Maj* ©foajnt eflbar SZDC Trbovlje • Urejuje uredniški bdbof » Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-KM48 • Ust Izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje
vsak torek, ne vračamo.
Senovški intervju
Izmed kandidatov za zbor proizvajalcev v občini Senovo so se volivci na tamkajšnjem rudniku odločili, da bodo med drugimi kandidirali za člana zbora proizvajalcev tudi tovariša Jožeta KNEZA, predsednika delavskega sveta na senovškem rudniku.
Ko smo ga vprašali, kaj pravi na to, da so ga izbrali za kandidata, je odgovoril:
»Kandidaturo sem podpisal, ker so volivci v podjetju želeli tako. Navzlic temu, da imam razne funkcije, ki jih moram opravljati, upam, če me bodo izvolili, da bom tudi delo v zboru proizvajalcev opravljal tako, da bom zaupanje svojih volivcev opravičil-«
Naša pripomba: tovariša Kneza rudarji zelo cenijo-
v. 42
TRBOVLJE, 12. OKTOBRA 1967 I
Leto X.
Umetni sovjetski satelit — glasnik sožitja
Senzacionalno vest o izstrelitvi umetnega satelita, xmale ruske lune«. pozdravljajo po vsem svetu kot izreden sovjetski prispevek k nadaljnjemu razvoju znanosti. Zlasti ker pomeni ta prvi satelit le začetek številnih podobnih poskusov, sovjetskih in drugih, ki bodo odkrili človeštvu doslej neznane značilnosti nebesnih prostorov.
Za dragoceni zaključek svojih dolgoletnih naporov prejemajo sovjetski učenjaki čestitke z vseh koncev sveta.
Poskus s satelitom je ves svet pričakoval že dalj časa. O njem smo nedavno brali v nekem ameriškem dokumentu tele besede:
xDoločenega dne, med julijem 1957 in decembrom 1958 se bo na nebu pokazalo novo telo. S prostimi očmi ga bodo seveda videli le tisti, ki bodo vedeli kdaj in od kje se bo pokazal. Toda tudi teh, na dogodek pripravljenih opazovalcev, se bo polastil ob pogledu na njega čudovit občutek, da doživljajo velik trenutek, ki mu ni primera v človeški zgodovini. Kajti tisto, komaj vidno telo bo umetni satelit, umetni spremljevalec zemlje, ki ga je ustvarila in vrgla v nebo človeška roka. To bo prvi človekov korak v vsemlrje.t
To oceno so objavili v 'Ameriki v času, ko se je zdelo, da bodo njihovi učenjaki prehiteli vse. Videli smo namreč razen neštetih člankov tudi številne podrobne načrte, opise in slike skrivnostne, komaj deset kilogramov težke krogle, napolnjene z aparati, že pripravljene za polet v višave. Potem pa so se pojavile težave z raketami in sedaj pravijo, da bodo začeli s prvimi poskusi šele nekje spomladi leta 1958.
Satelit poziva k prijateljskemu sodelovanju med narodi. Da pa je ta miroljubni poziv moderne tehnike prišel prav iz dežele, ki gradi socializem ima tudi globok politični in ne le tehnični pomen. Od uspešnega poskusa z umetno luno pričakujemo novih pobud, tudi na političnem polju, toda ne v smislu zaostrevanja nesmiselne hladne vojne in pripravljanja novih blokovskih groženj. Pričakujemo, da bo prispeval k prepotrebnemu razumevanju med narodi, k tako zaželenemu preobratu v mednarodnih odnosih. Satelit in raketa, ki ga je vrgla v vesolje sta svarilo zaslepljencem, ki bi še danes hoteli z vihtenjem orožja doseči svoje cilje.
Satelit, ki v tem trenutku kroži okrog zemlje, jo obleti 15-krat v štiriindvajsetih urah. Svet je postal majhen. Zato pa mora prijateljstvo med narodi postati krepkejše in vse bolj iskreno.	g y
(Po »Tovarišu«)
VREME
krog 11. ali okrog 14. okto-(morda tudi obakrat) pada-> s neurji in močnimi ohla-’ami, sneg skoraj do nižin, em suho, večinoma Jasno me z Jutranjimi meglami, va hladna jutra s slano, pole postopno topleje
ZA IZBOLJŠANJE ZASAVSKEGA KMETHSTVA
ZA OBNOVO SADOVNJAKOV, VINOGRADOV, DOGRADITEV GOSPODARSKIH POSLOPIJ, GRADITEV GNOJNICNIH JAM, SILOSOV, REKONSTRUKCIJE IN NAKUP SODOBNIH KMEČKIH STROJEV V LETU 1958 — TA MESEC BODO NAREJENI ELABORATI
Največ investicijskih posojil bo vzela KPPZ Brežice, ki se je zelo resno lotila načrtne obnove kmetijstva. Za obrat Pi-šece je predvideno približno sedem milijonov din, ki jih bodo uporabili za obnovo sadovnjakov, vinogradov, dograditev silnice in gospodarskega poslopja na Riglu. Nadalje je predvideno najetje posojila za obrat Loka pri Zidanem mostu, kjer bodo obnovili 3 ha sadovnjakov, 3.5 ha nasadov črnega ribezlja v skupni predračunski vrednosti približno 7 milijonov din.
V	Mokricah bodo z investicijskimi sredstvi obnovili 20 ha sadovnjakov, v brežiški mlekarni pa povsem rekonstruirali obrat. Samo za rekonstrukcijo mlekarskega obrata je določeno približno 10 milijonov din. Strojni obrat Brežice predvideva nakup FIAT 25 z vsemi priključki, ki bo stal 2 milijona 300.000 din. Isti strojni obrat 'pa namerava kupiti tudi dva kombajna v vrednosti 3,600.000 din.
V	obratu Stara vas nameravajo urediti peskolom apnenega peska, ki bo dajal predvideno 6000 ton peska. Predračunska vrednost urejevanja peskoloma pa znaša skoro 6 milijonov din.
Mesnopredelovalni obrat v Brežicah ima namen zgraditi depot za živino in predelovalnico mesnih izdelkov, za kar bodo potrebovali skoro 60 milijonov din. Na obratu Čatež kanijo zgraditi rastlinjak na termalno vodo, za kar potrebujejo 12 milijonov din.
Tudi ZTP Posavje Krško je pripravilo obširen investicijski program, s katerim si obeta izboljšati poslovanje in kmetijsko proizvodnjo. Tako bodo z investicijskim posojilom zgradili depot za živino, kupili stroj za rezanje sadja in sor-tat za sadje. Predračunska vrednost predvidenih investicijskih del znaša nad 21 milijonov din.
V Boštanju bodo nadaljevali z obnovo sadovnjakov na 14 ha površine. Mimo tega bodo kupili še priključek za motpr FIAT 25 in dve škropilnici.
ZP Matija Gubec v Leskovcu bo drugo leto začelo načrtno obnavljati 30 ha sadovnjakov, nadalje bo uredilo 5 ha drevesnice in kupilo traktor. Za to potrebujejo nad 28 milijonov din.
Državno posestvo Rdeča zvezda na Bizeljskem pa na-
merava na 10 ha obnoviti vi-nogradne nasade in zgraditi več gnoj ničnih jam. Za ta dela potrebujejo 12 in pol milijona din. Nadalje bo KZ Tržišče, če bo' dobilo investicijski kredit, zgradilo skladišče v vrednosti 5 milijonov din. KZ Dobova pa prav tako skladišče z remizo v vrednosti 8 milijonov din. KZ Šentjanž naj bi zgradilo skladišče in upravno poslopje, razen tega pa obnovilo nasade ribezlja in višenj.
>0000(500000
PREDSEDNIK TITO 0 UMETNEM SATELITU
KRANJ, 8. oktobra (Tanjug). — Sodelavci »Tanjuga«, »Borbe« in »Ljudske pravice« so se obrnili na predsednika republike Josipa Braza-Tita s prošnjo, naj pove svoje mnenje o pomenu izstrelitve prvega umetnega satelita v vesoljstvo. Predsednik Tito se je prošnji odzval in dal Sledečo izjavo:
To, da so sovjetski znanstveniki izstrelili umetni satelit v vesoljstvo, pomeni zmagoslavje sovjetske znanosti in bo imelo zelo velik pomen v nadaljnjih raziskavah in osvajanju prostora v vesoljstvu. Iz znanstvenega vidika Je to eden največ jih prispevkov k znanstveni misli na svetu.
Iz vidika miru ali vojne to najnovejše odkritje pe uranski in vodikovi bombi kače, da Je naravnost nesmiselno, da bi bila vojna zdaj močna, ne da bi človeštvo doživelo največ jo katastrofo- Zato menim, da se čedalje bolj bližamo spoznanju, da je vojna zdaj nemogoča in da moramo sadove človeškega genija porabiti edinole v miroljubne namene v korist ljudi.
Kaj pa zadruge v zgornjem delu okraja? KZ Dole Podkum pri Litiji nujno potrebuje tovorni avtomobil, KZ Podkum mora dograditi zadružni dom in kupiti tovorni avtomobil, za kar bi potrebovali nad 4 milijone din. KZ Trbovlje namerava kupiti tovorni avtomobil, ravno tako KZ Čemšenik. KZ Izlake že dalj časa rekonstruira mlekarski obrat in bo ta potreboval še nekaj investicijskih posojil. Občinski ljudski odbor namerava zgraditi skladišče za kmetijske pridelke, ki ga v Trbovljah zelo pogrešajo, Vino-export Brežice pa bo zgradilo vinsko klet in KZ Studenec remizo.
Kajpak ne bo moč že drugo leto uresničiti celotnega načrta, zato je tudi predvideno, da bodo nekatera investicijska dela trajala nekoliko dlje.
(v)
Tovariš Knez Jože govori zbranim rudarjem letos ob rudarskem prazniku.
Vsakomu Je dostopen In za vsakega ima prijazno besedo. Na minulih volitvah v delavski svet rednika je dobil veliko večino glasov, to pa je zgovoren dokaz, da ga bodo itudii tokrat izvolili. Rudarji so izbrali dobrega predstavnika za bližnje volitve v občinski zbor proizvajalcev.	'
Tovariš Knez pa nam je povedal še nekaj svojih misli glede zbora proizvajalcev. Tako je med drugim dejal:
»Zelo bo nujno, da gle^de na majhne dohodke komun spričo velikih potreb vlagamo ^denar tja, kjer bo najbolje investiran in se nam bo najhitreje vračal. Pri nas so precejšnje potrebe: elektrifikacija, gradnja cest, šol, zdravstvenega doma, asanacije itd- — o vsem tem bo moral zbor proizvajalcev skupno z občinskim ljudskim odborom dobro premisliti, kam in kako bo trošil razpoložljiva sredstva.
Glede zbora proizvajalcev moram reči, da smo takšen organ v občini resnično pogrešali- Doslej je bilo v občinskem odboru le nekaj predstavnikov industrije, rudarjev, Delavcj in industrija po svojem obsegu in pomenu za gospodarstvo niso bili sorazmerno v občinskem ljudskem odboru zastopani. V bodoče bo to laže. Oba organa, občinski ljudski odbor in zbor proizvajalcev bosta laže reševala življenjske, gospodarske In ostale na- Z loge, delo bo teklo koordinirano in interes vseh kolek-	X
tivov in volivcev se bo povečal za sodelovanje in uprav-	*
ljanJe gospodarstva komune.«	*
Mladina v Brežicah
V Brežicah Je bil v nedeljo plenum občinskega komiteja LMS, ki pa se ga — žal — niso
udeležili vsi mladinski aktivisti. Na dnevnem redu je. bilo poročilo o zaključkih VI. kon-
Plenum občinskega odbora SZDL v Radečah
VEČ SKRBI IZBIRI PROSTORA ZA VOLIŠČA!
Pri zadnjih volitvah Je bila v neki vasi v brežiški občini do popoldanskih ur zelo slaba ude. ležba na volitvah. Ko so politični aktivisti dobro proučili vzroke, so ugotovili, da bi volivci radi opravili svojo državljansko dolžnost, če bi bilo volišče ▼ nekem drugem prostoru. Večina vaščanov namreč ni bila v najboljših odnosih s kmetom, pri katerem Je bilo volišče, za-
radi česar niso hoteli iti votit Kakorkoli se nam to zdi čudno in neopravičljivo, p* moramo vendarle upoštevati tudi take ofcolnosti ln volišča urediti Prt takih ljudeh, ki imajo ugled prt vseh vaščanih.
Prejšnji torek je v Radečah zasedal razširjeni plenum občinskega odbora SZDL, katerega so se udeležili tudi republiški ljudski poslanec Viktor Kovač, podpredsednik OLO Trbovlje Viktor Burkeljc, članica OK ZK Trbovlje Mirna Zupančičeva in številni aktivisti SZDL, sindikata in drugih organizacij. Plenum je bil delovnega značaja in so na njem govorili o pripravah za bližnje volitve v občinski ljudski odbor. Po bogati razpravi tovariša Kovača o gospodarsko-poli-tičnem položaju v radeški občini je sledila živahna diskusija o
najrazličnejših vprašanjih, ki bi jih bilo treba rešiti za še hitrejši gospodarski razvoj občine. Ugotovili so, da je rešitev vseh sproženih predlogov mogoča samo ob zavestni akciji državljanov in ljudske oblasti.
Na koncu so imeli še kratek posvet v zvezi z volitvami v svet proizvajalcev. Tu so ugotovili, da ponekod število zastopanih mest ni pravilno razdeljeno, da pa to ni bistvenega pomena in obstajajo vse možnosti, da bo bodoči zbor proizvajalcev lahko uspešno delal.
gresa LMS ln referat o nalogah Ljudske mladine v zveri e bližnjimi volitvami v ljudske odbore, Udeleženci plenuma so sklenili, da bodo v vseh večjih krajih organizirali zborovanja mladih volivcev, kjer bodo govorili o pomenu volitev ter o dolžnostih in pravicah državljanov
Jugoslavije.
Na račrui tistih članov občinskega komiteja LMS, ki zelo redko ali pa sploh ne obiskujejo seje, je bila izrečena upravičena kritika. Bridko se motijo, če mislijo, da je vprašanje aktivnosti ali neaktivnosti njihova zasebna zadeva, kajti zavedati se je treba, da jbn je vsa mladina brežiške občine iz-kazaln zaupanje tn sedaj terja od njih, da ga tudi upravičijo.

V trboveljski elektrarni so poskrbeli za varnost svojih delavcev, zgradili so most preko železnice. — S tem bodo odpadle večkratne nesreče na progi.
Nova cesta Bučka - Sevnica
V	nedeljo so svečano izročili svojemu namenu novo cesto, ki je močno skrajšala pot iz Bučke v Sevnico. Cesta je bila zgrajena s sredstvi gozdnega
Krajevni praznik v Boštanju
V	nedeljo bodo v Boštanju pri Sevnici proslavljali krajevni praznik. Kakor vedno prej, so tudi tokrat pripravili lep spored razni# prireditev.
V	soboto se bodo pred krajevnim spomenikom oddolžili spominu padlih bbrcev in žrtev fašističnega nasilja, naslednji dan pa bo mimo drugega tudi pisana akademija s kulturno-prosvetnlm sporedom.
-Jak
sklada in Je izredno pomembna v gospodarskem, kulturnem in v vseh ostalih pogledih. Njena pomembnost pa je zlasti v tem, da bo povezovala bogate gozdove z lesno industrijo v Sevnici. Prav bi bilo. da bi tudi vse ostale gozdne ceste, ki jih bodo gradili v bližnji bodočnosti, speljal; tako, da bodo povezovale ne samo naše gozdove, ampak tudi številne vasi, ki imajo sedaj slabe ceste ali pa celo samo ozke poti.
Svečanosti ob otvoritvi ceste so prisostvovali tudi . vidni predstavniki političnih organizacij in oblasti, kot na primer sekretar OK ZKS tov. Viktor Kovač, sekretar OO SZDL tov. Janez Jesenšek in drugi.
JANEZ VOLJČ,
Trbovlje v viharju revolucije
(ob Štiridesetletnici velikega oktobra)
'RUo je leto sedemnajsto in bila je -L* vojna...
Narodi so že tretje leto krvaveli v slavo cesarjev in druge presnete svojati.
Smrt je hodila po razriti, opusto-šeni in s krvjo prepojeni zemlji, kosila na frontah in tudi v zaledju, kjer so sto tisoči umirali za neizprosno boleznijo, ki se imenuje bridkost, skrb in glad.
Vojna je prinesla strah in lakoto in spoznanje.
Ljudje so strahoma čakali, kdaj Jih bodo obvestili, da je ta ali oni padel, da tega ali onega pogrešajo.
Življenje je bilo težko, da nikoli tako. Peki so mešali otroke v krtih; po več dni ni bilo mesa — in če je bilo, je smrdelo; krompir je bil gnil ali zmrznjen; mezde so bile strahotno nizke, draginja pa vedno večja; verižniki in črnoborzijanci so si kopičili denar.
Vojna je v nekaj letih opravila delo stoletij. Ljudstva so se pričela zavedati svojega suženjstva in bera-štva in nedopovedljivo zahrepenela po pravici, lepoti in svetlobi.
Knapi, ki so se lačni in onemogli plazili po podzemeljskih rovih med črnimi skalami, kopali, vrtali, razstreljevali, nalagali premog na va-gončke in ga pošiljali v svet, so preklinjali vojno, cesarja in kapitaliste; vojna jim je odprla oči, bili so razjarjeni in prepričani, da bo kmalu zagrmelo.
V zraku je nekaj viselo, nekaj novega, nemir vzbujajočega.
Ljudje so hodili na shode in brali in z vročično strastjo nekaj iskali, iskali resnico o življenju — o tistem, ki odhaja, in tistem, ki prihaja, ki mora priti.
Upali so in šepetali: xNekeaa dne se bodo fronte združile. Vojaki bodo spoznali, da ne streljajo v pram cilj. Obrnili bodo puške in poklicali na odgovornost tiste, ki so vse to skuhali.«
Sovraštvo in pohlep sta izmučila ves svet in odprla oči zasužnjenim narodom in izmozganemu, obubožanemu ljudstvu.
V revirjih se je širilo prepričanje, da je dovolj vojne, izkoriščanja in bede, da je treba podreti meje, poslati k vragu vso gospodo in na široko odpreti vrata in okna novemu življenju.
"Mihče točno ne ve, kdo je prinesel v revirje vest o ruski revoluciji marca 1917.
Nekega pustega in dolgočasnega marčnega dne so knapi kot navadno vrgli sekire na rame, pobrali ko i-trolne znamke in svetilke ob vhodu in se pogreznili v jame. Ko so spet zazrli svetlobo in so se molče na smrt utrujeni in zatopljeni vsak v svoje misli, vračali na svoje borne domove, so jih ljudje pozdravljali:
xFantje, revolucija ... V Rusiji so vrgli carja... Vojne bo konec...«
Vest o ruski revoluciji je šla kot blisk po vsem revirju. Ljudje so razburjeno šepetali in slišati je bilo, kot da bo zdaj zdaj konec vojne in sovraštva, kot da bi bilo treba samo še razviti rdečo zastavo, in vsa uboga gmajna se bo zbrala okrog nje in ustvarila nov svet, ki ne bo poznal vojn, ne izkoriščanja in revščine.
Minevali pa so tedni in nič se ni zgodilo. Svet se je stresel, vojna pa se je nadaljevala. Rudarji so spraševali: »Kaj čakamo?* Voditelji socialnodemokratske Unije rudarjev
pa so zmigovali z rameni. Negotovost je kot mora ležala na ljudeh. Neučakanosti je bilo vedno več.
