Lfublfana, torek 19. julija 1927
Cena 2 Din
b rniaia oP 4. »lutraj. =
Stane .ncsečnc L)m »5-—. ta mo tcmstvo Dir 40-— neobvezno.
Uglasi 00 taritu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon št. 2071 in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravo Btvo: LJubljana, t*re4ernowr
ulica it. 54. — Telefon št. »036.
mseratai oddelek: Ljubljana, Prešei-nova ulica št. 4. — Telefon St. 140«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. zavoda: Ljub-iana St 11.84« • Praha čisto 78.180. Wien, Nr. 105.241.
Dunajsko revolto je organizirala Moskva
Zanimive uradne ugotovitve. - Prometna stavka končana. - Spopadi na Dunaju se ne ponavljajo. - Brezuspešna pogajanja med vlado in socijalisti
Dunaj, 15. julija, t. Kot dokaz, da so se dogodki na Dunaju vršili po navodilih iz Moskve, se smatra med drugim tudi dejstvo, da je bil nemški državni komunistični poslanec Pick aretiran in je sedaj v policijskih zaporih
Dalje ie bil na Schmerlingplatzu ustreljen nek! ruski novinar Rudolf In-gust, kl je bil znan kot eden izmed naj-odličnejših zastopnikov komunistične internacijonale in je bil stalno v direktni zvezi z moskovskimi sovjeti. Znan je bil kot njihov emisar. Bil je sotrudnik komunističnega lista «Proietar» in ie vršil po nalogu Moskve komunistično propagando tudi v Jugoslaviji. Na Dunaju se je bavil z razširjanjem nekega v madžarskem jeziku izhajajočega komunističnega lista in je tudi že pred tem za časa Bela Kuna igral v Budimpešti vodilno vlogo za časa tamošniega bolj-
ševiškega gospodstva. Pri njem so našli tudi neko listnico, iz katere je razvidno, da je nameraval po nadaljnem načrtu oditi v Jugoslavijo. V petek pri napadu na policijsko stražnico, ki je bila upepeljena, in pri zažiganju justične palače, se je živahno udejstvoval in je bil tudi pri justični palači ustreljen. Njegova navzočnost pri teh akcijah je dokaz, da je bila Moskva poučena o pripravah za ta upor. Dalje ie bil aretiran komunist Fiala, ki je že ob prevratu I. 1918. igral važno vlogo in pripadal rdeči armadi. Znano ie bilo, da ie bil stalno v zvezi z Moskvo. Fiala je član vodstva komunistične stranke, sotrudnik lista «Die rote Fahne* in redakcijski sluga lista «Der Abend».
Državno pravdništvo je zaplenilo neki komunistični letak, kakor tudi list »Abend» zaradi žalitev vlade.
j ni uspela prometna stavka
Opolnoči je bil v Avstriji zopet vzpostavljen železniški in poštni promet. — Značilni dogodki na Tirolskem, — Komunike socialistične stranke
Dunaj, 19. julija ob 0.30. t O polnoči le bil zopet vzpostavljen železniški promet in redna brzojavna in telefonska zveza, ko ie bila splošna stavka popoldne že zaključena.
Konec splošne stavke pomeni neuspeh socijalno - demokratske stranke. Sklep strankinega predsedstva in strokovne komisije, naj se prometna stavka in stavka poštnih uslužbencev zaključi, je pripisati v glavnem poročilom, ki jih je prejelo vodstvo stranke tekom današnjega dneva iz raznih zveznih držav. Parolo za stavko so najprej s silo štrli na Tirolskem. V nedeljo okoli polnoči je okoli 100 mož močna skupina sestavljena iz zveznih vojakov, orožništva in Schutzbunda zasedla glavni kolodvor v Innsbrucku ter prisilila vodstvo stavke, da se je umaknilo. Vse dohode iz mesta so zasedli močni oddelki Heim-wehra, ki jih je pozvala deželna vlada in ki so se v velikem številu odzvali. Ravno tako so oddelki vojaštva zasedli druge večje postaje na Tirolskem, tako da je bilo vojaštvo davi že skoraj v posesti vseh tirolskih prog. S pomočjo upokojenih železničarjev in članov tehnične podporne akcije, so davi vzpostavili zasilen promet, ki je zvezal Tirolsko s Švico in preko Brennerja z Italijo. V popoldanskih urah se je do-znalo, da hočejo tudi na Koroškem postopati po tirolskem načinu. Ker se je vodstvo stavke balo. da bo ta način prešel tudi na Salzburško, je preklicalo parolo za stavko, ker bi v nasprotnem primeru ostala brez železniške zveze samo Line in Dunaj, dočim bi po drugih progah vlaki za silo vozili. Prometna stavka pa se je morala končati v ostalem tudi zato. ker se je vršil nemoteno zračni promet, ki je omogočil popolno zvezo z inozemstvom. Vladi je bila tudi na razpolago možnost brezžične službe. potom katere je bila stalno v zvezi z inozemskimi vladami in avstrijskimi
poslaništvi v drugih državah.
Dunaj, 19. julija. Ob 0.30. t. Socijalno demokratska stranka objavlja danes sledeči manifest: Ukinjenje prometne stavke je bilo nocoj sklenjeno na plenarni seji strankinega vodstva in strokovne komisije, ki sta se sestali v strankinem domu. Do tega sklepa je prišlo brez kakršnegakoli sporazuma z vlado. Manifest naglaša, da je bila stavka proglašena v znak protesta proti barbarskim činom policije in zato. da se reakciji pokaže, da je delav«;tvo zmožno za boj in da lahko vsako uro uporabi najstrašnejša sredstva za boj. Položaj se je razčistil, nastopil je mir, streljanje je poj^j^lo in občinska policija je formirana. (Kakor izve vaš dopisnik, je bilo 15.000 mož občinske policije opremljenih z revolverji.) Vsled tega ni nadaljevanje prometne stavke več potrebno. Ukinitev je na mestu iz gospodarskih in političnih vzrokov; iz gospodarskih zato. ker bi vsled stavke ne bilo dovoženih dovolj sirovin in bi vsled tega mnogi obrati morali ustaviti svoje delo; iz političnih pa zato, da si zagotovi stranka proti načrtom reakcije sestanek parlamenta, kar je rao^ goče le tako. da se splošna stavka ukine. Stranka se slednjič v manifestu zahvaljuje pristašem za disciplino, ki so jo pokazali , in nadaljuje: Če trenotno lahko zaključimo prometno stavko, se iz tega ne sme sklepati, da so vse nevarnosti reakcionarnega izrabljanja dunajskih krvavih dni odstranjene. Treba bo še tudi v nadalje ohraniti hladnokrvnost, prevdarnost, edinstvo in solidarnost. Vse poulične demonstracije in zbiranje na cestah se mora nehati; pri tem pa je treba od ure do ure čakati na parolo strankinega vodstva. Stranka bo storila svoje, da ohrani mir; ostala pa bo pripravljena za boj, če jo bo nasprotnik do tega prisilil
Politične posledice revolucionarnega pokreta
Dr. Seiplovi pogoji socijalnim demokratom. — Državna avtoriteta in ustava ne smeta trpeti škode. — Vlada zahteva popolno svobodo za parlamentarno zasedanje
Dunaj, 18. julija, gl.) Vodstvo avstrij ske socijalnodemokratske stranke se je danes ves dan pogajalo z zveznim kan-celarjem dr. Seiplom glede ustavitve splošne stavke. Stavilo je razne pogoje, večinoma političnega značaja, ki jih pa zvezni kancelar pod nobenim pogojem ni hotel sprejeti. Izjavil je, da se mora stavka končati brezpogojno in brez kakih protidajatev.
Nato se je vodstvo stranke sestalo na sejo. Kaj je bilo sklenjeno, ni znano. Dejstvo pa je, da so ob 15. dobili vsi uslužbenci železnic ter poštni, brzojavni in telefonski nameščenci navodila, nai bodo točno opolnoči na svojih mestih. Ker pa je treba na kolodvorih najprej zakuriti stroje in spraviti prostore v red, bo najbrže popoln železniški promet otvorjen šele jutri zjutraj okoli 8.
Berlin, 18. julija (be.). Na Dunaju vlada Dopoln red in mir. Pogajanja med vlado in socijalnimi demokrati doslej niso rodila še nobenih pozitivnih uspehov. Zvezni kancelar dr. Seipel je pripravljen na sporazum, ki pa ne sme ogražati državne avtoritete in avstrijske ustave.
Beograd, 18. julija, p. Avstrijsko poslaništvo je objavilo ob 17.30 nastopni komunike: Dunajski župan dr. Seitz je iz razlogov, da prepreči ponovitev zadnjih nemirov, dogovorno z vlado ustanovil posebno občinsko policijo. Ta straža bo obstojala le tako dolgo, dokler bo za to dana potreba, ter bo sode-
lovala z državno policijo. V nedeljo dopoldne je kazalo mesto zopet normalno lice. Avtomobilski in tramvajski promet se razvija zopet popolnoma normalno, kar je vidni izraz, da so demonstracije tekom zadnjih 24 ur popolnoma prenehale. Današnji dan je bil predvsem posvečen zopetnj vzpostavitvi poštnega, telefonskega in železniškega prometa. Težišče političnega položaja bo v najkrajši dobi preneseno zopet na parlamentarna tla. Kdai bo sklican zvezni svet, še ni rešeno in se vrše tozadevno še pogajanja med vlado in političnimi strankami. Vlada vztraja na tem. da se mora zasigurati za zasedanje popolna svoboda in da mora biti naipoprej zopet vzpostavljen promet.
Komunistična demonstracija v Bratislavi
Bratislava, 19. julija ob I. uri. t. Kot sim» patijsko demonstracijo za dunajske komu« niste je priredila komunistična stranka v Bratislavi sinoči poulične demonstracije. Češkoslovaška policija je takoj zasedla glavno pošto ter preprečila naval demon« strantov na to poslopje. Demonstracija se je vršila ob uri promenade, kar je vzbudilo med občinstvom veliko paniko. Pred vrati glavne pošte je bil ravno takrat velik na« val, ker se jc ves promet z Dunaja prene« sel v Bratislavo. Policija je z največjim naporom zaprla demonstrantom pot. Are« -tiranih je bilo več oseb.
Mrtvi in ranjeni
Pogreb žrtev.
Dunaj, 19. julija, t. Tekom današnjega dneva so v medicinskem zavodu obduci« rali 50 žrtev petkovih nemirov. Obdukcij« ski protokoli bodo izročeni drž. pravdni« štvu. Ob 11. ponoči so pripeljali pred bol« nico trupla vseh teh obduciranjev, dočim bodo trupla ostalih žrtev obducirana. te« kom današnjega dneva. Pogreb se vrši po» jutrišnjem. Ustreljeni stražniki bodo po« kopani v četrtek popoldne. Število mrtvih znaša 83, verjetno pa je, da se bo še pot višalo, ker ležijo nekateri težko ranjeni v zadnjih zdihljajih v bolnicah. Število ra> njenih znaša približno 1000.
Stališče avstrijskih socijalnih demokratov
Vodstvo svari pred komunističnimi provokatorji, ki so hoteli povzročiti državljansko vojno. — Zakaj se ie zavlekla splošna stavka. — Prepoved točenja alkoholnih pijač in podpore brezposelnim.
Budimpešta, 18. julija. (yl.) Avstrijska so-cijalnodemokratska stranka izdaja poseben <Mitteilungsblatt>, v katerem objavlja na čelu oklic vodstva stranke in strokovne komisije. V oklicu poziva pristaše k disciplini ter jih svari pred komunističnimi izzivanji. Članom stranke prepoveduje vsake poulične demonstracije in zbiranje na ulicah, ker bi to lahko povzročilo novo prelivanje krvi. Končno naglaša. da bo vodstvo stranke storilo vse, da prepreči državljansko vojno, ki jo hočejo izzvati komunistični izzivači.
Dunajski župan dr. Seitz je v svojstvu deželnega glavarja izdal odlok, s katerim se zabranjuje točenje alkoholnih pijač. Hoteli in gostilne ter kavarne so lahko sicer odprte. vendar pa je prodaja alkoholnih pijač najstrožje zabranjena. Strokovna komisija je izdala na delavstvo poziv, naj se vzdržuje uživanja alkohola in naj strogo ravna po navodilih stavkovnega odbora in strankinega vodstva.
Med nezaposlenimi je vladalo veliko razburjenje, ker se je bilo bati, da bo ustavljeno izplačilo brezposelnih podpor. Na pritisk socijalistov pa je bilo izplačilo zasigurano in se je vršilo pri vseh uradno določenih blagajnah, kjer so se že v zaodnjih jutranjih urah začeli zbirati brezposelni, v popolnem redu. Izplačilo se vrši sicer nekoliko počasneje, ker je v službi manj uradnikov, vendar pa točno in redno.
Budimpešta, 18. julija. (yl.) Graška <Ar-b e i t e r w i 11 e» objavlja manifest socialdemokratske stranke, v katerem naglaša: V smislu sklepa vrhovnega vodstva avstrijske socijalno - demokratske stranke in strokovnih organizacij, se je imela prvotno splošna stavka ustaviti v soboto. V smislu tega sklepa se vrnejo danes vsi delavci zopet r,a delo. ?amo železniški in poštni uslužbenci bodo nadaljevali boj, dokler vlada ne nudi dovolj-ni!h garancij, da se dunajski dogodki ne bodo več ponovili. Vodstvo socijalno - demokratske stranke je prepričano, da bodo železniški in poštni uslužbeuci dovolj močni, da sami nadaljujejo boj dc končnega uspeha. Danes ne vozi niti eden vlak in ne uraduje niti ena pošta. Telefon in brzojav sta iz pro. meta izločena. Danes zjutraj prične delo v privatnih podjetjih v Gradcu, v vsej Štajerski, na Dunaju in v vsej Avstriji. Vodstvo stranke in organizacij naglaša dolžnost članov, da se najstrožje ravnajo po navodilih stranke in da za vsako ceno preprečijo akcije neodgovornih elementov, ki hočejo s pretiranim radikalizmom preprečiti dobro mišljene akcije delavskega razreda, ki ne potrebuje naukov s strani komunističnih elementov, ki so vsa leta sem pokazali svojo nesposobnost. Končno naglaša strankino vodstvo, da boj še ni končan, vendar pa se mora vrniti v umerjene meje in da je zaradi tega potrebno, da se zopet nadaljuje z delom, dočim bo vodstvo stranke prevzelo dolžnost, da nauči vlado, kako je treba postopati s delavstvom.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Ženevska razorožitvena konferenca
Ženeva, 18. julija, (lo.) Položaj na po« morski razorožitveni konferenci se neko« liko bolje presoja, ker je prišlo med ja» ponsko in angleško delegacijo do sporazu« ma. Šef ameriške delegacije Gibson je iz« javil, da ni resnih zaprek na potu do spo« razuma med Anglijo, Ameriko in Jaoon« sko glede rušilcev in podmornic. Nadalje je Gibson izjavil, da je mogoče v slučaju sporazuma med Japonsko in Anglijo, da se sporazumu pridruži tudi Amerika. Ame« riški delegati so bili izčrpno informirani o sobotnih razgovorih med japonsko in an« gieško delegacijo.
London, 18. julija, (lo.) Danes so se se« stali v Ženevi načelniki ameriške, japon« ske in angleške delegacije. Lord Jellicoe, ki je prisostvoval konferenci se je vrnil v London in posetil zunanje ministrstvo. Vr« šila se je večurna konferenca z ministr« skim predsednikom, na kateri sta bila pri« šotna dva admirala, Balfour in zunanji mi« nister Chamberlam.
Uradni komunike, izdan v Ženevi, pravi, da se pogajanja med udeleženimi velesi« lami konference nadaljujejo in napredek v razgovorih omogočuje podrobnejša raz« motrivanja.
Skrajna napetost v vladni koaliciji
Demokrati in radikali očitajo drug drugemu nelojalnost in ne-izvrševanje prevzetih obvez. — Ali kriza vlade, ali kriza davi-dovičevske stranke. — Radikalske tožbe nad vladnim terorjem
kot posledica včerajšnjega govora Ljube Davidoviča. Politični krogi so mnenja, da se neizvršitev obvez nanaša na Voio Ma-rinkoviča. ki da se je z Velio Vukičevičem sporazumel glede ustanovitve četrte stranke Ta stranka naj bi se ustanovila z razkolom v radikalni in demokratski stranki. Velja Vukičevič se je tega dogovora držal, tako da mu v vseh okrožjih uspelo postaviti oddvojene kandidate proti pašičevcem. Demokratski ministri Da niso držali besede, ampak so ostal; pod vplivom Ljube Davidoviča in glavnega odbora Demokratske stran ke. Politični krogi trde, da je Velja Vukičevič odpotoval v Južno Srbiio zato, da se ne sestane z Vojo Marinkovičem. Pričakujejo, da se bodo v bližnjih dneh razčistili odnošaji med vladnimi strankami.
Beograd, 18. julija p. Včerajšnja obtožba proti terorističnemu režimu, ki jo je s tako ostrostjo iznesel šef demokratske vladne grupe, je bila danes še pojačana z vestmi o dogodkih na raznih radikal, zborih. -Izia vam Marka Trifkoviča, ki ie v Banjaluki napovedal g. Vukičeviču osveto naroda, se je pridrži! v Pančevu bivši radikalni minister narodnega zdravja dr. Slavko Miletič, ki je proglasil Vukičevičevo vlado za »na-silniški žandarski režim«, proti kateri se mo ra dvigniti radikalska stranka. V Svilanjcu so pristaši g. Vukičeviča navalili na zbor Nastasa Petroviča. Prišlo ie do krvavega pretepa. Nastas Petrovič je v svojem govoru obdolžil vlado, da s silo postavlja svoje kandidature ter je zaključil z besedami: »V tej državj se pripravlja nasilniški režim. K!i čem vsem državljanom: »Čuvajte svobodo«. Okrožni odbor radikalne stranke v Novem Sadu, proti katerega volji je vlada postavila kandidaturo ministra Stankoviča. je izdal poseben proglas, v katerem svari pristaše stranke, naj se ne udajo pritisku in intrigam režima. V niškem okrožju inscenirajo vladni organi pravo gonjo proti kandidaturi bivšega min. predsednika in voditelii centru-mašev Uzunoviča, protj kateremu je g. Vukičevič postavil kandidaturo niškega župana Cvetkoviča. Tako so tudi včeraj poskušali razbiti Uzunovičev zbor v Aieksincu. Uzu-novič ie v svojem govoru obžaloval., da današnji režim skuša dobiti večino s pomočjo nasilja in policije. Vse te iziave skraj no škodujejo prestižu g. Vukičeviča. Proti nobeni vladi očitki nasilstva in terorja niso bili tako splošni in ostri, kakor proti njegovi.
Beograd, 18. julija p. Danes zjutraj se je vrnil z Bleda minister zunanjih del g. Marinkovič. Napram novinarjem je bil jako redkobeseden. Iz njegove okolice se čuje da smatra g. Marinkovič situaciio za zelo resno. »Pakt prijateljstva«, ki ga je sklenil Vukičevič s klerikalci, je razkril gotove namere predsednika vlade, ki niso v soglasju z dolžnostmi lojalnega zavezništva. Do danes g. Vukičevič demokratom ni povedal v čem obstoji pakt. G. Marinkovič je izjavil Vašemu dopisniku: »Pakta ne poznam, zato ne morem o njem nič reči. Upam, da ni v neskladu z obvezami, ki jih imamo medsebojno«. Ta rezervirana izjava je dokaz nezaupanja, kj ga je vzbudila Vukičevičeva kupčija s klerikalci. Interesantno je, da je Vukičevič, sedaj ko je prišel Marinkovič, odšel v Južno Srbiio. Oba šefa sedanje koalicije se očividno drug drugemu umikata.
Prj tem je vsa pozornost, političnih krogov usmerjena na očiten spor v vladi, ki ga izzval včerajšnji govor Ljube Davidoviča. Vaš dopisnik je imel priliko, da se je zvečer razgovarjal z nekaterimi radikalnimi ministri. Vsi soglašajo v tem, da je težišče položaja preneseno sedaj na Demokratsko stranko odnosno na demokratske ministre, le t; se morajo odločiti, da se solldarizlrajo z Ljubo Davldovičem in s tem izzovejo krizo vlade, ali pa desavuirajo g. Davidoviča in s tem povzročilo krizo stranke. Demokratski ministri so radi tega zelo v mučnem položaju. Z veliko napetostjo se pričakuje" napovedani sestanek med Ljubo Davi-dovičem in dr. Marinkovičem. na katerem bo po vsej priliki padla končna odločitev. Zvečer so se razširile vesti, da se je ta sestanek že vršil. Te vesti Pa je napram vašemu dopisniku g. Marinkovič še pozno zvečer demantiral. Po vsej verjetnosti se bosta sestala tekom jutrišnjega dopoldneva Danes so imeli demokratski ministri ves popoldne konference z dr. Marinkovičem. Zvečer so bili vsi ministri zelo rezervirani, priznavali pa so, da lahko vsak čas izbruhne kriza vlade.
Beograd, 18. julija p. Ministrski predsednik Velja Vukičevič, ki se je dal včeraj v Pirotu proglasiti za nosilca liste, se je danes odpeljal v Skoplje.
Zagreb, 18. julija n, Nocojšnji »Hrvat« objavlja sledečo interesantno informacijo iz Beograda: V političnih krogih se je danes mnogo govorilo o neizbežni krizi sedanje vlade, ki bo izbruhnila predvsem radi ne-izvršenih obvez od strani demokratov, a ne
Pribičevič o veliki odgovornosti davidovičevcev
Lepim Davidovičevim besedam morajo slediti odločna dejanja.
Logična je le alternativa: ali svobodne volitve ali kriza vlade
ki je pravoslavno Srbijo od nekdaj sovražila.
Ali ima demokratska stranka kaj od tega, da je v volilni vladi in da odgovarja za današnje nezakonitosti? Lepo je povedal Ljuba Davidovič, vgndar to še ne zadostuje, ker je demokratska stranka v stanju, da vrže sedanjo vlado in da na ta način strmoglavi tudi režim nasilja, ki ga izvaja vlada. Danes ni več ilegalnih strank, proti katerim bi smel režim postopati z izjemnimi merami.
Po mojem mnenju morajo demokrati postaviti Vukičeviča pred alternativo: ali svobodne volitve ali kriza vlade. Pa hočemo videti, ali si bo Vukičevič upal voditi nasilne volitve proti celokupnemu javnemu mnenju. Danes se skriva za demokratsko stranko. Če pa ga demokrati puste, pade takoj v staro brez-pomembenost. Ako pade sedanja vlada na vprašanju svobodnih volitev, bo v bodoče izključen vsak pritisk državnega aparata na volitve. Zasluga za to veliko delo bi pripadla Ljubi Davidoviču in sedanjim demokratskim ministrom.
Beograd, 18. julija, r. Svetozar Pribičevič je podal novinarjem povodom včerajšnjega govora Ljube Davidoviča naslednjo izjavo:
«Drago mi je, da je Ljuba Davidovič javno spregovoril v prilog svobodnih volitev. Mnenja sem, da demokratski stranki lahko samo škodi, ako prevzame odgovornost za današnji režim nasilja, ki se izvaja po celi državi v korist neznatne in v narodu brez vsake zaslom-be nastopajoče skupine g. Velje Vukičeviča. Celokupni državni aparat je danes v službi Vukičevičeve koterije, kateri naj se omogoči vstop v Narodno skupščino.
Taka nasilja nismo prenašali niti v Avstriji, pa jih bomo še manj v narodni državi, h katere - ustvaritvi in ureditvi smo tudi mi nekaj doprinesli. Nočemo priznati, da je edini in največji interes države v tem. da se preganja Marka Trifkoviča in Svetozarja Pribičeviča, medtem ko skleoa vlada zveze z Madžari, Nemci in Turki, a da ne govorim o paktu prijateljstva z rimsko stranko,
Suspendiranje občinske avtonomije na Hrvatskem
Zagreb, 18. julija, n. Danes je bil do« stavljen odlok, s katerim se z 19. julijem razpušča zagrebški občinski svet. Volitve so razpisane za 4. september. Arhitekt Heinzl bo jutri dopoldne izročil županske posle vladnemu komisarju.
Osijek, 18. julija, n. Mestni magistrat je danes prejel odlok o razpustu občinskega sveta. V motivaciji se med drugim naglaša, da je občinski svet razpuščen zaradi nede« Iavnosti in zaradi nepravilne izvolitve se« danjega župana.
Zagreb, 18. julija, r. Na merodajnem mestu 9e bavijo z mislijo, da bi v najkraj« sem času razpustili vse občinske odbore v zagrebškem srezu. Kot glavni razlog se navaja nered v občinskih odborih. To se utemeljuje tudi s tem, da se že itak za 2. oktober projektirane občinske volitve po celi Hrvatski. Po razpustu občinskih odborov v zagrebškem srezu bi bili razpu« ščeni občinski odbori ie v ostalih srezih zagrebške oblasti.
Razbita pogajanja med demokrati in muslimani
Sarajevo, 18. julija, r. V soboto so se vršila pogajanja med demokrati in musli« mani radi skupnega nastopa v Herccgo« vini. Demokrati so zahtevali vse sreske kandidate, a muslimani sreze Mostar, Ko« njiee ia Stolac. Ker se delegati niso spo* razumeli, so bila pogajanja prekinjena.
Sijajen potek naraščajskega zleta JSS v Splitu
Split, 18. julija, n. Včeraj se je vršil ob ogromni udeležbi občinstva naraščajski /let splitske sokolske župc. Nastopil je naraščaj iz Dalmacije, Bosne in Hercegovi« ne ter naraščajska delegacija iz ČSR. Zler je v vsakem oziru sijajno uspel.
Novi gozdni požari v Bosni
Sarajevo, 18. julija, n. Včeraj so se po« javili zopet novi veliki gozdni požari. V Ravni Planini je zajel požar okoli 25 ha gozdov. Na pomoč je bilo pozvano voja« štvo. Tudi v Treskavici jc nastal požar, ki pa je bil, k sreči kmalu lokaliziran, ker se je vnela samo trava in je gozd tam zelo redek.
f^vidovic grozi Vukičeviču s prelomom
Senzacionalen govor Ljube Dkmdoviča v Beogradu. — Izredno ostri napadi na g. Vukičevič c m vladne radikale
Beograd, 18. julija p. Včeraj se je vršila okrožna konferenca Davidoviče-v« stranke za beograjsko okrožje. Na
konferenci je Ma soglasne proglašena kandidatura Ljube Davidoviča, ki je imel pri tej priliki velik govor o političnem položaju.
2e preti 2—3 leti, je izvajal g. Davi-dovič, sem govoril o programu, sedaj bi mi^al ponavljati obljube. Jaz pa si želim več dela. Tudi v čutite, da se je veliko govorilo, toda malo delalo. Ako prionem govoriti o narodnih pravicah, ki se sedaj uprav ha«duško teptajo, me lahko opozorite na težke gospodarske probleme, ki nas tarejo. Do sedaj so se zakoni premalo spoštovali, ustava se ni izvajala. V državi, kjer ni spoštovanja zakonov m ustave, pa je težak napredek.
