NO. 31 Ameriška 71’fl/l'E WC/l’fV—MO/l/ir AMCRICAN IN,SPIRIT FORCIGN IN UNGUAGG ONLY National and International Circulation SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPCR CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1961 ŠTEV. LX — VOL. LX Senegalska republika gre svojo lastno pol V tesnem sodelovanju s Francijo ureja svojo upravo in gospodarstvo. DAKAR, Senegal. — Sedanja republika Senegal je bila že lani francoska kolonija. Ko je postala samostojna, se je odločila za tako politiko, ki je naravnost v nasprotju s politikov ostalih novih afriških držav. Namenoma je ostala v zelo tesnih gospodarskih in političnih stikih s Francijo. V Senegalu je javna uprava še sedaj v rokah francoskega urad-ništva, ki vežba domačine v u-pravnih poslih. Nova republika dobiva od Francije tako veliko podporo, da je njen proračun brez primanjkljaja. V Senegalu se sicer še nahaja nekaj francoskih čet, toda se ne pokažejo v javnosti. Zagovornika in nosilca te politike sta predsednik republike Sen-gor in ministrski predsednik Dia. Imata hude nasprotnike v mladi inteligenci, ki zahteva “popolno neodvisnost.” O-stali narod se pa nad to politiko ne razburja, kajti vidi, da vlada uspešno dela s francosko pomočjo na dviganju proizvodnje in živi jenskega standarda. Ostali afriški politiki Seveda ostro obsojajo senegalsko politiko. Vedo, zakaj. Ako ^se namreč poskus obeh senegalskih politikov posreči, se bo narodu v tej republiki godilo veliko bolje kot v ostalih novih afriških državah. To se bo zvedelo po vsej Afriki in ne bo koristilo sedanjim političnim poglavarjem v posameznih afriških državah. --------------o------ 2SSR odbija sodelovanje pri reorganizaciji vremenske službe WASHINGTON, D. C. — Mednarodna vremenska organizacija jo stara že 81 let. Vodi jo dejansko poseben izvršilni odbor, ki je b 1959 imenoval posebno komisi-•1° m ji dal nalogo, naj ugotovi način, kako bi se dali vplesti v vremensko službo sodobni sateliti. Ta problem je postal tem zanimivejši, ker se je satelit Tyros tako dobro obnesel. Ravno radi Wga je bila za pretekli teden sklicana seja komisija. Na njo 80 prišli trije člani tostran železne zavese, sovjetski član je pa sPoročil, da ga ne bo. V izvršilnem odboru so se radi odisotno-■Ai ruskega člana precej razbur-inb, kajti komisija bi bila mora-a določili valovne dolžine na Vremensko službo potom sateli-te.v. Vkljub temu bo imel izvr-‘Slmi odbor v maju svojo redno Sejo v Ženevi v Švici. V organizaciji se bojijo da bo-0 Rusi začeli bojkotirati njeno el°’ dnčim so do sedaj kolikor ° lik o redno sodelovali. Šmarje, da mora biti samo politika ^zrolk, da ruskega delegata ni btlo na sejo. Tlelno oblačno in malo hlad-^°je- Najvišja temperatura 40. čeraj popoldne ob 3:30 smo lrneli v Clevelandu 51 F. Novi grobovi Antonija Gruden Po daljšem bolehanju je preminula na domu hčere na 850 E. 232 St., Euclid, O., Antonija Gruden, rojena Jurca, stara 80 let. Bila je vdova, soprog John ji je umrl leta 1952. Tukaj zapušča sinova Franka in Johna, hčer Mary Branisel, 4 vnuke, brata Johna Jurca, sestro Ho-movec ter več drugih sorodnikov. Sestra Uršula Snyder je umrla pred 3 tedni. Družina je prej več let živela v Travniku, Mich. Pokojna je bila doma v Cerknici pri Rakeku, kjer zapušča brata Jožeta in druge sorod-nike. Tukaj je bivala 33 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob deve-iih, nato na Kalvarijo. Anton Tekalec Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na 1222 E. 172 St. Anton Tekalec, star 76 let. Tukaj zapušča soprogo Uršulo, orej Koščak, sina Josepha, hčer Angelyn Mylen, 7 vnukov, pravnuka, brata Josepha, sestre Prances Tekavec, Josephino Ul-cher in Mary ter druge sorodnike. Rojen je bil v fari sv. Aniona. Po poklicu je bil kovač. 311 je član Društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, na-.o na Kalvarijo. Helen Ustar Včeraj je n ep r i č akovano amrla na svojem domu na 772 E. 349 St., Eastlake, Ohio, 48 let stara Helen Ustar, roj. Zedonis. Pokojna je bila vdova po lani v septembru umrlem Johnu Ustarju, predsedniku Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ, s katerim sta živela na 6301 St. Clair Ave. Na novo stanovanje ;e je preselila šele pred štirimi meseci. Zapustila je hčer Geral-lino Pierce (South Bend, Ind.), sina Maynarda in mater Petro-'ello Zedonis (Nanticoke, Pa.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. Jennings R. Burnette Preteklo nedeljo je umrl v bolnišnici Jennings Robert Burnette s 4626 Superior Ave., star 81 let, rojen v Maconu, Ga., zaposlen pri Railway Express Co. Zadela ga je srčna kap pri delu. Zapustil je ženo Lauro, roj. Wroblewsky, sina Williama, sestro in brata. Pogreb bo v četrtek pop. ob 1:30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Frank Debeljak Včeraj je preminul po dolgi bolezni Frank Debeljak s 18651 Pasnow Ave., star 72 let. Pokojnik je bil doma v Zlatem repu v fari Sv. Gregor pri Vel. Laščah, od koder je prišel v Ameriko 1. 1905. Do vpokojitve je delal pri New York Central železnici. Zapustil je ženo Jože-fino, roj. Zupančič, sinova Josepha in Louisa, hčer Mrs. Josephino Polanc, sestro Eleno (v starem kraju) in pet vnukov in vnukinj. Bil je član Društva Glas clev. delavcev št. 9 SDZ in Woodman of the World. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek. Frank Glavich Včeraj je umrl v St. Luke’s bolnišnici 74 let stari Frank Glavich s 1531 E. 70 St., doma v Žužemberku na Dol., od koder je prišel sem 1. 1900. Bil je vdovec, žena Marie, roj. Majetic, je umrla 1. 1953. Pokbjni je bil oče Mary Novak, Franka in Therese Verbič, šestkrat stari in prastari oče, brat pok. Antona in pok. Rose Gumbač. V Sloveniji je zapustil dve sestri. Lani je stopil v pokoj potem, ko je 48 let delal za Tropical Paint and Oil Co. Bil je 30 let član demokratskega odbora 22. varde in 10 let tajnik Coopers Union. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek zjutraj na Kalvarijo. Truplo bo Položeno na mrtvaški oder jutri ob dveh popoldne. Rose Ifsich Včeraj je umrla v Marymount bolnišnici 76 let stara Rose If-sich, roj. Unetič, z 12821 Rock-side Rd., doma v fari Cerklje na Dol., do koder je prišla pred 60 leti. Pokojna je bila članica Društva Naš dom št. 50 SDZ in Podr. št. 47 SŽZ. Zapustila je moža Mihaela, hčere Rose Mi-klaus, Olgo Kolina in Claudine Trautman, sina Albina, vnuke in pravnuke, sestro Ano Močnik in brata Janeza (v Sloveniji). Pogreb bo v petek ob 8:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Monike ob devetih, potem na Kalvarijo. Anton J. Blatnik Po dolgi bolezni je preminul v Marymount bolnišnici 58 let stari Anton J. Blatnik z 9203 Prince Ave., zaposlen ,pri American Steel & Wire Co. Zapustil je ženo Mary, roj. Miklauz, sina Antona, sestri Mary Škufca in Jennie Zupančič. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v četrtek ob 10:30 dop. v cerkev sv. Imena na Broadwayu ob enajstih, nato na Kalvarijo. Francis Peterlin V nedeljo popoldne je umrl v St. Alexis bolnišnici 56 let stari Francis A. Peterlin (Peters) s 1039 Miles Ave., lastnik Peter’s Hardware, rojen v Vel. Laščah v Sloveniji, od koder je prišel pred 52 leti. Zapustil je ženo Alice, roj. Belinger, hčeri s. Karen Marie pri Maryknol-skih misijonarkah in Michele Ann, sestri Mary Ivans in Evo Peterlin. Pogreb bo iz Zak pogreb. zavoda na St. Clair Ave. v četrtek ob 8:30 v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Primožič Včeraj je umrla 50 let stara Mary Primožič (Mauser), roj. Remec, z 8105 Aetna Rd. Zapustila je moža Johna, sina Pavla, hčere Katherino Castro, Elaine in Alwyldo, pastorko Amelio Stanko in pastorka Edwarda Primožič, brate Steva, Joa in Edwarda Remec, sestri Ann in Alice Ogilive in vnuke. Bila je članica Društva sv. Lovrenca št. 68 KSKJ. Pogreb bo v četrtek ob 8:30 iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. “Glas Amerike” bo Lai. Ameriki razkril Castra WASHINGTON, D. C. — Združene države bodo preko svojega uradnega radia “Glas Amerike” prihodnji teden v posebnem sporedu obrazložile Castrovo revolucijo na Kubi deželam Latinske Amerike. “Anatomija prelomljene obljube,” tako se bo spored imenoval, je sestavljena na temelju dokumentov. Oddaljali jo bodo najprej v angleščini, kasneje pa tudi v španščini. Federalna komisija za komunikacije obeta boljše televizijske programe WASHINGTON D. C. — Nobene stvari naša javnost ne kritizira tako u-pornb kot slabe televizijske prograrne; neprenehoma sili v federalno administracijo, naj napravi red v televiziji, kjer ima nekaj vejtkih kompanij monopol in delajo, kar se jim ljubi. Vse želje po reformah se razbijejo cb trditvi kompanij da jim je po ustavi zajamčena svoboda, ki se je ne sme dotakniti tudi federacija. Novi predsednik Federalne komisije za komunikacije je obljub:], da bo poskusil napraviti red, tako je vsaj trdil na zaslišanju pred pristoijim senatnim odbore m. Tako so govorili tudi njegovi predniki. Treba bo torej počakati dejanja, da bomo mogli verjeti sedanjim obljubam. ------1>---- Število kongresnikov naj se poveča na 450? WASHINGTON, D. C. — Po sedaj veljavnem zakonu sme biti v predstavniškem domu samo 435 kongresnikov. Zakca velja že od 1. 1913, ko je Amerika imela veliko manj prebivalstva. Po zadnjem ljudskem,štetju morajo na novo razdeliti volivne okraje za kongresnike in tako bo prišlo do tega, da b0 ‘ravno par velikih mest zgubilo kongresnike: Boston enega, Chicago kar dva itd. v. ' t t To so navadno saihe demokrat. skkoli Zemlje. Ta jim je služila kot oporišče in vztrelišče. 3 tem so pokazali, da so v pogledu velikosti in moči rakei-aih motorjev še vedno daleč )red ostalim svetom, prav tako so se pokazali mojstre v vodstvu raket na daljavo. A-merika bo sposobna poslati tako težko raketo proti Veneri šele čez kaki dve leti, ko bodo novi raketni motorji s poldrug milijon funtov vzdiž-ne sile že preskušeni. Venera je takozvani notranji planet, kei kroži okoli Sonca znotraj zemeljske poti, isto kot Merkur, med tem ko so Mars, Jupiter, Saturn in ostali planeti od Sonca še bolj oddaljeni kot Zemlja. — ---o----- Čaj v zaporu Angleži pravijo, da bo postal njihov kazenski zakonik v kratkem bolj human. Med reformami, ki jih napovedujejo, je tudi naslednja: kaznjenci bodo .smeli svojim obiskovalcem postreči s tradicionalnim angleškim čajem in s pecivom. - - -o----- PISALNA MIZA Z LEŽIŠČEM Ndka italijanska tovarna pohištva in opreme ponuja pisalne mize z vloženim ležiščem. Tako si lahko uradnik, ki v opoldanskem odmoru ne namerava domov, privošči po okrepčilu kratek počitek. p KHERXSKA DOMOVINA, FEBRUARY 14, 1961 Ameriška Domovina A-jV« E UMrA l%l— ilO (Vi E rnJOUmrn 6117 St. 01»ir A ve. — UEnderson 1-0628 — Cleveland S, Ohia National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PdhUaber: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: 912.00 na leto; $7.00 za pol leta; |4.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za g mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month« Friday edition $8.00 for one year 83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 31 Tues., Feb. 14, 1961 Kennedyev gospodarski program Začetkom tega meseca je predsednik Kennedy poslal Kongresu poslanico o našem gospodarstvu. Spomenica je pravzaprav odsev njegovih nazorov o razvoju našega gospodarstva, o nalogah, ki naj jih ima gospodarstvo in o težavah, ki se trenutno nahaja v njih; obenem je tudi lep pregled vseh perečih gospodarskih vprašanj, ki naj se z njimi peča po Kennedvevem menju naša federalna uprava. Poslanica se odlikuje po stvarnosti in trezni presoji gospodarskega položaja. Ne zdihuje, pa se tudi ne tolaži z besedami, da "se nekaj mora ukreniti.” Pri tem ne predlaga nobenih takih upravnih in zakonskih ukrepov, ki bi imeli značaj revolucijonarnosti. Ne obravnava pa nobenega problema v podrobnostih. Osnovna misel poslanice je zgoščena v naziranju, da sedanji gospodarski zastoj še ni tako globoko zagrabil naše gospodarsko življenje, da bi bili potrebni drastični ukrepi-Na drugi strani trdi spomenica, da naš gospodarski napredek ni tak, kot bi moral biti in kot je lahko. Naša podjetja imajo dosti strojev, dosti skušenih gospodarskih in tehničnih voditeljev, dosti izurjenega delavstva, da bi lahko brez težave dvignila proizvodnjo. Če je ne, leži vzrok v tem, da nimajo kupcev. Dosledno mora federalna uprava gledati, da naj bi imeli potrošniki take dohodke, da bi lahko kupili več blaga in uslug. V tej smeri naj se gibljejo gospodarske akcije federalne uprave; morajo pa biti prikrojene vsakokratnemu gospodarskemu stanju. Sedanje gospodarske stanje je tipičen gospodarski zastoj. Mnogo je ljudi brez dela, še večjemu številu je strah pred bodočnostjo zlezel v kosti in varčujejo bolj, kot so navajeni. Brezposelnim je treba dati pomoč, da postanejo kupci, plašljivcem je treba dati poguma, da se bodo hitrejše odločevali za nakupe tudi takega blaga, ki ga trenutno ne potrebujejo za vsako ceno. Temu gospodarskemu stanju so tudi prikrojeni ukrepi, ki bi jih Kennedyeva administracija rada uveljavila, deloma v obliki zakonov, deloma pa kar v navadnem upravnem postopku. Med take ukrepe spadajo: reforma starostnega zavarovanja; moški naj gredo v pokoj lahko že z 62. letom pod istimi upogoji kot ženske, minimalna pokojnina naj se poviša za $1C na mesec. S tem naj bilo pomagano zaenkrat najrevnejšim. Minimalna delavska mezda naj se dvigne tekom 2 let v treh etapah na $1.25 na uro, sedeaj je $1.00. Podporna doba za brezposelne naj se podaljša za 13 tednov, podpor naj bodo deležni tudi otroci brezposelnih. Javna roka naj pospeši javna dela, posebno v tistih krajih, ki trpijo od stalne brezposelnosti. Pomoč naj obstoji v cenenih posojilih. Komur preti nevarnost, da bi bil lačen, ta naj dobiva predelane deželne pridelke iz federalnih zalog. Kdor bi rad postavil stanovanjsko hišo, naj dobi ceneno posojilo. Istih dobrot naj bodo deležne tudi lokalne uprave, kadar postavljajo stavbe za prosveto in za socijalne namene (bolnice, zavetišča, šole, itd). Pospešiti je dalje treba gradbo novih prometnih žil. Končno je treba uvesti, ako je treba, tudi davčne olajšave, ako bi ta ukrep vlil več podjetnosti v gospodarske kroge. Kot je ta gospodarski program lep in dosleden, ima vendarle nekaj ranljivih točk, ki lahko postanejo nevarne. Program ne govori o stroških. Najbrže jih federalna uprava ni niti približno izračunala. Nekateri mislijo, da bodo stali najmanj 5 bilijonov do1. Odkod jih vzeti, ako bo že letošnji proračun zaključen po zadnjih cenitvah z 2 bilijo noma dol. primanjkljaja, dasiravno je Eisenhowerjeva administracija trdila še pred Božičem, da bo zaključen s prebitkom bilijona dolarjev. Sedanji proračun bo torej zaključen z deficitom par bilijonov dolarjev, ako že ne več. Tega ne taji tudi Kennedy; je že napovedal, da mora Amerika računati s primanjkljajem. Kennedy se tega ne boji, kci jc pristaš tako imenovanega "proračunskega ciklusa”; proračun je lahko par let pasiven, zato bo pa v naslednjih letih lahko aktiven, ker bo gospodarski napredek večji od vsakoletnih proračunov. Proračune je torej treba vzeti kot \eč-letne enote; nekatera leta v njih so lahko pasivna, druga so aktivna, prebittki bodo pa presegli primanjk'jaje. To je znana teorija, doslej se pa v praksi