6J. itmnn. i u-mm, i bm, zi mri mi milim*. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta.......# 12*— Četrt leta........6*— na mesec........ 2 — v upravniStvu prejenian: celo leto......K 22*— SI leta........ 11 — trt leta......., 550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo» Hnaflova slica tL 8, (I. nadstropje levo), teleloa ŠL 94. lnserati veljajo: pcterostotpna petit vrsta ta enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih tnserdjah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vpoaiatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod- velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele, celo leto.......K aV-* celo leto.......K 23*— pol leta ....... «13* četrt leta........6 50 na mesec........ 230 Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Uaravnlstvo: Kanilo v* aliea it 8, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 88« Uumjcn5hl Ki Občinski svet ljubljanski se je v *voji sinočni seji bavil z volilnim redom, ki ga je sklenila klerikalna večina v deželnem zboru, in ki ga hoće osiliti mestni občini ljubljanski proti volji prebivalstva in njegovih zakonitih zastopnikov. Ta razprava v sinočni seji občinskega sveta je bila mogočen odgovor na atentat, ki bi ga klerikalna stranka rada storila na mestno občino in je izzvenela v imponujoč protest zoper postavolouistvo in nepoštenost, s katero bi si ta koruptna družba, ki se imenuje klerikalno stranko, rada podvrgla ljubljansko občino. Kritični pretres načrta, ki so ga v deželnem zboru skovali klerikalei, je podal nad vse zanimiv rezultat. Na eni strani je pokazal vso brez-vestnost in zlohotnost, s katero se upajo klerikalci teptati veljavne postave, na drugi strani pa je pokazal gorostasno nevednost in Šušmarstvo teh klavrnih postavodajalcev. Takega skrpucala, kakor ga je sklenila klerikalna stranka v kranjskem deželnem zboru, pač še ni dal noben zakonodajen zastop iz rok. Vsakdo ve, na kako nizki stopinji inteligence stoje ti klerikalni napihnjenci, in kako ubožne so njihove zmožnosti, a kdor se hoče prav prepričati o tem, ta naj si privošči občinski volilni red, ki so ga sflikali klerikalci, in naj ga primerja s stvarno in temeljito kritiko, ki jo je učakal ta volilni red v občinskem svetu. Že samo določba, da deželni odbor lahko kar kratkim potom proti volji prizadetih občin prikloplja me-stn ljubljanskemu katerekoli vasi, je taka., da bije vsem pravnim pojmom t obraz. 2e v deželnem zboru so ljubljanski poslanci opozarjali, da je to flagrantno kršenje občinske avtonomije, a klerikalci se na to niso ozirali, ker pač niti jasnih pojmov nimajo o avtonomiji. V sinočni seji občinskega sveta smo pa izvedeli, kako uprav zločinsko postavolom-stvo obsega ta določba. Izvedeli smo, 'la je najvišja instanca v vseh upravnih zadevah že mnogokrat jasno in nedvomno razsodila, da je tako postopanje popolnoma nezakonito in nedopustno ter v direktnem nasprotju s postavno zajamčeno občinsko avtonomijo. Ce merodajni klerikalci tega niso vedeli, potem je to dokaz njihove nevednosti, njihove površ- nosti in zanikrnosti pri sestavljanju in sklepanju važnih zakonov, če pa so to vedeli, potem priča to, da nimajo nobenega spoštovanja pred postavami, da so ljudje brez vesti, brez čuta za pravico in potem je deželo kranjsko obžalovati, da je njena uprava prišla v take krem pije. Izvedeli smo v sinočni seji občinskega sveta še veliko drugih reči. Točka za točko klerikalnega načrta je učakala uničevalno kritiko in pobite so bile s tako stvarnimi, s tako tehtnimi, s tako prepričevalnimi argumenti, da ni proti njim nobenega ugovora. Sodba občinskega sveta nad zrna-šilom, ki ga je ustvarila klerikalna stranka, je bila uničevalna. Naravno je, da je občinski svet odklonil pritrditev temu, iz strankarske gospod-stvaželjnosti porojenemu načrtu, in da je protestiral proti temu, da bi ta nezaslišani načrt zadobil postavno veljavo. S tem je občinski svet branil korist in pravico mesta ter njegovega prebivalstva, za kar mu bodo vsi hvaležni. Ta volilni red in mestni statnt ne morejo postati zakon, če hoče Avstrija še veljati za pravno državo, če so v Avstriji postave še kaj vredne in če še ni zagospodovala na mesto pravice in postave gola samovoljnost. Proti nemščini. Češki deželni odbor je dobil v roke rekurz zaradi nemške psihiatri-stične klinike, ki je poslala deželni blaznici nemški dopis, ki ga pa ta ni hotela sprejeti, češ, da nemščina ni njen uradni jezik. Deželni odbor je v svoji seji sklenil pozvati blažnie-no ravnateljtsvo, naj vprihodnje dopisuje vedno le češko. Avstrija in Rnsija. Turški listi z veseljem pozdravljajo zbližan je med Avstrijo in Rusijo, in vidijo v nj^m jamstvo za mir in za status quo. Potovanje kralja Petra. Kralja Petra je car prav prisrčno sprejel. Pri slavnostni gostiji na čast kralju Petru v Carske: u selu je car v ruskem jeziku napi i kralju Petru; pozdravil je prijateljsko razmerje, ki veže oba sorodna naroda in je izjavil nado, da bo vri hod kralja Petra v Petrograd brezdvom-no utrdil mir in red, ki ga Srbija potrebuje za svoj razvoj. Kralj Peter je odgovoril s toastom, v katerem se je zahvaljeval carju sa prijazen sprejem. Dejal je, da je 6ledeč starodavnim slovanskim tradicijam, najprej obiskal sorodno slovansko Rusijo. Dejal je, da bodo carjeve besede našle navdušen odmev v vseh srbskih srcih. Slednjič je napil carju in carski hiši ter celi Busiji. Mati umetnim. Referira Ivan Cankar« II. V razstavo je treba stopiti brez predsodkov; kdor hoče biti razočaran, je brž razočaran, kdor hoče biti navdušen, je navdušen. Srce željno lepote, oko nepokvarjeno ter za lepoto sprejemljivo — to je vse, česar je treba človeku, da spozna umetnost ter jo uživa, — Spomladanske razstave se je udeležilo s svojimi umotvori dvanajstero slovenskih umetnikov ter dvoje gostov: Nadežda Petrovič in Kari Misz. Obraz in pečat pa daje lazsta-vi trojica naš in umetnikov: Jakopič, Grohar, Jama. Kamorkoli se pogled (>zira. vesel in utolažen poči** a na njih delih, ki prepletajo razstave kakor svetla vezenina zamolkel žamet. Umotvori niso -*azvr£čcaii po imenih umetnikov, temveč po dekorativnem načelu. Vsaka dvorara ter v dvorani vsaka stena deluj na ok~» enotno, celotno; slika naj ne ubija slike, Nadežda naj ne prekriči Kleli on čiča, solnce naj se ne prepira z ir.rakom, temnožolta jesen ne z zeleno pomladjo. — Dalo bi se govoriti, če je to načelo najboljše. Za prvi hip je oko zadovoljno, ker občuti nekako harmonijo vtisov: ali komaj pogleda bistrejše, se upre tej harmoniji. Spozna namreč umetniško višino in polog nje pol višino ter je užaljeno, da vidi v tako tesnem sosedstvu dvoje ljudi, ki si nista sorodna ne po duhu, ne po obrazu, temveč kvečjemu po svetli suknji. Vsaj meni je bilo sitno, kad.ir sem poleg Jakopiča ali Jame ugledal Nadezdin temperament, ki vpij<\ pa doslej še sam ne ve, kaj. Zdelo se mi je, kakor da se ji Jamove breze natihem smejo. Umetniki pa so bili sužnii prostora. Na razpolaganje jim je dvoje dvoranic ter ena dvorana; zmirom isti prostori za različne razstave, ki zahtevajo vsaka zase ali svetlih dvoran, ali intimnejših eob. Stene niso premične, kakor v mnogih drugih umetniških hramih, zatorej ni mogoče dati vsaki razstavi tistega okvirja, ki ji sodi. Tudi ni mogoče umetnikom, da bi do kraja uveljavili dekorativno načelo — tretja dvorana, na primer, je zelo pisana, razcepljena in razkosana, Še manj pa jim ie mogoče, da bi se ravnali po idealnem načelu: vsakemu umetniku svoj dom, svoj poseben okvir, ki bi krepko po-vdaril celotni vtis, podčrtal umetnikov značaj. Da vsega tega ni mogoče, niso krivi umetniki, temveč različni oziri, ki so v naših krajih prava egiptovbka nadloga in so bili na škodo že marsikateri pošteni stvari. Kolikor pa so umetniki mogli storiti, so storili. Kljub vsem težavam in zaprekam, ki jih je bilo treba premagati ali vsaj prikrili, se razstavi pozna, da jo je s skrb;o in ljubeznijo