VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt g izhaja v Ceiovcu g Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. .<)HMmMmuHHnntnm)tttmmmmnm)tnnnmm))unmmm!5 LETMiK XXXii. CELOVEC, PETEK, 2. SEPTEMBER 1977 ŠTEV. 3$ [1829) Pliberk je posta! fana!:__ V_BOJU ZA NASE PRAViCE nas ne more streti nobeno nasiije Z mogočno protestno demonstracijo so občani pliberške občine, ki so se jim pridružili še zastopniki iz drugih krajev dvojezičnega ozem-ija, v petek zvečer nepreslišno izpovedali svoj protest zoper krivične in očitno v škodo slovenske narodne skupnosti sklenjene zakonske ukrepe, hkrati pa odločno manifestirali zahtevo po dosledni in popolni izvedbi določil člena 7 na celotnem ozemlju, kjer avtohtono živimo in ustvarjamo koroški Slovenci. Z napisi in gesli v obeh deželnih jezikih so zahtevali dosledno dvojezičnost za Pliberk in celotno dvojezično ozemlje na vseh javnih poslopjih, v uradih, v šolah, na sodišču in pri označbah krajev. Izrekli so se proti napovedanim političnim procesom in proti kriminaliza-ciji borbe za narodne pravice; protestirali so proti sodnemu zasledovanju aktivistov, ki se borijo proti kršitvi državne pogodbe; izrazili so solidarnost z obtoženci ter zahtevali, naj Avstrija sodi tistim, ki nam kratijo manjšinske pravice. Na glavnem trgu se je zbralo več kot tisoč ljudi, ki so prisluhnili besedam slovenskega občinskega odbornika Mirka Kerta (izvajanja vseh govornikov objavljamo na 2. strani — op. ured.); navzočih pa je bilo tudi nekaj znanih nemškona-cionalnih skrajnežev, ki so zbrali okoli sebe desetine naščuvanih smrkavcev, da so iztulili sovraštvo zoper Slovence. Kot stekli psi so lajali v demonstrante in s tem obnašanjem sami izstavljali najboljše spričevalo, kakšno raven je dosegel koroški nemški šovinizem s svojim zločinskim ščuvanjem na narodnostno mržnjo! Po zborovanju na glavnem trgu so se demonstranti v sprevodu podali na zemljišče pliberške zadruge, kjer so po nagovorih predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, ki je govoril v imenu obeh osrednjih organizacij, ter zastopnika krajevnega odbora Zveze slovenske mladine Mirka Perca postavili dvojezičen napis. Zaradi izkušenj v Šentjakobu (kjer je tak napis odstranila cestna uprava) in v Škocijanu (kjer so napis podrli ,neznani storilci" pod zaščito noči) je bila tabla v Pliberku zabetonirana, poleg tega pa so jo potem noč in dan stražili slovenski mladinci vse do ponedeljka popoldne, ko so deželne in okrajne oblasti zaukazale uradni Tafelsturm. Postavljanje dvojezičnega napisa v Pliberku je potekalo kot simbolično zabetoniranje dvojezičnosti in s tem enakopravnosti obeh narodnosti. Ravno to pa je nemške šoviniste in njihove kričače tako razjezilo, da so vdrli na zadružno zemljišče in se skušali prebiti do napisa. Vendar jim to ni uspelo; demonstranti so njihov naval ustavili in končno so se tudi varnostni organi vsaj toliko zavedli svoje naloge in dolžnosti, da so kričavo drhal zriniti z zasebnega zemljišča. V ostalem pa se varnostni organi prav nič niso potruditi, da bi zagotoviti nemoten potek prijavljene in dovoljene prireditve in so dali nov dokaz dvojne pravice in prakse na Koroškem: lani v Škocijanu so na- valili na slovenske mladince, ki so demonstrirali proti ščuvanju na narodnostno mržnjo in proti obujanju nacistične miselnosti; aretirali so jih in pretepali ter obtožili, da so motili javno