VESTNIK ?-, M ^lii.iimimiiMtHiMUHiHHiniimmHMtiiituMMiimMmtnnHnmn; Poštni urad 9020 Cetovec E Veriagspostamt 9020 Ktagenturt E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceiotetna naročnina 120 šiiingov g E P. b. b. ammmMnmmuHmutntmntutmtmtMUHHtmmMmtmuttmŠ LETNiK XXXVi CELOVEC, PETEK, 19. JUNiJ 1981 ŠTEV. 25 (2024) ^RANCiJA SE USMERJA LEVO: Obeta se zmaga naprednih si! nad desnico Ko je bii pred dobrim mesecem sociaiist Mitterrand z veiiko večino izvoijen za novega predsednika francoske repubiike, je med prvimi ukrepi po prevzemu obiasti podpisa) dekret o razpustitvi skupšči-v kateri je močno previadovaia desnica. Na podiagi tega skiepa ^ bii minuio nedeijo izveden prvi krog partamentarnih voiitev, drugi pa bo siedii to nedeijo, ko bodo francoski voiivci izvoiiii še tiste Posiance, ki v prvem krogu voiitev niso dobiii potrebne absoiutne večine. Čeprav torej prvi krog voiitev nikakor ni odiočiien, pa se napred-"'m siiam po vseh predvidevanjih obeta prepričijiva zmaga nad desni-co, ki je v doigih desetietjih viadanja očitno zgubita zaupanje francoskega ijudstva. &a se je Francija po desetletjih esničarske vladavine končno od-°či!azapreokretinstemzapot ^ levo, so pokazale že predsednike volitve 10. maja, ko je socia-'st Mitterrand prepričljivo prema-S^i švojega tekmeca Giscarda. To "Uvodno" zmago naprednih sil pa is nedvoumno potrdil tudi prvi krog Parlamentarnih volitev minulo ne-°6ijo, ko so levičarske skupine do-^agle skupno 55,8 odstotka vseh oranih glasov in si s tem pribo- 'e ugodno izhodišče za odločilno srjenje sil, ki bo sledilo to nede- ljo. Opazovalci političnega prizorišča v Franciji so si edini v oceni, da bo levica tudi to nedeljo dosegla visoko zmago — vprašanje je edinole v tem, ali bodo v novem parlamentu imeli večino Mitterran-dovi socialisti sami, ali pa bodo pri odločilnih glasovanjih odvisni od komunistov, kar bi seveda pomenilo, da bi si morali takšno podporo „kupiti" s tem, da bi komunistom priznali določen vpliv na vladno politiko ali sploh sodelovanje v vladi. Kakor znano, je vprašanje vo- Ves svet obsoja izraelski napad na iraški reaktor $ katerimi so izraeiska ie-r ^ razdejala jedrski reaktor v Ira-, ' — kakor smo poročali že v številki našega lista — močno bleknile po vsem svetu ter po vsem svetu ter povzroči strani veliko zaskrbljenost 6ile o^Po^drugi strani izzvale vsesplošno tuW° je prišlo zelo jasno do izraza g ' v večdnevni razpravi varnostne-^ sveta Združenih narodov, ki se je ba -?^tevo arabskih držav posebej sta ' . izraelskim piratstvom. Pred- ča^^i številnih držav so izraelski Vah ^ "^jostreje obsodili ter zahte-j ' Ustrezne sankcije proti Izraelu; -.^'.govorniki razvoju na Bližnjem vzhodu; in so Washingtonu brez ovinkarjenja zastavili neprijetno vprašanje, kako dolgo še namerava oboroževati Izrael in s tem podpirati njegovo agresivno politiko. Neodgovornost take politike pa postane očitna še posebno v luči dejstva, da je bil izraelski napad na iraško elektrarno menda mišljen kot podpora Beginu v sedanjem volilnem boju. Tukaj pa nemoralnost seveda nima meja. soseom ^Sriu" -......... .. —ejevaii.— Zav j .' "'so pa zahtevali sankcij, *Ui se, da s takšnimi zahteva- Že ^ bt prodrli, ker je ameriška stran ^a h ^cga začetka jasno opozorila, skle ^ s svojim vetom preprečila vsak Izrae'] obsegal sanakcije proti "ani^v^ba je v varnostnem svetu spet enkrat demonstrirala ba],, moralo svoje politike: ver-Pad° )e sicer obsodila izraelski na-iraško elektrarno, toda ob-ip ostala zvesta svojemu zna-1^^ "^ožjega prijatelja in zaveznika 'u. Kakor že ponovno v prime-Se^Bresivnih akcij Izraela proti so-deželam, tako je Washington goyj/°krat pokazal, da mu pri nje-''jetn """'revnih misijah" naBliž-*^"sk v^bodu v resnici ne gre za de-Utfj " Pomiritev, marveč samo za ^ svojega lastnega vpliva v ko - " " sveta. Grožnje Amerike, da Ze b' v^ala vojaške dobave Izraelu, ^ varnostnem svetu zah-^da' ^^"^cije zaradi izraelskega na-Zoij "u Irak, so v tem oziru pač do-b "Zurnljiva govorica. s takšnim ravnanjem pa t^di ^'ba seveda zapravlja svoj vpliv k} tistimi arabskimi državami, ^ast,- slej zvesto podpirale politiko la, ,'"8tona. Ni namreč brez pome-Zav..**. so zdaj tudi zvesti ameriški Zc];^. 'ki kitali Ameriki, da je v ' meri prispevala k sedanjemu .... - ^ A. . 4^ Zastopniki Cankarjevega doma v Ljubijani so prirediii v pone-deijek v hoteiu Korotan v Sekiri tiskovno konferenco, na kateri so predstavnikom koroškega javnega živijenja in tiska predstaviti novi vsesiovenski kuiturni center ter jih seznaniti z njegovo ureditvijo, funk-cionainostjo in deiovanjem. O predstavitvi podrobneje poročamo na drugem mestu. Obisk ameriških rojakov pri organizacijah koroških Siovencev lilnega zavezništva med socialisti in komunisti v francoskem političnem dogajanju že vedno igralo važno vlogo. Medsebojni dogovori tako pri predsedniških kot tudi pri političnih volitvah so navadno imeli posledice ali za enega ali za drugega partnerja; tokrat izgleda, da bodo „ceno plačali" komunisti: pri letošnjih predsedniških volitvah so utrpeli precejšnje izgube in so zbrali le okoli 15 odstotkov