GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 28 — Leto III. Murska Sobota, 19. julija 1951 Cena 5 din Prireditve ob Dnevu vstaje V MURSKI SOBOTI v soboto 21. julija: Ob 20.30 uri: svečana akademija v mestni kino-dvorani. Sodelujejo: moški pevski zbor harmonikarji, solisti in recitatorji SKUD »Štefan Kovač« ter godba komande JA iz Zagreba. V nedeljo 22. julija: Ob 5. uri: budnica — godba na pihala komande JA iz Zagreba. Ob 9. uri: promenadni koncert v mestnem parku. Izvaja godba na pihala komande JA iz Zagreba. Popoldan: veliko ljudsko rajanje, srečolov, nagradno streljanje, šaljiva pošta itd. v mestnem parku. Za ples igra pesni orkester komande JA iz Zagreba. V LJUTOMERU v soboto 21. julija: Ob 9. uri dop.: svečana seja OLO. Po seji polaganje vencev pred spomenik padlih borcev. Zvečer: svečana akademija. Sodeluje godba na pihala SKUD »Janeza Kavčiča«, mešani pevski zbor in recitatorji. Borcem bodo podeljene spomenice in odlikovanja. Po akademiji odhod na logorovanje ki bo v gozdu pri sedežu VINOZ »Železne dveri«. v nedeljo 22. julija: Ob 5. uri: budnica — godba na pihala (SKUD). Ob 9. uri: promenadni koncert na pihala v parku (SKUD). Ob 10. uri: strelske tekme na strelišču v Ljutomeru. Popoldan: odhod na partizanski miting v Ilovce, kjer bodo strelske vaje in ljudsko rajanje. Pripravljalna odbora PRED DNEVOM VSTAJE: Hej brigade, hitite ... (Partizanska štafeta v soboškem okraju) V soboškem okraju so se udeležili partizanske štafete obvezniki predvojaške vzgoje in člani Zveze borcev. Komandant je bil kapetan Miholinac, a komisar tov. Rapl. Prevzem zastave je bil v Lipi in od tod so se vodile bitke čez ves soboški okraj. Začetek štafete je bil 15. julija ob 8. uri v Pincah in se je nadaljevala Čez radgonski okraj, Maribor v Ljubljano. Lipa! Sredi vasi oborožen odred. Ob brajdah trsja komandirji in komandant; pred njimi razgrnjen zemljevid. Patrolni odred bo po dobro zamišljenem načrtu napredoval. Nekje v bližini je sovražnik. V vasi se nahaja — ne v Lipi: v Beltincih in potem je še dolga pot do Sobote. Zasede so pripravljene, toda kje? Sovražnik hoče zastavo, zastava pa mora neovirano naprej. Naloga je težka! Skoraj neopazno so odšle skupine patrolnega odreda. Druga četa levo, tretja desno, a prva naravnost ob cesti. Vedno počasneje; po poljih, v obcestnih jarkih. Nekje spredaj prvi streli. Izvidnici sta se srečali. Se bolj počasi, še boli oprezno, prve hiše so že vidne... Nenadoma rafal in še eden. Puške so zapokale. Pokalo je vzdolž in počez. Bolničarke so zaostajale. Napad na vas se je pričel. Krila so se naglo vsula naprej, glavnina je prodirala po cesti — s to je napadal tudi komandant Slavko. »Pravilno! Glavnina niti do borbe ni prišla. Napad je uspel. Sovražnik se umika proti Rakičanu,« — ugotavlja Slavko.« »Krili sta prehitri, ni kontakta.« Streljanje je pojenjalo in le še tu in tam kje poči. Nenadoma zagrmi mina. Prav sredi vasi. Se nekaj strelov in vse potihne. Pred zadružnim domom in po ulicah pa so se med tem zbrali ljudje, godba je zaigrala in borci so se zbirali na dvorišču zadružnega doma. Zbor! Kratke komande. Tri čete v obliki odprtega kvadrata in tudi zastava je med njimi. Govori komisar Savo, za njim predsednik okraja Mur. Sobota Benko in potem naprej. Proti Rakičanu! Mimo gradu, skozi vas, čez park in na polje proti Soboti. Napad mora biti strnjen. Mnogo bolj strnjen in izvidnice ne smejo prehitro prodirati kot pred Beltinci. Kaj Če bi jih ujeli. Pa so se umikali. Tukaj naj hitro sporočajo, krili in glavnina skupno napadejo in v kratkih naskokih pregnati sovražnika. Napad je uspevali V kratkih skokih so se pognal! naprej. »Lezi!« je ukazal Slavko. Napadalna vrsta Je legla. »Naprej!« Vrsta se je pognala naprej. Sovražnik je poskušal odbiti se zmedel in neurejeno bežal. »Krili naprej. Ob topolih se maskirajte in pazite.« Druga in tretja četa sta krenili. Glavnina se je ustavila za parkom. Še po municijo, razdeliti in potem napad. Komandant Slavko je prejel nalogo. Napad na Soboto s strani Martinišča, po Kolodvorski in Lendavski ulici. S treh strani. »Pokret!« Kolone so se raztegnile. Nekdo je poročal: »Komandirja prve čete je sovražnik zajel.« »Zajel? Naprej, fantje!« je zavpil Slavko in prešel jv napad z glavnino, ki je bila brez komandirja. Prvi se je pognal proti mestu. Borci so ga komaj dohajali. Napadi Moramo jih zajeti!« je klical Slavko in jurišal. Za njim so drveli borci prve, čez polja so se razlivali valovi borcev druge in tretje. Prva bomba je počila, rafali so drdrali, sovražnik se je umaknil v mesto. Borbe v prvi ulici, prvi ujetnik, sovražnik beži. Bombe, strojnice, brzostrelke, pištole in puške so grmele. »Stoj!« je zaklical Slavko motoristu. »Greva po ujetnike!« je zaklical in sedel, na motor. V desnici brzostrelka, v levici pištola in naravnost proti sovražniku. Borbe na vseh križiščih in po vseh ulicah. Ujetnikov vedno več. Slavko je ujel mitraljesko gnezdo s strojnico. Ujeli so komandanta obrambe in skoraj ves njegov štab. In še je grmelo po vseh ulicah. Borci niti opazili niso, kdaj je sonce zatonilo za bregove. Dan je pri kraju, naloga izvršena. Zbor pred spomenikom zmage. Prihaja tudi zastava. Zbirajo se prebivalci. Komisar in komandant čakata raport treh komandantov bataljonov. Slavko, komandant prvega bataljona, poroča: Zbrojevka, šest borcev, komandir in pištola ujeti in zaplenjeno! Pogrešani štirje borci. »Komandir čete Polak je ogrožal borce, ki so ga zajeli s streli z ostro municijo! Brigade so se naselile v zgradbi bivše osnovne šole, prenočile in pred četrto uro zbirale za pohod. Pohod proti Kogu; naloga narediti prehod čez Muro. Mostovi so močno zastraženi. Slavko je zopet prodiral. Za Krogom v dolgem robu goščav in gozda je zapazil sovražnika. Zopet desno in levo kurilo ter glavnina v napad! Zapokalo je in kmalu so borci izginili v gozdu. Streli so se redko slišali. V presledkih se je oglašal klic skupin: »Juriš!« Brez prave borbe so zavzeli brod. Izvidnica se je prevezla na drugo stran in zastražila dohod. Tudi zastave je prispela nemoteno čez, toda sovražnik ni miroval. Napadal je. Nameraval se je izkrcati s čolni. Zbrojevka je zapela. Borci, zbrani na brodu so se pognali nazaj v gozd. Obe krili sta prodirali v goščavo. Sovražnik se je umikal. »Juriši« so vpili zdaj tu, zdaj tam. Borba je ponehala in se zopet razplamtela. Pol ure, še več je trajala, in potem so se vsi izkrcali pri zastavi. Radiotelegrafist pa je poročal v Ljubljano: »Patrola je pregnala sovražnika. Zastava je preko Mure. Nadaljujemo pot.« Ura pa je bila čez pol osem. Miren marš do Hrastje-Mote, slavnostna predaja radgonskemu odredu in partizanska štafeta, ki spominja na prvo organizirano vstajo v Sloveniji, je nadaljevala pot. Bilo je res kot bi bili partizanski boji. Vagoni žita so šli po vodi Žetev se nagiba h koncu in mlatilnice že ropotajo. Kmetje posegajo po zrnju, ki se siplje iz mlatilnice v vreče in ocenjuje pridelek. Tako je v Prekmurju — imenovanem žitnica Slovenije, tako je tudi v lendavskem okraju; toda ta žetev povzroča kmetom samo skrbi in tudi okrajni funkcionarji so zaskrbljeni, kajti pridelek je mnogo slabši, kot so pričakovali — odnesla ga je voda... Odkar poznamo lendavsko ravnino, vemo tudi za poplave, ki so česte in včasih zelo obsežne. Po blagi zimi je bila letos deževna pomlad, ki je povzročila obilne poplave. Že jesenska poplava Je uničila mnogo posevkov, a pomladne poplave so pokopale vse upe na dobro letino. Bilo je nad petnajst poplav manjšega in večjega obsega in temu primerna je tudi škoda. Jesenska je povzročila bujno rast trave »paholke«, ki je slična žitu in je včasih niti kmetje ne ločijo od žita. Ta trava je tako zarasla žitna polja —posebno v Filovcih in Dobrovniku — da je popolnoma prerasla žita in so bili kmetje prepričani, da je žito, dokler ni zrasla v klasje. V teh krajih torej ne bo niti podpovprečnega pridelka. Drugod pa se Je razrasla v žitu grahorka, in sicer povsod, kjer je voda poplavljala spomladi, in je žito poleglo. Ker sta bili trava in grahorka bujni, je bilo največ škode prizadejane rži, ki jo je skoraj popolnoma zadušila. Kraji Filovci, področje MLO Dol. Lendava, Dolina, Dobrovnik. Novo Mostje, Lakoš in še nekateri kraji ki so v najnižjih dolinskih predelih, so bili seveda najbolj prizadeti in je donos tudi najslabši. Izraziti primeri so v Dolgi vasi in v okolici mesta Lendave, kjer je že ocenjevala posebna komisija ki ugotavlja hektarske donose po vsem okraja in je sestavljena iz članov Izvršnega odbora OLO Dol. Lendava. Po dva člana te komisije obiskujeta različne kraje, iz katerih so z ozirom na poplave vložili kmetje prošnje za znižanje obvezne oddaje za letošnje leto. Tako je bilo ugotovljeno, da je pri kmetu Seke Francu hektarski donos le 300 kg, a še od tega je 30% smeti, grahorke in neuporabnega zrnja. Pri njem je bil izvršen poskus z mlačvo 42 snopov, torej dveh križev. Dala sta vsega 10 kg slabega žita. Slično je bilo storjeno tudi pri Vuku štefanu iz Dogovaških goric, a pri tem je pridelek še slabši. Iz tega se razločno vidi, kakšne so posledice poplav in preobilnega dežja. V najboljših predelih okraja okrog Dolnje, Srednje in Gornje Bistrice so pridelki s 600—700 kg rži na hektar in s pšenico do 1000 kg na hektar, tako da v najboljšem slučaja lahko ocenimo hektarski donos na 6,5 za rž in največ 10 q za pšenico. Tako bi bilo potrebno po prvotnih ocenitvah, ki jih je zbralo poverjeništvo za državne nabavke pred žetvijo, znižati obvezno oddajo za 85,5 vagonov. Ponovna in podrobna ocenitev pa kaže, da je prvotna ocenitev pomanjkljiva, a je škoda še večja, oziroma pridelek še slabši, kot se je predvidevalo. Ta ocenitev je prinesla tudi ugotovitev, da do 60% vsega žita ne bo uporabno za semenska žita. Kljub vsem tem dejstvom pa je bilo zaenkrat odobreno od republiškega foruma znižanje odkupa le za 48 vagonov. Če primerjamo lansko višino odkupa 120 vagonov z lanskim pridelkom, ko je bilo povprečje pridelka 21 snopov — enega križa — 20 do 25 kg z letošnjim planom 140 vagonov, od katerih je odšteti znižanje obveze za 48 vagonov, kar pomeni 92 vagonov s povprečjem 9 do 15 kg letošnjega pridelka po križu — 21 snopih — je ugotovitev ta, da je letos še veliko večja obveza kot lani in da marsikje kmetom ne bo ostalo semenskega žita. Vse te ugotovitve zahtevajo premišljenih ukrepov in za tem gre tudi poverjeništvo za državne nabavke, ki bo skupno s članom republiškega foruma še proučilo situacijo na terenu in tako je pričakovati povoljno rešitev. Tako je v okraja Dolnja Lendava, kjer je deževje povzročilo poplave, ki so zajele 250.000 hektarjev zemljišča in povzročile škode v žitu, povrtninah in ostalih pridelkih po povprečni ocenitvi 91,550.000 din. Seveda so s hitrimi ukrepi dosegli to, da so kmetje zasejali vse področje, ki je bilo ob poplavah uničeno, s strniščnimi posevki, s koruzo činkvantin, semensko peso, prosom in ajdo. Za to sta bila uporabljena dva vagona semen, toda škoda kljub tema ostane ogromna. Kaj naredi samoiniciativnost S patrolno štafeto iz Ljutomera proti Ljubljani V nedeljo ob sedmih zjutraj je krenila iz Male Nedelje patrolna štafeta. Šla je skozi vasi Murskega polja, Ljutomer, Ivanjkovce do Pavlovec kjer so zastavico prevzeli udeleženci štafete ptujskega okraja. Toda šele z borbo so jo Ormožani osvojili. Štafeta, v kateri je sodelovalo okrog 200 pripadnikov predvojaške vzgoje, nekaj desetin PLZ in nekaj nad 50 članov ZB, LT ih rezervnih oficirjev si je krčila pot z borbo. Bum... Tik pred kolono je eksplodirala mina. Feušovi borci so hipoma zapustili kamione, »V strelce!