* PODJETJE ZA E'/ETO'A AN vJilTiva j Tel.:03 56 64 611/ e-mail: PCshop@tref.si, http://www.tref.si ijOVAfJJE OBIŠČITE MAS V MASI TRGOVIMI MA TRŽMICI POD URO, VSAK DAM OD 7 DO 19 URE, V SOBOTO OD 8 DO 13 URE. V TRGOVIMI VAM MUDIMO VSE VRSTE OSEBMIH RAČUNALNIKOV, PREMOSMIKOV^TISKAI MIKOV,MONITORJEV,MEDIJI V TER VSEH vRSTj^MpSEffi^R ig£&' Kv OSEBNI RAČUNALNIK ŽE ZA 78.615,00 SIT LCD ZASLON 17" NEOVO ŽE ZA 66.900,00 SIT Avtohlia Kržišnik Zagorje l"1 Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi WtlmKm 1^0 tel.:03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mašanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih driavah! Seveda brez doplačila. J'd'ina poMl'd gunva jglaševamn modelov 4.5-10.8 UOO Rm uradna emisija C02. 119-257 g/km /'1896% % 1996 * % FOTO WEISS /v Trbovlje :iJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA!!! DIGI FOTKE 10x14 po e-mailu: foto.weiss@siol.net c A i\/rrA AQ CTT /akcijska cena velja od 20.1. do 20. 2. 2005 -posamezen mail do 10MB1 IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! Ob razvijanju dveh filmov in izdelavi fotografij darilo film 36 posnetkov! POPUSTI ZA SKLAB IN KLUB B !!!! DIGITALNI FOTOAPARATI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH !!! KREDIT 3-24 MESECEV UREDIMO V POL URE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA OBLEK ZA MATURANTE munn SINCE 1925 Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam priznamo 10% popust! MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME (11IRCTGKS Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam priznamo 10% popust! OSREDNJA knjižnica ciui KAZALO 13 UVODNIK Vrhunski strokovnjaki razmišljajo, kako usmeriti toplogredne pline v smeri Marsa. Menijo, da bi tako atmosferske pogoje na daljnem planetu naredili prijaznejše in primerne za življenjske razmere na zemlji živečih bitij. V Zasavju pa nismo sposobni niti ekološko ekonomskih interesov uskladiti do te mere, da bi primerno dihali, delali in živeli. V Trbovljah so porušili stari objekt v centru mesta. Tam so bili nekoč zapori, pa »beznica«, v kateri smo mladi radi posedali ob kavici in pecivu. Nostalgija po mladosti človeka zagrabi. Malo višje, ob tržnici, podirajo poslopje nekdanje trboveljske klavnice in mesnice. Spomin na stare čase ob pogledu na porušeno zgradbo prikliče v nosnice vonj po okusnih kranjskih klobasah, ki jih dandanašnji mesarji ne znajo več narediti tako slastnega okusa in tek vzbujajočega vonja. V »beli« Ljubljani pa se parlamentarci že mesece pogovarjajo o imuniteti in dokazujejo, da demokracija ni absolutna kategorija. Zelo raztegljiv in relativen značaj ima demokracija. Bush je po Evropi brodil in spravo z Nemci in Francozi ponujal. Mimogrede je na Dunaju še Putinu lekcije o demokraciji delil. Minister Rupel je pred dnevi, z nasmeškom se ve, izjavil, da Slovenija in njene meje še nikdar niso bile tako stabilne kot so dandanes. Odvisno, kakšen »meter« za merjenje stabilnosti kdo uporablja. Kljub snežnim razmeram prihaja pomlad. Tudi v zasavske soteske, iskreno upam. Anton Šutar ^Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez ^dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STKAN: Brez komentarja 4 Ko iz loncev zadiši 8 Dohodninski zakon po študentsko 17 Uspešni dolski rokometaši 18 Marjetka Bizjak 22 Letni pregled MD Upanje Trbovlje 24 Trojanska zimska pravljica 28 Naša bodočnost -in Smisel!? 34 Ci/etju je lepote mar, V luči je svetlobe čar, Radosti slast je jurčkov dar.. VSEM ŽENSKAM IN VSEM MUČENIKOM ZA PRAZNIK UREDNIŠTVO NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 17. MARCA 2005 naslovnica: St. Radunovič 0) FUNŠTERC _W—!---------- GDI! PRAV, D JE »OLGCAJT PR NS?! Opozorilo Centra za obveščanje: Danes dne 05.02.2005, je med 11:00 uro in 13:00 prišlo v Ravenski vasi, do prekoračitev alarmnih 3 urnih vrednosti koncentracije S02 v zraku in so znašale: Ob 11:00 uri 514 mikrogramov S02/m3 zraka Ob 12:00 uri 708 mokrogramov S02/m3 zraka Ob 13:00 uri 536 mikrogramov S02/ m3 zraka Mejna alarmna vrednost v 3 urah znaša 500 mikrogramov S02/m3 zraka. Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA!!! Prireditve v Zasavju od sredine januarja 2005 do sklepne prireditve v soboto 12. februarja 2005 v Zagorju - s predavanji strokovnjakov, stojnico na tržnici, koncertom in recitacijami ter razstavo slik, pesmi in spisov na naslovno temo - medijsko podprto... Naključno in posledično se zgodi: ...zloženka Občine Zagorje bo Savi, v kateri:« .. .predstavljamo nekaj dejstev in vas prosimo, če nasprotujete načrtovanim okoljsko problematičnih projektom, da s podpisom izjave vstopite v skupino tistih, ki nam ni vseeno. Naj se glasno slišita naš dvom in naša skrb.« S svojim podpisom nasprotujem projektoma sežiganja odpadkov Lafarge-cement Cementarni Trbovlje in Termoelektrarni Trbovlje. SLEDI: SPOROČILO ZA JAVNOST Odgovor župana Občine Trbovlje na zloženko, naslovljeno na vsa gospodinjstva v Zasavju, poslano z Občine Zagorje Trboveljčanke in Trboveljčani, Občina Zagorje ob Savi je v nabiralnike občanov občine Trbovlje nalagala zloženke z globoko izraženo skrbjo za čisto okolje in nasprotovanjem onesnaževanju okolja. Izražam globoko spoštovanje za njihovo skrb ter za študiozen pregled zdravstveno - statističnih podatkov. Osebno izražam globoko skrb za ekonomski razvoj Zagorja in Zasavja, ko jim je projekt 300 novih delovnih mest v tovarni Schefenacker prinesel politično volilno zmago, prižgal svetlo luč bodočega razvoja Zagorja in Zasavja, pa je na veliko žalost vseh nas »čudežno« propadel že štiri mesece po volitvah. Bil bi presrečen, če bi se onesnaževanje v Zasavju uničilo v celoti in bi vsi delavci - »onesnaževalci« dobili zaposlitev v zagorski tovarni in tako rešili svojo eksistenco in obstoj lastnih družin. Z velikim ponosom sem podprl modro odločitev Občine Zagorje, da prva pristopi k strategiji države Republike Slovenije in se z veseljem loti zapiranja Rudnika Zagorje. Za zapiranje so uspešno porabili sto odstotkov državnih sredstev, pa še nekaj več zraven. Ponosen sem, da so zagorski rudarji nemoteno dobili zaposlitev v Trbovljah, v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, in tako zagotovili lasten obstoj in obstoj svojih družin, kar je pomenilo, da Občina Zagorje, hvalabogu, ni imela nikakršnih težav pri prestrukturiranju »odvečne« delovne sile. Ponosno sem zagovarjal tudi prestrukturiranje knapov v še živečem Rudniku Trbovlje-Hrastnik, ne glede na to, iz katere zasavske občine prihajajo. Spoštoval sem državno odločitev, čeprav začuden in zmeden, da so se na državne vime pri dodeljevanju sredstev za zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik obesile še druge občine, med njimi že spet in še kar Zagorje, čeprav mi razum ni dovoljeval logičnega spoznanja o zapiranju rudnikov v Zasavju. Spoštovane Trboveljčanke, Trboveljčani! Edino, kar vas prosim je, da spoštujete legalno in legitimno lastno odločitev, da ste za župana Občine Trbovlje izbrali Bogdana Baroviča, opravilno sposobno osebo, človeka, ki je z vso odgovornostjo prevzel nase predvsem obveznosti za ekonomski, energetski in ekološki razvoj Občine Trbovlje. Trboveljčanke, Trboveljčani, sami presodite, kdo ima prav. Bogdan Barovič nosim absolutno odgovornost za življenje v Trbovljah in ne dovolim, da se kdorkoli izven legalnosti in legitimnosti vtika v življenje in delo občine Trbovlje. Zupan Bogdan Barovič ne priznavam zagorskih letakov, dokazujem njihovo absolutno nelegitimnost in predlagam, da iz zagorske občine poslane letake spregledate, kot da jih ne bi bilo. Prepričan sem, da Občina Zagorje ob Savi preusmerja pozornost lastnih težav na našo občino in da je skrajni čas, da to priznamo, jasno in odkrito povemo in si končno nalijemo čistega vina. Z zloženko so v občini Zagorje dali klofuto državi Republiki Sloveniji in vsem Slovenkam in Slovencem, ki so se odločili v veliki večini vstopiti v Evropsko unijo, z zloženko pa dokazujejo, da nihče v Sloveniji ne spoštuje slovenske in evropske okoljevarstvene zakonodaje. Politična opcija, ki ji pripada župan Občine Zagorje ob Savi, je bila največji pobudnik vstopa v Evropsko unijo in vstopa tujega kapitala na slovenski trg; danes pa se delajo nevedne in kritizirajo tiste, ki so jim v obdobju vladanja omogočili zastonjkarski odkup slovenskega premoženja. Dejanja so najmanj dvolična, če ne že načrtovana. Odločite se po svoji vesti in presoji; v kolikor bo odločitev Trboveljčank in Trboveljčanov podprla spoštovanje zagorske zloženke, bom kot župan Občine Trbovlje absolutno odstopil in prepustil oblast v občini avtorjem zloženke. Za svojimi besedami stojim trdno, kajti s svojo podporo vsiljevanju Zagorjanov boste javno izrazili nezaupnico legalno in legitimno izvoljenemu lastnemu županu. Zupan občine Trbovlje Bogdan Barovič FUNŠTERC ---------■+ SAVI m\ OČITKE V ZVEZI Z IZDANO ZLOŽENKO V zvezi z velikim zanimanjem, ki ga je v teh dneh povzročila v zasavski javnosti in pri vodstvih sosednjih zasavskih občin zloženka, kije bila razposlana na vsa zasavska gospodinjstva, moramo pojasniti, da smo z zloženko hoteli le opozoriti prebivalce Zasavja na načrtovane projekte sežiganja odpadkov v Zasavju, ki jih pripravljajo v Termoelektrarni Trbovlje in Cementarni Trbovlje ter na demokratičen način povprašati Zasavčane v kakšni smeri želijo, da gre nadaljnji razvoj Zasavja. Pri tem moramo odločno poudariti, da naš namen ni rušiti t.i.«projekt energetske doline«, nasprotno smo za projekt, ki dolgoročno ohranja Zasavju delovna mesta v energetiki oziroma jih celo povečuje. Vendar smo za projekt brez sežigalnice in v okviru okoljevarstenih standardov v EU. Presenečeni smo tudi nad odzivom vodstva trboveljske občine, ki ga je javnosti v obliki sporočila posredoval župan g. Bogdan Barovič. V pismu je polno tendencioznih in zavajajočih trditev, na katere ne bomo odgovarjali tako zaradi nivoja, s katerim so napisani, kot tudi zaradi napačnih trditev. Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Svagan NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2004 Začenja se drugi krog glasovanja. Na začetku smo vam seveda dolžni iskreno opravičilo. V prejšnji številki bi namreč morali objaviti tiste športnike, ki so se uvrstili v drugi krog, a zaradi tehničnih težav to ni bilo mogoče, tako da tudi glasovnica ni bila objavljena. Kot že rečeno, sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati še v naslednjih dveh krogih (3. in IZ.marca), rezultate pa bomo objavili Sl.marca. Se vedno velja - l.mesto 10 točk, 2.mesto 5 in 3.mesto 3 točke. Fotokopij ne upoštevamo. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bo le-ta neveljavna. Napisan vrstni red je slučajen in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2004 Primož Martinčič * Miha Knaus * Milan Adrinjek * Mišo Brečko * Davorin Šnofl 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2004 Nika Barič * Ines Kerin * Ina Poglajen * Hana Lapornik * Anja Poglajen 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2004 Damir Grgič * Marjan Knaus * Aleksander Krofi * Andrej Vrhovec * Mitja Jontez 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2004 Gip Beton MTO * NK Zagorje * ŽKD Studio Jin-Jang * KK Zagorje Banka Zasavje * KK Rudar 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2004 Martin Stariha * Aljoša Pišek * Sandi Drolc * Lina Dečman * Helena Kamnik GLASOVNICA za naj športnika/športnico/ekipo/trenerja/športnega delavca Zasavja za leto 2004 S.mesto: 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2004 1. mesto: 2. mesto:_____________________ S.mesto:_______________________ 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2004 1. mesto:_____________________ 2. mesto:_____________________ S.mesto:_______________________ 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2004 l.mesto:_______________________ S.mesto:_______________________ S.mesto: 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2004 l.mesto:_________________________________ S.mesto:_________________________________ S.mesto:_________________________________ Glasoval sem Ime in priimek: Naslov: Telefon: 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2004 l.mesto:___________________ 5. mesto: I____________________________ Davčna številka: J V času rednega letnega remonta v Lafarge Cement- Cementarni Trbovlje in v času mnogih dilem smo za nekaj odgovorov prosili direktorja Franca Blazneka. Kakšni so rezultati proizvodnje in prodaje cementa v lanskem letu ? V lanskem letu smo, proti pričakovanjem, prodali več kot leta 2003, ki je bilo rekordno leto. V številkah je to preko 530 tisoč ton, od tega 60 tisoč na hrvaški trg. Pričakovali smo sicer padec potreb in zmanjšanje vlaganj v infrastrukturo, a so se razmere umirile. Tudi dokončanje avtocestnega križa je povečalo porabo. V Sloveniji smo porabili okrog 1,3 milijona ton cementa, kar pomeni 650 kg na prebivalca. To je za normalno razvito evropsko državo zelo visoka poraba. Leto 2004 je bilo tudi finančno ugodno, a ne tako, kot bi ob prodanih količinah pričakovali. Rast cen osnovnega energenta, premoga, je prispevala k temu, da rezultati niso tako ugodni, kot bi lahko bili. Cena premoga je začela strmo naraščati. V primerjavi z letom 2003 smo se lansko leto srečevali s kar 50 odstotnim povišanjem. Preteklo leto je uspešno še posebej zato, ker je minilo brez delovne nesreče. To je lep dosežek v skupini Lafarge, kjer je varstvo pri delu ena najbolj pomembnih vrednot. Katere vrste goriv uporabljate pri proizvodnji? To so premog, koks in kurilno olje, ki je potrebno za zagon peči. V lanskem letu smo imeli tudi dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, a tega nismo izkoristili, saj niti testnih preizkusov nismo naredili. Vzrokov za to je več. Eden od temeljnih je, da smo začeli z uresničevanjem sanacijskega ekološkega programa, se pravi z dodajanjem apna za znižanje emisije žveplovega dioksida. Rezultati so že vidni, saj smo znižali emisije S02 iz prejšnjih 1500 miligramov na konstantnih 500 do 700 miligramov.V mesecu marcu, ko bomo ponovno pognali peč, bomo nadaljevali z doziranjem apna. Prepričan sem, da zgornjih mej doziranja apana še nisom dosegli. Res pa je, da smo imeli kar nekaj problemov zaradi tega, ki smo jih uspešno rešili. Srečevali smo se z leplenjem materiala, kar je povzročilo večkratne zastoje peči in neoptimalno delovanje filterskih naprav. Na podlagi lanskih izkušenj v letošnjem letu povečali količino brez posledic za redno obratovanje peči. Kako je potekal redni letni remont? Z njim smo pričeli z vstopom v leto 2005 in je trajal do 20. februarja. V odvisnosti od razpoložljivih količin zalog klinkeija in cementa smo načrtovali zagon peči za zadnji teden v februarju. V tem času smo izvajali redni del. To je obnova vse vitalnih delov proizvodne linije, od kamnoloma do mlina za surovine, peči in mlina cementa. Poleg teh rednih obnovitvenih del je bilo tudi nekaj investicij in izboljšav. Med slednjimi je bila rekonstrukcija vodnega stolpa, vredna približno 70 mio sit. Z smo dosegli boljši nadzor nad delovanjem vseh naprav, predvsem