1*o2tn!na plaSass v (jolovfaL Leto XIX.. št. 286 a LJubljana, sobota 10. decembra 1938 Cena 2 Upravništvo Ljubljana, Knafljeva 6 — reJefon St 3122 3123, 3124, 3125, 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Račun! orl pošt ček. zahodih: Ljubljana St 11.842, Praga čdslo 78.180 Wien št 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev J, telefon 61 65 Rokopisi se ne vračajo PO RIBBENTROPOVIH RAZGOVORIH S FRANCOSKIMI DRŽAVNIKI Francija ne bo odpovedala svoje pogodbe z Rusijo ter je tudi proti odstopu svojih kolonij Berlin, 9. dec. o. Po informacijah nemškega tiska je Ribbentrop razpravljal z Bonnetom ob podpisu deklaracije v glavnem o naslednjih vprašanjih: 1. o odnošajih z Rusijo, 2. o kolonijskem problemu, 3. o španskem vprašanju in 4. o mednarodnih jamstvih za sedanje češkoslovaške meje. Nemške zahteve glede sprememb fran-cosko-ruskih odnošajev, so glavna ovira, kakor vse kaže za naglo ureditev vseh konkretnih vprašanj v odnošajih med Nemčijo in Francijo, ki bi bila v smislu pariške deklaracije drugače prav lahko izvedljiva. Francija se zlepa ne mara odpovedati svoji pogodbi z Rusijo. Glede ko-lonijskega problema je Bonnet izjavil Rib-bentropu, da francoska vlada vztraja pri znani izjavi, ki jo je podala pred kratkim glede svojih kolonij in mandatnih področij, kar pomeni, da francoska vlada slej ko prej odklanja sleherno ureditev kolonij, s katero bi se njene kolonije kakorkoli zmanjšale. Tudi o španskem vprašanju se oba zunanja ministra nista mogla definitivno sporazumeti, pač pa je bil takoj dosežen sporazum, da je treba se daj Češkoslovaški s posebno pogodbo za jamčiti meje, kakor so se določile po mo-nakovskem sporazumu. Elerlin, 9. decembra, b. Po povratku zunanjega ministra Ribbentropa iz Pariza objavljajo nekateri listi bilanco njegovih razgovorov s francoskimi državniki. Pariški poročevalec »Frankfurter Zeitung« je mnenja, da sta se Ribbentrop in Bonnet dotaknila vseh glavnih perečih evropskih vprašanj, pri čemer pa sta se zadovoljila le z izmenjavo misli. Mimogrede sta se gotovo dotaknila tudi nekaterih postranskih vprašanj, ki sama na sebi morda niso pomembna, ki pa jim mora Francija tudi posvetiti pozornost, ako hoče, da bo že v kratkem mogoče preiti od besed k dejanjem. Med temi manj važnimi vprašanji, ki pa jih Nemčija šteje med njej storjene krivice, navaja dopisnik med drugim: izrinje-nje Nemčije iz Maroka, njeno izključitev iz mednarodnega pasu v Tangerju, prisiljeno odpoved algecirskih aktov, zaradi cesar Nemčija nima svojih konzulov v Aigeeirasu in ne more nastopati na tamkajšnjem tržišču, neizvedba dogovora iz leta 1929. o likvidaciji in zopetni osvoboditvi med vojno zaplenjenega premoženja, neureditev vprašanja dvoinega obdavčenja. preostre tuiskopolicijske določbe Francije nasproti Nemčiji ter nekateri žaljivi napisi na vojnih spomenikih v Franciji. Rffcfcentrop zopet v Berlinu Berlin, 9. dec. a. Zunanji minister Ribbentrop se je snoči ob 18. vrnil iz Pariza. Dopoldne je sprejel ob navzočnosti Leya italijanskega ministra za korporacije Lan-tinija. London, 9. dec. o. »Daily Telegraph« je objavil vest iz Berlina, da se namerava nemški poslanik Welezek umakniti iz_ diplomatskega življenja, ker meni, da je s podpisom francosko-nemške deklaracije dovršil svojo nalogo. Za njegovega naslednika bo bržkone imenovan sedanji varšavski poslanik Moltke. Za poslanika v Varšavo naj bi šel državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Weiszacker. Wel-czek se namerava umakniti na svoj grad na Koroškem, ki ga je kupil pred kratkim. V pričakovat?!« novih Hitlerjevih izjav Pariz, 9. dec. o. »Jour« poroča, da se bo nemški državni zbor, v katerem bodo odslej sodelovali tudi že novi poslanci iz sudetskih krajev, sestal 30. januarja. Na tej seji bo imel Hitler velik govor o nemški zunanji politiki. Med drugim bo objavil spremembe nekaterih odstavkov v svoji knjigi »Mein Kampf«, ki se tičejo Francije. S temi popravki naj bi se izpopolnila in svečano potrdila francosko-nemška deklaracija. Razen tega se bo Hitler izrazil pripravljenega za pogajanja o omejitvi letalskega oboroževanja na podlagi absolutne paritete Nemčije, Francije in Velike Britanije. Konkretno bo formuliral tudi nemške zahteve po kolonijah. Zahteval bo brezpogoino vrnitev vseh bivših nemških kolonij. Nanosled bo zahteval samoodločbo za vse Ukrajince na Poljskem, v Rušiji in v Podkarpatski Rusiji. Osuski pri Bonnetu Pariz, 9. dec. h. Zunanji minister Bonnet je danes sprejel češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega ter ga obvestil o razgovorih z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, zlasti pa o onem delu razgovorov, ki so se nanašali na jamstvo za nove meje češkoslovaške republike. Nove protifrancoske demonstracije v Rimu Rim, 9. dec. h. Nocoj so bile v Rimu velikanske demonstracije proti Franciji. Večtisočglava množica demonstrantov je skušala prodreti pred francosko poslaništvo, kar je policija le s težavo preprečila. Zvečer je 2.000 karabinjerjev zaprlo vse dohode k francoskemu poslaništvu, dočim so se demonstracije po mestu nadaljevale pozno v noč. Ojačenje francoske posadke v Tunisu Tunis, 9. dec. o. Francoska vlada je skle nila takoj premestiti večje oddelke mobil ne garde iz Alžira v Tunis. Ta ukrep je bil y pretekli noči že izvršen. Tuniški general- ni rezidemt je odredil poleg tega celo vrsto strogih ukrepov, da bi se v bodoče preprečili incidenti v zvezi z najnovejšim sporom z Italijo. V pretekli noči je bilo aretiranih okrog 20 voditeljev zadnjih proti italijanskih demonstracij, kakor tudi italijanskih organizacij v Tunisu, vendar pa je tudi danes prišlo do demonstracij proti Italiji. Na trisoče Arabcev je davi v sprevodih ko rakalo po mestu z narodnimi in francoskimi zastavami na čelu. Napadli so celo vrsto italijanskih trgovin in drugih lokalov ter skušali poškodovati celo poslopje italijanskega konzulata. Mobilna garda je bila spočetka proti demonstrantom brez moči. Šele, ko so prispela ojačenja iz Afžira, je bilo mogoče obnoviti red in mir. V dopoldanskih urah »o krožili po ulicah močni oddelki mobilne garde, ki so preprečili protidemonstraci-je, na katere se je pripravilo okrog 1000 Italijanov. Pri spopadih je bilo ranjenih okrog 20 ljudi. Večje število Arabcev so polic i j siki organi prijeli Tumški muslimani so poslali min. predsedniku brzojavko, v kateri zagotavljajo, da so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za obrambo demokratske in liberalne Francije. Demanti o francoskih ponudbah Italiji London, 9. dec. a. V zvezi s poročili današnjega londonskega časopisja, da je Mussolini zavrnil francoske ponudbe Italiji, francoski krogi v Londonu kategorično izjavljajo, da so ta poročila do kraja izmišljena in tudi ni res. da bi Francija predložila Italiji kakšno ponudbo, ki bi obstojala v tem, da bi Italija zastopala Francijo v odboru sveta Društva narodov za Sueški prekop, ki dela na to, da se zmanjšajo takse za italijanske ladje. Eden v Ameriki New York, 9. dec. d Snoči je prispel v New York bivši angleški zunanji minister Eden. Svoje bivanje v Zedinjenih državah bo zelo skrajšal V nedeljo bo obiskal v Washingtonu predsednika Roosevelta, v ponedeljek zvečer pa se bo najbrže že vkrcal na parnik »Aquitanio« za povratek v Anglijo. Pirow o položaju v Evropi London, 8 dec a. Preden se je vrnil v Južno Afriko, je vojni minister Južnoafriške unije Pirow izjavil da se zahvaljuje angleški vladi za velikodušno podporo pri povečanju obrambne sile Južnoafriške unije, nato pa je dodal: Kljub nasprotnim komentarjem v raznih listih zapuščam Evropo, ne da bi se otre-sel vtisa strahu Edini žarek upanja vidim v tem, da se Chamberlain silno trudi, da bi ohranil mir Njegov nadčloveški uspeh v Monakovu mi daje toliko poguma, da lahko še verujemo, da bomo razčistili tudi sedanji položaj. Priznati moram tudi, da je Chamberlain popustil v vsem, kar je bilo mogoče popustiti in kar so pametni ljudje sploh mogli pričakovati, sedaj pa je na drugi strani udeležencev monakov-skega sporazuma potrebno, da ukrenejo kaj enakega. Madžarska in Rumunija Vplivi podpisa francosko-nemške izjave na madžarsko politiko napram Rumuniji Budimpešta, 9. decembra, b. Podpis francosko-nemške izjave je zbudi' v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih veliko po zornost. Glede pomena te izjave je mogoče slišati najrazličnejša mnenja, na splošno pa prevladuje vtis. da se je Francija praktično odpovedala vsem svojim vzhodnim zvezam in tako dala vsem zainteresiranim posredno razumeti, da v bodoče ne namerava več ovirati Nemčije v njeni vzhodni politiki. Tudi okolnost, da odpotuje češkoslovaški zunanji minister dr. Chva!kovsky takoj po Ribbentropovem povratku iz Pariza v Berlin, potrjuje domnevo da smatra odslej Francija, da spada ČSR pod nepo siredni nemški vpliv. Ker še nj mogoče napovedati, kako se bo nemška vzhodna politika nadalje razvijala in ker bo na drugi strani nova ureditev odnošajev po poslednjih teritorialnih spremembah zahtevala precej časa, s>e občuti v dosedanjem razvoju nekak