prireditev. Zato je odgovorne oblasti treba javno vprašati: Zakaj se v Pliberku niso ravnale po istih predpisih? Koliko so v Pliberku aretirali razgrajačev, ki so motili javno prireditev? Na ta vprašanja bodo oblasti težko odgovorile, kajti motilci miru iz vrst nemških nacionalistov so bili za varnostne organe „tabu", pač pa so se isti varnostni organi z brutalnim nasiljem znosili nad slovenskimi mladinci, ko je v ponedeljek KHD-jevec Holzer kot zastopnik oblasti dal povelje za .Sturm" na dvojezični napis. Po petkovi demonstraciji, ki je izzvenela s spontano ljudsko veselico pred zadružnim poslopjem, so namreč slovenski mladinci noč in dan stražili dvojezični napis. Pri tem so bili deležni moralne in tudi gmotne podpore Pliberčanov, pripadnikov obeh narodnosti. Ravno ta solidarnost s slovenskimi mladinci in preko njih z bojem koroških Slovencev za dosego narodnostnih pravic pa je očitno spravila oblasti do takšnega besa, da so se odločile z brahialno silo odstraniti dvojezični napis. In ta uradni Ta-(Dd/je ?M &. sfrgn;') H?R?pos7an;7r STR/ j'e obisRa/ ^rorošRe 37o vence Novi velepostnnik SFR Jugostavije v Avstriji Novak Pribičevič je bi) ta teden na prvem uradnem obisku na Koroškem. Ob tej pritoinosti je v sredo v spremstvu prvega sekretarja ambasade Žeijka Besediča, generainega konzuia SFRJ v Ceiovcu Miiana Samca in konzuia Petra Zupančiča obiskai tudi sedeža obeh osrednjih stovenskih organizacij v Ceiovcu. Na sedežu ZSO je visokega gosta v navzočnosti čianov obeh odborov pozdravit predsednik dr. Franci Zwitter. Uvodoma je ugotovi), da so se predstavnik) koroških Siovencev že med obiskom na Dunaju )ahko prepričati, da veieposianik Pribičevič izredno dobro pozna pro-biematiko siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Zato ga je tokrat podrobneje seznani) ie s trenutnim potožajem in z najnovejšimi dogodki na Koroškem, ko skušajo negirati naš obstoj oziroma s sito preprečiti našo borbo za dostedno izpoinitev čtena 7 državne pogodbe. V tem trenutku, ko dejansko gre za naš obstoj — je nagtasi) predsednik ZSO — koroški Siovenci še posebno potrebujemo pomoč in podporo matične države. Veieposianik Pribičevič je v kratki zahvaii omeni), da zavzema vprašanje koroških Siovencev ze)o važno mesto v detovanju vseh tistih, k) zastopajo Jugosiavijo v Avstriji. Nagiasi) je potrebo in važnost živega kontakta med manjšino in matično državo in v tej zvezi deja), da narodi in narodnosti Jugosiavije prizadeto spremijajo boj obeh manjšin v Avstriji. Zagotovi) je, da bo Jugosiavija tudi v bodoče nudiia vso podporo v pravičnem boju za uresničitev čiena 7. Pri tem je še posebej opozori) na važnost manjšinske probiematike v )uči beograjske konference ter poudari), da ne gre samo za vprašanje ene ati dveh držav, marveč v najširšem pomenu za vprašanje demokracije in odnosov med narodi. SRAMOTA ZA AVSTRUO: Uradni Tafelsturm udarec zoper demokracijo Predsednik koroške SPU dežeini giavar Wagner se je zatekei k znani taktiki ..Primite tatu" ter je krivdo za nazadovanje tujskega prometa zvaiit na koroške Siovence, odgovornost za postabšanje odnosov med Koroško in Stovenijo oz. Avstrijo in Jugostavijo pa očita) vodilnim predstavnikom S)o-venije, češ da se vmešavajo v notranje zadeve Avstrije [ko zahtevajo dostedno izvedbo državne pogodbe). Predsednik koroške OVP namestnik dežeinega gtavarja Bacher je v zvezi z demonstracijo v Piiberku