v času delovanja peči in mlina surovine, kar je včasih povzročalo občasno prekomerno prašenje. S to rekonstrukcijo smo zmanjšali prašenje tudi, če bi v proizvodni liniji nastali problemi. Kako je s postavitvijo »info« table? Glede na to, da želimo biti odprta firma in nam ni vseeno za okolje kjer živimo in delamo, se že nekaj časa pogovarjamo z občino Trbovlje in Elektrarno. Najprej bi postavili zaslon nekje v središču Trbovelj. Občani bi lahko spremljali onesnaženost oziroma ne-onesnaženost zraka v mestu. Tabla, o kateri je govora, je postavljena bolj v reklamne namene. Vsekakor želimo preko dostopa na intranet Cementarne omogočiti javnosti redno spremljanje podatkov o emisiji iz cementamiškega dimnika. Pogovarjamo s te tudi s TV Trbovlje o aktivnostih za objavljanje podatkov, saj nimamo kaj skrivati. Za reševanje prekomernih emisij, ki se dogajajo, imamo pri nas ekološko-sanacijski program, ki ga glede na načela našega trajnostnega razvoja -Lafarge skupina jih ima- in to, da smo vpeti v lokalno okolje, tudi izvršujemo. Naš slogan je: Ravnotežje med ekonomijo, ekologijo in socialo vsepovsod in ob vsaki aktivnosti, ki jo izvajamo. Tega se zavedamo in temu sledimo. Kakšna je po tako uspešnem letu 2004 napoved za leto 2005? Na tem področju sem pesimist oziroma realist. Dejstvo je, da so se intezivnosti investiranja v infrastrukturo zmanjšale, da stanovanjska izgradnja še vedno ni zaživela kot bi morala, zato v tem letu pričakujem za cca 10 % nižjo porabo cementa v Sloveniji, se pravi za 100 tisoč ton manj. Rezultati ne bodo tako dobri, kot so bili v lanskem letu,... vendar, ker smo bili prijetno presenečeni lani, na skrivaj upam , da se bo podobno zgodilo tudi letos. Ali bodo potrebne uskladitve cen cementa glede na dražje gorivo? Slovenija je odprt trg, tako da se vsako leto srečujemo z vse večjim uvozom cementa s Hrvaške, iz Italije in z Madžarske. Prav zato na cenovni strani naših izdelkov ni veliko manevrskega prostora, kot je bilo v preteklih letih. Na našem trgu se čuti zniževanje cen, saj prihaja hrvaški in madžarski cement. Na cenah torej ne bo mogoče nadomestiti izpada dohodka. Delati bomo morali na zniževanju stroškov. Edina pot za dolgoročno konkurečnost je stalno zniževanje stroškov. Glede na to, da goriva predstavljajo velik strošek v naši proizvodnji, bomo tudi letos zaprosili za dovoljenje za uporabo alternativnih goriv. Smatramo, da je v prihodnosti konkurenčnost Cementarne odvisna samo od tega. Vse konkurenčne cementarne v naši bližini že uporabljalo takšno vrsto goriv. Uporaba teh goriv pri nas je pogojena z dovoljenjem Ministrstva za okolje in z mnenjem lokalnih skupnosti. To od nas zahteva nova evropska zakonodaja. Inovacije in bodočnost Lafarge Cementarne Trbovlje? Letos bodo potrebne neprestane izboljšave, zniževanje stroškov in inovacije. Slednje so bistvenega pomena za zniževanje stroškov. V preteklih leti ta dejavnosti ni tako zaživela kot smo želeli. Z modernizacijo tovarne v letih 2000 in 2001 in procesom upravljanja s proizvodno linijo oz. pečjo, smo prišli na dokaj zavidljivo evropsko raven. Ob tem smo zaposlili vrsto mladih strokovnjakov, ki so prinesli v to okolje nov duh. Prav zato so rezultati na področju inovacij tudi vidni. Pri dosedanjih inovacijah gre za prihranke, ki sicer niso drastično znižali stroškovno ceno cementa, vendar-kamen na kamen -ocenjujemo, da bodo v nekaj letih rezultati, s podporo aktivnosti v samem vodstu v Cementarne, dobro vidni. Besedilo: Rudi Span UPNIK V IZVRŠILNEM POSTOPKU GZS skupaj z območno enoto v Trbovljah in Centrom za poslovno usposabljanje organizira niz seminarjev namenjenih malim in srednjim podjetjem. Tokrat je tekla beseda o upniku v izvršilnem postopku. S postopkom izvršbe in kako je pri tem treba ravnati je udeležence poučila predavateljica Dida Volk, univ.dipl. pravnica, ki se s to problematiko ukvarja poklicno na sodišču in v zvezi z njo objavlja članke in priročnike. Pred samo odločitvijo za sodno izterjavo naj bi upnik ocenil koliko ima možnosti izterjave. Upoštevati mora dogovor in pogodbo, saj tistega, za kar ni bil vnaprej dogovorjen, ne bo mogel zaračunati. Upoštevati mora zastaralne roke. Tako npr. »gospodinjske« neplačane obveznosti zastarajo leto dni po začetku naslednjega leta, v katerem so nastale (npr. neplačana obveznost iz februarja 2003 zastara 1.1.2005). Zastaralni roki v katerih lahko upnik vloži tožbo na sodišče so različni, od enega do petih let. »zakrivili«, morajo vedno pravočasno ugovarjati v predpisanem roku. Ko sklep postane pravnomočen, ima upnik pravico do izterjave na različne načine, od poplačila iz rednih dohodkov do izterjave z rubežom in se ne ugotavlja, če je dolžnik res prava oseba, ki je prejela sklep. To je le nekaj drobcev z zanimivega predavanja. S tovrstno problematiko bi morali seznanjati vse več ljudi, saj se mnoge fizične osebe srečujejo z enakimi ali podobnimi problemi kot pravne osebe. Pri izterjavah lahko največ pomaga upniku dober pravnik ali odvetnik, ki pozna postopke in načine kako izterjati dolg. Izvršba je nadaljevanje sodnega, pravdnega postopka. Ko dolžnik prostovoljno ne izvrši po sklepu sodišča dosojeno obveznost, se uvede izvršba na finančna sredstva ali vse zakonsko določeno premoženje dolžnika, razen tistega, za katerega ni prepovedana izvršba. Pravnomočno dosojena obveznost dolžnika na sodišču se lahko izterja preko sodišča v desetih letih (v tem roku mora vložiti upnik na sodišče predlog za izvršbo, to pa pomeni, da bo dolžnik lahko pozvan za plačilo dolga, ko bo sodišče izdalo ustrezen sklep). Oblika vloge za izvršbo je že dokaj utečena, zato jo upniki največkrat sami napišejo, a to še ne pomeni, da bodo uspeli izterjati svojo terjatev. Zatakne se že lahko pri izračunu sodne takse, ki jo vlagatelji ne znajo izračunati, zato pogosto čakajo na opomin sodišča, da vedo za pravi znesek in tako plačajo takso povečano za stroške opomina. V vlogi mora biti naveden pravi naslov dolžnika, ki ga lahko preverijo v Poslovnem registru Slovenije ali neposredno v sodnem registru. Izvršba je mogoča šele po pravnomočnosti izdanega sodnega sklepa. Nedvomno morata dolžnik in upnik dosledno upoštevati roke za ugovore, navedene v sklepih in pozivih sodišča, če roke zamudita, ne moreta ugovarjati sklepom po .njihovi pravnomočnosti. Nekateri se ne zavedajo, da tudi kadar prejmejo pomotoma sklep sodišča za nek znesek izvršbe, ki ga niso Besedilo in slika: Irena Vozelj Z IS. SE.IE OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK 18. seja Občinskega sveta Hrastnik je potekala v četrtek, 17.februarja 2005, v galeriji delavskega doma. Razpravljali so o raznih odlokih oziroma pravilnikih, ki naj bi jih sprejeli in se pri nekaterih zadržali nekoliko dalj časa, preden so jih potrdili. Po pregledu realizacije sklepov na prejšnji seji so se lotili odloka o ureditvenem načrtu Steklarne Hrastnik. Narekovale so ga predvsem potrebe po urejanju prostora znotraj proizvodnega območja. Sprejeli so tudi pravilnik o sklepanju zlatih porok. Opravljajo se sicer že vrsto let, niso pa bila opredeljena v kakšnem občinskem aktu. Sprejeli so tudi predlog o povračilu stroškov predsednikom KS in obširno strategijo programa v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Določili so tudi cene storitev pomoči na domu, ki jo izvaja Dom starejših občanov in cene za dodatne naloge, ki jih izvaja Center za socialno delo Hrastnik. Dalj časa so se zadržali pri obravnavi informacije o zdravstveni organiziranosti v občini, predvsem na Dolu in ugotovili, da razmere v primerjavi z drugimi kraji sploh niso slabe Da pa bi občani bolje spoznali razmere v zdravstvu, so predlagali javno tribuno. Na dnevnem redu so bila še nekatera poimenovanja, premoženjsko pravne zadeve in razprava o aktivnostih za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Fanči Moljk SDS TRBOVLJE V NOVIH PROSTORIH Občinski odbor SDS Trbovlje obvešča občane Trbovelj, da so se preselili v nove prostore. Novi sedež je na naslovu: Obrtniška cesta 30, Trbovlje (zraven trgovine ONA-ON). Za občane Trbovelj so uradne ure ob četrtkih od 17:00 do 19:00 ure. Z veseljem bodo odgovorili na njihova vprašanja in razmislili o ________________pobudah.____________ (£i FUNŠTERC | — i-------—--------------- KO IZ LONCEV ZADIŠI PO ... SRBSKO Gostišče Kum v Zagorju je od 24. do 27. februarja gostilo 5. tradicionalne Dneve srbske kuhinje. Kot pravi direktor Kuma Jože Ule, je tovrstno dogajanje promocijskega značaja. Predstavlja popestritev ponudbe stalnim gostom, da se še naprej z veseljem vračajo k njim. Slastne specialitete srbske kuhinje vsako leto privabijo nove goste, saj jim vedno ponudijo kaj novega. Letos sta bili novi tako kuharska kot glasbena zasedba. Svoje kulinarično znanje je predstavil Slaviša Maksimovič, vrhunski kuhar iz hotela Soko Banja v Aleksincu, ki poleg tradicionalnih srbskih jedi pozna tudi kulinarične novosti svojega območja. Za prijetne melodije je skrbel šestčlanski ansambel Čaršija iz Aleksinca, ki ga sestavljajo večinoma poklicni glasbeniki. Poleg srbske narodne glasbe je izvajal še starogradske in zimzelene melodije. Ule poudarja, da se v njihovem gostišču “trudijo biti dobri”, zato gostovanja tujih kuharskih mojstrov izkoristijo za dvig kakovosti in širine znanja njihovega kuharskega osebja. Dodal je, da imajo od letos odprt žar na oglje za vse ljubitelje jedi z žara. Kaj pa je razlog, da so v Gostišču Kum pričeli z Dnevi srbske kuhinje? Razlog je po Uletovih besedah preprost: “Vsem pravim gurmanom teknejo srbske specialitete, če pa so dodatno začinjene s ščepcem južnjaškega temperamenta, izraženega v nostalgičnih melodijah, je to družabni dogodek, ki ga ne gre zamuditi.” Podobno je z Dnevi dalmatinske kuhinje, ki jih bodo tudi letos pripravili dvakrat. Prvič bodo na sporedu že zadnji konec tedna v marcu. Kuharski kolektiv Kuma: drugi z leve je gostujoči kuhar Slaviša Maksimovič, druga z desne je vodja kuhinje Mojca Bebar Za zbuditev teka naštejmo nekaj srbskih jedi, ki so bile na voljo v Kumu: jagnječja srbska čorba, mesna pita, prebranec s pleskavico, mučkalica, biftek na aleksinski način, svinjski medaljon v kajmaku, polnjeni čevap, polnjena bela vešalica, dimljena vešalica, polnjena pleskavica, dimljena klobasica na žaru, pekarski krompir, pečena paprika, šopska solata, suha pita z orehi, šumadijske palačinke. Gostišče Kum podarja bralkam in bralcem Zasavca recept za “srpski kupus” (srbsko zelje), ki je bil prav tako sestavni del ponudbe na 5. Dnevih srbske kuhinje. Recept sta razkrila gostujoči kuhar Maksimovič in vodja kuhinje Mojca Bebar. SRBSKO ZELJE Za 10 oseb potrebujemo: 5 kg svežega zelja, 2 kg svinjskega mesa s kostmi ali brez, 20 dag korenja, 20 dag svežega paradižnika, 30 dag masti, 3 dag česna, 2 dag pekoče paprike, poper, sol in lovor po okusu. V višjo kozico, kjer najprej stopimo mast, zložimo po plasteh na kocke narezano zelje in meso. Začnemo s plastjo zelja. Hkrati z zeljem in mesom dodajamo tudi na kocke narezano korenje in paradižnik. Začinimo s česnom, pekočo papriko, poprom, soljo in lovorjem ter zalijemo z govejo juho. Kuhamo 1 uro, nato zagostimo s svetlim prežganjem. Pokuhamo še 15 minut in jed je pripravljena. Serviramo jo kot samostojno jed. Besedilo: Boštjan Grošelj Slika: Peter Ravnikar Ali se vam že cedijo sline? Ansambel Caršija je gurmanski užitek dopolnil z glasbenim. KSEFTI + Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi Cesta 9. avgusta 5,1410 Zagorje tel 03 56 55 700, fax 03 56 64-011 e-mail:obcina.zagorje@zagorje.si Pred nami je 8. marec, ko praznujete svoj praznik. Čeprav ste z nami vse leto ter skupaj ustvarjamo in gradimo sedanjost in prihodnost, je vaš praznik priložnost, da se vam še posebej zahvalim za vaš prispevek k boljšemu in prijaznejšemu Zasavju. Pa veliko vsakdanje sreče in ljubezni v krogu vaših najdražjih vam želim! Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ IV| ELIKTROPROH d.o.o. Loke 21 1412 KISOVIC (el.: 0116 ST ISO tu: 01 St JI 214 wvrw.clektroprotn.Si 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije 4 kabelsko komunikacijski sistemi 4 grafitne ščetke 4 tiskana vezja 4 delovni stroji in nizke gradnje RAZPIS KREDITOV IN GARANCIJ Regionalni center za razvoj oziroma v njegovem okviru delujoča Garancijska shema Rudnika Zagorje v zapiranju bo v sodelovanju z Banko Zasavje v Uradnem listu RS -11. februarja 2005- objavila nov razpis za dolgoročne kredite ter garancije za gospodarske projekte v zasavskih občinah. Zainteresiranim bo na razpolago 150 milijonov tolarjev kreditov in za polovico tega zneska jamstev. Doba vračanja posojil znaša od enega do petnajst let, nominalne obrestne mere pa se gibljejo od 4,7 do 5,2 odstotka. Investitorji lahko ob posojilu, če se odločijo za prezaposlitev delavcev rudnika ali na zavodu za zaposlovanje prijavljeni brezposelni delavcev, pridobijo tudi posebno premijo za zaposlovanje, ki znaša od 434 do 868 tisoč tolarjev za vsakega delavca. Podjetja lahko prejmejo posojilo in jamstvo za nakup strojev in opreme, za urejanje poslovnih prostorov, nakup znanja in podobne namene za splošni razvoj okolja. Med kriteriji pa so poleg donosnosti poudarjeni odpiranje novih delovnih mest, razvojna in ekološka naravnanost. Sedanji razpis je že osmi v okviru Garancijske sheme Rudnika Zagorje v zapiranju: na dosedanjih sedmih razpisih je bilo skupaj odobrenih 1,9 milijarde tolarjev kreditov in polovičen znesek garancij. V okviru nekoliko starejše Garancijske sheme Zasavja, ki bo razpis prav tako objavila še v tem mesecu, pa je bilo v preteklem obdobju podeljenih že 1,5 milijarde tolarjev kreditov in pol manj garancij. