TRST. četrtek 31. julija 1958 Leto XIV. . Št. 181 (1026) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir 'Tei.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini V, 11. nad. - TELEFON 93-80* IN »4-63* - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2* - NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedelja »evilka mesečno IM ltr.leteoiO«*^- : Ulica S. Pellico 1-11. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: V tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 7B0, polletno 3». četrtletno 1» din — rp»im J ---------------- - tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 31-938. tekoč, račun prt Komunami bank. v Ljubljani 600-70/3-375 T*EstNIiTy°: UL- MONTECCHI št. 1, OGLASOV- 7 ~ Podružnica GORICA: Za VSak višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Illiisk italijanskega ministrskega predsednika v IMashlngtoim zaključen ^Stališče Italije o Srednjem vzhodu pacifistično in realistično obenem» Fanfani bo obiskal tudi Bonn - Imenovani predsedniki in podpredsedniki komisij v poslanski zbornici ni?^®NGTON, 30. — Po sporazumu med predsed-Bela h Sen*lovver-'em in Fanfanijem je danes zvečer sta JrSj izdala uradno poročijo, v katerem pravi, da ki državnika pogovarjala o številnih vprašanjih, druee I?a^° obe državi. Razgovorov so se udeležile tudi j ® Vladng OSebnOSti Z nKoVi ctrarii TJnTV-irnJr* nrovi »tvarin V vzdusju prijatelj-pravliaii razutnevanja» raz-tovnem . sedanjem sve- LONDON, 30. — Mac Millan je pozval ministrskega predsednika Grčije in Turčije, naj skupno z njim izdata poziv, da se preneha nasilje na Cipru. To se je zvedelo potem, ko se je Mac Millan 50 minut razgovarjal s predsednikom turške vlade Menderesom ob navzočnosti zunanjega ministra Selwyna Lloyda. Predsednik grške vlade je že Načrt nove francoske ustave daje predsedniku večjo oblast Široka akcija za neodvisnost francoskih kolonialnih posesti v Zahodni in Ekvatorialni Afriki PARIZ, 30. Kr^aT-** P°ložaju, vštevši nosu vzb°d. ter o mož-^tanka ministrskih F-easednikov v okviru OZN. Srea- 2adnjega razvoja na med a!? vzhodu je priš.o vesa r2avn*ki do »zadovoljita ®P?razuma». Priznali so glede ®.zno.st položaja Italije č0-_ ,^Jenih interesov v Sre- Vthodu^NaJaV na Srertn'lem • .vaaaije so v razgovo- ,,,,,l,l,lllll„llllll|l,„l,|||„„„|, mililiIIH Diplomatska aktivnost jugoslovanske vlade ju*?! n»šega dopisnika) »anskf30' - Jug°sl°- pl°ma*«t ?e z veliko di' eia 2a 0 aktivnostjo zavze- 3tedni popu®čanje napetosti na siti vzh°du. Jugoslovan- hiju j-eP°slanik v Novem Del- 'bisk.i Ux?n Kveder je danes Nehrt rih potrdili privrženost obeh držav atlantskemu zavezništvu ter OZN. Italijanski ministrski predsednik je tudi o-črtal program, ki ga je predložil, glede gospodarskih vprašanj svoje držav ji urr.;š .iv-niki ZDA pa so izrazili svoje zaupanje, da bo porast gospodarskih vezi med ZDA in Italijo pozitivno prispeval k izvedbi tega programa. Italijanski ministrski predsednik Fanfani je danes, drugi dan svojega bivanja v Wash:ngtonu šel najprej ob 11.30 v Belo hišo na obisk k predsedniku Eisenhowerju. Z njim je bil tudi ital. veleposlanik v Washingtonu Manlio Brosio ter šef kabineta Rai-mondo Manzini. Z ameriške strani je razgovoru prisostvoval državni tajnik Foster Dulles ter pomočnik držav- lZtočjT' 1,enruja, kateremu je ta v P>smo predsednika Ti-Srertn: 2vezi s položajem na je odn Vzbodu- V Atenah Vanske Vldk Poslov jugoslo-haček 83 vf*ePoslaništva Du-Preds , lzročil osebno pismo 8rške aika Tita predsedniku Eosl0v_ de Karamaniisu. Ju-L°ndr> nS^* veleposlanik v * ilu Ivo Vejvoda je obi-^ Ponovno ministra *, ,eion ^Iliocu Ormsby-t daijš *'er‘m se Je zadržal 0 je na1 razgovoru, medtem u°vatisk k P°slov )uSO- ashin . a veleposlaništva v ttofn st?nu Franc Primožič r°čil v- — - Partnj , Ceraj državnemu de-tega " osebno pismo držav-J Aa)nik deve k*JiUKa za zunanje za-trg s>Ca aul-lesa- Vsa ta diplomat- *tta Popoviča za mini- eusteji 1Vr>ost ima namen ne-vPlivati° 02iroma posredno s0tPl 7.na 1'ste, ki so odgo-oredn; a sedanje stanje na iilto vm,,Vahodu. da svojo po--',0ljlih j° s stremljenji ?. da n* svetovne javnosti Pilti a ^onstruktivnim poli-^titev ..Vanjem omogočijo Glasi. nie krize. ^Foslavp ^veze komunistov a je pot u poudar)a danes, •e- da a- povečati napo- 2adje o,?1 se odstranilo ogro- »kcijo u' bist meni, da ie dja. ds°dkov in zavlačeva-?tedvSe “mur>ist» meni, da je da s neobhodno potreb-« P°dma? Ulnaknejo tuje čete s Se cJa Srednjega vzhoda, ^■8a ra», -a stvarnost politič-v r lahv°Ja in dejstvo, da se >str *° zagotovi samo s f°litiko .lvn° in miroljubno I je ne z uporabo sile. Slavni "tbenja, da OZN kot hv tazumitrument sodelovanja bko *Vanja med narodi ^dje in stori, da sodelo-h *a sil-, 2azumevanje zame-,nle. ln samovoljno rav- •"iii mula, imenovana formula levega centra. Po govoru v «Naiionai Press! Clubu», kjer je bilo zbranih okrog pet sto novinarjev, je imel Fanfani razgovor z Dul-lesom, pozno popoldne pa se je sestal še z obrambnim ministrom McElroyem. Razgovar-jala sta se o vprašanjih, ki zadevajo obrambo obeh držav v okviru atlantskega za-i vezništva. V Bonnu so uradno sporo čili, da bo predsednik Fanfani na povabilo kanclerja A-denauerja prispel na svojem povratku iz ZDA ter po sestanku v Londonu še v Bonn. Prispel bo v soboto in v Rim bo odpotoval naslednjega dne. RIM, 30. — Danes so sestavili urad predsedstva komisij poslanske zborniefe. Komisije so sestavljene takole: Zunanje zadeve: predsednik Bettiol (KD), podpredsednika Codacci Pisanelli (KD), nega tajnika za evropske za- in Negarville (KPI), Obramba: Pacciardi (PRI), Giacomo Corona (KD) in Ghisland, (PSI). Notranje zadeve: Scal-faro (KD), Colitto (PLI) in, Sannicolo (KPlt. Ustavne zadeve: Scelba (KD), Pertini (PSI) in Pesa-oro (KD). Proračun: Pella (KD), Riccardo Lombardi (PSI), Vicentini (KD). Finance in zaklad: Martinelli (KD), Giancarlo Matteotti (PSDI) in Faletra (KPI). Industrija: Ro-selli (KD), De Cocci (KD) in Faralli (PSI). Javna dela: Al-disio (KD beg. njAva misli o aktualnih poli-j Sovietska vladf( zaht*va ka-. ticnih, gospodarskih in drii- > angvanje krivcev in sprejem , na priporočilo ministrskega gin vprašanjih, ki zanimajo ukrčpov, da se'kršitev'ne po-1 predsednika. Do sedal je pred- študentovske organizacije. ‘nevi. I sednik republike imeno.val sa- ^prekiniti redno zasedanje parlamenta* (ki bi se moralo začeti 7. oktobra). Dokler se ne bo sestala, nova skupščina, «lahko samo vlada skliče parlament*. To pcmeni, da med volilno kampanjo parlament ne bo zasedal. Na podlagi nove ustave bo predsednik republike izvoljen za sedem let. Izvoljl ga bo poseben volilni zbor, ki bo štel okoli sto tisoč volivcev, med katerimi bodo člani splošnih svetov (eden za vsak departma ali, pokrajino), člani skupščin prekomorskih ozemelj, delegati občinskih svetov in člani obeh zbornic parlamenta Predsednik imenuje ministrskega predsednika in ministre MiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiHMHiiiHiiiiiMiHitiiiimiiiiMiiiMMiniiiiiitiiitntiniiiitiutHtiiiiitMMHiirtiiiMHfiHiiiitMMttiititliMiHiifimmiitimitmiiiiiiiliHHiiiiiriiiiiimiiHiiiiiiitmmiiUtitiiiiimtfMi Pripravljanje odgovorov Hruščevu De Gaulle nasprotuje Varnostnega sveta in predsednikov vlad • 1 i 1 1 11 " ' ■' 1 ■■■ 11 1 ■ .................... ...................... London in Washington sprejela Ženevo kot kraj sestanka in bosta verjetno predlagala naj bo ta okoli 15. avgusta po dolgih posvetovanjih z voditelji političnih skupin. Predsednik lahko razpusti parlament po posvetovanju z ministrskim predsednikom in s predsednikoma obeh zbornic. V primeru resnih dogodkov lahko predsednik prevzame iz. včdno oblast, da zaščiti neodvisnost države in nedotakljivost njenega ozemlja. Ta oblast je skoraj absolutna v p:i-meru izjemnega stanja. Sedaj nima nobena oseba takih u-stavnih pooblastil. To je ena glavnih določb nove ustave, ki je naletela na ostro kritiko, takoj ko je bila objavljena. Predvideva se močan odpor proti tej določbi v posvetovalnem odboru, ki sedaj načrt proučuje. Predsednik ratificira mednarodne pogodbe, toda se o njih tudi pogaja; to je povsem nova določba. Predsednik lahko predloži zakone v ljudsko glasovanje, či to zahteva vlada ali pa obe zbornici parlamenta skupaj. Kar se tiče pristpjnosti vlade in parlamenta, bo bolj jasno začrtana kakor do sedaj: parlament bo odločal o zakonih, ki se tičejo bistvenih vprašanj, medtem ko bodo drugovrstna vprašanja spadala v pristojnost vlade. Naloga parlamenta bo s tem zmanj šana na bistveno. Med važnimi določbami u-stave je ustanovitev ustavnega sodišča. Ta organizem, ki temelji na zgledu ZDA, bo imel nalogo odločati, ali so LONDON, 30. — če ne pride v zadnjem trenutku do kakega zapletljaja, bo angleški odgovor Hruščevu izročen jutri. Ameriški in francoski odgovor pa bosta poslana takoj zatem ali morda istočasno. V Londonu se nocoj zatr- samo neka nova vlada, temveč da je tudi nov tip vlade. Rekel je, da je to četrta for-1 rendum, ki sta ga določili Sporazum o kandidaturi generala Sehaba ^novega predsednika libanonske republike se Ki °borožlna izrekla za izvolitev vrhovnega poveljni-* a rem, sil generala šehaba za novega predsed-se , ilce' Tudi sedanji predsednik republike ša-»^oznejo6 ^rekel za šehabovo izvolitev ^ie J* »o v krogih opo- ------------------ ^hjJ?100111. da je bile T. 30. - Na današnji seji libanonske vlade »bo ua Je bUo tv~MU Udom-?- samo, da se b>rlahienta jutrišnje seje za izvolitev pač pa da bo- §6bera}aP^dPrl^kandidaturo tl^lenjL obla*U v Bejrutu Ci0 »em la bod° ™ad i“- bluL0 Volib ..^'»menta, kjer na Prenn,f .? 'iedn’ka rePu" ti, *rgu, kje edali ves promet 8» ?lr°lteni ^ Parlament in tflrga, c, področju okoli te-pro.fa,Jerna približno -srsfs, p-* votn jj 'taiD.,dar>aš z voja- *vi!?la Poldi, sei' vlade. ki )e C®lQ. da 'Ug0 “m, se je '!anrt J°d enaJtei.sede:n mini' keWoldatUro J izreklo za ea-sa ?,ene7a'a Sehaba. Cri0ca tudi la bila "a seji ce riSedn'k gePeral Sehab in k, .s*irane p0s'anske zborni-da Čla«- j^mŠm*10 bPljeT^T Su izJavili- hl.rtdd»ta iJL4a bl novega dUni ke izbra- ^UH^^dnik amenta. h • republike Sa- Navzoča sta bila tudi zunanji minister Malik in general Sehab. Zatrjuje se, da je vseh 20 navzočih poslancev izjavilo, da podpirajo Šehabovo kandidaturo. «*------ Murphy v Amanu AMAN, 30. — Eisenhower-jev posebni odposlanec Robert Murphy je prišel nocoj z letalom iz Bejruta v A-man, kjer bo imel razgovore z jordanskimi voditelji. Jutr: se bo Murphy vrnil v Bejrut. Sinoči sta v Amanu nastali dve eksploziji. Prva je bila v knjižnici angleške organizacije British Councii, uničila je notranja vrata in okna ter poškodovala več sto knjig. Ena uradnica je bila laže ranjena. Druga eksplozija je bila zvečer ob zidu vrta, kjer je stanovanje pod-ravnatelja otomanske banke Williama Duncansona. V SZ ustanovljena nova republika Kalmukov MOSKVA, 30. — Z odlokom piezidija Vrhovnega sovjeta S 7 se avtonomna pokrajina 20 poslancev vladne večine. | Kalmukov spreminja v Kal- klonjen izvolitvi generala Sehaba. Ministrski predsednik Sami Solh je agenciji »United Press« izjavil, da bo zastavil ves svoj vpliv, da prepreči, da bi predsednika republike izvolili jutri, in še posebno, da bi bil izvoljen general Sehab, Izjavil je, da ,je v Bejrutu ie vedno nestalen položaj in je obtožil generala Sehaba, «da ni izpolnil svoje dolžnosti, da bi prestolnico o-čistil upornikov*. Sami Solh je nato izjavil, da bi morale ameriške čete ostati v Libanonu, »dokler ne bosta zagotovljena neodvisnost in nedotakljivost države«. Posebni Eisenhowerjev odposlanec Murphy, ki je danes odpotoval v Aman in Jeruzalem, se je danes zjutraj razgovarjal z generalom Seha-bcm ob navzočnosti ameriškega poslanika v Bejrutu. Pozneje se je Murphy razgovarjal z voditeljem stranke krščanske falange. Se prej je bil v predsedstvu republike sestanek, katerega se je udeležilo okoli muško avtonomno sovjetsko socialistično republiko. Kalmuki pripadajo prebivalstvu severnega Kavkaza, ki ga je Vrhovni sovjet rehabilitiral leta 1957. Med vojno so bile uvedene proti temu prebivalstvu kolektivne sankcije, ker je nemška vojska med njim našla precej kolaboracionistov. Njegove upravne enote so bile ukinjene in prebivalstvo je bilo premeščeno v Kazakstan. V času rehabilitacije je tajnik prezidija Vrhovnega sovjeta Gorkin, ki je imel o tej stvari referat, označil ukrepe o deportaciji za »brutalno kršitev leninistične narodnostne politike*. Ko je bilo to prebivalstvo rehabilitirano, je sovjetska vlada sprejela ukrepe, ki so omogočili povratek teh ljudi na ozemlje, na katerem so prebivali prej. Nova avtonomna republika senhovver zahteval, naj se konferenca najvišjih sestane v okviru Varnostnega sveta med 10. in 15. avgustom. Predstavnik Foreign Officea pa je danes zjutraj izjavil da bodo odgovor Mac Millana Hruščevu poslali v Moskvo danes ali jutri. Pripomnil je, da se britanska vlada o tem posvetuje s francosko vlado. V poučenih krogih izjavljajo; 1. Britanska vlada bo predlagala, naj bo poseben sestanek Varnostnega sveta ob u-deležbi predsednikov vlad med 10. in 15. avgustom. 2. Mac Millan bo sprejel Ženevo kot kraj sestanka. Seveda bi moral tudi sestanek v Ženevi biti v okviru Varnostnega sveta. V Parizu je po današnji seji vlade minister za informacije Soustelle izjavil, da je francoska vlada še vedno mnenja, da se nikakor ne sme istovetiti sestanek Varnostnega sveta s sestankom predsednikov vlad, ker gre za dve povsem različni zadevi. Vendar pa ni bilo še pripravljeno dokončno besedilo odgovora. Soustelle je izjavil, da je težko videti koristi, ki bi jih lahko imeli s sestankom predsednikov vlad v ozračju Združenih narodov ob navzočnosti številnih udeležencev, ki bi želeli govoriti. Izjavil je, da se namesto tega lahko dopušča sestanek predsednikov vlad pred sestan. kom Varnostnega sveta, ki bi pozneje razpravljal o doseženih rezultatih; še bolje pa sestanek predsednikov vlad po sestanku OZN. da bi izvajali posledice; ali pa tudi istočasni sestanek OZN in predsednikov vlad. «Toda združevanje obeh postopkov,# je pripomnil Soustelle, »se francoski vladi še vedno zdi slaba metoda. Glede tega ostane torej francoska vlada na svojem stališču.* Soustelle je dalje izjavil, da sta italijanska in nemška vlada z zadovoljstvom sprejeli posvetovanja, ki jih je zunanji minister De Murville imel v Rimu in Bonnu. Soustelle je dodal, da sta ti dve državi, kakor vse države Zahodne Evrope, zainteresirani pri vprašanjih Srednjega vzhoda ter da sta izrazili zadovoljstvo, ker so se z njima posvetovali. Pripomnil je, da se bodo posvetovanja nadaljevala po diplomatski poti s temi državami in tudi z drugimi vštevši s Tunizijo in Marokom. Soustelle je dodal; »Ce se noče, da razburkani položaj na Srednjem vzhodu — ki je sicer tisočletja bil neustaljen, razen v kratkih presledkih — ne ustvari nevarnosti splošnega spopada, katerega resnost bi se poslabšala zaradi sedanjega stanja oborožitve, bi bf lo potrebno doseči modus vi- razuma za sklicanje konference sredi avgusta. Menijo, da je tudi Hammarskjoeld optimist. V zahodnih diplomatskih krogih prevladuje vtis da je precej zgubila na veljavi teza, da bi morala konferenca biti v New Yorku. V istih krogih izjavljajo, da bi ZDA in Velika Britanija eventualno bile pripravljene podpreti francoski načrt za konferenco v Evropi zaradi ugovorov De Gaulla proti potovanju v New York in tudi zaradi tega, ker druge prizadete države niso zavzele jasnega stališča glede kraja sestanka. »Angloameriška uradna reakcija na zadnje pismo Hruščevu dokazuje, da ZDA in Velika Britanija niso nikoli hotele in nočejo konference najvišjih, najsi bo v Varnostnem svetu ali drugje, in kažejo svoj pravi obraz, t. j. obraz napadalca,* piše današnja #Pravda». List' obtožuje Eisenhowerja in Mac Millana, da sta »zavestno varala javno mnenje svojih držav s prikazovanjem pozitivnega stališča v korist konference najvišjih.* Londonski »Times« svetuje zahodnim državam, naj predlagajo točen dan za sklicanje konference najvišjih v okviru posebnega zasedanja Varnostnega sveta OZN. List dodaja, da bi na tem sestanku lahko imeli privatne in neuradne razgovore. Pod naslovom »Svet se sprašuje; Kdaj? Kdaj? Kdaj?,« piše laburistični list «Daily He-rald«; «Mac Millan se obotavlja. Ce ministrski predsednik želi soglasno podporo britanskega ljudstva, mora prenehati z drčanjem proč od kon. ference najvišjih, s tem da sledi Dullesu. Določiti mora jasno angleško stališče in se boriti, da pride do konference najvišjih, v katero je zastavil svoj ugled. Ne sme se dovoliti angleškim voditeljem, da bi se obotavljali.* Dr. Černcj pri Fokliiju RIM, 30. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr Darko Cernej je obiskal danes dopoldne državnega podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu dr. Alberta Fol-chija. Dr. Cernej in dr. Fol-chi sta se razgovarjula o ak. tualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. sHih skupščin, se ustvari federacija. Člani federacije u-živajo avtonomijo in upravljajo svoje zadeve. Prekomoa-ska ozemlja lahko svobodi** zahtevajo popolno integracijo, tako da potem veljaj« za pokrajino metropolitansko Francije. Ozemlja, ki želijo stopiti * federacijo, postanejo avtomatično in takoj avtonomna. Sedaj >ma večina afriških ozemelj na pol avtonomni položaj. V načrtu ustav« je tudi povsem nova ideja. Končna dpločba pravi: »Med federacijo in državami, ki s tem izražajo željo pridružiti se federaciji, se lahko ustvari »skupnost svobodnih narodov*, zato da pridružijo m razvijejo svojo kulturo.* Domnevajo, da dopušča t* določba odprta vrata za morebitno pridružitev med Francijo, Marokom in Tunizijo in nudi takojšnjo ureditev, kar se tiče Laos-a v Indokini, ki nj nikoli zahteval, da ne bi več pripadal francoski uniji. Zadnji dve vrsti načrta dajeta vladi pravico, da z dekretom ali ukazom določi volilni sistem, na podlagi katerega bosta novembra izvoljeni obe zbornici parlamenta. Medtem je napredna stranka Afriškega zbiranja začela snovati široko politično akciji jo za neodvisnost sedanjih 13 francoskih kolonialnih posest: v Zahodni in Ekvatorialni Afriki. Voditelja stranke Sen-gor in Pej sta odpotovala v Pariz, da izročita predsedniku vlade generalu De GnuJ- zakoni in dejanja vlade vi1'1 Politični manifest afriških skladu z ustavo; proti nj. go- ! progresistov /. zahtevo, naj vim odločitvam ne bo pri- | Franc,ja crneem neutegoma ziva prizna pravico do neodvisno- Vlada bo še dalje odgovor- s*:* <(^e v^ar*a ne sprejela na pred glavno skupščino. Za- j zahteve, bomo tu takoj zasedanje parlamenta bo trajalo ! hoj in o njegovem izidu pet mesecev in pol na leto ! nihče več ne more dvomiti,* namesto najmanj sedem me- i je ixjavil Leopold Scngor sc cev. | pred odhodom v Francijo. Funkcionarji in predsednik, Akcija ^tVatfke Afriškega narodne skupseme bodo izv* Ubiranja, enč izmed dveh nai-Ijeni samo enkrat za vso za- I večjih DO,:tic.nih stvank 4rn. konodajno dobo m ne vsako , francoskih afriških ko- leto, kakor sedaj. Vlada bo . -. . . , 4 . lehko zrušena samo z glaso-I'on,fb’ ,zzva!a r<>sn,e skr' vanjem v skupščini, ki bo ob-! bi talt0 v krogih centra in sodilo njeno delo. Samo glas ■ pesnice, /cakor tudi v vladi, tistih, ki bodo glasovali za ta-1 ^ Ekvatorialni in Zahodni ko resolucijo, bo štet kot glas | Afriki ima Franc.ja pod svo-proti vladi. Glas vseh ostalih jo upravo ogromne pokrajine poslancev, tudi tistih, ki se I z nad 30 milijoni prebival-bodo glasovanja vzdržali, bo i cev. Afriški progresist, so na veljal kot glas za vlado. Da | svojem kongresu v Colonu v bo resolucija, ki graja vlado,' Zahodni Afrik, obravnavali lahko odobrena, bo morala za- j politični program svoje stran-r.jo glasovati večina članov . ke politične akcije pred skupščine, t. j. polovica in | objavo nove francoske ustH-eden- , ! ve, Tei jo pripravlja De Gaul- Da se pospeši pnrlamentar- i jova vlada. Oh koncu kon- ni postopek, bo število parlamentarnih komisij, ki proučujejo zakone, preden se o njih razpravlja v sku”ščini, zmanjšano od 21 na 6 Vsak poslanec, ki postane minister, se mora odpovedat poslanskemu mestu do konca zakonodajne dobe. Kar se tiče odnosov s prekomorskimi ozemlji, določa nova ustava federalni ustroj. Med repu-blfko in narodi prekomorskih ozemelj, ki izrečejo svojo željo na podlagi sklepa ozemlj- ..................... Bonn, Atene, Iran in Pakistan priznali novo iraško vlado V kratkem se pričakuje tudi priznanje iz Londona, Ankare in VVashingtona SZ obtožuje ZDA bi Anglijo, da pripravljajo napad na Irak BAGDAD, 30. — Zabod.io-nemška vlada je danes priznala novo iraško vlačo. Tudi grški zunanji minister je sporočil, da je brzojavil iraškemu zunanjemu ministru in mu sporočil, da Grčija priznava iraško republiko. Prav tako sta iraško republiko priznala Iran in Pakistan. V poučenih krogih izjavljajo, da bosta iraško republiko v kratkem priznali tudi Velika Britanija in Turčija. Verjetno bo tudi ameriška vlada prihodnji teden sporočila svoje priznanje. Iraška vlada je sinoči razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame do bagdadskega pakta. Objavili niso nobene izjave. Domnevajo pa, da so na seji vlade razpravljal: o zasedanju ostalih članov bagdadskega pakta v Londonu. Opazovalci izjavljajo, da je ira ška vlada odložila sklep, sli naj se umakne iz bagdadskega pakta ali ne, dokler ji ne bo znano stališče ostalih držav, zlasti pa Velike Britani je, glede priznanja iraške re publikanske vlade. Skupina iraških pisateljev je poslal pismo tisku, s katerim poziva Veliko Britanijo in ZDA, naj ustavita napad Kalmukov, katere glavno me-1 .. . _ „ -■ . sto je Astrahan, leži ob de- mirnejšem snem bregu Volge od izliva navzgor. Leta 1939 je bilo 134.327 prebivalcev, pripomniti je treba, da povolški Nemci in krimski Tatari, ki so bili med vojno tudi deportirani, niso bili rehabilitirani. lo puiieunu u.acn I11UUUS VI- --------, ’ , - , 7 vendl. Zelja francoske vlade jel arabski držav, Jordanijo m Libanon in naj umakneta svoje čete. Predsednik iraške vlade Ka sem je posebnemu dopisniku turškega lista »Milijet* izjavil, da bodo odnosi med Irakom in Turčijo povsem prijatelj- ski. #šli bomo še dlje glede prispevati, da se najde ta modus vivendi. Razume se, da želi, da pride do sesfanka prizadetih držav s temeljitim raz- V New Yorku je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld začel vrsto posvetovanj z raznimi predstavniki držav članic v zvezi s konferenco najviš-jih. V krogih OZN se opaža optimizem glede možnosti ^po- tega kakor prejšnja vlada,« je pripomnil Kasčm. Na vprašanje, ali bodo v I-raku dovolili političhe stranke, je Kasem odgovoril: »Iraško ljudstvo je sedaj združe- no. Pozneje, če se bo uveljavila opozicija, je mogoče, da bodo dovoljene stranke«. Kasem je tudi izjavil, da so revolucijo v Iraku pripravljali tri leta in da so dan revolucije določili mnogo prej, kakor so prej mislili. Na vprašanje, ali bodo razpisali plebiscit, je Kasem odgovoril: »Pojdite na ulice in vprašajte ljudi; videli boste, kaj mislijo. Vsi podpirajo novi režim. Ali ni to najboljši plebiscit?* Moskovski radio je nocoj oddajal izjavo agencije Tass, v kateri je rečeno, da ima sovjetska vlada dokaze, da ameriška in britanska vlada sporazumno z drugimi članicami bagdadskega pakta in z Izraelom pripravljajo zaroto proti iraški republiki. Moskovska vlada poudarja, da konferenca bagdadskega pakta, ki je bila te dni v Londonu, razkriva obstoj obsežne zarote proti Srednjemu vzhodu, ki jo pripravljajo zahodne države »sporazumno z Izraelom. Izjava dodajal' «Ni dvoma, da bodo drugi miroljubni narodi pomagali žrtvi takega napada*. Izjava pravi dalje, da bi vsaka odgovornost, ki bi nastala z nadaljevanjem napada, padla na ameriško in britansko vlado in na člane bagdadskega pakta, k; delujejo skupno z imperialističnimi državami. Izjava pravi tudi, da so s tem povsem jasni vzroki zavlačevanja zahodnih držav v zvezi s sklicanjem konference najvišjih Izjava ostro napada ZDA in pravi, da te sedaj že odkrito vodijo bagdadski pakt. Tassova izjava pravi tudi, da konferenca v Londonu ni bila dejansko nič drugega nego sestanek zarotnikov, kj p>i-pravljajo nova napadama dejanja proti arabskim držav.im. ki so si priborile neodvisnost, predvsem pa proti ZAK ir I-raku. V zvezi z zbiranjem ameriškega ladjevja na Srednjem vzhodu in pošiljanjem britanskih čet v Perzijski zaliv obtožuje izjava Turčijo, da pripravlja napad proti ZAR m Iraku. Zatem omenja vpoklic rezervistov v Iranu in množično prihajanje ameriških vojakov, preoblečenih v turiste, na iransko - iraško mejo. Izjava kritizira Izrael zaradi njegovega podpiranja napadalnih načrtov ZDA in Velike Britanije, s tem da dopušča prevoz angleških in ameriških čet, streliva ;n orožja po svojem ozemlju. Na koncu pravi izjava, da iraška vlada v primeru napada lahko računa na pomoč vseh miroljubnih narodov, ter poudarja, da bodo ZDA, Velika Britanija in države bagdadskega pakta nosile vsako odgovornost za posledice morebitnega poslabšanja položaja. Predstavnik Bele hiše je nocoj izjavil, da so sovjetske obtožbe proti ZDA m Veliki Britaniji »smešne*. Agencija Tass javlja, da je bil Grigori Zajcev imenovan za novega sovjetskega poslanika v Iraku. Do sedaj ie bil Zajcev ravnatelj oddelka za Srednji vzhod v zunanjem ministrstvu. Bil je že poslanik v Iraku od februarja >945 do avgusta 1948. Leta 1956 je spremljal šenilova na njegovem potovanju v Kairo in Damask in se je avgusta istega leta udeležil londonske konference o Suezu. , gresa so prevladovale težnje črnskih izobražencev in sindikalistov, ki odločno terjajo »popolno neodvisnost črnskih narodov v prijateljstvu s Francijo«. V zaključni programski resoluciji afriški progresisti napovedujejo »izgradnjo socializma z demokratičnim kb* lektiviziranim kmetijstvom in dinamično industrijo v skladu z afriškimi razmerami.« Napovedujejo tudi «ustanovitev Združenih držav Afrike v sodelovanju z vsemi svobodoljubnimi narodi.« Francoski vladi so poslali neposredni j poziv na pogajanja o neodvisnosti in o «ustanovitvi črnske narode obsegajoče konfe-| leracije.« Udeleženci kongresa so obsodili kolonializem. V političnih krogih je vzbudil pozornost zlasti tisti del izjave afriških prvakov, v katerem je rejeno, da »boj črncev za neodvisnost ne bo nasilje, da pa o iz.du tegn boja nihče več ne more dvo- i miti«. Seja tajništva Magreba zaradi naftovoda KAIRO, 30. - Alžirska n»-rodnoosvoboditna fronta je zahtevala nujno sejo stalnega tajništva Magreba, da bi razpravljali o ukrepih, zato da se prepreči zgraditev naftovoda na tunizijskem ozemlju. Predstavnik osvobodilne fron. te je izjavil, da bo sestanek verjetno v kratkem v Tanger-ju. PRAGA, 30. — «Rude Pravo« javlja, da je bil dosedanji načelnik glavnega štaba češkoslovaške vojske general Kratošvil razrešen in da je bil na njegovo mesto imenovan general Rytir. Predstavnik vlade je izjavil, da bo general Kratošvil dobil «drugo visoko vojaško mesto«. Kratošvil in Rytir sta pomočnika o-brambnega ministra. DUBROVNIK, 30. — V Du-biovniku se bo 10. avgusta začel mednarodni mladinski seminar s temo »Mladina in kultura danes«. Seminarja se bodo udeležili zastopniki mladinske organizacije Italije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Izraela, Poljske, Švice, Francije, Bolgarije, Tunizije, Belgije, Jugoslavije in mednarodne demokratske mladine Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratuira 43.1, najnižjg 24.*. »račni tlak 10159 stanoviten, veter 4 km na uro, sever, vlaga 57 odst., nebo jasno, morje skoro mirno, temperatur, »..morja 25 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 31. julija Ignacij, Ognjeslhv Sonc e vzide ob 4.46 in zatone ob 19.36. Dolžina dneva 14.50. Luna vzide ob 19.40 in zatone ob 5.37. Jutri, PETEK, \. avgusta Vezi sv. P., Dedom ir Kljub pravi pasji vročini Vse stranke se pripravljajo na občinske volitve v Trstu -- t-t --~--------------r--- Kihanje med misini se nadaljuje in nič ne kaže, da bodo medsebojne spore poravnali Včeraj smo objavili resolu-eijo tržaške federacije KPJt, v kateri je izražena zaskrbljenost glede glasov, da namerava vlada odložiti volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta na prihodnje leto. Spričo te nevarnosti, da bi naše mesto bilo še leto dni pod komisarsko upravo, pozivajo \oiilni organi federacije K Pl v Trstu vse organizacije in stranke naj priredijo kampanjo zborovanj, protestov, resolucij in prilu b ter naj zahtevajo od vlade začetek volilne kampanje konec avgusta. Ta poziv je popolnoma v skladu z dosedanjimi zahtevami vseh naprednih strank in gibanj, naprednega tiska, nekaterih sredinskih strank in sedaj tudi z zahtevo tukajšnje Krščanske demokracije. Sicer pa je treba takoj poudariti, da bi morale biti volitve razpisane že preteklega januarja in da se je tedaj zlasti K D u-pjrala razpisu volitev. To je bilo zelo pogodu vladi in tukajšnjim vladnim krogom, ki na ta način lahko še danes u-pravljajo tržaško občino po svojem komisarju. Toda kar je minilo in krivda za dosedanje zavlačevanje komisarske upra. ve leži predvsem na tržaških demokristjanih. Sedaj pa je tudi tukajšnja KD postavila zahtevo, naj se volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta razpišejo naj. kasneje v oktobru, in sicer 5. oktobra, v skrajnem primeru pa v drugi polovici omenjenega meseca. Demokristjani so bili gotovi da bo vlada v Rimu sprejela njihovo zahtevo in razpisala volitve v oktobru. Zato so že imenovali obširno komisijo, ki ima nalogo, da v najkrajšem času sestavi občinski volilni program. Obenem pa so prav v teh dneh ustanovili tudi komisijo, ki naj odloči imena 60 kandidatov stranke za občinske volitve. Vse te demokristjanske priprave v teh pasjih dneh, ko večina ljudi, ki zmorejo ,išče svežine v hribih ali pa na morju, ima svoj namen in pomen in ne dvomimo, da so se sedaj prepričali o nujnosti razpisa občinskih volitev. To nam je nedavno potrdila tudi njihova agencija »Giulia«, ko je komentirala izjave notranjega ministra glede razpisa občinskih volitev v jeseni v vseh italijanskih občinah ki imajo komisarjevo upravo. «Giulia» je poudarila, da med temi občinami je gotovo zapopaden tudi Trst, ker ni nobenega »višjega vzroka«, da bi volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta odložili na prihodnje leto. To zagotovilo demokristjanske agencije se je tudi nanašalo na glasove, da namerava vlada odložiti tržaške občinske volitve nk leto 1959. Obenem pa so demokristjani zagotovili, da bodo bolj točne vesti glede razpisa občinskih volitev prinesli iz Rima njihovi poslanci, ki bi se morali vrniti že preteklo soboto. Do sedaj se še ne ve, kaj so poslanci KD prinesli iz Rima. Upajmo, da niso prinesli slabih vesti, če so prav v teh dneh ustanovili komisijo za imenovanje 6Q kandidatov KD za občinske volitve. V vsakem primeru pa bi bilo najbolje da bi tukajšnja KD jasno povedala, kako je s stvarjo in kaj mislijo v Rimu glede volitev. Tudi druge stranke še niso šle na počitnice. Vsi se kljub nevarnpsti, da se volitve po-[le in je v teh dneh prišlo do * - 1 dokončnega razkola. Skupina fašistov, ki podpira bivšega tajnika federacije Mo-rellija, je sklenila ustanoviti v Trstu novo fašistično organizacijo ki naj bi delovala po »načelih dosedanje politične linije tržaške MSI«. Za sedaj so imenovali bivšega federala Morellija za predsednika odbora, ki naj poskrbi za ustanovitev nove politične skupine. Zato je pričakovati, da bomo imeli na prihodnjih občinskih volitvah, če se ne bodo fašisti v skrajnem trenutku spora, zumeli med seboj, kar pa je skoraj neverjetno, najmanj dve fašistični kandidatni listi, in sicer listo uradne MSI in listo fašističnega gibanja, ki ga pripravlja bivši federale Mo-relli. novrto odložijo, pripravljajo za prihodnji oktober. Zdi se, da bo v letošnjem poletju malo letnega počitka na krajevnem političnem področju. Največje novosti se beležijo med skrajno desnico, ki ni še uspela zaustaviti razkrajevalnega postopka ,ki se je začel že lani s prvimi odstopi vidnih elementov iz MSI. Za državnozborske volitve pa so se še bolj razcepili monarhisti. Pred nedavnim je v MSI nastal pravi razkol, ko je dosedanji tajnik federacije Morelli proglasil tržaško federacijo za avtonomno. Vsa posredovanja predstavnikov osrednjega vodstva MSI niso prinesla nobenega izboljšanja. Po imenovanju komisarja iz Rima so se v tržaški federaciji stvari še poslabša- Uažna sindikalna pridobitev V ladjedelnici Felszegy 44-urni delovni teden Sporazum o skrajšanju tedenskega delovnega časa bo veljal za sedaj 6 mesecev Včeraj je bil med predstavniki ladjedelnice Felszegy v Miljah ter zastopniki obeh sindikalnih organizacij in notranjih komisij dosežen sporazum za znižanje delovnega urnika z nespremenjenimi prejemki. Omenjeno ladjedelnico sta predstavljala predsednik dr. Bruno Car-bonaio in generalni direktor dr. ing. Carlo Giacomelli, Delavsko zbornico CGIL sta zastopala glavni tajnik. Bono-mo Tominez in tajnik FIOM Paolo Sema; delavsko zbornico GISL pa glavni tajnik dr. Novelli in tajnik kovinarjev Cosulich. Nov sporazum določa 44-urni tedenski delavnik, ki bo veljal od 1. avgusta dalje. Od ponedeljka do petka bodo delavci delali 6 ur, ob sobotah pa 4 ure. Pisma uredništvu Za odpravo obveznih prehodov preko istih obmejnih blokov IIMIIItHHMtlllMIIIUIIIIIIIIIItmdMlllllllllllltlimflllllllllllllllltMllltllllMnitllllllllltlllMIIIIIIItllllMIlimmiMMIMMMUllimtfllMMMMmMMIMMtM Obisk predstavnikov