GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO XIV.___LJUBLJANA, OKTOBER 1973_ŠTEVILKA 10 Zelena luč iz teme KO SO TEMNE ULICE IN STANOVANJA PRIČELA TUDI ŠIRŠO JAVNOST OPOZARJATI, DA S PRESKRBO ELEKTRIČNE ENERGIJE NEKAJ NI V REDU, JE IZ TEME ZASIJALA ZELENA LUC ZA RAZPRAVE O TEM TAKO POMEMBNEM VPRAŠANJU. OGLAŠAMO SE TUDI LITOSTROJCI. NE ZATO, KER BI POSTALI PAMETNI ŠELE OB ZELENEM PREBLISKU, TEMVEČ KER TOKRAT UPAMO IN PRIČAKUJEMO, DA BO NAŠ GLAS IMEL SVOJO TEŽO IN NE BO ZAMRL V TIŠINO KOT VSE NAŠE DOSEDANJE ŽELJE, PREDLOGI IN ZAHTEVE, KI SMO JIH GLEDE NAŠIH ODNOSOV Z ELEKTROGOSPODARSTVOM IZRAŽALI OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH. Naša izkaznica Letno porabi Litostroj nad 0,4 odstotkov vse v Sloveniji proiz-vedene električne energije in približno 7.000 kW moči nam mora biti na voljo v elektrarnah, da so pokrite naše dnevne potrebe, bmo torej kar pomemben porabnik električne energije. Hkrati smo proizvajalci strojne opreme za hidroelektrarne, torej tiste energetske objekte, ki najejo blizu polovico moči jugoslovanskemu električnemu om- _____L. Sole, dipl, ing. režju. Z izdelavo 220 turbin in njihove pomožne opreme smo v sodelovanju z Metalno iz Maribora in zagrebškim Rade Končarjem dali jugoslovanskim hitroelek-trarnani nad 3 200.000 kVV. To je niav čeden delež ob primerjavi, do dosega celotna instalacija v naših hidro- in termoelektrarnah Približno 8,000.000 kW. Sodimo, da imamo zaradi te-ga v rokah dovolj veljavno izkaznico za vključitev v krog, ki naj soodloča pri reševanju elektroenergetskih vprašanj, in da alektrogospodarstvo našega glasu ne sme preslišati. Dvakrat tepeni Neurejena preskrba z električno energijo nas tepe po dveh plateh: z redukcijami v prejemanju Potrebne pogonske energije in z onemogočanjem trajne zaposlit- ve podjetja po njegovem osnovnem proizvodnem programu, to je pri proizvodnji investicijske opreme za hidroelektrarne. Redukcij električne energije, ki jim vselej slede podaljšanja dobavnih rokov, nam inozemski kupci ne priznavajo kot višje sile in opravičila. Poleg manjšega zaslužka zaradi izpada produkcijskih ur nam povečujejo gospodarsko škodo še penali, ki jih je treba odšteti zaradi zamujenih rokov. Redukcije jeseni 1964 do 1967 so nas močno prizadele. Tudi redukcije v letošnjem septembru ne bodo brez posledic, čeprav smo dobili le 13 % energije manj, kot smo načrtovali. Udarce po drugi strani si je treba ogledati bližje. Njihove posledice so globlje, delno tudi nepopravljive. Naročil premalo ali preveč Naš živahen gospodarski razvoj odseva v hitrem naraščanju potreb po električni energiji: pred 10 leti smo je potrebovali samo polovico tega, kolikor je potrebujemo danes; že čez 10 let jo bomo morali proizvajati dvakrat toliko. Ob tolikšnem naraščanju bi morali sproti in zelo hitro postavljati nove elektrarne po skrbno vnaprej pripravljenih obveznih in med republikami usklajenih dolgoročnih načrtih. Dolgoročnih načrtov izgradnje novih energetskih objektov žal ni. Zato — kljub obilici vode in premoga — nismo sproti gradili novih elektrarn. Pomanjkanje energije poizkušamo reševati zadnji hip z izbiro najprimernejših objektov iz na hitro postavljenih kratkoročnih načrtov. Zaletavo reševanje elektroenergetike ima za Litostroj kot edinega domačega proizvajalca vodnih turbin zelo težke posledice: namesto da bi elektrogospodarstvo zagotavljalo podjetju letna naročila v stalni višini njegovih zmogljivosti, mu daje v splošnem premalo naročil, včasih pa preveč. Tako se spreminjajo višine letnih naročil turbinske opreme