Poštnina pavšalirana.
V Ljubljani, nedelja 11. ianuvarja 1920,
Na plamene naročbe brei poi ijot e denarja te o« moremo otirati
telo leto pol leta tetri leta
la mesec
Novi naročniki naj pcSlljajO
''-'V^čnilio po nakaznici.
Za inozemstvo
celo teto ...KI pol leta....,» četrt teta . . . » ta mesec . . . „
v -rajo po a m sicer 55 mm enkiat 1K, .< popust.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se iranrirajo. — ... Rokopisi se ne vračajo. -	 ■	.	.
Izhaja vsak dan zjutraj
Posamezna številka velja 60 vin
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 61. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu    štev. 8. Teleion štev. 44.
ZAVEZNIŠKO BRODOVJE PRFD ODESO.
I.DU. London. 9. jan. Reuterjev urad poroča iz Odese z dne 7. t. in.: Vojne ladje zaveznikov so se zasidrale pred Odeso. Za izpraznitev mesta se ne delaio nlkake priprave. V primeru potrebe se bo mesto naj-brže branilo.
REGENT SE JE VRNIL V PARIZ.
LDU. Beograd, 10. lan. Regent Aleksander se je snoči povrnil v Pariz. Na kolodvoru sta «a sprejela minister dr. Trumbič in poslanik V^s-nič. Prestolonaslednik odpotuje iz Pariza v soboto, dne 10. t. m.
»Rusija ie tako ogromna in ima toliko različnih ras. da io ie mogoče resnično vladati samo po deeentra-lističnein sistemu. Brez dvoma tri pa Rusiia preje pristala na »rdeč'« kot pa na »beli« režim.
»Rusi sicer niso po svojem prepričanju boljševiki, vendar bi pa t vso ooločnostjo preprečili »o oa zopet prevzamejo državno krmim stari oficijalni razredi in če bi morali izbirati — kar se danes lahko pripeti vsak čas — bi si izbrali rajši boliše-viško vlado.
Oeneral Oough meni, da je treha želeti trgovskih zvez med Rus io in Nemčijo »kajti: čirnprel dos.*žeta Nemčiia in Rusiia svoje finančno in ekonomsko ravnotežje. temboPe to za gospodarsko in finančno stanje ostalega sveta. Gospodarski oplom teh držav bi imel za nas in za cel svet nedogledne in skrajno nevarne posledice. Ni se treba bati reformirane in demokratične Nemčije, ampak komplota militarističnih nemških junkerjev, ki nameravajo kolonizirati baltske države ter pomagati Denjikmu in Judeniču, da osvojita rdečo Rusiio.
»Če bi hoteli mi. pravi pisec, da dobe vlado v Rusiji »beli« Rusi. bi si morali naložiti novih, težkih bremen. In. po mojih mislih, finančna potnoG ne bi bila dovolj — morati bi jim priti na pomoč s precejšnjim kontingentom čet. Pa še takrat, ko bi prišli naši »belf« prijateji zopet do oblasti, ne bi s tem dosegli v Rusiji stabilnosti in zadovoljnosti«. Proti takf politiki, je mnenje generalovo, ie vsa javnost.
Oough misli: »Čele Rusiji, ali pa kateremukoli drugemu narodu več, da ima kralja, avtokratorja. diktaturo ali pa republiko ni to naša <an-gleška) skrb. Ni ne pametno ne pravično Če bi hoteli z orožjem ukazovati kakemu narodu kakšno vlado naj si postavlja«.
»Naš namen, pravi, ne srne biti ta. da restavriramo kake stranke, razrede ali kak režim, da zavlada v. Rusiji — to je čisto ruska briga. Edino, kar. imamo zahtevati — ih če mogoče brez orožja — Je to* da se da Rusiji svoboda in demokracija. Stopiti moramo v prijateljsko razmerje z Rusi, oziroma z ruskimi vladami, braniti moramo male obmejne države tako. da bodo mogle živeti v dobrem prijateljstvu z Rusijo in kolikor mogoče v njenem okrilju. (Kot gospodarsko medsebojno nase navezana skupina.)
»Oktroirati centralisttčno vlado z orožjem po celi širni Rusiji bi pomenilo tolike kol v nedoglednost zavleči krvavo vojno In povzročiti gospodarski ruln,«
Turki hočejo ostati v Evropi.
LDU. Berlin, 10. Jan. »Berlmer Tageblatt« poroča iz Ženeve: Glasom »Tempsovega« poročila iz Carigrada. le izročil turški minister za zunanje stvari poverjenikom zavezniških držav noto. v kateri zahteva nadalinii obstoj turške suverenitete In da ostane Carigrad Dri Turčiji ter Izjavlja, da bi pomenila vsaka druga rešitev v Orflentu stalen vzrok nemirov.
Boljševiki napredujejo.
LDU. Moskva. 10. jan. Frontno ooročilo z dne 9. t. m.: Rdeče čete napredujejo na vseh frontah. Število ujetnikov In množina vojnega plena, katerega se le polastila rdeča armada pri Krasnojarsku. je nepregledna. Posedal so našteli <50.000 uletnkov.
Povodenj v Italiji.
LDU. Rim, 10. Jan. Vsled Dovodni!. ki le nastopila v področju reke Arno v Toskani, so predmestja Plzee popolnoma poplavljena. Vsled b-red-
Za milijoni
»Ne, ne, to ni ona. Vem, da ni signorina; to je nemogoče«.
»Iz srca želim, da trdite pravo; toda v zavoju, ki je ležal poleg trupla, so našli Žepni robec, označen z imenom Jenny Rogers«.
»Toda ona se imenuje že več let Selina Valdi.«
»To ni dokaz. In vendar se da vprašanje, hitro rešiti: v| me spremljate do prve policijske postaje, in en pogled —«
»O, to bi bilo nekaj groznega — tega ne morem storiti. In vendar — hočem jasnosti. Pojdite, Bvrd, poidiva'« —
En pogled na mrtvo, in Degraw sl je pomirjen oddahnil. Ni bila — ona.
»čudno, da se obe «Jenny» imenujeta«, je mrmral Byrd.
Ko sta se vrnila v gravni stan, zaslišita pri vhodu v poslopje, ko je neki glas v ostrem tonu izgovoril besede:
»V| mi sporočate, da pogrešate eno izmed svojih učenk — in kako se glasi njeno ime?<:
— Jennv se imenuje — Jenny Rogers.
»Opišite mi njen obrhz, njene lase.«
— Ona ie plavolasa in ima modre oči. 't
Byrd m Degraw sta se začudeno spogledala ter hitro pristopila, da slišita pogovbr policijskega nadzornika z neko gospo.
— Ona Je sirota, je nadaljevala gospa, j« zato mi teži njen odhod tem bolj srce; deklet ie tudi zelo lepo in tako —
»Ali je res plavolasa?« je vpi-aS*’* zdaj Byrd ln pomenljivo pogledal nadzornika/
Jugoslavija.
»Rusija se bo pomirila, sklepa Oough, samo v decentralizaciji in demokraciji. Prej ali slej se bodo razne stranke strnile v skupino, v veliko federacijo »Zedinjenih držav Rusije«. In taka Rusija nam ne bo sovražna, če si seveda njenega sovraštva po lastni neumnosti sami ne nakopljemo.«
Nepoučena in samolastna pariška konferenca si je skrhala ob Rusiji zobe: s pomočjo pr-roiene Rusije, silo idej, ki jih bo ta uveljavila v svetu, verujmo da bomo dihnili svobodno tudi mi.
Paziti na moramo, da si ob pravem času in v pravi smeri izbiramo zaveznike dobro izbiramo, bolje kot si jih je na Ruskem antanta. S-r
Kaj je to?
Prihajajo vesti, zadnji čas tudi Iz Beograda, da se prično v kratkem direktna pogaianja med našo in italijansko delegacijo glede Jadranskega vprašanla. Da pa bi bila bboli-rana londonska pogodba — o tem se ne sliši ničesar.
Človek se prime za glavo. Kdo je vdahnil naši delegaciji to vrtoglavo tnfeel. kdo jo je poblastil za ta korak, ko je vendar v Italifi neznana beseda — samoodločba narodov.
