^^ ^^ ^^ ^^ ^^ Abonma komedije občine V Lazah z novo čistilno Logatec polnoleten napravo Bliža se dan slovenske hrane Bogdan Oblak: odločitev o neobveznem članstvu je bila zgrešena VABILO Vabimo vas na novoletno tržnico, ki bo v petek, 2. 12. 2016, od 17. do 19. ure v OŠ Tabor Logatec. Letošnja tema novoletne tržnice je MEDKULTURNOST. Na njej želimo povezati svet ter vam predstaviti različne države, kulture in narode skozi oči otrok. Ogledali si boste lahko zanimive nastope učencev, izbrali različne otroške izdelke in preizkusili srečo na srečelovu. Prireditev je dobrodelna, saj bomo zbrana sredstva namenili za naš Šolski sklad. Vabljeni! Učenci in zaposleni OŠ Tabor Logatec SPOŠTOVANE ČLANICE IN SPOŠTOVANI ČLANI, SPOŠTOVANE UPOKOJENE ČLANICE IN UPOKOJENI ČLANI, sproščeno druženje, prešerno razvedrilo, izmenjava izkušenj in povezovanje je ključno za uspeh vsakega (poslovnega) človeka. Predpraznični čas je za številne čas veselja in druženja. Zato vas vabimo na prednovoletno srečanje članov OOZ Logatec, ki bo v soboto, 3. decembra 2016, na turistični kmetiji Mahnič v Grahovem Brdu. Zaokrožili bomo letošnje in nazdravili novemu letu. V osrčje Krasa, deželo terana, pršuta in burje se bomo odpravili ob 18.00 z avtobusom iz Logatca (iz Rovt in Hotedršice ob 17.30). Pri Mahniču, po domače Pr'Šuščevih, se z vinogradništvom ter integrirano pridelavo grozdja in vina ukvarja že več generacij. Zato si bomo najprej ogledali njihov ponos -vinsko klet, kjer bo priložnost za degustacijo vrhunskih vin. Znani so po spomladanski in jesenski osmici. Sušene mesnine pridelujejo na tradicionalen kraški način, sušeno na kraški burji. Za plesno glasbo bo poskrbela logaška skupina Oaza. Prispevek na udeleženca je 20 evrov in zajema polovico skupnih stroškov: degustacija vin z narezkom (v kleti), večerja (več hodov), avtobusni prevoz, nastop glasbene skupine in organizacijo dogodka. Pijačo plača vsak sam po dejanski porabi. Plačilo prispevka (20 evrov) je izključno na TRR OOZ Logatec št. IBAN SI56 0202 5001 4966 622 (NLB d.d.). Namen: Prednovoletno srečanje 2016. Koda namena: OTHR. Naslov: OOZ Logatec, Tržaška c. 11, Logatec. Avtobus iz Rovt in iz Hotedršice bo odpeljal ob 17.30, iz pred Krpana v Logatcu pa ob 18.00. Vstopiti bo mogoče tudi na Kalcah, v Gornjem Logatcu (hotenjski avtobus) in v Zajelah in pri Smetarju (rovtarski). Prosimo za vašo točnost. Za vsak slučaj si shranite še telefonsko številko zbornice: 051 651 538, kjer smo vam dosegljivi ves čas, tudi v soboto. Prijave sprejemamo do 28. 11. po telefonu 051 651 538 ali e-pošti info@ooz-logatec.si, kjer smo vam dosegljivi tudi za dodatne informacije. Prijavo pa lahko oddate tudi prek spletne prijavnice: https://goo.gl/6n4sQz. Vljudno vabljeni, skupaj z vašimi spremljevalci/-kami! OBDARITEV DOBRIH MOZ Dobri možje - Miklavž, Božiček in dedek Mraz bodo tudi letos obdarili otroke, vnuke in sorodnike članov zbornice - podjetnikov, obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Otroke bomo najprej razveselili z zabavno in poučno predstavo z naslovom Škrat Lenko in njegova darila. Nato pa bo sledilo obdarovanje. Prireditev bo v veliki dvorani Narodnega doma Logatec, v četrtek, 15. decembra 2016, ob 17.30 uri. Zaradi organizacije in priprave daril so potrebne vnaprejšnje prijave. Ob prijavi navedete: 1 - ime in priimek otroka 2 - starost otroka 3 - naslov otroka - za vabilo 4 - ime in priimek plačnika z naslovom oz naziv podjetja Kotizacija po otroku: 20 evrov. Darila so lepa in primerna starosti otroka, po starostnih skupinah: 0-2, 2-4, 4-6, 6-8, 8-10, 10+ let. Plačilo izključno na TRR OOZ Logatec št. IBAN SI56 0202 5001 4966 622 (NLB d.d.). Izpolnjevanje UPN naloga: Namen: Obdarovanje otrok 2016 | Koda namena: OTHR | Sklic: 00 in davčna številka | Naslov: OOZ Logatec, Tržaška c. 11, Logatec. Račun bo izdan plačniku po dogodku (npr. podjetju ali posamezniku -končnemu kupcu/tistemu, ki bo nakazal denar). Kotizacija zajema strošek darila ter en del stroškov predstave in organizacije dogodka, drugi del stroška pa krije OOZ Logatec. Rok prijave in plačila kotizacije: 25. 11. 2016 Prijave sporočite na: dejan.sraml@ozs.si, 051 651 538, 01 750 90 80 Za dodatne informacije smo vam na razpolago. Lep pozdrav! Bogdan Oblak, predsednik OOZ Logatec mag. Dejan Šraml; Direktor OOZ Logatec KOLOFON Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 16. 11. 2016 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Jejmo lokalno Foto: Valter Leban Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. 2 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 UVODNIKM IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE Abonma komedije občine Logatec polnoleten... str. 4 Kako lahko rešimo življenje?..............................str. 12 V Lazah z novo čistilno napravo........................str. 15 Predlog občinskega proračuna za l. 2017 v javni razpravi....................................................str. 16 PGD Rovte - državne prvakinje........................str. 20 So naši otroci res lačni?......................................str. 26 Prehrana v vrtcih..................................................str. 28 Pomladno razgiban jesenski koncert Pihalnega orkestra Logatec................................str. 29 Skrivna vez med žensko in lesom......................str. 30 Bodi pozdravljen, Logatec!................................str. 35 POSLOVNE STRANI Bogdan Oblak: odločitev o neobveznem članstvu obrtni zbornici je bila zgrešena.........................str. 36 TURIZEM Med Laniščem in Srnjakom nova izletniška točka...........................................str. 38 ŠPORT Sandra Lipovec, državna prvakinja v jadranju, cilja na svetovno prvenstvo.................................str. 40 Spoštovane, spoštovani, Danes, ko pišem uvodnik, je god sv. Martina, zavetnika vinarjev, domačih živali in dobrotnosti. Martinovo je velik praznik kmetov, vinarjev in gurmanov. Na mizi ne sme manjkati perutnine, rdečega zelja, mlincev ali kaše. Vino, ki je po čudežu čez noč postalo iz mošta, kar samo teče. V tem mesecu po šolah in vrtcih pripravljamo tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Na obeh dogodkih se veliko govori o zdravi, doma pridelani hrani in podpori domačim pridelovalcem. Kaj je zdrava hrana? Strokovnjaki pravijo, da mora biti raznovrstna, njena pot od pridelave do naše mize čim krajša. Jesti moramo sezonsko hrano, kajti naše telo ji je prilagojeno. Hrano si moramo želeti, vsako siljenje in preobilje nam škodi. Hrana mora biti živa, kar pomeni polna energije, da nahrani naše celice. S pretiranim kuhanjem, pogrevanjem v mikrovalovnih pečicah, nepravilnim konzerviranjem izgublja živost, moč, ki jo je dobila pri svoji rasti od sonca, zemlje in okolja. Večinoma moramo uživati svežo, lahko, kakovostno hrano, polno vitaminov, mineralov in proteinov. Pomemben del prehrane je tudi tekočina, najboljša je čista stu-denčnica. Veliko je napisanega, še več je oglasov in komercialnih ponudb o »zdravi« hrani in prehranskih dopolnilih. Vsi si želimo dolgo in zdravo živeti. Prisluhnimo svojemu telesu in receptom naših babic, gibajmo se na svežem zraku, osem ur delajmo za denar, osem ur skrbimo za dom, družino in osem ur počivajmo. Realnost je drugačna, delamo cele dneve, ljudje izgorevajo, vedno več je družin z majhnimi dohodki, ki ne zadostujejo niti za vsakodnevne tople obroke. Na drugi strani velike količine zavržene hrane. Polna usta so nas solidarnosti, a razlike so vsak dan večje. Bodimo tudi mi dobrotniki, kot je bil sv. Martin, in po svojih močeh pomagajmo pomoči potrebnim. V šolah in vrtcih naj bo za vse brezplačen obrok, da ne »žigosamo« že najmlajših. Kako rešiti prevelike socialne razlike, pa je morda vedel že mislec v prelomnih časih dr. Andrej Gosar, o katerem bo v Narodnem domu 22. novembra ob 19.00 premierno predvajan film. Lepo vabljeni. Za pravičnejši svet, župan Berto Menard. LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 3 IIZ OBČINSKE HISE ABONMA KOMEDIJE OBČINE LOGATEC POLNOLETEN Sezona 2016/2017 je že 18. sezona abonmaja komedije občine Logatec. Abonma je bil v kulturni prostor logaške občine uveden 1999., in sicer na podlagi dobrih izkušenj organizatorjev vrhniškega abonmaja. Na začetku se je, kot vsak podoben projekt, tudi ta boril za gledalce, a kaj kmalu je bila dvorana precej polna tako z abonenti kot s tistimi obiskovalci, ki so si želeli samo sem ter tja ogledati samo kakšno predstavo. V zadnjih letih je gledališče zelo polno. Recept za to je, da gre zvrstno za komedije, da v predstavah igrajo znani igralci z odrov ali s televizije in filma, da stalni abonenti sami izbirajo predstave in lahko kot taki zadržijo sedeže ter da na splošno ni večjih sprememb. Predstave so predvidoma v zadnjih dneh mesecev oktober, november, februar in marec, vmes pa organiziramo tudi silvestrsko predstavo, ki sicer ne sodi v abonmajski repertoar, a je prav tako odlično obiskana. Tabela: Obisk abonmajskih in silvestrske predstave: Tabela: Abonenti iz drugih občin Št /sezona 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 Št. abonentov vsake predstave 204 št. prodanih vstopnic za izven 221 Povpr. št. obisk. na predstavo 259 Št. obisk. silvestr. predstave 284 256 293 272 303 Povprečno je imela vsaka abonmajska predstava v sezonah od 2010/2011 do 2014/2015 kar 278 obiskovalcev. Glede na zmogljivost Velike dvorane Narodnega doma (339 sedežev) je bila dvorana ob abonmaju 82-odstotno zasedena. S silvestrsko predstavo pa je bilo povprečno v istem obdobju zasedenih 282 sedežev, kar predstavlja 83 odstotkov dvorane. Po podatkih Statističnega urada RS si je leta 2013 v Sloveniji eno gledališko predstavo ogledalo povprečno 186 gledalcev. Povprečno število gledalcev abonmajski predstav v Logatcu leta 2013 je 324, kar je kar 51,85 odstotka več, kot je slovensko povprečje, oziroma si je v Logatcu eno abonmajsko predstavo ogledalo 138 obiskovalcev več kot v Sloveniji. Tudi na splošno se je v Sloveniji za več kot petino povečal obisk gledaliških predstav v letu 2013. (Statopis) Povpraševanje V preteklem letu smo preko vprašalnikov merili povpraševanje po različnih kulturnih prireditvah v občini. Abonma se je izmed vseh prireditev uvrstil na zavidljivo tretje mesto, kar je dobra popotnica za naprej. Občinstvo prihaja kar iz enajstih različnih občin V sezonah od 2011/2012 do 2015/2016 se je abonmaja udeleževalo od 32 do 40 občanov 11 različnih drugih občin. V letošnji, 18. sezoni nas je med 243 abonenti: 201 iz Logatca, dva iz Brezovice, 15 iz Cerknice, dva iz Idrije, trije iz Ljubljane, štirje iz Loške doline, štirje iz Pivke, prav toliko iz Postojne, trije iz Škofljice ter pet z Vrhnike. Parter in nekaj balkonskih sedežev je tako polno zasedenih, ostala mesta pa so na voljo za izven. Vstopnice po ceni 15 EUR so na voljo na naslovu: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si. Vstopnice si lahko preko tega sistema tudi sami natisnete. V tej sezoni pa smo bili priča že prvi predstavi z naslovom Za crkn't, naslednje, ki se jih že veselimo, pa so še tri abonmajske in silve-strska (ki ne sodi v okvir abonmaja): - v nedeljo, 20. novembra 2016: Staro za novo - v soboto, 31. decembra 2016: Jonas - v nedeljo, 19. februarja 2017: Rojen v Jugi - v nedeljo, 19. marca 2017: Matilda, počak'! Vse predstave se pričnejo ob 19.00. Na predstave, prosimo, ne zamujajte in ugasnite svoje mobilne spremljevalce. Se vidimo. Renata Gutnik Višji svetovalec za turizem, kulturno dediščino in kulturo Občinska uprava 4 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 IZ OBČINSKE HIŠE W STARO ZA NOVO - 2. ABONMAJSKA PREDSTAVA 18. SEZONE GLEDALIŠKEGA ABONMAJA KOMEDIJE Nedelja, 20. novembra 2016, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec V drugi predstavi 18. sezone abonmaja komedije nastopata Boris Kobal in Tin Vodopivec, tako kot igralca kakor avtorja predstave, Kobal pa je predstavo tudi režiral. O čem teče beseda na odru? O staranju. O mladosti. O tehnologiji. O ljubezni. Kdo se na koga »šlepa«? Kdaj lahko rečemo, da smo stari in do kdaj smo mladi? Na kom zares stoji svet? Lahko stari in mladi sploh živijo v sožitju? Komedija Staro za novo se na sproščen in duhovit način loteva večne tematike sinergije mladih in starih, (ne)sprejemanja moderne tehnologije in (ne)soočanja s hitrim tempom življenja - pa tudi aktualne teme zapuščine ene generacije drugi. Prodaja vstopnic po ceni 15 eur: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si. Org. in info.: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si Na silvestrski večer bo z nami ... Jonas Sobota, 31. decembra 2016, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Na samega Silvestra večer se bomo v toplini Narodnega doma še zadnjič letos družili na gledališki predstavi. Pa ne samo družili, po njej bomo nazdravili, pred njo mrzlično iskali svoje sedeže, med njo pa se približali tistemu človeku, za katerega ima marsikdo občutek, da ga že zelo dobro pozna. Velja za najbolj kontroverznega estradnega zvezdnika v Sloveniji, dobitnika največ Viktorjev in bolj skrivnostnega od same skrivnosti. Jonas. O Jonasu in njegov predstavi so v matičnem gledališču Špasteater zapisali: »Nihče v deželi dvojine in fovšije ni počel več nenavadnosti, pustil močnejšega pečata in karizmatično osvajal občinstvo kot ravno Jonas Žnidaršič. Soustvarjal je Radio Študent, »švercal« računalnike, spreminjal televizijo, učil nas je biljarda in predvsem »pecanja«, zdravil je v Kliniki Tivoli, izbiral prve missice Slovenije, bil v prvih vrstah, ko smo spoznavali tehnologijo Appla in tudi, ko so nas začarale prve komercialne televizije, ustregel je želji po polovički in glasu ljudstva ... in ... počel še marsikaj. Najbolj zagonetni slovenski zvezdnik bo končno spregovoril o vsem, kar nas zanima, a ga nikoli nismo upali ali mogli vprašati. Vas zanima, kako je spreminjal življenja Slovencev? Kdo je Jonas? In kdo si ga to upa vprašati? Na silvestrski večer?« § is [a Vabljeni, da se nam pridružite za uro in dvajset minut .... s penisi no in zdravicami vred pa še kakšnih dvajset več. Na zadnji večer ^ letošnjega leta. is g £ S komedijo gostuje Špasteater, avtor: Jonas Žnidaršič, režiser: Lado Bizovičar, igra: Jonas Žnidaršič. Prodaja vstopnic po ceni 10 eur: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si) Org. in info.: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 5 IZ OBČINSKE HIŠE W PRVI TURISTIČNI SPOMINKI OBČINE LOGATEC SO LAHKO IZVRSTNO NOVOLETNO DARILO Občina Logatec je v letu 2016 preko javnega natečaja izbrala tri izdelke, ki so dobili naziv Turistični spominek občine Logatec. Da gre za dotični turistični spominek, priča tudi certifikat, ki je priložen vsakemu izdelku. Če kdo prodaja izdelke z naslovom, da gre za uradne logaške turistične spominke, in posebnega certifikata ti izdelki ne vsebujejo, vas je ta prodajalec peljal žejne čez vodo. S pravimi turističnimi spominki pa se lahko tudi občani s ponosom predstavimo tako doma kot v tujini. Prvi javni primer uporabe turističnega spominka, ki je zasedel prvo mesto, prihaja s strani Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. Vodstvo logaške zbornice se je oktobra udeležilo slovesnosti ob 40-letnici vrhniške zbornice. Ob tem častitljivem jubileju so jim čestitali. Bogdan Oblak, predsednik logaške zbornice, pa je Simonu Hlebcu, predsedniku vrhniške zbornice, podaril logaški naj spominek, milnik Lipovo kolo. Oblak je ob tem predstavil tudi zgodbo mil-nika. Slednjega je njegov avtor, Dušan Šporar, naredil iz lesa drevesa, ki mu ga je na lastnem dvorišču poškodoval žled. Nauk zgodbe je, da ne gre takoj vreči puške v koruzo, ampak se je treba po vsakem neuspehu pobrati oziroma iz vsake slabe izkušnje potegniti najboljše, kar se le da. Vrhničani so tako turistični spominek, kakor zgodbo, ki ga ta nosi s seboj, z veseljem sprejeli. Na logaški obrtno-podjetniški zbornici so eni izmed prvih, ki so intenzivno delo avtorjev spominkov prepoznali. Turistični spominki pa so lahko tudi čudovito novoletno darilo, ki si jih izmenjujejo podjetja ali posamezniki, saj so inovativni, vsebujejo dobre zgodbe in lokalne izdelke. Berto Menard, župan občine Logatec, jih bo kot protokolarna darila podarjal visokim obiskom oz. na svojih obiskih doma in v tujini. Bodo pa spominki na voljo tudi širši javnosti. Njihovo posebnost so namreč prepoznali tudi prodajalci, pri katerih boste lahko turistične spominke kupili od 1. decembra 2016 dalje: • Gostilna Turk, Hotedršica 28, 1372 Hotedršica, 01 75 59 123 • Gostišče Jeršin, Cankarjeva 1, 1370 Logatec, 041 406 447 • Villa Tollazzi, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, 05 933 44 00 • Kmetija odprtih vrat Kisovec, Petkovec 46, 1373 Rovte, 041 560 427 • Turistična pisarna Naklo, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec, 01/7541 518 • Cvetličarna Bela, Mercator center, Tržaška cesta 3, 1370 Logatec, 040 454 094. Več o turističnih spominkih občine Logatec pa preberite v pogovoru z avtorji, Dušanom Šporarjem, Albino Kržič in Tjašo Šporar. Kako ste prišli do ideje za tak spominek, kot ste ga prijavili? Dušan Šporar: »Ta ideja je vzniknila, ko sem se vozil mimo mogočnih lip v Napoleonovem drevoredu. Verjetno sem jih kot priseljenec veliko bolj opazil kot marsikateri domačin. Ob pogledu na mogočna drevesa ob cesti sem velikokrat pomislil, kako so se v starih časih z vozovi počasi vozili tu mimo, nam pa se vedno kam mudi. Tako se mi je utrnila misel, da bi bilo lipe in kolesa dobro strniti v uporaben izdelek. Kolo in lipe so tudi v grbu Logatca, zato je bila misel še toli- ko zanimivejša. Razmišljal sem o izdelku, ki bi bil dovolj zanimiv za širšo množico ljudi, ob tem pa bi bil uporaben ter cenovno dostopen. Pomislil sem na milnik, vendar je do dokončne izvedbe minilo še kar nekaj časa, ponovitev in mnogih izvedb.« Albina Kržič: »Na idejo sem prišla glede na besedilo v Logaških novicah, ki je bilo ob razpisnih pogojih z naslovom »Luisa in Napoleon Bonaparte bi bila ponosna na novo podobo lipovega drevoreda.« Porodilo se mi je vprašanje: Kako oblikovati spominek, ki bi v celoti poosebljal lipov drevored in grb občine Logatec, vključno z vsemi senzoričnimi čutili?« Tjaša Šporar: »Prva stvar, na katero sem pomislila, je bil logaški grb, zato sem izhajala iz tega. Eden najbolj prodajanih kosov nakita, ki ga izdelujem, je motiv drevesa in prešinilo me je, da bi lahko rumene lipove listke in kolo nekako vkomponirala v tako drevo.« Kako bi opisali svoj spominek? Dušan Šporar: »Svojo zgodbo govori že s samim izvorom lesa, saj je nastal po hudem žledolomu v Logatcu, ki tudi starim mogočnim drevesom ni prizanesel. Skozi stoletja so lesena kolesa drdrala po prašni cesti mimo mogočnih lip in pustila močan vpliv v teh krajih. In ravno ta vpliv sem želel upodobiti v izdelku. Ob izdelavi spominka sem bil pozoren na uporabnost, da lahko služi kot podstavek za milo ali pa za odlaganje gobice v kuhinji.« Albina Kržič: »KoLOmed je v celoti prepleten z motivom grba Občine Logatec. Embalaža je v obliki kartonastega valja. Ponazarja papirno industrijo na Logaškem, katerega nosilec je bil nekdanji Valkarton. Bil je v neposredni bližini lipovega drevoreda. Ko odstranimo pokrov valja, najdemo vrečico z lipovim cvetjem. Lahko si tudi v drugem letnem času, ko lipe ne cvetijo, pričaramo situacijo, kot da smo med krošnjami lipovih dreves. Na dnu je stekleni kozarček medu logaških čebelarjev. Kozarček je večkotnik. Oblika ponuja podobo utrdbe -Ad Pirum. Med, ki je darilo delovnih čebel, ki so med drugim oprašile tudi lipova drevesa. Kozarec medu prekriva dvojni pokrov. Čez klasični pokrov je poveznjen lesen lipov pokrov ali pokrov iz katere druge vrste lesa. Pokrov iz lipovine govori o uporabni vrednosti lipovega lesa. Na pokrovu je gravirano kolo iz logaškega grba in ime spominka koLOmed. Tudi ime ni naključno. Turistični spominek občine Logatec 6 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 6 IZ OBČINSKE HIŠE W V sebi nosi tri pomene: prvi -kolo, ki je v grbu; drugi LO-začetnici občine Logatec; med- »lat. medicamentus« - kot skrb za zdravje slehernega človeka. Če kozarec položimo po najdaljši stranici, se gravirano kolo dejansko zavrti.« Tjaša Šporar: »Čudovit orehov les, podrt zaradi žledoloma, v kombinaciji z obarvano epoksidno smolo naredi ta obesek nekaj posebnega. Ročno izdelani listki, kolo, drevo in lesk ne zaradi laka, temveč zaradi temeljitega brušenja, olj in voskov, dajo temu nakitu naravnost in čar. To ni samo spominek. Grb Logatca je zamaskiran v prefinjen kos nakita, ki ga lahko nosiš vsak dan in za vsako priložnost.