za domače potrebe med skrajnostima 104 tone (leta 1968) in 3980 ton (leta 1966). Kdo bi mogel pri takem nihanju naročil planirati proizvodnjo in v redu izpolnjevati rokovne obveznosti? Še dobro, da nam je uspelo zadržati potrebne strokovnjake z razširitvijo proizvodnega programa na druge veje. Pričakovali smo, da se bodo na širši črti različnih izdelkov letna naročila izravnavala. Tako je tudi bilo. Elektrogospodarska podjetja, ki nam zamerijo to ali ono zamudo, bi se morala najprej vprašati, ali pravilno zaposlujejo domačega proizvajalca. Nenrimerni odnosi Pomudimo se ob vprašanju, kako omogočajo elektrogospodarska podjetja strokovni razvoj domačim proizvajalcem opreme! Ugotovimo lahko, da so odnosi elektrogospodarstva do Litostroja vse prej kot taki, kakršne si želimo in ki so tudi logični: v gospodarstvu iste države mora ena gospodarska veja oplajati drugo v skupnem prizadevanju po gospodarski moči države kot celote. Imamo redke primere, ko se je to ali ono podjetje zavedalo svoje dolžnosti in prispevalo svoj delež k strokovnemu dvigu Litostroja. Med poslednjimi takimi svetlimi primeri moramo omeniti odobritev agregata IV v HE Moste, ki naj kot prva litostroj-ska črpalna turbina prinese domačemu podjetju začetno referenco s tega za nas še novega področja hidravličnih strojev. Na splošno pa stoji elektrogospodarstvo ob strani, kot da ga ne zadeva strokovni razvoj domačega proizvajalca strojne opreme za hidroelektrarne. Prepušča Litostroju, da sam nosi vso finančno težo znanstvenih in laboratorijskih raziskav, brez katerih se podjetje ne more obdržati na površini. Ne prispeva niti pare k naši težnji po obvladanju vseh področij sodobne izdelave hidravličnih strojev in prepušča pridobivanje potrebnih referenc naključju ali redkim navdušencem iz svojih vrst, ki jim je pri srcu rast domačega podjetja. Pri vsem tem se nekatera elektrogospodarska podjetja ne sramujejo zahtevati od Litostroja poleg najnižje cene take tehnične rešitve, ki jih sploh nihče ne more dati. Take zahteve razumemo kot grožnje, da bo sicer naročilo odšlo v inozemstvo. Že večkrat smo poudarili, da se ne bojimo primerjave naših ponudb z inozemskimi niti v pogledu tehničnih rešitev niti v pogledu cene, smo pa odločno proti nameri domačega kupca, ki si prizadeva pri domačem proizvajalcu uveljaviti ostrejša merila, kot bi jih uporabil pri naši inozemski konkurenci. HE Mratlnje Zakaj taki odnosi? Ni daleč misel, da pomenijo le pripravo za potovanja v inozemstvo ... Ob razmišljanju o mogočem dobavitelju notrebne onr°me ie pač postenejši zaman z ioku, češ »kaj bi Litostroj!«, in neposreden odhod v inozemstvo, čeprav tudi tako obnašanje predstavnikov elektrogospodarskih podjetij ni brez krivde do nas in do družbe. Spomeniki nenačrtnostl Ob reševanju elektroenergetskih vprašanj v stalni časovni stiski nas vznemirja pojav, da v naglici izbiramo za gradnjo objekte, ki bi jim pri načrtnem obravnavanju elektroenergetske problematike ne mogli prisoditi gospodarnosti. Vzemimo kot primer, da bomo v Sloveniji do leta 1977 poleg 4. agregata v HE Moste, 8. agregata v HE Fali, hidroelektrarn Srednja Drava II in Kobarid ter termoelektrarne Šoštanj IV postavili tudi dve plinski elektrarni, in sicer prvo za 69.000 kW v Brestanici in drugo za 60.000 kW na še nedoločenem kraju (Trbovlje?). Elektrarne, ki jih poganjajo plinske turbine, se odlikujejo po razmeroma nizkih investicijskih stroških in izredno kratkih rokih izgradnje. V državah brez klasičnih energetskih virov, kot sta voda in premog, jih uporabljajo za kritje