65. šfgvflRir.
v Uuniioni o sreda zi. marcu isz3.
lsio Lin.
i
£9
Si
Uhaja Tsak dan popoldne, lzvzaa&si nedelja ta praznika«
fnaerati i do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večjf inserati •elit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 d. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In seratn I davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na| se prilogi znamka za odgovor.
Pnravnistvo „SIov. Naroda' in „Narodna tiskarna" Knanova nllca st 5, pritlično. — Teltfsn it. 304.
Uradniatro „Slor. Narodi1' 3n*f!ovi ullaa št 5, I« nadstropja
Te!a on štev. 34. Dopise spreie-na la eodmaia in zadostno franko rane-Rokatpisov sn nm vrača.
v Jugoslaviji «3 dni po Oln t"— tf lazzajtist** n3iaJia d ti OSn 1, nedelja Oln 1*25
PdStnlna plat ma v gotovini.
„Slovenski Narod**	velja:	i g		V lB0	
		v Ljubljeni	po poiti		
12 mesecev    .. . .		Dtn 120-—	Din 144 —	Din	216 —
6      .          .   . .	•   • •	60 —	. 72—		los- _
a       »          • .	...	30 —	o6' —	■	C ' -.   1 —
		10*—	. 12*-	•	18-
Pri morebitna«!	»ov'šinju se im*t daljša		naročnina doa	tacati.	
Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno    ./!ZT" po nakazn:ci, N"s '■amo pismena naročil« brez poslaivc denarja se ne moremo ozirati.
Monarhistično gibanje msd ruskimi emioranfi.
Trske, ki so odletele, ko je ruska revolucija sekala stoletni pragozd absolutizma in v celi Evropi najbolj izrazite oligarhije,   so se z veliko sredobežno silo razletele na vse strani. Ce bo hotel zgodovinar zbrati vsaj približne podatke o številu in usodi ruskih beguncev, o deželah,   kjer so našli   zavetišče, in vplivu najrazličnejših kulturnih, verskih in nacijonalnih faktorjev na te blodeče sinove velike slovanske zemlje, bo imel pač obilno in težko opravilo. Še težja pa bo njegova naloga, če bo proučeval to vprašanje s političnega stališča. Na tem polju bo našel kaos,   ki se ne da primerjati niti z današnjo splošno politično psihozo. Govoreč o ruskih beguncih v inozemstvu, jih ljudje kar radi obsojajo, češ, zakaj niso ostali doma, zakaj so zapustili svojo zemljo in svoj narod v najtežjem času in največji bedi. Nihče ni kriv, da se je rodil, vzgajal in dorasel v duhu časa in vladajočih razmer, da je bil njegov oče veleposestnik, tovarnar ali višji državni uradnik, ki s svojimi pradedi in potomci vred ni imel nobenih stikov s preprostim ljudstvom, ker ga je ločil od njega plot zaostalih socijalnih uredb in pretiranega razrednega nasprotja. In če so ga zasačili dogodki, ki jih ni nikdo pričakoval, ker je bilo njegovo politično naziranje omejeno na površno razumevanje zahtev in življenjskih interesov privilegirane aristokracije, duševna ali telesna zaostalost širokih slojev naroda i n njihovo bedno stanje pa mu je bila španska vas — kdo bi mu zameril? In kdo bi vrgel kamen vanj, če se je umakni! ljudskemu gnevu, ki je na svoji razbrzdani poti rušil in pobijal vse, kar mu je prišlo pod roko? Instinkt samozaščite in vsem ljudem prirojena bojazen za zasebno lastnino je gnala pretežno večino beguncev iz Rusijo v tujino. Le malo ?ih je, ki so bežali od idejnega nasprotnika, ki so izva;ali posledice političnega prepričana. To je tudi vzrok, da je večma ruske emigracije vsaj v javnem življenju apolitična, drugi pa so razbiti na nešteto taborov,   ki si nasprotujejo v vseh vprašanjih glede bodoče nacijo-ralne Rusije, le v enem so složni — v sovraštvu   in   obsojanju bol.ševiškega režima.   Že   socijalni   položaj večine emigrantov pred revolucijo upravičuje trditev, da je, če ne številno, pa vsaj iJejno in po svojem delovanju — naj-• . čne:ša monarhistična   struja. Njeni pristaši, po veČini bivši častniki, ki še i pozabili nekdanje slave carske armade in — bodimo pravični — neomejene moči, smatrajo, da je edina rešitev Rusije   njen   povratek v prejšnje stanje. Monarhija je tem ljudem začetek in konec mišljenja in delovanja.
Glavno vprašanje,   ki ga rešujejo ruski monarhisti v inozemstvu, je vprašanje prestola. Stoječ na stališču, da je car Nikolaj II. mrtev — česar pa nekateri njegovi iskreni častilci še vedno ne verjamejo — se prepirajo že dle časa, kdo bo njegov naslednik. Kandidatov bi bilo več, saj je bila vladajoča rodbina Romanovih bogata na potomcih, toda pri monarhistih, ki so disciplinirani in uvažujejo nekdanji družabni red v polnem obsegu, ni važno, kakšen bo ta pretendent kot vladar in človek, marveč v koliko odgovar.a njegova kri nasledstvenim     zakonom monarhije. Semtertje se čuje ime Nikolaia Nikola-jeviča,   da,     vrhovni monarhistični svet je celo izjavil,   da je treba smatrati za pretendenta   na   prestol celo carsko rodbino.   Proti temu pa so odločno nastopili bolj   trezni   in tradicije upoštevajoči elementi.   Znani ruski jurist Karabčevski, ki se nahaja sedaj v Italiji, je podal kot zastopnik »zaščitnika carjevega prestola« vsem Rusom v inozemstvu proglas, v katerem se najprej jezi na boljševike in pravi, da je njihova vlada stihi a, ki jo lahko uniči samo stihija, potem pa razlaga svojo juridično ugotovitev, da zakonit naslednik ruskega prestola ni nihče drugi kakor veliki knez Kiril Vladimirovič. Ta pretendent pa ima zopet to slabo lastnost, da ga ni rodila pravoslavna mati, kar je za pristnega Rusa napaka eminentne važnosti. O tej zadevi je napisal obširno pojasnilo grof Bobrinskv, ki je zastopnik bodočega carja v naši državi. On pravi, da vera matere za pravico sina do prestola ne igra nobene vloge. Ker so stariši Kirila — Vladimir Alek-sandrovič in Marija Pavlovna — sklenili zakon z dovoljenjem carja Aleksandra II. in so vsi otroci iz tega zakona vpisani brez omejitve v carsko rodbinsko knjigo, je Kiril po zakonu upravičen zasesti ruski prestol, seveda le v slučaju, če bo definitivno ugotoviieno,   da so poginili car Nikolaj II., njegov sin in veliki knez Mihail Aleksandrovič. Vrhovni monarhistični svet s sedežem v Parizu je padel radi svoie nedavne nekorektnosti v veliko nemilost in monarhisti, ki smatrajo vprašanje prestola za definitivno rešeno,   so mu odpovedali pokorščino in se zbiraio   okrog grofa Bobrinskega in Karabčevskega. Bodoči car Kiril pa se mudi nekje na Francoskem menda v Saint - Briac in uživa med monarhisti velik ugled. V avgustu lanskega leta je poslal ruskemu narodu in vojski pismo,   v   katerem se pritožbe nad bridko usodo,   ki je zadela njegovo rodbino in rusko   zemljo, ter pravi,   da je   bil   kot najstareši v vrsti prestolonaslednikov   prisiljen pre-
vzeti vodstvo ruskega osvoboditvene-ga gibanja in je pripravljen za odrešenje naroda položiti svojo glavo.
V januarju se je vršilo v Beogradu zborovanje *zvcze vpostavitve domovine«, ki je centralna organizacija ruskih monarhistov v naši državi. Na tem zborovanju je biio sklenjeno pridružiti se proglasu Kirila in priznati v skladu z njegovo voljo velikega kneza Nikolaja Nikolajcviča kot vrhovnega poveljnika ruske armade. Dalje so sklenili, da je treba po vzorcu naših so-cijalistov organizirati enotno monarhistično fronto in sklicati kongres vseh monarhistov v naši državi, da se na ta način likvidirajo vse posebne struje. Glede pokreta samega je zanimivo in merodajno pismo, ki ga je poslal Kiril koncem januarja grofu Bobrinskemu v Novi Sad. V tem pismu sporoča Kirilo-va pisarna, da so rezultati monarhistov v Rusiji, posebno na Ukrajini zadovoljivi. Monarhistične organizacije delujejo med boljševiki s polno paro. Pri nas imamo več monarhističnih udružen], ki
so izjavila svojo zvestobo in udanost Kirilu. Tako n. pr. v Velikem Bečke reku in Dubrovniku, v Beogradu že omenjena »zveza vpostavitve domovino«, v Pančevu, Djakovu in Zagrebu, kjer obstoji takoimenevani črnski dvoglavi orel«. Tudi Ljubljana je sedež »zveze georgijskih kavalirjev« (24 članov) »monarhistične šolske mladine« (45 članov) in mestnega monarhističnega udruženja, vse tri monarhistične organizacije, ki so se pred kratkim združile v »rusko nacijonalno skupino v Ljubljani«. Na Finskem so se združili ruski monarhisti v »patrijotično zvezo Ivana Susali-na«. Najmočnejša je monarhistična struja pri nas in v Franciji, v Bolgariji so se ji v zadnjem času omaja-a tla pod nogami, na Češkem pa skoraj ne pride v poštev, ker jim je demokratizem iz-bil iz rok vsako inicijativo. Precej pri-
Zle.! RnUjn^k!li 5.!^:bmikov
it«! Sifgjrlr
(7. do 10. marca t. I.)
stašev imajo ru^ki monarhisti tud: v Nemčiji, kjer izda aio -.-"e glasilo »Čto djelat« in kier jih pod** r j po duhu sorodni nemški elementi.
Imena bedo vpila
Ita'ijani nepretrgoma delajo na to, da bi kolikor je v danih razmerah le mogoče, zabrisali neitalijanski značaj Julijske Benečije. Ves aparat, s katerim razpolagaio, »o -^pr^vili v sUižbo za asimilacijo jugoslovcnskega ljudstva, Javni napisi ne smejo biti in niso več slovenski; le tu in tam še sramežljivo roškili v človeka slovenska besedica, ki si je izprosila skromno drugo in zadnje mestece na tabM, katera nazna* nja našega trgovca ali obrtnika. 2a* lostna usoda! Slovenstvo se na videz krči; kdor bi ga sodil po zunanjosti, bi snloh moral reči, da je že izginilo. Pa hva-a Borju, je to samo na zunaj; srce je še vedno staro in zvesto materi, ki ^a je rodila.
Do;go so Iraljjp.ni preudarjaTi, kas ko bi na en mah izbrisali star, a večno ncovrgljjv dokaz neitalijanstva v Julij« ski Benečiji. Prišli so na srečno misel: notvoriti krajevna imena tako, da bo* do sami domačini zmajevali z glavo, kadar jih bodo čuli. To so storili.
Sestavili so posebn^ komisijo, ter ji poverili proučevanje krajevnega irrenoslovja neitalijanske Goriške, Istre in tržaškega zaledja. Po dolgem času prebrskova: J a zgodovinskih listin, katere pričajo o pravem značaju naše zemlje, je komisija izdala svoj »pare* re« v Julijski Benečiji. Prekrstila je slovenske kraje tako, da staro, avtoh* tono prebivalstvo kar zija, kadar jih čuje izgovarjati.
|M
V Trstu, sredi marca.
Imena so že uradno potrjena ter se z malimi izjemami nahajajo povsod: v poMtičnih in drugih uradih, v javni in zasebni uporabi. Pošta ti vrne T-j-smo, akc vtanj ne napije* kraja, kakor je zaznamovan v uradnem od* loku; prefektura ali podprefektura od* bije spis, v katerem navedeš, da si doma tam. kjer si bival že pred nekaj leti. .Moraš se torej vsestransko rod* rediti in prilagoditi volji in rarpolože* nju novih gospodarjev, 9\ccr ti je ne« milost ?e vnaprej zajamčena.
Toda koncem koncev sa vsi itali* ianski argumenti, ki dokazujejo neka* ko »latinsko izvirnosti Julijske Bcne* čije, dokumenti neuspele nasilne asi* milacije. Italijani ž njimi ne bodo prišli dal 3. Osmešili se b^do pred vsemi, ki roznsj'- dejanske razmere in ki vedo, da značaj zemlje še ni izbrisan če se popačijo imena. Zaman je obračati roko n' "bet, če je dlan krvava. Dej* stva ostr- jo, ker zemlji daje značaj ljudstvo, ki živi p. i -jenih tleh. In na tleh Ju-ijske Ber- ~.ije živima Jugoslo* veni. O tem priča vse, o tem vpije kamenje in bodo vpila tudi popačena imena tedaj, ko ne bo o nasilnem fa* šizmu v Italiji več duha ne sluha.
Zbirajte znamke za Jopriovensko Matico"!
Kroj 160 nas je bro akademikov, ki smo se sestali na ljubljanskem kolodvora v sredo zvečer za na pot k iužnim bratom, rešenim iz 4ictrera iarma pod savo sko zvezdo. Spontano se ie porodla v nas misel, da tudi mi, omladina slovenska, kakor pred nekaj dnevi hrvatska akademska mladež, ponesemo svoje pozdrave odrešenim bratom, da se skupno z n.irn povesellmo n"!h svobode in manifestiramo svoje soeu-stvovane z njimi.
Ob Šestih smo zasedli pet vozov, med temi tudi par v;5 ih razredov, do zadn;e?ra kotička in med pozdravi občinstva cdrdra-ki preko Dolenjske in Hrvatske v hrvatsko Primorje v Sušak. Ponosno se je vila naša trobornica iz kupeja in naznanjala vsakemu, da jc ta dolga pot posvečena domovinski ljubezni. Veselo je bi'o tudi razpoloven e med mmi; navdnseme nas ni zapustilo vso to dolso pr t in nestrpno smo pričakovali jmra, ko stopimo po dolgia letih ločeni zopet svoji med svo:e.
Na postaji Bakar smo izstopili iz naših voz. Bilo je solnčno jutro. Naši pevci so zapeli pred postajo par narodni!* in umetnih pesmi. Navzoče občinstvo jc strmela nad lepoto nase pesmi in pevcem navdušeno ploskalo.
Med tem so pripravili vlak, ki nas ie I potegnil do zadnje postajice, provizorne, pred Sušakom; do Sv. Ane. Zopet je vihr-i-I la nad vlakom nr.ša trobo:nica, in Jhidstvo. bodisi ik h?v bodisi na polju nas je navdušeno pozdravljalo.
Prišel je tako željno pričakovani vhod v me^to Susnk. Razvrstili smo se v četve-rorede. Pred doljro povorko je stopal naš jsstavonnSa, za nj!m pevci in tamburaši, in prepevaje in itrraje smo korak:-!-; navzdol proti Sušaku. In zopet so nas pozdravljali ob pot; brat? in sestre, mi pa jim odzdravljali. Vkorakaločfm v Snšak med petjem domovinskih pesmi in vsklikaniem na domovino, krala, osvoboreme in neosvobo-iene brate, so nam doneli nasproti frenetični vzkliki prebivalstva iz ulic in raz oken ponosnih stavbt dni£i so pričeli razobesiti zastave in so nam z n'joi nrjjali v pozdrav in marsikatercnm izmed nas se je od navdtišema zasolzilo oko. I^es, tako more pozdravljati svoje brate le oni, ki je okusil dolrro robstvo in se zdsj čuti prostota, osvc bo*ene*:a. In tnko smo se bližali mostu čez Rečino, ki deli nas Ju-?:o5!ovene od neosvobo:ene naše Reke. Gotovo se je tresel Italijan, ko ie Sul onstran mostu naše in naroda navdušen'e, ko so mu done!' na uho akordi svete prisege:
»Trst, Gorica, Reka, svoboda ves čeka . . .c
In že smo koprneli v svetem pričakovan1:!, da baš ob mostu odpo'emo, v očigled ffrabežljivca-bo'azi ivca Laha. pesem h'*mno našemu Jadranu in ono večne pri-sejre neosvoho'cnim bratom: »Cuj nas zemlja, čuj nebo« kar nas ustavi povelje, naj odnehamo od svojo nameravane manifestacije.
i9A !}P**f)n
A. E. VV. Mason: 40 *n ft!
i\s-eu (v/1 i umu j
Roman.
Poglavje XIV. Mr. Ricardo je zmeden.
j enkrat se je pa dvignil in lasje so se mu zježili. [tako obupno oprijela Hanaudovega plašča. Ni ji On sam je bil z Wethermillom v igralnici za ba-!bil rešil samo življenja. Ko je ležala, je bil ves * karat v noči, ko se je zjrodil zločin. Ni mogoče, njen svet zaupanja in iluzij strt in Hanaud je vse
duše ni v bližini — da, nekdo prihaja navzdol, toda stala sva dovolj dolgjo tu,   da bi me bili lahko zabodli in šli nazaj k svoji kavi na h'j-da bi bil VVethermill. Saj sta šla skupaj v hotel, j spet vzpostavil. Našla je nekoga, komur je za- telsko verando.
