||1 1 307 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „ E L K R O J" MOZIRJE Številka 2 Leto 1979 Glavni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421—1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. SMO ŠE VEDNO USPEŠNI? Tromesečje v letu 1979 je minilo in pred nami je, da ocenimo, kako smo uresničevali našo poslovno politiko in dosegali cilje, ki smo si jih zadali z letnim načrtom 1979. Prodajni načrt temelji na osnovi programov, ki nam jih je dal naš komercialni sektor. Kaj smo načrtovali in kaj smo uresničili v prodaji, je razvidno iz tabele 1. TABELA ŠT. 1 NAČRT 1979 Realizirano 31/3—79 INDEX delež količina delež količina delež količina 1. Štajerska, del Ljubljane, Dolenjska 23,0 207.000 27,3 55.863 119 26,9 2. Gorenjska, Primorska, sev. in sr. Dalmacija, 54.862 del Ljubljane 22,4 201.600 26,8 120 27,2 3. Hrvatska brez Dalm. 14,7 132.300 12,2 24.793 83 18,7 4. BiH, Čma g., juž. Dal. 14,7 132.300 13,4 27.442 91 20,7 5. Ožja Srbija, Vojvodina 19,4 174.600 16,8 34.345 87 19,6 6. Makedonija, Kosmet 5,8 52.200 3,5 7.003 60 13,4 100 900.000 100 204.308 100 22,7 Iz tabele vidimo, da smo v skupni količini prodali za 2,3 % manj kot smo načrtovali. Najbolj uspešna je bila prodaja na področju št. 1, ki jo zastopa trgovski zastopnik Kržan Franci in sicer smo prodali tu za 2,3 % več kot smo načrtovali; na prodajnem območju št. 2 (trgovski zastopnik je Romih Vili je bilo prodano za 1,8 % več, ostali trgovski zastopniki pa niso izpolnili planiranih prodanih količin. Najbolj kritično je na prodajnem območju št. 6, ki ga zastopa tov. Nel-kovski, saj je izpolnil plan le 60 %. Proizvodnja — tudi tu nismo dosegli količin, ki smo jih načrtovali. S takšnimi rezultati ne smemo biti zadovoljni. Mogoče je nekaj nepravilnosti, ki izhajajo iz leta 1978 in so v tem letu že bili storjeni ukrepi za izboljšanje (organizacija dela, standardizacija normativov) — kar upamo, da se bo uresničilo z izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Kako bomo dosegli proizvodni plan po količinah za domači trg in izvoz, nam pokaže tabela št. 2. TABELA ŠT. 2 (proizvodnja samo doma) 31/3-78 31/3-79 PLAN 79 INDEKS 1 2 3 2:3 2:1 MH 59.413 63.120 237.000 26,6 106 FH 20.102 10.676 85.000 12.6 53 ŽH 15.145 7.246 32.000 22,6 48 DH 1.439 4.307 37.000 11,6 30 OH 32.855 31.023 109.000 28,4 94 SKUPAJ 128.954 116.372 500.000 23,3 90 IZVOZ 27.763 37.576 150.000 25,1 135 SKUPAJ I + D 156.717 153.948 650.000 23,7 98 Tudi delo s kooperati ni v zavidljivem položaju, saj so nam naredili le 17 % od letnih planiranih količin, čeprav so nam v primeijavi z enakim razdobjem lani, naredili kar za 87 % več (lani v prvih treh mesecih 36.455 kom, letos 68,264 kom). V letošnjem letu še vedno nismo zadovoljili potreb na delovnih nalogah v neposredni proizvodnji. V skupnem številu bi moralo biti dnevno prisotnih na delu 220, dejansko pa jih je dnevno delalo v povprečju na normo samo 199, kar je kar za 10 % manj, kot smo načrtovali. Zato je razumljiv vzrok, da smo izdelali manj, kot je v načrtu, saj nam je manjkalo v povprečju dnevno kar 20 ljudi, ki se niso nadomestili z rezervnimi delavci. V sami strukturi gotovih proizvodov smo izdelali največ moških hlač; v primeijavi s planom smo jih izdelali za 1,6 % več kot smo načrtovali v I. tromesečju 1979. Pri fantovskih, dekliških in ženskih hlačah nismo izpolnili plana, otroških hlač pa smo naredili za 3,4 več kot je bilo planirano. V skupnih količinah smo izpolnili plan s 23,3 % (morah bi 25 %). Za izvoz smo količinsko naredili ravno toliko kot smo planirali; če seštejemo proizvodnjo za domači trg in za izvoz vidimo, da smo doma izdelali za 1,3 % manj, kot bi po letnem planu morlai. VREDNOST PROIZVODNE MINUTE Proizvodna minuta predstavlja višino fiksnih stroškov, bmto osebnih dohodkov in obveznosti po 110. členu ZZD, ki odpade na 1 minuto poslovanja v delovni organizaciji. domača proizv. IND kooperanti IND IZVOZ IND plan dos. plan dos. plan dos. — fiksni stroški 0,43 0,53 123 0,17 0,38 223 0,23 0,31 135 - BOD-fiks. del 1,00 0,65 65 0,33 0,31 94 0,22 -0,20 91 - BOD-variab. del 0,83 0,84 101 1,64 2,17 132 0,83 1,12 135 - 110. čl. ZZD - amort. po predp. 0,48 0,37 77 0,32 0,66 206 0,29 0,41 141 stopnji — amort. nad 0,11 0,08 73 0,01 0,01 100 0,10 0,10 100 predp. stop. 0,13 0,13 100 0,01 0,02 200 0,11 0,16 145 SKUPAJ: 2,85 2,60 91 2,48 3,55 143 1,78 2,30 120 Vrednost proizvodne minute je za domačo proizvodnjo za 90 % pod planom, toda zelo je porasla za kooperante in to kar za 43 % in za izvoz za 29 %. Pri kooperantih nismo dosegli načrtovanega fonda časa, kar nam bistveno povečuje vrednost; isto se je ponovilo pri izvozu, saj smo fond časa, ki nam je bil na razpolago, dosegli le 73 %, kar nam povečuje vrednost, kije seveda nismo planirali. Upamo, daje to le prehodnega značaja in da bo po 6. mesecih poslovanja slika drugačna. Proizvodnja in prodaja sta tesno povezani, zato je razumljivo, da smo dosegli celotni prihodek le 22,7 % -porabljena sredstva so večja kot je celotni prihodek in sicer je njihov indeks 23,1 in je seveda v delitvi tudi indeks dohodka samo 21 ,9 %. Če upoštevamo, da so prispevki in davki iz dohodka dosegli indeks 28,8 %, smo čisti dohodek dosegli z 20,2 %, za izplačila OD pa smo namenih 20,7 % načrtovanih sredstev. V poslovni sklad smo v tromesečju oddvojili samo 13,6 % od načrtovanih sredstev. Porabljena sredstva so naraščala hitreje kot celotni prihodek. Tu sta bila prisotna dva vzroka in sicer: — velike medfazne zaloge in povečan porast fiksnih stroškov, ki so bili doseženi z 29 %, kar predstavlja 4 % več, kot smo načrtovali, ah 6 % nad rastjo celotnega prihodka. Vsi ti stroški se morajo v prihodnje ostreje nadzorovati. Kazalci po 140. členu ZZD so po preteku treh mesecev naslednji: POKAZATELJI O REZULTATIH POSLOVANJA: doseženo 31/3-78 doseženo 31/3-79 IND PLAN 1979 IND 1. Dohodek na delavca 57.424 51.032 88 210.125 24,2 2. Dohodek v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi 0,25 0,15 60 0,82 18,0 3. Čisti dohodek na delavca 44.712 37.916 85 168.992 22,4 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,33 0,18 56 0,29 62,0 5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,42 