ministrstva za delo in ustanove INAM Tržaški zavarovanci zahtevalo možnost proste izbire zdravnika Rimska funkcionarja sta se sestala s predstavniki sindikatov, delodajalcev in tukajšnjega vodstva INAM V preteklih dneh je bil v Trstu predstavnik ministrstva za delo in socialno zavarovanje skupno z nadzornikom o-srednjega vodstva Zavoda za bolniško zavarovanje (INAM). V našem mestu sta se rimska funkcionarja sestala s predstavniki tukajšnjih sindikalnih organizacij in z njimi obravnavala vprašanje svobodne izbire zdravnika zavarovancev zavoda. Novo Delavsko zbornico (CGiL) je zastopal tajnik 1NCA Aiceo Luchesi, Delavsko zbornico (CISL) pa njen tajnik dr. Novelli. Poleg tega se je predstavnik ministrstva za delo in socialno zavarovanje sestal s predstavniki delodajalcev in tukajšnjega vodstva zavoda INAM. Njegov obisk v Trstu je bil sicer samo posvetovalnega oziroma proučeval-nega pomena, ker je bil poslan, da zbere na kraju vse podatke glede zahteve tržaških zavarovancev da jim priznajo svobodno izbiro zdravnika. V razgovoru je predstavnik ministrstva vprašal, če je res, da zavarovanci in sindikati zahtevajo svobodno izbiro zdravnika. Sindikalna predstavnika sta mu dejala, da je to splošna želja in zahteva vseh zavarovancev, ker je sedanja organizacija zdravniške oskrbe zelo slaba. Predstavnik Delavske zbornice (CGIL) Luchesi je poudaril, da je to splošna zahteva vseh zaradi slabega delovanja zdravstvenih storitev, tako z moralne kot s tehnične plati. Te svoje trditve je Luchesi podkrepil s konkretnimi dokazi. Najprej je predstavniku ministrstva povedal, da ima INAM v Trstu premalo zdravnikov. Zaradi tega pride v tržaški pokrajini od 3000 do 3500 zavarovancev na zdravnika. Jasno je, da zdravniki v svojih službenih urah v ambulantah INAM pri vsej svoji dobri volji ne morejo dobro o-pravljati svojega poklica in so prisiljeni površno pregledovati popisovanje bolnika, za izstavitev receptov ir» z drugim bi-' rokratskim delom, kar gre -vse na škodo dobre in učinkovite zdravstvene oskrbe. Zato so zavarovanci prisiljeni, da sg poslužujejo zasebnih zdravnilfov za bolj resne bolezni, ker jim zdravstvena oskrba, zavoda ne jamči učinkovitega zdravljenja. Nato je opozoriLma vprašanje injekcij. INAM ima v Trstu za 150.000 zavarovancev samo eno ambfilantd za injekcije, in sicer v Ulici Slataper. Razumljivo je, da ena sami ambulanta za injekcije ne more zadostovati za tako obširno mestno področje. Zato so mnogi zavarovanci zlasti tisti, ki stanujejo izven ožjega mestnega središča, primorani plačati iz svojega žepa usluge za injekcije, če nočejo zgubiti preveč časa. Luchesi je izrazil svoje zadovoljstvo, da je ministrstvo poslaio v Trst svojega predstavnika, da poizve kako je v resnici s tem važnim vprašanjem. Obenem pa je poudaril, da se zavarovanci zavedajo, da ni mogoče rešiti tega vprašanja kar čez noč. Zato je predlagal, naj bi začasno, dokler ne bodo odobrili svobodne izbire zdravnika, povečali število zdravnikov pri INAM, da bi prišlo največ od 1500 do 2000 zavarovancev na zdravnika. To bi za silo izboljšalo sedanjo zdravniško oskrbo. Poleg tega obstaja tudi vprašanje nujne potrebe zdravnika na domu. Sedaj velja pravilo, da od 19. ure zvečer do 8. ure zjutraj zdravniki INAM niso na razpolago zavarovancem. Jasno je. da so zavarovanci ki v nočnih urah nujno potrebujejo zdravniško pomoč, prisiljeni klicati Rdeči križ ali pa zasebnčga zdravnika. Tudi za sprejem v bolnišnico morajo vse sami opraviti in nositi skoraj vse stroške. INAM jim’ vrne le malenkost. To je seveda Ilegalno, ker bi morili bolnike. Poleg tega pa zdrav-1 biti zdiavniška oskrba žago- niki zgubijo mnogo časa za | tovljena tudi za izredne pri- Novi generalni konzul FLRJ v Trstu SKSil^ Včeraj popoldne ob 16.30 je prispel na blok Fernetiči novi generalni konzul FLRJ v Trstu dr. 2iga Vodušek, ki ga ie naš fotoreporter posnel na italijanski strani bloka v spremstvu konzula Duška Vujanoviča. Na bloku so novega generalnega konzula pričakali člani jugoslovanskega generalnega konzulata, s katerir.it se je dr. Vodušek prisrčno pozdravil, potem pa so v si skupaj nadaljevali pot v Trst. Novi jugoslovanski generalni konzul dr, Ziga Vodušek se je rodil v Trstu leta 1913, vendar je v našem mestu živel le malo časa. Svojo mladost je preživel v Gorjah pri Bledu in nato v Ljubljani, po osvoboditvi pa je imel visoke funkcije v jugoslovanskem dr- žavnem aparatu. Med zadnjimi naj omenimo, da je bil 4 leta svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Wa-shingtonu, pred prihodom v Trst pa je bil nekaj mesecev v državah Latinske Amerike, kjer je kot šef jugoslovanske delegacije vodil razgovore za sklepanje trgovinskih pogodb. Novi generalni konzul, ki je prispel v Trst s svojo soprogo in dvema otrokoma, je ni prošnjo novinarjev dal naslednjo izjavo: »Z velikim zadovoljstvom prihajam v Trst, da nastopim funkcijo generalnega konzula FLR Jugoslavije. Rad bi povedal, da se mota družina in jaz veselimo, da torno v prihodnjem razdobju lahko živeli v tako lepem mestu, kot je Trst, in spoznali tudi druge kraje na tem področju. Posebno pa sem zadovoljen, ker mi bo dana prilika, da s podporo Svojih sodelavcev v generalnem konzulatu in po svojih skromnih močeh doprinesem k reševanju vprašanj, ki zanimajo obe strani, v duhu prijateljskega sodelovanja, ki, kot je znano, obstaja med obema državama in ki je med drugim prišlo do izrazu tudi na zadnjem zasedanju mešanega odbora v Rimu.« Novemu jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu dr. Zigi Vodušku želimo čim prijetnejše bivanje v nasi sredi! mere. Zato bi moral zavod poskrbeti za ustanovitev nočne zdravniške službe za nujne primere. Glede svobodne izbire idrav-nika pa je .treba poudariti, da mora biti ta ugodnost, ki sicer velja v drugih italijanskih pokrajinah, odobrena, ne da bi se dotaknili sedanjih ugodnosti, *ki jih tržaški zavarovanci uživajo na osnovi zakona iz leta 19,25, o čemer smo pisali-tudi včeraj.' Pri tem je treba povedati; da če imajo tržaški zavardvanci danes boljšo zla? sti farmacevtsko oskrbo, pla čujejo za to tudi višjo zavarovalnino. Po vsem tem pa moramo ponovno poudariti, da morejo vse sedanje pridobitve tržaških zavarovancev ostati nedotakljive. Dolžnost zavoda je da zdravniško oskrbo izboljša. Najbolj pa bo oskrba izboljšana, če bodo omogočili tudi tržaškim zavarovancem, da si lahko svobodno izberejo zdravnika, v katerega imajo zaupanje. Streha se je udrla in delavec je padel Okrog 7.30 so pripeljali z avtom Rdečega križa v bolnišnico 21-letnega zidarja Fer. ruccia Fiziura iz Stramarja, kateremu so ugotovili več poškodb na desni roki. Fiziur je povedal, da je bil zaposlen pri gradnji nove strehe na skladišču v Stramaru, ko se je streha nenadoma udrla ter je padel 4 metre globoko. V bolnišnici bo moral ostati kakih 10 dni. Prometne nesreče Prometna policija je morala včeraj kar večkrat intervenirati zaradi prometnih nesreč, ki »o «e na srečo končale brez človeških žrtev. ■» Do prve prometne nesreče jf p rili o okrpg 18.SO na ceiti, k' vodi od ladjedelnice Sv. Roka proti Lazaretu. 24-letni Gentile Bubnich iz Ul. Ne-grelli 24, je imel ustavljen svoj motor ob cesti. Vžgal ga ja tar se j* hotel odpeljati v smeri proti Lazaretu, pri tem pa ni opazil, da *e mu z' naglico bliža motor, ki ga je vozil 38-letni Carlo Baiez iz Ul. Panebianco 7. Ta se mu n; mogel več umakniti in tako je prišlo do trčenja. Medtem ko je ostal Bubnich nepoškodovan, so morali Baiza odpeljati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo nekaj dni počitka poslali domov. Do druge prometne nesreče je prišlo na cesti, ki vodi iz Sesljana proti morju. Bilo je okrog 22., ko se je po tej poti vozil s svojim motorjem 41-letni Maurizio Cristino iz Ulice Piccardi 23. Ko je zavozil izza ovinka, je trčil v drug motor, ki ga je vozil Na-zario Sauro iz Sesljana it. 43. Pri trčenju j* bil laže ranjen samo Sauro, medtem ko je bil Cristino nepoškodovan. Pač pa sta bila močno poškodovana oba motorja. 16-letni Fulvio Merson iz U. lice Stuparich 12 je včeraj zjutraj vozil v smeri proti Sv. Andreju, ko je iz nepojasnjenih vzrokov trčil v tricikel, ki ga je vozil 19-letni Bruno Menchietta iz Ul. Madonnina 26. Mersona so odpeljali v ambulanto bolnišnice, kjer so mu ugotovili izpah levega ko. lena in pa lažjo rano na glavi. Za uradnike in specialne kategorije pa je določen 42-urni, tedenski delavnik. Kakor smo že omenili, stopi sporazum v veljavo z jutrišnjim dnem' in bo veljal 6 mesecev kot poizkus. Vsaj en mesec pred potekom roka se bodo predstavniki podjetja in sindikalni zastopniki spet sestali za morebitno podaljšanje veljavnosti ali spremembe. Sporazum točno določa način obračunavanja rednih prejemkov in doklad ža j podpisa nadurno delo, tako delavcem kot uradnikom. Delavci in sindikati pozdravljajo doseženi sporazum, ki je ugoden za delavce, čeprav niso še dosegli 40-ur-nega tedenskega delavnika. Za znižanje delovnega urnika se borijo tudi v drugih podjetjih, zaradi tega ima sporazum v Felszegy precejšnjo važnost ne samo za tamkajšnje delavce, ampak tudi za kovinarje v drugih obratih in ladjedelnicah. «»------- Danes splavitev v ladjedelnici Felszegy Danes dopoldne bodo v ladjedelnici Felszegy splavili naj. večjo ladjo, kar so jih doslej izdelali v tej ladjedelnici. Gre za 12.580-tonsko motorno ladjo «Dona Gisella«, ki jo je naročila družba «General Na-vigation Trading Company«. Nov* ladja bo imela vgrajen motor z močjo 6000 KS in bo l|hko razvijala brzino več kot 1? vozlov na uro. Na osvobojenem splavišču pa bodo takoj po splavitvi po. Stavili kobilico še večje ladje, ki bo imela 15.000 ton nosilnosti... To. ladjo . je naročila družba «Maritimo» iz Palerma in-bo splavljena maja prihodnjega leta. Kasneje bodo v ladjedelnici Felszegy začeli graditi tudi neko 28.000-tonsko motorno lačjo, ki jo je naročila družba »Madison Shiping Corporation*. Sedaj gradijo v omenjeni ladjedelnici še 2 ladji, in sicer eno 12.700-tonsko za nekega genovskega brodarja ter eno 5800-tonsko ladjo za neko tržaško družbo. ...................... Nekje sem bral, da se bo v avgustu zopet sestala mešava italijansko-jugoslovanska komisija, ki ji je poverjena naloga, da urejuje vprašanja v zvezi z malim obmejnim prometom. Čeprav je «Primorski dnevnik« o vprašanju, ki ga tu nameravamo načeti, ie večkrat poročal, mislim, da bi bilo vseeno prav, ko bi o tem še kaj povedali, saj zanima vse imetnike propustnic. Predvsem moram ugotoviti, da je eden od glavnih vzrokov aradi katerega je prišlo do videmskega sporazuma, odpadel ,oziroma preživel. Kolikor se spominjam, je bilo ob podpisu videmskega sporazuma večkrat poudarjeno, da bodo propustnice služile obmejnemu prebivalstvu predvsem za to, da bodo lahko vzpostavili stike s svojimi sorodniki onstran meje. To brez dvoma drži tudi danes, vendar je malo obmejni promet od leta IS55 do danes tako na-, rasel (več kot 10 milijonov prehodov v obth smereh,), da tu ni več govora samo o obisku sorodnikov, temveč je iskati vzroke drugod. Z naše strani je znano, da hodijo Tržačani v jugoslovanski obmejni pas zaradi ugodnosti' ki jih tam u-živajo (bencin, hrana, lepe izletniške točke), medtem ko prihajajo Jugoslovani k nam predvsem zaradi nakupov kakšnih drobnarij. Za nas Tržačane predstavlja izlet v Koper manjšo računsko postavko kot pa na primer izlet v Gorico, kar pomeni, da lahko že govorimo o *maloobmejnem turizmu». Glavna zapreka, ki danes o-vira ie večji razvoj maloobmejnega prometa, pa je oni člen videmskega sporazuma, ki določa, da se morajo imetniki propustnic vrniti skozi isti blok, preko katerega so vstopili v drugo državo. To pomeni, da se imetniki propustnic lahko kretajo samo v določenem okolišu, saj se iz praktičnih razlogov ne morejo preveč oddaljiti od bloka, skozi katerega se morajo vračati. In vendar je želja vseh imetnikov propustnic, predvsem o- Zaradi naraščanja cen Draginjska doklada se bo zvišala za 2 točki Poviški gredo od 28.60 do 68.50 lire na dan sorazmerno s kategorijo delavcev in uradnikov nilt motoriziranih, da bi se ta člen odpravil, predvsem zato, ker ni videti pravega razloga, zaradi katerega naj bi veljala ta omejitev; Koliko Tržačanov bi bilo, ' ki bi radi napravili kak daljši izlet po obmejnem področju, pa tega ne morejo. Nedolgo tega sem bil v Kranj. ski„ gori, kjer sem videl precej tržaških avtomobilov in motorjev, ki so prišli skozi blok Bela peč. Ko sem govoril z njihovimi lastniki, so hudo obžalovali, da se ne rporejo vrniti preko Vršiča, 'doline Trente, Bovca in Kobarida na Novo Gorico ih tu spet na o-zemlje italijanske republike. Mnogo je pa tudi takih, .ki bi radi s Koprskega napraviti izlet na Ki as ali obratno, pa zaradi omenjenega člena videmskega sporazuma tega ne morejo storiti. Omenil sem že, da ne more biti pravega vzroka, ki bi o-nemogočal odpravo tega člena. Razumel bi, da je ta omejitev potrebna, če bi na primer na blokih vodili posebno nadzorstvo nad vsakim potnikom, namreč če je gospod XY, ki je odšel preko bloka ob uri tej in tej, res prišel nazaj na. slednji dan ob uri tej in tej Toda tega ni, kajti, kot mi je znano, se registrirajo samo številke o prehodih in nihče ne vodi kontrole o podatkih po sameznih imetnikov propustnic. Zato bi bilo želeti, in tu sem gotov, da govorim v ime■ nu vseh motoriziranih imetnikov propustnic, da bi na prihodnjem zasedanju mešarte komisije za izvajanje videmskega sporazuma odpravili člen, ki določa obvezni vstep in izstop preko istega obmejnega bloka ter ga nadomestili z novim členom ki bi omogočal vstope in izstope na različnih blokih. Končno naj mimogrede o-menim še vprašanje, o katerem je bilo tudi že mnogo pisanega. Da bi namreč razširili svobodo kretanja na večje področje, do Bleda in Opatije na eni strani ter ao Vidma in Benetk na drugi strani. S tem bi: obmejni promet brez dvoma zelo pridobil, saj bi potem res lahko govorili o pravem turizmu. Se bolje pa bi seveda bilo, ko bi se med Italijo in Jugoslavijo odpravili vizumi, kar bi brez dvoma mnogo koristilo ne samo prebivalstvu obmejnih pokrajin, temveč tudi prebivalstvu obeh držav sploh. K K. Jugoslovanske osebnosti na poti skozi naše mesto Včeraj sta bila v .Trstu dva visoka jugoslovanska gosta, in sicer podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Mijilko Todorovič in član zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič. Oba visoka gosta sta si v dopoldanskih urah ogledala tr, žaško pristanišče, mesto in o-kolico, popoldne pa sta odpotovala na Brione oziroma v Beograd. Mijalko Todorovič in Milentije Popovič sta se vračala iz Belgije, kjer sta si o-gledala svetovno razstavo v Bruslju. Z ladjo »Vulcania« pa je včeraj dopoldne ob 10. uri odpotoval novi jugoslovanski veleposlanik v Kanadi Mile Milatovič, ki se bo izkrcal v Nevv Yorku. baldo Ciconi: «Hčerka edinka*, komedija v 4 dej.; 21.00 Fran , Altano: «Sak,untaia», opera v dejanjih. RADIO KOPER . Poročila v slov.. 7.00, 7.4. 13,30, 15 00. Poročila v ital.: 6.30. «*■■' 1 17.15. 19 15. 22.30 ... 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos Kt« 7.15 Glasba za dobro jutro; j-; . Glasba po željah; 13,40 Kmetu nasveti- 13.45 Madžarske me°°J je; 14.00 Glasba po željah; l*4" Pogovor z volivci: Govori pr*7j OLO Koper ,tov. Albin Dujc; IS Domači zabavni ansambli; ij>. Domači zvoki- 15.40-17.00 Prefl RL, 18.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 nt, 212,4 » oročila: 5.00 , 6.00 . 7.00. JM8' 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, D.4”' 22.00, 22.55. , 8.05 Ljudeki motivi v delu ; iikih umetnikov; 8.30 Skladbe J kova Gotovca, Josipa UsvclC* skega; 9.00 B Jules Roy: S« 9.20 Prelistajo’" Nesreča delavca na ladji V bolnišnico se Je moral zateči tudi 51-letni delavec Giordano Sebastianutti iz Ul. Kandler 8, ki se bo moral j zdraviti zaradi poškodb na levi roki in verjetnega zloma komolca na ortopedskem oddelku od 5 do 30 dni. Sebastianutti je povedal, da je bil zaposlen pri popravilih na ladji «Caboto», ko ga je udarilo kolo enega izmed strojev, ki jz nenadoma spremenilo smer vrtenja. Vsedržavna komisija za indeks življenjskih stroškov je včeraj uradno sporočila, da so se življenjski stroški v zadnjem tromesečju spet znatno povišali, zaradi česar se na podlagi dogovorov glede premične lestvice ta zviša za dve tq£ki. Za delavce v industriji in trgovini, in sicer od 1, avgusta t. 1. za tromesečje avgust — oktober. Draginjska doklada se bo torej sedaj zvišala za dve točki. Za vsak delovni dan bodo delavci od 20 let starosti naprej, uradniki pa od 21. let naprej v Severni Italiji in na Tržaškem dobivali naslednje poviške,- v industriji: navadni težaki 28.60 lir, specializirani težaki 30,50 lir, kvalificirani delavci 32,20, specializirani delavci 35,90; uradniki pa 32,60; 38,40, 51,60 ali 68,50 lir, po kategoriji. Delavci in nameščenci v trgovini pa lir 28,40; 30,50; 32,20; 35,90; 32,60; 38,40; 51,60 ali' 68,60 lir, po kategoriji. 