premor, ki se zdi Madžarom tem prijetnejši, ker jim dovoljuje skoraj neopaženo opuščanje kampanje glede Podkarpatske Rusiije. Pri presoji sedanjega položaja na evropskem vzhodu poudarjajo v madžarskih krogih zlasti oslabitev rumunske pozicije in z zadovoljstvom beležijo nemške glasove o notranjem položaju pn rumunski sosedi po umoru Codreana. Z zadoščenjem tudi ugo- tavljajo, da se od si i -'"ramena za Rumunijo ne bo več zmenila. Nekateri tukajšnji inozemski opazovalci so spričo teh prikritih in odkritih izpadov proti Rumuniji mnenja. da se madžarska udarnost preusmerja od severne v vzhodno smer. To domnevo potrjuje med drugim tudi okolnost. da se madžarski listi vedno bolj intenzivno bavijo s položajem madžarske manjšine v Rumuniji. Tatarescu pojde za poslanika v Pariz Pariz, 9. dec. p. »Petit Parisien« in drugi listi poročajo, da je rumunska vlada sklenila imenovati za novega poslanika v Parizu bivšega ministrskega predsednika Nikolaja Tataresca. Pariški vladni krogi so to vest sprejeli na znanje z velikim zadovoljstvom. Cianov obisk v Varšavi Varšava, 9. dec. d. Za drugo polovico decembra napovedani cbisk italijanskega zunanjega ministra Ciana v Varšavi je bil odgoden na januar. Kakor zatrjujejo, bo obisk samo formalnega značaja in bo samo predstavljal vrni ev obiska poljskega zunanjega ministra Becka meseca marca v Rimu. Ukrajinci v Poljski zahtevajo avtonomijo Zahteve ukrajinskih poslancev v sejmu — Vznemirjenje v poljski javnosti Varšava, 9. dec. h. Na današnji seji sejma je podpredsednik sejma, ukrajinski poslanec Mudry, v imenu ukrajinskega parlamentarnega kluba predložil zakonski predlog o popolni teritorialni avtonomiji ukrajjiskega ozemlja v vzhodni Galiciji in v VolmijL Ta zakonski predlog določa, da se mora priznati Ukrajincem na Poljskem popolna avtonomija z avtonomnim pokrajinskim parlamentom in avtonomno pokrajinsko vlado. Poslanec Mudry je zahteval, da se ta zakonski predlog takoj postavi na dnevni red in obravnava po skrajšanem postopku. Maršal sejma Makovsky je to zahtevo odklonil, češ da se predlog, ki je tako da-lekosežnega pomena, ne more obravnavati po skrajšani poti in da je zato potreben pristanek vlade. Zato bo šele na jutrišnji seji dal definitivni odgovor. V poljskih listih je ta predlog zbudil silno vznemirjenje, ker vidijo v tem pričetek velikopoteznega avtonomističnega pokre-ta Ukrajincev ter se boje, da bodo Ukrajinci dobili tudi podporo od zunaj, kar bi utegnilo dovesti na Poljskem do sličnih dogodkov, kakor so se nedavno odigrali v češkoslovaški Aretacije ukrajinskih oficirjev v Rusiji Varšava, 9. dec. o. Listi poročajo, da je vodja GPU v Kijevu, Uspijenski, odredil aretacijo ukrajinskih generalov rdeče vojske Harašinskega, Tehanka in Mihajlova Poleg njih je bilo aretiranih v Kijevu še okrog 40 drugih višjih oficirjev. Aretacije so bile izvršene na podlagi rezultatov posebne preiskave, pri kateri so odkrili tajno organizacijo za osvobojenje Ukrajine. Aretirancj so bili po ugotovitvah po.icije v zvezi s podkarpatsko ukrajinsko vlado. Zarotniki so sklenili ubiti predsednika ; ukrajinske vlade Krnjica. V stanovanju ! aretiranega generala Mihajlova so našli organi GPU 150.000 dolarjev, ki jih je prejel od neke srednjeevropske velesile, ter njegovo korespondenco z njenimi agenti. Ruska vlada je že energično protestirala pri vladi omenjene sile zaradi te zadeve. Aretacije članov »železne garde« Pariz, 9. dec. w. »Pariš Midi« poroča, da se po vsej Rumuniji nadaljujejo aretacije pristašev »Železne garde« ter da je doslej bilo aretiranih že okrog 12 do 15 tisoč članov organizacij, za katerimi se je v zadnjem času skrivala razpuščena »Železna garda«. V Černovicah je bila danes izvršena hišna preiskava v vseh višjih razredih srednjih .šol m na univerzi, pri čemei so aretiral okrog 120 dijakov in več profesorjev, pn katerih so našli orožje. Prihodnje dni se bo pričel pred okrožnim sodiščem v Černovicah proces proti večji skupini teroristov. Napovedujejo več smrtnih obsodb. Prav tako napovedujejo, da bo prihodnji teden prišlo do važnih sprememb v vladi. Govor predsednika vlade na shodu v Beogradu Beograd, 9. decembra. AA. Predsednik vlade je na velikem zborovanju beograjskih gospodarstvenikov dne 9. decembra 1938 imel tale govor: Gospoda in prijatelji! Ce beograjski gospodarstveniki ne bi ničesar drugega organizirali in ustvarili kakor samo to lepo sejmišče in to veličastno zborovanje, bi že samo s tem zaslužili, da jim dam priznanje m pohvalo. Ce se spomnimo v mislih 24 let nazaj, vidimo,da je bil ta kraj, kjer nocoj stojim, nekoč pokojna avstro-ogrska država. Vi ste imeli prej šele oni dve mesti, ki spajati Beograd in Zemun in niste imeli verjetno drugega vtisa v duši kot vtis lepote naše države, lepote naše prestolnice, tehnične lepote tega železnega kolosa. Tisti, ki so medtem pred 24 leti hodili iz Beograda v Zemun, niso mislili • ničesar drugega kot samo to, da bi živi in zdravi prišli preko zemunske policije in carinarnice, da se jim ne bi zgodilo, da bi jih postavili z voza in morebiti vrgli v temnico. Tisti časi so minuli in mi jih počasi začenjamo pozabljati pred sedanjo sliko velike in močne Jugoslavije, katere meje niso več na obalah Save, pač pa sega od Djevdjelije do Maribora. (Navdušeno vzklikanje: živela Jugoslavija!) Naša država je lepa. Ona je zdrava in močna. Za njeno moč se moramo zahvaliti pametni zunanji politiki. In ta moč se je pokazala tudi ob priliki zadnje evropske krize. Ko so ponovno delali zemljevid sred nje Evrope, je Jugoslavija ostala Čvrsta in nedotaknjena. Mir na mejah, mir v časti in dostojanstvu, ker mi nismo nikogar niti izdali niti prevarili, je bil zavarovan (navdušeno vzklikanje dr. Stojadinoviču). Gospodarstvenik ni zapuščal svojega dela, vojak ni odhajal iz vojašnice, matere niso bile v skrbeh za svoje otroke. Septem bra meseca je Jugoslavija dobila veliko diplomatsko bitko, po posledicah in pomenu ravno tako veliko bitko, kakršne so bile bitke naše. s slavo ovenčane vojske, navdušene manifestacije knezu namestniku Pavlu in dr. Stojadinoviču). Mi se, gospoda in bratje, nahajamo pred volitvami v državni zbor. In ta datum 11. decembra bo eden onih, ki posegajo v zgodovino naroda. Ali naj jugoslovanski narod, ki je zmagal pred nekaj meseci na polju zunanje politike, zdaj pade na izpitu iz notranje politike. (Navdušeni vzkliki: Ne! Nočemo!) Zakaj gre pri teh vo litvah? Gre za zmago in za propast gotovih idej in gotovih programov. Kateri programi so bili postavljeni pred vas? Nocoj govorim pred vami, gospodarstveniki, ki ste zaposleni s svojim poslom in dostikrat nimate časa za čisto politično vprašanja in v gotovem delu niste v politične stranke niti vpisani. Ne bi želel v današnjem govoru podati nikake note strankarsko političnega govora. Ker sem že omenil zgodovino, mi dovolite, da govorim kot profesor naše narodne zgodovine. Spomnil sem program. Kakšen je moj program in kakšen je program liste, kateri imam čast biti na čelu? Naš program je kratek in jasen: En kralj, en narod, ena država, blagostanje na znotraj in mir na mejah. (Dolgotrajno vzklikanje: živel dr. Stojadmovič!) Kakšen program Ima nasprotna lista, katere nosilec je dr. Maček (Dol z njim!)? Tu je, bratje in gospodje, nemogoče govoriti o kakšnem programu. Včeraj je v Ljubljani moj odlični tovariš in prijatelj dr. Anton Korošec (navdušeno vzkl:kanje: živel dr. Korošec!) to zelo slikovito predočil kot kletko z raznovrstnimi ptiči. Gospod Maček nosi svojo kletko, in ko spusti iz nje svoje ptiče, tedaj oni čivkajo, drugi cvrčijo, tretji gagajo m četrti grulijo. Zares to je prava mačja godba. (Splošno veselje). Izmed vseh teh ptičev in ptičic se najbolj sliši glas samega g. Mačka. In to on hoče. S srbskim delom združene opozicije, hoče on ukinjenje današnje ustave, volitve v konst:tuanto in novo ustavo. Ta nova U9tava naj bi bila zgrajena na podlagi federativne ureditve države, ker g. Maček zastopa stališče, da so Srbi in Hrvatje ne en narod, pač pa dva. Z drugimi besedami: federacija je Mačkov program. (Vzkliki: Dol! Dol!) S tem si morajo biti na čistem. To je tisto, kar se pri nas imenuje hrvaško vprašanje. Vi bratje, ki ste se borili, se gotovo še spominjate našega blagopokojnega regenta Aleksandra (Vzkliki: Slava mu!) in izjave kr. vlade v Nišu 1914, ko smo mi Sr-žedinjenje in osvobojenje vseh naših bratov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vidite, gospoda, od tedaj datira hrvaško vprašanje. Mi smo ga prvi postavili, toda postavili v takšni obliki, da damo življenje, zase in za naše otroke, da bi živeli svobodno, ne samo Srbi, pač pa tudi Hrvati. Vojna se je tedaj začela, ter je trajala polna štiri leta. Srbija je izgubila poldrug milijon svojih prebivalcev. . Bile so nas granate, puške, sovražna letala, pridružile so se poleg tega še težke epidemije. Bili smo internirani, drugi pozabljeni in spet drugi so umirali po taboriščih Av-stro-ogrske. Izgubili smo državo. Pa smo še dalje verovali v novo vstajenje, svobodo in zedinjenje Jugoslovanov. S preroškim predvidevanjem je delala naša vlada z velikim Pašičem (Slava!) na čelu, in znova pripravljala to našo novo državo. Začeli so se ugodni dnevi za Srbe. Hrvate in Slovence, ki so prinesli krfsko deklaracijo 1917. leta. V tej deklaraciji je rečeno, da zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev ponovno in najodločneje naglašajo, da je ta naš troimeni narod eden in isti po krvi, po jeziku in po občutju svoje edinosti. Poleg drugih je podpisal to deklaracijo tudi pokojni dr. Anton Trumbič (Slava!). Mi j Srbi smo tedaj verovali, da je hrvatsko vprašanje s tem rešeno. Prišla je zatem naša zmaga in zmaga naših zaveznikov. V Zagrebu se je ustanovilo narodno veče SHS, ki je sklenilo, da se v sporazumu z vlado kraljevine Srbije brezpogojno izve- de organizacija enotne države. 