Nenadoma se je spomnil, da sta zapustila skupaj sobane zelo zgodaj. Ura je bila šele deset, ko sta se poslovila v veži.   Torej je imel
upala, — velikega newfoundiandskega psa, kakor  se  je   izrazila.   Mr. Ricardo je še vedno
Ricardo je stopil korak nazaj. »Marta Oobin!« je zavpil. »Tor?j se ie to
Ricardo je imel silno nemirno noč. Temni Wertiermiil čas da je šel v vilo Rose !n učmil problem) so ga mučili. Sedaj ga je razburjal svoje strašno delo v tej noči pred dvanajsto uro, Harry VVethermill. Neprestano je ponavljal to če J* bilo *e vse poprej.dogovorjeno in ce je šlo ime in skušal razumeti novo temno misel, da li vse tako kakor so se dogovorili. In pomislil je ima Ha^ud prav. Morda pa le nima prav. Sa- na to; kako skrbno je bil Izdelan načrt za ta zlo-mo. če nimaprav, zakaj je zadel njegov sum ffij *° £a spomml na mirno pogovarjanje Harirja VVethermilla? Kaj je najprej usmerilo Wethermffla, ko so bo« od mize4» mfee ▼ vtt njegove misli na tega tako   očividno duševno
mislil na Celijo Harland, ko je že vstalo jutro, zgodilo tukaj?« Zaspal je in ko se je zbudil, je našel Hanauda       Hanaud je prikimal.
pri svoji postelji Ko sva se v našem avtu vrnila cd postaje
»Potrebovali vas bomo danes,«   je   rekel in šla v vaše stanovanje, sva šla mimo Harrvia
Hanaud. VVethermilla, ki je *edel na verandi nad vrtom
potrtega moža? In kdaj? Gotove stvari so oži-
des Fleurs, ga je kar streslo .
Prav neprijetno mu je bilo, ko se je spom-
vele v duhu Mr. Ricarda. Hanaud je z goto- "H na hladno ravnodušje, s katerim je korakal vostjo trdil, da se bo našla ženska z rdečimi Wc t hermill poleg^ nje ga z roko v roki, medtem
lasmi v teleo-ram
morilca v Aixu. In hišo v Ženevi je dal ravno tako hitro zastražiti. kakor je hitro zadel njegov sum Harrvja VVethermilla. Previdnost in pogum, da, ti dve lastnosti sta podpirali zločinca. Ricardo je sedaj prvič razumel smer vsega Hanaudovega pogovarjanja pri kosilu v hotelu. Opomnil je VVethermilla, naj se čuva;
Ženevi in je jasno razložil, da mu bo ko so njegove misli bile pri tako temnem zlo-iz Aiia v ženevo omogočil zagrabiti | činu, ki ga je hotel izvršiti še isto uro. Vsako
minuto si je moral misliti s trepetanjem v srcu: »Ali se bo ta ali ona priprava izjalovila — aH bo ta ali druga nepredvidena stvar prišla vmes?« toda kazal ni nobenega znaka razburjenja, niti trohice nemira.
Nato so se Ricardove misli, ko se je premetaval po svoji postelji, vrnile k Celi jI Har-odvzel mu je možnost bega, ga uklenil s svojo land, tragični in ljubki osebi. Spomnil se je na previdnostjo. S fino opreznostjo ga je prisilil, da \ njen nežni pogled,  ko so  njene oči srečale
Ricardo je vstal in šel z detektivom iz hotela. Glavna vrata so ravno nasproti hriba Mont Revarda in na to stran je imel Mr. Ricardo razgled iz svoje sobe. Pot od glavnih vrat se zavije v krogu okoli dolge stavbe in pride na cesto, ki gre navzdol v mesto za vrtom, ki se nahaja zadaj za hotelom. Po tej cesti sta stopala oba moža navzdol, med tem ko se je zid, ki je nosil vrt ob strani, vedno višje dvigal poleg njiju glav. Prišla sta do strmih stopnjic, ki tvorijo kratek presek od hotela do ceste, in pri njih se je Hanaud ustavil.
»Ali vidite?« je rekel. ^Na nasprotni strani nI hiš, ampak samo zid. Za zidom visi vrt strmo navzdol proti cesti. In navzdol vodi stopnjišče, ki je vzporedno s stopnjiščem, ki prihaja iz ho-
in pil svoio kavo. Tedaj je zvedel, da prihaja Marta Oobin.«
»Toda izolirali ste hišo v Ženevi. Kako je torej mogel zvedeti?« je zaklical Ricardo, kateremu se je kar mešalo.
»Izoliral sem hišo od njega na način, da ni mogel obvestiti svojih sokrivcev. To si morate zapomniti. Še celo te^a jim ni mo^el nožna m ti. da mu ne smejo pošiljati poročil. Tako je dobil eno brzojavko. Bila je skrbno sestavljena. Brezdvomno je uredil tudi besedrlo potrebnih vesti z opreznostjo, ki jo je pokazal pri vseh pripravah. Glasila se je« — in Hanaud je vzel iz svojega žepa papir in čital prepis brzojavke: — »,Agent pride Aix 3 7 h, da uredi zadevo va-vašega patenta'«. Brzojavka je bila oddana v
tela. Zelo pogosto je stražnik stal na vrhu teh'Ženevi na kolodvoru ob 1245, pet minut po od-stopnjic.   Toda včeraj popoldne ob treh ga ni hodu vlaka,  s  katerim se je Marta Go! in pe-samega sebe izolira. In storil je to z namenom, j VVethermillove čez bakaratsko mizo v vili desjbilo.  Zadaj je zid, ki drži hotelski vrt.  Dobro ljala v Aix.   In predana je bila od moža, ki je da reši Celili Harland v Ženevi živlienie. Na-1 Fleurs. Razumel je dobro, zakaj se je včeraj 'poglejte! Iz hotela vas ne morejo videti. Žive zelo podoben Hipolitu Tace j u — to vema<
Odpeljali so nas v gostilno g. Kovača, kjer nam je v toplih besedah izrekel zalivalo za patriotske dokaze ljubezni napram bratom Susačanom gosp. dr. Orlik. ter nam razjasnil težki notranji In zunanji položaj, v katerem se mesto baš" v teh zanj Joli kritičnih časih nahaja, vsled Česar naj odstopimo od vsake hrupne manifestacije. Kaj takega namreč bi smatrali Italijani za provokacijo in fašisti bi se znesli nad na-limi sobratl na Reki.
Poslušni tem besedam smo se razkropili mirno po mestu. Mesto Je jako živahno, z Reko v nepretrgani zvezi. Z dežele prihajajo kmetice, žene in dekleta in tudi otroci, ter prinaša'o svo'e pridelke in drva v košarah na hrbtu v mesto Reko. Naši carinski organi tostran mosta čez Rečino, kakor tudi italijanski onostran imajo vedno mnogo posla, fstotako tudi cbo'estranska policija s pregledovanjem potnih listov. Tudi delavci in delavke, kakor tudi ženski posli, služkine In gospodične uslužbene na Reki prehajajo neovirano preko mosta na Reko in nazaj. Mnogo hrvatskih družin, ki •tanuejo na Reki, pošilja svoje otroke v bratske šoie na Sušak. — Postajati v gručah na trgu pred mostom pa je na obeh straneh oblastno zabranjeno. Mogočno plapolata ob kraju mosta na drogu državni troboinici: na sušnški strani naša. na reški pa italijanska; naša ja višja, lepša In ponosne ša_
Kmalu je b:lo poludne fn razkropili amo se po gostilnah k skromnemu obedu. Skromnemu, ker je na Sušaku velika dra-ginja, s katero pa mi nismo računali. Pa aaj ni čuda: večinoma dobivajo vse z Reke za Italijansko Uro; pri prodaji pa morajo preračunavati cene v naše dinarje po vsakokratnem kurzu. Najccne:ši In iako okusen obed menda smo imeli le nekateri v gostilni »k vatrogascu«, k er smo za precejšnjo porcijo fine zakuhane juhe, krožnik ocvrtih ribic (sardinov) in kislega fižola ©zir. salate plačali le 10 Din. Pa tudi jako dobrega vina ( domačo kapljico) liter po 18 Din, nismo pogrešali: dva požrtvovalna gosp. trgovca Ijubl'anska, ki sta se baš tiste dni po opravilih mudila v hrv. Primorju, sta nama postregla z njim. Hvaležni smo Jima še sedaj za to.
Popoldne smo se odpravil! na Trsat. Tn smo se prepričali o vandalizmu tako slavljene kulture italijanske. Lepa čitalnica trsatska, kjer so bili nastanjeni vojaki laike voTske, je popolnoma demolirana. Vse j« odneseno, okna razbita, židovje zamazano, polno lukenj, povzročenih s streli in bajoneti, oder podrt, vrvi za kulise pore-sane. pod odrom pod predrt, da še vidi v nič drugačne spcdn'e prostore, čelo sledovi poskušenega zažiga se poznajo na parketnih tleh.
Romarska cerkev trsatska le ostala nedotaknena. kakor tudi grad starih Fran-panov. Lep Je pogled s stolpa tega gradu: spodaj Rečlna v ozki dolini z raznimi tvornicami, ob njej na levo Sušak, na desni pa Reka. Za njtma pa ponosno Jadransko morje. Kvarnerski zaliv, z otokoma Cres in Krk z OnVStiem. Onostran proti sneženi Učki pa vidiš ob obrežju bela golobe letov'šč:. Voloska, Opatia Ika. jLovran in MoŠčenlce, In daleč tam belo progo Bršeć. — Nad morjem proti severu pa sa dviga kraški svet, posejan s htšica-VU in vilami, nad njim pa te pozdravlja avonik jugoslovanskega Kastva. Čisto v •sadju pa stoji kakor straža vrh našega Snežnika. — Naš pevski zbor je zapel tudi tu par pesmi, nakar smo zapuščali dom glavnih Frankopanov. Zgovorna oskrbnica gradu nam je še razkazala nekatere grajske zanimivosti, tako: Ječe; stolp, v katerem je bila baje zazidana »bela gospa« podzemski hodnik, po katerem Je Napoleon zbežal iz gradu; In grobnico Frankopanov (kapelo), kjer je odprta vpisna spominska knjiga.
Od tu so odšli nekateri nazaj v mesto par nas pa Je posetilo še novo pokopališče trsatsko-sušaško, na katerem se nahajajo krasni mavzoleji in nagrobni spomeniki, vse delo domačih hrvatskih umetnikov: Rabe še in Rendlča. —
Zvečer je bil v sokolski dvoran! na Sušiku koncert In ples s prosto zabavo, ki gs je priredilo akademska društvo »Janušič«. Dobili smo prosto vstopnino in bili od Sušačanov prav prijazno vsprejet! ia pogoščeni. Mars'kdo je odnesel najboljši spomin na to prireditev.
Prenočili smo v »viši djevojački ško-I«, a gospodične—akademičarke v privatnih stanovanjih, kakor tudi par akademikov. —
Za drugi dan, petek, je bita na programu slavnostna manifestacija. Bila je razmeram primerno tiha, omejena Je na petje In poklonitev poglavarju mesta Sušaka, zato pa tembolj impozantna in gen-Liva. Pred šolo smo se zbrali in odkorakali pred poglavarstvo. In zadonela je pesem navdi:šen:a tako mogočno, da so italianski stražniki na Delti ostrmeli in se trepeta:e odmaknili nam z vidika. Ko so b'!e odpete: »Llepa naša domovina«, »Molitev«, »Hej Slovan!« in »Slovenec, Srb, Hrvat«, stopila Je naša deputaci'a na poglavarstvo ter tolmačila tam naša čustva radosti nad osvoboditvijo in neomaine zvestobe. Nato smo odšli v tihi navdušenosti Pred poslopje »Motela Continental« na glavno cesto, kjer so pevci odpeli med splošnim odobravanjem navzoče množice: »Morje adrijansko«, »Slovenec Srb, Hrvat«, in »Bože pravde«. Po končani manifestaciji smo se mirno In dostojanstveno, kakor je situacija zahtevala, razšli.
Nekateri so odšli na morje. — že prVšn ? dan se Je par akademikov kopalo v morju. — Pot v kopališče vodi ob Rečlni, na katere desnem bregu in med tkzv. mrtvim kanalom, od mosta do morske obali, teži tako sporna »Delta«, obložena zdaj s skladi tramov In desak, prepredena s tračnicami. Z Brajdice na Delto vodita dva železniška mosta, kr pa sta na feškf strmi razdrta še od Časa D Antinzl-Jeve strahovlade, kakor sta bila porušena takrat tudi prometni most med Sušakom in Reko In žc'ezniški most, k! pa sta danes |# popravljena, Na obtk ^JranUi teb mo-
stov so cariniki In policija in vojaštvo, tn
naši, tam Italianski. Koncem Delte pa moli pomol »Baroš«, Italianski »Molo Sauro«, svojo roko v morje in pričakuje dne, ko ga prebudi žvižganje velikih trgovskih paznikov, katerih zdaj tudi na Reko ni.
Dasi že prihaja pomlad V deželo In se kažejo mandole v belem in breskve v rožnem cvetju in tu In tam Že kako drevo v prvem zelenju, m| je le največ pozornosti vzbudila v svoji nežno zeleni, prvi spomladanski obleki, vrba žalujka na Delti, ledino že zeleno drevo na tem kraju. Kakor da žaluje, se ml je zdelo, za Sušakom, katerega integralni del je Delta, In kakor da ga hoče cbjednem bodriti k upanju na oni dan, ko se sopet vdruži s njim sa vedno. Dal Bogi —
Za popoluđne Je bit določen odhod s Susaka. Težko nam Je brlo slovO od tega lepega in toliko skušanega mesta, težko od njegovega skozinskozi narodno zavednega prebivalstva. — Za v zgled Ljubljani bodi povedano, da ves Čas našega bivanja tam. nismo čuli, tudi od inteligentnih žensk ne, drugega jezika, nogo le č'bco in ic/yo hrvaščino. — Odšli smo; nekateti s motornim čolnom, drugI s železnico, zopet drugi peš proti Bakru. Med potoma smet opažali razne agitaci ske liste po hišah In telefonskih drogih. Zvedeli smo, da pride 11. t. m. v Drago g. min. n. r. PribiČevič vendar stoji ijedstvo večinoma na strani g* Davidoviča. —
Dasi je pihala močna burja in je proti večeru nekoliko pršilo, smo bili le vsi iz-
igran« volje. In med mnenjem burje se je kasno v noč pomikal naš vlak počasi in z velikimi zamudami kvišku do Delnic in od tam preko zasneženega »gorskega kotora« navzdol pro*I Karlovcu Zeblo nas je sicer v nezakurjenih vagonih, a pomisel na lepe prežite ur« med brati Hrvati nas Je ogrevala. Štiri ure zamude Je Imel naš vlak do Karlovca, kamor smo dospeli malo pred deseto uro dopoldne. Lepa je bila in solnč-na pot po Dolen.ski nazaj v Ljubljano. —
Bratom Susačanom prisrčna hvala za tam preživele urice in neomajno zvestobo v boju za njih pravice! Na svidenje, kadar se razjasni nebo tudi nad Ban šem In Delto I Kar daj Bog ln sreča Junaška I —
Z Reke prihajajo neprestano hujskaški zastopn ki velcnaciionalne Italijanske politike v Opatijo, kjer imajo z italijanskimi delegati pogovore in jim predlagajo razne svoje prošnje in spomenice. Sedaj je prišel generalni lajnik reških fašistov polkovnik Bonscmbi-anti z novo spomenico, v kateri razlaga, da brez Baroša in Delte ae bo moglo živeti reško pristanišče. General Mazzucco jc polkovnika seveda lepo sprejel In mu obljubil pomoč, ali sicer se tudi že italijanskim delegatom vidi. da se Jim zčlLt te večne sitnosti in razlagania z Reke že odveč. Italijani sodijo, da po končanih volitvah pojđe opatijsko delo hitrejše izpod rok. Na vprašanje, ali bi mogli rezultati volitev prinesti nevarnost za usodo konference, je dr. Rybaf odgovoril odločno ne!«
Rezultati volitev v Naredno skupščino.
— Beograd, 20. marca. (Izv.) Te* kom včerajšnjega dneva so v ministrstvu notranjih zadev zbirali rezultate volitev v narodno skupščino ter sestavljali končni pregled. Definitivni in oficijelni rezultati še niso do danes dopoldne ugotovljeni. Poročila raznih listov so več ali manj še kombinacije, vendar je gotovo, da je radikalna stranka priborila nad 103 mandatov. Glede ostalih strank poročila zelo varira.io. Eno dejstvo je gotovo, da so radičevci na Hrvatskem dosegli okoli 70 mandatov, klerikalci v Slr^.niji pa 21 mandatov. Dalje je goto -jstvo, da pripade demokratom nek^i nad 50 mandatov. Od ostalih malih političnih skupin je treba že sedaj ugotoviti, da ne pridejo v narodno skupščino: 1. narodni socijalisti, 2. republikanci, 3. centralistična Magla-jičeva skupina in 4. Protičevi neodvisni radikali, kakor tudi ne hrvatski klerikalci
Tekom včerajšnjega dopoldneva so bile razširjene razne visoke številke, ki so se pa zvečer zelo reducirale. Sno-či ob 19, so bili deloma ^definitivno znani rezultati iz vseh volilnih okrajev ra-zun iz treh (Peči, Belega polja in Derane). Po teh rezultatih, ki imajo kolikor toliko značaj gotovosti, je bilo izvoljenih:
1. radikalna stranka 103 mandatov, 2. Radičeva hrvatska seljačka republikanska stranka 70 mandatov, 3. demokratska stranka 50 mandatov, 4. Koro-ščeva SLS z bunjevci 24 mandatov, 5. Spahova muslimanska skupina IS mandatov, 6. turška organizacija »Džeml-jet« 13 mandatov, 7. srbska zemljorad-niška stranka 9 mandatov, 8. Nemci 6 mandatov, 9. socijalisti 3 mandate, 10. razni razcepljeni mandati: SKS, Srpska stranka, dr. Trumbič, dr. DrinkoVić in romunska stranka po eden, tedaj skupaj 5 mandatov, 11. črnogorska Ve?o-vićeva avtonomistična skupina 2 mandata, skupaj 30S mandatov.
