II. številka.
Izdanje za petek 25. januvarija 1895.
_(v Trstu, v četrtek zvečer dne 24. januvarja 1895.)
Tečaj XX.
„DDINOST«'
Uhaja po trikrat nt ted«n t ieitili ii> danjih eb torkih, 6«tPtklh in Bobotllh. Zjutranje izdunje ti-haja ob H. uri ijutraj, večorno pa ob 7. ari večer. — Obojno isiUnj* ntan«: ta Jaden dihi . f. —.»o, i*ven Avstrije f. 1.40 *a tri me**. . . 2.no , , . t .— ta pol lota . . . &.— ... 8.— ta vie leto . , , 10,— , . . 1«.-
Na naroćbe brez priložen« naročnine a« m jemlje oiir.
1'onamičre Atoviike ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t' lm tu po 3 nvč., iaven Trat* po S nvč, Sobotno rečemo tadanje v Iratu 4 nč., izven Trsta B nč.
EDINOST
Oblati ae rakune po tarifa t petitu; >a naslove z debelimi črkami «•« pl&Juje [iroiitor. kolikor ob^>^a • avalnih trati«. Po.lana omirtnico in j-»vna/ali**!*. domači ojfla^i itd. »o računajo pn^ ogodbl*
V*i lopi»i naj ge pjiiljajo jrei|ni*tm ulica Ca*<>rni;i kt, 13, V "ako pi«m<i miri biti frankovano, kar nefrankovana te n>> »prej jinajo. Rokopiti »k no trajajo.
Glasilo aloventketfa političnega druitva za Pri
Naročnino, r<>klamn<-ij« m ogla«« tpre-j«>ran upravntitvo ulica Moliae pic-rolo hit. 3, II. nadst. Odprte roklaniacijtf •o proHie poitniue.
orako. m r j, mm0, ,t
Replika in duplika.
Nezaslišano postopanje večine deželnega zbora litrskega je osupnilo celć najintimnejše prijatelj« naši italijanski gospodi — vse vse ae je čudilo toliko drzovitosti.
V vsej dobi našega ustavnega življenja se menda še ni dogodilo v nijednim parlamentarnem zastopu, da bi na tak način in brez vsakega povoda žalili vladnega zastopnika. Pomisliti treba namreč, da se je v»e to dogodilo v prvi seji, koja je posvečena le formalnostim in nima čisto nobene važnosti v stvarnem pogledu in potem nam je jasno, da vsa tista gnusna demonstracija nikakor ni bila pojav hipnega razburjenja, ampak je bila dobro proračunjena ter da s« je uprizorila po treznem premišljevanju in določenem načrtu. Ne v hipni jezi in v nenada-jano nastavšem razburjenji so gospoda podili iz dvorane vladnega zastopnika, ampak to se je zgodilo n amenom a A uprav v tem momentu tiči vsa teža neču-venega razžaljenaja proti onemn ki zastopa v deželnem zboru ne le slavno vlado, ampak tudi nekega drugega, ki stoji nad vlado.
Ta v analih avstrijskega parlamentarnega življenja dosedaj nepoznani dogodek, moral je seveda ogorčiti do skrajnosti imenitne kroge na Dunaju: vlada je morala odgovoriti na tako drzno izzivanje — dolžna je bila to sebi in ugledu države.
Odgovroila je z zaključenjem zasedanja in potem tudi z ostro obsodbo v svojem glasilu .Presse". Ta odgovor sicer ni bil tak, kakoršnega bi bili zaslužili gospoda po našem menenju, ali nekaj je bilo vendar-Ie. A že to malo je menda vznemirilo slavno gospodo, ne vajeno dosedaj karanju z Dunaja doli, in naložili so svojemu predsedniku, drn. Campi-teiliju, da po svoji moči ublaži in izbriše oduren utis, ki so ga bili napravili na vso javnost dogodki iz prve seje deželnega zbora istrskega.
Gospod dr. C a m p i t e 11 i je tudi res poslal v list „Neue Freie Presse* svojo repliko proti izvajanjem oficijoznega lista ,Pre»seu. Ali kako je rešil svejo nalogo ? Slabšeje ni mogel. Vedeli smo sicer, da ni g. Campitelli, ni nikdo drugi nikdar ne opere — zamorca, ali gospod deželni glavar istrski je bil toli neroden pri tem svojem poslu, da smo kar strmeli.
Replika gospoda Cainpitellija ni bila ni-kak obrambeni govor, ampak nov p r e -stop ek je bil to proti ugledu vlade.