1. decembra 1918 je delegat narodnega veča pokojni dr. Ante Pavelič (Slava mu!) prebral pred regentom adreso. v kateri se govori o narodnem edinstvu, enotni narodni državi Srbov -Hrvatov in Slovencev. Mi Srbi smo tedaj verovali, da je rešeno hrvatsko vprašanje. Pretekla so nato leta in pr.šlo je vprašanje izdelave ustave za vso državo. Toda leta 1921 se Hrvati, ki so bili v Zagrebu, niso strinjali s Hrvati, ki so prišli v Beograd. One Hrvate, ki niso priznali vidovdanske ustave od leta 1921, je vodil pokojni Stepan Radič. On je dobil večino pri volitvah v hrvaških okrajih. Ko jo pokojni Pašič videl, da ima Radič večino, je sklenil sporazum z njim in Hrvati so prišli v narodno skupščino z željo, da bi bili Hrvatje zadovoljni. Pavel Radič kot pooblaščenec Stepana Radiča je prebral izjavo 27. marca 1925 v narodni skupščini, v kateri med ostalim stoji tudi tole: Izjavljam kot predsednik hrvaškega se-ljačkega kluba, kot zastopnik predsednika Radiča in v svojem imenu, v imenu stranke, v imenu vodstva in v imenu samega predsednika Radiča, ker me je v to pooblastil: Priznavam celotno politično stanje, kakršno je danes po vidovdanski ustavi z dinastijo Karadjordjevičev na čelu. Pokojni Stepan Radič je bil navdušen nad sporazumom s Pašičem in radikalno stranko. 19. julija je dejal v Zagrebu: Jaz sem Srb in se imenujem Hrvat. Mi v sporazumu vnašamo vso svojo socialno in gospodar sko silo, a radikali državotvorno. Mi smo socialtvorci, radikali pa državotvorci. Boreč se 30 let so gledali oni samo na državo. Mi se med seboj izpopolnjujemo. Bla-gopokojni kralj Aleksander je prišel 17. avgusta 1925 v Zagreb in Stepan P^adič mu je zapel pesem, kjer stoji tudi tole: Novi su dani, nova doba — Tirana nema, nema ni roba. — Pesme se poju, pletu se venci, — složni Hrvati, Srbi, Slovenci! Stepan Radič je prišel tudi sam v Beograd in imel govor 19. avgusta, v katerem je dejal: Imamo domovino, nihče je ne bo rapadel, če jo pa napade, jo bomo branili. Kako je medtem Radič govoril o Da-vidoviču in Jovanoviču Pižonu. to je tudi zelo zanimivo. V svojem govoru 21. avgusta 1925 v Beogradu je pokojni Radič dejal tole: Demokrati so trdili, da so radikali reakcionarni. To pa ni res. A vzemimo, da je res. Tedaj, tedaj bi morali rasi stopiti v vlado ter reakcionarstvo ublažiti. Radikali niso reakcionarni, temveč konservativni in deloma kmečka stranka kot tudi naša. Sporočil sem Davidoviču: Ce ste pravi zastopnik naroda in če narod stoji za vami, pa evo, Srbi bomo vam odprli pot. Storili bomo, da bodo prihodnje volitve popolnoma svobodne, ali svobodne, kakor so bile prej, in dobili boste večino. Sam Davidovič je govoril, da Pašič ni silovite narave, pač pa zvit in da je nasilno politiko uganjal Pribičevič. »Pa on je to dobro vedel — sem sporočil Davidoviču —, ko so Srbi odklenili Pribičeviča. Ko 90 Radiča vprašali časnikarji, kako misli o novi orientaciji demokratov in spremembi demokratskega programa v federalističnem duhu, je Radič dejal: Iz tega ne bo nič. Gcspod Davidovič bo pri nas izgubil vse in tudi g. Ribar. V mescu dni ne bi imel za seboj niti enega Hrvata. Dolžni smo, da se borimo za državo, a ne kot Pašič. Oni so hoteli odstraniti Pašiča ter pripraviti kakega drugega. Hoteli so najprej Ljubo Jovanovi-ča, teda mi nismo vprašanja razumeli tako »Samo brez Pašiča«, ker to ni niti parlamentarno, niti etično. Zakaj naj ne bi bil Pašič. Ce bi se bil jaz postavil na stališče »Samo brez Pašiča«, tedaj bi Jo-ca Jovanovič rekel, da je Radič največji državljan. Mi se z vso silo borimo za državo, ne pa za osebna vprašanja. Osebna vprašanja naj rešuje srbski narod. Ako Jovanovič dobi 140 poslancev, bomo šli z njim. Demokrati so v resnici centralisti, formalno pa decentralisti. Radikali so fer-malno centralisti, v resnici pa decentralisti, ker so oni za samouprave in za vlado kmetov. Za demokrate je kmet deveto kolo. To je več ali manj meščanska stranka, to so terazijski zemljoradniki, kakor imenujejo Joco Jovanoviča.« Sploh je bil Stjepan Radič navdušen za radikale in 6. januarja 1926. je v Su-botici rekel: Mi smo srbskim radikalom (povedali odkrito: Nam so vsi Srbi dragi, toda vi ste nam najdražji, ker ste najbclj iskreni. Vi pravite: Mi smo Srbi, tako bratje, a mi smo Hrvatje in skupno hočemo in moramo v državni misli in jugoslovanski politiki voditi.« Stjepan Radič je nazadnje govoril v narodni skupščini kot prosvetni minister in tedaj je moj tovariš v vladi pokojnega Pašiča 11. februarja 1926 dejal: Narod nam je eden, toda kaj hočemo s to pisano gospodo, katero je z malimi izjemami včeraj vodil Turk, Nemec, Rim in Peš ta, vrag in satan. S to pisano inteligenco voditi eno.en narod do svobode in napredka more samo avtoriteta, kakršen je Pašič. (Vzkliki: »Slava Pašič!«) Zatem je o priliki proračunske debate v narodni skupščini 18. februarja 1926. Stjepan Radič dejal; »Z ozirom na to, kar je doseženega s sperazumom, kar je bilo včeraj objavljeno, je bila osnova naše kmetske poli like od prvega svojega postanka, torej tu ni bilo vprašanja o federalizmu, pač pa o duhovnem in moralnem edinstvu vsega našega naroda. Namen tega narodnega edinstva ni ustanavljanje toliko in toliko parlamentov, ne postavljanje banov in županov, pač pa imeti pred očmi narodovo srečo.« Na nekem zborovanju je Radič povedal tole: »Radikali zastopajo večino Srbov, mi smo se z njimi sporazumeli in stopili v vlado. Naredili smo dogovor na teh treh temeljili: 1. narod mora imeti oblast v občinah, 2. urediti je treba finanoe lo 8. sporazumeli smo se da branimo državo, ker je treba braniti domovino.« Tako je govoril pokojni Stepan Radič, v resnici voditelj hrvaškega naroda (Slava mu!). A kako govori danes g. Maček, ki samega sebe smatra za Radičevegla naslednika. G. Maček je bil letos v Beogradu n mi smo bili zelo pozorni nanj. Dali smo mu poseben vagon, zavarovali' smo mu pot, pazili na red .mu dovolili sprevod po mestu, ponudili smo mu celo, naj ima zborovanje v Beogradu, toda on se je za to zahvalil. Verjetno je mislil, da bo to zborovanje izpadlo prav tako kot nekaj dni prej na Banjici pod dežniki (smeh). Toda ali je Maček rekel eno samo besedo za Beograd, Srbe in za Jugo-lanjo sploh. Ne! gospoda, beseda kralj, Jugoslavija se ni slišala one dni v Beogradu (vzkliki: Sramota!). Na Avalo, Oplenac se g. Maček ni potrudil (Dol z njim!) A kaj je rekel o naši narodni obrambi? Rekel je, da se on ne bi mogel boriti za to državo. (Ogorčeno vzklikanje: Dol z njim! Sramota!). Sreča je samo za to našo državo, za časa r stvar jan ja katere je g. Maček redno no.A uniformo avstroogrskega častnika, kakor so to omenjali tudi plakati Jevtiča pri preteklih volitvah, sedanjih zaveznikov in prijateljev gospoda Mačka. (Dol z njim!). Ve'ika sreča je, da Hrvati ne žive tam, kjer žive Srbi, a Srbi tam, kjer žive Hrvati. Mi moremo svetovati našim bratom Hrvatom, naj se ne boje ničesar. Zunanja politika sedanje vlade je zagotovila mir tudi bratom Hrvatom. (Navdu šeno ploskanje). In če bi se. Bog ne daj, zgodilo to vseeno, smo mi Srbi stari borci. Kje ste videli vojno brez Srbov? Borili bi se za vsako ped hrvatske zemlje kot za našo lastno zemljo. (Navdušeno odobravanje). Evo, vidite, gospoda, ta gospod Maček se noče boriti za to državo. On ne dovoljuje, da se 1. decembra izobesi državna zastava, on ne priznava več tiste države, ki jo je priznaval pokojni Radič, On pravi, da so Srbi in Hrvatje dva naroda. Poleg tega se je našlo nekaj žalostnih Srbov, ki so se združili s tem Mačkom. Ti samo rušijo in ničesar drugega. (Vzkliki: Dol!) Vj ste gospodarstveniki, realni ljudje. Nočem govoriti o teh zvezah gospoda Mačka. Vprašam pa vas, ali je kdo med vami, ki bi verjel, da bi mogla Jovanovič Pižorn in Aca Stanojevič, če bi slučajno prišla na oblast, provzročiti, da bi po tej državi tekel med in m'eko. Glejte, tudi sama se-kundirata Mačku in njegovemu federalizmu. (Vzkliki: Dol z njim!) Ka je to federalizem. Ali naj to sploh razlagam vam gospodarstvenikom. Gospodiarski krogi, trgovci, industrijicl, delavci, obrtniki že po naravi svojega poklica ne morejo biti za delitev ozemlja, ne morejo biti za male državice, za omejeno trgovino z raznimi zaprekami v notranjosti države, pač pa za veliko državo brez notranjih meja, da vam ne rečem, da federacija