Stališče naše delegacile le bilo takoj od začetka težko, to vemo vsi. sai ni bila nikjer niti priznana, ko le prišla v Pariz: nič lažle ni tudi sedaj ker ie nfen glavni nasprotnik, ki sedi med sodniki, ne priznava še danes.
Eoleg tega so razmere v državi ta-e, da nihče ne računa z njo kot s solidno silo. Z ozirom na vse to in zlasti na diplomatsko spretnost Italijanov se je bilo bati takol spočetka, da bo potisnjetiay naša dejrgacila v defenzivo — seveda, da se bo dala tmanevrlrati v slepo ulico direktnih pogalanl z Italijo, tega se ni sanjalo nikomur.
Zatorej zbogom kraji, ki jih prisoja londonski pakt Italiji, mogoče tu in tam kaka mejna korektura, nekaka imaginarna Reška država — In Jadransko vprašanje le rešeno! To le lako enostavno, zaradi teta ne bi bilo treba trošiti naši delegaciji leto dni denarja po Parizu.' In kaj ji nudi Italija poleg par kvadratnih metrov mejne korekture kot ekvivalent. Kvečjemu danes več ali manj • brezpomembno priznanje!
In kaj bo rekel k temu svet? Pa smo bili iluzionistični imperijalisti. kakor le to navada pri mladih in najmlajših državah, da pa smo s» obrusili rogove ob trdem zidu realnosti. Ali bo še kdo verjel, da so ti kraji res naši ?
Tudi Francija, oficljelna namreč. Ui znala nikdar prav opredeliti na tunal alzaško-lorenskeea vpiašanja. tako da se le izkristaliziralo končno V vprašanje prestiža in — revanšel Francija si Je to lahko dovolila, ker Je b’la velesila, kar mi nismo in ne bomo.
Živi pa še danes v Franclli mož po imenu Clemenceau, edini izmed tistih, ki so podpisali v Bordeauxn y imenu francoskega naroda protest proti ropu Alzacije-Lorene. In njega Je smatral in ga smatra še danes narod za svojega pravega zastopnik^.
Ce delegacija ne more drugače. l»aj se vda sili in podpiše s protestom. narod oa le ni pooblastil do nikakib direktnih pogalanl z Italijani pa podlagi londonskega pakta — zato narod tega ne bo priznal!
.loso Jurkovič.
Moč tuske boljše v. vojske.
Kako velika je danes sila ruske boljševiške armade, se ne da natančno vedeti. Vsa vojska je razdeljena tla 16 armad, vsaka armada pa na
divizije. Divizije imajo po tri brigade, a brigade po tri polke.
Na severni botjševiški fronti Je
6. armada (25—30.000 mož), ki oblega tudi »piterski« (petrograjski) rajon. Severo-zapadno fronto drži
7. armada (50.000 mož); nekaj bolj proti jugu sta 15. in 16. armada, ki šteje z boljševiškimi ukrajinskimi četami krog 200.000 vojakov. Proti Kolčuku stoji prvih 5 armad s 150.000 možmi. Nadalje je v moskovskem rajonu, kjer je glavna operativna baza boljeviške vojske proti Denjikinu, oziroma njegovemu namestniku, približno 400.000 mož, ki se računajo kot rezerva. K temu moremo prišteti še pomorsko silo, ki se nah. sedaj v Kronstadtu in ki obsega 3 dreadnouglite, 3 križarke ter večje število rninonoscev In podmorskih čolnov.
Vsa oborožena boljševiška sila bo štela gotovo mnogo preko enega miliiona dobro discipliniranega vojaštva. Da je to zanesljivo vojaštvo, šo pokazali porazi protiboljševiških . armad.
Približujmo se Rusiji!
Od nobene druge države nismo tako odrezani kakor od Rusije, zato vemo tudi malo pozitivnega o njej. Navezani smo na vesti, ki so skoro vse tendencijozno pobarvane: komunisti in socijalnJ demokratje pripovedujejo o nekakem ruskem raju, drugi pa govorijo po navadi ravno nasprotno.
Ako uberemo srednjo zlato pot skozi te šarene vesti, pridemo do približnega zaključka: Ljenin in drugi činitelji ruskega boljševizma so jeli spoznavati, da je strogi komunizem za sedal neizvedljiv in sovjetska vlada najbrže že sklepa kompromise s socijalnirni demokrati in socijalnimi revolucijonarci.
Takšna Rusija bi nam bila mnogo bližja nego Denjikinova. Kaj pa bi imeli mi od tega, če bi rusko plemstvo udrlo nasiloma nazaj v Rusijo? Rusija bi začela novo ero trp-Ijenla in pregananj in trajalo bi de-setletia in desetletja, predno bi sl zopet opomogla.
Ml pa potrebujemo močno Rusijo. Toliko lahko sklepamo danes, da ima sovjetska vlada močno, dobro organizovano vojsko, kakoršne bi rusko plemstvo, ki je tako nepoboljšljivo prepričano o svoji vzvišenosti nad ruskim ljudstvom, ne moglo več ustvariti med prebujenim narodom.
Ker opravičeno pričakujemo, da se bo današnja Rusija reformirala evotucijonarnim potom, bo moč ruske vojske ostala na svoji vlštnl. Nasilje bi jo uničilo, kakor bi jo unieMa od plemstva inscenlrana revolucija.
Bližje nam ie boljševiškl režim, nego bi nam bil v danem slučaju Denjikinov, čisto blizu pa nam bo demokratska Rusija, ki bo polagoma zrastla iz sedanje komunistične.
Ne zamudimo približevati se Rusiji! Italijanski nedemokratični In krivični imperiJaHzetn koketira danes z idealistom l.ieninom iz neod-kritosrčnih zavratnih namenov, bratska Jugoslavija pa je z Rusijo v vojnem stanju. Seveda pravzaprav samo na papirju, pa tudi to je slabo. Kako se bomo mogli kedal opravičiti pred našimi brhtl? — Jugoslavija nai ne pošilja svojih sinov v boj za ruske pfemiške predpravice — čeprav ji namigujejo njeni lažiprijateljl v Parizu, ki nam svoje veliko prijateljstvo izkazujejo s tem, da nam ne pustijo dihati.
Naša želia mora biti. da se Rusija reformira mirnim potom, ker le s tem ostane močna v vsakem oziru. Mislim, da Je v močni Rusiji naša edina rešitev.	—fo
OBNOVLJENA BELGIJA.
V Bruslju se je vršila pod predsedstvom kralja seia belgijskega ministrskega sveta. Na seji se je razpravljalo o vprašanjih zunanje politike. posebno o zvezi s Francijo in Anglijo. O tem predmetu je govoril zunanji minister Huysmaus, kJ le dejal, da bi morala vsaka akcija tičoča se nedotakljivosti Belgije, izhajati samo iž sporazuma s Francijo in * Anglijo. IiuysmauM)vo sodbo je soglasno sprejel ministrski svet in tudi kralj, ki je izjavil, da ga veseli videti složnost ministrskega sveta v tem vprašanju.
Belgijski “minister za gospodarstvo Jaspar Je imel v Parizu razgovor z Louchevom, kateremu je obljubil, da bo Belgija dobavljala potrebne količine premoga predvsem Franciji in šele potem drugim državam. Muke. Je dejal, ki so Jih prenesle složno naša ln francoska država, nas vežejo in silijo, da Istotako složno obnavljamo kraje. Jaspar je izjavil, da bo takoj po svojem prihodu v Bruselj sklical anketo lastnikov premogovnikov, da se na ta način takoj določi količina premoga, katerega se lahko odstopi Francozom.
j KONEC EVROPSKE TURČIJE.
»Matin« poroča Iz Pariza, da je turško vprašanje rešeno. Zavezniki in Amerika so že na londonski konferenci določili podlago, na kateri se ima rešiti turško vprašanje. Carigrajsko 1 dardanelsko vprašanje je že pretreseno in sporazum med zavezniki je že gotov. Izvršene niso samo še formelnostl, ker s Turčijo še niso začela uradna pogajanja.
