izrael-sko-sirski tromeji. S tega divjega oporišča napadajo
komandosi zdaj pa zdaj z raketami obmejna izraelska naselja ali organizirajo proti njim diverzantske akcije.
Izraelci se jim maščujejo z letalskimi napadi, a tudi vdirajo čez mejo.
Toda v strahu, da ne bi Izraelci šli dalje in zasedli ves južni Libanon do reke Litani, so libanonski kristjani zahtevali, naj armada po-meče ven gverilce, oziroma naj Združeni narodi ali neposredno ZDA ali Francija zagotovijo Libanonu nekakšno mednarodno zaščito.
ROBERT STEPHENS
»INDIJANSKA« KAMUF1A2A — Palestinski komandosi, ki so se pred nekaj dnevi spoprijemali tudi z libanonsko vojsko, uporabljajo »indijansko« kamuflažo med boji v dolini reke Jordan. To je ena izmed prvih fotografij, posnetih med akcijo komandosov. Njihova naloga je med drugim ta, da nenehno oprezujejo za premiki Izraelcev ob meji.
,Parlament‘ cerkve
»Kolektivno vodstvo« v upravljanju cerkvenih zadev — Sinoda ima posvetovalno, a »lahko odločujočo« vlogo
Od ponedeljka, 27. oktobra je v vladanju cerkve papež združen s škofi. Sklepi izredne sinode so sicer žejo previdni, ne dopuščajo pa nobene dvoumnosti; kolektivno vodstvo je bilo izrecno. čeprav previdno potrjeno.
Ob papežu bo deloval svetovni cerkveni parlament, ki se bo praviloma sestajal vsaki dve leti: njegovo sklicanje je torej že vnaprej določeno in ga ne bo skliceval ne papež ne rimska kurija. Parlament bo imel seveda posvetovalno vlogo, toda kdor pozna norme vladanja
v katoliški cerkvi, lahko domneva. da bo lahko imel od. ločilno vlogo, čeprav skupaj s papežem.
LiA STAMPA
Trinajst tez, ki so jih predložili »očetom« s sinode, predstavlja ustanovni dokument kolegialnega vodstva med papežem in svetovnim episkopatom. Koncept je naslednji: papež ima popolno svobodo sam izvajati svojo univerzalno oblast, škofov-
LJUBUANA IN OSTALI KRAJI
SVEŽI BLAGO
TOVARNIŠKE CENE
• PECIVO
LADA - KRAS 3,35 din ZAVITEK 350 g
• MLEČNA ČOKOLADA
KANDIT
ZAVITEK 500 g • 10 din ZAVITEK 200 g - 4 din
□
Odprti P-marketi v L|ubl|ani od 7.30 do 11. ure
2. NOVEMBER ct8^w<* • *•»»« • s-**« "—n.
• Hubadova • Titova 82
D
ske konference pa so pripravljene nuditi papežu svoje sodelovanje, posebno, kadar gre za pripravljanje dokumentov, ki zadevajo enotnost verovanja in disciplino; same pa se bodo posvetovale s papežem, preden bodo objavljale posebno važne izjave.
Preden bo sveti sedež objavljal dekrete, bo poprej z njihovo vsebino seznanil škofe: sekretariat sinode bo stalen: škofi naj imajo možnost predlagati teme, o katerih naj bi razpravljali na sinodi.
Enajsta teza n. pr. pravi: »Čeprav seveda obstaja možnost da se skličejo izredne ali posebne sinode, se bo sinoda, v kolikor bo mogoče. sestajala vsaki dve leti.« Spričo tega bo v bodoče nepotrebno sklicevati koncile, ki jih je bilo v zgodovini katoliške cerkve 21.
Minulo soboto je papež pri maši v baziliki S. Maria Maggiore, kjer so bili prisotni vsi škofi s sinode, molil za celibat. Pred dvema letoma je še poudarjal važnost zakona, ki obvezuje duhovnike na celibat; danes ga ne skuša več vsiljevat1, marveč moli zanj. V teh odtenkih se lahko jasno razbere pot, ki jo je prehodila cerkev v zadn'em obdobju, pa tudi njene težave.
V ,ptičjenignezdii‘
Študentske »republike« na portugalski Univerzi v Coin bri — Uporne študente pošiljajo na vojno v kolonije
COIMBRA, oktobra — širok trg, kjer stoji nova matematična fakulteta v očitnem nasprotju z antičnim portalom dokaj bolj ugledne portugalske univerze, je dobesedno obkoljen od policije: vsakih 25 metrov stoji uniformiran policaj, medtem ko se agenti tajne policije PIDE v parih sprehajajo pod zidovjem. Le redki so študenti, ki vstopajo in se takoj, ko ugotove, če so vpisani za izpite, tudi vračajo. Večina 6500 tukajšnjih študentov se zadržuje v barih in v parku ob Mon-tegu. Vsa Coimbra je dejansko le univerzitetno mesto, katerega prebivalstvo sestavljajo študenti, docenti in ljudje, ki so zaposleni v dejavnostih, povezanih z univerzo. »Srce« gibanja pa je v 23 študentskih »republikah«.
V vsaki od njih je 12 do 13 fantov, ki žive v samoupravnih enotah, katerih osnovni element je ideologija (marksistična, kakor poudarjajo sami), hkrati pa tudi duh skupnosti brez hierarhije in odnosi iskrenega prijateljstva. Vsaka od »republik« ima svoje ime. Z voditelji študentskega združenja Coim-bre smo se srečali v »Ptičjem gnezdu«, v neki veliki hiši v središču mesta z desetimi sobami brez pohištva, katerih stene so oblepljene s proglasi in freskami, ki ironično spominjajo na Picassa. Od nedelje so te sobe, kakor tudi sobe »Pingvinov«, prazne, kajti nenadoma so 150 študentov iz Coimbre poklicali pod orožje. Morali so se javiti v vojaški šoli Mafra (Lizbona), od koder jih bodo po šestmesečnem urjenju poslali v Gvinejo, Mozambik ali Angolo, da se bodo bojevali v kolonialni vojni, proti kateri so s« do včeraj upirali z lepaki in freskami po stenah svojih sob.
»Liberalna« Caetanova vlada je začela izvajati zakon, ki so ga 25. junija sprejeli po hitrem postopku. S tem zakonom so ukinili pravico do odloga služenja vojaškega roka do konca študija. Po novem zakonu te pravice nimajo več študenti, »ki so kršili disciplino ali pa so se politično slabo obnašali«. Zakon je napravljen po meri, da bi zadušil študentsko gibanje v Coimbri.
Policija ima pred seboj množico tisočev mladincev, ki so prišli iz »najboljših por-
tugalskih družin«. Univerzi v Lizboni in Oportu obiskujejo sinovi meščanskih družin, tu pa so sinovi bogatejših slojev, kajti samo zelo premožni: visoki funkcionarji, znani odvetniki. tovarnarji, zemljiški posestniki. visoki sodniki, skratka »stebri režima«, si lahko privoščijo luksuz, da pošiljajo svoje otroke v Coimbro.
Vendar pa se je prav tu, v Coimbri, zgodilo, da so od leta 1960 do 1969 pri volitvah v vodilne organe akademskega združenja vedno zmagale levičarske liste, ki jih je predlagal »svet republik«. Vlada je reagirala na svoj način, razpustila je te organe in imenovala druge, ki so uživali njeno zaupanje, dokler ni bila v začetku leta 1969 prisiljena izvesti redne volitve. Levičarska lista je tokrat od prejšnjih 55 odstotkov poskočila
na 80 odstotkov glasov m si tako pridobila 7 do 8 mest. Razlog uspeha je stvaren program boja za: demokracijo pouka; vrnitev demokratskih profesorjev, ki jih je Salazar nagnal z univerz in so se v glavnem morali zateči v tujino; zdravstveno zavarovanje; štipendije za najrevnejše, da bi zagotovili možnost študija tudi tistim slojem, ki so bili doslej izključeni iz univerz; študentsko predstavništvo v akademskem svetu; re-
forma univerze; in strukturalne družbene reforme.
Sef države admiral Tomas je prišel 17. aprila slovesno odpret novi sedež matematične fakultete. Predsednik študentskega združenja je bil povabljen na slovesnost, toda ko je hotel govoriti, so mu to preprečili in policija ga je aretirala. Medtem ko so študenti bučno protestirali, so predstavniki oblasti zapustili dvorano, ki so jo zasedli študenti. Vse, ki so se udeležili teh manifestacij, so začasno odstranili iz univerze, toda predsednika združenja Alberta Martinesa so morali po množičnih študentskih protestih pred sedežem PIDE izpustiti. 23. aprila pa so študenti napovedali stavko in zasedbo univerze. Vlada pa je 6. maja odločila univerzo zapreti. Od tega trenutka se vsakodnevno vrste študentska zborovanja, ki se jih udeležuje več tisoč študentov. Vlada je izkoristila počitnice za prepoved študentskega združenja in uvedbo disciplinskih ukrepov. Toda ob začetku šolskega leta je morala ugotoviti, da je gibanje enako učinkovito, kot je bilo. .25. septembra je bilo znova zborovanje v univerzitetnem parku in policija je intervenirala, štiri dni nato spet zborovanje, na katerem naj bi študenti sklenili, če se bodo udeležili oktobrskega roka izpitov. Policija je hotela zborovanje preprečiti, štu. denti pa so preplavili ulice mestnega središča z vzkliki »Ven s fašizmom! Živela svoboda! Morilci«. Spopadi so trajali poldrugo uro, deset študentov je hudo ranjenih obležalo na tleh.
Nekaj dni kasneje so študentom dovolili zborovanje, na katerem naj bi se odločili glede izpitov. Kakor že rečeno. za nekatere od njih ne bo izpitov, temveč kolonialna vojna. Izognejo se ji lahko le, če emigrirajo. Računajo, da vsako leto zaradi tega zbeži v tujino okrog 14.000 mladih ljudi, toda študentski voditelji so preveč znani, da bi se lahko izmuznili nadzorstvu.
ENNIO SIMEONE
Upor kobrinih glav
Črnci sudanskega juga se že sedem let upirajo nadvladi Arabcev s severa — Doslej že pol milijona žrtev
V južnem Sudanu se šest in pol milijona črncev že sedem let upira dominaciji 9 milijonov Arabcev; državljanska vojna je doslej terjala že pol milijona žrtev. Gverila se nadaljuje tudi po obljubah o večji avtonomiji, ki jih je dala nova, bolj levo usmerjena vlada v Kartumu.
Apya Nya je ime za smrtonosni strup, ki ga pridobivajo iz zmletih glav posebne vrste kobre. Anya ’Nya pa je tudi ime, ki si ga je nadelo 10.000 gverilcev iz treh prevrne na jugu Sudana. Ti slabo opremljeni in še slabše oboroženi gverilci praktično vladajo v južnem Sudanu ob podpori velikanske večine črnskega prebivalstva. Razen v nekaterih mestih in v maloštevilnih vaseh kroji zakon Anya'Nya pravico o gozdovih, sredi močvirij in po ravnicah, kjer razsaja malarija. Vsaka družina plačuje davek; okrog dva tisoč starih dinarjev v našem denarju. »Plačujemo davek — je rekel starec iz vasi — ker naši fantje nimajo ne orožja ne municije ne obleke. Nihče nas k temu ne sili.«
V južnem Sudanu težko naletiš na vladnega funkcionarja iz Kartuma. Čimbolj izolirati črnce iz južnih provinc je del vladne politike. Prej ali slej se bodo utrudili in se bodo morali vdati, pravijo. Toda morala črncev je visoka, čeprav jim primanjkuje hrane in živijo bolj bedno kot najbolj bedni v sosednjih afriških državah. Plemenski poglavar Yoseke Yongo iz vasi Yaribe, ki je prav takšna kot stotine drugih vasi tod okoli, pripoveduje, da je v zadnjih dveh
letih od 400 rojenih otrok umrlo 111 otrok zaradi ošpice, oslovskega kašlja in pljučnice. Samo enkrat so se vaščani podali v bližnje mesto po zdravniško pomoč. »Decembra lani — pripoveduje Yomgo — je brat poslal svoje štiri otroke v mestece Yei. Arabci so jih v bonišni-oi aretirali in jih pobili.«
Skoraj vsaka črnska družina pripoveduje podobno grozljive zgodbe. Vojna na jugu je sicer sedaj manj silovita, toda vladne čete iz
Panorama
mestnih garnizij od časa do časa uprizorijo izpade; požigajo vasi in pridelek, ubijajo ženske in otroke. Gverilci Anya’Nya bi se sicer radi bolj pogosto spopadali z arabskimi četami, ker pa nimajo modernega orožja, se zatekajo v zasede. V glavnem imajo stare kitajske puške, belgijske mavzerke in topove kalibra 88, ki so jih kupili na »črni borzi« v Kongu. Od treh gverilcev sta dva oborožena z lokom in puščicami. Tisti, ki imajo puške, pa nimajo dovolj streliva, da bi lahko tvegali daljši spopad z arabsko garnizijo. Prav tako nimajo sredstev za zveze in niti enega radijskega oddajnika. Kadar se polkovnik James Loro, poveljnik gverilcev v provinci Gornjega Nila, poda na inšpekcijo, mora peš ali pa v kanuju opraviti tudi 400 kilometrov doglo pot. »In vendar — pravi 24-letni Loro — tudi v takih okoliščinah napadamo s
strojnicami oborožene motorne čolne vladnih čet.«
Sef vseh gverilcev je 59-let-nt general Tafeng, oblečen v preprosto uniformo navadnega vojaka. Pred tremi meseci je na ozemlju, ki ga kontrolirajo gverilci, odvzel oblast civilistom, ker jih je obtožil, da si prilaščajo denar, ki ga prebivalci plačujejo kot davek. Njegov prvi ukrep je bil ta, da je južni Sudan proglasil za neodvisno državo z imenom Anydi. Sedaj skuša dobiti orožje iz Zahodne Nemčije in iz Izraela. »Bog pravi, da morajo biti ljudje svobodni — pravi Tafeng — Arabci pa nam nikoli ne bodo dali svobode. Nanje ne moremo računati. Naj nam ponujajo karkoli, mi zahtevamo popolno neodvisnost.«
Novi vojaški režim v Kartumu, ki je star štiri mesece, se še ni odločil, kaj bo storil. Stara taktika, izolirati jug, je imela za posledico, da se je odpor črncev še okrepil. Ce pa bi dali južnim provincam večjo avtonomijo, bi to samo še spodbodlo separatistične težnje. Skoraj vsa elita sudanskega juga je na strani Anya'Nya in prav gotovo ni pripravljena, odpovedati se neodvisni Anydi v zameno za zelo megleno lokalno avtonomijo.
Ce bo generalu Tafengu uspelo dobiti orožje v tujini, je skoraj gotovo, da si ga bo preskrbela tudi vlada v Kartumu. Konflikt je vsekakor takšne narave, da v raznih državah vzbuja simpatije za eno ali drugo stran. Arabske države bodo podprle vlado V Kartumu, države črne Afrike pa utegnejo dati pomoč Anya'Nya.
iv v :-y V
ANYA NYA NI SAMO STRUP 12 KOBRINIH GLAV — To je tudi naziv črnskih gverilcev, ki se na sudanskem jugu bore proti nadvladi arabskega severa. Na sliki: gverilci v džungli. #	Foto:	arhiv	»Dela*
IIMINIST
ŠloBMOST
POSEBNA PRILOGA
D
LO
Edvard Kardelj
Razpotja v razvoju naše
socialistične družbe
Zveza komunistov je bistven integrativni faktor našega družbenega sistema
Danes objavlj'amo četrti, zadnji del razprave Edvarda Kardelja na avgustovski razširjeni seji sekretariata CK ZK Slovenije. Bralcem se opravičujemo, ker tokrat iz tehničnih razlogov nismo mogli objaviti razprave v prilogi. Hkrati sporočamo, da bo »Komunist« že v kratkem izdal celotno razpravo Edvarda Kardelja v brošuri.
Zdi se, kakor da se glavna ideološka ki politična bitka pri nas danes navidezno ne bije več o načelnih vprašanjih naše revolucije. Redkokdo se sedaj Se upa odprto napadati socializem, čeprav se samoupravljanja že bolj pogumno lotevajo. Vendar se Se vedno drže v nekih določenih mejah, ker ga je, razen v določenih krogih, pač nepopularno napadati. Bitka je prenesena na povsem konkretna področja akcije.
Prvo tako področje je naša ekonomska situacija in družbena praksa sploh, z vsemi težavami in napakami. Tam, kjer so komunisti in odgovorni družbeni organi počasni in slabi, se vmešajo vse mogoče sile, ki nas skušajo onesposobiti. Mi pa velikokrat takim pritiskom nase-
damo. Drugo področje so težave in nerešeni problemi ▼ mednacionalnih odnosih. Vedeti moramo, da je prav to najbolj hvaležno področje za vsakršno politično špekulacijo in avanturo. Tretje področje je vloga Zveze komunistov v naši družbi in končno naš celotni ustavni sistem, ki je pravzaprav povezan z vlogo Zveze komunistov. Na vseh teh področjih so pri nas prišla do veljave določena omahovanja.
O prvem področju akcije ne kaže govoriti, ker je bilo o njem že veliko povedanega in tudi zato ne, ker glede njega ni težjih problemov za enotnost komunistov. Pač pa bom govoril o drugem in tretjem.
Kritika nacionalizma ne pomeni negacije nacionalne zavesti
Področje mednacionalnih odnosov je tisto področje, kjer se pod zastavo nacionalizma in šovinizma poskušajo spraviti v boj proti Zvezi komunistov vse protisocialistične in protisamoupravne sile.
Ko govorimo o nacionalizmu, moramo najprej razčistiti, kaj razumemo s to besedo danes oziroma kaj je ta politična kategorija, ki se ji postavljamo po robu Kajti ni malo ljudi, ki poskušajo — zavestno ali pa nezavedno — istovetiti po jem nacionalizma s pojmom nacionalne zavesti oziroma z afirmacijo nacionalne samobitnosti.
Kot ideološki fenomen se je nacionalizem zgodovinsko pojavil predvsem v dveh oblikah: kot integracija družbene zavesti ob prehodu od fevdalizma h kapitalizmu in S tem kot faktor narin*ml. ne integracije in nacionalnega prebujanja in pa kot ideologija narodov, ki so se bojevali ali se bojujejo za nacionalno osvoboditev proti katerikoli obliki nacionalne odvisnosti in zatiranja.
Komunisti moramo danes, ko govorimo o nacionalizmu, jasno povedati, da ne mislimo na nacionalizem iz njegovih progresivnih zgodovinskih faz in še manj na izražanje in afirmacijo nacionalne zavesti.
Nacionalizem je kot ideologija doživel svoj razvoj, kakor ga doživlja vsaka ideologija, in vloga nacionalizma danes ni enaka kot je bila včeraj. Včeraj je bil zastava boja za svobodo, danes pa je zelo pogosto in vse bolj pogosto zastava nacionalnega egoizma in egocentrizma, pa celo imperializma in hegemonizma. Ni vas treba spominjati, da je bil nacionalizem ideološka alfa in omega nemškega nacizma in italijanskega fašizma, že več, naj vas opozorim na absurd, da je bil prav nacionalizem tista ideologija slovenske bele garde v imenu katere je sodelovala z okupatorjem proti Osvobodilni fronti, ki ni bila nikoli nacionalistična, pač pa je bila ne samo do kraja zvesta svojemu narodu, marveč tudi organizator njegovega narodnoosvobodilnega boja.
Predvsem je treba imeti danes pred očmi, da postaja v pogojih sodobnega razvoja proizvajalnih sil in zavesti človeštva nacionalizem čedalje bolj reakcionarna ovira tisti integraciji humanistične zavesti človeštva, ki je pogoj za nadaljnji družbeno-zgodcvinski napredek. Zaradi tega se morajo narodi, ki bi zaostajali sod bremenom te reakcionarne ideologije nujno znajti na repu zgodovinskega razvoja
Kdor torej poskuša našo kritiko na cionalizma istovetiti z negacijo nacionalne zavesti, bodisi zavestno podtika Zvezi komunistov cilje, ki jih nima, aU pa ne ve, kaj in o čem govori.
V naših razmerah postaja ideologija reakcionarnega buržoaznega nacionalizma zastava vsakogar, ki vstaja proti socializmu in samoupravljanju. Bled njegovimi najbolj uporabljanimi gesli — ki so prišla do veljave tudi ob cestni kampanji — pa je geslo o ekonomskem zapostavljanju in izkoriščanju Slovenije. Nacionalisti v drugih republikah seveda to trde za svojo republiko in prav tako »uspešno« navajajo dokaze za svojo trditev kot slovenski nacionalisti za svojo. Zato je neogibno potrebno, da slovenski komunisti o tem vprašanju zavzemajo jasno stališče in da se potem tudi bojujejo za njegovo uveljavitev. Pri tem ni treba govoriti na pamet. Dajmo slovenski javnosti podatke v številkah in povejmo, kaj te številke v resnici pomenijo.
Nimam namena, da bi ob tej priložnosti podrobneje razčlenjeval medrepuoli-ške materialne odnose. Toda za Bustraci-jo bom vendarle navedel nekaj šlavflfc. iz republiških virov.
Ce presežek plačil federaciji, to je saldo vseh plačil gospodarstva in negospodarstva SR Slovenije federaciji (toda oraa fakinih prispevkov, ki ne gredo direktno federaciji, npr. prispevek za Skopje ipd.)
in sredstva, ki jih je federacija direktno vrnila SR Sloveniji (izvorne subvencije, zveane investicije, invalidske pokojnine ipd.), računamo v odstotkih od narodnega dohodka SRS, potem so te številke naslednje: 1960 — 21,1 odstotka, 1961 — 20,9 odstotka, 1962 — 18,9 odstotka, 1963 — 20,5 odstotka. 196« — 15,8 odstotka, 1965 — 11,7 odstotka.
Kot je mano, so podobne podatke že navajali v slovenski skupščini.
Seveda je treba pri ocenjevanju teh podatkov hkrati upoštevati, da so posebno v predreformskem obdobju obstajala na jugoslovanskem trgu določena prelivanja skozi cene v prid Slovenije, in to kot rezultat višjih domačih in nižjih svetovnih cen. Razumljivo je, da je slovensko gospodarstvo kot najbolj razvito v Jugoslaviji prav tako v največji meri uživalo prednosti skupnega jugoslovanskega trga, in to mu je tudi posredno pomagalo v predoru na svetovni trg. Ce bi torej upoštevali prelivanje na trgu oziroma že omenjene razlike med domačimi in svetovnimi cenami, potem bi se te številke zmanjšale še za nekoliko odstotkov oziroma bi po grobem izračunu celotna plačila SR Slovenije, ananjšana za preliva nja na trgu, znašala v zadnjem navedenem letu okrog 10 odstotkov glede na narodni dohodek SR Slovenije. Ob teh podatkih velja poudariti tudi to. da so obremenitve samega gospodarstva približno proporcionalno razdeljene po republikah. Po podatkih zveznega sekretariata za finance je mašala obremenitev gospodarstva (zvezni prometni davek, prispevek iz osebnih dohodkov in obresti na poslovni sklad) po republikah leta 1967 takole: Slovenija je dajala 11,7 odstotka. Bosna in Hercegovina 11,2 odstotka, črna gora 113 odstotka, Hrvatska 11 odstotkov, Makedonija 11,4 odstotka, Srbija pa 11,2 odstotka svojega narodnega dohodka. Seveda so določene razlike v ton, koliko od teh sredstev Je posamezna republika posredno dobila nazaj. Toda samo kak nacionalističen egoist bi lahko trmasto vztrajal pri kakih desetinkah ali celem odstotku ter dokazoval, da pomeni taka razlika izkoriščanje oziroma da gre za bistveno prizadetost pri tem ali drugem davku, pri strukturi .davčnega sistema in podobno.
Veliko in neutemeljeno se venomer govori tudi c visokih stroških zvezne uprave. Ne trdim, da pri njej ni moči še kaj privarčevat: — čeprav o tem dvomim in bi tudi kazalo modernizirati zvezno administracijo, ne pa jo dalje slabiti — toda kolikor že bomo privarčevali, se ne bo prav nič poznalo na jugoslovanskem gospodarstvu, kajti celoten izdatek za zvezno administracijo in njene službe maša 03 odst. jugoslovanskega narodnega dohodka. Glavni del prispevkov v zvezni proračun in sklade je namenjen osnovnim funkcijam federacije. Ob tem seveda puščam vnemar dejstvo, da gre v največjem delu za financiranje zadev, ki jih federacija opravlja za vse republike. Številke, ki sem jih prej navedel, pa kažejo, da so bremena na republikah približno enako nugmrejena. Lahko se po-tem takem govori o tem, ali so stroški federacije preveliki ali ne, nespametno pa je v zveai z njimi govoriti o mridMimm izkoriščanju kogarkoli.
Seveda obstoji še vrsta drugih problemov v zvezi s prelivanjem in obremenitvami gospodarstva. Gr* za rasna posredna prelivanja in obremenjevanja, ki so posledica bodisi samih trfciih gibanj bodiei ukrepov zvene ekonomske politike, aH pa izhajajo is razhk v cenah med kmetijskimi ki industrijskimi proizvodi, med surovinami ter finalnimi proizvodi, iz raaHk, ki jih poraja devhni režim, carinska politika, vloga državnega kapitala, nedodelan bančni sistem itd. itd. Toda pri takih razHkah ne gre za nikakršne specifične mednacionalne probleme, mar-
več za gibanja, s katerimi mora računati bolj ali manj gospodarstvo slehernega naroda na svetu. Deloma gre tudi za vplive naše lastne ekonomske politike in za pritisk, ki ga nanjo še vedno izvajajo ostanki starih odnosov. Vendar prizadevajo ta vprašanja vse republike, včasih ene, včasih druge, včasih vse; pa tudi narobe: tudi prednosti koristijo včasih vsem, včasih enim bolj, drugim manj. V tej zvezi potemtakem kaže napravljati samo tako, da se vprašujemo, ali so ti ali drugi ukrepi zvezne ekonomske politike nujni in koristni ali pa niso in ali so bremena pravilno razporejena, ne pa o problemu zapostavljenosti ene ali druge republike. Kritika zvene ekonomske politike na primer, da je jugoslovansko gospodarstvo preveč obremenjeno, je gotovo upravičena. Toda obremenjeno je vse jugoslovansko gospodarstvo, ne samo slovensko. Cernu torej povsem jasne probleme na-cionalitično zamegliti in obarvati, čeprav nimajo nobene zveze z nacionalnim izkoriščanjem. Raje jih postavimo odkrito kot problem skupnega napora v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu, na vseh ravneh naše družbe, od občin in republik do federacije.
Hkrati sl prizadevajmo, da bomo hitreje razvijali naš gospodarski sistem in znotraj njega reševali nekatere teh problemov. Naj spomnim pri tem na predloge, da se uveljavijo kompenzacije kot element našega gospodarskega sistema. Po tel^ predlogih so bile kompenzacije predvidene prav tam, kjer se zaradi določenih ukrepov gospodarske politike federacije pojavljajo resnejša posredna prelivanja med gospodarskimi panogami in repub-
likami, ki niso upravičena. O problemu se res ni dokončno razpravljalo, toda značilno je, da je predlog takoj naletel na odpor in da se je odpor močno izrazil tudi v Sloveniji. Zares ni nikakršne logike, če nekateri ljudje vztrajno ponavljajo, da nekoga v Jugoslaviji ali v jugoslovanskem gospodarstvu izkoriščajo in zapostavljajo, hkrati pa zavračajo sistemske spremembe, ki bi kompenzirale stihijske posledice določene politike ali določenih odnosov. Ali so kompenzacije v resnici edina možna rešitev za izravnavo prelivanj, je kajpada drugo vprašanje. Toda kdor zavrača takšno rešitev, naj predlaga drugačno tako ki bo vsaj prav toliko realna, kot je bila predlagana.
Končno naj navedem še argument, za katerega so tisti, ki napadajo mednacionalne ekonomske odnose v Jugoslaviji, povsem gluhi, namreč gibanje tempa materialnega razvoja Slovenije. Med 17 državami z najhitrejšim razvojnim tempom na svetu je bila pred nekaj leti Jugoslavija na četrtem, Slovenija pa na petem mestu. Ce še naprej primerjam, lahko ' dodam, da je Avstrija med temi 17 državami po razvojnem tempu na 14. in Italija na 11. mestu.
Povsem dobro se zavedam, da ti podatki še ne povedo vsega o razvoju naroda, toda nekaj vsekakor povedo glede vprašanja, ali je Slovenija izkoriščana in zapostavljena ali ni. Predvsem dajejo nedvoumen odgovor tistim političnim intri-gantom iz slovenske emigracije, ki poskušajo slovenskega človeka impresioni-rati s tezo, da bi Slovenija hitreje napredovala v »katoliški« srednji Evropi kot pa v »balkanski« Jugoslaviji.
Idejno in politično omahovanje slabi akcijsko sposobnost ZK
Področje praktične akcije, kjer se poskušajo aktivizirati protisocialistične m protisamoupravne sile. sta, kot rečeno, tudi položaj m vloga Zveze komunistov v naši družbi, hkrati pa tudi celoten politični sistem, v katerem se uveljavlja njena vloga, zlasti pa usmeritev v neposredno samoupravno demokracijo kot alternativo večstrankarskemu sistemu oziroma buržoazni parlamentarni demokraciji. Vsakdo ve, da je specifična vloga Zveze komunistov bistven pogoj za revolucionarno vzpostavljanje in nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in demokracije, zasnovane na tem samoupravljanju. Spodkopati tako vlogo Zveze komunistov, oslabiti njeno notranjo, idejno, ustvarjalno moč in njeno povezanost z delovnimi množicami, predvsem pa z delavskim razredom — pomeni zadati poraz revoluciji.
Da si to maršikdo želi doma in zunaj, ni treba dvomiti. Toda mar se komunisti sami res vselej odgovorno obnašamo do svoje lastne revolucionarne organizacije? Mislim, da ne. Navajal sem paralelizem, monopol, . policentrizem itd., ki onemogočajo nujno demokratično integracijo naprednih sil naše družbe. Prav tako obširno bi lahke govoril tudi o oportunističnem popuščanju pred protisamoup ravnimi, tehnokratskimi, birokratsko-konser-vativnimi in bružoazno-psevdoiiberalistič-nimi pritiski. Lahko bi govoril o določeni krizi v metodah dela vodilnih organov, o nezadostni koordinaciji, o pomanjkanju kritičnosti v odgovornih partijskih organih do določenih ravnanj komunistov itd. Čeprav danes ni primemo, da bi o tem izčrpno govorili, vendarle menim, da so to izredno aktualni problemi političnega položaja na Slovenskem in da bo treba marsikatere od teh čimprej postaviti na dnevni red centralnega komiteja Zveze komunistov.
V kategorijo pojavov, ki omogočajo udarce po socializmu in socialističnem samoupravljanju, spada tudi formalistično obravnavanje problema demokratizma. Veliko govorimo o dialogu, toda v takem »dialogu« Zveza komunistov največkrat ne odgovarja. Publicistiko polnijo ne v dialogu, ampak v monologu različne problematične težnje, kar vnaša zmešnjavo v zavest človeka in potem seveda nastajajo raznovrstni problemi med ljudmi. Mnenja sem, da je nemogoče v družbenem odločanju kar naprej ponavljati: ljudje pravijo, ljudje so rekli, ljudje mislijo. Zakaj, tisto, kar so ljudje rekli in kar mislijo, je v dobršni meri odvisno od tega, kaj rečejo v idejnem smislu vodilne ustvarjalne sile družbe. Torej je v prvi vrsti odvisno tudi od tega, ali so komunisti sposobni dati ljudem ustrezno informacijo in vplivati na njihovo zavest. Pri nas so sedaj velikokrat take razmere, da najprej pustimo drugim silam samostojno hi brez odgovora komunistov delovati na zavest množic, potem pa se sami
ravnamo po refrenu: ljudje pravijo, ljudje mislijo — in potem naj bi tudi komunisti mislili enako, se pravi reakcionarno ali dezorientirano. Tako se seveda tudi v zavesti delovnih množic poraja nejasnost glede politike Zveze komunistov.
Cernu je bilo zdaj ponovno sproženo vprašanje kdo je lani dovolil 2ebotu da pride v Ljubljano. Zato ker se je ob cestni aferi 2ebot ponovno pojavil v vlogi nepoklicnega advokata stališč republiškega izvršnega sveta Ta predstavnik včerajšnjega fašističnega krila slovenskega klerikalizma, ki se danes kiti s pavjim perjem lažnega demokratizma, te svoje »misije prav gotovo ne izvaja zato, ker bi mu bila tako všeč in pri srcu vlada naše socialistične republike, marveč zaradi zelo prozorne politične špekulacije, usmerjene v podkopavanje enotnosti revolucionarnih sil slovenske socialistične družbe. To pa je samo dokaz več, da ni 2ebot, pa celo ne njegov prihod v Ljubljano sam po sebi nevarnost za pridobitve revolucije ter samoupravne in demokratične prakse, marveč tista idejna in politična omahovanja v vrstah zavestnih socialističnih sil, ki slabe akcijsko sposobnost Zveze komunistov, vnašajo dezorientacijo v ljudske množice in hromijo revolucionarno voljo in ustvarjalno sposobnost naše socialistične družbe. Vedeti je namreč treba, da je bil 2ebot politični šef fašističnega krila slovenskega klerikalizma in eden voditeljev belogardizma, ki ni v ničemer spremenil svojih pogledov. Ce v razmerju do 2ebota nekateri komunisti izgubljajo »mero«, kako naj jo imajo potem do drugih manj javnih in izrazitih nosilcev protisocialističnih in protisamou-pravnih teženj in pritiskov?
Precej je bilo govora o tem, da obsta-je močna povezanost med vodstvom in bazo in da je to najvažnejši uspeh. Tudi sam mislim, da je taka povezanost izredno pomembna in odločilna za stabilnost demokratičnega sistema. Toda ni vseeno, na čem se v določenem trenutku ustvarja povezanost vodstva in baze. Ce se ustvarja na jasnem socialističnem, samoupravnem in demokratičnem konceptu in na programu konkretne akoije za tak koncept, potem je povezanost lahko vsekakor močna in dolgotrajna. Ce pa se ustvarja na krilih toleriranja nacionalizma, demagoškega socialnega ultraradika-lizma in jalove liberalistične fraze itd. ali pa na drugih kratkotrajnih političnih špekulacijah, potem je povezanost centra in baze na zelo trhlih nogah. Ni moči trditi, da so razmere v Sloveniji že take, vendar včasih obstajajo težnje, da bi se taki manevri uporabili takrat, kadar ta ali oni vodilni organ ni sposoben z neposrednim vplivom in konstruktivnimi koncepti vplivati na zavest ljudskih množic. Taki manevri imajo zelo kratko življenjsko dobo in so vrh tega še bumerang, ki ga po navadi drago plačajo tisti, ki z njim manipulirajo.
V atmosferi odkrite in tovariške razprave se bodo hitreje premostile obstoječe razlike
Se tole. Prevladuje mnenje, da ne bi smeli govoriti o neenotnosti v Zvezi komunistov ali pa je vsaj ne dramatizirati. Res je ne kaže dramatizirati, ker ni prav nič dramatično. Ce med nami obstoje razlike, ki so pri reševanju kompliciranih družbenih vprašanj aneraj nastajale med ljudmi. Bilo pa bi hudo narobe, če ne bi hoteli govoriti o takih razlikah in bi se izmikali njihovemu kritičnemu razčiščevanju, ker bi tako odpirali vrata nenačelnim intrigam. Ce M tolerirali tako prakso. ni treba dvomiti, da bi se prav kmalu pojavila resna nevarnost »razparcelira-nja« ideologije in politike ZK na razne avtonomne organe, ki bt delovali zunaj sistema vzajemne odgovornosti in bi v naš politični sistem sami vnašali dezintegracijo. To vsekakor ne bi bila demokracija, marveč deaorganizacija.
Razume se, da bi se v takih razme rah po sami logiki stvari in celo proti volji odgovornih nosilcev družbenih funk cij razcvetela tudi flelitev ljudi ali pa avtokratizem in samovoojno odločanje itd.
Potemtakem je treba tudi ob samostoj-
nem delovanju posameznih organov najti glede kardinalnih vprašanj družbenega razvoja in politike normalno obliko sodelovanja, demokratičnega premagovanja razlik v pogledih ter dogovarjanja in kolektivnega odločanja, v katerem mora biti vselej povsem jasno, kdo je za kaj odgovoren. Na tej podlagi se je potem treba odločno boriti proti vsem poskusom pod kopavanj a enotnosti Zveze komunistov.
Odkrita in tovariška, toda kritična razprava je bila vselej boljša kot pa toleriranje razmer, v katerih vsakdo dela po svoje. Zveza komunistov pa izgublja jasnost stališč in moč svoje akcijske usmeritve. Mislim, da moramo v Sloveniji in Jugoslaviji ustvarjati vzdušje, pogoje in metode, v katerih bo vedno moči resnično odkrito in kritično govoriti o vseh vprašanjih družbe. Kajti ne gre za razlike, ki jih. ne bi mogli odpraviti. Toda hitreje jih bomo odpravili, če jih bomo jasno videli ter če jih bomo zavestno in skupno premagovali v tovariškem vzduš-
ju, ne pa v vzdušju delitev ljudi za koga so, namreč, za kaj so.
Poleg tega ne smemo v metodah dela prehajati iz ene skrajnosti v drugo. Ce smo včeraj obsojali monopol Zveze komunistov, tudi danes ne smemo dopuščati, da bi nastajali monopoli okoli drugih različnih avtonomnih družbenih centrov. Čeprav je avtonomija po6amenih organov in organizacij neogibna in čeprav nobena od njih ni treba, da bi bila transmisija, pa mora biti sleherna družba, da bi se normalno razvijala, politično tako ali drugače integrirana. Prav vloga Zveze komunistov je bistven integrativni faktor našega družbenega sistema, ki ne more obstajati brez take njene vloge. Zanemarjati jo je enako kot odrekati se tega sistema. Toda to bi bilo isto kot vreči puško revolucije v koruzo.
To narekuje kajpada, da bolj učinkovito iščemo metode in oblike koordinacije. Avtokratizem posameznikov in skupin — pod geslom >xmi in narod« — bi bil samo poslednji korak pred razpadom političnega sistema samoupravne demokracije. Večja koordinacija družbenega odločanja ne ovira republiške skupščine in izvršnega sveta kot avtonomna organa, ki morata biti taka. Vendar pri nas nimamo predstavniške parlamentarne demokracije, zato tudi skupščina in izvršni svet ne moreta imeti absolutnega monopola odločanja. Tudi Zveza komunistov kakor tudi Socialistična zveza, sindikati in druge družbene organizacije in ustanove — so odgovorni za definiranje kurza družbenega in političnega razvoja. Zveza komunistov v republiki — kakor tudi druge družbene organizacije — se morajo o njem sporazumeti s skupščino in izvršnim svetom, ali pa ju javno kritizirati. Ni pa mogoče, da se Zveza komunistov spremeni v transmisijo republiškega izvršnega sveta ali kateregakoli drugega družbenega organa ah organizacije.