V narodno skupščino je treba v smislu volilnega reda voliti 313 poslancev. Ker pa je državni odbor določil 1 mandat za tretjo, tedaj Še od Italijanov zasedeno dalmatinsko cono, še niso znani štirje mandati.
VOLITVE V BOSNI.
— Sarajevo, 19. marca. (Izv.) Do danes so znani rezultati volitev v Bosni in Hercegovini v teh volilnih okrajih: banjaluškl volilni okraj: 4 radikalci, 3 zemljoradniku 2 Spahovca, 1 radičevec; sarajevski volilni okraj: 6 Spahovcev, 2 radikala; tuzlanski volilni okraj: 6 Spahovcev, 2 radikala. 1 zemljoradnik,
1 Radić in 1 srbska stranka; travniški okraj: 2 Spahovca, 1 radikal, 2 oficijelna Radičevča in 2 neoficijelna Radičev-ca; bihaškl volilni okra): 2 Spahovca,
2 radikala, 2 zemljoradnika. V Bosni je bilo torej izvoljenih: 12 radikalov, 18 Spahovcev, 8 oficijelnih Radičevcev in 2 neoficijelna ter 6 zemijoradnikov.
Udeležba pri volitvah v Bosni ln Hercegovini je znašala 70.7%. Splošno je iznenadil uspeh Radičcve stranke v Bosni in Hercegovini, kjer je Radić popolnoma pritisnil ob steno vse ostale hrvatske stranke,
IZVOLJENI VOJVODINSKI NEMCL
— Beograd, 20. marca. (Tzv.T Pri nedeljskih volitvah je bilo v volilnih okrajih Vojvodine Izvoljenih pet Nemcev m sicer: v somborskem okraju dr. Bartmmtt, Štefan K r a f t in dr. Schuhmichcr. v novesadskem okraja Hans Moaer ia v pancevskem okraju J. Krenili a*
Izvoljeni eoslancL
— fteograd. 3o. marce, (lav.) Poslanec soc dem. stranke NedeDko D i v a c Jc bil izvoljen v dveh volilnih okraj'h v Sorhboru in v Vel. Bečke reku. ^jvac namerava ohraniti zadati mandat, sivega na odatoniU *¥_«•
Jernn namestniku urednik« novosadske »Slobode« Pavlu Takiću. V Pančcvu so bili izvoljeni trije radikali 2arko Mil a dino vic ln finančni minister dr. Milan Stoja d I n o v i C, ki je tudi izvoljen v Novem Sadu. Izvoljeni so v tem okraju tudi trije demokrati: Dušan B c s k o v i č, Nikola Paraš in Dušan J o v i Ć. Dalje le v Pan-čevu izvoljen tudi Romun dr. Ivan Ž a n.
SPAHO SE PONUJA VLADL
— Sarajevo, 19. marca. (Izv.) V sarajevskih političnih krogih je že razširjena vest da namerava bivši minister trgovine in industrije Spaho podpirati Pašičevo radikalno vlado. Vsej javnosti je znano, da je Spaho takoj po volitvah začel živahno konferirati z bosanskimi radikalci.
POLITIČNI VPLIV VOLILNIH REZULTATOV.
_Beograd, 20. marca. (Izv.) Rezultati volitev v narodno skupščino uvajajo kot logično posledico važno in odločilno fiazo v našem notranjepolitičnem življenju* Volilni rezultati bodo imeli dalekosežne, posledic^ za bodoče parlamentarno delo. Mogoče Je, da se bo politična situacija razvijala v duhu popolne notranje konsolidacije in zdravega napredka, mogoče pa je tudi z ozirom na volitve v Sloveniji in na Hrvatskem, da sa bo politična situacija zelo za tem -nela. Na podlagi volilnih rezultatov je popolnoma gotovo, da demokratska stranka ne bo nikdar *n pod nobenim pogojem sodelovala z radikalno stranko, tako da bo radikalna stranka primorana« ker sama nima parlamentarne večine, na pogajanja z onimi skupinami ki bodo zahtevale znatne koncesije na račun držav, in narodnega edlnstva.
Radič postaja v naši notranji politiki važen faktor. V radikalnih krogih o Radlču že vodijo račune. Pričakovati je v najbližnji bodočnosti, da se bodo morali radikali odločiti za načelnovažno politično smer in da se bo moral Radić končno enkrat odločiti ali »za gori ali za doli«, kakor se je izrazil ugleden radikalni parlamentarec.
CISTA IN LEPA SITUACIJA.
DEAUSUA NOVOIZVOLJENIH MINISTROV.
— Beograd, 20. marca (Izv.) SnoČi od 15.—19. so se sestali v ministrskem predsedstvu v Beogradu navzoči ministri na daljšo konferenco pod predsedstvom ministrskega predsednika Pašica. Na konferenci se je edinole ražmotrival položaj, ustvarjen po volilnih rezultatih. Po končani konferenci se je minister Marko Trifkovlč o političnih posledicah volitev v naredno skupščino kratko Iz'avil: »Situacija je lepa fn Čista! Zadovoljni smo!« Na vprašanje nekega novinarja: »K a i pa z Radičem?« je minister Trifkovlć odgovoril: »Ml pričakujemo, da Radić pride V narodno skupščino. Ce pride, znači t o, d a nas bo 1?0 ki smo za ustav o.«
— Beograd, 20. marca (Izv.) Kakor poroča današn'a »Pravda«, Je Mlo na vče-rajšnl ministrski konferenci govora tudi o demisiji nelzvollenth ministrov. Konferenca le sklenila, da Imajo podati demisijo ministri: Dr. NikO Zupani, dr. Gjivo Suplo, dmerovli ta Serie*. Te zahteva že politična situacija, ki le ustvarjena na podla gt rezultatov Volitev, da se tako varue ugled radikalne stranke In parlamentarni običaj.
KOMENTARJI _ BEOGRADSKEGA TISKA*
ABSOLUTNO NTKAKA KOOPtKACUA DEMOKRATOV Z RADIKALI, mm Beograd, 20. marca (!»▼•) Na podlagi sedaniih, čeprav ne definitivnih rezultatov komentira vodilno časopisie velikih strank politični pomen volitev. Glavni organ demokratske stranke »Demdkrall-ja« veli v svo'em komentaru med drtfrfm: »Demokratle §6 lahko popolnoma čađo* folW, Čeprav trn le nlh S*evlo zmanišaln.« List konstantira, da so se volitve vr&le pod velikim radikalnim terorjem ia da so radfc
kalci vporablall razne balkanske in barbarske metode. Radikalci so zelo vara;o, če mislijo, da so dosegli z volilnimi rezultati trajne uspehe. »Demokrat.ja« odklanja vsak sporazum z radk-!: In vsako kooperacijo ž nj ml v vladi. Odločno Iz avla: »Jez med demokrati ia radikali je sedaj nepremostljiv!.
»Dcmokratljac obenem objavl'a pozfv, da Javijo okrožni odbori demokratske stranke glavnemu odboru vse volilne mahlnaci-je, ki so jih zagrešili funkcijonarji države, kakor tudi vsa ostala nasilja od strani radikalov. Glavni odbor zb!ra material, da stavi sed-njo vlado pod obtožbo.
Glavni radikalni organ »S a m o o p r a-v a« z radost'o konstatira, da so bile volitve pravi »trtami radikalne stranke«. Konstatira, da so volitve prinesle rad kalni siranki več fcakoi tretiino vseh mandatov in da bo seda] radikalni stranki mogoče vzpostaviti parlamentarno delo s stvarno in solidno več no. Vzpostavljen to nekdanji pravi srbski parlamentarizem. Rsd kalna stranka pr'haja »cd2.i v odlcč.Inl moment, ko bo zopet prevzela vcl.ko zsodov.nsko misijo.
Protičev or^an »Radikal« pa kratko konstatira, da pri volitvah n! prišla do popolnega Izraza prava ljudska volja. Veli, da so volitve falsi'ikat Javnega mr»cn*a. Na-povedu'e odločno borbo proti reakci i, na-clnSujoč, da je »zmaga PaŠiča — zmaga reakcije.«
KRUŠEVAC PROTI STOJANU PROTIĆU,
— Kruševac, 13. marca. (Tzv.) Pa-§S! v mestu 4-15 glasov, Protić 172, demokrati 5S8. Splošno jc Protfeč v kru-ševskem okraju popolnoma podlegel in nI dobii niti količnika. Celokupni volilni ni rezuhtati v tem okrožju so: PašIC 9229 in demokrati 5242.
V tem okraju so izvoljeni trije oll-clielni radikali in 1 demokrat
— Požare v ac, 19. marca. (Izv.) Oficijelni radikali 799, demokratje 237, neoiicijelni radikali 10, soci.aiisti 106.
— Zaječar, 19. marca. (Izv.) V Za-ječarskem okrugu so bdi izvoUeui 3 radikali in 1 demokrat
flartoko pismo.
Maribor, 19. marca.
Needinost med naprednimi elemen« ti, naravnost ogaben medsebojni boj med radikali in demokrati ter jeza j u zinili železničarjev na ministra saobraća« ja, ki je železničarje vodil za nos s sva« jimi obljubami, je trezne opazovalce navdalo s prepričanjem že med volit« vami, da bo SLS prekosila tudi v mestu Maribor — vse druge stranke. Nad 1000 železničarjev, ki so vse drugo le ne klerikalci, je voli o dr. Korošca, češ ko jc bil on minister, smo vsaj nekaj do» bili, od iedaj dalje pa samo obljube in grožnje. Se ni bilo polnoči, ko smo že zvedeli za ves obseg — polomije. Okrajni glavar dr. LanjŠič je namreč povabil vse novinarje na glavarstvo, kjer smo občudovali izborno funkcijo* niranje izvestiteljske s!užbe. Razen dveh volišč, katerih eno je poslalo šele proti 2. uri zjutraj izid volitev, je funk* cijoniralo vse točno. Okrajni komisarji So donašali poročila kakor so prihajala iz posamnih volišč. Poleg poduradnikov iz našega okraja smo dobivali tudi po» ročila iz sosednjih okrajev. Ob 3. uri zjutraj je dospela zadnja vest iz Dol. Lendave: 123 dr. Kukovec, 364S dr. Korošec, 1920 Radič... itd. Po pravici rečeno, ko so se nam diktiralo številke iz posamnih volišč, je presenetilo nas vse ne toliko radi klerikalcev nego radi Ra* diča na eni strani, na drugi strani radi nepričakovanega poraza radikalov in demokratov.
Ljudje, ki so med tem mirno spali in so legli k počitku s čisto drugim prepričanjem, danes zjutraj, ko so hiteli v kavarne, niso mogli verjeti svojim očem in uradno ugotovljenim številkam.
To je bila koncentracija — razoea* ranih.
Danes zjutraj se je v mestni dvo* rani zbral iz vse S'ajcrske glavni volilni odbor, kat^-«~mu jc predsedoval član sedmorice V u k o v j ć, namestnik dvorni svetnik dr. Toplak. Do 10. je bil tudi šc g. župan Grčar prepričan, da je zmed socialistov prodrl vsaj Golouh. Nemci, ki so računali na dva, so bili zelo poparjeni. Pozneje se je izkazala nr; aka pri šievi!';-*i med l "crnci in C5olouho* ci: sicdnji je dobil samo 5529, Neme,' 5975, vslcd česar je en mandat izpod količnika pripadel ijim (?). Nem« ci tudi s tem r zultatom niso zadovoljni; računali šo na ve£. In računali niso, da je najmar? toliko volilcev, koli'ior so jih oni z raznimi obljubami in vplivi (vinlčarji, od riCt-ifikega posestva odvis* fn Slovenci) odtrgali slovenskim strankam, slo od nemSke strani na dr. Koro-Jčeve kroji ice — in to posebno v M a« fiborti samem, kjer so klerikalci raču* na!i na svezo le ob demonstracijah za koroški rleb:3Citf ko so klerikalci na« s*opi!i huje kot Nemci sami!
Mariborskim oOCia!?£'om je žal. da so se tako rSzc-pili, da Imajo vsi skupaj ¥ vsi Sloveniji Samo 1 mandat ali nobenega, d n čim bi j: h imeli združeni naj« ihanj fcet.
In fako se Siri koncentracija raz-cClfanih, med radikali še bolj nego JAŽd demokrati.___________
Politične vesti.
>:a v
ožilo
ei= »Jutranjim Novostim« v odsevor. Včeraj smo v svojem članku »Po volitvah^ povedali svoje mnenje o samostojni kmetijski stranki, o narodnosocijall-stieni stranki in o narodnoradikalni stranki za Slovenijo, ter navedli vzroke, zakaj so te stranke doživele pri pravkar končanih volitvah takšen debakl. Naša sodba je bila objektivna in je odgovarjala taktičnemu položaju. Ker resnica oči kolje, je gotovo, da so te ugotovitve marsikoda zadele v živo. Tudi naše »radikale«. Ti so se znosili nad našim listom zaradi nepristranske ugotovitve takole: »Glasilo ljubljanskih senilnih politikov je napadlo v posebni izdaji našo NRS v tako ciničnem tonu, da tega ne bi mogli pričakovati. Gospodje okoli »S!ov. Naroda« gledajo na?o državo še danes raz s*o!pa (prav: raz stc'p!) domače cerkvice, sicer ne bi tako bedasto pisali*. Nato odvračamo: »O senilni politiki« se z gospodi okrog »Jutranjih novosti« ne bomo prepirali, ker je vsej slovenski javnosti znano, da je politika, ki so jo glede Ljubljane zastopali »senilni politiki« okrog »Slovenskega Naroda« edino pravilna, ker je rodila dober sad — napredno zmago v Ljubljani. Kar se tiče »bedaste pisave«, se seveda z »Jutranjimi Novostmi« ne moremo kosati, ker je notorično, da tako glupo in nerazsodno ne piše menda noben list v Sloveniji, kakor organ lz-VVolfove ulice, saj je znano, da je ta lisi spravil v svet senzacijo, da dobe radikali v Sloveniji najmanj 3, ako ne 3 mandatov, to je najmanj 35.000 glasov. Pa govore »o bedasti pisavi« drugih listov!
= Resnica o kočevskem občinskem zasiopu. Kakor je znano, je priobčilo »Jutro« pretekli četrtek neresnično vest, da je namestnik Hribar razpustil občinski svet v Kočevju. Ml smo še tisti dan na podlagi dobljenih informa* cij ugotovili, da ta vest ne odgovarja resnici. Ker je nas stvar zanimala, smo svoje informacije izpopolnili in smo sedaj v položaju, podati točno sliko o celi aferi. Evo je: Pri kočevskih občinskih volitvah leta 1921. je bila samo kandidatska lista NSS potrjena. Na ta način je prišel občinski odbor v roke narodnosocialistične stranke, in sicer po večini mož, ki ne plačujejo veliko ali pa nič občinskih doklad. Ker je občinski svet pri napravi občinske mesnice in klavnice storil ukrepe, zbog katerih utegne občina imeti precej škode, in ker je narodnosocialna stranka Kočevju silno nazadovala, je vi dne 4. t. m. več kočevskih davkoplačevalcev slovenske in nemške narodnosti pri pokrajinski upravi prošnjo, naj se občinski svet razpusti ter na čelo občinske uprave postavi gerent s sosvetom dvanajstorice iz oseb političnih strank. Namestnik Hribar predloga za razpust ni mogel z ozirom na svojo pro* Slost in svoje narodno čuvstvovanje osvojiti. Ko je torej dne 13. t. m. prišel k njemu odposlanec kočevskih inter* esentov, mu je dejal, da bi to mo^el storiti le v sporazumu z županom. To je naznanil tudi županu Medvedu. Ko posredovanje zastopnika interesentov pri županu ni imelo uspeha, dasi se je po pripovedovanju tega zastopnika v občinskem svetu že razpravljalo o odstopu vsega občinskega sveta, je bila stvar za namestnika jasna. Odločil je proti razpustu občinskega sveta. O stvari je poročal obenem osrednji vladi s prošnjo, da ga, ko bi smatrala razpust za potreben, razreši dolžnosti pokra* jinskega namestnika, ker bi on razpusta nikakor ne mogel odrediti. Dne 15. marca je ponudil namestnik Hribar v zvezi z razpustom kočevskega občinskega sveta zopet svojo demisijo. Osrednja vlada je odgovorila brzojav^ no, da odobrava stališče namestnikovo ter je pri tem povdarjala, da na škodo nacionalne stvari tudi slovenski del na* šega r.croda ne sme sprejemati preti* ranih nemških zahtev. Iz teh podatkov je razvidno, da se je delala g. namcsU niku velika krivica v tej kočevski aferi.
= Izgredi v Zagrebu. Pri nedeljskem spopadu med policijo in občinstvom v Zagrebu je bilo mnogo oseb ranjenih. »Hrvat« pravi, da so po nekaterih vesteh ranjeni trije, po drugih vesteh pa 12. Med ranjenci je več težko poškodovanih.
s Radičeva poslanca v Prekmur-lo- Nosilec kandidatske liste hrvatske seljačke republikanske stranke v mariborskem okrožju je bil, kakor povsod! sam Stjepan Radić. Ker je gotovo, da svojega mandata v Prekmurju ne bo obdržal, prideta v parlament oba prekmurska okrajna kandidata, in sicer Jakob Hrupič, posestnik v Dol. Lendavi in Štefan Cižmcšja. posestnik v Prclo-gu, kot kandidat za volilni okraj Mursko Soboto.
= »Hrvatski plebiscit«, tako označujejo izid volitev v Hrvatski in Slavoniji vsi hrvatski listi, na čelu jim »Hrvat« in »Obzor«. »Hrvat« piše med drugim: »Volilni rezultati še niso končno znani, nimamo zlasti še zanesliivih vesti iz Dalmacije m Herceg Bosne, a kliub temu kitko 24 danes ugotovimo*
slev. 66
•M. o V r N > K I   M Aff.titN  dne 21 marca 1^3.