ravnala vešča roka umetnika. Ko stopi človek vanjo, se takoj čuti nekako domačega, posebno se v prvi dvorani, kjer mu zašije sama spomladanska svetloba v ekc, v obraz in v srce. In mahoma te prešine sladki, veseli občutek: ta umetnost je resnično slovenska, nikjer drugje ni mogla vzkliti, nego iz naših tal; tvoj jezik govori, tvojo pesem poje, na obrazo se ji poznajo tvoje radosti in tvoje bolesti — Težko je z besedo povedati, težje s kratko besedo, kaj je naiodna umetnost, kdo je naroden umetnik. Po navadi smatrajo za našo narodno umetnost starr- ornamente, risbe na skrinjah, panjih in piruhih, avbe, peče, pasove in tako dalje. To ;e res bila naša narodna umetnost, toda ni več. Stvar je po mojem taka: vsaki narod, ki ima resnične umetnike, ima že zategadelj svojo narodno umetnost. Resničen umetnik poje, piše, slika, modelira čisto nezavedno iz duše svojega naroda in svojega časa. Zunanja tehnika nima v tej stvari prav nič opraviti. Na Dunaju sem videl dela ruskih umetnikov. Ni bilo treba, da so napisali v katalog: »Ruski umetniki«; kdor je imel oči zato, da gleda, jih je spoznal že od daleč. Pa vendar je bila njih zunanja tehnika sorodna tehniki francoskih, nemških, angleških umetnikov; in tudi niso slikali, kolikor se spominjam, bizantinskih kupol in ikon, narodnih nos in starih skrinj, bile so večinoma »čisto navadne^ pokrajine: drevo, gozd, polje reka ... O, če bi bil elegantni Somov prišel v Ljubljano! Očitali bi mu bili. da ni naro- den, da se je pofrancozil, kajti n^egr^ va tehnika da je francoska. Vsaki narod, ki pravi, da j* koltoren, ima ob svojem posebnem času svojo posebno narodno omet. nost. će je nima, če strmi v preteklost, je zaostal, odrevenel. Mi ne živimo več v dobi avb in pimhov, temveč v dobi Jakopiča, Groharja, Jame in drugih. Stavim, da jih b» mnogo, ki bodo smatrali. Zajčevo »Slovenko« za naroden umotvor, Jakopičeve »Gabre«, ki vise tam zada*?, pa za tujinsko stvar. Narobe je. Najbrž po naročilu je napravil Zajev; čedno figuro, ki kaže radovednim tujcem, kakšna je bila v zdavuih časih gorenjska noša. To naročilo b% bil lahko izvršil nemški ali španjol ski podobar, pa bi bilo delo prav ta ko »narodno«; kajti avba je :ivba. 1^ Jakopičeve slike pa govori resna, melanholična slovenska pokrajina, kakor jo išče in vidi resna, melanholična duša največjega slovenskega ometnika ... Treba je najprej, da mi v?; spoznano in občutimo: to je nas* umetnost, vonj naše prsti, pesem na šega polja, naših gajev in gozdov; to je naša domovina, kakor se gleda sani a v čistem ogledalo duše naših slovenskih ometnikov. Nato to ta umetnost deležna tiste nase tiejanj-ske ljubezni, ki jo je že zdavmvj zaslužila, pa ji ni bila dodeljena' Toliko o celotnem vtisu spomladanske razstave; o vsem drugem prihodnjič. UiiMjnnsffl (Minski ml Ljubljana, 23. marca 1910. Pod predsedstvom župana Hribarja je imel ljubljanski občinski svet danes popoldne izredno sejo. Posmrtniea Luegerju. 2opan govori sledeče: Dne lb\ marca je umrl dr. Karel Lneger-(obč. svetovalci vstanejo), ki sicer ni bil Slovan, pa je vendar s*»oznal j veliko važnost Jugoslovanov, ki na** bi bili nekaka protiutež Madjarom, s katerimi se zamore vneti še prava državljanska vojna, če jim bodo tako ustrezali. Dr. Karel Lneger si je pridobil velikih zaslug za Jogoslc-vane s tem, da jc povdarjal njih veliko važnost; izrekel se jc naravnost za močno jugoslovansko državo; zato je Jogoslovanom simpatičen. Pa še nekaj drugega je. L. 189&. LISTEK. DoUtor pc*tun]fl. Humoreska. Spisal dr. Konm. (Konec.) Toda vsi laskavi priimki nisj nič pomagali, kakor da bi otrok sumil, da ni niti betvice iskrenosti v njih, temveč gola hinavščina in sa-mopridnost. Vedno bolj se je drl in zmeraj hujše razsajal, tako da je tudi krotkemu Strnadu končno pošla potrpežljivost. Zato je, uvidevši, da vsa njegova pestunjska modrost nič ne zaleže pri tem okroglem kričačo, nejevoljen odstopil od vozička: »Se pa deri, stvar uderena!« je jezen za-godrnjal. »To pa že pravim: Deset ižanskih pravdarjev laglje uženeš ko enega otročaja!« Ni pa še dobro teh tehtnih besed izgovoril, ko se naenkrat voziček zaradi detetovega gomezljanja premakne in začne navzdol lezti po rebri. O jej! Strnadu je pri poglfdo na to kar sapo zaprlo. Z oruim skokom ga je dohitel in zgrabil za ločen. Ta bi bila lepa, ino je zavrselo po glavi, ko bi se voz prevrnil, otrok pa pobil! In korja ;x>lt ga je oblila pri tej misli. Ves poten je bil, ko je voziček spet privlekf-1 na stezo. Gotovo, bolj utrujenega se je čutil, kakor kadar razsoja najzamotanejše pravde. Dete je pa še vedn > kričalo. Zato in pa da bi ga odtegnil vsaki nevar losf i, se skloni, s svojima kitastima rokama seže v voz, vzdijrne otroka s svileno odejico in volnenim podložkom vred ter ga vzame v naročje. S to meseno kepo v rokah pa gro proti klopi in sede. Pa slejte ga spa-ka! Ko je Milaneek za jahal St**nado-va kolena, se je naenkrat pomiril. Kakor bi trenil, je vtihnil, nakar je začel radovedno opazovati svojo novo pestonjo. Vse se mu je zdelo tako čudno na njej: kosmata brada, svetli šcipalnik, zla'a verižica na prsih. Sicer pa vkljob natančnosti opazovanja je bil na jok za vse sločoje še vedno pripravljen. Usta je kr^mžil, iz oči so se m n pa še venomer debele solze valile. Vendar polagoma so solze usahnile, krivenčaste poteze okrog ustec pa so se zravnale. In zdaj je samo še zamolklo žlobudral v najstarejšem prajeziku arioevropskem, od časa do časa pa tudi rezko zavHskal. Zavriskal pa je, kadar se mu je posrečilo, da je vlovil Stmada za brado; tedaj ni bil čisto nič rahločuten. Potegnil je zanjo, kar je najbolj mogel. Ko se je pa natezanja naveličal, je začel s svojimi tolstimi ročicami bobna ti po njegovem obraza: pa kar poprek, kamor je ravno l.aneslo, po licih, nosu in ustih. In silno pa je to bunkanje veselilo; tako se je kah-Ijal in brlizgai, da ni mogel niti slin požirati spro'i. Po podbradko so se mu cedile, s oodbradka pa so kapljale na srajčko. Ko bi imel Strnad lica i.i stekla in nos iz lepenke, bi bil na sebi kaj hudo občutil oni otroški nagon, ki so mu učeni možje nadeli ime »otroška uničevalnost«. Ker pa je bil njegov nos iz močnega hrustca, lica pa iz hrapave kož«1, zato teh udarcev ni težko prenesel. Nasprotno, se smejati se je moral, ko je videl, s kako veselo vnemo otrok udriha okrog sebe. Pa ne samo t~»; celo ljubek se mu je zdel, in sicer rim dalje, tem Ijnbkej-ši. Ce le ni bila to grda samopreva-ra! Toda bila ali ne bila; resnica je, da ga je slednjič slepa ljubezen tako premamila, Ja je dete prijel zv pod-pazduhi, je ne kateri krat nežno zauje-kal, nato pa mu kar več poljubov po vrsti pritisnil na slinasta ustea. Ravno tedaj pa, ko je otroka srčkal in ljubkal, je pridrobil po stezi njegov sivolasi predstojnik, dvorni svetnik Zapah en. Strnad se ozre; vendar preden se mu je moarel spodobno odkriti, ga je ta že nagovoril: »Tako je prav gospod doktor« tako! Zgodaj se je treba privaditi temt* delikatnomu poslu* Glejte, jas se mu ni sem zamlada, zato «era se mu moral zastara, in to ni šlo lahko, ni šlo. Verjemite mi, gospod doktor, verjemite! Hi, hi, hi!