« Kaj je po vašem mnenju posebnost vašega spominka, zaradi katerega dobi dodatno vrednost? Dušan Šporar: »Dodatno vrednost dobi izdelek zato, ker združuje več segmentov, ki jih sodobni turist pričakuje v določenem kraju, to pa so; vsakodnevna uporabnost, narejeno iz naravnih materialov lokalnega izvora, ročna izdelava - unikat in sama ideja izdelka, ki je povezana s simboliko kraja: leseno kolo in lipov list v grbu.« Albina Kržič: »Celoten spominek je od imena, embalaže in vsebine prežet z logaškim in zaposli vsa čutila (okus, vonj, tip, voh ...). Še posebno med je pridelek logaških čebelarjev. Trenutno sem izbrala čebelarja Albina Petriča iz Jakovice in čebelarko Marijo Šušmelj iz Laz. Slednja je čebelarka, torej predstavnica nežnejšega spola, kar je v tej dejavnosti prej izjema kot pravilo. Oba čebelarita po načelih dobre čebelarske prakse in smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu, s čimer zagotavlja kakovost in varnost čebeljih pridelkov. Lipovo cvetje sem nabrala z dreves v Jakovici, v neposredni bližini najstarejšega umetnostno-zgodovinskega spomenika v Občini Logatec - romarske kapele Marije v Leševju (12. stol.). Lipova drevesa so bila delno poškodovana med žledolomom. Iz dela, ki ni bil poškodovan, sem nabirala lipovo cvetje in je v spominek vključen kot umetniška inštalacija.« Tjaša Šporar: »Obesek je odličen in lep spominek na Logatec, hkrati pa tudi uporaben, kajti zaradi zamaskiranih motivov je primeren za vsako priložnost. To je kos nakita, ki ga bodo z veseljem nosili vsak dan. Vsaka podrobnost na nakitu je narejena ročno, zato je vsak obesek iz te serije unikaten - kot v naravi - drevo je drevo, a vsak je Turistični spominek občine Logatec Milnik Lipovo kolo avtorja Dušana ^ Šporarja drugače razvejan, obarvan in tako je tudi pri mojem nakitu- čeprav so vsi na prvi pogled videti enako, je vsak drugačen, poseben.« Kdo so ciljni kupci vašega spominka? Dušan Šporar: »To so vsi, ki uporabljajo trdo milo, saj se na tem milniku milo lepo posuši, milnik pa je narejen iz naravnega odpadnega lesa, ki je dobil novo uporabnost.« Albina Kržič: »Ciljni kupec je sleherni človek. Lahko je prebiva-lec/ka Logatca, podjetnik/ca, ki ima prijatelje v drugi občini ali tujini in želi podariti nekaj zelo lokalnega ter dobesedno zaželeti »Srečno in zdravo«. Sicer pa »Mož, ki je Logatčan, pravi svoji dragi: koLOmed nabavi.« Tjaša Šporar: »Ciljno občinstvo so mladi in stari, vsak, ki ceni ročno delo, unikatnost, vsi, ki imajo radi les in bi radi nosili nekaj posebnega.« Za katere priložnosti bi sami podarili vaš spominek? Dušan Šporar: »V kombinaciji z naravnim milom ga lahko podariš za kakršno koli obdaritev, saj je izdelek dolgotrajno uporaben in lep.« Albina Kržič: »Priložnosti kot so novoletna srečanja, ob obisku prijateljev iz tujine, darilo ob praznovanju ... « Tjaša Šporar: »Obesek Logatec je lepo darilce za vse obiske iz tujine, v spomin za vse, ki so na izmenjavi tu ali pa so odšli v tujino, za vsakogar, ki bi si rad delček tega, kje je bil ali pa od kod izvira oseba, ki to poklanja, odnesel domov za spomin.« Vsem trem avtorjem želimo obilo zadovoljnih strank in se jim zahvaljujemo za tako unikatne, avtohtone in dovršene izdelke, s katerimi se lahko Občina Logatec zares dobro identificira, vsem potencialnim kupcem pa svetujemo, da se na nakup odpravijo res kmalu, saj je povpraševanje po spominkih že sedaj veliko. Besedilo in foto: Renata Gutnik Višji svetovalec za turizem, kulturno dediščino in kulturo Turistični spominek občine Logatec Obesek LogatecMilnik, avtorice Tjaše Šporar i LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 7 IZ OBČINSKE HIŠE W Slovenska mreža starosti prijaznih mest in občin STARANJE BREZ NASILJA - NADALJEVANJE DELAVNIC Drugi del delavnic se je začel s predstavitvijo značajev in temperamenta. Psihologinja Tjaša Mlakar je navzočim opisala lastnosti sangvini-ka, kolerika, llegmatika in melanholika. Seznanitvi s temi osnovnimi lastnostmi značajev je sledila vaja za prepoznavanje svojega značaja in temperamenta ter učenje še boljšega obvladovanja jeze. Po kratkem odmoru je policist Blaž Alič s Policijske postaje Logatec predstavil nekatere samozaščitne ukrepe, ki bodo starejše obvarovali pred nepridipravi, pri čemer je opisal tako kritične trenutke, pri katerih starejši hitro postanejo žrtve kaznivega dejanja, kot tudi rešitve, kako se tovrstnemu dejanju izogniti. Še posebno je navzoče opozoril na previdnost pri dvigu denarja, nošenju denarnic in torbic ter morebitnem nakupovanju na ulicah. V svoji predstavitvi je opozoril tudi na morebitno nevarnost pred različnimi neznanimi obiskovalci pred domačimi vrati in po- udaril pomen dobrih medsosedskih odnosov. Na koncu pa podal še vrsto nasvetov za obnašanje v prometu. Tretji in s tem zadnji del delavnic je bil namenjen urejanju in sporazumni delitvi premoženja v družini. Pravnica Ana Vujovič je predstavila možnosti urejanja premoženjskih razmerij med generacijami. Opisala je elemente darilne in izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku, dodala pa je še dogovor o odpovedi dediščine ter ureditev premoženja z oporoko. Poleg predstavljenega pravnega vidika so se navzoči seznanili tudi z dejstvom, da gre pri urejanju premoženjskih razmerij za obsežen sklop psihičnih procesov posameznikov, stanja in vrednot v družbi. To so potrdili tudi sami prisotni, ki so povedali, kako so ti dogodki potekali v njihovih družinah in sorodstvu ali pa pri znancih. S tem pa potrdili navedbe predavateljice, da so dobri odnosi v družini ali z drugimi bližnjimi najboljša varovalka pred vsakovr- stnimi prepiri in zamerami ter da je mnogo družin, ki so se lepo razumele vse do tedaj, dokler ni na vrsto prišla delitev premoženja za ostarelimi ali pokojnimi starši ter drugimi sorodniki. Nasvet pravnice je bil zato, naj se dobre družinske vezi in kvalitetne odnose ohrani tudi s pravočasno in soglasno ureditvijo zapuščine. Ta pa naj poteka na srečanjih med zakonitimi dediči, ki si pripravijo seznam premoženja, seznam želja in potreb ter ugotovljena nasprotja. Nato pa se po metodi popuščanja medsebojno dogovorijo in uskladijo. Po koncu te delavnice je sledila še podelitev Spominske diplome, ki jo je prejel vsak udeleženec in na kateri je zapisana misel Bogdana Dolenca: »Utirajmo poti od človeka do človeka, v obe smeri naj potujejo plemenite misli in iskreni nameni. Dobra beseda naj najde pravo mesto in dobi odgovor, ponujena roka naj ne bo nikoli odklonjena.« Občinska uprava Mag. Nevenka Malavašič LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 8 8 IZ OBČINSKE HISEI ZIMSKA SLUŽBA S 15. novembrom se je pričelo zimsko obdobje vzdrževanja lokalnih cest in javnih poti - zimska služba, ki traja do 15. marca 2017 oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer. Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Te nastopijo, ko je zaradi zimskih pojavov, kot sta sneg in poledica, lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa. obilnejše in neprekinjene snežne padavine, je možno pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega. V času izvajanja zimske službe je zagotovljeno dežurstvo, ki se lahko aktivira tudi po koncu zimskega obdobja, če to zahtevajo vremenske razmere. Dežurni delavec spremlja vremenske razmere in razmere na voziščih, sprejema morebitne klice občanov ter vse beleži v gradbeni dnevnik. Izvedbo in organizacijo zimske službe v Občini Logatec bo opravljalo Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., skupaj s še dvema podizvajalcema. Zimska služba se izvaja na podlagi Izvedbenega programa zimske službe v občini Logatec. Izvedbeni program poleg obveznih poglavij vsebuje tudi seznam občinskih cest in javnih površin, na katerih se izvaja zimska služba ter prednostne razrede, ki so usklajeni z določbami Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/16, v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Zimska služba vključuje tudi zagotavljanje prehodnosti pločnikov. Pločniki ob glavnih cestah se čistijo na obeh straneh ceste, ob drugih cestah pa na eni strani le-teh. Čiščenje pločnikov se izvaja med 6. in 20. uro, in sicer ko zapade 10 cm snega in še sneži. Na območju Občine Logatec se izvaja pluženje na lokalnih cestah v dolžini 88,586 km, zbirnih krajevnih cestah v dolžini 7,901 km, na krajevnih cestah v dolžini 9,890 km, na javnih poteh v dolžini 121,348 km ter drugih javnih površinah. Mehanizacija in delavci za sezono 2016-2017 so prilagojeni izvajanju zimske službe do povprečno 25 cm novozapadlega snega. V primeru, da v 24 urah zapade več snega in je sneženje še napovedano, se vsa mehanizacija preusmeri na pluženje cest in javnih površin, ki so pomembne za tranzit, dovoz do šol, vrtcev, zdravstvenega doma, upravnega centra. Vse druge ceste in javne površine se očistijo v najkrajšem času po prenehanju padavin. Odstranjevanje snega z voznih površin se prične takrat, ko je višina snega na lokalnih cestah in javnih poteh 15 cm in še vedno sneži, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozila (zimske pnevmatike, verige). V izjemnih primerih, ko so napovedane V Občini Logatec imamo lokalne in javne ceste ter druge javne površine razdeljene v prednostne razrede (IV. in V.), določene s Pravilnikom, ki določa, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozila. V prednostni razred IV. po Pravilniku spadajo ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste, kjer mora biti zagotovljena prevoznost od 7. do 20. ure oz. ob upoštevanju krajevnih potreb. V času sneženja je treba zagotoviti prevoznost oz. možni so manjši zastoji, v času močnega sneženja pa je treba zagotoviti prevoznost oz. možni so zastoji do enega dne. Prednostni red pluženja po izvajalcih: ODSEK DOLŽINA (m) IZVAJALEC Čevica 310 KPL d.o.o. Gubčeva-Pavšičeva 409 KPL d.o.o. Pavšičeva - Titova 485 KPL d.o.o. Valkarton 488 KPL d.o.o. Tovarniška-Jačka 1.051 KPL d.o.o. Notranjska 693 KPL d.o.o. C. talcev-Brod 500 KPL d.o.o. Ograde 504 KPL d.o.o. Zelena pot-Blekova vas 1.144 KPL d.o.o. Pod Grintavcem-Blekova vas 715 KPL d.o.o. Naklo 492 KPL d.o.o. Vodovodna cesta 542 KPL d.o.o. Titova 163 KPL d.o.o. Partizanska 305 KPL d.o.o. Klanec 544 KPL d.o.o. Cankarjeva 216 KPL d.o.o. Poštni vrt-Cesta talcev 722 KPL d.o.o. Nova vas 319 KPL d.o.o. Potoška cesta 322 KPL d.o.o. Krpanova ulica 212 KPL d.o.o. Tovarniška-Šolska 446 KPL d.o.o. Zelenica 288 KPL d.o.o. Tabor 236 KPL d.o.o. Hotedršica-Rovtarske Žibrše Hotedršica-Žibrše Hotedršica-Ravnik Rovte-Smrečje Rovte-Vrh Sv. Treh kraljev Zavratec-Vrh Sv. Treh kraljev Hleviše-Hlevni Vrh Laze-Planina Na Pili-Vrh Sv. Treh kraljev Laze-Jakovica Logatec-Štampetov most-Hrib Smrečje-Žiri Režiška Pokopališka Tičnica-novo naselje DOLŽINA (m) TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. TIGRAD d.o.o. ODSEK 460 438 ODSEK DOLŽINA (m) IZVAJALEC Mravljišče-Veharše-Godovič 1.768 TREVEN d.o.o. Zavratec-Medvedje Brdo 782 TREVEN d.o.o. Zavratec-Brnikov Log 1.245 TREVEN d.o.o. Hotedršica-Godovič 3.816 TREVEN d.o.o. Žibrše-Logatec 4.210 TREVEN d.o.o. Logatec-Židovnik 6.140 TREVEN d.o.o. Logatec-Zaplana 1.884 TREVEN d.o.o. Židovnik-Veharše 7.777 TREVEN d.o.o. Petkovec-Rovte 3.020 TREVEN d.o.o. Rovtarske Žibrše-Petkovec 1.477 TREVEN d.o.o. Trata-Kurja vas-Zajele 3.004 TREVEN d.o.o. Rovte-Mizendol 6.112 TREVEN d.o.o. Rovte-Podlipa 5.321 TREVEN d.o.o. Jerinov grič-Ceste 1.711 TREVEN d.o.o. Strmica-C. 5. maja 262 TREVEN d.o.o. Poljska pot-Notranjska 349 TREVEN d.o.o. Gozdna pot-Notranjska 505 TREVEN d.o.o. Strmica 894 TREVEN d.o.o. Ograde 159 TREVEN d.o.o. Mali most 538 TREVEN d.o.o. Plesiše 465 TREVEN d.o.o. Ind. cona Zapolje 409 TREVEN d.o.o. Ind. cona Logatec 1.064 TREVEN d.o.o. V prednostni razred V. sodijo javne poti, parkirišča, kolesarske povezave, kjer je treba upoštevati krajevne potrebe. V primeru sneženja je treba zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne. V primeru močnega sneženja je treba zagotoviti prevoznost, pri čemer so možni večdnevni zastoji. LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ST. 11 9 IIZ OBČINSKE HISE Prednostni red pluženja po izvajalcih: 10 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 IZ OBČINSKE HIŠE W Občina Logatec poziva vse občane, da ne odmetavajo snega z lastnih dovozov in dvorišč na plužene površine (pločnike, ceste, ulice ... ). Poleg tega je prepovedno metanje snega na cestne požiralnike, cestne jarke, ki odvajajo vodo, hidrante, prometne znake, oglasne deske in podobno. Dolžnost lastnikov oziroma najemnikov stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov je, da na strehe namestijo snegobrane, odstranijo ledene sveče ter očistijo in posujejo površine pred svojimi objekti. V primeru večje količine zapadlega snega se s številom pluženj poveča tudi količina napluženega snega, ki se naklada na robovih vozišč. S tem se nariva sneg na objekte, ki so postavljeni ob cesti. Pri tem lahko pride do poškodb, zato morajo biti objekti ob cesti izvedeni na način, da prenesejo pritiske snega, ki se nariva ob pluženju. Občinska uprava LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 11 IZ OBČINSKE HIŠE W KAKO LAHKO REŠIMO ŽIVLJENJE? NENADNI SRČNI ZASTOJ JE EDEN VODILNIH VZROKOV SMRTI V EVROPI Z dovolj hitrim in pravilnim ukrepanjem lahko tudi laiki preprečijo smrt bolnika, ki se je zgrudil zaradi nenadnega srčnega zastoja. OČIVIDCI NAJ POSUMIJO NA NENADNI SRČNI ZASTOJ, ČE SE ŽRTEV NE ODZIVA IN NE DIHA NORMALNO. ODLOČILNO JE, DA UKREPAMO IN POKLIČEMO 112. V večini skupnosti je povprečni čas od klica do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči 5 do 8, do uporabe prvega električnega sunka pa 8 do 11 minut. V tem času je preživetje bolnika odvisno od očividca, ki začne oživljanje in uporabi AED napravo. AED Automated External Defibrilator ali avtomatski zunanji de-fibrilator je naprava, ki s pomočjo električnega sunka ponovno zažene srce. Očividci, ki niso usposobljeni za prepoznavanje srčnega zastoja niti za začetek oživljanja, potrebujejo pomoč dispečerja vsakič, ko se odločijo, da pokličejo 112. Dispečer je oseba, s katero govorite, ko pokličete 112, in je usposobljena, da vam po telefonu posreduje navodila. Tako lahko poskrbite za žrtev v nenadnem srčnem zastoju pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči, četudi niste vešči oživljanja in uporabe AED naprave. Dispečer nudi navodila za oživljanje po telefonu v vseh primerih suma srčnega zastoja, razen če usposobljeni očividec že izvaja oživljanje. Ko so potrebna navodila za oživljanje odraslega, dispečer poda navodila le za oživljanje s stisi prsnega koša. Če je žrtev otrok, dispečer poda navodila tako za predihavanje kot tudi za stise prsnega koša. Preden začnemo, moramo zagotoviti varnost sebi, žrtvi in očividcem. Tako npr. preverimo, če je zavarovano cestišče, ni nevarnosti pokvarjenih električnih naprav ... KAJ NAREDIMO, ČE SE ŽRTEV NE ODZIVA? Neodziven in ne diha normalno: Pokliči 112 30 stisov prsnega koša 2 vpiha Nadaljuj s 30 stisi in 2 vpihoma Ko je na voljo AED, ga vključi in sledi navodilom. Odzivnost preverimo tako, da k žrtvi pristopimo od spredaj, jo primemo za ramena in vprašamo, če je v redu. Če se ne odziva, pokličemo pomoč iz neposredne okolice, če je le-ta na voljo. Najprej pokličemo 112. Dispečerju posredujemo podatke o tem, kdo smo, kje smo, kaj se je zgodilo in opišemo žrtev. Dispečer bo aktiviral ekipo nujne medicinske pomoči, podal informacijo o najbližje dostopni AED napravi in nas vodil pri izvajanju oživljanja. Ko imamo informacijo, da je v bližini AED, lahko koga pošljemo po napravo. Stise prsnega koša izvajamo tako, da pokleknemo k žrtvi, na sredino njenega prsnega koša položimo svojo dlan. Nanjo položimo drugo dlan, prepletemo prste in stiskamo s frekvenco 100-120 stisov/mi-nuto, 5-6 cm globoko. Po 30 stisih damo, če smo vešči ali zmožni, žrtvi dva vpiha. V nasprotnem primeru pa nadaljujemo s stisi prsnega koša. Pri odločitvi o vpihih nam z nasvetom lahko pomaga dispečer. Če smo se odločili, da vpihov ne bomo dajali, nadaljujemo samo s stisi prsnega koša. Ko je na voljo AED naprava, jo uporabimo. AED ima samolepilne elektrode, ki jih nalepimo na bolnikove gole prsi. Mesto lepljenja elektrod je razvidno iz slike, naprava nas vodi tudi z zvočnimi oziroma govornimi navodili. Ko AED vključimo, le-ta analizira srčni ritem. Takrat zagotovimo, da se nihče ne dotika žrtve. Naprava sama prepozna, ali je električni sunek potreben in nam to pove z zvočnim - govornim navodilom. Električni sunek sprožimo s pritiskom na gumb na napravi. Po električnem sunku takoj nadaljujemo s stisi prsnega koša in lahko tudi z vpihi, če smo jih vešči ali jih zmoremo. Če električni sunek ni potreben, nam bo to naprava prav tako povedala. Morda nam bo uspelo in bomo pri žrtvi opazili znake življenja, premikanje, dihanje ali zatipali pulz. Sicer oživljanje in uporabo AED naprave nadaljujemo do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dom Logatec: Andrea Turk Šverko, dr.med., spec.druž.med. PRVO POMOČ TUDI V OSNOVNE ŠOLE Znanje in nudenje prve pomoči je zelo pomembno, tako za zdravstvene delavce kot tudi za laike. Kot vsi vemo, nesreča ne počiva in bolezen ne izbira. Danes lahko doživi srčni zastoj kdo, ki ga ne poznamo, jutri pa kdo izmed naših bližnjih. Zato je zelo pomembno, da se naučimo in obvladamo nudenje prve pomoči, saj nikoli ne vemo, komu lahko rešimo življenje. Pomembno je, da se zavedamo, da so prve minute po srčnem zastoju najpomembnejše za preživetje. Dlje ko odlašamo z nudenjem prve pomoči, večje so možnosti prizadetosti nenadno obolelega in s tem tudi kakovosti njegovega nadaljnjega življenja. Z odlašanjem prve pomoči se manjšajo tudi možnosti preživetja. Tečaji prve pomoči potekajo v številnih zdravstvenih ustanovah po vsej Sloveniji, predvsem za voznike motornih vozil. Kot potrditev, kako pomembno je, da laiki prepoznamo in pravočasno ter pravilno nudimo prvo pomoč, je Nacionalni inštitut za javno zdravje poleg že obveznih vsebin za 8. razred uvedel še dodatne vsebine iz nudenja prve pomoči in oživljanja. V Zdravstvenem domu Logatec imamo lutko za vaje stisov prsnega koša in dajanje umetnega dihanja ter avtomatski zunanji defibrilator, namenjen praktičnim vajam, zato bomo z veseljem poučevali tudi naše mlade občane, da bodo znali pomagati nenadno obolelim. Naj poudarimo, da v sklopu obveznih vsebin v 4. razredu osnovne šole skupaj z učenci že vadimo oskrbo poškodb, položaj nezavestnega, imobilizacijo, umetno dihanje in stise prsnega koša na lutki. Če nenadno oboleli potrebuje našo pomoč, se svoji dolžnosti nikar ne izognimo. Poskušajmo mu pomagati po svojih najboljših močeh, morda bomo tudi mi nekoč potrebovali pomoč koga drugega. Zdravstveni dom Logatec: Mojca Bizjak, dipl.med sestra 12 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 12 IZ OBČINSKE HIŠE W KOTIČEK LOKALNE TRŽNICE LOGATEC m iiakalncb Wpiica, ¿tß^aiea Vključeni v izvajanje Lokalne tržnice Logatec smo aktivno pristopili k povezovanju lokalnih ponudnikov in s tem k povečevanju ponudbe pridelkov in izdelkov iz Občine Logatec. Vabimo vas, da vsako soboto obiščete tržnico v Logatcu in s svojim obiskom/nakupom podprete lokalne ponudnike. Tokrat naj vas opozorimo na soboto, 26. novembra 2016, ko bo na Lokalni tržnici Logatec zopet pestro - potekala bo namreč novembrska prireditev Sobotni utrip na Lokalni tržnici Logatec. 