izjavii, da take akcije nasprotujejo avstrijskemu zakonu; zato jih ni mogoče trpeti in je razumijivo, da se jim prebivaistva upre. Pristojne dejavnike v dežeti in državi pa je pozvai, da povsem jasno zavzamejo statišče k „provokantr.:m i gt-dom s siovenske strani". Podpredsednik koroške FPO Sitia pa je od notranjega ministra zahtevat, da mora za ..obrambo" pred .protizakonitimi akcijami' Siovencev osnovati znotraj varnostnih organov posebno ..strokovno skupino s posebnimi nato-gami za Koroško" — [morda po vzoru nekdanjih edinic SA in SS)). izjave voditnih predstavnikov koroških strank so najbotj prepričijiv dokaz, da na Koroškem viada dvojna mera: na eni strani za večinski narod, ki sme neovirano, nekaznovano in ceio z uradno podporo kršiti veijavne zakone; na drugi strani z stovensko manjšino, ki ima samo eno ..pravico" — biti pokorna in posiušna svojim nemškim gospodarjem, sicer bo kot motiiec miru in kot kršiiec pravnega reda postavijena pred šodišče! Primerjava izjav vodiinih dežeinih poiitikov ieta 1972 in danes to nedvoumno potrjuje, saj je po njihovi pristno koroški iogiki protest proti doiočenemu zakonu aii ukrepu enkrat izraz tjudske voije in upravičena reakcija, drugič pa kriminai, provokacija, proti-državno rovarjenje in še kaj. Ta koroška značitnost dvoiičnosti je biia tudi kuiisa, pred katero se je v Piiberku odvijat uradni Tafetsturm. S formatističnimi triki, s katerimi so skušati dati akciji nek pravi videz, niso mogii prikriti resničnega namena in pomena svojega navaia na dvojezični napis: ni jim šio za spoštovanje zakonskih norm in za izvajanje pravnih predpisov — šio je tako teta 1972 kot zdaj iz-ktjučno )e za odstranitev dokaza, da na tej zemiji živita dva naroda; tako ). 1972 kot danes je bita to izrazita protisiovenska akcija. Kajti med varnostnimi organi, ki so na povetje KHD-jevca Hotzerja navatiii na dvojezični napis v Piiberku, so biii tudi posamezniki, ki so natogo korektnega čuvarja reda očitno zamenjati z vtogo postušnega htapca nacionaiizma [izrazi kot Bandi-ten, Partisanenschweine, Tschuschen, gehts hinunter zum Tito in podobni menda ne spadajo v vokabutar avstrijskih varnostnih obiasti!) ter so se pri ..obračunavanju" s siovenskimi aktivisti, ki so stražiti napis, baje postuževati metod, kakor da bi prišti iz šoie ztogiasnih gestapovskih pretepačev. Uradni Tateisturm v Piiberku, ki je tako po zasnovi kot po izvedbi prava sramota za Avstrijo, pa je pokazat tudi nekaj drugega: namreč dejstvo, da se tudi na Koroškem širi krog tistih, ki odktanjajo in obsojajo takšno .reševanje" manjšinskega vprašanja, kot so si ga zamistiti s tristrankarskim diktatom v obiiki zakona in odredb, ki pomenijo v zadnji konsekvenci smrtno obsodbo manjšine ter predstavijajo tiagrantno kršitev državne pogodbe. So-iidarnost, ki so jo s stražarji dvojezičnega napisa dejansko izpričati Piiber-čani ne giede na narodno pripadnost, je obetajoče znamenje, da vedno več tjudi razume in podpira pravični boj koroških Siovencev za obstoj in enakopraven razvoj na podedovani domači zemiji. Naša odtočna beseda na demonstraciji v Piiberku Le z vztrajno borbo si bomo pridobiti naše pravice Motilci miru so tisti hi nosijo odgovornost za brezpravnost manjšine „To je staina diskriminacija sio-venskega tjudstva, to je permanentno na:itje in uradna germanizacija, ki postaja iz dneva v dan boij nevzdržna!" Tako je opisal današnje stanje