Stev. 348 TRST, petek 16. decembra 1910 Tečaj XXXV «Q1S2 IZHAJA VSAK DAN «■* rt nedeljah I« pruskih H5,il PmnltiBe «tav. m prodaiiuo p« S nvft. (6 stat.) v mnogik »ttakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Inaji, Si. Petra, r^ctojfii, SeSani, Nabrekni, Sv. Luciji, Tolmin, Ajdov-D'>rnbergu itd. Zaetarele fter. p« 5 avft. (10 atol). #tti.A8l se RA6UNAJO HA MILIMETRI t Krokooti l CENE: Trgovinski in obrtni oglati po S »t, *m% seaartnice. mokrila, poslanic«, oglasi denarnih eavodov mm sv mm. Za oglase t tekstu lista do 5 rrst 30 K, vsaka ^adaljob Trsta K 2. Mali oglasi po 4 strt. bsssda, n^j-pa 40 stol. Oglas« sprejema Inseratni oddelek uprav« »&&aost!ai. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*, r-n--:r=r Pi2?ljlve In utoftjiv« v Trsta. CPINGST NAROČNINA ZNAŠA Glasile pmUti*n«ga 4fttMwa „Minosfc" r Primorske. jf Mil sa Isto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece IK; na na- ročbe krm doposlane naročnine, se uprava ne osiza. ■areielna aa uteljak« taftaaj. irXZ>X908TZ" .taae: m MU M* Sim S'IO, n )•! Uta Kres S«0. ▼«4 dopisi asj m podajo na uredništvo lista. Nefranke- nu pisma ss ss sprsjsnsfs hi rsksplsl se bs vraSsJs Haro&niso, oglas« in reklamacij« j« potikati aa upravo lista. URBDNlftTVO t silos Giergis Sslatt! It (Nsrrtsl tfsa) ladajataU in «dfovomi uredslk &TEFAN GODINA. Lastnih konsore^J Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost4 vpisana sadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulio* aulu u —s GHorgio Galatti S ter. 18. ===== feltne-hrsell.Knl račun It 841652. TELEFOn It. 1K57. 11—m "S*I"m ^iiM Brzojavne vesti. Državni zbor. DUNAJ 15. Po otvoritvi seje in čitanju došlih ulog so se vršile volitve v delegacije. Izvoljeni so bili: za Trst posl. P i 11 o n i, namestnik Scabar, za Gorico posl. Fon, namestnik posl. dr. Gregorčič, za Istro poslanec Bartoli, namestnik posl. Spadaro, za Kranjsko posl. dr. Š u š t e r š i č, namestnik posl. Pogačnik. Med došlimi ulogami se nahaja predlog posl. Pitacco glede ureditve službe stalnih telefonskih delavcev v Trstu, nadalje predlog posl. Pitacco glede pristaniške doklade drž. uradnikom, državnim slugam in državnemu učiteljstvu v Trstu. Na to je zbornica razpravljala nujni predlog posl. Beera in tov. o znižanju postavk voznine za češki rjavi premog, nakar je bila razprava prekinjena. Zbornica je odklonila predlog posl. Kurande, naj se na dnevni red jutršnje seje postavi razprava o srbski trgovinski pogodbi. Seja je bila zaključena ob 4.30 pop. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: drugo čitanje proračunskega provizorija. Gospodska zbornica. DUNAJ 15. Dne 20. t. m. ob 3. uri popoludne, eventualno v sredo, dne 21. t. m. bo imela gosposka zbornica seji, na katerih bo med drugim razpravljala o proračunskem provizoriju in poslovniku. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 15. Grof Wickemburg je predložil poročilo finančnega odseka o bančni predlogi. Nato je zbornica vsprejela več predlog, med temi pogodbo z Italijo o reciprociteti zavarovanja delavcev proti nezgodam. — Sledila je razprava o prepovedi proizvajanja vžigalic z belim ali rumenim fosforjem. Sklicanje hrvatskega sabora. ZAGREB 15. Uradni list je priobčil kraljev odlok, da bo hrvatski sabor z dnem 20. decembra nadaljeval svoje seje. Novi Švicarski zvezni predsednik. BERN 15. Zvezna skupščina je izvolila zveznim predsednikom za leto 1911 načelnika oddelka za notranje stvari Marka Ru-cheta, podpredsednikom načelnika železniškega oddelka dr. L. Forreria, predsednikom zveznega sodišča profesorja Merza in podpredsednikom dr. G. Faverja. Protikandidatov ni bilo. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON 15. Do sinoči je bilo izvoljenih 223 liberalcev, 251 unionistov, 38 členov delavske stranke, 62 Redmondistov in 8 pristašev O' Briensa. Žrebanje. DUNAJ 15. — Na današnjem žrebanju 40. državne loterije je glavni dobitek 200 tisoč K zadela št. 483.442, 50.000 K štev. 121.130, 30.000 K št. 168.571, 20.000 K št. 218.458 in 10.000 K št. 35.250. Poplave. TOULON 14. Dolgotrajno deževje je napravilo mnogo škode po vsej okolici. Južna železnica je na več krajih poškodovana, vsled česar je promet oviran. Dunaj 15. — Vojaške konference pod predsedstvom cesarjevim v cesarski palači so trajale danes tri ure. Budimpešta 15. V X. okraju se je prodrla nova dvenadstropna hiša. Pri tem je bil en delavec ubit, štirje pa ranjeni. Pariz 15. Semkaj je dospel ruski poslanik Izvolski. PODLISTEK. Leon Dragutinović. Na straži. Milan Brajnovič je bil najboljši dijak vse realke. Dobro se še spominjam, kako je vedno prvi prihajal v razred, sel na svoje mesto in se pripravljal za predmet, ki se je imel poučevati tega dne. Učitelji so ga imeli vedno za vzor. — „Zgledujte se na Brajnoviću!" — je govoril katehet. — „Če bi bili vsi kakor on, itd". Bil je velik, širokega hrbta, velikih izrazitih modrih oči. Vedno mi je govoril: „Ah, ko bi mogel postati vojak! Ko bi le enkrat dovršil to nesrečno realko! Rad bi v Karlovec v kadetsko šolo". — To je bil njegov ideal... n izpolnil mu se je. Vprašanje italijanske pravne fakultete je torej zginilo z dnevnega reda proračunskega odseka. Kakor smo poročali včeraj je proračunski odsek sklenil preiti na dnevni red preko točke o italijanski pravni fakulteti. S tem so Italijani zopet doživeli britko razočaranje, za kar se imajo zahvaliti jugoslovanskim poslancem, ki so umaknili tisti famozni kompromis, sklenjeni z Bienerthom. Italijanski poslanci so se obrnili za pomoč k Bienerthu, ki pa jim je odgovoril, da ne more ničesar storiti, ker je ves kabinet in statu demissionis. Italijanski dijaki so vsled tega sklenili, da pričnejo z novo agitacijo za italijansko vseučilišče. Torej zopet nove agitacije. Ne tajimo velike vrednosti akcije, ki javnost stavlja v boj za kako idejo. Ali če kažejo dogodki, da tudi to sredstvo ne pomaga in ne koristi, potem je najpametneji zaključek ta, da skušamo najti druge poti, ki utegnejo dovesti do cilja. In ravno Italijani so doživeli se svojo dosedanjo taktiko — s trdovratnim zanašanjem le na vladno pomoč in pa z iskanjem zaveznikov, kjer jih po naravi stvari ne more biti, vsaj odkritosrčnih ne — toliko grenkih razočaranj, da bi morali pač enkrat priti do takega pametnega in logičnega zaključka. Izlasti se ta svoje- in obenem brezglava taktika maščuje nad Italijani ob vseučiliškem vprašanju, kakor priznavajo sedaj Italijani sami, ko vsklikajo samo v trpki nevolji: zopet smoprevarjeni! Tu jih res preganja neka zla usoda; večkrat so že menili, da so blizu svojega cilja in da so ustrojili kožo, pa jim voda zopet izpred nosa — odnaša kožo! Italijanski poslanci so radi odložitve njihovega vseučili-škega problema z dnevnega reda v proračunskem odseku in radi sklepa jugoslovanskih poslancev, da bodo glasovali za proračun, vsled česar vlada ni več navezana na italijanske glasove, kričali o prevari, o nemorali itd. V resnici pa so le sami za-vratni in torej nemoralni, ker hočejo po vsej sili uresničiti svoj postulat po ovinkih, ko bi ga lahko uresničili po ravni in naravni poti. — Nesmiselno je, da kriče o nemorali, kjer