pomeni tri ali štiri vlade, tri ali štiri parlamente itd. To je množenje skupnih izdatkov s 3 ali 4. Kam bi vas to privedlo. Kdo bi mogel vse to prispevati, plačati? Toda pustimo vse to na strani. Eno je brez dvoma: Federacija pomeni gotovo slabost in razpad države. (Dol federacija). So pri nas v Beogradu ljudje, ki hočejo, biti moderni, ki hočejo biti demokrati. To so ljudje, ki so oni dan priporočali ustanovitev ljudske fronte v Jugoslaviji ter šli na zborovanje. Zdaj ko je ljudska fronta propadla celo v sami zibelki v Franciji, oni več ne govore o njej. Toda vprašam vas, kje bi se znašlo gospodarstvo te dni, če bi bila na upraVi tri leta ne vlada Sto-jadinoviča, pač pa neka vlada ljudske fronte! Francija je velika in bogata. Ona si more dovoliti eksperimente. Toda mi? Ce komarju odtrgamo nogo, je po njem. (Smeh). So danes ljudje, ki pravijo: E, vidite, kako je na Ceškos^vaškem. Češkoslovaška uvaja federacijo. Da, uvaja jo. Toda je vprašanje samo, kdaj, kako in PV-kaj, pod čigavim pritiskom in pod kakšnimi okolnostmi. Ko je češkoslovaška republika vodila politiko zveze proti Nemčiji in se naslanjala na Rusijo, tedaj so naši modrijani rekli: Vidite, kako je pametm ta Češkoslovaška, a mi v Jugoslaviji? Danes ti modrijani molče na to vprašanje zunanje politike, a so tri leta poskušali izrabljati neobveščenost in zaslepljenost ljudi, ki so prirejali poulične demonstracije po Beogradu. Zato so spet zdaj izmislili to češkoslovaško federacijo kot vzor. Vsak je svoje sreče kovač in vsak narod vodi svojo usodo. Mi bratom Hrvatom želimo narodno srečo, vse najboljše, ali vse, kar jim morem zdaj reči, je to, da jim Bog ne dfcij doživeti usode Češkoslovaške niti v zunanjem niti notra-njempolitičnem pogledu. (Navdušeno odo-biavanje). Ce iščemo primerov, kako bomo državo upravljali, kako se je treba za narod žrtvovati, imamo dosti lepših primerov v naši lastni zgodovini, ni tam potrebna tuja, a najmanj, če je ka'astrofalen. (Navdušeno odobravanje). Spomnimo se naše slavne preteklosti in poglejmo v bodočnost. Državne politike ni mogoče stalno vrteti in sukati, v hrvaškem vprašanju ne moremo zdaj združiti .njega so Hrvatje zavrnili. A niti z Radičem. Zdaj tudi njega zavračajo. Po Radiču smo en narod po Mačku pa so Srbi in Hrvati dva naroda. Kaj naj storimo, v hrvaškem vprašanju se moremo držati določne črte. To vam je znano, čuvati moramo oporoko kralja, (Slava mu!). iM smo pred volitvami. Svoje liste za mesto Beograd nisem hotel narediti po kakem strankarskem ključu. Stranka je disciplinirana, stranka je organizirana in zvesta svojemu šefu. (Navdušeno odobravanje). Beograd pa je prestolnica Jugoslavije. želel sem, da bi bila moja lista v Beogradu enotna, lista, ki predstavlja vse panoge našega življenja. Vzel sem predvsem odličnega industrijalca in župana na to listo, da bi bil predstavnik industrijalcev, ne samo za Beograd, temveč za vso državo. Na listi je tudi star in časten obrtnik, da predstavlja obrtništvo, da bi bile izpolnjene obljube obrtnikov, glede njihovega obveznega zavarovanja in prepovedano nepravilno delo. Tu je tudi predstavnik trgovcev, da bi častno zastopal trgovce iz vse države. Tu je predstavnik delavcev, da bi predstavljal naše prizadevanje za siromašne in male, za naš vreden in dragi narod; Tu je tudi predstavnik bojevn kov onih. ki so to države us varili in rail tega razume najbolje, kako jo je treba čuvati in braniti (Navdu šeno odobravanje) To je gospoda in brat je ,naša lista za Beograd, Zemun in Pan čevo. Nadejam se, da š>te sa ediini v tem. dta boste za to listo 11. decembra složno g'a so val L Toda vi ne vodite samo teh posameznikov, čeprav so še taiko odlična, vi istočasno glasujte za narodno politiko. Na drugi strani pri opoziciji ne bo te enotnositi. Oni niso mogli izdati skupno, niti enega edinega volilnega proglasa in plakata. Oni samo rušijo, drugega skupnega nimajo. (Navdušeno plosikamje.) Vedno sem bil ponosen na to, da setm tudi sam izšel iz gospodarskih vrsrt. Med gospodarstveniki sem hodil v najboljšo šolo. boljšo kakor je katerikoli doktorat. (Živel dr. Stojadinovič!). Zato ste tudi vi, gospodarstveniki, mogli zabeležiti pod to vlado blagostanje, ki ga želimo ohraniti brez skokov v meglo in negotovost. Ponosen sem na to mojo šolo, kakor sem ponosen na to sijajno in in veličastno zborovanje naših najuglednejših ljudi iz vrst obrtnikov, industrijalcev, trgovcev in delavcev. To decembrsko zborovanje je najboljša prognoza za decembrske volitve. Prestolnica Jugoslavije bo ostala tudi ta dan zvesta sami sebi in bo pokazala vsem, da je dostojna, da stoji na čelu vseh mest v državi, na čelu velike in nedeljive Jugoslavije. Živeli beograjski gospodarstve-j niki! Shodi in govori ministrov Ljubljana, 9. dec. AA. Po veličastnem man ifestacijskem zborovanju JRZ v Ljubljani je bilo včeraj popoldne v Trbovljah veliko volilno zborovanje JRZ, na katerega je prišel in na njem govoril tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Na kolodvoru v Trbovljah so ministru dr. Korošcu priredili lep in prisrčen sprejem, pri katerem so bili tudi generalni ravnatelj trboveljskega premogovnika g. Skubic, du hovni svetnik Gašparič, okrajni kandidat JRZ za laški okraj prof. Mirko Bitenc, okrajni načelnik Kari Tekavčič, predsednik mladine JRZ g. Jesih ter druge ugledne osebnosti Pred društvenim domom, kjer je bilo prirejeno zborovanje, so ministra dr. Korošca zelo lepo in navdušeno sprejeli. Dvorana je bila do kraja potaa ljudstva, mnogo ljudi pa je bilo tudi še pred domom, kjer so poslušali govor po zvočniku. Tega zborovanja se je udeležilo nad 3.000 trboveljskih rudarjev in delavcev. Ministra dr. Korošca so med njegovim govorom večkrat prekinili z navdušenimi vzkliki živelj voditelj slovenskega naroda, živel dr. Korošec! živela JRZ! Minister dr. Korošec je imel tudi političen govor ter se je bavil z notranjim in zunanje političnim položajem. Poudaril je, kaj je vse storila vlada dr. Stojadinoviča v zadnjih treh in pol letih, posebno za delavski stan v Trbovljah, ki dolguje hvaležnost vladi dr. Stojadinoviča, da mu je zagotovila delo. Po govoru ministra dr. Korošca so delavci izjavili: Mi smo hvaležni vladi dr. Milana Stojadinoviča, ki nam je zagotovila delo in bomo v znak hvaležnosti storili vse, da dobi državna lista predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Trbovljah, na dan 11. decembra ogromno večino, da bo tako tudi tu zagotovljena popolna zmaga te stranke. Za ministrom dT. Korošcem je govoril še okrajni kandidat prof. Mirko Bitenc, nakar je minister dr. Korošec zapustil zborovanje ter se odpeljal iz Trbovelj. Trboveljski delavci so mu ponovno priredili prisrčne in navdušene manifestacije. Vzklikali so Nj. VeL kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, Jugoslaviji, predsedniku vlade ter voditelju Slovencev. Trebinje, 8. decembra. AA. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič se je odpeljal danes ob devetih v spremstvu senatorja Dušana Vasiljeva iz Mostarja v Nevesinje. Pri vhodu v mesto so ministra Kujundjiča sprejeli ban zetske banovine Ivaniševič. poslanski kandidati ter župan z občinskim odborom Po pozdravnem govoru so navzočni pospremili ministra Kujundjiča do občinske zgradbe, kjer je bila nato v mestni posvetovalnici širša konferenca zastopnikov JRZ za nevesinski okraj. Na tej konferenci je minister razložil političen položaj. Iz Nevesinja je minister Kujundjič nadaljeval pot v Gadsko. kjer je bila v občinski dvorani tudi širša konferenca z zastopniki krajevnih odborov in okrajnega odbora za gatački okraj. Ob štirih popoldne se je odpeljal minister Kujundjič proti Bileču. Spremljalo ga je veliko število pristašev JRZ. ki so se za to priliko po-služili avtobusov. V Bileču je ministra sprejela velika množica ljudstva pred občinsko zgradbo, ter mu priredila navdušen sprejem. Bilečanci so vzklikali vladi in Jugoslaviji. ministra Kujundjiča pa so še prav posebno pozdravljali prostovoljci, ki jih je v teh krajih zelo mnogo kot svojega vojnega tovariša, ki se je zelo zavzel pri vladi za končno rešitev prostovoljskega vprašanja. Po pozdravnem govoru je imel minister širšo konferenco nakar je sprejel razna zastopstva iz bilečkega okraja. Okoli sedmih se je minster Kujundjič odpeljal v Trebinje. Ljudstvo ga je ob vsej poti po Hercegovini, navdušeno pozdravljalo. Povsod so bile razobešene jugoslovanske zastave. Prebivalstvo je izražalo svoje veliko navdušenje tudi za ostale ministre, ki so pravilno razumeli in ugodno rešili številna gospodarska in socialna vprašanja teh krajev. Niš, 8. decembra. A A. Minister za socialno politiko in liudsko zdravlje Dragiša Cvetkovič se mudi v spremstvu poslanskih kandidatov v posameznih kraj'h niškega in aleksinskega okraja. Priredil je celo vrsto zelo uspelih volilnih konferenc in zborovanj. Ljudstvo je pozdravljalo povsod ministra Cvetkoviča. kot enega organizatorjev delovnega načrta sedanje vlade za gospodarsko obnovitev zemlje. Zagreb, 8. decembra A A Nocoj je b'la v Zagrebu velika manif^stacijska skupščina JRZ v