glasov, v prvem krogu parlamentarnih volitev minulo nedeljo jim je s 16,2% sicer uspelso svoj položaj malenkostno popraviti, vendar je tudi to še daleč pod deležem leta 1978, ko so dobili še 20,6% glasov. Bistveno drugačen je razvoj pri socialistih, ki so zadnjo nedeljo skupaj z levimi liberalci dosegli 37,5 % glasov, medtem ko je njihov delež leta 1978 znašal samo 2'4,7 %. Nasprotno pa je desnica vidno nazadovala: golistična stranka od 22,6 na 20,8 % in Giscardova stranka od 21,5 na 19,2 % giasov. Dokončno razmerje moči med levico in desnico bo seveda pokazal šele drugi krog volitev to nedeljo, ko bo predvsem padla odločitev o tem, koliko poslancev bo imela posamezna skupina v novem parlamentu. Za večino je potrebnih 246 sedežev; v prvem krogu je socialistm uspelo izvoliti 49 poslancev, za drugi krog to nedeljo napovedujejo dobre izglede nadaljnjim 230 socialističnim kandidatom. Koliko od teh se jih bo uspešno uveljavilo? Odgovor na to vprašanje bodo v nedeljo dali francoski volivci, ki bodo s svojimi glasovi odločali tudi o tem, kako daleč na levo bo v prihodnjih letih šla pot Francije. V torek opoidne sg predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev v hoteiu Korotan v Sekiri sprejeti večjo skupino sio-venskih rojakov iz Združenih držav Amerike, ki so svoje bivanje v stari domovini Sioveniji izkoristiti tudi za krajši obisk na Koroškem. Tajnik ZSO dipi. inž. Feiiks Wieser in predsednik NSKS dr. Matevž Griic sta gostom prikazaia trenutni poiožaj na Koroškem ter jih seznanita z živijenjem in bojem koroških Siovencev za uresničitev mednarodno zajamčenih narodnostnih pravic, zgodovinski razvoj naše dežeie in njenih slovenskih prebivaicev pa jim je toimačii sodeiavec Siovenske-ga znanstvenega inštituta v Ceiovcu dr. Marjan Šturm. Zastopniki naših organizacij so rojakom iz Amerike izročiti tudi nekaj iiterature, ki jih bo podrobneje seznanita z vprašanji siovenske narodne skupnosti na Koroškem. V imenu gostov se je zahvaiii George Voinovich, župan ameriškega mesta Cieveiand (ki ga zaradi veiikega števiia siovenskih priseijen-cev imenujejo tudi „ameriška Ljubijana"). izrazit je veseije, da iahko osebno spoznajo koroške rojake in njihovo domovino ter se seznanijo z njihovimi probiemi. Zastopnikom siovenskih organizacij je ob koncu izročii spominska dariia. Ameriški rojaki, ki jih je na kratkem izietu po Koroškem spremijai predsednik komisije za manjšinska in izseijenska vprašanja pri SZDL Siovenije Danito Turk, so čiani Združenja siovenskih društev v Cieve-iandu. Na obisk v staro domovino so prišii s svojo pihaino godbo, ki bo v teh dneh v organizaciji Siovenske izseijenske matice priredita koncerte v raznih krajih Siovenije. Učimo se iz preteklosti da bomo znali zavarovati bodočnost Cankarjev dom v Ljubijani je bi! predstavtjen tudi na Koroškem V ponedeljek ko minilo rtlrlderet /er od dneva, ko je naclrtlčna Nemčija začela rvoj porlednj! velik! pokod v drag! rvetovn! vojni: dne 22. 1942 ;e ne?M6/o??!% ne?n%o- „roŽ!tje" na oze?w/;K Po/;-fer zvezo. Sicer re ;e pofenr zvrstf/o le fwnogo zw4govlr;A orv^/an; rov;'er^f% 1?! drKg;7j ?wert fer večji/? 1?! ??M7?;I!/? s/?o2?ar!ov /?o vre; Evropi — ro&z v Z?lrrvK ;e ne?nr^! vo;??! rtro; že od tega dr?e ??orl! v re/?l ^a/ poz??e;rega rta!!??gra;r^ega poraza, ^1 ;e por??er;!! veliki preo^ret v drag! rvetov??! vo;-r?l. Čarovno v Ato do/?o rod! tad! vrtaja ;agodova??r&!2? ??arodov Ir? ??a-rodnortl, /d so /dl! pote??? s rvo;!??? ;a??ar^l??? ??arod??oorvoZ?od!l??!??? Z?o-;e??? vre??? rvoZ?odo!;aZ???!?r? ??arodo??? ed!??rtve?? zgled, ^a^o re ;e trel?a bojevat! za rvo!?odo do???ov!??e, za a??l-če??;e o^apatorr^ega ??ar!l;a !?? za zo-pet??o vzportavltev de???o^rat!č???7? od-??orov ???ed !;ad???!!?? ??arodl. Od teda??;l/? zgodovl??rZ?;A dogodkov ;e ???!??!!o rtlrlderet let. V vre/? te/? deretlet;!/? vlada ???!r vra; ??a ev-roprk! cel!??!, k! ;e kila ??ekda; prl-zor/trče ??a;več;l/? vo;??l/? rpopadov. Ve??dar pa tadl Evropa ??! „otok /?la-že??!/?", ra; re ;e po zako??ltort! ??ekega čad??ega klokovrkega rav??otež;a rpre-???e??l!a v ??a;več;o orožar??o ato???rke doke ter k! zadortoval /?!p ??erazrod-??ort! ??a e??l al! ??a drag! rtra??l, da k! re rcvrela v žara ve!!ka??rke ;edr-rke ekrplozlje. Pravijo, da je to klokovrko rav??o-težje zgraje??o ??a rtraka pred porle-d!ca???l, k! k! ji/? !???e!a ??ova voj??a. Aforda je ??a te??? deja??rko ??ekaj rer-??lce — te rerrtlce pa k! re ???ora!! ta- d! zavedat!. Zato je potrek??o, da ved??o z??ova okaja???o rpo???!??e rta grozote drage rvetov??e voj??e,' rpo???!-??e zlartl rta !??te?ta krajev, k! k! ??to-ral! ortat! za vre čare rtelzkrlrrt! v za-vert! človeka l?t v zgodov!??! člo-vertva. Naj ro to Dac/taa, zlarc/?-w!tz, Ažaatkaare?? al! pa Eldtce, Ora-doar, /arertovac — to je le rtekaj krajev ??elz???er??ega trp!je??ja, rtečlo-verkega rtarllja, rtepoplrrtlk krivic; le rtekaj rporrtertlkov. k! k! rrtoralt rte-rtekrto opozarjat! k kadrtort! !?? k od-!oč??ort!, da pravočarrto !?? z vre???! rrtoč???! preprečl???o kakrrrto kol! po??o-vltev tak!/? al! podokrtl/? dogodkov. 7*a vrek!??a protljarlrttč??!