/ Primrski Št. 54 (14.800) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi^Zakriž nad Cerknim; razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tei. 0481 /t ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1 ?/)n I ID POŠTNMAPIACANAV IOI/U L,K SPED. IN ABB. POST. G apihanmlehs* Povečuje obrambno sposobnost organizma. V Času prehladov in gripe panoga, da se bolezni upre, že obolelim pa blaži težave in pospešuje zdravljenje. 7096 Ah 60090201 treba začeti znova Ana Kovač Uvodnikov, komen-arjev in drugih ragla-aljanj o Bosni je bilo v zadnjih dveh letih ve-~k°> morda celo preveč. Uralci so se jih naveliča-If- Prav tako politika, pa tudi pisci. In vendar je posebni odposlanec ruskega predsednika Jelcina Vita-uj Curkin na bonski kon-terenci o Bosni izjavil, da oo treba vse začeti znova, tokrat z Rusijo. Jelcinova Pobuda, da organizira enodnevno konferenco o Bosni, na kateri bi sode-ovale Rusija, Francija, Nemčija, Velika Britanija ju ZDA, je z Evropo in Bvropsko unijo pometla mtro in učinkovito. Nemočno jadikovanje Bel-Srje, da to ni pošteno, je naletelo na gluha ušesa. Vse države razen Nemčije, ki je dejala, da trenutek še ni zrel za tako konferenco, so bile naravnost polaskane, da Jih vsemogočna Rusija, ki jih je v nedeljo rešila sramote zaradi nerodno postavljenega ultimata, še vedno šteje med velesile, ntanski premier Major m mogel skriti svojega zadovoljstva in je angleško skromno dejal: “Hm, zanimiva ideja.« Podobna je tudi reak-cija treh nesrečnih bojev-^ov, ki se pQ dveh letih ne morejo več ustaviti: rtu, ki radi ponavljajo geslo »Z Rusi nas je 200 bilijonov«, se udobno Počutijo v ruskem na-rocju, Hrvati pa so spoznali, da se morajo potru-.. ti'kajti če ne bodo oni jubljenci Zahoda, bodo o Muslimani. Zagreb resno razmišlja o ameriški Pobudi za ustanovitev rvaško-muslimanske konfederacije in v znak spoštovanja Zahoda so odpoklicali 600 hrvaških vojakov, ki so obstreljevali Mostar. Pristali so tudi na mednarodne inšpekcije - in vse to le nekaj dni po tem, ko so vztrajno zavračali vsa namigovanja, da so v Bosni Vojaki redne hrvaške vojske. 3 Jelcin je Zahod ob-02il> da je dosedanje 11a-U?(?Stevan)e Rusije ^diskriminacija in dokaz, a je Nato, kljub svoji irovniško-posredniški mtoriki, še vedno ujetnik ideologije hladne vojne«. Usija je naznanila, da se začenja nov krog mirovnih naporov v Bosni in ercegovini. Pri tem se m umestno vprašati, ali n° bolj uspešen od Prejšnjega. Tako pač je, ker tako mora biti. Ker uenutek še ni zrel, da bi . odo drugače. DEŽELE / SREČANJE FJK-VENETO-TRIDENTINSKA Več sodelovanja na Severovzhodu V ospredju pozornosti gospodarsko sodelovanje z vzhodnimi sosedami TRST - Na sedežu deželne vlade v Trstu so se včeraj sestali predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Tri-dentinske-Južne Tirolske, da bi obnovili svoje medsebojno sodelovanje, ki je v zadnjih časih znatno zastalo zaradi zamenjav v političnih vostvih vseh treh deželnih uprav. Veliko in mogoče celo glavnino pozornosti pa so namenili vprašanju gospodarskega sodelovanja z vzhodnimi sosedami. Na 3. strani OSREDNJA KNJIUNICA S.VILHARJA TRG REVOLUCIJE 1 P,P,132 66001 KOPER Presenečenje v veleslalomu Za veliko presenečenje je včeraj vratca in odstopil) kot tudi Slovenci, poskrbel Nemec VVasmeier, ki je po V skokih so Japonci osvojili prvo zla-zmagi v superveleslalomu osvojil to kolajno na letošnjih volitvah, svojo drugo zlato kolajno. Razočarali V olimpijski prilogi na straneh so tako Italijani (Tomba je zgrešil od 17 do 20. BALKAN Jelcin predlagal srečanje »na vrhu« o Bosni in Hercegovini ITALIJA / NERODEN ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE Predvolilni potres, v Trstu brez volilnega simbola DZ Dva monologa Samuela Becketta danes na odru MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je predsednikom ZDA, Velike Britanije, Francije in Nemčije predlagal srečanje na vrhu, na katerem bi se dogovorili, kako ustaviti boje v nekdanji Jugoslaviji. Jelcin je obenem ostro obsodil poskuse nekaterih zahodnih voditeljev, ki skušajo Rusijo izključiti iz reševanja pomembnejših problemov v svetu. Ni Se znano, kdaj naj bi prišlo do vrhunskega srečanja, ruski predsednik pa je predlagal, da bi se sestali v Moskvi, Ženevi ali Bonnu. Francija je rusko pobudo za vrhunsko srečanja ugodno ocenila, saj po mnenju Pariza Rusija razume, da je za ustavitev vojne potrebno Široko sodelovanje mednarodne skupnosti. Britanski premier John Major je pobudo pripravljen preučiti, medtem ko Nemčija meni, da je za kaj takega Se prezgodaj. Na 23. strani RIM, TRST - Volilna kampanja se je za nekatere stranke in gibanja zelo slabo pričela. Zaradi nepravilnosti pri predložitvi kandidatnih list so prizivna sodišča izključila gibanje Maria Segnija iz kar osmih volilnih okoliših za proporčno izvolitev poslanske zbornice. V Venetu so zaradi nepravilnosti izključili iz volilnega boja Severno ligo in njenega vsedržavnega predsednika Rocchetto. Podobna usoda je ponekod doletela Se nekatere druge stranke. Vsi so vsekakor napovedali priziv na kasacijsko sodišče, ki bo zaradi tega v prihodnjih dneh imelo polne roke dela. Ti zapleti dokazujejo, da so bile nekatere stranke zelo slabo in površno seznanjene z novo volilno zakonodajo. V Trstu so sodniki iz volilnega boja izključili proporčno listo Demokratskega zavezništva in njeno kandidatko Margherito Hack. Ugotovili so, da je zbrala premalo podpisov. Deželni voditelji Zavezništva bodo morda vložili priziv nad izključitvijo, ki pa ima, kot kaže, malo možnosti za prodor. Hackova ostane kandidat naprednega bloka v tržaškem poslanskem okrožju. Izključitev Demokratskega zavezništva iz proporčnih volitev bo najbrž imelo precej hude volilne in politične posledice. Na 5. strani ZDA / AGENT CIE VOHUNIL ZA RUSIJO Nova »spy story« VVASHINGTON - V ameriški Osrednji obveščevalni službi (Cia) so odkrili dvojnega vohuna. Aldrich Hazel Ames - prijatelji in sodelavci so ga klicali Rick, je najprej Sovjetski zvezi nato pa Rusiji prodal za milijon in pol dolarjev najbolj varovanih ameriških državnih skrivnosti. Strokovnjaki so njegovo dejavnost, za katero je vedela tudi njegova žena Maria del Rosa-rio, že razglasih za največji škandal v zgodovini Cie. Ames je v 80. letih vodil protivohunski oddelek v sovjetsko-vzhodnoevro-pskem oddelku Cie in je poznal imena vseh dvojnih agentov. Za zdaj je Bela hiša zahtevala, naj Moskva iz veleposlaništva sama umakne obveščevalce, ki so imeli stike z Amesom. Na 22. strani Kulturnega doma Slovensko stalno gledališče bo danes predstavilo dve enodejanki Samuela Becketta, ki se tako po veC letih vrača na oder Kulturnega doma v Trstu. To sta Ne jaz in Poslednji trak. Prvi monolog izvaja Lučka Počkaj (zgoraj, F. Ferrari), drugega pa Gojmir Lešnjak (spodaj). Obe enodejanki je režiral Mario UrSiC. KAKO BODO ITALIJANI GLASOVALI? Nezanesljive volilne ankete Cirm napoveduje zmago desnice, vendar je preveč volivcev še neodločenih RIM - Novi volilni zakon prepoveduje objavo rezultatov volilnih sondaž v zadnjem mesecu dni pred volitvami, to so torej zadnji dnevi, ko lahko razni organizmi za anketiranje javnega mnenja lahko opravljajo svoje raziskave. Sicer pa se ti organizmi ne spuščajo samo v predvidevanja o volilnih izidih, ampak skušajo tudi izluščiti kriterije in vzgibe, na osnovi katerih so volivci bodo odločili za tega ali onega kandidata, za ta ali oni volilni blok. V predvidevanja volilnega izida se spušča inštitut Cirm: rezultate njegove ankete je objavila Scalfarije-va Repubblica in so presenetljivi. Desni blok - Berlusconi, Bossi, Fini -bi v novem parlamentu imel skoraj gotovo absolutno večino: od 310 do 340 poslancev na skupnih 630, napredni tabor bi imnel od 200 do 240 poslancev, Martinazzolijev in Se-gnijev center pa komaj 55 do 75 poslancev. Sele pred nekaj tedni je isti inštitut napovedoval zmago levice, preobrat pa pri Cirmu razlagajo z nezadržnim in strmim padcem centra in pretokom glasov od sredine proti desnemu krilu političnega spektru-ma. Sicer pa so v političnih krogih Cirmove napovedi sprejeli z dokajšnjo skepso. Tudi zato, ker je zelo težko predvideti izid v perifernih enomandatnih okrožjih, kjer volivci ne bodo odločali med velikimi političnimi liderji, pač pa med krajevnimi kandidati, katerih »privlačna moč« do volivcev je v marsikaterem primeru popolna neznanka. Bolj kot napovedi volilnih izidov so zato verjetno bolj zanimive (in resne) sondaže o tem, kako se bodo bolj na splošno usmerjali volivci. O tem je na primer objavil delno študijo prestižni Censis, iz nje pa dokaj jasno izhaja, da so predvidevanja o tem, kdo bo vladal v Italiji po volitvah, praktično nemogoča. Na osnovi 1.500 intervjujev je Censis med drugim ugotovil, da je 40 odstotkov Italijanov v zadnjih dveh ali treh letih menjalo politično prepričanje ter bo torej tudi menjalo svoj glas. Pri tem je značilno, da je kar 91, 8 odstotka anketirancev izrazilo upanje, da bodo skorajšnje volitve prinesle dejanske spremembe v italijanski politiki. Pa tudi drugi podatki so zgovorni. Pri ocenjevanju kandidata ima na primer njegova strankarska pripadnost relativno važnost, saj mu pripisuje odločilni pomen manj kot 10 odstotkov anketirancev, medtem ko več kot 46 odstotkov meni, da je ta podatek bolj ali manj nepomemben. In še: samo 23, 9 odstotka volivcev bo izbralo kandidata na osnovi lastnih idealov, večina bo izbirala na osnovi »trenutnega položaja v državi«. Po svoje zanimivo je tudi, kako so anketiranci označili lastno politično prepričanje: 19 odstotkov se jih je proglasilo za »levičarje«, 15, 3 za »centriste«, 11, 8 za »zmerne«, 8, 7 za »desničarje«, 8, 1 za »napredne«, 5, 3 za »liberiste«, 2, 3 za »konservativce, 2, 1 za »komuniste«, 1, 7 za »federaliste«. Včeraj pa so objavili rezultate še ene sondaže: izvedel jo je inštitut Directa, in sicer o tem, kaj mislijo Italijani o Berlusconiju. Na vprašanje, ali je mož desnice, centra ali levice, je 50, 2 odstotka anketiranih odgovorilo, da je desničar, 33,2 odst. ga imajo za centrista, za 4, 8 odstotka anketirancev pa gre za levičarja. Na vprašanje, ali bi Berlusconijeva zmaga na volitvah predstavljala nevarnost za demokracijo, pa je pritrdilno odgovorilo 33, 4 odst., večina (59, 1 odst.) pa je prepričane, da »Njegovo oddajništvo« ne ogroža demokracije. Globalna ocena O Berlusconiju pa je za 59, 3 odstotka anketirancev »pozitivna« ali celo »zelo pozitivna«, negativna pa je za 36, 2 odst. anketiranih. Anketirance so na koncu še vprašali, katere osebnosti najbolj pozitivno ocenjujejo in katere najbolj negativno. Tu pa ni bilo dvomov: najbolj pozitivna osebnost je za 94, 8 odstotka ljudi sodnik Antonio Di Pietro, najbolj negativna pa za 95, 1 odst. anketirancev bivši tajnik PSI in bivši predsednik vlade Bettino Craxi. O slednjem se je pozitivno izrazilo le 0,4 odst. vprašanih. BLAGAJNIK DSL PO ZASLIŠANJU Stemni: Crcndjev cilj je po itičen RIM - Upravnik tajnik Demokratične stranke levice Marcello Stefanini je včeraj skoraj šest ur in pol odgovarjal na vprašanja javnih tožilcev Gianfranca Mantellija in Marie Terese Saragnano v zvezi z izjavami bivšega tajnika Socialistične stranke Italije Bettina Craxija, po katerih naj bi se DSL nezakonito finansirala s pomočjo podkupnin. Za razgovor je zaprosil sam Stefanini, čigar odvetnik Guido Calvi je povedal novinarjem, da sta zahtevala od sodstva arhiviranje vse zadeve in si poleg tega pridržala pravico, da Craxija ovadita zaradi obrekovanja. Stefanini je odgovarjal tožilcema tudi kot preiskovana oseba, seveda ravno na podlagi obtožb, ki jih je izrekel nekdanji šef PSI in s tem proti koncu lanskega leta sprožil preiskavo. Pripomniti velja, da ni Craxi povedal nič novega, ampak samo ponovil že znane obtožbe. Stefaninijevo pričevanje je zadevalo podkupninski aferi okrog gradbenih del na milanski podzemni železnici in na letališču Malpensa. »Prvo vprašanje je bilo že rešeno, drugo pa se ravno zdaj rešuje,« je pojasnil časnikarjem odv. Calvi rekoč, da je bil Craxi v primeru podzemne železnice obtožen, medtem ko niso milanski sodniki pozvali Stefaninija na zaslišanje niti kot pričo: »Ce bi lahko rimsko sodstvo takoj razpolagalo z gradivom milanskih kolegov, bi prišlo do istega Marcello Stefanini (AP) zaključka in že po dveh dneh zadevo arhiviralo.« V resnici se je brž nato zvedelo, da bosta šla Mantelli in Saragnanova že te dni v Milan. Na vprašanje, zakaj je Craxi pogrel že znane stvari, je Stefanini odgovoril: »Verjetno zaradi tega, da bi me spet spravil pred sodnike in z menoj vso stranko.« Gre torej za politično potezo? »Glede na to, da ni prišel na dan noben nov dokazni element, ne morem misliti drugače. V teku je političen boj in vsakdo izkorišča sredstva, s katerimi pač razpolaga; jaz se skušam posluževati malce plemenitejših, političnih sredstev. « Blagajnik DSL se je tudi odpovedal kandidaturi na bližnjih volitvah. Na vprašanje, zakaj, je odvrnil, da nikakor ne zaradi sodnih zadev: »Za to sem se odločil že pred mesecem dni.« POGOVOR Z DANILOM CUNJO] Velike težave zaradi blokade Makedonije Dva tržaška šoferja še vedno ustavljena na grški meji TRST - Dva tovornjaka slovenskega avtoprevoznika Valterja Košute, ki sta natovorjena z usnjem in drugim blagom za izdelovanje čevljev, sta še vedno kot v primežu ukleščena med zapornicami nikogaršnjega ozemlja na grško-makedonski meji. Kot so nam potrdili v poslovnem uradu na tovornem postajališču pri Fernetičih, poteka preko italijanskega konzulata mrzlično iskanje izhoda iz tega zapleta, ki se lahko ugodno reši le po diplomatski poti. Do včerajšnjih poznih popoldanskih ur ni bilo še nobenega odgovora oziroma zagotovila, kdaj bodo tovornjaki lahko odpeljali v eno ali drugo smer, saj Grčija trmasto vztraja in celo zaostruje izvajanje gospodarske blokade do Makedonije, s čimer je povsem onemogočen tranzitni tovorni promet. O tem kočljivem vprašanju smo se pogovorih z znanim avtoprevoznikom Danilom Cunjo, ki je član zunanjetrgovinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Njegovo podjetje sicer neposredno ni vpleteno v prometno tovorno blokado na grško-makedonski meji, ker so se njegovi šoferji - tudi s kančkom sreče, kot sam priznava - pravočasno izognili tej pasti po zaslugi navodil, ki so jim jih dah iz pisarne. Vak dan obvezno vzpostavijo medsebojno telefonsko povezavo in jih usmerjajo na osnovi informacij, M jih zberejo po radiu in predvsem preko lastnih predstavništev po vseh državah, tako da imajo razvoj dogodkov »pod stalno kontrolo«. »Se dobro, da smo se pravočasno organizirali in izbrali alternativne rešitve. Naše tovornjake, ki so se bili na poti v Grčiji, smo uspeh v času preusmeriti preko Bolgarije, tako da v kolonah na grško-makedonskem mejnem prehodu ni nobenega našega vozila,« pravi podjetnik Cunja. Gospodarska blokada in posledična ukini-* tev tranzitnega blagovnega prometa pa seveda prinaša dokajšnje posledice tudi finančnega značaja. Avtoprevozniki morajo na relaciji z Grčijo dostaviti blago na podlagi že podpisanih pogodbenih naročil in so primorani, da opravijo daljšo pot preko Madžarske, Romunije in Bolgarije, kar seveda prinaša časovno zakasnitev, pa tudi navitje stroška, ki bo v tej prvi fazi bremenilo avtoprevoznike same. V bližnji bodočnosti pa se bo višja cena za storitev bržkone prenesla na naročnika. Glede usode ustavljenih tovornjakov in šoferjev je gospod Cunja precej optimist. »Iz naših virov v Grčiji smo zvedeli, da bodo skoraj zanesljivo vsak čas prekinili blokado za vpletena vozila. Zdi se mi nečloveško, da se zaradi državnih problemov znašajo nad vozniki, ki oskrbujejo tako eno kot drugo državo.« (B) NOVICE SKP izdelala program za alternativno vlado RIM - Tajnik Stranke komunistične prenove Fausta Bertinotti je predstavil včeraj tisku listino o strankinih povolilnih obvezah za dosego levičarske vlade z naslovom Program za alternativo in jo označil kot prispevek k debati znotraj levice, da se ob obrambi enotnosti naprednega bloka ohranijo tudi različnosti. Program daje prednost politiki zaposlovanja s skrajšanjem delovnega časa ob nespremenjenih plačah in okrepitvi državne vloge v gospodarstvu, med drugim pa predvideva uvedbo premoženjskega davka z naraščajočimi količniki na vse, premičninsko in nepremičninsko bogastvo, davčno oprostitev za prvo stanovanje ah hišo in obdavčitev državnih vrednotnic iznad 150-200 milijonov lir skupne vrednosti, tako da se zavarujejo mali varčevalci. Agenti finančne straže na sedežu SL v Veroni VERONA - Včeraj zjutraj so se pojavih na sedežu Severne lige v Veroni finančni stražniki in zahtevali vpogled v listine. Kakšne? Pokrajinski tajnik SL Alberto Turazzini .je povedal, da gre za korespondenčni arhiv, več pa ni znano. Minister Livio Paladin včeraj v Bocnu in Trentu RIM - Minister za deželne zadeve Livio Paladin se je sestal včeraj s predsednikom bocenske pokrajinske uprave Luisom Durmvalderjem in predsednikom Pokrajine Trento Giannijem Bazzanehejem. Obravnavah so spremne listine k državnemu finančnemu zakonu in probleme, ki zadevajo šolstvo, družbo ANAS ter vladnega komisarja in o katerih se bodo morale izreči paritetične komisije. POSLANCI ZAVRNILI ZAHTEVO Di Donata (za zdaj) ne bodo aretirali RIM - Z 249 glasovi proti 175 je poslanska zbornice zavrnila zahtevo neapeljskega sodstva po aretaciji bivšega namestnika PSI Giulia Di Donata. Socialistični parlamentarec, ki na prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral, je obtožen korupcije in zlorabe javne funkcije v zvezi z afero okrog privatizacije smetarske službe v Neaplju. Razprava v poslanski zbornici je potekala v dokaj naelektrenem vzdušju, ko so morah reditelji večkrat poseči, da bi preprečili pretepe med poslanci nasprotujočih si taborov.. Proti aretaciji so se izrekli predstavniki stare večine in Pannella, za sprejem zahteve sodnikov pa so bili predstavniki opozicije, pa čeprav z različnimi toni. Po izidu glasovanja sodeč kaže, da je tudi nekaj predstavnikov opozicije glasovalo v prid Di Donata, ki je v svojem posegu v razpravo med drugim dejal, da ima raje zapor, kot pa sedanjo sramotilno gonjo. Obtožil je tudi sodnike, da uporabljajo omejevanje osebne svobode le zato, da iztržejo priznanja obtožencev. Reakcije na izid glasovanja so bile seveda zelo različne. Od zadovoljstva, češ da »so prevladale pravice najbolj šibkih,« kot se je izrazil Pannella, do ogorčenja nad »poslednjo žalitvijo« javnega mnenja s strani tega parlamenta, kot je dejal Zeleni Mattioli. Marsikdo pa je tudi komentiral, da bo Di Donato 16. aprila, ko bodo umestili novi parlament, zgubil parlamentarno imuniteto in ga bodo sodniki lahko aretirali. ZAČEL SE JE 44. FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE Sanremo ob strogem spoštovanju tradicije Paolo Rossi in Enzo Jannacci naj bi Sanremo zabelila s primerno dozo popra (foto AP) SANREMO - Uspešnega recepta ne ga popevkarskega Spektakla v Italiji. V kaže spreminjati, so očitno menih orga- znamenju tradicije - ki v tem primeru nizatorji 44. izdaje festivala italijanske meji na banalnost - je bilo tudi vodenje popevke, ki se je začel sinoči v Sartre- oddaje, ki so jo poverili Pippu Baudu- mu in bo kot običajno priklenil štiri in njegovima sodelavkama Anni Oxi m večere pred ekran se samo na milijone temnopolti Cannelle. Prvi večer so se ljubiteljev tovrstnih prireditev, pač pa pred mikrofon zvrstili tako imenovani tudi radovedneže in take, ki jih zanima »big«, popevke pa so bile povečini na predvsem »sociološki aspekt« največje- dostojni ravni brez posebnih izstopanj. pO ZAMENJAVAH V VODSTVIH FJK, VENETA IN TRIDENTINSKE-JUŽNE TIROLSKE Severovzhodne dežele obnavljajo sodelovanje V ospredju tudi kooperacija z vzhodnimi sosedami ____Martin Brecelj TRST - Troje severovzhodnih italijanskih dežel namerava obnoviti medsebojno sodelovanje, še zlasti na področju pomike kooperacije z evropskim Vzhodom. To je §lavni smisel dveh srečanj, ki sta se včeraj zvrstili na sedežu deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine v Trstu. Obnovitev sodelovanja je potrebna tudi in mogoče predvsem zato, ker so ^se tri dežele (oziroma dve deželi in dve avtonomni pokrajini) v zadnjih časih doživele tudi po večkratne zamenjave političnega vod-stva, kar je hočeš nočeš Precej ohromilo njihovo sodelovanje med seboj, da ne govorimo o politiki sodelovanja z evropskim Vzhodom. Prvega srečanja so se udeležili za Furlanijo-Ju-ujsko krajino predsednik Renzo Travanut, podpredsednik Giancarlo Pe-dronetto, odbornik za finance Michele Degrassi in razni funkcionarji, za deželo Veneto predsednik Giuseppe Pupillo, podpredsednik Floriano Pra in nekateri funkcionarji, deželo Tridentin-sko-Južno Tirolsko pa je zaradi nedorečenosti tamkajšnjega notranjega političnega položaja po nedavnih volitvah zastopal izključno funkcionar, in sicer odgovorni za zunanje stike Avtonomne Pokrajine Trento Claudio Chiasera. Udeleženci tega sestanka so sklenili, da bodo čim prej obnovili konferenco dežel italijanske- SreCanje na sedežu deželne vlade Furlanije-Julijske krajine v Trstu (Foto KROMA) ga Severovzhoda, glavnino pozornosti pa so namenili izvajanju zakona 19 iz leta 1991, tj. zakona za obmejna področja. Zakon bo zapadel ob koncu tega leta, a v njem predvidene pobude za sodelovanje z vzhodnimi sosedi so bile komaj nastavljene, in niti ne vse. Tako finančni off shore, ki bi moral imeti svoj sedež v Trstu, je do danes ostal mrtva črka zaradi pomislekov oziroma nasprotovanja Evropske gospodarske skupnosti. Predsednik deželnega odbora Travanut je na tiskovni konferenci, ki so jo priredili ob koncu srečanj, med drugim dejal, da so iz neuradnih virov iz Bruslja v zadnjih dneh prejeli optimistične vesti. Italijanskemu zunanjemu .ministru An-dreatti naj bi uspelo zadevo premakniti z mrtve točke. Se vedno nekako v povojih pa je tudi finančna družba Finest, ki je bila na osnovi zakona 19/1991 ustanovljena v Pordenonu z namenom, da bi podpirala skupna vlaganja italijanskih podjetij z domačimi v sosednjih vzhodnoevropskih državah. Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik Finesta Leonardo Simonelli, so doslej odobrili komaj 4 projekte, in sicer 3 projekte iz Furlanije-Julijske krajine ter 1 iz pokrajine Belluno za skupna vlaganja v Sloveniji, na Madžarskem, v Albaniji in na Češkem. Zakon 19/1991 je vsekakor po soglasni oceni severovzhodnih italijanskih dežel dragoceno sredstvo, ki ga je treba v prihodnje še ovrednotiti. Prav zato so se pred- stavniki treh dežel včeraj v Trstu dogovorili, da bodo od vlade zahtevali refinanciranje zakona, in to na v samem zakonu predvideni servisni konferenci, ki bi 'jo morali čim prej sklicati. Drugega srečanja sta se poleg predstavnikov deželnih uprav Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Tri dentinske-Juž-ne Tirolske udeležila tudi visoka funkcionarja italijanskega zunanjega ministrstva, in sicer glavni ravnatelj Roberto Nigi-do ter ravnatelj oddelka za gospodarske zadeve Gaetano Zucconi. Pogovor je zadeval predvsem možnosti uporabljanja zakona 212 iz leta 1992 o italijanski kooperaciji z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Omeniti velja, da so glavnino sredstev iz finančnega kritja tega zakona v re- snici porabili za mirovno odpravo v Somaliji. Na razpolago za prvotni namen zakona je zdaj še približno 280 milijard lir. Upravitelji treh severovzhodnih italijanskih dežel so na srečanju s funkcionarjema zunanjega ministra postavili zahtevo, da bi tudi Furla-nija-Julijska krajina, Veneto in Tridentinska-Juž-na Tirolska lahko izdatneje črpali iz teh sredstev, in kaže, da so s to zahtevo prodrli. Povoljno mnenje v tem smislu sta namreč dala oba visoka predstavnika zunanjega ministrstva. Na tiskovni konferenci ob koncu obeh srečanj je predsednik Travanut med drugim povedal, da se severovzhodne italijanske dežele in se posebej Furlanija-Julijska krajina zavzemajo tudi za to, da bi jih italijanska vlada v svojih odnosih z vzhodnimi sosedi stalno konzultirala oziroma jim dopuščala, da bi te odnose tudi same neposredno sooblikovale. Travnut je pri tem posebej omenil primera italijansko-slo-venskih in italijansko-hr-vaških pogajanj za tako imenovano nadgradnjo osimskih sporazumov. Razume se, da gre za dokaj delikatno zadevo, saj je zunanja politika po ustavi izključna pristojnost osrednjih državnih oblasti. Kljub temu pa kaže, da bo vlada na neki način upoštevala željo sevrovzhodnih italijanskih dežel, ki naj bi v prihodnje bile neposredno zastopane v stikih z vzhodnimi sosedi, pa čeprav na »maskiran« način. DRZNA STALIŠČA REVIJE LIMES Slovenija in njeni prijatelji.. Zgodbe o slovenskem lobiju na obeh straneh državne meje Nekateri tržaški krogi so z veliko težavo "prebavili" proglasitev neodvisnosti Slovenije in italijansko priznanje novega vzhodnega soseda. Tisti, ki so do včeraj zaničevalno govorili o komunistični Jugoslaviji, danes s podobnim srdom govorijo o nacionalistični Sloveniji ter objokujejo nekdanjo SFRJ. Ta - le navidezni - paradoks je izstopal tudi na nedavni tržaški predstavitvi italijanske geopolitične revije Limes, ki je posvečena Zirinovskemu, a tudi dogajanju na tleh nekdanje Jugoslavije. Največ pozornosti je med publiko vzbudil tržaški vojaški zgodovinar Antonio Šema, ki je v članku "Italijanski prijatelji Ljubljane" prikazal vse negativne posledice rimskega priznanja Slovenije. Vse je po njegovem skuhal "slovenski lobi" v Fur-laniji-Julijski krajini, ki naj bi v bistvu izsilil od Rima priznanje nove države, in to kljub nasprotnemu stališču tedanjega zunanjega ministra Giannija De Michelisa. Slovenija je torej - po mnenju Seme - neke vrste hobotnica, ki lahko bistveno vpliva na zunanjo politiko svojih sosedov, posebno Italije in Avstrije. Pisec to svojo tezo skuša dokazati z vrsto primerov, ki segajo vse do današnjih dni. Konča s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, ki diskretno pritisne na nekatere deželne svetovalce Demokratične stranke levice, da podprejo izvolitev predsednika deželne vlade iz vrst Severne lige. Ni mogoče razumeti tako velike navezanosti naših deželnih politikov na Ljubljano, piše Šema, čeprav ne gre izključiti, da so bili Adriano Biasutti in prijatelji žrtve izsiljevanj iz tujine. Pisec se pri tem ustavi, njegovi namigi pa peljejo naravnost v Ljubljano. Da je pri vsem tem nekaj skrivnostnega, piše Šema, priča tudi dejstvo, da so bili Biasutti in drugi vplivni "slovenski prijatelji" skoraj vsi kasneje vpleteni v večje ali manjše podkupovalne afere. Slovenijo je torej takrat podpiral pokvarjen in ko-rumpiran politični razred. Avtor pozabi povedati, da je tudi De Miche-lis, ki ga Limes tako hvali, dobil nekaj sodnih obvestil, zaradi katerih se je že zdavnaj umaknil iz političnega življenja. Slovenija si torej ni zaslužila italijanskega priznanja, še manj pa neodvisnosti, ki je uvedla balkansko klanje. Kako bi bilo danes v Trstu, če bi se Bosna začela pri Sežani...(S.T.) Sodelovanje Vidma in Tolmina za infrastrukture ob meji VIDEM - Predsednik videmske Pokrajine Tiziano Venier in odbornik Giovanni Pelizzo sta se srečala z Zupanom Tolmina Viktorjem Klanjščkom, ki jima je orisal načrte tolminske Občine za okrepitev in izboljšanje infrastruktur na območju vzdolž slo-vensko-italijanske meje. »Paket« predlogov predvideva med drugim gradnjo hidroelektrične centrale ob Učeji, povezavo sistema žičnic na obeh straneh meje pri sedlu Prevala na območju Kanina in gradnjo tunela pod Predilom, za kar že obstajajo ustrezni projekti. Videmska predstavnika sta z zanimanjem vzela na znanje predloge, katerih uresničitev pa seveda terja daljši rok. Premalo kandidatk: Državni svet razpustil občinski svet v Spilimbergu PORDENON - Državni svet je na priziv nekega zasebnika, dr. Giorgia Di Paola, odredil razpustitev občinskega sveta Spilimberga v pordenonski pokrajini, ki je bil izvoljen junija lanskega leta. Takrat je na volitvah zmagala Severna liga, za Zupana pa je bil izvoljen njen predstavnik Alido Gerussi. V svojem prizivu je Di Paolo - ki menda ne pripada nobeni stranki - opozarjal na kršitev novega volilnega zakona, po katerem mora biti v občinah z manj kot 15.000 prebivalcev vsej ena četrtina kandidatov žensk. V Spilimbergu jih je bilo precej manj, toda Deželno upravno sodišče (TAR), na katero se je Di Paolo najprej obrnil, je priziv zavrnilo. Di Paolo pa ni odnehal in se pritožil na Državni svet, ki je zdaj osvojilo njegovo stališče in odredilo razpustitev občinskega sveta Spilimberga, kjer bodo morali seveda sklicati nove volitve. GLOSA Pričevanje o zorenju odgovornosti Jože Pirjevec Jurij Smirnov je mož srednje postave, star okrog šestdeset let, po rusko zgovoren in kar pretirano vljuden. Ze dober teden dela v kabinetu blizu mojega na Nobelovem inštitutu v Oslu, kamor so ga povabili, ker je priča enega od najpomembnejših in najzanimivejših poglavij povojne sovjetske zgodovine. V času Nikite S. Hruščova je bil namreč - kljub mladosti - v najožjem krogu tistih fizikov, ki so pod vodstvom Saharova pripravljali vodikovo bombo. Zadnjič sva se zaklepetala do pozne ure in tako sem imel priložnost slišati njegovo življenjsko zgodbo, ki gotovo ni vsakdanja. Študiral je na univerzi v Leningradu, kjer so ga po diplomi povabili, naj se prijavi za raziskovalno delo. Sledila je vrsta intervjujev z znanstveniki, ki so prišli iz Moskve, in na koncu so med številnimi kandidati izbrali Smirnova ter ga poslali v tajno razikovalno mestece Arzamas-16. O njem Jurij še nikoli ničesar ni slišal, o delu, ki naj bi ga tam opravljal, ničesar ni vedel, pa tudi voditelja svoje raziskovalne skupine Saharova ni poznal. Čeprav je bil Saharov pri komaj 39 letih že član Sovjetske akademije znanosti in je Ze dvakrat dobil Leninovo nagrado, njegovo ime javnosti ni bilo znano, pač zaradi strogo tajnih nalog, ki so mu bile zaupane. Saharov je Jurija sprejel na nadvse neformalen način, v razpeti srajci in ponošenih hlačah, s pro-stodušnostjo, kakršna ni bila lastna sovjetskim akademikom. Takoj ga je postavil pred tablo in ga povabil, naj mu razloži, kako funkcionira atomska bomba. Jurij je to storil, kakor so ga naučili na univerzi, toda Saharov mu je razjasnil, da bi na tak način nikoli ne prišlo do jedrske reakcije, in mu tudi razložil zakaj. Sledilo je obdobje raziskovalnega dela za vodikovo bombo, ki se je zaključilo oktobra 1961, ko so nad Novo Zemljo izvršili prvo preizkusno eksplozijo. Jurij je bil v skupini znanstvenikov, poslanih iz Arzamasa-16 na sever, da sodelujejo pri zadnjih pripravah. »Po uspešni eksploziji,« pripoveduje, »so nas postrojih v dve vrsti. Na eni strani smo bili znanstveniki, ki so delali na projektu, nasproti nam pa so stali piloti, ki so bombo odvrgli nad točko, izbrano za poizkus. Gledal sem njihove zadovoljne, smejoče obraze in v tistem trenutku sklenil, da moram čim prej stran, proč od tega grozljivega uničevalnega dela.« S pomočjo Saharova je Juriju zares uspelo, da so ga tako rekoč demobilizirali in mu dovolili, da se zaposli na projektu za miroljubno uporabo jedrske energije. Pozneje se je tudi temu odtegnil in se zdaj ukvarja s preučevanjem zgodovine sovjetskega atomskega raziskovanja v času hladne vojne. (O tem bomo na inštitutu kmalu organizirali seminar). Poglavitni nauk njegove izkušnje je pričevanje o zorenju odgovornosti, ki ga je sam doživel in ga opazoval tudi pri drugih sodelavcih. Kriza, rastoča iz zavesti, da je mogoče ustvariti orožje neskončne uničevalne moči in da s tem orožjem lahko nato razpolagajo politiki in vojaki kot neodgovorni otroci z igračo, ni prizanesla niti Saharovu. Komaj nekaj let pozneje je tudi sam opustil jedrsko raziskavo in začel svojo oporečniško delovanje proti sovjetskemu režimu. Danes skupščina Ljudskih bank VIDEM - V Codroipu se danes sestanejo predsedniki in glavni mvnatelji petih deželnih denarnih zavodov, ki so se združili v konzorcij. To so goriška Kmečka banka ter Ljudske banke iz Čedada, Latisane, FriulA-dria in iz Vidma. Govor bo o spremembi statuta in razširitvi delovanja. Novi konzorcij predstavlja v deželi najpomembnejšo skupnost denarnih zavodov, ki upmvlja več kot 10 tisoč milijard zbmnih sredstev ter ima omrežje 118 okenc in več kot 1700 uslužbencev. PRVO POROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA O STANJU MANJŠIN V ITALIJI Kako rimska vlada ocenjuje slovensko manjšino v Italiji (10) V SSO pa so včlanjene naslednje organizacije: - V kompleksu Katoliškega doma - Oratorija sv. Dominik Savio - v Drevoredu 20. septembra 85 so gledališče, konferenčne dvorane in telovadnica. V njem imajo sedež istoimensko društvo in še: Zveza slovenske katoliške prosvete in Gorice, Športno združenje 01ympia, Zadruga O.J. Ojstemak, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Slovensko kulturno prosvetno društvo "Mirko Filej” in njegov moški zbor, Mešani pevski zbor "Lojze Bratuž”, Gledališka skupina "Oder 90”. - V Gorici, v Ul. Riva Piazzutta 18 pa imajo sedež: Katoliško tiskovno društvo, Slovenski center za glasbeno vzgojo "Emil Komel”, Združenje cerkvenih pevskih zborov, Slovenska Vincencijeva konferenca, Goriška Mohorjeva družba. - V Gorici, na Travniku 25 je Katoliška knjigarna, v kateri je tudi umetnostna galerija. V Steverjanu je na Trgu Svobode 1 večnamenski kompleks "Sedej", v katerem ima svoj sedež istoimensko katoliško društvo. Slovenska katoliška društva vodijo ali/in upravljajo tudi organizacije, ki se v glavnem ukvarjajo s socialnimi in dobrodelnimi dejavnostmi. V besedilu, ki ga objavljamo, je precej netočnih podatkov, vendar smo samo prevedli poročilo notranjega ministrstva. Popravili smo samo nekatera imena, ki so bila napačno napisana in dodali strešice, ki jih v poročilu ministrstva ni. - V kompleksu v Ul. Don Bosco 66 v Gorici imajo sedež: Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, Zavod Svete družine, ki ima tudi knjižnico. - V kompleksu v Ul. Don Bosco 60 je AlojzijevišCe. Za manjšinsko skupnost pomembna javna dela Javna dela, s katerimi se je v go-riški pokrajini okoristila izključno slovenska manjšina, so v bistvu samo tista na področju šolskih gradenj. S tem v zvezi naj poudarimo, da so šolske stavbe, ki so namenjene manjšini med tistimi, ki še najmanj občutijo splošno krizo, v kateri se nahajajo vse krajevne javne gradnje. Oblike združevanja Za krajevno manjšino je značilno, da se vključuje v različna kulturna, verska in rekreacijska društva. Poseben razmah so društva doživela po 2. svetovni vojni; takrat je namreč nastalo več kot 80% slovenskih društev, ki delujejo na pokrajinskem področju, in od teh več kot polovica v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih. Zaradi razčlenjene prisotnosti na vsem teritoriju, razlik v značaju in dinamičnosti, ki označujejo manjšinska društva, se le-ta predstavljajo kot izredno pisan in živahen mozaik. Na vsak način se vsa ta društva opirajo na obe že prej omenjeni poglavitni jedri, ki sta SSO, ki združuje katoliško usmerjene organizacije, in SKGZ, ki ureja delovanje večine organizacij, ki spadajo v laič-no-progresivno komponento slovenske manjšine. Za ustanovitev Sveta slovenskih organizacij kot deželne organizacije se je leta 1976 dogovorilo petnajst slovenskih društev ali organizacij, od katerih jih je bilo šest goriških. SSO ima piramidasto strukturo; v njegovih najpomembnejših članicah so združena manjša kulturna društva. Pokrajinski sedež Sveta je v Gorici in sicer v Drevoredu 20. septembra 85 (tel. 536455); njegov predsednik je Damjan Paulin. Deželna predsednica pa je Marija Ferletič iz Gorice. Člani Sveta Slovenskih organizacij so: Katoliško tiskovno društvo - Gorica, Ul. Riva Piazzutta 18, tel. 533177/536978; predsednik: mons. dr. Kazimir Humar. Ukvarja se z založniško dejavnostjo in upravljanjem zgradb (Katoliški dom, stavba, Ul. Riva Piazzutta, planinski dom v Zabnicah). Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel - Gorica, Ul. Riva Piazzutta 18, tel. 532163; predsednik: prof. Franka Žgavec. Glasbena in zborovska dejavnost. Glasbena šola. Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Drevored 20. septembra 85, tel.: 536455; predsednik: Damjan Paulin. Kulturna in rekreacijska dejavnost. Članice Zveze so še: - PD Podgora - Gorica-Podgora, Ul. S. Giusto 9, tel. 390324; predsednik: Sabina Antoni. - PD Standrež - Gorica, Trg sv. Andreja l/d, tel.: 21567; predsednik: Damjan Paulin. - PD Rupa - Pač- Sovodnje, Rupa, Ul. Buonarroti 31, tel. 882050; predsednik: Ivo Kovic. - PD Sabotin - Gorica, Stmaver, Ul. Villa Vasi 4, tel.: 34389; Predsednik: Gabrijel Figelj. - SKPD Hrast- Doberdob, Ul. Gori-zia 8, tel. 78319; predsednik: Mario Vižintin. - SKPD F.B. Sedej - Steverjan, Trg svobode 1, tel. 34151; predsednik: Marko Terčič. - SKPD Jadro - Ronke, Trg S. Ste-fano 1, tel. 482015; predsednik: Karlo Mucci. - SKPD Mirko Filej - Gorica, Drevored 20. septembra 85; trenutno brez predsednika. - Moški pevski zbor M. Filej - Go- rica, Drevored 20. septembra 85; predsednik: Andrej Cevdek. - Mešani pevski zbor Lojze Bratuž - Gorica, Drevored 20. septembra 85; predsednik: Nicold Klanjšček. - Ljudski radio Gorica - Gorica, Korzo Verdi 4, tel. 32828; predsednik Danijel Cotar. Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica, Ul. Riva Piazzutta 18; predsednik: Lojzka Bratuž. Glasbena in zborovska dejavnost ter koordinacija cerkvenih zborov iz raznih predelov Gorice in pokrajine. Članice Združenja cerkvenih pevskih zborov so: - MePZ Pevma - Pevma; dirigent: Lucija Valentinčič. - MePZ sv. Ignacij - Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Andrej Bratuž. - MePZ Plačuta-Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Ivo Bolčina. - MePZ Kapucini - Steverjan, Ul. Castello 11, tel. 884004; dirigent: Herman Srebemič. - MePZ Sv. Ivan - Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigenta Bogomir Spazzapan in Herman Sre-bemič. - MePZ Standrež - Standrež, Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Tiziana Zavadlav. - MePZ Podgora - Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Sabina Antoni. - MePZ Doberdob - Doberdob, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Hilarij Lavrenčič. - MePZ Rupa-Peč - Sovodnje, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Zdravko Klanjšček. - MePZ Steverjan - Steverjan, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Herman Srebemič. - MePZ Jazbine - Steverjan, Trg svobode 1, tel.: 882285; dirigent: Zdravko Klanjšček. - MePZ Plešivo - Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent. Adela Ferletič-Podveršič. - MePZ Stmaver - Stmaver, Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Gabrijel Devetak. - MePZ Jamlje - Doberdob, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Marija Antoni Devetak. - MePZ Dol - Doberdob, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Ema Bagon. - MePZ Vrh sv. Mihaela - Vrh, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Marij anka Cevdek. - Zenski pevski zbor - naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Rezi Ceščut. - ZPZ Ronke - Ronke, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Olga Semolič-Laurenčič. - ZPZ Stolnica - Gorica, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Lojzka Bratuž. - Mladinski zbor Standrež - Gorica, Trg sv. Andreja 1, tel. 30352; dirigent: Elvira Chiabai. - MIZ Steverjan - Steverjan, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Valentina Humar. - MIZ Plešivo - Krmin, Ceglo 17; dirigent: Tanja Kuštrin. - MIZ Podgora - Gorica, Podgora, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent. Sabina Antoni. - Dekliški pevski zbor Alenka -Steverjan, Gorica, Ul. S. Chiara 2; dirigent: Anka Cemic. - Otroški zbor Rupa-Peč - Sovodnje, naslov: domači naslov dirigenta; dirigent: Tania Kovic. - OZ Doberdob - Doberdob Vrtna ul. 26; dirigent: Luciana Lavrenčič. - OZ Stmaver - Gorica, Stmaver, Villa Vasi 22; dirigent: Nadia Kovic. - Športno združenje Oympia - Gorica, Drevored 20. septembra 85; predsednik: dr. Federico Spazzapan. Športna dejavnost. - Športno združenje Soča - Sovodnje, Vrh 16/a, tel. 882185; predsednik: Marjan Černič. Športna dejavnost. Katoliški dom - Oratorij sv. Dominik Savio - Gorica, Drevored 20. septembra 85, tel. 533515; predsednik: Marjan Markežič. Kulturna dejavnost in koordinacija kulturnih, socialnih, rekreacijskih in vzgojnih pobud v sklopu oratorija. (Nadaljevanje ju trij Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.AE. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. L 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SKLAD MITJA ČUK ■ Televizijsko prikazovanje nasilja in njegov vpliv, je tema, ki smo si jo privoščili že nekajkrat. Tokrat bomo to temo zaokrožili. Zadnjič smo ugotovili, da ne grozi vsem otrokom enaka nevarnost, da bi se z malega ekrana navzeli negativnih vplivov. Kot obrambni element pred vplivom »televizijskega nasilja« lahko učinkujejo tesna navezanost na dom, navezanost na prijatelje in v prostem času široko zanimanje za druge konjičke. Ultrechtski izvedenec profesor Groebel, o katerem je bil govor v prejšnjih člankih, označuje kot posebno rizične tiste skupine predšolskih in šolskih otrok, na katere učinkujejo družina in prijatelji premalo usmerjevalno. Seveda lahko naredijo največ za to, da ne bo v življenju otrok najpomembnejši dejavnik televizija, prav starši. Majhni - tri do štiriletni - otroci ne spadajo pred mali zaslon. O tem, kar se tam dogaja, ne razumejo skoraj ničesar, pa tudi niso sposobni razčleniti in pojasniti, kaj jih je - od tega, kar so videli - razburilo ali prestrašilo. Ko že gleda televizijo petletna sestrica, lahko nastane prepoved gledanja za dveletnega problem. Takrat mu torej dovolimo gledanje, vendar le v primeru, da sede zraven njega mama ali oče, ki bosta lahko presodila ah je oddaja razumljiva tudi za zelo majhne oboke in ki bosta po pobebi vnašala primemo razlago. Oboci, ki še niso stari šest let, morejo gledati oddaje, v katerih je prikazano nasilje, samo v navzočnosti staršev, kajti sposobnost razliko- Otroke izobraževati v gledanju televizije Jelka Cvelbar vanja fiktivnih od realnih scen se razvije šele takrat, ko bodo hodili v šolo. Nobeno opravičilo ni, da starši nimajo časa: v tem primem je bolje, da oboci sploh ne gledajo televizije. Po mnenju izvedenca za vpliv medijev na človeka in posebej na doraščajoče ljudi profesorja Groebla, bi bil namreč že čas, da začnejo starši svoje oboke izobraževati v gledanju televizije. Razložiti jim morajo, da so nekateri sporedi vredni ogleda, drugi niso dovoljeni obokom, betji pa so sploh za nič... Le na tak način bodo starši in oboci prišli do zavestno začrtanega gledanja televizije: skupaj bodo najprej izbrali, kaj gledati, namesto da bi le prižgali in buljili po vrsti vse, kar pride. Brezkompromisna prepoved gledanja po mnenju prof. Groebla ne privede do pravih rezultatov. Se slabše: navadno začne na tak način televizija oboka še bolj privlačevati, kakor pač vse, kar je prepovedano. Moramo pa se na vsak način tudi izogibati uporabi televizije za nagrajevanje ah kazen. Nič ni boljšega kot dober zgled: če bosta mama in oče veliko brala, če si bosta vzela čas za skupne dejavnosti v družini, bo tudi obok prevzel njihov način obnašanja in bo spontano sprejel omejitev gledanja televizije. Seveda je največkrat nemogoče tako idealno zavzeti opisa- no stališče: mnogi starši se popolnoma zavedajo, da njihov otrok preveč gleda televizijo, ker pa so zaposleni, ah samohranilci, ali pač ker se sami ne znajo odpovedati čezmernemu gledanju televizije, ne vedo, kako bi si pomagali. Tako smo prišli do spoznanja, da bi tudi od televizijskih oddajnikov morala družba zahtevati večjo občutljivost za take probleme. Prav nemogoče bi bilo, da bi starši ves čas bedeli nad svojim obokom: pridejo benutki, ko morajo tudi najbolj zavzeti starši pustiti oboka doma samega. Prav zato pobebujemo tako televizijo, ki bo oddajala več sporeda brez nasilja. Tudi nasilje je sicer del našega vsakdanjega življenja in ga torej ne moremo izključiti iz doživljanja, lahko pa odpravimo vse presežke in predvsem inflacijo, s katero nas televizijski programi preplavljajo. Za to pa je pobebna večja zavzetost televizijskih hiš, dobro presojanje, v katerem dnevnem in večernem pasu - pa tudi v katerih dneh v tednu - naj bo čim manj nasilnih prizorov, ker je prav takrat največ obok pred zaslonom. Mnoge televizijske hiše so tako raziskavo že opravile in najbolj resne in odgovorne so svoje programe prilagodile koristi obok. V Nemčiji so na primer že ustanovili koordinacijski odbor, pri katerem sodelujejo televizijske hiše, ki so se odločile zmanjšati prikazovanje nasilja. Vprašanje pa se postavlja: kdaj bodo svoje programe prilagodile tudi tiste, predvsem zasebne hiše, ki jim bajni zaslužek predstavlja več kakor kakršnokoli »dobro« obok TRST Četrtek, 24. februarja 1994 POSLANSKA ZBORNICA / VOLITVE PO PROPORCNEM SISTEMU Demokratsko zavezništvo brez simbola na glasovnici Hackova bo kandidirala le v mestnem poslanskem okrožju v Trstu Na glasovnici za pro-Porcno izvolitev poslanske zbornice ne bo simbola Demokratskega zavezništva in torej kandidatke Margherite Hack. Tako je sklenil volilni urad trža-skega sodišča, ki je ugoto-yll> da je Zavezništvo pod kandidaturo tržaške znanstvenice zbralo premalo Podpisov. Po zakonu bi jjn moralo biti najmanj dva tisoč, sodniki pa so u-gotovili, da jih je manjkalo kar 48. Od tod izključitev iz volilne bitke, ki si-cer še ni dokončna. Zavezništvo bo morda vložilo priziv na kasacijsko so-dišče, možnosti za sprejem rekurza pa so v teh Pogojih res minimalne. Deželni koordinator Zavezništva Gaetano San-tangelo je bil ob vče-mjšnjem sklepu zelo potrt. Ne zaradi zadržanja sodnikov, ki niso imeli druge izbire, ampak zaradi izredno slabih organizacijskih zmogljivosti gibanja na deželni ravni. Podpise so množično zbrali le na Tržaškem in na Videmskem ter delo-ma v Karniji, zelo slabo Pa sta se odzvali goriška in pordcnonska sekcija gibanja. V Pordenonu so, kot kaže, zbrali le 35 podpisov, v Gorici pa celo 25. Hackova bo torej, če ne bo prišlo do presenečenj, kandidirala le v tržaškem poslanskem okrožju kot Predstavnica naprednega tabora. Izključitev Demokratskega zavezništva s proporčnih volitev predstavlja hud udarec ne samo za to gibanje (za izvolitev parlamentarcev po Proporčnem sistemu mora po vsej državi zbrati najmanj 4 odst. glasov), nmpak za celotno levico. Hackova je namreč v Trstu in v deželi zelo poznana, zato je vprašanje kam in komu se bodo sedaj preusmerili njeni potencialni glasovi. Med strankami, ki so kazale precejšnjo simpatijo do njene kandidature, je bila tudi Slovenska skupnost, ki v Trstu že od občinskih volitev aktivno sodeluje z Demokratskim zavezništvom. Volilna komisija, ki ji je predsedoval predsednik prizivnega sodišča Corra-do De Biase, je izključila iz volilnega boja tudi politično gibanje "Rinnova-mento“ oziroma njegovega tržaškega kandidata Bruna Struggio. Predstavnik tega gibanja je zaradi okvare na avtu v ponedeljek zvečer prišel z zamudo na sodišče in izročil podpise krapko po 20. mi, ko je že zapadel uradni zakonski rok. Sodniki so bili mnenja, da zakon ne dopušča zamud pri predložitvi kandidatnih list. Sodniki so zaradi premajhnega Števila podpisov izključili iz volilnega boja predstavnika gibanja "Etica e politica" v Furlaniji ter kandidata Liste Pannella Jeana Fischettija v čedajskem poslanskem okrožju. Na marčnih volitvah pa bo lahko brez težav sodelovala novoustanovljena Stranka naravne zakonitosti. Gibanje ”Rinnovamento“ je napovedalo priziv na kasacijsko sodišče, ki se bo o tem izreklo v prihodnjih dneh. Žrebanje vrstnega reda volilnih simbolov na glasovnicah, ki je bilo napovedano za jutri, bodo skoraj gotovo odložili na prihodnji teden. Predsednik sodišča De Biase bere "razsodbo" o volitvah (foto Ferrari-KROMA) PRVE ISKRICE V VOLILNI KAMPANJI Antonione(LpT) računa na volilno zmago Ghersina polemičen do Severne Lige Včeraj so se na tiskovni konferenci v kavarni Tommaseo predstavili kandidati zavezništva med Ligo, Listo za Trst