še ni obnesla. Morda se tudi Kennedyu ne bo in to je ranljiva točka njegovega gospodarskega programa. Pa tudi zelo nevarna, kajti ustvari lahko podlaeo za stauio inflacijo, stalno padanje kupne moči našega dolarja, stalno nevarnost za deficite v plačilni bilanci itd. Kennedy se vseh teh nevarnosti zaveda in tudi svari pred njimi. Toda koga? Amerikancev ni treba svariti, saj oni ne ustvarjajo inflacije. Inflacijo ustvarjajo neizravna-ni javni proračuni in "administrativne” cene, to je take cene, ki jih povišujejo velike kompanije, ne glede na to, ali je konjunktura ali zastoj, ne glede na to, ali so proizvodni stroški res narastli ali ne. Kennedyeva poslanica se radi tega trudi, da prepriča bralca vsaj v tem, da predsednikov gospodarski program ne bo in ne more roditi nobene inflacije. Tega mnenja ne bo seveda republikanska opozicija na Kapitelu. Je že napovedala boj idejam, ki so izražene v spomenici, ne vsem, pač pa večini od njih. Ne morda iz načelnih razlogov, ampak zato, ker Kennedy napoveduje samo izdatke, ne omenja pa, odkod jih bo pokril. Vsi ukrepi, napovedani v poslanici, bodo končno morali dobiti obliko zakonskih načrtov. Te bodo dobili v roke pristojni odbori obeh domov na Kapitelu. Pretresali jih bodo tja do vročega poletja. Kot navadno, bodo odbori začeli z zaslišavanjem zagovornikov in nasprotnikov načrtov, potem bodo nadaljevali z debato. Dasiravno vse to ne bo tajno, bo vendarle v javnosti malo zanimanja za vse te zadeve, ker so za navadne ljudi preveč stvarne. To je škoda, kajti po tem, kar bo sklenjeno, bomo morali uravnavati tudi mi vsi naše osebno gospodarjenje. Bolje bi bilo, da bi vedeli, kot da se v tem pogledu prepuščamo usodi in godrnjanju. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) La Salle, 111. — Po tukajšni do 12 let, da se pripravi trto in okolici je bilo zadnje tedne več njeno rodovitnost za te vrste ropov, tatvin in vlomov. V ted- grozdje. im po novem letu je bilo kakor je bilo citati v tukajšnem lokalnem dnevniku, kar sedem takih slučajev. Med mestoma Ottawa in Spring Valley, ki sta oddaljena med seboj komaj kakih 20 do 22 milj. Vmes je naše mesto in več manjštih naselij. Nekaj nepridipravov in nepošte-niakovičev so policijski organi vjeli in bodo zato zdaj sedeli, kakor že jim bo to oblast določila. Ljudje, ki o tem in takih slučajih razpravljajo so mnenja, da porast takih zločinskih slučajev je v tem, da veliko mladih in drugih ljudi je zadnje mesece brez dela in ti v takih slučajih tuhtajo to in ono in mnogi, kako bi prišli do kaj na ta ali oni način in podajajo se v taka nedovoljena podvzetja. Večinoma so taki nepridipravi iz drugih krajev. A v teh časih, ko ima vsak auto, s tem ide daleč na okrog in kjer mu kaj zadiši, za čemer “šnofa” okrog, se poda na tak posel, kakor lisjak, kjer zadiši da spijo kure, race in goske. Proti takim “lisjakom,” ki ne znajo ločiti kaj je njegovega in tvojega je najboljša zaščita, da ljudlje skrbno zaklepamo vrata, ne držimo doma več gotovine, kakor le to kar rabimo za sproti, tako tudi ne kakih dragocenih predmetov. Vedno imejmo to prfd očmi: Kjer se pojavljajo “lisjaki,” tam ni zapuščati odprtih kurnic. Zapomnimo si to in bodimo pazljivi! * NAŠ ŽUPAN JE GOVORIL O VINU. — Naš župan B. D. Bru. no, bi sodil po imenu, da mora prihajati iz njegovih prednikov tamkaj na laškem polotoku, ali kakor hoče kdo že imenovati tisto “zemljepisno nogo,” ki je podobna nekako sem in tja zviti škernji, ki sega gori od Alp doli v Sredozemlje. To nič hudega Vsakdo ima neke prednike, od katerih ali iz katerih prihaja. Ko je tukajšnji La Salle Rotary Gluh imel sestanek pred nedolgim, je bil na njem tudi naš župan'in je na tem sestanku govoril o raznih vinih in njih kakovostih. V tem svojem govoru in razlaganju o rejenju trt, o grozdju in vinih je dejal, da je na stotine raznih vrst grozdja, ki daje vsako svoje posebno vrste vino, z različnim okusom, barvami in lastnostmi. Bruno je pov-daril, da je pri obisku raznih krajev v južno zapadni Evropi pokušal mnoga vina in je celo na tem sestanku razstavil nekaj vinskih specialitet iz Portugalske, Francije, Italije, Grčije, jo po velikih mestih ob večerih)po Ameriki nezaposlenosti ni in ni:ke, med katerimi je tudi Slo- in ob vsakem prostem času. Igra ker je slovenskih prosilcev, ki je bila velik nauk za starše, vse odrastle, za mladino in za vzgo-jevatelje, kako je treba mladino voditi in vzgajati. Ni dovolj samo pisati, samo govoriti na prižnici, treba je med mladino in z njo živeti tudi ob prostem času, ko je izven sole, ob večerih in drugače in paziti kaj dela in počenja in jo opozarjati naprej in naprej na vse ono, kar se od dobre mladine pričakuje1. To se. veda zahteva ne malih žrtev, ampak brez žrtev ni nič! Kjer po raznih mestin in okrožjih tega ni, ni takih požrtvovalnih lijudi, ki bi pazili na mladino in sodelovali pri vzgoji iste, je opaziti druge razmere. V takih krajih berete o raznih klubih, ki jih nekontrolirani mladci sami organizirajo in jim dajejo razna imena kot “Rattlesnakes” or “Cobras” in še Kaj drugega. Skupine takih mladcev drug drugega napadajo z vsem raznim orožjem. Sledijo Povedal je, da je videl v Španiji! zločini kot tatvine, ropi, uboji in Zatem je pokazal steklenico 100 let starega vina iz Španske, j z na roko jzdobljene in izrezane sode. Pač svojevrstna posebnost, ki so jo izdelovali v Španilji v 14. in 15. stoletju. Najistarejše vmo je omenil iz leta 1793 iz Madeij-re. Omenjal je tudi ogerskega “tokajca.” Potem nemška vina, alžirska in palestinska. Na žalost, o “dolenjskem cvičku” pa ni nič omenil in vendar je to kapljica, ki jo tudi ni dobiti povsod pod soncem! Prav o tem predmetu sva v soboto na dan sv. Neže govorila s sosedom Jožetom, pa je ta dejal: “Well, Bruno morda vina pozna, tega ne bom zanikal, ampak vseh vin pa le ne pozna, ker nič ne omenja našega “dolenjskega čvička”! Zamera gor al dol, jaz pa tako povem,” je kar glasno povdaril Jože,” da čez “dolenjskega cvička” ga ni, vsaj za mene. Kadar imam jaz pred seboj doibro doma narejeno in prekajeno klobaso in pa polič dolenjskega cvička, pa zraven kos dobrega rženega kruha, jaz ne menjam z nobenim cesarskim kosilom! To Brunu lahlko poveš Matevž, če hočeš!” Tako sva rešila za enkrat s sosedom Jožetom to “važno” vprašanje. Nato se je začel delati mrak in Jože je odkoračil proti njegovemu domu. Ko sem zrl za njim, se mi je videlo, da je koračil bolj pokonci kakor drugo krat. Najbrže se je počutil v svojih prsih, češ, pa sem podal izljavo v obrambo “dolenjskega cvička,” kakor še nikoli nihče drugi. Povem, da se je še meni kar nekam dobro zdelo ob tem Jožetovem povdartku o “dolenjskem cvičku.” In nekaj mi je govorilo v duši, da če že radi drugega ne, moramo biti hvaležni naši rodni zemlji prav radi “dolenjskega cvička.” * BARRY FITZGERALD JE V DUBLINU zatisnil svoje trudne oči. Dogodek o njegovi smrti ni nič novega. Vsakdo en. krat odide iz življenja. Toda kaj kdo v svojem življenju napravi in kaj to doprinese in prispeva h splošnosti take ali take dobrobiti, to je druga zadeva in bas radi te zadeve je tudi Harry Fltrgerald vreden, da se ga omenja. Prvokrat sem ga videl v filmu če se ne motim enlkrat pred 22 leti. Kake dve leti ali malo več za tem v znameniti filmski predstavi “Going My Way.” v kateri je on predstavljal priletnega župnika v veliki mestni še marsikaj drugega. Za mladino smo več ali manj vsi odgovorni. Nam je dana in če ne pazimo na njo, jo nekalj ostane dobre, veliko pa jo zaide. In odgovornost za isto je1 družbe, v kateri raste. Pokojni Fitsgerald je deloval v raznih filmskih predstavah, da bi pokazal, kaj je pri brigi in skrbi za mladino prav in kaj ni. Zato zasluži priznanje in zahvala in to smo dolžni vsi njegovemu spominu. Daj Bog njegovi debri, iskreni duši mir in pokoj! Naj za to pot zadostuje, pa še drugič kaj. Matevž. Župnik Janez Dolinar umrl Cleveland, O. — V četrtek, dne 26. januarja 1961, dopoldan je v Spodnljem Brniku pri Kranju umrl vpekojeni župnik Janez Dolinar, biseromašnik. Po starosti je bil pokojni četrti med najstarejšimi duhovniki ljubljanske škofije, rojen je bil v Dobrovi pri Ljubljani 24. septembra 1870, bil je torej nad 90 let star, ko je umrl. V mašnika je bil posvečen 21. julija 1894 v tretjem letniku semenišča, bil je torej zlato in biseromašnik. Kot župnik je šel 1. 