'Il^a   Uto HL Stev. 165.
V LlDmiDni, g soboto Zl. Joino 1928.
Cena Din 1'
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal
nedelje in praznike. — Inacrari do 30 petit k Din 2.—, do 100 Trat 250 Din. večji inaerati petit vrata
.Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, m inozemstvo 420.— Din.
Din. Popust po dogovoru. Inaeratni davek posebej.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova uKca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
UpravtđStvo: Knaflova nlica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Neprestano kolebanje v Beogradu
Zopet nov preokret v razpletu krize
Sinoči so napovedovali, da bo general Hadžić danes svoj mandat vrnil, danes pa je baje začel
že z definitivno sestavo nevtralne volilne vlade. - Profesor Pifantic soglaša s hrvatskimi ne-
vtralci. - Današnje konference in avdijence.
— Beograd, 21. julija. Današnji dan
je. kakor kažejo dopoldanski dogodki, prinesel v razvoju politične situacije zopet nov preokret. Dočim se je snoči domnevalo, da je general Hadžić z ne* uspehom končal svojo misijo in da bo. kakor beležijo tudi današnji dopoldan* ski listi, že danes dopoldne vrnil man* dat, je general Hadžić danes intenziv* no nadaljeval svoje razgovore z mini* strskimi kandidati in napoveduje se celo, da bo morda že jutri ali v ponc* deljek sestavljena njegova nevtralna vlada.
Zdi se, da sta intrige hegemonistov, ki so hoteli nekako izsiliti nadaljeva* nje dela v Narodni skupščini v svrho ratifikacije nettunskih konvencij, da bi na ta način preprečili sestavo ne* vtralne vlade, presekali snočni avdi* jenci Ace Stanojevića in znanega beo* grajskega industrijalca ter prvaka SDS Miloša Savčića. Domneva se, da sta opozorila na merodajnem mestu na to, da so se vsi doslej konzultirani ne« vtralci izjavili odločno proti vsaki vla* di, ki bi hotela nadaljevati delo z Narodno skupščino, pa tudi na to, da bi bilo za državo skrajno obupno, če bi se vrnila na krmilo vlada bivše koali* cije. Tako se je situacija znova vrnila h generalu Hadžiću.
Danes dopoldne je general Hadžić ponovno konferiral s prečanskimi nev-tralci ter baje že začel izbirati kandidate za poedine resore, predvsem pa iskati primernih ljudi izmed Srbijancev. ki tn sodelovali v tej vladi. Imenujejo se
razna imena, najbolj verjetne pa so kandidature londonskega poslanika Gju-rića, univ. prof. Gjorgjevića in beograjskega industrijalca Savčića kot repre-zentanta srbijanskih gospodarskih krogov.
Tekom današnjega dopoldneva je imel general Hadžić daljše konference z dunajskim poslanikom Baskom Jeftićem, dr. Pitamicem, dr. Štamparjem, dr. Račićem in dr. Tartaglio. Ko je dr. Račić ob 11. odhajal s te konference, je na vprašanje novinarjev izjavil: »Razgovori se še nadaljujejo.«
Novinarji so ga opozorili na pisavo današnjih beograjskih listov, ki poročajo, da bo general Hadžić vrnil mandat. Dr. Račić je nato odvrnil: Po današnjih konferencah vsekakor nimam tega vtisa. Nasprotno, vrše se razgovori glede sestave vlade.«
»Ali prečanski kandidatje še vedno vztrajajo pri tem, da vlada ne sme sodelovati z Narodno skupščino?«
»Z naše strani o sodelovanju z Narodno skupščino ne more biti niti govora.«
Dr. Tartaglia je tu pripomnil: »S sedanjo Narodno skupščino se ne more več delati.«
»Ali je tega mnenja tudi dr. Pita-mic?«
Račić: »Da, tudi on je zavzel enako staFšče. V vseh načelnih vprašanjih se popolnoma strinja s Hrvati.«
»Kdo izmed Srbijancev bo prišel v vlado?«
»To se še ne ve. Razgovori se nada-
Grozeč konflikt med Japonsko in Rusijo
Radi komunistične propagande na Japonskem vedno bolj narašča napetost med Japonsko in Rusijo. — Možnost preloma diplomatskih odnošajev.
London, 21. julja. V tukajšnjih di* plomatskih krogih sc zatrjuje, da ob* stoja nevarnost novih konfliktov na Daljnem vzhodu. Dočim je zavladal na Kitajskem vsaj začasno mir, se pri* pravlja oster konflikt med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Japonci že dalj časa nevoščljivo gledajo, kako skušajo boljševiki razširiti svoj vpliv na vzho* du, pri čemer zahajajo vedno bolj v japonske interesne sfere. Zato je bilo že dolgo opažati naraščajočo napetost med Japonsko in sovjetsko Rusijo.
V zadnjem času pa so komunisti za» čeli velikopotezno akcijo tudi na Ja» ponskem. Zlasti v večjih industrijskih centrih je prišlo v zadnjem času do velikih nemirov, ki jim pripisujejo ja* ponske oblasti značaj komunistične za» rote. Japonska vlada je sedaj sklenila,
energično nastopiti proti nadaljnjemu komunističnemu rovarenju. Tajni svet je zahteval od vlade, naj posveti večjo pažnjo delovanju sovjetskih diplomat* ski zastopnikov, ki vrše komunistično propagando. Vlada je tej zahtevi ugo* dila ter odredila policijsko nadzorova* nje vseh sovjetskih zastopnikov na Ja* ponskem. Vse telefonske razgovore sovjetskih poslaništev in konzulatov cenzurijajo.
Ta ukrep je vzbudil naravno največje ogorčenje v Moskvi. Tako v Tokiu ka* kor v Moskvi razpravljajo o možnosti preloma diplomatskih odnosa jev, kar bi napetost še mnogo bolj povečalo in kar bi lahko dovedlo do oboroženega knflikia na Daljnem vzhodu. Japonska računa pri tem na podporo Anglije in Amerike.
Mehiški atentat je delo klerikalcev
Mehiška vlada v uradnem pogledu ugotavlja, da je atentat v zve*
zi s klerikalno akcijo.
Newyork, 21. julija. Morilec Jose Je Leon, ki je umoril predsednika mehiške republike Obregona, je bil včeraj predveden novinarjem. Atentator je popolnoma miren in ne kaže zaradi svojega zločina niti najmanjše potrtosti. Na vsa vprašanja je odgovarjal skrajno cinično in kazal zadovoljstvo, da se mu je atentat posrečil. Pri zaslišanju še vedno odklanja podrobnejše izjave ter le zahteva, naj ga čim prej, ustrele.
Vlada je pod vzela obsežne ukrepe, da
prepreči vsak klerikalni poskus nemirov v državi. Vse čete so v strogi pripravljenosti. Aretirani so bili tudd lastniki in vsi uslužbenci restavracije, pred katero je bil izvršen atentat.
Predsednik Calles je iadal proglas, ▼ katerem naglasa, da ima vlada dokaze, da je klerikalna akcija v neposredni sreči i atentatom na Obregona. Vlada bo na to odgovorila z najostrejšimi ukrepi.
Defravdant Hafner na Dunaju
— Dunaj. 31. julija. Tukajšnja policija je na podlagi tiralice, ki jo je izdala zagrebška policija za pobeglim carinskim uradnikom Zvonimirom Hafnerjem, ki je poneveril pri zagrebški carinarnici 605 tisoč Din, ugotovila, da se je Hafner mudil v nedeljo na Dunaju. Prenočeval je v nekem hotelu blizu kolodvora. Spremljala ga je neka dama, ki jo je izdajal za svojo ženo. Ponoči je Hafner nenadoma zahteval hotelski račun, češ, da mora nujno odpotovati. Res se je o polnoči odpeljal v smeri proti Češkoslovaški.
Veliko dolarsko posojilo za Rumunijo
— Bukarešta, 21. julija. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji sklenil zahtevati od regentskega sveta sklicanje parlamenta za dne 36. t. m. Zasedanje bo kratko, ker namerava vlada predložiti samo zakone gle« de inozemskega posojila, ter zahtevati to* zadevna pooblastila. Prva tranža posojila v celotnem znesku 250 milijonov dolarjev bo izplačana takoj po sprejetju pooblastilnih zakonov ter bo znašala 18 do 30 milijonov dolarjev.
Ijujejo in zato ostanemo vsi v Beogradu.«
Dr. Pitamic je po svojem sestanku z generalom Hadžićem izjavil, da sta razpravljala o splošnih vprašanjih, da pa o razdelitvi portfeljev še ni bilo go* vora.
Od enega izmed udeležencev današ* njih konferenc pri generalu Hadžiću je dobil vaš dopisnik informacije, da je res nastal v razpletu krize snoči nov nepričakovan preokret ter da general Hadžić sedaj sestavlja vlado preko vseh intrig. Izgledi na uspeh so danes zelo povečani in verjetno je, da bo ge* neral Hadžić vlado v kratkem sestavil.
Po svojih konferencah je general Hadžić ob 11.10 odšel na dvor, kjer je ostal do 13.30. Na radovedna vpraša* nja novinarjev je izjavil:
«Vse se bliža koncu. Odločitev bo padla v enem ali dveh dneh. Podrob* nejšega vam zaenkrat še ne morem po* vedati.»
Veliko pozornost je vzbudila opol* danska avdijenca g. Savčića, ki je ostal na dvoru od 12. do 1. Odhajajoč z dvora je na vprašnje novinarjev, ali bomo morda dobili že danes novo vla* do, izjavil:
«Danes še ne, pač pa mogoče še jutri ali v ponedeljek.-*
Ob 13. sta bila v avdijenci tudi dr. Račić in bivši finančni minister dr. Markovič. Odhajajoč z dvora je tudi dr. Račić novinarjem potrdil, da ni iz* ključeno, da dobimo že jutri novo vlado.
Ukinjen parlamentarizem v Egiptu
— Kairo, 21. julija. Včeraj je bil podpisan dekret o razpusta zbornice in senata. Obe korporaciji sta razpuščeni za dobo treh let, med tem pa naj izvenparlamentarna vlada reši konflikte, ki ogrožajo obstoj sa* mostojne egiptovske države.
Priključitvena propaganda v notah
— Dunaj, 21. julija. V ogromni dvorani v Praterju se je vršil sinoči v navzočnosti 18.000 nemških pevcev in 25.000 poslušalcev slovesni pozdravni večer, na katerem so razni govorniki oživljali idejo priključitve Avstrije k Nemčiji. Prvi je govoril pred* sednik glavnega odbora šolski svetnik Jach, ki je povdaril, da mora priti ura, ko se bo dvignila stara Germani j a in se bodo zdru* žili vsi Nemci na svetu. Slavnost dokazu* je trdno voljo obeh narodov, da hočeta to doseči. Nemški narod je s svojo kulturo obogatil ves svet in hoče, da svet sedaj sliši tudi njega. Za njim je govoril zvezni kancelar dr. Seipl, ki je slavil nemško god« bo in pri tem povdaril posebno, da je ta umetnost najmilejša vsem onim, ki govore isti nemški materni jezik. Da dokažejo skupnost duha, so nemški pevci prišli v Avstrijo. Tudi minister Schmitz je v svojem govoru naglašal, da ga je privedlo na slavnost predvsem srce, ker hoče kot Ne* mec pozdraviti nemške brate. Kot nasled* nji govornik je nastopil župan Seitz, kate* rega besede so izzvenele v refrenu, da ho* če j o biti Nemci in Avstrijci en narod in ena država Tudi nekateri drugi govorniki so se zahvaljevali nemškim pevcem ne sa« mo za to, da so prišli pokazati svojo umet* nost, temveč tudi za to, da podprejo pri* zadevanje Avstrijcev za priključitev k Nemčiji.
VOLILNE PRIPRAVE V GRČIJI
— Atene, 31. julija. Med Venizelosom in Papanastasijevo republikansko Unijo je došlo do sporazuma. Papanastasios se zadovoljuje s 15 mandati, kolikor mu jih daje Ve-nizelos na svoji listi Venizelos bo opustil svojo kandidaturo v Pireju. Na želu Venize-losove stranke v Patrasu bo kandidiral Mi-halokopulos, čigar stranka je že prej sklenila sporazum z Ve ni zel oso m.
AMNESTIJA V NEMČIJI
— Berlin,  21. juHja.   Na   podla« amnestije
je bil izpuščen iz zaporov Max Holz, ki Je svo-ječasno vodil komunistični upor po ponesrečenem Kappovem puču. Komunisti so priredili osvobojenem  v Lustsarteou veliko slavnost.
^Triumfalni" povratek generala Nobila v domovino
Polarni Junak se vrača na tovornem parniku sam in skrivaj. — Ostali resenci potujejo morda preko Ljubljane.
— Kingsbay, 21. julija. V smislu na* loga iz Rima bodo italijanski člani No* bilove ekspedicije, ki jih je rešil ruski rušilec ledu «Krasin», jutri odpotovali v domovino. Po dosedanjih dispozicijah bodo potovali preko Berlina, Prage in Dunaja v Trst ter od tam dalje v Mi* lan odnosno v Rim.
Zatrjuje pa se, da general Nobile ne bo potoval skupno s svojimi tovariši, marveč se bo vozil sam. Dočim bodo ostali na italijanskem parniku «Citta di Milano* potovali do Narvika, bo sku* šal Nobile obiti Norveško. Bržkone bo potoval s kakim tovornim pamikom,
Hermani) Wendel o zločinu Puniše Račića
Znani nemški publicist in velik prijatelj našega naroda, Hermann VVendel, je objavil v berlinski tedenski reviji orDas Tagebuch» daljši članek, v katerem opisuje razmere v Jugoslaviji in pravi na koncu:
Nasilje jugoslovenske vlade je dne 20. junija prekosilo samo sebe. Zdi se. ka* kor legenda burnih časov dejstvo, da je bil Puniša Račić orožje fine in na daleč raz* predene zarote proti voditeljem Radiću in Pri*/ Tviću, ko je potegnil svoj samokres. Ne gre tu za posamezni zločin kakega nor* ca, čeprav bi se Račić mogel smatrati za črnogorskega komrtadžijo v pokoju in he* reditarno obremenjenega. Račić je enostavs no izvajal zaključke iz tega, kar so njegovi trdi možgani sprejemali vsak dan. Kako se ti *avstrijanci» in «bitange», ki bi se moralt zahvaljevati na kolenih, ker so bili sprejeti v stavno velesrbsko državo, usojajo glasno mešetariti in sramotiti kajmakčalansko ideo* logijo? Takoj je roka potegnila orožje in streli so padli proti klopem opozicije.
Na ta način se je zgodilo, kar se ne mo* re preklicati, ker tvorita sedaj trupli Pavla Radića in dr. Basarička mejo med Srbijanci in ostalimi Jugosloveni, ki se bo mogla tež* ko prekoračiti in še težje odstraniti.
Čeprav so bili tudi prej Široki sloji kra* ljevine Srbije in cele stranke prepričane o nevzdržnosti sedanjega stanja, ni kri, ki je bila prelita v skupščini, razbistrila pojmov onih, ki so na krmilu. Ko so voditelji HSS padli zadeti na tla, bi moral nesrečni kabi* net Vel je Vukičeviča molče izginiti. Name* sto njega bi imela stopiti koncentracijska vlada narodnega spasa. Ta bi imela razpu* stiti skupščino, v čije klopeh so prikazni obeh umorjenih ovirale delo, ter povesti na> rod k svobodnim volitvam. Novosestavlje* na vlada bi imela proučiti sedanjo ustavo, ki preveč ustreza srbijanskim zlorabam, in poskrbeti za njeno zboljšanje.
In kaj se je zgodilo namesto tega? Na* mesto vsega tega se je pojavilo govorjenje v zrak, poizkusi, da se odgodi odločitev, očitni poskusi, da se izvrše nekakšne loka* vosti. Končno je 14 dni po usodnih strelih vlada težkega srca odstopila pod raznimi pogoji, ki nikakor ne pomenjajo prekinjenja s starimi metodami.
Vendar ne bo mogoče, da se nadaljuje na tak način. S tem se dela samo dober tek Mussolintju, Horthyju in ljudem, ki sto* je v službi revolucijonarne makedonske or* gantzacije.
V vseh z močjo nacijonalne misli zdru* ž enih mladih državah so bile vedno in bo* do še strastne borbe med preteklostjo in bodočnostjo. Taki boji so bili v zedinjenl Italiji in ni jih manjkalo niti v Bismarckovi Nemčiji kljub njeni federalistični ureditvi. Danes občutijo te boje tudi Rumunija, Če* škoslovaška in Poljska. Kar pa je bilo po* vsod mogoče, da se v teh bojih teza in anti* teza povzdigneta do sinteze brez propasti države, mora biti mogoče tudi v Jugoslaviji, ki nudi toliko prirodnih pogojev za ugoden razvoj.
Toda zaslepljenost vlastodržcev prekaša vse meje.
20 let nedolžen v zaporu
— London, 21. julija. Apelaciijsko sodišče v Edinburgnu je sklenilo prektiesuta pred 20 let: izrečeno smrtno kazen nad nemškim državljanom Sla t torijem, ki je bila pozneje spremenjena na dožtvbensko prisilno delo. Svoj sklep utemeljuje s tem, da je bila sodba iare-čena na podlagi pomanjkljirvih dokazov. Kakor znano, se je soani pisatelj Cooan DoyVe zelo zavzemaj za obnovo edmfburškeva procesa.
LETALSKA NESREČA
— Pitale, 21. julija. Danes ponoči se je v bližini mesta ponesrečilo vojaško letalo prvega letalskega polka iz Prage, ki je bilo na progi Praga—Pardubice—Kraljevi gradeč na nočni vaji. Pilot in opazovalec, oba častnika, sta bife
ubita.
da bi mogel nato kar najbolj neopaženo dospeti preko Nemčije in Francije v Rim.
Ruski rušilec ledu «Krasin», ki je sedaj v Kingsbayu, bo takoj, ko bodo izvršena nekatera popravila, odplul zo# pet v ledeno morje, da nadaljuje iska* nje za Amundsenom. Ker bodo ostale države ustavile nadaljno akcijo, bo Ru* sija samo skušala rešiti Amundsena. Zato se vrše tembolj skrbno priprave. Rusi še vedno upajo, da se jim bo po« srečilo rešiti tudi Amundsena, če je še sploh pri življenju.
Iz policijske kronike
Včeraj dopoldne okrog 11. ure je nakladal hlapec tovarnarice kisa Kušarjeve iz Kozarij na dvorišču Zadružnega doma v Zibertovi ulici v Šiški zaboje na voz. Nenadoma sta se mu splašila konja in zbežala z dvorišča na ulico, od koder sta nadaljevala dirko po Medvedovi cesti do skladišča gorenjskega kolodvora. Tam sta krenila na desno in se ustavila šele pri železniški ambulanci na Celovški cesti nasproti velesejma. K sreči se ni zgodila nobena večja nezgoda, le za pivovarno Union sta konja prelomila cestni kol, last železniške uprave, ki trpi okrog 100 Din škode.
Na policiji je včeraj naznanila trgovka Ivana Šimnic iz Gline ob Tržaški cesti, da jo je delavec Josip Radan ogoljufal za 73 Din na ta način, da je pri njej že delj časa kupoval kruh in mleko, ker pa ni vedno imel denarja, ji je ostajal dolžan Začetkom tega meseca jo je naenkrat popihal iz Ljubljane v Zagreb, od koder je pisal nekemu svojemu tovarišu na Glince dopisnico, v kateri ga prosi, naj sporoči Šimničevi, da naj mu pošlje Še v Zagreb liter mleka. Ker je poslal na dopisnici tudi svoj naslov, bodo obvestili o pretkanem ptičku zagrebško policijo, ki ga bo poučila, kaj se sme in kaj ne.
Francu Petriču, mesarju iz Hradeckega vasi je neznan storilec v noči od 18. na 19. t. m. ukradel iz mesarske stojnice v Šolskem drevoredu dve garnituri različnih medenih uteži v vrednosti 150 Din
Danes dopoldne se je okrog pol 10. ure peljal s kolesom po Tržaški cesti v smeri proti Rimski cesti fotograi in skladiščnik v tobačni tovarni Stane K. in sicer, kot je predpisano, po desni strani ceste. Na Rimski cesti mu je privozil nasproti v največjem diru z zapravljivčkom neki 20-letni voznik. V trenutku, ko je K. pasiral cesto, ki se odcepi na Mirje, je tudi voznik v diru zavil na to cesto, pri čemer je konj K.-a podrl na tla. K. je padel pod konja in se občutno poškodoval na desnem kolenu. Obenem si je tudi raztrgal hlače tako, da niso več za rabo. Tudi kolo je mo;no pokvarjeno. Nesrečo je zakrivil mladi voznik, ki je preveč dirjal. Po karambolu voznik ni ustavil voza, temveč je vožnjo z enako hitrostjo nadaljeval po vsem Trnovem. K. se ni pustil spraviti v zmoto in je voznika stalno zasledoval. Končno ga je dohitel na nekem dvorišču v Kopališki ulici in ga pozval na odgovor. Mladenič je ponujal 100 Din odškodnine, katere pa ta ni hotel sprejeti, ker trpi najmanj 500 Din škode
Snoči je okrog 22. ure aretiral stražnik na Poljanski cesti starega policijskega znanca Lovra S., brezposelnega delavca iz Jarš. Lovro je precej nadelan romal od gostilne do gostilne, kjer je beračil za kozarec vina ali pa za denar, če§, da je nedavno padel z voza in se močno potolkel, zdaj pa da je zelo slab. brez moči in brez denarja. Lovro je tudi izgnan za nedoločen čas iz ljubljanskega policijskega okoliša. Z današnjo kaznijo, ki so mu jo naklonili na policiji, praznuje Lovro visok jubilej. Ta kazen je namreč njegova 50-a kazen. Bil je že 49-krat predkaznovan po 12 paragrafih kazenskega zakona in po enem paragrafu vlačugarskega zakona z zaporom od enega dne do desetih mesecev. Spodobilo bi se, da bi mu policija za redek jubilej preskrbela nekoliko boljši ričet, kot ga bo pa dobival sicer.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala, v prostem prometu pa so notirali razni tečaji enako kot na zagrebški borz'
ZAGREBŠKA B0ExA. Zagreb, 21. julija.   Borza danes ni poslovala, v prostem prometu so notirali; Dunaj 802.80, Berlin 13.5S5, Milan 298, London 276.82, Pariz 222.50,    Praga 168.62,
INOZEMSKE BORZE. Curih, 21. julija:   Zagreb 9.1275, Dunaj 73.23,   Berlin 123.85,   Milan 27.22, London
25.255. Pariz 20.34. Praga 15.38. Newyork 519.35, Budimpešta 90.55.
Stran 2.
S t; O V F N S K 1   NAROD« dne 21. julija 1928.
Stev 165.
Izprijena sol v klerikalni stranki
Na očitek premišljene neresnice nika Fr, Smodej in dr. Kulovec bodo pobeljeni grobovi sol
Vi ste sol zemlje, Če se pa sol izpridi, s &m se bo osolila? Za niS ^eS ni, nego da se vrže ven in je ljudje poteptajo.
Evengelij   sv.   Matevža,   V. poglavje, 13. vrsta.
V sredo amo ugotovili po >Sloveoeuc, da je klerikalni poslanec in duhovnik Fr. Smodej izjavil na snodu klerikalnih zaupnikov v Rokodelskem domu v Ljubljani, da so >zlocinci v vrstah SDS, ki §o nagnali morilca Puniso Račića k dejanju, da je moralni krivec Radićevega zločina opozicija, zlasti pa njeni voditelji, ki so uničevali parlamentarizem, rušili državo, izzvali poboje, ki s krvjo razdirajo našo demokracijo in izrabljajo kri za dosego oblasti, in končno, da ustvarite! j i in sno vatel ji Račiće vega umora izdajajo v Sloveniji napredni tisk<. Nadalje smo ugotovili, da piše >Slovenece<, pod katerim je podpisan klerikalni poslanec in duhovnik dr. Kulovec, da je prelival v Narodni skupščini kri zločinec, nahujskan in razdražen po nekaterih samostojnih demo-kratih.<
Ugotovili smo, da klerikalna poslanca in duhovnika Fr. Smođej in dr. Kulovee namenoma govorita neresnico, ako trdita to, kar smo navedli po »Slovencuc. Pozvali smo oba tako duhovnika Smodeja, kakor duhovnika   dr. Kulovca,   naj javno izjavita, ali
vzdržujeta, kar je napisal »Slovenec« pod njunim imenom, da bomo znali v polni meri oceniti njuno moralnost.
Duhovnika in klerikalna poslanca Smo-mej ter dr. Kulovec molčita na naš poiiv kakor grob. Vsak drug človek, tudi najpri-prostejši, bi se čutil užaljenega, ako bi se mu očitala neresnica, ter bi skušal na katerikoli način dobiti zadoščenja svoji časti. Za to ni treba biti baš oficir. Dva duhovnika, ki zavzemata kot poslanca celo javen
položaj in od katerih je eden celo človek z akademsko izobrazbo, pa molčita na očitek
neresnice kakor grob.