jim križa poti le naravni razvoj političnega življenja v Avstriji. Slovani dozorevajo in postajajo faktor, s katerim treba računati, ki ga pa ravno Italijani nočejo in nočejo priznati. Evo, v tej zmoti Italijanov je naravno in jednostavno pojasnilo za razočaranja, ki jih doživljajo. Maščuje se nad njimi, ker nočejo poslušati glas pameti, ki jih je že tolikokrat svaril z naše strani. Vsa ta bridka razočaranja bi jim bila ostranjena, da so ob vseučiliškem vprašanju skušali priti do poštenega sporazuma, kar bi ugladilo poti za ugodno rešitev tudi drugih sporov, ki ogrenevajo življenje nam in — njim. Skupno se Slovani bi lahko Italijani tvorili solidno večino in bi imeli svoj pošten delež na upravi države, dočim jim zveza z Nemci ne daja nikakega jamstva, kakor so doživeii ravnokar. Ravno sedaj se je pokazalo jasno, da jim zveza z Nemci ne donaša blagoslova in da jih ti poslednji [le izkoriščajo v namene svojega gospodstva. Hujše obsodbe dosedanje italijanske politike si pač ne moremo misliti, nego so njihove sedanje jeremijade, da so jih imeli — kakor se naše ljudstvo drastično izraža — za norca! ! Sklepno beležimo da se „Grazer Volks-blatt" v eni zadnjih številk izraža za ustanovitev trojezične univerze v Trstu, to je, italijansko-jugoslovanske-nemške. Vprašati moramo čemu nemške ? Ali avstrijski Nemci Koncem leta je odšel v kadetsko šolo; nisem ga več videl potem! Leta so minila; bil sem na potovanju v Dalmaciji. Veličastna Boka Kotorska s črnimi planinami me je vabila v višine. Visoko tam zgoraj daleč se je belila močna trdnjava. To sem si hotel ogledati. Hodil sem kakih sedem ur po planini; povsod kamen, nikjer zelenja. Bi sem žejen in namenil sem, da v trdnjavi zaprosim malo vode. Priplezal sem tja gori. Povsodi diven razgled. Pred menoj je ležala modra Adrija, tiha in mirna. Naznanil sera straži svojo željo, toda odvrni! mi je, da brez naročila in dovoljenja poveljnika trdnjave ne sme nihče ostati, tukaj. Menda me je smatral za vohuna. Oddal sem svojo karto in prosil, naj me naznani poveljniku. Drug vojak je odnesel mojo karto. Čakal sem nekaj trenotkov; kar sem začul glas, ki se mi je zdel znan. „Ti si, prijatelj moj — je vskliknil in stal pred menoj moj stari šolski tovariš morda nimajo dovolj univerz? Imajo pač velik apetit ti gospodje! Proslava 35-Ietnice akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu. (Zvršetek.) G. Isek, predsednik slovenskega delavskega društva „Domovina", je čestital „Triglavu" k 35-letnici in se spominjal veselega pojava, da so ravno slovenski napredni akademiki, posebno „Triglavani", priskočili društvu na pomoč ter je rešili more, ki je ovirala njegov zdrav razvoj. Tov. Jože Smid se je zahvalil na napitnici in povdarjal, da naj zbere domovina v svojem okrilju vse slovenske delavce, da se nikdo ne zgubi v nemškem morju. V imenu bivših članov je nazdravil „Triglavu" njegov ustanovnik g. dež. sodn. svetnik Novak. S krepko roko in resno voljo so se pred 35 leti ustanovitelji „Triglava" lotili težavnega dela, da slovenskim visokošolcem ustanove dom, kjer se lahko zbirajo in tudi razveseljujejo med seboj. Veliko zadoščenje imajo Še živeči ustanovniki, da je njihovo naporno delo ustvarilo slovenski visokošolski mladini zavetišče, ki jo združuje in budi v njej narodno zavest že 35 let. Izražal je željo, da bi „Triglav" ostal vedno zvest svojim načelom, ki so se v dolgi dobi njegovega obstanka pokazala dobra in da bi vršil tudi v bodoče vestno svojo kulturno nalogo. Z velikim navdušenjem je bila vsprejeta napitnica in med pesmijo „Mi pa ostanemo kakor smo b' li..." so dvignili društveniki g. ustanovnika na svoje rame. Tovariš podpredsednik Hrašovec se je zahvalil g. dež. sodn. svetniku Novaku na čestitki in je nazdravil vsem navzočim „starim hišam" : Vedno naj aktivne in bivše Triglavane, sorodne po mišljenju in stremljenju, veže kakor veliko družino skupna ozka vez. Med nagovori je nastopal triglavanski pevski zbor pod spretnim vodstvom tov. Veršiča. Izmed s precejšnjo preciznostjo izvajanih točk omenjamo le mogočno himno Koseskega na slovenskega oratarja „Kdo je mar". Peli so jo dovršeno, k čemur je največ pripomogel gosp. Vargazon s svojim krasnim tenorjem. Naslajala je starejše gg. goste, ki so, rojeni kmetski sinovi, dosegli visoka mesta, in navdušila mlade akademike z lepo nado, da se tudi njim, sinovom slovenskega kmeta, odpira pot v lepo bodočnost, kajti „vse doseže, kar mu drago", kdor hoče in mara uporabljati neizcrpljive telesne in duševne moči, ki mu jih je podarila slovenska mati. G. B. Serajnik je s svojim naravnost krasnim, tehnično dovršenim igranjem na gosli žel odkritosrčno zahvalo in burne ovacije ; moral je na splošno željo dodati še eno točko. Z veliko spretnostjo in finim čuvstvovanjem ga je spremljala na glasovirju gospica Anica Ogorev-čeva; med vseobčnim aplavzom jej je izročil tov. predsednik krasen šopek. Vsem tem dragim gostom iz domovine bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Po prečitanju došlih brzojavk je predsednik ob 1. uri zaključil oficijelni del. Razvila se je svobodna zabava, ki je trajala med navdušenimi napitnicami in petjem slovanskih pesmic do ranega jutra. Nadejamo se, da navdušenje, ki je vladalo za naš „Triglav" ob njegovi 35-letnici, ne poneha. Slovenska javnost pa je lahko uverjena, da bodo Triglavani vedno zastopali z vso energijo interese slovenskega naroda. Triglavan. Milan Brajnovič! — „Res iznenađenje je to, za katero ti moram biti hvaležen. Le pojdi notri! V moji sobi popijeva čašo vina, saj se ti ne treba vračati danes nazaj ? Nocoj bodi moj gost". Ni mi dal niti odgovoriti; vzel me je pod pazduho in odvel v trdnjavo. Milanovo stanovanje je ležalo v prvem nadstropju. Ko sva hodila po stopnicah, ogledal sera si svojega tovariša. To ni bil več oni tihi simpatični fant od nekdaj, marveč neko tiho hrepenenje mu je ležalo v licu. Toda modra brada mu je kazila sicer simpatični obraz. Nekaj divjega je ležalo v njegovih nekdaj mirnih očeh. „Res, vesel sem, da si prišel; ali si vedel, da sem jaz tukaj ?" — me je vprašal. „Niti pojma nisem imel; prišel sem, da si ogledam kotorske hribe in tvoja trdnjava me je vabila gori" — sem mu odvrnil. „Ali si že dolgo tu?" „Ah, dolgo, dolgo" — je odgovoril tiho. „Niti se ne spominjam več dneva, ko sem prišel. Kmalu minejo tri leta, od kar sem tu na postaji". Iz državnega proračuna. x Leta 1848 je imela Avstrija 17 milijonov prebivalcev, ki so dajali državi vsako leto 300 milijonov kron. Leta 1910 ima Avstrija 26 mil. prebivalcev in ti morajo dajati državi 2727 mil. kron. Prebivalstvo Avstrije se ni od I. 1848 niti podvojilo, a davki so devetkrat večji, nego so bili l. 1848 ! Glavni dohodki za 1. 