RAZSTAVA ELSE WENZ-VlETOR V veliki dvorani novih prostorov Mednarodne mladinske knjižnice (In- ternationale Jugendbibliothek) v grajskem poslopju Blutenburg v Miinchnu je od 7. novembra do 7. de- cembra 1986 bila odprta retrospek- tivna razstava del Else Wenz-Vietor (1882—1973). Na ogled je bil bogat izbor iz dela avtorice, ki jo sicer mi manj pozna- mo, je pa bila v času po prvi vojni ena najplodnejših ilustratork slika- nic pri Nemcih. Njen opus kaže — poleg nedvomnih osebnih posebnosti in kljub delnemu postopnemu spre- minjanju — na skupne poteze ilu- stracije, kakršna je rastla iz jugend- stila na prelomu stoletij. (Else Wenz- Vietor se je študijsko oblikovala v Miinchnu, v času od 1903 do 1913 je ustvarjala kot Else Rehm-Vietor, od- tlej, po drugi poroki, kot Else Wenz- Vietor.) Med razstavljenim gradivom izra- zito prevladujejo slikanice, čeprav se je avtorica zlasti v mlajših letih po- svečala tudi umetni obrti in notra- nji opremi, kot slikarka pa delovala deloma tudi kot portretistka in kra- jinarka. Med množico njenih ilustra- cij za slikanice in otroške knjige (vseh naslovov je čez sto petdeset, a od originalnih ilustracij so med dru- go vojno mnoge propadle) je mogoče slediti razvoju posameznih plasti v njenem ilustratorskem delu. Pred- nost daje drobnemu svetu rastlin, ži- vali, bajeslovnih bitij, od ljudi vklju- čuje predvsem otroke in starce. To govori za novoromantično občutje umetnika, ki sta mu z življenjsko iz- kušnjo še neobremenjen naivni otrok in življenju odmikajoči se starec bli- zu zaradi intuitivnega dojemanja sveta in odzivanja nanj. Snovno je oživljeno idilično podeželsko okolje, ki kljub predmetni polnosti učinkuje pregledno, jasno. K temu pripomore tehnika ilustracije — zanesljiva risba z obrisnimi črtami, ubrano kolorira- na, tako da celota ustvarja nedoloč- ljivo, a intenzivno razpoloženje. V slikarkini biografiji (v katalogu, ki je zelo kvalitetno opremljen, izdala pa ga je Mednarodna mladinska knjižnica v Miinchnu) njena hči Ing- rid Lohan-Wenz navaja dva avtor- ja, ki ju po njenem mnenju neupra- vičeno vrednotijo kot vzornika Wenz- Vietor j eve. To sta Ernst Kreidolf in Gertrud Caspari. Slovenci poznamo oba v zvezi s slikanicama, katerih eno je prevedel, za drugo pa napisal svoje verze Oton Zupančič in sta iz- šli pri Lavoslavu Schwentnerju: Kreidolf—Zupančič: Palčki Poljanci, 1907, ter Zupančič—Caspari: Lahkih nog naokrog, 1912. Kolikor morem soditi ob nepopolnem poznavanju gradiva, bi bilo mogoče govoriti o so- rodnostih med Wenz-Vietorjevo in Kreidolfom, manj med njo in Caspa- rijevo. Vsiljuje pa se — vsaj po mo- tivih — primerjava s Sibylle von Olfers, katere slikanico Pokoncu iz- pod korenin je prav tako prevedel Zupančič (Ljubljana, Tiskovna za- druga, 1927). Alenka Glazer RAZSTAVA MLADINSKIH KNJIG V MUNCHNU (1986) 20. novembra 1986 je bila v knežji dvorani Bavarske državne knjižnice svečano odprta 37. mednarodna raz- stava knjig za otroke in mladino. So- delavci Mednarodne mladinske knjiž- nice (Internationale Jugendbiblio- thek) v Miinchnu so z direktorjem knjižnice dr. Andreasom Bodejem in njegovo pomočnico Liobo Betten na čelu predstavili reprezentativen izbor knjig iz šestinštiridesetih dežel s pou-