V vseh vprašanjih, ki se tičejo turškega cesarstva, je zmagalo stališče Anglije. Teze Lloyda Oeorga so prodrle popolnoma. Sedež turške prestolice bo prenešen v Malo Azijo, in secer v Konijo ali v Bruso. Tako bodo zavezniki ostali zvesti programu, da se morajo Turki odstraniti iz Evrope. Kako bo morala biti urejena uprava Carigrada in najvzhodnejšega dela Traeije, se še ne ve, zdi se pa, da bo Tradja postavljena pod mednarodno kontrolo. Za Cari-
t grad s« poteza tudi Italija*
POSLANCI IZ ZASEDENIH KRAJEV ZA KONCENTRACIJSKO VLADO.
Beograd, 10. jan. Parlamentarno udruženje narodnih poslancev iz zasedenega ozemlja je poslalo dru. Draži Pavloviču pismo, v katerem izjavlja, da je danes naši državi potrebna koncentracijska vlada. V to svrho se poslanci obračajo na dra. Pavloviča s prošnjo, naj ukrene vse mogoče, da se čimprei skliče narodno predstavništvo, katero naj odloči to stvar. Pismo sta podpisala dr. Trinajstič in dr. Poščič.
VPRAŠANJE VALUTE SE RE§! PO REGENTOVEM POVRATKU.
Beograd. 10. jan. (Izvirno poročilo) Valutno vprašanje je stopilo v kritičen stadij. Nekateri ministri so zavzeli v tem vprašanju odločno srališče. Složni niso niti socijallstt. Medtem ko sta Kristan ln Bukšeg za zamenjavo 1:1. zastopa Kotač mnenje nal se zamenja dinar za krone v razmerju 1:4 in izjavlja, da ne bi imel celo nič proti zamenja vi 1 :8 ati J : 10. Vsled raznih nazl-ratjj. k| bi utegnile prisiliti Veljko-viča dc demisiie Je končnoveliavna odločitev v vprašanju valutne reforme odgodena do regentovega povratka v domovino.
VEST! O MINISTRSKI KRIZI NETOČNE.
Beograd. 10. jan. (Izvirno poročilo.) Z ozirom na vesti da bo p«>dal Davidovičev kabinet radi nesoirias<a v valutnem vprašaniu denrsiio. le danes iziavll minister Pribičevič. da so vse te vesti izmišljene. Valutno vprašanje še ni rešeno in o razmerju med dinarjem in krono se bo šrie razpravljalo na eni izmed sel ministrskega sveta.
AVSTRIJSKI KONZULAT V ZAGREBU.
Zagreb. 10. jan. (Izvirno poročilo.) Nemška Avstrija ie pri naš; vladi podvzela potrebne kotake, da se v Zagrebu ustanovi nemško-av-striiski konzulat.
DRAŠKOVlC — STIPANOVlCEVA MISIJA USPELA.
Pariz, 11) jan. (Izvirno poročilo.) Q. Draškovič in Stipanovič. ki sta se nameravala vrniti v domovmr te dni, ostaneta v Parizu še do sobote. Njuna misija le uspela.
BOLGARSKI UJETNIKI POJDEJO DOMOV.
Beograd. 10. jan. (Izvirno poročilo.) Bolgarski ujetniki bodo prihodnje dni izpuščeni na svobodo in poslani domov.
PROTI ZAJEC ARSKIM IZDA-JlCAM.
LDU. Beograd. 10. jan. »Pravda« poroča iz Zaiečara, da se vrš; preiskava zoper 78 zaječarskih meščanov. ki so podpisali izjavo, da hočejo priti pod Bolgarijo. Kakor dozuava Presbiro. ie preiskovalna oblast odredila aretacijo teh obdolžencev.
LJenlttovo pismo Italijanskim soc!- j i	Jalistom.
LDU Berlin, 10. (DunKU) „Lo-kalanzeiger" poroča iz Lugana: Kakor poroča rimska „Epoca“, je pisal Ljenin italijanskim soc i ja Ustom drugo pismo, v katerem jih nujno prosi, da zabranijo v sedanjem trenotku revolucije v Italiji, ker bi škodovale utrjenju sovjetske republike na Ruskem. Rusija mora sedaj skrbeti za to, da doseže priznanja, da se bo mogla mirno razvijati.
Madžarski socljalistl za notranji mir in red.
LDU Budimpc^a, 10. (DunKU) „Nepszava“ se bavi v uvodnem članku s poročili listov o novi ko-
Češka republika.
Češka ustava.
LDU. Praga, 8. jan. Ustavni odsek narodne skupščine )e sklenil, da ima aktivno volilno pravico za senat vsak državljan, ki je star 26 let. pasivno volilno pravico pa vsi oni, ki so stari najmanj 45 let. Senatorji se volijo za dobo osmih let. Med drugim se je sprejela tudi točka, ki določa. da so člani narodne skupščine odgovorni tudi za dejanja, ki so j‘h zagrešili kot odgovorni uredniki. Zbornica je sprejela predlog poročevalca. da se morajo volitve izvesti tekom 60 dni po razpustitvi, ozlrap ,m* po poteku volilne dobe, /
Italijani zapuščajo Dalmacijo.
LDU. Split, 9. januarja. Predvčerajšnjem se e odpeljalo na paro-brodu »Fram« iz Šibenika v Italijo zopet 180 mož italijanskega vojaštva s pripadajočim povozom. Dne 5. t. m. se je v Šibeniku vkrcalo za v Italijo precej italilanfkega vojaštva s konji in prevozom vred. Ponoči cd 4. na 5. t. m. je bilo v Šibeniku Živahno vrvenje vojaštva. Čete so prihajale zlasti Iz okolice Knina. Vso noč so oktopnl avtomobili drveli po ulicah. V sredo je italijanska posadka zapustila Vodice, kjer so ostali samo karabinjerji. S seboj v Šibenik so prinesli ves svoj telefonski materijal. postelje, kuhinjsko orodje itd. Govori se, da bo te dni odpremlieno v Italijo mnogo moštva in vojnega materiinla. x
Vesnlč zapusti Francijo
LDU. Beograd., 10. Jan. Iz Tou-lona poročajo, da bo jugoslovanski poslanik v Parizu zapustil Francijo in se povrnil v Beograd.
še ena telefonska proga Beograd-Zagreb.
LDU. Beograd. 10. Jan. Vsled naraščanja telefonskega prometa na progi Beograd-Zagreb je ministrstvo za pošto in brzojav sklenilo, poleg obstoječe proge Beograd - Zagreb ustanoviti še drugo telefonsko progo. Kakor doznava Presbiro, se bodo dela za izgotovitev te proge začela še ta mesec.
Ameriški admiral Andrew« t Splitu.
LDU. Split, 9. Januarja. Danes zjutraj se je z vojno ladjo pripeljal v spitsko luko ameriški admiral Andre\vSj
Vprašanje občinskih uradnikov urejeno.
LDU. Beograd. 10. jan. Poseben odbor je dokončal ureditev vprašanja občinskih uradnikov.
Medakovičeva skupina se ne vrne v demokratsko zajednlco.
Zagreb, 9. (Izvirno poročilo.) Današnje ..Nar. Delo“ odločno de-mentira vesti, da je Medakovičeva skupina začela pogajanja glede pristopa in povratka v Demokratsko zaiednico.
Pred direktnim sporazumom v Jadranskim vprašanju.
Beograd, 9. (Izvirno poročilo.) V političnih krogih se govori, da pride še pred definitivno rešitvijo jadranskega vprašanja na pariški konferenci do direktnega sporazuma med Rimom in Beogradom. Prvi akt sondiranja terena bo skorajšnje priznanje države SHS po Italifi.
Sestanek demokratske zajednice v Zagrebu.
Zagreb, 9. (Izvirno poročilo.) Včeraj Je imel tuk. sekretarijat demokratske zajednice sestanek, na katerem se je razpravljalo o valutnem vprašanju. Sestanku je prisostvoval tudi minister za notranje stvari, Pribičevič, ki je referiral o notranlem in zunanjem političnem položaju države.
munistični agitaciji, ki se vrši s polnočjo letakov in brošur, in Izjavlja, da socialistično delavstvo odločno vztraja pri tem, da se vzdrži notranji mir ln red. Kakor poroča socialistični list „Volksstimme“, je bilo v zvezi z. omenjeno agitacijo aretiranih 16 zaupnikov delavstva v delavnicah državnih železnic.
Cardlffskl pristaniški delavci prod Nemcem.
LDU London, 9. Reuterjev urad poroča: Pristaniški delavci v Cardiffu niso hoteli nakladati bla:::. na prvo nemško ladjo, ki je z nemškim moštvom priplula v Cardiff, da naloži meso in konzerve za Nemčijo.