dvorani delavske zbornice na Krešimirjevem trgu. Obširna dvorana je bila že takoj v začetku nabito polna ljudstva. Občinstvo pa je še vedno prihaialo od vseh strani. Mnogi co se morali vrn:ti. ker v dvorani nI bilo prostora. Na skupščino so imeli dostop izkliučno samo člani in simpatizerii s pozhrn:cami ln nihče drugi. Navzočna so bila številna zastopstva iz vseh mestnih okrajev. Otvoritev železnice Sevnica-Tržišče Sevnica, 8. decembra A A Po veličastnih manifestacijah o prilik današnjega zborovanja v Ljubljani se je predsednik vlade dr. Stojadinovič odpel tal ob 13. v Sevnico. Z njim je odpotoval na to svečanost kraljev zastopnik in zastopnik Nj. kr. Viso-čanstva kneza namestnika poveljnik četrte armijske oblasti v Zagrebu general Pantelija Jurišič. Z istim posebnim vlakom 90 se odpeljali minister dr Anton Korošec, dr. Letica dr. Krek. dr. Natlačen, dr. Ad-lešič. zastopnik prometnega ministra pomočnik Mato Schneller rektor ljubljanske univerze dr. Kušej, ravnatelj poštne direkcije Ivan Jelačin. senator dr. Kulovec, predsednik zveze industrijalcev v Ljubljani Avgust Praprotnik, poslanec dr. Koče, poveljnik dravske diviz'iske oblasti general Gjor-gje Lukič pomočnik poveljnika dravske divizijske oblasti general Dušan Dodič, general Rupnik šefa kabinetov gg. Protič in Markovič, predsednik glavnega odbora aka demske mladine JRZ Dušan Jankovič, predsednik apflacijskega sodišča v Ljubljani Vladimir Golia črnomeliski župan Pavle Klemene in drugi. V Sevnico so danes prispela tudi mnogoštevilna zastopstva iz vseh okoliških krajev, da b: bila navzočna pri svečanosti ko bodo progo izročili prometu. Poleg drueih je prisoel v Sevnico tudi mariborski škof dr. Tomfžič ter zastopnik Hublianskega škofa dr. Rožmana kanonik Klinar. Proga Sevnica Trži5če ima posebno velik gospodarski pomen za ta kraj, ker bo služba kot zveza med štaiersko in Dolenjsko. V bodočnosti bo vezala Slovenijo tudi z morjem, ker nameravajo to progo podaljšati do morja Poles tega ta proga veže Dolenjsko z glavno progo Beograd - Zagreb Ljubljana. Na poti v Sevnico ,1e minister dr Korošec Izstopil v Trbovljah tz vlaka. Tu ga je sprejel in pozdravil poslanski kandidat za laški okraj g. Bitenc. Minister dr. Korošec bo imel danes v Trbovljah zborovanje s pristaši JRZ. V Sevnici so visokim zastopnikom in njihovemu spremstvu priredili zelo lep sprejem. Na kolodvorskem peronu ter v okolici je bilo zbranih nekaj tisoč ljudi, med njimi zelo mnogo kmetov, ki so navdušeno pozdravliali zastopnika Nj. Vel. kralja, predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter ostale ugledne goste Pri sprejemu je bilo tudi mnogo narodnih noš. Predsedniku vlake je neko dekle izročilo lep šopek cvetja. Tik ob železniški postaji v Sevnici je bila postavljena tribuna, vsa okrašena z zelenjem in zastavami. Na tribuni so bih zbrani kraljev zastopnik general Pante'ija Jurišič, predsednik vlade in ostali odličniki. Kraljevega zastopnika n predsednika vlade je pozdravil s prisrčno dobrodošlico sevniški župan g. Tru-pej. V svojem govoru je poudaril pomen te proge ter zasluge sedanje vlade za gospodarsko povzdigo države in tega kraja. Visoke zastopnike je pozdravil tudi član odbora za proslavo odvetnik Jesen-ka Predsednik vlade se je prisrčno zahvalil za pozdrave ter je bil nato skupno s kraljevim zastopnikom in ostalimi ugled-limi gosti navzoč pri blagoslovitvi pro-Te. Verski obred je opravil mariborski kof dr. Milan Tomažič ob asistenci mno-oštevilne duhovščine. Zatem so visoki ostje odšli k slavoloku, ki je bil postav-jen pieko že)p-niških tračnic in na katerem so visele državne zastave. Simboli- I čno je odprl progo zastopnik Nj. Vel. kra-I lja in Nj. Vis. kneza namestnika, general ! Jurišič, ki je po nekaj priložnostnih besedah prerezal trak, kar Je pomenilo, da je proga odprta. Ogromna množica kmetov in meščanov je navdušeno pozdravljala ta akt ter vzklikala Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku, vladi in Jugoslaviji. Visoki gostje so se nato odpeljali po novo odprti progi s posebnim vlakom do Tržišča. Na vseh vmesnih pstajah so jim prirejali domačini navdušene sprejeme, povsod so visele zastave in igrale godbe. Zbran je bil tudi pevski zbor, sestavljen iz več zborov, in je pel državno himno in narodne pesmi. Kraljev zastopnik in predsednik vlade sta prisrčno odzdravijala na postajah zbranim množicam ljudstva. V Tržišče je prispel posebni vlak ob 16.16. Tu je visoke zastopnike pozdravil župan g. Lindič. Prfožnostne govore, v katerih so poudarjali pomen današnje svečanosti sta imela tudi član odbora za proslavo g. Bizjak in lastnik rudnika Jakil. V železniški restavraciji v Tržišču je bila prirejena zakuska, ki je trajala okoli pol ure, nakar so se ob navdušenih ova-cijah ljudstva visoki gostje vrnili v Sevnico, kjer jim je občina priredila svečan banket. Z današnjo svečanostjo v Sevnici in Tržišču je bilo dokončano ze'o pomembno delo za gospodarstvo teh krajev. Prebivalstvo Sevnice, Tržišča in okoliških krajev je razumelo pomen zgraditve te proge, ter je priredilo navdušene manifestacije predsedniku vlade dr. Stojadino-viču v znak hvaležnosti za veliko gospodarsko pridobitev tega kraja. Nemški trdnjavski pas na vzhodu Berlin, 9. dec. h. Nemška revija »Die Bauvvelt« poroča, da bo Nemčija v Kratkem začela tudi na svoji vzhodni meji graditi obsežen trdnjavski pas, sličen onemu, ki je bil letos zgrajen na nemški meji. V Konigsberg sta že prispela dva parni-ka iz Francove Španije, ki sta pripeljala 8.000 ton cementa, iz Jugoslavije pa je prispel parnik z 2.000 tonami cementa. Trdnjavski pas bo segal od Severnega morja, vzdolž vse vzhodne meje do Češkoslovaške. Nove angleške vojne luke London, 9. decembra, b. Iz vladnih izjav na posebno vprašanje v spodnji zbornici je razvidno, da namerava Anglija v kratkem spet začeti uporabljati svojo staro luko Rosyth, ki leži nasproti Edinburgha. Z gradnjo vojne luke v tem kraju so začeli že i 1909 in so bila dela ob izbruhu svetovne vojne skoraj dokončana. Rosyth in Scapa Flow sta bili tedaj dve glavni angleški bazi pomorske obrambe L. 1925 je vlada sklenila vojno luko v Rosythu deloma opustiti, sedaj pa bo spet postala vojna pomorska baza Zelo verjetno je, da bo v iste namene odslej izkori^čevana tudi bivša vojna luka v Pembroku, ki je bila leta 1926. opuščena. Tudi ta luka je med svetovno vojno igrala pomembno vlogo. Reynaud o finančnem položaju Francije Celonočna razprava v francoski zbornici o splošni vladni politiki Pariz, 9. dec. h. Dopoldne je poslanska zbornica nadaljevala interpelacijsko debato o splošni politiki vlade. Socialistični poslanec Albertain je obširno kritiziral celokupno finančno in gospodarsko politiko vlade in zadnje zasilne uredbe ter na-glašal, da bi se mogle državne finance sanirati edino le z oddajo premoženja, ker pomeni vsak drug ukrep novo finančno obremenitev delovnega ljudstva. V odgovoru na to kritiko je nato povzel besedo finančni minister Reynaud, ki je v večurnem govoru raztolmačil in branil finančno politiko vlade. Obširno je orisal finančno stanje ter naglastl, da je sedanji finančni položaj države posledica večletne krize. Francoski narod ne živi več od narodnega dohodka, marveč je že načel svoj kapital. Vlada ni hotela uvesti de- vizne kontrole in je zaradi tega bila prisiljena seči po drugih ukrepih, da prepreči nadaljnji beg kapitala iz države. Vlada je prevzela težko odgovornost ln se odločila za ukrepe, ki jih smatra za edino rešilne. Država mora prenehati z izdajo papirnatega denarja in mora omejiti svoj kredit. Brezpogojno se mora strogo izvajati politika proračunskega ravnotežja, Ker je le na ta način možna gospodarska obnova in pocenitev kredita. Sedaj Je napočil čas, ko mora tudi poslanska zbornica prevzeti svoj del odgovornosti. Govor finančnega ministra je napravil zelo velik vtis. Dopoldanska seja je bila nato prekinjena in se je debata nadaljevala popoldne. Debata bo trajala globoko v noč in bo najbrže šele v jutranjih urah prišlo do zaključnega glasovanja o zaupnici vladi. Vseameriška konferenca Zedinjene države bodo sklenile z južnoameriškimi drža' vami bilateralne obrambne pakte Lima, 9. decembra, o. Kakor poroča agencija International News Service, je Hullov načrt za splošen obrambni pakt vseh ameriških držav za primer kakšnega napada iz Evrope definitivno propadel. Hull bo skušal sedaj skleniti celo vrsto bilateralnih obrambnih paktov z isto vsebino. Z državami, ki bi take pakte odklonile, bo skušal skleniti posebne gospodarske pogodbe, ki bi imele stvarno isto ozadje. Take pogodbe naj bi se sklenile predvsem z Argentino, Brazilijo in Urugvajem. V svojem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer po radiu, je zunanji minister Hull izjavil med drugim: Zdi se, da obstoje tri skup ne važnih vprašanj, s katerimi se bo bavila konferenca ameriških držav v Limi. Prva skupina se tiče naporov za zagotovitev svetovnega miru, ohranitve naših ameriških ustanov ter našega sistema mednarodnih odnosov, ki temelji na miroljubnem reševanju vseh mednarodnih sporov. V drugi skupini gre za gospodar- sko sodelovanje, ki naj zagotovi blagostanje vseh narodov v Severni in Južni Ameriki. Po mojem mnenju je gospodarska oborožitev osnovni pogoj za politično stabilnost in za vrnitev k mednarodnemu sodelovanju na podlagi spoštovanja zakonov, eda in pogodb. Ameriške republike ne zahtevajo, da bi samo v svojih mejah reševale gospodarska vprašanja. One priznavajo skupno gospodarsko odvisnost vseh narodov v vseh osnovnih vprašanjih ter žele, da bi vse države na svetu prevzele načela, katera so osvojile same. Hull je končno izrazil željo, da bi se učvrstile zveze med narodi in da bi tako postale učinkovite sile v svetovnih odnosih. London, 9. dec. a. Več na londonskih listov se bavi danes z otvoritvijo vseame-riškega kongresa v Limi ter poudarja njegov pomen, kakor tudi, da bodo ameriške države zavzele stal:šče proti stremljenjem Nemčije, Italije in Japonske, da bi gospodarsko osvojile Južno Ameriko. Zaton Ježova Zakaj je bil vsemogočna Ježov odstavljen kot še£ GPU in notranji minister Moskva. 