Naposled, dejansko obstajajo večje ali manjše razlike, ideje in sugestije glede takih vprašanj, kot so koncept gospodarskega razvoja, ekonomska politika Slovenije, ustavni in komunalni sistem, tendence v samoupravljanju, glede razvoja šolskega sistema in reforme univerze, zdravstvenega sistema, osebnega dohodka, osebnega dela itd. Vse to so vprašanja, ki jih ni mogoče reševati brez poprejšnje najširše konzultacije in javnega opredeljevanja vseh odgovornih družbenih dejavnikov, ali: odgovori morajo biti rezultat celotnega kreativnega potenciala družbe. Pri nas se zelo pogosto dogaja, da se o takih vprašanjih razpravlja v ozkem krogu povabljenih strokovnjakov in javnih delavcev, potem pa se sklepi sprejemajo na hitro roko v odgovornih organih. Skratka, odgovorni ljudje se ne trudijo dovolj, da bi se o problemih širše posvetovali z vsemi tistimi, ki nosijo družbeno odgovornost. Po drugi strani se tudi pripeti, da dobivajo na posamezne republiške in druge institucije močan vpliv nosilci tako problematičnih pojmovanj, da bi se bilo treba vprašati, kakšno zvezo sploh še imajo taki ljudje z marksizmom in samoupravno orientacijo naše družbe. To pa
poraja konflikte in nepotrebne diferenciacije. Očitno se morajo v takem vzdušju celo napihovati razlike in ustvarjati tam, kjer jih dejansko ni. Četudi v ZK Slovenije glede načelnih vprašanj ni večjih razlik, vendarle obstoje v pogledih take metode dela. ki lahko ustvarijo zelo globoke konflikte v Zveai komunistov in jo ohrome v oblikovanju jasnih stališč o bistvenih vprašanjih družbenega hi političnega razvoja. Po tej poti pa lahko razlike v metodah privedejo tudi do načelnih razlik.
Končno, mislim, da bi morala Zveza komunistov Slovenije posvetiti v prihodnosti vso pozornost naslednjim glavnim vprašanjem:
— prvič, jasneje in odločneje opredeliti stališča in odgovornosti komunistov do celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije hi kurza njenega nadaljnjega razvoja, v tej zvezi pa tudi odnosa do pritiskov, ki rušijo ta sistem;
— Drugič, kolikor mogoče konkretneje precizirati oblike medsebojnega sodelovanja in odnosov med njo ter samostojnimi družbenimi organi in organizacijami; potrditi neogibnost družbene vloge Zveze komunistov in tudi drugih družbenih organizacij v družbeni integraciji in hkrati onemogočiti spodkopavanje enotnosti Zveze komunistov s sklicevanjem na avtonomnost drugih družbenih organov;
— tretjič, zadati odločen udarec oportunizmu in omahovanju v razmerju do vseh akcij sovražnih in konservativnih sil in vztrajati pri tem, da se socialistična demokracija lahko razvija samo pod pogojem, če se bo hkrati znala bojevati s silami, ki jo spodkopavajo;
— četrtič, razčistiti stališče do Jugoslavije in jasno povedati, za kaj smo in za kaj bomo prevzeli tudi odgovornost; odločneje razkrinkati osnovna gesla sovražnikov socializma in samoupravljanja, ki se skrivajo za nacionalizmom; obenem pa tudi formulirati kritiko negativnih vidikov iz odnosa federacije — republika in ob tem dati ustrezne predloge;
— petič, spregovoriti o aktualnih problemih gospodarskega in drugega razvoja, vendar tako, da se republika obme predvsem k sebi in svojim lastnim naporom, kar daje možnost, da se formulirajo tudi stališča, ki jih bo republika predlagala federaciji;
— šestič, spregovoriti tudi o metodah dela' v republiškem centru, koordinaciji, o oblikah dogovarjanja, sporazumevanja in podobno; ne se zapirati izključno v hierarhijsko organizacijo ZK, ampak iskati tudi horizontalne povezave in koordinacijo.
Naposled še menim, da mora biti Zveza komunistov Slovenije jasna in kritična do lastnih slabosti in napak, če bo namreč kritična do lastnih razmer oziroma do slovenske prakse, bo hkrati lahko zahtevala enaka merila, enako kritičnost in odločnost v odporu proti težnjam, silam in ravnanjem, ki razbijajo integriteto družbenega sistema po vsej Jugoslaviji, po vseh republikah, in enako intervencijo izvršnega biroja in predsedstva ZKJ proti vsakemu pojavu te vrste.
TEDEN
POHIŠTVA
od3.do8.11.69
X SLOVOllJiLES v
"■	1.11BI..IAVI
DOM POHIŠTVA. Gospodarsko razstavišče Kidričeva l Vižmarje 168
C
POPUST5% KREDIT brez pologa
lO.OOOND
t
Trije mrtvi v škodi
V hudi prometni nesreči na Škofljici so trije ljudje izgubili življenje — Svetla škoda je povsem razbita
LJUBLJANA, 1. nov. Danes se je na Škofljici v križišču proti Novemu mestu in Kočevju zgodila huda prometna nesreča, v kateri so trije ljudje izguhBi življenje.
Osebni avto U 839-99 Skoda 100 MB, ki ga je vozil Ernest Pančur iz Domžal, star 39 let. je peljal iz Kočevja proti Ljubljani. Izgleda, da se voznik ni prepri-
Opozorilo UJV vsem voznikom
Uprava javne varnosti sporoča vsem voznikom motornih vozil naj bodo zadnji dan praznika sila previdni. Na slovenskih cestah je v zadnjih treh dneh toliko vozil kot jih že dolgo časa ne pomnijo. Veliko število nesreč (zahtevale so že nekaj smrtnih žrtev) naj bo opozorilo vsem, ki se bodo vračali v nedeljo zvečer domov, kajti v dolgih kolonah bodo morali vsi voziti skrajno previdno.
A. L.
Smrt avtomobilista v vodi
MURSKA SOBOTA, 1. nov.
— Sinoči ob 20.40 uri se je zgodila v Dokležovju huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 30-letni Jože Vrbnjak iz Maribora. Vrbnjak, ki je včeraj opravil vozniški izpit, je iz neznanega razloga zavozil z o-sebnim avtomobilom s ceste v mostno ograjo, od koder je vozilo treščilo v rokav reke Mure. Iz avtomobila, ki se je obrnil na streho in potonil, se Vrbnjak ni mogel rešiti. Ko so po 15 minutah prišli reševale;, ni več kazal znakov življenja, škode na vozilu je za 8 tisoč dinarjev.	B.	B.
Otrok pod kolesom prikolice
MURSKA SOBOTA, 1. nov.
— Sinoči ob 19. uri se je v Gančanih pri Beltincih hudo ponesrečil sedemletni Štefan Vinkovič iz Gančan. Otrok je brez vednosti traktorista Franca Ousa splezal na prikolico. Pri vzvratni vožnji je deček padel z vozila pod kolo, ki ga je stisnilo čez prsni koš. V kritičnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. B. B.
Voznik mrtev, sopotniki teže ranjeni
TREBNJE, 1. nov. Voznik osebnega avtomobila Anton Udovič je vozil iz Trebnjega proti Novemu mestu. Ko je prehiteval tovornjak s prikolico, mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Drago Pejič. Vozili sta se čelno zaleteli. Voznik Udovič je bil takoj mrtev, sopotniki Milena Udovič. Rozalija Volk in Olga Radovan pa so bili teže poškodovani. V drugem vozilu pa sta bila voznik Pejič in sopotnica Vera Radinkovič prav tako teže ranjena. Vse ponesrečene so odpeljali v novomeško bolnišnico.	A.	L.
Usoden padec sopotnice
LOGATEC, 1. nov. — Včeraj Ob pol dvanajsti turi je voznik motornega kolesa Franc Ganter iz neznanega vzroka zapeljal s ceste na utrjen rob. Začelo ga je zanašati, skušal se je uloviti, vendar mu to ni uspelo. S sopotnico Katarino Ganter sta padla. Pri padcu je dobila sopotnica tako hude poškodbe, da je umrla. A. L
Utopljenec v Rinži
KOČEVJE. 1. nov. — Včeraj so okoli 17. ure našli v reki Rinži pri stolpnicah v Kočevju mrtvega 27-letnega Antona Lipovca iz Gerova pri Cabru. ki je obiskoval kovinsko šolo v Kočevju. Mrtvega je ujel na trnek ribič Gregorčič, ki je v Rinži lovil ribe. Na utopljencu ni bilo znakov nasilja, zato domnevajo, da je pokojnik iz doslej še nepoznanega vzroka padel v Rinžo in utonil. Po površni ocene zdravnikov je bil utopljenec v vodi okoli deset dni.
Brez vozniškega dovoljenja
CELJE, 1. novembra — Zjutraj se je nacesti Krško— Brežice - pri Spodnji Libnji pripetila prometna nesreča, kjer se je mopedist Stanislav Bartol j, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, zaletel ob prehodu s stranske na glavno cesto drugega mopedista Jožeta Serbčiča. Oba sta padla in se poškodovala, vendar je Bartolj takoj za tem pobegnil. Našlo so ga doma, kjer je priznal, da je ukradel moped Janezu Bavko-viču. Škode je za 1000 din.
T. V.
čal, če je cesta proti Ljubljani prosta, zapeljal je v križišče, vendar je v tistem trenutku pripeljal iz Ljubljane tovornjak »Deutz«, U 341-30. ki ga je vozil Adolf Verbič. Voznik tovornjaka je skušal preprečiti trčenje, močno je zaviral, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti. Ob levem robu ceste sta Oba avtomobila trčila tako silovito, da sta voznik škode Ernest Pančur in njegova sopotnica Julija Pančur (najbrže je to njegova soproga) takoj podlegla poškodbam. Iz popolnoma razbitega avtomobila je pri trčenju vrglo še drugo sopotnico. Frančiško Ko-reljc (staro 63 let), ki so jo odpeljali v bolnišnico, vendar je med prevozom zaradi hudih poškodb umrla.
šofer tovornjaka Adolf Verbič je pripovedoval:
»Svetla škoda je tako nenadoma švignila preko ceste.
Roparski napad
MURSKA SOBOTA, 1. novembra — Davi je prišel na dom Kristane Vartek, babice v Gradu, neznanec m jo zaprosil, naj gre z njim domov, ker da bo žena rodila. Neznanec jo je naložil na moped ter na bližnjem križišču zapeljal na stransko pot. Tu je Vartekovo napadel in z nožem hotel izsiliti denar. Ko je dejala, da ga nima, jo je z udarci zbil na tla, kjer je obležala v nezavesti. Za neznancem, ki naj U bil star Okoli 23 let, poizvedujejo varnostni organi.
B. B.
Kolesarja je do smrti povozil
SESANA, 1. nov. — Sinoči nekaj pred 19. uro je 58-letni Jože Može iz štorij vozil pravilno po desni strani ceste proti Sežani. Za njim je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 42-letni Karel Stocca iz Trsta. Na svoji desni strani je tako silovito trčil v kolesarja, da ga je vrgel na pokrov avtomobila. Avto je nato vozil še okoli 20 metrov. Kolesar je nato padel na cesto, kjer je zaradi poškodb takoj izdihnil.
G. G.
Umrl za
poškodbami
CEUE. 1. nov. V petek se je pri vasi Mrtvice zgodila prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Voznik tovornega avtomobila Rafko Hrovat iz kmetijske ga kombinata 2alec je peljal od Dmovega proti Zagrebu. V trenutku, ko mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil neznane registracije, ga je začel prehitevati tovornjak, ki ga je upravljal Franc Oselj iz Kranja. Da bi ne prišlo do trčenja, je Oselj začel zavirati in je naglo zavil pred tovornjak celjske registracije. Hrovat je s sprednjim delom trčil v zadnji del Oslovega tovornjaka in ga potisnil v bankino, kjer se je vozilo obrnilo v nasprotno smer in se prevrnilo na desni bok. Pri nesreči se je hudo poškodoval voznik Franc Oselj, ki je med prevozom v bolnišnico umrl, huje pa sta bila poškodovana tudi sopotnika v obeh tovornjakih. Vse so prepeljali v brežiško bolnišnico.
T. V.
Velik požar v Orehku pri Postojni
POSTOJNA, 1. nov. — Včeraj malo pred 12. uro sta se dva dečka, stara 4 in 5 let, igrala pred senikom kmetijske zadruge Postojna v Orehku. Na tleh sta našla škatlico vžigalic. Napotila sta se v senik, da bi tam potešila svojo radovednost. Prižgala sta vžigalico, ko pa se je seno vnelo, sta preplašena zbežala.
Ogenj pa je bliskovito zanetil celoten, z opeko prekrit senik, ki je pogorel do tal. V njem je zgorelo 7 ton sena ter nekaj poljskega orodja, tako je skupna škoda okoli 110.000 dinarjev. Delavci so takoj prišli gasit požar ter rešili nekaj poljskih strojev, a cer bi bite škoda še večja.	G.	G.
SODELUJTE ¥ _________
AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH
TEKOČI RAČUN:..., . CENTER SLI IH 5151-MHM
da sem jo komaj opaatl. Takoj sem videl, da je nadalje prekratka, začel sem zain-ti, zavil na skrajno levo stran, toda trčenja se ni dalo več preprečiti, čeprav sem voeil okoli 00 kUomstroe na uro.«	A.	LUCU
Množična zastrupitev s hrano
LENDAVA, 1. nov. Ko so pretekli četrtek Ob 1730 url delavci druge izmene v podjetju INDIP in v obratu ELMA — Cmuče ▼ Lendavi zaužili topel obrok hrane, ki jo pripravljajo ▼ tovarni dežnikov in pletenin, so se čez tri ure pokazali pri 47 zaposlenih znaki zastrupitve. Medtem ko so zaradi hujših krčev prepeljali 16 oseb v soboško bolnišnico, so ostale prevzeli svojci v domačo nego.
Obrat za družbeno prehrano v podjetju INDIP je naslednje jutro obiskala komisija soboškega medobčinskega zdravstvenega centra z dr. Štefanom Druškovnja-kom, vendar nam Izid te preiskave še ni znan. Ni pa dvoma o tem, so nam povedali v bolnišnici, da so se delavci zastrupili s pogreto hrano, ki je vsebovala tudi meso.
Medtem si je v soboški bolnišnici večina pacidntov iz Lendave že opomogla. Predstojnik infekcijskega oddelka dr. Nikola Janič nam je danes popoldne dejal, da je bilo več oseb zaradi zastrupitve zelo prizadetih, vendar ni nihče v življenjski nevarnosti.	B.	B.
Ni pomagal
CEUE, 1. novembra — Dopoldne je na cesti, ki pelje iz Petrovč proti Libojam, prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bil težje poškodovan 15-Ietni kolesar Marjan Obrez. Do nesreče je prišlo, ko je Milan Kveder z osebnim avtomobilom, vzel ga je bratu brez njegove vednosti, pripeljal v Libojah v dokaj ostri ovinek, iz nasprotne smeri pa je pripeljal drugi voznik, ki je izsiljeval prednost. V ovinku je tudi mostiček, in ko se je Kveder izogibal nasproti vozečemu avtomobilu, je zapeljal skrajno desno in pri tem zadel kolesarja Obreza. Slednjega je vrglo s kolesom čez 2 metra globoki prepust, kjer je obležal nezavesten. Voznik, ki je pripeljal z nasprotne smeri, ni hotel nuditi pomoči kolesarju in avtomobilistu ali vsaj obvestiti postajo mili-ce ter je z izogovoram »nimam časa« nadaljeval vožnjo. Ta voznik se piše Egon Voč-ko in je dema v Kasazah pri Petrovčah.	T.	V.
Otrok podlegel
NOVO MESTO, 1. nov. — Včeraj okoli šestnajste ure popoldne je voznik osebnega avtomobila povozil otroka Igorja Hostnika, ki se je peljal s kolesom. Do nesreče je prišlo zaradi nenadnega zavijanja kolesarja v levo. Težko poškodovanega Hostnika so odpeljali v bolnišnico, kjer pa je hudim poškodbam podlegel. A. L.
Z avtom v drevo
MURSKA SOBOTA, 1. nov. — Včeraj popoldne se je v Kra;cid na Goričkem hudo ponesrečil voznik osebnega avtomobila 33-letni Franc Jelen iz Podutika v Ljubljani. Jelena je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v ostrem o-vinku s ceste in je z vso silo trčil v drevo. Pri trčenju sta se hudo ranila sopotnika; voznikova žena Te-režija jp štiriletni Jože Grah, lažje ranjena pa sta bite tudi vooiik in sopotnica Manija Grah. Škode na vozilu je za 6 tisoč dinarjev.
B. B.
Trčil je v kolesarja
MURSKA SOBOTA, I. novembra — Sinoči ob 1830 uri je prišlo med Mursko Soboto in Vanečo do hudega trčenja med osebnim avtom t bi-lom in kolesarjem. Voznik osebnega avtomobila Adolf Časar, 21, iz Markovec je pri sreča vanju z avtobusom zasenčil luči ter zato ni pravočasno opazil 61-letnega Aleksandra Krutošo, ki je šel peš ob kolesu. Avtomobilist je trčil vanj in so ga s poškodbami prepeljali v soboško bolnico.
Huda nesreča avtomobilista
MURSKA SOBOTA. 1. novembra — Zjutraj ob drugi uri je v Nemčavcih pri Murski SOboti zaneslo zaradi neprimerne hitrosti s ceste v jarek voznika osebnega avtomobila Ludvika Bačiča, 26, iz Bertoče. Vozilo se je večkrat prevrnilo in obstalo na kolesih. Hudo ranjenega Bačiča, ki je na sezonskem delu v Avstriji, so nezavestnega prepeljali v soboško bolnišnico. Na vozilu je za 15.000 din škode.
Kr. gora: Olimpija 1: 8
Začetek tretjega kola državnega prvenstva v hokeju
.— v prmtnnt tak-ml ZHL Je odmeče Kranjske gora podlegle ljubljanski Olimpiji z 1:8 (0:3, 1:3. 0:2). Prad 1000 gledalci sta sodile Benedičič s Jesenic in E. Petelin is Ljubljane.
KR. GORA: Makuc, Rodič, Vid. mer, Ambrožič, Pipan, Razinger, Škerjanc, Poljanšek, Hribar, Cema. far 1, SebJanič, Pirih, Kunšič, Hafner, Smagin, Endliher, Sušnik.
OLIMPIJA: Gale, Albreht, 2van, Savič, Kumar 1, Lap, Radin, Seme, Smolej, S. Bera v* 3, Jakopič 1, Svetlin. D. Bereva 1, Puterle 1, Petač 1, Vnuk.
Rdeče luč se vrati Makuca se-je prižgale še v prvi minuti in vrgla na noge gledalce, ki so glasno protestirali, de gola ni bilo. Enakega mnenje so bili tudi nekateri igralci Olimpije, toda sodnika sta pokasala ne mdo igrišče.
Morda je prev to podžgalo Knnjakogorce, de so neusmiljeno streljali ne Geletova vrata. Naš iupivenrenčni vratar je Ime^polne
roke dale. Nasprotno pa je dobival bolj po redke strele, ai pa jih ni znal braniti in igralci Olim-
| NAMIZNI TENIS	|
Par Alser -Johansson izločen
BUDIMPEŠTA, 1. nov. — Na mednarodnem prvenstvu Madžarske v namiznem tenisu je prvi dan pripravil veliko presenečenje češkoslovaški par Tuni — Orlovski, ki je premagal svetovna prvaka Šveda Alser ja in Johansso-na. Med štiri najboljše pare ata se uvrstila tudi Jugoslovana Sur-bek ln Cordag.
Med posamamlki je ugtadel Cordaš, medtem ko Surbek in Karakačevič igrata naprej.
Nova zmaga Sobote
LJUBLJANA — V nadaljevanju tekmovanja v kvalitetni moški ligi Slovenije Je Olimpija premagala Triglav 5:2* v Mariboru pa Sobota 2NTK prav tako 5:2. Tekma med Ilirijo in Ljubljano je bila odloAena zaradi gostovanja ekipe ŽNTK Ljubljane ▼ Poljski In ZR Nemčiji.
Po tretjem kolu tekmovanja je v vodstvu Olimpija s tremi zmagami , pred Soboto z dvema* vendar z eno neodigrano tekmo, kranjski Triglav pa Je k vedno skupaj z Mariborom na zadnjem mestu brce zmage.
Rezultati — OLIMPIJA — TRI-3LAV 5:2. (Mikali — Stare 1:2, Grintal — Marušič 2:1, Kastelic — Jan&kovec 1:2, Grintal — Stare 2:1, Mikeln — Janttcovec 2:1, Kastelic — Marušič 2:0, Grintal — JanAkovec 2:0).
MARIBOR — SOBOTA 2:5. (Cajnkar — Bjedov 1:2, Savnik — Lebar 2:1, Klinger — 2ek5 0:2, Savnik — Bjedov 2:0, Cajnkar — 2ekft 0:2, Kinder — Lebar 0:2, Savnik — Žekft 0:2).
Gladki zmagi favoritinj
LJUBLJANA — V drugem kolu tekmovanja kvalitetne ženske 11-ge in za »Ivančev memorial« sta tekmeca za prvo mesto Olimpija In Jesenice dosegla gladki zmagi. Olimpija je gostovala v Krati ju bree Jelerjeve, vendar s Cirilo Piro—Korpa ter dosegla visoko zmago 5:1. Ravenčanke pa so na Jesenicah proti slovenskim prvakinjam izborile časten poraz.
Rezultati: TRIGLAV — OLIMPIJA 1:5. (Ramovš — Martinec ):2, Žerovnlk — Vrstovšek 3:1, Jakopin — Korpa 0:2, žerovnik — Martinec 1:2, Ramovš Korpa 0:2, Jakopin — Vrstovšek 1:2).
JESENICE — FU2INAR 5:2 (Uleničnik — Lesnik 0:2, Novak — Fišer 2:0, KrajzelJ — Petrač 1:0. Novak — Lesnik 2:0. USe-nlčnik — Petrač 0:2, Krejzelj — Fišer 2:0. Novak — Petrač 2:0).
<dn>
Pionirji iz šole Miha Pintar prvi
ŠMARTNO — Na občinskem pr_ venstvu pionirjev v namiznem tel nisu je zmagala OS Miha Pintar-Toledo (Velenje) pred OS Smar. tno ob Paki I, OS Karel Pe. stovnik I 'Šoštanj) in OS Smart. no ob Pakt n. Med posamezniki je zmagal Skok (Velenje) pred Sla-tinškom (Šoštanj) in Puncerjem (Šmartno).
J. G.
KOŠARKA
Ženski turnir v Novem Sadu
NOVI SAD — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju sodelujejo ekipe Vojvodine, domačega Partizana, praškega Slovana, Lombarginlja iz Bologne, reprezentanca Budimpešte in mlada eki. pa Jugoslavije.
Doseženi so bili tile rezultati: Vojvodina : Slovan 85:56 ( 37:34), Partizan : Budimpešta 75:68 ( 35: 31). Slovan Jugoslavija 52:48 (29:27), Partizan : Lombargtnl 68: 54 (37:30).
ptje ao zvišali peadnoot. Domačini
pa so solidni igri v prvi tretjini v naslednjih dveh popustili in igrali precej manj požrtvovalno.
Olimpija kljub zmagi m prikazala dobre igre ln dokaj številni gledalci so zapuščali tekmo razočarani, kajti od Ljubljančanov so pričakovali več. Povedati pa je še treba, da je bila tekma zelo falr, kar je za ta dva nasprotnika kar
P. KARLIN
1. Olimpija	3	2	1	0	27:4	5
2. Jesenice	2	2	0	0	28:1	4
3. Medveščak 2 110 12:5 3
4. Slavija	2	10	1	7:19	2
5. Partizan	2	0	0	2	3:22	0
8. K. gora 3 0 0 3	4:31 0
Danes sta na sporedu tekmi Jesenice : Partizan (19.00) in Slavi, ja : Medvešček (17,30).
Drevi Jesenice : Partizan
JESENICE — V nedeljski prvenstveni tekmi se bosta ob 19. uri pomerila trinajstkratni državni pr. vak Jesenice in beograjski Partizan. Beograjčani so startali slabo, Jeseničani pa če niso razkrili vseh svojih kart. Po zadnji slabi igri s KAČ v Celovcu Je trener Klinar vadil predvsem uigravanje in napad, ki Je Se vedno Šibka točka Jeseničanov. Strokovni Stab z&trju-Je, da Je moštvo v krizi, razen tega pa je lažje poškodovanih več igralcev.
Bogo Jan, ki mu Je znani igralec KAC Pushnig poškodoval nos in arkado, tokrat zanesljivo ne bo igral. Kljub temu pa domačini obljubljajo, da bodo zaigrali na vso moč, namreč že sedaj si želijo kar se le da iadatno skrajšati razliko v golih.
P. K.
Še komentarji s Šalate
LJUBLJANA, 1. nov. — Čeprav je po nastopu v Zagrebu hokejska ekipa Olimpije že odigrala tudi prvenstveno tekmo s Kranjsko goro, je med ljubitelji hokeja v središču pozornosti še vedno srečanje Olimpija : Medveščak na Sala ti, ki je vsakemu izmed tekmecev navrglo po eno točko.
Predsednik HK Olimpija Franc Puterle ln tehnično vodstvo kluba sta bil, z izkupičkom zadovoljna. Vsekakor je mnogo realnosti v izjavi predsednika HKO, ko je dejal novinarjem po tej tekmi: »Ali vidite, da je Olimpija zares postala veliko moštvo? Čeprav smo osvojili točko v Zagrebu, so fantje zagrenjeni in jezni, ker nismo zmagali!«
Mnogo razprav je tudi še o tem ali je bil vratar Gale, ki sicer očitno ni imel najboljšega dne, kriv prejetih zadetkov.
O Galetovi igri v Zagrebu menita njegova soigralca takole:
PETAC: »Gale je bil pokrit, ko je Zajec streljal v prvi tretjini
SMUČANJE
Reprezentanca NDR za skoke
OBERHOF — Po dolgotrajnih pripravah in številnih tekmah na smučarskih skakalnicah z umetno snovjo so vzhodnonemški selektorji sestavili člansko reprezentanco, v kateri so: Horst Queck, Rainer Schmidt, Heinz Schmidt, Dom. merich, Walther, Aschenbach, Sttthr, Wosipiwo, Kiehl in svetovni rekorder s planiške velikanke Manfred Wolf. Na zadnji tekmi turneje »šestih skakalnic«, ki je bila na umetni skakalnici v Ober. hofu, je zmagal Dommerich z najdaljšim skokom 77,5 m pred H. Schmidtom.
NOVO NA TUJEM
VARŠAVA — Na prijateljski tekmi v hokeju na ledu je reprezentanca NDR premagala Poljsko a 6:4 (3:0. 2:4, 1:0).
BUKAREŠTA — Evropski komite mednarodne atletske organizacije je odločil, da bo deseto evropsko prvenstvo v Helsinkih od 10. do 15. avgusta 1971, naslednji šampionat pa v Rimu 1974 leta. Evropske igre v dvorani, kot so dodej imenovali evropsko prvenstvo v pokritih prostorih, so preimenovali v evropsko prvenstvo v dvorani. Prvo tovrstno tekmovanje bo 14. in 15. marca prihodnjega leta na Dunaju
LUANDA — Ameriška jadralca Elms in Shear sta zmagala na svetovnem prvenstvu v jadranju na vodi v razredu »sloka«. Na sestanku nacionalnih sekretarjev za ta razred pa so odločili, da bo naslednje evropsko prvenstvu v Jugoslaviji od 15. do 20. julija prihodnjega leta.
BUDIMPEŠTA — V tekmi za SE pokal sta Lazio in domači Honved igrala neodločeno 1:1 (1:0). Tekmo je sodil Jugoslovan D. Horvat.
SABADEL — Mlada nogometna re. prezentanca Španije je premagala ustrezno ekipo Italije z 2:0 (1:0).
Odločitev o polnoči
Državna prvakinja v kegljanju Jezerškova govori
/
RAVNE — Nova državna prvakinja v kegljanju Marica Jezeršek (Fužinar) se je rodila v Kranju, doma je iz Vuzenice, živi pa na Ravnah, kjer je uslužbenka občinske skupščine.
»Z uspenom sem zadovoljna, še posebno ker nisem več med najmlajšimi. Res, nisem pričakovala, da bom osvojila naslov,« je dejala skromna športnica na začetku razgovora.
V letih od 2961 do 1967 je bila Jezerškova med nnajboljšimi slovenskimi keglj&vkaini, leta 1961 pa Je nastopila tudi v državni reprezentanci proti NDR in Madžarski, leta 1961 je bila tretja na držav, nem prevnstvu, leta 1967 pa je s Hafnerjevo zasedla 2. mesto na slovenskem prvenstvu v parih, na državnem prvenstvu 1968 pa tudi druga z Mačičevo. Jezerškova je večkrat osvojila tudi okrajno prvenstvo.
— Kdo je vaš trener in kako ste zadovoljna z njim?
»Trenira nas Albin Rapnik. Pod vodstvom trenrja smo dekleta napredovala zastž zadnji dve leti.
MARICA JEZERŠEK
uspehi so večji. Zelo skrbi za nas tudi predsednik kluba Oto Hafner. Treniramo dvakrat na teden po 100 lučajev na kegljišču na Ravnah. Žal še nimamo avtomatike, vadimo na .klasičnih' stezah. Pred državnim prvenstvom sem trenirala kot ■neraj doslej.«
Marica Jezeršek je bila .udi dobra telovadka, ko je živela še v Slovenjem Gradcu, pa je igrala tudi namizni tenis. Pozneqe se je navdušila za kgljanje. ki ga ne namerava opustiti, dokler na Ravnah ne bo dovolj naraščaja za to športna zvrst.
— Kaj menite o organizaciji državnega prvenstva?
»Tekmovale smo na lepem, šest. steanem kegljišču Grmoščice v Zagrebu. Prostor je bil nezakurjen in nič Okrašen, trikrat pa je zmanjkalo tudi električnega toka. Tekme Je bilo konec šele o polnoči. Vrh vsega Je bilo prvi dan na peti in šesti stezi neko sindikalno tekmo, vanje; glasni igralci so nas precej motili. Pogrešala sem tudi slavnostno otvoritev in zaključek, z eno besedo — ni bilo pravega vzdušja. K temu je pripomogel tudi odhod igralk Medvšečaka v tujino; Zagrebčanke so zato nastopile le peed prvenstvom. Ali je to prav?« se upravičeno sprašuje nova državna prvaknja.
— Kakšen je bil boj za prvo me-ato?
»Prvenstvo se Je končalo s trojno snago slovenskih tekmovalk. Nastopila sem za drugouvrščeno Jevš. nikarjevo (Br) ln tretjeuvrščeno Ermenčevo (Sl. g.). Bila sem zelo vznemirjena; na koncu sem s 10 lučaji podrla samo 12 lesov. Od obeh tekmic sem bila boljša v soboto. v nedeljo pa najslabša. Ime. la na sem srečo, da sem pri čišče-niu 4x25 lučajev zadela 17 lesov več kot tekmici; to je odločilo o naslovu,« je ob koncu nagovora dejala Marica Jezeršek.
E.WLODYGA
s precejšnje nadalje a'
kota, medtem ko ni videl gumijaste ploščice približno dve minuti pred kancem, ko Je Ančevlč zbezali »puck«, ki je bil pod njegovo rokavico. Ce je sploh kriv za kakšen zadetek, potem je predvsem sa drugega, čeprav je bil Gojonovič v solo prodoru.«
JUG: »Zares nimam občutka, da Je Gale kriv aa prejete zadetke, kajti tokrat so povsem odpovedala krila in zato je »plavala« vsa obramba. Gale Je nasprotno hranil dobro, saj Je rešil nekaj kitičnih položajev preil našimi vrsti, predvsem pa se je tudi tokrat odlično postavljal.«
Čeprav so ugibanja »m™ ali drugačna, je točka s delate — osvojena z vrsto	.	ig-
ralcev — vmtknlrnr dragocena. Boj velike trojice — Jesenic, Med-veščaka in Olimpije — pa se sdaj nadaljuje z derbijem Medveščak : Jeesnice v sredo v Zagrebu in Olimpija :	Jesenice v petek v
Ljubljani.
Potem pa bo še. mnogokaj bolj Jasno ...
A. PASTERNJAK *I. VIDIC
| IVER DNEVA '
Kdo naj igra v reprezentanci?
TTtnaga dobora nogometne ne-ae Jugoslavije so skušali an&li-staratt moto, andi katerih Je bile nafte nogometne reproeen. tsnea že drugič zapored izločene is finale za svetovno prvenstvo. Kot vedno je bilo tudi tokrat dosti globokih misli, vprašanje pe Je kako bo s konkretnim reševanjem resner. Ze primer dve izjavi:
Miče Lovrič, predsednik ■druženje ligašev: »Morda ai Je kdo želel naj bi se uvrstili ne SP z dvesne standardnima repreeentantoma. Izločeni pa smo bili že zadnjič, ko smo jih že imeli šest. Nekoč prej pe smo imeli celo 13 standardnih reprezentantov, čeprav Jih Je lahko igralo le 11 ...«
Miljan Miljanič, trener Crve-Te: »Točno
46 igralcev, ki so med dvema SP igrali v majici z državnim grbom, zdaj m več na voljo zveznemu kapetanu. Odšli so v JLA ali v tujino. V tem času je šlo s trebuhom za kruhom tudi pet trenerjev reprezentance. V takem razdobju pa lahko vzgojimo kvečjemu 30 boljših nogometašev. Kdo potem naj igra v dr. Savni reprezentanci?«
S TEKME KR. GORA
OLIMPIJA NA JESENICAH Foto: Busič
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
Vratarja — izvrstna
Rokometaši Bosne premagali Celje s 15:11 (8:6)
VISOKO — Stadion 7. april, gledalcev 300, vreme sončno, sodnika Stanojevič in Mitrovič iz Beograda. BOSNA: Karavdič, M. Skopljak, T. Skopljak, Antovič 2, Djudič 2, Praljak 1, Sirčo 7, Sahinovič 1, Bojčič 2, Mimič.
CELJE: J. Markovič, Telič, Krej, N. Markovič 5, J. Goršič, Mejavšek 5, Levstik 1, T. Goršič, šefarič, Pre-singer.
V zadnji tekmi sezone'pred »'svojo publiko je.Bosna zmagala v živi, vendar ne posebno lepi tekmi. Nasprotnika sta igrala poprečno, pogosto pa sta delala tudi začetniške napake. Strelci niso znali zadeti mreže iz najbolj ugodnih položajev, res pa je tudi da sta bila oba vratarja izvrstna. Vratar
Bosne Karavdič je bil sploh najboljši igralec na terenu.
Tekma je bila zelo fair. Sodnika sta bila zelo dobra.
Železničar : 14:13 (7:5)
Crvenka
PO DOMAČIH KRAJIH
DRAVOGRAD — V nadaljevanju občinskega prveoetva v malem nogometu	so bili dosaženi na-
slednji rezultati: Meža — Šentjanž 3:0, Železničar — Gradbeno podjetje DravograJ 4:2. Vič — Libeliče 5:5, Žabja vas — Čemeče 0:3. Vodi ekipa Meže s 14 točkami in je še edina neporažena ekipa.
I. P.
BRE2ICE — Na rokometnem tekmovanju osnovnih šol je v moški in ženski konkurenci zmagala OS Brača Ribar. Pri pionirjih se je na drugo mesto uvrstila ekipa OS Cerklje pred OS Pobova in OS Pišece, pri pionirkah pa CS Piše* ce pred OS Cerklje in OS Dobova.
' M. J.
BRE2ICE — V počastitev občinskega praznika so bile X. sindikalne športne igre. Prehodni pokal so osvojili tekmovalci IM V Brežice, v posameznih disciplinah pa so dobili pokale v trajno last: mini golf moški — IMV Brežice, ženske — Zavod za kulturo; streljanje z zračno puško — VP Cerklje: MK puška — IMV Brgžice; kegljanje — Agrarija (Brežice); odbojka — Gimnazija Brežice; šah — Gimnazija Brežice; mali nogomet — OKP Dobova; tenis — Obč. skupščina Brežice; namizni tenis — Obč. skupščina Brežice.	M. J.
BRE2ICE — Na dvodnevnem nogometnem turnirju so sodelovale ekipe Celulozarja, Brežic, Dobove in Tovarne pohištva Brežice. Zmagali so nogometaši Celulozarja (Krško) pred Brežicami, Dobovo in Tovarno pohištva Brežice.
IZOLA — V zadnjem kolu obalne nogometne lige za mladince so bili doGeženi tile rezultati: Tabor : Izola 0:0. šala ra : PšKS 5:2. Prvaki so postali nogometaši Izole s 7 točkami, o drugem mestu pa bo odločala tekma med Delfinom in PSKS.	R-	V.
PREBOLD — V organizaciji SSD Slavko Šlander je bil atletski miting, na katerem je sodelovalo približno 100 mladih atletov. Rezultati: 60 m — st. pionirji: Cizej 8.0, Napotnik 8.2, Brodar 3.7; st. pionirke:	Dolinšek	8.4,	Fonda	8.6,
Kregar 8.8; mladinci: Golič 7.5. Podkrajšek 7.8, Skok 7.8; daljina — ml. pionirke: Žolnir 4.15, Šuster 3.65; st. pionirke: Fonda 4.18, Veber 4.09, Dolinšek 4.03; st. pionirji: Napotnik 4.50, Cizej 4.44, Zagožen 4.32; mladinci: {3ollč 6.30, Podkrajšek 5.25, Povllč 5.00; krogla — st. pionirji: Cizej 10.15, Krebs 9.40, Cilenšek 9.05; st. pionirke: M. Herman 9.10, Fonda 8,65, Zmrzlak 8.42; ml. mladinci: Skok 11.83, Podkrajšek 10.25, Pavlič 9.46; kros 1.000 m — st. pionirji: Brodar 3:40.6, Cizej 3:41.0, Krebs 3:41.4; ml. pionirji: Uplaznik 1:52.0, Laz-nik 3:53.3, Hribernik 3:53.8. A. V.