2enskam in mladoletnim bodo odšteli razlike, po sindikalnem sporazumu. -—■«—- Izjava odbora za mir glede Libanona in Jordanije Tržaški odbor za mir je vče. raj v posebni izjavi obsodil angloameriško intervencijo v Libanonu in Jordaniji, ki krši listino Združenih narodov in pravico narodov do svoje neodvisnosti. Potem ko ugotavlja, da zahteva poseben položaj Trsta prijateljsko politiko in politiko miru z arabskimi državami, zahteva od italijanske vlade, da vodi v odnosu do teh držav politiko mirne koeksistence v spoštovanju pravic o-menjenih narodov ter se zavzame za to, da pride čim-prej do sestanka predstavnikov velesil. Obnovitev pogodbe za cementno industrijo Kakor poroča Ansa, je bil včeraj na ministrstvu za delo v Rimu podpisan sporazum, s katerim je rešen spor, ki se je precej zavlačeval, glede obnovitve vsedržavne delavne pogodbe za delavce cementne industrije. Sporazum določa med drugim splošni povišek prejemkov za 5,5 odst. od 1. julija 1958 naprej ter izplačilo na-erade nuna tantum* v zne- sku 13.000 lir specializiranim delaVcem ter kvalificiranim delavcem in 12.000 lir navadnim delavcem. Polovico te nagrade bodo izplačali takoj, drugo polovico pa 31. oktobra t. 1. Kakor je znano, so delavci cementne industrije v vsej državi že večkrat enotno in skoraj stoodstotno stavkali, da bi dosegli izboljšanje z novo delovno pogodbo. Obvestilo obrtnikom Pokrajinska bolniška blagajna za obrtnike sporoča obrtnikom in njihovim svojcem, ki imajo pravico do obvezne zdravstvene oskrbe, da lahko izberejo med oskrbo, ki jo že uživajo, in oskrbo, do katere imajo pravico po zakonu z dne 29. 12. 1956 štev. 1533, po katerem se je ustanovila bolniška blagajna za obrtnike. a -m e O svoji izbir! morajo obrtniki obvestiti tajništvo pokrajinske komisije za obrtništvo pri trgovinski zbornici neposredno, ali s priporočenim pismom s povratnim potrdilom ali pa preko županstva, In sicer do 15. avgusta Tg. izbira bo začela učinkovati 1. januarja 1955 in bo nepreklicno veljala leto dni. Bolniška blagajna poziva zamudnike, naj vplačajo dolžne prispevke na poštni tekoči račun, da ne bodo morali plačati dodatne pristojbine. Na napisni desk; blagajne je izobešen začasni pravilnik, ki se ga morajo obrtniki držati, če hočejo uživati zdravstvene storitve. Zato naj si ga obrtniki ogledajo. iiiiiiiiiiniiiiiMiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitmnniiiiiii RAZPIS ZA VLAGANJE PHO- SENJ ZA SOLSKO LETO 1958-59 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih' prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice u Ul. Roma 15-11. (pri SPZ) ali pri upra. ui Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31. 2. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ah zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrže. valnine v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega skla. da, Č) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore sprejemata samo še danes predsednici Dijaške Matice ali pp u-prava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so., v (asu počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor Podpornega društva »Dijaški Matica« OD VČERAJ DO DANES ( MBBSHA PROSVETA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel svo. jo redno sejo jutri ob 11.31 v Ul, Roma 15. NAJDENI NAOČNIKI Izgubljeni naočniki, ki so Jih našli na prostoru Avsenikovega koncerta v Križu, so na razpolago lastniku v našem uredništvu ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. julija se je rodilo 7 otrok, umrla Je 1 oseba, poroka je bila 1. POROČILA STA SE; uradnik Fegitz Fablo in bolniška asistentka Albanese Nicoletta. UMRL JE 76-letni Drioli Fe-denco. NOČNA SLUŽBA LEKAHN v Juliju Davanzo, Ul. Bermni 4; Glustt, Strada del Frluli 7; Millo, Ul. Buonarroti U; Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Tamaro-Neri. Ul, Dante 7. SNG v TRSTU Predstave na dvorišču stavbe št. 90 v Trebčah V soboto 2. avgusta 1958 ob 21. uri NICOLA MANZAR1 Naši ljubi otroci V nedeljo 3. avgusta 1958 ob 20.30 DANILO GORINŠEK Rdeča kapica V torek 5. avgusta 1958 ob 21. uri JERZY LUTOWSKI DEŽURNA SLUŽBA OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA Jutri ob 21. uri premiera iiChikaške vojvodinje« Emme-richa Kalmana. V naslovni vlogi nastopa ameriška sopranistka Irene Callaway. Prvi plesalec Norman Thomson, zbor gledališča Verdi in International Ballett pod vodstvom Normana Thomsona. V soboto tretja predstava Leharjeve «Frasquite». Nadaljuje se prodaja vstopnic v Pasaži Protti. IZLETI IZLET V TRENTO Slov. planinsko društvo priredi za veliki šmaren izlet Trento kot izhodišče za izlete na bližnje planine. Odhod bo navečer, v četrtek dne 14. avg. (za imetnike pptnih listov) in v petek dne 15. avg. (za ene s propustnicami) okrog pol dneva z avtobusom po Soški dolini. Povratek obeh skupin v nedeljo 17. avgusta navečer preko Gorice. Vpisovanje in informacije na sedežu Planin-skega društva v Ul. R. Manna 29 v dneh 10. in 11. avgusta od 19.30 do 20.30. Slovenska prosvetna zveza Trstu organizira za svoje člane 3-dnevni Izlet po Koroški v dneh 15., 16. in 17. avgusta (ferrago-sto). Vse Informacije in pojasnila dobite na sedežu SPZ v Ul Roma 15 vsak dan do petka 1 avgusta od 8.30 do 12.30 in od 16 oo 18.30. A D I O .uva UUlUVLd, JLJOljJ-ct z pa< va Lhotke-Kalinskega; 9.00 n. Oljski roman —• Jules Roy: »r na dolina - I.; 9.20 Ptehstz naš zabavni album; 9.45 Pesn kola v izvedbi folklornega sambla »Kolo«; 10.10 glasbeni atlasi; 11.00 Jelka težar poje z zabavnim orkesm". radia Ljubljana; 11.15 Tri,.f« -pinove mazurke v molu; 1.L-” ^ cicibane: 12.00 Veseli godci ^ 12.15 Kmetijski nasveti; 12.2» dala v ritmu; 12.45 Umft®eb0( narodne pesmi poje ženski a jj France Prešeren iz Kranja; * v Pisan operni spored; 14.05 Ml ni in veliki zabavni anfa“L 14.30 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo; 15.40 Filmska ^ nika; 16.00 Glasbene uganke^ Iz filmov in glasbenih revil, m, Ljubljanski jazz ansambel-predstavlja pevca Bruna vei , ja; 18.00 Četrtkova- reP,«l5 18.15 Dela W A. Mozarta; A, Radijska univerza; 20.00 CeK„0v; večer domačih pesmi in nape*''). 21.00 S Kafko po stari F"*, 21.28 Dimitrij Šostakovič: v ludijev op. 34; 22.15 Modem plesna glasba. TELEVIZIJA 18.3» 17.00 Spored_ za otroke; 31 >i fl Prenos sporeda z Novega.J^u Pcročila; 18.45 Stari in novi špOL 19.00 Pouk angleščine; 19.35 VJjj daja o lovu in ribolovu; 4». Popevke ob oknu; 20.30 P°/,,00 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; f4- - - . lid-? Genovi: gala predstava ligur umetnikov. Ezcelsior. 15.30: »Pod grožnjo*. Nader, P. Thaxter. ,,v| Fenice. 16.00: «NepremagH meč«, Icikava Utaemo-n. Nazionale. Zaprto. . „irj| Fllodrammatico. 15.30: «Pn>n'" Aljaske«, Techn. J. Chandiej' Grattacielo. 16.00: «Lorella», 10( Pica, M. Arena, Lorella Luca. Supercinema. Zaprto. Arcobaleno. 16.30: «Do zadnj™^ R. Pellegrin, J. Moreau, Bardot. _irtli Astra Roianio, 16.30; «4 n*®" u mrliči«. Techn. B. Cravvfo™ C Trevor. v. Capitol. 16.30: »Poljub smrti*. Mature, Richard WidmarK. 21.00 »Odnehaš ali načtelJdl-a Cristallo. 16.30: «NepremWl ->“ meja«. Techn. ^,, 21.00 «Odnehaš ali nadaljUrL,.,, Alabarda 16.00: «Goal». Svet-FfJ prvenstvo 1958. Sledi: «M ^ na Hollanda«, Y. De Carlo. Guinness. Ideale. Zaprto. Impero. 16.3t: «Zelezna kro G Ce.vi, E. Cegani. ,j* 21.00 »Odnehaš ah nadaljuj £ Italia. 16.30; «Dekle z deže|«*vn, Martin in V, Ellen. " Clnemasc. , „iel* 21.00 »Odnehaš ali nadaljuj j, Moderno. 18.00: «Njegova d, zahtevala maščevanje«, R. 2100 «Odnehaš ali nadaljuj'* S. Marco. Zaprto. ceh Savona. 16.00: «Ali Baba*, nandel gl« Viale. 16.00: »Bogatin in r'* H. John, 1. von Mugendorn. b Vittorio Veneto. 16.45: “MrtvU.Jjiv sto«, S. Hayden, G. N' Mlad. prepov. .„agO Belvedere. 16.30: »Tillove vr 21.00 «Odnehaš ali nadaljuj'^ Masslmo. 16.30: »Tudi heroj ubijale..., —.........— . . 21.00 «Odnehaš ali nadallj*^,) Marconi. (Glej kino na prh Novo cine. 16.00- «LlmanKJ ČETRTEK, 31. julija 19» RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in. Predavanje: »Rosomah, zli duh severnih krajev«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultu re; 12.55 Parada lahkih orkestrov 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Brahmi: Koncert št. 1 v d-molu op. 15; 18.50 Tržaški mandolinistlčnl orkester: 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (5.) »Delovanje Varnostnega sveta«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Študentovski zbor »Vinko Vodo. pivec«; 21.00 Ilustrirano predavanje; Malo znane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (3.) «Ibsenova resnična Nora« nato Glasbena fantazija; 21.40 Operne arije — dueti in terceii; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: «DanašnJa kinematografija«, poroča dr. Josip Tavčar; 22.15 Tria Cy Coleman in, Les Paul: 22.30 Mtlhaud: Violinski koncert št. 2; 22.55 Godalni orkester in trobenta; 23.30 Polnočna glasba. RADIO TRST 12.10 Neapeljske popevke; 14.30 »Tretja stran«; 17.30 Beethoven: Sonata št. 13 za klavir; 17.45 Teo- ubijalci«, techmcolor. ,eji. ---- *.............. rostč*1 j i.anl« moške«, D. Dors, G. 21.00 «0 Arena Diana. 20.15: »Mezzog -jj, di fifa«, D. Martin in J- b Vt Ariston. 16.00: «Kino nekocn Chiari, L. Padovani TecnLjjiit Garibaldi. 20.15: «Paradiž kaP1 p Hollanda«, Y. De Carl0' . Guinness. ' . Marconi. 20.15: «Intermezz°J' \\h Paradno. 20.30: »Potepuški 141 K. Grayson. Techn. - s* Ponziana. 20.15: »Livada hrji0o!»' kona«, G. Montgomery, R- P. Rolami 20.30: »Grenke vo«e” Vltale. Poje N. Parlgl. -r p Secolo Sv. Ivan. 20.15: »En* dame«, Fernandel. . M Stadio. 20.30: «Avtostop», lyson, J. Lemmon, CM6* Techn. ^všJljL Valmaura. 20.15: «PuStolPv^ ;■ kapitana Hornblowerja*» Pečk, V. Mayo. MALI OGLASI nell1' vespe, lambrete 150.123, .B'W' Parilla, Rumi 125 tisoč lu>*gf ley Davidson, Topolino A. str lino B in 1100 B v odličo*^ fp nju dobite pri Maggio, trn scoll 22, tel. 55-530. V trgovini čevljev Viale se nadaljuje izredna razprodaja poletnih obuval vlČA&kUtti iev&[ev- Urevored XX. septembra dobite obuvala za moške, ženske in otroke P° lovičnih cenah — Obiščite - Valute Mhau Rim Zlati funt 5.950 — 6.150.— Marerigo 4.650.— 4.850.-T ; Dolar . . 622.— 625 — Irank franc. 135.— 140,— Frank švtcar 144.— 146.— Sterling 1 720.— 1.770,- Dinar 83 — 87,— Silmg 23.75 24.25 1 Zlato .... 707 — 709,- Zah. n, m«rke 147.75 149.25 1 + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sP®‘ ročamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil* naša nepozabna mam a, nona in teta FRANČIŠKA ŠKABAR vd. SOSIČ Pogreb drage pokojnice bo danes 31. julija 1^®® ob 17. uri izpred hiše žalosti na Opčinah 2alujoče družine Sosič, Daneu in Malalan Opčine. 31 julija 1958 HMMORSKI dnevnik Prvo slovenske gimnazi je VCelovcu ■5 ven&litrijski aržavljani slo-£ L '* hrva^ rrianj- ^anskem °T0skVn' Gradi' imajo ZnwU Jštaierskem ^obrazhp , osnovne fovatob V slovenskem in jeZlku in na so-tred ®r"° število lastnih Tako se gla-žavne^?^?1 7' člena Dr- “lirovne pogodbe. fa Vrla^11 te?a Paragra- gpdbe ■ mirovne ponovili v ^'n,1 končno usta-za i,„»”.® ovcu Simnazi-“Folnitiril05^ slovence- Z z?htev sto let stare cev c,? 'trških Slovence iPti Zavlačevali polni ne poooriho p.odpisu mirov-^'etno’ . ',AvstrijSfco pro-mefaval^ ^trstvo ie na' njo šoi0 7 ^ ov ti sred- 8ka Simnaz?a»°m *S'°Ven' Pristali ^or°ški Slovenci Dila nacfoi ta -naslov, bi k absolvente t'EV.arncst- da je n. e te soie kasne- ska va«rfn^ na a-vstrij-Ptetvezo d in to pod n<>. nZ a gre za Pnvat-sianovo n° n®Priznano u-80 2ahtevQ?roški Slovenci ^ninazno „ P°ln°pravno ijavnocjl z državno veleti S,0- Otekli sta dve 8ta> na ? Dunai P«-?vezna ?aalov «Državna Za Slovenk * gimnazija Se ^ na Šele po tem začeti §lrnnaziji moglo ?&telia . p°ukom. Za rav- epovan fjmnazije je bil PrMjj.. Vls.n svetnik in ra k°rošbhNo,rodnega sve' J°zko Ti u S1°venc.ev, dr. ^ Tischler. ta I9^ejetnnih izpitih le-sprejeli Pa gimnaziji °to°liščin dljaka- Spričo poženi e’. da je zaradi eijajjov sovmistov devet 1 Prvem šolo, je iiia.lf u končalo šolo ^Wi,?\ v začetku .so * fcW, ^. tri razrede: j* -34. v dru- j*kov. 'Aa v tretjem 26 di-*°n do^rijski šolski za, ,'sti pa^’.da Je treba u-t«dai razrede še- Jn' razred6 za neki šo1' čl jak? PriJavi več kot P» , • »Državna zvez- ®bce?a ■ gimnazija za štor® v ®ia svoje pro- 2 PemšJ5žavni gimnaziji Dgj jezikom. 2iii je s'°venski gimna- vj tako ^j° uspešno in >rji . dijaki, kot pro-■ tevzam. U zadovoljni. L-j^icaniK napad na-V- kiT f nemških dija- ki’ ki c- , aija- a Jesen 6 dogodil prete-», j>il pok-111 pi*j katerem ?Pjen j' slovenski dijak tj S*JF®°. .kasneje k- do ^.!ega šolskega le-^lemv ^nih Podobnih scrtvn.TV sovini?--— — Resnic ^tpnostl ^vioistične ne-na !jU' *L-asti 't?* Priznati, da so Sa *'Lit.ti^0Ž.ku‘se avstrij' tle Rocka* že koj ',H ... na začetku energično zatrle. Velika prednost gimnazije je za koroške Slovence v tem, da se dijaki nauče govoriti in pisati v obeh jezikih in se tako usposabljajo za uspešno dejavnost na dvojezičnem ozemlju. Učni načrt določa'isto tvarino kot učni načrti vseh ostalih avstrijskih gimnazij. Učni načrt za nemški jezik se v ničemer ne razlikuje od drugih učnih načrtov, razen tega, da imajo poleg pet ur nemškega jezika tedensko, še pet ur slovenskega jezika, tako da dijaki na slovenski gimnaziji dosežejo isto znfcrije nemščine kot dijaki na nemških šolah. Njihovo znanje se tudi ocenjuje po istih predpisih! S' pedagoškega gledišča ima slovenska gimnazija še neko prednost: slovenski dijaki, ki bi v nemških šolah v začetku s težavo sledili pouku ,si pridobijo o-snovno znanje v mnogo večjem obsegu, ker jim ga posredujejo v njim povsem razumljivem materinskem jeziku. Ob koncu letošnjega šolskega leta je uprava gimnazije izdala lepo opremljeno «Letno poročilo Državne zvezne realne gimnazije za Slovence za šolsko leto 1957-58», v katerem je na kratko orisana vsa razvojna pot te slovenske ustanove. Platnice poročila je okusno opremil ing. Janez Osvald. Poleg seznama profesorjev in dijakov ter razporeda učnih ur. je v tem poročilu objavljen tudi članek o vprašanjih pouka nemškega jezika, razprava dr. Zblatni-ka o koroškem narodnem pesniku m dramaturgu Andreju šušterju - Drabošnjaku in razprava dr. Cigana o «kamenski ; pesmarici*; Za prihodnje'' šolsko leto se je poleg dosedanjoii dijakov prijavilo .še nad 40 kandidatov. Tako bodo v Šolskem letu 1958-59 trije pclni razredi ln se pričakuje, da bodo uvedli tudi paralelko za prvi razred. «Veseli nas — piše celovški »Slovenski vestnik* — da se je delo, kljub šovinističnim izpadom, uspešno razvijalo. To je jasen dokaz, da so časi zastraševanja minili in da se ljudstvo zaveda, da se bo le z zadostnim porastom izobraženstva moglo zoperstaviti peščici nahujskanih šovinistov, ki jim ni všeč enakopravnost med obema narodoma. Vprav u-spehi slovenske gimnazije so pokazali, da je treba resno razmisliti tudi o vseh drugih manjšinskih pravicah, ki so zajamčene s 7. članom Državne mirovne pogodbe in jih končno tudi v polni meri uresničiti.