/? tradicij je rlej ko prej veljavrta porekrto re zato, ker tadl da??er doživljamo krate-??je rvokode, zatlrartje Ijadl, odreka-??;e pravic. Zato zarlažljo vro roll-darrtort Ijadrtva v /ljrtk!, v Srednji !??/až??!z4???er!kla!!kjerko!!dra-god, rkratka povrod tam, kjer re morajo re ved??o korit! za ??eodv!r??ort, za človerko dortoja??rtvo, za ertako-pravrtort rte glede rta karvo kože, rta jezik al! polltlčrto preprlčartje. Na rtertetl/? rpomertlk!/?, k! ro ji/? porfavll! po voj??! rlrom Evrope, je v rtajrazllčrtejrt/? jeziki/? !?? okllka/? Izpovedano predvrem eno; Nikdar ne rmemo pozakltl krivic, trpljenja In žrtev, k! ji/? je zaktevala draga rve-tovna vojna. Spomin nanje pa mora kit! okenem tadl opomin, kit! mora okveznort, da zverto čavamo prldo-kltve — mir, rvokodo In rožtdje med narodi, /n to n! le zveneča /raza, k! k! jo ponavljal! ok gotovlk prlložno-rtlk, marveč mora kttl to vrakdanja rtvarnort, kajti ramo tedaj, če re komo ačll! Iz preteklortl, r! komo znal! zavarovat! tadl kodočnort. Gibanje mtadih sociaiistov odločno za mir, razorožitev in popušč anje napetosti V času od 5. do 9. junija je biio na Dunaju mednarodno srečanje sociaiistične miadine, ki so se ga udeiežiie detegacije sociaiističnih miadinskih organizacij iz vsega sveta. To je biio po tetih 1927 in 1952 že tretjič, da je bii Dunaj zbiraiišče tisočev miadih sociaiistov in tudi ni pretirano, če organizator — v tem primeru sociaiistična miadina Avstrije — z zadovoijstvom ugotavija, da je biio srečanje v poini meri uspešno. Srečanje mladih socialistov se je odvijalo pod aktualnimi gesli: „Za mir, razorožitev in popuščanje napetosti", „Za mednarodno solidarnost", „Za novo svetovno gospodarsko ureditev" in „Za socialistično alternativo". Zlasti prvi dve točki sta bili v ospredju seminarjev in diskusijskih prireditev. In tu se je znašla na zatožni klopi prav Avstrija (in njena socialistična vlada), ki se slej ko prej zavzema za proizvodnjo orožja, posebno tankov pri Steyr-Daimler-Puch, ki jih hoče z dobičkom izvažati v inozemstvo. Lani je avstrijskim demokratičnim silam, med njimi je bila zlasti tudi socialistična mladina, še uspe-!o preprečiti izvoz teh tankov v fašistični Čile, toda zdaj grozi nevarnost izvoza istih tankov v eno najnevarnejših vojnih žarišč sveta: na Bližnji vzhod. Avstrijska vlada zagovarja izdelovanje in izvoz mo-rilnih sredstev s priljubljenim argumentom ..zavarovanja delov. mest". Vendar so mladi socialisti in njihovi gostje - med njimi tudi predsednik sindikata transportnih delavcev Fritz Prechtl — nedvoumno povedali, da dolgoročno tudi proizvodnja in izvoz orožja ne moreta zavarovati delovnih mest. Zlasti pa so opozorili tudi na dvolično moralo gospodarske politike, ki jo prakticira avstrijska vlada: na eni strani verbalno govoričenje o razorožitvi, na drugi strani pa proizvodnja in izvoz orožja. To je dvoličnost, so poudarili delegati mladinskih socialističnih organizacij, ki so bili zbrani na Dunaju. Druga velika tema, o kateri je bilo govora na Dunaju, je med trenutni mednarodni položaj. V sre- Zastopniki ZSO obiskali gradbišče novega mladinskega doma V ponedeljek so zastopniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem obiskati gradbišče v cetovškem predetu Št. Peter, kjer je — kakor smo v našem tistu že obširno poročati — pred nedavnim Stovensko šotsko društvo začeto g aditi nov mtadinski oziroma dijaški dom. Pod strokovnim vodstvom so si ogtedati, kako poteka prva faza gradbenih det na objektu, ki bo nudit sodobne pogoje za vzgojo in de-iovanje naše mtadine. STROKOVNJAK) OZN NAPOVEDUJEJO: Dobrih 6 mitjard tjudi bo teta 2000 živeto na našem svetu Strokovnjak! Organizacije Združenih narodov cenijo, da bo teta 2025 na svetu živeto okrog 8,3 mitijarde tjudi — to bi bito skoraj dvakrat to-iiko, kotikor je svetovno prebivatstvo znašato teta 1980. Po poročitu, ki so ga objaviti na sedežu OZN v Ncw Yorku, je svetovno prebivatstvo v minutem tetu porasto na 4,437 mitijarde tjudi, kar pomeni, da se je števito svetovnega prebivatstva v zadnjih treh desetletjih povečato za 1,9 mitijarde. Do teta 2000 naj bi svetovno prebivatstvo po predvidevanjih strokovnjakov OZN narasto na 6,1 mitijarde in do teta 2010 na sedem milijard. Pričakujejo, da bo okoti teta 2025 že 83 odstotkov vsega čtoveštva živeto v dežetah v razvoju, na katere odpade danes okoti 74 odstotkov svetovnega prebivatstva. Prebivatstvo Afrike bi se v tem času potrojito, prebivatstvo Južne Azije pa podvo-jito, medtem ko za Latinsko Ameriko napovedujejo porast prebivatstva za 150 odstotkov; nasprotno s tem eksptozivnim naraščanjem pa naj bi se prebivatstvo Kitajske povečato .samo' za 50 odstotkov. Povsem drugačen razvoj napovedujejo za razvite države, kjer porast prebivatstva že zdaj močno zaostaja tistim v nerazvitih predetih sveta. V petdesetih tetih je prišto v razvitih državah na 1000 prebivatcev te 22 rojstev, toda v tetih 1975 do 1980 je to števito nazadovalo četo na 16. Zato v nekaterih državah že govorijo o nevarnosti, da bi njihovo prebivatstvo „izumrto". Napovedani razvoj svetovnega prebivatstva seveda tudi pomeni, da se bo prepad