Naredba glede volitve čehoslova-škega predsednika.
Praga, 10. Ustavni odsek narodne skupščine je sklenil, da se voli predsednik republike na 6 let In da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika. Ako bi bil kdo več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika, se more zopet voliti šele po preteku 6 let Ta določba ne velja za prvega predsednika republike. Dalje se Je sklenilo, da se po vladni določbi more voliti namestnik predsedniku. ako bi bil predsednik 6 mesecev bolan ali sicer kakorkoli oviran izvrševati svojo službo. Predsednik ne more biti obenem tudi
član narodne skupščine. Njegot? glavni sedež Je Praga.
Klofač bi rad odstopil.
LDU Praga, 10. »Ceske Slovo poroča, da je minister za narodno hrambo Klofač v pismu prosil predsednika republike, da ga odveža njegove službe, vsled težkih udarcev usode, ki so v zadnjem času zj*. deli njegovo rodbino.
Čehoslovaška pomoč za dunajske
otroke.
LDU. Dunaj, 9. januarja. Čebo-slovaško poslaništvo naznanja, da je čehoslovaška vlada dovolila 509 dunajskim otrokom, ki se pošljejo na Norveško, prosto vožnjo po če-hosiovaških železnicah.
Znižanje voznine za trgovske potnike.
LDU. Praga, 9. januarja. Ll*€ poročajo, da se je na železnicah od 1. januarja dalje ‘ trgovskim potnikom in trgovcem znižala voznin« za kovčege z vzorci za 33 ln en« tretjino odstotkov.
Rermer v Pragi.
LDU. Praga! 10. januarja. Davi ob 7.45 je dospe! semkaj državrd kancelar dr. Renner s spremstvom. Za dunajsko delegacijo se je v hotelu »Palače« pripravilo 22 sob.
Češko-nemška pogajanja.
LDU Praga, 10. Minister za z tipanje stvari dr. Beneš ln državni kancelar dr. Renner sta v večurnem posvetovanju razpravljala o mednarodnem položaju obeh držav. Zedinila sta se o tem, da mora zunanj* politika obeh držav na podlagi saint-germainske mirovne pogodbe stre-miti za tem. da zavaruje pridobljen« naprave svobode obeh narodov n* znotraj in popolno suvereniteto obeh republik na zunaj ter odklanjati vsak poizkus restavracije prejšnjih državnih in političnih razmer ter novih državnopravriih vezi. ter pri tem delovati za takim interesom obeh držav primerno gospodarsko skupno delo za obnovo narodnega gospodarstva in prometa Obenem so se sestali v štirih komisijah pristojni ministri In državni tajniki, da se posvetujejo o administrativnih gospodarskih in finanči.ih vprašanjih.
Nemška AvstrFa.
Švica prizna avstrijsko republiko*
LDU. Bern, 10. januarja. Švicarska brzojavna agentura poročal Zvezni svet je sklenil oficijelno priznati republiko Avstrijo.
Omejitev železniškega prometa.
LDU. Dunaj, 9. januarja. Dovoi premoga je tako pičel, da se rnoia na nekaterih progah državne železni' e zopet omejiti promet osebnih vlakov. Občinstvo ne sine računati z zagotovljenim železniškim prometom. Predvidevati je, da se bodo včasih brzovlahi ali osebni viaki, kj vozijo v oddaljenejše kraje, odpovedali neka.i ur pred odhodom. Za sedaj je gotovo, da v ponedeljek, dn« 12. t. m. dopoldne ne bo vozil brzo«. vlak F. J. kolodvor Praga-Beriin la v pondeljek zvt-čer brzoviak Dunal zap. kol.-lnnsbruck-FeldtCirch. Ravno tako izpadeta tudi njuna protivla-ka. Vsled teh razmer nai občinstva večkrat povpraša na kolodvorih, a!f Je ustavljen promet ali ne.
Mirovna konferenca.
LDU Pariz, 10. Dokumenti, ki s« Jih danes podpisali zavezniki in Nemci. se tičejo: 1. Začetka delovanj« medzavezniške komisije na Sleškem v Olštynu m Kvidzinu; 2. odstop* njemenskega ozemlja in Gdanskega}
3.	izprazitve zaposedenja pokrajin V Olštynu, Evidzinu, ob Njemu in * Gdanskem; 4. prevoza vojaških vlakov preko kvidzinskega in olštyn* skega ozemlja. Med Nemci m 1 o-Ijakl podpisani dokumenti pa se na** našajo 1. na dodatni protokol k nem-ško-poljski pogodbi. 2. na dogovo« o uveljavljenju versailleske mirovnap pogodbe. 3. na organizacijo provizoričnega vojaškega prometa na že* leznicah mc-d vzhodno Prusijo itt: Nemčijo ter obratno.
LDU Berlin. 10. V/olfov urad pen .roča iz Pariza: Danes ob šestnajstin sta na Quaiu d._Orsav v kabinet^ ministra za zunanje stvar! ministerl— alni ravnatelj Simson in baron Ner-sner v navzočuasti vrhovnega svet* podpisala protokol od 1. novembra* Nato je Clemenceau Izročil pismen« potrdilo o znižanju odškodninskih zahtevkov za Seapa Flow. S tem je mirovna pogodba stopila v veljavo, Clemenceau je Izjavil, da bo šc danes podpisal povelje, da se odpošljejo v domovino nemški vojni ujetniki.
Razna poročila.
Dnevne vesti.
I
— P. N. naročnike, ki jiin |e potekla naročnina, vljudno prosimo, da io takoj obnove, ker jim sicer moramo ustaviti pošiljanje lista, Ker moramo stroške za list pojav-uati sproti in celo vnaprej, ne moremo pošiljati lista nikomur brezplačno. * Prosimo torej, da nas dosedanji naročniki v našem delu podpirajo s pravočasnim obnavljanjem naročnine in da nam pridobivajo še novih naročnikov.
— Naše dopisnike prosimo, naj bodo v svojih poročilih točni, stvarni in kratki, da dosežemo na ta način v listu čim raznovrstnejšo vsebino.
— »Pesem o kapitalu«. »Slov. Narod: «. ki nas v včerajšnji števiikl napada, da ie pisal člančič »Krona In dinar« gotovo kakšen naroden socijalist bodi v brk povedano, da ga je napisal ljut pristaš nobene druge kakor liberalno - kapitalistične JDS stranke. Sicer oa Je bil člančič priobčen s pripombo, da se uredništvo z njegovo vsebino ne strir.ja popolnoma. vsled česar ie vsako zale-tavanie v »Jugoslavijo« odveč.
— Učitelje ji beguncem! Z ozirom tla poziv, naj se povrnemo v zasedeno ozemlje in zopet nastopimo tam svote službe smo opozorili kompetentna mesta na razna važna vprašanja, ki jih je treba rešiti, pred-no se prične z izvrševaniem te akcije. kaiti v nasprotnem slučaju ter S prenagljenimi koraki bi vttgnili ne-ie nam samim, marveč tudi splošnemu _ narodnemu blagru bolj škodovati kakor koristiti. Ta vprašanja pa se nerdajo rešiti brez direktnega sporazuma in posvetovanja z nami. zato Je klub opozoril vlado in višli šolski Svet tudi na te okoinosti. Intervencija se je izvršila potom Zaveze. Toliko za enkrat na znanje vsem oriza-detim s priporočilom, naj se predno Store kak odločilen korak, posvet u-lejo poprej pismeno ali ustmeno z našim odborom. Klub primoiskl* Učiteljev beguncev v LJubliani. Gosposvetska ul. 13/55.
— Proti voinemu oderuštvu In sličnim dejanjem. »Uradni List« priobčuje izvršilne predpise deželn* vlade za Slovenijo k naredbam o kazenskem postopanju zooer vojno oderuštvo in slična kazniiva dejanla
— y 0°KoI ie stopil iz zdravstvenih ozirov vladni svetnik Oton Detela.
~~ Ponarejeni stokronskl bankovci krožijo po Gorenjskem. Ponarejeni so kolki, ki se spoznalo po slabem risanju notranjega kroga okoli državnega orla. po slabem zobčamt
Sploh pomanjkanju Istega. Pečati Utiajo besedilo raznih uradov, ki je pa več ali rnani zamazano in nejasno.