in Berlusconijem Roberto Antonione (senat) ter Gualberto Niccolini in Anto-nietta Vascon Vitrotti (poslanska zbornica v mestu in v okolici). Rekli so, da zagovarjajo načela svobodnega tržišča in se imajo za predstavnike liberalde-mokratskega gibanja, ki ga pred nevarnostjo zmage komunizma vodi gospodar Fininvesta. Antonione, ki za senatorsko mesto tekmuje z Claudiom Magrisom, je rekel, da je sožitje med Italijani in Slovenci v našem mestu na dobri ravni in ga ne gre kvariti z neumestnimi zakonskimi posegi. Kot dokaz, da nima nič proti slovenski manjšini, je navedel nekdanje zavezništvo med Listo za Trst in Slovensko skupnostjo pri vodenju tržaške občinske uprave. Antonione je dal razumeti, da v volilnem tekmovanju z Magrisom računa na zmago. »Severna liga ostro napada občinskega odbornika Del Piera, ki kandidira v Furlaniji, na listi Segnija in Ljudske stranke, pozablja pa na predsednika CRT Luccarinija in na druge podkupovalne afere, ki pretresajo Trst«. Po mnenju deželnega odbornika Zelene liste Ghersine ima Del Piero vso pravico, da kandidira, Liga pa naj neha s svojimi zmedenimi in shizofreničnimi kritikami. Del Piero je resna oseba in verodostojen upravitelj, Luccarini, ugotavlja zastopnik zelenih, pa je "prijatelj" sedanjih prijateljev Bossijevega gibanja oziroma tistega dela tržaške desnice, ki je bila na oblasti v Trstu in ki se hoče sedaj reciklirati v senci Lige in Berlusconijevega gibanja. OB OTVORITVI SINHROTRONA Sindikati k Ciampiju V ponedeljek bo znan novi tajnik CGIL v Trstu Drago Gašperlin Predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi se bo torej pojutrišnjem udeležil slovesnosti ob uradnem odprtju svetlobnega pospeševal-nika pri Bazovici. Njegova prisotnost bo izzvenela v utrditev vloge Trsta na področju znan-stveno-raziskovalnih dejavnosti v svetovnem merilu; toda obisk premiera gre izkoristiti tudi za to, da se potrdi nuja po čim tesnejši povezavi med vrhunsko tehnologijo in krajevnim proizvodnim svetom, ki se brez inovacij ne more kosati z mednarodno konkurenco. V ta namen so deželna tajništva osrednjih treh sindikatov zaprosila za sestanek s Ciam-pijem. Kakor nam je povedal Graziano Pa-squal (CGIL), mu bodo izročili spomenico z nadrobnimi predlogi za premostitev industrijske krize pri nas in za razmah gospodarstva v vsej Furlaniji-Julijski krajini. Spomenica naj bi bila osnova za sklenitev ustreznega protokola - ali programskega sporazuma - med deželno in državno o-blastjo oziroma za u-dejanjenje obveznosti, ki jih je sprejel podtajnik v predsedstvu vlade Antonio Maccanico. Skratka, zdaj je skrajni čas za pospešitev postopka, ki se je sprožil z obiskom šefa medministrskega organizma za zaposlovanje Gianfran-ca Borghinija v Trstu. Z drugimi besedami: Ciampi naj osebno zajamči, da se bo Maccanico držal obvez in postregel z natančnim seznamom prednostnih del infrastrukturne in siceršnje narave. Na deželni ravni gre za do-vršitev ranžirne postaje v Cervinjanu ter odpravo ozkega prometnega grla s podvojitvijo ta-beljske železnice in prilagoditvijo predorov velikim hitrostim, na krajevni pa za reorganizacijo in ponovno ovrednotenje pomorskega ter industrijskega sistema s posebnim ozirom na državne udeležbe. Posamezne krizne sredine gre sanirati v viziji globalnosti, pred tem pa seveda namensko opredeliti ustrezne finančne vire, da se ne bi sredstva porazgubila v tamponskih ukrepih. Sindikat je torej krepko posegel v raz-vojno-gospodarsko strategijo, čaka pa ga tudi kopica novih izzivov, ki mu jih naslavlja korenito spremenjeni politični spekter, saj so CGIL, CISL in UIL stari in novi desnici kot tm v peti. Od tod tudi že pred časom napovedana zamenjava v tržaškem pokrajinskem vodstvu CGIL: dolgoletni in zaslužni generalni tajnik, psiholog Anton-giulio Bua se poslavlja, »ker mora splošni obnovi slediti tudi prenova kadrov«, za njegovega naslednika pa bomo zvedeli v ponedeljek. To bo skoraj gotovo Brano Zvech. TjpKRAJINA / VPRAŠANJE PRISPEVKOV ZA KULTURO DELOVANJE OKOLIŠKIH KRAJEVNIH UPRAV Delegacija ZSKD pri komisarju Mazzurcu V ponedeljek, 21. februarja so se predstavniki tržaške Zveze slovenskih kulturnih društev srečali z izrednim komisarjem Tržaške pokrajine Domenicom Mazzurcom. Do srečanja je prišlo potem ko je predsedstvo ZSKD ob koncu prejšnjega ieta pisalo komisarju v zvezi s zmanjšanjem prispevka, ki ga je ZSKD deležna na osnovi D.Z. 49 iz leta ’83 za prirejanje glasbenih oz. zborovskih tečajev. Predsednik za Tržaško Boris Pangerc in Nives Košuta sta orisala Komisarju in funkcionarki za kulturne dejavnosti delovanje ZSKD na glasbenem področju in posebej opozo-raa na kakovostne seminarje, ki jih Zveza nudi zborovodjem oz. pevcem. Glede na to, da je v okviru javnega šolstva skrajno občuteno pomanjkanje rednih izobraževalnih možnosti, ki bi glasbenikom omogočila, da se izpopoljujejo v zborovskem dirigiranju, so seminarji ZSKD toliko bolj dragoceni za razvijanje kakovosti na zborovskem področju. Prav zaradi tega je 25 odstotno zmanjšanje prispevka v letu'93 to- liko bolj neupravičeno. Komisar je obrazložil težave javnih uprav, ki podpirajo kulturo in ki razpolagajo z vedno manjšimi sredstvi, kljub temu da se število prošenj iz leta v leto viša. Opozoril je na potrebo, da se prispevki usmerjajo v projekte. Podčrtana je bila tudi potreba, da bi komisije, ki obravnavajo prošnje, postale bolj »tehnične« in da bi predlagale porazdelitev sredstev bolj na osnovi vsebinskih kot pa političnih kriterijev. Prisotni so se trudi strinjali, da bi bilo potrebno vzpostaviti plodno vez med raznimi institucijami (Dežela, Pokrajina, Občine) in raznimi kulturnimi stvarnostmi, ki delujejo na teritoriju, za posodobitev deželnih zakonov, ki urejajo našo kulturno delovanje. Predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev so pri tem nudili vso razpoložljivost in izpričali vso pripravljenost, da bi z lastno izkušnjo na kulturnem področju prispevali k izoblikovanju učinkovitejšega odnosa med institucijami in kulturnimi organizacijami. Repentabrski občinski svet odobril proračun za 1994 Repentabrski občinski svet je v torek odobril proračun za finančno leto 1994 z glasovi Napredne liste, medtem ko se je Slovenska skupnost vzdržala zaradi pomislekov glede določenih izbir - kot je dejal Franc Pisani - predvsem pa ker je njegova skupina imela premalo časa (zaradi tehničnih zaprek so ga svetovalcem razposlali na dan zasedanja), da bi poglobila analizo osnutka tega temeljnega občinskega dokumenta. Vsekakor je župan Aleksij Križman izrazil pripravljenost, da se med letom vnese v proračun kako korekturo, kar je opozicija z zadovoljstvom vzela na znanje kot dokaz dobre volje. Repentabrski proračun in z njim tesno povezani triletni programski načrti občutijo krčenje državnih prenosov, tako da se je spričo občutnega znižanja priliva davka in INVIM zreducirala višina dohodkov za tekoče poslovanje. Od davka ICI bodo predvidoma iztržili 250 milijonov, davek ICLAP bo navrgel 90 milijonov in čeprav so nespremenjene vse ostale dajatve (npr. za smetarsko službo in šolska refekcija), je zagotovljeno, da bodo občinske službe in osnovne storitve ostale na dosedanjem nivoju. Tako bodo Se dalje zagotovili letovanje in oskrbo na domu ostarelih, organizirali bodo poletni center za otroke, razstavo vin in opravili bodo revizijo trgovskega plana in izvedli popis imovine, za kar so prejeli že 51 ponudb. Kar zadeva javna dela, obseg investicij presega vrednost milijade lir, vendar pa bodo zanesljivo vnovčili 200 milijonov od sklada za Trst, 50 milijonov za poslovanje delavske zadruge in 29 milijonov na osnovi člena 54 deželnega zakona. Predvidena so popravila trga, cest, posegi na teritoriju, ureditev zelenic in razširitev omrežja javne razsvetljave. Predstavniki svetovalske skupine SSk so izrazili razočaranje, da je ostala obremenitev davka ICI nespremenjena v višini 5 odstotkov, čeprav je bila dana obljuba, da bo uprava skusala nekoliko znižati to dajatev. Zupan je to upravno izbiro utemeljil s finančno stisko, saj bi morebitni nižji donos davka ICI morali sicer nadoknaditi z višjimi dajatvami za socialne storitve oziroma z ukinitvijo nekaterih pobud. V preostalih točkah dnevnega reda so potrdili dosedanjo višino prispevka za koriščenje služb v korist zasebnikom, nespremenjena je ostala tudi višina nakazil upraviteljem, po-voljno mnenje pa so izrekli za prodajo 190 kv. metrov občinskega zemljišča. V uvodnem poročilu je župan Križman napovedal za prihodnje dni srečanje z vsemi skupinami občinskega sveta v zvezi z osnutkom zaščitnega zakona ministra Paladina. Po posvetovanju z upravitelji sosednih občin in družbenimi organizacijami bodo izdelali stališče in popravke. Nov regulacijski načrt je izdelan in ga bodo predstavili na javni seji dne 15. marca. V izdelavi je nov statut in osnutek konvencije prevoznega podjetja ACT, v teku pa je tudi prestrukturiranje KZE. V obnovljeni kapelici pri Fernetičih so te dni postavili oltar in ta cerkveni objekt bodo predah namenu na začetku pomladi. (B) NOVICE OBČNI ZBOR / OBRAČUN BOGATE DEJAVNOSTI Motorji ne smejo goreti v prazno Tržaški župan Riccardo DIy je izdal odredbo, s katero je prepovedal, da bi na teritoriju občine goreli termični motorji v prazno, oziroma iz razlogov, ki niso povezani z dinamiko prometa. Tržaška občinska uprava namerava na tak način tudi ponovno opozoriti občane na problem onesnaženja zraka. Kdor se ne bo držal odredbe, bo tvegal globo 50 tisoC lir. Tržaški župan je s to odredbo med drugim tudi odgovoril na svetovalsko vprašanje, s katero je svetovalec Giona opozoril občinsko upravo na onesnaženje zraka, ki ga povzroča gorenje motorjev v prazno oziroma v fazi ogrevanja. Odredba se bo vsekakor vključevala v niz organskih ukrepov, ki jih tržaški občinski odbor pripravlja za omejevanje onesnaževanja zraka Nov laboratorij v Centru za raziskave V Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah so v teh dneh aktivirali laboratorij družbe SyAC iz Trsta. Gre za podjetje, ki ga je leta 1988 ustanovila skupina mladih tržaških fizikov, da bi prispevali k večji povezavi med svetom znanstvenega in tehnološkega raziskovanja ter industrijo. SyAC deluje na področju informatike ter proizvaja hardvvare in softivare sisteme, še zlasti za znanstvene ustanove. V svojem pravkar aktiviranem laboratoriju pri Centru za raziskave se bo ukvarjal s sistemi za računalniško obdelovanje podob. Iz delovanja Odbora Julius Kugy-Trst V teh dneh se je sestal Obor Julius Kugy-Trst na svojem sedežu pri openski osnovni šoli, ki nosi po njem ime. Predsednica Gianna Putigna Fumo je uvodoma počastila spomin nedavno umrlega podpredsednika Gualtiera Lonzarja, ki je bil tudi skrbnik Kugyjevega sklada. Na seji je nadalje tekla beseda o aktiviranju dokumentacijskega centra, o kulturnih izmenjavah s Slovenijo in Koroško, o poimenovanju steze po Kugyju na tržaškem Krasu ter o koncertu, ki naj bi ga priredili s Kugyjevimi orglami. Odbor je na koncu soglasno imenoval za podpredsednika Adriana Dugulina, kustosa gledališkega muzeja C. Schmidi. Letalonosilka Saratoga danes v Trstu Letalonosilka Saratoga, ki ima na krovu preko 80 letal, njena posadka pa presega 5000 enot, se bo jutri zasidrala v tržaškem pristanišču, v katerem bo ostala 5 dni. Letalonosilka se že dalj Časa zadržuje v Jadranskem morju v okviru operacij Organizacije združenih narodov in NATA, s katerimi se skušajo prekiniti krvavi spopadi v bivši Jugoslaviji. Letalonosilki poveljuje kapitan bojne ladje W. H. Kennedy. Letalonosilka je bila že petkrat v Trstu; ob tokratnem obisku so predvidena športna srečanja med ameriškimi mornarji in krajevnimi športnimi društvi. Dario Tersar je pristopil v gibanje Maria Segnija Slovenski socialist Dario Tersar je pristopil v gibanje ”Pakt za Italijo", ki se sklicuje na stališča poslanca Maria Segnija. Tersar, ki je bil do zadnjih volitev deželni odbornik za prostorsko načrtovanje, je bil v Huminu imenovan za deželnega koordinatorja socialistov, ki so pristopili v to sredinsko gibanje. Govori se, da bo vanj pristopil tudi deželni svetovalec PSI iz Vidma Ferruccio Saro. Tersar je s to potezo sledil nekdanjemu socialističnemu predsedniku vlade Giulianu Amatu, ki je že pred Časom podprl gibanje poslanca Segnija in Giorga La Malfe. Slovenski dijaški dom se vse bolj uveljavlja v javnosti Ustanovi bi morali stoti tesneje ob strani vsi družbeni dejavniki Občni zbor Združenja Dijaški dom Srečko Kosovel je bil predsi-noCnjim priložnost za obračun in oceno bogate dejavnosti te ustanove, ki je za našo skupnost na Tržaškem iz leta v leto bolj dragocena. Iz razprave, ki je potekala na podlagi poročil predsednika Dušana Križmana, ravnatelja Edvina Švaba in upravnika VValterja Ukmarja je mogoče potegniti ugotovitev, da je Slovenski dijaški dom poli-valentna struktura, pravzaprav edina tovrstna ustanova na Tržaškem, ki je, seveda ne brez težav, sposobna nuditi otrokom in njihovim družinam vrsto uslug, ki so ob šoli bistvenega pomena. Lahko bi rekli, da se v delu dijaškega doma zrcali dolg in raznolik seznam potreb, izhajajoč iz ritmov in problemov današnjega življenja, katerim se je dom z leti prilagajal. Ne gre samo za tradicionalno dejavnost pomoCi pri šolanju otrok, ampak tudi za reševanje vse večjega števila socialnih primerov, vključevanja otrok s posebnimi potrebami, zahtevne in edinstvene službe pod imenom »Ptički brez gnezda«. Poleg tega vključuje dom tudi precejšnje število študijsko samostojnih univerzitetnih študentov iz naše dežele in bližnjih regij. Občni zbor se je predvsem osredotočil na vprašanje, kako biti vsemu temu kos na zadovoljivi ravni, saj so potrebe po materialnih Spominska svečanost Ob 49. obletnici smrti Eugenia Curiela se bodo delegacije VZPI, ANED in ANPPIA poklonile danes ob 11.30 njegovemu spominu pred obeležjem pri Sv. Justu. Curiela so umorili fašisti v Milanu. sredstvih in strokovnem pristopu vsak dan veCje. Požrtvovalnemu in uspešnemu delu domskega kolektiva naj bodo zato tesno ob strani vsi družbeni dejavniki, ki se zavedajo pomena Dijaškega doma, ter vloge in ugleda, ki si ju je znal pridobiti tudi v oCeh javne uprave in oblasti. Občni zbor je poleg poročil odobril tudi obračun in proračun, kjer je kljub nespornemu dobremu gospodarjenju še največ bolečih točk, do katerih bo morala znati pokazati občutljivost tako deželna uprava, kot tudi druge ustanove, da bo Slovenski dijaški dom lahko uspešno nadaljeval svoje poslanstvo tudi v bodoče. Z občnega zbora Združenja Slovenski dijaški dom (Foto Križmančič/KROMA) BORDON IN CUFFARO SE POTEGUJETA ZA PARLAMENT "Nasprotnika11 kandidirata daleč od domačih krajev Trst bo morda imel več parlamentarcev kot krajevnih volilnih okrožij. Iz Rima je namreč sinoCi prišla vest, da je med kandidati za poslansko zbornico tudi nekdanji tržaški poslanec KPI Anto-nino Cuffaro, ki je trenutno član vsedržavnega vodstva Stranke komunistične prenove. Cuffaro kandidira kot zastopnik naprednega Antonino Cuffaro bloka v enomandatnem okrožju ”Rim 21“, ki pokriva območje Ca-stelli Romani. Daleč od rojstnega Trsta kandidira za mesto v parlamentu tudi VViller Bordon, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen na listi tržaške Demokratične stranke levice, a je potem pristopil v vrste Demokratskega zavezništva. Bor- VViller Bordon don, ki je vsedržavni koordinator tega gibanja, kandidira v več okrožjih za zbornico in za senat v raznih italijanskih deželah ter ima zelo realne možnosti za izvolitev. Cuffaro in Bordon sta zelo znani imeni v krajevnem političnem življenju. Oba sta leta 1987 na listi KPI kandidirala za poslansko zbornico. Favorit za zmago je bil Cuffaro, ki je imel za sabo partijski aparat, zmagal pa je presenetljivo Bordon, ki je v rojstnih Miljah zbral rekordno število osebnih preferenc. Njegova izvolitev je povzročila ostro polemiko v KPI, ki je odmevala tudi v vsedržavnem strankinem vodstvu, saj je Cuffaro zatožil Bordona na partijsko razsodišče. S Časom so se polemike polegle, dejstvo pa je, da sta oba politika danes vsedržavna voditelja SKP oziroma Demokratskega zavezništva. Bordon je že pred časom najavil, da bo kandidiral daleč od Trsta in dežele. Cuffaro pa je bil med kandidati Komunistične prenove najprej v Gorici, nato pa na proporčni deželni listi SKP. Na koncu je prevladala kandidatura Gianluigija Pegola. BRUNO MAGLI IZREDNA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH od 26. februarja dalje TRST - Trg Unita d’ltalia 3 SODIŠČE / TRGOVANJE Z OROŽJEM Ročne bombe, pištole in samokrese sta moška z Juga kupila na Opčinah Ko so agenti 14. decembra predlanskim v Brindisiju ustavili 39-letnega Attilia Fattorussa in 45-letnega Alberta Paiana, so v njunem avtomobilu našli deset brzostrelnih pištol skor-pion, samokres kal. 9, pištolo kal. 6, 35 ter pet roCnih bomb. Na dan je prišlo, da je bilo orožje kupljeno na Opčinah, torej je bilo pristojno tržaško so-dišCe, ki je 6. septembra lani oba tudi obsodilo: Fattorussa na 6 let in dva meseca zapora ter milijon dvesto tisoC lir globe, Paiana na šest let in milijon lir gobe. Včeraj sta se oba znašla pred prizivnim sodiščem, ki pa sodbe ni izreklo: pridržalo si je pravico, da to stori v petih dneh. Svojčas je Fattorusso (do- ma je iz Tramontija v pokrajini Salerno in je pri sebi imel 1.800.000 lir ter tolarje) izjavil, da je orožje kupil Paia-no, in sicer v nekem baru na Opčinah: priskrbeli naj bi mu ga bili trije moški, »Jugoslovani«, ki so prihajali iz ene od sosednjih držav. Sprva so zahtevali 11 milijonov lir, na koncu pa so se zadovoljili s 7, 5 milijona. Enemu je bilo ime ranko in to je bilo vse, kar je o njih vedel povedati. Paiano, ki živi v Apuliji, je od vsega začetka vztrajal, da ne pripada nobeni kriminalni rganizaciji, le zaslužiti je hotel. In ker se do orožja pri nas pride zlahka in se ga v Apuliji zlahka proda, se je odločil za »poselg, ki pa mu je spodletel. SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER Predstavitev Humarjeve knjige o Jezusu Kristusu Avtorja predstavil Jože Koren, o delu pa je govoril Rajko Slokar O Jezusu Kristusu je pisano v tisočih knjigah, glavnina le-teh zastopa sta-hSče in zahteve posameznih uradnih krščanskih Cerkva. O Jezusu, judovskem mesiji, pa dejansko edini neposredno pišejo Štirje evangeliji, ki so ponudili osnovo razmišljanju Jožka Humarja, diplomiranega pravnika, družbenopolitičnega in sploh kul-hjrnega delavca, da je napisal knjigo z naslovom Jezus med resnico in legendo. Na predsinočnjem torkovem večeru v Slovenskem klubu je Humarjeva knjiga doživela prvo predstavitev na italijanski strani nieje, od lanskega izida pa že tretjo javno predstavi-t®v- Kot sam pravi, se je Humar neobremejen s kakršnimkoli naukom pri- bližal tej zgodovinski osebnosti in se kot svobodomiselni človek lotil vprašanja, kaj je o Jezusu možna resnica in kaj legenda. Avtorja je predstavil Jože Koren, o njegovem delu je spregovoril ravnatelj Goriške knjižnice slavist Rajko Slokar, dogodek pa je glasbeno oplemenitil še nastop violinista Oskarja Kjudra in pianista Aleksandra Vodopivca. Knjiga je v samozaložbi izšla 13 let po Humarjevem obsežnem delu o Primožu Trubarju, rodoljubu ilirskem, ki ga je leta 1980 izdala koprska založba Lipa. Čeprav je po obsegu zaznavno manjša, pred-stavja knjiga o Jezusu novo zanimivost na kulturnem prizorišču. Gre za primerjalno, vsebinsko analizo »neposrednih« do- godkov Jezusovega življenja, kot je v svoji predstavitvi knjige poudaril Slokar. Po njegovem mnenju je Humar postavil tudi metodološki izziv: brez ideološke naravnanosti, ki lahko ob sporočilnem odnosu zatemni nekatere »re-snice-legende«, je Humar šel v dokazovanje, kako se lahko na osnovi dokumentov preteklosti da odkriti zgodovinsko resnico. Lotil se je iskanja odgovorov na nelahko vprašanje, ki ga izpostavlja že sam naslov. Humarjevo štiriletno raziskovanje vodi v trditev, da je Jezus bil predvsem judovski mesija, nešteto utemeljitev te teze pa ponujajo sami evangeliji. Avtor se pri svojem delu ni dotikal vprašanja vere in Boga, svojo pozornost je popolnoma usmeril v obravnavo Jezusovega nauka, spreminjanja in prilagajanja skozi čas. Kaj pa odmevi? V uradnih cerkvenih krogih Humarjevo delo ni doživelo nikakršnega odziva. Med laiki pa nedvomno odpira vrsto zanimivih vprašanj, izzivalnih celo za posameznikovo svetovnonazorsko razmišljanje. »Ne bojim pa se kritike,« pravi Humar,« povedal sem svoje mnnenje in vsakomur dopuščam, da izrazi svoje mnenje.« DamianaOta R1CMANJE / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE VČERAJ-DANES Pregled krajevne kulturne proizvodnje Nastop godbe,godbenih gojencev in MePZ Slovenec-Slavec ob veznem teksta Mirne Kapelj Scenski dialogi med fantkom in dekletcem (Marcom Mattietijem in Manira Cheber) je bila srž letošnje prireditve ob dnevu slovenske kulture, ki jo je prejšnjo soboto priredila v Ricmanjih domača Godba na pihala. Pogovor s prelivanjem slovenskega in italijanskemu jezika, je bil torej posrečena »pretveza« za predstavitev ricmanjskega m širšega okolja, kulturnega delovanja in sploh družbenega dogajanja. Posebne pozornosti je bil se-veda skozi ta vezni dvogovor, ki ga je sestavila Mima Kapelj in režijsko oblikovala Tatjana Turko, deležen kulturni spored večera. Uvodoma je nastopil šolski pihalni orke-ster, ki ga sestavljajo gojenci glasbene šole, bodoči člani godbenega društva. Pod vodstvom Marina Marsiča je nastopila tudi Godba na pihala Ricmanje, ki je zapolnila drugi del kulturnega večera. Spored pa je obogatil še nastop MePZ Sla-vec-Slovenep, ki ga sestavljajo pevci iz Ricmanj, Loga, Boršta in Zabrežca. od vodstvom Danijela Grbca je godbeniškemu koncertu dodal zborovsko medigro. Za slovesen zaključek večera pa so poskrbeli skupno pevci z godbeniki, in sicer s Premrlovo uglasbitvijo Prešernove Zdravice. Sobotna proslava ob dnevu slovenske kulture ja obenem ponudila nekakšen otvoritveni dogodek za prostore Babne niše: po daljšem časovnem presledku, ko so stavbo prenoviti v smislu Prilagoditve varnostnim Predpisom, imajo Ricmanje spet svoj vaški kulturni hram, v katerem imata sedež in gojita svoje delovanje obe ricmanjski društvi, kulturno in godbe110- (dam) Skupna Prešernova proslava v Domu J. Ukmarja v Skednju Tri naša društva - SKD Ivan Grbec, Dom Jakoba Ukmarja in PD Kolonko-vec, so tudi letos pripravila skupno proslavo dneva slovenske kulture. Proslava je bila v nedeljo popoldne v prostorih Doma J. Ukmarja v Skednju, na njej pa sta sodelovala ženski pevski zbor Ivan Grbec, ki ga vodi Boža Hrvatič in mešani pevski zbor Kolonkovec, ki ga vodi Aleksander Sluga. Oba zbora sta zapela več slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Sledil je nastop kvarteta Nomos, v katerem sodelujejo solist Aldo Žerjal, pianistka Tatjana Masala, violončelist Aleksander Sluga, spremljal pa je David Žerjal. Priložnostni govor je na proslavi imel prof. Josip Pečenko, ki je poudaril pomen praznika slovenske kulture za vse Slovence, še posebno pa za Slovence v zamejstvu. Kot recitatorka je na prireditvi nastopila domačinka Marta Godina. Ob koncu proslave pa je vodstvo Doma J. Ukmar razdelilo še nagrade slikarskega ex tempore, ki se ga je udeležilo več mladih, pa tudi odraslih. Proslavo je zaključilka prijetna družabnost. (N.L.) Danes, ČETRTEK, 24. februarja 1994 SERGEJ Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 16.12 in zatone ob 5.29. Jutri, PETEK, 25. februarja 1994 TARAS VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mimo, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Etena Fonda, Luka Martelanc, Valentina Destefani, Jessica Colbas-so, Francesca Pavone, Filippo Cosulich de Pečine. UMRLI SO: 79-letni Fran-cesco Smokovic, 90-letna Bianca Prunk, 89-letna Iolan-da Bergamin, 73-letni Giuseppe Romano, 77-letna Maria Bose, 78-letni Gelindo Aviano, 74-letni Germano Ferluga, 88-letna Maria Rizzi, 87-letna Anna Stradi, 75-letni Ferruccio Bassani, 71-letna Palmira Stradi, 83-letni Giuseppe Gregori. □ LEKARNE Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. februarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje, Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje , Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. □ OBVESTILA KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS vabita na ogled kiparske razstave Roberta Soa-veja v Vaški hiši v RepniCu, ki bo trajala do 27. februarja. Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SPDT prireja danes, 24. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom MONGOLIJA - TAJINSTVENA ZGODBA. Predaval bo znani Časnikar in popotnik dr. Roberto Ive. ZaCetek ob 20.30. PD MACKOLJE vabi jutri, 25. februarja, na otvoritev razstave Edija Žerjala SANJE O KRASU. Umetnika bo predstavil Časnikar Marko Tavčar, nastopila bo tudi Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj. Pričetek ob 20. uri v spodnjih prostorih Srenjske hiše v MaCkoljah. UDELEŽENCI 27. KRAŠKEGA PUSTA POZOR! Člani fotokrožka Trst 80 so vas fotografirali v pustni povorki na Opčinah. Z naj-lepsimi posnetki so pripravili projekcijo diapozitivov, ki jo bodo prikazali v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 25. t. m., s pričetkom ob 20.30. NA- ROČILI BOSTE LAHKO KOPIJE ZAŽELENIH POSNETKOV, KI VAM JIH BODO ČLANIFOTOKROŽKA NUDILI LE S STROSKI ZA MATERIAL. PRAZNIKI VČLANJEVANJA SKP - Krožek Kras se bodo vrstili po sledečem redu: juhi, 25. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah; v ponedeljek, 28. t. m., v Ljudskem domu v Križu; v sredo, 2. marca, v Padricah pri gostilni Dolina. Vsi prazniki se bodo zaceli ob 20. uri. KLUB 2001 KRAS organizira uvodni predavanji o tra-scendentalni meditaciji danes, 24. t. m., in jutri, 25. t. m. TeCaj TM tehnike pa bo potekal v naslednjih 4 dneh. Uvodni predavanji in tečaj bodo v Sežani na srednji Soli Sr. Kosovela vsak dan ob 19. uri ali drugače po dogovom. Predavatelj in vodja tečaja TM bo učitelj Aleš Lauric. Za informacije tel. na St. 00386 67 65321. KROŽEK BRIN iz Križa sporoča, da iz tehničnih razlogov ODPADE praznik včlanjevanja, ki je bil napovedan za jutri, 25. februarja. TPK SIRENA obvešča elane, da bo redni občni zbor v soboto, 26. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32. SKD CEROVLJE MAVHINJE priredi v torek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA z večerjo ob zvokih ansambla Vrtnica v restavraciji Al Car-so v Mavhinjah. Za informacije in vpisovanje lahko pokličete na tel. St. 299798 (od 19. do 20. ure) ali 299335 (od 20. do 21. ure). Zenske pohitite, da prostora ne izgubite! VPISOVANJE V KOLONIJI V DRAGI IN COME-GLIANSU za otroke od 5. do 16. leta se nadaljuje. Vpisujejo zdravniške Šolske oziroma občinske asistentke; vpisne pole dobite na Šolah. Pazite, v tržaški občini se vpisovanje zaključi že 5. marca! Informacije: v Trstu za Drago tel. st. 226117, za Comeglians 43194 in 53874; v Gorici 530924. PRISPEVKI Za cerkveni pevski zbor župnije sv. Jakoba v Trstu daruje Ivanka Golja-TomažiC 10.000 lir. V spomin na Leopolda KriSCaka daruje družina Zorn 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob olbetnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena Kristina in hci majda 40.000 lu za PZ Valentin Vodnik in 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob pok. Danile Slavec daruje Kristina Mahnič 30.000 lir za ANPI-VZPI sekcija Dolina. Namesto cvetja na grob Petra Cherina darujejo Vera Ukmar 20.000 lir ter Milka in Neda Cijak 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Dore Škrinjar Križman daruje družina Ražem 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Aleksandra Grgiča daruje družina Ražem 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Saskota Oto daruje družina Renata Doljaka (Zgonik) 30.000 lir za SKP Krožek Dolina. V počastitev spomina Lidije Grgič darujeta Oskar in Milena Grgič 25.000 lb za SZ Gaja. V spomin na Lidijo Cotič Gregori darujeta družini Gre-gori-PalciC (PadriCe 133) 30.000 lir za SZ Gaja. Za Društvo slovenskih upokojencev so darovali: Marta Slavec 20.000 lir, Ana Furlan 20.000 lir in Olga Lakovič 15.000 lir. V zahvalo za voščila daruje Bianca Cok 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Lidijo Cotic-Gregori darujeta sestrična Karmela in bratranec Rudi 50.000 lb za šolo K.D. Kajuh. V spomin na dragega svaka Roberta Popoviča daruje Ida Petelin 50.000 lir za SKD Ce-rovlje-Mavhinje in 50.000 lir za mavhinjsko cerkev. V spomin na dragega boba Roberta Popoviča daruje Wal-ter Skerk 50.000 lir za na-brežinsko godbo. t Zapustil nas je naš dragi Edvard Gruden Pogreb bo jutri, 25. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ida, hčere Joli, Dori in Marjuči z družinami ter drugi sorodniki Nabrežina, 24. februarja 1994 Zadnji pozdrav prano-notu Andrea, Anja, Nikole, Tomaž in Veronika (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob bridki izgubi bivšega dolgoletnega odbornika Edvarda Grudna upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini izrekajo svojcem občuteno sožalje. Ob izgubi dragega očeta gospoda Edvarda Grudna izrekajo iskreno sožalje hčerkam Marjuči, Dori, Joli in družinam nabrežinske cerkvene pevke ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega Vladimira Zerialija (Ladija) SVOJCI Nabrežina, 24. februarja 1994 ZAHVALA SVOJCI Antona Straina se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njimi. Boljunec, 24. februarja 1994 24.2.1993 24.2.1994 . Ob prvi obletnici smrti očeta Angela Kocijana se ga spominjajo SVOJCI Domjo, 24. februarja 1994 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Samuel Beckett NE JAZ in POSLEDNJI TRAK enodejanki Režija: MARIO URŠIČ Premiera danes, 24. februaija, ob 20.30 - razprodano Ponovitvi jutri, 25. februaija, ob 20.30 - razprodano v nedeljo, 27. februaija, ob 19.00 (konec ob 20.20) Miroslav Krleža V AGONIJI Režija: BORIS KOBAL Danes, 24. februarja, ob 16. uri abonma RED I A SLOVENSKO /V \ PLANINSKO /SPgU DRUŠTVO MU& TRST prireja danes, 24. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom MONGOLIJA TAJINSTVENA ZGODBA Predaval bo znani časnikar in popotnik dr. Roberto Ive Začetek ob 20.30 KINO ARISTON - 21.15 »Quel che resta del giOr-no«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson. EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mr. Jones«, i. Richard Gere, Lena Olin. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Free Willy, un amico da salva-re«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Malice (II sospetto)«, i. Alec Baldvvin, Nicole Kidman. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’uo-mo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cool Runnings, quattro sotto zero«, i. John Candy, produkcija VValt Disney. GRATTACIELO 17.50, 20.00, 22.00 »L’om-bra del lupo«, i. Donald Sutherland, Toshiro Mifu-ne. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una vita al massimo«, r. Tony Scott, i. Christian Slater. EDEN - 15.30 - 22.00 »Sesso anale allo spec-chio«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Ber-tolucci. ALCIONE - 19.00, 21.30 »La časa degli spiri-ti«, r. Billie August, i. Je-remy Irons, Meryl Streep, Glenn Glose. LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.10 »Benny e Joon« r. J. Chechik, i. Johnny Deep, Mary Stuart Masterson, Aidnan Quinn. RADIO - 15.30 - 21.30 »Sinfonia per troie in ca-lore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. ii PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na PREŠERNOV VEČER jutri, 25. februarja, ob 19.30 v župnijski dvorani v Miljah. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG priredi jutri, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopajo otroci vrtca iz Ricmanj, učenci 4. in 5. razreda GOS Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj, združena MePZ Slavec-Slovenec in Tamburaški ansambel iz Boljunca. Slavnostni govor bo podal Filibert Benedetič. Vabljeni! SKD GRAD prireja ob dnevu slovenske kulture jutri, 25. februarja, ob 20.15 v Ovčarjevi hiši pri Banih predavanje dr. Jožeta Miheliča iz Radovljice o TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU. Toplo vabljeni. PD SLOVENEC vabi v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: priložnostni govor Aleksija Pregarca, Zenska skupina S tu ledi in Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj. NIŽJA SREDNJA SOLA FRAN LEVSTIK na Proseku vabi na praznovanje DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v soboto, 26. februarja, v šolskih prostorih s pričetkom ob 11.30. Nastopili bodo gojenci pro-seške podružnice Glasbene matice šole Marij Kogoj (klavir, harmonika, pozavna). Vabljeni! ZDRUŽENJE STARSEV OSNOVNE SOLE PROSEK vabi na ogled spevoigre SNEGULJČICA v izvedbi Mladinske dramske skupine PD Primorec iz Trebč v soboto, 26. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu na Pro- SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 - vabi v soboto, 26. februarja, na VEČER, POSVEČEN IGU GRUDNU. Pesnika, njegovo delo in pomen bosta osvetlila prof. Nada Pertot in časnikar Marko Tavčar. Recital njegovih pesmi pa bo izvajal gledališki krožek SKK. Začetek ob 18.30. OBČINA REPENTA-BOR in KD KRAŠKI DOM prirejata v sklopu počastitve dneva slovenske kulture kulturni večer pod naslovom UMETNOST V PESMI, POEZIJI IN SLIKI v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Sodelujejo: MePZ Primorec -Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka; vezni tekst Marija Cuka bosta prebrala D. Malalan in S. Poljšak. Ob priliki bodo domači ustvarjalci Mirko Guštin, Milan Bizjak in Peter Škabar razstavili svoja dela. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v nedeljo, 27. t. m. Slavnostni govornik Marij Cuk, nastop MePZ Primo- rec - Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček. Začetfek ob 17. uri. PD MACKOLJE priredi ob dnevu slovenske kulture dne 27. februarja 1994 VEČER SLOVENSKE BESEDE IN PESMI. O pomenu slovenske kulture in o svoji besedni umetnosti bo spregovoril pesnik Aleksij Pregare. Nastopil bo društveni mešani pevski zbor. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri. Ob dnevu slovenske kulture BESEDA ŠTIRIH: ZORA TAVČAR, VINKO BELICIC, ALOJZ REBULA, MARKO SOSIČ. Sodelujejo Cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, MePZ Vesela pomlad, Dramska skupina Tamara Petaros, dijaki srednje šole Srečko Kosovel, gojenci Glasbene matice, MPZ in ZPZ Tabor, Dramska skupina Tabor. Zamisel Olga Lupine. GLASBENA MATICA TRST - Solidarnostna koncertna abonmajska sezona 93/94 - v torek, 1. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: GALLUS CONSORT Dina Slama - alt, čembalo; Janko Ban - tenor; Miloš Pahor, Erika Slama - flavta; Vasja Legiša - violončelo; Marko Feri - kitara (Sammartini, Haendel, d’Arcano, Sta-mic, Haydn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia). Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabi na predavanje z naslovom BAJKAL -SLADKOVODNO MORJE, ki bo v petek, 4. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Predavala bo prof. Erika Košuta. Vljudno vabljeni! n_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja ob letošnjem 8. marcu izlet v Rogaško Slatino z ogledom steklarske šole. Izlet bo 9. marca z odhodom s Trga Ober-dan ob 7. uri. Vpisovanje bo v sredo, 2. marca, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. 360324. SKLAD »MITJA CUK« organizira VIII. ZIMSKE IGRE v nedeljo, 6. marca, na Piancavallu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradih Sklada, Narodna ul. 126, vsak dan od 10.30 do 13.30. Informacije po telefonu 212289. H SOLSKE VESTI UCENCI OSNOVNE SOLE OTONA ŽUPANČIČA in dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, 25. februarja, ob 11.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Sodelujejo učenci osnovne in dijaki srednje šole ter gojenci Glasbene matice; pozdravni govor bo imel pesnik Marko Kravos. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neučnemu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca -uradnika; 3. za prehod na 3. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge - pomožno osebje. Pogoj za pripu- stitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. 370301. MALI OGLASI GOSTILNA SARDOČ iz Prečnika sprejema rezervacije za 8. marec - dan žena. Tel. št. 200871. DAN ZENA v restavraciji KRIŽMAN v Repnu. Zabaval vas bo ansambel Happy Day, v soboto, 5. marca. Rezervacije na tel. št. 327115 in 327468. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO je v Ricmanjih odprl Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Berto Tonkič na Tržaški ulici 25 v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICO je odprl Sergij Mahnič, Boršt št. 1. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. OSMICO je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran. 8. MAREC, dan žena, sprejemamo rezervacije za večerjo - Bibc 220722. OSLIČKA starega 10 mesecev prodamo ali zamenjamo - Samatorca 47, tel. št. 229191. PRODAMO mladiče z rodovnikom pasme volčji spitz, srednje velikosti, dober čuvaj, zvest domu in družini. Psički so stari 7 tednov in že enkrat cepljeni. Za informacije tel. na št. 421412. PRODAM krasen porsche 944 S, 16 ventilov, 2500 kubikov, 190 konjskih sil, srebrne barve, letnik 87, bogato opremljen in v zelo dobrem stanju, za 21.000.000 lir. Tel. na št. 415785 ob uri obedov. PRODAM dva dobro ohranjena projektorja paximat multimag 925 ASC, dve torbi za projektorje, aparat za preliv slik paximat duo A 500, dva objektiva zoom 70-120, dva objektiva 85 mm, štiri krožne nastavnike za 100 dia. Tel. na št. 212359 v večernih urah ali 213779 ob 12.30. PRODAM slovar slovenskega knjižnega jezika in kamniti sod. Ogled v Doberdobu, Ulica Boneti 2. ZARADI SELITVE zelo ugodno prodamo skoraj novo kuhinjo. Tel. na št. 393624. INTERESENTOM PODARIM 10 lesenih pozlačenih okvirov s steklom za umetniške slike. Tel. na št. 813708. PODJETJE išče osebje z vozniškim dovoljenjem tipa A za lokalno distribucijo. Telefonirati na št. 383811 od ponedeljka do petka ob uradnih urah. SLAŠČIČARNA Saint Honore - Opčine išče moško ali žensko osebje da ga vpelje v poklic. Interesenti naj telefonirajo na št. 213055. DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz knjigovodstva, trgovinstva, prava, ekonomije, matematike, blagoznanstva in angleščine za vse stopnje. Tel. na št. 040 232101. GOSPA Donatella Pa-dovan Kralj, Trebče 177, je izgubila listnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosimo, da le-te odpošlje na gornji naslov ali tel. na št. 214402. Hvala! GOSPA Vida Devetak je na glavni cesti v Nabrežini izgubila očala za vid. Morebitnega najditelja prosimo, da telefonira na št. 040 200780. Hvala! SOVODNJE / USPEL NIZ ŠTIRIH SREČANJ Mladi so razmišljali o lastnih problemih No pobudo društvo krvodojolcev je pogovore vodil psiholog dr. Viljem Ščuko Mladi so se dr. Ščuko pogovarjali o problemih doraščanja (foto Studio Reportage) V Sovodnjah se je pred kratkim zaključil niz štirih predavanj na temo Mladi na poti v življenje. Priredilo ga je Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj v sodelovanju z mladinskim odsekom domačega kulturnega društva. Pogovore je vodil psiholog in psihoterapevt dr. Viljem Ščuka, namenjeni pa so bili mladini od 14. do 18. leta. Predavanj se je udeležilo okrog 30 mladih, ki so z zanimanjem poslušali pa tudi veliko spraševali in se torej aktivno vključili v pogovor. Ob sklepu tega niza smo zaprosili dr. Ščuko za kratek oris tematik, ki jih je obravnaval in za mnenje o opravljenem delu. Dejal nam je, da so si mladi sami izbirali teme: prvič so se pogovarjali o šolskih problemih, oziroma bolj sploš- _____________KINO GORICA VITTORIA Gorica ki-nema, 20.45 »Boxing Helena«. Rež. Jennifer Lyn-ch, i. Julian Sands in Sherlyn Fenn. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Mrs. Doubtfire, mammo per sempre«. S PRIREDITVE KD ANDREJ PAGLAVEC v Podgori prireja v soboto, 26. t.m., ob 20. uri prireditev v počastitev dneva slovenske kulture. Nastopila bosta združena pevska zbora A. Paglavec in Soča, recitirali bodo člani gledališke skupine KD Briški grič, priložnostni nagovor bo imel časnikar Vlado Klemše. SKRD JADRO IZ ROMK prireja Prešernovo proslavo v dvorani občinske knjižnice v Ronkah (zraven županstva na Trgu Unita) v četrtek, 3. marca, ob 20. uri. Priložnostni govor: prof. Aldo Rupel. Nastopili bodo še moški pevski zbor Skala Gabrje ter članici gledališke šole Martina Baldan in Živa Pahor. no o borbi med voljo razuma in željami telesa. Na drugem srečanju so bila na vrsti mamila: skozi zgodbo nekega narkomana, so skušali razbrati, kaj je tega fanta pripeljajo do uživanja mamil. Tretjič so se pogovarjali o spolnosti: glede na veliko število mladih in na njihovo starost, so tematiko obravnavali skozi antropologijo, brez ideoloških in drugih primesi. Na zadnjem srečanju pa so se dotaknili kajenja in alkohola. Doktor Ščuka je zelo pozitivno ocenil potek predavanj in z zadovoljstvom dejal, da je med mladimi opazil veliko solidarnost in povezanost. Kako pa lahko starši pomagajo otrokom v tej težki dobi odraščanja? Dr. Ščuka je na to vprašanje preprosto odgovoril: “Imejte jih radi!”. (af) n RAZSTAVE RAZSTAVA HIJACIN-TA JUSSE v galeriji Katoliške knjigarne bo na Zeljo obiskovalcev odprta še ves teden, do vključno 26. februarja. Ogled je možen po urniku knjigarne. □ OBVESTILA SPD GORICA - smučarski odsek sporoča, da bo avtobus za Nevejsko sedlo v nedeljo, 27. februarja, odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj in ob 7.10 iz Gorice. Priporoča se točnost. 3 ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE V GORICI obvešča, da bo v kratkem priredil tečaj informatike windows in' word za windows (60 ur). Vpisovanje (do zasedbe mest oz. najkasneje do jutri, 25. februarja) na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan, razen sobote, od 10. do 13. ure. I 'a LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSITHEA, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Terenzia-na 26, tel. 482787 POGREBI * v Danes ob 9.30 Ovido Muni-ni iz hiše v ul. Antico Castello 1 v cerkev in na pokopališče v Ločniku, 11.00 Carmen Pelicar-do iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopahšče, 11.00 Lu-cia Marega vd. Podgornik (iz Milana) v mrliški veži na glavnem pokopališču. Nepričakovano nas je zapustil Milenko Peteani star 68 let Pogreb bo danes, četrtek, 24. februarja, ob 14. uri v cerkvi v Sovodnjah. Žalostno vest sporočajo žena Maria, hčeri Antonietta in Rosanna, Carlo, vnuka Andrea in Toomay in drugo sorodstvo. Gorica, Sovodnje, 24. 2. 