Čujte le, kako je gospod dr. Campitelli hotel opravičiti svojo večino v deželnem zboru istrskem, kako je hotol oprati — zamorca ! Doposlal je nastopno izjavo v list „N. Freie Presse* :
»Spoštovano uredništvo I
Prosim spoštovano uredništvo, da blago-izvoli vest, prijavljeno na 4. strani št. 10918 lista „N. Freie Presse" z dne 15. t. m. o deželnem zboru isterskem, popraviti v tem
PODLISTEK. 7
Naja.
Hrvatski pripovoduja Knavor dan lor-OjulMki.
Prvikrat sva se srečala v gozdu. Bil sem na lovu ua prepelice, a vročina me je prisilila, da se za nekaj časa skrijem v gozdnem hladu. Ona je stala nedaleč od črede in marljivo šivala po pisanem predpasniku ali nadratuuiku, ali kaj je že bilo. V prvem hipu sem jo uprav požirat so svojimi zadiv-ljenimi očmi. Oisto sem bil zmeden in še le po nekoliko hipih zbral sem se v toliko, da sem priznal sebi brez obotavljanja, da take lepote še nisem videl. Malo je nedostajalo, da je nisem ogovoril. Vender se končno opogumim po dolgem premišljali. A rekel jej nisem ničesar drznega ali neumnega, kuKor se
zmislu, da se v kratkem zaeedanju letošnjega leta nista zasmehovala ni vlada, ni vladni zastopnik.
Res je sicer, da je ta poslednji z b o k ivoje nesposobnosti in popolnega nedostatka zgovornosti, s katero je ne razmer no glasno iz* javil svoj protest, moral vzbuditi veselost deželnega zbora, kakor tudi kažejo dejstva ; a tega ni moči primerjati zasmehovanju vladnega zastopnika ali zaničevanju državnih organov, kakor je tako rečeno v omenjeni vesti.
Tudi vskliki poslancev no! no! niso bili naperjeni proti osebi vladnega zastopnika, ampak le proti posamičnim njega izjavam.
V	Poreču, dne 17. januvarja 1895,
Spoštovanjem
dr. Campitelli, dež. glavar."
Ali ste čuli? Ali ne strmite? Mi vsaj nismo verjeli svojim očem, ko smo to čitali. Nam se vidi ta „popravek" še veliko bolj razžaljiv za vladnega zastopnika, nego je bila demonstracija sama. Kajti demonstracijo bi gospoda na vse zadnje še lahko opravičevali z razburjenjem in razdraženostjo istega hipa, ali to, kar je pieano, je gotovo dobro premišljeno; tu ni moči dvomiti, da so h o-te 11 zasmehovati vladnega zastopnina — in z istim tudi slavno vlado samo — očitajoč mu nesposobnost in zbornice nedostojen način govorjenja.
Taka je toraj replika gospoda dež. glavarja Campitellija. Dasi je ta replika naslovljena le na dotično vest v listu „Neue Freie Presse*, vendar jo moramo smatrati tudi kot odgovor vladi na nje izjavo v listu .Presse*.
Na tako repliko ni mogla izostati d u-plika in to so dobili gospoda v listu .Presse", da jim bodo zvenela po ušesih še dolgo časa.
.Presse" piše namreč : .Razgrajalno postopanje italijanske večine v deželnem zboru isterskem, ki je dovelo do predčasnega zaključenja zasedanja, naletelo je povsodi na soglasno obsodbo."
Tu omenja „Presse", da je celo neki Italijanom jako prijazni dunajski list (Neue Freie Presse) strogo obsodil postopanje italijanske večine, ter da je ta graja s prijateljske strani hudo dčla italijanski stranki, zbok česar hoče predsedništvo deželnega zbora v svojem popravku ugladiti pot do milejše eodbe o obžalovanja vrednih dogodkih. A celo ,N. Fr. Presse* da je odgovorila nastopno na popravek gosp. Campitellija : . Mi res ne vemo, kaj bi se bilo moralo vse dogoditi v opravičenje trditve, da sta se zasmehovala vlada in nje zastopnik, toda propuštano bodi sodbi slednjega nepristranskega opazovalca, ali ni smatrati to kot zasmehovanje, ako pri prvi seji, ko hoče vladni zastopnik pozdraviti zbor, in sicer v italijanskem jeziku, takoj posezajo govorniku v besedo z razžaljivimi vskliki: ,ba-
zgodi navadno ob takih prilikah. Njena divna prikazen in neka plemenita resnost, katera je obdajala vso, ini je branila, da bi bil ž njo kot z vsako drugo. Zdi se mi, da sem jo samo vprašal za pot v selo.