konic, ker jih je mogoče hitro pognati in ustaviti. Očividno je, da so nas ob pomanjkanju konične energije silile v izbiro plinskih elektrarn prav njihove dobre lastnosti. Pred slabimi lastnostmi, kot so nujen uvoz celotne opreme in stalno uvažanje lahkih bencinov kot pogonskega goriva naj dražje vrste, smo si zatisnili oči. že tako visoko lastno ceno proizvedene kilovatne ure bomo še dvignili! V Litostroju smo odločno proti postavljanju plinskih elektrarn. Sodimo, da predstavlja izbira plinskih elektrarn najbolj nazoren primer odklonitev z gospodarne poti, do katerih prihaja, če se elektroenergetika rešuje v preozkem krogu brez pritegnitve širše interesne skupnosti in brez upoštevanja širših gospodarskih interesov. Plinske turbine štejemo kot pravcati posmeh še neizkoriščenemu bogastvu naših voda in izoblikovanosti dežele, ki ponuja številne možnosti za izgradnjo rudi oeielvLi arn z naravno uii umetno akumulacijo, tirno proti uvažanju opreme! Ali naj elektroenergetika sili naše delavce k zaposlovanju onstran meje? Smo za take rešitve, ki jih obvladamo sami in ki oplajajo naše gospodarstvo, in proti takim, ki ga obremenjujejo. Slišimo, da ima HE Kobarid težave z lokacijskim dovoljenjem in se sprašujemo, kje je enakost meril za varstvo okolja? Zaradi akumulacijskih jezer na Soči ne bo nihče zbolel. Ne moremo pa tega trditi o milijonih kubičnih metrov izpušnih plinov, ki bi jih pošiljale plinske turbine pod že tako zastrupljeno nebo zasavskih revirjev. Naj se nihče ne izgovarja, da bodo turbine delale le nekaj ur dnevno! Vsi vemo, da jih bomo zaradi splošnega pomanjkanja energije obremenjevali do skrajnih možnosti. In končno, ali 129.000 kW res toliko pomeni, da bodo na vsak način potrebni spomeniki naši nenačrtnosti? Kdo jih bo preprečil? Nepopravljiva škoda Iz uvodnega referata ing. Sajovica na letošnjem posvetu o elektroenergetiki Slovenije povze-(Nadaljevanje na 7. strani) Pregled devetmesečnega poslovanja Za nami je že tretje trimesečje poslovanja v letu 1973. Ko pregledujemo bistvene splošno gospodarske tokove, v okviru katerih se je odvijalo poslovanje v teh mesecih, lahko ugotovimo, da so številni novi ukrepi in predpisi, tako zunanji kot notranji, začasno omejili nekatere negativne pojave poslovanja, na primer zmanjšanje terjatev do kupcev, kreditiranje bank gospodarstva, vlaganje v investicije in drugo. Glavne karakteristike poslovanja našega podjetja so še vedno: zaostajanje količinske proizvodnje in finančne realizacije za planskimi predvidevanji, pomanjkanje kadrov, porast materialnih stroškov, zlasti režijskih, ki prehitevajo načrt in proizvodnjo, ter močan porast nedokončane proizvodnje. Ogledali si bomo odvijanje in prikaz fizičnih rezultatov skupne in blagovne ter blagovne in in- Naziv proizvoda Izvršitev načrta % Izvršitev let. načrta % Odnos proti I—IX 1972 % Vodne turbine Črpalke Žerjavi in reduktorji Oprema za cementarne Diesel motorji Talna transportna sredstva Hidravlične stiskalnice Strojni deli Orodje TOZD FI Ulitki jeklene litine Ulitki sive litine Ulitki specialne litine Zvarjenci Odkovki TOZD Pl Kisik TOZD IVET Tiskovine TOZD ZSE Skupna proizvodnja Blagovna proizvodnja Blagovna realizacija Interna realizacija Če bi letni načrt razdelili statično na mesečne načrte, bi morali v teh mesecih finalizirati že 75 % celotne proizvodnje. Naš letni načrt je izpolnjen le 65,9 %. Največja odstopanja od začrtanih smernic opažamo pri vodnih turbinah, strojnih delih, talnih transportnih sredstvih, diescl motorjih, črpalkah, žerjavih in reduktorjih, stiskalnicah in zvar-jencih. Pozitivna odstopanja ali fizični preseg proizvodnje opažamo le pri opremi za cementarne, orodju, ulitkih vseh vrst in kisiku. Glede na enako obdobje v letu 1972 opažamo za celotno podjetje padec, in to za 7 %. Naj večja odstopanja opazimo pri talnem transportu, žerjavih, delno tudi pri turbinah, črpalkah in ulitkih. 