V začetku maja pa je socialnodemokratsko vodstvo v Ljubljani vendarle spregovorilo in njegov »pozdrav ruskim sodrugom* je bil kot žarek v temi negotovosti. V tem pozdravu je bilo med drugim rečeno; »Jugoslovanska socialnodemokratska stranka navdušeno pozdravlja zmago ruske revolucije nad carizmom in vojnim nasiljem ...in pričakuje, da ruska revolucija, ki... je zadala vojni buržoaziji smrten udarec, napravi konec nasilju in pospeši nujnost socialnih preosnov, da iz ruševin razrednih držav nastane svobodna, socialistična Evropa.*
Potem pa so slovenski socialnodemokratski voditelji spet umolniki, avstrijsko socialnodemokratsko vodstvo pa je še naprej sodelovalo z vlado vojne buržoazije.
Tiste dni je bil na Dunaju proces proti Friedrichu Adlerju, tajniku avstrijskih socialnih demokratov, atentatorju na avstrijsko-ogrskega ministrskega predsednika Stiirgha. — »Arbeiter-Zeitung« je objavila poročilo s tega procesa in zagovor obtoženega Adlerja, zagovor, ki je bil obenem obtožba. Adler jc govoril: •Moje dejanje'je mogoče umeti le v okviru velike zgodovinske tragedije, ki se je zgodila s socialno demokracijo ... Postala je sopotnica vlade, ker je birokratski aparat delavskega gibanja prevladal nad interesi proletariata ... Vedno bolj sem prihajal do prepričanja, da se bo revolucija v Avstriji mogla izvršiti le proti strankinemu vodstvu ...«
(Dalje prihodnjič)
Pripombe k načrtu zakona o delitvi narodnega dohodka
V TRBOVLJAH SO SE ZBRALI RAČUNOVODJE SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV IN IZREKLI SVOJE MNENJE GLEDE ZAKONA O DELITVI NARODNEGA DOHODKA. VSI UDELEŽENCI SO POZDRAVILI SAM NAČRT, VENDAR PREDLAGAJ£> DOLOČENE POPRAVKE V KORIST RUDARSTVA. NAČRT BO ZA VE C LET REŠIL PEREČE VPRAŠANJE
Rudniki so uvrščeni v drugo skupino gospodarskih organizacij, ki ugotavljajo dohodek dobiček. Na podlagi predvidenih instrumentov je bil izdelan obračun za lansko leto Ut prvo polovico letošnjega leta. Sam obračun je pokazal, da rudarstvo ni stimulativno. Rudniki, ki imajo cene premoga plafonirane, niso pri
lž BRESTANICE
Tovarna čokolade In likerjev.
— Na zborih volivcev je bilo sproženo tudi to vprašanje. Ta tovarna je bila pred več desetletji ustanovljena v Brestanici i® je potem tudi dolga leta v kraju obratovala. Po osvoboditvi pa so tovarno zaradi pomanjkanja primernih prostorov prestavili v Soteljsko. Ta v takratnih dneh neizbežna prestavitev pa ne sme biti vzrok, da naj sedaj tovarno tako imenovane rajhenburške čokolade in likerja prestavijo v Videm-Krško, ki ima tako dovolj druge industrije. — Brestaničani smo z veseljem vzeli na znanje prizadevanja župana tov. Škerbana. da se tovarna prestavi nazaj v Brestanico in že nestrpno pričakujemo vidnih znamenj njegovih prizadevanj.
Prosvetno življenje v našem trgu se je sedaj na jesen razgibalo. kar je vsekakor vse hvale vredno. Na delu so menda kar trije režiserji, ki hočejo s svojimi igralskimi krožki pripraviti tri odrska dela, in sicer mladinsko igro »Janko in Metka«, komedijo »Skupno stanovanje« in češko opereto »Tam na gorah«. — Moški pevski zbor »Svobode« ima svoje redne pevske vaje vsak petek ob sedmih zvečer v rdečem kotičku tukajšnje Elektrarne. Želeti bi bilo. da se k zboru priglasijo vsi, ki imajo veselje in smisel za zborovsko petje, posebno pa mladina, ki se je včasih s tako vnemo udejstvovala v svojem mladinskem zboru. Pridite, pridružite se zboru! Vsakdo bo iskreno dobrodošel.
razdeljevanju dohodka v enakem položaju z ostalimi podjetji. Čeprav so cene potresnega materiala precej narasle, se cene premoga že od leta 1952 niso spremenile. Del dohodka, ki tako ostaja rudnikom, se vsako leto manjša.
Tako se je električna ener-
način zmanjka sredstev za odpiralna dela, ki so precejšnje, ga pomena.
5. Če podjetje ne dosega dohodka v vfšini minimalnih osebnih (Dohodkov, si lahko za plačilo obresti od osnovnih sredstev ali obratnih sredstev izposodi zneske iz svojih fon-
__dov. Na ta način ti namenski
___„-Z	skladi »zgube svoj namen. Predlagajo, da se naj za to razliko
skim letom približno za 30°/i (na rudntitu Trbovlje*-Hrastnik za 33 */»). Podobno je z vžigalniki. Ko so jih slovenski premogovniki prejemali iz u-voza, šo jih plačevali po 40 din za kos, sedaj pa morajo plačevati domače po 100 do 110 din. Na trboveljskem rudniku jih porabijo letno 400.000 kosov, razlika znaša torej od 24—28 milijonov. — Po novi gozdni taksi se bo cena za kubični meter jamskega lesa zvišala za 1000 din. Tudi tu bodo premogovniki precej zgubili. Za primer naj navedemo, da trboveljski rudjtiik porabi mesečno 2.800 kub. metrov lesa. Razlika na leto v škodo rudnika bo znašala skoro 34 milijonov dinarjev.
Zaradi precejšnjega števila takih in podobnih primerov računovodje slovenskih premogovnikov predlagajo v načrtu zakona o delitvi narodnega dohodka sledeče:
1.	V načrtu naj se ne trotirajo enako podjetja s plafo-niranimi cenami in podjetja, ki imajo sproščene cene prodajnim artiklom. V ostalem pa naj se cene premoga sprostijo.
2.	Minimalni osebni dohodki, ki so predvideni v zakonu v višini sedanjih 80*/« tarifne postavke, postavljene po času, naj se za rudarstvo postavijo na 100*/«.
3.	Minimalna stopnja višine obračunskega prispevka od osebnih dohodkov naj bo 16*/«, kakor predvideva zakon.
4.	Zakon določa, da se anuitete gospodarskih organizacij lahko plačujejo Iz amortizacijskega sklada oziroma iz fonda za samostojno razpolaganje. To ni povsem pravilno, ker lahko prav rudnikom na ta
zniža proračunski prispevek od plač.
6. Načrt zakona o delitvi narodnega dohodka ne predvideva za rudarstvo sklada za obnavljanje in vzdrževanje rezerv rudnega bogastva, ki pa sedaj je. Zato menijo, naj sklad ostane in se naj kot doslej formira iz celotnega dohodka pred ugotovitvijo.
Pripomba k zakonu o delitvi narodnega dohodka slovenskih premogovnikov so tehtne in jih velja proučiti.
(ma)
Ob sevniškj postaji
Od besed k dejanjem!
Občinski sejem je požrl nič koliko ur. Na zborih volivcev po vsem Krškem polju govore o njem, ob poliču vina se zanj prerekata soseda.
Kmetijstvo. Kako dvigniti to bolehno dete lz zaostalosti na dostojnejso raven?
Volja in želje vldemsko-krških kmetov po napredku so bile vedno krepke, a tako odločne kot zadnje čase, še ne.
Ljudje hočejo od besed k dejanjem. Ljudje vidijo, da Je le v sodobnejšem gospodarjenju ključ vseh uspehov. Letos so porabili na poljih več raznih tehničnih pripomočkov in sredstev, zato je bil tudi pridelek lepši. Vse manj ln manj Je tistih, ki jim zaostaja korak za utripom časa.
Ko z vlakom ali avtom drvimo čez prostrano Krško polje, nemalokrat ugotovimo in pretiramo: »Srečni ljudje, ki žive tu, na tej zemlji!«
Zemlja je res lepa, a malo rodovitna.
In videli nismo zaostalosti vinogradov in sadovnjakov, ki so jih v štirih letih vojne domala povsem uničili priseljeni Kočevarji in Besarabcl.
Ko so se 1945. leta vrnili naši ljudje lz tujine, so bili praznih rok. Rane so se celile počasi; obupani in izmozgani kmetje niso posvečali dovolj skrbi obnovi gospodarstva.
Poročilo občinskega veterinarja pove, da je 8» odstotkov vse goveje živine okužene po tuberkulozi.
Povsod tu čaka danes kmetovalce mnogo dela. Občinski	. .
ljudski odbor je že pripravil perspektivni program obnavljanja .* ici vinogradov, sadovnjakov in živinoreje. Česa se bodo lotili videna
najprej?
Tu sva začela s predsednikom občinskega ljudskega odbora Stanetom Nimčičem razgovor o jutrišnjem videmsko - krškem kmetijstvu.
stoječih sadovnjakov in vinogradov posameznih kmetovalcev v kooperaciji s 'kmetijskimi zadrugami.
Letos je dala občina na razpolago milijon dinarjev za obnovo vinogradov. Pol te vsote je dobilo posestvo KZ, pol pa zasebniki.
Ker ima posavsko sadje posebno aromo, so dani najboljši Pogoji za njegovo sušenje ali predelovanje.
Zato pripravljajo načrte za sodobno sušilnico v Vldmu-Krškem, hkrati s tem pa 'bo treba nujno zgraditi tudi hladilni-je za to področje predle v jugoslovanskem
Preskrbimo že jeseni za semenski krompir
Velik del področja trboveljskega okraja ima glede na ugodno višinsko lego in ostale pri-rodne pogoje najboljše možnosti za pridelovanje semenskega k*omoirja Sorico teh ueotnvi-tev dajemo tudi v načrtu bodočega razvoja kmetijstva v okraju pridelovanju semenskega krompirja velik gospodarski pomen.
V okraju imamo okrog 3.600 hektarov krompirišč, kar pomeni, da letno uporabimo okrog 700 vagonov krompirja za seme. Če upoštevamo, da je potrebno zaradi izrojevanja izmenjati se» me vsako tretje leto, bt tako potrebovali letno za redno izmenjavo okrog 230 vagonov semenskega krompirja. Vsekakor so to velike količine semena, ki ga bomo morali že v nekaj letih zagotoviti, če hočemo povečati pridelek krompirja na hektaru. Le z vztrajnim delom in prizadevnostjo proizvajalcev ter ob vsestranski podpori zadrug in kmetijske strokovne službe bo mogoče opraviti to nalogo dovolj uspešno.
Sedanje stanje v okraju Je v pogledu uporabe kot pridelka semenskega krompirja še vedno zelo slabo 1» nezadovoljivo. Naši kmetje ne uporabijo letno več kot okrog 20 vaSonov priznanega kvalitetnega semena. Prav v tej pomanjkljivosti je iskati velik vzrok za nizke hektarske pridelke kljub morebitnemu dobremu gnojenju, skrbni obdelavi in ostali oskrbi nasadov.
Iz podatkov okrajne komisije za potrjevanje semenskega krompirja je razvidno, da je bilo letos v okraju potrjeno za seme le 2.5 vagona krompirja in Se ta v III. razred. To seme bodo odkupile kmetijske zadruge: Dole pri Litiji, Podkum in Cemšenik ter ga priskrbele ostalim zadrugam, ki se zanj že v jeseni zanimajo. Prav je, da ob tej priliki opozorimo kmetovalce kot kmetijske zadruge, da je pri nas beli krompir sorte »Weckeragis« že povsod močno okužen od virusnih bolezni in izrojen, zato te sorte ne bo mogoče več potrjevati v bodoče za seme.
Kot vidimo, bomo tudi letos kljub prizadevanju kmetijske službe v celoti navezani na uvoz semenskega krompirla iz drugih okrajev. Ker bo spomladi semenski krompir mnogo
dražji, kolikor bo sploh na razpolago, zato naj zadruge že v jeseni nakupij,0 potrebne količine semena. Pravočasna oskrba s semenom je trenutno najvažnejša naloga, ki se postavlja pred kmetijske zadruge. V ta namen je treba takoj začeti z zbiranjem naročil, končne potrebe po semenu pa naj zadruge čimprej sporoče Kmetijski poslovni zvezi v Brežicah oziroma Kmetijski postaji v Radečah, ki bosta pravočasno posredoval; dostavo semenskega blaga-
Naj omenimo še, da bo prihodnje leto pogodbeno pridelovanje semenskega krompirja omejeno le na strnjena območja v KZ Dole pri Litiji, Podkum, Cemšenik in Sevnica.
Edino na ta način bo mogoče nuditi pogodbenim pridelovalcem spričo maloštevilnega strokovnega kadra stalno strokovno pomoč in opravljati v samem pridelovanju potrebno nadzorstvo. Tako mislimo, da bomo že prihodnje leto pridelali na površini okrog 20 ha 30 vagonov priznanega semena, kar bo v primerjavi z dosedanjim stanjem že lep napredek. Za pogodbene pridelovalce bo Kmeti’ska naslovna zveza uvozila potrebno količino prvovrstnega semena. Zaradi visoke nakupne cene je sklenjeno, da bo iz okrajnega sklada dan za pospeševanje kmetijstva prispevek v višini 10 dinarjev za kilogram.
-U
Prv< ukrep, ki bo namenjen izboljšanju živinoreje, bo prehod na umetno osemenjevanje živine, ker se je izkazalo, da je večina bikov okuženih. Doslej imajo na področju občine štiri umetno-osemenjevalne postaje v Stari vasi, Leskovcu, Drnovem in Velikem Podlogu, nove pa bodo ustanovili še na Zdolah, Raki in Velikem Trnu.
Na Krškem polju je bila včasih glavni vir dohodkov reja
znanih krško-poljskih svinj, ki pa se je zdaj skoro v celoti opustila.
Da bi se ta panoga kmetijstva kar najbolje obnovila, je bilo doslej že odkupljenih okoli deset plemenskih svinj in merjascev, v prihodnosti pa nameravajo to število še povečati.
Pomembna akcija je melioracija Krškega polja, kjer bodo še letošnjo jesen začeli z gradnjo prvega odvodnika Jesenovci—Krči, noč manj pa ne preureditev vaških gmanj V črednt-9ke pašnike, za 'kar že pripravljajo elaborate. Tako se bo izboljšala žS vi nore ja, videz krajev pa polepšal.
V perspektivnem načrtu za prihodnja leta je f predvidena zasaditev okoli 30 sodobnih, predvsem breskovih in hruškovih nasadov, in obnova že ob-
merilu.
V načrtu je tudi gradnja hlevov za pitanje goveje živine, kd jiifa zadružno trgovsko podjetje »■Posavje« že nekaj časa močno potrebuje.
Vse kmečke zadruge na področju videm-krške občine so pokazale za razne kmetijske probleme živo zanimanje; vendar so bile pri reševanju nekaterih vprašanj včasih še preozke.
Povsod se Je opažalo občutno pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov, katerih število je na našem podeželju problematično bomo.	-jak
Drobiž z zborov volivcev
Zbori volivcev v senovški občim so končani. Volivci na vaseh in v obeh centrih. Senovem in Brestanici, so se odločili za kandidate, ki jih bodo volili v občinski ljudski oabor ln zbor proizvajalcev.
Prav je, da omenimo nekaj zborov volivcev, ki so biti še posebno živanni ali pa značilni v tej predvolilni dobi.
MALI KAMEN. — Kandidacijska komisija na zboru volivcev je dobila kar pet predlogov za kandidate. Ud teh je naro izbrala tri, v katerih pa ni bivši odbornik, kajti volivci tega niso zahtevali. Izbrati pa so najboljše.
RESTANJ. — Tesno rudniško čakalnico so ljudje napolniti do zadnjega kotička, kakor pravimo, kar je za tamkajšnje prilike omembe vredno število. Tudi tu je kandidacijska komisija od najboljših kandidatov izbrala tri, dva kmeta in enega rudarja. Kdo bo predstavnik volivcev v občinskem ljudskem odboru, pa bomo videli ob volitvah.
VELIKI KAMEN. — Na drugi zbor volivcev je prišlo veliko ljudi in je lepo uspel. Boj za kandidate tu ni bil lahek. Od šest predlaganih so nato postaviti tri najboljše. Neki rudar iz tamkajšnje vasi se Je odločno zavzel za kandidaturo kmeta Omerza. Takole je dejal: Omerzo vsi posname. Njegova družina je dosti pretrpela, bila je izseljena, vsi so delali za NOV in danes je spet Omerza tisti, ki se Je lepo izkazal pri vaških prostovoljnih delih. Pameten, preudaren ln dober gospodar je. Takšnega odbornika hočemo. — Nihče ni ugovarjal, takoj so ga vpisati v kandidacijsko listo in Je eden od najresnejših kandidatov v tej voUlni enoti.
KOPRIVNICA. — Zbor volivcev je lepo uspel. Razpravljali so o mnogočem. Predvsem o vprašanjih, kot so to: popravila cest, elektrifikacija, obnova vasi Mrčna sela pri Koprivnici, kjer je danes niso zaceljene vse rane izza vojnih dni in Je vaščanom še treba pomagati. Govorili so o bližnjih začetnih delih za nov kulturni dom, ki ga nameravajo zgraditi v kraju. Sploh se Kopriv-čani vse bolj zanimajo za dvig ln napredek svojega kraja. Predlagali so tri kandidate, od katerih bodo izvolili najboljšega. Omeniti velja tudi to, da je na primer vsa vas Leskovce, južno od Koprivnice, pripravljena udarniško delati za vodovod, ki je tamkaj nujno potreben.
DOBRAVA. — To Je hribovska vas pod Bohorjem, ki je za kandidata izbrala Loj za Zupanca, kmeta in aktivista iz leta 1941 ter rudarja Britij a. Za oba so bili volivci složni, nato pa so se pomenili o drugih vprašanjih :o nadaljevanju gozdne ceste preko Bohorja, ki je življenjskega pomena za ta predel, o gradnji šole, za katero so že pripravljeni načrti, in še o marsičem.
STRANJE — GORNJI LESKOVEC. — Za kandidate so biti kmalu složni. Postaviti so dva, potem pa so še govorili o elektrifikaciji, zlasti v vasi Zalog, o popravilu poti in o šanju klasifikacije zemlje, tem so razpravljati tudi drugje. Postavili so to stvar resno, kajtt pri njih je zemlja klasificirana skoraj tako kot v nižini, kjer je rodovitnost daleč boljša, kot n. pr. brežiška, s katero se vasi pod Bohorjem ne morejo primerjati.
BREZJE — KALIŠOVEC. — Ko so izbrali kandidate, so se pomenili še o vprašanjih, ki Jih tarejo. Govorili so o popravilih poti, o letošnji pozebi, ki Jih Je prizadela, kar bt bilo treba upoštevati pri davkih.
Šestim kmetom v Sp. Katišov-cu bo treba napeljati elektriko.
PRESLADOL — RŽDZNO. — Na zbor volivcev sta prišla od vsake hiše eden do dva predstavnika. Precej Je bilo mladih gospodarjev. Živo so razpravljali o vaških vprašanjih, katastru in klasifikaciji zemlje. Govorili so tudi o elektrifikaciji vasi Peč j e, kjer drogovi že stoje. Občinski odbor Je v ta namen že odobril pol milijona iz investicijskega sklada.