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do konca letošnjega leta, objavljen pa je tudi na spletni strani Regionalnega centra za razvoj: www.rcr-zasavje.si OBČNI ZBOR PGD ZAGORJE-MESTO Vso soboto, 26. februarja, so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Zagorje-mesto zbrali na rednem občnem zboru. PGD Zagorje-mesto je osrednja gasilska enota v občini Zagorje ob Savi. Društvo šteje 114 članov, od pionirjev do veteranov. Vsem članom se je za delo v preteklem letu najprej zahvalil predsednik društva Ivan Janez Pavšek. V preteklem letu je PGD Zagorje mesto sodelovalo na kar nekaj velikih prireditvah v Zagorju. Pod okriljem Gasilske zveze Zagorje so sodelovali na prireditvah ob občinskem prazniku in Zagorski noči ter na prireditvah “pod šotorom” v okviru pričakovanja novega leta. Organizirali so tudi 36. gasilsko tekmovanje gasilskih enot rudnikov in energetike Slovenije... Družabne dejavnosti pa seveda niso glavne aktivnosti PGD Zagorje-mesto. Veliko več naporov vlagajo v svoje gasilsko-operativno delo. O tem delu dejavnosti je spregovoril poveljnik društva Srečko Kastelic. Med 114 člani društva jih je 76 vključeno v operativno gasilsko enoto - to so tisti, ki pomagajo ob raznih nesrečah. V preteklem letuje imelo PGD Zagorje-mesto 89 intervencij. To pomeni, da so se sirene gasilskih avtomobilov v Zagorju povprečno oglasile vsak četrti dan. Ob tem je potrebno poudariti, da so vsi gasilci PGD Zagorje-mesto “prostovoljci”. Ob alarmu torej zapuščajo delovna mesta ali svoje družine in za to niso posebej plačani. Tovrstno delo je danes, ko se večina bori le za čim večji plačevanji;: upravne TAKSE PRI UVELJAVLJANJU PRAVICE DO SURVENCIONIRANE NAJEMNINE Zaradi mnogih nesporazumov in slabe volje občanov pri urejanju subvencionirane najemnine je župan Občine Trbovlje, Bogdan Barovič, podal poslansko vprašanje in opozoril na probleme glede plačevanja upravne takse pri uveljavljanju omenjene pravice. Odgovor z Ministrstva za okolje in prostorje vseboval naslednja pojasnila: Iz Zakona o upravnih taksah (UL RS št. 131/03) je razvidno, da takse ne plačujejo taksni zavezanci - posamezniki v slabih premoženjskih razmerah. Glede na te zakonske podlage bi bilo plačila upravne takse oproščeno enočlansko gospodinjstvo z mesečnimi neto dohodki do 46.981,00 SIT, dvočlansko gospodinjstvo do 79.868,00 SIT, tričlansko do 93.962,00 SIT, štiričlansko do 108.056,00 SIT itd. V kolikor gospodinjstvo ni oproščeno plačila upravne takse, se le-ta plača pri sami vlogi za subvencionirano najemnino, taksa pa znaša trenutno 4.250,00 SIT (800,00 SIT za vlogo in 3.400,00 SIT za odločbo). Zakon o socialnem varstvu pa med vrstami socialno varstvenih storitev, ki so oproščene plačila taks, ne omenja subvencij najemnin. Ministrstvo za okolje in prostorje po preučitvi problema s pristojnima, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvom za finance, ugotovil, da so prosilci za znižano najemnino dolžni poravnati določene upravne takse, razen če je njihov dohodek tako nizek, da so na podlagi samega Zakona o taksah plačila upravnih taks oproščeni. zaslužek, vredno vse pohvale. Da bi lahko ob nesrečah gasilci čim bolj uspešno pomagali, je seveda ključnega pomena znanje in usposobljenost. Zato so imeli v PGD Zagorje mesto v preteklem letu 44 rednih vaj in še 61 vaj za razna gasilska tekmovanja. Trinajst članov se je dodatno usposabljalo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Sodelovali tudi na večjih vajah v Kotredežu in Hrastniku, prikazali svojo opremo na osnovnih šolah Toneta Okrogaija in Ivana Skvarče ter se udeležili štirih gasilskih tekmovanj. V voznem parku je dotrajano vozilo Lada Niva zamenjal Mitsubishi Pajero letnik 1991, ki ga je društvu podarila Občina Zagoije. V preteklem letu je zaživela tudi spletna stran društva, ki ponuja večino novic o dogodkih v društvu. Da je spletna stran www.pgdzagorje-mesto.si ena boljših gasilskih spletnih strani v Sloveniji, so se strinjali tudi mnogi gostje na občnem zboru, gasilci iz različnih koncev Slovenije. V programu za leto 2005 pa člane PGD Zagorje-mesto čakajo priprave na praznovanje 100-letnice društva, ki bo čez tri leta, nadaljevanje del za obnovo in povečanje društvenih prostorov, tekoče družabne in operativne naloge, upajo pa tudi na nakup novega poveljniškega vozila ter seveda na čim manj nesreč in drugih intervencij. Besedilo: J. R. jr. POZIV NAJEMNIKOM K ODKUPU STANOVANJ Občina Trbovlje poziva najemnike občinskih stanovanj v izmeri 60 m2 ali več, ki so zainteresirani za odkup stanovanj, naj lastniku, Občini Trbovlje, posredujejo pisne ponudbe za odkup stanovanj. Ponudbe so zgolj informativne narave in Občine Trbovlje k prodaji ne zavezujejo. Po oblikovanju dokončnega spiska stanovanj in ocenitvi vseh stanovanj, primernih za prodajo, bo Občina Trbovlje objavila javno zbiranje ponudb v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občine. Občina Trbovlje bo vloge sprejemala od 25. 2. 2005 do 7. 3. 2005. SELITEV DELAVK ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Obveščamo vse občane, da sta se delavki za krajevne skupnosti, ki sta prej delovali v pisarnah na naslovih Ulica 1. junija 4 in Gimnazijska cesta 22a, preselili v upravno zgradbo Občine Trbovlje na naslov Mestni trg 4. Dosegljivi sta v času uradnih ur, vsak dan od 8.00 do 11.00 in ob sredah še od 11.30 do 16.30 ure, v pisarnah št. 3 in 11. Vloge in podobno pošiljajte na naslov: Občina Trbovlje, Mestni trg 4. 1420 Trbovlje, s pripisom: za KS. POČITNIŠKA Društvo prijateljev mladine Trbovlje e-mail: dpm.trbovlje@siol.net vsak: d ant ob 9. uri KDAJ? Petek, 4.3., "VT KDAJ? Sobota, 5.3., od 9.00 - 13.45 ure od 9.00 - 13.00 ure KAJ? BREZPLAČNO KOPANJE KAJ? Ustvarjalna delavnica za otroke in starše. KJE? Cementarna Trbovlje Igra 'KAKO DOBRO Cena lokalnega prevoza : Do 10 let: 300 sit SE POZNAMO "in izdelava ORIGAMIJA Nad 10 let: 600 sit Otroci nai imaio s seboi fen, pokrivalo KJE? Prostori DPM. in malico!! Delavnica je BREZPLAČNA! OBVEZNA PREDHODNA PRIJAVA// DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZAGORJE Četrtek, 3. 3. 05 Smučarski tečaj (glej prilogo) (glej prilogo) in DPM Zagorje Ustvarjalna delavnica: poslikava vaz (za mame, babice, tete,... ). Prostori Šklaba (pri stolpnici). Od 10. do 12. ure. DPM Zagorje Petek, 4. 3. 05 Smučarski tečaj (glej prilogo) (glej prilogo) ŽŽS; in DPM Zagorje Sobota, 5. 3. 05 Izlet v Ljubljano in ogled HIŠE EKSPERIMENTOV (informacije in prijave na tel. 041 699 412). Železniška postaja v Zagorju. Zbirno mesto ob 11.00, povratek ob 18.00. DPM Zagorje POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V HRASTNIKU Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik je tudi letos pripravila program počitniških dejavnosti in ga poslala na šole, da so se lahko šolarji do srede, 23.februarja 2005, prijavili. Tako so organizirali smučanje na Celjski koči, plavanje v hrastniškem bazenu in igre z žogo v športni dvorani. Poleg tega so bili vsak dan na sporedu tudi filmi za otroke, ki so jih vrteli v delavskem domu. Od ponedeljka do petka so se lahko otroci vozili ob 9. uri z avtobusom na smučanje v Rajsko dolino na Kalu. To dejavnostjo organiziral Smučarski klub Hrastnik. V petek, 4. marca ob 12. uri, si lahko počitnikarji ogledajo mladinski film AIRBUD (svetovni prvak). FančiMoljk IN V LITIJI Med zimskimi počitnicami ste otroci vabljeni na ustvarjalno delavnico v Knjižnico Litija. Pod vodstvom mentoric iz Društva prijateljev mladine Litija boste na delavnici v četrtek, 3. marca, barvali glinene lončke in v njih posadili baziliko. Delavnica bo od 10. do 12. ure. A.M. I© ŠOLSKA USPEH SLOVENSKE DEBATNE EKIPE V Med 9. in 19. februarjem je bilo v Calgaryu 17. svetovno srednješolsko debatno prvenstvo. Šestmesečna priprava slovenske debatne ekipe pod vodstvom Bojane Skrt, direktorice slovenske debatne organizacije ZA in PROTI je bila uspešna, saj so nastopajoči Špela Kunej iz Ljubljane, Ina Živanovič in Luka Vlahovič iz Celja, Andrej Ivanuša iz Ormoža in Edita Gabrič iz Trbovelj dosegli ekipno 16. mesto in 1. mesto v kategoriji držav, kjer je angleščina tuji jezik. Po uvodnih osmih krogih debat so najboljše ekipe napredovale v osmino finala, nato sta se po sistemu izločanja srečali najboljši ekipi prvenstva, kjer so zmagali Avstralci. Zmagovalci so bili nasprotniki naši ekipi v osmini finala. Tekmovali so tudi z ekipami iz Grčije, Šri Lanke, Madžarskem Walesa, Južnoafriške republike, Kanade, Slovaške in Indonezije. Debata je bila povezana s tremi v naprej predstavljenimi temami Izobrazba bi morala biti pod nadzorom lokalnih oblasti, Država bi morala financirati politične stranke in Stroški raziskovanja vesolja so previsoki glede na koristi. O temah za ostalih pet debat so izvedeli vsakič uro pred začetkom tekmovanja. Debatirali so, da je Uporaba človeških zarodkov v raziskovalne namene opravičljiva in Cenzura naredi več dobrega kot slabega. Prvič v zgodovini seje slovenska debatna ekipa uvrstila v osmino finala, kjer so nato debatirali proti večkratnim in sedanjim svetovnim prvakom, Avstralcem. Hkrati so osvojili PRVO mesto v kategoriji En-glish as a foreign language oziroma bili so prvi med ekipami, ki imajo angleščino kot tuj jezik v šolah in domov prinesli pokal. Udeleženci tekmovanja so bili tudi iz Argentine, Bermudov, Kanade, Češke, Anglije, Estonije, Nemčije, Grčije, Hong Konga, Madžarske, Indonezije, Irske, Izraela, Kuvajta, Litve, Nizozemske, Nove Zelandije, Pakistana, Peruja, Filipinov, Romunije, Škotske, Singapurja, Slovaške, Južnoafriške republike, Južne Koreje, Šri Lanke, ZDA in Walesa. CALGARYU Za uspeh naše ekipe imajo zasluge tudi sponzoiji in donatorji, ki so financirali priprave in stroške povezane s tekmovanjem. Ob prihodu domov nam je Edita Gabrič povedala: »Imela sem se superj Vse priprave ob vikendih v Ljubljani so se izplačale. Kanada je res enkratna in tudi organizatorji so krasno poskrbeli za nas, saj smo ob prihodu v Calgary dobili bunde z logotipom tekmovanja. Prve tri dni smo imeli možnost živeti pri kanadskih družinah. Sli smo po muzejih, v živalski vrt, narodni park, Olimpijski park in Indijanski rezervat, kar mi je še najbolj ostalo v spominu. Da pa ne pozabim na vse zanimive debate in nove prijatelje iz Kanade, Estonije, Sri Lanke, kijih bom sigurno najbolj pogrešala. Rada bi se tudi zahvalila vsem sponzorjem, brez katerih se tega svetovnega prvenstva verjetno ne bi mogla udeležiti. Hvala Rudniku Trbovlje-Hrastnik, Regionalnemu tehnološkemu centru, Regionalnemu centru za razvoj in edinemu samostojemu podjetniku, kise je odzval na mojo prošnjo, Ahac A&R. Posebna zahvala pa gre županu Občine Trbovlje, g. Bogdanu Baroviču in Gimnaziji ter ekonomski srednji šoli Trbovlje, ki mi je odprla vrata v svet debate in mi nudila vso pomoč«. Besedilo: Irena Vozelj ZBOROV V torek, 22.februaija 2005, je bila v dvorani delavskega doma v Hrastniku občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo je organizirala Zveza kulturnih društev Hrastnik. Nastopili so trije otroški zbori : iz vrtca in z obeh šol, ki jih vodijo zborovodkinje Janca Jenko, Alenka Razpotnik z Dola in Simona Weber Goljuf iz Hrastnika. Mladinska zbora pa sta bila dva - z dolske šole, ki ga vodi Alenka Razpotnik in iz hrastniške šole pod vodstvom Simone Weber Goljuf. Program je obsegal ljudske in umetne pesmi, vsak zbor pa jih je zapel po štiri oziroma tri. Na klavirju so jih spremljali Polona Kovač, Tatjana Gorenc in Dejan Jakšič. Številni obiskovalci so mlade ljubitelje zborovskega petja nagradili z aplavzi, strokovni spremljevalec na reviji pa je bil Mitja Gobec, ki bo podal oceno, kateri zbori se bodo lahko udeležili medobčinske revije pevskih zborov. Program je povezovala Karmen Kopušar. Fanči Moljk KOLUMNA + ALEKSU POREDMK: POJDI L MENOJ “Pojdi z menoj, da ti zasije sreča v očeh,” poje Rebeka Dremelj v svoji evrovizijski uspešnici. Z njo ne bo videla majskega Kijeva, čeprav sta besedilo in izvedba pomladansko privlačna. Pomladne trate in vonjave vabijo v naročje optimizma, veselja in ljubezni. Lahkotnost duha in odprtost srca sta tisti čarobni paličici, s katerima lahko preženemo vso temno nesnago našega kratkega bivanja. Komaj se rodimo, malo zadihamo in odrastemo, že pridejo na piano sledovi staranja in po nekaj desetletjih smo le še lep spomin. O nas pričajo le še ime na pokopališkem kamnu in naše življenjske stvaritve. O nas morda govorijo potomci, redkeje širša skupnost in izjemoma zgodovinski dokumenti. Preživijo naša dela, pravim, a ponavadi se z njihovo prepoznavnostjo okitijo naši potomci ali poslovni partnerji. Ali se torej splača vlagati vase, ustvarjati, se boriti in zgubljati energijo pri premagovanju številnih ovir na poti do zastavljenega cilja? Res je, lahko bi rekli, daje vse zaman, vendar le, če smo častihlepni in mislimo, da smo središče sveta. Kdo si človek, da želiš postati Najvišji? Kdo si, prah, da hočeš v neznatnem, kratkem, minljivem, trohljivem, negotovem, omejenem življenju v materialni zemeljski resničnosti priti na olimp nedotakljive slave, moči in oblasti? Odpri se resnici, ki je večna. Prisluhni svojemu srcu, od katerega hočeš zbežati ter se v zameno predati vsem bleščečim obljubam civilizacije. Slednja se zaradi bega od pristnega, iskrenega in milostnega utripa v globinah slehernika izgublja v iskanju raja v slepih ulicah. “Trebuh je moj gospodar, užitek pribočnik premili.” Takšna naravnanost vodi v uničevanje soljudi in sobitij. Najbolj čudovito bitje je naša Zemlja. Ona čuti človekov pohlep, napuh in oblastiželjnost. Ona trpi kot otrok, ki je v vojni izgubil starše, kot ljudstvo, ki zaradi “napredne” zahodne civilizacije izgublja stik s svojimi koreninami. Trpi kot ženska, kije izgubila svojega otroka, kot žena, ki prenaša težke moževe udarce, a ne uspe zbrati moči, da bi pobegnila iz suženjstva. Zemlja trpi kot ponižano bitje brez dostojanstva, ki hrepeni po svobodi, po izražanju svoje biti, ki gori v peklu nerazumevanja, nesprejemanja in tlačenja. Zemlja trpi in joče, vzdihujoče si želi vrnitve v stanje uravnoteženosti s Kozmosom in vsemi bitji, kijih rojeva, hrani, osrečuje in sprejema v svoje nedrje k počitku. Zemlja si želi razvoja svojega zaroda, čeprav včasih izgleda kruta gospodarica. Na njej se živali “žro med sabo”, vendar ne zaradi sovraštva, ampak zato, da preživijo, da se ohranja naravno ravnovesje. Brez tega bi bil nemogoč razvoj do človeka, bitja, ki se zaveda sebe, svoje majhnosti in hkratne veličine, bridkosti neizbežne smrti in upanja v to, da del človeške energije preživi telesno smrt. Toda kdo si, človek: vrh zemeljskega razvoja ali vrsta v slepi ulici, rod, ki drvi v gotovo samouničenje? Težke, ostre, trde, temne, nepojmljivo strahotne misli so to. Ali smo tu zato, da crknemo? Če je odgovor na zadnje vprašanje pritrdilen, potem je škoda še naprej živeti, ljubiti in se učiti. Toda rod za rodom se ohranja upanje, da vendarle ni vse zaman. Upanje, kakšna moč je v tebi; vera v lepši jutri kljub neštetim katastrofam, ki so pretrgale življenjsko nit številnih milijonov “rojenih bitij človeške matere”. Velikokrat je človeštvo obupovalo, stoka in obupuje tudi zdaj, iz grenke posode trpljenja bo prejemalo v prihodnje. Vendar je upanje vedno zmagalo! Dokaz premoči upanja je enostavno dejstvo, da ljudje še vedno obstajamo. Nismo se še zavrgli, ni nas zavrgla mati Zemlja, čeprav ji njeno prizanesljivost vračamo z zastrupljanjem zraka, zemlje in vode. Uničujemo sobitja, iztrebljamo živalske in rastlinske vrste ter nebrzdano izsekavamo deževni tropski pragozd zlasti v Braziliji. Zemlja nas še vedno prenaša, vendar jo zaradi naše krutosti potrpljenje počasi mineva. Slej ko prej se bo izkazalo, da vrača človeku njegov odnos do nje. Če jo spoštujemo in se zavedamo, da je rahločutno in občutljivo živo bitje, nas obdarja s svojo rodovitnostjo. Z ravnotežjem znotraj nas samih in človeštva kot celote bi ohranjali tudi ravnovesje v naravi. Vendar je človeštvo bolnik, zato nas hoče Zemlja ozdraviti, ker bo s tem znova dosegla svoje zdravje. Hoče nas strezniti od pijanosti, v kateri mislimo, da smo njeni absolutni gospodarji. Nismo in nikoli ne bomo! Smo samo popotniki skozi čas in prostor našega planeta, ki nas bo izvrgel, če bomo preveč uničevalno nastrojeni do njega. Zavedati se moramo, da znanstveni in tehnološki napredek ne bosta prinesla sreče. Sreče se ne da doseči od zunaj, ker je to v nasprotju z njenim izvirom. Sreča je namreč stanje duha, zato se lahko poraja edinole “v tisti skriti kamrici sredi našega srca”, od katere tako