« Ter dobrodušno smejoč se, je urno naprej oddrobil, ne da bi mu bil utegnil Strnad pojasniti, kaj in kako. Zato je bil strašno poparjen. Sicer je poznal svojega šefa, da je šaljiv in dober gospod, ki ima, ker se je pozno oženil, res še male otroke. Navzlic temu pa si je v svoji razgreti domišljiji delal hnde skrbi. Kaj si bo mislil o meni? Da jaz, ki me je smatral do danes za diko ljubljanskih sodnikov, pestujem pri lielem dnevu in na javnem prostoru bogve čigavega otroka! Moj avancement jo že pri hudiču! Stavim, da ne postanem nikdar niti okrajni soduik, kamoli svetnik ali nadsvetnik, če tudi bi zbog svojega pravnega znanja zaslužil, da bi me še danes poklicali k najvišjemu sodišču na Dunaj, in kdo bo vzroki Kdo drugi ko ta kričavi otročaj in pa nora sničavost Mostni-kove Francke, ki ji je več na neumnem nakitu, s katerim je osem 1 jen klobuk kake Bučakove Minke, kakor na moji lepi sodni karijeri. Oh ti ljuba ženska radovednost, koliko mož si ie pahnila v nesrečo! To rekši, pa v svoji m-jt volji precej trdo posadi Milančka sobi na kolena. Toda otrok se je presneto ma- lo zmenil za zadrego, v katero je pripravil Stmada. Široko se je smejal in razposajeno brlizgai, oprav kakor bi se norčeval iz vseh sodnikov un sveto, iz nižjih in višjih obenem. Sele Čez nekaj časa je utihnil, i* sicer popolnoma utihnil; to pa zato, ker smejati se in brlizgati nI ver utegnil. Utegnil pa ni, ker je imel dosti potrebnejši opravek. Sicer je bil ta opravek čisto vsakdanji; kar je bilo nenavadnega na njem, je bilo samo to, da ga je opravljal Strnadu na kolenih. Toda kaj je pa hotel, ko je bila nujna potreba; dopovedati mu pa tega ni mogel, kakorkoli bi bil rad. Saj različna skrivnostna znamenja mu je dajal; vendar dr .Strna«! jih ni razumel. Seve ker je l>il vse preveč dober jurist, da bi bil zadosti podkovan tudi v drugih panogah človeškega znanja. In tako se je žalibože zgodilo, da je sele potem spoznal, kaj je MilanČek napravil, ko je mokri učinek njegovega delovanja občutil skoz svoje nove, lepokar.'rane hlače, ki so bile iz najfinejšega angleškega seviota. Tedaj, ko je bilo se zdavnaj prepozno, je šele skočil po-koncu, zgrabivši otroka za nadlehti; nakar ga je držal daleč od sebe, take da je nedolžni ubožec binajljal med nebom in zemljo. K sreči je to trajalo le kratek trenotek, ker v tem hipu je pritekam M- le Ljubljano razdejal potre« Dr. Lueger takrat sicer še ni bil dunajski župan, pa je predlagal Ljubljani podpore 10.000 K in potem zopet 10.000 K. Tudi zastopnike Ljubljane je pri vsaki priliki odlikoval Zupan pove, da je imenom Ljubljane izrazil podžupanu dunajskemu dr. Nenmaverjn sožalje. Izraz sožalj* obe. svetnikov se zabeleži. Za mestne uboge je poslal grof Harrach 2000 K. Pošlje se mu pismena zahvala* Zahvale so poslala nekatera društva z*> podpore, med njimi družba sv. Cirila in Metoda za dar obč. svetnikov 615 K; obč. svetniki bodo izmed sebe imenovali troje pokroviteljev in namestnikov. Dopolnilne volitve v obe. svet so dale povod samo dvema reklamacijama, »Slov učit. društvu« in »Učit. društvu v pomoo vdovam in sirotam«. Reklamacijama se ugodi in obe društvi so vpe-stavita v 3. \ol. razred Mestna vodovodna naprava v Klečah se razširi. Nabaviti bo treba nov parni kotel, stroj, »'rpalko itd. Oferiralo je 5 firm, od teh je — izvzemši parni kotel — najcenejša tovarna v Andritzu. zahteva za par ni stroj itd. £9.128 K; za paro. kotei pa praška tovarna Ruston & Ko. "21.593 K. Odda se tema dvema. S tem v zvezi je povečanje poslopja: železna 6trešna konstrukcija, krita z železno pločevino, delo dobi najcenejši ponudnik Zabkar za 9620 K. Občinski red in obe. volilni red za Ljubljano. Poročevalec personalnega in pravnega odsoka dr. Triller govon sledeče: Dežemi odbor je pozval posebnim dopisom z dne 20. jan. mestno občina, da poda svoje mnenje tekom dveh mesecev o spremembi obč. reda in o novem volilnem redu za mesto Ljubljano, kakor jo je sklenila večina dež, zbora. S tem dopisom je postavljen obč. sve* pred nenavadno nalogo, pred uniknm v ustavnem živijenju: naj izreče svojo sodbo o zakonu, ki globoko reže me •>o mestne občine, ki pa je bil sprejet . dež. zboru in contumatiam v vse'i treh branjih in ki se zato nc more več spreminjati. Nič preveč ni rečeno, če se tako postopanje imenuje ironiziranje mestnega zastopa. Zgodovina tega načrta je sledeča- dne 12. marca 19'>7 je ljubljanski obč. svet sklenil spremembo voljnega reda, ki bi omogroeala tndi tisfim stanovom zastopstvo v obč. sveto, ki le niso imeli ta in zastopstva. Ta načrt volilne reforme je bil pravočasno predložen dež. odboru, da ga predloži dež. zboru. Dež. odbor tegra ni storil, vrgel je oni načrt v koš, predložil pa je dež. zb^ru lasten operat, ki z onim načrtom nima prav čisto nič skupnega. Ta svoj elaborat je dež. odbor sklenil, ne da bi se mu bilo prej zdelo vredno vprašati za svet mestno zastopstvo. In ko je bil ta načrt že sprejet v dež. zboru je postavil dr. Šusteršič omalovaževanju, preziranju in brutaliziranjn obe. sveta krono s tem, da je predlagal naj sedaj obe. svet pove o ančrtu svoje mnenje. To je nekako tako kakor Če bi gospa Ljubljana svoje obnošeno, poprave potrebno obuvalo izročila mojstru v popravilo, mojster pa bi ji prinesel novo obuvalo, ne da bi bil prej vzel mero, češ: ne Čevelj po nogi, noga se mora ravnati po čevlju; hoditi boš morala v teh čevljih, ker so meni všeč, «>a naj so ti prav ali ne! Vprašanje je« ali je pa Ljubljana v to zavezana? če ostane aa enkrat kvaliteta volilne reforme na strani, je veauterle ua celem svetu tako, da as epi sen laja jo statuti avtonomnih mest le mm tnict-jattro doticala mest; tako je bilo v Brnu, v Lum, na Dunaju, ▼ Rolea-nu in v Meram. Slednjih drek mest volilna reforma ni ugajala tirolskemu dež. odbom« pa je nI vrgel v koš, temveč jo je vrnil, da **• obč. svet še enkrat s njo peča. Narodno-napredni deželni poslanci so v odseku in v dež. zbornici opozarjali večino, da s svojim postopanjem krši avtonomijo mesta Ljubljane, ampak vse besede so bile le bob ob steno politične nedostopnosti. Narodno-napredni deželni poslanci so se ab-sen tirali od podrobne razprave, in votovo jim tndi obč. svet v tem pritrjuje. In sedaj kar se tiče merita- Zupan je predložil personalnemu .odseku obširno poročilo o tem zakon- kem načrtu; v poročilu so našteti vsi grehi in bibe tega načrta. Odveč bi bilo prebrati celo poročilo, ker ga imajo vsi obč. svetovalci v rokab. Odsek se v polni meri pridrožuje vsem izvajanjem tega poročila. — Kaj se namerava s to spremembo t Nikakor niso bili zanjo meredajni stvarni motivi, temveč politična strast. To dokazujejo predvsem §§ la, 15, 17, 18 in 19 načrta. Posebno $ la. Ta parasrraf določa, da sme lež. odbor svojevoljno razširjati ali na skrčevati mestni pomerij. Ta paragraf je nekaj strahovitega, neču-venega, nemogočega, in niti trenutek ni mogoče dvomiti o tem, da vlada, če je le količkaj pravična, te-ts načrta ne bo dala v sankcijo. Tendenca teua paraerrafa je jasna. Doslej so imeh volilno pra\ico v ljubljanski ob\ svet le taki zmanji volilei. ki so ;meli v LiubJjan« svo-^eera oskrbnika; to je bilo pravično, ker je to bil dokaz, da ima dotičuik :n+eres na mestnem gospodarstvn. VaČrt deželnega fvj^^ra se je iz»x>-*etka držal t^ra principa in je določal, da irraio samo tisti zunanji volilei. ki plačajo od cvojih posestev v Ljubljani vsaj 6 K zemlj davka. Ustavni odsek pa je črtal ta cenzus, in v § 15. o njem ni več govora ce postavi pa ta paragraf v zvezo s 5 la. je jasno, da bo imel lahko v Ljubljani votlino pravico vsak kmet, ki plačuje le po en vinjir e*»-«=arsV*»«ra davka v Ljnbliani. To jo r»<*čedna t^nnenca teh paragrafov. Kdor te tendence, te kvintpsen*** cele volilne reforme ne vidi, je slep: ♦1 naragrafl bodo nekaka tovarna volileev. Centralna vlada pač ne bo clepa. S Privoljenjem deželne vlada bo rVz. odbor na podlaan 8 la in § 15 sfabriciral na tisoče volileev, ki na. mestnem gospodarstvu ne bodo imeli nobenega interesa; le majorizirali bo^o mestno prebivalstvo. To je pfekt cele stvari. Dalje doWa zakoniki naert, la voli v L razredu le en del teb davkoplačevalcev, di-n^ri del voli v 2. razr. obenem s tJe+i-nTj urarlnfštvom. ki pleenie nad HO K dohodarine; ostalo uradništvo pa vo li v 3. razredu, in mora še dve leti čeketi. Torej ta najvažnejši Lo«^o-etarski steber T jnhljane, ki t*» onšča v«e svo^e dohodke, nima tistih pravic, kot vsak navaden p<»c *vski kmet. Zadnji delavec v LjuMjani Ima trotovo več interesa na me tnem e-ospod*rstvu kot na*bojratcjš\ kmet. Saj plačuje gostaščino, vodarino. nosi sploh vsa mestna bremena, in krivica je, če nima takih pravic kakor kmet. Načrt je »eontra bon os moreš«, je kričeča socialna kri vira. Vo- reformna