Nista govorila potom >Slovenca< neresnice kot zasebnika, ampak tudi kot duhovnika, ki bi se morala predvsem ravnati po božji zapovedi sne kradk, nista kradla časti samo kot duhovnika, ampak tudi kot javna predstavnika stranke, ki proglaša krščanstvo za svoje načelo in ki pridiguje, da mora biti morala ista v zasebnem kakor javnem življenju.
In vendar molčita na očitek neresnice kakor grob ter se niti ne zganeta, da bi se opravičili ali pa preklicala v s Slovencu« objavljene trditve. Povdarjamo, da nam ne zadostuje, ako si medsebojno drng drugemu dajeta odTezo, javno sta govorila neresnico
klerikalna poslanca in duhov-molčita kakor grob. — AH naj Slovenije in Jugoslavije?
in sat« je tudi njun* doliBMt, da javno dajeta zanjo odgovor.
- Sramota za njuno početje pada tako na duhovniški stan in kakor tudi na SLS, ki bi ne smela trpeti v svojih vrstah in ca vodilnih mestih ljudi, ki jih javnost smatra za obrekovalce in ki se niti nočejo oprati tega očitka. Ali res nI nikogar med slovenskimi duhovniki In v vrstah SLS, ki M Javno obsodil tako sramotno početje ter tako dokazal, da se ne istoveti ž njim in da noče Imetei opravka z obrekovalci? V vojski bi oficirja degradirali,'ako bi tako sramotno branil svojo čast, člani vojskujoče se cerkve pa se ne zganejo.
Mi smo seveda pričakovali, da bosta gg. Smodej in dr. Kulovec molčala na naš poziv, toda pozvali smo ju in čakali na odgovor, da se izkaže v polni meri moralna kvalifikacija obeh klerikainih voditeljev. Vedeli smo, da bosta molčala, ker so nas v tem že izkušnje izučile Saj smo svoje-časno ponovno že pozvali duhovnika in kle-rekalnega poslanca dr. Kulovca, naj toži napredne liste, ki so mu očitali, da laže, ako trdi, da je posl. dr. Žerjav v pismu na tedanjega zunanjega ministra dr. NinČiča rabil besedi »slovenski dialekt« in ne »slovenski jezik«, na podlagi Česar so klerikalni listi uvedli besno kamp^jo proti posl. dr. Žerjavu, češ, da negira obstoj slovenskega jezika. Dr. Kulovec kljub ponovnim pozivom ni nikogar toži!.
Duhovnik bi moral dajati ljudstvu radi svojega vzvišenega poklica y prvi vrsti dober zgled. Za gg. Smodeja in dr. Kulovca v navedenem slučaju tudi ne morejo veljati kot izgovor besede »Ne glejte me, ampak poslušajte«, kajti oba sta govorila in s svojim podpisom razširjala neresnice. Onadva tudi nista samo govorila kot zasebnika, ampak kot predstavnika cele klerikalne stranke. Zato bi bila tem večja dolžnost, da se opereta očitka laži in da svoje trditve tudi dokaieta! in vendar molčita.
Sv. pismo pravi na naslov farizejev: »Vi ste sol zemlje. Će se pa sol izpridi, s čim se bo osolila? Za nič več ni, nego da se vrže ven in jo ljudje poteptajo!«
Usodo po besedah sv. pisma zaslužita tudi poslanca ter duhovnika dr. Smodej in dr. Kulovec, ki predstavljata v SLS izprijeno sol
Ali naj bodo sol Slovenije ljudje« ki odrekajo umirajočim svojo pomoč, ki zagovarjajo morilce in ki se jim javno očita neresnica, ne da bi na to reagirali? To bi
bila sramota za Slovenijo in vseh poštenih ljudi v njej, ki sta jim morala in neoma-deževana čast več, kakor strankarsko in osebno koristoljubie.
Skrivnosti ljubljanskih večerov
Ljubljana je sicer zaspana, a kljub temu živi svoje nočno življenje- — Žalostna slika iz življenja zapeljanih deklet, ki postanejo
žrtev brezvestnih zvodnic.
Ljubljana, 21. julija.
Ko se razgrne mrak nad mesto in ko se zganejo temne sence, ki se odbijajo od električnih luči, zavlada na ulicah novo življenje. Na vrtovih in terasah kavarn se mešajo med prijetno kramljanje gostov sladki zvoki godbe, oči krešejo iskre in vseh se poloti nekam prijetnejši občutek odpočivania, dasiravno kroži kri po žilah vse živahnejše.
S promenade na Aleksandrovi cesti je čuti od nekod poreden smeh, višje gori proti Tivoliju stoje ob strani ulice posamezni parčki, ki si gotovo šepečejo besede sladke, ko med, besede, ki jih polaga v usta mladost in ki jim daje poseben okus čar poletnega večera.
V parku so klopice zasedene, vrše se pomenki različnega značaja od vsakdanjih skrbi, ki vežejo človeka na dom in družino, pa zopet pomenki, čijih pomen leži v tre-notku, samo kratkem hipu...
V Zvezdi sede ljudje na razsvetljenem restavracijskem vrtu, ob mizah kavarniške terase in na klopeh, razpostavljenih med starimi košatimi kostanji, kjer se ujemajo glasovi dveh godb in kjer je prav za prav najživahneje. Stotina ljudi sloni ob ograji in z nekako radovednostjo gleda in opazuje goste na vrtu; tu se kritizira, smeje in šali, se koketira najbolj živahno in sploh prevladuje tu odkritosrčnost. Na klopeh se stiskajo služkinje, ki so si na ta ali oni način priborile hišni ključ, tu posedajo njihove brezposelne tovarišice, sem zahajajo njihovi kavalirji, taki, ki si s poštenim delom služijo vsakdanji kruh, pa tudi temne eksistence, ki med dvorjenjem vedno budno pazijo, če ni od kje usmerjeno na nje oko detektiva. Tu čebljajo tudi brhke modistke in šiviljice, ali se spozna s svojim bodočim naivna uradnica. Prostorček, kakor nalašč za sestanke, makar take, ki si jih napovedujemo preko anonc.
V večji temi, ki se je izogiblje žarek luči, posedajo dozdevno zanemarjenejša bitja razrrrršenih las, a iskrečih se oči, ki vrtajo vsrraino v temo in privabljajo k sebi posameznike iz kroga svetlobe. Tu pride do skrivnostnih razgovarjanj in se v šepetu razkrivajo tajnosti nočnega ljubljanskega življenja.
Bil sem nekoliko utrujen ki ml ni bilo za ljudi, vsaj ne za kopo ljudi okrog sebe, ki se smejejo in veliko govore. Sedel sem na klopico kraj parka ter užival sladke glasove godbe, ki so se prelivali v ozračju in med vejami kostanjev z vrta sem. Okre-nivši se na klopi na levo, sem kmalu zapazil, da nisem več sam. Sedela je na nasprotnem koncu klopi in smejala nekam zagonetno, kažoč vrsto belih zob. Nato je
uprla oči v temo proti dolnjem delu parka, zaokrožila ustnice, da se ie začul pohleven žvižg. Po par minutah se je prlsukala izza debla kostanja mlada, skoro še otročja punčka in moja soseda jo je vprašujoče pogledala: »Kaj, še vedno sama?« je zašepetala ko se ji je približala mala deklica in se pritisnila k njej na klop.
Ta je bila očividno nekam slabe volje in je odgovarjala malomarno: »Eh, saj je še čas!...« Zame se nista zmenili kaj dosti in ju očividno tudi nisem motil.
Večja in starejša je nenadoma vstala in šele tedaj sem opazil, da nekoliko Šepa ali da ima telo nekam zveri ženo, da H noge nekam nagajajo. Navzlic temu pa je hitro in skoro neslišno izginila v senci in se vrnila že po kratkem času nazaj, v tihem pogovoru z neznanim moškim
Vsi trije so stopili v krog in po kratkih šepetaiočih besedah je starejša sedla zopet na klop, dočim sta mala deklica in neznanec izginila.
V krogu svetlobe, blizu naju, se je kmalu nato pojavila stara ženska v spremstvu mladega močnega dekleta. Morda je bila njena hčerka, a se mi je dozdevalo, da je dekle izredno robustno, bržčas z dežele. Moja soseda je dvignila roko, potiho zaklicala in obe sta usmerili korake do najine klopi. »Dolgčas?« je vprašala soseda. »Dolgčas že par dni!« je odgovarjala stara ženska, od katere je udarjal duh po žganju. Dekle se je nekam v zadregi smehljalo in ni dejalo ničesar. Vse tri so odšle par korakov proč od klopi, sledilo je živahno gestikuliranje rok in potem kratka pavza. Moja soseda se je zopet umaknila nekam v notranjost parka, minilo Je pet minut in robustno dekle se je nahajalo v spremstvu moškega, dočim sta ostali oni dve sami.
Sedeli sta zopet obe poleg mene in se tiho pomenkovali. Strigel sem ušesa in čul samo posamezne besede: »Ob desetih..., kavalir ..., iz Zagreba, nič____ slabo življenje ..., policija ..., park pred sodnijo .. .
Mimo je prišlo tekom pol ure-več moških, očividno ne Ljubljančanov. Ostavili so se pred mojfma sosedama in v temi za menoj so se vršili srkivnostni pogovori.
Skoro sem strmel. V Ljubljani se razvija najogabnejŠe zvodništvo in propalim ženskam padajo v mreže dekleta, pa tudi skoro še otroci iz mesta kakor z dežele.
Cez Kongresni trg Je pripeljala počasi velika limuzina, metajoča v park žarko luč, ki je za daljši trenotek popolnoma pre-grrzla temo.
Ozrl sem se po Ženskah in si sosedo ogledal natančneje. Obdržal sem jo tudi v spominu.
Da vi sem jo zopet srečal. Stopala ie potuhnjeno tam na vogalu rdeče hiše na Blei-vveisovi cesti v pripravljeni policijski voz, znan pod imenom »Zeleni Henrik«. Iz veže ie takrat stopil znanec, uslužbenec policije. Namignil sem mu, da se ie ozrl na propalo bitje, se nato nasmehnil in mi pripovedoval:
»Oh, ja! Zasledovali smo io že mesece. Iz Trnovega je doma. Včasi je bilo polteno dekle. Dokler se ni spoznala z nekim £o-spodom Iz mesta. Bil je oženjen, a se na to ni oziral. Tekom kratkega razmerja, v
katerem ie igral glavno vlogo denar, jo je skvarii popolnoma Moralno, prizanešeno pa ji ni bilo tudi drugače. Dekle je zbolelo in tava po ulicah že mesece in mesece. Je brez strehe, brez zaslužka in ker sama ne ugaja moškim, se peča z zvodništvom. Na vesti trna nekaj prodajalk, neznano število služkinj, ki so prišle v mesto z dežele, pa tudi prav dobro vzgojenih deklic iz boljših redbin, ki se nagibajo k pohajkovanju.
Ob 2. ponoči smo jo dvignili popolnoma pijano z ležišča pod gozdom v Tivoliju...
Pisane zgodbe iz naših krajev
Strašne posledice ljubosumnosti. — Velik požar v Subotici. — Požari v Slavoniji. —  Defravdant Hafner na Dunaju. — Krvavi pretepi med seljaki.
Iz Apatina poročajo, da je bil v četrtek izvršen strašen umor kot posledica velike ljubosumnosti. An. Brand, nočni čuvaj po poklicu, 46 let star, je bil že dolgo sprt s svojo ženo. Med zakoncema nikoli ni bilo soglasja. Razen tega je bil čuvaj silno ljubosumen na ženo. Med njima so večkrat nastali pretepi in žena je možu pretila, da ga ubije. V četrtek je med zakoncema zopet nastal pretep. Sosedje so Čuli iz hiše strašno vpitje. Ko so vstopili v hišo, da bi zakonca pomirili, se jim je nudil srašen prizor. Čuvaj je ležal na tleh ves v krvi z razbito glavo. Razbila mu jo je žena s kolom. Žena je pa ležala v drugem kotu z razparanim trebuhom. Med pretepom je žena pograbila kol in udarila moža po glavi. Ta je imel Še toliko moči, da je vzel z mize velik kuhinjski nož in ga zasadil ženi v trebuh. Tako je končal prepir med zakoncema. Mož in žena sta nevarno ranjena. Odpeljali so ju v bolnico, toda ni upanja, da bi okrevala.
★
Iz Subotice poročajo, da je na tamošnjem kolodvoru izbruhnil včeraj velik požar Na kolodvoru je bilo na-tovorjenih 50 vagonov. Iz še nepojasnjenega vzroka je nastal požar v enem izmed vagonov in se je bliskovito razširil na ostale vagone. Vseh 50 vagonov je uničenih. Gasilci so takoj stopili vakcijo, toda požara ni bilo mogoče pogasiti. Pač je pa gasilcem uspelo požar lokalizirati. Policija je uvedla strogo preiskavo in po dosedanjih rezultatih obstoja sum, da je bil požar zlobno podtaknjen. Neki železničar je baje videl sumljivega moža, ki se je sukal v času, ko je požar nastal, okoli vagonov. Policija je požigalcu že na sledu.
Iz Mitrovice poročajo, da še vedno gore gozdovi okoli vasi Grka. Včeraj je deževalo v tem kraju samo pol ure. Požar je malo pojenjal, toda izbruhnil je pozneje še z večjo silo. Prasketanje osušenega drevja se je slišalo več kilometrov daleč. V vseh okoliških vaseh je nastala velika panika med prebivalci. Vsi napori, da bi požar pogasili, so bili brezuspešni. Vročina je bila tako velika, da je bilo nemogoče približati se gozdu. V velikem gozdu pri Grki je pogorelo dosedaj okoli 120 jutrov. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je požar zanetila iskra iz lokomotive. Gozd še vedno gori, gasilno akcijo pa ovira tudi veliko pomanjkanje vode v tem kraju. Voda se nahaja več kilometrov daleč od gozda in jo morajo do-važati v sodih. Iz Batajnic poročajo, da je včeraj nastal požar tudi v vasi Gra-bovci. Uničil je žitna polja in poljedelske stroje. Prebivlstvo je popolnoma obupano. Edino večdnevni dež bi rešil te kraje popolnega propada. Prebivalstvo bo kljub dobro uspeli žetvi moralo najbrž stradati. Požar bo uničil, kar je priroda dala v izobilju.
★
Včeraj smo obširno poročali o begu Zvonimirja Hafnerja, ki je poneve-ril nad pol milijona Din pri zagrebški glavni carinarnici. Hafner je imel zelo ugoden posel. Prav za prav ni bil blagajnik, temveč nekak posredovalec med pošto in carinarnico. Ves njegov posel je obstojal v tem, da je Hafner prevzemal denar od pošte za ocarinjene pošiljke in ga izročal blagajni carinarnice. Hafner je sicer imel svojo blagajno, toda ta je bila brez nadzorstva in ni smel v njej shranjevati denarja, temveč ga je moroal takoj oddati glav-
ni blagajni. V svoji blagajni je Hafner shranjeval denar, dokler ga ni preštel. Ko je Hafner izginil, je carinarnica zvedela pri poštnem upravitelju, da je Hafner sprejel od pošte 604.000 Din. Upravnik carinarnice je nato dal odpreti Hafnerjevo blagajno. Ker je bilo v njej samo 8 Din, je bilo vsem jasno, da je Hafner z denarjem pobegnil. Kontrola vseh poslovnih knjig je ugotovila, da je Hafner prejel od pošte od meseca januarja 3,8.866 Din. Denar si je obdržal. Poneverbe ves čas niso odkrili, čeprav je kontrolo izvrševala carinarnica in mesto Večjo vsoto je defravdant razdelil na manjše, ki jih je potem oddajal dnevno carinarnici. Tako niso mogli takoj odkriti sleparije. Hafner je tudi ponaredil vse referate o prejemu denarja od pošte za carinarnico. Najbrž je tudi obdržal denar, ki ga je prejel od carinarnice za pošto in to za paketno pošto, ki niso prispeli iz inozemstva in za katere je bila plačana carina. Generalni direktor carin v Beogradu je prekinil svoj dopust in uvedel strogo preiskavo, da se ugotovi, kdo je kriv, da je mogel Hafner nemoteno izvrševati poneverbe. Zanimivo je, da je Hafner, ki je položil carinski izpit, prosil, nai ga ne premeste drugam, ker mu je treba Časa za študije na univerzi. V resnici se je udajal raznim ljubavnim pustolovščinam v prostem Času, četudi je imel ženo in 5- ter 7-letnega otroka. Hafnerjeva žena je učiteljica in znana kot dobra mati in gospodinja. Ko je Hafner sprejel denar na pošti, se je odpeljal k svoji ženi, ki je na letovišču v Velikem Taboru in se je od nje in otrok poslovil. Nato se je vrnil v Zagreb in pobegnil s svojo ljubico. Hafnerja so videli v vlaku, ki vozi na Dunaj. Priskrbel si je potni list, čeprav noben carinski nameščenec ne dobi potnega lista brez dovoljenja svojih predstojnikov. Zagrebška policija je dobila tudi vest, da so videli Hafnerja v nekem dunajskem varijeteju. Zagrebška policija je v stalni zvezi z dunaj-siko in se vsak čas pričakuje Hafnerjeva aretacija, če ni odpotoval že z Dunaja v Nemčijo aH kam drugam. Domneva se tudi. da bosta Hafner in njegova ljubica Marija Junakovič izvršila samomor, ko ju bo policija izsledila.
Iz Dvora poročajo, da so našli na cesti kraj sela Goričke pri Dvoru dva mrtva seljaka. Ugotovili so, da sta to Dragan in Ljuban Arbutina iz Goričke. Znano je bilo, da sta bila že dolgo sprta s seljaki Lukom in Dušanom Kuku-tom in Milanom Menčaninom. Te je orožniška postaja v Dvoru aretirala, ker je obstojal sum, da so umorili omenjena dva seljaka. Vzrok umora je bila najbrž dota sestre umorjenih bratov Jelice, ki je bila omožena z Luko Ku-kutom in se je od njega ločila ter zahtevala nazaj svojo doto. Aretirani Ku-kut je priznal, da je umoril brata Arbutina, toda v silobranu. Brata sta ga napadla, ko je hotel preprečiti, da bi ločena žena Jelica odpeljala iz njegovega hleva živino, ki jo je dobila za doto. Aretirance so izročili sodišču v Dvoru. Pretekli teden so našli na polju ubitega seljaka Stevana Mraoviča iz Golinje. Umoril ga je lastni brat v prepiru. Počakal ga je z lovsko puško na polju in ga iz zasede ustrelil naravnost v prsa. Fant se je na mestu zgrudil mrtev. Orožniki so morilca aretirali in ga izročili sodišču v Virginmostu.
Skavtstvo kot važen činitelj v vzgoji mladine
Naše šole niso organizirane tako, da bi mogle v polni meri skrbeti tudi za telesno vzgojo mladine. — To vrzel v vzgoji mladine
popolnjuje skavtizem.
Bog: stari hira. gine; Bodočnost ie mladine.
Skavslvo je sistem vzgoje mladine. Ta sistem ie uvedel in razširil angleški general sir Robert Baden Powel. On pozna in spoznava dobro šego naroda, šolske mladine in obiteljskega življenja. Uvidel je, da šole vežbajo in odgaiaio samo razum. Vzemimo program realne gimnaziie. Kaj imamo tam? Matematiko, jezike prirodoslovne in prirodoznanstvene skupine predmetov, risanje in nekaj telovadbe - vzgoje telesa. Vse to je treba razumeti, zapomniti si, učiti se in eventualno tudi znati, kakor se iz občih pravil in zakonov sestavljajo zaključki o posameznih slučajih. More tu dijak odgojiti svoi karakter, ali zadovoljiti svojim čustvom, ali svoji živahni naravi? Nikoli! Dijak ima v šoli dobro gimnastiko intelekta in nič več. Njegove ostale duševne sposobnosti nimaio dovoli dobre odgoje in pravilnega razvoja, ker se zanje nihče ne briga. Dalo bi se napisati mnogo o šolski disciplini. Čustveno o vseh dijakih, računa po vsem šolska disciplina, toda ona ostane več. ali manj negativna, ker zabranjuje dijakom delati to ali ono. a ne vzpodbuja iih na kako dobro delo. Kar se tiče
čustev je današnja vzgoja še na slabšem in sicer radi svetovne vojne. Vsi vemo oz. se spominjamo kakega doživljaja iz dijaških let, katerega v omikani družbi nikoli ne omenimo, s pravim imenom. Samo iz teh dogodkov se ustvarja kodeks dijaške morale. Ta morala gleda na vse stvari drugače, nego bi morala. Vobče vzeto laž je zlo. Za dijaka je pa laž dobra. Vleče za nos učitelje in roditelje, da bo le dobro! Namesto da di-iak šest dni dela duševno in sedmi dan počiva, nasprotno dijak šest dni samo lenari, a sedmi dan misli samo, kako bo prevari 1. drugič bolje svoje učitelje in roditelje. V dijaškem življeniu velja: Izbrati priliko in dr. Skratka, naša šola nudi vzgojo, s katero lahko malo koga zadovolji.
Nedostatek fizičke vzgoje je najslabša stran sedanje Šole. Dve ali tri telesne vale. to niso fizična vzgoia. Kdo ne pozna starega modrega pravila: »Mens sana m cor-pore sano »zdrav duh v zdravem telesu)«? Tega pravila so se držali in so ea uporabljali stari Rimljani. Koliko dijakov te ali druge šole ne bi si niti svojih čevljev znalo osnažiti, ne bi si znalo zakuriti ognja, da si ogreieno   sobo   ali si   kai skuhajo.
Mnogi bi zašli v tako nepriuko. v kateri Žive dijaki recimo, jako premožnih staršev ali pa mladina ruskih beguncev. Naia šola ne more pripravljati dijakov za to. kar ie vsakemu v praktičnem življeniu potrebno, sedanja šola se z redkimi izjemami ne briga dosti za telesno vzgojo, ona ne nudi niti dovolj duševne vzgoje. Glava ne more dobro delati, ako nI telo dobro razvito
in zdravo ali ako so ostale duševne zmožnosti slabo razvite. Priroda nikoli ne zavzema enostranskega razvoja, ona išče v vsem harmonični razvoj.   Proti temu je
treba šo*o temeljito reformirati. Eksperimenti ruskih boliševikov so nam pokazali, da y kratkem ni mogoče izoremeniti oblike Šole. Novim programom ie treba tudi novih ljudi, nove profesorje in učitelje, rato tudi nove dijake. Zato nam ostaia samo ena pot. pomagati Šoli. pobrisati se za iz-venšolsko naobrazbo in vzgojo mladine.
Skavtstvo je v tem pogledu najboljša ustanova. Prvo kar skavtizem išče, je telesna vzooja naše mladine v orosti naravi, da bi bil zdrav duh v zdravem telesu. V ta fizični odgoj spadajo: telovadba prilagođena času, higijena, predavanja pod vedrim nebom, izleti, šport; higijenski Pouk: treznost, kopanje, radionama prehrana in igre.
Drugi cilj skavtizma ie odgoj čustva, resnega rednega in dobrega značaia. Odgoja onega, kar je filozof Kant nazval: -Guter VVille«. Skavtski zakoni iščejo in delajo na to, da bo mladina čista v mislih, dejanjih in delu. koristna svoilm bližnjim, poslušna naredbam svojih predpostavljenih ter priiateljica vsem. Vzgoia teh značajev se doseže s urejevanjem skavtske organizacije.
Tretja naloga skavtstva le pridobivanje dobre duševne hrane za čustva, česar osobito sedaj v šoli primanjkuje. Kako in kje se čustveno zadovoljujejo dijaki? Oni pohajajo v kino. gledališče, zabave, plese in koncerte, ne ločiio pa dobresta od slabesa. Čitajo Sherlok Holmesa, Pinkertona in druge take knjige, ki niso za našo mladino. Skavtska organizacija vodi mladino v gozdove, na planine, na morsko obalo morja in k rekam, uči jo spoznavati lepoto narave, daje ji mogočno življenje v naročju prirode, kakor je rekel Jean Jaaue Rousse-au Skavt je ljubitelj velikega boga solnca, zna čitati tajno in čarobno kniieo zvezdnatega neba. General Baden - Powel trdi. da ie v Angliji 9&/o dečkov imelo nek dečii greh, katerega izvir leži v rano prebujenem spominu in občutku. Skavtski sistem je bil najboljše zdravilo proti temu zlu. Razen tega morajo skavti vedeti vse. kar ie potrebno za njih vsakdanje življenje. Skavt ne potrebuje sluge, svoie delo more in mora opravljati sam. Pomaeatl sam sebi v življenju je velika stvar. Tega ne uči šola in zdi se. da bi tega tudi ne mogla učiti. Zivlienie v taboru na svežem gorskem zraku in razne zanimive igre nudijo skavtu mnogo razvedrila.