9. decembra, br Po uradnem poročilu je bil dosedanji ljudski komisar za notranje zadeve in šef GPU Ježev razrešen na lastno prošnjo Obenem je bil imenovan za komisarja za rečno plovbo. Kakor pa sedaj zatriuie4o v poučenih krogih je bil Ježov odstavljen na izrecno zahtevo maršala Vorošilova in Bliicherja, ki sta osebno intervenirala pri Stalinu in zahtevala odstranitev Ježova Tudi več ruskih diplomatov je zahtevalo njegovo odstavitev kot šefa GPU, ker se je na nedopusten način vmešal v poslovanie poc1a-ništev in vršil nad njimi ta no nadzorstvo. Za novega šefa GPU je bil imenovan neki Beriia ki velja prav tako za najožjega zaupnika Stalina Pariz, 9 dec o. Agencija Fournier objavlja vest iz Moskve, po kateri so pričeli proti delovaniu Ježova prihajati v zadniem času v Moskvo hudi protesti iz vseh krajev države. Odločilna pa je bila intervencija maršala Vorošilova, ki je pri ( Stalinu protestiral zaradi številnih areta-1 cij v oficirskem kadru vojske in vojne mornarice. Mnogo protestov je prišlo tudi iz krogov stranke in kominterne. Po vsej Rusiji je vladalo veliko nezadovoljstvo zaradi postopanja Ježova z maršalom Blii-! cherjem, katerega je obtožil zarote proti : Stalinu. Ježovu očitajo sedaj, da se je ; vmešaval tudi v zunanjo politiko. Z raznih poslanstev v tujini je prišlo več prote-! stov proti nadzorstvu GPU nad njihovim diplomatskim delovanjem. Končno je Je-1 žev sprožil še ostro kampanijo proti Mo-lotovu, Vorošilovu in Litvinovu. Pri tem I ga je podpiral podkomisar za poštni promet Bergmsn. ki je igral v zadnjem času v GPU zmerom bolj vidno vlogo. Ježov in Bergman sta včeraj podala ostavko. O tem so vsi listi objavili kratko informacijo, v kateri pravijo, da se bo Ježov odslej posvetil samo razvoju rečnd plovbe. Za vodjo GPU je bil imenovan Lavrentij Berija iz Gruzinije. iibsr Zavod za jugovzhodno Evrerj-) na Dunafu Opozorili smo že na pomen, ki ga nemška vlada pripisuje Dunaju v pogledu nemških gospedarskih interesov v srednji in jugovzhodni Evropi. Nemški listi poročajo sedaj, da bodo po želji nemškega gospodarskega ministra dr. Funka imele odslej svoj sedež na Dunaju vse važnejše nemške gospedarsko-znanstvene ustanove, ki proučujejo možnosti pospeševanja nemške zunanje trgovine z državami ob spodnjem Dunavu. V skladu s o željo bo dunajski institut za koniunktur-no proučevanje postal nekak obseivatorij gospodarskega dogajanja v jugovzhodnem evropskem področju. Zavod se bo imenoval »dunajski institut za gospodarsko in kcnjunk*urno proučevanje« ter bo d°loval v tesnem sodelovaniu z enakim zavodom v Berlinu. Predsednik berlinskega zavoda dr. Wagem?>nn je izdelal potrebne načrte. ki iih je gospodarski minister di. Funk že odobril Nemsija in Simsunija »Neue Ziircher Zeitung« prinaša dopis svojega berlinskega poročevalca o razvoju odnošajev med Nemčijo in Rumunijo. V dopisu piše med drugim: UstreUtev Codreana ni ostala brez vpliva na nemško-rumunske odnošaje. Pričako vati je predvsem zavlačevanje pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe, računati pa je treba tudi z vplivi na načrt o petro-lejskem vodu, ki naj bi bil speljan iz rumunskega proizvodnega področja do Nemčije. Sprememba v odnošajih se čuti tudi v radiu in »Frankfurter Zeitung«, ki sicer zelo vzdržno presoja dogodke v inozemstvu, napoveduje kot posledico Co-dreanove smrti hude notranje zapleti ja je v Rumuniji. Zelo ostro napadajo Rumunijo tudi drugi listi. Anglija in kolonialni problem V sredo je govoril v angleški spodnji zbornici koloma^ minister Macdonald in se pri tem dotaknil nekaterih perečih kolonialnih vprašanj. Izvajal Je med drugim: Ne verjamem, da je v Angliji struja javnega mnenja, ki bi zagovarjala odstop ene same pedi zemlje, za katero je Anglija kot mandatna ali kolonialna država odgovorna. To je rokazala tudi rs^nrava v spodnji zbornici, ki odgovarja stališču vlade. Mi o tej stvari sp^h ne razpravljamo in je niti ne jemljemo v poštev. Ako pa bi se irneli kdaj ž njo pečati, moramo že v naprej pribiti, da se to vprašanje ne tiče samo nas. Velika Britanija ni edina država, ki je po svetovni vojni prevzela nase nekatere teritorialne odgovornosti Zato bodo tudi druge države v tem primeru pritegnjene k razgovorom. Toda upoštevati moramo še nekaj: o spremembah mandatnih uprav se morajo v prvi vrsti izreči prebivalci mandatnih ozemelj. Mi na moremo postopati ž njimi kakor z navadnim trgovskim predmetom. Tudi napram njim nosimo odgovornost in moramo zato njihove želje upoštevati. SJ-aH za poljsko propagando Kakor poročajo listi, se merodajni poljski vla-dni krogi v zadnjem čas-u z vso silo zavzemajo, da ustanovi tudi Poljska po zgledu drugih držav posebno ministrstvo aLi vsaj poseben urad za t.sk in propagando. Pri tem se zlasti sklicujejo na novi poljaki tiskovni zakon, ki daje predsedniku vlade pravico, da lahko v izjemnih primerih uporabi tudi opozicionailno časopisje za objavo svojih informacij. Glede na to se je pokazala tudi potreba po ustanovitvi primerne centrale, ki naj bi vršila funkcijo nadzorstva nad poljskim časopisjem. Razen tega naj bi novi urad sik:bel tudi za primerno poljsko propagando v inozemstvu po zgledu drugih držav. Značilno je, da hočejo pri tem Poljaki posvetiti posebno pozornost informiranju zapadne Evrope o poljskih zadevah. Glej tudi poročita na 3. strani članom volilnih odborov v LJubljani prvi sestanek volilnih odborov bo v soboto dne 10. decembra 1938 ob 8. uri popoldne v poslopju določenem za glasovanje. Na to se opozarjajo predsedniki volilnih odborov in njihovi namestniki, člani vo'ilnih odborov in njihovi namestniki, predstavniki kandidatnih list in njihovi namestniki. -i Vremenska napoved Zemunska: Topleje, oblačnost se bo povečala zlasti v zapadni polovici države. Snežilo bo v planinskih predelih, v Podunavju pa bo kopava. Dunajska: Pretežno oblačno, ponekod bo snežilo, temperatura nespremenjena. fJDTRCk Si 280. g. 3 Sobota, 10. XIL 1938. NaSa kraljica po operacifl prvič na sprehodu Nj. Vel. kraljica Marija je v zdravilišču v Curihu na poti popolnega okrevanja. Te dni se je prvič po operaciji lahko podala na sprehod. Slika kaže Nj. Vel. kraljico Marijo v spremstvu prof. dr. Clermonta in bolničarke Rezike Zellhoferjeve, ki je ves čas skrbno negovala jugoslovansko kraljico ice sa dobrovoljce Izšla je uredba, po kateri lahko dobe vojni dobrovoljci namesto zemlje državne obveznice Beograd, 8. dec. a. Na osnovi pooblastila v letošnjem finančnem zakonu je ministrski svet izdal uredbo o državnih obveznicah vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje. Glavne določbe uredbe so naslednje: Ce ni na razpolago dovolj potrebne agrarne zemlje, ki bi se po čl. 3 zakona o dobrovoljcih od 31. avgusta 1928 in s spremembami ter dopolnili od 18. septembra 1930 morala brezplačno odstopiti vojnim dobrovoljcem, more finančni minister izplačati vsakemu dobrovoljcu, kateremu je priznano, da je dcbrovoljec do dne, ko stopi v veljavo ta uredba, namesto odškodnine v zemlji odškodnino v štiriodstotnih državnih obveznicah in to v sledečih zneskih: dobrovoljcem borcem po nominali 50.000 din, dobi-ovoljcem neborcem po nominali 30.000 din. Pravico do gornjega izplačila imajo: a) dobrovoljci, ki jim je to svojstvo priznano s pravomočnim potrdilom po zakonu o dobrovoljcih do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, in ki zemlje še niso dobili; b) dobrovoljci, ki so dobili zemljo in se jim po zakonu o dobrovoljcih ni bilo treba naseliti; c) dobrovoljci, ki so dobili zemljo, a se še niso naselili v roku določenem v čl. 5 zakona o dobrovoljcih. Agrarna zemljišča, ki so še prosta za razdelitev med vojne dobrovoljce, in ona, ki bodo postala prosta po točki b) in c) prejšnjega odstavka, se bodo v bodoče razdeljevala v prvi vrsti med dobrovoljce kmete. Državne obveznice za dobrovoljce se bodo obrestovale po 4° V.. Obresti zapadejo 1. cktcbra vsakega leta, prvič 1. oktobra 1939. Amortizirale se bodo v 30 letih in sicer z odkupom na borzi, če bo njihov tečaj pod minimalo. ali pa z žrebanjem, če