— Pri kr. pošt. ček. uradu so strankam na razpolago sprejemne uradne ure pri ravnateljstvu in v prijavnici od 8.30 do 14.30 ure.
— Poizvedba. Kdor bi “Raj vedel D Francu Modrijanu, ki je bil pred vojno na Jesenicah na Gorenjskem »n se ie po letu 1910. do izbruha vojne javljal iz Amerike (146.14 Peepc-bav Cleveland Ohio Nort), je napro-|en. da to sporoči njegovi ženi Frančiški Modrijanovi, Preserje št. 5 Pri Ljubljani.
— Zahvala. Podpisani častniški zbpT se tem potom zahvaljuje vsem prijateljem, znancem, korporacijam in dostojanstvenikom, ki so spremljali preostanke za domovino padlega junaka poročnika Pavla Simik-a. adjutanta poveljstva SMS za zapad-no Koroško ria zadnji poti dne 6. t. in. iz Zaloga na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. — Častniški zbor SHS v Borovljah.
— V italijanskem vojnem ujetništvu umrli ujetniki. »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani Javlja: V italijanskem vojnem . ujetništvu v Dls-taccamento prigloulerj dl guerra, (maldo Cattaneo, Prov: Perugia, so Umrli: Majšler Ivan, pešec, rojen 8. decembra 1900. Videš, Štajersko. ;®nn 15 februarja 1919; Najbrž An-
^rsd^LTčr^f?. 23’ maia ,8^-Rie-loon. c-’ a •f11^ ’ Ullirl 9. februarja
uSŽ) nniv|*,PeŠeC* n)Jen 16-
aprila 894, Dober la vas, Koroško, Umrl 31. januarja 1919; Skitek la-kob, pešec, rojen 5. julija 1892, Libeliče, umrl 19. aprila 1919; Kregar Ivan, pešec, rojen 5. oktobra 1877. Bistrica, Kranjsko, umrl 3. aprila 1919: Matko, pešec rojen? 1897, pristojnost neznana, umrl 4. m'arca 1919; Juh Franc, pešec, rojen I. >Prila 1898, Pilštajn, Štajersko, umrl P- avgusta 1919; Lederer Ivan. pe-j>ec rojen 20. decembra 1875, Mariom, Štajersko, umrl 16. februarja 1919; Marinič Janez, pešec, rojen 8. novembra 1885, Skoke, Štajersko, Jnnri ? 1919; Centrih Martin, pešec, r°Jon 5. onvembra 1894, Prevorje,
Štajersko, umrl 23. januarja 1919;
Serbčic Aiojz, pešec, rojen 17. junija 1900, Cerklje Kranjsko, umrl 25. marca 1919; Soba Valentin, pešec rojen 12. februarja 19(’">; Slivnica, Štajersko, umrl 12. februarja 1919; Novkovič llija, pešec rojen? Dalmacija umrl 7. feruarja 1919; Klemenčič Ivan. podatki neznani, umrl 1. julija 1919.
{	— Garjev konj. Veliko zgub Je
moral pretrpeti goreniskl kmet France Pretnar z Britofa pri Pod-brezlu. Od vojaške oblasti ie prejel konia. ki je bil garjev. Hotel se ga le znebiti in dne 7 juliia l. I. ie pelia! ž njim žganje v Celovec, kler ga je prodal za 33 kron. Zaradi tega konja je imel mnogo potov, sitnosti in težav pred sodnijo. Včeraj oa ga le še HubUrnsko deželno sodišče obsodilo na 50 kron globe odnosno na 5 dni zapora vsled razširjanja živinske kuge. Kmet le sodnikom po razpravi rfekel: »Z Bogom!«
Ljubljana.
=* Pozorišnc komorne Igre. rt vrst občinstva prejemamo: Ker se sedal nahaia g. Skrbinšek zoi»et v Ljubllani. bi nemara kazalo po/vati ga. da bi z g. Vero tudi nun. vprizo-ril komorne igre. s katerimi je dosegel v Sarajevu tako velik uspeh. Publika bi mu bila za njegovo dovršeno igro gotovo hvaležna.
= »Borštnikov večer«, ki ga Je priredila ga. Zofiia Borštnik-Zvonarjeva v »Ljudskem domu« v petek zvečer. Je v umetniškem oziru uspel popolnoma. Obiskf&alcev pa le, biip malo — ker ie pri vas že itak v navadi. da igrajo naši najboljši igralci pod črnim nebom ali pa pred prazno dvorano.
= češkf transporti Včeraj Je dospelo v Ljubljano 331 vojakov. 28 oficlrtev In 63 žen tn otrok, ki so pri-pluli v Trst z japonskim parnikom •Scotlansmaru«. Danes se pričakuje nov transport.
= Kavaltrilf Iz vrst trgovskih nastavljencev smo prejeli:	Pri tu
kajšnji tvrdki Čvančara so radi tatvine aretirali dva uslužbenca. Plače teh dveh so znašale:	za	asistenta
K 4(M1.~ in za uslužbenko K 280.— na mesec. Lastnik imenovane tvrdke je ob gibanju trg. nastavljencev Izjavil, da raje zapre trgovino, kot da zviša plače svojitn nastavijen-cem. Plače drugih, pri njem usluž-benih nastavljencev znašajo po 300 do 350 K na mesec. Vprašamo vse razsodne ljudi, ali je potem čudno, da se kateri izmed nastavljencev v skrajni sili izpozabi? Dalje vprašamo vlado: Ali ne eksistira noben paragraf zopet* tako brezobzirno izkoriščanje uslužbencev? Ali se bode še dalje dopustilo, tla se ubija eksistenca mladim ljudem s tem. da se litn za vedno utisne na čelo pečat tatu, vkljub temu da to store v največ slučajih skrajne potrebe v katero jih silijo slabe delovne in plačilne razmere? Priobčevali bodemo pod gornjim naslovom redno, imena vseh brezobzirnih izkoriščevalcev v trgovini, ter primemo osvetlili ljudi, ki pač znak* delati mastne dobičke, a svojim nastavljencem ne privoščijo niti plač, katere bi Jim omogočale pošteno življenje.
~ Nerednostl pri prodali kruha. Prejeli smo dopis, v katerem se nas opozarja, da prodaja pekarna Starič v Florijanski ulici kruh po cenah, ki se ne uiemalo s cenami, katere !e določil odsek za določanje cen v svoji seji 3. t. m. Poleg tega se omenjena * firma brani sprejemati bankovce po 2 K in 1 K če presega svota 10 K,
~ Tihotapec in verižnik Miha Dolenc z Vrhnike noče dajati kralju, kar le kraljevega in se upira plačati pridobninski davek 1.300 K. vsled česar le prišel k nlemu izv;*!!*-1 '*»•-gan zarubit vse njegove rremičiu;u» tn dragocenosti. Zarubil mu »e tudi eno kolo. Rubežen pa ie skušal Dolenc obrezuspešitl. Vsled tega ga je deželno sodišče v Ljubllani obsodilo na tri tedne zapora. Dolenc je tekom ( razprave burno nastopal, češ, da išče samo pravico. Predsednik senatu pa mu le odvrnil: »Delajte pošteno ! Kramn in motiko v roke! Vse verižnike bomo začeli obešati«.
~ Pijanska perverznost. V »Narodnem domu« ie bila pred par dnevi neka elitna zabava. Pozno v noč Je nastal v spodnjih prostorih prepir in pretep, V divji razkačenosti ie nekdo ogrizel »nos« svojega nasprotnika.
“ Tatvina. Tehniku Wolfu je bila Izpred predsobe njegovega stanovanja Aleksandrova cesta 6, ukradena črna zimska suknja vredna 1500 K. Tatvina se ie zgodila ob 11. uri dopoldne. Sumijo, da jo je odnesel kak berač, ker Je bil ravno petek, ko berači okrog hodijo.