V	prvi hip mi ne odgovori ničesar. Še bolj se je vglobila v svoj posel ter se ni z
i očesoin uiti ozrla po meni. Ali ponovil sem vprašanje in tedaj mi je z mrkim licem povsem kratko in bolj z roko kot z besedami pokazala, kod naj grem.
—	To je vročina, to! — začnem ter potegnem klobuk z glave, da si otarem znoj s čela, a puško sem suel z ramena ter sel na bližnji panj.
Dekle se je delalo, kot da mo ni.
—	A čegava si, dragica ?
Ne odgovori mi ničesar, ampak se pre-
sta!", „fuori*!, „protestiamo!" — in ko italijanska večina — ker se isti ne da motiti v nadaljevanju svojega pozdrava — ostavlja dvorano, da jej ne treba slniati pozdrava? Pozdrav deželnemu zboru od strani vlade je čin parlamentariške uljudnosti ter zahteva že elemetarna zapoved parlamentari-š k e d o s t o j n o s t i, da se vsprejme isti spoštovanjem. Celo v deželnih zborih, katerih večina, dA, celo v takih, kjer je ves zbor v opoziciji proti vladi, spoštovali so ta običaj brez zadržka, ter so vsprejemali obljubo vladnega zastopnika, da hoče pazno slediti razpravam ter pospeševati iste po možnosti, tako, kakor istotako zahtevata spoštovanje do vlade in do lastnega dostojanstva deželnega zbora. Šele deželnemu zboru isterskem u je bilo dano, da je prekršil ta staroohranjeni in sam ob sebi umevni običaj. Tega se ne more navajati v opravičenje razburjenosti večine, kar je rekel in kako je' govoril — saj je govoril v italijanskem jeziku — — vladni zastopnik, ampak bil je že v naprej n a me n, zaprečiti pozdrav vladnega zastopnika. Ali ni nadalje zasmehovanje tudi to, da so ponovno zaustavljali vladnega zastopnika žaljivimi vskliki in zaničlji-vim posmehom, ko je liotel izjaviti svoje stvarne pomisleke proti poznanim predlogom za takojšno odetranjenje dvojezičnih uradnih napisov v Piranu, za uničenje porotniških listin in izklj učenje slovanskega j ejz i k a iz razprav deželnega zbora?
V očigled takim dejstvom se težko posreči Še toli dobro mišljenemu popravku, da bi izbrisal utis, da se je res zasmehovala vlada in nje zastopnik. Veliko izdatneje bi bilo, ako bi se I>i 1 povod popravku uporabil v to, da bi se bilo pojasnilo in pomirilo vso zmerne življe, da je predsedništvo zbornice z naglasom poživljalo na mir občinstvo na galeriji, ki se jo udeležilo izgredov ropotanjem in kričanjem, ali daje dalo izprazniti g a I e r i j o, zagotovivši vladnemu zastopniku varstvo, ka-koršno jo smel zahtevati. O vsem tem molči popravek, pač pa se je zagrešil s protislovjem, da z jedni strani ta i zasmehovanje, na drugi strani pa kritikujo zasmehoval no kakovost vladnega zastopnika ter označa isto kot vzrok »veselosti* zbornice. Menimo torej, da je. bila namera popravka — da namreč v milejši luči pokaže postopanje italijanske večine — sicer umevna in opravičljiva, da se pa [je ta namera dosegla v j a k o nepopolni meri.
Politiške vesti.
Državni /.bor se snide najbrže zopet dne 19. februvarja. Predsedništvo nameruje spraviti najprej na dnevni red p r e o s n o v o d a v k o v. Potem prične še le razprava o proračunu.
mika dalje, menda da pogleda, kod hodi volovska čreda.
—	Pa zakaj si taka, bes te plentaj! Zakaj mi ne poveš svojega imena ? — začnem tako prav po kmetsko.
—	Kaj vam to mari ? No, tam-le iz vasi sem — razbudi se ona ter se hoče povsem oddaljiti, preneha šivati in počne klicati junce, ki so se raztekli.
—	Kaj mi mari! ? Krščeni ljudje smo in človek pove človeku, kakšno ime so mu nadeli pri krstu.
—	Di\, človeku. K, a jaz sem dekle — pošali se ona.
—	Torej dekle! Pa povej ini, si li Tejka, ali Miljenka, ali Mara —?
—	Ne, nisem. Jaz sem Naja, hči Toše Nedeljkoviča.
Deželni /.bori. Deže'ni zbor Kranjski je v svoji zadnji seji dozvelil kredit il5 tisoč gld. za povfcpesevanje vitiogradstva in za zatiranje trtne uši.
