RAZVOJ IN PROPAD GOZDA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Dr. Alojz S er c e 1 j (Ljubljana)· Morda se bo zdel naslov nekoliko pretiran, saj vendar vemo, da >~Pri jezerih« ni več gozda, temveč je naš nacionalni park porasel v glavnem samo še z izoli- ranimi macesni - viharniki - in rušjem, le v spodnjem delu s smrekovimi gozdovi. · Da bi ugotovili, kako je bilo v Dolini triglavskih jezer z gozdovi v mlajših geoloških obdobjih, smo leta 1960 izvedli globinska vrtanja po nekaterih barjih v dolini j~zer. Vrtali smo z ročno vrtalne garnituro tipa Dachnowsky. Namen vrtanj je_ bil, najti dovolj stare in primerne sedimente za pelodne analize, ki bi nam rabile za ugotavljanje razvoja vegetacije v tem visokogor- skem masivu od časov, ko jih je zapustil ledeni oklep pa do dandanes. Zelo dobre rezultate je dala le vrtina v manjšem, žal že izsušenem· barju na grebenu za kočo pri jezerih. Na sredini je barje nekoliko dvignjeno, morda kot ostanek nekdanjega -~>visokega barja<<. Zato smo napravili vrtino na najbolj dvignjenem delu v sre- dini, v upanju, da bodo tu sedimenti . najgloblji. Dosegli smo globino 280 cm, kjer smo z vrtalne napravo zadeli na grušč, zaradi katerega je postalo nadaljnje vrtanje nemogoče in za naše namene tudi ries·miselno, ker v grušču ni mogoče pričakovati pelodo·v. Sedimenti Sedimentacijske razmere so naslednje: Na dnu, nad gruscem leži tanka plast jezerske krede, ki pa je debela le nekaj centimetrov. Kreda prehaja na- vzgor v vedno temnejši organski sediment. Organogeni material je temen, mestoma skoro črn. Vendar ne bi mogli tega sedimenta imenovati šoto, ker je bolj podoben organskemu blatu (gyttji). Takšna odkladnina je verjetno nastajala na ta način, da se je v kotan.ii kopičil sprsteninski material z okoliških pobočij, torej planinska črna prst, pomešana s finimi drobci matične kamenine. Pri preparaciji se je namreč pokazalo, da vsebuje zelo mnogo mineralnega materiala. Prave šote je le nekaj desetin cen- timetrov na površju, in to v glavnem koreninska ali rušnata šota. Ker je pelod v celotnem profilu razmeroma dobro ohranjen, je neuteme- ljena. domneva, da bi bila v globljih plasteh prvotno šota, ki pa bi naknadno sprstenela, kajti v tem primeru bi moral biti uničen tudi pelod. Najverjetnejša 1e torej že prej izrečena misel, da je usedlina primarno· odloženi, močno pre- pereli organski detritus, pomešan s finim mineralnim drobirjem. Iz ·navedenih razlogov ·je bilo mogoče za dosego čim večje koncentracije peloda v vzorcih uporabiti Zolyomijevo flotacijsko metodo, ki je sicer primerna le za minerogene sedimente. Razbarvanje in nabrekanje pelodov smo dosegli po postopku KOH. 201 Diagram Ze ob prvem pogledu na diagram vidimo, da se znatno razlikuje od takšnih diagramov z nižinskih področij, kar-je seveda za to višino popolnoma normalno.' Vidimo ·namreč, da le v začetku popolnoma dominira borovec, toda takoj ga izrine smreka, ki skozi ves čas ostane vodilno gozdno drevo. Drevesna vegetacija se torej na dnu diagrama, to je v delu, ki sega v jezersko kredo, začepja1 s stoodstotno vrednostjo borove krivulje~ Pelod je po- polnoma enoten po velikosti . in morfoloških znakih, predvsem po ožilju na- mešičkih in pripada tipu bora .Pinus silvestris. Vrsti Pinus mugo (rušje) ali P. cembra (cempnn) nista zastopana. K temu nepričakovanemu pojavu se bomo še povrnili. Ze v naslednjem višjem spektru pa pade vrednost borove krivulje na 20% iin dalje navzgor še niže, v glavnem v korist smreke in nekaterih listavcev. '!'ako se je tudi breza (Betula) pojavila z nizkimi vrednostmi takoj za borovcem, toda dosegla je le neznatno razširjenost in kmalu popolnoma izginila iz teh kraje~. Pelod: pripada po veli-kosti -navadni brezi (Betula pendula ali B. pu- bescens); sploh pa ni sledu o · pritlikavi brezi arktičnih in visokogorskih pod- ročij (Betula nana). S tem začetnim spektrom smo, kot se zdi, zadeli v prehodni čas iz faze borovca -v obdobje ' smrekovih mešanih gozdov. Najmočneje se poslej dviga vrednost smreke-, ki v nadaljnjem razvoju daje značaj celotni gozdni vegetaciji. V splošnem niha njena pelodna vrednost med 30 in 50%, v treh sunkih se po- žene nad 50%, v enem primeru pa skoro do 60%. Maksimum je dosegla z z drugim vzponom, v globini 80 cm, ki ga spremlja znaten padec leskove in jelševe krivulje ter QM. · Iz navedenega spoznamo, da bi mogli imeti opraviti s postglacialno fazo smrekovih visokogorskih gozdov, kamor pa so zelo močno vrasle tudi listnate združbe, kot na primer QM, bukovi gozdovi ter enak· delež leske in jelše kot v nižavju. V zvezi s smreko je potrebno omeniti, da se med njenim pelodom pojavljata - dva ekstremna tipa s številnimi prehodnimi oblikami. Pri prvem tipu so- zračni-· mešički precej prilegli telescu, tako da od njega le malo odstopajo in njihov oris zavzema manj od polovice kroga. Pritrjeni so na zgornjem proksimalnem delu in skoro neopazno prehajajo v telesce. Drugi tip pa ima zelo majhne mešičke, ki pa zavzemajo v obrisu več kot pol kroga. Insercijska ploskev je jasno ločljiva, mešička pa sta pritrjena skoro na konceh telesca, tako·, da je kot, ki $a tvorita njuni osi, skoro 180°. Tak pelodni tip je morfološke zelo blizu pelodu sibirske smreke (Picea obovata), za katero vemo, da je bila v teku zadnje poledenitve precej razišrjena po vsej srednji Evropi (Brandtner, 1949, Opravil, 1959). Tudi pri nas je bil ugotovljen podoben pelod v nekaterih ledenodobnih - sedimentih, n. pr. v Volčji dragi (Sercelj, mscr.) . . Skupno s smreko se je naselila v dolini pri jezerih tudi leska (Corylus), 1\i ki je že v prvem sunku dosegla vrednost 24% ter se je nekaj časa obdržala _;na tej višini. Pripomnimo naj, da so to hkrati maksimalne vrednosti, ki_ jih je pri nas dosegla leska v nižinah. · Iz nadaljnjega poteka leskine krivulje vidimo, da je na to vrsto zelo močno vplivala sinreka, kajti v komplementarno~ti obeh krivulj moremo videti nek antagonizem: Leska je hamreč na teh višinah gotovo potrebovala še več sonca in odprtega prostora, ki pa ga je smreka občasno zastrla. Od predstavnikov mešanega hrastavega gozda '(QM) je v začetku dosegla najvišje vrednosti lipa (Tilia), nato brest (Ulmus) in šele kasneje hrast (Quer- 202 cus). To vsekakor nakazuje drugačen razvoj QM kot ga poznamo iz našili nižin- skih diagramov, v katerih je brest prvi in najmočnejši zastopnik .. v nadaljnjem razvoju QM sta začela lipa in brest kmalu pešati, le hrast se je, kot vidimo v - sredi in proti koncu diagrama, nekoliko močneje uveljavil Sicer pa so mešani hrastovi