Štev. 4. Y Mariboru, 15. februarja 1913. X111. letnik.. Kornelij. Povest iz zadnjih dni Jeruzalema. (Nadaljevanje.) Tretje poglavje. Prerok teme In prerokinja luči. V krasnih lopah templja in v prostranem preddverju taborili sso privr_ ženci Janeza Gi&ale. Oboroženi hodili so po dragocenem tlaku iz mozaika (malih, raznobarvnih kamenčkov), katerega so v prejšnjih Časih z globokim spoštovanjem poljubovali, ko so videli plapolati proti nebu plamen od žrtvenika v preddverju duhovnikov. V prelepih lopah, katere so nosili visoki marmornati stebri, slavili so pojedine in se u-pijanili s svetim daritvenim vinom, katero so darovala templju pobožna srca. Brezskrbno opazovali so Rimljane, ki so začeli delati nasipe. Že so začeli streljati balisti in katapulti; pa zlobneži niso hoteli spoznati svoje usode. Njih pamet je bila zatemnela in srce je bilo daleč od Boga. Janez GiŠnla menil je, da je gospo-dovalec v svetišču Gospodovem. Bil je ponosen, lep mož z drznim, od sobica ožganim licem. Da se ima za gospodarja, kazal je tudi na zunaj. Široka pleča krasil je škrlatasti plašč in, v gosto, črno lase vložil je ozek zlati o-broček. Kakor kralj na višku svojega gradu, stal je na strehi severne lope templja in opazoval, kaj počenjajo Rimljani. Pri njem sta bila podvodji Ba-lak in Gedeon,. „Norci“, pravi 'Janez GiŠala. prevzetno, „obdati nas hočejo z nasipi, in njihovi slabi bojni stroji naj poderejo našo trdno zidovje. Težko marmorno rezano kamenje se ne bo umaknilo u-"darcem njihovih trkače v.“ „Zdi se mi, da hoče Tit resno za^-četi z obleganjem. Le poglej, kako je razdelil svoje čete. Obdajajo mesto na severu v sedmerem pasu, po ‘6 vrste pešcev in jezdecev, v sredi pa vrsta lokostrelcev“, pravi Balak. „Tako hočejo vojake, ki delajo nasipe, ščit ti pred našimi napadi. Le naj delajo mirno naprej, da bodo postavili vse svojo stroje. Potem jih bodemo krepko jiapladli in jim zažgali katapulte, baliste in trkače. Istočasno bodemo začeli mi streljati z bojnimi stroji“, odgovori Jianez Gišala s za-smehljivim usmevom, skoči pa prestrašen nazaj, ko mu pade pred noge o-gromna skala, katero je zalučal bojni stroj Rimljanov. Skoraj v istem trenot-ku zabučijo od mesta sem zategnjeni glasovi pozavne. Velika množica ljudstva vali se proti templju. Spredaj jezdi mož v belem oblačjilu in z oljisko vejico v roki. Ob njegovi strani koraka trobentač, „Kaj le hočejo? Balak, stopi doli in vprašaj, Česa želijo,“ Balak spleza na tla, grečrez pred-dvorje poganov k južni tempeljski lopi m spleza tam na višek vogelnega stolpa, ki se dviguje visoko nad lopo; v ljudski govorici se imenuje „vrh templja“. Zagleda velikansko množico ljudstva, ki obdaja molče Človeka s palmovo vejico. Kakor je videti, množica ni oborožena, na obrazili se ne bere kako sovražno razpoloženje; zdi se, da so prišli k mogočnemu gospodovalen templja kot prosilci. Janez Gišala in njegovi podpoveljniki prišli so koj za Balakom. Zopet zadonijo zategnjeni, slovesni zvoki pozavne in jezdec maha z o-ijisko vejico v desnici. „Česa želite“, vpraša Balak krat- ko in oblastno. Pred tempeljskimi lopami vlada Skrivnostna t sina, množica se niti ne gane. Govornik povzdig,-ne glas, da se razlega daleö na okrog. „Ali ne vidite, kako so se u&atoii-le rimske legije na Snopu in Oljski gori? Ali ne vidite, da nas obdajajo z nasipom in nas JioSejo obkoliti od vseh' strani? Gorje nam, nespameti.eži smo in nočemo tega spozmuti! V brezumni besnosti obračamo orožje proti samim sebi in krhamo svojo moč v nesrečnem strankarskem boju. Sovražnik se utrjuje neoviran in, mi vidimo to, pa se ne ganemo, Ako se bodemo vojskovali še naprej v razprtiji in neslogi med seboj, bo Jeruzalem kmalu v rol ah pa-ganov.“ Balak -se obrne k 'Janezu Gišali. „Kaj naj jim odgovorim?“ Skrunilec temi)!ja povesi za treno-tek glavo, kakor da je zatopljen v misli in skuša skleniti kaj koristnega. Ko glavo zravna, pokaže se mu na ustnicah zasmehljiv usmev. Okoli stoječi ga razumejo; izrabiti hoče razpoloženje ljudstva in skuša dobiti nadoblast nad celim Jeruzalemom. „Oznani jim mir!“ pravi slovesno. Balak vzdigne roke v znamenje, da hoče govoriti. „je li Gospod uklonil vaše trdovratno mišljenje? Ste li spoznali, kako brezkoristno je vaše sovrašt.o? Zakaj nas zapirate v tempelj in omadežujete svetišče Jahveta z umori in kr. vavimi nesramnimi def ? Prav, Če ste voljni za mir, nečemo se več sporni. Jati vaše prejšnje sovražnosti in skupno z vami hočemo braniti mesto,“ Večina množice začne veselo vskli-kati in ploskati. Nekateri pa so celo tib.o, obrazi ne oznanjajo' nič dobrega. Tudi Simon, voditelj množice, nasrši obrve mrko. Jonatan, brat Bernike, ki stoji v njegovi bližini, mil pošopne na uho: „Ali ne slišiš njih zasmehovanja? Cernu se obotavljaš?“ Pa Simon se ne ozira nanj, ampak zapove jezdecu, naj umiri ljudstvo, 'Za,-čne mahati z oljkipo vejico in počasi utihne gluŠeče vpitje. Obrne se na govornika na stolpu. „Podaj roko k miru in odpri vrata templja, da potrdimo našo zvezo na svetem prostoru in zapečatimo z dar.tveno-krvjo! “ „Zgodilo se bo!“ zakl če Balak, Poveljniki podajo se raz stolp v pred-dvorje poganov. Visoka, okovana vrata se odpro, neštevilna množica se vlije v preddverje in napolni zrač. e tempeljske lope. V sredi množice koraka Simon v beli, valoviti ooleki, brez meča ip ščita. Obraz je sivobled in izrazite poteze razodevajo pričakovanje, ki ga izraža človek, stoječ neposredno pred trouotkom, ko se bo odločila njegova usoda za vedno, Ko koraka skozi lopo in vstopi v preddverje’, gre mu Janez Gišala slovesno nasproti in mu poda dostojanstveno roko. „Mir s teboj, Simon!“ pravi s pobožnim izrazom. „Tudi s teboj“, odgovori Simon na kratko. Obdana od množice gresta po stop-njicah gor, ki vodijo v preddverje žen, stopita skozi „zlata vrata“ in dospela pod obokom „korintskih vrat“ v preddverje Žen, Pohlepno oko Simona hoče, kakor se vidi, krasoto templja kar požirati. „Ko bi bilo zlato grozdje nad vrati svetišča moje! Vsaka jagoda je tako velika kakor moška glava.“ Težke zlate plošče, ki pokrivajo durnice in sprednjo steno svetišča, vzbudijo še bolj njegovo pohlepnost. Med tem pripelje 12 belo oblečenih levitov v slovesnem sprevodu vola in ga privežejo na pripravljene stebriče. Pevci in brenkači n,a harlo j osta^ vijo se na severni strani, kmalu se za^ Čne ljubka godba; petje in brenkanje na harfo se lepo vjerna. Duhovnik pristopi k darilnemu živinčetu. Oblečen je v valovito obleko iz bielega platna, ki mu sega do gležnjev. Prepasan je s škrlatnim pasom, kojega konci vise do tal. Noge so bose. Na glavi ima duhovniško pokrivalo. Duhovnik položi živali roke na glavo in reče slovesno: „Gospod, ne glej na krivdo svojega ljudstva! Blagoslovi zvezo med Simonom in Jane- zom Gišalo! Daj moč njih roKam in jie dopusti, da omagata proti poganom!“ Po tej molitvi gre navkreber k! žgalnemu oltarju. Med pobožno mo itvi-jo položi nekaj polen na sveti ogenj, ki vsplapola visoko proti nebu. Med tem, ko razkosavajo leviti na mramornih mizah ob desni strani oltarja zaklanega vola, stopa duhovep k bronastemu umivalniku, katerega nosi 12 bronastih volov, pomoči palmovo vejico v sveto vodo in poškropi ž njo oba voditelja nasprotnih si strank. Potem vzame posodico z daritveno krvjo in jo izlije ob vznožju oltarja. Leviti pripravijo žrtev in prinesejo dele, ki se imajo zažgati na oltarju. Duhoven položi določene kose mesa v ogenj in ljudstvo 'pade na kolena v preddverjih, med tem pa postane petje levitov vedno bolj slovesno in prisrčno. Simon in Ja.nez stopita neposredno k oltarski ograji, povzdigneta desnico proti nebu k prisegi in zakličeta skoraj istočasno: „Pri živem Bogu prisegam, da ni med menoj in' teboj nobene lokavosti!“ Ljudstvo začne na novo veselo vsklikati. Ravno hoče seči Simon v zaprsje svojega oblačila, kjer je imel skrito bodalo, ko da Janez Gišala znamenje; kot bi trenil, zgrabita Balak in Gedeon Simona; s krepko pestjo ga skušata skloniti k tlom. Simon se brani obupno in kriči: .„Vzdignite se!“ Njegovi privrženci so se bili neopaženo pomešali med sovražne „gorečnike“ (bili so posebna judovska stranka) in Čakali na to znamenje. Potegnejo bodala in začno klati svoje nasprotnike. Na svetem prostoru nastane strahovito divji boj. Duhoven pade na tla, zadet od bodala, kri njegova se vlije Po oltarskih stopnicah, med tem ko Še gori na oltarju spravna daritev. V preddverju duhovnov, v preddvorju zen in zunanjem preddvorju poganov. Povsod teče kri v potokih. Vpitje in zdihovanje ranjencev doni s kletvicami in besnim rjovenjem morilcev v groznem zboru. Simon in Jonatan, ki nista slutila, da je Janez Gišala spoznal že naprej njuno zvijačnost in se pripravil, spoznata z grozo svoj nevaren položaj in skušata spraviti svojo kožo na varno. Simonu se posreči, da se spretno iz-muza pestem svojih sovražnikov in začne bežati proti tempeljskim vratom. „Za menoj, za menoj!