prizadevno bežimo. Samo takšna sreča lahko osreči človeka in ga spravi v ravnovesje s seboj, soljudmi in ostalimi bitji modrega planeta. Kako pa lahko človek pride do pristne sreče in postane vreden svojega imena v odnosu z naravnim okoljem? Znova moramo začeti poslušati svoje srce. To smo v otroštvu znali vsi, vendar nas je kasneje okužil pogubni virus družbe, ki zaradi izgubljenosti večine odraslega človeštva hlepi za otipljivim in vidnim. Iz ustvarjalcev trpljenja moramo postati graditelji ljubezni. Logična posledica bo boljši, lepši in pravičnejši svet. Ali je to bolno? Ali je čista, brezpogojna ljubezen bedarija? Torej uživajmo v grizenju drug drugega in čakanju, da mir dobimo “v groba črnem jarku” ... @> UTRINKI II. »EL KAJ PA PRAVICE OTROK? KDO KO ZAŠČITIL OTROKE PRED SPRENEVEDANJEM ODRASLIH? Pogoje za integracijo v naši družbi bi lahko primerjali s škatlico zdravil, ki je prazna. Na njej je sicer zapisano vse, kar naj bi zdravila vsebovala, vsebine pa ni. Otroci s posebnimi potrebami so dani v okolje, ki jih različno sprejema, toda vse je lepo le na zunaj, notranjost pa je prazna. Če se ustavimo samo pri strokovni usposobljenosti in seznanjenosti razrednih profesorjev v osnovnih šolah o različnih prizadetostih, lahko ugotovimo, da pač niso to študirali in da ravnatelji rednih osnovnih šol, ki razpolagajo z urami dodatne strokovne pomoči, v njih vidijo zgolj možnost zaposlitve za svoje viške delovne sile. Stroka se podreja razlagam pravnih strokovnjakov, ki napravijo vsako stvar zapleteno in nerazumljivo. Dovoljeno je vse, dokler vse lepo teče, če pa se kaj zaplete pa odgovarja učitelj. Učitelj, ki ima poleg dvajsetih in več otrok tudi enega, dva ali več otrok s posebnimi potrebami vredni osnovni šoli, se le s težavo prebija skozi labirint posebnosti v organizaciji pouka, njegovi izvedbi, strokovnih delavcih, ki si med poukom podajajo kljuko, individualiziranih programih, timskih sestankih in delu s starši, ki prav tako potrebujejo nasvete in pomoč pri delu s svojim otrokom doma. Ob drugačnosti je enakost zelo vprašljiva, če se ji ne prilagodimo do te mere, da lahko postane vsaj delno kakovostno primerljiva, gledano predvsem z vidika kvalitete življenja posameznika. Integracija je le takrat optimalna in primerna, kadar so dani organizacijski, strokovni, materialni in splošni pogoji za razvoj otroka na njemu manjkajočih razvojnih področjih. Prepričana sem, da otroci s posebnimi potrebami le ob strokovnjakih, ki prepoznajo njihove težave in jim na njim primeren način znajo pokazati in jim pomagati reševati različne probleme, ki so vezani na njihove težave, lahko dosežejo optimalen razvoj ter se glede na svoje zmožnosti in sposobnosti vključijo v normalno okolje. Čudim se, da vplivni strokovnjaki iz področja defektologije ne izhajajo več iz otroka in njegovih potreb, temveč iz potreb in zahtev skupin, ki imajo integracijo le na ustih, niso pa seznanjeni s težavami in pritiski, ki jih le ta povzroča tako integriranim otrokom, učiteljem, torej vsem, ki čutijo in se borijo z otrokom prebroditi včasih zanje nepremagljive težave. Defektolog naj bi bil prvi, ki naj bi zaščitil otroka s primanjkljaji na posameznih področjih, se boril za njihove pravice, za njihovo kvalitetnejše življenje. Saj so otrokove težave že same po sebi zanj breme in »ponormaljenje« ne izboljšuje njihove pripravljenosti na samostojno življenje, temveč mu zmanjša razvoj na področjih, ki jih lahko razvija le v njemu ustreznem okolju, s timom strokovnjakov, ki obvladajo področje njegovih primanjkljajev. Defektologija je ušla defektologom z vajeti in tava v temi. Gledamo na tuje njive, dobro vzdrževanih domačih vrtičkov pa ne opazimo. Mnenja sem, da so naši strokovnjaki preveč zagledani v tuje modele, tuje rešitve, pozabljajo pa, da otroci rastejo, da je eksperimentiranje z njimi nevarno, nesprejemljivo. Nekaj, kar se je v praksi pokazalo kot dobro, naj se ohrani in razvija v prid otrok in s tem posredno tudi njihovih staršev. Samo od staršev samih pa je odvisno ali bo otrok sprejet v širšo okolico. Namreč, če so sposobni sprejeti posebnost svojega otroka, potem je integracija že uspela, če pa otroka že v družini ne sprejmejo takega kot je, ga ne ljubijo brezpogojno, tudi integracija ne more uspeti. Začnimo na začetku! Osveščajmo starše rizičnih otrok, ustanavljajmo skupine za samopomoč, imejmo šolo za malčke... Defektologi znamo slediti otrokovim težavam od rojstva naprej, znamo jih diagnosticirati in v povezavi z ustreznimi strokovnimi delavci tudi omiliti oziroma preprečiti kopičenje in razvoj novih. Besedilo:prof.def.- log. Nevenka Vidmar DARILA Kip svobode je ZDA podarila Francija. Obelisk je prispel v Pariz kot darilo kralja Egipta. Ludvig van Beethoven je svojo prvo sonato namenil Josephu Haydnu a Panteon v Rimu je papež Bonifacij III dobil od Phokasa. Med poslovneži ima darovanje različne vzroke: je nagrada zaposlenim, zahvala sodelavcem, motivacija za uspešno delo, za posebne priložnosti in proslave. Nalivniki, vžigalniki, denarnice, planerji, nakit...lahko dobijo osebno noto, kadar imajo ročno napisano ali vtisnjeno ime osebe, ki ji je darilo namenjeno. Na ta način darovanje postane osebno in čustveno obarvano ter predstavlja vez med darovalcem in obdarovanim. Darilo veliko pove o tistemu, ki daruje in o njegovem odnosu do osebe, ki jo želi obdarovati. Nikoli ne bo druge možnosti za ustvarjanje prvega vtisa. Od nekdaj se ve, daje način oblačenja dvigovanje samozavesti in vpliva na to kakšen je odnos ljudi do drugih. Poleg tistega kar se nosi v srcu in glavi, kar naredi vtis, je pomembnost izločanja iz množice in ustvarjanje slike osebe, ki ve kaj hoče. Torej-pomemben je stil razmišljanja, darovanja, življenja,... Valentinovo je bila ena od možnosti, da se pokaže poseben način darovanja. Priložnosti bo dovolj tudi v tem mesecu. Lepo število osebnih praznovanj v letu- rojstnih dni in podobnih omogoča, da se pokaže originalni stil v pripravljanju presenečenj. Že večkrat je bilo poudarjeno, da ni pomembna vrednost darila, važna je pozornost. Zgodovina darovanja je stara. Ljudje so že v prastarih časih darovali bogovom, da bi postali dobrohotno naklonjeni pozitivnemu reševanju vsakdanjih zemeljskih težav. Vojni pohodi in pomembni vladarski ukrepi so bili odvisni od volje bogov. Darovanja so bila včasih zelo kruta. Darovanje žita, sadežev in podobno že, ampak največkrat je morala poteči kri in na ta način potešiti žejo vsemogočnih. Črede ovac in govedi so se preselile v večna lovišča razvajenih nadljudi. Najbolj kruto je bilo darovanje lepih mladenk, mladeničev, celo otrok. Svojcem je bilo v tolažbo, da so se preselili k bogovom in uživali v njihovi družbi kot njihovi ljubljenčki. Žrtvam je celo smrt zaradi takšnega verovanja izgledala kot privilegij izbranih. Po uspešno končanih pohodih, pogajanjih, dejanjih je spet sledila zahvala bogovom na podoben način kot pred tem... Mi pa... Rajši ostanimo pri naših majhnih vsakdanjih pozornostih in uživajmo, ko razveseljujemo druge. Besedilo: St. Radunovič BUKVE + ZASAVSKI PREMOGOVNIKI DANES IN NIKOLI VEČ V četrtek, lO.februarja 2005, je v Knjižnici Antona Sovreta predstavila svojo knjigo o rudarstvo Irena Ivančič Lebar. Že sam naslov Zasavski premogovniki danes in nikoli več pove, o čem govori. »Pri pisanju meje vodila misel, »je dejala, »da kmalu ne bo nikogar več, ki bi še želel napisati knjigo o rudarjenju od začetkov do zapiranja.« ^4 Irena Ivančič Lebar S knjigo se je intenzivno ukvarjala zadnja tri leta, ideja pa se ji je porodila že pred sedmimi leti, ko je pripravila v Zasavskem muzeju razstavo o rudarjenju. » Zal mi je bilo, da bi material, ki sem ga takrat zbrala, ne izkoristila še za kakšno obliko predstavitve...« Pregledala je ogromno gradiva iz arhiva Republike Slovenije pa tudi iz arhiva Ministrstva za industrijo in rudarstvo. In seveda tudi razna poslovna poročila in publikacije iz zasavskih rudarskih arhivovKnjiga obsega preko 500 strani, poglavja pa so razdeljena na posamezna obdobja, ki zajemajo ekonomske razmere časa, socialno in politično stanje, zakonodajo, zavarovanje, plače.. .In kaj si je lahko na primer štiričlanska družina v posameznem obdobju privoščila. Pozornost namenja tudi kadrom, ki so bili v začetku kmečki sinovi, kasneje pa, ko se poleg kopačev zaposlujejo tudi strojniki in podobni kadri, še druge strukture. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno tudi škodi, nastali ob kopanju, ko so zaradi posedanja površja izginjale cele kmetije Kako jih sanirajo? Celo imena so se pozabila. Svoje mesto imajo tudi reševalne službe, iz katerih so nastajala vaška gasilska društva. Zato so ta društva v našem okolju med najstarejšimi v Sloveniji. Drugo poglavje - o geološki zgradbi premoga - je napisal Gorazd Hafner, ki je to snov uporabil že za svojo magistrsko nalogo. Irena Ivančič Lebar je knjigo zaključila z zanimivostmi, materialom, ki nekako niso sodili v posamezna obdobja. To so razni rudarski simboli in znaki, rudarska uniforma in zastava, opis skoka čez kožo, rudarski izrazi, jamski škrat, obisk maršala Tita, o zaščitnici rudarjev sv.Barbari in podobno. Knjiga Irene Ivančič Lebar je vsekakor zgodovinskega pomena. Ima številne stare fotografije, dokumente, statistične razpredelnice,.. .bere pa se kot roman. Vendar hitro branje ne pride v obzir. »Kako naj hitro berem, » pravi njen kolega profesor Miran Kalšek, ki je napisal uvodna razmišljanja, »če v vsakem poglavju naletiš na kup zanimivih podatkov, ki jih doslej nisi poznal ali pa si mislil, da jih Poškodovan Riklovmost Iz arhiva Zasavskega muzeja Trbovlje poznaš...« Avtorica se je na začetku knjige zahvalila številnim strokovnjakom, ki so ji ob pisanju pomagali in jo spodbujali. Knjiga je izšla ob 200 - letnici Rudnika Trbovlje. Lektorirala jo je Manja Goleč, v angleščino prevedla Jana Potisek, v nemščino pa Mira Vizjak. Založil in izdal jo je Zasavski muzej Trbovlje. Razgovor v Knjižnici Antona Sovreta je povezovala Fanči Moljk, obiskovalci pa so se zadržali še na družabnem klepetu, kjer so pripovedovali svoje zanimive izkušnje o rudarskem delu nekateri upokojeni rudarji. Fanči Moljk LETOPIS 2004 V prvi polovici meseca februarja so hrastniška gospodinjstva tudi letos prejela Letopis 2004 Marka Planinca, ki je izšel ob kulturnem prazniku. Avtorje poleg ustaljenih rubrik zbral pregled dogajanj v občini za vsak mesec posebej, pregled izdanih občinskih odlokov in imena članov komisij oziroma odborov, posebno mesto pa je namenil tudi raznim obletnicam. Tako so praznovali 50 let obstoja člani MoPZ Svoboda Hrastnik in Lovska družina Dol, 95 - letnico so imeli MoPZ Steklar Hrastnik, 70 - letnico so praznovali v Foto klubu Hrastnik, 30 - letnico pa Društvo invalidov Hrastnik. Letopis poživljajo številne dokumentarne fotografije in umetniški posnetki članov Foto kluba Hrastnik. Vsebuje 193 strani, izšlo pa je 4.300 izvodov. Fanči Moljk IQ MOZA(l)K ŠOIIT VAM: - 5.3.2005, Otroške delavnice z Aljo in Nino ob 10.00. - 5.3.2005, Filmski večer, začetek ob 20.00. Inf na 041631659 (Dejan) -12.3.2005, Tečaj taroka, ob 19.00. Inf na 031625960 (Andrej) - 19.3.2005, Berlin, Berlin, ob 19.00. Vse o študijskih izmenjavah in kaj tam početi, vam bosta ob posnetkih iz zakulisja “izmenjalnega” dogajanja predstavila bivša lili DEJANJA PET SLIK Ob 40-letnici Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje je Zasavski muzej Trbovlje založil in izdal brošuro z naslovom Tri dejanja pet slik avtorice Irene Ivančič Lebar. Vsebuje gradivo iz gledališkega življenja v Trbovljah, ki se največ nanaša na delo in uspehe Mladinskega gledališča Svoboda iz »Zgornjih Trbovelj«. Gradivo je natisnjeno na 54 straneh. V prvem dejanju sledi prologu prva slika, ki opisuje društveni dom-Dom svobode, druga slika Mladinsko gledališče Svoboda in njegov razvoj, tretja slika opisuje Nando Guček, ki vodi to gledališče od njegovih začetkov dalje. Opisuje tudi ostale režiserje, strokovne sodelavce in svetovalce. Četrta slika predstavlja pregled odigranih predstav, peta pa navaja imena članov tega gledališča. Iz tega pregleda je razvidno, da je v tem gledališču sodelovalo 311 članic in članov. Navedena so le imena tistih članov, ki so delovali v tem gledališču vsaj eno sezono. Drugo dejanje opisuje gledališče Prerod, ki je bilo ustanovljeno leta 1950 kot Mladinsko kulturno gledališko društvo v Domu kulture, kakor so sedanji Dom Svobode imenovali v takratnem času. Tretje dejanje v tej brošuri opisuje gledališče Svobode Center. T.L. Foto klub Hrastnik vabi v četrtek, 3.marca 2005, ob 19. uri na otvoritev razstave podvodnih fotografij Andreja Vojeta v galeriji delavskega doma Hrastnik. Andrej Voje, sicer magister elektrotehniških znanosti, je član Potapljaškega kluba DRM Ljubljana in ima na področju podvodne fotografije lepe uspehe. Tako je na primer lani dosegel na mednarodnih tekmovanjih prvo in tretje mesto, na državnem tekmovanju v podvodni fotografiji Slovenije pa se je uvrstil na tretje mesto leta 98 in prvo mesto leta 99. Od leta 93. dalje fotografije objavlja tudi v medijih - Delo, Gea, Potapljač, Val,...gostuje na TV in seveda razstavlja. Tako približuje ljudem podvodni svet Egipta, Jordanije, Tajske, Malezije,...srednjega in severnega Jadrana, slovenskega morja in - Ljubljanice. Doslej je opravil 470 potopov. Razstava v galeriji bo odprta do 18.marca 2005. Razveseljiva pa je tudi informacija, da bo imel Andrej Voje v soboto, 2.aprila 2005, diaprojekcijo podvodnih fotografij v prostorih kluba ŠOHT. Fotograßja: Andrej Voje Besedilo: Fanči Moljk V soboto, 24.februarja 2005, je začel svojo pot po slovenskih kinematografih film Ruševine, najboljši film lanskega, sedmega filmskega festivala, ki ga je režiral Janez Burger. Sončni vzhod iz Glma Ruševine Za zasavske ljubitelje sedme umetnosti bo zanimiv tudi zato, ker je dobil nagrado za fotografijo Simon Tanšek iz Hrastnika, kije leta 1999 magistriral na sloviti praški šoli FAMU, smer filmske in televizijske kamere. Fotograßja iz ßlma Ruševine: Simon Tanšek Besedilo: Fanči Moljk Kader iz ßlma Ruševine TUHTAJO © Zakon o dohodnini Z začetkom letošnjega leta je začel veljati nov Zakon o dohodnini, ki prinaša korenite spremembe predvsem za študentske prihodke. Bistvena sprememba, ki jo Zakon prinaša, je da bodo študentski servisi od vsakega nakazila študentu ali dijaku odvajali akontacijo dohodnine, in sicer po 12, 5% ali 25% stopnji. Študentje so se uprli in predlagali spremembe Zakona, ki naj bi jih obravnaval Državni zbor RS. Potrebno pa je 5000 podpisov ... V praksi plačevanje akontacije dohodnine pomeni zmanjšanje vrednosti ure študentskega dela in s tem tudi zmanjšanje prihodkov velike večine slovenskih dijakov in študentov. Poleg tega, bo moral vsak dijak oz. študent, ki bo prejemal obdavčljive prihodke, med katere sodijo tudi prihodki študentskih servisov, oddati davčno napoved. Dijaku ali študentu, ki presega določeno mejo, pa se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 564.400,00 tolarjev pod pogojem, da ga starši v svoji napovedi dohodnine ne uveljavijo kot vzdrževanega člana. Predvidoma naj bi sicer več kot 90% študentov, plačano dohodnino dobilo vrnjeno, vendar šele čez več kot eno leto. Po sedanjem zakonu imajo dijaki in študenti, s statusom do dopolnjenega 26. leta možnost, da si zmanjšajo davčno olajšavo za 1,2 milijona tolarjev letno, če njihovi letni prihodki ne presegajo 1,6 milijona tolarjev. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je v proceduro Državnega zbora vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini. Za nadaljevanje postopka naj bi ŠOS zbral 5.000 podpisov polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije. Obrazce v podporo spremembi Zakona o dohodnini imajo na vseh upravnih enotah, ki jih v času uradnih ur lahko izpolni vsak polnoleten državljan. Predlog študentov ukinja starostne omejitve in, ko letni dohodki študenta ali dijaka presežejo 1,6 milijona tolarjev, pa študentje predlagajo takoimenovano regresivno upadanje posebne osebne olajšave. Za oddajo podpisov je zakonsko določen 60-dnevni rok, ki se izteče 9. aprila 2005. Kljub določenemu roku, pa so študentje zbrali dovolj podpisov že v prvih treh dneh in so na novinarski konferenci povedali, da nameravajo podpise oddati Predsedniku Državnega zbora RS Francu Cukjatiju že ob koncu februarja. Rudi Čebulj, član Predsedstva Študentske organizacije Slovenije, se velikemu odzivu ne čudi in pravi: »Podpora javnosti je na naši strani, obravnavana problematika se ne dotika zgolj študentov in dijakov, temveč tudi njihovih staršev, zato ni presenetljivo, da nam podpora iz dneva v dan raste«. Na upravnih enotah Zagorje, Trbovlje in Hrastnik so do sedaj zbrali več kot dvesto podpisov. Največ podpornikov je očitno v občini Trbovlje, kjer so zbrali okrog sto podpisov, kar je za tako majhno občino zelo veliko. Do prejšnjega tedna so v Sloveniji zbrali že več kot 6000 podpisov. Za veliko število podpisov v Zasavju so vsekakor zaslužni aktivni člani klubov in organizacij zasavskih študentov, ki so v času uradnih ur pred upravnimi enotami vestno zbirali podpise in ljudi seznanjali s predlaganimi spremembami novega Zakona o dohodnini. Podpisi podpore se še vedno zbirajo, saj na ŠOS želijo, da odda podporo vsak, ki se z njihovim predlogom zakona strinja. Torej, če podpirate spremembe Zakona o dohodnini, se podpišite na obrazec v podporo spremembi Zakona o dohodnini, ki ga najdeš na vsaki upravni enoti, ne glede na to kje živiš. Torej dovolj podpisov je zbranih, kljub temu pa se zbirajo še naprej. Ko bodo na ŠOS-u dokončno določili datum, kdaj se podpisi predajo Državnem zboru, bodo predlog sprememb Zakona o dohodnini obravnavali na seji DZ RS. Za vključitev teh sprememb v Zakon pa je potrebna podpora večine vseh poslancev. Besedilo in slika: Neža Šabanovič SKLEPNA PRIREDITEV Mladinski center Trbovlje je zaključil razpisana natečaja za najboljše fotografije in najboljše kratke zgodbe. Podelitev nagrad je bila v soboto 19. februarja v predavalnici Delavskega doma Trbovlje, v marcu pa bodo nagrajene zgodbe objavljene v litijskem literarnem časopisu Regrat. Štirinajst avtorjev in avtoric iz Slovenije in Hrvaške je poslalo 55 fotografij, od katerih jih 26 ni ustrezalo pogojem natečaja z naslovom Zimsko mirovanje. Ocenjevala jih je strokovna žirija v sestavi Iztok Klančar, Stanko Weiss in Katarina Nučič, ki se je odločila nagraditi tri najboljše med vsemi dobrimi fotografijami. Ker so naslednji dan po odločitvi ugotovili, da je bila drugouvrščena fotografija že objavljena, so podelili le prvo nagrado za fotografijo SOLIDARNOST in tretjo nagrado za fotografijo SILENCE, katerih avtorica je Tajda Jamšek, dijakinja 3. letnika GESŠ Trbovlje. Skupaj s KUD Regrat Litija in Knjižnico Litija je MCT razpisal natečaj za kratko zgodbo s poljubno tematiko, ki izraža pozitivno, optimističo razmišljanje, doživljanje in pogled na svet v obliki anekdote, črtice, pravljice, ... s svežo, zanimivo in izvirno vsebino, katerih avtorji morajo biti mlajši od 30 let. Žirijo so sestavljali predsednica Aleksandra Medved, profesorica slovenščine, Miha Kragelj, urednik revije Regrat in Nejc Kresnik, amaterski gledališki igralec, član MGL Svoboda Trbovlje. Med prispelimi 11 zgodbami so člani žirije izbrali kot najboljšo PRI TREH DREVESIH, avtorja Metoda Češka in drugo nagrajeno NEKDO KOT TI, ki jo je napisala Alma Mujič. Obiskovalcem prireditve sta zgodbi prebrala Miha Kragelj in Nives Dornik. Večer je s svojo avtorsko glasbo popestri Matej Ocepek, nagrade pa je podelil trboveljski župan Bogdan Barovič. Besedilo: Irena Vozelj 'A' ŠPORT *----- MLADI DOLSKI ROKOMETAŠI OSVOJILI DVE PRVI MESTI V prejšnji številki Zasavca smo objavili vest o velikem uspehu mladih dolskih rokometašev, danes objavljamo o tem dogodku daljši sestavek V ponedeljek, 31. januarja 2005, so se malo po 22.uri zbrali ob Dolanki številni ljubitelji rokometa in seveda starši, ki so pričakali avtobus z mladimi rokometaši, da jim čestitajo za izjemen športni uspeh. Na mednarodnem turnirju v Bratislavi, kjer je bilo preko 600 tekmovalcev, sta namreč zmagali dve ekipi - letnik 92 in kadeti. Pionirji letnika 90 pa so zaradi bolezni v ekipi izgubili tekmo za tretje mesto. Najprej jih je navdušeno pozdravil predsednik IO RK Dol TKI Hrastnik Marko Planinc, ki je predal besedo Janezu Kranerju, predsedniku društva. »Vaš uspeh je dobra stimulacija za vaš razvoj in za druge v klubu,« je dejal in jim prenesel tudi čestitke župana Mirana Jeriča. Čestitala jim je tudi pomočnica ravnatelja Romana Verdel, ki jih je nagradila z enodnevnim nagradnim »dopustom«. Turnir na Slovaškem je potekal od 29. do Sl.januarja, udeležili pa so se ga še rokometaši iz Avstrije, Češke, Slovaške, Alžirije, Poljske in Hrvaške. Vseh ekip je bilo 67. In kdo so junaki, ki so ponesli sloves dolske rokometne šole v svet ? To so igralci letnika 92, ki so bili lani prvič v zgodovini kluba državni prvaki: Marko Draksler, Domen Bremec, Jernej Boltin, Amadej Vidmar, Rok Borštner, Benjamin Lipovšek, Tomaž Ribič -vsi OŠ Rimske Toplice, Boštjan Košir, Jan Pepelnjak, Branko Hafner, Jure Kačič - vsi OŠ Dol, Tim Grošelj, Jure Jazbec, Žiga Kovač - vsi OŠ Hrastnik in Miha Drobnič - OŠ Radeče. Njihov trener je Miran Hribšek, tehnični vodja pa Roman Drobnič. Najboljši v svoji kategoriji so bili tudi kadeti RK Dol TKI Hrastnik : Boštjan Knez, Tadej Prašnikar, Vladi Amon, Mario Jurišič, Prvo mesto kategorija kadetov 1988/89 Prvo mesto kategorija mlajših dečkov 1992/93 Denis Draksler, Iztok Kvas, Andrej Kreže, Denis Zver, Žiga Gošler, Amal Ajdari, Žan Teršek in Radečana Tomaž Gospodarič in Klemen Brilej. Trenirata jih Jernej Rantah in Igor Gošler. Za nekaj vtisov smo zaprosili štiri udeležence turnirja v Bratislavi iz 7.a razreda devetletke na Dolu -Jana, Boštjana, Branka in Jureta, ki trenirajo rokomet že šesto leto: Iz hotela smo se v dvorano vozili z avtobusom, s katerim so se vozili tudi Avstrijci. Čeprav smo jih premagali, so potem ves čas navijali za nas... Igrali smo v dvoranah, ki so bile manjše in slabše kot naša Dolanka, le ena je bila malo večja... V avtobusu so nam ves čas govorili, da nas čaka presenečenje na Dolu, vendar nam ni prišlo na misel, da nas bodo sprejeli z ognjemetom in glasbo. Lepo je bilo... Poleg rokometa imamo radi tudi druge športe -nogomet, košarko, kolesarjenje, plavanje, smučanje... Mladim rokometašem RK Dol TKI Hrastnik želimo še veliko športnih uspehov ! Fotograßje: Bojan Kreže, Joži Kališnik Besedilo: Fanči Moljk ŠPORT ------t DEJAN VOZLIČ 7. NA MLADINSKEM EVROPSKEM PRVENSTVU V GRČIJI V dneh od 11. do 13. februarja je v Solunu, v Grčiji, potekalo 32. Evropsko mladinsko prvenstvo v karateju. Barve Slovenije je zastopal Karate klub TIKA Trbovlje in to tekmovalec Dejan VOZLIČ, selektor reprezentance Borut MARKOŠEK in trener katetske ekipe Miha KOVAČIČ. Dejan je bil med vsemi dvanajstimi reprezentanti najbolj izkušen, saj je edini branil medaljo z lanskega evropskega prvenstva na Reki. Za to prvenstvo se je pripravljal zelo intenzivno s svojim osebnim trenerjem Cirilom KLANJŠKOM. Dobri rezultati na zadnjih turnirjih so tako njemu kot vodstvu reprezentance vlivali precej upanja za uspešen nastop tudi na prvenstvu v Solunu. Na borišče je stopil že v petek kot eden izmed prvih slovenskih tekmovalcev. V kategoriji do 80 kg je v prvih dveh kolih premagal avstrijskega in estonskega tekmovalca. V tretjem kolu se je pomeril z bosanskim reprezentantom, ki gaje že premagal, med drugim tudi na lanskem evropskem prvenstvu. Tokrat je bil nasprotnik uspešnejši. Dejan je izgubil z minimalno razliko v podaljšku borbe. Kasneje se je bosanski tekmovalec uvrstil v finale in s tem omogočil Dejanu v repesažnih bojih borbo za bronasto medaljo. Razočaranje nad neuspehom v tretjem kolu je pustil v Dejanu takšne posledice, da se v nadaljevanju ni mogel ponovno zbrati, zato je izgubil tudi dvoboj s slovaškim tekmovalcem. Tako je osvojil sedmo mesto, kije poleg dveh petouvrščenih še vedno eden izmed boljših rezultatov slovenskih tekmovalcev v Grčiji. Dejan se bo moral čimprej sprijazniti s tem, kajti možnosti za dokazovanje bo imel še dovolj. V letošnjem letu ga od velikih tekmovanj čakajo še štiije tumiiji za zlato ligo, maja nastop na članskem evropskem prvenstvu ter junija najodmevnejše tekmovanje, nastop na mediterantskih igrah. Trener Franci POVŠE je v soboto, 12. februarja, odpeljal na 6. Pokal Bohinja mlajše tekmovalke po stažu, ki si pridobivajo prve izkušnje izven Trbovelj, Jasmino KARAMUJIČ, Evo MANFREDA, Emino ALIČ ter Dino MUJČINOVIČ. Skupno je nastopilo na tekmovanju preko 140 tekmovalk in tekmovalcev iz petih slovenskih klubov. Kljub temu, da so deklice svoje nastope opravile solidno, niso osvojile vidnejših uvrstitev kot posameznice. Še najbolje se je uvrstila Dina MUJČINOVIČ na peto mesto. V ekipni sestavi pa so Dina, Jasmina in Eva osvojile bronasto medaljo, ki njim bo v prihodnje velik motiv za treniranje. Prihodnji vikend bo eden izmed redkih v tem letu, ko se Trboveljčani ne bodo udeležili tekmovanja doma ali v tujini. Ta čas bodo izkoristili za piljenje športne forme, ki jim bo koristila na prihajajočih tekmovanjih. Konec meseca bodo na povabilo Tuzlanskega kantona nastopili na zelo kvalitetnem turnirju, kjer so že v preteklosti dosegali lepe uvrstitve. KARATE-INTERNI TEČAJ /A NAZIV KLUBSKI VADITELJ« Karate kot organizirana oblika vadbe ima v Trbovljah že več kot tridesetletno tradicijo. V tem obdobju se je v klubu izmenjalo več trenerjev, ki so uspešno prenašali znanje karateja mlajšim generacijam. V zadnjem obdobju je Karate klub TIKA Trbovlje, glede na športne rezultate v samem vrhu slovenskega karateja. V klubu se zavedajo, daje poleg vzorne organizacije, finančnih in prostorskih pogojev za delo in uspehe v veliki meri odvisno tudi dobro pedagoško in strokovno delo z mladimi. V preteklosti je že nekajkrat dobro delovala karate šola za najmlajše, iz katere izhajajo skoraj vsi najboljši trboveljski tekmovalci. V večini primerov je delo v teh šolah zamrlo ravno zaradi pomankanja trenerskega kadra. Seminar za »klubskega vaditelja« so pod vodstvom glavnega trenerja v klubu Bogdana SIMERLA ter trenerjev Mihe KOVAČIČA in Jerneja SIMERLA izvedli v strnjeni obliki v štirih dneh, od četrtka 17. do nedelje 20.februarja. Udeležilo se ga je 18 članov, od tega jih večji del že opravlja to funkcijo v klubu. Vsi kandidati so zelo odgovorno pristopili k stvari, kar so med drugim pokazali tudi s 100 odstotno udeležbo na vseh tečajih. V nedeljo so opravljali izpit, najprej iz teoretičnega, nato pa še iz praktičnega dela. V vodstvu kluba so bili zelo zadovoljni z motivacijo kandidatov in rezultati. Pred podelitvijo priznanj bodo še vsi kandidati opravili nekaj ur kot pomočniki trenerjev v začetnem tečaju. V klubu so prepričani, da bo ta aktivnost pripomogla, da bodo v Trbovljah istočasno z dobrimi tekmovalci delovali tudi dobri trenerji. Ob koncu šolskega leta bo organiziran še tečaj za klubske trenerje. Besedilo: Franjo GLA VICA ® ŠPORT______________ PON-DO-KWAN ZAGORJE Z DORRO FORMO V NOVO SEZONO V nedeljo 6. februarja je v italjanskem mestu Mareno di Piave potekal odprti turnir v kikboksu, na katerem so se tekmovalci borili za prestižen naslov nosilca zlatega pasu. Turnir se je imenoval Golden Belt Challenge in je bil letos organiziran prvič. Organizatorji so se zelo potrudili in skupaj s sponzorji na turnir privabili kar 452 tekmovalcev iz 12-ih držav. Slika ekipe ki je zastopala klub - trener Alojz Miklavčič -tekmovalci: Igor Kalček, Klemen Juvan, Primož Bračič, Sabina Miklavčič in Sašo Vučko Iz našega kluba je tekmovalo pet tekmovalcev. Sabina Miklavčič se je s tekmicami pomerila v kategoriji glasbenih form in v odprti kategoriji nastopila skupaj z moško konkurenco. Svojo formo je odlično predstavila in tako dokazala, da se lahko kosa z elito. Sašo Vučko je v kategoriji članov -57 kg pokazal zobe italijanskim borcem in z dobrimi in prepričljivimi borbami zasedel odlično 2. mesto. V kategoriji članov -69 kg je naš klub odlično zastopal Klemen Juvan. Njegova borbenost gaje kljub rahli nerazpoloženosti pripeljala do pohvalnega 3. mesta. Naslednji tekmovalec je bil že dokaj dobro poznan in z veliko izkušnjami Igor Kalšek. V svoji kategoriji članov -84 kg je so tekmovalcem pokazal kaj je kikboks in resen trening. Tako si je opravičeno zaslužil 1. mesto in prejel zlati pas. Primož Bračič je v kategoriji članov -89 kg kljub težavam s komolcem dokazal, da zna tudi v težkih trenutkih iztisniti iz sebe prav vse, kar je potrebno za dober rezultat, kar mu je tokrat še kako koristilo in tako je tudi Primož osvojil 1. mesto in zlati pas. V večernem šovu se je odvijal ekipni turnir. Prijavljene so bile ekipe iz Avstrije, Italije, Norveške, Irske, Nemčije, Švice, Anglije in Slovenije, ki jo je zastopal naš klub. V prvem krogu smo se pomerili s favorizirano ekipo Anglije in jo izločili, v naslednjem krogu pa nam je smola stopila pred nasprotnika in nam tako preprečila poseg po zmagi. Kljub temu smo zasedli 3. mesto. Ekipe so bile med seboj zelo izenačene, zato smo bili 3. mesta zelo veseli. Vsi tekmovalci so odlično zastopali klub. Začetek sezone je bil zelo prepričljiv in tekmovalci se že pripravljamo na naslednje tumiije. Besedilo in slika: Sašo Vučko NINA IN KATJA DVAKRAT NA STOPNIČKAH, DO MEDALJE TUDI ŽAN IN RLAŽ Cicibani in cicibanke so v soboto, 19.2.2005, tekmovali v superveleslalomu za Pokal Vzhodne regije v Črni na Koroškem. Zasavski cicibani so si prismučali tri medalje, in sicer zlato Nina Žnidar med cicibankami, srebrno Žan Hribar med cicibani in bronasto Katja Murne med cicibankami. Vsi trije tekmujejo za SK Velenje. Tudi ostali zasavski cicibani so odlično tekmovali in zasedli naslednja mesta: med cicibankami je Hana Brvar iz SD Trbovlje zasedla 7. mesto, Pia Zupan iz SK Zagorje 10. mesto, Tjaša Kmet iz SD Trbovlje 14. mesto in Eva Suša iz SK Zagorje 16. mesto. Med cicibani je Blaž Kreže zasedel 8. mesto, Nejc Poglajen 9. mesto, Luka Bolarič 10. mesto in Anže Vračevič 23. mesto (vsi so iz SD Trbovlje). V obeh kategorijah je tako imelo Zasavje kar po štiri smučarje med prvo deseterico. V soboto, 26.2.2005, je bilo na smučišču Poseka na Ravnah še eno tekmovanje za Pokal Vzhodne regije za cicibanke in cicibane. Tekmovali so v kombinaciji, kar pri cicibanih pomeni, da je v prvem delu proge slalom, v drugem delu proge pa veleslalom. Zasavski smučarji so kar trikrat stopili na zmagovalne stopničke. Med cicibankami je zmagala Nina Žnidar, Katja Murne pa je bila stopničko nižje, na drugem mestu. Med deseterico se je uvrstila še Tjaša Kmet, zasedla je 8. mesto, Eva Suša je bila 14., Neja Zupan 20., Hana Brvar pa je naredila napako, nadaljevala z vožnjo in zasedla 23. mesto. Med cicibani je do bronaste kolajne prismučal Blaž Kreže, Žan Hribarje bil kljub napaki na petem mestu, Nejc Poglajen jebil 7., Luka Bolarič 10. in AnžeVračevič 24. Besedilo in slika: I. M. 