* — Kej se te zdi, Mihec, kej ne bi žiher an-bot spet govorili od kulture? — Oh, Ježeš, Jakec, že unikrat, ke si mi pravu od tisteh kuadrou me je bolela glava! Prou se me ne da govort od kulture. Je sama zguba. — Ne rečem de nimaš prou. Sej s kulturo res ni dobička. Ma znaš kaku je: tudi če ti ni neč raari, vselih moreš pokazat de ne misleš samo na pet ien jest jen de te je mari tudi za «višje kulturne dobrine*. Se šika, a, de pokažeš. de si kulturen, tudi če nisi. — Ben, ien od kašne kulture be tou govrt. Vsaj od kuadrou, te pro-sem, raiše ne. — Ne, ne. Danes sm tou kej bol vesel ga, taku, de te ne bo žou. Od muzike. — A, od muzike. Ben tu pei ja.. Zatu ke muzika, posebno moderna, te. razveseli. Si vidu, denmn reč, kolko ledi ie blo u soboto na stadioni, ke so aodb tisti Avseniki. Kaku so feist. zingali tiste polke, de je šlo vse u left. — E, so pridni, so. Jen ledem se do-oade, starem jen mladem. Jen so vsi kontenti. Taku ia, ie treba. Se vide de ie Glasbena Matica naidla ta pravo not do ludstva jen de me daje, kar lud-stvo nuca. — Ma kevej. Ledem je treha dat kej, de so veseli jen de pozabijo na dougove, na davke, na Aceaat jen vse druge reči ke jeh martrajo. —i .Tim taku stremo mi sez duham časa. Kei češ. ne gre več no starem, tisto fidlanie kšnih bogih violinou ien tista klašika od kamega Betouna ien tako ke te tam dudla ane pu ure jen ne zastoneš neč jen nima nobene melo-rtiie, de be lahko zapbjau. Danes ie vse bol atomsko, bol ščeto, tudi muzika. — Ku, denmo reč, «volare». č— Eko, videš, volare! Tle vsaj kaj zastbpeš! Jen tudi zapoješ lahko pr ani glihi tako ku tisti peuci po starem pgj: najprej šte-dirajo buhve kolko let jen pole vsak kos tiste klašike še posebe štedirajo jen pilejo vsako noto posebe. Jen tle malo več, jen tam malo maj n, jen ška-lete gor jen tresejo. Samo tako. Kej češ ti zraven! Neč! Zdej pej ti vrže an peuc, bim bum, ano pesem brez tolko štedirat, Jen ti lahko poješ taku ku uan. Kej ni res? — Ma res, fej. Prfina an pjanc lahko pride do velave. U bari, kamer ho-dem jest, jemajo tisti orkeštron, ke se vrže nutre dnar. Tam ti godejo tudi take diške ke poje aden ku Toni Sapa, tisti, ke dela v portonovi. Tisti Toni tudi govori taku na debelo jen rauka-sto jen kader je pejen, začne tudi po-jat. Te rečem, glih taku ku tisti diški — Kepei! Zdej se vide, de tudi an peuc ku Toni šapa lahko pride do velave jen ne samo tisti ke so tam po teatrah jen ke se tam s svojem glasam kunštvajo. Se vide, de moderna muzika gre bol z ludstvam ku, denmo reč, pi-torji. Uani ti nečko farbaio ane reči, ke nanka uani ne zastopejo, kej je. Videš, tu je ta glavni razloček vmes muzike jen pitorjami. — Vse lepu jen prou. Samo namalo me skrbi, ke sm zamerkou, de danda-našna mladina zgleda, de je namalo, gluha, če godejo kej bol na tiho, ne sliše, jen če nečko kej tašnega, ke so kašni bobni jen kešne prou močne trom. bete. Se te ne zdi tu slabo znamenje? — Zna bet, de so ledje danes namalo bol gluhi. Sej nanka ni čuda, pr tem konfužjoni. Ma če bojo ledje še bolj gluhi, bojo ben znaidli še kašne štrmen-te, ke bojo taku tulli, de bo lahko vsak slišau. Svet gre naprej, a! — Češ reč? NEKAJ NASVETOVZ4 S Hladilnik torej že imamo, ga pa znamo uporabljati? Tri osnovna načela, ki nam povedo razvrstitev in nekaj stranskih, toda potrebnih «drobnarij» | V zadnjih letih si je marsikatera družina tudi iz srednje in nižje družbene plasti umislila dragoceno kuhipjsko potrebščino — hladilnik. Toda. ali ve vsaka gospodinja s hladilnikom pravilno rav-(r.ati? Prav gotovo niste vedeli, da je hladilnik neke vrste črpal-I ka. ker vsesava toploto iz svoje notranjosti. Zato ima vsak hladilnik nekakšno rešetko, iz katere izhaja topel zrak, ki je v nobenem primeru ne smemo zamašiti. Hla. jcnje v hladilniku ni povsod enakomerno. Najbolj hladno mesto je zabojček s posodo «za ledu. Edino tam je zrak pod ničlo. Zato večina gospodinj uporablja ta zabojček za izdelovanje ledu, s katerim hladi razne pijače. V tem zabojčku pa se more zmrzniti tudi meso in ribe. V ta zabojček seveda ne bomo dajali hladiti mesa, ki ga bomo že naslednji dan uporabljali, pač pa le v primeru če hočemo kos mesa hraniti za daljšd dpbo. Pri tem pa moramo paziti, da ne sme- mo zmrzlega mesa jemati iz hladilnika, če ga ne nameravamo vsega porabiti, kajti meso, ki je že bilo zmrzlo in se je zunaj raztajalo, ter smo ga nato ponovno vložili v ta del hladilnika, postane slamasto neokusno. Zato je v takem primeru najboljše že v naprej meso razrezati na kcse in jemati ven kos za kosom. Vsakokrat pa vzame-m" tako mrzlo meso ie hladilnika najmanj dve uri pred uporabni V hladilniku torej; temperatura ni povsod enaka. V spodnjem predalu je temperatura od 1 do 2 stopinj nad ničlo. V predalu nad tem, seveda izpod agregata, znaša temperatura od 3 — 5 stopinj, na drugi strani agregata pa že 6 stopinj. V najvišjem predalu pa znaša temperatura tudi do 8 stopinj. Seveda te mere in številke niso vedno enake, kar pa je odvisno od hladilnika, od njegovega razporeda in tudi kakovosti. To smo pa vzeli kot nekakšno splošno pravilo, po katerem se moramo ravnati: Zato ni vseeno, kaj damo v gornji, kaj v srednji, kaj v spodnji predal hladilnika. Ce damo maslo na dno hladilnika, je za mazanje preveč trdo, če ga pa damo v najvišji predal, je najprimernejše strjeno in ostane sveže tudi dva tedna. Rezervne zavojčke masla pa lahko damo na dno hlgdilnika, kjer nam ostane maslo sveže tudi mesec dni in še več. Steklenice mleka bomo vsekakor dali v srednji predal, dočim si smemo v večjih hladilnikih spraviti zalogo tudi za teden dni, ker tako dolgo ostane mleko sveže, seveda ob ustrezni temperaturi, ki je v ta namen najprimernejša v najnižjem predalu. Velikokrat da gospodinja v zen nekaterega sadja in zelenjave, dobro oviti preden ga damo v hladilnik. Vse, kar damo v hladilnik, se namreč naglo suši in ta vlaga pada na agregat in ustvarja tu ledeno plast, vtem ko suhi zrak vsrkuje vlago. Nadalje mora gospodinja vedeti, da je treba vsak hladilnik vsaj enkrat v tednu «prezračiti». To storimo take. da ga držimo vsaj eno uro odprtega. Zmrzlo blago v »zabojčku za led» ostane v hladilniku in se v tem času ne bo stalilo. Led, ki se zbira na agregatu, po nepotrebnem troši električni tok in čim več so posamezni kosi hrane neovi-ti, tem prej in tem več se bo na agregatu nabralo ledu. Za- hladilnik že načeto klobaso I to si proti temu pomagamo ali salamo. To ni prav. Da bi načeta salama ali klobasa o-stala dlje časa sveža, se tudi v hladilniku mora načeti del prekriti s stanjolom. Suho meso pa moramo zaviti v ustrezen oljnat ovojni papir. Sicer pa velja,* da .moramo vsako prehrambeno blago, ra- .............lin ................................ KAJ NAM KROJIJO ITALIJANSKI MODNI »DIKTATORJI* Idealna ženska» za leto 1959 bo mlada, vsaj hudo mladostna Čeprav ne bomo osvojile vsega, bomo izbrale, kar bo vredno IMMIIIIIIUIIMIIHMMIIIIIIIIIIHIMtllinilMIHIHinnillllllHIIIIIIHIIiniHIIIIIIIIIIIIHIUIIIIHMHIIIUIIIlIllIllllilim Znano ljubljansko modno novinarko Evo Paulin, ki se je Vračala z revije italijanske visoke mode v Florenci, smo naprosili, da nam za naše bralce, predvisem bralke opiše svčje vtise, ki jih tu objavljamo. Cela vrsta privlačnih vzrokov vabi človeka v Florenco Koga zgodovinske znamenitosti in renesančna u-metnost, koga morda mag-gio musicale in juvelirji a-li tudi mercato di paglia, morda celo toskanski chian-ti. Kdor vse to išče, pride na svoj račun. Kajti chianti je res dober, maggio musicn-le je internacionalno sloveč, na slamnatem trgu dobiš najlepše torbice, juvelirji so na izbiro, renesansa je povsod, kamor pogledaš. V mestu ob lenem zelenem Arnu p« te lahko potegne še nekaj. Moda. Saj je Florenca že vrsto let ev- ropski modni center, Parizu takoj za petami. Moda je bila torej vzrok mojemu potovanju, vse o-stalo mi je ponudila Florenca samo mimogrede. Bomo še naprej nosili vrečo, balon in trapez, ali jih bodo pokosile nove fantastične silhuete? Povprečni moški svet bi bil seveda tridimenzionalnih sprememb vesel, saj še vedno škili na Lollo in Sofio in mrmra nekaj o amačkih v žakljus. Vendar kaže, da italijanski couturjerji, med njimi je tudi veliko ženskih veličin, niso povprečneži. MODNA BRV V PALAČI PITTI Modni konklave je nekdo krstil velike revije v palači Pitti, ki so imele pretekli teden svojo šestnajsto ponovitev. V beli dvorani velike kamnite rustikalne palače je vsako leto dvakrat parada visoke mode, ki traja pet dni. V petih dneh servirajo vitke manekenke z odsotnim pogledom na 30 m dolgi modni brvi izbra- """nniMntmmniiiaiiauiiniiii .......................................................................................... ^ihodnjo nedeljo bo prvič zasijala v Škocjanskih jamah električna luč t>. Pogled v Tiho Jamo KVr,0inska jama , boa 0 eri«,, a le Prav *e,h&kiii ■ 17'med biserov daJam M’"'s'kdo se i °tna, no."?r Pl' ip b k?.a- Ne hkako bo‘i << '«pš le Škocjanska a. ker d n je bolj bomo O1’' bdo Tm0 S6dai Uf?°' Js‘v0 i- . ma Prav. toda naj- 2^ »»»S Kovana ?l°i,,Bk0 ^ljahU:ist°Vin posebno ob °<>lj *ieSk>"sJ ^ Zel° aivo-eal;e t •»SiRek »ih “‘let, »asih el» ha* m!? DiV!Ti Reka v ? 1*Vlra P°d , davnih, dav- htpgočn. 0 apneni- Vsa kraška pokrajina je bila za speleologe vednd *a*i-miva. Zato so jo že zdavnaj začeli preiskovati. In tako najdemo Reko opiaano ie.v knjigi «Novus Atlas*, ki 'jr jame izšel v Amsterdamu ze leta 1«3« Tudi Vaivažor opisuje romantičnost Škocjana v svojem slovitem delu «Die Ehre des Herzogtums Krain*. ki je izšlo leta 1689. Zgodovina raziskovanja Škocianskih jam je zanimiva in edinstvena v tem, da ni nobena druga jama povzročala jamarjem toliko tez-koč kot ona. Mnogi jamarii so pri raziskovanju Škocjanskih jam pokazali nevsakdanjo drznost. Mimogrede bomo omenili, da je jame začel načrtno raziskovati ze pred 120 leti Tržačan Ivan Svetina, ki je bil tedaj mestni mojster za gradnjo vodnjakov ln vnet jamar. Posrečilo se mu je, da je skozi Schmid-lovo jamo prodrl do Charo-novega jezera. Kaj vse krijejo Škocjanske jame v sebi, je več ah manj znano. Vemo, da so tu čudovite skupine kapnikov, ki predstavljajo najrazličnejše podobe; vemo, da so tu ogromne dvorane, pod katerih svodom se človek počuti tako majhnega in nebogljenega; vemo, da imajo Škocjanske jame svoje slovite orgle, ki zazvene, če po njih udariš itd. Vse to vemo in tudi marsikateri Tržačan in okoličan si je vse to ogledal, morda že večkrat, saj so marsikaterega Tržačana Škocjanske ko pritegnile, da si jih r» I od časa do časa ponovno ogleda. Posebno se- daj, ko je obmejni promet s propustnicami tako ziv, se vedno najde skupina ljubiteljev prirode, ki jih zanese v ta čudoviti predel Krasa. Za prihodnjo nedeljo pa pripravlja uprava Škocjanskih jam nekoliko večjo prireditev. Res je, da bo na programu več točk in da bo prireditev vesela, toda to ni glavno. Največji dogodek dneva bo v tem, da bodo ta dan Škocjanske jame prvič osvetljene z električno razsvetljavo. Stari obiskovalci in občudovalci Škocjanskih jam bodo sele sedaj videli vso lepoto jam. Vsi novi in od dne do dne številnejši obiskovalci, ki sicer jam še niso videli, pa bodo ob njih ostrmeli in se nanje navezali. Vsem skupaj pa bo novo odkritje jamski Paradiž, ki je sedaj prvič dostopen. Paradiž je novo odkriti in naj-lepši del jame, ki ga krasijo kristalno čista jezerca in vitki kapniki. Prej smo omenili, da bo prihodnjo nedeljo prireditev. Tu bomo omenili le to, da bodo ob dveh popoldne igrali v jami »Zadovoljni Kranjci*, ki bodo sodelovali tudi na večernem veselem in zabavnem programu. (Tržačani imajo odlično zvezo z avtobusom, in sicer z bloka pri Lipici in s postaje v Divači). D. M. ni publiki skoro tisoč modelov za novo sezono Publika je res izbrana, kajti nihče v dvorani ne gleda manekenk in nihče ne spregleda niti najmanjšega detajla njihove obleke. Samo dve kategoriji publike sta na zasedanju visoke mode. «Buyers» — kupci, lastniki velikih modnih konfekcijskih hiš Amenke m Evrope, ki pridejo v Florenco nakupovat modo, kot bi bila keramika ali avtomobili, in druga strokovna publika, modni žurnalisti. Z njimi je treba ravnati lepo, kajti od njih je odvisen skoro vsak model. Lahko je pozabljen, takoj ko napravi svojo pot pod kristalnimi lestenci, ali pa ga še dolgo nosijo v raznih variantah tisoči m tisoči žena po Evropi in Ametiki Vse je odvisno od modnih žUm ali-sikvT Zanimiva m znana imena so napisana na kartonih, pripetih na naslonjala sedežev: HARPER’S BAZAAR, Nem York, VOGUE, London, ALGEMEEN DAGBLAT, Rotterdam, CONSTANZE. Hamburg, TEKSTIL REVIJE, Zurich in, še dolga vrsta revij lin imen važnih novinarjev iz ZDA, Anglije, Holandske, Nemčije, Švice, Avstrije, ŠvedskeBelgije, Kanade, Španije in Italije — nad sto prisotnih. IN NOVE LINIJE? sldealna ženska 1959», kot si jo je zamislila visoka moda, je takale: mlada ali vsaj huda mladostna, z dvignjenim pasom (tam nekje nad naravnim in višino, ki jo je narekoval em-pir) in še naprej s kratkimi krili, ki pokrijejo komaj koleno; z otroško tesnim zgornjim delom in ozkimi rameni. Plašči so mehki, topli in udobni, široki predvsem na hrbtnem delu. Kostim ima kratko jopico, komaj nekaj centimetrov čez pas ali dolgo, skoro tričetrtinsko in komaj nekoliko oprijeto. Obleke so do visokega pasu ozke in ploske, potem pa se proti spodnjemu robu prav počasi širijo ali pa vrečasto ožijo. Hrbtni del je vedno važen, poudarjen z gubami ter spuščen v stilu* trapeza. Tkanine so mehke; moha-ir, shetland, boucle, ki je večkrat dlakast in transparenten, velur, žamet relax, žamet chine, saten, failles, tameji. jerseg in braka tl sifon. Barve: razne nove rjave nianse, sivi in zeleni toni, veliko veliko črne barve za popoldne in briljantne barve za svečani večer; roza in ažurni toni, mandarina, pomaranča, vijolica. VSAK COUTURIER IMA SVOJE POSEBNOSTI CAPUCCl je letos najbolj nov in revolucionaren, čjjegova nova linija je trda, škatlasta in oglata. Vertikalni šivi so poudarjeno prešiti in zalikani. Krila se proti spodnjemu robu širijo. Uporabil je veliko bou-cli mohairja, žameta in muslina, veliko crne barve, tr- Modela: Capucci in Fabiani tako, da blago vedno ovijemo, po možnosti z nepropustnim ovojem. Poleg tega ne-zavito prehrambeno blago v hladilniku prenaša svoj duh na drugo blago v hladilniku, tako da nam na koncu na primer torta lahko diši po golažu, jagode pa po siru in kar je še najhuje, zadobi počasi tudi hladilnik svoj duh, ki ga je zelo težko odstraniti. Na trgu dobimo že veliko serijskih posodic za vlaganje posamezne hrane v hladilnik. Vse to pa nam pogosto ne pomaga. Zelenjava na primer v hladilniku zelo naglo ovene, zato jo moramo oviti v viečke iz plastičhe mase. Pred tem pa jo moramo, seveda, očistiti in poškropiti z vedo. Le tako se bo zelenjava delj časa ohranila. V take vrečke moramo dati tudi sir. Ce pa ima sir premočan duh, je bolje, da ga v hladilnik sploh ne dajemo. Isto velja za ribe. Te moramo o-viti v dve plastični vrečici ali pa dati v posodo, ki jo hermetično zaprta. Princip, da hladilnik suši, nam pove, da nam more služiti kot odlično sredstvo za shranjevanje tiste hrane, ki je prevlažna, ali hrane, ki jo hočemo ohraniti suho, na primer razne kekse. Seveda moramo pri tem paziti, da taka hrana nima premočnega okusa ali duha, da se ga ne nalezejo ostali shranjeni predmeti. Skratka gre za to, nekateri predeli hladilnika so bolj hladni, drugi so bolj topli, zrak v hladilniku pa je suh. To so tri osnovna načela. Paziti pa moramo tudi na to, da shranjeni predmeti ne oddajajo, in da se ne navzema-jo duha ostalih shranjenih predmetov. r Modela; Baratta in Simonella de škatlaste klobuke in napihnjene frizure. JOLE VEN E7.1 ANI predstavlja občinstvu lepe in u-porabne komplete, obleke tn jopice, ki jih za hladne dni dopolnjujejo kratki krzneni bolen napolitanskih zampo-gnarov tn čepice, ki spominjajo na pokrivala šoferjev prvih starinskih avtomobilov. Pas je rahlo dvignjen, krila kratka, plašči večkrat kanran t. SCHUBERT je tudi to sezono ignoriral splošne modne tendence in kljub svojemu znanemu imenu z novo linijo »CIKLON Et odpihnil simpatije strokovnjakov. Dolga, v krog kroiena zvončasta krila, široki, stisnjeni pasovi, prenatrpanost s krznenim tekorjem, z velikanskimi zaponkami, s pentljami in svetlečimi se našitki bi bila všeč lahko kvečjemu kakemu konservativnemu starinsko nemškemu okusu. SIMONETTA m FABIANI sta pokazala najlepšt in ntfj-uporabne jšt kolekciji. Nič hudih revolucionarnih idej, nič geometrije, marveč miren razvoj iz prejšnjih let in kopico mgjhnih zanirnt-vih detajlov. Simonetta predlaga kratek prišit polovičen bolero ali širok pas na sprednji strani dnevnih oblek, kratke jopice kostimov s povišanimi pasovi, na pol balonasta hruškasta krila, ovalne plašče z nizko in široko vstavljenimi rokavi ter polvečeme in večerne obleke prav tako z draperijo hruškasto zarisane. Tudi Fabiani se odlikuje po novih idejah n starem okviru. Nov je visok širok pas, večkrat samo na sprednjem delu pri kostimih, oblekah in plaščih, nove so dolge, s ' potegnjeno linijo rahlo tailirane jopice kosti-mou z nagubanimi krili, novi so bogati hrbtni deli o-valnih mehkih plaščev t ki-mono rokaui, ki *o na ramenih še enkrat poudarjeni z globoko gubo. Ponavljajo se okrogli bubi ovratniki odmaknjeni od vratu EVA PAULIN iiiiiiilltiitiiHHi,iiiiititiiiiiiiiHiMiiiitiiiiiiimiiMiii,iiiii,iiiiiiiiiiitiiHniiitiimiiiiiitiH„,iiiit,N KULTURNE ZANIMIVOSTI Salzburški festival ■ ■ ■■ ■ ■■ ■" —»."