Novo miniaterstvo ogersko je po godu — Franu Košutu. To soglasje med svetovalci krone na Ogerskeni in med ainom nepoboljšljivega revolucijonarea in nasprotnika habsburške dinastije nam pove vee, nego bi mogli povedati v celih člankih — nain pove vse. Ogerski židoliberalci so tedaj luhko veseli svoje zmage, toda nadejamo se, da le za kratek čas.
Iz Srbije. Tudi tu se menda nekaj maje. Vesti iz Belegagrada javljajo vsaj, da hoče odstopiti star; Nikola H i s t i t1 — ta korporal med srbskimi državniki. Istu vesti javljajo, da pride na mesto istega kot mini-sterski predsednik g. G a r a š a n i n. Nekoliko verojetnosti je že na tej vesti, ako smemo verojeti, da v poslednji čas ni bil nič kaj zadovoljen ljubi in dragi Milan. Gara-šatiin je namreč velik prijatelj kraljice Natalije in ne poseben prijatelj Milanu.
Kriza na Francoskem. Po dolgem omahovanju je B o u r g eo i s vendar prevzel nalogo sestaviti novo ministerstvo, ali premagati mu je velike težave. Nihče ne ve še nič pozitivnega, kako bodo sestavljeno novo ministerstvo. To pa je menda gotovo, da se je izjalovila misel na koucetracijo raznih republikanskih strank, kakor jo je nameioval Bourgeois in bode isti že moral poseči le po zmernih življih. Ker pa so radikalci precej močni in je tudi predsednik poslanske zbornice sam radlkalec, pričakovati je hndih bojev in mi bi si ne. upali prorokovati novemu ministerstvu dolzega življenja.
Kriza nn Grškem. Povod krni na Grškem je nenavaden v zgodovini parlamentarnih in vladnih kriz. Miuolo nedeljo bila sta namreč v Atenah dva tabora — jednega je priredila vladna stranka, drugega pa opozicija. Na splošno začudenje došel je tudi prestolonaslednik na tabor opozicije ter je odobraval izvajanja opozicije. Povsem »aravno je, da je smatralo sedanje ministerstvo ta pojav kot izraz nezaupanja od strani krone in da je iz tega spoznanja izvelo ludi posledice : da je odstopilo.
Različne vesti.
Diecezansk> vest. Župnikom župe .Marija pomagaj* (pri sv. Antonu starem) imenovan je župnik in dekan v Kršanu, duii Anton L u p e t i ua.
Biskup Strossmayer družbi sv. Cirila in Metoda. Vladika Strossmayer poslal je te dni .št. .Takobško-Trnovski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani darilo 50 gld., spremljajoč svoj dar s prisrčnim pismom, v katerem se zahvaljuje ua priposla-nem mu »poročilu" iste podružnice.
Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval je g. Ivan Kuščer pri Vodopivcu 2 kroni v nadi, da bode Marsich kaznovan.
Na to vsa pordi v lice in odleti od mene.
Pišite me v uho lov in prepttlice! — si rečem sam pri sebi ter jo mahnem v tisto smer, kamor je izginila, v nadi, da jo kje najdeni.
Od tedaj sem hodil vsaki dan v gozd in vsaki dan sem našel Najo. Početkom s« me je devica bala. ogibala se mi, časih je postala celo osorna, ako sem hotel pošalili se kot kmetski fantje. Zat<> sem postal poleg nje nekako plah, a baš radi tega se je privadilo dekle moji družbi. Kmečiio mi je povsem zaupala, ker sem, j<* dejala, nekako drugačen od ostale gospode. Pripovedovala mi je domače k rižo, čebljala o zgodah in nezgodah v vasi, tožila mi, kako so fantje na njo hudi. ker noče več na prejo, in ker noče več plesati kola.	(Dalje prih.)
Dtltlfll zbor trlaikl. Jutri ob 7. ari zvečer bode 3. seja. Dnevni red je jako zanimiv, k a J * i gospoda italijanski poslanci btdo bržkone rogovilili proti .paeenju*. krajevnih itiipn v tržaški — tdovenski okolici in *kU-p;ili cerkveno politiko p i madjarskein recepta. Evo dn< vnega reda: 1.) Čitanje zapisnika II. — J) Predlog, »lase sklene resolucija v protest proti p a č e-n ju imen krajev in v a s i j v m t-s t n i pokrajini tržaški, (!) katera popačHiia imena se nahajajo v repertorjih monarhije, ki se izdajajo po vladnih organih. — 3.) Predlog, da se sklene resolucija, v kateri naj se zahteva, da se odvzame duhovščini vodstvo civilnih matic in da se isto izroči upravnim organom posamičnih občin kot zastopnikom vlade. — 4.) Zakonsk načrt, b katerim se spreminjajo nekatera določbe sedanjega stavbinski-ga zakona. — 5.) Imenovanje <5 članov v deželno komisijo, za preglsd zemljiško davčnega katastra
Patrijotizem — s pogoji. Neki dunajski židovski list si »w more kaj, da ne bi prslil nekoliko črnila v prilog tukajšjiin laškim kri-čačem. Toda revše je alabo opravilo ta svoj posel kajti lo kompromitovalo je svoje var-vance. 1 >a dokaže namreč, da treba dobrotno postopati 7. Italijani, skli.-uje se na nastopni, vsklik nekega laškega voditelja: „Pustite, da ostanemo Italijani, potem postanemo Avstrijci !! !•
Ta vsklik je pač vreden, da si ga zabeležimo, kajti povedal nam da se dotični „voditelj" — in takih „voditeljev" je mnogo — /.a sedaj n t; č u f i A v s t r i j @ a, ampak da bi morda še le postal, ako bi mu avstrijska vlada privolila vse, kar on hoče.