na Koroškem občinski odbornik Mirko Kert, ko je na petkovi demonstraciji v Pliberku spregovoril v imenu slovenskih občinskih mandatarjev. Uvodoma je Kert spomnil, da je še v prvih desetletjih našega stoletja približno tretjina vsega koroškega prebivalstva govorila sloven- ski materni jezik. Vendar pa je nemški nacionalizem postajal vedno bolj nasilen in vpliven ter je prerasel v odkrit politični, gospodarski in kulturni imperializem, ki je vedno bolj očitno nastopal proti življenjskim interesom Slovencev. Pod pritiskom se je med ljudstvom ustvarjal vtis, da je za napredovanje v zasebnem in poklicnem življenju potrebno le znanje nemškega jezika; raslo je število slovenskih rojakov, ki so jih šola, nemško-nacionalna društva in pa nemški delodajalci .prevzgojili" v tako imenovane nemškutarje. „Eden od najvidnejših takih rojakov je bil znani koroški pisatelj J. F. Perko-nig, ki je v zrelostni dobi svojega življenja sam spoznal to prevaro in jo tudi javno obsodil, vendar to dejstvo na Koroškem danes radi zamolčijo, ker jih je sram lastne zgodovine," je dejal Kert. Ko je potem govoril o današnjih razmerah, je govornik naglasi), da je sramotno, da po tolikih letih skupnega življenja Nemcev in Slovencev v deželi no naših šolah in uradih ni slovenskih napisov. .Kakšna pa je ta enakopravnost Slovencev in Nemcev, ko pa moramo naše otroke posebej prijaviti k pouku slovenščine in to kar dvakrat tekom šolske dobe. Kako naj se naši otroci naučijo v enaki meri slovenščine, če se v tako imenovanih dvojezičnih šolah vsi predmeti razen slovenščine že od 3. šolskega leta naprej poučujejo izključno v nemščini. Kako je z enakopravnostjo v naši občini, ko pa je treba pri vsaki javni ustanovi in pri vsakem uradu naše skupne Koroške govoriti nemško, če hočeš, da se stvari ne zakomplicirajo ali sploh zataknejo. Ali ste že dobili kokšno uradno občinsko objavo poleg nemščine tudi v slovenščini? Ali na matičnem uradu, ali ste že dobili na primer rojstni list, kjer bi bila poleg nemščine tudi slovenščina enakopravno zastopana? In ko vas opozarjajo na vašo državljansko dolžnost, da morate plačati davke, bodisi občini, deželi ali cerkvi — ali ste že dobili kakšne pozive v slovenščini?" Govornik je nanizal še dolgo vrsto konkretnih primerov, ki prepričljivo dokazujejo, kako zlagane so vse trditve o enakopravnosti Slovencev in njihovega jezika na Koroškem. „To je staina diskriminacija siovenskega ijudstva, to je permanentno nasiije in uradna germanizacija, ki postaja iz dneva v dan boij nevzdržna. Kakšne so po-siedice te uradne germanizacije, kakšno sožitje v resnici viada med Stovenci in Nemci v naši dežeii .Toieranciji', pa je vsemu svetu naj-boij pokazata jesen teta 1972, ko so večno včerajšnji etementi organizirano in nekaznovano podirati dvojezične krajevne napise." Potem ko je spomnil, kako točno so se štiri velesile držale svoje obljube in so že pet mesecev po podpisu državne pogodbe umaknile svoje zasedbene sile iz Avstrije, je občinski odbornik Kert opozoril, kako drugače izpolnjuje (ali bolje ne izpolnjuje) svoje pogodbene obveznosti Avstrija napram sopodpisnicam državne pogodbe in napram lastnim državljanom slovenske in hrvaške narodnosti, ko pa 22 let po podpisu državne pogodbe še vedno zaman čakamo na izpolnitev obljub in obveznosti, danih in zapisanih leta 1955. Zakaj smo koroški Slovenci proti zakonu o narodnih skupinah?" je