1911 bodo: davek na sladkor 150 mil. K, davščina na pivo 80 mil. K, davek na petrolej 25 mil. K; od loterije dobi država skoraj 35 mil. K in od tobaka 190 mil. K! Dohodki iz indirektnih davkov, od katerih plačujejo delavski in revnejši sloji 90 odstotkov, znašajo blizu 1000 mil. K, dočim direktni davki ne dosezajo niti 370 milijonov K. Kam pojdejo naši davki ? Navajamo samo poglavitne številke: Za cesarski dvor 11 mil. K, za armado in mornarico 400 mil. K, za plačilo obresti dolgov 400 mil. K. Temu nasproti pa za uk 103 mil. K (v tej svoti so obseženi pa tudi stroški za bogočastje, ki stane 30 mil. K). Torej za militarizem 400 mil., za šolstvo pa samo nekaj nad 60 mil. K. Za javna dela približno 100 mil. Kr in za poljedelstvo samo 58 mil. Kr. Vsak naj primerja te številke in si lahko sam napravi svojo sodbo... _ Dnevne novice. Češko-nemške spravne konference se to leto ne bodo več vršile. Nadaljevala se bodo še-Ie v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Češki namestnik grof Coudenhove je težko obolel. Govori se, da se umakne s svojega mesta. Kakor njegovega naslednika imenujejo med drugimi tudi tržaškega namestnika Hohenlohe, ki je pa baje to mesto odklonil. Posl. dr. Kramar je bil izvoljen za častnega meščana mesta Pardubice. Pomnožitev ljubljanske policije se izvrši z novim letom. Ljubljana dobi 20 novih policijskih stražnikov. Domače vesti. Yolitye v zavarovalnico proti nezgodam so razpisane na 29. t. m. Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim in nepoklicanim osebam. Pošiljati jih je, pravilno podpisane, predsedniku volilnega odbora, d.ru Slaviku, odvetniku v Trstu. Glasovnice delodajalcev podpiše dotični volilec-delodajalec sam. Glasovnice delavcev mora podpisati delodajalec in eden delavcev kakor njihov zaupnik. \z politične službe. Premeščeni so: namestniški tajnik grof Liabord M e 1 s-Colloredo iz Gradiške v Pulo, nam. tajnik Gvido P a z z e iz Pule v Trst, okrajni komisar dr. Josip M o z e 11 i g iz Gorice v Gradiško, okrajni komisar dr. Livij Ličen iz Trsta v Tržič, nam. koncepist Cezar conte Z e n o n e iz Gradiške v Tržič in nam. konceptni praktikant Fran S v e t e k iz Trsta v Sežano. Kako znajo lagati! Tukajšnja zveza italijanskih športnih društev je predložila c. kr. policijskemu ravnateljstvu „solzav" protest radi prepovedi cestnih kolesarskih dirk. Dospela sva v sobo. Bila je precej velika, opremljena z vsem komfortom. Vabila me je, utrujenega, na počitek. Šel sem na naslonjač; prijatelj mi je ponudil cigareto in odšel po vino. Zamislil sem se, kako je čudno pač življenje. Devet let se nisva videla in ravno danes je nanesel slučaj, da sva se sešla v tej puščavi. Bilo mi je ugodno v prijateljevi sobi in jel sem sanjariti. Slike na zidovih so bile večinoma portreti vojakov, tupatam pa kak pokrajinski akvarel. Ogledal sem si jih pač samo zato, da si prikrajšam čas. Prišel je vojak, pogrnil mizo z belim prtom in nameščal steklenice z izbranim vinom. „Tako, zdaj pa kaj založiva" — je rekel Milan in prinesel ogromno skledo. „Ti misliš menda, da vsaj že tri dni nisem nič jedel?" — sem rekel prijatelju. Sela sva se za mizo, vojak nama je nalil čaŠi in trknila sva v slavo veselega svidenja in dolgoletnega prijateljstva. „Čudno je vendar, da sva se ravno tukaj našla", je menil Milan. (Pride še).. Stran II »EDINOST« št. 348 V Trstu, dne 16; decembra 1910 Zahvaljujemo se „Piccolu" prisrčno, da je blagovolil ponatisniti ta protest ter nam dal s tem priliko za kratek odgovor. Zveza se pritožuje, da je policija zabranila njim (Lahom, oz. ital. šport, društvom) najskromnejo svobodo gibanja. A kdo da je temu kriv, tega „Piccolo" ne govori : Kakor hoče! Dovolj je, da vemo mi. Kolesarsko društvo „Gorica" iz Gorice, ki je obhajalo to leto svoj jubilej, je nameravalo prirediti veliko kolesarsko dirko Ljub-Ijana-Gorica, in druge zabave. Goriška mlečnozobna mladina, na čelu jim župan goriški, je smatrala to priprosto prireditev za provokacijo in je hujskala tako dolgo, dokler ni kompetentna oblast (le Lahom na ljubo!) prepovedala slovensko prireditev. In Lahi so peli in slavili svoj hipni triumf, a niso pomislili, da je ta prepoved grcb za njihovo svobodo. Tržaški kolesarji in športna mladina sploh, ki ljubi svoje tepene goriške brate, je mirno čakala na „revanche". In ni čakala dolgo, da je prišla prilika za to. — Italjani so napovedali cestne dirke, a naša mladina in naše ljudstvo je stavilo svoj veto. Prosim, gospod urednik „Piccola": zapomnite si dobro! Slovenska mladina in ž njo slovensko ljudstvo je bilo, ki je javno povedalo, da pot iz Trsta vodi izključno po slovenskih tleh. — In ta naša mladina je zmagala. „Piccolo" je seveda obdaril svoje Čitatelje s celim kupom nesramnih laži in hujskal proti Slovanov. A mi ga vprašujemo sedaj: Če je smela italjanska mularija preprečiti slovensko prireditev na slovenski zemlji, ali naj bi mi morda trpeli italijanske provokacije na naših tleh ?!! Ne, dragi „Piccolo", predivna je naša slovenska zemlja, da bi Jo mi ne branili! Iskali so in našli. — Če je bila nedolžna kolesarska slavnost v Gorici „pericolo per Ia patria" pa bodi ta „nevarnost za domovino" na-glašana tudi od naše strani ob vsakem prihodu laških družb na našo zemljo. Danes meni, jutri tebi! Kar je prav za enega, mora biti prav tudi za druzega! Mi smo bili vedno protivni vsaki politiki na športnem polju. Naši nasprotniki so pa ravno to zlorabljali v svoje umazane strankarske namene. — Istega dne, ko se je vršila tu slavnost NDO, vršila se je v Ronchi ali Gradiški (ne spominjam se dobro) slavnost „pro Lega Nazionale" in največji del programa je bil športni. — Vsa tukajšnja italijanska športna društva so imela prisostvovati rečeni slavnosti; ali v zadnjem trenotku, ko so čitali hujskanje in stokanje italijanskih časopisov, so odpovedala^ laška športna društva sodelovanje na Legini slavnosti in so vabila svoje člane, naj ostanejo ta dan v Trstu! Tudi namen temu nam je povedal „Piccolo" ki je naslednji dan posebno hvalil italijanske kolesarje kakor „difensori della patria" !! To se pravi — gojiti šport! Radi bi videli, da bi kak pošten italijanski časnikar hotel to ponatisniti, svet bi vsaj videl, da tisto krivico, radi katere so Italijani toliko pritožujejo, delajo ravno oni nam Slovanom ! Pritožujejo se, da na Primorskem primanjkuje pravega prostora za take prireditve. Glejte, kako nesramno lažejo! Ali nimamo v Trstu „Ipodrom" na Montebelu za konjske dirke. „Velodrom" v Gorici za kolesarske, velike in male „Rojice" tudi v Gorici za druge športne prireditve ?! No, poslednje so malo preblizu Slovencem, in zato jih rajši ne... navajajo. — In znano jim je, da na takem prostom ne bi bilo tako lahko spreminjati športno v ire-dentistično prireditev. No, glejmo še dalje! Ako bi se dogodil kak nered bi to izviralo od tretjih oseb ; in te, ne pa nedolžna društva bi morala policija spraviti na red! — Tako „Piccolo". Ali ne ve, da je s tem sam obsodil svoje mlade goriške „difensori validi della civilta italiana?" — In ž njimi tudi onorevole Bombiča, ki ga je svoječasno tako mno-gobesedno hvalil. — Ali se „Piccolo" ni spomnil, da je bil „on" prvi, ki je začel groziti slovenski prireditvi v Gorici? In sedaj, ko zaključujemo, še eno resno besedo na naslov zveze italijanskih športnih društev v Trstu. Predno protestirate in zahtevate svoje pravice pri kateri si bodi oblasti, bi vam mi svetovali, da se lepo sporazumete — z nami!! Še enkrat pa vam resno svetujemo, da-si dobro zapomnite : Pot izven Trsta je in bo — slovenska! Nekdo. Našim