bo njihov tečaj enak ali pa večji od nominala. Vsako leto bo v državni proračun vstavljena primerna vsota za obresto-vanje in amortizacijo obveznic. Obveznice uživajo vse ugodnosti, kakor obveznice ostalih državnih posojil. Dobrovoljci pod a) in b) prvega odstavka, ki žele prejeti obveznice, morajo v roku 6 mesecev od dneva, ko stopi uredba v veljavo, vložiti na kmetijsko ministrstvo prošnjo za dodelitev obveznic namesto zemlje in priložiti originalno potrdilo, da so dobrovoljci, če to potrdilo ni že pri kmetijskem ministru. Dobrovoljci pod c), ki so dobili zemljo, pa se niso naselili v roku, ki ga določa čl. 2 zakona o dobrovoljcih, se morajo v petih mesecih od uveljavljenja te uredbe prijaviti s prošnjo za dodelitev obveznic kmetijskemu ministrstvu, če žele dobiti te obveznice, ali ministrstvu za gozdove in rudnike s prošnjo za brezplačno graditev, do katere imajo pravico po čl. 6 t. 2 zakona o dobrovoljcih od 31. avgusta 1929 s spremembami in dopolnili od 18. septembra 1930 leta in pravilnika ministrstva za gozdove in rudnike o dajanju lesa brezplačno od 14. januarja 1929 leta, ako se žele na dobljeni zemlji naseliti. Ce v tem roku ne vlože prošnje za dodelitev obveznic, oziroma prošnje za brezplačno graditev, ali če se v roku od treh mesecev od dneva, ko so prejeli to gradnjo, ne naselijo, izgube pravico do zemlje ter do obveznic po tej uredbi v smislu točke 2 čl. 5 zakona o dobrovoljcih. Prostovoljci, ki jim še ni potekel rok za naselitev iz čl. 5 zakona o dobrovoljcih, se morejo, če to žele, prijaviti za dodelitev obveznic v roku 6 mesecev. Ta rok se ne more podaljšati. Vsi posli, ki se vrše po tej uredbi in vse spremembe v zvezi s tem so oproščene vseh državnih in samoupravnih taks in dajatev. Kmetijski minister more po potrebi in po svobodni presoji spremeniti že izdane, pa še ne izvršene načelne sklepe o podelitvi zemlje dobrovoljcem. Spsrsssirr; ras^S Prago ln Bratislava o f3?Mib3astIi22£3ii siakoisa — Sestava vlad&e deklaracije Praga, 9 dec. h. Za dar.es napovedana seja ministrskega sveta je bila odgodena. ker ne še ni vrnila delegacija osrednje vlade, ki je pred dnevi odpotovala v Brati-s!avo .da se pogaja s slovaško vlado glede poobl:3'-ilnega zaK<-na in drugih vprašanj, ki d->S'ej še niso bila dokončno raz-č.ščena. Sem spada tudi vprašanje državnih podtajnikov v osrednji vladi. Po urad-.nem poročilu, ki je bilo objavljeno nocoj, je bil v vseh teh vprašanjih dosežen sporazum. V ponedeljek popoldne bo plenarna seja vlade .ki se je bedo udeležili vsi člani osrednje vlade ter vsi člani vseh treh pokrajinskih vlad: češke, slovaške in podkarpatske. Prvič bo prisostvoval seji predsednik podkarpatske vlade msgr. Vo-lošin, ki je bil ob imenovanju sedanje vlade bolan in bo šele pri tej priliki položil po usavi prepisano zaobljubo. Verjetno bo istočasno imenovan tudi tretji član podkarpatske vlade. Na ponedeljkovi seji bo končnoveljavno odobrena tudi deklaracija vlade, ki jo bo podal v torek v obeh zbornicah min. predsednik Beran. Deklaracija vlade se bo nanašala predvsem na razne gospodarske in socialne probleme, ki se morajo nujno rešiti Med njimi je tudi vprašanje beguncev z zasedenega ozemlja. V zvezi s tem je popoldne min predsednik Beran obi-kaj taborišče za begunce v Kladnu pri Pragi. Doslej je bilo popisanih 130.000 beguncev, računajo pa, da bo po končnih ugotovitvah skupno okrog 200 do 250 tisoč beguncev med katerimi je približno 20 000 Židov. Z.inanji minister ^hvalkovsky bo šele prihodnji teden odpotoval v Berlin, ker hoče počakati na ses'anek narodnega predstavništva ,da bo tudi on osebno navzoč pri prečitanju vladne deklaracije. Podkarpatski apel na Poljake Chust, 9. dec. h. Kakor poročajo listi, sta minister Revaj in šef tiskovnega urada podkarpatske vlade dr. Komarnicki odpotovala v Berlin, kjer bosta vodila pogajanja o ureditvi raznih političnih in gospodarskih zadev Podkarpatske Rusije Predsednik podkarpatske vlade msgr. Vo-lošin je danes sprejel novinarje in jim izjavil da se bo avtonomna podkarpatska vlada sedaj, ko so končnoveljavno določene meje, lahko mirno lotila izvedbe svo- jega programa. Z obžalovanjem je ugotovil, da je vscslovanska ideja silno izgubila na prejšnjih simpatijah, ker je nr '"večji slovanski sosed Podkarpatske Rusie sklenil pakt z neslovanskim narodom v cilju, da bi preprečil svobodo Ukrajincev. Podkarpatska Rusija se mora zahvaliti samo Nemčiji, da ni prišla zope. v novo suženjstvo. Upamo, je naglasil Volcšin, da nas bo sedaj naš slovanski sosed končno pustil pri miru ter da ne bo več segal po naši svobodi. Končno je predsednik Vclo-šin napovedal, da bo avtonomna vlada takoj pričela izvajati velikopo ezni investicijski načrt, ki določa predvsem zgraditev železnic in cest ter zgraditev nove prestolnice. Ukrajinska vc^aš&a organi' zacifa ssa Madžarskem Monakovo, 9. dec. o. »Miinchener rieue-ste Nachrichten« objavljajo vest iz Budimpešte, da so pričeli v UžhoroJu ustanavljati posebno ukrajinsko vojaško organizacijo, ki bo ime a nalogo bor iti se za priključek vse Podkarpatske Rusi;'e k Madžarski. To organizacijo vodi bivši član podkarpatske vlade Fenčik. Mon-ko"ski list se temu čudi in vprašuje ali je Madžarska preslišala zadnji C umov govor. Kdo bo naslednik Budimpešta, 9. dec. vv. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo vprašanje naslednika bivšega zunanjega ministra Kanya v kratkem urejeno, že o:i vsega početka sta se navajala samo dva kandidata n sicer sedanji šef kabineta zunanjega ministra grof Štefan Czaky ter sedanji madžarski poslanik v Bukarešti Bardosi. Kakor trdijo, je za bodočega zunanjega ministra že določen Bardosi, dočim bo grof Czaky imenovan za njegovega pomočnika odnosno namestnika. Dosedanji pomočnik zunanjega ministra baron Karol Apor, ki je že nastopil dopust, bo imenovan za madžarskega poslanika pr; Vatikanu. Mehiški petrolej za Nemčijo New V°r,£, 9 dec. a Mehiška vlada j< podpisala pogodbo, s ka ero odstopa Nemčiji znatne kol;čine bencina v zameno z; blago in stroje katerih je Nemčija poslala v Meliko za 17 milijonov dolarjev Z drugo pogodbo se določa dobava mehiških rudninskih olj nemški mornarici za 80 milijonov dolarjev v 1. 1839. Selitev s Starega trga Ljubljana, 9. decembra Z zgraditvijo nekaterih novih palač v osrčju Ljubljane, je nastopilo zadnje čase precej živahno preseljevanje in gibanje trgovcev. Vobče jc Ljubljana v zadnjih letih dobila v sredini mesta, kar se trgovin tiče precej novo lice. Zdaj šele nastaja okrog pošte, Nebotičnika in okrog Marijinega trga prava ljubljanska city. Med starimi okraji Ljubljane, od koder se tvrdke najbolj selijo, je posebno hudo prizadet Stari trg. To nekdanje trgovsko središče stare Ljubljane, ki že zaradi svoje zgodovinske važnosti nikakor ne zasluži zapostavljanja v kateremkoli pogledu, jc v zadnjem času spet izgubilo nekaj tvrdk, ki so že od nekdaj slovele, zdaj pa jih je tok časa in razmer prisilil, da so poiskale novo torišče čim bliže osrčju Ljubljane. Veletrgovina I. C. Mayer je pred izselitvijo iz kresije s svojimi prodajalniškimi prostori zavzemala vso Stritarjevo in del Lingarjeve ulice ter polovico Nabrežja 20. septembra. Po njeni izselitvi v lastno palačo je bila lastnica kresije Meščanska imovina primorana razdeliti dosedanji skupna trgovski lokal v manjše trgovske prostore, za katere so se brž pobrigali razni trgovci. V teku novembra so bila a-dap-tacijska dela v glavnem dovršena in do zdaj je zasedlo novo urejene prodajalne že osem tvrdk. Od teh so kar štiri starejše tvrdke s Starega trga. Lastnik staroznane slaščičarne Ivan Zalaznik je posebno okusno opremil svoj novi lokal. Enako se je preselil v mestno palačo optik F. P. Zajec. Voga'ni del je prevzel trgovec s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Ivan Bahovec. Nadalje se je preselila s Starega trga v novo preurejeni lokal v mestni hiši modistka Olga Faturjeva. Ni še dolgo tega. kar je odšel s Starega trga tudi trgovec Edo Grabrijan. Modni trgovec Miloš Karničnik je sicer ob-drial trgovino v svoji lastni hiši na Sta- se prav lahko prehTadlte, a mnogokrat nastane iz ^brezpomembnega" prehlada resna in dolgotrajna bolezen. Vzemite zaradi tega že pri prvih znakih bolezni svetovno znane ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. OjU» ««a. pod S. tr. «7 od 10. L I«]«. rem trgu, vendar je že pred vsemi drugimi tudi našel svoj novi glavni lokal sredi mesta in sicer na vogalu Nebotičnika, Trgovci na Starem trgu se trudijo z renovacija-mi svojih trgovin kakor tudi z dobro zalogo, da bi privabili čim več strank. Toda značilno za opešanje prometa v tem starinskem delu Ljubljane je, da je lokal v Plavčevi hiši že nekaj mesecev prazen in čaka najemnika. Treba bo najti poti in načinov, da se bo Stari trg spet uveljavil, kakor to zasluži po svojem starinskem pomenu. Danes premiera ! £ustolovni velefilm iz Viteških dni francoske revolucije TOLOVCEV v glavnih vlogah KONALD COLMA.V — FRANCES DEE Film o pesniku in pustolovcu, ki je ljubil dve ženi: ponosno in krasno princeso in izgubljenko ... Ogorčena