Stran 3
da pomenjajo volilni rezultati v vseh
hrvatskih krajih — hrvatski plebiscit.« O izidu volitev v Zagrebu pravi »Hrvat«: Zagreb se je v zgodovinskem trenutku pokazal na višini svoje naloge in svojega položaja. On, ki je tako doi-£o nosil v zgodovini hrvatskega naroda prvo zastavo, kateri je sledil narod, sprejema danes v spremenjenih razmerah zastavo, ki jo je dvignil narod, da nese ta prapor na najvišje, najvidnejše mesto. Zagreb je s tem ponovno utrdil svoj položaj v hrvatskem narodu.
= Ljeninova bolezen. Po poročilih iz Moskve se je Ljeninovo zdravstveno stenje v zadnjem času znatno zboijšalo. £c»lr»ik lezi v arhangclski vasi blizu Ploskve, kjer je bila prej letna rezi« denca ruskih carjev. Okrog vile vlada popolna tišina. Prihod in odhod iz vasi je dovoljen samo s posebnim odlokom črezvičajke* Poleg Kameneva, Rvkova in Curjupe nikogar ne puščajo v LjcnU novo vilo. Ljenin še govori, toda zeto malo in s težavo. Njegova zdravniki! prof. Fcerster in Minkovskij sta nova« bila v Moskvo znanega švedskega stro« kovnjaka prof. Hcnschcna, ki jc star žc 76 ict, vendar pa se je odločil odpeto« vati v Moskvo, kjer bo kot specijalist za živčne bolezni zdravil Ljenina. V isto svho sta odpotovala v Moskvo pro« fcsorja lipskc univerze tajni svetnik dr. StriimpcII, šef medicinske klinike, in dr, Brumke, šef klinike za psihijatrijo in živčne bolezni. Poklical jih je kurir sovjetske vlade.
= Član papeževe mlsfle ▼ Rusiji. Po poročilu »Russkulta« je član papeževe misije za pomoč gladujočim v Rusiji pater Capello. ki se je pred kratkim vrnil, iz a vil, da je položaj ruskega naroda 5e vedno strašen; njegovo trpljenje je neverjetne; beda, lakota in nezadostna hrana je nepopisna Napram poslanca Vatikana ro bile boljševiške oblasti povsod nenavadno korektne, in to je dalo povod, da Capello v svojem poročilu ni dodal snbjektivnega lica. Misija je prispela v Odeso 4. avgusta 1922. leta in je takoj odpotovala v Sevasto-poJ. v čigar okolici se je nakupičilo 400 iisoč gladujočih. Tu se je misija razdelila na tri skupine, prva je začela delovati na Krimu, druga v kubanski pokrajini, tretja pa je odšla v okolico Moskve. Na član misije je Moskva napravila vtis mesta, ki silno trpi od lakote. Tri milijone prebivalcev misli v prvi vrsti o tem, kako bi ne umrlo od lakote. Tu je misija, ki je imela namen skrbeti pred vsem za otroke, razdelila med 6 tisoč otroci s seboj pripeljano hreno, obleko in lekarstvo. Mnogo pravoslavnih duhovnikov je prosilo mislio za ;-moč, kar jim je bilo seveda takoj l --ženo. V zadnjem času je misija otvorila svoje podružnice v Rostovu in Kremenčugu, kmalu pa začne delovati tudi v Petrogrsdu.
= Finančni položaj Bolgarije. Bol* gorsko finančno ministrstvo je priob* čilo podrobne podatke o stanju financ, ki predstavljajo pre žalostno sliko. Največji deficit ima Bolgarija pri di* rektnih davkih. Državna blagajna bi morala dobiti od teh davkov lansko leto f320,500.000 ieiev. v resnici pa jc dobila le 102,857.971 lejev, tako da zna« ša deficit 517.632.628 lejcv. Isto je z do« hodki od državnega imetja, kjer znaša deficit 582,305.129 lefev. Državni pro* račun, kj r je v vseh panogah narodne* ga gospodarstva znatni primanjkljaj prvotno doTočenih dohodkov, priča jas* no, da se Bolgarija bliža finančnemu br kerotu.
=r Med anarhisti In kominTstl. Kakor je te znano, se ;e vršil na božične praznike v Jambolu (Bolgarija) kongres bolgarske anarhistično—komunistične stranke. V navzočnosti 103 delegatov In nad 300 gostov Jc kongres sklenil poslati dva protesta in sicer centralnemu odboru ruske komunistične stranke radi preganjanja anarhistov v soveiski RusfU in odboru bolgarske komunistične stranke radi provokaci;, ki se lih poslužujejo bolgarski komunisti proti anar-hlstom-komunistom. Ta dva protesta sta že izročena ?n obavljena. V protestu-opomfnu centralnemu odboru komunistične stranke v Sofi i pravl'o anarhisti: Naše prsmo vam, gg. iz centralnega odbora bolgarske komunistične stranke, bo sedal zelo kratko. Ni naš namen ponovno naglašati vaše Iškar-lotove vloge napram revolucionarnemu gl~ banru v naši državi in škodljivih posledic nastopa v*še stranke (pod krinko revolucionarne in komunistične) in njenih odgovornih članov preti našemu gibanju, k; ga hočete preprečit- — za kar ste pa preslabi — marveč opozarjamo vas na podlosti, ki so edinole med vami mogoče. Ne da bi se spuščali v podrobnosti ter vas opozarjali na incidente v Piovdivu, Beli-Mel, Verem-ci ln drugih kraiih, vas svarimo pred na-strpom p*-otf našemu gibanju. Ako boste 5e nadalje ščuval! In nagovarjal! neumne in neodgovorne elemente k provociranru na-5ih tovaršev in organizacij, bomo smatrali
rdgcvornTm fn bomo nastopni s protf-ud"rci ne proti stranki zas!cpi:enih od vas mšTh brntov-delavcev. ki so le orode v vr*šTh rokah, marveč preti zavednim inte-leartfrvftifffi  Ščuvar'em  ln  inspra tonem. V "svoboditvenern gibanu bolgarskega naro-1a smo neo^sredni nasledniki ba'dukov v n^rb* tega  nareda  preti vekovečnim sov--.•"n^^rn Tn *,edec*   po   strpin'^h nn?ega predhodnika Kr'sta Boteva. vas svirimo — j v| trgovci z narodno bedo in rrhstvom — j ostavite sef   Na*o slede podpL.1 uglednih ! kotarskih anarhistov. - i
Gospodarstvo.
—g Novosadska blagovna borza 19. marca. Novi Sad, 19. marca. Cene v dinarjih notira jo: Baška pšenica 455—45730. ba-ški ječmen 315, baški oves 28730, baška bela koruza 275, stara baška 297.50. banatska 255 bnška koruza za april 270, banatska za aprii 260, beli baški H2o! iskanje 450, pšenična moka »0« 657.50, »2« 625. »8« za krmo 245, baški otrobi, papirnate vreče ponudba 160. Tendenca neizpremen ena.
—g Zagrebški trg. Zagreb 19. marca. Cene v dinar ih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja no tirajo: Pšenica (76—77 kg) 450—457.50, nova rumena koruza 262.50—282.50, bela umetno « išena 295—310, rt (72—76 kg) 350—400, ječmen za pivovarne 325—375, za krmo 305—325, oves 295—300. pisani fižol 450—470, beli 450—480, pšenična moka »0« 675—700, »2« 650—675. »4« 625—650, »0« za krmo 225— 250. grobni otrobi 170—180. debeli 250— -00. tendenca neizpremen;ena.
—g Beogradska blagovna borza 19. marca. Beograd 19. marca. Cene notirajo: Nova začasno suha koruza, pariteta Beograd prompt »skan:e 265, nova začasno suha koruza franko Beograd ponudba 278, beli rešetani fižol, franko Beograd prompt is-kan;e 475, ponudba 435, banatski otrobi, franko Beograd, prompt bruto za neto ponudba 190. Tendenca: Obisk radi volitev slab.
—g Tržne cene v CcPo. Goved:na T. 19, II. 17, na trgu i. 17, 11. 14, vampi in pJuča 7, jetra in ledvice T2, lo? 12—16; teletina 17 do 18.50: svTniina 2550—30, pljuča 15, jetra 16. slanina 37—39, mast 40, šunka 50. preka'eno meso 38—39.40: pe-rotnina: kokoš in petelin 40, raca 100; mleko 3.50. surovo maslo 50, ča:no 65, jajce 130, kfsla smetana 15; specerrsko bfago. kava Portor'ko 65, Santos 48—52. Rio 44, •ladk r v kristalu 24. v kockah 26. rlž 9— 12, namizno ole 30—32, bučno 32—34, testenine 14—20, milo 18—22; mlevsk? izdelki : moka »00« 7.45, »0« 7.20, »2« 6.95. »4« 6.55, kaša 6.25. koruzna moka 4.25, koruzni zdrob 5.25. a:dova moka 7.25: kurivo: premog črni 42. ru'avi 24, kubični meter trdih drv 125, mehkih 100: krma: sladko seno 225, polsladko 200, kislo 175, slama 125—150.
—g Cene nemške kože so padle na
avkciii kož v Stuttgartu za 50%.
—g S postaje v Postolnl n! reeksoe-
*fc?|e. Ministrstvo sa obračala !e sporočijo železniškim ravnatel'stvom. da Je na postati v Posto:ni zabrarvena vsaka reeks-pedicoa brzovoznih in navadncvoznlb po-šiljatev.
—g Dobava ovsa. V intendanturi Drav. ske divizrske oblasti v L"tibl?anf se bo sklen'la dne 22. marca ti. ob II. uri dopoldne direktna pogodba za dobavo 4r?0.000 kg ovsa. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske In obrtnike zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Predavanje o vrfmrstvu. V četrtek, dne 22. tm. ho predava! ob S. zvečer v dvoran: v MJidiki g. strok, nadzornik Andr. Skuij: »O na;v^žne'ši zeleniadi za meščanske vrtove.« Vahl"en» so vsi pria-teli? in Ihibttellf vrtnarstva. Z-rln^e vrtnarsko predavanie je bilo prav dobro obiskano. Udeleženci so bi-? za poučne in praktične aasvefe prav hvaležni.
—g Priprave za 111. Lhiblton<ki vzorčni velesenrenj od 1.—10. sept. 1923. Te dni
Je urad Ljubljanskega velese-ma razposlal na vse znane mu naslove naših industrijskih, obrtnih in trgovsk:h krogov vabila za udeležbo kot razstavlialec na letošnji ve!eseTmsk! prireditvi In pri»avne tiskovine. Vsakdo iz interes«ran;h krogov, ki bi teh tiskovin sluča'no ne pre:el, se naMiud-neje naproša, da to *avf sejmskemu uradu, ki mu jih bo takoj poslal. Tudi s»cer vse Informacije da?e radevoPe pismeno tn ust-meno urad L'ubranskecra velese;ma v LUitTani, Gosposvetska cesta. Telefon int. 140.
—g Selmskl Ves*n"k, ki bo oficreino glasilo III. Ljubrnnskega velese'ma vrše-čega se od 1.—10. septembra 1923 izšel bo prihodnji mesec in bo peri'odično izha'al do otvoritve letošn'e prTreditve, bo prinašal zelo zanimivo vsebtno in se bo "rdal v visoki nakladi. P>zs:r"en bo ne semo po Jugoslaviji, ampak tudi v inozemstvu ter tiskan v vseh sredn'e-evrrpsk'h jezik*'h. Prinašnl bo aktualne gospodarske članke in sploSne, tako za industri:ski in trgovski svet kakor rudi za kor>s*imente vnf:ne Informacije. Zato ga bo vsakdo čita! z največjim zan:manTem in se in«?erlran?e v njem v resnici Izplača. Vsem pr'dobi^'tn krogom toplo pr;poročamo, da se posluži'o te u-godne prilike. Vestnik bo izhaia! v kvart-formatu in stane oglas na celi strani PJn tono.—, mnn'šl orlasi temu sorazmerno. BTagovoHte poslati tozadevno narnčHo čimrre'e uradu Lhiblianskega velesejma, Ljubljana   Oocposvetska cesta.
—g Svinjski semenj v MarTbora. Na svinjski semenj dne 16. marca se je prignalo 91 svini. Cene so zopet zdatno poskočile: z3 mlade prešiče 7—9 mesecev stare K 1400—1600, 3—4 mesece star s K 2000—2500, 5—7 mesecev stare K 3200— 3600, 8—10 mesecev stare K 4200— 4500. Pclpitane kg mrtve teže K 115—120, žive teže K 90—105. Ker je bilo mnogo Izvoz-ničarjev, se je vse razprodalo.
—g Državna borza dela. Dela iščejo: stroj, ključavničarji, kovači, elektromon-terjt, mizarji, stavb, ključavničarji, tapet-niki, zidarji, slikari, pleskarji, tesarji peki, mlinarji, mesarji, trgov, sotrudnikl, prodajalke, valencl, vajenke Itd. V delo se sprejmejo: elektro-kotvičarji, zlatarji, mizarji. Volarji, usnarji, čcvParji, natakarice, soda-vičar. šivilje za moško perilo, kamnosek, služkinje, kuharice, va enc| itd.
—g Cerkveni prazn*k» in promet Versko ministrstvo ie napros:lo ministrstvo za socialno oolit'ko. da odredi kar treba, da se v pravilnikih za ureditev delovnega časa v trgovskih cbrtnfh, industriskih in d~ugih podetiih konsekventno uvede princip, po katerem nobeno veroizpovedan'e ni dolžno praznovati verske praznike kake druse koncesije. ]
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI.
OPERA.
Torek, 20. marca: Zaprto
Sreda, 21. marca: Seviljski brivec  Red E
Četrtek, 22. marca: Zaprto.
Petek. 23. marca: Carostrelec Red D
Sobota, 24. marca: Nižava Red A
Nedelja, 25. marca: Carostrelec Izv.
Ponedeliek, 26. marca: Zaprto.
DRAMA.
ob 8. zvečer: Ugrabi:ene Sabinke Izven Torek. 23. marca: Zaprto. Sreda, 21. marca: Idiot Red D
Četrtek, 22. marca: Othello Red B
Petek, 23. marca: Zaprto. Sobota, 24. marca: Crcšnev vrt Iz.. Nedel a, 25. marca: Othello \Zy. Ponedeljek, 26. marca: Crešnjev vrt
Red C.
•   • •
JVL Z.: _
OTHELLO.
L
Prvikrat je bil »Othelloc igran najbrže leta 1605. in je okrog tega leta bil spb.an. Shakespeare, star f Jaj 40 do 41 let, je že stal sredi svoje ..irkosti. ki ga je bila obšla po letu 1601. in se je stopnjevala osem let, dokler se pesnik ni pretrpel do nekega vzvišenega miru, ki mu sicer ni vrnil nekdanje polnokrv-ne veselosti in razposajenosti, pač pa ga postavil na zrelišče, s katerega je gledal na človeštvo z odpuščajnčim smeli 1 jajem.
Ni Čisto pojasnjeno, kaj je geniju tako učinkovito pritisnilo na dušo. da je po navedeni letnici postajala vsa njegova pesnitev vedno trpkejša. dokler v »Kralju Learu« ni dosegla viška. Marsikaj vnanjega, kar vzbuja bridkost je pesnika v onem času doletelo in morda mu je slučajna istočasnost vdahnila čut, da ga je začela preganjati tajna usoda, ki si ga je izbrala, da ga ugonobi: Umrl mu je iskrenoljubljeni oče; prijatelj grof Pembroke mu je prevzel »črno damo«, na katere ljubezen je bil Sha-kespsare posebno ponosen, ker je bila plemkinia. Izšla je tedaj tudi smrtna obsodba zoper grofa Essexa. Leta 1603. pa je umrla kratica Elizabeta. Sledil ji je škotski kralj James, sin Marije Stu-art, od naroda sprejet z onim upov polnim navdušenjem, kakor vsak nov mlad vladar. James pa je kmalu vse razočaral. Domišljav in vsled mnogega tičanja v knjigah je hotel vse najbolje vedeti; najraje pa je vodil dolge bogoslovne debate. Preganial je puritance- a še bolj katolike v dobro anglikanski cerkvi. Obnašal se je pa. jedci in oblačil se kakor kmetavz, pravilo sodobniki. Izginila je z dvora vsa ona kultura, politična bistrota in podžiganie umetnosti, ki je dičilo elizabetinsko dobo. *
Po drugi strani je pa puritanstvo z mrkim pietizmom zavzemalo vedno večji obseg. Gledišče mu je bilo trn v peti in pregrešno. Že za Fl'zabete je puritanska nestrpnost ugonobila mnogo podeželskih gledišč. Pod Jamesom pa se ti je posrečilo doseči celo zatvoritev londonskih.
Vse to je Shakesneara neznansko bolelo. In začel je vedno boli tzpozna-vati grdobo Hudi; videl je. da vladata svet na k ,ncu koncev le zloba in neumnost; postal je zaničevalec človeka in iskal temu razpoloženju utehe v izlivih svojega genija, v dramah, ki so predočevale tako človeštvo ali take posameznike.
»Othello« je pravzaprav poseben slučaj brez širokega pogleda na človeštvo sploh. Je pa najotožnejše delo Shakespearovo.
Ni igra Othellova. nego igra Jago-va. Na njega je pesnik osredotočil svoje hotenje. Da predoči svetu, kakšna zloba je mogoča in kako trpe naiplemeni-tejši in ravno ti po infernalni zlobi drugega.