oni. cvete s An* 12. i 1907 je bila veliko bolj demo kratična. V ]. razredu so dominirali hišni ■imluiki, trgovci itd, v %. razred« inteligenčni sloji, v &. razredu male obrtništvo in 4. razred je bil rezerviran organiziranemu delavstvu. Zastopani so bili vsi gospodarski in eeeialni sloji. Daš. zbor pa Je sklenil načrt, po knšertni bi cn gospodarski stan pobijal drugega, na mesto socialnega dela bi stopila politična strast. — Načrt določa ta volitve proporcijo. Ta pa sc mora izpeljati, kakor čisto prav omenja v svojem poročilu župan, cd zgoraj r.avz-dol. Tndi s splošno in enako volilno pravico je bilo tako. Dež. zbor j« proporcijo sklenil !e iz političnih vzrokov. Občina pa ni politična korporacija. — Očita se obč. svetu, da sestava v njem ni zdrava, ker je politično uniformiran. To je pa le slučaj, da so si obč. svetovalci glede politike edini; zastopajo pa različne gospodarske interese in izključeno ;e, da bi en gospodarski stan majoiiziral drugega. Tega pa ne bo več, čc se realizira načrt deželnega zbora. Ce danes obč. svet z vso silo protestira proti temu načrtu, ne dela to zategadelj, da bi branil svoje posestao stanje, temveč zato, ker načrt vsebuje kršenje mestne avtonomije, ktr je krivičen, pogu bon osen in tehnično deloma neizvedljiv. — Govornik zaključuje apelujoč na vlado z Oeseda-mi kralja Filipa II.: Kardinal, mi smo storili svojo dolžnost, storite tudi vi svojo! 'Dolgotrajno odobravanje.) Nato dr. Triller predlaga imenom personalnega in pravnega odse ka sledečo resolucijo: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane: 1. Se v polnem obsegu pridružuje vsem ugovorom in pomibitkom, katere uveljavlja g. mestni župan v svojih poročilih z dne 5. in 15. sušca 1910 zoper načrt zakona glede izpre-membe občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, kakoršen je bil sprejet navzlic protestu vseh ljubljanskih dežlnih poslancev v deželnem zboru kranjskem v seji z dne 2f>. januarja 1910. — Poročili županovi tvarjata tedaj v tem pogledu sestavni del današnjega sklepa občinskega sveta; 2. protestnje slovesno zlasti tudi zoper dejstva, da se zakonitemu zastopstvu mestne občine ni đila pri-l;ka, da bi bilo pravočasno izrazilo in sporočilo deželnemu zboru svoje mnenje o predlogu deželnega odbora na izpremembo mestnega statuta ljubljanskega; (priloga 170 deželnega zbora); 3. protestuje istotako zoper postopanje d^želnecra odbora, ki je opustil predložiti deželnemu zboru peticijo občinskecra sveta na izpremembo občinskega volilnega reda za Ljubljano z dne 12. sušca 1907'predloženo z dopisom mestnega magistrata z dne 26. docembra 1908 št. 13.36(5 ex 1907) ; 4. konštatnje, da uvodoma navedeni sklep deželnega zbora kranjskega z dne 26. januarja 1910 vsebuje protizakon:to kršenje avtor omije deželnega stolnega mesta, da je v svojih vrtilnih načelih (§ 1. a ob«*, reda in §§ 15.. 17. in 18. obč. volilnega reda, — cf. § 3. odst. 3 sedanjega mestnega vol. reda in § 11. e predloge deželnega odbora 170) nemoralen in socialno krivičen, ker na kvar mestnemu gospodarstvu omogočuje majorizovanje pravega mesenega prebivalstva po umetno fabrikova-nih vnanjih volilcih, faktično pro- stih via% mestnih bremen; da ne tudi sicer ne odgovarja socialni *n gospodarski strukturi deželnega stoi-negn mesta in da js končno tehnično malodane neizvedljiv; 5. naproša valed tega visoko c kr. vlado, da tega zakonskega načrta ne predloži v Najvišjo sankcije: 6. zahteva, da deželni odbor vojvodine Kranjske predloži deželnemu zboru že imenovano peticijo občinskega sveta ljubljanskega z dne 12. sušca 1907 in pa današnji sklep v svrho novega razpravljanja in sklepanja o načinu reforme mestnega statuta ljubljanskega; 7. si pridržuje pravico, pravočasno predložiti . deželnemu odboru tudi še peticijo na izpremembo občinskega reda v smislu poročila in načrta mestnega župana Ivana Hribarja z dne 1. oktobra 1905; 8. predstojeći sklep z vsemi navedenimi poročili in z zapisnikom današnje seje se imajo nemudoma predložiti veleslavnemu deželnemu odboru kranjskemu glede na jjoziv z dne 29. januarja 1910 št. 1934 z izrazom obžalovanja, da se je postavil mestni občini neprimerno kratek rok za presojo uvodoma navedenega zakonskega načrta, obenem pa tudi visoki c. kr. deželni vladi v svrho primernega nadaijnega postopanja! (Ponovno odobravanje.) K besedi se oglasi podžnnan dr. Tavčar: Z ozirom na temeljito poročilo županovo in poročevalčevo je pravzaprav odpadla potreba o tej zadevi Še kaj govoriti. Razmere so jasne, in jasno je tudi, da je ni v Avstriji vlade, ki bi mogla tak načrt predložiti v sankcijo. Kranjski deželni zbor ima pač svoje sklepe za resne, za šalo najbrže ne sklepa. In Č3 je večina sklenila, naj se zaslrL* tudi mestna občina, je tudi ta sklep smatrati resnim. Podlaga za ta sklep je pač, da je večina mogla misliti, da je tak položaj, da bi mestni zastop lahko kaj logičnega ugovarjal proti načrtu volilne reforme; deželnozborska večina se pač ni hotela norčevati in bo pač uvaževala stvari, ki so pametne in logitne; vestno bo moral deželni odbor presoditi ucovore in jih predložiti dež. zboru. Kakšne posledice bo to imelo? Predložiti se bo moral cel načrt spet dež. zboru. Ce bi pa dež. odbor v kot potisnil vse ugovore mestne občine, in predložil v sankcijo načrt tak kakoršen je, bi pa s tem pokazal, da se norčuje naravnost iz najvišjega faktorja v državi, in da vzlic temu zahteva od cesarja, da potrdi načrt. Minister Haerdtl je sicer zelo ošaben mož, ampak dopovedati si bo pa najbrže vendaile pustil, da takega načrta ni mogoče predložiti v sankcijo. — Zakon sam, kakor je poročevalec že naglašal, ima svojo politično tendenco. Slovenska ljudska stranka dobro ve, da v Ljubljani sami nima večine, zato bi si pa rada ustvarila umetno večino, da bi dobila Ljubljano v roke. Ta tendenca je zavržljiva. Občinski zastopi niso politične temveč gospodarske korporacije. Če je reforma potrebna, morajo bjti pri nji merodami momenti gospodarske narave. In kar se mestneera gospodarstvo tiče, je treba pondariti, da v celem prihodnjem stoletju Ljubljana ne bo tako napredovala, kakor je v tej dobi, ko je Hribar bil župan. Gospodarski momenti torej ne opravičujejo kdove kako posebne rclorme. Ampak Slov. ljudska stranka bi v Ljubljani rada prišla do veljave. Ustvarila je za Ljubljano rav^o ta»c volilni red kakor za zadnjo občino v hribih. Le ena razlika je: v kmečkih občinah in v drugih mestih naj Francka in rešila oba iz neprijetne -,Tq položaja. Francka je namreč ves Čas pozorno opazovala izza kostanjevega debla, kaj se je godilo doli na 6tezi. In od začetka je bila prav škodoželjno vesela, videča, da se je načrt njene osvete tako dobro obnesel Hihitala se je in smejala ter strgabi Str-nadu koren*Vfc. Prav se ti godi! je govorila sama pri sebi; boš pa vedel postopati za mano. Zdaj vidiš! To pa samo od začetka. Či m dal jo, tembolj pa jo je mikalo gledati, « kako gorečnostjo 6e Strnad suče okrog vozička. Nič slabo se mu pestovanje ne podaja, si je mislila; zares ne! — Kakor je pa nje zanimanje rastlo, tako jo je minevala mašče\ alnost; slednjič se j»i njena prejšnja škodoželjnost začela kar vidno pretvarjati v sočutnost. Zato je že nekateri krat i skočila izza debla, da bi mu prišla j napomoč in mu težavni posel odvzela; zlasti je ne samo skočila ampak tudi zamolklo vzkliknila tedaj ko je bila opazila, da je voziček Zdčel dri-čati po rebri. Toda ko ga je Strnad pravočasno zirrabil za ločen tu nato vzel otroka v naročje, se je sr*>- skrila, napeto opazujoč, kako Mllančka srčka in njčka. Ker pa je bil Milan-ček njen ljubčok, zato je naravno, da ni mogla dolgo in resm'čno mrzeti onega, ki je njenega ljubčeka ljub- i kal. In tako se je zgodilo, da je njena nedolžna ljubezen, ki je z njo prej objemala samo pestovanca, začela polagoma prehajati tudi na pesto-valca. Zato ji je prav tesno post'd o pri srcu, ko je spoznala iz Strni-dovih kretenj, kaj mu je Milanček v naročju napravil. Kar je najhitrejše mogla, se je spustila po strmini. In ker je mislila, da mora nekaj reči •-»• 6vojo opravičbo, vedela pa ni, kaj bi rekla, je rekla, kar ji je ravno prišlo na jezik, če tudi ni bilo posebno umestno. Tako je zaklicala že od daleč, še ko je i«ikla: »Zdaj pa že vem! Lilast nakit ima klobuk Bučakove Minke. Lilast!