0,25 60 0,37 67,6 6. Akumulacija v primerjavi s povpr. por. PS 0,10 0,03 30 0,25 12,0 7. OD in SSP na delavca 27.097 29.453 109 126.379 23,3 8. Čisti OD na delavca (neto) 4.520 5.563 123 6.548 84,9 Še o rezultatih zaključnega računa za leto 1978 Rezultati, ki jih je Elkroj Mozirje dosegel v poslovnem letu 1978 so izredno dobri, posebno pa še, če jih primerjamo z rezultati drugih konfekcijskih organizacij združenega dela. Z vidika ustvarjenega celotnega prihodka (din 226.633 tisoč) se seveda Elkroj s svojimi 367 zaposlenimi delavci ne more primerjati z veliko večjimi OZD kot so MURA Murska Sobota (3572 zaposlenih je ustvarilo din 1.197.727 tisoč celotnega prihodka), LABOD Novo mesto (1754 delavcev je ustvarilo 577.174 tisoč din celotnega prihodka), LISCA Sevnica (1644 delavcev je ustvarilo 627.620 tisoč CP), TOPER Celje (1571 delavcev je ustvarilo 459.999 tisoč din CP), ali PIK Maribor, kjer je 1504 delavcev ustvarilo 377.117 tisoč din CP. Naštete in druge konfekcijske OZD pa je naš Elkroj prekosil z vidika kazalcev uspešnosti poslovanja, ki prikazujejo posamezne sestavine dohodka in njegove razdelitve na enega zaposlenega. Omenili bomo nekaj najpomembnejših in sicer: 1.Celotni prihodek na zaposlenega. Glede na ustvarjeni celotni prihodek se Elkroj nahaja na 7. mestu med slovenskimi konfekcionarji, glede na ustva- rjeni celotni prihodek na enega zaposlenega pa je na 3. mestu s 617.610,00 din. Na prvem mestu je ODEJA Škofja loka z 876.227,-din, na drugem pa MIK Prebold s 740.511 din. Povprečje vseh podjetij znaša din 323378,'Elkroju sta najbližja Gorenjska oblačila Kranj (498.803."din in ZARJA Žalec (494.508:din). 2. Dohodek na zaposlene-g a. Pri tem kazalcu uspešnosti se Elkroj že nahaja na prvem mestu z din 268.445r,druga je ODEJA Škofja loka z din 262.340, na tretjem mestu pa je MIK Prebold z 227.836 din. Povprečje vseh kon-fekcionarjev znaša din 140.998.— 3. Ko od dohodka odštejemo prispevke in davke družbeni skupnosti, pa pogodbene in druge obveznosti ter pospešeno amortizacijo predstavlja razlika čisti dohodek, katerega je Elkroju delavec ustvaril v višini 217.781.—jkar pomeni največ med konkurenti. Elkroj u sledita ODEJA Škofja loka (din 201.430), nato pa MIK Prebold (din 160.395), ZARJA Žalec (din 157.762) in Gorenjska oblačila Kranj (din 149.506). Skupno povprečje znaša din 113.787,- 4. Čisti dohodek je sestavina razdeljenega dohodka iz katerega OZD najprej obračunajo OD, ostanek pa razporejajo v razne sklade (rezervni sklad, sklad skupne porabe) in za razširjeno reprodukcijo (poslovni sklad). Akumulacija zajema vlaganja v poslovni sklad in obračunano amortizacijo. Na zaposlenega delavca je ELKROJ ustvaril din 85.692,—,akumulacije, kar je daleč največ med konfekcionarji Slovenije, saj mu je najbližja ODEJA Škofja loka z din 64.103 —,dalje Gorenjska oblačila Kranj z din 53.874,-in MIK Prebold z din 47.044,-Povprečje celotne grupacije znaša din 22.094,—, kar pomeni, da je ELF ROJ namenil skoraj 4 krat več sredstev za akumulacijo od povprečja. 5. Tudi po kazalcu uspešnosti „ izplačanih neto OD na zaposlenega “ najdemo ELKROJ na prvem mestu, saj je njegov delavec zaslužil v letu 1978 povprečno din 5.926,- sledijo pa ODEJA Škofja loka z din 5.703.-, ZARJA Žalec z din 5.414, KROJ Škofja loka z din 5.382 in VELE-TEKSTIL Ljubljana z din 5.330,-Najmanj je v letu 1978 zaslužil delavec koroške konfekcije Otiški vrh z din 3.038.-,OKUSA Radlje z din 3.334— in INDIP Lendava z din 3.742.- in MODE Gornja Radgona din 3.902.-.Zanimiva je tudi ugotovitev, da so OZD, ki so imele najvišje OD (ELKROJ, ODEJA, ZARJA) porabile za OD najmanjše deleže čistega dohodka (54 %, 52 %, 60 %). Ni dvoma, da je bil ELKROJ tudi v letu 1978 v skupini najuspešnejših konfekcijskih OZD v Sloveniji. S pridobitvijo novih proizvodnih in drugih prostorov se bodo delovni pogoji še izboljšali, kar bo ob primernem angažiranju vseh delavcev Elkroj a, zlasti pa režijskih zanesljivo obdržalo naše podjetje po uspešnosti poslovanja v vrhu slovenske konfekcije. Peter Širko oooooooooooo PO VEČ LETIH Po več letih se na avtobusni postaji srečata Janez in Tone. Janez: „Si še poročen?" Tone: „Seveda. “ Janez: „0 jaz pa še ne. “ Tone: ,,Ja kaj pa potem čakaš?" Janez:,.Avtobus!!!" QjQ-Q.Q-Q-Q_Q.Q-0_Q-Q-Q.a Xt „NIC NAS NE SME PRESENETITI” Naj nihče ne misli, da bo v vojni znal tisto, česar se v miru ni naučil! O O O V letošnjem letu poteka v Sloveniji akcija o preverjanju obrambno—varstvene pripravljenost naših delovnih ljudi ter občanov pred geslom „NIČ NAS NE SME PRESENETITI". S to akcijo se bo okrepila in poglobila naša organiziranost vseh socialističnih sil, poglobili se bodo odnosi na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe ter okrepila obrambno—varstvena pripravljenost v Sloveniji. Ta akcija naj bi okrepila moralno—politične vrednote vseh posameznikov, vplivala na zavest naših ljudi ter prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njenemu podra-žbljanju. Osnovni nosilci in organizatorji te akcije so organizacije socialistične zveze skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe ter družbene samozaščite na vseh ravneh njene organiziranosti. V naši delovni organizaciji bo za izvedbo te akcije posebej odgovorna organizacija zveze sindikatov. Naloge sindikata niso nič novega, saj jih opredeljuje zakon o združenem delu ter še vrsta drugih dokumentov. Glavna naloga sindikata v tej akciji bo usmerjena v podružbljanje obrambnih priprav, obveščanje delavcev za obrambo domovine in graditev samoupravnega socialističnega sistema. Sprejeli smo pravilnik o normiranju Delavski svet je na zadnji seji sprejel pravilnik o normiranju. Ta pravilnik določa postopek za določanje časovnih normativov. Kaj je časovna norma? Časovna norma je čas, ki je potreben povprečno izkušenemu, prizadevnemu in spretnemu delavcu pri normalnih pogojih dela, da opravi delovno nalogo s predpisano metodo in v določeni kvaliteti. Naloge, ki čakajo sindikate na ravni občine in delovne organizacije sc naslednje: — analiza dosedanje dejavnosti in obravnava izvedbe akcije s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite — dograjevanje, izpopolnjevanje in usklajevanje obrambnih