1939 v pokoj in se je kmalu nato naselil v Spodnjem Brniku, kjer je še nad dvajset let vršil dušno-pastirsko službo. že bolan je šel starček obhajat bolno ženo in se je znova prehladil, na kar je pritisnila pljučnica, ki ga je položila v grob. še na smrtni postelji, ko je že komaj govoril, je naročal pozdrave svojim prijateljem in znancem v Ameriko, katerim je kaj rad dopisoval. Njegov pogreb se je vršil v Brnilkih. ob veliki udeležbi ljudstva dne 28. januarja, pokopal ga je stolni prošt dr. Franc Kimovec, ki mu je govoril tudi, ko je obhajal 90 letnico. M. Š. sedaj še nimajo sponzorja, razmeroma malo, upamo, da bodo rojaki tako dobri, da se bodo javili vsaj za te, da ne bi noben Slovenec obtičal v taboriščih samo zato, ker mu rojaki tukaj sponzorstva niso dali. Ponovno torej prosimo za tele: Gašperšič Marij, AAI Čampo Aversa, Caserta, Italia, rojen 1. febr. 1935 v Premu pri Kopru, samski, kmet in sobni slikar, bil v Jugoslaviji iz političnih razlogov v zaporu 16 mesecev. Gomišček Oliva s hčerko Sonjo. Mati je rojena 3. junija 1911 pri Novi Gorici, hčerka je rojena na Jesenicah 2. marca 1950. Mati je vdova, kuharica in gospodinja. Hrastnik Valentin, Pariz, Francija, rojen 6. januarja 1893 na Bohinjski Beli, samski, delavec. Jurkič Matej z ženo Marijo. Rojen 16. febr. 1936, je kolar, delavec in kmet. Oba sta bila rojena v Prekmurju in sta tam živela. Miljenko Karaban, 254 Fog, St. Martin, Paris 18, France, rojen 29. jan. 1922, poročen, ima ženo in tri otroke še doma, delavec v tovarni avtomobilov. Ciril Krajnik, 69 Qui du Point du Jour, Boulogne-Billancourt, Seine, France, z ženo, rojeno Prodan, in hčerko Klaro, staro dve leti. Kmetska družina. Albert Križan, Nuerenberg, Pilotstrasse 32, Germany, rojen 10. febr. 1928 v Cerovcu, samski, gluh in mutast, izvrsten mizar. Sprejme vsako delo. Požek Jurij, Camp Asten, Austria, žena Ljubica, dva sinova in dve hčerki. Oče je mizarski mojster. To je največja družina, ki zanjo že od novembra lanskega leta prosimo, pa ne moremo dobiti sponzorja. NC-WC nas je že opozorila in ponovno prosila za to družino, ki ima sicer že vse urejeno za pot, le sponzorja nima. Belokranjska družina. Brata Ivan in Hubert Rogelj, v Franciji, samska, rudarja, sta pripravljena sprejeti vsako delo. Doma sta iz Idrije in stara po 27 in 20 let. venec msgr. dr. Janez Belej. Sv. oče (je takoj začel govoriti o Sloveniji, ki jo je, ko je bil apostolski delegat v Bolgariji, obiskal in se za več dni ustavil v Ljubljani, kjer je več dni o-pravlljai duhovne vaje pri slovenskih o. jezuitih. Imena voditelja duhovnih vaj se ne spominja, dobro pa ve, da je bil zelo podoben ranjkemu Piju XL V Ljubljani je vsak dan daroval sv. mašo v frančiškanski cerkvi pri Tromostovju, v srediču mesta. Zelo ga je razveselilo, ko je videl, da je bilo ob delavnikih toliko ljudi pri sv. mašah. In pristavil je: Zelo sem se čudil, ko so se mladi delavci pripeljali na kolesih in jih prislonili nezaklenjene k cerkvi. Po službi božji pa so zopet sedli na kolesa in odhiteli na delo. I ; NTK. Univ. profesor dr. Viktor Korošec na kongresu v Moskvi Dr. V. Korošec, profesor za rimsko pravo na univerzi v Ljubljani, se je udeležil 25. mednarodnega kongresa učenjakov za raziskovanje Vzhoda (orientali-stov), ki je bil pred kratkim v Moskvi. Ti kongresi združujejo učenjake vsega sveta, ki se ukvarjajo s starimi kulturami Vzhoda. Poleg rimske in grške zgodovine obdelujejo še preteklost starejših narodov, kot A-sircev, Babiloncev, Egipčanov, Sumercev, Hetitov, na področju Prednje Azije, ki velja za zibelko človeštva. Moskovskega kongresa ise je udeležilo 1447 učenjakov iz 58 držav, med (katerimi so bili tudi 4 profesorji iz Jugoslavije1. Po raznih strokovnih komisijah je bilo podanih 650 fe-f er atov. Profesor dr. Korošec je v svojem referatu obravnaval pravno ureditev pri Sumercih, i i NTK. Španske in drugih krajev. Odprl j župniji v New Yorku ali Brook-je steklenico slovitega “French ly.nu, kjer je bilo mravljišče vseh Romance Conti,” ki so ga spra- j raznih narodnosti. K njemu je vili v steklenico še leta 1931. J prišel za duhovnega pomočnika Torej skoro 30 let se je v “Baški” tedaj mladi Bing Crosby, žup- mladil. Pravi, da enakega vina z boljšo kvaliteto se sploh ne da dobiti. Je eno najboljših burgundskih vin, kakoršno se ne da napraviti iz grozdja, ki pride iz drugih pokrajin. Ima menda vpliv zemlje, kjer raste ta trta, ki rodi tovrstno grozdje. Te vrste vino je baje pošlo še leta 1946 in ga ni zdaj sploh dobiti na trgu. Baje vzame p0 njegovih besedah, samo vzgoja vinograda nik že od vseh dolgoletnih naporov utrujen, se ni več tako zanimal, kakor so zahtevali tečlaj novi časi. Bing Crosby v vlogi pemečnika je mladino razumel, ji odpuščal, prizanašal in jo vipeljaval v razne športne zaposlitve, kjer naj bi razborite mladce držali pri zaposlitvi, da bi* ne Za sponzorje prosijo Kaplja Pavla, Muenchen, Sta-delheimerstrasse 12, Germany, rojena 6. febr. 1936 v Mengšu, samska, tovarniška delavka in gospodinjska pomočnica. Sprejme vsako delo. Ima urejeno za prevoz. Tosič Dragan, rojen 19. septembra v Muretinci, Prekmurje, mizar, sprejme vsako delo. Za vožnjo ima urejeno. Ker se doslej ni nihče oglasil za naslednje prosilce, ponovno prosimo dobrotnike, da bi sprejeli sponzorstvo za naslednje slovenske ljudi, ki čakajo iti prosijo. Obračamo se zlasti na rojake, ki žive v krajih, kjer ni prehude brezposelnosti, da bi sedaj priskočili na pomoč, ko je v Clevelandu in okolici res toliko naših ljudi nezaposlenih in brez zaslužka, da je zelo ra- imeli časa za razne slabe j zumljivo, da se vsak boji pre-tovarišijske slučaje, ki se med vzeti odgovornost še za kakega mladino tako pogost oma dogaja, novega človeka. Vendar povsod : mu je tam predstavil višje urad.;' Za razširitev obmejnega prometa— med Avstrijo in Jugoslavijo Pod predsedstvom beljaškega okraj, glavarja dr. Hafnerja so se 30. jan. t. 1. zbrali v beeljaški mestni hiši zastopniki avstrij. in jugoslovan. obmejnih okrajnih glavarstev, da se posvetujejo o razširitvi tako imenovanega Sadi Anton z ženo Marijo, si- ; „ ■ A ,, , nom Antonom in hčerko Metko. |™ale?a Clb“?nef PromaJa- Med Prekmurska kmetska drujina. jdrugnn je btl podan predlog naj . ,. , , bi zelezmca od 28. maja vpeelja- Oce m mati rojena v letu 1930, . , _ , . , ... la med Beljakom m Jesemca- otroka sta po 9 in 7 let stara. Doma je bilo vse zaplenjeno. Sovič Jožef, rojen 1936, samski, kmetski delavec iz Št. lija. Stropnik Jožef, samski, delavec iz Mežice, 19 let star. Vodopivec Dragomil, rojen 1922 na Gradišču pri Gorici, z ženo in triletnim sinkom. Mož je krojaški mojster. Skupno je torej 16 slučajev in 16 prošenj. Razumljivo je, da je za te, ki nimajo prav nikogar znanega v Ameriki, pri sedanjih težavah na delovnem trgu težko dobiti sponzorje, vendar pa se glavni urad NCWC in tudi slovenski duhovniki v Evropi čudijo, da vsa slovenska skupnost ne zmore spraviti