'AVCčVA' ŠPORT @ SMUČARSKI SKOKI SMUČARSKI SKOKI - prvič V soboto 12.2.2005 so se mladinci do 18 let pomerili na tekmovanju za POKAL COCKTA v Mislinji na skakalnici s kritično točko pri 85 metrih. Roglič Primož je s skokoma 81m in 81m dosegel drugo mesto. Zupančič Miran je bil 23-ti., Grobljar Luka pa 29-ti. Istočasno je potekalo tudi tekmovanje v absolutni kategoriji, kjer pa je Roglič Primož dosegel 3.mesto. V nedeljo 13.2.2005 so se naši skakalci udeležili dveh tekmovanj. Prvo tekmovanje je potekalo v ljubljanskem Mostecu in sicer na njihovi največji 55 meterski skakalnici. V Mostecu so se skakalci in skakalke pomerili za naslov državnega prvaka in sicer v dveh kategorijah: Dečki do 15 let: 2.mesto: Pograjc Andraž 16.mesto: Močnik-Guna Janez 41.mesto: Gorbljar Leon 44.mesto: Judež Dejan Deklice do 14 let: 2.mesto: Požun Katja Naši najmlajši pa so tekmovali v Ceršaku pri Šentilju. Na skakalnici s kritično točko pri 14 metrih so se za POKAL COCKTA pomerili v dveh kategorijah. Cicibani do 9 let 4.mesto: Hrovat Žiga lO.mesto: Žujič Žan 29.mesto: Jesih Jaka 32.mesto: Udivič Borut 35.mesto: Rotar Nejc Deklice do 11 let: 1.mesto: Pograjc Manja 4. mesto: Javoršek Anja 5. mesto: Sršen Julija Manja je v tej kategoriji zmagala že tretjič od treh tekem in ima 100% izkupiček točk v pokalu in I prepričljivo vodi, ter se zanesljivo bliža skupni zmagi v pokalu.; V Ceršaku je v popoldanski urah potekalo še tekmovanje na večji 30 meterski skakalnici in tudi tu je naša skakalka Pograjc Manja v kategoriji dečkov do 12 let dosegla odlično drugo mesto. Tekmovanje je štelo zb pokal Štajersko-koroške regije. SMUČARSKI SKOKI - drugič Izpolnili smo obljubo in organizirali veteransko tekmovanje, ki se je odvijalo v skakalnem centru v Kisovcu v petek 18.2.2005 ob 18.00 uri. Na naši srednji skakalnici s kritično točko pri 25-ih metrih so se skakalci veterani pomerili v štirih kategorijah. Veterani do 30 let: 4. mesto: Nino Razptonik - SK ZAGORJE Veterani do 50 let: l.mesto: Zvone Pograjc - SK ZAGORJE 5. mesto: Janko Uran - SK ZAGORJE 7.mesto: Zdravko Jesih - SK ZAGORJE Veterani nad 50 let: l.mesto: Branko Baš - SK ZAGORJE Tekma je minila v prijetnem vzdušju in 30 skakalcev veteranov je prikazalo zares zanimive skoke, kar so navdušeno pritrdili tudi številni gledalci.V soboto 19.2.2005 je v Mislinji potekalo DRŽAVNO PRVENSTVO za deklice doli let in dečke do 11 let. Mlade skakalke in skakalci so se pomerili na Slmeterski skakalnici. V kategoriji deklic do 11 let je naslov DRŽAVNE PRVAKINJE osvojila Državna prvakinja Manja Pograjc naša Manja Pograjc, Anja Javoršek je bila peta, Julija Sršen pa sedma. Manja je s to zmago tudi zaključila zimski del tekmovanja za POKAL COCKTA in omeniti je treba, da je bila to zimo nepremagljiva, saj je zmagala na vseh štirih tekmovanjih, ter s 100 procentnim izkupičkom tudi osvojila skupni naslov POKALA COCKTA za deklice do 11 let. V kategoriji dečkov do 11 let, se je najbolje odrezal Žiga Hrovat, saj je med precej starejšimi sotekmovalci osvojil 20.mesto. Prav tako v soboto, vendar popoldne in v Ljubnem ob Savinji je potekalotekmovanje mladincev do 16 let in sicer na skakalnici s kritično točko pri 80-tih metrih. Tekmovanje je tudi štelo za naslov državnega prvaka in len tega je osvojil naš Primož Roglič. Po zaključeni solo tekmi, so se skakalci pomerili še v ekipnem tekmvanju. Prva ekipa SK ZAGORJE v postavi: Primož Roglič, Miran Zupančič, Andraž Pograjc in Katja Požun je osvojila 4.mesto. Druga ekipa SK ZAGORJE v postavi: Janez Močnik Guna, Luka Grobljar, Leon Grobljar in Dejan Judež pa je osvojila lO.mesto. V nedeljo 20.2.2005 smo se udeležili tekmovanj v Žireh. Na 60 metrski skakalnici so se tekmovalke in tekmovalci pomerili v treh kategorijah, vsa tekmovanja pa so štela za POKAL COCKTA. Dečki do 14 let: 7.mesto: Andraž Pograjc 17.mesto: Janez Močnik-Guna 26.mesto: Leon Grobljar 32.mesto: Aljaž Smolič Dečki do 15 let: IS.mesto: Dejan Judež Dekleta absolutno: S.mesto: Katja Požun Borut Markošek - SK ZAGORJE 'A' MARJETKA BIZJAK: Sleherni človek ima v življenju svoje sanje, želje in cilje. Nekateri menijo, da je njihovo življenje sestavljeno zgolj iz množice slučajev. Če jim je bilo življenje naklonjeno, so prepričani, da je bila pač takšna njihova usoda. Marjetka Bizjak je ravnateljica na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah. Vedno si je želela postati učiteljica. Izobraževala se je in postala profesorica angleškega in slovenskega jezika. Njena uspešna poslovna pot ni spletena iz niti srečnih naključij. Ogromno dela je vložila v uresničevanje svojih otroških sanj. Ste si že od nekdaj želeli delati v šolstvu ali vas je v ta poklic zanesel zgolj slučaj? V šolstvu sem že od samega začetka. Moje prvo delovno mesto je bilo na Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo v Zagorju. Po dveh letih sem prišla sem, v Trbovlje, na takratno Srednjo strojno šolo kot učiteljica slovenščine in angleščine. Učiteljevanje je bilo vedno ena izmed opcij, ki sem jih imela za svoje življenje. Razmišljala sem sicer o različnih poklicih, vendar po toliko letih dela v šolstvu še vedno mislim, da sem se prav odločila. Kako se odraža kriza zasavskega gospodarstva na možnost zaposlitve tehnično izobraženih kadrov? Bralci lahko preko medijev spremljajo stanje v gospodarstvu in povezavo s kadrovanjem iz tehniških šol. Ta tema je postala v zadnjem času bolj opazna, prejšnja leta pa je bila bolj v ozadju, kar se pozna tudi v trenutnem primanjkovanju potrebnih kadrov, ki bi jih gospodarstvo potrebovalo. Se je pa stanje v gospodarstvu vedno odražalo tudi v zanimanju osnovnošolcev za tehniške poklice. V Zasavju to dobro vemo. Zadnje čase se zopet povečuje zanimanje in povpraševanje po kadrih s tehniškega področja. Strojni tehnik in elektrotehnik postajata spet aktualna poklica, velike potrebe so po orodjarjih, oblikovalcih kovin. Posledice iz preteklosti pa bodo še nekaj časa vplivale na to, da se bo to dejstvo ustalilo med ljudmi. Modemi časi prinašajo zahteve po novih znanjih. Temu lahko sledijo samo tisti, ki se izobražujejo sedaj, oziroma tisti, ki svoje znanje nenehno obnavljajo in dopolnjujejo. Kar lep čas že opravljate funkcijo ravnateljice. Zagotovo dobro poznate gibanje vpisov v tehniške smeri izobraževanja. Kakšna so v zadnjih petih letih gibanja - nihanja vpisov na Srednji tehniški in poklicni šoli ? Skupna številka se seveda sorazmerno z manjšo populacijo v Sloveniji in tudi v Zasavju nekoliko zmanjšuje. Veseli pa nas, da je zadnje čase kljub vsemu nekoliko povečano zanimanje za izobraževanje na področju strojništva. Predvidevam, da bo ta trend obveljal tudi ob vpisu v šolskem letu 2005/06. Kaže, da bo več vpisov za smer strojnega tehnika. Je pa res, da delimo enake izkušnje kot podobne šole drugod po Sloveniji, kar pomeni, da je vpis na splošno premajhen zlasti v primerjavi s potrebami, kijih izkazuje gospodarstvo. Govoriva pretežno o izobraževanju za strojnega tehnika in elektrotehnika, kakšno pa je zanimanje za izobraževanje mladih v poklicne smeri izobraževanja, kot so: avtomehanik, elektrikar, orodjar, oblikovalec kovin, obdelovalec kovin in podobno? Tu je povpraševanje gospodarstva po omenjenih kadrih precej večje, kot beležimo vpisa. Zato smo se precej potrudili približati te poklice osnovnošolcem, z osnovnimi šolami lepo sodelujemo. Obrtna in gospodarska zbornica se zavedata pomembnosti tehniških poklicev, zato smo pod okriljem Območne obrtne zbornice v novembru v Delavskem domu Trbovlje predstavljali poklice, ki ste jih našteli, in za katere izobražujemo na šoli. Vsi upamo, da bomo opazili premik. Na naši šoli izobražujemo po programih dveh večjih področij. Eno področje je strojništvo, drugo pa področje elektrotehnike. To so programi po vertikali od nižjega poklicnega, srednjega poklicnega izobraževanja do srednjega tehniškega izobraževanja in seveda tudi poklicno tehniškega izobraževanja. To je ena organizacijska enota, v drugi organizacijska enota pa je tehniška gimnazija. Opišite mi na kratko možnosti nadaljevanja izobraževanja tistih dijakov, ki se odločijo za vpis v poklicne smeri. Imajo možnost ob uspešno končanem poklicnega izobraževanja nadaljevati šolanje na višji stopnji tehničnih poklicev? Poklicno tehniško izobraževanje je namenjeno dijakom, ki so si izbrali daljšo pot do naziva tehnika. To pomeni, da po končanem poklicnem izobraževanju nadaljujejo po programu poklicno tehniškega izobraževanja in po dodatnih dveh letih dosežejo izobrazbo strojnega tehnika ali elektrotehnika. Izobrazba je tako v končni fazi enaka in za naprej so odprte enake možnosti kot drugim tehnikom. Kaj pa tehniška gimnazija? Pojem je nov in nima dolgoletne tradicije. Kakšna je pravzaprav razlika med dijaki, ki so se vpisali v strojno ali elektrotehniško smer in dijaki, ki opravljajo izobraževalni program na tehniški gimnaziji? Kakšne prednosti pridobijo dijaki z opravljeno tehniško gimnazijo? Torej, skupna je opredelitev za področje tehnike. Razlika pa je precejšnja. Tehniki se izobražujejo za poklic. Tehniki se lahko po končanem šolanju zaposlijo ali pa nadaljujejo z izobraževanjem v isti smeri. Tehniška gimnazija pa je gimnazija. Ne izobražuje za poklic temveč za nadaljevanje šolanja. Temu so podrejeni tudi cilji posameznih programov. Dijaki, ki se izobražujejo po programu tehniške gimnazije, ne osvajajo vseh vsebin s področja stroke v takšni globini kot npr. strojni tehniki ali elektrotehniki, temveč osvajajo bolj splošne cilje. Pripravljajo se zato, da bodo ostali usmerjeni v tehniške poklice. Maturant tehniške gimnazije ima odprte tudi druge poti, ne le na tehniške fakultete. Pravzaprav se lahko vpiše na vse tiste fakultete, ki zahtevajo maturo. Primarni cilj te gimnazije pa je, da dijaki nadaljujejo študij na tehniških fakultetah. Pred kratkim so bili na srednjih šolah informativni dnevi. Kaj menite o letošnjem obisku staršev in osnovnošolcev? Pomenijo informativni dnevi neke vrste barometer za vpis v novem šolskem letu? Podatki, ki jih vodimo, kažejo, da se je letošnjih informativnih dni udeležilo popolnoma enako število osnovnošolcev kot lansko leto. Vendar pa te številke niso relevanten pokazatelj vpisa. Vsako leto so tako starši kot otroci bolj ozaveščeni in zahtevajo vse več informacij, preden se odločijo za vpis v pravo šolo. To je prav in to pozdravljamo. Starši in otroci v času informativnih dni tako obiščejo več šol in na podlagi informacij se potem dokončno odločijo za vpis. To pa pomeni, da število obiskovalcev na informativnih dnevih še ne pomeni dokončne izbire smeri izobraževanja. Glede na obisk pa smo zadovoljni in upamo, da so obiskovalci dobili informacije, ki jim bodo v pomoč pri odločitvi. Pri nas poskušamo na informativnih dnevih učencem in staršem prikazati vsakodnevno in običajno življenje na šoli, kar je pravzaprav tisto, kar starše in učence najbolj zanima. S kakšnimi posebnimi dejavnostmi pa se pokažemo ob drugih priložnostih. V šolstvu si morda bolj kot kjerkoli drugje najhitreje sledijo spremembe, reforme. Kako vplivajo spremembe na procese vašega dela? Kako sledite vsem zakonskim, programskim in vsebinskim spremembam, ki si praktično sledijo leto za letom? Spremembe so, pravijo, edina stalnica. Tega se moramo zavedati. Spremembe so del našega življenja. Vse tiste, ki jih prepoznamo kot smiselne, laže sprejmemo. Spremembe, ki jih ne moremo »posvojiti«, sprejemamo težje in so za nas bolj obremenjujoče. Prav gotovo glede na to, daje učiteljski poklic zelo zahteven, pride tu in tam do tega, da si učitelji zaželimo nekoliko miru, kadar je število teh sprememb v neki časovni enoti preveliko. Smo pa učitelji navajeni pogostih sprememb, pa ne samo zaradi tega, ker nam jih nekdo predpiše. Spremembe so že dijaki sami, saj je vsak svet zase. Opazovalec iz okolja si predstavlja, da je delo na šoli zelo statično, enako, iz leta v leto ponavljajoče. Bližnji pogled v življenje na šoli pokaže, da temu ni tako. Ne poznam učitelja, ki bi rekel, da se mu je zelo veliko stvari, v vseh letih kar uči, ponovilo. Delamo z ljudmi in ljudje so neponovljivi, so različni, ne glede na to, da moramo znanje, ki mogoče ostane nek čas enako, prilagajati, ker imamo različne dijake, ki zahtevajo spremembe, drugačno interpretacijo znanja. Prav gotovo pa je stalnica na šoli njeno poslanstvo: posredovanje znanja, usposabljanje otrok, da znanje uporabijo in ga poiščejo še več, vzgajanje v zmožnost kritične presoje in seveda vzgajanje v poštene ljudi. Ne predstavljam si učitelja, ki bi lahko opravljal ta poklic, ne da bi zavedal sprememb. Pa ne govorim le o učnih spremembah. Mladostniki imajo svoje vrednote. Mnenje, da jih nimajo, je daleč od resnice. Le da so vrednote druge. Potrebno jih je prepoznati in potem na njih graditi. Poleg tega prihajajo na šolo nove generacije z drugačnimi znanji. Pa ne mislim samo znanja, ki so si ga formalno pridobili v osnovni šoli. O vseh tistih znanjih govorim, ki jih pridobijo s pomočjo sodobne tehnike in tehnologije in okolja v katerem živijo. To so velika znanja, ki jih pred desetimi leti ni bilo na voljo. Učitelji so umetniki, ki morajo biti sposobni prilagajati se spremembam ravno v pravi meri. Kaj bi želeli v zvezi s svojim delom še posebej poudariti? Lahko povem, da sem zelo vesela, ker vodim šolo z dolgoletno tradicijo, ki jo je obiskovalo in dokončalo mnogo, danes na vseh področjih uspešnih ljudi. To je šola, kjer so zaposleni ljudje, s katerimi mi je v čast sodelovati. Veseli me tudi, da delam na šoli, ki ima vizijo: v sodelovalnem in strpnem duhu ustvarjati center tehniškega izobraževanja, v katerem je pomemben vsak udeleženec in kjer izobražujemo in vzgajamo uspešne in poštene ljudi. Naša šola ne spada med majhne šole, vendar število dijakov še vedno dopušča takšno, precej individualno obravnavo. Stvari so obvladljive, kar pomeni, da ne postajamo zgolj tovarna znanja. To je zagotovo naša prednost. Vse omenjeno nam kar dobro uspeva. Zavedamo pa se, da se da še marsikaj narediti tudi bolje, kar si močno prizadevamo.« Besedilo in slika M.A.