« se je glasilo povelje. Borci so planili na vsako stran ceste in z zastavo napadli sovražnika, ki «e je skrival globlje v gozdu pri Lukavcih. Puške in brzostrelke so zapele svojo pesem. Meter za metrom gozda so zavzemali borci. Nasprotnik, ki se je sprva trdovratno boril — Je moral popustiti. Stari borec Ivanjšič je svoje vojake venomer bodril. Zaman! Fantje iz »štafete« so jih pregnali na žitno polje. Tudi skrivališča za kopicami žitnega snopja so odpovedala. Kmalu je bila v gozdu tišina, sem od Grab pa so prihajali zmagovalci z ujetniki. Zastava je v varnih rokah... Že na Kamenščaku je komandir Ju-reš razporedil svoje borce. »Napadli bomo sovražnika, ki se skriva nekje v gozdu,« jim je na kratko objasnil vojni položaj. Neopaženo so se Jureševci približali sovražniku, ki je čepel v gozdu ob železniški progi pri Žerovincih. »Juriš!« Počile so prve puške, oglasila se je zbrojevka. Sovražnik ni imel časa, da bi napadel. Panično je zapustil položaje in zbežal. Jureševi borci pa za njim... Nekoliko za prvo strelsko vrsto se je prebijala posebna skupina bombašev z brzostrelkami. Branila je zastavico, ki ni smela v roke sovražnika. Vse je utihnilo, ko se iz Stanjkovega poslopja oglasijo brzostrelke. Obkolil Kmalu so utihnile... Smejočih obrazov so borci posedli na travno rušo k počitku. Žerovinske gospodinje so jih postregle z okusnim kosilom in kapljico... Dr..r..r.. Ta..ta.. Kaj zlomka pa je to? Jureševci so na drvečem kamionu ostrmeli. Toda samo za trenutek! Kar pred Rižnarjevo kovačijo so spraznili kamion in po zasedi... Kmalu je sovražnikova zaseda dvignila bel robec. Predaja... V gozdiču nad poslopjem ivanjkovske zadruge je tičal še hujši sovražnik. Jureševa izvidnica ga je opazila in tudi okusila, ko je dobila pozdrav s serijo svinčenk. To je bilo le odkritje. Vse drugo je opravila glavnina Jureševe vojske... Naglo je sovražnik zapustil brlog in se porazgubil po bližnjem travniku. Še so pokale puške, ko je zastava na varnem zmagoslavno plapolala... Ko je sovražnik z mino poškodoval bližnji most, je motorizirana kolona krenila preko njega svojemu cilju naproti. ks Rane priprave obetajo lepe uspehe Že nekajkrat so bili v soboškem okraju doseženi uspehi na področju kulturnega dviga naših ljudi. V letu 1949/50, so izredno uspeli izobraževalni tečaji, ki so zajeli skoraj vse vasi. Udeležba je bila zelo številna. Ker lani niso zabeležili nobenih uspehov, bodo pričeli letos z ranimi in pravočasnimi pripravami, ki pa zahtevajo temeljito analizo dela preteklih let. Do tega spoznanja je prišel tudi Okrajni komite in Izvršni odbor okrajnega ljudskega odbora in oba sta sprejela temu ustrezne sklepe. Načrt za izvedbo ljudske izobrazbe potom izobraževalnih tečajev v zimski dobi letošnjega leta, katerega je pripravil Okrajni prosvetni odbor zelo obširnega, zajema vse masovne organizacije in društva, ki obstojajo po vaseh. Predvideva tudi veliko število predavateljev iz mesta z raznih šol, podjetij, ustanov, tovarn in iz vrst dobrih kmetovalcev. Tako bo zajeto praktično delo posameznih vrst dela v tečaje, kar pomeni lep napredek v smeri strokovnega šolanja, saj imajo ti tečaji namen postati, ozir. doseči višino strokovnih tečajev. Da bo predvideno delo uspešno, bodo najprej tekmovale masovne organizacije v pripravah tečajev in zbiranju članstva, pozneje pa bo vodstvo tečajev tekmovalo v kvalitetni izvedbi. Okrajni prosvetni odbor bo seveda budno sle- dil delu v okraju in temu primerno delil tudi priznanja najboljšim. V ta načrt pa so vključene tudi ljudske univerze, na katerih bodo predavali predavatelji pretežno iz M. Sobote. Seveda oo vse to zahtevalo tudi lepo vsoto denarja, katero pa je plan tudi zajel. Tako je predvideno za izvedbo tečajev ljudsko univerzo in vse kar zajema to delo 550.000 din. To vsoto bo dala ljudska oblast in prosveta. Ob koncu tečajev pa bo še ogled državnih posestev in najboljših kmetijskih obdelovalnih zadrug. Krona vsega dela pa bo festival, ki bo morda zopet najboljši v Sloveniji, kot je bil 1. 1947. Vsekakor pa bo zajel vse pomembnejše vasi, ki že imajo kulturno umetniška izobraževalna in slična društva in skupine. AVTO-MOTO DRUŠVO V DOLJNI LENDAVI ima 212 članov. Ima tri krožke in sicer v Lipi, Dobrovniku in na Rudarskem tehnikumu. Rudarski tehnikum je imel pred dnevi društvene šoferske izpite, a vkratkem bo pričelo s praktičnim šolanjem 32 tečajnikov Predvidena sta dva tečaja in sicer v Veliki Polani in Črensovcih eden in drugi v Odrancih in Lipi. Nekoliko pozneje bo tečaj tudi v Filovcih in Strehovcih ter v Dobrovniku in Bogojini. Tekmovanja vaških odborov OF se bo preusmerilo Prejšnji petek je zasedal v Murski Soboti izvršni odbor Osvobodilne fronte okraja Mur. Sobota, katere seje se je razen predstavnikov OK KPS udeležil predstavnik IO OFS. Na seji so uvodoma razpravljali o stanju zadružništva v okraju, predvsem o delu splošnih kmetijskih zadrug. Po izčrpnem referatu predsednika OO OF tov. Brgleza, so člani živahno razpravljali o problemih, ki nastajajo na terenu. Ugotovilo se je, da del zadrug še vedno vidi le ozko trgovsko poslovanje, dočim so gospodarski odseki nedelavni. Del krivde za to leži tudi na okrajnih forumih, ki so se doslej premalo poglabljali v problematiko splošnih kmetijskih zadrug, saj novo izvoljenim gospodarskim odsekom niso nudili stalne pomoči. Sorazmerno najboljši uspeh so pokazali odseki za živinorejo, ki so v krajšem času sprejeli v redovnik nad 700 bikov, uvedli plemenilne postaje, delno upostavili rodovniške knjige. Za uspeh se je zahvaliti med drugim živinorejcu Kovačiču Kolomanu, ki je kot strokovnjak vložil mnogo truda za obnovitev selekcije v Prekmurju. Manj uspeha pa se opaža v sadjarskih in semenskih odsekih, tu so dejavni le poedinci, dočim večji del zadrug sploh nima upostavljene semenske službe. Ker bodo letošnje odkupe prevzele splošne kmetijske zadruge — te pa še niso povsod dovolj trdne v poslovanju, bo naloga vaških odborov Fron- te, da tesno sodelujejo predvsem pri odkupu žitaric. Zadruge na splošno vodijo pomanjkljivo evidenco nad zavarovanjem skladišč, trgovin in lokalov, kar dokazujejo zadnji vlomi po Prekmurju. Tu bi se dalo z večjo kontrolo mnogo doseči, saj je bilo vlome v zadruge opaziti le tam, kjer so prostori pomanjkljivo zavarovani. Za tem se je razpravljalo o uspehih šestmesečnega tekmovanja vaških odborov Fronte. Brez dvoma, da so bili doseženi v tem tekmovanju tudi v našem okraju pomembni uspehi, vendar je treba pogledati na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Tako so vaški odbori v poedinih primerih sklepali o udarniškem delu brez širšega sodelovanja vseh članov, drugod so si zopet zadali sklepe, ki so bili težko izvedljivi. Enega izmed glavnih sklepov, to je dvig članstva, pa so številni vaški odbori zanemarili, tako da smo v pogledu članstva OF v Sloveniji med zadnjimi, poleg tega so v odborih še. vedno ljudje, ki ne spadajo na to mesto. V VELIKI POLANI je nastalo po izvršenih padalskah skokih v Dolnji Lendavi veliko zanimanje za padalstvo. Na lastno pobudo so postavili iniciativni odbor za padalstvo, ki bo zbral ljudi, ki se želijo izšolati v padalstvu m pripravil vse potrebno za dobro organiziran tečaj. Slično je tudi v Hotizi, kjer imajo že enega izšolanega padalca mladinca. Kolona na pohoda Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 19. julija 1951 Kmalu bo v murskosoboškem okraju odkup žitaric Kakor vse kaže, letos v Prekmurju ne bo bojazni, da ostane žetev nepospravljena. Vreme je pravi blagoslov, pa tudi delo hitro napreduje. Na državnih posestvih in zadrugah, kjer tudi letos občutno primanjkuje ljudi, si največ pomagajo s stroji. Najboljše so prijeli v Tešanovcih, kjer računajo da bodo žetev končali že prihodnji teden v kolikor jih ne bo zadržalo vreme. Ker so dnevi polni sonca, kmetje hitro spravljajo snopič z njiv ter sejejo strniščne posevke. Tu in tam se pojavlja problem semen n. pr. ajde in strniščne repe, dočim je prosa v glavnem dovolj. Tam kjer so že zavrteli mlatilnice, ugotavljajo razmeroma dobre ha donose n. pr. pri ječmena od 15 do 25 mc na ha, dočim daje rž povprečno najnižje ha donose. Več pa obeta pšenica, ki v glavnem ni toliko trpela od pomladanskega deževja. Če še upoštevamo razmeroma dobro In pravočasno razporeditev mlatilnic — teh je prijavljenih nad 150 v okraju, lahko pričakujemo mlačev brez večjih težav. Ob tem času pa se začenja najvažnejša gospodarska naloga, to Je odkup Žitaric. Ta je letos v Prekmurju, predvsem v murskosoboškem okraju dokaj napet in ne dovoljuje nobenega popušanja. Kmetje so se seznanili z oddajami že v pretekli jeseni ob času setve, tako da letos odpadejo vse težave, ki smo jih imeli prejšnja leta s ugotavljanjem površin itd. Ker pa je računati, da je letos ha donos žitaric zelo različen med poedinimi posestniki iste vasi, se postavlja pred KLO odgovorna in resna naloga: Pri morebitnih prošnjah, v kolikor jih bo mogoče reševati, je treba upoštevati dejansko stanje prosilca, to je elementarna nezgoda kot uničenje po poplavi ali slično. Poudariti pa je treba, da bodo te možnosti dane le v poedinih izrazitih primerih ob Ledavi in okolici, kjer so kmetje dejansko prizadeti od poplav. Letošnji odkup prevzemajo v glavnem kmetijske zadruge, dočim bo imel Žitofond le nekaj večjih centrov in splošno organizacijo. Ker pri letošnjem odkupu odpade operativa OLO, se ta naloga tem resneje postavlja pred KLO, ki so predvsem odgovorni za nemoten potek in pravočasno realizacijo odkupov. Zadnje konference po vaseh to pokazale, da Je dober KLO pravilno razumel postav- ljene naloge ter so bili dani tudi pametni predlogi. Brez dvoma bo odkup v teh predelih pravočasno izveden. Več pažnje pa bo treba posvetiti onim KLO, ki se še vedno ne zavedajo svojih dolžnosti in izterjavo odkupov odrivajo le na okrajne forume. Tu je treba povedati naravnost: Postavljene kvote je treba izpolniti v vsakem ozira ter v primeru morebitnega zastoja odločno podvzeti potrebne ukrepe. Tu je potrebno imeti v vida preskrbo naših industrijskih mest, skratka vseh delovnih ljudi, katerim je treba zasigurati prehrano. To je letos glavna naloga našega podeželja. Ker je bilo v zadnjih dneh opaziti krajo pridelkov, so številni KLO