15. oktobra je v okviru Lokalne tržnice prvič potekala prireditev Velika lokalna tržnica Logatec, ki jo je organiziralo Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija pa je sodelovala pri njeni pripravi in izvedbi. Kljub temu da nas je pošteno namočilo, na trenutke je lilo kot iz škafa, se je za prijetno vzdušje, bogato ponudbo ter degustacije potrudilo 11 lokalnih ponudnikov zelenjave, hrane ter izdelkov domače obrti. Pester je bil tudi spremljevalni program tržnice. Predstavili sta se dve kmetiji odprtih vrat, in sicer Urbanovc z Ravnika in Tumle iz Žibrš. Obiskovalci ste svoje rokodelske spretnosti lahko preizkusili pri Lončarstvu Bojc, pletar Jože Belaj vam je prijazno pomagal pri pletenju košare, na stojnici mojstra Štefančiča pa ste si lahko ogledali ali se preizkusili še v izdelavi pasti za polhe. Naši najmlajši so ustvarjali različne izdelke na otroški delavnici. Da za vsako bolezen rož'ca raste, so pokazale članice Društva za zdravilne rastline Ognjič Logatec, ki so vsem obiskovalcem njihove stojnice prijazno predstavile svoje delo in z njimi z veseljem delile številne nasvete. Privoščili ste si lahko tudi odlične domače dobrote, ki jih je pripravila Gostilna Turk iz Hotedršice. Za zabaven zaključek sobotnega dopoldneva je organizator poskrbel še z izvedbo tombole, ki je srečne dobitnike glavnih nagrad dodobra založila z ozimnico. Vse nagrade so prispevali lokalni ponudniki, ki so vključeni v Lokalno tržnico Logatec. Zahvala torej vsem, ki ste se trudili in ustvarili prijetno vzdušje na prireditvi. Vse, ki bi želeli prejemati e-novice o aktualni ponudbi v okviru Lokalne tržnice Logatec, vabimo, da nam na info@icra.si posredujete svoj elektronski naslov. Vse potencialne ponudnike iz občine Logatec, ki bi želeli sodelovati v skupini Lokalna tržnica Logatec, vabimo, da nas kontakti-rate na telefonsko številko 05 37 20 180 ali e-naslov info@icra.si. Vabljeni k spremljanju FB profila: Lokalna tržnica Logatec Kupujmo lokalno! ICRA d.o.o. Idrija KOLEDAR PONUDBE NA LOKALNI TRŽNICI LOGATEC V MESECU NOVEMBRU: Datum izvedbe tržnice sobota, 19. 11. 2016 sobota, 26. 11. 2016 Prireditev s programom (Sobotni utrip na LTL) Ponudba Kmetija Pr' Daniel (krompir, korenje, rdeča pesa, zelje, ohrovt, solata, radič, motovileč, peteršilj, zimske buče, kitajsko zelje, brokoli, brstični ohrovt, fižol v zrnju, repa, jajca, med) Domačija pri Mojci (radič, motovileč, zelje, korenje, repa, rdeče zelje, ohrovt, krompir, solata, rdeča pesa, grah) Kmetija pr Plešnarji (čebula, česen, krompir, solata, stročji fižol, grah, rdeča redkev, korenje, nadzemna koleraba, rdeča pesa, bučke, kumare, por) Kmetija Fečur (mlečni izdelki - navadni in sadni jogurti, skuta, maslo, mehki sir, zorjeni sir, kruh iz krušne peči) Mesarstvo Zabukovec (salame, suhe klobase, svinjske in goveje bržole, klobase za kuhanje, zaseka, ocvirki čista mast, hrenovke, pancete - suhe in pečene, pečenice, krvavice) Kmetija Pr' Daniel (krompir, korenje, rdeča pesa, zelje, ohrovt, solata, radič, motovilec, peteršilj, zimske buče, kitajsko zelje, brokoli, brstični ohrovt, fižol v zrnju, repa, jajca, med) Domačija pri Mojci (radič, motovilec, zelje, korenje, repa, rdeče zelje, ohrovt, krompir, solata, rdeča pesa, grah) Kmetija pr Plešnarji (čebula, česen, krompir, solata, stročji fižol, grah, rdeča redkev, korenje, nadzemna koleraba, rdeča pesa, bučke, kumare, por) Kmetija Fečur (mlečni izdelki - navadni in sadni jogurti, skuta, maslo, mehki sir, zorjeni sir, kruh iz krušne peči) Mesarstvo Zabukovec (salame, suhe klobase, svinjske in goveje bržole, klobase za kuhanje, zaseka, ocvirki čista mast, hrenovke, pancete - suhe in pečene, pečenice, krvavice) Tjaša Šporar - Moja Ovčka (unikatni škorenjčki iz ovčje kože, nakit iz lesa, hlačke za otroke, kape...ter posebna ponudba - možnost nakupa izbranega turističnega spominka občine Logatec: OBESEK LOGATEC) Zvonka Pižent (ročno izdelani spominki iz posebne mase in lesa, med) Ana Cempre (kvačkane prijemalke, kvačkani nageljčki, kape, pletene zapestnice in verižice, razna dekoracija) Dušan Šporar (leseni unikatni izdelki) Živa Pušlar - Živahno pošito (predpasniki, prti, košare za kruh, pogrinjki, otroške hlače, trakovi za ušesa, kape, torbice, šali) Biljana Damjanovič - Moj svet (otroška oblačila, trakci, torbice, voščilnice) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije -KSS Logatec LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 13 IIZ OBČINSKE HISE UČENJE JE LAHKO IGRA Priznani predavatelj dr. Ranko Rajovic prihaja 16. novembra v Logatec. V Narodnem domu bo ob 19.00 na enour-nem predavanju z naslovom UČENJE JE LAHKO IGRA staršem vrtčevskih in osnovnošolskih otrok predaval o tem, kako se učiti ter kako starši s svojim delom lahko že v najmlajših letih vplivate na razvoj inteligence otroka. Predavanje bo v srbskem jeziku in ne bo prevajano. Ranko Rajovic, specialist interne medicine, smer neuroendokrinolo-gija, je avtor programa NTC sistema učenja (NTC = Network - Teaching - Children), ki se izvaja v petnajstih evropskih državah in kar v sedmih je akreditiran pri ministrstvu za izobraževanje. Je ustanovitelj Mense v petih državah in od leta 2002 član odbora za nadarjene otroke mednarodne organizacije Mensa (predsednik 2010 - 2012), sodelavec UNICEF-a in dobitnik nagrade mednarodne Mense (MERF -Mensa education and resarch fondation) za intelektualni prispevek družbi. Dela na pedagoški fakulteti v Kopru. Je avtor knjig IQ otroka - skrb starša ter Kako spodbuditi miselni razvoj otroka. Predavanje financira Občina Logatec in je namenjeno vsem staršem. JLik ■ V V 1. it t^Tjf'® \. ■ vfj v^B A, ' m ^ 1 OBVESTILO VOJNIM VETERANOM Od 1. januarja 2017 so vse osebe, ki imajo na podlagi odločbe upravne enote v skladu s 1. odstavkom 15. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 - uradno prečiščeno besedilo 2, 40/12 - ZUJF in 32/14, v nadaljevanju ZVV) priznan status vojnega veterana, zopet upravičene do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: pravica do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja). Zakon o spremembah ZVV je namreč določil, da se vojnim veteranom, ki na podlagi 231. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (uradni list RS št. 40/12) zaradi preseganja osnove za veteranski dodatek od 1. januarja 2013 niso bili več upravičeni do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ta pravica ponovno prizna. O ponovnem priznanju pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja vojnim veteranom bo po uradni dolžnosti odločila upravna enota. Odločbe upravne enote bodo vsi upravičenci, ki jim je bila navedena pravica pred intervencijsko zakonodajo priznana, pa jim je bila v prehodnem obdobju ukinjena, prejeli še v letošnjem letu. V začetku naslednjega leta bo upravna enota po uradni dolžnosti izdala tudi odločbe o priznanju pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja vsem upravičencem, ki so bili na podlagi intervencijske zakonodaje sicer začasno še upravičeni do navedene pravice. Vojni veterani, ki pa so to pravico prvič uveljavili v letu 2016, in jim bo ta pravica na podlagi izdane odločbe upravne enote 31. 12. 2016 prenehala, pa morajo ponovno vložiti zahtevo za priznanje pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Upravna enota bo vse upravičence, ki imajo priznan status vojnega veterana, pa ni podlage, da bi o njihovi pravici do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja odločila po uradni dolžnosti, naslednje dni obvestila v pisni obliki o tem, da morajo, če želijo uveljaviti navedeno pravico, pri upravni enoti vložiti vlogo za njeno uveljavitev. Vse informacije lahko pridobite na Upravni enoti Logatec, na telefonski številki 01-759-0528 (svetovalka Nataša Čelik Žakelj) ali 01-759-0504, 01-759-0531 (sprejemna pisarna). UPRAVNA ENOTA LOGATEC BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V OBČINI LOGATEC Kdaj: 30. 11. 2016 med 12.00 in 17.00 Kje: Upravni center Logatec, Tržaška cesta 50A, Logatec; Prvo nadstropje - sejna soba Obvezne predhodne prijave na telefonsko številko 01 7590 600 14 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 DOGODKU V LAZAH Z NOVO ČISTILNO NAPRAVO PODTALNICA V LAZAH NE BO VEČ ONESNAŽENA Zadnji oktobrski torek so v Lazah slovesno odprli novo čistilno napravo. Gre za 1,3 milijona evrov vredno investicijo, eno največjih, ki so bile kdajkoli izvedene v tem kraju. Poleg sodobne membranske čistilne naprave z zmogljivostjo 300 populacijskih enot obsega tudi gradnjo kanalizacijskega sistema in ureditev telekomunikacijske infrastrukture oz. polaganje optičnega kabla. Naložbo so po besedah župana Berta Menarda financirali iz občinskega proračuna, 150 000 evrov paje prispevala Služba Vlade RS za razvoj. Sama gradnja je potekala leto dni, priprave nanjo pa več kot desetletje. Kot je ob odprtju dejala predsednica KS Laze-Jakovica Tanja Facija, čistilna naprava in kanalizacija za Lažane pomenita veliko pridobitev, med drugim bodo naposled rešili problem onesnaževanja podtalnice, investicija pa bo pripomogla tudi k hitrejšemu razvoju vasi. »V Lazah pa imamo tudi za prihodnje proračunsko leto še dosti želja, med njimi predvsem javni vodovod za vaščane zaselka Ravne in kanalizacijo v Jakovici,« je dodala Tanja Facija. Za kulturni program ob slovesni otvoritvi so poskrbeli pevci učiteljskega okteta Pa kolk'r tol'k pod vodstvom Primoža Sarka in lažanske šolarke, povezovala pa Vanda Lavrič. Blanka Markovič Kocen EKIPA PRVE POMOČI RK LOGATEC ODLIČNA NA DRŽAVNEM PREVERJANJU Ekipa prve pomoči RKS-OZ Logatec 1 se je oktobra udeležila XXII. državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči v Slovenj Gradcu. Spremljalo in glasno bodrilo jo je tudi okrog 25 prostovoljcev, članov ekipe prve pomoči in simpatizerjev RKS-OZ Logatec. Namen vsakoletne izvedbe preverjanj je prispevati k ozaveščanju splošne javnosti o pomenu znanj in veščin laične prve pomoči v Sloveniji, predvsem povečati število zaposlenih, usposobljenih za nudenje prve pomoči v občinah, zavodih, podjetjih in organizacijah, spodbuditi ustanavljanje ekip prve pomoči, njihovo kadrovsko dopolnjevanje, usposabljanje članov, opremljanje ter hkrati omogočiti, da si preverjanja lahko v živo ogledajo prebivalci, ki tam živijo. Osnovni namen je, da vlogo in nujnost prve pomoči spoznavajo tako otroci kot tudi vse druge generacije in da znanje vseskozi osvežujejo. Na regijskem preverjanju, ki je bilo 4. julija 2016 v Litiji, je RKS-OZ Logatec sodeloval z dvema ekipama prve pomoči. Ekipa prve pomoči RKS-OZ Logatec 1 je zasedla prvo mesto in si s tem priborila pravico do udeležbe na državnem preverjanju, ekipa RKS-OZ Logatec 2 pa je zasedla 3. mesto. XXII. državnega preverjanja usposobljenosti v Slovenj Gradcu se je udeležilo 14 najbolje uvrščenih ekip z regijskih preverjanj, med katerimi je bila kar polovica ekip Rdečega križa Slovenije, sodelo- vale pa so še ekipe prve pomoči Civilne zaščite. Na delovnih mestih so se ekipe soočile z raznovrstnimi izzivi ob množičnem dogodku, na sejmu, v neurju, zagotavljanju pomoči beguncem, obšolskih dejavnostih, delovni nesreči, pokazali pa so tudi individualno znanje. Priznanja najboljšim trem so podelili ministrica za obrambo Andreja Katič, generalni direktor URSZR Darko But in predsednik RKS dr. Dušan Keber, drugim sodelujočim pa sta priznanja podelila generalna sekretarka RKS Renata Brunskole in namestnik generalnega direktorja URSZR Branko Dervodel. Rezultati ekipno: 1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO 2 RKS-OZ AJDOVŠČINA 3 RKS-OZ ZAGORJE OB SAVI III. Ekipa RKS-OZ LOGATEC 1 je v hudi konkurenci zasedla 12. mesto. Iskrene čestitke! Janko Repenšek LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 15 KTUALNO PREDLOG OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 2017 V JAVNI RAZPRAVI Svetniki so na novembrski seji kljub nekaterim pripombam v prvem branju potrdili predlog Odloka o proračunu občine Logatec, razpravo o razširitvi mreže lekarniške dejavnosti v Logatcu pa bodo nadaljevali decembra. Logaški proračun 2017 naj bi po predlogu znašal 14.677.054 evrov na prihodkovni in 15.402.417 evrov na odhodkovni strani. Kot je povedal župan Berto Menard, bi po proračunskih željah obsegal kar 26 milijonov evrov, vendar, kot vedno, vsem ni bilo mogoče ustreči. Najvišji predvideni prihodki so iz naslova dohodnine in znašajo dobrih 7,5 milijona evrov, medtem ko se bo za projekt Čista Ljubljanica - vodovodni sistemi iz naslova EU in države v občinski proračun zlilo 1,5 milijona evrov. Za pet milijonov investicij Med glavnimi investicijami v prihodnjem letu bodo poleg projekta Čista Ljubljanica - 2. sklop ureditev cest, med drugim asfaltiranje Rožne ulice in vseh pritiklin na koncu Martinj Hriba, ureditev kanalizacije in vodovoda v zaselku Strmica, pridobivanje gradbenih dovoljenj za zadrževalnik v Cuntovi grapi in Narodni dom s knjižnico. Predvidene investicije v l. 2017 znašajo skoraj pet milijonov evrov, kar predstavlja 31% vseh odhodkov predlaganega proračuna. Kljub temu so bili nekateri svetniki mnenja, da predlog predvideva premalo investicij, načrt programov do l. 2020 pa je prazen. Ladislava Furlan, SDS, na prihod-kovni strani pogreša več aktivnosti župana in občinske uprave za pridobivanje sredstev in pričakuje temeljitejše poročilo o projektih. Jerneja Rupnik, NSI, je menila, da Logatčani potrebujemo javni prevoz, avtobus na relaciji Martinj Hrib - Logatec - Zapolje, s čimer bi se dvignila kakovost bivanja v občini. Povečanje sredstev za socialno varstvo, kulturo in šport je pohvalila Eva Černigoj, SMC, njena strankarska kolegica Anja Sedej pa je bila kritična do povečevanja sredstev za pisarniški material, čeprav je na voljo elektronsko gradivo. »Odlično je, da se namenja več denarja za spodbujanje malega gospodarstva in promocijo občine,« je še dodala Sedejeva. »Temeljna značilnost proračuna 2017 je v tem, da lahko ugriznemo malo več, vendar previdno, da ne bi naročali dela, če zadaj nimamo sredstev. Velik problem pri kohe-zijskih in državnih sredstvih je v tem, da se ne delijo tako hitro, kot bi si občina in izvajalci želeli,« je po seji povedal župan. Predlog Odloka o proračunu občine Logatec za leto 2017 bo do 25. novembra v javni razpravi, zainteresirani lahko pripombe in predloge posredujejo županu. O razširitvi lekarniške mreže prihodnjič Svetniki so med drugim obravnavali tudi predlog soglasja k širitvi mreže lekarniške dejavnosti v občini Logatec. Ta naj bi se v občini razširila s povečanjem Javnega zavoda Lekarne Ljubljana, pri čemer investicija ne bremenila občinskega proračuna, saj bi jo Lekarna Ljubljana v celoti financirala sama. Zaradi pomislekov, zlasti glede omejevanja konkurence, pa so svetniki razpravo prekinili in jo bodo nadaljevali na decembrski seji, ko se nadejajo tudi več pojasnil o projektu. Blanka Markovič Kocen 16 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 DOGODKU POKLON PRVEMU LOGAŠKEMU PARTIZANU ALOJZIJU KRALJU Prvo novembrsko soboto je na pokopališču v Dolnjem Logatcu potekala slovesnost, ki jo je logaško združenje borcev za vrednote NOB pripravilo v počastitev spomina na Alojza Kralja, prvega logaškega borca, ki je pred 75 leti žrtvoval svoje življenje za svobodo domovine Slovenije. Slovesnosti se je kljub deževnemu vremenu udeležilo lepo število svojcev in Logatčanov, med njimi tudi župan Berto Menard. Alojzij Kralj je bil rojen v drugem letu prve svetovne vojne, 5. junija 1915, v Logatcu. Čas, v katerem je odraščal, je bil težak, saj je divjala krvava prva svetovna vojna, in pestilo vsesplošno pomanjkanje. Po odsluženem vojaškem roku v Kraljevici se je v Ljubljani, kjer je živel in se preživljal kot delavec, povezal z Osvobodilno fronto, oktobra 1941 pa je odšel v gozdove in 29. oktobra padel kot borec Borovniške čete. Dr. Pavla Jerina-Lah je v splošni bolnici v Ljubljani med umrlimi prepoznala Alojzija Kralja in poskrbela, da je bil pokopan na Žalah, leta 2013 pa so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni v družinski grob na pokopališče v Dolnjem Logatcu. »ZZB Logatec se je leta 1963 Alojziju Kralju poklonila s postavitvijo nagrobne plošče. Ploščo, na kateri je od vremena že skoraj do nerazpoznavnosti zlizan napis, smo lani po prekopu po naključju našli na Žalah in ji v novo postavljeni spominski sobi Združenja v Blekovi vasi namenili svoj prostor,« je v nagovoru ob grobu poudarila predsednica Združenja Vesna Jerina. V priložnostnem kulturnem programu sta nastopila učenca OŠ 8 talcev Logatec, Maks Vavken na klarinetu in Sara Šantelj z recitacijami. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen KRIŽARSKI POHOD »ROVTARSKIH DOMOLJUBOV« NA SPOMENIKE NOB NEZNANCI SO SE VNOVIČ ZNESLI NAD SPOMENIKOMA NOB OB CESTI V ROVTE. V četrtek, 13. oktobra 2016, sem med jesenskim urejanjem okolice spomenikov opazila, da je spomenik, ki stoji ob cesti Logatec-Ceste in je posvečen med vojno ubiti aktivistki Ljubi Bavdek, hudo iznakažen. Nekdo je namreč z ročno električno brusilko odstranil zvezdo pod vrhom spomenika in na zbrušeno mesto pritrdil krščanski križ. Ustavila sem se še pri spominskem obeležju na Židovniku, ki so ga doslej neznani vandali poškodovali že avgusta 2013 in ob dnevu mrtvih istega leta po grobišču razmetali cvetje in sveče. Tudi tokrat mu niso prizanesli. Trajno so odstranili zvezdo in na njeno mesto pritrdili križ. Oba spomenika sta vpisana v seznam kulturne dediščine in sta v lasti Občine Logatec. Poleg tega, da je uničevanje kulturne dediščine kaznivo dejanje, gre strošek obnove iz občinskega proračuna v škodo vsem nam! Besedilo in foto: Vesna Jerina Le kdo vsiljuje mrtvim svojo vero? LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ST. 11 17 KTUALNO SPOMINSKA SLOVESNOST V LJUBGOJNI i? < -««S l % ;■ • ^ v DiV - ■ Osnovna šola 8 talcev Logatec je 28. novembra dopoldne pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku padlim talcem v Ljubgoj-ni. Poleg delavcev šole in učencev so se slovesnosti udeležili tudi člani ZB NOB Logatec s praporščakom, sorodniki ustreljenih, predstavniki občine Horjul in drugi. 23. junija 1942 so osem mladih logaški fantov odpeljali iz ljubljanskih zaporov na Vrhniko in potem naprej proti Ljubgojni, kjer se je njihova življenjska pot končala. O tragičnih dogodkih so učenci spregovorili na spominski slovesnosti, predstavili so se še z dvema recitacijama, vmes pa so nas božale melodije mladih glasbenikov, primerne dnevom spomina. Prisotne sta pozdravila tudi predsednica ZB NOB Logatec Vesna Jerina in župan Občine Horjul, ki skrbi tudi za to, da sta spomenik in okolica vedno lepo urejena. V avli OŠ 8 talcev Logatec je tudi pano, posvečen spominu na osem logaških fantov, na osem talcev. Ob kratki zgodovinski razlagi tistega časa so tudi fotografije teh mladeničev: Edo Vidmar, Janez Korenč, Drago Vilar, Bogo Drnovšek, Franc Nagode, Jože Vidmar, Edo Lenarčič in Lado Grom. Leta 1960 so v Logatcu sprejeli sklep o tem, da se šola v Dolnjem Logatcu poimenuje po njih, torej Osnovna šola 8 talcev. Besedilo in foto: B. P. DAN SPOMINA NA MRTVE - SLOVESNOST PRI KAPELICI SV. JOŽEFA O b dnevu spomina na mrtve in dnevu reformacije je bila v naši občini osrednja slovesnost ob Jožefovi kapelici v petek, 28. oktobra. S priložnostnim kulturnim programom so nastopili učenci Osnovne šole 8 talcev Logatec: Anja Tia Grgec, Nadja Šarič, Kaja Zagožen, Nuša Unijat, Gaja Vajda, Hana Vnuk, Jernej Fortuna, Vane Skubic in Nejc Rac. Spregovoril pa je tudi župan Berto Menard. Poklonil se je pokojnim, nekaj besed namenil dnevu reformacije, zaključil pa z mislijo, da je treba pozabiti na stare razprtije in gledati naprej, omogočiti vsem boljši jutrišnji dan. Besedilo in foto: B. P. 18 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 DOGODKU LITERARNI VEČER OB SVETOVNEM DNEVU UČITELJEV 5 oktober je UNESCO leta 1996 razglasil za Svetovni dan učiteljev. Ta dan je priložnost, da učiteljem izrazimo priznanje za njihovo vlogo pri izobra-• ževanju otrok, mladih in tudi odraslih, katerim pomagajo priti do znanja, včasih po lažji, včasih pa tudi po težji poti. Svetovni dan učiteljev so letos obeležili tudi na OŠ Tabor Logatec, kjer so za vse logaške učitelje pripravili zanimiv literarni večer. Učitelje je najprej pozdravila ravnateljica Miša Stržinar in jim čestitala ob njihovem prazniku. V kratkem govoru je poudarila pomen učiteljskega poklica pri vzgoji in izobraževanju naših najmlajših, da lahko kasneje postanejo odgovorni in uspešni odrasli. »Zame je to še vedno najlepši poklic, kar jih obstaja, in po vseh teh letih ga še vedno vsak dan opravljam z veseljem,« je dodala na koncu in prepustila oder gostji večera Mileni Miklavčič. Miklavčičeva nam je predstavila svojo knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri raziskuje spolne navade Slovencev v začetku 20. stoletja. Energična avtorica nam je razkrivala zanimive, pogosto pa tudi šokantne zgodbe, ki so ji jih zaupali stari ljudje po vsej Sloveniji. Čeprav se v knjigi dotika tudi tem, kot so incest, pedofilija, nezaželene nosečnosti in mazaški splavi, je osrednja tema knjige posvečena ženskam tistega časa, katerim je spolnost predstavljala predvsem trpljenje, muko, nikoli pa užitka. Miklavčičeva je prva avtorica, ki se je v slovenskem prostoru lotila teme spolnosti in naletela na buren odziv. Knjiga je bila od izida že večkrat ponatisnjena in razprodana, kar priča o tudi tem, da smo Slovenci končno malce zamajali tabuje, ki se nanašajo na naše intimno življenje. Besedilo in foto: Nina Jerina Z GLEDALISKO-LUTKOVNIMI DELAVNICAMI K VEČJI STRPNOSTI DO BEGUNCEV Od 3. do 7. oktobra 2016 so v sodelovanju s kulturnim društvom Novi oder in ob pomoči ter s sofinanciranjem Urada vlade RS za komuniciranje v azilnem domu v Logatcu potekale gledališko-lutkovne delavnice za mladostnike in begunce na temo beguncev z naslovom Srečanja. V organizaciji Mini teatra v sklopu 2. Festivala strpnosti je delavnice vodil mladi režiser in igralec Dennis Katzmann, ki je bil tudi sam begunec iz Ukrajine in je od svojega 9. leta 20 let živel v Nemčiji, zdaj pa živi v Sloveniji. Izvedene delavnice so ustvarile srečanja in sodelovanje med begunskimi in lokalnimi otroci. Temo »Srečanja« smo temeljito raziskali z delom s časopisnim papirjem, z animacijo in ustvarjanjem lutk. Časopis je kot vsakdanji material vsestransko uporaben: kot maska, lutka, kostum ali rekvizit. Pri skupnem delu z lahko uničljivim papirjem so se morali udeleženci senzibilizirati drug nasproti drugemu in v celotni skupini. Skozi igre ogrevanja, lovljenja in različne gledališke igre pa so se morali preveriti, zamenjati in spoznati. Enotedenska dveurna srečanja so bila zanimiva in prijetna izkušnja za vse, ki smo sodelovali. Kogar bi zanimalo več o Festivalu strpnosti, si lahko prebere na spletni strani Mini teatra. Špela Delux, KD Novi oder LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 19 HAKTUALNO PGD ROVTE - DRŽAVNE PRVAKINJE Devet deklet, devet različnih interesov, devet različnih značajev, a le ena skupna želja - stati na zmagovalnih stopničkah med najboljšimi gasilci in gasilkami v Sloveniji. S to željo so se pripravljale članice A PGD Rovte. Udeleževale so se tekmovanj bolj ali manj uspešno, saj je poleg znanja in hitrosti treba imeti tudi kanček sreče. 