Š. 241 DRUŠTVENO + USPESNO »ELO MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA UPANJE K TRROVELJ Medgeneracijsko društvo Upanje že peto leto redno izvaja program »Trboveljska prostovoljska mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost in boljše odnose med generacijami«, ki zajemajo osebno medgeneracijsko družabništvo s starim človekom, medgeneracijske skupine za kakovostno starost, skupnostno skrb za ozaveščanje celotne krajevne javnosti, ohranjanje prostovoljske kondicije, medgeneracijski piknik v sodelovanju z ostalimi krajevnimi društvi in skupaj z njimi tudi strokovno ekskurzijo. Začetek leta je čas, ko se ozremo nazaj in pogledamo rezultate dela v minulem obdobju. Lani je izšla že tretja številka letnega glasila ‘Pozdravček’, kije nastala v sodelovanju in s finančno pomočjo Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ljubljana. Glasilu smo prvič dodali prošnjo za finančni prispevek. Odzvalo se je preko sto ljudi. Društvo je skozi vse leto na različne načine skrbelo za ohranjanje prostovoljske kondicije. Organizirane so bile redne mesečne intervizijske skupine za prostovoljce, zagotavljena strokovna literatura in predavanja ter strokovna srečanja. Za prostovoljne člane Kluba svojcev in posamezne zainteresirane prostovoljce iz sosednjih občin je bilo v aprilu organizirano strokovno predavanje dr. Metke Klevišar. Aprila se je začelo sodelovanje med MD Upanje in Knjižnico Toneta Seliškarja v obliki bralnih večerov na temo starosti, staranja in medgeneracijskih odnosov. Skupina, ki se je srečevala enkrat mesečno, si je nadela ime Vezi generacij. Maja je bil za prostovoljce organiziran 1. planinski pohod. Poleg mesečnih intervizijskih srečanj prostovoljcev so pohodi odlično dopolnilo k ohranjanju prostovoljske kondicije. V juniju se prostovoljci za dva poletna počitniška meseca poslovijo od svojih medgeneracijskih skupin in od tistih, s katerimi se družijo v družabniških parih. To je mesec mnogih lepih in zabavnih druženj in izletov. Pred počitnicami je bilo tudi zadnje srečanje z dijaki srednjih šol iz Trbovelj in s Srednje zdravstvene šole iz Ljubljane, ki so v zadnjem šolskem letu opravljali prostovoljsko prakso. Nekateri so ob tem druženju občutili posebno veselje in energijo in bodo prostovoljsko delo nadaljevali. Po dveh mesecih počitnic se je druženje spet začelo. V lanskem letu je bilo v društvu uvedenih precej organizacijskih novosti. Sprejeli so nov statut, kije oblikovan v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah, opredelili članstvo v društvu in ga glede na delovanje razširili na štiri oblike: aktivni člani, podporni člani, modri člani in častni člani. Vsi aktivni člani so podpisali prostovoljsko pogodbo in prejeli člansko izkaznico. V Medgeneracijskem društvu Upanje je bilo v konec leta 2004 včlanjenih 55 aktivnih članov, 8 podpornih članov, 53 modrih članov ter 6 častnih članov (trije od njih so aktivni člani društva), skupaj torej 118 članov. Med aktivnimi člani je 33 družabnikov in 32 voditeljev skupin, saj nekateri prostovoljci opravljajo oboje. Večina družabnikov ima več kot eno družabnico oz. družabnika, skupin ob vstopu v šolsko leto pa je bilo 22 (11 v Domu upokojencev Franca Salamona in 11 v domačem okolju). V trboveljsko mrežo je vključenih okoli 270 oseb, s katerimi prostovoljsko delajo aktivni člani. Povprečna starost vseh prostovoljcev je 52 let, (med njinjimi so trije moški), povprečno pa traja prostovoljsko dedelo skoraj 5 let.Prostovoljci - družabniki in voditelji skupin za kakovostno starost so se v preteklem letu redno enkrat tedensko srečevali individualno v družabniškem paru ali v skupini in v rednih mesečnih intervizijskih skupinah. V Trbovljah so štiri, dve voditeljski in dve družabniški.V oktobru se je ob pomoči Inštituta Antona Trstenjaka pričelo novo usposabljanje za voditelje medgeneracijskih skupin za kakovostno starost. Usposabljanja so se udeležile prostovoljke, ki so že končale tečaj za družabništvo, med njimi tudi dve dijakinji. To pomeni, da bodo v domačem okolju nastale nove skupine za kakovostno starost. V jesenskih mesecih je društvo številnim podjetjem, samostojnim podjetnikom in različnim organizacijam v Trbovljah poslalo prošnjo za finančno pomoč. Člani so hvaležni vsem, ki so se odzvali. Pod okriljem Zveze medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije je bil v oktobru organiziran 2. medgeneracijski piknik. Udeležilo se ga je preko 170 ljudi iz različnih krajevnih društev v Sloveniji, iz Trbovelj okoli 70. Mnogim piknik pomeni redko ali skoraj edino medsebojno druženje ob prijetnem celodnevnem programu in ga vse leto težko pričakujejo.Novembra je Zveza organizirala 3. strokovno ekskurzijo za prostovoljce na Avstrijsko Koroško. Letna ekskurzija pomeni skromno nagrado prostovoljcem za njihovo tedensko druženje s starejšimi. V strokovnem delu ekskurzije so prostovoljci poslušali predavanje o demenci, s katero se pri svojem delu vse bolj pogosto srečujejo.V prazničnem decembru smo v društvu praznovali četrti rojstni dan. Tokrat smo praznovanje združili z letnim občnim zborom in izvedli nove volitve organov društva in predsedstva in si zaželeli lastne društvene prostore. Besedilo in slika: Mateja Eržen DRUŠTVENO ----------h NIKOLI NE MIRUJEJO V Društvu kmečkih žena in deklet Trbovlje se članice tako kot vsako leto tudi letos srečujejo vsako zimsko četrtkovo dopoldne. Tudi letos se ukvarjajo z ročnimi deli, tokrat so dale poseben poudarek kvačkanju prtičkov. Njihova mentorica pri ročnih delih je bila Milka Kurnik. Srečanja na temo kvačkanja in vezenja so zaključile, seveda pa bodo tečajnice svoje delo nadaljevale doma. V naslednjem tednu začenjajo z učenjem drugih ročnih spretnosti pod vodstvom mentorjev. V četrtek, 3. marca bodo imele nadaljevalni tečaj izdelave cvetja iz krep papirja, v četrtek, 10. marca bodo prisluhnile predavanju o pridelavi vrtnin in njihovih zdravilnih učinkovinah, v naslednjih tednih se učile izdelave butaric iz lesnih oblancev in pirhov - drsank. Po veliki noči pa bodo izdelke, ki so se jih naučile izdelovati na tečajih, tudi razstavile. V aprilu načrtujejo še ekskurzijo, ogledale si bodo Madžarsko podeželje. Janja VOZILO Člani Prostovoljnega Gasilskega društva Turje so s pomočjo okoliških prebivalcev in donatorjev zbrali denar za nakup gasilskega vozila, ki je namenjen predvsem za gozdne požare. V soboto, 19.2. so v čast temu imeli pogostitev, katere se je udeležil tudi hrastniški župan Miran Jerič. Najprej je prisotne nagovoril predsednik PGD Turje Uroš Peklar, nato pa je župan predal ključe poveljniku Tomažu Peklarju. Vozilo je vaški župnik g. Ornik blagoslovil, s šampanjcem pa sta vozilo krstila tudi predsednik društva in župan. Po končani prireditvi so imeli v prostorih PGD Turje tudi vsakoletni občni zbor. Besedilo in slika: Neža Sabanovič »POKAL ZASAVJA« 11. 02. 2005 Člani SK Zagorje Alpske sekcije smo po uspešno končani sezoni 2003/2004 jeseni v novo sezono stopili polni optimizma in želja po dobrih rezultatih tudi v tej sezoni. Po uspešno opravljenih kondicijskih pripravah in nekaj snežnih treningih na ledenikih v Avstriji smo, v že tako težki finančni situaciji, v mesecu decembru ostali brez lastnega prevoznega sredstva. Imeli smo lažjo prometno nesrečo, v kateri od potnikov k sreči ni bil nihče poškodovan, skupil pa jo je naš kombi, ki je že imel tudi svoja leta in se ga po besedah strokovnjakov ne izplača popravljati, saj bi bil prenevaren za prevoz otrok. To, da nimamo lastnega kombija, nam povzroča dodatno težavo pri organizaciji in izvedbi treningov. Na tekmovanja pa otroke vozijo starši. Kljub temu, da sta se našla Renta Car Juvan in Renta Car Dobravc, ki sta imela posluh za naše težave, je strošek najema kombija prevelik za naš proračun. Člani Alpske sekcije smo se odločili, da organiziramo tekmovanje za »POKAL ZASAVJA« in tako zberemo nekaj sredstev, ki jih bomo namenili za nakup vozila. Za kraj tekmovanja smo izbrali Celjsko kočo, saj smo želeli, da je tekma malo drugačna kot ponavadi. Tako smo se odločili za nočno tekmo v veleslalomu. Udeležencev na tekmovanju je bilo 86 in sicer to niso bili samo tekmovalci iz Zasavja, temveč so se nam pridružili tudi prijatelji smučanja iz Velenja, Mozirja, Ljubljane.. Da ne bi bili boljši od prirediteljev SP v Bormiu, je tudi nam ponagajala tehnika, za kar se vsem udeležencem opravičujemo in hkrati zahvaljujemo za njihovo potrpežljivost in dobro voljo. Za dobro voljo vseh, tudi gledalcev, pa so poskrbele naše hostese z medico in borovničkami. Naj dodam, da sponzorjev, ki bi nas finančno podpri pri izvedbi tekmovanja, nismo našli. Na gluha ušesa pa nismo naleteli pri nekaterih posameznikih, saj so nam prispevali nagrade za udeležence tekmovanja. Nagrade so prispevali: Avtokleparstvo-ličarstvo Matjaž Poropatič, Baby center Trbovlje, Frizerski salon Rajka, Okrepčevalnica in pizzeria Vrt, Toptex d.o.o. Trbovlje, Studio Moderna, Pizzeria Ašič, Tref d.o.o., Društvo SPIN, Elektoinstalacije Zupančič Alenka, Forum d.o.o., Flooring d.o.o. Ljubljana, KBM, Zavarovalnica Triglav, Rivon Niman Rečica ob Savinji, Avtoprevozništvo Kokalj Mozirje, Trgovina Doli...... Vsem udeležencem in vsem tistim, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi tekmovanja, se zahvaljujemo in vas vabimo k sodelovanju tudi v bodoče. Želimo in upamo, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno . Besedilo: Ksenija Kranjc LIST ^---- LIST Bralcem Zasavca dolgujemo še prvonagrajeno poezijo Boštjana Grošlja, nagrajencem pa pogovor in nagrade... Vse bo!!! Tudi LIST ostaja z vami vse dotlej, dokler boste pripravljeni sadove svojega literarnega ustvarjanja deliti z nami. Brez strahu - ne bomo »redovali«, le uživali bi radi skupaj z vami. Tokrat: poezija Boštjana Grošlja: ZGUBLJENE DUŠE Zgubljene duše tavajo okrog v živih telesih rejenih, slepe za vrednost so svojo, simbol so nepotešenih. Režejo, derejo, psujejo sebe, druge enako pošiljajo v nič, znebiti želijo se strašne podobe, bližnje pogube številnih se prič. Zakaj le na svet so morali priti, kjer morajo piti kelih trpljenja, grize vprašanje, ki kliče nesrečo, dela iz njih razvaline življenja. Iščejo srečo v daljnih oblakih, v bližnjih ljudeh in opoju stvari, sladka ljubezen jih ne nasiti, meč hrepenenja jim le podari. V ozkih vrtičkih z visoko ograjo ujeti v kletko so zlatih prevar, za svoje poslušno življenje ob koncu prejmejo govor nad grobom v dar. Besede vznesene se dvigajo v zrak, solze se svojcev boleče iskrijo, pod nebom pa krožijo ptice nedolžne, nič za svoj lasten pogreb ne skrbijo. Vsota zgubljenih korakov odhaja, ki rep je hudiču hotela izdreti, na koncu vsi so ponižno priznali, da sebe so le pozabili - živeti! ALI JE RES VSE ZAMAN? Borim se na polju, travniku, v gozdu, tovarni, pisarni. Znoj teče, vsakdanjega kruha bitka vabi k mizi, domače pogrnjeni. Otroški jok, smeh, hvaležnost. “Ati, mami, rad(a) vaju imam.” Tako iskreno, tako ljubeče, od topline oči se srčne orosijo. Male ročice, ki rastejo in postajajo krepke roke odraslega moža. Drobno telo, ki raste v postavno, zdravo, moški svet vabljivo dekle, mater bodočih rodov. Dan za dnem plameni življenje, veselje in žalost. Rojstvo - ali je res veselo? Pride smrt, iztrga ljubljenega, ljubljeno. O kako trpeče je to! Pa je res? Smrt odrešila je muk, trpljenja mnogo že ljudi. Kaj pa rez samomora, ki zemeljsko človeško je naravo pogubila? Toliko upanj, toliko solza. “Rad te imam.” “Rada te imam.” Na koncu pa od tega grob otroka črni zeva. Ali je res vse zaman? VSE PRIDE IN VSE MINE Vse pride in vse mine na tem svetu, veselja dnevi ali težke ure, sledi ti venomer glasnik cenzure kot mlademu kobila le žrebetu. Spremembe so opazne na portretu, nastalem po vpijanju dresure, še preden žrtev sem postal torture, vdal se sreče sladkemu obetu. >1 Obupan vojno divjo sem zapustil, ki mi prevaro grenko je poslala, v njej sem svetlih sanj semena pustil. Svoboda se pred mano je kazala, če se oblasti, moči bi prepustil, a duša temu se je le smejala. BEŽIJO Tedni, leta nam bežijo, več ne vem, ne kod ne kam, a na koncu pred resnico vsak se znajde čisto sam. Človek, drzno si domišljaš, da neskončen tvoj je dih, zaletavaš se v steno, se postavljaš na prepih. Vendar pesek se izteka, vse je bližji tisti dan, ko bo sonce utonilo in bo tvoj napuh končan. Kje bo slava in denar, kje bo moč, oblastni čar, kje ljubeči in sovražni? Zate več ne bo jim mar! Dvignil se pepel neznatni bo visoko pod nebo, za vsevedne iluzije več poti nazaj ne bo. KORUZA “Živi na koruzi, greši,” v cerkvi glas zadoni, ki ga okorni duhovnik med grešno rajo spusti. Temni oblaki molčijo, za njimi se sonce smeji, ker um nedonošeni, slepi človeške zakone kroji. Farizejski trosilec resnice na skrivnem v krču ihti, ko ga potreba mednožna med ovce potrebne tišči. Hitro jo najde premilo, ki se ji slina cedi, ko ugleda gospoda, ki v sebi pohoto budi. “Bogu sem čistost obljubil,” njegova duša kriči, a želja kot divje valovje v grešnem telesu buči. Juhuhu ples se začenja, ovčico na klin nasadi, vendar hudič ima mlade, otroka ji naredi. Mašnega vina zmanjkuje, presvitli si rane gasi, ovčice nesrečne trebušček v čenčah nastopa vasi. “Če župnika bi poslušala,” skrbna ji mati veli, “ostala bi še nedolžna, na glasu bi dobrem bili. Koruznica zdaj si postala, ki jo med nogami srbi, ali koruznik te vzame, hude imamo skrbi.” “On ne želi me vzeti, obljube se čiste drži, čeprav včasih podleže skušnjavi, ki vedno preži.” “Pa ravno ti si nasedla,” mater pri srcu boli, “iz naše fare hinavec čimprej naj se odseli." Pridiga zadnja odmeva, množica zbrana molči, ne sliši se več o koruzi, duhovnik brez greha več ni. 03. sušeč 2005 REKLAME ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 e.OTn A$d/± TRBOVLJE, TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 Iskrene čestitke ob dnevu žena! o Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 8 M 041 765-113 i produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in ^ video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (cstafljlg y trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signaI@sioI.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA!? iv* V SLOVENIJI r OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! LITERARNO TROJANSKA ZIMSKA PRAVLJICA Martini Bokal, o Gamberških štorijah, o društvih, ETI-ju, o preteklosti in sedanjosti, o njenem pestrem in bogatem življenju, ki se kot mreža prepleta z ljudmi s teh dolin in pobočij, ki jih ima rada in se prepričali o njeni uspešnosti povsod, kjer seje lotila dela. Največ sreče pri ugibanju je imela simpatična Majda Jelševar iz Zabreznika, ki glede na bližino bivanja Martino vsekakor dobro pozna. No, pa je bilo potrebno pripraviti srečanje obeh in najprej je bila majhna uvertura o kateri nismo poročali. To naj bo naša mala skrivnost. Potem pa so se zdogajale različne stvari in končno smo se le odpravile proti Trojanam. Zimski škrat je sicer mislil, da nam jo bo zagodel, pa se mu ni izšlo. Sneg je te dni namreč dodobra pobelil naše kraje pa tudi Čemšenik in okolico. Ceste so take kot so- nekje boljše, ponekod pa slabše. Integralov taksi nas je pripeljal do željenega cilja in že smo se znašle pred s snegom zasutim in romantično razsvetljenim hotelom Trojane, v katerem se nahaja slovita restavracija Diana. Lepo pogrnjena miza in prijazno osebje so nas že pričakovali. Sicer so bili malce v dvomih zaradi snežnih razmer, vendar ko se prave osebe za nekaj odločijo, ni ovir. Medica kot aperitiv se je kar prilegla, za pogovor smo bile pa že tako prej pripravljene. Ko smo dobile za predjed pasirano gorgonzolo z maslom, je že tekla beseda o zdravem prehranjevanju, priljubljenih jedeh in kalorijah. To nas ni motilo, da si ne bi izbrale Laški rizling (izbor), ki ga je predelal in polnil G. Janežič. Martina je prva predlagala polsladko vino, kar je bilo enoglasno sprejeto. Saj čas kar prehitro mineva v dobri družbi. Že je bila na vrsti glavna jed. Bernarda je prihitela iz kuhinje z lepo aranžiranim biftkom, ki je bil polnjen s pršutom in sirom, v pikantni omaki v družbi s pommes duches - zelenjavnim zvitkom. Za vitamine je bilo poskrbljeno z veliko sestavljeno solato. Majda, znana kot dobra kuharica, je vse pohvalila in že smo bile, saj drugače ne ■ ffillL fi f m "!