postavili ob časa žetve in mlačve poljske čuvaje, kateri bodo prejemali plačo od skupne zbirke v žitu ali v denarju. Več pažnje je treba posvetiti todi splošnim kmetijskim zadrugam. Dosedanja praksa kaže, da se poedine zadruge le s težavo postavljajo na lastne temelje, ter se v veliki meri le naslanjajo na trgovsko poslovanje, dočim se gospodarski odseki ne morejo razživeti. Ni dovolj da smo letos na občnih zborih ponovno upostavili odseke, ne da bi jim potem nudili stalno pomoč strokovnih nasvetih. Po sprostitvi obveznih oddaj in z novim sistemom trgovine imajo zadruge široke možnosti razvoja. Predpogoj pa je sposoben kader in pa tesno sodelovanje zadružnikov v vseh gospodarskih nalogah. Da ne bo prišlo pri odkupa žitaric do večjih pomanjkljivosti je treba že sedaj temeljito prerešetati vsako zadrugo in njeno možnost, številne zadruge so si že zagotovile primerna skladišča in si poskrbele za potrebno delovno silo, drugod pa zopet malomarno gledajo na predstoječe naloge. trenutno je čas odkupa semena inkarnatke, katerega so kmetje v okraju kontrahirali nad štiri vagone. Ker pa se je, kakor vse kaže, vgnezdila birokracija tudi v republiški semenarni v Ljubljani, zadruge še vedno ne vedo po kakšni ceni odkupiti seme in kam odpošiljati odkupne naloge. Tu bo treba hitrih ukrepov, saj je treba inkarnatko in seme strniščne repe odkupiti pred odkupom žitaric. -K. Poslednjič: ,,Iščemo zaviralca lokalnega gospodarstva" ali Gasilski dom je potrebno kmalu dogradili Marsikdo te je začudil, ko je v 24. številki bral članek pod nalovom: »Iščemo zaviralca lokalnega gospodarstva«. čudno se mn je zdelo, zakaj iščemo, ko pa je omenjen Mestni ljudski odbor v Murski Soboti. Seveda je bilo le malo takšnih, ki so pomislili na to, da za nobeno napačno delo ne odgovarja celotni odbor, temveč je nekdo, katerega primer najbolj prizadeva. Če vemo, da je krivec v odboru, a ne vemo kdo je, potem je prav, če povemo, da ga iščemo in sicer tokrat v Mestnem ljudskem odboru v Murski Soboti, ker vemo, da je za dotično delo odgovoren prav ta odbor in nihče drugi. Naloga sameva odbora pa je, da najde krivca, pove besedo o njem in zadevo uredi. Diskusija je razjasnila že marsikaj in bo prav gotovo tudi vse nejasnosti okrog gradnje gasilskega doma v Murski Soboti. Dejstvo, da so o tem diskutirali funkcionarji Mestnega ljudskega odbora v Murski Soboti na pobudo navedenega članka, je razveseljivo. Je tudi prav, da so povedali svoje mnenje in dali pojasnila o nekaterih vprašanjih, ki so v članku načeta. Ugotovitev, da je prva polovica članka popolnoma točna (a v tej prvi polovici je navedeno, da je Mestni ljudski odbor dolžan, dati gasilskemu društvu vse, kar potrebuje, na razpolago, a da tega ni storil) je zelo važna ugotovitev funkcionarjev Mestnega ljudskega odbora. V diskusiji se je pojasnilo tudi to, da Mestni ljudski odbor ni dal izjave, da Je gasilsko društvo preveč zahtevno, ker hoče graditi velik gasilski dom in tudi ne, da bi, »če bi gasilsko društvo gradilo majhno dvoranico in še kak pomožen prostorček«, dalo vse na razpolago, temveč je dal slično izjavo tovarišici Matičevi tovariš Hiršl Koloman, član izvršnega odbora Mestnega ljudskega odbora in obenem sekretar Okrajne gasilske zveze. Dejal je namreč, da bi gasilci lahko bili zadovoljni s manjšo gradnjo in sicer naj bi zgradili samo garažo in še kakšen prostor. To v tem letu, a vse ostalo naj bi prizidali prihodnja leta. Od sekretarja organizacije, ki kot takšen mora poznati tudi njena pravila in zakone o njej ter seveda tudi njene potrebe, v zvezi z zahtevami mesta, bi pričakovali, da bo zastopal stališče — upravičeno stališče organizacije — in bi tako brez napora dosegel, da bi Mestni ljudski odbor Murske Sobote vrnil opeko; da bi storil vsaj to, če že drugega ne, saj je vsa leta od osvoboditve zaposlen na Mestnem ljudskem odboru in je imel možnost prav vsak dan, a najmanj enkrat na leto, opozoriti odbor na njihovo obveznost. Če bi to storil (morda kdo je, toda tega ne vemo) ne bi imel odbor izgovora, da nihče od gasilcev ni zahteval od njega povrnitve opeke. Sicer pa je minilo od takrat, ko so si jo izposodili že celih pet let in nekaj mesecev in bi to Že davno lahko storili, še takrat, ko s investicijami, preureditvijo cen in vsem sličnim ni bilo težav. Zakaj so zavlačevali — to je zaenkrat nerešeno vprašanje, a upravičeno vzbuja pomisleke ... Torej »čim bo mogoče«, bo Mestni ljudski odbor opeko vrnil. Vsaj nekaj, če ne nič. To je odločno povedana beseda in brez dvoma bo držala, toda kdaj bo ta »čim bo mogoče«? Ta trditev in besede tovariša sekretarja okrajne gasilske zveze o tem, kako bi bilo boljše z gradnjo doma, vzbujajo sum, da bo gradnja potekala s tako polževo počasnostjo, kot gradnja kina, s katero se še sploh ni začelo. Sicer pa je bilo govora tudi o dvorani v gasilskem domu, ki naj bi bila ali ne bi bila za kino. O tem sta se pogovarjala tovariš Hiršl Koloman in poveljnik Okrajne gasilske zveze tovariš Flisar Karel. Da je tovariš Hiršl Koloman govoril o mnenju tovariša poveljnika, da bi bilo dobro urediti s pomočjo Mestnega ljudskega odbora dvorano doma primerno za uporabo mestnega kina, s funkcionarji Mestnega ljudskega odbora in da so o tem precej resno debatirali še pozneje, je selo verjetno, če že ne pismeno dokazano. Točno pa je, da je bil spomladi klican na Mestni ljudski odbor tovariš poveljnik Flisar Karel; klical ga je potom administratorja tovariša Krefta sam tovariš Hiršl Koloman in se določenega dne, še pred določeno uro oglasil pri poveljniku, od koder sta šla k arhitektu tovarišu Novaku, da ugotovita ali bi bilo možno urediti dvorano, ki je bila že v gradnji, seveda manjša, kot jo zahteva kino, primerna za kino. Torej tu manjka še samo pismeni dokaz da je Mestni ljudski odbor v Murski Soboti bil na tem, da se sporazume in je torej predlagal potom tovariša Hiršl Kolomana, naj bi bila dvorana urejena tudi za kino, toda tega ni storil pismeno in si zdaj pač privošči šalo, da zanika. V kolikor je bilo to pretresano v Izvršnem odboru ali v širšem, ni znano, gotovo pa bi prišlo do tega, če bi se sporazumeli, kar pa le niso. Sicer pa vse to ni bistvene važnosti. Važno je to, da se je pričelo resno misliti na gradnjo gasilskega doma, da se o tem mnogo diskutira in da bo ta diskusija verjetno prinesla primerne pozitivne sklepe, na podlagi katerih se bo pričelo uspešno delo. Sobočani bodo zelo veseli, če bodo v kratkem brali o uspešni gradnji doma in o pomoči, katero Mestni ljudski odbor nudi gasilskemu društvo. Skoda pa je prostora še za morebitno nadaljevanje diskusije, kajti še mnoge novice čakajo svoj prostorček v časopisu. Zato pa končajmo! Vzroki in posledica bega čez mejo V Murski Soboti je bilo precej govoric ob priliki pobega vajencev čez mejo. Srečal sem celo žensko, ki je jokala: »Ne vem, kaj je z njo«. Mislila je na svojo hčerko, ki se je udeležila bega. Vsa ta avanturistična zgodba pa je imela svoj epilog na sodišču, kjer so se ti mladi delikventi zagovarjali za svoja nepremišljena dejanja. Da so bila nepremišljena, nam jasno pove primer, ko se je na pobudo svojih staršev odločil nek mladinec, da pobere šila ih kopita ter gre v tujino. Štirje mladi fantje iz Lipovec so se izgovarjali, »da so hoteli v Avstriji, kjer je izredno dober zaslužek, služiti«. Seveda poljedelsko delo jim smrdi. Po njihovem mnenju je boljši ceneni zaslužek kot pa znojno kmečko delo. Vzemimo primer mladinke Karasove. Ta je vsak mesec v brivskem salonu Vogrinčič prejemala nekaj tisočakov skupaj s plačo in veliko napitnino. Imela je več denarja, kakor marsikateri uslužbenec, ki ima doma še družino. Ali je ta mladinka poskušala bežati Čez mejo zaradi zaslužka? Mladi monter na »hidrocentrali Zeta«, Gregurič, je prav tako hotel zbežati preko meje. Ali zaradi zaslužka? So pa med njimi nekateri, ki jim ne ugaja oblast v Jugoslaviji. Gomboši, kateremu je ljudska oblast pogojno oprostila kazen in ga pustila domov 14 dni pred begom, je tudi hotel zbežati. Ali so starši teh otrok mislili, da je dovolj, če jim otroci služijo in da jim oddajajo denar? Ali so pozabili, da je treba te otroke še naprej vzgajati? KDO JE KRIV, DA SO TI OTROCI POIZKUSILI ZBEŽATI? Vzemimo še enkrat primer Karasova. Ta mladinka je ob vsakem času svobodno odhajala in prihajala domov. Starši je niso doma vprašali, kje je bila, kaj je delala, s kom je bila. Starši se niso zanimali, katere filme gleda itd. Kaj pa, če še omenim, da je bila ta deklica že rano moralno pokvarjena? Postopač Zavec je že med okupacijo — začasa njilašev — meril s puško na gotove ljudi. AU so njemu starši posvečali dovolj pažnje? Kako pa to, da sta ostala dva otroka te družine prav pridna delavca in delata za skupnost! Mati mladinke Karasove je ob priliki nakupa mesa, pred mesnico izjavila: »Naj gredo, saj je tamkaj boljše!« Ali je potem čudno, da ji je že drugi otrok zbežal čez mejo? Pa njen 20-letni sin, ki je doma brez dela, Ali si bo tudi ta, kot ostali, zaželel tuje republike, kjer hi treba delati? Slišal sem tudi ugovore, da je temu kriva mladinska organizacija. Čudim se izjavi matere, ki ima napredne otroke in vsi ti delajo ter še nobeden ni poizkusil prestopiti mejo. Seveda sem ji odgovoril, da poznam veliko število otrok v Soboti, ki so člani mladinske organizacije, ki mnogo delajo za organizacijo, da imamo v Soboti precej mladincev, ki so člani Partije in nobeden od teh ne spada med take, ki beže preko meje. Ali ni to jasen dokaz, da je nekdo drug kriv za tako nepremišljenost otrok? V kinu sem ob pol 21. uri videl precej otrok. Kdo jim je dal denar za kino? Kdo spravlja v posteljo takega otroka? Kdo mora prvenstveno voditi brigo o otroku? Mislim da starši. Tudi vi najbrž tako mislite. Spomnimo se samo na film »Tarzan«. Ali niso prav trije mladoletniki poizkusili oponašati Tarzana? Kdo je kriv ? Starši, mladinska organizacija, pa tudi ostale organizacije se bodo morale malo pozanimati za te probleme. Slišal sem pogovore med mojstri, katerim ne ugaja uredba ljudske oblasti, da se ne sme izkoriščati vajencev in da se jih ne sme vzgajati s pomočjo fizičnih kazni. Ti bi morali biti v tesni povezavi s starši, s šolo, organizacijami in društvi, v katerih je ta otrok. Če bi vsi ti faktorji pri teh bežečih delali skupno, potem bi bil prepričan, da se tl ne bi zagovarjali pred sodiščem. Sodišče je upoštevalo njihovo starost, nepremišljenost in jih Je obsodilo na kazen od enega leta do enega leta in osem mesecev. Le Gomboši, kot organizator, je prejel kazen štiri leta odvzema prostosti. Toliko v vednost glede neuspelega pobega teh mladincev, katerih dejanja so plod nepremišljenosti in mladinskega avanturizma, ki jim lahko prinese tudi smrt. Prav tako v vednost vsem faktorjem, ki vzgajajo mladino in ki so soodgovorni za taka dejanja. Novak Anton „Katera svinja je to naredila!