1994 Pogrebno, podjetje Preschern Ob boleči izgubi dragega Milenkota, aktivnega elana balinarskega odseka, izreka prizadetim svojcem občuteno sožalje KD Sovodnje. GORICA Četrtek, 24. februarja 1994 KZE / VODILNI GROZIJO Z ODSTOPI VOLITVE / NOV KLUB FORZA ITALIA? NOVICE Zdravstvo je spet v vrtincu polemik Polemiko ponovno vžgali konflikti med Gori-oo in Tržičem in vprašanje enotne bolnišnice “Biscione” se plazi tudi pošlandrežu 2e dolgotrajne polemike o (ne) urejenosti razmer v goričkem zdravstvu je te dni dodatno razvnela vest o odstopu zdravstvenega koordinatorja KZE dr. Borgia Monarda. Odstop utegne sprožiti verižno reakcijo, ki naj bi privedla celo do odstopa izrednega upravitelja KZE dr. Olaudia Bevilacque. Be-vilacqua je od včeraj odsoten za obdobje 2-3 tednov, vodenje KZE pa je prevzel njegov namestnik dr. Bianca. Odsotnost Bevilacque ni v nikakršni zvezi z najnovejšimi polemikami, temveč gre za že napovedano odsotnost iz osebnih razlogov. Do njegovega povratka ne bo nobenih dokončnih odloči-iev, tako da naj bi teh nekaj tednov izkoristili za razmislek in morda preklic prenagljenih odločitev. Kot smo izvedeli, je dr. Monardo že napisal odstopno pismu, ki na Bevilacquovi mizi Čaka na povratek upravitelja. Monardo se je za oster korak odločil v odgovor na polemiko o prevladi tržiških zdravnikov, ki v okviru zdravstvene organizacije v pokrajini zasedajo vsa najodgovornejša mesta. Poleg njega sta namreč s Tržiškega tudi sanitarni ravnatelj Franco Dardi, upravni koordinator Salvatore Bianca m drugi vodilni funkcionarji, kar povzroča negodovanje v Gorici. O tem Je te dni pisal krajevni dnevnik in dr. Monardo le v odgovor na to pisanje polemično napovedal odstop. Pri tem pa Monardo ni prikril niti kritike na račun politikov, ki so se svojčas odločili za dve novi bolnišnici v pokrajini in daje razumeti, da je spričo pomanjkanja sredstev ta izbira absurdna in da so tehniki svojčas pravilno zagovarjali predlog za enotno bolnišnico. Izbira za dve bolnišnici sedaj povzroča konflikte med Tržičem in Gorico, saj obe mesti tvegata, da bosta ostali brez primerne zdravstvene oskrbe. Izredni upravitelj Bevi-lacqua tudi sam priznava, da bi enotna bolnišnica bila najboljša rešitev, toda izbire so bile opravljene in jih je sedaj treba čimbolje izvajati. V takih polemikah pa to ni mogoče, zato tudi sam že zelo konkretno razmišlja o odstopu. dr. Claudio Bevilacgua Po Berlusconijevem neposrednem posegu v politiko postajajo športna prizorišča in predvsem nogometna igrišča kot nalašč za nekatere politike, da v tem predvolilnem obdobju išCejo glasove. Vse kaže, da je pri tem aktiven tudi Gian-carlo Pozzo, furlanski industrij ec (brat predsednika prvoligaša Udinese), ki pa živi pretežno v Gorici in je zelo znan zlasti v športnih krogih, saj je pred nekaj leti vodil nogometni klub Pro Gori-zia. Pozzo se je v zadnjem času, po Berlusconijevem zgledu, navdušil za politiko. Iz mecena nogometnih se je tako sprevrgel v mecena političnih klubov Forza Italia, saj je goričkemu klubu ponu- r GORICA / V JAVNEM SOCIALNEM CENTRU n Večer o problemu mamil Predstavili koordinacijo združenj, ki se ukvarjajo s tem pojavom Koordinacija društev in družbeno-zdravstvenih ustanov, ki se ukvarja s problemom mamilaštva, je predsinoči priredila srečanje na katerem so se predstavile članice, kot so Pokrajinsko društvo staršev in občanov proti mamilaštvu, terapevtska skupnost “La Tempesta”, služba za narkomanijo pri gorički KZE in skupnost “Ar-cobaleno”. Gost večera je bil doktor Galvano Pizzol, sociolog iz Benetk, ki je pred številnim občinstvom predstavil svoje izkušnje na področju dela s problematičnimi najstniki. Vsako združenje je imelo na voljo za svojo predstavitev le kratek čas, pač pa namerava koordinacija prirediti dodaten niz srečanj, na katerih se bo vsaka članica posebej lahko predstavila in seznanila javnost s svojim delovanjem. Kljub omejenemu času so zbrani strokovnjaki, aktivisti in prostovoljci uspeli nagrmaditi celo vrsto zahtevkov, kot so na primer primernejša koordinacija med privatno iniciativo in javnimi službami, delo in dom za problematične mladostnike in več pozornosti za ta zaskrbljujoči fenomen s strani javnih ustanov. Doktor Pizzol, ki so mu namenili širši del večera, je opisal delo skupine vzgojitelje v-op eraterje v, uslužbencev beneške občine, ki delujejo direktno na terenu, v stiku z mladimi. S svojimi raziskavami je doktor Pizzol dokazal, da mladim na poti k mamilaštvu in emarginaciji lahko pomaga primerno izšolano osebje, ki najstnike postopoma spet vpelje v družbo, iz katere so se avtoizločili. Predstavitvam je sledila poglobljena debata. E.T. dil gostiteljstvo v svojem uradu v Ul. Duca d’Ao-sta. Politično navijanje pa še vedno povezuje tudi s športnim. Tako si je na primer v nedeljo ogledal tekmo v Standrežu med domačo Juventino in Cormonesejem. Bolj kot iz ljubezni do štan-dreškega društva najbrž z drugačnimi cilji in interesi. V lokalnih medijih se je namreč pojavil članek, da naj bi se Pozzo potegoval za odbomiško mesto ali celo predsedniško mesto pri štan-dreškem društvu. Članek celo namiguje na možnost, da bi Pozzo odkupil klub in da bi Juventina jurišala celo na C-2 ligo. Pi Juventini so ogorčeno demantirali to vest. Pravijo, da se Pozzo ni nikoli pogovarjal z nobenim odbornikom ne o trenutnem ne o bodočem stanju Juventine, ki nikakor ni in po statutu tudi ne more biti na prodaj. Vso stvar so izvedeli le iz časopisov in so zato še bolj ogorčeni. Vsiljuje se sum, da gre pri vsej zadevi prej za politične namere Berlusconijevih fansov, kot pa za športni interes. To domnevo nam potrjuje vest, ki kroži že nekaj dni, da naj bi se tudi v Standrežu ustanavljal klub Forza Italia. Uradnega o tem še ni ničesar, v obveščenih krogih pa so nam poluradno potrdili, da naj bi rojstvo novega kluba bilo le še stvar nekaj dni. Med pobudniki naj bi bil tudi kak slovenski podjetnik. Imena so še “top secret”. Koliko je v teh govoricah resničnega, bomo ugotovili v prihodnjih dneh. Boxing Helena v kinu Vittoria Drevi bo ob 20.45 v okviru filmskega niza Gorica kinema na sporedu film Boxing Helena, ki ga je posnela Jennifer Lynch. V kinodvorani Vittoria bodo predvajali film, v katerem igrajo Bill Paxton, Julian Sands in Sherilyn Fenn kot ljubljeno dekle, ki jo ljubimec Cisto počasi reže kos za koščkom, ker jo ima zelo rad in bi jo seveda hotel imeti samo zase... Režiserka Lyncheva sledi očetovim filmskim stopinjam in pripoveduje mor-bozno zgodbo s šokantnimi posnetki, s katerimi skuša razkriti najbolj zlobne človeške nagone. Občinski svet v Šfeverjanu V Steverjanu bo občinski svet nocoj ob 20. uri razpravljal o letošnjem občinskem proračunu in o nekaterih drugih finančnih vprašanjih. Na seji bo tekla beseda tudi o spremembi statuta, o najemu nekaterih posojil ter o odškodninah upraviteljem. Predavanje o pogozdovanju WWF iz Gorice in Tržiča organizira srečanje na temo “Gozdne mere v kmetijstvu” nocoj ob 20.30 v socialnem centru v ul. Baimanonti. Dr. Emilio Gottardo iz Deželne uprave za gozdove bo govoril o pogozdovanju in nujnosti ohranjevanja naravnega ravnovesja gozdov in obdelanih površin. ISIG predstavlja svojo knjižnico Na sedežu Instituta za mednarodno sociologijo ISIG v Ul. Mazzini delujejo specializirana knjižnica z zbirko časopisov in revij, avdio-videoteka in datoteka, ki so v celoti informatizirane. Javnosti bodo vse možnosti, ki jih ponuja bogata dokumentacijska zbirka, predstavili na srečanju danes ob 11. uri na sedežu univerze v Ul. Alviano 18. Vsi učenci so se izkazali Na likovnem in literarnem natečaju na temo Iz ljudskega izročila, ki ga je razpisalo KD Sabotin v Stmavru je sodelovalo nad sedemdeset učencev štirih osnovnih šol z Goriškega. Učenci osnovnih šol Oton Zupančič iz Gorice, Josip Abram iz Pev-me in Prežihov Voranc iz Doberdoba so sodelovali z risbami, medtem ko so učenci šole Alojz Gradnik iz Steverjana poslali pisne izdelke. Vse so razstavili ob koncu tedna ob praznovanju v Stmavru, kjer so si obiskovalci lahko tudi prebrali ocene komisije. Natečaj ni bil tekmovalnega značaja, zato ni bila sestavljena nobena prednostna lestvica, kakor je bilo morda razumeti iz krajšega poročila v našem dnevniku. Prijeli avtomobilsko miš Včeraj ponoči so goriški policisti aretirali zaradi kraje iz avtomobila mladoletnega M.M. Zadnjic so ga zaradi istega prekrška prijavili sodni oblasti pred komaj tremi dnevi, ko so ga zasačili v ul. Ar-civescovado. Včeraj malo po polnoči so ga policisti opazili v ulici Rossini, ko je bil na delu v nekem avtomobilu znamke fiat uno (GO 196916). Prej je seveda odprl in obdelal še nekaj drugih avtomobilov. Ko je fant zagledal policiste, je začel teči in tekel je vse do ulice Canova, kjer se je skušal skriti na dvorišče neke hiše. Vendar so tekli tudi policisti za njim.... Prijeli so ga in ga odpeljali na hladno. Ugotovili so tudi, da je isti večer okradel še najmanj štiri avomobile. MANJŠINE / JUTRI ZVEČER OKROGLA MIZA V STANDREŽU UPOKOJENCI / PUSTOVALI SO V NOVI GORICI Priložnost za poglabljanje dialoga med manjšinama Na srečanju bodo sodelovali predstavniki Italijanov iz Istre Vse bolj je potrebno, da obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Slovenji in na Hrvaškem, ustvarita pogoje za stalno dogovarjanje in da poisceta primerne poji za reševanje vprašanj, M so skupna. V tem uhu sta goriska Zveza slovenskih kulturnih društev in Unija Italijanov “Giuseppe Tartini” iz Pirana sklenili utrditi Medsebojno sodelovanje m pripraviti okroglo mizo na temo “Dve skupnosti ena stvarnost”, ki bo v Petek, 25. februarja, ob z0. uri v domu Andreja Budala v Standrežu. K organizaciji veCera, na katerem bodo spregovorili senator Darko Bratina, Maurizio Tremul, Predsednik Izvršnega sveta Unije Italijanov, Klavdij Palčič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Silvano Sau, podpredsednik Unije Italijanov, Ste-fano Luša, predsednik Unije Italijanov iz Pirana, ter Rudi Pavšič, elan deželnega vodstva ZSKD, je pristopilo tudi Kulturno društvo Oton Zupančič, Cigar mešani pevski zbor ho nastopil pred pričetkom okrogle mize. Srečanje v Standrežu je nekakšno nadaljevanje okrogle mize, ki sta jo ZSKD in piranska manjšina pripravili decembra v obmorskem mestecu, kjer je prišla do izraza potreba po premagovanju morebitnih nesoglasij med obema sku-pnostima. Manjšine je treba obravnavati kot polnopravne subjekte, ki si bodo same znale krojiti usodo. V Piranu je prišla na dan tudi sugestija o regionalizaciji obmejnega območja, kar bi predvsem italijanski manjšini nudilo pogoje, da ob spoštovanju zakonodaje in same meje celovito rešuje vprašanja skupnosti, Čeravno živi v dveh različnih državah. Ustvariti bi bilo treba nekakšno cono prostega pretoka in izmenjave, ki hi zajela tudi območje, kjer živio Slovenci v Italiji. V Standrežu bodo obravnavali tudi “pritiske” na narodnostne skupnosti, potrebo po dialogu med manjšinama, med manjšino in večinskim narodom in med manjšino in matičnim narodom. Jutrišnja okrogla miza v Standrežu naj bi obiskovalcem nudila tudi priložnost, da se po-bliže seznanijo s stvarnostjo obeh skupnosti in da poizvejo, kako je v Sloveniji in na Hrvaškem organizirana italijanska narodnostna skupnost, o kateri prevečkrat poznamo malo ali nič. Povedati velja, da se je sodelovanje med goriško ZSKD (in ZSSDI) in piransko Unijo začelo že lani, ko so pripravili informativni srečanji ter nekaj uspelih kulturno-rekreacijskih večerov. Decembra, ob piranski okrogli mizi, pa so v Tartinijevi hiši organizirali večer, na katerem je prof. Jože Pirjevec predstavil knjigo o zgodovini Jugoslavije “Vidov dan”. Pustno veselje in norčije niso le za mlade, pravijo naši goriški upokojenci Člani Društva slovenskih upokojencev na Goriškem so letošnje pustovanje priredili v novogoriškem Dijaškem domu. Ustrezno so se seveda pripravili, oblekli in našemili. Poleg mask in glasbe so družabnost popestrile razne igre in šaljive domislice, tako da je čas minil še prehitro. Bilo je prav prijetno in veselo, so nam zagotovili, ko so se oglasili v našpem uredništvu in nam prinesli v objavo sliko skupine v maskah. PIRAN / ČRNE GRADNJE Hud udarec črnograditeljem V piranski občini so se odločili porušiti 241 obieldov Lani spomladi je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, s katerim so občine dobile obveznost sprejmanja prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora. Prevedeno iz birokratske latovščine to pomeni, da morajo občine na svojem območju določiti, katere črne gradnje je možno legalizirati in katere bo treba porušiti. Na podlagi omenjenega zakona in navodil ministrstva so morale občine opraviti popis vseh črnih gradenj. Hkrati so črnograditelje pozvali, naj prijavijo svoje črne gradnje in vplačajo depozit za odlog rušenja. Prostor ob morju je bil vedno zelo zanimiv za črnograditelje. Na obali so v zadnjih letih odkrili več kot 2 tisoč črnih gradenj, raznih prizidkov, kumikov in podobno, med njimi pa je bilo tudi 500 počitniških hišic, različnih velikosti in stilov. V treh obalnih občinah je blizu 900 črnograditeljev prijavilo svoj »greh« in vplačalo depozit za odlog rušenja. V piranski občini, ki je po površini majhna, morajo sedaj s prostorsko ureditvenimi pogoji določiti usodo 380 nedovoljenih posegov v prostor, črnih gradenj, ki bi brez interventnega zakona vsekakor morale pasti. Piranski izvršni svet je izdelavo PUP-a za legalizacijo čmih gradenj naročil pri koprskem Investbiroju. Pri izdelavi tega dokumenta je moral Investbiro poleg zakona in predpisov pristojnih državnih organov upoštevati tudi priporočila za usmerjanje prostorskega ra- IZ POSTOJNE IN ILIRSKE BISTRICE literarni večer s Sanjo Rozman V knjižnici Bena Zupančiča bo danes ob 18. uri literarni večer, na katerem se bo predstavila dr. Sanja Rozman, avtorica knjige Sanje o rdečem oblaku. Pogovor z gostjo bo vodila Fani Zrimšek. Ustanovili bodo stanovanjski sklad Občinska vlada bo skupščini predlagala sprejem odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine. Sklad, ki v večini drugih občin že deluje, bo skrbel za spodbujanje stanovanjske gradnje, prenovo, vzdrževanje in upravljanje stanovanj ter gradnjo in vzdrževanje poslovnih prostorov. Razlogov za ustanovitev sklada je po besedah sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora Marka Baša več. Eden od njih je možnost, da bi občina delež kupnin od že prodanih stanovanj utegnila prenesti na občinski sklad namesto na državnega. Na bodoči občinski sklad bo občina morala »vrniti« sredstva od prodanih stanovanj, ki jih je v preteklih dveh letih porabila za druge namene, prav tako pa se bo v sklad stekal denar od prodaje stanovanj na posojilo, od morebitne prihodnje prodaje in od najemnin. Na sklad bodo lahko prenesla svoja stanovanja tudi podjetja. Kritični do Staninvesta Člani občinske vlade so sprejeli letošnji program vzdrževanja stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki ga je pripravil upravljalen občinskih stanovanj, podjetje Staninvest, čeprav z njegovim dosedanjim delom vsi niso biti zadovoljni. Danilo Korče je menil, da je Staninvest doslej vzdrževal stanovanjske objekte bolj ah manj po željah strank, namesto da bi dosledno upošteval resnične potrebe. Tako se je na primer lahko zgodilo, da so obnovili razmeroma novo hišno fasado, nujnih popravil oken, dimnikov ah žlebov pa niso opravili. V razpravi so člani ugotovili, da nadzora nad opravljenim delom Stainvesta, njegovim gospodarjenjem z občinskim denarjem in izborom izvajalcev dejansko ni. Predlog za nadzor naj bi občina pripravila ob obravnavi poročila o opravljenem delu v lanskem letu. Ne potrebujejo društva V Ljubljani že dobri dve leti deluje Društvo za sloven-sko-hrvaško prijateljstvo, njegov cilj pa je razvijati dobre sosedske odnose in rešiti čim več skupnih problemov. Doslej je društvo rešilo 15 nasilnih vselitev v slovenske počitniške domove na Hrvaškem, posredovalo pri hrvaških oblasteh zaradi previsokih davkov na slovenske počitniške objekte, rešilo nekaj težavnih lastninskih razmerij pravnih oseb na Hrvaškem in z družabnimi prireditvami na obeh straneh meje prispevalo k umirjanju nepotrebne napetosti. Čeprav je odzivnost občanov za njihovo delo velika, jim za nadaljnje dejavnosti primanjkuje denarja. Zato so pred dnevi ilirskobistriški vladi ponuditi vstop v društvo in jih zaprositi za denarno pomoč. Ta je odgovorila, da delovanja društva v njihovi občini ni čutiti, zato kljub načelni podpori članstvo odklanja in s tem tudi denarno pomoč. Sicer pa ta obmejna občina s sosednjo Hrvaško že sama sodeluje in ima s pobrateno Opatijo in drugimi obmejnimi kraji dobre odnose, pravi vodstvo občine. ______________________Pripravila Mateja Godejša Črna gradnja v Sečoveljski dolini (Foto: Dokumentacija SO Piran) KOPER / KMETIJSTVO 0 varovanju doline Dragonje Prebivalci koprskega zaledja hočejo dostop do svojih zemljišč zvoja in urejanje obalnega območja, ki jih je izdal Zavod RS za prostorsko planiranje, ter deklaracijo o proglasitvi občine Piran za zeleno občino. Med pomembnejšimi kriteriji so biti namenska raba zemljišča, na katerem stoji gradnja, varovanje naravne in kulturne dediščine, krajinski vidik, lega v varovalnih pasovih infrastruktrumih objektov in priključenost na komunalne naprave. Na podlagi vseh teh določil in predpisanih kriterijev je bilo 380 piranskih čmih gradenj razvrščenih v tri skupine. V prvo skupino, za katero legalizacija ni možna, je Šestnajst rednih in štiri izredne seje, je zapisano v statistiki dela trži-škega izvršnega sveta za leto 1993. Člani občinske vlade so se že na začetku lanskega leta soočili s problematiko podjetja Zlit oziroma z ogrevanjem tržiških vrtcev, kar so kasneje uspešno rešiti z gradnjo samostojne kurilnice, je med drugim zapisano v poročilu o delu izvršnega sveta občine Tržič v letu 1993, ki ga bodo člani sprejemati na jutrišnji seji. V začetku preteklega leta so se člani občinske vlade srečati tudi s problematiko Mally- bilo uvrščenih 241 obravnavanih čmih gradenj, dobrih 63 odstotkov. V drugo skupino, za katero je legalizacija možna s pogojem, da se izvedejo določeni popravki in spremembe, je uvrščenih 82 primerov. V tretjo skupino, za katero je lagalizacija možna brez posebnih pogojev, je prišlo le 57 črnih gradenj. Na torkovi seji piranskega izvršnega sveta je bila razprava o predloženem aktu precej burna. Nekateri člani izvršnega sveta so biti mnenja, da je odlok zastavljen preveč drakonsko. Dejansko je rušenje 241 objektov že tehnično zelo zahteven jeve hiše, ki leži v starem mestnem jedru. Po zapletu pri zamenjavi nepremičnin in ponovni javni licitaciji sta se izvršni svet in Bojan Križaj dogovorila, da Križaj v zameno za Maršalat (približno 460 tisoč mark) občini prepusti Mallyjevo hišo (210 tisoč nemških mark) in trisobno stanovanje na Deteljici (122 tisoč nemških mark) ter v gotovini izplača razliko v višini 9 milijonov tolarjev. Od konkretnih akcij, ki so odmevale tudi v širši javnosti, omenimo še rešeno problematiko nove tr- poseg (v piranski občini so po nekajletnih prizadevanjih lani uspeti izpeljati le tri izvršbe), računati pa je treba tudi z reakcijo javnosti na trdo roko oblasti. Občinski »zeleni minister« Žare Lipušček trdno vztraja na stališču, da je treba v okvirih zakonskih določil dosledno izpeljati akcijo reševanja degradiranega prostora. Končno odločitev o tem aktu bi sicer morala sprejeti občinska skupščina, vendar je izvršni svet sklenil, da je treba ta osnutek še nekoliko dopolniti, preden bo šel v javno obravnavo. Boris Vuk žiške policijske postaje -ministrstvo za notranje zadeve se je dokončno odločilo za nedograjeno stavbo na Deteljici. Kar nekaj prahu je dvignila tudi problematika lokalne radijske postaje, nekaj časa je viselo v zraku celo vprašanje njenega nadaljnjega obstoja. »Čeprav je prehodno obdobje iz enega v drug sistem izredno zahtevno, bo izvršni svet Tržiča še naprej opravljal dane naloge in v letošnjem letu zaključil svoj mandat,« poudarja njegov predsednik Frančišek Meglič. Vine Bešter Reka Dragonja je postala v zadnjem času znamenita zaradi vloge, ki jo ima pri razpravi o morski meji s Hrvaško. Vendar večina pozna le spodnji tok rečice od naselja Dragonja skozi Sečoveljsko dolino in soline do morja, ne pa večjega dela njenega toka v zelo lepi dolini v zaledju koprske občine. Dolina Dragonje je bila nekoč vsa obdelana, na koronah prisojnega pobočja so rasle oljke, sadno drevje, v sami dolini pa so bili vinogradi. Potem je šlo s kmetijstvom strmo navzdol in že dobrih 40 let zanemarjena dolina je postala divjina, na nekdaj najboljši obdelovalni zemlji raste robida. Lastniki te zemlje, povečini prebivalci najbolj odmaknjenih naselij koprskega zaledja, morajo za to zemljo plačevati davke, ne morejo pa je uporabljati, saj ni več dostopna. Nekdanji kolovozi so z leti postali neprehodni. Lani se je v dolini vendarle nekaj premaknilo, ko je koprska občina na trasi nekdanjega kolovoza uredila makadamsko cesto od meje s piransko občino do naselja Zupančiči in je tako dolina postala dostopna s koprske strani. Se vedno pa ne morejo v dolino prebivalci najbolj odmaknjenih naselij koprske občine v krajevnih skupnostih Gradin in Brezovica in še petih drugih KS na tem področju. Zato so občinski skupščini posredovali pobudo, da se nekdanja pot od Skrlin do Topolovca usposobi za promet. S tem bi ponovno imeli dostop do svojih zemljišč v dolini, hkrati pa bi dobili povezavo s Sečovljami in se tako približali morju, turizmu in delovnim mestom. Po drugi strani bi jih pot prek Skrlin približala Kopru, do katerega morajo sedaj po velikem ovinku mimo Gračišča in prek Sv. Antona. Pobuda je naletela na ostro nasprotovanje naravovarstvenikov, ki menijo, da bi bila s cesto ogrožena sedanja podoba do- . line, ki bi jo po njihovem morali ohraniti takšno, kot je nastala v zadnjih 30 letih. Prebivalci koprskega zaledja in varuhi narave so se soočili na sedežu krajevne skupnosti Gradin v torek zvečer v Brezovici, prisotni pa so biti tudi predstavniki koprske občine. Večina je prišla na stanek z vnaprej izdelanim in neomajnim stališčem, zato je bila debata zelo burna. Okvir: Eden od vaščanov je naravovarstvenike takole oštel: »Med vami zelenimi in temi s spominskega varstva ni nobenega domačina, sami Ljubljančani. Enkrat hodite Trentarje učit, kako naj ohranijo Trento, zdaj nas tu, kako naj ohranimo Dragonjo. Ljubljano ste si zahirali, zdaj bi pa nas učiti!« Domačini so za varovanje doline Dragonje, vendar naj bi bila varovana takšna, kot je nekoč bila - obdelana in urejena. Vsi pa se strinjajo s tem, da bi tu morala biti prepovedana vsakršna gradnja, tudi postavljanje provizorijev in počitniških hišic. Boris Vuk TRŽIČ / DELO IZVRŠNEGA SVETA Z optimizmom gledajo naprej Spopadli so se s problemi, povezanimi z Mallyjevo hišo JESENICE / ŠTIPENDIJE POSTOJNA / LOKALNA SAMOUPRAVA Da bi denar ne bil ovira pri študiju V jeseniški občini je nekaj več kot 1000 prejemnikov različnih štipendij »Občina ni samo racionalna skupnost« Udeleženci okrogle mize opozorili no številna vprašanju V jeseniški občini prejema štipendijo iz republiških sredstev 979 štipendistov, kar je več kot na primer leta 1979, ko je bilo podeljenih 808 tovrstnih štipendij, je menila predsednica občinskega izvršnega sveta Rina Klinar na seji izvršnega sveta med pogovorom o štipendiranju iz republiškega sklada v letošnjem šolskem letu v jeseniški občini. Vloge za štipendije je oddalo 1048 dijakov oziroma študentov, vendar so jih morali 311 zaradi preseženega cenzusa zavrniti. Na odločbo se je pritožilo 70 prosilcev, od tega 59 takih, ki so presegati cenzus, 6 jih je menilo, da jim je bila štipendija prenizko odmerjena, 5 pa se jih je preusmerilo v drug program ali pa so ponavljali letnik. Na pritožbenem organu je bilo pozitivno rešenih 10 pritožb. S spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je bil na novo določen cenzus, zato je pravico do štipendije iz jeseniške občine pridobilo še 82 dijakov in 22 študentov, skupaj torej 104 štipendisti. Posebno kategorijo predstavljajo prejemniki Zoisovih štipendij, ki jih letos v jeseniški občini prejema 138 štipendistov, od tega jih več kot polovica obiskuje srednjo šolo. Člani izvršnega sveta so meniti, da se položaj na tem področju vseeno izboljšuje, še vedno pa ni razrešeno vprašanje financiranja pripravništva, zato bodo na ministrstvo za delo naslovili pismo in se zavzeti za kar se da hitro rešitev tega vprašanja. Mateja Faletič »Lokalna samouprava tukaj in zdaj« je bil naslov okrogle mize, ki jo je v torek zvečer pripravil občinski odbor SKD, udeležila pa sta se je poslanka državnega zbora in članica komisije DZ za lokalno samoupravo Jana Primožič ter sodelavec Urbanističnega inštituta Slovenije dr. Lojze Gosar. Čeprav udeležba na okrogli mizi ni dala čutiti, da Postojnčane lokalna samouprava zelo zanima, je bilo iz zastavljenih vprašanj in kopice kritičnih pripomb občanov moč ugotoviti, da je lokalna samouprava res pred vrati, da pa nanjo nismo dovolj pripravljeni. Dr. Lojze Gosar je poudaril, da bo pri oblikovanju novih občin sicer treba upoštevati racionalna merila, vendar se moramo zavedati, da občina ni samo racionalna skupnost, pomembno je namreč tudi merilo pripadnosti. Dodal je, da nastajanje novih občin ne pomeni delitve sedanjih, pač pa oblikovanje povsem novih, v katerih bodo ljudje imeti možnost vplivanja na stvari, ki jih najbolj zanimajo. Postojnskega župana Josipa Bajca je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če na zborih občanov do 27. marca ne bodo uspeti odpraviti kolizij med predlogi za določitev referendumskih območij, in kako bo državni zbor ravnal v primeru, če bo izid referenduma na posameznem območju negativen? Jana Primožič je izrazila pričakovanje, da bo z referendumi celotno ob- močje Slovenije pokrito z novimi občinami. Ce jim to s prvimi referendumi ne bo uspelo, bo državni zbor moral za posamezna območja sprejeti predlog o drugem referendumu. Na njem se vprašanje ne bo več glasilo, ati ste za ustanovitev občine na našem referendumskem območju ati ne, temveč, ati ste za to, da se posamezna krajevna skupnost priključi tej ali oni občini. Na okrogli mizi je bilo slišati pripombe, češ kako verjeti obljubam o lokalni samoupravi, ko pa nenehno poslušamo opozorila o nezmožnosti preživljanja posameznih občin, ter vprašanja o tem, kako visok delež finančne izravnave lahko bodoče občine dejansko pričakujejo od države. Mateja Godejša PUBLICISTIKA / TR2IŠKO OBMOČJE ODKRIVA SVOJE KORENINE V zadnji številki zbornika »Bisiacaria« tudi slovenska kraška problematika Konec lanskega leta je almanah, za katerega je dal pobudo Silvio Domini izšel že desetič Za gopodarski razvoj tržiškega območja je bilo odločilnega pomena odprtje ladjedelnice - V obratu Cosulich so leta 1908 splavili prvo ladjo z imenom Split Zelis,izvedeti nekaj Podrobnosti o cesti, ki ]e v rimskih časih povezovala Oglej s Krasom med Tržičem, Medjo vasjo in Brestovi-Co? Želiš dobiti nekaj Podatkov o kamnolomih na kraškem območju med Tržičem in Zagrajem? Želiš preorati podatke o prebivalcih na Tržiškem pred l. svetovno voj-j10’ med katerimi je bi-m tudi nekaj Sloven-Cev? Ce želiš prebrati članke, v katerih so te stvari napisane, potem si boš izbral zadnjo številko letnega almanaha 2 naslovom »Bisiacaria«. . Konec lanskega leta ]e ta almanah izšel že desetic in to okroglo obletnico so uredniki Počastili s kar zajetnim zvezkom. V njem na-m^C sodeluje 18 avtorjev s 23 prispevki na 170 straneh. Pobudo za ta zbornik le pred desetimi leti dal učitelj, pesnik in zgodovinar »zemlje Bizjakov« Silvio Domini (o njem smo pisali Pred nekaj meseci, ko je izšel slovenski prevod njegovih bizjaških Pesmi z naslovom »Zeleno oblečen«; prevod ]e mojstrsko oskrbela Jolka Milič). V prvi Štefki leta 1983 je Domi-ni poskrbel za kar tri °d štirih prispevkov. V naslednjih letih je okrog sebe zbral cel vr-st0 novih sodelavcev, tudi potem, ko je bila ustanovljena Associa-zione culturale bisiaca, ki se zelo zavzema za ohranitev bizjaškega narečja in identitete krajev od Tržiča do Za-graja, torej krajev med Timavo in Sočo. Uvodoma sem omenil nekatera vprašanja v tem zborniku, ki po-bliže zadevajo tudi nas. Požari so na našem Krasu žel postali nekaj skoro običajnega. Uničijo cele gozdiče, drevje in grmičevje. Po njih Kras še bolj pokaže svojo kamnito in revno podobo. Po enem takih požarov so nekateri stalni obiskovalci kraških planot odkrili ostanke stare rimske poti, ki je na prvih kraških obronkih pri Medji vasi povezovala rimsko velemesto Oglej z nižino ob današnjem Tržiču z Brestovico in Krasom ter najbrž z Istro in Dalmacijo. O tej najdbi obširno piše Tržačan Abramo Schmid, ki je že prej bil znan zaradi svojih člankih in knjigah o Krasu, še zlasti pa o najbolj zahodnem delu te planote. Svoj zadnji spis je avtor ilustriral s starimi arhivskimi mapami ter s starimi in novimi fotografijami. O kamnolomih na Krasu od Tržiča do Selc in od Poljana in Zagraja, kot tudi o Rdeči griži nad Doberdobom, piše Tullio Moi-mas. Kamnolomi so še zlasti v zadnjem stoletju služili za gradbene potrebe v Tržiču, tisti nad Doberdobom pa za potrebe tovarne Adria VVerke, kasneje Solvay v Tržiču. Zanimivi so tudi podatki o prebivalstvu Tržiča in Ronk v začetku našega stoletja, povzeti po avstrijskem ljudskem štetju. Znano je, da je Tržič sicer bil utrjeno mesto že v prejšnjih stoletjih, v njem pa je bilo bolj malo prebivalcev. Po številu prebivalcev so v prejšnjem stoletju bile Ronke na prvem mestu. Tržič se je pričel razvijati v tem stoletju, ko so nekateri tržaški industrije! pričeli graditi svoje tovarne in še zlasti takrat, ko je ladjar Cosulich, sicer doma z Lošinja, zgradil ladjedelnico. V njej so leta 1911 splovili prvo ladjo, ki so ji dali ime »Split«. Takrat so se v Tržič preselili ljudje od vsepovsod. V prvi vrsti so tu bili Istrani in Dalmatinci, ki so prišli zato, ker so bili vešči v ladedelniški dejavnosti. Prišli so Nemci in Cehi ter Madžari, prišlo je veliko Furlanov, tudi iz sosednje italijanske kraljevine. Prišli pa so seveda tudi Slovenci, še zlasti iz najbolj neposredne bližine, se pravi s Krasa. Vendar pa je med Kraševci bilo bolj malo ljudi, ki bi se naselili v Tržiču. Raje so vsak dan pešačili iz kraških vasi v Tržič, ali pa čez teden prespali pri prijateljih ter znancih. Zaradi tega niso niti zaprosili za pravico, da bi se stalo naselili v Tržiču. Kraševci so se podobno obnašali tudi kasneje, saj se jih veliko, med temi so starejši Doberdobci, Jameljci kot tudi prebivalci tistih krajev, ki so danes za slovensko mejo, še danes spominja, kako so vsak dan, tudi s kolesom, odhajali na delo v Tržič. Iz podatkov, ki jih objavlja Alfio Perco, ugotovimo, da so leta 1910 v Tržiču zabeležili 6.168 italijansko govorečih občanov, 109 Nemcev, 78 Slovencev in kar 1.762 »regnico-lov«, t.j. državljanov kraljevine Italije. V Ronkah je Italijanov bi- lo 3.797, Slovencev 42, Nemcev 12, »regnico-lov« pa 418. Ko bi podrobneje preučili sezname prebivalcev, ki so se opredelili tako ali drugače, bi morda ugotovili, da je marsikateri Slovenec enostavno povedal, da je njegov pogovorni jezik italijanščina. Perco objavlja tudi imenske podatke priseljencev, ki jih je našel v župnijskih arhivih. Iz teh je mogoče ugotoviti, kako in odkod so se, leto za letom, ljudje priseljevali v Tržič in v kraje v njegovi soseščini. Samo za Tržič je mogoče ugotoviti, da se je tja od leta 1901 do 1910 stalno naselilo 35 slovenskih ljudi z neizpodbitno slovenskih krajev tako s Primorskega kot iz drugih slovenskih dežel. Stalna naselitev pa je pomenila, da so ti ljudje s seboj pripeljali tudi družino. Družine pa so takrat bile zelo številne, saj je bilo v njih veliko otrok. Zaradi tega uradno številko 78 Slovencev, registrirano v ljudskem štetju leta 1910, težko primerjamo s prej omenjenimi 35 slovenskimi priimki, ki jim je brez dvoma treba dodati še druge, saj so se Slovenci s Krasa priseljevali v Tržič tudi v prejšnjem stoletju, in si našli dom predvsem v starem delu mesta, nad sedanjim glavnim Trgom Republike, kot tudi ob vpadnici s kraške strani v mesto, tam, kjer je bila »Via delle mandrie«. Brez dvoma so se mnogi ob ljudskem štetju popisovalcu izjavili kot italijansko govoreči. Število ljudi od drugod se je povečalo v letih po ljudskem štetju leta 1910, zato ker je ladjedelnica nudila zaposlitev še večjemu številu ljudi. Tudi iz podatkov o doseljevanju med leti 1911 in 1915 izhaja, da je tudi v tem obdobju na Trži-ško območje prišlo veliko Slovencev. Drugače bi si ne razlagali dejstva, da je takrat v Tržiču bilo ustanovljeno tudi slovensko prosvetno društvo, o čemer so, sicer s kratkimi vestmi, poročali takratni goriški slovenski časopisi. Nadejamo si, da bo avtor Alfio Perco nadaljeval raziskavo in jo razširil na obdobje po 1. svetovni vojni. Takrat so se v Laško priselili mnogi Kraševci, ki so tam, in ne v domači vasi, s prejeto vojno odškodnino zgradili svoje nove domačije. Omenil sem le tri spise iz zadnjega zbornika »Bisiacaria«. Tudi za nas, ki živimo na narodnostni meji, pa so zanimivi še drugi prispevki v njem. Poleg zgodovinskih tudi literarne prispevki, ki so jih avtorji napisali v bizjaški govorici. Naslovnica desete izdaje almanaha Bisiacaria IZ ZBORNIKA BISIACARIA / PODATKI O SLOVENSKIH PRISELJENCIH NA TR2ISKO Slovenski priimki Podatki so vzeti iz raziskave Alfia Perca objavljene v almanahu Iz župnijskih knjig v Laškem lahko razberemo, kdaj so se ljudje priseljevali v Tržič, Ronke in druge kraje med Timavo in Sočo. Brez dvoma podatki niso popolni in niti glede letnic stoodstotno točni, kajti lahko se je zgodilo, da je nekdo bil v knjigo vpisan tudi precej časa potem, ko je prišel v faro, kot tudi, da marsikoga v teh knjigah sploh ni. Vredno pa se nam zdi objaviti razpoložljive podatke (vzeti so iz razprave Alfia Perca v zborniku Bisiacaria). Priimke slovenskih naseljencev bomo objavili v originalni obliki, pa čeprav so bili v župnijske knjige marsikdaj vpisani v poitalijančeni obliki. V Ronke so 1. 1901 prišli Malič iz Komna, Rodovnik iz Podorha, 1.1905 Devetak z Vrha, 1. 1911 Tavčar iz Dutovelj, Pobega iz Rižane, 1. 1913 Ceščut iz Gorice. V faro Romijan je 1. 1905 prišel Moc iz Bovca, v faro Selce 1. 1907 Bajec iz Sesljana. Številnejši so seveda bili prihodi v Tržič. Leta 1901 najdemo vpisane: Klariča iz Mavhinj, Brajnika iz Standreža pri Gorici, Štolfo iz Medje vasi, 1. 1902 Humarja iz Kanala, Kalina iz Ajdovščine, Dovgana in Kovica s Peči, Mozetiča iz Ljubljane, Petriča iz Tomaja, Nemca iz Standreža pri Gorici, 1. 1903 Zidariča iz Križa pri Trstu, 1. 1904 Benčino iz Gorenjega, Benka iz Ustja pri Vipavi, Gravnerja iz Podgore. Leta 1906 so bili vpisani Sosič iz Križa pri Trstu, Stefančič iz Dekanov, Radetič iz Jamelj, Milane iz Postojne, Repič iz Ajdovščine, Cotič iz Opa-tjega sela, Pavletič iz Trsta, Gmden iz Petovelj, 1. 1908 Geigerle iz Ljubljane, 1. 1909 Mahnič iz Brestovice, AbramiC iz Trsta, Saksida iz Dor-nberga, Radič iz Nabrežine, 1. 1910 Rusjan iz Gorice, Kvas iz Trsta, Novak iz Trsta, Konič iz Gorice, Bajt iz Bovca, Devetak iz Dola, Lavrenčič iz Doberdoba. Med leti 1910 in 1915 je bilo priseljevanje v Tržič večje. Tam je že bila ladjedelnica, ob njej pa več komplementarnih dejavnosti. Leta 1911 beležimo naslednja imena novih naseljencev: Koprivec iz Trbiža, Mahnič iz Rovinja, Flego iz Skednja, Prelc iz Trsta, Mikol iz Trsta, Černigoj iz Trsta, leta 1912 Kerševan iz Dornberga, Gorjup iz Gorice, Rustja iz Ajdovščine, Kolarič s Škofij, Cergol iz Sežane, Tomšič iz Mirna, Pečarič iz Milj, Sušmelj iz Ravnice, Kožuh iz Ozeljana, Jurčič iz Trsta, Merlak iz Trsta, Černič iz Šempetra pri Gorici, Dujc iz Divače, 1. 1913 Mozetič iz Devina, Žigon iz Ajdovščine, Brajnik iz Žavelj, Ostrouška iz Trsta, Čadež iz Stare Olire na Kranjskem, Rapotec iz Trsta, Lu- iz iz Kačig, Cijan iz Podgore, Sfiligoj iz Flejane, Pipan iz Komna, Fegic iz Ajdovščine, Batič iz Trsta, Rener iz Solkana, Peric iz Medje vasi, Kuh iz Tolmina, Urbančič iz Trsta, Godnič iz Komna, 1. 1914 Gomizelj iz Trsta, Dunik iz Velikih Zabel j, Boneta iz Opatjega sela, Bavčar iz Trsta, Polenčic iz Novega mesta, Mikolavčič z Vrha, Širok iz Podgore, Ražem iz Bakara, Bizjak iz Gradišča, Čeme iz Trsta, Senekovič iz Maribora, Guštin iz Pazina, Letnar iz Kamnika, Dekleva iz Trsta, Sardoč iz Trsta, Makovec iz Komna, Miklavčič iz Kamenj, Bras iz Dragovi-čev, Dekleva iz Novigrada, Sedmak iz Trsta. Tudi v knjigah drugih župnij v Laškem najdemo nekaj teh imen, pa čeprav jih je veliko manj, ker ni bilo tovarn. V Zagraju najdemo 1. 1908 priimek Bandeu iz Podgore, 1. 1913 pa Rutar iz Gorice. V župniji Polazzo je bil 1. 1902 vpisan Konič iz Doberdoba, v župniji San Za-nut 1. 1900 Saurin in Sfiligoj iz Sv. Lovrenca pri Neblem, 1. 1902 Kondolf iz istega kraja. V župniji San Pier d’Isonzo dobimo 1. 1901 vpisanega Ambrožiča iz Sv. Lovrenca pri Neblem, v župniji Begliano 1. 1901 Bandeua iz Petovelj. V župniji Škocjan je bil 1. 1912 vpisan Mreule iz Mirna. M.W. SVET Četrtek, 24. februarja 1994 KUVAJT / TRI LETA PO IRAŠKI OKUPACIJI MEHIKA / BASEBALL IN HAMBURGERJI NA POHODU Rane iz zalivske vojne se še niso zacelile Gorivo, ki je bilo prej cenejše od vode, se utegne podražiti KUVAJT - Po treh letih svobode niso Kuvajtčani ničesar pozabili, kaj Sele odpustili. Se vedno gojijo tihi bes in sanjajo o dnevu, ko bo iraškega poglavarja Sa-dama Huseina doletela zaslužena kazen. Prebivalci nekoC bajno bogate zalivske dežele občutijo bližino iraškega režima kot nenehno grožnjo. »Vsak dan prosim boga, da bi prišel trenutek, ko bomo videli Sadama, skrajšanega za glavo,« je dejal trgovec Abdula. Poslovnež Saleh je pritrdil in dodal: »Ta Človek je kot infekcija. Nikoli ne odneha.« Iraška invazija leta 1990 in sedem mesecev trajajoča okupacija sta dodobra porušili mit o državi, ki so jo njeni premožni prebivalci dolgo imeli za oazo lagodja sredi večno nemirnega dela sveta. Končalo se je obdobje neizmernega bogatenja. Vojna ni bila poceni, prav tako ne obnova naftnih vrtin in pospešeno oboroževanje po osvoboditvi. Neprecenljiva je bila tudi izguba poprej trdnega ugleda v mednarodnih finančnih krogih. Ogromna luknja je zazijala v državni blagajni. Kuvajtčani so prisiljeni ponovno pretehtati sistem vrednot, ki so ga zgradili v sedemdesetih in osemdesetih, letih naftnega burna. Takrat je država ustvarila mogočno, globalno naftno družbo, ustanavljala podružnice in se povezovala z zahodnimi koncerni ter zaslužila več, kot bi bilo sploh mogoče zapraviti. »To so bili časi pravega hedonizma,« je povedal Saif Abdula, profesor političnih ved na kuvajtski univerzi. »Denar je pritekal z leve in z desne, seveda pa sreča in zadovoljstvo nista rasla sorazmerno z bogastvom. Narod je pričel izgubljati svojo identiteto, zato se sedaj obrača k islamu. Gre za povsem razumljivo reakcijo. Preživeli smo naporno noč, danes imamo 'jutranjega mačka’.« Islamski fundamentalisti, ki so med okupacijo igrali pomembno vlogo pri ustanavljanju odporniških gibanj ter si pridobili naklonjenost ljudi, ne skrivajo svojih namenov. Kuvajt naj bi postalčista islamska družba. Poslovnež VValeed je pojasnil, da se sicer ne obremenjuje z morebitnimi nakanami Sadama Huseina, vendar pa z zaskrbljenostjo opazuje, kako je vojna spremenila ljudi. »Za današnje generacije Kuvajtčanov je bilo trpljenje nekaj povsem novega. Vsi želijo iz te izkušnje potegniti nekakšen nauk. Sploh pa smo v tistih dneh spet pričeli redno moliti.« Islamsko gibanje je močno zastopano tudi v kuvajtskem parlamentu. Je tista sila, ki se postavlja po robu sodobnim posvetnim reformam izobraževalnega sistema, s katerimi namerava vlada podučiti mladino, da se je treba opreti na lastne sile. Poleg izčrpanih domačih rezerv in štirih milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja je namreč deželo prizadela velikanska izguba delovne sile. To je posledica izgona ali pobega več sto tisoč Palestincev, ki so jih obtožili nelojalnosti. Število prebivalcev se je znižalo s predvojnih dobrih dveh milijonov na komaj milijon in pol. Kuvajtčani se morajo naučiti za vse skrbeti sami. Krizo bo pač treba nekako prebroditi. Finančniki premišljajo o celi vrsti ukrepov, ki bodo najverjetneje imeli en skupni imenovalec - zvišanje davščin. Utegne se zgoditi celo kaj tako nezaslišanega, kot je podražitev bencina, ki je bil več let cenejši od vode. VVilliam Maclean / Reuter Ameriški »way of life« je vse bolj navzoč v postelji, kopalnici in kuhinji MONTERREV - Turisti, ki prihajajo v Mehiko, le redko vidijo Mehičana, ki bi oblečen v pončo leno poležaval v senci in imel na glavi značilni sombrero. Ameriški slog oblačenja je čedalje bolj priljubljen tudi v Mehiki, kjer mladostniki nosijo baseballske čepice in superge. Mehičani so prevzeli tudi ameriški način življenja in konec tedna hodijo nakupovat v velike trgovske centre. Ge postanejo lačni, si kupijo hamburger ali kako drugo hitro pripravljeno hrano, ki jo ponujajo McDo-naldsi ali Burger Kingi. Po podpisu Severnoameriškega trgovinskega sporazuma (Nafta), s katerim se je Mehika še tesneje povezala s svojo severno sosedo, je povsem upravičeno pričakovati, da se bo ameriški življenjski slog v tej državi še globlje zakoreninil. »Amerikanizacija Mehike poteka ze več let, zdaj pa je še bolj opazna,« je izjavil mehiški pisatelj Guadalupe Lo-aeza. »Amerika je navzoča povsod - v postelji, kopalnici in kuhinji,« je slikovito dodal. Ameriški vpliv je bolj opazen v mestih, ki so le kaki dve uri oddaljeni od meje s Teksasom. Ameriški dolarji so sprejemljivo plačilno sredstvo in na tem območju je veliko trgovin, ki poslujejo na ameriški način. Za veliko poslovnežev iz Monte-rreva se delovni dan začenja ob 9. uri, traja pa do 17. ure. Triurnega popoldanskega odmora, ki je v mehiškem glavnem mestu še vedno v veljavi, v obmejnih krajih ne poznajo. Po mehiškem podpisu sporazuma Gatt leta 1986 je sicer zaprto mehiško gopodar-stvo postalo »lačno»tujih izdelkov -nekateri so postali nov statusni simbol v mehiški družbi. Uvoženi predmeti, predvsem iz ZDA, so začeli preplavljati mehiški trg. Gospodarske reforme, ki jih je sprejela vlada predsednika Carlosa Salinasa de Gortarija, so še bolj odprle mehiški trg. Uvozni plaz tujih izdelkov pa ne zajema le vsakdanjih dobrin. Čedalje bolj so priljubljeni ameriški športi, prihaja pa tudi do velikega prevzemanja ameriške kulture in jezika. Ameriški nogomet in baseball sta tako priljubljena, da ob nedeljah v mehiških lokalih lahko spremljate tekmovanja v ameriški ligi. Tradicionalni mehiški narodni običaji so potisnjeni vstran. Celo v jeziku je čutiti vpliv pogostih ameriških fraz - »okay«, »bye« - ki so skoraj povsem izpodrinile mehiški način pozdravljanja. Profesor na monterreyski univerzi, antropolog Breen Murray, meni, da se Mehika ne more izogniti amerikanizaciji, saj lahko Mehičani prek kabelskih tv-postaj spremljajo številne ameriške programe. »Navsezadnje bo nastalo dvojezično območje in Mehičani bodo v boljšem položaju kot Američani,« meni Murray. Gustavo Alarcon, minister za socialna vprašanja v državi Nuevo Leon z glavnim mestom Monterrey, priznava, da Mehika spreminja svojo zunanjo podobo. »Internacionalizacija Mehike je neizogibna,« pravi Alarcon. Hkrati pa opozarja, da se Mehiki ni treba bati prevelikega vpliva ameriškega načina življenja in kulture. »Hamburgerji, pice in baseballske čepice dokazujejo, da gre le za nepomembne, zunanje spremembe. Resnični mehiški vrednoti - družina in vera - sta še vedno močni. Svoje nacionalne identitete ne izgubljamo - le bolj nas zanima svet okrog nas,« meni Murray. Chris Aspin / Reuter FELJTON: SLOVENCI V NOVEM SVETU (15) judski oder V socialdemokratskih krogih so v Trstu 1. 1905 ustanovili delavsko izobraževalno društvo Ljudski oder, ki je imel že kmalu mrežo podružnic na podeželju. Namen organizacije je bilo samoizobraževanje delavcev in kmetov, osveščanje o socialnih krivicah in široko ljudsko kulturno delovanje. Značilni so bili veCeri s predavanji, na katerih so sodelovale pomembne osebnosti takratnega javnega življenja: Ivan Cankar, Ivan Prijatelj, Et-bin Kristan, dr. Henrik Tuma, dr. Dragotin Lončar, Zofka Kveder, dr. Lavo Čermelj. Posamezne podružnice so sčasoma dobile tudi bogate knjižnice, delovalo je veC pevskih zborov, godb na pihala ipd. Z nastopom italijanske okupacije in fašističnega režima je bilo vse to uničeno. Nekateri elani domačih Ljudskih odrov so zelo zgodaj odšli v Čezoceanske države, tako da je v Buenos Airesu 25. avgusta leta 1925 nastalo delavsko kulturno društvo Ljudski oder. Med elani se je oblikovala levo usmerjena skupina, ki se je udejstvovala v sindikalnem in političnem življenju v novi domovini. Kulturno delo v Ljudskem odru se je zgledovalo po domačih vzorih: najprej so organizirali pevski zbor in godbo na pihala, potem knjižnico in čitalnico ter dramski krožek, lotili pa so se tudi izdajanja časopisov. Leta 1928 je tako začel izhajati Delavski list, ki ga je vojaški režim dve leti pozneje prepovedal. Ko so se zadeve uredile, so nadalje- vali z Borbo in pozneje z Delavskim glasom. L. 1937 so ustanovili mesečno kulturno revijo Njiva, ki pa je bila po vojaškem udaru 1. 1943 prepovedana. V tridesetih letih je Ljudski oder doživel nekaj sporov z oblastjo, tudi zaradi neprijetnih intervencij jugoslovanskega poslaništva. Te pa se niso dogajale samo pri levičarjih. Pravzaprav večina primorskih priseljencev, ki so zagovarjali nacionalna stališča, je v svojih društvih večkrat doživela neprijetnosti policijskih intervencij, in sicer ne glede na to, kakšno strankarsko prepričanje so imeli (opaznejše so bile skupine liberalcev in sokolov). Pevski zbor je ustanovil organist in zborovodja Ciril Jekše, ki je v dolgih letih bivanja v Argentini vodil številne zbore, tudi cerkvene. Omeniti je treba še Josipa Samca st., njegovega sina Jakoba Krebleja, Ubalda Vrabca (v Argentini je bival nekaj let), Rudolfa Kubika (istrskega rojaka furlanske krvi, pozneje enega najznamenitejših skladateljev in zborovodij v argentinskem glasbenem življenju), v zadnjih letih pa zgodaj umrlega Nestorja Škofa, rojenega v Argentini. Med dramskimi uprizoritvami je bilo največ veseloiger, tudi nekaj operet (v režiji Pepce Kodelja). Resnejša dela so zahtevala več prizadevanj, najpogosteje pa so na oder postavili dela Jurčiča in Cankarja. Med pomembnejšimi podvigi je treba omeniti Kreftovo Veliko punta-rijo, Tolstojevo Vstajenje in Cankarjevega Hlapca Jerne- ja s »skioptičnimi« slikami v ozadju in z avantgardno režijo Ferda Delaka. Režiserji so bili: Slavko Škof, Edvard in Albin Kralj, Mirko Babuder, Josip Samec, Anton Milost, Franc Gomi-šček, že omenjena Pepca Kodelja in zadnji še živeči Rudi Guštin. Mladina je v zadnjem obdobju Ljudskega odra še naprej gojila dramsko tradicijo, vendar v španščini. Med izseljenci ima odrska dejavnost izreden pomen, saj je materna beseda v delih pomembnih pisateljev edina prava šola daleč od domovine. Za Primorce, ki so (vsaj mlajši med njimi) prihajali že iz italijanskih šol, je slovenska odrska beseda toliko pomembnejša. Pravzaprav vsa društva so, ne glede na medsebojne politične razlike, gojila odrsko dejavnost, občinstvo pa je obiskovalo predstave ne glede na značaj posameznih organizacij. L. 1938 je Ljudski oder odkupil zemljišče v Villi Devoto, kjer si je že veliko Slovencev sezidalo dom. Tukaj je kaj hitro zrasel tudi skupni dom. Otvoritev 18. decembra je bila pravi prikaz ustvarjalnosti slovenskih priseljencev, na slavju pa so sodelovala tudi vsa druga društva. V tistih letih je imel Ljudski oder »podružnico« v kraju Saavedra, in sicer Slovensko podporno društvo Ivan Cankar, s katerim sta skupaj izdajala Njivo in druge publikacije. V duhu evropskih ljudskih front sta bili obe organizaciji pogosto pobudnici združevanja vseh Slovencev v Argentini. Toda v nekaterih je prevladal strah pred pre- močrtnostjo levo usmerjene skupine, čeprav je bila ta številčno majhna. Sele druga svetovna vojna je pripomogla k združevanju in skupnemu nastopu v bran njihovih, izseljenskih in narodnih pričakovanj glede usode Primorske. L. 1946 se je združitev uresničila z ustanovitvijo Slovenskega sveta, v katerem so bili zastopniki vseh primorskih društev in organizacije »Kranjcev«, to je Samopomoč Slovencev. Liberalci in sokoli so že imeli pred tem skupno obliko delovanja v tako imenovanem Slovenskem domu. Avgusta leta 1946 so ustanovili Slovenski ljudski dom, njegov prvi predsednik je postal Emil Semolič. Sledila je razpustitev dotedanjih društev, toda proces je bil nasilno prekinjen, ko je Peronova vlada prepovedala njihovo delovanje. Sele po padcu te vlade so društva oživela, toda ne skupaj. Nov proces združevanja, tokrat ga je vodila mlajša generacija, je pripeljal do skupnega Triglava šele ob koncu sedemdesetih let. V argentinsko-slovenski izseljenski kulturi predstavlja Ljudski oder pomemben del, ki ga označuje izredno visoka razredna in nacionalna zavest. V letih, ko so bili slovenski delavci na krutemu tržišču delovne sile, pa tudi med svetovno gospodarsko krizo in v ponavljajočih se argentinskih gospodarskih težavah jim je prav ta zavest pomagala preživeti. Jutri: Prva slovenska osnovna šola SOVCE državnim 12 od sto, od 7 do :repom Je morajo tene m . Ta ak-lalega trio r telite) spodarake trgovski), to nesa-upi blaga mimo pri-50 lir, po-a ra«, naj davke In stroške nora pre-to zahte-iblasti. — rego »tal-viseti ce-Goriš tadevi od-pa jih je so odred« rej polne-preminja- išISTA gostilni med neti ekim zftoii sta ga oj, dokler ;i izbruh->ila takoj aretirala prisotni miličnik. Uit v njeni slične. in se • ff Cankarjevega “Hlapca Jerneja UPRIZORI "LJUDSKI 0 DER” V SOBOTO, 25, t. m. i” WRAvil'k iPOVjEi^ Oglas v Novem listu številka 46, leta 1934. EVROPA / SKLEP KOMISIJE n JUŽNA AFRIKA / POPUSTIL JEZ NOVICE Leta 1996 bodo za občine uvedli evropsko glasovanje IEL1 - Evropska predvideva nek BRUSECj - Evropska Komisija je včeraj v Bruslju osvojila osnutek navodila, ki predvideva aktivno in pasivno volilno pravico na upravnih volitvah za državljane posameznih držav Evropske unije, ki imajo stalno bivališče v neki drugi državi Unije. Navodilo morata sedaj osvojiti še ministrski svet dvanajsterice in evropski parlament, tako da bi lahko stopilo v veljavo januarja leta 1996. Na tiskovni konferenci je evropski komisar Raniero Vanni d’Archi-rafi novinarjem pojasnil, da je ta pobuda evropske vlade prvi korak na poti »evropskega državljanstva«. ki ga predvideva maastrichtski sporazum. Osnutek navodila pa predvideva nekaj izjem pri uresničevanju »evropske volilne pravice«. Posamezne države bodo lahko določile, da imajo volilno pravico lahko le tisti tuji državljani Unije, ki stalno bivajo na njenem ozemlju določeno število let. Ta klavzula velja za tiste države, ki imajo več kot 20% »tujcev«. Prav tako bodo lahko posamezne države prepovedale, da bi tuji državljani iz Evropske unije postali župani in podžupani, ker so ti odgovorni za javni red, te funkcije pa ne morejo poveriti »tujcu«. D’Ar-chirafi je obenem napovedal, da bodo aprila predstavili določila, ki bodo uvedla svoboden pretok ljudi v mejah Evropske unije. Blatna jalovina zasula rudarje Življenje je izgubilo 10 ljudi, 94 jih pogrešajo težko ranjenih pa je 34 prebivalcev vasice ZIMBABVE BOCVANA SVAZ111AND Pretoria Johannesburg e LESOTO Virginia JU2NA AFRIKA Indijski ocean 300 milj 300 km JOHANNESBURG - V uničujočem valu blatne jalovine in vode, ki je včeraj pred zoro prekril majhno rudarsko vasico ob rudniku zlata Har-mony pri južnoafriškem mestu Virginia, je življenje izgubilo 10 ljudi, 94 pa jih pogrešajo. Iz bolnišnic so sporočili, da je težko ranjenih 34 rudarjev, prvo pomoč pa so nudili 350 osebam. Zaradi obilnega dežja je namreč popustil zemeljski jez nad vasjo, kjer so zbirali jalovino po mokrem izpiranju zlate rude. Rudarski inženir Dereck Sparks je novinarjem povedal, da so se podobne nesreče pripetile tudi v preteklosti. Najhujša je bila leta 1966, ko je pri Aberfanu izgubilo življenje 144 ljudi. V Egiptu ranjenih več turistov v atentatu na vlak KAIRO - Včeraj je na vlaku, ki iz Kaira pelje v Luksor, eksplodiral peklenski stroj in ranil dva nemška in tri avstralske turiste ter tri Egipčane. Do eksplozije je prišlo na postaji Bakur, nedaleč od Abu Tiga in kakih 30 kilometrov južno od Asiuta. Na isti postaji so v noči na soboto neznani islamski integralisti streljali prav tako na vlak iz Kaira in pri tem ranili dve tuji turistki (Poljakinjo in Tajvanko) in egiptovski par. Mati zažgala svoja otroka pred hišo tasta in tašče VVASHINGTON - Maria Montalvo je svoja otroka, 2-letnega Rafaela in 18-mesečno Sonito, zaklenila v svoj volksvvagen pred hišo tasta in tašče in zažgala vozilo, tako da sta otroka živa zgorela. Zenska, ki živi v Long Branchu (New Jersey), se je stalno prepirala z možem, tako da je ta zbežal k staršem in jo obtožil, da je z njim slabo ravnala in ga celo pretepala. Policija je žensko že aretirala in sedaj skuša ugotoviti, kaj je sprožilo njeno morilsko ihto. Aprila bodo sodili morilcem iz Solinga BERLIN - Proces proti štirim neonacistom, ki so lanskega maja v Solingnu zažgali hišo turških priseljencev, tako da je v požaru zgorelo pet Turkinj, se bo začel 13. aprila. To je sporočilo diisseldorfsko prizivno sodišče, ki je obenem sklenilo, da se bodo na procesu kot zasebne stranke prijavili tudi svojci žrtev. Izraelske dijake bodo učili o pokolih drugih ljudstev TEL AVTV - Sklep izraelskega ministra za šolstvo, da je treba poleg zgodovine holokavsta mladino seznaniti tudi z drugimi genocidi, je v državi zanetil polemiko. David Gordon, šef pedagoškega tajništva ministrstva, je izjavil, da je namen ministrstva vzpodbujati občutljivost dijakov in bi zato izraelski šolski sistem moral obravnavati tudi nekatera univerzalna vprašanja. Avner Salev, direktor jeruzalemskega muzeja holokavsta Jad Vašema, je zavrnil ministrov načrt in poudaril, da je bil holokavst edinstven primer v zgodovini židovskega naroda in človeštva nasploh. Dejal je, da ne nasprotuje temu, da je treba mlade seznaniti s »tragedijo Armencev, Romov, Kam-bodžancev in Indijancev, treba pa je upoštevati posamezne zgodovinske razmere. Pristavil je, da želijo danes nekateri zmanjšati pomen holokavsta, češ da je samo eden od množičnih pokolov dvajsetega stoletja. Opozoril je Izraelce, naj pazijo, da ne bodo podpirali takih teorij, niti posredno. Gordon je Salevu odgovoril, da je holokavst res edinstven zgodovinski primer, vsebuje pa nekatere univerzalne aspekte, zaradi katerih bi bilo primerno holokavst povezati z vprašanjem Armencev in Romov. Izraelski zgodovinar Jehuda Bauer je izjavil, da ni mogoče razlagati holokavsta, ne da bi dijaki dobro poznali zgodovino Armencev in Romov. Polemiko je še zaostril profesor Moše Zim-merrnan, ki je muzej Jad Vašem obtožil, da hoče monopolizirati spomin na holokavst Salev je ogorčeno izjavil, da muzej samo skrbi, da človeštvo ne bi pozabilo na holokavst. BRAZILIJA / KATOLIŠKA CERKEV NA POHODU Jezuiti širijo novo »teologijo izrinjenih« Nadomešča levo »teologijo osvobajanja« SAO PAULO - Z velikanskimi reklamnimi le-Paki na ulicah Rio de Ja-ueira in Sao Paula ter naj-večjo katoliško televizij-sko mrežo na svetu nameravajo širiti po Braziliji novo teologijo izrinjen-Cev’ ki postopoma nadomešča teologijo osvobajanja, katere vpliv je po Propadu evropskega socializma začel upadati v Vsej Južni Ameriki. Cerkev največje katoliške države na svetu se je v sedemdesetih letih skušala zoperstaviti raznim sektam z novim naukom, prepojenim z marksističnimi idejami, danes pa širi novo in na videz manj ekstremistično teologijo, ki se zavzema za ogromne množice izrinjencev. V Braziliji živi 32 milijonov ljudi pod pragom preživetja. »Ko je bilo revežev malo, jih je bilo mogoče ignorirati in so bili zgodovinsko nepomembni,« je dejal predsednik Brazilskega škofovskega zbora Luciano Mendes de Almeida. Nova teologija je namenjena ravno tem ljudjem, ki živijo na robu družbe. Čeprav je brazilsko gospodarstvo leta 1993 zacvetelo in je Brazilija postala deveta gospodarska velesila, je revščina v državi dosegla višek; kaže pa, da vlada na nobenem področju ne more učinkovito poseči. Zaradi vsega tega je katoliška cerkev postala institucija, ki ji ljudje v Braziliji najbolj zaupajo. Teologija osvobajanja je nastala predvsem med frančiškani, novo teolo- gijo izrinjenih pa širijo jezuiti. Novo gibanje so južnoameriški jezuiti uradno ustanovili pred kakim mesecem v Kolumbiji. Mendes de Almeida je izjavil: »Teologija osvobajanja je doslej upoštevala zatirane, danes pa so nekateri zatirani tudi izrinjeni.