Mnogokrat se je trdilo, da tako absolutno zloben človek ni mogoč. Ker Jagu manjka razlogov, ki bi njegovo početje količkaj verjetno odtehtali. Toda zdi se ti, da vidiš pesnika, žalostno ki-majočega z glavo, češ, brate, verjemi mi. da je tudi takih in sem jih sam videl. Malo verjetno bi bilo, da bi Shakespeare, ki je z notranjim pogledom zrl skozi duše kakor gredo Rontgenovi žarki skozi telesa, ravno v tem edinem primeru omagal in ustvaril neresnično figuro. Bog znaj, kaj vse je doživel okrog sebe kot tih opazovalec. Zbral je tedaj, ko je začel obupavati nad človekom* vse znane mu gorostasne podlosti v eno bitje. S to koncentracijo jih ni povečal, kar bi bilo enako pretiranju, nego jih nam je Ie prav pregledno razvrstil. Gotovo je, da je Shakespeare srečal, čeprav v raznih osebah, Jaga sam v življenju.
Pripovest o »zamorcu«, njegovi krepostni ženi in podlem praporščaku je Shakespeare našel v zbirki novel nekega Italijana, imenom Cinthio. Toda pri Cinthiju so praporščakovl nagibi mnogo razumi ivejši: Praporščak strastno ljubi soprogo svojega gospoda in zabrede zato v besno maščevalnost. To bi bilo pa zelo navadno in vsakdanje. Shakespearu je bila vsaka učinkovita saov dobrodošla ia se je navadno pre-
cej vestno oklepal dejanja raznih novel i.i drugih pisateljev, iz katerih je za svoje drame črpal Oe da jim je s svojim genijem vlil čisto novo psihologijo in iz oseb ustvaril z nedosegljivim mojstrstvom reprezentativne značaje). Pri oni Cinthijevi noveli pa mu ni ugajal banalni motiv praporščakove maščevalnosti. Izpoznal je v življenju zlobo, ki samo sebe uživa in ki je tu brez pravih vna-njih razlogov, zgolj iz dopadajenja nad samo seboj. Tudi grozovitost ima pravi vir le v želji po uživanju muk žrtve. Značaj osvete aii kazni si obeša okrog le kot sramežljiv plašček radi drugih — ali tudi, da bi samo sebe vsaj nekoliko razumela in opravičila.
Tak je tudi Jago v svoji zlobi. Niti sam popolnoma ne pojmuje, zakaj je tak; saj vidi, da bo poginila celo mila in Čista Desdemona, katere ne obdaja niti senca krivde napram Jogu. Neposreden povod ima Jago pač v užalje-nosti. ker ni postal Othellov pobočnik. Toda sam čuti. da to ne zadošča. Zato si skuša sugerirati razne stvari, na katere niti ne verjame: Da je Othello onc-častil njegov zakon; potem zopet, da se hoče znesti tudi nad Cassijem. Celo to pravi, da zdaj i cn ljubi Desdemono. češ ker mu je Othello ženo onečastil; torej iz osvete. Prisiljena stvar. Neki angbški raziskovalec naziva Jagovo razpoloženje za »motive-hunting of a motiveless malignitv« (lov za razlogi za zlobo, ki jih nima).
Shakespeare je v to figuro položil vso lastno osuplost nad brezdanjo, ne-utemeljivo zlobo, ki je je vedno več opažal okrog sebe in je hotel vzdramiti svet. da tudi on strmi nad njo. Vedel je, da bo svet rekel: »Fej. ni takega: to ni mogoče.« Zato da te besede govoriti Jagu samemu, da izreče n;egova soproga Emilija sum. da je moral lopov splesti laži zoper Desdemono. Glej, Človek, ne veruješ, da se ti zna taka zloba skriti pod tvoje lastno mnenje, da je ni na svetu.
Tudi sicer se Jago skriva pod naj-bo!išo krinko, ki si jo moremo misliti. Pogumen in pod očmi Othella preskusen v mnogih bitkah je vsemu svetu pošten »Haudegen«, hraber, skoro robat v svoji dozdevni vojaški odkritosti. Navidez nekompliciran mož dejanja, kakor Othello sam. Kdo bi iskal pod to masko škilečo režo zastrupi je valca duš? Lastna žena ga ne prepozna do zadmega. Skoro gotovo bo Jago i v mučilnici molčal, ker sam ne bi znal zadostno razložiti svojega ravnanja.
Vsakomur jasna sta Othello in Desdemona. Dva čista, plemenita človeka, ki v svo.i dobroti kaj rada tudi na drugih vidita samo dobro. Prezaupljiva, Čeprav je to razumljivo.
Napačno je pa mnenje, da je Othello prototip ljubosumnosti Prcodkrit in prefin je, da bi se mog'a v njegovi glavi sploh poroditi nezaupljiva misel zoper liubl'eno Desdemono, ki ga je sama volila. Le nenavadno zaupanje, ki je ima do Jaga. vera v Jagovo moško poštenje, v n.egovo izkušenost in v njegovo vojaško zvestobo morejo spraviti intrig nevaienega vojskovodjo do prepričanja, da mu je žena nezvesta. Pravo ljubosumje ravna že po golem sumu. Othello pa, dasi besni, noče niti tedaj še ničesar ukreniti, ko se Jago začne zatekati naravnost k nesramnemu laga-n;u. da je povišal Cassijeve sanje o Desd?moni. Othello hoče dokazov; šele, ko se mu zdi, da je teh dovoli, stori svoj sklep. In sam pravi: » . . . čem dokaza; na dokaz pa ni več drugega kot to: naenkrat z ljubeznijo in ljubosumjem proč!« Polovičarstva ni vajen.
Othellova tragična krivda je njegovo popolno zaupanje do Jaga. Nobene tragične krivde pa ne najdemo na Desdemont. Do smrtne ure se ji niti ne san;a, kaj jo čaka; videla je, da je njen mož postal čuden in divji, pa si tega ne ve razložiti. In petem ne najde več% prilike, da bi se zadostno uprla prepričanju, ki se je trdno vgnezdilo v Othel-love možgane, ne da bi bila o tem kaj slutila. Umre kakor droben ptič, ki ga sredi poleta v jasnem nebu pograbi kragulj. Nikomur ni storila tudi nevedoma nič zalega, niti Jagu ne.
Zato nam zapušča ta drama globjo bo!, nego katerakoli druga Shakespearova.
Najvažnejša od postranskih oseb je Jagova žena nmili.a. Dobra in pametna žena, vdana svoji gospe; v svet gleda s humorjem in praktično. Edina stvar, ki v drami ni zadostno podprta, je Emi-Ijin molk, ko išče Desdemona vpričo nje izgubljeni robec. Pričakovali bi, da se bo gospe, ki je v velikem strahu radi izgube, razodela in skesano priznala, da ga je ona našla in na zahtevo dala Jagu. Tajiti se ne da šibkosti tega mesta. Pomagati si moramo z refleksijami, da nima Emilija do moža nobenega nezaupanja in da je pravzaprav hotela le posneti vzorec, soprogu dati posnetek, pravi robec pa gospe j na skrivnem vrniti. Toda Jago si je od Emilije prilastil pravi robec in ženi se mora zdeti dvomljivo, ali ga še kdaj dobi v roke. In čud- | no bi se ji moralo tudi zdeti, zakaj ji je Jago že večkrat naročal, naj gospej ta robec kratkomalo ukrade! Sama je tu- i di videla, da to ni robec od tucata, ne- I go izredno umetno-obrtno delo in pa i zaročni dar Othellov,
Izven te slabe točke pa se razvija drama od prvega zloga do konca kakor iz enega kova. Tragika dejanja se enakomerno kupici pd akta do akta do katastrofe.
_ V kraljestvu palčkov. Da, bilo Je res
v kraljestvu palčkov in dan naših malčkov. Gledališče ie bilo včeraj, kakor pri premijeri polno, dokaz, da je prireditev druStva »Atcna« popolnoma uspela. Iura »V kral.e-stvu palčkov«, je fantastična pravi ica prirejena nalašia za mladino. Ko je zastor padet I edeca ploskala v silnem oduševljenja. Igra je bila spretno aranžirana z me— n^ajočim se nastopom palčkov in vil je bila harmonično zlita v nepretrgano celoto. Originalni packi so vzbudili pri otrocih največ zanimanja hi smeha. Omeniti jc še treba, da so bili spretno naštudirani plesi in nastopi vil izvajani od deklic z vso pre-ciznost"o in eleganco. V splošnem rečena Je društvo »Atena« z Igro pokazalo, da s« z moderno vzgojo otroka rapidno razvi-a inteligenca in to je društvo Atena doseglo.
— Gosta zagrebške opere v Maribora* V zelo neprimernem času sta se dva člana zagrebške opere ga, Marta Pospišll-Ivanova in z. Zdenko Knittl pojavila kot gosta Narodnega gledališča v Mariboru. Operni in koncertni večer prirejen v petek na višku ogabne volilne borbe je bil po svojem prvovrstnem sporedu še boli po izvajanju posebno od strani ge Pospišilo-ve tako vžitkapoln, da ga je bilo res škoda za tak večer, ko je bilo vnaprej gotovo, da ta nenavaden cbisk ne bo privede! v Tnlijin hram zunaj po volilnih shodih s« nahajajočih obiskovalcev. Ker se Izven direktne volilne borbe nuha aioči se krogi nc zavedajo, da treba v takih sluča)ih izpopolniti vrzel, Je gledališče ob določenem času skoro zevalo praznote. Se le proti 20. uri ie polagoma Jelo prihajati občinstvo. Zato pa Je imelo navzoče občinstvo tem več vžitka. Posebno je ugajal prizor Iz IV. dejanja »Carmen«, ki je prinesel obema gostoma navdušene ovacije.
— Matija Gubec med bollsevfkL Med maloštevilne prevode, ki zastopajo našo jugoslovensko literaturo v Rusi.l, spada poleg smrti Smailage Cengiča, Kumičičeve povesti »Ubilo ga vino€, nekaj Preradovičevih pesmi tudi Bogo-vičeva drama »Matija Gubec«, ki nosi v ruščini naslov »Korol mužik« (kralj kmet). Prevod je preskrbel M. Petrov-skij. Leta 1919. sta nameravala Ivo Br-kič in njegov prijatelj S. Hlavatv, predsednik ssovieta SMS«, uprizoriti Matijo Gubca v Odesi, toda prevrat je to preprečil. Sam ljudsVi komisar za prosveto Lunačarskij se je interesiral za to dramo in je obljubil, da jo sprejme v moskovski repertoar. Zaradi poman kljive zveze z Rusijo ni znano, da II je Luna-čarski ostal mož baseda ali nc. Verjetno pa je. da bodo boljševiki iz političnih ozirov z veseljem sprejeli kmetskega l.vzl:? na odru in morda postavijo poleg Spartaka, Lassalla. Sevčcnka, Stenjk« Razina in Galileja tudi njemu spomenik« To bi bil prvi Jugosloven, ki bi stal na piedestalu v Rusiji.
— Jugoslavensak Njiva. Izfšao le 6. broj Jug. Njive. VI. Dvornikovlc nastavlja svoju stud'lii »Shakespearov Hnmlet I ha-mletfzam u Kranjčev'ea«, a P. SiSIć svrSa-va svoju studiju »Seljačka buna od godine 1573«, Iznoseći u ovome broju historijska likove Matlie Gubca I Ilije Oregorića, kolovođa »muške puntarl'e«. Josfp Kolundžić započinje u ovome broju zanimljivu knjiž. studiju »O Um:etnost*«. Mislav Mlha;lovl6 Javio se pjesmom »Dobra«. S. H. Mflović u članku »O zaštiti dece i mladeži« priopćuje svoja cpažan'a s puta po Njemačkoj
0 organfzacijj j funkcionlsanu n;em. Ju-gendamta za zaštitu dece. Ruski kritik Nikolaj J. Fodorov u članku »Rusko revolucionarno p!esnfštvo« crta narnovije struje u rusko? poeziji. U pregledu ima niz aktu-elnih članaka iz podrneja unvetnostl. nauke
1 prevrede. — Jug. Njiva Izlazi dva put mjesečno, a stoji 120 Din godišnje, na pol godine sorazmierno. Pretplata se šalje U-pravi Jug. Nj;ve, Zagreb, Marovska uUca broj 30.
Glasbeni vestnik
— Za klavirski koncert kl ca priredi
ta teden prva francoska pianistinja. gdčna Seiva Blanche. je zanimanje splošno, tako da se je treba požuriti za nakup vstopnic Opozarjamo, da je to njen edini koncert v Ljubljani.
— KlavTrski koncert slavne francoske
plan!st*nje Olanche Selva, ki ga priredi Glasbena Matica s soudeležbo Francoskega Instituta v L'ubljani. je določen za petek. 23. marca 1923, ob 20. zvečer v dvorani Hotela Union v Ljubljani. Spored sledeči; 1. Rameau: Rigaudon et Mtisette, La Villa-geoise, Couperln: Le Rossignol en Amour, Dagincourt: Le Moulin a Vent. 2. Gabriel Faurć: 6 črne Nocturne. 3. Vincent d fndv; Poeme des Montagnes (op. 15). Harmonle; I. Le Chant des Bruvercs (Le Chant des Bruveres, Brouillard, VVeber, La Bien-ai-mće, Lointain). II. Danses Rythmiques (Danses rytbmiques, Valse grotesoue, La Bien-aimee, Danses.) III. Plein Air (Promenade, Hetres et Pins, La Bicnaimće, Calme, Coup de Vent. A deux, Amour). — Odmor.
5. Albert Roussel: Danse au Bord de 1'Eau.
6. Deodat de Sćvćrac Les Muletlers devant le Christ de Llivia. (Extraifs de Cer dana).
7. Maurice Ravel: Jeux d' Eau.
8. Clande Debussv:    L'Isle Jovettse. Cčsar Franck: Prćludc, Choral et Pugue. Vstopnice se dobe v predporadajl v Matični knjigarni.
>6UDDHA< C
n
LBUDDHA-
tra0ehm01 C
Strm 4
-S L O V C U S K I   N A I? <>n« 4nc 21   marca 1923
Slev CO.
Dnevne vesti.
V Liubuani, dne *0. marca 192$,
— Vse, kar jc prav! t) nedeljski ve* sti »Jutra«, da je odpoklican šef naše delegacije v paritetni komisiji v Opatiji er. Tobaf, se jc sncči informiral naš ticpisnia v zunanjem ministrstvu. Poro-čilčj, da je lt. Rvl/af odpoklican in da *e ca njegovo mesto pozvan univerzitetni prejemor dr. Zdger, je nas dopisnik prediožii pooblaščenemu ministru Ljubi Nešiću in pomočniku ministra za zunanja dela Panti Gavrilo vici}. Vest je vzbudila nemalo začudenje. Cd obeh, kakor tudi na ta cd ministra zunanja del dr. Ninčča je bila ta vest oz&ačeaa za popolnoma neutemeljeno in neresnično, ker uživa dr. Rybaf v naših zunanjepolitičnih krogih največje zaupanje. »Jutrovo« vest o odpoklicu dr. Rybafa smo Čitali z največjo skepso In smo takoj sumili, da je navadna, v a&itacijske namene preračun jena raca. Vemo, da se v agitacij ske svrhe če^ ste uporabljajo tudi nemoralna sredstva, toda mnenja smo, da so tudi v tem gotove meje, ki se jih ne sme prekoračiti. »Jutro« pa je lansiralo to vest v polni zavesti, da je neresnična, dasi Je vedelo, da po to poročilo vzbudilo največjo pozornost v sosedni Italiji in škodovalo ugledu naše drŽave in ugledu predsednika naše komisije.
—- Občinska seja. Prva javna seja občinskega zastopa bo v četrtek 22. t. in. ob 17. v mestni zbornicj. Na dnevnem redu so tele točke: 1. Naznanila predsedstva; 2. Določitev časa in števila rednih sej in 3. določitev ter volitev posameznih odsekov.
— Klerikalna ofenziva proti županu dr. Feriču. Klerikalci so silno razjarjeni na župana dr. Perica, ker se ni dal pregovoriti, da bi odstopil od svoje kandidature ter dal svo im somišljenikom direktivo, da naj volijo dr. Gosar-ja. Zato se hočejo maščevati nad njim na ta način, da mu bodo delali neprilike in sitnosti v občinskem svetu. Vse kaže na to, da se bo v občinskem za-stopn razbila koalicija med socijalnimi demokrati, komunisti in klerikalci. Ce se to zgodi, bo županov položaj seveda zelo kritičen, ker ne bo imel zanesljive veČine. Plodonosno delo bo s tem seveda zelo otežkočeno. Ako pride do razkola v koaliciji in izločitve klerikalcev, bo seveda moral tudi podžupan dr. Stanovnik izvajati konsekvence ter odstopiti Morda nam prinese že prihodnja seja občinskega sveta kakšna presenečenja.
-n- Ob obletnici smrti Antona Ko-
lepca. Dne 10. t. m. je minulo ravno eno Jeto, odkar je zatisnil za vedno svoje ocf eden največjih dobrotnikov si ven-ifkega naroda Anton K o 1 e n c, veletr-sovec v Celju. Pokojni je v svoji oporoki poleg drugega določil kura to rij u za postavitev nagrobnega spomenika, da razdeli za najboljše načrte spomenika tri nagrade in sicer po 10 000, 3000 in 2000 kron. Sedaj je kura torij v sporazumu z glavno dedinjo Marijo Kopušar dolečil, da se nagrada razdeli sledečim načrtom: I. 10.000 kron Ivan Napotnik, II. «000 K Lojze Dolinar, III. 2000 kron, ki je bl!a razpisana samo enkrat, se podeli dvakrat in sicer so jo prejeli stud. arh, Iv. Omahen ln stud. Ing. Kari Bra-tuša, oba iz Ljubljane. Izdelan bo najbrž načrt Karla Bratuše. Relief bo izdelal umetnik, kamnoseško delo pa bo izvršila »Jnfroslov. kamnoseška družba« v Celju. Načrti bodo te dni razstavljeni.