NOVO MESTO — Na Setrtoka-tegomiškem šahovskem turnirju so	odigrali	12.	kolo.	V	vodstvu
|e Vidmar z 11,5 točkami, sledilo:	Kobeš	U,	Kepi	ln	Poredoš
10.	Pucelj	9,5,	21gaate	8,5 itd.
S. D.
NOVO MESTO — Po 10. kolu občinske kegljaške lige ao v vodstvu 2eleeničar, Pionir in Iskra (N. m.) s 14 točkami, sledijo Krka, Vseh devet 13 točk itd. V zadnjem kolu so bOi doseženi naslednji reeultati: Krka — Stari devet 502:379, Pionir — Vseh devet	445:477	in	Iskra	—	dentjer
net 50:0	B.	D.
METLIKA — ▼ okviru delavskih športnih iger metliške občine so končali tekmovanje v odbojki. Zmagali ao odbojkarji BETI, sledijo kmetijska zadruga in DS Metlika. Tudi tekmovanje v romlznem tenlmu je končano. V »Mpnl	je	smgalt
BETI, sledita 06 Metlika in ObS.
Med posamezniki pa so bili najboljši Zvone Hauptman, Bogo Adamič (oba BETI), Peter Trln-to (OS) in Ivan Štravs (ObS).
S. D.
Vesti s Koroške
y 6. kolu mladinske občinske odbojkarske lige so bili doseženi tile rezultati: železarna (Ravne) : Žerjav 3:0, gimnazija : šolski cen. ter 3:1, Cma : Prevalje 3:0, Mežica : Reka 3:2. Pred zadnjim kolom so v vodstvu odbojkarji železarne z 12 točkami.
Na kegljišču Fužinar j a na Ravnah so se v prijateljskem dvoboju pomerili moški ekipi Slovenj Gradca in Fužinarja. V disciplini — 8 X 200 lučajev je zmagal Fužinar z 6472 : 6299. Najboljši je bil Haule (Fužinar).
V organizaciji strokovnega odbo-. ra za namizni tenis pri ObZTK, je bilo na Ravnah občinsko šolsko prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je le 8 ekip iz osnov, ni h šol »Prežihovega Vorancau z Raven in »Miloša Ledineka« iz Črne. Zmagovalci: ekipno — pionirji: osnovna šola Prežihov Vo-ranc, pionirke: os. šola Prežihov V orane. Med posamezniki je zmagal pri pionirjih Legner (Prežihov Vorahc), pri pionirkah pa Fišer.
Zvedeli smo, da bo zaostala odbojkarska tekma II. zvezne lige, med Jedinstvom iz Brčkega in Fužinar jem, odigrana 16. novemora na Ravnah. Za isti termin so se odločili tudi odbojkarji Izole, vendar ker je bilo že vse prej dogovorjeno med Fužinarjem in Jedinstvom, bosta morala Fužinar m Izola izbrati drug datum.
V ženski mladinski odbojkarski ligi je tekmovanje že skoraj zaključeno. Pred dnevi je bila tekma med gimnazijo in os. šolo Prevalje, ki je odločala o prvem mestu. Odbojkarice gimnazije so zmagale s 3:1 in tako postale prvi občinski prvak. Do kraja prvenst/a morajo odigrati še eno tekmo, ki pa ne bo vplivala na spremembe v lestvici.
I. MLAKAR
Dorenberk pred N. Gorico
NOVA GORICA — V okviru jugoslovanskih pionirskih iger je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 7 ekip z 21 pionirji in pionirkami.
V ekipni konkurenci je bila najboljša 06 Dornberk, ki je dosegla 356 krogov pred 06 Nova Gorica 272 in 06 Šempeter 267. Med posamezniki je bil s 143 krogi najuspešnejši Pelicon (N. G.) pred Pliberščkom (Šempeter) 135 in Vodopivcem (N. G.) 125.
Prve tri ekipe so prejele diplome, Ivo Pelicon pa značko »Dobrega strelca«.
L. KOTAR
Izredno zanimanje za posvet Partizana v Bohinju
LJUBLJANA — Fartlaan lO"
Je Je porabil aa ovoj tradicionalni Jeeioofa poeret, U ho tokrat v Bohteta (daelej ▼ Kranjski gori) 8. ta 9. no »ra, oaatopnike vseh drašeev, rabila pa je poalal tudi republiški konferenci SZDL. Zvezi sindikatov SRS, Partizana Jiifoslu. vije, ZTKS itd. 2e doslej Je prijavilo udeMbo >1 društev. Na ae-
Zadovoljni s točko
Vijoličasti dobro razpoloženi pred derbijem
MARIBOR, 1. nor. — Tudi danes se Je obdravsko mesto kopalo v toplem Jesenskem soncu in če nam bo vreme naklonjeno tudi jutri, potem lahko ob 14,15 uri na stadionu v Ljudskem vrtu pričakujemo mnogo več gledalcev, kot na dosedanjih tekmah. Zdi se, da enajsterica Olimpije tako pri lju. biteljih nogometa, kot pri igral* cih mariborskega prvoligaša vzbuja določen strah in spoštovanje. Pri tem ne gre prezreti podatka, da so vijoličasti v prvenstvu zadnjič zmagali pred šestimi leti m da je forma Ljubljančanov po slabem startu očitno v vzponu.
Mariborčani so v četrtek popoldne odigrali tekmo za trening proti mestnemu tekmecu Braniku, zvečer pa so odpotovali na priprave v avstrijsko mejno mestece Mureck. Zadnja preizkušnja, v kateri so vijoličasti zmagali s 6:0 (1:0), je bila zanimiva predvsem zato, ker sta Omeragič in dr. Wel-le preizkusila enajsterico, ki bo igrala proti Ljubljančanom. Ker so vsi igralci zadovoljili, lahko pričakujemo na tekmi z Olimpijo naslednje moštvo:
Horvatič, Fuček, Miličevič, Siz. goreo, Bogičevič, Raševič, Janko, vič, Kobeščak, Radič in Klančnik.
Na pripravah v Murecku so še Vabič, Filipovič, Spasojevič in Ma. ras. Zanimivo je, da je bil napad prvoligaša nevarnejši šele v drugem polčasu srečanja proti Braniku. ko je igral na levem krilu Spasojevič, moža za zvezo pa namesto Raševiča Klančnik. Toda ta kombinacija pride po besedah tehničnega vodstva v poštev samo v primeru, če Kobeščak ne bo zdržal do konca ali če Radič ne bi zadovoljil.
Da bi lahko ljubiteljem nogometa postregli z zadnjimi zanimivostmi iz vijoličastega tabora, smo danes popoldne poklicali Mureck. Naša sogovornika dr. Welle in Omeragič sta povedala, da je razpoloženje med igralci izvrstno in da sploh nimata skrbi. Danes je bil po kosilu na sporedu zadnji trening, zvečer so si igralci oele-dali program avstrijske televizije, jutri opoldne pa se bodo po kosilu vrnili v Maribor. K dobremu razpoloženju je pripomoglo tudi izplačilo nekaterih zaostalih ob. vernosti, ki so jih igralci dobili še pred odhodom v Mureck. Znana strokovnjaka sta nam o derbiju povedala naslednje:
Dr. Kurt Welle: »Seveda si vsi želimo zmago, pa tudi v primeru neodločnega izida se ne bo podrlo Pohorje. Olimpijo spoštujemo, saj je vzpon njihove forme po zadnjih tekmah očiten. Moja želja je, da bi si tekmo ogledalo mnogo gledalcev in da bi bila od prve do zadnje minute fair in poštena.«
Kemal Omeragič: »Glede na odlično igro Olimpije proti Crvem zvezdi, nemalo pa tudi zavoljo neugodne tradicije, bi bili zadovoljni tudi z eno točko. Razen Kobe-ščaka, ki še vedno ni povsem Okreval, so drugi igrailci zdravi, tako da bomo lahko sestavili najmočnejše moštvo.«
Toliko o igralcih Maribora in njihovih pripravah za nedeljski
ATLETIKA
Dijaki so tekmovali v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ >	V jesenskem
delu atletskega prvenstva so tekmovali mladi atleti osnovne šole v teku na 50, 60, 300 in 400 m, skoku v daljino, višino; metu žoge in krogle.	»
Zmagali so — dečki 5. razredi — 50 m: Bratkovič (5.	d),	višina:
Turk (5.a) 110, daljina: Sluga (5.b) 405, met žogice: Turk 40 m, ekipno: 5. a 112 točk, 6. razredi — 60 m: Pavlič (6. d), višina: Sinko, več 115, daljina: Novak (6. d) 420., .met žogice: Kranjc (6. d).	. 35 m,
ekipno:. d 89 točk, 7. razredi —■_ 66 itt: Abram (7. a), višini: Zagorc (7. b) 120, daljina: Kavšek (7. b) 485, krogla: Zagorc 6.85, ekipno:
7. b 92 točk, 8. razredi — 60 m: Ponikvar (8. b); višna: Šantl 125, daljina: Ruden 475, krogla: Ruden (8. b), 9, ekipno: 8.b 133 točk, 400 m — 5. in 6. razredi: Pavlič (6. d), 400 m — 7. in 8. razredi: Ruden .(8. b), dekleta — 5. razred — 50 m: Colarič (5. c) višina: Zulič 90, daljina: Colarič 350, 1 met žogice: Jakš 24, 6. razred — 60 ra: Furar (6. c), višina: Zorko 6..c) 105. da-llina: Mrgole (6. b) 3,95. met žogice: Hudoklin (6. d) 32, 7. razredi — 60 m: Pavlin (7. c), višina: Trenz 7. b) 110, daljina:	Pavlih
(7. c) 3,80, krogla: Lužar <7. a) 7.35, 8. razred — 60 m: Kosmač (8. c), višina: Stefančič (8. c) 115, krogla: Benko (8. b) 8,45, 300 ra: Kosmač (8. c), daljina:	Kosmač
8. c) 4.30.	J.	KUHELJ
PODVODNI RIBOLOV
Pokal mest na Hvaru
HVAR, 1. nov. — V nedeljo in ponedeljek bo na Hvaru tekmovanje v podvodnem ribolovu za veliko nagrado Hvara v okviru pokala mesta. Prijavilo se je nad 25 ekip iz Italije * in Jugoslavije. S tem tekmovanjem se bo na Hvaru začela zimska turistična sezona.
AD HOKEJ	v
| SAH	.
Trojica deli drugo mesto
RAACH, 1. nov. — V nadaljevanju prekinjenih partij na conskem šahovskem turnirju za svetovno prvenstvo je Hecht po pričakovanju premagal Portischa, medtem ko je Jakob sen proti temu madžarskemu velemojstru nadaljeval tako slabo, da je le remiziral. SmejAal. je zlahka uveljavil prednost s predzadnjeuvrščenim Lahti jem in se ponovno vmešal v boj za prvo trojico. Našega Ivkova je prehitel še Hecht, ki je točki s Portischem dodal še remi z Hartochom.
Vrstni red: Uhlmann 13*5, Anderson, Smej kal in Portisch 12, Hecht 11,5, Ivkov 11, Radulov, Duebal m Sigurjonson 10,5 Matanovič in Zweig 9,5 itd.
I UTRINKI
»tetrah dttaum. Na aomlnarja bodo One mod iratlin pn dali. kako ao Mia opravljena naloge t pi n lota, hkrati pa bodo razpravljali o oonutku načrta za naloge v prihodnjem letu.
ADORNI PREDSEDNIK ODBOJKARJEV — Italijanski, odbojkarski prvak Parma se je znašel v hudi finančni stiski, vendar upajo, da bodo kmalu prebrodili težave, ker je postal njihov predsednik italijanski kolesarski šampion Vittorlo Adoml
ŠTIRJE REPORTERJI NA DERBIJU — Za ljubljanski radio bodo derbi tekmo med noRometeši Maribora in Olimpije prenašali kar štirje reporterji, med njimi tudi Mirko Strehovec, ki Je pred dvema dnevoma slekel vojaško suknjo.
ESTUDIANTES Z MLADINSKO ENAJSTERICO — V nadaljevanki državnega argentinskega prvenstva je Indirendiente premagal Estudi-antes kar s 4:0. Estudiantes je praktično igral s svojim mladin. skim moštvom, ker so trlie igralci prve garniture v zaporu, nekaj pa je. poškodovanih. lazed letalcev, ki so nastopili proti M’ sta Igrala le dra.
Obračun. Vee ljubitelje . še obveKamo, da lahko kupijo vstopnice v predprodaji tari Kom. pasu (trg Svobode). Blagajne v Ljudskem vrtu bodo odprli dve uri pred pričetkom tekme.
P. KANCLER
OLIMPIJA: kot
vsako tekmo
pred
LJUBLJANA, 1. nov. — V taboru ljubljanskega prvoligaša ni bilo pred jutrišnjim derbijem Čutiti nikakršne nervoze, kljub temu pa nihče izmed igralcev, niti trener Gugolj ni bil posebno razpoložen za pogovor. V klubskih prostorih so se pred televizorjem,* ki je po* sredoval prvo tekmo 11. kola zvezne lige Beograd — Sloboda, zbrali skoraj vsi nogometaši določeni za tekmo z Mariborom. Trener Gugolj je povedal le, da potuje v mesto ob Dravi 16 igralcev, med katerimi je tudi Gugleta, ki pa kondicijsko še ni dovolj pripravljen za tako težko prvenstveno srečanje.
Cmo-zeleni so takoj po končanem televizijskem prenosu s posebnim avtobusom odpotovali ▼ Maribor, da bi pričakali derbi kar se da spočiti.	B.	K.
Beograd : Sloboda
1:0 (0:0)
BEOGRAD — Mladinski stadion na Karaburmi, gledalcev 2.500, sodnik Markovič iz Velikih Crljena.
STRELEC: 1:0 — Vlaovid (60). BEOGRAD:	Djordjevič, Vukaši-
novič, Stepanovič, Mešanovič, Mitrovič, Stojanovič, Zec (Turu-dija), Vlaovič (Djukič), Santrač, Lukič, Petkovič.
SLOBODA:	Meškovič, Fazlič,
Milinčič, Avdičevič, Pašič, Nalič, Jusič, Jovanovič, Trifunovič, (Raki), Hukič.
Vredno je omeniti samo tri dogodke s tekme.
Prvi: v 33. min. je Stojanovič nespretno posredoval, žogo je dobil Jušič in krenil proti vratom. Mešanovič in Mitrovič sta ga nepravilno zaustavila in sodnik je . dosodil najstrožjo kazen. Avdičevič je mehko stieljal in vratar Djordjevič je žogo ujel.
D?rugi:	Petkovič ;je prodrl po
levem krilu in podal žogo Santra-ču, ki pa je zgrešil. Do žoge je prišel Vlaovič, slabo streljal, vendar je žoga le zadela mrežo. Bilo je videti kot da se je žoga med letom dotaknila tudi Milin-koviča.
. Tretji: tri minute pred koncem je stranski sodnik Kovačevič pomahal z zastavico glavnemu sodniku, ki je kmalu nato poslal Avdičeviča v slačilnico. Kazno je bilo, da je Avdičevič stranskemu sodniku zabrusil v obraz nedostojni izraz.
Mlada
reprezentanca
BEOGRAD, 1. nov. — Selektor nogometne reprezentance Rajko Mi. tič je določil 16 igralcev za prijateljsko tekmo mladih reprezentanc Jugoslavije in Švedske, ki bo 6. nov. v Zrenjaninu. V reprezentanci so: Meškovič, Marič, Aleksič, Tešan, Hrvat, P. Krivokuča, Rajkovič, Katalinski, Stepanovič, Ive-zič, Nikezič, Bajič,- Bajevič, Cvetkovič, Oblak in Dimitrije vič.
Najprej proti Peruju
BEOGRAD — Nogometna reprezentanca Jugoslavije bo decembra in v začetku januarja igrala v Latinski Ameriki. Naša reprezentanca naj bi na tej turneji igrala po naslednjem sporedu:	17. de-
cembra s Perujem, 19. in 21. s Kolumbijo, 25. s San Salvadorom, 28. decembra z 'Gvatemalo. V za. četku januarja naj bi odigrala še dve tekmi v Mehiki.
Pomoč Borcu in BSK
BEOGRAD, 1. nov. — Sekretariat združenja druge zvezne nogometne lige je sklenil, da bo iz Sredstev športne napovedi, ki jih do. bivajo člani druge lige, dal 20.000 dih banjaluškima kluboma Borcu in BSK. Sekretariat je priporočil klubom druge lige, naj. igrajo . prijateljske tekme in dobiček pošljejo krajem, ki jih je prizadel potres.
Mariborska
oodzveza
MARIBOR — V nedeljskem kolu mariborske nogometne podzveze so bili doseženi tile rezultati — člani: Slivnica : Pohorje 3:3, Opekar : Radlje. 2:3. Aluminij B : Akumulator 2:1. Tekmi Rače : Maribor B in Mejnik : železničar 3 nista bili odigrani.
Vrstni red: Maribor B 10 točk. Železničar B, Slivnica, Rače, Aluminij B, Mejnik in Radlje 8, Pohorje 5, Akumulator 4, Opekar. in Korotan 2 točki.
Mladinci: Kovinar : Drava 3:3, Aluminij : Slivnica 1:2, Maribor •: Branik 6:0, železničar A : Mura 1:3, Pohorje : železničar 3 4:1.
Vrstni red: Mura 13, Maribor 12, Kovinar in Drava II, Železničar A .8, Pohorje 6, .Aluminij in Slivnica 4, Branik 3. železničar B 2 točki.
Pionirji: Kovinar : Železničar B 11:0. Aluminij : Drava 2:4, Železničar A : Rače 9:0, Fužinar A : Fužinar B 8:0, Akumulator B : Svoboda 6:1, Maribor A : Branik 0:6, Sever : Železničar 3. J. R.
Adria ni zapustila
ignšča
MIREN — V ponedeljkovi izdaji Dela je bilo objavljeno, da so Mi-renci na teami s Triglavom v Kra-niu zapustili igrišče, nakar je. bila tetema prekinjena. Vodstvo NK Adrie, ki je no tekmi vložilo pritožbo in zanika, da je moštvo zapustilo igrišče.
Spor je nastal v .23. minuti drugega polčasa, ko je Vukotič tretjič zatresel mrežo vratarja Adrie Mozetiča. Sodnik Grbec je že pred tem piskal offside, a je nato na prigovarjanje dveh igralcev »Triglava« gol priznal kot regularen. Ta spremenjena odločitev sodnika je razburila igralce Adrie, posebno še, ker Grbec ni hotel poslušati nasveta kapetana Adrie naj se gre uosvetovat s stranskim sodnikom, ki 1e tudi dosodil offside preden le Vukotič dosegel gol. Nekateri igralci Adrie so krenili proti robu igrišča z namero, da ga zapuste, vendar tega na posredovanje funkcionarjev in drugh igralcev Adrie mso storili. Tekme pa vseeno, niso mogli nadalievati, ker se je sodniku dveminutna nrekinitev zdela dovoli. da ie lahko odpiskal konec. Sodnik se ie pokazal v precej čudni luči tudi s tem, da je med tekmo dalal navodila domačim nogometašem. posebno Kožarju, kako naj igrajo. V. pritožbi je Adria nnvedla tudi to. da so igralce motili žvižei piščalke z rokometne tekrn«. ki le bila v bližini.
O kran1sk’h igralcih in gledalcih tekme pa so nam povedali, da so Wli fai»\ Zpd°s je škoda, da ta le-r*n in fair tekma ni bila odigrana do konca.	P*	BUDIN
ZA LOŽ P A
inž. Vlado Ribarič
ZEMLJA SE JE STRESLA
336 str. polpl. 18 Ndin ..
Knjigo zahteva|ta v knjigarnah ali pa pri Cankarjevi založbi -Ljubljana, Kopitarjeva 2. i
Vrtimo
U» ANCBtflB —Zaradi umora Hanm Novam, a» nega igralca is časov omega filma, ata bila tirata Paul in Thomas Facgaacn v Los Angelesu obsojena na dosmrtno jedo. Novam so na-£11 30. oktobra lani ubitega v njegovi bollywoodfllci vili.
HOUSTON — Pri smermi upravi sa vesoljske raaiakave pripravljajo načrte za vesoljsko postajo, ki naj bi bila zgrajena sredi sedemdesetih let. Znanstveniki pravijo, da bo lahko sprejela 700 Članov posadke. Njen prvi del naj M iz Cape Kennedjrja izstrelili že prihodnje leto, dokončna zgraditev pa je napovedana za leto 1975.
DUNAJ — Po razburljivem lovu so prijeli 21-letnega študenta, ki je s spretno ukano ogoljufal več dunajskih bank za skupno vsoto 4001X10 šilingov. Na svojih sleparskih pohodih je nosil lasuljo.
PARIZ — Provansalski vinogradniki so na posebni slovesnosti stehtali vino. namenjeno astronavtom Armstrongu, Aldrinu in Collinsu. Vsak izmed njih je dobil toliko vina, kolikor sam tehta. Steklenice so takoj poslali v Cape Kennedy.
BASEL — Dvajset odstotkov rakastih obolenj odkrijejo šele po smrti pacientov. Patologi baselske univerze, ki so proučili 10.493 av-topsijskih zapisnikov iz minulih petih let, so razen tega ugotovili, da so med temi smrtnimi žrtvami raka večinoma starejši ljudje.
ULM — Ce ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, preidejo od enega preparata na drugega, ker slabo prenašajo sopojave, je nevarnost, da jim nove tablete v prvem ciklusu ne bodo zagotovile zanesljive zaščite. Profesor Lauritzen z ženske klinike pri ulmski univerzi priporoča razen tega jemanje novega preparata že prvi in ne šele peti dan ciklusa.
ANCHORAGE — Pri zemeljskih delih na bodočih terenih za atomske poskuse na otoku Amchitka pri Aljaski so naleteli na ostanke kulture, stare 9.000 let. Med raziskavami, ki jih je vodil arheolog Rog er de Sautel, so našli človeške in živalske kosti davne civilizacije, ki utegne biti v zvezi s takratnim prebivalstvom severnih japonskih otokov.
STOCKHOLM — Z lososi najbogatejša evropska reka je Momunsan v južni švedski pokrajini Blekinge. Tam so ujeli v letošnji sezoni 1300 lososov v skupni teži nad štiri tone.-Največji losos je tehtal 15,2 kilograma, uje- I li pa so ga v začetku julija. ■
Zvezdno nebo v novembru
Luna dobi obisk, Merkur ni viden — Vesoljska drama na jutranjem nebu
s
V vztrajnostjo in z izpopolnjenimi instrumenti je človek spoznal že mnogo zanimivih posebnosti in celo zakonitosti našega Sonca, vsega pa še dolgo ne. Pričakovali smo, da ho sončna aktivnost ▼ maju 1968 dosegla višek, pa Sonce noče izdati vseh skrivnosti — v tekočem enajstletnem obdobju Je imelo kar dva viška. Pričakovani višek je bil sicer res lani maja, ko je bilo Sonce kar posuto s pegami, a se je aktivnost nato nekoliko pomirila. Toda letos marca je bilo peg, v resnici silovitih izrbuhov na Soncu, še mnogo več in aktivnost je dosegla drugi, nepričakovani višek.
V ravnokar minulem oktobru nas je Sonce presenetilo a tako imenovanim snhmini-mora — po dolgem času je bilo 18. oktobra popolnoma čii*o. in le to: v zadnjih dveh tednih oktobra je tla čez Sonce velikanska pega. ki je izbruhala tudi v vesoljstvo mnogo energije, s prehodom te pege čez sredino Sonca pa je sovpadal potres v Bosni s središčem v Banjaluki. Pred 30 leti umrli sva-zdoznsnec Ivan Tomac, ki je velik del tivljenja posvetil študiju Sonca, je primerjal prehode velikih peg prek Sonca s potresi na Zemlji in prišel do zaključka, da more tudi Sonce — poleg drugih, glavnih vzrokov — s svojim sevanjem in s bombardiranjem Zemlje s elektromagnetno energijo ob času velikih peg sprožijo določene potrese v globljih plasteh zemeljske skorje. Ali je ta velika pega eden izmed vzrokov katastrofe v Bosni? Se nihče ne more tega potrditi, ovreči pa tudi ne.
Ko spremljamo Zemljo na poti okoli Sonca, gledamo tudi na zvezdno karto z vrisano ekliptiko in opazimo, da bo Sonce še tja do 22. novembra navidezno potovalo pred zvezdami pri nas nizko stoječega ozvezdja Tehtnica. Takrat bo prišel pred zvezde še nižjega Škorpijona, dne 30. nov. bo malone točno med Zemljo in nadvelikanko Antaresom v Škorpijonu. Vesoljska merila: razdalja Zem-lja-Sonce znaša 8.25 minute, Sonce-An tar as pa 170 svetlobnih let. Pa Se velikosti v primerih: Zemlja 12.756, Sonce okoli 1.39 milijona, Antares pa 458 milijonov kilometrov!
Sonce sije v novembru vertikalno po razmeroma zelo malo naseljenih krajih Zemlje: po južnih Afriki, severni Avs&ralijl, brazilskih pragozdovih, visoki planoti Bolivije in na več kot trikrat bolj obsežnih področjih Tihega, Atlantskega in Indijskega oceana. Gremo proti koncu jeseni, na južni poluti pa proti koncu pomladi. — Po stari razdelitvi bo ostalo Sonce do 22. novembra v »znamenju Škorpijon«, nato pa bo stopilo v »znamenje Strelec«.
Luna bo dobila v novembru nov obisk. Ameriški astronavti se pripravljajo, da se bodo nekoliko dalj časa zadržali na njenem površju in prehodili nekaj tisoč korakov po tem zemeljskem sa-
telitu. Toda kje smo še od časa, ko se bo človek proste-je gibal in plesal čez nepopisno divja gorovja, čez raz-trenirane kraterje in bodil po obsežnih puščavah! Na Lunini karti, ki je bila priložena posebni številki »Dela« poleti, poiščite Viharni ocean Okeanus Procellarum — kjer bo pristala ameriška vesoljska ladja, če bo šlo vse po sreči.
Sicer pa bo imela Luna naslednje mane: zadnji krajec 2. nov. pred oevedjem Lev, mlaj 9. t.m. pred Tehtnico. Dne IX nov. bo Luna minus 28 stopinj in 26 minut pod nebesnim ravnikom, torej pet stopinj niže kakor Sonce ob začetku sime. Takrat bo tudi ▼ prižemi ju (pe-rigeju), le okoli 356.000 kilometrov od nas. Prvi krajec bo 16. nov. pred Vodnarjem in Luno bo prišla nad nebesni ravnik. Polna luna bo dne 24. nov. pred ozvezdjem Bik, torej visoko na nebu, saj bo pet stopinj više kakor Sonce ob začetku poletja. Noč polne lune bo trajala nekaj minut nad 17. ur. Dne 29. novembra pa bo Luna v apo-geju ali odzemlju, od Zemlje bo oddaljena nad 406.000 kilometrov.
Hitri, mali planet Merkur bo v novembru preletel precejšen del ekliptike pred ozvezdji Devica, Tehtnica in Škorpijon ter se bo usmeril proti Strelcu. Tako bo dohitel Sonce in dne 16. t. m. bo stal za Soncem v tako imenovani gornji ali zunanji konjunkciji. Zato bo ostal ves mesec v taki bližini Sonca, da ga ne bodo mogli gledati.
Venera je počasnejša, a tudi ta planet hiti okoli Sonca, se zdaj oddaljuje od nas ter postaja v svoji fazi bolj in bolj podoben krogli. Zaradi naraščajoče oddaljenosti pa tudi izgublja svetlobnost, ki se bo v glavnem gibala okoli minus 3.4. Ker se bliža Soncu, se zmanjšuje tudi čas vidljivosti, a za kraje, ki imajo jutra brez megle, ostane ljubiteljem lepih prizorov še dosti časa za opazovanje. Sonce vzhaja vedno pozneje in jutranja zarja postane sredi novembra šele Ob sedmih, na koncu meseca pa malo pred pol osmo uro tako svetla, da ugasne v njej tudi Venera.
Na jutranjem nebu se tiho odvija vesoljska drama. Na še temnem jutranjem nebu ugledamo na jugovzhodu tri
L
M
ZVEZDNO NEBO v novembru: dne 1- ob 20, 15. nov. ob 19, zadnjega pa ob 18
svetla nebesna telesa. Najvišja in najsvetlejša je Venera. Do 5. novembra bo pretekla že toliko svojega tira, da bo le tri stopinje severno od Jupitra. A Venera hiti ne. zadržano naprej in dne 10. vembra se bo že izdatno odmaknila od Jupitra in od zvezde Špike pod njim. ki pa tudi ne počiva. Dne 15. novembra se bo Venera premaknila še dalje proti vzhodu, Soncu nasproti, a dobro opazljiv bo tudi premik Jupitra od Špike.
Velikosti teh treh teles pa hudo varajo. Svetla Venera je manjša od Zemlje in nam je najbližja (malo nad 200 milijonov kilometrov od nas). Jupiter, velikan med planeti, je po premeru 14-krat večji od Venere, a je zdaj okoli štirikrat bolj daleč od nas kakor ta planet, »vesoljsko« pa je še vedno zelo blizu. Zaradi bližine Venere le slabo vidimo zvezdo Spiko, ki je v resnici mnogo bolj vroče sonce kakor naše, je 440-krat svetlejša od našega in žari v daljavi okoli 150 svetlobnih let.
Rdeči Mars je še vedno na zahod napi nebu. Zemlja ga prehiteva, zato riše Mars na nebo včasih varljive like svojega tira. V ' astronomskih knjigah najde vsakdo, mnogo zanimivega o tem -gibanju, ki je tja do Kopernika varalo najbistrejše glave.
Z veseljem pa zopet pozdravljamo Jupitra, ki žari na jutranjem nebu, na videz poleg daljne Špike. Do konca novembra ga bomo gledali še tri ure. Povedali smo, da
ga bo prehitela Venera, pa tudi dva dni stara Luna bo šla dne 8. nov. mimo njega, a podobna bo le ozkemu
srpu.
Zdaj prihaja tudi čas, ko bomo mogli z majhnimi daljnogledi uživati ob čudoviti igri Jupitrovih štirih naj večjih lun. (V astronomski prilogi Kroteusa najdeš pojave za vsak dan.)
Najlepši prizor pa nam nudi Saturn, ki je v novembru zvečer že na jugovzhodu pred ozvezdjem Oven. Opazujemo ga lahko malone do pete ure zjutraj. Potrudite se do najbližjega astronomskega daljnogleda! Celo v malem astronomskem daljnogledu, ki ga je izdelala tovarna »Vega«, je že viden Saturnov bojni Obroč.
Neobčutljiva za vesolje in tegobe malega človeka hiti Zemlja s težko pojmljivo hitrostjo okoli Sonca in samo zvezdno nebo nam priča s svojimi prizori o tem silnem gibanju: ozvedje Tehtnica je izginila za Soncem; že v novembru bo Škorpijon, okras poletnega sončnega neba, podnevi za Soncem. Tudi glavna poletna ozvezdja Labod, Lira in Orel nam že precej nizko na zahodni strani krasijo zgodnje jesenske noči. So v Rimski ali Mlečni cesti, ki pa leži zdaj malone vzporedno z južnim in severnim obzorom, a skoraj vertikalno na zahodno in vzhodno točko. Blizu zenita sta ozvezdji Kefej in Kasiopeja. Prvi slovi zaradi prelepe rdeče zvezde velikanke »mi« in mamenite zvezde preminjevalke »delta«.
ki točno v 5.4 dneva preml-nja svojo svetilnost.
Sosednji ozvedji Lira in Labod bomo zdaj laže opazovali, ker sta v ugodnejši višini. Nad Orlom bomo še našli malo Puščico. Na nasprotni strani stoji tudi Perzej zelo ugodno. Z najmanjšim daljnogledom boš našel med Kasiopejo in Perzejem lepo dvojno kopico zvezd, med Kasiopejo in nekoliko nižjo Andromedo pa 2.2 milijona svetlobnih let oddaljeno galaksijo Andromedino meglenico. Tristo milijard zvezd vidimo le kot nežen obroček. Andromeda se podaljšuje v mogočni kvadrat Pegaz, nizko pod njim pa so Kozorog, Vodnar, Ribi in mogočni Kit z gigantsko preminjeval-ko Mira ali Čudežna. Cez južno točko gleda Fomalhaut v Južni ribi, nad Kitom sta mali ozvezdji Trikotnik in Oven. Se bolj vzhodno žari prelepa kopica Gostosevci ali Plejade. Pred vzhodno obzorje se je dvignil že ves Bik z rdečim Aldebaranom, še više je Voznik ali Koči-jaž s Kapello in nekje nad njo v daljnem vesoljstvu največji supergigant, zvezda z 2000-krat večjim premerom kakor Sonce. Nad severno točko stoji Veliki voz, od Pastirja vidimo samo gornje zvezde in poleg njih lepi Severni venec. Tudi Herkul se bliža zahodu, nad njim pa glava Zmaja v nepremakljivi zvestobi sledi lepotici Vegi, v novembru še vedno najsvetlejši zvezdi, dokler je ne bo nadomestil še vse bolj žareči Sirij.
PAVEL KUNAVER
KULTURNI KOLEDAR
GLEDALIŠČA
LJUBLJANA
DRAMA SNG
Ponedeljek, 3. novembra. Ob 19 JO: Jean Giraudoui: AMFITRION 38 (komedija). Abona S in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Torek, 4. novembra, Ob 19.30: Micfael de Ghelderode: RDEČA MAGUA (farsa). Abonma U in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Sreda, 5. novembra. Ob 1930: Michel de Ghelderode: RDEČA MAGIJA (farsa). Abonma Dijaški 5 večerni in izven. Nekaj stopnic tudi v prodaji.
Četrtek, 6. novembra, ob 19.30: Jean Giraudouz: AMFITRION 38 (komedija). Abonma Dijaški 8 večerni in izven. Nekaj vstopnic tudi v prodaji.
Petek; 7. novembra, ob 1930:	Jean
Giraudouz: AMFITRION 38 (komedija). Abonma Petek večerni in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Nedelja, 2. novembra, ob 20: Dušan Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA ...	Izven	abonmaja.	Vstopnice	v
prodaji pri blagajni v Drami. Mladini do 18 let neprimerno.
Torek. 4. novembra, ob 20: Dušan Jovanovič: ZNAMKE. NAKAR SE EMILIJA ...	Izven	abonmaja.	Vstopnice	v
prodaji pri blagajni v Drami. Mladini do 18 let neprimerno.
Četrtek, 6. novembra, Ob 20: Dušan Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA ...	Izven	abonmaja,	vstopnice	v
prodaji pri blagajni v Drami. Mladini do 18 let neprimerno.
OPERA IN BALET SNG
Torek, 4. novembra, ob 1930: Puccini: TURANDOT. Abonma red	G in izven.
Vstopnice tudi v prodaji.
Sreda, 5. novembra, ob 19.30: Bizet: CARMEN. Abonma red B in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Četrtek, 6. novembra, ob 1930: Weill: VZPON IN PROPAD MESTA MAHAGON-NYJA. Abonma red C in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Petek. 7. novembra, ob 15: Smetana: PRODANA NEVESTA. Zaključena predstava za OS Škofja Loka in druge šale izven Ljubljane. V prodaji stojišča.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Torek, 4. novembra, ob 1930: R. Anderson: VES, DA TE NE SLISIM, CE TEČE VODA (komedija). Abonma Torek in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Sreda, 5. novembra, ob 19.30: N. Simon: BOSA V PARKU (komedija). Premiera. Abonma Premierski in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Četrtek, 6. novembra, ob 19.30: R. Anderson: VES, DA TE NE SLISIM, CE TECE VODA (komedija). Abonma Četrtek A in izven. Vstopnice tudi v prodaji;
ob 1930: E. Albee: VRT. Gostovanje v Tržiču. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave pri blagajni.
Petek, 7. novembra, ob 1930: E. Albee: VRT. Abonma Kolektivi B in izven. Vstopnice tudi v prodaji;
ob 1930: R. Anderson: VES, DA TE NE SLISIM, CE TECE VODA (komedija). Gostovanje v Novem mestu.
MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana
Ponedeljek, 3. novembra, ob 11: Wil-helm Busch: CIPEK IN CAPEK. Televizijsko snemanje za Raaie Sole in izven.
Torek, 4. novembra, ob 17: Aleksander Popovič: RDEČA KAPICA za OS »Alojz Kebe«, »Dobrepolje« in izven.
Sreda, 5. novembra, ob 16: Aleksan-
der Popovič: RDEČA KAPICA za Abonma E.
Četrtek, 6. novembra, ob 16.: Aleksander Popovič: RDEČA KAPICA za Abonma M.
Petek, 7. novembra, ob 11. in 16.: Wil-helm Busch: CIPEK IN CAPEK. Gostovanje v> Brežicah.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja, 2. novembra, ob 16: Finžgar-Frantar: DEKLA ANČKA, ljudska igra. Popoldanska predstava. Izven:
ob 19.30:	Finžgar-Frantar:	DEKLA
ANČKA, ljudska igra. Večerna predstava. Izven.
Petek, 7. novembra, ob 19.30: Moličre: SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija). Premiera. Izven.
Sobota, 8. novembra, ob 19.30: Mo-liere: SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija). Red B in izven.
Nedelja, 9. novembra, ob 16: Finžgar-Frantar: DEKLA ANČKA, ljudska igra. Popoldanska predstava. Izven;
ob 19.30: Molišre: SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija). Večerna predstava. Izven.
V petek, 7. novembra, bo ob 19.30 premiera Molierove komedije SCAPINOVE ZVIJAČE. Zrežiral jo je gost Jože Vozny. Rezervacije telefon 312-860.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 7. novembra, ob 19.30: Sartre: NEPOKOPANI MRTVECI. Premiera. Premierski abonma in izven.
MARIBOR
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 4. novembra, ob 1930: Čajkovski: PIKOVA DAMA. Za red A in izven.
Sreda, 5. novembra, ob 1930: Verdi: RIGOLETTO. Za red Oranžni.
Četrtek, 6. novembra, ob 1930: Ko-
zak: LEGENDA O SVETEM CHE. Za red Študentovski.
Petek, 7. novembra, ob 15: Verdi: RI-GOLETTO: Red Popoldanski, petek.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Marionete, Levstikov trg 2 Nedelja, 2. novembra. Ob 11: Marjan Marinc: KRASEN CIRKUS. Izven.
ob 15: Marjan Marinc: KRASEN CIRKUS. Izven.
Četrtek, 6. novembra, ob 16: Marjan Marinc: KRASEN CIRKUS. Zaključena za OS »Dr. Vita Kraigherja«.