“ kriči. Privrženci mu sledijo in tvorijo trdne združeno zagozdo, ki se rivlje z veliko močjo skozi množico „gorečnikov“. Ko Janez opazi, da se mu je izmuznil Simon, popade ga grozna po-besnelost. Zgrabi Balaka za lase in ga vleče skozi predel vor j a. Pri korint’ skih vratili obstoji, potegne meč 'in prebode Balaka. ^Vrzite truplo tega izdajalca v dolino!“ Plašno gredo mu podpoveljniki s pota in na kogar obrne jezno oko, vsak povesi oči. Nekateri oklepniki vlečejo truplo k zidu, ki obdaja'tempeljski prostor, in, ga vržejo čezenj v dolino. * * * Simon se je umaknil s svojimi podpoveljniki v palačo Herodovo, Palača jo stala na višini Sionski in dosezala po krasoti in blesku prekrasne palače plemenitašev v Rimu, Obdan od trdnega zidovja nahajal se je tam gaj palm s prijetno senco in ljubkega grmičevja; krasni ribniki, umetno rezljani go-loblinjaki in raznovrstne bronaste u-metnine vzradqSÖale so oko. Žalosten, je bil pogled v veliko o bednico, kjer se je združil Simon s svojimi tovariši. Tukaj je bila gospo, darila razdivjana množica v slepi jezi in potrupala krasno, iz žlahtnega lesa izdelano pohištvo, skoraj popolnoma, Melike blazine, ki so služile stoterim po bogatem obedu kot počivališče, bile so onesnažene in raztrgane. Simon in eden izmed tovarišev se. (lita pri nizki -mizi, zadnjem ostanku herodijanske slave. Simon je globoko zamišljen in malo posluša Jonatana, ki mu prigovarja razburjeno, Cabari-ja, Baruh in Elija, najvarnejši družni-ki puntarja, gledajo ga zasmehljivo. Jonatanov nestalen pogled bega od drugega do drugega in njegovo govor- jenje postaja većino živejSe in močnejše. „Simon, ali si pozabil, 'da te je pozval Gospod, da rešiš nesrečno ljudstvo, sveto mesto in tempelj iz ro':e hudobnežev? Zakaj omaguješ? Hočeš li skušati Gospoda in obupati nad njegovo pomočjo, ker pi poslal koj nebeških trum v pomoč kakor nekdaj Judi Makabejcu?“ Simon vzdigne počasi glavo in gleda vprašaje v bledo lice govornikovo, ki je lahko površnega opazovalca spominjalo na preroke Gospodove. Plamteče oko in zgovorna usta so lahko navdušila priprosto, pod težo trde usode omagujočo množico. Ta misel Šine Simonu v glavo. Skoči na noge in zakliče: „Pre- rok, poslan od Boga, sel Jahveta do svojega ljudstva! “ Z obema rokama pokaže na jfonatana. Tovarišem, ki •gledajo zdaj njega zdaj Jonatana, pomežikne pomenljivo. 'Jonatan skloni glavo in prekriža roke na prsih. „Ti si prerok Gospodov, Jonatan“, začne zopet Simon. „Obudil te je, da pripraviš zakrknjeno ljudstvo na prihod Mesijev,“ Jonatan skloni glavo Še nižje in kakor zamaknjen, pade naenkrat na kolena, razprostre roke in zakliče: ^.Gospod, slišim Tvoj glas! Gospod, pripravljen sem, žrtvovati se za Tvojo sveto hišo in ubogo ljudstvo!“ Simon, se nasmehne komaj vidno. Bedak, veruje na svoj preroški, mu tako lahko vrinjeni poklic in misli, daje sel Gospodov kakor nekdaj Elija iji E-lizej. Naj ostane pri tem otročjem mnenju. Simonu bo reč le korist la. Ko bi mu postal laži-prerok nevaren, saj je Simon zadosti mogočen, da ga odstrani. Jonatan vstane in gleda pričakova-je na Simona, ki jo sklonil v navidez, ni spoštljivosti glavo pred njim. Drugi sledijo njegovemu zgledu, ker se boje, mogočnemu puntarju nasprotovati. Zdaj se zravna Simon in poda la-ži-preroku roko, „Navdušuj ljudstvo za tempelj Jalive-ta. Opiši mu v živi be- sedi gnjusobo, ki oskrunja po krivdi Janeza Gišale sveti kraj.“ Zdi se, kakor da bi Jonatanova postava rasla, in prešinjen po visokosti svojega dozdevnega poklica, stori v srcu trdni sklep, pridobiti ljudstvo za obupen boj zoper Janeza Gišalo. Ko bode tempelj v rokah Simonovih, bo zmaga nad rimskimi legijami igrača. Nemo poda 'Idumejcem (Simon in njegovi tovariši so bili iz Idumeje na jugu od svete dežele) desnico, katero spoštljivo poljubijo, in odide ven veličastnih korakov s povzdignjeno glavo. Komaj so je zgrnil zastor za njiits. in so utihnili koraki v predsobju, začne se smejati Simon na ves glas. — „Bedak! Ko bi mu bil rekel, da je Mesija, bil bi mi verjel!“ Caharija mu poda roko s sladkob, nim nasmehom, rekoč: „Jzbormo, Si- mon, premagal boš Janeza Gišalo!“ „Gorje mu, če mi pade v roke! Grozno se bom maščeval!“ Oči se mu bliskajo in trepet spreleti močno telo pri spominu pa sramoto, katero mu je hotel storiti nasprotnik. Jonatan gre skozi vrata Genat v Novo mesto, k,er je stanovalo nižjo ljudstvo, ki se je ogibalo strankarskega počenjanja plašno in zrlo v revnih kočicah strahu polno v bližnjo bodočnost. „Gospod, daj zmago vojski Rimljanov!“ zdihovali so nesrečneži. Njihova oblast se bolje prenaša kakor pa življenje pod bičem trinogov!“ Vendar pa si niso upali vzdigniti se proti zatiralcema, Simonu in Janezu GiŠali. Vdali so se v otopelem obupu v svojo usodo. Jonatan postoji v bližini višine Golgata, spusti hrapavo ovčjo kožo s pleč in se začne bičati, da mu teče kri po širokem hrbtu. Mimo idoČi postajajo in gledajo začudeno na počet e Čudnega človeka. Jonatan se dela kakor bi jih ne videl in se biča dalje» Kmalu je gledala mnogostotera množica čuden prizor. „Kaj delaš?“ zakliče mal, suh mo-žiČek srebrno-sivih las, ki obkrožajo zgubano, Častitljivo obličje, bičevalcu» (Dalje prih.) Naj lepša zmaga. Pust se je umaknil in male ter veliko pustne Šeme se zopet lajiko oddahnejo. Začel se je postni čas, čas zatajevanja samega sebe, priložnost za iz-vojevanje najtežjega boja, pa tudi naj-lepših zmag. Post. Kako zaničljivo se nasmehne tako imenovana „napredna“ glavca, če sliši to besedo, Vo si prizadeva pokazati, da je post naprava, ki se je že preživela; 'Še celo drugače tako zaničevano sveto pismo se skuša izrabljati proti tej starokrščanski u-redbi, kakor so storili takozvani „izboljševalci“ reformatorji v 16. in poznejših stoletjih. „Izboljševalci“ in ž njimi vsakovrstni „napredneži“ sklicujejo se na besede Kristusove, s katerimi je zar vračal napačne postave farizejev; rekel je množici: „Poslušajte ip umejte: kar gre v usta, ne ognjusi Človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi Človeka“. Kristus s tem no misli reči, kakor si razlagajo „napredneži“: Jejte in pijte kar hočete, s tem no boste nikoli grešili, ampak hotel jo reči: nečista, ali z neumitimi rokami omadeževana jed sama na sebi no omadežuje človeka, kakor so učili farizeji, ki so rekli, da je greh' jesti z neumitimi rokami, ampak notranje hudobne misli, ki so pa potem tudi na zunaj razodevajo v hudobnih delih, store človeka nečistega in grešnega. Res jed sama na sebi človeka ne stori grešnega; zakaj vsaka jed, ker je dar božji, je dobra, in ker le telesu gre, notranjega Človeške duše ne zadene.Zato pa ne uči sv.cerkev v postni postavi, da j e d dušo omaže, ampak zaničevanje cerkve im njenih zapovedi, modrijansM napuh in predrzna nepokorščina, v kateri se protivi ukazom sv. cerkve, razuzdana požrešnost in poželjivost, ki so vzrok, da se prestopi postna zapoved, omadežujejo dušo. Tudi v raju ni omadeževal prepovedan sad duše prvih starišev, ampak napuh, v katerem sta se hotela povzdigniti proti Bogu, nevera, katero sta pokazala v dejanju, ko sta verjela kači bolj kakor večni Resnici, drzna nepokorščina, s katero sta prestopila postavo, Čeravno jima je’ bila znana strahovita kazen, grda nehvaležnost proti Bogu, darovalcu vseh dobrot. Sv. cerkev, ki je naložila dolžnost, da se postimo, nima sicer vojakov, nima policije, da bi ž njimi prisilila vernike k izpolnjevanju cerkveno zapovedi, pač pa ima Onega ob svoji strani, katerega imenuje sv, pismo Gospoda vojskinih trum, in ta je slovesno izjavil: Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, meno zaničuje.. Kdor cerkve in njenih zapovedi ne posluša, je kakor pogan in očiten grešnik. Nisi „naprednež“, če se drzno u-stavljaš zapovedi, ampak' kakor pogan, ki ne pripada krščanstvu, in očiten grešnik, ki živi brozdvomno v velikih grehih, Ce se „drzno“ ali „nalašč“ u. stavljaš, velja ta beseda o tebi; če je tehten vzrok, n, pr, bolezen ali čas o-krevahja, ko ti zdravnik naroči ali priporoči tako hrano, ne zadene te nobena krivda. Sv, cerkev je namreč dobra mati, ki skrbi vedno ljubeznjivo za svoje otročiče. Tako odgovori krščansko misleča mladina ljudem, ki se sklicujejo na napačno umevane besede Kristusove, katere simo navedli v začetku. Naj vam povem tu zgodbico, kako je Drik Klaus zavrnil „naprednega“ zaničevalca postne postave, Drik Klaus pride v bolj imeniten hotel, da bi obedoval. V veliki dvorani pokrita je dolga miza, namenjena za skupni obed, kakor je v velikih inozemskih hotelih navada, Drik Klans se vsede k mizi, njegov karo, zvest pudelj, pa sede pod stol po svoji navadi. Nabere so počasi velika družba. Med njimi debel potnik, ki ima glavno besedo. Prinesejo celega purana, lepo pečenega. Debeluhar vzame nož, da pečenko razdeli. Nabode na vilice lepo perut iji jo ponudi Klausu, „Zahvalim!