Davidojjč je navedel nekatere primere nasilja ter nadaljeval: »Nespo-š to vanje zakonov čutimo tudi pod sedanjim režimom. Vi ste čitali, da je potoval predsednik vlade po Bosni, Sloveniji in Hrvatski in dajal »nasvete«, koga naj volijo za svojega poslanca. Ako bi dajal nasvete svojim prijateljem. bi mu odpustili. Toda. gospodje, on je dajal »nasvete« policijskim uradnikom. V državah z vdomačenim parlamentarizmom izzivajo taki pojavi obči protest naroda. Oni so po svojih posledicah skrajno nezgocfai. Nižji policijski uradniki posnemajo svoje predpostavljene tudi v širšem krogu in z bolj učinkovitimi razlogL Imamo slučaje, da potujejo vel M župani z radi-kalskimi kandidati po selih in da svetujejo, koga naj se voli Neki sreski po-
glavar je poklical i radikale i demokrate na razgovor m jih pozval, naj glasujejo za vladnega kandidata. Ta poglavar pa ima na vesti nič manj kot 40 kaznjivih dlsianj.«
»Časi so zli in kar se sedaj godi, je v nasprotju z našimi namerami. Nas so že pogosto vabili v vlado z raznimi radikalskimi skupinami. Nismo se uda-M zato, ker nismo verovali v Iskre nost in lojalnost. Ko smo vstopili v volilno vlado, so se naše zle slutnje in bojazni obistirale. Kljub našim najboljšim namenom ne moremo popraviti sla bega policijskega aparata. Protestirali bomo in obtožili. Kolika je neiskrenost v današnji vladi, evo dva primera: Ko je predsednik vlade in minister polici je zavzel sedanje mesto, je takoj izpre menil v svojem volilnem okrožju ves policijski aparat m to brez znanja na ših prijateljev. Nato je izdal dva slaba ukaza o poglavarjih, zopet brez naše vednosti. Prijatelji če se tako dela, potem se ne more nikdo pohvaliti, da iskreno In prijatelsko dela. (Medklinc Zakaj se potem ne prekine?) Dobro, tudi jaz pravim, zakaj se ne prekine? Ml živimo v zadnjih dneh naših naporov, da vlado usmerimo na pravilnejše poti državne uprave. Ako to ne poma-maga, bomo odložili odgovornost. No čemo nositi odgovornosti za to, kar se sedaj godi v državi brez našega znanja in odobren ja. Zahtevamo svobodne volitve. Davidovič je nato govoril še o pomenu Narodne skupščine ter je ostro napadal Božo Maksimoviča. Končno je povdarjal enotnost stranke.
Razdor med hrvatskimi in slovenskimi
klerikalci
Hrvatski klerikalci odločno odklanjajo in obsojajo Vukičeviče-ve radikale, najnovejše pobratime slovenskih klerikalcev
Zadnja številka zagrebške »Narodne Politike«, ki je, kakor znano, davno glasilo Hrvatske ljudske stranke, pose-strime SLS, prinaša senzacionalen uvodnik pod naslovom »Agonija radikalne stranke«. Iz članka odseva silna mržnja do radikalne stranke, kar je tem bolj značilno, ker je s to stranko dr. Korošec pravkar zaključil pakt prijateljstva in sklenil fuzijo po volitvah. Po drugi strani pa je ta članek obenem merilo za razpoloženje, ki vlada na Hrvatskem. v Dalmaciji in v Bosni, kjer ima Hrvatska ljudska stranka svoje postojanke, napram radikalni stranki. »Narodna Politika« piše med cfrugim:
»Kakšna razlika med volitvami leta 1925 in 1. 1927 z ozirom na radikalno stranko. L. 1925 se je nahajala radikalna stranka na vrhuncu svoje moči. Nikola Pašič je bil nekronan vladar Jugoslavije, tretji, najjačji ustavni činitelj. Njegova ambicija je bila v tem, da pripelje v Narodno skupščino 200 radikalov. Hotel je do svoje smrti vladati, kakor nekakšno radikalno kraljevino. Letos pa je radikalna stranka v agoniji, brez programa in brez oblasti. Radikal-sko carstvo je v razkolu in sporu. Po smrti radfikalskega carja Lazarja so se radikalski velikaši sprli in se pobijajo
s tem, da lovijo drug drugemu mandate. Pašičevi epigoni se tepejo za vodstvo.
Marko Trirkovič in Nastas Petrovič poskušata ohraniti stari idealizem radikalne stranke. Po drug] strani pa se Velja Vukičevič sprehaja po državi in lovi stranke iu pristaše. Govori o čiščenju radikalne stranke in postavlja kandidate brez ozira na radikalski glavni odbor, postavlja, premešča in odpušča velike župane in sreske poglavarje. Nobena radikalna skupina nima izgledov na uspeh. Radikalna stranka pripada prostosti. Kar bosta dosegla Trifkovič in Nastas Petrovič, bodo samo ostanki nekoč slavne radikalne stranke, a ljudje, ki jih bo nalovil Vukičevič s pomočjo občinskih tajnikov, pandurjev in žandarjev, bodo radikali samo po. imenu. V srbski terminologiji se bo tej skupini reklo četrta stranka, v naši bo to nova ma-džaronska stranka.
Radfikalna stranka je bila tipična sr-bijanska stranka. Ona ni odgovariala potrebam Jugoslavije. Radikalna stranka je bila glavni steber velikosrbstva. Njena likvidacija je zgodovinska potreba. Kakšna sreča bi bila, da se je to zgodilo že koncem svetovne vojne!«
Občinske volitve v radovljiškem okrajti
Klerikalci so z redkimi izjemami povsod nazadovali. — Lepi
uspehi naprednjakov
11, SLS 14. Nedeljske občinske volitve so pokazale lep napredek naprednjakov. Dobili so namreč socijalisti, demokratje in SKS skupno L2 odbornikov, SLS pa 13. Da se niso poslednji dan klerikalci poslužili najinfamnejših laži, ki so jih širili potom letakov, za kar bodo dajali odgovor pred sodiščem, bi občina sigurno prešla v napredne roke.
Kropa Kroparji so jeli počasi uvide-vati, kam da jih privede samopašno klerikalno gospodarstvo in so se združili vsi napredno misleči brez razlike stanu v skupno fronto proti klerikalnim nasprotnikom. Situacija se je znatno izboljšala in ni dosti manjkalo, da si nismo priborili naprednega župana Kljub vsem naporom in tudi protizakonitostim klerikalcev, radi katerih se še snidemo pred sodnijo, so dobili klerikalci dva glasova več. Enega izmed teh je oddal neki mladenič, ki še služi vojake in nima pravice voliti.
Lancovo, V nedeljo se je pokazalo, da zdrav veter vleče v naši občini. Kljub velikim naporom radovljiškega dekana, katerega prav nič ne briga naša občina, in kljub klerikalni zvezi z Ažmano-vimi radičevci. smo jih topot pošteno zmagali in si zagotovili naprednega župana. Od 9 odbornikov smo jih dobili 5 in če bi bilj prišli vsi volit, bi bila naša zmaga še lepša.
Begunje. SDS 64 glasov in 5 mandatov, SLS 47 glasov in 4 mandate.
Radovljica: SLS 6 mandatov. SDS 3 mandate.
Lesce: Napredna lista sedanjega župana g. Vidica je dobila 105 glasov in 5 odbornikov, oficijelna lista SDS 31 glasov m 2 odbornika, lista SLS 42 glasov (2 mandata); delavska lista, ki je dobila 18 glasov, je ostala brez mandata.
V nedeljo so se vršile v številnih občinah radovljiškega sreza občinske volitve. Njih izid kaže skoro povsod lep napredek protiklerikalnih glasov, zlasti tudi SDS, ki je kandidirala v vseh občinah večinoma samostojno, deloma pa skupno z drugimi naprednimi strankami. Dosedaj smo prejeli naslednja poročila:
Koroška Bela voli 25 odbornikov. Leta 1924. je imela SLS 12 odbornikov, socijalisti in demokratje pa na dveh listah skupno 13 odbornikov. Pri včerajšnjih volitvah so združeni naprednjaki zopet pokazali lep porast, dočim so klerikalci nazadovali. Napredna delavna lista (SDS) je dobila 92 glasov in s tem 4 odbornike, ter je napredovala od zad-nijli volitev za 29 glasov. Socijalisti so dobili 249 glasov in s tem 12 odbornikov, napredovali so za 89 glasov. SLS je dobila 182 glasov in s tem 9 odbornikov, dočim je pri zadnjih volitvah imela 12 odbornikov. Občina, ki je bila v rokah napredne koalicije, je s tem dokazala. da uvažuje dobro prizadevanje naprednjakov v splošen dobrobit in da svoji dosedanji večini zaupa.
Breznica voli 17 odbornikov. Dosedaj so imeli klerikalci 13 odbornikov, naprednjaki 4 odbornike. Pri nedeljskih volitvah so volilci tudi tukaj pokazali svoje napredno mišljenje, tako da je prva lista (SDS) dobila 57 glasov in 3 odbornike, druga lista (socijalisti) 75 glasov in 4 odbornike, SLS pa je imela dvoje list, na katere je skupno dobila 172 glasov in s tem 10 odbornikov. Naprednjaki so napredovali za 3 odbornike, dočim so klerikalci od 13 padli na 10 odbornikov.
Ljubno voli 9 odbornikov. Pri zadnjih volitvah je občina imela le 7 odbornikov, od katerih so imeli klerikalci 4, naprednjaki 3. Pri nedeljskih volitvah pa je SLS na dveh listah skupno dobila 55 glasov in 5 odbornikov. SDS pa 43 glasov in s tem 4 odbornike.
Gorje ima 25 odbornikov, ki so bili dosedaj razdeljeni tako-le: naprednjaki
Izropana cerkev
Šibenik, 18. julija, n. Včeraj je bila že v drugič izropana župna cerkev v predmest. ju Varoš. Neznani razbojniki so oplenili Marijin kip in odnesli za 20 tisoč dinarjev raznih draguljev.
Tudi bivši železniški minister Sošolk zaman pere zamorca
Z vso pazljivostjo sem se prerinil skozi gumo dolgih besedi, s katerimi te dni gosp. Sušoik brani klerikalno cdete» za železničarje. Najprej piše o nrilošHnarjib južne železnice. Mož pa se brani nespretno- Prizna, da je to vprašanje obstojalo še tedaj, ko je on bil mkrister. Prizna, da ga ni rešil. Pozneje je stavil «upit» nasledniku, ki pa mu je od-juwi'0, da eeveda priznava mednarodno obvezo, a nima <podatkov» in nima cfinančne možnosti«. Isto so pri gg. Radojeviču in Jovanoviču izvedeli dri^i klubi, ki so intervenirali, in strokovne organizacije. A vse to vendar ie ni noten uspeh. Od takega papirja ne bi niti gosp. Sušnik dolgo živel.
Dalje se goep. Sošniik hvali, da je on <na-čel> vprašanje legitimacij provizijonisto* in miloščinarjev. Resnica je sicer, da bo tozadevni akti mnogo pred Sušnikom, ki torej ni nič « načel*. On pa je bil sam prometni minister in je o drugih olajšavah odločil, ni pa se mu zdelo prav in potrebno, da reši tudi vprašanje legitimacij la vozne olajšave miloščinarjev ln provizijomstoT. Gosp. Sušnik sam sebe obtožuje, ker je zanemaril priznati jim že 1. 1924. staro pravico, ko je bila stvar ravno tako zrela, kakor danes, ko je izdan nov pravilnik. Ta pravilnik je res izdala radikalsko - radičevsika vlada, a po njem, ko so v vladi sedeli klerikalci, je ušlo že več dopolnitev, a copet v njih ni besede o južnoželezniških provizijonistih in milcšei-narjih. In zdaj? SLS je sklenila cpakt pri jateljstva> z radikali. Ali je kaj zahtevala za železničarje? Ne, niti ust ni odprla, pač pa je mili bratec gosp. Korošca gosp. Vukičevič izjavil, da se ne bo železničarjem nič dalo.
Krono pa je gosp. Sušnik postavil na glavo svojim modrovanjem, ko je zaslugo UJNŽB glede delne ublažitve v vprašanju legitimacij železničarjev prilastil sebi, češ, da je sicer res, da je ta rešitev prišla po intervenciji UJNŽB, a v resnici se je vlada zbala samo SLS, da je ugodila zahtevam UJNŽB. Gosp. Sušnik modro dostavlja, da je as aa vlado, UJNŽB pa proti njej in iz tega razlaga, da je železniško ministrstvo obvestilo UJNŽB. Čndna <usluga» vlade naši SLS. Moder pa je gosp. Sušnik res.
G. Sušnik nato brani redukcije. Zde se mu majhne. Priznava prav za prav vse, češ SLS ni hotela izstopiti iz vlade, pa je g sovala za redukcijske kredite. Mož pa je pozabil povedati, aa brez SLS proračun ne bi bil mogel biti sprejet. G. Sušnik tr. di, da so klerikalci glasovali za proračun z vsemi redukcijami tudi za to, ker so v rezervi čakali samostojni demokrati, ki bi z vsemi štirimi glasovali za proračun. Tu se je katoliški poslanec Sušnik debelo zi& gcl, kajti vsa javnost ve, da jc SDS ne le javno neprestano izjavljala, da ona ta pro« račun zametuje v vseh slučajih, ampak znano je tudi, da je g. Pribiče\'ič g. Koro> šcu, ko je le ta s svojo družbo lezel v vlado, da reši radikalno vlado in njen pro« račun, izrecno sporočil, mj se ne boji, da bi SDS vstopila v vlado, če on odkloni. A g. Korošec je kljub temu poštenemu sva. rilu šel reševat proračun, 'ki ga je nato v generalni in specijalni debati SDS dodobra skritižirala. Sedaj pa se upa g. Sušnik ne. pošteno politiko SLS proti železničarjem zagovarjati s takimi sredstvi. Zares: Na. men posvečuje sredstva.	X. Y.
Politline bclPžke
Kandidatna lista SDS za zagrebško volilno okrožje
V	nedeljo se je vršila v Sisku v prisotnosti Svetozarja Pribičeviča okrcana konferenca SDS za zagrebško volilno okrožje. Za nosilca liste je bil zopet postavljen dosedanji poslanec dr. Edo Lnkinie. Sreski kandidati so: Glina - Petrinja: dr. Milan Metikoš; Vir-ginmost: Adam Pribičerie; Dugoselo - Sa-mobor: Mijo Kokot; Jastrebarsko: dr. Juraj Readulič; Karlovac: Nikola Kabalin; Pjsa-rovina; Lovro Stjepušin; Sisak: Mijo Stanič; Stubica: Franjo Kuhta; Velika Gorica: dr. Miroslav Bošnjak; Zagreb - okolica: Djuro Jančikovjč; Sv. Ivan Zelina bo določil svojega kandidata naknadno., *
Po postavljeni kandidatni listi je govoril Pribičevič o političnem položaju in izjavil, da &e bo šele sedaj videlo, koliko je demokratično čustvo voditeljev demokratske stranke globoko in ali bodo znali varovati svobodo volitev. Vukičevič gotovo pozna izjavo Gambette, ki ni bil boljševik ali radikalni levičar, ki pa je dejal, da ima narod pravico na revolucijo, ako se nad njim vrše nasilja. Jaz ne grem tako daleč, a gotovo je, da bomo organizirali narodno obrambo proti nasiljem.
Za nosalea liste SDS v modruško - reškem volilnem okrožju je bil postavljen dr. Srdjan Bndisavljevič.
Dvojne socialistične kandidature v Celju
V	nedeljo, dne 17. t m. so bile v Celju konference delegatov Socijalistične stranke Jugoslavije, Jugoslovanske socijalistične stranke (Bernotove) in Kmečko-delav-ske republikanske stranke. Pogajanja niso privedla do popolnega uspeha. Jugosloven-ska soc. stranka (bernotovci) in Kmečko-delavska republikanska stranka bosta nastopili pri volitvah pod firmo »Rmečko-de-lavski republikanski blok« z nosilcem g. V. Modernderferjem, Socialistična stranka Jugoslavije pa bo nastopila s posebno listo z g. Petejanom kot nosilcem. V ljubljanskem okrožjqu bo nosilec liste »KmeSko-delav-skega republikanskega bloka« dr. Lemež. Na nedeljski konferenci SSJ v Mariboru je bilo sklenjeno, da bo nosilec socijalistične liste za mariborsko oblast g. Josip Pete-jan, uradnik bolniške blagajne in občinski svetnik v Mariboru, ki je tudi poslanec oblastne skupščine v Mariboru ter je bil že svojčas v začasni Narodni skupščini. .
Kako so se pričeli dnevi groze na Dunaju
Socijalnodemokratski tisk o vzrokih krvavih dogodkov. — Odločilen trenutek. — Brezmiselno streljanje pt*cije
platza je prikorakal oddelek policije s policijskim oficirjem na čelu. Na vsem trgu je bilo le par oseb- En samcati moški je šel mirno preko trga. Policijski oficir je stopil k njemu in ga brez vsakega povoda začel pretepati, nakar so njemu sledeči policaji zopet pričeli streljati na množico. Vse to dokazuje, da je policija popolnoma izgubila glavo, če ne meji postopanje tega oficirja že na krvoločnost. Če bi bila hotela policija zbiranje mas pred justično palačo preprečiti, potem je jasno, da bi bila morala ves trg blokirati. Ko je župan dr. Seitz telefonič-no obvestil policijskega predsednika dr. Scho-berja o tem postopanju policije, je dr. Scho-ber začuden izjavil: Ti ljudje (mislil je policaje) so morali popolnoma znoreti.
Druga dva socijalistična poslanca iz VI. okraja poročata: O polnoči sva šla preko Getreideniarkta, kjer ni bilo videti skoraj nobenega človeka. Po trgu se je prizibal očividno natresen možakar,- ki je bil po obleki sodeč delavskega stanu. Nenadoma ga je obkolila skupina policajev, ki so ga začeli brez vsakega povoda pretepati s puškinimi kopiti. Možakar se je po prvih udarcih zgrudil nezavesten.
Pariz, IS. julija, (pa.) «E c h o de P a» r i s» komentira dogodke na Dunaju in pra« vi, da je Mala antanta odločno proti zdru« žitvi Avstrije z Nemčijo. Fašistična ItaH« ja je smrtna sovražnica socijalistične Av« strije. Več francoskih listov zahteva, naj se Avstriji nudi finančna pomoč, da se mo« re gospodarsko okrepiti. «M a t i n» hvali energijo in hladnokrvnost ministrskega predsednika Seipla, ki je trenutno rešil te?« ko situacijo. Navzlic temu ostaja gospo, darski položaj Avstrije težaven in tvori hvaležna tla za razne revolucijonarne po« krete.
Dunaj, 18. julija, (kv.) 0 vzrokih krvavih dogodkov na Dnnaju so sodbe najrazličnejše, dočim vale meščanski krogi in vlada krivdo na množice in njene voditelje, objavljajo so-cijatni demokratje v svojem tisku obširna peročila očividcev, ki slikajo položaj v popolnoma nasprotni luči-
Tako se med drugim naglasa, da je krvave prizore pred justično palačo in nadaljni razvoj dogodkov zakrivila v prvi vrsti policija. Pomirjevalna akcija socijalističnih poslancev in socijalistične obrambne zveze je bila v najlepšem teku in bi se bile množice skoraj gotovo mirno razšle, da ni v zadnjem trenotku posegla vmes policija. Žopan dr. Seitz, poslanec Deutsch in mestni svetnik Speiser so si z vsemi silami prizadevali, -1a pomirijo množice in napravijo pot za gasilce, ki so hoteli gasiti požar v jnstični palači. Po daljšem prizadevanju se je poslancu Deutschu posrečilo, da je 6 pomočjo obrambne zveze napravil pot za gasilne avtomobile. S tem je bil položaj rešen. Gasilci so že začeli prve priprave za svojo akcijo, odpirali hidranie in napeljali cevi V tem trenotku pa je oddala policija prvo salvo. Naravno, da je razjarjeno množico tako postopanje silno razburilo in znova podžgalo razjarjene duhove.
O tem prizoru poroča poslanec Ellenbogen med drugim sledeče: Bili smo pravkar zbrani pri seji strankinega vodstva v bližini ju-siične palače, ko so počili prvi streli Pogini skozi okno a as je poučil, ka j se je zgodilo. Množice so v paničnem begu in strahu bežale na vse strani. Nekateri so skupno s policijsko stražo pred parlamentom iskali zavetja za parlamentarno rampo. Četudi je bil ves prostor pred parlamentom v hipn izpraznjen, je policija brez vsakega povoda še nadalje streljala v množico. Od Schmerling-
-SSS-
Železniški promet z Avstrijo vzpostavljen
Velik naval potnikov v Mariboru.
Maribor, 18. julija.
Danes popoldne je došla v Maribor na glavni kolodvor iz Gradca telefon ska vest, da preneha o polnoči tudi železniška in poštna stavka. Zjutraj ob 3. bo odšel že prvi brzovlak iz Maribora v Avstrijo. Vse prehodne odredbe so že izdane.
Maribor je bil še danes nabito poln tujcev. Računa se, da čaka v Mariboru nad 400 oseb na odhod v Avstrijo in druge severne države. Velike težave so bile tudi s prenočevanjem teh gostov, ki so skoraj same odlične rodbine iz Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške na povratku iz naših in italijanskih leto višč. Madžarska se je izkazala tudi v tej mučni situaciji mednarodnega prometa skrajno jiekulantno. Samo prvi brzovlak za Češkoslovaško so pustili čez madžarsko ozemlje brez vsakih nadaljnih formalnosti, pri naslednjih pa so že zahtevali vizum, odnosno potni list, ki pa jih seveda noben potnik ni imel in tudi ni mogel v tako kratkem času oskrbeti. Zato so se morali vsi prizadeti potniki vrniti iz obmejne Ko-toribe nazaj v Maribor in čakati na-daljne usode.
Prekarni položaj prenočevanja tujcev so oblasti rešile na ta način, da so dale na razpolago prenočišča v dekliškem zavodu «Vesna» in v poslopju inženjer-ske podoficirske šole v bivši kadetnici, ker so bili hoteli že davno vsi zasedeni. Mnogo gostov pa so vzele pod streho razne mariborske rodbine, pri čemer so šli tujcem na roko tudi člani JČlige in češkega kluba. Mnogo jih je seveda bilo. ki niso imeli več nobenih sredstev, marveč samo karto za povratek. Tudi za te se je našla odpomoč.
Ko so danes popoldne potniki zvedeli za obnovitev prometa, je postalo na peronu naenkrat zelo živahno. Na kolodvoru stoji še vedno 20 dolgih brzo voznih vagonov s spalnimi in jedilnimi vozovi, ki pridejo jutri v promet. Jutri je pričakovati velik naval v prometu, ker bo hote! vsakdo s prvim vlakom odriniti. Tudi iz juga je pričakovati jutri velik dotok novih potnikov, ki so doslej odlagali potovanje. V Mariboru so na to že pripravljeni in bodo vagone po možnosti pomnožili.
Iz Avstrije so prihajala danes ves dan prav zanimiva poročila o spremembi situacije v stavki. Južno od Gradca je nastopil ob progi skoro na vsej črti do Radgone klerikalni Bauernrat. ki je odstavil socijalistične stavkovne odbore po kolodvorih in sam zasedel postojanko. Nameravali so že danes spraviti v promet vlak od Radgone do Puntigama ter so imeli garniture in vse osobie že pripravljeno, samo na lokomotivo se ni upal nihče. Tako je danes še tudi na tej progi počival ves železniški promet. Graško postajo pa je imel trdno v svojih rokah socijalistični stavkovni odbor.
Nova komunistična zarota na Javi
Batavia, ]S. julija, (pa.) Policija je are« tirala v Bandongu več vojakov domačinov, ki so streljali na nekega policista. Tem po« vodom je bila razkrita komunistična orga« nizacija, ki je imela na razpolago znatna cenarna sredstva. Nadzornik mestnih jav* nih del Weltevreden je bil aretiran, ker so našli na njegovem stanovanju obširne na» črte za splošno komunistično vstajo. Zna menje za revolto je bilo dano včeraj, ven« dar brez uspeha. Vojaki, policisti in strelci so konfinirani v vojašnicah.
Stresemann na počitnicah
Berlin, 18. julija, (be.) Zunanji minister dr. Stresemann je danes odpotoval na dalj ši odmor v kopališče \ViHdungen_
Interpelacijski dan v spodnji zbornici
London, 18. julija. (Io.) Polkovnik Head« lam je v imenu admiralitete podal v spod. nji zbornici poročilo o stanju angleških ve» likih bojnih ladij v letu 1914. v primeri z letom 1927. Leta 1914. je razpolagala An» glija z 58 velikimi bojnimi ladjami z 9 ve. likimi križarkami. V gradnji je bilo tedaj 14 velikih bojnih ladij in ena velika kn» žarka. Nadalje je polkovnik Headlam po» ročal o velikanskih izgubah, ki jih je ime« la angleška trgovinska mornarica tekom svetovne vojne.
Zunanji minister Chamberlain je nazna* nil v spodnji zbornici, da pogajanja med Anglijo in Nemčijo za odpravo potniškega vizuma med obema državama ugodno na« predujejo.
Na zadevno interpelacijo je izjavil Cham berlain, da je vlada odredila vse potrebno za povratek angleških državljanov v Han* kov in v doljna pristanišča reke Jangtse. Koncem maja je bil konzularni uradnik odposlan na krovu angleške vojne ladje v Ičang z nalogom, da preišče tamošnji polo« žaj in možnost povratka angleškega kon« zulata. Uradnik je povratek konzulata v tamošnje kraje odsvetoval. Angleška vlada je odredila svojim bojnim ladjam, da na« dalje motre položaj na reki Jangtse v na« menu, da se proučijo tamošnje razmere, ako so ugodne za obnovo trgovine in delo« vanja angleških konzularnih oblasti.
Otvoritev rumunskega parlamenta
Bukarešta, 18. julija, (be.) Včeraj je bil otvorjen parlament. Prestolni govor je či« tal namesto obolelega kralja ministrski predsednik Bratianu.
Clemenceau ozdravel
Pariz, 18. julija, (be.) Clemenceaujevo zdravje se je znatno izboljšalo. Prebil bo počitnice na deželi pod zdravniškim nad« zorstvom.
Obsojen španski vojvoda
Madrid, 18. julija, (pa.) Vojvoda San Perdo je bil obsojen zaradi javnega upo« ra proti oblastem v Granadi na 50.000 pet zet kazni.
Novi boji v Nikaragui
Managua, 18. julija. (Io.) Ameriški mor. narji so odbili napad liberalcev, ki so ime« Ii 50 mrtvih in mnogo ranjenih.
Dogodki na Kitajskem
Šanghaj, 18. julija, (be.) General Jangfu je odredil preiskavo v Ruski banki, kjer so bile zaplenjene številne listine.
Senghaj, 18. julija, (be.) Zakonska dvo« jica Borodin je izginila. Po zadnjih vesteh se je podal Borodin v neko zdravilišče. Za osvoboditev svoje žene je moral Borodin plačati 210.000 dolarjev.
Vročina in nevihte v Ameriki
Sewyork, 18. julija, (be.) V zadnjih pe« tih dnevih je umrlo v Ameriki zaradi vro« čine 113 oseb.
\ewyork, 18. julija, (be.) Včeraj je silna nevihta deloma zaustavila promet. Strela je usmrtila 8 oseb. V Kansasu je strela ubi« la 8 oseb, ranila 100 in napravila veliko škode.
Upor mornarjev v ječi
Toulon, 18. julija, (be.) V tukajšnjih zaporih se je uprlo 140 mornarjev. Polict« J» je le s težavo vzpostavila red.
Aretacija dveh ruskih ponarejevalcev
L8" julija- C^-) Policija je areti-F. . ^a Rusa, ki sta prodajala potvorjene listine, glaseče se na člane ruskih poslani* j x v, SPln'ji- Ameriki, Italiji in v drugih državah. Rusa sta priznala svoje zločine, rreiskava se nadaljuje.
Zastrupljenje z alkoholom v Kaliforniji
Sewyork, 16. junija, (be.) V Arizoni se je zastrupilo s pokvarjenimi alkoholnimi pijačami 30 oseb.