malim na pomoč ! Prejeli smo : Dan na dan čitamo v „Edinosti", kako ženska podružnica CM. pridno nabira, da o Božiču obdari otroke, ker „v mrazu, ki gotovo tudi letos ne izostane, jih zebe, posebno one na družbinih šolah". Ali res one otroke zebe več, nego druge slov. otroke, na drugih slov. šolah ?! Ali je res tam uboštvo večje ? Ne, to ni! In vendar kdo skrbi, da ne zebe otrok po drugih slov. šolah ? Nihče! Magistrat, ki v ta namen vsako leto stavlja v proračun dovolj veliko svoto, od tega sploh nič ne daja slovenskim šolam. Ali se pravi to kaj dati, ako na šolo, ki šteje 500 otrok, daja 2 para, reci dva para čevljev ?! K temu naj pripomnim, da je januarja t. 1. podvojil svoto, ki je bila v to namenjena prejšnja leta. Vse zgoraj navedeno se naslanja n£ fakta. Naše poslance prosimo, da bi se zavzeli za to in da bi se tudi slov. otrokom pomagalo z obuvalom in obleko v razmerju s svoto, namenjeno v to. Dalje naj se poslanci zavzamejo za to, da se uradniki, ki so v ubožnici nastavljeni za to, da vršijo svoje delo, ne bodo norčevali iz naših Ijudij. Naš človek mora tri. Štirikrat tja dol; vsakikrat imajo ti gospodje drug izgovor; konečno pa vele, naj se našinci vrnejo vprašat za čevlje čez — dva meseca, torej tedaj, ko se bo zima nagibala h koncu. Ali se ne pravi to: norčevati se ? Dokler se pa ta stvar ne uredi, bi morala ženska podružnica CM. poseči vmes ter pomoči tudi deci na drugih slovenskih šolah, kjer je treba. Saj tudi oko-i ličani radi nabirajo za družbo. Sicer pa je zadnji Čas, da bi tudi Slovenci ustanovili društvo po izgledu italijanske „Amici deli'infanzia", ki bi delila med otroke (posebno v spodnji okolici) obleko, obuvala, aH skledico toplega taosilca, radi katerega veliko starišev pošilja svoje otroke v italijansko šolo ter jih tako prodaja in odtujuje svojemu rodu. R. Gibanje državnih uradnikov. Včeraj je bil pri namestniku odbor državnih uradnikov, da mu izroči v nedeljo sklenjeni memorandum. Namestnik princ Hohenlohe je sprejel odsek jako prijazno, ter izjavil, da smatra uradniške zahteve za opravičene in da bo iste podpiral na merodajnih mestih. Rekel je, da se poda osebno na Dunaj, da intervenira v tej zahtevi ter izjavil, da se nadeja, da mu bo mogoče naznaniti uradniškemu odboru definitiven odgovor centralne vlade med 15. do 20. januarjem prihodnjega leta. Operni pevec, g. Betetto bo izvajal na sobotnem koncertu šestero raznoličnih solo-pesmi. V prvem delu bo pel s sprem-ljevanjem klavirja dve pesmi od Brahmsa, enega najglobokejših skladateljev, in sicer a) „Sam na polju", in b) „Safsko odo". Tretja pesem „Jutri \u je od Riharda Straus-sa, od najmodernejšega svetovnega skladatelja. Od tega skladatelja je znana opera „S a 1 o m e", ki je izzvala v glasbenem svetu toliko strastnega komentarja pro in contra. V drugem delu koncertnega vsporeda pridejo pa na vrsto tri mogočne skladbe. Prva „Podoknica", s spremljevanjem klavirja, je zložil Emerih Beran, učitelj v Mariboru. Ta podoknica je morda edino delo te vrste za bas solo v naši glasbeni literaturi in zahteva od pevca izrednih zmožnosti: velik obseg glasu in perfektno šolo. Druga pesem bo znamenita Gregorčičeva pesnitev „Človeka nikar!", katero je uglasbil I. M i c h 1, vodja podružnice Glasbene Matice" v Gorici. Skladatelj se je oprijel te pesnitve, (kakor pišejo „Novi Akordi") le bolj kakor miren, hladen modrijan ; le tu pa tam, posebno proti koncu, se oglaša vročekrvni človek z vsem svojim ogorčenjem in sveto jezo, zadušeno vendar tudi tu v vdano prošnjo za usmiljenje. Slednjič bo pel g. Betetto še s spremljevanjem orkestra recitativ in arijo iz slavnega Haydnovega oratorija, iz dela klasične veljave, katero proizvajajo na največih odrih. Prilika bo torej na tem koncertu, poslušati v raznih žanrih solopetja mogočni in prožni bas našega ožjega rojaka, ki je žel s svojim proizvajanjem že na tujih, velikih odrih pred najbolj kritično publiko, kakor n. pr. v dunajski dvorni operi, častne triumfe. Prepričani smo zato, da naše občinstvo ne zamudi te redke prilike, ki jo je z velikimi žrtvami pripravila naša podružn. „Glas. Matice". Kotnikovi kolki so izšli! Na mnogo-stranska poizvedovanja naznanja CMD, da so kolki s sliko največjega narodnega dobrotnika Karla Kotnika, že izšli ter jih je naročati v družbini pisarni v Ljubljani. Pri tej priliki priporoča CMD tudi ostale svoje narodne kolke, kakor : jubilejne, šentiljke in s sliko družbine šole na Muti. Poraba narodnih kolkov pojema; odkod naj družba dobiva sredstev za vedno naraščajoče narodne potrebe? zavoda Sv. Nikolaja. V tem zavodu smo imeli minole nedelje lepo domačo veselico. Dekleta so vprizorila zabavno igro: „V posredovalnici". Gledalke, ki jih je bila natlačena soba, so se čudile, da morejo še neizvežbana dekleta tako dobro pogoditi najrazličnejše tipe služkinj, ki se nam kažejo v tej igri. Igralke pač za-služujejo, da tu navedemo njih imena: Marija Kopač, Karolina Čelhar, Ana Mišič, Ana Lavrič, Marija Bartelj, Eleonora Grgelj, Alojzija Mrvar, Marija Ambrožič, Marija Naglost, Ana Keber. Poleg dvogovora: „Slovenija", nam je ugajala tudi prisrčna deklamacija male Olgice Ponikvarjeve. Na sporedu je bilo dalje tudi petje in igranje na citre. Zlasti zadnje nam kaže lep napredek naših služ- kinj, ki umejo uporabljaii svoj svobodni čas za tako plemenito duševno zabaVo. Omeniti moramo tudi „Miklavža", ki je prinesel lepih darov malim in velikim. V svojem nagovoru je priporočal oni zavod, čigar pokrovitelj je on, in nas še enkrat opozoril na ljudsko štetje. Tako smo preživele zopet lep dan v družbi svojih rojakinj. Različne po rodnem kraju, različne po stanu, smo čutile vendar vse enako veselje v prisrčni medsebojni družbi. Božične in novoletne razglednice v bogati izberi priporoča CMD vsem prijateljicam in prijateljem revne slovenske mla-jdine. Ravno za visoke praznike odprimo jsrca narodnim potrebam ter ne kupujemo j blaga, ki donaša koristi le tujcem ! Vsem CM podružnicam se glavna družba toplo priporoča, naj poberejo članarino, izpraznijo nabiralnike v svojem področju, da dobi družba denar še nekaj dni pred novim letom, ker samo taki pri- j spevki bodo izkazani v bodočem družbinem-koledarju. Za Ciril Metodov obrambeni sklad ! je sicer prijavljenih že dokaj dobrotnikov, i toda še mnogo jih manjka. — Prosijo pa, se tudi že prijavljeni, da začno vplače-: vati obljubljene deleže, ker s samimi podpisi se ne bomo mogli ubraniti sovragov. Ruski kružok. Naznanjamo, da je danes ob 7 uri zvečer zopet pouk iz hrvaščine. Prosimo uljudno gospice učenke za redni obisk. Gibanje železničarjev. — Predsedniki društva jugoslovanskih žel. uradnikov g. Zoreč je odpotoval sinoči na Dunaj, kjer se vrše pogajanja med zastopniki železničarskih j organizacij in železniškim ministerstvom. Ljudsko štetje v Rocolu. Jutri v so-; boto ob 8. uri zvečer se bo vršil v gostilni gospodarskega društva v Rocolu sestanek za ljudsko štetje, na katerem bode g. Lah tolmačil tozadevni zakon. Ker je stvar velevažna, pričakujemo obile udeležbe j od strani Rocolčanov. Razpis družbe. Pri c. kr. dež. sodniji i v Trstu je razpisano mesto kancelista XI. i činovnega