59,9 42,8 93,1 85,1 62,7 94,7 98,9 88,3 60,0 132,5 106,9 115,5 70,9 53,9 114,5 67,0 45,3 74,4 88,3 71,5 125,6 65,7 44,3 80,6 105,2 77,7 92,7 74,9 55,3 87,7 106,5 78,0 96,3 102,5 75,7 114,9 102,1 75,7 82,7 94,0 69,2 89,2 123,6 91,4 108,6 101,5 74,7 96,3 108,2 81,1 97,2 108,2 81,1 97,2 58,9 53,0 54,6 58,9 53,0 54,6 89,4 65,9 92,8 78,9 58,4 90,0 78,0 57,8 99,5 111,8 81,8 98,0 Pri proizvodnji zadnjih mesecev ugotovimo, da je delno nanjo vplivala sezona, kar je posledica dopustov. Nedokončana prozivod-nja se kopiči in lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih mesecih večji porast fizične izvršitve načrta,'saj je glavna finalizacija predvidena proti koncu leta. Vzrokov, zakaj ni dosežen fizični načrt proizvodnje in zakaj se kopiči nedovršena proizvodnja, je veliko. Zato se moramo potruditi, da jih, če je le mogoče, odstranimo. Kumulativni pregled skupne in blagovne proizvodnje ter blagovne in interne realizacije za celotno osnovno proizvodnjo ponazarjamo z naslednjimi stolpičastimi grafikoni. Osebni dohodki Osebni dohodki so se v poletnih mesecih zmanjšali v večini dejavnosti. To velja še posebno za industrijo, kjer čutimo sezonski vpliv dopustov. V naši gospodarski organizaci- ji ne občutimo sezonskega vpliva rednih dopustov na osebne dohodke. Izplačila so se odvijala v skladu z načrtom in proizvodnjo, kar je razvidno iz spodnjega pregleda. Izplačano po mesečnem načrtu Izplač. glede na letni načrt Izplač. glede na leto 1972 terne realizacije za celotno podjetje po TOZD. % % % julij 43,6 7,9 107,6 avgust 92,5 7,9 109,2 Če primerjamo poprečna izplačila naše gospodarske organiza- cije z republiškim vidimo naslednje: Mesec julij din poprečjem, Mesec avgust din Republiško poprečje na osebo Republiško poprečje kovin, stroke Poprečje naše gospodarske org. (brez ostalih izpl.: honorarci, zunanji sodelavci ipd.) Poprečje naše gospodarske org. (z ostalimi izplačili) 2.262,00 2.030,00 2.176,40 2.201,80 2.310.00 2.160.00 2.200,00 2.227,30 Iz tega pregleda vidimo, da srno nekoliko pod celotnim republiškim poprečjem in malo nad slovenskim poprečjem kovinske stroke. Planske zadolžitve za leto 1973 res niso majhne in jih bomo težko dosegli, posebno kar zadeva količinsko doseganje načrta, toda zavedati se moramo, da nam ustvarjanje čimvečjega celotnega dohodka ob istočasnem skrbnem gospodarjenju s sredstvi lahko zagotavlja tudi ustrezne osebne dohodke in akumulacijo. Tako gospodarjenje pričakuje od nas tudi začrtana stabilizacijska politika jugoslovanskega gospodarstva. Izpolnjevanje plana v FI Bežen pogled na razpredelnico je vsekakor zadovoljujoč. Mnogo črnega — to pomeni tudi že mnogo proizvedenega, šele pogled na koledar ali pa na časovno skalo v razpredelnici nas opozarja, da se tudi poslovno leto prehitro bliža svojemu koncu. Le še oktober, november in december so pred nami — vse zamujeno bo težko nadoknaditi. Na zaostanek nas opozarja tudi šrafura v razpredelnici. TOZD FI Informacija o izpolnjevanju količinskega plana Vrsta proizvoda L«to 19 7 3 i in im! iv V VI vil vin IX X XI XII bine z 42,6 odstotka pa na zadnjem. Merilo za uspšenost po devetih mesecih pa je 75 odstotkov — po načelu: višja številka — boljši rezultat in obratno. Sevcj