gozdovi zastopani znatno slabše kot v nižini. Presenetljiv pa je pojav bukve (Fagus) in to že kar kmalu v začetku diagrama s sknro dvajsetodstotnimi vrednostmi. Tudi bukev se je torej takoj po borovi fazi priselila v te višine, podobno kot v nižinah, vendar s to razliko, da ni tako eksplozivno posedla terena, kajti njena krivulja bolj polagoma na- rašča in nekoliko ka.sneje doseže višek, tada razmeroma dolgo se obdrži na V nižjem delu Doline tri- glavskih jezer je od nek- danjega bujnega gozda ostalo le še na redko po- sejano smrečje višini. Sele v drugi palovici diagrama jo je za kratek čas izpodrinila smreka; vendar si je pozneje še vedno opomogla, čeprav ni dosegla več enakih vrednosti, dokler ni nazadnje začela končnoveljavno propadati. Začetek propadanja bukve nam dobro prikazuje njena proti vrhu diagrama upadajoča krivulja, ki končno skoro izgine iz diagrama. Pripomniti velja, da je bukov pelod iz obravnavanih sedimentov mnogo bolj grob in močneje skulpturiran kot navadno. Jelša (Alnus) je zastopana najverjetneje po kaki grmovnati vrsti (Alnus viriditis?) in je prav tako nastopila že v začetni gozdni fazi. Posebne razširje- nosti ni dosegla in se šele tik pred vrhom njena krivulja povzpne do 15%, toda le za malo časa. Z zamudo pa se je priselila jelka (Abies). Njena krivuljp. vstopa v diagram ~ele v času, ko je že vsa druga vegetacija na mestu. Tudi jelka se od začetka ni mogla uveljaviti. Iz diagrama nadalje ni mogoče razbrati njene afinitete do bukve v obliki združbe Abieti-Fagetuin, saj se njena krivulja giblje ,popol- noma samostojno tn se šele tik pod vrhom. diagrama, v fazi iglavcev, začne iflaglo dvigati. Ta vzpon je jelka dosegla v glavnem na račun listavcev, ki so bili tedaj vsi po vrsti že na splošnem umiku. Sele pozneje pa se je pojavil macesen (Larix) ter je ob vseskozi nizkih vrednostih ostal na mestu do dandanes. Tako kasna naselitev macesna najbrž nima. klimatskih, ampak edafske vzroke, kajti mogel bi se bil naseli ti že davno prej. Videti je, da macesnu pri nas ni nikdar posebno prijalo, ali pa ima zelo šibke konkurenčne sposobnosti, kajti tudi v· višjih poledenitvah, ko je bila gozdna mej.a na višini Ljubljanske kotline, ni bil prav nič obilneje razširjen, čeprav je imel na razpolago dovolj prosto~a. 203 \ 10 20 JO 1 o 20 30 "o 50 60 10 20 10 10 20 t==--- OJ 0.7 {OO P 1 N US P 1 C E A CORYLU$ Razvoj gozda v Dolini triglavskih 10 OSTRYA · CA R Y A 1--·'<--____..,__ OSTRYA CARYA OSTRYA . STRYA CARYA OSTRYA SALrX SALI X SALI X SALI X ACER OSTRYA j&er zadnjih deset tisoč let NAP • V:uia NYMPH ARMERIA AL/Ufvl CARYOPH. ARMERIA GAL/UM CHENOP 1 o 20 30 'o 50 60 10 20 10 .10 20 OJ 0.7 (OO P 1 C E A · A 8/ES CDRYLUS Razvoj gozda v Dolini trigla.vskih 10 10 20 JO 1,0 OSrRYA CA R Y A 1---\------'..._ OSTRYA . STRYA ARYA OSTRYA SALI X SALI X SALI X SALI X ACER OSTRYA jezer zadnjih deset tisoč let tJ ·-= 1) :::.. NAP • V• ria "'1: (.J Q: ~ ~ 10 r ,. "' <: ....ic_; i i: ~Lt:"( LIJ "'{ Q:Cl:l~ ...... Q:: -q::tQ:: Q:: ~ lU ;:::, lu "1( LIJ ·<: 1.1\- ~ o~ Q.."" g ~-.1 elu ~ (JV) NYMPH ARMERIA AL/UM CARYOPH. ARMERIA GAL/UM CHENOP 2i Z neznatnimi vrednostmi sta se kmalu za bukvijo pqjavila tudi gaber (Car- pinus) in jesen (Fraxinus). Jesen je kmalu opešal, gaber pa se je držal z