10. septembra 2016 pa je bil trud končno poplačan. V Škofji vasi je potekalo zadnje tekmovanje za Pokal Gasilske zveze Slovenije, kjer so dekleta izvedla gasilsko vajo v pičlih 40 sekundah. Prav tako so hitro in brez kazenskih točk odtekle tudi gasilsko štafeto. To jim je prineslo odlično 2. mesto, kar je bilo dovolj za uvrstitev na skupno 3. mesto. Stopničke so delile s še dvema trenutno najboljšima ekipama v Sloveniji. Dobile so tudi nagrado za vesten obisk na pokalnih tekmovanjih. V njihove roke je šla tudi nagrada za ekipo, ki je iz leta 2015 v 2016. najbolj napredovala, za kar jim gre vsa pohvala. Teden dni pozneje so v društvu znova slavili. 17. septembra sta se dve ekipi iz rovtarskega gasilskega društva odpravili na Golte, kjer je potekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Ekipa pripravnic in pionirjev je svoje znanje krepila pod budnim očesom mentorjev z željo po čim boljši uvrstitvi. Brez velikih pričakovanj so se oboji odpravili na tekmovanje. Niti strm teren niti slabo vreme nista bili posebej veliki oviri. Ekipa pionirjev je bila najmlajša ekipa na tekmovanju. Brez kazenskih točk so dosegli izvrstno 12. mesto med 33 najboljšimi pionirskimi ekipami v Sloveniji. Pripravnice pa so slavile. Z najhitrejšim časom in brez kazenskih točk so se zavihtele na 1. mesto ter ponosno dvignile pokal. Postale so državne prvakinje v gasilski orientaciji. Z njimi se je veselilo celotno društvo. Po prihodu domov jih je čakalo presenečenje. Gasilci so jim po končani operativni vaji, ki je potekala isti dan, skupaj s starši otrok pripravili gasilski špalir. Metka Bogataj SREČANJE GASILSKE MLADINE GZ LOGATEC 2016 PGD Laze - Jakovica je tudi to jesen organiziralo srečanje gasilske mladine, ki po programu dela mladinske komisije Gasilske zveze Logatec vsako leto poteka v drugem prostovoljnem gasilskem društvu. Tako se mladi med seboj družijo in spoznavajo kraje. Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli 90 otrok in mentorjev iz sedmih gasilskih društev: PGD Laze - Jakovica, PGD Hotedršica, PGD Gorenji Logatec, PGD Dolnji Logatec, PGD Rovte, PGD Medvedje Brdo in PGD Vrh Svetih Treh Kraljev. Udeleženci so se najprej zbrali na vrtu pred gasilskim domom PGD Laze - Jakovica, kjer sta jih pozdravila poveljnik društva Miran Kermavner in predsednica mladine Klavdija Modic. Nato so se razdelili v ekipe, sestavljene iz otrok in mentorjev različnih gasilskih društev. Vsaka je bila usmerjena do ene izmed petih točk, ki so bile razporejene po La-zah in Jakovici, kjer so izvedeli nekaj o značilnostih in zanimivostih kraja ter se pomerili v družabnih igrah. Na koncu, ko je vsaka ekipa obiskala vse točke, so rešili še kviz. Sledila sta malica in zaključek srečanja. Spregovorila sta še predsednik GZ Logatec Anton Čuk in predsednik MK GZ Logatec Gregor Mlinar, Klavdija Modic pa je vsakemu društvu podelila zahvalo za udeležbo, na kateri je bila naslikana rešitev kviza. Besedilo in foto: Klavdija Modic 20 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 DOGODKU OD ITALIJANSKE ZASEDBE DO ORGANIZIRANEGA ODPORA 75-LETNICA ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE NA LOGAŠKEM - 5., ZADNJI DEL 't aprila 1941 je jugoslovan- I I ska vojaška uprava spoJ-. • ročila, da so Nemci prebili fronto in naj se vojaki rešujejo po svoje. Zapuščali so torej vse mejne sektorje, uničevali strelivo, plenili živino in se umikali proti Vrhniki. Pred tem so razstrelili most v Lazah, most čez Logaščico pri gradu v Gornjem Logatcu, most na Brodu v Logatcu ter železniški most na koncu Logaškega polja. Poleg tega so postavili še nekaj min v Gornjem Logatcu in na Brodu, kjer sta se zgodili tudi nesreči. Tega dne so Italijani obstreljevali okolico Strmice, z nekaj granatami je odgovorilo tudi jugoslovansko topništvo. Nekaj italijanskih granat je padlo na Gorenji Logatec. Zadeti sta bili Mezetova in Trkmanova hiša. Na Kalce je padlo okoli 20 granat, ki pa niso poškodovale hiš. Italijani vnovič okupirajo Logatec V Dolnjem Logatcu so se prebivalci zatekli v železniški predor pod Naklim, ki so ga že pred dnevi uredili za zaklonišče. Tam so preživeli noč. Okoli enih ponoči je v tunel prišel Matevž Pečenik. Govoril je, da župan Gabrijel Oblak sporoča, da so Logatec zavzeli Italijani, da nevarnosti ni več in da se ljudje lahko vrnejo na svoje domove. Kljub temu da obstreljevanja ni bilo več, so Logatčani to novico težko sprejeli. Skoraj natanko po dvajsetih letih so Italijani ponovno okupirali Logatec. Glavnina italijanske vojske je dejansko šele 10. aprila zapustila mejo ter se premaknila proti notranjosti Slovenije. (To je v splošnem ustvarilo vtis, da pred tem Italijani niso bojno delovali. Zato naj pričujoči prispevek to miselnost demantira.) Pri tem so v notranjosti zajeli nekaj ostankov jugoslovanske vojske (nekateri so že prej zbežali in se preoblekli v razcapane obleke ter se skrivali pri kmetih). Desna kolona XI. armadnega zbora (pod poveljstvom Mana Robotte) je prodirala vzdolž Planinskega polja na Kalce in proti jutru na veliki petek, 11. aprila, prišla v Logatec. Spotoma so Italijani odstranjevali mine (kakih 50 jih je na Kramarjevem vrtu na Kalcah vkopala umikajoča se jugoslovanska vojska) in ovire, ki jih je pustila jugoslovanska vojska za seboj. Okrog devetih zjutraj se je italijanska vojska začela razvrščati pred Trkmanovo in Lukančičevo hišo v Logatcu, kamor so vkorakali brez odpora, saj je jugoslovanska vojska prejšnji dan zapustila položaje. Loga- tec (D. in G.) so preplavile močne italijanske sile, večinoma čete iz 11. korpusa 2. italijanske armade. Proti Vrhniki sta napredovala 11. bersaljerski polk in oklepni bataljon Celere. Tega dne so Italijani okupirali tudi Hotedrši-co. Vsi orožniki (žandarji), ki so tam službovali, so bili sprejeti v italijansko službo. Zasedba javnih poslopij Zaradi majhnih stanovanjskih kapacitet za tolikšno vojsko so začeli Italijani pospešeno graditi bivalne barake. V Gorenjem Logatcu je italijanska vojska s karabinjerji in fašističnim uradništvom zasedla vsa javna poslopja. Vojaška bolnišnica je prevzela šolo, zato je pouk potekal po okoliških hišah. Civilni komisariat se je vselil v poslopje posojilnice, policija je zasedla Plečnikovo vilo, karabinjerji pa Ziherlovo hišo. V Sokolskem domu sta bili nameščeni kar dve poveljstvi obmejne straže. Poleg tega so številni oficirji in podoficirji stanovali pri zasebnikih v boljših hišah, vojaki pa večinoma v barakah. V Rovtah je vojaštvo zasedlo šolo in posojilnico, v Hotedršici pa šolo. Italijanska vojska je zasedla tudi vse sokolske in prosvetne (orlovske) domove. Slovenski župani odstopajo Kmalu po zasedbi so italijanske oblasti posegle tudi v civilno upravo. Visoki civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje oz. Ljubljansko pokrajino - Provincia di Lubiana (uradno od 3. maja 1941) in tajnik fašistične stranke za tržaško pokrajino Emilio Grazioli si je z ukazom 20. aprila 1941 podredil vse dotedanje upravne ustanove. Med temi je bilo tudi 11 občin okraja Logatec. Sledilo je odstavljanje slovenskih upravnih uradnikov na vseh ravneh. Po občinah so ukinjali občinske odbore, ki so bili izvoljeni še po jugoslovanski ustavi. Začasno pa so pustili urado-vati samo župane. Ko so na ukaz okrajnega komisarja Umberta Rosina prišli v občine izredni komisarji, razen redkih izjem izključno Italijani, so mnogi slovenski župani raje kar sami odstopili. Uradni jezik v občevanju med uradništvom in strankami po občinah je še ostal slovenski. Za komunikacijo med občinami ter okrajnim in pokrajinskim komisariatom pa je bil predpisan kot obvezen italijanski jezik. Sprememb pa Italijani niso uvajali čez noč, temveč postopoma, zato so se nekatere zavlekle v leto 1942. Takrat pa so bile razmere v okolici Logatca in drugod LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 21 HAKTUALNO po italijanskem zasedbenem območju zaradi osvobodilne vojne že bistveno drugačne. Zaradi množice vojaštva je prihajalo do prvih nesporazumov. Nekateri oficirji in vojaki so se začeli obnašati oholo, prihajalo je do tatvin, zaradi nadlegovanja žensk pa so nastajali izgredi. Italijanske zasedbene oblasti so jih skušale prikazati kot izbruh sovraštva do Italijanov kot naroda in so temu primerno tudi ukrepale. Rapalska meja ni bila odpravljena. Začelo se je obsežno izkoriščanje gozda. Logatčani se pripravljajo na odpor Domoljubni Logatčani - v glavnem liberalci, sokoli (komunistov praktično ni bilo) so pristopili k Osvobodilni fronti in začeli z organiziranimi pripravami na odpor. Ob cesti med Grča-revcem in Logatcem je partizanska patrulja 21. oktobra 1941 ustrelila italijanskega ovaduha Cirila Meleta z Broda. 29. oktobra 1941 je bil v boju z Italijani v Osredku nad Cerknico smrtno ranjen prvi logaški partizan Alojzij Kralj in je 5. novembra 1941 umrl (kot italijanski vojni ujetnik) v Ljubljani. Pokop v Ljubljani je takrat uredila dr. Pavla Jerina (kasneje legendarna partizanska zdravnica Pavla in častna občanka Občine Logatec). Delitev slovenske (politične) javnosti (tudi ideološko, svetovnonazorsko) na klerikalce (kasneje »orli«, predani katoliškim, tradicionalnim vrednotam in bolj avstrijsko usmerjeni) in liberalce (kasneje »sokoli«, pan-slavistično, »jugoslovansko« usmerjeni) konec 19. stol. je imela za posledico dolgoletne strankarske zdrahe, ki so z l. 1941 v najbolj krvavem smislu »meso postale«. Z zaključkom l. 1945. Žal to čutimo še danes. Konec Gvido Komar Natančnejše pojasnilo k sliki na str. 31 v Logaških novicah št. 9/2016: Fotografija je nastala v neposredni bližini cerkve in šole v Dolnjem Logatcu. Od leve proti desni: V beli uniformi je okrajni komisar cavaliere Umberto Rosin (in ne Rossini - pomota avtorja), zakriva ga neznani italijanski oficir iz Graziolijevega spremstva, Emilio Grazioli, dolnjelogaški župnik Valentin Remškar, ki ga zakriva gornjelogaški župnik Anton Skubic, logaški župan Gabrijel Oblak. POPRAVEK ŽUPNIK VALENTIN REMŠKAR NI POZDRAVIL OKUPATORJEV Zaradi ohranitve časti in ugleda župnika Valentina Remškarja prosim, da v Logaških novicah objavite naslednji popravek. Logaške novice so neprecenljiv vir za zgodovino našega kraja, vsakdo, ki bo pisal o zgodovini Logatca, bo v njih iskal podatke za svoje delo. Zato je zelo pomembno, da je vse objavljeno tudi res, zlasti ko gre za občutljiva vprašanja o ljudeh. Pričakoval sem, da se bo ob omembi župnika Valentina Remškarja pod fotografijo v septembrski številki Logaških novic oglasil kateri izmed njegovih župljanov, ki so ga osebno poznali, saj navedba ni ustrezala resnici. Na fotografiji, ki prikazuje pozdravljanje Italijanov aprila 1941, ni župnika Valentina Remškarja, kot je bilo zapisano. Ni bil on tisti, ki je pozdravil okupatorje in bi bila, če bi kdo lahko sklepal kaj takega, njegovemu ugledu narejena velika krivica. Župnik Valentin Remškar je bil slovenski duhovnik stare šole. Rodil se je leta 1871 na Brezovici, kot dijak in bogoslovec se je oblikoval, ko so bili slovenski duhovniki steber slovenstva. Njihovemu načinu razmišljanja je bila tuja vsaka narodna izdaja, še najmanj, da bi tak duhovnik šel pozdravljat italijanske okupatorje, ki so že v 1. svetovni vojni tako krvavo segali po slovenski zemlji, po vojni pa na zasedenem ozemlju Slovenije uničevali vsako sled slovenstva. Župnik Valentin Remškar je svojo duhovniško in narodno čast ohranil tudi med 2. svetovno vojno. Do obeh okupatorjev, Italijanov in Nemcev, je ohranil zadržan odnos, tudi ni sodeloval pri organiziranju kvizlin-ških enot. Župnik Valentin Remškar je umrl v Logatcu, leta 1947. Tone Kompare je v zgodovini logaške župnije zanj zapisal, da je bil kot dušni pastir strog človek, kot duhovnik pa je varoval svojo duhovniško čast. Janez Švajncer 22 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 DOGODKU UGLASITE SVOJA ČUSTVA IN TELO NA FREKVENCI ZDRAVJA Ste vedeli, da človeško telo oddaja zelo različna elektromagnetna nihanja? Vsaka celica, vsako tkivo, organ niha na svoj način in vpliva na druge. Pljuča ni- * hajo drugače kot jetra. Obo- * * lelo tkivo niha drugače kot zdravo. In kar je najboljše, s pomočjo bioresonance lahko vsak organ, vsako celico naučimo pravilnega in zdravega valovanja ter telo spodbudimo, da se pozdravi samo. Cilj bioresonančne terapije je odkriti vzrok posameznikove težave oziroma bolezni, telesu posredovati »zdravilni impulz« in ga spodbuditi, da začne spet delovati kot harmonična celota. Bioresonanca je naravna diagnostična in terapevtska metoda, ki temelji na osnovah biofizike, kvantne fizike, klasične medicine in tradicionalne kitajske medicine. Človeka obravnava celostno in je povsem varna in primerna za vsakogar - otroke, starejše, nosečnice, športnike ... Pomaga pri vseh boleznih in tegobah. Najpogosteje se uporablja pri težavah z alergijami, sklepi in hrbtenico, kožo, sečili in prebavili, dihali, pri virusnih ter bakterijskih okužbah, glavobolih, tudi migrenah, kronični utrujenosti in stresu. Uspešna je pri odpravljanju hormonskih neravnovesij, okrevanju po poškodbah, operacijah in krepitvi imunskega sistema. Z bioresonančnimi terapijami ne odpravljamo le simptomov, ampak odkrivamo tudi vzroke za določene težave. Tisti, ki se odloči za to metodo vzpostavljanja zdravja, naj bi s terapevtom sodeloval, kolikor je mogoče, in upošteval njegove nasvete glede hrane, spanja, gibanja itd. Kako poteka obisk pri bioresonančnem terapevtu? Da lahko govorim iz prve roke, sem se za prvo bioresonančno terapijo dogovorila s terapevtom Matijo Liško. Njegov Dom zdravja domuje v Kristanovi hiši ob Tržaški cesti v Logatcu. Najprej sem se udobno namestila v fotelj poleg bioresonančne naprave, terapevt pa je moje telo z elektrodama povezal z izredno zmogljivo napravo Trikombin. Te elektrode imajo nalogo, da nihanja našega telesa iz določenih tkiv ali organov sprejmejo in jih nato preko kabla privedejo v aparat; spremenjena oziroma zdravilna terapevtska nihanja iz aparata pa se vračajo določenim telesnim delom - vsaka naša celica je namreč sposobna prepoznati nihanje, ki je namenjeno njej. Terapije so prav prijetne, potekajo pa različno dolgo - od nekaj minut do ene ure. Ker sem bila prvič, sem se »sproščala« kakšno uro in pol. Nekateri so po terapiji utrujeni, drugi prijetno sproščeni, tretji (kot npr. jaz) pa ne čutijo sprememb v počutju. Ali bodo moji glavoboli izginili, pa bo jasno po nekaj obiskih. Kdo je Matija Liška iz Doma zdravja? Bioresonančni terapevt, ki deluje v Logatcu, je mlad in prijazen ter na športnem področju zelo podkovan diplomant fakultete za šport. Ne samo, da je sam športnik od malih nog, saj je bil že v šoli kot nadarjeni telovadec izbran v ekipo Petkovšek - Pegan; 15 let je bil tudi vodja in trener teniške šole ter glavni trener in vodja državne telemark reprezentance. Dobro torej razume, kako deluje človeško telo ter kako nanj vplivajo hrana, gibanje in številni zunanji dejavniki. Osnovno medicinsko znanje je pridobil na fakulteti in ga nadgradil z opravljenim izpitom za zdravilca na ministrstvu za zdravje. Bioresonančni terapevt pa je postal, ko je opravil posebno izobraževanje pri Združenju bio-resonančnih terapevtov Slovenije. Uvajal se je pri priznani slovenski bioresonančni terapevtki Karin Rižner, njegovi učitelji pa so bili tudi drugi svetovno znani terapevti in zdravilci: Alan Baklayan, Gary Lim, Jürgen Vollmer itd. Danes svoje terapije vodi na podlagi dragocenih izkušenj, poleg tega pa se še vedno nenehno izpopolnjuje in izobražuje na področjih, povezanih z zdravjem. Pomembno se mu zdi, da se lahko vsakemu, ki ga obišče, posveti v celoti, individualno; v tem jesenskem času pa nam vsem svetuje, da okrepimo imunski sistem. Tudi pri tem nam lahko učinkovito pomaga. Pa še blizu je ... Bi si lahko želeli še kaj boljšega, kot je Dom zdravja v svojem kraju? Nina Jerina postavimo zdrav/e/| DOM ZDRAVJA BIORESONANCA Matija Liška, s. p. zdravilec, bioresonančni terapevt Tržaška c. 11, 1370 Logatec 040 525 662 info@domzdravja.si www.domzdravja.si Delovni čas po dogovoru LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 23 V SREDISCUI TRETJI NOVEMBRSKI PETEK: DAN SLOVENSKE HRANE JEJMO HRANO IZ NAŠE BLIŽINE! Letos bo tretji petek v novembru, dan slovenske hrane, že desetič posvečen slovenskemu medu, kruhu, mleku, maslu in sadju. Prvotno - to je leta 2007 - se je dogodek odvil kot medeni zajtrk v vrtcih, ko so slovenski čebelarji za vse otroke v vrtcih podarili (tudi letos ga bodo) med. Leta 2012 pa je akcijo podprlo Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vlada je oktobra istega leta akcijo razširila ter aktivnosti v vrtcih in šolah poimenovala »tradicionalni slovenski zajtrk«. Tako so se medu za zajtrk pridružili še mleko, kruh, maslo in jabolka - vse slovenskega porekla. Širšo kampanjo o pomenu oskrbe s hrano, ki je pridelana v naši bližini, pa so poimenovali dan slovenske hrane. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane. Pri akciji sodelujejo vsi, ki so kakorkoli povezani s hrano, zdravjem in poučevanjem mladih o pomenu kmeta, kmetijstva in lokalne oskrbe s kmetijskimi pridelki in izdelki. Dan slovenske hrane, s tem pa tudi tradicionalni slovenski zajtrk, povezujeta slovensko podeželje, pridelovalce in predelovalce hrane ter potrošnike. Namen je krepiti ozaveščenost o pomenu zdravega začetka dneva z zajtrkom in izrednemu pomenu živil iz lokalnega okolja. Ta nimajo za sabo na stotine kilometrov, kar pomeni, da so bolj sveža, okolje pa ni bilo obremenjeno z onesnaževanjem, ki ga povzroča transport. Ključni poudarek in pomemben vidik projekta je, da se za ta dan dobavijo domača živila iz lokalnega okolja. Namen je, da se ob tej priložnosti vzpostavijo tudi kontakti za neposredno sodelovanje med ponudniki lokalno pridelane hrane in vzgojno-izo-braževalnimi zavodi z željo vzpostavitve kratkih verig. S tem dajemo domači hrani pomemben pečat. Dan slovenske hrane spodbuja zavedanje javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane, pomenu samooskrbe ter ohranjanja čistega, zdravega okolja. Dan je posvečen tudi pomenu ohranjanja podeželja ter seznanjanju mladih s postopki pridelave in predelave hrane, s tem pa spodbujanju zanimanja za kmetijstvo. S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk in dnevom slovenske hrane je bila vzpostavljena tudi spletna stran www.tradicionalni-zajtrk.si, ki zajema širše vsebine in vse projekte za uveljavljanje in promoviranje lokalne trajnostne oskrbe. Besedilo in foto: Marjan Papež V zadnjih letih se je močno povečalo zavedanje o pomenu v Sloveniji pridelane in predelane hrane, ki je zaradi kratkih transportnih poti bolj sveža, bogatejša s hranili in ima znano poreklo, način pridelave in predelave in nenazadnje tudi samega pridelovalca. 