“ pravi Klaus; „danes jo petek, in na ta dan po jem nikoli mesa! “ „Kaj?“ pravi debeluhar; „ali ste Še jia tem staliŠbu. iPozna^ se, 'da ste še malo napredovali! Mejiite li, da se zmeni Bog za to, še jemo purana ali ribo? Mi napredni ljudje mislimo o Bogu 'drugaše. Tu imate, tar vzemite!“ Družba se veselo smeje, Ko zavali de-beluhar Klausu meso na krožnik,. Klaus je v veliki skušpjavi. Nek glas mu pravi: Klaus, ne bodi neumen. Jej, da ne bodo mislili, da si tak pobožnož in molenec. Enkrat, nobenkrat. Velika noš je že tako blizu, boš pa tačas Še to povedal!“ Drugi glas mu pa pravi: Korajžen bodi, Klaus, potegni se za verske dolžnosti! Naj se smejejo, kaj mi je mar. „Karo, karo“, zakliče. Pes mu ta. koj skoči na kolena. Drik Klaus mu ponudi puranovo perut pod nos; bliskoma jo pes popade, pohrusta, požre in, začne se zadovoljno oblizovati, „Kaj pa delate, bedak!“ zadere se debelu h ar. „Ne zamerite, gospod“, pravi Klaus, „hotel sem se samo prepričati, če je moj karo tudi naprednež. Vidite, da je, saj se zmeni za petek in cerkveno zapoved ravno tako malo kakor Vi“, „Strahovit smeh1 zabuči po dvorani, in sicer na račun naprednega de-beluharja. Drik KlaaJs pa vstane in gre v drugo gostilno iskat postnih jedi. Drug ugovor proti postu pa se glasi: Post Škoduje telesu, posebno, ker zahteva postna postava n. pr. o velikonočnem postu, da se sme odrasli nasititi samo enkrat na dan. Post škoduje? Ne, draga mladina! Že modrijani poganskih časov so spoznali, da zdržjiost v jedi krepi in ohrani zdravje. Likurg, modri poganski postavodajalec v Šparti, vadil je že mladino iz zgodnjih' let na silno strogi post; zdrževati se je' morala tudi njej priljubljenih jedi in veseljačenja. Tn kaj je dosegel? Vzgojil je zmerno in Čednostim, zdravo in krepko ljudstvo. Znani so bili Spartanski vojaki po skoraj neverjetni žilavosti in vstraj- nosti, s katerimi so premagali vse težave. Kaj pravijo zdravniki? Sloveči zdravnik Galen postil se jo vsak 10. dan popolnoma, 'da ni zavžil najmanjše trohice; rekel je, to ga ohranja zdravega. Zdravnik Hipokrat je dosegel starost mnogo Čez 100 let; vprašali so ga, katere pripomočke rabi; odgovoril je: Edino sredstvo, katero rabim, je, da se nočem nikoli do sitega najesti. Poglejmo v puščavo! PušČav-niki so se vsi silno strogo postili, pa so doživeli skoraj brez izjeme visoko starost. Sv, Apton je živel 105 let, sv. Bahomij 110 let, sv. Romuald okoli 120 let, sv. Hieronim dosegel je pri o-strem postu starost čez 90 let. Post ne škoduje, ampak ravno nasprotno: post koristi, zato ga pa tudi zdravniki priporočajo s svojimi predpisi o dijeti, ali v načinu, kako naj Človek živi, da si ohrani zdravje, Z izpolnjevanjem postne postave pokažemo se dobre otroke naše skupne matere, sv, cerkve, spoznavamo očitno sv. vero, in to je velike važnosti, posebno dandanes, ko ne trpi cerkev zaničevanja samo od nekatolikov, ampak tudi od mnogih, ki se imenujejo še katoličani, pa s svojim življenjem to zanikajo. Naj nam bo v spodbudo sledeča dogodba. General de Sonis bil je povabljen ravno v petek v postnem času' k predsedniku Thiersu na obed, ki se je zar čel ob 1. uri, General je imel navado, biti v petek v postnern času do obeda tešč. Obed se začne; pride jed za jedjo, same mesene jedi. General se ne dotakne nobene jedi, pač pa govori prav ljubeznjivo s tovariši pri mizi. Predsednik opazi, da general ne je ničesar. Misleč, da je generalu slabo ali da je bolan, izrazi mu svoje iskreno sočutje. Naenkrat se pa spomni, da je petek, začne se opravičevati, kolikor le more, skrega celo svojo soprogo, da ni na to pazila. Soproga hiti priredit generalu postnih jedi. V resnici junaška srčnost, lepa krščanska čednost. Mladina posnemaj! Krvavi list iz povestnice» (Konec.) ^Zdaj pa pojdimo!“ rekpl je kralj in Sel doli po stopnjic&h, od koder se je zadnjikrat ozrl na okna, za katerimi so stali žena, sestra in otroci. — Pred Tamplom čakala je kočija, v katero so se vsedli kralj s spovednikom in 2 stražarja. Santerre pa je zajahal konja. 40,000 mož z nasajenimi bajoneti in nabitimi puSkami stražilo je, da ne bi zadnji trenotek priSel kdo Kralju na pomoč. Od Tampla do morišča stalo jih' je po Čvetero gostih vrst na vsaki strani, na vsakem voglu bili so nastavljeni topovi, a za vozom jahalo je krdelo konjenikov. Toda sicer nisi videl mnogo ljudi po ulic ali, vse je bilo tiho, okna zaprta, Človek se ni čutil varnega in nebo je bilo oblačno. Ob 10. uri pripeljal se jo kralj na trg LjudevikaXV. Sredi tega je bilo napravljeno moriSče, na katerem je stala giljotina, okoli in okoli je bilo postavljenih okrog 20.000 vojakov. Med potjo je kralj pobožno molil iz duhovniškega molitvenika Edgewortha, zdaj pa je mirno stopil na morišče, svest si svoje nedolžnosti. Imel je na sebi ru-javo suknjo, črnosvilnate hlače in bele nogavice, na glavi siv klobuk. Komaj zapusti kralj voz, že planejo nanj trije rablji, da ga slečejo; pa kralj jih sune od sebe, sleče sam suknjo in odloži ovratni robec, odgrne srajco ter poklekne pred spovednika, da sprejme zadnji blagoslov. Kabl j e je ponosno zadržanje kralja za trenotek osupnilo, potem pa zopet planejo na njega, da bi ga zvezali. V kralju oživi ponos plemenite krvi. „Kaj hočete?“ zakliče kralj, — „Vas zvezati“, odgovore rablji. — „Mene (zvezati?“ pravi kralj, „ne, tega ne trpim nikoli. Storite, kar vam je zapovedano, pa zvezali me ne boste, izbijte si to misel iz glave.“ Rablji kriče zahtevajo in si hočejo iskati pomoči, 'da bi to storili s silo. Pa stopi m’egov spovednik pred njega in mu prigovarja, naj odneha, da bo podobnejši našemu Zveličarju, ki so ga tudi zvezali. Kralj se ozre proti nebu in zakliče: 'V resnici, le vzgled Zveličarjev me primora, da se podvrženi taklemu sramotenju. Potem pravi rabljem: „Storite sedaj, kar hočete, izpil bom kelih do dna»“ Rablji mu zvežejo roke z robcem. Kralj pa pravi: „Ni bilo treba, me tako trdo zvezati“. Stopnice na morilski oder so bile jako polžke in kralj so je moral močno opirati na roko spovednikovo. Ko je prišel na vrh, stopil je na kraj morišča in vskliknil z mogočnim glasom: „Tiho bobnarji!“ Osupnjeni vojaki so umolknili, kralj pa je nadaljeval: „Francozi! Umrl bom nedolžen vseh krivic, katerih ste me obdolžili; odpuščam vsem, ki so krivi moje smrti, a prosil bom Boga, ida Francoska nikdar ne bi trpela zavoljo krvi, ki jo boste zdaj prelili. Ti pa nesrečni narod —!“ Zadnjih besed ni mogel več izgovoriti, kajti Santerre priletel je ves besen ter se zadrl nad bobnarji, da so zopet morali bobnati. Ob enem so rabeljni zgrabili kralja in ga položili na (lesko ter privezali; spovednik je pokleknil in šepetal Še zadnje molitve kralju v uho. Zdajci spustijo nanj sekiro - loputnico in Ljudevik XVI. jo preminul. Spovednik je bil ves oškropljen s Krvjo kraljevega mučenika. Najmlajši rabelj je pobral glavo in jo pokazal krvoločni d nihali., ki je zdaj veselo vriskala: „Živio narod! Živela svoboda!“ Klobuke in kape so metali od veselja v zrak. Pomakali svoje robce v kri; rablji prodajo trak, s katerim je imel zvezane lase. Nekdo natakne kraljevo suknjo na bodalo in kriči: „Cdejte, obleko trinoga!“ Eden divjakov pomoči rokb v kri in poškropi ž njo okoli stoječe, rekoč: „Naj pride ta Kri na naše glave, kakor se nam je grozilo tolikokrat!