nekajodstotnimi vrednostmi vse do časa, do katerega sega naš diagram. Sporadično se pojavlja pelod javora (Acer), ki je tudi v normalnih dia- .. gramih le pičlo zastopan, ' nadalje črnega gabra (Ostrya) in vrbe (Salix). Dokaj nenavadna pa je najdba peloda »oreškarja~~, karije (Carya). To orehu podobno drevo, ki je bistveni element' današnje sevemoameriške flore·, je iz naših krajev izginilo že v srednjem pleistocenu, to je pred skoraj 300.000 leti (Sercelj, 1960, 1961). Tako je seveda izključeno, da bi pelod izviral od kakega drevesa iz bližine, ampak je edino možna ·razlaga, da je z zračnimi tqkovi prinesen od daleč. Vetrovi namreč včasih dvignejo pelod v velike višine in ga zračni tokovi nato lahko zanesejo na tisoče kilometrov daleč. Zanimivo pa je, da se je našel tudi na Pokljuki v holocenskih sedimentih pelod rodu Carya (Budnar- Tregubov 1958). Nedrevesna vegetacija (NAP) ostaja vseskozi pri zelo nizkih vredno.stih, saj doseže maksimalno le nekaj nad 40% drevesnih pelodov. Najmočneje so zastopane razne trave (Gramineae), praprotnice (Filicinae), košarnice (Compo- sitae), v začetku posebno Artemisia, za katero vemo, da porašča tundrske pokrajine tik pred naselitvijo drevesne vegetacije. Popolnoma normalno je tudi nastopanje alpske drežice (Selaginella selaginoides), drobne praprotnice, ki je bila na višku zadnje poledenitve po vsej Sloveniji zelo razširjena v nižinah. Na kratko povedano bi mogli v celotnem razvoju gozda v Triglavskem ·narodnem parku izločiti takele gozdne sukcesije: Faza bor o vi h gozd o v Je .na diagramu prikazana le na začetku in je, po diagramu sodeč, trajala le malo časa, če seveda ni vzrok tega začasna pre- , kinitev sedimentacije ali kratkotrajna erozija. Ta faza je le izpolnila časovni presledek med umikom ledu s tega območja , ki je po Pencku in Briicknerju (1909) segal v Bohinju najmanj 1300 m visoko in se je napajal v glavnem s firnom s Komne in iz Doline triglavskih jezer, ter med naselitvijo listnate ve- getacije .. Spremljevalno nedrevesno vegetacijo so sestayljale v glavnem le trave, pelini (Artemisia borealis?) in v manjši meri alpska drežica (Selaginella). -Cas borove dominacije je bil razmeroma kratek in je kmalu ·prevladovala smreka družno z nekaterimi listavci. Glede na tako visoke vrednosti smreke bi ·mogli ves nadaljnji razvoj označiti kot fazo s m re k o v i h m e š· a n i h gozd o v. Toda tudi ta faza ni enotna, ampak jo glede na znatno udeležbo zdaj er1ega, zdaj drugega listnatega elementa lahko razdelimo v več pod faz . Takoj v začetku upravičeno ugotavljamo smrek o v o -1 es k o v o podfazo. Kmalu za viškom leske se uveljavi še neka oblika mešanega hrastovega gozda in bi ta čas mogli označiti kot podfazo mešanih smrek o vi h- hrast o vi h go- zd o v. Takoj za tem je dosegla višek bukev in začela izrazito smrek o v o- b u k o v o podfazo. Za časa smrekovega maksimuma so bili vsi listavci močno prizadeti, po- sebno še bukev in mešani hrastov go:;;:d, in si pozneje niso več popolnoma opo- mogli. Ko pa j,e zopet upadla smreka, sta se ji v nekoliko večjem obsegu pridružili le še jelša in leska, tako da moramo ugotoviti smrek o v o-j e 1- š ·ev o -le s k o v o podfazo. S to podfazo se je končal zadnji vzpon listavcev, · kajti od tedaj vsi po vrsti