— Obisk romunske kraljice. Kakoi poročajo današnji beogradski listi, obišče prihodnje dni romunska kraljica Marija naš dvor. Kraljica ostane več dni v Beogradu*
w Mandat štajerskih Nemcev ne-sfcaren. Naknadno nam pišejo iz Maribora j Popoldne so prišli pri skrutlni-jn glavnega volilnega odbora za Štajersko na sled zopetni pomoti pri štetju Qo!ouhovih glasov in sicer da bi jih moral imeti pravilno 6040 namesto samo 5529. Ako se tu pomota potrdi, potem zgube Nemci svoi komaj dobljeni mandat in socijalisti dobe v osebi Oo-louha vsaj ta sporni mandat. Obe stranki s veliko nervoznostjo raziskujeta in stikate po računskih pogreŠkah. Do 17. ure dne 19. marca je bilo oficijelno 5e neodločeno, komu pripade ta mandat Končni   voKlnl   rezultat na Štajerskem, Končni in definitivno potrjeni uspeh volitev na Štajerskem  bo  ugotovljen najbrže še le v torek, ko bo glavni volilni odbor svoje ogromno delo dokončal. Na tem glavnem skrutiniu je zastopanih 284 volišč. Dosedanji ne še uradno potrjeni rezultati so; Vrli'nih udeležencev; 96.044,   od teh: dr. Kukovec 5150, dr. Korošec 55.393, No-vacari 2045,   Dmfenik 4» 17,   Oolouh 6529 (morda 6P4P),   Nemcf 5975,   Radič 10.167, K^rcn 42<?1,   Brnndner £068, Siojadinovlč 1335. V teh š'cvilkah le vsebovano vse volimo okrožje. Potemtakem pripade 12 mandatov na sls, z na Radića, 1 negotovo ali ali na Orlntiha ali Nemce.
— Pr?hod vol, kom'snrfev iz Prekmurla V BI" f boru so v poneđel'ek popnldn? z »e-pefoftfo pričakovali prihoda volilnih knmj-safev It Prekrrrarja. Poteg uradno ugotov-l?ef|!f| š evilk se od tam pričakujejo tudi sicer nezanimiva poročila o poteku volitev. Baje te ie tam udeležilo komal 60* vata
volinih upravičencev, a aostfli m se vsi aa
račun vseh strank.
— Smrtna kosa.   Včeraj   J* se dolgi
mučni bolezni umrl p. Ar tur T o m a t j č, uradnik Občne zavarovalnice v Trstu. Pokojnik je bil iz znane ljubljanske narodne rodbine. Bil je dober narodnjak in naprednjak. Služboval je preje v Trstu, po prevratu pa se ie preselil v Ljubljano. Bil ie Iju-bezn iv družabnik in dober uradnik, k| ie vživai v vseh krogih splošno simpatijo. Lani je ;el bolehati in je pii dolgo časa priklenjen na postelj. Poko.'alfc ie brat g. poštnega kontrolorja Mirka Tomažiča. Pogreb bo v sredo 21. t m. ob pol 17. na pokopališče k Sv. Križu, plag mu spomin, njegovi rodbini naše sožalje. — Včeraj ie umrl g. Janko Jagodic, trgovski zastopnik. Na službenem potovanju ga je zadela kap in včeraj ga je smrt rešila trpljenja. Pokojnik je bil dober narodnjak in zvest somišljenik napredne stranke. Pogreb bo jutri ob 15 po* poldne na pokopališče k Sv. Križu. Bodi oni ohranjen blag spomin!
— Smrtna kosa. Umrl Je v ponedeljek popoldne g. Pavel K r i ž n a r. stanujoč v Trnovem. Na Mivki. Zopet eden izmed onih najnesrečnejših vejnih invalidov, ki je v vojni izgubit obe oči in bil popolnoma slep. Po pcklicu Je bil strešni klepar. Bil Je priljubljen in splošno spoštovan mož. Zapušča vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci. — Ako kdo. Je gotovo on in njegova družina najbolj občutila ddanemožnost svojega dobrega in skrbnega očeta. Preživljal te |e n borno invalidsko podooro in malo trafiko, katera ni niti za črn kruh dona Sala. Pogreb bo v sredo ob pol 4. popoldne. N. v m. p.!
— Rusko predavanje. Opozarjamo na predavanje, ki se vrši danes ob 20. zvečer v Mestnem domu. Predavanje bo sicer v ruščini, vendar pa je vsebina tako zanimiva, da bo gotovo ustregla vsem, ki količkaj razumejo ruski jezik. Predava, kakor smo že poročali, dama-Rusinia, ki pa slnčamo ni sporočila uredništvu svojega imena. 2« naslov predavan:a — »o skriti sili v notranjosti človeka« — dokazuje, da je predavateljica posvetila svoj trud proučeva-p niu psihološko r religijoznih in mističnih pojavov človeškega duševnega življenja in Je tem boli zanimivo, ker temelji na filozofiji starodavnih indijskih jogov. Prvi del obsega nauke in mir šjienje jogov. drugo pa novo dobo y tej panogi filozofije, ki se je začela Z nastopom Kristusa.
— Sovjetska Rns??a predlaga poštno zvezo z našo kraljevino. Sovjetski komisar za poŠto in brzojav je poslal našemu ministrstvu prošnjo, da bi se vzpostavila poštna in brzojavna zveza naše kraljevine s sovjetsko Rusijo. O tem predlogu bo razpravPa! ministrski svet in ga bo najbrže ugodno rešil.
— Kristanov nasledn'k   na   Belju. Za
mesto upravitelia na državnem posestvu Belje kompetira okoli 40 prosilcev. Imenovanje se izvrši v kratkem. Za upravitelja bo Imenovan na'brže vseučilfški profesor dr. Vlaiinac, ki je absolvlral višjo gospodarsko šolo.
— Razgledn!ce pok. Dr. Iv. Tavčarja
v lepem septta tisku, je po svo'em ličnem originalu založil umet. slikar g. Lo'ze Pov-he in izdal. Dobe po vseh trgovinah s pa-PT'em po normalnih cenah. Opozarjamo cenj. p. n. občinstvo, kakor tudi gg. trgovce, vsa sokolska In izoraževalna društva v mestih in deželi, da sf nabavio te razglednice s dobro pogođeno sliko poko:nf!<ovo. Trgovci In omenjena društva imajo pri večjem od emu popust
— Zdravstveno stan'e mesta UuM'ane.
Zdravstveno Izkaz mesta Ljubi nne Izkazuje v času od 11. do 17. marca tole statistiko: Umrlo je 22 oseb, 11 moškega tn U ženskega spola. Smrtni vzroki: jetika 6, p1:uč* nica 2, srčna hiba 2, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 9, smrtna poškodba 1. Med tem časom se fe rodilo 24 otrok, (l mrtvorojen) 12 moškega ln 12 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: 1 slučaj da-vjce.
wr Afera Lesny Znani kaplan v Slatini na Hrvatskem Lesnv, ki ie bil pred sodi* ščem v Osi eku radi zlorab! cn:a mladostnih deklic obsojen na 2 leti ječe, proti čemur Je vložil ničnostno pritožbo na stol sedmorice v Zagrebu, ki mu Je kazen znižala na eno leto. Lesny namerava sedaj apelirati na kraljevo milost
— Za zgradbo sokoL doma v Sp. Slfkl, so darovali pri »Slepem Janezu« po br. Kovic Pavlu, brat starosta Malv, Tržič 100 dinarjev, sest. Juvan. Sokol II. Ljubljana 23 dinarev in po 10 Din. br. Kovic Pavel Mojek M., Nachtlgal P., in sest Jožica Su-šteršič. Da bi našli obilo posnemovalcev. Iskrena hvala! Odbor.
<>— Jugoslovenska »omarica. »L S. Publ|que« piše: Jugoslavenska bojna mornarica se organizira. Njen personal obstoji sedaj iz 256 častnikov in 2000 podčastnikov in mornarjev. V reeervf se nahaja 164 Častnikov in 570 podčastnikov in mornarjev. Mornariška akademija se nahaja v Oružu, v bližini Dubrovnika. Poleg to je v Šibenika še posebne) mornariška šola. Olavna morska baza se nahaja V Kotoru. Z« mornarico, ki nima svojega ministrstva, skrbi ministrstvo narodne obrane. Sredstva« a katerimi razpolaga Jugoslovanska mornarica sedaj, pa ne zadostujejo. Obstoji Is 6 majhnih minonoscev: Sokol, Galeb, Orao, Jastreb, Kobac ln Gavran in dvanajst torpedovk bivše avstro-ogrsko monarhije. Od »T-l« do »T-9« nosijo po 250 ton in vozijo s hitrostjo 28 morskih vozlov. Od »T-10« do »T-12« nosijo po 200 ton ia vosije 27 vodov. Štiri«?
posel imajo tonažo pod 100 ton. Poleg teh ima Jugoslavija <• itlri monitorje bivšp pvslro - ogrske mornarice, M sc Imenujejo: »Vardar«, »Sava«, »Drava« in »Morava«.
— Hugo Stinnes hi jugoslovenska Industrija. L Eclair prinaša po Tli eru novico, da je H. Stinnes inkognito prepotoval kraljevino SHS. Namerava kupiti ba e premogovnik v Trbovljah kakor tudi žage ter Šume Steinbeissove v Bosni. Pripisuj« se mu namera, da hoče osnovati velik rudarski sindikat po katere« bi mogel položiti svojo roko na jugoslovensko obrt.
— Zopetna otvoritev pošte Pueond tn t sprememb a imena. Dne 1®. septembra 1922. začasno zatvorjena noSta Puconci je pričela dne 12. februarja 1923. zopet poslovati, in sicer pod imenom Puconci (nc več Pučbnci). Zvezo ima ob ponedeljkih, sredah in sobo* talj z vla1:! n« progi Murska Sobota^Modoš, ob pcdcljak, torkih, Četrtkih iq petkih pa po poštnem slu z Mursko Soboto. Pogrni okolij tvorijo občine Bo'<ra?i. Brcrovči. Do» lina. Gorica, Lemerje. MoSčanci, Pečarovci, Pol a na. Predano vci, Puconci, S a lame nc i in Vaneča.
— Klerikalni snrevost ff D. M. t Po-
1*0 nam poročajo: Zmnjre prani nasprotniki Sokolstva so tako! po volitvah in sicer v noči od 19. na 20. t m. dokumentirali svoo moč in olJko s tem, da so na prostoru, kjer se Ima zgraditi bodoči Sokolski dom. poškodovali nasnde in Izruvali enega na'večlih in nnThuine"e ra^tnčih kostan:ev. Takšne surovosti so sposobni samo podivjani 1'ud e, ki jih je v klerikalnih vrstah žal na stotine.
— Usoda na fedvlonn bolnega. Nedeljo — krasen pomladanski dan. dan skupščinskih volitev so !:ubitef?i dobre kapljice posvetili -r- mnl'novcu. Tudi v neki gostMni so ga točili. Mimo je pršel gospod, bolehu'oč na ledvicah, kj 'e v rrsnfcj znhrepene! po hlnd'in* mpMnovskf puačl. Stopil je v gostilno. Brhka Pepca ga 'e nagovorila: »Gospod! Tudi malfnovec?« »Da, prosim.« Natakarica 'e postavila predeni temnordečl malTnovec Gospod ga ie hlastno Izpil. Razočarano in filozofsko dejal: »Kaj čem? Izpiti fa moram, čeprav mi je zdravnik prepovedal!«
^Zcpct drzni vlomi w UuMj™!. V noči od 17. na 18. so doseda) neznani storilci vlomili v traf;ko Ivane Snoj na Dunaskl cesti 47. VlomPcf so odnesli preko 200 za-vftk ov tobaka in več tisoč cigaret v skupni vrednosti 12*40 kron. — Na Ižanski cesti cesti 46. fe bilo 17. t. m. vloml:eno v stanovanje Jos:pa Grrdoln;ka. Vlomilci so odnesli vso obleko in perHo v skupni vrednosti 43 270 K. Kakor fe vTdetj obstoia v Ljubljani že zopet družba spre»nffr svedrovcev.
ar Kino »Ideo.1« je pričel v nedelo 18. trn. e predvajanem filma »Grof Monte Cristo«. PHm je posnet po znamenitem romanu Aleksandra Dumas in je prvovrsten tako v izdelavi kakor v dramaturgiji. Film obstoji iz 5 delov in Je predprodaja vstopnic vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
— Cevlle kupu'te od domač h to v aren tvrdke Peter Kozina.& Ko. z znamko »De-ko«, ker so Isti priznano na boljši In na"-cenešl. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
ROPARSKI NAPAO NA VLAK
V nedeljo 18. t m. |e bil izvršen ponoči na tovorni vlak številka 567 v Podsu-šaku pri Zagrebu drzen roparski napad. Vlak |e stal pred senatnim znamenjem in čakal da postane "roga prosta Med tem časom pa je na vlak navalila oborožena tolpa banditov. Ustrelili so sprevodnka In enega zavirača krvavo pretepli. Ako so roparji napravili kako škodo, do sedaj še nismo prejeli poročila.
NAJNOVEJŠA POROČILA.
TnrMIka In sport.
Ilirija : Villacher Sportverem 7:1. Včerajšnja revažna igra med obema imenovanima kluboma le pokazala goste v nekoliko boljši kondiciji. Nastopili so oiačenl s novimi igralci in vzdržali odprto igro do k n-ca. Kakor smo že včeraj omenili, so Dd)a-čani precej simpatično in fair moštvo, vendar v tehničnem pogledu zaostaja njihov nogomet za našim, kar je tudi razvidno is velike goal-diference. Najboljši del moštva je bila očeraj obramba, ki je s sistematično igro spretno razbijala napade Ilirije. Tudi vratar |e bil včeraj v boljši formi. Ilirija včeraj sicer ni dosegla nedeljske forme. S hitrostjo Izpeljani napadi pa so vplvali selo efektno. Napad Je bil v splošnem dober, med tem ko Dninar v krilski vrsti ni zadovoljeval. Zupančič II. le bil kakor vedno na višku. Scklič v gooalu ni Imel preveč dela. Goale so zabili: Oman 3 Učak 2 Zupančič Gabrijel in Lado vsak po enega.
„Klno Tivoli"
«- Sodoma la Gomora. V Četrtek se predvaja v Kino Tivoli I. de! dosedaj prU znano največjega umetniškega filma modernega časa Sodoma in Gomora. Film. ki je realna podoba današnjega nemoralnega propadlega človeitva, nam a neobičajno silo preodčt in odkrije ta gnili svet Cel svet se suče danes okoU kapitala, ki ne nosna mej lp ki se v tvojem groznem ponosu ne straši Človeških žrtev. Film ost povelje pod zemlio v najtemnejše rove, kjer pohlepnost za kapitalom poganja tisoče v prezgodnji grop. f FcUoCi se nam zakulisna Igra na bor-zaht Sleparije pri igralni mizi ln v družbi nizkotnih žensk tečeta šampanjec ln sekt v potokih. Na eni strani lepota, bogastvo, l|u-besen. na drugi podlost revščina, sovraštvo. Ta la današnji svet... Ali bliža Sa mu konec ia sicer v simboličnem prikssovanJu pogorelih mest Sodome in Gomore, ki sta bili od Bosa uničeni. Ogeni m pot'*« kan-čsts pregrešni tvet V gisvni vlogi tega glasovi tega filma nastopa svetovno znana tragedinis Lucy Doraine* pole« fvetovno-znanih Igralcev- Danes »e predvaja film »Po4 krinko krivde«, v katerem nastopa ttt» «H Lacjr Poratna v glavni viogk
Načrti ca sestavo reškega konzorcija.
Opatija, 18. marca. (Izv.) Senator QnartieH je v razgovoru o problemu pristaniškega konzorcija napram Jucro-slovenom naglašal, da ni samo Biroš, marveč da Je celo reško pristanišče na razpolago Jugoslaviji, ako se hoče res lojalno in resno sodelovati za obnovo Reke v smislu rapallske pogodbe. Ju-gosloverti za tako razlaganje ne more o imeti nikakega vpoštevanja, ker je le izrodek zadrege in v svojem bistvu pove samo to, da so Italijani inlran-sigpntni in krivični, k^r glede Baroša in Delte nočejo izvesti tega, v kar so se obvezali z rapallsko- pogodbo. Quar-tieri si je pomagal iz zagate s tem da je predlagal, da naj si Jugoslovani in Italijani izdelajo vsak svoj načrt za konzorcij, na kar prideta ta dva načrta v razpravo v sejah komisije in se v razgovoiu pokaže« v katerih točkah bi vladalo n.ed obema deloma paritetne komisije soglasje in v katerih nesoglasje. Quartierijev predlog je bil sprejet. Italijani izdelujejo načrt po vzorcu pristaniškega konzorcija v Genovi. Seja bo zopet jutri. V R;m sta odpotovala po nove instrukcije Maz-zucco in Mattei-Gentilt. Tako ostane Quartieri sam. Jutri dospe v Opatijo dr, Marko Laginja in sicer radi ureditve svobodne cone okoli Kastva.
POGAJANJA V OPATIJI-
— Beograd, 20. marca. (Izv.) V ka* binetu Ljube Nešića je bila včeraj seja posvctova.ne komisije, kateri so pri* sostvovali admiral Priča, Angjelinović in Hreljanovič. Ljuba Nešić je prečita! vsa zadnja poročila o delovanju pari« tetne komisije v Opatiji. Na dnevnem reuu je vprašanje sporazuma med nami in Italijo glede sistemizacije reške dr« zave.
—Sušak, 20. marca. (Izv.) Italijan* . ski tisk reproducira preko Beograda vest ljubljanskega »Jutra« o odpoklica* nju dr. Rvbara. Obenem objavlja de« menti zunanjega ministra, ki je izjavil, da njemu tak sklep vlade ni znan. Splošno pa italijanski tisk tudi komen« tira zadnjo izjavo zunanjega ministra o sporazumu naše države z Italijo gle« de Reke.