načrtov — pomoč osnovnim organizacijam pri obveščanju in usposabljanju delavcev za delo v proizvodnji in organiziran boj ter odpor — sodelovanje pri formiranju finančnih sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora in dmžbene samozaščite — izdelava programa dejavnosti na področju družbene samozaščite — čimveč delavcev naj bo seznanjeno z zasnovami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in s svojimi obveznostmi v okviru izvajanja akcije Sindikati bodo na tej ravni zadolženi za usklajevanje obrambnih priprav in dela v družbeni samozaščiti med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo. V delovni organizaciji mora biti izdelana varnostno—politična ocena, z njo pa morajo biti seznanjeni delavci, da bodo na podlagi tega prevzeli obveznosti. V sodelovanju s sindikatom na občinski ravni bo naš sindikat izdelal navodila za delo v vojnih razmerah, da bo naše delo v vsakem primeru potekalo organizirano in nemoteno, da bo vsak delavec vedel kaj je njegova naloga v mim in v vojni. Vera Pečnik Časovna norma upošteva poleg standardnih pogojev dela še organizacijo dela ter fiziološke potrebe delavcev. Da delavec lahko dela po časnovni normi, mora biti seznanjen s točnim potekom dela na delovnem mestu, imeti mora predpisano znanje, torej se mora priučiti za delo in seznaniti z varnostnimi predpisi. S potekom dela morata delavca poučiti tehnolog in skupinovodja. Pravilnik določa, da mora biti delovno mesto opremljeno po normativih in pravočasno oskrbljeno s potrebnim osnovnim materialom, priborom, orodjem in drugimi pripomočki ter tehnično dokumentacijo, da delavec lahko doseže pri normalnem napom 100 % časovno normo. Pravilnik nadalje določa, kdaj se lahko spremeni časovna norma in navaja naslednje primere: — če se v delovni organizaciji spremeni politika normiranja; — če se ugotovi, da je bila ob določitvi norme narejena tehnična ah računska napaka; — če se spremeni tehnološki postopek; — če se spremenijo pogoji in organizacija dela; — če se spremeni material (svila, elastični materiali ipd.) Če se spremenijo pogoji, ki so bili izhodišče za določitev norme, le začasno (lom orodja, manjše okvare stroja ipd.) se časovna norma ne spremeni. Ugotovi se, koliko časa delavec ni mogel delati in se mu prizna za ta čas režija. Sprememba metode dela, ki seje pojavila pri posameznem delovnem nalogu ali samo enkrat, se rešuje z dodatkom (nepravilni pomožni material, nekvalitetno predhodno pripravljeno delo ali dokumentacija). Če delavec meni, da časovna norma ni pravilno postavljena, le—to naprej sporoči svojemu nadrejenemu — torej vodji skupine. Le-ta da zahtevo, da se postavljeni časovni normativ ponovno pregleda, kar opravijo analitik dela, tehnolog in vodja skupine v roku 3 dni. Kontrolo opravijo na enak način, kot je bila časovna norma določena. Če se delavec tudi s ponovnim pregledom analize ne strinja, oz. ne dobi odgovora v roku 3 dni, lahko pismeno zahteva, da časovno normo pregleda 5 članska komisija. To komisijo imenuje delavski svet, stalni člani komisije pa so: — vodja tehnološke priprave dela; — analitik časa; — vodja sektorja v katerega spada delavec, ki se s časovno normo ne strinja. Ta komisija mora odločiti v roku 15 dni in njena odločitev je dokončna, torej se delavec ne more več pritoževati. S tem želimo doseči, da bi bile norme le bolj pravično določene, torej kritične primere naj bi pregledalo več ljudi in ugotovilo, ali je časovna norma pravilna ali ni. V nadaljevanju pravilnika je opisana tehnična dokumentacija, ki spremlja izdelavo izdelkov po časovni normi, kakšne evidence je treba voditi o doseganju časovnih normativov in priu-čevanje delavcev, ki začnejo delati po časovni normi. Določeno je, da vodimo dnevno evidenco o doseganju časovnih normativov po delovnih nalogih in operacijah, mesečno evidenco o doseganju časovnih normativov za posamezne delavce in skupine in občasno evidenco o doseganju časovnih normativov — zbirniki po delovnih nalogih in operacijah. Zbirniki po delovnih nalogih in operacijah se bodo vodili zaradi kontroliranja, ali delavci pravilno izpolnjujejo dnevne listke ali ne. Koliko % časovne norme mora delavec doseči v času priučevanja — torej v prvih šestih mesecih — je bilo prej opisano v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe, sedaj pa je v pravilniku o normiranju in ni bistvenih sprememb. Pravilnik bo stopil v veljavo v 8 dneh po objavi. Vsi, na katere se pravilnik nanaša, si bodo morali prizadevati, da se bodo njegova določila dosledno spoštovala in da bo v praksi čimprej 00 noVi prostorl a ne,Si ' zaživel tako, da bo okrog norm manj problemov kot jih je bilo doslej. Marija MIKLAVC novi, mladi in aktivni ! V letošnjem letu je potekel mandat članom 10 OOZS Elkroj Mozirje p.o. in treba je bilo izvoliti nove člane. Na občnem zboru, ki je bil dne 12. 3. so bili predlagani in nato izvoljeni v 10 OOZS za mandatno dobo 1979/80 naslednje delavke in delavci naše delovne organizacije: Žunter Marinka, Govek Ela, Solar Marta, Britovšek Lojzka, Farčnik Štefka, Skornšek Mija, Zavolovšek Ciril, Češnovar Marjana, Irmančnik Jožica, Planovšek Magda in Žagar Alenka. Na skupni seji starih in novoizvoljenih članov, ki je bila dne 23. 3. je bila tov. Žagar Alenka imenovana za predsednika 10 OOZS, tov. Irmančnik Jožica za tajnika, tov."Planovšek Magda za blagajnika, tov. Levar Stane za predsednika nadzornega odbora, tov. Laznik Nežika in Ocvirk Mija pa za člana nadzornega odbora. Prva naloga novoizvoljenega 10 OOZS Elkroj je bila, da sestavi program dela za leto 1979, kajti le—ta bo omogočal pravilen pristop k reševanju nalog sindikata. Zato je na svoji II. seji dne 7. 4. v okvim uresničevanja sklepov 9. kongresa ZS Slovenije in v okviru aktualnih nalog sindikata v naši delovni organizaciji sprejel naslednji program dela, s katerim je usmeril aktivnost predvsem na štiri področja: 1. Samoupravni družbeno—ekonomski odnosi 2. Aktivnost na področju kadrov in delovnih razmerij 3. Življenjski in delovni pogoji in rekreacija delavcev 4. Izobraževanje 1. SAMOUPRAVNI DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI 1. Občasno ocenjevanje uresničevanja samoupravnih aktov. Usmerjanje družbeno-politične aktivnosti sindikata pri sprejemanju sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov. 2. Aktivnost OOS v zvezi z eventualnimi organizacijskimi spremembami. 