Slovani bi seveda tudi lahko vzkliknili ist.ot.ako.: Dajte, pustit«, da ostanemo Slovani, da potem ostanemo Avstrijci.
To je torej najnovejša teorija o patrijo-tmnu — s 1'ogoji. Vendar ni mogoče prezreti bistvene razlike med našimi pogoji in onimi onega laškega voditelja: isti bi hotel še. le postati Avstrijec, mi pa hočemo ostati? Ali drugače rečeno: mi smo že Avstrijci, varvanci krivonosega časnikarja dunajskega pa še ni.so!l
Si tacuisses, philosophus mansissesl
Nov zdravnik. Osp. dr. Ignaciji Ernest P ril nne r dobil je dovoljenje, da sine vršiti zdravniško prakso v tržaški občini.
Novo pevsko druitvo v Trstu. Kazni prijatelji slovanske pesmi združili so se v osiiovalni odbor, kateri naj osnuje novo pevsko društvo v Trstu v ta namen, da združi razne, sedaj razstrešene pevsko sile. Ustanovni shod bode v nedeljo dne 27. t. m. ob 'J. uri popoludne v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" (Corsia Stadion hšt. 19, I. nadstropje). Vabljeni so zavedni Slovenci in Slovenke, ki niso še v drugih naših pevskih društvih, da se mnogobrojno udeležijo tega shoda.
„Veliki ples* „Delavskega podp. druitva v Trstu" bode, kakor smo že sporočili, letos v soboto dne 2fi. t. m. v bogato odičenem gledališču „1'ol i t e a m a 11 o s se 11 i". Pri plesu bode svirala popolna vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 87. Pred polnočjo plesal se kode v raznih slovanskih nošah narodni ples „Kolo*. Ples prične ob 9. uri zvečer ia konča ob 5. uri zjutraj. Ustopnina 60 nč. za o.sebo, brezizjemno. Ustopnice se dobivajo v uradu „Del. podp. društva" (Via Molln piecolo št. I, I. nadstr.) v kavarnah „Coiii-mercio" in „Tedesco", pri g. Antonu Žitku (Via Stadion it. 1), v „Slovanski Čitalnici* (Via S. Francesco hšt. 2), na dan plesa pred početkom istega pa pri blagajni v gledališču. Na prodaj so tudi lože in sicer pritlične po 4 gld., v I. nadstropju pa po 2 gld. vsaka. Lože morejo .»• kupiti v uradu „Del, podp. društva* (Via Molin piccolo št. 1).
Ta »Veliki ples* postal je tekom let prava n a r o d n a slavnost tržaških Slovanov vseli slojev. Društveni odbor ne straši se zaradi tega stroškov in žrtev, da se „Veliki ples" sponese kar najbolj sijajnejše. Tako bode, o tem smo prepričani, tudi letos. Na slovanskem življu Trsta in okolice je sedaj, <la pokaže svoje rodoljuhje iu ljubezen do slovenskega delavskega stanu z mnogoštevilno udeležbo.
Ples slovenskih trgovskih pomočnikov tržaških. Minolo nedeljo priredili so slovenski trgovski pomočniki prvikrat svoj ples. Isti vršil se je, kakor smo bili že sporočili,
v dično okrašeni dvorani „Trž.Sokola*. Udeležba bila je prav velika ; navedemo le dejstvo, da je kadriljo ob 4. uri zjutraj plesalo še
40	parov. Vsa zabava imela je popolnoma naroden značaj; to je bilo videti takoj s početka kajti ples otvoril so je z našim „Naprej !*. To narodno himno pozdravilo je občinstvo z burnim odobravanjem in „živio*-klici na prireditelje. — Iz mnogoštevilne udeležbe sodimo, da je bil tudi gmotni vspeh plesa povoljen. To želimo narodnim trgovskim pomočnikom tržaškim iz vsega srca; spodbujamo jili, da naj vstrajajo na sedanjem potu in da priredijo od leta do leta se lepših narodnih veselic.