borba pariškega ljudstva za svobodo in vsakdanji kruh ... FILM JE POLN HUMORJA, CINIZMA IN KOMIČNIH ZAPLETLJAJEV! KSNO MATICA Dopolnilo: Havajski otoki in njih običaji v naravnih Danes ob 16., 19. in 21. uri! barvah! Nov zvočni tednik! jlks pri Podčetrtku kQzišš&n vir zdravilne vode 15KB tOjIiI Podčetrtek v decembru Tam, kjer se približa proga celjskega avtobusa v št. Peter pod Sv. gorami prvič Sotli, tam so Topl.ee. Sotla si je napravila ostro zarezo med Rudnieo in Hrvatskim Zagorjem in tako stisnila reko in cesto v ozki preseki, tik pred Podčetrtkom. Združujeta se tam mestinjsKa in sotelska dciina, iz obeh strmin pa gledajo kamenite skale, ki jih lomijo za tlakovanje in posipavanje cest v šmarskem srezu v taki meri, da so zaradi tega napravili preko Sotle potrebni most pri Sulter. ju. Temu kraju, ki nima naselbin, se reče že od nekdaj Toplice. Vse sotočje Mestinje in Sotle je nekam močvirno. Čim bolj pa se približujemo ožini, tem bolj je svet zamočvirjen, na njem pa raste siaba močvirska trava. Na tem travniku je več izvirkov, k: dokazujejo toplo vodo, vendar so že pomešani z hladno, saj imajo izvirki komaj kakih 23 do 24 C. Na oni strani Sotle, torej na Hrvatskem. tam pa teče voda naravnost izpod pečine in ima poleti 35". sedaj v zim; pa 33° C. Silno močen je ta izvirek, ki se z-teka v večjo lužo. nato pa po jarku v Sctlo, ki je oddaljena kakih 6 metrov. Mimo tega toplega vrelca vodi obsotelska cesta na hrvatski strani' v Rogatec. Položaj, ki ga :raa vrelec je sijajen. Zavarovan je proti severu in vzhodu, odprt pa proti zahodu. Nasproti se mu dvigajo mladi smrečnati gozdovi podčetrteške graščine, preko njih pa zre v vsej svoji urejenosti graščina sama v dol'ne pod seboj. Zadaj za vrelcem je va3 Harinzlaka, ki živi svoje mirno zagorsko življenje, le da se otroci kaluštrajo po topli vodi, perice perejo v njej perilo bose tudi v z mi. Ponoči pa se tudi same kopljejo v luži, da se branijo revmatizmu. Revmatizem je pač tista šiba, ki jo občuti podeželski človek najbolj, saj ga spremlja leta in leta ter mu greni počitka potrebno noč medtem ko si črez dan v delu bolečino še nekako zaduši. Le malo pa je tako srečnih, da se morejo podati res v kake toplice, kjer bi si svojo bolečino pregnali. Treba je ita v Krapinske ali Varažd nske toplice, v Rimske toplice, v Laško ali Doberno, da 'ih omenimo, kar je blžnjih in tukaj obiskovanih. V Bosni ima skoraj vsaka okolica že svoj izvirček ki je za silo zavarovan da ne hodijo revnejši ljudje tja kopat brez stroškov. Pri nas e pa vse obdano s taksami in dajatvami 'a preprosti človek n* more niti bl zu. In mrlar ni treba da je tako. V Toplicah pri Podčetrtku izvira topla z od a v blagoslov trpečemu človeku. Zakaj se ne izrabi, da bi se mogli ljudje vsaj mirno kopati, zavarovani s skromno ogra- jo. da bi imeli kam položiti svojo obleko, kam postaviti svoj voz.. Vse bi moralo biti skromno, da bi ljudje zmogli, kajti bolezen je že itak draga in ljudje ne zmorejo nikakih, vsaj ne prekomernih dajatev. Toplice so sicer onstran Sotle, a tako navezane na življenje na desnem bregu Sotle. da ljudje dobivajo svojo pošto v Podčetrtek, kajti njihova središča. Sv. Katarina m Klanec so silno daleč. Tako bi bila pač naloga šmarskega sreza. ki leži kar stegnjen ob Sotli. da bi se oprijel teh toplic kajti šmarski srez je edini, ki nima nikake zdravstvene naprave, če izvzamemo Rogaško Slatino, ki je pač za ves svet, le za šmarski okraj je skoraj brez pomena, saj je namenjena le izredno bogatim gostom... Take toplice pa naj bi bile res za ljudstvo. In vendar se ne bo nič zgodilo. Vse zanimanje privatnikov je brezplodno, kajti po čl. 106. naše ustave so vsi zdravilni vrelci in zdravilne vode državna last. Zakona. ki je tam napovedan, o eksploata-ciji mineralnih in termalnih vod pa še sploh ni. Tako bo še naprej vrela topla voda izpod pečine v lužo in po jarku v Sot"o. narod bo pa trpel še naprej, ker pač ne bo zmogel stroškov zdravljenja v drugih toplicah, ki so vsa le pridobitna podjetja. Morda pa se zdaj, ko se napoveduje nova doba za boljšo in lepšo ureditev naš h domačih prilik, tudi v tem kaj iz-premeni in morda res vstanejo tudi toplice pri Podčetrtku v novo življenje. v pomoč Ljubljana. 9. decembra Mračni prostori stare cukrarne na Poljanskem nasipu so bili od nekdaj zatočišče bede a obenem tudi izvor našoga najlepšega kulturnega razmaha. Danes ob 12.30 ie predsednik mestne občine dr Adlešič ob navzočnosti zastopnikov dobrodelmh organizacij in ustanov tam otvoril javno kuhinjo za najrevnejše, združeno s prenočišči za brezdomce, ogrevalnico m zasilnimi stanovanji. V jedilnici je predsednik nagovoril zbrane goste in siromake z daljšimi izvajanji, v katerih je podčrtal uspeh akcije za uvedbo vsesvetskih odkupnin in se zahvalil vsem. ki so po svojih močeh pripomogli, da je občina dosegla 106.064 din čistega dobička Uspeh je omogočiti, da se danes odpirajo vrata novega dobrodelnega zavoda Za delitev hrane je mestna občina uvedla nakaznice, da loči domače snromake od tu-iih. Svoj govor je predsednik zaključil s ponovnim apelom na dobra srca vseh Ljub- ljančanov, predvsem na pripadnike premožnejših slojev, naj čim izdatneje podpirajo občino pri njenem socialnem delu v svojo lastne varno9t in korist. Posebej se je zahvalil lastniku cukrarne. veletrgovcu Francu Urbancu, ki je s skrajno nizko najemnino omogočil bednemu ljubljanskemu prebivalstvu ta zavod. Propaganda domačih pogonskih sredstev Beograd. 9. decembra. AA. Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev pri prometnem ministrstvu je imel 5 in 6. t. m. sejo, ki jo je vodil načelnik v prometnem ministrstvu Sava Vučctič. Odbor je sprejel na znanje poročilo vodstva prve propagandne vožnje motornih vozil, ki so uporabljala domača pogonska sredstva, v dneh 16. do 19. oktobra. Na poti od Zagreba do Banjaluke, Novega Sada in Beograda se je ugotovil popoln uspeh te vožnje. Odbor je sklenil, da se udeležencem te vožnje izdajo posebne diplome in potrdila o doseženih rezultatih. Sklenjeno je bilo, da bodo maja ali junija prihodnjega leta ponovne propagandne vožnje. Nato so razpravljali o rentabilnosti proizvodnje nafte in njenih derivatov iz parafinskih škriljevcev v Jugoslaviji, kakor tudi iz sintetičnega bencina, ter o njegovi prednosti pred ostalimi domačimi pogonskimi sredstvi. Prihodnje leto bo v Beogradu kurz za vodenje motornih vozil z uporabo domačih pogonskih sredstev, da bi se izdelala navodila za vodstvo s temi vozili. Dalje je bilo sklenjeno, da je treba storiti vse, da se na tehničnih fakultetah ustanove preiz-kuševalne postaje za domača pogonska sredstva. Naprosilo se bo tudi prometno ministrstvo, da prouči vprašanje uvedbe motornih vagonov na naših progah, ki bi uporabljali za pogon les in lesni premog. Končno je bilo sklenjeno, da bo v odbor stopil še-sih« z nastopom sv Miklavža. Naša deca je v spremstvu svojih sta riše v in učiteljev napolnila dvorano do zadnjega kotička, z napeto pozornostjo sledila igri Ln naše male in velike igralce nagradila z dolgotrajnim ploskanjem. Po Igri Je nastopil sv. Miklavž, iti je delil bogate darove ln tudi parkelj ni ostal brez dela Obdarovanih je bilo tudi 6C učencev vseh šol s perilom in oblekami, 200 pa s pecivom. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je razveselilo toliko otrok, izreka odbora najprisrčnejšo zahvalo. e— Iz vojaške službe, ob priliki prvo-decembrskega vojaškega napredovanja je bil imenovan v tehniški stroki za podpolkovnika tudi ponkovški rojak g. Anton Ošlak, strojni inženjer ki službuje v vojnem mornariškem arzenalu v Tivtu in se baš te cLai mudi na dopustu v domačem kraju. e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici v starosti 51 let ugledna in priljubljena gcsilničarka ga. Karolina Leskovškova iz Gaberja pri Celju, soproga orožn:škega narednika v p. in uradnika združbe »Bo-hemije«. Pogreb blage gospe bo jutri ob 15 30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V sredo je umrla v celjski bolnišnici ga. Ivana Kceijeva, soproga ekonoma g. V. Kcsija na Lopati pri Celju. Pokojnima bodi ohranien lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Nož se ji je za ril v grlo. v sredo Je šla osemletna rudarjeva hčerka Marija Tratnikova iz Zagreba pri Celju čez travnik. V reki je imela nož. Na mokrem travniku ji je nenadno spodrsnilo. Deklica je padla in priletela tako nesrečno na nož, da se ji je nož zaril v grlo. Težko poškodovano deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico. a_ Tradicionalni akademski ples bo priredila 5. januarja 1939. Akademska podporna zadruga v Mar boru v Sokol-skem domu (Union). Igral bo Adamič jazz iz Ljubljane. a— Gledališke novice. Drevi bo druga ponovitev »Aide« za vrstni red B. 2e pri prvi reprizi se je v tehničnem oziru po-sreč lo skrajšati večja odmora po drugem in tretjem dejanju, tako da se konča premiera skoro celo uro poprej kakor ob priliki premiere. — Jutri popoldne otroška predstava »Gašpar in Hudamora« zvečer »Pesem s ceste«. Pri obeh jutrišnjih predstavah veljajo znižane cene. a— /