med razvitimi in nerazvitimi deti sveta še naprej širit, če ne bo z združenimi napori uspeto najti rešitve, ki bodo pomagate ta prepad premostiti. dišču zanimanja so stala tri žarišča, iz katerih so bili navzoči tudi delegati: Bližnji vzhod in palestinsko ljudstvo, ki je zlasti v zadnjem času spet izpostavljeno nasilju izraelskega rasizma in cionizma; ljudstva Afrike, ki deloma še danes trpijo pod apartheidom in rasno diskriminacijo, ki jo nad njimi izvajajo bele manjšine; države Latinske Amerike in njihovi narodi — zlasti EL Salvador — ki ne trpijo samo pod raznimi fašističnimi huntami (saj bi s temi opravili v nekaj tednih), marveč posebno pod masivnim vmešavanjem poživljenega imperializma Združenih držav Amerike. Iz vseh teh predelov so bile tudi navzoče delegacije pri dunajskem srečanju mladih socialistov: predstavniki PLO, POLISARIO in osvobodilnega gibanja EL Salvadorja, ki so bile deležne prisrčnih izrazov borbene solidarnosti in prijateljstva vseh drugih delegacij. Politični višek je doseglo srečanje mladih socialistov s povorko in bakljado v soboto zvečer. Na tej zaključni prireditvi se je zbralo daleč nad 10.000 ljudi in bila je povsem v znamenju uvodoma omenjenih gesel. Glavni govornik je bil predsednik socialistične mladine Avstrije Josef Cap, ki je posebno ožigosal poživljeni imperializem ZDA pod novim predsednikom Reaganom (pri tem je izrazil upanje, da bivši filmski igralec Reagan v filmu, ki se trenutno odvija v Latinski Ameriki, ne bo ne režiser ne glavni igralec). Svaril je pred nevarnostjo nevtronske bombe, ki jo hočejo ZDA in NATO namestiti tudi v Evropi — kajti vsak korak ato-marne oborožitve v Evropi je korak naprej k tretji svetovni vojni, tej pa naj velja najostrejša borba mladih socialistov. S tem pozivom je izzvenelo mogočno srečanje mladih socialistov na Dunaju. Politični del srečanja je spremljal pester kulturni spored, ki so ga v posameznih dunajskih okrajih izvajale številne umetniške skupine — od gledaliških preko glasbenih do baletnih ansamblov. Višek teh prireditev pa je gotovo predstavljal koncert „Rock for peace" („Rock za mir") znanega italijanskega interpreta Edoarda Bennata, ki je navdušil tisoče mladincev. Kakor so se vse delegacije strinjale z obsodbo imperialistične politike ZDA in z mlačnostjo evropskih socialističnih gibanj v tej zvezi, tako so nekatere delegacije te pogrešale diskusijo tudi o drugih nevarnih žariščih v svetu, kjer je prav tako v nevarnosti neodvisnost tamkajšnjih ljudstev — kot na primer na Poljskem in v Afganistanu. Tudi tam potrebujejo narodna in delavska gibanja solidarnost in podporo vseh socialističnih sil na svetu. fra-ter. Vetenje bo nosito ime Josipa Broza Tita ..Detovni tjudje in občani v Vetenju smo s svojim dosedanjim de-tom in rezuttati dokazati, da znamo in hočemo uresničevati tisto, kar v praksi pomeni boriti se za uresničevanje Titovih idej o samouprav-tjanju in Titove vizije razvoja naše samoupravne sotiatistične skupnosti." Tako so Vetenjčani zapisati v predtog za poimenovanje Vetenja po tani umrtem predsedniku Titu. Predtagajo, naj bi za novo ime Vetenja sprejeti naziv Titovo Vetenje. Poimenovanje naj bi opraviti ob tetošnjem občinskem prazniku, ki ga Vetenjčani obhajajo vsako teto 8. oktobra v spomin na zgodovinski dan pred 40 teti, ko so partizani napadti Šoštanj. O predtogu občinskih dejavnikov Vetenja je že razpravtjat koordinacijski odbor za obeteževanje in ohranjanje imena in deta Josipa Broza Tita pri predsedstvu repubtiške konference SZDL Stovenije in ga tudi podprt. Čtani odbora so meniti, da je predtog Vetenja v sktadu s pobudo predsedstva SFRJ, da se v vsaki repubtiki v Jugostaviji poimenuje eno mesto po tovarišu Titu. Poudariti so, da je Vetenje gtede na zgodovinski razvoj in razvoj po vojni skupaj s prebivatci vse Sa-teške dotine in vse Stovenije dokazaio in z detovnimi uspehi potrdito neomajno pripadnost v vseh naporih za izgradnjo samoupravne so-ciatistične Titove Jugostavije. Društveno življenje v Avstriji /z poroči/g, h/ gg je objgf//o tto-trgnje w/tr/strstvo, je rgzv/t/no, t/g je Mo /gni v Avstriji prijgf/jeHZb 3$.000 Hgjrgz/ičnfjšZb c/rKŠtef in zrirKŽenj ng drgštvetro-prgvrt/ pot/-/ggi. To pomeni, t/g se je šteui/o t/rtt-štff v primerjgvi z iefom poprej še Mlveno povečgfo, Mjti v /etn 7979 je t/e/ofg/o v zlvstr/j/ zg 793$ t/rrt-štev mgnj bot fgni. Sorgzmerno s števiiom preb/fg/-stvg je pri (frKŠfuenem žMjenjn Tšoro-ŠM ng prvem meslK meri gvstr/jsb/-mi zveznimi t/eže/gM. Ng Korošcem pr/t/e ngmreč eno cirnšfvo povprečno ng 96 pre^ivgfcev, ng Grgt//ščgwsMw ng 703 prešnvg/ce, ng Nižjem rlvstrij-sMw ng 773, ng ng Tret/gr/sbem ng 720, ng $o/t:ogrgšbew ng 726, ng Zgornjem zlvstr/jsbettr ng 727 in ng Tiro/sMm Jer $tgjersbew ng 730 pre-Tnvgfcev, medtem M zgvzemg zgt/-nje mesto Dnngj, bjer prirfe po eno Jrnšfvo še/e ng 7$7 pre/nvg/cev, Mr pomeni, t/g je ng 7(orošMm „gosto-tg" JrKŠtev sMrgj t/vgbrgtng v pri-merjgvi z Dnngjem. Zg rgz/ibo or/ povprečjg je po gb-so/ntni/? štefi/bgb sJgnje sever/g bistveno č/rKggčno; ngjveč r/rnštev, ngmreč 77.973 t/e/nje ng Nižjem /lvstrrj-sbem; ng Zgornjem /lvsfrijsbem img-jo 9770 t/rnštev, ng Dnngjn 9297, ng $tgjersbew 9230, ng Tiro/sbem 4302, ng Norošbem 3430, ng So/nogrgšbem 3270, ng Grgt/Zščgnsbe??! 