Naši Kraji in
Pot naših turistov skozi laike zapore
_ skupina turistov, ki so jo ujeli in aretirali itailijami, je bila v nedeljo izpuščena in se je vrnila v Ljubljano. O -njihovih doživljajih onstran meje izvemo:
Prejšnji torek se je skupina treh turistov, jn to Jernej Primožič in Valter Elsner iz Litije ter Ludvik Repe iz Ljubljane, odpravila v Jalovčevo pogorje. V Planici sta se jima pridružila še dva Ljubljančana: Stane Bervar in France K oz in. V sredo zgodaj zjutraj so veseli odšli od Tamarja, kjer so prenočevali pri obmejni četi, ter krenili skozi koloar na Jalovec. Nazaj gre-de so hoteli preko grebena Travnika na Mojstrovko in odtod na Vršič. V megli in dežju pa so izgubili pot in so šele po dolgem iskanju našli neko markacijo, ki je, kakor so šele pozneje doznali, vodila v Trento. Zaradi slabega vremena se niso hoteli vrniti preko Jalovca, ker so bili že skoraj v dolini, marveč so krenili iz Trente preti Vršiču. Trentarji so jim pred odhodom svetovali, da jih Italijani sigurno ne bodo pustili brez dovoljenja nazaj v Jugoslavijo, zato naj gredo k italijanskim finančnim stražnikom, da si pribavijo potrdila za prehod. Na poti so turiste ujeli italijanski financarji. Fantje bi bili morda dobili dovoljenje, toda žal sta pred tedni dva ljubljanska turista z netaktnim nastopom osovražila pri Italijanih vse turiste iz Jugoslavije. Ko so namreč dotična dva Ljubljančana Italijani ujeli, so ju tudi takoj izpustili. A čim sta turista bila oddaljena od finaicarjev, sta začela streljati s samokresom v zrak. Zaradi te netaktnosti so ju kmalu ujeli karabinjerji in presedela sta 14 dni v laških zaporih. Samo zaradi teh dveh Ljubljančanov morajo torej sedaj trpeti tudi drugi turisti!
V Logu, kamor so finančni stražniki odgnali gornjo skupino turistov, so takoj sestavili protokol, pregledali nahrbtnike in fante odgnali v Bovec. Tukaj so jim pobrali vse dokumente, legitimacije SPD, Fer. Sav., železniške karte, 2 foto-aparata in zemljevida SPD. Zaprli so jih v temno, smrdljivo ječo. Drugi dan, v četrtek, so brez zasliševanja sestavili še drugi protokol in aretirance izročili trem, do zob oboroženim karabinjerjem. Tukaj so jih uklenili in zvezane še s težko verigo gnali v najhujši vročini proti Kobaridu (40 km!). Sredi pota so prišli nasproti drugi karabinjerji in jih peljali dalje v Kobarid. Tukaj so bili zopet temeljito preiskani. Odvzeli so jim žepne nože, robce, trakove pri čevljih, naramnice im pasove in jih vtaknili v ječo, ne da bi jim dali kaj jesti ali piti. V petek so jih peljali na sprehod po dvorišču ko-baridske kasarne in tu so jih gledali skozi mrežo domačim, ki so jih spoznali po obrazih. Popoldne so jih odgnali težko vklenjene v Tolmin (20 km) in jih zopet utak-nili v ječo.
Naslednjega dne so jih naložili na dva avtomobila in v spremstvu štirih karabi-njerjev odpeljali na kolodvor pri Sveti Luciji, odkoder so jih z vlakom odpravili v Gorico. Od goriške postaje do kvesture sta jih vklenjene vozila dva izv-oščka. Na kvesturi so jim nekateri uradniki dejali, da so na varnem za najmanj dva meseca. Odvzeli so jim odtiske prstov obeh rok kakor največjim zločincem, jih natančno popisali in nato odpeljali v veliko jetnišnico. Po končani vizitaciji so dobili vsak svojo slam-nico, edejo, vrček za vodo, umazano in zarjavelo posodo za hrano in leseno žlico. Nato so odkorakali po dolgih hodnikih v celico, v kateri so bili že štirje kaznjenci (2 Italijana in 2 Nemca), pravi zločinski tipi. Živalic je seveda bilo ogromno. Kmalu se je začel nočni koncert, kajti vsake štiri ure pridejo trije pazniki z železnim drogom in lesenim kladivom in vso celico temeljito pretolčeio, če ni morda kje kaka odprtina v zidu ali mreža prepiljena.
Zjutraj so jetniki dobili vsaik 600 gramov kruha in nekai nepitne vode. Edino razkošje jim je bilo kajenje. Ob pol 11. so prišli ponje trije pazniki in jim veleli pobrati jetniško opremo. To je značilo, da gredo v svobodo. Po končani preiskavi sta jih dva detektiva odpeljala zopet na kvesturo, kjer so doznali, da so izpuščeni po energičnem posredovanju iugosloven-skega konzulata v Trstu. Ob 14. popoldne so se veseli odpeljali v spremstvu dveh detektivov na Podbrdo in zopet prestopili mejo svobodne domovine.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
Mariborski trgovci na deželi
Maribor. 18. julija Slovensko trgovsko društvo se je po lanski pavzi na zadnjem občnem zboru reorganiziralo in kaže zadnji čas res vzgledno in potrebno agilnost. Društvo si je med drugim nadelo tudi hvalevredno nalogo, da prireja skupne izlete svojih članov v okolico ter s tem goji medsebojno družabnost, obenem pa seznanja trgovce z okoličani in zlasti v obmejnih krajih vzbuja narodno zavest. V ta namen spremlja društvene izlete tudi trgovski pevski zbor, ki se je letos že krasno razvil pod okriljem Trgovskega gremija. Vodi ga požrtvovalno in uspešno sodni svetnik g. Ivan Zemljič. Nedavno so Slovenski trgovci imeli tak, lepo uspeli izlet v obmejno Svečino, kjer so jih' radostno sprejeli domačini, ki jim je izredno ugajalo lepo slovensko petje. Svečina je bila nekdaj skoro izhodišče germanizacije za severni kot Slovenskih goric in zato je narodna ekskurzija tem pomembnejša in bodo še dolgo potrebne slovenske prireditve v takih, sicer zapuščenih obmejnih krajih.
Včerajšnjo nedeljo so pohiteli slovenski trgovci zopet na drugo stran Slovenskih goric, k Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, veliko faro, ki meji na Sv. Jurij, Sv. Ano na Rrembergu, Marijo Snežno, na severu skoro do Mure in na zapadu na Št. Ilj in Jarenino. Kraj je lep. zelo obljuden z večjimi posestniki in viničarji ter zelo rodoviten. Posebno je na glasu dobro vino s Hlapja, ki so ga že svojčas iskali vinski trgovci iz cele Štajerske. Fara ima tri občine, Gornji in Spodnji Jakobski dol in Ploderšnico, dve šolski poslopji, finančno stražo ter poštni urad s telefonom, ki ga je že pred vojno napeljal inicijativni domačin, učitelj Friderik Zinauer. Od Maribora leži prijazna fara nekaj nad 15 km in je bila pred prevratom zadnje zatočišče, kjer se ie še kolikor toliko držalo Slovenstvo v ogroženem kotu Maribor-Št.Ilj-Cmurek. Na celi poti od Maribora do Sv. Jakoba je bilo videti edino na gostilni pri Sv. Jakobu, last takratnega in sedanjega župana g. Matije Peklar-ja, slovenski napis. Drugače je bila že cela ta fronta ponemčurjena, z izključno nemškimi napisi na trgovinah, gostilnah in pri obrtnikih. Tudi občinske table so bile do Sv. Jakoba nemške. Žalostna.je bila pot skozi te lepe Slovenske gorice in do vojne brez upa na boljše čase. Meščani iz Maribora in Cmureka so preplavljali solnčne gorice, kmetje so se pri njih zadolževali, posestva so propadala drugo za drugim in vsi najlepši vinogradi so bili in so po veliki večini še danes v rokah nemških meščanov in graških denarnih zavodov. Vse, kar je bilo količkaj inteligentnejše na deželi, zlasti trgovina in obrt, je bilo tod že davno nemško ali vsaj nemčursko. Kulturno je kraj zaostajal, ker je tukaj sploh jenjal promet, okrajna cesta sega le do Jakoba, potem pa so ilovnati kolovozi, v katerih se ob količkaj mokrejšem vremenu pogrezajo prazni vozovi s težko živino vred.
Kljub temu pa smo imeli že pred vojno lepe nacijonalne prireditve, veselice s šolskimi in društvenimi nastopi, tudi CMD podružnica je že delovala. Učiteljstvo je bilo odločno naše in pridno. Sedaj je seve že vse drugače, a nemške mentalitete je v ljudstvu še mnogo, zlasti domneve, da ima denar le Nemec. Saj je redko kdaj prej zašel v te kraje slovenski inteligent ali trgovec. Kdor je imel trd ovratnik, je bil že gospod in Nemec. Sedaj se obeta Sv. Jakobu tudi že avtobusna zveza z Mariborom, ki jo bo upeljal domačin, posestnik Vogrin, ter bo vozil še tudi naprej k Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Kraj bo s tem zelo mnogo pridobil, zlasti pa naj se mu približa tudi narodno zavedni jugoslovenski Maribor. Pred leti smo imeli tukaj že tudi krasen nastop mariborskega Sokola.
In tako je bilo na vse strani prav, da so pohiteli v nedeljo semkaj tudi slovenski trgovci iz Maribora s svojim pevskim zborom. Na treh avtobusih so' se pripeljali in še nekaj osebnih avtomobilov je prihitelo za njimi, tako da Sv. Jakob še nikoli ni videl toliko avtomobilov. V ljubki dolinici, sredi med kipečimi travniki in vinogradi, so donele večno lepe slovenske pesmi prav pod večer, dokler ni ugasnila sanjava zarja za pojočimi griči. Trgovci so se vračali v noč z zavestjo, da so ustvarili domačinom in sebi lep popoldan. Ravno tako so bili veseli domačini, ko so uvideli, da znajo biti tudi naši ljudje iz mesta prijazni, dobrosrčni in da razumevajo njihove težave. Društveni podpredsednik, trgovec Drago
Rosina,,je v preprostih', a tem boli iskrenih besedah nazdravil jakobskim tovarišem in vsem občanom.	a- r-
Joško Tonejc podlegel poškodbam
V nedeljo popoldne se je hitro raznesla po Ljubljani, zlasti med športniki tragična vest, da je ob 14.30 v Leonišču preminul kot žrtev motociklistične nesreče pri Kranjski gori, 22-1 etni Joško Tonejc.
izčrpno poročilo o zletu v Poznanju, ki se je vršil letos od 25. do 29. junija. Zleta se je udeležilo nad 500 gasilcev iz vse Poljske in veliko število inozamskih delegatov.
Lepo uspelo skupščino je zaključil starosta gosp. Barle ob 13.30 s pozivom na navzoče, da vedno in povsod delajo za interese gasil-, stva in tako najbolje pomagajo svojemu bližnjemu.
Most smrti v Trbovljah
Trbovlje, 18. julija
V soboto opoldne se je nudil pasantom v bližini železniške postaje Trbovlje nenavaden prizor. Proti moštu čez Savo, imenovanem po rudarjih »most smrti«, odkar je z njega že več rudarjev skočilo v Savo, je hitel zelo razburjen 571etni Alojzij Lažni k, rudar po poklicu, stanujoč v Žabji vasi. Ko je prišel na most, se je naglo slekel in se vrgel v samomorilnem namenu v deročo Savo.
Na rešitev ni bilo misliti, ker ni v bližini nobenega čolna in je voda zelo globoka. Tako se je Laznik utopil pred očmi nekaterih mimoidočih. Njegovo truplo so potegnili že čez eno uro pri rudniški sepa-iraciji na suho. Pogreb se je vršil danes popoldne. Laznik je zapustil v svoji obleki na mostu pismo, v katerem črni svojo ženo, s katero se nista razumela. Laznik je delal pri rudniku in se je včasi udal pitju. Vzroka njegove smrti je iskati v nesrečnih so-ctjatoih razmerah, v katerih živi naše delavstvo.
Še danes ob 4., %8. in 9.
Vzvišena pesem dela!
iz
Milton Sills — Doris Kenvon. _ Originalni posnetki iz ogromnin rudnikov in topilnic železa v Ame= riki. — Kolosalen uspeh pri vseh dosedanjih predstavah!
KINO «DVOR», telefon 2730. Pozor na naš jutrišnji spored!
Kakor znano, se je Joško Tonejc odpeljal v sredo s svojim prijateljem Vladkom Kramaršičem z motornim kolesom na izlet proti Bledu in dalje na Gorenjsko. V Kranjski gori sta prenočevala, v petek pa se je nekako 1 km vstran Rateč pripetila nesreča. Mlademu Tunejcu je na mokri cesti kolo spodrsnilo in na ovinku je padel pod kolo ter udaril z glavo ob cesto. Ranjenca so naslednji dan nezavestnega prepeljali v Ljubljano in ga oddali v Leoni-šče. Tu je ležal nepremično v nezavesti. Nastopila je krvavitev v možganih. Zdravniki nasrečnega mladeniča kljub tiajskrb-nejši negi in najsmelejšim poskusom niso mogli ohraniti pri življenju.
Smrt simpatičnega, navdušenega športnika je vzbudila vse povsod splošno sočutje z neizmerno užaloščenimi roditelji. Vsi številni Joškovi prijatelji in znanci ohranijo pokojnika v najlepšem spominu. Nesrečni rodbini Tonejčevi tudi naše odkritosrčno sožalje nad bridko izgubo.
Delovanje in načrti naših gasilcev
Lepo uspela glavna skupščina Jugoslovenske gasilske zveze.
Ljubljana, 18. julija.
V	dvorani Mestnega doma se je v soboto in nedeljo vršila letna skupščina Jugoslovenske gasilske zveze. Skupščina je bila otvorjena v soboto s sejo odbora in starešin, v nedeljo ob 10.30 pa so se zbrali delegati vseh žup k glavni skupščini.
V	seji starešinstva se je obravnavalo največ o zletu JGZ, ki se bo vršil v dneh 14. in 15. avgusta. Zveza šteje sedaj po sprejemu 14 novih društev skupno 583 društev, ki so včlanjena v 36 župah. V Rogaški Slatini namerava Zveza zidati Gasilski zdraviliški dom in je bil za proučitev načrta določen poseben odsek. Zdraviliški dom v Rogaški Slatini naj bo nekak reprezentančni dan jugoslovenskih gasilcev, saj hoče Zveza organizirati gasilstvo v vsej državi-
Na odborovi seji je bilo dalje sklenjeno, da podeli Zveza iz podpornega sklada onemoglim gasilcem, njihovim vdovam in siro-tom 70.000 Din. Okrepila se je v okviru Zveze tudi gasilska organizacija c Samopomoči ki stalno napreduje in šteje že 4280 članov.
Nedeljsko skupščino je otvoril in uvodoma pozdravil starosta JGZ Fran Barle. Spomnil se je vseh tekom leta umrlih gasilcev. Delegati so v počaščenje njihovega spomina vstali s sedežev. Slovenski gasilci so na pravi poti, njihova organizacija in delo krepko in vztrajno napredujeta. JGZ goji stike neJ-3 z vzemi jugoslovenskimi, marveč tudi s češkimi, poljskimi in belgijskimi gasilskimi društvi in se bo po delegatih udeležila v prihodnjem letu vsegasilskega zleta v Pragi.
Temeljito sestavljeno tajniško poročilo je podal tajnik gosp. Janko Hojan, blagajnik pa je poročal o stanju društvene blagajne in imovine ter o podpornem skladu cSamo-pomočis Vse referate so navzoči delegati sprejeli z odobravanjem in končno dali odboru absolutorij. Vsi stavljeai predlogi so bili sprejeti. Članarina ostane za prihodnje leto neizpremenjena. Razsodišče bo izpopolnjeno s tremi novimi člani. Tri člane poljske gasilske zveze bo Zveza predlagala za odlikovanje.
Podstarosta gosp. Vengust je končno podal
Dvakrat jo je obiskala strela
Tragična žrtev nedeljske nevihte v Beli Krajini.
Metlika, 18. julija
V	nedeljo so se nad Belo Krajino po dolgem času zopet prikazali oblaki. Vse prebivalstvo jih je bilo veselo, saj je uspeh poljskih pridelkov odvisen od tega, da dež čim prej temeljito namoči izsušeno zemljo. Posebnega grmenja ni bilo slišati, samo parkrat se je zabliskalo in močno zagrme-lo. In vendar je tudi to redko grmenje zahtevalo smrtno žrtev.
V	Rokalnici. prav v bližini znanih Treh far, se nahaja lepo posestvo Martina Ste-faniča. Hiša nosi številko 22. Ker je začelo deževati, so se vsi prebivalci spravili v domove in zadovoljni opazovali deževanje. Tako tudi pri Štefaničevih. Družina je sedela v hiši, a mati Ana, sestra odvetnika in župana dr. Režeka v Novem mestu, je pripravljala peko za ml a tiče in pazila v veži na kruh. Z njo je bil 17!letni sin Jože, ki je slonel ob peči pri vratih, ki vodijo v sobo.
Naenkrat se je zabliskalo in treščilo v streho. Družina v hiši pa se tega ne bi niti zavedla, da je ni opozoril ropot in padanje ■opeke s strehe. Ko so domači pohiteli iz sobe in stopili v vežo, so našli pri- vratih Jožeta, ležečega v nezavesti. Vsa veža je Ma v gostem dimu, smrdelo je po ozonu. Ko so odnesli Jožeta na zrak in ko se je dim v veži razpršil, so ugledali še mater, ležečo pred pečjo. Dočim so Jožeta kmalu obudili k zavesti, se jim to pri materi ni posrečilo. Bila je že mrtva.
Na ubiti materi ni opaziti nikakih' sledov, miti opeklin, niti udarca. Jože pa ima od temena do vratu vse lase ožgane. V prvih hipih, ko se je Jože prebudil k zavesti, ni mogel stopiti na noge, a danes že hodi in le še toži, da ga noge bolijo.
Strela je na strehi dvignila in razdrobila skoraj dva kvadratna metra opeke. Razkopala je na podstrešju deske in odluščila kos deske nad odprtim vežnim stropom odkoder je švignila v vežo na tla in se odbila nad pečjo nazaj v podstrešje.
Čudno nesrečna je usoda pokojne Ane Štefaničeve. Že pred dvema letoma je domala postala žrtev strele. Takrat je nabirala koprive za perutnino in strela je treščila tik nje. Sedaj jo je strela obiskala drugič in ji žal končala življenje. Pokojna mati Ana zapušča poleg moža, s katerim je živela v najlepši slogi, sedem otrok. Vsa okolica globoko obžaluje nesrečo in iskreno sočustvuje s težko prizadeto Štefani čevo rodbino.
Kulturni pregled
Gostovanje članov mariborskega Narodnega gledališča v Kranju
Kranj, 16. julija.
Na igralski turneji po Sloveniji, so pose-tili včeraj člani mariborskega Narodnega gledališča tudi Kranj in so uprizorili snoči v Narodnem domu cOgnjenik®, štiridejansko veseloigro Ludvika Fulde. Umetniki so si izbrali za gostovanje primerno snov, pravo ►eatrsko igro, polno situacijske komike in malih zapletljajev. Fulda obravnava v 'Orojenikui zakonsko življenje tako, kot ga tolikokrat srečujemo v naših meščanskih krogih: pred nami so se vrstile na odru male <scene> in zakonski prepirčki radi odprtega in zaprtega okna, radi soprogovih smodk, neestetičnih damskih klobukov itd. Dasi komad sam na sebi nima posebne lite-r?rne vrednosti, zahteva kljub temu radi finih psiholoških 9cen temeljito poglobitev v uloge; v rokah diletantov bi lahko postal prava karikatura, ki ne bi več zabavala. Naši umetniki - gostje so rešili nalogo v spretni režiji gosp. Kovica prav dobro. Vse uloge
so bile dobro naštudiraue — nastopili so celo brez suflerja — in vsak nam je podal do najtanjše podrobnosti izklesan tip. Predvsem nam je treba omeniti oba zakonca, ki sta nam ju podala ^oep. Kovič in gdč. Kra-•■>. Njuna igra je bila naravna in brez vsakega pretiravanja. Odlikovala sta se oba enako, tako gdč. Kraljeva, ki je podala tip sitne, v besedah in dejanjih nelogične in nik dar zadovoljne mlade žene, kakor tudi g. Kovič, ki je dobro podajal vedno mučenega soproga. Posredovalec med obema zakoncema je bil gosp. Rasberger v ulogi sodnega svetnika Bluma. Tudi gosp. Rasberger se je znal dobro uživeti v svojo ulogo. Ulogo dojilje Krescencije, prave Ksantipe, ki s svojim ščuvanjem še bolj neti zakonske prepire, je igrala ga. Zakrajškova. Njen nastop je bil siguren in vedno na višku. Ulogo veliko-mestne kokote in propadle kino - igralke Vere Verene je podala z nji lastnim temperamentom ga. Savinova. Z njenim nastopom je igra še bolj oživela in umetnica je žela pri odprtem odru aplavz. Mnogo smeha je vzbujala gdč. Udovičeva v ulogi napol idiotske služkinje. Splošno lahko brez pre-
tiravanja trdimo, da so nam vsi brez izjeme nuditi pravi umetniški užitek — ne toliko po izbiri komada, kolikor s samo igro.
Med pavzami je sviral eitalniški orkester pod vodstvom gosp. učitelja Završnika komade iz oper, po igri pa se je razvila na čast umetnikom sicer malo obiskana, zato pa tem bolj prisrčna prosta zabava.
B. S. T.
Koncerta jugoslovenskih narodnih pesmi
pevskega društva cLjubljanski Zvoni minulo nedeljo popoldne v zdravilišu Laško,, zvečer pa v zdravilišču Rimske Toplice, sta prav lepo uspela. Gostje najrazličnejših narodnosti eo se divili lepoti naših narodnih pesmi in so ves spored poslušali z velikim zanimanjem in izredno pozornostjo ter so navdušeno aklamirali zbor ^Ljubljanskega Zvonar in njegovega pevovodjo. Koncert v Rimskih Toplicah je bil 50. koncert {Ljubljanskega Zvona*, odkar je njegov pevo-vodja gosp. Zorko Prelovec.
Ga. Žaludova in gosp. Knittl sta na izrecno zahtevo umetniškega odelenja ministrstva prosvete odpovedala angažma v ljubljanski operi in pristala na angažma v beograjski operi. Kakor čujemo, se je uprava beograjskega Narodnega gledališča obenem obvezala, da bo med sezono gosp. Knittl večkrat brezplačno na razpolago ljubljanski operi.
Mrtvo trupelce v Savi
Litija, 18. julija V soboto se je podala v zgodnjih jutranjih urah Brigita Tekavčeva. služkinja pri rodbini g. administrativnega poročnika Žerjava iz Litije, k Savi, da še v hladu opere škaf perila. Med delnm je opazila, da nese Sava s seboj malo trupelce.
Brigita je skušala plavajoče trupelce pritegniti k sebi, a ni imela pri roki nobenega pripravnega predmeta. Medtem je Sava odnesla trupelce že dalje. Poklicati na pomoč ni bilo mogoče, ker je bil savski breg še popolnoma prazen.
Kolikor je bilo možno ugotoviti v onih' par trenutkih, ko je plaval utopljenček mimo nje, je Brigita razvidela, da je bilo dete prav nežno in drobno, morda je bil celo novorojenček. V hipnem razburjenju pa ni opazila, jeli bil oblečen. Prebivalstvo z razumljivo živahnostjo ugiba, odkod je Sava prinesla mrlioka.
Zopet otrok utonil
iriv ••	•
v Višnji gon
Višnja gora, 18. julija Še dobro je v spominu tragična usoda male kmetske punčke v tukajšnji okolici, ki je utonila, ko so se starši mudili na sejmu v Višnji gori. V nedeljo pa je prebivalce Višnje gore presunil nov, enako tragičen dogodek. Proti večeru je soproga vodje tukajšnje finančne kontrole, gospa Zecova, pogrešila svojo dveletno hčerkico. Dete je, kakor običajno ob lepem vremenu, lazilo okoli hiše. Naenkrat za otrokom ni bilo več sledu. Gospa je preiskala vso okolico, a otroka ni bilo nikjer.
Tedaj je prišel mimo neki vojak in razodel pretresljivo novico, da Ježi v vodi pri
Škrabarju mrtev otrok. Hiteli so gledat in v utoplienčku spoznali pogrešano Zecovo hčerkico. Vsa okolica sočustvuje s težko prizadeto rodbino, saj si je lahko predstavljati globoko žalost matere in očeta, ki je 'bil v tistem času službeno odsoten od doma.
Nova aretacija v zvezi s ponarejevalcem Planinškom
Novo mesto, 18. julija K poročilu o ponarejevalnici dvodinarskih novcev v Novem mestu smo izvedeli še naslednje:
Včeraj je bil aretiran cigan Janez Braj-dič, vulgo Janko, rojen 1882 1. v Št. Juriju pri Mirni peči. Ta cigan je presedel radi ponarejanja denarja skupno 9 let v Ječi. Lansko leto je bil radi neke tatvine zaprt pri tukajšnjem okrožnem sodišču skupaj s Planinškom, ki je sedel v zaporu radi suma fingiranega konkurza svoje usnjarske trgovine. Na vprašanje, kaj ve povedati o Plantošku, je Brajdič izpovedal, da ga je Planinšeek pričel v zaporu podrobno izpra-ševati o ponarejanju denarja in o modelih, ki prihajajo v poštev za falzificiranje. Pla-minškov model, tako Je zaključil Brajdič, je prav tako izdelan, kakor svoječasno njegov. Iz tega bi bilo sklepati, da se je Pla-ninšek že,dolgo pripravljal na svojo pona-rejevalsko karijer-o in da na noben način nc drži njegov dosedanji zagovor, češ, da mu je bil stroj za ponarejevanje podtaknjen.
O Planinšku samem se doznava. da je pričel v zaporu simulirati blaznost. Na energično pretnjo, da ga bodo zaprli globoko pod zemljo, če bo vztrajal v svojem simuliranju, se je premislil in je naenkrat postal zopet normalen.
Vlomilec v stanovanju
Ljubljana, IS. julija Vlomilska sodrga v splošnem v teh vročih pasjih dneh v Ljubljani niti ni preveč agilna. Gospodje svedrovci so se menda podali v zadnjih tednih na letovišče na deželo in puste meščane v miru. Zato se samo od časa do časa čuje o kakem malem vlomu ali o kakem poskusu nerodnejšega nezaželjenega obiskovalca tujih stanovanj, trgovskih ali pisarniških lokalov, pač pa imajo več posla z rokovnjači na deželi. Vendar tako varni, da bi puščali okna stanovanj odprta kar na široko, Ljubljančani pred vlomilci niso. kar dokazuje ta-le dogodek:
Ko je stal snoči hlapec Anton Ravnik, uslužben pri Tornagu na Poljanski cesti št. 12, na dvorišču, je opazil okrog 23.30 plezati po zidu verande v prvem nadstropju temno senco. Bil je neznan človek, ki je imel namen utihotapiti se skozi odprto okno na verando in odtod v stanovanje rodbine Tomago. Ko je Ravnik videl, da je neznanec že na verandi, je skočil brž v vežo in od tam v stanovanje v prvem nadstropju, kjer je zapazil vlomilca, čepečega v kotu. Oba sta se nekam čudno spogledala in sta se jela umikati. Ravnik je mislil, da lahko vlomilec postane nasilen in da je morda oborožen, a okretni plezalec se je bal Ravnika, meneč, da je že izgubljen ter da ga bo čvrsti hlapec pograbil in izročil stražniku.
Slednjič se je Ravnik obrnil v namenu, da pokliče pomoč, vlomilec pa se je med tem že znebil strahu in je porabil srečno priliko ter urno skočil spet na verando in izginil po isti poti, kakor je prišel.