“ Drugi so pomakali ostrino sabelj in bajonetov v kri, nekateri so si naslikali brke s krvjo. Nazadnje je plesala množica narodni ples okoli merilnega odra in za roke se držeč ter glasno vpijoč in vriskajoč se razide drhal. PrekucuhI niso oskrbeli rakve za Kralja. Truplo so položili na jiosila in nesli na pokopališče sv. Magdalene. Tam izkopljejo priprosto jamo, namečejo va-njo živega apna, položijo nanj truplo in ga posujejo z živim apnom, da bi bilo kmalu pokončano in se no ohranili kaki ostanki. Tako je končal blagi in pravični Ljudevik XVI. kot žrtva za pregrep.e mogočnih' svojih prednikov, za pregrehe silovitega kralja LjudevikaXIV., ki je začel nepotrebne vojske, ki so požirale brez Števila novcev in ljudi, ob enem pa tudi doma brez vsake mere zapravljal ter na svojem dvoru v Versaj-u tako sijajno in potratno živel kakor noben krščeni vladar ne' pred njim in ne za njim, za pregreho naslednika LjudevikaXV., ki je posnemal svojega prednika v vseh slabih lastnostih1 in ga celo prekosil z nesramnim življenjem. Tudi on je vodil vojske, ali vse so se Končale nesrečno ter prinesle državi novih, velikih' dolgov, tako, da ni bilo mogoče več niti letnih obresti plačevati, nikar pa odplačevati glavnico. Ko je Ljudevik XVI, zasede! prestol, so taicšne nesramnosti, kakor jih je uganjal njegov prednik, nehale na francoskem dvoru, ali sijajnega in potratnega življenja skoraj da ni bilo mogoče kar takoj odpraviti in marsikaj je ostalo pri starem, ker je bil mladi kralj v svoji dobrotljivosti premalo krepek in samostojen. Temu so se tudi pridružile preža-lostne gospodarske in "diržavl'anske razmere na Francoskem, zakrivljene že od prednikov Ljude vika XVI, glede meščanov in posebno kmetov, samo-lastna razdelitev državljanskih pravic in udobnosti. Pa počasi bi so bile to razmere gotovo izboljšale mirnim potom brez prelivanja krvi, saj je imel LjudevikXVI. najboljšo voljo za to. Da se to ni zgodilo, ampak da je pri- šlo do tako strahovite' revolucije, krivda je po največ pri predrznih' pisateljih, ki so brez strahu in v najgroz-nejših barvah ter brez ozira razkrivali rane, grajali obstoječe razmere in se proglašali za proroke nove, boljše dobo. Tako Imenovani filosofi so že dolgo časa pred LjudevikomXVI. vsak po svoje podkopavali tedanje državne, cerkvene in družinsice razmere ter vzeli veljavo vsemu, kar je bilo narodu svetega. Nihče ni vieč spoštoval ne cerkvenih oblasti ter njenih, postav in naredi), ampak vsak je liotel z lastno pametjo razsoditi, kaj je prav, a kaj ne, kaj mu je storiti, a kaj opustiti. Francoski modrijani so kar očitno učili, da jo treba odpraviti kraljevo oblast tor podreti kraljevi prestol, zato, ker so ga oskrunili nesramni vladarji. Hujskanja so našla vsprejemlji. vo uho, ljudje so hlastno segali po prekucijskih kujigajh hi marsikateri bralec je potegnil s podpihovalci, katerih je bilo Čim dalje več in ki so pospešili veliko prekucijo, katere tudi dobremu kralju, kakor je bil Ljudevik XVI., Ini bilo več mogoče ubraniti, ampak je vzela njemu prestol in življenje. Proštor, kjer se je nahajalo morišče, bil je tačas še izven mesta Pariza, dandanes pripada k mesta in je izpremenjen v enega izmed najlepših in največ,jih mestnih vrtov sveta. Ravno tam, kjer je stal nekdaj moriščni oder, nahaja se ob el is a iz Luklsorja, skoraj 23 metrov visok, lepo obsekan in z egiptovskimi napisi okrašen kamen. Okinčali so Francozi ta prostor, imenovan Plače de la Concorde (trg vzajemnosti) z lepimi vodometnimi studenci, z različnimi kipi, pa sramotnega spomina eležil se je vojske 1. 1860, Velike za-s*uge ima za deželno brambo, bil je Seueral pehote. Nadalje je bil pokro-vjtclj akademije znanosti in' pri mno- drugih znanstvenih in umetniških muštvih je zavzemal Častna mesta. Bil 'e pri ljudstvu zelo priljubljen, njega sPomin bo trajen. V torek, dne 4. februarja zjutraj zasniva! je večni san nadškof 'du-naigici, dr. Nagi, imenovan evharistiČ-111 kardinal. Veliki zvon cerkve svetega Štefana, ki zapoje le, če umrje ce-sar, papež ali dunajski nadškof, na-Znanil je žalostno novico. Rodil se je Pokojnik leta 1855 na Dunaju iz priproste rodbine. Duhovnik je postal 1, bil nekaj Časa kaplan na zavo-jj" Anima v Rimu, potem profesor na ]°goslovskem zavodu i>ri sv. Hipolitu, žalosti. Špiritual na zavodu sv, Avguština na Dunaju, rektor Anime v Rimu. L, 1902 je postal hrvaško-koperski škof, in leta 1909 je prišel na Dunaj za koiadjutor-ja dunajskega kardinala Grusdhe in po njegovi smrti 1. 1911 postal njegov naslednik nadškof dunajski in kmalu za tem kardinal. Glavno delovanje dr. Nagla kot nadškofa bile so priprave na veleslavni evharistični shod in njega izvršitev. Brvi pastirski list se je glasil: „Glejte, jagnje Božje“. Jagnjetu je bilo posvečeno njegovo delovanje. Najlepši trenotek v nadškofijskem delovanju je pač bil, ko je prijel mon-štranco z Najsvetejšim in jo postavil v, dragoceni voz in potem s papeškim odposlancem molil Najsvetejše med veličastno evharistično procesijo. Po shodu potoval je v Rim, da sprejme od papeža kardinalski klobuk. Prišel je bolan nazaj, vleči se je moral in ni več' vstal. Glavna bolezen je bila Črevesni rak, gotovo pa so veliki napori pri shodu izbruh bolezni pospešili. V ponedeljek popoldne sprejel je z veliko: pobožnostjo sv, zakramente umirajočih; nato je prosil svojo mater, 'da ga blagoslovi, Mati je to storila vsa v solzah. Kardinal se ji je zahvalil za vse dobrote, katere je prejel iz njenih rob. Pri njem jo bila tudi sestra in nečakinja. Na smrtni postelji sta ga še zatfriji dan obiskala prestolonaslednik Ferdinand in njegova soproga. Pomožni ško! dr.. Plluger je opravljal pri u-mirajočem in mrtvem duhovske molitve. Velike načrte, veliko org.anV/.ato- ričnega dela, je še hotel izvršiti, pa Bog je sklenil drugače. Avstrijski kar toličani ohranili mu bodo trajen in Časten spomin. Orli. Podzveza Orlov je imela dne 26. t. m. v Celju sejo, v kateri so se razpravljala važna vprašanja'glede notranje organizacije. Sklenilo se je, podati odsekom po okrožnici razna navodila glede redovnih vaj, priprave za katoliški shod v Ljubljani. Odseki se nadalje pozivajo, da prirejajo v spomladi izlete’ v prosto naravo in, izvršujejo med Korakanjem redovne vaje. Podzveza je določila za vse odseke vaditelje, ki bodo vadili telovadbo in zajedno nadzorovali vsak odsek. Potrebne tiskovine oskrbel bo predsednik. Z veseljem se je sprejelo na znanje poročilo predsednikovo o delovanju nemterih odsekov, katere je zopet nadzoroval, o u-stanovitvi odseka v Ljutomeru in o pripravah za ustanovitev novih odsekov. — Le pogumno naprej, naša organizacija ne sme spati! -^T Maribor. Poročil se je vzgledni načelnik mariborskega »Orla« Jakob Korez z vrlo mladenko Nežiko Rampre. Mladi par je poročal nevestin brat Franc Rampre, kaplan v Maren-bergu. Na veseli gostiji, katere se je udeležil tudi predsednik štaj. Podzveze Orlov drž. in dež. poslanec dr Verstovšek, so zložili gostje za mariborski Orel 10 K 10 v. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova! Upamo, da bo ostal ženin tudi v bodoče zvest načelnik našemu »Orlu«. * Hoče. Hočki Orli se veselo gibljemo. Telovadimo ob torkih in nedeljah, kadar ni društvene prireditve, po eno uro. Ob torkih imamo tudi pevske vaje, Deremo in razlagamo »Zlato knjigo.« V nedeljo dne 12 jan. smo vprizorili dvakrat šaloigro: »Vaški skopuh.« Vse se je vršilo lepo in v redu. Pri prosti zabavi smo za naš odsek 33 K 77 vin. in v nedeljo, 19. jan., ko smo igro ponovili, 5 K. Hvala vsem I Bog živi naše dobrotnike! Pridno prebiramo časopise našega kat. bralnega društva, nastopamo z govorčki. Tudi duhovne izobrazbe ne zanemarjamo. Kot udje Marijine družbe vestno opravljamo verske vaje. Na Svečnico smo imeli zopet skupno sv. obhajilo. Ker je naš telovadni odsek na strogo verski podlagi, ker vlada v njem red in disciplina, ker Marijo častimo, zato upamo, da bo imelo naše delo blagoslov in trajne uspehe, in vemo, da hodimo po pravi poti. Torej vsi dobri hočki fantje! pristopite k Orlom! Vsem bratskim telovadnim odsekom pa kličem : Na zdar! Dekliški vrtec. Premagujmo strast jeze. Tcžko, pa koristno je, zatajevati strast jeze, ker ona tako mogočno vpliva rta naše zdravje. Večkrat se sliši med ljudstvom: Od jeze je postal rudeč, ali bil je bled kot stena. Huda jeza človeka izpreme-ni na zunanji pogled, ker upliva notranje na srce in živce. Upliv jeze postane človeku lahko poguben, in zaradi noukrotene to strasti jih jo že mnogo izgubilo svoje zdravje. Strast jezo se pa ne kaže pri vseh enako. Nam dekletom, slabejšemu spolu, jeza v večji meri Škoduje, kot moškim. Poznam ženske osebe, ako se zelo ujezijo, da od tega naravnost hudo zbolijo, med tem ko se od moških tega ne sliši. Zato je za nas Še bolj potrebno, da se vojskujemo zoper njo. Včasih je jeza opravičena, in tedaj tudi ni grešna. Tako vemo, ila je Mojzes v pravični jezi razbil tablo postave, ko je videl Izraelce malikovati; in Kristus je v sveti jezi z bičem izgnal kupčevalce iz templja, ko so ga oškrunjevali. Grešna in zdravju škodljiva, je pa jeza, če prekorači prave meje; tedaj Človek ne ve, kaj dela, razbija, kolne, razsaja. Sveta mu ni bližnjega čast, ne posest. Taka jeza ni samo grešna, ona tudi strašno škoduje na zdravju. Mnogi so se v taki silni razburjenosti že mrtvi zgru- Üili. Neki pisatelj piše: „Jezne misli so kačji zarod“ in pesnik dostavlja: -»Kjer jeza v hiši gospodari, nič ne popravi, vse plokvari“. V prvi jezi se člo-V€ku skoro ni mogoče premagati, in hitro se mu vzbudi želja po maščeva-oju. Ali takih želj se mora človek na v»ak način iznebiti in pomisliti, da Gospod pravi: „Le meni gre maščevanje“. Velike nravne vrednosti in pravo junaštvo je, Če ima Človek samega sebe v oblasti. Tak junak je bil sv. Frančišek S. Bil je od narave jako