2623 in Trer/gr/sbem 2347 r/rnštev. G/er/gno po ngmensb; nsmeritvi M' romg t/fjgvnostZ r/rnštev, zgvzemg f j' vo mesto v t/rKŠtffHf??? živ/jf%r šport. Tgni so ngmreč ngšte/i v striji Mr 72.6$4 te/ovgr/n:c in špo^" nZb r/rnštev. Dg/eč zg temi so ščeng ze/rnženjg, bi se Mvijo z M' čevgnjem, tgbZb r/rnštev je bi/o 94z'' Ng tretjem mestn so M/tnrng M* štvg, bi jib je bi/o registrirgnib 7/#j' Ngr/g/jnjib 4306 r/rnštev je sbrbt'" zg grgt/tzjo in osbrbovgnje novib ^ novgnj oz. ngse/ij. Zt/rnženj, bi ^ bgvijo z nego trgt/ZcZj sobg/tfoereZn), je bi/o 7670. Tor/4 primerjgvi s števi/om športnih t/rttde mort/g ngjbo/j presenečg r/ejstvo, " se je z r/eb/grirgno po/itično r/ej^' nostjo nbvgrjg/o sgmo 774$ r/rtrsl^' RAZSTAVA NA DUNAJU: „Prvo teto upora" V ktubu jugostovanskih delavce' Dunaju ..tlinden" (16. dunajs je bita minu na Dunaju „Itinden okraj, Herbststr. 51) nedetjo svečana otvoritev **azs' „Prvo teto upora", ki sta jo ob tetnici vstaje jugostovanskih narod pripravita Muzej tjudske revotuc^ v Ljubtjani in repubtiški komite NA PRtMERU MADŽAROV V SLOVENtJt: jŠni'*' Resnično enakopravno sožitje izključuje možnost za pojave nacionalizma informiranje SR Stovenije ob sode vanju Kutturno-informativnega JNt. tra SFRJ na Dunaju in tamka) ktubov jugostovanskih detavcev. Udetežencem otvoritvene svecafjf ed"'" iČ"' 1 Madžarska narodnost v Stoveniji, konkretno v občinah Lendava in Murska Sobota, se enakopravno vktjučujejo v vse obtike družbenega, gospodarskega in javnega živijenja, je bito ugotovtjeno na razširjeni seji medobčinskega sveta sociaiistične zveze za Pomurje. Na seji so tudi nagtasiti, da je bito v zadnjih tetih vetiko storjenega na področju uresničevanja posebnih pravic narodnosti, opredetjenih v ustavi in občinskih statutih, tako da sožitje večinskega naroda in narodnosti izkijučuje tudi sieherno možnost za pojave nacionatizma. Ob ugotavijanju uspešnega razvoja, ki se kaže gtede potožaja madžarske narodnosti v tendavski in soboški občini, pa na merodajnih mestih nikakor ne zapirajo oči pred tistimi vprašanji, ki jih bo treba še urediti oziroma izboijšati. Zavedajo se namreč, da so prav odkrite razprave dostej vedno prispevate k sti je izreke! dobrodoštico predse društva Petre Atanasovski, o P!*' kih narodnoosvoboditnega gibanj Stovenskem je govori) direktor fh hitremu in tudi učinkovitemu reševanju narodnostne probtematike v obeh pomurskih občinah. V obeh občinah obstajata samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kuituro madžarske narodnosti, ki sta vetiko prispevati k razvoju samoupravnih odnosov. Precejšen korak naprej je bit v zadnjih tetih narejen tudi na področju informiranja in obveščanja madžarske narodnosti v Pomurju. Tednik „Nepujsag " izhaja v razširjenem obsegu, izbotjšan je bit madžarski radijski program, sedanjo štirinajstdnevno dvojezično tetevizijsko oddajo „Mostovi-Hidak" nameravamo spremeniti v tedensko oddajo in jo še aktuaii-zirati, občinski upravni organi skrbijo za dvojezično informiranje, k botjši informiranosti Madžarov v Pomurju pa bosta predvsem prispevata tudi nov radijski studio v Lendavi in tetevizijski pretvornik za sprejemanje madžarskega teievizijskega programa. stovanskega kutturno-informativn centra na Dunaju Fric Franki, stavo pa je odprta predsednica „ venskega Kutturnega društva Cankar" Mita Megušar. Razstava, ki z dokumentarnima'^, tografijami in skicami prikazuje j, voj povezovanja stovenskih nap nih sit pred štiridesetimi teti, ^ prta do 28. junija, in sicer dn ^ od t7. do 20. ure. Na njej Dunaju živeči jugostovanski ^ ^ ci, pa tudi drugi Dunajčani, spoznati zgodovinske dogodke P ^ štiridesetimi teti, ko se je i*' narod skupaj z ostalimi nafO^jt narodnostmi Jugostavije uprt Ds nemu okupatorju in začet boj za osvoboditev. Cvetlice domačega vrta — v zbirki „Mladi Korotan" izšle pesmi Milice Hrobath in Lenčke Kupper Vsak izid knjige domačega avtorja je razvesetjiv. Posebno nas veseii, če gre za miadinsko iiteraturo, ker je stednja v našem siovstvu leio redka. Franc Kattnig je pravkar izda) in zaiožii za Stovenski informacijski center dve, sicer drobni, a izredno prikupni knjižici oziroma zbirki otroških pesmi izpod peresa Mihce Hrobath in Lenčke Kupper. Tako sta avtorici prispevati k popestritvi siovenske miadinske književnosti na Koroškem in bi njuni zbirki iahko imenovati cvettice domače-ga vrta. Mi!i Hrobath je pod naslovom " 'Sredno sonce" zbrala dvaindvaj-^ drobnih pesmi, namenjenih o/okom predšolskih in prvih šol-'h let. Kot je avtorica na predsta-'tV' povedala, gre za preproste ver- MHita Hrobath VICREDM) SONCE Pesmi jih bodo otroci lahko razu-^ S tem pa je tudi potrdila, da ji s gre za posebne literarne am-'^io, saj je pričujoče pesmi napi-3 za svoje otroke, vendar jih je °zneje pričela objavljati v Mla- dem rodu in tako postala ena izmed rednih sodelavk našega slovenskega šolskega lista. Kljub temu moramo zapisati, da gre za iskrene zapise, ki bodo med mladimi bralci gotovo našli