da pa je prikazovanje uspešnosti z odstotki tudi krivično. Že nekaj časa se v naših pregledih bohotijo cementarne na prvem mestu, iri to s 100-odstotno izpolnitvijo letnega plana. Upravičeno lahko vsakdo pripomni: 150 ton cementarn v enem letu pa res ni težko realizirati. Da vsaj delno popravimo krivico, ki jo povzroča igra z odstotki, napravimo tokrat nekoliko drugačen pregled uspešnosti po vrstah proizvodov: ton turbine 1.023,3 talni transport 997,9 preoblikovalni stroji 786,6 žerjavi 705,7 diesel motorji 647,6 črpalke 565,4 strojni deli 332,2 cementarne 160,3 orodje 100 »8 TOZD FI — skupno 5.319,8 ‘A ■100 90 - to - 10 - 60- 60- 4o- 30- 20- 40 0 £ •S š* .t Nemce itd. stojijo na-L- t ..domačinov. Res je, da bi stariezko za vse postavili lepa U,,n0vanja. V času, ko je največ leda tu ^ivi okoli 3000 delavcev, ved n razlike so le preočitne. Za-Čl0v V Pa se moramo, da afriški ZdržiK n‘ razvajen in da lahko di s z manj hrane in seveda tu-slabšo, s slabšim stanova- ba, od koder vodi okoli 90 m globok jašek, po katerem bodo speljani kabli iz generatorjev vse do transformatorjev, do razvod-nega obrata pa dalje v omrežje. Potrebno energijo zbirajo v jezeru, ki je pregrajeno z jezom, ki je dolg 900 metrov, na vrhu širok 16 metrov, visok pa je 54 metrov. Jez je narejen iz kamenja, ki ga kopljejo v odvodnih predorih. S prednje strani bodo zgradili pol metra debelo asfaltno prevleko, ki jo imenujemo ekran, leži pa pod kotom 45 stopinj. Ko bo jez dokončan, bo cesta, ki se sedaj vije po dolini, tekla po vrhu jeza. Tok vode, ki bo prav gotovo naj večji v času deževne dobe, je speljan po posebni poti, ki je vklesana v živo skalo. Pot leži 35 m globoko, je 50 m široka ter 1 km dolga. Pot je speljana tako, da se na koncu steka v staro strugo Tane, pregrajena pa je z betonsko pregrado, kjer so vgrajene segmentne zapornice ter zapornice talnega izpusta. Za živali, ki sicer živijo v reki, je narejen poseben pretok vode, kjer jim ne preti pogin. Kot zanimivost naj povem, da je v reki Tani mnogo povodnih konjev, ki se od časa da časa približajo gradbenim objektom. Poleg povodnih konjev žive tu neke vrste manjši krokodili, ki pa se radovednim očem pokažejo bolj poredkoma. Ta vodna pot je postala sedaj nova struga reke Tane, staro strugo pa so zaprli z jezom, ki je od tu nekoliko oddaljen. Da bi bili zavarovani pred ropotom, so zgradili glavne pisarne angleške nadzorne službe kar 2 km stran od gradbišča. . Kroglični zasun, ki je že pripravljen na daljno pot v HE Kamburu v Keniji (Foto Betka) Poglejmo v strojnico, kjer bodo večji del svojega časa prebili naši fantje. Ta, pod zemljo zgrajena centrala, bo opremljena z litostrojskimi turbinami in regulatorji. Pred turbinami stojijo veliki kroglični zasuni varjene izvedbe, ki so jih na gradbišče prepeljali v enem samem kosu, kar pomeni, da so bile že montirane. Tako jih ni bilo treba sestavljati šele na terenu, s čimer smo pridobili precej dragocenega časa. Sestavljanje krogličnih zasu-nov bi bilo težavno na terenu tudi zaradi tega, ker tu ni dovolj prostora za montažo. Delo v strojnici sicer zelo hitro napreduje, le žal moramo večkrat čakati na opremo iz tovarne, ki jo nato še skoraj »vročo« montiramo. Z vsemi močmi smo se potrudili, da smo jo vgradili še v pravem času. Angleži pa tudi Nemci so v pričetku del na nas Jugoslovane gledali s precejšnjim nezaupanjem. Nemci so nas naravnost podcenjevali, toda le do takrat, ko smo še predčasno dokončali nekaj montažnih del. Temu so se izredno začudili, pa še v račun jim to ni šlo, saj smo jih prav mi Jugoslovani, bodisi ekipa iz Litostroja ali Metalne, priganjali s svojo pridnostjo. Tako smo jih ugnali, da so Angleži morali že prej določene roke premakniti na kasneje. Delo v HE Kamburu teče kljub majhnim oviram naprej. Ker že več mesecev ni padla niti kaplja dežja, vreme nikomur ne nagaja. Konec oktobra pa bo nastopila druga deževna doba, takrat pa se bom zopet oglasil in vas seznami z delom v centrali in zanimivostmi teh krajev. (Nadaljevanje) Zelena luč iz teme ‘"'.