vprašal govornik. .Zato, ker hočejo superdemokrati vseh odgovornih političnih strank diskriminacijo Slovencev odpraviti tako, da so na primer Libuče, Podkraj, Šentjur, Senčni kraj, Borovje, Grablje, Smarjeto, Pliberk, Drvešo vas in druge slovenske oz. dvojezične kraje pri zeleni mizi kratkomalo deklarirali za nemška naselja. Nekdaj je Hitter zahtevat Macht mir dieses Land deutsch! Danes Avstrija na-datjuje to tradicijo. Kdor zagovarja tako poiitiko, tisti ni te sovražnik Stovencev, tisti je nasprotnik mirnega sožitja, je grobokop demokratične družbe in svobode Avstrije, je nositec veienemške in herren-votkovske ideoiogije, ki je Avstriji in njenim prebivaicem že povzročita neizmerno nesrečo." Stovenci nikdar nismo podirati mej ne na severu in ne na jugu, je poudarit govornik, pač pa so jih nemški nacionatisti in njihovi pajdaši že dvakrat podrti v nedavni zgodovini. Svoj bestialni višek je dosegel nemški nacionalizem in zločinski nacionalsocializem v drugi svetovni vojni pod vodstvom Avstrijca Adol(q Hitlerja. .Vendar pa divjanja, o katerem pričajo imena Auschwitz, Ravensbruck, Mauthausen, Dachau in drugi kraji nacističnih zločinov, današnjim nemškim nacionalistom očitno še ni bilo dovolj. Kancler Kreisky je to sam doživel, ko so ga leta 1972 v Celovcu psovali .Saujud'. Deželni glavar Sima je doživel, da so njega in njegovo ženo v Velikovcu ob posmehovanju varnostnih organov obmetavali s paradižniki. Koroški Stovenci jih vedno bolj pogosto doživljamo v rjavih oblekah, ko nam grozijo ,Ein kleiner Hitler muf) wieder her'. Videli in slišali smo jih, ko so ob prepevanju koroške himne podirali dvojezične napise. Videli in slišali smo jih tudi zadnjič v Škocijanu. Kljub vsemu temu pa deželni glavar Wogner trdi, da o nacionalističnih tendencah na Koroškem in v Avstriji ne more biti govora." Ob koncu je občinski odbornik Kert pozval vse udeležence, naj vztrajajo v borbi v prepričanju, da bomo z odločno in vztrajno borbo ob podpori vseh demokratičnih sil izbojevali enakopravnost, kakršna je potrebna za mirno sožitje med narodi. V imenu krajevnega, odbora Zveze slovenske mtadine v Piiberku je ob postavitvi dvojezične tabie spregovoril Mirko Perc, ki je opozoril, kako se politični dejavniki in oblikovalci javnega mnenja na Koroškem in v Avstriji trudijo, da bi domačo in mednarodno javnost prepričali, da je z zloglasnim zakonom o narodnih skupinah manjšinski problem enkrat za vselej rešen. Pri tem se celo hinavsko ponašajo, da ima ta zakonodaja .evropski nivo". Toda pogled na koroško stvarnost nam daje povsem drugačno sliko. Kaže namreč, da smo koroški Slovenci potisnjeni v nekaj obrobnih vasi pod Karavankami. Naš jezik bomo kot doslej mogli uporabljati le doma; naše otroke bomo morali naprej prijavljati za pouk slovenščine in bodo s tem izpostavljeni raznim pritiskom; na uradih bomo lahko govorili slovensko le po predhodni prijavi in tudi tedaj le preko tolmača ali če se bo našel uradnik, ki bo voljan govoriti slovensko. „7% stv%rMos; naj E; Mc/g ,curop-sE; Hifo'? To Mg; E; Mg t/stg cMg^o- prgfMost, o Mtcri govorijo p/gčgM; po/ifM o/? rgzM;A pr;/oŽMOSt;E? .Evropski Mivo' se ediMo/e kgže v Mjikovi detMggogiji, v few, kgko sČMVgjo jgv-Mosf proti MgMt, ko jirM je dokrodo-š/g MgjpriMtitivMejšg igž, sgwo dg ki Mgrediii črMO zg keio." Privoliti takemu zakonu pomeni privoliti subtilni likvidaciji, tega pa nikdar in nikoli ne bomo