KONCERT
SLOVENSKA FILHARMONIJA priredi v petek, dne 7. novembra, Ob 20.15 uri 2. koncert za RUMENI ABONMA, na katerem bo sodeloval znani pianist PHILIP-PE ENTREMONT, ki bo izvedel dva koncerta: Bachov v f-molu in Saint-Sačnsov v g-molu. Na sporedu bodo uvodoma Do-larjevi Balletti a 5, v drugem delu pa priljubljena Dvofškova simfonija IZ NOVEGA SVETA. Dirigiral bo MARKO MU-
NIH KINOTEKA
RETROSPEKTIVA AVE GARDNER PROGRAM ELIZABETH TAYLOR Ponedeljek, 3. novembra, 1969:	MO-
GAMBO, ZDA, 1953.
Torek, 4. novembra, 1969:	VITEZI
OKROGLE MIZE (KNIGHTS OF THE ROUND TABLE), ZDA, 1953.
Sreda, S. novembra, 1969:	VITEZI
OKROGLE MIZE;
ob 20: TRPLJENJE DEVICE ORLEANSKE (LA PASSION DE JE2ANNE D’ARC), Franclja, 1928
Četrtek, 6. novembra, 1969: SONCE BO ZNOVA VZŠLO (THE SUN ALSO RISES), ZDA, 1957.
Petek, 7. novemra 1969: VELIKI GREŠNIK (THE GRE1AT SINNER), ZDA, 1949.
Sobota, 8. novembra, 1969: LASSIE SE VRAČA (LASSIE COME HOME), ZDA, 1943.
Ob 20: NA POSLEDNJI OBALI (ON THE BEACH), ZDA, 1969.
r;
i
i i
i
i
JOHN Bfcal Jk C P E A S E Y ■ MJk
KRIVI
SLEDI
Začetek
Višji inšpektor West z Novega Scotland Yarda je stopil v veliko sobo, detektivski narednik Peel pa za njim. Vrata sta pustila odprta in na prag je stopil orjaški detektivski policist Bumaby.
Bledi mož, ki je sedel za pisalno mizo, postavljeno poprek v kotu, je dvignil glavo. Za njegovo sivolaso glavo so se v bogatih gubah spuščale od stropa do tal vin-ško rdeče zavese. Bila je lepa, umirjena soba — samo tokrat v njej ni bilo mimo.
V visokem naslanjaču z ušesi pred kaminom, v katerem je veselo plapolalo, je sedela ženska srednjih let in drgetala od mraza. Imela je velike oči, pod njimi pa izrazite temne kolobarje. Lica je imela bleda kot zid. Rdečilo na ustnicah je bilo v bolečem nasprotju s to bledico, nohte na koncu dolgih, belih rok pa ji je krasil škrlaten lak.
Roger West je stopil k pisalni mizi.
»Ne!« je kriknila ženska s krčevitim glasom.
»Ste vi James Mortimer Liddel?« je rekel West.
Možev glas je bil globok in trden.
»Da.«
»Dolžnost imam obtožiti vas umora Lan-celota Haya,« je rekel West, »in opozoriti vas moram, da je mogoče vse, kar boste poslej rekli, uporabiti kot dokazno gradivo.« Stopil je okrog mize in rahlo položil postamemu možu roko na ramo. »Prosil vas bom, da greste z menoj, gospod Liddel.«
Liddel se ni zganil.
»To ni res,« je zaprepadeno vzkliknila ženska.
»To ni res!« Planila Je pokonci. »Povem vam, da to ni res. Nori ste, da ga hočete aretirati! Morate biti nori!« Naglo je napravila dva koraka proti Westu, a Peel je stopil proti njej. Oči so ji žarele, a besede je komaj spravila iz sebe. »Ne smete ga odpeljati!«
»2al mi je, gospa Liddel.« West je rekel to tako, kot da misli resno, kot da besede niso zgolj formalnost.
»Ne dovolim vam, da bi ga odpeljali!«
»Nikar, Mary,« se je oglasil Liddel. »Inšpektor samo opravlja svojo dolžnost. Slabše bo za vse nas, če se boš upirala.«
»Kako moreš biti tako miren? Saj ti hočejo vendar soditi zaradi umora. Lahko te obesijo! Morda odhajaš v smrt, ti pa se držiš, kot da bi šel...« Zdaj je ženska
rahlo pridušeno kriknila in obmolknila. Ni mogla več.
»Lancelota nisem ubil jaz, zato ne morejo dokazati, da sem ga,« je rekel Liddel. »Mary, pojdi, prosim. Preden odidem, bi rad na samem nekaj rekel inšpektorju.«
»Ne smejo te odpeljati!« je zakričala Mary Liddel.
»Frahcesca bo nocoj že tu,« je rekel Liddel. »Pomagala ti bo, draga. Prosim, pomiri se, da ne bo še slabše, kot je.«
Zena je zadržala sapo, se obrnila, kot da namerava oditi, a nenadoma je šinila Okoli, odrinila Westa in se oklenila moževe roke. Vrgla se je na kolena pred njim in mu zakopala obraz v suknjič. Telo ji je pretresalo krčevito ihtenje. Široki, ohlapni rokavi temno modre obleke so plahutali kot v vetru, krilo pa se ji je rasflilo po vinsko rdeči preprogi, da je nastal širok krog drobnih gub. Liddel je strmel naravnost predse, ne v Westa ne v koga drugega. Videti je bil zelo utrujen.
Peel si je obrisal nos.
»Pojdite, gospa Liddel,« je rekel West in jo prijel za roko.
Ni se upirala, pustila je, da ji je pomagal na noge; še vedno je jokala. Popeljal jo je proti vratom. Za orjaškim Bur-nabyjem je negotovo stalo mlado,' prestrašeno dekle v predpasniku in s čepico za sobarice na glavi.
»Poskrbite za gospo Liddel!« ji je rekel West.
Sobarica je negotovo stegnila roko in žensko odpeljala. Bumaby je zdaj stopil v sobo in zaprl vrata za seboj, kot bi hotel zapreti jok ven.
»Bolje bo, da se pogovorimo na policijski postaji,« je rekel West Liddelu.
»Da.« Liddel je vstal. Bil je visok mož s širokimi pleči in gostimi lasmi. Bil je mogočno lep. »Hotel sem, da odide žena iz sobe, inšpektor,« je rekel. »Hotel sem vam reči samo, da ste zelo prijazni. Nihče ne bi mogel take odvratne naloge opraviti bolj uvidevno. Svetovali ste mi, naj bom sam, toda žena je na vsak način hotela biti zraven.«
Obmolknil je, odmaknil pogled od Ro-gerja pa dodal: »Vse življenje se je otepala misli, da bi se lahko kaj zgodilo. Vse življenje «
Nenadoma je obmolknil.
»Pomagali bomo gospe Liddel po najboljših močeh,« je rekel West.
»Prepričan sem o tem, to me ne skrbi.« Liddelu so se ustnice raztegnile v rahel, žalosten nasmešek, »če človek spozna policijo samo prek posrednikov, si po navadi ustvari čisto napačno mnenje.«
Pogledal je tri fotografije, ki so stale na pisalni mizi — njegova žena, neka mlada ženska in mlad moški. Vzel je v roke ženino fotografijo pa jo spet odložil. Ko je spregovoril, ga je stiskalo v grlu.
»To je napravila sama — avtoportret. Druge pa ...« Obmolknil je. »Bi šli?«
Ko so odhajali iz sobe, sta prišla po stopnicah še dva policista iz oddelka, ki pokriva Kensington, četrt, v kateri so živeli Liddelovi. West je ostal z njima, da bi preiskal lepo sobo in druge prostore v hiši, Peel in ,Bumaby pa sta odšla z Lid-delom v hladno marčno noč. Zadnje, kar sta slišala iz hiše, je bil ženski jok.
I
j^e arzis, kot da bi šel...« Zdaj je ženska sta slišala iz hiše, je bil ženski jok.	|
Himalajski	dnevnik(44)
?	—	- ■	   i	,
■	--	.	*	y-
Tesno prenočišče
Sezuvamo se in trgamo s sebe pijavke. Nekatere se še niso napile, eno pa najdem že lepo zavaljeno in se kri ulije z mene kot za stavo. Ker pušča pijavka na rani snov, ki preprečuje strjevanje krvi, se po nogi vlečejo dolge krvave srage, ki jih nekaj časa zaman brišeš, potem pa vse skupaj pustiš.
Nad pipalom je vas in Šerpe nas spravijo pod streho, kjer smo na suhem — čudno, da je v Nepalu še sploh kje suh kotiček! Tone: »Ce bi se pri nas takole naselili tujci v tvoji hiši, bi jih nagnal s cigani!« Tu pa bi se ti zdelo grdo, če bi te oni spodili!
Dava preskrbi nekaj čanga in pripravi kosilo. Čudno bi bilo, če bi po tem pasjem vremenu prišli nosači še kam dlje. Pa so ob treh že vsi v vasi in Šerpe jih poganjajo naprej. Se čez en hrbet! Spet mokra riževa polja, spet čofotanje po blatu, spet strm vzpon in naposled spust do velikega pipala, kjer se mi zdi, da je prostora kvečjemu za deset ljudi. Povsod nao-
koli riževa polja, v treh hišah streha za nosače. Tako malo prostora za počitek še nismo imeli.
A izkaže se, da tako prijetnega prenočišča še ni bilo. Najde se prostor za vse, dež poneha, sonce pošlje zadnje žarke v dolino Marsiandi in svet se nam zazdi prav lep kljub rižu, ki ga celo Aleš zasovraži. Tudi dekleta pridejo in hočejo videti sahabe ‘pri večerji. Na skalah nad pipalom jih je dober ducat. Zvezni mi pove, da so sezonske delavke, ki so prišle iz neke gorske vasi pomagat plet riževa polja. In plačilo? Ga pravzaprav ni, le ko bo dela v njihovi vasi preveč, bodo prišli od tod na pomoč! Dava se zlobno smeji: »Ce vam nisem mogel dobiti kozla, vam lahko preskrbim ženske!«
Ko smo siti hrane, dekleta pa razgleda — o opazkah z obeh strani ni, da bi govoril — postavijo pridni še zadnji šotor. Zvezni mi toži, da ni bil menda še nikoli v življenju tako utrujen. Dobesedno pade v kot šotora in zaspi.
TONE WRABER
Piše:
ZORAN JERIN
V treh šotorih nas spi devetnajst, tri Šerpe pa spijo na kupu tovora pod plahto. Kako naporen dan je bil danes!
20. septembra
Dežuje sicer ne, pripravlja pa se k dežju. Spet riževa polja, blato, voda in garanje. To sploh ni več zanimivo. Cicko: »Ko bi nas videli prijatelji v Ljubljani, bi uživali!« Vsi kašljamo in se usekuje-mo. Koža na naših nogah je že neprijetno mehka od večne vlage. 2e sedmi dan je danes, kar hodimo v premočeni obleki.
Za uvod že v samem začetku zgrešimo pot. Riževo polje je pač podobno riževemu polju. Cez uro spet dežuje, pri počitku si skoraj že obredno obiramo z nog pijavke, ki jih nihče več ne šteje. V grozdih čakajo v mokri travi na zavaljene sabahe. Uničuješ jih na razne načine. Na primer s cigareto ali pa jih posuješ s soljo. Ce poskusiš kakšno pohoditi, ko si jo odtrgal, se ti najbrž smeji, ker je trpežna kot guma. Potem je še preventiva, ki ni najlepša, je pa zelo učinkovita: da pustiš najprej nosače kot vabo za pijavke, ti pa hodiš za njimi. Ali pa rečeš Alešu: »Izvoli naprej, ker si vodja ekspedicije!«
Cez tri blatne usade zle-zemo in eden med njimi je še živ in polzi petsto metrov globoko. Monsun še vedno odnaša svoj davek. Na drugi strani je pol zajetnega hriba zajezilo Marsiandi, da že nekaj časa potihem in na glas upamo, kako bomo prebredli reko in nadaljevali pot po oni strani, kjer je veliko boljša. Vsaj šerpa Ang Tomba, ki govori zelo lepo angleško, mi je včeraj tako zagotavljal. Hodil je že po njej s Švicarji. Poti po tej strani pa v naši druščini nihče ne pozna, saj se venomer izgubljamo.
O
POČAKAJTE
DO JUTRI!
Z NAKUPOM POHIŠTVA
V novi prodajalni pohiitva, ki Jo odpira ŠIPAD na Celovški cesti 87 v Ljubljani, boste dobro in ugodno kwv. • posojilo do 10.000 dinarjev • brez pologa • rok vplačila 24 mesecev • brezplačna dostava
r*
ŠIPAD
L-
razpisuje prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
POGOJI so:	srednja
strokovna izobrazba ali strokovna Sola trgovske smeri s nekaj prakse v skladiščni službi. Kandidat mora biti fizično in psihično zdrav z odsluženim vojaškim rokom. Nastop službe mogoč takoj.
Prijave sprejemajo do zasedbe delovnega mesta.
9705
p S	9 Štedilniki
ra sva m ss /— • .	a	kombinirani plin	— trdo	gorivo
* ™ ff-	3	z 1 ali 2 pečmi
po cenikuMBJOO	lir —	6M99 Br
g Grelci
na plinsko olje 10.000 kalorij, >000 in 7000 kalorij po oeniku 27.000 lir — popust
}50 odst. — 13.500 Ur 0 in vse druge gospodinjske naprave po zelo j s an	ugodnih cenah.
i -	^ Avtoradio vseh vrst in vseh firm
0 Modeli za vse zahteve — velika razstava
IGNIS — N AON IS — INDESIT — ZOPPAS — CANDT — TELEFUNKEN — REX — GRLNDIG — PHILCO
SINTETIČNE PREPROGE ZLOŽLJIVA VRATA Merakloo. LaacrU, Napioa m is plastike — pralne, neobčutljive
V Gorici - (Italija)
Rl AVEZ RADIO
Via Crispi 17
ZahodnonemSU biro išče takoj:
1. dipl. gradbenega inženirja za statiko
2. tehničnega risarja za gradbeno stroko
V poštev pridejo samo moški, Id svojo stroko dobro obvladajo. Na željo kandidatov so pripravljena udobna stanovanja, za samce ali pa za družino. Delo je stalno za daljšo dobo (10 let). Znanje vsaj delno nemščine je zaželeno. Ponudbe prosimo pošljite čimprej na naslov: Ingenieurburo Keppeler 8858 Neuburg a. d. Donau, Deutschland.
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
Upravni odbor Tovarne čevljev
»JELEN« TOLMIN
razpisuje naslednji delovni mesti:
obratovnega knjigovodja materialnega knjigovodje
POGOJI:
za obratovnega knjigovodjo se zahteva srednja ekonomska Sola z enoletno prakso za materialnega knjigovodjo se zahteva srednja ekonomska šola s 6-mesečno prakso.
Pismene ponudbe sprejema UO podjetja do vključno 15. 11. 1969.
Ponudbi je treba priložiti dokazilo o dokončani šoli in kratek opis dosedanjih zaposlitev.	9758
ŠE ENO VELIKO PRIZNANJE .5»'
ZA „TEKSTILINDUS“ KRANJ —y
Na letošnjem sejmu »Moda u svetu« v Beogradu je mednarodna strokovna komisija za ocenjevanje izdelkov za skupino »Tkanine« podelila diplomo za najboljši izdelek na sejmu, ki jo je prejelo naše podjetje za art. Sijaj. - To je bilo hkrati tudi edino in največje priznanje med letošnjimi razstavljalci bombažne tekstilne industrije na beograjskem sejmu »Moda u svetu« - »Tekstilindus« Kranj razstavlja svoje izdelke v dvorani L
Razpisna komisija
TECHNACOMMERCE
Ljubljana, Kersnikova 7
razpisuje
naslednje prosto delovno mesto:
finančnega knjigovodje
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
ekonomska srednja šola in najmanj 3 lata prakse na podobnih delovnih mestih.
Nastop službe je mogoč takoj. Poskusni rok 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju napisnih pogojev pošljite na gornji naslov.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9741
OD 12.500 UR DALJE
SNAŽNOST IN VARNOST
f or rsevosne
Razpisna komisija
ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V MARIBORU
KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC
KADROVSKI CENTER razpisuje
skladno z določili 269, 271, 272. in 273. člena Statuta in čl. 12. pravilnika o delovnih razmerjih podjetja prosto vodilno delovno mesto
»SLOVENIJA SADJE«
etrport—import
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 10/IV razglaša prosta delovna mesta za:
STROJNEGA KNJIGOVODJO
2 delovni mesti POGOJ:
ESS, znanje strojepisja, 1 leto prakse ali ne-popolna srednja šola, tečaj za strojno knjiženje in 3 leta prakse.
STROJEPISKO
POGOJ:
2-letna administrativna šola, 1 leto prakse
Za vsa mesta je predvideno poskusno delo.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Obrazložene pismene ponudbe predložite upravi podjetja Ljubljana, Miklošičeva 10-IV.	9735
GOSPODARSKA ORGANIZACIJA V ZAGREBU
razpisuje prosto delovno mesto
BIBLIOTEKARJA
POGOJ:
diploma visoke šole humanistične smeri in znanje dveh tujih jezikov (aktivno znanje nemščine je obvezno).
Pismene prijave z lzkazilom o zahtevani izobrazbi in z življenjepisom je treba poslati do 10. novembra 1969 na naslov: Studijska knjižnica v Mariboru, Prešernova ulica 1.
Kandidate bodo obvestili o izidu razpisa do 30. novembra 1969.	9737
z gorilnikom na kurilno olje. kompletnim s rezervoarjem ter potrebščinami. ki ga lahko vgradite v štedilnike in peči.
proda V SREDIŠČU MESTA lastno
DIREKTORJA
razvojnega centra
Poleg z zakonom določenih pogojev se zahtevajo še naslednje splošne in posebne za-hteve:
SPLOSNE ZAHTEVE:
za delovno mesto se zahteva najmanj 8 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v ustrezni stroki, izkazane organizacijske sposobnosti in uspešnosti na dosedanjih delovnih mestih.
POSEBNE ZAHTEVE:
Za delovno mesto se zahteva visoka strokovna iz-obrazba agronomske ali ekonomske smeri. Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila, da iz-poinjujejo zahteve in opis dosedanjih zaposlitev z navedbo poslov, ki so jih opravljali.
Pismene prijave z dokazili pošljite kadrovskemu centru podjetja najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
S PISARNIŠKIMI PROSTORI IN GARAŽAMI
ter neposrednim dostopom z glavne prometne ceste sever—jug ter
ULIČNIM GRADBIŠČEM
na katerem je z urbanističnim planom odobrena gradnja štirinadstropnega poslopja (poslovnega).
Na obratnem poslopju je po statističnem proračunu možna graditev enega nadstropja.
Objekt ima zemljiščno površino 2330 kv. m, uporabna površina poslopja znaša približno 1200 kv. m, grajen pa je iz armiranega betona. Pošljite ponudbe pod »Poslopje« v oglasni oddelek »Deia«.	9732
Komisija za delovna razmerja pri
GOSPODARSKI ZBORNIC SR SLOVENIJE
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto:
SAMOSTOJNEGA SODELAVCA
za zunanjetrgovinski sistem - tajnik odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino
POGOJ:
visoka izobrazba, 8 let ustrezne prakse, od tega 5 let v zunanjetrgovinski dejavnosti, znanje vsaj enega svetovnega jezika, poskusno delo do 3 mesecev.
Komisija za razpis delovnih mest pri
VIŠJI UPRAVNI ŠOLI
V LJUBLJANI, TITOVA 102
razpisuje
redna delovna mesta za:
1. profesorja,ali predavatelja višje šole
za skupino predmetov:
Organizacija pisarniškega poslovanja v javni in poslovni upravi Uradno dopisovanje Poslovna korespondenca Dokumentacija in informacije
2. profesorja ali predavatelja višje šole	f
za predmete Civilnega prava
3. asistenta ali stalnega sodelavca
za upravne predmete POGOJI:
pod 1: pravna ali ekonomska fakulteta, najmanj 5 let itczr. prakse; prednost imajo kandidati s pedagoškimi izkušnjami
pod 2: pravna fakulteta in najmanj 5 let uztresne prakse; prednost imajo kandidati z doktoratom ln s pedagoškimi izkušnjami
pod 3e pravna fakulteta; prednost imajo kandidati z upravno prakso.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Bok prijava: 30 dni po objavi razpisa, roma do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj pošljejo Kolkovano prošnjo s dokazih o ustrezni Izobrazbi Jn dosedanji aeposlitvl na naslov Vitja upravna šota Ljubljane, Tttcm 108, zazidana ko-
»HERMES«
zastopstvo inozemskih tvrdk
LJUBLJANA, MESTNI TRG 25
2elimo zaposliti:
KORESPONDENTA-KO
za nemški jezik, z visoko ali. srednjo šolsko izobrazbo, zaželena praksa na teh delih,
KNJIGOVODJO MATERIALNE KARTOTEKE
z ekonomska ah drugo srednjo Solo, zaželeno
objavlja
a) za nedoločen čas prosto ^plovno mesto:
SAMOSTOJNEGA SODELAVCA
v ekonomsko-finanEni službi
POGOJ:
visoka izobrazba ekonomsko-analitske smeri, > let ustrezne prakse, poskusno delo do 3
b) za določen čas do 15.3.1970 prosto delov-
ADMINISTRATORJA za vodanja-avidanca VGZ in knjižnica
Pogoj:
srednja izobrazba, delno manje strojepisja,
naravni oranžni sok
brez dodatka*slad ko
OsebrU dohodki po pravilniku.
Razpis pod I. in objava pod n. b veljata 15 dni, objava pod II. a pa do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj predložijo svoje ponudbe z dokazili in podrobnim opisom dosedanjega dela tajništvu Gospodarske Zbornice SRS, Ljubljana, Titova 19.
9734
ovarna .jrastliriških speciali
/
8. stran ★ D£U>
OBJAVE — OBVESTILA
NEDELJA, 2. novembra 1969
Gledališče
Nedelja, L novembra: saprto!
Ponedeljek, 8. noeambra. ob 19.30 — Jeaa Graudoua: AMFITRION 98. komedija. Abonma red S in Izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Torek. 4. novembra, ob 1990 — Michel de Gelderode:	RDEČA
MAGUA (farsa). Abonma red TJ In izven. Vstopnice tudi v prodaji.
MALA DRAMA SNG (vhod is Itriflu ulice)
Torek. 4. novembra, ob 90. uri — Dušan Jovanovič: ZNAMKE. NAKAR SE EMILIJA...» Izven abonmaja. Vstopnice v prodaji pri blagajni v Drami, liladini do 18. let neprimerno.
OPERA IN BALET SNG
Nedelja. 2. novembra in ponedeljek, 3. novembra: zaprto!
Torek.
dUe NeOn Stana KU. Avtor Je s
GUEDALJACN
Nedelj«. 3. novembra. ob 1«. url — Haenr—Rintar: Mlld ANO-KA. ljudeke igr«. Popoldan*« predstava. Izren.
Ob 19 JO — Finigar—Frantar: DEKLA ANČKA. Ijudeka l«ra. Vetena predetava. Izven. Be* aenradje telefon 111 M.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Torek. 4. novembra, ob 19.10 — K. Anderson: VES. DA TE NE SLIŠIM, CE TECE VODA. komedija. Abonma Tortic in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Sreda. 5. novembra, ob 19.30 — N Simon: BOSA V PANKU. — -	in
ho ši minh-pisi, pisma,govori
decembra pri Cankarjevi založbi!
RTV Ljubljana
SPORED ZA NEDELJO 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes or * 'v* Poročila. 6 30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. —
7.00 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 790 Za kmetijske proizvajale* 7 50 Informativna od a ja. —
8.00 Poročila. 8.05 Umetniška pripoved. 8.50 Skladbe za mladino.
9.00 Poročila. 9.05 Koncerti iz naših krajev. 10.00 Poročila. 10.05 Se pomnite, tovariši. 10.25 Pesmi bor. be m dela. 10.40 Pet minut za EP. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila. 1150—12.00 Pogovor s poslušalci. 12.00—12.10 Poročila. 13.00 Poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov.
14.00 Poročila. 14.05 Vedri zvoki s orkestrom Antony Wood. 14.30—
16.30 Nedeljsko športno popoldne — vmes ob 15.00 Poročila. 1650 Humoreska tega tedna. 16.43 Z ansamblom Mojmira Sepeta. 1655 Pet minut za EP. 17.00 Poročila. 17.05 Nedeljski operni koncert. —
17.30 Radijska igra. 18.45 Leo Wei-
ner. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razgled, niče. 1950 Radijski dnevnik. 90.00 »V nedeljo zvečer«. 22.00 Poročila. 22.15 Zaplešite z nami. 22.45 Radi ste jih poslušali. 23.00 Poro. čila. 23.05 Literarni nokturno. — 23.15 Jazz za vse. 24.00 Poročila m konec oddaje.
TELEVIZIJA 955 PO DOMAČE Z BENEŠKIMI FANTI (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Zagreb)
10.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Ljubljana)
1050 TRAPOLLO HH 33 - H. del (Ljubljana)
11 JO GOVORICA ŽIVALI — sovjetski film (Ljubljana)
12.35 TV KAŽIPOT do 1255 — (Ljubljana)
14.45 do 16.00 Filmska reportaža z dveh košarkarskih tekem — BEOGRAD :	ŽELEZNIČAR in PARTIZAN : JUGOPLA-STTKA (Beograd)
16.00 SAHOVSKE KOMBINACIJE • Beograd)
16.30 KOŠARKA LOKOMOTIVA : OLIMPIJA — prenos — (Zagreb)
17.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
17.15 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA — (Zagreb)
18.15 DR — jugoslovanski film — (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
30.00 TV DNEVNIK (Beograd) 30.30 VUAVAJA (Ljubljana)
30.35 MUZIKANTI — humoristična
oddaia (Beocrad)
21.20 VIDEOFON: Balet (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.05 TV DNEVNIK (Beograd)
Dragi spored:
2U.OO TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV
Drage oddate:
8.30 ALBANSKI TV PREGLED — (Beograd)
9.25 POROČILA (Skopje)
950 NARODNA GLASBA (Skopje) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb — Beograd)
10.50 RASTIMO (Beograd)
1155 SERIJSKI FILM (Zagreb)
12.00 POTOPISNI FILM (Zagreb) ZAKONSKA POSVETOVALNICA (Beograd)
17.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb — Beograd)
18.00 DOKUMENTARNI FILM — (Zagreb)
18.15 CELOVEČERNI FILM — (Beograd)
19.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb — Beograd)
22.05 ENCIKLOPEDIJA (Zagreb) 22.35 VČERAJ, DANES, JUTRI -(Zagreb)
URARNA IN ZLATARNA LAURENTI
(Hana Goldoni)
TRST Larga Santorin 4
Ure najboljših Švicarskih znamk Longines Darvil Levrette Ven us A ret ta
Velika izbira zlatnine zlato 18* karatno 750 %,
33-karatno zlato za zobe
Poseben popust!
Obvestila
ZOPER SLADKORNO BOLEZEN — protin in tolMavost (bolezensko obolenje) pomaga rogaški DO. NAT vrelec. Dobite ga v Ljub. ljani pet »Prehrani« in »Mercatorju«.	1208.0
Kino
SPORED ZA NEDELJO
FILMSKO GLEDALIACE KRI2ANKE:
ob 18. m 20. uri amer. barv. film CAT BALLOU. Rezija Elliot SiL verstein. Igrajo: Jane Fonda. Lee Marvin. Nat King Cole.
Satira na westeme ob sodelovanju slovitega pevca Nat King Cola in ob nastopu šarmantne Jane Fonda	.
Prodaja vstopnic uro pred predstavo.
KINO UNION:
amer. barv. ljub. drama UGANI. KDO PRIDE NA VEČERJO Režija S:anley Kramer. Igrajo — Kathenne Hepburn. Sidne/ Fo-itier. Spencer Tracy. F N 43. Predstave ob 15.. 17.. 19. m 21. uri.
Oo 10. uri matineja amer. barv. krim. NAJVECJI ROP STOLETJA.
KINO KOMUNA:
amer. barv. tlim ROS EM AR Y-JIN OTROK. Režija Roman Polanski. Igrajo: Mia Farrow. John Cassevetes. Rut h Gordon. Predstave ob 16 . 18 30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma cene zn.
KINO SLOGA: jug. barv. VV film TRI URE ZA LJUBEZEN. Režija Fadil Hadžič. Igrajo: Stanislava Pešič. Dragan Nikolič. Tatjana Bel jakov a. FN 42. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
ker. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Samo še danes!
KINO VEVČE:
ob 17. in 19. uri amer. barvni westem DVOBOJ PRI DIABLU. Režija Ra’ph Nelson. Igrajo: James Garoer. Sidney Poitier. Bibi Andersson.
KINO ZALOG: ob 19. uri amer. barv. CS mu-sical MY FAIR LADY. Režija George Cukor. Igrajo:	Audrey
Hepburn. Rex Harrison. Stanley Hollway. Zaradi dolžine filma so cene vstopnic zvišane!
KINO ZADOBROVA: ob 18. uri nemJtal. barv. CS pust. film SKRIVNOST TREH D2UNK Igrata St evra rt Gran-ger in Rossana Schiaffino. Zadnjikrat!
KINO GLNCLJE: amer. barv. CS film VELIKI BEG. ob 16. in 19. uri.
KINO SVOBODA — ŠENTVID: amer. barv. CS t-.lm SAN FER. NANDO. ob 15.. 17. in 19. uri.
KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barv. drama MADAM X. ob 16. uri.
KINO DRAVLJE: špan.-ital. barv. film MAŠČEVALEC BREZ STRAHU, ob 16.. 18. in 20. uri.
KINO VRHNIKA:
franc. barv. film MOŠKI IN ZENSKA, ob 15. uri.
Amer. barv. \vestem ZGODBA O JASSIE JAMESU, ob 17. uri. Franc. barv. W krim. film — BLEDOLIČNI UBIJALEC, ob 20. uri.
KINO SVOBODA — CRNUCK: amer. barv. film NA SVIDENJE DEKLICA, ob 17. in 19. uri.
KINO CENTER — KRANJ:
amer. barv. westem PREPLAH V FIRECREEKU, ob 15., 17. in 19. uri.
Prem. angl. barv. VV krim. filma NIHČE NE BO POBEGNIL, ob 21. uri.
KINO STOR2IC — KRANJ: amer. film. kom. POLJUBI ME. NORČEK, ob 14. in 18. uri. Amer. barv. CS vojna kom. TAJNA VOJNA HARRYJA FRIGGA, ob 16. uri.
Franc. barv. CS drama MANON 70. ob 90. uri.
KINO TR2IC:
Špan. barv. melodrama NJENA ZADNJA PESEM, ob 15.. 17. in 19. uri.
KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. VV film SODOMA IN GOMORA, ob 17. in 19.30. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA. ob 18. in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA: amer. film IZPOVEDUJEM SE. KINO DOVJE: špan..ital. barv. film JOE IZ NEVADE.
KINO KR. GORA: angl. barv. CS film GLEDALIŠČE SMRTI.
KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. CS film SINGERJI. ob 15.. 17. in 19. uri.
Nem. barv. film POSLEDNJI MOHIKANEC, ob 10. uri.
KINO ČRNOMELJ: amer. barv. film — NEVADA SMIDT. ob 17. in 20. uri.
teZil*
te
%
Pote
V počastitev spomina umrlih so darovali:
Namesto cvetja na grob pok. ing. Francu Bajžlju, Vogelnikovi iz Ljubljane, Prešernova 17, 100.— din; Majda in Miha Cerar. Ljubljana. Wolfova 3. v spomin na pok. ing. Janeza Baloha. 100.— din; Radio— Televizija. Ljubljana, namesto venca na grob pok. očetu uslužbenke Vatovec Neve. 300.— din; Turistično prom. podj. »Creina«, Kranj, namesto venca na grob pok. Antonu Igliču, usluž. podj. »SAP« Ljubljana. 150.— din: V počastitev spomina pok. Vide Krajšek, stanovalci Doma upokojencev Tabor. Ljubljana. 144.— din; Sind. podr. Kmetijskega zavoda in ve-terinaske postaje. Celje, namesto venca na grob pok. prof. F. Stip-lovšek, 100.— din; Urbanistični za. vod — Projektivni atelje. Ljubljana, namesto venca na grob pok. ing. Marku Šlajmerju. 500.— din; Namesto venca na grob. pok. očetu Božene Ravnikar, dr., sodelavci oddelka za statistiko pri Republiškem zavodu za zdravstveno varstvo, Ljubljana, 150,— din.
INO VIC:	.	  1
amer. barv. VV pust. film NEVARNE STEZE. Režija Howard Havrks. Igrajo — James Caan. I Charlene Holt. Gail Hire. Predstave ob 16.. 18.15 in 20.30.
INO SISKA:
amer. barv. CS vohunski film F. KOT FLINT. Režija Gordon Douglas. Igrajo: James Cobum. Lee J. Cobb. Jane Hale. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Brez tednika.
INO SAVA:
angl. barv. CS pust. film FER-RYBOAT V HONGKONG. Režija Lewis Gilbert. Igrajo: Orson Welles. Curd Jlirgens. FN 41. Predstavi ob 17. in 19. uri. Prodaja vstopnic v vseh kine-natorrafah od 14. nre dalje. ** aatinrjo In kino Sava aro pred •ričetkom. tISO TRIGLAV: zaradi dolžine filma sta predstavi samo ob 16. in 19. uri — ameriški barv. panavision film M OZ. KI NI ZNAL LJUBITI — (The Carpetbaggers». Režita Edvard Dmytrik. Igrajo:	George
Pepperd. Allan Ladd. Carrol Ba-
KINO BEVKE:
franc. barv. film MOŠKI IN 2ENSKA. ob 20. uri.
KINO DOMŽALE: amer. barv. CS film DVANAJST 2TGOSANIH. ob 15.. 1730 in 20 uri.
■UNO RADOMLJE:
amer. barv film — SIMFONIJA HEROJEV. Ob 15., 17. in 19. uri.
KINO MENGEŠ: meh. barv. W film 48 UR DO SMRTI, ob 16. in 19. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amdr. CS film TANKA RDEČA ČRTA. Gostovanje v Prevojah, ob 19. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: amer. barv. film. kom. TVOJI OTROCI. MOJI OTROCI. NASI OTROCI, ob 15., 17. in 19. uri.
KINO RADOVLJICA: amer. barv. CS film KOMEDIJANTI. ob 15. in 20. uri.
Amer. barv. weatem — VELIKI MAC LINTOCK, Ob 17JO.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: franc. barv. CS film VELIKI PONAREJEVALEC, ob 15.. 17. in 20. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO:
Špan.-franc. CS film DAMA IZ BEIRUTHA, ob 17.30 in 19.30. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE:
franc, barv CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA, ob 15.30, 18, in 20. uri.
KINO
SVOBODA n — TRBOVLJE:
nem. krim. barv. CS film DR. FU MAN CU, ob 10.. 17. in 19. uri.
KINO VRANSKO: franc. barv. film ZGORAJ NEBO, SPODAJ BLATO, ob 17. uri.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: revija klasičnih kinotečnih mu-sicalov: ob 10, 15.45. 18 in 20.15 amer. barv. kinotečni film *— GIGI.
KINO UNION: ob 10. uri amer. barv. zabavni krim. film JAMES BOND 007 CASINO ROJAL, ob 13.30, 15.30 17.45 in 20. uri danski barv. ljubezenski film JAZ ZENSKA — II. del.
KINO PARTIZAN: ob 10, 13.30, 15.30, 17.45 in 20. uri amer. barv. komedija KLETEV ZVESTE 2ENE.
KINO UDARNIK:
Ob 10. 13.30. 15.30. 17.45 in 20. uri amer. zgodovinski film VIVA ZAPATA.
V ZVEZI a odlokom o obvezni aplošnl in sistematični deratizaciji na območju občine Ilirska Bi* strica obvešča zavod za zdravstveno varstvo Maribor, oddelek za dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije vse gospodarske organizacije, ustanove, zavode, hišne svete ter občane občine Ilirska Bistrica, da vrši v času od 3. novembra do 14, novembra 1969 sistematsko deratizacijo (uničevanje miši in pod gan) na področju občine Ilirska Bistrica.
Dratizirani bodo vsi stanovanjski, poslovni, gospodarski in drugi objekti ne glede na sektor lastništva. Upravljalce in lastnike objektov prosimo, da omogočijo strokovnemu osebju, ki izvaja deratizacijo, dostop v objekte, da polaga zastrupljene vabe in da omogočijo kontrolo nad potekom deratizacije.
Prebivalstvo opozarjamo, da se je dolžno ravnati po navodilih strokovnih delavcev, ki opravljajo delo.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR
O
CVETLIČARNA Slavica Zajec — Androtič, Ljubljana, Miklošičeva 34 (danes dežurstvo). Nudi vam sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se orl-poroča.	21435.0
m. SIMPOZIJ O MEHANIZACIJI IN AVTOMATIZACIJI OBDELAVE PODATKOV V ZAGREBI)
11. DO 12. NOVEMBRA 1989
Simpozij Je namenjen najnovejšim dosežkom jugoslovanske prakse s poudarkom na razvoj uporabe mehanografskih sredstev elektron, sklh računskih sistemov in drugih sredstev za obdelavo podatkov v svetu. Ianenjava izkušenj in spoznavanje javnosti z uspešnimi rešitvami bo prispevalo k intenzivnejšemu razglabljanju uvedenih novih sredstev in dovajanja v sklad novih zahtev praske v pogledu modernizacije in intenzifikacije ter razvoja sistema samoupravljanja.
Po predvidenem programu bo na III. simpoziju 37 referatov iz naslednjih področij:
D možnosti uporabe sodobnih sredstev za obdelavo podatkov v skladu z novim zakonom o knjigovodstvu delovnih organizacij
# prilagajanje metode revizije in finančne kontrole v pogojih uporabe sodobnih sredstev sa obdelavo podatkov
# uporaba novih znanstvenih metod in tehnika v praksi
D uvajanje avtomatizacije v Javni upravi
# uporaba avtomatske obdelave podatkov v proizvodnji in trgovinskih organizacijah
# uporaba mehanizacije v malih in srednjih podjetjih
# problem izobraževanja kadrov kot predpogoj uvajanja avto. m&tizacije v obdelavi podatkov in informacij
D problemi programiranja
Simpoeij bo deloval v plenarnem zasedanju v treh posebnih sekcijah.
Na simpoziju je predvidena po sebna obdelava problema proiek. tiranja informacijskih središč, standardizacije sistema šifer in proizvodnje domačih računskih sistemov.
Za udeležence je predviden tudi organiziran obhod nekaterih središč za obdelavo podatkov v Zagrebu.