DOLNJI LESKOVEC. — Bivši odbornik ln en rudar sta nova (kandidata, od katerih bodo izvoliti enega. Tu bi želeti v bodoče vaško perišče, potreben pa je tudi vodnjak in popravilo ceste. Pomenili so se, Kako se bodo lotiti potrebnih del.
GORICA. — Tu se niso strinjati s kandidaturo bivšega odbornika. Kljub dežju ln noči so ljudje prišli s kmečkimi svetilkami v lepem številu na zbor volivce«, ki je bil med tednom. Zbor je bil zelo pisan. Glede predlaganih 6 kandidatov je kandidacijska komisija izrekla končno besedo, s čimer so se volivci strinjati. Pomenili so se nato še o svojih vaških in kmečkih problemih, o šoti o zajetju studenca v Sa-polah, saj Jim močno primanjkuje vode, in še o drugih vprašanjih.
STOLOV NIK. — Ko so se zediniti za kandidata, so govoriti tudi o tem, da bo trebe v bodoče misliti na vodovod, kajti zdrave pitne vode tu nimajo. Popraviti bo treba tudi cesto.
RAZTEZ. — Tudi tu so govorili najprej o tem, koga naj postavijo za kandidata. Končno Je obveljalo:	predlagati so
mlajšega, a umnega gospodarja iz vasi, nato pa so razpravljati še o drugih vprašanjih. Tudi tukaj jim primanjkuje pitne vode. Za napajanje živine Jim služijo luže. Žele sl nadalje elektrifikacije vasi. Vse to so vprašanja, ki Živo zanimajo tukajšnje volivce.
BRESTANICA. — Na zboru volivcev Je bilo živo, predlagali so kandidate in se strinjati z njimi, razveseljivo pa Je, da so med njimi tudi žene. Nato so razpravljali še o raznih brestaniških problemih: tu je med prvimi vprašanje rekonstrukcije ceste, dalje ureditev vodovoda, te bolezni, na kateri Brestanica boleha že od nekdaj ln jo bodo le ozdravili, saj že polagajo vodovodne cevi od Dobrove do Senovega, nato pa pride na vrsto tudi sektor Senovo—Brestanica. Govorili so nadalje o nezadovoljivih šolskih prostorih, o komunalni dejavnosti, ki jo Je treba poživiti in razširiti, o kanalizaciji in še o drugem.
Resno so kajpak postavili vprašanje vrnitve Tovarne čokolade in likerjev nazaj v Brestanico. Ta preselitev tovarne v Soteljsko, o čemer pišemo tudi na drugem mestu. Je bila le začasna, ker Je to zahtevala preureditev gradu v druge namene, tovarna pa sodi po svoji tradiciji in gospodarskem pomenu v kraj, kjer je bila prej.
Tako je bilo živahno in polno razprav povsod — ceste, poti,
—... . . —----- vodnjaki, vodovod, elektrifika-
poti in o vpra- cija in še drugo. Glede elek-:ije zemlje. O trifikaclje Je treba poudariti, "*— da je ta potrebna zlasti, v oddaljenih vaseh. Treba bo, da DES najame potrebna posojila in začne z deli. Ljudje bodo povsod radi in izdatno pomagali.
Vse priprave okrog volitev pa so imele namen, pojasnjevati ljudem na vasi pomen naše družbene ureditve, socialistične ureditve, da delovnim in kmečkim ljudem s skupnimi napori izboljšamo življenjske pogoje in dvignemo njihovo blaginjo.
KORISTEN POSVET
V zvezi s popolno osvojitvijo proizvodnje električnih hitrih in vztrajnostnih varovalnih pa-tron s pripadajočimi vijaki od 2—200 amperov ln glede na trenutne perspektive prodaje teh industrijskih Izdelkov sta podjetje »Keramika« na Izlakah in podjetje »Mehanika« v Trbovljah sklicali prejšnji petek v Trbovljah posvetovalno konferenco, na kateri so obravnavali potrebe in proizvodne možnosti omenjenih električnih pa-tronskih varovalk in zraven
spadajočih pritožnih vijakov ter problematiko uvoza in izvoza teh izdelkov.
Obe podjetja, namreč Tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah in podjetje »Mehanika« v Trbovljah, lahko za potrebe domačih tržišč Izdelata zadostne količine električnih varovalnih patron, sprejmeta lahko novo delovno sito v ta namen, in to preko 60 Ljudi, prvenstveno nekvalificirane ženske delovne moči, ki je je v rudarskih revirjih dovolj. Prav zaposlitev
H 1 8 K0MENTIB
Četrti kongres SSF
Četrtega oktobra se Je začel v Lelbzigu v Vzhodni Nemčiji IV* kongres Svetovne sindikalne fed e racije, ki bo trajal do !$• oktobra. To je eden najpomembnejših kongresov te mednarodne sindikalne organizacije.
Dandanes imamo dve veliki mednarodni sindikalni centralilc Svetovno sindikalno federacijo in Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Svetovna sindikalna federacija je bila ustanovljena takoj po zadnji svetovni vojni in vanjo so se včlanili skoro ■ vsi sindikati. Najpomembnejša sindikalna organizacija, k| se ni včlanila v enotno sindikalno federacijo, Je bila Ameriška federacija dela (AFL), ki so Jo vodili izraziti nazadnjaki, medtem se je druga največja ameriška sindikalna organizacija (kongres Industrijskih organi-zaci) — CIO) vključila v SSF.
Leta 1948 je zaradi vedno bolj ostre blokovske politike prišlo do razcepa v vrstah Svetovne sindikalne federacije. Sindikati socialističnih držav ln sindikalne organizacije na Zahodu, ki. so pod vplivom komunistov, so ostale v SSF, drugi zahodni sindikati pa so pod vodstvom AFL organizirali novo mednarodno sindikalno centralo, ki se imenuje Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov-
Blokovsko zaostrovanje Je vedno bolj oddaljevalo ti dve sindikalni or-
ganizaciji. Mednarodna konfederacija se Je vpregla v voz histerične kampanje proti komunizmu, Svetovna sindikalna federacija pa Je postala eden izmed vzvodov stalinistične politike, kar je vplivalo tudi na njen odnos do jugoslovanskih sindikatov. SSF se je vključila v stalinistično gonjo proti Jugoslaviji in zato je leta 1950 prišlo do prekinitve vseh stikov med n Jo In Zvezo sindikatov Jugoslavije.
V zadnjih letih, ko »o se blokovska nasprotja nekoliko zmanjšala, so nastali pogoji za ponovno povezavo med sprtimi nacionalnimi sindikati. V številnih sindikalnih organizacijah že ugotavljajo, da so nasprotja, ki izvirajo Iz blokovske politike, škodljiva mednarodnemu sindikalnemu gibanju in da je treba spet navezati stike ln vzpostaviti vzajemno sodelovanje vseh sindikatov.
Res Je. da se vloga sindikatov v sieiallstičnl družbi razlikuje od vloge sindikatov v kapitalizmu, vendar Imajo vse sindikalne organizacije na svetu veliko skupnih problemov In ciljev, ki nulno terjajo sodelovanje: na primer: razorožitev, boj za mir, ta osvoboditev kolonialnih narodov, za zvišanje življenjske ravni delov-
nih ljudi in večje demokratične, socialne in gospodarske pravice proletariata- To Je le nekaj problemov, ki zanimajo delovne ljudi vsega sveta. In o teh problemih razpravlja IV-kongres Svetovne sind. federacije.
Iz podatkov, ki Jih je tik pred kongresom objavila Svetovna sindikalna federacija, Je razvidno, da je njen IV. kongres znatno širši, kot so bili vs| dosedanji. Pozivu, naj prisostvujejo kongresu, se Je odzvalo precej sindikalnih organizacij, ki niso članice nobene mednarodne sindikalne centrale (med njimi je tudi Zveza sindikatov Jugoslavije) in neksul nacionalnih sindikatov, ki so člani Mednarodne konfederacje svobodnih sindikatov.
član centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Ašer Deleon, le v svojem govoru na kongresa SSF Izjavil, da so nastali znotraj te mednarodne sindikalne federacije v zadnjem času objektivni pogoji, zaradi katerih Jugoslovanski sindikati po večletni prekinitvi rade volje sprejemajo povabilo, da prisostvujejo kon-tresu te organizacije.
»Težko Je danes razumeti razvoj In perspektive mednarodnega sodelovanja sindikatov, če ne upoštevamo težnje delavskih množic In spremembe znotraj sindikalnih organizacij, bolje rečeno, če bi zanemarili dej-
stvo, da se v svetovnem obsegu spreminjajo pogoji za dejavnost sindikatov, za njihovo vlogo ln uveljavitev«.
Ašer Deleon Je dalje dejal, da Je obstoj dveh mednarodnih slndikalniji organizacij in več manjših internacionalnih središč ter večje število nacionalnih organizacij, ki ne pripadajo nobeni mednarodni organizaciji, v največji meri posledica ideoloških sporov v delavskem gibanju. Kljub temu pa Je bil mnenja, da so sindikalna gibanja tudi danes tista sila, ki lahko nosi težnje in akcije sa enotnost delavskega gibanja. Potrebni so napori in dobra volja, da b| med sindikati in mednarodnimi organizacijami prišlo do kakršnih koli stikov ln do sodelovanja pri nekaterih vprašanjih.
Vendar Je Deleon dejal, da bi bilo bolj koristno, če bi mednarodne organizacije opustile oblike strogega povezovanja, ampak b| bolj služile za konstruktivno izmenjavo izkušenj, da b| hišo manj političnih in Idejnih omejitev, pa več odkritega in dobronamernega Iskanja tistih problemov, k| so v splošnem interesu delavskega razreda. »Takšna smer«, Je dejal Ašer Deleon, »bi po našem mnenju olajšala medsebojno vzpostavljanje vtikov, pa tudi skupno nastopanje na svetovnih forumih za obrambo interesov delavskega razreda-«
ženskih delovnih moči je pri mas posebno važna, saj pogosto ne vemo, kam z ženskimi de« lovnimi močmi. V kooperaciji ata obe navedeni podjetji osvajali v zadnjem času izdelavo električnih varovalnih patron od skupine do skupine, ta mesec pa bosta obe podjetji začeli že z izdelavo četrte amperažne skupine varovalnih patron (od 100—200 amperov), tako da bo do osvojili izdelavo vseh skupin patronskih varovalk. Skupno s temi patronskimi varovalkami pa podjetji Izdelujeta tudi pritožne vijake za vse skupine varovalnih patron. Podjetje »Mehanika« se pripravlja, da osvoji za te izdelke še kakovostni znak.
Proizvodnja teh petrondkih varovalk je bila do junija letošnjega leta nemotena. Potem pa je nastal na tržišču zastoj, v glavnem zaradi uvoza Izdelkov. Ta anomalija pa se pojavlja prav v času, ko domača industrija lahko zadosti vsem potrebam trga po teh Izdelkih. V zadnjem času so namreč začall uvažati patronske varovalke iz Madžarske, uvoz pa nameravajo Se povečati v prihodnjih letih. To podcenjevanje domače Industrije s takim načinom uvoza ni pravilno, ker ne daje nlkakih pozitivnih rezultatov, temveč prav nasprotno, saj s takim stihijskim urvozom oviramo razvoj domače industrije, Ici aj ga želimo ve L
Proizvodne možnosti podjetij »Keramike« in »Mehanike« lahko precej prekoračijo potrebe jugoslovanskih tržišč po teh izdelkih, zato ni nobene potrebe, da »a te prlzvode trošimo dragocena devizna sredstva, ki jih Lahko koristneje porabimo drugje. V istem času, ko trošimo devize za električne pat ronske varovalke brez potrebe pa grozi nevarnost, da bosta morali obe podjetji odpovedati službo delovni eili. To pa v dobi, ko vel delamo na tem, da hi zaposlili člimveč mlade delovne sile in ji nudili možnost zaslužka dn jo s tem odvrnili z ulica.
PRED VOLITVAMI V LJUDSKE ODBORE NEKAJ
0 LJUDSKIH URADNIKIH
~ ■" - - — ------------- ■■ - ------------------------------” ^
Plrišlo nam je že nekako v navado, 'da kadar govorimo o javnih uslužbencih in sploh o ljudeh, ki so v službi ljudstva, vidimo samo slabe primere, ki nam niso v čast in ki v očeh marsikoga rušijo ugled državne uprave. To pot bomo govorili o drugačnih ljudeh, k; naletimo nanje vsepovsod in jih lahk0 Po pravici imenujemo ljudske Uradnike, ker niso togi in zakrknjeni birokrati, ampak človeški, humani ljudje, kakršni bi pač morali biti vsi, ki služilo ljudstvu.
»Še so pošteni ljudje v pisarnah...«
Bil0 ie v Krškem. Kmečka Ženica je prišla v urad predsednika občine, da bi se pritožila nad krivico ki se ji godi. 2e več desetletij n,im a koristi od semljišča, a mora plačevati davek od njega. Ali je to pravič-ne? Ali se to n > da popraviti? V katastru je zemljišče .morda res še vpisano na njeno ime, toda kaj more ona za to? Saj vendar lahko dokaže, da zemljišče ni več njeno, ko pa na ujem že dolgo stoji tovarna, ki Ustvarja mnogo več za družbo, kakor pa znaša ves davek od kmečke dohodnine v okraju.
Zenica je zadovoljna zapuščala občinsko pisarno. Kakorkoli ie prej slabo mislila o občinskih Uradnikih in jih dolžila za krivico, ki se ji je godila, je imela sedaj najboljše mnenje o njih. Ko so jo v domači vasi vprašali, kako je opravila, je odgovorila:
»Še so pošteni ljudje v Pisarnah • ..«
Logarjev koristen nasvet
V neki hribovski vasici v Zasavju je kogar odkazal les in,ga žigosal. Kmet se je takoj lotil dela, da bi les čimprej spravil v denar. Ko sta z logarjem ocenjevala vrednost odkazanega tosa, sta si prišla v računih navzkriž: kmet se je namreč odločil, da bo hlode prodal rudniku za jamski les, logar pa mu je ugovarjal, da je to nespametno, ker hlode lahko proda kot tehnični les. Razlika v ceni je seveda precejšnja in bi tehnični les vrgel nekaj tisočakov več kot p,a jamski les.
Kmet je tudi tej prepričljivi trditvi oporekal. Zamahnil je z reko, rekoč: »Morda bi res dobil nekaj tisočakov več, zato pa bi plačal toliko več gozdne takse! Ali Se Jo izplača?«
Logar se ni dal ugnati: potrpežljivo je začel kmetu dokazovati, da ima koristi od gozdne takse, ker tudi on uporablja gozdne ceste, ki so jih zgradili iz sredstev gozdnega sklada.
Naposled je lastnik lesa le sprevidel, da bi bilo škoda kvaliteten les prodati za jamskega, in se je ravnal po logarjevem nasvetu.
Ob koncu te zgodbe nimam kaj drugega pripomniti kot to, da bi bilo še več takih logarjev!
Odrekel se je večji plači
To je sicer malo neverjetna povest, vendar sem se prepri-
čal, da je resnična. Direktorju nekega kmetijskega posestva so hoteli piovečati plačo, ki ni bila v sorazmerju s plačami drugih direktorjev. On pa se je temu uprl in zahteval, da ostane njegova plača nespremenjena. To je opravičil s tem, da je njegova plača v primeri s prejemki ostalih delavcev dovolj velika in da ni nobenih opravičljivih razlogov za povečanje njegovih prejemkov.

OBRAZI IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Na Rdečem trga je stražil
Velika oktobrska revolucija je zatekla marsikaterega Slovenca, ki je bil vojni ujetnik v Rusiji. V Bušeči vasi Pri Cerkljah ob Krki živi 70-letni Ivan KLUN, ki je doživel in sodeloval v veliki borbi delavskega razreda proti carskim zatiralcem.
Tovariš Klun je bil leta 1914 mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko in je bil še tisto leto na Goli gori v Galiciji ujet od ruske vojske. Zraven ostalih ujetnikov vseh mogočih narodnosti je bil v taborišču na Kavkazu. Znanje slovenskih in drugih jezikov mu je pripomoglo, da je postal sanitejec in je bil tako povezan z ujetniki, ki so ga radi imeli, saj je vsakemu rad svetoval in pomagal. Po izbruhu rusko-turške vojne je romal kot tisoči drugih iz taborišča v taborišče in nazadnje prispel v Omsk v Sibiriji. Tudi v tem oddaljenem kraju se je naš ribniški rojak znašel in pričel z delom poklicne kovaške obrti in se kmalu uveljavil v svojem okolišu.
Že za časa bolezni leta 1917 je zvedel za revolucijo in borbo delavskega razreda in je bil pooblaščen od revolucionarnega vodstva, da je delal propagando in javno govoril pred ujetniki. Tudi v Omsku je bil aktivist revolucije, delal je propagando, skrival revolucionarje in imel stalne zveze z naprednimi ljudmi. Same borbe se ni mogel udeležiti, ker je bil slabega zdravja. Razumljivo je, da so ga imeli zaradi njegovega naprednega dela na »piki« in so ga Madžari in belo usmerjeni ujetniki ovajali in je trpel zaradi svoje napredne miselnosti in predanosti bolj-ševiški stvari.
Na poti v domovino je bil določen, da je vodil stražo poljskih trofej na veliki paradi na Rdečem trgu v Moskvi. Bil je tudi sprejet v oficirsko šolo revolucionarne vojske, ki pa jo zaradi šibkega zdravja ni mogel skončati. — Doma v Podbočju je imel ženo in sina, nato se je pa naselil v prijazni Bušeči vasi, kjer je mali posestnik in lastnik znanih Bušečkih toplic. Je zelo bister človek in prav rad pove svoje zanimive in bogate doživljale, posebno pa še iz velikih borb oktobrske revolucije, f (ek)
Kakor koli morda ni prav. da direktor ni sprejel tistega, kar mu pripada in kar zasluži, pa ta primer vendarle pokaže mnogo skromnosti, ki je sicer zelo redek pojav. V podjetjih je namreč še precej ljudi, ki s0 zelo vztrajni v zahtevah, da se jim povečajo prejemki, medtem ko še daleč ne dajo vsega od sebe za povečanje proizvodnje iz s tem v zvezi za povečanje blaginje vseh delovnih ljudi-
Se in še bi lahko navedel take in podobne primere, k; prepričljivo giovore o tem, da je med javnimi uslužbenci in političnimi delavci mnogo ljudi, ki nimajo socialističnih odnosov samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. O takih ljudeh moramo več govoriti in (jim izreči javno priznanje.
Pogled na poslopje Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, kjer je bila, včeraj zadnja seja rega okrajnega zbora in zbora proizvajalcev.
KLIC ZASAVSKE MLADINE:
Odprimo vrata
Posvetovanje oziroma plenum OK LMS v Trbovljah o temi komuna in mladina je dal -odgovor na vprašanje, kje naj bo v bodoče mesto naše mladihe v skupnosti, ki jo imenujemo komuna in kjer se razvija celokupno politično, gospodarsko in kulturno življenje tisočev naših ljudi.