24 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 V SREDISČUI LOGATČANI RADI JEMO LOKALNO NEKATERE LOGAŠKE PROIZVAJALCE HRANE SMO POVPRAŠALI, KAKO SE LOGATČANI ODZIVAJO NA NJIHOVO PONUDBO. MLEKARNA KREPKO KJE: Laze 22, Logatec KAJ: Ekološki in konvencionalni mlečni izdelki (mleko, jogurt, maslo, skuta, kisla smetana, rikota, albuminska skuta, kajmak, sveži beli siri, poltrdi siri, izdelki iz kozjega mleka ... ) na čelu s tradicionalnim kefirjem »Odnos Logatčanov do lokalno pridelane hrane težko ocenimo, ker nimamo celovitega vpogleda; kar pa zadeva izdelke Mlekarne Krepko, pa lahko rečemo, da so priljubljeni pri Logatčanih in okoličanih in da z veseljem posegajo po njih.« MLEKARNA KREPKO KMETIJA TOMAZIN KJE: Robert Tomazin- Miško, Pavšičeva ulica 8, Logatec KAJ: Domača jajca, med, ocvirki, klobase in druge domače mesnine, žganje, jabolčni kis, sezonsko jabolka in hruške, ter česen. »Naša hrana je domača, naravna in ne vsebuje nobenih umetnih dodatkov in konzervansov. Hrana je lokalna, pridelana na sonaraven način, s čim manjšim vplivom na okolje.« KMETIJA RUPA KJE: Hladnik, Petkovec 37 (domači naslov), v trgovini Fama v Dolnjem Logatcu, v trgovini M-Orel v Gornjem Logatcu, v trgovini Špar v Rovtah. KAJ: jogurt- naravni in sadni (borovnica, jagoda, vanilija, pečeno jabolko, marelica, češnja), maslo (delamo ga iz kisle smetane), domača skuta (mleko se skisa in nato dogreje, da se izloči sirotka). Je bolj čvrsta in zrnasta, mehka mazava skuta (v mleko se doda malo sirišča in je ne dogrevamo) »Odziv potrošnikov je dober. Najbolj jim je všeč maslo, ki nam ga vedno zmanjkuje. Pri jogurtih, ki jih prodamo največ, pa je strankam všeč, da so gosti in nekoliko manj sladki. Dolgoročno bi radi razširili ponudbo s kakšnim sirom, vendar nam trenutno, žal, čas tega ne dopušča.« KMETIJA GABROVCE KJE: Jurca David, Rovte 130, zaenkrat lahko kupite izdelke samo pri nas doma oziroma z dostavo na dom, po predhodnem naročilu. KAJ: Dostava svežega mleka in jogurtov na dom, trikrat na teden. »Odziv potrošnikov se mi zdi zelo dober, surovo mleko in čvrsti jogurt sta najbolj prodajana. V prihodnje imamo namen izdelovati še zorjene sire, kar seveda že prakticiramo, potem pa seveda še surovo maslo, skuta.« Uredništvo LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 25 SREDIŠČU SO NAŠI OTROCI RES LAČNI? PREHRANSKE NAVADE NAŠIH ŠOLARJEV Kako je s prehrano naših osnovnošolcev, kakšne so njihove navade in kje iskati rešitve za prehransko zelo veliko razvajenost, sta nam v pogovoru povedali učiteljici in vodji šolske prehrane na OŠ Rovte in OŠ 8 talcev Logatec, Urška Košak in Petra Fefer. Obe svoje delo opravljata že več let, zato imata precej izkušenj in dober uvid v to problematiko. Prehranjevanju otrok je v zadnjem času namenjeno veliko besed, predvsem v naših OŠ. S kakšnimi prehranjevalnimi navadami prihajajo današnji otroci v šolo (poudarek na vaši OŠ)? Opažam, da v šolo prihajajo vse bolj prehransko izbirčni otroci. Prehranjevalne navade naših otrok niso najboljše. Žal živijo v času, ko je na razpolago veliko hitre in nezdrave, a privlačne hrane. Po eni od raziskav na šoli kar polovica otrok ne zajtrkuje. Tisti pa, ki zajtrkujejo, največ posegajo po kruhu z namazom ali sladkih kosmičih in ne želijo poskusiti česa novega. Se vam zdi, da so otroci in predvsem njihovi starši v vašem okolju dovolj seznanjeni s pomenom zdravega in pravilnega prehranjevanja? Večina otrok in staršev je v teoriji dovolj izobražena glede tega. Problem se pojavi v praksi, ker starši niso dovolj vztrajni, ko se malček navaja na gosto hrano. Starši opravičujejo otrokov odpor do hrane s svojo življenjsko izkušnjo, zato jim to tegobo želijo prihraniti. Tako hrano je treba ponuditi večkrat in po možnosti pripravljeno na različne načine. V šoli veliko govorimo o tem pri pouku gospodinjstva, pri izbirnih predmetih prehrana in v okviru Eko in Zdrave šole. Dobra in kvalitetna hrana je tudi nekoliko težje dostopna in dražja. Vzeti si moraš čas, da si jo priskrbiš in pripraviš. Mnogi za to nimajo časa, denarja in energije. Se pojavljajo razlike med posameznimi sloji družbe, različne družine? Vzrok velikokrat opažam pri prehranjevanju celotne družine. Če starši nečesa ne marajo, potem teh živil ne ponudijo otrokom. Preveč se podrejajo željam otrok. Seveda pa je razlika tudi v izobrazbi in ekonomskem statusu staršev. Ko uvedemo novo jed na jedilniku, ki ni sladka, traja zelo dolgo, da jo otroci sprejmejo. Je na naših šolah dovolj dobro zastopana lokalno pridelana hrana, ki do krožnika porabi manj kilometrov kot tista, pridelana na drugem koncu sveta? Zakaj kljub številnim ponudnikom v šolah te hrane ni dovolj? Je vzrok morda kakšna zakonska postavka ali higienske in podobne zahteve? Trudimo se vplesti čim več lokalnih proizvajalcev živil. Problem se velikokrat pojavi, ko lokalni ponudnik nekega živila ne prijavi na razpis za dobavitelja šoli. Dobavitelji, ki jih izberemo, so za nas zavezujoči. Na srečo se v zadnjem času to izboljšuje in na vsakem razpisu dobimo več ponudnikov lokalne hrane. Želja je, da bi bila večina hrane na šoli takšnega porekla. Tudi zaloga lokalne hrane je omejena. Okoliški kmetje je trenutno še ne pridelajo dovolj, da nas bi lahko oskrbovali vse leto. Tako moramo sredi zime nabaviti tudi uvoženo hrano. V Logatcu se z lokalnim dobaviteljem dogovorimo za količino sladkorja, ki jo dodajo v jogurt, tako da ga je za 40 odstotkov manj kot v kupljenem. Je sladkor res številka 1 med škodljivimi snovmi in zakaj ga je v prehrani otrok še vedno tako zelo veliko? Praktično je zelo malo živil, sploh predelanih, ki ne vsebujejo sladkorja. Starši in stari starši radi ponudijo otroku sladkarije kot nagrado. Lažje je na hitro nekaj pogreti ali namazati na kruh, kot pa se ukvarjati s sestavo primernega obroka in poslušati negodovanje otrok. Tudi živila, ki bi naj bila zdrava, vsebujejo veliko sladkorja. Otroci preveč posegajo po njih, čemur sledi debelost s posledicami. Na obeh šolah čaje in druge napitke že dolgo sladkamo veliko manj ali pa ponudimo vodo. Zelenjava še vedno pogosto ostaja na krožnikih nedotaknjena. Zdi se, da starše s tem v zvezi ne skrbi dovolj, bolj se zanimajo za to, kakšno oceno bo otrok dobil? Kako »prisiliti« učence k bolj zdravemu prehranjevanju? Največ lahko naredijo starši že v zgodnjem otrokovem življenju s tem, ko otroku ponudijo raznoliko prehrano in vztrajajo, da pojedo vsaj en košček. Pomaga že nadzor v jedilnici. Otrok ne silimo, ampak vztrajamo, da pojedo vsaj nekaj iz skupine sadja in zelenjave. Otrokom damo možnost, da kuharici sami naročijo določenega jedila manj. Pri večjih otrocih pa damo na izbiro ali zelenjavna juha ali solata. Prehrana otrok je redna tema na roditeljskih sestankih, prav tako se o posebej neješčih otrocih pogovorimo z njihovimi starši. Kar me najbolj žalosti je, da pogostokrat starši stopijo v bran otroku in nam očitajo, da jih preveč silimo ter da ni nič narobe, da njihov otrok ne mara tega in onega. Tudi sama se pogovarjam s starši in jim poskušam pomagati. Včasih, ko gledam, kako se učenci prehranjujejo med kosilom, si rečem, da imajo »polno rit vsega« in da bi morali biti malo lačni, da bi cenili, kar jim je ponujeno. Še vedno gre veliko hrane proč. Bolj bi si želela sodelovanja s starši na način, da bi jih skupaj spodbujali k uživanju zdrave hrane, da jim starši doma ne bi pripravljali druge hrane, ker v šoli niso jedli. Žal jih tudi odjavljajo od kosila, ko jim ni dobro, ali pa jim dajo denar, da si na poti domov kupijo kaj v kiosku s hrano. Učence učim tudi gospodinjstvo in mi je zanimivo, da pri pouku znajo vse o zdravem načinu prehranjevanja, ko gredo na kosilo, pa tega znanja ne uporabijo. Je upravičena skrb, da na eni strani govorimo o vedno večji revščini, na drugi pa o prehranski razvajenosti današnje mladine in otrok? Oboje je zaskrbljujoče, saj je rezultat konec koncev enak. Otroci iz revnejših družin proti pričakovanjem ne pojedo vsega. Pravzaprav bi jih uvrstila v skupino neješčih. Razlog je po mojem enolična hrana, ki so jo navajeni od doma. 26 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 V SREDISCUI Okusno in zdravo. Dober tek! Foto: arhiv OŠ 8 talcev Logatec Zanimivo je, da te otroke težko prepričamo, da pojedo določeno vrsto živil. Če gledam, kako naši učenci jedo na šoli, bi si upala trditi, da lačnih otrok ni. Kaj pa tradicionalni slovenski zajtrk, je to dovolj za spodbujanje uživanja lokalno pridelane hrane? Tradicionalni slovenski zajtrk je sicer odlična zamisel, ker na ta način spoznavamo nove lokalne dobavitelje, slovensko hrano in običaje. Učimo se kulturnega uživanja hrane in sortiranja odpadkov pri malici. Na šoli nas na ta dan obiščejo lokalni predstavniki, vendar je to samo en dan v letu. Bolje bi bilo, da bi nam omogočili, da bi lahko vse leto neomejeno naročali kvalitetno lokalno hrano, da ne bi bilo omejeni z javnimi razpisi. Državne institucije bi morale delati bolj v tej smeri. Morda za konec kaj spodbudnih besed, kakšna pohvala, morebiti kak lokalni prijazen dobavitelj, ki bi ga radi omenili in pogosto ne najde poti na naše strani? Dragi starši, poskušajte motivirati otroke za določeno vrsto hrane. Otroke vključite v pripravo hrane (lupljenje, rezanje, nalaganje na krožnike) in v nakup sadja ter zelenjave. Najprej hvala ravnateljici, ker mi zaupa in me spodbuja, da lahko svoje zamisli uresničim. Hvala moji ekipi kuharic, ki naredi neverjetno delo. Kar se pa tiče lokalnih dobaviteljev, bi omenila tiste, s katerimi sodelujemo: Kmetija Fečur, Kmetija pr' Danijel, Čebelarstvo Marinč, Kmetija Kovačič, Zadruga Loa, Pekarna Zdrav Obrok in še veliko drugih. Morda kakšna misel za zaključek? Pogosto se spomnim na rek:« Lakota je najboljša kuharica.« Ni potrebno, da ukinemo ves sladkor otrokom, pomembneje je, da se po zaužiti sladici dovolj gibljejo. Metka Bogataj 27 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 V SREDISCUI PREHRANA V VRTCIH V obeh logaških vrtcih prehrani namenjajo veliko pozornosti, saj je ta izredno pomembna za zdravje in razvoj otrok, sta prepričani Jožica Gantar, Vodja prehrane v vrtcu Kurirček, in Silva Petkovič, ki skrbi za prehrano v Miklavževem vrtcu. Otrokom želijo ponuditi raznoliko in zdravo hrano brez umetnih barvil in dodatkov. Hrano pripravljajo z manj soli, v jedilnike pa poskušajo vključiti čim več sezonskega sadja in zelenjave. V obeh vrtcih večino peciva pripravijo sami, vsebuje manj sladkorja, v vrtcu Kurirček pa pri peki uporabljajo tudi pirino, črno in polnozrnato moko. Za žejo je otrokom na voljo nesladkan čaj, predvsem pa jih spodbujajo k pitju navadne vode. Ker sta pomembna tudi izvor in način pridelave hrane, se trudijo, da v jedilnik vključujejo tudi ekološka živila, ki prihajajo z bližnjih kmetij. Vrtec Kurirček ima pet centralnih kuhinj in dve razdelilni. Za vsako lokacijo pa ima najbližjega kmeta, ki jim pripelje domače mleko in mlečne izdelke, jabolka in drugo sadje, krompir in med. Sodelujejo s kmetijami Kranjc, Tr- pin, Leskovec, Petkovšek iz Hotedršice in Hladnik iz Rovt, med pa jim vseskozi dobavljajo logaški čebelarji: Robert Tomazin, Janez Nagode in Mirko Šemrov. Z obema pa sodeluje kmetija Fečur, ki jim dobavlja mleko, jogutre in druge mlečne izdelke. Alergije, diete in veganstvo v vrtcu V obeh vrtcih se srečujejo tudi z različnimi dietami in alergijami otrok, ki so povezane s prehrano. Najpogostejše so alergije na jajca in mleko, sledijo oreščki, pšenica, citrusi, konzervansi in umetna barvila, gluten, ribe, laktozna in fruktozna into-leranca. Za otroke, ki potrebujejo dietno prehrano, morajo starši obvezno predložiti zdravniško potrdilo o določeni vrsti diete. Dietna obravnava poteka individualno, za vsakega otroka posebej. Če je le mogoče, jedilnike pripravljajo tako, da se otrok počuti čim manj drugačnega in prikrajšanega od vrstnikov. Zaenkrat nimajo v nobenem vtrcu zahtev po veganskem prehranjevanju otrok, vendar pa bi v vrtcu Kurirček takšne zahteve zavrnili, saj ni v skladu z priporočili o prehrani otrok. www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com | Velja od 10. 11. 2016 do 9. 1. 2017. ZDRAVO izbrano iz kataloga ugodnosti Kaj otroci radi jejo? Vzgojiteljice opažajo, da so otroci zelo ješči, saj je po kosilu večinoma posoda prazna, odpadkov pa je malo. Najraje jedo testenine, meso, krompir in domače pecivo, v slast jim gredo tudi zelenjavne juhe, malo manj pa solate. Veseli jih, da otroci radi pijejo vodo in da so jo sprejeli za »najboljšo pijačo« na svetu. Pogovori o hrani Otroci se z vzgojiteljicami veliko pogovarjajo o zdravi hrani in zakaj je ta zanje pomembna. poleg tega želijo otrokom privzgojiti spoštovanje do hrane in pravilno obnašanje pri jedi. Oba vrtca že vrsto let sodeljujeta v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga začeli slovenski čebelarji, ki našim otrokom z veseljem predstavljajo pomen čebel in čebelarstva. Letos bodo v zahvalo čebelarjem in čebelicam ustvarili številčni pevski zbor po vseh šolah in vrtcih po Sloveniji in skupaj zapeli Slakovo pesem Čebelar. Povabili so nas, da jim prisluhnemo tudi mi. Nina Jerina AK-IMUN ZRNCA, LEKARNA LJUBLJANA 10 vrečk redna cena: 25,21 € cena s Kartico zvestobe 21,43 + Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. A-DERMA EXOMEGA D. E. F. I. 200 ml redna cena: 19,00 € cena s Kartico zvestobe EKO PROPOLIS KAPSULE, LEKARNA LJUBLJANA 60 kapsul redna cena: 18,17 € cena s Kartico zvestobe 14,54 € Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. BALZAM ZA USTNICE BELWEDER 7,5 g 15,20 + redna cena: 6,95 € cena s Kartico zvestobe 5,56 € + Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na 080 71 17! Cene s popustom iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 10. 11. 2016 do 9. 1. 2017 oziroma do prodaje zalog. XlWWWI 28 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 POMLADNO RAZGIBAN JESENSKI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC Koncert Pihalnega orkestra Logatec, ki smo ga v Veliki dvorani Narodnega doma poslušali v soboto, 22. oktobra zvečer, pravzaprav ni bil čisto nič jesenski, saj je bil nastop živahen in poslušalce niti za trenutek ni prepustil sanjarjenju. Res pa je, da so nas glasbeniki najprej popeljali v fantazijski svet Gospodarja prstanov s Simfonijo št.1, ki je nakazala, da nas v nadaljevanju programa čakajo še prijetna presenečenja. Prvi je stopil korak naprej »čarovnik« na sopranskem saksofonu Lev Pupis (The Wizzard), potem nas je na to, da so poletni dnevi minili, spomnil pozavnist Branko Mrak (Summertime). Tu je prav, da omenim še dva solista, ki sta vdihnila dodaten čar temu evergreenu: klarinetista Roka Škrlja in kitarista Simona Branda. Pred sto leti se je rodil Harry James, v ritmu diksi-lenda je trobil Žiga Čuk (A tribute to Harry James). Živahni ritmi so se nadaljevali, ko je nastopil naslednji solist, klarinetist Luka Vovk (Clari - Fun- Key). Zadnji med solisti se je predstavil štirinajstletni Luka Petrovčič, ki nas je v cirkus povabil kar s ksilofonom (Erinnerung an Zirkus Renz). Za konec pa zopet skupaj, kajti kot smo slišali: »Ker domača beseda najlepše zveni, se z njo tudi poslavljamo!« Ko študent na rajžo gre in še nekaj drugih domačih ... Na koncu je sledila še koračnica Show music No. 2 in povabilo dirigenta Vida Pupisa na Božično - novoletni koncert, kjer bo nastopila tudi Nuška Drašček! Se že veselimo tega dogodka, ki bo v Večnamenski športni dvorani Logatec 17. decembra ob 19:30. Skozi program nas je vodila Jana Jenko, ki nam je med drugim povedala, da je orkester maja letos na 36. tekmovanju godb v I. težavnostni stopnji prejel Zlato plaketo s posebno pohvalo! Seveda ob koncu ni pozabila na sponzorje, med katerimi je tudi Občina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec TEK ZA ŽIVLJENJEM MITJE DUHA Zadnji oktobrski ponedeljek je Mitja Duh, danes humanitarni delavec, športnik in prehranski svetovalec, nekoč pa odvisnik, zapornik in psihični bolnik, z logaškim občinstvom delil svojo življenjsko zgodbo in boj za preživetje, ki ju je ubesedil v izvrstni knjigi Tek za življenjem. Dogodek je v sodelovanju z Grajskim parkom Vitez organizirala Ana Tršar, ki jo je knjiga tako navdušila, da je navezala stik z avtorjem in ga povabila v Logatec. Mitja Duh se je odzval njenemu povabilu in v prijetnem vzdušju grajske kavarne z nami delil svojo zgodbo. Ta se začne v osnovnošolskih letih, na katere ima Mitja lepe spomine. Izhajal je iz podjetniške družine, bil je nadarjen športnik ter dober in priljubljen učenec. A že pred srednjo šolo so se pojavile težave. V družini se je pojavil alkoholizem, kar je Mitjo potiskalo od doma in vse bolj vleklo v svet prestopništva in omame. Že zelo mlad je odšel zdoma in živel v nekakšni baraki z drugimi odvisniki ter alkoholiki. Velike količine drog in druge tragične izkušnje so izzvale psihoze, njegovo psihično stanje pa se je še poslabšalo, ko je moral zaradi ropa lekar- ne v zapor. V tem času je doživljal težke psihoze, kot zaporniku pa mu niso nudili psihiatrične pomoči. »To je bil najtežji čas v mojem življenju, neprestano sem se soočal s strahovi in si tudi poskušal vzeti življenje,« se spominja Mitja. Vendar je preživel, in to po lastni volji. Že v zaporu je opustil droge, cigarete, alkohol, odklonil pa je tudi zdravila za lajšanje psihičnih težav in se začel ukvarjati s tekom. Ko se je po štirih letih in sedmih mesecih vrnil v rodne Trbovlje, je bil popolnoma prerojen človek, kar so hitro ugotovili tudi sokrajani in mu ponudili še eno priložnost. Danes je Mitja Duh prostovoljec pri društvu Up za zdravljenje odvisnosti od drog in ustanovitelj športno-humani-tarnega društva Človek. Svojo peklensko preizkušnjo in boj za preživetje pa je prenesel na papir in jo izdal v knjigi Tek za življenjem, s katero je navdušil marsikaterega bralca. Nina Jerina LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ST. 11 29 IKULTURA SKRIVNA VEZ MED ŽENSKO IN LESOM OB 80-LETNICI KIPARJA FRANCA GODINA Ni veliko umetnikov med politiki ali gospodarstveniki, ki bi jih poznali, cenili in občudovali, kakor tudi ni veliko politikov in gospodarstvenikov med umetniki, če je sploh kateri. Zato je 'prisotnost' Franca Godina na teh poljih potrebna posebne analize. Naj si jo dovolim, čeprav ni nujno, da se boste strinjali z menoj. Pa saj je vsak tak zapis podpisan in pomeni, da je izraz pisca, kljub temu da mi je bilo v preteklosti očitano, da se skrivam za psevdonimom. Ko sem prvič v življenju slišal za Franca Godino, gozdarja, direktorja, sindikalista, župana itd., se z njim srečal tudi poslovno, nisem imel pojma, da ima ta mož kaj umetniške žilice. Resnici na ljubo je vedno deloval 'malo z viška', kar seveda sodi k funkcijam, ki so mu jih dodelili. V umetnosti pa se z 'viški' ne da prepričevati, še manj pa ustvarjati. Predvsem pa te takoj povozi čas, ki je najbolj okruten in pravičen 'sodnik' ali 'ocenjevalec'. In zato spoštujem Godinovo nagnjenost k ustvarjanju, za katero se je v drugi polovici svojega 'službovanja' odločil, saj bi lahko po vseh mogočih in nemogočih funkcijah ležal na lovorikah 'minulega dela'. Njegovo življenje se je po mojem mnenju takrat 'šele začelo'. Zaljubljen je v les, v ta plemeniti in skrivnostni del narave, kjer letnice nadomeščajo ožilje in večbarvnost, kjer njegov vonj ponazarja pridih narave in večne lepote ustvarjanja. Zato ni čudno, da je v središče svojega umetniškega ustvarjanja postavil Žensko, Ženo, Dekle, Mater, 'Stvarnico'. Eno njegovih prvih del, relief sina iz leta 1974, je 'produkt' odnosa do 'Stvarnice', 'Žene' in 'Matere' in nakazuje, na kakšno pot se bo podal kipar. In se je podal. Lepota ženskega telesa, lepota simbola ljubezni, lepota strasti in hrepenenja, od čutnosti do spoštovanja, ga je povsem prevzela. Tako ni vsakega svojega kipa več poimenoval le z lastnimi imeni, ampak je 'vstopil' že v svet simbolike in abstrakcije (plastika Bolečina, npr.) A vendar je vedno v tem razumevanju Ženska z vsemi prej omenjenimi atributi. Njegova dela obsegajo tudi zodiakova znamenja, živalske 'portrete', s posebno ljubeznijo oblikovan Notranjec Martin Krpan in celo Križani in angelci. Lep in dovršen je tudi Emonec, kjer pa ne gre brez Emonke in kjer je gotovo ta mož pripadal ne le nekemu rimskemu 'sloju', ampak je bil (najbrž) tudi član