Avtorji tem so znani znanstveni in strokovni delavci ter prak-
tiki s tega področja. Možnost, da si bodo udeleženci hkrati lahko ogledali posamezna sredstva sa mehanizacijo in avtomatizacijo pri njihovem praktičnem delu na Zagrebškem velesejmu, je praktična in važna za vse zanteresirane.
Simpozij bo v adaptirani dvorani zagrebškega velesejma. Stroški organizacije simpozija vključno z materialom, ki ga bodo vsake, mu prijavljenemu udeležencu pravočasno poslali, znašajo 400 din za udeleženca.
Materiali simpozija so tiskani in jih bodo takoj poslali po prejetih prijavah.
Prijave pošljite na naslov: Save* knjigovodja Jugoslavije, Beograd, Njegoševa 19.
Vplačila nakažite na žiro račun 608-8-877-4. Podrobna pojasnila in programe dobite po tel. 337-139 ali po pošti prek Zveze knjigovodij Jugoslavije.	9775-0
Uredništvo medicinskega glasnika vas obvešča, da bo v prihodnje časopis redno izhajal in da bo sprejemal dela za tiskanje. Hkrati vas vabi za predplačila. Letno predplačilo za zdravnike je 30 ND, za ustanove 60 ND.
Predplačila pošljite na naslov: Savez lekarskih društava Jugoslavije, štev. žiro računa 608-8-65-10, Beograd. Zeleni venac 1/1,• z oznako za »Medicinski glasnik«. O
Zavod za zdravstveno varstvo — Maribor, oddelek za dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije obvešča vse gospodarske organizacije, zavode, ustanove, hišne svete ter občane občine DOMŽALE, da bo na osnovi odloka o splošni obvezni in sistematični deratizaciji na področju skupščine občine Domžale vršil v času od 4. novembra do 15. novembra 1969 sistematsko deratizacijo (uničevanje miši in podgan) na območju občine Domžale v sledečih strnjenih naseljih: Domžale, Mengeš, Jarše, Količevo, Vir, Preserje, Radomlje. Homec, Črnelo in Ihan.
Na omenjenem območju bodo deratizirani vsi stanovanjski, poslovni, gospodarski in drugi objekti ne glede na sektor lastništva.
Upravljalce in lastnike objektov prosimo, da omogočijo strokovnemu osebju, ki izvaja deratizacijo, dostop v objekte, da polaga zastrupljene vabe in da omogočijo kontrolo nad potekom deratizacije.
Občane opozarjamo, da so dolžni ravnati se po navodilih strokovnih delavcev, ki izvajajo derati-zacilo.
Zavod za zdravstveno varstvo MARIBOR
ZAHVALA SKLADA ZA GRADNJO NOVEGA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V UUBUANI
Drugi prispevki za Sklad:
Zavod za pogozdovanje Krasa. Se-1.500.— din; Z2TP — Grad-
beno podjetje, Ljubljana, 1.000.— din; Kobler Anica, Ojsterčeva 3, Ljubljana. 100.— din; Planmsko društvo. Ruše, obveznice skopskega posojila v vrednosti 106.60 dinarjev; krajevna skupnosti. Spod. nja Idrija, obveznice skopskega posojila v vrednosti 626,50 din: Odvetniki dr. Vladimir Suklje in drugi, iz poravnave dveh strank, 200.— din.
Do 30. 10. 1969 so znašali prispevki občanov in delovnih skupnosti 8.431.677,20 din.
Za prispevke vsem darovalcem iskrena nvala!
Sklad za gradnjo novega onkološkega inštituta v Ljubljani ima žiro račun št. 301-740-351/1. Obveznice skopskega posojila in drugih posojil se lahko pošljejo po pošti na naslov: SKLAD ZA GRADNJO NOVEGA ONKOLOŠKEGA INSTITUTA, LJUBLJANA 5, FP. 17 VRAZOV TRG 2.
Onkološki inštitut
IHill!!lllllil!lll!liill!liillllllllill!liillllllillllllllllllllilllllllllllillllllliillllll!llillllllllilllllllllllllllllllllllll!lllllllillllilll]
KOMPAS OBVEŠČA - KOMPAS OBV IZJEMNA PRILOŽNOST
z avionom v Moskvo
od 5.11. do 9.11.1969
bivanje v hotelu A kategorije, ogledi mesta, obisk gledališča itd. — kompletna oskrba z odhodom is Beograda
samo 1.250.— din
PRIJAVE IN INFORMACIJE VSE POSLOVALNICE KOMPASA
REJCI PRAŠIČEV!
KoieksUibux
ODKUPUJE SVINJSKE KOZE OD
1: novembra 1969 po zvišani ceni Ndin 3,50 za kg
Oderite vsakega prašič* in oddajte kože najbližji zbiralnici.	9717
MOPED COLIBRI
proda »LESNINA«, Ljubljana
Ljubljana, Titova c. 51. Vozilo je nevozno. Telefonske informacije: 3131535.	9714
KOMPAS
LJUBLJANA
razpisuje ’ za dne 4. XI. 1969 ob 15. uri
javno licitacijo
naslednjih rabljenih osebnih avtomobilov v voznem stanju:
6 vozil
Volkswagen 130« EXPORT
letnik 1967 — julij
6 vozil
AUDI 72 — letnik 1967 — maj
Izklicna cena za VW je Ndin 16.00,00.
Izklicna cena za AUDI je Ndin 17.000,00.
Ogled vozil je 3. novembra 1969 med 15. in 17. uro v garažah KOMPASA — Ljubljana, Celovška 206.
9694
JAVNA ZAHVALA
Srčna hvala gospodu profesorju dr. Novaku za uspešno opravljeno operacijo.
Nadalje sem dolžna zahvalo sobnemu zdravniku g. primariju dr. Grunčiču in g. dr. Erjavcu za spodbudne besede.
Hvala za vso skrb in nego sestram: Metki, Anici, Tončki. Anici, Pavici. Mariji in strežnemu osebju »Ginekološke klinike« v Ljubljani, Zaloška 11.
Vsem še enkrat hvala pacientka iz sobe 32, M. Suhadolnik, Ljubljana.
2H277.Z
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 1». dt 7 ure, ob nedeljah ui praznikih ves dan, m to v nasled njih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana
Bežigrad: Kriičeva 10, telefon — 310-533
Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-063
Moste-Pol ie:	Prvomajska ulica 6.
telefon 314-527 Šiška-Šentvid Derčeva ulica 5 laa občinsko stavbo), telefon 55-644 in 55-221,
Vič-Rudnih Postojnska 24. tele fon 61-121 Grosuplje—Ivančna gorica: zač as no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon LM št 78-402 In 77 141
Služba stalne pripravljenosti je za območje Medvod in Velikib Lašč
Nočna nedeljska in prasnična de žurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku — Kldn čeva 1, II nadstropje, soba št 5 Ambulanta nudi prvo pomoč v nuj nth primerih, in to vsak dan od 19. ao 7 ure naslednjega dne, ob nedeljah m praznikih na ves dan
LJUBLJANA
Centralna lekarna.
KB
IJUEUANft
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA
LJUBLJANA
OBVEŠČA
cenjene stranke in poslovne prijatelje,
da se bo ekspozitura ŠIŠKA s 3. novembrom 1969 preselila v nove poslovne prostore
V LJUBLJANI, CELOVŠKA 89,
tel. 55-301
EKSPOZITURA OPRAVLJA NASLEDNJE POSLE:
zbira vse vrste hranilnih vlog občanov, odobrava potrošniške kredite občanov, opravlja menjalne posle, vodi dinarske in žiro račune občanov, opravlja dinarski plačilni promet za občane, zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno gradnjo
in daje kredite za te namene
Obiščite nove poslovne prostore ekspoziture ŠIŠKA in prepričajte se v solidnost storitev.
9754
OBROCASTA
SVETILKA
SVETLOBNE MOČI DO 200 W
IZREDNO PRIMERNA ZA OPREMO UČILNIC. PISARNIŠKIH PROSTOROV IN LOKALOV
NAPRODAJ V VSEH TRGOVINAH Z ELEKTRIČNIMI APARATI
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
mor/
STANDARD
POSLOVNO ZDRUŽENJE BEOGRAD -PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA, Poljanska 6/I
(tel. 313-003)
razširja svojo dejavnost notranje grosistične prodaje na območju Slovenije, Istre, Reke in Medžimurja, zaradi česar
vabi k sodelovanju
1. PRODAJNEGA REFERENTA
v terenskem zastopništvu za vzhodni del
PRODAJNEGA REFERENTA
v terenskem zastopništvu za zahodni dei
3. VAJENCA za elektro-servisno panogo
v Servisnem centru v Ljubljani
POGOJI:
ped 1. in 2.: srednja šolska ali strokovna izobrazba s petletno delovno prakso, obvladanje slovenskega in srbohrvatskega jezika in pasivnim znanjem vsaj enega svetovnega jezika: zaželene so osebe, ki imajo lasten telefon, avtomobil in ustrezno stalno bivališče na območju, kjer bodo opravljali svoje prodajne posle.
pod 3.: dokončana osemletka ter veselje do stroke.
Nastop službe pod 1. in 3. je zaželen takoj, pod 2. pa najkasneje do 1. 1. 1970.
Prejemki pod 1. in 2. so določeni z internim pravilnikom ter možnostmi nagrajevanja po ustvarjenem prometu; pod 3. pa so določeni z internim pravilnikom o nagrajevanju učencev v gospodarstvu.
Razpis velja do 10. 11. 1969 oziroma do zasedbe delovih mest.
9710
Za delo
pri ustanavljanju zunanjega konstrukcijskega biroja
iščemo
2 strojna inženirja 4 strojne tehnike-ce 4 strojne tehnike, risarje-ice
Delovna praksa zaželena, toda ni pogoj za sprejem. Navedite kratko izobrazbo (ne življenjepis).
Ponudbe pisand lastnoročno s sliko 4 x 6 in višino dohodka pošljite na Baj-raktarevič, Zagreb — Soc. Revolucije 7.	29296
HUHANie
GRADEC: Casa Piccola, Herrengasse 1, Jakominiplatz 14, Sudtirolerplatz 3, Briickenkopf Gasse 7
CELOVEC - KLAGENFURT: Bahnhofstrasse 23 BELJAK - VILLACH: Hauptplatz 3
zaDoji
aiazni
žagan les
furnir
ataiikSiiNi
tlBf«! |l
	hrast		p« neročiki.		Iz vezanih plošč - AOs.
H	18881» h» kome letve		transportne pele te		standardni /»Sl in e patentnimi IllVjnl
filament
ovojni
papir
kosovno
pohištvo
CEDE
epp
IZDAJA IN PISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO. LJUBLJANA, IOMS1CEVA 1 - TELEFONI »5»	SLUŽBA	f^BLJANA ŠUBIČEVA L	I	te,et°"
•“ »ROČNIKE 20-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311487 POSTNI PREDAL » - EKSPEDIT TELEFON	-	BRZWAVN1	NASIOV	DELO LJUBLJANA - 2IRO RA	|	urednika	20-646
STVA LJUBLJANA 501-1-167/2 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO	 =================_____==================^^
VSE ZA AVTO
Velika izbira avtomobilskih delov in najnovejiih
potrebičin
Avtomobilski deli Via del Toro S
Odprto tudi
ob ponedeljkih dopoldne
Avtomobilske potrobil ine Piassa Oberdan 4
Odprto tudi v sobotah popoldne
Zastopnik dobre znane
TRST
tovarne VEBER za nplinjače in napeljave tekotib plinov
Mali o
CAR.I20 vzamem v najem v bliži. ni remize — SiSka. Ponudbe na domu vsak dan od 15. ure dalje. Brane Jakopec. Ane Ziherlove 4. Ljubljana ali ponudbe v ogl. oddelek pod »NSU 1200«.
29103-3
ANGLIJA: dekle (AnJ*air) za pomoč v gospodinjstvu z dvema o'rokoma iščemo. Ugodna priložnost za učenje angleščine. Mrs. D. Lit tle. 63 Whitehart Lane. London S. W. 13. ln*£*resenle opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
IšCEMO mlado dekle za pomoč v gospodinjstvu pri 3-članski družini. ki živi v mali vili z vrtom v vilni četrti Coma (Italija). Vključena bi bila v norma.no družinsko življenje. Za nadaljnje informacije kličite prosimo tel. 3!'1-322 vsak dan razen sobote od 7. ure do 14JO.
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
IšC:E>H) gospodinjsko pomočnico, ki bi bila pripravljena zaposliti se v Italiji. Napoli. Znanje italijanščine ni nujno, zaposlita se lahko tudi dve prijateljici ali sesul. Informacije vsak dan od 14. do 16. ure po tel. 51-983. Ljubljana.
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
DRl'21N.\ z dvema otrokoma išče gospodinjsko pomočnico. Pogoji dobri. Stransiani. Trst. Via Filzi 21/1.
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
Z.% VARSTVO na domu dve »n pol leti stare punčke iščemo zanesljivo žensko. Plača po dogovoru. Sobote proste. Marija Mer-telj. Ljubljana. Zelena pot 23.
29153-1
Rlagazzini
FELICE
TRST
Via Carducci 41 fnasproti pokrite tržnice)
Kupite lahko po najugodnejših
HLAČK — JOPICE — PLASCE iz LODN.% — DEŽNE PLASCE za moške in ženske — BUNDE in VETRNE JOPICE vseh mi.
TAKOJ sprejmemo v službo kvalificirano kuharico. kuhinjsko pomočnico, natakarico in točajko. Ponudbe pod oznako »Gostilna Nace«.	29811-1
NAVIJALKA vešča navijanja trafo tuljav, dobi službo. Kličite tel. 22-555 od 14. do 15. ure.
29972.1
TAKOJ sprejmem v službo kvalificirano natakarico. Hrana in stanovanje preskrbljena. Gostilna »Januš«. Domžale.	29974-1
MLAD moški išče kakršnokoli za. poslztev. s*a!no ali honorarno. Ponudbe pod »Lahko takoj«^
DEKORATER — aranžer išče kakršnokoli zaposlitev z lastnim prevoznim sredstvom z dovoljenjem ABC kategorije. Ponudbe pod »Praksa«.	29993.2
PRODAM taunus 12 M. letnik 1959. karamboliran. stroj vozen, cena 3500 dinarjev. Ogled vsak dan od 6. ure zjutraj dalje v Obrtniški ulici pri Stanku Sublu v Domžalah.	29152-3
POCENI prodam avto lancia 1955 in kredenco. Črtomirova E 2. Stanovanje 36.	29219-3
ZASTAVO 750. letnik 1965. 60.000 km. prodam. Ogled 2. in 3. XI. od 14. do 16. ure. Oblak. Roška 21.	29219-3
PEUGEOT 494. prevoženih 50.000 km prodam. Vprašajte po telefonu 312-229.	29157-3
AVTO. alfa romeo. 1955 letnik, poceni prodam. Stanislav Globokar. PovŠetova 91.	29212-3
GARA20 vzamem v najem v Trnovem. Koleziji ali Murgljah. Ponudbe pod »10.000«.	29196-3
ZA TAUNUS 15 M — zadnji tip. prodam motor, menjalnik premo in druge dele. Ljubljana telefon 310-747 ali 21-972.	29199-3
7»RADI «elitve ugodno prodam fiat 850 special. prevoženih 10.000 km. Ponudbe na naslov: Stefanoski. Ljubljana. Celovška 357.	29993-3
GARA20 v Stefanovi ali Železnikar evi iščem za čez rimo. Ponudbe pod »750«.
291293
MINI cooper 1000 — MK II prodam. letnik september 1968. Ponudbe pod »19.000 km«.
29139-3
SPACKA, še novega, prodam. Ponudbe pod »November«. 29139-3 PRODAM motor mercedes-180 D generalno napravljen z menjal, nikom. Robert Gobec. Piran. Vilharjeva 4.	2419-3
PRODAM ford capri 1509 x L prevoženih 11.000 km. Tel. 315.058.
29919-3
UGODNO prodam motor in ostale pogonske sklope za škodo 1000 MB. s prevoženimi 12.000 km. Ponudbe pošljite pod »Skoda«.
ls»CEM dekle za varstvo otroka z izmenično službo. Nudim hrano ir. ssanoranje. Zglasile se: Er. tu!j. Stepanjska 9. Moste.
29170*1
SPKHMKM vajenko. KrojaStvo.
Korunova 10. Trnovo. 29113-1 (UlsroOlNJSKO pomočnico k mali družim z modernim gospodinjstvom sprejmem. Erjavec. Turnerjeva 21.	2911S-1
MJNO iSčemo gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družim. Nudimo kompletno oskrbo — plačo po dogovoru. Ponudbo po-»IJite na naslov Desan Bajec. Grosuplje. Levstikova 6 ali telefon 77-140 popoldne.
29117.1
GOSPODINJSKO pomočnico, lahko tudi mlajžo upokojenko, tičemo za sodObno opremljeno gospodinjstvo. Pogoji zelo ugodni, lastna soba. dobra hrana tn plača po dogovoru. Umek. Ljubljana. Prule 7. tel. 23020.
29142.1
PRODAM skrinjo dobro ohranjeno, staro 120 let Pogačnik. Sp. Gorje 122 pri Bledu	29229-4
PRODAM Um Visoko, lepo raMe. no dat uro arboreo. Bregant. Ul. Gote Delčeva 9.	2S22H-4
prodam radio pionir 17.000 Sa-ian. Perčeva 20. MosteXjubljana.
291 Sl-4
KAD macesnovo prodam. Informa.
cije po tel. 61-724	29234-4
DOPOLDANSKO pomoč, nekaj ur dnevno potrebuemo Zglasite se pri Umek. Ljubljana. Prule 7. tel. 23-020.	29111-1
POŠTENO Jensko za pomoč pri negi dojenčka ln stanovanja ISčem. Lahko upokojenim. Ponudbe pod »Ugodni pogoji«
FIAT 730 zaradi odhoda k vojakom nujno prodam. Motor nov. Branko Smodli, D. Logatec.
2S9C7-3
FIAT 730. I. 1962 prodam. Linhar.
tava 7. Ljubljana.	21SSS-3
FIAT 1309 — 1963 ohranjen, poceni prodam. Interesenti naj se : o pod oznako »Avtookazi ta«.
PRODAM PEUGEOT 494. prevoženih 30 000 km. Informacije na tel. 312-229.	—4
UGODNO prodam pomivalno mizo. Cedilnik na trdo gorivo Goran, hladilnik HIMO. Ogled popoldne. Čampa. Koroika 26.	29222-4
PRODAM skorai nov globok otroški voziček. Mestni trg 7. naravnost.	29165.4
POCENI prodam posteljne zgornje žimnice te iz čiste avstralske volne Mlakar. Na Jami 4.	29227-4
PRODAMO 3’edilnlk mamke »To. bi« in litočeiemo peč na trdo gorivo dobro ohranjeno. Franc Gračner. Ljubljana-Slika. AleSev-čeva 44 a.	29231.4
PRODAM nov boschov pomivalni stroj. Tel.: 24-924.	29239-4
KAVč čist in dobro ohranjen in 2 električna radiatorja (6 reber in 12 reber) rabljena prodam. Franc Vovk. Gerbičeva 19
ITALIJANSKI otroiki voziček — globok, mamke »baby corsi. temno modra, ugodno prodam. Milavec, Komenskega 5/U. tel. 316-210.	29123-4
POCENI prodam globok in Šport, ni otročki voziček, divan in pletilni stroj znamke »Simak«. Klavs. Runkova 16.	29133-4
POCENI prodam dve postelji s pe. resnicami tat žimnicami (prava žima) ter nekaj rabljenega pohištva. Umek. Ljubljana. Prule 7. tel. 23-020.	29143.4
STRUŽNICO s največjim razponom do 1300 mm in amerikan. ako glavo premera 500 mm ugodno prodam. Konrad Henschel-servis. Gradec. Aspemgasse 16. Avstrija.	1009.4
PRODAM lokomobllo. polnojarme-nik. dvojni obrObnik. jarmenik za kratek les; tudi zamenjam za rezan les. Gdhler — 6431 MCngs-hausen. Nemčija.
MALO rabljen hladilnik prodam. Lepodvorska 14. Ljubljana.
29926-4
STILNO SPALNICO Luis XVI.. aelo ohranjeno, ima 14 delov ter originalni lestenec s stenskimi kraki, izdelana na Dunatu od Bothe in Ehrmanna. ročno delo — prodam. J. Sobota. Zagreb. Makančeva 22/1, telefon 414.793.
2M67-4
PEC na olje »Emo«, kuhinjsko omaro poceni prodam. Renčelj. Unhartova 92. Ljubljana.
29029.4
PRODAM Jabolka raznih sort 0.60 0.90 din /kg. pristni med in žganje. Milaič, Zg. Pirniče 12. Med. vode.	29919-4
NOA’ pralni stroj gorenje prodam. Ponudbe pod »Velik popust ga. rancija«.	29014-4
PO UGODNI ceni prodam rablje, no kuhinjsko pohištvo. Ogled mogoč vsak dan. na naslovu: Za gradom 1. pritličje. Ljubljana.
29039.4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, rumene barve, prodam. Munda. Po. Ijanska 15/9 (rdeča hiia).
ggggi«
PRODAM plinsko peč Colget na električni vžig in Štedilnik Tobi levi. Ogled dnevno od 17. do 19. ure. Bullinger. Ljubljana, Čelov. &ka 56 I.	29079-4
PRODAM RADIATORJE 600/6 čl. 95. 900/4 čl. S in električni betonski meialnik IGO 50 1. Tel. Stev. 311.661.	29060-4
PRODAM večjo količino obranih sortnih jabolk od 0.70 do 1 Ndin. Vrhovnik pri Slanovcu. Tun tiče 32. Kamnik.	9711-4
JABOLKA za ozimnico prodam ort. znane zimske sorte, cena 60 Sdin za kg. Jurij Stanovnik. Log 9. Skoda Loka. Poljanska dolina pri zadrugi levo.	9750-4
SAMSKO spalnico orehov furnir odlično ohranjeno vzmetnica žima prodam. Malenšek. Rožna dolina cesta TV./31.	29931.4
POCENI prodam tiskarski pozlatil-ni stroj in upogibovalni nožni stroi. Infor. 318.238.	29036-4
PROOAM magnetofon grtmdig TK 145 de luže • avtomatiki 2 traka s kasetami, mikrofon, žica za direktno snemanje, dodatni ojačevalec s shižalko. Stanko Prelog. Jelovikova 19	29606-4
PONT kolo novo poceni prodam. Trg MDB 9 prit. levo ali telefon 234)02.	29005.4
PRODAM lesen čoln 6.30 m dolžine in 2.20 m Širine z vgrajenim motorjem original Volvo penta 93 PS. 32 milj/h. Ponudbe ood »Kllnker«	29001-6
PERZIJSKO preprogo »kashavr« izredno lep vzorec prodam. Vidmar. tel. 315-910.	29999-4
UGODNO orodam dunajski klaviT dobro ohranjen. Senčar. Bohinj-čeva 5. ob Celoviki c. Drnci ie, tel. 51.219.	299634
PRODAM kompletno zakonsko spalnico z žimnatimi vložki, dobro ohranjeno. Senčar. Bohiniče. va 5. ob Celoviki c. Dravlie. tel. 51-219.	29964.4
PO UGODNI ceni prodam tračno žago manlie Izvedbe ploiča z nagibom. Jože Zunič. Šmartno ob Savi 40. Liubllana.	29956.4
BEL KOŽUŠČEK za pet let poceni prodam. Vidic, Gregorčičeva 23.
SPREJMKAI avto-kleparskega sa. mostojnrga pomočnika v stalno službo. Senčar. Tomačevska 7 a, Ljubljana.	299331
IŠČFMO gospo za varstvo dveh otrok na domu. izmenično 6 ur dnevno. Cepin. Hubadova 20
29927-1
DVA VAJENCA za kleparsko stroko sprejmem takoj. Huiko. Obrije 17. Ljubljana.
29014-1
RENAULT 16 od 1967 dalje kupim. Jože Omski. Sentlenart 2. Brežice	29235-3
PRODAM radiatorje rabljene in brezhibne visoke 600 do 1100 ram. Ljubljana-Dravlje, Sojerjeva 59.	29066-4
PROOAM peč Gorenje skoraj nove) 2 ploSči trdo in mehko kurivo. Černivec. Komenskega 16/1.
29299-4
NAJBOLJŠEMU ponudniku pro. dam 2 kolovrata iz 19. stoletja z vsem priborom. Kobula, Stojno selo 95. Rogatec.	291934
POCENI prodam kompletno kopalnico in električni Štedilnik. Soban. PieterSnlkova 10.
_________________________ 291734
V SOBOTO. 9. 11.. lahko kupite na bežigrajskem trgu kvalitetna Štajerska jabolka za ozimnico.
29173-4
PRODAM kvalitetna zimska jabolka in zimske hrutke. Zmerna cena. Dr. Kavčič. Partizanska 1 — Bled.	9739.4
PRODAM kombiniran otroški športni voziček (za v avto) in dva fikusa od 25 do 3 m. Špenko. Oražnova 10.	29994-4
DVOJNI divan inozemska šlarafi ja. dobro ohranjen prodam. Pojasnila telefon 3224)17.
29194-4
PRODAM novi kompresor za avtoličarje in hladilnika za fiat 124 in za fiat 1300,— do 1500. Sen. čar. Tomačevska 7 a. Ljubi lana.
29996.1
KLOBUČEVINO (file). 90 m. 3 mm debelo, prodam no zelo nizki ceni. — Škofja Loka. Novi svet 5.
29922-4
MED pristni domači prodam: cvetlični, planinski po 9 din. žajbljev 9 din za kg. Vukosav. Kajuhova 4.	29911-4
PRODAM zdravilo »zellaforte nlus«, ki Je enakovredno »gerovtmtu« Tbl. 24-995.	29719-4
PRODAM stružnico TS. 3 x 1500 delovne dolžine, generalno preurejeno. Vorašaite: Stopfer. Zagreb. Zajčeva 27 dv. I. telefon št. 645-310.	26996-4
KUPIM šivalni stroi »cilncak« Ponudbe pod »Do 1200«.
KUPIM 5 m’ plohov in desk T. kla. ae. Ponudbe pod »Smreka«.
29964-5
KUPIM manjši betonski mešalnik. Soc. Gallusovo nabrežje 17/111. Ljubljana.	29977-5
KUPIM knjigo »Ekonomika« Sa-muellson. Ponudbe na naslov: Izidor Vadnjal. Ljubljana. Vi. pevska 29 a.	9724-5
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Celiu za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Pomlad«.	29135-6
AVTOMOBILISTI
Pri Z A N C H I - Autofomiture je velika izbira:
SNE2NIH VERIG WEISSENFELS (patentirane)
SNEŽNIH VERIG P. M. z elastičnim obročem POKRIVAL za radiatorje za vse avtomobile PRIKLJUČKOV ZOPER ZAMEGLITEV STEKEL na zadnjem okencu SREDSTEV »PINGUINOst zoper zmrzovanje NOSILCEV SMUČI (standardnih)
ZAŠČITNIH SREDSTEV zoper rjavenje ANTIFRIZ
SPECIALNIH IMPREGNIRANIH KRP in PAST v tubah za steklo zoper zameglitev.
TRST
VIA DEL CORONEO 4
IKl« ? najem enosobno stanovanje ali garsonjero. Nudim na. grado in dobro plačam najemnino. Ponudbe pod »Bežigrad«.
39171-8
V STANOVANJE sprejmem eno kuharico sa gospodinjo za vse kar Je potrebno, po dogovoru takoj. Franc Peterka, Bežigrad. Svetosavska 24.	29188-8
ZAMENJAM trisobno komfortno stanovanje na Mirju s telefonom in možnim odkupom garaže za komfortno eno in pol sobno stanovanje v Centru. Ponudbe z naslovom pod »Center«.
39158-8
ODDAM novo opremljeno sobo s centralno kurjavo in kopalnico blizu hale Tivoli. Ponudbe pod »Stolpnica«.	39184-8
DVA ŠTUDENTA FNT-A tretji let. nik ližeta opremljeno in ogrevano sobo. Ponudbe pod »Mirna«.
2921IL6
NUJNO potrebujem sobo s posebnim vnodom. Ponudbe pod »Mirna«.	29220.6
NEOPREMLJENO sobico iščem blizu Vrtače. Telefon 22-097 — ali ponudbe na »Delo« pod »Ves dan odsotna«.	39331.6
NUJNO IŠČEM sobo lahko neopremljena v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Mir«.
2923*L6
SOHO opremljeno s posebnim vhodom oddam. Ljubljana.PolJe Cesta XXII. št. 1.	39309-6
ODDAM delno opremljeno sobo in kuhinjo s posebnim vhodom v najem. Najemnina vnaprej za eno leto. Ponudbe pod »Prednost študentje«.	39315-6
DVA ŠTUDENTA iščeta sobo ali garsonjero (opremljeno ali prazno) s posebnim vhodom ter centralno kurjavo v bližini središča mesta. Ponudbe ood »80.000«.	29302.6
ROBO. kopalnico, poseben vhod. možnost kuhanja oddam intelektualnima zakoncema. Ponudbe »Do spomladi«.	29203.6
ZAKONEC išče neopremljeno sobo ln kuhinjo v Šentvidu ali Viču. Ponudbe pod »Za 6 mesecev v naprej »nujno«.	29201-6
STIHUNI tehnik — študent išče sobo. Ponudbe pod »Strokovne storitve — inštrukci je«.
39205.6
NUJNO iščeva enosobno stanovanje ali garsonjero za dobo 3 let. Plačam dobro. Ponudbe pod Nagrada«.	29192.6
SOSTANOVALKO sprejmem v večio sobo. Prednost imajo dekleta z zaposlitvijo in mlaiše od 2.5. Ponudbe pod »Ugodno — »Center«.	39194-6
V SOBO spreimem sostanovalca — študenta. Marija Mihelač. Dravlie Devova 9. poleg BMV servisa.	29172-6
KUPIM staro hišo za adaptacijo ali kakršno koli začeto gradnio. Ponudbe pod »Ljubljana ali okolica«.	28935-7
PRODAM hišo z gospodarskim po. slopiem in 4 ha zemlje. Cena po dogovoru. Franc Rojc, Dra*ča vas 28, p. Zagradec. 28938-7 NA BREZJAH na Goren iškem prodam takoj zazidljivo stavbeno parcelo po ugodni ceni — 1270 kv m. ob cesti. Interesenti naj se oglase na naslov: Jože Mlinarič. Brezje 21. tel. 70-340.
38467-7
GRADBENE PARCELE za viken. dice v Novalji na otoku Pagu prodam zasebnikom ali podjetiu. Naslov: Bačič dr. Vladimir, Ri-jeka, Polidkamova 69. tel. *l-!07.
28799.7
KUPIM enostanovanisko sodobno hišo s primernimi prostori za delavnico ali možnost dograditve. V ooštev pride Rožnik. Ježica. Bežigrad, Šiška. Lahko tudi nedograjena. Ponudbe pod »Gotovina«.	28836.7
PRODAM enostanovanisko hišo, novejšo, s centralno kurjavo, lepo ureienim vrtom, v središču Grosuplja. vselitev 1970 1.. ostalo po dogovoru. Stane Zupan, čič. Stranska pot II/6, Grosuplje. tel. 77-086.	29IM2-7
NAPRODAJ hiša z gospodarskim poslopjem v središču Rogatca, primerna za lokal, na prometni točki, križišče cest Zagreb—Ce-lie—Ptuf. Naslov: Siebenreich — Ptuj, Ljutomerska 20.	9665.7
ENOSOBNO novo komfortno stanovanje v Celju, zamenjam za primemo, lahko tudi večje, nekje na obalnem področju od Kopra do Lucije. Alojzija 2bogar. Gostilna Šofer, Piran. 9608*7 PRODAM vseljivo, dvostanovanjsko hišo, primemo za obrt. Justi Slavec, Postojna, Globočnikova 4.	9607-7
LOKAL za gostinsko dejavnost na obali, dobro vpeljan, prodam. Ponudbe podružnici »Delo« Koper pod »Piran — februar«.
2429-7
PRODAM takoj vseljivo hišo, možna preureditev za obrt. Pivec. Limbuš 9, p. Limbuš, 5 km od središča Maribora.	2372-7
PRODAM enonadstropno novogradnjo v Rovinju. 200 m od morja ob borovem gozdu s sedmimi sobami in pritiklinami, primerno za i dve stanovanji ali manjši letoviški dom. Vprašajte: Nedič — (torbar), Rovinj, Beogradskn ul.
9764.7
ZAZIDALNA DELA. težke adaptacije ln notranja dela prevzamem. Ponudbe pod »Zidarski servis«.
29185-8
USPE6NO inštruiram matematiko in fiziko za vse razrede gimna-ziie in srednjih ftol. Ponudbe pod »Uspeh«.	39336-8
VRTIČKARJI — oddam aemljišče za obdelavo v najem. Litijska c. 13.	39216*8
CIKTIM in popravljam peči na olje. Ponudbe osebno ali piame. no. Pridem takoj na dom. Mešič. ul. Vide Pregare 24, visoko pritlič.. Moste.	29317-8
INŠTRUKTORJA za angleščino in francoščino potrebujem. Ponudbe pod »Gimnazijka«. 29201-8 KOZMETIČARKA sprejme v kooperacijo frizerko v istem salonu. Ponudbe pod »Razumevanje«.
29177-8
ODDAMO gostišče Rupa v Srednji vasi v Bohinju v zakup najboljšemu ponudniku. Vse informacije dobite na naslov: Cene Resman. p. Bohinjska Bistrica, tel. 76-105.	39191-8
SPREJMEM delo na dom. Ponudbe pod »Lastni prostori«.
29126-8
POROČNE PRSTANE modemih oblik v raznih barvah zlata vam izdela in predela zlatar. Stari trg 28, Ljubljana.	29131-8
NUJNO potrebujem 10.000.00 ND posojila. Ponudbe pod »Dobre obresti«.	29137-8
INŠTRUIRAM vse matematike. Ponudbe pod »Zanesljivost«.
29150-8
POZOR! Najnovejše učinkovito zdravilo za zdravljenje lasišča, izpadanje las in prhljaja, nudi. mo prizadetim z navodilom. Uspeh priznan? Brivnica. Polanc, Kopitarjeva 1, Ljubljana. ________
28926-8
IZDELUJEM MOZAIKE iz originalnih vrst lesa. Tel. 321-773 — popoldne	28963-8
INŠTRUIRAM matematiko vseh razredov gimnazije in osemletke. Ponudbe pod »Študent matematike«.	29018-8
KDO MI POSODI 10.000 ND za eno leto. Vrnem z 10 odst. obrcati. Ali ima kdo namen kuoiti gospodinjsko opremo ali podobno do vrednosti 10.000 ND. Jaz vzamem kredit, on da meni denar. za nagrado dobi 500 ND. Ponudbe pod »Takoj«. 28995JI STROJEPISJE, sleoo. desetprstno, z vso oripadaiočo administracijo, naučim v 40 urah. Usoeh zagotovljen. Nered. Merosndna 1. (pri Grudnovem nabr. 15>
28658-8
PO LAHKI METODI učim krojiti in šivati. Kucler, Tomšičeva 4(11.
38414-8
INŠTRUIRAM francoščino ln nemščino. Ponudbe pod »Uspeh«
ŠTUDENT IV. letnika nujno potrebuje ogrevano sobo. Plača 25000 Sdin mesečno. Cenjene ponudbe pod »Metalurg* • 29163-6 STAREJŠI študent išče ogrevano in opremljeno sobo. Ponudbe pod »Samostojen«.	29109-6
MOŠKI, samski, išče skromno sobo, lahko tudi v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »20.000 Sdin«.
29121-6
TAKOJ sprejmem v sobo resnega intelektualca-ko. Ponudbe pod »šiška«.	29133-6
SOBO opremljeno in ogrevano oddam dekletu za delno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Celovška« .	29106-6
ŠTUDENT išče sobo, posebni vhod, v središču mesta ali okolici. Ponudbe pod: »Dobro plačam«.
•	29146-6
ENOSOBNO, komfortno stanovanje. 29 m2, zamenjam za enoinpolsobno ali večje enosobno v bližini središča mesta. Ponudbe pod »Doplačilo«.	28445-6
SAMOSTOJNO, neopremljeno sobo v Širšem središču potrebujem — z odločbo ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Visoka nagrada ali predplačilo.	290U2-6
VEČJO SOBO ali enosobno stanovanje s predplačilom potrebujem za določen čas. Ponudbe pod »15. november«. 28980-6 SOBO iščem v središču rnesta. Ponudbe pod »Ogrevana«. 28972-6 KOMFORTNO dvoinpolsobno stanovanje s telefonom odstopim za 50.000 Ndin dolgoročnega posojila najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe pod »Šiška-pomlad 70«.
29088-6
KUPIM enoinpol do dvosobno komfortno stanovanje v Celju, Ljubljani ali okolici. Ponudbe podružnici »Dela« Celje pod »Gotovina«.	2390-6
IŠČEVA sobo kjerkoli v Ljubljani, ogrevano. Plačava po dogovoru. Ponudbe pod »Bodoča zakonca«.
29017-6
ZAKONCA — uslužbenca brez otrok nujno potrebujeta prazno sobo v Ljubljani za 1 do 2 leti. Ponudbe pod »Nujno«. 29006-6 USLU2BENKA želi mimo sobico kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Centralna kurjava«.
29000-6
MiTiS
TRST
Via S Lazzaro
tel 37-300
Tovarna
Via S Maurizio
tel 93-788
Tovarna pozamenterij za	tapetništvo
Velika	izbira	vseh vrst	zaves tudi
terital	do	3	m širine	ter razno
vrstno pohištveno blago iz platna tn kretona	v	najlepših	barvah m
vzorcih žameta, posteljna pregrinjala. prešite odeje, preproge ter vse, kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja.
POTREBUJEM soudeleženca-ko z 9—4 milijoni SD kot posojilo. Garancija, tudi virkulacija. Ponudbe ood »Zaslužek«. 39941-8 SOBO oddamo zakoncema brez otrok, (po možnosti nekaj predplačila). Galjevlca 192. Lhibl lana.	29163-6
ZAMENJAM dvosobno stanovanje — novejše, v centru šiške — ra 3 ln pol ali 4 sobno. Nudim izredno lepo nagrado. Ponudbe pod »Bogovom.	29174-6
SOSTANOVALKO spreimem v stanovanje k starejši ženski. Ponudbe zod šifro »Poštena«.