Evo, kaj želi zasavska mladina! Najprej to, da se ji odpro vsa* vrata v naše celokupno družbeno dogajanje, da ji damo prepustnico za sodelovanje in odločanje v vseh družbenih institucijah, počenši od družbenega upravljanja do aktivnosti v oblastnih in drugih forumih. Ali ni ta želja, če že ni zahteva, po vseh veljavnih merilih upoštevanja vredna? Al- ni to hotenje zasavske mladine zgolj izraz velike volje, da pomaga
graditi to, kar je naša skupna lastnina? Kdo bi mogel trditi drugače! Na plenumu je bilo odvrženo že zdavnaj preživelo merilo: stari in mladi, in je obveljalo »mi« — torej vsi skupaj smo dolžni sodelovati tu ali tam, pač tam, kjer je potrebno in kjer se kujejo novi odnosi, torej socializem.
Mladi se ne morejo sprijazniti s tem, da n. pr. doslej ni bilo
janju, če Je tako zrela, da se je spoznala, da je n. pr. okrajni ljudski odbor zadržal kompetenc preveč in da bo moral dati večje vajeti občinskim ljudskim odborom, in da ni prav, da so ponekod predlagali za kandidate bodočih občinskih zborov proizvajalcev same direktorje in strokovnjake, pozabili na proizvajalce-Zelo vehementno so mladi
SREČANJA Z VOLIVCI ~
Učitelj iz Velike doline
Komisijska trgovina v Sevnici
Kmetijska zadruga v Sevnici bo te dni odprla svojo deveto trgovsko poslovalnico. Ta se bo Ukvarjala izključno s komisijsko prodajo najrazličnejših Predmetov, svoje prostore pa bo imela v središču kraja.
Ker ima Sevnica precejšnje kmečko in delavsko zaledje, smemo pričakovati, da se bo ta trgovina zadovoljivo uveljavila.
Potrkali smo na šolska vrata. Odprl nam je mož srednjih let. Bil -je tisti, ki smo ga iskali. — Franc Smrdel, učitelj iz Velike doline, vnet prosvetni delavec in letos tudi volilni kandidat. Ljudje so ga izbrali, ker imajo zaupanje vanj. Niso se zmotili.
Življenje v tej hribovski vasici, na skrajnem koncu našega okraja in republike, je opisal grobo — realistično, tako kot ga vidijo trezne oči.
»Težko je,« je dejal, »Povsod se poznajo sledovi zaostalosti. Povprečna šolska izobrazba ljudi, ki so drsali hlače v predvojni šoli, je tri in pol razreda, pri tistih, ki so hodili v šolo
V RADEČAH KANDIDIRAJO TUDI ŽENE IN MLADI LJUDJE
Med kandidati za bodoči občinski ljudski odbor v radeški občini so med drugimi tudi žene to mladi ljudje, izbrali so jih v°tivci na svojih zborih, upošte-vajoč pri izbiri njihove sposobnosti in delavnost.
V radeški občini je skoraj nekaka tradicija, da v občinskem odboru ni žena, če pa hočemo biti pošteni, moramo priznati, da
ta na desnem bregu med drugimi dve ženi, in sicer tov. Pavlinova iz VPD in Dragica Je-lerjeva iz Radeč. V votivni enoti Obrežje kandidira mlada učiteljica Marta Železnikova. V vasi Jelovo kandidira mlad delavec Ludvik Bevk, v Vrhovem predsednik aktiva mladih zadružnikov Henrik Klembas, na Bregu mladi kmečki delavec Andrej
V.*, ■V.TTV.V1 ,.\V. M ,
■■H
Motiv iz Radeč
ftode na svoje delo žene zaslu-‘J0, da sodelujejo tudi v občln-kem ljudskem odboru.
Bodobno je bilo z mladimi JUdmi. Letos pa jih je na k. .1-(‘batnih listah precej in prepri-. smo, da bodo volivci na vo-1 vah izrazili svoje zaupanje anje. Saj so ravno mladi ljudje Preteklih letih dosegli takšne lahi!he’ na katera so Radečanl ko samo ponosni.
kandidirajo žene ln mladi 1 to? — v Radečah kandidira-
Rus skupno z mladinko Slavico Racmanovo, v volilni enoti Ho-temež Stanko Skoporc, na Svlb-nem Stanko Dolinšek in Darko Brvar, in na Zagradu Ivan Podlesnik.
Vsi tl mladi ljudje so sl s svojim delom pridobiti zaupanje volivcev, številni izmed njih so tudi mladi aktivisti, ki so mnogo pripomogli k uspešnemu delu organizacije v občini. Pričakujemo, da bodo nekateri izmed njih izvoljeni, saj to tudi zaslužijo.
kasneje, pa se suče okoli petih razredov.
Ljudje sami niso slabi. Vsako leto postaja pri njih želja po napredku vidnejša. Zadnjo zimo smo imeli v Veliki dolini kmetijsko gospodarsko šo-lo. Zanimanje zanje je bilo izpodbud-no, žal pa smo imeli precejšnje težave s preobremenjenostjo predavateljev — strokovnjakov.
Te šole pa imajo še neko slabost. Pozimi razumljivo ne morejo pokazati praktičnega dela. ki pa zlasti za kmete največ pomeni, ker so pač praktiki.
Imamo tudi prosvetno društvo. To je zasilno preurejena klet, z improviziranim odrom, v kateri stoji ob deževju čevelj visoka voda. V tej »dvorani« tudi sekajo in žagajo drva. Šele jeseni, ko se v njei vse lepo počisti, najde prostor za svoje uprizoritve prosvetno društvo. Za občinstvo nismo nikoli v zadregi.
In poglejte šolo, prenatrpane učilnice, ki že skoraj ne zaslužijo več tega imena — potem boste razumeli našo nekajletno ostro kampanjo za novo šolo! Zdaj, ko se naše želje izpolnju-
ZADNJE S POSAVJA
• PROSLAVA V VIDMO-KRŠKEM
Videm-Krško, 10. okt. — V dvorani TVD »Partizan« v Krškem je bila v torek zvečer slovesna proslava v počastitev 40-letnice oktobrske revolucije, združena s pisanim kulturnim programom domačega kulturno-prosvetnega društva. Te dni bodo v Vidmu-Krškem in kasneje tudi po okoliških krajih predvajali še film »Od carja do Lenina«, medtem ko pripravljajo Po vseh večjih delovnih kolektivih in šolah lepe interne proslave.
• PREDVOLILNI SESTANKI
V videmsko-krški občini so pravkar začeli s predvolilnimi sestanki, ki morajo biti opravljeni do 15, oktobra. Največ teh sestankov je napovedanih za danes in jutri.	-jak
Edina od žensk
V dosedanjem Občinskem ljudskem odboru v Brežicah je bila Marija Rovan edina ženska. Svojo dolžnost Je dobro opravljala. Majhno potrdilo za to je njena ponovna kandidatura. — Bila je članica sveta za socialne zadeve. Ob našem obisku nas je seznanila s težavami, ki jih Ima brežiška občina na tem področju največ, ker je njeno prebivalstvo Izrazito kmečko, brez socialnega zavarovanja.
Jejo — pravkar se pripravljajo načrti za to poslopje — smo zelo srečni.
Sele takrat, ko bomo Imeli primerne prostore, bo lahko naša vas zaživela tako. kot je želeti in ie tudi treba.«
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦s
j[ Vsem volivcem in članom SZDL okraja Trbovlje
Samo teden nas še loči od volitev v ljudske odbore.
To bo pomembna politična manifestacija vseh delovnih ljudi naše socialistične države. Ta dan pa moramo pričakati kar najbolj slovesno. 20. oktober ne bo samo dan, ko bomo izvolili nov® ljudske odbornike, ki bodo prevzeli posle v ljudski oblasti, te dni namreč tudi praznujemo zgodovinski dogodek —	40. obletnico velike
oktobrske revolucije.
:: VOLIVCI IN VOLIVKE OKRAJA TRBOVLJE, ČLANI SZDL!
Ne šele v nedeljo, 20. oktobra, temveč že v petek,
18. oktobra razobesimo naše državne zastave, okrasimo naše domove in naselja, uredimo izložbe in jih opremimo s slikami naših voditeljev, predsednika Tita. Mihe Marinka, Lenina in drugih. Pričakajmo dan volitev v ljudske odbore kar najbolj slovesno, S tem bomo dali poudarek naši pripravljenosti, da hočemo sodelovati v ljudski oblasti in pri socialistični ureditvi naše domovine.
Naj ne bo člana in članice Socialistične zveze, ki ne bi 20. oktobra izvršil svoje državljanske dolžnosti.
V nedeljo, 20. oktobra, vs; na volitve za kandidate Socialistične zveze delovnega ljudstva!
Okrajni odbor SZDL Trbovlje
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»m«?
Franc Smrdel, učitelj Iz Velike Doline
m
v zasavskih občinskih ljudskih odborih niti enega človeka starega izpod 25 let. Niti jiim ni všeč. da tudi v bodočih liud=kih odborih ne bo bolje, ker so "redke občine, kjer bodo v bodočih občinskih . ljudskih odborih sedeli mladinci. Menda je edina radeška občina, kjer so s; mladi »izbojevali« svojo pravico. Bližnja bodočnost bo Pokazala, da so volivci skrbno preudariti, ko so predlagali mlade kandidata.
Ali «i ni mladina pridobila zadostne legitimacije za sodelovanje v vsem družbenem doga-
.govorili tudi o preskrbi v naših občinah, razvoju trgovine, gostinstva, turizma, kmetijstva m odnosih med občinami in podjetji. Razprava je pokazala, da je mladina dobro seznanjena s celokupnimi gospodarskimi in drugimi problemi in da je voljna pomagati in odpravljati pomanjkljivosti in napake. Zlasti So se mladi zavzemati za to, da bi se okrepila, ekonomska moč naših občin, ker vidijo le na tej poti zadovoljiv razvoj.
Kajpak: če $o seznanjeni z vsemi temi problemi, še ni dovolj, če so tu ali tam samo kri-
tizirali, plenum pa je ugotovil, da mladina noče zgolj kritizirati in si na ta način ustvarjati kakršen koli prestiž. Nasprotno! Pripravljena je sodelovati, odločati, delati in vsakršna pomoč ati dobrohoten nasvet ji bo pri tem samo dobrodošel.
Skoda, da se zanimivega plenuma niso udeležiti vsi zasavski predstavniki občin in sekretar občinskih komitejev ZK, saj bi bila razprava potem še bolj konstruktivna, važna za realizi-ranje sklepov, ki so jih povzeli !z nje-
(v)
823 KANDIDATOV j ZA VOLITVE j
Priprave za volitve odbornikov v občinske ljudske .odbore 'v območju okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Kandidature za volitve v občinske zbore. • ki bodo dne 20. 10. 1957, so že predložene občinskim volilnim komisijam. Prav tako so predložene kandidature za volitve v zbore proizvajalcev, ki bodo za I, proizv. skupino dne 26, za. drugo proizv. skupino pa, 2?. 10 1950- Skupno bo kandidiralo 823 kandidatov, in sicer: 468 v občinske zbore, 345 pa v zbore proizvajalcev, od tega 283 v I., 62 pa v drugi proizvajalski skupini- Od teh kandidatov bo lz-_ voljeno - v oba zbora skupno 408 odbornikov, in sicer: v občinske zbore 210, v zbore proizvajalcev pa 188 odbornikov. Od tega ho imela I. proizvajalska skupina 16?. II. ra 126 odbornikov. V občinske zbore kaiidi-dira: 85 delavcev, 240 kmetov, 111 uslužbencev in nameščencev, 4 obrtniki, 10 upokojencev, 17 gospodinj dn 1 iz ostalih poklicev. Od tega je skupno 38 žena. V zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov kandidira v I. proizvajalski skupini 157 delavcev. 84 nameščencev, 40 direktorjev dn 2. sindikalna funkcionarja, od tega je 13 žena. V II- proizvajalski skupini pa kandidira 49 kmetov, 5 kmečkih delavcev, 7 nameščencev in 1 zadružni funkcionar, od tega sta 2 ženi.
Izmed teh kandidatov bodo izvoljeni odborniki volili 5. 11. 1957 izmed sebe delegate za okrajni Jjudski odbor.
Tone
Zagorc:
MED NEMCI
(Nadaljevanje in konec)
Mnogo ameriških vojakov-črncev je neporočenih. Nešteti sanjajo o beti nevesti iz Nemčije. Ali bodo imeti srečo ati ne? Morda. Okrog prvega se to najlaže opazi, ko prejmejo plačo. Lokati so polni Američanov in mlade 'Nemke roje okrog njih kakor čebele. Takrat živi vse samo za trenutek, v sv^tu otopelih sanj in nejasnosti. Iz nespočete ljubezni se kdaj pa kdaj rodi otroček mulat, ki bo nosil na sebi pečat materinega in očetovega greha vse življenje. Takrat se trenutek bežne sreče spremeni v občutek večnega trpljenja. In kdo je temu kriv? V sebi noče tega nihče priznati.
Belci v ameriški vojski so tudi Amerika zase. Preko njih ne smemo spoznavati novega sveta, ker bi biti sicer preveč razočarani. Večina navadnih ameriških voja-kot je netalentirana, družbeno svojska, človeško notranje neuravnovešena. Marsikdo izmed njih je prišel v Ameriki navzkriž z roko pravice, in da bi se to laže pozabilo, se je prostovoljno priglasil v ameriško armado v Evropi. Po treh, štirih letih bo že vse pozabljeno, in ko se vrne Somov, lahko začne z novim, boljšim ati tudi slabšim življenjem.
Razen nekaterih izjem med oficirji težko najdeš belega vojaka, ki bi poleg slabe angleščine znal še kak drug jezik. Ne, čemu, se vedno vpraša. Y Nemčiji
imajo Američani svoje trgovine, svoja zabavišča, svoje radijske postaje, skoraj vsak vojak ima svoj osebni avto in pa, kar je najvažneje, dovolj denarja. S tem, se zdi, je prinesel s seboj vso Ameriko In Nemčijo in nemškega jezika ne potrebuje. Prav zaradi takšnega odnosa do soljudi in vsega, kar se dogaja okrog njih, so pri pedantnih Nemcih nepriljubljeni. Nešteto Nemcev odlično obvlada angleško. Nekdo se pač mora jpotruditi, seveda, kdor je bolj priden in komur se bolj splača. Samo zaradi zabave tudi Nemci ne narede ničesar.
Poznam nekega ameriškega vojaka, prikupnega trindvajsetletnega fanta, katerega Izvoljenka je hči jugoslovanskih izseljencev v Ameriki. Prvič sem ga videl v pisarni firme ^VIGA, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov ameriški vojski. Ko je vstopil, je imel obe roki do komolca v žepu, kapo na glavi in sploh ni pozdravil. Ker je bilo še nekaj ljudi pred njim, si je čisto po domače začel ogledovati razne predmete v sobi, jih otipaval in požvižgaval zraven. Nato se je zleknil na klop za mizo in leže čakal, da so vsi pred njim odšli. Ifato je povedal nekaj besedi in — O. K. — pa je spet odšel,
Ce bi človek pri njih proučeval mentaliteto ljudi, tedaj bi spoznal zelo malo novega. Zdi se, da Je v njih vse enostavno, brez problemov, kar se da povedati v
dveh, ne preveč dolgih stavkih. Bilo bi napačno, če bi človek pri tem presojanju« zašel v ekstreme, kajti nikjer ni neka stvar popolnoma izgubljena, če je celotna miselnost nekega naroda nam Evropejcem nenavadna.
Od vseh tujih sil, ki so v okviru Se-verno-atlantskega pakta stacionirane v Nemčiji, so sami Američani pravi gospodje med njimi — če lahko tako rečem — vsi ostati pa so še skromnejši z vsem kakor Nemci. Frgncozi, ki imajo svoj sedež v Freiburgu, se le redkokdaj prikažejo v Stuttgartu. Avtomobilov nimajo, vlak pa je zanje tudi predrag. Nič bolje ni z Angleži. Tl se drže v svojih kasarnah v okolici Bremena in Hamburga. Pri srcu jim je samo tisto, kar je angleškega, vse ostalo, pa se zdi, ko da zanje ne obstaja.
Čudovito je, ko se človek sprehaja med samimi tujimi ljudmi, jih opazuje in presoja. Greš od mesta do mesta In povsod postane sčasoma isto. Nikjer ne slišiš domače besede. Zdaj ti udarja v uho angleščina, francoščina in nemščina spet in spet. Vsega tega se kmalu naveličaš. V tvojem srcu se oglasi nekaj višjega, nekaj lepšega. Ce so se stari Rimljani držali pregovora: Kjer mi je lepše, tam je moja domovina — to za Slovenca nikakor drži. Da, povsod je lepo, a doma je na lepše 1
HALO, 91!
V	Trbovljah smo zadnja leta precej storili, da se je zeleni pas ob naši tlakovani cesti zelo razširil. Tujci, ki prihajajo k nam, ne morejo prehla-liti naših lepih cvetličnih nasadov in Jih nekateri celo postavljajo za vzgled drugim slovenskim mestom. Tu pa pogrešamo še nečesa. Utrujeni popotnik lahko najde samo nekaj klopi nad nedokončanim straniščem pri restavraciji. In pri sodišču, če ne štejemo parka pri OLO, ki Je že star. Neka) klopi bi se dalo postaviti pred poslopje ObLO, kjer je travnat pas precej širok. Te bi posebno prav prišle tistim, ki čakajo, da pridejo na občini na vrsto. Kaj mislite? T. K., Trbovlje — Nasipi.
Tako kot vi!
Tovariš urednik! Res, prav radoveden sem, če mi boste vedeli odgovoriti, kje, v kateri državi se zgodi na leto največ samomorov. — J. K., VI-dem-Krško.
Z največjim Številom sa-morov se »ponaša« Aljaska. Tn se zgodi v enem letu na 106.000 ljudi 25 samomorov.
— Zakaj Je bilo odloženo cepljenje proti otroški paralizi, ki bi se morala začeti 7. oktobra? — M. A., Trbovlje.
Zaradi nepredvidenih tehničnih ovir pri dobavi cepiva in zaradi močne epidemije gripe.
V	vašem listu berem, da predvaja ta in ta kinematograf kinemaskopski film, v drugih spet, da je na sporedu cine-maskopski film. Kaj je prav: kinemaskope ali cinemaskope? — B. R., Zagorje.
Prav je prvo!
Na katero mesto se bo po vašem mnenju v zveznem tekmovanju za rokometno prvenstvo uvrstilo moštvo trboveljskega Rudarja? — M. K., Trbovlje.
Upajmo, da ne na zadnje, sicer, pa nismo preroki in ... toga je pač okrogla.
V	»Zasavskem tedniku« bi rad objavil mali oglas. Prosim vas, da ml sporočite njihovo ceno. — J. J., Cerklje.
Vam in vsem ostalim: — tena ene besede malega oglata v našem listu je za naročal ke osem dinarjev, za vse letale pa 16 dinarjev.
(po&avje v
• Športni dan v vid-
MU-KRŠKEM. Klub za konjski šport »Posavje« in avto-moto društvo Videm-Krško sta priredila v nedeljo, 7. oktobra, na stadionu »Matije Gubca« v Krškem uspel jesenski športni dan, ki je obsegal konjske in motorne dirke. Prireditve se je udeležilo več sto gledalcev.