“ Prav s tem pozdravom je vstopil tajnik MLO, Velnar Jože, v pisarniške prostore soboškega okrajnega poverjeništva za finance. Dejal je še celo: »... da si je pravilno in realno odmeril dohodnino!« Prav radi niti verjamemo, da je težje dajati državi, kot pa od države jemati. Za boljše razumevanje, podajmo nekaj pojasnil. Tovariš Velnar Jože je posestnik 70 arov goric, 40 arov gozda in 13 arov njiv. Dohodnino svojemu posestvu pa si je sam določil, čudno pa se nam zdi, da je mestna davčna komisija pri soboških vrtičkarjih imela pravilen postopek v odmeri dohodnine — na vrlih v obsegu 5 do 10 arov je določila od 3000 do 8000 dinarjev dohodnine — dočim pri Velnarju, ki si je določil 17 000 dinarjev dohodnine za 1 ha in 23 arov ta nerealni razpon ni hotela opaziti. Verjetno zaradi tega, ker je Velnar predstavnik mestne ljudske oblasti in je kot takemu za njegovo plačano funkcijo tudi »nujno potreben« popust. Vsekakor ta nesorazmerni razpon dohodnine na posestvo ne odgovarja. To je opazila tudi okrajna davčna komi- sija ter mu zvišala dohodnino od 17.800 na 40.000 dinarjev. Seveda, da je to zvišanje dohodnine močno vplivalo na duševnost Velnarja ter ga je pripravilo do takšnega pozdrava, ki ga je izrekel na finančnem poverjeništvu. Pripominjamo, da je ta nekulturni nastop obsojanja vreden, saj ga niti tajnik MLO ne bi dovolil nobeni stranki, ko bi imenovala, da je njegovo delo na MLO — »svinjarija«. Poleg tega pa razumniku, bivšemu učitelju in šolskemu nadzorniku ne bi smel biti izraz »kultura in socialistični odnos« samo fraza. Sedaj nastaja še vprašanje ali je delo okrajne komisije pravilno ali ne? To pa naj odločijo bralci in davkoplačevalci. Če imaš ,,šušmarsko žilico"... Trgovinska inšpekcija je v okolici Slabtinec naletela na čudne »tiče«, ki so v svoji nepošteni podjetnosti začeli s predelavo svinjskih in telečjih kož. Kože so sprejemali od črnih zakolov ter tako razen kršenja zakona še namerno otežkočali obvezni odkup živine. Druščina, v kateri se nahajajo: Štuhec Jože, Rous Joško, Žunič Ludvik, Golnar Jože in Jaušovec Franc, je prejela za svoje nepošteno delo večje denarne kazni v znesku od 3 do 25 tisoč din. V OKRAJU DOLJNA LENDAVA je bilo v tem letu že 92 kulturno umetnikih nastopov. Lani je bilo v vsem letu le 70 kulturno umetniških nastopov. Že v prvem polletju letošnjega leta jih je bilo za dvanajst več kot lani v vsem letu. Od tega števila odpade samo na gasilska društva 21. IZUD V BOGOJNI PRIPRAVLJA za 21. julji nastop z dramo Mateja Bora »Raztrganci«. Naslednjega dne, na praznik vstaje v Sloveniji pa bodo priredili akademijo, ki bo predpoldne. Popoldne pa bo v Bogojni telovadni nastop. To društvo je najboljše v okraju Dolnja Lendava. V DOBROVNIKU je gasilsko društvo nedavno nastopilo z igro za madžarsko manjšino: »Biro uram ujra nösule — »župan se ponovno ženi«. Igro bodo še ponovili in pozneje nameravajo gostovati v obmejni vasi madžarske manjšine v Prosenjakovcih. O autobusu in o dvakrat prodanih vozovnicah Sprevodnik Franc Könje, znan z avtobusne proge Murska Sobota »Lendava, je bil drugače prijazen možakar. Pred kratkim pa je imel smolo v nenadni kontroli, ki je ugotovila, da je potnikom prodal že enkrat porabljen vozni listek v znesku 60 din, obenem pa je imel v bloku pripravljenih za svoj dobičkanosni posel še štiri neizkoriščene vozne listke po 80 in štiri po 60 dinarjev. Zaslužek je bil kaj enostaven. Listke je pobral ob iztopu potnikov, nakar je iste listke še enkrat razpečal. Seveda to pot v svoj' žep. Obtoženi sprevodnik Könje se sicer izgovarja, da se mu je zgodila neljuba pomota, ko je izdal več voznih listkov z višjo ceno, ne da bi to opazil. Ta nastali primanjkljaj je hotel zamašiti z izkupičkom od že porabljenih, — vrnjenih voznih listkov. Sodišče tem dokazom ni moglo verjeti, saj so sprevodniki od uprave SAP prejeli točno navodilo, da je treba v primeru pomote obvestiti o tem Šoferja in nekaj potnikov kot ptiče, ter skupno prekontrolirati karte. Tega pa obtoženec ni storil pravočasno, temveč šele po kontroli in ugotovitvi špekulacije. Upoštevajoč neizpodbitne dokaze krivde je sodišče obsodilo pogojno podjetnega sprevodnika na 2 meseca odvzema prostosti. V GABERJU so po dolgem premoru zopet nastopili. Tokrat so nastopili z igro: »Botcsinalta doktor« — »Leseni doktor«. Ponovni nastop z isto igro bo 22. julija. Istočasno bo tudi ocenitev igralske skupine od strani Okrajnega prosvetnega odbora, pozneje nameravajo gostovati še drugod. Miha Čop: Ribičev mlin (Ponatis iz Mladine št. 16 z dne 26. IV.) Previdno so obkoljevali gestapovci in orožniki domačijo Ribičevih v Cezanjevcih. Previdno in z zvijačo; obroč se je ožil in sklenil. Petintrideset švabskih krvnikov je stalo pripravljenih, z brzostrelkami v rokah, s podlimi nasmehi na ustih. Ljutomerski krvnik, šef Gestapa, Reibenschuch, si je mel debele roke in se režal: »Danes se bomo pa mi smejali.« Čeprav je bil šef Gestapa strahopetec, se danes ni preveč bal. Nihče ne sluti, da smo mi tu, nihče ne sluti, da so izdani — si je mislil sam pri sebi. Judeževa roka jim je za smrdljive marke pokazala skrivališče partizanov, toda Herr Reibenschuch še vedno ni bil gotov; smeh mu je zginil z lic, še preden mu je na podli obraz legla senca smrti. »Vorwärts!« je tiho komandiral in Švabi so se pomaknili naprej. Počil je strel. Partizanski strel nikoli ne zgreši svojega cilja: krvnik Reibenschuch se je krčevito zgrabil za prša ter omahnil z lestve, na katero se je vzpenjal. Ni več vpil »Vorwräts!«, tudi smejal se ni več, samo hropel je in še to ne dolgo. Partizan Ljubo, ki je podrl gestapovca, je skočil k mrtvemu, zgrabil njegovo brzostrelko; rafal, ki je bil namenjen partizanom, je podrl zdaj drugega hitlerjevca. Ljubo in Jurko sta skočila v zaklone. Bomba, ki jo je hotel zalučati gestapovec, je podrla njega samega. Prav takrat pa se je oglasila iz hiše lovska puška. Stari mlinar Ribič je streljal. Ko je videl, da sta partizana v nevarnosti, jima je brez odlašanja priskočil na pomoč. Prijel je svojo lovsko puško in jel streljati na Švabe. Vsi trije so se spretnim manevrom umaknili za rečni jez in odbijali desetkrat močnejšega sovražnika. Do pasu so stali v vodi in pod točo krogel junaško branili položaj: 55-letni mlinar in dva mlada partizana. Mirno je teklo kolo po ravni in gladki cesti. Mladi, petnajstletni Ribičev Janko, mlinarjev sin, se je vračal s kurirske poti. Vozil je hitro, drevesa so švigala mimo njega. Janko si je žvižgal pesem; srečno je oddal kurirsko pošto. Vračal se je domov. Že je videl v daljavi majhno belo točko, ki je postajala vse večja: domača hiša. Medtem pa zasliši strel. Zdrznil se je, Nato rafal iz brzostrelke in spet streljanje. Dobro je slišal, kako udarja vmes lovska puška. Doma nekaj ni v redu... Z roko je potipal po žepu. Dobro je. Revolver je še vedno na svojem mestu in če bo treba, bo storil svojo dolžnost. Poganjal je kolo z vso silo. Dirjal je, da se mu je veter zaganjal v obraz. Streljanje je prihajalo vedno bliže, že je bil blizu doma. še nekaj trenutkov... Kolo je vodil z eno roko, z drugo pa je stiskal revolver. Zavozil je naravnost med naciste. Počil je strel mladi Janko je ubil gestapovskega psa Med fašisti je nastal preplah. Janko, petnajstletni fantič, šibke postave in jasnih, odkritih oči, je stal med njimi, brez strahu in z mimo roko — streljal. Zrušil se je drugi Nemec. Kriknil je, zakrilil z rokami in omahnil. Zaregljala je brzostrelka. Janko je začutil rezko bolečino v prsih in otipal kri. Zgrudil se je... Tudi mladi Polek Jurko je padel. Stari Ribič in Ljubo sta, medtem ko je nastala po Jankovem prihodu med fašisti zmeda, izkoristila priliko, skočila sta čez jez in pobrala mrtvim Švabom tri brzostrelke, dve pištoli, tri bombe in še opasače z municijo sta jim odpela. Slovenski borci ne puščajo orožja Švabom; to orožje bo maščevalo mrtvega Janka, ki je žrtvoval mlado življenje za to, da bi rešil tovariše. Srečno sta prebredla reko in ušla. Pet gestapovcev in dva orožnika so prejeli zasluženo kazen. Nič več ne bodo ropali po naši domovini, požigali vasi in morili Slovence. Njihov življenjski prostor je zdaj pod zemljo. Švabi so po tem porazu pobesneli. Do smrti so pretepli ženo starega Ribiča, ki je polna ran umrla v fašistični temnici. Najmlajšega Jankovega brata, trinajstletnega fantiča pa še sedaj zverinsko mučijo in hočejo zvedeti od njega vse mogoče. Pred Ribičev mlin, na kraj poraza so pripeljali 25 Slovencev in jih postrelili kot talce, brezmočne in z zavezanimi očmi. Toda tudi talci vam ne bodo pomagali in ne mučenja, fašistični krvniki. Še so taki junaki, kot je bil mladi Janko, na tisoče jih je. In doletela vas bo ista usoda, kot je gestapovskega šefa Herrn Reibenschucha. Niti otroci niso bili varni pred okupatorjevo roko Murska Sobota, 19. julija 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 MARŠAL TITO NA POTOVANJU PO ČRNI GORI Maršal Tito je ob priliki praznovanja desete obletnice vstaje črnogorskega naroda obiskal več krajev Črne gore in bil navzoč 13. julija v Titogradu na svečani proslavi. Maršal Tito je obiskal tudi Cetinje, Tivat, Kotor in Dubrovnik. Ob tej priliki je imel Tito več govorov, v katerih je nakazal več stvari iz naše notranje in zunanje politike. Maršala Tita je črnogorsko ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem, sam govor v Titogradu pa je poslušalo 40.000 ljudi. V KOREJI SE POGAJAJO NAPREJ Po nenadnem pretrganju pogajanj za sklenitev premirja v Koreji se sedaj od nedelje naprej pogajanja nadaljujejo. Pogajanja so bila prekinjena zato, ker severni niso dovolili novinarjem, foto in kinoreporterjem Združenih narodov vstopa v Kesong, kjer se pogajanja vršijo. Po izmenjavi not med južnimi in severnimi, so severni končno pristali, da pride na pogajanja tudi 20 novinarjev Združenih narodov, kakor tudi, da se področje Kesonga demilitarizira, t. j. da tam ne sme biti vojaštva, oziroma vojaštvo ne sme biti oboroženo. Sedaj se v Kesongu še vedno pogajajo o dnevnem redu, po katerem bi naj obravnavali posamezne točke za sklenitev premirja. Po dosedanjih poročilih pogajanja po malem napredujejo ne pa tako hitro kot bi lahko. Istočasno so na fronti še vedno manjši boji, za vsak slučaj pa se tudi obe vojskujoči se stranki pripravljata na nove napade, če bi pogajanja ne uspela IZ BOLGARIJE POBEGNIL ŽE DRUGI UJETI GRANIČAR Po uspelem begu prvega graničarja Kapiča, ki so ga Bolgari hoteli prisiliti, da bi izjavil, kako je samovoljno prešel v Bolgarijo, «o bolgarski obmejni stražarji po zapovedi ujeli še enega jugoslovanskega graničarja in sicer Dragana Djapoliča. Djapolič jim je pobegnil kmalu po odvlečenju čez mejo, ko so bolgarski vojaki, ki so ga ujeli, na ta račun pričeli popivati. Med begom so nanj streljali in ga tudi laže ranili v nogo, vendar jim je naš granlčar ušel v domovino, kjer se sedaj zdravi. JUGOSLOVANSKI PARNIK REŠIL HONDURAŠKO LADJO Na Atlantskem oceanu je naša velika ladja »Hrvatska« na poti iz ZDA naletela na veliko honduraško ladjo »Auora«, na kateri so se pokvarili razni aparati in je ladja bila prepuščena velikim zburkanim valovom, ki bi jo tudi gotovo potopili. Naši mornarji so kljub razburkanemu morju šli tej srednje ameriški ladji na pomoč in jo odvlekli 200 km daleč v pristanišče Marta ha Azorskih otokih. SEPTEMBRA BO KONFERENCA ZA SKLENITEV MIROVNE POGODBE Z JAPONSKO Zunanje ministrstvo ZDA je sporočilo, da bodo od 4. do 8. septembra v San Franciscu v ZDA pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. ZDA so že dostavile osnutke mirovne pogodbe zainteresiranim vladam razen Kitajski, ki naj na tej konferenci ne bi sodelovala. SZ je sicer predlagala, da bi naj bili na konferenci le zastopniki ZDA. SZ, Kitajske in Anglije, vendar se ZDA s tem ne strinjajo. Mirovna pogodba je za Japonce zelo mila. ne predvideva nobenih vojnih odškodnin, pač pa zgubi Japonska nekatere otoke. Amerikanci si tudi pridržujejo pravico, da bodo smeli obdržati »sporazumno« z Japonsko svoje vojaške sile na Japonskem. Nedvomno pa Amerikanci zato tako hite s pripravami za sklenitev mirovne pogodbe, da bi ojačali na daljnem Vzhodu svoje vojaške pozicije s pomočjo Japonske. TUDI V AFRIKI HOČEJO KOLEKTIVNO VARNOST Po najnovejših vesteh bo v kratkem tudi v Afriki konferenca svobodnih in kolonialnih držav, na kateri bodo obravnavali kolektivno varnost. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki Egipta, Abesinije. Srednje Rodezije. Belgije. Italije, Francije. Portugalske in afriške kolonialne države. V SRBIJI PADLA CENA PŠENICI V Srbiji je te dni že padla cena pšenici v prosti prodaji in sicer od 6500 na 5000 din za metrski stot. Računajo, da bo cena prihodnje dni še bolj padla, ker je žetev precej dobra. JUGOSLOVAN ČLAN MEDNARODNEGA ODBORA Zadnje čase vedno več Jugoslovanov dobiva častna mesta v raznih mednarodnih organizacijah. Tako je sedaj spet bil Jugoslovan dr. ing. Obradovič izvoljen za stalnega člana mednarodnega odbora za velike električne napeljave. Obradovič je bil izvoljen zato. ker je lani pred istim odborom bilo zelo dobro sprejeto njegovo znanstveno delo na tem področju. V DOLNI BISTRICI IN VELIKI POLANI sta pred kratkim polagali ženski desetini gasilskega društva izpit ta izprašanega gasilca. Obe desetini sta izpite položili in sicer boljše kot moški člani. To sta prvi desetini izrašanih gasilcev med ženskimi desetinami, ki štejejo 120 članov v vsem okraju D. Lendava. Pomembno je tudi to, da do letošnjega leta v tem okraju ni bilo v članstvu nobena žene. Malo komentarja k novim cenam monopolskih artiklov Z novo uredbo so stopile v veljavo nove cene za monopolske predmete. Komentarji so različni. Različni so v mestu in na vasi. Poglejmo si dejstva, ki zahtevajo nujno spremembo cen. Cene monopolskim predmetom so bile v bivši Jugoslaviji naslednje: cena litru petroleja je bila 7 din, soli 2,5 din, a cigaretam? Vzemimo n. pr. cigareti »Vardar« ali »Drina« 0,50 din. Po sedanjih cenah je vrednost enemu litru petroleja 90 din, soli 30 din in cigaretam, če vzamemo srednjo cigareto »Sutjeska«, 65 din za 20 kom. Kakšen je razpon cen bivše Jugoslavije in danes? Vsekakor so današnje cene 100% no v korist kmeta. N. pr. danes stane liter žganja 350 do 400 din, nekoč pa 12—18 din. Za to vsoto smo dobili v bivši Jugoslaviji 7,2 kg soli, ali 2,77 1 petroleja in 38 cigaret. Danes pa za liter žganja dobimo po novih cenah 13 kg soli ali 3,31 petroleja ali 125 cigaret »Sutjeska«. Vzemimo primer z jajci: V stari Jugoslaviji je bila vrednost jajcu 0,20 do 0.50 din, a danes 8—15 din. če vzamemo sredino, dobimo sledečo sliko: Za eno jajce smo dobili nekdaj eno cigareto, ko so jih prodajali po 0,50 din, a danes 3 cigarete. Še bi lahko navedel veliko primerov. Tako n. pr. ceno črešenj in hrušk, ceno enega piščanca ali. kure itd. Naši kmetje so dobivali do 16. julija za liter žganja 100 škatlic vžigalic ali skoraj 300 cigaret ali 40 kg soli. Seveda je to bilo ogromno nesorazmerje in je nujno zahtevalo spremembo cen monopolskih artiklov ali pa znižanje cen kmečkim produktom. Ker ni bilo prvega, moralo se je pristopiti k drugemu. Dosti bolj sta prizadeta delavec in nameščenec, ker še ne vesta koliko dodatnih bonov bosta dobila, oz. ali jima bo število bonov dovolj za njihove potrebe. Delavcu se sorazmerno ni toliko zvišala plača. Sicer bo pa v prihodnjih dneh Vprašanje preskrbe delavca in nameščenca v marsičem rešeno. Novak Učitelj Mikl Ciril — šestdeset-letnik Pred dnevi je praznoval Šestdesetletnico svojega življenja Miki Ciril. Rodil se je 1. julija 1891 leta v Trbegovcih, okraj Gornja Radgona, zdaj upokojen učitelj v Ljutomeru. Tov. Mikl je nastopil prvo službeno mesto 1. novembra 1012. leta na ljutomerski osnovi šoli. Enajst let kasneje, 10. oktobra 1923, je postal šolski upravitelj. Vsa leta službovanja je bil aktiven član »Murskega Sokola«, več let pa tudi njegov tajnik in starosta. Z lastno pobudo se je zavzel za gradnjo sokolskega doma, v katerem se je telesno vzgajala ljutomerska mladina. Tudi osebno je za dom mnogo žrtvoval. Okupacija ga je vrgla v razna taborišča Nemčije, kjer je telesno oslabel. Vendar ga to ni motilo, da se ne bi z ljubeznijo oklenil svojega poklica. Spet je poučeval na osnovni šoli. Zadnja leta je prebil na poverjeništvu za prosveto in kulturo pri OLO, lani pa je odšel v zasluženi pokoj. Toda s koristnim delom ni prenehal, pomaga profesorskemu zboru v gimnaziji in v kulturno-umetniškem društvu. Tov. Mikl slavi tudi 38 letnico učiteljevanja in vestnega dela pri vzgoji mlade generacije. Vsi njegovi učenci, ki so zdaj odrasli možje in žene so mu hvaležni za podarjeno znanje. Njihovim čestitkam pa se pridružujejo tudi Ljutomerčani z željo, da bi jubilant Še mnogo let živel med svojimi Prleki. Oh, ti uboga intervencija! Na soboškem sadnem trgu vladajo že od pomladi sem čudne »manire«. Cene skačejo in bezljajo kot spočita žrebeta. To bezljanje stalno narašča in spravlja v kritičen položaj denarnice povprečnih Sobočanov. Ne dolgo od tega sem si zaželel češenj, lepih rdečih češenj, ki so se vrstile vzdolž stojnic razrite ceste soboškega trga. Cena din 35 za kg. Ženska, pri kateri sem kupil ta žlahten sad, me je sicer nekam zlovoljno pogledovala, kar pa mi ni zavrlo dobre volje. Ljudje so se nagnetli in kupovali, da je bilo veselje. Končno je 35 din tudi denar pa kaj hočemo. Vsak si zaželi enkrat češenj. Čez kakšen dan ali dva sem ponovno kupil kg češenj pri isti stojnici, le s to razliko, da sem češnje plačal po 50 din kg. Ker mi ni šlo v glavo tistih 15 dinarjev razlike sem vljudno vprašal: »Oprostite, tu pri vas so bile iste češnje pred nekaj dnevi po 35 din kg.« »Povsem točno tovariši« Ker še vedno nisem razumel situacije, so mi lepo obzirno pojasnili: »Pred dnevi se je nenadoma postavila na trg zadružna trgovina, ali z drugo besedo intervencija, pa smo hočeš nočeš morali s cenami navzdol. Danes imamo zopet mir, zato pač o cenah lahko sami odločamo.« Res, sijajna ugotovitev. Tako se je pričelo pri češnjah, nadaljuje se pri hruškah, končalo se bo morda v jeseni pri zelju itd. Pa imajo prav! Če pa je ta toliko pričakovana intervencija zadrug kapitulirala, morda leži skrita, ali pa so jo morda zaprli v kakšni splošni kmetijski zadrugi. Vse je mogoče. Letos je na Goričkem sadja še vedno toliko, kolikor ga je namreč ostalo od kaparja, da bi lahko z njim stalno zalagali trg in to po zmernih cenah. S sadjem prihaja na trg le malo kmetovalcev — ti so zaposleni s poljskimi deli, pač pa prekupčevalci, ki jim ne diši delo ter vidijo v prekupčevanju laheg zaslužek. Sobočanci. GRADIŠČANI IN 22. JULIJ Gradiščani so sklenili na poseben način proslaviti 22. julij. Na ta Dan vstaje bodo odprli svoj zadružni dom. Za izvedbo kulturnega programa pa so zaprosili SKUD »Stefan Kovač« iz Murske Sobote. PO LJUTOMERSKIH ULICAH JE NEVARNO HODITI Na vogalu Jancove stanovanjske hiše v Ljutomeru štrli navzven velika okenska »polka«. Po desnem trotoarju na Prešernovi cesti prihaja nepoznanec in se skrije za vogal. »Burni« je reklo in možakar se je prijel za glavo. »Kaj pa se je zgodilo?« ga vprašuje očividec. Ponesrečeni: »Hvala Bogu, da sem socialno zavarovan in povrhu še uslužbenec uprave za socialno zavarovanje.« Ob »polki« bi si skoraj glavo razbil. Mlinček ropoče... Mlinček ropoče in voda curlja, mlinarček dela, kar se mu zljubi: mokica bela se dobro proda... Tako pesem so si večkrat zapeli mlinarčki krajevnega mlina v Slaptincih, o katerem so. vedeli okoliški kmetje povedati čudne reči. Zgodilo se je, da sl ostal brez moke, tu in tam tudi brez vreče, ker vreča končno le spada k moki. Mlin je bil namreč pred časom do polovice zaplenjen lastniku Horvatu, ki je imel toliko črnih grehov v mlinarskem poslovanju, da mu je ljudska oblast del mlina zaplenila. V mlinu so naprej gospodarili: Horvatov sorodnik Šumen Franc, mlinarski pomočnik Klajnčan Avgust in pa Horvat Marija, žena bivšega lastnika Horvata. Vsi trije so sporazumno kradli moko, goljufali stranke in prikrivali merico, Horvat Marija si je kot bivša lastnica mlina vzela celo »nepisano pravico«, da je redno odvzemala večje količine bele moke in jo pošiljala svojim malo vrednim sinovom, ki sede že delj časa v zaporu. Okrajno sodišče v Ljutomeru je kaznovalo: Šumen Franca na 8 mesecev, Klajnčan Avgusta na 9 mesecev, Horvat Marijo pa na 3 mesece odvzema prostosti. Upamo, da jih bo zaslužena kazen spametovala. Še dve zadružne postojanke na podeželju Ni slučaj, do so v radgonskem okraju pred praznikom 10. obletnice ljudske vstaje v Sloveniji povečali gospodarsko moč zadružništva. Pred tedni so v Drvanji in Rožičkem vrhu ustanovili kmetijsko obdelovalni za- drugi. Zadrugi sta se razvili iz zadružnih ekonomij, ki so v preteklem letu slovele daleč naokrog kot napredna gospodarstva z dokaj razvito organizacijo dela. Drvanjska ekonomija je prednjačila v kmetijski proizvodnji in uspešno tekmovala z zadrugami višjih tipov. Tudi ekonomija na Rožičkem vrhu je v gospodarstvu vidno napredovala. V šestmesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice OF sl je pridobila pohvalno diplomo kot zmagovalka med zadružnimi ekonomijami. Dosedanji proizvodni uspehi na obeh ekonomijah zagotavljajo procvit gospodarstva v novoustanovljenih zadrugah, v katere je stopilo nekaj malih kmetov in brezzemljašev. Kmetje, koloradar je med nami Kmet Pivarjev Franček iz Gor. Ivanjcev je javil: »Hrošča koloradarja imamo na njivi!