-m i .i Preteklo soboto je predsednik' avstrijske republike cjr. Schaerj g tvoril festival glasbe in pesmi v Mozartovem rojstnem mestu Salzburgu. Festival bo trajal pet tednov. Isti večer je bila premiera Verdijeve opere «Don Carlos» v italijanščini. Dirigiral je direktor dunajske Državne opere, Herbert Karajan, eden od najboljših dirigentov na svetu, ki je hkrati tudi umetniški vodju festivala. Naslovno vlogo t' tej Verdijevi open je pela prvakinja dunajske opere Sena Jurinac, po rodu Jugoslovanka. Program festivala je zelo bogat: 86' glasbenih, baletnih in gledaliških predstav. Poleg članov dveh dunajskih oper tn baleta, gledališča in filharmonije, bo na festivalu gostovalo tudi večje število umetnikov tz tujine Program 26 opernih večerov vsebuje 6 Mozartovih oper, nnto opere Beethowna. Straussa in drugih skladateljev. Prvič bo c Europt tz- t ledena tudi opera uVanes-sa» Samuela Barberja, v angleščini, vloge pa bodo tolmačili prvaki in člani new-uerškega «!Wetropolttana». Posebna atrakcija baletnih večerov bo gostovanje znanega pariškega baleta Markiza De Cuevas, ki bo nastopal od 12. do 15. avgusta. Novi makedonski lilmi Po poročilih iz Skoplja bo letošnje leto zelo plodno 2d makedonsko filmsko podjetje V ar dar •film. Z zanesljivostjo lahko govorimo o dveh celovečernih umetniških fib m ih, o dveh pomembnih koo-produkcijah (z Italijani tn Američani) in o celi vrsti dokumentarnih filmov. O fil* mu (iMiss Stone» zdaj za• tr ju je jo, da bo končan najkasneje septembra. Pribiti-no ob istem času pa bo po-snet tudi drugi umetniški film eViza zla». Po svoji snovt je to psihološka ra- ma iz sodobnega življenja. Brez besed (Nadaljevanje na a. strani) PRIMORSKI DNEVNIK 31. julija 1$ ffforiško-beneški dnevnik Enoten nastop sindllcalnlli organizacij Danes v SflFOG nnenrna slavna prali nDnnsillvl 138 delavcev Dve zborovanji CGIL pred tovarno Napovedani odpusti v livarni SAFOG so zelo zaostrili položaj v podjetju. Sindikalne organizacije so se včeraj sporazumele in proglasile za danes 31. julija protestno stavko, ki bo trajala od 9,30 do 11,30. Ob 10. uri bo na trgu v Stra-žicah sindikalno zborovanje, na katerem bodo sindikalni voditelji prikazali zahteve delavcev. Medtem se nadaljuje sindikalna borba, da se počaka z napovedanimi odpusti. Organizacija CGIL je imela včeraj pred tovarno dve zborovanji, in sicer ob 12,30 in ob 14,30. Zbranim delavcem je govoril tajnik Delavske zbornice iz Gorice Fulvio Bergomas. Govornik je v svojem govoru kritiziral način, s katerim so hoteli doseči odpuste. Izrazil je prepričanje, da so prefekt, predsednik pokrajine in župan ter vodstvo SAFOG gotovo vedeli za napovedane odpuste, saj so o njih sklepali na ministrstvu za državne u-deležbe in na sedežu Finmec-canice .toda vsi ti ljudje niso imeli za potrebno, da bi svetovali ljudem, ki so odločali o odpustih, ,naj z njimi počakajo še nekaj mesecev, ko bodo počitnice mimo. Bergomas je naglasil, da so hoteli odpustiti delavce prav sedaj med počitnicami, da se ne bi mogli organizirati in se odpustom u-preti. Zaradi takega ravnanja CGIL odločno zavrača napovedane odpuste in zahteva, naj se z njimi počaka, dokler se ne prouči vprašanje SAFOG v širšem okviru. Ko so v Rimu in v Gorici razpravljali o odpustih, niso upoštevali tudi tega, da je Gorica na pasivnem področju in da povzroča množični odpust delavcev pri nas, vse drugačne skrbi kot v velikih industrijskih središčih kot so Milan, Turin itd. Pri nas je praktično nemogoče zaposliti tolikšno število odpuščenih delavcev v drugih podjetjih, ker je malo industrije in malo povpraševanja po delovni sili. Govornik je dalje kritiziral vodstvo podjetij 1R1. Rekel je, da je SAFOG edtno državno podjetje v Italiji, ki izdeluje avtomatične statve. Voditelji podjetij 1RI bi morali okrepiti to podjetje in ga usposobiti za konkurenco z zasebnimi tovrstnimi podjetji, ne pa ga slabiti in s tem dovoljevati monopolistom, da delajo, kar jih je volja. Tudi v Neaplju so skušali predstavniki 1RI od danes do jutri odpustiti večje število delavcev v državni tovarni. Ker pa so se delavci odloku uprli (prišlo je tudi do stavke), so le dosegli, da so odpuste začasno preklicali. Tudi goriške sindikalne organizacije težijo za tem, da se odpusti začasno odložijo in da se vprašanje krize v SAFOG reši v širšem okviru. V Lizertu pri Sabličih Na 150 ha posadili 600.000 smrečic Načelnik gozdnega inšpektorata iz Vidma dr. Calzolari, goriški prefekt dr. Nitri in tr-žiški župan so te dni obiskali Lizert in Sabliče pri Doberdobu, kjer so na površini 150 hektarov posadili 600.000 avstrijskih smrečic. Pogozditev je bila zelo smotrno napravljena. Med posameznimi predeli so speljali gozdne poti, ki ločijo posamezne gozdne odseke, da bi olajšali gasilcem delo, če bi prišlo do požara. Ce upoštevamo, da je teren skoraj izključno samo kamnit in da je bilo delo opravljeno v zelo hudi pripeki, ki je na tKrasu zaradi razgretega skalovja toliko hujša, tedaj lahko rečemo, da je bilo s po-gozditvijo opravljeno zelo koristno in naporno delo. Solidarnost delavcev CRDA z borbo delavcev SAFOG Notranja komisija CRDA iz Tržiča je poslala ministru za državne udeležbe senatorju Starnutiju telegram, v katerem pravi, da je zelo zaskrbljena zaradi odpustitve 138 delavcev SAFOG in zahteva njegovo posredovanje, da se kriza odpravi. Včeraj v Gorici 33 stopinj v senci Drugi topli V9L.kL.je te dni zajel naše kraje, nas že spet spravlja v hude skrbi. Včeraj so na eoriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 33 stopinj ob 14. uri (najnižja 15.6 stop. ob 4.30). Nekateri toplomeri v mestu pa so kazal tudi več kot 33 stopinj v senci. Od torka dd srede je postalo skoraj za tri stopinje bolj svroče. Vremenoslovci ne napovedujejo vsaj za sedaj nobene spremembe. To pomeni, da so perspektive za naslednje dni bolj stople prirode)). V opoldanskih urah je Gorica precej izumrlo mesto. Na ulicah je zelo malo ljudi, ki hitijo po opravkih. Več trgovin je zaprtih, ljudje so na dopustu. Iz mesta so zbežali ravno ob pravem času. Soča je spet postala priljubljeno kopališče za tiste, katerim čas, predvsem pa finančna sredstva ne dovoljujejo, da bi se odpeljali k morju. Kadar se tudi ob najhujši vročini nekoliko zganejo zrač. ne plasti, je tudi v Ljudskem vrtu prav prijetno. Pod košatim drevjem je zelo senčno. ...................................... Pismo iz goriikega okraja Šolsko vzgojo je treba vskladiti s socialističnim razvojem države Goriška delovna brigada se je vrnila z avto ceste Medtem ko šoloobvezni otroci in dijaki brezskrbno uživajo počitnice, šolski sveti in odbori pripravljajo vse potrebno za nemoten začetek po. uka v novem šolskem letu. Letošnja dejavnos* organov družbenega upravljanja v šolstvu je zlasti živahna, ker se trudijo, da bi organizacijo šol in pouk čim bolj vsjtladili' z določili novega zakona o šolstvu, ki ima za cilj, približati šolsko vzgojo zahtevam hitrega družbenega razvoja socialistične države. Ta razvoj zahteva, da se z ustrezno organizacijo šol, delom in življenjem v njih vsestransko razvije sposobnost učencev in vse komponente njihove intelektualne, fizične, moralne in delovne vzgoje. Novi šolski zakon zlasti utrjuje osemletno šolsko obveznost in daje močan poudarek strokovnemu šolstvu. V goriškem okraju, kjer je lani delovalo 11 osemletk, nameravajo v prihodnjem šolskem letu odpreti še prav toliko teh šol, da bi tako omogočili čim večjemu številu o-trok, da pridejo do potrebne predizobrazbe za vključitev v n zne poklice ali za nadaljnje šelanje. Organiziranje osemletnih šol je na Goriškem in Tolmin- .1IIIIMI4 Slika nam kaze tovarniško poslopje SAFOC* odprle oblasti ta blok, da bi opravili svoja dela tudi na oni strani. Blok bo zaprt 14. avgusta, zato bo moralo biti končano vse delo do tega datuma. Ranil se je z vojaško puško Te dni se je zatekel po zdravniško pomoč v čedadsko bolnišnico 34-letni Franc Stu-lin iz Podkravarja (Sv. Lenart). Zdravniki so ugotovili, da je imel mladenič prestreljeno desno roko s kroglo, ki je bila izstreljena iz vojaške puške. Upajo, da ga bodo o-zdravili v 15 dneh. Stulin je izjavil, da se je prestrelil v gozdu, ko je pobiral gobe. Za nekim grmom je zagledal puško in ko jo je hotel pobrati, je ta počila in ga tako ranila v desno roko, na srečo ne hudo. Za ta dogodek se zdaj zanimajo orožniki, da bi ugotovili, čigava je bila puška in kdo jo je pustil v tistem kraju. ČEDAD Malo dobička m organizatorje nočnega festivala na Nadiži Kot smo že poročali v našem listu, je bil v soboto 26., v nedeljo 27. in v ponedeljek 28 julija nočni festival na Nadižii v Čedadu. Toda kljub velikim stroškom, ki so jih organizatorji imeli s povabilom znanih televizijskih pevcev in pevk in 7 okraševanjem mesta in struge Nadiže z raznobarvnimi žarnicami, festival ni uspel kakor prejšnja leta. Na ta tradicionalni festival, ki je bil organiziran pod pokroviteljstvom pokrajinske turistične ustanove, je prišlo malo ljudi. »Tudi na festivalu je bilo mogoče opaziti (.recesijo«,» pravijo v Čedadu. Morda je res. Organizatorjem je ostalo za razdelitev 1« malo denarja. J, P. V naslednjem nadaljujemo z objavo vsebine brosurt «Za obrambo in okrepitev železarne ILVA v Skednju«, ki so jo pred dnevi izdali pokrajinski sindikat FIOM, notranja komisija FIOM v železarni ter odbor za zaščito in o-krepitev železarne ILVA. Spričo sedanjih razmer in nevarnosti, ki pretijp tem o-bratom. poudarjajo omenjene sindikalne organizacije v svoji brošuri, se delavci v ILVA in vse tržaško prebivalstvo prav gotovo ne morejo vdati v usodo in z mirnim srcem čakati, da usahne ta vir dela in življenja. Zaradi *ega je nujno potrebno modernizirati okrepiti naprave v železarni. Ta zahteva ne ustreza sa JPO nujnosti razvoja našega gospodarstva in dela za naše delavce, ampak tudi potrebi po enakomernem razvoju v državnem železarskem sektorju. Pripomniti je treba, da medtem kot so se obrati v Ba^no-. li, Piombino in Cornigliano razvili za proizvodnjo s popolnim ciklusom, ni na jadranski strani nobenega takšnega o-brata, čeprav sta Trst in železarna pod Skednjem v posebno ugodnem položaju. Dejstvo, da so ti obrati ob morju je zelo ugodno, ker so večje možnosti in olajšave za cenejši dovoz surovin in izvoz izdelkov na tržišče Vzhodne F,vrope in na Bližnji vzhod. •V potrditev te ugotovitve naj omenimo, da v Angliji; kjer so svoj čas gradili železarske obrate v bližini premogov, nikov, zdaj težijo, v okviru razvoja železarske industrije, po gradnji novih tovrstnih o-bratov ob morju; prav zaradi tega, da bi zmanjšali stroške za dovoz surovin in izvoz izdelkov. Glede notranjega trga pa za. dostuje, če pomislimo, da so v neposredni bližini ladjedelnice v Trstu, Tržiču, Benetkah in v Anconi, katerim ne bi smelo primanjkovat, dela spričo potrebe po obnovitvi in okrepitvi italijanske trgovinske mornarice, in ki bi lali. •ko absorbirale ogromne količine jeklenih plošč in drugih Izdelkov škedenjske železarne. Gornje ugotovitve dokazujejo ne samo, da je možno ampak tudij da je koristno in potrebno, v interesu tržaškega in državnega gospodarstva, da se škedenjski plavži iz zaostalih obratov, ki jim preti smrt, spremenijo v moderen železarski obrat s popolnim ciklusom proizvodnje. Pri tem bi bilo zelo zanimivo in poučno ugotoviti, kdo in zakaj to ovira. A zdaj ni naš namen spuščati se v take razprave, pač pa ugotoviti dejansko stanje in prispevati s konkretnimi predlogi: O tem bomo nadaljevali v prihodnjem članku. Avto povozil dečka 10-letni Giorgio Stea z Vrde-le št. 983 je včeraj prečkal cesto na Trgu Stare mitnice, ne da bi se prej prepričal, če mu prihaja nasproti kakšno vozilo. Ta neprevidnost mu je bila usodna. Prav v tistem trenutku je namreč privozil po cesti s svojim avtom fiat 600 39-letni Vittorio Moneta iz Ul. Martiri della Libertii 19 ter je dečka podrl na tla. Moneta ga je s svojim avtom pripeljal v bolnišnico, kjer so HHHIHHHHHHHHHHH• ari in na prostem ob 28.31 film: m MARIINE CUROL IVlRMH IUGUET MRZin 'v“lnU IUUUM UUIIt.ll ^ S*® ‘ '* "** * 0{*/3 ,|:;I CONOLE SEROTB’D1HES CHRISTIAN JA0UE jmaou-jmi»Ne-niMsoiw fASTMAMCOlOK rtCtt/HCOlOR adamoDu Barrj katere j« bil obsojen tatvine. Predsednik sodišča javni tožilec Maltese, kar Urban). Motociklist podrl Zaradi zloma desne je morala zateči v bol” 62-letna Marija Sk°k Brandstetter iz Ul. Set p E ne 64. Brandstetterjeva. morala ostati na ortoP® : f oddelku od 40 do 60 ap(t povedala, da jo je n® 5 & Italia podrl s svojo veli*f}oft vanni Ragaciov iz Ul- K-p 6. Brandstetterjeva j.e jjf'* prečkati cesto, pa ni ^ j da jima prihaja naspt° gaciov s svojim motorje HOROSKO ZA DANES^ OVEN (od 21. 3. do Vaš način ravnanja se šim prijateljem zdel ne f Ijiv. Glede zdravja v* , poročamo počitek. ^j. t. BIK (od 21. 4. do> Z Ne kažite preveč od^k* , •, ste ljubosumni. P°tr.e„,a(‘),, precejšnja doza dip10 w,j kontrola nad samim s . preudarnost. c io' 6.) Kljub izbornemu * 5»P DVOJČKA (od 21. d>’ boste čutili potrebo P° ti. RAK (od 23. 6. do . Vaša plahost vam uteS^.j( vzročiti marsikatero nV r.ost. Ne ustvarjajte “...jk pleksov za take male” ^ nkfi LEV (od 23. 7. do Zaradi neke nevšečno flt ste proti večeru posta’ dal m in_ nedostopni. a jo . DEVICA (od 23. 8- ■ na*’11' zel” ri 9.) Na vidiku je deKj pj guba: kljub vašemu h vitemu čutu za trgov‘"j(t ste naleteli na neko8a’ bolj pretkan od vas. jo .j TEHTNICA (od 23. 10.) Tudi najbolj P.,- ^ predlogi vas bodo pus 0|j**' ne. Občutek nezado^’ . pobol.išanje glede zdra .j ŠKORPIJON (od 24- „ 22. 11.) Nepredviden” }t t se bodo pojavile, k” ^ zdelo, da je zaključek . diku. jo 'f STRELEC (od 23. iLr,l)‘ir 12.) Naelektreno privatnem življenju. lo vam bo potrpljenj# nesti. KOZOROG (od 21- m 20 1.) Neupravičen sU -n ' - 1---------- -V#. ne kompromitirati sp*e .j. zite na napačne p°teZ jo j VODNAR (od 21. }:■ ia°j 2.) Le svoji domisli1’ ji,j. te pripisati okoliščin0'^))! vam ovire zde nepretn . Na mestu je optim’ze jo. .f RIBE (od 20. 2. do „sdj, Ogibajte se prepirov e, • mi, ki so vam podre’ .j, F sklepajte nobenih v#* slov, belgijski socialisti PO VOLITVAH v*Tltati Parlamentamih zali t v Belgiji so poka-račim epitev desnice na ne ^ ,socialistično-liberal-Pa tudi na s^-ievice. Kršcansko- S fn 4? S'r0nka Je na SOV f odstotkov gia- ®esta v n ,104 Poslanska »nest v c .amentu in 54 senatu. S tem so absolutn^6^1^1 socialisti aStnT-"-^ V Senatu’ lamen'rr^‘u vecino v Pisarno 4 ?? Jin? manjkajo in liheroi • V1' Sooialisti kot asTli 80 dobili več več kot 1od5totka oziroma sov ČT 1 odstotkov gla-fa ’2n" Pomeni 83 oziro-Cariort, Po®ianskih mest v :0rSfntu in 39 oziroma °%ma l-.Senat? (Prej 86 mentu in aomest v parla' senatSi ir ozlroma 13 v bih iq komunisti so do-2 mesti Pdstotka giasov in 4) in ‘v Parlamentu (prej (prej 2) mesto v senatu stavo razpravljanjih za se- klonitvi vlads in P° od' cer« „ 1 socialistov in li-vanj0eV^da bi se vključili s!« sL?\s?stavili krščanski kphf .*1 erostrankar-rezuit^r a T°da volilni Se v. Hn se8tava kieri- Pobnrfn so dali novo med DreriZaf razPravljanja ea . Predstavniki ostrejše- cia]i-t:amirienega krila so- cne stranke Belgije. za n 0 Poinsniti vzroke sepi^Pri.cakovani neuspeh vc itv^lc"e stranke na splošni rv?l dvc>ma’ da je svet,, Politični položaj v novnA Zaznamovan s pokom"0 britvijo med blo- Pirvi^'deSm°gel o ,kre' pr,v ,esP)h sn v Belgiji. vnnv,i 0 je nedvomno livce t1rnna belSiiske v°-rodno. , zmaga dveh soba ,, ,..krščanskih strank v Ttl—vah v Nemčiji in n Temeljni razlogi kor °e”.sPeh pa so vseka-jih ? ranjega značaja in zpou Je Potrebno iskati no 'Lv Politiki socialistič-le stranke. dospj^dsiicna stranka je z liti v koalicijski vladi he °i pomembne uspevati liadi je uspelo pove-odct.??roske dodatke za 20 bliW Piaee pa za pri-jii.f . odstotka; uspelo cjgu, i, da je uredila so-zavarovanje iti da PravKraišala. vojaški '*rok? sani, ° je urejeno vpra-ptei® vwskih šol, kar je _ terjS^ijalo v Belgiji eno političnih vpra-pcJ^^oseženi so bili tudi ShprLI?v! PovfS-f- V1ia nezaposlenih, Postj?,1 Pa so produktiv-skc 2, a in zvišali življenj-podi^ven. Kapitalističnim konii. 