«— Opatija, 19, marca. (Izv.) Danes ni bilo seje paritetne komisije, ker so člani odšli na izlet.
Poljska vstopi v malo anfanfo.
— Varšava, 20. marca. (Izv.) Ministei zunanjih zadev, ki sedaj biva v Parizu, je poslan v Francijo z misijo, da tam pripravi vse za vstop Poljske v malo antamu. V glavnem gre za odstranitev vseb se obstoječih diferenc med Češkoslovaško ia Poljsko republiko.
PASIVNA RESISTENCA POŠTNIH USLUŽBENCEV V AVSTRIJI.
— Dunaj. 19. marca. (Izv.) Pasivna re-zistenca. ki se Je začela na tukajšnjih poštnih in brzojavnih uradnih danes zjutraj ob 6. uri. se širi pclagoma na vse strani. Delo je začelo pojemati takoj zjutraj. Na posti uslužbenci povzročajo občinstvu najrazličnejše ovire, poslovanje se vrši počasi, zahtevajo se sicer nepotrebne formalnosti, poSil-Jatve se sprejemajo v minimalnih količinah, kratko malo opaža se oči vidna tendenca ovirati normalni dnevni promet. Telefonski urad vrši svojo službo ie dokaj redno, vendar pa je dovoljeno samo okrog 300 zvez, mesto dosedanjih 500. Najbolj občutno je rezistenca prizadela večje poštne urade. Na kolodvorih Je bil dopoldne velik zastoj poštnega prometa. Pošiljatve so odhajale s precejšnjo zamudo in videti je bilo, kako skuša poŠta ovirati poslovanje železniških organov. Na deželi se Je začela pasivna rezistenca dopoldne. Fz raznih krajev so prispeli odposlanci različnih organizacij ki so se združili z zastopniki tukajšnjih organizacij v velik akcijski odbor. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava vlada začeti s poštno - brzojavnimi uslužbenci pogajanja. V to svrho so baje pričakovali samo povratka kancelarja. ki se Je ?e vrnil in pogajanja so se bržknne že začela
KONGRES MEDNARODNE TRGOVSKE ZBORNICE.
ZA SVODODO TRGOV1VC
— Rim, 19. marca. (Štefani.) Včeraj sg ie začel tu drugi kongres med larcdne trgovske zborpice. Pri otvoritvi sc bili navzoči številni člani vlade na Mu z ministrskim predsednikom Mussollnijem. predsednik senata in parlamenta, diplomaiiini kor in mnogo odposlancev trgovske zbornice, med njimi zastopnik Zdruienh dr/av. Ministrski predsednik ie v svojem govoru izjavil, da državi ne sme biti ležečo »a izvrševanju gospodarskih funkcij, poseono pa ue onih, ki so monopolnega značaja, ker za to ni sposobna. Po njegovem mišljenju mora vlada, ki ima namen olajšati prebivalstvu povojno krigo, dovoliti privatni Industriji čim večje trgovinsko svobodo h se Izogl-batl vsaka zakonodaje glede Intervencije m oviranja, ki je v skladu z demagogijo levih strank ia vendar, kar uči izkušnja lahko samo koristi interesom In razvoju narodnega gospodarstva.
čas Je že. da se osvobode vil nArodf od zadnjih ostankov tega,  kar Imenujemo priprave aa vojne, čas le. posvetiti pozornost gospodarskim problemom la otresti se omo-j tfta, ki aaai ia le prizadela volna straši.
Ne verjamem, je dcjaJ Mussoitni. da bi bila celokupna sila, ki jo tbsega industrija« poljedelstvo, trgovina, bančni in ostali pro* met pod imem n kapitalizem, pred polomom, kakor trd.jo že od nekdaj teoretiki ekstrem-nega socijalizma. Izkušnje, ki se vrše pretf našimi Očrni .n spadajo med največja zgodovinska dejstva, eklatantno dikazujejo, da so vsi takozvani asocljacijski sistemi v narodnem gospodarstvu stor.Ii več ali manj žalosten konec, ker niso upoštevali svobodne inicijative in virov industrijskega delovanja. Ne glede na to pa svobodna Inicijativa ne izključuje sodelovan]a skupla. Nasprotno. Ono se tem bolj olajšuje, ker se v polni meri ščitijo interesi industrije. Zastopniki trgovske zbornice stoje aa stališču ravnotežja in sporazuma. Danes ne gre za to, da se vzpostavi evropsko gospodarstvo, marveč potrebne so države In celi kontinent], ki bodo v najkrajšem času nudili gospodarskemu delovanju široko polje.
Dejstvo, da fe mogočna republika Združenih držav tu tako številno zastopana, i« zelo značilno. Četudi se uradna politika Amerike še vzdržuje, se vendar v njeenih gospodarskih krogih opaža, da sc ne mora popolnoma rezervirati v pogledu evropskega položaja. Muss-linl Je končal svoj govor z oblhbo, da bo njegva vlada posvetila po-gaianiem ono pozornost, ki Jo zaslužijo.
Ve%nski itešMovaške banke.
— Praga, 20. marca. (Izv.) Velikanski kankerot banke »Bohemiac Je povzročil % finančnih krogih veliko paniko. Njene podružnice v Parizu in Ameriki ao znatno prizadete. Vlada Je hotela bankedot prikrit*. Časopisju Je naročeno, da ne sme o bnnko-rotu ln nJega podrobnostih ničesar rbja% IJatl. Pri bankedotu so pa prizadete tudi nekatere afilirane banke na RaHcanu .
— Praga. 19- marca (CPB) V Interesa domačh in ?nozemskTb upnkov banke »tto-hemla« kakor tudi t Interesu zavoda so bfle podvzete varnostne odredbe. Določen |e bi strogi pregled stan'a banke, ki bo ▼ zavisnosti od stvarnega položaja dovršen koncem aprila L L
Borzna poročila.
_ Zagreb, 20. marca. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 18.15, 18.30, Pariz 6.30, 6. 35, London 458.—, 450.—, Berlin 0.47, 0 495, Dunaj 0.135, 0.136, Praga 292.—, 293.—. New York 97.50, 98.50. Budimpešta 2.30. 2.35. Valute: dolar 95.50. 96.50.
— Curih, 20. marca. Ozvfr.) Današnja predborza: Zagreb 5.45, Berlin 0.0258, Amsterdam 212.75, Newyork 5.385, London 25.31. Pariz 34.95, Milan 26.15, Praga 15.975. Budimpešta 0.14. Varšava 0.0145, Dunaj 0.00745, avstr. 2Ig. krone 0.0075, Solila 3.10.
— Trst, 19. marca. Zagreb, 21.20, Berlin 0.101, Praga 61.80. Pariz 132 25, London *»7.40, Newyork 20.75, Curih 38&_
Društvene vesli.
— Na znanf« vpokojeneem hi vpoko-fenkam. Koallrana društva vpokojencev: t. društvo vpokojencev južne železnice, 2> društvo vpokojenih Javnih nameščencev, a druitVO vpokojenih častnikov, 4. društvo vpnko'encev tobačne tovarne. 5. zveza u-rndniških vdov in sirot skllcu'elo v nedelo 25. marca ob 14. popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani skupni thod. Vsi vpokolencl In vpokojenke omenjenih društev nal se tega važnega shoda gotovo o* deleže. Nakošeni so tudi tukaj biva'oci wv volzvolenl poslanci, da se tega shoda udeleže. Odbor koaltranih društev.
— Obrtna zadruga čevllaHev za Izubijano fn okolico skllcuie sestanek za v četrtek 22. trn. točno ob 8. zvečer v gostilni g. Mrnka. Rimska cesta. Dnevnf red: Mezdno glbanle pomočnikov. Radi važnega dnevnega reda se prosi g. člane, da se sestanka zanesVivo udeleže. Načelstvo.
— Društvo vpokolen'h Javn*b nameščencev ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 22. trn. zvečer ob sedmih v gostilni pri Mraku na Rimski cesti.
— Akademski soe?Jalno - pedagofkl krožek priredi v sredo dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer na moškem učiteriŠČti sestanek} sledečim dnevnim redom: I.) Socijalizacija vzgo'e; Predava gosp. prof. dr. K. Osvald. 2) Porazgovor. Odbor vludno vabi vse vzgojitelje ter Izobraženstvo, ki se zanima za sodobna vzgoTna vprašana.
— Klub. napr. akad. iz Itai:?e, kateremu je namen izobrazba članov ln priprava za delovanje med narodom, je imel v soboto 17. marca ti. I. redni občni zbor v svojih prostorih, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Robert Hhvatv stud. med., podpredsednik: Ante Daneu, stud. med., tanlk: Zorko Dietz, stud. med., blagajnik: Ante Grahor. stud. med., gospodar: Božo Race, stud. teh., odbornik: OktavIJ Cek, cand, Inr., nač. narodno-ebrambnega odseka: Josip Kosovel, cand. phil., nač. ve-selMnega odseka; Ivo Lašič, stud. med. Odbor.
Poizvedbe.
— Ušel Je v nedeQo kanarček. Proti nagradj aH zamen} naj §e odda na Blciwer sovi cesti 15 111.
— Pomotoma fe bila vzeta v Narodni knjigarni ročna torbica z vsebino: denarnica s približno Din. 400, ženska ura, 2 ključa, žepni robec, nož, potrdilo Llubll. kred b?nke In drugo. Torbica z vsebino na! se odda v Narodni knjigarni ali upravi Slov Naroda. Denar se pa lahko obdrži.
ftlavnt a*edntk: RAST O PUSTOStfiMSER. Od tovorni urednik:
VALENTIN KOPITAR,
Štev. C3.
*S J O V P N S K i   N A K? O P«  dne 21   marca I92&
strjn. 5
Nekolik? statistike o naših vojniff invalidih.
Tudi širšo javnost utejrne zanimati, koliko Je v Sloveni i vonih invalidov, kaki so lHhovi poklici in kake so razmere njiho-viii roćb n.
Invalidski odsek pri pokraMnski upravi za Slovenijo je po stanju z dne 31. decembra 1922 1. dognal, da imamo Slovenci 12X99 vo nih invalidov. Ta številka ni dokončna, marveč se bo povečala, ker se pre- j
»ledi Invalidov še nadaljujejo in ker je su-    5 83 (2552   2531) e starih več ko 7 a manj
Po starosti j;h Je naTveč — 3225 — med 25. in 3). letom, do 23. leta jih je le 9, od 21. do 25. leta jih le 1243, od 31. do 35. leta 2233, od 36. do 43. leta 1725, od 41. do 45. leta 1602. od 46. do 50. leta 1372, td 51. do 60. leta 516, od 61. do 70. leta 45, od 71. do 80. leta 40 in nad 80 let 41.
Samcev Je 5CC6, oženjencev 7012, vdovcev 81.
Otrok (zakonskih) ima;o InvaPdi 17250 in sicer 6976 otrok moškega spola in 8284 otrok ženskega spola. Po starosti ;e 79S6 (42 ;84-376C) otrok starih   manj   ko   7 let.
pcrrevizijska komisija sredi največjega po-s;a.
V smislu začasnejra Invalidskega zakona je invalid dotičnik, ki ima mimani 23% pridobitne nesposobnosti. Več ko polovica
vojnih Invalidov (6761) ima 20 do 30% nesposobnosti. Z viš im| odstotki pada število: s 30 do 40% ]e 1390 inval'dov, s 40 do 50% je 1012. s 50—60% ie 922. s 60—70% Je 616, s 70—«0% je 543. s 80—93% je 83, z 9)—lOOfo je 348 in s 1007* le 227 vojnih invalidov.
ko 12 let, 2541 (1522+1219) je starih več 12 a manj ko 16 let, 893 (459+434) je starih
več ko 16 a rmnj Ko 18 let, 775 (405+340) jc starih več ko 18 a manj ko 21 let.
Po poklicu so vojni invaPdi razvrščeni v naslcdne razrede in skupine.
V I. razredu — poljedelstvo fn ejozdar-stvo — je 5510 jnvadilov. Od teh :e posestnikov 3761. jrozdarev 16, poljedelcev 1503 In gozdnih delavcev (oglarjev) 231.
V JI. razred — rudarstvo — ie vpisanih 224 rudarjev.
V IV. razredu — vrtnaritva — je 25 vrtnarjev.
V V. razredu — kamenarska, prstena, fclrnena in steklena industri a — je 64 invalidov, od kater.h je 25 kamnosekov, 22 lončarjev, 7 pečarjev in 9 steklarjev.
V7 razred — kovmarstvo — spada 430 vojnih invalidov. Od teh jc brusačev 14, kovačev 138. ključavničarjev 87, si:ar;ev 12 železollvcev 3, zlatarev 5. pasar ev 3, kleparjev 26 in tvorniških delavcev 142.
V VIT. razredu — Industrij strojev fn vozil — štejemo 71 vojnih invalidov, in sicer monterjev (Šcferjev) 9. mehankov (e-»ektromehanikov) «7, urariev 19 in banda.? is tov 6.
V VIII. razredu — izdelovanj lesene-nejra in rezbarskejra blasa — je 475 vo nh invalidov in sicer 329 mizarjev, 62 kolarjev 40 sodarjev, 12 strugarjev, 1 žagar In 31 pletarjev.
V X. razredu — ebdelovan'u usn;a, kož ščetin, pera itd. — štejemo 37 usnar ev, 35 sedlarjev in 5 ščetkar,cv (krUčarjev), skupaj 77 Invalidov.
V XI. razred — tekstilno IndustrPo — spiđa 5 &a!;ev in 1 vrvar, skuhaj 6 inva-:-Jov.
V xn. razredu — tapetarski cbrti _ Je
10 t3»oefar ev.
V XIII. razredu — cblačilni in modni Zalanteriskl industriji — šte cmo 643 vojnih invalidov. Od t^h je 225 kro:ačev, 3S7 čevfarjev, 7 klobučarjev in 24 brivcev.
Xrv. razredu — papirni industrij — je
9 kn'jovczcv.
V XV. razred — industrijo živil In pijač — Je šieti 91 mlinarjev, 52 pekov, 5 5laJč!čar*ev in 73 mesarjev, skupaj 221 vojnih Invalidov.
V XVI. razred — costilrlšVo in toth'sko obrt — podvajamo 43 gos;rn:£ar cv, 42 m-
takrrev in 5 kletarjev, skupaj 67 VOjniil invalidov.
V XVII. rarredu — stavbni cbrti — le 13 inženirjev (zemJJeme-eev) 4 s*avbn*h tehnikov. 332 zidarjev. C2 p'cskar cv (sli-kar.'ev), 12 djtnniknr'ev, 230 tesarjev in 16 cestarjev, skupaj 641 vojnih Invalidov.
V XIX. razredj — grafični cbrti — štejemo 14 tiskarjev in 9 ioiogr^fuv, skupaj 23 vonih Invalidov.
V XX. razreda — rr..i\ Zr.V* cbrtln — navaarno 24 D37.nr!;ov (čuvajev).
V XXI. razredu — trgovskemu osebju — se na ha'a 227 triovcev.
V XXII. razred — med dninarje — Je štetj 1860 delavcev.
V XXIII. razredu — med premre « n\ uslužbenci — ie 23 izveščkov (kočij?2 it), I brodar. 7 že'ezniških uradnikov, rJ ;-!rz-nških delavcev in 37 strojevodij (*-.:•«;-kov). skupil 153 vo'nih invalidov.
V XXIV. razredu — m-J d maj ■ • -fabrriStvom —- jc 9 portlrjcv (h*Jn1 >v) ki 10 hlapcev, skupaj 19 vo'n'li in-.s'.u.v.
x::v. ra-red — proste peki c — te-dvajnmo   119   privatnih   ur. drrkov,   44   m -
tel.ev, 4
ike. 1 orsanfsta; 4 godbei
ke, 2 boli š- a   strežnika.   11 cerfcovnlicftv,
54 dlakov. f lekarnarjev In 10 poltclia! -organov, skupaj 2"7 vo;n'h invaiidov.
Med poklici izven razredov ie «*bere-ženib 151 državnih uradnikov, 2!J d-. ivx i siuc. 27 prostovoljno sluzeclb vojakovi I i duhovnikov, f.9 trafikantov, 52 prJvaia.i slug. 7 oskrbnikov in !93 drvarev.
VOJnib iuv.iiJ^v ure viaki>.:csa p^l!i-
ca je 322. |1 H.
Obnovite
irocH
no!
GepljsnD trsjs. k'lučinoe
in KORENIKE ODDA
GRAŠČINA ZAVRC pri Ptuju.
2862
10
Hiša sredi Ljubljane,
ne velika, v dobrem stanju in z zadosti trgovskimi lokali SE KU* PI. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Centrum 2858«.
Kostanjeva drva
KUPUJEMO PO UGODNIH CE* NAH. — Ponudbe z navedbo mno* 2h"}3 vat»°nov in cene, franko vac°n naVladalna postaja, pod »Tanin 1923 2745« na upravo »Slov. Naroda«.
Trnovski potnik,
ti je pr~d ^ojno že potoval po Kranj*
ikem,  Staierskcm.   Gorskem Kotoru,
Tapetniški vajene
SE TAKOJ SPREJME pri F. SAJOVIC, tapetnik Poljanska cesta 19.
2376
Išče se modisfinja,
spretna in poštena. ZA TAKOJ. — Ponudbe pod »Dobra plača/2375« na upravo Slov. Naroda«.
VEČ VAGONOV
zdravega lepega krompirja
JE TAKOJ ZA ODDATI. Naslov pove uprava »Slovenske*
Cja Naroda«. 2825
Kenfcrisiinjo,
•rr.iožno knjigovodstva, strofenfs*
ja in stenografije, SPREJME »JADRAN«, tovarna kemičnih iz* dclkov, Novi Vodmat. 2826
Sprejme se tako! »mko
V TRCOVTMO Z MESANTM BLA< COM NA DP.ŽET?. — Ponudbe pod
»Učenka.'2313« na upravo lista.