teh ljudi pod streho in da že dva meseca brez uspeha kličemo zanje po sponzorjih. Zato ponovno prosimo. Drugo bomo uredili posebej, prosimo za streho in delo. Kdor bi le količkaj mogel pomagati, ga lepo prosimo naj sporoči na preselitveni urad LIGE: 1156 Washington Boulevard, Mayfield Heights, Cleveland 24, Ohio, ali pa telefonično na HI 2-|0892. Vsem, ki bodo mogli kaj storiti za te prosilce, se vnaprej zahvaljuje LIGA KSA. Spomini papeža Janeza XXIII. na Slovence Ko je papež Janez XXIII. pred kratkim obiskoval vatikanske urade, je prišel tudi v Sv. kongregacijo za širjenje vere, t. j. vatikansko ministrstvu za misijonske dežele. Predstojnik kongregacije kardinal Agaganian mi cdn. Ljubljano še en par vlakov, dalje: na vseh cestnih mejnih prehodih, kjer je carin, urad, daj bi bilo prekoračenje meje dovoljeno ob vsakem dnevnem in nočnem času. V slučaju višje sile (snežni zameti, slabo vreme itd.) naj bi bil posetnikom stalnih obmejnih propuis'tnic dovoljen prehod tudi drugod, ne samo tam, koder so prišli čez. —■ V preit, letu je beljaško okraj, glavarstvo potrdilo 1687 prebivalcem iz jugoslovanskega dela Slovenije stalne prop ustnice za v Avstrijo. V januarju t. 1. pa jc bilo izdanih, še nadaljnih 198 takšnih prepustnic. Avstrijskim državljanom pa je bilo lani izdanih 257 propustnic za v Jugoslavijo. NTK. ------o----- Avstrijsko posojilo Jugoslaviji Konec januarja t. 1. so bila na Dunaju zaključena pogajanja med avstrij. in jugoslovan. gospodar. delegacijo. Avstrija je odobrila Jugoslaviji 7 milijonov dolarjev (180 milijonov sil.) posojila od katerih je 5 milijonov takoj na razpolago Jugoslaviji za nakup avstrij. blaga, druga pa sta predvidena kot finančni kredit v breme avstrijskega drž.' preračuna za 1. 1962. V skupnem urad. poročilu je bilo rečeno, da so razgovori potekali v znamenju izboljšanih odnosov med obema državama. NTK. — Zlato se nahaja v skoro vsaki skali, toda v tako majhnih drobcih, da ga ni mogoče izkoriščati. AMERIŠKA DOMOVINA, KALIVAOSIK JL Oj&OM cPL. /iiiERi$K/i Domoviof/i '/%■ n/i'C m c/i’ m— ho/he1 AMCRICAN IN SPIRIT FORfilGN IN LANGUAGE ONLY SLOV6NIAN MORNING NCWSPAPfiR Iz slovenskega Toronta čestitke petdesetletniku Mirno in brez fanfar ata se v nedeljo 5. felbr. srečala g. Jože Tunk in Abraham. Ne bi bilo Prav, da bi šlo to srečanje popolnoma neopzno mimo nas in da bi g. Jože Turk ta dogodek obhajal samo v krogu svoge šte-vUne družine. Gospod Jože res ni človek, ki bi mu bili všeč burni nastopi in bi hlepel za slavo in častjo tega sveta. Ima pa nekaj lastnosti, bi ga krasijo, in zaradi katerih je prav, da se1 ga o njegovi petdesetletnici na tem mestu spo-‘irmimo. Iz njegovega globokega prepričanja, po katerem živi on in njegova družina, izhaja njegova srčna dobrota do vseh pomoči potrebnih. Od tod izhaja dejstvo, da je že od vsega počet-ba delaven član in trenutno predsednik župnijske Vincenci-Čeve konference pri Mariji Polagaj. Prav v zadnljem letu je posta-vd blizu slovenskega središča, Prostran, lep in prikupen dom svoji družini, ki ji je nadvse skrben oče in gospodar. Pa pri vsej svoji zaposlenosti (po poklicu Ie soboslikar) je bil vedno na lazpolago za delo pri župniji. Bil je predsednik, odbornik in trenutno je podpredsednik cerkve-r.ega odbora, član kreditnega odbora župnijske Hranilnice in Posojilnice, zvest član društva N. b Jezusovega, zaupnik Sloven-skega krščanskega demokratske-ga društva in velikodušen podpornik slovenske cerkve. Gospodu Jožetu Turku na tem mestu čestitamo k njegovi 50-letnici in mu želimo še obilo živi jenskih uspehov. Obenem ga Prosimo, da bi njegova delavnost v slovenski katoliki skupnosti sredi Toronta ne popustila. Baragova proslava v nedeljo, 5. febr., so se zbrali irijatelji in častilci svetniškega sbcfa Friderika Baraga ob njego-^em kipu v slovenski dvorani na Manming Ave1. Proslavo na čast Govenskemu svetniškemu kandidatu je pripravil Misijonski krožek in jo je vodil g. Ciril Sor-alb. Za začetek so pevci zapeli P osem Polja so oživela. Sledil ■I0 kratek misijonski film, nato ba jo g. dr. Peter Klopčič orisal ^ivljemako pot škofa Friderika araga. Petletna Jožica Krnc je vobniškemu kandidatu prikuono Klamirala, Peter čefcuta pa je POSLUŠAJTE lUaupunht radio kateri je najboljši, ker vam daje piristvo za najeistejši stereo ton n jamstvo za dele in servis.. Pri-n° in prepričajte sc o nizkih Ccnah. Zastopnik: COMET Radio, typewriter and sewing machine co. 555 St. Clair Ave. West Tel. LE 5-7259 Toronto, Oiit. ebka izbira gramofonskih plošč iz starega kraja podal recitacijo Barago daj na oltar. Za konec iso zopet zapeli pevci Barago daj nam na naše oltarje. Por. Dvorana dograjena V novi slovenski župniji Brezmadežne so v nedeljo, 5. febr., imeli prvič sv. mašo v svojih lastnih prostorih in sider v novo dograjeni- dvorani. Dvorana sicer še ni do vseh podrobnosti izdelana, vendar je zgotovljena do take mere, da bo lahko do nadaljnega služila nedelj siki službi božji. Gospod župnik Janez Kcpač se je ob priliki prve maše ganljivo zahvaljevali vsem, ki so pripomogli, da se je uresničil postavljeni cilj. Dvorana bo zelo lepa in prostorna, z lepim in globokim odrom in s potrebnimi prostori. Do nadaljnega bodo svete maše ob nedeljah ob 8h in 10h popoldne. Občni zbor župnijske hranilnice in posojilnice Župnijska H. in P. bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 19. februarja ob 4:30 popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. O poslovanju in o doseženih uspehih v 1. 1960 bo podal poročilo ravnatelljski odbor. V kakšne namene in v kakšni višini so bila odobrena posojila, bo poročal kreditni odbor. Svoje poročilo bo podalo tudi nadzorstvo. Člani bodo imeli priliko razpravljati o opravljenem delu, glasovati o delitvi dobička ter voliti nove1 odbornike na izpraznjena mesta. Ker je vsak član solastnik tega denarnega zavoda, zato je prav, da bi se občnega zlbora udeležili vsi člani. Nova slovenska župnija Brezmadežne ne bo ustanavljala svoje lastne H. in P., ampak se bo združila z že obstoječo H. m P., ki deluje v fari Marije Pomagaj. Svoj urad bo imela v posebni, sobi poleg glavnega vhoda v dvorano. Zaenkrat bodo uradne ure ob nedeljah po 10 maši, v bližnji bodočnosti pa bo urad odprt tudi enkrat na teden. Mgr. / ------o------ Telovadba za slovensko mladino SCARBORO, Ont. — Slovenska telovadna zveza javlja, da so traningi za našo mladino vsak četrtek ob sedmih zvečer, začasno v Masaryk dvorani (Cowan Ave. & Queen St.). Teakoče so bile glede prostora in predvsem telovadnega orodja, ki ga Slovenska telovadna zveza nima, ko so nam Čehi brezplačno ponudili dvorano ki, je za Toronto zelo dobro opremljena za šport. Treningi bodo organizirani pp starostnih skupinah v: naraščaj, mladce in člane, seveda če bo zadosti ljudi. Žensko telovadbo bo verjetno vodila sestra T. Ce-lar-jeva, moško pa brat F. Grmek vsaj začasno. Opozarjamo mladino, kakor tudi starše, naj ne zamude te prilike! Za Slovenski dan namerava Zveza prirediti tekme v: telovadbi in atletiki (za naraščaj in mladce) in plavanju. Kdor misli resno na tekme, naj pohiti! Vsi prisrčno vabljeni! Slovenska telovadna zvez.a Neodvisnega krnela v Sloveniji ne morejo trpeti, skušajo ga uničiti na vsak način Rojak, ki je pred nedavnim zapustil rodno slovensko zemljo ir se preselil v svobodno Kanado, nam je pred nekaj dnevi pripovedoval naslednjo zgodbo, ki prav lepo kaže, kako “ljudski oblastniki” kmeta izkoriščajo in se pri vsem iz njega še kar naravnost norčujejo. TORONTO, Ont. — Gabrov Tine je bil kmet kot na stotine drugih v Sloveniji. Po zgodnji smrti očeta )je še mlad prevzel grunt in trdo prijel za delo, da