Pravi skavt ne bo nikoli »nekoristen stvor zemlje - narave«.
Četrta naloga je naibolie izražena v enem izmed skavtskih zakonov: »Skavt je vesel in ne kloni duhu«, človeštvo še ne razume povsem pomena tega zakona. Skavt se zaveda da je veselo duševno stanje najboljše za zdravje. Ve. da ie vesel človek tudi dober. Človek, ki se raduje aH ki ne kloni duha in se ne prepira radi malenkosti, ie pravi skavt. Da bi se ne dolgočasil v taborih, si pomagajo skavti z IgTa-mi. Skavtizem ie zdrav m važen pokret za mladino, kajti ustanovil ga je clobok psiholog in odličen pedagog.
Peti zakon skavstva je: Bodi vedno trezen, ne pij (namreč alkoholnih Diiač) in ne Kadi! Kaj je v tem izraženo? Skavt mora dobro pojmovati to važno določilo svojih pravil. Predvsem, da ne pije in ne kadi in s tem daje dober zgled drugemu. Kdor ne pije ir. ne kadi, zna tudi štediti. Pijane- ;e sposoben ubiti svoiega najboljšega prija-telia za kozarec vina, isto bi bil sposoben morda tud. kadilec. Tat zahteva i^a^r ali življenje, alkohol in nikotin pa denar in življenje. Skavti so si dobro svesti svojih skuvtskih zakonov in njim dan? rr'soge — zato jih tudi izpolnjujejo.
Skavtska organizacija ni nobena konkurenčna organizacija različnim telovadnim in drugim društvom in organizacijam n. pr. S. P. D. aH Sokolstvu. Nasprotno, ona želi biti z iriimi v popolni prijateljski zvezi
železnica
KOLEDAR. Sobota, 21. julija 1938. Katoličani: Danijel, Zora, Prakseda; pravoslavni: 8. jula, Prokopije.
Nedelja, 22. juiija 1928. Katoličani: 8. po-binkoštna, Marija Magdalena; pravoslavni, 9. jula: Pankratije.
PRIREDITVE. Kino Ideal: Danes:   Metropolis. (U. del.) — Jutri: Iščem ženo za vsako ceno. (Buster Keaton. )
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Picooli, Dunajska cesta, in Bakarčič, Sv. Jakoba trg.
Indijski jeziki
Irski jezikoslovec George Grierson se je podal že L 1873. v Indijo, da bi proučil tamošnje jezike. Te študije je sedaj končal in je objavil o tem nekaj zanimivih podrobnosti. V Indiji je 175 različnih jezikov s 544 dijalekti, ki jih govori okroglo 290 milijonov^ ljudi. Mnogo med njimi jih je zelo čudnih, vsaj za naše pojme. Tako je odkril Grierson govorico, ki ne pozna ne samostalnikov ne glagolov. Kaj si morejo ljudje v takšnem jeziku posebnega povedati, je nam Evropcem sploh nepojmljivo. Drugi jeziki so zopet zaradi svojih fonetskih pravil omejeni na nekaj sto besed, kar zadostuje komaj za naj-navadtiejše potrebe. So pa nekateri jeziki, ki niso po besednem zakladu nič revnejši nego najbogatejši evropski Jeziki in tudi slovniško ne zaostajajo prav nič n. pr. za staro grščino in latinščino.
KDOR OGLAŠUJE.
TA NAPREDUJE!
Stev 16S
•SCnVENSICI  NAROD« dne 21. julija 1928.
Stran 3.
Novo moderno kopališče v Ljubljani Življenje ljubljanskih postreščkov
Člani SK Ilirije so zbrali za kopališče pod Tivolijem okrog 2 Kako so naši postreščki organizirani in kaj vse spada t njihov
milijona Din. — Notranjost kopališča, v katerem je prostora za delokrog. — V prejšnjih časih so živeli razmeroma dobro, zdaj
1600 kopalcev« — Kopališče se otvori koncem avgusta. jim pa prede slaba« — Zaslužek od zaljubljencev je zdaj slab.
Na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju ob železniški progi gradi kakor že znano SK Ilirija svoje novo moderno kopališče. Izza plota tega prostora že mole debeli zidovi In na strani Gospo-svetske ceste pri Ljubljanskem velesejmu se dviga že skoraj dograjeno poslopje kopališča. Mimoidoči se ustavljajo in radovedni ogledujejo to gradnjo ter se čudijo, kajti nihče si ni predstavljal, da bo »Ilirija« zgradila moderno novo kopališče, ki bo prvo te vrste v naši državi. Ko bo Ili-rijanl začeli kopati bazen, so nekateri menili, da je škoda truda in napora, saj imamo Itak mestno kopališče na Ljubljanici in Ko-lezijo ter Savo in Soro.
Nujna potreba novega kopali-sca
•takor glede marsičesa imamo Ljubljančani križe in težave tudi glede kopališč. Ljubljana se razvija v lepo moderno mesto. Njeni prebivalci so v svoih potrebah ravno tako napredovali in se ne zadovolje več s starimi, nemodernimi, nehigijeničnimi hišami, kopališči itd. Zato le bila zgraditev modernega kopališča nujno potrebna. In to iz večin razlogov. Ljubljana rabi kopališče, ki odgovarja zahtevam njenih prebivalcev. Sava je res lepa Ali je deroča in ima le malo pripravnih prostorov za kopanje Priporočljiva je le dobrim plavačem. Glavno pa je, da je predaleč. VVeekenda na Savi si ne more privoščiti dnevno vsakdo. Ljubljana je mesto nastavljencev, ki delajo dobršen del božjega dne in razpolagajo za osveženje s kopanjem le malo časa. Uradnik n. pr.. ki se paca v vročini dopoldan in popoldan, nima prilike, da bi se po obedu osvežil s kopeljo na prostem. Reteče, Sora itd. so kopališča, kjer je treba dosti časa. Razen tega je tu voda za kopanje neprimerna, ker je umazana in plitva.
Kolezija absolutno ne ustreza zahTevam kopalca, ki hoče udobno in zdravo kopanje. Tudi s kopališčem na Ljubljanici je križ, ker je število kabin premajhno in so vse naprave nekako improvizirane Sicer je pa to sedaj edino kopališče, ki vsaj deloma odgovarja potrebam sodobnega kopalca. Upoštevajoč vse te okoliščine in še druge zgolj sporntega značaja (pripraven prostor za plavalne tekme itd) je SK Ilirija sklenil zgraditi kopališče po vzorcu kopališč v velikih mestih, da bo odgovarjalo vsem zahtevam higijene, udobnosti, praktičnosti L t d
Boj za primeren prostor
Iz časopisnih polemik je občinstvu znan boj Ilirije za primeren prostor, kjer naj bi se novo kopališče zgradilo Ko so Ilirijani slednjič opustili misel zgraditi kopališče za velesejmom pod Cekinovim gradom, ker namerava tu gTaditi univerza svoje objekte, so izbrali prostor ljubljanskega Sokola v Tivoliju Prostor ie last mestne občine ljubljanske, ki pa žal ni pokazala to pot zadosti razumevanja za tako koristno akcijo SK Ilirije. Gledala je na vse skrajno pesimistično in zategadelj zavlekla začetek gradnje skoraj za dva meseca. Ce bi bilo v teh krogih !e malo več razumevanja za težnje naših športnikov, bi bilo kopališče danes že dogotovljeno. Ilirija je slednjič v skupni akciji z univerzo dobila prostor od mestne občine. Ker klub nima denarja, so se zbrali nekateri klubovi člani in prispevali denar za gradnjo kopališča. Tako se je zjbralo okoli 2 milijona Din. Finančno stran gradbe vodi ravnatelj velesejma in klubov predsednik g. Milan Dular, tehnično stran pa inž. B 1 o u d e k Satvbna dela izvršuje stavbnik Miroslav Zupan.
2al, da ljubljanski Sokol ni mogel klubu odstopiti večjega prostora, ker se je sedaj izkazalo, da utegne biti kopališče morda še premajhno. Lastnik kopališča je za dobo 30 let športni klub Ilirija, garanti so klubovi člani. Po tej dobi preide kopališče v last mestne občine ljubljanske. 2e iz tega vzroka bi bik> umestno, da občina podpre akcijo Ilirije s primernim brezobrestnim posojilom.
Načrt kopališča
Kopališčni prostor meri v celoti okoli 2000 kv. m. Na strani proti Gosposvetski cesti stoji poslopje kopališča, zidano z opeko in betonom. Zgradba ima moderno gladko linijo, fasada je izvršena po načrtih priznanih ljubljanskih arhitektov.
Pred poslopjem do ceste nasade park z drevjem in grmičevjem tako, da se bo že tu ustavil ves prah s ceste in okolice. Na pročelnean dehi ie glavni vhod. V poslopju so pa blagajne in drugi prostori. Kopališče bo irrelo svojega brivca, maserko, prvovrsten bifet, kjer bodo kopalci postrežem s kavarniškimi in gostilniškimi jedrni in pijačami. Dobila se bodo tudi gorka jedila za kopalce, ki bodo ostali ves dan v kopališču. Nameščen bo tudi kopalni in plavalni mojster.
V tem poslopju je še oddelek za omarice klubovih članov in sobe za klubove seje, čitalnica itd. Streha poslopja je plošč-nata, malo nagnjena. Je iz betona, pokritega s pločevino, na kateri so deske. Streha bo služila za manjše solnčališče; večje solnčaiišče je med bazenom in poslopjem. Solnčališče na strehi je 10 m visoko in je na njem prostora za 400 oseb. Gb plavalnih prireditvah bodo na strehi namestili sedeže in bo tako služila za tribuno z lepim razgledom na bazen in vso tivolsko okolico. Kopališčni prostor ima obliko trapeca. V sredi je bazen, na severni strani kopa-liščna zgradba in ob straneh so kabine.
Zanimiva je gradnja kabin. Zidane so praktično in udobno. Iz kabin se pride na hodnik, ki vodi do nekakega predbazena. Iz kabin in prostora   za klubove omarice
torej nihče ne more naravnost v glavni bazen. Por pelje kopalca po hodniku v pred-bazen. kjer je 50 cm vode In prhe Tu si vsak kopalec oplakne noge in telo. V glavni bazen pride očiščen potu in drugih kožnih izločin, ki kvarijo vodo v glavnem bazenu Pred bazenom na solnčnem prostoru je veliko solnčališče iz betona, kritega z deskami. Tu je prostora za 1600 oseb. V številnih kabinah in omaricah je pa prostora za 1600 oseb.
davni bazen
Kopališče ima prav za prav tri bazene. Že omenjeni predbazen, majhen bazen za otroke in glavni bazen. Glavni bazen je 50 m dolg in 18 m širok. Globok je od 1 m do 4-50 m. Nad največjo globočino je postavljen skakalni stolp s skakalnimi deskami v višini 1, 3 in 5 metrov.
Bazen meri 1600 m*. Dnevno bo v njega priiteklo 50 m8 vode in ravno toliko jo bo zopet odteklo V 20 urah bo torej voda v bazenu izmenjana s svežo.
S posebno parno napravo bo mogoče vodo obdržati in segreti na 22 stopinj C. Posebna pritiskalna sesalka bo pritiskala toplo vodo v bazen. Vodna površina bo zategadelj vedno valovila. Znano je, da se na površini nabtra vsa nesnaga, ki obstoja največ iz smet', kožnih luskin, las in maščobe. V višini vodne gladine je v bazenskih stenah vsekan žleb. Po tem bo vsa ta Površinska nesnaga odtekla v odtočni kanal. Voda v bazenu bo vedno čista, da se bo videlo do dna. Z dovajanjem vodne pare bo mogoče otvoriti kopalno sezijo že meseca maja in jo podaljšati do konca meseca septembra.
Pri bazenu so vzidani že betonski podstavki ,na katerih bo postavljena steklena streha za zimo. Ljubljana krvavo potrebuje kopališče 7 bazenom tudi za zimski čas. Vsako večje mesto ga že ima. Klub še nima denarja, da bi takoj pokril bazen in omogočil kopanje v bazenu že to zimo. Bazen pa bodo pokrili, kakor hitro bodo zadostna denarna sredstva na razpolago. Steklena streha nad bazenom bi stala 1 milijon Din.
Bazen ima predpisane dimenzije za mednarodne plavalne tekme. Tako bo omogočen pri nas razvoj plavalnega sporta, kl se dosedaj zaradi pomanjkanja primernega plavalnega tekmovalnega prostora nI mogel razviti. Ob straneh bazena bodo v to svrho nameščene startne kocke.
Stene bazena so prevlečene z neko svetlomodro maso, ki onemogoča nabiranje vodnih sluzastih rastlinic na stenah. Ta prevleka da tudi vodi prijetno zeleno-modro barvo.
Vodo bo redao nadzoroval zdravnik državnega higijenskega zavoda dr. Pire Kakor znano, se v kopališčnih bazenih rede razne bakterije, ki povzročajo najrazličnejše tako zvane kopalne bolezni. V 1 cm* vode zato ne sme biti nad 100 bakterij. Ta glavna higijenska kontrola se v dosedanjih kopališčih ni nikoli izvrševala.
Filtracijske naprave
Kopališče bo imelo najmodernejše filtracijske naprav.e nemškega patenta Rei-sert. V posebni zgradbi so nameščeni fil-tracijski aparati. Filtracijski proces obstoja v treh etapah. Vodovodna voda teče najprvo skozi napravo, v kateri je kaporit, ki uniči vse bakterije v vodi. Preje so v to svrho uporabljali klor. Po tem pa voda dobi neprijeten vonj. Iz te naprave pride voda v debelo plast filtracijskega peska, ki jo očisti vseh smeti in druge nesnage. Iz te naprave pride že popolnoma čista in zdrava, kakor pitna voda. Manjka Ji le še zraka. Zato je napeljana še v tretji prostor, v katerem pada voda na sito in odtod na porcelanovo ploščo, kjer se razprši. Med tem pa močan ventilator dovaja tej vodi čist zrak.
V teh treh etapah filtrirano vodo nato sesalke dovajajo glavnemu bazenu. Filtracij ske naprave so torej najmodernejše, kakršne imajo kopališča na Dunaju, Berlinu
i. t. d.
Tako bo novo kopališče SK Ilirije. Po vzorcu sličnih kopališč v večjih mestih zgrajeno, vendar brez luksuza in našim posebno ljubljanskim razmeram in potrebam primerno Cene bodo umerjene, da si bodo kopanje lahko privoščili najširši krogi. Za člane kluba kopanje s kabino za ves dan ne bo stalo več kakor 4 Din.
Naš uradnik, ki se ves dopoldan poti in muči v pisarni, bo po obedu lahko stopil na kavo v kopališče namesto v kavarno In se bo še lahko osvežil v sveži, zdravi vodi bazena.
Kopališče bo otvorjeno koncem meseca avgusta.
O
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Će se le malo zganeš po ljubljanskih ulicah, opaziš na tem ali onem vogalu modro uniformo ljubljanskega postreščka in njegovo neizogibno Tdo visoko čepico. Zelo težko je njihovo življenje, po svoji strani pa tudi zanimivo Že pred nekaj desetletji so občutili potrebo organiziranja in res so to svoje stremljenje udejstvili z ustanovitvijo svoje zadruge, ki nosi precej dolg, ponosen naslon: »Društvo prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani, splošna zadruga z omejenim poroštvom.« To društvo je bilo ustanovljeno 25. marca 1899 in ima svoj sedež wt Ljubljani. Društvena pravila pa so bila potrjena 4. aprila 1899 in je bila zadruga vpisana istega dne v Zadružni register pri ljubljanskem deželnem sodišču.
Imamo v Ljubljani dve vrsti postreščkov in sicer mestne in pa komisijonarje. Gboji imajo vsak svoje društvo in sicer mesini pod gornjim naslovom, komisijonar-ji pa. ki imajo v razločevanje od onih rdeče čepice, Društvo komisijonarjev v Ljubljani
V razgovoru z našim poročevalcem je neki zelo uslužni ljubljanski postrešček v prijaznem pogovoru ob čaši dobrega vinca potožil in opisal vse križe in težave po-streščkovega življenja.
Delokrog postreščkov je zelo velik in obširen. Društvo sprejema In izvršuje v Ljubljani z združenimi močmi po svojih članih z dovoljenjem mestnega magistrata kot obrtnega oblastva vsa v področje postreščkov spadajoča dela kot n. pr.: razna pota, prenašanje in prevažanje premičnin, blaga, hišne in pisarniške oprave, naročila glede posebnih poslov in postrežbe po hišah, glede snaženja stanovanj, obleke in drugih reči, glede nadzorovanja, odpiranja in zapiranja hišnih vrat In prodajalnic, raznašanja listov, naznanil, pisem, časopisov, računov, pobiranje članarin, naročnin in prispevkov v društvene in dobrodelne namene, naročila za prenos prtljage potujočega občinstva, sodelovanje na sejmih itd. itd.
Vsak član prevzame zaslužek sam, plačuje pa mesečno gotov znesek v zadružno blagajno. Društvo ima tudi točno predpisano uniformo in sicer črno čepico z belo-zelenim robom (mestna ljubljanska barva), na čepici pa ima svojo številko in okrajšan društveni naslov: »L lj. p.« iz pločevine. Poleti imajo postreščki platnene višnjeve bluze z usnjatim pasom, pozimi pa sivo-rjave plašče. Člani nastopijo svojo službo na določenih krajih poleti ob 7. zjutraj in končajo ob 19. zvečer, pozimi pa trajajo njihove »uradne ure« od 8. zjutraj do 18. zvečer. Ce član društva zapusti svoj prostor brez utemeljenega razloga, ga zadene občutna globa od strani odbora. Ce član prevzame za več dni kako delo, ga mora prijaviti društvenemu načelstvu, enako tudi vsak eventualen spor z najemnikom.
Oboji postreščki imajo enoten, ne predrag cenik. Vsako društvo šteje po 30 Članov. Za slučaj smrti kakega člana je vse potrebno glede pogreba poskrbljeno, razen, če dotičnik ni umrl naraivne smrti. Kornpe-tentov za postreščarsko službo je pri današnji silni brezposelnosti izredno veliko in se za eventualno izpraznjeno mesto še za časa bolezni posameznika oglaša mnogo prosilcev. Odibor zahteva od vsakega novega člana predvsem popolnoma neoporečno preteklost.
Postreščki povprečno dosežejo precej visoko starost Društvo šteje danes več članov, ki se bližajo osmemu križu, pred kakimi Štirimi leti pa je umrl njihov najstarejši tovariš v starosti 82 let, ki pa je še do zadnjega delal.
»V prejšnjin časih je bilo pač veliko lepše in boljše življenje, kakor pa je danes,« to ti bo potožil vsak postrešček, če se spustiš z njim v razgovor. Predno so se postreščki združili v lastni stanovski organizaciji, od tedaj bo že prihodnje leto poteklo 30 let. Je Imel tozadevno koncesijo y rokah en sam človek, ki je sprejemal po-streščite na dnino hi sicer so poslovali postreščki z bloki, ki so se glasili na gotovo vrednost Podjetnik sam je vodil o pravilnem poslovanju strogo kontrolo in je vsakogar, k! ne bi svojemu najemniku oddal predpisanega listka, takoj odslovil. Postreščki so tedaj živeli Še dovolj dobro, kajti zasluzili so povprečno na mesec 25 do 30 goldinarjev.
Zdaj je pa kruh postreščka zelo trd in grenak. Večino zaslužka so mu od jedli tramvaj, avtomobil .telefon itd. Tudi se-zijskih potnikov je z vsakim dnem manj. Društvo je pred kakimi 30 leti nabavilo dva velika voza za prevažanje pohištva, ki pa kljub številnim stanovanjskim odpovedim v zadnjih letih radi prehude konkurence raznih drugih prevozniških podjetij nimajo mnogo posla. Vsak nov kandidat za postreščka mora biti glasom pravil star najmanje 24 let in mora biti močne telesne konstitucije.
»Res težak je naš kruh.« je dejal pripovedujoči postrešček, »zgodilo se je že, da so naši ljudje kar na stopnicah pod veliko težo umrli. Ze več takih slučajev pomnim.«
Neštetokrat je vsak postrešček vprašan po dobri gostilni, po zdravniku, advokatu in poceni trgovcu. Postreščki so nekaka živa informacijska pisarna. Da bi pa kdo naročil postreSčku, naj mu gre pokazat zaželjeno osebo, se pa zelo redko zgodi, ker je vsakomur žal plačati nekaj dinarjev. Tudi s prenašanjem ljubavnih pisem je zadnja leta izguba. Zaljubljenci se pomenijo kar po telefonu ali pa napravijo »ran-di« na Rožniku, na Golovcu in na podobnih krajih. Včasi smo pa zaslužili kot »postil-lones d* amour« marsikatero kronico ali pa celo goldinarček od mladih »lajtnantov« in njim podobnih podjetnežev.
Mi bi radi tudi inserirali v časopisih glede prevažanja pohištva, toda inserati danes stanejo ogromen denar, ki ga pa ml ne premoremo. Ce bi imeli svojo posredovalno pisarno ali telefon, bi si veliko pomagali Toda če ni, pa ni. »Kjer nič ni. še vojska ne vzame.« pravi star naroden pregovor.
Stojišča imajo ljubljanski postreščki Pod Trančo, na Marijinem trgu, pred hotelom »Slon« in pred »Unionom«. Ta stojišča so za obe vrstei postreščkov skupna. Razmerje med postreščki obeh društev stoji v znamenju konkurence, kar je popolnoma razumljivo, do konfliktov pa ne pride nikoli. Predvsem velja pravilo: Kdor prej pride, prej melje.
Glavni zaslužek nudi v sedanjih težkih časih postreščku zastavljalnica, kamor odnašajo proti skromnemu plačilu vsakovrstne predmete srednjih in nižjih slojev v začasno zastavo ali pa na večno izgubljeni e. Nekaj zaslužka nudi tudi kolodvor, toda ne več toliko, kakor prejšnje čase. Vsak postrešček ima sv.oj voziček in sicer je prostor za postavljanje vozičkov določen na Cankarjevem nabrežju, dotični postreščki pa, ki imajo svoja stojišča pred glavno pošto. Imajo svoje vozičke postavljene ob steni kraj palače Ljubljanske kreditne banke.
V zadnjem času ni velikega posla, vse stoji in miruje. VČasi ne zasluži postrešček po dva in tri dni prav, ničesar, zato pa mora prihranke svojih boljših dni skrbno Čuvati in jih res gospodarsko razdeliti z ozi-rom na stroške prehrane, obleke, stanovanja in preskrbe družino. Za starost niso postreščki posebno preskrbljeni, ker stara leta itak sama ob sebi pridejo. Onemoglim članom do smrti nekaj pomaga društvo Iz lastne blagajne, nekaj pa ob novem letu naprosi pri dobrosrčnih ljudeh. Zimski čas je za postreščke veliko boljši, kakor poletje. Pri porokah se pa tisti, ki so pametni in hočejo poceni Izvoziti, še vedno za pričo poslužijo postreščka, ki računa le nekaj dinarjev. Po Izvršeni ceremoniji gre novopo-ročenec z ženo po svojih potih, postrešček pa po svojem delu.
Politično se postreščki ne udejstvujejo, vsak ima svoje prepričanje, ki ga pa skrbno skriva kot grob, tudi družabnega medsebojnega življenja ne goje. Mogoče bodo prihodnje leto ob 30-letnici svojega društva priredili veselico, toda tudi to še nI gotovo. »Lahko bi se še kaj več napravilo, toda nI glavnega, denarja, na razpolago, enako, kot ga nI pri naši vladi v Beogradu,« Je zaključil svoje pripovedovanje zgovorni mož in pogledal na uro. »Zdajle sem pa že naročen, kar hiteti moram, da ne zamudim.«
Moralna zaušnica slovenskim rezervnim častnikom
Naši javnosti )e še živo v spominu spor, ki se vleče že dolgo med središnjo upravo Udruženja rezervnih častnikov in ljubljanskim pododborom m ki še vedno ni končan. Mi smo se že opetovano pečali s tem sporom in dokazali, da zadene krivda izključno le središnjo upravo, v prvi vrsti nienega predsednika g. Radosavljeviča. Udruženje rezervnih častnikov predstavlja v malem to, kar predstavlja v večjem obsegu naša država, odnosno škandalozne razmere, v katerih živimo. Peščica beograjske gospode si je uzurpirala pravico odločati o usodi te važne nacijonalne organizacije in govoriti v imenu vseh rezervnih častnikov, dasi v to nI pooblaščena. Predsednik Radosavljevič enostavno diktira svojo voljo In se ne zmeni za noben, še tako utemeljen In upravičen protest. Njegova moč Je neomejena, nejgova oblast gre tako daleč, da Je odrekel članom ljubljanskega pododbora celo železniške legitimacije za znižano vožnjo, ki gredo po zakonu vsem rezervnim častnikom.