3. Razprava o dokumentih republiškega sveta ZS: Pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela. 4. Ocena uspešnosti poslovno—tehničnega sodelovanja in kooperacijski odnosi z drugimi delovnimi organizacijami. 5. Tekoče spremljanje gospodarskih gibanj z obravnavo periodičnih obračunov in zaključnega računa, vzpodbujanje razprave po delovnih enotah, podajanje predlogov in pobud. 2. AKTIVNOST NA PODROČJU KADROV IN DELOVNIH RAZMERIJ 1. Ocena uresničevanja srednjeročnega plana kadrov in družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. 2. Sodelovanje v postopkih kadrovanja delavcev s posebnimi pooblastili in nalogami. 3. Sodelovanje v postopkih kršitve delovnih dolžnosti. 3. ŽIVLJENJSKI IN DELOVNI POGOJI IN REKREACIJA DELAVCEV 1. Vzpodbujanje hitrejšega razreševanja stanovanjske problematike delavcev. 2. Sodelovanje in pomoč pri razreševanju problematike varstva otrok zaposlenih mater v popoldanskem času. 3. Organiziranje in sodelovanje v različnih sindikalnih in športnih igrah. — organiziranje planinske sekcije In kam letos ? 4. Kulturna dejavnost sindikalne organizacije — organizacija opernih in gledaliških predstav — vzpodbujanje in širjenje knjižničarske dejavnosti — organizacija in sodelovanje na različnih proslavah 5. Organiziranje izleta 6. Sodelovanje in pomoč pri nabavi ozimnice 7. Organiziranje raznih drugih sindikalnih akcij 4. IZOBRAŽEVANJE 1. Vzpodbujanje izobraževanja delavcev ob delu 2. Organiziranje oblik usposabljanja delegatov samoupravnih organov. 3. Organizacija in izvedba seminarja za delegate v zbom zdmženega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. 4. Sodelovanje v različnih izobraževalnih oblikah sindikata (seminarji za člane 10, delavske kontrole). 5. Organiziranje raznih strokovnih predavanj . 10 OOZS je bil mnenja, da je na področju kulture in športa potrebna večja aktivnost, zato je bila tov. Re-berčnik Martina imenovana za kulturnega animatorja in tov. Zavolov-šek Ciril za športnega referenta. V zvezi s sprejetim programom dela je bil sprejet tudi finančni plan za leto 1979. Ker vseh stroškov ni mogoče vnaprej točno predvideti, je 10 OOZS sestavil le okvirni plan predvidenih stroškov (290.000,— din). Program dela OOZS Elkroj Mozirje za leto 1979 je torej sprejet. Da pa bo ob koncu leta ta program realiziran, bomo morali vsi člani OOZS Elkroj, torej prav vsi delavci naše delovne organizacije, vložiti delček svojega tmda, za katerega pa ob koncu meseca, niti ob koncu leta ne bomo prejeli plačila v materialni obliki, ampak bo naše plačilo zadovoljstvo, da smo svoj program uresničili. Vsem delavkam in delavcem želi novoizvoljeni 10OOZS mnogo uspeha in dobrega počutja pri delu v naši delovni organizaciji. Žagar Alenka oooooooooooo POMAGAJMO Sli V sedanjem sodobnem in hitrem svetu, si moramo ljudje, posebno še delavci v DO medsebojno pomagati. Prav beseda „pomagati“ ima zelo veliko oblik, tako besednih, delovnih ali ne vem kakšnih še. Ena izmed oblik je tudi Blagajna vzajemne pomoči pri OOS. Blagajna vzajemne pomoči je bila ustanovljena že v lanskem letu z namenom, da nudi članom denarno pomoč. Vodi jo upravni odbor blagajne, ki ima glavno nalogo reševati prošnje za posojila in pa tudi propagirati za članstvo. Od januarja 79 je blagajna prejela 11 prošenj in jih ugodno rešila. KAKO POSTANEŠ ČLAN ? Član blagajne postaneš s podpisom pristopne izjave, ter da redno plaču-ješ prispevek. Višina članskega prispevka je 20 din. KAKO ZAPROSIŠ ZA POSOJILO ? To prav zaprav ni težko, kot si misliš! Pogoj je seveda, da si član ter da si že 6 mesecev redno plačeval in da še plačuješ članski prispevek. Tega ti s podpiom izjave „odtrgajo“ pri obračunu osebnega dohodka. Nato pa preprosto napišeš kratko prošnjo, iz katere pa mora biti razvidno, KDO je prosilec in za kakšno VSOTO prosiš. Širokega opisa za kaj boš posojilo porabil ni potrebno. Prošnjo moraš oddati do 15. v tekočem mesecu enemu od članov upravnega odbora blagajne. KAKO PA VRAČAŠ POSOJILO ? Tudi to ni težko, pravzaprav ti s tem nimaš posebnih skrbi. S podpisom pogodbe, ki jo podpišeš ob odobritvi posojila, daš tudi dovoljenje, da ti posojilo v 6 obrokih „odtrgajo“ pri obračunu osebnega dohodka. IN KAJ JE ŠE VAŽNO ? Če nisi član, ti predlagam, da postaneš čumprej! Zakaj? Poglej, sedaj šteje blagajna približno 110 članov. Z večjim številom pa bo na razpolago mesečno večja vsota in tako tudi možnost odobravati posojila čim večim. Vidiš! Tako boš tudi ti lahko pomagal! NINA MLADINA „ELKROJA” Meseca februarja je bilo na novo izvoljeno predsedstvo 00 ZSMS in popisano članstvo. V našo organizacijo je vključenih 30 mladincev. Takoj na začetku smo si sestavili program dela, ki ga skoraj v celoti izpolnjujemo. Tako smo uredili članstvo, 4 predstavnice so se udeležile seminarja v Gornjem gradu, kjer so se dogovorili o kriterijih za razpis natečaja „Izbiramo najboljšega samoup-ravljalca in najboljšo 00 ZSMS v združenem delu“, sodelovali smo pri pripravi in izvedbi proslave ob dnevu žena, v počastitev tega praznika je bilo organizirano tudi strelsko tekmovanje, na katerem so sodelovale 3 članice, proslave ob odhodu Titove štafete na Ravnah na Koroškem se je udeležilo kar 11 članov. Lokalna Titova štafeta pa je potovala tudi skozi našo delovno organizacijo. Nosili so jo trije mladinci, trije pa so nosili tudi zvezno Titovo štafeto od bencinske črpalke do Glina, kjer je bila osrednja proslava, ki se je je udeležilo več članov 00 ZSMS. V mesecu aprilu je konferenca mladih delavcev pri občinski konferenci 00 ZSMS organizirala konferenco o kadrovski politiki v občini Mozirje. Le—te so se udeležili 4 člani na 00 ZSMS. V počastitev meseca mladosti je bila 27/4-1979 v Gornjem gradu nogometna tekma med ženskima ekipama „Smreka“ Gornji grad in „EL- KROJ“ Mozirje, katero so dobile naše predstavnice z rezultatom 0:5. Povratna tekma bo predvidoma 25/5 -1979 v Mozirju. Naša predsednica se redno udeležuje sestankov na občinski konferenci ZSMS in sej DS, komisije za delovna