80 odvzeli del števn? turnesa dobička. Pit * f obljube volivcem ii>54 ^njih volitvah leta n* Ts° ostale neizpolnje-b»' J®, neizpolnjene oblju-Pan&s a čne stranke se spod,^,0 Predvsem na go-btevp Politiko, na za- za strukturne spre-°e (predvsem na na- dobnih onim, do katerih je prišla «levica». Vodstvo pa se je zadovoljilo, pražijo omenjeni kritiki, s formalistično razlago, da je uporabila krščansko-sociali-stična stranka v svoji volilni kampanji demagogijo in da je problem v »neza-hvalnosti nekega dela volivcev* do socialistov. Po mnenju vodstva je bila dosedanja politika socialistične stranke v bistvu pravilna in jo je treba nadaljevati ob manjših popravkih, ki pa imajo samo formalen značaj. Levo krilo v stranki, katerega ugled se je po volitvah povečal, pa zahteva revizijo praktične politike in teoretičnih strankinih n»čel. Najpomembnejša pa je zahteva po kadrovski preusmeritvi stranke. Menijo, da bi močnejše vključevanje delavcev v stranko okrepilo njeno učinkovitost in borbenost. Stranka z bolj določeno proletarsko usmerjenostjo bi lahko vodila samostojno pcflitiko in bi manj popuščala buržoaziji. Da bi to dosegli, je treba po mišljenju levice okrepiti ideološko delo v stranki, predvsem pa delo z mladino. Na levici se slišijo tudi ponovne zahteve za izvajanje strukturnih reform v gospodarstvu. Pri tem pa je treba poudariti, da je glede zunanje politike socialistična stranka Belgije bolj ali manj enotna. V bistva ni razlik v glediščih na odnose s komunistično stranko, ki je na zadnjih volitvah izgubila prav gotovo polovico svojih volivcev in obdržala zelo skromen vpliv na politično življenje države. Stališče levega krila se loči samo v tem, ker je nastopilo boli umirjeno proti zahtevam komunistov pred volitvami, da bi nastopili s skupno fronto vseh levičarskih sil. Takoj po volitvah, ki so s svojimi rezultati razburile vodstvo in članstvo socialistične stranke Belgije, so govorili precej o sklicanju izrednega kongresa, na katerem bi določali politiko stranke v novem položaju, predvsem pa stališče do sodelovanja v novi vladi. Vse pa kaže, da se je strankino vodftvo baletki bi kritika dosedanje strankine politike naletela na veliko podporo" deiSff&tov. Prav zato Nacionalni biro, ki je odpovedal sodelovanje v krščansko-socialistič-ni vladi, tudi ni sklical izrednega kongresa. Jk* v % **jj Država in cerkev na Poljskem Zaostritev odnosov po obisku kardinala Wyszinskega v Vatikanu Cerkev si prisvaja neke privilegije v želji, da bi se postavila nad zakon Del pomola v Kuvvaitu, kjer se ustavljajo velike petrolejske cisterne. Kuwah je britanski protektorat ob Perzijskem zalivu in samo Britanska petrolejska družba (BP) je udeležena s 50 odst. pri črpanju tamkajšnje nafte. Deluje pa tam še neka druga družba, ki sodeluje z BP. Po vsem tem je razumljivo, da so Angleži tudi silno.občutljivi *a «svo-bodo in neodvisnost* Srednjega vzhoda VARŠAVA, 30. — Poljski minister brez portfelja Szta-chelski je imel za zahodne novinarje tiskovno konferenco na kateri je izjavil, da poljski primas kardinal Wy-s;insky kali odnose med državo in cerkvijo na Poljskem. Tako stališče kardinala je postalo očitno po njegovem obisku v Vatikanu preteklo leto. Sztachelski je član mešanega odbora, ki je bil 1. 1956 ustanovljen iz predstavnikov države in cerkve z namenom, da se vskladijo odnosi med obema. Povedal je, da se bo mešani odbor sestal jutri in da bodo predstavniki vlade zahtevali od predstavnikov cerkve izjavo 0 lojalnosti do državnih zakonov. Poudaril je, da incident z Jasno goro ne pomeni spremembe stališča vlade do cerkve. Na jutrišnjem sestanku mešanega odbora bosta vlado piedstavljala sam Sztachelski in podpredsednik poljskega parlamenta Zenon Kliszko, cerkev pa škof .Klepacz iz Lcdža ter škof Choromaska, ki je tajnik episkopata. Današnja «Trybuna ludu# ostro kritizira poljsko duhovščino. Pravi, da si cerkev prisvaja neke privilegije v svoji želji, da bi se postavila nad zakon, ki ga pa morajo brez izjeme spoštovati vse osebe in vse ustanove, ne glede na njihov značaj. Ko govori list o ilegalnih p'ublikacijah vef-ske vsebine, pravi, da *o--v teh publikacijah cerkveni napT ki pomešani z raznimi politič. nimi namigavanji in tudi z navodili, ki so nasprotna javnim koristim in so naperjena proti režimu. Država spoštuje svobodo veroizpovedi in zagotavlja državljanom vse možnosti za izvajanje verskega življenja. Vlada pa nikakor ne more dopustiti, da se kult in samostanska klavzura izrab'jata za prikrivanje ilegalnega delovanja proti državi, zaključuje «Trybuna ludu#. Rimskemu županu nekoliko bolje TIVOLI, 30. — Po mnenju zdravnikov kaže zdravstveno stanje rimskega župana, ki se je včeraj ponesrečil z avtomo. bilom, rahlo zboljšanje. Kljub nekaterim zlomom bo v kratkem mogel v domačo oskrbo. V bolnišnici so rimskega župana Cioccettija obiskali številni znanci in ’ predstavniki oblasti. kanalizacijo premogovni-• Za katero se močno dikatl)18 V rfa,Vzemajo socialistični sin- la ^fadevanju, da bi bi-K#viz °a-Uciiska vlaria čim-trdi slo ba stranka večkrat boiiTS jska vl»da čim-bo dli a in da bi bilo nje-lističp° neov'rano, je socia- To dberalni stranki, do i^PUstanje pa je prišlo sporio.a,Za Predvsem v go- ostaiih i.. P°litiki- Poleg bil obJektivnih težav je bi hii V v tem vzrok, da leta ioc,Volilni program iz Ukreni ^Polnjen. Ostrejše srirenL’ ki bi vplivali na hom<.-i»embo družbeno - eko-s° oriiILstrukture Belgije, boeni s Pojasnilom, da reh, 2a to še niso dozo- Politika vodstva dela cne stranke je za- Wna odpor v sami hienti radikalnejši ele-bi)] 'J stranki pa so do- socia^P°ro sindikatov in s0 kT,f e mladine. Le-ti tr t^ali predvsem no-Utikr, 3 gospodarsko po-Pa 0 ltranke. - Predvsem kine Zabtevali, naj se pre-ki on22e vanie 2 liberalci, strani^ 8°ča socialistični tegnijj’ da bi vzpostavila Pripari,8- Zveze z delavci, ki katom katoliškim sindi-]e °^ Pri tej kritiki se ha izkazala skupi- Sauch" ana okoli Usta «La j° tudi*’ , kateri pripada- lu.i. n^KOtaiM divt/Tilrnlnl kodiun n*kateri sindikalni da i» i a skupina meni, «stno a stranko bolj ko-viarti . ne sodeluje v vladi ne sodeluje v in ižVQ - or pa de sodeluje dkret* * samo polovične Ceru. Popušča liberal- st ran viPeb socialistične radikBfnna voUtvah je dal hnTT;al.nemu krilu v roke nove ceto dokaz ;e- že prej za- s«rvavija^e«i» spet razlla, ^voJa s® J® kov ^voelo. Analiza vzro-v»h i»i tneusP®h na volit-strauv- ie dalo vodstvo dovoiiiio x 0 kaže, ni za-meniilL, članstva. Mnogi sploh Vodstvo stranke bačeio č. Poskušalo, da bi lem hi Z, 0 problema. S do namreč dalo pobu-»aio p^pravUanje in mo-1 do sklepov, po- ..................mi, ..mm.,.,,«,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,............................ mmmi Dobro bo, če bo vse to zares kaj koristilo Okrožnica ministrstva opozarja na disciplino vožnje po cestah V Italiji je pri cestnih nesrečah vsak dan 25 mrtvih - Minister Togni poziva odgovorne organe, naj z vso strogostjo nastopijo proti vsem, ki kršijo veljavne cestne predpise RIM, 30. — Minister za jav- ba že računati, da je vsak na dela Togni je poslal vsem dan pri cestnih nesrečah 25 ustanovam in uradom, ki se mrtvih, to je že več kot jih stvar tiče, okrožnico z nekaterimi navodili, da bi se tisti, ki uporabljajo ceste, bšflj vestno držali predpisov, ki urejajo disciplino in jamčijo varnost vožnje in hoje po cestah. »Znano je, do katere višine je že prispelo število cestnih nesreč, pravi v začetku okrožnica, Sedaj je tre- Hii„,ii„iiii,„„i,ii,i,i„i„ii,„i„i,Himmi„i,i„ii,iii,iii„mii,m,i,„liliimiiimi,imi,iiimi„„ Vedno nevarna družba Levinja ranila krotilca Orfcia Medtem ko je neko levinjo naganjal v kletko, je druga za njegovim hrbtom skočila nanj - Odpeljati so ga morali v bolnišnico VIDEM, 30. — Med eno izmed predstav v kletki levinj cirkusa Orfei je prišlo do nezgode, ki se je na srečo končala brez hujših posledic. Incident se je pripetil krotilcu Orlandu Orfeiu, ki Je hkrati eden solastnikov cirkusa. Krotilec Orlando Orfei je eno od levinj poganjal nazaj v kletko, vtem pa je bil s hrbtom obrnjen proti ostalim levinjam. Z enim skokom je bila neka levinja že na njem in ga kar dvakrat krepko «pobožala» s svojo taco. Na srečo le zvrha. Občinstvo je ob tem vztrepetalo in krotilca s° kmalu odnesli iz kletke. Levinja ga je ranila v levo roko in v hrbet. Ta rana je posebno huda in bali so se, da mu je levinja zlomila hrbtenico. Zdravnik V videmski civilni bolnišnici pa je ugotovil, da hrbte- nica ni zlomljena in je Orfeiu rane le zašil. V dveh tednih bo že zdrav. Že štirje mrtvi zaradi zastrupitve na pojedini ANCONA, 30. — Pojedina pri kmetu Gualtieru piraniju v Osimanu je terjala še četrto žrtev. Za petletno Rino Bo. tegoni je zaradi zastrupitve z živili, davi umrla tudi njena 12-letna sestra Ana. Umrla sta tudi zakonca Gualtiero Pira-n; jn Gina Cecconi. Zastrupitev bi mogla terjati še žrtev. kajti stanje ostalih 40 ljudi, ki so bili na pojedini, je ie vedno slabo. Sanitarne oblasti še niso ugotovile, katera hrana je povzročila to kolektivno zastrupitev. ' / ■v Po kosilu v B«li hiši se Kaulani poslavlja od Eisenhovverja vsako uro po eden. Tukaj pa še niso prišteti ranjeni, pohabljeni ter vsa materialna škoda. Ni dvoma, in tudi javno mnenje to zahteva, da je treba kako zavreti to žalostno in tragično stanje.# Togni navaja, da se vlada zaveda, kakšno je stanje italijanskih cest, in zato so že v delu ceste za več sto milijard, s katerimi se bo to stanje zboljšalo. Toda dokler se ta program ne izvede, je pač potrebno, da se tisti, ki ceste uporabljajo, prilagodijo sedanjemu položaju. Podčrtati je namreč treba, da so glavni vzroki stalnega naraščanja nesreč v tem, da je vse preveč vozačev premalo izkušenih, premalo previdnih in da ti vozači ne upoštevajo predpisov za varnost vožnje. Ceste pa so skupna dobrina, ki mora biti vsem koristna in nikomur škodljiva. Dokler ne bo stopil v veljavo nov cestni zakonik, ki bo urejen po najbolj modernih kriterijih, da bo vožnja kar najbolj mogoče varna, je pa absolutno potrebno, da organi in funkcionarji, ki so kakorkoli odgovorni za uporabo cest in za varstvo vožnje, spoštujejo ter tudi druge pripravijo, da bodo naj-strože spoštovali ukrepe, ki so, sedaj v veljavi. Taka strogost je neobhodno potrebna glede vseh predpisov, ki z disciplino pri • uporabi cest končno ščitijo varnost uporabnikov. Ministrska okrožnica nato navaja, da se je treba držati predpisov, ki se uporabnikom označujejo s posebnimi cestnimi znamenji. Zlasti je treba upoštevati tista znamenja, ki opozarjajo na nevarnosti. Okrožnica pravi, da je treba nepopustljivo spoštovati vse tiste predpise, ki se nanašajo na določene okoliščine posameznih cest (prepoved prehitevanja na ovinkih ali na nekaterih ožjih predelih ceste; prepoved prehitevanja po desni in še v nekaterih posebnih položajih; prepoved uporabe močnih luči; prepoved prehitre vožnje zlasti v primerih, ko je predpisano, da se ne sme prekoračiti določena hitrost in podobno). Gre za predpise, ki so postavljeni za varnost kroženja vseh ljudi in uporabniki cest se jih morajo držati v interesu vseh ter končno tudi v svojem lastnem. Tisti pa, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad prometom, morajo brez razlike strogo nastopiti proti vsem prekrškom, brez vsakega lažnega usmiljenja, ki končno škoduje samim prizadetim. Okrožnica opozarja tudi na izpolnjevanje predpisov, ki se nanašajo na obliko, dolžino in težo vozil, ki smejo voziti po določenih cestah. Prav tako pa je treba preprečiti zlorabe, ki se dogajajo pri postajanju vozil, ker vozila dostikrat niso postavljena na skrajno desno plat ceste, zlasti tam, kjer je postajanje na obeh straneh, in se na ta način zmanjša varnost in zmogljivost ceste same. Na to je treba še toliko bolj. paiiti v bližini križišč. ■ Strogo se je treba držati predpisa, da morajo vozila voziti po «svoji strani#. Nikjer in zlasti še ne na ovinkih in drugih nevarnih predelih se ne smejo oddaljiti proti sredi ceste, čeprgv je ta tedaj prosta. Vozila, ki vozijo v kolonah, zlasti težka vozila, naj pazijo na to, da je med njimi zadostna var nostna razdalša. Ministrova okrožnica pa opozarja organe in ustanove, naj na svojih področjih poskrbijo za izvajanje vseh predpisov, ki veljajo na tistih področjih. Na koncu okrožnice je rečeno, da se morajo predpi- sov za kroženje po cestah držati brez razlike vsi, tako italijanski kot tuji državljani, ne glede tudi na to, kakšno evidenčno tablico ima vozilo. «» •• ddcalna ženska* (Nadaljevanje s 3. strani) in barve.* rumena, beige, rjave žgane nianse; bela, rdeča in črna. Med ostalimi diktati in predlogi %a ndvo sezono so vredne omembe še kreacije CAROSA, ki ohranja skozi vso kolekcijo elegantno potegnjeno linijo * nekoliko razširjenim spodnjim delom in komaj dotaknjenim pasom; linija MARUCELLI, ki se ie ni odrekla nizkemu p asu in je pokazala vrsto 1 Takšen je bil po nesreči «609». s katerim se je vozil rimski župan Marijin kip se je zrušil COURMAVER, 30. — Dva vodiča ki sta se povzpela na vrh »Dente del Gigante# in se vrnila v dolino, sta prinesla vest, da se je kip matere božje, ki so ga tja gor na višino 4014 m postavili leta 1904, z vsem podstavkom zrušil po severni rebri hriba v globino nad tisoč metrov. Kip je treščil v Mer de Glase in izginil v snegu. To se je verjetno zgodilo ob kaki nevfhti. lllllinnillllllllllHIIIIIIMIIIiiiiiiiiHiiiiiiiHHiiuiiiiiitiiHHtiHiiHtHiiiiMItflllllllllllllllllllllltlllHIIIlItllHiniltlllllllHIIHIHIHtlllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIfllHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItllllllllllll lepih dnevnih oblačil, medtem ko ji je pri barvnih kombinacijah večernih toalet vse prevečkrat spodrsnilo. Brez dvoma je pokazal skoro največ krojaškega znanja kreator BAR ATT A, ki je poslal letos prvič Svoje«modele « Florenco. Zanimiva saavUhiM krila t *e- zalikaniMr rob^vt, ki nakažejo' linijo že pri kostimih in jo fouplafjajo pri večerni If gbl^cah z dmpenjo. Dovršeni So kostiijji. s . Jcgjf-kimi, daljšimi šh še daljšimi tričetrtinskimi t« sedem-osminskimi jopicami iz mehkega boueleja, piramidasto potegnjeni nazaj. Preračunani kroji fn'* barve, izbrane z nepogrešljivim okusom, so vzbudile marsikatero željo. Ta kratek pregled častnih čet italijanske visoke mode, v katerega ni bilo mogoče vnesti niti ostalih posebnosti linije ANTONELLl, GVIDI, ENZO itf mladega DE LUCA, je pač le skromna in površna slika modne parade v Palazzo Pitti. Doma pod bolj severnim nebom bo marsikaj teže razumeti in sprejeti in marsikaj, kar sem videla v Florenci, bo ostalo le moda zaradi mode. Pa vendar bodo videle tudi naše ceste presajene, poenostavljene, vari-rane in uresničene modele novih linij in tudi mi bomo, kot že tolikokrat, radi odbrali tisto, kar je lepo in uporabno, od tistega, kar je ekscentrično in zapisano le platoničnemu ogledovanju. Konec puljskega festivala De Santisov film je prejel nagrado »■ mm - Nagrajena sia tudi filma »H-S» in «Skozi vejevje nebo# Nocoj se je z razdeljevanjem nagrad končal festival jugoslovanskega filma v Pulju, ki se je pilčel IS. julija. Za časa festivala je bi-lb prikdtsanih 16 domačih umetniških in kratkometraž-nih filmov. Izven konkurence so bili prikazani tudi..nekateri' filmi, ki so jih' jugoslovanska' podjetja snemala v koprodukciji z inozemskij-mi filmskimi podjetji. žirija je proglasila za najboljše jugoslovanske filme «11-8» in «Cest,a, dolga leto dni# proizvodnje e Jadran filmar, iz Zagreba in film beograjskega podjetja *V-fus» «Skozi vejevje nebo*. Kongres ljudskošolskih učiteljev RIM, 30. — Davi se je v «auli magni# zavoda Regina Elena začel vsedržavni kongres tistih ljudsVošVIskih u-čiteljev, ki poučujejo v pokrajinah izven pokrajine, kjer so doma. Ti učitelji so se združili v svojo posebno organizacijo na svojem pr vem kongresu, ki je bil letos 11. februarja v Milanu. Smoter tega združenja je doseči nekaj zakonskih u-krepov, ki naj ublažijo tež-koče, v katerih živi sest tisoč učiteljev, ki morajo poučevati in živeti daleč od svoje družine, kar prav gotovo pomeni precejšnjo gospodarsko in moralno breme. Združenje zahteva: 1. ukinitev ali popravek člena 6 zakona št. 1170 od 27. novembra 1954; 2. ustanovitev dvojnih razredov ter šestega raz-reda osnovne šole. da bi se s tem povečalo število razpoložljivih mest in ustvarila možnost za več premestitev; 3 dodelitev prvega in drugega razreda osnovnih šol učiteljicam, ki predstavljajo okoli 70 odstotkov vseh v združenju vpisanih članov. V Milami najvišji nebotičnik Evrope MILAN, 30. — Po dveh letih dela se bodo v soboto uradno zaTtlju^lg gfadbena dela >ri nebotičniKu, ki ga gradi druž. ba PiTfJflr-* %li4srtu nn Trgu Duca D’Aosta nasproti glavnemu koladvorUj GradrUa :#e-botičntk* je doSegt* ,ngjvBjo tucKo, 'i. ^.