je mogel izplačati dote svojim bratom in sestram. Treba je bilo denarja za tekoče potrebe lastne družine, ki mu je hitro naraščala. Za visoko politiko ni bil nadarjen, imel pa. je prirojeno lastnost, da se je zanimal za gospodarstvo svoje okolice. Rojaki so ga zaradi ugleda, ki ga je užival ,že več let pred drugo svetovno vojno izvolili na svobodnih volitvah za župana. Ko je zadnja vojna s svojimi krvavimi posledicami zaijela tudi Slovenijo, se Tine sprva sko-ro ni znašel. Razvoj sam mu je naglo pokazal, kje je njegovo mesto. Delovanje italijanskih zasedbenih sil povezano z nastajajočo “Osvobodilno fronto” je smatral za samomor naroda in jo odklanjal. Leta groze, pobijanja in požigov, internacij in selitev so tekla in Tinetu je bila pisana še pred koncem vojne v aprilu 1944 v kočevskih gozdovih sodba: Zaplemba vsega imetja! Maja 1945 je ta sodba “ljudske oblasti” postala pravomočna. Tine ni n^ogel razumeti, zakaj naj bi brez vsake razprave, brez vsakega dokaza kake krivde izgubil svojo zemljo, ki so jo obdelovali in na njej živeli on, njegov oče in dedje. Po nekaj mesecih je oblast sodnim potom odločila, da se mu vrača kot “ohišnica” hiša in poslopja z nekaj najslabše zemlje s poudarkom, da ne bo več za de. lo na gruntu “naljemal tuje delovne sile.” Obsojenec je hotel zvedeti vzrok zaplembe posestva, pa ni imel posebnega uspeha. Končno se je že vdal v misel, da pač mora tako biti. Nekega dne so mu dostavili spis, v katerem je bilo rečemo, da mu je bilo premoženje zaplenjeno, ker “se ni odzval pozivu v Narodno osvobodilno vojsko.” Tine se je čudil in spraševal, kdaj naj bi bil tek poziv dobil. Po treznem premišljevanju je dognal, da ga mu ni nihče nikoli dostavil vse do današnjega dne. Tine za “osvdbodilno armado,” ki jo tedaj, ko bi bila najbolj sterskem uradu je bil Tine znova tam, da uredi še zadnje, kot je zahteval davčni šef. To pot mu je “postregla” tovarišica. Podobno kot tovariš pred tednom, je na kratko povedala Tinetu: Tovariš, za tebe pri nas ni nič novega. Stanje je tako, kot je bilo ob zaplembi! Na vprašanje, kako je mogel dati tovariš pred enim tednom popolnoma drugačne podatke, je tovarišica samo zmignila z rameni. Ta “zabava” tovariša in tovarišice na katastrskem uradu je Tineta stala 73,000 dinarjev dodatnih davkov in še vrsto nepotrebnih drugih stroškov. Rdeča oblast uporablja vsa sredstva in pota, da kmeta spravi popolnoma na tla in mu vze-me še tisto, kar mu je doslej pustila. z A ki so Eskimi z njimi življenjsko povezani, zato ni nič čudnega, če se je tudi vsa domišljija teh daljnih severnih lovcev razpredla okoli njih in jih vpleta v vsako zgodbo, včasih tudi grozljive vsebine. B. KRIŽEM PO DEŽELI GR. SREČKO PREGELJ ORDINIRA 394 Bloor Street West, Suite 7, Toronto Tel.: WA 1-7120 pa je ko sovražnika ni bilo daleč na okoli, bolj malo navdušen. Videl je na lastne oči, kako je morila in pobijala lastne ljudi, lastne rojake in jim požigala domove. Vanjo iti ga ni veselilo, posebno še, ker je videl doma nešteto mlajših in sposobnejših, ki niso imeli kaj prida dela. Teh ni nihče klical na odgovor, ker pač niso imeli gruntov te drugega, kar je bilo mogoče zapleniti. i Gaber )je skozi leta plačal že lepo število tisočakov kot najemnino za svojo zemljo in seveda tudi davke. Gozdove, kjer naj bi dobil za vse to potreben denar, pa seka in uživa “ljudska oblast.” Ko je že vse svoje obveznosti poravnal, ga je septembra 1958 obiskal davčni sluga in mu izroči spis, v katerem je rečeno, da si je Gaber pridobil skozi leta “precej zemlje iz splošnega ljudskega premoženja,” za katero pa ni bil obdavčen. Ugotovljeno da je bilo, da dolguje na davkih 73,000 dinarljev. Slugi naj plača takoj prvi obrok 30,00 dinarjev. Tine je od začudenja zazijal, pa jo po najkrajši poti udaril na davčno upravo. Šef — nekdanji ne posebno dobri čevljar — in njegov pomočnik sta mu sluša-la iz knjig dokazati osnovanost davčne zahteve. Gaber ni vedel za nobene spremembe v lastništvu in je terjave odklanjal. Predložil je, naj bi šli z vso rečno v Ljubljano na sodišče. Oba uradnika sta to odločno zavračala češ, da tam ni mesta za take zadeve, gre naj v kataster. V tem uradu sta bili dve mlajši tovarišici in prav tak tovariš Ta stopi v sosednjo sobo, ko mu Tine pove vso zadevo, in se naglo vrne. Tinetu pravi: “Tovariš, vise je tvoje, kot je bilo nekoč!” Po plačani taksi mu izda posestni list, uradni dokument “s črnim na belem,” da je dobil zaplenjeno posestvo nazaj! Vesel se je vračal domov in pravil med potjo svojim: znancem, kako je dobil vse vrnjeno, da mu je krivica popravljena. Čez nekaj dni gre Tine z “dokumentom” in tisočaki na davkarijo. Ko vstopi, ga že pri vratih opozori šef, da “nekaj le še ni v redu’’ in da bo moral še enkrat v kataster. Točno teden Po podatkih zveznega statisti-1 Ont., je bila obtožena, da je čnega urada je imela Kanada j umorila svojega 26 let starega potrebna, ni bilo nikjer, prišla po svojem prvem obisku v kata- 1. januarja letos 18,041,000 prebivalcev, 363,000 več kot pred enim letom. Naj večji prirastek je bil v Ontario — 127,000 na skupno 6,167,000 prebivalcev. Naslednji je Quebec s prirastkom 106,000 na skupno 5,176,000 prebivalcev. * Vlada je predložila parlamentu povišanje veteranskih pokojnin za eno petino (20 odstotkov). Ko bo predlog v parlamentu odo. bren, bo popolnoma nesposoben veteran z ženo in dvema mladoletnima otrokoma prejemal na leto $3,444 namesto sedanjih $2,-820. * Predsednik zvezne vlade Dte-fenbaker je objavil v parlamenta, da je sprejel vabilo predsednika ZDA v Washington na razgovor o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Diefenbakerjev obisk v Beli hiši je določen za 20. februar. * Socialni odbor ontarijske zakonodaje je napovedal, da bodo strošiki zavarovanja za bolnišnice in bolezen do konca marca 1964 porasli na $388,700,000, kar znaša $175,000,000 več, kot Šobili lani dejanski strošiki. Da bo mogoče kriti rastoče izdatke, bodo dvignili zavarovalne prispevke. Ontarijska komisija za bol-nišniško zavarovanje je imela že tekom prvih dveh let skoro sedem milijonov primanjkljaja. * Naslednji razgovor med predstavniki zvezne vlade in predstavniki pokrajinskih vlad o delitvi davčnega donosa bo v Otta- wi 23. in 24. februarja letos. * Drugič v zgodovini kanadskega parlamenta je bil eden izmed članov izključen od zasedanja zaradi uporabe neprimernih izrazov. Frank Howard Skeena je tekom debate v ostrih besedah napadel predlsed. vlade. Ko jih ni hotel umakniti; je zbornica s 149 proti 7 glasovom sklenila njegovo izključitev od zasedanja za tisti dan. Edini podobni primer se je dogodil 31. julija 1944. * Norma Dingee, 21 let stara žena in mati dveh otrok iz O’Brien moža Samuela. Ta je bil z obstreljeno glavo pripeljan v petek v bolnišnico, kjer je tri ure kasneje umrl. Mož je rano zjutraj pripeljal na svoj dom skupino prijateljev. Pri tem je prišlo med možem in ženo do prepira, tekom katerega je žena moža smrtno obstrelila. Prijatelji so ga odpeljati v bolnišnico in obvestili o dogodku policijo. * Liberalni poslanec s Fort William Hubert Badanai je ostro prijemal vlado zaradi zapostavljanja posameznih skupin in narodnosti pri vseljevanju v deželo. Konservativni vladi je očital, da je vseljevanje zavrla takoj, ko je prišla 1. 