V stanovanje rodbine Tornago je bilo vlomljeno tudi že nekako pred 14 dnevi. Vlomilec pa je imel smolo tudi tokrat, ker ga je slučajno zalotila gospa Tornagova in je moral pobegniti, ne da bi kaj odnesel. Obakrat je bil vlomilec bnžkone isti. Mlad, kakih 25 let star mladenič, oblečen v čedno, sivo obleko, z rjavo karirano čepico na glavi.
Pred sodniki
Dva otročka, šestletni Mirko B. in štiriletni Alešek K. sta se prepirala 7. aprila letos radi neke skodelice- Mirko je našel v očetovi nočni omarici klinioo od britve, letel nad Aleska in ga ž njo precej hudo ranil v tilnik. Dečbo je dobil 4 cm globoko rano in je pri-jokal domov. Oče je peljal Aleša v bolnico. Očeta obeh otrok sta se morala zagovarjati pred sodnikom, češ, da sta na otročiča premalo pazila, a bila sta oproščena, ker je bil
vzrok vsemu samo nesrečen slučaj.
•
Trgovec Francelj Simončič in katehet Pavel Zaje sta se 3. maja zvečer vračala z Je-žice proti Ljubljani. Na Dunajski cesti, kjer gradi hišo stavbenik S., je začul katehet naenkrat ropot in videl, kako se je France tik pred njim zgrudil. Prestrašil se je, ker je mislil, da je Simončič epileptičen; urno je priskočil, da bi mu bil pomagal, pa se je kar naenkrat znašel zraven njega v jami okoli metra globoki. Delavci, ki so tam kopali vodovodni kanal za novo stavbo, so pozabili napraviti ograjo in prižgati svetilko. Tako sta oba gospoda padla v jamo. Trgovec Simončič si je tako pokvaril nogo, da so ga morali odpeljati v Leonišče; zdrobil si je kost. Katehet je bil poškodovan na obeh nogah in tudi prsa si je zelo obdrgnil. Stavb-nik Rudolf bo 24 ur zaprt, pa 300 Din globe bo plačal. Enako bo tudi njegov polir štel 300 Din. Stroškov bosta pa imela zelo veliko, trgovcu Francetu bo treba plačati za bolečine in druge izdatke 4245 Din, a katehetu 600 Din za bolečine.

Domače vesti
*	Povratek zunanjega minBstra z Bleda v Beograd. Po treh dneh bivanja na Bledu se je zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom vr nr! v Beograd.
*	Prometni minister v Kraljeviči. Prometni minister general Milosavljevič je v nedeljo popoldne s svojo Todbino prispel v Kra-ljevico na letovanje. Ministrova rodbina stanuje v hotelu »Praha«.
*	Z zagrebške univerze. Primarij bolnice usmiljenih sester v Zagrebu dr. Ivan Bot-teri je imenovan za profesorja notranje medicine na medicinski fakulteti zagrebške univerze.
*	Izprememba v konzularni službi. Dosedanji naš konzul v Bratislavi J. Berlč je vpoklican na službovanje v ministrstvu za vnanje zadeve. Za njegovega naslednika je
imenovan tajnik našega konzulata v Madridu Avgust Mišetič.
*	Izpremembe v državni službi. Imenovani so: ekonomsko-finančni referent ministrstva prosvete v pokoju Ivan Karlin za politično-upravnega uradnika pri velikem županu v Ljubljani v 5. skupini I. kategorije; višji komisar ministrstva za socijalno politiko v pokoju dr. Mate Suhač za politično-upravnega uradnika pri velikem županu v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije. Ivan Sotelšek, pisarniški ravnatelj v ministrstvu za trgovino in industrijo v pokoju, Pa za pisarniškega ravnatelja pri velikem županu v Ljubljani. Dr. Dioniz Maraž, po-litično-upravnj uradnik pri okr. glavarstvu v Logatcu, je premeščen k okr. ekspozituri v Škofji Loki kot upravnik te ekspoziture. V 1. skupino III. kategorije so pomaknjeni arhivski uradniki: Kari Jirak pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Ivan Šabec pri velikem županu v Ljubljani, Franc Jenko pri okrajnem glavarstvu v Laškem. Dominik Zaplotnik pri velikem županu v Ljubljani, Franc Krek prj okrajnem glavarstvu v Kam niku, Alojzij Rozman pr; okrajnem glavarstvu v Novem mestu in JosiD Antonič pri okrajnem glavarstvu v Brežicah.
+ Komercijalizacija državnih rudnikov. V direkciji državnih rudnikov se vrše že teden dni konference vseh direktorjev državnih rudnikov. Na dnevnem redu je podrobna predelava uredbe o komercijalizaciji državnih rudnikov.
*	Proti nepremišljenim šolskim redukcijam v logaškem okraju. Na temelju obrazloženih spomenic okrajne organizacije SDS je klub SDS pri ministru prosvete vložil protest zoper malo premišljeno in v nacijo-nalnem oziru zelo opasno demontiranje osnovnega šolstva in okrajnega šolskega referata v logaškem okraju.
*	Zadnja pot ge. Franje Koširjeve. Včeraj ob 16. je nastopila ga. Franja Koširjeva svojo zadnjo pot. Pred hišo žalosti na Dunajski cesti št. 31. se je že pred določeno uro zbralo mnogo znancev in prijateljev blage pokojnice. Pogreba so se udeležili poleg ožjih sorodnikov tudi veliki župan dr. Vodopivec, komandant Dravske divizije general Kalafatovič s soprogo, minister na r. dr. Žerjav, Dinko Puc, ravnatelj Čekovnega zavoda Edvard Šavnik, predsednik C. M. družbe notar Hudovernik, zastopnice kluba Primork, Kola jugoslovenskih sester in dTu-gih narodnih društev. Krsto so naložili v avto mestnega pogrebnega zavoda, nakar ie povorka krenila po Dunajski, Gosposvet-ski ter Celovški cesti do mestne meje. Tamkaj so nekateri vzeli od velike pokojnice slovo, dočim so se ožji sorodniki in njihovi prijatelji odpeljali z pripravljenimi avtomobili v Šmartno pod Šmarno goro, kier so na ondotnem pokopališču položili pokojno go. Koširjevo k večnemu počitku. Tik do groba so poleg sorodnikov in raznih uglednih Ljubljančanov spremile pokoinico članice Kola jgsl. sester in kluba Primork.
+ Poljskim rezervnim častnikom v Sloveniji. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu sporoča, da so na osnovi nared-be ministrstva za vojno dne 14. julija 1926. \si bivši častniki in vojaški oficirji, poljski državljani, ki niso bili formalno imenovani za poljske rezervne častnike in se niso prijavili k resignaciji na Poljskem v času od 1. julija 1922, do 31. julija 1923 in ki niso prekoračili 60 let, a so nastanjeni na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, dolžni prijaviti se generalnemu konzulatu poljske republike v Zagrebu, Dalmatinska ulica 2-11. Predložiti morajo dokaze poljskega državljanstva, vse vojaške listine, osebni opis, potrdilo upravne oblasti, kjer prebivajo, o moralnem obnašanju in da doslej niso bili kaznovani. Za one bivše častnike, ki so telesno nesposobni, se bo vršil zdravniški pregled dne 27. avgusta t. 1. v generalnem konzulatu. Rok osebne ali pismene prijave poteče 25. avgusta.
*	Železniškim upokojencem, invalidom in vdovam! Zadnji čas se mnogo piše in govori o prevedbi kronskih upokojencev. Radi tega je naše društvo primorano podat; kratko poročilo o tem delovanju. Kdor pazno zasleduje delo. ki ga vodi društvo, mora tudi vedeti v kakšnem smislu so se vložile spomenice skupno z društvi Zagreb, Sarajevo, Subotica in Ljubljana dne 10. oktobra 1925. leta. Da imamo železniški upokojenci pravico zahtevati pariteto zlate valute, to je menda jasno vsakomur. Vsi železniški upokojenci smo tekom službovanja plačevali svojo pokojnino, provizijo in nezgodne rente v zlati valuti v svoje fonde, ki niso bili malenkostni. Precejšen de! tega fonda jc tudi naložen v realitetah. Zajamčeno nam je to tudi po mirovnih pogodbah in Timskem paktu. Ako pa misli sedaj vlada prevesti samo kronske upokojence, enako starim dinarskim upokojencem, s tem še m rešen živ Ijenski obstoj tistih upokojencev, ki niso po novem zakonu upokojeni in uri tem ne zadene društva nobena krivda. Delo, ki ga vodi društvo, skupno z vsemi navedenimi
društvi in h katerim se je pridružilo tudi društvo žel. upokojencev v Beogradu na podlagi paritete zlate valute, se bo z vsemi močmi nadaljevalo. Člani društva pa naj se zavedajo težkega položaja ki ga ima društvo, ter naj ga v tem boju z vsemi močmi gmotno in moralno podpirajo. — Društvo železniških upokojencev.
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 77. številki pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju nadalje pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike državnega sveta in uredbo o melioracijskem kreditu.
*	Za točno in vestno poštno poslovanje ob volitvah narodnih poslancev. Po volilnem zakonu se morajo vsa pripravljalna dela o pravem času opraviti, zato se morajo vse pošiljke, ki so naslovljene na voliln; oddelek ministrstva za notranje stvari, najhitreje odpravljati in dostavljati. Ker se ne sme zgoditi, da bi se kako delo v tem oddelku po krivdi pošte ali brzojava zavleklo, zato naroča direkcija vsem področnim poštam in brzojavom da vse pošiljke, poštne in brzojavne, ki gredo na ta oddelek, po najhitrejši poti in s prvo priliko odpravijo, sicer bodo občutili težke posledice zakonske odgovornosti. Posebno jim je še naročeno, da morajo paziti pri sprejemanju in odpravljanju brzojavk.
*	Glede kolkovanja poštnih pooblastil je izdala direkcija naslednji popravek: 1.) Ni potrebno, da bi pooblastitelj moral izročiti izdajni pošti pooblastilo s posebno pismeno vlogo, ter ga lahko v smislu čl. 43. točka VI pravilnika za notranjo službo I. del pošti izroči osebno, za kar je najbolje, da uporabi obrazec štev. 36. če se pa stranka zaradi pooblastila obrne na pošto s pismeno vlogo ali pa predloži pooblastilo pošti s spremnim dopisom, je jasno, da mora biti vloga oziroma dopis kolkovan po tar. post. 1 pristojbinskega zakona, torej s 5 Din. 2.) V smislu § 1006 občega državljanskega zakonika je neomejeno (generalno) pooblastilo k; pooblaščenca pooblašča, da vrši vse posle pooblastitelja; omenjeno pooblastilo je pa tako pooblastilo, ki pooblašča koga samo za vršitev nekaterih poslov. Ker ie s poštnim pooblastilom pooblaščenec upravičen, da prevzema za pooblastitelja samo poštne pošiljke in nič drugega, je torej vsako poštno pooblastilo ne glede na obseg in dobo pooblastila v smislu občega državljanskega zakonika omejeno pooblastilo in nima razlikovanje med omejenimi in neomejenimi pooblastili za pošto nobenega pomena. Zato mora bit; vsako pošteno pooblastilo kolko-vano po tarifni postavki 16. točka b, pristojbinskega zakona, torej z 10. dinarji. — 2e pobrane višje finančne pristojbine (kol-kovina) ostanejo, pri novih pooblastilih je Pa treba postopati po tej odredbi.
*	Desetletnica mature na gimnaziji v Celju. — Tovariši, ki so maturiTali I. 1917 na gimnaziji v Celju in oni, ki bi bili morali v normalnih razmerah maturirati I. 1917, a so radi vojaške službe napravili zrelostni izpit prej ali pozneje, naj podpisanemu primerno navedejo svoje želje, kdaj in kje naj se vrši sestanek ob priliki desetletnice mature. Razgnala nas je vojna predčasno, se-stanimo se zopet enkrat sedaj. — Anton Sc-nica, Šmarje p. Sevnica ob Savi.
*	Vozne olajšave za turiste. Prometno ministrstvo je turističnim društvom, ki potujejo po naši državi, dovolilo polovično vožnjo na naših <Sržavnih železnicah. Polovična vožnja se dovoljuje samo za potovanje v skupinah.
*	Gibanje nalezljivih bolezni. Po uradnih podatkih je bilo v ljubljanski oblastj dne 7. julija bolnih: na škrlatinki 22. na tituznih boleznih 17, na griži 15, na dušljivem kašlju 14, na davici 5, na šenu 2 in na dremavici (v kranjskem okraju) 1 oseba.
*	Gradnja železniške proge Varaždin-Ko-privnica. Uprava za gradnjo železnic pri prometnem ministrstvu ie odredila licitacijo za izdelavo podrobnih načrtov za gradnjo proge Varaždin-Koprivnica v dolžini 45 kilometrov. Ta važna proga bo Vojvodino preko Varaždina vezala z Mariborom.
*	Električna centrala v Kolašinu. V Kola-šinu v Črni gori so tc dni začeli zraditi veliko električno centralo, ki bo stala 36 milijonov dinarjev ter bo ena največjih na našem jugu.
*	Osjek ima zopet novega komisarja.
Kakor javljajo iz Osjeka, je bil za novega komisarja osješke mestne občine ponovno imenovan Stanko Strupi. Nov občinski svet bo izvoljen po končanih parlamentarnih volitvah. Tako bodo Osiečani letos že četrtič spuščali kroglice v volilne žare.
*	Hercegovci se zopet izseljujejo. Kakor vse kaže, bo letošnja letina v Hercegovini zelo slaba. Ljudje so v skrbeh za svojo prehrano. Mnogi bi sc rad,- selili v južno Ameriko, kamor so že lani odšli številni Hcrcegovci, a tudi od tamkaj prihajajo neugodna poročila. Težko delo, ki pa se le s težavo najde, slaba plača in nezdravi kraji. Letos se ie selitev obrnila v Slavonijo in
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio=tinkturo, morejo se
citati tudi ponoči. — En primer.
i:nocavice„icliuc
Vojvodino, kjer iščejo poljsko delo; mnogi pa so zaposleni pri gradnji in popravi cest. Šele te dni jih je zopet nad 300 šlo na delo v Slavonijo.
V lepo
Jedilnico
spada stoječa ura, katero Vam dobavlja kompletno ali samo verk. Omara v stilu pohištva:
F. Čuden,1 PreSernova 1
*	Petrov blagor. Iz Metlike nam poročajo Dne 16. t. m. dopoldne je sodni uradnik Dragotin Preželj pri kopanju na Kulpi vjel 1.30 m dolgega in 21 kg težkega soma. Ko ga je junaško nesel skozi mesto, je bilo obilo ogledovanja in občudovanja, saj je pa tu di bil redek ribiški dogodek.
*	Nevihte na Gorenjskem. Dočim v nekaterih vaseh radovljiškega okraja ne dežuje že dalje časa in je občutna suša. imajo v gornjem delu vsak dan nevihto. V soboto po poldne, okoli 16. se je iz temnih oblakov, ki so plavali na pobočju Stola vsula debela toča v širini 1 km ter v precej obsežni razdalji v smeri Breznice, Smokuč, Vrba poškodovala poljske pridelke. Razen zgodnjega ječmena ni bilo še nič požeto. Škoda ie zelo občutna.
*	Vojaški dopusti za poljska dela. Minister vojske in mornarice je odredil, da se v sezoni žetve in ostalih poljskih del dovoli vojakom, ki so že odslužili v kadru šest mesecev, dopust do štirih tednov, v kolikor to služba dopušča.
*	Navijanje cen v primorskih hotelih. Od tujih gostov, ki se nahajajo na našem Pri-morju se množe pritožbe proti lastnikom hotelov, da so začeli navijati cene in odirati goste. Radi tega ie Zveza kopališč miništru za trgovino poslala spomenico, v kateri zahteva, naj se odpošlje inšpektor, k; naj na licu mesta izvrši preiskavo o navijanju cen in naj se krivci najstrožje kaznujejo.
*	Vlak povozil pijanca. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu je prošlo soboto vlak povozil delavca Jurija Kralja, ki je slučajno stal na tiru. Kralj je bil pijan. Vlak mu je zdrobil obe roki, tako, da so mu pesti le še za kožo obvisele.. Prepeljali so ga v za-kladno bolnico, kjer sta mu bil; obe roki amputirani. Ves dan mož ni prišel k zavesti; šele v nedeio je začel nekaj govoriti, a tako zmedeno, da se ni ničesar razumelo.
*	Tramvajska nesreča v Beogradu. V Beo gradu se je v nedeljo dopoldne pripetila težka tramvajska nesreča. V bližini Kaia-gjorgjevega spomenika je tramvai skočil s tira ter se prevrnil. Pri tem sta bila podporočnik Skorda in Slavko Dam.ianovič težko, štiri druge osebe pa lahko ranjene.
*	Sin ustrelil cčeta. Iz Nove Gradiške poročajo, da je v Belem bregu 28 letni kmečki sin Anton Stivič z revolverjem ustrelil lastnega očeta Ivana Stiviča. Med njima je bilo staro sovraštvo, ker oče ni hotel izročiti posestva svojemu sinu.
*	Roparski napad v zagrebški okolici. Zidar Josip Lekoš, stanujoč v Kustošiji pri Zagrebu, je bil v soboto zvečer, ko se je z ženo iz mesta vračal domov, na mostu pre ko potoka Černomerca napaden od štirih neznanih moških, ki so mu oropali uro z verižico in 100 Din, potem pa njega in njegovo ženo z mostu pometali v potok. Neki stražnik, ki je slišal klice na pomoč je obo-jico še živo potegnil iz vode. Za razbojniki ni sledu.
*	Od smrti vstala. V Beogradu se je pripetil v soboto popoldne nenavaden dogodek: vrnila se je v življenie žena, katero so ravno hoteli prepeljati na pokopališče. Mlada žena natakarja Ivaniševiča ie že dalj časa bolehala in tudi zdravniki ji niso mogli pomagati. V petek je izdihnila. Izdihnila dušo — tako so vsi verovali. V tem prepričanju se je pripravljala rodbina, sosedje in znanci, da jo z vsemi častmi spremijo »k večnemu počitku«. Par ur pred pogrebom Pa se je zgodil čudež. Ko so domači in sosedje jokali ob krsti, je »mrtva« žena spregledala ter se polagoma dvignila iz krste. Navzoči so ostrmeli in zbežali iz hiše, le neka žena se je približala krsti in nesrečno ženo prenesla na postelj. »Pokoinici« so se vidno vračale moči in je upati, da bo še dolgo ostala pri življenju.
*	Atentat z bombo v Kočanih. V nedeljo je neki še doslej neznani atentator vrgel v Kočanih pred hotelom »Balkan« bombo proti mizi, za katero je sedel vršilec dolžno st; srezkega poglavarja Stojmirovič z nekaterimi svojimi uradniki. Bomba je eksplodirala in je drobec smrtno pogodil trgovca Savo Jovanoviča, rodom iz Gostivara naravnost v srce, ostali drobci Pa so ranili 16 oseb, med njimi dva Rusa in več otrok. Atentatorju jc uspelo pobegniti. Smatra se, da je bil poslan direktno iz Bolgarske z nalogom, da pobije predstavnike naše vojaške in upravne oblasti v Kočanali. Za mizami jc namreč sedelo tudi par orožniških oficirjev
*	Izsledena družba tihotapcev saharina. Po deželi se že nekaj let pojavljajo od časa do časa prodajalci saharina, ki ga ponujajo v nakup v malem po kmetskih hišah. V večjih količinah so ponujali ti ljudje, včasih moški, včasih ženske saharin tudi vinskim trgovcem in posameznikom, o katerih so vedeli da ga v svojem poklicu lahko porabljajo al; razpečavajo dalje. Vsakdo, ki je saharin kupoval, je seveda dobro vedel, da je utihotapljen. Varnostni organi so že večkrat uvedli obsežne preiskave, ki pa so največkrat ostale brezuspešne ali pa so rodile le malenkostne uspehe. Jasno je bilo samo to, da je na delu dobro organizirana tihotapska družba, ki jo tvorijo po večini ljudje, baveč se vobče s posli, ki nudijo lahek zaslužek. Ti so imeli zveze tudi s posameznimi železničarji. Varnostne oblastj so nekatere izmed njih prijele in zaslišale.
Kazen pa je dosegla le te posameznike, dočim cele družbe ni bilo možno izslediti. Največ saharina je bilo utihotaplienega iz Avstrije in sicer preko Maribora in Jesenic. V petek se je končno posrečilo organom železniške policije prijeti zopet nekega tihotapca saharina Iv. S. iz Domžal pri katerem so našli 100 kg saharina. Na podlagi njegovega zaslišanja, so ugotovili ostale čla ne družbe, ki jim preti aretacija. O aferi, ki bo gotovo zavzela večii obseg bomo še poročali podrobneje, ko bo popolnoma dozorela in bodo ugotovljeni vsi krivci.
*	Velika tatvina dragocenosti in gotovine. Ljubljanska policija je dobila včeraj brzojavko, ki pravi da se je v soboto pojavil v hotelu »Therapia« v Crikvenici drzen tat. Neznanec je udri v sobo Leposave Mihaj-lovič iz Beograda ter ji ukradel par 70.000 Din vrednih briljantnih uhanov ter 9000 Din gotovine. Osumljenec je staT 25 do 30 let, je srednje postave, širokega obraza s koničasto brado.
*	Pri bolečinah hemoroidov, telesnem zaprtju, na trgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo bolečinah v križu, tesnobi v prsih močnemu utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba priročne grenčice »Franz- Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolnike dajo v mnogih slučaiih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz-Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah drogerijah in spec. trgovinah.
*	Nekj otroški zdravnik piše: »Da odstra nimo iz ust vse škodljive snovi, in da bi obenem kolikor mogoče antiseptično ravnali, nikakor ne zadostuje snaženje s samo čisto vodo, temveč ii ie treba dodat; še zobne vode, ki predvsem ni strupena, a vendar uničuje gnilobne klice, pri tem pa ima ugoden okus, kar je za otroke jako važno. Tem zahtevam odgovarja v polni meri Odol, ki ga je treba dodati vodi vsako jutro, zlasti pa vsak večer«.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
*	Žika ie ržena žitan kava. Za otroke pra vega zajutreka brez Zike ni. Za odrasle lahko pridenete Zikj nekaj prave kave. Tako so z Žiko zadovoljni otroci in odrasli. 276
*	Avtobusno podjetje iz Kamnika javlja, da vozi Avtobus na progi Kamnik-Ljublia-na samo še v sredo 20. julija, nakar bo vožnja do nadaljnega ustavljena. Proga Kamnik-Kranj pa ostane vsak pondeljek kakor doslej.
!z Ljobljane
u— To nj prav! Pišejo nam: Prejšnji teden ie došlo v kurilnici ljubljanski kolodvor II. do malega socijalnega incidenta. Profe-sijonisti, zaposleni predvsem v mizami so se že dalj časa pritoževali, da jih delovodja preveč naganja k delu, vsled česar da odhajajo iz kurilnice tudi vagoni z nezadostnimi popravili. V četrtek so odposlali k načelniku Milhoferju deputacijo in predložili svoje pritožbe. Načelnik Milhofer je stopil do kurilnice in pozval one, k; so proti delovodji, nai gredo ž njim na postaio. Vabilu so se odzvali skoraj vsi tamkaj zaposleni profesijonisti, pri čemer so se slišali razni pioti B. naperjeni klici. Naslednjega dne se je že oglasila v kurilnici komisija železniške direkcije, ki je imela nalog, da sestavi o tem incidentu natančen zapisnik. Zaslišanih je bilo 9 profesijonistov. Včeraj pa so dobili 3 profesijonisti obvestilo, da so odpuščeni Nadaljna kaznovanja bodo baie sledila prihodnje dni. Med odpuščenim, profesijonisti sta dva po 10 in 13 let službe. Ves incident z delovodjem B. ni bil tak, da bi bil zaslužil tako drakonične kazni. Gre očividno za osebna nerazpoloženja, ki jih.je treba razumeti. Delavec je človek kakor vsak drugi, profesijonisti imajo pa še posebno težavno stališče. Metati radi tako malenkostnega spora ljudi na cesto, pa res ne cre. — J. n.
u— SK Ilirija sporoča članstvu, da je preminul v nedeljo eden najboljših članov Jo-ško Tonejc. Odbor poziva članstvo, da v dostojnem številu spremi Joška Tonejca na na zadnji poti, danes ob 17. iz Stare poti št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
u— Tamburaški koncert priredi ljubljanska »Edinost« v nedeljo 24. t. m. ob 17. na vrtu gostilne »Kolezija« v Trnovem pri g. Pelcu. Po koncertu prosta zabava s plesom, petjem itd. Vabimo vse člane in prijatelje. Vstop prost.
i— Drobna policijska kronika. Od nedelje na pondeljek je bila prijavljena samo 1 tatvina. Nekaj več opravka so imeli stražniki ponoči z razgrajači in kalilci nočnega miru, ki iim je dalo vino preveč korajže; štirje razgrajači so morali prespati noč na deskah v policijskem zaporu. Prijavljeni so bili nadalje še sledeči slučaji: 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 1 pobe? vlomilca ter kar 26 prestopkov cestno-policiiskega reda. Areto-vani sta bili dve ženski radi vlačugarstva in dve ciganki radi beračema.
u— Vlom v barako. V soboto okrog polnoči je zapazil šofer tvrdke Alko stati pred barako branjevke Angele Smokovac ob Celovški cesti v Šiški, dva moška, k; sta kmalu nato izginila. Kmalu zatem je opazil nočni čuvaj Počkaj vršeč kontrolno nočno službo, da so vrata barake odprta. Informiral je o tem takoj stražnika Jovann Benuliča, ki je poklical lastnico barake. Ta ic ugotovila, da sta neznana vlomilca ukradla iz barake več škatelj piškotov, kos slanine in šunke ter nekaj čokolade v vrednosti okrog 200 dinarjev.
u— Tatinski drobiž. V času od 9. do 14.
t. m. je bila iz stanovanja Franceta Kosmača v Cerkveni ulici št. 3 ukradena črna suknena obleka ter zlat ženski prstan z bri-liantom. Tat je Kosmača oškodoval za 2000
Din. V stanovanje Marije Zaje, v Florianski ulici št. 13. se je splazil dne 15. t. m. neznan uzmovič ter ji ukradel iz nekega kov-čega več raznega perila. _ Ivanu Pro-sencu je bil na Bleiweisovi cesti ukraden štirikolesni ročni voziček, vreden 500 Din.
u_ Tatvina koles. V Cigaletovi ulici ie
neznan tat ukradel v soboto Matiji Brajer-ju moško kolo vredno 1500 Din. Sled za tatom gre na deželo, kjer bo skušal kolo bržkone čimpreje spraviti v denar. Več sreče z že pred meseci ukradenim kolesom je imel Anton Sagmajster iz Ljubljane. Kolo so ob neki priliki zaplenili organi doho-darstvenega urada v Sp. Šiški in ga sedaj zopet izročili lastniku.
u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane. Židovska
ulica.