topel sprejem. K temu pa je brez dvoma prispeval tudi Karl Vouk, ki je knjižico opremil s primernimi ilustracijami. „Pojmo s ptički" je naslov knjižice Lenčke Kupper. Tu pa ne gre le za zbirko besedil, marveč za pesmarico dvajsetih pesmi, za katere je avtorica napisala besedila in melodije. Tudi Lenčka Kupper je povedala, da je pesmi zlagala in skladala za svoje otroke in je pravzaprav po naključju prišlo v javnost, da je pesem „Nekoč je bil en škrat", ki jo danes pojejo otroci v otroških vrtcih, njena in da ima na zalogi še številne druge melodije, primerne za otroke. Tako je prišlo do izdaje njene pesmarice. In tako je tudi prav! Prav pa je tudi, da je tudi Lenčkino pesmarico ilustrirala domača slikarka Andreja Zikul-nig, ki je s svojim prispevkom da- Prazmk slovenske pesmi v Šentvidu pri Stični V pr: 2?o prihodnjo nedeljo 2/. jKM;j% že 22. 7*<><><><><><><><3<><><><><><><>C<><><>^<><0<><><><><><><><>-C*P<><3<5<><><><><0<><><><>^C>^ 7^'^ K letos konec maja pova-koroških pisateljev iiterar--^.jStvarjalce — tokrat iz 11 držav tri dni v Fresach. Protu^ra jg ^gj drugim tudi o te^t),^^tiki literarne kritike. Refe-E. Endres iz Munchna je od-litg nastopila proti takoimenovanim papežem, ki si iz ptičje rtej P^ktive ob vsaki priložnosti drz-He ^ntizirati in strgati vse, kar jim njihov literarnoestetski in Se ' koncept. Zahtevala je, da - Jerami kritik zave, kako ka ]°jtjtselno napisana uničljiva kriti-škoduje razvoju in nadalj-ie tu^. Ustvarjanju avtorja, zahtevala ktttjv '' tla se kritik predvsem samo-^en'^° pbrne na delo, ki ga misli ^'ln Kritika novega dela od-Potg vpliva na recepcijo dela, na [Janine bralce, zato ga sme kri-^elo previdno predstaviti jav- V'j. ..... .'^kusiji je nemško govoreči ro-ttje, v ' Pisatelj Storch stavil vpraša-PtŠtet^ v .današnjem času, ko obstaja P)erii°..dterarnih struj, objektivno G .rame kritike sploh eksisti-h. e ^ ^ isti kritik sploh vsakemu delu izjavi Pfa^Tjrna eden da k svoje mnenje, da se z vsako literarno kot ljudje, ki jih pritiskajo, zvrstjo ukvarja. Salzburški avtor Christian Wallner Nemški pisatelj Ffasselblatt vidi de- pa je dodal, da ima avtor tudi dosti lo literarnega kritika v sodelovanju z možnosti povečati svoj vpliv s po-avtorjem. Kritik mora neobremenjen močjo modernih komunikacijskih sred- tem, da Bernhardov jezik ne zaupa jasnim formulacijam, da je poln dvoumnih stavčnih struktur in je težko najti primerno besedišče v drugem, v tem primeru poljskem jeziku. Prevod 10.Srečanje titeratov v Fresachu vzeti tekst v roke, ga oceniti in meriti ob tekstu samem, ne z raznimi drugimi merili ali celo predsodki. Salzburški avtor Walter Mtiller je satirično orisal našo družbo, ki v glavnem le še s stroji, televizijo in kompjutorji med sabo komunicira. Bral je o silnem vplivu informacijskih sredstev, ki človeku onemogočajo, da uporablja lastne izkušnje in individualno doživlja. V delovnem procesu so osebni človeški kontakti deloma reducirani, deloma jih sploh ni več, delo človeka upravlja stroj. Kar naj bi ustvarjali ljudje, delajo kompjutorji, in človek le še pritiska na gumbe. Madžarski avtor Otto Javor je v diskusiji dejal, da se mu gumbi na kompjutorjih ne zdijo tako nevarni štev, da ni knjiga edina pot do človeka. Tudi Dieter Ffasselblatt je opozoril na pozitivne strani tehničnega razvoja. In Jaro Dolar iz Ljubljane je menil, da nevarnost ne obstoja v tem, kar iz kompjutorja pride, temveč v tem, s čimer ga človek programira. Peter P. Wiplinger je ob koncu še dodal, da imamo nalogo, da razvoj informacijskih sredstev stalno opazujemo in kontroliramo, ker so pač nova resničnost, s katero moramo živeti. Poljska predavatelja Ernest Dyczek in Marek Nowak — prvi pisatelj, drugi jezikoslovec —, ki sta skupno prevedla Thomas Bernhardovo delo ,,Das Kalkwerk" v poljščino, sta govorila o problematiki prevajanja. Ta obstaja pri tem delu med drugim v tega dela je interpretacija, in poljski bralec dobi v roke originalu paralelno in ne identično delo. Prevajalec ustvari tako novo delo v novem jeziku, pri tem pa upošteva načrt, ki ga je napravil avtor originala. Ž novega vidika je orisal južnoti-rolski avtor Gerhard Mumelter situacijo svoje manjšine. Južni Tirolci so po mnenju avtorja najbolj zaščitena manjšina v Evropi. Predavatelj pa vidi nevarnost obstoja te manjšine v tem, da se ta preveč izolira, da goji le svojo tradicionalno narodno kulturo in se skeptično zapira vsem drugim kulturnim in političnim vplivom od zunaj. Pod načelom „kdor ni za nas, je proti nam" odklanjajo južni Tirolci vsako dejavnost, ki se ne omejuje na gojitev narodne kulture, predvsem kontakte z večinskim narodom in ljudmi, ki drugače mislijo. Tako vedenje po mnenju predavatelja močno obremenjuje tudi delo južnotirolskih pisateljev, predvsem pa ogroža obstoj manjšine same. V diskusiji je Boris Pahor iz Trsta dejal, da živi v Italiji enajst narodnih manjšin, da pa imajo od vseh teh le južni Tirolci in tržaški Slovenci več ali manj zasigurane pravice. Bogdan Pogačnik iz Ljubljane je v kratkem referatu omenil, da je Fresach tudi za Slovence kulturnozgodovinsko pomemben kraj, da so v tem