1957 na oblast. To je padlo od 282,164 v letu 1957 na 104,111 leta 1960. Med vseljene! so že tretje zaporedno leto po številu na prvem mestu Italijani. Lani se je vselilo 21,-308 Italijanov in 20,853 Britancev. ♦ Javnost v Saskatchewanu ni posebno navdušena nad prestolnim govorom pred zasedanjem pokrajinske zakonodaje. Nova vlada Douglasa je navedla premalo stvarnih predlogov za izboljšanje in napredek. Tajnik za kmetijstvo pripravlja nov načrt za podpiranje farmarjev WASHINGTON. D. C. — Osnovna ideja za nov načrt o podpiranju farmarjev je prav za prav stara: čim bolj bodo farmarji omejili pridelovanje pšenice, koruze, pavole itd., tem večjo podporo bodo dobili v denarju in tem višje cene. jim bo federacija jamčila za njihove pridelke. Pogajanja s farmarskimi organizacijami so skoraj končana, niso bila težka, ker je Kennedy že tekom volivnega boja obljubil, da bo farmarje bolj podpiral kot Eisenhower. Tako naj bi na primer nova minimalna cena za koruzo bila povišana od $1.06 na $1.30. Seveda bi ta načrt pomenil za federalni proračun dodatno o-bremenitev v znesku več kot bilijon dolarjev. Administracija se boji, da bodo v Kongresu ves načrt pošteno prerešetali. Sedanji federalni tajnik za kmetijstvo Freeman je že začel obletavati senatorje in kongresnike, da bi jih pridobil za vladni načrt. MAU OGLASI Stanovanje oddajo Na 782 E. 154 St. blizu Holmes Ave. oddajo Petsobno stanovanje s kopalnico. Kličite UL 1-2127. (32) Naprodaj Lepa harmonika z 12 basi in kromatično skalo, prilagodljiva na pol tona. Izdelana po staro-krajsko. Cena zmerna. P. Kar-son, J690 Hower Ave. Apt. 8, E. Cleveland 12, O. —(31) KOT METULJEVA KRILA — V Lausanni v Švici so zgradili za vrtnarsko šolo stavbo s takole svojevrstno streho. Eskimski sanjski svet Beli medvedi z desetimi stegni, pošastni morski konj in leteče jelenovo okostje sestavljajo bajeslovni svet,,ki vanj še zdaj verjamejo mnogi Eskimi na severnem koncu Aljaske, svet ljudi, samih sredi ledenih širjav, kjer samotni lovec sreča le kako žival. Ta svet Eskimov z Aljaske je proučeval dr. Spencer z univerze v Minnesoti. Smithsonov inštitut je objavil njegovo razpravo, ki je v njej zapisano med drugim: “Eskimsko mnenje o pošastnem morskem konju: če pustiš njegovo kožo na ledu, se kmalu staja ledena odeja pod njo. Koža se potopi in se spremeni v maščevalsko pošast, imenovano amiksak. Ta. pošast priplava pod čoln eskimskega lovca, zgrabi barko in jo potegne v globino. Medved z desetimi nogami. — Takole govori Eskim svojemu naraščaju: Če vidiš pet ljudi, ki stojijo drug poleg drugega, in se ti zdi, da so ogrnjeni v velik bel kožuh, se jim nikar ne bližaj. To niso ljudje, temveč kukuvig, beli medved z desetimi nogami.” Po eskimskem mnenju je treba z živalmi spoštljivo ravnati, piše Spencer v svoji razpravi. Divje živali se ne maščujejo, če jih človek ubije in pospravi, ne da bi jih pri tem žalil. Maščujejo pa se nad lovcem, ki jih pobije brez primernega obreda. Jelena je treba še posebej spoštovati. Najprej poje Eskim meso z njegovih ključnic, potem pa mora obrati rebra. Če lovec tega ne stori in pospravi samo stegna, se lobanja skupno z rebri in hrbtenico spremeni v pošast, ki lovca preganja. Raziskovalec Spencer je nabral zanimive zgodbe o živalih, Naprodaj ali v najem Trgovina z živili, obstoječa 50 let, z ali brez poslopja v New-burgu. Kličite BR 1-6703 med 6. in 7. uro zvečer. (31) VICTOR P. ZALETEL 814-818 E. 185 St. above General Furniture Call IV 6-0200 for appointment ACCOUNTING — AUDITS — INCOME TAX SERVICE 18 Years of Experience Registered by Accountancy Board of Ohio Naprodaj Enodružinska, 8-sobna hiša za dve družim, s pohištvom, je prav poceni naprodaj na 1740 E. 31 St., blizu Payne Ave. Kličite PR 1-8250. —(34) Hiša naprodaj Velika enostanovanjska hiša s 6 spalnicami, v celoti podkletena, plinski ogvev na 1400 E. 49 St. HE 2-1534, EX 1-2405. . —(34) Naprodaj Da se uredi zapuščina, Colonial hiša s 3 spalnicami, blizu Grovewood Ave. Moderna kuhinja in kopalnica. Kličite KE 1-0047. (32) .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domača zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Itd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti! a—»AVE S>AFELY r. c la in AVINGS •13 lat« 185th Street 35000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA, § ——---------------- 5 5 Višarska polena i | % k. spisal Narte Velikonja ^ š S <-----------------------5 Starček je drobencal po sobi in razmišljal, ko je vstopila. “Sem mislil nate, sem mislil nate, Metka. Sedi, tjale sedi. Vidiš, on je daleč in s teboj ne bo hotel. O, še zapodi te. Mislim, mislim, kako bi. Le mirna bodi. Ali kaj moliš zanj? Njega dobrota preganja. Če bi ga tepli, ne bi bilo nič. Blaž mi je povedal: njega dobrota preganja. Za kakšen grm se skrije skušnjavec! To ti je prebrisan falot. Na dobroto se obesi! Tako, zdaj pa pojdi domov in stre-zi Franci, od danes naprej je gospodar Matijec, da veš, ona ni več gospodinja. Ona je na cesti. Kako je to čudno! Le stre-zi ji in moli, da dobro premi- CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE EXPERIENCED WINDERS With at least a high school education. WINDER TRAINEES At least 5 to 10 years exp. on hand winding of transformers from 3 K.V.A. to 2000 K.V.A. PRECISION TRANSFORMER CORP. 2483 Greenleaf Call Mr. Sorley HE 9-1900 Elk Grove Village (32) slimo vso stvar. Z Bogom, tako! Lahko noč, tako, lahko noč!” Stopil je k njej ter se domislil: “Pojdemo na Višarje, če bo po sreči!” In jo je odpravil. “Na, za Janezka,” je segel po piškotu, “saj jih še grize. — Pa ti je zlodej prebrisan falot — za dobroto se skrije. Le pojdi, tako, lahko noč!” ji je še dejal na pragu. “In Franci strezi, ona je zdaj na cesti. Sama, prostovoljno, čisto na cesti! Zdaj je gospodar Matijec!” In ženska je šla. Ničesar ni zvedela, toda njegove besede so jo čudno pomirile. “Ata je živ, Janezek, in zdrav in dela in pride domov!” je tla- CH1CAGO, ILL. HELP WANTED MALE WINDER TRAINEES With at least a high school education. EXPERIENCED WINDERS At least 5 to 10 years exp. on hand winding of transformers from 3 K.V.A. to 2000 K.V.A. PRECISION TRANSFORMER CORP. 2483 Greenleaf Call Mr. Sorley HE 9-1900 Elk Grove Village (32) HELP WANTED — MALE • FOOD CHEMISTS • FOOD TECHNOLOGISTS • ORGANIC CHEMISTS • BIOCHEMISTS • CHEMICAL ENGINEERS Career positions are available in a leading food company for those with B. S1., M. S., Ph. D. degrees in an expanded program of basic and applied research on foods and food products. Experience in any of the following is desirable: Food Products and Processes (Development and/or Evaluation), Enzymology, Aroma and Flavor Recovery Processes, Statistical Designs for Experimentation, Unit Operations, Biochemistry of Microorganisms, Cereal Chemistry, Analytical Chemistry. Modern laboratories located in suburban Stamford, Conn. (The “Research City”) 35 miles from New York City. Excellent opportunities for personal and professional growth, with excellent benefit program. Send resume including salary requirements in confidence to: O. E. Marshall, Personnel Director The Fleischmann Laboratories Standard Brands Incorporated BETTS AVENUE STAMFORD, CONNECTICUT (32) BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATIONS SINCLAIR REFINING COMPANY wants men who are interested in operating their own business in the north and northwest area of Chicago. For information without obligation CALL MR. TIERNEY NAtkmal 5-9400 HEmpstead 7-4000 (34) INVESTMENT OPPORTUNITY CHOICE OIL AND GAS INVESTMENTS Send for free information on oil and gas economic and tax advantages, and full information on latest offerings of both producing and drilling interests. OFFERING SHEET FILED WITH SECURITY EXCHANGE COMMISSION. ADMIRAL OILS, Inc. Bettes Building Oklahoma City 6, Oklahoma čila piškotek malemu v roko. “Da ga dobrota preganja?” se je zdrznila. “Zdaj razumem! Prav, Janezek! Prav, krava je šla, toda tudi ti ne boš več pil mleka od Matijčevih