Iz Maribora
1006
a— Izletniški in kopalni vlaki iz Maribora. Direkcija drž. železnic v Ljubljani je na prošnjo tujsko-prometne zveze v Mariboru odredila, da se izdajajo izletniške vozne kar te na progi Maribor-Prevalie tudi ob sobotah in dnevih pred prazniki za odhod z vlaki 1714 ali 1716 ob 13.18 oz. 18.34, toda le za razdaljo nad 60 km, torej iz Maribora do Dravograda, Guštanja in Prevali. Povratek je dovoljen samo z vlakom 1715 ob nedeljah in praznikih. Za izletniške vlake veljajo torej iz Maribora do postaj Sv. Lovrenc na Poh., Brezno-Ribnica. Vuhred-Ma-renberg, Vuzenica. Trbonje, Dravograd-Me-ža, Guštanj-Ravne in Prevalie ob nedeljah in praznikih za tja vlak 1712, odhod vlaka iz Maribora ob 5.3S zjutraj: za nazaj vlak 1715, prihod v Maribor ob 21. zvečer, za postaje Dravograd, Meža, Guštanj-Ravne in Prevalje pa za tja tudi vlak 1714 in 1716 ob sobotah in dnevih pred prazniki; povratek se mora izvršiti ob nedeljah in praznikih z večernim vlakom 1715. Izletniške karte se dobivajo v biljetarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, pred odhodom označenih vlakov, kakor tudi v predprodaji. Nadalje je dovoljen vlak 1714 vsak dan kot kopalni vlak do postaje Bistri ca. Za ta vlak izdajajo postaje Maribor gl. kolodvor in Limbuš posebne kopalne vozne karte za polovično vozno ceno do Bistrice, povratek je obvezen isti dan z vlakom 1737 odhod iz Bistrice ob 18.23.
a— Arehova nedelja. Letošnja »Arehova nedelja« pri Ruški koči je bila obiskana, kakor se to spodobi za njeno tradicijo. Domačinov je bilo sicer to pot nekoliko manj, kakor navadno, ker so imeli baš ta dan napovedan vojn; razpored. Tem več pa ie prišlo na božjo pot k Arehu žensk in kmečke mladine. Svoj izlet so imeli tudi mariborski akademiki, ki so prav zadovoljni s planinsko turo. Prj Ruški koči je tudi sicer med tednom živahen promet planincev, ki bivajo v udobnih vilah podravske podružnice SPD. Prav znatno ie število stalnih le-toviščarjev, ki ne morejo dovoli prehvaliu" odlične lege in pohorskega zraka.
a— V cirkuiarno žago je dobil med delom v opekarni Dervušek v Lajteršbcrgu 18 letni delavec Rupert Bobanec desno roko. 2aga mu je pri tem zmečkala tri prste. Podobne nesreče se zadnji čas nenavadno množijo po industrijskih obratih, tako da imamo vsak teden kar po par novih pohabljencev. Nadzorstvene oblasti bi morale temu nezdravemu pojavu posvetiti vso pažnjo in evenfuelne krivce kaznovati.
a— Počitniški tatovi. Maribor ima v počitnicah v svoj; kroniki vsako leto par zanimivih in drznih tatvin. Temni elementi vdirajo v zapuščena in zaklenjena stanovanja. kojih lastniki brezskrbno uživajo pro ste dni na deželi ali kje na moriu. Tatovi imajo dobro v evidenci takšna stanovanja s spuščenimi žaluzijami. V nedelio je hotel neki zlikovec izprazniti stanovanje nekega učitelja v Gregorčičevi ulici. Ker mu je bilo vroče, ie odložil kapo in si z vso strokov-njaško izbirčnostjo nosil plen iz raznih predalov in ga nalagal na posteljo. V tem pa je prišla služkinja, ki ie opravila popoldansko pobožnost v frančiškanski cerkvi in videla odprta vrata stanovanja. Preden je zagrabila tatu, je hotela s kričanjem privabiti vse prebivalce hiše in sosede. Tat pa jih ni čakal, ampak jo je pobrisal kar skozi okno na ulico, ne da bi odnesel plen. še kapo je zapustil služitel.iu in so jo odnesli na policijo, da bo za tatom vsaj nekaj spomina.
Iz Celia
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje-mesto se vrši vsako sredo zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma. Začetek po razgovoru ob pol 21. zvečer.
e— Poroka. Včeraj se je v Celiu poročil 2- Ivo S koči r, tipograf, z gdč. Tončko Dolenčevo, hčerko priljubljenega posestnika Franca Dolenca iz Košnice pri Celiu. Bilo srečno!!!
e— Smrtna kosa. V Celju je umrl po dolgi in mučni bolezni v 33. letu starosti g. Ciril Dolžan, skladiščnik mestne elektrarne. Pogreb bo danes v torek 19. t. m. ob pol 4. popoldne izpred Sokolskega doma v Gaber-jih na okoliško pokopališče. Pokoinj je bil zvest Sokol in vnet član SDS. Zapusti! je vdovo in nedoraslega sinčka. Vsem sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
e— Samomor. V nedeljo zjutraj so naši; na mestnem pokopališču ustreljenega g. Fr. Tajnška. miz. mojstra v Celiu. Bi! je komaj 46 let star. Do treh ponoči je sedel v družbi svojih prijateljev v neki gostilni. Ko se ie odstranil, nj nihče mislil na to. da ima Tainšek kake slabe namene. Podal se je na mestno pokopališče in se ob grobu nekega svojega sorodnika ustreli! v desno sence. Pustil je listek, na katerem ie nanisal besede: »Dragi Prijatelji oprostite mi, ne morem drugače!« — Kakor čujemo. ie bil Tam šek v zadnjem času potrt radi gmotnih razmer in obenem mu je bilo odpovedano stanovanje in delavnica. Pogreb bo v torek ob 5. pop. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. N. v m. p.»
Iz Jesenic
s— Samomor. V petek dne 15. t. m. so r.ašli v Kavalarjevem skednju na Hrušici št. 65 pri Jesenicah obešenega samskega delavca Kristijana Krušica. Samomorilec je bil rojen 1. 1865. v Mojstrani in tudi tja pristojen. Večna revščina ga je tirala v prostovoljno smrt.
s— Že zopet nesreča pri streljanju z mo* žnsrjem. Pri nas se je razpasla grda nava« da, da streljajo pri vsaki priliki z možnar« ji. In kljub temu, da se je prigodilo že to« liko nesreč ravno pri streljanju z možnarji, so vendar ljudje še vedno tako nepremi« šljeni in neprevidni in ne pomislijo, da možnar ni bezgova puška. Tako so tudi dne 14. t. m. streljali na predvečer godu tuk. mizarja H. Sveteta. Pri tem streljanju se je hotel izkazati 18Ietni Rudolf Otrin. Zažgal je s cigareto nabasani možnar in ves strel je dobil v desno stegno, ki je strahovito razmesarjeno. Za silo ga jc ob« vezal tuk. zdravnik dr. Sch\vab, a drugo jutro so ga prepeljali s prvim vlakom v Ljubljano v bolnico. Svetujemo sreskemu poglavarju, da konfiscira vse možnarje.
s— Dvakrat si je zlomila nogo. Na to« varniškem vrtu na Jesenicah je obirala dne 15. t. m. češnje 501etna delavka I. M. Pri tem delu se ji je spodmaknila lestva in že« na je tako nesrečno padla, da si je dva« krat zlomila nogo. Prepeljali so jo takoj v tuk. tov. bolnico.
Iz Litije
Mnogo ve povedati o morali v tej stranki, žal pa, da je prišel do tega spoznanja šele sedaj, ko mu propada domačija. Afera go« spoda Vovka naj bo sijajen primer vsem onim, ki še kaj dajo na SLS.
n— Suša na Dolenjskem vpliva katastro* falno na poljske pridelke, ki so ponekod docela uničeni. V nedeljo je padlo nesaj kapel, vendar le toliko, da se je za spo« znanje zrak ohladil. Ljudje obupujejo.
n— Številne tatvine obleke. V okolici Ambrusa in Turjaka je bila pokradena ljudem vsa obleka. Tatvine so osumljeni cigani družine Levakovič, katere pet čla« nov so vklenjene pripeljali v zapore tu« kajšnjega okrožnega sodišča. Nekaj obleke so že našli, ostalo pa bodo najbrže tudi izsledili.
Iz Ptuja
j— Utopljenec v Dravi. V petek so na« šli kopalci v Dravi niže Ptuja, streljaj da* leč od občinske meje, na nanošeni pešče* nini sredi Drave utopljenca, čigar truplo je moralo biti kake tri dni v vodi, nakar ga je Drava vrgla na peščenino. Utopije« nec je male postave, svetlih las, brez brk ter ima okrog pasu moder predpasnik, stav bo nekaj nad 20 let. Domneva se, da je to oni kmetski fant, ki je 13. t. m. utonil
blizu Vurberga Truplo so prenesli v mrt. I dosegla samo 3 prva mesta, torej jih je vasico v Rogoznici, orožčištvo pa vodi morala 3 prepustiti Zagrebu, drugih mest vasmeo v	r	1 si je priborila 7, torej eno vec kot lani,
vašnico v Rogoznici, poizvedovanja.	.
j— Menonl, ki je kot mestni blagajnik poneveril večje zneske, o čemur smo po« ročali, je bil v petek zvečer odpeljan iz zapora kazenskega sodišča v Ptuju v zaptfr okrožnega sodišča v Mariboru, kjer bo ča« kal na porotno obravnavo. Svoje dejanje je priznal v celoti.
Renovirana proštija. Novi prošt prid
glede tretjih mest je obdržala pozicije: 7; tedaj je letošnje razmerje 48 : 94 za Za« greb.
Organizacija meetjnga je bila dobra. Po« edine točke so si naglo sledile, program se je gladko izčrpal, vsa prireditev je potekla brez najmanjšega Incidenta. Publike je bi« lo zelo malo.
no popravlja vse, kar je v zapuščenem in	,.«_«««
deloma v razpadajočem stanju zapustil	plavalna tekma na Ljubljanici
njegov prednik. Zadnje dni je bilo dogo«	Nedeljska plavalna tekma SK Ilirije je
tovljeno renoviranje proštije same, uvede«	pokazal«, da je po dveletnem premoru zo«
na je elektrika, preurejena je vsa notra«	£et ei}krat nastopila ona doba, ko so se
njost in popravljeno je tudi gospodarsko	vrS-le vsakoletne plavalne tekme. Vseka,
poslopje. Kolavdacijska komisija je našla	koT je bilo prikovati večjega obiska s
vse v redu izvršeno. Preccj dela in truda	strani publike. Tekma sama se je vršila
pa bo menda treba, da se spravijo v red	togno p0 začrtanem programu in je poka«
tudi vsa posestva proštije.	zaja_ ja ima tu(jj Slovenija dobre in talen«
j— Kino v Ptuju igra *Zadnje dni Pom«	tirane piavače. Videti je bilo, da Že lepo
pejev». Film je privlačen, obsojati pa m o«	gtevj]0 p]avačev obvlada crawl plavanje,
ramo spakedrano slovenščino pri reklami.	kftf -je vsekakor velik napredek. Rezultati
Protestiramo proti pačenju našega jezika	SQ gle{Je na pri]ikei kj jJH imamo pri nas
in zahtevamo, da stvar uredi mestna ob«	zadovoljivi in se bodo ob smotrenem tre« čina, ker je lastnica poslopja. Tudi ni po« nhlgu vsekakor zboljšali.
trebno, da bi se širili dvojezični letaki, ko vendar ni Ptujčana, ki bi ne znal slo« venski.
Šport
i— Himen. Včeraj popoldne se je poro« čil g. Franjo Vidic, učitelj v Šmartnem pri Litiji z gdč. Marjo, hčerko vladnega svetnika in litijskega sreskega poglavarja g. Podboja. G. Vidicu, ki je agilen član Sokola in navdušen turist, ter njegovi go« spe j soprogi želimo vso srečo!
i— Pregled utežnih in votlih mer. Sreski vodja meroizkusnega urada g. Tiran, pre« gledava te dni v svojem rajonu vse uteži in votle mere, ter tudi tehtnice. Prešel je že Hotič, Vače, Kandrše in Veliko vas. Na Vačah je našel več zastarelih uteži, ki so bile žc svoj čas uničene kot neveljavne in netočne uteži. Razume se, da je vse nepo« stene uteži zaplenil, o njih lastnikih pa je obvestil oblast, ki je odredila proti vsem preiskavo. Vse, ki so bili pri tem zaloteni, čaka poleg sramote še občutna kazen. V nekaterih gostilnah je našel več steklenic, ki niso bile žigosane s predpisanim zna« kom — z malim okvirjem, v katerem se nahaja krona in številka meroizkusnega urada. Opozarjamo gostilničarje, naj ne kupuje: j nežigosanih steklenic, ker je me« roizkusnik dolžan, da vse nežigosane stek« lenice na mestu uniči. Nežigosanih stekle« nic je našel več v okolici Zagorja.
i— Izletniki na Sveti Planini. Nedelja je prinesla Sv. Planini izredno mnogoštevilen obisk. Prišlo je nad 200 turistov, med nji« mi je bilo tudi mnogo članov nekega ljub« Ijanskega društva. Vsem se jc Sv. Planina izredno priljubila, posebno še, ker novo odprto okrepčevališče, last litijske SPD, izborno funkcijonira. Obljubili so izletniki, da pohite zopet gori o priliki otvoritve no« ve planinske koče v jeseni. Izrazili pa so, da je pot iz Trbovelj do vrha slabo marki« rana. Vsekakor bo morala posavska SPD, na čigar terenu leži dotična pot, markaci* jo obnoviti. Pohvalili so dobro markirano pot. ki gre po našem področju. Litijska SPD pa bo morala založiti nove razgled* r.ice Sv. Planine, ker so stare popolnoma pošle, ter so jih nedeljski turisti zelo po« grešali.
Iz Trbovelj
t— Odmev dunajskih dogodkov. «.Jutro» va» poročila o krvavih dunajskih dogod* kih so vzbudila v Trbovljah silno zanima« nje za konec revolucije. Ves dan so se zbi« rali ljudje pred «-Jutrovo» oglasno desko in komentirali novice. Simpatije rudarjev ■^o bile seveda vse na strani delavccv. Da nekaj ni v redu so slutili naši radio=ama* ter ji že v petek zvečer, ker ni bilo mogo* če dobiti nikakega prejema dunajske ra* diopostajc.
t— Izredni občni zbor Zadružne elek trerne se bo vršil v kratkem.
t— Klerikalci, ki ne morejo preboleti peraza na dr. Gosarjevem shodu v Trbov« Mah, so pričeli govoriti o reorganizaciji SDS po g. Pavlinu. Njihova taktika jc kaj prozorna. Odvrniti hočejo pozornost od javne blamaže v Društvenem domu. To pa se jim ne more posrečiti, ker govori o njej že vsa trboveljska dolina.
t— Komisija, ki se je sestala vdrugič, jc vnovič dovolila zidati stavbo za trgovino 2 Šetinca. Zavoljo zidave so se namreč pritožili sosedje na okrajno glavarstvo, so pa propadli.
!z Novega mesta
n— Seja srezkega odbora SDS. V nede« Ijo se je vršila v Novem mestu seja sres« kega odbora SDS., katere se jc udeležila večina krajevnih organizacij po svojih predsednikih in tajnikih. Sejo je vodil pred sednik novomeške krajevne organizacije vladni svetnik g. Seidl. Kot prva točka dnevnega reda je bilo konstituiranje sres« kega odbora. Konstituiral se je sledeče: predsednik g. Bjelovski, veleposestnik na Mirni, podpredsednik vladni svetnik go« spod Seidl, tajnik g. Karol Podbevšek. Iz« trp-no poročilo o notranjepolitičnem polo« žaju je podal za centralo dr. Rape iz Ljub« liane. Njegovo poročilo je bilo sprejeto 7. velikim odobravanjem. Sreski odbor je nato sklepal o bližajočih sc skupščinskih volitvah in o razmerah v posameznih kra« jih novomeškega sreza. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.
n— Kolportaža «Jutray> v Novem mestu in okolici sc bo vpeljala ob nedeljah in praznikih na opetovane želje občinstva. "Jutro« se dobi sicer tudi v trafiki g. Ko« sa na glavnem trgu.
"— Vojni razpored v krajih Novo me« sto. Trebnje, Toplice. Žužemberk je po* tekel v najlepšem redu. Velik naval v01a* skih obveznikov je bil zlasti v jutranjih urah
n— Velik dotok tujcev. Pretekli teden je prišlo v Novo mesto toliko tujcev, da skoraj ni bilo mogoče dobiti nobenega sta« novanja več. Posebno mnogo je prišlo vo* jaštva. ki pa je čez dan odsotno. Družab« no življenje se sedaj koncentrira na mest« nem kopališču na Loki, kjer mrgoli občin* stva. Letos ie opaziti na Krki veliko šte« vilo čolnov. V teku so priprave za beneško noč na Krki.
n- Bivši župan občine ŠmiheUStopiče g. Vovk odhaja za stalno v Kragujevac. G. Vovk je bil zagrizen klerikalec in kot tak vedno namestnik dr. Kulovca, ki ima r.avado kandidirati v našem srezu. V zad* njem času pa se je temeljito spremenil, ker jc spoznal farizejsko politiko SLS.
WAC : reprezentanca LNP 6 : 2 (4 : 0)
Tekma, kl ni bila propaganda za noga metni šport. Stojimo pred tekmami za pokal JNS«a. Ze radi tega je neglede na gmotno stran pohvale vredno, da je Ilirija, ki je per« fektuirak dve tekmi z dunajskim profe« sijonalnim moštvom WAC, odstopila eno tekmo ljubljanskemu podsavezu v to svr. ho, da se preizkusio v težjem boju oni igrači, ki prihajajo v poštev, da se bodo v imenu našega slovenskega športa borili za pokal najvišjega jugoslov. nogometnega foruma. Pri tej tekmi nikakor ni šlo za to, da zmagamo za vsako ceno. Taka mi« sel bi, ako abstrahiramo od sreče in od okolnosti, ki ležijo izven nastopajočega moštva, ki pa vendarle v veliki meri vpli* vajo na izid, pomenila prccejšnjo mega« Iomanijo. Naši nogometaši se v splošnem še dolgo ne bodo mogli uspešno kositi z dunajskimi profesijonali. Nedeljska tek* ma naj bi bila trening tekma za naše igra« če, obenem pa naj bi bila tvorila za pod* saveznega kapetana nekako merilo za de« fitinivno postavo naše podsavezne repre« zentance. Niti enega, niti drugega nedelj« ska tekma ni dosegla. Nekateri naših igra« čev so se pač nekaj naučili v pogledu ne« športnega postopanja, podsavezni kapetan pa sedaj glede postave podsavezne repre* zentance ni mnogo bolj na jasnem kot je bil poprej. Zlasti v drugem polčasu je pri* šlo od strani obeh moštev do zelo nesport* nih dejanj, ki so pokvarila vso tekmo. Kriv do za to nosi v prvi vrsti sodnik g. Betet« to. Prvih deset minut je sodil dobro, to* da ko je prišlo do prvih kočljivih situacij, je pustil igro iz rok. Nekaj njegovih do* cela nerazumljivih odločitev je še poveča« lo zmešnjavo in brezobzirnost igračev. G. Ectetto že dolgo ni sodil težjih tekem.
Dunajčani so vsekakor pokazali mnogo več kot v soboto. So skoraj brez izjemo tehnično izvrstni, njihovo podajanje je precizno in ker so tudi taktično pokazali svoje lepe zmožnosti, so bile niihove kotu binacije, s katerimi so operirali, občudo* vanja vredne. V tehničnem oziru treba omeniti še njihovo lepo in rafinirano igro z glavo, ki je marsikaterega naših igračev spravila v zelo neprijeten položaj. Bili pa so zelo nedisciplinirani. Debate z našimi igrači in s sodnikom so se med tekmo kai vrstile.
Naša reprezentanca je igrala zlasti v pr* vem polčasu prav žalostno. Odpovedalo je razven prvih 10 minut skoraj vse. V prvem polčasu je ugajal Zemljak in Lado. De* kleva je docela popustil. Mogoče ne vzcfr« ži dveh tekem zaporedoma. V napadalni vrsti je glede tehnične strani ugajal Če* hohin, ki pa je preveč hotel izrabiti to svojo zmožnost ter vsled tega igral dokaj sam na svojo roko. Oman je bil v prvi po* Iovici dober, v streljanju pa je odpovedal. Erman je nastopil le v prvem polčasu, ba* je proti svoji volji. Pri igri ea je ovirala njegova bolna roka. Zastreljaf je nekaj Ie« pih šans. Čamernik boljši v drugi polovici, Dobrlet pa je bil zlasti v prvi polovici premalo zaposlen. V drugi je igral pre« ostro. Tudi branilci niso bili na višini. Pleš, tudi bolan, je v drugi polovici odstopil svoje mesto Slamiču, ki je kot običajno razčistil nekaj situacij, ne da bi taktično ustrezal. Verovšek Obeta postati dober branilec. Treba ga je še nekoliko preizku« siti. Erman v golu je v drugem polčasu pokazal prav lepe obrambne akcije. V drugem polčalu je stopil v napad mesto Ermana Šiška.
V	11. min. zagreši Verovšek avtogol. Tri minute kasneje prizna sodnik drugi gol za \VAC, ki je padel iz očitne off si« de pozicije. V 35. min. pade tretji gol za goste, kateremu sledi v 37. min. radi po« greške naše obrambe četrti gol.
V	drugi polovici je igra bolj otvorjena.
V	9. min. centrira lepo Čamernik, Dobrlet ujame žogo in zabije v gol. Sodnik, ki je baje prej iz neznanega vzroka odžvižgal, ne prizna gola ter odredi enajstmetrovko proti \VAC«u, ki jo zabije Dobrlet. Stanje 4:1. Vratar Feigl zapusti blesiran igrišče.
V	35. min. doseže \VAC z lepo kombina«
cijo peti uspeh in v 39. min. zviša z enajst* metrovko seore na 6 : 1. Dve minuti prea koncem prinese enajstmetrovka, ki jo vra« tar WAC«a iz protesta ne brani, drugi gol.
Publike je bilo malo.
Lahkoatletski dvomateh Zagreb : Ljubljana
Občuten poraz Ljubljane v razmerju 48 94. — Odlični uspehi zagrebških lahko* atletov. — Pet novih jugosl. rekordov. Nedeljska borba med lahkoatletskima reprezentancama Zagreba in Ljubljane je končala z občutnim porazom Ljubljane. Sicer se jc računalo že v naprej, da so na< še sile za zmago zaenkrat nekoliko pre« šibke, toda tako katastrofalnega izida bor« be niso pričakovali niti najhujši pesimisti. Krivdo za neuspeh je pripisovati deloma smoli, ker nekateri atleti radi obolelosti ali radi odpotovanja iz Ljubljane nisomo« gh nastopiti, deloma skrajni nedisciplini« ranosti in indolenci drugih atletov, ki na prireditev sploh niso prišli. V tem pogle* du si lahko vzamejo Ljubljančanje svoje zagrebške kolege za vzor. Zagreb je na« stopil s svojo' kompletno garnituro, pri* peljal je v boj vse svoje razpoložljive mo« či. od naših so nekateri ostali brez vzroka doma in tako rekoč darovali sigurne točke Zagrebu. Lckcija, ki smo jo dobili v nede« Ijo, nam bodi v opomin, da moramo za naprej solidnejše vzeti stvar v roke, če se sploh še mislimo udejstvovati na športnem Doliu. Ali pa prepustimo drugim delo, borbo, pa tudi — uspehe. To bi bilo sicer
Rezultati posameznih točk so sledeči: Štafeta 4 X 50 m prosto: 1. Ilirija I. 3:5.8 (Sever, Erbežnik, Lapajne, Jenko); 2. Ilirija II. 3:26.4. V tej točki je zadivil ob« činstvo plavač Lapajne s svojim krasnim crawl stilom, kakor tudi 151etni junlor Pukl.
50 m juniorji prosto: I. Bleiweis Marko (LSK) 40:8, 2. Pukl (I.) 44.2, 3. Peče (I.). Silen boj, ki ga je odločil v svojo korist rutinirani Bleiweis.
100 m seniorji prsno: 1. Virant (I.) 1:47.6 2. Seunig St. (I.) 1:49.6, 3. Češnovar (I.)
100 m seniorji prosto: 1. Jenko (I.) 1:24.6 2. Medved Ivo (ASKP) 1:30.8. 3. Lapajne.
200 m prsno dame: 1. Prekuh Franica (ASKP) 4:16.8, 2. Treo Majda (ASKP) 4:29.
400 m prosto seniorji: 1. Bleiveis Marko (LSK) 8:54.8, 2. Erbežnik (I.) 9.51.8.
100 m hrbtno seniorji: 1. Paver (I.) 1:57.6 2. KramaršiČ Božo (I.) 1:57.8, '3. Seunig Jo« ža (I.). Tu se je predvsem odlikoval mladi in nadebudni plavač Payer, ki je kljub temu, da je zgubival smer, vztrajal in zma* gal.
100 m prsno juniorji: 1. Grilc Ludvik (I.) 1:40, 2. Lahajner (I.) 1:44.8. 3. Kovačič Leon (ASKP). Lep uspeh Grilca, ki je do« segel boljši čas kot seniorji. Isto Lahaj« ner.
50 m prosto dame: 1. Prekuh Franica (ASKP) 50:8. 2. Treo Majda (ASKP) 52.3, 3 \Volfart (I.).
50 m prosto seniorji: 1. Jenko (I.) 30:8, 2. Medved Ivo (ASKP) 38:6, 3. Lapajne (D-Najlepša točka dneva. Oster boj med Med
vedom, Lapajnetom in Severjem.
Skoki seniorjev: 1. Kordelič (I.) 12j.So točk, 2. Antosievviecz (I.) 94.83. Juntcs od* stopil. Lep napredek Antosievviecza.
Kot zadnja točka se je vršila \vater*polo tekma med Ilirijo in LSK. Ilirija je pod* legla z rezultatom 1 : 3. Scortali za LSK Bleivveis I., Bleivveis II. in Medved, za 111* rijo Sever. Moštvi sta nastopili v postavali: Ilirija: Seunig*Virant, Erbežnik«kramaršič* Kordelič, Lapajne, Sever. — LSK: ing. Bleiveis Fedor.Grilc (gost), Trnkoczy«dr. ing. Kramaršič»Bleiweis L, Blervveis II., Medved Joško. — Sodnik Medved Ivo za. dovolj iv.
Še nekaj nedeljskih tekem: Ljubljana SK Krakovo : SK Svoboda 7 : 2. Zagreb: Gradjanski : Hašk 4 : 2 (2 : 1). S to zmago si je Gradjanski priboril Balokovičev po» kal. Beograd: Jugoslavija : BSK 4 : 3 (1:1).
Športni spor med Jugoslavijo in Če« škoslovaško likvidiran. Kakor smo svojčas poročali, je naš nogometni savez prekinil odnošaje s češkoslovaškim savezom, in si« cer radi tega, ker je češkoslovaški savez odklonil odigrati že perfektuirano tekmo z našo reprezentanco. Z ozirom na predsto« eče tekme za srednjeevropski pokal je bilo to «vojno» stanje med Jugoslavijo m Češkoslovaško gotovo zelo neprijetno. Na konferenci v Benetkah, ki se je pričela v nedeljo, pa se je s posredovanjem avstrij« skih in madžarskih delegatov, zlasti dr. Meisla, dosegel popoln sporazum. Obvelja« lo je stališče našega saveza. Češkoslovaški delegati so izjavili sprejeti predlog JNS*a, da se bo vršila reprezentančna tekma med našo in češkoslovaško reprezentanco 31. julija ali 7. avgusta v Beogradu. — Na tej konferenci so se tudi izžrebali pari za sredn j evropski pokal. Od naših dveh prvih klubov bo Hajduk igral z dunajskim Ra« pidom, BSK pa z budimpeštansko Hunga« rijo, in sicer enkrat na lastnem, enkrat pa na tujem igrišču.
SK Jadran. Danes ob 19. sestanek sle« dečih igralcev v garderobi: Varoga, Rogač, Zor, Pokom, Kos, 2nidarič, Zomer, Lo« gar, Rape, Brcar, Sandi, Jerina. Sestanek je važen radi jutrišnje trening tekme z ilirijanskim prvim moštvom, ki se vrši ob 18.15 na igrišču SK Ilirije. — Tajnik.
Smuška sekcija SK Ilirije se udeleži danes popoldne pogreba svojega člana Jo* ško Tonejca, ki je preminul na tako tra« gičen način. Sestanemo se pri vhodu v po« rodnišnico. Pridite polnoš*evilno.