« »E!« je dr. Strnad osorno zaren-čal. »Pojdite vi in vaš neumni nakit! Vedite, neodpnstno je to, spraviti človeka v tako zadrego.« Nato pa je odšel, ne da bi se s kako prijazno besedo poslovil. Pa hudo jezno se je držal in tako trdo je stopal, da mu je pesek, s katerim je bila steza posuta, kar hrešča! pod nogami. Sel jc sicer domov; toda ne, kjer bi mu bilo najbliže, ampak da bi šetajoče občinstvo ne paslo svojih radovednih oči na njegovih pri Močenih hlačah, si je za povratek izbral najbolj zapuščene ulioe in najmanj obljudena stra.ipota. Vendar pa njegova jesa ni trn- i jala dolgo. Kako tudi, ko ni bilo vzroka! Mokrota na hlačah je že čez noč izpuhtela, na avancementu pa mu pestovanje tudi ni nič školovalo; zakaj že naslednjo soboto se je čitalo v listih, da je sodnik dr. Matija Strnad imenovan za predstojnika c. kr. okrajuemu sodišču v Glinjah. Pri Francki se je pa, odkar je videla, kako dobro se Strnadn pestovanje podaja, srčni prevrat tudi dosledno vršil v zgoraj namigu jeni smeri. Prav nič več se ni nanj hudo-vala. Obratno, vsak dan ga je rajša imela, tako da je v njenem srčevn polagoma zavzel ves tisti prostorček, v katerem se je pred tedni še košato šopiril enolerni prostovoljec .Janko Rode in njegov sivec. To se je pa tem legije izvršilo, ker Bode ni več dolgo jezdaril i skrega konje po Ljubljani, ampak je, kmalu nato doslu živši vojake in slekši gnmbnto suknjo, gulil dolgočasne pandekte na Dunaju. In tako *e je »godilo, dn je Most-nikova Francka čez leto in 4an postala Stmadova ženka. Oh to je b'1 buren zaradi tega nečuvenoga dogodka kavni klepeton ljubljanskih mn-tron v Rožni dolini! Oocpo Ooropeš-oo je kar d u šilo od jena, Godrgajki je pa tako srdito mahala s glavo, da je klobuk valovni na nje glevi kakor ladja na imzbnrkanem morju in ji je pri tem pristno nojevo pero vnovič zletelo pod mizo. Pa vsa njihova razburjenost ni nič pomagala. Francka je postala, kar je postala. In še več; kajti danes je že celo svetnica v Glinjah. Ker je pa milostiva gospa svetnica Franja dr. Stmadova ne samo dobrega srca, temveč tudi irdnegn zdravja, zato prav nič ne skopari z živimi darili, namenjenimi njenemu ljubljenemu možu. Vsako drugo leto gotovo, če ne prej, katero poklcni, in sicer kakor ravno nanese, zdaj fantka, zdaj punčko, ali pa narobe, tako da se je tega kričavega drobiža sčasoma toliko nabralo, da je pestunj vedno premalo v svetnikovi hv*i. Zato pa dr. Stmad prav pogosto sam posega v ta posel. Zakaj bi pa ne? Saj vajen ga je že od onega oasa, ko je še samca ril po Ljubljani, h?»č pa tudi ne nosi več is najfinejšega angleškega Ševoita, Njegovim zaslugam, ki si jih je stekel na tem polju, pa tndi n! izostalo javno priznanje, čeprav se to kaj rado dogaja na svetu. So pač Glinjani druge vrste ljudje: oni poznajo hvaležnost. Zato so ga, ko so osnovali »Društvo na varstvo otrok«, vpoštevaje slasti to stran njegovega plodonosnega delovanja, soglasno izvolili na predsednika novemu dm~ odloča prosta večina, v Ljubljani — pa hoče imeti proporcijo. Kje je tu logika? In § 1 a nima nobene druge tendence kot, da bi se Ljubljana po-k metila. Kmetje iz okolice nimajo z Ljubljano nobene druge zveze kot to, da tu prodajajo svoje drago mleko. Ta § 1 a je nemoralen, ker hoče na umeten način vpeljati čisto druge razmere. Se eno stvar je treba poudariti: volilna reforma, kakor jo je sklenila deželnozborska večina, je globoko ponižanje uradniškega stanu; in če Ima uredništvo Še kaj Časti v sebi bo protestiralo proti takemu bagateliziranju, da je po veliki večini potisnjeno v 3. razred. U radništvo je velika podpora za mestno gospodarstvo in tudi inteligenčen steber. Će vlada kaj drži na svoje uradništvo, ne more tega bagatelizi-ranja dopustiti. SJov. ljudska stranka se je s tem nacrtom blamirala; zatajila je svoj princip, s katerim se je vedno bahala. Slov. ljudska stranka je vedno koketirala z delavci, delala se je silno demokratično. Pri tem načrtu pa je potisnila delavstvo v kot. Delavci sploh ne bodo po tem načrtu imeli v obč. svetu ljubljanskem nobenega zastopstva. Slov. ljudska stranka pozna demokratiz°m samo na jeziku, v zakonskih načrtih ga pa ne pozna. Govornik sam se ne zavzema za splošno in enako volilno pravico, in to tudi javno pripoznava. Večina dež. zbora bi se morala ravnati po okvirnem državnem zakonu, upoštevati bi morala v načrtu na primeren način davkoplačevalce. Celo v temni predarlski deželi imajo mestu po štiri volilne raziede. — Kar re volitev samih tiče, opozarja govornik le na eno zvijačnost: vsaka stranka proklamira svojo volilno listo; glasovnice so pa veljavne le, če odgovarjajo popolnoma tej listi, če le eno ime manjka, glasovnica že ni več veljavna; kako široko polje se tu odpira delovanju vsiljivih klerikalnih agitatorjev. — Nikakor ni treba obupati, ker je nemogoče, da bi r.atera vlada mog-la pritrditi temu, da postane iz Ljubljane navadna kmečka vas. Župan Hribar se zahvaljuje govorniku za izvajanja, pravi pa, da mu ena stvar v govoru ni bila všee, to namreč, da je podžupan dejal, da je minister Haerdtl ošaben mož Župan ministra Haerdtla dobro pozni in je na Dunaju dosti občeval z njhr., pa lahko izjavi, da je minister Haerdtl zelo uljuđen in previden t«n-pameten mož. Zato prosi pod'ixpan ?ahko prepričani in se bodo zanje le t>swal-du imeli zahvaliti! — Lepe razmere na avstrijskih poštah. Učitelj Anton Pesek v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem je naslovil v »Narodnem Dnevniku« na poštno ravnateljstvo v Gradcu odprto pismo, v katerem navaja, da je poslal v zadnjem času dr. H. v Celje šest pisem. Od teh šestih pičeni ni prejel dr. H. niti enega. Dr. Seh. je poslal knjigo, ki pa tudi ni prišla na svoje mesto. Ravno tako je izginilo nebroj pisem ki so bila naslovljena na učitelja Peska. Dne 20. t. m. je dobil iz Trsta priporočeno pistno s samoslovenskim naslovom, ker je pa bil poštnooddajni list samonemški. ga Pesek ni hotel podpisati, ampak je prosil, da se napravi dvojezični. Postne uradnice pa so psovale učitelja lV^ka, rekoč: »Ist das ein Ten-fel, — ist das ein Mistvieh.« — Tako se vede c. kr. avstrijsko uraduištvo napram Slovencem. To u radništvo krade slovensko naslovljena pisma, ako pa pride Slovenec s tem avstrijskim uradni** vom v osebno dotiko, tedaj se postopa z njim kot s pritepe-nim psom. Ret>, prijetno je biti j>od-loznik slavne habsburške monarhije. Na adreso tukajšnjeca okrajnega glavarstva. V Ljubljani je 94 • 5 ^/c Slovencev in le 5 • 5 % Nemcev in nemškutarjev, pa vkljub temu razločku je poslalo te dni c. lir. okrajno glavarstvo slovenskim ravno tako kot nemškim strankam v Ljubljani samonemške odloke v neki barjanski osuševalni zadevi. Vprašamo e. kr. okrajnega glavarja gosp. dr. (runa, če misli, da smo po drž. osnov, zakonih Slovenci dolžni sprejemati nemške odloke, ali pa je on dolžan kot uradnik na Slovenskem respektirati naš jezik in naše — državljanske pravice -4- V Ljubljanski stolni cerkvi je ta mesec nastopil kot gost neki nemški jezu vit z imenom Frdhlich. Angažiral ga je stolni župnik, ki je tudi razpošiljal tiskana nemška vabila ter prosil mnogobrojnega obiska Značilno je. da jo stolni župnik s temi nemškimi vabili nadlegoval tudi malone vse slovenske inteligenčne kroge in celo take ljudi, o katvrih mu mora vendar znano biti, da mečejo taka vabila v — kon. Meščani nečejo od teh gospodov nič drugega, !:akor da naj jih puščajo v mini, a gospodje so še nadležnejši kakor židovski krošnjarji. — »Dramatičnega društva« redni občni zbor se vrši dne 2. aprila t. 1. ob 8. zvečer v mali d orani »Narodnega