Snežni plazi. Iz liolca pišejo dne 20. t. m.: Dolgo let ni grmelo v Bolško dolino toliko plazov, kakor poslednjih dnij. A žal, plazi ugonobili so tudi človeška bitja. Taktf n. pr. kidala sta dva dečka sneg, ko ju je presenetil plaz. Starejši deček pograbil je mlajšega in oba odnesel je plaz v globočino.
Ko so po trudapolnem delu našli ponesrečena, bila sta že mrtva. Sreč se je treslo človeku, videvšemu tesno objeti mrtvi trupli — Mimo vasi Log Sinil je plaz v tem tre-notku, I'o je nek kmet nesel vodo v hlev. Plaz ga je posul in vzel s seboj. Nesrečnikova žena je videla vse to ; toda sirota bila j« tako prestrašena, da je glasno kričala na pomoč, namesto da bi bila odkopala svojega moža, od katerega je bilo v dolu videti moleti jedno nogo iz snega. Ko so prihiteli sosedje v pomoč iu odgrebli ponesrečenega kmeta, bil se je isti že zadušil.
Statistika tržaška. Ob 13. do 19. t. m. rodilo se je v tržaški občini 129 otrfik (64 možkih in G5 ženskih); poleg teh bili so 4 mrtvorojeni. Umrlo je 90 oseb (49 možkih in
41	ženskih). Z ozirom na število prebivalstva pride 29 09mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 8 slučajev ddvice, 1 si. legarja, 9 si. jetike, 20 si. vnetja sopnih organov, 4 si. kapi in 1 samomor.
Razprava proti Ivanu Jajčiču, Franu Kra-vos u iu drugom z dne 2. t. m. (Nadaljevanje).
Na to zadobi besedo dr. Daurant, branitelj Hugona Pacor, ki skuša v uvodu svojega govora dokazati, da je njegov hranjeuec, ako je v istini zavpil »fora i sčavi", to storil le zaradi tega, ker je bil primoran od Slovencev, ki so žalili narodni čut Italijanov z njih demonstracijo. Dokazoval je nadalje, da je Trst italijansko mesto ter da nimajo Slovenci pravice hoditi na Veliki trg delat slovenske demonstracije. Ker se je branitelj dr. Daurant preveč bavil s takimi dokazovanji m izvajanji, pretrgal ga je predsednik ter prosil, naj preide k stvari. Dr. Daurant, poko-rivsi se tej želji g. predsednika, zanikal je, da je njegov branjenec vpil „fora i ščavi !* sklicujć se na pričo Tolusso, ki je to izključila, dočim se je stražar Gerlanec lahko zmotil. Koncem govora pridružil se je želji namestnika državnega pravdni k a, da bi bil to z a d n j i k ra t, d a so prišli okoličani kalit mir meščanov.
Sodni dvor umakne se v posvetovalnico ter vrnivši se v sodno dvorano razglasi predsednik razsodbo, vsled katere so obsojeni:
Ivan Jajčič po g. 283 kaz. zak. na tri tedne zapora ;
Valentin P i i č a n c po g. 283 kaz. zuk. na en teden zapora;
1 v a n Marija P i š č a n c po §. 283 kaz. zak. na en teden zapora iu
Jakob Posega po 279 kaz zak. ua dva tedna zapora.
Fran Krav os proglašen je nekrivim.
Doslovni tekst razsodbe z razlogi prinesemo, ako mogoče, v sobotni številki.
Grof Tolstoj, ta slavni pripovedovalec ruski iu plemenitaš demokratičnega mišljenja, dovršil je ravnokar neko povest, v kateri dokazuje, da bogatstvo nima smotra. Tolstoj opisuje vse one sitnosti in skrbi, katere so uerazdružno spojene z bogatstvom.
Grozna najdba. V Donaustanfu na Bavarskem našli so med ledovjem vrečo, v katero je bilo zašito obglavljeno žensko truplo. Sodišče zasleduje zločince.
Umrl pomiloičenec. Naši čitatelji spominjajo se menda še na veliko škandalozno razpravo, ki se je pred par leti vršila proti raznim uradnikom itd., založenim podkupljivosti in poneverjenja, vsled tihotapstva v Bukovini. Obsojen jo bil v tej razpravi med
I ostalimi tudi bivši dvorni svetovalec in finančni po lravnatelj Trzcienicki na večletno ječo. Minolo soboto je Nj. Vel. cesar pomi-lostil Trzcienickega, toda pomiloščeni kaznjenec umrl je minolo soboto v Kroraerižu.