neke družine, v družbi žene ali dekleta. Slutimo jo v ozadju. Nobene slutnje pa ni v paru, kjer sta objeta moški in ženska v vsej svoji čutnosti, tu so 'stvari' jasne, enako mati z dvema otrokoma. Tudi pehar na glavi mam'ce, govori sam zase. In tista abstraktnost, ki je v prvem reliefu nismo slutili, se je izoblikovala v plastikah, ki ne iščejo več podobnosti in osebne prepoznavnosti, pomenijo posplošenje nekega sporočila, torej 'brezčasje'. Francu Godinu seveda čestitamo za pregledno razstavo, ki nam jo je poklonil prav na svoj 80. rojstni dan. Les ga bo obdajal še naprej in veseli bomo, kam vse ga bo še pripeljal. KRAS 30 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH SLIKARJI, KI SLIKAJO Z USTI IN NOGAMI, DELIJO USTVARJALNOST V JOŽEFOVI GALERIJI VJožefovi galeriji Doma Marije in Marte so predzadnji septembrski petek zvečer odprli razstavo del slikarjev, ki slikajo z usti in nogami. Povezuje jih specifičen način slikanja in dejstvo, da jim je slikarstvo postalo smisel življenja. Seveda je potrebno veliko fizičnega napora ter študijskega izpopolnjevanja, pri čemer so jim pomagali najrazličnejši mentorji, akademski slikarji in pedagogi. Vsi razstavljavci so že priznani v svetu in tudi člani VDMFK, Združenja umetnikov, ki slikajo z usti in nogami. Izraelski akademski slikar Itzhak Adir je profesor na pedagoški likovni akademiji in pobudnik izobraževanja za ljudi s posebnimi potrebami. Predvsem slika tihožitja in pokrajine, nista pa mu tuja niti prikazovanje ljudi in živali. Drugi po »stažu« slikanja je Vojko Gašperut - Gašper, ki je razstavljal po vsem svetu; ena od slik bo letos razstavljena tudi v pariškem muzeju Louvre. Primorska je njegova ljubezen: od Breginjskega kota, preko Soče, skozi Kras do naših solin - vse to v čudovitih barvnih odtenkih. Gašperut je k risanju spodbudil Ljubljančana Silva Mehleta, čigar tihožitja so natančno izdelana - vedno se potrudi in lepo oblikuje tudi ozadje. Odlične pa so tudi njegove krajine. V Kočevju ustvarja Željko Vertelj, ki pokrajino raziskuje v različnih letnih časih. Njegov slog pa še najbolj spominja na konec 19. in začetek 20. stoletja, ko sta cvetela realizem in impresionizem. Nekaj podobnega najdemo tudi v delih Notranjca Benjamina Žni-daršiča, za katerega lahko rečemo, da je »multipraktik«, saj poleg slikanja piše pesmi, prozna dela, organizira številne kulturne in humanitarne prireditve in projekte. Hrvat Stjepan Perkovič, ki je leta 2007 diplomiral na akademiji v Splitu, je edini od razstavljavcev, ki slika z nogami. Blizu mu je tako krščanska ikonografija kot tudi krajinski motivi, predvsem obmorski pejsaž. Prisotne je pozdravila in program povezovala vodja ZNO Leonida Župančič, likovnike in njihovo delo pa predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. V kulturnem delu je sodelovala študentka konzervatorija v Gradcu kitaristka Katja Razložnik. Prisotne je nagovoril gospod Janez Kompare (na fotografiji), ki je dejal, da smo vsi obdarjeni s talenti, a potrebujemo Nekoga, ki nas vodi. V imenu likovnikov sta spregovorila tudi Vojko Gašperut -Gašper in Itzhak Adir. Zahvalila sta se vsem, ki jih podpirajo pri njihovem delu, tudi logaški župniji. Župnija Dolnji Logatec vas vse do konca novembra vabi na ogled razstave - vsak dan od 9. -12. in 15.-19. ure. Besedilo in foto: Brane Pevec KULTURAH KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD KONCERT UPOKOJENSKEGA PEVSKEGA ZBORA ROVTE Tako kot je zapisano v naslovu, pravijo tudi gospe v lepih zrelih letih, ki se redno, vsak teden srečujejo na pevskih vajah skupaj z zborovodjo Mari Loštrek Žižek. Ja, to so pevke upokojenskega pevskega zbora Rovte. Celo tako zagnane so, da so priredile svoj koncert v Domu krajanov Rovte v soboto, 8. oktobra 2016. Pa to ni bil njihov prvi javni nastop. Mnogo se jih je že zvrstilo ob marsikateri priložnosti, dogodku ali kar tako, na obisku v domu starejših. Letos so hotele na koncertu še posebej zablesteti, zato so se pokazale v čisto novih, prekrasnih »uniformah«. Nihče jim ne bi pripisal teh let, ki jih že nosijo na svojih ramenih. Vse do potankosti urejene, kar dokazuje njihovo zavzetost, resen pristop in ljubezen do prepevanja. Tako kot pravi ena izmed njih: meni petje pomeni del življenja, naša Mari pa mi je izjemen vzor in neizmerno jo spoštujem. Kako more potem drugače biti, če ne lepo? Zaslužijo si velik HURA. Povezovalca Tone in Tatjana sta se na odru prvič preizkusila v tej vlogi in bila res izvrstna. Hudomušna, resna, vesela, sproščena, a s kančkom tiste pozitivne treme, ki je potrebna. Franja, Danica, Cilka, Kati, Zinka, Malči, Irena, Cita, Valerija in Marija sestavljajo trenutni zbor. Nekaj pevk je zaradi bolezni ali starosti moralo nastop spremljati iz dvorane, a verjemite, prav lepo jim je bilo. Tudi nastopajoče so se jih spomnile z rožico in stiskom roke. Brez gostov pa seveda ni šlo. Med nas so prišle pevke DU Logatec in njihov vodja Matija Logar. Z njimi so se naše pevke nedolgo nazaj srečale v Logatcu, sedaj pa je bil obisk vrnjen na našem odru. Pesem, ta prava slovenska pesem je zanosno zvenela iz grl »mladenk«, ki so v svoj nastop v prvi vrsti dodale dušo in seveda glas. Ponosni smo na vas, drage pevke. Kljub bolečinam, ki zbadajo v kosteh, ste upale stopiti na oder in nastopiti pred gledalci. Teh je bilo v dvorani kar precej, ki so s spodbudnim aplavzom dali pogum in spodbudo nastopajočim. Tega sta dodala tudi Mirko( Milan M.) in Gušto (Viki Š.), ki sta s humorjem in pristno rovtarščino razživela prisotne. Svoj lonček k uspehu prireditve sta z brenka-njem na citre prispevali Maruša Pišljar in Urša Rozman ter harmonikaši Aljaž in Jure Kunc, Jan Krvina ter Ožbe Treven. Roke so nas kar dobro pekle od aplavzov, a ta bolečina je zelo sladka. Premalo je prostora, da bi lahko naštela vse točke, naslove pesmi in avtorje. Lahko napišem le, da je bil izbor zelo pisan, od ljudskih, pa priredb znanih pesmi do popevk in skladb naših narodno-zabavnih ansamblov. Mavrica je segala v naša srca, kjer se je zlila v en sam splet veselja in zadovoljstva ter ponosa, da lahko še tako pogosto slišimo slovensko pesem in nič nas ni sram, če smo majhni, kajti veličina se ne meri v kvantiteti marveč v kvaliteti. Pevke, držite se še naprej tako pogumno, glas pa naj vam še dolgo služi. Ob koncu pa še lepa misel pevca slovenskega okteta Tomaža Tozona, ki pravi: iskreno petje je bližnjica k sreči. Besedilo in foto: Metka Bogataj 32 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH RAZGIBAN DAN ZA POLETAVCE Knjižnica Logatec se je letos že petič pridružila vseslovenskemu bralnemu projektu Poletavci, poletni bralci, ki otroke, stare od 7 do 12 let, spodbuja k rednemu počitniškemu branju. Na zbirni kartonček namreč vnašajo vsake pol ure, ki so jo posvetili branju in s tem pridobili nekaj bralne kondicije, predvsem pa bralne navade. Poletavcem pa so se letos pridružili še starejši Najpoletavci, ki pa so imeli za izziv prebrati tri knjige in opisati junaka ene izmed teh. Projekt iz leta v leto pridobiva na priljubljenosti, tudi zaradi privlačnih nagrad. Glavnemu vseslovenskemu sponzorju, podjetju Hervis, ki je letos Poletavcem po vsej Sloveniji podarilo pohodni-ške nahrbtnike, se je letos pridružilo še lokalno podjetje Aerodium, ki je izžrebani nagrajenki podarilo štiriminutni polet v vetrovniku. Letošnji odziv je bil odličen, v nabiralnike v Knjižnici Logatec in njenih enotah je priletelo kar 111 izpolnjenih poletavskih obrazcev, od teh je bilo pet Najpoletavcev (in žal niti ene Najpoletavke). Letošnji Dan za Poletavce je bil še posebej pisan - na sončno soboto, 24. septembra, se je pred knjižnico v Logatcu zbralo lepo število Poletavcev z družinami, ki so se po žrebanju lahko udeležili treh različnih delavnic. Na delavnici oblikovanja gline so si lahko umazali roke in ustvarjali s pomočjo mentorice Mojce Vnuk in konec dopoldneva so nastali tudi - ne boste verjeli - celi čajni servisi. Tisti bolj športno navdušeni so se lahko v različnih spretnostih (žongliranje, obroči, diablo) preizkusili na cirkuški delavnici, ki so jo izvedli trije člani društva Cirkokrog. Delavnico, ki pa je navdušila kar cele družine, pa je s svojimi magičnimi in nenavadnimi sestavljankami izpeljal Samo Svete. Po tem prečudovitem dopoldnevu so se Poletavci poslovili - do naslednjega poletja. Urška Orešnik 33 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH w _ JAVNI SPOMENIKI NA LOGAŠKEM (2 Kot bomo videli v nadaljevanju, na Logaškem prevladujejo javni spomeniki, posvečeni narodnoosvobodilnemu boju (NOB). Od začetka petdesetih let dalje je bilo v dobrih treh desetletjih postavljenih enaindvajset tovrstnih spomenikov. Časovno se to ujema s situacijo drugje po Sloveniji; v prvih treh letih po koncu 2. svetovne vojne so jih odkrili malo, ko pa je v začetku leta 1948 pobudo prevzela Organizacija Zveze borcev NOV in v svoj program sprejela njihovo postavljanje, je število začelo hitro naraščati, zlasti ker se je v petdesetih letih gospodarsko stanje v mestih in vaseh počasi izboljševalo. Obvezen simbol na njih je petokraka partizanska zvezda (ta je tudi sicer eden najstarejših simbolov, mdr. svobode), bodisi stoječa na vrhu ali kot relief. Figuralna spomenika sta le dva: v Hotedršici stoji stilizirana podoba talca, ki je delo kiparja Vekoslava Bombača (*1924, f1988), arhitekt je Drago Sevnik, v Dolnjem Logatcu pa stoji spomenik Stojana Batiča (*1925,12015) s figurami talcev, ujetih v pokončen blok, ki je hkrati tudi aluzija na miljnik, saj stoji tik ob starodavni cestni vpadnici; odkrit je bil leta 1958, ko je Logatec prvič praznoval svoj občinski praznik. Znano je, da sprva ni bil dobro sprejet, nekateri so zaradi nasprotovanja njegovi postavitvi celo demonstrirali pred umetnikovim ateljejem. Osnovni problem je bil v nerazumevanju Batičevega umetniškega izražanja, ki se je razlikovalo od socialističnega realizma (socrealizma), prevzetega iz Sovjetske zveze, kjer je bil razglašen za temeljno in obvezno smer socialistične umetnosti in je s svojimi konservativnimi komponentami ustrezal prevladujočemu povprečnemu okusu. Batič se je izpopolnjeval tudi v Parizu pri Ossipu Zadkinu (v Vitebsku v Belorusiji rojen umetnik se je po šolanju v Londonu ustalil v Parizu in postal del avantgardnega kubističnega gibanja, kasneje pa pod vplivom primitivne (mdr. afriške) umetnosti razvil samosvoj slog). Batič je uresničil sedemintrideset javnih spomenikov, največ jih je v Ljubljani, pa tudi v njegovih rodnih Trbovljah. Logaški spomenik z urejeno okolico, ki jo je zasnoval arh. Bitenc, je bil nazadnje obnovljen lani, v letu umetnikove smrti. Arhitektonski spomeniki, ki jih niso načrtovali arhitekti, pač pa amaterji, so le različice preprostega nagrobnika. Na treh od njih je najti motiv privarjene granate (spomeniki Francu Skvarči, Stanislavu Gostiši, Francu/Antonu? Štritofu), na več primerkih vidimo motiv stiliziranega Triglava (npr. Laze, Rovte, Tončkov spomenik v Grča-revcu, grobišče na Grčarevskem vrhu, Medvedje Brdo). Pomembnejše in/ ali vizualno izpostavljene arhitektonske spomenike so načrtovali arhitekti. Kvadrast spomenik s prizmatično obdelanimi stranicami ob magistralni cesti v Gornjem Logatcu je bil postavljen leta 1964 po načrtu arh. Antona Bitenca (*1920, f1977 ). Spomenik v Lazah (Ravnik), posvečen ilegalnemu partizanskemu prehodu, sta zasnovala arh. Peter Vizjak in Tone Me-rin. Gre za tipski spomenik (podobne srečamo ob železniških progah po vsej Sloveniji) iz dveh pokončno postavljenih železniških tirnic v obliki črke V, ki ju v zgornjem delu povezuje železna peterokraka zvezda, v srednjem delu pa je pritrjena kovinska plošča z napisom. Na koncu sedemdesetih oz. na začetku osemdesetih let postavljena spomenika kiparja Janeza Lenassija (*1927, f2008), eden v gozdu ob cesti na Pokojišče in drugi na pokopališču v Dolnjem Logatcu, zaznamujejo geometrijske reliefne oblike in abstraktna telesnost. Umetnostni zgodovinar Nace Šumi je zapisal, da je za Lenassijev opus značilna popolna kristalizacija in tektonizacija kiparske gmote. V petdesetih letih je bilo postavljenih osem spomenikov, kot prva leta 1951 v Lazah po načrtu Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in na Petkovcu (2009. predelan). Grobišče na Grčarevskem Vrhu je bilo urejeno leta 1955, preostali spomeniki so bili postavljeni 1957. oz. 1958.: leta 1957 piramida na Jački in figura talca v Hotedršici ter grobišče DEL) v Grčarevcu (arh. Boris Kobe, *1905, f1981), 1958 spomenika v Rovtah in v središču Dolnjega Logatca. V šestdesetih letih sta bila postavljena le spomenik Antonu Klučarju-Tončku v Grčarevcu (1961) in monumentalen Bitenčev spomenik v Gornjem Logatcu (1964). Tončkov spomenik, skala v obliki stiliziranega Triglava, je v svoji skromnosti prepričljiv predvsem zaradi umestitve v prostor, v breg nad križiščem makadamskih poti, obdan z visokimi vitkimi jelkami; (zato so toliko bolj moteče nenehne »intervencije« lastnika gozda (?), ki v njegovo neposredno bližino odlaga hlode, veje ipd.). Štirje spomeniki so bili postavljeni v sedemdesetih letih: 1975. spomenik ilegalnemu partizanskemu prehodu v Lazah in spomenik aktivistki Ljubi Bavdek v Zaplani (kamnosek Alojz Milek) ter 1979. v Logatcu spomenika Francu (Antonu?) Štritofu in Ivanu Mlinarju, ki so ju ubili Nemci; drugega je iz granitnega monolita izklesal Lenassi (sig. in dat.). Pred zatonom postavljanja spomenikov NOB v drugi polovici osemdesetih let je bilo na začetku desetletja postavljenih pet spomenikov: leta 1980 spomenik talcem in padlim borcem na pokopališču v Dolnjem Logatec (Lenassi) ter nagrobnika Francu Skvarči v Grčarevcu in Stanislavu Gostiši na Kalcah, 1982. spomenik ustanovitvi Logaške čete v Žibršah, naslednje leto pa še oblikovno nezanimiv spomenik na gornjelogaškem pokopališču. Kot zadnje obeležje, vsebinsko vezano na 2. svetovno vojno, je spomenik posadki padlega ameriškega bombnika, postavljen leta 2014 v Blekovskih gmajnah. Simona Kermavnar 34 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 MED NAMII BODI POZDRAVLJEN, LOGATEC! Tole pisanje bo prišlo med vas sredi meseca, pa naj začnem z vremenom, saj sem navsezadnje zaposlen na Uradu RS za meteorologijo Agencije za okolje Republike Slovenije. »Sveta Kata sneg na vrata!« je vremenski pregovor, ki pade na god Svete Katarine, 24. listopada. Je že tako, da so kolikor toliko zanesljive le desetdnevne napovedi, ker pa moram oddati tale prispevek precej prej, sem se za napoved obrnil k svetnici. Imam pa trenutno drugo težavo: komu nameniti vrstice v tokratnem zapisu? Kam naj se obrnem po nasvet? Na uredniški odbor? Ne bo šlo, na sestanku (član odbora sem nenazadnje tudi zato, da ga sestavljamo »ljudje«, saj sem edini predstavnik »močnejšega« spola) smo se dogovorili, da napišem novo nadaljevanje o Logatcu in Logatčanih. In odkar pišem za naš časopis, sem bil skoraj v vseh delih naše občine, pisal sem o marsičem, spoznal veliko ljudi, z nekaterimi sem se srečal samo enkrat, z drugimi se dobivam pogosteje, odvisno tudi od povabil in nenazadnje tudi mojega prostega časa. Za povabila hvala vsem: likovnikom, glasbenikom, literatom, gasilcem, borcem, lovcem ... Večkrat so me vprašali, od kod dobim ideje za pisanje? Eno so institucionalizirane poti, kamor sodijo vabila, sredstva javnega obveščanja, kjer ima posebno mesto internet s svojimi podsistemi, kot so e-mail, facebook in temu podobno. Toda prve jutranje novice iz domačega kraja izveš naj- prej v gostilni, baru, bifeju ali kakorkoli se te »ustanove« že imenujejo. Hvala vsem, ki sem jih srečeval v Notranjki, Taboru, Pri treh kostanjih ... da naštejem samo tri najpogosteje obiskane. Včasih so to funkcijo opravljali tudi brivci, a slednji izumirajo, lahko pa pohvalim vse, ki »prebujajo« logaško Tržnico. Ta postaja vedno bolj prostor, kjer se ob sobotah ne samo prodaja, ampak tudi kaj zanimivega dogaja. »Dogajalo« pa se je in se še v Narodnem domu, Kulturnem domu Tabor, Večnamenski športni dvorani Logatec, Knjižnici Logatec s podružnicami, v Hiši sonca, v Grajskem parku Vitez, Na ovinku, ob Stebrih družbe, v Gostinsko-rekreacijskem centru Logatec ... In kjer se kaj dogaja, je pogosto tudi naš župan Berto Menard. Pričakovano, saj je v svoji predstavitvi, ko je kandidiral, zapisal: »Svoje moči nabiram s sprehodi v naravo ter druženju z ljudmi. Tam dobivam nove ideje, zakonitosti in smisel življenja.« In na meni je bilo, da sem njegove misli tudi obelodanil v Novicah. Na koncu zopet fotografije. Pred tem pa še kratka misel iz knjige Spomini, ki jo je pred leti izdal Rudi Čamernik, gledališki in filmski igralec, režiser ... : »Če lepo govoriš, moraš tudi lepo misliti in delati!« Naj dodam: in pisati! Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ST. 11 35 POSLOVNE STRANI W BOGDAN OBLAK: ODLOČITEV O NEOBVEZNEM ČLANSTVU V OBRTNI ZBORNICI JE BILA ZGREŠENA Logaška območna obrtno-podjetniška zbornica v letošnjem letu obeležuje 40-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti smo se skupaj s predsednikom Bogdanom Oblakom sprehodili skozi zbornično zgodovino in, seveda, pogledali tudi v prihodnost. 40 let delovanja zbornice, deset mandatov, deset predsednikov ... Vsak izmed njih je dal logaški zbornici svoj pečat, je prepričan zdajšnji predsednik Bogdan Oblak. »Prvi so orali ledino, nasledniki so delo nadaljevali, zdajšnji pa želimo to njivo posejati z novimi kulturami, da bi dala čim več od sebe,« pravi aktualni predsednik OOZ Logatec in dodaja: »V tem času se je zgodilo veliko takih in drugačnih sprememb, med njimi tudi sprememb družbenega reda, vojna in doslej največja kriza, primerljiva s tisto, če ne večja, kot je bila l. 1929. Tako da z delom svojih predhodnikov moram biti in sem zadovoljen.« Na katerega od svojih dosežkov pa ste najbolj ponosni? Vodenje logaške zbornice sem prevzel v času, ko je kriza pokazala zobe in je bilo potrebnega veliko truda, da smo jo obdržali nad vodo. Ne morem biti ponosen na to, da je obrtniška srenja z referendumom odločila, da postanemo neobvezni člani Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, sem pa ponosen, da je Logatec ena izmed tistih območnih zbornic v Sloveniji, kjer je članstvo najmanj upadlo, nasprotno, s številom naših novih članov smo proporcionalno na velikost območne zbornice krepko nad povprečjem, visoko na vrhu v državi. To pa je ta trenutek najpomembnejše za nadaljevanje dela. V kriznem času in zaradi rezultata omenjenega referenduma za neobvezno članstvo smo vse sile usmerili v pridobivanje oz. ohranjanje članstva. Z novim direktorjem smo dobili človeka, ki razume obrtništvo in malo gospodarstvo. S svojim znanjem in pristojnostmi lahko pozitivno vpliva na razvoj in izobraževanje, ki se v zadnjem času povečuje. Preskok v komuniciranju s člani je bistveno drugačen in na to sem ponosen. Nedavno je bil ustanovljen strateški gospodarski svet. Kako to vpliva na sodelovanje z lokalno oblastjo? Za ustanovitev tega sveta smo si že dlje časa prizadevali in vesel sem, da je župan prepoznal potrebo po tem svetu, ki predstavlja prerez predstavnikov vseh vrst gospodarstva in občinske oblasti. Seveda gre za absolutno nepolitičen organ, vezan samo na gospodarstvo. Pričakujem, da bi bil strateški gospodarski svet v pomoč županu in občinskemu svetu kot nek sporočilni organ, ki bi pripomogel k razvoju gospodarstva, privabljanju tujih investitorjev in bi postavil Logatec na višji nivo na gospodarskem zemljevidu Slovenije. Nenazadnje ima naša občina izjemno strateško geografsko lego. Kaj za Logatec pomeni eVEM točka, ki jo imate na zbornici? Dokler nismo pričeli izvajati podrobnejše statistike, ne bi mogel reči, da je tako pomembna. Danes vemo, da je eVEM točka konkurenčna prednost logaških podjetnikov. Sodeč po statistiki se bo letos skoraj tisoč postopkov vodilo na zbornici prek te točke. Tudi tisti, ki niso člani zbornice, se poslužujejo eVEM točke, ki je ni v vsaki občini. S tem prepoznanjem potrebe je njenemu delovanju tudi občinski svet namenil nekaj sredstev. 