= Odmevi sobe štev. 28. Ljubljansko okraino sodišče, soba štev. 28. Sodnik:	»Vi	ste priča. Boste pri-
segli 1 Govoriti morate čisto resnico!« Priča po prisegi odvažno. »Po temeljitem premišljevanju od zadnje razprave, upoštevaje svetost prisege in ko mi ie gdč. B. spomin vzbudila, sem svoj spomin tako daleč. čeprav temno, oživil, da vem. gospod sodnik, da le edč. B. rekla: »Se enkrat recite!« NI jo pa hotela klofutati«. V vnovčevalnici za živino in mast le bilo davno v novembru veliko razburjenje, ker gdč. B. pri blagaini ni hotela spreleti od gospe S nepravilno žigosanega bankcvca. Sedaj se tožijo zaradi razžalvnja časti. In tako ie govorila neka priča.
Dijaštvo.
Napredno akad. omladlna Poz:v-
llamo. da se vsi člani udeleže diskusijskega večera o štatutih in ptogra-nc snuiočega se društva Jutri, v p^ nrdeliek ob 8 uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«.
Pripravljalni odbor.
Dllaškl transport v Prago rreko Dunaia in Brna 12. t. m. odide tz l jubliane oh petnalstih. Vsi ki odpotujejo z niim. moralo priti na kolodvor vsal do 14.
Maribor.
Sestanek dobrovoljcev sklicuje
za danes, v nedeljo ob 20. uri zvečer v Promenadni kavarni poleg krčevinske šole dr. Ljud. Pivko.
Sokol. Mariborski »Sokol« obve šča, da se vrši telovadba starejših br. članov začasno vsak pondeljek in petek ob pol 2*. v gimnazijski telovadnici
Gledaliče. Danes popoldne ob 15 uri ljudska predstava »Brat Sok«!« in »V Ljubljano Jo dajmo«. Zvečer ob 19. delavska predstava »Morala gospe DuKke«.
Mednarodnega tatu Ivana Lampreta ie prijvla zadne dni marit* r ska policija. Lampret Je bil zasledovan od polietje v Zagrebu In Ljubljani.
Celi e.
Dobrovoljcem lz Celja In okolice! V soboto, dne 16. t. m. dopoldne pridite vsi v Celje (Narodni dom) na sestanek, ker moramo po naročilu našega društva ustanoviti okrožni kluh, ki b« za nas vse velike vai nosti. Kr’ »r se misli sestanka udeležiti, naj to naznani takoj Fr. Oore-čanu, pravniku. Voinik pri Celiu. — Vse dobrovoljce poživljam, da pošljejo nemudoma naslove »Druš'vu jugrislov. dobrovoljcev za Sloveni* jo« (Ljubljhna. Kolodvorska ulica 3). če tega dosedaj še niso storili. — Društvo bo v kratkem predalo deželni vladi seznarn svojih članov; ako sc ori tem koga izpusti, bo sam kriv.
Društvo zasebnega uradnlštva
za Slovenijo, krajevna skupina Celje, sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo, dne 25 januarja t 1. ob 10. uri dopoldne v malo dvorano »Narodnega doma« v Celju. Na dnevnem redu je med drugim tudi službena pragmatika, o kateri bo predava! g. Plahuta.
Imenovanja t*a šolah. Na tukajšnji deški meščanski šoli imenovan je g. Beno Serajnik za ravnatelja, Perdo Sentjurc za strokovnega uči-tella; prideljenl so še Ivan Cemej, Franc Hribernik in Alojz Poljšak, — Na dekliški meščanski šoli so imenovani Josip Brinar za ravnatelja. Mila Plohl in Ana Zupančič za strokovni učiteljici;, pridelleni so še Ovidon Klier. Olga Lorber, Marija Kem Elza Proft in Ana Stihač.
Električne žarnice so bile v zadnjem času opetovano ukradene javni razsvetljavi celjskega mesta, vsled česar se občinstvo naproša za sodelovanje pri zasledovanju krivcev
Persekucije?
Iz uradniških krogov smo prejeli:
Javni nameščenci so v mezdnem gibanlu proti svojemu delodalaL-u — državni upravi — dosegli primerno zvišanje plač. Ker deputacije. spomenice in prošnje niso nič zalegle, so lavni nameščenci dali svojim upravičenim zahtevam jasnejšega povdarka s shodi in sledniič z manifestacijksim ukinjenient dela za tri ure. Vse pa se Je izvršilo disciplinirano In brez škode za Javno upravo.
Boieval se le gospodarski boi največjih proletarcev naše državt Javni nameščenec Je stradal bil je brez vsakih sredstev za naibornejše preživllanle. Videl je. da se nihče ni zmenil zanj; nihče ni pokazal najmanjše volje pomagati mu. Zato je po zgledu drugih proletarskih sioiev nastopil pot samopomoči. Možje to
se odzvali klicu stradajočih žen in otrok, ki niso mogli več prenašati gorja lakote l Toliko manj. ko so poleg Izstradanega javnega nameščenca bogateli razni oderuhi na račun vedno višjih cen za živila, obleke in obutev.
Javni anmeščenc! niso hoteli ničesar drugega, kakor kar Je že vlada zdavnaj obljubila, a ne pravočasno izvedla. V Beogradu so kon-ferirali v ministrskem svetu mesece glede povišanja plač javnim nameščencem. Zaključek posvetovanj ie bila vedno le prazna obduba v slad-kozavltem komunikeju. Govorilo se Je tudi o tehničnih težkočah. Ko le pa lavni nameščenec potom svo|ih organizacij odločno nastopil, le Lilo izvršljivo tekom ur. kar se preje n' daio provesti v mesecih. Vlada je s tem molče priznala, da ima za soci-lalne zahteve svojih uslužbencev šele takrat odprto roko. kadar ic po-stavllena pred strogi moraš!
Z umikom vlade od prvotnega nesocilalnega stališča glede zboljšanja plač lavnim nameščencem ic vsakdo smatral stvar za končano, čeprav se je od vladne strani poudarjalo. da Je lavni nameščenec t tem. da se je boril za košček kruha, zagrešil zločin nepatrijotizma. K a: je patrijotizem. je brez širokoustenja lav. nameščenec z dejanji dokazal v najtežjih urah domovine. Ko je bila vsepovsod po preobratu revolucionarna zmeda. Je Javni nameščenec vršil z največjim samozataicvanjem lačen in raztrgan svolo službo noč in dan. samo da reši vse. kar se rešiti da! Ni zahteval za svoje delo plačila, ker le vedel, da dela za bodočnost svojega rodu! Ni hotel p'ačila. ako-ravno je videl, da so si poiskali že prve dni po preobratu z rodolinbar-sko gesto plačilo ljudje, ki tega niso zaslužili! Trpel in garal ie naprei! Ce ie potem končno iz prav zadnjih vrst zaklical, da hoče kruha, ie nesramnost danes zmerjati ga i bcli-Ševikom ■ in držav,i nevarnim elementom. Nastop protDnesocilalnim ministrom, ni nastop proti domovini, ker domovina - država še dolgo ni ooosebllena v ministrih. Kakor rečeno. navzlic patrilotičnemu vzdi-hovanlu. ki diši v metodi orecei avstrijsko. Je smatral vsakdo zadevo za končano, ko se je vlada umaknila in |e lavni nameščenec dobil plačo.
Toda nekateri ministri v Beogradu ne morejo pozabiti, da so se morali ukloniti upravičenim zahtevam lavnih nameščencev. Posebno minister Pribičevič se hoče ovenčati s temnimi listi realu ilouarstva 'n terorja. Minister Pribičevič le dvignil svojo mogočno roko in ukazal:
1- Savez javnih nameštenika na Hrvatskem se razpusti in konfiscira premoženje. 2. Centralni Savez lavnih nameštenika v kraljevini SHS le za hrvatsko prepovedan. 3. Predsednik Saveza dr. Benkovič, magistrami tajnik v Zagrebu in tajnik Saveza Mlinarič, drž. rač. uradnik se suspendirata od službe in se iitna ukine plača:	sodni svetnik StužiČ
zapade najstrožli disciplinarni preiskavi. (Po ravnokar dospelih vesteh so bili dr. Benkovič in tovariši celo aretirani!)
Zakaj vse to!? Samo zato, ker so se Imenovane organizacije In vo-ditelii v poštenem in odkritem boju zavzeli za zboljšanle plač svojih sobratov in sotrpinovi Vse drugo so farizejska zavijanja, kar minister Pribičevič v podkrepitev svojih ukrepov navala. Minister Pribičevič hoče kratkomalo ponižne hlapce, a ne Dudi lastne volle in dela!