napravili, je naglasil govornik. V naši zgodovini je bilo že več poskusov, da bi se nas na ta ali oni način znebili — od pritiska do poskusa fizične likvidacije. Pa niso uspeli. Niso Kspek, ker srno se vedMo Mpr/i v zgvesti, dg je Mgs koj prgvičeM. To MgMt je tgdi dgMes MroČMg morg/Mg oporg, kgjti zgvedgt; se morgMro, dg Mgšik cdjev Me kowo doseg/; od dgMes Mg jgtr/, zgto se M;orgM:o Msmer/t; Mg do/go-roČMo korko. Dolgoročno pač zato, ker avstrijski vladajoči krogi niso pripravljeni, dati nam pripadajoče pravice. In ne samo to, preko medijev javnega obveščanja, preko šol itd. potvarjajo našo zgodovino in s tem delajo razdor med slovensko in nemško govorečimi Korošci, s tem gojijo nacionalizem in šovinizem. .Razdor med slovensko in nemško govorečimi deželani je umetni razdor, ki služi edinole vladajočim," je ugotovil predstavnik ZSM. .Zato bo ena naših prvenstvenih nalog, da bomo naše sodeželane obveščali o naši zgodovini in o naših težnjah. Vsak izmed nas mora postati agitator in propagandist naših teženj, vsak izmed nas mora biti sposoben, da tolmači resnico o naši zgodovini, da tolmači demokratični značaj naših pravic in nedemokratični značaj nove manjšinske zakonodaje. To pomeni, da si bomo osvojili podrobno znanje o plebiscitnih dogajanjih, o pomenu in vlogi narodnoosvobodil- nega boja in o drugih dogodkih, kajti vedno spet doživljamo, da je pretežni del koroške in avstrijske javnosti popolnoma napačno informiran o teh stvareh." Potem je govornik dejal, da so demonstracije v Šenjakobu, v Dobrli vasi, v Škocijanu in zdaj v Pliberku zgovoren dokaz, da manjšinsko vprašanje praktično ni rešeno; isto velja tudi za akcije, ki bodo še sledile. Te akcije so zgovoren dokaz, da tako imenovani .evropski nivo" nove zakonodaje obstaja edinole v glavah treh v parlamentu zastopanih strank; so zgovoren dokaz, da je vlada naredila račun brez krčmarja, to se pravi brez nas, neposredno prizadetih. Ravno zato pa so jim te akcije tudi neprijetne in trn v peti. Zato ustvarjajo v dnevnem tisku mnenje o slovenskih teroristih in podobno. Deželni glavar Wagner pa nam v zadnjem času celo očita, da motimo tujski promet. „5 ffM! pg dežf/M; g/gfgr seuedg Eoče pofcdgd, dg tMot/Mio po/ifiTo v/gde, Mg vse šM/p/jf sEgšg doM-zgf; .rešfMo' M!gM;š;Ms^o pro/dfMMt;-Eo. Kr;MM fgjs&cgg proM!ftg je sg-M!0 fMg od MTMOg/E MgMi Že pOZMgMtE Mtefod šČKfgMjg, s Egter;Mt Mgs Eočejo pr/Mzgt; Eot teroriste ;M ?Mot;/ce MdrK. Z fso od/ocMostjo pg je treEg poM(/gr;fi, dg so tMotdct tisti, ^i Mo-sijo odgoforMOst zg ErezprgfM; po-/ožgj MlgMjsiMe." Ravno naš brezpravni položaj pa nas sili, da ne prenehamo v naši borbi, da si pravice vzamemo sami, je naglasil Mirko Perč. To bomo storili v zavesti in prepričanju, da se bojujemo za pravično stvar, za cilje, za katere so se v tej ali oni obliki borili že naši predniki. Ci/j Mgšegg Z?ojg je popo/Mg eMgEoprgfnost Mg ee/ot-MetM dvojeziČMeM; ozern/jg iM v tetM Eojg Me Z?o?MO ^/oMi/i/ Širni svet sliši naš glas V imenu obeh osrednjih organizacij je na demonstraciji v Piiberku spregovori) predsednik Narodnega sveta koroikih Siovencev dr. Matevž Griic. Dejai je, da smo se zbraii v Piiberku, ker se zavedamo nujnosti, da na ta način nedvoumno izpovemo avstrijski in mednarodni javnosti, da je vpraianje siovenske narodne skupnosti na Koroikem siej ko prej odprto. Govornik je ugotovi), da sedmojuiijska zakonodaja iz ionskega ieta in