podvržen jezi; a on se je neprestano vojskoval in se silil, potlačiti to hudo lastnost. Nekoč ga je nek hudobnež v obraz zasramoval. Frančišek je ostal mi-ren. Vprašajo ga, zakaj se ne potegne za svojo čast. Odgovori: Čutil sem, da mi je začelo v srcu kipeti. Odkar sem obljubil Bogu v slučaju razžalje-nja za razžaljivca moliti, sem ostal miren, ker najboljše sredstvo zoper iz-kušnjavo jeze je molčanje, in najboljše zdravilo proti njej je: 'Moli in molči. Zato je najlepše, da v jezi malo govorimo. Večkrat se sliši, kako se Ijbdje kesajo, rekoč: O, saj bi ne bil toga storil ali rekel, ali Storil sem to v Jezi. Nam pa takega kesanja ne bo treba, ako se znamo zatajevati in kiv-dar nas napade huda jeza, pošljimo kratek zdihljaj k Bogu, in s tem je vi-har jezo premagan in v srcu se nam rodi čisto veselje. Poznam dekle, plo-nieriitega značaja, ki jo po svoji naravi zelo nagnjena k jezi; kadar jo kdo osebno razžali, jo zgrabi jeza, da bi dotičnega kar zdrobila, se v prvi jezi hitro odloči, dotičnomu pisati očitajoče Pismo. A ko že misli začeti in ker je Plemenita na duhu, odloži pero in pra-vi: Naj še bo za danes; in tako jo danes jeza mine in jutri ne misli več 11 a maščevanje. In s.tem zatajevanjem same se1 o zadrži mnogo božjega razgaljenja in sebi ohrani dušni mir in srčno vesel e. To dekle posnemajmo in se delajmo, ne pišimo, ne govorimo veliko v razburjenosti. S tem bomo preprečili veliko grehov, kajkor ono dek_ ki se neče maščevati danes, ampak Istri, in jutri že jeze ni. Tako ho v naših srcih vladal mir, in srčni mir pa najbolj ohranjuje človeku drag zaklad, zdravje. Veliki Slomšek jo pi: sal: Potrpežljivost sadi rožice, jeza pa trnje, Tu kako krasno divno poje naš pesnik o srčnem miru: „Le v jasnem valovju pokojnega srca, Prekrasno nebo vesoljno se zrca. In zrcali se v njem nešteti cvet, Ki ž .njim življenja breg je odet, Da mirno teče mu valov-je srca, In prsi vihar mu sovraž/ni ne stresa, On ljubljenec pač je neba.“ — Da, on ljubljenec pač je neba, kdor prav zatajevati se zna. Zato se skrbno zatajujmo, bodimo srčne v boju z jezo, saj vemo, da brez boja ni zmage, brez zmage ne krone, in predočujmo si ljubo čednost, zavoljo katere je Kristus ljudi blagroval! Blagor krotkim, ker zemljo bodo posedli. — Ako so Vam, cenjena gdč. Pepca, te moje skromne vrstice količkaj všeč, pa blagovolite poslati obljubljenih bombonČ-kov iz predalov Vašega plemenitega srca v celjsko župnijo. N. Z. Post jeziku. Sveti postni čas je sedaj, čas pokore in, zatajevanja. Pokore in zatajevanja treba je zlasti nam, krščanska dekleta! Saj brez zatajevanja ne moremo ostati stanovitne v dobrem, tudi ne rasti v krščanskih čednostih,. Pa boste morda rekle, pa kako se naj zatajujemo? Ali se naj postimo ob krnim in vodi in spimo na trdih tleh? Ne, draga dekleta, vsega tega nam ni potreba! Samo e-nemu udu našega telesa napovejmo post, in ta je naš jezik. 'Resnica je, da je ženski jezik navadno jako gibčen, zato bo za marsikatero ta post •težji kakor postiti se ob kruhu in vodi. Pa vsaj za ljubega Jezusa nam ne sme biti nič pretežavno. Zlasti pa, če nekoliko pomislimo, koliko hudega povzroči dandanes ravno Človeški jezik, koliko nedolžnim se jemlje dobro ime in poštenje z obrekovanjem, koliko prepira in kletve povzroči opravljanje in podpihovanje, koliico umazanega in grdega govorjenja se sliši pri mladini in celo pri takih, ki so komaj zapustili šolske klopi, Ce vse to natanko pomislimo, ali ne bomo sklenile vsaj me Ji]ot Članice Dekliške zveze, dajati v tem oziru drugim lep zgled? Saj nas uči tega tudi naša zaščitnica, prebla^ žena Devica Marija! O njej se nič ne sliši, da bi bila kedaj veliko govorila, pač pa nam je lep izgled tihega, mirnega in ponižnega (življenja. 'Posnemajmo jo, draga dekleta! Držimo „e-zusu na ljubo ta post vselej, zlasti še v tem svetem času; potem pa bomo gotovo tudi ž Njim obhajali veselo Alelujo, kar vam vsem, ljube sestrice, želi članica Braslovške dekliške zveze. Moj dragi. ZL Pepca S. Moj dragi mi dušo ogreva Moj, dragi mi urcć sladi On pesmi mi ljubke prepeva On nudi vesele mi dni. Ž njim sklenjena sreča je moja Ž njim srce veselo igra. Pri njem vsaj ne strašim se boja Pri njem sem, kot b’la bi doma. Ni on moj posvetni ljubljenec Ni on moj lažnjivi tiran Moj dragi ti znan je Slovenec Moj dragi si — narod ti sam. Dobri nasveti. Dobri nasveti. Z ljubo tovarišico Pepco kličem tudi jaz: „Sestrice, dopisovalke Dekliškega vrtca, kje ste? Pogrešam ljuba znana imena, pogrešam — meni je tako drag — razgovor s somišljenicami v „Našem Domu“, lipam, da te besede ne bodo ostale le glas vpijočega v puščavi, sicer bi bila preveč žalostna vaša stara svetovalKa. O alkoholu* Imeniten angleški državnik je izgovoril velepomenljive besede: »Alkohol jih pomori več, kakor kuga, vojska in lakota.« In v resnici, alkohol je največji sovražnik sedanjega časa in našega ljudstva. Alkohol je takorekoč drugi Turek; vendar pa je še v nekaterih ozirih mnogo hujši od Turka. Turek je prilomastil v deželo naenkrat — alkohol se udomačuje lepo počasi, a gotovo; Turek je napadal očitno — alkohol dela tiho in zavratno; Turka so se ljudje splošno bali — alkohol pa radi in z veseljem sprejemajo. Velik sovražnik nam je torej alkokol. Zaraditega pa je naša sveta dolžnost, da ga preganjamo povsod, kjerkoli se pokaže. Da bolje spoznamo zavratnega sovražnika, zato si ga oglejmo nekoliko natančneje. Alkohol je strup, kateri se nahaja v opojnih pijačah, kakor: v rumu, žganju, vinu, pivu itd. V pivu se ga nahaja 2—5 odstotkov (%)) v navadnem vinu 5—15cdst. j0/,,), v žganju 20 do 45 odst. (°/0) in v rumu 50 70 odst. (0/0). Pijače, katere imajo v sebi alkohol se imenujejo alkoholne pijače. Te alkoholne pijače še same na sebi niso tako slabe, kakor tudi alkohol sam ne, ako bi ljudje zmerno in le za #) Op. ured. O' tem predmetu je došlo več dopisov, ki se bodo porabili o pri.ožnosti. Razveseljivo je, da je našel ta potuhnjenec ravno med mladino tako krepke in odločne nasprotnike. potrebo uživali. Zatorej naše preganjanje ne velja toliko alkoholu, pač pa alkoholizmu, to je neizmernemu uživanju opojnih pijač, torej pijančevanju. Kaj je pijančevanje? Pijančevanje je, rekel bi, neka navada ali razvada, katera se s časoma izpremeni v pogubno strast tistega, kateri se ji je udal. Ne rečem, da se popolnoma nič ne sme piti razen vode, vendar pa, kar se pije na se pije po pameti, zmerno in po potrebi. Kako pa se sedaj pije? Ali pijejo sedaj ljudje le za potrebo? Ali sesedaj ljudje ne ponižujejo celo do živali in še pod živali, kakor pravi sv pismo: »Človek, ki je bil v časti, je ni razumel, prispodobi! se je živalim ter postal njim jednak.« Grdo in če mero slabo je, ako človeka celo neumna živali prekosi v treznosti 1 Sedaj pa poglejmo nekoliko nasledke pijančevanja. Zena pijančeva nestrpno pričakuje svojega moža, ako ga ni o pravem času domov, kajti dobro ve, da nocoj ne bo vse v redu ako se njenjnož vrne pijan ali vsaj nekoliko na-trkan. Zeli si ga domov in ob jednem bojit Kolikokrat slišimo iz hiše pijančeve robate kletve, razbijanje in rohnenje; uboge žene morajo bežati od hiše, otroci pa hodijo tudi po največji zimi bosi in raztrgani okrog. Pomislimo, kaj še bode le iz otrok, kateri že od rane mladosti gledajo tako žalostne vzglede starišev — pijancev! In to se ponavlja dan za dnevom, leto za letom po naši premili domovini. Ali ni to že na tem svetu pravi pekel, katerega povzroči pijančevanje! ? Na tebi, draga mladina pa je sedaj v prvi vrsti, dolžnost, da napoveš vojsko temu krutemu sovražniku, pred vsem pa najprej vojsko žganju. Stopajte v družbo treznosti, katera ima svoj glavni sedež v Ljubljani. Vsako društvo, bodisi bralno, mladeniška ali dekliška zveza naj pri svojih shodih odločno govori proti pijančevanju. Tudi posamezniki naj dajejo lep vzgled ter se varujejo brezpotrebnega obiskovanja gostiln. V prostih urah, zlasli ob nedeljah popoldne, vzamite v roke raje kako dobro knjigo, v kateri najdete mnogo več zabave, kakor po gostilnah, ob enem pa vam še vaša mošnja ostane nedotaknjena. Na boj torej, na boj, proti pijančevanju ! Na boj za našo premilo domovino, zlasti vi mladeniči, da rešite našo ljubo Slovenijo drugega Turka, kateri v današnjih dneh tako zelo Pustoši po nji. Rožički. Spoštovanje do sv. Cerkve. Kakor spo-uiladni ćas venčajo naj lepše cvetice, tako našo slovensko domovino krasijo cerkve hiše božje, uo katerih moramo gojiti največje spoštovanje. Tu se oznanjuje najpotrebnejši nauk o sv. veri, V cerkvah si zamoremo izprositi največ milosti. Kako sveti kraj da je hiša božja, pove zgodovina; od prvih časov prepovedano je bilo, da Uekateri kristjani niso smeli prestopiti cerkvenega praga, za kazen