Najprej so bile na sporedu dirke konj. Tekmovali so vozniki Iz najrazličnejših krajev Slovenije in iz Zagreba.,
V dirki »Mladost« za 2-letnike je na 1.600 m dolgi progi zmagal Gagi, last Darka Poljca, iz Zagorja, z voznikom Ivanom Lipejem s časom 2.18. Drugi je bil Mojči, ki ga je vodil Franc Kovačič iz Drame, s časom 2.27, Prvo mesto v dirki »Krško polje«, dolgi 2.200 m, si je priboril Samsa z voznikom Kruši-čem iz Ljubljane, ki je pretekel
progo v času 1.36, drugi pa je bil Dodo, lest Vizlerja iz Velike vasi, z voznikom Ivanom Lipejem, s časom 1.41. -
Na 4.000 m dolgi progi — »Jugoslovanski maraton« — se je najbolje izkazala Fistra z Ludovikom Staričem ml. Iz Ljutomera, ki je dosegla za dolge proge presenetljiv čas 1.34. Druga je bila Pikica, ki jo je vodil Ruršič iz Ljubljane, s časom 1.37.
V dvovpretžni tekmi na 2.400 m sta zmagali Finejša in Fraj-lica z. voznikom Slavičem iz Ljutomera, s časom 1.42. Drugi sta bili Boga in Frklja s Sršenom iz Komende, ki sta dosegli čas 1.49.
Na motornih dirkah so sodelovali tekmovalci Iz Vidma-Kr-škega, Brežic in Radeč.
Najprej smo gledali zanimivo tekmo mopedov. Tu je bil prvi
Lep je gasilski dom v Skopicah
Konec preteklega meseca so člani zadruge v Zadružnem domu v Leskovcu pregledali delo in uspehe v letošnjem prvem polletju.
Govorili so o odkupu vina in krompirja. Krompir ne gre dobro v denar kljub letošnji slabi letini. Pridelek je majhen zaradi pozebe in suše. Krompirja ni mogoče prodati, ker večji industrijski kraji, kakor je tudi mesto Trbovlje, kupujejo krompir izven našega okraja v prosti trgovini, medtem koso se vsi ti večji kraji v časih obveznih odkupov zalagali s krompirjem s tega področja. — Tovariš Glagovšek je v nasled-
njem govoril o napredku in uspehih, ki jih je' dosegel občinski ljudski odbor v zadnjih dveh letih, in se dotaknil tudi bližnjih volitev v ljudske odbore in zbore proizvajalcev-
V zbor proizvajalcev so zbrani predlagali tri kandidate, od katerih bo eden izvoljen in bo zastopal kmetijske proizvajalce.
Ko so govorili o dvigu kmetijstva in potrebi večje kmetijske proizvodnje, so poudarili, da bi bilo treba zajeti čimširši krog zasebnih kmetijskih gospodarjev in jih včlaniti v kmetijsko zadrugo. Tedaj bi kmetovalo lahko skupno reševali vse svoje pereče probleme in se po-
Bralcem in naročnikom »ZASAVSKEGA TEDNIKA11
ANKETA O VPRAŠANJU, KAJ KOGA NAJBOLJ ZANIMA IZ ZDRAVSTVA
»Zasavski tednik« bo na pobudo naših zdravstvenih delavcev v prihodnji številki objavil anketo o tem, kaj naše bralce najbolj zanima iz zdravstva In o čem bi želeli zvedeti kaj več. Naše bralce - vabimo, da bi v čimvečjem številu sodelovali v tel anketi.
Državljanko z Blance
V torek smo bili v Sevnici. Prvi državljan, ki smo naleteli nanj na cesti, je bila Marija Baškovč z Blance, Gnala je bika in kravo z veterinarskega pregleda.
— AH veste, kaj bo pri vas 20. oktobra?
Nekaj časa nas je začudeno gledala, potem pa se je spomnila.
— I, seveda, volitve!
— Ali ste bili na zadnjem-zboru volivcev?
— Ne, imela sem neodložljiv opravek. Sicer pa se teh sestankov rada udeležujem. Na prejšnjih smo govorili o marsičem, kar nas je težilo.
— Kako ste zadovoljni z dosedanjim odbornikom?
— Cez Karla Bobka, ki je zastopal naše področje, nimam kaj reči. Kar dober je bil.
— Ali je čutiti v vašem kraju eadnje čase kakšen napredek?
— Seveda. Rešili smo že razna komunalna vprašanja, -jak
Stojimo pred začetkom nove izobraževalne sezone. Tudi zdravstveni delavci mislijo na to, da bo bližnji zimski čas najbolj primeren za izvenšolsko izobraževanje. Da pa bi bilo to izobraževanje čimbolj zanimivo in seveda uspešno, je treba zvedeti želje ljudi, kaj bi radi poslušali na predavanjih in brali v časniku. Znano je. da si neko stvar laže zapomnimo, če nas neposredno zanima. Ta okoliščina je vodila uredništvo do tega. da bi s pomočjo ankete poskusilo zvedeti želje naših bralcev, ki bodo napotek za naše zdravstvene delavce. »Zasavski tednik« je najbolj razširjen časnik v Zasavju, zato upamo, da bo to poizvedovanje najlaže opravil. .
Anketa bo vsebovala poleg splošnih vprašanj še skupino vprašanj o tem.' kar bi utegnilo zanimati naše bralce v zvezi z zdravjem, boleznijo, sestavo in delovanjem človeškega telesa in njegovih organov. Vprašanja bodo tako sestavljena, da bo mogoče odgovoriti že s tem, da bralci s svinčnikom podčrtajo ali obkrožijo, ustrezno vprašanje, ki bralca zanima. Cim več odgovorov bomo dobili, tem širšemu kro-gu naših bralcev bo mogoče ustreči v njihovih že-Ijah.	UREDNIŠTVO
menili, kako izboljšati kmetijsko proizvodnjo nasploh. Vprašanj, ki jih je treba -rešiti, je mnogo. Tako na primer vprašanje pretakanja gnojnice po kmečkih dvoriščih, ki dela smrad in ogroža ljudsko zdravje. Nadalje je treba izboljšati in osvežiti krškopoljsko pasmo svinj, povečati tormsko bazo za živinorejo, kar je osnoven pogoj za boljšo prirejo in mlečnost. Prav tako je treba organizirati odkup mleka, kjer to vprašanje ni urejeno. Nič manj važno ni, da pride v hlev dobra krava ali vol namesto starega, mogoče še vojnega »šimeljna«. Ko bomo -rešili vsa ta osnovna vprašanja — tako so rekli — potem bomo začeli s tistim, čemur pravimo izboljšanje živ-1 jenske ra-vni delovnega človeka.
Vsa ta vprašanja pa je mogoče najbolje rešiti v skupnem delu, v okviru kmetijske zadruge, v kateri se bo mogoče lotiti cenejše in hitrejše strojne obdelave zemlje, obnove vinogradov, sadonjakov, arondacije zemljišč itd.
Zaradi vsega tega naj se kmetovalec. ki želi stopiti na pot napredka, včlani v kmetijsko zadrugo in v njej sodeluje v času, ko tudi v kmetijstvu zmagujeta znanost In tehnika,, ne pa da se še naprej vozi na repu dogajanj v svetu.
R.
Dane Mižlgoj (Jawa — Videm-Krško). drugi Edi Sener (Tomos Videm-Krško-) in tretji Milenko Roš (Tomos — Videm-Krško).
Nlato so nastopili rolerji — 125 ccm. Prvo mesto je odnesel Sine Radanovič (Vespa — Videm-Krško), drugi je bil Martin Novak (Tomos — Videm-Krško), tretji Drago Pinoza (Vespa — Videm-Krško).
Naj zanimivejše so bile tekme motorjev v skupini 175 in 250 ccm.
V	kategoriji 175 ku-bičnikov je zanesljivo zmagal Toni Ure-k (Tomos — Brežice), pred Tonijem Ogrincem (Tomos — Brežice) in Ludvikom Dornikom (Ritmi — Radeče).
V	zadnji dirki pa je prvenstvo osvojil — kot je bilo pričakovati — Janko Draksler (Tomos — Videm-Krško); 2. Toni Urek (Tomos — Brežice); 3. Franc Babič (DKW — Videm-Krško).
Zmagovalcem konjskih in motornih dirk so bite zvečer v hotelu »Sremič« podeljene denarne nagrade.
•	NOVI GASILSKI DOMOVI. V brežiški občinski gasilski zvezi je vključenih 31 gasilskih društev. Nekatera novejša dru-šva precej hudo občutijo pomanjkanje primernih prostorov, zato velja njihova glavna skrb gradnji novih gasilskih domov, kajti šele potem bodo lahko tudi ostalo delo zadovoljivo razširiti in razgibali.
Letos je na tem področju opaziti -kar lepe uspehe.
Pred kratkim sta bila zagotovljena in predana svojemu namenu gasilska domova v Stopicah in Zupelovcu, do strehe sta pozidani gasilski hiši v Rakovcu pri Kapelah in Bukošku, medtem ko imajo v Veliki Dolini zabetonirane temelje.
Gradnjo gasilskih domov pa pripravljajo še v D oljni Piro-šici in Sodenji vasi, izrazito hribovskem naselju, kjer ljudje sedaj nimajo nobenega primernega prostora za shajanje in razne kulturne prireditve.
Gasilci prispevajo pri vseh teh gradnjah mnogo prostovoljnih delovnih ur in raznega materiala.
•	REAKTIVCI NAD POSAVJEM. Jutri, v nedeljo, 13. oktobra, bo v Bregeh pri Krškem veliki aero-mitmg, v izvedbi videmsko-krškega aerokluba.
Na tej, lahko rečemo doslej edinstveni letalski prireditvi v Zasavju bodo obiskovalci videli mimo raznih drznih akrobacij civilnih pilotov in padalcev tudi nastop vojaških letal in končno — reaktivne lovce.
Posarvski letalci vabijo ob tej priložnosti na svoje letališče kar največ ljudi iz našega okraja in od drugod.
-jak
Naročniki
»Zasavskega tednika«!
TE DNI VAS BO OBISKAL PISMONOŠA S' POLOŽNICO NASE UPRAVE ZA PORAVNAVO ZAOSTANKA ZA NAROČNINO ZA DRUGO POLLETJE 1967 ZA’ NAS LIST. OLAJŠAJTE NJEMU IN NAM FINANČNO IN UPRAVNO POSLOVANJE, DA BO VSE V REDU ZA VAS IN NAS-
Uprava .»Zasavskega tednika«
Ali je sladko — V Zasavju je že trgatev.
Mladina pred volitvami
Po celem okraju je zelo razgibana predvolilna dejavnost tudi v okviru Ljudske mladine. Najuspešnejši se prav gotovo v radeški občini, kjer celo — po priznanju vodilnih političnih ljudi — velik del predvolilne dejavnosti sloni na mladinskih aktivistih. V vseh večjih krajih so tudi organizirali mladinska zborovanja, kjer mladina razpravlja o pomenu volitev ter o dolžnostih in pravicah državljanov Jugoslavije. Zlasti uspešno je bilo mladinsko zborovanje v Radečah, ki se ga je udeležila skoraj vsa radeška mla-dina. Na Senovem so v pripravah za volitve ustanovili nove organizacije v rudniških obratih in so bila ob tej priložnosti tudi zborovanja mladine. Te dni bo tudi razgovor mladine z ljudskim poslancem, ki bo odgovarjal na vprašanja o nekaterih širših družbenih problemih. V zagorski občini so bila doslej zborovanja v rudniških obratih, na rudarski šoli In v samem Zagorju. V Trbovljah je bilo te dni večje zborovanje
mladinskih aktivistov, predvidevajo pa tudi zborovanje mladine v podjetjih, na šolah in na vaseh. V brežiški občini so skoraj vse osnovne organizacije ELMS organizirale razgovore z mladimi volivci. V Vidmu-Kr-škem je mladina v začetku slabo sodelovala v predvolilni dejavnosti. zadnje dni pa se je to popravilo. Zborovanja mladih volivcev so že bila na Raki, Se-nušah, Velikem Trnu. v Leskovcu in drugje. Občinski komite LMS je razdelil vsem mladincem in mladinkam, ki bodo letos prvič volili, pismo, v katerem jim čestita k pomembnemu
dogodku in jih obenem n* kratko seznanja z dolžnostmi in pravicami državljanov Jugoslavije.
Večina organizacij Ljudska mladine se je obvezala, da bodo zvečer pred volitvami in na dan volitev skrbele tudi za zunanji videz dogodka. Mladina bo kurila kresove, krasila volišča in sploh ustvarjala veselo razpoloženje. Mladi ljudje bodo skrbeli tudi za tekmovalno vzdušje, da bodo volivci čim-prej opravili svojo dolžnost i® da bo udeležba na volitvah čim* večja.
mo
NESREČE V ZAGORJE
Delo »Svobode" v Zg. Trbovljah
PETLETNICA DRUŠTVA »SVOBODE« V TRBOVLJAH II. — OB TEM PRAZNIKU BODO NASTOPILI VSI ODSEKI. — CEL TEDEN KULTURNE PRIREDITVE
V Zg. Trbovljah je vedno bolj razgibano življenje tudi v tamkajšnji »Svobodi«. Občne zbore so že opraviti pevski zbor v društvu, mladinska godba in tudi dramski odsek, edino tamburaškl zbor ne more zaživeti Ko so sekcije društva pregledale svoje dosedanje delo, so si zadale lep delovni program za bodočo sezono. Tako bo pevski zbor pripravil ob praznovanju 5-let-nice dela društva samostojen koncert najboljših pesmi, ki jih je pel v času svojega dosedanjega obstoja, prihodnje leto pa bo naštudiral spet samostojni pevski koncert. Tudi dramska sekcija bo ob praznovanju petletnice društva
postavila na oder gledališko igro, enako bo nastopila s koncertom ob tej priliki mladinska godba na pihala, ki se vedno bolj uveljavlja. Ob tem slavju društva pa bo verjetno nastopil tudi »Veseli teater«.
Na predvečer 29. novembra letošnjega leta je v načrtu slavnostna akademija, na kateri bodo tudi letos sodelovati gostje iz Slovenskega Javornika. — Društvo bo imelo konec meseca oktobra svoji redni letni občni zbor, na katerem se bodo pogovorili o nadaljnjem delu v društvu in še o večji mobilizaciji vseh tistih, Id imajo voljo do kultumo-prosvetnega dela.
Na rudniku v Zagorju so se zgodile sledeče nesreče:
L Lado Sladič, roj. 1932 — kos lesa ga je udaril na prsni koš. — 2. Alojz Smrkolj, roj. 1934 — les mu je padel na palec desne noge.
—	3. Ivan Brgant, toJ. 1932 — z desno nogo Je stopil na žebelj. — 4. Rudolf Pirnat, roj. 1917 — odtrgala se v jami plošča Jalovine In ga udarila na peto leve noge.
—	5. Ivan Leben, roj. 1929 — Jamski voziček ga Je udaril v komolec. — 6. Ferdo Juvan, roj. 1929
—	s sekiro se je vsekal v prstanec leve roke. — 7. Viktor Hribar, roj. 1934 — kos premoga mu je priletel v rebra. — 8. Ciril Garantira, roj. 1921 — udaril se je s prstancem leve roke ob tračnico. — 9. Leopold Jere, roj. 1928
—	zbodel se Je na kazalec leve roke — 10. Anton Roglič, roj. 1939 — pri spenjanju zvračalnih vozičkov ga je pritisnilo na prst desne roke. — lil. Martin Razpotnik, roj. 1917 — kos premoga mu je padel na glavo. — 12. Franc Klopčič, roj. 1908 — na lestvi mu
Je spodrsnilo ln Je padel pod st* palnik. — 13. Ivan Podbregar, roj. 1914 — pri dviganju podstropnika se mu je iz nosa vlila kri. — H; Jože Drnovšek, roj. 1933 — zbodel se Je v dlan desne roke. — la-Stanko Cič, soj. 1932 — kos krajnika ga je udaril na zapestje desne roke. — 16. Franc Leskovšek, roj. 1898 — les mu je padel na palec desne noge. — 17. Ivan Le-beničnik, roj. 1900 — železni ko9 ga je udaril na desno stran reber. — 18. Anton Poznič, roj. 1923
—	pri dviganju agregata ga je pritisnilo ob korito na peto leve noge — 119. Ivan Kaljope, roj. 1823
—	spodrsnilo mu je in se je udaril na križ. — 20. Ivan PlkelJ. roj. 1935 — pritisnilo ga Je na palec leve noge. — 21. Jože Rozman, roj. 1938 — udaril se Je na prstanec desne roke. — 22. Čiru Medved, roj. 1929 — vrezal se je v dlan desne roke. — 23. Anton Hrastovec, roj. 1915 — udaril se je na desno roko ob stojko. — 24. Jože Renko. roj. 1942, zaposlen v podjetju Josipa Turka — zobato kolo ga je zgrabilo za roko.
Uspešni roditeljski sestanek v Skopicah
Prejšnji mesec so se starši zbrali na roditeljskem sestanku v osnovni šoli v Skopicah, na katerem so se seznanili z,reformo osnovnega šolstva. V razpravi so se starši porazgovorlll o svojih dolžnostih in pravicah in o potrebi sodelovanja doma s šolo ter o raznih vzgojnih ln učnih problemih. Sklenili so, da bodo prihajali v šolo na posvet ln da bodo stalno nadzirali svoje otroke pri
Obrtni vajenci ob zaključku Izpitov v nedeljo, 6. oktobra, so se slikali skupno s komisije ■ Jamu Svobode Trbovlje II
HRASTNEA NEDELJA
Na hrastniškem mostu — ta Je v tehle še kolikor toliko sončnih Jesenskih dneh priljubljena »izletniška točka« mnogim Hrastničanom — smo se zapletli v prvi pomenek. Beseda je stekla o tem, onem — mimogrede tudi o ribah, ki so se preobračale v vodi in jih Hrastničani vidijo v Savi le, kadar je voda bolj čista kot ob delavnikih, želeli pa bi Jih imeti tu pa tam tudi na mizi, pražene seve — o jeseni, ozimnici in kajpak o volitvah.
To so menda poglavitne stvari, ki jo jim trenutno dali občani potrebno prednost pred ostalimi velikimi in malimi skrbmi. Pa saj je tudi po drugih * krajih tako, ne samo v Hrastniku.
Vsaka jesen prinaša določene skrbi. Naši znanci so sodili, da bi moralo sijati jesensko sonce še dolgo, tja do zimskih mesecev, pa da bi moral biti krompir vsaj po dvanajst, morda še trinajst, nikakor p? ne po štirinajst ali petnajst dinarjev. Tl zadnji dve ceni sta po njihovem mnenju nekoliko previsoki.
Hrastniška trgovska podjetja bodo tudi letos preskrbela občanom približno 15 vagonov krompirja. Tolikšna količina bo komaj zadostovala, da so bodo vse hrastniške družine nakupile prepotreben krompir za zimo. Precej občanov pa nakupi krompir pri okoliških kmetovalcih.
Pa pustimo ozimnico. Volitve, bolje rečeno bližnje volitve, so razgibale tudi hrastniško dolino. Občani so se na pravkar končanih zborih volivcev pomenili tisočero stvari. Sploh so bili tl
zadnji zbori volivcev zelo uspešni glede splošne komunalne in druge problematike. Ljudje so se razgovorili kot že dolgo ne, in le malo je bilo volivcev, ki so v teh razpravah stali ob strani.
Največ pomenkov je teklo o cesti, šolah, klavnicah, gospodarstvu v:?h treh največjih hrastnlšklh podjetjih, trgovini, prometu in gostinstvu. Pa še o drugih večjih ati manjših zadevah in zadevicah, ki se jih splača spraviti na svetlo.