Ljubljanski pododbor se je že opetovano obrnil na merodajne kroge In jih opozoril na nečuveno paševanje diktatorja Radosavljeviča In na vse krivice, ki se gode glede članov ljubljanskega, pa tudi nekaterih drugih pododborov. Toda diktator Radosavljevič spada oči vidno v družbo tiste beograjske čaršije, ki že deseto leto brezobzirno izmozgava državo in sistematično uničuje idealizem in bratsko ljubezen v srcih vseh poštenih državljanov. Temu gospodu nihče ne more do živega, dasi Je no-torično, da bi moral po vsem tem, kar je zakrivil, že davno zapustiti mesto predsednika središnje uprave. Kakor v zasmeh poštenosti in pravičnosti se je dal tudi na letošnjem občnem zboru, čigar sklepi so bili neveljavni, ker je bil izključen od udeležbe ljubljanski pododbor kot največji v državi, ponovno izvoliti za predsednika.
Da bo pa ta zasmeh in cinizem še večji, je bil g. Radosavljevič odlikovan te dni z redom Sv. Save II. stopnje. Odlikovani so bili tudi glavni njegovi priganiači, med mini' znani odvetnflc Bogomir Bogič, Miloš Pavlovič, Branko Lazič, Marijan Sešič In Marko Gajič. Ce hoče beograjska čaršija uničiti v srcih vseh poštenih rezervnih častnikov še zadnjo iskrico idealizma in ljubezni do skupne države, naj .e nadalruje s takim delom in naj si obeša na svoja »junaška« prsa visoka odlikovala Mi dobro vemo. kako so bila ta od'lkovarji zaslužena in komu koristijo te zashig*. Vsaka stvar gre do gotove meje, sa no beograjska čaršija v svoji perfidnosti ne pozna nobene meie dostojnosti in uvidevnosti. Dan za dnem dobfva oostenj prečanska favnost nove moralne zaušnice, ki iih bo morala prej ali slej kvitirati, kajti proti takemu nečuven emu postopanju bi protestirali celo kiitaski kuliji.
V obrambo rimskega zidu na Mirju
Kako nekulturni smo še. kaže jasno oni predlog za odstranitev rimskega zidu, ki ga ta ali oni meščan skoro vsako leto po naših časopisih sproži. Hvala bogu. da Imamo celo kopico konservatorjev. ki vsako tako herostratsko nakano odločno odbijejo in s tem rešujejo naš ugled pred evropsko javnostjo. Posebno razveseljiv pojav je tozadevni protest dr. F Steleta v »Slovencu« z dne 20. t. m., ki se s tako čustveno pijeteto in celo z nemškimi citati lz daljnega Hamburga zavzema za to že stokrat prekrpano rimsko groblje, oziroma sveto relikvijo latinske dobe ki so Jo tako umetniško zgradili navadni rimski sužnji. Prav srce se mi krči v mojih arheološko in umetniško Izoblikovanih prsih, ko gledam slovensko barbarsko mladino, ki dela plezalne ture po tej v tako klasični liniji držani monumentalni zgradbi.
Sem globoko prepričan, da so naši zidarji ob vsakoletnem popravljanju že znatno pokvarili ono visoko rimsko monumentalno linijo in zato si usojam predlagati društvu »Ljubiteljev starih podrti] In gro-belj«:
1. Da se za prihodnje restavriranje pokliče prave potomce starih Rimljanov, t. j. čistokrvne fašiste, da enkrat zopet mojstrsko predelajo ono visoko umetniško linijo.
2. Na roben zidu naj se montirajo ogromne betonske krogle — ker to je za sanacijo umetniške linije že skozi stoletja preizkušano najboljše sredstvo.
3. Naj se potem ves ta mogočni monument postavi pod brušeno steklo, ker s tem odpadejo vsa bodoča popravila.
4. Naj se cesta ob tem zidu imenuje po največjem sodobnem potomcu rimske kulture in naj se v. to svrho postavi sredi zi-dovja ogromen napis v rimskih majuskulah:
VIA   MUSSOLINI EMONA A N N O ASINORUM MCMXXVII1.
Denar za temeljito renovacijo in stekleno omaro bi se z lahkoto nabralo s prireditvijo cvetličnega dne po vsej Sloveniji. Vsak logično misleč kulturen človek bo rad podprl tako tisočletno podrtijo in prispeval, da se ti kulturni kamni dobro namažejo z malto. Morda bi kazalo tudi prirediti v ta namen rimsko kulturni dan z znanimi kulturnimi igrami n. pr. gladijatorske borbe med Sokoli in Orli na Štadionu — aH pa znamenite «Neronove baklje»: za baklje naj bi se uporabljalo proskribirane »Jutrovce«. Dokler imamo Slovenci ministra, bi se tako dovoljenje še dalo izposlovati.
Da se pa enkrat za vedno že v kali zatre vsak tak hudoben naklep za odstranitev rimskega zidu, naj se vsem protestom proti »Jutru«, ki sedaj preplavljajo vesoljno Slovenijo, priključi tudi protest proti ljubljandskim rimofobom, ki niti' pred tako veličastno linijo rimske podrtije nimajo nobenega rešpekta.
Muzejska mumija
v imenu vseh kukurnih Slovencev.
Izpred sodišča
Ukraden gonilni Jermen
Sodnik: »No, Jože, kar povejte, da ste v rek Senilni jermen v tovarni »Metra«, kjer ste bili zaposleni pred 2 letoma. Najbolje bo, če priznate.«
Jože: »Katko bom, hudiča, priznal, če jermena nisem vzeli« »Kdo ga je pa odnesel?«
»Družabnik »Metre« ga Je izposodil in jaz sem mu ga nesel; zato so videli mene.«
»Družabnik ga je res vzel, pa ga je vrnil in se tudi s podjetjem poravnal.«
»Da, da, zmanjkalo je samo košček jermena, vreden kakih 100 Din.«
Ker so tudi priče potrdile, da manjka le majhen košček jermena, bo sedel fant samo 12 ur v zaporu, saj še ni bil nikoli kaznovan.
Kopala sta se
Letos junija meseca je vedel oro-z-n.sk iz Kranja v zapore deželne za sodišča Jožeta Biegarja. Bresarju pa ni dišalo te solnčne dni v zaporu, zato se je v Mednem od orožnika poslovil kar po francosko in se iz vozečega vlaka pognal na tla. Od hitel je proti gozdu, pogumni orožnik pa za njim.
Prav tedaj se je hotelo kopati nekaj lan tov v Savi, ki se jim je pa zdela ta dan precej mrzla in so taiko odšli po bregu proti Senjct, kjer so prispeli do potoka Malašče in sklenili, kopatij se v njem. Preden so se fantje stekla, so pokram-ijali m posedeli v travi. Nesreča Je hotela, da je bil eden izmed njih precej podoben beguncu Jožetu Bresarju.
Ko je orožnik hitel za Bregarjem, mu je ta zginil izpred oči. Orožnik pa ni opustil zasledovanja in je šel dalje ter naJetel na fante, ki so se hote U kopati v MaLasči. Zagledal Je Bregar-jevega dvojnika, vzel z rame puško in ga v imenu postave opozoril, nad počaka. Fant. ki mu Je ime Janez, se je prestrašil m kar zbežal. Orožnik je tekel za njim proti Medvodam, kjer ga je dohitel, ko se je fant baš skril v stranišče neke gostilne. Orožnik ga je aretiral, ker ga je snel za Brezarja, in šele na postaji se je izkazala pomota. Orožnikom se Je videlo sumljivo, zakaj je Janez bežal, in naznanili so njega in tovariša Pepeta, češ, da sta najbrže lovila ribe, sicer Janez ne bi imel tako slabe vesti.
Janez hi Pepe sta se pa zagovarjala, da sta pošteni ljubljanski srajco, da Se nista nikdar ničesar vzela in da rib sploh ne marata, ker imajo preveč kosti. Janez Je dejal, da Je bezal pred orožnikom samo zato, ker je menil, da Jih je naznanil medvodski kmet J., ko so sli čez njegov travnik ki mu pohodili travo.
Na srečo se Je tedaj kopal tudi železničar hran, ki Je izpovedal kot priča, da rib nihče niti omenK ni in da so se samo nameravali v potoku kopati, pa Jih je presenetil orožnik. Janez in Pepe sta odšla zadovoljna domov, saj sta bila oproščena.
Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd« okusno in po najnižji ceni
Narodna tiskarna v Ljubljani
Stran 4.
« S L O V F N S K T   NAROD* dne 21. julija 1928.
Stev. 165
Dnevne vesti.
— Is dr ravne sluibe. Premeščeni so davčni upravitelj in t#f davčnega urada v Marenbergu Ivan Sondi v Mokronog, davčni asistent Viljem Vovk iz Marenberga v Slo-venjgradec in davčni oficijal v Murski Soboti Franc Cimerman v Dolnjo Lendavo.
— Slovenski dijaki na Kajmakčalanu. Člani akademske podružnice Jugoslovanske Matice v Ljubljani, ki ae mude ie več dni v Južni Srbiji, so se odpeljali v torfek dopoldne z avtomobili iz Bi t olja na Kaj mak-calan. Spotoma so se ustavili v Baou in si ogledali kraljev dvofec, zgrajen med svetovno vojno. Ekskurzije na KajmakČalan so de udeležili tudi podčastniki 6>. pespolka iz Bitojja. Na KajmakČalan &o prispeli udeleženci ekskurzije v sredo zjutraj. Po parasto-bu so položili naši dijaki i a podčastniki bi' toljskega pešpolka na grob junakov vence. Ven^c. ki so ga položili naši dijaki, ima trak z napisom >PadIim junakom — nacijonalna omladina iz Slovenije*«. Venec je položil obiturijent ljubljanskega učiteljišča g. Veko-slav Bučar, ki je v svojem govoru poveličeval slavo na Kajmakčalanu padlib junakov. Popoldne so se naši dijaki vrnili v Bitolj.
— Legitimacije trgovcev, industrrjcev, obrtnikov in njihovih potnikov. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri morajo imeti vsi trgovci, industrije! in obrtniki legitimacije, s katerimi lahko dokažejo, da imajo pravico opravljati trgovske, industrijske in obrtne posle. Na enak način se morajo legitimirati na zahtevo pristojnih oblasti in samostojni trgovski agent. Ce se trgovci, industrijci in obrtniki in samostojni trgovski agenti ne morejo s clm legitimirati, morajo na zahtevo organov pristojnih oblasti ustaviti svoje delo, dokler ■i ne preskrbe legitimacij. Trgovski potniki •e morajo legitimirati s posebno legitimacijo, ki jo izda trgovsko-obrtniška zbornica dotičnega okrožja. Za legitimiranje tujih potnikov so merodajne Odredbe veljavnih trgovinskih pogodb.
— Velika skuščina Družbe sv. Cirila In Metoda se vrši letos dne 16. septembra v Novem mestu.
— Napredovanje v državni službi. Delegat ministra financ v Ljubljani dr. Ivan Rupnik le pomaknjen iz 4. skupine v 3. skupino I. kategorije.
— Fond za češkoslovaško šolo v Beogradu. Na inicijativo poslanca Kralika se je ustanovil fond češkoslovaških poslancev in senatorjev, iz katerega bodo dobivali podpore učenci češkoslovaške šole v Beogradu V ta fond so prispevali kot prvi vsi udeleženci nedavnega poseta češkoslovaških parlamentarcev v Beogradu.
— Amerfški dijaki na Sušaku. Včeraj je prispela iz Budimpešte na Sušak večja skupina ameriških dijakov s profesorji. Mladi Američani si ogledajo vso dalmatinsko obalo do Kotora. V Dalmaciji ostanejo 14 dni.
— Anketa o svilorejl. Poljedelsko ministrstvo sklicuje za 30. avgusta veliko anketo o pospeševanju sviloreje v naši drŽavi. Anketa se bo vršila v Beogradu. Razpravljalo se bo o negi sviloprejk in o upravi državnih svilarn.
— Direkcijo drž. železnice prosimo, da tudi letos .takoj uvede direktne vagone večernega vlaka na progi Ljubljana - Šušak, kakor je bf!o to že lansko leto in so bili ti vagoni običajno zasedeni do zadnjega kotička. Letoviška sezlja je v polnem teku, a zveze z Jadranom preko našega ozemlja so itak slabe in se poslabšajo še s tem, da se mora prestopati v Karlovcu. To nepriklad-nost občutijo še posebno rodbine z majhnimi otroci, ki komaj zaspe v vlaku, a jih je treba buditi v Karlovcu ter prenašati iz enega vlaka v drugega. Prosimo torej železniško upravo, da ugodi upravičeni naši želji. Posebno velik promet bo gotovo s 15. i. m. in koncem ali začetkom prihodnjega meseca, vsled česar bi bilo potrebno direktne vagone pomnožiti, zlasti še za zlet sokolske župe na Sušaku začetkom avgusta.
— Blagoslovitev Aljaževe kapelice v Vratih. V nedelo 29. t. m. ob ti. dnpo dne se Uiagoslovi Aljaževa kaoe4a sv. r*ri*a io Metoda v Vratih. Blagoslovitev izvrši ljubljenki škoi. Iz prijaznosti sodile csen;*ka diušlverj rt_ r-dba, ki bo igiala mašo in pr.jedLa wpJdne koncert prid kapele Bivši Aljažev zbor z Dovjega bo pel sta-roslovensko mašo. Vsi planinci vljudno vab-rjeni.
— Tujski promet v Kamniku. Letos Kamnik ne more ravno tarnati o pomanjkanju poletnih obiskovalcev, vendar pa ni več tistega denarnega prometa kot so ga bili Kamničani vajeni prejšnja leta. Leto-vrščarji so postali radi vedno naraščajoče gospodarske krize in zamotanosti fn neurejenosti notranjega političnega položaja v drŽavi zelo varčni in rezervirani. Turistov gro pri Sedanjem idealnem vremenu vsak dan zelo velfko skozi Kamnik na bližnje ali daljše ture v mamljive in prelepe Kamniške planine. Vsakdo, kdor je le mogel dobiti svoj letni dopust, želi preživeti svoje itak pičio odmerjene proste dneve v svobodni, zdravi naravi in na čistem zraku, da se v kratkem času kolikor toliko odpočije za bodoče leto dela in težav. Koča pri izviru Bistrice, Kamniško in KokrSko sedlo ter razni vrhovi v preteklih tednih niso niti en dan samevali. Veliko posetnikov so imeli tudi iz južnih krajev naje domovine. Draginja je pa radi neprestane suše narasla, kakor pač povsod.
— Načrt nove balkanske železnice. Po vesteh iz Aten namerava neka angleška delniška družba zgraditi novo balkansko Železnico, kj bi se pričenjala v Draču in vezala Jadransko z Egejskim morjem.
— Oblastna cesta Kostanjevica - Osterc. Gradbeni direkciji v Ljubljani je odobren kredit v znesku 1,032.575.27 Din za zgraditev oblastne cestne Kostanjevica-Osterc.
— Zveza s Kanarskimi otoki« 18. t. m. je prispel v sušaško pristanišče novi parnik parobrodne družbe Oceanla »Vila«, ki bo redno vozil s Sušaka na Kanarske otoke. Na Kanarske otoke se izvaža iz naše države les In cement. S tem je znatno zbolj-Šan promet Sušaka s Kanarskimi otoki in afriško obalo.
— Tujski promet v Primorju. V srednji in južni Dalmaciji je zdaj nađ 57.000 gostov.
V Šibeniku in okolici jih je 4O0, v Kaštelih
500, v Splitu 600, na otoku Bracu &00, na Hvaru 1300, v Makarski 500, v Dubrovniku in okolici 1500, na Korčuli 300, v Boki Kotorski nad 1000 itd.
— Kamniška gasilka župa naznanja, da se je zaključno zabijanje spominskih žebijev v župni prapor preložilo na poznejši čas, ter se bode datum pravočasno naznanil.
— Savez motoklubov kraljevine SHS V Ljubljani objavlja včlanjenim klubom irt verificiranim članom, da se vrši glasom sklepa odborove seje zvezdna vožnja v Celje v nedeljo, dne 22 julija t. 1. Udeležba je za vse klube saveza obvezna. Klubi mo* rajo dospeti v nedeljo med 9. in 10. uro dopoldne v Celje. Na programu je pozdrav na glavnem trgu ob 10.30, sprevod po me* stu ob 11. uri. Popoldne veselica v gozdni restavraciji. Za obed v več gostilnah po zmernih cenah je poskrbljeno.
— Loterija Jugoslovanske Matice, čije žrebanje bi se moralo vršiti 1. julija t U vrši pa se nepreklicno 8. septembra t. 1., obsega 600 raznih dobitkov, med glavnimi eno motorno kolo 3 HP ter dvajset navadnih (moških in ženskih) koles solidnega francoskega izdelka. Izžrebane številke bodo objavljene v vseh dnevnikih, dobitki pa onim, ki jih zadenejo, dostavljeni na dom. Srečke po Din 10.— so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice1 v Sloveniji in v raznih ljubljanskih trafikah. Naročajo Se tudi pri Jugoslov. Matid v Ljubljani. Šelenburgova  ulica 7-II.
— Žetev pod policijsko zaščito. Pri nas le vse mogoče in tako se je tudi pripetilo, da bodo morali kmetje v okolici Sente žeti ob policijski asistenci. Lanske jeseni je dala mestna občina v Senti večje komplekse zemlje siromašnim meščanom. Mestni reveži so zemljo obdelali, te dni so pa dobili od ministrstva za agrarno reformo odlok, s katerim se jim polje odvzema in dodeljuje dobrovoljcem, odnosno novim kolonistom. Ker so se siromaki upirali, je prišla telefonska naTedba, da morajo dobrovoljci In kolonisti dodeljeno zemljo takoj vrniti prejšnjim posestnikom. Dobrovoljci so pa sklenili čez noč požetf Žrto. Občinski svet je bil prisiljen sklicati izredno sejo, na kateri je bilo sklenjeno upreti se vsaki srli, kf bi hotela vzeti zemljo In žetev pravnim posestnikom. Policija je zastražira sporno zemljo, da bi dobrovoljci ne mogli požeti žita.
— Smrtna nesreča motocfalteta. V petek zvečer je na znanem ovinku na Jeperco nad Medvodami smrtno ponesrečil mlad moto-cikllst Leopold Luznat, doma Iz Gorenjskega Javorndka, kjet je bi! tudi usluiben v tamkajšnji tovarni Kranjske industrijske družbe. Cez dan se je mudil po o»pravkih v Ljubljani, kjer se je nekoliko predolgo zamudil. Ker je moral ob 22. url nastopiti službo v tovarni, se je tik pred mrakom odpeljal iz Ljubljane in vozil t večjo brzino, kakor sicer, da ne bi zamudil službe. To pa je bilo zanj usodno. Blizu BohlnjČeve gostilne vrh medvodskega klanca se je z veliko hitrostjo zaletel v obcestni konfin. ob katerem je razbil motocikel in se smrt-nonevarno poškodoval. Slučajno je mimo privozil z avtomobilom neki ljubljanski trgovec, ki je nezavestnega ponesrečenca naložil na avtomobil in ga odpeljal v Kranj. Tam sta ponesrečencu nudila prvo pomoč dr. Globoonlk in dr. BeŽek. vendar je bilo vse zaman. Luznar je včeraj zjutral, ne da bi se še zavedel, umri. Bil je dober mladenič in navdušen član javorniškega Sokola.
— Egoizem. Prijatelj našega Msta nam piše: V torek 17. t. m. je bil vroč dan, zato so tudi številni ljubljanski kopalci hiteli v Savo, Soro itd. Okoli 3. popoldne pa so temni oblaki zakrili nebo, začeto je grmeti in se pripravljati na dež. V Retečah je bilo okoli postaje vse polno kopalcev, ki so hoteli domov z vlakom, ki odhaja iz Reteč ob 4.13. Še predno ie dospel vlak, se je vsula ploha. Hitel sem k postaji, da vsaj malo stopim pod streho. Neki gospod pa. ki je imel s seboj dva otroka, me vljudno nagovori: »Pojdite no stran, da ne zmečkate otrok, ali mislite, da bo stal otrok na dežju, da boste vi pod streho!« Ker je bilo prostora še za dva, ki bi lahko komodno stala pod streho, se mi je čudno zdelo, da se omenjeni gospod protivi, da bi stal kraj njega. To je zač slaba stran mnogih Slovencev, »da hoče le sam vse, drugemu pa nič k Pa pravijo, da je današnja moderna mladina pokvarjena. Kako bi ne bila, saj najde obilo vzgledov pri starejših
— Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Urejuje Zorko P r e 1 o v e c. Izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V tisku je četrti zvezek (julij, avgust) in se razpošlje začetkom prihodnjega tedna. Vsebina glasbenega dela: F. Juvanec: Allons enfants«. A. Jobst: Narodna«. M. Tajčevič: »M i j a -tova majka«. V. Mirk: »Srce — roža«, moški zbori (na 12 straneh). Vsebina književne priloge: Češki pevski festival in ustanovitev Vseslovanske Pevske Zveze. — Dr. A. Schwab: Ipavci in jaz. Koncertna turneja pevskega zbora Glasbene Ma t i c e po Češkoslovaški in na Dunaju. Zgodovina pevskih društev. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Listi. Razno. Književna priloga bo topot zaradi obilice gradiva obsegala 12 strani, v prihodnji številki pa le 4 strani. — Poravnajte naročnino in pridobite ^ Zborom« novih naročnikov!
— Vreme. Včeraj popoldne So se začeli zbirati na severu in severozapadu črni oblaki. Proti večeru je nastala nevihta, ki pa Ljubljani in najbližnji okolici ni prinesla mnogo dežja. Na Gorejskem in proti Štajerski, pa tudi na Dolenjskem je pa moralo biti precej dežja. Včeraj je bilo jasno samo v Zagrebu, Beogradu in Skoplju, povsod drugod pa več ali manj oblačno. Vročina ie povsod znatno pojenjala. Najvišjo temperaturo so Imeli včeraj v Skoplju in sicer 33 stopinj. V Splitu, Dubrovniku in Zagrebu je bilo 30, v Ljubljani 29.3, v Mariboru 29, v Sarajevu 28, v Beogradu 25 stopinj. Barometer je pri nas zopet neko-
liko poskočil in vreme ostane najbrž lepo. Lokalne nevihte pa niso izključene. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 765 mm, temperatura Je znašala 17 stopinj.
— Dne 5. avgusta se vrši velika veselica v obflžju Županove jam* na Taboru. 572
— Cas žrebanja ie Pred durmi, zato kupujte srečke v korist ureditve Županove Jame. 571n
— S kolom po glavi. Snoci sta pila v gostilni Antona Hafnerja v Stari Loki 20 -letni delavec Rajgelj Franc, doma iz Stare Loke, in njegov tovariš Andrej Kuralt. Okrog pol 23. ure sta OdSla iz gostilne in se pričela na cesti pred gostilno prepirati. Konec spora je bil ta, da je Kuralt pograbil v bližini ležeči kol in udaril Kajglja na vso moč po glavi. Rajgelj se je takoj zgrudil s krvjo oblit na tla. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil škofjeloški zdravnik, ž današnjim jutranjim vlakom pa je Wl prepeljan v ljubljansko bolnieo. POikodovaner ie Si-oer pri zavesti, vendar je njegovo stanje precej resno.
— Telesno zaprtje, ranit ve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina, vse to preide hitro pri vporabi prirodne grenči-če »Franz-Josef«. Zdravniki in profesorji uporabljajo vodo »Franz-Josefc že več desetletij pri odraslih in otrokib obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljane
—M Proslava TOletnice dr. Turne. Pred-šinočnjt.n se je pod vodstvom posebnega vsćdelavskega komiteja vršila v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetskl cesti intimna proslava 70letnice rojstva znanega delavskega voditelja, turista in odvetnika dr. Henrika Turne. Po dovršeno podani pevski točki delavskega pevskega društva »Cankar« je imel slavnostni govor g. § t u k e 1 j, ki je v lepih in izbranih besedah ocrtal delovno življenje In kristalni značaj slavljenca, ki je bil kljub sA'ojemu visokemu družabnemu položaju vedno zelo ljubezniv z vsakim, tudi najzamazanejšim delavcem, ki se je sreča! z njim ob svojem prihodu Iz delavnice. Po govoru je zasvi-rala delavska godba delavsko ftkrmo, ki so )0 vsi navzoči stole poslušali. Jubilant se je zahvalil za poščačenje in v kratkih, toplih* besedah opisal svoje Življenje, svoje vzore In boje. Le defa vzdržuje človeka in nfč drugega. V Sloveniji Imamo danes zato toliko političnih strank, predvsem pa raznih socialističnih frakcij, ker hoče vsak le voditi in komandirati, za faktično In nesebično delo pa ni mogoče najti nikogar. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in je bil precej prostorni salon do zadnjega kotička poln. Proslava je bila pri-rejena v imenu vseh delavskil organizacij.