doma«. — Slovensko gledališče. Iz pisarne: Zaradi velikonočnih praznikov se do nedelje ne igra. — V nedeljo zvečer pa se poje prvič velika Goldmarkova opera »Sabska kraljica« na korist primadone gospe Lili Nordgartove. Za to opero, ki se vrši za kraljevanja Salomona, so se nabavile krasne novo dekoracije in novi kostumi. Salomonov tempelj, vrt pred tem templjem in puščava so bili naslikani po vzorcu dekoracij dvorne opere. Slikarije je prav okusno izvršil g. gledališki mojster L. Waldstein, kostume pa je izgotovila garderoberka ga. VValdsteinova. Naslovno vlogo bo pela v dragocenih novih toaletah ga. Nordgartova, Salomona poje gosp. pl. Vulakovič, poveljnika Assada gosp. F i al a, Sula-mith je gdč. Lvova, vel. duhovnika g. Pat očka in Bal. Hanaana gosp. Buksek. Moški in ženski zbor imata teško nalogo. Predstava se vrši izven abonementa; za lože par. — Vstopnice se dobivajo od danes nadalje. Na to opero, ki je sijajno umetniško delo ter bode na našem odru krasno uprizorjeno, opozarjamo tudi goste z dežele. — Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. Viktor Magajna v hotelu »Central« v Divači 10 K na čast godu vzorne rodoljubke, cirilmeto-darske gdč. Pepce M. Živeli darovalci ! — »Društvo slov. učiteljic« je imelo danes dopoldne v šentjakobski šoli v Ljubljani svoj redni občni zbor. Predsednica gdč. Katinka Drol otvori sneto v a nje a pnei enim po- sdravom mnogobroj. došlim članicam in nekaterim nečlanieam, pozivajoč jib k tesni stan. organizaciji. Povdarja, da le organizirane bodo preprečile nakane raznih šoli neprijaznih faktorjev, ki hočejo odvzeti učiteljici svobodo ter jo gmotno popolnoma uničiti. — Tajnica gdč. Janja Miklavčičeva poroča precej obširno o društvenem delovanju v pretek* lem letu. Ker se. je poročilo itak tiskano razdelilo med slov. učiteljice, povzamemo iz njega le najvažnejšo stvari. — Društvo je priredilo nekaj predavanj, ki pa so bila žal, slabo obiskana. Na predlog tov. J. Zemljano ve, da bi se ustanovili gospodinjski tečaji za učiteljice v počitnicah, se je društvo obrnilo najprej ust meni m potom na dež. odboi, da poizve v koliko bi si. dež. odb^r hotel podpirati to idejo. Ker je odbor dobil ugoden odgovor od dež. odbora — naprosil je društvo »Mladika«, da bi dalo v ]>očitniškeni času na razpolago kuhinjo in dnig-e potrebne prostore. Velikodušnost velc»eenj. g. županje Milice Hribarjeve kot predsednice »Mladike« — je izposlo-vala popolno brezplačno upe rabo teh prostorov. Imele bi tudi brezplačna stanovanja. Po teh zagotovilih je odbor sestavil pismeno prošnjo, prodno pa jo je vložil, je že objavil »Slovenec«, da je deželni odbor sklenil prirediti tak tečaj v Marija-nišču. Dvomljivo pa je, če bi obiskovalke tečaja v Marijanišču dobile to, kar jim nudi »Mladika«. Toda bojazen, da more obisk tečajev v »Mladiki« škodovati pri raznih prošnjah, hi gotovo vplivala na to, da bi se na-daljne izobrazbe željne učiteljice opri bale »Mladike«. V tem oziru se sklene pozvati učiteljice, da se izjavijo, kje hočejo obiskovati gospodinjski tečaj, v Marijanišču ali v -Mladiki«. Odbor je ukrenil tudi vse potrebno, da pride na 4. učno mesto na dekliški licejski vadniei učiteljica. Najhujše pa jrrozi udariti po učiteljicah deželni zbor kranjski, ki ie r}r\] pred svojim razstankoni dežel, odboru nalog, naj proučava, kako bi se učiteljicam, ki se omože. odvzela penzija. Tako torej hoče slavni deželni zbor kranjski »pomagati« strada-jočemu učiteljstvu. Sramota deželnemu zboru, ki hoče tako grdo krivico sankcijonirati z zakonom! Dasi so učiteljice že itak prikrajšane pri plači, hoče so jim sedaj vzeti še tisto, kar so same vplačevale. Suj morajo vendar plačevati v penzijski sklad! Za tako sovražno in nelvrščan-sko nastopanja proti učiteljicam je res edino primerni izraz, ki se je čul meti z boro v al kam i: To je nesramno! — Po tajniškem poročilu se je vnela daljša razprava o poročilu samem in še o nekaterih drugih točkah, kot o celibatu učiteljic, o društvenem domu itd. Društveni dom se opusti, ker se ga je le malokatera učiteljica poslužila. Občni zbor se je izrekel tudi oroti uvedbi gospodinjskega oddelka na pripravnici. — Iz 7»oiočila blagajničarke gdč. M. Marout je razvidno, da je imelo društvo v minulem letu 242 K 96 v dohodkov in ^i00 K t>0 v stroškov. Skupno premoženje znaša 1747 K 24 v. — Pri na to vršičih se volitvah je bil soglasno izvoljen stari tdbor. — Slednjič se na predlog gde .Marije Mehle sklene, da pristopi društvo slovenskih učiteljic k obrambnemu skladu Ciril - Meotodove družbe z zneskom 200 K. 51 — »Presveta.« Prvi, zimski tečaj šolskega leta 1909/10 je pri-kraju, zato treba dati slovenski napredni javnosti obširnejše poročilo o dosedanjem delovanju in o letošnjem delu »Prosvete«. Tem potom hočemo poskusiti vzbuditi slovensko inteligenco iz te čudne indiferentno-sti do narodnega dela. Ni dovolj skripti samo za šolstvo, treba je tudi ono mladino, ki pride iz obmejnih slovenskih družbenih šol, pri narodni zavednosti ohraniti. To se pa more zgoditi in vršiti edino-le s pomočjo knjig, do katerih se pride potom ljudskih knjižnic. To je dodobra spoznala »Prosveta«, zato je tudi z vso vnemo že od početkov snovala ljudske knjižnice. Ima jih dosedaj nad štirideset. In to vse v narodno ogroženih krajih. Tej nalogi — snovati ljudske knjižnice — pa more biti »Prosveta« povsem le tedaj kos, če bo razumevana in podpirana od slovenske javnosti. Ta javnost je pa v letošnjem letu precej čudna. Morda se misli, da je »Prosveta« opustila svoje delo. To pa pač ne. Le poslušajte: Izpopolnila, lahko se reče, čisto prenovila, je 4 knjižnice. Na Jesenicah, v Kranjski gori, v Lečah In MaJoečah na Koroškem. Na novo ustanovila je pet ljudskih knjižnic; v vsaki je več kot 80 knjig. Te knjižnice se nahajajo v Slovenjem gradcu, v Polju, v Poljanah, t Pnlennah, In ena je na Kočevskem osemljn. Od vseh strani nas pa sedaj še prosijo, da ustanovimo knjižnico tu in tam. In vse te prošnje prihajajo is obmejnih krajev. Mi amo pa sedaj x tam položaju, uto nam Js nemogoče ie kakšno knjižnico ustanoviti, ker smo čisto vse vire izčrpali. Pomagali pri snovanju so nam letos dosedaj vlan-ski idrijski abiturijenti, katerih knjižnica je v Polčanah in vlanski ljubljanski realski abiturijenti. Od slovenske javnosti pa nismo letos prejeli nič več kot dvajset kron. Razložili smo položaj in prosimo, da nas slovenska javnost ume in nam pomaga. — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« založilo je I. in II. venček najbolj priljubljenih narodnih pesmi Alojzija Sachsa. Ker bode zaloga kmalu pošla, opozarjamo si. pevska društva, da si jih nabavijo pravočasno. Naročila naj se naslovijo: Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. — Deželnega in gospenjega pomoč nega društva Rdečega križa za Kranjsko redni občni zbor bo dne 5. aprila 1910 ob 5. uri popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade (II. nadstropje), Bleiweisova cesta. Po § 11. društvenih pravil je občni zbor sklepčen ob navzočnosti najmanj 30 članov. Ako ne bi bil občni zbor ob 5. sklepčen, vršil se bo drugi občni zbor ob pol 6. ne glede na število navzočih udov. — Umrla je danes gospa de Schiava, soproga gostilničarja gosp. de Schiave pri »Tišlerju« v Kolodvorskih ulicah. Pokojnica je bila splošno priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Rajnko prepeljejo v nedeljo zjutraj ob 8. iz Ljubljane v Cerknico, kjer jo ob pol 5. popoldne polože k večnemu počitku. Biag ji spomin. — Umrli so v Ljubljani gosp. Ivan Skraba in trgovec gosp. Fran Kger ter ga, Terezija Bohinec, roj. Doliner. N. v m. p.! — Premeba posesti. Gosp. Ivan Jelačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani, je kupil od gosp. Josipa Jakopiča hišo št. 2 na Emonski cesti za 90.000 kron. Na progo šentjanške železnice v Zijalnici med Trebnjem in Mirno je padel dne 22. marca kamen, v katerega je zadel večerni vlak št.26/55 Položaj potujočega občinstva si lahko vsakdo predstavlja, kajti sunek je bil precej močan in je lokomotivo zelo poškodoval. Kako je padel kamen na progo, 6e ne ve. Ni pa izključeno, da je zdrsnil sam vsled vlako-vega tresenja zemlje iz nakopičenega kamenja, ki leži ob progi v Zijalnici. Merodajni krogi čakajo menda človeških žrtev, potem bodo šele temeljito popravili progo v nevarnejših krajih. Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: Ravnokar so dospeli načrti za novo sodnijsko poslopje. Po načrtu bi stavba stala 370.000 K. Ko je hotela pred nekaj leti občina zidati sodišče, ki je bilo proračunjeno na 120 tisoč kron, se je ta vsota BistriČa-nom zdela prevelika in vsa, toli važna zadeva je po krivdi nekaternikov zaspala. Staro, na pol razpadlo sodišče se je za silo popravilo, pogodba za nekaj let podaljšala, na uradni-štvo se pa itak ni ozir jemalo. Pa je že tako: tudi uradniki so ljudje, ki radi čuvajo svoje zdravje in menda jim tega ne bode nobeden v zlo štel! Bodimo odkriti in kar naravnost priznajmo, da stare luknje sedanjega sodišča niso za uporabo. Pri zadnji občinski seji je prišlo to pereče vprašanje v pretres in se bode občina v nekaj dneh odločila. Kakor kača se vleče ta zadeva leta in leta, a do končnega rezultata še do danes ni prišlo. Zadnji čas je, da se sodnijsko vprašanje reši, in sicer ugodno reši Kar je bilo pred leti zamujeno, se mora saj sedaj, dokler je še čas, odpraviti, in tudi ako stane občino večjih denarnih žrtev! Stavbena zadruga zida 5 novih hiš, zglasilo se je zopet 8 novih zadružnikov, in ker bodo tudi posamezniki nekaj stavb postavili, bode Bistrica letos zopet za kakih 16 poslopij narasla. Tudi napredek! Z reške proge se nam poroča: »Slovenski Narod« je že večkrat opomnil vodstvo Južne železnice, naj vendar enkrat na postajah Ša-pjane, Jurdani in v Opatiji - Ma-tuljah napravi razen nemških, tudi slovenske oziroma hrvatske napise. Za vse naše opomine imela je slavna Južna železnica le gluha ušesa! Krivica je naravnost vnebovpijoča. V celi Kastavščini ne dobiš ne enega Nemca in vendar so postajni napisi izključno samo nemški. Ker vidimo, da pri Južni železnici z lepa nič ne opravimo, prijeli jo bomo tam, kamor jo bode najbolj bolelo! Nismo zlobni, pač pa danes zadnjič opominjamo vodstvo, naj nemudoma napravi na zgoraj imenovanih postajah tudi slovenske odnosno hrvatske napise. Ako se naši opravičeni želji in sicer v prav kratkem času ne ugodi, govorili bomo tako jasno, da bodo gospode na Dunaju ušesa bolela! Kaj, ko bi progo okoli Kilovč v pregled naavetovalit Dobro vemo, kje zadolženo Južno železnico čevelj tišči. O progi sami imeli bi mnogo gradiva. .Kaj naj poreoemo o yla- kih T Brzovlak št 1606 vozi z Reke * St. Peter 2 uri in 1 minuto, nasprotno vozi poštni vlak št. 1612 z Reke H St. Peter 1 uro 59 minut. Pripomniti moram, da se brzovlak v Kilovčakt zvečer ne ustavi! Ali se to ne pravi ljudstvo ža nos voditi? Zato, da so voziš z brzovlakom, plačati moraš občutno več, a vožnja traja delj časa. Seveda je to mogoče le pri Južni železnici. Na reški progi imajo lo stroje z brzino 45 km na uro in jo naravno, da s temi stroji ne morejo hitreje voziti. Energično zahtevamo od vodstva, naj tu red naredi. Ako plačamo za brzovlak, hočemo se tudi hitreje voziti, saj menda ni proge na. celem svetu, da bi brzovlaki vozili bolj počasi, kakor pa osebni vlaki in hočemo, da se ta unikum tudi pri Južni železnici odpravi. Gradiva, imamo, kakor vidite, dovolj, le počakati hočemo, bode li vodstvo našim gori navedenim zahtevani ustreglo. — Op. ured.: Zakaj pni prizadeti krogi ne primejo malo svojih poslancev za ušesa! Samomor. Kmetovalec p. d. Urban s Šentviške gore na Primor-« skem je ta teden, ko je bil z mlajšim sinom sam doma, zapustil hišo, šel po najkrajši poti proti Idrijci in skočil v vodo. Neka žena je to videla, a ni mogla pravočasno sklicati sosedov na pomoč. Urban je vtonil; posestnik Blaž Lapanje na Slapu je par ur pozneje potegnil truplo \% vode. Samomor. V ptujski pijonirsk? vojašnici se je ustrelil pijonir Ant. Turk s svojo službeno puško. Končal si je življenje, ker je bil sit voja-štva. Za kolesarje. Toplo spomladansko solnce je posušilo javne ceste in ulice ter privabilo kolesarje nt svetlo. Zal da ne vozijo po cestah, ampak se najrajši poslužujejo potov in hodnikov, ki so določeni samo m pešce. Tudi javna sprehajal šča ia nasadi niso varni pred njimi. Take početje je brezobzirno in kazniva ter se bodo tozadevni prestopki kaznovali z denarnimi globami od 2 do 200 kron, ozir. z zaporom od C ur d* 14 dni. Prošnja. Odkar so začeli s po-globljenjem Grubarjevega prekopa, vozijo s čolni kamenje ter ga izkla-dajo na Prulah v takozvani »špici«. Ženske cele tamošnje okolice so dosedaj tam vedno prale, a sedaj je na obrežje že tako, da se pride do vode z največjo težavo in je nevarnost, da se ne vderejo v blato. Merodajni faktorji se tem potom najvljudneje prosijo, da bi se v tem oziru prav) kmalu kaj ukrenilo, kajti kadar prično s »škarpo« bode prepozno in, bodo morali tamošnji prebivalci osi vodi hoditi umazani. Torej: perišče naj se ohrani in naj ne ostane tai prošnja glas upijočega v puščavi!« Za to ugodnost se že naprej najtoplejše zahvaljujemo. — Gospodinje in prulskega in karlovskega okoliša. Ljubitelj nabiralnikov. Še me* seca septembra sta bila v nekem tamkajšnjem hotelu ukradena dva nabiralnika družbe sv. Cirila in Metoda, v katerih je bilo do 30 K denarja. Nabiralnika je tat potem razbil na dvorišču in denar pobral. Včeraj je policija aretirala kot osumljenca te* danjega hotelskega 6nažilca jedilnega orodja, 171etnega mladeniča iz Javorja na Gorenjskem, ki se je klatil po mestu. Fant si je bil za ukradeni denar nakupil več obleke. Bil je že zaradi tatvine večkrat pred-kaznovan in sedaj zopet sodišču izročen Aretovana je bila včeraj 231et* na služkinja Neža Solerjeva iz Št. Jurja ob juž. železnici, ker je pri izstopu iz službe na Kodelijevem? ukradla svoji soslužkin ji srebrno zep-no uro z verižico, neki drugi služkinji pa je pokradla pozneje na Sv_ Petra cesti več obleke. Navedenka* je zaradi enakih deliktov že večkrat predkaznovana in so jo tudi sedaj izročili pristojnemu sodišču. 10 hlebov sira je bilo še mesecu januarja ukradenega v skladišču »Agro - Merkurja« v Spodnji Šiški, vrednega 312 K. Orožništvo je sto* rilce izsledilo in aretiralo v osebah: delavcev Franceta Galjota iz Cer-kelj in Franceta Zlobca iz Notranjik goric pri Brezovici in oba odvedlo zapor c. kr. deželnega sodišča. Prijeta prisiljenca. Dne 3. t. m. sta pobegnila od dela pri hotelu »Tivoli« prisiljenca Jožef Žahor^ false Jurij Margesoff in Oktav i jam Magrin ter fi mahnila proti Tržiču« (Monfalcone). Med potjo sta pn izvršila še isti dan hudodelstvo tatvina in bila tudi takoj prijeta ter oddana: v zapore tržiŠkega sodišča. Žepni tat se je danes dopoldne* pojavil v stolnici pri umivanju nog. Prerezal je žep pekovskemu pomočniku Matiji Skerlu ter mu na ta način ukradel iz suknjiča dva mošnjie-ka, v katerih je imel 9 K 50 v denarja. Ker je bila velika gnječa, i dolgoprstnež neopazovano lahko odnesel pete. Fes ugriznil je predvčerajšnjim dopoldne 61etnega Jožefa Lotriča* Popadel ga j* za mazinee na desni nogi ter ga le neznatno poškodoval. Lastnik psa je znan. Delavsko gibanje. Včeraj je prišlo iz Amerike 10 Hrvatov, li Kočevarjev se je povrnilo iz Dunaja domov, 28 Labov je šlo iz Kormina v Kočevje, 31 slovenskih tesaeev se je pripeljalo iz Zagreba v Št. Lovrenc. Izgubljeno in najdeno. Ga Marija KuŠarjeva je izgubila dva nova črna klobuka. — Posest niča iNJarja-na Ilovarjeva je izgubila denarnico, v kateri je taršla bankovec za R dolarjev in mv.rčke. — G. Ivan Krap3 je našel zlat privesek. — Kuharica Dora Šifrerjova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. Slovsnskl Jug. — Hrvatski sabor. Popol«lanski seja v torek se je pričela ob pol 5. Prvi je govoril predsednik »Seljačko stranke« Stjepan Radič. Govoril je o najrazličnejših stvaren: o upravnem sodišču, o svojih kaznih, o madžaronih, o izseljevanju ir; o volilni reformi. Hvalil je koalicijo, da je stavila za pogoj sporazuma z vlado, da se izvede volilna n'foriiia, ter naglašal, da lahko sodaj stopi hrvat-sko-srbska koalicija vsiod tepra uspeha vedrega in čistega lica pred narod. Končno je izjavil, da bo njegova stranka podpirala vlado in koalicijo. Socialist V. Korač je kritiziral delovanje koalicije, o kateri je trdil, da stopa po poti. ki jo bo dovedln tja, kamor je prišla bivša narodna stranka. V vlado nima zaupanja, ker je krenila na stezo reakcije. Z vladno naredbo d^oe vpliv na šole zop^t jezuitje. Proti temu pa morejc nastopiti vsi. ki ljubijo ne samo fizič no. marveč tidi duševno s^o'»od<-. Frankovce Zatluka: »To ni res! Ljud-tvo mora biti boiraboječe, da se ne poživini.