Ce vas morda zanimajo sodbe o pravkar končanih prvih predvolilnih sestankih, potem jih naštejmo nekaj: gospodinja, ki smo jo srečati na tržnici, ki je bila tega nedeljskega jutra prazna — na celem prostoru je sameval le prodajalec grozdja — nam je ljubeznivo odgovorila, da je bila na zboru volivcev, da je celo posegla v razpravo In je povsem zadovoljna z načinom obravnave celokupnih problemov. Takole zaupno nam je povedala, da Je bilo na njihovem zboru volivcev precej žensk, in je zategadelj krenila razprava na trgovino, preskrbo s kmetijskimi pridelki in šolstvo. Ker se Ji je zdelo grozdje predrago, ji je prodajalec odmeril le pol kilograma, nato pa se je oprostila, da ne more kaj bolj poklepetati, ker ima pač juho na štedilniku. Želeli smo ji veliko sreče pri kuhanju...
Delavca Kemične tovarne, tovariša L., smo srečati pri hrastniškl nižji gimnaziji. Ogledoval sl je regulacijo potoka, ki po njegovem mnenju počasi, a vendar zanesljivo napreduje.
Tudi on je bil na zboru volivcev, na terenskem in svojem — tovarniškem. Zdi se mu, da je njihov sestanek uspel, saj so se lepo pomeniti o nadaljevanju rekonstrukcije tovarne, o hrastniškem gospodarstvu In o kandidatih seve, ki so jih predlagati za občinski zbor proizvajalcev. Zdaj se bo udeležil še enega predvolilnega sestanka, kjer bodo ponovno govoriti o volitvah in skušali nekatere stvari konkretizirati. Se kratek stisk rok in naša pot je šla vsaksebi.
To sta torej dva pomenka, ki pa kažeta, da so Hrastničani pripravljeni na volitve in da bodo 20. oktobra izvolili resnično dobre odbornike.
Hrastnik je ob nedeljah precej pust. Malo ljudi je na cesti ln obe tovarni sta začuda nemi, kot da se je življenje izselilo iz njiju.
Doti pri Steklarni so hiteti delavcl-graditelji nove ceste. Ti delajo tudi ob nedeljah, ker morajo izkoristiti suho vreme. In na onkraj hrastniškega mostu so delavci razkladati lesene dele barak. Jutri bo tod majhno naselje, v katerem bodo stanovati Gradlsovcl. Zgraditi bodo Hrastničanom novo, sodobnejšo Steklarno, da bo dajala še več kvalitetnega stekla.
Na postajo je prisopihal vlak ln precej Hrastničanov je izstopilo s polnimi nahrbtniki ln zajetnimi kovčki. Biti so pri svojih znancih na Dolenjskem In Štajerskem, kjer so pokušati sladek mošt. Jutri pa bo v Hrastniku spet delovni dan.
učenju, ker se že sedaj kažejo vidni uspehi. Vsi učenci imajo tudi vse šolske potrebščine.
Na sestanku so izvolili pionirski starešinski svet, imeli pa so tudi dopolnilne volitve v šolski odbor.	„ ,
Predlog, da bodo ob koncu šolskega leta ob pionirskem festivalu sprejeli njihovi otroci kot goste pionirje iz okrajev cele LR Slovenije, so soglasno sprejeli.
Kljub temu. da se Je roditeljskega sestanka udeležilo nad 70j» staršev, Je želeti, da na prihodnji sestanek pripeljejo s seboj tudi tiste starše, ki še niso našli poti do šole in ne čutijo za vzgojo in Izobrazbo svojih otrok ni-kake odgovornosti, saj Jim Je navadno otrok delovna sila, ki v šoli izgublja čas.
Šolski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da bo še z večjo odgovornostjo v pomoč učiteljstvu pri reševanju vzgojnih in učnih problemov. Člani odbora bodo osebno Intervenirali pri starem vzgojno zanemarjenih otrok ** učitelja pa bosta starše obiskal* tudi na domovih ter se z njimi posvetovala ln Jim nudila pomoč*
SENOVO
Delavni planlnarjl — Planinsko društvo na Senovem se Je P” tretjem občnem zboru, ki Je ou 29. januarja tega leta, organizmu* sko precej okrepilo. Lepa pr®* pagandna dejavnost Je prišla Izraza v II. planinskem tednu, so ga imeli pred časom na Senovem.	__
Markacija poti na Bohor je šekla) zelo dobra tudi z Južne, se novške strani, ln s severne, ■ Planine.	^
Zasavsko planinsko pot Kumrovec — Kum Je društvo na »vojem področju obnovilo ln markiralo-Gospodarska dejavnost društv* je bila v tem obdobju precejšnja-Kočo na Bohorju — o kateri •mo v našem listu že večkrat PL šali — so pred rokom dogradi« do strehe.	“. »•
POROKE IN SMRTI V OBČINI ZAGORJE
POROČILA eta se Albin rudar, iz Zagorja-Podvine J1- :> ln Ivana Kovač, gosp. pomočnic«. Iz Tirne It. 11.
UMRLI SO: Ivan Hočevar, up®* kojenec star 75 let, v Zagorju. Kolodvorska 10; Ana Potlsek, Savšek, gospodinja, stara^
To Eh
v Zagorju! Dolenja vas 58; pete* Kata, upokojenec, star 70 let, Zagorju, Prelaz JA 29; pav,*.„.. vač, roj. Urbanija, gospodinj* stara 70 let, v Zagorju, Ulica rejcev 18; Ivana Kllučevšek, rto« Gorišek, gospodinja, stara 76 v Kisovcu št. 90.
Vsakdo, ki hodi ali se vozi *> naših cestah, lahko opazi, ta je promet na njih vsak dan večji. Ceste so polne najrazličnejših vozil: osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornjakov vseh vrst in tonaže, motornih koleg — mopedov in Vprežnih vozil. Vmes pa cele kolone kolesarjev. Lepo bi bilo opazovati tako pisan promet po cestkh, če bi vozili in hodili vsi tako, kot zahteva to red in varnost prometa. Tod* ta žalost mnogi koristniki na-fih cest niso dovolj discipliniram, Nekateri, predvsem •kozi naseljene kraje, vozijo Prehitro, neprevidno, včasih ta še pijani. Zato ni čudno, da J* toliko prometnih nesreč. Prav bi bilo, da bi združenja šoferjev in avto-moto društva opominjala svoje nedisciplinirane člane in jih vzgajala, da hi tudi ti upoštevali cestnoprometne predpise in da naj •kozi strnjeno naseljene kraje Vozijo z zmerno hitrostjo, kot ie predpisano, ne pa da divjajo in ogrožajo ne samo koristnike cest, ampak tudi peš-tc, ki hodijo po pločnikih.
Poznamo nekaj šoferjev avtobusov in drugih vozil, ki vodijo skozi strnjeno naseljeni kraj, na primer Trbovlje, po 10 ali še več kilometrov na čro, čeprav je predpisana hitrost 30 km na uro. Ce takih šoferjev ne bodo opominjala in vzgojila združenja šoferjev m avtomehanikov in avto-moto društva, M bilo prav, da hi jih organi Ljudske milice
naznanili ške, da
fodniku jih bo on
kazenskimi sankcijami.
Huda prometna nesreča
Dne 2. oktobra je prišlo na cesti drugega reda v Starem gradu pri Krškem do hude prometne nesreče. Iz smeri Brežic proti Vidmu-Krškem je vozil s tovornim avtomobilom šofsr Vlado pire. Ko je privozil v Stari grad pri Krškem, je dohitel kolesarja Rudija Kranjca, ki je vozil po skrajni levi cestni strani. Šofer tovornjaka je pravočasno opozoril kolesarja z zvočnimi znamenji, da ga namerava prehiteti, vendar se kolesar ni zmenil in je nadaljeval vožnjo po levi strani ceste v smeri vožnje. Nekaj metrov pred
za prekr-' prehitevanjem je kolesar spre-vzgojil s menil smer vožnje in se hotel umakniti na svojo desno stran ceste. Toda bilo je prepozno. Raizdal/a med kolesarjem in tovornjakom je bila tako majhna, da šofer vozila ni mogel ustaviti, kakor tudi ne preprečiti nezgode, čeprav je zavozil v obcestni jarek. Neprevidno prečkanje ceste je imelo za posledico, da je kolesar zavozil pred prednji del tovornjaka, ki ga je podrl na cesto, na kateri je obležal v mlaki krvi s tako hudimi pokodba-mi, da je v bolnišnici umrl.
Gornji primer naj služi kot opomin, da pravilo: »vozi po desni strani in se pri spremembi smeri vožnje prepričaj, če je cesta prosta«, ne velja samo za voznike motornih vozil, ampak tudi za kolesarje.
D.
Spet kalo
Jesen je tukaj in spet se, kakor vsako leto, razburjajo duhovi okrog nakupa krompirja. Pa ne zaman. Leto za letom se ponavljajo stare napake, ki nas začuda ne izučijo. Še ni ta vačen gomolj dobro izkopan, že se požene za njim vse, kar leze in gre. In kako — s kakšno ihto! Jaz plačam osemnajst, jaz dinar več, jaz ..., kolikor pač zahtevate! Res, kolikor zahtevate! Kje bi se našel norec, ki ne bi vzel, če se mu denar brez premisleka potiska v »aržet«.
Tako zrase cena, tako se utrdi. Kdo naj jo potem premakne? Pač! Se se čujejo pomirjajoči in pomilujoči glasovi, toda ti so daleč, v krajih, ki so po dvajset, če ne še več kilometrov oddaljeni od potrošnikov. Ti bi dali krompir po deset, po enajst, nekateri pa bi ga dali še ceneje. Toda dovoz, prevozna sredstva?!
In potrošnik se vije v škripcih brez prave pomoči. Ali hočeš krompir po dvajset ali tistega cenejšega s prevozom, ki ga ne zmoreš.
Tisti, ki bi to stvar lahko uravnali,
pa molče. Da, kmetijske zadruge se v tej situaciji že leto za letom ne znajdejo. Nepoboljšljive so. Ali ne bi bilo prav, da bi bile prav one najpriprav-nejši in legitimni regulator med pridelovalcem in potrošnikom, ki bi odpravljal in preprečeval izkoriščanje enih in drugih? Potrošniki se boleče zavedajo, da bi bilo to edino pravilno. Kmet bi preko njih prodajal po primerni ceni, potrošnik pa bi po takšni ceni kupoval. Ce to ne bi bilo pravilno, potem je prav pač samo še tisto, kar je popolnoma narobe. Ali že sami napisi na kmetijskih zadrugah ne pričajo dovolj, da se tu trguje predvsem s tem, kar kmet pridela in kar potrebuje? In kdo naj bi bil tisti, ki od njega kupuje, če ne ravno delavec? To so predvsem živilske potrebščine, prej kakor najraznovrstnejša lepotičja in likerji in umetna in neumetna žganja in svileni modrčki in nylonke — in tako dalje.
Da — toda s krompirjem ima trgovina nekoliko dela. O, potrošniki to dobro vedo. A kdo nima dela? In kalo,
kalo! Komu je življenje postlano breš težav, kdo v življenju ne tvega? Važno pa je to, da je edino tako prav, da je preskrbovanje potrošnikov s kmetijskimi pridelki in odkup le-teh od pridelovalcev najosnovnejša naloga kmetijskih zadrug. Sele potem morda vse drugol
Le ne zamere! Tako je. Sicer pa ne gre samo za krompir. Aid ni bila letos enaka pesem tudi s češpljami? Srbija, severna Bosna, Srem, hehe! Češpelj in kakšnih, in koliko! Pri nas pa so bile po petinsedemdeset dinarjev s pripombo, da so pač pozeble, da ni bilo letos »češpljevo leto« itd.
Ali bi se res ne dalo dobiti tega dobrega sadu nekaj vagonov tudi k nam in ustreči potrošnikom, ki so sl ga tako želeli? Ne? Zares ne? Spet kalo? Seveda, pri modrčkih ga ni, pri nylonkah ga ni — toda kmetijske zadruge, ta važen regulator vsega življenja med delavci in kmeti se m o■* rajo znajti, če hočemo, da se bol zboljšalo življenje enemu kot druge-* mu. ■
Šport v preteklem tednu
MARIBORSKO-VARAZDINSKA NOGOMETNA LIGA
Rudar vodi
Tako se zgodi, če ne upoštevaš cestno prometnih predpisov
NEKAJ 0 JAVNEM KOPALIŠČU V ZAGORJU
Ne mislim pisati o pomenu Zdravstvenega doma v Zagorju. Pač pa se hočem dotakniti nekaterih težav, ki jih ima dom s potovanjem javnega kopališča.
2e večkrat smo slišali upravičene kritike, da Zagorje nima javnega kopališča, kar je zaradi ljudi, ld imajo po večini stanovanja trez kopalnice, nujno potrebno. V drugi polovici 1955. leta pa so v Zdravstvenem domu odprli lavno kopališče Najprej je bilo odprto dvakrat tedensko, pozneje pa sanic enkrat. ZaikaJ? Cesto enostavno:	kopališče ni bilo rentabilno
in ne dovolj obiskano. Vsak petek, ko Je kopališče odprto, ga Uporablja komaj 30—40 ljudi. Udeležba je tako majhna predvsem ta radi tega, ker so cene uslug tazmeroma visoke: prha stane 40 din, kad pa 60, kar pa navzlic temu ni dovolj, da bi krilo dejanske Stroške, ki Jih Ima uprava s kopališčem. Vzemimo samo nekaj •uhlh številk, koliko stane dnevno obratovanje kopališča: kurjava, amortizacija, uslužbenci — Vse. skupaj okrog 5.500 din. no. In ce ta znesek delimo s številom obiskovalcev, lahko ugotovimo, da stanejo dejanski stroški na kopalca od 90 do loo dinarjev Kdo bo kril primanjkljaj?
Stanje pa bi bilo mogoče Izboljšati na več načinov: eden Izmed »jih je ta. da bi se povečala ude-
ležba. Kapaciteta kopališča je okrog 200 ljudi dnevno. Ce bi delalo s polno zmogljivostjo, bi prišlo na enega koristnika 20 do 30 dinarjev. Cim več dni v tednu bi kopališče obratovalo, tem nižji bi bili stroški in nižje bi bile lahko cene.
Pa tudi občinski ljudski odbor bi moral priskočiti na pomoč z dotacijo, kot to prakticirajo v Ljubljani, Celju in Mariboru. Uprava Zdravstvenega doma le že večkrat posredovala, vendar dosje! še rti dosegla odziva, zato je poslovanje kopališča drugo leto ogroženo Občinski ljudski odbor b| moral omogočiti znižanje tariio z določenim prispevkom, nato pa bi se verjetno znatno povečalo število obiskovalcev.
K.
******************************
mn pa jutri?
V BREGE PRI KRŠKEM MA VELIK POSAVSKI AERO-MITING!
JAVNA ZAHVALA
Globoko se zahvaljujem dr. Glu-Siču, ker mi je z uspešno, težko operacijo rešil življenje. — Marija Učakar, Senovo.
PREKLIC
Podpisana Ema Zorko preklicujem v uradu izrečene besede, ki sem jih pripisovala tov. Albini Riedl. učiteljici v Leskovcu. — Ema Zorko, Leskovec pri Krškem.
Gospodinjska pomočnica se sprejme na malo posestvo z 2 osebami. — Blagovič—Hiter, Senovo 59,
Komfortno dvosobno stanovanje v Celju zamenjam za enako ali brei komfort« v Trbovljah. Naslov v upravi lista.
Rudar : Mladost (Zabok) 5:o (!:•)
To pot so gledalci nogometne tekme med trboveljskim »Rudarjem« in »Mladostjo« lz Zaboka zadovoljni odhajali s stadiona »Rudarja«. Revlrčanl so osvojili dve točki in s tem tudi vodstvo na tabeli.
Moštvo »Rudarja« Je tokrat do-
Prodaim klavir, — v Oglasnem oddelku.
Naslov
RADIO v tem tednu
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 40 ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata lz 40. številke našega lista se glasi (vodoravno in navpično): MOKA, OTON, KOST, ANTE-
Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev uganke Pavlj Ključevšek, učeniki 3. razreda osnovne Sole na Jag-njenJci, pošta Radeče pri Zidanem mostu, drugo nagrado pa Stanku Ricijašu, učencu "3. razreda'osnovne šole Bukovje, pošta Bizeljsko. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim marljivim pionirjem to pionirkam, ld jim žreb ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala-
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
1
Besede (vodoravno to navpično): 1. del roke, tudi zrahljana zemlja; 2- del človeškega telesa, 3- določena ravna pot ali črta, 4. ime utežne mer« (tujka) za posodo, sod. zaboj itd. Črke: AAAA, E, MM, P, RRRR, SS, TT.
Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti na Uredništvo do nedelje, 20. oktobra opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve lepi knjiini nagradi (Po določitvi žreba)-
Pri odgovoru ne porabite navesti poleg svojega imena ln priimka tudi razred šol«, ki jo obiskujete.' nadalje pošto in kraj. kjer ste doma-Vsem bralcem lepe pozdrav«!
UREDNIŠTVO
Ms#
RADIO V TEM TEDNU
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 11. OKTOBRA
7.35 Vedri zvoki, 8.00 Športna reportaža, 8.15 Jutro na Dunaju (melodije Johanna Straussa), 8.45 Mladinska radijska igra — Frane Milčinski; Zvezdica Zaspanka, 9.23 Dobri, stari znanci, 10.00 Se pomnite, tovariši — Se pokalo je, ko so volili; 10.30 Kar radi poslušate; 12.10 Zabavna revija 33.30 Za našo vas; 16.00 Z jamarji v Zele-tovl Jami (reportaža); 18.35 »Slovenska pesem, od romantike do danes«; 20.00 »Luči velemesta« (zabavna glasbena oddaja)s 21.00 Komorna ura.
PONEDELJEK, 14. OKTOBRA
8.05 Jutranji dlvertimento; 9.20 »Melodije potujejo«; 10.10 Komorni koncert; 11.00 Mala melodija; 12.40 Klavir ln harmmond orgle v ritmu; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Operacija; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Popevka tega tedna; 17.15 Srečno vožnjo! (Soierjem na pot); 18.00 Mladinska oddaja; 18.20 Slovenske narodne pojo mariborski ansambli.
TOREK, 15. OKTOBRA
8.05 Narodne ln domače viže; 10.10 Odprite sprejemnik (ljubiteljem zabavne glasbe); 11.30 Za dom in žene; 12.00 Slovenske narodne v priredbi Oskarja Deva in Nika Štritofa; 18.15 Igra trio ogrli Ralsner; 14.20 Za otroke —Aleksa Mikič: Darilo; 15.4b Potopisi ln spomini — Aleš Bebler: Z vlakom »Santa Fe«; 18.00 Športni tednik; 18.60 Domače aktualnosti; 20.30 Radijska igra — Dieter Weller-ehoff: Tajnica (prva Izvedba).