Ceno se preda travnik
(16.000 m?) NA VIČU, — Ponud\ be na upravo »Slov. Naroda« pod: »Travnik na Viču/2704«.
-   Tovarna igrao,
moderno   ur^i^rta.   r<3ir>i%   fe   vrrrf^ v
Jugoslaviji. SE POD ZELO UGOD* NIMI POGOJI PRODA — Pojasni* la daje »Obrtna banka« v Ljubljani.
rieseJ
Prodam
kom«dov STARIH 2ELEZ.
Krojači pozor!
7«rn<\\   ppmanjkania   prostora SE
PRODA   po   upodnf   ceri   že malo jen.   dof*ro ohranjen KROJAŠKI ŠIVALNI   STROJ. —   'Naslov pove oprava »Slovenskega Naroda«.
LIH in Dalmaciji, ISCE SLL2BO j NISKIH TRAČNIC, vporabnih za .OT POTNIK. — Naslov pove upra* I stavbne svrhe (do!gih od 530 do
it  »SIovens'<ct?a Naroda«.
Proda se
7.50). Cena po dogovoru. — Na? slov pove uprava lista. 2860
l TEŽAK VOZ. skoraj nov (Teatve, kason in dira), l BREK s sedeli, lah* la vprega za 2 konja in I ČISTIL* NTK. — Poizvc se ▼ Zgornji Šiški 24 fR^mnan. — Istotam SE ODDA SKLADIŠČE (ev. s hlevom). 2726
Družabnik se srnine
V MANUFAKTURNO TRGO* VINO na jako prometni cesti v sredini mesta. Pogoj: 300—350.000 Din. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »§L 1515/2798«.
V službo se snreimefa
eden a!i dve stareiSa, izurjena POMOČNIKA PREKA.TEVAL* KE OBRTI. — Ponudbe pod •Prekajevalec« na anončno druž* bo Alomi Company, Ljubljana, ICon^rcrni trri 3. 2801
PRODAM TAKOJ a 1. majem
novotfograjeno vito
blizu Goaposvetske ceste in prostim
stanovanjem, obstoječim iz Štirih sob, kopalnice, predsobe, sobe ra *l**kis njo, kuhinje ter enakih krasnih klet* nih prostorov. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2864
Trgovski ssMnk,
—«'a'r;rs+ojna moč, IŠČE ME« STA POTNIKA v manufakturni, ko* 'onijalni in galanterijski stroki. Gre :*v:di kot poslovodja k večji trjjovini / me«^'! ali ali na d-ž<rli. — Ponudbe pod »Starejša moč/2o54« na upravo »Slov. Nareda«.
Jajca, bokova drva, cglje,
za izvoz, KUPUJE na vagone, franko Postojna.
Ponudbe pismene Vati uz naH5?e -lene na: POMORSKU TRGO* VAČKU AGENCIJU, Ljubljana. Dunajska cesta 33. 2868
VEČJE PODVZETJE
išče magistra pharmacije
za Ljubljano, kateri bi hote! v * i      ■ .v n  * § i Sv°iem prostem času obiskavati
injovska niša na prooaj! hdra.v?,ke--j°nudbe z refcrcn-
Dvonadstropna, na t?Tavnem trpju r Liubljani. Dva lokala in stano« ranie takoj na raznolapjo. Cena 1.000.000 Din. — Ponudbe pod •Veliki promet«, poštno ležeče. Ljubljana I. 2721
cami je poslati unravi »Slov. Na« roda« pod »Obisk/2863«.
Gosfilnfeli nezer!
Fino msst za osnie,
%*a/:7o alliriia«, »Jadran« in »Ci= iu1'n<*~ čistilo za kovine ter to* kletno   milo   nudi   po   najnižjih | Bclovar, Hrvatska cenah
DSVALD D03EIC, Ljubljana. >v. Jakoba trg 9. 2109
Zbog selidbe PRODA TA SE ZELO PO CENI EDEN DAMEN*KAPELE ORKESTER v podoolnoma doh^m stanju »Fa. Hupfcld« s dva va?ika vsakšni valjek igra 8 komadov. Orke* ster se sestoii od več vrst glarbal* t'asovir, mandolina, o^cT'ljc, ksilofon ifd. te s p^dnolnirn čT^rt^vcrkorn. — Vprašati: Bozin BENKO, gostilničar
2372
Lepo ležeča, dobro zidana
V«      I        f «v 1^«
i  \,ttm i u h <- S * m*    13 * jW M
velika «1»«
i električno razsvetljavo in 2000 rvadratnih metrov velikim sad* tim in sočivr.im (Gemtise) vrtom, 5 minut od sredine mesta, se za 100.000 Din TAKOJ PRODA. — — Vpraša se osebno v Mariboru >b Bregu št. 24, od 2. do 4. ure »opoldne. _2765
teseriralle u
Pozor!!
KUPUJEM stare obleke, čevlje, poHšivo itd,; grem
tudi na dem.
DRAME Martin, LJubljana,
Sv* Jakoba nabrežje št, 29.
2871
Uliilfis in Wml2
priporoSa
lian
v Ljubljsni.
POZOR! Najceneje izvršuje vsa
sobna slikarska in
pleskarska dela
ANTON STIPLOSEK,
LJU33LJANA, Rožna ulica št. 1%
2£02
Pisarniška moc.
GOSPODIČNA. s*srejš« moč, <re«?a ^'ovrn*- • in w^m*k«» *t*r>r*2rnft''i *n stroj-pisja,   knjigovodstva   in kore«
^ponden^e fer rs- n'--'-niške manip-*« laclie. ISČ;E PCSLA ZA TOPOL« D\NSKE l TiK. — Potrat 5e nrosi na npra*""* »-Slov. Naroda« pod »Pii»ar« nizka moč 16/2&05«.
l?ečfa fovarcm na deželi išče korespondenta (-injo)
BiH mora prvovrstna, popolnoma sa* Tiofst-Tjr.a moč z daljšo prakso za s*o* vensko in nemško korespord?nco, \r.* "rj?n strojepisec in stenograf. PlaJia dobra. Na?top takoj, ozir. po dego* vom. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč/2755« na unravo »Slov. Naroda*.
Manjša hiša
SE VZAME V NAJEM, event. KUPI v mestu ali po^'j železni* ške postaje blizu mesta. — Po* nudbe na: P. Sergijev. Rogaškn Slatina, Slovenija, 2735
Bičevnlke,
PRAVE TRŽAŠKE IN RAZNE
BIČE   (gajžle)   dobavlja vsako
množino veletrgovina
OSVALD   DOSEIC, Ljubljana, Jakoba trg 9.
Ksmesto vsakega obvesula.
Potrti Hromome ?-To«:i nazn'-ni-mo vsem sorodrvknm, prifitrTrm n maneem oretu no v» st. je na* iskren - 1 ubJ^euL nepozabni soproj oziroma cZt, brat, svak in siric, go pod
Janko Ja^oc^ž
danes ob TO. cToro!dne ro kr*?ki. muč-l bol<-rnl. v 54 sta-fosti, previden s t If'ili sv. ver?, b'sJeno v Gospod* z*«o;i!.
Pogreb ne oznbnera poko^n^ka bo v «'e Jo. d"e 21. rrsrr« 19?3 ob 3. popoldne iz lnse ialesti, CosposvctaJia c„s*.a U. 10, aa pokopali če k S>.-. Križu.
Priporočamo ga v b'ag spomin!
V Ljubljani, dne 19. marca 1923.
Ana Jagodic roj. HarlS, *op oga.      EIxa Jagodic fcči
Rodbina HarSs. '
Drez posebnega obvestila*
■j*
Potrti globoke 2alosli naznanjamo, da nam je naš srČnoljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Tomaži
Minlllllt.....Illllllll......>n
in mik
priporoča
HARODNA KUJIClRliA
LJUBLJANA. Prešernova ul. 7
..........................................................................."..............................i,|,"ri'"1
Mi*
v ponedeljek, dne 19. marca, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v sredo, dne 21. marca 1923 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št 2, na pokopališče k Sv. Križu.
f,
i,
Glaboko žalujoči ostal
J
etra« 6.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 21. marca 1922.
Stcv. 66.
DOBRA SPRETNA
pstilniška kuharica
proti   dobri   pl*-:i TAKOJ Kjc%  pove uprava
SPREJME. »Slov. Narod a«.
2736
Proda se hiša
V sre2dini MESTA. PRIPRAV* NA ZA VSAKO OBRT. — Na* siov pove up reva lista. 2812
tetrifesje
fcAJE AKADEMIK (tehaik) iz pred* m&tov rami k c, pafcbna *z erbo - hrvtt* Sčine, mjd*rrm!ike. fizike in opisne $evm*trtf*. Na arija bi pa*čr^»l p** sebej arbo»hrra£<3ix*o. — Ponudbe pod »U cen jo/3830« aa »pravo liste..
Eno ali dve [razni sobi
I5CE ZA TAKOJ VELETRGO* VEC, po možnosti v sredini me« sta. Najemnina pos+ranaka stvar.
Ponudbe pod »Nagrada/2776« §*a unravo »Slov. Naroda«. 2776
PROTI   PRIMERNI ODŠKODNINI
se zamenja stanovanje,
obstoječe iz Štirih sob s pritikli* nami v stari hiši v sredini mesta za manjše, obstoječe iz dveh sob in pritiklin. — Ponudbe pod: »Za* menja 4—2/2766« na upravo lista.
pnrcizijsks potnike.
Ponudbe pod j>5pomIadna sezona 2^10« na uoravo »Slov. Naroda«.
oja žage,
spreten in zanesljiv, z mnogotet* no prakso, izurjen tudi v knjigo* vodstvu, IŠČE SLUŽBO. — Vpra* še. .ja pod »Vodja žage/2786« na upravo »Slov. Naroda«.
Fkznteloe
razne vrste, pisemski, pisalni, trgovski, svileni, gladilni in stek* leni papir, čipke za kredence, vpisalne knjižice in žico za cvet* lice priporoča tvrdka
OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 2111
Vse fsrsfs tršega
ehliega lesa
za vzzmiz o različnih đfifienrflafi na nail parni žagi, mttt£m% 500 — 600 m \ PIsEa po dekanom, bfitem se prodaiafo bnkonl, farasfool In sam&nnl odpadki, zadnji vazani o snope. Vsa palasnlla dafe Franju Brine,
d. d. paTopllana, Crnomel}.
Lepo meUloiidng soba
s posebnim vhodom, v sredini mesta, se iSče. P:smene ponudbe pod .Nujno 2364" na upravo Slov. Naroda. 2364
Čevljarska obrt
9 strojem in orodjem,  v sredini
mesta SE PRODA. Poirve se pri: G. BESEDNIK.
se pri: Prešernova ulica 5.
2836
Trboveljski premes hitiva
stalno v zalogi vsaka množina. Družba Ilirija. LJubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. 2243
Provizijski potnik,
rlrjbro vpeljan po vsej Štajerski. SE SPREJME. — Ponudbe pod »Dobra provizija/2848« na upra* vo »Slov. Narodac.
Trije bolniški strežniki
SE SPREJMEJO v splošni bolnU ci v Mariboru. Mesečna plača 940 kron; prosto stanovanje in hra* na. 2849
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce,
čevljarske in krojaške potrebščine. Va?nff'e cene. Postrežba točna.
Za lKlaribor se sprejme
JIH.
oskrboval kolportato po sličan, savanah la trafikah,
Uprava Slov. Marata.
MmAmi isotilatlisia kmava
većtisočkrat pretsknlena in tevitena aa tvor* niške prostore, dvorane, lope,, enodružinske hiše, šole, kine itd.
Higiensko popolna; naprava ta obrat ceno, izvršenih 2e 0000 naprav. Prospekti brezplačno. Projekti in proračun proti vpoiiljatvl kopije načrta brezplačno in neobvezno.
Lnlihe: asgsbangesellschalt m. t>. H. Wlon ZVUVlr
Oddajo se Se zastopstva.
Najlepše darilo za Uellko noč
so mladinske knjige
Verne, Mojster Caharija — Drama v zraku
„     Kaj si ie izmislil Doktor Oks Golar, Prelepa Vasiljlca
katore naroČite v
RHRODIII RIUIOHRaH
UUSfcJHHfl, PreSernova nI. ?
Absolvent kmetijske šole
s primerno Izobrazbo v gospodarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, gozdarstva, kletarstvu ter v ▼seh ▼ to stroko sna* dajočih delih ISCE PRIMERNE SLU2BE, najraje na kakšnem vele« posetvu ali pri kakšni lesni trgovini z večna obratom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2628
a £ e m poleg tekoča vodo v LJubljani ali okolici. Najemnina postranska stvar. Pismene ponudbe pod „Barar 2711fl aa opravo Slovenskega Naroda. 2711
Vrtnice,
ovijamo, nizko m visoko cepljene, najboljših vrst in v najkrasnejših barvah, malinjake letno dvakrat ro* dovitne, ribez, kosmulje, špargelne in '•azno krasotično grmovje (visokode* belno cepljene jabljaniče, dokler ima 5« v zalogi) NUDI
M. PODLOGAR. drevesnica* fn vrtnar v Dobrni pri Celiu. 2853
Petrolejska
vrs© 2274
z zaboji aH b-ez zabojev in železne barele kupujemo v vsaki množini. Hrovat Sl Komp., Ljubljana, Vegova ulica 6.
Namočena polenovka
se dobi vsako sredo in petek pri FR. KHAM. LjaMjana nasproti hotela »Union«.
634
Pczor!
Cene nizke!
Oglejte si veliko zalogo otroških vozičkov, dvokoles, motorčkov. Šivalnih s rojev in pnevmatike.— „Tribuna-* tovarn dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 2356
Nogavice,
ženske, otročje In moške, žepne robce, razne trakove, gumbe, sukanec, bombaž, vezenino in dru* go kratko ter galanterijsko blago kupiti  najceneje  v veletrgovini
OSVALD DOBEIC Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 2108
* » e
oni«
prodalo se fcbro okrašeni rast
t Puch, 2 cilindra, 5—6 HP s priklopnim vozom; 1 Poch, 1 cilindar. 3 in pol HP; 1 N. S. U., 1 cilinder, 1 in pol HP; 1 Pegeuot, 2 cilindra, 5-7 HP; I Toledo, 1 cllJnder. 4 H1. - Og edajo se pri Peter Škafar, vulkaniziranje gumiji, Ljubljana, RinisK« cesta 11. 2654
traktor s 4 prik?opn?mi voznv z 2a?e::n!m1 o*srol\ Ponudbe pod šifro „Traktor" na anotit« no družbo Aloma Ccmt)3ny, Ljubila na, Kongresni trg šU 3.
5 tonski avto Saurer, 5 tonski avto Gral In Stift s priklopnim vozom, oba v jako dobrem stanju, z gumijevimi obroči. Ponudbe pod šifro „AVTO* na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3.
17 S
Svila, čipke
modni nabiti
A.Slafcovlc mL K. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Ueliho izbiro
velikonočnih razglednic
priporoča
NARODNA KNJIGARNA v LJUBLJANI
Pre§ernooa nllca ?
ošio!!
Krtače
ribarice, llkarice, zobne, blatarice mazalke, ometa, motvoz (špaga), čevljarsko prej* ščetine, vosek, lesene cveke, lesene pise za sode itd. priporoča tvrdka
OSVALD DOBEIC. Ljubljana. Sv. Jakobi trg 9. 2112
PIRHE
kakor tudi drage različne kandite, bonbone, čokolado, kekse, dobivate v veliki izbiri najceneje pri tvrdki 2715
Josip Vitek
aJaAslana, Kreke* trg it 8
(Zraven Mestnega doma)
na debelo f
Trgovska hiša A. Adamič, Kranj
sprejme takoi ali s 1. majem
trgovskega potnika 2 trgovska nastavljenca 1 kontoristinjo
Reflektira se le na prvovrstne moči modne ia galanterijske stroke. — Sprejme se tudi učenec s primerno šolsko Izobrazbo. — Ponudbe na gora j navedeni naslov do 1. aprila.
EB
Korenle pesa CebnICeh
in vsa draga semena najceneje in najbolje pri
Sever & Komp.,
Llobljana, Wolfova ulica 12. 2781
nfljfinešieangleaa fičešfeo sulino
v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah
za pomladno in letno sezijc.
Specialna zaloga
DRUGO SCH1VHB, LJUBLJHUH
DUORm TRG 3
Vedno ▼ zalogi vseh vrst obleke, raglanf v povrSnlM, pelerine, dežni pla§61, delovni p!a*6', usnjen* aakopUšči (anto), razno perilo, čepiee in drugo modno blago. SuSsno za modne hlače. — Oddala blssa na metre; sprefemalo se tudi
naročila na obleke.
Zajamčeno prvovrstna Izdelava po meri v lastnem modnem zalomi.
trrovina modernih čovlfov In nss{atili Izdelkov (zaloga ln aamoprodaja tvornice „Patovla" nznjarska lndnsfrlfa d. d. v Ptuja) naznanja cenjenemu občinstvo otvoritev trgovino
v sredo, dne 21. marca
g poslopju LfuMjcnsle banke, DunolsKn cesta
Točna postrežba 1
Solidne eenel
2865
i-
astopni
arllior
za slovensko ozemlje, sedež LJubljana In
se išče.
Ponudbe sam. sa dobro vpeljane moči sprejema Šent]anškl eramosokon
AND. J A KI L, Krmelj, Dolonjsk
2881
E
i aatnin^ m  tisk  »Narodne tiskarnec.
27
6672
1754