kraju doma brežinski spomeniki. Dejal je, da so Slovenci v svoji zgodovini sicer vedno spet nastradali in bili zatirani, da pa so s svojo literaturo kljubovali vsakemu drugemu večjemu narodu. Fresach je za številne avtorje iz vzhodne in zapadne Evrope kraj, kjer se lahko informirajo, kjer lahko vsak pove, kar hoče in kar misli; kjer vsak najde druge, ki ga razumevajo in poslušajo. Da je predvsem to zelo važno, ve organizator teh dnevov, Walter Nowotny. Predstavitev Cankarjevega doma novega vseslovenskega kulturnega centra v Ljubljani V zadnji števiiki našega iista smo obširno poročati o nastanku Cankarjevega doma — novega vsesiovenskega kuiturnega centra v Ljubijani. Pretekii ponedeijek pa sta generaini konzuiat SFRJ v Ceiov-cu in predstavniki Cankarjevega doma v Ljubijani vabiti v hotei Korotan v Sekiro, kjer so predstavnikom koroškega javnega živijenja in javnim občiiom predstaviti novi Cankarjev dom — kuiturni in kongresni center v Ljubijani. Ob tej priložnosti so navzočim — med katerimi so bili tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti ZSO, NSKS, SPZ in KKZ obrazložili potrebo o gradnji tega ve-iikega projekta ter o kulturni in kongresni dejavnosti, ki jo bo možno razvijati v tej zgradbi. Uresničitev tega projekta so narekovale številne potrebe sodobnega kul- turnega in političnega življenja SR Slovenije. Zato je operativni štab najprej nabiral izkušnje tovrstnih zgradb v svetu in ob tem prišel do spoznanja, da je večina zgrajena le za določene namene, zato so se odločili za postavitev večnamenskega doma. Kot je predstavitev pokazala, je to projektantom povsem uspelo, saj je sleherno dvo- Mlinarjev Lojz - 80-!etnik Še potn energije in življenjske sile je te dni praznoval Alojz Milller pd. Mlinar iz Cirkovc svoj 80. življenjski jubilej. Čeravno je izpolnil že 80 let svoje življenjske poti, mu po njegovi zunanjosti in duševni svežini, nihče ne bi prisodil te starosti. Naš jubilant izhaja iz znane Mlinarjeve družine v Cirkovcah. Bil je otrok številne družine, ki pa je imel to srečo, da je že v njegovih mladih letih na domu vladalo blagostanje. Pri hiši ni manjkalo kruha. Na kmetiji, ki jo je podedoval od svojega očeta, je bilo nekoč zelo živahno in mnogo ljudi za delo. Poleg družinskih članov so bili pri hiši še hlapci in dekle, tako da je šlo delo, ki ga ni bilo malo, lažje od rok. Takrat seveda še ni bilo strojev in traktorjev, da bi mlatili in „štrajfa!i", kosili in želi, vse to so morali opravljati pridni ljudje. Lojz si je klub obilnemu delu vzel čas za druga dela, kot za razna popisovanja za občino, delal veterinarske preglede zaklane živine in še marsikaj drugega. Dobro se spozna pri boleznih živine, tako da so ga sosedje vedno klicali, če je bilo kaj narobe. Skratka rad je pomagal in še pomaga in zato tudi uživa vsesplošno spoštovanje in priljubljenost. Tudi na prosvetno delo ni pozabil. Že kot mlad fant se je vključil in pel v zboru, deloval v društvu in v gospodarskih ustanovah. Imel je vedno dovolj dela in potov, tako da bi se skoraj pozabil oženiti. Šele par let za tem, ko je srečal Abrahama, je našel svojo Aleškovo Ančko in se poročil. Pridnemu Lojzu se je pridružila še žena s svojo marljivostjo in razgledanostjo za gospodarjenje tako da sta skupno ustvarila vzoren kmetijski obrat. Skrbeti je bilo treba tudi za tri hčerke, ki sta jih dala šolati. Čeprav bi bila pomoč doma pri delu več kot dobrodošla, pa sta uvidevna roditelja rdje bolj zavihala rokave in dekletom omogočila lažji in boljši kruh. Starejša hčerka Micka je pred leti uspešno končala študij medicine, mlajša Helka še študira, Ančka pa bo skrbela, da bo pridni in marljivi Mlinarjev rod tudi v bodoče v ponos domačega kraja. Mlinarjev Lojz je kot viharnik, ki se ne ukloni hudim ujmam. Vedno je prisoten kot aktiven član naše narodne skupnosti na prireditvah in zborovanjih. 20 let je bil kot predsednik na čelu Posojilnice Pliberk in se prizadeval za skupnost in varčevanje. Skratka, bil in je še prava slovenska korenina. Številnim čestitkam in dobrim željam jubilantu so se pridružili tudi odborniki Posojilnice Pliberk in se mu zahvalili za storjeno plemenito delo v korist naše narodne skupnosti in mu želeli še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih. /KE/ rano možno uporabiti za več namenov. S tem pa bo brez dvoma tudi možna široka uporabnost Cankarjevega doma za številne prireditve od kulturnih do kongresnih, kar bo gotovo vplivalo na ekonomičnost Cankarjevega doma. Dom seveda ne bo namenjen le potrebam SR Slovenije, ampak bo na voljo tudi raznim mednarodnim prireditvam, torej kongresom, simpozijem itd. Cankarjev dom je tehnično opremljen z najsodobnejšimi napravami in je v tem možno izvesti kakršnokoli prireditev. Zato je programski svet v svoj poizkusni program vključil tudi gostovanja znanih svetovnih ansamblov. V svo- Kafoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu vabi na igro KJE JE MEJA v soboto 20. junija 1991 ob 20. uri v lami dvorani v Smarjefi v R. Gostuje igralska skupina SKD iz Globasnice. Katoliško prosvetno društvo ..Planina" v Seiah vabi na NASTOP UČENCEV