« Poudaril je, da je treba tem ljudem pomagati in jih znova vključiti v družbo. Za Sirjenje nove teologije je brazilska cerkev sklenila ustanoviti novo televizijsko mrežo »Rede Vida«, ki bo čez kak mesec postala največja katoliška televizijska mreža sveta. Rede Vida bo oddajala po vsej Braziliji in bo s svojimi oddajami skušala ustaviti širjenje vse številnejših nekato-liskih sekt. ZDA / PRAVOČASNO ODKRITJE Podjetna agenta poskušala opehariti ameriško Naso Za shuttle sta ponujala napravo proti ledvičnim kamnom HOUSTON - Ameriški zvezni tožilci so v torek obtožili sleparstva in korupcije podjetje, ki je poslovalo z ameriško vesoljno agencijo NASA, in devet oseb, med katerimi tudi dva uslužbenca NASE, v zvezi z neko tajno operacijo FBI-ja pri Vesoljskem centru Johnson. Tožilka Gaynelle Griffin Jones je na tiskovni konferenci sporočila, da je še en dobavitelj NASE, podjetje Martin Ma-rietta Corp., pristalo na to, da administraciji vrne milijon dolarjev stroškov, ki jih je vlada imela med dvajsetmesečno operacijo »Lightning Strike«. V obtožnici sta bila med drugimi omenjena dva bivša uslužbenca podjetja Martin Marietta. Uslužbenca sta delala za vlado pri General Electrics, ki je leta 1993 prešlo v last podjetja Martin Marietta. Tožilci so izjavili, da bo vesoljska družba, ki ima sedež v mestu Bethesdi v zvezni državi Maryland, še naprej lahko poslo- vala z NASO. Pri Martin Marietti pa so v kratkem sporočilu za javnost izrazili svojo hvaležnost vladi, ki je razkrinkala »uslužbenca, ki očitno nista bila na etični liniji korporacije.« Tožilka Jonesova je izjavila, da vlada še nadalje preiskuje domnevne sleparske in dobaviteljske pogodbe Vesoljskega centra Johnson, zato bi v prihodnje lahko prišlo do novih obtožb. Med tistimi, ki so jih v torek zvezne oblasti obtožile prisvajanja zaslužka in korupcije, so bili tudi korporacija Astro International, dobavitelj NASE s sedežem v League Cityju v zvezni državi Texas in trije bivši oziroma sedanji funkcionarji podjetja, med temi tudi predsednik podjetja. Odvetnik korporacije Astro International Andrew Jefferson je izjavil, da se družba pogaja in skuša doseči dogovor z vlado. Operacijo »Lightning Strike« so odkrili decembra lani. Afera je seveda povzročila veliko preplaha v krogih vesoljske agencije, saj se je NASA ravno tiste dni potegovala za to, da bi Kongres finansiral njene vesoljske postaje. Dva zvezna agenta sta se izdajala za šefa neke lažne družbe, da bi se polastila finančne podpore NASE za ultrazvočno napravo za uničevanje ledvičnih kamnov, ki včasih mučijo astronavte med dolgimi vesoljskimi odpravami. Agenta sta s podkupninami skušala pridobiti NASO za napravo, za katero sta trdila, da bi jo bilo mogoče uporabiti tudi za odprave vesoljskega trajekta Shuttla. Direktorica Vesoljskega centra Johnson, Carolyn Huntoon, je na konferenci za tisk izrazila svojo zaskrbljenost za moralno neoporečnost javnih uslužbencev in poudarila, da afera vsekakor ni oškodovala ameriških davkoplačevalcev. Sporočila je tudi, da NASA ni kupila lažne naprave. KOROŠKA / DEŽELNE VOLITVE ZDA - AVSTRIJA / PREPREČITEV DROGRADNJE JEDRSKE ELEKTRARNE V TEMELINU Narodni svet brez pridržkov za Enotno listo Izjava predsednika Grilca Majhne možnosti Bančni odbor ameriškega kongresa začel s hearingom o kreditiranju dogradnjo nuklearke - Avstrijska delegacija samo v vlogi poslušalca CELOVEC - Po Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) je zdaj uradno zavzela stališče do deželnozborskih volitev 13. marca na Koroškem tudi druga osrednja politična organizacija manjšine na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). V nasprotju k ZSO, ki ni dala posebnega volilnega priporočila' za katerikolo stranko, NSKS brez pridržkov podpira kandidaturo Enotne liste (EL), slovenske narodne stranke na Koroškem. »Narodni svet zagovarja - kot domala vse narodne manjšine v Evropi - po zakonu zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih, torej tudi zastopstvo manjšine v deželnem zboru. Jasno pa je, da mora tako zahtevo vidno postaviti narodna skupnost sama. Zato podpira Narodni svet koroških Slovencev brez pridržkov kandidaturo Enotne liste«, je dejal predsednik NSKS Matevž Grilc ter s tem v zvezi poudaril, da bo le visoko število glasov za EL po volitvah tudi omogočilo perspektivna pogajanja z deželnimi in zveznimi strankami o vprašanju zastopstva manjšine v zakonodajnih telesih. Poraz EL na volitvah 13. marca pa bi - tako Grilc dobesedno - verjetno za vse Čase pokopal možnost uresničitve zahteve po neodvisnem zastopniku manjšine v deželnem zboru. »Ge torej želimo koroški Slovenci v doglednem Času resno našega zastopnika v deželnem zboru, potem sem mnenja, da bomo na teh Predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc. volitvah podprli Enotno listi«, je za svojo organizacijo dejal Grilc. Glede kandidature slovenskih oz. slovensko govorečih kandidatov na listah večinskih strank (take kandidate so postavili socialdemokratska in ljudska stranka ter Zeleni -op. ured.) pa je Grilc menil, da »konkretnega napredka« v zvezi z odnosom teh strank do slovenske narodnostne skupnosti ne vidi. Pri tem je menil, da na Koroškem v manjšinskem vprašanju slej ko prej obstaja trostrankarski spora-zumin da nobeden od teh kandidatov tudi v bodočnosti ne bo v stanju preprečiti tako dogovarjanje treh strank. Najmanjši skupni imenovalec pri tem pa da je še vedno Haiderjeva svobodnjaška stranka. Ivan Lukan VVASHINGTON - Razprava o dogradnji predvsem iz avstrijskega vidika sporne Češke jedrske elektrarne v Temelinu je stopila v zaključno fazo. Bančni odbor ameriškega kongresa je včeraj začel z hearingom o financiranju dogradnje nuklearke, možnosti, da bi Avstriji le še uspelo preprečiti dogradnjo nuklearke v neposredni bližini svoje meje, pa so zelo majhni. Predsednik odbora je vr-hutega avstrijska delegaciji, ki se mudi že dober teden v ZDA, pri včerajšnjem hearingu dodelil samo status poslušalke. Kot znano, je ameriška Exim-banka pred mesecem dni odobrila jamstvo za kredit v višini štiri milijard šilingov ameriškemu koncernu za jedrsko tehnologijo VVestinghou-se, da bi le-ta lahko dogradil nuklearko ruskega tipa ter jo opremil z zahodnim varnostnim standardom. Sklep mora od- obriti kongres (predvidoma se bo to zgocilo 3. marca letos - op. ured.), AVSTRIJA / ATENTATI S PISEMSKIMI BOMBAMI Se je ideja porodila v celici? DUNAJ - Zaradi obnavljanja nacionalsocialistične miselnosti in ilegalnega delovanja na deset let pripora obsojeni Gottfried Kiissel vse bolj postaja ključna oseba pri razkrivanju ozadij decembrskih atentatov s pisemskimi bombami. Kot smo že poročali, so preiskovalni organi notranjega ministrstva odkrili nove dokaze, ki bremenijo v zvezi z atentati aretirana neonacista Binderja in Radia, po nepotrjenih virih pa naj bi bili pri njih našli tudi tajna sporočila Kiissela, ki jih je nekdo pretihotapil iz zapora. Mnogi se medtem že sprašujejo, ali se je zamisel o atentatih zoper ugledne osebnosti, novinarje in aktiviste karitativnih in tujcem naklonjenih organizacij porodila v Kiisselovi celici? Iz rezultatov dosedanjih raziskav organov notranje varnosti je postalo tudi jasno, da avstrijski neonacisti niso imeli tesnih stikov samo z nem-ško-nacionalistiCno navdahnjenimi strujami in funkcionarskimi krogi avstrijskih svobodnjakov (FPO) - zdaj je postalo znano tudi, da se je vodja avstrijske in nemške neo- nacistične scene v svojih aktivnih letih pritihotapil v mladinske vrste ljudske stranke (OVP). To je potrdil zvezni predsednik Mlade OVP Amon. Skupaj z dvanajsterico svojih neonacističnih pajdašev je Kiissel hotel v letih 1987/88 kot dan mladinske organizacije današnje vladne stranke spodkopati njeno mladinsko sekcijo v dunajskem Pen-zingu. Vodstvo tamkajšnje Mlade OVP je dalo svoj pristoj k pristopu spornih elanov in jih je šele izključilo šele po intervencijah državne policije. Obsojeni Gottfried Kussel. vplivno stališče pa ima pri tem prav banCni odbor. Po izjavi nove ambasadorke ZDA v Avstriji Svvanee Hunt, da ne verjame v to, da bo kongres zavrnil odločitev ameriške banke za pospeševanje izvoza ter da gre za »vec ali manj zaključeno zadevo«, je Avstrija v ZDA poslala močno delegacijo Strokovnjakov na Čelu s priznanim profesorjem Heindlerjem. Le-ta je - v pogovorih z vplivnimi poslanci kon-kresa in visokimi uradniki vlade - skušala spremeniti pozitivno ameriško stališče glede dogradnje nuklearke, pri čemer je delegacija še posebej izpostavila, da je Avstrija pripravljena, svojemu sosedu nuditi finančno pomoč pri prestopu na druge energetske vire. Medtem v Avstriji vse večje število politik in gibanj proti jedrski energiji napoveduje akcije proti dogradnji nuklearke na Češkem. Deželna glavarja Gornje in Nižje Avstrije sta napovedala široko informacijsko kampanjo ter zahtevala izvedbo referenduma na Češkem, svobodnjaki (FPO) so se izrekli za uvedbo avstrijskih gospodarskih sankcij proti Češki republiki, avstrijska ekološka organizacija »Global 2000« pa je zbrala nekaj tisoC protestnih podpisov, ki jih je posredovala elanom ameriškega kongresa. »Global 2000» med drugim opozarja na to, da je financiranje spornega Češkega jedrskega projekta odklonila celo Svetovna banka. Ivan Lukan KOROŠKA / PREMIERA V CELOVŠKEM MESTNEM GLEDALIŠČU Mladinsko gledališče iz Ljubljane s Strindbergovo »Gospodično Julijo« V sobota, 26. februarja nov višek sodelovanja med gledališčnima hišama CELOVEC - Mestno gledališče prireja - v koprodukciji z Mladinskim gledališčem iz Ljubljane -uprizoritev drame »Gospodična Julija« znamenitega švedskega dramatika Augusta Strindberga. Režiser predstave je Edvard Miler, v glavnih vlogah pa nastopajo Nataša Barbara Gračner, Pavle Ravnohrib in Maruša Oblak. Predstava bo zagotovo velik umetniški užitek, nenazadnje pa je tudi pomembno, da bo doživela premiero prav v Celovcu in tako prispevala svoje k tesnješemu kulturnemu sodelovanju med Koroško in Slovenijo. Predvsem je predstava namenjena slovensko govoreči publiki na Koroškem. Premiera bo v sobo- to, 26. februarja ob 20. uri meindezentrum St. Rup-v občinskem centru v recht (nekdanji Volks-Sentpetru v Celovcu/Ge- kino). Režiser predstave Eduard Miler (v ospredju) z glavnimi igralci (Gračnerjeva, Ravnohirb in Oblakova). Strindvergova »Gospodična Julija« pomeni kvalitativen premik v razvoju dramatike. Strindberg v svojem znamenitem predgovoru prvič presega naturalistično prikazovanje Človeka in naturalistično estetiko. V »Gospodični Juliji« se približuje fenomenom nezavednega, hipnoze, norosti ter išče motivacijo za posamezna dejanja zunaj psihološkega realizma. Zgodba je navidez enostavna. Jean, uslužbenec grofa zapelje grofovo hčer Julijo in sproži v njej globok, smrtnosni zlom. Drama opozarja nase zaradi Strindbergove minu-ciozne dekonstrukcije razmerja med moškimi in ženskami ter zaradi izredne analize psihosocialnih sil, ki narekujejo posameznikom Čudne statusne bitke. Jezik Čustev je tudi jezik ekonomske konkurence in boja za obstanek. Vsekakor bogata, paradigmatična zgodba o relativnosti socialne integrira-nosti in smisla bivanja. Premieri bodo sledile predstave v torek, 1., v sredo, 2., v Četrtek, 3., v petek, 4., v sobota, 5. in v nedeljo, 6. marca. Razen v nedeljo, ko bo predstava že ob 15. uri, bodo vse predstave ob 20 uri! Vstopnice lahko naročite v blagajni Celovškega mestnega gledališča (od torka do petka od 10 do 12 ure in od 16 do 19.30 ure - telefon 0463/54064), ali pa pri Slovenski prosvetni zvezi in pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu. H AVSTRIJA / ZAKONODAJaTi 8000 strani novih zakonskih tekstov v samo enem letu Protest zastopstva odvetnikov trebna da je reforma zakonodajnega sistema ter izločitev zastarelih in nesmiselnih določil v civilnem pravu. Poseben problem je premajhno število sodnikov, kar ima za posledico nesorazmerno zavlačevanje pravnih in sodnijskih postopkov. Kot konkreten nesmisel je Hoffmann navedel novo, spremenjeno zakonodajo o stanovanjski pravici. Zaradi nejasnih določil (pri ugotavljanju kate-gorij)odvetniki menijo, da nihče ne bo v stanju izračunati pravično najemnino za razne kategorije stanovanj, kar bi privedlo do poplave pritožb in procesov pri sodiščih. (I.Sch.) DUNAJ - Nepreglednost in prenatrpanost avstrijske zakonodaje je te dni kritizirala Avstrijska zbornica odvetnikov. Za navadnega občana in celo za pravnika da je zdaj že postalo nemogoče imeti pregled nad vsemi zakoni in novimi zakonskimi odredbami, je izpostavil njen pred-sednikHoffinann. Samo v lanskem letu je bilo sklenjenih nad 8.000 strani novih zakonskih tekstov (odredbe,novelizacije itd.). Zastopstvo odvetnikov se zato zavzema za splošnejše in bolj razumljivo formuliranje odredb s strani parlamenta in drugih zakonodajnih oganov. Po- X Četrtek, 24. februarja 199^ 15 ' Premier Drnovšek odgovoril obrambnemu ministru Janši Ali je predsednik vedel? - Združevanje SKD, SDSS in SLS v novo stranko? LJUBLJANA - Osrednje vprašanje, ki so si ga dan po tem, ko 80 poslanci LDS, ZL, DS in ZESS oklestili znameniti obrambni tolar, zastavljali v krogih parlamentarnih strank, je bilo: ali je Predsednik Janez Drnovšek vedel? Ali so liberalni demokrati Izkoristili odsotnost svojega Predsednika za obračun z ministrom Janšo? Ali pa je šlo za prvo resnejše opozorilo obrambnemu ministru, da se mu odrekajo dosedanji tihi zavezniki? KršCanskodemokratski predsednik Lojze Peterle je parlamentarno glasovanje ocenil kot »de-iovanje proti vladi in njenemu Predsedniku«. »Pritiski na Janšo s° tudi pritiski na krščanske demokrate,« je dejal Peterle, ki sicer Poudarja, da »ni advokat ministra Janše, ampak advokat slovenske varnosti«. Povedal je še, da bo zahteval sestanek koalicijskih partnerjev o tem, ah aneks h koalicijski pogodbi sploh še velja. Zanimivo pa je, da predsednik SKD sicer opozarja na morebitne težave pri sprejemanju proračuna, ne napoveduje pa novega kroga pogajanj. »SKD se bo držala dogovora,« pravi Peterle, ki tudi meni, da bo mogoče »minus« pri investicijah za obrambo pokriti na kakšen drugačen način. Zelo nedvoumno pismo )e Janezu Janši poslal premier, saj v njem izrecno pravi, da tisti, ki »ne bodo želeli glasovati za proračun eh ne bodo več želeli sodelovati v koaliciji, to seveda vedno lahko storijo«. Ta odgovor, pa tudi nekatere neuradne informacije kažejo, da poslanci LDS le niso delovali povsem na svojo roko. Zgovoren je že podatek, da se je premier v Času glasovanja o obrambnem tolarju že vrnil v Ljubljano. Poleg tega je preprosto težko verjeti, da bi prav vsi poslanci LDS glasovali zo-per povečanje sredstev za obrambne investicije brez vednosti svojega predsednika. Sprejemanje obrambnega tolarja je oCitno prvo pokazalo na spremenjena razmerja sil po napovedani združitvi sredinskih strank. Čeprav dogodek sam po sebi ne prinaša spremembe koalicije, pa »okrepitev« LDS in samega predsednika vlade lahko pomeni bistveno manj mlačno politiko do »dvojne« vloge obrambnega ministra, ki je obenem neuradni vodja opozicije. Spremembe na sredini so očitno vzpodbudile tudi krščanske demokrate, ki so včeraj javno razglasili novo ponudbo Janševi SDSS in Podobnikovi ljudski stranki o združitvi v močno stranko desne sredine, ki bi že na lokalnih in potem na državnozborskih volitvah tekmovala s sredinsko »SZDL«. O tem predlogu bo danes odločal izvršni odbor SKD, ki je sicer že nekajkrat zaman vabil k združitvi ljudsko stranko. Peterle je še povedal, da se s socialdemokrati še ni pogovarjal, da pa bi bila združitev gotovo koristna za obe strani. Tanja Starič Ali bo zdaj obrambni minister odstopil? Obrambni minister Janez Janša se je po tem, ko so poslanci oklestili obrambni tolar, znašel v dvakrat zoprnem položaju, ki nekoliko spominja na tiste nesrečne proračunske zaplete, v katerih je doslej vedno potegnila krajšo Združena lista. Janša je namreč sprejetje obrambnega tolarja v »neo-kleščeni« različici nekajkrat pogojeval s svojim ministrskim mestom. Tako socialdemokrati pred novim letom niso hoteli podpisati aneksa h koalicijski pogodbi, ki četverico obvezuje, da se mora držati proračunskih dogovorov. Za glavni argument je takrat Janša navedel koalicijsko nedisciplino vladnih partnerjev, predvsem liberalnih demokratov. »V takšni koaliciji socialdemokrati ne vidimo svojega mesta,« je takrat dejal Janša. Ker pa v vrstah LDS, pa tudi SKD zaradi omenjenih groženj niso pokazali hujšega vznemirjenja, so socialdemokrati po novem letu ugotovili, da je za obstoj demokracije nujno ostati v koaliciji, in kmalu za tem je tudi Janša podpisal aneks. Kljub temu je obrambni minister še nekajkrat ponovil svojo gro- Premier hladno odgovarja na Janševe očitke LDS: Kdo je komu obrnil hrbet? žnjo, da bo SDSS - če obrambni tolar ne bo sprejet v 'razumni’ različici -»znova razmislila, ali bo ostala v koaliciji«. Druga ministrova izjava, ki je ni mogoče razumeti drugače kot grožnjo z odstopom, pa je tista, da »Slovenije ne bo mogoče braniti na celem ozemlju«, če denarja ne bo dovolj. Prav zaradi tako odločnih izjav se je takoj po koncu glasovanja o obrambnem tolarju najprej zastavilo vprašanje, ali bo minister uresničil svoje napovedi. Dosedanji potek dogodkov in prve izjave samega ministra tega ne potrjujejo. Odstop je sicer malo verjeten iz dveh preprostih razlogov: zato, ker bi ob sedanjem razmerju sil v državnem zboru parlament odstop skoraj gotovo sprejel, in drugič zato, ker ima mandatar za to ministrsko funkcijo na voljo številne nove kandidate iz združujočih se strank. Položaj v opoziciji pa je ta hip kar se le da nehvaležna reč iz cele vrste razlogov: zaradi informacij, vzvodov odločanja, denarja... Koalicijski partnerji bodo (če bodo) izstopili iz vlade šele pred državnimi volitvami - teh pa letos gotovo še ne bo. Politični in pragmatični razlogi so torej jasni, nekoliko bolj nerodna zadeva je vprašanje načelnosti, na katero se sicer pogosto sklicuje prav minister Janša. Tako kot so ministri in poslanci Združene liste nekajkrat morali »požreti« svoje ultimate zaradi političnega razmerja sil, se je zdaj to prvič zgodilo obrambnemu ministra. Res pa je, da je zelo malo možnosti tudi za drugo različico: da bi namreč obrambni minister moral oditi na zahtevo predsednika vlade. Razlogov za to je več, eden od njih pa je prav gotovo podpora krščanskih demokratov, v imenu katerih je minister Lojze Peterle včeraj povedal, da »ne pričakujejo menjave na mestu obrambnega ministra«. Ce pa bi SDSS odšla iz vlade, »bi to za SKD pomenilo podlago za resno obravnavo novonastalih razmer«. (T. S.) __POSLA N S KI VEČER / GOST MILAN KUČAN SE / SKLAD ZA SOCIALNI RAZVOJ Kam bi predsednik vložil svoj politični kapital Da bi Slovenija postala pravna in demokratična država Financiranje razvojnih projektov Gre za projekte na različnih področjih, od turizma do gospodarstva NOVA GORICA - Dvajseti poslanski večer Boruta Pahorja je sinoči v novogoriški kulturni dom privabil Polno dvorano poslušalca, da je prisluhnilo »reprezentativnemu in atraktivnemu gostu«, kot je dejal Franko Kacafura, predsednik novogoriške ZLSD, ki je organizatorica Pahorjevih poslanskih večerov. Občinstvo je Milan Kučan, predsednik Slovenije, pridobil že z uvodnim odgovorom na vprašanje, kam m kako bi vložil svoj politični kapital. Dejal je, da v tisti projekt, v katerega trdno verja-jne in izhaja še iz časov, ko je bil skupaj še z nekaterimi drugimi odličnimi ljudmi v CK ZKS. To je projekt, ki je sčasoma doživljal svoje uresničevanje in dozorevanje. Bistvo pa je ostalo isto. Ta projekt je postavil v izhodišče verovanje in spoštovanje slehernega človeka, njegovih pravic, pravico slehernega do njegove resnice, ki pa mora priznati in dopuščati, da poleg ene resnice obstajajo tudi druge. Temu se pravi pluralizem in sprava, ki jo razume kot sobivanje več resnic. Sledijo gospodarska uspešnost in razvoj, socialna varnost in blaginja državljanov in končno:usmeri-tev Slovenije v Evropo in svetovni prostor, kjer naj zasede ugledno in reprezentativno mesto med enakopravnimi državami. Torej bi svoj politični kapital vlagal v to, da bi Slovenija postala navznoter pravna, poštena in prijazna država svojim državljanom, v svetu pa naj bi veljala za demokratično. Na vprašanje, kako gleda predsednik na novo razporeditev sil v slovenskem političnem prostora, je Kučan dejal, da se ustvarja nova sredina, ki ne bo »bolj leva od desne in ne bolj desna od leve, kar zagotavljajo člani nove koalicije demokrati, zeleni, LDS in socialisti«. To po Kučanovem mnenju pomeni, določeno stabilizacijo političnega prizorišča, v kateri pa vidi tudi nevarnost bipolarnosti demokratične in nedemokratične opcije. Kučan je spregovoril tudi o svojem odnosu do Nove revije, o vprašanju proračuna, zlasti obrambnega tolarja, o vključevanju Slovenije v Nato, o Partnerstvu za mir, razložil pa je tudi svoje videnje balkanske krize, ki se krvavo razpleta v Bosni. Vojko Cuder LJUBLJANA - V Ljubljani sta se včeraj mudila Romeo Dalla Chiesa, predsednik upravnega odbora Sklada za socialni razvoj Sveta Evrope (SE), in Pillavachi, predsednik sekretariata Sklada. Ugledna gosta sta Slovenijo obiskala kot prvo med srednjeevropskimi državami, saj je prva med njimi 1. februarja letos vstopila v Sklad za socialni razvoj pri Svetu Evrope. Ministra Lojzeta Peterleta sta se včeraj seznanila z možnostmi nadaljnjega sodelovanja s tem skladom in s projekti, ki bi jih Slovenija lahko ponudila in ki bi jih bil socialni sklad pripravljen financirati. Gre za projekte na različnih področjih, od turizma do gospodarstva. Sklad sicer financira samo projekte, ki imajo socialno razsežnost, denimo reševanje problema brezposelnosti, razvoj nera- zvitih področij in drugo. Gosta sta pozdravila tudi koristno namembnost sredstev, ki jih je Nizozemska prek sklada namenila za begunsko problematiko v Sloveniji. Gre za 1,3 milijona ekujev nepovratnih sredstev za opremo begunskih centrov. Sklad je pripravljen financirati projekte v državah srednje in vzhodne Evrope v višini 250 milijonov ekujev in projekte s socialno razsežnostjo, ki se oblikujejo v okviru Srednjeevropske pobude. Dalla Chiesa in Pillavachi sta se sestala še z državnim sekretarjem na Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora Jernejem Stritihom, obiskala pa sta tudi ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja in ministrico za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar. (STA) Bolj kot obramba potrebuje denar zdravstvo Poslanci državnega zbora so se odločili, da ministru JanSi ne bodo dodelili toliko proračunskih sredstev, kot jih je za obrambo zahteval. Kaj pa o tem menijo mimoidoči? MIJA POLESNIK, 17 let, dijakinja: Osebno se z zmanjšanjem sredstev za obrambo strinjam, saj bo kdo drug ta denar bolje porabil, mnogo pa je tudi takih, ki bi ga krvavo potrebovali, na primer socialno ogrožene družine. Menim tudi, da bi za financiranje obrambe morali najti druge vire. Absolutno prednost v pridobivanju proračunskih sredstev pa dajem šolstvu. VINKO JEŽOVNIK, 52 let, kmet: Mislim, da zmanjševanje sredstev za obrambo v sedanjih političnih razmerah ni pametno. Potrebujemo čim boljšo obrambo, predvsem je treba izboljšati zračne sile. Pridobivanje sredstev za obrambo iz proračuna morda ni najboljši način, usmeriti bi se morali v druge vire in se lotiti rentabilnejših zadev. MARTIN GRAMC, 22 let, strojnik Mislim, da državljani o tem nimamo popolne slike, saj je mnogo pomembnih informacij, za katere se potrudijo, da ne pridejo v javnost. Vendar sem ne glede na pomanjkljivo informiranost prepričan, da denar bolj kot obramba potrebuje zdravstvo, vsekakor pa namenjajo premalo sredstev tudi za šolstvo, ki trenutno le životari, kar zadeva denar. LJUBIMKA PETROVIČ, 32 let, nezaposlena prodajalka: Odvisno, iz katerega zornega kota gledamo na to. Ministrstvo za obrambo verjetno meni, da zmanjševanje sredstev za obrambo ni pravilno, drugi pa se s tem strinjajo, ker bi ta denar potrebovali oni. Mislim, da sredstev za obrambo ne bi smeli zmanjševati, vendar pa denar za svoje delovanje bolj potrebujeta zdravstvo in šolstvo. BOJAN SELKO, 25 let, komercialni tehnik Zaenkrat je prav, da se sredstva za ohrambo zmanjšajo, saj še nimamo vizije slovenske obrambe. Najprej je treba določiti obrambno strategijo in na osnovi izdelanih programov razdeliti denar. Strinjam se tudi z načinom pridobivanja sredstev za obrambo iz proračuna, vendar menim, da bi moralo največ sredstev dobiti zdravstvo. TATJANA RECEK, 30 let, prodajalka: Ne strinjam se z odločitvijo poslancev o zmanjšanju proračunskega deleža za obrambo. Mislim, da je to za državo zelo pomembno področje, za katerega bi moralo biti vedno na razpolago dovolj denarja. Seveda pa je v slabem denarnem stanju tudi zdravstvo, Se posebej, če njegov položaj primerjamo z obrambo. Spraševala je S.Sirca Izgubljeni otok Dinotopija Ilustracija avtorja Jamesa Gurneya James Gumey: DINOTOPIJA, Založba Maya, Nova Gorica 1993, platnena vezava z ovitkom, 159 strani, cena 4284 tolarjev Bilo je le Se vprašanje Časa, kdaj bo poleg knjige Jurski park in vseh izdelkov popularnih dinozavrov izšla še kakšna knjiga o teh priljubljenih zverinicah. In ze je pred nami. To je knjiga Dinotopija, s podnaslovom Dežela zunaj Časa, ameriškega ustvarjalca Jamesa Gur-neya. Poleg ilustracij, ki v knjigi prevladujejo, je Gur-ney napisal tudi spremljevalno besedilo. Vendar se knjiga ne vrača 65 milijonov let nazaj, ko naj bi dinozavri zaradi lakote izumrli, ampak jih v knjigi srečujemo približno leta 1860. Torej ne držijo teze, da so dinozavri izumrli zaradi dolgčasa ah ker so bih preveliki, da bi se vkrcali na Noetovo barko. Knjiga je pisana kot dnevnik biologa Arturja Deniso-na, ki se je s svojim sinom Vilijem odpravil na raziskovalno potovanje. Sredi raziskovanja sta profesor Deni-son in Vili izginila. Na pomoč so jima priskočili delfini in ju odnesli na izgubljeni otok Dinotopija, kjer ljudje in dinozavri živijo skupaj v mirnem sožitju. Dinozavri cenijo človekove veščine in živahnost, ljudem pa koristi modrost in prijaznost mnogo starejše živalske vrste. Profesor Denison podrobno popisuje vodna mesta, parke, arhitekturo, pa tudi vsakdanje življenje: parade, proslave, športe in hrano. Dinotopijo prikazuje kot Čudovito omamen kraj, ki nudi dogodivščine in razburljivo življenje, pa tudi priložnost, da vidimo naš svet in Cas tako, kot ga vidijo Dinotopijcani. Ce bi radi stopili v Dinotopijo in prestopih meje med resničnostjo in domišljijo, je pametno poznati vsaj nekaj njihovih zakonov: »Preživetje vseh ah nikogar. / Ena sama dežna kapljica dvigne morje. / Orožje je sovražnik celo svojim lastnikom. / Dajaj veC, vzemi manj. / Prej drugi, sam zadnji. / Opazuj, poslušaj in uci se. / Delaj eno stvar naenkrat. / Vsak dan poj. / Vadi domišljijo.« Irena Som Slikar, blizu arhitekturi LJUBLJANA - V galeriji Dessa, kjer običajno najdemo arhitekte, se od ponedeljka zvečer s prostorskimi risbami predstavlja slikar Tomaž Kržišnik. Vendar Kržišnik ni samo slikar. Ze od vsega začetka se namreč ukvarja tudi z drugimi umetnostmi in tako se je v dolgoletnem sodelovanju z arhitekti navzel tudi njihovih pogledov in občutenj. Ze njegove risbe Španije, Francije, Finske, Poljske, Prekmurja, ki so nastale v 70. letih, so napoved in priprava ciklov, ki so nastali kasneje. Leta 1980 je nastal njegov ciklus Afrika, v katerega vključuje tudi risbe mest s poti (Piša, Valencia, Gibraltar). Kržišnikova tehnika je bila vseskozi jedkanica s suho iglo, uporabljal pa je tudi Crn tuš. V svoje novejše risbe vpeljuje tudi barvne matrike in s tem poudarja vizualno in vsebinsko večplastnost dogajanja. Kržišnik se ne osredotoča le na posamezen objekt, kot to navadno počnejo fotografi, ampak v svoji risbi zajame vse banalnosti in tako prikaže celotno dogajanje in vzdušje mesta. Irena Sorn Tomaž Kržišnik: Piša, 1980, risba m TUJIH GlSDAUŠČ Premium Erasmianum Peter Stein je 24. novembra 1993 v Amsterdamu prejel Erasmus Prijs. Fondacija Premimn Erasmianum je tako počastila režiserja in umetniškega direktorja, ki je vse od šestdesetih let naprej moCno vplival na zahodno nemško gledališče. Njegove dejavnosti v legendarni berlinski Schaubuhne niso ostale neopažene. Rezije Gorkega (Letoviščarji), Ibsna (Peer Gynt) in Botha Straussa (Trilogija svidenj) predstavljajo pomembne točke gledališča v zadnjih petindvajsetih letih. Danes je Stein umetniški direktor gledališkega programa Festspiele iz Salzburga. 29. januarja 1994 je premierno uprizoril Ajshilovo Ore-stejo v moskovskem Akademskem gledališču ruske armade. Leta 1995 bo režiral Schonbergovega Mojzesa in Aarona za Nizozemsko opero. V Času podelitve nagrade je Stein v Amsterdamu vodil seminar za gledališke ustvarjalce. Prikazali so dva Steinova filma. Nizozemski gledališki institut in Goethejev inštitut sta organizirala predavanje Henniga Rischbieterja (soustanovitelja in urednika Theater Heute) z naslovom »Peter Stein in prvih deset let Schaubuhne«. Gledališki management V začetku novembra 1993 je štirideset Rusov na Nizozemskem zaključilo tretjo in obenem zadnjo fazo seminarja na temo gledališkega menedžmenta. Seminar je trajal dve leti na iniciativo dveh skupin, nizozemske Bundeling in ruske Assitelj, ki se zanimata za otroško in mladinsko gledališče. S pomočjo Centra za umetnost & Media management, Nizozemskega gledališkega inštituta ter nizozemskega ministrstva za kulturo in zunanje zadeve, so seminar organizirali tako na Nizozemskem kot v Rusiji. Prvi del seminarja se je odvijal oktobra 1991 v Rostovu, drugi leto zatem v Omsku in tretji v Amsterdamu 1993. Cilj seminarja je bila izmenjava znanj in izkušenj v gledališki praksi. Vsem udeležencem je center za umetnost & Media Management v Utrechtu omogočil izpopolnjevalni program na področju marketinških strategij. Rusi so bili vpleteni v delovne metode različnih skupin (npr. Bet Nationale Ballet, Huis aan de Amstel, Bet Vervolg, Amster-damse Theatreschool, Fondacije Bergen - za gledališče, film in televizijo). Obiskali so tudi Fondacijo za odrske umetnosti, ministrstvo za kulturo in Nizozemski gledališki inštitut. Srečanje društva dramaturgov Letno srečanje društva dramaturgov nemškega govornega področja se je odvijalo med 13. in 16. novembrom 1993, tokrat prvič v svoji zgodovini na tujem, v Amsterdamu. Nizozemsko-flamski inštitut za odrske umetnosti je bil v sodelovanju z Nizozemskim gledališkim inštitutom iz Amsterdama in Flamskim gledališkim inštitutom iz Bruslja gost kongresa, zadnjega dejanja cele vrste dogodkov, ki so bih osredotočeni na Nemčijo in so izhajali iz frankfurtskega Buchmesse. V Frankfurtu je bila lani poleti v Mousonturm in v Theater am Turni predstavljena nizozemska in flamska gledališka produkcija. V sodelovanju s Verlag der Autoren je nastala knjižica z naslovom Sieben Stričke aus Flandem und den Nie-derlanden. Kongres društva dramaturgov je bil tako logična posledica treh dogodkov. Na njem so sodelujoči izmenjali svoje poglede na spremembe v dramaturškem poklicu, o ekonomski recesiji in njenih posledicah za evropsko gledališče. Pripravila Sonja Dular VABILO NA RAZSTAVE Fotografija Riharda Jakopiča (jesen 1942) RIHARD JAKOPIČ -TO SEM JAZ, UMETNIK... Muzej novejše zgodovine Celje, Prešernova 17. Na ogled je 36 umetnikovih slik iz časa med okoli 1890 in 1935, ki jih spremljajo številne risbe, dokumentarno gradivo in dela drugih avtorjev. Postavitev: Andrej Smrekar, Dragica Trobec Zadnik, Janez Kos, teksti kataloga (2500 SIT): študije 11 avtorjev. Odprto do 30. aprila (od torka do petka med 10.-17. uro, sobota med 9.-12. uro). Vstopnina 100/50 SIT, otroci imajo prost vstop. Za lansko postavitvijo razstave ob petdeseti obletnici smrti enega naj-znamenitejsih slovenskih slikarjev in organizatorjev z likovnega področja v Ljubljani je tokrat v Celju razstava prvič združena v okviru enega razstavišča. Razstava, ki se po obsegu nekoliko razlikuje od ljubljanske, se bo selila še v Maribor in Kostanjevico na Birki. (V. U.) VELJKO TOMAN. Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana, Vodnikova 65. Na ogled je 25 slik iz let 1993 in 1994. Postavitev: avtor, Milan Pirker, tekst (brezplačne) zloženke: Franc Zlatar. Odprto do 15. marca (od torka do petka med 10.-14. uro in 16.-19. uro, sobote in nedelje med 10.-13. uro). Prost vstop. Na ogled je najnovejši Tomanov slikarski cikel, ki ga je avtor naslovil Praznovanje pomladi, Razstava obsega slike, izdelane v tehnikah akrila in gvaša ter grafike. Znani slikar Veljko Toman, po rodu iz Splita, je na ljubljanski akademiji zaključil študij slikarstva pri profesorju Maksimu Sedeju leta 1971, zatem je leta 1975 zaključil še študij restavratorstva. Samostojno raztavlja od 1973; za svoje ustvarjanje je prejel veliko nagrad. Osrednji motiv Praznovanja pomladi je sonce kot simbol energije in življenja. (V. U.) i . -. Sam pod soncem, 1993, akril na platnu (detajl) SVETLANA JAKIMOVSKA-RODIC: SLIKE. Galerija SKUC, Ljubljana, Stari trg 21. Na ogled je 7 del, nastalih leta 1993. Postavitev: avtor, tekst (brezplačne) zloženke: Mojca Oblak Crovvther. Odprto do 4. marca (vsak dan med 12.-20. uro). Prost vstop. V Galeriji SKUC predstavlja svoja, v tehniki akrila izdelana platna velikih formatov makedonska umetnica Svetlana Jakimovska-Rodic. Avtorica, ki sodi med mlade likovne ustvarjalke, je študij grafike zaključila leta 1990 na Akademiji za likovno umetnost v Sko- pju, grafično specialko pa leta 1992 pri profesorju Logarju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. V letu 1992 je tudi pričela s samostojnim razstavljanjem. Njena na tokratni razstavi predstavljena dela se po avtoričinih besedah glede motivike, tematike vežejo na tihožitja; vendar ne v smislu interpretiranja določenih konkretnih objektov iz stvarnosti. Gre za svojevrstne transformacije s simbolnim pomenom, oziroma fantazme, ki se ne vežejo na realnost - tihožitja so morda tako le pogojno tihožitja. (V. U.) Svetlana Jakimovska-Rodič: Brez naslova, 1993, akril na platnu QQO Lillehammer ’94 ^ v* VČERAJŠNJI DAN V LILLEHAMMER JU Razočaranje pri Italijanih Nemci pa ponovno slavijo VVasmeierju že drugo zlato - Slovenski smučarji poprečni KOLAJNE Do srede, 23. februarja Država Z S B Sk Rusija 10 7 4 21 Norveška 8 7 2 17 Nemčija 6 4 6 16 ZDA 5 3 1 9 Italija 4 3 8 15 Kanada 3 3 3 9 Južna Koreja 2 1 0 3 Švica 1 3 0 4 Avstrija 1 2 4 7 Švedska 1 0 0 1 Japonska 0 2 1 3 Kazahstan 0 2 0 2 Belorusija 0 2 0 2 Nizozemska 0 1 3 4 Francija 0 1 2 3 Finska 0 0 3 3 Slovenija 0 0 1 1 ' Kitajska 0 0 1 1 Ukrajina 0 0 1 1 Vel. Britanija 0 0 1 1 Razočaranje italijanskih ljubiteljev smučanja je bilo po včerajšnjem moškem veleslalomu v obratnem sorazmerju s pričakovanji pred njim. Vsa pozornost je bila usmerjena na eno samo osebo (pa ne samo v Italiji), na Alberta Tombo, toda kdor je vCeraj stavil na njegovo karto je ne le stavil slabo, ampak je tudi izgubil. Zmagala je nemško-švicarsko-avstrij-ska naveza Markuš Wa-smeier - Urs Kaelin - Christian Mayer, ki je Ze po prvi vožnji zasedala vrh lestvice, a prav v obratnem vrstnem redu, kot se je nato zvrstila na stopničkah. Tomba je takoj pokazal, da z njim na tem tekmovanju ne bo nic. Ze ko je prišel na cilj, je semafor pokazal neobetav-no 4. mesto, ki je nato drselo navzdol do 13. in takoj je bilo jasno, kako se bodo stvari razvijale. No, razvijale so se po naj-slabšem možnem scenariju, saj je Albertone v finalu druge vožnje zagrešil napako in pričakovane detonacije italijanske navijaške bombe ni bilo. Čast "azzurrov” je zasilno pokrpal le Berga-melli s 6. mestom. Slovenci so imeli s Kuncem po prvi vožnji spet izredno priložnost, saj je bil tedaj na odličnem 5. mestu. Toda Mitja se očitno ni od Alenke naučil ničesar, kajti po drugi vožnji je pristal celo na 14. mestu. V biatlonskem moškem teku na 10 km je zmagal Rus Sergej Ce-pikov, srebro so podelili Nemcu Riccu Grossu, bron pa še enemu ruskemu Sergeju, Tarasovu. Zelo dobro se je v tej disciplini odrezal slovenski reprezentant Janez Ožbolt, ki je brez zgrešenega strela osvojil 9. mesto, najboljši Italijan Johann Passler, pa je kljub temu, da je sicer južnotirolski "schutzer”, zgrešil dva strela in je pristal na 13. mestu. V ženskem biatlonu na 7, 5 km je osvojila zlato Kanadčanka My-riam Bedard, srebro Be-lorusinja Svetlana Para-migina, bron pa Ukrajinka Valentina Cerbe. Dobro 7. mesto je osvojila Italijanka Nathalie Santer, z uvrstitvijo Andreje Grašič na 18. mesto pa so bili zelo zadovoljni tudi v slovenskem taboru. Olimpijska odličja so vCeraj delili tudi v hitrostnem drsanju. V boju za kolajne na 1000 m dolgi progi so se najboljše tekmovalke razvrstile takole: 1. Bonnie Blair (ZDA), 2. Anke Baier (Nemčija) in 3. Ye Qiao-bo (Kitajska). VCeraj so opravili tudi skoke za ekipno lestvico nordijske kombinacije (90 m). Japonci so bili tu bolj zbrani kot na. prejšnjem skakalnem preizkusu in vodijo na lestvici pred Norvežani in Švicarji. Italija je na 11. mestu. Seveda, pa bo verjetno na tej lestvici ob koncu tekmovanja stanje nekoliko drugačno. Včerajšnji dan je bil prvi na teh igrah, ko Italija ni osvojila nobene kolajne. Glavnega "krivca” pozna vsa Italija: to je kajpak Tomba ”la bomba.” Proti pričakovanjem je VVassmeier dobil še eno zlato (AP) JUNAK DNEVA - MARKUŠ WASMEIER V drugo gre rado HAFJELL - Prijatelji Markuša Wa-smeierja so bili v velikanski zadregi. Prvo zlato kolajno veterana v belem cirkusu alpskega smučanja so prejšnji Četrtek seveda proslavili kot se to spodobi, vendar pa Hans Fer-ber, ki je v Lillehammerju najel hišo skupaj s še devetimi družinami, med katerimi so tudi VVasmeierjevi, seveda ni računal na še eno kolajno, še zdaleč pa ne na najžlahtnejšo. Kot da ni nekdanji svetovni prvak v superveleslalomu in sedaj tudi olimpijski zmagovalec v tej disciplini vedel, da bodo tekmovanja na smučiščih v Kvitfjellu in Hafjellu najuspešnejša v njegovi karieri, je pripeljal s sabo vso družino: mamo, oCeta, ženo in šest mesecev starega sinčka Markuša, ki kar niso mogli verjeti novi tekmovalni pomladi smučarskega asa iz Schlierseeja. »Super Wasi«, tak vzdevek si je 30-letnik iz Bavarske pridobil v teh olimpijskih dneh, še nikoli ni zmagal na veleslalomski tekmi za svetovni pokal, vendar vsaka stvar se enkrat zgodi prvič in za Markuša VVasmeierja je zadeva še bolj zanimiva zato, ker se je že nekajkrat želel posloviti od bele karavane, vendar je uporno vztrajal, kot da bi vedel, da še ni porabil vseh svojih adutov. Ker se je to zgodilo na olimpijskih igrah ima tem večjo težo, vse skupaj pa je pripomoglo k temu, da se je od vCeraj dvakratni olimpijski zmagovalec, ki se je na svojih prejšnjih dveh olimpijskih igrah zmeraj sukal v bližini kolajn, vendar ni osvojil nobene, kar na hitro odločil, da ne bo odnehal. Današnji spored Hafjell 9.30/13.00 Smučanje, veleslalom ženske Olimpijski park 10.00 Nordijska kombinacija, 3x10 km ekipno 12.00 Akrobatsko smučanje, moški/ženske, skoki (finale) 12.30 Smučarski teki, ženske, 30 km klasični slog Olimpijska votlina Gjovik 15.00 Hokej, za 9. mesto, Italija-Francija Hakon Hall 16.30 Hokej, za 11. mesto, Norveška-Avstrija Olimpijski amfiteater Hamar 19.00 Hitrostno drsanje, moški 500 m ženske, 1.000 m moški, 5.000 m HITROSTNO DRSANJE Američanka Bonnie Blair pridrsela svojo peto olimpijsko zlato kolajno V finalu je Američanka premagala Nemko Anke Baier - Bron Kitajski Američanka Bonnie Blair je vCeraj v hitrostnem drsanju (telefoto AP) osvojila svojo peto olimpijsko zlato kolajno, kar do sedaj ni uspelo nobeni njeni rojakinji, nihče pa v hitrostnem drsanju ni osvojil kolajne na treh različnih olimpijskih igrah. Včeraj je osvojila prvo mesto v teku na 1000 m, potem ko je Ze zmagala na 500 m. S tem je izenačila kolajne iz Albertvillu, medtem ko je v Calgaryju imela samo eno zlato kolajno. V včerajšnjem teku ni potolkla svetovnega rekorda, ki sega tam v dalnje leto 1988, bila pa je dovolj hitra, da v finalu je premagala Nemko Anke Baier. Tretja je bila Kitajka Ye Qiaobo. __________________VELESLALOM / SLOVENCI IN ITALIJANI RAZOČARALI Presenetljivi Wasmeier odnesel že drugo zlato Tomba zgrešil predzadnja vratca v drugem spustu Najboljši Slovenec je bil Kunc, trinajsti HAFJELL - »To je največje presenečenje v stavo Thoeni, opravil izvrstno. »Moral bi da ni se. Progo sem si na ogledu dobro za-mojem življenju,« je v ciljnem izteku peljati bolj agresivno,« je po prvem teku pomnil, edina napaka pa je bila, kot sem že moškega veleslaloma na 17. zimskih olim- dejal prvak z iger v Calgaryjui n Albertvillu omenil, da nisem pustil smuči, »je povedal pijskih igrah dejal presrečni zmagovalec Alberto Tomba, ki je bil šele trinajsti, za Mitja Kunc, ki so ga ob progi v Hafjellu vz-Markus VVasmeier. Proga v Hafjellu, še zla- Mayerjem pa je zaostajal za 1.19 sekunde. podbujali tudi navijači iz Črne. Več je s ti pa njena druga postavitev je bila pisana »Nisem dovolj tvegal,« je priznal 27-letni pričakoval tudi Jernej Koblar, ki mu tovrstna kožo Nemcu, saj je bila izjemno hitra. Po- Italijan. Jernej Koblar je po prvem nastopu ne proge sicer ustrezajo, vendar mu včeraj leg nemškega tabora so se kolajn veselili še bil 22., Jure Košir 25. in Gregor Grilc 26. ni šlo. Gregor Grilc je po tihem pričakoval Švicarji in Avstrijci. Drugo mesto si je pri- Alberto Tomba se je tako na drugo progo uvrstitev med petnajsterico, vendar mu na smučal Urs Kaelin, tretje pa Christian podal med prvimi in je kljub slabemu izho- kompaktnem snegu smuči niso drsele kot si Mayer. Veliki Alberto Tomba je odstopil, dišču »še zmeraj upal na srebrno ali brona- je želel, čeprav ga poškodba kolena ni ovira-najboljši slovenski tekmovalec je bil Mitja sto odličje«, toda njegov nastop se je končal, la. »Triindvajseto mesto je slab rezultat in Kunc na 14. mestu, medtem ko so se Jernej ko je zgrešil predzadnja vratiča in bil disk- nisem zadovoljen. Sedaj 'se bom pripravljal Koblar, Jure Košir in Gregor Grilc zvrstili od valificiran. V drugo je bil izvrsten Rainer za nedeljski slalom, kjer pa bo bolje,« je po-22. do 24. mesta. Salzgeber, ki se je z desetega mesta povzpel vedal Jure Košir. Včeraj je bila najsrečnejša štartna številka na peto, medtem ko je imel Mitja Kunc ve- Rezultati: 1. VVasmeier (Nem) 2:52.46, 2. 17. VVasmeier je po olimpijskem zlatu v su- like težave in je zdrsnil za devet mest. »Pro- Kaelin (Svi) 2:52.48, 3. Mayer (Av) 2:52.58, 4. perveleslalomu startal povsem neobremenje- ga je bila izjemno hitra. Popolnoma sem Thorsen (Nor) 2:52.71, 5. Salzgeber (Av) no in se v prvi vožnji prebil na tretje mesto, zgrešil pravo linijo in vse preveč delal 2:52.87, 6. N. Bergamelli (Ita) 2:53.12, 7. Kjus kar se je izkazalo za idealno izhodišče pred zaključene zavoje. Moral bi pustiti, da bi (Nor) 2:53.23, 8. Gstrein (Av) 2:53.35, 9. No-drugim nastopom. Avstrijec Mayer je imel smuči drsele bolj naravnost. To mi je pobra- bis (ZDA) 2:53.60, 10. Koenigsrainer (Ita) dobre tri desetinke sekunde prednosti pred lo pač tisto poldrugo sekundo. Pred obema 2.53.61, 11. Mader (Av) 2:53.66, 12. Aamodt Kaelinom in še nadaljnjo stotinko pred nastopoma sem bil živčen, vendar sem si (Nor) 2:53.91,13. F. Piccard (Fra) 2:53.97, 14. Nemcem. Na kolajno je po prvem nastopu še dopovedoval, da moram napadati in dati Kunc (Slo) 2:54.07, 15. Bernerssoi (Nem) lahko upal Norvežan Jan Einar Thorsen, vse od sebe. Zal mi ni uspelo in sem razoča- 2:54.49, ... 