polagoma upadajo. Tako se je začela zadnja podfaza, ki jo prikazuje naš diagram, to je čas smrek o v 1 h- j e 1 o vi h- bor o vi h gozdov. Močneje se namreč začne dvi- gati borova krivulja, k( verjetno uvaja zadnjo, današnjo borovo fazo; ta pa v diagramu ni več zajeta. * 206 Ce primerjamo sedanjo vegetacijo v Dolini triglavskih jezer s stanjem, kakršno razberemo iz vrhm.jega dela našega diagrama, bomo zlahka ugotovili, da so nastale v časovnem presledku od dobe, ko se diagram konča, pa do dan- danes znatne spremembe: Listavci, posebno bukev, hrast, lipa in brest so izgi- nili, smreka se je umaknila niže; na mestu je ostal le še macesen,, vso ostalo vegetacijo pa je nadomestilo rušje (Pinus mugo). Nič določenega ne moremo reči, kdaj se je ta sprememba zgodila, pač pa smem·o s pre,cejšnjo zaneslji- vostjo trditi, da je tudi barje nehalo rasti v istem času, ko je gozd začel končno propadati. Izginjanje gozda je verjetno imelo za posledico osušitev b'atja. Za relativno časovno določitev nam niti primerjava z nižinskimi diagrami ne pomaga, kajti vse premalo še poznamo razvoj naših visokogorskih gozdov, Na grebenu levo nad kočo leži barje, 'kjer je zapisa- na preteklost gozdov · v Dob.n1 ttiglavsk,ih jezer da bi mogli tvegati kakršnokoli paralelizacijo. Razpolagamo pa z nekaterimi i,ndiciji, ki nam dovoljujejo do-mnevo, da sega ~ačetek umikanja gozda in osu- ševanja barja v petnajsto ali šestnajsto stoletje. V drugih evropskih deželah namreč poznamo več p·rimerov naglega zniževanja gozdne meje in umika bukve. V Krkonoših je po Firbasu (1951) segala bukev v višino 1500 m še do časov nemške kolonizacije v 16. sto.Ietju. V Svici je na Hohgantu, na višini 1780 m za- čela upadati bukev in naraščati borovec v času, ki je s pomočjo analize radio- aktivnega ogljika (C14) določen v leto 1630 n. š. (Wegmtiller, 1959). Ta pojav moremo vsekakor spravljati v zvez<) z začetki planinskega pašništva ali žele- zarstva. Tudi pri nas je z razvojem železarske industrije na Gorenjskem začela upadati bukev kot prva žrtev plavžars.tva (na Gorenjskem) ter giažutarstva (na Pohorju). To dokazujejo tudi pelodni diagrami z omenjenih območij. Analogno· bi mogli tudi konec našega diagrama postaviti v šestnajsto ali sedemnajsto stoletje,· ko je človek začel posegati tudi že po višinskih gozdovih in začenjal s pašništvom. Mullner (1905) nam na osnovi bogate dokumentacije z arhivskim gradivom živo prikazuje, kakšne hude boje je imela tedanja gozdarska oblast z nenasitno železarsko industrijo. Zaključki V diagramu smo si na kratko ogledali razvoj gozdne vegetacije v ekstrem- nih rastišču ih razmerah Doline triglavskih jezer. V začetnih fazah holocena je po umiku ledu dospela na ta rastišča in se tudi na njih ustalila pestra gozdna vegetacija z znatno udeležbo tennofilnih sestavin, kar dokazuje začetno toplejše podnebje. 