jim je bilo prepovedano Udeležiti se sv. maše. Dragi mladeniči tovariši, utrdimo si do hiše božje kakor tudi do cerkve Spoštovanje in ljubezen, katere nam noben sovražnik ne bo mogel vzeti iz srca. Obnašajmo se vsakokrat spoštljivo na svetem kraju, ne ostajajmo zunaj med opravilom ali celo mesto v cerkev pa v gostilno; če bi storili tako podobni bi bili Judom, ko niso imeli nič spoštovanja do Zveličarja. Od tega odvračujmo vsakogar Naše delovanje in izobrazba se mora vsakokrat strinjati z duhom cerkve ! Dragi fantje, marljivi bralci Našega Domal cerkev naj nam bode najveće veselje ona je najzanesli-vejša pot do časne in večne sreče. Da čista bi srca Bogu darovali Kadar k daritvi v cerkvi se zbrali; To sklenimo fantje, da bomo v kreposti Vse dobro začeli v svoji mladosti. Kmečki fant. Podšavniški. Sv. Trojica v Halozah. Sedaj, ko je leto 1912. zatonilo za goro večnosti moram zabeležiti lep napredek med našo trojičko mladino, saj moram zapisati v društveno mladinsko kroniko, da so se vse pridne mladenke podale lansko leto pod zaščito Brezmadežne, v Mari- jino družbo, mladeniči pa pod prapor krščanske slovenske organizacije, »Mladeniške zveze«. Prav tako mladi :a, osobito dekleta! Vse pod zastavo Marijino ! Poprej prazno in pusto gredo izobrazbe smo pričeli orati, oplojevati s semenom, zasaievati s cvetkami in rastlinami. In ker vsak človek potrebuje zabave in jo tuli Marijinim hčerkam nihče ne brani, zato pristopite k izobraževalnemu društvu, ki vam nudi različne, poštene zabave z igrami, petjem, knjižnico i. t. d Tukaj si bodete bistrile um in srce, da si bodete tuli prav kmalu ustanovile »Dekliško zvezo«. Brezdvomno je pa, da bodemo tudi mi mladeniči, kmalu stopili pod beli prapor Marijin, v Marijino družbo, kar je največja in najsrčnejša želja pisca teh skromnih vrstic. To dejstvo, da pridemo mi mladi do lepše izobrazbe in da nam zasine zlata zora boljše pri-hodniosti, pa še hočemo izpopolniti stem, da bodemo šli vedno kvišku po lestvici čednost-nega, krščanskega življenja in neomajene zvestobe in plamteče ljubezni, do mile matere Slovenije. In sedaj pa se obrača pisec teh vrstic do tebe trojička mladina s prošnjo: »Mladina! Narod te postavlja za zvestega stražnika svojih pravic, grobov svojih milih očetov in praočetov, da jih ne bode tlačila tujčeva peta, gazila sovražnikova noga Izročil ti je najdražjo dedščino, sveto vero, jezik in narodnost, da to troje zvesto in neoskrunjeno ohraniš. Mladina, oteri in obriši solze materi Sloveniji, povzročene od nevernih in nevrednih sinov. Prosim te v imenu slovenskih prednikov, katerim je bela žena že davno postlala pod težko grudo, v imenu tvojih roditeljev, kateri vas prisrčno ljubijo, želeči vam ugodno bod ičnost, v imenu našega zatiranega slovenskega naroda, kateri se od tebe pomoči na leja, v imemu matere Slave, da jo razveselite s krepostnim in za probujo naroda tolikanj potrebnim delom. Mladina, bodi stalno naša, bodi živoverna, bodi narodna, bodi značajna, nikoli ne popusti od naše slovenske zastave!« Brat iz Haloz. Društveni glasnik. Jarcnina. Dne 6. januarja na praznik sv. Treh Kraljev je imela Mladr-niška zveza občni zbor. Izvolili smo si sledeči odbor: Franc Špari, redsednik; MartinVrzelak, tajnik; Alojzij Drozg, lagajnik; Mihael Flakus in Ivan Breg, knjižničarja. Posvetovali smo se o ustanovitvi Orla in prihodnjih sestankih, pri katerih nastopijo mladeniči z govori in deklamacijami Vurberg! Naše Gosp. izobr. društvo je imelo dne 6. januarja svoj sedmi občni zbor. Društvena soba je bila natlačeno polna. Predsednik, ml. J. Felicijan pozdravi vse, zlasti pa g. državnega poslanca Brenčiča, in domačega c. g. župnika. Zatem sledi poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, G. poslanec Brenčič vspodbuja ljudstvo k pristopu k društvu, zlasti pa mladino k mladinskim odsekom. Kaže na pogubni vpljiv ničvrednih listov, ter priporoča dobre liste. Biča nesrečno pijančevanje. S pri- srčno zahvalo g. poslancu zaključi predsednik krasno uspelo zborovanje. Dne 19. januarja je imela »Mladeniška zveza« svoj mesečni shod. G. duh. voditelj vabijo fante k obilnem pristopu, nakar se izvoli odbor za »Zvezo« in »Marijino družbo« Dne 26. januarja pr.redili so fantje predpustno zabavo v dvorani Vurberškega gradu. Pevci so zapeli pod vodstvom g. organista par lepih pesmi Zatem je predstavljal ml Felicijan šaljivko »Frakeljnov Boštjan, ali pijančeva usoda« ki se je zelo dopadla. Potem so igrali fantje spretno »Mojstra Križnika, božični večer«. Ml. J. Rašl zahvali se vsem tujim gostom. Vurberška mladina le krepko naprej po potu, ktera nas vodi do zmage nad našimi nasprotniki. Stanko. Vurberg. Marijina družba se lepo razvija. Izvolile smo si novo predstojnico Naniko Kra-nar-jevo. Pa tudi »Dekliška zveza«, ne zaostaja za Marijiro družbo marveč pridno deluje. Imele smo v preteklem letu 6. poučnih shodov, kateri so bili obiskani dobro. Priredile smo tudi dve igri. Zadnje zborovanje za leto 1912 je bilo, dne 29 decembra Tajnica M. Minih vabi dt kleta, naj ostanejo v novem letu zveste članice »Dekliške zveze«. J. Lah vspodbuja k vstrajnosti; ter želi »Dekliški zvezi« obilo blagoslova v novem letu Dne 12. t. m. je bila volitev. Izvoljene so: Paula Krefl predsednica, Melka Minih tajnica, Marica Pirnik podpredsednica, Jula Lah, Urša Pivec, Sušnik Marija, Antonija Ih c, Mohorko Ivana, Ana Minih in Lorenčič Antonija odbornice Dekleta predraga! Skrbimo, da se bode naša zveza lepo razcvitala in da bomo, imele večkrat kaj lepega v N. D, poro? ati. Malka. Sv. Martin pod Vurbergom! Dekliška zveza je imela 2. svečana po \ečernicsh prvi mesečni sestanek ; govorila je predsednica Ana Majerič, kako moramo izpolnjevati svoje verske dolžnosti, da bomo res verne Slovenke, tudi nam je razložila kako moramo pogostoma sprejemati sv. zakramente. Ptuj. Poročilo mesečnega shoda Dekliške zveze, ki se je vršil 19. januarja. Predsednica pozdravlja navzoče, osobito drage goste. Članica gospodična Razlag izroča pozdrave vlč g duh. voditelja ki zbog bolezni ni mi gel se udeležiti shoda. Zborovalke pošiljajo vlč. g poklone z željo skorajšnjega okrevanja. Predsednica kakor gospodična Razlag se spominjate v gi rkih besedah umrle članice mladinke N. Markeš, katero smo 16. t. m. spremile k večnemu počitku. V znak sožalja se ji zakliče trikratni: Slavni Poučni govor o zadovoljn* sti naše predsednice T. Breznik je bil — kakor navadno beseda na pravem mestu in v primerni obliki. Članica A. Kovačič poroča o udeležbi zastopnic naše zveze pri božični predstavi pri sv. Lovrencu na Dravskem polju in o sodelovanju s vprizo-ritvijo »Štirih letnih časov« po članicah Ptujske zveze (Kotnik, Petovar, Vidovič, Kovač č) Poročevalka je s svojim poročilom zbudila zanimanje, pa tudi občo veselost. — Mladenič Ver priporoča v prepričevalnih besedah čitanje versko-narodnih časnikov (Slov. G> spodarja — Stražo, — Naš Dom Domoljub Bogoljub — Glasnik najsvetejših Si c in Z'ato dobo) ter poda tozadevnih pojasnil. — Monolog »Troje obiskov« (sestavljen po gospodični Erni Razlag) vpri-zorjen po M. Kekec in T. Kotnik je bil navdušeno sprejet. Deklamacijo »Ne hodi na ples!« nam pa je lepo dtklamovala članica N. Cvetko. Končno se ureja nekaj društvenih zadev, osobito glede znakov, pobiranja udnine in zapisnikov — po nasvetih članice gospodične Razlag. Sklene se nadalje, da izostane radi postnih pridig shod v mesecu februarju. Prihodnji shod se vrši se zanimivim vsporedom 19. marcija — na Jožefovo po večernicah v običajnih prosto-rh, na kar se že sedaj opozarja. S zahvalo zborovalcem, gostom govornicam in sotrudni-cam zatvori predsednica shod s klicem: Na veselo svidenje na Jožefovo ! Marica. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 12. januarja 1913. je imela »Mladeniška zveza« svoj eti občni zbor ter ob enem mesečni shod. redsednik Ivan Petek pozdravi v lepem številu ! došle mladeniče, nato so govorili č. g kaplan Skvarč, tajnik Lovro Horvat, blagajnik Franc Čuš, ki poda blagajniško poročilo in Martin Vrabl iz Sakušaka. V odbor »Mladen ške zveze« so bili izvoljeni I' an Petek iz Vodol, preds» dnik; Jakob Klajžar iz Vinšaka, podpredsednik ; Lovrenc Horvat iz Gabemika, tajnik ; Anton Hi ga, tajnikov namestnik ; Martin Vrabl, e dbe rnik. Nato so se č g. duh. svetovalec in župnik Jožef Sinko zahvalili vsem udom in govornike'm, ki so v pretečenem delov ali v procvet Mladeniške zveze. Le tako naprej, mladenči. Vsi dobro in krščansko misleči mladenči oklenite se naše Mladeniške zveze. Pridite vsi mladeniči na mesečni shod, ki bo koncem februarja. Pridejo tudi drugi govorniki. Ljutomer. Mladenke ljut. D. Z smo se zbrale na novega leta dan zopet pri mesečnem sestanku. Pred. Marija Kranjc je otvorila shod, ter v imenu cele zveze zahvalila našemu č. g. v< d. M. Kosu, da se toliko trudijo za nas, nadalje je priporočala da bi nove članice pridobivale, in ktemu še da bi vsaka članica vsaj enkrat v mesecu prejela sv. obhajilo da bi se bolj in bolj razcvitala. Č. g vod. so razlagali o kralju Markoviču in o razmerah na Balkanu. Zapelo se je ludi več. Upih pesmij pod vodstvom g. pevovodja Fr. Zachrla. Le pridno se udeležujte mladenke mesečnih sestankov, če ravno nekatere ne dajo odgovora na vprašanje, če ktera vpraša za kak nasvet. — Vesele pozdrave pošiljam vsem člai icam D. Z. Mladenka iz Zveze M. Gornja Radgona. Poročilo o delovanju Mladeniške zveze kmet. bralnega društva v Gornji Radgoni v drugem polletu 1912. Mladeniška zveza je v pretečenem drugem polletu priredila 5 podučnin shodov in dve deklamaciji. Zraven tega se je še dvakrat razpravljalo o občinskem redu. I Na šestem poučnem shodu dne 14. malega travnika je govoril J Lančič: Sv. Ciril in Metod in slorenski mladeniči. Po govoru je deklamiral J Dokl pesem sv. Cirilu in Metodu, potem so še pevci zapeli »Hei slovani.« II. Sedmi poučni shod dne 11. velikega srpana. 1. Razprava občin kega reda. Govoril P. Kovačič. 2. Vojaški nabori. Govoril P. Potočnik Kovačič je razpravljal o občinskem redu, prva tri poglavja. Potem je predsednik zveze izpregovoril nekoliko besed za fante, ki so šli na vojaški nabor. Dne 22. kimovca smo priredili slavnost z igro »Don Manuel« ali »Ave Marija « III O.-mi poučni shod dne 13. vinotoka. 1. Evharistični kongres na Dunaju govori J. Lančič. 2. Duh. vod. J. Lusker: O balkanski vojski. IV. Deveti poučni shod dne 10 listopada. 1. O varčnosti govori J. Paulič. 2. Pesem nedolžnega mladeniča deklamoval J. Potočnik. 3. Razprava občinskega reda. 4. Č g. duh. vod. nam je potem še razložil nekatere tuje besede. V. Deseti poučni shod dne 8. grudna. 1. O Balkanu govori č. g. duh. voditelj. Dne 5. prosinca 1913 je priredila mladeniška zveza ''eselico z gledališko predstavo »Mojstra križnika "°žični večer,« s tamburanjem, petjem, konfeti šaljivo pošto. Veselica se je krasno obnesla. *cti občni zbor Mladeniške zveze se je vršil r!16 19. prosinca 1913. po običajnem vsporedu. ‘’ovi odbor Predsednik je zopet Peter Po-[°fnik; podpredsednik Vekoslav Zemljič; tajnik Jakob Zemljič; blagajnik Josip Paulič; knjižni-^at Leopold Potočnik; odbornik Anton Zemljič. Slučajnosti: Ker bivši tajnik Franc Mulec radi 0v*r ni bil pri občnem zboru, se mu na tem niestu naša zveza najprisrčnejše zahvaljuje za požrtvovalno delo, mu čestita k njegovi poroki ln želi, da bi bil zanaprej bralnemu društvu to, *ar je bil doslej mladeniški zvezi namreč: ve-ren> naroden, požrtvovalen mož. Potem so še Sovorili Janez Lančič, č. g. duh. voditelj in Pfedsednik zveze Peter Potočnik. Bog daj da v tem letu zveza pridobila še vse tiste mla-ueniče ki še niso v zvezi. Čim več nas bo tem ö°lje za nas, tem uspešnejše bodemo odbijali Sovražne napade. Domovina ima v mladini svojo “odočnost. t. č. tajnik. . Sv. Križ na Murskem polju. Prvo četrt-lotno poročilo o delovanju D. kliške Zveze. , Ustanovni shod dne 3. nov. 1912 Po slovesni ?Južbi božji, pri kteri je pridigoval vlč. g. dr. •dohnjec iz Maribora, vršil se je drugi popoldanski del ustanovne slovesnosti v društveni dvorani. Po pesmi »Slovenskim mladenkam« “Ivoril je č. g. kaplan Fr. Osttž kot predsednik “falncga društva, čegar odsek hoče biti Dekliška Zveza, zborovanje. Med glasnim odo-“vavanjem dal je novi dvorani ime »Slomškov uom«. Potem predlaga za predsednico zborovanja zaslužno T. Kovačič in za podpredsednico jlj' Osojnik, obe zastopnici gornjeradgorske Uekl. Zveze, za zapisnikarico pa M. Krajnc, predsednico ljutomerske Dekl. Zveze, ki so lzvolitev sprejele. J. Kovačič, deklamira »Po-zdrav«. Vič. g. dr. Hohnjec iz Maribora govori 0 potrebi ženske organizacije in obširno razpravlja v treh vezeh, ki naj vežejo dekleta v novi Dekl. Zvezi, namreč 1. vez medsebojnega Prijateljstva 2. skupnega splošnega in strokovnega izobraževanja ter 3. poštene zabave: Govoril je prisrčno in praktično, nakar se je za-Pela pesem »Slovenka sem«. Zatem so se vrstili nastopi domačih deklet: 1. Fr. Černel primerja ^lomšekovo delovanje in delovanje v Dekl. Zvezah 2. M. Marinič govori o domovinski ljubezni; “• Fr. Vaupotič o božjem blagoslovu za naše delovanje; 4. L. Slavič deklamira drugo pozdravno pesem 1 5. M Paulič govori o bogo-[jnbnem življenju. 6. A Rajter: izvaja naj bi današnje pomladno navdušenje ostalo v Zvezi stanovitno; 7. A. Slavič deklamira spodbudno Pesem; 8. Fr. Peršak izraža željo, naj bi Dekl. ^'eza vse članice pripeljala pod Marijin prapor, ^ato seje zapela Marijina himna pod vodstvom fv nadučitelja Ant. Herzoga, kakor tudi prejšnji “ve pesmi. Po petju so še nastopila sosedna “ekleta, kakor: M Krajnc iz Ljutomera, najprej sama in potem v dvogovoru z Maliko Zadravec: »Zakaj k.Dekliški Zvezi?«, M. Horvat od ^v. Jurja ob Ščavnici, N Osojnik iz Gornje Fadgone, M. Karba (»Varujmo se plesa 1«), Al. Šoštarič in J. Sagaj iz Ljutomera. Pismene pozdrave novi Zvezi sta poslali zaslužna P. Senica iz Šmarja pri Sevnici in Fr. Vrazova iz Ljubljane. S zahvalo predsednice se je zborovanje za ta dan končalo; vpisovanje članic in volitev odbara se je moralo preložiti na 10. nov. 1912. Takrat je pristopilo k Dekliški Zvezi 110 deklet in si izvolilo odbor sestoječ iz 20 članic, tako da ima 14 vasi po eno, 3 vasi pa po dve zastopnici v odboru. Odbornice so izmed sebe izvolile za predsednico Dekl. Zveze Fr. Vaupotič, za podpredsednico A. Štuhec, za tajnico A. Sle-kovec, za blagajničarko Fr. Černel in knjižničarko Ant. Rajter. II Prvi poučni shod je priredila Zveza dne 22. dec. 1912. 1. Predsednica govori o vzajemnosti. 2 Duh. voditelj, č. g. Fr. Ostrž, razlaga zvezina pravila, ter poziva dekleta, naj se pred vsem poslužujejo poučnih knjig 3. Fr. Černel pripoveduje o sv. Katarini. 4. Krajnc in Ljutomera prednaša, na kaj naj bo slovensko dekle ponosno. III. Meseca januarja 1913 je vso Zvezino pozornost in skrb zajela prva zvezina gledališka predstava. »Lurška pastirica«, uprizorjena dne 12. t. m. Najlepša pohvala uprizoritve je v tem, da si jo ljudstvo želi ogledati še enkrat. Tajnica. Jurklošter. Peti poučni shod se je vršil 29. septembra. Podpredsednik pozdravi navzoče in govori, o prijateljstvu in edinosti, med mladeniči; tajnik: o Šlomšekovem delovanju za Slovence; duhovni voditelj: o Slomšekovih zaslugah v cerkvenem oziru, shod se konča s cesarsko pesmijo. — Šesti poučni shod je bil 10. novembra; Mladenič J. Zovornik iz Št. Vida, govori o pijančevanju in njegovih žalostnih nasledkih ; tajnik o varčevanju; predsednik o pridnosti in odločnosti; Duh, voditelj prečitajo in razložijo pravila »Švete vojske« shod se konča s pesmijo. — Občni zbor se je vršil dne 19. januarja; podpredsednik navdušuje za Mladeniško zvezo ; tajnik poroča o delovanju M. z. v preteklem letu, imeli smo šest poučnih sh idov, udov je bilo 89. Knjig se je prečitalo 226, časnikov pa okoli 280. Odbor se je izvolil večinoma stari. Zborovanje se je končalo s pesmijo. Frankolovo. Poročil se je tukaj vrl mla-deničjurij Gorenšek, prednik ml. Marijine družbe, in načelnik »Ml. zv « z vrlo deklico Elizabeto Esih, članico dekl. Marijine družbe in odbornico »Dekl. zveze«. Na predvečer priredili so tovariši svojemu načelniku podoknico. Na dan poroke 27. prosinca pa je šla ml. in dekl. Marijina družba nasproti ženinu in nevesti, ter pozdravila svatovsko družbo v prisrčnem nagovoru. Potem jo je slovesno spremljala v cerkev. Na gostiji v rojstni hiši ženina nabralo se je za »Mlad. zvezo« po izbranih besedah ženinove napitnine 9 K; hvala lepa, ostanite nam še v bodoče naklonjeni. Tainik. Rečica ob Savinji. Dolgo je spavala naša dekliška Marijina družba, pa se je le zbudila po vztrajnem prizadevaniu našega sedanjega kaplana č. g. Franc Hohnjec. Družba je začela prav dobro napredovati, število družbenk se je že precej pomnožilo. Upamo da bomo imele kmalu slovesni sprejem v Marijino družbo. Mnogo jih je še pa, ki se še niso zbudile iz spanja. Ne vem ali se sramujejo stopiti pod zastavo Marijino, nositi Marijino svetinjico, in se imenovati hčere Marijine. Ne ne tako draga mi dekleta Rečička, ne sramujte se Marijine svetinjice nositi, in ne bojte se sveta, ampak pogum. Dekleta, vsa v družbo pod zastavo Marijino. Da se bo koncem leta lahko reklo, lepa krasna Rečička fara ima vsa dekleta v M. družbi. Toraj dekleta, prav pridno delujmo in napredujmo, tako da kmalu dispemo še do Dekliške zveze, kar vsem iz srca želi. Družbenka. Žetale. Iskreno mi pozdravljene sestrice drage Mirijinih družb v letu 1913. Mar. dr. se vkljub hudi zimi kaj lepo razvija. Kako vneto deluje se je pokazalo 12. tega meseca, ko so nas v sobi Bral. društva družbenice (pod vodstvom č g J. Kranjca) razveselile s krasno igro »Marijin otrok.