* Nesrečno mesto. Pred kakimi 14 meseci je močen potres skoro popolnoma porušil m^sto Kuchan v Perziji. To mesto so zgradili z nova, toda dne 17. t. in. porušil je je zopet silen potres. Neštevilno oseb je poginilo pod razvaliaami ali pa so težke ranjene. Samo v velikanskem kopališču našli so ubitih ok do 100 ženskih.
Ledena sveča ubila človeka. Te dni padla je v mestecu Schvvarzenthal (severna Češka) ledena sveča slučajno mimoidočemu meščanu na glavo in se zabodla tako v črepi-njo nesrečnika, da je isti umrl takoj.
Požar v Karkovem. Te dni pogorel je v Karkovem Moskovski bazar do tal. Škode je nad jeden milijon rubljev.
Zaklad v morju Včeraj odplul je turški parnik „Mabruk" iz Bejruta, namenjen v Japonsko. Ne daleč od Bejruta pa se je potopil parnik. Na parniku bilo je vkrcanih 75 000 turških lir v zlatu, ki so se pogre-znile z ladijo vred v morje.
Odložena mednarodna razstava' - Letos imela je biti mednarodna razstava v Kijevu; ta razstava pa je odložena na leto 1897. Tako javljajo namreč službena poročila.
Najdaljši most na svetu zgraditi hoče železniška družba čez reko Misisipi pri Novem Orleanu v Ameriki. Ta most bode 3200 metrov dolg, to je nekaj manj, kakor jedno uro hoda. Po mostu bodeta položena dva železniška tira. Stal bode okolo 14 milijonov gld.
Policijsko. Včeraj vtihotapil se je doslej še neznani tat v stanovanje pevkinj Virginije in Adele Mazzalli v ulici Chiozza hšt. 27 ter ukradel iz zaprtega omarja dve zlati zapestnici, vredni okolo 80 gld. Pevkinji prijavili sti stvar policiji. — Včeraj zaprli so 35let-nega brezposelnega Josipa G. iz Trsta, pristojnega v Postojno, ker je bil že izgnan od todi, kljubu temu pa se je vruil v Trst.
Loterijske Številke izžrebane dne 23. t. m. Praga	71, 45, 48, 60, 85.
Lvov	53, 40, 06, 77, 46.
Sibinj	3, 90, 35, 32, 74
Najnovejše vesti.
Pulj 24. Danes je dospela tu sem nad-vojvodinja M a r i a I m a c u 1 a t a.
Arco 24. Včeraj je dospela tu sem nad-vojvodinja Elizabeta, da obišče nadvojvodo Albrehta. Poslednji je že popolnoma okreval,
Beligrad 24. Na potu v Biaritz ustavi se kralj Aleksander v Parizu, da obišče predsednika republike Vaure-a
Pariz 24. Bourgeois-u se menda ni posrečilo sestaviti novo miniiterstvo. Predsednik Faure se je posvetoval z različnimi politi--kimi osebami.
London 24. Harcourt je rekel v svojem
včerajšnjem govoru, da evropski mir ni bil še nikdar tako zagotovljen, kakor je sedaj.
Trt/.z* vimlio bnojavka.
BUV-^P' »t A. Pšaiitfn i.it h [»milu I tt.^l-S'iS
Pinnicn /,:i je«en !-[>.% H 9« do 7'-- Otp* /.a Ipo-mlail 6.02 6 04 l!i tiov* 5 40 4-V Koruza nova ti.— do 6.15. za m ij-juni ti'20 6 22
PSonio« nnv.t uU 7.1 kil. f. tJ-SS— ««"), nI 7» kil. f. H60— 6'fl8 o.) hO kil. f. li «.">—*■ 70, n J «1 kil. f H 70-« 75, od 82 kil. for 8 »dO. l^mon 6 20— 8 10; proso 6<>0—0 60 PSonica: Srednje ponudbe. Popraftevanje ugodno prodaja I2 0OO mt. stot. po stalnih cenah. Vreme: oblačno,
Praga. N*«ri»llnlr.ini sladkor /n januvar F. 1190 Uliruar f. 11 'al. m are 12.05, maj 12 40 HantoOc zopet.
Praga. Centrifuga! noti, pojtavl.jen v Tr»t in h carino vred, odpoSiljatev prečoj f. 27 75-28 Jan. ni aro f. 28.— -28 50 Concasi^ za januvar-maro t)'— —'—. Četvorni za januar 29-75. V glavah (••dih) zajnnuvaT 30 —
Havre. K»»a Hantos geod averagu za januvar 93,25. z h maj 94 —.