SK Slavija sklicuje svoj izredni občni zbor za 3. avgusta ob 20. v gostilni A. Štor. Novi Vodmat. Dnevni red: 1. Volitev upr. odbora; 2. sprememba klubovih pravil. Po § 27 klubovih pravil imajo glasovalno pra« vico samo oni člani, ki bodo do občnega zbora poravnali članarino.
Gospodarstvo
Emisije jugosiovenskih in ostalih evropskih posojil v Ameriki. V prvem polletju 1927 je bilo v Zedinjenih državah plasi-ranih za 252 milijonov dolarjev evropskih
. i. , , , .___,•„_,.,•	1 ranili bil .ij: 1111I1IUI1UV uviaijcv ctivjjohui
precej žalostno, toda najprimernejše izprl«	od te evoteJ ^^ K milijonov do-
cevalo nasi mI.di generacij, za njeno n .	•< ^ ena & na J oslavijo!
dolenco, vsesplošno sterilnost in pomanj«	•> mnn«nnW n* Rlnimvn
sesiplošno kanje vsakega idealnega poleta
Na meetingu so se dosegli sledeči re« zultati:
100 m: 1. dr. Perpar (L) 11.2. 2. Podaub« sky (Z) 1.5 m za prvim, 3. Schlesinger (Z) 6.5 m za drugim; sigurna zmaga dr. Per« parja. L. 5; Z 4.
Krogla: 1. Gašpar (Z) 11.49, 2. Zupan 11.20, 3. Ferkovič; — L. 8, Z. 10.
Skok ob palici: 1. Ferkovič (Z) 3.50 m, 2. Kallay (Z) 3.10, 3. Strekelj (L) 2.80; Fer« kovič postavi nov drž. rekord (dosedanji tudi Ferkovičev, je znašal 3.30). — L 9, Z 18
1500 m: 1. Predanič (Z) 4.20. 2. Gaber« šek (L). 3. Zemljak (Z); Predanič je po« pravil dosedanji Schnellerjev rekord za 4 sek. — L 12; Z 24.
Kopje: 1. Mesner (Z) 52.31, 2. Petkovšek (L) 43.73. 3. Kallav (Z) 42.03. Nov drž. rekord (dosedaj Gašpar 51.88). L 15, Z 30.
Skok v dat k 1. Kallav (Z) 6.21. 2. Ste*
pišnik (L) 6475, 3. *.....- - -
Z 36.
Lončar (Z) 5.87. L 18,
400 m: 1. Jamnickv (Z) 55 tri petine sek. 2. Butkovič (Z), 3. Habič (L). L 19, Z 44.
200 m: 1. dr. Perpar (L) 22.4, 2. Jamnicky (Z) 5 m za prvim. 3. Režek (L) za prša; čas je boljši od drž. rekorda, rekord pa ne bo radi netočno odmerjene proge pri« znan. L 25, Z 47.
Skok V vis: 1. ing. Zgaga (Z) 1.69, 2. Ja. kupic (Z) 1.65, 3. Medica (L) 1.60. L 26, Z. 55.
Disk: 1. Gašpar (Z) 33.86, 2. Slamič (L) 32.705, 3. Messner (Z) 32.05. — L. 29, Z. 61.
800 m: 1. Predanič (Z) 2:08, 2. Butkovič (Z), 3. Furlani (L). - L. 30, Z. 69. Kladivo: 1. Gašpar (Z) 36.81, 2. Rotar
in sicer 30 milijonov dolarjev na Blairovo posojilo, 12 milijonov na posojilo Državne hipotekarne banke (Seligmanovo posojilo) in 4 milijone na posojilo beograjske mestne občine. Iz gornjih številk je razvidno, da se je zaupanje ameriške javnosti v finančno moč in bodoči razvoj našega gospodarstva znatno dvignilo. Izvenevropske države so v prvem polletju t. 1. najele za 537 milijonov dolarjev posojil, tako da znaša celokupna veota v prvi polovici 1. 1927. v Zedinjenih državah najetih inozemskih posojil 789 milijonov dolarjev.
—	Vest o slabi letini krompirja. Po poročilih, ki jih je prejelo ministrstvo za kmetijstvo in vode, se obeta letos zelo slaba letina krompirja. Glavni vzrok temu je po teh podatkih suša, ki se je zaSek baš taikrat, ko je bila potrebna velika vlaga za dobro razvijanje ploda. Kolikor nam jo znano po privatnih vesteh, se v Sloveniji sami sicer ne obeta najboljša, vendar prili&o povoljna letina krompirja. Nedvomno je gori omenjena slaba vest pretirana.
= Položaj na tržišču jajc. Dovozi jajc so v zadnjem Času v naši državi, zlasti tudi v Slovenijo majhni, ker je produkcija spričo velike vročine manjša in se zaradi poljskih del in Številnega najetega delavstva konsu-mira mnogo jajc doma pri kmetovalcih. Nakupne cene ee gibljejo do 1 Din komad. V Ljubljani se na trgu prodaja komad po 1 do 1.25 Din. Izvoza jajc iz Slovenije ni. V splošnem je povpraševanje po jajcih iz inozemstva prav majhno.
—	Knnkurz je razglašen o imovini Karla Vrečica, trgovca v Ptuju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ptuju 25. t. m. ob 10. dopoldne, oglasitveni rok do 27. avgusta.
(L) 31.07, 3. Zupan (L) 30.64, Gašpar zru* ugotovitveni narok do 10. septembra ob 10-si dosedanji Zupanov drž. rekord (36.29). | dopoldne.
L 34 Z 74
5000 m: 1. Koren (Z) 17:08 tri petine sek., 2. Zemljak (Z), 3. Perko (L). — L 35, Z 82
Troskok: 1. Jakupič (Z) 13.28, 2. Režek (L) 12.72 m, 3. Ferkovič (Z) 12.34; peti drž. rekord dneva, dosedanji Jakupičev 13.19, L 38, Z 88.
4 X 100 m: 1. Ljubljana (Režek, Stepiš* nik, Habič, dr. Perpar) 46. 2. ZagreD (Schlesinger, Jamnickv, Kallav, Podaub* skv). — L48, Z 94.
V lanskem dvomatehu, ki se je vršil v Zagrebu, je Ljubljana dosegla 6 prvih, 6 drugih in 7 tretjih mest, skupaj 60 točk, Zagreb pa 9 prvih, 9 drugih in 7 tretjih mest, skupaj 82 točk. Letos je Ljubljana
Vremensko poročilo
Meteorološki m»ort . !,mhlt»>" 18. julija 1927.	Višin;. b!T..in^tr>,	m
Kraj	Cas	p	k	oi M	Smel *ei; i	0 •S 2	Padavine	
		C	B	»P	ir hrzint	" 1		
»pazovan).		£	CM		* metrih		Vrst«	» mm do 1 ar*
; Ljubljana	7	lb 0 4	1.V4	93	mirno		megla, dež	1.6
	14.	75V9	'^6-7		NE 2	7		
(dvorec) . > .	21.	7616	189	si	NE 2	5		
Mariboi . • >		7598	21-0	79	E 4	8	dež	8.0
Zagreb . . > .		7695	210	8 i	E 2	1	dež	1.0
Beograd < > . Sarajevo . . .	3.	757-6	26-0	83	WNW 4	3		
		757-9	250	41	mirno	3		
Skoplje .... Dubrovnik . .		7-59-1	2/0	bK	E 1	8		
		7^9 0	24'	84	SE 4	4		
Split ...	7	/58-5	26-0	2	mirno	6		2.0
| Prahs		758 6	170	—	W 4	10	dež	
—	Potrjena prisilna poravnava. Deželno sodišče v Ljubljani je potrdilo poravnavo Janeza HirŠmana, trgovca na Krtini. Po tej poravnavi plaSs prezadolženee upnikom III. raareda 15% kvoto v šestih mesecih po potrjeni poravnavi.
= Nova ležišča premoga pri Raihenburgii. V bližini Rajhenburga (Savskega Brestovca) je bilo tik pod Lurdeko cerkvijo odkrito ležišče prvovrstnega premoga, ki je tem lepši, čim globlje se koplje. Trboveljska^ ore-mogokopna družba je že sklenila raziskati to ozemlie. Kakor zatrjujejo, je vsa savska od Rajhenburga do Senovega polna najboljšega premocra.
—	Obratne omejile v šibeniškem podjetju, šibeniška tvornica *Sufid> je zaradi slabega povpraševanja po njenih izdelkih znatno ome Jila svoj obrat.
= Italijanska »brana izvoia lita ostane nadalje ▼ veljavi. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada podaljšala zabrano Žitnega izvoza iz Italije za »no leto, to je do 80. juni ja 1928.
Solnce vzhaja ob 4.29, zahaja ob 19.43, luna vzhaja ob 22.28,- zahaja ob 8.18.
Naivišja temperatur« dane;- • Liuhlian' 27.2 C, najnižja 13.5 C. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo saremen-ljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 21 do 28 stopinj. Morje mirno.
18. julija.
Deviza na Italijo je danes nekoliko oslabela. V Curihu je opoldne popustila na 28.20 denar (napram 28.275 v soboto), po. poldne pa je notirala 28.15 denar. Tudi na ljubljanski borzi sta se povpraševanje in ponudba gibela na nižjem nivoju, vendar ni prišlo do zaključka. Promet slabši. Narodna banka je intervenirala samo v devizah Praga in Curih. Na zagrebški borzi se je Italija trgovala po 308.75^— 309.375
Nft zagrebškem efektnem tržišču je opažati večie zanimanje za državne papirje, posebno za investicijsko posojilo, ki se je trgovalo po So, in ja agrarne obveznice, ki so se dvignile na 51. Tudi vojna škoda je bila ne-
koliko čvrstejša in se je trgovala po 344. V bančnih, posebno pa v industrijskih papirjih jo tendenca dalje mlačna.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.835 blago, Budimpešta 9.90 daner, Curih 1093-5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 275-9 — 276.7 (276.3), Newyork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 223.5 blago, Praga 168 2 do 169 (168.6), italijanske lire 303.5 — 305.5 (306, 303), češkoslovaške krone 166.5 do 168.5.
Zagreb. Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.495 — 13.525, Budimpešta 9.92 — 9.94, Italija 308.18 — 310.18, London 275-9—276.7, Newyork 56.7 — 56.9, Praga 168.2 — 169. Curih 1093.5 — 1096.5; češkoslovaške krone 166.6 - 167.4.
Beograd. Pariz 222.1 — 224.1, London 275.9 — 276.7, Italija 307-83 _ 309.88, Budimpešta 9.91 — 9.94, Berlin 13.496—13.525, Curih 1093.5 — 1096.5, Amsterdam 22.80 do 22.86, Bukarešta 35.17 — 35.67, Atene 76.25 do 76.75, Sofija 40.75 — 41-25.
Curih. Beograd 9.135, Pariz 20.34, London 25.225, Ne\vyork 519.625, Milan 28.22, Praga 15.40, Dunaj 73, Budimpešta 90.6. Berlin 123.35, Bruselj 72.2. Madrid 88.75, Bukarešta 3.19, Amsterdam 208.1.
Trst. Beograd 32.125 — 32.625, Dunaj 254 do 264. Praga 54.25 — 54.75, Pariz 71.81 do 72.35. London 89.20 — 89-50, Newyork 18.325 do 18.425, Curih 353 — 357, Budimpešta 316 do 326, Bukarešta 11.05 — 11.55.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 148—0, Kreditni zavod 160-0, Vevče 1®—0, Stavbna 55—0, šešir 104—0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84-75 — 85, agrarne 50.5 — 51.5, Vojna škoda aranžma 343.75 — 344, za avgust 345.5 do 346.5, za september 347.5 — 348.5; bančna vrednote: Eskomptna 93 — 94, Kreditna Zagreb 92 _ 94, Hipo 57 — 57.5, Jugo 91—92, Ljubljanska kreditna 149 — 155, Narodna 4700 — 0, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 do 860, Etno 175 — 180, Zemaljska Sarajevo 127 — 140; industrijske vrednote: Našice Union 1700 — 0. Gutmann 0 — 270, Slaveks 100 — 0, Slavonija 17 — 20, Danica 145—0, Drava 535 — 550. Sečerana 475 — 480, Vagon 32 — 40, Union Osijek 300 — 810. Vev-če 130 — 0, Isis 46 — 48, Trbovlje 460 do 475.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blaeovna borza (18. t. nt-l Les: Tendenca mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov, iii to 2 vagona tramičev, po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 245; 2 vagona oglja, suho vilanega, fco vagon meja po 100; 1 vagon tramov, monte, fco vagon naklad, postaja po 230. Ponudba blaga znatnejša. — Deželni pridelki: Nudi se: nova banatska pšenica, 78 kg, 2 %, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. kl dni promptna po 335 — SS7.5, za julij, avgust po 337.5 — 340; stara baSka pšenica, 75/76 kg, 2 %, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 332.5; turščica bi-ška, slov. postaja, plač. 30 dni po 2S2.5 do 235; turščica banatska, slov. postaja, plač. 30 dni po 230 — 232.50; moka <0» baška, iz stare pšenice, fco Ljubljana, brez užitnine. plač. po prejemu po 505. Tendenca čvrsta-Zaključkov ni bilo.
Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Pšenica: baška nova. 76 kg, 282.5—285: baška stara, 75 kg 278.5: baška nova, 78/79 ke Tisa 280 — 294: slavonska, 78 kg, za avgust, september 282.50 — 285. — Oves: baški 170 — 175; sremski 170 — 175. — Turščica: baška 182. — 1S5; bažka Tisa 182.5; banatska 180; sremska 1S5 — 186; promet 25 vagonov. — Moka: baška «0» 420 — 425; baška *2> 395-400; baška '5» 355 — 360: baška <7, 245 - 250; baška <8> 175 - 180; promet 8 vagonov. — Tendenca mirna.
Iz življenja in sveta
Mirna nedelja na Dunaju
Demonstracije ponehale. — Tramvaj v obratu. — Nasprotujoče si vesti o številu žrtev. — Škoda na sodni palači ni nepopravljiva, — Čudežna rešitev dveh stražnikov. — Zanimivo poročilo dopisnika beograjske «Potitike»
Z Dunaja poročajo 18. julija preko Bratislave: Včeraj v nedeljo je bil popoln mir.
Mesto dobiva polagoma svojo staro sliko. Tramvaj zopet obratuje in ulice so polne ljudi. Pred ruševinami sodne palače se zbirajo množice ljudstva, zlasti tujcev, ki jih dovažajo avtomobili.
Vlada je dala po vsem mestu nalepiti lepake s proglasom, v katerem izjavlja, da se demonstracije ne bodo več ponovile. Službeno se javlja, da so petkovi dogodki zahtevali 40 smrtnih žrtev in 400 ranjencev. Privatne informacije pa zatrjujejo, da sta ti številki mnogo prenizki. Samo v mrtvašnicah štirih največjih dunajskih bolnic leži baje 54 mrtvecev, v parlamentu pa jih je blizu 40. Dalje konstatira vlada, da je bilo v izvrševanju svoje službe ranjenih nad 100 stražnikov. Popoldne je na Dunaju prevladovalo mnenje, da bodo železnice v pondeljek že obratovale. Listi izidejo v pondeljek popoldne.
Po vesteh socialističnega lista «Mit-teilungsblatt der socijaldemokratischen Partei» (edinega lista, ki je izhajal v soboto in nedeljo) požgana sodna palača ni tako poškodovana, da bi je ne bilo mogoče restavrirati. Temeljni kakor tudi zunanji zidovi so ostali celi. Stropovi pa so popolnoma razrušeni, ravno tako tudi večji del strehe in najvišje nadstropje. Akti so po večini uničeni, posrečilo pa se je oteti del zemljiške knjige in državnega arhiva. Knjižnico so prenesli v poslopje parlamenta.
V soboto je policijsko ravnateljstvo ugotovilo, da sta izginila dva redarja, ki sta imela službo v justični palači. Ker se do nedelje še nista javila, je bilo možno, da sta zgorela. Ravnateljstvo je ukazalo preiskati vso palačo, da najde vsaj njuni trupli. Našli niso ničesar in tako so bili vsi uverjeni, da sta zgorela Toda stražnika sta se včeraj zjutraj na vseobče iznenadenje javila na policiji. Ko je začela palača goreti, sta namreč pobegnila v kleti in se nista mogla več rešiti iz ruševin. A k sreči sta v kleti našla vhod v kanal, v katerem sta pre-ždela dva dni, dokler nista iztaknila izhoda na piano.
*
Zagreb, 18. julija, n. Ker preneha o polnoči železničarska stavka v Avstriji, je odpeljal prvi brzovlak v Avstrijo nocoj ob 20.50 iz Zagreba v Ljubljano, odkoder krene preko Jesenic dalje v Avstrijo in Monakovo.
Beograd, 18. julija, p. Današnja «Po-litika» objavlja poročilo svojega posebnega poročevalca, ki je takoj po prvih vesteh odpotoval z aeroplanom na Dunaj. Poročevalec piše med drugim:
Danes je Dunaj zopet popolnoma miren in skoraj se ni mogoče predstavljati groznih prizorov, ki so se 24 ur preje odigravali na ulicah. Kdor pa od prej pozna to najbolj veselo mesto Evrope, ki je poznalo le godbo, ples in flirt, ta pa spozna, da ravno ta mir in tišina najjasnejše kažeta vse strahote, ki jih je preživel Dunaj te dni.
Že ko je letalo krožilo kakih 700 metrov visoko v zraku, je kazalo mesto popolnoma mrtvo lice. Iz nobenega številnih tovarniških dimnikov se ne vije običajni oblak dima, a po širokih in belih ulicah le tu pa tam švigne kak avtomobil. Ko smo pristali na dunajskem letališču, smo jedva mogli dobiti dve avtotaksi. Dunajska policija in republikanska obrambna zveza sta namreč rekvirirali vse avtomobile za prevoz ranjencev, vojakov in patrulj, tako da si šoferji s svojimi vozili ne upajo na ulico.
Med vožnjo so nas večkrat ustavili zeleno uniformirani stražniki z rdečim trakom na desnem rokavu in zahtevali
legitimacije. Bili so to člani republikanske obrambne zveze, ki v večjih oddelkih patruljira po mestu, da prepreči nove demonstracije. Sicer pa kaže mesto popolnoma vsakdanje lice. Razlika je le ta, da je tedaj promet v predmestjih živahnejši, kakor pa v centrumu, dočim je bilo prej baš obratno. Na Ringu in v okolici parlamenta so močni vojaški oddelki v bojni opremi.
Poslopje univerze in mestni magistrat sta popolnoma nepoškodovana. Na univerzi je pobitih le nekaj oken. Parlament je od vseh strani strogo zastražen. Poleg policije so tam nastanjeni močni oddelki vojaštva v popolni vojni opremi. Postajanje pred parlamentom in zbiranje v gruče je strogo prepovedano.
Pred justično palačo pa je neprestano zbrana ogromna množica radovednežev.
Pred pogoriščem še vedno stoje brizgalne gasilnega društva. Park okoli palače je nastlan z zažganimi spisi. Vsa dragocena rezbarija, s katero je bilo okrašeno poslopje, je popolnoma zgorela.
Ves Dunaj z veliko radovednostjo ogleduje posledice• izbruhov razjarjenih množic. Toda sedaj so ljubeznjive Dunajčanke zopet uljudne, kakor običajno. Če jih človek opazuje sedaj, se sploh ne more zamisliti, kako je v tem mestu moglo priti do tolike podivjanosti. Tega danes menda tudi Dunajča-ni sami ne morejo razumeti. Mnogi med onimi, ki danes začudeni ogledujejo ruševine justične palače, ki imajo ožgane roke, ker so v petek sami pomagali rušiti in zažigati. Pri demonstracijah niso sodelovali samo delovci, marveč tudi žene iz vaijetejev.
Komunisti, ki so pri nemirih zasledovali svoje posebne smotre, so popolnoma izginili iz ulic, prav tako tajinstve-no, kakor so se prej pojavili v dobro oganiziranih skupinah. Na obeh straneh justične palače oddaljene kakih 100 m stoje še ostanki barikad. Tu so še cele kopice polomljenih kavarniških miz. stolov, železnih postelj in slične ropotije, ki so jo demonstrantje izvlekli iz okoliških hiš.
Vlada popolnoma obvladuje položaj in se ni bati več nadaljnih izgredov. Ves Dunaj se strinja v naziranju, da se morajo ponovni zigredi za vsako ceno preprečiti. Krvave nemire pa obsojajo celo oni, ki so pri njih aktivno sodelovali, vsekakor pa le kot slepo orožje tajin-stvenih voditeljev.
Usoda Nungesseria in Colija
Nove vesti, novi demantiji.
Iz St. Jeana na Novi Fundlandiji je prišla 14. t. m. nova vest, ki utegne biti v zvezi z usodo obeh francoskih letalcev.
V Flattbayu blizu St. Georgesa sta sporočila dva lovca železniškim obla-strvom, da sta kakih 60 km v notranjosti otoka naletela na predmet, ki bi utegnil biti avijon Nungesserja in Colija. Izjavila sta, da je dozdevno letalo zelo podobno belemu avijonu francoskih letalcev, ki so ga priobčili listi. St. Georges leži na zapadni obali Nove Fundlandije. Železniške oblasti so nemudoma odposlale letalca Cottona s posebnim vlakom v Flattbay, da inter-vjuva oba lovca in da ukrene vse potrebno, da se poda čimprej poizvedovalna ekspedicija na lice mesta.
Iz Ouebeca poročajo, da se pripravlja iz Newyorka ekspedicija novinarjev, ki hoče poiskati sledove francoskih letalcev Nungesserja in Colija. Neposredni povod tej ekspediciji so dale izjave dveh Indijancev, ki sta zagotavljala, da sta videla v gozdu 200 milj se-
verno od kraja Chicoutimija neko belo letalo.
Naši čitatelji se bodo še spominjali, da so že dvakrat prišla brzojavna poročila, izvirajoča iz Chicoutimija, ki so javljala, da so Indijanci videli belega ptiča in oba letalca. Neka druga brzojavka je celo vedela povedati, da so Indijanci oba letalca vlekli s seboj proti jugu. Vse te vesti je torej treba vzeti s precejšnjo rezervo, tembolj, ker se nahaja v okolici Chicoutimija neka letalska družba, ki je zaposlena s snemanjem reliefov iz ptičje perspektive. *
Kakor poroča «Matin» 15. julija iz St. Jeana na Novi Fundlandiji, je 14. tega meseca preiskal letalec Cotton vso pokrajino, kjer sta gori omenjena lovca baje videla ostanke letala Nungesserja in Colija. Cotton je izjavil, da je njuno poročilo brez vsake podlage.
Štiri ekspedicije v polarne kraje
Iz Montreala javljajo, da so se pred kratkim napotile štiri ekspedicije v polarne kraje. Vse ekspedicije bodo z radiom v zvezi z ostalim svetom.
Prvo ekspedicijo vodi Hobbs, profesor michiganske univerze. Etablirala se je na Grenlandiji, od koder bo dajala dragocene meteorološke napovedi o atmosferskih prilikah na Atlantiku. Druga ekspedicija je odpotovala v Ba-sinovo deželo, kjer bo proučevala funkcioniranje telegrafije in telefonije na tečaju. Tretja ekspedicija križari na ameriški ladji Northland v Behrinškem zalivu. Od tam pošilja vesti o premikanju ledenih gor. Četrto ekspedicijo je poslal na Labrador chicaški Field-Museum. Njegovi člani bodo po radiju predavali o prilikah v tem delu severne Amerike.
Skesan zapeljivec
Slovaški listi poročajo o nenavadni sreči, ki je obiskala mizarja Jindficha Stena v Trnavi. Iz dokaj revnega obrtnika je postal čez noč milijonar. Kakor v neštetih življenskih zapletljajih je tudi v tem primeru odločila usodo ženska.
Sten je bival svoje dni kot izseljenec v daljni Avstraliji. Tu se je seznami z nekim Midwoodom. Postala sta dobra prijatelja. Oba sta se zaljubila v neko dekle, ki pa se je odločilo za Stena. Pozneje pa je Sten storil neki pregre-šek in so ga obdolžili hudodelstva, pri katerem ni mogel dokazati svoj alibi. Bil je obsojen na pet let ječe. Medtem je Midwood pozabil, da ga je Stenova žena kot dekle zavrnila, žena pa je pozabila. da je prisegla zvestobo Stenu. Tako sta se lahko združila in odšla v Sidney. Ko se je Sten vrnil iz zapora, ni našel ne žene in ne prijatelja. Lotil se je dela in prištedil toliko, da se je lahko vrnil v domovino.
Pred nekaj leti je umrla v Sidneyu nezvesta žena. Zdaj je umrl tudi nekdanji prijatelj Midwood. In glej čudo: ob smrtni uri se je spomnil Stena, kateremu ie bil nekoč odvedel ženo. Ker ni imel potomcev, mu je zapustil v oporoki vse svoje premoženje. In premoženje ni baš skromno: 100.000 liber šterlingov v gotovini ter velika posestva in številne hiše v Sidneyu. Sten bo šel na stara leta še enkrat v Avstralijo in hvaležno stopil na grob prijatelja in žene. V domovino se bo vrnil kot zadovoljen bogataš.
Zadet od Ii«pi
radi silne vročine. Taka vest pretrese vsakogar. ObleČite vedno lahne obleke, iz listra. platna, surove svile. Blaga je v zadostni množini in prav poceni na zalogi
Drago Schwab, Ljubljana.
Petrov dan na Cetinju
(S profesorskega kongresa.)
Cetinje, 22. julija
Že na predvečer se je čutilo, da smo pred praznikom. Vse Cetinje je nekako oživelo. Na Lovčenu so zažareli kresovi: ves greben je bil v točah in vsa kapela pesnika Njegoša je žarela v veliki črki A. To ni kres. kakor ga kurimo pri nas, ker ni drv na Lovčenu, ampak umeten domač ogenj iz pepela in petroleja, ki gori z velikim plamenom. Razsvetljava je bila čarobna in odgovarjali so ji enaki plameni z razglednih vrhov na severni strani Cetinja. Gostje so bili ta večer pozvani na vrt kraljevskega dvora, kjer jim je cetinjska občina priredila večerjo. Prišli so cetinjski meščani v svojih lepih narodnih nošah, svojimi ženami in hčerami, svečeniki in zastopniki oblasti. Na vrtu, kjer se je nekdaj sprehajala dvoma družba kralja Niki te, so bdle pripravljene tri dolge mize in na njih mrzla večerja: slanina, sir, pečen ia-njec, seveda vino v sredi in vsega v izobilju.
Ko je družba posedla, je bil to zelo pisan krog, ki se je oživil takoj po prvem pozdravu cetinjskega župana, ki je v lepem, kratkem govoru izrazil radost Cetinja, da more po treh kongresih, svečeni-škem, invalidskem in novinarskem pozdraviti na Cetinju profesorje. Vsak teh kongresov je imel za Cetinje poseben pomen — vera, junaštvo, politika in kultura. Nato se je dvignil prof. Laurant, Francoz, ki se je boril na solunski fronti in je zdaj profesor v Beogradu, sivolas starček s pristno francoskim obrazom, in je v francoskem in srbskem jeziku nazdravil črnogorskim junakom V imenu profesorjev se mu je v ognjevitem govoru zahvalil ravnatelj be-ranske gimnazije g. Boričič. Bratovski poljub je bil znak velikega prijateljstva dveh narodov, ki sta se borila za iste cilje. Predsednik J. Živanovič se je zahvalil Cetinju za prisrčni sprejem, proslavljajoč kulturni pomen črne gore za naše narodno življenje. V imenu meščanov je govoril g. Dre-cun. v narodni noši, pravi tip stare Črne gore.