« Igra in pa naš krasni novi oder sta privabila v naše društvo mnogo takih kmetov, ki so prej zaničevali prireditve našega Kat. bral. in izobr. društva. Predrage sosestre širom cele Slovenije pokažimo v tem letu, da nismo liberalke in tudi ne bomo, me smo prave slovenske deklice in ostale bomo. Tajnica Mar. dr. Zreče Umrla je družbenica Marijine družbe, Micika Jevšenak. Pokojnica je zapustila lep vzgled vsem, zlasti pa nam dekletom Marijine družbe. Pokorna in natančna je bila v spolnje-vanju vseh družbenih dolžnosti Veliko je bilo njeno trpljenje v bolezni, celih pet let. A vedno je bila potrpežljiva in vdana v božjo voljo. Kot Marijina družbenica je imela slovesen pogreb, z dvema duhovnikoma, precejšnjo število belo oblečenih sos-:stnc, spremilo jo je do hladnega groba, ki so ji zapele v slovo ganljivo žalo-stinko. Z Bogom, Micika! Ti kličejo sestre iz Marijine družbe. Družbenica. Piljštanj. Dragi Naš Dom vsprejmi kratko letno poročilo naše »Dekliške zveze.« Malo smo sicer delale, pa ne obsodite nas nikar prehudo. Imele smo dva dobro obiskana shoda. Prvi 10. marca; spored: 1. Pozdrav voditeljice kije ob enem tudi zahvalila č. g. duh. vod za vso požrtvovalnost in trud in nas vspodbujala k složnosti in medsebojni ljubezni, in pa da bi vedno pridobivale nove članice 2. Občni zbor Dekl. zveze a. b c. 3 Deklamacija 4. Govor č. g. duh. vol. o varčnosti. Vsaka mladenka, vsaka gospodinja mora znati varčevati, varčevati o vsem, a varčevati vedno v pravi meri. Vsaka mladenka naj bi imela hranilnično knjižico in bi pridno denar, ki ga sicer toliko brez potrebe izda nosila v hranilnico. In itkazalo se je, da besede niso padle na kamita tla. Tako je prav! (op ur.) 5. Narodna pesem. Drugi shod smo imele 12. maja. Spored: 1. Srčni pozdrav voditeljice. 2. »Nov šopek« deklam. M. Gubenšek. 3. Govor M Štntih. Kako srčno moramo ljubiti slovensko domovino svojo. 4. »Pomlad« deklam. R. Rozman. 5. Govor č. g. duh. vod.: Delavnost slov. gospodinje. 6. Petje. Shod zaključi voditeljica. Udeleževale smo se shodov Slov. kat. izobraž. društva, Slov. Straže, imeli smo tudi skupno majniški izlet na naj-odaljenejši hrib v naši fari Uprizorile smo dvakrat igro »Svojeglavna Minka.« Zraven tega smo pa še največ skrbele v Evharističnem letu za svoio dulo tajnica A. T. Rajhenburg. Dolgo je že, od kar ni bilo slišati iz naše fare o dekliškem gibanju, kakor bi se spodobilo za tako obširno faro, ki ima toliko mladenk. O ižalujem, da so mnoge mladenke tako lahkomiselne. Prosim vas, zapustite široke ceste v gostilne, na plesišče in veselice in pridite k nam v »Dekl. zvezo« da bomo vse skupaj delovale. Pa še nekaj predrage mladenke ! Dobro bi bilo za našo faro, da ustanovimo Družbo treznosti. Na delo mladenke predrage, Si sestrice zveste podajmo rokč, Ne strašimo znojne se srage Da »Zveze« razcvele se vse veselč ; posebno pa T. in R. V. Kratkočasnik. Neprijetno. »Mihec, kaj pa hodiš že dalj časa tako žalosten in zamišljen okrog.« »Veš Lukec, zmagovalno pesem bi rad napravil na Bolgare za »Naš Dom« pa ne najdem rime na Cataldča.« Prebrisanec. Pri lasničarju Strgulji čaka na dan pred proščenjem veliko ljudi, da jih ostriže in obrije. Prebrisani Strgulja jim pripoveduje med striženjem strahobne povesti Zakaj ? Pri pripovedovanju stojijo poslušalcem lasje po koncu in Strgulja jih lahko hitreje poseka. Razposajenca. »Kaj sta pa spet naredila, da se vama tako dobro zdi ?« »Stricu sva naredila vozel na robec, zdaj pa že premišljujejo celo uro, kaj vozel pomeni, pa se ne morejo spomniti.« Zareklo se mu je. Zagovornik: Gospodje porotniki! državni pravnik zatrjuje, da je obdolženec storil tatvino. Obdolženec pa pravi, da ni Dobro premislite, gospodje porotniki, komu boste verjeli. Državnemu pravniku, ki ni bil zraven, ali pa obdolžencu, ki je bil ? Prirejene slavnosti in prireditve: Kraj Sv, Lovrenc v Sl. gor. Središče Vurberg » Poljčane » Gornja Radgona » » Hoče » » Sv. Martin p. Vurberg. Gornja Radgona Svetinje pri Ormožu dan 12. prosinca 1. » 6. » 19. > 26 » 19. » 26. » 5. » 19. » 12. » 19. » 26. » 2, februarja 2. » 2. » ime društva Mladeniška zveza Orel Izobraževalno društvo Mladeniška zveza » » Izobraževalno društvo » » Mladeniška zveza » » Orli » Dekliška zveza » » » » Marijina družba prireditev občni zbor » » » » mesečni shod predpustna veselica občni zbor igra: Sinovo maščevanje veselica občni zbor Vaški skopuh in petje » » » »Zakleta soba v gostilni mesečni sestanek podučni shod » » Napovedane prireditve: Kraj dan ime društva prireditev opomba št. Pavel p. Preb. 16. februarja Dekliška zveza podučni shod Hoče 16. » » » poučno zborov. » 2. marca Orel občni zbor Gornja Radgona 2. » Dekliška zveza podučni shod Brežice 16. februarja » » občni zbor » 23 » Orel Pijavka, Rdeči nosi ..................................................................................................... ’• K j Priložnostni nakup Radi smrti svojega moža sem prisiljena iz zaloge 75.000 ticjr»o vila flanelnila odej prodati, katere ponudim za zelo nizko ceno. Te odeje so pripravne za vsako hišo za pokrivanje postelj in ljudij. Dolge so krog 190cm in 135cm široke. Pošilja se proti povzetju in sicer 4 komade tigrovih flanelnih odej za 8 K 80 v. Vsak cenj. čitatelj tega inserata si lahko z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s pošiljatvijo. MARIA BEKERA .-. NACHOD .-. Češko tovarnarjeva vdova zaloga tovarniških odej 4. in 5. Slovenci! Naročite si „Naš Dom". Družba sv. Mohorja v Celovcu. Družba bo lotos izdala „Koledar“ z zelo pourljivo vsebino in popolnim i-menilcom vseli udov, ker so zadnja leta nekateri udje izostali vsled nepopolnega imenika. Imenik' v „Koledarju“ naj bo res viden znak enotnosti in celokupnosti slovenskega naboda, naj 1» vseslovenska naslovna Knjiga. Vsi udje brez razliko bodo gotovo z veseljem brali izvirne slovenske „Pravljice“, nič manj zanimiva in poučna bo v „Večernicah“ povest „Mlada Breda“, katere snov jo vzeta iz ljudskega. življenja. C. g. kanonik in prot. dr. Josip Gruden nam v 3. zvezku „Zgodovine slovenskega narooa“ živahno slika kulturno dobo srednjega veka. Knjiga je silno poučna in vsaki slovenski hiši, vsakemu društvu, neobhodno potrebna. Letos obhajamo IGOOletnico zmage krščanstva nad poganstvom. To junaško dobo prvih krščansKihvitezov.nam slika č. g. prof. dr. J. E. Zore v knjigi: „V tem znamenju boš zmagal“.Vsaka krščanska hiša naj si naroči to lepo, slavnostno knjigo. Družba izda kot šesto knjigo molitvenik „Krščanska mati“ za slovenske žere. Knjiga jo jako poljudno pisana in polna lepih, vzgojeslovnih naukov in zgledov. Nobena slovenska hiša, nobena krščanska mati ne sme biti brez to lepo knjige. Krščanskih žen in mater potrebuje slovenski narod, .n akohoče ostati slovensko ljudstvo srečno in zadovoljno, si mora vzgo'iti krščanskih, slovenskih junakinj, in to je namen te lepe knjige. Knjiga ni prirejena samo za ženo in matere, temveč sploh za slovensko mlaidiin zlavsti za dekleta. Zato: Marijine družbel dekliške zveze, sezite pridno po tem lepem molitveniku. Malenkostno svoto 2 K utrpi lahko vsaka družina, vsak zaveden Slovenec in Slovenka, — Le če bo Število Moborjanov visoko naraslo, bo Družba tudi lahko zadovoljila svoje naročnike ter novim in starim udom nudila novih in krasno opremljenih knjig. Družba ima za bodočnost v svojem načrtu knjige gospodarske, zadružne, pravne, nabožne, leposlovne in zgoilo-vinsko-kulturne vsebine, in to izjtocl peres najboljših, strokovnjakov in pisateljev. Zato naj so' novi udje Že zdaj priglasijo in stopijo v družbo Molior-janov, da bo šel odbor in pisatelji s tem večjim veseljem na delo za krščansko prosveto. Družbeni odbor jo v svoji zadnji seji ustanovil za vse umrle dosmrtno ude večno sveto mašo, ki se bo darovala vsako leto dne 24. septembra, (. j. na dan smrti družbenega ustanovitelja, nepozabnega škofa 'A. M. Slomšeka. Zato Družba sv. Mohorja uljudno prosi, da bi se v bodočo vpisalo čim več novih dosmrtnih udov ter tako postali deležni časnih in večnih dobrot in mi’ losti. Družba sv. Mohorja upa in zatrdno pričakuje, da se bo letos število u-dov znatno zvišalo in tako preseglo do-sedaj najvišje število Moborjanov, kar bo le v Čast, ponos in korist slovenskemu narodu. Z Bogom na delo za narod! Lansko loto se spomladi mnogo u-dov ni zglasilo, a v jeseni so hoteli i-meti vsi knjige, In tako nazadn je Družba sv. Mohorja ni mogla mnogim naročnikom postreči, ker se spomladi niso pravočasno oglasili, Slovenci in Slovani, zglasite se takoj za Družbo sv. Mohorja!