36 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 Kateri so po vašem mnenju aktualni gospodarski izzivi in težave na lokalni ravni? Vsak gospodar želi, da so njegovi prostori zasedeni, vsak obrtnik, da so zasedeni stroji, da se izplačujejo ... Tudi župan in celotna občinska uprava si želijo, da bi bile obrtne cone zasedene, ker bi to vplivalo na sam rezultat gospodarstva v smislu povečevanja zaposlovanja, družbenega proizvoda in prepoznavnosti občine. Mogoče bi slednja morala ponuditi bonuse, krajše oprostitve občinskih dajatev, ki bi tudi tuje investitorje spodbudila, da bi prišli v Logatec. Opozoril bi še na perečo problematiko sicer v svetu najhitreje rastoče panoge, to je turizem z gostinstvom. Osebno bi rad, da bi vnovič zaživela sekcija gostincev, ki je za turistično delovanje in turizem kot tak nujno potrebna. Pogrešam že samo označevanje gostiln in turističnih zanimivosti ob glavni cesti skozi Logatec. Tudi usmerjevalnih tabel do večine drugih podjetij ni. Vzpostavili ste t.i. Paket Skupaj, v katerega ste vključili lokalne ponudnike storitev, ki jih pri svojem delu potrebuje vsak podjetnik. Kako ta paket deluje? Ne samo lokalne, vključili smo tudi tiste ponudnike, ki jih v lokalnem okolju nimamo. Paket Skupaj še najbolje deluje v tistem delu, kjer imamo dogovor z Zdravstvenim domom Logatec. To sodelovanje je res zgledno. Mislim, da se je bistveno povečalo število obdobnih pregledov, ki so bili opravljeni v logaškem zdravstvenem domu. Vsi vključeni ponudniki članom logaške obrtne zbornice zagotavljajo nek bonus. Ko bomo dosegli, da se bodo obrtniki še bolj identificirali z nekim združenjem, bodo ti paketi še bolj izkoriščeni. Na obrtni zbornici smo jezni na odločitev nekdanjega Virantovega ministrstva, da smo postali neobvezni. To je bila spodbuda, da smo se začeli boriti, postali bolj tržno naravnani. V neobveznem članstvu je namreč več zbornic, ki so obvezne, npr. zdravniška, odvetniška ... POSLOVNE STRANII Elementarne gospodarske pa so neobvezne. Dogaja se namreč, da se zbornice iz gospodarstva borijo za neke cilje, koristi od tega pa imajo vsi gospodarski subjekti, tudi tisti, ki niso včlanjeni v nobeno združenje. Torej dobijo praktično vse brezplačno, kar ni pošteno in enako do vseh gospodarskih subjektov v državi. To bi vlada morala popraviti. Kakšno sta poslanstvo in vizija zbornice v naslednjem desetletju? Poslanstvo kot tako je v vsakem primeru združevanje članov in reprezentativno predstavljanje njihovih želja ter mnenj navzven prek OZS v komunikaciji v ministrstvom, vlado in drugimi institucijami. Zdi se mi, da je to poslanstvo v mandatu g. Meha doživelo razcvet. In to prav zaradi tega, ker smo apolitični. Sprejeti smo na vseh ministrstvih, čeprav so le-ta »obarvana« po ministrih, torej politično. Prej ko so bile naše zbornice »kontaminirane« s političnimi barvami, se je lepo videlo, kam lahko pridemo in kam ne. Zdaj imamo vsa vrata odprta in to poslanstvo po mojem mnenju ta trenutek dobro opravljamo. V logaški zbornici imamo številne načrte. Svoje člane poskušamo še bolj spodbuditi, da bi se udeleževali izobraževanj, ki pritegnejo res veliko pozornosti tudi med tistimi, ki niso člani nobenih zbornic, pa jih tematika zanima. Trudimo se pridobiti kakovostne predavatelje, sodelujemo tudi s sosednjimi območnimi zbornicami in se dopolnjujemo. Zbornica naj bi se še bolj začela ukvarjati s svetovalno funkcijo in to svetovanje tudi tržila. Na gospodarskem področju smo kar uspešni. Trenutno imamo zasedene vse prostore, ki jih je bilo možno dati v najem. Še vedno pa imamo nepremičnino v Hrušici, za katero pridobivamo pravno-formalno stanje, da bomo videli, kaj z njo narediti, da bi jo vnovič spravili v življenje in imeli od tega tudi korist. Razmišljamo o večnamenskem projektu za druženje. Se spomnite prostora za piknike v nekdanji vojašnici? Za ta prostor je bila čakalna vrsta, danes pa ljudje, ne samo člani obrtne zbornice, ki za kako praznovanje ali srečanje nimajo dovolj prostora ali živijo v bloku, nimajo v Logatcu kam iti. Razmišljali smo tudi o muzeju, imamo pa še več idej. Kakšna misel za konec? Vesel sem, da je smo praznovanje 40-letni-ce pripravili v novi obliki. Želimo pa si, da bi bilo sodelovanje šol z obrtno zbornico tesnejše. Vsem logaškim osnovnim šolam smo ponudili roko, a se je odzvala samo ena. Otrokom je treba predstaviti poklice, kot so čevljar, mehanik, zidar. Te poklice morajo otroci prepoznati. Mislim, da imamo zdaj ekskluzivno možnost, tudi direktorja, ki je v tej smeri izobražen in ima čut za komunikacijo, da bi pripravili res primerne podjetniške krožke. Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 37 TURIZEM MED LANIŠČEM IN SRNJAKOM NOVA IZLETNIŠKA TOČKA PRIJETEN POHOD IZ SREDIŠČA LOGATCA V OSRČJE HRUŠIŠKIH GOZDOV Pod vznožjem Srnjaka (919 m), najvišjega vrha logaške občine, od konca poletja stoji nova pridobitev, razgle-dnik, s katerega se odpirajo širni razgledi po vsej občini, vse do ljubljanske kotline, Triglava in Slivnice. Od zaprtja planinskega doma v Novem svetu je v Planinskem društvu Logatec tlela želja, da bi postavili točko, ki bi bila prostor za druženje logaških planincev kot tudi drugih pohodnikov. Glavni pobudnik projekta je bil Jernej Rus, vodnik in vodja markacistov v društvu, v gradnjo razglednika pa so številne prostovoljne ure vložili tudi drugi logaški planinci. Cilj, na katerem so poleg razgledne terase postavljene še klopi in mize za oddih, lahko dosežemo iz različnih smeri. Najlepše je pot pod noge ubrati kar v središču Logatca, kjer sledimo markacijam Logaške planinske poti, ki nas do cilja pripeljejo prek Novega sveta. Med potjo se lahko ustavimo še pri rimski utrdbi na Lani-šču, od katere nas do cilja loči le še 15 minut hoje. V tem primeru nam bo pohod vzel slabe tri ure. Če si vzamemo še nekaj več časa, se lahko na razglednik vzpnemo tudi iz smeri Grčarevca, do katerega nas pripeljejo markirane oznake čez Planinsko polje. Novo izletniško točko lahko dosežemo tudi s pričetkom v Kalcah, kjer se z glavne ceste proti Podkraju kmalu odcepimo levo na nemarkirano makadamsko pot, ki je speljana po trasi stare rimske ceste. Ta nas po 20 minutah pripelje do Lanišča, od koder sledimo markacijam. Za tiste v stiski s časom je lahko izhodišče tudi pri sami utrdbi, do katere se po asfaltni cesti pripeljemo kar z avtomobilom. Na razglednik bodo iz središča Logatca vodile posebne oznake Kot nam je povedala Alenka Mrak, predsednica PD Logatec, je razglednik precej dobro obiskan, saj se je v vpisno knjižico vpi- salo že lepo število obiskovalcev. Razglednik pod Srnjakom bodo planinci vključili tudi v svoj Pohod po Logatcu, ki ga tradicionalno pripravljajo vsako leto v maju, v prihodnje pa bodo izdelali tudi posebne oznake, ki bodo ljudi v središču Logatca usmerjali do njega. Pred lično opremljeno izletniško točko z leseno konstrukcijo je bilo na tem mestu zaraščeno in kamnito zemljišče, ki ga je bilo treba temeljito očistiti. Letos spomladi so se pričela dela, ki so jih tudi s pomočjo sredstev iz pokroviteljstva župana Občine Logatec zaključili konec avgusta. »Planinci so opravili vsa dela, od začetka do konca, skupno skoraj 800 ur prostovoljnega dela,« je še povedala Mrakova. Župan pohvalil delo logaških planincev PD Logatec je 1. oktobra za širšo javnost pripravilo pohod iz Kalc in iz Lanišča, ki so se ga udeležili pohodniki vseh generacij. Na cilju je udeležence pričakala planinska dobrodošlica, ki ji je sledilo uradno odprtje razglednika. Poleg predsednice društva je zbrane nagovoril tudi župan Berto Menard, ki je pohvalil delo domačih planincev in se jim zahvalil za njihov trud pri postavitvi razgledni-ka. Po njegovih besedah ta ni zanimiv le za domačine, ampak tudi za širši krog ljudi, hkrati pa predstavlja novo turistično ponudbo v Logatcu, saj spodbuja zdravo in aktivno preživljanje prostega časa. Slavnostni trak je z županom prerezal še Jernej Rus, uradnemu delu je sledilo družabno dogajanje ob hrani in pijači, zvoki harmonike pa so marsikaterega zvabili na »plesni« oder na prostem z edinstvenim razgledom. Saša Musec Čuk 38 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 TURIZEMI NA POTEP PO MEDVEDJEM BRDU MEDVEDE BOSTE LE STEŽKA NAŠLI, ZATO PA TOLIKO VEČ GOSTOLJUBJA IN PRIJETNIH POTI. V jesenskem in zimskem času se tudi v Logaško kotlino pogosto pritihotapi megla in če razmišljate, kako se ji izogniti, vam tokrat predlagamo, da se odpravite na raziskovanje višje ležečega Medvedjega Brda. Ob jasnem vremenu vam bodo kri po žilah pognali veličastni razgledi, med pohodom po hribovitem svetu boste lahko tempo umirili z ogledom nekaterih znamenitosti, ob zaključku pa okrepčali z domačo hrano. Krožna pot v dolžini dobrih 6 kilometrov vam bo vzela slabi dve uri, nadvse primerna pa je tudi za otroke, ki se bodo razveselili živali, za katere skrbijo na turistični kmetiji Šin-kovc. Do izhodišča se bomo iz smeri Logatca pripeljali po cesti, ki vodi proti Rovtam. Nad Cestami se odcepi levo proti Medvedjemu Brdu, do katerega se po tako imenovani živosrebrni poti pripeljemo skozi Rovtarske Žibrše. Cesta je bila zgrajena kmalu po odprtju rudnika živega srebra v Idriji, najverjetneje v začetku 16. stoletja. Takrat je bila to osrednja cestna povezava med Vrhniko in Idrijo, dobrih 200 let pa naj bi bila to edina pot, ki je peljala iz Idrije, vzdrževal jo je rudnik. Naš potep bomo pričeli le nekaj metrov naprej od gostilne Tavžentroža, ki se nahaja ob glavni cesti, kmalu za tablo, ki označuje naselje Medvedje Brdo. Pri transformatorju v ovinku zavijemo levo na makadamsko pot, s katere takoj zavijemo desno mimo zelenjavnega vrtička. Stara romarska pot, ki pelje do cerkve sv. Katarine, se bolj izrazito vidi šele, ko stopimo v gozd. Ob njej so na drevesih postavljene table gozdne učne poti Po medvedovih stopinjah, za katero skrbi CŠOD Dom Medved. Po stari romarski poti mimo smreke izjemnih dimenzij Oznaka je tudi na smreki, ki zaradi svoje starosti in debeline nosi ime Mati gozda. Po pripovedovanju domačinov, ki pravijo temu mestu Pr' Bohku, naj bi romarji na tem mestu prvič zagledali cerkev. Po nekaj minutah stopimo ven iz gozda, nadaljujemo levo med sadnim drevjem, pred nami pa se prikaže podružnična cerkev sv. Katarine Aleksandrijske. Stala naj bi že v 15. stoletju, o čemer pričajo srednjeveške freske v notranjosti iz tega obdobja, ljudsko izročilo pa pravi, da naj bi na tem mestu že okrog leta 1200 stala kapelica. Od tu naprej bomo del poti sledili markacijam, ki nas bodo mimo pašnikov usmerile z razglednega hriba v dolino. Ob stiku z makadamsko cesto bomo zavili na desno, markacije pa nas bodo vodile čez travnik in mimo kamnitih stebrov, ki stojijo pred osamljeno domačijo. Hiša ima v portalu nad vhodom letnico 1820, pred njo pa vas bo verjetno pozdravil kuža, ki resda laja, a ne grize, zato se ne bojte nadaljevati. Markacije na tem mestu izginejo, po dobrih 500 metrih pa se pred nami odpre dolina, naselje nekaj kmetij, Pikelca, ki je bogato s kraškimi pojavi. Pucov brezen z naravnim mostom Med njimi zavzema posebno mesto Pucov brezen, v katerega v obliki slapu ponika Pi-kelščica, nad ponorom pa je narava ustvarila tudi zanimiv naravni most. Jama je globoka 110 metrov, v dolžino pa meri več kot dva kilometra. Brezno leži desno pod cesto, v gozdičku z mladimi smrekami. Vrnemo se nazaj na makadamsko cesto, kjer po nekaj metrih v križišču zavijemo desno, pred kmetijo pred nami pa zavijemo s ceste levo čez travnik, pod električno napeljavo proti gozdu, kjer zagledamo na obrobju sprva nejasno stezo. Ta kmalu zavije desno in se začne strmo vzpenjati po pobočju. Ob stiku s kolovozom se držimo desno, malo višje pa se pot nadaljuje levo skozi sadovnjak. Travni kolovoz nas pripelje do vrha, kjer stopimo na asfaltno cesto. Nadaljujemo desno, po nekaj metrih pa pridemo do križišča. Italijanske kaverne - spomin na rapalsko mejo Če se usmerimo desno proti Domu Medved in po nekaj metrih ponovno desno na makadamski kolovoz, se bomo znašli pred italijanskimi kavernami, spretno vzidanimi v pobočje griča. Gre za eno največjih tovrstnih gradenj na tem območju, ki so jo zgradili v času rapalske meje med leti 1925 in 1939. Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše sta bila od leta 1920 vsak na svojem koncu meje, prvi na italijanskem, druge na jugoslovanskem ozemlju, meja pa je potekala skozi Trate, o čemer priča tudi ohra- Veličastna smreka Mati gozda je postavljena ob stari romarski poti, ki vodi do cerkve sv. Katarine. njen obmejni kamen. Po ogledu kavern se vrnemo nazaj in se na že omenjenem križišču napotimo levo. Kmalu se znajdemo na grebenu, s katerega je v desno le še nekaj korakov do razgledišča, Šinkovcovega griča, ki se nahaja na 814 metrih. Sredi travnika stoji kamen s smerokazi na vse strani neba, ob jasnem vremenu pa se marsikatero razgledno mesto le stežka kosa z njim. Na pobočju griča se vsako leto odvija zelo dobro obiskani Kmečki praznik, konec letošnjega poletja pa je postalo tudi osrednje prizorišče gledališke predstave Cvetje v jeseni v izvedbi Dramske skupine Medvedje Brdo. Na koline k Šinkovc, na Tratarsko postrgačo v Tavžentrožo Z griča imamo le še nekaj korakov do turistične kmetije Šinkovc, vse naokrog pa se pasejo živali - koze, krave, ovce, perjad, prav posebej se šopiri tudi pav. Živali bodo prav gotovo najbolj veseli otroci, v kmečki sobi pa vam bodo ob topli krušni peči postregli z dobrotami različnih agregatnih stanj, trenutno so najbolj aktualne domače koline. Do izhodišča se bomo vrnili po kolovozu ki pelje mimo kmetije v smeri proti Tratam. Sprva nas vodi mimo pašnikov, malce kasneje pa zavije v gozd in kmalu se znajdemo na začetku. Pot vas bo prijetno utrudila, zato se lahko okrepčate tudi v gostilni Tavžentroža, kjer pripravljajo jedi na domačem štedilniku na drva in v krušni peči. Posebej okusna sta Tratarska postrga-ča in domač kruh. Besedilo in foto: Saša Musec Čuk LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 39 ISPORT SANDRA LIPOVEC, DRŽAVNA PRVAKINJA V JADRANJU, CILJA NA SVETOVNO PRVENSTVO Na Sandro Lipovec, Logatčanko, dijakinjo Bežigrajske gimnazije, me je opozorila njena mama. Državna prvakinja v jadranju - bliskovito sem se odločila povabiti jo na kratek klepet in jo predstaviti bralcem Logaških novic. Na prvi novembrski petek je dolgolaso dekle kar nekoliko plašno stopilo v pisarno uredništva Logaških novic, a je zadrega kaj kmalu popustila in najin pogovor je stekel kot namazan. Čeprav moram priznati, da bi, če ne bi vedela za njene športne uspehe, prej mislila, da imam pred seboj kako ma-tematičarko ali nadarjeno naravoslovko. 16-letna Sandra je nadvse vsestranska. Jadranje trenira že osem let, začela je z osnovno barko optimist, s katero je jadrala sedem let, zadnje leto pa je v laserju 4.7, s katerim je dosedanje uspehe okronala z zmago na državnem prvenstvu. »Zmage nisem pričakovala, konkurenca je bila zelo huda,« pove mlada sogovornica. Brez pomoči staršev ne bi zmogla Sandra trenira vsak petek, soboto in nedeljo, v Izolo ali na priprave v Trst, Portorož in drugam jo vozijo starši. »Brez njihove brezpogojne podpore tega ne bi zmogla,« pravi. Zakaj prav jadranje in ne kakšen drug, običajnejši šport, me je zanimalo. »Preizkusila sem se v več športih, med drugim tudi v namiznem tenisu, a me je jadranje prevzelo. Starši so me vpisali v šolo jadranja in ... To je bila ljubezen na prvi pogled.« Blizu ji je tudi glasba Sandra obiskuje gimnazijo Bežigrad, igra pa tudi violino v orkestru Glasbene šole Logatec. »Kadar imamo regate, mi v petek ne uspe priti v orkester, sicer pa skušam biti čim bolj aktivna. Tudi s profesorji v šoli se lahko individualno dogovarjam za spraševanje, saj imajo do moje športne aktivnosti veliko razumevanja,« pojasnjuje sogovornica. Pozimi so njeni so treningi še bolj aktivni, kondicijski, vendar tudi jadrajo, čeprav krajši čas, ker so dnevi krajši. »Presenetljivo veliko uspešnih jadralcev je s celi- ne, mnogo moji vrstniki pa so z morja,« pojasni. Ključna kombinacija ravnotežja, moči in spretnosti »Jadranje nekateri vidijo samo kot uživanje, sproščanje, počivanje, a v tekmovalnem jadranju je povsem drugače. V vodi si včasih tudi po osem ur, poješ samo kak sendvič, piješ vodo, potrebo opravljaš v morje. Fizično in psihično moraš biti zelo pripravljen,« poudarja. »Potrebuješ veliko telesne moči. Pri laserju 4.7 trpi predvsem hrbet, zato je treba vaje za hrbet delati še posebej redno.« Pri jadranju k sreči še ni imela nobenih poškodb, čeprav te pri kon-dicijskemu treningu niso izključene. Po Sandrinih besedah je pri jadranju ključna kombinacija ravnotežja, moči, spretnosti. »Jadranje ni šport, kjer bi bila moč odločilna. Poleg nje je pomembna koncentracija, če nisi psihično pripravljen, potem težko vzdržiš.« Sandrini cilji v jadranju so priti na evropsko in svetovno prvenstvo, » ... da se najprej kvalificiram, potem pa, da dosežem rezultat med prvih 15 na svetovnem in evropskem prvenstvu, tako da dobim kategorizacijo. V šoli pa nimam še dokončnih načrtov. Razpeta sem namreč med medicino, pravom . » Prepričana sem, da se bo Sandra tudi glede šole pravilno odločila in si zastavila tako visoke cilje kot v jadranju. Zelo odločno dekle je. Blanka Markovič Kocen 40 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 SPOR! TUDI TEKAČI SD TEK JE LEK SMO BILI DEL SLOVENSKEGA TEKAŠKEGA PRAZNIKA 't Ljubljanski maraton je nedvomno dogodek, ki se F I dotakne vsakega ljubitelja teka. V 21 letih je res • postal pravi veliki mednarodni maraton. Tudi mi ga spoštujemo in smo se temu primerno nanj pripravljali ter se ga množično udeležili. To srečo, da imaš tako lepo organiziran maraton v bližini, je pač treba izkoristiti. In smo jo tako, da smo prijavili 30 naših tekačev za nedeljske teke, še nekaj jih je teklo za svoja podjetja, v soboto so pa nastopili skoraj vsi otroci, ki trenirajo pri nas. V ŠD Tek je lek tečemo vse leto, za motivacijo pa nam poleg zdravja in dobrega počutja, ki ga redna vadba prinaša, služijo tudi nastopi na velikih tekaških prireditvah. Spomladi smo se množično udeležili Teka trojk v Ljubljani in Istrskega maratona, jeseni pa je Ljubljanski maraton dogodek, ki ga noben resen ljubitelj teka ne more izpustiti. Zato odločitev ni bila težka. V začetku avgusta smo se začeli v velikem številu, z ogromno volje in energije pripravljati na to prireditev. Septembra smo se udeležili maratona v Bovcu, ki nam je služil za preverjanje uspešnosti naših priprav, bil pa je zelo lep tekaški vikend. Tam je kar nekaj naših tekačev preteklo cel maraton, ki je zelo lep in naporen. Pridno smo tekli in se po najboljših močeh borili proti poškodbam ter utrujenosti. Pri vsem tem pa nam volje ni nikoli zmanjkalo. V zadnjem mesecu se nam je pridružilo še nekaj tekačev, ki sicer tečejo sami, a so ugotovili, da bo učinek vadbe boljši, če bodo v skupini, kjer delamo veliko in predvsem kvalitetno. V začetku smo veselo tekali okrog Sekirice in Kališ, v zadnjem času pa smo se preselili v Zapolje, kjer smo ob sredah naredili nekaj koristnih in zahtevnih treningov. Zadnji teden smo sicer tekli bolj lahkotno, se je pa začelo živčno pripravljanje na tekmo. V četrtek smo razdelili štartne številke, sledili so resni pogovori o izbiri opreme, pitju in prehrani pred in med tekmo, kakšen tempo bo najprimernejši in v kateri boks se je smiselno postaviti. Vse tako, kot to delajo čisto pravi tekači. Na sobotnih otroških tekih so za svoje šole tekli tudi mladi člani ŠD Tek je lek, ki že pridno vadijo v našem društvu. Hrabro so se podali na progo in si nabirali tekmovalne izkušnje za prihodnje zmage. Manca in Jakob sta bila čisto spredaj, preostali pa so se uspešno borili z nadebudno množico. Nedeljsko jutro je bilo res nekaj posebnega. Že zgodaj zjutraj so bile kolone vozil proti mestnemu središču, kjer je bil start. Prva borba je bila seveda za parkirni prostor, saj je želja večine priti čim bližje. Naše zborno mesto je bilo pred Dramo. Pričakalo nas je malo megleno, a lepo dopoldne s prijetnimi temperaturami za tek. Energija in napetost sta hitro naraščali že pred startom teka na 10 km. Tudi tukaj smo imeli nekaj svojih tekačev in tekačic. Najbolje se je znašel mladi Jakob, saj je bil takoj za prvo skupino. Tek na 21 km je bil večji izziv za nastopajoče in tudi obrazi so bili precej bolj zaskrbljeni. Še nekaj gasilskih slik in odhod na start, kjer je bila kar huda bitka za ugoden položaj. Medtem ko so se tekači trudili na cesti, so spremljevalci čuvali njihovo opremo, kar je bilo na koncu tudi pošteno utrujajoče. Sledilo je nestrpno pričakovanje najprej najhitrejših in potem naših članov. Po napornem teku so morali priti nazaj do svoje opreme, kjer smo se veselili opravljene naloge. Nekateri sicer niso bili najbolj zadovoljni, vendar niso preveč obupavali, hitro smo sklenili, da bo prihodnje leto bolje. Vsi so srečno opravili s progo brez prehudih težav in se odločili, da nadaljujemo za naslednji izziv. Na maratonu smo bili skoraj vsi člani ŠD Tek je lek, videli smo pa tudi veliko drugih tekačev iz Logatca, kar pomeni, da smo aktivni in lepo skrbimo za svoje zdravje. Miro Petrovec LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 41 ISPORT »KAMORKOLI GREM, IMAM S SEBOJ TEKAŠKO OPREMO - SVOJO IN PASJO« PRELOMNA UVRSTITEV NA LANSKEM LOGAŠKEM TEKU. OD TAKRAT JE NIČ VEČ NE USTAVI. Bralci Logaških novic poznajo našo sogovornico predvsem v vlogi odgovorne urednice, z novinarskim delom pa si že dlje časa služi kruh tudi v številnih drugih medijih. Po izobrazbi je prof. slovenskega jezika in književnosti, diplomirala je tudi iz novinarstva. Lani je srečala Abrahama, pred desetimi leti pa si je z družino ustvarila dom v Logatcu in kot pravi sama, se ima za Lo-gatčanko in Notranjko. Ob kavi in čaju je beseda tekla predvsem o njeni veliki ljubezni - teku, čeprav se je sprva zadržano odzvala na povabilo za pogovor v časopisu, kjer je ona »šef«. Zase pravi, da si življenja brez teka ne more več predstavljati. Samo v letu 2016 je na stopničke stopila sedemkrat, od tega kar petkrat na najvišjo v svoji kategoriji. Tekla je že po vsej Sloveniji, v Italiji in Nemčiji, a od vseh tekaških prog ima še vedno najraje Blekovske gmajne. Je tek tvoja nova strast ali si ga le obudila po več letih? Tečem že od nekdaj. Pri 15 letih sem imela hudo prometno nesrečo z motorjem in bila določen čas hroma po vsej levi strani. Če takrat ne bi bila športnica, bi bila danes na invalidskem vozičku. Že takrat meje ta situacija spodbudila, da sem se začela s tekom intenzivno ukvarjati, tekmovalno pa se mu posvečam zadnji dve leti. Pred Abrahamom sem si zadala trojni »P«: 50 let, 50 kilogramov inpolmaraton. Ti je uspelo? 