—Ij Trgovcem v ljubljanski okolici. V dopisu št. 464, ki je bil dostavljen glede odpiranja In zapiranja trgovin, je nastala neljuba tiskovna pomota In se mora pravilno glasiti, da so trgovine v ljubljanski okolici poleti od-pTte od 7. dO 12. in od 15. do pol 20. ure in ne od 13. do pol 20. ure. Natančneje v naredbi, ki je bila prložena dopisu. — Gremij trgovcev za ljubljansko okolico.
—Ij Zadruga brivcev, frizerjev In lasnl-čarjev v LJubljani obvešča s tem svoje članstvo, da je v priposlani naredbi tiskovna napaka in sicer naj se pravilno glasi člen 20.: od pol 15. do 19. ure in ne: od pol 15. do 10. ure). 570n
lj Jutri popoldne ob lepem vremenu fotografiranje Kolezije, kopali&ča.
—lj. Fotografiranje po znižanih cenah. Počonši jutri do 29. L m. fotografiram po znižanih cenah Staut, Oosposvetaka 1.-2.
—lj Neuspel samomor z lizolom. Včeraj popoldne kmalu po 16. uri je bila obveščena reševalna postaja v Mestnem domu, da je v neki hiši na Taboru v samOTrrorrlnem namenu izpila 281etna žena železniškega strojnega mojstra Helena V. manjšo količino 11-zola. Takoj je odhitel tja rešilni avtomobil, toda obupanka se je med tem že premislila in je hitela na vso moč piti rrrieko. Reševalnemu osobju se je upirala, ko so k) hoteli odvesti v avto, vendar jim ie končno uspelo spraviti jo na sedež, nakar so jo odpeljali v bolnico, kjer so ji takoj izprali želodec Ženska, ki noče nikakor navesti vzroka svojega obupnega dejanja, je že izven vsake nevarnosti.
—Ij Policijske prijave In aretacije. Policiji so bili prijavljeni sledeči prestopki: 2 tatvini, 1 goljufija, 4 prekoračenja policijske ure, 4 prestopki obrtnega reda, 1 presi o-pek železniških predpisov, 1 nedostojno vedenje in kaljenje nočnega miru, 4 prestopki avtopredpisov in 13 prestopkov cestnopoli-cijskega reda. — Aretiranih je bilo osem oseb in sicer: H. Josip zaradi nevarne grožnje napram Franu V., Marija K. zaradi suma tajne prostitucije, Frana R. zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja, Lovro S. zaradi beračenja in prepovedanega povratka, Marija Š. zaradi vlačugarstva in pa — včeraj je bil petek in dan beračev — Franc E., Franc G. in Florijan P. zaradi beračenja.
—lj Najnovejše bluse: Krištofič - Bučar.
62-T
Slabo ga je razumela.
Novoporočeni mož ženi: Dragica, povedati ti moram veselo novico, da sem se dal danes zavarovati.
— Grdoba grda, kar poberi se, vedno misliš samo nase.
Žid in slanina. Neki gališki plemič je sedel baš za mizo, ko je vstopil Žid, s katerim je bil v poslovnih stikih..
— Sedi in jej! — je dejal plemič Židu in porinil predeni krožnik z narezano slanino. Žid se ni dotaknil slanine.
— No, kaj nisi slišal?
— Moj bog mi prepoveduje jesti slanino.
— Tvoj bog je bedak. •
— Oprostite, gospod, je dejal Žid ponižno, to ni njegova krivda. Bog pač ni tmel sreče, kakor vi, da bi ga poslali roditelji v Solo.
Odmev lanske nezgode v triglavski steni
Kazenska pravda zaradi neutemeljenih očitkov ge. Piberniko-vi. — Kako je prišlo do nezgode v triglavski steni« — Junaški
čin ge. Pibernikove.
Lini meseca julija je priobčil sSloverl-ski Narod« poročilo o nezgodi g. Deržaja v triglavski steni, ki je dalo povod raznim komentarjem in je vsled napada g. Gšpana v »Narodnem Dnevniku« na go. iMarko Pi-bernikovo dovedlo do kazenske pravde. G. G£pan je očital ge. Pibernikovi, da je neresnično poročala z namenom vzbuditi šenjacijo, obenem pa ji je očital tudi splošno, da je nje vedenje kot alplnistke neetično, nešocialno itd. Ga. Pibernikova ie morala zato ugotoviti resnico o nezgodi v triglavski steni. — Priča dr. Stanko Torrin-šek in Kramar Mirko sta potrdilo, da ga. Pibernikova poročevalcu »Slov. Naroda« ni hotela takoj dati podatkov, ampak šele na prigovarjanje dr. Tomlnška, da lahko to brez drugega stori, na kar je dala podatke, ne da bi se spuščala v podrobnosti.
Očitanje poročanja v svrho senzacije je torej neopravičeno.
Priči sta tudi potrdili, da dejanski podatki v poročilu »Slov. Na roda.< odgovarjajo podatkom ge. Pibernikove, ki se dobesedno glasi v predmetnem delu: »V naslednjem trenutku je zažvenketal klinov karabiner, ozrla sem se na Deržaja, ki je pa že letel čez glavo brez glasu vznak okoli 25 metrov ood menoj. Z glavo in rameni je udaril na rob police, ki je meter in pol šrroka, nato se je prevalil čez in ob-visel Še ostalih pet metrov pod polico. Pod polico se nahaja 350 metrov globok prepad.
V trenutku, ko sem opazila Deržaja, da leti čez mojo glavo, se mi je posrečilo skrajšati vrv za kakih 10 metrov. Takoj sem se pa spomnila, da stojim prosto, nezavarovano in bi me najmanjši sunek potegnil za Deržajem v prepad. Zato sem spustila vtv iz desne roke in se dobro oprijela. V levi nabrano vrv mi je sunek iztrgal, na kar sem se Še z levo oprijela skale m prestregla glavni sunek s prsnim košem, kjer je privezana vrv. Sledili so najgroznejši tTenutki.«
Ti podatki so docela potrjeni po priči Szalaj, izpoved, ki se vfema tudi s točno analizo dogodka. G. Szalaj se je bil tik pred g. Deržajem ponesrečil na istem kraju in na Isti način. — Pod preveso se mu je opesnilo, da je padel vznak, le da ga je že ob 25 cm padca ustavil z vrvjo njegov spremljevalec Pagitz. G. Szalaj si je pri padcu nalomil nogo, a ne težko, ker Je že po šestih tednih zopet preplezal triglavsko steno, da bi ugotovil podrobnosti svojega padca in onega g. Deržaja. Ugotovil je, da sta radi prevese morala pasti oba vznak, navpično ob steni nizdol. Stena je nekoliko razčlenjena, a gladka. Ob 15. metru ie prečna žmula (Wulst), ob 25. m druga. Pri padcu sta se morala oba, Szalaj in Deržaj, ob-drsati ob žrrruli tako, da se je hitrost padca zmanjšala. Gosp. Szalaju se je bilo med 15. — 25. m padanja posrečilo, da se je s celim životom okrenil proti steni teT ie bilo njegovemu spremljevalcu tako mogoče ustaviti padec že ob 25. m z vrvjo. Vrv je pri tem Pagitzu posnela kožo dlani. G. Deržaj pa je vznak letel s plečami ob prvi žmuli, ob 15. metru, potem ob drugi ob 25. metru, cd 10. metra naprej je tudi ga. Pibernikova zmanjševala hitrost padca z vrvjo, ki ie tudi njej, enako g. Pagitzu, posnela kožo dlani. Deržaj je priletel zato s pleči naprej z zmanjšano silo na spodnjo široko polico, gotovo še 15 metrov nizdol, se tam trenutno ustavil, radi premaha pre-kobali! Čez polico ter cbvisel na vrvi pet metrov pod polico. Ga. Pibernikova ga je obdržala na vrvi, ki ji je bila privezana okoli života, ona sama pa se je z obema rokama oprijemala razpoke v steni. G. Szalaj je ugotovil na spodnji polici še sledove krvi od padca g. Deržaja.
Da se je dogodek vršil tako in da si drugače sploh ni mogoče razlagati izida nezgode, priča tudi tehnična analiza celega dogodka- Predno sem se zavzel za stvar, sem izprašal go. Pibernikovo o podrobnostih dogodka. — Nje stvarni podatki so se docela vjemali z onimi, ugotovljenimi na licu mesta. — Po zdravem človeškem razumu v gladki, nerazčlenjeni steni 70°—90° naklonine, ne more nikdo plezati. Enako jasno je, da se mora Človek ob navpičnem, neoviranem padcu na skalo na 50 m ubiti. Le otročja fantazija ali pa docela naiven Človek si more torej padec v steni zamisliti, kakor bi bil padec iz visokega stolpa navpičen na skalnata tla. Plezalec se loti stene le, če je dovolj razčlenjena. Ker sta Deržaj in Pibernikova priplezala visoko v stene, je bilo to mogoče le. ker je bila razčlenjena. Predmetna stena je imela torej stope in prejeme v žlebu, navpično gori do prevese, prečno po steni pa sta se vlekli dve žmuli in pod njima prehodna polica 1— \*A metra široka. Po tej polici so gg. Szalaj in Pagitz ter Deržaj in Pibernikova mogli pristopiti in iz nje po odprti, vendar žlebasti skali plezati pod preveso. Tu sta se plezalca morala zavarovati. Drugi plezalec je moral poiskati varen stop in opri-jem. Od tod je plezal prvi plezalec do prevese.
Deržaj in Pibernikova sta imela 30 met-iov vrvi, od katerih se odbije približno 3 metre za vezavo okoli Života enega in drugega tako, da ostane za porabo približno 27 metrov. Ker bi Deržaj moral prelesti preveso s hitrim vziponom sunkoma, morala je ga. Pibernikova obdržati nekoliko metrov vrvi pod roko. Razdalja cd prevese do nje je znašala po rrleni izpovedi okoli 20 metrov tako, da je obdržala nekoliko metrov vrvi pod roko. Razdalja od prevese do nje je znašala po njeni izpovedi okoli 20 inetrov tako, da je obdržala nekoliko metrov vri v rokah. Ko je g. Deržaj opesnil in pade* vznak, je morala ga. Pibernikova in-stiktivno obrniti pozornost na vrvi in zavarovanje sebe. Trdi, da je takoj pritegnila k sebi vrvi okeli 10 metrov. Z desno roko
se je drfala oprijema v steni, % levo je držala
vrv. Silo padca je mogla z vrvjo zmanjšati torej ob 10. metru padca. Ob 15. m in 25. m se je moral padec omiliti ob žmu-Iah tako, da je bilo Pibernikovi mogoče vrv Se obdržati nekoliko v svoji oblasti. Sele pod 25. m, morda ob 35. m padca, jI je sila padca vrv do zadnjega potegnila iz rok, vendar se je padec že omilil toliko, da Deržaj ni priletel na spodnjo polico s plečami in naprej s polno silo. Ker je g. Deržaj padel ob 20. m vrvi nad go. Pibernikovo in se je pri paden iztegnila cela vrv, odštete vezave, je morala daljina padca znašati okoli 47 metrov, ali ker noben plezalec do metra ne more preceniti uporabe vrvi, okoli 45 do 50 metrov.
Izpoved priče Szalaja ter tehnična analiza padca priča torej brez vsakega dvoma, da je bila izpoved ge. Pibernikove poročevalcu »Slov. Naroda« docela pravilna. — Kar edino je mogla videti ga. Pibernikova, je bila prva laza padca vznak nad njeno glavo in mimo nje in zadnja faza padca na polico in pod njo. Vse druge posamezne faze in računi pa ne morejo biti nič drugega, negoplod ogleda na licu mesta in tehnična anali2a.
Ga. Pibernikova poročevalcu »Slov. Naroda« rri mogla dati analize dogodka, ampak le glavne podatke prvega obrisa. Ga. Pibernikova je po dogodku sestavila dolgo in točno poročilo o nezgodi na pristojno mesto, t. j. za avgustovo številko 1927 »Planinskega Vestnika*. — Radi nekvalificiranega ttapada akademika Gšpana je zahtevala svoje poročilo užaljena nazaj, ker se ni čutila vezano opravičiti se pred g. Gšpa-nom. — Poročilo je v mojih rokah in bo dolžnost »Plan. Vestnika«, da ga sedaj, ko jc zadeva pojasnjena, tudi natisne
Klevetanje zoper go. Pibernikovo je zakrivil vodnik SPD Jože Hlebanja in dolžnost društva je, da zadevo preišče in moža disciplinira. Planinski vodnik je zaupnik, ako se drzne razmašati o turistih, katere je spremenjal ali reševal neresnico, ne zasluži drugega, nego da se ga izloči iz društva. Vodnik Jože Hlebanja je radovednežem v Alajževem domu kazal na neki primitivni optični napravi kraj nezgode — napačno, t. j. priča Szalej še posebno poudaril. — Sam niti al bil na kraju nezgode in ni vedel, kje se je pripetila. Vendar je radovednežem, in med njimi je bil tudi akademik GŠpan, pravil, da je g. Deržaj padel le dva metra nad polico in 3 metre pod njo. torej kvečjemu pet metrov.
Razprava je dognala tudi, da je vsako očitanje ge. Pibernikove neetičnosti itd. ne le neopravičeno, ampak so dotična dejstva lahkomišljeno zatrjevana. Priče obdolženca so ga postavile deloma na laž, deloma so postavile dogodke v pravo luč. Sodna razprava je pokazala, da je ga. Pibernikova izvršila občudovanja vreden, visoko etičen, junaški čin, ki je njej in slovenski alpinistiki v čast.
Žalostno pri celi stvari, neetično in poniževalno za dotično mladino je to, da so se raznašale na škodo priznane prve naše plezalke in na škodo alpinistfke sploh lahkomiselne prazne klevete.
Dr. Henrik Turna.
Iz Celja
—c Zborovanje delegatov UJU za Slovenijo se je vršilo včeraj in danes v mali dvorani Celjskega doma.
— c V oblastni skupščini ima rudi mesto Celje svojega poslanca. Radovedni smo, če se je ta poslanec, o katerem se redkokdaj kaj sliši, pravočasno pobrigal za to, da pride že sedaj v oblastni skupščini na vrsto uredba o regulaciji Savinje in njenih pritokov? Stvar Je nujna In potrebna.
-—c Podružnica ljubljanske »Soče« se
ustanovi danes zvečer v Celju.
—c Potok SuŠnlca se Je v sedanji vročini popolnoma posušil. Žrtev suše so postale tudi ribe v tem potoku, ker so vsled pomanjkanja vode poginile.
—c Nabori se vrše te dni v Celju. Tokrat so precej mirni in ni po ulicah običajnega razgrajanja in vpitja.
—c Umrla je v St. Jurju ob juž. žeL gospa Jožefa Plausteiner, soproga posestnika in gostilničarja.
—c Zlet v Šoštanj prirede jutri v nedeljo celjski obrtniki. Odhod zjutraj ob 4. uri s turistovskim vlakom.
—c Nočno lekarniško službo opravlja od 21. do 27. t m. lekarna »Pri Mariji Pomagaj < na Glavnem trgu.
Komunistični shod v vodi
Na Slovaškem, kjer so komunistična zborovanja zadnji čas prepovedana, so si verniki Marxa izmislili originalno šalo: skhcali so zborovanje svojih pristašev v vodo. Kraj Selizovce leži ob reki Granu, na katere bregu so se komunisti slekli in stopili v valove.
Struga ni posebno globoka in voda ne bogve kako deroča. Zato so se zboro-valci čisto lahko grupirali v sredini. Ko se jim je zdelo, da je poslušalcev dovolj, so dvignili nekega moža na rame. Ta je otvoril shod. S te tribune je začel grmeti in je udarjal po nasprotnikih toliko časa, dokler ni za to doznalo orož-ništvo, ki je prišlo k vodi in pozvalo komuniste, naj se razidejo.
Poziv ni zalegel nič. Komunisti so se mu rogali in so dražili orožnike, naj pridejo ponje osebno In naj jih razženejo. Orožniki so si sezuli čevlje, stopili opremljeni v vodo, vlovili pa niso nikogar, ker so zborovale! med tem že odplavali ...
Vprašanje obleke je 2a gospode, ki radi potujejo po opravkih ali za zabavo, zelo važno. Neprijetno je imeti na po* tovanju mnogo prtljage, še bolj je pa neprijetno imeti s seboj premalo in biti nezadostno opremljen. Na potovanja mora vzeti gospod vsaj en sako, ki pa ne sme biti presvetle barve. V vročih poletnih dnevih nosiio gospodje najra* je flanelaste obleke, ki se zapenjajo ve» Činoma na dva gumba. Za sport in pro* menado je zelo praktičen moder ali ze# len flanelast suknjič, h kateremu spa* dajo fine flanelaste hlače. Moda pripo* roča gospodom tudi sive hlače. K taki
Na jugu ob morju
Zadnje dni se tudi pri nas glede vro* čine ne moremo pritoževati in tako si lahko tudi dame, ki še nikoli niso bile na jugu, mislijo, kaj se pravi pripeka« joče južno solnce. Take vročine, kakor smo jo imeli sadnje dni, nekatera leta
niti v Dalmaciji nimajo. Ob morju jc sicer zelo vroče, toda vročina se lažje
£renaša, ker piha od morja neprestano laden veter. Zlasti v krajih, ki imajo odprto morje, se prenaša vročina zelo lahko. Od jutra do večera pihlja od morja hladen vetrič in proti večeru, ko se solnce bliža zatonu, postane na obali celo hladno. Pri nas je pa vročina ne* znosna, ker čez dan ni hladnega vetra, da bi se ozračje vsaj nekoliko ohladilo.
Seveda pa ne smemo misliti, da se morajo dame na jugu ob morju oblačiti topleje, nego v krajih daleč od morja. Tudi ob morju je čez dan tako vroče, da hodijo ljudje samo v lahkih oble* kah, po možnosti brez perila. Najbolje nam služijo zelo svetle obleke iz lahke« ga, toda neprozornega blaga, pod kate* rimi se nosi mali kombine iz tenkega svilenega trikotina ali krepdešinaf ali pa kratke hlače iz istega blaga, pripete samo v pasu. Dolge tenke nogavice se
Georges Poucel
Za stavo
Ko Je Polyte onega sobotnega večera stopil iz gostilne, se mu je poznalo, da ga ima pošteno pod kapo. Imel je rdeč nos in z dolgimi, suhimi rokami je krilil po zraku, kakor da odiganja nadležne muhe.
— Vse je v najlepšem redu, — je kričal spotoma. — Sreča se mi je nasmehnila. Jutri boste videli Čudež. Celega kozlička pojem in zalijem z mehom vina.
Ljudje so mahali z glavami in se smejali pijanČku.
— Kdo te pa pogosti? Gotovo si je izmislil to čevljar Milou ali krojač Eloi.
—Da, — je pritrdil pijanček, — Milou bo plačal kozlička, Eloi pa meh vina. Ljudje božji, pravim vam, da pojem kozlička do zadnje koščice in izprjem meh vina do zadnje kapljice. Dobim pa na roko še sto frankov, če spravim vse to pod streho. Ah, ah! Sai vam pravim, da je vse v najlepšem redu.
Poivte je stanoval v zadnji hišici mesteca, podobni razvalini, polni dece in bede. Že na pragu je oznanjal radostno vest: »Vse je v najlepšem redu!« A žena Melanija. ki je baŠ nalivala po pičlih porcijah juho, je razumela, da je vse narobe. Njen otožni obraz se je še bolj zmračil.
— Končno si prišel, ti vinski sod!
obleki spada mehek klobuk aH panama
slamnik.
Ža potovanje je neobhodno potreb« na športna obleka s kratkimi hlačami. Hlače so precej široke, suknjič pa spo« minja po kroju na sako. Zapenja se na tri gumbe v eni vrsti. Našiti žepi so veliki. Taka obleka iz škotskega twecda ali homespuna rjave aH Sive barve Je zelo praktična in služi gospodom na po* tovanju ob vsaki priliki. Za potovanje priporoča moda samo rjave nizke čev* lje in pisane flanelaste srajce z mehkim dvojnim ovratnikom.
lahko 2 a viha j o in potisnejo do gležnje v, tako da ostanejo kolena gola. Vse da« me hodijo v morskih kopališčih in leto« viscih z zavihanimi nogavicami, tudi če so v promenadnih oblekah. Klobuka na morje sploh ni treba vzeti, ker se ne nosi. Rabimo ga kvečjemu med vož* njo. pa še to redko, tako da je najbolje
pustiti ga doma.
Racijonelno gospodinjstvo
Nihče ne troši toliko sil, kakor Žene v gospodinjstvu, zlasti one, ki so že vajene zastarelega načina gospodinjstva. Mnoge žene so celo ponosne, če se lahko pohvalijo, kai vse pretrpe in kako naporno morajo delati. Rade se posmchujejo mlajšim, ki niso tako utrjene in ki se drže modernejših principov dela, da jim ni treba trošiti toliko sil. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo vsi nervozni in da živimo v hitrejšem tempu, nego prejšnja generacija. Zato se tudi hitreje utrudimo in izčrpamo, nego ljudje, ki so živeli v miru in zadovoljstvu. Zato bi delali naši generaciji krivico, če bi jo primerjali v delu z ljudmi prejšnjih časov.
Gotovo pa je nespametno trošiti sile in mučiti se na ljubo starim pred-
Si že zopet zapravil zadnji vinar?
Polyte jo je debelo pogledal. Zadnji vinar? Kakšen vinar?
— Nasprotno, denar sem zaslužni. Jutri vam prinesem stotak. Stavil sem s krojačem in čevljarjem. Pojesti bo treba pečenega kozlička in izpiti meh vina, ne da bi vstal od mize. Toda to je malenkost.
Melanija je rzrazila svoje pomisleke:
— Da, rada verjamem, da je meh vina za tvoje grlo malenkost, toda s pečenim kozličkom ne poide tako lahko.
PoIyte je protestiral:
— Kozliček, kaj pa je to? Komaj deset funtov mesa. Saj sem na glasu kot velik požeruh. Vsi mesarji se me boje in noben sosed nima rad, če mu pridem v goste, kadar kolje prešiča, ker mu pojem polovico kofei.
Deca je srebala neslano juho in občudovala očeta.
— Celega kozlička poješ, papa? V kakšni omaki?
— Omak bo več, da mi bo kozliček boli tekntl. Hrbet bo pečen, kotleti nadelani, možgani ocvrti, ledvice pražene nožMce pa nasoljene.
Deca ie na debelo požirala slfne.
— Le glej, da napneš vse sile! — mu je prigovarjala Žena, — Sto frankov, to je za nas celo premoženje.
Pri krčmarici Lei se je kar trlo go-
Da ne moremo na potovanje brez inpregniranega dežnega plašča ali lah« kega svršnika, ki pa mora biti iz dobre* ga blaga, da se ne oguli, je samo ob sebi razumljivo. Elegantni gospodje, ki potujejo v večja mesta ali letovišča, morajo vzeti s seboj še smoking, da se lahko udeleže vsake družabne priredit* ve.
Naša slika kaže več praktičnih ob* lek za potovanje. Na sliki se vidi, kak= šen mora biti kroj in sploh kako mora biti eleganten gospod na potovanju ob* lečen.
sodkom, ko lahko opravljamo delo prav tako dobro z manjšo potrato sil in časa, če se znamo prilagoditi novim nazorom. Koliko nepotrebnih kreteni in ko-« rakov napravijo žene samo zato, ker se trdovratno drže starih običajev, dasi bi si lahko delo olajšalo, če bi se prilagodile duhu časa in enostavnejšim načinom dela v gospodinjstvu. Koliko truda zahteva na pr. pranje. Večina gospodinj pere še vedno po starem načinu, ker ne zaupajo novim pripomočkom, novemu načinu namakanja perila itd. Ce upoštevamo, da se gospodinje branijo modernih pripomočkov, ker so dragi, je ta starokopitnost vsaj deloma razumljiva. Toda gospodinjam se nudijo še druge možnosti olajšanja dela, ki stanejo malo ali pa nič, pa jih vendar trdovratno zavračajo.
Kolikokrat se mora gospodinja nagniti, ko obeša perilo. Če bi pa postavila košaro ali škaf na stolček, bi se ji ne bilo treba nagibati. Tudi korake si lahko prihrani. Če obeša perilo istočasno na dve vrvici, med katerima stoji. Odveč je tudi pustiti perilo, da se popolnoma posuši, potem ga pa znova škropiti. Praktična gospodinja pobere perilo, ko je še vlažno, da ga lahko lepo zloži in lika. Stari način, po katerem se vsak komad perila poškro-
stov in radovednežev. Za mizo je sedel med krojačem in čevljarjem Polyte. Okrog gostilne se je zbralo vse mestece.
Melaniji so dovolili, da je smela z deco gledati gostijo. Sedela je v prvi vrsti blizu mize. Polyte se je zadovoljno smehljal, vendair je pa bil nekoliko bled, kakor atlet pred borbo. Bil je pripravljen na požrtijo. Že drugi dan se je postni in po želodcu mu je neusmiljeno krulilo.
Ne da bi vstal od mrze, požre kozlička in izpiije meh vina do dna.
— No, začnimo torej! — je dejal čevljar Milou svečano.