39178-6
IŠČEM sobo s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod »Študentka — uslužbenka«.	289976-
PROD.AM hišo visoko pritlično po ugodni ceni. Ponudbe pod »Rudnik«.	28990-6
ODDAM opremljeno sobo v Medvodah. Najrajši priletni ženski. Ponudbe pod »Najemnina za dve leti«.	28971-6
ZAMENJAM dvosobno, komfortno, s centralno ob Topniški cesti za večje stanovanje. Ponudbe pod »Knjižnica«.	28949-6
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s centralno kurjavo za enako ali večje. Ponudbe pod »Tudi s centralno«.	28950-6
ODDAM opremljeno sobo. Ponudbe pod »Potnik«.	28931-6
NEOPREMLJEN velik prostor imate? Vas ropot ne moti? Ce ga oddate, pošljite ponudbe pod »Maček v Žaklju«.	28882-6
IŠČEVA enosobno stanovanje, ali večjo sobo plačava za eno ali dve leti vnaprej, da ui spravila svoj inventar, ker živiva v Nemčiji. Ponudbč jSbd * »Stanovanje ali soba«.	38876-6
SOBO ODDAM — neopremljena — ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Kozaška«.	28822-6
USLUŽBENKA išče prazno ali opremljeno sobo za takoj v šiški ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Bližina trolejbusa«.
28087-6
SORO sončno in lepo opremljeno oddam s 1. novembrom najboljšemu ponudniku. Ljubljana, Medvedova 11/1, levo. 29025-6 PROSTOR — delavnico okoli 50 m2, za mimo obrt potrebujem. Ponudbe pod »Center ali Mirje«.
39037-6
ING. STROJNIŠTVA nujno išče ogrevano sobo, s posebnim vhodom. Plača 200 Ndin. Ponudbe pod »Nujno«.	29046-6
SOSTANOVALKO, pošteno uslužbenko, sprejmem. Opekarska 20.
29056-6
HRANO in stanovanje nudim za pomoč v gospodinjstvu. Marijan ing. Kolarič, Ljubljana. Oslavij-ska 5 f — Vič.	29058-6
TOPLO sobo potrebuje dekle v bližini središča mesta, ali gre za sostanovalko. Ponudbe pod »Cimprej«.	29073-6
ZA ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero z odločbo nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Gotovina«.	29063-6
LEKTOR za italijanski jezik na filozofski fakulteti išče garsonjero ali opremljeno sobo s kopalnico v Ljubljani. Ponudbe pošljite na tajništvo filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva št. 12.	9761-6
MANJŠE samostojno posestvo v Mirenski dolini. Dolenjska, primemo za vikende, lovce, ribiče, čebelarje — prodam. Ponudbe pod »32.000«.	29233-7
KUPIM zazidljivo parcelo od Šentvida do Medvod. Ponudbe pod »Gotovina«.	3983BS-?
ENOINPOLSOBNO stanovanje, vseljivo v strogem središču mesta prodamo. Ponudbe pod »46 m:«.	29224-7
PRODAM 8 ha zemlje, možno posamezne parcele. Primemo za vikende ter stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem. Ivan Perne, Šared 35. nad Izolo.
39214-7
V UMAGU prodam objekt za adaptacijo v središču mesta. Robert Gobec, Piran, Vilharjeva 4.	2420-7
V BREŽICAH prodam vseljivo mansardno hišo z dvoriščem in delavnico z ostalimi prostori 20 x 7 m. trofozni tok, davka prosto, oboje primemo za vsako obrt. Prodam tudi vsako posebej. Informacije p. p. 20 Brežice.
29193-7
POLOVICO vile z vseljivim komfortnim trisobnim in enoinpolsobnim stanovanjem prodam. Ponudbe pod »Bližina Centra«.
39865-7
PRODAM nišo lepo urejen vrt in stavbna parcela. Milka Marušič, Ločica 57, PolaeSa.	3689-7
KUPIM enosobno (enoinpolsobno) stanovanje, takoj vseljivo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Zelo nujno«.	39886-7
PRODAM novo, takoj vseljivo, hišo v Črnučah. Obenem kupim v Ljubljani vrstno hišo, polovico hiše ali polovico dvojčka. Ponudbe pod »Možna zamenjava«.
38977-7
PRIJETNO hišo sredi sadovnjaka poleg železniške postaje in blizu Cateških Toplic, prodaja Slivnik, pek v Brežicah. 28943-7 IŠČEMO gospodinjo k dvočlanski družini v središču Ljubljane. Zglasite se na naslov: M. Zupan. Ljubljana, Vošnjakova 6/1, med 15. in 17. uro. 28793-1 TAKOJ zaposlimo avtoličarja pri Okorn, Kleče 6, p. Ježica.
38816-1
AVTOKLEPAR, samski, dobi službo takoj, aa stanovanje in hrano je priskrbljeno. Ponudbe pod »Dober zaslužek«. 28834-1 MIZARSKEGA pomočnika zaposlim takoj. Bitenc, pohištveno mizarstvo, Gosposka 10.	28852-1
SLUŽBO DOBI KV ali PKV kuharica. Nastop službe takoj. Hrana in stanovanje v hiši. »Gostilna ob Ljubljanici«. Ljubljana, Velika čolnarska 17. 28865-1 MANJŠA družina — odrasli, išče dekle za delno pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Možnost nadaljnjega šolanja ali popoldanske zaposlitve. Ponudbe pod r Poštenost Ljubljana-Bežigrad«.	29292-1
GOSPODINJSKO pomočnico, mlajšo, sprejme takoj štiričlanska družina. Ponudbe pod »Takoj«.
e	39291-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Lahko tudi mlajša upokojenka. Oglasite se med 15. in 17. uro. Stranca?, Titova 23/1.	29282-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO (lahko tudi upokojenko) ali dopoldansko pomoč za sobo in hrano sprejmem takoj k dvočlanski družini. Papež, Veselova 17/1 (center).	29280-1
K ŠTIRIČLANSKI družini potrebujem gospodinjsko pomočnico — lahko mlajša upokojenka. Plačam odlično. Ponudbe pod »Odlična plrča«.	29278-1
SPREJMEM vajenca v elektrome-haniko za previjanje elektromotorjev. Janko Drole, Prešernova 30, Ljubljana, tel. 310-119.
29256-1
IŠČEMO moč (študentka) za varstvo otroka v dopoldanskem času. Nastop takoj. Informacije od 15. do 20. ure, Ljubljana, Verovškova 16.	29240.1
VZAMEM v najem garažo na Viču. Ponudbe pod »Dobra najemnina« ali na tel. 61-995.	28831-3
GARAŽO blizu stadiona, Vojkove ali GR iščem za 6—12 mesecev. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«.
28856-3
FIAT 1300 karamboUran prodam ali zamenjam za manjši avto. Ponudbe pod »Fičko ali spaček«.
DARWIC
GENERALNO ZASTOPSTVO ŠVICARSKE TVRDKE DARVVIL, TRST. PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4. MI/NADST.
Darvvil LORD 71 special fiat Darblock Darvvil LADY 71 ženska moda 70 Darblock
DARBLOCK ščiti zoper udarce in tresljaje DARBLOCK preprečuje lom balančnih osi
DARBLOCK V VSEH URAH DARVVIL PROIZVODNJE 1969
DARVVIL v Trstu prodajarveč kot 600 modelov ur DARVVIL in ARETTA po tovarniških cenah
DARVVIL v Trstu nudi po najnižjih dnevnih cenah v Evropi ziati nakit iz 14-. 18- in 22-karatnega URADNO KONTROLIRANEGA ZLATA S POSEBNO PRODAJNO GARANCIJO
Servisna
DARWIL
služba za in ARETTA ure .je zagotovljena na vsem območju SFRJ
DARWIL in ARETTA ure so v prodaji v vseh boljših trgovinah in ve leblagovnicah po naj nižjih svetovnih cenah
PRODAM garažo v Božičevi ulici. Vprašajte pri Gantar, Krimska 22, popoldan v ponedeljek.
29272-3
GARA20 v Šiški, dam v najem.
Ponudbe pod »Takoj«. 29269-3 KUPIM dobro ohranjeno »zastavo 750«, letnik 68 ali 69. Ponudbe pod »Gotovina«.	29264-3
KUPIM topolino 500 C ali fičota. Ponudbe pod »Plačam po dogovoru«.	29253*3
FIAT 750 prodam. Telefon 316-637.
29248-3
KUPIM novejši avtomobil — lahko karamboliran. Ponudbe ood »Takoj«.	29244-3
PRODAM radio z gramofonom (Triglav de lux UKW) in malo rabljen šivalni stroj. Ogled po 15. uri. Ljubljana, Krimska 4/II, stanovanje 10.	28792-4
UGODNO prodam plinsko katli-tično peč »Aida«. Vprašajte pn tel. 61-995 ali pri Vrečko. Vidmajerjeva 8/II vhod. 28830-4 LOVSKO puško Maimlicher-Schon-auer cal 6.5x54 z daljnogledom, odlično ohranjeno in orig. mu-ničijo prodam. Ponudbe pod »ND 1500«.	28891-4
POHIŠTVO za dve dnevni sobi prodam. Ogled od ponedeljka dalje, po 12. uri. Knez, Celovška 161/III-U.	29294-4
PRODAM nov šivalni stroj, uvožen, cena ugodna. Erjavec, Ga-1 usovo nabrežje 17/1.	29289-4
KOMBINIRAN otroški voziček Bebys Kars, nov prodam. Hace, Prešernova 17, tel. 22-010.
29279-4
PRODAM štedilnik »Gorenje« na tri plošče, električni kuhalnik na dve plošči s pečico, električni lonec z vložkom za kuhanje perila in vkuhavanje sadja ln posteljo z vložkom. Vlaga, Grobeljska pot 24, Brod.
29274-4
TOVARNIŠKO NOV, superavto-matični pralni stroj Candy in novo EMO sobno peč na olje, zaradi selitve ugodno naprodaj. Informacije: Novak, Ljubljana, Slomškova 9’	29273-4
PRODAM komodo za perilo in električni lonec za kuhanje perila. Molek, C. na loko 2/A, Ljubljana.	29271-
STEREO magnetofon grundig TK 247 nov, nujno in poceni prodam. Ponudbe pod »2450 ND«.
29270-4
TRI ŽELEZNE peči znamke »Plamen« prodam po ugodni ceni. S. P., Popovičeva 6, Stožice.
29268-4
SIAMSKE mlade mucke prodam. Ljubljana-Polje, Rjava c. 8, tel. št. 48-021.	29254-4
POCENI prodam kombiniran o-troški voziček. Ogled v ponedeljek od 15. ure dalje. Pristov-šek, Nazorjeva 8/1.	29252-4
PRODAM Chependale jedilno sobo črno politi rano dobro ohranjeno — ugodna cena. Zagreb, Gortanova 4/1 ali telefon 563-113 Dužanec.	29246-4
PRODAM magnetofon »SABA«, kavč postelje, fotelje, žimo, lončene peči m kamin, emajlirana kompletna pomivalna korita 83 x 49, litoželezni kotel 70-liter-ski za vgraditi, veliko kuhinjsko kredenco in moško športno kolo. Ljubljana, Titova 95/1.	29237*4
LOKAL kemične čistilnice in pralnice ali samo nove stroje prodam. Klipič Ejub, Stadionska 5, Ljubljana, tel. 310-616.	29242-4
POZOR! Kupim kakršenkoli gradbeni les za punte in pilote. Ponudbe pod »Gotovina«. 29257-5 ZAROČENCA nujno potrebujeta opremljeno sobo. Možnost ku-• hanja. lahko malo zunaj Ljubljane. Ponudbe pod »Mirna«.
28768-6
Nagradni kupon št. 23 izpolnite z vsemi tremi odgovori in s svojim točnim naslovom, izrezanega pa nato vložite v zaprto ovojnico (kuverto) in pošljite na naslov: CGP DELO, LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1, »DARVVIL 23«. — Pri žrebanju bomo upoštevali vse kupone št. 23, ki jih bomo prejeli v Oglasni službi DELA v Ljubljani do petka, 7. novembra 1969, do 10. ure zjutraj. Izid triindvajsetega žrebanja bo objavljen v DELU v ponedeljek, 10. novembra 1969.
Pošljite več kuponov, vendar vsakega v svoji ovojnici! S tem imate več možnosti za dobitek ure DARVVIL.
NAGRADNI KUPON št. 23
1. vprašanje: Kateri slovenski košarkarski klub se je letos uvrstil v zvezno košarkarsko ligo?
Odgovor: _______________________________'_____________________________________________________
2. vprašanje: Kako rečemo s tujko načelku, dragocenemu polkrožnemu vencu za čelo ali lase?
Odgovor: _________________________________________________________________________________________
3. vprašanje: Kako se je imenoval prednik fiata 500, ki so ga izdelovali v letih 1936—1948?
Odgovor:
Priimek in ime:
poklic:
točen naslov:
BIFE ali gostilno v Ljubljani vzamemo v najem. Ponudbe pod »Leto 1970«.	28860-6
VELIK neopremljeni prostor v Ljubljani pribl. 10x 20 m iščemo. Ponudbe pod »Bele vrane u.
28883-6
MLADO DEKLE išče sobo, pomaga tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena«. 28915-6 DVE DEKLETI iščeta v Centru ali bližnji okolici ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Plačava dobro. Ponudbe pod »10. november«.	29295*6
NUJNO potrebujem kakršenkoli kletni prostor za umetniško delo. Ponudbe pod »Center«.
29290-6
SOBO neopremljeno s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam zakoncema brez otrok. Predplačilo eno leto vnaprej. Ponudbe pod »3. november«.
29288-6
ODDAM neopremljeno novo komfortno garsonjero. Ponudbe pod »N a j bolj šemu ponudniku«.
29285-6
DVA ŠTUDENTA strojništva iščeta sobo. Fonudbe pod »Tako.i«.
29286-6
FANT IN DEKLE iščeta prazno sobo. možnost kuhanja, zaželena kopalnica, v Centru ali Mostah. Pcnudbe pod »Takoj«. 29284-6 INŽENIR išče garsonjero ali sobo. Ponudbe pod »Plača dobro«.
29281-6
DVA ŠTUDENTA iščeta opremljeno in ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačamo dobro«.	29276.6
ŠTUDENTKA išče garsonjero ali sobo s posebnim vhodom v Ljubljani, po možnosti v Šiški. Ponudbe pod »Lahko plača vnaprej«.	29275-6
STAREJSA osamljena žena išče stanovanje in hrano kjerkoli ali gre v skupno gospodinjstvo k starejši gospej. Vene, Kočenska št. 58, Ljubljana.	29267-6
ŠTUDENT išče sobo s centralno kurlavo. Ponudbe pod »Prvega novembra«.	29265-6
ODDAM sobo a posebnim vhodom na Viču. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«.	29260-6
MLADA ZAKONCA iščeta sobo ali enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 29249-8
GORILNIKI NA RAZPRŠITEV KURILNEGA OLJA
Tehnično izpopolnjeni gorilniki m upor »bo t goop) Prednosti:
ogrevajo, ne mažejo, ne škodujejo adimvju ln oo aoto pekarrrui as. nujno potrebi* *» vaše kuhinje, prti, kotle In bojšerje.
Gorilnik je izredno ekonomičen v primerjavi s drugimi kurilnimi napravami, pe pušča usedlin, saj. slabega vonja in dela,kres šuma.
Gorilnik Jo aoto	»oseb«*	i»-«o	*
snažen — varen — zanesljiv
i!
RIA VEZ RADIO
GORICA Via Crfspi 17
.»O
ZA ENOSOBNO stanovanje z odločbo nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Takojšnja gotovina«.	29255-6
MIRNA uslužbenka išče sobo, centralno ogrevano, poseben vhod. opremljeno, relacija Vič—Center—Bežigrad. Ponudbe poa »Predplačilo«.	29250-6
OGREVANO SOBO iščeta dve študentki v bližini Centra. Ponudbe pod »15. november«. 29245-6 SPREJMEM dva sostanovalca v naslov. Jožef Zajec, Smartinska c. 158, Ljubljana.	29239-6
IŠČEM reni-ralno ogrevano garsonjero za dve leti. Ponudbe pod »študentka«.	29241-6
ZAMENJAM trisobno v bližini centra Ljubljane za enosobno stanovanje ali večjo garsonjero prav tako v bližini centra. Ponudbe pod »Odločbi za obe stanovanji«.	29263-6
VISOKO nagrado nudim za enosobno stanovanje ali večjo garsonjero z odločbo v bližini centra Ljubljane. Ponudbe pod »Takoj«.	29262-6
SOBO v Ljubljani ali bližnji okolici išče mirna uslužbenka. Ponudbe pod »Nujno«. 29251-6 PRODAM enonadstropno podkleteno hišo. Dograjena je tretja gradbena »aza, 6 km iz Ljubljane ob asfaltni cesti. Stroške prepisa poravna prodajalec. Je komunalno urejeno. Ponudbe pod »Lepa. lokacija«.	28803-7
PRODAM enosobno z balkonom ali zamenjam za večje. Ponudbe pod »Prilika«.	29293-7
PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjen kavč — Ljubljana, Top. niška 10, I. — desno. Ogled od 16. ure dalje.	29326*4
NAJDITELJA torbice, pozabljene 30. oktobra (v četrtek) v tržnici pri KOKI, prosim, da jo vrne na naslov v legitimaciji, denar naj obdrži.	,	29323-8
GOSPODINJSKO pomočnico iščemo za nekaj ur dnevno. Stajer, Strossmajerjeva 10/III. 29071-1 ZENSKO, ki bi na Vrhovcih hodila na dom varovati 2 leti starega otroka, iščemo. Ponudbe pod »Cez zimo«.	29304.1
MATURANTKA z enoletnim študijem angleškega in italijanskega jezika želi prvo zaposlitev. Ponudbe pod »Pripravnik«. 29306-2 MOPEM PUCH—Tomos. 13.000 km, odličen, prodam za 1200 din, gramofon z radijskim orikliuč-kom za 100 din. Matevžič, Jamova 5.	29307-3
V BLIŽINI ŠIŠENSKE CESTE bi rad garažo v n a lem. Javite dopoldne na 23-425, popoldne na
M ATTtt	‘>qfun.o
VZAMEM V NAJEM garažo za 6 mesecev v bližini šarhove ali Pohorskega bataljona. Ing. Ha-bicht, šarhova 32, Ljubljana.
29098-3
IŠČEM dobro kvalificirano kuharico v na novo odprto gostilno — za zunaj Ljubljane. Potvnlbe ood »Dobra moč«.	29211.1
SPREJMEM vajenko v slaščičarno takoj. Ponudbe pod »Takoi«.
29107-6
V BLIŽINI TUGOMERJF.VE ulice kupim ali vzamem v najem garažo. Ponudbe pod »Nujno«.
2906L3
I8ČEM osebo, da mi vplača avto Renault, s kratkim dobavnim rokom. Ponudbe pod »Tako««.
29305-3
ISCEM garažo v bližini Glavarie-ve ulice. Javiti po telefonu št. 321.659.	29297*3
PRODAM italijanski kombiniran voziček in pomožni sede* za otroka za v avto. Ing. Fablcht. Sarhova 32. Liubllana. . 29087-4 VODNO ČRPALKO, kompletno, na trofaznf tok in 1 kub. m suhih Jesenovih plohov, orodam Rahne, Zalog, Pot na Labar 47
29179-4
PRODAM kožuhovinast nov plašč perzijaner tačke. Lepodvorska 17.
29302.4
BODOČA ZAKONCA iščeta garsonjero ali enosobno stanovanje, nudita predplačilo. Ponudbe ood »Februar«.	29301.6
STANOVANJE in hrano nudim za izmenično pomoč v gospodinjstvu, Oraže. Linhartova 68/VI — stolpnica.	29105-6
MLADA ZAKONCA, brez otrok, iš. Četa garsonjero, ali opremljeno enosobno stanovanje. Po možnosti v bližini centra. Ponudbe pod »Dobra plačnika«.	29096-6
VEČJO SOBO z možnostjo kuhanja in pranja iščeta mirna, mlada zakonca. Navedite pogoje iii ceno. Ponudbe pod »Solidna — nujno«.	29087-6
GARSONJERO, manjše stanovanje ali večjo sobo, iščeta solidna, mlada zakonca. Ponudbe s pogoji in ceno pod »Začetek«.
29086-6
MLADOPOROČENCA nujno potrebujeta opremljeno sobo, možnost kuhanja. Lahko malo izven Ljubljane. Ponudbe pod »Toleranca«.	29082.6
ZAMENJAM takoj komfortno, dvosobno stanovanje z balkonom, z ločenimi dohodi v sobe, v novem bloku za Bežigradom, za enako ali podobno v starejši stavbi v Ljubljani. Ponudbe pod »Le v družbeni lasti«.	29299-6
ENO ALI DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici iščem za starejši zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Nagrada 2500 Ndin«.	29298-6
ANGLEŠČINO, nemščino, matematiko inštruiram. Ponudbe pod »Uspeh«.	28947-8
KUPIM sobo. ali dam nagrado tistemu, ki mi da sobo z odločbo. Ponudbe pod »Nujno«.
29287-7
TAKOJ prodam veliko podstrešno stanovanje v starejši hiši pod Rožnikom. Ponudbe pod »Na robu gozda«.	29261-7
KUPIM manjše stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Gotovina«.
29258-7
KTJPIM takoj vseljivo sobo. — Ljubljana — okolica. Ponudbe ood »Nujno«.	29247-7
KUPIM zazidljivo parcelo v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Gotovina takoj«.
29236-7
KUPIM prostore za delavnico — (plastika). Vpoštevam tudi poslopja za preureditev in lokacije za zidavo. Ružič, Rozmanova 2. Ljubljana.	29238.7
INŠTRUIRAM vse matematike in fakultetno. Ponudbe pod »Fakultetno«.	28845.8
RASTLINE za vrtove in parke vam nudi parkovno vrtnarstvo in drevesničarstvo ing. Jože Strgar, Ljubljana. Sojerjeva 2 (Dravlje), tel. 51-606. Posebej ooozariamo na izbiro vrtnic, trajnic, grmovnic. Večje količine dostavi iamo na dom.	28907-8
ŽENSKO za enkrat tedensko čiščenje stanovanja iščem. Ponudbe ood »5ur po 6 din«. 27987-8 VAROVALA bi otroka za stanovanje in hrano po dogovoru, v^ne, Kočenska 58. LjubUana. 29266-8 FURLAN z gotovino, mladosten, srednjih let, bi poročil resno — ljubeznivo, oolno razumevanja, največ 32 let. Ponudbe not!lite: Fermo posta Manzano 33044 — Ttalfa št. 6174167(P.	1000.8
STROJNI tehnik 24 1., želi spoznati prijateljico. Ponudbe pod — »Tajno«.	.	29243-8
HUftNO oomočnloo do 30 let z zna. *)1em it»til8nščine išče drviina v Veroni. Za hrano in bivonle preskrbljeno. Ponudbe ▼ italijanščini na naslov: Firma »Sadepan« Vladana (Mantova).
Tnteresente opozarjamo, da moralo zanosi itev v tu fini urediti prek pristojnega zavoda z» zaposlovanje.	1000-1
CARINARNICA NA REKI
bo prodala na JAVNI USTNI LICITACIJI 12. novambra 1969 Raki, Trkčanaka obala Mav. 9, ob 8. uri apodaj nava na vozila, plovna objakla ki različni material za iiroko troinjo
Vetrn Začetna v din
97. lord tarama 17 M M. Fiat at
1. fiat M8	breshiben	1967	16.6M.r-	— •
2. fiat UM	ni breshiben	19M	2M6—	III. Ut.
3. citroen ID 19	voaen	1958/58 1SM6-		n. m.
4. opel rekord	ni breshiben	1958	9M9—	u. m.
5. opel kapitkn	insta	1962	16M0.—	II. lit.
C. opel kapitin	voaen	1956	4.6M.—	II. UL
7. Bat 11M	▼osen	1958	6.000.—	11. lit.
SL opel rekord karavan	▼osen	1958	8.6M.—	11. ut.
3. fiat 14M/A	▼osen	1954	4jOM.—	m. m.
11. opel rekord	voaen	1955	3JM.—	III. ut.
12. opel kapltžn	▼osen	1959	SMO—	II. ut.
13. Chevrolet	voaen	1955	5300—	iii. m.
14. fiat UM	Tiicn	1965	10M0.—	ii. ut.
15. alfa rane« giulieta	— o O	» »■	 ni pieanincn	1955	2 MO.—	lII.Mt.
16. fiat caa	▼osen		8.6M.—	II. Ut.
17. fiat 5M	▼osen	1962	5.000—	II. Ut.
18. fiat 850	nft breshiben	1960	SMO.—	
18. alfa romeo gi ulita TI	breshiben	19H	13M0.—	
20. trinph berald	voaen	UH	4 MO.—	
21. opel oljmpla karavan	brezhiben	1961	10M0—	
22. opel karavan	▼osen	1961	10.000—	
23. fiat 13M	havariran	1959	4.0M.—	
24. fiat UM	voaen	1961	8.0M.—	
25. fiat 13M kombi	voaen	1962	5.0M.—	
26. fiat CM	ni brezhiben	1962	23»—	
27. fiat CM	voaen	1958	3M0—	
28. fiat 500	ni breshiben	1959	3 000—	
29. volksvragen	havariran	1965	1.000.—	
30. fiat 1100	ni breshiben	1959	4.000—	
31. fiat 5M naova	havariran	1957	8M-	
32. fiat 1300	havariran	1964	5M.—	
33. opel rekord	havariran	1964	1M6.—	
34. triranpb coupe	ni brezhiben	1962	3.006.—	
35. auto anion F12	brezhiben	1961/65	SMO—	
36. opel rekord	havariran	1963/65	3M0—	
37. citroen spaček	havariran	1959	LOM—	
28. opel rekord karavan	havariran	19»	3.000—	
39. opel rekord	zgorel	1962	5M—	
M. volksvragen	ni brezhiben	1959	3.000 —	
41. mercedes 2S8S	havariran	1967	3.0M—	
42. fiat UM	havariran	1954	15M.—	
43. citroen spaček	havariran	1961	2.000.—	
44. citroen spaček	havariran	1958	1-5M.—	II. Ut.
45. fiat 1500	havariran	1965	5 000—	
46. opel rekord	ni brezhiben	1962	3 000—	
47. anstia kooper	nrkotn pleten	1961/65	3.000—	
48. simca aronde	havariran	1962	2400—	
49. volksvragen	hsrariran	1957	2 MO.—	11.111
50. opel rekord	ni breshiben	-19»	3.000.—	
51. volksvragen 13M	havariran	1965	3.000.—	II. Ht.
52. stejrer	ni brezhiben		400—	II. lit.
53. fiat 1500 abard	ni brezhiben	1962	8M0—	II. lit.
54. opel rekord	havariran	1963	3.000—	
55. ford taram 20 ra TS	havariran	1965	8.000—	
56. škoda Bus	ni brezhiben		3 MO.—	IUit.
57. opri kadeti	havariran	1966	4.000.—	
58. fiat 600	ni brezhiben	19»	1.000.—	
59. sinica	ni breshiben	1954	1500—	II. lit.
60. volksvragen	havariran	1967	3 000—	III. Ut.
61. volksvragen	havariran	1959	1300.—	
62. fiat 6M	havariran	1960	700.—	
63. opel rekord	havariran	1968	8.000.—	
64. audi super M	havariran	19M/67	5.000—	
65. volksvragen kombi	ni breshiben	1961	2M6.—	
66. renault 4 L	havariran	1961	2 000.—	
67. ford taunus 17 m	havariran	1963/65	4.000—	II. Ut.
68. sirena	ni breshiben	1962	2 000—	II. Ut.
69. voiksvagen 1200	nekompteten	19»	1M6.—	III. lit.
70. volksvragen	havariran	1962	4.000 —	
71. volksvragen 15M	havariran	1966/67	2.000.—	
72. moriš mini	havariran	19»	4.000—	
73. renault Dorine	ni brezhiben	1962	4.000—	
74. ford taunus 17 m	havariran	1961/62	3M0.—	
75. opel rekord	ni breshiben	1963/65	SMO—	
76. moriš esford	ni breshiben	19»	5.500—	III. Ut.
77. volksvragen	havariran	19»	1M0—	
79. simca aronde	ni brezhiben	1960	LOM-	
79. ford taunus 17 m	havariran	1M1	IMO—	
M. volksvragen	havariran	19»	2.000—	
81. alfa romeo Ghdieta Tl	havariran	19»	SMO—	
82. moakvič	▼oom	1966	8M6—	III. Ut.
83. peugeot 4M	nekompleten	1964	800—	
84. fiat 124	havariran	19»	7M6.—	
85. opri kapitan	voaen	19»	7.000.—	II. lit.
M. ford corsair	havariran	1967	2.500.—	II. Ut.
n. i
IM.
191.
iat.
103.
IM.
IM.
M. »olln>a|ta kombi bus »1. {bi 19M GT M. volksvragen ■S. Hat 730 M. volkivafm 98. fiat 6M M. renault nat SM cpri rekord Hat 124 volkavvagen
sedes IM volksvragen en karman ghie auto radon DKW 1000 volksvragen opel rekord IM. nat MS 197. opel rekord TOVORNO VOZILO IM. bogvard, do 2 tone IM. karoserija sa BM 1600 TI MOTORNA KOLESA
115. pnch, 123 ccm
111. malagnti, $0 ccm
112. peuionlja, 2S0 ccm 112. a vid a prikolico, 2SS ccm 114. panonija, 2M ccm 1U. NSU mai, 2M ccm
116. WFM, 170 ccm
117. poch itajrer, SO ccm
118. motoid, 48 ccm
119. vespa, 150 ccm
120. rasbita kamping hišica
121. mala prikolica za osebna vozila, vel. 120 x M
122. plastični čoln — gliser z motorjem 18 KS
123. ribiški leseni čoln. vel. U x Mt m s motorjem »Bojllnder«
124. leseni čoln s jamborom 328 x 1,40 x M
125. plastični čoln — sandolina, vel. 2,90 x 1 X 40
126. moped »Geroso«
127. motor »Javra«, 250 ccm s prikolico
128. motor po delih sa avtomobil »Opel Rekord«
120. stroj sa pranje perila »Luksor«, S programov 138. stroj sa pranje perila »Luksor«, 8 programov
131. stroj sa pranje perila »Luksor«, 10 programov
132. stroj sa pranje perila »Luksor«, 12 programov
133. hladilnik »Luksor«, IM litrov
134. hladilnik »Luksor«, 270 litrov
135. motor rabljen sa osebna vosila »Alfa« s različnimi deli
sa avtomobile
136. odbijači s rozetami sa »Fiat 750«
137. glava električnega stroja »Singer« nekompletna
130. radijski sprejemnik za osebna vosila »Auto Voks« brez priključka 130. tranzistorski sprejemnik z gramofonom »FSckson«,
C transistorjev IM. gramofon »Packson«
141. rafija sa vezanje v vinogradu
1950 kg
142. magnetofon »Standard«
havariran
havariran
ni brezhiben
ni breshiben
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
havariran
po delih
ni brezhiben
ni breshiben ni brezhiben ni brezhiben ni brezhiben ni breshiben havariran ni brezhiben ni breshiben ni breshiben ni brezhiben
brezhibna
brezhiben
havariran ni brezhiben
havariran
brezhiben ni brezhiben
rabljen
ni brezhiben
ni brezhiben
19»	7.000—	
1957	1300.—	II. Ut.
1955	1.500.—	
1954	2.000.—	
19»	7.000—	
1958/60	1.500—	
19»	1M0.—	
19»	1.000.— 1.000.—	II. Ut.
19»	1.500.—	II. Ut.
1967	2.000—	
19»	5.000—	•
1967	8.000—	
1961/»	4.000—	
1963/64	2.000—	
1960	2.000—	
19»	1.000—	
1960	3.000—	
19»	1300—	
1955	SOD-	III. ut.
1957	IMO—	III. ut.
1954	2.000—	IV. ut.
	500—	II. ut.
1952	800—	II. ut.
	500—	III. ut.
19»	500—	III. ut.
	200—	III. ut.
19»	600—	II. ut.
19»	SOD-	
1964	IMO—	
19»	200—	
	200—	III. ut.
19»	300— 700—	
1967	400—	
	7300.—	III. lit.
	6.000—	III. lit.
	100— 500—	11. Ht.
	300— 1.000.— 200.—	III. Ut.
	2.000—	11. lit.
	2.200—	II. lit.
	2.500—	II. lit.
	2.800—	II. lit.
	1.300—	II. Ut.
	1.800— 2.040— 210—	II. Ut.
	' 550—	II. lit.
» • - rwt;'/	400— 400— 100—	II. lit.
19.500 «00.—
Vse navedeno si lahko ogledate v skladišču v Carinarnici Reka — skladišče »Peklin« in skladišče 33, dne U. novembra 1969 od 7. do 15. ure.
Pravico do sodelovanja na javni licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, Id bodo položile kavcijo 10°/« od začetne cene za material.
Kavcijo položite U. novembra 1969 pri pregledu motornih vozil in ostalega materiala, položite jo v gotovini ali garancijskih pismih SDK.
Kupci sa ustanove in družbene organizacije naj poleg kavcije 10% položijo tudi pismeno pooblastilo svoje ustanove, organizacije, da lahko za njih kupujejo.
Vse navedeno bodo prodali v stanju v kakršnem je na dan pregleda, dobava franka skladišče Carinarnica Reka.
Vsa r~j—«»«» in informacije o javni licitaciji lahko dobite v Carinarnici
Reka. telefon 316-19.	,
Is Carinarnice Reka štev. 731 /p-69
Ljudska knjižnica Bežigrad
Ljubljana, Titova 61
razpisuje delovno mesto
KNJIŽNIČARJA
Pogoj: diploma PA — knjižničarstvo ali srednja izobrazba (s prakso). Poskusna doba 30 dni. Prijave bo sprejemala razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa.	9746
Dom na Bokalcah
LJUBLJANA
razpisuj e delovno mesto
3 medicinskih sester oz. bolničark
Nastop takoj. Hrana in stanovanje v zavodu. 9726
»LIKO«, Vrhnika
razglaša naslednja prosta cčelov-na mesta na:
1. Administratorko
za PE Verd
POGOJ:	administrativna
šola z nekaj prakse
2. Več mizarjev
za PE Borovnico
3. Več lesnih tehnikov
za PE Borovnico in Verd
OSTALI POGOJI: poizkusno delo, OD po pravilniku, razpis velja 15 dni po objavi. Vloge sprejema in daje informacije PE Verd oz. PE Borovnica. 9703
GRADBENO
INDUSTRIJSKO PODJETJE
CENTRALA LJUBLJANA
KORYTKOVA 2
sprejme
VEČ
MODELNIH MIZARJEV
za delo v ZR Nemčiji — Munchen
Informacije daje in sprejema pooodho kadrovska služba podjetja.	9733
milili
Trgovsko podjetje
NAPREDEK DOM2ALE
razglaša
prosto delovno mesto:
KUHARJA v restavraciji
kvalificiran kuhar, lahko začetnik
PRODAJALCA plastičnih mas
kvalificiran trgovski delavec tehnične stroke
Prijave pošljite do 10. dec. 1969 na naslov T. P. NAPREDEK DOMŽALE, ali pa se zglasite osebno na upravi podjetja.	9744
lUlllllllIHlilllllllllllll
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
razglaša
prosta delovna mesta za:
1.
2.
3. kurjača 4 garderoberko —	šivilio
“• is^e mm* maomo mm	movhiv
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
sa (Irioino mesto pod L končana srednja ati višja glasbene šola — klavir; za	delovno	mesto	pod	2.
kvalificiran šofer za kamion	TAM; za	delovno	me-
sto pod 3. kvalificiran ali priučen kurjač; za delovno mesto pod 4. kvalificirana šivilja.
Za vzg delovna mesta je rrsrtplmnn poskusno
Prošnja naj kandidati vlota na Upravi SNG v Ljubljani. Cankarjeva 1L Nastop službo takoj ali po -	  8172
KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE
ob javi j a
da sprejme v službo za nedoločen čas več strojnih ključavničarjev in več kurjačev parnega kotla ter
vodovodnega inštalaterja
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi aprpjema splošni sektor podjetja. 9755
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Razpisna komisija
SPLOŠNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA - IZOLA
razpisuje delovno mesto
direktorja podjetja
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri ter 2 leti prakse v stroki;
višja strokovna izobrazba tehnične, upravno-pravne ali ekonomske smeri in 3 leta prakse v stroki. Stanovanje ni zagotovljeno.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom sprejme razpisna komisija podjetja do 15. 11. 1969.	9702
ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna onota v Kopni
posreduje prodajo karamhoH ranih vozil
na javni licitaciji
U bo dne 4. 11. 19M, ob 10. uri v prostorih zavarovalnice v Kopni, Gasilski dom, Koper,
3.	«
Na javni licitaciji bodo:
1. ošabni avto Zmtera MA letnik 19M, ev. št.
PU 155-75, prevošUh 1812 km. IMlicna cena 12.000 N din — Varilo je v Bujah, VI. Gortona št. 4.
2. osebni avto Seat 121, letnik 1969, ev. št. KP 231-59, prečesanih 528 km Izklicna cena 14.000 Ndin. Vozilo je v Strunjanu (skladišče kmetijske zadruge Izola).
3. osebni avto Tastov* 750, letnik 1963, ev. št.
KP 197-72, prevedenih 19540 km Izklicna oena 4000 Ndin. Vozilo je ▼ lazil. Trg JLA 19 (v garaži).
9760
GOZDNO GOSPODARSTVO
LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 2
proda
na javni dražbi
naslednja osnovna sredstva:
1. dga kamiona znamke TAM 4500
v nevoznem stanju
2. traktor-goseničar znamke FIAT v voznem stanju
3. traktor znamke UNIMOG
v voznem stanju
4. traktor znamke FERGUSSON-35 v nevoznem stanju
Javna dražba za vozila pod štev. 1—3 bo dne 12. novembra ob 8. uri na Gozdnem obratu Vrhnika, za vozilo pod št. 4 pa dne 13. novembra ob 8. uri v garaži podjetja — Ljubljana, Trnovska ulica 1.
Interesenti si lahko ogledajo vozila na dražbenih mestih na dan dražbe od 6. do 8. ure.
Eventuelne pismene ponudbe sprejema uprava podjetja v Ljubljani, Tržaška c. 2 do dneva dražbe.
SVET EKONOMSKO ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA KOPER
razpisuje
delovno mesto
profesorja
za slovenski jezik za nedoločen čas.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9713
Po 17. členu pravilnika o delovnih razmerjih
ob j a v 1 j a razpisna komisija pri
tajništvu univerze v Ljubljani
prosto delovno mesto
FINANČNEGA
KNJIGOVODJE
Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev, določenih v temeljitem zakonu o delovnih razmerjih zahteva še končano ekonomsko srednjo šolo. — Na to delovno mesto sprejmemo pripravnika — poskusna doba je 3 mesece. — Osebni dohodek po pravnilku.