Medtem so še vedno žareli kresovi na Lovčenu, okoli mesta so pokale puške, rakete so švigale visoko pod zvezdno noč. Gostje so po večerji odšli na olimpijado v mestni park. ki ie bil poln ljudstva. Na vzvišenem mestu so nastopali Sokoli, vojaki in Sokoliči s svojimi vajami. Po sporedu se je razv'lo živahno kolo, ki je trajalo pozno v noč.
Drugo jutro smo vstali ob petih' in se napotili na Lovčen, da stopimo na ta najvišji vrh (1750 m) in počastimo spomin največjega črnogorskega pesnika. Avtomobili so nas peljali 12 km po kamniti, polagoma se dvigajoči cesti po pobočju Lovčena. Krasna pot sredi planinskega sveta! Spotoma smo srečavali Črnogorce, ki so iz svojih visokih bivališč hiteli-na Cetinje, na Petrov dan. Da ste videli te lepe pisane skupine v prazni ški narodni noši, kako so se spuščale nizdol preko sivih skal! Pri tako zvanih Koritih so avtomobili obstali. Kraj nas je spominjal na okolico Triglava, Lovčen se dviga nad teboj tako, kakor če pogledaš iz Aleksandrovega doma na Mali Triglav.
Pot od Korit na Lovčen je izpeljana jako lepo. nekateri so jahali na malih konjičih, drugi smo šli peš. Do vrha je poldrugo uro. Dan je bil krasen. Nekaj svetega je bilo v naših srcih, ko smo se bližali vrhu. Okoli nas se je razgrinjala vsa slikovito skalovita črna gora tja do Skaderskega jezera in albanskih gora, do Hercegovine in do kotorskih vrhov. Na vrh vodijo v skale vsekane stopnice. Greben je ozek in dolg kakih dve sto korakov. Sredi grebena stoji Njegoševa grobnica, ki jo vidi potnik že od daleč, odkoder seže oko do Lovče-na. Okoli kapele je stalo mnogo ljudstva, v kapeli ie bila liturgija, ki jo je služil 77 let star svečenik iz Njegošev.
Postregli so nam z rakiio in sirom in glej, že ie tu naš znanec, župan iz Njegoša s svojimi vrlimi junaki _ vsi so lepi,
zdravi ponosni, saj so Njegoši rojstni kraj plemen Njegošev. Na koncu grebena so mladi Črnogorci in Črnogorke plesali kolo. Stopili smo tja in pogledali navzdol. Pod grebenom je zeleno malo jezero, kakor pri oas sedem Triglavskih. Jasen dan nam je
•nudil čudovit razgled po svetu. Ne vem. če ima katera gora krasnejši razgled.
Po litur&iji smo stopili v kapelo, kjer je položil preds. prof. društva J. Živanovič venec na sarkofag. Tu je torej krsta velikega pesnika Črne gore in Slovanstva. Preprost domač umetnik ie izklesal ploščo s sliko. Črnogorcem se zdi, da ie kakor živ. Spredaj nad kapelico je sv. Jurij — simbol borbe. V imenu Slovencev je pozdravil zbrani narod dr. Ivan Lah, ki je po-vdarjal pomen črne gore za našo svobodo. Njegov govor so spremljali domačini z glasnim odobravanjem in po govoru so ga obdali in vsi srečni pripovedovali svoje zgode in nezgode. Odšli smo skupno v dolino, kjer so nam črnogorski profesorji pripravili ručak v gozdu. Vsa dražba je bila v radostnem planinskem razpoloženju.
Z avtomobili smo se vrnili na Cetinje, ki so bile polne ljudstva. Po ulicah se je plesalo kolo. Na igrišču je bila nogometna tekma med »Lovčenom« in vojaki. Črnogorci se za ta šport zelo zanimajo. Vsepovsod je vladala radost in glasen šum, vmes pa so se oglašale pesmi in streli v zrak. Po tekmi je vojska priredila kratek nastop: nočni napad, ki ga je občinstvo zasledovalo z velikim zanimanjem. Zvečer so bile še vse ulice polne. Našli so se znanci iz daljnih krajev in razgovarjali so se o letini in politiki. Na trgu pa je igralo kolo. Po glavni ulici je bila promenada — a tam v kavarni je pel guslar pesmi o prihodu kralja Aleksandra na Cetinje. Da ste videli te obraze, ki so zvesto poslušali dolgo, monotono, a tako lepo pesem! In ko je guslar končal, so se zahvalili: »E, hvala lijepa, Bog ti pomogao, liepo si zborio!« ... In zopet se je začela druga pesem, kafana nabito polna in s ceste poslušajo ljudje. Tako živi narod-pesnik. Nič enakega ne najdeš na svetu.
Bilo je že čez polnoč, ko so se začele ulice in kavarne prazniti. Odhajali smo na svoja prenočišča, polni lepih vtisov tega svečanega dne. Petrov dan! Tudi Cetinje imajo svojega svetca Petra, kralj Osvoboditelj je bil Peter, prestolonaslednik je Peter, kdo bi ne slavil takega praznika! A nikjer ga ne slavijo tako, kakor na Cetinju in na vrhu Lovčena. Vsi, ki smo preživeli ta dan z našimi Črnogorci, smo bili srečni. da smo videli nekaj, česar nima svet. t. j. Petrov dan na Cetinju. Nepozabni nam ostanejo ti dnevi in le želeti je, da bi še mnogo Slovencev stopilo na vrh Lovčena.
Drugi dan smo odhajali z avtomobili v Kotor in proti Dubrovniku. Slovo s Cetinja je bilo prisrčno in ta kongres nam bo ostal vsem v globokem spominu.
Pojasnilo
108
o pravem in nepravem
„FLORIANU".
Henrj Duvernois:
Čudo
Nevihta se je razbesnela ob docela jasnem nebu.
Zajtrk je potekel povsem lepo. Gospod Latistien in njegova soproga Julija sta pila v svojem salonu kavo v družbi gospe Bedeuille, ene najlepših, najljubkejših in najbolj plavolasifi ločenk. Doslej se je razvijal pogovor ob onih splošnih in občih predmetih, ki se je treba nanje omejiti, če je prisotna tako občutljiva in tako razburljiva žena kot je Julija Latistien. Pogovarjali so se o počitnicah, o kepu iz vijoličaste svile, z zlatimi nitkami pretkane, kot ga je dala v modo velika krojačnica, o novem avtomobilskem tipu in o biserni j ogrlici, ki jo je nedavno izgubila neka j igralka. Gospod Latistien in Suzana , Bedeuille sta se pogovarjala zelo ži- . vahno. Julijin molk se je zdel malone i pritrjujoč. Vse je teklo lepo gladko. Po kavi so prišli na vrsto likerji in cigarete.
In končno povzame besedo gospa Latistien.
«Hočem», izjavi odločno, «biserno ogrlico, tak nizek avto in vijoličast kep.»
«Kralj je dejal: ,Hočemo!« se pošali gospod Latistien.
«Skopuh!» sikne ona.
In obrnjena k povabljenki nadaljuje:
«Skop je kakor uš. Ne smej se, Suzana. ni se čemu. Zadrževala sem se
ves čas zajtrka. Bolna sem od tega. Zdaj je bruhnilo na dan. Ali veš, kako se zove moj mož? Ni mu ime Avgust. Imenuje se — «Ne». Nisem še izrekla kake želje, vedno mi odgovori «Ne!» čudim se, v resnici se čudim, da je mogoče živeti v neprestanem zaniko-vanju. Navadil se je pač zarana: iz rodbine izhaja, kjer je zavračanje vsega prišlo že povsem v navado, tako da..»
«Naš grb je velik ,Ne'». zine gospod Latistien s poskušenim smehljajem. «Ali, Julija, pomisli vendar malo! Poglej mene! Jaz znam spraviti v sklad svoje želje s svojimi dohodki. Pa sem srečen.»
Gospa Julija se grozeče dvigne.
«In jaz, — jaz sem nesrečna!«
«Ti še ne veš ne. kaj je to.»
«Nesrečna —!»
«Suzana. prosim Vas. spravite jo k pameti!«
Gospod Latistien se izmuzne z nedo-sežno spretnostjo. Smukne do vrat, ne da bi ga bilo možno zadržati in izgine , ko kafra.
«Tako torej!» konča Julija. <Hotela i sem ga pograbiti od te strani in poizku- I siti še to. — da bi ga morda bilo kaj sram pred tabo . . . Nak! Ne poznam ga še. Ah. kako rada bi se ločila, če bi le mogla! A ničesar ne opustim, dokler se ne zgodi. Nocoj bova plesala Vse razbijem, kar mi pride v roke Pa bo vzdihoval, ko da so mu trenutki šteti. Saj je tako preveč navlake tu okoli, je bo vsaj nekaj manj. Tudi to je prav.»
«No torej,» pripomni gospa Bedeuille, «pridobiti ga hočeš pač s silovitostjo. Tudi jaz sem hotela tako in verjemi mi, ta način ni dober. Opazovala sem te preje. Mislila sem: .Spustila se bo v jok. pa ga omehča!'«
«Nikdar nisem jokala; z njim tudi ne začnem.«
«Treba je znati jokati,« jo ustavi go-ska Bedeuille. «Kažeš se oblastno, kričiš. On misli, da ima moškega pred seboj in ti odgovori, kakor bi odgovoril moškemu. Obratno pa bi ga premagala tvoja nemoč. Prav gotovo smo me močnejše od moških in tudi vztrajnejše, a pokazati jim tega ne smemo, neumnica ti!«
«Ne znam jokati na povelje,« mrmra Julija. «in odkar mi je poginil psiček Do-misol. nisem še potočila solze.* ^ Gospa Bedeuille skomizgne z rameni. Kopa se prepriča, da ju nihče ne posluša. se nagne k svoji prijateljici in ji izda skrivnost. Nič da ni lažjega nego jokanje, če se ti zljubi. Treba je samo posnemati filmske igralke, ki dosezajo neverjeten uspeh s prav preprostim in prav nič nevarnim postopanjem: kaneš v očesni kot malo vode in malo glicerina: treneš: oči se napolnijo s solzami. ki potem teko po licih . . .
«Prav lepo je videti.« zagotavlja mlada Suzana. «ker ostaja nos nedotaknjen. Neki odvraten pisatelj je pač dejal: «Konec vsega je vedno — use-kavanje . . .» Pri tem se ti pa useka- '
vati ni treba. In zagotavljam te. da to dobro de očem.«
«Ali si poskusila?«
«Večkrat.»
«Komaj čakam, da bi poskusila tudi jaz!«
Poskušnja je pokazala resnico.
In še ta večer ni našel gospod Latistien, ko se je vrnil domov, divje furi-je, ampak razžaloščeno ženo. ki so ji z blestečih oči polzele solze . . .
«Kaj se je zgodilo?« vzklikne prepa-den. «Kaka slaba novica? Ah. že vem: najina mala psička Pistache . . .»
«Pistache je zdrava. Sobarica jo je odvedla na sprehod.«
«Torej? Si nesrečna?«
«Vdajam se ... v usodo . . .»
«A ti jokaš!«
«Kaj za to . . .»
«Tega ne prenesem. Ne morem videti jokanja . . . Razburja me . . . Ma-a^ mačica moja! . . . Imela boš svoj kep, svoj avto in svojo ogrlico . . . Vse dobiš, kar hočeš ... A nasmej se! . . . Ah smehljaš se . . . Tako lei je ta tvoj nasmeh v solzah . . . Grd človek sem .. Prosim te. odpusti mi! . . . Počakaj!«
Gospod Latistien poklekne, prime z obema rokama poslušno glavico svoje ženke in pobožno srkne debelo solzo, ki je pritekla po njenem licu. Potem pa zašepeta:
«Ne veš . . . Prečudno je to . . . Pravo čudo! ... Ta solza ... ta tvo-ia solza , . . tako. tako sladka je bila..»
Na mnoga vprašanja glede »pravega in nepravega Florian-a« smo primo-rani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1903 sem. je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Florian« izdelan po originalnem receptu iznajditelja Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »FIo-rian« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta.
Sloves tega želodčnega krepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka E. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izde-lovalnice »Florian« in pod našo dobro-znano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »Florian« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdeloval-nico »Florian-a« in
označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian« kot falsifi-kate!
. Ugotavljamo, da je tvrdk« E. Jeras lrL drug, sestava rastlinskega likerja »Florian-a« popolnoma neznana in.
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po ukusu, ne po učinku.
V obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce. da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek
zajame! pristnost pravega »Florian-a«
samo dobro vidni napis
»Originalni Kavčičev Florian"
ali pa dobro vidni napis Za pristnost Jam«
na originalno zamašenih steklenicah. Rastlinska destilacija
»florian.
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z^
v Ljubljani, Gosposvetska cesta
Nov volilni red za Zbornico TOI
O novem volilnem redu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo deloma že poročali. Sedaj je bil objavljen v »Službenih Nbvinah« od 14. t. m.; s čimer je stopil tudi v veljavo.
Kakor znano, bo po tem volilnem redu zbornico tvorilo t odi v bodoče 48 članov in sicer v treh odsekih, trgovinskem, obrtniškem in industrijskem po 16 članov. Odpravljene so v posameznih odsekih kategorije volilcev, zato pa so kategoriziram kandidati-
Člani zbornice in njihovi namestniki se volijo z enakim, tajnim in neposrednim glasovanjem za dobo 5 let. Volitve se vrše na podlagi čistega proporca z obveznimi kandidatnimi listami ločeno za vsak odsek.
Aktivno volilno pravico imajo: osebe, ki v področju zbornice samostojno opravljajo trgovsko, obrtniško, industrijsko, bančno ali rudarsko podjetje, družabniki trgovskih družb, javni družabniki komanditnih družb a pravico podpisovanja tvrdke, upravni odborniki delniških družb s pravico podpisa, sodno protokolirani poslovodje z omejenim jamstvom, člani upravnih odborov pridobitnih in gospodarskih zadrug, kreditnih zadrug in hranilnie, ki imajo pravico zastopati zadrugo in so registrirani pri sodišču, člani upravnih odborov rudniških družb s pravico podpisa, upravniki državnih, oblastnih in občinskih podjetij, ravnatelji trgovskih, bančnih in industrijskih podjetij, ki so pooblaščeni za polnomočno zastopanje podjetja, upravniki etablismanov in filijalk teh podjetij, ki so pooblaščeni za polnomočno zastopanje podjetja. Za podjetja v zakupu vrle volilno pravico zakupniki, za mladoletne in podjetja pod skrbstvom poslovodje, za zapuščinske mase, ki imajo kako obrt, pa upravitelji. Vživati morajo vse drž. pravi, ce. vršiti svojo gospodarsko funkcijo najmanj leto dni brez prekinjenja do dneva, ko so izpostavljeni volilni imeniki, biti morajo stalno nastavljeni v področju zbornice ter mora njihovo podjetje dejansko poslovati. Volilno pravico imajo tudi ženske.
Pasivno volilno pravico imajo samo moški, ki bivajo najmanj dTe leti v področju zbornice, ki »o stari 30 let. Izvoljeni morajo biti samo v odseku, v katerem imajo aktivno volilno pravico.
Aktivne in pasivne volilne pravice nima, kdor je izključen od občinske ^olilne pravice.
Vsakdo voli samo v enem odseku in ima samo en glas. Komur pripada volilna pravica v več odsekih, si lahko v reklamacij-skeni roku izbere odsek, v katerem hoče vršiti volilno pravico.
Volitve pripravlja in vodi volilni odbor, Hj ima sedež v Ljubljani. Za predsednika se postavlja sodnik apelaci.skega ali deželne ga sodišča v Ljubljani. Člani tega odbora so: po en zastopnik oblastnih odborov ljubljanske in mariborske oblasti, trije predstavniki 17. vrst trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter trije njihovi namestniki, ki jih voli ple-num zbornice iz vsakega odseka. Ako se soglasna izvolitev v plenarni seji ne more doseči; in ako manjšina ne šteje najm. tretjino zborničnih članov, pripada manjšini 1 član v volilnem odboru in namestnik, večina pa odloči 2 člana in 2 namestnika. Ako oblastni odbor in zbornica ne določita svojih predstavnikov v roku 14 dni po dostavljenem pozivu in v slučaju, da sta zbornica ali oblastni odbor razpuščena, določi te predstavnike minister za trgovino in industrijo. Poleg teh predstavnikov vstopijo v volilni odbor s pričetkom volilnega akta tudi predstavniki kandidatnih list, ki pa imajo z zapisnikarjem vred, ki ga da zbornica na razpolago, samo posvetovalen glas.
Predsednika volilnega odbora ter člane predsednike oblastnega odbora in trgovcev, obrtnikov in industrijcev določi minister za trgovino in industrijo najkasneje 14 dni po odreditvi volitev ter se njihova imena objavijo v Uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast.
Stroške za volitev nosi zbornica. Volitve odreja minister, razpisuje pa volilni odbor, ki določi poleg vsega drugega tudi dan volitev oziroma, do kdaj morajo biti poslane glasovnice.
Volilnemu odboru izroči zbornica tri izvode volilnih imenikov, ki jih razpoloži za 14 dni od dneva objave razpisa volitev v zbornični pisarni. V občinskem uradu vsake občine se izpostavi samo imenik volilcev do-tične občine. Razpostavljene imenike more vsakdo pregledati in prepisati v uradnih urah.
Predsednik volilnega odbora objavi raz-
pokižitev imenika in razpis volitev v Uradnem listu. Reklamacije se morajo rešiti najkasneje v sedmih dneh po preteklem roku razpoložitve imenikov. Volilni odbor mora o popravkih volilnega imenika obvestiti vsake posamezno občino in mora na zahtevo izdati prepis popravljenih inrenikDv vsakemu volilen, ki plača stroške zanj. Istotako mora dovoliti, da jih volilci sami prepisujejo med uradnimi urami Reklamacijske listine 90 proste vseh taks.
Kandidatne liste se postavljajo za vsak odsek posebej in se morajo predloSti na službenih formularjih, ki jih izda volilni odbor proti povrnitvi stroškov, v dveh izvodih najkasneje tretji dan po preteku roka, v katerem morajo biti reklamacije rešene. Kandidatne liste označijo po nosilcu liste. Po štirje kandidatje in namestniki vsake liste morajo imeti bivališče v Ljubljani, od ostalih kandidatov pa morajo biti najmanj štirje iz Ljubljanske in štirje (prej osem) iz mariborske oblasti. Vsaka lista more svobodno določati razpored kandidatov in namestnikov, vendar pa tako, da sledita kandidatu in namestniku iz predpisanega področja kandidat in namestnik drugega področja.
Za trgovski in obrtni odsek morajo biti liste podpisane od najmanj 100, za industrijski odsek pa od 50 volilcev. Vsak predlagatelj more podpirati samo eno kandidatno listo.
Volilni odbor mora potrditi kandidatne liste tri dni po prejemu.
Za volitev se smejo uporabljati samo uradne legtimacije, glasovnice, zavoji za glasovnice in kuverte, ki jih pošlje volilni odbor volikem po pošti najkasneje 10 dni pred pocetkom glasovanja. Glasovati se more osebno ali po pošti. V tem slučaju mora biti glasovnica zavita v posebnem za to določenem zavoju ter oddana skupno z le-legitimafcijo v dostavljeni uradni kuverti. Zaprto pismo se mora poslati volilnemu odboru po pošti priporočeno. Uporabljati se smejo samo uradno izdane glasovnice, zavoji, legitimacije in tudi kuverte. V vsakem nasprotnem slučaju je glas neveljaven. — Skupno oddajanje pisem na pošti in skupno odpošiljanje je prepovedano.
Rezultat volitev ugotovi volilni odbor na naslednji način: skupno število glasov, ki ga je dobila vsaka kandidatna lista, se deH z 1, z 2, s 3 itd., nazadnje pa s 16. Od delnih rezultatov z vseh list, dobljenih s tem deljenjem, se izloči skupno 16 največjih. Vsaki listi pripade toliko članskih mest kolikor je njenih največjih delnih rezultatov tem potom izločenih. Ako se ob priliki tega izločenj a delnih rezultatov dogodi, da so na dveh ali več mestih enaki in da ni toliko članskih mest zanje na razpolago, se odloči z žrebom, kateri listi z enakim rezultatom se dodele nerazdeljena članska mesta. Ako gre za eno člansko mesto, se izžreba za vse liste z enakimi delnimi rezultati. Če pa je teh nerazdeljenih mest več, so žreba tako, da lista, ki ie pri žrebanju že dobila mesto, ne sodeluje pri nadaljnem žrebanju.
Na isti isti se smatra kot izvoljen kandidat iz prve skupine, za tem prvi kandidat iz ostalih dveh skupin kandidatov, določenih v petem odstavku čl. 16 te uredbe, ki kategorizira kandidate v tri skupine z odrom na višino letnega davka od pridoboine. Potem pridejo na vrsto drugi kandidati iz prve, druge in tretje skupine, za tem tretji iz prve. druge in tretje skupine itd., dokler ni izčrpano število članskih mest, ki odpade na vsako listo. Po istem redu se smatrajo za izvoljene tudi namestniki
Prve volitve po novem volilnem redu se imajo vršiti letos v oktobru, vsake nadalj-ne volitve pa v roku treli mesecev po poteku koledarskega leta, v katerem se konča zbornična poslovna doba, oziroma po razpustu zbornice, odnosno po razpisu dopolnilnih volitev
Novoizvoljena zbornica se sestane 15. dan po objavljenju izida volitev. Na tej seji voli zbornica za tri leta z absolutno večino glasov predsednika in tri podpredsednike. Predsednik in podpredsednik morata stanovati v Ljubljani. Podpredsedniki so obenem načelniki odsekov.
KUPUJTE I
pomladanska oblačila lastnega 'zdelkal Dokazano najnižje cene.
JOS. ROJINA, Ljubljana
+
Turnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Ciril Dolžan
skladiščnik mestne elektrarne
včeraj, v nedeljo 17. julija ob 22. uri, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, preminul v najlepši .moški dobi 33. letu starosti.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 19. julija ob 15.30 izpred Sokol-skega doma v Gaberjah na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo služila v sredo ob 7. uri v farni cerkvi.
CELJE, dne 17. julija 1927.
Rezika Dolžan, soproga.	Cirilek Dolžan, sinček.
Marija Jošt vdova Dolžan, mati. Franjo, Mtnka, Pavla, Zvonimlra, brat in sestre. Stojan Holobar. Pavel Bogovič, svaka. Draga Dolžan, svakinja. Vsi vnuki in vnukinje.
Haroala, in, t&dopit*. j+poJk&iuvOglafn**d>-dtUk *3uira>' jMAtjcuia,. št. 2492.	Ihili egla %i		Vse pristojbin*, j^vpostas ti oba/Lam. z /uiročdbm^Ms-&ri* oglasi, n* mabcua. ttkomzračun, posbu. Ura nilrua ljailjanajt. 11X42.
JLalL -oglasir, ki slt/Ujo- v posr-tA&valti* ta- soajaL ne, tvamcAA. ob&tuloa~t vsaka, bastda, par*—Maj* manjši zMrak Vut* 5*-, ?ri*tagbuia> za, šifro Din.3-.		ImuUh., d&piftnranja. uu oglasu Irgoufkt&a, edo rddai**Mg<i vtajt^a/: vsaka bištdei/ J>in, r<-. - Naj-manjši Tjussk. Via. to--. Vristojbuva- za, šifro- Via,	
Katnf*t.tu*m.
Luče v Sav. Alpah
Slovito alpsko letovišč«. Prekrasni okolica in kopališče. Celotna oskrba in stanovanje do 60 Din, 50 želji. Stanovanja sakatnje 1 informacije daje edino Tujsko-prometno društvo v Lučah, Savinjska dolina.
2136«
Cfrt+t
Vulkaniziram
m nate avtogume. kakor tndi
galoše In snežne gumijeve čevlje
Popravljam koteča tn motorje P. Skalar. LJubljana, Rimska testa 11	12
JtUrlenu*
Avtomobili
B. S. A. motocikli, tv»-tovno znani, ta tare.
TATRA AVTOMOBILI za v kvaliteti in ta slabe ceste brezkonkurenčni
VSI REZERVNI DELI t zgorajšnja vozila na t logi.
DELAVNICE ta vsa motorna vozila, 6trokov-njaiko delo in solidne
cene.
GARA2E vedno na rat-
V trgovino
1	mešanim blagom sprejmem zdravega in krepkega dečka, ki je dovršil 1 ali
2	razreda meščanske šole. Ponudbe naj ee naslove na: It Guienberger dediči, trgovina z mešanim blagom, umetni mlin is elektrarna, Mežica.
Frizerko
vajenko ali volonterko, ki se je te nola in »e fcU izpopolniti v osdolirasju, striženju bubi glavice itd. sprejme takoj {merski salon za dame v VoSnjsiovi ulic! 4 (cesta na gorenjsko železnico).	21631
Trg. pomočnika
dobro izurjenega železni-nazja sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Železninar 5999».
21629
Pisarn, nastavljenca
veščega strojepisja, slovenščine in nemščine, sprejmem. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožnost 216». 21622
Iz teeaike, tudi
ponoči, po konkurepfsi
^lnf^fttl	,
JUGO . AVTO a. ■ o. »., Ljubljana, Dunajska C. 36. Telefon 2236. 178
Šestsedežni avto
v najboljšem stanju, naprodaj po ugodni ceni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pol Šifro «23.000».
21564
«Ford» auto
poltovorno, takse prost, s brezhibnim strojem, prodam radi odpotovanja za 4000 Din. Pripraven za trgovca na deželi. Pistarič, Spodnja ŠiSka, Vodovodna cesta — vila »Donava«. 21597
i rmrmn
Šivilje
za šivanje steznikov in prslučičev, dobro izvežbane sprejme takoj Atelier steznika Julie Sitzer, Zagreb, llica 7.	21539
Dečka
poštenih staršev, 14 let starega sprejmem kot učenca. Hrana in stanovanje v hiši. Fr. Gradišar, kleparski mojster in vodovodni instalater v Ljubljani, Rimska c. št. 14.	2151S
Žagar
k venecijanki. samski, s* išče s 1. avgustom s vto oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv«. 21458
Kot učenca
sprejmem takoj pridni dečka • primemo šob izobrazbo v večjo trgovino z mešanim blagom. Hra is stanovanje v hiši. Josip Langeršek, Msrenberg.
21459
Korespondenta
samostojnega, obenem knjigovodjo in bilancista sprejme industrija ▼ mariborski oblasti. Nastop službe po dogovoru, odsotno takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro <Stalna služba 1927». 21374
Gospodično
zmožno v kuhinji, spretno ▼ delikatesi In računstvu, pošteno In t daljšimi spričevali. sprejmem t tajtr-
kovalnico. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
»884
Kolarskega učenca
»prejme takoj Frana Baloh, Sv. Jurij ob Taboru. 21S47
Učenko
pošteno in e primerno šolsko naobrazbo sprejmem v galanterijsko trgovino. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Galanterija 28». 21605
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v BeogTadu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11 20P58
Natakar, vajenca
zmožnega in simpatičnega sprejme takoj po dogovoru gostilna «6». Dunajska c.
21587
2 kovaška učenca
pridna in močna sprejme Franc Krajnik, kovač. St. Jurij ob južni žeelznici.
21575
Dekle
za vsa doma&a dela, ki je služila in govori hrvatsko in nemško, sprejmem takoj proti mesečni plači 300 Din in vsakega poi le-•n nove čevlje Ln obleko. Marie Zwilling. grad Zdeo-čina pri Zagreba. 21573
Mesar, pomočnika
in vajenca sprejmem v Ljubljani. — Ponudbe na
oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnik in vajenec*.
21624
Učenca
poštenih staršev sprejmem v meEuo trgovino. — Natančne ponudbe na naslov: J. Logar, Studenci pri Poljčaath.	31636
Dečka ali delavca
sposobnega za delavnico sprejmem. Naslov v oglat, oddelku »Jutra*. 21623
Železninar
starejšega, dobrega, takoj sprejmem. Pismene ponui-be pod šifro «2elezninat» na oglasni oddelek »Jutra* 21595
Šoferja
poročenega in treznega, sprejmem k tovornem avtu za ptrao žago. Ponudbe na »Lulin*, Ljubljana. 21598
Učenko
sprejme v trgovino čevljev M. Trebar, Sv. Petra c. 6.