Zagrešeno ie nasilje, ki mora roditi naiostrejšl odpor. Vsi lavni nameščenci morajo v boj. da se ukazi despota Pribičeviča prekličejo. Ne samo jav. nameščenci, ampak celokupni jugoslovanski proletarllat se mora upreti nasilju, ki hoče ubiti' strokovne organizacije in pognati na cesto voditelje, ki so šli v boj i;o nalogu celokupne volie.
Javni nameščenci v Zagrebu so za torek sklicali shod. da polasnijo javnosti nasilja' vlade. Navzlic temu, da je prošnjo za shod podpisalo 500 Javnih nameščencev, shod ni til dovoljen! Ali je to demokratsko-sod-lalistična vlada, ki prepovedale shode. razpušča iz služb voditelie svojih nameščencev! Kle so demokratični programi, ki tako leno govore o društveni svobodi, svobodi preprl-Čanja in zborovalni svobodi!?
Sedaj lahko verulemo. da ie bilo vendarle res, da šo tudi pri nas na Slovenskem svojčas še za vladanja dr. Brejca hoteli nastopiti s terorjem po nalogu Beograda, proti vodi teliem strokovnih organizacil. Enkrat smo slišali, da so nameravali štiri glavne voditelje kratkomalo zapreti, potem samo disciplinirati, dokler ni dr. Brejc odfrčal iz vladne
palače. Gd dr. Žerjava sl ne morem«
niti misliti, da bi se udai pritisku Pri« bičeviča in tudi pričel po hi vaškem vzorcu s persekucijaml.
Vendar pripravljeni moramo biti na vsel Z orožjem nepremagljivih organizacij bomo šli v boj! Vihar ba nastal in gorje tistemu, ki le z demokratizmom uganjal predDustn« burke.	—C—
Zaboji iz Amerike.
Na podlagi poročila od 7. decembra m. L g. Frank Hudovernika, požrtvovalnega tajnika raznih naših amerikanskih društev, posebno onega za pošiljanje zabojev v Jugoslavijo (United States, Relief Shipmeut v Clevelandu) pride v Ljubljano nad 3000 (tritisoč) zabojev s samimi darili od naših ameriških rotikov. Parnik »Ocean Monarch« od Cunard Line je odpotoval iz Ne»-Yorka du« 16. dec. m. m. proti Trstu. Nadzorstvo nad zaboji ima do Ljubljana čehoslovaška vlada. Z zaboji pridejo trije člani Slovenske Narodne Zveze, namreč gg. Franc N. Jakšlč, Rudoli Perdan tn Jakob Dtbevec.
Po zaslugi Slovenske Narodne Zveze in Zveze Jugoslovanskih Zea In Deklet, kojib neumorni tajnik j« g. Frank Hudovernik ter s pomočjo dveh slovenskih am. zdravnikov gg. Dr. Jak. M. Seliškarja In Dr. Frartk J. Kerna se Je nakupilo 4 velike zaboje zdraviL obvez ItcL katere s« daruje deželni bolr*d v Ljubljani-
Drobiž.
* Trockega stric nasprotnik bof)-ftevlkov. Moravsko-šlezijski dnevnik »Svoboda« piše: V Londonu živi ■ ženo in sinom A. Zivotovsky. ki Je stric Trockega. Mož Je 65 let star la velik nasprotnik boliševlzma. Daroval je že večje vsote v podporo proti boljševiškemu generalu Denjikmu.
Predpotopne živali Takozvan« predpotopne živali, od učenjakov Imenovane dinosauri, ki so izumrl« že v nedogledni davnostl, so bi.« strašno velike. Sodi se. da le bila na>« večja itnied njih kakšnih 30 m dolga. 2lvele so po celem svetu. Njihov« kosti so našli navadno %elo globok« v zemlji. L. 1897. je našel neki uče-njak v severoameriški zedinjeni dr« žavi Wyoning nekje pastirsko koli« bo, ki je bila sestavljena Iz kosti samih predpotopnih velikanskih živali Na podlagi znastvenih raziskavanj se Je dognalo, da so v Ameriki živeli največji eksernplari teh gorosta« sov. V splošnem jih Je znanost razdelila v pet skupin: 1. SauropodJ ali tntlantosauri, ki so bili največjt, dn*» Rače pa neokretni in plahi; 2. orni« toscclidi, ki so hodili podobno kot kenguru po zadnjih nogah, na ka»»-rlh so imeli samo po tri prste; 3. ste« gosauri'' z bodicami, s koščenimi oklepi, so tudi hodili po zadnjih nogah. na katerih so imeli po 5 prstov j
4.	eeratopsidi z rogovi, hodili so p« štirih nogah, na katerih so imeli pr« ste s kopiti: 5. teropodi z zelo malimi sprednjimi nogami, hodili so Pfll prstih, ki so bili oboroženi s kremplji. Nekaierc teh živali so tmele velikanske repe. Hranile so se nekateri * mesom, druge z rastlinstvom.
I
Te dni dobe vsi naši naročniki poštne položnice In prosimo, da tako| obnove naročnino. Kdor vplača celoletno naročnino 121» K vnaprej, dobi brezplačno In poštnine prosto za ,10 kron vrednosti knjig In brošur n:tšf založbe, ki sl Jih lahko prosto Izvoli Kdor vplača celoletno naročnino, nat sl Iz našega oglasa (inserata) zher« knjige, katerih skupna vrednost n« prebega 10 K. ter nam Jih naznani pa dopisnici ali v pismu, in pošljemo m« |1h tako), ko prejmemo vplačano naročnino.
Ako pa znese vrednost IzbrarH« knjig več kakor 10 K. pošljite z naročnino za .Jugoslavijo" presežek vrednosti knjig in dobite Jih poštnini prosto.
Kdor pridobi „.Tugoslav1jl“ noveg* naročnika, dobi za nagrado za vsa-’ kega novega naročnika knjig v vrednosti 10 K, Če vplača bovl naročnik vsaj za en Četrt leta naročnino. Ako pa vplača oovl, naročnik celoletno naročnino 120 K v naprej, dobj tudj on knjig v vrednosti 10 K, k! sl HH lahko prosto Izbere.	^
Porabite ugodno priliko ter agK tl* alte za .Jugoslavijo*1 In pridobivajte novih naročnikov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: v Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani
\
Mali oglasi.
Proda se:
Prodani pisalni stroj a cirilico.
Maribor, Sodna ul. 25 vrata 11.	43
Na rodaj: predali za trgovino mefi. blaga z mizn cami, (Pudl) 2 dec. leht-nit-i, namizna, in 2 mali tehtnici. Vpra-lati V. Kvartiž, Šoštanj.	44
Elegantna jedilna soba, v izredno (in m salonskem 'logu. kompletna, m lo rabi jena se za primemo ccbp proda Na-lov v upravi.	39
Beneške gosli 250 let stare in 50.000 starih znamk so tukaj naprodaj, Naslov pove upravništvo Jugoslavije. 29
Ognja In vloma varne blagajne
vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne z:i vzidati In wcnlieimove kasete pripo-roCa tvroks Franc Schell, L jugoslovanska izdelovaknica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popiavila sc vr.te hitro In tržno.
Proda se po solidni ceni valed selitve popolnoma nov« hišna oprava za spalnico, obedmeo in kuhinjo. Kje pove upravništvo .Jugoslavije*. 83
Kupi se:
šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene in stojala kupuje po najv fni ceni (Iranko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana.	1589
Čebelni vosek, suhe satme In odpadke svež kupuje po najvifijl dnevni ceni Fr Kopaš, svešar v Ljubljani Gosposvetska cesta 90, (Spodnja Šiška)
____________1594
Kupi se dobro ohranjeno motorno kolo z najmanj 3 konjskimi siJami. Kar-lovaka e. & pritličje.	44
Službe:
Rprejmo a« krojaški pomočnik, koj! je zmožen sainoslmno vodili malo krojačnico. Plaža po dogovoru. Vpraša te: Gttjeva ulica 2 I. nadstr.	42
Postreiklnja se išže Resljeva e. 1
II. nadstr.	40
Za dobavo šivih prašičev iz Kranjskega aa slovenski del Koroške se išče trgovca s primernim kapitalom. Ponudbe pod .Kaultal* na upravo. 38
Mizarji se sprejni' jo pri Jos. ornica, mizarski moister Ljubljana, Dunajxka cesla za Bežigradom 6______________26
8olicitatorja in isureno strojepisk')- alenograftnjo sprejme takoj dr. D. Komavli, odvetnik Maribor. Plaža po dogovoru.	84
Razno:
Moš, ki ni zmrznil, ker fe upa) bi dni na prostem, išče meblirano eobo. Soliden, miren, privatni uradnik. Ponudbe na upravo .Jugoslavije*.