razreda. Glede sobotnega koncerta nas prosi tržaška podružnica Glasbene Matice, da opozorimo vse, ki se nameravajo udeležiti te i prireditve, da bo začetek točno ob 8. uri in pol zvečer, ter da med izvajanjem posameznih točk ne bo nikomur dovoljen vstop v dvorano, kajti odpiranje vrat zelo moti. — Kdor pride kasneje, bo moral čakati, dokler bo dotična točka pri kraju, in še-le v presledku med eno in drugo točko bo vstop svoboden. Besedila in tolmačenja koncertnih točk so že v predprodaji pri vratarici Nar. doma, kjer se dobivajo tudi sedeži. Besedila bo dobiti tudi na večer koncerta po 20 stot. komad. -_ Tržaška mala kronika. Rano je začel. Ob Josipovem pomolu razklada svoje blago parnik „Lacroma", dospevši iz Dalmacije. Med drugim blagom je bil tudi zaboj škatelj, v katerih so bile vilice in noži, ki jih je neka splitska tvrdka poslala neki tukajšnji spedicijski tvrdki. Ta zaboj je nekdo odprl in vzel iz njega 27 ducatov vilic in nožev. Nekaj ur po tej izvršeni tatvini so našli in aretirali nekega Štefana Kurospnika, starega komaj 13 let. Priznal je, da je omenjene stvari ukradel in prodal 8 ducatov za 8 K. Pri njem so našli še torbico za gospe iz jako finega blaga z denarjem, ki jo je bržkone tudi vkradel. — Zaprli so ga začasno v zaporu v ulici Tigor. Prihod parnika „Argentina". Včeraj zjutraj ob 4. uri in pol je iz Južne Amerike priplul sem parnik Austro-Amerikane „Argentina". Parnik se je zasidral ob hangarju štv. 12 v svobodni luki. S parnikom se je vrnila v domovino avstrijska razstavna komisija skupaj z godbo dunajskega pešpolka Hoch- und Deutschmeister. Godba se je že ob 7*55 z brzovlakom odpeljala na Dunaj. Členi komisije s členom gospodske zbornice in predsednikom od Stabilimento tecnico, Arturom Krupp na čelu, so se pa odpeljali sinoči. Zanimiva epizoda je, da je parnik „Argentina" na svojem potu iz Buenos Aires priplul v Rio de janeiro ravno v trenotku, ko je izbruhnil punt na vojnih ladijah in je pričelo bombardiranje. Ena kroglja je pri-frcala nad „Argentino" in tik nje padla v morje. Zato ni parnik niti šel v pristanišče Rio de Janeira, marveč je takoj nadaljeval vožnjo v Evropo. Tekom povratka se je na Oceanu pripetila tragedija, ki na srečo ni končala hudo. Ladijski kuhar, neki Genovež, si je radi nesrečne ljubezni prerezal žile in skočil v razburkano valovje. Spustili so takoj čoln v vodo, ali valovi so prevrnili drobno barko in oba mornarja, ki sta bila v njej, sta padla v vodo in izginila za trenotek pod vodo. Na srečo se je pa vendar potem posrečilo rešiti vse tri._ Aretacija na krovu „Argentine". — Kmalu po prihodu parnika „Argentina" je bil na ovadbo kapitana aretiran mornar Viktor Jurin, star 19 let, zaradi raznih tatvin, izvršenih tekom vožnje iz Južne Amerike. Poneverjenje. V svobodni luki je bil včeraj aretiran 31-letni težak Fran L., ker je baje poneveril 10 K, poverjene mu od tvrdke, kjer je bil zaposlen. Nasilen izgnanec. — V gostilni „Al buon Dalmato" je bil predsinočnjem aretiran 21-letni Marij Grižon iz Dekanov, ker je izgnan iz Trsta. Ko je bil aretiran, je udaril redarja s pestjo in ga opsoval. — Kljubu svoji mladosti je bil Grižon že 36-krat kaznovan. Spoznana samomorilka. — Včeraj zjutraj so identificirali truplo one gospe, ki se je predvčerajšnjim zvečer v ul. istria (tik mosta, blizu pokopališča) zastrupila z ogljikovo kislino. Kakor se je sumilo na podlagi dveh razglednic, najdenih pri ne-srečnici, gre zares za slikarico Marijo Scholz, staro 42 let. Ne ve se, kaj je umetnico privedlo k obupnemu koraku. Koledar in vreme. — Danes: Evzebij šk. — Jutri: Lazar šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -f- 11 "5 Cels. Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Megleno, deževno, Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Izpred sodišča. Radi uboja. Včeraj se je imel pred tukajšnjim porotnim sodiščem zagovarjati 50-letni ladijski kurjač Ivan Milovčić iz Trogirja v Dalmaciji in sicer radi ubojstva. Milovčić je dne 7. julija t. 1. blizu Josipovega pomola v pretepu z nožem težko ranil mornarja Ivana Pavlovića, da je isti par ur potem umrl. Na včerajšnji razpravi, ki jej je predsedoval podpredsed. dež. sodišča dr. Perišid, je obtoženec izjavil, da je izvršil čin v silobranu. Na predlog državnega pravdnika dr. To-micicha je sklenilo sodišče odgoditi razpravo, da se zasliši Še razne priče, ki niso došle na včerajšnjo razpravo. Ker je bila na prihodnje porotno zasedanje odgodjena tudi tiskovna pravda Se-nizze, ki se je imela vršiti danes, zato je bila včeraj zaključeno zadnje letošnje zasedanje. _ Naše gledališče« V nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zvečer vprizori naše gledališče prvič svetovno znano veseloigro „Knjižničar". Ker je to ena izmed najzabavnejših iger veselega repertoirja, opozarjamo slavno občinstvo, da ne zamudi te prilike. Kdor se rad smeje in hoče pozabiti svoje dnevne skrbi, naj pride na nedeljsko predstavo l Popoiudne ob 4. uri uprizore poslednji-krat v tej sezoni prekrasno sliko iz ister-skega življenja „ZIMSKO SOLNCE". Ta igra je imela pri premieri velikanski vspeh. Intendanca je hotela s to predstavo ustreči okoličanom, ki je še niso videli. — Upati je, da bosta obe predstavi tako obiskani, kakor to zaslužita igri, ki sta vestno pripravljeni. lis sofiotnem Koncertu „(Msne Matice" sodeluje tudi c. Kr, duornl operni peoec gosp: JULIJ BETETTO. Društvene vesti, Cercle franco-illyrien ima danes v petek zvečer ob 8. uri v Citalniški dvorari Narodnega doma svoj drugi konverzacijski večer. Na vsporedu je predavanje, glasovir ter prosta konverzacija. Vsi oni, ki se še niso vpisali v Cercle, naj to store čimprej, dokler je še čas. G.ce odbornice in gg. odborniki, naj izvolijo priti četrt ure preje, ker bo važna odborova seja. — Prijatelji francoščine dobrodošli ! Pevski zbor „Glasbene Matice" ima vajo za mešani zbor jutri ob 8. uri v „Slav. čitalnici". Pevski zbor podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja z orkestrom v veliki dvorani „Narodnega doma" Prosim točne in polnoŠtevilne udeležbe. Pevovodja. Goriška podružnica „Društva slov. prof. v Ljubljani" priredi jutri v soboto društveni sestanek. Začetek ob 7.30 zv. pri Jelenu. Pevsko društvo „Trst". — Danes zvečer ob 8. uri pevska vaja za moški zbor. Gg. pevci so naprošeni, da se polno-številno udeleže te pevske vaje. — Vaja za mešani zbor se naznani pravočasno. Velikanski dohod Rrižmančič & Breščak, m. mm u trst. V Trstu, dne J 6. decembra 10 »EDINOST« št. 348. btran lil Vodstvo otroškega vrtca na Vrdelci, naznanja vsem prijateljem otrok, da bo imel tamošnji otroški vrtec v nedeljo dne 18. t. m. ob 5. uri popol. svojo „Božićnico". Komur je na srcu vstajenje našega naroda prihiti gotovo v nedeljo na Vrdelco, kjer se drami in vzbuja naš bodoći rod. Malone bi bil ta kotiček za nas izgubljen, a misliti moramo vedno, da je tu gospodoval naš ded in ostati moramo neustrašeni nasledniki njegovi, da ostane dom i v bodoče naš. DAROVL — Za „Božićnico" so nadalje darovali: B. Minbelli 50 K, A. P., G. Bole, po 2 K, Frida Loger, M. L, M. M., Ignacij Cadeš, julij Semič, H. U., D. Sulic Mir, Ivan Ke-ček, Fr. Repič, Gradišar, Iv. Zafred, Niklo-bacher, Železnikov, Hvala, Marica Vinšek, N. N., N. N., Albin Modovi in Vekoslav Povh po 1 K, Šmuc 90 st, Josip Flego, Anton Star, Fran Švara, N. N., in Gregorič po 40 st., Punujski, N. N., Draga D. Bencina in Leopold Pertot po 20 st. — Prisrčna hvala vsem ! _ DEŽELNA ORGANIZACIJA N. D. O. za Trst in okolico vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR ki se vrši v nedeljo 18. decembra 1910 ob 9 xf% uri predp. v gled. dvorani „Nar. doma" v Trstu. DNEVNI RED: 1. Pojasnila o novih glavnih pravilih in organizacijskem statutu. 