Kandidati naj pošljejo vloge, dokazila in kratek življenjepis v 10 dneh po tej objavi tajništvu univerze v Ljubljani — razpisna komisija, Trg revo-lucie 11/11.
Tajništvo univerze v Ljubljani	9712
ZAVAROVALNICA
SAVA
Poslovna enota Ljubljana
posreduje prodajo naslednjih poškodovanih vozil:
AUDI 72, U 481-25, leto izdelave 1965, prtvoženih 64.000 km, ogled Ljubljana-Bežigrad, Lavričeva 4, izklicna cena 8.000,00 Ndin,
NSU 1200, KR 184-80, leto izdelave 1969, prevoženih 10.137 km, ogled pri Gasilski brigadi Kranj, izklicna cena 11.000,00 Ndin,
NSU PRETIŠ 1000, LJ 623-95, leto izdelave 1967, prevoženih 27.000 km, ogled pri »Kompasu«, Ljubljana, Celovška, izklicna cena 4.800,00 Ndin,
SKODA 1000 MB, LJ 694-68, leto izdelave 1968, prevoženih 49.000 km, ogled na Kmetijski zadrugi Vrhnika (za bencinsko črpalko), izklicna cena 5.000,00 Ndin,
SI MCA 1000 GLS, LJ 558-85, leto izdelave 1966, prevoženih 43.000 km, ogled v »Agrostroju«, Draga 41 pri Ljubljani, izklicna cena 8.000,00 Ndin,
WARTBURG 1000, U 754-95. leto izdelave 1968, prevoženih 33.200 km, ogled pri Slovenija avto Vrhnika, izklicna cena 7.500,00 Ndin,
ZASTAVA 850, LJ 872-34, leto izdelave 1969, prevoženih 7.800 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska cesta, izklicna cena 7.500,00 Ndin,
ZASTAVA 750, GO 123-75, leto izdelave 1969, prevoženih 14.500 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska cesta, izklicna cena 10.500,00 Ndin,
ZASTAVA 750, ZG 855-28, leto izdelave 1969, prevoženih 4.449 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Tržaška 133, izklicna cena 5.500,00 Ndin,
TOMOS AZL 24, LJ 843-84, leto izdelave 1969, prevoženih 5.700 km, ogled pri avtomehaniku štefetu, Trzin, izklicna cena 10.000,00 Ndin,
RENAULT MAJOR R-10, LJ 475-85, leto izdelave 1966, prevoženih 50.000 km, ogled pri »Cosmosu«, Ljubljana, Celovška c., izklicna cena 6.000,00 Ndin.
Javna prodaja bo v sredo, dne 5. XI. 1969, ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Miklošičeva c. 10/1. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.
9765
»VUNATEX«
VUNENA INDUSTRIJA KARLOVAC, MIHANOVIČEVA 9
p r o d' a
obratno-poslovne objekte
obrata Turanj s kotlovskimi napravami in turbino za proizvodnjo električne energije. Objekti so neposredno ob reki Korani takoj pri ustju reke Mrežnice v Koranu, zelo primerni za gostinsko-turistdčne namene.
Zgrajena tlorisna površina objekta je 4104 kv. m, od tega pride na park gozd 6800 kv. m, vse ob reki Korani.
Po urbanističnem programu mesta Karlovca je predel, kjer so objekti, predviden za gostinsko-turistični predel. Objekte si lahko ogledate vsak dan.
Pogoje prodaje in druge podatke lahko dobite v upravi podjetja.	9700
KOVINOTEHNA
veletrgovina s tehničnim blagom izvoz-uvoz
CELJE, MARIBORSKA 17
objavlja prosto delovno mesto
poslovodje
prodajalne na malo - v Ljubljani
Posebni pogoji:
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali poslovodska šola in — 3 leta prakse v detajl, trgovini tehnične stroke.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ostali pogoji po dogovoru. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 15. novembra 1969. Prijavi priložite dokazila o zahtevani strokovnosti in dosedanji delovni praksi.	9753
INTERTRADE
PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO LJUBLJANA, TITOVA 1/111
Delavski svet podjetja razpisuje
25 ŠTIPENDIJ
za študij na ekonomski in pravni fakulteti
Pri izbiri kandidatov bo komisija za izbor štipendistov upoštevala predvsem:
— dosedanjo študijsko uspešnost
— znanje ali učenje angleškega ali nemškega jezika
— socialni položaj kandidata
Prednost bo dana moškim kandidatom ter kandidatom III. in IV. letnika obeh fakultet.
Kandidate za štipendije obveščamo, da jim po končanem študiju nudimo zanimivo delo v sektorju za mednarodno trgovino in v sektorjih zastopanja tujih tvrdk v Jugoslaviji.
Obstoja možnost nadaljnega strokovnega usposabljanja in napredovanja ter zaposlitev v naših predstavništvih in podjetjih v tujini.
Prijave pošljite na naslov: INTERTRADE, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana, Titova 1, kadrovska služba do 12. 11. 1969.
9749
OSLO it stran 11
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage sestra
Marice
Trobej
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili v tako velikem Številu na njeni zadnji poti in zasuli grob s cvetjem. Zatavala vsem darovalcem prekrasnih vencev in Šopkov. Posebno se zahvaljujem govorniku tov. Volku, tov. Kojcu in gospodu Rančigaju za tolažilne besede. ter iskrena zahvala tudi moškemu pevskemu zboru iz Šoštanja.
Žalujoča sestra Cilka in sorodstva.
INŠTITUT »JOŽEF STEFAN«
LJUBLJANA, .
objavlja za potrebo
centra v
I
POGOJ: elektroinženir n. ali I. stopnje, odshiten vojaški rok. veselje do spoznavanja delovanja modernih elektronskih sistemov, znanje angleškega Jezika;
vzdržnvalca II
POGOJ: SSI elektro smer, odslužen vojaški rok, veselje do vzdrževanja elektronskega računalnika, znanje angleškega jezika.
Za ti dve delovni mesti je možnost izpopolnjevanj a v tujini.
operaterja na računalniku
CDC 3300
POGOJ: SSI elektro smer, odslužen vojaški rok, pasivno znanje angleškega Jezika;
arhivarja
POGOJ: SSI, vestnost in natančnost pri delu.
9721
Mnogo prezgodaj je prenehalo biti plemenito srce mojega dragega moža, našega zlatega tatefca in brata
MILOŠA ŠKERBICA
kroj. mojstra
Na zadnjo pot ga bomo spremljali v ponedeljek, 3. novembra 1969, ob 16. uri na pokopališču v Trbovljah
2alujoči:
žena Silva, hčerki Majda in Pika z družino, sin Bruno z družino, brat Lojze z družino, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo
Trbovlje, dne 2. novembra 1969
m
AGROKOMBINAT
EMONA
LJUBLJANA
razglaša prosta delovna mesta:
iafa
odseka za prodajo močnih krmil
visoka izobrazba ekonomske ah agroekonom-
ske zmeri z nekaj let prakse.
programerja
za programiranje del na računalniku 360/30 kandidati za to delovno mestu so lahko diplomanti začetniki z visoko šolo.
knjigovodja - kontista
srednja izobrazba z nekaj lot prakse.
kurjača -
hišne ogrevalne naprave Pogoj za sprejem je opravljen izpit za kurjača. Delovno mesto je v Ljubljani. Priglasijo se lahko tudi upokojenci. Nastop dela takoj
oo.	po dogovoru.
Plamene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja, Ljubljana, Proletarska 4-IV.. do 12. 11. 1969.	9742
Nenadoma nas je v dvanajstem letu starosti zapustil naš zlati sinek in bratec
Igor Hostnik
6. r.
Pogreb bo v ponedeljek, S. novembra 1999, ob 16. uri na pokopališču v Novem meetu
žalujoči; očka, mamica, sestra Inglca In drugo sorodstvo
Novo mesto, Ljubljana, Zelenika, Vavta vas, Trebnje, 1. novembra 1999
ZAHVALA
Ob fcagtibt našega dragega moža, očeta, očeta in strica
Melhiorja Paradiža
se- iskreno aebvaDujcino vsem, ki so mu lajšali zadnje dneve, ga spromJjeli na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam v težkih dnevih nesebično pomagali.
2ena Jožefa, hčerki Vida in Marija z družinami, sin Jože s družino ter sorodniki
V Gospodu je zaspala
S. M. Simforoza Kovačič
profesorica
Pogreb bo 3. novembra 1869, ob 19.30 na pokopališču na Golovcu Petrovče, Celje, 1. novembra 1969
Šolske sestre
Sporočamo žalostno vest, da je sredi neumornega dela tragično preminil naš sodelavec
ANTON UDOVIČ
predsednik delovne skupnosti
Pogreb bo v ponedeljek. 3. novembra 1969, ob 15. uri na pokopališču v Trebnjem
Dobrega delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu
Delovna skupnost in sindikalna organizacija »Knjigotisk« Novo mesto
Novo mesto, 1. novembra 1969
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta, sestrična in svakinja
Marija Perne
roj. MOČNIK
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 3. novembra 1969, ob 15. uri iz hiše žalosti Trzin 142, na pokopališče Mengeš
2alujoči:
sinova Mirko in Miha, hčerki Marica in Slavka z družinama, sestre Ivanka, Mihela in Francka z družinami ter drugo sorodstvo
Trzin, Domžale, Zagreb, Cmuče, Kamnik, 1. novembra 1969
Po dolgi in* težki bolezni nas je zapustil naš
Stanko Petrovič
Od dragega pokojnika smo se poslovili dne 21. oktobra 1969 na pokopališču v Subotici
Žalujoči PETROVIČEVI
Litija, Subotica. Reka, Beograd, Sombor,
1.	novembra 1969
ZAHVALA
Ob bodeči izgubi našega ljubega sina in bratca
Mija
se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v teh bridkih trenutkih sočustvovali, številnim darovalcem cvetja, za poslovilne govore ob grobu, Litostrojski godbi, posebno pa njegovemu najljubšemu jamarskemu tovarišu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu v njegov novi domek!
Hvala vsem!
žalujoči: mami Mila, ati Tone in sestrica Milenka
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustil v 65. letu starosti naš dobri in skrbni mož, a tek. stari atek, brat, bratranec in stric
IVAN ŠPRINGER
strojevodja v p. in aktivist od leta 1941
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 2- novembra 1969, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah
2alujoči:
žena Štefanija, sinova Ivica in Branko z družinama ter brat Blaž, svak in vnučka Željko in Renatka
Ljubljana, Reka, Ogulin, Vrbovško, Sarajevo,
Sporočam vsem znancem in prijateljem, da me je po dolgem in hudem trpljenju za vedno zapustila moja draga žena
Cilka Deželak
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, 2. novembra 1969 na domače pokopališče
Globoko žalujoči: mož Ivan in drugi
Bistrica ob Sotli, 31. oktobra 1969
Po dolgotrajni bolezni je dotipela naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
Barbara Kamin
K zadnjemu počitku jo bomo spremili do farnega pokopališča v Sentlovrenc dne 2. novembra 1969, ob 14. rdi izpred hiše žalosti Velika Loka 55
V globoki žalosti: mož Anton, sinovi Janez, Lojze in Stefan, hčerki Marica in Jožica z družinami, sestra Frančiška in drugo sorodstvo
Velika Loka, Rožni vrh, Šentrupert, Ljubljana in Gornji Globodol, 1. novembra 1969
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena sestra, teta in svakinja
Milena Hladnik
upokojenka Tobačne tovarne
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo,
2. novembra 1969 ob 16.30 iz Jurijeve mrliške vežice na Žalah
Žalujoči: sestra Nadi z možem Evaldom, brat Adolf z ženo Vilmo, nečaki Dušan, Rene in Nelly ter Boris Margetič in drugo sorodstvo
Ljubljana, 31. oktobra 1969
Z A H V A LA
Ob boleči izgubi našega dragega
FRANJA LlCOFA
železniškega inšpektorja v pokoju
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, njegovim stanovskim tovarišem pri ŽTP in direktorju 2TP Ljubljane in Zagreba, ki so ga počastili in pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, krajevni skupnosti Črnivec, krajevni organizaciji SZDL, Združenju rezervnih oficirjev, gasilskemu društvu Brezje in Turističnemu društvu Brezje, govornikom za poslovilne besede in pevcem. Zahvaljujemo se zdravnikom in strežnemu osebju bolnice na Jesenicah in nevrološke klinike v Ljubljani za požrtvovalno zdravljenje in nego v času njegovo bolezni. Posebno se zahvaljujemo dr. Zdravku Černetu za večletno skrbno zdravljenje. Prisrčna hvala vsem, ki so nam stali ob strani, pomagali ter izrazili sožalje v teh težkih dneh.
Žalujoča žena Jožica in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, sina, brata, svaka in zeta
ing. Leopolda Potočnika
fe iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih dnevih sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pismena sožalja, ga spremili na njegovi zadnji poti ter zasuli njegov prerani grob s številnimi venci in cvetjem. Posebno zahvalo dolgujemo vsem, ki so se trudili, da ga rešijo iz objema gora in obdržijo pri življenju, zlasti pa tovarišem Janezu Ruparju, dr. Ivanu Valiču, Francu Mraku, Janezu Kerštajnu, Marjanu Lavtižarju in drugim članom gorske reševalne službe ter pilotoma helikopterjev, ki sta mu prihitela na pomoč. Zahvala tudi zdravnikom bolnice dr. Petra Držaja za njihov trud. Posebno zahvalo dolgujemo kolektivu Agrotehnike za izkazano sočutje in pomoč, zlasti še tovarišerti direktorju Turku, ing. Jožetu Jeraju in ing. Grabnarju za topli poslovilni govor. Iskrena zahvala tudi akademskemu pevskemu zboru za pesmi ter akademskemu planinskemu društvu za poslednjo stražo in govor.
Družine Potočnik in Anžič
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage, dobre sestre
Tončke Veber
i se iskreno • zahvaljuj emo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se zdravnikom in strežnemu osebju geriatrične klinike za požrtvovalno skrb. Zahvaljujemo se č. duhovščini za tolažbo in spremstvo. Hvala pevcem, ki ste ji zapeli v slovo. Hvala vsem, ki ste jo radi imeli.
Brat in sestre
SPOROČAMO, DA JE NENADOMA UMRL
Ivan Brecel
NAS DOLGOLETNI SODELAVEC
KOLEKTIV SPLOŠNE VODNE SKUPNOSTI »SAVINJA«, CELJE
CELJE, 1. NOVEMBRA 1969
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili , k zadnjemu počitku našega očeta
Alojzija Vene
upok. SNG
zasuli njegov grob s cvetjem, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, iskrena hvala.
VENETOVI
Po krajši bolezni nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stori oče in stric
Ludvik Jesenik
upokojenec DES — Celje
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. novembra 1969, ob 15.30 iz hiSe žalosti na pokopališče na Vranskem
žalujoči:
žena Katarina, hčerka Vera z možem, sin Ludvik z ženo, sin Dušan z ženo, vnuki in drugo sorodstvo
Vransko, Ljubljana, Kamnik, Tabor, Prekopa, Braslovče, Prebold, Trbovlje, 1. novembra 1969
ZAHVALA
Ob budi nesreči naših učencev 4. razreda pri Dornavi 14. oktobra 1969, ko so Izgubili življenje
CIRIL ERHATIČ MILAN GEDL KAREL GRAŠIČ JOŽEK MAKRAB
IN
MARJAN RAJH
smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se nismo mogli vsem pismeno zahvaliti.
se sedaj zahvaljujemo vsem, ki so v težkih dneh z nami sočustvovali in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo prvim reševalcem, zdravnikom in drugemu osebju ptujske bolnišnice, krvodajalcem, delegacijam podjetij, ustanov in družbeno političnih organizacij, ki so nas takoj p° nesreči obiskale, predsedniku in sekretarju kulturno prosvetnega zbora SRS. predsednici izvršnega odbora Republiške skupnosti otroškega varstva, zavarovalnici DOZ Maribor. Mladinski knjigi za poslane knjige, zastopnikom tiska in RTV, mnogim kolektivom, pionirskim odredom in posameznikom za poslano denarno pomoč, obiskovalcem v bolnišnici aa njihova darila in vsem. ki so noše pionirje spremili na zadnji poti.
Kolektiv osnovne šole Tomaž pri Ormožu
Dotrpel je po dolgi bolezni naš dragi mož, oče in dedek
ANTON GUNDE
dipl. pravnik v pokoju
Pokopali smo ga na njegovo željo tiho, v petek, 31. oktobra 1969 Prosimo tihega sožalja
2alujoči: šena Fini in sin Nino z družino
Samotno življenjsko pot je tiho prehodila do kraja naša draga sestra in teta
JOŽEFA GRLICA
roj. MIKLAVŽIN
Od nje se bomo poslovild v ponedeljek, dne 3. novembra 1969, ob 14.30 na celjskem mestnem pokopališču
Žalujoči:
bratje Ivan, Miha* in Tone z družinami, sestre Ana, Ivanka in Milka z družinami ter drugo sorodstvo
Celje, Šentilj pri Velenju, Brežice, Vrbje, Konjščina, 1. novembra 1969
V 92. letu starosti je tiho zatisnil svoje blage oči najin dobri in ljubljeni oče, gospod
DAVORIN CERULJ
organist v Tržišču na Dolenjskem
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 2. novembra 1969, ob 10. uri dopoldne na pokopališču v Tržišču
2alujoči: hčerki Mara in Anica
Ljubljana, 30- oktobra 1969
V 89. letu starosti se je preselila v lepše življenje naša ljubljena, predobra sestra, teta in stara teta
JOŽEFA JARC
j	upokojenka
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 3. novembra 1969, ob 14.30 iz Antonove mrliške vežice na 2alah
Žalujoči:
sestra Ivanka, nečakinje Francka, Micka, Ivanka z družino in nečak Jože z družino Ljubljana, Ajdovec, Buenos Aires, 1. novembru 1969
pipi
2ALNA SVEČANOST NA mah — » sto m sto avtotnofatti, toterih registrske številka so
od tire do ure menjavale, je pripeljalo včeraj na 2ale tisoče ljudi iz vse Slovenije. Popoldne do treh let starosti. Skupaj z materami so jih začeli od- ki je zahtevala kar tri smrtne žrtve. Osetom avto »škoda«, v jtaiereui so 01x1 limesi,, rauau-, uu-se Je mnogo ljudi	oerectoje komemoracije m štainh, na kateri so sodelovali red- prečni j ati z avtobusi v Sarajevo, kjer bo zanje skrbel lija Pančur in Frančiška Koreljc, je neprevidno zapeljal na glavno cesto, kjer se je zaletel v to-
tatocii. gmjv«e na p**-”1" ljubljanske garnizije ter pevski zbor »Tineta	Center za socialno delo. Na sliki: evakuacija otrok iz vetrnjak, ki ga je vodi Adolf Verbič. Trčenje je bilo tako silovito, da sta Ernest in Julija Pančur
Foto: S.	Banjaluke v Sarajevo.	Foto:	Tanjug	podlegla na kraju nesreče, Frančiška Koreljc pa je umrla v rešilnem avtu. Foto: S. Hočevar
Nadaljevanje s prve strani
»Pomembno je, koliko časa bodo ljudje še pod šotori«
leanic 1» so zahtevali, naj sporoči, ali bi lahko stare tovorne in potniške vagone dale za to, da bi nastanili prebivalce. V vsakem primera je to bolje kot šotor, je dejal Kosovac in dodal, da so razpravljali tudi o možnosti TuOnipa več potniških avtopil-kolic. Naslednja akcija je po njegovih besedah evakuacija prebivalcev, predvsem otrok in drugih, ki niso zaposleni. Evakuacija otrok že poteka.
V Sarajevo so poslali dva avtobusa otrok, starih do trdi let in matere. V petek so evakuirali 72 otrok, danes pa bodo poslali na Zelenico 300 duševno zaostalih otrok, ki bodo tam nadaljevali šolanje a svojilni učitelji in vzgojitelji.
zaradi možne okužbe je poleg ukaza, da se mora prebivalstvo obvezno cepiti, prepovedano točenje pijač v čašah. V gostilnah lahko prodajajo alkohol samo v steklenicah. Obljubljajo, da bo voda po mestnem vodovodu stekla čez štiri dni, vendar jo še zmeraj ne bodo smeli uporabljati za pitje.
Ker je deset od skupno 14 osnovnih šol porušenih, bodo otroke prihodnje dni z učitelji vred poslali v druga mesta, kjer bodo nadaljevali pouk.
Porušeno mesto na Vrbasu ao obiskali predstavniki sta-
iMivanjslcn-lrrmnunalnih podjetij. Dogovorili so se o obliki pomoči prizadetemu mestu. MaH drugim so sklenili, da morajo stanovanjska podjetja iz Beograda. Zagreba. Ljubljane, Sarajeva. Skopja, Titograda in večjih mest države poslati v Banjaluko predvsem inženirje.
Poudarili so, da bodo zaradi zime, ki je na pragu, morali dodeliti posojila in zagotoviti gradbeni material tudi posameznikom, da bi lahko *mmi popravili svoja stanovanja. Mestna skupščina bo verjetno kmalu sprejela takšen odlok. Zvedelo se je, da bodo te dni v Banjaluko prišli tudi strokovnjaki SZ, Japonske in Romunije, da bi se dogovorili o pomoči pri popravilu in saniranju objektov v mestu.
Potres minulo nedeljo in v ponedeljek ni hudo prizadel Banjaluko, ampak tudi nekatere druge Občine v okolici. V Občim Celinac. ki ima 21.000 prebivalcev, jih je polovica ostala brez doma. Poškodovanih je 1820 objektov. Od tega jih bodo morali skoraj 500 porušiti.
Po nepopolnih podatkih Je potres v dobojski občini, ki je od rinnjnrmr«- oddaljena o-koU 100 km, boU ali manj poškodoval več sto stanovanjskih in poslovnih objektov. Najbolj prizadeto je območje Stanart, sredi med Dobojem in a»nj«inim Menijo, da je okoli 55 odstotkov poslopij na tem območju, kjer je okrog 20 vasi, bolj ali manj poškodovanih. V nekaterih šolah pouka ^riofa ne morejo nadaljevan.
dan »veannga izvršnega sveta Trpe Jakovljevski Je sprejel Slobodana Popoviča, pomočnika direktorja urada za pomoč pri ligi društev Mečega križa iz Ženeve, ki je kot predstavnik te organizacije dopotoval v Jugoslavijo, da bi na kraju samem videU, kakšno pomoč prizade-
projekt
to prebivalstvo najbolj potrebuje.
Iz Zenerve pa je danes prispel v Beograd tudi Helmut Reushle, predstavnik svetovnega sveta cerkev, ki se bo pogovarjal s predstavniki jugoslovanskega Rdečega križa o pomoči Bosanski kratim.
• •
V Libanonu napeto
bodilne organizacije Arafat je danes dopoldne dopotoval v Kairo. Ze nocoj pričakujejo, da se bo pogovarjal s poveljnikom libanonske armade generalom Bustanijem.
Iraški podpredsednik Am-ash je izjavil po sestanku z libanonskim predsednikom Heloujem. da je optimist glede rešitve sedanje krize. Poročajo tudi, da bo odpotoval v Kairo generalni sekretar libanonskega zunanjega ministrstva Salem, ki bo navzoč pri pogovorih s predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja.
Današnji kairski »Al Ah-ram« piše, da je storjen pomemben korak naprej v poskusih, da se najde ustrezen obrazec za rešitev krize v odnosih med Libanonom in palestinskimi komandosi. Časnik poudarja, da je namen teh pogovorov »ustaviti prelivanje krvi ▼ Libanonu in puške Obrniti v pravo smer«.
Iz Washingtona poroča Tanjug. da so ZDA in Sovjetska zveza sicer ianenjale v petek ostri uradni sporočili glede krize v Libanonu, vendar sta supersili hkrati dali vzajemni zagotovili, da ne bosta neposredno intervenirali in da bosta vplivali tudi na druge države z namenom, da se pomiri libanonska kriza.
Po pogovoru, ki sta ga imela v Washingtonu ameriški zunanji minister Rogers in sovjetski veleposlanik Do-brinin, menijo nekateri, da bodo ZDA in SZ začele vzporedno, če že ne skupno diplomatsko akcijo, s katero bi preprečili povečanje zao-strenosti.
biro
Nov apel iz Prage
nja med evropskimi državami.
Ministri tudi predlagajo, naj se v okviru priprav na konferenco skličejo bilateralna ali multilateralna posvetovanja med zainteresiranimi deželami.
»Vlade dežel, zastopanih na konferenci v Pragi, so pripravljene razpravljati tudi o drugih predlogih, ki bi prispevali k pripravljanju vsestranske konference in zagotovili njen uspeh,« je rečeno v sporočilu konference.
Ministri so v tej listini izrazili prepričanje, da Je mogoče vsa vprašanja priprav na vseevropsko konferenco »kljub nekaterim težavam, ki še niso odstranjene, urediti z dobro voljo in odkritosrčnim trudom.«
V sporočilu je rečeno, da je budimpeštanski apel o evropski konferenci naletel na pozitiven odmev pri večini evropskih dežel, kar ponuja realne možnosti m uresničitev te ideje Včeraj ao zunanji ministri držav članic varšavskega sporazuma odpotovali iz Prage. Pred odhodom je sovjetski zunanji minister Gromiko izrazil upanje, da bodo tudi druge evropske dežele storile vse, da bi bila konferenca o evropski varnosti lahko »Mirana čimprej. To Je po njegovem v interesu tako socializma kot kapitaUama.
Finsko zunanje- ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem Je rečeno, da izpričuje praški komunike zunanjih ministrov članic varšavske zveze stalni interes socialisti čnih dežel, kar zadeva sklicanje splošnoevropske konference o varnosti. Finska zadovoljstvom ugotavlja, da praški tekst omenja tudi fin ško pobudo m tako konfe-Vlada bo, kot poroča
AP, nadaljevala delo aa sklic take konference.
Reuter poroča, da je v Bonnu uradno sporočeno, da bo Zahodna Nemčija pazljivo preučila in z zavezniki predtskutirala zadnji predlog vzhodnoevropskih dežel za sklic konference o evropski varnosti.
Foreign Office še ne komentira apela dežel-članic varšavske zveze na vseevropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Funkcionarji izjavljajo, da je stališče britanske vlade razložil zunanji minister v petek, ko je govoril o »pozitivnem stališču« do ideje konference, o potrebnosti naj skrbne j ših priprav ter o sodelovanju vseh članic pakta NATO in nevtralnih dežel na takem snidenju.
Z včerajšnjo deklaracijo zunanjih ministrov dežel-članic varšavskega sporazuma se molče sprejema sodelovanje ZDA in Kanade na konferenci o evropski varnosti, piše danes poljski časopis »Slovo Powszechne«. Ta sklep je naredil časopis na podlagi dejstva, da so se zunanji ministri »vzdržali definiranja dnevnega reda in udeležencev konference«.
••••
Spiihler odpotoval iz Beograda
poldne z letalom odpotoval v Bern.
Ob obisku federalnega svetnika in šefa političnega departmaja švicarske konfederacije Willyja Spiihlerja v Jugoslaviji je bilo izdano uradno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da sta državni sekretar Mirko Tepavac in generalni svetnik Willy Spiihler izmenjala sodbe o odnosih med obema deželama in o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
Z zadovoljstvom sta ugotovila, da' se jugoslovansko-švi-carski odnosi razvijajo ugodno v duhu prijateljstva in obojestranskega razumevanja. Obe strani sta izrazili posebno zadovoljstvo tudi nad tem. da se trgovinska tzrne-njava med deželama nenehno povečuje. Preučeni so bili tudi praktični ukrepi za izboljšanje te ianenjave in za večjo usklajenost uvoza in izvoza ter obstoječih možnosti za razvoj industrijskega, tehničnega in finančnega sodelovanja.
Predmet pogovorov je bilo tudi stanje odnosov na drugih področjih, na primer na
moral biti odraz vseh naših dosežkov in hkrati sprememb v našem družbeno-e-konemskem sistemu.« Dejal je, da se ne strinja s predlogi dela tiska in nekaterih ustanov ter posameznikov, da se preloži izdelava srednjeročnega plane zaradi »določenih težav«. Po njegovih besedah je ZIS prepričan, da ni tako velikih težav, ki jih v naši socialistični skupnosti ne bi mogli rešiti — ni. Preložiti izdelavo srednjeročnega plana pa bi pomenilo preložiti tudi rešitve težkih problemov našega gospodarstva.
Govorimo o slabostih, toda ne smemo zanemariti uspehov. Preradi slikamo naše gospodarstvo sivo ali celo temno. Rast družbenega proizvoda je zdaj nekoliko počasnejša, pač pa bolj zdrava, saj se nismo lotili administrativnega zaposlovanja in drugih podobnih umetnih ukrepov za dvig družbenega proizvoda. Sploh pa ne moremo govoriti o stagnaciji — prej o bumu, je dodal. Zabeležili smo rekordne dosežke v kmetijstvu ter turizmu. Z reformo se je afirmirala tudi integracija in druge oblike združevanja in sodelovanja. Naše gospodarstvo je sposobno doseči svetovno raven, imamo precej uspeha pri izvozu, ko ne izvažamo več le blaga, marveč tudi združeno delo in znanje, kot je primer prav z »Emono«.
Vrste reformnih ciljev pa nismo uresničili. Za seboj vlečemo vrsto starih pogledov in prepričanj, boj med naprednim in zaostalim v našem gospodarstvu se bo šele dodobra razvnel. Borcem za reformo mnogokrat ne ploskajo. Gospodarska gibanja v letošnjem letu dokazujejo, da tokovi proizvodnje ne potekajo sinhronizirano, kar se odraža v nelikvidnosti, težave pa odsevajo tudi pri delitvi narodnega dohodka, inflacijskih težav in podobnem.
Ribičič je nato očrtal osnove ekonomske politike v prihodnjem letu. O njih bo kmalu sklepala tudi zvezna skupščina. Na vseh področjih potrošnje je treba ustaviti naraščanje cen. Razpoloženje v delovnih organizacijah ni naklonjeno takšni politiki stabilizacije, saj vsak teži k »lastnemu ekonomskemu poslovanju«. Ce je zvezna vlada kje pod pritiskom, je pod pritiskom nene'wega naraščanja cen, je dodal Ribičič. »Ne govorimo — deni-
področju kulture, turizma in | mo — o zamrzovanju stana-‘ >o- i rin, ps
prava. Pri tem je bilo dogovorjeno, da se razširi sodelovanje tudi na teh območjih.
Pri izmenjavi sodb o mednarodnih vprašanjih sta ministra poudarila potrebo po krepitvi mednarodnega sodelovanja na podlagi spoštovanja neodvisnosti in suverenosti. Izčrpno sta preučila probleme evropskega sodelovanja, posebno še vprašanja, ki zadevajo pobudo za sklic evropske konference varno-sti.
Ministra sta se strinjala, da bosta državi še vnaprej ianenjavali mnenja o tem vprašanju kot tudi o drugih mednarodnih vprašanjih obojestranskega interesa. Pogovori ao potekali v odkritem In prijateljskem oeračju in duhu vzajemnega razumevanja.
' »Razgovori ▼ Beogradu so bili v prvi vrsti usmerjeni v preučevanje mednarodnih problemov, pn čemer je bil govor tudi o možnosti ra sklicanje konference o evropski varnosti in sodelovanju,« je na sinočnji tiskovni konferenci izjavil švicarski zunanji minister Willy Spiihler.
Ribičič v Domžalah
kov, družbenopolitičnih delavcev in odbornikov.
»Leto 1970 bo v mnogočem zgodovinsko leto,« je dejal Mitja Ribičič. »Pred nami je izdelava programa srednjeročnega razvoja, ki bo
pač pa o mirnejšem naraščanju ' cen komunalnih storitev — konferenca mest pa sodi drugače.«
Ko je govoril o plačilnem deficitu s tujino, je Ribičič opozoril, da nismo uresničili želje, da bi imeli 400 milijonov dolarjev devizne rezerve.
Ker tega nismo dosegli nimamo tistega maneverskega prostora pri poslovanju s tujino, ki smo si ga obetali. Ne smemo »jamrati« zaradi deficita, pač pa moramo v sistemu zagotoviti porast izvoza. Sedanji sistem ne daje izvozu na konvertibilna (težja) področja prave spodbude.— še več, nasprotno velikokrat tak izvoz destimulira.. Težko pa je sprejeti kakršnekoli korenite spremembe, ko pa so idejnopolitične razlike v pristopu in stališčih pri uravnavanju ■ zunanje trgovinskega in kreditnega sistema, je poudaril Mitja Ribičič in opozoril, da Je tako zapisano tudi v sklepih predsedstva ZKJ.
Ko Je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavili Domžalčani, se je Mitja Ribičič dotaknil tudi kadrovske politike v federaciji. Menil Je, da se je položaj v mnogočem izboljšal, da je v predstavniških organih i iamčena enakopravnost narodov. Drugače pa je v zvezni administraciji, kjer vse analize opozarjajo na težke probleme ta pomanjkljivosti. Vseeno le. če skupščina ta vlada razpravljata, predlaga-
ta, sklepata, ko administracija ni kos svoji nalogi — da bi pripravila zakonske predloge in predloge sklepov. Najslabše je ravno na tistih področjih, kjer je največ problemov. Republike, ki so nosilci kadrovske politike v federaciji, bodo morale spremeniti svoj odnos do trit vprašanj — najsposobnejši ljudje v republikah naj bodo soustvarjalci zveane politike in ne njeni kritiki.
Mitja Ribičič je odgovoril tudi na vrsto vprašanj o sistemu odgovornosti, pogojih gospodarjenja, o predlogih ZIS, kako naj bi odpravili nelikvidnost, o zveznih investicijah. ki morajo usahniti, o »državnem kapitalu«, monetarnem sistemu v Evropi in položaju dinarja ter druga.
Mitja Ribičič se je nato popeljal v Moravče ter si spotoma ogledal dela na cesti 2elodnik—Moravče, ki bo za 6 milijonov dinarjev omogočila najhitrejšo povezavo Domžal z Zagorjem. V Moravčah se je udeležil komemoracije ob spomeniku padlim borcem in žrtvam nacističnega terorja ter položil v imenu ZIS venec namenjen vsem padlim borcem med minulo vojno.’ Komemoracije so se udeležili tudi Miha Marinko, Jačiko Rudolf, Franc Leskošek in drugi.
IVAN VIDIC
Obtožbe proti nekdanjim ministrom
Bratislavska »Pravda« napada »beograjsko skupino ministrov«
PRAGA, 1. nov. (Tanjug) Bratislavska »Pravda« je ponovno objavila hude obtožbe zoper nekdanje češkoslovaške ministre, ki so bili med vdorom enot dežel varšavskega pakta v CSSR v Jugoslaviji.
To so podpredsednik vlade Oto Sik, zunanji minister Jifi Hajek, predsednik državne planske komisije František Vlasak in predsednik ljudske kontrole Stefan Gašparik.
»»Pravda«' jih imenuje »beograjska skupina ministrov« in jih bremeni za vodenje protisovjetske in protiimperiali-stične politike ter za dezori-entiranje vodstva nekaterih komunističnih partij v zahodnih deželah.
Hkrati se ponavljajo tudi že znane obtožbe, da so ti ministri delovali iz Beograda mimo in zoper sklepe državnih in partijskih organov
Delegacija SZDLJ v Bonnu
BONN, 1. nov. (Tanjug) — Delegacija SZDL Jugoslavije, ki jo sestavljata člana pred sedstva zveze konference SZDLJ, Josip Djerdja in Stane Dolanc, je včeraj dopotovala v Bonn. kjer bo nekaj dni gost socialnodemokratske stranke. Delegata se bosta pogovarjala o perspektivah sodelovanja med Socialistično zvezo in socialnodemokratsko stranko.
Milijonske injekcije za utrditev marke
Kritična raven zahodno-nemške marke na borzah po svetu
FRANKFURT, 1. nov. — Zvezna banka je bila prisiljena včeraj vreči taa monetarni trg 150 milijonov dolarjev, da bi obdržala novi uradni kurz zahodnonemške marke. Vrednost marke je namreč zdrknila na najnižjo dovoljeno raven — 3,69 za ameriški dolar. Ta kritična raven zahodnonemške marke je bila dosežena na frankfurtski, londonski in še nekaterih drugih borzah.
V Frankfurtu, kjer je sedež centralne zahodnonemške banke, strokovnjaki sodijo, da je bila bonska vlada prisiljena prodati okoli milijardo dolarjev, če je ta teden hotela obdržati novi kurz marke.
Mednarodni finančni strokovnjaki opozarjajo na zelo pomembno dejstvo — na rahlo upadanje vrednosti valut tistih dežel, o katerih se j« mislilo, da bodo revalvira-le po sklepu Bonna, da poveča vrednost marke. To predvsem zadeva švicarski in belgijski frank, nizozemski gulden in celo kanadski dolar.
ZIS o nelikvidnosti v gospodarstvu
BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je na petkovi seji sprejel spremembe k predlogu zveznega sekretariata za finance, ki se nanašajo na odstranitev vzrokov nelikvidnosti v gospodarstvu. Prejšnji predlogi zveznega sekretariata so bili v javni razpravi in so, kot je povedal pomočnik zveznega sekretarja za finance Aleksandar Jovanovič, doživeli precej sprememb. Najnovejšo inačico dopolnitev in sprememb k desetim zakonom in eni uredbi o tem bodo predložili zvezni skupščini, ki bo o njih razpravljala sredi novembra. Najvažnejša značilnost v petek sprejetih sprememb in dopolnitev je dejstvo, da se zaostrujejo ukrepi, usmerjeni k učinkovitemu odstranjevanju vzrokov nelikvidnosti in da se uporabniki družbenih sredstev v gospodarstvu in zunaj njega, izenačijo v pravicah in obveznostih.
Zvezni izvršni svet je med drugim sprejel predlog, da uporabniki posojil pri nabavi blaga sodelujejo z 20-od-stotno gotovino vrednosti nakupa. To se nanaša na vsa posojila ne glede na njihov vir, razen na premog in knjige glede na dejstvo, da je težko ugotoviti, di so sredstva za poso.ila, za katera doslej ni bila potrebna obvezna udeležba,, lastna sredstva gospodarske organizacije, sredstva iz posojil banke ali pa izhajajo iz neplačanih obveaiosti.
Telegrami
SPREJEM — BEOGRAD. Odpravnik poslov alžirskega veleposlaništva v Jugoslaviji Muhamed Kebir, je priredil sinoči sprejem ob obletnici alžirskega državnega praznika. Navzoči so bili številni predstavniki našega družbenega in političnega življenja, JLA in tuji diplomati.