razmerja, OOS, ZK in drugih organizacij in nam tudi redno poroča o vsem, kar se dogaja. Če pa sama na sejo ne more iti, pa poišče nadomestilo. To bi bilo vse, kar smo naredili, toda moramo poudariti, da je vse skupaj le trud nekaj posameznikov. Z aktivnim delom vseh članov, pa bi lahko naredili še več, zato še enkrat pozivamo vse člane 00 ZSMS, da v prihodnje resno pristopijo k uresničevanju zadanih ciljev. Predsedstvo 00 ZSMS Varujmo naš,,ZELENI PAS”! Vemo, da vsako leto izbruhne gozdni požar ravno tam, ko smo ga najmanj pričakovali. Uničene so naše naravne lepote in naše bogastvo, ki nam ga nudi narava. Zato UJV iz Celja in Medobčinska gozdarska inšpekcija v Celju in Velenju opozarjata občane, zlasti kmete in izletnike, daje zaradi nevarnosti gozdnih požarov prepovedano: — netenje ognja v gozdu ali neposredni bližini (50 m od roba gozda), — sežiganje travnatih površin in grmovja na območju, kjer lahko nastane požar, — odmetavanje neugaslih cigaretnih ogorkov in vžigalic, — v vetrovnem in sušnem obdobju prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer je ogrožen gozd. Kdor opazi požar, je njegova dolžnost, da ogenj takoj pogasi, če pa to ni mogoče, mora o požaru takoj obvestiti najbližjo postajo LM, gasilce ali področne gozdarje, pač tistega, ki ga je mogoče najhitreje dobiti. Za gašenje goreče trave ali podrasti je najprimernejša sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju. Skratka, v primeru gozdnega požara je potrebno ukrepati hitro, ker le s hitro intervencijo lahko preprečimo veliko materialno škodo na tem področju. Prosimo tudi starše, da opozorijo otroke in mladino o nevarnosti gozdnih požarov. Kako smo hUi aktivni? Od takrat, ko ste dobili zadnjo številko Kroja pa do danes, so bile 4 seje delavskega sveta in sicer 15., 16., 17. in 18. ter 19., 20., 21., 22. seja komisije za delovna razmerja. Sklepi, ki so bili sprejeti na sejah DS so naslednji: 15. SEJA — Sprejme se zaključni račun za leto 1978 kot sledi: —------► SPREJME SE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978, KOT SLEDI: 1. celotni dohodek...................................din 226.663.126,15 2. porabljena sredstva...............................din 128.143.792,38 3. dosežen dohodek...................................din 98.519.333,77 4. porabljena sredstva za prispevke in davke ........din 18.593.675,22 5. čisti dohodek.....................................din 79.925.658,55 6. porabljen čisti dohodek...........................din 43.532.485,00 7. ostanek čistega dohodka razdelitev ostanka čistega dohodka — sklad skupne porabe........................... din 4.500.000,00 — poslovni sklad..................................din 26.295.782,65 — DO ELKROJ Mozirje bo združevala sredstva za investicije vi. 1979 na nivoju občine kot sledi: ^ 1. za večnamenski objekt v Solčavi 2. zakolektor 3. za razširitev telefonskega omrežja 40.5 milijonov 31.5 milijonov 21,4 milijona SKUPAJ: 93,4 milijonov 4. Za delavski dom v Nazarjah bomo delali eno prosto soboto v letih 1979 in 1980, ter enodnevni zaslužek izplačali iz poslovnega sklada. — DO Elkroj Mozirje p. o. orači 1.880.000,00 din pri LB - TB Velenje namensko za stanovanjsko izgradnjo za dobo vezave 20 let po 2 % obrestni meri. Za podpis pogodbe se pooblastita direktor tov. Alfred Božič, mgr. oec. in vodja FRS tov. Peter Sirko, oec. — Določi se predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, kot je bil podan na seji DS. — Razpiše se referendum za sprejem spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi OD, OF' in sredstev sklada skupne porabe za 19/3— 1979 ali pozneje, če bodo strokovne službe smatrale to za potrebno. — V komisijo za referendum za sprejem spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za delitev OD, OP in sredstev sklada skupne porabe se imenujejo: 1. Miklavc Marija — predsednik Pečnik Vera — namestnik preds. 2. Roj ten Jelka - tajnik Pečnik Danica — namest. tajnika 3. Flaudemik Marija — član Planovšek Magda — namest. člana — V komisijo za sestavo volilnega imenika se imenujejo: 1. Toplak Darinka — predsednik 2. Stermšnik Martina — tajnik 3. Dobrovc Olga — član — Planinskemu društvu Gornji grad se prispevajo denarna sredstva v višini 5.000. 00 din za obnovitev doma na Menini planini. — Osnovni šoli Ljubno ob Savinji se dodeli finančna pomoč pri nabavi interne televizije v znesku 10.000. 00 din. — Vaškemu odboru Kokarje se dodeli finančna pomoč za asfaltiranje ceste v Pustem polju v višini 60.000,— din. — Za izvedbo srečanja socialno ogroženih in ostarelih občanov na območju Luč se dodeli krajevni organizaciji RK finančna pomoč v znesku 2.000,00 din. — Za nagrade na tekmovanju za pokal VRTNICA v smučarskih disciplinah se podarijo ene hlače. — Vrednost manjkajočih hlač v znesku din 20.164,12 se odpiše. — Za čas odsotnosti Pepce Naglič, ki je na porodniškem dopustu, se imenuje za člana komisije za delovna razmerja Alojz Šimenc. 16. SEJA - Direktor DO Elkroj Mozirje tov. Alfred Božič, mgr. oec., se pooblašča, da vodi uradne pogovore s predstavniki TOZD Okus Radlje ob Dravi o poslovnem sodelovanju na podlagi dohodkovnih odnosov oziroma o eventualni pripojitvi kot TOZD k naši delovni organizaciji. K sodelovanju naj pritegne tiste sodelavce, za katere meni, da mu lahko pomagajo. — Prošnji industrijskega gasilskega društva usnja Šoštanj za nabavo novega gasilskega avtomobila se ne ugodi. — Slušateljem 4. letnika ESŠ pri DU Mozirje se odobri znesek din 3.000,00 (tritisoč) za organizacijo poučne ekskurzije. — Za izgradnjo bencinske črpalke v Gornjem gradu se odobri znesek din 100.000,00 s tem, da odpade na posamezno krajevno skupnost naslednji znesek: Nova Štifta 20.000 din, Gornji grad 50.000 din. Bočna 20.000 din in Šmartno ob Dreti 10.000 din. — Odločanje o prošnjah za denarno pomoč KS Mozirje - za asfaltiranje ceste v Potoku in KZ Mozirje - za asfaltiranje ceste v Šmihelu se preloži na eno izmed naslednjih sej DS. — DO Trgoprodukt Pančevo se dodatno odobri znesek din 64.000,00 investicijskega kredita za dobo 5 let po 10 % obrestni meri. — Pepca Gnader se oprosti vračila 1.000 din, ki jih je preveč prejela zaradi pomote pri obračunu osebnega dohodka. — DO Elkroj Mozirja pristopa k samoupravnemu sporazumu o merilih in postopku za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino. Za podpis tega sporazuma oz. pristopne izjave se pooblašča direktor tov. Alfred Božič,mgr. oec. — Sektor priprave dela in razvoja se zadolži, da uvede v proizvodnjo nove čase — norme, in sicer v kro-jilnico, likalnico in v male skupine v šivalnici tako, da bodo delavci od 3. 