« Res, na njegovi njivi so našli zalego krompirjevega škodljivca: 1 popolnega hrošča in 112 ličink. Takoj so poškropili nasade z brozgo, ki uničuje hroščevo zalego. Vest o najdbi koloradarja se je naglo razširila po okraju, zlasti še v sosednjih KLO Ivanjci, Ivanjševci, Stavešinci, Okoslavci, Spodnja Ščavnica in Benedikt. V teh krajih je nevarnost okužbe največja. Začeli so z zaščitnimi ukrepi: s pogostimi in natančnimi pregledi krompirišč v neposredno ogroženem predelu. Na Pivarjevi njivi vsakodnevno zasledujejo škodljivca, ki se lahko zopet pojavi. Kako smo dosedaj iskali škodljivca? Zelo malomarno, ponekod pa so se pregledov izognili. Odgovornost nosijo ljudje na KLO, ki so čestokrat pozabljali na svoje naloge. Marsikje so opustili skupinske preglede. Brez vsakega vodstva so prepustili pobudo posameznim kmetom, ki so na svojih parcelah sami iskali škodljivca. Kako bodo le našli hrošča kmetje iz Negove, ki se sedaj jezijo na Pivarja, da je okužbo prijavil oblasti? Posamezni kmetje celo pravijo: »Oblast nam bo uničila krompirjeve nasade«. Zakaj n. pr. KLO v Stogovcih, na Tratah, v Stavešincih itd. ne upajo priznati, da jim je dosedanja zatiralna akcija spodletela? Rajši pošiljajo na okraj poročila, v katerih navajajo hišne številke, ne pa števila udeležencev in neopravičenih izostankarjev pri pregledih. Kdo naj takšnim poročilom verjame? Ali so sploh zanesljiva? Ne oblast, marveč hrošč bo uničil krompirjeve nasade, če se mu ne bomo odločno postavili v bran. Menda ne bomo dopustili, da bi nam zlezel v krompirišča, ali pa celo v koruzišča, do našega ležišča... Da! Malomarneži mu dajejo potuho, toda naša dolžnost je, da preprečimo njihovo brezbrižje do tako važne zatiralne akcije. ŠPORT SPET ZMAGA RADGONČANOV Nedeljsko srečanje prvenstveni nogometni tekmi med moštvoma „Elana“ in Radgone in SNK iz Ljutomera je prineslo zasluženo zmago gostujoči enajstorici, ki je odšla iz Ljutomerskega igrišča z rezultatom: 2:1 (1:0). Nedeljska tekma je prepričljivo dokazala, da so Ljutomerčani v dokaj slabi kondiciji, kar je posledica zelo nerednega treninga in samovoljnosti nekaterih klubskih članov. Ali bomo zdaj pred jesenskim tekmovanjem ostali pri starem? Pričakujemo, da bo klubsko vodstvo podvzelo potrebne ukrepe za poživitev klubskega življenja, v katerega spada tudi redni trening, tovarištvo, podrejanje igralcev moštvenemu kapetanu itd. Igro je sodil tov. Bezjak iz Murske Sobote. ks. STANJE TABELE PO SEDANJEM POMLADANSKEM KOLU IZVEN KONKURINCE Mora 8 7 1 0 28:11 15 Rakičan 7 4 3 0 23 : 6 11 Ljutomer 8 4 1 3 23:14 0 Elan 7 3 2 2 21:15 8 Panonija 7 3 1 3 16:19 7 Nafta 7 3 0 4 12:15 6 Mladost 8 3 0 5 13:22 6 Ledava 71 2411:29 4 Ormož 7 0 0 7 6:2l 0 V KONKURENCI Rakičan 5 3 2 0 10: 5 3 Elan 0 3 2 1 18:11 8 Ljutomer 6 3 l 2 17:12 7 Panonija S 3 1 1 12:12 7 Mladost 6303 10:13 6 Ledava 5 0 2 3 5:21 2 Ormož 5 0 0 5 6:15 0 Ker je po rezultatu 4:1 za Rakičan moštvo Panonije predčasno zapustilo igrišče, se v tabeli tudi ni upoštevala tekma Rakičan—Panonija. Ker je moltvo Panonije suspendirano bo disciplinski odbor Nogometnega poverjeništva povzročitelja nediscipline kaznoval. Ravnotako sta moštvi Nafte in Ormoža suspendirani, ko nista gostovali izven svojih mest. Dosedanje delegirane neodigrane tekme sta moštvi izgubili z 3:0 p. f. Pričakujemo pismenega objasnila zaredi česa nista moštvi Nafte in Ormoža nastopili na posameznih tekmah. Ponovno opozarjamo moštvi, da v najkrajšem času dostavijo določeno kavcijo, v nasprotnem slučaju bodo predani disciplinskemu sodišču in izgubili še neodigrane tekme Nafta—Elan in Ormož—Ledava s 3:0 p.t. Vsak javen nastop moštev Ormož, Nafta in Panonija ,ki so pod suspenzom jim je zabranjen. Suspendirani so igralci: Vörös Ladislav (Panonija). Gorčan Ludvik (Rakičan). Sinic Franc (Ledava), Štrakl Emanuel (Ljutomer). Vsi ti so predani t kazenski postopek disciplinskemu odboru Nogometnega poverjeništva Murska Sobota. Nogometno poverjeništvo, Murska Sobota Za prvenstvo LRS: PLAVALNI DVOBOJ MED MOŠTVOM SOBOTE IN POLET-B MARIBOR (63:60) Prejšnjo nedeljo je bil pred številnim občinstvom plavalni dvoboj med soboškim plavalnim društvom in Poletom II Maribor. Soboški plavalci so vložili mnogo truda v res lepi in zanimivi plavalni šport. Pri nekaterih pa se je poznalo, da to imeli premalo treninga, Mogoče je k temu krivo strokovno vodstvo, ki ni polagalo toliko važnosti pri posameznikih na individualni trening. Želeti pa je da se te slabosti do prihodnjega tekmovalnega nastopa popravijo. Ne bi bilo odveč, ako bi vodstvo kluba za prihodnjič poskrbelo za več rediteljev za red in disciplino pri publiki, predvsem pa na sodniškem prostoru, kjer so se mešali kopalci s tekmovalci in sodniki v cirkuško vrvenje. 400 m prosto moški: Roš Stojan (Polet) 6,38.9; Logar Marjan (Polet) 6.43.0; Vereš jože (Sobota) 7,25.0; Verban Ludvik (Sobota). Stanje točk 8:3 za Polet ll. 200 m prsno moški: 1. Radšel Pavel (P) 3,05.7; 2. Bulču Lasio) (S) 3,05.9; 3. Brandner Matjaž (P) 3,22.0; 4. Meleš Jože(S). Stanje točk 15:7 za Polet. 100 m crawl ženske: 1. Kokolj Alenka (S) 1.49.9; 2. Tomažič Irena (P) 1,49.9; 3. Nemec Elizabeta (S) 2.01 Stanje točk 18:14 ta Polet. 100 m hrbtno moški: l. Koltaj Pavel (S) 1,31.3; 2. Kekec Ivan (P) 1,37.4: 3. Šeruga Janez (S) 1,42.2; 4. Sever Slavko (P). Stanje točk 22:21 za Polet. 100 m prsno ženske: 1. Jelovšek Marija (S) 1,42.8; 2. Bajžel Marjana (P) 1,46.2; 3. Višnjer Vilma (P) 1,50.0; 4. Rotdajč Estera (S) diskvalificirana. Stanje točk 27:26 za Polet II. 100 m moški crawl: 1. Kramberger Jože (S) 1,13.5; 2. Bradač Ivan (P) 1,13.0; 3. Ošlak Boris (P) 1.22.2; 4. Flegar Franc (S). Stanje točk 32:32. 100 m hrbtno ženske: 1. Drofenik Mojca (P) 1,51.1; 2. Korpnik Marija (S) 2.01.1; 3. Nemec Elizabeta (S) 2.05.5; 4. Stupan Tanja (P). Stanje točk 38:37 za Polet II. 4X100 m mešano moški: 1. Sobota (Koltaj P., Meleš, Laslo, Kramberger) 5,47.0; 2. Polet II. (Kekec. Brandner M. Radšel, Vidovič) 6.06.5. Obe štafeti diskvalifivirani. 4X66 crawl ženske: 1. Sobota (Jezovtek Korpnik, Nemec, Kokolj) 4,50.3; 2 Polet II (Višnjer. Stupan, Drofenik, Tomažič) 5,22.5. Stanje točk 47:44 za Soboto. 4X100 m crawl moški: 1. Sobota (Flegar Hradil, Laslo, Kramberger) 5.,18.9: 2. Polet II (Ošlak, Kocmur, Roš, Bradač) 5,25.8. Stanje točk 57:50 za Soboto. 3X100 m mešano ženske: 1. Polet II. (Drofenik, Bajželj, Tomažič) 5,29.8; 2. Sobota (Korpnik. Jezovšek, Kokolj) 5.47.8. Stanje točk 63:60 za Soboto Waterpolo tekma se te končala z rezultatom 7:2 (3:2) za Soboto. Gole za Soboto so dali; Papič. Ferdo 3. Šiftar Mihael 2. Gregorčič Edi 1 in Laslo Bulču 1. Končno stanje točk plavalnega dvoboja za prvenstvo LRS med Soboto (Murska Sobota) in Poletom II. (Maribor) je 73:66 korist Sobote PRIJATELJSKA KEGLAŠKA TEKMA »KLADIVAR I.« (CELJE) : KK LJUTOMER Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljutomera zanimivo kegljaško srečanje med tekmovalcem republiške lige ,,Kladivar I." iz Celja in domačim klubom. V prvem srečanju so zmagali Celjani z rezultatom 266:264, v drugi igri pa so jim Ljutomerčani pošteno vrnili poraz z zmago 356:333. Rezultat obeh iger govori o sigurnem napredku domačih kegljačev, ki so tokrat imeli opravka s četrtoplasiranim moštvom v republiški kegljaški ligi. Celjani so pravtako zrušili rekordno število kegljev, kar se dosedanjim tekmecem z Ljutomerčani še ni posrečilo. k s Pionirji, ali poznate Ivanko? Kutnjakova Ivanka je bistro dekletce, povrh pa še ubogljivo, pridno... Z lahkoto jo najdemo v družbi pionirjev ljutomerske nižje gimnazije. Val Jo imajo radi, ker je pridna Titova pionirka. Ivanka je pri pouku zelo pazljiva učenka. V I. razredu gimnazije je najbolje odgovarjala svojim profesorjem. Tudi če je šlo za trdi oreh, je korajžno dvignila nežno ročico in razvozljala uganko. No, pa si je petke zaslužila! Nikoli ni skomignila z rameni, ali pa rekla »ne«, če so ji predstojniki dali nalogo: Z veselim obrazom je vsikdar ubogala. Lani je bila odličnjakinja v glasbeni šoli. Pri klavirju! Letos je nekoliko popustila. Menda se je malce zamerila sopionirjem, ko jim je odrekla pomoč pri skupnem nastopu. Pa ji bodo že odpustili, saj upajo, da se bo v prihodnjem letu popravila. Dali so ji spričevalo z dobrimi uspehi. Prav! Drugo leto bo lahko odličnjakinja, kajne pionirji? Ste gledali »Rdečo kapico«? Najbrž se vam je Ivanka najbolj prikupila. Urno se je sukala na odru, zapela pesmico, ni se bala tetke lisice, okornega medveda, še manj požrešnega volka. Kaj še? Nastopila je pred odraslimi gledalci brez strahu, da bi se ji kaj ponesrečilo. V pionirskem pevskem zboru slišiš njen glasek. Zadnjič nam je zapela solospev: »V hribe Sel je moj...« Vidite pionirji, Ivanka je igralka in pevka. ks Nenavadna športna prireditev — na valovih Mure Zadnjo nedeljo je pred kratkim ustanovljeno Brodarsko pomorsko društvo v Ljutomeru priredilo zanimivo športno prireditev na Muri pri Šmodiševem mlinu. Ker je bil popoldan nenavadno sončen, so številni gledalci izkoristili ugodno vreme obenem za kopanje. Na valovih Mure sta se vršili dve tekmi s kajaki in sicer prvič so nastopili člani, drugič pa domači pionirji. Obe tekmi sta bili pomanjkljivo izvedeni, vendar so mladi tekmovalci pokazali mnogo veselja, tako da je v prihodnje pričakovati že večjih uspehov. Tekmo so zaključili domači plavalci, med katerimi se je plasiral na prvo mesto tov. Cokan. Po tekmah je društvo organiziralo ljudsko veselico ob Muri z godbo in na ražnju pečenimi ribami. Na splošno je prireditev na Muri dobro uspela, kar gre zasluga predvsem odboru društva. Društvo »kajakašev« v Ljutomeru se pod dobrim vodstvom hitro razvija, ima nad 100 članov ter si je že nabavilo prvih 5 kajakov, s katerimi so nastopili na Muri. Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 20. do 22. julija ameriški film »Zaklad Siera Madre« in od 24. do 26. julija ameriški film »Večna Eva«. VSEM UPNIKOM IN DOLŽNIKOM POZIV Glasom odločbe OLO Ljutomer preide naše podjetje z dne 15. 7. 1951 v likvidacijo. —Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 31. 7. 1951 poravnajo »Okrajnemu podjetju za odkup živine, Ljutomer, v likvidaciji« brez odlašanja vse dolgove; isto velja tudi za upnike, da dvignejo pri nas vse njim pripadajoče ostanke. V izogib sodnega postopka naprošamo, da se vsi upniki in dolžniki striktno odzovejo našemu pozivu. Razveljavljam vojaško knjižico na ime Žižek Stefan, Dol. Bistrica 116. DELAVKO za delo na ekonomiji Združenja v Černelavcih sprejme takoj Združenje drž. gost. podjetij v M. Soboti. Plača po uredbi. — Prijave se sprejmejo v pisarni Združenja (pri Glasbeni šoli Berger). Sreča Vas čaka! STRELSKA ZVEZA SLOVENIJE, DRUŽINA DOLNJI SLAVEČI priredi 5. avgusta 1951 v Dolnjih Slavečih pri Forjaniču na Travniku VELIKO TOMBOLO GLAVNI DOBITKI: 1. Motorno kolo 2. Radio aparat S. Moško kolo 4. Harmonika 5. Štedilnik 6. Žrebe 7. Foto aparat 8. Žepna ura 9. 2 prostorninska metra drv 10. Foto aparat 11. 2 prašička 12. Ženski nizki čevlji Zraven tega so še nad 250.000 dinarjev manjših dobitkov. Cena tombolski karti 35 din — Kupite jo lahko v vseh trafikah Murske Sobote in prodajalnah KZ soboškega okraja. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 19. julija 1951 JUGOSLAVIJA IN EVROPA Prirodna bogastva Jugoslavije so neprecenljiva Po površini je Jugoslavija na desetem, po prebivalstvu pa na osmem mestu v Evropi Torej si je med 26 evropskimi državami pridobila mesta med prvimi, še bolj med prvimi pa je naša država po svojih naravnih bogastvih. To ni samohvala človeka, ki ljubi svojo domovino. O naravnih bogastvih naše zemlje se je mnogo govorilo že za časa Rimljanov Tako je rimski cesar Neron dobival iz Bosne vsak dan 50 funtov zlata. Nekaj sto let pozneje se bogastvom teh dežela ni mogel načuditi tudi francoski škof Guion, ki pripoveduje o bogatih gozdovih, travnikih in poljih, ter da je ta dežela »bogata z žitom vinom, oljem in mesom, petimi rudniki zlata in mnogimi jaški srebra. Še pozneje med vstajo »raje« proti Turkom se je mudil v Bosni angleški učenjak Evans, ki v svojih »Ilirskih pismih« piše: »Zlate žile bosenskih planin so dajale nekoč Rimljanom in Dubrovničanom, odlični rudniki soli v Tuzli, premogovni bazeni v dolini reke Bosne, železna ruda v Fojnici, živo srebro v Kruševcu: vse to je sedaj zapuščeno neobdelano m zapečateno.« Potem pa je še dodal: »Kako dobro bi bilo, če bi angleški in nemški kapital začela izkoriščati ta bogastva, samo ko bi ne bilo gnile turške oblasti . « Tem je sledilo še več znanstvenikov, ki so že v starem času občudovali naše rudno in naravno bogastvo, lepoto naših krajev, in kleli turško oblast, ki je največ kriva, da se naši narodi na Balkanu niso mogli gospodarsko in kulturno dvigniti in izkoriščati svoje naravne zaklade Toda preidimo na stanje kakršno je danes čeprav danes ni več znamenitih rudnikov zlata in srebra pod Kopaonikom (zlato še pridobivamo v Bosni in Srbiji v rekah in kot primes pri bakru), imamo mnogo drugih dragocenih rud. ki jih takrat še niso poznali. Sodobna znanost pozna na svetu šestindvajset strateških surovin, ki so osnovne za vso industrijo To so železo mangan, krom volfram, molibden, nikel aluminij, cin baker, svinec, cink, antimon, živo srebro, platina, nafta, premog, grafit, magnezit, azbest, fluorit, žveplo, pirit, kalij, fosfat, sljuda in jod. V stari Jugoslaviji so poznali 21 teh strateških rud. izkoriščali pa so jih 17. Sedaj po vojni pa smo poleg drugih odkrili še ležišča cina in nikla. tako da bomo v kratkem izkoriščali od 26 celo 23 strateških rud. Sedaj nismo našli le še fluori ta, grafita in volframa, ni pa izključeno, da jih še ne bomo našli. S tolikimi rudami se ne more v Evropi pohvaliti nobena država razen Sovjetske zveze ki pa ima zato tudi ogromne zemeljske površine Ni pa dosti samo število, važne so tudi rezerve teh rud Zaloge premoga, ki je cenoven za industrijo, promet in proizvodnjo koksa, cenijo strokovnjaki v Jugoslaviji na 12 milijard ton V Jugoslaviji imamo neizčrpna ležišča železa Kako smo bogati z drugimi rudami, pa nam pove sledeča razpredelnica: boksit (aluminijeva ruda) - največ v Evropi, drugi v svetu; svinec — prvo mesto v Evropi, peto na svetu; krom — prvo v Evropi, šesto na svetu; antimon — prvo v Evropi, četrto na svetu; živo srebro - drugo v Evropi, drugo na svetu; baker — drugo v Evropi, osmo na svetu; cink — drugo v Evropi, osmo na svetu itd Jugoslavija ima neizčrpne vire vodne energije. Strokovnjaki cenijo moč naših rek na 60 milijard kilovatnih ur letno. Sedaj gradimo 30 velikih hidrocentrali ki bodo imele same nad milijon konjskih sil jakosti in bomo z njimi za štirikrat, povečali predvojno moč električne energije Naša država ima med redkimi državami v Evropi tudi dovolj nafte in zemeljskega plina. Po gozdnem bogastvu smo na četrtem mestu v Evropi. Izreden položaj in različna klima omogoča, da pri nas uspevajo tudi skoraj vse industrijske rastline vštevši tudi bombaž, mak, koksagiz, riž, Črnogorsko Primorje nam daje južno sadje, morje ribe itd. Škof Guion se tudi ni zmotil, ko je pisal: »bogata z žitom, vinom, oljem in mesom«. Skratka, naša naravna bogastva so ogromna in nimajo primere na svetu. Vendar naši narodi niso imeli sreče, da bi lahko živeli ,v miru in izkoriščali ta bogastva Skozi stoletja so se morali boriti proti Turkom, Benečanom, Madžarom, Avstrijcem in Bolgarom. Slavne Benetke so zgrajene na hrastih z Velebita, dunajske in peštanske palače stoje na račun naših žuljev itd. Vse to je minilo, naš narod pa je ostal in bo svoboden odslej sam izkoriščal te velike zaklade. Ali se je vredno učiti mednarodni jezik esperanto Prejšnji teden se je marsikdo začudil, ko je čital v dnevnem časopisju, da je v Ljubljani kongres esperantistov. Posebno v naših obmurskih krajih novica o tem mednarodnem jeziku še ni prodrla v sleherno hišo. Jezik esperanto pravzaprav ni nova zadeva, saj ga je že pred približno 60 leti sestavil neki poljski doktor. Tega moža so pri sestavi esperanta vodili predvsem nagibi, da se z iznajdbo umetnega jezika odstrani večino sovraštva med narodi zaradi podcenjevanja tega ali onega jezika, na drugi strani pa, da se na ta način zbliža cvet in da naj bo esperanto drugi jezik za vsakega na svetu. Da ta misel ni napačna, nam najbolj priča to, da bi se vsak človek poleg materinščine naučil le en tuj jezik, t. j. esperanto in bi z njim lahko potoval po vsem svetu, dočim sedaj lahko zna deset jezikov in še ne pride daleč. Esperanto je sestavljen iz več desetin evropskih jezikov, in sicer je okoli 75% korenov besed iz romanskih jezikov (francoski, italijanski, španski). 20% besed iz germanskih in pet odstotkov iz slovanskih in drugih jezikov. Esperantisti trdijo, da se je ta jezik mogoče naučiti v šestih mesecih, dočim se je treba učiti nemščine, francoščine in druge jezike po več let. Kako se razvija esperanto? Esperanto-jezik danes poznajo že v vseh delih sveta, širi pa se posebno v zadnjih letih. V petdesetih državah že obstojajo Zveze esperantistov, ki imajo na svetu čez tisoč podružnic. Esperantisti izdajajo na svetu že 45 časopisov, v Švici pa obstoja celo časopisna agencija, ki posluje tudi v esperantskem jeziku. V nekaterih zapadnoevropskih državah imajo posebne hotele za esperantiste in policajem se znanje esperanta tukaj šteje kot vsak drug jezik pri sprejemu v službo. Tudi pri organizaciji Združenih narodov posluje posebno dopisništvo v esperantu. Pri nas je esperanto znan že približno 40 let. Posebno močno imamo esperantsko gibanje v Zagrebu, Ljubljani, Bjelovaru, Mariboru in še v nekaterih mestih. Za ta mednarodni jezik pa se zanimajo tudi vaščani. V Mariboru ima v Gosposki ulici espe-rantska podružnica lepo urejeno izložbeno okno, kjer poudarja važnost učenja tega jezika. Za učenje imamo v Sloveniji sedaj na razpolago že dva učbenika in nekaj brošur, potreba pa je še po novih učnih knjigah. V Zagrebu izhaja tudi časopis v esperanščini »La suda Stelo«, kar pomeni »Južna zvezda«. Esperantisti iz raznih delov sveta si radi dopisujejo, čeprav se niso in se ne bodo nikoli videli. Tako so si esperantisti na zadnjem kongresu med drugim tudi zadali nalogo, da bodo tudi oni s pomočjo svojega mednarodnega jezika širili resnico o Jugoslaviji Dopisujte v „LJUDSKI GLAS" SAHARA - bodoča žitnica? Sahara je največja in najgroznejša puščava na sveta. Leži v osrednjem in zapadnem delu Afrike ter meri skupno 8 milijonov kvadratnih km. Torej je le nekaj manjša od vse Evrope. Saharo imajo danes v lasti Francozi. Pokrajina je v glavnem kamena in valovita, ob krajih je peščena, sredi pa se dviga nad 1000 m visoko gorovje Tibesti. V Sahari je zelo malo zelenic, kljub temu da je odprta proti zapadu. Tudi železnic in cest ni v njej, pač pa je več karavanskih poti. Stare pripovedke in zgodovina nam dokazujejo, da Sahara nekoč ni bila puščava, pač pa je bila pokrita z gozdovi, kjer so imeli zavetišče sloni, levi in ostala divjačina. To dokazuje, da so se ti kraji spremenili v puščavo v nedoslednem zgodovinskem času. Pišejo, da so v dobi Kartažanov, Grkov, Rimljanov iti Bizantincev gojili v severni Afriki tudi žitarice. Ce smatramo to za resnico, je moralo nekdaj biti v teh predelih tudi precej vode. Nekateri učenjaki trdijo, da je puščava nastala zaradi tega, ker so predhodniki današnjih Beduinov uničili velike gozdove in s tem podrli mogočno in učinkovito oviro proti vročini in vetrovom, ki so včasih tako siloviti, da prenašajo cele gore peska in so tako osušili vse vodne izvirke in uničili vsako rastlinsko življenje. Razen tega je še uničujoče vplivala sprememba klime, ki je prinesla vroče in suho podnebje. Raziskovanja so ugotovila, da se puščava širi in se bo širila še dalje, če ne bo proti temu nastopil človek. V nevarnosti so torej ozemlja, ki sedaj služijo civilizaciji. Dokazov za to je dovolj, zlasti kar zadeva puščave sredozemske kotline, kjer so bile prej cvetoče pokrajine. Danes, ko se človeštvo vedno bolj razmnožuje in nastaja problem prehrane se vse bolj postavlja vprašanje preobrazbe puščave v plodno zemljo. Ne smemo pri tem pozabiti, da je ena tretjina zemeljske površine neplodna in zato ni čudno, da je zanimanje za puščavo vsak dan večje. Ta svetovni problem je združeval učenjake in znanstvenike že pred vojno, da so z različnimi poskusi hoteli obogateti zemljo z žitnimi polji. Organizacija Združenih narodov in njeni organi, ki rešujejo najrazličnejše svetovne probleme, so se lotili tudi tega vprašanja. V puščavi Sahare dela ekipa učenjakov in znanstvenikov pod varstvom dveh agencij Združenih narodov: Organizacija za prehrano in 'poljedelstvo in UNESCO (Organizacija Združenih narodov za vzgojna, znanstvena in kulturna vprašanja.) Prva se bavi izključno s tem, da s pridobitvami moderne znanosti kar, najbolj pospeši proizvodnjo prehrambenih pridelkov, UNESCO pa povezuje in ugotavlja prve poskuse, kako preobraziti neplodno puščavo v plodno zemljo. Danes so glavna raziskovanja v veliki trdnjavi Beni Abbesa, ki je bila nekoč postojanka francoske tujske legije. Tu dela skupina učenjakov in znanstvenikov ter kmetijskih delavcev. Začeli so s sajenjem bilk in dreves, prinešenih iz raznih delov sveta. Njihovo delo je kronal lep uspeh. Ustvarili, so vrt bujnih nasadov oranž in palm, vinske trte itd. Vrt, kjer so ti poskusi, se nahaja oddaljen od Alžira 40 dni potovanja z velblodom, namaka pa ga star vodovod, dolg 3—4 milje. Raziskovalci pustinje so odkrili z izkopavanjem tudi omrežje kanalov in vodnjakov, ki so jih zgradili Rimljani, da so z njimi namakali polja. Samo v Tripolisu so odkrili več kot 200 vodnjakov, mnogo drugih pa ugotovili. To dokazuje, da človek lahko kroti divje sile narave. Raziskovalci upajo, da bodo v kratkem preprečili napredovanje puščave s pogozdovanjem in naseljevanjem ljudi, vendar je edini in glavni problem voda. Za enkrat upajo, da bodo obnovili nekdanje vodnjake in studence ter napravili nove. Novo upanje predstavlja atomska energija. Pravijo, da bodo lahko že v bližnji bodočnosti črpali vodo iz morja, jo očistil! soli in jo dovajali v puščavo ter jo namakali, vse to pa seveda s pomočjo ogromnega omrežja kanalov, podobnih petrolejskim vodom. Ko pa bodo ustvarili pogoje za naseljevanje ljudi, bodo lahko uporabljali atomsko energijo za razvoj industrijskega gospodarstva, ki ga bodo omogočala neizmerna rudninska