na njej sioneče odredbe, ki so stopite v veijavo 1. juiija 1977, niso nobeno izpoinjevanje čiena 7 avstrijske državne pogodbe, ampak pomenijo ti zakonski ukrepi ponovno zože-vanje naiih pravic in nasitno germanizacijo natega pre-bivaistva na od nekdaj dvojezičnem področju ter pred-stavijajo hudo kriitev mednarodne pogodbe in priznanih čiovekovih pravic. .Pritii smo na demonstracijo — je dejai predsednik NSKS — da zakiičemo v svet: Nikoii ne bomo sprejeti tega diktata nemikih Šovinistov in tistih, ki so kiavrno kapituti-raii pred temi antidemokratičnimi siiami! Boriti se bomo naprej za dosego vsestranske enakopravnosti in demokracije, ki jo izžareva črka in duh državne pogodbe iz ieta 19H, v zavesti, da smo si to pravico s krvjo priboriti." Ne bodimo maioduini, je nagiasii govornik, kajti naj-biižja pretekiost je jasno dokazaia, da tirni demokratični svet šiiti nat gias; dosegii smo, da je postai nat probiem znan v svetu, da iz dneva v dan raste kritika mednarodne javnosti nad kratkovidno poiitiko avstrijske viade, ki iz vidika strankarskega oportunizma poputča siiam pretekiosti in mračnjaitva. Zavedajmo se, da je nate staiiiče v svetu vedno boij priznano; zavedajmo se, da nate zaupanje v iastno moč in v pomoč miroijubnega sveta ne bo varaio. ..Zato te tesneje povežimo nate vrste in ne dajmo se zbegati od poiitikov, ki bi radi zabiti kiin med vodstvo obeh organizacij in siovensko ijudstvo. Predstavniki NSKS in ZSO se brez vsakega pridržka borimo za nate pravice, za interese natega naroda, medtem ko so se vse v par-iamentu in dežeinem zboru zastopane stranke odiočiie siužiti edinoie zahtevam KHD in podobnih organizacij. Če dežetni giavar Wagner trdi, da bodo predstavniki ko-rotkih Siovencev postati oficirji brez armade, potem je danainja demonstracija njemu v odgovor: Gospod dežeini giavar, ta vata žeija se nikoii ne bo izpoiniiai Mi smo namreč spoznati voikove v ovčjih kožuhih; mi danes dobro vemo, kdo dejansko zastopa nate interese. V tem smisiu izrekam v imenu obeh osrednjih organizacij ZSO in NSKS vso podporo vam občanom piibertke občine in vsem tistim, ki ste pritii na danatnjo mogočno demonstracijo, da ponovno izjavimo nato zahtevo po popotni enakopravnosti piibertkih Siovencev, po popotni enakopravnosti ceiotnega dvojezičnega ozemtja." Smo za demokratično rešitev na podlagi sporazuma med pristojno vlado in prizadeto manjšino GOVOR PREDSEDNtKA ZSO NA PRIREDtTV) V SELAH .Koroški Slovenic) se ne moremo zadovoljiti z rešitvijo, ki nam odvzame več kot dve tretjini avtohtonega naseiitvenega prostora, deii naše ijudstvo na več raziičnih kategorij, zmanjšuje in okrnjuje dosedanje pravice na vseh področjih in zato ne pomeni rešitve čiena 7 državne pogodbe, marveč je izrazita kršitev tega mednarodnega dokumenta. Me moremo se zadovoijiti s tako rešitvijo ztasti tudi zato, ker gre za neodsvojijive pravice, ki smo si jih priborih s svojo borbo na strani svobodoijubnih narodov; pravice, katerih namen je poprava na-cionaine škode, ki nam jo je prizadejo) nacizem; ki niso )e za sedanjo generacijo, ampak so tudi pravice za naše potomce in bodoče rodove." Struških večerov poezije se je ude!eži! tudi koroški pesnik 5trKg% /e ?d:hč??o fnestece ?M severne??: o^režjK OZ?r:<7stbfg% jezera. V te??: ^rg;% so M; (etos že 76. 5tr%<;^:' večer: poezije — prireditev, ^i i??:^ s:ro^ rneJn^rotčn: zn<:č^; :n sodi ??:ed n^;več;e tovrst?:e w