« Korač: Ante Star'-ević, ki ga imenujete svojega voditelja, pa je napisal, da so popje polivinili ljudstvo. — Govornik je kom no izjavil, da nima zaupnujn v vlado in da je zato tudi d° bo podpiral Za Kora čem je govoril po-.p.r»ec Snpilo. Kritizral je pakt koalicije 7 ornom in naelašal. da zaupa politiki bana Tomašiča^ ker ta poHtika vodi do reakcijo. Nato se je prijavil za besedo ban dr. Nikola pl. Tomašič. R ke1 je med drugim: Na področju praktične politike ne bom šel s praven^ pota, marveč bom napel vse sile, da interesi Hrvaške ne bodo trpe1! škode. Zato sem tudi prosil gospoda, ki je hotel interpelirr.ti o madžarski*1 šolah, da to r pusti, ker som v ter? oziru že pričrl po|raja:ija z znj^dm ško v^ado in «e nadejam, da »>;>m tr vprašanje reši! tako. da bomo lahk svetlega lica stopili prrd narod (Burno od~bnvrn: • ) Ako tega n-bom mogel storiti, bom se svetlega lica umaknil. (Viharno odobrava nje.) Očita se mi moje stališče o narodnem edin^tvu hr»ratskega !r» *rb sk^^n nar *da. To me ne moti, da V v politiki ne storil vse, da se miso teg-a narodnoga edin«!va čim na.itv Ije ne okrepi. Ako drl rf!«P£ri naro da bor«, da so zove Srbski, ki r mr v«aka žil;oa Sepeče, da je Srb. ^a bo vsrk razboriti hrvatski pol;tik tudi imenoval tako. (Frankovci: Srb-ki parlament rrz:>nščen. Za ^edaj ?e omejuj m v.r, izjavo, da se bom v tf-m vprašpni*< popolnoma podvrerel stališču, M g" bo zavzel sabor. S t°m stališčem bom ali zmaral ali padrd. (Frene«ičnti dolgotrajno odobravanje v sabort: in na galeriji, viharni klici: iivi« ban!) Po končanem banovem govoru je predalnik z^kliučil sojo. — Začetek srbfko - boljrar^k^c*.* sporazuma gbde Makedonije? V Parizu je irrml re dni znani francoski učonjak Viktor Borard procla\'anje o balkanski konfederaciji. Prcrln\-anj-^ so udeležili srbski in bo!^^rski akademiki. Po predavanju je bila konferenca, na kateri se ie vsestransko razmotrivalo makedonskih vpra sanje. Po daljni izredno živahni razpravi je prišlo med navzočimi Srbi in Bolcari do nopolnegra soten predmet, abaojventi sokoi.-kesja telovadnega zavoda pa se bodo iame-seali na srednjih šolah kot telovadni učitelji. Za starosto je bil zopet izvoljen poslanec A. S. Gižicl*ij. za podstaroste N. A. Sultan, Krim-Girej in Z. I. Rejman. Poset kralja Petra na turškem dvoru. Carigrad, 24. marca. Za sprejem srbskega kralja se delajo ve'ike nriprave. Sultan Molmmcd je sam izrazil željo. naj se kralju priredi 'im najsijajnejši sprejem, češ, kralj Peter je eden naj.skrenejših prijateljev Turčije. Na čast kralju priredi sultan veliko vojnško parado pri Huriet tepe. Pri paradi bo sodelovalo 30.000 vojakov. Poveljeval bo jre-neralisimus in vojni minister Šefket paša. Ru^ki izletniki na Slovensko. Petrograd, 24. marca. Izletniki, ki poset'jo spomladi slovanski jug, ►ttnjc , - 5 ? JT »etra ■ 2 5 fIa^ T mm £B o is > Neb« 23 t. pop. 734 3 . 9 zv. 733 4 24 7. rj. 735 i 112 sr jug I jasno 5 2 sr jjvzhod , 2 0 sr jizah.'del.oblač. Srednja včerajšnja temperatura 68, norm 5 0 . Padavina v 24 urah 00 mm. se išče za takojšnji nastop. Verziran mora b ti ? *aeh strokah mlekar ^tv a »n hi i i lepejra aravnrga vedenja. Naslov v uprarniitvu »Slov^n-sk'us Naroda« 1043 Potrtega srca javljamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je gospod Ivan Skraba po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v starosti 55 let mirno v Gospodu zaspal Pogreb bode v petek, 25. susca ob 5 popoldan iz hiie žalosti Poljanski nasip št 14 k Sv. Križu. Ljubljana, 24. susca 1910. lalujocl ostali. t Trgovsko bolniško In podporno društvo v Ljubljani javlja tužno vest, da je njega mnogoletni član, gospod Fran Eger danes ob 2 popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, dne 25. t. m. ob pol 3. popoldne iz hiSe žalosti Franc Jožefa cesta St. 3. na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag ipomin. 1057 Ljubljana, dne 23. marca 1910. Zahvala. 1055 Za vse izraze sočutja ob bolezni in smrti gospoda Egona Erhovnica kakor tudi za darovane vence in častno spremstvo k zadnjemu počitku, se vsem, posebno slav. pro-stovolj. gasilnemu društvu v Ribnici najsrčneje zahvaljujejo talaloil ostali. Zahvala. Za obile dokaze srčnega sočutja povodom nenademestne izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, brata, svaka in strica, gospoda Karla Recknagel, trgove« kakor tudi za obilne lepe vence in mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku dragega rajnika izrekamo srčno, globoko občuteno zahvalo. v Ljubljani, 23. marca 1910. 10*1 Žalujoči ostali. 5f^ • t ■ 'i -itjt' Prežatostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem bridko vest, da je po kratki, mučni bolezni, previJena s svetimi zakramenti danes, na veliki Četrtek, 24. marca, ob ■ 4 na 5 uro zjutraj, v 56. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala predragi naša soproga oz. sestra, svakinja in teta, blagorodna gospa franja Iz Schiava roj. gerbic ssproga biSnega posestnika lo gostilničarji v Ljubljani. Ljubljeno In nepozabno pokojnico prepeljejo na Velikonočno nedeljo, dne 27. t. m. ob 8 uri zjutraj iz hiše Žalosti, Kolodvorska ulica St. 24, v Cerknico, kjer bo ob /t 5. uri popoldne pogreb nt •ndotno pokopališ e Sv ma§e zadušnice se bodo slufile v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 24. marca 1910. in au rodbina. raaoiK Kara [eitral f ura ion išče blagajnicarko. Naatop tako|. 1047 poitemh staršev 1044 .•. y trgovino mešanega blaga. .\ Franc jjjft jjjgi Urila. Trgovina ngodno naprodaj! V industrijskem kraju na Gor. Štajerskem se proda stara, dobro uvedena 1048 ipi 1 mM® Mm velik, svetel lokal na glavnem prostoru. Cena 12 000 K. Znanje slovenščine je ro trebno. — Dopisi pod „Znkonftaposten" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. zelo lepi. mali in veliki, največ smreke, s« na Spodn. Štajerske« naprodaf. Pojasnila daje 1047 Matija Obran Pobreife st. 229 pri Maribora. 3 Dobro izurjene 104r in sprejme iako] v trajno delo proti dobremu plač>lu M. Gogala, mizar na Bledu. Sprejmeta se: ] mizarski poi 1045 1 Žagar za majhen jarem (Gatter) v trajno službo. Dobita lahki tudi stanovanje 111 smeta b ti oženjena. Ponudbe e Jos. Petriča, to* varnarja na Vira p. Domžale. E 33 10/2 105? Dražbeni oklic. V>lrd skh pa z dnr 2. marca 1910 oprav, številka E 33/10 2 sr prodado dne 30. marca 1910 ob 10. uri dopoldne v Topolu pri Blokah na javni dražbi: 2 konja, 2 tovorna voza, voziček In 7 belih prašičev. C. kr. okr. sodnija v Ložu, Odd. I, dne 10 marca 1910. Edino I I zastopstvo znamke i i I KINTA i I je ▼ teku in trpržoos'i ncdosežno I : kolo sedanjosti. 1053 j j Zaloga Puchovih koles. { I* Kolesa ajasptttaa v popravo, orna]- j Uranio in ponuljanje. f j Jo&ia, *olUna in cena izvršitev, j j Karel čamernik j Ujobljana, Dunajska cesta 9. j >*»mmm Nobeno novo sredstvo ai nv-glo do sedaj izpodriniti nad 30 Vt klinično preizkušen'h, lafu i-, fi«to r s»hn Ir h ŽelodaO krepinJoUli odvajalnh paaulj JUgrada Barbar11. >»< 7u h in K 240 ■ i Lcfc.f>« •Ht". D'»n»o. I Op«rn^a«se 16. -»—mmmmm • o. kis slraaiviio asUiha, Nnt u iatbrte*