Polyte je pograbil stegno, ki ga je prinesla gostimičarka na mizo, in zasadil svoje ostre zobe v mehko pečenko.
-— Ne tako hitro! — ga je svarila žena. — Napij se vina, da se ti ne ustavi v grrhi.
Nagnil je meh in pil v dolgih požir-kih.
— Dajte drugo stegno! je — zakli-cal gostilrnčarki.
Na vrsto je prišlo lepo pečeno drugo stegno, ki ga je Polyte naglo po-hrustfal. Šele pri kotletih je postala tekma zanimiva. Bili so morda nekoliko premastni. Toda Polvte bi ne bil Po-lyte, če bi se ustrašil take malenkosti.
— Kosti lahko daš deci, da jih obere, - je dejal Eloi.
Pi in takoj poravna, zahteva mnogo nepotrebnih kretenj tako, da se gospodinja utrudi. Tudi Stati ni treba pri pospravljanju perila. Moderna gospodinja si preskrbi visok stolček, kakršne imajo Američanke v svojih kuhinjah. Tako lahko med delom sedi in ni treba nikoli tarnati, da jo bole noge. Isto velja za delo v kuhinji, kjer lahko gospodinja opravi marsikaj sede.
Humoristični kotiček
Pri urarju.
Dama se pritožuje, da Se ura, ki jo je nedavno kupila, ustavlja. Urar posluša njene očitke in ko mu začno presedati, pravi ogorčeni dami:
— Da, že razumem, da se jezite, ker se vam ura ustavlja. Gotovo bi se pa ne jezili, če bi se ustavila vaša leta.
Na ulici.
— Čujte, gospod, zakaj lazite za menoj? Pa vendar ne mislite, da sem ženska, ki ji lahko kar na ulici odkrijete srce.
— To ne, toda če bi hodil pred va mi, bi videli, da imam poŠvedrane čevlje.
Smola.
— Zakaj ta borzijanec noče sesti v aeroplan?
Mož ima smolo. Vsaka Špekulacija, ki se ie loti. propade, in vsi vrednostni papirji v njegovih rokah padejo. Mož misli, da bi padel tudi aeroplan.
Pri koncertu.
Mati hčerki: Zakaj pa delaš vozel na robcu, dragica?
— Da ne pozabim te lepe pesmi, ki so jo zdajle peli.
Pred Sodiščem.
Sodnik potepuhu: Kje stanujete?
— Nikjer, gospod.
Sodnik drugemu potepuhu: A kje stanujete vi?
— Jaz sem njegov podnajemnik.
Zakonsko življenje v Ameriki.
Mati: Kaj slišim, hčerka? Komaj sta se vrnila z ženitovanjskega potovanja, pa se že prepirata,
— Beži no, mamica, to so prazne Čenče. Samo enkrat sem streljala v moža, drugače se pa prav dobro razumeva.
Ženin na večerji. Bodoča tašča: Kako vam je teknila
večerja?
Ženin: Milostiva, še svoi živ dan nisem tako imenitno jedel.
Nevestin mlajši brat: Mi tudi ne.
Ni se Izpremenila.
Učenjaki trdijo, da so žene s temnimi lasmi potrpežljivejše nego blondinke.
— Tega pa že ne verjamem. Moja stara je bila prav tako sitna in neznosna, ko je imela črne lase, kakor je zdaj, ko je postala zlatolaska.
Vsiljiv gospod,
— Koga pa čakate, gospodična?
— Nikogar, gospod.
— Torej čakate mene.
Zadnja želja.
Sodnik na smrt obsojenemu; Ali imate še kako željo?
— Imel bi jo, gospod sodnik.
— No, kar povejte, kaj bi radi.
— Pred usmrtitvijo bi si le rad ogledal Ameriko.
Hudomušni princ. Princ de Ligne se je norčeval iz reke, ki jo je dala carica Katarina H. napeljati v Carskem selu. Nekega dne je utonil v reki delavec. Cim je Katairina zagledala princa, mu je povedala, kaj se je zgodilo.
— Kako, delavec da je utonil v reki Vašega Veličanstva?
— Da. kaj porečete na to?
— Ta se vam je znal res dobro pri-lizniti.
Prva misel. Dekleta, ki ni znala plavati, so potegnili iz vode in jo prinesli mamici. Ko se je zavedla, ie začela bridko plakati.
— Ne joči, drago dete, saj si rešena.
— Da, mamica, toda poglej, krep-dešinasta obleka je vsa premočena.
— Basta! Tri krepke požirke iz polnega meha in moči se povrnejo.
V gostilni so se začele sklepati večje stave in sicer v hipu, ko so prišli na mizo možgani. Polyte je pa naenkrat prebledel, kar je pričalo, da mu moči že pešajo.
— Lea, kaj si pa pomešala med možgane? Zdi se mi, d* ie olje v njih. Morda si preženem z ledvicami ta zoperni okus. Prinesi ledvice!
— Ledvice so na videz zelo okusne, — je dejala Melanija, ki je napeto opazovala vsako moževo kretnjo.
— Če ne moreš več, pa nehaj! — se je oglasil krojač Eloi. — Pa vendar ne misliš počiti.
Polyta so zadele te besede kot bič. Mož je bil ponosen na trpežnost svojega želodca.
— Kaj? Zavoljo ledvic da bi nehal? Slabo me poznaš! Pojedel bi dva kozlička, pa bi še ne bil sit.
To je bila sama bahatost. Vsem je bilo jasno, da Polyte omaguje in da mu zapira sapo. Udal bi se bil, da ni videl pred seboj poželjivih oči svoje žene in dece. ki je komaj čakala, da dobi oče obljubljeno nagrado.
— No Polyte, — je dejala žena nestrpno. — Ostale so samo še noge. Na-pni vse sile, da zaslužiš stotak.
— Zmaga! Ne bo! Poje! Ne poje! Množica radovednežev  je postala
nervozna. Zbrali so se, da vidijo gladi-atorjevo smrt.
Stran 5.
Trajna sreča.
— Je tole gospodična ali gospa?
— Gospodična, samo dokaj priletna je že.
— Čudno, da je še tako vesela in da se neprestano smehlja.
— Ni čuda, saj ji ciganka že dobrih 25 let prorokuje, da so bo kmalu omo-žila.
Kratke aočl
Žena možu: Sram te bodi, da s! vsako noč pijan.
— Ne bodi huda, draga ženica, poleti so noči itak kratke.
Modrost Angležev.
Angleži pravijo, da ni na svetu cerkve, v kater! bi ne imel hudič svoje ka* pelice.
Sport
VII. Zvezdna kolesarska dirka v Celje
Koturaški Save* SHS >Pododbon Ljubljana mesto« in >Celjec priredita v nedeljo, dne Ž2. t. m. VII. veliko propagandno kolesarsko zvezdno dirko v Celfe. Ljubljanski ! klubi (SSva    Vrhnika, Zarja, Ljubljane*, • Primorje, Sora, Disk in IUrija) startijo toS-no Ob 5. uri 45 min. (juniorska skupim) in ' točno ob 5 uri 50 min : glavnic skupina, j Start pred glavno pošto ter se vsi dirka« ! nujno opozarjajo, da bo vsled prijetnega jutranjega hlada startalo točno ob določeni uri.
Brata >Breuik, zastopnika >Peugeot« stavita iz posebne prijaznosti na razpolago turni avto za vodstvo dirke. Vse obleke dirkačev prevzame avto točno ob 5 uri 80 minut, zaradi cesar se imajo vsi dirkači točno ob tem času javiti vodstvu dirke v kavarni Slon.
Vožnja po pešpoti proti Črnučam in skozi 2alec do Celja je policijsko strogo zabranjena. Ob prihodu v Celje se Imajo vsi dirkači Strogo ravnati po navodilih vodstvi Pododbora Cslie.
Ker se istočasno vrši >Motociklistična savezna zvezdna vožnja v Celje«, se vsi kolesarji opozarjajo, da je točno ob 10.80 zbirališče vseh motoeiklistov in kolesarjev pred Mestno hišo v Celju, nakar se razvije povorka po mestu.
Sestanek kolesarjev ljubljanski pododborov in vodstva dirke v soboto ob pol $. zvečer ni vrtu restavracije >Novi sveU.
Koturaški Sarei SHS Pokrajinski predsednik Slovenije.
¥
— Motocikolesarski klub Ilirija t Ljubljani. Sestanek članov moto- m kolesarskega odseka danes ob 8. zvečer na vrtu restavracije iNovi svete — V nedeljo zjutraj ob 7> odhod članov moto-odseka v Celje, zbirališče restavracija «Novi svet>. Predsednik.
— Zvesa kolesarskih društev in kolesarsko društvo iSarac vabita vse svoje dane in članice, da se udeleže celodnevnega izleta in dirk v nedeljo, dne 20 t. ni. Zbira*
lisce Sv. Jakoba trg. Za izletnike na razpolago dva omnibusa ter je določen odhod ob
5. zjutraj. Za dirkače točno start ob pol 9. dopoldne pri gostilni Kos na Celovški cesti. — Odbora.
— Kolesarski   savei   SHS. Pododbor
Ljubljana vabi vse dirkače, včlanjene v kolesarskem savezu SHS. da se udeleže kolesarskih Jirk v nedeljo, dne 29. t. m. Start na
Celovški cesti, gostilna Kos, ob pol 9. ari.
— Kolesarsko   motociklistično druitvo
>Sav*< v Ljubljani priredi 29. t m. koledarske dirke na Bled. Start Zgornja &i£ka ob
pol 8., gostilna Kos. Dirka Bled: I. skupina: l. Zvezna glavna dirka, t. j. vsi klubi, včlanjeni v zvezi KD. I. darilo kolo, dirkalno, prehodno — diploma II. III. IV. svetinje In diplome. 2. Dirka »Saver. Glavna skupini I., II., III. darilo in diploma. — II. skupina: l. Dirka juniorjev ZKD. L, II., diplome in svetinje. III. in IV. svetinje. 2. Dirka »Save<. juniorji. I., II. in III. darilo ter diploma. — III. skupina, 15 minut za drugo skupino. Dirka za vse klube, včlanjene v
kolesarskem savezu SHS. I. in drugi darilo in diplomo, III. in IV. diplomo In svetinjo. IV. skupina: Damska dirka zveze KD okrog jezera na Bled. 1 krog okrog Bleda: I. in
druga darilo in diploma, II. in IV. diplomo in svetinjo.
— SK Ilirija — plavalna sekcija. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. popoldne se vrši v mestnem kopališču na Ljubljanici oficijelen, strogo obvezen skupni trening vseh plavačev in plavačic. Pozivam Članice in člane, zlasti še one, ki so letos pristopili k sekciji, da se tega treninga brez izjeme sigurno udeleže. Za shranitev oblek sta rezervirani kabini št. 5 in 6. — Načelnik.
Polyte bi jim bil najraje pljunil v obraz. Začel se je daviti. Z drhtečo roko je hotel prijeti do polovice izpraznjeni meh, pa ni mogel. Dve debeli solzi sta rmi zdrknili po licu. Iztegnil je roko, kakor bi hotel prositi, naj se ga usmHijo. toda nihče ni imel z njim usmi-jenja. Slednjič se je ozrl na svojo žene in deco in za jecljal:
— Po-jejte, kar je Še ostalo!
To so bile njegove zadnje b sede. Nesrečnež se je zgrudil pod miz*,.
— To ni nič hudega! - je dejala žena. — Odnesite ga na posteljo in kmalu se zave.
Ne da bi se zmienila za moža je razdelila otrokom ostanke kozlička.
Kar se je pojavil čevljar Milou in je potreplial Melanijo po rami.
— Polyte se ne gane. Mislim, da ga je zadela kap.
Šla je pogledat in res je videla, da leži nepremično na postelji in da je mrtvaško bled.
— Zaradi kozličje nožice! Eh, za to pa res ni bilo treba umreti.
Eloi se je nagnil k nji in zašepetal:
— Ne smete mu zameriti. Siromak je storil, kar je pač mogel. Sto frankov dobite kljub temu. da ie stavo izgubil.
Melanija se ie od veselja na ves glas zasmejala. Obrnila se ie k mrtvemu možu, rekoč:
— V tolažbo mi.je zavest, da $i *>d-šel na oni svet s polnim trebuhom!
Stran 6.
•SCOVBNSKl  NAROD« dne 21. julija 1928.
»ter. 165
Rusi hočejo najti Amundsena živega
alimrtvega
Italija opustila vse rešilne ekspedicije in se odločila za »dolce far niente«. — Rusi osamljeni v borbi s polarno sfingo« — Mussolini bi rad preprečil obsodbo italijanske strahopetnosti.
Vse kaže, da postane v boju z divjimi elementi polarnih krajev slednjič samo Rusija, ki bo nadaljevala rešilno akcijo. Italija je že sklenila opustiti iskanje Aleksandrinijeve skupine in Amundsena. ker je prepričana, da je vsak trud zaman. Ta sklep je nov dokaz italijanske strahopetnosti, je pa tudi dokaz, da se Italija ne zaveda svoje dolžnosti, kajti ona ie zakrivila polarno tragedijo in ona bi morala prva pohiteti ponesrečencem na pomoč. Italijanska vlada se je s tem sklepom še bolj blamirala. Zdaj ves svet ve, kakšno je italijansko junaštvo in kolika razlika ie med italijansko bahavostjo in deli italijanskih junakov. Ves svet še vedno upa, da se bo posrečilo rešiti Amundsena in Alessandriniievo skupino, toda Italija je rešilne ekspedicije opustila in se odločila za znani italiianski »dolce far niente.« Italijani bi se morali zavedati da gre za rešitev Italinjanov in onih, ki so iz človekoljubja žrtvovali svojo udobnost, zdravje in morda tudi življenje, da pomagajo rešiti nesrečne žrtve Nobilove pustolovščine. Nikogar ni na svetu, ki bi priznal, da je bila Italija upravičena opustiti rešilne ekspedicije. Po vsem svetu se govori, da igra pri tem odločilno vlogo nekaj skrivnostnega, česar Italija noče izdati.
Po tem škandaloznem sklepu italijanske vlade se čujejo od vseh strani še energičnejše zahteve, da je treba spraviti vprašanje Nobilove pustolovščine pr^d mednarodni forum, da se ugotovi, koga zadene krivda. Ves kulturni svet je trdno prepričan, da zadene krivda izključno Ie Nobila, dasi skušajo italijanski listi prepričati javnost o nasprotnem.
Iz Stockholma noročajo, da je tudi švedska vlada poslala kapitanu Thorn-bergu brzojavko, v kateri mu naroča, naj se švedska- rešilna ekspedicija vrne s Spitzbergov. Ta sklep je najbrž v zvezi z italijansko akcijo. Na drugi strani je pa še boli razumljiv če pomislimo, kako hud udarec je zadel Švede s smrtjo učenjaka Malmgreena tem bolj, ker noben Šved ne verjame, da je Malmgree.i res umrl tako, kakor pripovedujeta Zappi in Mariani. Švedi so prepričani, da je postal Malmgreen žrtev italijanske strahopetnosti in podlosti.
Rusija je pa trdno sklenila nadaljevati rešilno akcijo na svojo pest in napeti vse sile, da reši še zadnje ostanke Nobilove ekspedicije, pa tudi Amundsena in Guilbauda. Rusiji gre vp rvi vrsti za največjega junaka polarnih krajev Roalda Amundsena, ki ga cenijo Rusi prav tako ali pa še bolj, kakor drugi kulturni narodi. Iz Moskve poročajo, da je namestnik predsednika pomožnega odbora Sergej Kamenov izjavil, da bo napel odbor vse sile, da najde Amundsena. Rusija se dobro zaveda, da je bil Amundsen vedno mož kremenitega značaja in naravnost legendarnega poguma. Rusi so prepričani, da je poletel Amundsen naravnost k Alessandrinijevi skupini, o kateri je vedel, da ji preti največja nevarnost. Po njihovem mnenju je Amundsen obtičal pri tej skupini. Kamenov je izjavil, da mora Rusija zdaj svoje sile in sredstva pomnožiti, ker ne more računati na podporo drugih držav. Računati je treba tudi s tem, da se je stanje ledu znatno izpremenilo tako, da bo iskanje ponesrečncev z letali zelo težko. Rešilna ekspedicija moira letala prilagoditi ledu in ledolomilec »Krasin« mora biti čimprei popravljen. To bo tra-
jalo nekaj dni, potem se bo pa takoj nadaljevalo iskanje Amundsena. Rusija ne bo opustila rešilne ekspedicije, dok-kler ne najde Amundsena živega ali mrtvega.
Švedska javnost je še vedno pod vtisom tragične smrti učenjaka Malm-greena. Vesti, ki so prispele zadnje dni o katastrofi zrakoplova »Italie«, zlasti pa pripovedovanje kapitana Lundbor-ga in pilota aeroplana »Uplanda« ser-žanta Nilssona, je nekoliko pomirilo švedsko javnost. Švedi upajo, da bo italijanska vlada tudi brez izrecne zahteve švedske vlade poskrbela za temeljito preiskavo vseh okolnosti, ki so povzročile katastrofo »Italie«.
Mussolini hoče prikriti blamažo
V skandinavskih državah so se razširile zadnje dni vesti, da namerava Nobile v kratkem zapustiti parnik »Cit-ta di Milano« in odpotovati v Rim, kamor ga je vlada pozvala, da predloži podrobno poi w,lo o svoji ekspediciji. Baje odpotuje Nobile v Rim že prihodnji teden. Parnik »Cifcta di Milano« ostane še celo leto v Kingsbavu. Tudi češkoslovaški učenjak dr. Behotmek se v kratkem vrne domov. Med Italijani ne more več ostati, ker je podal izjavo, ki spravlja Nobila v zelo čudno luč. Italijani so mu to zamerili in zato se hoče čimprej odkrižati njihove družbe. Mussolini je odredil, naj se vsi rešeni udeleženci Nobilove ekspedicije takoj vrnejo v Italijo. Parnik »Citta di Milano« jih odpelje do Nanvicka. Istočasno je Mussolini odredil, da člani Nobilove ekspedicije ne smejo dajati nobenih informacij in izjav, iz katerih bi bilo razvidno, kako je prišlo do katastrofe. »Citta d i Milano« se vrne baje iz Nar-wicka v Kingsbav. da se udeleži rešilne ekspedicije, ki bo iskala Alessandrini-jevo skupino.
Letalec Čuhnovski
Ruski letalec Čuhnovski je star zdaj 30 let. Absolviral je mornariško zra-koplovsko šolo in mornariško akademijo. Udeležil se je dveh ekspedicij k jezeru Kara in tudi v državljansko vojno je posegel zelo aktivno. Čuhnovski velja splošno za zHo pogumnega in izurjenega letalca. Že kot slušatelj mornariške akademije je letel začetkom 1. 1924 s hidroplanom iz Arhangelska na Novo zemljo. Leto pozneje se je odločil za drugi polet na Novo zemljo. Spremljal ga ie letalec Kalv:c. Pri drugem poletu iz Arhangelska na Novo Zemljo je pa zašel Čuhnovski v silen vihar in moral s svojim spremljevalcem pristati na obali. Dva tedna ni bilo o njem duha ne sluha. Že so mislili, da je našel v večnem ledu strašno smrt, toda Čuhnovskemu se je posrečilo priti peš do naselbine Samojedov, katerim je izročil listek za najbližjo radiopostajo. Ko se je vreme zboljšalo, ie startal in srečno priletel na Novo Zemljo. Med poletom je zbral mnogo važnega gradiva zlasti za zemljevid o premikanju polarnih ledenih gora.
V vojašnici.
Narednik novincu, ki je moral takoj drugi dan po prihodu v vojašnico pometati sobo:
— Ej, ti mrcina, kaj si bil v civilu?
— Uradnik.
— Beži no, kdo ti bo pa verjel? Saj se ti vidi, da ne znaš držati peresa v roki.
Vlom v češkoslovaško poslaništvo v Parizu
V sredo ponoči je bilo vlomljeno v poslopje češkoslovaškega poslaništva v Parizu in neznan vlomilec ie ukradel soprogi poslanika Osuskega dragocen nakit. Gospa Osuska je sporočila poli-cijskemiu komisarijatu, da se je ob 5. zjutraj, ko je še trdno spala, naenkrat zbudila, ker je slišala v spalnici ropot. Kmalu je zagledala na pragu moža, ki je držal v desni roki revolver, v levi pa električno svetilko. Vlomilec je bil nizke krepke postave, na obrazu je imel masko. Pomeril je na poslanikovo soprogo in zakričal: Ne gani se! Kje so tvoji dragulji? Gospa mu je pokazala predalček, v katerem je imela biserno ogrlico in prstan. Vlomilec je mirno preiskal vso spalnico in ko je opravil svoje delo, je ironično pozdravil gospo in odšel.
Vse kaže, da ie vlomilec dobro poznal poslaniško poslopje. Prišel je skozi stranska vrata z vrta in splezal skozi okno v kuhinjo. Predno se je lotil posla, se je v kuhinji dobro najedel in si privoščil steklenico najboljšega vina. Šele potem si je ovil noge s cunjami in vzel ključe od sob, ki jih je našel v kuhinji. Splazil se je v levo krilo poslanikovega stanovanja, kjer ie spalnica gospe Osuske. Poslanikova spalnica je v drugem krilu poslopja tako, da je poslanik zvedel za vlom, ko je vlomilec že davno odnesel pete. K sreči je bila večina draguljev spravljena v poslanikovi spalnici. Vlomilec je odnesel samo nakit, ki ga je imela gospa pri sebi. Ko je pobiral nakit iz predalčka, je hotela gospa zakleniti vrata, toda vlomilec jo je prehitel in prisilil z revolverjem, da je legla in čakala, dokler ni ^dšel. Ko je spravil v žep biserno ogirlico in prstan v vrednosti 150.000 frankov, mu je gospa dejala, da lahko gre. Vlomilec je mirno odgovoril, da se mu nikamor ne mudi. Hotel je vlomiti tudi v sobo, kjer je spala poslanikova deca. Gospa ga je pa prosila, nai ne vznemirja dece in vlomilec je tej želji ugodil.
Policija je takoj uvedla preiskavo in upa, da se ji bo posrečilo drznega vlomilca izslediti, ker ga je poslanikova soproga točno opisala in ker so na razpolago tudi odtisi prstov, ki jih je pustil vlomilec na steklenici in na pohištvu. Pariški tisk se obširno bavi z dirznim vlomom v češkoslovaško poslaništvo.
Pozabljeni Voltaire
Francoska javnost letošnje Voltairje-ve 150 letnice skoraj ni opazila. Voltaire ima v Parizu štiri spomenike, toda nobeden ni bil okrašen s cvetjem. V Parizu se ni vršilo nobeno slavnostno zborovanje, nobena matineja in nobena gledališka predstava, ki bi pričala, da se francoski narod spominja enega svojih največjih sinov. Voltaire je bil v svojem času najpopularnejši mož v Evropi, Francozi so ga nazivali »kralj Voltaire« in ta naslov so mu pustili tudi čestilci in nasledniki v 19. stoletju. Ne da se reči, da so Voltairjeve ideje zastarele ali da so se že preživele. Nasprotno, baš te dni je izdal novinar Bainville Voltairjeve romane in povesti. Poleg Bainvilla je še več francoskih pisateljev, ki priznavajo Voltairja kot svojega duhovnega voditelja. Pa tudi čitateljev ima Voltaire še vedno mnogo. Zato je tembolj čudno, da so Francozi njegovo 150 letnico prezrli. Samo sovjetska Rusija je proslavila ta jubilej zelo svečano, kar je pač največji paradoks. Voltaire je bil prijatelj Katarine Velike, bil je na dvoru Ludvika XV., pa tudi zaupnik Friderika Velikega. Bil je domači učitelj mnogih knonanih glav, med njimi tudi avstrijskega cesarja, pa kljub temu ga v sovjetski Rusiji visoko cenijo.
CIaude Marsey
Galantni šofer
Tereza Hubertin je povabila prijateljice na čaj. Dame so govorile o toaletah in politiki: to dvoje so dobro ujema, je - li?
Ka<r je vstopila v salon gospa Reau-coivtour. Zleknila se je v naslonjač, stisnila glavico med mehke blazinice in vzdihnila:
— Groza me je pomisliti,kaj se mi je pravkar pripetilo. Le pomislite, ko sem hotela plačati šoferju, seri bila tako neprevidna, da sem ga vprašala, če sem mu še kaj dolžna. In Čujte, ta pre-drznež mi ie odgovoril: Seveda, princesa — poljubček!... Mislila sem, da se od groze onesvestim.
— Ali je mogoče, da se kaj takega pripeti? — je vzkliknila debeluška Baudru.
— No, seveda, še dobro, da vas nI zadela od groze kap, — je pripomnila Tereza Hubertin smeje.
— Da. toda pomislite, kako strašna pustolovščina je to!