50 kilogramov še nimam (smeh). Ampak bolje je imeti kakšen kilogram manj kot več. Se hitro naberejo .... Koliko je pri doseganju takšnih ciljev pomembna podpora družine? Zelo pomembna. Moja družina razume, da mi tek veliko pomeni, da to potrebujem in se temu z veseljem posvečam. Pri tem me absolutno podpirajo. Hodijo z menoj na tekme in navijajo zame. Zato se jim na tem mestu zahvaljujem, saj je pri meni veliko stvari podrejenih teku. Ne pritožujejo se, ko v nedeljo zjutraj izginem, ampak so se že navadili, da je kosilo Kmalu so sledile še druge kolajne, blizu deset. samo letos se jih nabralo že °'o.-Blal K°r Peto mesto v kategoriji na Ljubljanskem maratonu je izjemen rezultat, saj ima ta tekaška prireditev med slovenskimi tekači posebno mesto. Si zadovoljna z rezultatom? Letos sem za več kot 13 minut izboljšala svoj lanskoletni polmaratonski rezultat, bi bila pa verjetno še višje na seznamu uvrstitev, če mi ne bi med samo potjo ponagajale prebavne težave. Z rezultatom sem seveda zelo zadovoljna. Sicer pa ugotavljam, da so dobri tekači pretežno vsi v mojih letih. To je obdobje, ko se takšni stvari lahko posvetiš, saj imaš končno čas za to. So ti bližje dolge proge? Stremiš k temu, da bi lahko pretekla vedno daljšo traso? Moj prvi cilj je trenutno maraton, prihodnje leto si želim odteči 42 km, postopoma pa še dlje. Najdaljša razdalja, ki sem jo do sedaj pretekla, je 33 km, od Logatca do Razdrtega, in sicer v okviru dobrodelnega projekta, ki gaje maja izvedel Ambrož Jakop. Koliko pa se je v teh treh letih že nabralo pre-tečenih kilometrov? Katera je tvoja najljubša trasa? Letos bom predvidoma pretekla blizu 2000 km oziroma med 35 in 40 km na teden. Najraje tečem po Blekovskih gmajnah, kjer je pesek in je mogoče teči tudi v dežju ali snegu. Poleg tega je teren razgiban, najvišja točka je na 637 metrih nadmorske višine, je kar konkreten hrib. Vsaj dvakrat na teden pa tečem s psico, ki je tudi maratonka. Če gre z menoj, je to bolj lahkoten trening, kadar pa gre bolj zares, grem sama. Kako pa potekajo tvoji treningi, priprave na posamezne tekme? Si tudi članica kakšnega društva, kluba? Najraje tečem sama, sicer pa hodim na tekaške treninge tudi v takrat pač malce kasneje (smeh).Tudi mlajši sin je sedaj že v tistih letih, ko komaj čaka, da je lahko kakšno urico, dve sam doma, starejši pa je že odrasel, v Ljubljani. dvorano z društvom Tek je lek. V zadnjem letu pa tečem za Športno društvo Ydria Motors (zdaj ebm-papst Slovenija), katerega članica sem, k temu pa me zavezujejo tudi sponzorske dolžnosti. Takšno prehajanje med vsakodnevnimi obveznostmi, delom, hobiji in družino verjetno zahteva precej disciplinirano osebo. Res je. Vse moraš imeti »popredalčkano«. Na srečo mi pri tem pomaga moja sistematičnost. Poleg tega živim precej asketsko. Ne kadim in ne pijem alkohola, le po končani tekmi ali napornejšem treningu z užitkom in brez slabe vesti spijem pivo. Prehranjujem se brezmesno in tako lažje vzdržujem nizko telesno težo, kar je pri teku zelo pomembno. Vsak dodaten kilogram - dodatna minuta. Vsaka dejavnost, predvsem pa športna, zahteva na začetku kar nekaj napora pa tudi premagovanja lenobe. So bili tudi tvoji začetki težki? Ne, niso bili. Ko pa sem lani na Logaškem teku dobila še svojo prvo kolajno, domov mi jo je prinesla soseda, saj je nisem pričakovala, sem bila le še bolj prepričana, da moram s tem nadaljevati. Posebna tekaška evforija velja predvsem v času pred Ljubljanskim maratonom. Kako si razlagaš dejstvo, da vedno več Slovencev teče? Tek ni drag šport, med tekom počistiš po svoji glavi, treninge si lahko časovno prilagodiš. Tudi če pretečeš le nekaj kilometrov, je to bolje kot nič. Pogosto vprašam za kakšen tekaški nasvet Mira Petrovca, tekaškega trenerja, in logaškega ultramaratonca Ambroža Jakopa, ki pravi, da šteje vsak kilometer. Od teka pa postane človek tudi odvisen. Se strinjaš? Pod to se takoj podpišem, saj sem tudi sama med tekaškimi zasvojenci. Tek ti postane način življenja in preprosto ga potrebuješ v rednih odmerkih. Kamorkoli grem, imam s seboj tekaško opremo - zase in za psičko. Tudi dopust prilagodimo temu, da bom lahko tekla. Saša Musec Čuk 42 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 SPOR! TEKMA NA ROLKAH IN ZAKLJUČEK POLETNEGA POKALA GEOPLIN V nedeljo, 9. oktobra, je v IOC Zapolje potekala tekaška tekma na rolkah v organizaciji Teka-ško-smučarskega kluba Logatec. Izvedba tekme je bila odlična, prav tako pa tudi bera logaških tekačev. Zgodaj zjutraj so se na štartu pred restarvra-cijo Logatčanka začeli zbirati organizatorji, tekači, trenerji in drugi podporniki. Proga je bila speljana po celotnem krogu v Zapolju, ki meri 1500 metrov, ob progi pa so za varnost tekmovalcev in potek prometa skrbeli varnostniki. Prvi so se na start podali cicibani, ki so odtekli en krog, zadnji pa starejši mladinci, ki so premagovali sedem krogov oziroma 10,5 km, vmes pa so se zvrstili še vsi drugi tekmovalci. Tekma se je končala okrog enih, sledilo pa je še zaključno dejanje - podelitev medalj. TSK Logatec se je še enkrat izkazal in organiziral brezhibno tekaško tekmo, kar je v svojem poročilu potrdil tudi tehnični de- legat. Odlično pa so se na domačem terenu odrezali tudi logaški tekači, ki so skupno v vseh kategorijah pobrali kar osem medalj. Ker je bila to zadnja tekma poletne sezone, so ob koncu podelili tudi priznanja v skupnem seštevku pokala Geoplin. Med mlajšimi deklicami je Jana Bleguš osvojila 3., med člani pa Boštjan Klavžar 2. mesto - oba iz TSK Logatec. Čestitke vsem tekmovalcem in njihovim trenerjem za odlične rezultate, ki napovedujejo dobro prihajajočo zimsko sezono. Besedilo in foto: Nina Jerina DLAN LOGATEC »FUTSAL« PRVIČ DOMA Predzadnjo novembrsko nedeljo se je pisala zgodovina. Članska moška ekipa Dlan Logatec »Futsal« je v 3. krogu 2. SFL v športni dvorani Logatec gostila vodilno ekipo FSK Stripy iz Škofje Loke. Po dolgem času je bila vnovič na sporedu članska nogometna tekma v Logatcu. Sploh prvič v zgodovini Logatca pa članska »futsal« (mali nogomet) tekma v uradnem tekmovanju Nogometne zveze Slovenije ter s tem tudi prva uradna domača članska tekma NK Dlan Logatec. Poleg ekipe iz Škofje Loke, ki je zmagala s 6:2, so bili zmagovalci tekme zagotovo domači navijači. Bili so fantastični. Ustvarili so vrhunsko vzdušje. To je bila dodana vrednost, ki si jo Logatec zasluži. Boben, troblje, raglje, kriki, navijanje, takšno podporo s tribun bi si želela vsaka ekipa, vsak klub. Bravo, bravo. Zanimivo je dejstvo. V vseh krogih druge lige do sedaj se je največ navijačev zbralo prav na nedeljski logaški tekmi. In tudi novica o super logaški »trdnjavi« in glasnih navijačih je zaokrožila daleč naokoli. Lepo slišati, kajne!? Navijači, športniki, podporniki in/ali sanjači ... Ljubitelji nogometa, Logatca, športne dvorane in/ali samo okrogle žoge, vabljeni, da podprete fante, ekipo, aktivno delovanje, prizadevanje, željo, izziv, logaški nogomet in šport. Obvestila o tekmah najdete na FB strani Dlan Logatec in na spletni strani www. nk-logatec.si. Za srce, na srcu, v srcu! Matjaž Švajncer LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 43 ASA POSTA MIKLAVŽEV VRTEC (ZELENA SOBA) SE ZAHVALJUJE V septembru in oktobru smo v Miklavževem vrtcu -skupina Zelena soba otrokom dopoldan popestrile z različnimi dejavnostmi. Najzanimivejše so bile zagotovo obisk kmetij Urbanovc na Ravniku, plavalna urica v Zapolju in ogled gasilskega doma v Dolnjem Logatcu. Ker same dejavnosti ne bi mogle izpeljati brez pomoči zunanjih delavcev, se ob tem skupina ZELENA SOBA zahvaljuje: • Melaniji in Ivanu Nagodetu, ki sta nam predstavila svojo kmetijo Urbanovc na Ravniku, kjer smo si lahko ogledali njihove živali, ličkali koruzo ... • Gregorju Prezlju, ki nam je omogočil plavalno urico v Zapolju s starši v popoldanskem času in nam dal možnost plavati z različnimi plavalnimi rekviziti in se sproščeno zabavati v vodi . • Tomažu Šenu, ki si je vzel čas za nas in nam nazorno pokazal gasilsko opremo, vozila, nam podrobneje predstavil delo gasilca, kako ukrepati v primeru požara ... Hvala, ker ste si vzeli čas za nas in nam brezplačno omogočili te dejavnosti. Otroci so tako bogatejši za še več izkušenj. Mojca Demšar & Breda Maček SIMBIOZA GIBA V HOTEDRSICI IN ROVTARSKIH ŽIBRSAH Na dan, ko je migala vsa Slovenija, smo migali tudi na obeh podružničnih šolah, Hotedršica in Rovtarske Žibrše. Z veseljem smo tudi letos sodelovali v akciji Simbioza giba. Tokrat smo na ure športne vzgoje povabili dedke in babice, ki so se vabilu prijazno odzvali in se nam pridružili. Bili so nam vsem dober zgled. Po svojih najboljših močeh so migali, se zabavali in uživali v družbi vnučkov in njihovih prijateljev. Seveda so srečni obrazi otrok kazali na navdušenje in dobro voljo. Za babice, dedke in učence smo z učiteljicami pripravile različne športne aktivnosti. V Hotedršici so se tako udeleženci pomerili v štafetnih igrah, poligonu in igranju košarke, v Rovtarskih Žibršah pa so zaradi slabega vremena, telovadili kar v učilnici. Seveda jim dobre volje kljub prostorski stiski ni manjkalo. Učenci so uživali, učiteljice smo bile z izpeljano akcijo zadovoljne in razšli smo se nasmejani v želji, da se še srečamo. »Nihče ne more narediti za majhne otroke, kar naredijo dedki in babice. Stari starši na življenja vnukov posujejo čarobni prah.« (Alex Haley) Anita Čretnik, vodja projekta Prostovoljstvo NAPOVEDNIK DOGODKOV PRIREDITVE 4. do 30. novembra 2016, Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Logatec, razstava likovnih del Melite Garvas, profesorice likovne pedagogike in specialistke pomoči z umetnostjo. Org. in info: JSKD Logatec, oi.logatec@jskd.si Vsak torek od 17.00 do 19.00, Prešernova dvorana Narodnega doma, Gledališka delavnica za otroke od 6 do 14 let. Org in info: spela.delux@gmail.com, 041 436 319 Petek, 25. novembra 2016, ob 18.30, Dvorana »stare šole« v Rovtah, Nastop učencev iz dislociranih oddelkov GŠ Logatec v Rovtah. Slišali bomo razgibane melodije za različne inštrumente, ki so se jih učenci naučili od začetka novega šolskega leta. Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590 730 Petek, 25. novembra 2016, ob 20.00, Športna dvorana Logatec, Koncert ansambla Saša Avsenika in Slovenskega okteta z gosti, Org. in info: Zavod Zeleni žep, kurentm@gmail.com, 041 370 247 Ponedeljek, 28. novembra 2016, ob 17.00, Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Tržaška c. 11, Slaščičarska delavnica: izdelava božične torte. Org. in info: info@ooz-logatec.si Petek, 2. decembra 2016, ob 18.00, Knjižnica Logatec, Vse veliko je sestavljeno iz majhnega, predstavitev zbornika mladih literatov in podelitev nagrad in priznanj avtorjem in njihovim mentoricam. Org in info: JSKD OI Logatec in Knjižnica Logatec: oi.logatec@jskd.si, 01 7591 740, 01 7541 722 Četrtek, 15. decembra, ob 17.30, Narodni dom Logatec, Obdaritev dobrih mož. Org. in info: info@ooz-logatec.si Torek, 29. novembra 2016, ob 19.00, Prešernova dvorana Narodnega doma, Gong kopel (s seboj imejte ležalko, podlogo za glavo in vodo). Org in info: spela.delux@gmail.com, 041 436 319 44 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 ZAHVALEI ZAHVALA Tako bo minilo to naše življenje, siromaštvo, bogastvo in vse trpljenje, truplo pa pojde u to črno zemljo, saj je bog ustvaril tako. Nepričakovano nas je zapustil JOŽEF CERNIGOJ (9. 3. 1933 - 7. 10. 2016) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste počastili spomin nanj, bodisi s tiho mislijo ali z izrečenimi sožalji, s svečami ter cvetjem in ga pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo Stanislavu Brenčiču za poslovilne besede, pevcem okteta Pa kol'kr tol'k ter pevcem »Kuncove družine«, ki ste svojega pevskega člana s pesmijo pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Ivanka, sinova Dušan in Jože z družinama ZAHVALA V vsakem človeku je nekaj več od vseh ljudi na svetu, na svetu, v katerem je dolgo živela, dosti pretrpela in kot lastovka na zadnji let odletela. Ob izgubi mame, babice in prababice STANISLAVE GOSTIŠA 26. 3. 1935 - 6. 10. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče. Posebna zahvala gre sinu Petru, vnukinji Patriciji ter patronažni sestri Eriki in osebju ZD Logatec, ker so zadnja leta lepo skrbeli za njo. Hvala tudi pogrebcem, pevcem, trobentaču, pogrebnemu zavodu, g. župniku Simonu Onušiču za pogrebno mašo. Zahvaljujemo se tudi članom Združenja borcev za vrednote NOB KO Logatec-Tabor za lep poslovilni govor ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga svakinja, teta-botrca KAROLINA KLANČAR, ROJ. PRIJATELJ 19. 3. 1922 - 2. 11. 2016 - IZ LOGATCA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem številu počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prelepo petje ste ji v slovo namenili logaški pevci in mnoge roke so se sklepale v molitvi zanjo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sočutja, za darovano cvetje, sveče, za darovane sv. maše in dobre namene. Posebna zahvala gospodu kaplanu Rafaelu za lepo opravljen poslovilni obred, pogrebni službi Menart ter sosedu Andreju. Še posebej toplo pa se zahvaljujemo osebju Doma Marije in Marte, v katerem je preživela zadnja leta, zdravstvenemu osebju ter Karitasu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA »Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo«. (Kant) MATEVŽ MARINC (1957-2016) Z ZAPLANE Ob boleči, nenadni in prerani smrti moža, očeta, sina in brata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in sodelavcem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala gre tudi g. župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi. Poslovilne besede govornika Franca Mivška in Martine Treven so nam ga za trenutek priklicale nazaj v življenje, Hvala vama. Žalujoči njegovi LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 45 IKRIŽANKA LOGAŠKE NOVICE ZBIRANJE PODATKOV IN MNENJ RUDOLF HOLAND. NUREJEV JADRNICA FRANC. FIZIK (ANDRE MARIE) OTOČJE V BALTSKEM MORJU VELIKA ŽIVČNA NAPETOST PODZEMNA ŽIVAL KRAJ PRI OPATIJI BOLGAR. FILOZOF (ŽELJU) EDVARD KOCBEK RISTO SAVIN BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK NEMŠKI FIZIK (WALTHER) PARTSKI KRALJ, ZAČETNIK DINASTIJE BOSANSKO SRBSKA REKA ODER, VZVIŠEN PROSTOR OSEBNI ZAIMEK FILMSKI IGRALEC DICAPRIO OPONENT BOLJŠE-VIKOV H ABE J EV ROMAN STAR SLOVAN MESOJEDE RASTLINE IN ŽIVALI TEPEC, IDIOT SMUČ. CENTERV KOLORADU FILOZOFSKA SMER V STARI GRČIJI NAS ZGODOVINAR (DRAGO) GERMAN. BOGOVI STRANSKI DEL LADJE NICK NOLTE AMER. NAFTNO PODJETJE SIMBOL ZA TITAN NOSILEC AVTOMOB. KOLESA KRAJ V ČRNI GORI SODARSKO ORODJE VELIČASTNOST, MOGOČNOST, PRVA POMOČ: ŽELEV, AAK, ARAKS SODOBNIKI ILIROV REKA V TURČIJI ČRN PRAH V DIMNIKU ŠPANSKI SLIKAR (JUAN DELAS) NAŠ NEKDANJI SMUČAR (JOŽE) NEKDANJI GLAVNI TAJNIK OZN (KOFI) KURIR JAPONSKA PLESALKA V ČAJNICI MLETO MESO Z RIŽEM V LISTU ZELJA RIMSKI BOG SMRTI TONE KUNTNER FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN RIZIKO 4. IN S. VOKAL MAZILO PROTI TRENJU OBČUTEK POTREBE PO PUAčI FRANC. KOMIK (JACQUES) IGRALEC MAJDA ARH ŠKATLICA ZA OČALA DESNI PRITOK RONE V FRANCIJI NIZEN ŽENSKI PEVSKI GLAS PAZNIK V ZAPORU KRILO RIMSKE LEGIJE REPUBLIKA SLOVENIJA EVA LONGORIA JEREBIKI PODOBNO DREVO ZA TEMPERATURO OBČUTLJIV ZVAR DVEH KOVIN JAVNA PRISTOJBINA LETO-PISEC, KRONIST 4ó LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 PRODAJA VSTOPNIC na www.eventim.si Turistični pisarni Logatec, Petrolu, Pošti Slovenije in ostalih prodajnih mestih EventimaSi. Vulkanizerstvo S Petrol KLUB kartico možnost plačila na obroke brez obresti. o Member of Nokian Tyres Industrijska cona Zapolje, Pod lipami 2, Logatec tel.: 01/750 98 43, e-pošta: sina@siol.net , www.sina-logatec.si Delovni čas: Ponedeljek - petek od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE LOGATEC Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada LOGATČANI SI ŽELIJO OBVOZNIC! Po dveh uspešno izvedenih javnih razpravah, ki sta potekali v začetku julija in na katerih so bili izpostavljeni ključni prometni izzivi v Logatcu, ter delni analizi ankete, katere namen je pridobiti čim več podatkov o stališčih, navadah, željah in vrednotah občank in občanov glede urejanja prometa, je v sredo, 19. oktobra 2016, potekala tretja javna razprava, namenjena oblikovanju Celostne prometne strategije Občine Logatec. Osrednja tema tokratne javne razprave je bila preverjanje scenarijev razvoja ter iskanje in oblikovanje ciljev, rešitev in načinov za dolgoročno trajnostno ureditev prometa v občini. Na podlagi teh se bo v naslednjih korakih razvijala vizija razvoja prometa. Udeležencem so bili uvodoma predstavljeni trije skrajni scenariji ter njihovi potencialni cilji in posledice, ki jih prinaša razvoj posamezne vrste prometa. Scenariji so bili osredotočeni na boljšo pretočnost motornega prometa, večjo uporabo javnega prevoza ter povečanje kolesarjenja in pešačenja. Na teh izhodiščih so udeleženci pod vodstvom mentorjev v skupine razvrstili cilje, ki jim želijo slediti v okviru razvoja posamezne vrste prometa, po tem pa glasovali za tiste, ki se jim zdijo najpomembnejši. Izkazalo se je, da so si Logatčani enotni v tem, da se je treba znebiti tranzitnega tovornega prometa, ki po njihovem mnenju preobremenjuje Tržaško cesto in tudi druge ulice v občini, predvsem če želijo doseči enega izmed pomembnejših ciljev - ustvariti pešcem in kolesarjem prijaznejše bivanje v središču mesta. Tako je bila glavna tema javne razprave preusmeritev tovornega prometa na alternativne prometnice - obvoznice, ki pa jih je treba še zgraditi. S tem se je pogovor nekoliko oddaljil od namena priprave celostne prometne strategije, da se promet ureja na bolj trajnosten način. Vendar so udeleženci poleg tradicionalne prometne teme, kakršna je obvoznica, poudarili tudi potrebe po ureditvi kolesarskih poti v celotni občini, izboljšanju varnosti pešcev, po večji usklajenosti linij in voznih redov javnega potniškega prometa z dejanskimi potrebami ter po ureditvi P+R postajališč in prestopnih točk za potrebe sopotništva. Tretja javna razprava predstavlja osnovo za oblikovanje predlogov in vizije, ki bo sledila v drugi fazi priprave strategije in v kateri se bo pričela izbira konkretnih ukrepov. Občanke in občani pa ste še vedno vabljeni k sodelovanju v anketi, ki je dostopna na spletni strani Občine Logatec. SPOŠTOVANI, v četrtek, 8. decembra 2016, ob 17. uri vljudno vabljeni k udeležbi na 4. javni razpravi CPS Logatec, na kateri bomo v sodelovanju z vami izbrali ukrepe za uresničevanje vizije trajnostnega razvoja mobilnosti. Javna razprava bo potekala v Veliki sejni sobi Občine Logatec. Vabilo s programom dogodka bo v prihodnjih dneh objavljeno na spletni strani www.logatec.si. i