šport krogličnega zasuna prek reke Tane. Most, ki tu vodi čez Ko> je poleg jezu, v katerega vgrajujejo segmentne zapornice, ki jih je izdelala Metalna iz Maribora (Foto inž. Štokelj) delovnega mesta Metalne, saj njihovi delavci delajo na prostem. Delo v predoru pod zemljo je tokrat izredno umazano, kar se nam zdi prav neverjetno, če primerjamo delo v podobnih centralah v Jugoslaviji, kjer so se mnogo bolj potrudili in uredili dovode oziroma odvode ventilacije. čistoča zraka resda komaj zadošča, velikokrat pa je vidljivost tako majhna kot takrat, ko Ljubljano pokrije gosta megla. Umazanijo povzročajo predvsem težki prekucniki, ki odvažajo kamenje. To pa iz odvodnega preide v jekleni del tlačnega cevovoda. Le-ta pa se pred turbinami razveji v tri odcepe. Ko voda odda turbinam svojo energijo, odteče izza sesalnih cevi v odvodni predor, ki je dolg 3,5 km. Ta pelje skozi hrib in skrajša ovinkasto strugo reke Tane, kamor se ta voda izliva. Nad strojnico je upravna zgrad- (Nadaljevanje s 1. strani) mamo, da bi v naši republiki z izrabljanjem klasičnih energetskih virov, tj. vode in premoga, lahko krili elektroenergetske potrebe nekako še 10 let. Hkrati izraža avtor dvom, da bi bilo to izvedljivo, ker bi taka vrsta preskrbe z električno energijo terjala intenzivno gradnjo hidro- in termoelektrarn, ki je gradbena operativa ne bi zmogla. V celotni Jugoslaviji je slika ugodnejša, ker imajo ostale republike na voljo več neizkoriščenih voda in bogatejše rudnike premoga kot Slovenija. Ta energetska vira bi zato utegnila kriti potrebe po električni energiji v Jugoslaviji do leta 1990, seveda zopet s pogojem zelo razgibanega postavljanja novih in številnih elektrarn. Hidroelektrarne in termoelektrarne na premog bomo prav gotovo še gradili. O tem pričajo republiški kratkoročni načrti. Gotovo pa je tudi, da njihov obseg ne bo tolikšen, da bi do leta 1990 omogočal izključno orientacijo na vodo in premog. To pomeni, da bosta ta dva klasična energetska vira ostala delno neizkoriščena, ozreti pa se bomo morali po novih, močnejših in uvoženih energetskih virih. Med temi prihajajo v poštev nuklearne elektrarne, za katere so značilni razmeroma visoki investicijski stroški, toda dosti nižja cena goriva kot npr. nafte, lahkega bencina ali plina. Da se giblje razvoj naše energetike v tej seri, nam dokazuje odobritev gradnje nuklearne elektrarne Krško z močjo 600.000 kW, ki naj bi pričela obratovati leta 1979. S tem da si nismo sproti postavljali novih elektrarn za izrabljanje brezplačne vode in domačega premoga, smo torej izzvali predčasen pričetek uvažanja drage opreme za nuklearne elektrarne in nuklearna goriva, domače proizvajalce za opremo klasičnih elektrarn, med njimi tudi Litostroj, pa pripravili ob dobršen del zaposlitve. Ta gospodarska škoda je nepopravljiva. Uvajanje nuklearnih elektrarn v Jugoslaviji samo po sebi ne predstavlja nevarnosti za turbinsko proizvodnjo Litostroja. Smeli bi celo reči, da jo bo v dolo- čenem pogledu pospešila. Nuklearne elektrarne so namreč gospodarno izkoriščane le, če obratujejo