OSNOVNE ŠOLE tN MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA )Z MtRNE v soboto 20. junija 1991 ob IS. uri v tarni dvorani v Selah. je dlovanje pa odgovorni želijo vključevati tudi kulturne skupine iz zamejstva, razumljivo pa želijo tudi vplivati na meddržavno oz. medde-želno kulturno izmenjavo. Po izvajanjih direktorja Cankarjevega doma tovariša Kerta in direktorja programskega sveta tovariša Javornika, so udeležencem še predvajali diapozitive, na osnovi katerih so dobili temeljit vpogled te zgradbe od začetka gradnje in do zaključne faze. Nato so predstavniki Cankarjevega doma odgovarjali še na številna vprašanja, ki so se nanašata na obliko financiranja in na stroške vzdrževanja ter o tehničnih vprašanjih. Pri tem se je tudi izkazalo, da bodo številni predstavniki in kulturne skupine s Koroške šli v Ljubljano, da še na licu mesta vidijo Cankarjev dom, največji kulturni objekt, v katerem se bo odvijalo kulturno življenje vsega slovenskega naroda in ki bo tudi posredoval kulturne dosežke drugih narodov. Radenthein - občni zbor Avstrijskega pianinskega društva V petek in soboto je imelo Avstrijsko planinsko društvo (Oster-reichischer Alpenverein) svoj redni občni zbor v Radentheinu, katerega so se poleg domačih članov udeležili tudi predstavniki drugih planinskih društev, med njimi tudi zastopniki iz Anglije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske in Danske. Avstrijsko planinsko društvo šteje 210.000 članov in je najmočnejše planinsko društvo v Avstriji. Med najvažnejšimi temami, ki so jih obravnavali, je bila vsekakor ta, da se na območjih ledenikov ne bo gradilo oz. razvijalo smučarskih centrov. Treba se bo zadovoljiti z Log ob Vrbskem jezeru Arnoid Miškutnik 60-)etnik Pred dnevi je v Logu pri Škofičah obhajal Arnold Miškutnik svoj 60-letni življenjski jubilej. Poznamo ga kot vnetega prosvetaša in zadružnika. Že od mladih let poje pri škofiškem zboru SPD ..Edinost" in je aktiven zlasti v domači Posojilnici. Kot odbornik obeh inštitucij je seveda močno povezan z domačim krajem oziroma prebivalstvom, ki ga zelo čisla in spoštuje. Zaradi bolezni je moral predčasno v pokoj, vendar Nolti, tako mu pravijo domačini, ni lege) v senco, da bi tam drema), temveč se ubada, kot smo že omenili s stvarmi, ki so koristne in neobhodno potrebne naši narodni skupnosti. Zarjaveti ne smeš, pravi in pridno poje v škofiškem zboru. Zelo je hvaležen zdravnikom, da so mu povrnili zdravje. Noltiju Miškulniku k njegovemu prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi bil zdrav in čil ter še naprej tako prizadeven. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo in uprava Slovenskega vestnika. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJE Viktringer Ring 26 [Vinko Kušej) telefon [0 42 22) 72 : 6$ Gasomefergasse 19 [Milka Kokot) telefon [0 42 22) 32 $ $9 Spoštovani starši! Vljudno Vam poročamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJE V SAVUDRIJI leto: v 2 izmenah: 1. izmena: od 6. avgusta do 20. avgusta 1991 2. izmena: od 20. avgusta do 3. septembra 1991 Koordinacijski odbor nudi: Prostore za bivanje, S obrokov hrane dnevno, za vsakih 10 otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico; prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šilingov; prevozni stroški: 400 Šilingov. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je za 1. izmeno [6. 9. do 20. 9.) do 30. junija, za 2. izmeno [20. 9. do 3. 9.) do H. julija. Koordinacijski odbor nudi vse potrebne informacije za koristenje podpore za letovanje s strani zavarovalnic. RAZGLAS V zvezi z letovanjem otrok na morje išče koordinacijski odbor vzgojitelje. Interesenti naj se javijo pismeno na enega od zgoraj omenjenih naslovov do 2S. junija 1991. Pogoji za sprejem: dopolnjeno 19. leto, izkuSnje v vodenju skupin [prednost imajo učitelji [ce) Študentje [ke) pedagoške smeri). Šahovska interhga prijatetistva Prva zmaga Stovenske športne zveze obstoječimi — Stubai, Otztal, Dach-stein itd. APD se tudi še kar naprej prizadeva, da bi dobilo, če ne več, vsaj posvetovalno pravico v vprašanjih, ki se tičejo zdravega okolja. APD je ob tej priložnosti tudi pohvalilo sekcijo Radenthein, da je preprečila uresničitev projekta Nockalmgebiet (gradnjo turističnega naselja v pogorju Nockalm). Predsednik Koroškega planinskega društva dr. Kurt Dellisch je menil, da je treba ljubezen do planinarjenja zbuditi pri vseh ljudeh, torej tudi pri tistih, ki niso člani planinskega društva. Glede projekta smučarskega centra VVurtenkees (ledeniško območje vzhodno od Sonnblicka) zastopa dr. Dellisch mnenje, da je treba ta projekt do podrobnosti spoznati in da je proti temu, da bi že kar v naprej zavzel negativno stališče. Pribil pa je, da se popolnoma strinja z mnenjem APD, da se ledeniška področja ne razvija v smučarske centre. Naj ob tej priložnosti še zapišemo, da ima Koroško planinsko društvo 13 sekcij z 12.000 člani. Seveda je na Koroškem še več organiziranih planincev, ki so še včlanjeni v planinskih organizacijah: Naturfreun-de, Osterreichischer Turisten Klub in Slovensko planinsko društvo Celovec. V