2. Volitev dež. izvrševalnega odbora. 3. Razno. Poživljamo članstvo NDO, da se z ozi-rom na veliko važnost tega občnega zbora za nadaljni razvoj NDO v Trstu udeleži občnega zbora v čim najobilnejšem številu. ODBOR NDO. ¥&sti iz GoHške* S spodnjega Krasa. Po več vaseh je jako razširjena bolezen dušljivi kašelj, posebno v Dutovljah, Pliskovići, Velikem Dolu in v Gorjanskem traja bolezen že več mesecev. Šolski pouk je bil na več šolah zaključen za več časa. Najbolj trpe mali otroci, katerih je že več umrlo vsled te bolezni. Bolezen traja celo 1 in pol meseca, pri nekaterih le par tednov. Napada bolnike po noči, nekatere samo po dnevu, a najbolj trpe mlajši otroci, katerim preobrača že-lodčke, da postajajo rudeči kakor raki. Najbolj je ta bolezen razširjena v Velikem Doiu, kjer že več mesecev ni šolskega pouka. — Akoravno je to skrita vasica, vendar se vrše tam razna predavanja. Tudi g. Lavren-čič, sodnik v Komnu, je predaval — o gnoju! Zakaj ne raje o zakonih? V Piiskovici je predaval g. Kosmač, pristav na deželni kmetijski šoli v Gorici, o napravi pravilnih hlevov in gnojišč, kar so prisotni posestniki — bilo jih je čez 80 — zanimanjem poslušali. Po dovršenem predavanju so se mu zahvalili za lepe nauke, ter pripomnili, da bi prav radi vse naredili, ker spoznavajo korist, ali kronic manjka. Neki gospod je 11. t. m. slučajno do-bii na planem, v varnem zatišju golih vej, lep grmiček trobentic v polnem cvetju — prezgodnja oznanovalka pomladi. Požar v Štanjelu. Dne 9. t. m. ob 2. in pol uri zjutraj je gorel hlev, last Frana Guliča. Hlev je bil natlačen krme in raznega orodja. Sreča je bila, da je Anton Švagelj še pravočasno zapazil ogenj ter z drugimi domačini dal znamenje z zvonom. Sreča je bila tudi, da je to zapazil železniški čuvaj Fran Jerič ter takoj poklical po-stajenačelnika g. Heii-a. Ta dva in železničarja Anton Luis in Anton Pilat so nemudoma pograbili brizgalnico in jo z velikim naporom vlekli v hrib proti cerkvi, kjer je gorelo. Da ni bilo te nagle in vspešne pomoči, bi bila nesreča lahko postala velikanska. Ker je plamen švigal na vse strani, je že bila ogrožena tik zraven stoječa hiša. — Neumorno so pomagali pri gašenju orožni-ški postajenačelnik g. Maver z enim orož-uikom, gosp. domači župnik in posestnik Jožef Kobal. Imenovanim se je — s pomočjo ostalih vaščanov — posrečilo, da so ogenj omejili. Mi smo spali in smo vsi prestrašeni zbežali na cesto — v nočnih oblekah. Dim nas je kar dušil. Najtoplejše se zahvaljujemo imenovanim, kakor tudi vsem, ki so se trudili pri gašenju. Kako da je navstal požar, ni še ugotovljeno. Sumimo pa, da je to nesrečo provzročila zlobna roka. Hlev je bil namreč odprt in je bilo lahko delo morebitnemu zlobnežu, ki nam je provzročil toliko škode in strahu — drugim pa strahu in velikega truda. Škode je nad 1500 K. x V Tržiču vlada silno pomanjkanje stanovanj. So pač na razpolago stanovanja, a so tako draga, da ni njihova cena v prav ni-kakem razmerju z velikostjo Tržiča. Delavci pa morajo stanovati v nezdravih in zatuhlih stanovanjih, ki so bolj podobna hlevom za živino, nego pa človeškim bivališčem. Trži-ški vodilni laški krogi imajo pač časa in denarja dovolj, da uganjajo tupatam irreden-tistične priredbe in proslavljajo laško „kulturo" ; ne prihaja jim pa na misel, da bi bilo občini v dolžnost, da zgradi zdra- Iva ki cenena delavska stanovanja, kakor je storila občina Ronke. x Ljudsko štetje. Goriški magistrat je obelodanil odredbo, ki se tiče ljudskega štetja. Razglas pravi: Razdeljevanje predpisanih obrazcev za ljudsko štetje vsem lastnikom hiš in upraviteljem se bo vršilo v drugi polovici decembra. Hišni posestniki so dolžni : 1.) da dne 31. decembra razdele med svoje najemnike zglasilne pole, ki jih bodo morali najemniki izpolniti in podpisati po priloženem pouku. 2.) Hišni posesniki so dolžni dne 3. janu-varja 1911 zahtevati od najemnikov zglasilne pole nazaj; prepričati se morajo, da-li so bile pole pravilno izpolnjene in podpisane in če treba, morajo jih dati takoj popraviti. (Koliko laških hišnih gospodarjev ne bo skušalo dati popraviti slovenskim strankam njihov občevalni jezik ? ! Naši ljudje, posebno služkinje in manje zavedni Slovenci, naj pomnijo, da se ni treba dati strašiti od nikogar. Če bi takšen gospodar ne hotel odnehati, naj ga opozore, da je vsako zavajanje k napačnim in neresničnim izpovedbami kažnjivo po zakonu, ob enem naj takoj stvar naznanijo odboru za ljudsko štetje!) 3. Hišni posestniki so nadalje obvezani pregledati, da-li so priloženi polam krstni listi ali izpiski iz krstnih knjig za vse družinske člane moškega spola, ki so bili rojeni v letih 1891 do 1901. 4. Izročiti morajo vse listine do 5. ja-nuvarja 1911 mestnemu anagrafičnemu uradu. (Ulica Municipio št. 19.) 5. Hišni gospodarji ali upravitelji so dolžni izpolniti pole vsem tistim najemnikom, ki ne bi znali tega sami opraviti. (Pričakujemo, da nobeden Slovenec in nobena „ Slovenka ne zaupa laškemu gospodarju. Česar kdo ne zna sam, mu opravijo odborovi zaupniki, na katere naj se obrne.) Ker bo treba o priliki ljudskega štetja ugotoviti tudi domovinsko pravico, vabi magistrat vse tiste, ki niso pristojni v Gorico, da si za časa preskrbe legitimacijske listine kakor so : domovnica, delavske njižice, potni listi, itd. Te listine, skupno s krstnimi ali poročnimi listi bodo vpogledavali revizijski občinski organi, ki bodo meseca januvarja 1911 hodili od hiše do hiše, od družine do • družine, da se prepričajo, ali se je pri na-; povedbah v zglasilni poli pravilno postopalo, Ker so nam številke od 18. aprila in 12. junija t. 1. pošle, so naprošeni cen j. čitatelji, ako ima kdo omenjene številke, da nam jih pošlje, za katere dobi primerno odškodnino. Poziv za novoletna voščila !! Pro-fsimo vse naše cenj. inserente naročnike, jčitalelje in sploh vse one osebe, ki želijo ; uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za i dan novega leta, naj se pravočasno javijo j podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo j sprejeli, ako* ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti". ' $$ r^c ^ v^ć rr Tiskarna Edinost v Trstu >pl6»aa zadruga z omejenim poroštvom. ---aee®-- VABILO R. G-asperisil, frst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje — — o. kr. avstrijskih drž. železnic Sprejme razcarinjauje itaršnepsitoili blaga iz mitnic, dostavljanje na dom. PpŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. mr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" "M Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. & t