«i': more biti, pri receptih. Sicer pa tem za pogovor nikoli ne zmanjka. Tudi čemšeniških društev nismo pozabile pa Martinine glavne in karakteristične vloge nekoč v domačem gledališču. Danes je še vedno aktivna. Le na drugačen način. Dolgčas ji ni bilo še nikoli. Mnogi bi jo pogrešali, če ne bi utegnila k njim, na Izlakah, v Zagorju, Cemšeniku... Majda veliko časa preživi v službi (na Trojanah, samo ne v Diani), doma ima družinico in vzorno kmetijo. Velikokrat je v časovni stiski a se ne pritožuje. Vzdušje z dvema osebama, ki tako pozitivno delujeta na vse okrog sebe, je prav prijetno. Tako se odpro skrite duri zaupanja in človek ve, da v taki družbi lahko pove tudi tisto, česar si sicer ne upa. Z dobro mislečimi ljudmi ni težav. S sladico nismo hitele. Sadna torta s smetano je počakala, da se približa čas odhoda, ko pride Integralov taksist po nas. Pripravljene smo bile tudi na težke fizične napore, če bi se naš taksi kje zadrsal. Pa ni bilo potrebno uporabljat mišic, ki so dremale pod vplivom dobrih zalogajev. Lepo počasi smo se po snežni noči pripeljale domov, z občutkom, da smo se imele lepo in da si imamo tudi še naslednjič kaj povedati. Besedilo in slike: St Radunovič AFRIKA, FESTIVAL TER RED FIVE POINT STAR Tokrat predstavljamo trboveljsko glasbeno skupino R ed F ive P oint S tar. Z vokalistom in kitaristom skupine RFPS Grahek Urošem smo se pogovorili o skupini ter njenem delovanju tako v Zasavju kot tudi v Sloveniji. mm?: m* & i> ■- i a- ■ . J|. M j nš p - v iki , Mm M KOLIKO ČASA STE ŽE NA GLASBENI SCENI ? RFPS smo ustanovili leta 1998, meseca maja, kot projekt tipa »SUPER STAR«,vendar pa so menedžerji, stilisti in ostali zaslužkarji kmalu obupali nad nami,češ da smo neproduktivni in leni ter hkrati nelepi (smeh). STE ŽE OD ZAČETKA V PRVOTNI ZASEDBI? Ansambel trenutno šteje 28 članov a bom naštel le tiste, ki še hodijo na vajerkronološko od zadi naprej: Gal Kukovič - trobenta , Marko Salmič -bobni. Vratanar Janez -klavijatnre , Blaž Živko -pozavna. Sony Čevdeg -trobenta , Jernej Grahek - hass kitara ter Uroš Grahek - vokal + el.kitara. Naj povemo,da sva od originalne zasedbe ostala le še bass in kitara + glas. Ostale pa sva pridobila na raznih avdicijah...itd KAKŠNI SPOMINI NA VAŠ PRVI KONCERT? Prvi koncert smo imeli kot punk-TRIO na Planini leta devetindevetdeset, kjer smo trije popili za pogum deset litrov belega s Štajerske, nato pa pošteno namučili akademike iz vse Slovenije... ja lepi časi. V TEM ČASU STE SIGURNO POSNELI KAKŠEN DEMO POSNETEK ,GLEDE NA TO ,DA IMATE PRECEJ SVOJIH KOMADOV? Prva dva demo-ta smo posneli v Domu Svoboda II (naj povemo ,da je Svoboda II tisto trboveljsko »kulturno« društvo, ki mladim onemogoča kulturno osveščanje ter kvalitetno preživljanje prostega časa .katerega člani smo bili nekoč tudi mi). Tretji demo posnetek je nastal v Kotredežu na »fuzbal placu« zaradi blazno akustične pozitivne energije, četrti je bil posnet v Gasilskem domu, naslednji pa leta 2002 pri Podbevšku v Ljubljani. Ja, hkrati so bili to tudi naši prvi studiski posnetki, ki smo jih potrebovali za kompilacijske ploščke ,kot so: Pick up ska2002, Ska factorpositiv, kompilacijskiCD zagrebškega kluba MOCHVARA ter še nekaterih drugih ,ki so nas »opetnajstili« in na naš račun sedaj vlečejo blazno mastne honorarje od avtorskih pravic .Naj omenim še to, da to pomlad načrtujemo izdajo prvenca. KAKŠNO ZVRST GLASBE IGRATE IN KOLIKO SVOJIH KOMADOV IMATE, NASPLOH TISTIH, KI GREDO V UHO? Število komadov, ki obsega naš repertuar je neskončno. Naj povem, da gre tu za zelo prilagodljiv ansambel, se pravi poroka (židovska glasba), gostilne(narodno-zabavna),pri Mariju (lahkoten pop), največ se pa držimo klubov, kjer pa igramo DIRTY-SKA.0 popularnosti naših komadov lahko rečem, da obstajajo pesmi, ki jih koncertni obiskovalci bolj ali manj zapojejo z nami. Gre za pesmi, ki »gredo bolj v uh«. Do sedaj ji ljudje poznajo s koncertov, kjer širimo naše RFPS ustno izočilo. A MOGOČE VEŠ ŠTEVILO KONCERTOV V SLOVENIJI ? ALI STE OBISKALI TUDI NAŠE SOSEDNJE DRŽAVE? Kar se števila koncerov tiče, smo pri tretjem nehali šteti. V teh skoraj sedmih letih obstoja se jih je nabralo kar precej. Igrali smo po vseh luknjah in luknjicah naše male državice, nekaj malega v Avstriji, na Hrvaškem (kar je še posebej zanjimivo,saj imamo prav v Zagrebu najmočnejšo »bazo«poslušalcev), v Srbiji na največjem reggae festivalu, lahko pa omenim tudi, da se avgusta odpravljamo v Južnoafriško Republiko ,kamor so nas povabili na največji južnoafriški festival OppiKoppi ter v mesta Johanessburg, Cape Town ter Pretoria, kjer imamo potrjene koncertne datume. Je pa pot v Afriko precej draga (letalska karta z vsemi pristojbinami stane 200.000.-sit na osebo, kar pomeni za osemčlansko ekipo nemalo denarja), zato upamo in se trudimo,da nam bodo zasavska podjetja omogočila to pot. Navsezadnje smo tudi prvi slovenski band, ki je prijel povabilo organizatorjev iz JAR. Za več informacij si lahko ogledate našo spletno stran www.redfivepointstar.mm Besedilo in slika: Alan Vukovič V KISOVŠKI DVORANI - IVA IIIP-IIOP KONCERTI ZBRANIH USTVARJALCEV URBANE SCENE ZASAVJA I V petek 25. februarja so se ob deveti uri zvečer zbrali vsi zasavski hip-hop »FENI«, ki so prišli na Šklabovo kompilacijo DŽUNGLA BETONA.V kisovškem Domu Svobode so se predstavili Five-D,Zima&G-Dux iz Trbovelj, Njeman, Nkol, Central, Ime, Tejsha, Monique, Jimmy, Ice-D, Kuni, Fantom iz Zagorja,ter MC Smove iz Litije. Poleg že omenjenih raperjev so imeli možnost petja tudi vsi navdušenci iz publike,da »zarepajo« kakšen I komad na odru. Med energično navdušeno publiko, smo se pogovorili z Ice-Djem, ki je star 20 let in je v S.letih in pol naredil 5 svojih pesmi ZC(Čma grožnja),Spoznanje, The real, Ice-D, Nigga Rolex.Tudi Five-D ima za sabo že dve leti RAPa ,dva CD-ja, 5 nastopov in je star komaj 17 let, torej nam v Zasavju Hip-Hop-a ne primankuje in komaj čakamo na takšne podobne prireditve še naprej. (A. V) A\C?VA ®> KULTURNO ZAGORSKI OKTET V Šentlambertu so v soboto 19. februarja navdušili pevci moškega pevskega zbora Zagorski oktet. V dvorani gasilskega doma so imeli koncert, sestavljen iz 16 večinoma ljudskih ali ponarodelih slovenskih pesmi. Ubrano petje sta v odmoru med prvim in drugim delom koncerta lepo dopolnila domači pesnik Andrej Režim, ki je predstavil štiri pesmi, in domači nadebudni harmonikar Nace Klančišar. Slednji je O* zaigral dva valčka in dve polki. Po koncertu se je prireditev nadaljevala s prijetnim druženjem. Organizatorji kulturnega dogajanja v Šentlambertu bodo krajane in občane znova razveselili v soboto 19. marca, ko pride s komedijo v goste gledališka skupina z Izlak. Boštjan Grošelj »MARATONCI TRČE POČASNI KRUG« ...je naslov originala prvenca beograjskega pisatelja Dušana Kovačeviča. Že davnega leta 1972 je v praizvedbi v beograjskem gledališču Atelje 212 Kovačevič doživel ovacije. Takrat so bile vloge dodeljene znanim takrat še jugoslovanskim igralcem: Danilu- Bati Stojkoviču, Bori Todoroviču, Nikoli Simiču, Ružiči Sokič, Draganu Zariču in drugim. Kovačeviču je uspelo prikazati vse, kar je resno in nevarno, kot absurdno in smešno, resničnost pa je spreobrnil v čmohumomo fantastičnost. Pri nas so maratonci tekli častni krog v zagorskem Delavskem domu v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, pod vodstvom Dejana Mijača, režiserja uprizoritve.Zgodba pripoveduje o družini Topalovič, ki že sto let vodi pogrebno podjetje »Tihi dom de luxe«. Poslovanje ni več uspešno in mladi Mirko bi rad zaživel po svoje. Ko umre najstarejši član družine, se pokaže vsa netolerantnost, iracionalizem, fanatizem, sovraštvo...Z izredno dobrim prevodom, posodobitvijo besedila in odličnimi novogoriškimi igralci smo dobili na naših odrih še eno uspešnico. Zagorska publika je imela privilegij, da je med prvimi v Sloveniji videla to črno komedijo, ki je po tridesetih letih spet na naših odrih. O uspeli predstavi priča polna dvorana in dolg, gromki aplavz. Besedilo: St. R. LIJRLANA .IE RIJLANA Spet nam jo je Kulturni dom Zagorje zagodel. Še en koncert za glasbene sladokusce je bil.A// Capone Štrajh Trio. Izvajal je skladbe legendarne skupine Pankrti predelane za godalni trio in glas ter material s plošče z naslovom Ali Capone Štrajh Trio v Reziji. Naj jih predstavimo za tiste, ki jih še ne poznajo: Flamenka Dražil-violina, Tomaž Pinter-viola in Špela Avsec-čelo. Prisluhnili smo skladbarmlntro Bori, Krka, Roli over Elise, Ta Bantawa, Resia Blues, Ta Čemi Patok in Bum. Aleš Marčič se jim je pridružil s svojim barvitim baritonom, ko so izvajali- pankovske skladbe v klasični maniri: Železna zavesa, Mi smo na liniji, Metka, Sodni dan, Totalna revolucija, Bratje in sestre, Lublana je bulana, Bandiera Rossa, in Adijo Ljubljana. Tu je bil še skrivnostni komponist in producent GS alias Gregor Strniša s svojim zabavno glasbenim nastopom. On je kriv, da je delo Pankrtov doživelo transformacijo v klasično obliko glasbe. Izpeljal je projekt v obliki čimvečjega nasprotja. Tako so dela zvenela kot mešanica komorne glasbe, nekatera s kančkom Schuberta ali Mozarta, bossa nove in s primesjo pankovske ostrine »Bach je mrtu. Mozart je mrtu. Beethoven je mrtu, Tud Štrajh trio se že slabo počut...za zgodovino, PANK ŠE NAPREJ!« Tako piše na njihovem reklamnem listku. Če to vzamemo dobesedno ali ne: N"Č NI VIDET, DA SE ŠTRAJH TRIO SLABO POČUT... Slika in besedilo: St. R. MIŠMAŠ --------h- MIŠMAŠ JK BIL TOKRAT... NA OBISKU ¥ KNJIŽNICI TONE SELIŠKAR ¥ TKBO¥LJAII Mesec februar je minil v veselem razpoloženju ob prebiranju pravljic in v ustvarjanju. Tokrat se vam predstavljamo malce drugače- ne z besedo, temveš s sliko. Kako smo na pravljičnih urah pobarvali risbice: Na ustvarjalni delavnici smo izdelovali domišljijske lepljenke. Pripravili smo tudi razstavo, ki si jo lahko do srede marca ogledate v naši knjižnici. Kaj pa smo vam pripravili za mesec marec? Pokukajte v naš napovednik! Veseli bomo vsakega vašega obiska! Simona Solina Mišmaševci, izkazali ste se! Vedela sem, da poznate našega Prešerna in ko je stric Peter segel z roko med vaše odgovore, se mu je na dlan prilepil kupon z imenom JANA ŠKRABAR, Jesenovo 19, ČEMŠENIK, ki jo čaka Mišmaševa knjižna nagrada. Čestitamo! Medtem pa Tanja še vedno čaka na risbice in zgodbice o vaših najljubših knjižnih junakih. Hitro na delo, stric Peter še skriva nagrade! Ste pozabili naslov? »ZASAVC« ZAGORJE - ZA TANJO IN MIŠMAŠKA. OB 17. URI ČETRTEK. 3. 3. 2005 - TONČKOV KOTIČEK-DOM SVOBODE Pravljična ura za otroke vseh starosti TOMOV REPEK SREDA. 9. 3. 2005 - Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let ŠPELCA IN BRADAČ S seboj vedno prinesite copatke! SREDA. 16. 3. 2005 - Kreativna delavnica za otroke,stare 6-12 let VELIKONOČNA DELAVNICA (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) Knjižnica Litija: V torek, 8. marca, ob 18. uri bo Ura pravljic v Knjižnici Litija, v sredo, 9. marca ob 18. uri pa bo Ura pravljic v Knjižnici Šmartno. RAZVEDRILO AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MARY, "MALTEŠKI SOKOL") NEPRI- JETNA ZADEVA IZBIRA BLAGA BREZ POMOČI PRODAJALCA ČLOVEK KOMBINACIJA KART PRI POKRU PRIPRAVIL: RAZVED- RILO NOVINARKA NA NACIONALNI TV (NATAŠA) VELIK DNEVNI METULJ CESTNO UVOZNO SREDSTVO VRHNJE OTROŠKO OBLAČILO VEČJI RAVEN SVET HRVAŠKI OTOK V ZADRSKEM ARHIPELAGU- SEVERNI PREDEL LJUBLJANE LIDIJA OSTERC ANGLE! IGRALEC BOGARDE > KONEC MOLITVE MITOLOŠKI GRŠKI LETALEC ČEŠKI POUTIK (MARIAN) NEKDANJI EGIPTOV- SKI KRALJ POVRŠINA, OBMOČJE SL. PRAVNIK IN POUTIK (INGO) ŠTEFAN NEMANJA PREPROGA V ORIENTAL! U.SKEM JKOLJU RITEM, ENAKO- MERNO GIBANJE MESTO V SR. IZRAELU OKRASNI KAMEN, NEFFBT LEGA ZA SODE V KLETI GLAVNA CINKOVA RUDA ITALI- JANSKA PESNICA OSAMLJEN ČLOVEK, SAMOTAR SLOVENSKI PISATELJ IN DRAMATIK FIUPČIĆ iOVORNI-Kl ODER NA STARORIMSKEM FORUMU RAZGLAS RIKANJE POŽREŠ- NICA DESNI PRITOK NILA ANTON INGOLIČ EKT DOSH FRANCC FILOZt (ERNE! PLINSKA ZMES ATMOSFERE USTNATO DREVO S KOŠĆIĆASTIMI SADOVI AVAR NEKDANJI AVSTRIJSKI VOZNIK F1 (JOCHEN) ČASOVNO OBDOBJE, DOBA ORENTAL- SKO GOSTIŠČE ARM. SKLA-DATEU HAĆATUR- JAN DEKORACIJA MESTO V SEVERNI ITAUJI THOMAS BOJAN HARDY KRIŽAJ 9. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE METRIČNI FIN. REU VOZNIK VATANEN POUDAREK GABI NOVAK VEZNIK PRI JAPONCIH SAMOMOF SPRE- REZANJEM TREBUHA OFICIR KADENCA; ritem RINDT: avstrijski dirkač FARUK: egiptovski kralj ATBARA: pritok Nila Vicoteka Pridnost Dedek je prinesel vnukom darila in ob tem povprašal, ali so v šoli pridni. Tinka se je pohvalila, da je prva v računstvu, Milena je bila prva v zemljepisu, nazadnje se je oglasil še Dušan: “Jaz pa sem prvi iz razreda, ko pozvoni.” Poklic “Dragi otroci,” začne učitelj šolsko uro, “danes bo vsak povedal, kaj sta njegov očka in mamica po poklicu.” Med spraševanjem bruhne Darko v jok in s težavo izdavi, da je njegov oče postrešček. Učitelj ga tolaži: "Zakaj jokaš? Biti postrešček je prav tako časten poklic kot vsak drug!” “Že, ampak mamica je pozabila njegovo številko!” Hlačke Dečko pride iz vrtca domov in reče mamici: “Mami, zdaj te bom pa nekaj vprašal. Kaj imaš na glavi?” “Lase.” “Kaj imaš pod pazduho?” Mamica je malce v zadregi, vendar odgovori: “Dlake.” “In kaj imaš v hlačkah?” To pot mamica malce zardi in molči, sinko pa zmagoslavno reče: “Ja, elastiko, a ne?” PABERKOVANJE Najstarejši znani komplet kart za tarok sega v leto 1392. Tega leta je namreč francoski slikar Jacguemin Gringonneur naslikal kom- nlet kart 7a kralia Karla VI Pokličite: 01/566 25 55, 566 25 56 Razvedrilo krajša čas. ■ A4 ■ 60 strani ■ izhaja štirikrat letno ■ popust za naročnike RAZVEDRILO -----------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 16.03.2005 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 4/2005. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za 4.številko: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje S.nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 3/2005: 1. nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje 2. nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Filip Šmid, Ribnik 3, Trbovlje S.nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Slavka Bostič, Mestni trg 7, Trbovlje vT1 T