Tereza ie položila svoj šal na mizo in vzkliknila :
— Meni se pa ne zdi to nič posebnega. Nasprotno, zdi se mi zelo zanimivo in originalno. To (MS vsaj malo po romantiki, ki je v naši prozaični moderni dobi tako redka. A kaj more biti za žensko rnikavnejše, nego je romantično navdahnjen mož? K sreči te vrste ljudje ne izumirajo.
— Po vaših besedah sodeč ste imen vsaj enkrat v življenju opraviti s takim romantičnim dečkom, — se je oglasila posipa Reaucontour.
— Ne tajim, — je odgovorila Tereza. — Tik pred poroko sem doživela zanimivo storijo.
— AH bi jo nam mogli povedati?
— Zakaj pa ne? Kar poslušajte!
— Bili smo povabljeni na večer k belgijskemu ministru, ki ie priredil prvi ples v sezoni. Moja mati je dovolila, da si naročim plesno obleko pri svoji šivilji. Lahko si mislite moje veselje. Štirinajst dni je minilo in ta čas sem večkrat nrimerjala plesno obleko pri šivilji. Sledmjič je napočil dan. ko bi mi morala šivilja poslati plesno obleko. Toda nihče ie ni prinesel. Takoj sem telefonirala šivilji.
Jutri bo sigurno narejena — so mi odgovorili.
Toda tudi drugi dan plesne obleke ni bilo od nikoder. A ples je bil napovedan za isti večer. Preostajak) mi ni drugega nego skočiti v avto in odpeljati se k šivilli .
Tako sem tudi storMa. Ker je pa pričakovala moja mati maserko, a komor-nlca je bila po opravkih v mestu, sem odšla z doma sama. Bilo je prvič v mojem življenju, da sem prestopila prag domače hiše brez spremstva.
No torej, stopila sem na cesto, poklicala najbližji avtotaksi m ha*jdi na pot.
Komaj sva zavila v bližnjo ulico, sem se spomnila, da sem pozabila vzeti seboj denar. Kriva je bila mamica, ki mi nikoli ni dovolila samostojno razpolagati s časom in denarjem. Bila sem vajena hoditi vedno z njo.
Napaka je bila storjena in treba >o je bilo popraviti. Nisem pa pomislila, da bi si mogla denar izoosoditi od šivilie. Razmišljala sem, kaj bi dejala šoferju in
'-:a ■ bi x.~IIa i-hod iz neprijetnega položaja.
Kaj ko bi mu zastavila nakit? Morda bi pa kazalo izrabiti u^odmo priliko in skočiti iz avtomobila? Skratka no ^lavi so mi rojili naiVazfičnejši načrti.
Avtomobil je pa drvel dalje. Čez pet minut sva bila že na cilju. Izstopila sem in dejala šoferju:
— Pozabila sem ročno torbico. Ne vem, kako naj vam plačam vožnjo.
— Oh. gospodična, to je malenkost, — je odgovoril šofer. — Z veseljem vas odpeljem nazaj. Če vam je prav.
Zagledala sem se v obraz moža. ki je govoril z menoj tako uljudno. In lahko si mislite moje presenečenje, ko sem opazila, da je njegov obraz lep in da ima mož intehgntne oči. Izgubila sem ves pogum in zajecljala sem:
— Toda. gospod... saj sem vam že povedala, da ... nimam denarja.
— Nobenega izgovora, prosim, — je odgovoril. — To bi me žalilo. Opravite mirno svoje posle, jaz pa počakam tu pred hišo.
Ubogala sem ga in odšla po stopnicah. Šivilja mi ie sporočila, da ie njena r>omočnica pravkar odnesla k nam mo-io obleko. Pomirjena sem se vrnila pred hišo. kjer me je čakal galantni šofer.
Dala sem mu svoj naslov in sedla v avtomobil. Spotoma sem začela znova razmišljati o svojem kočljivem položaju.
Zares, z neporavnanim računom si nisem več belila glave. Zadostovalo bi zadržati šoferja za hip pred našo hišo in mu poslati denar po slugi. Toda vznemirjala me je zavest, da sem v oblasti tega prijaznega mladeniča in nehote sem mislila, kdo bi utegnil biti. Navaden šo-
Pred 50 leti je Francija z velik'm pompom pros<avila Voltairjev jubilej. To je bilo v času reakcije in zato ie služil jubilej republikancem kot pretveza, pod katero so protestirali proti režimu Orleanski škof in senator ie vložil na vlado interpelacijo, v kateri ie trdil, da pomeni proslava Voltairjeve 100-Ietni-ce vojno napoved krščanstvu. Katoličani so bili užaljeni, ker je dejal Voltaire o katoliški cerkvi, da ie »ecrasons 1* in-fame« in ker je frivolno pisal o Devici Orleanski. Ker pa vlada ni prepovedala proslave, so priredili katoličani pred spomenikom Jeanne d' Are protimani-festacije.
Iz Voltairjevih del je razviden njegov vpliv na takratno dobo. Ta vpliv je šel tako daleč, da lahko rečemo, da bi brez Voltairja ne bilo svobodne misli, niti svobodne besede, kai+i pod Voltairjevim vplivom ie celo Španija odpravila inkvizicijo, Katarina Velika pa prepovedala mučiti ljudi. Moderni človek črpa še zdaj iz bogate zakladnice Voltairjevega duha in nešteto njegovih idei še zdaj ni realiziranih. Čudno se zdi, da Francija vobče tako malo ceni tega velikana. Voltairjev grad Fernev z neštetimi zgodovinskimi spomini še zdaj ni narodni muzej, marveč privatna last neke rodbine, ki pa nikomur ne dovoli, da bi si ogledal prostore, kjer je nekdai bival veliki Voltaire.
Zagoneten umor v Pragi
V sredo zvečer so našli ob deželni cesti Praga — Uhrineves blizu železniške proge v pšenici truplo neznane ženske, ki ie bila zadavljena. Truplo je ležalo z obrazom navzdol, roke so bile sklenjene pod glavo tako, kakor da bi bile zvezane. Pšenica okrog trupla je vsa pohojena, kar priča o ljuti borbi med morilcem in nesrečno žrtvijo. Morilec je svojo žrtev najbrž izvabil na polje in jo zadavil. Pri truplu so našli dva zavoja, v katerih je bilo perilo. Iz tega se da sklepati, da je bila neznanka služkinja, ki je šla iz Prage v kak bližnji kraj, da bi dobila drugo službo.
Oblasti so takoj uvedle preiskavo in sodna komisija je ugotovila, da ne gre za roparski umor. Blizu trupla so našli raztrgano pismo, ki priča, da je imela umorjena znanca, o katerem oblasti domnevajo, da jo je umoril. Truplo je ležalo na njivi že tri dni. Policija je napela vse sile, da izsledi morilca, toda doslej je bilo njeno prizadevanje zaman.
Kako so našli Lowensteinovo truplo
Truplo znanega belgijskega bankir* ja L6wensteina, ki je na tako skriv* nosten in zagoneten način izginil iz svojega aeroplana med poletom iz An* glije v Bruselj, so končno vendarle na* šli. V petek so se popoldne odpeljali v svojih čolnih bulonjski ribiči na lov. Ko so priveslali v bližino rtiča Cap Grisneza pri Calaisu, so nenadoma opazili v vodi truplo, katero so takoj potegnili k čolnu in ga obrnili na hr* bet. Nudil se jim je strašen prizor. Truplo ni imelo na obrazu nobenega mesa več in je bilo tudi po ostalem de* lu telesa tako razdrapano in objedeno od rib, da ga je bilo groza pogledati. Ker se jim je studilo, da bi truplo po* tegnili v čoln, so ga privezali na močno vrvico in ga vlekli za seboj. Ko so pri* speli v calaisko pristanišče, so o straš* ni najdbi obvestili pristaniško policijo.
Policijska komisija je pričela takoj preiskovati že napol razpadlo truplo in je kmalu ugotovila senzacijonalno dej* stvo, da gre za truplo bankirja L6wen-steina, ki je ležalo že 14 dni v vodi. Identiteto trupla so ugotovili po zlati zapestni uri, ki je bila last L6wensti* na, in pa po zapestnici, na kateri je bilo vgravirano L6wensteinovo ime in njegov bruseljski  naslov. Če na tru*
fer? Morda, ali pa...
Videla sem elegantno, vitko postavo. Ko je nekoliko okrenil glavo, sem zagledala njegov energični, fini profil. V ušesih mi je še vedno zvenel njegov glas. Moja fantazija ie blodila po najrazličnejših domnevah in ugibanjih, v katerih sem našla neko čudno privlač-»ost.
Slednjič se je avto ustavil. Povesila sem oči in zašepetala:
— Ali lahko malo počakate? Takoj vam pošljem denar.
Toda v moje največje presenečenje je galantni Šofer odgovoril:
— Saj ni treba, gospodična. Ničesar ne sprejmem. Presrečen sem, da ste dovolili storiti vam uslugo.
Ta fraza se mi je zdela nekam prisiljena. Šoferjevo vedenje in njegova pretirana galantnost mi ie šla na živce. Slednjič sem mu obrnila hrbet, misleč: Kaj početi? Saj je tako prijazen, da bo gotovo vzel denar, ki mu ea takoi doš-Ijem.
Toda sluga, ki sem ga poslala doli, se je vrnil z denarjem v roki. Avtomobila ni bilo več pred hišo. Moi šofer je izginil.
To je pa res zanimivo, — je vzkliknila gospa Reaucontour. — Toda v tej prigodi ne vidim nič romantičnega.
— Počakajte. Saj še nisem povedala vsega, — je odgovorila Tereza. — Še isti večer sem bila na plesu pri belgijskemu ministtru. V onih časih smo plesali samo stari boston. Plesala sem in naenkrat se mi je približal mlad gospod in ko mi ga je predstavila ena mojih prijateljic, me je povabil na ples.
Dvignila sem glavo — pred menoj je stal moj šofer. Da, isti, ki me je zju-
plu ne bi našli ure in zapestnice, bi v razpadajočem truplu ne spoznali Lo» wensteina. Policija je truplo takoj od* peljala in bo ukrenila vse potrebno, tamkajšnji mestni župan pa je izdal L6wensteinov mrtvaški list
Mnogo pa da misliti dejstvo, da ie bilo truplo, ko so ga našli, oblečeno zgolj v spodnje hlače, svilene no<jnvi* ce in obuto v čevlje. Zato ie v/n»k bankrijeve smrti še vedno nepoiasnun in zagoneten. Nastaja vprašanje, kam je izginila ostala ohleka. ker bil Lowvn* stein tedaj, ko je izginil \? acroplui a. popolnoma oblečen, razen ovratnika m kravate. Zato so se v gotovih krou'h pričele razširjevati domneve da k bil na Lovvtnsteina izvršen atentat Tudi policijska preiskava je uvedena v tej smeri.
Še isti dan je bilo truplo sodno obdu* cirano. Obdukcijska komisija ie ugo* tovila na levi strani prsi in na hrbtu večje in globoke rane. Trebuh se je L6wensteinu med padcem iz višine 1300 metrov v vsej dolžini razpočil in ie vse drobovje izstopilo. Na truplu manjka tudi del leve noge. Obraz so ribe prav do golih kosti oglodale. Rankirjevo rodbino so o najdbi in pokopu trupla t?koj brzojavno obvestili.
Konec hazardiranja v Sanghaju
Šanghaiski kvartopirci so zelo potrti in ogorčeni. Slave kitajskega eldorada, Monte Carla na vzhodu, je konec. Med hazardisti, ki vse dobe ali izgube, je zavladala splošna žalost. Velika igralnica v Sanghaju je bila te dni zaprta. Policijski komisar je vtaknil pod ključ vse stranske kvartopirce in obtožil vse lastnike brlogov, kjer so igrali hazardne igre. Mož, ki si je pridobil to zaslugo, je poveljnik kriminalnega oddelka šanghajske policije kapitan W. Clarke. Nekega večera je kapitan sam vdrl v največjo in najznamenitejšo igralnico. Lastnika je aretiral in postavil pred konzularno sodišče. Do Clar-kovega nastopa se je igralo v Sanghaju javno. Odprte so bile igralnir- za vse narodnosti in vse vrste denarja. V nekaterih velikih klubih so morali položiti posestniki izpit, predno so smeli med goste, večina igralnic se pa ni držala tega pravila.
V kitajskem okraju je bila igralnica, ki jo je vodil neki mornar. V njo so zahajali večinoma samo mornarii. Ta mornar je prišel v Šanghaj s praznim žepom, toda s polno glavo načrtov in idej. Hotel ie obogateti. In res ie imel srečo. Najel ie sobe v zakotni hiši kitajskega okraja in otvoril igralnico. Kmalu ie najel še tri sobe in zaslužil ie toliko denaria. da je imel že avtomobil, v banki pa 20.000 mark, ko ga je policija aretirala.
Največja igralnica Kolo je tudi zaprta. V to so zahajali samo tujci. Rusi in Japonci niso imeli dostopa. Stavilo se je lahko 2000 do 3000 mark. Igralnica je zelo dobro uspevala. Prvotno ie imela samo eno mizo, na kateri so igrali ruleto, kmalu je pa dobila devet miz in igralo se je noč in dan. Zadnje čase je bilo zaposlenih v tej igralnici 200 Kitajcev in 26 tujcev. Ko ie policija vdrla v ta brlog, je zaplenila za 600.000 mark menic, ki so jih podpisali večinoma razni inozemski diplomati.
V Sanghaju je bila tudi igralnica za Kitajce, v kateri so bile dovoljene zelo visoke stave. Neki kitajski general ie stavil nekoč 20.000 mark na številko 17 in izgubil. Na isto številko ie stavil takoi po prvem neuspehu 40.000 mark in je zopet izgubil. Pri prihodnjih petih kolih je izgubil še 250.000 mark. Ko ni imel več denarja, ie prosil ravnatelja, naj mu jamči za 100.000 mark. Ravnatelj je njegovo prošnjo odklonil, ker se je igralo samo za gotovino. General se je nasmehnil in nehal igrati. Toda v naslednjih polih je številka 17 dobila.
trai peljal k šivilji, samo da je bil zdaj pravi gentleman, v elegantnem črnem fraku.
Bila sem tako presenečena, da sploh nisem mogla spregovoriti.
Ponudil mi je roko in zavrtela sva se. Plesal je izborno. Čez nekaj časa se je nagnil in mi zašepetal na uho:
— Gospodična, nočem, da bi mislili o meni kaj slabega. Odkriti vam moram neko tajno. Čez dan sem šofer, ponoči Pa postanem to, kar sem zdaj. Moj oče, ki si je pridobil kot industrijalec lepo premoženje, ne dovoli, da bi pasel lenobo. Ker sem pa pred leti zakrivi! neko neumnost, ie znatno omejil moj rodbinski delež . Za nobeno delo nisem bil sposoben, samo šoferski poslic me je že v zgodnji mladosti zanimal. Postal sem torej šofer. Imam svoj avtomobil in služim denar na pošten način. Vozim ljudi po mestu. A če naletim slučaino na lepo damo. jo prav rad peljem brezplačno.
— Glej no, še nikoli nam nisi omenila te pustolovščine, — je dejala debeluška Baudru.
— Zato ne, ker sem se bala. da se mi boste smejale, — je odgovorila Tereza.
— Ali ste še kdaj srečali galantnega šoferja ?
— Da, zelo pogosto.
— In še vedno šofira svoi avto?
— Ne, po očetovi smrti vodi njegovo podjetje.
— Ali bi smela vprašati, kdo je ta originalni šofer?
— Seveda. Sicer pa pravkar prihaia, Evo ga.
In Tereza ie predstavila presenečenim damam svojega moža.
Stev. 165.
«S L* O VENSKI   NAROD, dne 21. julija 1928.
Stran 7.
Radiologija in starost naše zemlje
Radiologija proti fiziki in geologiji. — Učenjaki so izračunali, da je naša zemlja staralOOO—1600 milijonov let.
Do najnovejšega časa učenjaki niti približno niso mogli določiti starosti naše zemlje. Šele nova veda, takozvana radiologija, jim je priskočila na po* moč, tako da so več ali manj zaneslji* vo določili starost zemlje. 2e pred od* kritjem radija in radioaktivnosti so skušali učenjaki ugotoviti, koliko je naša zemlja stara. S tem problemom se je pečala fizika, biologija in paleon* tologija, ki so skušale doseči svoj cilj potom znanstvenih špekulacij brez vsake fantazije. Načini, po katerih so določile te tri vede starost naše zem* lje, so zelo duhoviti in originalni, toda še daleč ne tako prepričevalni, kakor moderne metode radioaktivnosti.
Fizika je hotela izračunati starost zemlje na podlagi strogo fizikalnih po» datkov. Če računamo, da je znašala prvotna toplota naše zemlje v času, ko je bila še v tekočem stanju, 1000 sto*1 pinj, lahko izračunamo, koliko je po* trebovala zemlja, da se je ohladila do sedanje toplote. To je izračunal v dru* gi polovici preteklega stoletja kot prvi znameniti angleški fizik Thomson. Po njegovih računih bi bila naša zemlja stara 20 do 30 milijonov let. Važna je bila pri teh računih domneva, da v zemlji sami ni nobenega vira toplote, ki bi vsaj deloma nadomestil izžare* vano toploto.
Poleg fizike se je pečala s tem pro* blemom tudi geologija in geologi so iz» računali na podlagi raznih geoloških podatkov, da je naša zemlja stara naj* manj sto milijonov let. Kot tretja ve* da, ki se je mnogo pečala s starostjo naše zemlje, je poleontologija. Ta ve* da je na podlagi raznih podatkov o razvoju organičnega življenja izraču* nala, da je naša zemlja stara najmanj 1000 milijonov let in radiologija je po* kazala, da se je paleontologija še naj* bolj približala resnici, dočim sta se fi* zika in geologija temeljito zmotili. Šele radiologija je končno odločila v tem znanstvenem sporu, in sicer v prilog paleontologije.
Tako zvani radioaktivni elementi neprestano izžarevajo, njihovi žarki so
v bistvu neznatni delci snovi, ki se z neverjetno naglico širijo na vse strani. Izžarevanje pa ovira snov v bližini ra* dioaktivnih elementov. Po zakonu o ohranitvi energije se pa gibalna ener* gija ne more izgubiti in zato se pojav* lja kot toplotna energija. Iz tega si razlagamo, da radioaktivni preparat neprestano ogreva sebe in svojo oko* lico. Zemeljska skorja ima pa v sebi mnogo uranovih in torijevin okame« nin, a uran in torij sta radioaktivna eie* menta, ki neprestano izžarevata. Ener* gija tega izžarevanja je za našo zem* ljo neizčrpen vir toplote. Ta lastna to* plota naše zemlje nadomestuje izgubo toplote, ki jo izžareva zemlja v atmo* sfero.
Radiologija dokazuje tudi, da bi pri sedanjem stanju naše zemlje radio* aktivni elementi zadoščali za nadome* stilo vse toplote, ki jo zemlja izžareva, da bi torej vladalo toplotno ravnotež* je. Ko je bila naša zemlja še v teko*' čem stanju, se je potom izžarevanja iz* gubljena toplota nadomestovala samo deloma in zato se je zemlja ohladila. Radiologija je sestavila povsem novo originalno metodo glede določanja sta* rosti naše zemlje. Vsi radioaktivni ele* menti razpadajo slednjič na svinec, ki se ne izpreminja več. Iz množine svin* ca, ki se nahaja v večjih množinah v neposredni bližini radioaktivnih oka* menin, lahko določimo čas, v katerem je ta množina svinca nastala. Po tej in po drugih metodah radiološkega značaja so učenjaki ugotovili, da je na* š*a zemlja stara 1000 do 1600 milijonov let. Edini nasprotnik teorije o tako vi* soki starosri zemlje je angleški geolog Jolv. avtor teorije o naglih izpremem* bah v zemeljski skorji, ki so jih po* vzročili radioaktivni elementi. Jolv je mnenja, da je naša zemlja mnogo mlaj* ša. Toda njegova teorija je osamljena in po najnovejših raziskavanjih tudi logično ne posebno prepričevibia. Za* to nimamo nobenega znanstvenega razloga, da bi ne verjeli, da je naša zemlja stara nad 1000 milijonov let.
Gozdarstvo v ljubljanski oblasti L1926 in 1927
Pomen statistike za gospodarstvo. — Gozdarstvo v naši državi. — Zanimiva knjiga ing. Šivica o našem gozdarstvu*
Za proučevanje položaja in pridobitnih odnošajev poljubne gospodarske stroke je zanesljiva statistika najboljši pripomoček. Njenih podatkov se poslužujeta zemljedel* stvo in živinoreja prav tako, kakor trgovi, na, obrt, industrija, tehnika itd. Tudi veda in znanost se opirata pri svojih raziskava« njih na nje. Dobro zasnovana statistika je neprecenljive vrednosti in glavna opora go» spodarskega in iz njega izvirajočega kultur* nega napredka. Zato posvečajo moderne države statistiki največjo pažnjo in imajo v svojih centralah urade, ki zbirajo stati* stično gradivo, ga po gotovih smernicah urejujejo in od Časa do Časa objavljajo.
Poljedelsko ministrstvo bivše Avstro* Ogrske je za gospodarske panoge svojega področja: poljedelstvo, živinorejo, gozdai* stvo itd. izdajalo v «Statistische Jahrbiicher« vsako leto obsežne publikacije te vrste. Tu» di Društvo narodov je pritegnilo statistiko v svoj delokrog in jo bo v odborih ekonom* skega komiteja obdelalo. Za konferenco, ki se bo sestala tekom tega leta, pripravlja mešani odbor, v katerem je tudi zastopnik gozdarstva, obsežno gradivo. Po intencijah in navodilih odbora, oziroma mednarodnega kongresa iz 1. 1926 zbirajo države statistiko gozdov.
V Jugoslaviji pokrivajo gozdovi 7.5 mili* jonov hektarov ali 303 % državne površi* ne. V gozdovih in pri lesni industriji Je zaposlenega 7—8 % vsega prebivalstva. — Izvozilo so je L 1924 za 2.5 milijarde dinar* jev lesa in od železniškega tovornega pro* meta je odpadlo 83 cfn na gozdne proizvo*
de. V zadnjih letih so je izvoz nedvomno še
dvignil.
Te številke dokazujejo, da je gozdarstvo v naši državi najvažnejša gospodarska pa* noga in da predstavljajo gozdovi ogromno narodno premoženje, ki ne daje le nepo* srednih dohodkov, ampak posredno koristi tudi z blagodejnim vplivom na zračne pa* davine in na podnebje in s tem na ožjo in širšo okolico. Dolžnost države kot skrbnega varuha je torej, da uredi gozdno gospodar* stvo, da z dobrim oskrbovanjem ohrani po* sebno na absolutnih, vsako drugo kulturo izključujočih tleh stoječe gozdove neokrnjene potomstvu, da z razumno gospodar* sko politiko, s podporo lesni obrti in indu* striji s primernim podukom trajno pomnoži gozdne dohodke končno da privede z do* slednim pogozdovanjem prostrane, le za go* zdorejo sposobne pustinje zopet k plodo* nosnosti. In za izvršitev tega programa je treba predvsem raznovrstnih in zanesljivih podatkov.
V to svrho se peča ministrstvo za šume in rudnike že več let z uvedbo posebne gozdne statistike. Največja težkoča za se* stavo smotrene statistike je velika razlio* nost gozdnih razmer po ustroju sestavin, po legi m tleh, posebno pa po gospodarskem razvoju. Kraje, kjer se šele ugotavljajo last* ninske pravice in kjer je gospodarstvo Se v povojih, je težko po enakem merilu pre* sojati, kakor kraje z razvitim, za večje komplekse po modernih načelih urejenim gozdarstvom. Tudi nedostatki v javnem gozdnem nadzorstvu in pomanjkanje osob* ja so ovire za snovanje statistike.
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN
Washington je vzel iz žepa majhno škatljico iz lepenke in si je ječe jel drgniti z rdečim praškom belo obrobljeni ranici na licu.
»Biti je morala kača, ki bi usmrtila še kobro in proti kateri je pik klopotače nedolžen kakor cvrlenje dobrodušnega psička,« je menil Washington. »Mam-ba? Paperlapap! Poznam mambo! Precej nevarna, a ne tako zelo kakor tole!«
Manfred je pogledal Leona.
»Gurther?« je vprašal.
Gonsalez je prikimal.
»Vsekako je bilo meni namenjeno, toda Gurther je, kakor sem že davno opazil, nervozen. Ni mu pomagalo niti to, da je bil zaprt.«
»Govorita nekoliko tiše, če smem prositi!« "P
Leon se je vprašuje ozrl na težke zavese, ki so zagrinjale okno. Za njimi so bile sicer žaluzije. a dr. Oberzohn je bil zelo iznajdljiv.
Leon je naglo pregledal noge novo-došlecev; vsi so imeli čevlje s podplati iz klobučevine.
»Ne verjamem, da bi mogel zbolj-šati taktiko lepe gospodične JViirabele Leicestrove,« je rekel in je odšel gor v Leejevo spalnico, ki je ležala sredi hiše in iz katere se je prišlo na majhen balkon, čigar tla je tvorila streha verande.