prodaja na drobno. cene brez konkurence. imrniKiiBiinuMi MlMumii— Velike nove prodajalnice pohištva sn tapetari] a :: Paoio Qastwirtb :: TRST, u!. Stadion It- 6 - Telefon 22-85 (M£a gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cena zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron- Jedilne sobe. Sprejemne In ksdilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — popolne opreme in posamezni deli. t TRVDKA tffltftftfff Rdolf Kostoris skladišče oblek za možke in dečke Trst, Via S. Glov&nni 16, 1. TELEFON 251 itom. n. (zraven restavracije „Cooperativa*4 ex H#eker) proSaja na mesečae ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak> I. nad. on »a Nov Duffet pri so. Ivanu Luigi BRAIDOTTI Via S, Cillino št. 1157 (Sv Ivsrnu) Trst Izbor razne svinjine in sira, kakor tudi piva, Tina in likerjev s postrf-žbo kave. Se priporoča LASTNIK. Odprto do ene popolnoci. Otvoritev nove slovenske treovine! Čevljarska zadruga y Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trstu, V ultoi Barriera veoohla itev. 38 prodajalno obuval ES" LASTNEGA PRIDELKA j Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od nalprl-' proatejšega dc najfinejšega ter sprejema ; tudi popravo. Priporočamo se to-ej Blavnemu občinstvu, da se posluŽLije vedno izdelkov naSa zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z našim i izdelki zelo zadovoljilo. Ceno zslo nizke. NAROČBE S5 IZVRŠUJEJO TOČNO Enrico Preuer - Trst ¥ia S. Lazzaro št. 22 pohištvo iz bambusa ===== in indijskega trstja. == Predmeti, urinimi za Mčna in novoletne darila. Odlikovana delavnica in zataga sedllovja in petnih predmetov ] FRIDERIK HERTAU3, TRST, ulica Stadion štev. 10. ki se bo *rsil v četriek; 29. decembra 1910 ob 8 uri zvečer v p'sarni odvetnikov dr.a Gustava Grege rina in dr.a Edvarda S avika (uL Galatti 18, II.) DiNEVNI RED: 1) Poročilo o stanju tiskarne konzorcija lista Edinost in predlog za definitivno prevzetje v last zadruge na podlagi predloženih bilanc konzorcija lista Edinost. 2) Volitev načelstva. 15 s.°u"lj„vos.1dzornlštva Načefništvo. Velika prilika!!! V soboto dne 17. t m. odprem v Trstu, v ulici Gommerciale 3 svojo prodajalno z zgotovljenimi oblekami za moške in ženske. Predajal bom tudi maje in nogo vice, perilo vsake vrste ia manufakturno blago. Imam veliko zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Soli Ina postrežba. CENE JASO ŠlZKE. Frhoroča se G. HA3DIER. ožuhov1ne'ca F. VIĐALI, Trst via S. Lazzaro 22 g^T Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin, Shranjuje kožuMe z lamstsom zoper kakoršno si M\ škodo [ -I =i=gl = E Svoji k svojim! Svoji k svojim! Jakob Ercigoj - Trst tobakarna in trgovina jestvin ulica Massimiliana številka 13 priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato založeno prodajalno jestvin ln kolonij alnega blaga. Kava sladkor, vsakovrstna moka, riž, testenina iz Napolja in Bistrice, vsakovrstni čaji, raznovrstni likerji, pivo ln vino v buteljkah. Pošilja se tudi na dom in na deželo. XV kinematograf „jffilra" Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I. mesto 30 vi., otroci ln roja!! 20 Tin. II. mesto 20 Tin., otroci in Yojafi 10 t. mr Xa Opčinali! Pozor na štev. 170 Prodaja vso potrebno opravo za mrliče, vsakovrstne krste, sveče, vence, nmatnih cvetlic, vence Iz Perl, Porcelane ln Sletalne, Pokrivala, Pajčol&ne, Polstri itd. Tse potrebne mrtvaške predmete. Sprejema naroČila pogrebov. Najnižje cene. JOSIP MRZEK zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402 Stran IV „EDINOST" št. 348. V Trstu, 16. decembra 1910. ali ne, in bodo eventuelne pogreške popravljali- (Ni treba še posebej povdarjati, da bodo ti komisarji najraje iz vsakega Slovenca napravljali Laha, ali, če drugače ne pojde, vsaj — Nemca! Upamo, da bo njihov trud zaman. Vsiljivce pa naznanite odboru !) — Vsekakor pričakujemo, da naš odbor skliče še jeden poučen javni shod pred sklepom leta. — Vesti ik Istre. Glasbeno dramatično društvo v Vo-loskem vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v ponedeljek dne 19. decembra 1910 v veliki dvorani „Narodnega doma- v Volo-skem ob 6 uri in pol zvečer. Ker so na dnevnem redu nekatere zelo važne stvari, je želeti čim veče udeležbe. Novo društvo. C. kr. ministerstvo je vzelo na znanje pravila novega društva „Pevsko in bralno društvo Branik" s sedežem v Šmarju pri Kopru. Iz sodno-kancelijske službe. Kance-list c. kr. sodišča v Malem Lošinju Rudolf Buttignoni je imenovan kancelijskim ofici-jaiom. Italijanska Šola v Petrinji. Iz Petrinje (občina Klanec) nam poročajo, da agitira tam nek Anton Petaros za šolo „Lege Na-zionale" in sklicuje v ta namen tudi shode. Dne 14. t. m. je bil zato v gostilni g. Metlika v Klancu sestanek, na katerem bi jih bil Petaros kmalo dobil po grbi, da ga niso nekateri njegovi zvesti varovali v kotu kakor kralja. Ta šjor Petaros, ki zahteva v Petrinji italijansko šolo, mora biti res modra buča, v kateri pa so kameni mesto pešk. Sicer pa mislimo, da ne bi se bilo treba posebno razburjati, ako bi bila „Lega" res tako neumna, da bi v Petrinji napravila Šolo. Pustite naj tam „Lega" potrosi kakih 50.000 kron, če več, še bolje — in zgradi poslopje v katero naj potem dajo Petaros in njegovi kumpani kisat svojo pamet, če ni dovolj skisana 1 Druge slovenske dežele Belokranjska železnica. Železniška stavbna direkcija je odobrila na podlagi zadnje trasne revizije in stacijske komisije izdelane detajlne načrte za belokr. železnico. Detajlni načrti se ozirajo po možnosti na opravičene želje, ki so jih interesentje navedli pri trasni reviziji. Politični obhod se bo vršil najbrže meseca januarija prihodnjega leta. Književnost in umetnost Dekle z biseri. Povest iz prvih časov krščanstva. Angležko spisal H. Rider Hag-gard. Prevel J. M. — Ta krasna povest je ravnokar izšla kot 13. zvezek „Ljudske knjižnice® v zalogi „Katoliške bukvarne" v Ljubljani. — Izkušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseh slovstev zajeti ravno iz početnih časov krščanstva. Ta velika doba, reči smemo viteška doba vsega človeštva — nudi pisatelju najboljšo priliko, da spiše veliko delo. Kdo ne pozna del, kakor „Quo vadiš", „Ben Hur" itd., ki so vsled svoje umetniške in moralne popolnosti postali last vsega omikanega sveta, svojim pisateljem pa ovili čelo z vencem nevenljive slave. Med slednjimi deli zavzema po svoji prekrasni vsebini in dovršeni pisateljski umetnosti odlično mesto tudi „Dekle z biseri", povest, ki je izšla izpod peresa angiežkega pisatelja H. Rider Haggard, a je sedaj prevedena skoro v vse jezike. Slovenski prevod je tako dober, da bi človek mislil, da čita originalno delo. Povest je prepletena z izredno zanimivimi dogodljaji in mičnimi zapletljaji. Izobražencu bo nudil poseben estetični užitek razvoj ljubkega značaja krasne Miriam, ponosnega in možatega značaja Markovega ter skritega', dvomljivega značaja Kalebovega; vse te je pisatelj res mojstersko naslikal, kakor da jih je izklesal iz mramorja. Zdi se nam, ko čitamo povest, da zremo lepi Miriam v krasno lice, čujemo biti junaško srce plemenitega Marka ter skušamo razkriti zahrbtno početje mračnega