neprekinjeno z nespremenjeno močjo. Ekonomika jih torej sili v vožnjo osnovnega bremena. Prekrivanje konic bo brez dvoma v Jugoslaviji ostalo akumulacijskim elektrarnam, predvsem takim s prečrpavanjem. Z naraščanjem nuklearnih elektrarn bo torej rasla potreba po akumulacijskih črpalkah in črpalnih turbinah. Kje utegne biti vzrok? Človeku, ki vidi v vsakem litru vode za meter visokim jezom ki-lopondmeter razpoložljive energije, pokaže sprehod po naši lepi deželi zelo verjetni vzrok, zakaj smo zaostali v gradnji novih energetskih objektov. Koliko imamo voda in koliko jezov, ob katerih so še pred nekaj desetletji stali mlini! Dandanes povsod voda jalovo pada prek njih. In koliko bi lahko našteli malih hidroelektrarn, katerih še vedno popolna oprema, na debelo pokrita s prahom, molče priča, da smo prešli v modernejšo dobo, ko se tako majhnih objektov ne izplača več vzdrževati in z njimi obratovati. Energija iz mreže je cenejša! Toda, če se sprehodimo po Italiji, Avstriji ali Nemčiji, bi redko našli take objekte nevzdrževane in izven obratovanja. Da ne govorimo o Franciji, kjer je na vsakem jezu instaliran majhen agregat za proizvodnjo električne energije. Daleč smo od trditve, da pomenijo majhne hidroelektrarne rešitev energetskega vprašanja, čeprav ga nekoliko pomagajo reševati. Želimo le opozoriti na razliko med nami in našimi zahodnimi sosedi. Ta dovoljuje sklep, da je pri nas ugotovljena negospodarnost majhnih energetskih objektov posledica naše prenizke cene električne energije. Bojimo se, da tako tudi je. Cena ne omogoča ustvarjanja skladov za nove objekte! Zakaj sicer stalne težave z denarjem pred gradnjo novih elektrarn? Zakaj bi sicer posegali po domačih in tujih kreditih, kot da bi bili podarjeni, saj vemo, da kreditiranje draži prihodnje kilovatne ure. Bojimo se tudi, da bo po- goj za načrtno elektrogospodarstvo občuten popravek cene električne energije in da bomo morali elektrogospodarstvu z obrestmi vračati, kar nam je doslej »posojalo« z nizko ceno svoje energije. Litostroj ne mara več stati ob strani Naj bo tako ali drugače, vključiti se hočemo v krog tistih, ki bodo soodločali o elektroenergetiki. Nova ustava nam bo dala pravico in dolžnost vplivati na reševanje zadev splošnega družbenega interesa, med katerimi elektrogospodarstvo ni na poslednjem mestu. Zato zahtevamo, da združeno elektrogospodarstvo takoj ustanovi širšo interesno skupnost, kjer bodo poleg delegatov pomembnih porabnikov električne energije lahko uveljavljali svoje samoupravne pravice tudi proizvajalci opreme za elektroenergetske naprave. Ko bo tako uveljavljeno širše družbeno urejanje elektroenergetskih vprašanj, menimo, da ne bo več mogoče prezreti naših naslednjih zahtev: — vnaprejšnje pripravljanje idejnih projektov in investicijskih programov za vse morebitne prihodnje elektrarne; — orientacija na domače energetske vire in domačo opremo v čimvečjem možnem obsegu ob upoštevanju zaposlovanja domače industrije kot pomembnega gospodarskega dejavnika; — sestava obveznih dolgoročnih in kratkoročnih načrtov izgradnje novih energetskih objektov, njihovo usklajevanje z republikami in strogo izvajanje; — finančna udeležba elektrogospodarstva pri raziskovalnem in razvojnem delu domačih proizvajalcev opreme za energetske objekte in vsestranska pomoč domači industriji pri obvladovanju novih področij in ustvarjanju referenc. Upamo, da zelena luč, ki so jo prižgale zadnje redukcije električne energije, ni samo sprožila širših razprav o elektrogospodarstvu, temveč bo ob upoštevanju širših družbenih