ležišča, s katerimi puščavska področja razpolagajo. Nadaljna energija, ki je človeku še zdaj ni uspelo ukrotiti, je sončna energija, ki je je v puščavi v izobilju. S kakšnim novim odkritjem bi s to energijo lahko delali čudeže. Morda pa bodo uspeli tudi z napravljanjem umetnega dežja? Če se bo res v bodočnosti uresničilo preobraziti puščavo v žitna polja, bo to velik uspeh za ves svet. Sahara bi postala neskončna žitnica za Evropo in afriško celino. To je veličasten In srečen pogled v bodočnost, ki bi se lahko ustvaril, če bi se ljudje odrekli medsebojnemu sovraštvu in bi vse energije, ki jih uporabljajo drug proti drugemu, posvetili skupnemu boju proti naravi. Na zemlji je dovolj prostora in hrane za vse Ljudje se ob poročilih o naglem razmnoževanju človeškega rodu večkrat zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo s človeštvom ker za vse ne bo dovolj hrane. V večini držav se je namreč število prebivalcev v zadnjih letih podvojilo in potrojilo. V vsej Evropi je v 130 letih porastlo število prebivalcev od 175 milijonov na 500 milijonov. Na drugih kontinentih pa so rojstva še pogostejša. Računajo, da je bilo leta 1650 na Zemlji 545 milijonov ljudi, leta 1800 že okoli 900 milijonov, danes pa je že nad 2 milijardi ljudi na svetu. Vendar še ni bojazni, da bi oh pravilni razdelitvi in upoštevanju vseh agrotehničnih ukrepov zmanjkalo hrane. Saj je na svetu 1.600 milijonov hektarov obdelovalne površine, tako da odpade na posameznika še vedno 80 arov. Bistre glave so izračunale, da če bi povsod tako obdelovali zemljo kot v Franciji, bi lahko živelo na svetu 8 milijard ljudi, če pa bi delali, kot delajo indijski kmetje, pa bi na svetu lahko živelo tudi 13 milijard ljudi. Poleg tega moramo upoštevati tudi vedno več industrijskih hrani v, povečanje rodovitnosti z agrotehničnimi ukrepi in obdelovanjem doslej zapuščenih pokrajin, kakršnih je še posebno mnogo v Avstraliji, Afriki in obeh Amerikah. Otok na prodaj Na Danskem je neki posestnik in poštni uradnik objavil oglas, v katerem pravi, da bi prodal ali dal v najem svoj otok. Najemnine bi letno računal le 1250 kron. Otok ima ime Freunsholm in je na njem tudi močna in lepa hiša. Lastnik trdi, da je na otoku kot v raju in da tudi okoli otoka mrgoli rib, vendar pa da upa, da se zaradi tega ne bodo sprli zunanji ministri štirih velesil. Možje, ki se hočete ločiti! Na švedskem se zaradi ločitev dogajajo spet precej razburljive stvari. Neki zakonski mož je namreč s pomočjo svojega advokata odkril že pozabljeni zakon iz druge polovice 18. stoletja, ki pravi, da se mož lahko loči od žene, če se ta preveč šminka, če ponareja prsi in slično. Dekleta in žene so zaradi tega naredile velik hrup in poslale tako možu, ki se hoče iz teh razlogov ločiti, kakor tudi njegovemu advokatu, veliko število grozilnih pisem iz vseh krajev. Prirodopisne zanimivosti Ledene gosenice, za katere znanost še ni vedela, so odkrili na meji Yukana in Alaske v Severni Ameriki. Zasledil jih je univerzitetni profesor Odel na višini 1800 m. Gosenice so majhne, dolge le 25 mm, živijo pa v snegu in v zmrzlih mlakah. Slične gosenice so odkrili tudi na Grenlandu. Znanstveniki so našteli že 26 vrst ledenih gosenic. Petrolejska muha. Znano je, da petrolej uniči vsako življenje. Edino živo bitje, kateremu ne škoduje petrolej je takozvana petrolejska muha, to pa samo takrat, ko je ličinka. Ona diha skozi posebne, dobro zaščitene dihalne organe, skozi katere strupeno delovanje petroleja ne more prodreti. Poskusi učenjakov so dokazali, da ta petrolejska ličinka, če jo dajo na zrak, živi samo 12—18 ur, nato pa pogine. Ko ličinka doraste, odide iz petroleja in se razvije v petrolejsko muho. ki vse svoje življenje prebije kraj petroleja. Na živilskem trgu Mama sinu zaupno; — Pojdi in kupi kilogram onega lepega sadja! Fantek, začudeno: — Čemu, mama, saj ga sami prodajamo! Mama: Že, že, a potrebujem za na vrh. Marjan Klemenčič: Pozabljen pesnik Prlekije Več kot tri, desetletja so pretekla, odkar je izšla v Gradcu pod vodstvom dr Jože Glonarja drobna knjižica: »Pesmi« dr. Ivana Klobase v par sto izvodih. Vzbudila so veliko zanimanje zlasti na Štajerskem, zakaj pred slovenskim občinstvom se je z njimi predstavil nov slovenski pesnik, ki je spadal med napredne duhove slovenskega izobraženstvo v obdobju pred prvo svetovno vojno. Te njegove pesmi niso le dokument tedanje dobe, ampak tudi pesmi, ki zapuste v bralcu prijeten vtis Majhna naklada v prvotni založbi je bila že med pesnikovimi rojaki razprodana takoj ko je prišla iz tiska, zato tudi ni mogla prodreti v širino. To je tudi vzrok, da je pesnik Ivan Klobasa danes skoraj nepoznan ali že docela pozabljen. Storili bi mu krivico, če bi ga prezrli. Današnji članek ob 37 obletnici smrti naj bo le majhen spomin na izredno talentiranega mladega pesnika, ki je v svoji osebi še družil poliglota devetih jezikov, jurista in filozofa, vendar pa tragično propadel neutrudljivo iščoč resnico in pravico v svetu, ki ga ni maral razumeti! Ivan Klobasa se je rodil 27. januarja 1887 v prijazni vasici Gornji Blaguš pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V mladosti je bil izredno priden in si je na vso moč prizadeval, da bi si razširil svoje znanje Vsa gimnazijska leta je študiral razne jezike. Ohranjena pisma pričajo, da je korespondiral češko, rusko, francosko in italijansko Poleg tega se je pečal še z bolgarščino, španščino. imel je naročene angleške in madžarske liste. Zlasti mnogo je študiral moderno filozofijo in se zanimal za socialno problematiko. Na univerzi se je iz praktičnih razlogov moral lotiti naj cenej šega študija, prava (1906). Že v bolezni je z odliko rigoriziral in se v treh letih povzpel do finančnega nadoficiala v Gorici. kjer je reorganiziral celotni davčni sistem Sredi svojih velikopoteznih načrtov in neprestanega dela ga je prehitela prerana smrt, ki mu je preprečila, da bi razvil vso svojo ustvarjalno, moč. Četudi opažamo v pesmih oblikovno nedovršenost, predstavljajo vendar neko posebnost, ki se opazi na izrazih in v slogu. Njegov jezik je zlasti v liričnih pesmih slavnosten in vzvišen obenem pa sonoren in preprost. Na splošno imajo pesmi svoj poudarek na vsebini, na misli, ne na obliki. S tega stališča jih je treba tudi ocenjevati. V njih se zrcali filozof in napreden kulturni delavec, ki je v svojem navdušenju za naprednimi ideali svoje globoke misli prelil v verze. ,,Saj divni zdelal sem načrt, da v sinje vzpel bi se višave, v vesoljnosti obzor prostrt. da zvezdam nesel bi pozdrave ..." Njegove lirične pesmi se odlikujejo po svoji melodioznosti, čuvstvenosti, mestoma vzkipijo kakor kri: ,,Glej blaženosti zemske vzor: oči te sinje ognjevite, te ude, v čar mamljiv ulite, ta bujni dih. razkošja vzori In jaz očaran, omamljen razkošje v njenem duhu pijem. zavida me vse pod sončnim sijem, zavidaš ti me. divni Zen!" V prvi zbirki, katero je priredil dr. Joža Glonar, so pesmi razvrščene po ciklusih. (Iz bajnih noči, iz sladkih noči, iz opojnih noči, iz tihih dni, iz sladkih dni, iz resnih dni, iz težkih dni, iz temnih dni, Post tot discrimina rerum.) V ciklusih izraža večina pesmi globljo misel z močno dialektično tendenco, in sicer v materialističnem pojmovanju razvoja. Pesnik je znal na čudovit način združiti tematiko dialektičnega razvoja večne materije in dragocenost enkratnega tostranskega življenja v neprestanem dialektičnem spreminjanju, kateremu je postavil nasproti dogmatiko katoliške cerkve o onostranskem odrešenju. V sledeči pesmi je v prvi kitici čudovito kratko zajel bistvo neizmerno obširne katoliške dogmatike: „Ta ne pozna pomena življenja, prenaša ga samo kot kazen za greh. kot mučno zasluženo ječo trpljenja in smrt mu je komaj zaželjen oddeh. A laz ga z vso ljubim močjo hrepenenja, s strastjo nikdar nedoseženih uteh. s plamenom visokih Idej in stremljenja, ki vgasne usodnim trenutkom v grobeh. Jaz ljubim življenje kot iskri migljej iz vesoljnih eonov za mene ujet; eoni drvijo brez konca naprej. ne štejejo ur in ne štejejo let. drvijo brez smotra brez cilja, brez mej migljej pa premine, ne vrne se spet..." Tudi ostale pesmi filozofske vsebine je zgradil ponekod bolj, drugod manj stereotipno. Na univerzi v Gradcu je posvetil mnogo časa študiju slovenskega narodnega vprašanja. Bil je član pollegalnega društva »Tabor«, v katerem so bili v večini pristaši narodno radikalne stranke. Iz te dobe izvira njegova narodno vzpodbudna pesem: Na Schöcklu ,,Pozdravljam te, Sokol, kralj graških gora pozdravljam vas sinje, gozdnate planine, pozdravljam vas tisočletne pečine, pozdravljam vas dome podzemskih voda! Oj bila to nekdaj domača so tla. mejniki ponosni pradomovine, tu Smogu plul je ogenj v višine. tu Vesni je spev kipel do neba! A danes se tujec tukaj šopiri in duh sovražni do dolili se širi in „Bergheil!" sliši po gorskem se tiri! Al čuješ zemlja moj tužni vzdeh. al čujete dedje v globokih grobeh da plakam za Vami v teh poznih dneh!" Ker je pesnik svoje ljudstvo dobro poznal mu je tudi uspelo, da se je globlje zbližal z njim in mu dalekovidno intepretiral tedanje aktualne probleme: Moj narod pusti staro spanje, prostosti sam poiči si, na čuda up ti ves zaman je!" Oj narod moj bojuj le trezen za to se kar je teti prav. la vrzi jarem proč železen, ti tuj je tebi in krvav. Z razvojnega stališča ga ne moremo imenovati za epigona pesnikov slovenske modeme, ker iz njih ne izhaja. Kakor lahko sklepamo iz zapuščine njegovih knjig, moral dosti prebirati in študirati pri zapadnoevropskih mojstrih, ki so mu obenem služili neposredno za vzor. Izhajal je torej iz istih virov kakor njegovi sodobniki (Kette, Murn, Župančič) in se je z njimi tudi vzporedno razvijat Njegov jezik, zlasti v pesmih s filozofsko temo, zveni podobno jeziku, katerega so pisali Kette in Murn. — V vsakem obdobju slovstvene zgodovine so namreč neke posebnosti jezikovnega sloga, poseben kolorit. v duhu katerega pišejo vsi tedanji sodobni literati. Pojav pesnika dr. Ivana Klobase v slovenskem slovstvu ni le važen v pokrajinskem merilu, ampak tudi s stališča občeslovenskih razmer tedanje dobe v kulturnem in narodno političnem oziru. Pravilno je ugotovil Stefan Barbarič v opombah h Kettejevemu Zbranemu delu. ko je med drugim zapisal: »Prihaja čas, ko se moramo približati temu znamenitemu naše literarne preteklosti z analitičnim študijem vseh podrobnosti, z upoštevanjem vseh različnih sodobnikov s presojanjem vplivov in osebne izvirnosti, umetniške impulzivnosti in tvorne sile na drugi strani.. .« Težko je predstaviti pesnika le z nekaj odlomki pesmi in z nekaj vrsticami, zakaj pravilno sliko pesnikovega dela more dobiti čitatelj šele na osnovi celotne zgradbe. Dr. Ivan Klobasa je zaslužen slovenski pesnik, ki zasluži vse priznanje kot globok talent in napreden duh svoje dobe. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M Sobota 641-903-322 Tiska Mariborska tiskarna