Vežja trgovina z mešanim blagom
v kakem prometnem kraju se vzame v najem ali se pa pod ugodnimi po-
ftoji eventuelno z rosestvom kupi v sat. Ponudbe pod .Vežja trgovina 1920* na Upravo lega lista.	81
, Zavod .Rodna Gruda* v Celju
kup1 večjo gostilno z zemljiščem (Ern-kehrgaslhntis) v večjem kri ju. trgu ali mestu n« Štnjerckem (I) Proda posestvo, opremljeno v lo, gospodarsko po-, slopje z orodjem in živino, deset oia-| lov njiv, travnikov, pridelek 1919, nekaj gozda, dt prt min. 'od žel. posta!« neposred o pri Celju. (2t Proda kmetijo, z goapoi-kira domom, alioro n. vo
K. Linhart, urar
Marij« Terezija c. 7.
Velika salopa zlatih, srebrnih in niklast b ur, kakor Omega, Srhnffhaosen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejema jo vsaki čas in se solidno izvrše.	990
l ftfenta Ui
gospodarsko poslopje, 22 oralov njiv ■» s	O Čl A.*
in ^“V1 Jenko & oetma
Celju. (81 Proda vilo z vTtom v prijaznem kraju blizu Celja. (3) Proda eno-' nadstropno hišo v Celju na prometnem kraju, za mešano trg. pripravno. (4)
Proda za trgoe ino ali mesarijo priprav-, no hišo, nekaj polja in vrta pri Celju.
Slike za legitimacije v 1 url do-| bile lahko v novo urejenem fntograf-'■■kem ateljeju Hupon Hibšer. I.jtib jana,
Valvazorjev i'i,< 7 (nasproti lirižanske cei k ve), l/deljujc se vsa v to stroko spadajoča dela do najlinejše izvršitve.
Slika ae v toplo zakurjenem ateljeju.
Zmerne cene.
Kupujem staro tialo in sicbro :: po naj višjih dnevnih cenah. ::
AlOJZIJ FltBS, taaigofa ulica 5.
Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine
in briljanlov. Popravila izvršujem v lastni d' lavnici točno in solidno.
Celovkka e. 89., Ljubljana VII.
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, posebno sobno de-koradjske slikarije, stavbeno in pohištveno pleskanje itd. Uporablja se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne.
Išče se
ff1
prvovrstno črno kremo za čevlje nudi po tvorniških cenah tvrdka
HROVAT & KOMP.,
LJUBLJANA, Vegova ulica
20 (Poleg realke.)
ilntiiiiilii sli rsifar
(šla g er), ki bi bil od rudarskega u-rada priznan, za b«uskitni rudokop.
7.i hlev« se zvu.nje jugoslovnnsbega jezika (slovensko ali hrvatsko) ter tudi nemškega. Dopisi n« dr. Otona Vallen-tatbiiga. Ljubljana. Aleksandrova c. 6.
Franjo Psar, Varaždin,
Brzcj.iv Paar Varaždin
Ustanovljeno god. mit
Prva hrvaiska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Luštni izdelki umetnega satja.
Darujem
n 19909 drv
iin dum še posebno nagrado onemu, ki mi preskrbi v sredini ozirom, tudi ob peiiferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob s kopalnico, vsemi pritiklinami in če le mogoče z električno razsvetljavo.	237®
Ponudbe pod »Vagon* na Anon. eksp. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3.
Zahvala Ivanu Dekanižu, operaterju kurjih oče* in v meso z.imslih nohiov, koje m. je odstranil ' rez vsacih b< Kčin, | ter ga vzak< mur najtopleje priporočam. Garnizijska bolnica. Fran Rotar. Operira od pol 1. do 2. ure.	1655
Injekcije 30
zeper sifilis
prave« razpošilja
Staro železo
kupuje po najugodnejših cenah
jeklarna na Ravnah
88 (Guštan-Ravne, Koroško).
boljžo moi,
ki je vešča slovenske in nemške stenografije in je hitra strojepiska se sprejme v služba. Kje pove uprava »Jugoslavije*.
Mala Gor« 87 pri Kočevju.
MF" Ktnre obrabljen«, tudi razbite
gramofonske p ošče
kupuje ali zamenja do konca svečana Edina zaloga gramofonov In gramofon, ploil za Slovenijo
A. RAS BERGER
LJUBLJANA, Sodna ulica fl. S.
Popravila gramofonov in avtomatov izvrie ae strokovno In ceno v lastni mehanični delavnici oziroma pri velikih nviomatih na licu est«	82
Rosnim SLIVE
v zabojih po 15 kg. Kava
C?|
Čokolada
Kakno
JKavin pridatek Konjak Rum Liferle S- mpanjec Namizna vina Al ndcloi Rozine Diša e Paradižnike
razpošilja go celem kraljestvu od 5 kg naprej pot ulne prostot
JOS. FABIANI
l.jubbana, Prešernova ul.54
Zanesljive« po Stene in pridne
kolporterje
(invalide ali ženske) sprejme naSa podružnica v Celje 87__ Kralja	Petra cesta štev. 31.
Prodajam:
dve vili (ena sredi mesta), 12,000 m* stavb. zenil,išča, eno tronadstropno hišo
vse v mestu Mariboru. Pojasnila pri K TROHA, posredovalnica, 35	Maribor,	Tegethofova cesta štev. 30.
PAVEL JEMC, kiDjaiU suita i igluji lil liti. 11
priporoča svojo delavnico za napravo oblek za gospode iri d«čk& Na razpolago najboljše moči. Izdelava po najmodernejšem kroju in zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.	25
za seme 2 vz-g‘na.
Krapi! mima
n ta ta« piv« vrute 4 vagone,
slame 2 vagona kupim takoj.
33 Ponudbe prosim na Alfreda Ružič, Zagreb, Bakočeva 5. I.
Trebam
oko 8000 šumskih rarinika (delavcev) za švelere, drva za gorivo, balvane i gredice. Suma ivzrsna a plača dobra. Tko želi doči neka se odmah prijavi kod Nikola G. Petrovič šumski trgovac’, 23	K«rlovae,	Banija.
Antiseptično-toaletno
I ysoform-milo
Iz pravega olivnega olja, fino parfimirano;
Pravo rektificirano
terpentinovo olje za inhaiiranje,
Soda bicarbona, Giycerin, ricinovo olje, ž* le/nato kina-vino, najfinejši Jamnica Rum in vsa druga zdravila so v /alogij
lekarna na Vrhniki.
Ljubljanska kreditra fcerla v ljubljeni.
Poziv k subskripciji novih delnic.
Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poveijeništva za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 27. oktobra 1919, št. 9068 v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice
' od SHS K 20,000.000*— na SHS K 30,000.000 —
zizdajo25.000 novihdelnicpo SHS K4C0-ncm.vskiipnemzneskuK10,000.000'-
pod sledečimi pogoji: 1. Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. ianuara 1920 a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah;
b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku;
c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čeboslovaški in
d) pri podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Meniški Avstriji.
2- Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 nov! delnici h K 400*—	nom.	po	SHS
K 700*— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. B. Novim interesentom se ponudi ostanek 50(0 delnic a K 400*— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribii tjo, po bHS K 9C0—tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji, 4. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za leto 1920.
5. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskeinu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih	delnic	v	svrho
označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imaio imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 6. Od azijskega kurznega dobička nove emisije^ se doddeli po odbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000*— pokojninskemu zakladu banke, ostanek pa pripade ažijskemurezervnemu zakladu banke.
7. Nove delnice se izroče snbskribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdil ozir. obračunov o subskrib. delnicah.
8. Reparticijo 'delnic, določenih za nove delničarje, si pripržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1919.
Upravni svet Ljubljanske kreditne b?rke.