^12% ni, jtofikor feo znašala višina nebotičnika.. V sobofo ""Bodo" na najvl?jtf ffičko nebotičnika zasadili zastavo, kot je to v tradiciji. Ves nebotičnik je -zgrajen iz jželezobe-tona in je najvišji v Evropi. Petstotim osebam, ki so sodelovale pri gradnji nebotičnika, bo ob tej priložnosti izročena spominska kolajna s profilom nebotičnika. Seveda bodo s tem končana le 'groba dela, medtem ko se bodo ostala dela še nadaljevala. Nič ne more odvrniti ljubiteljev alpinizma Nove smrtne žrtve ..................... - " i, *■ ■■,,— Med ponesrečenci so pripadniki raznih narodov • Medtem ko so nekaterim plezalcem uspeli novi vzponi, pa so se morali drugi načrtom odpovedati zaradi vremenskih razmer SONDRlO, 30. — Danes je zgubil življenje v plan-nah mlad holandski planinec. Bratranca Teodor in Peter Frank van Lokeren, stara po 18 let jn doma iz Saltbonnela sta se vzpenjala po severovzhodni steni Pizza Badile v Valmas-sini. Prvi, ki je pri vzponu vodil, je treščil v globino kakih 30 m. Na srečo se je vrv na kateri sta bila privezana, zataknila ob neko skalo in oba sta obvisela v zraku. Ko so ju opazili, so jima prišli na pomoč reševalci, ki so ju odnesli v dolino in spravili v bolnišnico v Morbegno, kjer pa je Teodor zaradi prebitje lobanje kmalu podlegel, do-čim je njegov bratranec dobil je nekaj prask. CERVINIA, 30. - Davi ob zori je reševalni skupini iz Cervinie uspelo najt! trupla dveh planincev iz Bielle, ki sta izginila preteklo soboto na Matterhomu. Gre za 22-let-nega Luigija Gambo in 19- letnega Piera Renza Barbone-ja, ki sta se pretekli petek odpravila iz Cervinie z namenom, da bi prišla na vrh po tako imenovani «najkrajši južni poti#. Ker se nista ob času vrnila in ker do včeraj ni prišlo od njiju nobeno obvestilo, se je preteklo noč odpra-vila na pot reševalna skupina, da bi ju puzkaia. Reševalni skupini nj bilo treba dolgo iskati. Ze v začetku stene so našli oba plezalca, povezana drugega z drugim, ki sta visela na v-rvi, ki -se je bila zataknila ob neko skalo. Seveda sta bila mladeniča že mrtva. Po mnenju planinskih vodičev je do nesreče prišlo kmalu, brž ko sta planinca opravila prvih 100 m vzpona. Vzrok: verjetno se je nekomu zdrsnilo, ali pa ju je vrgel plaz kamenja. Znač'lno je, da sta obe trupli skoraj nedotaknjeni, kar pomeni, da nista padla z vi- šine. Danes so trupli prenesli v dolina. ŽENEVA, 30. — Dva švicarska planinca, 28-letni Fritz Bieri in 30-letni Konrad Schut-tenberger, ki sta bila znana kot prava strokovnjaka svojih gora in hkrati odlična pležal-ca, sta že v nedeljo izginila, ko sta skušala preplezati severozahodno steno Eigerja. Zadnjič ju je videla skupina planincev iz Argovieza, ki je sestopala z ledenika Mittele-gi. Dve odpravi sta se napoti-li ie v nedelja in ponedeljek proti severozahodni steni Eigerja, vendar nista našli nobenega sledu o njiju, Sele odprava, ki je šla na pot v ponedeljek iz Grindeiwalda, je na stari poti na višini kakih 3600 m našla en žebelj, eno rokavico in fotografski aparat, za kar menijo, da je bilo last omenjenih planincev. Člani odprave pa niso mogli najti nobenega sledu pogreša- nih planincev, ki sta verjetno postala žrtvi kakega plazu. Iskanje so v torek morali prekiniti, ker groze novi plazovi. TRENTO, 30. — Alpinista Antonio Rizzi in Mario Alui-gi sta v gorski skupini Sella odprla rioyo'planinsko pot, ki bi bila nekak dvojnik dosedanje Trenkerjev* poti na isti vrh Za to pot sta porabila deset ur plezanja. Nova pot je zelo naporna zaradi številnih prepadov in povsem gladkih sten. Za prehod kakih 30 m stene sta plezalce porabila več kot 4 ure. OORTINA D AMPEZZO, 30. — V nasprotju z načrti fran-epskijna plezalcema Jeanu Couzyju In Reneju des Maiso-nu ni tispelo v dveh dneh o-praviti vzpoh na Cima Grande de Lavaredu. V tem so ju preprečile nove vremenske razmere, predvsem nevihta in veter. Zaradi tega sta morala vzpon prekiniti, prvi v S. Sebastianu ti mednarodnem filmskem festivelu v San Se-bastiimu je prejel prvo nagrado «zlato školjko# * poljski film «Eva hoče C S|ieti». Drugo nagTido, ».srebrno školjko#, pa sta ex aequo prejela i-tirlrjanski fihn »Običajni neznani storilci# Maria MonicfcJHji ,ter ameriški film «Omotica» Hitchoo. cka. Jacqueline Sassard je bila nagrajena kot najboljša igralka za vlogo v filmu pietrangelija «Rojena v marcu#. Nagrajen tudi jugoslovanski humorist V Bordigheri so razdelili razne nagrade, kot na primer «zlato palmo# ali pa »zlati datelj# za humoristične slike, član. ke, knjige itd. Za neobjavljeni humoristični članek je dobil «zlato palmo# Mario Tiranti iz Genove, na drugem mestu pa sta Jugoslovan Tihomir Ilič ter Danilo Ferrero iz Turina. Največji camping v Italiji Danes bodo v Sestu Calende, 56 km od Milana, nedaleč od avto-strade in simplonske državne ceste, otvorili največji camping v Italiji. Obsega 84.000 kv. m in je moderno čpremljen. Poleg tega, da je camping opremljen z vsem potrebnim, bodo imeli tisti, ki se bodo tega campinga poslužili, tudi brezplačno pravico do ribolova v bližnjem jezeru ter v Ticinu in u-porabljali bodo lahko tudi kajake za izlete po reki. Whisky še vedno najboljši proti nahodu Mogoče je odkriti vse povzročitelje nahoda. Do tega zaključka so prišli • angleški zdravniki, ki so se v preiskovalnem cen. tru v Salisburyju 12 let ukvarjali z vprašanjem, kako odkriti vzroke nahoda. Df. Andrewes je obvestil kraljevsko medicinsko društvo, da je povzročiteljev nahoda 'toliko, da je nemogoče napraviti cepivo, ki bi bilp-juspeipo proti njemu. Preiskave šo stale 400^)09 štorlingov in na koncu' je' p fot. Charles Stuart-Harris lahko samo s tem potolažil tiste, ki so od teh preiskav pričakovali velike odrešitve: «Whisky je tradicionalni prijatelj oseb, ki jih muči nahod. Pomaga jim, da se vsaj počutijo bolje.# Vse to smo že davno vedeli tudi pri nas, le da smo se namesto k whiskyju zatekali h kakemu dobremu domačemu žganju. S 15 osebami spremstva ¥ bolnišnici Naj bq. princesa ali ' pasjima, ytola*ine občuti ena in druga. Razlika 1« seveda v tam, kako skušajo princesi bolečine olajšati Ena izmed hčera arabskega kralja Sauda, 14-letna Nauf, se je nekaj ukvarjala s smodnikom za umetne ognje, ki se je vnel. Pri tem je zagorela tudi njena obleka Iz nylona in princesa je dobila precejšnje opekline po rokah in hrbtu. Z letalom so jo odpeljali v Basel v Švici in nato v Fri-burg, kjer jo je v tamkajšnji kliniki pregledal neki znani nemški specialist. Kdor ima denar, si lahko na tak način skuša pomagati. Bolj čudno se pa sliši, da i-ma princesa Nauf s seboj tudi 15 oseb spremstva. Poleg drugih je v spremstvu guvernanta, dve drugi princesi, neki mladi princ in še dvorni edravnik Haller. I .< « # Predzadnja etapa dirke Casciana Terme-Prato Benedetti zopet prvi v lestvici idrio Bui zmagovalec etape Danes zadnja etapa Prato - Bologna PRATO, 30. — Rino Benedetti ima zope-" zeleno majico in prvo mesto v spiošr.i lestvici kolesarske dirke »Dveh morij«. Le za en dan je majico nosil Ricco, a jo je moral zopet izročiti boljšemu Bene-dettiju. Če bi bil bolj pazljiv, bi Benedetti lahko zmagal tudi etapo, a Bui ga je presenetil. Ni izključeno, da je Benedetti občutil trudnost. Današnja etapa je bila zanimiva in živahna. Osem ljudi je takoj zapustilo skupino in zbežalo. Med 'etni ste bila tudi Belgijec Vloeherghs in Ratiucci, ki imata možnost da zasedeta prvo mesto. Trideset km od starta pa je nastala »bagarre« po zaslugi Čiollija, Zampierija in drugih, ki so se pred letečim ciljem spustili proti bežeči skupini. Pri Pešci so zabeležili skoraj tri minute prednosti, V začetku strme vzpetine pri Vellanu Vloeberghs požene hitreje in na vrhu hriba pri Dogana Vecchia ima Belgijec praktično Kzeleno majico«. Toda glavnina se je prebudila in je po hitri zasledovalni vožnji dohitela bežeče, ki so se morali vdati. 15 moz je pridrvelo na stadion v Pratu, kjer je Bui zasedel prvo mesto. Med današnjo etapo «»-------- Olga Fikotova, žena amen škega metalca kladiva Conno lyja, bo 5. in 6. avgusta nastopila v metu diska za svojo državo (CSR) na mednarodnem lahkoatletskem dvoboju, ki bo V Budimpešti. je pred kratkim ohranil naslov z zmago nad izzivalcem Kennyjem Lanom. Lestvica po kategorijah je sledeča: Težka kat. - prvak: Floyd Patterson. 1. Zora Foliey. 2. Eddie Machen, 3. Willie Pa-strano, 4. Archie Moore. 5. Roy Harris, 6 Nino Valdes (Kuba), 7. Ingemar Johans-son (Šved.), 8. Alex Miteff (Arg.), 9. George Chuvalo (Kanada), 10. Harold Carter. Srednje težka - prvak: Archie Moore. 1. Harold Johnson. 2. Tony Antnony, 3. Yvon Durelle (Kan ). 4. Eric Schopp-ner (Nem ), 5. M:ke Holt (J-Afrika), 6. Jesse Bowdry, 6. Yolande Pompey (Brit. Antile), 8. Chuck Spieser, 9. W;l-lie Hoepner (Nem.). 10. Cia-renče Hinnant. Srednja kat. - prvak: Sugar Ray Robinson. 1. Carmen Ba-silio, 2. Gene Fullmer, 3. Joey Giardello. 4. Charles Humez (Fr.), 5. Spider Webb, 6. Rory Calhoun. 7. Holly Mirns. 8. Joey Giambra 9. Yama Baha-ma (Brit. Antile), 10. Bobby Boyd. Welter - prvak: Virgll A- kins. 1. Gaspar Ortega (Meh.), 2. Isaac Logart (Kuba), 3. Vince Marinez, 4. Garner Hart, 5. Gil Turner, 6. Rolph Du- j pas, 7. Charley Tombstone j Smith, 8. Don Jordan, 9, M:-ckey Crawford, 10. Gerald Gray (Brit. Antile). Lahka kat. - prvak: Joe Brown. 1. Duilio Loi (It.), 2. Kenny Lane, 3. Paolo Rosi, 4. Dave Charnley (Anglija). 5 Willie Toweel (Južna Afrika), 6. Johnny Busso. 7. Car-j los Ortis. 8. Joe Lopes, 9. Al ’ Nevarez (Meh.), 10. Paul Arm-stead. Peresna - prvak: Hogan Kid Bassey (Nigerija). 1. Davey Moore, 2. Paul Jorgensen, 3. Flash Elorde (Filip.), 4. Cha-rif Hamia (Fr.), 5. Gracieux Lamperti, 6. Ike Chestnui, 7. Maonolo Gargia (Sp,). "8. Harold Gomes. 3. Ricardo Gonzales (Arg.), 10. Ridrdo Moreno (Sieh.). Petelinja - prvak: Alphonse Halimi (Francija). 1. Leo E-spinosa (Filip.). 2. Manuel Ar-menteros (Kuba), 3. Mario D’Agata (It.), 4. Raul Macias (Meh.), 5. Jose Lopez (Meh.), 6. Eugene Lecozannet (Fr.), 7. Joe Becerra (Meh.), 8. Pie- /j-v/S//* .. - N/ XS'& M Sedanji in bivši svetovni prvak v deseteroboju: Johnson (na desni) je v Moskvi dosegel z 1.302 točkama nov sve- : tovni rekord, ki je pripadal Kuznecovu (na levi). Rus« deseterobojec Je dosegel v dvoboju s črncem 8.014 točk. kar je bolje od njegovega starega rekorda ... . , m i® ; - % 'Mw " 1RA MURCHISON - ZDA tek na 100 m - 1Q”2 JURIJ STEFANOV - SZ skok v višino - 2,12 m (Filip.), 10. Peter Keenan (Anglija). Mušja - prvak: Pascual Perez (Argentina). 1, Ramon A-rias (Arg.), 2. Ione Aking-petch (Tajlandija). 3. Young Martin (Sp.), 4. Dommy Ur- KI sua (Filip.), 5. Ramon Cala-tayud (Ven.), 6. Sadao Yaoita (Jap.), 7. Carlos Miranda (Argentina), 8. Masaji lwamoto (Jap.), 9. Mario De Leon (Mehika), 10. Robert Pollazon (Fr.). 'w\ NOGOMET m " ft) KI.TEV, 30. — Zagrebški Dinamo je na turneji po Sovjetski zvezi nastopil proti -domačemu Dinamu in zasluženo zmagal s 3:1 (2:0). Vse gole je zabil Jerkovič. Sodnik iz Moskve ni hotel priznati Jugoslovanom dveh golov, medtem ko je priznal domačinom zgoditek, pa čeprav je bil streljan iz «offsida». ;»j|t a 1«S IMKoviiroi urednik STANISLAV HENKO Titka - Tiskarski zavod ZTT . Trst H. CONNOLLY ZDA met kladiva - 67,2* m P. OBRIEN ZDA met krogle - 19,14 m VLADIMIR 8ART01 141. A ALAMUT V predsobi je dejal emir: , «Ko se bo spet zavedel, ga moramo vprašati po njegov volji glede nasledstva. Zdaj je še cas. Mohamed Je ^tar komaj štiri leta. On vendar ne more v teh časih prevzeti vlade nad celim cesarstvom.« , . , »Počakajmo se malo,« je predlagal star dvorjan. , Pisar je menil: .. «Ne bilo bi dobro, da nam zavladata sukanja in Tadz »Toda bolniku ne smemo pokazati, da pričakujemo najhujše,« je dejal neki plemenitaš. »Gre za usodo Irana,« mu je mrko odvrnil emir. »Morali bi poklicati sestro k bolniku. Drugega sorodnika itak ni zdaj v bližini.« , «Nikogar ne bomo puščali k njemu, ki ga ni v tem po-sirroiu» ie trdo dejal emir. »Nihče ne sme izvedeti, da je padel sultan pod izmailčevim bodalom. Ce bo prišlo najhujse^ tedaj razglasimo, da je umrl za mrzlico. Zakaj če bi se po Iranu razvedelo, da je sultan postal prav kakor veliki vezir žrtev alamutskega krvnika, ne bomo samo mi vsi poklicani na odgovor, marveč bo prevzel tudi vse ljudstvo tak strah pred temi morilci, da se ne bo hotel nihče > več boriti proti njim.« Vso noč do jutra so prebdeli čakajoči ob oolniku. Vročica je neprestano rasla. Zaman je skusal emir načeti vpraša nje nasledstva. Kmalu se sultan sploh ni več zavedel. Ko se je zdanilo, se je začel v bolniku smrtni boj. Trajal je vse do druge molitve. Tedaj je zdravnik ugotovil, da mu srce več ne utriplje. Vsi so obupno zajokali. Iran je izgubil svojega najmogočnejšega vladarja, Bagdad, ži,vi, nemimi Bagdad, še prejšnji dan ves v prazničnem razpoloženju in veselju, Je nenadoma onemel ln se pogresnil v žalost. Toda vest o sultanovi smrti še ni dosegla zadnjih predmestij, ko so se med dvorjani že začeli boji za naslednika prestola. Na vse strani so poleteli brzi sli z žalostno novico. Poveljnik telesne straže je poslal svoje ljudi k Bar-kiaroku, misleč, da je še zmerom na pohodu ob mejah Indije, in k sinovom umorjenega velikega vezirja. Pristaši Mohamedovi pa so poslali svoje k sultanovi vdovi in k Tadž al Mulku v Isfahan. Pokorni knezi iz Sirije ter iz sosednih obmejnih pokrajin, ki so se bili pravkar zbrali v Bagdadu okrog sultana, so se na vrat na nos vrnili domov, da bi se, izrabljajoč ugodno priliko, otresli iranskega gospostva. Sam kalif, ki Je na svojem, dvoru odredil polletno žalost za preminulim, je bil na tihem vesel takega preobrata stvari. Zdaj si je upal po svoji volji izbirati naslednika in je spet določil za tega svojega prvorojenca. Zaupniki vseh številnih kraljev, knezov in velikih dostojanstvenikov so poslali slž z vestjo k svojim gospodarjem. V Bagdadu so se že na sam dan smrti kovale spletke na vse strani. Nenadoma so vznikli kakor iz tal pristaši najrazličnejših pretendentov na iranski prestol. Skoraj vsi bratje in sinovi pokojnega sultana so imeli svoje zagovornike. Vsi-ti* so hiteli navijati vsak za svojega kandidata in pritiskati na nesrečnega kalifa, da bi ga pridpbili za svojo stranko. Sčasoma pa se je le pokazalo, da si stojita nasproti pravzaprav samo dva tabora: Barkiarokov in Mohamedov. Zadnji čas se je bi! sultan nagibal v slednjemu. Prav zato sta bila zdaj sultanja in Tadž al Mulk v premoči. Vsi oni številni knezi in velikaši. visoki uradniki in duhovniki, ki jih Je zasenčevala in omeje- vala v njihovi streniljivosti brezobzirna in gospodovalna sila umorjenega velikega vezirja, so se postavili za mladoletnega Mohameda. Kmalu se jim je posrečilo, da so pridobili tudi kalifa zase. Vse ostrejša je postajala borba med obema taboroma. Končno so se Barkiarokovi pristaši čutili v Bagdadu ogrožene. Nekateri so se potajili, drugi pa pobegnili iz mesta Mohamedovi pristaši so nestrpno čakali na vesti od sultanje in Tadž al Mulka. Z vsemi silami so pritiskali na slabotnega kalifa, da bi oklical njihovega kandidata za sultana in s tem zadal nasprotni stranki smrtni udarec. • • • Cete, ki so se zbirale okrog Nehavenda in Hamadana in lci so bile določene za borbo proti izmailcem, so obenem z vestjo o sultanovi smrti prejele tudi ukaz, da opustijo prvotni načrt in da krenejo proti Isfahanu. že na pol poti so jim prišli naproti odposlanci sultanove vdove. Poveljniki so v njenem imenu prejeli bogata darila, moštvu pa je bila obljubljena dvojna plača, če bi se postavilo za njenega sina. Drugi sli- so nadaljevali pot do Bagdada, da bi ž obljubami ter dragocenimi darovi pridobili kalifa, ki naj bi takoj oklical Mohameda za sultana ter ukazal • po celem Iranu moliti hutbo zanj. Medtem je prihitel Barkiarok c delom svojih čet v Isfahan. Nič ni še vedel, da je bil za velikim vezirjem umorjen tudi njegov oče. Naletel je na najhujšo zmedo. Od vseh strani se je valilo vojaštvo proti mestu ter vzklikalo nedoletnemu Mohamedu kot novemu sultanu. Spoznal je, da je prišel za nekaj dni prepozno. Skušal je, da bi se uprl sultanovi vdovi ih njenemu vezirju. Toda prav takrat je treščila iz Bagdada vest, da je kalif oklical Mohameda za novega sultana. Hitro je zbral preostanek svojih čet ter odhitel z njim v Savo k emiru Tekešteginu, ki je bil njegov prijatelj še iz prvih let mladosti. Pri njem je našel, kot je računal, tudi zares zatočišče. Zdaj mu je bilo treba poiskati zvezo s svojimi pristaši z vsemi onimi, ki so bili z novim sultanom nezadovoljni. Nizamovih sinov se mu je pridružilo in enega od njih je tak<^ imenoval za svojega vezirja. Nenadoma je razpolagal s Pr cejšnjo vojsko. tjAl' Na vse sta mislila sultanja in njen vezir v tej splo^: zmedi. Samo na enega sta pozabila, na svojega dovcerajšnj®*® zaveznika Hasana. Emir Tekeštegin in Mucufer sta bila dob1^ soseda. Preko poslednjega je poiskal zdaj Barkiarok stik alamutskim poglavarjem in z izmailci. ENAINDVAJSETO POGLAVJE Medtem ko je bila država Seldžukov, še včeraj eno najmogočnejših cesarstev na svetu, v razsulu, medtem ko * se sinovi in bratje, strici in nečaki umorjenega sultana bon med seboj za nasledstvo in medtem ko rii v vesoljnem Ir»n nihče prav vedel, kdo je tu ali tam gospodar, je stala ustanoVe izmailcev trdno in neomajno kot skala, na katen je B sezidan Alamut. Vest o smrti sultana Maleka šaha je bila za Hasan0’** pristaše pravi praznik. Vse ozemlje do Raija, Rudbarja/; Kazvina, do Firoz Kuhja, Damagana ter prav do kird KubL in Zur Gumbadana je bilo zdaj varno in izmailski sli, pa celi oddelki so se lahko skorajda sprehajali od utrdbe * utrdbe. Proti Alamutu se je valil nov pritok vernikov, kij*j videli v njem najzanesljivejše jamstvo za svojo versko svobo0 in za svoj dobrobit. Trdnjava sama je postala kmalu pretesb zanje. Dai Abu Soraka je izbiral med njimi najmočnejše . najsposobnejše, ki jih je pridržal na gradu. Ostale je °^ 0 val in zaprisegel ter jim, odpustivši jih domov, obljubil zaščito vrhovnega poglavarja. Ves sever Irana je po celem stoletju spet javno častil Alija in svobodno prizn** kairskega kalifa za svojega duhovnega poglavarja. i Nadaljevanje sledi)