VeEko okno ie bilo odprto. Leon se je splazil v temo in se je med stebri balustrade pozorno ozrl na okoli.
Napadalci so bili na terenu; niti se niso več poskušali skriti. Leon je naštel sedem mož, dokler m opazil cigarete osmega, ki je bil nekoliko proč od ostalih.
Na kaj neki Čakajo? se je vprašal. Nihče se ni zganil. Tudi se niso bližali hiši. Ta pokojnost mu je dala misliti. Pričakovali so signala — danega znamenja. Kakega? Odkod? In kdo bi ga naj bi dal?
T^flajci je zagledal moža, ki se je plazil čez trato proti hiši. Eden ali dva? Ali so ga oči varale? Če sta bila dva, je moral eden od njiju biti Gurther. Zmota je bila izključena. Za sekundo je moža za stebrom izgubil iz v?ida. Leon je okrenil glavo...
Gurther je padel!
Leon je videl, kako je klecnil v kolenih in se zrušil na tla.
Kaj naj to pomeni?
Leon se je še vedno čudil, ko je zaznal mehak praskajoč šum m pridušen dih. Razmišljal je, od kod je oboje prihajak).
Nenadoma je zagledal jedva nekaj palcev pred seboj Človeško roko, ti se je oprijela spodnjega robu naslona.
Naglo in neslišno se je Leon splazil nazaj v sobo, obstal pred zaveso in počakal. Njegova roka se je nečesa dotaknila; bila je dolga svilena vrvica, s katero se zastirajo zavese.
Leon se je nemo zarezal v temo in je na vrvici napravil zanko.
Nepoklicani gost se je bil med tem popel na balkon in se je na prstih plazil k odprtemu okrni. Sumrl ni ničesar, zakaj žaluzija ves večer ni bila spuščena. Neslišno je stopil v spalnico; v svi-
Verujte, če se Vam pov6t
da Je vsak« gospodinja napravila naj boljo Izkušnjo, če Je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj Je naj-bolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichtovo Terpentin milo
Slovenci imamo za gozdno statistiko v odličnem strokovnjaku g. inž. Antonu Šivi* ca, višjem gozdarskem svetniku in oblast* nem gozdnem referentu v Ljubljani izbor* nega Specijalista in organizatorja, ki se že mnogo let bavi sistematično s tem predme« tom in je z mnogobrojnimi publikacijami pokazal, kako naj se ga obdela. Njegova, meseca junija t. 1. izišla, lično opremljena, 78 strani obsegajoča knjiga ^Gozdarstvo v ljubljanski oblasti leta 1926 in 1927». ki priča, kaj premore vztrajno, smotreno delo. Knjiga je namenjena, kakor avtor v pred' govoru sam povdarja, širši javnosti, katero noče seznaniti s prilikami in neprilikami na* šega gozdarstva in opozoriti na potrebno pospeševanje te, za naše kraje prevažne go? spodarske panoge. Ne smemo namreč po* zabiti, da pokrivajo gozdovi v ljubljanski oblasti 44—46 % vse površine. Zvest temu namenu, je druga-če suhoparne statistične podatke spretno prepletel s tolikimi priklad* nimi opazkami in poljudnimi pojasnili, da mora knjigo vsak z zanimanjem čitati. Ob? sežno gradivo je tako nazorno urejeno in te* meljito predelano, da si lahko sestavi vsak* do pravo sliko naših gozdnih in gozdarskih razmer.
Gozdovi so razdeljeni po posebnih kate? gorijah in posestni velikosti, po tleh, legi, drevesnih in vzgojnih vrstah in po starosti. Dejstvo, da se nad 70.000 ha gozda oskrbu* je po strokovnjaških gospodarskih osnovah, da so gozdovi obremenjeni le z neznatnimi ostanki nekdanjih servitut in da se površina gozdov, radi krčitev ali prirastka malo iz* preminja, kaže, da je naše gozdarstvo viso* ko razvito in da je ustavljeno med poljem in gozdom ono ravnotežje, ki je povsod za* ključek dolgotrajnega in naravnega gospo* darskega razvoja.
Pri odstavku o izkoriščanju gozdov ome= nja avtor, da se po njegovem mnenju pre* komerno izrabljajo in da se seka celo mlad nedorasel les in izraža bojazen, da za bo* dočnost ne bo dovolj dobro preskrbljeno, ako bo Šlo tako naprej. Temu mora pritr* diti, kdor malo pogleda v naše gozdove in sliši v najskritejših, skoraj nepristopnih ko« tičkih peti sekiro, kdor opazuje lesni pro* met po naših cestah in vidi železniške po* staje natrpane z lesom. Priča pa o tem tudi veliko število vodnih, parnih in električnih žag (skupaj 884), ki so se v zadnjih letih množile kakor gobe po dežju, poleg mnogih podjetij, ki se pečajo s podrobno obdelavo lesa. Za spravljanje lesa iz gozdov je v obratu poleg navadnih in vodnih riž, žičnih vzpenjač, železnic s konjskim in parnim pogonom, tudi električna železnica. Vse* kako znak napredujočega gozdarstva.
Zanimivi so podrobni podatki o 3troških za obdelavo iesa, o cenah v lesni trgovini, o postanku gozdnih dohodkov, škodah, dre* vesnicah. pogozdovanjih varstvu prirode in
o gozdarskem osobju. Tu se dotakne avtor graje vrednega nedostatka, da gozdarsko osobje obče uprave že nekaj let in tudi le* tos ne prejema redno potovalnega pavšala in zato v najvažnejšem letnem času ne mo« re vršiti vnanje službe. Ta pritožba je tem pomembnejša, ker bi se moralo pri seda* njem obratu v naših gozdovih, od katerih ima država največje dohodke, osobje držav« nega nadzorstva podvojiti, da bi bilo docela kos svoji nalogi in ker kaže, da pri centrali državne uprave ne umevajo zadostno nase« ga gozdarskega vprašanja in podcenjujejo predvsem veliko javno in narodno gospodar* sko važnost naših gozdov. Dokazuje pa tudi zopet voljo pisateljevo, da nam poda izčrp* no sliko gozdarskih razmer iz svojega delo* kroga v preteklih dveh levih. Značilno je pri tem dejstvo, da gozdarsko osobje obče uprave že dolgo ne prejema v zakonu zajam* čenih in s posebnim pravilnikom urejenih deputatov.
Posebno poglavje je posvečeno lovu, ki je v tesni zvezi z gozdarstvom in predstav* lja znatno, dobro se obrestujočo narodno vrednoto.
Sklepna črtica o gozdnih in lovskih raz* merah Kastva danes ni več aktualna za ljubljansko oblast, ker je prešel ta srez v področje primorsko*krajiške oblasti. Knjiga se dobi pri šumarskih referentih po 30 Din, kar znači >amo dve tretjini režijskih stro* škov. Ing. A. G
Sokol
7!et župe Rijeka
Starešinstvo sokolske župe Ljubijana poziva vsa društva svoje župe, da se udeleže velikega zleta in -lavnoeti bratskt iu-pe »Riieka« na SuŠa':u <Jne 4. in 5. avgusta t. 1. Zupa »Rijeka-* r.izv ie ob tej priliki svoj članski prapor, katorija posvečuje onim, ki so se borili, se bore m se bode borili, ter prapor larvsciii, Ujtereea posvečuje onim, kate"! *^e hoće "o boriti za juioisovenske in vses'oveis^e idea.e. za svobodo neosvoiK^enu klanskemu praporu kumuje primator čehoslovaške presto-lice tudi naše zlate Prage, brat dr. Baxa, naraščajskemu praporu pa kumuje naš starosta JSS, brat f3. Gangl.
Pohitimo na zlet bratske obmejne župe, katere slavnost bodo gledali preko par metrov oddaljene državne meje oni. ki nas sovražijo, pa tudi oni, ki nas iskreno ljubijo in željno pričakujejo.
Udeleženci te slavnosti imajo na želez-
tu zvezd se je v okenski šipi za trenutek pojavila njegova silhueta.
Gologlav je, si je dejal Leon. To mi bo delo olajšalo. Ko je možak napravil še eno stopinjo, mu je padia zanjka na vrat in je udušila krik, ki se mu je hotel izviti iz grla. V naslednjem trenutku ie ležal na tleh in Leon mu je klečal na hrbtu. Poskusil je vstati, toda Leonova pest mu je nalik batu prihrumela na glavo, da je mahoma odnehal.
Gonsalez je zrahljal zanko, si vrgel njegovo truplo čez ramena in ga odnesel iz sobe po stopnicah nizdol. Mogel je domnevati, da je bil možak edini vlomilec, toda bil je previden in ni hotel ničesar prepustiti naključju. Predal je ujetnika stražnikom, ki so čakali spodaj v veži, in stekel nazaj v Leejevo spalnico, da se je uveril, da ie njegova domneva točna. Spodaj so stali še vedno tako kakor jih je bil videl prej. Pričakovali so signala. Kakega signala?
Ostavil je v sobi stra-žnrka in se je vrnil v delovno sobo, kjer je v vlomilcu presenečen prepoznal starega znanca.
Lew Cuccini je z neprikrito skrbjo gledal enega biriča za drugim. Toda najbolj je Leona presenetilo dejstvo, da je bil Američan zopet on sam; obraz mu je bil Š vedno odurno zabuhel, v ostalem pa se je zdelo, da mu božja sodba, ki bi ji med sto ljudmi neizbežno podleglo devet in devetdeset, ni šla ni najmanj do živega.
»Kače... Da! Proti njim sem utrjen, ne? Ali je to človek, ki me je hotel ubiti?« Washington je pokazal na Cucdnija.
»Kje je Gurther?« je vprašal Manfred.
niči 75% popust ter stane vožnja iz Ljubljane preko Karlovca na Sušak in nazaj Din 58.75. Članstvo opozarjamo na ugodnost, ker si pri tej priliki ogleda naše morje, ob katerem prebijejo lahko par dni. Ugodnost znižane vožnje velja na podlagi izkaznice, katere se dobe pri župnem starešinstvu v Ljubljani in velja za čas od 30. julija do 12. avgusta 1928. Društva naj prijavijo sodelujoče članstvo činrpreje, vsaj p* do 25. t. m., da jim lahko -preskrbimo pravočasno izkaznice. Zdravo!
Starešinstvo sok, župe LJubljana.
— Sokolski Glasnik iU M je izšel. Vsebuje poziv starešinstva JSS na VI. pokrajinski zlet v Skoplju v dneh od 5. do 9. septembra t. 1., dalje poziv župe »Rijeka« za zlet na Sušak dne 4. In 5. avgusta, članek dr. Stempiherja »Beograd na Vidovdan 1928<, Novosti iz slovanskega Sokolstva. naših žup in JSS. Poleg druge bogate vsebine prinaša tudi sliko najstarejšega našega Sokola, br. Petra Grasellija, ter velikega podpornika vseh naših nacljonamih institucij, župnika br. Ivana Vrhovnika. Naslovna stran prinaša sliko slavnost! razvitji prapora Sokolskega društva Ljubljane II.
— Prednjački    tečaji na Francoskem.
Francoska telovadna zveza se je pričela intenzivno baviti z vzgojo dobrih prednjakov. V ta namen priredi letos dva tečaja v Dina rdu. V vsakem tečaju bo po 75 gojencev.
r~ Mednarodna športna razstava v Parizu se vrši od 14. do 25. decembra t. 1. v »Grand Palais« z osebnim plovnim oddelje-njem. Predsednik mednarodne telovadne zveze g. Cazalet Je imenovan članom te razstave.
— Slile tulca francoske telovadne zveze
se je slavila v mestu Calais z zletom v velikem obsegu, na kojem ie sodelovala cela elitna Francija. Z zletom so bile združene telovadne tekme pod vodstvom svetovno znanega strokovnjaka g. tieberta.
— Zbirka   čeških Sokolov za Bolgare.
Zbirka COS za nesrečne bolgarske brate je presegla v najkrajšem času 100.000 Kč, katere je poslalo predsedstvo COS v roke bolgarskega poslanika v Pragi, g. Vazova. Poslanik se je zahvalil COS s posebnim pismom, v katerem posebno naglasa velikanski pomen Sokolstva.
Ciiccini se mu je zlobno zarezal v obraz.
»Izvolite ga kar sami poiskati, boss! Vas bo že še dobil! če zakričim...«
»Cuccini!« Leonov glas je zvenel krotko. Konica noža z dolgim rezilom, ki ga je banditu nastavil na grlo, je bila nedvomno zelo ostra.
Cuccini ie odrevenel.
»Ne boste kričali! Če bi se vam Česa takega zahotelo, vam prerežem grlo in pokvarim vse te lepe preproge! Ta-le tu je pristen Bokhere, George! V poslednjih desetih letih nisem videl takega.«
Leon je z migom glave pokazal na mehko preprogo, na kateri je stal George Manfred.
»Kakšen signal je bil dogovorjen, Cuccini?« Leon se je vnovič obrnil k ujetniku. »In kaj bo sledilo signalu?«
»Čujte!« je rekel Cuccini. »Vaše besedičenje o prerezanih vratovih pri meni ne vleče. Tod ne poznamo tretje stopnje tezalnice. Nikarrte tega pozabiti!«
»Ha. ha, vi še ne poznate moje devet in devetdesete stopnje!«
Leon se ie smehljal kakor dete. ki se Česa raduje.
»Prosim, vtaknite mu kaj v usta!«
Stražnik ie ovil Cuccinijevo glavo z volneno ruto.
»Položite ga na zoto!«
Bil je že od rjrei povezan na rokah in nogah in se ni mogel niti ganiti.^
»Ali ima kdo pri rokah voščene žveplenke? Aha, evo jih!«
Leon je izpraznil malo kristalno posodico v dlan in se je pozorno ozrl na okoli.
»Nu, gentlemen, prosil bi vas, da naju pet minut ostavite sama. 2elel bi rai-
stru Cucciniju pokazati izboren primer uporabe metode pregovarjanja Giana Viscontija, ki ie bil njegov rojak in izumitelj sistema, ki ga nameravam sedaj-le uporabiti.«
Cuccini je silovito odkimal z glavo. Izza volnene rute so se začuli neartikulirani pridušeni glasovi.
»Naš prijatelj ni neinteligenten. Kdor trdi, da je signor Cuccini neinteligenten, bo ime] opravka z menoj,« Je rekel Leon.
Vzravnali so moža in on je začel pripovedovati, okle vaje in pretrgano.
»Sijajno!« je rekel Leon, ko je možak končal. »Odvedite ga v kuhinjo in dajte mu piti!«
»2e večkrat sem se vprašal, Leon, ali bi kdaj izvršili svoje strašne grožnje s torturami,« je rekel George, ko sta ostala sama.
»Pol torture ie strah pred njo!« je malomarno odvrnil Leon; prižgal si je cigareto z eno tistih vžigalic, ki jih je bil prej našel na mizi in ki jih je sedaj skrbno zopet del v kristalno posodico. »Vsakdo, ki ima spretnost v uporabi prijaznega in sugestivnega slikanja podrobnosti, bo lahko pogrešal vsa ona mučilna sredstva, ki so bila pri naših prednikih deležna tolike priljubljenosti. Časih se tudi sam vprašam«, — zamišljen je puhnil dim v zrak — »ali bi mogel svoje grožnje kdaj izvršiti... Morati o priliki poskusiti.«
Dobrodušno je prikimal pred se, kakor da bi     v tem videl veliko zabavo.
Manfred je pogleda! na uro.
»Kaj nameravate sedaj? Dati signal?«
Gonsalez je prikimal.
»In potem?«
Strati 8.
«SL'OVENSKI  NAROD« dne 21. julija 1928.
"tev 165
Čudovito nizke cene
Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240.—. MOTORJI prav po ceni. — Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko — pri
«TRIBUNA», F. B. L., Ljubljana, Karlov* ska cesta §t. 4. 126L
! Pedicol !
Nedosegljivo sredstvo proti potenju nog. Iz leči vas v 24 urah. Garantirano neškodljivo zdravju in obutvi. Sredstvo, prospekte kakor vse mior-maoije dobiva se pri Milan Potokar, Ljubjlana, Couzova c.  9-II. 1354
IVAN GENUSSI
pleskarstvo In llčarstvo, Igriška ulica 10. — Za delo se jamčil Cene  nizke. 59/T.
Strojepisni pouk
med počatnicami se vrši vsak dan od 6—9 ure zrvečer. Začetek 7. avgusta. Vpisovamje 6. in 7. avgusta od 6—8 ure zvečer. Učna ura 4 Din. Christofov zavod. Domobranska c. 7-1. 1358
Zimnice (modroce
predelujem po 35 Din in vsa tapetniška dela po najnižjih cena-h. Pridem delati tudi na dom, Siavič Franc, tapetnlk. Delavnica: 2ab-jak  14. 1360
Teod Kom. LJubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni ktepat, tnsta/udje vodovodov teptava ttrelovo* cfov, kopališke in klosetnt na* prave — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakoi tudi posod (škatle za konzer« ve) ter litografija 22/T
PLANIHKA
CA Ti
prenavlja, čisti in osve* žuje kri. izboljša slahc prebavo, slabotno delo* vanje čreve=s oapihova« vame. obolenja mokraćne ivislme, jeter, žolča in žolčni karuen. Vzp«<ibuja apetit in izborno očin» fcuje pri arteriosklerozi — .PLANINKA« čai te pristeo v plombiranih pa» ketib po Din 20— * oa>
pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Ljubljana. Kongresni tre fDohi se v vseh lekarnah^
Motorno kolo
v dobrem stanju se proda za Din 2600.— radi bolezni. Ogleda se: KarJovska cesta št.  4. 1259
Prazno sobo
v cen t rumu išče mlada gospoddčna. Ponudbe na upravo lista pod • Prazna   soba« 1347.
Koncertne citre
dobro ohranjene takoj naprodaj. — Ponudbe pod »CVtre 1338» na upravo «S!ov. Naroda*.
Upokojenec
star 45 let, zmožen kavcije, išče siužbo inkasanta ali vratarja Nastop 1. avgusta. Ponudbe na upravo 'ista pod »Pošten«. 1334
Šivilja
ta obleke m perilo išče službo, »v. gre siva* v trgovi-no, priporoča se tudi na dom Ponudbe na uprava Msta pod »Vestna«. 1335
Opremljeno sobo
svetlo kn zračno, z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Dopise na upravo Slov. Naroda pod »Opremljena soba«. 1342
Stanovanje 2 sob
sče mirna družina (4 osebe). Vselitev 1 avgusta Plačam ev za pol ca naprej Ponudb« na upravo lista pod »Suho  stanovanje«. 1343
Hišo
Ivo ali večdružinsko v dobrem >taa]u v LJifbUaoi kupim prou ta-\o|snjemu plačilu Posredovalci so ikllu&eni Ponudbe t navedbo cele poslati na upravo »Si. Naroda« *»d »H fta« 1333
G. Flux, Ljubljana
Gosposka 4-1
najstarejša strokovna čez 35 let obstoječa posredovalnica boljših služb, išče nujno vzgojiteljico k 3 otrokom, perfektno slov. in nemško, kuharja na morje, plač. natakarico za Bled in v neki hotel n* Dolenjsko. Poštena, sta'Ina služba. Priporoča osobje vsake vrste, vsake starosti za vsako delo in ceno, (moške in ženske) tud-; pridne začetnice, katere nekaj kuhajo. Informacije na razjpolago. 1357
GlOVANl BOCCACCIO:
DEKAMERON
Prevel Dr. ANDREJ BUDAL.
i. knjiga. Broš. Din d6-—, platno Din /2-—, luksuzna u daja na boljšem papirju polfranc vez. Din 100*— l ilustracijami.
II. Knjiga. Broš Din 5tr—, piamo Din 72-— luksuzna Izdaja na boljšem papirju polirane vez. Din 100 — z ilustracijami.
Ili. <njiga. Broš Din o6*— platno Din 72*—. luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc vez Din ICO"— ilustracijami
Knjige se dobe v knjigarni Jiskovne Zairnge
v L ubijani, Prešernova ul. 54.
KNJ.Gr, BROSURli, ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA, POSE-TNICE, OSMRTNICE I. T. D IZDELUJE LIČNO HITRO IN CEN )
i
h
N Z
UJ
m
c
UJ 0.
h
N Z UJ
m
<
II
E
UJ
o.
F> I
n zix !
Majhen trud in majhni izdatki
Brez truda in z malimi izdatki lahko operete Vaše perilo z BENZIT-N ADMI LOM, kajti BENZIT-N ADM ILO je najšted-Ijlvejše in Vam opere brez truda in z malimi Izdatki vsako še tako umazano perilo ali oblačilo.
BENZIT-NAD MILO razkroji vsako nesnago, ne da bi najmanj škodovalo tkanini
in barvi. BENZIT - H H D MIL 0 razkroji nesnago, ne razjeda tkanine, nasprotno varuje BENZIT-HROMILO perilo in napravi vlakna mehka.
Dobiva m v vMh droga rljah In trgovinah kolonijalnog* blaga po cani od Din. 5.*
za komad.
Nadmii
TVORNICE ZLATOROG MARIBOR
I
ISIZIT !
13
u
w m z
N
"D
m
in
CD
ni z
N
O
TJ
m
in
3>
m m z
N
H
Spominjajte se „TABORA,,
Lovske puške
flobert puške, browninge. p:š:ole za srrašenje pv)V. samokrese, to-pi-če, zaloga lovskih in ribiških .jo rretisčin ter umetalm ogenj.
F. K. Kaiser,
puškar,   Ljubljdnu,  Selenburgova ulica 6.
Sve.u emu v^m nabavo samo edin j na -bol Se in trpežno
kolo
Gritzncr14
nizke cene, tuni na mesečna odplačila prt
Josip Petelinc-u
LmbHana   Teieton *tev ^yl3.
Za krojače!      NOVA VELIKA       Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o piikrojevan,u moških oblačil
A. KUNC, Ljubliana, Gosposka ulica 7
Zahtevaite opis k mige?
delikatesna, špecerijska trgovina in zoMovamiu
LJUBLJANA
Dunajska  c 12.
Točijo se prisina domača in tuja vina Dopoldan in popoldan sveži zakusek. nanaaaa
Mno9im še ni znano,
da želodčne in črevesne bo'ezm, gtuvoboi, nervozo, po* manjkanje spanja, sleb tek, zlato žilo povzroča slaba o*ebava, katero najučinkovitejše odpravi 7tiani eliksii «FIGOL» Prepričajte se rudi vi da preizkušena zdm» vilna >pecialitrta «F1CiOL» eliksir uredi prebavo in vam vrne zdravje <rF?GOI • '7deluje in razpošilja po pošti proti Dovzetii       navndili uporabe lekarna
DR  7,. SEMELIC m'BROVNIK 2 y- okusna steklenica z omotom m poštnm*   *0.— Din Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 steklenicami oa 245 Din
'cvilne   zahvalnice  o   "spešnem  delovanju »Figolao dospevaio dnevno
Za dom!
za šivilje,  krulače   čevljarje Itd
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg Srvaoja enrta (ob§iva). veze (§'ika). krpa perilo ta oogavte«? Brez vsakega preminlaola ploSČ in drugo Je stroj w mnu*i prrpravldeD aH za vezenle Id ravno tako htro zopet za navadno S:vanje — Poleg vse-b prednosti, ki Jih zavzema   Srvalni    stroj SIOfVVER,
|e rud) najcenejši. Ne  zamudite  ug>dne  pri-hke n oglejte   s^   to   »zredn^sT pri
Lud. Baraga,
LJuhllana   ^eienhrirjnva 6. I
Brezplačen pouk  v vezenju, rabi aparatov  Ud   —    Ugodn.' plačilni p^«oj'   —   151etno lamstve
ira-fp v Slov
Mali oglasi v »Slovenskem Narodu« so popoldne najbolj čitana, natcenel^a tn najuspešnejša posredovalnica ra službe, prodale, nakup, nepremičnine, lokale stanovanja, priporočila, kapital Itd. Itd V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKnO POSLUŽUJE. KER MORAJO IMETI NAJBOLJŠI im5pfh'
Originalne potrebščine za Opalograph.
^eservai m fixat B druge poueDsćsnc. u\ giiiniu. barve in matrice za Gestetne? Cyklostil
Lud. Baraga
i_IUBI-JANo Telef. 2980
Selenburgov« i j 1
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
---LJUBLJANA  Prešernova ulica SO i v Ustnem posiopiuk —
Obratovanja vluK- nakup iu prodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev deviz in valut horzna naročila oreduimi •n krediti vsake vrste eskomnt in in-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo <;afe ■* itd itd Hrrnfjivke-  Kredit   fJnMiann   — Telefon
H     >Oin    O457     >^4«     '..lonirhnr   OTnfi 9f**
Urejuje: Josip £upmu£& — 2U cNarodnc tiAkamu»; Fraa Jezeriek. 0* Zm upravo Id luscraim del Uata. Utuo Cbn&tut — V« t Ljunljem
5924
74
99