SREDA, 1«. OKTOBRA
8.00 Jezikovni pogovori;	11.00
Popevka za popevko; 12.05 Mali koncert solistične glasbe; 13.16 Narodne pesmi in plesi bratskih jugoslovanskih narodov;	16.00
Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob šestih; 17.30 Pesem v mraku;
18.00	Kulturni pregled; 16.30 Svatovski običaji in pesmi raznih narodov; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 17. OKTOBRA
8.35 Zapojmo in zaigrajmo; 10.10 Zabavna revija; 11.30 Cicibanom — dober dani 11.45 Pesmi za naše malčke; 12.40 Danica Filipič, Greta Ložar in Franc Koren pojejo narodne pesmi ob spremljavi Avgusta Stanka; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Ghen Davenport: Dve ženi — to je preveč; 17.10 Ali Jih poznate? 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notranje-politični pregled; 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK, 18. OKTOBRA
8.05 Jutranji dlvertimento; 9.20 Zabavna ruleta; 10.10 Pojo in igrajo slavni pevci in virtuozi;
11.00	S pesmijo po tujih krajih; lil.30 Za dom in žene; 11.40 V tango ritmu; 13 40 Jakov Gotovec: »Koroški rej«, venček koroških narodnih: i!7.10 Prelistajmo zabavni album; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 18.50 Družinski pogovori; 20.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — Solist Jože Kampič; 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled.
SOBOTA, 18. OKTOBRA
8.05 Lepe melodije — znani napevi; 9.30 Lahka glasba; 10.10 50 minut simfoničnih plesov; 11.00 Pionirski tednik; 11.15 »Sem fantič z zelenega Stajerja«; 12.40 Vesela godala; 13.15 To ln ono — za vas! 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 »Zveneči spomini«; 18.00 Okno v svet; 18.15 Kmečka godbo igra; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Zavrtimo naš glasbeni globus.
m

FRANC
KOPITAR.
Naša zgodba vam bo, dragi bralci ln bralke, pripovedovala o malem Bojanu, ki je skupaj z očetom In materjo živel pred drugo svetovno vojno v Industrijskem kraju naše prelepe Slovenije. Živel Je kot vsi drugi otroci, katerih starši ao bili zaposleni v industriji. Dopoldne Je obiskoval šolo, popoldne pa Je najčešče preživel v baraki, kjer Je oče Imel shranjeno orodje. Bojan Je čutil veselje do Izdelovanja Igrač. Otroci, ki so živeli v bližini, sv mu to vedno . zavidali.
Bojanov oče je bil zaposlen v Industriji, mati pa je često hodila k sorodnikom na kmete in jim pomagala pri delu. Posebno poleti Je vsak dan'po kosilu, včaalh pa tudi prej, odšla z doma in se vrnila šele pozno zvečer. Vedno je prinesla kaj za Bojana in očeta. Zaradi tega ata ji šla Bojan in oče, če je bil doma, naproti do bližnjega gozda. Bojan Jo rad šel ob takih priložnostih z očetom, ker mu Je pripovedoval drobce la evoje mladosti. Vsa taka pripovedovanja Je Bojan z zanimanjem poslušal.
bro zaigralo, toda dobra igra je prišla do Izraza v golih šele v drugem polčasu. V prvem delu Igre Je bilo mnogo priložnosti za zadetek, a žoga ni šla v mrežo. Sele v 25. minuti je Knaus dosegel prvi gol in tako je ostalo do konca prvega polčasa.
V	drugem delu Igre so bile kombinacije točnejše in rezultat se Je za »Rudarja« povečal. Opre-snik je dosegel trt gole, Sušnik pa enega. Izid tekme Je za goste sicer hud. vendar tl niso tako slabo Igrali, kot bi kdo sklepal iz končnega rezultata. Domača obramba je bila na mestu ln oču-vala vrata, ki so ostala nedotaknjena.
V	predtekmi so mladinci Rudarja II premagali svoje sovrstnike moštva »Sloge« s 4:2.
V	nedeljo bo »Rudar« gostoval v Ptuju proti »Dravi«.
Usnjar (Šoštanj) : Proletarec 1:5 (8:1)
V nedeljo so nogometaši zagorskega »Proletarca« gostovali v prvenstveni tekmi v Šoštanju ln premagali domačega »Usnjarja« s štirimi goli razlike. Pozna se, da so v moštvu ponovno nastopili Ogrinc, Judež In Vipotnik, ki so že skoro sklenili zapustiti nogomet. — »Proletarec« je to pot zaigral učinkovito, tako igro pa naj prikaže tudi v prihodnje. »Proletarec« je dosegel še en gol, ln sicer po Vipotniku. Slednji je vodil žogo proti golu ln streljal, žoga pa je obtičala v golu. Glavni sodnik Je gol priznal, stranski pa je nakazal »otside«. Ker se Je Igralec sam pri sebi vprašal, kaj je to, ga Je glavni sodnik izklju-
LESTVICA
po IV. kolu celjsko-zasavske
Brežice
Bratstvo Hrast. Svoboda Trbov. Olimp Celje Sloga Trbov. Prolet. Zagorje Rudar Hraat. Rudar Velenje ZSD Celje Kovinar Store Usnjar Šoštanj
lige 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4 4
0 1
H: 7 8
13: 4 7 19: 8 7 10: 8 5
Bratstvo Rogat. 4 0 0 4
11; 8 8: 5 7: 7 6: 8 8:13 7:12 6 as 8:18
Zvezna rokometna liga
Rokometaši »Rudarja« bi morali odigrati dve tekmi v zvezni ro-
Lestvica
1.	Rudar
2.	Aluminij
3.	Kladivar
4.	zagorac
5.	Maribor
6.	Tekstilac
7.	Sloga *. Drava
9.	Podravka
10.	Mladost
11.	Jedlnstvo
12.	Sloboda
po IV. kolu
4 3 1 • le: 2 7 točk 4 2 1 1 10: fi 5	«
4 2 1 1 13: 7 5	«
4 2 0 2 10: 5 4	«
4202 17:11 4	«
4202 12: 94	«
4 12 1 10:14 4 e 4 2 0 2 3:14 4	«
4112 M: 83	«
3	1 1 1 8KL2 3	«
4	0 2 2 5:10 2 m
3 0 12 1:11 1	«
Svoboda bolfSa od E’.: go
Svoboda (Trb.) : Sloga (Trb.) 5:0 (2:0)
Trboveljski derby pa Je bil odigran že v soboto. Na Igrišču »Svobode« Je njeno moštvo Izdatno premagalo domačo »Slogo«, ln to kar 5:8. Igra sama ravno ni bila na kakšni višini, vendar pri nogometu odloča število golov ln teh je bilo dovolj.
Zmaga »Svobode« je zaslužena. Sodnik Preslnger Iz Celja Je sodil slabše kot običajno ln je oškodoval »Slogo« za enajstmetrovko.
Hrastnišk! Rudar osvojil točko
Kovinar (Store) : Rudar (Hrastnik) 2:2 (1:1)
Tudi »Rudar« iz Hrastnika Je v nedeljo dosegel proti »Kovinarju« lz Štor eno točko. Po Igri, ki so Jo dali Hrastničani, pa bi zaslužili tudi zmago.
Bratstvo
zmagovito v Rogatca
Bratstvo ; Rogatec 5:2
Nogometaši »Bratstva« lz Hrastnika so gostovali v nedeljo v Rogatcu proti tamkajšnemu moštvu. »Bratstvo« Je zmagalo z rezultatom 5:2 ln sl osvojilo dve dragoceni točki. Igra sama je bila zelo groba, v čemer so prednjačili domačini, zato Je sodnik tudi upravičeno Izključil dva Igralca domačih in enega od »Bratstva«.
Nogometaši iz Brežic vodijo na lestvici.
čil iz igre, gola pa ni priznal. Tudi v ostalem je bil sodnik lz Celja slab in Je s svojimi odločitvami oškodoval Zagorjane.
Pri »Proletarcu« velja pohvaliti Marna, Ogrinca, Flereta, Judeža in Ota Praznika, gole pa sta dosegla Ogrinc (3) in Prašnikar (2).
(ms)
Brežice vodijo
BREŽICE : RUDAR (Vel.) 1:0 0:8)
Brežiški nogometaši so v Velenju v 4. kolu nogometnega prvenstva celjsko-zasavske lige premagali domačega »Rudarja« z 1:8. Domači so' v prvem delu Igre diktirali silen pritisk na vrata gostov, vendar Je odlična obramba Brežičanov onemogočila zadetek v vrata. Gostje so zabili edini gol po vodji napada Goliča v 2. minuti igre, V drugem polčasu pa so gostje prevladovali na igrišču, vendar so številni streli šli mimo gola ali pa so postali plen dobrega vratarja »Rudarja«.
V nedeljo bodo v Brežicah gostovali nogometaši 2SD Celje ln domači računali na zmago, ki Je nujna, ako hočejo obdržati vodilno mesto na lestvici.
SAHISTI RUDARJA NA ŠAHOVSKEM FESTIVALU V PORTOROŽU
3.
Ob večerih Je Bojanov oče večkrat odšel z doma in se vrnil šele pozno ponoči. Bojan je bil razumljivo radoveden, kam hodi oče v večernih urah. Stalno ga je spraševal o tej stvari. Nekoč pa, ko mu je Bojan obljubil, da bo o tem molčal, mn je povedal. Pri očetovemu prijatelju Janezu so se ob večerih zbirali delavci in razpravljali o tegobah, ki jih še čakajo. Bilo Jih je sedem in vsi so pazljivo poslušali, kadar Je govoril Bojanov več. Bil Je odločen In eden izmed tistih, ki niso tako klonili.
Letošnjega portoroškega šahovskega festivala so se udeležili od SD »Rudarja« iz Trbovelj šahisti Jazbec ml., Srlbar ln Gerželj (vsi II. kateg.) ter Škrbec in Drnovšek (oba III. kateg.). Ker so imeli naši igralci težave z dopusti, so zakasnili s priglasitvijo za en dan. Vodstvo festivala je moštvo »Rudarja« uvrstilo v skupino A in ne v skupino B. Tako se je našim šahlstom zgodila krivica, ker so CAigoui ejfaujoui ijBfuo3atH7( od (Lušk, Olimpia itd.) igrala v skupini B in pobrala visoke nagrade.
Moštvo trboveljskega »Rudarja« Je v tem tekmovanju zasedlo častno ll. meeto med 43 moštvi. V skupini A Je zmagalo drugič zaporedno moštvo Maribora I pred Crveno zvezdo, Kalnikom (Križevci) in angleškim moštvom Oxford and Cambridge. Poljsko moštvo Szczecln Je bilo štirinajsto. — V skupini B je zmagalo moštvo Zrenjanlna (1) pred Luškom, Izola, v skupini C Prebold ln v skupini D moštvo Industrije traktorjev ln motorjev, Beograd.
Na turnirju mojstrov je zmagal državni prvak, velemojster Gligo-rlč s 6 točkami (100%) pred Pucem, Stupico, Branicklm (Poljska) ln Ciocalteo (Romunija) 4 točke Itd. — Med ženskami sta zmagali Ci-rovičeva in Robičeva.
(D
SAH V TRBOVLJAH
Brzoturnirja za mesec oktober za prvenstvo posameznikov v Trbovljah se Je udeležilo samo 18 šahistov. Zmagal je Jazbec mL
Izgubil je igro z mladincem Borštnikom, remiziral s Škrbcem In Sribarjem, ostale partije pa Je dobil. Pol točke za zmagovalcem je bil Škrbec. Izgubil Je s Frece-tom ln mladincem Rudijem Krežetom. Lepo se je uvrstil mladinec Borštnik, ki zadnje čase dosega lepe uspehe. Od mlajših šahistov je presenetil mladinec Hin-Ko Bola z zmago nad Sribarjem, solidno pa sta se plarleala Ovnlč in Kmet.
Končno stanje: l. Jazbec ml. 10 točk; 2. Janez Škrbec 9,5; Mirko Srlbar 8,5; 4. — 6. Viktor Borštnik, Vlil Ovntč in Robert Frece po 8 točk; 7. Tone Drobež (Svob.) 7; 8. Emil Kmet 8; 9. Janez Kreže 4 točke, kakor slede ostali,
(n)
IZ ZAGORJA
Otvoritev ceste Tesne — Gam-berk. — V nedeljo so prebivalci Kotredeške doline ln Zavln slavili lep dogodek. Svojemu namenu so namreč izročili cesto, ki drži lz Tesen v Gambrek. Za tamkajšnje prebivalce je ta cesta precejšnja pridobitev. Po slovesnem delu tega dogodka je sledilo v Zgornjih Zavinah ljudsko rajanje, čisti dobiček pa so namenili za gradnjo vodovodnega bazena v Zavinah.
Šiviljski tečaj, — Gospodinjski center v Zagorju ob Savi je pripravil v prostorih Gospodinjske šole v kraju šiviljski tečaj. Za ta tečaj, ki se Je pričel v ponedeljek, Je vladalo precejšnje zanimanje.	(ma)
AVTOBUSNA PROGA TRBOVLJE—HRASTNIK SPET REDNO OBRATUJE
Avtobus na relaciji Trbovlje — Hrastnik spet redno vozi po prvotnem voznem redu. Zjutraj vozi dvakrat in ne samo enkrat kakor doslej. Avtoprevonništvo v Trbovljah nam je »poročilo, da bo avtobus lz Trbovelj v Hrastnik ln nazaj »pet redno obratoval, ln še to, da bodo dijaki, ki se vozijo v šolo, imeli na avtobusu popustiš Trbovelj odhaja avtobus s Trga Franca Fakina ob 5,15 zjutraj in še ob 6,40, nato pa ob 14,00 ln ob 17,30 popoldne
kometnl ligi v Valjevu ln Beogradu. Ker pa Je večina rokometašev zbolela za gripo, so to pravočasno sporočili pristojnim forumom ln odpovedali tekme, ki pa se bodo verjetno odigrale po končanem tekmovanju.
V NEDELJO, 13. OKTOBRA OB 15,30, BO NA STADIONU SD »RUDARJA« V TRBOVLJAH TEKMA MED MOŠTVOM »DINAMA« IZ PANČEVA IN »RUDARJEM«.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mod ega mota Rudija Kranjca, se Iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem direktorju in delovnemu kolektivu Tovarne celuloze In reto papirja v Vidmu-Krškem. pevskima zboroma in tovarišu Demaču.
Žalujoča žena Marija z družino.
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo prerivaj al od 12. do 14. oktobra amer. barvni vi-stavision film »Plavolasa 83-peljivka«; od 16. do 17. okt. ruski film »Od čara do Lenina«; 18. do 21. okt. amer. barvni vietaviston fikn »Ujemite tatu«.
Kino »Svoboda — Trbovlje It«
bo imel na sporedu 12. do 14. okt. amer. barvni film »Ste. kleni čeveljčki«; od 15. do 17. okt. amer. krim. film »Na robu pločnika«; od 18. do 19. okt. amer. torim. film »Kliči »M« za umor«.
Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah; 12, do 14. oktobra »Rumeno nebo«; 18. do 21. okt. amer, film »Kapitan In njegov junak«.
Kino Brežice: 12. oktobra amer. barv. film »Svengali«; 13. do 14, okt. jug. barvni film »Pop čira in pop Spira«; 16. do 17. okt. Mal. film »Skoda da sl taka«; 18. in 19. okt. fran-barvni film »šentjernejska noč«.
Kino Sevnica; 12. do lS. okt. amer. film »Zaseda«; 19. do 20. okt. amer, film »Na apa-škl meji«. *
Kino Brestanica; 12. do 13, okt. amer, pustolovski film »Na apaški meji«; 16. do 17. okt. zabavni film »A In C v tujski legiji«; 19. in 20. okt. ruski barv. film—drama »Matk.
Kino Brestanica: 12. do 13. ok*, amer, barvni film »Maščevalec iz Daiasa«; 16. do 17. okt, domači film »Zaseda«; J9. do 20. okt. mehiški film »Frute prohibito«.
Stran 8
»ZASAVSKI TEDNIK«
t:	12. OKTOBER 1957. Štev. 42

FLORENTINA
XX. nadaljevanje
Na Cherveovem obrazu ni trenila niti mišica. Njegov obraz je bil hladen in nepristopen.
— Prav, za kaj pravzaprav gre? Kaj hočete?
— Kapetan Cherve, vi doslej niste hoteli govoriti. Vzbujate mi spoštovanje, vendar menim, da ne koristi niti vam, še manj vašim prijateljem.
— Bodite kratki — odgovori Cherve. — Kaj torej hočete od mene?
— Da govorite ...
— Jaz nisem izdajalec ...
— Nihče ne zahteva izdajstva. Mi vemo mnogo več, kot vi samo slutite, Cherve! Krepko vas držimo v rokah, vas in Florentino. Vsak hip imamo lahko tudi polkovnika Zorena in majorja Thera, pa Neronda in vse druge voditelje in funkcionarje organizacije Pokreta odpora. Še več... Ralf je nehal govoriti, da bi vplival na Chervea, hotel pa je nekoliko premisliti, preden bi izustil usodni stavek... — Še več: mi smo našli mikrofilm, tiste nenavadno važne mikrofilme, ki ste jih vi skrili v tubo za pasto...
Cherve je bil omamljen. Obraz, njegov obraz je postal pepelnatosiv in krčevito je stisnil pesti. Ralf ga je pozorno gledal iri je opazil njegovo drhtenje ...
— Želim vam pomagati, Cherve, je nadaljeval Ralf, želeč izkoristiti novo psihološko situacijo. — Nikar ne omahnite! Govorite! Pokažite vašo dobro voljo, to bo pomagalo vam in vašim prijateljem. Nikar ne pozabite, da imamo v pesteh tudi Florentino. Ce bi govorili, se lahko zavzamem za vas in za Florentino, in za mnoge vaše prijatelje. ... A nekega dne, to ni več daleč, bo vojna končana. In kaj tedaj?. Pomislite, kaj bo, ko bo nekaj belgijskih oficirjev manj! Komu bo to koristilo?
Cherve zmaje z glavo in upre pogled v rešetke na oknu celice.
— Ne vem ... Nič ne vem ... To me sploh ne zanima. Pustite me na miru. Prosim vas ...
— Prav, kapetan Cherve. Kljub temu vam puščam nekoliko časa za premislek. Cez nekaj dni se bova spet videla.
— Lahko, če hočete — odgovori Cherve mračno. — Ce že imate mikrofilme, potem vam moje izpovedi ne bodo koristile. V mikrofilmih je vse, kar potrebujete.
To so bile njegove poslednje besede.
Sonderfuhrer Ralf še ni prišel do svojega urada, ko so zatulile sirene. V hipu so se bruseljske ulice docela spraznile.
Zračni napad.. <
Motorji težkih bombnikov so hrumeli v oblakih. Protiletalski topovi so divje streljali, tu pa tam pa je ropot bombnikov pretresla eksplozija padajočih bomb. Po dvajsetih minutah se je napad končal. Gosti oblaki dima so se dvigali nad Brusljem. Vsepovsod je gorelo.
Angleški bombniki so odvrgli precejšnje število bomb. Glavni cilj napada je bila tovorna železniška postaja v središču mesta. Mnogo bomb ni padlo -na cilj. Nekaj jih je našlo svoj cilj na kasarniških tleh. Ena izmed bomb je zadela tudi specialni zapor nemškega Abwehra.
Vsi tisti, ki so bili tisti trenutek v kasarni, so ostali pod ruševinami: stražarji, belgijski zaporniki, agenti, ki so bili v službi angleške vohunske službe in — kapetan Cherve...
* * •
V pisani III. F centrale nemškega Abwehra v Bruslju zvoni telefon. Sonderfuhrer Ralf slabe volje odmakne kup aktov lin dvigne slušalko. Javil se je Prosper de Pitter. — Danes 20, 3, se snidemo. Stvar je nujna...
— Prav, pridem.
Slišal se je šklopot slušalke in veza je bila pretrgana. Ralf je razmišljal.