krav. Kozo ti kupim! Da bo ata videl, ko pride!” Župnik pa je razmišljeval in hodil po sobi. “Ali sem pastir ali nisem? Ovca se mi izgubi, pa ne grem ponjo. Devetindevetdeset si jih pustil, da si poiskal eno samo. O, zdaj pa vem! Da moram ponj, da moram sam ponj! Neža, Neža!” Ko je Neža prišla, je bil pozabil, kaj je hotel, ker ga je bil zmotil denar, ki je ležal na mizi. “Kaj pa je s tem denarjem, Neža?” “Rebernikov za v hranilnico; zapisala sem že!” “Da si zapisala? Prav, če si zapisala!” In je gledal v knjige. “Jutri pojdem, pripravi kov-čeg in kaj za na pot in pojutrišnjem bom pa nazaj! Če bi kaj bilo, naj gre mežnar kakor po navadi v Gaberje po kaplana. Tako, da veš, po kaplana!” Drugo jutro se je odpravljal po izgubljeno ovco. Stikal je po vseh predalih in žepih in se nazadnje domislil: “Neža, Neža!” In je prišla. “Denarja nič nimam za na pot, denarja! Posodi mi, posodi mi; saj dobimo katehetske nagrade! V kratkem jih dobimo, prijave smo že poslali!” Neža je zmajala z glavo: “Stric, denarja nimam, zadnjega sem dala včeraj Kova-čevki, da je šla v lekarno za o-troke!” ¥ f5, “Naj ne ve levica, kaj dela desnica!” se je razhudil. “Da nikdar več ne očitaš! Iz tega raste napuh, in napuh je oče vseh pregreh! Nikoli več ne očitati!” In se je lotil spet iskati po predalih. | “O, če bi bil prejel vsaj katehetske nagrade!” “Izposodite si iz hranilnice za par dni!” je dejala Neža. “V par dneh pa pridejo nagrade, pa povrnemo!” “Proti obrestim, samo proti obrestim!” se je zavaroval starček in napisal potrdilo, da si je vzel denar iz blagajne. “Če se mi kaj primeri!” Vozil se je mimo Ljubljane. “Zdaj imam zvezo,” se je domislil. “Če bi stopil in povedal korarjem? Da sem neumen, bi rekli, smejali bi se mi! In jaz bi zamudil pol dneva. Ali je dobri pastir vprašal,” je razmišljal. “Ni vprašal. Pismo ne pravi. Kar šel je. Kar šel.” S to mislijo je presedel v vlak. V Kostanjevici je zvedel, da je Klančar še v gozdu. Napotil se je sam v hrib, pa se je vrnil. Obhajala ga je čudna slabost od dolge poti in samega suhega kruha in vode, ki jo je užival po poti. Preletavala sta ga vročina in mraz, ko je lezel v pisarno gozdnega oskrbništva. Poprosil je, naj mu pokličejo Klančarja, ker ima važno novico zanj. Oskrbnik je bil v ljudski šoli njegov učenec ter mu je dal posreči s toplo juho. Ko si je starček opomogel, se je ogledal po sobi: “Tako torej, ti varuješ uropa-no blago! Vse, kar ti oskrbuješ, je cerkvi uropano blago. Nam pa niti zdaj katehetskih nagrad ne dajo. Pa je bilo vse to cerkveno! Seveda, cesar Jožef! Če ti nekdo da, kar je ukradel, je ukradeno! Ti ne moreš nič za to! Seveda ne moreš nič za to! Jaz samo pravim, da boš videl, da vem, kako je!” se je smehljal. “In tvoj brat? Tvoj brat je advokat? Lumpe brani pred ječo!” se je razgibal. “Enaka sta si, gospod župnik,” je dejal oskrbnik, “on pred ječo, Vi pa pred peklom!” “O, vidiš, kaj praviš! Kdo bi si bil mislil! Katekizma nisi nikdar dobro znal!” “Jaz zmerom!” se je branil o-skrbnik, “moj brat je pa stal vedno za tablo.” , “Ne zameri, ne zameri! Star postajam! In te še tikam,” se je zavedel. “Tikam te, pa si že tak gospod!” Medtem je potrkal nekdo zunaj ter brisal škornje pred vrati. “Po koraku ga poznam,” je planil župnik s stola. “To je Klančar!” In mu je odprl vrata. Klančar je ostrmel ter snel klobuk. “Gospod ... gospod župnik?” je vrtel klobuk med prsti. “Hvaljen Jezus, reci!” je dejal župnik, kakor da je v šoli. “Kar vstopite! In le pogovorita se nemoteno!” je izginil o-skrbnik skozi vrata. Ko sta bila sama, je župnik napravil rnrk obraz ter stopil po sobi: “Kdo te je poročil, Miha?” je nazadnje trdo vprašal po premolku. “Vprašate?” je prav tako odgovoril Klančar. “Da, vprašam! In vprašam, ali sem te poročil za kvatre? Ali samo za deset let? Pa bežiš od žene! Saj vem! Jaz vem vse. Z dobroto te je skušnjavec preslepil! Pa si mu nasedel. In zdaj se ti smeji in 'gladi svojo kozjo brado. In bežiš od otroka! Zato da bi otrok palice ne okusil od očetove roke in da bi ga zlodej zase prisleparil!” “Gospod župnik, Vi ne veste!” je poskušal Klančar. “Vse vem, čisto vse vem. In ker vse vem, pravim, greh delaš sebi, otroku in ženi krivico!” “Gospod župnik,” se je raznežil Klančar. “Ko me pa ta stvar tako grize!” “Skušnjava! Ker te je vrag videl, da si zadovoljen in da živiš, kakor je Bogu všeč, pa si te je izbral. In zaradi tvoje prevzetnosti, ker imaš po desetih letih sina. Oba vaju je udaril — tebe in ženo radi prevzetnosti. In si grešil nad Matijcem dobrotnikom z mislijo, pa te je imel. Samo svoj kosmati rep ti UT 1-8429 JOHNNY’S RADIO & T.V. REPAIR 1149 Norwood Road Cleveland 3, Ohio je pomolil, ti si pa zagrabil, misleč, da je koruzen storž. Le o-glej si, kaj držiš v roki! To ni strož, to je kozja brada!” “Saj res!” je dejal Klančar veselo, “pa je res kozja brada!” je pogladil klobuk s šopom dlake. “Tako! In zdaj poj deš z menoj!” “Gospod župnik,” je ves žalosten in obupan dejal Klančar, “gospod župnik, nerad bi se Vam zameril in hudo mi je. Vendar tega ne morem. Prijelo bi me spet in Bog ve kaj bi z ženo in otrokom. Jaz sem zbežal, da jima ne storim žalega!” “Da ne storiš žalega? Če te bo prijelo, pridi k meni in preženem skusnjavca z bičem. Z bičem sv. križa. Na Višarje pojdeš z menoj in polena boš nosil.” “In tudi, če bi hotel, ne morem!” je spet dejal Klančar. “Denarja nimam za pot. Čez teden mi šele plačajo!” “Denarja nimaš — Tu imaš, Miha! Za pot bo že!” je iskal po žepu ter mu silil. “In zdaj pojdiva! Poberi svoje stvari in me počakaj spodaj!” Pa mu ni dal roke v slovo. Čez čas. se je vrnil oskrbnik. Starček je povedal, da je odpravil in da pojde. Zaman so bile prošnje oskrbnikove, naj še o-stane. Nazadnje je velel napre-či. “Klančar bi moral z menoj!” je dejal, ko je nekoliko omoten od močnega vina sedel na voz. “Ali ga ni, ali ga še ni?” In so mu rekli, da je šel proti Brežicam. v “Tako!” se je razhudil. “In brez mene! Pa bo že prišel, bo že prišel!” In ko se je peljal mimo Leskovca, ga je za hip obšla bridkost: “Denar sem mu dal! Če bi mu ne dal denarja, bi bil šel z menoj! Zdaj pa še niti ne pride!” Mullally frnim Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSI.UGA POGREBI OD $209.00 NAPREJ 365 East ISCth Street KEnmnre 1-9411 CHICAGO. ILL As long as you live you will receive a DEPEND ABLE and GOOD INCOME, if you invest your savings in our S. V. D. ANNUITY PLAN. You also share in the great work of the Missions and help in educating Priests and Brothers for the Missions. Certain tax advantages. A lasting Memorial and remembrance in many Masses and Prayers. Write for free information: ANNUITY DEPT. Society Of The Divine Word Gerard, Pa. (32) ZULICH INSURANCE AGENCY .18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Petinšestdeset let nudi KSf(J Ijuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA S Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K- JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Z« pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: .................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO S GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 1)002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene \ Za 5 - vas S i! pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA ih- tim St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 ZAČASNO V ,POKOJU f— \Okrasne jsvetilke iz dobe kraljice Viktorije iso {razsvetljevale /vhod \v \znani Hyde park v Londonu. \Ko soizačeli širiti cesto im {urejati {okolje, so mo~ rali {svetilke odstraniti. Ko bojvse 'urejeno, {jih bodo postavili Uazaj na {njihovo ]mesto.