207 Tako se· je na obravnavanem območju naselila in do zadnjega obdržala bukev, nadalje hrast in jelka; drugi listavci, kot: lipa, brest, javor, jesen in gaber pa so se začeli umikati že sredi holocena . . Vidimo torej, da se je tudi visokogorski gozd, čeprav drugačen po sestavu, počasi spreminjal od začetnih bolj termofilnih formacij proti končnim manj termofilnim in r;tazadnje prešel v popolnoma kriofilno obliko vegetacije. Ta sprememba, ki se je sicer manj opazno dogajala tudi z nižinskimi gozdovi, je potekala v visokogorskih gozdovih mnogo izraziteje in je zato tudi veliko bolj opazna. Zniževanje gozdne meje so po večini pripisovali poslabšanju klimatskih razmer. Toda že Aichinger (1942) je od~očno zavrnil apriorno. sklicevanje na poslabšanje podnebja ter dokazal, da je pogosto prav obratno: Človek je zaradi svojega nerazumne-ga ravnanja z gozdom porušil naravno ravnotežje, kar je imelo za posledico poslabšanje podnebnih razmer. Ta zli človekov vpliv traja že od časov prvega požigalništva pred skoro 4000 leti (Iversen, 1941, Troels- Smith, 1960). · ' · Sukcesije raznih go.zdnih faz so sicer dobro opazne, toda kažejo mnogo manj medsebojne povezanosti kot se to vidi pri nižinskih gozdovih. Nekdanji visokogorski gozd je bil torej le skupek individuov, samih nase navezanih. Zato pa je bil tudi mnogo bolj občutljiv za škodljive klimatske in človeške vplive. Rekli bi: Gozdno ravn-otežje je bilo na takih ekstremnih rastiščih zelo labilno in ga je bilo lahko porušiti, toda težko ali nemogoče zopet vzpostaviti. Kronološka razdelitev celotnega diagrama je precej težavna in bolj ali manj spekulativna. če vzamemo kot osnovo bukovo iD. borovo krivuljo, bi uvr- stili čas borove dominacije (280-260 cm glob.) v preboreal ali že celo v boreal (posebno še, če računamo z zakasnitvijo ledu), del diagrama, ko doseže bukova krivulja višek, v boreal (260 do 200 cm), fazo počasnega upadanja bukve v atlantik . (200- 120 cm), ponoven manjši dvig bukve naj bi se dogodil v sub- borealu (120 do 60 cm), počasno in dokončno upadanje bukove krivulje pa naj bi pomenilo subatlantsko d·obo do približno 16. stol. n. š. Toda poudariti je treba, da je to le po-skus, oprt na analogijo značilne bukove krivulje v dia- grarnih z nižinskih območij. Opisani diagram je šele prvi in informativni poskus ugotavljanja razvoja naših visokogorskih gozdov. Potrebna so seveda še nadaljnja raziskavanja, ·da bomo ustvarili vsaj približen p-regled nad nekdanjo vegetacijo v naših Alpah. Entwicklung und Riickgang des Waldes im Tale der Triglaver-Seen (Zusammenfassung) Ein Bohrungsprofil eines kleinen Moores im Slowenischen Nationalpark in der Hohe von 1700 m. ii. M. ist palynologisch untersucht worden. Das Moor entstand in einer tektonisch bedd.ngten Vertiefung, aru.f deren Boden Geschiebeschotter auf- gelagert wurden. Di€ Sehotter ·sind van einer dUnnen Schichte von Seekreide bede-ckt, die al- Imahli-ch dn imm€1" dunk:Ier werdendes Gyttja-ahnliches Material i.iber:geht, nur die hochsten 20 cm stellen eine Art Rasentorf dar. Die ziem:lich reich und gut erhaltene Pollengehalt ergab Resultate, die denen des Schweizerischen Diagramms aus dem Hohgantgebiete (1780 m ii M.) sehr ahnlich sintl, mit dem Unterschiede, dass dJn u:nserem Falle di-e Thermophyle: Fagus, Corylus und QM mit hoheren Werten vertreten sinrl. Das Profil und damit das Diagramm ist schon in einer bestimmten, nicht weiten Ze.itperiade unterbrochen, vermutlich Jm 16. J.ahrhundert, vermutlich weil der Moor- wuchs ZlU jener Zeit aufgehort hat. 208 Die Vegetation bega.nm nach dem Zuriicktreten des Eises, off.enba:r ein wenig verspatet, mit reiner Pinus silvestris-Phase. Es ist zu ·betonen, dass Pinus silvestrus bis jetzt aus diesem Gebiete vollkommen verschwunden ist. Die Fohrenwalder .sind bald von der Fichte (Picea) verdrangt wm-den, deren Pollen auch Picea obovata-Formen beigemengt sind. Mit der Fichte sind aber sehr fruh auch Thermopyle: Corylus, QM, und Fagus in regen Wettbewerb eingetreten. Die spatere Waldentwicklung ging durch verschiedene Waldphasen mit immer Uiberwiegender Fichte. Die Thermophylen Laubbaume, die am Beginn (im Boreal ?) v.erhaltnismassig wei·te Verbr:ettung erreichten, gingen alhmahHch zuriick und ver- schwanden bis heute vollkommen, so dass die heutige Vegetation fast ausschliess- lich aus seltenen Larchen und vorwiegend Pinus mugo Geblisch, nur in niedrigen Lagen auch aus Picea besteht. Diese Waldgrenzensenkung ikann entsprechend der allgem€lin vertretenen Mei- nung ·in der K'limaverschlechterung die Ursache haben, jedoch kann sie nach anderen AI1S'ichten auch di·e Folge ilntensiven menschlichen Einflusses sein, wie es Aichinger (1942) fi.ir die Sii·dosi:alpen, Firbas (1951) fiir das Ri.esengebirge, Iversen (1941) und Troels-Srnith (1960) fiir Danemark u. v. a. bewiese·n ha:ben. Wenn man all das in Betracht zieht, kann das im 16. Jahrhundert sich rasch entwickelnde Hi.i.ttenwesen e.ine wichtige Ursache der Waldvernichtung sein. TEMELJI RAZISKOVANJA GOZDNIH ZDRUžB IN RASTišč V SVETU Prof. Milan P i s k ·er n i k (Ljubljana) (Nadaljevanje) F. K. Hartmann (Zahodna Nemčija) uvršča regionalne združbe različnih stop·enj v praktično prikrojen ekološki sistem po višinskih pasovih in talnih lastnostih njihovih rastišč (1959). Kot najvišjo regionalno enoto upošteva aso- ciacijsko skupino, ki ustreza klasični asociaciji z lastnimi značilnicami. Tej pripadajo vikaristične (vzporedne, nado.mestne) ,,območne oblike asociacije«. Manjše zemljepisne razlike v okviru precej razsežne območne oblike asociacije označujejo >->-posebne območne oblike asociacije~<. Enako lestvično stop nj o kot območna oblika ima >>-krajevna asociacij ·a~~, ki zavzema osamljen, manj obsežen areal asociacije v soseščini glavnega areala. Vse te enote imajo lastne geografske .razlikovalnice, ki pomagajo pri ugotavljanju majhnih podnebnih razlik in pri določanju gozdarsko pomembne območne prirodne kombinacije drevesnih · vrst. Osnovne sistematske enote, ki imajo večinoma značaj ekološko-obravnavnih enot, so subasociacije. ki se medsebojno ekološko znatno razlikujejo n. pr. po tal- nih lastnpstih, reliefu, po paS'ovni klimi in po mikroklimi, in~oblike (variante, s-qb- variante), ki se razlikujejo šibkeje. Subasociacije in oblike imajo eko~oške raz- likovalnice. Asociacije kot celote so le izjemno obravnavne enote. Ekološko po- dobne sorodne subasociacije združuje Hartmann v skupine subasociacij. V eko- loško karakteristike je. ,·vključen tudi talni tip. Hartmann razlikuje 6 višililskih pasov, in sicer visokogorskega (iznad 800 do 1250 m), zgornjegorskega, gorskega (iznad 350-500 m do 1000 m) hribskega, gričevnega (do 300-600 m) in ravninskega. Pasovi so široki do 550 m, krajevno torej že v manjš~h predelih, pa lahko nihajo za 50-200m. Osnovne gozdne združbe ugotavlja Hartmann po njihovem celotnem rast- linju. Rastline, ki so razprostranjene pretežno v določenih višinskih pasovih, 209