21611
Natakarico
< 1000 Din kavcije sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku <Jutra». 21612
Pisar, nastavljenca
sprejme lesna tvrdka na dcždi ne daleč od Ljubljane. Biti mora izvežban in zanesljiv. Ponudbe z zahtevo plače pod »Izvrsten« na oglasni oddelek »Jutri« 21600
Srečke
II. razreda državne razredne loterije oddamo subko-lektorjem, eveat. v komisijsko prodajo po najpo-voljnejših pogojih. Vprašanja na: Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20, pod »Subko-lekter«.	21567

Šofer
z večletno prakso, zmožen vseh popravil, abstinent in nekadilec, t dobrimi spričevali, išče službo ta takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» poa šifro »Poštenjak«.	2186)
Gospodična
ki govori več jezikov ln j« bila več let v zavodu odgojiteljica, išče službo k otrokom dobre družine. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Odi jitelf.ca».	211
Obratovodja
z izpiti za parne stroje, parne kotle in abratovod-stvo central, za visoko napetost elektr. toka, teoretično in praktično verzi-ran, z večletno prakso v montaži strojev raznih vrst kakor v popravilu istih. It-urjen r montaži komplet, central prostih vodov, v popravilu elektromotorjev (omotaaje), vajen v načrtu in proračunu ter vodstvu delavnic, It reference, želi premesiti službo. Cenjene dopise prosi na oglasni od-delek »Jntra« pod značko »Trajno F. R.» 21577
Za lšletno dekle
dobro vzgojeno, iščem službo, najraje k otrokom — samo pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».	21627
Boljša gospodična
;*če kakršnokoli delo čez dan. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jotra» pod iifro »Boljša pomoč*.
21362
16letni mladenič
brezposelni is reven, išče tem potom bbgodulnega brivskega, knjigoveškega, fotografskega ali mehan. mojstra, kateri ga bi izučil. Po možnosti s hrano stanovanjem v hiši. — Cenj. ponudbe u naslov: Pribil J.,
Vojnik.
2157«
Kuharica
z gospodinjskim tečajem, stara 25 let, želi službe k manjši ohitelji. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jntrs> pod šifro »Delavna in zanesljiva«.	21580
Boljša gospodična
dobra šivilja, s finim oku-Bom, gre i i v a t k boljši rodbini, samo izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šflro »Dobra moč».	21582
Šofer
star 23 let, neožesjen, popolnoma trezen in zanesljiv, zmožen vseh Šoferskih popravil, želi vstopiti v službo k luksuznemu avtu. Naslov v oglasnem oddelku «Jotra».	51563
Gospodična
s polletno pisarniško prakso, hitra stenografinja in Strojepiska išče službo. — Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko
»Zanesljiva 1441».
21630
Natakarica
želi premesiti službo na deželo — najraje v trg. Zmožna kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pridna in poštena«.	21635
Trg. pomočnik
mešane stroke hoče sedanjo službo premesiti radi večje prakse. Govori slov., nemški in srbohrv. jezik ter je vojaščine prost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč».	21636
Več različnih vrat
oken in polken profrain. — Pojasnila pri hišniku na Sv. Petra cesti 11. 21522
Kufzim
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvSjlh eesab
Cerne — juvelir
LJubljana. VVonova uL V (8
Srebrne krone
tupuje In plača dobro t. Ouden, Ljubljana. Prešer-aeva altea L	t
Solna te vreče
od 50 kg kupim. Ponudbe je poslati na naslov: Makso Heinrich, veletrgovina ko-lonijalne robe, Cakovec.
21406
Lončeno peč
srednje velikosti, dobro ohranjeno in zidno tet strešno opeko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod tnačko »Peč -opeka..	21592
Kočijo
enovprežno in v dobrem stanju kupi takoj Leo Šu-steršič, Ljubljana. Dunajska cesta 41.	SJ588
Mlinarski pomočnik
išče slulb« za tako). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlin«. 21604
Strojna pletilja
išče službo za takoj ali pozneje. — Vse drugo pri spindler. Kongresni trg 6.
21614
Maline
kupuje Lovro Sebesik,
Ljubljana — Knezova ulica 21632

Kolesarji!
Dvokoiesa v ceni telo padla Pneumatike Hicbelin, Dun-lop Ceniki franko Prodaja na obroke F Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
159
i. Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev prav poceni naprodaj v tovarni Tribuna, Ljubljana. Karlovska o. 4.
159
Rolo
S10—185 kupi Franc Jeras, krojač v Kolodvorski Hlici
Trgovinsko opravo
pripravno za trgovino- mešanega blaga, kupim. De-tajliTan« ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno št. 603».
21603
m
Hišo
s 5 stanovanji,- pri cerkvi in kolodvoru, primerno za trgovino, prodam. Krekova cesta 34, Studenci pri Mariboru.	21559
V Lescali
Žirovnici ali na Javorniku vtamem v najem malo hišo z večjim gospodarskim poslopjem za več let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Elektrika in vodovod«.	21497
Hiša
pri deželni cesti, 3 minute od kolodvora, zidana in z
opeko krita, z njivo, 6 km od Rogaške Slatine naprodaj za 30.000 Din. — J. Režek, Podplat-Kostrivnica.
21354
Drva
hrastove parketne odpadke od Sage ser mehka drva
S nitki eenl dottai D parna žaga V.
ne tU. Ljubljana, ta gorenj tkbn kolodvorom
Zeiss-Trieder
(Marume - Glas) popolnoi nov, prodam. Naslov p8 oglasni oddelek »Jutra«.
21591
Opeka (zidna)
prvovrstna, v vsaki množini po nizki ceni naprodaj v Ormoški opekarni. Brata fituhec, Ormož.	21377
Rad| renoviranja
<s preuredbe umetnega mlina oddamo po zelo ugodnih eeaah več dobro ohranjenih naprav, ki bi jih še pridom uporabili manjši lelelski mlini; — kakor trier, naprava za koperijo itd. L. Gutenberger dediči, Matica.	21222
Moška rem. ura
zlata, t 2 pokrovoma in ilata verižica poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 21593
Zlatnino
ure in verižice prodaja A. J o n k e, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 57, pritličje desno.	21593
Mayrliofer in
Glaser-Unger
naprodaj, prvi 10. drugi 15.000 Din. Cena fiksna in naprodaj le proti takojšnjemu celotnemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod »Glanser».
21561
Za stanovanja In urade
idealni Lui - aparat za čiščenje prahu (najnovejši modeli, malo rabljen, radi odpotovanja ceno prodam. Posudbe na orla«, oddelek »Jutra« pod »Din 1600».
21628
Trgovski lokal
v Mariboru v gradu oddam Pojasnila pri trgovcu M. Berdajs v Mariboru. 21565 21565
V -tvojem
Pekarno
na deželi s stanovanjem dam v najem. Potreben kapital 7000 Din. Naslov v upravi »Jutra« v Mariboru.
21556
Gostilno
veliko in dobro idočo, na najprometnejši točki Ljub-jane oddam v najem za 10 let. — Najemnina prav netsatna, da iz zaslužka v enem letu lahko plača za vsa leta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Promet is siguren uspeh*.
21620
Stalno vodno moč
v bližini Ljubljane, kier so zgrajeni že primerni lokali za industrijo, oddam v najem. — Ponudbe pod »Vodna moč» na oglasni oddelek »Jutra». 21602
Abonente
sprejmem b 1. avgustom na dobro in izdatno hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21572
lUmevanju
2 preprosta gospoda
ali 2 gospodčni sprejmem takoj na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21594
M«
Opremljeno sobo
lepo in čisto, v sredini mesta, parketirano, z elektr. razsvetljavo oddam s 1. avgustom le boljšemu .in stalnemu gospodu na Sv. PeWa cesti 8/1.	21454
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnic oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21581
Gospod
išče sob°, Po možnosti v KoližejBkem okraju. Ponudbe z navedbo najemnine na oglas, oddelek Jutra pod šibo »Kolezija 1927»;
21578
Sobo
za eno ali dve osebi oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	21584
Marija
fskrena hvala za poslano. Sem od 17. julija do 1. avgusta v Ljubljani, potem do. 10. avgusta v Mariboru sam. Takrat na svidenje. Tvoj.	21633
N.
Pridi z avto. Papa odsoten.
Poljub.	21607
■
Prijateljstvo
'O, kako zaubrna. Kri zali->la Tvoje lice. Poljuhljena ; tisočkrat.	21608
Duševni prijatelji
št. 31. Orehi.	216J5
Sobo
z elektr. razsvetljavo takoj oddam v Gosposki ulici št. 10H.	21569
Sobo s hrano
oddam v sredini mesta. — Istotam oddam tudi majhen lokal, primeren za krojača ali šiviljo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra: 21625
Sobo v Ljubljani
zračno, čisto in mimo išče gospodična za 2 tedna samo pri boljši obitelji. Dopise pod »Avgust 27» na podružnico »Jutra« v Celju 21637
Soliden gospod
žčli separirano sobo v bližini glavne pošte. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden 606«. 21606
1 veliko sobo
ali 2 manjši v vili. z uporabo vrta želi na Mirju, v Tivoli ali Koleziji za 8 tednov oženjen inženjer — Nemec. Ponudbe na naslov Ing. H a h n, hotel »Slon« soba 64.	21583
Sostanovalko
sprejmem v lepo sobo Florijanski ulici štev. 28/1.
21609
Opremljeno sobo
lepo in zračno, z električno razsvetljavo, v bližini gl. pošte oddam enemu ali
dvema gospodoma takoj ali s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21610
Privatno posojilo
v znesku 100.000 Din z< dobo enega leta proti telo ugodnim obrestim is vknjižbi na prvo mesto rabim ta razširjenje trgovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obresti« 21223
10.000 Din posojila
proti garanciji išče državni uradnik. Odplačeval bi mesečno po 1000 Din. Blagohotne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč 1927».	21589
Mlin!
Iščem družabnika za postavitev mlina v zelo žitnem okraju na Dolenjskem. — Prostor, motorni pogon na razpolago. Naslov v- oglas, oddelku «Jutta». 21566

Znanja želim
40—501etniin gospodom v svrho ženitve. Resne ponudbe na oglasni oddeiek «Jutra» pod »Jesen 216».
21616
2. september
Pismo v upravi. Določeno Sredo! Poljube Tvoj — — 21571
2 boljša gospoda
želita poznanstva v svrhi ženitve z istotakima gospo, dičnama. Prednost G orenj-ke z gostilničarsko ali trgovsko obrtjo. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jama«, »Sa-vinčan«.	21579
Znanja želim
gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in mesarije, z nekaj premoženja, proti takojšnji ženitvi. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tajnost-resnost*.	21570
GC&s&ci
Pianino
dobro ohranjen, ugodno prodam. Na ogled med 11. in 12. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21590
hgubljint
2 risbi krojne šole
sem pozabil dne 8. t. m. v vlaku 623 iz Ljubljane, z naslovom: Andrej Vodiča*. Pošten najditelj naj blagovoli javiti svoj nasiov proti nagradi na: Franjo Vo-dičar, kolodvor, Zalog.
21619
2 kolesi
in sicer moško znamke »StahI« in žensko znamke »Jugo« so mi bili ukradeni Kdor ju izsledi, ali da morebiti kakšne informacije, dobi dobro nagrado. Toma. čev0 št. 56.	21618

Jahalni konj
Eposoben tudi za vožnjo, poceni naprodaj. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*.
21347
Psico
nemški ovčar, 2 leti staro, z rodovnikom, proda Vi-dečnik, Maribor, Koroška št. 57.	21634

Lepo deklico
staro 9 let, oddam za svojo boljši rodbini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna 586».	215S6
Trgovski potnik
išče sopotnika z lastnim avtomobilom, ki obiskuje tudi manjše kraje po vsej Jugoslaviji. Ponudbe na naslov: Krško 51, N. S.
21368
Stanley Voiarič
bivši pevovodaja Niškog pjevačkog društva »Kornelija*, naj se javi g. Vasi-ljeviču, fotografu v Niiu.
21621
Recepte likerjev
daje izkušen izdelovatelj likerjev vsem interesentom proti majhnemu hnnorarju. Navodila, po katerih lahko vsak posameznik izdeluje vsakovrstne likerje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Zanesljivo 601».	21601
QQGIQ[ilGIQG]QQG]GIQGI
Stanovanje
2—3 sob, kopalnice in pri tiklin iščem za november ali preje. Plačam event. za pol ieta naprej. Ponudbe po4 »Suho stanovanje* na oglasni oddelek »Jntra* 21599
Stanovanje
pripravno za železničarja, ob gorenjskem kolodvoru, z 1 sobo, kuhinjo in priti-klinami, zamenjam z enakim V Sp. ali Zg. Šiški. Pol. stražnica v Sp. Šiški.
21617
Stanovanje
2—3 sob Iščem s 1. septembrom. Ponudbe prosim pod »B. B.» sa oglasni oddelek «Jutra«.	?1«1S
HESTLE-OVO
I 0 JEČ JE BRAŠNOl
«»mnu hmu t*
Za zdravje Vaših otrok je N* steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva.
JJJJJJJJJJJJJJ
«J UTKO» št. 165
8
Torek 19. Vn. 192V
J. O. Curwood:
17
Preganjana žena
Roman.
»Prav gotovo. Quaiiu bo ljubše, da ste v njem nego v Atliabaski. ln potlej —«
»Kiu — in ?«
Stevens je pljunil v goščo iu skomignil z rameni »Zala dama, ki se zanjvO zanimate, AMons, bo izginila. Izginila bo z vrha zemlje Prav tako, kakor je izgiaitia Sitmsonova žena. Ali pomnite Stim-sona?«
»Našli so ga v Frazerjm,« je rekel Aldous in v temi prijel tovariša za pest.
»Tako je. Kmalu .potent je nestalo njegove lepe ženice. Tu gori ima vsak preveč poste, d a bi se utegnil vpraševati, kam odhajajo drugi ljudje. Culver Rann i\i Bili Ouade vesta, kaj se je' zgodilo s Stimsonom; ona vesta, kaikšna je bila usoda Stimsonove žene. Prestanite misliti na to, da bi šli v Tete Jaune. Ne dovolite njej, da bi šla. Vem, kaj govorim. Svarim vas zato, ker--«
Nekaj časa je bilo vse tiho. Aldous je čakal. Stevens je iznova pljunil in je šepetaje konča1!:
»Ouade je odšsl nocoj v Tete Jaune. Peljal se je na drezini. Šel je. ker hoče Culverju Rannu nekaj povedati — nekaj, česar ne more zaupati ne telefonu ne brzo.iavu. Urediti pa hoče to stvar še pred jutrišnjim vlakom. Razumete?«
VIII.
•lohn Aldousu ni bilo povsem jasno, zakaj se ne bi smel peljati v Tete Jaune: a z druge strani mu je šlo Stevensovo prigovarjanje vendarle do živega. Marsikaj .ga je vznemirjalo in čutil je potrebo,
da bi bil nekaj časa sam in bi uredil svoje misli. Ostavil je Stevensa z obljubo, da še pride ter si izposodi nekaj odej in del njegovega vigvama. Imel je 'trden namen, da izpolni obljubo, ki jo je dal Jani, in se ne vrne v svojo kočo, čeprav je bil Ouade ostavil Miette. Po stezi, ki jo je ozarjala mesečina, je krenil za vodo proti zapuščenemu taborišču zemljemercev, uverjen, da najde tam dovolj nemotenega miru ter uredi v svoji glavi kaotično zapletene dogodke današnjega dne.
Svarilo se je do neke mere dojmilo Aldousa, a dokler je govoril s Stevensom, mu ni šlo v glavo, da bi Ouade v svoji dvojni želji po maščevanju in po Jani rabil izredna sredstva, ki jih je mezgar napovedoval. Stevensu je sicer verjel. Vedel je, da ni vročekrvnež. Bil je izmed tistih, ki hladno premislijo vsako stvar. In pogumen je bil dovolj. Spomin na Stimsona in Stimsonovo ženo je razpalil Aldousu kri. Ali je imel Stevens v tej podrobnosti prav? Ali je Ouade res pripravljal njemu in Jani isti konec? Zakaj naj bi se bil Ouade naprej ukral v Tete Jaune? Zakaj ni počakal jutrišniega vlaka?
Opazil je, da stopa naglo, čeprav se je bil namenil, da pojde počasi — in v ^glavi mu je rojile sto vprašanj. Nenadna misel ga je prešinila: obstal je in se zastrmel v temno brezdno reke. ne da bi kaj videl. Tako nepojmljivo se mu je zdelo, da bi imel Ouade take naklepe — in vendar! V njegovo lastno življenje je bila stopila Jane kakor prelestna prikazen iz dežele sanj. izpremenjena v telo in kri. Zdaj si že ni več prikriva! dejstva, da ni bil zmožen nobene misli, ne da bj se ob njej spomnil Jane. Postala je bila del njegovega bitja. Storila je, da je pozabil vse razen nje, v bore nekaj urah je i'rgla njegov cinizem in njegovo dosedanje' samotarstvo v prah pozabljenja. Ako je Jana tako stopila v njegovo življenje, ako je povzročila, da je zanemaril svoje delo. in ga navdala s čedalje ne-strpneišo željo, da bi se mogel boriti zanio. ali je bilo spričo tega res nemogoče, da bi se hot?'a zver. kakrš^- bil Ouade. bnrifi zanio
na drugi način.
Krčevito stiskaje pesti je prišel do konca stezice. Tisto, kar ga je vznemirjalo, ni bil strah pred Ouadom niti ne pred tem, kar je Ouade pripravljal zoper njega. Vznemirjala ga je Jana sama, njeno čudno poizvedovanje in njegov končni uspeh. Ob misli, da išče moža, ki je njen soprog, se mu je zdelo, kakor da mu sega na srce svinčena roka. Trudil se je, da bi premagal ta občutek, a zaman; težil mu je duha in se ni dal odgnati. Kadar si je predstavil, da je žena drugega moža ali da bi utegnila biti za vselej last koga drugega, ne njegova, mu je bilo, kakor da mu je na veke zapreti oči pred solncem. A saj mu je vendar pripovedovala o tem. Ako je bila preje žena drugega moža, bi bila zdaj prav tako lahko njegova. Prišla je, da ugotovi, ali je prvi živ — ali mrtev.
In če je bil živ? Aldous se je spet ustavil in je strmel doli v temni prepad, po katerem je drla voda nekaj sto črevljev pod njim. V kipečih vrtincih se je razbijala ob tisočih skal ter polnila noč s svojim besnim grmenjem. Johnu Aldousu se je zdelo, da je ta grom tisoč milj daleč od njega. Ni ga slišal. Njegove oči niso ničesar razločile v temi. Vprašanje, ki si ga je bil zadal, je za trenutek izbrisalo vse ostalo. Ako prideta v Tete Jaune in najdeta Janinega moža živega — kaj tedaj? Obrnil se je in krenil po isti stezi nazaj. Zavist in neprijateljstvo do moža, ki ga še nikoli ni bil videl, sta mahoma stopili na mesto tesnobnega razpoloženja, ki mu je dotlej morilo srce. In zdajci so mu oživele v spominu Janine besede — besede, s katerimi je bleda in tresoča se priznala, da se ne boji tega, da ga utegne najti mrtvega, ampak tega, da ga ne bi našla živega... Radosten trepet mu je izprelete! telo. ko se je domislil tega. Kdorkoli je bil ta mož, karkoli ji je bil kedaj ali karkoli ji je utegnil biti zdaj. Jana si ni želela, da bi ga našla živega. Tiho se je nasmehnil in pospešil korak. Prsti njegovih rok so se razklenili. Ni se zavedal okrutnosti, da. strahotnosti želje, ki ga je navdajala: da bi bil mož mrtev in pokopan.
SVILA
POPELIN
Crepe de Chine Din 95. 125, 160 Popel n za srajce Din 38, 45, 56 Svila . . . „ 65. 15, 140 „ za obleke „ 26,42,48 Pra na svila . „ 45, 75, 85 Polsvileni crepi „ 48, 62
J ©SI P ŠLIBflR. Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zalaznika)
ETAMIN
Polsvileni etamin Din 45, 56, Etamin ... „18, 28, 36 Etamin batist „ 16, 18, 32
Hurilnišhega tphnlho
samostojno projektira, "orejmem za Zagreb. Ponudbe na Publicita* d. d.. Zagreb, Gunduličeva br. 11 - pod «Za 12.710». 814&-a
Stanovanje
v Lfublfani
2—3 sob. mirno, udobno, ne pre- R več oddaljeno od središča.išče za '' I. september ali preie stranka I' oseb. Ponudbe nod ^September« na upravo lista.

MALINE
6109
kujuje \sako množino ludi cele vagone tvrdka ,AIiEG" družba z o. z. odJeiek brezalkoholne pijače L j u b L j a n a, Koli zej.
Najboljši in naiekonomičneiSi
elektromotorji
iz znanih čeških tvoinic
v
Skoiovih zavoflov v plznju
se naba;a|0 v velikosti l/4 do 30 KS stalno v naši zalogi v Liubliani
Obrnite se na
Civ. »nž. JI/I. fi. Stebi, £jub(iana,
šeienburgovs u> ?	eiefor Uev 296>
KDOR OGLAŠUJE,
TA NA!>os"MTIP
Ali se hočete brez nevarnosti rešiti
REVMATIZHA
protina, vdora (Hexen-schuss) in ishiasa?
Zahvala.
Za vsa nam izražena sožal'a in tolažila sorodnikov, p i a ie!iev in znancev ob srnrti nepozabnega moža, o eta, dedka, strica in tas a, i okojnega
Hinka Pafernosfa
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Po ;eDno se pa zahvaljujemo viš okr. zdravniku g. dr. Polcu, rjegov:m stanovskem to»aršem in tovarišicam, Sokul<kemu in Bralnemu .ruštvu, pevcem iz Kamnika ter mengeški godbi, vsem darovateljem vencev in šopkov ter govornikoma ob odprtem grobu gi. Petrovcu in Fuutku ter sploh vsem ki so poko nega sprem it na njegovi zadnji pot-. — V-em iskrena hvala!
Mengeš, dne 19. juli a 1927.
S157
Žalujoči ostali.
Revmatizem je strahovita, daj leč razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne boga* tim in si izbira žrtve po kočah in po palačah. Kaj mnogo* stranske so oblike, v katerih se pokazuje to trpljenje, in največkkrat niso bolezni, ki jih označujemo s popolnoma drugimi imeni, nič drugega kot
REVMATIZEM.
Včasih so to bolečine v udih in členkih, včasih otekli udje, ukrivljene roke in noge, trganje, zbadanje, vlečenje pri naj» različnejših delih telesa, da, celo oslabelost oči je pogoste posledica revmatičnih in protinskih bolečin
Kakor ie razlikovita slika, ki jo kaže bolezen, tako mno* gostranska so vsa mogoča zdravila, leki, mazila, mešanice itd. ki jih hvalisajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti, nego največ za kratek čas pnneso olaj» šanje.
Kar Vam priporočamo, je nekaj naravnega.
Mi Vam gotovo pomagamo.
Naše zdravljenje je izborno in učinkuje hitro tudi pri
zastarelih kroničnih razmerah
Da dobimo nadaljnih pristašev, smo se odločili, vsake« mu, ki nam piše. poslati
poDolnoma zastonj
naš zanimivi, jako poučni spis.
Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se hitrim potom rad rešil temeljito in brez nevarnosti svojega trpljenja, piši še danes na
AUGUST MARZKE, Berlin — Wilmersdorf
Bruchsalerstrasse Nr 5 — Abt. 323
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno-ljubljeni sin, brat, stre in nečak, gospod
loško Tone j c
v nedeljo dne 17. t. m. po kratki mukepolni bolezni, v 23 letu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek, dne 19. juliia 1927 ob 5 uri popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo dne 20. julija ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V	LJUBLJANI, dne 17. julija 1927.
Žalujoča rodbina Tonete
in ostali sorodniki.
Zahvala.
Ko mi ie zločinska 'oka Lmcrila moža n ugrabila trem nedorao m otrokom očeta n orthr?nitel a, mi je bilo v tolažbo izKazano mi sočitje. Zahvalju em se tem potom delavstvu Dravograda. Guštaiia, Mežice in une za nodar-teno cvttje in izkazano zadnjo č?st moietnu pokornemu mož
Andreiu Brumnu
poslovodji in županu obtne črna
^osebno se še zahvaliu em mežišk n;darsk g>db in požarni bramrv, mežiškemu in črnškemu pevskunu zboru in slove,ijgiaškemu in črnskemu občinskemu odneru. Črnski občinski odocr je poravnal tudi pogrebne stroske za svo im pokojnim žuaan m
Trgovsko naobražen
obratni urednik
se sprejme takoj
v tekstilno tovarno v ljubljanski okolici Ponudbe pod „'Obraf na upravo lista.
Kyffhauser-Tehnika
Frankenhausen
(Nemčija)
Inž. šola za (»trojno ia avtomobilsko gradnjo — poseben elektrotehnični oddelek za polze<Jeletro Ln aerotehniko. 56
ALI SO MUHE PRIJATELJICE VAŠIH JEDIL?
NE POZABITE: Muhe so več kot nadležne. Prihajajo z nesnage na jedila. Uničujte jih s FLIT-om.
FLIT očisti Vašo hišo v nekoliko minutah od muh in mos-kitov ki nosijo bolezen. FLIT je čist in se sigurno in lako vpotreblja.
Uničite vse hišne insekte
FLIT uničuje stenice, ščurke in mravlje. On prodre v odprtine in razpoke kjerse mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca. Poškro-
pite s FLIT-om Vašo obleko. FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke. Mnogi poskusi so pokazali, da FLIT ne zapušča niti na najnežnejšem blagunikakib madežev.
Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje iroektov
FLIT je rezultat mnogoletnih poskusov znanih raziskovalcev žuželk in kemikov. On človeškemu zdravju nikakor ne škoduje. FLIT je izpodrinil stare metode, ker uničuje vse insekte in sicer zelo hitro. Kupite še danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod.
Prodaje v Jugoslaviji jedino:
Standard Oil Company of Jugoslavia
anituje
muha. komore, mol«, mrovje, stenice, ihiriu
» rr*.
ČRNA dne 11. julija 1927
Sl-51 a
Eliza Brumen
Ne samo najcenejše - ampak tudi najboljše barve, lae, firnež,
steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za snkarie. ple-skarie i. dr. v te s roKe spa iajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve
Ivan Jantar
Zahvala.
8151
Zahvala.
8153
Vsem, ki so nam od bridki izgubi naše drage mame, gtspe
Antonije P.cfrer
kakorkob izrazili svoje sočustvovanje in vsem, ki so drago nam pokojnico spiemili na njtni zadnji poti, se tem potom najtupleje zahva ljujemo.
V Ljubljani, dne 19. julija 1927
Žalujoči ostali.
Za obile dokaze iskrenega sočustvovanja ob bo'ezni m smrti našega srčno ljubljenega, soproga očeta, sina, brata in svaka, gospoda
Alojzija Bernardija
mag. pis. asistenta
za poklonjene krasne vence in cvetje kakor iudi za številno čaščeče spremstvo na zadnji pokojnikovi poti, se iem potom vsem prav iskreno za hval.ujemo.
V Ljubljani dne 19. julija 1927.
Žalujoči ostali
Urejuje dr. Josip Birsa. Izdaja za Konzorcij cjotraa Adoif Ribnikai. Za Narodno tiskarno dd. kot ri&kamarja Fran Jezeržek. Za Inseratrd del je od govorca Alojzij Novak. Vrt « f.j..MJMtll