22. Koblar 2:56.67, 23. Košir prav tako pa tudi Mitja Kunc, ki je s prvo ran. Bila je zelo čudna tekma. Imel sem do- 2:57.10, 24. Grilc (vsi Slo) 2:57.13. progo, ki jo je postavil nekdanji šampion Gu- bro izhodišče in lahko bi se izteklo bolje, to- Jasna Milinkovid NOVICE BIATLON / KANADČANKA OSVOJILA SVOJO DRUGO ZLATO KOLAJNO Iz ptičje perspektive Kralj letenja na lillehammerskih igra ni nemški skakalec Jens VVeiBflog, ampak avstralski snemalec Mike Neradzic, ki preživi dnevno deset ur na 40 metrov dolgem Zeppelinu. “Luksuz”, da si olimpijsko prizorišče "ogleduje iz ptičje perspektive mu je omogočila ameriška televizijska mreža CBS, ki lahko tako svojim gledalcem posreduje najbolj panoramične slike. Poskrbljeno je tudi za varstvo narave, saj porabita motorja balona le 50 litrov bencina. Zmagovalec moškega tekaškega maratona bo dvakrat zlat: zmagovalca bo namreč ne glede na narodnost nagradil sam norveški kralj Harald V. Dnevnik “Aftenposten” piše, da bo to prvič, ko bo zmagovalca na ziriiskih olimpijskih iger ovenčal prvi mož neke države: ni slučaj, da se bo to pripetilo prav v domovini nordijskega smučanja. Zgleda sicer, da je bila “kraljevska procesija” predvidena za štafeto, a so jo prestavili, ker so domačim Italijani zmešali štrene... miral - odžeja do zmage Zmagala Kanadčanka Bedardova in Rus Čepikov Zadovoljive uvrstitve slovenskih tekmovalcev tako v ženskem kot v moškem taboru: Janez Ožbolt 9. LILLEHAMER - Na stadionu Birkebeiner so se biatlonci in biatlonke pomerili v sprintu na 10 oziroma 7.5 kilometrov. Kanadčanka Myriam Be-dard se bo domov vrnila kot najuspešnejša biatlonka teh olimpijskih iger, saj je po preizkušnji na 15 kilometrov zbrala največ moči tudi v sprintu in osvojila svojo drugo zlato kolajno. Izkazala se je tudi slovenska biatlonka Andreja Grašič, ki je osvojila osemnajsto mesto in povsem upravičila nastop na olimpijskih igrah. Pri moških je zlato odličje osvojil Rus Sergej Cepikov, na izvrstno deveto mesto pa se je uvrstil Janez Ožbolt. Najprej so se na progo podala dekleta, boj za kolajne pa je bil izredno dramatičen. Myriam Be-dard je startala eno minuto za svojo neposredno tekmico Svetlano Pa-ramigino in je lahko ves čas nadzorovala razplet. Kanadčanka je po prvem streljanju, ko je zadela vse tarče, bila v vodstvu, medtem ko je Beloru-sinja zgrešila dva strela. Toda po drugem postanku na strelišču se je položaj popolnoma spremenil, vendar je bila Bedardova še zmeraj v velikanski prednosti, saj je že vedela rezultat Svetlane Paramigine. Na koncu je morala Kanadčanka v ciljnem sprintu vložiti vse svoje moči, da je prišla na prvo mesto in to za vsega 1.1 sekunde. Se dobro, da sta uveljavljeni tekmovalki zmogli toliko moči, sicer bi slavila zmago povsem neznana Ukrajinka Valentina Cerbe, ki je za zmagovalko zaostala za 1.2 sekunde, kar je najtesnejša odločitev v tej mladi olimpijski disciplini, kajti biatlon za ženske so prvič uvrstili na spored pred dvema letoma v Albertvillu. »Dolga leta sem čakal na ta trenutek,« je na cilju vzkliknil Sergej Cepikov, potem ko si je priboril svoje prvo posamično olimpijsko zlato. Ruski šampion je na koncu za šest sekund premagal Nemca Ricca Grossa in za 20.4 sekunde rojaka Sergeja Tarasova olimpijskega zmagovalca na 20 kilometrov, medtem ko je drugi rojak Vladimir Oračev za 1.5 sekunde ostal na četrtem mestu. Junak v slovenskem moštvu pa je bil brez dvoma Janez Ožbolt, ki je zasedel odlično deveto mesto, kar je najboljša uvrstitev slovenskih biatloncev na olimpijskih igrah. Za razliko od prvega nastopa na teh olimpijskih igrah je Ožbolt tekmo začel bolj rezervirano. Streljal je izvrstno, saj ni zgrešil nobene tarče, kar je uspelo samo še Ce-pikovu, Grossu'in Belorusu Aleksandru Popo- vu, žal pa je v zadnjem krogu padel, kar ga je stalo še nekaj dragocenih sekund. Rezultati: ženske - 7.5 km: 1 Bedard (Kan) 26:08.8 (2), 2. Paramigi-na (Blr) 26:09.9 (2), 3. Cerbe (Ukr) 26:10.0 (0), 4. Sesikl (Kaz) 26:13.9, 5. Schaaf (Nem) 26:33.6 (2), 6. Kokoueva (Blr) 26:38.4 (2), 7. Santer (Ita) 26:38.8 (3), 8. Greiner Petter - Memm (Nem) 26:46.5 (3), 9. Hakova (Ceš) 26:48.2 (1), 10. Kri-stiansen (Nor) 26:53.5 (0) , ... 18. Grašič (Slo) 27:17.9 (3); moški - 10 km: 1. Cepikov (Rus) 28:07.0 (0), 2. Gross (Nem) 28:13.0 (0), 3. Tarasov (Rus) 28:27.4 (1), 4. Dračev (Rus) 28:28.9 (1) , 5. Gredler (Av) 29:05.4 (2), 6. Lučk (Nem) 29:09.7 (2), 7. Fischer (Nem) 29:16.0 (1), 8. Flandin (Fra) 29:33.8 (1), 9. Ožbolt (Slo) 29:35.8 (0), 10. Popov (Blr) 29:38.5 (0), ... 36. U. Velepec 31:07.5 (3), 59. J. Poklukar (oba Slo) 32:31.7 (3). Kanadčanka Bedard na progi (Telefoto AP) NORDIJSKA KOMBINACIJA Po skokih Japonci vodijo LILLEHAMMER - Kenji Ogiva- ra, svetovni prvak v nordijski kombinaciji, je prepričan, da imajo Japonci zlato olimpijsko kolajno v moštveni tekmi že v žepu. Masaši Abe, Takanori Kono in Ogivara so bili v skokih na srednji skakalnici v Lysgaard-sbakkenu znova prepričljivi, tako kot na zadnjih dveh velikih tekmovanjih, olimpijskih igrah v Albertvillu 1992 in svetovnem prvenstvu lani v Falunu, in so si pred današnjim nastopom v teku 3x10 km priskakali ogromno prednost 5:07 minute, ki jo zagotovo ne bodo mogli izničiti niti izvrstni norveški tekači Bjarte En- gen Vik, Knut Tore Apeland in Fred Boerre Lundberg. Edino Vik se je'enakovredno kosal z japonsko trojico, Apeland je bil soliden, medtem ko je bil prav olimpijski zmagovalec Lundberg najslabši mož v moštvu Ludvika Zajca. Povsem razumljivo je, da se je vodstvo norveške reprezentance, v kateri glavni trener zmeraj upošteva mnenji trenerjev za skoke in teke, odločijo za boljšega skakalca Apelanda kot pa za izvrstnega tekača Tronda Einarja El-dena, kajti razlika bi bila še večja. Rezultati: 1. Japonska (Abe, Kono, Ogivara) 733.5 točke, 2. Norveška (Vik, Apeland, Lund- berg) 672.0 - zaostanek 5:07, 3. Švica (Cuendet, Schaad, Kempf) 643.5 - 7:30, 4. Estonija (Frei-muth, Levandi, Markvardt) 619.0 . 9:32, 5. Avstrija (Gottvvald, Rie-delsperger, Stecher) 609.0 . 10:22, 6. Češka (Kucera, Panek, Maka) 603.5 - 10:50, 7. ZDA (Jarrett, Heckman, Lodvvick) 602.0 -10:57, 8. Nemčija (Braun, Abra-tis, Dufter) 595.0 - 11:32, 9. Finska (Nurmela, Sarparanta, Mandla) 592.0 - 11:47,10. Francija (Mi-chon, Guy, Giullaume) 557.5 -14:40, 11. Italija (Pinzani, Longo, A. Cecon) 544.5 - 15:45, 12. Rusija (Kobelev, Dubrovski, Stolja-rov) 503.0 -19:12. (J.M.) POGOVOR S ŠOLNIKOM Kako odmevajo igre na šolah Kaj, če bi dijak bil vrhunski športnik? Profesor Venceslav Devetak je ravnatelj openske nižje srednje Sole "Srečko Kosovel.” Ker nas je zanimalo, ce imajo lillehammerske zimske olimpijske igre kak odmev tudi med nižješolci smo se obrnili nanj z nekaj vprašanji. Ste, morda, pri svojem Šolskem delu opazili, da se dijaki v tem Času bolj zanimajo za zimske Športe, kot sicer? »Niti ne, kakega posebnega zanimanja nisem opazil. Morda zato, ker so verjetno le Se premladi za kako poglobljeno zanimanje, pa tudi sam, kot ravnatelj, imam z njimi manj neposrednih stikov, kot ostali kolegi, zato mi je na to vprašanje težje odgovoriti.« Ker ste že omenili kolege: se morda oni zanimajo za to prireditev? »V glavnem se za igre zanima profesor telesne vzgoje, med ostalimi pa je tega zanimanja manj.« Lahko sklepamo, da na Soli ob teh igrah nimate prilagojenega učnega programa? Kako bi se ravnali, Ce bi dijaki, recimo, med poukom želeli slediti kakemu pomembnejšemu tekmovanju? »Doslej dijaki takih želja niso izrazili. Ce pa bi si kak prenos določena skupina dijakov želela ogledati, bi jim to vsekakor omogočili, saj imamo prav v ta namen na soli televizijski sprejemnik. To bi moralo potekati, kajpak, ob soglasju predmetnega profesorja.« Imate pri kakem predmetu priložnostno prilagojen uCni program? Ce natančneje izrazim misel: morda pri zemljepisu dijaki obravnavajo Norveško, ko prav tam potekajo igre? »Tako prilagojevanje je prepuščeno predmetnemu profesorju. Veste, niso tu samo zimske olimpijske igre. Krog sole je cela serija raznih dogajanj v družbi in Sola se ne more posvečati vsem, se vsemu prilagajati.« Toda Spori je lahko tudi pomemben vzgojni prijem? »Vsekakor! In to izredno važen, celo bistven. Vzgoja telesa je vendar enako pomembna kot vzgoja duha, uma. Prav zato na naši šole skušamo dijakom omogočiti dodatno telesno vzgojo tudi s tistimi urami, ko bi bila potrebna suplenca za ta ali oni predmet. Tedaj jim raje omogočimo, da se razgibajo v telovadnici.« Kako bi se, kot ravnatelj, ravnali, Ce bi postal, hipotetično, kak vas dijak olimpijec, vrhunski Športnik? »V vsakem primeru bi pokazal razumevanje in bi mu v okviru Šolskih določil omogočil v Cim večji meri, da bi lahko izpolnjeval tudi svoje športne dolžnosti. Predvsem pa bi bil, kot njegov ravnatelj, na takega dijaka tudi zelo ponosen.« UMETNOSTNO DRSANJE - OBVEZNI LIKI Nancy in Tonya nastopala Včeraj je začelo uradno tekmovanje v obveznih likih za ženske. Nastopata tudi veliki protagopnistki nešportnega dela tega tekmovanja Nancy Kerrigan in Tonya Harding, članici ameriške ekipe. (Telefoto AP) ____________IZ SLOVENSKEGA TABORA_________ Dekleta se pripravljajo na današnji veleslalom Čeprav niso med favoriti, se Slovenke lahko visoko uvrstijo LILLEHAMMER - Po dveh dneh tekmovalnega premora se bodo najboljše alpske smučarke na svetu danes znova podale na olimpijsko smučišče v Hafjellu. Na sporedu bo veleslalom, v katerem pa slovenska dekleta vsaj na papriju nimajo toliko možnosti za uspeh kot v prejšnjih treh preizkušnjah. Spela Pretnar je veC pričakovala od nastopa v superveleslalomu, vendar je v preveliki želji za uspehom naredila napako in odstopila. V kombinaciji ni imela velikih možnosti, ker ga je polomila že v smuku, v slalomu pa je spet odstopila. »Ce bom v veleslalomu peljala tako napadalno kot na prejšnjih tekmah, lahko dosežem dober rezultat. Proga izgleda lahka, vendar je dolga in teren je precej razgiban,« je pred danšanjim veleslalomskim nastopom povedala Spela Pretnar. Katja Koren je znana kot brezkompromisna borka. Na teh olimpijskih igrah je že dokazala, da lahko poseže tudi v vrh, kar potrjujejo tri uvrstitve med najboljšo deseterico. »Včeraj smo prosto smučale na veleslalomski progi, ki je zelo valovita. Ne obremenjujem se s tem, kako bo proga postavljena, temveč jo bom skušala Cim bolje speljati,« je menila vselej nasmejana Mariborčanka, ki je skupaj z reprezentančnimi kolegicami včeraj opravila samo kondicijski trening in se predvsem psihično pripravljala na tekmo. Alenka Dovžan je v Lillehammerju z bronasto kolajno že opravila svoje in bo lahko starta-la povsem razbremenjena, kar bi ji utegnilo pri- nesti nov uspeh. Moj-strancanka je bila na tekmah za svetovni pokal najšibkejša prav v veleslalomu, toda v zadnjem Času so dekleta dobro trenirala in občutek s treninga je prav dober. Nastopila bo seveda tudi Urška Hrovat, ki bo med slovenskimi dekleti prva šla na progo s startno številko 16. Številke drugih Slovenk pa so: 19 - Dovžan, 22 - Pretnar in 33 - Koren. Ker je v Lillehammerju prišlo že toliko presenečenj na tekmah alpskih smučarjev in smučark, je težko napovedovati, kdo bo zmagal, favoritinj pa je tako kot zmeraj veliko. Po kolajnah lahko posežejo Pernilla VViberg, Vreni Schneider, Deborah Compagnoni, Anita Wa-chter in še nekaj tekmovalk. ALBERTO TOMBA ZAVOZIL VELESLALOM V slalomu bo bolje Alberto Tomba, eden od favoritov za zlato kolajno v olimpijskem veleslalomu, je včeraj povsem odpovedal. Ostane mu priložnost v nedeljskem slalomu (Telefoto AP) RAM RAI2 14.20 Smučanje, ženski tek na 30 km 09.25 09.50 00.15 00.45 Smučanje, veleslalom, ženske Smučanje, štafeta 3x10 za kombinacijo Akrob. smučanje, finale skoki, moški in ženski Hitrostno drsanje, short track RAI3 12.25 12.55 17.30 Smučanje, ženski tek na 30 km Smučanje, ženski veleslalom Vse barve belega SLOVENIJA 1 19 56 Lillehammer: ZOI94 SLOVENIJA 2 09.25 12.25 12.55 13.50 17.00 17.05 17.20 18.00 Smučanje, ženski veleslalom Smučanje, ženski tek na 30 km Smučanje, ženski veleslalom Smučanje, ženski tek na 30 km ZOI 94 Smučanje, štafeta 3x10 za kombinacijo Smučanje, ženski tek na 30 km Smučanje, ženski veleslalom KOPER 09.25 10.45 11.45 12.55 14.00 22.30 Smučanje, ženski veleslalom Smučanje, štafeta 3x10 km za kombinacijo Hokej, povzetek Smučanje, ženski veleslalom Smučanje, ženski tek na 30 km Dnevni pregled TMC 09.30 10.45 11.45 13.00 14.05 17.15 19.00 01.00 Smučanje, ženski veleslalom Smučanje, štafeta 3x10 km za kombinacijo Akrob. smučanje, finale moških in ženskih skokov Smučanje, ženski veleslalom Smučanje, ženski tek na 30 km ZOI 94 Olimpijski dnevnik Hitrostno drsanje: short track Hokej LILLEHAMMER Četrtek, 24. februaija 1994 ZGODOVINA OLIMPIJSKIH IGER REAKCIJE NA REZULTAT V PLESNIH PARIH Avstrijci rešili MOK iz zagate Igre v Innsbrucku organizirali zadnji trenutek namesto Američanov WtM Tirolski Innsbruck je po dvanajstletnem premoru že drugič gostil največjo zimskošportno manifestacijo na svetu. 12. zimske olimpijske igre bi morale biti namreč v ameriški zvezni državi Kolorado, v Den-verju. Toda to je bil že čas, ko so se zaceli naravovarstveniki, ekologisti osveščati bolj agresivno, davkoplačevalcem pa se tudi ni zdelo vredno vedno posegati globlje v žep za prireditev, ki je trajala le nekaj dni, od nje pa niso imeli večje koristi. Tako so vsaj menili. Prišlo je do spora med ameriškimi olimpijskimi možmi na eni ter domačim prebivalstvom na drugi strani, razpisali so referendum, na njem pa so zmagali nasprotniki zimskega olimpizma. Mednarodni olimpijski komite se je znašel v hudi Časovni stiski, iz zagate pa ga je rešil Innsbruck, kjer so imeli vse olimpijske naprave uporabne še od prejšnjih iger in tako se je vsa prireditev vrat na nos preselila čez Atlantik v Evropo, v Avstrijo. Kljub dejstvu, da so Avstrijci prevzeli organizacijo iger v zadnjem trenutku so te potekale zelo uspešno. Število nastppajočih ni bilo prav nič okrnjeno, gledalcev je bilo mnogo, časnikarjev tudi, precej pa je bilo tudi stroškov, toda v zameno za vse to je Innsbruck dobil še nekaj novih športnih objektov, predvsem pa v ožji in širši okolici lepe, nove ceste. (Innsbruški mestni očetje so že vedeli, zakaj so tako ročno izkoristili denversko odpoved). Tudi zimske olimpijske igre na Tirolskem so potrdile, da je pohod vzhodnih športnikov v svetovni kakovostni vrh nezadržen. Norvežani so bili namreč potisnjeni v ozadje, bitka za kolajne pa je tokrat potekala znotraj vzhodnega tabora med Sovjeti in Vzhodnimi Nemci. Na teh igrah je nastopila tudi legendarna ruska smučarska tekačica Smetanina, ki je skupno osvojila v svoji tekmovalni karieri nie manj kot 10 olimpijski kolajn, kar bo v bodočnosti zelo težko izenačiti ali preseči. Slovenski smučarji, kljub skoraj "domačim” terenom, niso dosegli kakih posebnih uspehov, zabeležiti pa velja, da je tedaj prvič nastopil na tako pomembni prireditvi tudi Bojan Križaj. Tedaj je bil star komaj 17 let, priboril si je 18. mesto v veleslalomu. Na otvoritveni slovesnosti je nosil državno zastavo in lahko rečemo, da je ostal zastavonoša slovenskega smučanja, simbolično, še dolga leta ter je ostal v zgodovini slovenskega smučanja kot začetnik generacij tekmovalcev in tekmovalk, ki še danes osvajajo kolajne na vseh največjih svetovnih tekmovanjih. Britanci razjarjeni nad domnevno krivico Britanski tisk meni, da so sodniki njihov par oropali Alja Košak LONDON - Plesnim parom v umetnostnem drsanju so olimpijske medalje sicer že podelili, toda v Veliki Britaniji se nadaljuje žgoCa polemika o krivični, kot je prevladujoče britansko mnenje, podelitvi bronaste medalje rojakoma Jayne Tor-vill in Christopherju Deanu (na sliki AP med njunim nastopom). Britanci namreč menijo, da bi morala dobiti vsaj srebro, če že ne zlato. Toda Torvillova in Dean sta stavila vse na zlato in njune olimpiijske sanje, kot so dodali britanski časopisi, so se končale v solzah. V tej borbi za olimpijsko zlato sta po tesni zmagi na evropskem prvenstvu, ko sta zmagala s pomočjo zapletenega računa, v kratkem času do olimpijskih iger spremenila 80 odstotkov svojega štiri minute trajajočega prostega programa, da bi bolj »vžgala« pri sodnikih. Za to izredno pogumno, drzno in, kot se je izkazalo, zelo tvegano odločitev so ju v Hammarju gledalci nagradili, sodniki pa ne. Eden od britanskih poročevalcev je to zabeležil z besedami: »Sijajen nastop z največjim priznanjem občinstva, ki je tekmovalca zasulo s cvetjem, toda osem od devetih sodikov je pustil tako hladne, kot je bil mraz zunaj štadiona.« Christopher Dean pa je po nastopu izjavil: »Rada bi si predstavljala, da je bilo občinstvo najin sodnik. Zmagala sva zase. Drsala sva dobro in imela sva občutek, da je zmaga najina.« Grenkoba in razočaranje sta tem večja, ker je težko uskladiti navdušenje gledalcev z uradno odklonitvijo njune vrnitve, so v prvih poročilih poudarjali britanski dopisniki. Christopher Dean pa je dejal: »Očitno ne delava tega, kar želi mednarodna drsalna zveza. Ne vem, kaj hočejo, in zdaj mi je tudi vseeno. Na olimpijskih igrah itak ne bova več tekmovala.« Njun trener Mick Wild se tudi ni zavedal, kaj je vzrok odklonitve, in je po tekmovanju celo izjavil: »Odkrito povedano mislim, da so ju oropali. Njun nastop je bil sijajen, z izrednimi tehničnimi elementi sta pokazala velik napredek od evropskega prvenstva.« David Miller pa je za dnevnik The Times iz Hammarja sporočil: »Splošno mnenje je bilo, da je bilo sojenje zmešano. Največja odlika Griščukove in Fiatova sta bila vitalnost in hitrost njunega rockandrolla. Od pasu navzgor sta zmagovalca takoj z navdušenjem pritegnila pozornost, od pasu navzdol pa sta pokazala malo v primerjavi s skrivnostno ubranostjo in preciznostjo Torvillove in Deana.« Toda ko so sodniki v torek sporočili, da sta Torvillova in Dean izgubila točke zaradi nedovoljenega »akrobatskega salta«, s čimer sta kršila tekmovalna pravila, se je vnela nova polemika. Britanski dnevnik The Daily Star je v sredo objavil posnetke z nastopa vseh treh prvih parov, ki naj bi dokazovali, da so bili »akrobatski liki« v programu zmagovalcev Oksane Griščuk in Evgenija Fiatova kot tudi v programu drugouvrščenih Maje Usove in Aleksandra Zulina. Britanski tisk pa zdaj na splošno dodaja, da bo vsa polemika še bolj ogrozila prihodnost te discipline na olimpijskih igrah. Ce gre za krivico ali ne, o tem odločajo strokovnjaki. Zakaj je polemika o tem v Britaniji tako glasna in čustvena, pa pojasnjuje dejstvo, da je v ponen-deljek zvečer 23 milijonov Britancev ob TV-sprejem-nikih navijalo za Torvillo-vo in Deana. To pa je za športni dogodek rekordno število tudi po britanskih uradnih TV-podatkih. In 23 milijonov gledalcev je z občutkom krivice ostalo razočaranih. NOVICE Utrinki iz Lillehammerja -Kdor z ledom začne, bo z ledom pokončan, bi lahko parafrazirali stari svetopisemski rek, glede na to, kar se je pripetilo norveškemu arhitektu Kjetilu Moeju. Možakar je imel pred začetkom ZOI briljantno zamisel, da bi za dobitnike kolajn izklesali oder zmagovalcev iz 600 let starega ledu, ki so ga izrezali iz pralede-nika v Josteldsbreenu. Moe je namreč trenutno v bolnišnici z zlomljeno nogo. Zlomil pa si jo je zato, ker je zdrsnil in padel na poledenelih tleh. -Moč televizijskega medija lahko merimo tudi po tem, da je v Lillehammerju in okolici rekordno število ( nič manj kot 564) televizijskih poročevalcev. Rekorder posebne vrste med njimi je Norvežan Brage Kvasboe, ki poroča za norveško mladinsko TV P3. Brage je namreč star komaj 14 let in je najmlajši reporter v zgodovini ZOI. 1994 LILLEHAMMER ČETRTFINALE 23. feb. Kanada 3 Češka 2 POLFINALE0 23. feb. Finska 6 ZDA 1 Kanada 25. feb. Finska FINALE za zlato in srebro 27. feb. POLFINALE0 ČETRTFINALE Švedska 25. feb. Rusija 23. feb. Nemčija 0 Švedska 3 0Poraženci igrajo za bron 26. feb. 23. feb. Slovaška 2 Rusija 3 GLEDALIŠČE / POGOVOR Z IGRALCEM PAVLETOM RAVNOHRIBOM Raje garač kakor kulturni politik »Vedno sem bil človek opozicije,« pripoveduje Pavle Ravnohrib, Pavle Ravnohrib je že 14. leto elan igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Odigral ja veliko odmevnih vlog, v središču pozornosti pa se je v zadnjih letih znašel predvsem zaradi vlog, odigranih v Koreodrami, id so mu prinesle tudi dve pomembnejši nagradi; 1991 je za vlogo Zelenookega v Genetovem Poostrenem nadzoru (Koreo-drama) na sarajevskem festivalu MES prejel zlati lovorjev venec, konec decembra lani pa je prejel Severjevo nagrado za vlogo poštarja Lazarja v Žabah Gregorja Strniše (Koreodrama in CD). V teh dneh lahko tega igralca SMG občudujemo v Filip Cic-Tauf er j evi Psihi in pomladnem obredju Damirja Zlatarja Freya. V obrazložitvi Severjeve nagrade je žirija zapisala, da je »Ravnohribovo igralstvo redko v slovenskem prostoru, a je igralstvo tega Časa: sveto in intelektualno«. Zveneč naziv za igralca, ki je, kakor ste sami omenili, pred dobrim desetletjem omahoval ali naj se vpise na igralsko akademijo... Z zvenečimi naslovi in nagradami se ne obremenjujem, ker vem, kako nagrade nastajajo in kako se delijo. Zato menim, da so vsa ta imenovanja relativna in niso in ne morejo biti kriterij kvalitete, če v umetnosti sploh lahko govorimo o takšnem kriteriju. Da je bila pot trnova, je popolnoma normalno. Sprva Sem hotel vpisati medicino, vendar sem se pozneje moral odločiti za akademijo, čeprav sem že opravil sprejemni izpit na medicinski fakulteti. Tvegal sem vpis na akademijo, čeprav o gledališču teoretično in praktično nisem bil podkovan; do vpisa na akademijo sem namreč gledališče obiskal samo dvakrat. Ne bi mogel reči, da me gledališče ni zanimalo, v svoji glavi sem hotel preprosto biti drugje. Akademijo sem vpisal zgolj zato, ker sem rad prebiral poezijo, predvsem Lorco, Gradnika, Kosovela in Prešerna. Bil sem prepričan, da odhajam na akademijo zato, da bom znal te pesmi globje doživeti; ob vpisu nisem unel niti pravega cilja, še manj pa želje postati igralec, skratka človek, ki dela v gledališču, filmu ali na televiziji... Takoj po končani akademiji so te kot štipendista sprejeli v ansambel Mladinskega gledališča... Vesel sem, da sem prišel v SMG, saj je ta hiša na svoj način definirala mojo umetniško pot. Vedno sem bil človek opozicije, nikoli nisem hotel biti na strani oblasti, Mladinsko gledališče pa je bilo vedno na margini slovenskih gledališč - tako kot ostale neodvisne gledališke skupine - in kot tako pisano meni na kožo. V veliko veselje mi je tudi delo na radiu, saj sem prav zaradi njega prišel na akademijo, iz želje po poeziji, ki jo danes pogosto interpretiram na radijskih valovih. Po pripovedovanju kolegov veljaš za zelo samokritičnega igralca, predvsem pa za igralca, kateremu pomeni brskanje po svoji notranjosti najpomembnejši del pripravljanja vloge. Nobeno srečanje v življenju ni naključno, Prav tako ne srečanje z Damirjem Zlatarjem Freyem. Gledališče Koreodrama je tisto pravo gledališče, ki posega v najbolj skrite kote naše zavesti in podzavesti. Omogoča raziskovanje, ki me pri igralskem poklicu najbolj zanima; vstopanje v samega sebe in prek sebe ter s samim seboj določiti lastno pozicijo znotraj sveta, znotraj kozmosa. To gledališče je tisto, ki je gledališče tudi na najbolj sveti način, s čimer hočem poudariti, da v gremo v procesu ustvarjanja do konca, do mejnih "situacij. Pri tem gre, kolikor poznam literaturo in pripovedovanje, za način dela, kot ga je vpeljal Grotov-sky. Vedno sem poskušal najti pravo metodo dela, kako se nekaj naredi, vedno znova pa sem našel tisto najbolj potrebno - etiko - tako v življenju kot v gledališču. Kot igralec vedno znova odkrivaš mejne situacije svoje notranjosti. Obstaja morda strah pred odkrivanjem lastne notranjosti; strasti, agresije ipd.? Prevladuje mnenje, da je igra malha zvijač, s katerimi napolnimo gledališko dvorano, da je tisto nekaj, kar damo nase, nekaj, s čimer operiramo, se sprenevedamo, lažemo, manipuliramo in iščemo nove obraze. Osebno igro pojmujem kot nekaj, kar gre skozi nas same, kar gre v nas, kot iskanje novih stanj, emocij in čustev, ki so skriti v nas samih. Zato tega strahu ni. Igralec mora biti izredno močna osebnost, zavedati se mora, kje obstaja rob, kaj je tisto, kar smo v vsakdanjem življenju, kar smo v odnosu z ostalimi ljudmi, kar smo mi kot homo sapiensi, ki funkcionirajo na nekem socialnem nivoju. To, kar obstaja ali je skrito v nas samih, je nekaj drugega, s tem pa oder pravzaprav postane tisti prostor, kjer so te stvari zavarovane in se lahko gremo igro življenja. Zato tega strahu ni, od začetka do konca predstave se počutim zavarovanega; iskanje in brskanje po samem sebi je možno samo v gledališču kot igralcu. Igralski poklic je »garaško« delo, vendar pa mu ti namenjaš ves prosti čas, tudi po izpolnjenih obveznostih v Mladinskem gledališču... Tudi sam se sprašujem, zakaj počnem vse to v takem obsegu. Izhajam iz tega, da lahko nekje sem in nekje nisem, nikoli k stvarem ne pristopam polovičarsko; nikoli ničesar ne preračunavam, temveč preprosto delam stvari, ki so mi všeč, in to v takem obsegu, ki sem ga še sposoben kvalitetno realizirati. Res pa je, da z nekaterimi ljudmi delam raje kot z drugimi, da so mi nekatere stvari bližje kot druge. Za takšno garaško delo pri igralcih obstaja razlaga, najverjetneje utemeljena v podzavestni bojazni, da če prenehaš delati, prenehaš obstajati za gledalce in kritiko, s tem pa preideš v pozabo. Biti igralec na papirju še nič ne pomeni, biti moraš igralec na odru, in ne na cesti. Je morda med vlogami, ki si jih odigral v gledališču, filmu ali na televiziji, tudi taka, za katero bi lahko rekel, da ti je pisana na kožo? Vedno se najbolje počutim v vlogah, za katere na začetku dela in študija menim, da jih nisem sposoben odigrati oziroma podoživeti. Vsak človek ima v sebi lažne predsodke, lažne misli. Vedno sem se imel za izredno blagega, izredno tolerantnega človeka; morda to niti ni res. Lahko rečem, da je Zelenooki, čeprav je zelo kruta oseba, moja najljubša vloga. Vedno sem se našel v vlogah, razpetih med zemljo in nebom, med peklom in nebesi, vedno je bilo nekaj, kar ni tukaj in ne tam, tako kot moje astrološko znamenje (strelec), ki sicer zaradi kentaura trdno stoji na tleh, medtem ko mu strelica in roke segajo proti nebu. Skorajda ni igralca, Iti si ne bi želel odigrati določene vloge iz klasičnega repertoarja. Lahko poveš, katera je tvoja? Vedno sem si želel igrati Hamleta; ne zaradi tega, ker bi bil Hamlet tista vloga, ki naj bi pomenila uspeh v življenju slehernega igralca, temveč zato, ker je Hamlet še vedno »črna luknja«, ki jo je vedno znova treba raziskati. V njem se skriva bistvo celotnega sveta. Dve leti si bil na čelu Združenja dramskih umetnikov Slovenije in se v njihovem imenu potegoval za pravice gledaliških ustvarjalcev. V trenutku, ko tako imenovani krovni zakon najbolj ogroža delovanje kulturnih delavcev, zapuščaš predsedniško mesto... Za opravljanje funkcije predsednika ZDU-SA preprosto nimam več energije. Delo sem opravljal zelo odgovorno, vendar pa združenje kot tako funkcionira kot prostovoljna organizacija, zato je treba vedno znova najti nove ljudi, ki so pripravljeni organizacijo kot konji peljati naprej. Praktično smo brez dotacij ministrstva, opravljanje moje funkcije pa zahteva celega človeka, ki bi bil zaposlen s polnim delovnim časom. V tem trenutku sem se znašel v položaju, ko sem moral začeti razmišljati o sebi kot o ustvarjalcu ah pa o vrsti kulturnega politika. Zdi se mi, da te odgovornosti ne morem več sprejeti, ker bi tudi združenje potrebovalo manj zasedenega igralca kot sem jaz. Se vedno sem pripravljen z veseljem pomagati novemu odboru, saj si človek v dveletnem delu nabere dovolj izkušenj. Pripravljen sem pomagati, še posebno danes, ko je slovenska kulturna politika zelo antikultuma. Nikoli si nisem mislil, da bo prišel čas, ko bomo morali kulturniki in ustvarjalci braniti svoje pravice oziroma iskati možnosti za ustvarjanje. Zato menim, da je praznovanje nedavnega kulturnega praznika kot državnega metanje peska oči v trenutku, ko kulturna politika pozablja na ustvarjalce. Miha Trefalt f-L .— L ""\'N »Vedno sem si želel igrati Hamleta« (Foto: Bojan Velikonja) Najbolje prodajane knjige s področja tujejezične literature od 25. januarja do 24. februarja 1994 Izbor naslovov v tujih jezikih, za nakup katerih se odločajo obiskovalci knjigarn v različnih predelih Slovenije in v zamejstvu se iz meseca v mesec spreminja, vedno pa ostajajo avtorji, po katerih bralci neprestano posegajo. Mednje sodi ameriški pisec Charles Bukovvski, med literarno klasiko mnogi izberejo VVildovo Sliko Doriana Graya, v zadnjem času pa se mnogi odločajo tudi za dela lanskoletne Nobelove nagrajenke Toni Morrison. Sicer pa med najbolj iskanimi deli še vedno prednjačijo različni priročniki, leksikoni in podobna uporabna literatura. Knjigama Karantanija, Stari trg 21, Ljubljana 1. Charles Bukovvski: Sekspir nikad ovo nije izdio, Trorog, 1989 2. VVilliam H. Bates: Bolji vid bez naočala, Sens, 1993 3. Richard Jackson: Double Vision, Aleph, 1993 4. Branimir Donat: Sovjetska kazališna avangarda, dekade, 1985 5. The Day Tito Died, Contemporary Slovenian Short Stories, Forest Books, 1993 Knjigama Dmva, Paulitschgasse 5-7, Celovec 1. Jostein Gaardner: Sofies Welt, Hauser Verlag, 1993 2. Roland Barthes: Fragmente einer Sprache der Liebe, Suhrkamp, 1988 3. Peter Tunini: Im Namen der Liebe, Luchterhand Verlag, 1993 4. Toni Morrison: Jazz, Rovvohlt Verlag, 1993 5. Helga Geantschnig: Bltune ist Kind von VViese, Lushterhand Verlag, 1993 Dom knjige, Pristaniška 5, Koper 1. VVilliam Shavvsross: Rupert Murdoch, Pan Books, 1993 2. Leonardo Sciasda: La scomparsa di Majorana, Einaudi, 1985 3. Geoiges Simenon: Pietr il Lettone, Adelphi. 1993 4. Toni Morrison: Jazz, Pan Books, 1993 5. Henry Miller: Paradiso perduto, Mondadon, 1992 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Pamela Thomas: Flovver, Crescent Books, 1991 2. Louis Comfort: Tifiany, Tiger Books int., 1990 3. Glive Flamming: Die berunten Zuge von 1830 bis Heute, Bechtermunz, 1989 4. Dumonts: Handbuch des Akt Zeichnens, Dumonts Buchverlag, 1993 5. Falken Lexikon der Seiden Malerei, Falken, 1992 Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Stephen King: Dolores Clairbome, Hoddenstoghton, 1993 2. Roddy Doyle: Paddy Clarke, Ha Ha Ha, Secker, 1993 3. Marcus Cunnliffe: American Literature since 1900, Peter Bedrick, 1987 4. Fannie Flagg: Fried Green Tomatoes, Vintage, 1987 5. Oscar VVilde: The Picture of Dorian Grey, Penguin, 1985 Vanda Straka VABILO NA KONCERT PRO MUSIČA 2 - THE LONDON FESTIVAL OR-CHESTRA v četrtek, 24. 2., ob 20. uri v Narodni galeriji v Ljubljani. PROGRAM: Izvajali bodo dela Purcel-la, Tippetta, Brittna, Vaughana VVilliamsa in Holsta. Do 22.30 ure, vstopnina 1000 SIT. The London Festival Orchestra (LFO) je 1980 ustanovil Ross Pople (izbiral je med najboljšimi londonskimi glasbeniki) in od takrat si je ansambel, ki slovi po svoji glasbeni odličnosti, prislužil nedeljena mednarodna priznanja. Prelomno leto je bilo 1986, saj so takrat izdali svojo prvo ploščo (Mendelssohnove Simfonije za godala), ki so jih kritiki sprejeli z izredno naklonjenostjo. Istega leta so prvič predstavili lasten poletni festival, ki so ga poimenovali Cathedral Classics (koncerti so bili v katedralah). Festival je že po dveh letih postal nepogrešljiv del britanskega glasbenega življenja. Na mednarodnem prizorišču so člani LFO dokazovali svoje glasbene sposobnosti na koncertih po Južni Ameriki in Daljnem vzhodu, nastopili pa so tudi v najpomembnejših evropskih koncertnih dvoranah vštevši dvorano Berlinske filharmonije in amsterdamski Concertgebouvv. V Londonu LFO redno nastopa v South Bank Centru in Barbicanu s programi komorne in orkestrske glasbe. V letošnji sezoni gostujejo v Argentini, Braziliji, Boliviji in Aziji ter v Sloveniji kot prvi angleški orkester po osamosvojitvi. Nocoj se bo ko-mrona zasedba orkestra v Narodni galeriji predstavila z v celoti angleškim programom. (T. F.) Bajaga, Peterle in Pelhan Mladi forum Združene liste nam je poslal naslednjo izjavo za javnost: »Skoraj 10.000 mladih se je v ponedeljek zvečer v ljubljanski dvorani Tivoli v brk smejalo ministroma Peterletu in Pelhanu, ko je navdušeno ploskalo in pelo skupaj z Momčilom Bajagitiem - Bajago. Ponedeljkov koncert je samo dokaz več, kako nespametno je politko vpletati v kulturo in kako nesmiselna je bila dvakratna prepoved koncerta Bajage. Ne želimo, da ministra Peterle in Pelhan Se kdaj onemogočata kulturno izmenjavo med mladimi. Zato zunanjemu ministra Lojzetu Peterletu predlagamo, da nemudoma odstopi, Predsedstvu Združene liste socialnih demokratov pa, da odpokliče in zamenja ministra za kulturo Sergija Pelhana. Birokratskega omejevanja kulture res ne potrebujemo več!« Ljubljana, 22. februarja 1994 Mladi forum Združene liste ZDA / PO DVEH LETIH ODKRILI DVOJNEGA AGENTA, KI JE DELAL ZA RUSE Največji vohunski škandal v zgodovini Cie Ameriška javnost je zgrožena - Protest pri oblasteh v Moskvi Aretacija Aldricha Amesa, kije Rusom pošiljal zaupne ameriške podatke (felefotoAP) VVASMNGTON - Vohuni nikoli ne izgubijo dela. Imperiji propadajo, svet se spremeni do temeljev, vohuni pa še naprej fotokopirajo, puščajo sporočila tujemu veleposlaništvu v poštnih nabiralnikih in z zasluženim denarjem kupujejo avtomobile znamke jaguar. V ameriški Osrednji obveščevalni službi (Cia) so odkrih takšnega dvojnega uslužbenca. Aldrich Hazel Ames, za prijatelje in sodelavce Rick, je najprej Sovjet- ski zvezi in za njo Rusiji prodal za poldrugi milijon dolarjev najbolj varovanih ameriških-državnih skrivnosti. Strokovnjaki so tajne dejavnosti Ricka Amesa in njegove soproge Marie del Ro-sario, ki je vedela za moževo vohunjenje, že razglasili za najvecji škandal v zgodovini Cie. Ames je v osemdesetih letih vodil protivohunski oddelek v sovjetsko-vzho-dnoevropskem oddelku Cie, zato je poznal imena vseh dvojnih ah enojnih agentov, najbrž pa je pravočasno opozoril tudi sovjetske ah ruske agente, Ce so jim bili Američani za petami. Ames je lahko poleg tega prebiral tudi drage najbolj strogo varovane skrivnosti v washing-tonskem predmestju Lang-leyu, kjer je sedež Cie. Korenite spremembe v ameriški vohunski mreži po vsem svetu in velikanski stroški, povezani s tem, bodo še najmanj, kar bodo morale narediti ZDA. Za zdaj je Bela hi- ša zahtevala, naj Moskva iz svojega washingtonskega veleposlaništva sama umakne obveščevalce, ki so bili zadolženi za stike z Rickom Amesom. Med hladno vojno Američani najbrž ne bi bili tako vljudni, iz Združenih držav bi sami nagnati nekaj ruskih uradnikov. O resnosti vohunske afere je v torek pred novinarji spregovoril predsednik Clinton, ameriški veleposlanik v Moskvi Thomas Pickering pa je izročil ruskim oblastem uradni protest. Vohunska afera je manj presenetila izkušene obveščevalce in politike kot pa ameriško javnost, ki je v zadnjih letih poslušala traktate o prijateljstvu z Rusijo. Dobro obveščeni vedo, da se vohuni nikoli ne upokojijo, še najmanj zaradi tako bizarnega dogodka, kot je razpad sovražne države. V ZDA so na primer odkriti močne obveščevalne mreže evropskih držav, ki jih poleg politike zanima predvsem tehnologija, v ameriških zaporih pa kljub tesnemu prijateljstvu Jeruzalema in VVashingtona plačuje preveliko radovednost Jonathan Pollard. Američani zanesljivo ne zaostajajo za svojimi prijatelji in sovražniki v izmenjavanju vohunskih »uslug«. Pred nekaj tedni so na primer odkriti, da s floto posebnih podmornic že desetletja vohunijo celo v globinah oceanov. Proračun Cie pa je še vedno največja skrivnost. Najnovejša vohunska afera je vzdignila toliko prahu predvsem zaradi pomembnosti glavnega »igralca« in ne zaradi samega vohunjenja. Kljub temu pa bo zanimivo opazovati, ali jo bo Clintonova administracija potlačila kot nekaj neprijetnega, a normalnega med dvema državama, ati pa se bo zaradi nje in zaradi dragih težav med Moskvo in VVashingtonom zamislila nad svojimi odnosi z Rusijo. Nekaj ur pred odkritjem naj-vecje vohunske afere v 45-le-tni zgodovini Cie je ameriški senat potrdil novega pomočnika ameriškega zunanjega ministra S troha Talbotta kljub njegovi razvpiti naklo- MOSKVA - Z 252 glasovi proti 67 so poslanci dume izglasovati politično pomilostitev za udeležence lanske oktobrske vstaje, med njimi tudi za podpredsednika Ru-ckoja ter predsednika razpuščenega vrhovnega sovjeta Hasbulatova, ki sta še zmeraj zaprta v jed Lefortovo. Poslanci so izglasovati tudi pomilostitev za udeležence izjalovljenega puCa leta 1991 in za vodje protivladnih demonstracij 1. maja lani, ki so zahtevali eno smrtno žrtev in vec kot 500 ranjenih. Dvanajst obtoženih za izjalovljeni njenosti Rusiji in predsedniku Borisu Jelcinu, ki je - kot domnevajo v VVashingtonu -vedel za dvojnega agenta v vrhovih Cie. Senatorji so bolj obsojali nekdanjo Talbottovo kritičnost do Izraela kot pa njegovo zavzemanje za tesne odnose z nekdanjo hladno-vojno sovražnico Rusijo. Prvi preizkus ameriško-raskih odnosov po odkritju udar avgusta 1991 v Moskvi so sicer pogojno izpustili pred začetkom sodne obravnave 14. aprila 1993 ter jim prepovedali zapustiti prestolnico, njihovo zdravstveno stanje pa je neprestano zaviralo nadaljevanje procesa. 67 poslancev, ki so glasovati proti pomilostitvi, izhaja iz reformatorskega bloka Ruska izbira, ki ga vodi nekdanji podpredsednik vlade Gaj dar, ter iz parlamentarnega bloka Jabloko, pod vodstvom Javlinskega. Duma ima ustavno pravico sklepati o pomilostitvah, s vohunske afere bo odgovor Clintonove administracije na Jelcinov predlog vrhunskega srečanja o Bosni. Američane so neprijetno presenetiti že ruski dogovori s Srbi po ultimatu vojaške zveze Nato, zdaj pa se bodo morali odločiti, ali bo Moskva vodila tudi z diplomatskimi pobudami na Balkanu. Barbara Kramžar takojšnjo veljavnostjo in brez podpisa predsednika Jelcina. Eden od poslancev reforma-torksega bloka je ta sklep že označil kot »napoved državljanske vojne«. Po mnenju opazovalcev utegne Jelcin svetu federacije (zgornjemu domu parlamenta) predlagati, naj ponovno prouči omenjeno resolucijo dume, prav tako pa ima možnost, da besedilo spodnjega doma parlamenta »nevtralizira« s posebnim ukazom, ki bi opozoril na morebitne pravne nedoslednosti. (AFP) Prva velika vohunska afera v ZDA je izbruhnila v letih po dragi svetovni vojni. Algerja Hissa, visokega predstavnika ameriške administracije, Rooseveltovega svetovalca, so obtožiti, da je sovjetskim agentom predal zaupne dokumente. Richard Nixon, takrat mladi kongresnik, je prav v tem dejanju videl simbol komunistične infiltracije v srce ameriške administracije in veliko prispeval k ostrini obtožbe. Leta 1950 je bil po medijsko odmevnem procesu Alger Hiss obsojen na pet let ječe, ker ni govoril resnice pred Komisijo za protiameriško dejavnost. Tri leta kasneje je proces zoper zakonca Rosenberg vznemiril strasti po vsem svetu. Fizika Julius in Ethel Rosenberg, ki sta judovskega porekla, so obtožiti za vohunjenje v korist Sovjetov in ju 19. junija 1953 usmrtiti na električnem stolu v zloglasnem zaporu Sing Sing blizu New Yorka. Leta 1957 so v ZDA obsoditi sovjetskega polkovnika Rudolfa Abela na 30 let ječe zaradi vohunjenja v korist Sovjetske zveze. Meniti so, da gre v primeru Rudolfa Abela za najpomembnejšega sovjetskega vohuna, ki so ga kdaj koti prijeti v ZDA. Abel se je v New Yorku izdajal za umetniškega fotografa. Po petih letih, ki jih je prebil v ječi, so Abela februarja 1962 v Berlinu zamenjali za ameriškega pilota sestreljenega vohunskega letala U-2 Francisa Garyja Povversa, ki so ga sestrelili leta 1960 med preletom sovjetskega ozemlja. Tudi v zahodni Evropi so se vrstile tovrstne aferere. V Veliki Britaniji je prišlo leta 1979 do škandaloznega razkritja »veleizdaje«, ki so jo zagrešili štirje častniki zunanjega ministrstva: Kim Philby, Guy Burgess, David McLean in Anthony Blunt. Pokazalo se je, da so ti nekdanji sošolci iz Cambridgea, zgledni britanski državljani, iz idealizma delati za Sovjetsko zvezo vec kot 30 let. V Zahodni Nemčiji so leta 1974 razkriti, da je bil Gunther Guillaume, nekdanji osebni svetovalec kanclerja Willyja Brandta, visok clastnik vzhodnonemške tajne policije Stasi, zaradi Cesar je moral kancler maja istega leta tudi odstopiti. 2e naslednje leto so Guillauma obsoditi na 13 let ječe, njegovo soprogo pa na osem let. Pomiloščena sta bila leta 1981, takrat sta se tudi preselila v Vzhodno Nemčijo. Med tistimi, ki so usmerjati tesno približevanje Guillauma Willyju Brandtu, pa je odločilne niti vlekla ena največjih legend vohunstva, ključni človek, Markuš Wolf, ki je bil na Čelu agencije Stasi v letih od 1958 do 1987. Na osnovi veleizdaje in zlorabe položaja so leta 1993 Wolfa obsoditi na šest let jeCe, vendar so ga začasno spustili na prostost zaradi pritožbe, ker obsodba še ni pravnomočna. V Franciji pa se je afera Paques uvrstila med največja poglavja zgodovine vohunstva po drugi svetovni vojni. Georgesa Paquesa, visokega francoskega predstavnika v Natu, so priprli avgusta 1963, potem, ko se je sestal z enim agentov KGB. Julija 1964 so ga obsoditi na dosmrtno ječo zaradi veleizdaje, leta 1970 pa je bil pogojno izpuščen. (AFP) Vse vohunske afere med hladno vojno RUSIJA / SPODNJI DOM PARLAMENTA Pomilostili voditelje oktobrskega upora Predsednik Jelcin lahko sklep dume razveljavi NEMČIJA / KONČAN KONGRES CDU Kohl bi še kraljeval v palačah ob Renu Stranka že snubi morebitne koalicijske partnerje »Tako kritično ni bilo še nikoli,« je stanje v vladajoči nemški stranki krščanskih demokratov opisal elan njenega predsedstva Heiner Ge-ifiler, znan po ostrih kritikah vodilnega moža stranke zveznega kanclerja Helmuta Kohla. Kongres krščanskih demokratov, ki se je vCeraj končal v Hamburgu, naj bi pomenil prelomnico. Novi strankarski program CDU, s katerim naj bi stranka premostila težave in se kot zmagovalka popeljala skozi supervolilno leto 1994, se osredotoča na ekologijo, v kateri krščanski demokrati vidijo tudi možnost novih delovnih mest. Na področju politike družine otrok po novem pomeni davčno olajšavo, Cesar Nemci doslej niso poznati. CDU, znana kot »gospodarska stranka«, je geslo »socialno tržno gospodarstvo« zamenjala z »ekološko in socialno tržno gospodarstvo«. S tem se je razkrila volilna raCunica kanclerja Kohla. Raziskave javnega mnenja so že neštetokrat potrdile, da CDU teče voda v grlo in da brez združitve s katero od opozicijskih strank nimajo možnosti za ponovno zmago. Kancler Kohl pa je uvodni govor kongresa namenil prav svoji in s tem tudi strankini odločenosti, da tudi v naslednjem mandatu kraljuje v vladnih palačah ob Renu. Glavna opozicijska stranka socialdemokratov, ki jo vodi prodorni Rudolf Scliar-ping, si votilce nabira »z levo roko«, prav tako ekološka stranka Bundnis 90/Die Grii-nen, ki je na severu precej bolj priljubljenja kot druge politične stranke. Kohl lahko torej izbira med dvema: med ekologi in liberalnimi demo- krati FDP, sicer koalicijskim partnerjem, za katerega pa ni jasno, Ce morda ne bo zamenjal svojih političnih barv in se pridružil zmagovalcu, kdor koti paC to bo. Kohl se je oCitno odločil za zelene. Zaenkrat ga še ne zanima, kaj si o tem mislijo zeleni, saj je vajen, da je s CDU glavni na prizorišču in da vsi plešejo na melodije njegove pišCalke. Zeleni vse od zmage na lokalnih volitvah v Hamburgu zavračajo vsakršno misel na koalicijo - pa naj bo to s krščanskimi demokrati ati z socialdemokrati. Kohl raCuna, da se bo zeleni napuh umiril in da bo trenutek za trezne potiticno-matematične razgovore nastopil prav kmalu, še pred oktobrskimi volitvami. Odtod tudi njegova zagretost za vpletanje ekoloških dejavnikov v program stranke. Kohl snubi zelene in pri Helmut, Helmut so vzklikali delegati na kongresu CDU tem je pokazal toliko odločenosti, da je celo eden njegovih najvztrajneših kritikov, saški premier Kurt Bieden-kopf, znan predvsem po imenu saški kralj, moral priznati: »Ljudje so dobiti občutek, da pred njimi stoji človek, ki se žeti boriti.« Tudi nemški Časopisi so pisati o »Kohlovi uri« in toliko občudovanja ni bil deležen vse od leta 1989, ko so ga ljubeče klicati »kancler enotnosti«. Zaradi štirih milijonov brezposelnih, strukturalne krize industrije in 60 odstotkov votilcev, ki menijo, da bi bila opozicijska stranka SPD bolj kompetentna za reševa- nje osrednjih problemov, Kohl pravzaprav nima prostih rok. Kot labodji spev je v Hamburgu poskusil vrniti elan in odločenost tisoč poslancem, ki so ga poslušati. Volilci se bodo dokončno izrekli 16. oktobra na parlamentarnih volitvah. Do tedaj pa se nadaljuje dobrikanje zelenim, ki se lahko pohvalijo, da imajo njihovi volilci nadpovprečen življenjski standard - da jih torej volijo premožnejši. In Kohl ve, da bi bilo skrajno naivno pričakovati, da ga bodo voliti brezposelni in vsi tisti, ki jim je združitev razblinila marsikatero iluzijo. Ana Kovač Izraelska vojska se bo umaknila aprila JERUZALEM - Izraelska vojska se utegne že aprila umakniti iz območja Gaze in Jeriha, je zatrdil vodja izraelske diplomacije Simon Peres. »Napredek pri pogajanjih v Tabi in v Kairu je tolikšen, da bo mogoče pogajanja s PLO skleniti s splošnim sporazumom že v nekaj tednih,« je v sredo izjavil Simon Peres. Po njegovem mnenju, »Ce bo razvoj dogodkov potekal normalno, bo Izrael še prej kot v štirih tednih lahko zaCel z umikom vojske iz območij Gaze in Jeriha, najbrž že aprila«. Sporazum o palestinski avtonomiji, ki sta ga 13. septembra lani podpisala Izrael in PLO predvideva, da se bo ta umik začel pred 13. aprilom. V torek je Fejsal Husseini, najvidnejši palestinski voditelj na zasedenih ozemljih, izjavil, da bo »umik mogoče izvesti do omenjenega datuma«. Tudi načelnik izraelskega generalštaba general Ehud Barak je v torek potrdil, da se je izraelska vojska pripravljena »pospešeno umakniti«. Na izraelsko-pa-lestinskih pogajanjih v Kaira, ki razpravljajo o uveljavitvi sporazuma, podpisanega 13. septembra lani, je palestinska stran izrazila upanje, da bodo splošni sporazum skleniti najkasneje do začetka marca. PaC pa izraelski minister za finance Avraham So-hat ni pohvalil napredka pri gospodarskih pogajanjih s PLO, ki potekajo v Parizu, ki po njegovem »ne gredo v pravo smer«. »Palestinci so nekoliko spremeniti svoje izhodišče v zvezi z nekaterimi vprašanji, za katere je Izrael verjel, da so dokončno rešena, pri Čemer gre za nekatera finančna in trgovinska vprašanja med Izraelom in ozemlji palestinske avtonomije.« Ob tem je M. Shohat povedal: »Ne vem sicer, ati gre za načelna stališča ali preprosto za taktiko.« Po njegovem bi takšno vedenje palestinske delegacije na pogajanjih lahko »močno odmaknilo« da-tum dokončne sklenitve sporazuma.