Kaleba. — Povest, ki je polna dejanja, se bo vtisnila vsakemu čitatelju neizbrisno v spomin. — Kljub svoji obširnosti stane knjiga, ki šteji okoli 400 strani, v elegantni opremi samo 2 K 20 st., krasno vezana pa 3 K 20 st. Priporočamo to knjigo vsem ljubiteljem zanimivih povesti in zlasti našim ljudskim knjižnicam. Dobiva se v knjigarni Josipa Gorenjca. Razne vesti. Vojak obsojen na smrt. Iz Inomosta porot i. j j : Vojno sodišče je obsodilo lovskega četovodjo Ivana Lanthalerja radi roparskega umora na trgovcu Feuersteinu na smrt na vislicah, istočasno tudi na degradiranje vojaške časti. V torek popoludne je bila proglašena obsodba. Obsojenec, vprašan, da li priznava krivdo, je izjavil, da priznaje in je dostavil, da je izvršil zločin sam brez kake druge osebe. Obsodbo je poslušal, ne da bi spremenil barve na licu. * * * Iz Inomosta javljajo, da je cesar v zadnjem hipu odpustil Lanthalerju smrtno kazen in da je rabelj, ki je bil ze v Inomostu, odpotoval nazaj na Dunaj. Spomini na nesrečo v Oekoritu na Ogrskem. Čitatelji se gotovo Še spominjajo grozne nesreče, ki se je zgodila letošnjo Velikonoč v Oekoritu na Ogrskem. Med plesno zabavo se je vnel kozolec, kjer se je vršil ples in nad 300 ljudij je postalo žrtev tega požara. Po vseh krajih se je nabiral denar za ostale sirote; svote so se višale in množile in ko je bil precej velik kup, je ves denar izginil, žrtve so dobile mal spomenik na pokopališču, ostale sirote pa imajo dobrotnike, druzega pa nič. Koliko je Nemcev na svetu. Glasom neke nemške statistike je na svetu okolu 80 milijonov Nemcev in sicer v Nemčiji: 60 mil., v Avstriji 10 mil., na Ogrskem 2,200.00, v Švici 21/2 mil., v Luksemburgu 230.000, v Rusiji 1,900.000, v Belgiji 30.000, na Nizozemskem 100.000. V Združenih državah severoameriških živi okolu 10 do 12 mil. Nemcev. Drugi Nemci so raztrešeni po raznih drugih državah sveta. Viharji in povodnji na Španskem. Iz Madrida javljajo: Ciklon je silno opu-stošil zapadno Špansko. V pokrajini Bilbao je bilo več oseb mrtvih in ranjenih. Vsled neprestanega deževja je poplavljena skoraj vsa Španska. Ob obali besnijo silni viharji. Železniške zveze so prekinjene. Vodovje je odneslo dva mosta. Ponesrečilo je več oseb. V Stari Kastiliji so se vtrgali oblaki in pro-vzročiii velike poplave. Blizu Barcelone je povodenj razdejala vodovod. 13 MILI 0GLAJ!E!I MALI OGLASI se računajo po A stol besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. fnj mladenič vešč slovenskega, italijan-fcV"ICUIe skega in nemškega jezita išče k.-koršnekoli »iužbe. Pojasnila daje Edinost._(2147 IfllhinicIfP potrebščine iz aluminija in zmal-■MilillljblVc tirane. Ugodne cene. — Umberto Cesra, Via CBserma llt Trgovina železnin. 1864 fincfilnS z VB0 Popravo 8e odda v najem po UUOllllla nizki ceni. Obrniti se je v ulico Car-radori (gostilna N. D O. — K o s i č_2200 se v do bi Pristni, dober brinjevec ~ Prl Lovru Šibeniku v £i?ki pri Ljubljani._1681 PrinArn^omn našemu občinstvu edinega aio-rripUl UballlU venskega f o t o g r a f a A J e r k i č a Trst, Via delle Poste 10 (poleg glavne pošte). — Gorica, Gosptaka ulica 7._2129 Proda se hifia, 8 pri Btorov in klet, 700 kvadratnih metrov zemlje, pripraven prostor za gostilno ali prodajalno. Cena zmerna. — Obrniti ee na Josipa M a Č u s, Kronberg pri Gorici štev. 98 1899 Živčne bolezni in bolezni srca zginejo, ako se uporablja naše patentirane kopeiji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. Najizbornejši aparati za masažo. Prospekti brezplačno pri inženirju F. Lipovsky, Praga 11. 5U6. 1734 v Antonio Spanghero ■■ DEKORATIVNI SLiKAR Naslednik tvrdke D0MEN1C0 DELISE. 0ELALN1CA : Via Madonnlna 7. Telefon 160 Trst Telefon M VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: imitaolje lesa In marmorja, izložne table. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 M epDii tCTarBeiojesjn_E8kotoles „M' Sftos'.javt is aguoga aiektrlfnih sronffkov, icCl Is prodaja gra-aOtO&OT. BCnafocoT, la fcnogrofoT. Zaloga priprav za točiti pivo Lwnia daiamio. tx popravljanj« Uv. rtrojOT, kolu. motokoiej itd Velika zaioaa prfpadkov po tovar, cenah. TELEFON štov. 1734. Najboljše in najcenej. gorivo Jriqucttcs s, Klara' Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI Trst, ulica Golši štev. 3 TELEFON 1 8-89. 6eqa: 4 §tot. Hilo$raip I ___z do sta vije nje si franko._| ZOBNI n:: ambnbforij llAVS-il SCHMIDT -- prej sodruga Dr. A. Mittak-a == Trst, ulica della Zonta 7, I. nadstropje Josip Semulid TRST, ulica deli' Istituto št. 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARN i) in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan Bvež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na (lom. GORILNA H. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. Skladišče oglja In im za gorivo, petrolja in stavM materijal Josip Miceu Trst, Via San Cilino št. 2 (Sv Ivan) Redka prilika! - Pod zelo ugodnimi pogoji in zmerni ceni proda se ležeča pol ure od goriške postaje Sv. Lucija—Tolmin. v kateri se še sedaj izvršuje gostilniška obrt. — Pripraven prostor tudi za kako drugo obrt. — Ugodna prilika za letovičarje! Cenjene ponudbe blagovolijo naj se pošiljati tvrdki Anton Jelenec, rastlinska destilacija „Jelen" v Logatcu. Omenjena tvrdka kupuje tudi po zelo ugodnih cenah prazne rogaške in preblavske stekl. v zabojih. fon/"1?; HELVEZ1A so najboljši radi mičnega in m elodijoznesa glasu in trpežoega stroja. NIZKE CENE. Bogat izbor sloven- skih in hrvatskih plošč. .Na zahtevo ceniki brezplačno. Avtomati --za gcBtilne -- TRST, Ul. BOT-rlero uecetiin štev. 11, III. nodstr. TRST. . ChiKhio Tržaško posojil, m hranilnica V lastni hiši. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom:: Telefon št. 952. Trst, Plflzza Cosermo 2,1, r, - (nhod po MIh stopnicah) Hranilne vlog:® sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in M 1| 01 jih obrestuje Tfc |4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru b°/0—6®/0, na menjice po 6e/o. na zastave So o 5*/,% in na amortizaoljo za dalj-dobo po dogovora o o o o o Ura dre are : od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izplačnje se vsaki dan ob nradnih urah. — Ob nede-ljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilničnl račun 816 004. laa aa J moderne je urejeno varnostno oelioo za shrambe vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušlce, s katerimi ee najuspešneje navajaštediti svojo deco. Velik izbor PIaqu5-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, nikelnate ali jeklene ure. — Regolatorji iz prvih tvornic. »ZENIT, OME GA". Sprijema vsako popravo z garancijo enega leta Naznanilo. Naznanja se slavnemu občinstvu, da ee nahaja vtir^V^: VATOVEG : ^ (prej trg Barriera veooMa) sedaj ^ ul. Istituto 25 (vogal ul. Manzoni 1} Zaloga testenin domaČega pridelka, »PEKATETEU z ILIRSKE BISTRICE, tutaj. pridelka in napoUtan-skfga. Zaloga olja iz oljk, vinskega jesiha, kave, sladkorja itd. Posebnoat: vina domača in zanasja v steklenicah in pivo. Toplo se priporoča slavn. občinstvu in Bvojim prejšnjim cenjenim odjemalcem. Naročn ine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.