5. 1979 dalje delali povsod po novih časih. 17.SEJA — Vodja sektorja priprave dela in razvoja se zadolži, da do naslednje seje DS poda pismeno obrazložitev, zakaj sklep DS o uvedbi novih delovnih časov v krojilnici, šivalnici in likalnici ni v roku realiziran, (za krojilnico je bil rok 30/4-1979) (za likalnico je bil rok 31/3-1979 (za male skupine v šivalnici je bil rok 30/4-1979) DOLOČI SE PERIODIČNI OBRAČUN ZA ČAS OD 1/1-31/3 - 1979 DO ELKROJ MOZIRJE, KI IZKAZUJE: — celotni dohodek........................................din 59.228.579,05 — porabljena sredstva.................................. din 40.040.425,99 — doseženi dohodek.......................................din 19.188.153,06 — prispevki in davki iz dohodka..........................din 4.931.783,50 — čisti dohodek..........................................din 14.256.369,56 — razporeditev čistega dohodka — za osebne dohodke ....................................din 9.949.407,95 — za stanovanjsko izgradnjo.............................din 581.499,80 — za skupne potrebe.....................................din 1.125.000,00 — za poslovni sklad.....................................din 2.120.758,01 — za rezervni sklad.....................................din 479.703,80 — neplačana realizacija..................................din 12.260.118,45 — zaloge surovin in materiala............................din 23.708.104,32 — zaloge nedokončane proizvodnje . . ....................din 20.298.948,55 — zaloge gotovih proizvodov .............................din 6.290.262,00 18.SEJA — V krojilnici ostanejo obstoječe norme , le da se od doseženega % časovnega normativa odšteje 10 %. Ko pa se vrnejo na delo odsotni tehnologi, morajo norme na novo določiti, in sicer do 29/2—1980. — Delovne naloge, ki jih opravljajo tehnologi, se naj na novo formulirajo in vrednotijo. - Sprejme se analiza PAIS in priporočilo tov. direktorja o poslovanju v 1. tromesečju 1979, strokovne službe pa se zadolži, da ukrenejo vse potrebno, da bomo poslovali po načrtu poslovnih ciljev za leto 1979. (glej prilogo!) — Sprejme se predlog pravilnika o normiranju z dopolnitvami, kot je bilo podano na seji DS (glej prilogo!) — Sprejme se predlog plana propagandnih in reklamnih stroškov, kot sledi: SPREJME SE PREDLOG PLANA PROPAGANDNIH IN REKLAMNIH STROŠKOV, KOT SLEDI: 1. Reklama na stadionih a) NK „01impija“ Ljubljana................................. 30.000 din b) NK JNA Beograd.................................................- c) NK Crvena zvezda Beograd................................ 60.000 din d) NK „Sarajevo“ Sarajevo.................................. 20.000 din e) hala Tivoli Ljubljana................................... 20.000 din f) RK „Željezničar“ Sarajevo............................... 20.000 din g) RK Celje................................................ 20.000 din Skupaj :............................................... 170.000 din 2. Sodelovanje na modnih revijah ............................ 105.000 din 3. Razni oglasi v časopisih, revijah, biltenih, RTV (Razdeljeno bo med večje število porabnikov od 1.000 do 5.000 din)................................... 125.000 din 4. Koledarji, planerji, rokovniki in ostali material za novo leto.............................................. 300.000 din 5. NKElkroj................................................. 250.000 din 6. Prispevek za Savinjski gaj................................ 50.000 din 7. Sejmi.................................................... 650.000 din Skupaj:.................................................1.480.000 din — DO Elkroj Mozirje p. o. pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Koroške medobčinske skupnosti za zaposlovanje v Velenju. — DO Elkroj p. o. pristopi k samoupravnemu sporazumu za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje. — Sprejme se program varstvenih ukrepov za leto 1979 kot sledi: 1. Stalna kontrola proti prebodu prstov in menjavanje izrabljenih in polomljenih zaščit; 2. Izdelati nov načrt gasilnih aparatov v DO, rok ...1 mesec po dograditvi nove hale, trgovine in prizidka; 3. Izvršitvi meritve električnih naprav in strelovodov, kot predpisuje zakon, rok... 15/6—1979; 4. Označitev transportnih poti v novi šivalnici, rok... 15/11— 1979 5. Namestitev opozorilnih napisov v novi šivalnici, rok... 1 teden pred preselitvijo; 6. Redni pregledi gasilnih aparatov, kot predpisuje zakon in občasen preizkus hidrantov; 7. Opraviti periodične preglede delovnih priprav in naprav in pridobiti strokovne ocene za novo nabavljene stroje, rok... 31/7— 79; 8. Opraviti poučevanje in preizkus znanja iz varstva pri delu za ose- be, ki niso bile pri zadnjem poučevanju, ah pa jim je rok preizkusa že potekel, rok je... 31/ 12-1979; 9. Opraviti meritve delovnih pogojev v novi šivalnici in preurejeni likalnici, rok - (po preselitvi) - ... do 31/12-1979; 10. Za vse delavce, ki jim po pravilniku o varstvu pri delu pripadajo zaščitne halje je treba le-te preskrbeti; 11. Okrepiti in izpopolnjevati ekipe za požarno varnost in reševanje, rok... 15/11-1979; 12. Poslati vse delavce na sistematični zdravniški pregled, rok... 30/ 11-1979. — KS Mozirje se odobri denarna pomoč za asfaltiranje ceste v Lepo njivo v višini 30.000 din. — KS Mozirje se odobri denarna pomoč za asfaltiranje ceste v Šmihel nad Mozirjem v višini 20.000 din. — KS Nazarje se ne odobri finančna pomoč za asfaltiranje ceste v Potoku. — KS Bočna se odobri denarna pomoč za asfaltiranje ceste Otok — Čeplje — Kropa v višini 10.000 din. — KS Rečica ob Savinji se odobri denarna pomoč za gradnjo vodovoda v Šentjanžu in gradnjo mrliške vežice v višini 100.000 din. — KS Luče se ne odobri finančna pomoč za napeljavo telefona v Krnici. — Zavodu za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem se ne odobri denarna pomoč za ureditev dotrajane elektroinstalacije in zamenjave dotrajane kotlovnice za centralno kurjavo v zavodu. — Športnemu društvu Mladost Rečica ob Savinji se ne odobri finančna pomoč za gradnjo slačilnice. — Osnovni šoli Bistrica ob Sotli, ki se imenuje osnovna šola „M arij e Broz — Titove mame“, se odobri denarna pomoč za nabavo učil in pripomočkov v višini 5!000 din. — Učencem 8. razreda OŠ občine Mozirje se odobri denarna pomoč za organizacijo zaključnega izleta v višini 100,00 din za vsakega posameznika. Slušateljem zadnjega letnika srednje komercialne šole pri DU v Mozirju se dodeli finančna pomoč v višini 3.000 din za organizacijo zaključnega izleta. Osnovni šoli Gornji grad se dodeli že odpisani stroj za razmnoževanje. Trgovski delovni organizaciji RK v izgradnji „Tuzlanka“ Tuzla, se dodeli investicijski kredit v višini 300.000 din za dobo 6 let po 9 % obrestni meri s tem, da bodo oni v prihodnjih letih odkupili od nas izdelke v vrednosti, kot sledi: v letu 1979 v letu 1980 v letu 1981 v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 din 2.000.000,00 din 2.500.000,00 din 3.000.000,00 din 3.500.000,00 din 4.000.000,00 din 4.400.000,00 — IO OO sindikata naj izdela kriterije, po katerih bi se dodelile finančne pomoči našim delavkam, ki bi se zdravile v zdraviliščih. Odločanje o prošnjah za povrnitev stroškov zdravljenja se preloži na naslednjo sejo DS. — Tov. Cilki Kranjc se dodeli finančna pomoč, ob smrti moža, v višini enega povpečnega mesečnega OD v naši DO. — Ob smrti ožjih družinskih članov naših delavcev (moža, žene, otroka) se delavcu dodeli finančna pomoč v višini 1 povprečnega mesečnega OD v naši DO. — Tov. Alfred Božič, mgr. oec. se razreši dolžnosti direktoija DO Elkroj Mozirje p. o. z 31/8—1979. — Razpis prostega delovnega mesta direktorja se objavi v sredstvih javnega obveščanja. — Razpisna komisija za predlog direktorja šteje 9 članov. DS imenuje v razpisno komisijo: Janeza Robnika, Vero Pečnik in Marijo Miklavc. — 00 ZSMS se dovoli, da se lahko udeležita dva člana MDA v mesecu juliju 1979, kdo bo šel, pa naj odloči sama. In še sklepi, ki so bili sprejeti na sejah komisije za delovna razmerja. 19. SEJA — Spodaj navedene delavke se sprejmejo v delovno razmerje na DM konfekcionar s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca, in sicer: 1. Haložan Radmila s 5/3—79 2. Kerznar Sonja s 5/3—79 3. Acman Angela s 15/3-79 4. Mumel Franja s 5/3—79 5. Veber Sonja s 5/3—79 6. Ramšak Jožica s 15/3—79 Kot likalec pa se sprejme pod enakimi pogoji Vojko Krivec, Prihova 36, s 3/3-1979. — Vera Golob, se za stalno premesti z delovnega mesta konfekcionar na DN adjustirec s 1/3—1979, tov. Fanika Gostenčnik pa začasno z DM konfekcionar na DM komisionar v skladišču surovin s 13/2-1979. — Tov. Muhiba Junuzovič, Jožica Močilnik in Jožica Skok se s 15/1— 1979 sprejmejo na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. — Delovno razmerje preneha spodaj navedenim delavkam, kot sledi: 1. Hren Branki z 28/2—79 2. Potočnik Rozaliji z 9/3—79 3. Ločan Tereziji s 1/2—79 s tem, da mora plačati pavšalno odškodnino 4. Vodončnik Mariji z 8/3—79 — Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se objavi prosto delovno mesto referent za kooperacijo. — Magdi Novak, ki je na usposabljanju v naši DO, se izplača toliki OD iz sredstev DO Elkroj Mozirje, kolikor naredi oz. koliki % delovne norme doseže od 1/2—1979 dalje. 20.SEJA — Spodaj navedeni delavci se razrešijo delovne dolžnosti pri DO Elkroj Mozirje kot sledi: 1. Klasnič Zlata, konfekcionar z 31. 3. 79 2. Potočnik Marija, konfekcionar s 3.4. 79 3. Koren Ciril, skladišč, delavec v skladišču surovin z 31.3. 79 — Tov. Pavla Repenšek iz Gornjega grada, Dol 15 in Mimik Jelka iz Žlabra št. 17, Nazarje se sprejmeta v delovno razmerje na delovno mesto konfekcionar za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo 1 meseca. — Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se objavijo naslednja prosta dela in naloge: — sklad, delavec v skl. surovin — šofer za novi tov. avto — konfekcionar — Tov. Marija Goltnik in Antonija Fedran se sprejmeta v redno delovno razmerje pri Elkroj Mozirje p. o. za nedoločen čas. — Tov. Zamernik Francka in Čopar Leopoldina se začasno razporedita na delovno mesto tehnolog zaradi odhoda tehnologinj na porodniški dopust. Razporeditev velja s 15/2-1979. — Tov. Kranjc Fanika in Mlinar Jožica se začasno razporedita na delovno mesto analitik dela zaradi začasnih razporeditev v sektorju priprave dela in razvoja, in sicer s 15/2-1979. 21.SEJA — Na delovno mesto šofer se sprejmeta Zajc Anton in Ivan Kranjc. Datum nastopa dela bo naknadno dotočen. — Na objavljeno delovno mesto skladiščni delavec se sprejme tov. Franc Hren. Ker bo spremenil delovno mesto mora na zdravniški pregled. V kolikor on ne bo sposoben opravljati tega dela, se sprejme na delo tov. Jože Rop, kvalificirani prodajalec, Savina 7, Ljubno ob Savinji. Prosto delovno mesto snažilke se objavi pri skupnosti za zaposlovanje in na oglasni deski delovne organizacije Elkroj Mozirje. Prosto delovno mesto ref. za planiranje delovnih nalog se objavi pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje. Jožica Moličnik se razreši delovnih dolžnosti pri Elkroj Mozirje s 16. 3.1979. Fanika Ogradi, roj. 10. 2. 1948, dela kot konfekcionar, se razreši delovnih dolžnosti pri Elkroj Mozirje s 15. 4. 1979. Gornik Fanika, roj. 22. 1. 1952, ki dela kot konfekcionar in je uspešno opravila poskusno delo, se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. Pavla Repenšek, roj. 31. 12. 1945, ki dela kot konfekcionar in je uspešno opravila poskusno delo, se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. Kerznar Sonja, roj. 10. 10. 1960, ki dela kot medfazni likalec in čiščenje nitk, in se je v času poskusnega dela uspešno izkazala, se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. Vojko Krivec, roj. 22. 4. 