(Nadaljevanje sledi)
GLAVNI PROBLEM JAPONSKE SO — OTROCI. — Prebivalstvo Japonske je naraslo že na 88 milijonov. Leta 1960 jih bo še 100 milijonov, četudi je tamkaj vsako leto do 2 milijona
splavov
Nogomet
v taborišču
EL ARI$
Perc Franci, član JLA v jugoslovanskem odredu sil OZN
Nudistom zaikon ni kdo ve kaj mar. Zdaj hodijo goli tudi po plaži Famtelon in kopališče je bolj podobno kakšnemu divjemu zalivu na Tahitiju.
Varuhi javnega reda imajo z njimi nemalo skrbi in dela. Nič nenavadnega ni bilo, ko sta se dva nudista uprla policiji, zadnje dni pa ne mirujejo niti ponoči. Zdaj, ko stanujejo v okoliških skalnatih jamah, vsako noč divje plešejo, seveda goli, njihovo občinstvo pa so zabave željni milijonarji, lastniki razkošnih jaht in druga naveličana
Hohštapler velikega kova
Kazensko sodišče v Parizu je nedavno <* sodilo nekega italijanskega državljana na večjo zaporno kazen zaradi zapeljevanja francoskih žena. Takole je bilo: De CosSimo se je vozil v lastni limuzini in se predstavljal kot sin bogatega rimskega trgovca in naslednik umrle tete, lej. mu je zapustila nad 80 milijonov lir. Mož se je šetal v višjih krogih francoske družbe. Tu je, kot je bilo na razpravi videti, uspel zavrteti glave francoskih lepotic in bogatih žena, ki so, da bi zadovoljile mladega razuzdanca, trošile bajne vsote frankov. Tako je žena nekega poznanega francoskega vseučiliščnega profesorja prodala dragocena krzna in dragulje v vrednosti 18 milijonov frankov, samo, da bi lahko s tem denarjem zadržala naklonjenost ljubimca. Neka deklica iz Nizze pa mu je dala 2 milijona frankov.
Modemi Casanova sicer ni zanikal, da mu Francozinje niso dajale denarja, pač pa je trdil, da jim ni obetal zakona. Francozinje so take, je dejal italijanski plemič, če si z njimi ljubezniv, takoj mislijo, da jih bomo oženili. Meni pa je prijalo njihovo gostoljubje. Ljubimec jim ni ničesar obljubljal, obljubljale so bolj ženske.
Mož je sedaj zaprt, Francozinje, ki jih je opeharil, pa bodo zaman iskale izgubljen denar.
V oboroženih enotah OZN v Egiptu je tudi jugoslovanski odred. Od ustanovitve teh vojaških enot je v jugoslovanskem odredu že druga grupa naših kadrovcev in med njimi je tudi zavedni član ŠD Rudarja« iz Trbovelj, Franci Perci. Franci — Pufi je bil že kot mlad fant, ko je prišel iz vajenske šole v Mariboru, zelo zaveden član društva in se je vedno vneto boril, bodisi v mladinskem moštvu in pozneje tudi v prvem moštvu. Bil je tudi član slovenske mladinske reprezentance in si je kot tak pridobil med športniki — rio-
g.osipoda, ki mastno plača take predstave.
Vendar je policija odločena napraviti konec sramoti 20. stoletja in omejiti nudistično nevarnost.
Neki ameriški časnik je pred dnevi navedel, da ni na svetu tako dolgega imena, kot je ime nekega ameriškega mesta: CHARGOBBAGOGGMANCH-AUGGAGOBBCHAUBUHAG-UHGAMAUGG. Takoj nato so protestirali Angleži in navedli ime svoje železniške postaje:	FAIRPWLLGWYNGYNG-
yllgogerychwyrndrbw-
LLANTISltlOGOGOGOCH.
Kot vidlite zelo komplicirano. Ameriško ime je nemogoče iz-
gometaši širom po Sloveniji mnogo prijateljev, in nič čudnega ni, da je tudi v JLA s svojo discipliniranostjo dosegel, da so ga izbrali med predstavnike JLA odreda v Egiptu.
Franci pa kajpak ne bi bil Franci, če ne bi tudi v vroči Afriki sodeloval v našem odredu kot vnet nogometaš. Priboril si je tudi tu, kot edini Slovenec, mesto v izbrani enajstorici, ki je ravno v zadnjih dveh mesecih dosegla velik uspeh in si osvojila pokal UNEFA.
Njegovi soigralci so iz raznih klubov širom po Jugoslaviji. Pri tem je zanimivo, da so vsi ti tovariši nogometaši iz manj pomembnih klubov, samo eden izmed njih član zveznega kluba Velež. Posebni dopisnik iz taborišča sporoča, da to moštvo igra nogomet, ki po svojem znanju ustreza srednje močnim jugoslovanskim moštvom I. lige.
Pero pravi, da je bila najtežja tekma z Brazilci. Naš odred Jih je premagal v polfinalu z 2:1, kjer so Brazilci poleg odličnega nogometa pokazali še .svoje druge »vrline« — grobo igro, nedisciplinirano vedenje, saj so ob stanju 2:0 zapustili igrišče, nato pa so le nadaljevali z igro.
govoriti, ker je Indijanskega porekla. Z angleškim imenom je laže. Enostavno ga berite tako kot ga Angleži: LLain-fair P. B. Sicer pa so Angleži tisto dolgo ime svoje železniške postaje pozabili im se ga spominjajo samo tedaj, če gre za njihov prestiž. Sicer pa jim je uspelo potolči Ameri-kance:	ime njihove postaje
ima 54 črk, ime ameriškega mesta pa le 44 črk.
Naša Izbrana enajsterica si je z zmago v finalu nad Švedi 3:2 priborila pravico igranja z reprezentancami v Fort Saidu in Kairu.
Vsa moštva so zaradi manjše nevarnosti poškodb igrala v copatah, in zaradi tega, ker druga moštva nimajo s seboj nogometnih čevljev.
Predstavnik finskega odreda je odlikoval najboljše nogometaše tega tekmovanja z diplomami, z vtkanim grbom Finske. Med Jugoslovani sta dobila to odlikovanje Perc in Grahovec (Mladost, Prijedor). Vsi člani našega moštva pa bodo od komande oboroženih sil OZN prejeli za prvo mesto zlate kolajne.
Predstavniki ostalih narodnosti bodo sedaj poskušali izgubljene lovorike nadomestiti v drugih športnih disciplinah, ker je komanda UNBF razpisala tekmovanje v odbojki, lahkoatletiki in košarki.
Razen športnih novic javlja Franci, da naši fantje vztrajno prenašajo afriško vročino, ki je dosegla tudi že 70 stopinj C na son-cu in pesku, medtem ko so
Japonci bodo gradili najdaljši tunel na svetu
V začetku prihodnjega leta bodo začeli s kopanjem tunela med mestoma M&nakami in Kusava na Japonskem otoku Hoido. Projektirani tunel bo dolg okrog 21 kilometrov, to se pravi, da bo ta predor najdaljši na svetu. Sedaj je najdaljši tunel na svetu Simplon-ski tunel, ki meri 19,8 kilometra.
noči zelo hladne. Razen športu* zabave jim ne manjka tildi dru-gih razvedril, če niso na položaju, vendar si kljub vsem zabavam želijo, da bi kmalu pretekel še šesti mesec, ko jih bodo nadomestili z novim kontingentom in ko se bodo lahko vrnili v svojo domovino.
Pričakujemo ga v novembnl kot dopustnika v Trbovljah in takrat nam bo osebno lahko povedal še marsikaj zanimivega e vročem kontinentu.
BODOČNOST BO POKAZALA, če to kopalno ogrinjalo zakriva čare tega baje »najlepšega de* kleta na svetu«. Se se sonči 19-letna manekenka Ani Garassini v svoji slavi kot »Miss Italia« n» obali v Toarmini na Siciliji — morda pa bo kmalu nosila celo krono »kraljice sveta«.
Politični mozaik
KLIN NA KLIN
Medkontinentalni teledirigirani projektil, ki so ga izstrelili v Sovjetski zvezi, je razumljivo sprožil reakcijo v svetu. Medtem ko večina pravi, da je dovolj novega orožja, odgovorni ljudje v Ameriki in Britaniji razmišljajo, kako bi preprečili učinek takega izstrelka, Angleži hočejo baje napraviti eksplozijo neke male atomske bombe, ki bi visela na balonu v zraku in uničila projektil, ki bi prišel skozi to zračno področje, ameriški general Patridge pa izjavlja, da četudi sam ne ve, kaj bo to, ZDA vendar dajejo denar za konstrukcijo »protiraketen, ki bi preprečila učinek tega projektila.
Med tem časom Je v Londonu praktično propadla konferenca istih akterjev o — razorožitvi...
DVOJE MIŠLJENJ
Ceylon je eden izmed članov komisije OZN ::a Madžarsko in je delegat te dežele podpisal zahtevo, da se skliče izredno zasedanje Generalne skupščine, ki bi razpravljala o Madžarski. Medtem pa je predsednik ceylonske vlade Bandaranaike izjavil, da se ne strinja s podpisom svojega podrejenega funkcionarja v OZN in da bo njegova delegacija glasovala drugače: vzdržala se bo.
Stališče ceylonskega premiera je razumljivo, ni pa Jasno, zakaj ni prej onemogočil takšno situacijo, ki je povsem zanesljivo edinstvena v sodobni diplomaciji.. •
POSLEDICE
V ZSSR so uradno rezglasili, da je v zadnjih časih 19 vaških okrožij in mestnih področij namesto imena Molotova in Kaganoviča dobilo novo ime »rajon sovjeta« in »moskovski rajon«. Tudi moskovska podzemeljska železnica je napravila neko spremembo: postaja, ki je nosila ime Kaganoviča, je preimenovana v »Anotnjij rjad«.
Ni se treba čuditi: to je logična posledica poraza politike, ki jo je ta dvojica forsiraia...
Agresivni nudisti
POLICIJA V NIZZI PRAVI: RAZPASLI SO SE KOT GOBE PO DEŽJU. — NUDISTI SO POSTALI TAKO PREDRZNI, DA JIM NITI NALAŠČ ZANJE ODREJENO MESTO NI VED DOVOLJ. — NA KOPANJE PRIHAJAJO TUDI NA DRUGE PLAZE
NA ZID UNIFORM so zadeli v Little Rocku maloštevilni črnski učenci, ki so 3. septemb ra tvegali poskus, da.se vpišejo na višjo šolo. ki je določena samo za belo mladino. Guverner Arkansasa je poslal nacionalno gardo proti »integraciji« črnske mladine.
NAJDALJŠA IMENA NA SVETU
Hans Hell je pisal Leonu Franku:
Sporočam Ti, da sem srečen, zelo srečen, presrečen ženin. Moja Marija je sladko dekle, z bleščečimi črnimi lasmi, ki so na tilniku lepo zaviti in povezani, z velikimi sanjavimi očmi, ki znajo gledati ponosno in dostojanstveno, njena polt pa je bela in prepletena s plavimi žilicami. In kakšne rasti je! Kakor, kakor... kakor kakšna lutka!... Ne! To m dobra primera, kajti truplo lutk je napolnjeno z žagovino, nima pa nobene oblike, medtem ko je telo moje Marije dovršeno lepo. Kako krasno je, to verni kajti svojo izvoljenko sem že videl v kopalni obleki. • Lutka res ni primerno ime za Marijo, kajti lutka je nekaj nedovršenega, nekaj, kar se šele razvija in dopolnjuje, ona pa je že popolna. Nežna je in vendar samozavestna, plašna in vendar tudi že ognjevita, strastna. In če tudi ni obdarjena z zemeljskim bogastvom, je odlična gospodinja, ženska, ki zna z razpoložljivim denarjem gospodariti.
Marija je privatna tajnica. Prosil sem jo že, naj službo odpove. Ona pa mi pravi, da bo to storila šele potem, ko se bo poročila.
Po svojih starših je podedovala lepo dvosobno stanovanje, je vedno elegantno oblečena, četudi potrebuje za svoje toalete prav malo in si jih po večini sama napravi.
Zelo je skromna in z malim zadovoljna. Mnogo truda me stane, preden jo pregovorim, da vzame kakšno darilo od mene. Tako sem ji na primer z veliko težavo dopovedal, da ji je potreben potovalni plašč. Končno si ga je dala napraviti. Čudovit je: rjave barve, prav tak je tudi njen klobuček in ročna torbica. Neverjetno elegantna je v njem. Kadar jo spremim, hodim zraven nje kakor nečimern pav.
Tvoj stari, pedantni prijatelj, ki je bil pri ženskah tako neroden, je postal kavalir. Kadar ji pomagam obleči plašč, je to zame izbran užitek. Nekaj čudovitega je, ko stojim za njo in vdihavam njen vijolični parfum. Poljubljam ji črno materinsko znamenje, ki ga ima na vratu — in če se z glavo nasloni na moje prsi, potem sem najsrečnejši človek med smrtniki.
V jeseni se bova poročila. Ob prostih popoldnevih iščem sedaj stanovanje. Najino poročno potovanje bo seveda prvorazredno. Sem pač v službi v ministrstvu za železnice. Ko bo poroka, boš seveda šel Ti
za tovariša.
Tvoj Hans.
XXX
Fric Keller je pisal Egonu Krausu:
Dragi prijatelj! Zahvaljujem se Ti za Tvojo ponudbo. Drugače je tudi pri meni vse v redu, da bi si skoraj ne mogel kaj boljšega želeti. Gre za povest o cerkveni miši. Sem njen predstojnik, ona pa je moja uslužbenka. Le da je ne morem poročiti in je tudi nočem. Ne morem, ker sem, kakor sam veš, že oženjen in imam otroke — in nočem, Ver se bojim, da bi me ta mala, koketna prefriganka morda še vlekla za nos po svetu.
To ti je rafinirano dekle, namazano z vsemi mazili, zlasti v stvareh, M jim pravimo »ljubezen«... In vse gre v redu: uredil sem ji majhno Stanovanje, v pisarni pa se pogovoriva za najine sestanke. Precej zah-
tevna je v vseh rečeh in zna izvabiti iz mene z najbolj dražestno nesramnostjo najdražja darila.
Tako si je vtepla v glavo, da hoče imeti rdeč plašč. Branil sem ji, toda hotela ga je imeti in moral sem odnehati. Plašč je sicer neznansko drag, vendar res lep. Kakor majhen škrat je videti v njem s svojimi žarečimi očmi, s svojim finim noskom, na katerem ji pri najmanjši razdraženosti vibrirajo nosnice. In njene svetlordeče namazane ustnice! Ljudje zijajo za njo, kar si vratov ne izpahnejo.
\v \v
PLASCi
V______J
Da, skoraj bi bil pozabil: prav lepo Te prosim, posodi ml za soboto ln nedeljo Tvoj mali športni avto. Moja mala Mici hoče na vsak način konec tedna preživeti z menoj, moj veliki avto doma pa potrebuje družina. Ob priložnosti si lahko sposodiš moj avto.
Tvoj Fric
XXX
V soboto popoldne.
Sekcijski svetnik v ministrstvu za železnice, doktor Hans Hell, ga ne ve bolje izkoristiti kot zase in za svojo Marijo: išče stanovanje po mestu. Marija mu je telefonirala, da mora v soboto popoldne v pisarni naporno delati, zato ga je prosila, naj pride v nedeljo ob šestih zvečer ponjo, da pojdeta v gledališče.
Pravkar stoji v prvem nadstropju hiše na mestnem trgu. Stanovanje, ki ga ogleduje, je čedno in elegantno, ne predrago, z balkonom proti parku. Poleg hiše stoji neka garaža. Pred garažo stoji čeden športni avto, v njem pa sedi visok gospod z avtomobilskimi naočniki. In... sveta nebesa!... Ves je prebledel: dama, ki je pravkar vstopila v avto, je vendar Marija... Ne! Olajšano se je oddahnil, saj to sploh ni njegova Marijah,,	**"x
Dama ima rdeča lica, svetlordeče namazane ustnice in črni kodri 31 razposajeno plešejo okrog glave, oblečena pa je v opekasto rdeč plašč in opekasto rdeč je tudi njen klobuk...
Marija se ni nikoli šminkala! Nikoli sl ni mazala ustnic z rdečilom. Nikdar ne bi Marija oblekla plašča, ki bi zbujal pozornost!
Sedaj se je njen obraz skril za avtomobilskimi naočniki. Oba ustvarjata videz zaljubljencev: gledata se In se smejita, in preden je gospod pognal avto, jo je zgrabil za glavo in jo poljubil..,	»
No, srečno vožnjo vama želim!
XXX
V nedeljo, ob šestih zvečer.
Hitrih korakov, kakor da ne more pričakovati, da bo Marijo spet ‘videl, gre doktor Hans Hell proti hiši, kjer stanuje Marija. Pred hišo stoji športni avto, ki se mu zdi nekam znan. Tudi gospoda z avtomobilskimi naočniki, ki ga je srečal na stopnicah, je že nekje videl. Toda o tem ne razmišlja, preveč se veseli svidenja z Marijo.
Potem pozvoni. Pozvoni še enkrat.
Marija se oglasi: »Bila sem zelo trudna in sem legla v posteljo. Odprla ti bom, toda obljubiti mi moraš, da boš počakal zunaj, dokler se ne vrnem Iz kopalnice.«
On se je nasmejal: »Obljubljam ti vse, kar hočeš!«
Odprla mu je vrata in hitro smuknila v kopalnico.
Stopi v stanovanjsko sobo in voha. Pravzaprav diši tu po moškem ... Tak dim!... Da, Marijo mora odvaditi, da ne bo toliko kadila!... Poljubi, ki diše po dimu, mu niso všeč. In kakšen nered je po sobi!... Tudi tega ni vajen pri Mariji. Kakor da je v naglici prišla domov. In tu leži tudi dragi rjavi plašč ... Kakor zlomljen, obupan človek, leži tu. In njemu se obleke smilijo. Občutek ima, kakor da tudi obleke igrajo v komediji življenja, da trpe, če neusmiljeno ravnamo z njimi in se nam zato maščujejo.
Da vzdignil bo plašč, ln ga obesil na kljuko v predsobi. Tako je tudi storil. Dvignil je rjavi plašč, toda kje so njegovi rokavi? Znotraj so, namesto zunaj! Hitro ga je slekla in pri tem rokave obrnila. Obrne rokave in se ustraši. Rdeč! Rdeče je podložen in rafinirano tako izdelan, da ga je mogoče nositi na obe strani. In naenkrat mu postane jasno, kje je videl športni avto, kje gospoda z avtomobilskimi naočniki in kje rdeči plašči Zdaj ve vse! Gledal je po sobi, kakor da nekaj išče. Da, tam na preprogi leži rdeči klobuček, na naslonjaču pa rdeča torbica...
Zanj se je torej oblačila skromno rjavo, v rdečem plašču pa je — hoodila z drugim... Igrala je torej dvojno vlogo. Gorje mu!
Snel je obešalnik v predsobi in ga obesil na okno. Potem je s tresočimi rokami položil nanj rdeči plašč. Iz žepa je potegnil polnilno pero ln košček papirja, na katerega je napisal nekaj vrstic, in ga obesil na plašč.
Napisal je: »V bodoče lahko nosiš plašč samo na rdeči strani! Pozdravljena!«
Ravno ko je Marija stopila s svojim belim obrazom in črnimi lasmi, ki jih je imela lepo zvite na tilniku, v preprosti gledališki obleki Iz svoj* spalnice, je še slišala, kako so se zunaj njena stanovanjska vrate zapij®!