Hamburg. Hanto* pnod average za mare 76.35
inai 75.75 septemh«>r 75'25.	_
Dunaj sle a bona 24. J«nuT«vJ«
»os
vč-Tuj	dana«
Državni dolg v papirja ....	100. t»	10080
„ „ v srebru ....	10075	10080
Avstrijska renta v zlatu . . .	126 25	1JJ6' —
„ v k»n:iHh . . .	98 90	«9 -
Kreditne »k.-ijo.......»1*8*	4H-60
London 10 Lat........I-J4.4*	124 26
Napolooni.........9">*8	t*86',
100 mark..................60 92	60 80
100 italj. lir................46-35	4«-30
!Sasa''TSS5I0&5aiflSSBlSIB5eSSSS3a51Sl5aBH3
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po d.ima'c .pri PrTafkovcu")
v Tritu,
ulica Bolltarlo A*. 13
toči kolikor * gostilni, toliknr pri »aselicali t toliolski telovadnici, vedn31« priltna vlpavikft, Prvaćka in kraška ln 6raa vina. — Sladki riesling v s•<• klenii-nh, in modro fran-klnjo, viiiku steklenica d rit 1 lit»r in T«lj« C() nov*!. — Postrežlia je poltena, cena emurna. j^l Kuhinja jr prcikibl/'itu h točnimi, toplimi ia Isi mrzlimi jedili.
Hj Priporoča »o rojakom v Trstu in t. deitU.
1 Toči eino tudi druSinam 4 rmf. reneje, S oko sc odvzame nujm'tnj 5 litr >r.
■asasfisasiassssasESsasasasaisiaaase^aaiisaač 1
Nič več kašlja!
BnliamBk i pt» t o r a 1 a k i p r » h
ozdravi vsak kalcij, pluini in bnnhijalni katar, d«biva so t otlikovani lekarni
PRJOCMARER „fti due Mori" Trst, veliki trg.
P„štno p'i&iljat \e izvriujejo »o ncutcrfoma.
M. chinae nenrotica comp.
P;cf. dra. Llebsra živca okropoujuol
ELIKSIR.
Jedino pravi s varstveno znamko križ in lidro Pripravljen po predpisu v lekarni Hax Panta v Tragu. Ta priprava jo i - već let ztiumi kukor izvrstno živco okrcpčujofe sredstvo. Steklenica po gld. 1. 2 in B'^0. Dalje priporočajo so ielodaine kapljice iv. Jakoba kot večkrat izkušeno domače sredstvo. Stckleniaa 60 nč. in 1 gld. 20 ni. Po-liiva se v lekarnah, (klavna zaloga: L kama St-ravallo v Trsta ; dalje : lekarna Zanetti v Trsta; Htarn c. kr. vojaSka lekarna na Dunaju, Stefaus-platz, kakor tudi v drugih lekarnah.

FRIDERIK
Dunaj.
Turnoa c. L [riv, aparatov 7.1 razsvetljav« in kurjavo.
TX./'4. Alncvatranar
Najnovejša plinovit metiljka za znnaitjo mz-vniljav >:
^ Regenerativni plinov solnSni goriiec '-SS
75 odbt"tkov ociieji, kakor • lektrKkc luiono svetlljk",
a dujo njiui jednako nvotlobo. Nmluljo za dvorane, delavnico, prodajalnic- i. t. d stRrolzkušene vcntllujoče re-generativne plinove avetiljke tur plinove avetiljke v steklu, katero so morejo rabiti povso ti in so primerne za vi-e slučaje. Uvedene so po v som svelu. -JSflBL Ceniki in proračuni zastonj. 1' 1IB
M zastopnik za Trst: HENRIK VAGNER, Via Caiiitia 4.
Luitin..* ^ušmouo Uiivnu »Jjd.liu^t* —	t^j^	J .
Uzorci gaatenj jn franlco I
asgpejcDanje sfanooanj,
kakor tudi cerkv&. šol, dvoran, prostorov itd.
Je mogoče le po
Siemens-oviiii za gas (plin) prirojenim počim
hI tu lahko ifjrrjitjo
brez i gljn, brez pepela, brez saj, broz smradu, sn najppi-hladneje i najzdraveje
vslctl razppostujoče se govkoie!
Najboljia peč kar so dostaje moči rsigrojcvanja ali trpužnosti. rJ0F~ Mnogu najboljših priznanj.
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2
C kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo.
SALOCA V YfiđTU	TVHtlKl
jpjr iS&2>l Greinits Moffen.
Julij MilkO.a. — Tukara* Dolea v 1