1963, ki dela kot liaklec, je uspešno opravil poskusno delo in se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 22.SEJA — V kolikor tov. Hren Franc ne bo sposoben opravljati del in nalog delavca v skladišču surovin, se na to delovno mesto sprejme tov. Golob Ciril, Podvolovjek 38, Luče. — Na delovno mesto konfekcionar se sprejmejo: — Jesenek Jožica s 16/4—79 — Strnad Marija s 23/4—79 — Vučina Freda s 14/5-79, Vse s pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. — Tov. First Ana se sprejme na delovno mesto konfekcionar s 14/5— 1979, na delovno mesto snažilka ga se sprejme tov. Ciraj Jožica, Šentjanž 11, s 14/5-1979. — Na delovno mesto šofer se s 1 /6— 1979 sprejme tov. Vovk Boris, Pege. — Tov. Kezmič Mileni 1960, se ne odobri izredni neplačani dopust zaradi odhoda brata v tujino. — Tov. Kaker Jožici se odobri 6 dni izrednega neplačanega dopusta za opravljanje mature na administrativni šoli. — Tov. Golob Veri se ne odobri 10 dni izrednega neplačanega dopusta za obisk brata v Kanadi. — Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se objavi potreba po zaposlitvi enega delavca na delovno mesto likalec. — Na prosto, delovne mesto referent za planiranje del in delovnih nalog se s 1/7—1979 sprejme tov. Kolenc Darinka, Nazarje 38. Pa še sklepi z zadnje, to je 8. seje poslovnega sveta — Prošnjam za prestavitev koriščenja stanovanjskega kredita iz leta 1980 v leto 1979 se ugodi, in sicer: 1. Trbovšek Olga 30.000 din 2. Cajner Marija 50.000 din 3. Milanov Kosta 50.000 din 4. Zager Alojzija 30.000 din — Osvoji se osnutek pravilnika o normiranju s predlaganimi dopolnitvami in se kot predlog da v razpravo. Potrdi se komisija za ugotovitev stanovanjskih razmer prosilcev za kredite v sestavi Zore Bider, preds., Janeza Rajteija in Alenke Žagar in osvoji se predlagani točkovni sistem po kriterijih iz pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe. Letošnja pomlad je tudi v pleteninah precej mirna, klasično elegantna, naravno belo, peščeno, beige, svetlo sivo in temno modro pobarvane. Najbolje pa je, da se čimprej navadimo na vesele poletne barve. Če pletemo same ali če kupujemo pletenine, po možnosti izbirajmo barve: belo, živo rdečo kot ciklama, zlato rumeno, rumeno kot trobentica, travnato zeleno, zeleno kot smreka, kot mah ali modro kot plavica. Čeprav so barve letos pri modi zelo važne, moramo pri pleteninah paziti tudi na niti. Materiali naj bodo čim bolj naravni: bombaž, lan, svila in čista volna. Največ bomo pletle gladke vzorce in malo manj luknjičaste. Med vzorci pa se seveda lahko odločimo največ za vodoravne ali pokončne črte. Modeli pa so lahko klasični ali športni, kakor se bomo pač same odločile. Slavka PLAHOVŠEK Ramšak Jožica, KV prodajalka Krivec Vojko, NK delavec Kropovšek Ana, NK delavka Junuzovič Muhiba, gimnazijski mat. Robnik Marija, NK delavka Skok Jožica, NK delavka Moličnik Jožica, NK delavka Repenšek Pavla, NK delavka Jesenek Jožica, NK delavka Strnad Marija, K V pletilja ODŠLI: Bastl Milena, NK delavka Žunter Marija, NK delavka Stakne Alojzija, KV šivilja Pumat Štefka Hren Branka, KV krojačka Moličnik Jožica, NK delavka Polčnik Rozalija, NK delavka Ločan Terezija, NK delavka Vodončnik Marija, KV krojačka Klasnič Zlata, K V krojačka Potočnik Marija, NK delavka Koren Ciril, NK delavec Ogradi Francka, NK delavka Zora Štrucl ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta Jožeta Kranjca, se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu „EI-kroj" Mozirje za pomoč, izraze sožalja, sodelavkam za darovani venec. Posebna zahvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Cilka in hčerka Nadica ter ostalo sorodstvo. Kokarje, 15/2-1979 Prišli - odšli Kakor razberemo iz spodaj navedenih podatkov, se je fluktuacija v prvih štirih mesecih letošnjega leta precej povečala napram letu 1978. Do 30/4-1979 je zapustilo delovno organizacijo 13 delavcev, med tem, ko je sklenilo delovno razmerje 18 delavcev. Želeli bi, da bi bilo število delavcev, ki bi sklenili delovno razmerje pri naši DO še večje, kajti kakor je vsem znano gradimo novo proizvodno halo,v kateri bo lahko našlo zaposlitev še približno 30 novih delavk. Vendar pa je pridobivanje novih delavk zaradi številnih možnosti zaposlitve v naši dolini težko. Kot vzrok odhoda iz naše delovne organizacije so tri delavke navedle nezadovoljstvo z delom, tri delavke in en delavec so našli ustrezne- oooooooooooo j še delo pri drugi delovni organizaciji, dve delavki sta se preselili v drug kraj in 4 delavke so ostale doma (delo na kmetiji, bolezen). V delovni organizaciji je do 30/4-1979 sklenilo delovno razmerje 18 delavcev, od tega 15 delavk in 3 delavci. Zapustilo pa je delovno organizacijo 13 delavcev, od tega 1 moški in 12 žensk. PRIŠLI: Goltnik Marija, NK delavka Gornik Frančiška, NK delavka Zavolovšek Ciril, K\ elektrikar Fedran Antonija, NK delavka Fekner Elizabeta, NK delavka Iljin Gordana, administrator Napotnik Anton, KV ključavničar Kerzner Sonja, NK delavka POZDRAV IN ZAHVALA KOLEKTIVU ELKROJ Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za humano pozornost sindikatu, upravi, vsem sodelavkam in sodelavcem za tovariško prijateljstvo. Zahvaljujem se še posebno izmeni A1 za tovariško sodelovanje, ki ste mi v težkih trenutkih moje bolezni nesebično pomagale. Lepo je bilo delati z vami. Osebno mi je bilo hudo, ker nisem mogla več delati na stroju. Še enkrat hvala in vam želim veliko uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev in da tudi moj odhod iz delovne organizacije naše prijateljstvo ne razdraži. Mrevlje Marija V SPOMIN / In spet je lomljena pločevina pretrgala nit mladega, nedoživetega in pričakovanja polnega življenja. Ugasnila je lučka, ki se še ni razplamtela; ponovila se je zgodba, ki je prisotna vsak dan, toda še vedno ne moremo dojeti, da je to resnica. Smrtno se je ponesrečila naša sodelavka Jožica Tajnšek, delavka v skupini BI. Med nas je prišla v septembru 1978. Bila je mlada, polna življenja in načrtov za prihodnost. Njena življenjska pot je bila kratka — končala se je v nedeljskem jutru, ki je naznanjalo lep dan — a zanjo konec vsega, za njene sorodnike in znance pa bolečino, ki je ne bo nikoli konec. ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi naše drage hčerke in sestre JOŽICE TAJNŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala govornikom za tople besede slovesa ob odprtem grobu. Žalujoči: mama, ata in bratje sponsv K^riA »VOM« M02