OBLETNICA BALFOUROVE DEKLARACIJE — TEL AVIV. Namestnik britanskega zunanjega ministra Thomson je govoril na proslavi ob obletnici Balfourove deklaracije, s katero je Velika Britanija že leta 1917 obljubila Zidom »nacionalni dom« v Palestini.
ZA DALJŠO VOJAŠKO OBVEZNOST — JERUZALEM. Izraelska vlada je predlagala parlamentu, da se starostna meja vojaške obveznosti premakne z 49 na 55 let.
BANČNIK PRI NASERJU — KAIRO. Egiptovski predsednik Naser je sprejel predsednika Manhattan banke Davida Rockefellerja.
ZAPORNE KAZNI ZA BASKE — MADRID. Špansko sodišče je obsodilo na zaporne kazni od šest mesecev do šest let skupino 13 Baskov, obtoženih, da so ustanavljali komunistične celice v severni Baskovski pokrajini.
ATENTAT — GUAYAQUIL. Bivši ekvadorski predsednik Arosemena Momroy in njegova žena sta ostala nepoškodovana, čeprav je močna eksplozija dinamita skoraj porušila njuno dvonadstropno vilo.
MOSKVA—LAGOS — LAGOS. S posebnim poletom sovjetskega potniškega letala »11-62« so odprli novo letalsko zvezo med sovjetskim in nigerijskim glavnim mestom.
KONEC OBISKA — BONN. Delegacija poljskih gospodarstvenikov, ki jo je vodil član vlade Ostrowski, je končala desetdnevni obisk v Zahodni Nemčiji, kjer se je pogovarjala s predstavniki 25 podjetij. Minister Ostrovvski se je pogovarjal tudi v za-hodnonemškem ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za gospodarstvo.
SESTANEK PREDSEDNIKOV VLAD — STOCKHOLM. Premieri skandinavskih držav so na zaprtem sestanku razpravljali o ustanovitvi skandinavske carinske unije. O tem bo danes in v torek razpravljal nordijski svet.
NIC VEC VOJAK — WASHINGTON. Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo, da bivši poveljnik »zelenih baretk«, polkovnik Robert Rheault, ki je bil vmešan v umor nekega Južnega Vietnamca, menda dvojnega agenta, ni več pripadnik ameriških oboroženih sil, ker je sam odstopil.
PLUTONIJA ZA DESET BOMB — TOKIO. Japonska ima zdaj 287 kg plutonija, kar je dovolj za več kot deset jedrskih bomb. Japonska je s tem prišla med potencialne jedrske sile. Agencija DPA pa poroča, da Japonska plutonija ne sme uporabljati v vojaške namene in da to nadzoruje mednarodna komisija za jedrsko energijo.
PREDVOLILNO NASILJE — MANILA. Nasilje in politični umori so vedno bolj pogost pojav v predvolilni kampanji na Filipinih, ki traja že od 14. julija, volitve pa bodo 11. novembra. Doslej je bilo ubitih 16 ljudi.
TRGOVINA S KITAJSKO — RIM. Blagovna menjava med Italijo in Kitajsko bo dosegla letos vrednost 80 milijard lir ali 12 milijard več kot lam. Letos bo verjetno Kitajska prvič v trgovini z Italijo zaznamovala pozitivno bilanco. Prvo mesto v zunanji trgovini Kitajske še zmeraj zavzema laponska, druga je Zahodna Nemčija, zatem pa sledijo Britanija, Francija in Italija.
POIRES — WASHINGTON. Ameriški se-izmografski center je sporočil, da so r.-a Aleutskem otočju, 265 km od kraja, kjer so ZDA nedavno izvedle podzemeljsko jedrsko eksplozijo, zabeležili močan potres 6. stopnje. Epicenter potresa je bil verjetno pod oceansko površino. Tudi iz Teherana poročajo, da so štirje potresni sunki zajeli veliko območje jugozahodnega Irana. Povzročili so škodo, človeških žrtev pa ni bilo.
CIKLAMAT — ATENE. Grčija je prepovedala uvoz ciklamata. Pristojno ministrstvo je spročilo še, da bodo izdelke, ki vsebujejo ciklamate, prenehali prodajati, če bodo raziskave pokazale, da je ta sladkorni nadomestek zdravju škodljiv.
POTNIK S TITANICA — OLAR. Eden od zadnjih preživelih potnikov »Titanica« je izgubil življenje v požani, ki je zajel njegovo hišo v Južni Karolini.
Pa še to;
PRILJUBLJENOST — Potem ko si je ogledal proizvodnjo v domžalski tovarni usnjene galanterije »Toko« so predsednika ZIS Mitjo Ribičiča povabili na sestanek s kolektivom. Ko sta z direktorjem »Toka« Stanetom Rozmanom vstopila v dvorano, so člani kolektiva in DS navdušeno zaploskali. Mitja Ribičič se je obrnil k Rozmanu in menil: »Direktor, morate pa biti zelo priljubljeni med kolektivom, ko vas tako navdušeno pozdravljajo!«
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 2. XI. 1969 ob 0,7. uri
vzide 06.42 zaide 16.45
LUNA
vzide 21.2 zaide 12.50
Pogovor pri EGS v Bruslju
BRUSELJ. 1. nov. (Tanjug) C lan ZIS Toma GranfU je v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika pri EGS Miloša Oprešnika obiskal podpredsednika , komisije EGS dr. Mansholta, nato pa predsednika komisije EGS Jeana Reya.
Ob tej priložnosti so se pogovarjali o odprtih vprašanjih. ki Jih je treba kar najhitreje razrešiti, da bi se lahko nadaljevala pogajanja med Jugoslavijo in EGS, ki so se začela pred letom dni. Zvedelo se je, da so stališča jugoslovanske vlade o teh vprašanjih naletela na popolno razumevanje predsednika in podpredsednika komisije.
Vrednosti zlota ne bodo
VARŠAVA. 1, nov. (UPI) — Časopis »Tribuna Ludu« je objavil danes izjavo podpredsednika poljske vlade Stanislava Majewskega, ki demantira informacijo o tem, da se bo vrednost zlota spremenila.
Protokol o menjavi z Romunijo
BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug) — Namestnik romunskega ministra za zunanjo trgovino Nicolae Nlcoiaev in nomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Teodosije GliSič sta podpisala danes protokol o jugo
siovansko-ro-munski blagovrv
menjavi v prihodnjem letu
40
sneg
anticiklona
Vreme in temperatura 1. novembra 1969
kraji
ob 3- ort
vreme
ob 13 uri
Ljubljana
Planica
Brnik
Kredarica
Maribor
Sl liradec
Celje
Novo mesto
Koper
Reka
Pulj
Hvar
mbr ovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
elovec
Jradec
Dunaj
Benetke
Milano
Benova
Mtlnchen
Zttrtcb
Rim
Pari*
Berlin
Stockholm
Moskva
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
poloblačno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
oblačno
jasno
jasno
-•blačno
jasno
jasno
ooloblačno
poloblačno
oblačno
poloblačno
jasno
Jasno
jasno
jasno
oblačno
Doloblačno
oblačno
—1	jasno
—2	jasno
—4	jasno
	jasno
5	jasno
■—3	jasno
—3	—
—1	jasno
12	jasno
8	jasno
5	jasno
10	jasno
12	jasno
2	jasno
7	jasno
—1	oblačno
7	Jasno
2	jasno
—2	jasno
2	jasno
9	jasno
7	jasno
10	oblačno
i3	oblačno
0	jasno
0	jasno
8	jasno
1	jasno
9	oblačno
2	oblačno
—1	>blačno
i2
12
14 2
16
12
15 *7 il *5 21 18
17 .6
15
13 20 11
16 16 15
k0
18 13
9
21
32
11
5
0
Napoved za danes
SLOVENIJA:
Ponoči in jutri bo pretež no jasno, zjutraj po kotlinah megla. Najnižje nočne temperature malo pod 0, v Primorju 9, najv šje dnevne okoli 16 stopinj C. Cez dan bo pihal zmerni jugozahod nik. Tudi v ponedeljek se bo lepo vreme nadaljevalo.
NAPOVED ZA DRUGE KRA JE JUGOSLAVIJE:
Pretežno jasno roma toplo.
m razme-
Temperature voda (včerai popoldne)
Koper IB. Šibenik 20, Lošinj 20, Vis 20.
VREMENSKA SLIKA:
Področje visokega zračne ga pritiska z Jedrom nad jugozahodno Evropo se po časi umika prot- jugu. Nad Skandinavijo nastaja g obo-ko ciklonsko področje, ki s svojo cirkulacijo dovaja nad srednjo Evropo znatno top
okluaija \ »h. ciklona
Na križišču na Škofljici je spet prišlo do hude prometne nesreče,
DAKA. 1. nov. (Reuter). V Daki, glavnem mestu vzhodnega Pakistana, so izbruhnili resni neredi. Uvedena je policijska ura, pri vzdrževanju reda sodeluje vojska. Po prvih poročilih sta bila med neredi ubita dva človeka, ranjenih pa je bilo najmanj 30 ljudi. VojaS-ke oblasti so opoeorile prebivalstvo, da bo vsak. ki bo ropal, ubijal ali požigal čl-garkoli premoženje ustreljen takoj. Spopadi so nastali zaradi sporov med lokalnim prebivalstvom in priseljenci iz Indije, ki zahtevajo vsaj
KALNA SVEČANOST NA KALAH — St sco m sto avtomobili, katerih registrske Številke so
od ure do ure menjavale, jo pripeljalo včeraj na 2ale tisoče ljudi iz vse Slovenije. Popoldne do treh lot starosti. Skupaj z materami so jih začeli od- ki je zahtevala kar tri smrtne žrtve. Osebni avto »škoda«, v katerem so bili Ernest Pančur Juse Je mnogo ljudi udeležilo osrednje komemoracije na Zalah, na kateri so sodelovali red- premij ati z avtobusi v Sarajevo, kjer bo zanje skrbel lija Pančur in Frančiška Koreljc, je neprevidno zapeljal na glavno cesto, kjer se je zaletel v to-tatorji, godba na pihala ljubljanske garnizije ter pevski zbor »Tinete Rožanca«.	Center za socialno delo. Na sliki: evakuacija otrok iz vomjak, ki ga je vozil Adolf Verbič. Trčenje je bilo tako silovito, da sta Emest in Julija Pančur
Foto: S. Busdč Banjaluke v Sarajevo.	Foto:	Tanjug	podlegla na kraju nesreče, Frančiška Koreljc pa je umrla v rešilnem avtu. Foto: S. Hočevar
Nadaljevanje s prve strani
»Pomembno je, koliko časa bodo ljudje še pod šotori«
leznic pa so zahtevali, naj sporoči, ali bi lahko stare tovorne in potniške vagone dale za to. da bi nastanili prebivalce. V vsakem primeru je to bolje kot šotor, je dejal Kosovac in dodal, da so razpravljali tudi o možnosti nakupa več potniških avtopn-kolic. Naslednja akcija je po besedah evakuacija predvsem otrok niso zaposleni, otrok že poteka. V Sarajevo so poslali dva avtobusa otrok, starih do treh let in matere. V petek so evakuirali 73 otrok, danes pa bodo poslali na Zelenico 300 duševno zaostalih otrok. In bodo tam nadaljevali šolanje s svojimi učitelji in vzgojitelji.
Zaradi možne okužbe je poleg ukaza, da se mora prebivalstvo obsežno cepiti, prepovedano točenje pijač v čašah. V gostilnah lahko prodajajo alkohol samo v steklenicah. Obljubljajo, da bo voda po mestnem vodovodu stekla čez štiri dni, vendar jo še zmeraj ne bodo smeli uporabljati za pitje.
Ker je deset od skupno 14 osnovnih šol porušenih, bodo otroke prihodnje dni z učitelji vred poslali v druga mesta, kjer bodo nadaljevali pouk.
Porušeno mesto na Vrbasu so obiskali predstavniki sta-novanjsko-komunalruh podjetij. Dogovorili so se o obliki pomoči prizadetemu mestu. Med drugim so sklenili, da morajo stanovanjska podjetja iz Beograda, Zagreba, Ljubljane. Sarajeva. Skopja, Titograda in večjih mest države poslati v Banjaluko predvsem inženirje.
Poudarili so. da bodo zaradi zime, ki Je na pragu, morali dodeliti posojila in zagotoviti gradbeni material tudi posameznikom, da bi lahko sami popravili svoja stanovanja. Mestna skupščina bo verjetno kmalu sprejela takšen odlok. Zvedelo se je, da bodo te dni v Banjaluko prišli tudi strokovnjaki SZ, Japonske in Romunije, da bi se dogovorili o pomoči pri popravilu in saniranju objektov v mestu.
Potres minulo nedeljo In v ponedeljek ni hudo prizadel samo Banjaluko, ampak tudi nekatere druge občine v okolici. V občim Celinac. ki ima 21.000 prebivalcev, jih je polovica ostala brez doma. Poškodovanih je 1830 objektov. Od -tega jih bodo morali skoraj 500 porušiti.
Po nepopolnih podatkih je potres v dobojski občini, ki je od Banjaluke oddaljena o-koli 100 km, bolj ali manj poškodoval več sto stanovanjskih in poslovnih objektov. Najbolj prizadeto je območje Stanan, sredi med Dobo jem in Banjaluko. Menijo, da je okoli 55 odstotkov poslopij na tem območju, kjer je okrog 30 vasi, bolj ali manj poškodovanih. V nekaterih šolah pouka sploh ne morejo nadaljevati.
C lan zveznega izvršnega sveta Trpe Jakovljevski je sprejel Slobodana Popoviča, pomočnika direktorja urada za pomoč pri ligi društev Bdečega križa iz Ženeve, ki je kot predstavnik te organizacije dopotoval v Jugoslavijo, da bi na kraju samem videli, kakšno pomoč prizade-
to prebivalstvo najbolj potrebuje.
Iz 2eneve pa Je danes prispel v Beograd tudi Helmut Reushle. predstavnik svetovnega sveta cerkev, ki se bo pogovarjal s predstavniki jugoslovanskega Rdečega križa o pomoči Bosanski krajini.
• •
V Libanonu napeto
bodilne organizacije Arafat je danes dopoldne dopotoval v Kairo. Ze nocoj pričakujejo, da se bo pogovarjal s poveljnikom libanonske armade generalom Bustanijem.
Iraški podpredsednik Ara-ash je izjavil po sestanku z libanonskim predsednikom Heloujem. da je optimist glede rešitve sedanje krize. Poročalo tudi, da bo odpotoval v Kairo generalni sekretar libanonskega zunanjega ministrstva Salem, ki bo navzoč pri pogovorih s predstavniki palestinskega osvobodil-neea gibanja.
Današnji kairski »Al Ah-ram« {riše, da je storjen pomemben korak naprej v poskusih, da se najde ustrezen obrazec za rešitev krize v odnosih med Libanonom in palestinskimi komandosi. Časnik poudarja, da je namen trii pogovorov »ustaviti prelivanje krvi v Libanonu in puške obrniti v pravo smem.
Iz Washingtona poroča Tanjug. da so ZDA in Sovjetska zveza sicer izmenjale v petek ostri uradni sporočili glede krize v Libanonu, vendar sta supersili hkrati dali vzajemni zagotovili, da ne bosta neposredno intervenirali in da bosta vplivali tudi na druge države z namenom, da se pomiri libanonska kri-
Nov apel iz Prage
nja med evropskimi državami.
Ministri tudi predlagajo, naj se v okviru priprav na konferenco skličejo bilateralna ali multilateralna posvetovanja med zainteresiranimi deželami.
»Vlade dežel, zastopanih na konferenci v Pragi, so pripravljene razpravljati tudi o drugih predlogih, Id bi prispevali k pripravljanju vsestranske konference in zagotovili njen uspeh,« je rečeno v sporočilu konference.
Ministri so v tej listini izrazili prepričanje, da je mogoče vsa vprašanja priprav na vseevropsko konferenco »kljub nekaterim težavam, ki še niso odstranjene, urediti z dobro voljo in odkritosrčnim trudom.«
V sporočilu je rečeno, da je budimpeštanskl apel o evropski konferenci naletel na pozitiven odmev pri večini evropskih dežel, kar ponuja realne možnosti za uresničitev te ideje
Finsko zunanje ministrstvo Je objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da izpričuje praški komunike zunanjih ministrov članic varšavske zveze stalni interes socialističnih dežel, kar zadeva sklicanje splošaoevropske konference o varnosti. Finska z zadovoljstvom ugotavlja, da praški tekst omenja tudi finsko pobudo za tako konferenco. Vlada bo, kot poroča AP, nadaljevala delo za sklic take konference.
Reuter poroča, da Je v Bonnu uradno sporočeno, da bo Zahodna Nemčija pazljivo preučila in z zavezniki prediskutirala zadnji predlog vzhodnoevropskih dežel za sklic konference o evropski varnosti.
Foreign Office Se ne komentira apela dešel-članic varšavske zveze na vseevropsko konferenco o varnosti in ; sodelovanju. Funkcionarji iz-I javljajo, da je stališče bri-i Tonske vlade razložil zunanji i minister v petek, ko je govo-■ ril o »positivnem »tališču« do ideje konference, o potrebnosti najskrbnejših priprav 1 ter o sodelovanju vseh čla-
nic pakta NATO in nevtralnih dežel na takem snidenju.
Z včerajšnjo deklaracijo zunanjih ministrov dežel-članic varšavskega sporazuma se molče sprejema sodelovanje ZDA in Kanade na konferenci o evropski varnosti, piše danes poljski časopis »Slovo Povrszechne«. Ta sklep je naredil časopis na podlagi dejstva, da so se zunanji ministri »vzdržali definiranja dnevnega reda in udeležencev konference«.
••••
Spuhler odpotoval iz Beograda
poldne z letalom odpotoval v Bern.
Ob obisku federalnega svetnika in šefa političnega departmaja švicarske konfederacije Willyja SpUhlerja v Jugoslaviji je bilo izdano uradno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da sta državni sekretar Mirko Tepavac in generalni svetnik Willy SpUhler izmenjala sodbe o odnosih med obema deželama in o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se jugoslovansko-švi-carski odnosi razvijajo ugodno v duhu prijateljstva in obojestranskega razumevanja. Obe strani sta izrazili posebno zadovoljstvo tudi nad tem. da se trgovinska izmenjava med deželama nenehno povečuje. Preučeni so bili tudi praktični ukrepi za izboljšanje te izmenjave in za večjo usklajenost uvoza in izvoea ter obstoječih možnosti za razvoj industrijskega, tehničnega in finančnega sodelovanja.
Predmet pogovorov je bilo tudi stanje odnosov na drugih področjih, na primer na področju kulture, turizma in prava. Pri tem je bilo dogovorjeno, da se razširi sodelovanje tudi na teh območjih.
Pri izmenjavi sodb o mednarodnih vprašanjih sta ministra poudarila potrebo po krepitvi mednarodnega sodelovanja na podlagi spoštovanja neodvisnosti in suverenosti. Izčrpno sta preučila probleme evropskega sodelovanja. posebno še vprašanja, ki zadevajo pobudo za sklic evropske konference varnosti.
Ribičič v Domžalah
kov, družbenopolitičnih delavcev in odbornikov.
»Leto 1970 bo v mnogočem zgodovinsko leto,« je dejal Mitja Ribičič. »Pred nami je izdelava programa srednjeročnega razvoja, ki bo moral biti odraz vseh naših dosežkov in hkrati sprememb v našem družbeno-e-konomskem sistemu.« Dejal je, da se ne strinja s predlogi dela tiska in nekaterih ustanov ter posameznikov, da se preloži izdelava srednjeročnega plan- zaradi »določenih težav«. Po njegovih besedah je ZIS prepričan, da ud tako velikih težav, ki jih v naši socialistični skupnosti ne bi mogli rešiti — ni. Preložiti izdelavo srednjeročnega plana pa bi pomenilo preložiti tudi rešitve težkih problemov našega gospodarstva.
Govorimo o -slabostih, toda ne smemo zanemariti uspehov. Preradi slikamo naše gospodarstvo sivo ali celo temno. Rast družbenega proizvoda je zdaj nekoliko počasnejša, pač pa bolj zdrava, saj se nismo lotili administrativnega zaposlovanja tal drugih podobnih umetnih ukrepov za dvig družbenega proizvoda. Sploh pa ne moremo govoriti o stagnaciji — prej o bumu, je dodal. Zabeležili smo rekordne dosežke v kmetijstvu ter turbanu. Z reformo se je afirmirala tudi integracija in druge oblike združevanja in sodelovanja. Naše gospodarstvo je sposobno doseči svetovno ra-I ven. imamo precej uspeha
tpri izvozu, ko ne izvažamo več le blaga, marveč tudi
združeno delo in znanje, kot je primer prav z »Emono«.
Vrste reformnih ciljev pa nismo uresničili. Za seboj vlečemo vrsto starih pogledov in prepričanj, boj med naprednim in zaostalim v našem gospodarstvu se bo šele dodobra razvnel. Borcem za reformo mnogokrat ne ploskajo. Gospodarska gibanja v letošnjem letu dokazujejo, da tokovi proizvodnje ne potekajo sinhronizirano, kar se odraža v nelikvidnosti, težave pa odsevajo tudi pri delitvi narodnega dohodka, inflacijskih težav in podobnem.
Ribičič je nato očrtal osnove ekonomske politike v prihodnjem letu. O njih bo kmalu sklepala tudi zvezna skupščina. Na vseh področjih potrošnje je treba ustaviti naraščanje cen. Razpoloženje v delovnih organizacijah ni naklonjeno takšni politiki stabilizacije, saj vsak teži k »lastnemu ekonomskemu poslovanju«. Ce je zvezna vlada kje pod pritiskom, je pod pritiskom nenel»ega naraščanja cen, je dodal Ribičič. »Ne govorimo — denimo — o zamrzovanju stanarin, pač pa o mirnejšem naraščanju cen komunalnih storitev — konferenca mest pa sodi drugače.«
Ko je govoril o plačilnem deficitu s tujino, je Ribičič opozoril, da nismo uresničili želje, da bi imeli 400 milijonov dolarjev devizne rezerve.
Ker tega nismo dosegli nimamo tistega maneverskega prostora pri poslovanju s tujino, ki smo si ga obetali. Ne smemo »jamrati« zaradi deficita. pač pa moramo v sistemu zagotoviti porast izvoza. Sedanji sistem ne daje izvozu na konvertibilna (težja) področja prave spodbude — še več, nasprotno velikokrat tak izvoz destimulira.. Težko pa je sprejeti kakršnekoli korenite spremembe, ko pa so idejno-politič-ne razlike v pristopu in stališčih pri uravnavanju zunanje trgovinskega in kreditnega sistema, je poudaril Mitja Ribičič’in opozoril, da je tako zapisano tudi v sklepih predsedstva ZKJ.
Ko je odgovarjal na vnra-šanja, ki so mu jih postavili Domžalčani. se je Mitja Ribičič dotaknil tudi kadrovske politike v federaciji. Menil je. da se je položaj v mnogočem izboljšal, da je v predstavniških organih zajamčena enakopravnost narodov. Drugače pa je v zvezni administraciji, kjer vse analize opozarjajo na težke probleme in pomanjkljivosti. Vseeno je, če skupščina in vlada razpravljata, predlagata, sklepata, ko administracija ni kos svoji nalogi — da bi pripravila zakonske predloge in predloge sklepov. Najslabše je ravno na tistih področjih, kjer. je največ problemov. Republike, ki so nosilci kadrovske politike v federaciji, bodo morale spremeniti svoj odnos do teh vprašanj — najsposobnejši ljudje v republikah naj bodo soustvarjalci zvezne politike in ne njeni kritiki.
Mitja Ribičič je odgovoril tudi na vrsto vprašanj o sistemu odgovornosti, pogojih gospodarjenja, o predlogih ZIS, kako naj bi odpravili nelikvidnost, o zveznih investicijah, ki morajo usahniti, o »državnem kapitalu«, monetarnem sistemu v Evropi in položaju dinarja ter druga
Mitja Ribičič se je nato popeljal v Moravče ter sl spotoma ogledal dela na cesti Želodnik—Moravče, ki bo za 8 milijonov dinarjev omogočila najhitrejšo povezavo Domžal s Zagorjem. V Moravčah se je udeležil komemoracije ob spomeniku padlim borcem in žrtvam nacističnega terorja ter položil v imenu ZIS venec namenjen vsem padlim borcem med minulo vojno Komemoracije so se udeležili tudi Miha J Marinko, Janko Rudolf. | Franc Leskošek in drugi.
|	IVAN VIDIC
Zadnje vesti
Telegrami
SPREJEM — BEOGRAD. Odpravnik poslov alžirskega veleposlaništva v Jugoslaviji Muhamed Kebir, je priredil sinoči spre-jem ob obletnici alžirskega državnega praznika. Navzoči 90 bili številni predstavniki našega družbenega in političnega življenja, JLA in tuji diplomati.
OBLETNICA BALFOUHOVE DEKLARACIJE — TEL AVTV. Namestnik britanskega zunanjega ministra Thomson je govoril na proslavi ob obletnici Balfourove deklaracije, s katero je Velika Britanija že leta 1917 obljubila Zidom »nacionalni dom« v Palestini.
ZA DALJŠO VOJAŠKO OBVEZNOST — JERUZALEM. Izraelska vlada je predlagala parlamentu, da se starostna meja vojaške obveznosti premakne z 49 na 55 let.
BANČNIK PRI NASERJU — KAIRO. Egiptovski predsednik Naser je sprejel predsednika Manhattan banke Davida Rockefellerja.
ZAPORNE KAZNI ZA BASKE — MADRID. Špansko sodišče je obsodilo na zaporne kazni od šest mesecev do šest. let skupino 13 Baskov, obtoženih, da so ustanavljali komunistične celice v severni Baskovski pokrajini.
ATENTAT — GUAYAQUIL. Bivši ekvadorski predsednik Arosemena Monroy in njegova žena sta ostala nepoškodovana, čeprav je močna eksplozija dinamita skoraj porušila njuno dvonadstropno vilo.
MOSKVA—LAGOS — LAGOS. S posebnim poletom sovjetskega potniškega letala »11-62« so odprli novo letalsko zvezo med sovjetskim in nigerijskim glavnim mestom.
KONEC OBISKA — BONN. Delegacija poljskih gospodarstvenikov, ki jo je vodil član vlade Ostrowski, je končala desetdnevni obisk v Zahodni Nemčiji, kjer se je pogovarjala s predstavniki 25 podjetij. Minister OstrowsKi se je pogovarjal tudi v za-hodnonemškem ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za gospodarstvo.
SESTANEK PREDSEDNIKOV VLAD — STOCKHOLM. Premieri skandinavskih držav so na zaprtem sestanku razpravljali o ustanovitvi skandinavske carinske unije. O tem bo danes in v torek razpravljal nor-
rti iclri cvpt
NIC VEC VOJAK — WASHINGTON Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo, da bivši poveljnik »zelenih baretk«, polkovnik Robert Rheault, ki je bil vmešan v umor nekega Južnega Vietnamca, menda dvojnega agenta, ni več pripadnik ameriških oboroženih sil, ker je sam odstopil.
PLUTONIJA ZA DESET BOMB — TOKIO. Japonska ima adaj 287 kg plutonija, kar je dovolj za več kot deset jedrskih bomb. Japonska je s tem prišla med potencialne jedrske sile. Agencija DPA pa poroča, da Japonska plutonija ne sme uporabljati v vojaške namene in da to nadzoruje mednarodna komisija za jedrsko energijo.
PREDVOLILNO NASILJE — MANILA. Nasilje in politični umori so vedno bolj pogost pojav v predvolilni kampanji na Filipinih, ki traja že od 14. julija, volitve pa bodo 11. novembra. Doslej je bilo ubitih 16 ljudi.
TRGOVINA S KITAJSKO — RIM. Blagovna menjava med Italijo in Kitajsko bo dosegla letos vrednost 80 milijard lir ali 12 milijard več kot lani. Letos bo verjetno Kitajska prvič v trgovini z Italijo zaznamovala pozitivno bilanco. Prvo mesto v zunanji trgovini Kitajske še zmeraj zavzema laponska, druga je Zahodna Nemčija, zatem pa sledijo Britanija, Francija in Italija.
POTRES — WASHINGTON. Ameriški se-izmografski center je sporočil, da so na Aleutskem otočju, 265 km od kraja, kjer so ZDA nedavno izvedle podzemeljsko jedrsko eksplozijo, zabeležili močan potres 6. stopnje. Epicenter potresa je bil verjetno pod oceansko površino. Tudi iz Teherana poročajo, da so štirje potresni sunki zajeli veliko območje jugozahodnega Irana. Povzročili so škodo, človeških žrtev pa ni bilo.
CIKLAMAT — ATENE. Grčija je prepovedala uvoz ciklamata. Pristojno ministrstvo je spročilo še, da bodo izdelke, ki vsebujejo ciklamate, prenehali prodajati, če bodo raziskave pokazale, da je ta sladkorni nadomestek zdravju škodljiv.
POTNIK S TITANICA — OLAR. Eden od zadnjih preživelih potnikov »Titanica« je izgubil življenje v požaru, ki je zajel njegovo hišo v Južni Karolini.
Pa še to;
PRILJUBLJENOST — Potem ko si je ogledal proizvodnjo v domžalski tovarni usnjene galanterije »Toko« so predsednika ZIS Mitjo Ribičiča povabili na sestanek s kolektivom. Ko sta z direktorjem »Toka« Stanetom Rozmanom vstopila v dvorano, so člani kolektiva in DS navdušeno zaploskali. Mitja Ribičič se je obrnil k Rozmanu in menil: »Direktor, morate pa biti zelo priljubljeni med kolektivom, ko vas tako navdušeno pozdravljajo!«
Vreme in temperatura 1. novembra 1969
kraji
ob J. uri vreme	Hj
ot> IX url vreme	K.
Napoved za danes
SLOVENIJA:
Ljubljana	jasno
Planica	jasno
Brnik	jasno
Kredarica	jasno
Maribor	jasno
Sl Gradec	jasno
Celje	jasno
Novo mesto	jasno
Koper	poloblačno
Reka	gasno
Pulj	lasno
Hvar	jasno
Dubrovnik	jasno
Zagreb	jasno
Beograd	oblačno
Sarajevo	jasno
Titograd	jasno
Skopje	oblačno
Celovec	jasno
Gradec	jasno
Dunaj	poloblačno
Benetke	poloblačno
Milano	oblačno
lenova	poloblačno
MUnchen	jasno
^iiricb	jasno
Rim	lasno
Pariz	jasno
Berlin	oblačno
Stockholm	ooloblačno
Moskva	oblačno
—1	jasno	12
—2	jasno	12
—4	jasno	14
—3	jasno	2
5	jasno	16
—3	jasno	12
—3	—	--
—1	lasno	
12	jasno	A 7
8	jasno	j 7
5	jasno	5
10	jasno	21
12	jasno	a8
2	jEtsno	17
7	jasno	«6
—1	oblačno	15
7	jasno	13
2	jasno	20
	jasno	11
2	jasno	16
9	jasno	16
7	jasno	15
10	oblačno	x0
«3	oblačno	18
0	jasno	13
0	jasno	9
8	jasno	21
1	jasno	12
9	oblačno	11
2	oblačno	5
—i	iblačno	J
Ponoči in iutri bo pretež no jasno, zjutraj po kotlinah megla. Najnižje nočne Temperature malo pod 0, v Primorju 9, najv:šje dnevne oko i 16 stcpinj C. Cez dan bo pihal zmerni jugozahod nik Tud: v ponedeljek se bo lepo vreme nada’jevalo.
NAPOVED ZA DRUGE KRA JE Jt GOS’ AVIJE:
Pretežno jasno in razme roma toplo.
VREMENSKA SLIKA:
Področje visokega zračne ga pritiska z jedrom nad jugozahodno Evropo se po časi umika prot- jugu. Nad Skandinavijo nastaja g'obo-ko ciklonsko področje, ki s svojo cirkulacijo dovaja nad srednjo Evropo znatno top
Temperature voda (včeraj popoldne)
Koper 18. Šibenik 20. Lošinj 20. Vis 20.
„Vojna“ med letalskimi družbami
Se bodo potniki med Evropo in Ameriko vozili doka) ceneje?
LOUSANNE, 1. nov. (Tanjug). Letalska družba »Al Ita-lia« je sklenila z današnjim dnem vpeljati prevoz potnikov na liniji Rim — New York po rekordno nizki ceni — 299 dolarjev. Ta cčna velja za pot v obe smeri, vendar samo za skupinske obiske. S tem se je danes praktično začela »vojna« letalskih družb na poteh, ki vodijo v Severno Ameriko.
Tuje agencije poročajo, da je do »vojne« prišlo zato, ker so se sinoči izjalovili vsi poskusi 44 svetovnih letalskih družb, da bi se sporazumele o novih enotnih cenah. Delegati so zasedali sedemnajst dni v Lousannu, sinoči pa so se razšli z dogovorom, da bodo začeli nova pogajanja 18. novembra.
»Air France« je takoj objavila nove cene, ki jih lahko upoštevajo potniki tudi pri individualnem potovanju, če ostanejo v ZDA 22 dni. Pot Pariz — New York bo stala 270 dolarjev, Pariz — Boston 162, Pariz — Chicago 360, Pariz — Philadelphija 283, Pariz — Washington pa 162 dolarjev. Te cene mora potrditi vlada.
Ameriške družbe, četudi ne vse, so odgovorile na to izzivanje in so sklenile na liniji New York — London prevažati potnike po ceni 175 do 220 dolarjev, na liniji New York — Rim pa po 220 do 280 dolarjev, odvisno od letnega časa. Irska letalska družba pa je sporočila, da bo individualna letalska vozovnica med New Yorkom in Shanonom veljala vsega 225 dolarjev.
Delegacija SZDLJ v Bonnu
BONN. 1. nov. (Tanjug) — Delegacija SZDL Jugoslavije, ki jo sestavljata člana pred sodstva zveze konference SZDLJ. Josip Djerdja in Stane Dolanc, je včeraj dopotovala v Bonn. kjer bo nekaj dni gost socialnodemokratske stranke. Delegata se bosta pogovarjala o perspektivah sodelovanja med Socialistično zvezo in socialnodemokratsko stranko.
Pogovor pri EGS v Bruslju
BRUSELJ. 1. nov. (Tanjug) C lan ZIS Toma Granfil je v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika pri EGS Miloša Oprešnika obiskal podpredsednika komisije EGS dr. Manshoita, nato pa predsednika komisije EGS Jeana Reya.
Ob tej priložnosti so se pogovarjali o odprtih vprašanjih, ki jih je treba kar najhitreje razrešiti, da bi se lahko nadaljevala pogajanja med Jugoslavijo in EGS, ki so se začela pred letom dni. Zvedelo se Je, da so stališča jugoslovanske vlade o teh vprašanjih naletela na popolno razumevanje predsednika in podpredsednika komisije.
Prihodnje leto svetovni kongres mladine
NEW YORK, 1. nov. (AFP) Generalna skupščina OZN je s 93 glasovi proti enemu vzdržanemu sklenila, da se ob njeni 25-letnici skliče prihodnjega oktobra svetovni kongres mladine. Snidenje bo v New Yorku. Glavna tema pa bo »Mir, pravica in
Titovo sožalje
BEOGRAD, 1. nov. (Tan. jug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal ob smrti nekdanjega predsednika republike Kostarike Francisca Orlicha sožalno brzojavko sedanjemu predsedniku Kostarike Joseju Joaquin.u Treju Femandezu.
S očalno brzojavko je poslal tudi ženi umrlega Francisca Orlicha.
Sadat: povezanost med ZDA in Izraelom
KAIRO, 1. nov. (AFP, AP). C lan izvršnega komiteja arabske socialistične unije Anu-ar el Sadat je danes komentiral včerajšnjo izjavo ameriškega državnega sekretarja za mornarico Johna Chafe-eja, ki jo je ta dal v Londonu v zvezi z »morebitnim ameriškim izkrcanjem na »Srednjem vzhodu«. S tem v zvezi je Sadat dejal, da vse to dokazuje »povezanost med ZDA in Izraelom in da se ZDA drže politike, ki zavira rešitev problemov palestinskih komandosov v Libanonu«.
Zvečer je vojaški predstavnik v Tel Avivu sporočil, da so izraelske patrulje danes popoldne ubile 11 palestinskih komandosov v spopadih na zahodni obali reke Jordana. Izraelske patrulje naj bi pri tem ne imele izgub.
Popoldne je prišlo do topniškega dvoboja med egiptovskimi in izraelskimi silami ob južnem delu Sueškega prekopa.
V arabskem delu Jeruzalema je danes eksplodirala bomba. Po prvih poročilih ne poročajo o škodi, ki jo je povzročila eksplozija.
»Vojna je povzročila šok v njegovem razumu«
RIM, 1. nov. (Tanjug). Po dve in polurnem zasliševanju Raffaela Minichiella, ki je prisilil potniško letalo, da je iz Los Angelesa priletelo do Rima. je italijanska policija sporočila, da je napravil to dejanje kot »upor proti ameriškim marincem in ameriški družbi«. Minichiellu bodo sodili v Italiji. Iščejo ga pa tudi ameriške vojaške oblasti in bi po razpravi v Italiji bil lahko izročen ZDA. Tam bi ga lahko obsodili na 20 let zapora, lahko bi ga pa dole. tel a tudi smrtna kazen. Dvajsetletni Minichiello, ki je bil v Vietnamu celo odlikovan za hrabrost. Je obtožil ameriško armado, da mu je dolžna 200 dolarjev in je zaradi tega vdrt v vojaško skladišče, da bi si tako povrnil dolg armade. Pri tem so ga prijeli in ga je čakalo vojaško sodišče. Zato je pobegnil in začela se je njegova odisejada najbolj senzacionalnega podviga bega v zgodovini in ugrabitve letala.
Njegov 80-letni oče, živi blizu Neaplja, je novinarjem: »Menim, vojna povzročila šok vem razumu. Prej je ber fant in ml je pomagal pri delu na kmetiji.«
Neredi v Daki
vojska, sta bila dva človeka, bilo najmanj 30 ke oblasti so bivalstvo, da bo ropal, ubijal ali garkoli premoženje takoj. Spopadi radi sporov prebivalstvom in iz Indije, ki nekaj pravic.
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 2. XI. 1969 ob 0.7. uri
vzide 06.42 zaide 16.45
LUNA
vzide 21.2 zaide 12.50
sončno
/k delno oblačno
MOSKVA
<Q> oblačno
nevihte
»KIJEV Aoii
sneg
A' bari
jugo
topi
fronta
hladna
fronta
t