___(AFP) _ SVET Četrtek, 24. februarja 1994 JSALKAN / NOVA MIROVNA POBUDA MOSKVE Jelcin sklicuje vrti petih najvplivnejših Sestanek naj bi bil v Moški ali v Ženevi MOSKVA - Ruski pred-sednik Boris Jelcin je v sredo predlagal svojim kolegom: ameriškemu, nemške-1X1111 britanskemu in francoskemu srečanje na vrhu, na katerem bi podpisali tudi »zgodovinski« dokument, ki bi omogočil konec spopadov v nekdanji Jugoslaviji. _ Jelcin je voditeljem omenjenih držav predlagal, naj se za en dan sestanejo v Moskvi ali v Ženevi, je še sporočila agencija Itar-Tass Po tiskovni konferenci. Agencija ni sporočila datuma, kdaj naj bi do mirovnega srečanja prišlo, prav tako tudi drugih podrobnosti ne. Predsednik je tudi sporočil, da bi se rad sestal z voditelji omenjenih Štirih držav, »da bi skupaj podpisali dokument zgodovinskega pomena, ki bi končal prelivanje krvi v Jugoslaviji«. Po Jelcinovem mnenju je nuj-uo, da pride do sestanka na najvišji ravni, Ce bi hoteli doseči ta cilj. Visoki predstavnik ruskega ministrstva za zunanje zadeve je poudaril, da je bil posebni odposlanec Borisa Jelcina Vitalij Čurkin zadolžen tudi za to, da za ta načrt pridobi soglasje zainteresiranih držav. V torek se je po besedah visokih predstavnikov Nemčije Helmut Kohl že z naklonjenostjo odzval zamisli, da bi sklicali mednarodno konferenco o Bosni »na najvišji ravni«. V torek so se v Bonnu sestali ruski in zahodni diplomati, izvedenci za vprašanje Bosne, ter proučili možnost reševanja tudi preostalih obleganih mest v Bosni, po uspešni akciji z umikom težkega orožja iz okolice Sarajeva. Udeleženci sestanka so soglašali, da je treba preprečiti stopnjevanje spopadov drugod v Bosni. Do bonnskega sestanka je prišlo neposredno potem, ko je prejšnji teden Rusija zabeležila pomembno zmago na diplomatskem polju, saj se ji je posrečilo prepričati bosanske Srbe, da so umaknili težko orožje iz okolice bosanske prestolnice, ki je zdaj pod nadzorom ruskih modrih čelad. Kot piše Interfax, je Boris Jelcin izjavil, da je ruska odločitev o napotitvi modrih čelad v Sarajevo »pomirila« srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Miloševič je namreč v svojem pismu opozoril Kremelj, da bi Srbe v primeru, če bi svoje topništvo prepustili nadzoru OZN oziroma ga umaknili iz okolice Sarajeva, močno ogrozila bosansko-musli-manska pehota, ki številčno precej presega srbsko. Jelcin je tudi razkril, da Moskva v nasprotju z Natom ni določila natančnega izteka ultimata bosanskim Srbom, pač pa je od njih le »zahtevala«, naj iz okolice Sarajeva umaknejo težko orožje. »Sistematično smo stopnjevali nase psihološke priprave, kar je dalo dober rezultat,« je še dodal Boris Jelcin. Kot piše Interfax, je Jelcin tudi poudaril, da je bila grožnja Nata z zračnimi napadi poskus zahodnih zaveznikov, »da bi sprejeli odločitev brez ruskega soglasja«, kakor tudi, da je ta poskus »razjezil ne samo ruske voditelje, ampak tudi državljane Rusije«. (AFP) Kurirjev predlaga rusko /adičico partnerstva za mir KRAKOV - Andrej Kozirjev, ruski zunanji minister, je v sredo predlagal ustanovitev »vseevropskega partnerstva«, ki bi po njegovem moralo izhajati iz temeljnih nadel Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). S tem predlogom je Kozirjev seznanil udeležence Mednarodne konference o poljsko-ruskih odnosih, ki je potekala v Krakovu. Kozirjev je tudi menil, da ameriški program partnerstvo za mir popolnoma ustreza ruski zamisli Vseevropskega partnerstva. Vodja ruske diplomacije je predlog o »vseevropskem partnerstvu« razgrnil potem, ko je opozoril na zadržke Moskve glede vstopa njenih nekdanjih vzhodnoevropskih zaveznic med polnopravne članice Nata. Cepmvje ponovno poudaril, da Moskva nikakor ne odreka pravice sleherni državi, da se po svoji presoji pridruži tistim zaveznikom, ki si jih izbere sama, je Kozirjev nekdanje komunistične države opozoril, naj premislijo o morebitnih posledicah taksnih odločitev glede na »stabilnost celotnega področja«. Rusija bi lahko znova »predstavljala grožnjo«, meni Kozirjev. Ce bi se namreč počutila preveč izločena, »bi se lahko spremenila v območje«, ki bi utegnilo »ogrožati svoje sosede«, je poudaril Kozirjev. Brez omembe imen se je vodja ruske diplomacije obregnil tudi ob nekatere »domoljubne nacionaliste«, katerih delovanje je v hudem »nasprotju z demokratičnimi načeli KVSE«. (AFP) Jelcin je sprožil novo rusko diplomatsko ofenzivo (AP) MADŽARSKA ZRJ ©Zagreb HRVAŠKA Beograd Sarajevo Črna gora Jadransko morje 50 milj 50 km P/Carl Fox BOSNA in HERCEGOVINA *X Bihač Maglaj Mostar Goražde Srebrenica Druga oblegana mesta v Bosni in Hercegovini Slovenija jo je tokrat bolje odnesla ŽENEVA (Od naše sodelavke) - V Ženevi so včeraj zaceli deliti letošnje poročilo o stanju Človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Tudi v tokratnem, Šestem poročilu posebni poročevalec OZN Tade-usz Mazovviecki z veliko skrbi ocenjuje, da se nadaljujejo resne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi izstopajo: Čezmerna brutalnost policije; javno spodbujanje diskriminacije in sovraštva proti etničnim in verskim skupinam; omejevanje svobode izražanja in državni nadzor nad mediji; nasilno novačenje beguncev; zloraba in diskriminacija etničnih in verskih skupin na Kosovu in Son-džaku ter v Vojvodini. Slovenci seveda nismo navdušeni nad tem, da posebni poročevalec T. Mazowietcki namenja posebno poglavje tudi oceni stanja na področju uveljavljanja in kršitev človekovih pravic v Sloveniji. Vendar pa nam v olajšanje na koncu tega poglavja predlaga, da bi območje Slovenije v prihodnje izključili iz njegovega delokroga. Po njegovi oceni so razmere v Sloveni- ji dokaj zadovoljive, Se posebej, če upoštevamo, da so posamezne težave v veliki meri odraz dejstva, da je Slovenija sredi procesa prehajanja v demokratično družbo in da je tudi že izpolnila pogoje za članstvo v Svetu Evrope, kar naj bi dokazovalo, da ji človekove pravice ne delajo veC težav. Razen tega pa je Slovenija že nedvoumno izrazila namen, da svojo zakonodajo in standarde uskladi z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je tudi že ratificirala. V zvezi s Slovenijo je v porodu posebej omenjeno, da ji doslej Se ni uspelo v celoti in zadovoljivo razrešiti vprašanja denacionalizacije, pluralizma medijev itd. Precej prostora je namenjeno vlogi Sveta za človekove pravice in temeljne svoboščine, ki naj bi se kmalu po sprejemu ustrezne zakonodaje preoblikoval v varuha človekovih pravic. Posebej je tudi poudarjeno, da je Slovenija uspešno rešila vprašanje državljanstva, ne da bi pri tem povzročila občutke drugorazrednosti ali ogroženosti med prebivalci. Res so bile v letu 1993 predlagane posamezne zakonske spremembe, ki naj bi zožile možnosti za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, toda po vetu Državnega sveta niso dobile ponovne potrebne večine v Državnem zboru in tako zakon ne vsebuje di-skriminatomih določb. Poročilo navaja tudi posamezna stališča (Bavconovega) Sveta za človekove pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zamudnimi postopki o konkretnih pridobitvah državljanstva Slovenije in s postopki, ki se nanašajo na pravice iz dela. Omenjena pa so tudi opažanja posameznih mednarodnih in lokalnih opazovalcev, da je moC zaznati primere ekstremnega nacionalizma in ksenofobije, ki pa niso bili deležni SirSe javne podpore in odobravanja in zato tudi niso mogli prerasti v med etične konflikte ali nasilje. Kar zadeva stanje v medijih, poročilo navaja, da se pripravlja nov zakon, k Čemur je pritegnjen tudi Svet Evrope, in »zdi se«, da oblasti Se naprej kontrolirajo medije, Se posebej televizijo. Drugi problemi ostajajo enaki kot v prejšnjih poročilih, pri čemer je posebej omenjeno, da beguncem tudi poslej ni dovoljena zaposlitev drugje ali drugače kot v zvezi z delovanjem centrov za begunce. Potem ko T. Mazovvietcki poda poročilo o stanju človekovih pravic na tleh republik nekdanje Jugoslavije, sklene takole: spopadi in nasprotja v bivši Jugoslaviji in še posebej v BiH ponovno dokazujejo, da imajo Človekove pravice v mednarodni politiki drugoten pomen. Številni formalni ukrepi Štejejo zgolj za nadomestke ali izgovor za politično negibnost. Žrtve in napori mednarodnih humanitarnih organizacij niso mogli nadomestiti temeljne nezadostnosti te politike. Mazovviecki zato meni, da se je mednarodna skupnost dejansko sprijaznila z množičnimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Takšna politika pa spodnaša nekatera temeljna načela, na katerih temeljijo mednarodno pravo in sistem človekovih pravic, kar je precej pesimističen zaključek. Darja Lavtižar O čem pišejo drugje po svetu »Na obzorju povojne rešitve za Balkan se odpirajo nove konstelacije. Na mirovni konferenci naj bi sodelovale Siri zmagovalke proti fašizmu in Nemčija, ki se je šele pred štirimi leti otresla statusa zasedene dežele. Pregled ne bo všeč tistim, ki se čutijo izključene, na primer Italiji in drugim, ki so svoje modre čelade poslale na bosanske frontne linije. Vendar je vključitev Nemčije posledica realnih kriterijev: Moskva želi vključiti Bonn med svoje partnerje, ne le zaradi objektivne teže, ki jo nosita obe državi. Meni namreč, da jo Bonn najbolje razume.« (Corriere della Sera, Milano) »Rusija je v Bosni dosegla res neverjeten diplomatski uspeh. Moskva je pokazala, da jo je treba resno upoštevati v mednarodni politiki. Aktivna vloga Rusije, ki v Vzhodni Evropi razumljivo Se vzbuja bojazni, je prispevala k miroljubni rešitvi zaostrene situacije. Trditev, da bo rusko sodelovanje pri gašenju požarov na našem planetu potrebno, se je Se pred kratkim zdela krivoverska. Danes pa je postala realnost... Pomembno je, da bo Rusija tudi v prihodnje svoje korake usklajevala z Zahodom in da se bo uresničevalo sodelovanje med Moskvo in zahodnimi prestolnicami, kar je označilo tudi konec hladne vojne. Povsem razumljivo je, da bo to imelo posledice tudi v notranji politiki Rusije. Aktivno Rusijo v vlogi mirovnega posrednika lahko le pozdravimo, hegemonistična vloga pa bi bila nevarna za vse.« (Hospodarske noviny, Praga) »Ce ni bi šlo za nekdanjo Jugoslavijo in s tem za sod smodnika, bi lahko mimo čakali, da bo grška vlada spoznala, kako trapasto je vse skupaj, in se bo spametovala. Včeraj si je celo dovolila, da je gospodarsko blokado zoper Makedonijo opravičila s primerom vojne na Falklandih. Odnos Grčije, ki je v nasprotju s trgovinskimi določili skupnosti, ne Škodi le nekdanji jugoslovanski republiki, ki ji je vojna prihranjena, temveč hromi tudi uresničevanje skupne zunanje politike dvanajsterice.« (Les Echos, Pariz) »Videti je, da mirovno rešitev išCejo predvsem ZDA, z ali brez ruske pomoči, in ne Evropska unija. Evropski neuspeh je pouCen. Kaže, da je učinkovita skupna zunanja politika brez motorja francosko-nemške osi povsem nemogoča. Nemčija zaradi svoje zgodovine in ustave ni mogla igrati pomembne vloge v Bosni. Britansko obotavljanje je bilo za Francoze prehudo, zato so hitro podprli ameriški pritisk, ki so ga poostrili po pokolu na sarajevski tržnici. Svojevrstno razočaranje je sporočilo, da se ameriški vpletenosti pri razreševanju koflikta v osrčju Evrope ni moč odpovedati.« (The Independent, London) NOVICE V partnerstvu za mir tudi Albanija BRUSELJ - Albanija je v sredo kot deseta država pristopila k partnerstvu za mir. Pristopni dokumet je podpisal albanski predsednik Šali Berisha, ki je poudaril, da si bo Albanija prizadevala za čimprejšnje polnopravno članstvo v zvezi Nato. (STA/AFP) Napad na de Klerka POSTMASBURG - Med predvolilnim shodom v mešanem predelu Postmasburga je nek pripadnik ANG vrgel kamen na predsednika de Klerka. To je bil prvi fizični napad na de Klerka med predvolilnimi zborovanji. De Klerk, ki je bil lažje poškodovan, je kasneje dejal, da ga taki napadi ne morejo ustrahovati. (Reuter) Granič in Kinkel o BiH BONN - Hrvaški zunanji minister Mate Granič se je včeraj pogovarjal z nemškim zunanjim ministrom Klausom Kinklom. Granič je dejal, da bo Zagreb resno razmislil o nemški pobudi, da bi ustanovili hrvaško-muslimansko konfederacijo v Bosni. (Reuter) m svew MOSKVA - Jelcin govori pred spodnjim in zgornjim domom parlamenta LIZBONA - Obisk izraelskega premiera Rabina BRUSELJ - Zadnji dan izrednega zasedanja Evropskega parlamenta KIJEV - Obisk danskega zunanjega ministra Nielsa Helvega Petersena BRUSELJ - Pogajanja EU s Finsko, Avstrijo, Norveško in Švedsko (Fans) ŽENEVA - Govor hrvaškega zunanjega ministra Granida pred komisijo za človekove pravice ZN SLOVENSKI PROGRAMI fr SLOVENIJA 1 © RAI 1 RETE 4 Muro in ljubezen Z vrha, 3. epizoda angleške humoristične nanizanke Lassie popotnik, ameriški film Z vrha, 4. epizoda angleške humoristične nanizanke Slovenski ljudski plesi: Plesi na Ovseti v mežiški dolini Analitična mehanika, 46/52 del nemške izobraževalne serije Zelena ura, ponovitev Poročila Video strani Svet poroča, ponovitev Osmi dan, ponovitev TV dnevnik 1 2iv žav Regionalni studio Maribor Pari, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Lillehammer - ZOI '94 Žarišče Četrtek na ledu: Jaka, Jakec in Fižolček Tednik TV dnevnik 3, VPS 2235 Sova Hiša naprodaj, 20/21'del ameriške nanizanke Igrajo: Philip Charles MacKenzie, Alison LaPlaca, Danny Gans. Ellen DeGeneris, Mary Page Keller, Nick Tate. Sled zločina: Umor seviljskih trafikantk. 8/13 del španske nanizanke Jutranja odd. Unomatti- Nanizanka, 7.15 La ve- na, vmes dnevnik, 7.35 rita, 8.00 nad. Piccola gospodarstvo Cenerentola Dnevnik in nan. Cuori Variete;: Buona giornata, senza eta, 10.00 dnevnik vmes 9.15 nad. Anima Film: Agenti speciali persa, 10.00 Soledad, ONU: Missione Eiffel, Febbre d’amore, 11.45 vmes (11.00) dnevnik Maddalena, 14.00 Sentie- Risanke: Calimero ri, 15.00 Primo amore, BS Nan.: Blue jeans 15.30 Principessa, vmes Vreme in dnevnik (11.30.13.30) dnevnik MB Nan.: La signora in giallo Kviz: La verita (vodi m Dnevnik Marco Balestri), 17.30 K Znanstveni tednik dnevnik ZOI: tek 30 km 2 Rubrika o lepoti (vodi [BB Nan.: Saranno famosi Daniela Rosati) B Mladinski variete: Uno Aktualno: Funari News, per tutti, vmes risanke, 19.00 dnevnik nanizanke, zanimivosti Nad.: Cuore selvaggio (i. Nan.: Zorro Eduardo Palomo) Odprti prostor Aktualno: Toto Festival Danes v Parlamentu (vodi Toto Cotugno), Dnevnik, snežne razmere vmes (0.30) dnevnik Variete: Fortunatamente Pregled tiska insieme Funari News Nan.: In viaggio nel tem- po (i. Scott Bakula) SLOVENIJA 2 Lillehammer - ZOI '94: Veleslalom (Z), 1. tek, prenos Nordijska kombinacija: Tek 3 x lOkm, prenos Tek 30km (Z), prenos Veleslalom (2), 2. tek, prenos Tek 30km (2), prenos Kinoteka - James Cagney: O tem je vredno peti, ameriški cb film, 1937 Burleske Charlieja Chaplina, 13. epizoda am. čb nanizanke Lillehammer - ZOI '94: Nordijska kombinacija: Tek 3 x lOkm, posnetek Tek 30km (2), posnetek Nagradna igra Veleslalom (2), posnetek Ze veste Dnevnik 2 Alternativni viri energije, 3/6 del angleške pzn serije Skrivnost mrtvih, 1/3 del angl. dokumentarne nadaljevanke Povečava Erich von Stroheim - Mož, ki so ga z užitkom sovražili, dokumentarni film 1 Jk KANALA Borza dela Video strani MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini BMX TV, Svetovno prvenstvo BMX freestyle Limoges, 1. del Videosreda. ponovitev Luč svetlobe, ponovitev 108. dela ameriške nanizanke A-Shop Spot tedna Video strani Borza dela Video strani A-Shop BMX TV, Svetovno prvenstvo BMX freestyle Limoges, 1. del Ustava, 10. del ameriške serije o državni ureditvi Luč svetlobe, 109. del ameriške nadaljevanke Rock starine, ponovitev 54. oddaje Poročila A-Shop Magnetoskop, glasbena oddaja Smrtonosni panter, ameriški film Igrajo: Maria Jo, Miyamoto Yoko, Sibelle Hui, Lawrencw Ng, Stephen Miller, Mark Scott, Bruce Stone in dragi; režija Godirey Ho. Rock starine, 55. oddaja Poročila A-Shop Spot tedna CMT Borza dela Video strani Variete:Miraggi Vreme, dnevnik, šport Variete: Miraggi 44. Festival italijanske popevke (vodi P. Baudo) Dnevnik Aktualno: Dopofestival Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Patente da campioni RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave Otroška oddaja jutranji dnevnik 2 Nan.: Lassie ZOI: ženski veleslalomn, 1. tek, 9.50 tek 3 x 10 Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara I suoi primi 40 anni Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik, Iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Film: Trappola per un killer (dram., ’90, i. Kevin Costner) Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik in vreme Košarka: Panatinaikos-Bukler ZOI: freeestyle, 0.45 hitrostno drsanje short track CANALE 5 KOPER Slovenski program MMP KOROŠKA Cas v sliki 4 i RAI 3 Jutranja oddaja Kulturni dnevnik Tortu-ga, od 9.00 oddaje dalje D SE Idealna knjižnica DSE - Parlato semplice Dnevnik 3 iz Milana ZOI: tek 30 km 2, 12.55 ženski veleslalom Deželne vesti Popoldanski dnevnik Glasba: La prima volta di Katia DSE - Eventi Šport: balinanje, rokomet, sbljanje, kolesarstvo Rubrika Derby Zimske olimpijske igre Dok.: Geo Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, Una cartolina Aktualno: 11 rosso e il ne-ro (vodi M. Santoro) Dnevnik Sort: E’ quasigol Dnevnik in vreme Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Lasciate un messaggio Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e igiusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (E. Greggio, Ric) Film: II conte Max (kom., It. '91, r.-i. C. De Sica) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 S TELE 4 H Koper Hrvaška 1 Lillehammer - ZOI '94: Dobro jutro Veleslalom (2), 1. tek, Poročila prenos Dober dan, učenci Nordijska kombinacija: Geografija Tek 3 x lOkm, prenos Naravne znamenitosti Hokej: A1-B4 ali B1-A4, Kvarnerskih otokov povzetek Ameriška angleščina, 38. Veleslalom (2), 2. tek, del prenos Deklica iz prihodnosti, Tek 30km (2), posnetek 4/24 del nadaljevanke TV novice Poročila Stanje stvari - kultura, TV-koledar vodi Nataša Melon Divja vrtnica, 34/199 del Slovenski magazin mehiške nadaljevanke Glasba Antinia Tarsie Državnik novega kova, Slovenski program: 14., zadnji del angl. hu- Primorski forum moristične nanizanke Primorska poslovno Ciklus filmov Spencerjy Primorska kronika Tracyja: TV dnevnik Očkov mali dobitek, ame- Čarobna svetilka riški film, 1951 »Meridiani«, aktualna te- Igrajo: Spencer Tracy, ma Elizabeth Taylor, Joan Achtung Baby!, kulturna Bennett, Don Taylor in oddaja drugi; režija Vincent Do konca sveta - Ko spre- Minnelli. govorijo slike Monofon TV dnevnik Učimo se o Hrvaški Lillehammer - ZOI '94: Poročila Dnevni pregled Otroška oddaja Slovenski program: Praznovanje TV Poper, kabaretno-sati- Hrvaška danes rična oddaja Poročila Ex Libris: Kabaret Kolo sreče Santa Barbara, 645. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Iz strankarskega življenja Me je kdo iskal?, zaba- vnoglasbena oddaja Poročila toiniF Avstrija i Znanost in mi Slika na sliko Glasbeni večer Cas v sliki Živalski raji Poročila v angleščini Sanje brez meja Otroški variete O di qui o di la Nanizanki Odprti studio Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke (vodi Fiorello) Nan.: Beverly Hills, 21.30 Melrose Plače O di qui o di la Šport studio Radio Londra Nan.: Adam 12, A-Team Deček na delfinu, ameriški film Teleskop: Iran Cas v sliki Družinske vezi Geisha Boy, ameriški film Otroški program Captain Planet Rečni kralji, serija Pierre in Isa,serija VVurlitzer Gozdni inšpektor Buch-holz, serija Znanost Čas v sliki Hribovski zdravnik, 11. del: Septembrska nevihta, 1. del Pogledi od strani Liebling Kreuzberg, serija Caboblanco, am. pustolovski film Igrajo: Dominique Sanda, Charles Bronson in drugi; režija J. Lee Thompson. Cas v sliki Mado, francoski film Poročila MUF Avstrija 2 19.30, 22.35 Dogodki in odmevi Film: Scandalo interna-zionale (kom,, ’48) ® MONTECARLO 19.30, 22.50 Dnevnik, 13.45 Šport 14.05,17.15,1.00 Zimske olimpijske igre, 19.00 TG Film: II gioco del falco (dram., ’84, i. T. Hutton) Aktualno: CNN News Lillehammer - ZOI '94: Veleslalom (2), 1. tek, prenos Nordijska kombinacija: Tek 3 x lOkm, ekipno Veleslalom (2), 2. tek, prenos Akrobatsko smučanje, skoki (M / 2) Tek 30km (2) Hokej: tekma za 9. mesto Hokej; tekma za 11. mesto Pri Huxtablovih: Vino, viski in dve ženski Made in Austria Regionalna poročila Kultura Lillehammer - ZOI '94: Olimpijski studio Hitrostno drsanje; kratke proge: 500m (M), 500m (Z) Hokej, tekma končnice Nekoč Večerni studio ZOI '94 - Studio M Hrvaška 2 TV-koledar Zastrupitve v Blackheatu, pon. 3., zadnjega dela angl. nadaljevanke Lillehammer - ZOI '94: Dnevni pregled Nordijska kombinacija: Tek 3 x lOkm. ekipno, posnetek Veleslalom (2), posnetek 1. teka Veleslalom (2), posnetek, 2. teka Tek 30 km (2), posnetek Dnevnik Jackie Thomas Show, 15/17 del am. humoristične nanizanke Največji zločini in procesi 20. stoletja, 11/26 del koproduk. dok. serije 2ivljenjski slog Fanny pod plinsko svetilko, angleški čb film @ Madžarska Jutranji program Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Cez dan Q Riviera, serija Srečnež, nemška serija Igra Opoldanski zvon Telešport: Lillehammer - ZOI '94 Izložba Dnevnik Telešport Zunanje zadeve, serija Matere Spored za otroke Stavimo!, kviz Otroški kotiček Dnevnik Bodite eno uro z menoj, Tamas Vitray Madžarska polpreteklost, 16. del serije Navarro, francoska kriminalka Telešport - ZOI '94 Lillehammer Dnevnik BBC 00 TV SLOVENIJA 1 20.45 ČETRTEK NA LEDU, Jaka, Jakec in Fižolček Najbrž poznate pravljico o Jaki in orjaškem fižolčku, ki je zrasel čez oblake. Jaka je splezal po njem in se Se do danes ni vrnil. Nocoj boste videli nadaljevanje te zgodbe, saj je njegov sin Jakec postal radoveden, kje se je očka tako dolgo zadržal. Po sreči je tudi sam naletel na zrno fižola, ki je pognalo v neznanske viSave. Splezal je po njem in poiskal očeta. Zabavna pravljica na ledu z vrhunskimi drsalci in prijetno glasbo. Ne zamudite! ^3 r""* KANALA 20.15 SMRTONOSNI PANTER, ameriški film Režija: Godfrey Ho, igrajo: Maria Jo, Miyamoto Yoko, Sibelle Hui, Law-rence Ng, Stephen Miller, Mark Scott, Bruce Stone in drugi. Dve najboljši profesionalni morilki iz Azije dobita nalogo, da ubijeta druga drugo. Vendar sreča se zasuče drugače, pri tem se zbližata in se odločita, da bosta druga drugi pomagali in si skušali rešiti življenje. Vendar v boju z mafiju preživi le ena. Le-ta se s svojim bratom maščuje za smrt sovražnice, ki je postala pri-. jatetjica. _________ TV SLOVENIJA 2 20.30 SKRIVNOST MRTVIH, angleška dokumentarna serija Psihična moč je stvarna - Številni dokazi potrjujejo obstoj te energije. Toda to je podobno študiju elektrike v 16. stoletju. Ne vemo, kaj to pravzprav je in kaj pomeni. Vsak astrolog lahko pove, da se bližamo obdobju vodnarja - obdobju s prebujeno zavestjo, zanimanjem za okolje, za življenje po smrti in naše mesto v vesolju. Znanstveniki doslej niso hoteli razpravljati o tem, saj želijo podpreti svoje teorije z dokazi. Toda mnogi trdijo, da naše nerazumevanje paranormalnih pojavov še ne zanika njihovega obstoja. Preveč dokazov poznamo, da bi te pojave lahko odpravili z zamahom roke. Morda bi bilo bolje, če bi naše duhovne sposobnosti poskušati izkoristiti, namesto, da jih zavestno potiskamo v pozabo. Za to nadaljevanko je nekaj priznanih znanstvenikov, ki raziskujejo paranormalne pojave, odstopilo svoja odkritja televiziji. Nadaljevnako so snemali v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi, na Šri Tanki, v Italiji in Indiji. Kamera spremlja delo znanstvenikov, ko odkrivajo dokaze za življenje po smrti in druge razsežnosti bivanja. In dokazov ni malo. Na primer indijski deček, ki se je rodil brez prstov na desni roki in se živo spominja svojega prejšnjega življenja, ko mu je mlatilnica odrezala prste. Kanadčan, kije newyorškim detektivom pa magal izslediti množičnega morilca. Arhivski posnetki poskusov, ki so jih znanstveniki opravili s stoodstotnim uspehom. Umorjeni duhovnik, oče Riccardi iz Ohia, ki seje pojavil na neki seansi v Italiji. Prikazen na britanski križarki, ki je posvarila posadko pred bližajočim se torpedom... H TV SLOVENIJA 2 21.30 POVEČAVA, oddaja o filmu V februarski oddaji POVEČAVA, bodo predstavljeni najbolj prodorni avtorji in filmi letošnjega 44. Medna rodnega festivala v Berlinu, ki se bo zaključil nekaj dni pred oddajo. Vsekakor boste spoznali: Bertoluccijev film MAU BUDA, film BELA Krzysztofa Kieslowskega, V IMENU OČETA Jima Sheridana, PHILADELPHIA Jonat-hana Demma... Sofia Loren in Erič von Stroheim bosta v okviru letošnjega festivala imela retrospektivo svojih filmov. Po POVEČAVI bomo tako zavrteli dokumentarni dim o Eriču von Stroheimu ČLOVEK, KI STE ga z užitkom sovražili. TV SLOVENIJA 2 20.00 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE, angleška poljudnoznanstvena serija Kalifornija je prva ameriška država, kjer so se resno lotili varčevanja z energijo. Po naftni krizi v sedemdesetih letih so začeli razvijati alternativne vire energije, predvsem sončno energijo in energijo vetra, odrekli pa so se jedrski energiji. Ugotovili so, da je z učinkovitejšimi električnimi napravami in z boljšo izolacijo mogoče prihraniti veliko energije. Tako postaja cilj, da do leta 2020 zmanjšajo porabo energije za 50 odstotkov, vse bolj uresničljiv. Manjša pordba energije pa pomeni tudi manjše onesnaževanje okolja in zmanjšano nevarnost globalnega segrevanja planeta. m TV SLOVENIJA 2 18.45 ŽE VESTE, izobraževalna oddaja V zadnjih nekaj letih je čutiti povečan interes za našo kulturno in umetniško dediščino. Veliko je nostalgičnega zažiranja v preteklost. To velja tudi za slovensko ljudsko pesem. Presenečeni smo, kako veliko tega še živi med ljudmi. Ob 'izvirnem pa se pojavlja veft ko ljudskih poustvarjalcev. Ijoba Jenče je ena takih poustvarjalk ljudskih pesmi. Naslednji prispevek oddaje bo obravnaval načrtno Oljenje sposobnosti pri otrocih v starosti od enaindvajsetega do devetindvajsetega meseca. Zadnji prispevek oddaje namenjamo ljubiteljem malih živali. TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 15.05 0 tem je vredno peti Ameriški črnobeli film iz leta 1937 Scenarij: Austin Parker o noveli Victorja chertzingerja, režija: Victor Schertzinger, fotografija: John S tumar, glasba. C. Bakalein-koff, igrajo: James Ca-gney, Evelyn Daw, Wil-nam Frawley, Mona Barrie, Gene Lockhart, James Newill, Harry Barris Film O TEM JE VREDNO PETI je že drugi musical, v katerem se James Cagney spet predstavi v vlogi plesalca. Gre za lahkotno in veselo komedijo, ki se odvija v svetu show bu-sinessa. Cagney igra mladega Terryja Rooneya, ki ima na Manhattanu svojo plesno skupino. Pokličejo ga v Hollywood, kjer naj bi zaigral v mu-siclu. Toda producent ga prepriča, aa njegova kariera ni posebno uspešna, zato se Terry poroči s prvo plesalko in pevko svoje skupine in skupaj odpotujeta na Južna morja. Po povratku ima Terry novo možnost, da podpiše sedemletno pogodbo, a pod pogojem, da ni poročen. Zena se sicer strinja, da se izdaja za samca, a njegova lažna podoba sCasoma povzroči zakonske težave... James Cagney je odličen v vlogi razposajenega mladostnika in ponovno dokaže, da je spreten plesalec. Prav tako posrečena je tudi Evelyn Daw v vlogi njegove žene in vodilne pevke. Komedija pa je še zlasti blešCeCa, ko se ponorčuje iz hol-lywoodskih obrazcev življenja. MUSIČ TELEVISION 06.00 Awake on the Wild Side; 09,00 Video; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Repat 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.00 Pulse With Swatch; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Partyzone SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 Top Of The Hill, 4. del; T6.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18,00 Star Trek: 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Full Kouse; 21.00 Re-scue; 22.00 L. A. Law; 23.00 Star Trek PRO 7 06.00 Serije, ponovitve; 12.05 Roseanne; 12.35 Pri Huxtablovih: 13.05 Dolga ježa domov, am. vestem; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16,25 Risanke; 17.55 Parker tewis; 18.25 Krila; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Dva tipa na vroči sledi, am. krimi komedija; 22.05 VVitchboard, ameriška grozljivka; 00.00 Poročila; 00.10T.J. Hooker PREMIERE 07.00 Romeo; 08.0 Prevratni čas, am. film; 10,45 Dogfight, am. film; 13.00 Kino '94; 14,3014,30 Mont/, am. film; 15.55 Nori časi, franc, tragikomedija; 17.30 Totai Control, kan.-tzraei,-franc, triler; 19.15 Kino '94; 20.15 Kuffs, am. akc. komedija; 21.55 JFK, am. polit, triler; 00.55 Late Talk With David letterman SATI 09.05 Ponovitve serij; 13,00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.05 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18,00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.30 Kdo sreče; 20.15 Schvvanz poseže vmes, serija; 21.15 Schreinemakersova v živo; 23.15 Štirje prijatelji, am. film; 01.15 Ponovitve EUROSPORT 07.30 Olimpijsko jutro; 10.00 Nordijska kombinacija: Tek 3 x lOkm, ekipno; 12.00 Akrobatsko smučanje (Z); 12.30 Veleslalom (2), 1. tek, posnetek; 12.55 Veleslalom (2), 2. tek, prenos; 14.00 Akrobatsko smučanje (2). pon.; 15.00 Ho- kej, prenos tekme za 9. mesto; 17.30 Olimpijska poročita; 18,00 Hokej, prenos tekme za 11. mesto; 19.00 Hitrostno drsanje ali hokej, prenos tekme za 5, mesto; 23.30 Olimpijska poročila RTI 09.00 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Cas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročita; 19.10 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Klic na pomoč; 21.15 Usoda nadomestne matere, am. tv drama; 23.10 Gottschalk; 00.00 Poročila; 00.30 Nightline! RTI 2 05.50-17.00 Ponovitve serij; 17.00 2enska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umile 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Hulk, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Sodnik za mladoletnike, nem. film; 22.05 Poročila; 22.15 Podkupljive!, franc, kriminalka; 00.25 Monsters, serija SKY MOVIES 17.00 The VVizard Of Speed And Time; 19.00 VVargames; 21.00 For The Love Of My Child; 23.00Terminator2: Judgement Day MOVIE CHANNEL 17.00 The Distant Home; 19.00 The Fire In The Stone; 21.00 Back To The Streets Of San Francisco; 23.00 Pyrates FILMNET + 14.00 The Last Boyscout; 16.00 K-TV; 18.00 The In-ner Circle; 20.15 Survive The Savage Sea; 22.15 Run; 00.00 The Toxic Avenger lil, SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18,00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Zdaj; 20.30 Financial Times Report; 21.00 Ushuaia, dokumentarna serija; 22.00 Poročita; 22.30 Media TV; 22.50 Market VVrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyLine; 10.30 VVorid Report; 11,30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00,6,30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 10.35 Kompas holidays turistično oko; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 16.00 Glasbene novosti; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi zbirate, jaz izberem; 22.20 Rock Underground. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Božanska komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Caruso; 16.45 Tretja stopnica; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7,45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.15 Lil-lehammer 94; 9.45 Od otroštva do mladosti; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 14.30 Lilleham-mer; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Mladim poslušalcem; 17.15 Primorski boben; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.30 -23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 8.40 Igrajte z nami; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9,40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Govorimo o medicini; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična V oddaja; 14.45 The magic bus; 16.00 Modri val ; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15. 17.15, 18.15, 19.15 Novice: 7.15 Napoved; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Cankarjev dom se predstavi; 16.25 Nagradna uganka; 17.55 Speckahla; 20,00 Poslovni radio; 22.00 Medžik. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro: 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 17.00 Gost: Herman Rigelnik; 18.20 Musič Machlne; 18.50 Radio jutri, koristne informacije; 19.20 študentski program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 1210 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gor-co; 13.10 Poštni predal; 121; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki; 20.00 Kulturno-umetniškl program; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF: 15.30 Kaj pa univerza?; 17,00 Joculator; 18.00 Borzni parket; 19.00 TB: Naked City; 21.30 Institut Egon March predstavlja; 22.30 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica: 8.10 Po poteh naših izseljencev; 8.40 Revival; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta kniga: Oštrigeca (M. Tomšič, 21. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Podgora; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Slovenska lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Madrigalisti zbora Norges Ung-domskor iz Osla; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Rock balade: 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock; 20.30 Foyer. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila. NOVICE »Očitna rimska zgodovina« Marcus Junkelmann (z zastavico) »v elementu« RIM - Pred dvatisoč leti so rimske legije sejale strah in trepet po Evropi, na svojih osvajalnih pohodih širile meje Rimskega imperija, ne meneč se za samobitnosti posameznih ljudstev. Malo pred novim letom se je nemški zgodovinar in pisec Marcus Junkelmann, skupaj s svojimi petimi prijatelji na konjih, podal na pot po sledovih bojnih pohodov nekdanjih legij. Nadeli so si kopije legionarskih oprav, se zavihteli na konje in se proti koncu prejšnjega leta pognali Gez Alpe, po dolinah Donave, pa vse do Italije. Kot so sprva načrtovali, naj bi bila petsto kilometrov dolga ježa »razviden pouk« antične zgodovine, da bi lahko ugotovili, »kako bodo preživeli konji, sedla in ljudje,« pravi Junkelmann. Nadebudni potomec podložnikov »Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti« je na dolgem potovanju doživel marsikaj, kar je nekoč vsak dan pestilo vrle rimske konjenike: enkrat je padel skupaj s konjem in si zlomil golenico; pri drugem padcu s konja se je nabodel na svojo lastno sulico, ki mu je prebila vrat - in podobno. Seveda je bil deležen precej drugačne medicinske oskrbe kot njegovi predhodniki. »Drugi padec bi lahko bil smrtonosen,« je lakonično izjavil Marcus, kot navajajo v reviji National Geographic. Ne poročajo, da so odkrili kaj novega o Rimljanih. Globus na računalniku MONTREAL - Kanadska vesoljska agencija (CSA) je izdelala enovit interaktivni program Geoscope za računalnike, ki so prilagodljivi na IBM standarde. Pri razvoju tega programa sta sodelovati tudi dve ameriški agenciji: NASA in Nacionalna oceanografska in atmosferska uprava (NOAA). Program vsebuje precejšnje število barvnih satelitskih posnetkov - od dramatičnih upodobitev tanjšanja ozonskega plašča nad Južnim tečajem, kart uničenih pragozdov v Južni Ameriki, pa vse do globalnih kartografskih prikazov temperatur morja. Razvedrilni del programa vsebuje različne »scenarije«, od ekstrapolacij pridelovanja hrane do popolnega uničenja ozonske plasti zemeljske atmosfere. Vsak scenarij povezuje različne sloje med seboj odvisnih satelitskih posnetkov, besedil, diagramov in kratkih animacij. Uporabnik se od enega do drugega elementa pomika s pomočjo tipkovnice ali miške, pri čemer lahko preučuje vsako podrobnost, ki ga posebej zanima. Program je že nekaj mesecev v prodaji (dva CD-ROM-a), CSA pa zagotavlja, da bo vsakih devet mesecev izdajala disk z novimi podatki. Ekologi nasprotujejo gradnji jezu NEW DELHI - Velikanski jez Sardar Saro var, ki ga gradijo na indijski reki Narmada, je postal predmet ostrih polemik med tamkajšnjimi oblastmi in ekologi, v katere so posegle tudi nekatere svetovne organizacije za zaščito okolja. Porečje Normade deli indijsko podcelino na dva dela, saj se komaj 300 km severno od Bombaya izliva v Arabsko morje. Indijci jo štetejo za »sveto reko«. Novi jez naj bi Indiji omogočil ogromno akumulacijo vode za namakanje in precejšnjo proizvodnjo električne energije. Vendar so tamkajšnji domačini zaskrbljeni, ker bo voda poplavila mnoge vasi, polja in gozdove, kjer so doslej lovili, nabirali zdravilna zelišča in užitne divje sadeže, in uničila močvirja na obeh straneh struge, skupaj z vso močvirsko vegetacijo in favno. Tudi zahteva indijske vlade Svetovni banki, naj prekliče neizrabljeni del posojila za Sardar Sarovar, je povzročila pravcati vihar med ekološko ozaveščenimi skupinami, saj bi bila ta pomembna mednarodna ustanova praktično izključena iz projekta. Neodvisni indijski in svetovni ekologi so ugotoviti, da je celoten projekt »pomanjkljiv in da njegovi vplivi na okolico niso dovolj preučeni«, kakor tudi to, »da bodo stroški izgradnje bistveno večji od morebitne koristi«. Kamera, ki vas spremlja TOKIO - Prvo pravilo nastopajočih na TV se glasi: Glejte v kamero! Zdi se, da je največja japonska televizijska družba NHK razrešila ta problem. Preprosto je zamenjala vloge: izdelala je sistem, ki samodejno pomika kamero pred nastopajoče »TV-zvezdnike«. Tvori ga kamera, delovna postaja s posebnimi grafičnimi karticami in servomotor. Delovna postaja skrbi za to, da je kamera vedno usmerjena proti »pravemu objektu« ali sliki, obenem daje navodila subjektom, tako da so stalno v žarišču, nato pa se šele sproži t.i. rutinsko učenje. Poleg tega postaja tekoče analizira video signale in s pomočjo servomotorjev nadzira celoten »plan«, nagib in zumira-nje kamere, kar zagotavlja pravilnost položaja in velikosti stike, kakršno pač želijo ustvarjalci. Inovatorji NHK pripominjajo, da njihov sistem zaenkrat uporablja samo obliko in barvo obraza, ker je obstojnejši od, penimo, oblačil. Kasneje ga bodo prilagoditi tudi za spremljanje katerekoli stike. Pričakujejo, da bo sistem uporaben kot druga kamera pri televizijskih poročilih in pogovorih »v živo«, skratka v oddajah, kjer je gibanje nastopajočih omejeno. Nato pa bodo »robotizirane kamere« začeli uvajati tudi v ostale programske zvrsti. (E. J.) FIZIKA / OBROČ OKOLI OPTIČNIH STIKAL SE STISKA Optični sistem za prihodnost Blizu molekularnim računalnikom? Računalniki, ki jih bo gnala svetloba in v katerih bo vsaka molekula že posamezna komponenta, so nam korak bliže z odkritjem pariškega kemika, ki je ustvaril družino »preklopljivih« snovi. Svetloba z določeno valovno dolžino preklopi molekule iz stanja, v katerem prevajajo električni tok, v drugo obliko, ki ne prevaja. S svetlobo drugačne barve vrnemo snov v zače- STIKALO F F ZAPRTO Dva triofenska obroča ... (NS) tno stanje. Nekoč bi lahko vlogo diod in tranzistorjev prevzeli elementi z velikostjo molekul; kot nosilec informacij bi nastopala svetloba. Aktivni gradniki takega sistema bi lahko bile prekloplji-ve molekule, ki jih je sintetizirala skupina s pariškega College de France, ki jo vodi Jean-Marie Lehn. Molekule vsebujejo dva triofenska obroča s po štirimi atomi ogljika in enim atomom žvepla. Obroča spaja mostič iz dveh ogljikovih atomov. Ko na tako molekulo posvetimo z ultravijolično svetlobo, se vez sklene, tako da nastane med obema obročema z žveplom tretji, šestčlenski obroč. Ta se zopet razpre, ko na snov posije infrardeča svetloba. Pri molekuli je posebej zanimivo to, da absorbira svetolobo tako različnih barv. Odprta oblika absorbira vijolično svetlobo z valovno dolžino okoli 400 nanometrov, zaprta oblika pa rdečo z valovno dolžino nad 600 nanometrov. Do velike razlike pride zato, ker se elektroni, ki so se v odprti obliki zbrali na določenih mestih, v zaprtem stanju porazdelijo po vsej molekuli. To naj bi pomenilo, da odprta oblika ne prevaja električnega toka, zaprta pa. Kdaj bodo taki molekularni računalniki na voljo? »Kdo ve?« odgovarja Lehn. »Mi smo sestavili le osnovno enoto nekega bodočega povsem optičnega sistema za obdelavo podatkov.« Lionel Milgrom -PrZ- GERONTOLOGIJ A Delirij pri starostnikih Meta Pentek Delirij je stanje zmedenosti, ki se je razvilo v dokaj kratkem Času (v nekaj urah, dnevih). Deli-ranten človek je nemiren, hitro menja razpoloženje, govorica je pogosto hitra, slabo povezana, nekako vrvežava. Bolnik ima težave z budnostjo in spanjem, pogosto težko zaspi in se prebuja, ima žive sanje, ki jih večkrat razlaga kot resničnost. Sploh ima težave z beleženjem realnosti. Pri njem so pogoste iluzije (napačno zaznavanje resničnih dražljajev iz okolja), halucinacije (zaznavanje dražljajev, ki jih v resnici ni) ter delu-zije (zablode, napačne, izkrivljene razlage). Vsa tri navedena izkrivljena zaznavanja, predvsem iluzije, so najpogostejSa ob večernih urah, ko pade mrak. . Halucinacije so ponavadi vidne ali slušne, ko delirantni bolnik vidi ali sliši različne osebe, predmete in živali, ki jih v resnici ni v njegovi okolici. Deluzije ali zablode so običajno neprijetne, bolnik se pogosto doživlja kot žrtev, ki ji hoCejo storiti nekaj slabega. V takem stanju zelo trpi in je zbegan, tudi agresiven. Bolnikovo pozornost je težko pridobiti, še težje pa obdržati. Spomin je pogosto moten, skoraj praviloma pa se po deliriju bolnik ne spominja delirantnih dogodkov. Kadar govorimo o deliriju, skoraj vedno pomislimo na alkoholni delirij. Vendar ni nujno, da je v ozadju hitro in nenadno nastale zmedenosti alkohol. Predvsem to drži za starejšo populacijo, pri katerih se delirij lahko razvije iz povsem drugih vzrokov. Najpogostejša vzroka so razne infekcije (pljučnica in druga vnetja dihal, vnetja sečil in večja kožna vnetja) in motnja v preskrbi možganskih celic s kisikom. Celice dobijo manj kisika, kadar so na možganskih žilah zožitve ali zapore, kadar je bolnik slabokrven ali pa kadar bolnikova kri zaradi obsežnega obolenja pljuC ne more dobiti v pljučih dovolj kisika. Pri starejših osebah je pogost vzrok še nepravilno prehranjevanje in pa pomanjkanje tekočine (dehidracija) v telesu. Do tega pride zaradi skromnega prehranjevanja starejših bolnikov in premajhnega vnosa tekočin v telo. Bazna zdravila tudi lahko povzroče delirantno stanje. Predvsem zdravilo za obolenje srca digitalis in razni diuretiki. Redki povzročitelji delirija so še razni procesi v možganih (tumorji, abscesi) in motnje v presnovnih procesih v organizmu. Ob zdravljenju osnovnega vzroka se umiri in odpravi tudi stanje zmedenosti. Včasih si svojci napačno razlagajo dogodek kot del straranja in pomoči ne iščejo takoj. Tako se zgubi nekaj dragocenega časa. Sicer pa je najbolje, če se le da, bolnika zdraviti doma. Tako se izognemo dodatnemu vzroku za zmedenost, ki je pogosto izražena pri starejših bolnikih, če zapustijo znano domače okolje in ga zamenjajo s tujim bolnišničnim. Varnost jedrskih elektrarn na Vzhodu BRUXLLES - Svetovna javnost se v zadnjem času bolj zanima za vprašanja o zmanjšanju jedrskega arzenala po državah nekdanje Sovjetske zveze - iz razumljivih razlogov - kot za probleme nezadostne varnosti tamkajšnjih jedrskih elektrarn. Vendar se je po podpisu sporazuma o postopnem uničenju jedrskega orožja v Ukrajini, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki Ruske federacije, pozornost javnosti spet nekoliko preusmerila na varnost jedrskih elektrarn. Velja pripomniti, da se strokovnjaki iz različnih držav že dolgo zelo intenzivno ukvarjajo s tovrstnimi problemi v vzhodnoevropskih državah. Evropska unija že od leta 1991 vsako leto izvaja obsežne planirane dejavnosti, ki so zasnovane na programu jedr- ske varnosti »Pharos«, namenjenemu državam srednje in vzhodne Evrope, in priporočilih tako imenovane Skupine sedmih (držav). Samo leta 1991 je Evropska unija porabila 54 milijonov ecujev (110 milijonov mark) za krepitev upravnih služb in infrastrukture za povečanje varnosti jedrskih elektrarn, ki obratujejo, in proizvodnih naprav za predelavo goriva in jedrskih odpadkov; leto kasneje so v te namene potrošili 60 milijonov, lani pa že kar 80 milijonov ecujev (164 milijonov mark). Po programu za leto 1993 so porabili 38 milijonov ecujev za izboljšanje operativne varnosti elektrarn (organizacijska preobrazba, stru-kturacija procedur, pregledov in nadzorovanja), 20 milijonov za projektno varnost (od- pravljanje največjih tehničnih problemov, priprava kratkoročnih in dolgoročnih rešitev, po 10 milijonov pa za okrepitev upravnih služb (usposabljanje za razvoj, povečanje zmožnosti razvoja, poudarjena neodvisnost uprav, tehnična podpora organizacijam za zaščito prebivalstva in zaščito okolja) in za tako imenovani osrednji projekt (izoblikovanje parametrov za politiko jedrske varnosti v Skupnosti neodvisnih držav in vzhodni Evropi za prihodnjih pet let) ter dva milijona ecujev za vodenje celotnega programa in njegovo uporabo. Videti je, da so v tem času že uspeli premakniti razreševanje teh problemov z mrtve točke, na kateri je državna skupnost zastala v času černobilske katastrofe. (E. J.) Slovenska znanstvena fondacija LJUBLJANA - Pred nedavnim je Ministrstvo za znanost in tehnologijo sprožilo pobudo o ustanovitvi Slovenske znanstvene fondadje. Minister Rado Bohinc je sklical sestanek predvidenih soustanoviteljev, ki se ga je poleg najuglednješih predstavnikov slovenskih znanstvenih ustanov udeležilo tudi petnajst direktorjev razvojno intenzivnih slovenskih podjetij. Na sestanku so podprli omenjeno pobudo. Ustanovitev Slovenske znanstvene fondadje je sestavina širšega projekta »Slovenija - dežela znanja«, s katerim si ministrstvo prizadeva okrepiti vključevanje sredstev iz gospodarstva za financiranje znanosti. Slovenska fbndadja se torej ustanavlja z namenom, da bi spodbudila usmerjena raziskovanja na tista področja, ki so dolgoročno pomembna za gospodarski razvoj ali pomembna za hitrejše doseganje nacionalnih ciljev. Zato bodo programi raziskav, ki jih bo financirala fondadja. zasnovani dolgoročno - od 5 do 10 let - in interdisciplinarno, njihov namen pa je skozi dodatno vzpodbujanje programskega povezovanja obstoječih raziskovalnih skupin doseti visoko kakovostno koncentracijo raziskovalnega potendala, kar bo omogočilo »kvantni skok« v vrhunsko znanost po mednarodnih merilih. V te raziskovalne programe bodo vključeni najboljši raziskovala mlajše generacije, ki naj se skozi magistrski in doktorski Študij ter podoktorsko usposabljanje usmerijo v znanstveno in raziskovalno delo, kajti samo tako bodo že v zgodnjih fazah prisiljeni »internacionalizirati« vrednotenje rezultatov svoje ustvarjalnosti. Na omenjenem sestanku je minister Bohinc predstavil cilje in program fondacije, pri čemer je še posebej poudaril vprašanja obdavčevanja donadj. Nav-zod so izrazili precejšnjo naklonjenost in podporo tej zamisli, hkrati pa sprejeti tudi odločitev, da bodo 4. marca že podpisali pismo o namerah za ustanovitev fondacije, medtem ko naj bi bili ustanovitveni dokumenti podpisani do konca marca letos. (MZT) NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 24. februarja 1994 27 GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 24., in v petek, 25. februarja, ob 20. uri: "an Cankar - POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (KD). * Četrtek, 3. marca, ob 20. uri: Beth Henley -ZLOCM SRCA (SD). " Petek, 4. marca, ob 12. uri: Damir Zlatar Frey - POMLADNO OBREDJE. X torek, 8. marca, ob 18. uri: OB LETU OSOREJ (SD). DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 Danes, 24. februarja, ob 19.30: W. Shakespeare ; KRALJ HENRIK IV., za abonma četrtek in izven. V soboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Frisch -DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE, za izven in konto. Mala drama sng, tel.: oei/221-511 Danes, 24. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - BA-DADA O TAŠCICI, za izven in konto, v petek, 25. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. OPERA, tel.: 061/ 331-950 V soboto, 26. februarja, ob 19. uri: Bizet - ČARMAN, za izven in konto. V torek, 1. marca, ob 19. uri: Verdi - TRAVIA-TA, za izven in konto. v soboto, 5. marca, ob 19. uri: Čajkovski - HRESTAČ. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 24. februarja, ob 19.30: A. Miller -SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za abonma Študentski C. Predstava bo še v petek, 25. fe-bruarja, ob 19.30, za izven in konto. V soboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in konto. Razprodano! MAU ODER MGL: y soboto, 26. februarja, ob 22. uri: G. Barilly -MEDENI MESEC, za izven in konto. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/ 312-860 V petek, 25. februarja, ob 17. uri: D. Totheroh -A. Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. v nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri: A. Lindgren ; V. Arhar - Stih - PIKA NOGAVIČKA, za izven. KD ŠPANSKI BORCI, tel.: 061/1404 -183 V petek, 25. februarja, ob 20. uri: Ray Cooney -POKVARJENO. Gostuje gledališče Tone Čufar iz Jesenic. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V petek, 25. februarja, ob 21. uri: gledališče Ane Monro - VARIETE. V soboto, 26. februarja, ob 17. uri: MEH ZA SMEH v izvedbi gledališke skupine Unikat. V nedeljo, 27. februarja, ob 20. uri: Zijah A. So-kolovid - GLUMAČ ... JE GLUMAČ ... JE GLUMAČ. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 V petek, 25. februarja, ob 20.30: predstava ODKRUŠKI, premiera. Predstava bo še v soboto, 26., in v nedeljo, 27. februarja, ob isti uri. CELJE SLGC, tel.: 063/25-332 Danes, 24. februarja, ob 11. uri: L. Pirandello -KOT ME TI HOCES, za abonma Srednja frizerska tekstilna strojna šola n Celje. V soboto, 5. marca, ob 16. uri: B. Veras - ZELENA KAPICA, za izven. DNEVI KOMEDIJE ’94 V petek, 25. februarja, ob 16. uri: simpozij na temo Kako smo ustvarjali komedijo v foyerju SLG Celje; ob 19.30:1. Torkar - REVIZOR ’93. Gostovanje PGK. V soboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Gavran -MOŽ MOJE ŽENE. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 24. februarja, ob 19.30: Matija Logar -DOSJE, za abonma modri in izven. V soboto, 26. februarja, ob 19.30: Ray Cooney -ZBEZI OD ŽENE. Razprodano! Predstava bo še v soboto, 5. marca, ob isti uri. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 25., in v soboto, 26. februarja, ob 19.30: Dante-ProkiC-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Purgatorio. V nedeljo, 27., in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30: Dante-Prokic-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Paradiso. V Moderni galeriji v Ljubljani bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri premierna predstavitev avtorskih videoprojektov HENRY BOND (Velika Britanija) Henry Bond, umetnik, ki je z videoprojekti sodeloval v selekciji novih umetniških imen Beneškega bienala 1993, in o katerem je možno zaslediti številne kritike v vodilnih umetnostnih Časopisih, se ukvarja tudi s fotografijo in instalacijami, občasno pa razstavlja skupaj z Liamom Gillickom. Ob skupinskih razstavah, na katerih nastopa nova generacija angleških umetnikov, kot so Anya Gallacio, Gregory Green, Karen Kilimnik... pa ga interpretirajo kot enega od avtorjev no- vega umetniškega principa v umetnosti devetdesetih - principa realnosti. Posnetki, ki nam razkazujejo vsakdanja, ponekod slučajna in intimna dogajanja ali dogajanja v undergroundu - rockerska zabava ali posthipijevski angleški party - to so vide-osekvence v projektih angleškega umetnika Henrya Bonda. Tukaj ni sofisticirane tehnologije in montaže, prej so to sivo-rjavi dokumenti ali »garažni videoposnetki«, v katerih je lahko prav vsakdo subjekt, toda na domala premišljen estetsko surov, nedizajniran naCin. SLOVENIJA GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V petek, 25. februarja, ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Slovenija, za zeleni abonma. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri: koncert za dva igralca - FIAT (SD). V torek, 1. marca, ob 19.30: koncert: CAMERATA ACADE-MICA (GD). SLOVENSKA FILHARMONIJA V nedeljo, 27. februarja, ob 11. uri: koncert komornega orkestra SLOVENICUM. GALA DVORANA NA METELKOVI Danes, 24. februarja, ob 20.30: koncert skupine OVERFLOVV. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 Danes, 24. februarja, ob 20. uri: koncert LONDON FESTIVAL ORCHESTRA. Program: Pur-cell, Tippett, Britten, Vaughan VVilliams, Holst. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V soboto, 26. februarja, ob 19. uri: glasbeno-literarni recital PREDPOMLADNA SLUTNJA. Sodelujejo: IRENA BAAR - sopran, SAMO VREMSAK - bariton, klavir, Pihalni kvintet RTV Slovenija, BORIS KRALJ - recitacije. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IBSI Kulturni dom Danes, 24. t.m., ob 16. uri (red I) ponovitev drame Miroslava Krleže »V agoniji« v izvedbi SSG. Režija Boris Kobal. Nastopajo J. SouCek, M. Blagovič, V. Jurc in M. Caharija. Ponovitev v nedeljo, 27. t. m., ob 16. uri (izven abonmaja). Danes, 24. t. m., ob 20.30 S. Beckett »Ne jaz« in »Poslednji trak«. Vstopnice razprodane. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona: v torek, 1. marca se prične predprodaja vstopnic za Bellinijevo opero »Mesečnica« (La Sonnambula). Gledališče Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za Marivauxovo delo »II gioco delVamore e del caso«, ki bo na sporedu od 1. do 6. marca. Odrezek št. 7G (rumen). Gledališče Cristallo-La Contrada Danes, 24. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Fascino E.T. iz Rima z delom A. De Benedettija »L’onorevole, il poeta e la signora«. Režija A. Calenda. Igrajo I. Monti, A. Giordana in G. Bianchi. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 24. t. m. ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro di Leo z delom L. Piran-della »I giganti della montagna«. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 (red A) gostovanje SSG iz Trsta z dramo M. Krleže »V agoniji«. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 24. t.m. ,ob 19.30 G. Verdi - opera »Ein Maskenball«. Jutri, 25. t. m., ob 19.30 Coline Serreau ROŽEK^aSe<< ^a'ec’ zaiec)‘ V Kulturni dvorani na Muti, Moschitz, Rožek, ob ponedeljkih, od 20. ure dalje plesni teCaj »Od valčka do sambe«. TINJE V Domu prosvete bo danes, 24. t. m., ob 19.30 predstavitev knjige »Koroški Slovenci« Mirka Bogataja. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 24. februarja, od 18. do 22. ure: delavnica MARKA POGAČNIKA 1994 (SD). Danes, 24. februarja, ob 19. uri: ALEŠ DEBELJAK - Sveta vojna in Islam (sejna E3). GALERIJA skuc, Stari trg 21 V torek, 1. marca, bo ob 19. uri literarni ve-Cer. Sodelujejo: V. Modemdorfer, J. Hudolin, M. Novak in A. Štern. kulturni dom spanski borci, tel.: 061/1404-183 V soboto, 26. februarja, ob 16. uri: Čarobno magično popoldne z MIRANOM CANAKOM. KULTURNO-INFORMACIJSKI center križanke V torek, 1. marca, bo ob 11. uri: predstavitev nove zgodovinske revije ZGODOVINA ZA VSE. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V Četrtek, 3. marca, ob 18. uri: dr. Primož Kuret - SMERI SODOBNE SLOVENSKE GLASBE. TRŽIČ KNJIŽNICA DR. T. PRETNARJA, Balos 4 V petek, 25. februarja, ob 17.30 predstavitev likovne monografije JURIJ IN DIVJE ŽIVALI. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Danes, 24. februarja, ob 17. in 20. uri in v petek, 25. februarja, ob 16. uri: ameriški film, ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH. V petek, 25. februarja, ob 20. uri: veCer slavospevov sopranistke DRAGICE KOVAČIČ. V torek, 1. marca, ob 20. uri: ameriški film, SRCE OSAMLJENIH. VELENJE KNJIŽNICA VELENJE Danes, 24. februarja, ob 19. uri: 3. družinski večer - JELKA in DARJA REICHMAN. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Jutri, 25. t.m., v dvorani Ville Primc (Šalita di Gretta 38) bo ob 18. uri govoril Marcello Pezzeti iz Milana na temo »Shoan in mass media«. Cafle Tergesteo Danes, 24. t. m., ob 17. uri predstavitev knjige Gabrielle Ziani in Roberta Curcija »Bianco, rosa e verde« - tržaške pisateljice med leti ’800 in '900. Prireditev je pripravilo združenje »II cafle delle donne«. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca. Spremljevalni program ob razstavi: danes, 24. februarja, ob 17. uri: filmi Nuše in SreCa Dragan s komentarjem Sreča Dragana. Razstava JOSEPHA BEUVSA je na ogled do 20. marca. Razstava PEDRA CABRITA REISA - EC-HO DER WELT IH je na ogled do 27. februarja (Mala galerija). BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava DUŠANA TRŠARJA - Objekti in risbe 1973-1983 je na ogled do 27. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik KAREN SOKLIČ je na ogled do 4. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Danes, 24. februarja, bo ob 13. uri otvoritev razstave akvarelov JANEZA LOGARJA. Razstava bo na ogled do 30. marca. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava olj slikarke BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 11. marca. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava slik SVETLANE JAKIMOVSKE-RODIC je na ogled do 4. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava JOŽETA CIUHE je na ogled do 6. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 24. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik VELJKA TOMANA. Razstava bo na ogled do 15. marca. KNJIŽNICA J. MAZOVCA, Zaloška cesta 220 Razstava kolažev KATARINE STOKAR z naslovom Veliko drevo miru je na ogled do 17. marca. NUK, Turjaška 1 Razstava ALKIMIJA, SVETA VEDA NASA - Alkimisti in Paracelsus (1493 - 1541 - 1993) je na ogled do 4. marca. DOBRNA HOTEL DOBRNA Razstava del kiparke ALENKE VICELJO je na ogled do 1. marca. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE V ponedeljek, 28. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij TIHOMIRJA PINTERJA. Razstava bo na ogled do 18. marca. KOČEVJE LIKOVNI SALON KOČEVJE Razstava IVANA VARLA je na ogled do 4. marca. KOPER GALERIJA LOŽA V petek, 25. februarja, bo ob 19. uri otvoritev skupinske medregionalne likovne razstave. Razstava bo na ogled do 1. aprila. GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 V petek, 25. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave risb, akvarelov in gvašev STANETA KREGARJA. Razstava bo na ogled do 31. marca. MARIBOR FOTOGALERIJA, Zidovska ulica Danes, 24. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave fotografij JOŽETA GALA. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ V petek, 25. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom PIRANSKO PRISTANIŠČE. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MARKE DANC ROTH je na ogled do 25. marca. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del umetnikov - udeležencev likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost - Snežnik je na ogled do 31. marca. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA Razstave slik ALIČE JAVSNK je na ogled do 11. marca. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Glavni trg 24 Razstava del slikarja TADEJA POGAČARJA je na ogled do 6. marca. VELENJE GALERIJA IVAN NAPOTNIK Razstava DUŠE KAJFEŽ je na ogled do 2. marca. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Bassanese: do 9. marca bo na ogled razstava »Nicoletta Costa za Janka in Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi. Galerija Rettori Tribbio 2 V soboto, 26. t.m., ob 18. uri bodo odprli retrospektivno razstavo slikarja Giovannija Enrica Cucka. Art Gallery V ponedeljek, 28. t.m., ob 18. uri bodo odprli razstavo slikarke Benedette Jandolo, ki bo odprta do 9. marca od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Galerija »Al Bastione« V soboto, 26. t. m., ob 18. uri bodo odprli razstavo Roberta Hlavatyja. MILJE Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«. PORDENONE Velika Dvorana - Zeroimage Do 15. marca je na ogleografska rszatava Fulvie Farassino. koroskaT CELOVEC V Mohorjevi knjigarni je na ogled razstava »Planine v sliki«. Galerija Slama: do 26. t.m. je na ogled razstava del Davida Smytha. Koroška dež. galerija: do 27. t.m., je na ogled razstava del Felixa Esterla. BV-Galerija: do 2. marca je na ogled razstava del Urbana Krkoska. Hiša umetnikov: do 28. t.m. je na ogled razstave »Center Pariz«. BOROVLJE V galeriji Rieser je na ogled razstava del 50 koroških umetnikov. MARIBOR MAU ODER Danes, 24. februarja, ob 21. uri: koncert VLADA KRESLINA -Najlepša leta našega življenja, za izven. ŽALEC DOM n. SLOVENSKEGA TABORA V soboto, 26. februarja, ob 18. uri: koncert Mladinskega pihalnega orkestra Žalec. FJK TRST Kulturni dom V torek, 1. marca, ob 20.30 bo na sporedu 4. abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila bo komorna skupina Gallus consort (Dina Slama -alt, Janko Ban - Čembalo, Miloš Pahor - tenor, Erika Slama - flavta, Vasja Legiša - violončelo, Marko Feri - kitara. Na sporedu Sammartini, Han-del, aArcano, Stamic, Haxdn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia. Gledališče Rossetti 26. in 27. t. m. koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri Blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Mo Debussy. Gledališče Miela Danes, 24. t. m., ob 20,30 koncert Glasbene mladine Italije. Nastopila bosta Veronica Va-scotto (sopran) in Ennio Silvestri (klavir). Na programu Smareglia, Viozzi, Saaero in Tosti. JuM, 25. t.m., ob 21. uri recital pianista Massima Gona. BBC CLUB JuM, 25. t. m., ob 21. uri bo nastopila skupina reggae glasbe Melones. MILJE Gledališče Verdi V soboto, 28. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Joe Dio-rio Quartet. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 2. marca, ob 20.30, večer indijske glasbe. GORICA Katoliški dom JuM, 25. t. m., ob 20.30 bo nastopil violinist Marco Foma-ciari ob klavirski spremljavi Massima Lambertini. KOŠARKA / POLFINALE KORAČEVEGA POKALA i— NOGOMET / 1 AL — Kljub porazu z Recoarom Stefanel v finalu s Packom Djordjevič spet sijajen (43 točk) - Bodiroga najboljši pri gostih Zarja brez težav opravila s Pasianesejem V ekipi tudi mladinci Lampley (posnetek je s tekme v Trstu) je včeraj dosegel 20 točk (Foto Debernardi) Recoaro - Stefanel 103:96 (48:39) RECOARO MILAN: Djordjevič 43, Portaluppi 19, Tabak 8, Ambrassa, Sconochini, Meneghin 5, Riva 22, Pessina 4, Alberti 2, Rotasperti, trener D’ Antoni. STEFANEL TRST: Bodiroga 30, Gentile 12, Pi-lutti 12, FuCka 9, De Pol 6, Lampley 20, Cantarello 7, Budin, Pol Bodetto, Ca-lavita, trener Tanjevič. SODNIKA: Koromilas (Grčija) in Mitjana (Španija). PM: Recoaro 13:19, Stefanel 38:46. PON: Cantarello (32), Meneghin (39). TRI TOČKE: Recoaro 20:33 (Djordjevič 9:14, Portaluppi 5:5, Ambrassa 0:2, Riva 6:12); Stefanel 6:12 (Bodiroga 2:4, Gentile 2:6, Pilutti 2:2). GLEDALCEV: 4.000: MILAN - Tržaškemu Stefanelu je uspel veliki met. Sinoči je na povratni polfinalni tekmi v Milanu sicer izgubil proti domačemu Recoaru za sedem točk, Tržačani pa so na prvem srečanju zmagali za 17 točk (96:79) in so si tako prislužili veliki finale Koračevega pokala, v katerem bodo igrali proti Paoku, ki je sinoči po pričakovanju odpravil ekipo Panioniosa z 82:64 (31:34). Prva finalna tekma bo 9. marca v Solunu, povratno srečanje pa 16. marca v Trstu. Sinočnja tekma v Milanu pa ni obetala takega razpleta. Moštvo trenerja Mikea D’ Antonija je igralo na vse ali nič in predvsem z odličnim Sašo Djordjevičem, ki je dosegel kar 43 točk, krepko namučila tržaške košarkarje. V 24. min. so namreč Milančani z Rivo izenačili izid s prvega srečanja v Trstu (66:49) in v 25. min. s Portalup-pijem celo povedli za 19 točk (71:52). Za Stefanel je že kazalo na najhuje, nakar pa so Tanjevičevi fantje stisnili zobe in z boljšo obrambo nekoliko zaustavili razigrane gostitelje in razliko že v 30. min. zmanjšali na 10 točk (67:77). V zadnji polovici tekme se Tržačani niso pustili presenetiti in predvsem z Bodirogo, ki je dal 30 točk, tudi obdržali poraz na 7 točkah ter si tako prislužili Ko-račev finale. Da naloga tržaške ekipe ne bo lahka, je bilo na dlani tudi v prvem polčasu, saj so Milančani začeli izredno samozavestno in poletno. Djordjevič je bil zares nezadržen in je s prodori, z meti za dve točki in predvsem z »bombami« prerešetal Stefanelov koš. Prednost domače ekipe se je sukala od 10 do 14 točk. Tržačani pa so bili skoraj brez moči proti napadom gostiteljev in predvsem proti metu za tri točke, pri čemer so bili Milančani izredno razpoloženi z Djordjevičem, Rivo in Portaluppijem. Stefanel pa je proti koncu prvega dela le obdržal razliko na devetih točkah. V začetku nadaljevanju pa je tržaška ekipa še bolj popustila, tako da so Milančani še poostrili tempo igre in celo povedli za 19 točk. Na srečo se je za Tanjevičevo moštvo nato vse dobro izteklo in tržaško košarkarsko društvo je tako prvič v svoji zgodovini v finalu tega pokala. Renčelj včeraj od prve minute na igrišču (F. KROMA) Zarja - Pasianese 3:0 (1:0) STRELCI: Gregorič v 10., Isprio v 75. in Ravalicco v 82. minuti. ZARJA: Crosilla, Štrukelj, Grgič, Kalc, Fonda, To-gnetti (Ferluga), Dizdarevič, Renčelj, Ispiro, Gregorič, Vrše (Ravalicco). Nogometaši Zarje so v zaostali tekmi po pričakovanju dosegli lahko zmago, s katero so se še bolj utrdili na prvem mestu in imajo zdaj že tri točke prednosti pred najbližnjimi zasledovalci. Včerajšnji nasprotnik ni bil tak, da bi zbujal posebno spoštovanje, zato ne čudi, da je trener Zarje tokrat nekoliko spremenil postavo in v vrata postavil drugega vratarja Crosillo, v prvo enajsterico pa vključil tudi mladince Grgiča, Renčlja in Vršela. Kljub temu je tekma ves čas potekala na polovici gostov, ki so se omejih le na odbijanje žoge iz svojega kazenskega prostora. Bazovci so zaigrali dokaj mirno in prav gotovo ne s polno močjo, zato je tudi končni rezultat nižji od tistega, ki bi ga glede na kvalitetno razliko med ekipama lahko pričakovali. Čeprav si niso ustvarili veliko priložnosti, pa so zarjani igrah za oko dopadljivo. Prvi zadetek je padel razmeroma zgodaj, ko je Gregorič iz bližine po predložku Tognethja žogo potisnil v mrežo. Napadi domačih so se nadaljevati tudi po zadetku, toda na drugi gol je bilo treba čakati vse do 75. minuti, ko je bil po samostojni akciji uspešen Ispiro. Končni rezultat pa je v 82. minuti po lepi akciji celotnega napada dosegel Ravalicco. NOGOMET / DRUGA AMATERSKA LIGA Na Padričah Sovodnje v zadnji minuti pokopale domačo Gajo Dogajanju na igriščti bi bolj ustrezal neodločen izid - Dve izključitvi Gaja - Sovodnje 0:1 (0:0) STRELEC: Fajt v 89’. GAJA: Vesnaver, Paro-vel, Masala, Bullo, Veglia, De Pace, Gabrielli, Subel-li, Gombač, Musolino, Čermelj. SOVODNJE: Gergolet, Grillo, Tomšič (v 38’ Sambo), Pisk, PImeljak, Devetak, Caporale, Zotti, Casa-grande, Fajt, Doria. IZKLJUČENA: Grillo v 48’ in De Pace v 60’. Z edinim strelom v nasprotnikova vrata so So-vodenjci z gostovanja na Padričah uspeli odnesti obe točki. S to zmago so igralci Sovodenj dohiteli na vrhu lestvice Caprivo, s katero se bodo srečali prav v nedeljo. Na drugi strani pa ostajajo gajevci zadnji na lestvici skupaj z Romano in njihov položaj postaja skoraj brezupen. Srečanje ni bilo preveč Edvin Bevk privlačno, gajevci so dobro nadzorovali igro, Čermelj je bil stalen trn v peti sovodenjske obrambe, a bil je preveč osamljen in v prvem polčasu je le dvakrat ogroziti vratarja Gergo-leta, obakrat pa je žoga za las šla mimo vrat. Sovo-denjci so v prvem delu igrali pazljivo, v napadu pa niso bili preveč nevarni. Ob koncu prvega polčasa so domačini glasno protestirali pri sodniku, ki bi moral po njihovem mnenju dosoditi enajstmetrovko, ker se je branilec Sovodenj z roko dotaknil žoge v lastnem kazenskem prostoru. Pri tem je sodnik z Gajine klopi izključil domačega maserja, ki je preglasno ugovarjal. V tretji minuti drugega polčasa je sodnik pokazal rdeči karton branilcu Sovodenj Grillu, ki je kot zadnji igralec zaustavil Čermelja, ki je z žogo prodiral proti gostujočim vratom. Minuto kasneje je Čermelj iz prostega strela resno zaposlil Gergoleta, ki je žogo poslal v kot. V 60 minuti je moral predčasno v slačilnico De Pace zaradi drugega opomina. Gajevci so še vedno imeli rahlo terensko premoč, v zadnjih desetih minutah pa so popustili, tako da so se Sovodenjci podali v napad. Tri minute pred koncem je Casa-grande iz prostega strela poslal žogo nad vrati. Minuto pred končnim žvižgom pa je Fajt preusmeril žogo v nasprotnikovo mrežo, potem ko je Capo- rale iz prostega strela zadel vratnico. Zadetek je potrl gajevce, ki so se ob koncu srečanja jezili nad sodnikom in tudi sami nad sabo, saj so zapravili točko, ki bi jo povsem zaslužiti. IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ SKUPINA F: Gaja - So-vodnje 0:1, Campanelle -Sagrado 1:0. VRSTNI RED: Capriva in Sovodnje 29, Fincan-tieri 23, Pro Farra, San Lorenze in Piedimonte 22, Domio 21, Roianese 19, Fogliano 18, Campanelle 15, Sagrado 14, Moraro in Poggio 13, Gaja in Romana 10. PRIHODNJE KOLO (27.02): Gaja - Domio, Moraro - Piedimonte, Foglia-no - Poggio, Sagrado - Pro Farra, San Lorenzo - Roianese, Campanelle - Romana, Capriva - Sovodnje. Posnetek z včerajšnjega derbija na padričah (Foto Križmančič/KROMA) TEDENSKA ŠPORTNA POKAŠLJEVANJA Občutki krivde ob prijetnih spominih Ivan Peterlin Iz vročičnega popoldanskega influencnega sna me rezko pritegne k realnosti divje brnenje telefona. »Hudiča, da se v hiši ne more nihče oglasiti!«, stisnem skozi zobe, ko v poltemi iSCem brneCo zverino in potem z verjetno nečloveškim glasom zahropem v slušalko svoj razdraženi »halo«. »Halo Joži«, se oglasi na drugi strani dokaj mil in obziren glas, »tu Nina«. Kaj neki hoče od mene ta Nina, mi Švigne skozi možgane, pa v hipu ob ženskem glasu zberem dovolj samokontrole, da tega ne reCem na glas, ampak v veliko bolj sprejemljivem tonu izustim »Nina, katera Nina«. »Oh, verjetno se ne spominjaš vec, ampak veš, jaz sem trenerka odbojkarskega kluba Bosna, ekipe, ki je gostovala pri vas na turnirju Bazoviških žrtev. Se spomniš? To je bilo tisto leto, ko ste tudi vi prišli v Sarajevo«. Seveda v hipu pozabim na influenCne težave in že se vz-pnem do seda na postelji in napeto poslušam. Saj res, Nina in odbojkarski klub Bosna. In pogovor hitro steče dalje in tako izvem, da je Nina zapustila Sarajevo in dobila začasno zatočišče z možem, ki je tudi odbojkarski trener, v Trstu. Poizvedujem o dekletih, o ekipi in izvem, da jim je vojna vihra zaenkrat čudežno prizanesla, da so živa. V hipu pade tudi odločitev, da se v nedeljo popoldne srečamo na sedežu društva, kjer se bomo lahko temeljiteje pogovarjali. Odložim slušalko in ne morem si kaj, da me ne bi obšli neprijetni občutki. Rekel bi občutki krivde. Iz nekega v ozadje potisnjenega predala mi začnejo pred očmi plesati fotogrami čudovite turneje, ki jo je pred leti opravilo društvo, pri katerem treniram. Slo je za izvirno darilo sponzorja društva. In že letijo pred mano slike živahnosti in enkratnosti BašCaršije, vitkih silhuet minaretov, Skenderija, Bijelašnica, vabljivi kafiCi, noro in vendar tako edinstveno beganje s taksiji, luksus hotela Holli-day Inn in potem zarisana simpatičnost, hudomušnost in tako markantna gostoljubnost ljudi, Bosancev. V spomin mi stopa skepsa, s katero smo se odpravljali na pot. Odhajali smo s pojmom »Bosanec«, ki je imel v naših ušesih skorajda Čuden prizvok. Vrnili smo se resnično obogateni. Spoznali smo nov svet, ljudi, ki so vredni spoštovanja in prepričani, da so bile naše vizije o tem svetu povsem izkrivljene in zgrešene. Stkali smo kontakte in na našem turnirju je nastopila tudi ekipa iz Sarajeva. Igralke smo gostih doma, saj smo želeli, da tudi one spoznajo naš mali - veliki slovenski zamejski svet. In tudi zanje je bilo to nekaj novega, nekaj lepega, nekaj o čemer niso vedele ničesar. In potem je treščilo. Pa ne samo v Bosni in Sarajevu, treščilo je tudi v naša srca, saj smo vsi v hipu zabrisali vse sijajne spomine in Cez noC smo odpisali vse Človeške doživljaje. In v hipu mi je jasno, kaj pomeni pojem »človeški egoizem«. _____LOKOSTRELSTVO > Granzotto (Zarja) od jutri na DP v Bastii Umbri Cilj uvrstitev v deseterico V kraju Bastia Umbria bo jutri in v soboto državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu za vse kategorije. Med veC kot 300 tekmovalci, ki se bodo tako v moški in ženski konkurenci pomerili v petih kategorijah, bo nastopil tudi elan Zarje Moreno Granzotto, ki bo tekmoval med mladinci. Kvalifikacijska norma za mladince je znašala 540 krogov, Granzotto pa jo je dvakrat presegel, enkrat s 573 in drugič s 560 krogi. Tekmovalci se bodo jutri dopoldne najprej pomerili na razdalji 25 metrov, popoldne pa bo na sporedu še preizkušnja na 18 metrov. Najboljših 16 v absolutnem merilu se bo v soboto dopoldne pomerilo za državni naslov. V prvenstvu CSI cicibani Primorja visoko slavili CSI Primorje - San Luigi 7:3 (4:2) Strelci za Primorje 3 zadetke Pipan, 2 Doroteo, 1 Treu, 1 Kante. PRIMORJE: Treu, Stoka, Kante, Pipan, Doroteo, Furlan, Rebula, Sicardi. Na domačem igrišču so mlajši cicibani visoko zmagali proti San Luigiju. Na začetku so gostje povedli, toda rdeče-ru-meni so se zbudili in sedem krat zatresli mrežo. Gole so dosegli Treu, Kante, Doroteo (2) in Pipan (3), ki je bil najboljši na igrišču. (Gorazd) Možnosti Zarjinega loko-strelaca za uvrstitev v finale niso najboljše. Ce je bil Granzotto še pred nedavnim precej optimistično razpoložen in je pri mladincih računal na uvrstitev med prvih pet, pa je zdaj položaj nekoliko drugačen. Zaradi precej moCne gripe nekaj Časa ni mogel trenirati, nekaj treningov pa je izgubil tudi zaradi hudega mraza, saj lahko v pravi dvorani trenira le dvakrat tedensko, drugače pa pozimi vadi pod nekim senikom, kjer si je uredil strelišče. Kot nam je povedal, zdaj ni pretiran optimist, kljub temu pa računa, da se bo jutri uvrsti med najboljših 10 mladincev v državi. Košarkarji Italije premagali Švedsko Italija - Švedska 73:67 (36:36) VARESE - Ekspire-mentalna reprezentanca Italije je včeraj v Vareseju premagala Švedsko s 73:67. SreCanje ni bilo pretirano zanimivo, Švedi pa so se upirali bolj, kot je bilo pričakovati. Pri azzurrih je manjkalo precej igralcev, ki so zaposleni s svojimi ekipami v evropskih pokalih, še največ pa sta pokazala Myers, ki je dosegel 19 točk, in Bullara z 11 točkami. Pri Švedih je bil daleC najboljši Sahlstrom, ki je bil z 28 točkami tudi najboljši strelec tekme. Tokrat Breg zelo blizu zmage Brezsreče Breg - DLF 90:111 (88:88,44:40) BREG: KocjanCiC 2, Punis, 9 (5:6), Filipčič 18 (5:7), Cah 2 (0:1), Delise 8, Min-got 18 (4:6), Malalan 22 (4:8), Canziani 11 (1:3); tri točke Filipčič 1, Malalan 2. Bregovi mladinci so zamudili enkratno priložnost, da bi prekinili zaporedje porazov, vendar jim sreča tokrat ni bila naklonjena. Brežani so bili ves regularni del stalno v prednosti oziroma tik za petami nasprotnikov, izenačili so prav v zadnji sekundi in izborili podaljšek. V prvih 30 sekundah podaljška pa se je zgodilo nepredvideno. Brežani, ki so že tako igrah le s petimi igralci, so zaradi sodniških odločitev ostali na igriSCu le Se z dvema igralcema (Cah in KocjanCiC) in nasprotniki so v pičlih treh minutah in pol igre visoko zmagali. Brežani so s prikazano igro lahko zadovoljni, Skoda le, da niso bili nekoliko bolj odločni v sredini drugega polčasa, ko so spustili iz rok prednost desetih točk in nasprotniku dovolili, da jih je dohitel. Tokrat zasluži pohvalo celoten kolektiv, boljša od ostalih sta bila Min-got in Malalan, zelo uspešno pa je zaigral Canziani, vendar le v zadnjih petih minutah regularnega dela, ko je dosegel vseh svojih enajst točk. (Cancia) MINIBASKET / ČETRTO KOLO TROFEJE JADRAN PLANINSKI SVET Veliko zanimanje za nedeljsko smučarsko prvenstvo SPDG na Nevejskem sedlu Nad sto tekmovalcev se je prijavilo za nedeljsko društveno prvenstvo SPDG v smučanju, ki bo na Nevejskem sedlu. Tekmovanje v veleslalomu (in tudi deskanju) bo na "Rdeči progi” s pričetkom točno ob 10. uri. Ob tej priložnosti bodo petič podehli tudi spominsko trofejo "Renco Faganel” za splošno aktivno delovanje na športnem področju. Za tekmovanje se je prijavila večina udeležencev letošnjega tečaja smučanja (zlasti mlajših in najmlajših) in številni "nekdanji” tečajniki danes že kar solidni smučarji. Organizatorji priporočajo točnost. Okvirni program SPD Gorica Planinsko društvo v Gorici je te dni izoblikovalo okvirni program izletniške in druge dejavnosti v le- 8 tu 1994. Letos se obeta kar precej novosti: od turistične kolesarske vožnje z gorskimi kolesi v aprilu (predvidoma preko Korade in Kolovrata, oziroma po cestah Trnovskega gozda) do enotedenskega pohoda okrog Mon Visa na italijansko-francoski meji. V programu so nadalje predvidene eno in dvodnevne planinske ture v slovenske gore, v Dolomite in v Avstrijo. Seveda bodo pri društvu dovolj pozornosti namenih tudi tradicionalni dejavnosti, negovanju družabnosti. Program društva bodo elani te dni prejeli na dom, skupaj z vabilom za občni zbor, ki bo 10. marca v Standrežu. Po stopinjah Valentina Staniča Ob 220-letnici rojstva Valentina Staniča, prvega slovenskega alpinista, predhodnika alpinizma svetovnega slovesa, prosvetlitelja in človekoljuba prireja planinsko društvo v Kanalu pohod ”Po stopinjah Valentina Staniča”. Pohod bo 15. maja in sicer iz Solkana, preko Sabotina in Korade v Kanal. 1 To bo celotna, oziroma najdaljša maršruta. Zaradi zahtevnosti (okrog osem ur hoje), bodo pripravili tudi nekaj krajših variant. Podrobnosti bodo sporočili v prihodnjih tednih. 27. Zimske športne igre Tradicionalne Zimske športne igre SPDT bodo tudi letos na Trbižu, in sicer v nedeljo, 27. februarja 1994. Letos poteka 90. obletnica ustanovitve SPDT, zato bo društvo podehlo najuspešnejšemu društvu poseben pokal - Pokal 90. obletnice SPDT. Tekmovanja se lahko udeležijo, poleg članov zamejskih smučarskih društev tudi vsi zamejski Slovenci, člani slovenskih zamejskih športnih društev ter športno-rekreacijskih krožkov slovenskih podjetij. Letos bo prvič na sporedu tudi tekma v kategoriji »super baby sprint«, ki je namenjena otrokom, ki so si v letošnji sezoni prvič nadeh smuCi. Vpisovanje je na sedežu ZSSDI do petka, 25. febraurja. Tekmovalce lahko vpišejo samo predstavniki društev. Ob priliki ZSI prireja SPDT avtobusni izlet. Interesenti naj se čimprej prijavijo na ZSSDI. Predavanje o Mongoliji Ljubitelje potovanj v daljne in nepoznane dežele Čaka danes, 24. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu enkratno predavanje znanega Časnikarja in popotnika dr. Roberta Ive, ki bo z diapozitivi prikazal neznana področja skrivnostne azijske dežele Mongohje. Predavanje, ki se bo zaCelo ob 20.30, nosi naslov Mongohja - tajinstvena zgodba in bo vsebovalo tudi nastop mongolske pevke. (R.D.) V najbolj zanimivi tekmi Bor boljši od Kontovela Ostali dve srečanji sta bili precej izenačeni Z nekoliko okrnjenim sporedom (tekma med Poletom in Sežano je odpadla) je bilo v nedeljo v telovadnici doma Ervath 4. kolo turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran za letnike 1982 in mlajše.Kot je bilo pričakovati, so bila vsa tri srečanja zagrmiva, dve tekmi pa dokaj izenačeni. 2e na prvi tekmi se je moral Portorož precej potruditi, da je strl odpor trdoživih nabrežinskih mi-mkošarkarjev, ki so po prvih dveh Četrtinah celo vodih z 10:6. Na drugem srečanju je favorizirana Divača takoj visoko povedla in za domov-ce je bil visok poraz neizbežen. Derbi tega kola je gotovo bila tekma med Borom in Kontovelom. Borovci so zaceli dokaj samozavestno in odločno ter dobili prvo Četrtino z 12:2. Kontovelci so stanje popravili v drugi in tretji Četrtini, ki so ju dobili z 11:9 in 13:5. Stanje je bilo tako izenačeno (26:26). V zadnji Četrtini pa so borovci spet igrah na vso moc in zaman je bil odpor požrtvovalnih Kontovelcev. Portorož - Sokol 35:21 (6:10) PORTOROŽ: Vuga 6, Milkovič 4, Kopic 6 (0:2), Zafred 2 (0:4), Kolarič (0:2), Železnik 6 (0:2), Botucci, Paladin 2 (0:2), Mrak 4, Ma-hcetov 4, Djukic 1 (1:2). SOKOL: J: Rogelja 4 (0:2), Frandoli 6 (0:2), Jaklič, Ko-smina, Sosič, P. Rogelja 2, Ukmar, Rebula 7 (3:6), Privi-legi (0:2). SODNIKA: Petaros in Se-nizza. Divača - Dom 71:24 (41:8) DIVAČA: Bombač 6, Grželj, Pantič 10, Cok (0:2), Babic 16, Boštjančič, Guštin 5 (1:2), Krajcar 24, Petaros 10. DOM: Golob 2 (0:2), Sli-vic 1 (1:2), A. Tacco 4, Semolič, Ferfolja 4, Ražem (0:4), KocjanCiC 6, D. Tacco, Guštin 7 (1:2). SODNIK: Vremec. Bor - Kontovel 45:32 (21:13) BOR: Miralem 4, Verri (0:2), Derganc, Kafol e 81:2), Tolentino 2, Valassi 2, Kr-mec, Mirceta 1 (1:2), Pitacco 3 (1:2), Gaburro 8 (2:2), Lo-vriha 10 (2:6), Bettiolo, Gla-vina, Stokelj 8 (4:4). KONTOVEL: Doglia 13 (1.2), Semec 4, Ražem 5 (1:2), Šušteršič 6, Trobec, Budin 4, Cossutta, Cemjava, Bogateč, Zavadlal (0:2), Nabergoj. SODNIK: Kafol. Prihodnje kolo bo v Sežani, 20. marca z naslednjim sporedom: 14.30: Divača -Kontovel; 15.30: Dom -Sokol; 16.30: Portorož -Sežana; 17.30: Bor - Polet. V derbiju Bor - Kontovel so bili boljši borovci (F. KROMA) Izlet v Auronzo Smučarski odsek SPDT je v nedeljo, 20. februarja priredil smučarski izlet v Auronzo. Udeležilo se ga je nad 50 smučarjev izletnikov, ki so uživali v prijetni smuki na obilno zasneženih smučiščih. Vzdušje se je še okrepilo ob topli pijači, ki jim jo je ponudila lokalna turistična ustanova. Polni novih izkušenj in lepih vtisov so se smučarji pod veCer vrnili v Trst. Obvestila ZSSDI, KK ADRIA in DRUŠTVO ŠPORTNIH NOVINARJEV - Sekcija Trst vabijo na predstavitev mednarodne amaterske kolesarske dirke za 18. TROFEJO ZSSDI, ki bo danes, 24. februarja, ob 18.30 v prostorih Kolesarskega kluba Adria v Lonjerju, Lonjerska cesta 269. SHINKAIKARATE KLUB obveSCa, da bo danes, 24. februarja, v telovadnici Silvestri na Proseku 9. redni občni zbor športnega društva. Začetek ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Vabimo vas, da se občnega zbora udeležite v Cim večjem številu. SPDT smučarska sekcija obvešča, da bo žrebanje startnih številk za Zimske Športne igre jutri, 25. februarja, ob 17. uri na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20, Dl. nadstr. SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 27. februarja, ob 6.30 z Opčin. TPK SIRENA obvešča člane, da bo redni občni zbor v soboto, 26. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32. NOVICE Svetovna prvaka v Linaresu LIN ARE S - Svetovna šahovska prvaka Anatolij Karpov (po verziji mednarodne šahovske zveze PIDE) in Čari Kasparov (po verziji svetovnega združenja poklicnih šahistov) bosta od 23. februarja do 14. marca igrala na mednarodnem šahovskem turnirju v španskem Linaresu. Oba prvaka, ki se v Moskvi drug drugega raje izogibata, se nista mogla upreti denarju. Španski milijonar Luis Rentero je namreč prispeval bogat nagradni sklad za turnir, na katerem bo nastopilo 13 velemojstrov in 17-letna velemojstrica Judit Polgar iz Madžarske, ki redno igra na moških turnirjih, tokrat pa bo prvič igrala proti Kasparovu. Glede na zasedbo bo to najmočnejši letošnji turnir na svetu. Agassi se vrača SCOTTSDALE - Američan Andre Agassi se je po daljšem času spet pojavil na teniških igriščih. V prvem kolu turnirja v Arizoni je v manj kot eni uri s 6:1 in 6:2 odpravil rojaka Keila. Ostali izidi: Gilbert (ZDA) - Appel (Sve) 6:3, 6:3; Agassi - Keil (oba ZDA) 6:1, 6:2; Pescosolido (Ita) - Cherkasov (Rus) 6:4, 6:1; Palmer (ZDA) - Karbacher (Nem) 6:4, 6:4; Adams (ZDA) - Sanchez (Spa) 7:5, 6:2; Nemecek (Ceš) - Morgan (Avstralija) 7:6 (7:4), 6:0; Kulti (Sve) - Sznajder (Kan) 6:4, 6:4; Tarango (ZDA) - Nestor (Kan) 6:3, 6:2. Van Breukeien zapušča nogomet AMSTERDAM - 37-letni Hans van Breukeien, bivši elan nizozemske nogometne reprezentance, je sporočil, da se bo ob koncu sezone poslovil od nogometa, saj čuti, da ni več dovolj dober za svoj sedanji klub PSV Eindhoven, v katerem je prebil 10 let. Van Breukeien je profesionalno kariero začel v Utrechtu, poleg PSV-ja pa je dve leti igral tudi pri Nottingham Forestu. Za reprezentanco Nizozemske je odigral 73 srečanj, leta 1988 pa je bil tako s svojo reprezentanco kot s PSV-jem evropski prvak. KOŠARKA / EVROPSKA LIGA V skupini A še ena neznanka Več negotovosti v drugi skupini MADRID - V skupini A so že padle tri dokončne odločitve. 01ym-piakos Pirej je ne glede na poraz z evropskim prvakom Limogesom osvojil prvo mesto v skupini, Real Madrid bo drugi ne glede na izidi današnjega srečanja z Barcelono, evropski prvak Limoges pa je osvojil tretje mesto v skupini. O tem kdo bo četrti, bo odločalo današnje srečanje med Barcelono in Realom. V primeru zmage Reala bo četrti Malines, če pa bo zmagala Barcelona, bo šel naprej španski klub, saj ima Barcelona boljšo razliko v koših v medsebojnih srečanjih z Malinesom. Včeraj presenečenj ni bilo, saj sta tako Limoges kot Malines zmagala. Limoges je s tradicionalno dobro obrambo strl odpor grškega Olimpiakosa, pri katerem je bil Žarko Pa-spalj spet najboljši, čeprav je dosegel le 16 točk. Pri zmagovalcih je bil najboljši Američan Young s 25 točkami. V Malinesu pa je Malines s precejšnjo težavo premagal Bayer Leverkusen. Danes bosta sicer v tej skupini na sporedi še srečanji Barcelona - Real in Guildford - Benetton. V skupini B pa se bo vse odločilo danes. Efes Pilsen in Panathinaikos sta si že zagotovila napredovanje v naslednji del, za preostali dve mesti pa so v boju Buckler, Joventut in Gibona. V primeru zmage v Atenah gre Buckler naprej ne glede na izid ostalih KOŠARKA / ODLOČILNA TEKMA POLFINALA EVROPSKEGA POKALA Za Smelt Olimpijo pride danes v poštev samo zmaga Srečanje bo ob 20. uri v Tivoliju - Uspeh vodi v Lousonno LJUBLJANA - Dvorana Tivoli je nekoč že bila »-dom« slovenske košarke. Klubske in reprezentančne. In zdi se, da bo ravno košarkarjem Smelta Olimpije v letošnji tekmovalni sezoni končno uspelo, da bo najpomembnejša mestna in državna dvorana postala zbirališče tistih, ki želijo in hočejo največ. Tistih, ki pod košema pričakujejo približno to, kar so videti že na drugi polfinalni tekmi evropskega pokala v Ljubljani. Tekmi, na kateri so biti boljši ljubljanski košarkarji, ki so »pred-finalni« rezultat izenačiti na 1:1 in ki bodo tudi tre- tjo, odločilno tekmo za nastop v finalu, igrali pred svojimi gledalci. Smelt Olimpija je v tekmovanju za evropski pokal prišla do tako visoke in pomembne točke, da pravzaprav nima več posebne izbire. Sato Aris, ki je zmagal na prvi tekmi v Atenah in ki je upanja tivolskih profesionalcev skoraj pokopal že na drugi tekmi, je v Ljubljani kljub vsemu le - gostujoče moštvo. Vendar moštvo, za katerega ni nujno, da »mora« izgubiti. V solunski ekipi igrata dva resnično zelo dobra košarkarja, ki sta igrala tudi v NBA - branilec Sam Vin- cent in krilni igralec (»štiri-ca«) Sean Higgins, ki sta v torek zvečer pravzaprav edina igrala in potrdila svoje poklicno poslanstvo. Današnja tekma, ki se bo začela ob ugledni 20. uri, je spet poglavje zase. Zmagovalec bo 15. marca igral v finalu evropskega pokala v švicarski Lausanni, poraženec pa bo hitro pozabil na nastop v (ne) pomembnem polfinalu. Smelt Olimpija bi morala danes zvečer kot najresnejša slovenska košarkarska »institucija« udejaniti priložnost generacije, ki si preprosto zasluži, da svojo moč, ugled, znanje in možnosti Za vstopnice za tekmo je bilo v Ljubljani izredno zanimanje (Foto B. V. B & D) preizkusi tudi v finalu uglednega evropskega klubskega tekmovanja. Smelt Olimpija je na drugi tekmi predvsem v drugem delu dokazala, da lahko tudi v napadu »najde« igralca odločitve. Horvat je v zadnjem delu tekme res zelo dobro ustavil nevarnega ameriškega igralca Seana Higginsa, a dobro igro v obrambi je bilo potrebno »dokapitalizirati« v napadu. Nikakor ne drži bleda teorija, da če Smelt Olimpija ne bi imela Dušana Hauptmana, ne bi bila to, kar je. Ge bi bilo tako, potem bi bil tudi Sato Aris brez Higginsa le slaba kopija tega, kar pomeni sedaj. Trener Grkov Memos Ian-nou bo danes vsekakor na vse (ne) mogoče načine poskušal ustaviti kapetana Smelta Olimpije, tako da bi moralo biti »naravno«, da bi v napadu Tivoli in Smelt Olimpija dobila novega junaka. Morda Gorenca ali Raziča ali Horvata? Smelt Olimpija in Tivoli gresta naprej... Desetina grških novinarjev pa je v torek zvečer pred drugo polfinalno tekmo, prepričana v uspeh Sata Arisa, odjavila bivanje v hotelu Slon, toda pozno zvečer so morali Grki hotelske usluge podaljšati še za dva dni. Vstopnice (po 700 in 1000 tolarjev) bodo pri blagajnah Hale Tivoli prodajali že od 17. ure dalje. Tretjo polfinalno tekmo evropskega pokala v dvorani Tivoli bo sodil drug sodniški par: Efim Resser (Nemčija) -in Petr Sudek (Slovaška), delegat bo VVemer Spreitzer (Avstrija), predstavnik FIBA pa Nar Zanolin (Nemčija). (J. I.Z.) tekem, če pa Italijani izgubijo s Panathinaiko-som, kar je zelo verjetno, pa se uvrstijo v nadaljnji del le v primeru poraza Gibone, s katero imajo Bolonjčani pozitivno razliko v koših v medsebojnih srečanjih. Zagrebčani imajo v Cantuju lepo priložnost, da uja- Stanje v obeh sklupinah Skupina A IZIDA 14. KOLA:Li-moges - 01ympiakos 67:59 (36:32), Malines - Bayer 70:64 (38:31). VRSTNI RED: 01ym-piakos 22, Real Madrid in Limoges 18, Malines 16, Barcelona 14, Benetton 12, Bayer 8, Guildford 0. DANES: Guildford -Benetton, Barcelona -Real Madrid. Skupina B VRSTNI RED PO 13. KOLU: Efes Pilsen 20, Panathinaikos 18, Buckler, Joventut in Gibona 16, Benfica 10, Pau Orthez 4, Clear 4. DANES: Panathi- naikos - Buckler, Benfica - Pau Orthez, Clear - Gibona, Joven-tud - Efes Pilsen. mejo zadnji vlak za napredovanje v evropski ligi, saj je Clear že izločen in prav gotovo ne bo imel pravega motiva (razen tega da skuša morda igrati za Buckler, kar pa ni nujno), da bi dal vse od sebe. V Zagrebu o porazu niti ne razmišljajo, saj samo z zmago ostajajo še naprej v Evropi. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Sampdoria prvi finalist Danes Torino - Ancona Srečanje v Parmi je odločil Gullit v 21. minuti (AP) PARMA - Nogometaši Sampdorie so se z dvema zmagama nad Parmo uvrstiti v finale italijanskega nogometnega pokala, njihov nasprotnik pa bo skupni zmagovalec po dveh srečanjih med Torinom in Ancono. Prvo tekmo v Anconi je dobila Ancona z 1:0, danes pa bo v Turinu povratno srečanje. Favoriti so Turinčani, čeprav je B tigaš Ancona že na prvi tekmi dokazal, da se lahko enakovredno kosa z bolj renomiranim nasprotnikom. Na sinočnjem srečanju v Parmi je Sampdoria znala obraniti prednost 2:1 s prve tekme v Genovi, z golom Gullita v 21. minuti pa je zmagala tudi v Parmi. Domačini so imeti precej več od igre, toda Sampdoria je bila v protinapadih izredno nevarna. Po vodstvu gostov je Parma še okrepila napade, toda rezultata ni uspela spreobrniti. Za to ima precej zaslug tudi italijanski reprezentančni vratar Pagliuca, ki je ubranil nekaj strelov, katere so že vsi videti v mreži. Na drugi strani je imela tudi Sampdoria v drugem polčasu dve stoodstotni priložnosti, toda Ballotta je dvakrat dobro posredoval, ko sta se najprej Vierchovvod potem pa še Gullit znašla povsem sama pred njegovimi vrati. Sampdoria - Parma 1:0 (1:0) PARMA: Ballotta, Balleri (od 46. min. Melti), Benarri-vo, Minotti, Apolloni, Sensini, Brotin, Pin, Crippa, Zola, Asprilla. SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Serena, Gullit, Vierchowod, Rossi, Lombardo, Invemizzi, Plati, Mancini, Evani. Strelec: Gullit v 21. minuti; Sodnik:Beschin iz Legna- ga. NBA / 9. ZAPOREDNI PORAZ CELTICSOV Boston spet v krizi San Antonio pri vrhu David Robinson proti Minnesoti dosegel 50 točk nekoliko oddaljiti od ostalih kandidatov za najboljša mesta, saj sta Phoenix (34-16) in Utah (34-19) nepričakovano izgubila nekaj tekem. Na sredini sta le Golden State (31-20) in Portland (31-21), s precejšnjim zaostankom pa sledijo Denver (25-27), Lakersi (19-31), Sacramento (18-34), Clippersi (17-33) in Minnesota (15-36). Na zadnjem mestu je Dallas (7-46). IZIDI: Ponedeljek: Minnesota - San Antonio 89:114 (Robinson 50, Rodman 20 skokov), Chicago - Charlotte 118:93 (Pippen 30), Phoenix - Sacramento 112:86 (Barkley 23), Utah - Philadelphia 119:92 (K.Malone 23), Miami - kVashing-ton 128:98 (Rice 29), Detroit - Dallas 88:98 (Mashbum 23). Torek: New York -Seattle 82:93 (Starks 30; Kemp 21), Houston - Denver 98:97 (Olajuvvon 33), Cleveland - Minnesota 114:81 (Nance 22), Milvvaukee - Golden State 113:117 (Mul-lin 28), Portland - Clippers 120:11? (Strickland 24; Manning 24), Sacramento - Boston 95:93 (deveti zaporedni poraz Celticsov; Richmond 23), Indiana - Dallas 107:101 (Smits 27), New Jersey - Miami 97:123 (Coleman še out zaradi poškodbe, Rice in Smith 21). (Vanja Jogan) NEW YORK - Center San Antonia David Robinson letos preživlja izredno sezono. Leader Spursov, ki so s trinajsto zaporedno zmago za en dan celo prevzeti vodstvo v Zahodni diviziji, je proti Minnesoti dosegel rekordnih 50 točk (18:32 iz igre in 13:15 v prostih metih) ter tako opravičil prestižno priznanje MVP (najboljšega igralca) iz prejšnjega tedna. VZHOD: New York Knicks (36 zmag in 16 porazov), Atlanta Hawks (35-16) in Chicago Bulls (35-16) se stalno izmenjujejo na čelu obeh skupin in glede na doslej prikazano igro je res težko napovedati, kdo bo ob koncu regularne sezone imel največ zmag. Za četrto mesto se potegujeta Orlando (30-20) in Cleveland (28-24), sledijo pa Indiana (26-24), Miami (27-25) in Nevv Jersey (26-25). Na devetem mestu je začasno Charlotte (23-28), pred Bostonom (20-32) in Philadelphio (20-32), ki se bodo skušati dokopati vsaj do osmega mesta, ki še pelje v končnico. Ze odpisani pa so VVashington (16-36), Mihvaukee (15-38) in Detroit (13-39). ZAHOD: Houston Rockets (37-13), Seattle Supersonics (37-13) in San Antonio Spurs (39-14) so se z zadnjimi uspehi Torek, 22. februarja 1994 RIM / KLJUB NI2JI DISKONTNI MERI SKRBSTVO / ZA DRŽAVNE IN POLDRŽAVNE USLUŽBENCE Donos obveznic BOT se nenehno izboljšuje Na zadnji dražbi še večje povpraševanje Dolar in marka stabilna MILAN - Na italijanskem valutnem tržišču včeraj ni bilo hujših pretresov, marka in dolar sta bila namreč zelo stabilna. Po ocenah državne banke je bila vrednost dolarja včeraj 1.628, 50 lire, to je 13 stotink vec kot v torek. Marko pa so včeraj cenili 973,9 lire. RIM - Cisti donos državnih obveznic BOT se je nekoliko povečal, in sicer kljub temu, da je emisijski zavod Banca d’Italia pred kratkim dvignil uradno diskontno mero. Na podlagi rezultatov dražbe obveznic ob koncu meseca, ki so jih objavili včeraj, je donos trimesečnih obveznic prešel s 7,03 odstotka sredi februarja na sedanjih 7,67 odstotka, medtem ko se je pri šestmesečnih obveznicah povzpel s 7, 62 na 7,69 in pri letnih s 7,51 na 7,68 odstotka. Povpraševanje po BOT-ih s strani investitorjev je bilo dobro, saj je doseglo vrednost 51.861 milijard lir proti ponudbeni vrednosti 40.000 milijard lir, pač v skladu s portfeljem obveznih v zapadlosti. Zlasti velika je bila ponudba trimesečnih obveznic, katerih povprečna cena se je sukala okoli 97,89 lire. Ponudba šestmesečnih obveznic je znašala 14.000 milijard lir ob povprečni ceni 95,81, medtem ko je dosegla povprečna cena letnih obveznic 91,85 lire. Pripravljeni obrazci za ponovno odmero in izplačilo odpravnine Odpravninsko razliko je zakonodajalec priznal državnim in poldržavnim uslužbencem, ki so se upokojili po 7. decembru 1984 in do 6. februarja letos Kot smo že poročali, je zakon štev. 87/94, ki je stopil v veljavo 5. februarja, priznal državnim in pol-državnim uslužbencem, ki so se upokojili po 1. decembru 1984, pravico do ponovne odmere in izplačila opravnine z upoštevanjem posebne dopolnine doklade. V tem smislu se je že prej izreklo ustavno sodišče z razsodbo štev. 243/93. Skrbstveni zavod javnih uslužbencev INPDAP je že natisnil poseben obrazec za uveljavljanje odprav-ninske razlike. Upravičenci sicer lahko predložijo prosto prošnjo v pisni obliki z navedbo osebnih podatkov, vendar morajo to obvezno storiti do 30. septembra 1994 s priporočenim pismom s povratnico, ali pa prošnjo vložiti neposredno na ustanovi, ki bo žigosala kopijo zah- tevka. Pravico imajo bivši državni in poldržavni uslužbenci, ki so se upokojili v Času od 1. decembra 1984 do 6. februarja 1994, v primeru njihove smrti pa tudi svojci (ena sama prošnja v imenu vseh upravičenčev). Domnevajo, da bo prošnjo vložilo kakih 615 tisoC upokojencev, skupni strošek pa naj bi presegal 8 tisoč milijard lir. Kdor je ali bo odšel v pokoj po 6. februarju letos, prošnje ni dolžan vložiti, ker bo zavod avtomatično vključil v odpravninsko osnovo tudi posebno dopolnilno doklado. Razčiščeni so bili tudi dvomi v zvezi s tolmačenjem novih zakonskih določil. Pravico do odpravnin-ske razlike imajo tudi bivši uslužbenci, ki so se upokojili pred decembrom 1984, vendar le, Ce so vložili pritožbo. Isto velja tudi za na- meščence, ki so prekinili delovno razmerje pred decembrom 1984, a so se nato spet zaposlili za vsaj dve leti v državni ali poldržavni upravi. Od-pravninski dodatek bodo upokojenim uslužbencem priznali tudi pred decembrom 1984, Ce je bil priziv zavrnjen po tem datumu. INPDAP svetuje, naj v vsakem primeru vložijo prošnjo upokojenci, katerih pritožba ni bila rešena do 5. februarja 1994. Naj še spomnimo, da bodo odpravninsko razliko izplačali v zakonsko določenih koledarskih presledkih. V teku leta 1995 bodo najprej izplačali razliko uslužbencem, upokojenim v razdobju 1. december 1984 - 31. december 1986, nato pa bodo v časovnem zaporedju prišli na vrsto vsi ostali, in sicer najkasneje do leta 1998. (B) ~C TRST / PRISTANIŠKA DEJAVNOST V LANSKEM LETU Vojna na Balkanu pospešila promet v tržaškem pristanišču Promet z ladjami ro-ro in trajekti se je praktično podvojil Eno Fornazarič TRST - Tržaško pristanišče je v lanskem letu ohranilo svoje pozicije. Globalni blagovni promet se je za spoznanje zmanjšal, nekatere specifične postavke v njegovem okviru so popustile, druge pa so se nasprotno povečale, med njimi zlasti promet s kontejnerskimi in trajektnimi ladjami. Zanimivo je tudi, da se je pretovor blaga v starem pristanišču lani ponovno nekoliko okrepil (na 342.315 ton); naprave v starem pristanišču so res zastarele in nizko rentabilne, to Pa najbrž še ni zadosten razlog za odpis tega dela našega pristanišča, kakor je predvideno v pravkar objavljenih variantah k splošnemu regulacijskemu načrtu za tržaško občino. Najprej bežen pogled na gibanje ladij: v letu 1993 jih je priplulo v Trst 1628, kar je nekoliko manj kakor leta 1992 (1687). Praktično nespremenjeno pa je ostalo razmerje med ladjami z italijansko zastavo, katerih je bil vsega 438, in tistih, ki plujejo pod tujimi (1.190). Ti podatki potrjujejo, da opravljajo italijanske ladje komaj dobro tretjino vsega prometa v našem pristanišču, medtem ko so tuji ladjarji neprimerno bolj aktivni. Blagovni promet je bil v lanskem letu za spoznanje manjši kot leta 1992: ladje so skupno pripeljale in odpeljale 36.916.982 ton blaga, vendar so v ta podatek vštete tudi potrebščine in gorivo za same ladje (v skupni količini 297.290 ton), medtem ko je leto prej promet dosegel 36.941,361 (s potrebami ladij 263.954) ton, tako da na tem področju lani ni prišlo do nobenega napredka. To seveda ni posebno spodbudno za tržaško pristanišče, saj so druge konkurenčne luke nasprotno doživele večji ali manjši uspeh, resnici na ljubo pa je treba priznati, da je Trstu uspelo ohraniti vsaj prejšnji promet, in to kljub vsem težavam, s katerimi se v zadnjih letih sooCa in med katerimi ni najmanj pomembna dolgotrajna kriza v pristaniškem vodstvu. Nespremenjena je v glavnem ostala tudi struktura prometa. Za tržaško pristanišče je namreč že vrsto let značilno dvoje: prvič, da je dovoz po morju približno desetkrat večji od odvoza, kar pomeni, da ladje odhajajo iz Trsta v večini primerov prazne, in drugič, da odpade na promet s surovo nafto za potrebe Cezalpskega naftovoda kar 80 odstotkov vsega uresničenega prometa (in dejansko odhajajo iz Trsta prazni predvsem tankerji). Promet s surovo nafto je lani dosegel 29.167.084 ton (leto poprej 29.746.247 ton), druga pomembnejša postavka se nanaša na premog in rudnine, medtem ko so bile pošiljke raznega drugega blaga neprimerno manjše. Promet z lesom, na primer, ki je nekoč pomenil pomembno postavko v tržaškem uvozu (trdi in eksotični les) in izvozu (mehak rezan les iz Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške itd.), je lani dosegel komaj 88.101 tono in bil še manjši kot leta 1992 (104.289 ton). PaC pa se je lani za 20,4 odstotka povečal pretovor kosovnih pošiljk. Glede na njegovo regionalno strukturo pa velja zabeležiti, da je blagovni promet tržaškega pristanišča najbolj živahen z Italijo in drugimi evropskimi tržišči: na drugem mestu je promet z Južno Afriko; promet z Levantom pride šele na tretje mesto, medtem ko pripada četrto mesto na lestvici prometu z Daljnim vzhodom. Manjše postavke se nanašajo še na Srednji vzhod in na obe Ameriki, medtem ko je promet z Avstralijo, Srednjo Ameriko, Vzhodno Afriko in ostalimi Čezmorskimi trgi prav neznaten. Poglavje zase je blagovni promet s kontejnerskimi in trajektnimi ladjami. Kontejnerski promet je lani za spoznanje presegel 150.000 TEU (150.445) in je bil nekoliko večji od predlanskega (134.426 TEU). Napovedi, da bo naše pristanišče v doglednem Času doseglo 150.000 zabojnikov na leto so se torej uresničile, Čeprav v prvi polovici lanskega leta ni kazalo, da bo ta cilj dejansko dosežen. Lani se je povečala tudi celotna količina blaga, pripeljana oziroma odpeljana iz Trsta v zabojnikih, in sicer od 1.167.553 ton v letu 1992 na 1.269.558 ton v lanskem letu. Kar zadeva promet z ladjami roli on - roli off jn ferry, je tržaško pristanišče lani zabeležilo nepričakovano velik napredek: ta promet, ki je v letu 1992 znašal 540.022 ton, je lani narasel na 1.032.718 ton, se pravi za kar 91,2 odstotka. Ta skok ima svojo razlago: zaradi vojne v Bosni-Hercegovini in zaradi težav, ki jih prometu povzroča embargo, se namreč čedalje veC turških in drugih tujih tovornjakov preusmerja s cestnega omrežja Balkanskega polotoka na morje in prav v Trstu je ta pojav posebno viden. Odtod velik napredek blagovnega prometa s trajektnimi ladjami Cez tržaški ro-ro terminal. Vprašanje je seveda, kaj bo s tem prometom v trenutku, so se bo položaj na Balkanskem polotoku umiril: takrat se bo velik del tega prometa po vsej verjetnosti ponovno preusmeril na ceste, nekatere novo pridobljene zveze Cez naše pristanišče pa bodo najbrž ostale tudi v prihodnje, kajti znano je, da cestno omrežje vzdolž bivše Jugoslavije ni ravno najboljše, jadranski morski koridor pa prevoznikom nedvomno nudi še razne druge ugodnosti. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. januarja 1994; triletne zapadejo 1. januarja 1997, petletne pa 1. januarja 1999. ■ Obveznice dajejo letno 8,50% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 7,58%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 25. februarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (2. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. Ljubitelji piva bodo z novo ceno seznanjeni Sele po 1. marcu_ Obrestne mere za medbančne kredite dne 22.2. '94 skupna obrestna mera realna obrestna mera -povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera Cez dan 32,1% 8,8% - povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera na večernem denarnem trgu 31,3% 8,1% - skupna povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera 31,9% 8,6 Skupna obrestna mera je sestavljena iz stopnje rasti drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji v preteklem mesecu (R) in realne obrestne mere (r). KOVINSKA INDUSTRIJA / VEČANJE PRODUKTIVNOSTI Največja ovira so visoke obresti Pripravljajo blagovno listo za pogajanja z EU-70 odstotkov prostega uvoza LJUBLJANA - Člani odbora Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije so za včerajšnjo sejo pripravili oceno gospodarjenja panog kovinske industrije konec leta 1993, razpravljali so tudi o novi tehnološki politiki vlade, o poteku priprav blagovnih list za pogajanja z Evropsko unijo in Efto ter podali pripombe na zakon o carinskih tarifah. Zadnje ocene Službe za konjukturo in ekonomsko politiko kažejo, da je slovensko gospodarstvo prešlo najnižjo točko ciklusa gospodarskih gibanj in prehaja v konjukturo, kar kažejo tudi izračunani kazalci: fizični obseg industrijske proizvodnje je bil novembra 1993 za 3, 4 odstotke višji kot novembra 1992, povprečna mesečna stopnja rasti industrijske proizvodnje v enajstih mesecih preteklega leta je 0, 11 odstotkov. V okviru teh kazalcev, ki veljajo za celotno industrijo, je kovinska industrija v nekoliko slab- šem položaju, občutno slabše pa je stanje strojegradnje. V kovinski industriji so nekoliko boljši obeti za naročila, predvsem iz drugih držav, kar kaže na to, da se uspešneje preusmerja na tuje trge. Kovinski proizvajalci se namreč otepajo s precejšnjimi težavami, in na včerajšnji seji je bilo med drugim rečeno, da bi jim pri povečanju konkurenčnosti morali pomagati tudi drugi, saj so sami že naredili, kar je trenutno v njihovi moči: povečali so produktivnost in znižali število zaposlenih. Glavna ovira so visoke obresti bančnih posojil, ki so kljub znižanju še vedno previsoke, zato vztrajajo pri sestajanju s predstavniki komercialnih bank in Banke Slovenije in dogovarjanju o nižjih obrestih. Po njihovem mnenju so predrage tudi bančne garancije in druge storitve bank, kar še zmanjšuje njihovo konkurenčno sposobnost v primerjavi s tujo kovinsko industrijo. Problem predstavlja tudi prevelika odprtost slovenskega go- spodarstva. Strinjajo se sicer, da se malo narodno gospodarstvo, kot je slovensko, mora odpreti svetovnemu trgu, je pa v prehodnem obdobju potrebna vsaj minimalna zaščita (prevsem za ekološke izdelke, ki se ne proizvajajo doma in so oproščeni carine oziroma imajo nizko carinsko stopnjo). Načeli so tudi vprašanje promocije, in menih, da bi jim morale pomagati tudi državne institucije, ki bi pri promociji Slovenije v tujini morale upoštevati ocene proizvajalcev o privlačnosti trgov, ne pa zapravljati sredstev za promocijo na neperspektivnih trgih. Na osnovi predlogov predstavnikov kovinskih podjetij so pripravili blagovno listo za pogajanja z Evropsko unijo in Efto o zaščiti naše kovinske industrije. Po tej listi naj bi bilo 70 odstotkov vsega uvoza iz Evropske uni-jie liberaliziranega. Sicer pa imajo proizvajalci še teden dni časa za predlog sprememb te liste. Sabrina Slak PROMETNI DAVKI / PRED PODRAŽITVIJO ALKOHOLNIH PIJAČ _ Nov davek bo najbrž spet plačal potrošnik Nihče si ne upa napovedati, kakšne bodo nove cene LJUBLJANA - Cez dober teden bo začel veljati nov zakon o posebnem prometnem davku ali trošarini od alkoholnih pijač, s čimer se bo Slovenija uvrstila med države z visoko obdavčitvijo teh izdelkov, ki se bodo po vsej verjetnosti tudi precej podražili. Običajno je namreč tako, da zavezanec za prometni davek, to je prodajalec, ki prodaja pijače kupcem v končni potrošnji, prevali plačilo prometnega davka na kupca oziroma za toliko poveča ceno. Le redki so primeri, ko prodajalec na račun večjega davka zniža svojo maržo, čeprav se to zaradi množice zasebnih trgovin že spreminja. Že doslej so bile alkoholne pijače pri nas precej obdavčene: naravno vino z 10 odstotki prometnega davka od prodajne cene, pivo z 20 odstotki, naravno žganje, vinjak in druge alkoholne pijače pa celo z 80 odstotki prometnega davka od prodajne cene. Zavezanci za prometne davke so prodajalci končnim uporabnikom. Zaradi potreb državnega proračuna (nov davek naj bi letno prinesel vsaj tri milijarde tolarjev) in tudi zaradi prilagoditve obdavčitve alkohola evropskim državam je vlada, kot je znano, predlagala, parlament pa sprejel uvedbo posebnega davka ah trošarine v fiksnih zneskih, zavezanci za plačilo teh trošarin pa so v tem primeru proizvajalci in uvozniki alkoholnih pijač. Kakšne bodo po 1. marcu cene v resnici, pa skorajda ni mogoče napovedati, saj je posrednikov med proizvajalcem in kupcem veliko in vsak se sam odloči, kolikšen del novega davka bo prevalil na končnega kupca. Zato denimo poslovni sekretar Pivovarne Union Frančišek Boljka pravi, da »je končna cena piva po 1. marcu za nas še neznanka, prav tako pa tudi ni mogoče napovedati, ali in za koliko se bo zaradi višje cene zmanjšala prodaja«. Pivovarna bo grosistom prodajala pivo za 10 tolarjev dražje kot doslej. Boljka je še opozoril, da se lahko ravno zaradi še neznanih odločitev posrednikov zgodi, da končna cena ne bo samo za 10, ampak mor- Za hektoliter vina bo moral proizvajalec od 1. marca plačati državi 900 tolarjev trošarine oziroma 9 tolarjev pri litru vina. Za hektoliter piva bo trošarina 2000 tolarjev, kar pomeni 10 tolarjev pri pollitrski steklenici. Trošarina za 100 volumenskih odstotkov alkohola na hektoliter žganih pijač bo 75.000 tolarjev oziroma okoh 300 tolarjev pri litru žgane pijače s 40 odstotki alkohola. To so seveda samo zneski davka. da za 15 tolarjev višja od dosedanje. Proizvajalci žganih pijač so izračunali, da je bila po dosedanjem sistemu lastna cena za liter pijače s 40 odstotki alkohola 284 tolarjev, maloprodajna cena 395 tolarjev, 80-odstotni prometni davek 316 tolarjev, cena pijače na polici pa 711 tolarjev, pri čemer je bil delež države v končni ceni 44, 5 odstotka, delež proizvajalca pa 40 odstotkov. Po novem, so poudarili proizvajalci, bo trošarina za ta izdelek 300 tolarjev pri litru, kar bi povečalo ceno pijače na polici vsaj na 1011 tolarjev. V tem primeru bi delež države v končni ceni znašal že 61 odstotkov, delež proizvajalca pa samo še 28 odstotkov. Andreja Rednak CVETLIČARSTVO / POVEČAN UVOZ CVETJA Prodaja rož se dobro obnese Slovenski cvetličarji uvozijo največ cvetja iz Nizozemske LJUBLJANA-V zadnjih Kranjski direktorji o lastninjenju KRANJ - Uredništvo Gorenjskega glasa je včeraj v Preddvoru pripravilo novinarsko srečanje z nekaterimi direktorji vidnejših kranjskih podjetij, na katerem so osrednjo pozornost namenih poteku privatizacije. Kranjski Zupan Vitomir Gros je uvodoma pojasnil ozadje svoje poteze, ki že dlje časa razburja prenekate-rega kranjskega direktorja - za revizijo je namreč prijavil vsa kranjska družbena podjetja. »Želim, da na kranjskem vzorcu izvemo, kakšno je bilo stanje pred uvedbo privatizacije, prepričan pa sem tudi, da bodo podjetja iz postopkov izšla očiščena,« je dejal Gros. S tem se nista strinjala prisotna direktorja Živil in Gorenjskih oblačil, ki sta menila, da so zaradi tega kranjska podjetja v primerjavi s podjetji v drugih slovenskih občinah v slabšem položaju, saj zaradi revizij močno kasni lastninjenje. »Iz revizij izhaja, da so podjetja, ki smo v preteklosti poslovala z dobičkom, družbo bolj oškodovala kot podjetja, ki so imela izgubo,« je ocenil Branko Remic, direktor Živil iz Naklega. Na srečanju so spregovorili tudi o lastninskih certifikatih državljanov, ki jih je direktor Triglav konfekcije Tone Marčun označil kot pesek v oči, predsednik občinske vlade Peter Ore-har pa je menil, naj prek njih državljani sami ocenijo, kaj v praksi pomeni imeti kapital. (V. B.) letih se je število družbenih in zasebnih cvetličarjev v Sloveniji precej povečalo, kar pomeni, da je prodaja rož očitno donosna. In to kljub temu, da moramo veliko rož uvažati, čeprav bi bila vzgoja cvetja doma neprimerno cenejša in tudi cena cvetja v trgovinah nižja. Največji pridelovalec cvetja v Sloveniji je Agraria cvetje iz Čateža. »Z našo proizvodnjo cvetja pokrivamo okoh 30 odstotkov slovenskega trga,« je povedala Andreja Koh, vodja proizvodnje v Agrariji. »To je posledica dejstva, da naravne možnosti so, nimamo pa ustrezne tehnologije, ki bi uspešno sledila zahtevam kupcev, poleg tega pa vrtnarstvo ni veja, ki bi imela prednost pri razvoju kmetijstva.« Nizozemska je po porabi rož na prebivalca prva na svetu, saj povprečni Nizozemec porabi za rože približno sto nemških mark na leto. Zanimivo je, da ta država proizvede največ rož na svetu, pa tu- di proda jih največ doma. Slovenija prav iz Nizozemske uvozi največ rož, ki niso vedno nizozemskega porekla, saj tja prihajajo cvetice še iz Kolumbije, Ekvadorja in Združenih držav. V slovenskih cvetličarnah ponujajo še rože iz Izraela (te so v primerjavi z nizozemskimi nekoliko slabše kakovosti), Italije in Nemčije. V preteklosti je ponudbo bogatilo še cvetje iz Dalmacije (in Makedonije), vendar se je kakovost zaradi vojne poslabšala, poleg tega pa so se zaradi meje med državama povečale carinske dajatve, tako da je uvoz iz Nizozemske še vedno najcenejši. Posebnih omejitev pri uvozu cvetic zaradi premajhne domače pridelave Slovenija nima. Razmerje med domačim in uvoženim cvetjem na slovenskem trgu je približno 30 proti 70. Kaj več od tega podatka pa je težko izvedeti, ker je grosistov uvoznikov zelo veliko, sami pa precej ljubosumno skrivajo podatke o tem, koliko cvetja uvozijo. Povedo le, da so Slovenci zelo zahtevni kupci, kar zadeva kakovost, in da kupijo največ vrtnic, nageljnov in gerber. Po neuradnih podatkih je Slovenija lani uvozila približno sedem in pol milijona nageljnov, 3,3 milijona vrtnic, drugega rezanega cvetja pa 16,3 milijona. Uvoženo je bilo tudi 33.700 posušenih cvetic. Irena Pirman MENJALNIŠKI TEČAJI 23. februar 1994 Jlienjalnica Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 77,88 78,30 11,03 11,13 7,94 8,05 AMTK PLUS Ljubljana - - - - - - Avtohiša Ljubljana* 78,00 78,25 11,05 11,12 8,00 8,08 Ažur Grosuplje 78,00 78,10 11,02 11,13 7,84 8,10 Banka Vipa Nova Gorica 77,90 78,19 10,96 11,10 7,98 8,03 BTC Sežana 77,65 78,20 11,00 11,15 7,90 8,02 Bund Ljubljana 77,80 78,30 10,80 11,12 7,80 8,10 Come 2 us* Credifanstalt Nova banka LJ 77,95 77,88 78,30 78,35 11,04 11,04 11,14 7,90 8,09 8,15 11,20 7,98 Dom caffe Domžale* 77,80 78,10 11,06 11,10 7,87 8,00 'S Emona Globtour LJ - - - - - - Etos Ljubljana* 78,15 78,25 11,05 11,10 7,90 8,05 Eros Kranj* 78,15 78,25 11,05 11,10 7,90 8,05 Eurotours Ljubljana - - - - - - Eiradas Idrija 77,85 78,25 10,97 11,12 7,97 8,05 Hida 78,05 78,10 11,06 11,09 8,02 8,06 Hipotekarna banka Brežice* 77,83 78,42 11,02 11,16 7,92 8,10 Hram Rožice, Mengeš* 77,90 78,20 11,08 11,14 7,92 8,06 Idila Sečovlje 77,77 78,00 10,92 11,07 7,84 7,99 Ulrika Ljubljana (WTC) 78,12 78,14 11,09 11,10 8,03 8,04 Ulrika Slovenj Gradec 77,85 78,22 11,02 11,07 7,95 8,04 Ulrika Postojna 77,65 78,20 10,87 11,08 7,88 8,03 Ulrika Sežana 78,05 78,10 11,00 11,09 8,02 8,04 Ulrika Jesenice 77,91 78,24 11,04 11,09 7,96 8,04 Invest Škofja Loka 77,90 78,30 11,04 11,15 7,90 8,10 Italdesign Nova Gorica . - w - w - Klub Slovenijales LJ 77,95 78,15 11,00 11,09 7,99 8,05 Kompas Hertz Celje* 77,78 78,30 11,04 11,11 7,93 8,03 Kompas Hertz Velenje* 77,95 78,30 11,04 11,11 7,93 8,03 Kompas Hertz Idrija* 78,00 78,30 11,04 11,11 7,93 8,03 Kompas Hertz Tolmin* 77,95 78,30 11,04 11,11 7,93 8,03 Kompas Hertz Bled* 77,95 78,30 11,04 11,11 7,93 8,03 Kompas Hertz Nova Gorica* 77,95 78,30 11,04 11,11 7,93 8,03 Kompas Hertz Maribor* 77,95 78,30 11,04 11,11 7,93 8,03 Kompas Holidays 77,90 78,20 11,00 11,05 8,00 8,12 Komercialna banka Triglav 77,90 78,90 11,01 11,17 7,91 8,07 Kreditna banka MB d.d.* 77,37 78,27 11,00 11,12 7,82 8,10 LB d.d. Ljubljana 78,01 78,41 11,03 11,14 7,91 8,07 LB splošna banka Celje - - - - - LB splošna banka Koper* 76,96 78,50 10,87 11,09 7,76 7,99 LB komercialna banka NG 77,97 78,29 10,97 11,15 7,95 8,02 LB Dolenjska banka NM - - - - - - LB banka Zasavje, Trbovlje 77,70 78,40 11,05 11,15 7,85 8,07 Ljudska banka d.d. U 77,80 78,20 11,03 11,17 7,85 8,05 Libertas Koper* 77,85 78,15 10,98 11,09 7,93 8,04 Ma Vir 77,90 78,20 11,00 11,14 8,02 8,12 Madat NG, Šempeter* 77,90 78,20 11,00 11,10 7,99 8,04 M banka Ljubljana 77,90 78,29 11,02 11,12 7,90 8,05 Media* 78,00 78,10 11,06 11,10 8,00 8,05 Niprom Ljubljana - - - - - - Petrol Ljubljana* 78,10 78,15 11,06 11,10 8,00 8,03 Poštna banka Slovenije* 76,70 78,20 10,73 11,10 7,70 7,98 Probanka Maribor 77,80 78,35 11,01 11,14 7,90 8,10 Pigal Solkan* 77,85 78,18 10,93 11,06 7,96 8,04 Pigal Ilirska Bistrica* 77,55 77,95 10,93 11,06 7,92 8,03 Pigal Kobarid* 77,85 78,18 10,93 11,06 7,92 8,03 Publikum Ljubljana 78,01 78,05 11,06 11,07 8,01 8,03 Publikum Celje 77,70 78,15 11,03 11,08 7,90 8,04 Publikum Krško 77,80 78,30 10,95 11,13 7,88 8,09 Publikum Maribor 77,85 78,20 11,05 11,10 7,90 8,08 Publikum Mozirje 77,80 78,31 11,02 11,13 7,95 8,05 Publikum Novo mesto 77,70 78,30 10,98 11,10 7,90 8,08 Publikum Tolmin 77,92 78,23 10,98 11,09 7,97 8,02 Publikum Sevnica 77,85 78,29 11,00 11,10 7,85 8,02 Publikum Šentilj 76,80 78,25 10,70 11,13 7,90 8,08 Publikum Šentjur pri Celju 77,85 78,25 11,03 11,08 7,95 8,04 Publikum Trebnje 77,87 78,29 11,04 11,04 7,96 8,06 Publikum Žalec 77,70 78,30 11,04 11,09 7,92 8,04 Roja Ljubljana 77,88 78,30 11,04 11,14 7,98 8,12 Shalaby Koper 77,80 78,04 10,95 11,05 7,90 8,02 SKB d.d. **■ 77,55 77,75 11,02 11,05 7,96 7,98 Slov. hran. in posojil. Kranj 77,95 78,15 11,04 11,09 7,96 8,06 Slov. invest. banka LJ 77,80 78,30 10,90 11,15 7,90 8,08 Slovenijaturist Ljubljana* 78,00 78,20 10,95 11,08 7,80 7,97 Slovenijaturist Maribor* 77,80 78,15 11,02 11,07 7,70 7,90 Slovenijaturist Jesenice 77,92 78,28 11,00 11,10 7,94 8,06 Sonce Ljubljana 78,00 78,20 11,00 11,11 7,90 8,06 SZKB d.d, Ljubljana* 77,85 78,19 10,98 11,10 7,96 8,09 Špacapan Komen - - - - - - Tartarus Postojna 77,61 78,18 10,95 11,08 7,85 8,01 Tentours Domžale 77,90 78,20 11,04 11,13 7,95 8,10 Tori Ljubljana 77,90 78,35 11,01 11,11 7,80 8,12 UBK Ljubljana 77,80 78,35 11,05 11,15 7,97 8,07 Upimo Ljubljana 78,04 78,10 11,06 11,09 8,03 8,05 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * MENJALNICA HIDA 061/ 1 333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 038 z dne 23. 2.1994-Tečaji veljajo od 24. 2. 1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 96,8394 97,1308 97,4222 Avstrija 040 šiling 100 1102,3505 1105,6675 1108,9845 Belgija 056 frank 100 376,4581 377,5909 378,7237 Kanada 124 dolar 1 100,1806 100,4820 100,7834 Danska 208 krona 100 1986,0913 1992,0675 1998,0437 Finska 246 marka 100 2417,1088 2424,3819 2431,6550 Francija 250 frank 100 2280,9817 2287,8452 2294,7087 Nemčija 280 marka 100 7752,1129 7775,4392 7798,7655 Grčija 300 grd 100 — 53,7765 53,9378 Irska 372 funt 1 — 190,6926 191,2647 Italija 380 lira 100 7,9622 7,9862 8,0102 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,2000 — Japonska 392 jen 100 126,8014 127,1829 127,5644 Nizozemska 528 gulden 100 6908,0629 6928,8494 6949,6359 Norveška 578 krona 100 1793,2188 1798,6146 1804,0104 Portugalska 620 escudo 100 76,2808 76,5103 76,7398 švedska 752 krona 100 1685,8520 1690,9248 1695,9976 Švica 756 frank 100 9217,2622 9244,9972 9272,7322 Velika Britanija 826 funt šterling 1 197,8107 198,4059 199,0011 ZDA 840 dolar 1 133,9410 134,3440 134,7470 Evropska unija 955 ECU 1 150,1778 150,6297 151,0816 Španija 995 peseta 100 95,2037 95,4902 95,7767 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24. februarja 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994: 1,500,000 773,644 769,412 1,543,056 103,1525% 102,5882% 102,8704% 150,000 77,364 76,941 154,306 23. FEBRUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,75 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,30 12,70 Italija Tržaška kreditna banka 12,30 12,70 23. FEBRUAR 1994 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1650,00 1700,00 nemška marka 962,00 982,00 francoski frank 281,50 290,50 holandski gulden 853,00 879,00 belgijski frank 46,50 47,95 funt šterling 2443,00 2520,00 irski šterling 2342,00 2418,00 danska krona 245,00 252,00 grška drahma 6,50 6,80 kanadski dolar 1233,00 1272,00 japonski jen 15,75 16,25 švicarski frank 1138,00 1175,00 avstrijski šiling 136,00 140,30 norveška krona 221,00 227,70 švedska krona 208,00 214,00 portugalski escudo 9,53 9,75 španska pezeta 11,75 12,12 avstralski dolar 1192,00 1231,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,30 12,70 hrvaški dinar 0,15 0,22 23. FEBRUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1660,00 1707,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 282,00 292,00 holandski gulden 856,00 876,00 belgijski frank 46,60 48,80 funt šterling 2450,00 2515,00 irski šterling 2353,00 2413,00 danska krona 246,00 253,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1240,00 1275,00 švicarski frank 1148,00 1173,00 avstrijski šiling 136,50 141,50 slovenski tolar 12,30 12,70 23. FEBRUAR 1994 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.727 - francoski frank 29.424 - nizozemski gulden - 89.112 - belgijski frank - 4.856 - španska peseta - 1.228 - danska krona - 25.620 - kanadski dolar - 1.292 - japonski jen - 1.635 - švicarski frank 118.900 avstrijski šiling - 14.220 - italijanska lira - 1.027 - švedska krona 21.747 - MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 24. februarja 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 1115,4168 1117,5498 Francija frank 100 2308,0186 2312,4322 Nemčija marka 100 7844,0000 7859,0000 Italija lira 100 8,0566 8,0720 V.Britanija funt 1 200,1553 200,5381 ZDA dolar 1 135,5286 135,7878 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaie na trau deviz oz. poseben doaovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 78,35 78,40 panje. 78,55 78,60 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 24. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Credifanstalt-Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezi objavljenem tečaju In v skladu s tekstom, k DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-bdst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p 78,30 78,30 78,28 78,35 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Tee n. Pri večjih pril rti in prodajati ogoje nakupa c 78,50 78,48 78,48 78,55 Bčajev po tre-zmerje Banke iaji veljajo za vih in nakupih ujo valuto po II prodaje. 23. FEBRUAR 1994 v URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1681,890 — ECU — 1885,900 — nemška marka — 973,600 — francoski frank — 286,470 — funt šterling — 2484,990 — holandski gulden — 867,530 — belgijski frank — 47,287 — španska pezeta — 11,958 249,450 — danska krona — — irski funt — 2387,780 — grška drahma — 6,734 — portugalski escudo — _ 9,579 — kanadski dolar — 1258,430 japonski jen — 15,915 — švicarski frank — 1158,330 — avstrijski šiling — 138,440 — norveška krona — 225,180 — švedska krona — 211,810 — finska marka — 303,430 — avstralski dolar — 1216,340 — 23. FEBRUAR 1994 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 12,0000 12,5000 kanadski dolar 8,9500 9,3500 funt šterling 17,6500 18,4500 švicarski frank 821,0000 851,0000 belgijski frank 33,4500 34,75000 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 689,3000 715,3000 italijanska lira 0,7050 0,7450 danska krona 176,5000 183,5000 norveška krona 158,5000 165,5000 švedska krona 149,0000 156,0000 finska marka 214,0000 224,0000 portugalski escudo 6,8500 7,2500 Španska peseta 8,4500 8,9500 japonski jen 11,2500 11,6500 slovenski tolar - - hrvaški dinar - - | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. POTOPIS / TUNIZIJA IZLET ZA KONEC TEDNA Do sončnih obal Afrike ni daleč (8) Izza vogala se je prikazala kosmata glava Sneženo domovanje kralja Matjaža o> O Peci in okolici se že govori kot o Parku kralja Matjaža Izdelava preprog je tradicionalna tunizijska obrt, s katero se ukvarjajo predvsem ženske. Dekle porabi za izdelavo kvadratnega metra preproge približno dva meseca. Pri tem naredi 40 tisoč vozlov, pri preprogah iz svilenih niti pa jih je za kvadratni meter potrebnih kar 250 tisoč! Ker je Kai-rouan cilj številnih turističnih agencij, te skušajo trgovci na vsak način zvleči v eno izmed prodajaln, kjer si lahko tudi ogledaš ročno tkanje preprog. Puščavski vrtovi Omotičen od celonočne vožnje sem v prvem jutranjem svitu taval med kockastimi hišami in bentil nad puščavskim peskom, ki ga je lahen vetrc nosil od vsepovsod. Kljub nedavno končani jutranji molitvi, sem na ulici srečeval le redke domačine. Ob vprašanju: »Hotel?« so me pošiljali sem ter tja skozi pravi labirint ulic, med kockaste hiše in visoko ograjena dvorišča, katerih kamnito ograjo presegajo le košati vrhovi dateljnovih palm in koščene televizijske antene, nad katerimi so se sem ter tja dvigovali vitki minareti. Izza bližnjega vogala se je naenkrat prikazala kosmata glava in naslednji trenutek sem se iz oči v oči znašel pred veliko kamelo. Vzravnani jezdec v plahutajoči galabeji z belim turbanom, segajočim globoko na oči, je bil videti kot iz filma. Od presenečenja sem za trenutek otrpnil, potem pa začel mrzlično brskati za fo- toaparatom, toda ponosni jezdec je že izginil v bližnjem tunelu. Na robu starega naselja se kot zelena preproga razprostirajo nasadi dateljnovih palm. Košati vrhovi, ki se zunaj vasi razraščajo v pravi gozd, ločujejo stari in novi del oaze Nefte. Lastniki dateljnovih nasadov lahko postanejo pravi bogataši, saj kakšnih 150 do 200 dateljnovih palm prinaša lepe denarce brez posebno velikega truda. Seveda pa vzgoja palm v negostoljubnih razmerah še zdaleč ni preprosta. Rastline potrebujejo vodo, ki jo v puščavi zagotavljajo s podzemnimi izviri in šele po štirih letih lahko pričakujejo prvi pridelek. Igor Fabjan (Se nadaljuje) Spomin na eno od srečanj s kamelami (Foto: Igor Fabjan) Plečnik Odpovedi, samoprema-govanja ni skrival, ampak celo zahteval. Silno rad je pripovedoval zgodbe iz življenja svetnikov. Študent, ki je Plečnika dobro poznal, je rekel: »Plečnik ima predvsem nekaj, to je trdno, neomajno vero.« Plečnik je zaradi vere spremenil način življenja, ravnanja in čustvovanja. Nekam skrivnostno je veroval v božje povračilo in živel v božjem strahu. Kdo bi se lažje pohujšal kot Plečnik, tako vsestransko oblagodarjeni človek? In tudi on ni nikogar, tega se je skrivnostno bal in vedel, da pohujšujejo zgledi bolj kot besede in priložnosti, vedel je tudi, da je velik človek velik zgled. Opozoril je, da je rekel Učenik: »Svoj zgled vam dam!« In še: »Ce ne verujete besedam, poglejte, kaj delam!« Plečnikov zgled je bil samo in izključno Učenik. Bolj, ko sem ga poznal, bolj sem vedel: Ni imel samo nekaj svetniškega na sebi, hotel je biti svetnik. In zame je sčasoma tudi postal. Bral sem mnogo o življenju svetnikov, a predstavljati si jih nisem mogel. Njihovo življenje je bilo preveč odmaknjeno in predvsem preveč »svetniško«. Predvsem zaradi Plečnika sem premišljeval, kako je mogoče svetniško živeti, četudi človek živi in dela tako rekoč za ta svet. In res, to je zame tisto, kar zahteva Bog od vsega začetka in so izpričali mnogi znani in neznani svetniki: živeti čisto in posvečeno! Besede, ki sem jih bral po njegovi smrti! Bolj zgoščeno ni mogel opredeliti svojega življenja. S svojo smrtjo je pokazal, da bolje ni mogel, kako nespremenljivo je živel, kako zvesto' stremel po že zdavnaj zaželenemu cilju. Ni mogoče tajiti-: Plečnik je skoro v kamen zapisal, naj se človek zaveda, da je minljiv, le njegova dela so njegov spomin. Ne vem, koliko je to njegova srčna izpoved. Ko sem bral, sem se čudil. Bolj kot kaj so minljiva ravno dela arhitekta - tako rekoč še za življenja jih rušijo, bodisi iz potrebe, ali zlorabe. Vsaka slika, vsak kip se lažje ohrani v popolnosti. Kdor ljubi brez upa, ga svarim! (Prešeren) Plečnikova dela očitu-jejo poleg vsega doslej naštetega tudi, in še zlasti njegovo ljubezen »Na srce vam polagam, delajte z ljubeznijo!« Tu je bil resnično neizprosen. Učenca, ki mu v tem ni hotel slediti, je odklonil. (Se nadaljuje) Znano je, da v Peci dremlje kralj Matjaž. Ljudsko izročilo pravi, da se bo zbudil takrat, ko bo preveč gorja na svetu. Vstal bo s svojo vojsko, premagal vse sovražnike ter pregnal krivico s sveta. Toda kralj Matjaž Se kar čaka, čeprav bi se bil lahko že davno zbudil... Zdi se, da je trdno zaspal. Zato so se ljudje pod Peco odločili, da bodo kralja Matjaža izvabili iz njegovega domovanja. O Peci in dolinah pod njo se vse pogosteje govori kot o Parku kralja Matjaža, ki ima številne turistične privlačnosti. Nekatere že obstajajo (gozdovi, gore, reke, slikovite doline pod Peco: Topla, Koprivna, Podpeca), druge bi bilo potrebno urediti (na primer turistični ogled rudnika Helena), za nekatere pa bi bilo vseeno tudi, če jih ne bi bilo (na primer smučarski center, ki naj bi iz Avstrije prišel tudi na našo stran meje). Posebna »znamenitost« je mrtva pokrajina Doline smrti pri Žerjavu, vendar, z opuščanjem »težkega« rudarstva (svinec, cink) in topilnice tudi ta počasi oživlja. Poleti so najbolj zanimivi gozdni pristopi v doline pod Peco, na primer po makadamskih cestah iz Šoštanja čez Sleme ali iz Solčave pod Olševo v Koprivno. V zimskih razmerah pa te ceste niso najbolj zanesljive niti ne vedno prevozne, zato največjo gotovost nudi cesta po Mežiški dolini. Zimska oprema kljub temu ni odveč za primer, če so klanci pod Peco zasneženi. Ravne, Prevalje, Mežica. Železarstvo in rudarstvo sta precej oskubila te kraje. V Žerjavu, tik pred Črno, ni prav nobene idilike. Pokrajina je kamnita, prazna. Včasih so tukaj rasli gozdovi, vendar so jih uničili plini iz topilnice. Pravzaprav so rudniki pod Peco odnašali napredek, kot pa ga prinašali. Prihod v Crao s te strani je izrazito »rudarski«: bloki, ki so zrasli po drugi vojni, so poseben spomenik minulih časov. Temu delu naselja so najprej rekli kar Moskva, kasneje se ga je prijelo ime Rudarjevo. Cma je zadnji večji kraj v dolini, iz katere držijo poti samo še v globače in gozdove. Menda je tudi sam kraj dobil ime po temnih gozdovih, ki ga obkrožajo. Cesta v Podpeco drži nekaj časa še ob reki Meži, kasneje se obrne navzgor ob Helenskem potoku. Hiše vasi so raztresene naokoli, še največ jih je ob opuščenem rudniku Helena. Dario Cortese (Se nadaljuje) Gradovi pod Peco (Obe fotografiji: Dario Cortese) Zastava Danes goduje Polikarp Opis mučeništva sv. Polikarpa v Smirni leta 156 je prvo in najstarejše izvirno poročilo o smrti nekega mučenca. Napisano je bilo le nekaj mesecev po Polikarpovi smrti v imenu smimske cerkve. Polikarp je imel s svojo dejavnostjo, naukom in globoko vero velik vpliv na svoj čas. Sodobniki so ga imenovali “mož, vreden največjega občudovanja”, “sivolasi učitelj Azije in oče kristjanov”. Bil je učenec apostola Janeza Evangelista. Ta ga je postavil za škofa v Smirni, za Efezom najpomembnejšim škofijskim sedežem v Mali Aziji. Med svojim več kot polstoletnim vodenjem smimske škofije se je sv. Polikarp trudil, da bi številne vernike, ki so sledili raznim izkrivljenim verskim naukom, znova spreobrnil. S svojim potrpežljivim delom si je pridobil izjemno veliko privržencev. Kot je zapisal njegov učenec, lyonski škof Irenej, je bilo Polikarpovo oznanjanje povsem v skladu s tem, kar je izvedel od prič in apostolov o Jezusovem življenju, čudežih in nauku. S Polikarpovim naukom so soglašale vse cerkvene srenje v Aziji. Polikarp je umrl mučeniške smrti leto dni po vrnitvi iz Rima, kjer je s papežem Aniketom urejal vprašanja cerkvene prakse. Kot poroča pisec Marki-on, je smrt tedaj šestinosemdesetletnega Polikarpa terjala podivjana poganska množica. Rabelj ga je zabodel, truplo pa so sežgali na grmadi. (Vir: Leto svetnikov) Pojasnilo: Včeraj je prišlo do neljube pomote. Sv. Matija, o katerem smo pisali, namreč goduje danes, 24. februarja, včeraj pa je bil god sv. Polikarpa. Njegov življenjepis objavljamo danes. Za napako se opravičujemo. i r‘ OD LJUDSKEGA ZDRAVILSTVA DO SODOBNEGA LEKARNIŠTVA (4) Zdravilstvo pod vplivom mistike V stari Indiji so veljali strogi higienski predpisi Mnenja starejših zgodovinarjev o dobi, v kateri so živeli naj starejši indijski medicinsko-farma-cevtski pisci, se med seboj zelo razlikujejo. Za osvetlitev dela zdravnikov in farmacevtov stare Indije je najpomembnejše pisanje zgodovinarja in zdravnika G. P. Sri-vastave. Staroindijska veda o zdravilstvu in zdravljenju je bila podvržena mistiki, verovanju v bogove in njihovo pomoC Pri zdravljenju. Razlikovali so štiri zbirke napotkov bogov o zdravljenju: Rigvedo, Ajurvedo, Samo vedo in Arharvavedo. Prve knjige o zdravljenju in uporabi zdravil so bile napisane, preden je Homer napisal Iliado. Bra-hmanski verski zakoni in Predpisi so zdravnikom prepovedovali dotikanje mrličev. Vzroke bolezni so iskali v spremembi telesnih sokov (humores). Med te so uvrščali zrak, žolc in sluz. V nekaterih primerih pa so imeli za vzrok bolezni človekovo kairmo. Stari Indijci so imeli zelo stroga pravila o telesni čistoči in umivanju. Zobe so si Čistili s praškom, ki je vseboval zdrobljeno listje, sol, poper in oreh palme Areca Catehu L., ki zrase 24 metrov visoko in jo v Indiji sadijo še danes. Kopanje v reki Ganges pa je bilo takrat in je še danes najbolj sveto opravilo. Najprej so bolnike zdravili svečeniki, potem pa so brahmanski svečeniki, ki so predstavljali najvišjo kasto, okoli 7. stoletja pr. n. št. prene- sli svoje znanje zdravljenja na ljudi, tako imenovane zdravnike strokovnjake (vajdias). Najslavnejši pisci medicinskih knjig stare Indije so bili Sušrut, Carak in Vagab-hat. Poznejši medicinski zapisi so Črpali znanje teh modrecev. V hindujski medicini je prva resnična zgodovinska oseba Carak. Po tradicionalni razlagi Hindujcev je bil utelešenje boga in Čuvaj knjige o zdravljenju in zdravilstvu. Knjiga se imenuje Caraka Samhita. Živel je verjetno med leti 1000 in 800 pr. n. št. Njegova knjiga je najstarejše ohranjeno delo sanskrtske medicine. Od nizko rastočega grma Turpethum so Indijci uporabili korenino (Ra-dix Turpethei), ki jo še Indijska zdravilna korenina Radix Turpethi danes uporabljajo kot nekaj desetletji so to dro-odvajalo in protistrup, go uporabljali tudi farma-Arabski trgovci so jo pri- cevti Španije, Portugalske nesli v Evropo. Se pred in Anglije. M. Stritmar LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ge boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... Ime in priimek^ Telefonska številka; Naslov:___________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: 1?GL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA ( 'b Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Na delovnem področju boste prejeli zelo koristne nauke - v obliki novih načinov za dodaten zaslužek - od katerih se boste lotili najobetavnejšega. BIK 2J, 4. - 20. 5.: Ker ste v minulih dneh presegh marsikatero svoje notranje neskladje, boste uravnovešeni in mirni. Pluli boste skozi dan kot barka po mirni gladini. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Ne bo vam jasen vzrok vašega izogibanja, ugotovili boste le, da ste pravzaprav zgolj poslušali glas svoje intuicije. Dali ji boste seveda prav. RAK 22. 6. - 22. 7.: Se in še preizkušenj se bo nagrmadilo na vaša ramena. Prepričani boste, da boste klonih, zato se vam ne bo zdelo vredno resno razmišljati o rešitvah. Ojej! LEV 23. 7. - 23. 8.: Nemudoma boste zaceli uresničevati eno od najboljših idej tega stoletja, Ker se vam je zdravje izboljšalo, boste brez dvoma uspešni. Svet je že nestrpen. DEVICA 24. 8, • 22. 9.: Ker je bil vaš nasvet moder in uporaben, vas bodo pričeli ceniti hi-di tisti, ki so vas doslej gledali zviška - kajpak zaradi gole zavisti. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Medtem ko ste garali in se razdajati, ste potihem hlepeli po neskončno večji nagradi - bolj kot plačilo ste pričakovali glasno občudovanje. Kaj pa zdaj? ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Razmišljali boste, kako bi ohranili notranje skladje, a boste spoznali, da to ni ravno preprosto; razumskega dvoma namreC ne boste mogli ugnati. STRELEC 23.11.-21.12.: Zaceli boste prefinjeno »popravljati« svojo drago osebo. A že kmalu vam bo dala jasno in glasno vedeti, da se preveč ceni, da bi igrala lutko izbircnežu. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Verjamete, da so stare poti povsem dobro utečene, da lahko delujejo samostojno, brez vaše izrecne kontrole. V veliki meri je to res, toda... VODNAR 21.1.-19.2.: Odmislili boste nekaj postranskih zadev, tudi na raCun manjšega zaslužka, kajti Ce se boste naprezati še naprej, že kmalu ne boste zaslužiti niti toliko. RIBI 20. 2. - 20. 3,: Vloga odgovorne osebe vam bo uspevala kot ponavadi. Uspeh vam bo vlil novega poguma in življenjske volje, zato bo vaših temnih misli že zelo kmalu konec. KRIŽANKA Vodoravno: 1. nemški skladatelj (Max), 6. pritok Rudolfovega jezera v Afriki, 9. sprednja stran kovanca ali svetinje, 10. poljski slikar (Eugeniusz), 11. semenu podoben trd plodic, 12. ime ameriškega risanega TV junaka Simpsona, 13. ameriški pesnik in pisatelj (Edgar Al-lan), 14. rimska boginja usode, 15. kratica za opus, 16. prometno in trgovinsko središče v Ukrajini, 17. najbolj razširjeno brenkalo, 19. vrsta žita, 20. jezero na Škotskem, znano po domnevni pošasti (Loch), 24. pokojnik, 26. material za pripravo ležišča živini, 29. avtomobilska oznaka Turčije, 30. stavek, 31. južnoameriška tropska kukavica, 32. predmolilec v mošeji, 33. pršica, prenašalka bolezni, ki sesa kri sesalcev in ptic, 34. mongolski vladarski naslov, 35. listavec z vijoličasto rjavimi cvetovi, 36. bivanje, bit v filozofiji, 37. benigna bula z vrečo, v kateri je tekočina. Navpično: 1. špranja, 2. lantanid z znakom Eu, 3. ime ameriškega filmskega igralca Hackmana, 4, Hercegovec, 5. začetnici nemškega kemika Zsigmondyja, 6. planota v ameriških zveznih državah Arkansas in Missouri, 7. ime gledališkega igralca Okorna, 8. osminka tiskovne pole, 12. hrvaška pokrajina med Donavo in Dravo, 14. dvojica, 16. glavno mesto nizozemske province Severne Holandije, 18. zaCetnici angleškega filmskega igralca Daltona, 21. glavni števnik, 22. težava, neprijetnost, 23. napisana predavanja, razmnožena za študente, 25. pogan, 26. ime ameriškega filmskega režiserja Leeja, 27. slovenski pesnik in politik v Avstro-Ogrski (Lovro), 28. ameriška filmska igralka (Linda), 31. mesto ob reki Gard v južni Franciji, 33. tekočina v žilah, 35. prva soglasnika abecede. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •b}sid ‘sna ‘)saiq ‘uHq ‘dop[ ‘uieun ‘ine ‘paAod ‘yx ‘elpis ‘sgulei ‘ssajq ‘ep(e ‘ejr:]iq ‘ao^jbh ‘do ‘Bspreg ‘aoj ‘preg ‘ouiz ‘qez ‘zigar ‘orno ‘raSag :ouAc.iopoy\ Aaiisan 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h NimcoviC - Marshall / Nevv York 1927 Črna dama s polja d8 šCiti skakača na polju f6. Kako lahko beli, ki je na potezi, še poveCa pritisk na skakača, ki je dvojno vezan? Takojšnje neposredne možnosti za to nima, ima pa posredno možnost, ki je tudi zelo učinkovita! Rešitev naloge Z žrtvijo trdnjave beli dirigira nasprotnikovo damo z njenega polja. l.Te8H Črni mora sprejeti darilo, toda obramba se v trenutku poruši. l...De8: 2.Df6:+ Kg8 3.Lh6! Kralj se je znašel v matni mreži in tudi pomoč dame ne pomaga. Na 3...Df7 4.Dd8+ Df8 5.Df8:mat! a b c d e f g h Geller - Suetin / SZ 1981 Velemojster Geller je dosegel zelo obetaven položaj, kajti njegove figure so na ključnih poljih, medtem ko je Črni zelo zaostal v razvoju. Cmi trdnjavi in lovec so še vedno na izhodiščnem položaju in položaj Črnega kralja in dame sredi šahovnice omogoča belemu, ki jb na potezi, zmagoviti razplet. Rešitev naloge Za aktiviranje belih figur se prične prodor v središču s potezo l.d5! ed5 Na l...e5 bi sledilo 2.Lbl z osvojitvijo e kmeta. 2.Ld5: Df6 Črni nima dobre poteze. Na 2..:Dg6 3.Lf7:+ Kf7: 4.Te7:+ itd. Geller nadaljuje preprosto vendar učinkovito! 3.Lf7:+H Po 3...Df7: 4.Td8+ Kd8: 5.D/7: in črni je podpisal predajo! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1945 Prvi poskus nezaupnice vladi Na dolgo in na široko so se predstavniki iz novinarskih vrst v drugi polovici februarja pred dvema letoma razpisali o konstruktivni nezaupnici vladi Lojzeta Peterleta. Predlog zanjo so 19. februarja vložili neodvisni poslanci, ki so za mandatarja nove vlade predlagali magistra Marka Voljča. Predlagani kandidat je v skupščini dobil 115 glasov, šest premalo, da bi bil izvoljen. Javna občila so 25. februarja komentirala vzroke za nezaupnico in razpredala različna mnenja o nastajajoči »slovenski vladni krizi«. Odmevni so bili tudi dogovori med voditelji parlamentarnih strank, ki so podpirali vlado Lojzeta Peterleta, ta pa je v tistih dneh že razmišljal o odstavitvi treh ministrov Demokratske stranke: Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla in Jelka Kacina. 2e čez nekaj dni je Lojze Peterle »odstavil« ministre Bavčarja, Rupla in Kacina. Zaradi domačih problemov so v senci ostali komentarji o pogovorih treh vladajočih nacionalnih strank o politični prihodnosti BiH, ki so bili v Sarajevu v prisotnosti predstavnikov Evropske skupnosti nekaj dni pred prvim poskusom nezaupnice slovenski vladi. PREBLISK Vsak dan je za nekatere včeraj, za druge jutri - a le za malo od njih - danes. G. K. Chesterton Četrtek, 24. februarja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / OBČASNO DE2 ALPE JADRAN / PADAVINE Vremenska slika: Nad Jadranom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta bo danes prešla Slovenijo. V višinah priteka k nam od zahoda vlažen zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 i i i i W 4 ^ 4 #### " " AA 50-80% 30-60 *** *** 444 ***. nad 80% nad 60 NEVIHTE \ * t " 5-10 m/s nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.50, zašlo pa ob 17.41. Dan bo dolg 10 ur in 51 minut. Lima bo vzšla ob 16.08, zašla pa ob 05.27. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče, le na mejnem prehodu Dolga vas morajo vozniki tovornih vozil za izstop iz države Čakati 3 ure. FURLANIJA-JK Piancavallo 70/150 cm Fomi di Sopra 40/140 cm Zoncolan 70/110 cm Trbiž 30/150 cm Nevejsko sedlo 75/260 cm Sauris 40/60 cm VENETO Sappada 35/130 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Cerkno od 70 do 90 cm Golte do 70 cm Kanin do 230 cm Kobla od 20 do 70 cm Kope do 100 cm Kranjska Gora do 50 cm Krvavec do 75 cm M. Pohorje do 135 cm Pokljuka od 60 do 80 cm Rogla od 100 do 120 cm Soriška planina 80 cm Vogel 175 cm PLIMOVANJE Danes: ob 2.31 najnižje -26 cm, ob 8.17 najvišje 43 cm, ob 14.44 najnižje -58 cm, ob 21.10 najvišje 47 cm. lutri: ob 3.04 najnižje -34 cm, ob 8.53 najvišje 46 cm, ob 15.13 najnižje -60 cm, ob 21.37 najvišje 52 cm. Slovenija: Pretežno oblačno Sosednje pokrajine: Oblač-bo. Občasno manjše padavine,, no bo z občasnimi padavina-v nižinah kot dež Popoldne se mi. V nižinah bo deževalo. Po-bo v zahodni Sloveniji že del- poldne se bo v severni Italiji no razjasnilo. delno razjasnilo. V Sloveniji: Postopno se bo Obeti: V soboto bo sončno, razjasnilo. s kratkotrajno meglo po nižinah. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... -2/4 TRST............. 5/8 CELOVEC...... -4/4 BRNIK........... -5/4 MARIBOR...... -3/9 CELJE........... -3/8 NOVO MESTO... -3/8 NOVA GORICA.. 0/5 MUR. SOBOTA.. -3/10 PORTOROŽ..... 3/9 POSTOJNA..... 2/4 ILIRSKA BISTRICA. 1/6 KOČEVJE...... -4/7 ČRNOMELJ..... -4/10 SLOV. GRADEC.. -5/7 BOVEC........ -/- RATEČE....... -5/6 VOGEL.......... -3/-2 KREDARICA.... -6/-8 VIDEM............ 0/8 GRADEC....... -4/4 MONOŠTER..... -3/6 ZAGREB....... -4/10 REKA............. 7/9 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -17/-5 STOCKHOLM.... -/-3 MOSKVA....... -15/-5 BERLIN.......... -5/1 VARŠAVA...... -1/0 LONDON....... 2/3 AMSTERDAM.... -2/-1 BRUSELJ...... 0/2 PARIZ........... 5/11 DUNAJ........... -2/7 ZuRICH.......... 0/10 ŽENEVA....... 1/12 RIM............. 6/15 MILAN............ 4/8 BEOGRAD...... -12/3 BARCELONA.... 7/16 ISTAMBUL..... 3/8 MADRID....... 9/12 LIZBONA...... -/15 ATENE........... 6/14 BUCAREST..... -1/9 MALTA........... 6/15 PRAGA............ 0/3 NOVE MODNE KOLEKCIJE ZA ZIMSKO SEZONO 1994/95 Pariz in London izbrala kratka krila PARIZ, LONDON - V teh dneh se začenja ma zelo kratka krila. V Parizu je prvo revijo nočnem lokalu, naravnost šokirala z modeli, nov niz modnih revij zimskih oblačil za se- pripravil Courreges, ki ohranja sicer dokaj ki spominjajo bolj na kostume plesalk kot zono 1994/95. Prve predstavitve so bile v klasične modele, vendar v kričeče živih bar- na obleke, s katerimi bi se Zenska lahko Parizu in v Londonu. Na splošno preše- vab, predvsem zeleni in oranžni. V Londo- pojavila v javnosti. Za prihodnje dni pa nečenje so kreatorji predstavili kratka oziro- nu pa je Sne Rowe, ki je revijo pripravila v kreatorji napovedujejo nova presenečenja. Courreges je v Parizu predstavil vzorce v izrazito kričečih barvah (Telefoto AP) - Sue Rowe meni, da bi se ženske lahko tako oblačile (AP) Potujoči vulkanizer popravil letalski kolesi ISLAMABAD - Počilo je nosno podvozje dveh potniških letal Tu-154-M pakistanske letalske družbe Raji Airlines. Uprava družbe pa koles ni poslala na drago revizijo, poklicala je potujočega vulkanizerja, ki je pri priči zakrpal gumaste mehove koles. Letali bi bržkone ponovno poleteli, Ce ne bi nekdo opozoril oblasti, ki so takoj ukrepale in ukazale zamenjavo zakrpanih koles. Na kongresu CDU zmagal »kanzlerburger« HAMBURG - Na kongresu kršCanskodemokratske unije (CDU) v Hamburgu je bil resnični zmagovalec »kanzlerburger«, visokokalorcni hamburger, ki so ga poimenovali po kanclerju Kohlu. Tisoč delegatov, 500 gostov in vec kot tisoč novinarjev je namreč v treh dneh kongresa pojedlo kar 8.500 kanclerskih hamburgerjev, 5.800 porcij pomfrija in 5.300 porcij solate. Avstralci manj kadijo, a še vedno preveč pijejo SYDNEY - Avstralska združenja, ki se borijo proti kajenju, z zadovoljstvom ugotavljajo, da se vedno veC Avstralcev odpoveduje tej razvadi. Leta 1990 je namreč kadilo le 28,4% odraslih, medtem ko je bilo leta 1977 kar 37, 2% kadilcev. V istem obdobju je kar 23, 2% odstotka Avstralcev nehalo kaditi. V zameno pa se Avstralci ne morejo odpovedati svoji tradicionalni razvadi, pitju alkoholnih pijač. Statistike navajajo, da kar 82, 2% Avstralcev zmerno pije, srednjih pivcev je 10, 9%, medtem ko je težkih pivcev 6,9%. Lilian Ramos bi rada spoznala še Menema BUENOS AIRES - Brazilska »playboyska lepotička« Lilian Ramos, ki je doma sprožila pravi škandal, ker je med pustno predstavo v Rio de Ja-neiru plesala brez spodnjih hlačk s predsednikom Itamarjem Francom, bi sedaj rada spoznala tudi argentinskega predsednika Carlosa Menema. Na tiskovni konferenci v Buenos Aieresu je novinarjem povedala, da je po njenem predsednik Menem privlačen moški in da bi zanj oblekla kar dvojne spodnje hlačke. Ramosova pa bo morala počakati, ker je Menem na uradnem obisku v Kolumbiji. Vse manj Portugalcev k maši LIZBONA - V katoliško vneti Portugalski hodi vse manj ljudi k maši. Od leta 1977 do leta 1991 je več kot 180 tisoč Portugalcev prenehalo hodih k maši število vernikov pa je padlo z 29,1% na 25,9%.