interesov privedla do urejenega reševanja elektroenergetskih vprašanj. Litostroj na velesejmu Litostroj — kot vsakoletni razstavljalec na jesenskem zagrebškem sejmu — se je tudi letos udeležil sejma. Na 81 m2 notranjega in 300 m2 zunanjega prostora smo prikazali naš dokaj obširen proizvodni program. Izdelki sicer niso bili naj novejše izvedbe, vendar je bilo zanimanje zanje zadovoljivo. Prikazali smo črpalke, od katerih sta bili dve novejše izvedbe, dva dvetonska viličarja ter avto bager. Vse tri črpalke so bile ves čas sejma v pogonu. Večja črpalka je bila montirana v ki je vzbudila mnogo zanimanja, predvsem med študenti strojne fakultete, in seveda tudi med kupci. Na čelu razstavnega prostora smo razstavili ulitka: krmeno Na sejmu smo prvič prikazali vlečni vitel, ki ga izdelujemo v različnih velikostih. Vitel je naš novejši izdelek, zato na sejmu, žal nismo imeli prospektov. To je bilo za podjetje zares škoda, saj je bilo za vitel mnogo povpraševanja; kupci so želeli tudi podrobnejše informacije. V središču pozornosti obiskovalcev litostrojskega prostora je bil francisov gonilnik, ki je s svojo mogočno zunanjostjo in popolno izdelavo kakor magnet pritegoval obiskovalčevo oko. Naj ob tej priložnosti poudarimo, da marsikdo ni mogel verjeti, da je gonilnik izdelan iz kovine, ampak je bil prepričan, da je razstavljena le imitacija gonilnika. Ostala področja našega proizvodnega programa smo prikazali na fotografijah in z barvnimi diapozitivi. Letošnje leto je bilo leto kvalitete. Najboljšim podjetjem so podelili priznanja za kvalitetne proizvode, Litostroj pa je dobil srebrno medaljo za kvaliteto. Letošnji jesenski sejem se je uspešno končal, tako v propagandnem kakor tudi komercialnem smislu. Meri Kos POŠKODBE V SEPTEMBRU V mesecu septembru smo imeli v našem podjetju 43 poškodb, zaradi tega pa smo izgubili 637 delovnih dni. V TOZD Pl-livarna sive litine so imeli 2 poškodbi in 88 izgubljenih dni, livarna jeklo litine 6 poškodb in 86 izgubljenih dni, pločevinama 7 poškodb In 25 izgubljenih dni, v TOZD FI 21 poškodb in 288 izgubljenih dni, v TOZD IVET 5 poškodb in 61 izgubljenih dni, v TOZD SSP 1 poškodbo in 71 izgubljenih dni, v TOZD LINT, ZSE, ICL 1 poškodbo in 18 izgubljenih dni. Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 17, telo 2, prste rok 10, ostali del roke 5, noge pa si je poškodovalo 6 delavcev. Največ poškodb je bilo v sredo — 12, sledijo ponedeljek — 9, torek — 7, petek — 6, soboto — 5 in v četrtek — 4 poškodbe. V mesecu septembru smo imeli 5 poškodb več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Pomen obveščanja v delovnih organizacijah Ni dolgo tega, kar sem se udeležil seminarja z delovnim naslovom Seminar o zasnovi vsebine glasil v delovnih organizacijah. Namenjen je bil organizatorjem obveščanja in novinarjem amaterjem. Organizator tega uspešnega seminarja sta bila DU »To- Pogled na naš razstavni prostor v paviljonu na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu (Foto P. V.) j^JL . i [ /a globljem delu bazena, iz njene cevi pa je brizgal velik curek vode. Manjši dve črpalki sta bili montirani v plitvem delu bazena, po katerem so bile speljane cevi, iz katerih je v tankih curkih brizgala voda. Naj ob tem povem, da so se obiskovalci za črpalke in viličarje dokaj zanimali. Zanimanje marsikaterega kupca naših izdelkov pa je splahnelo, ko je zvedel za čas dostave izdelka. Dobavni roki so namreč tako dolgi, da se marsikdo odloči za konkurenčne izdelke, in to vkljub naši priznani kvaliteti. Na 81 m2 notranjega prostora smo prikazali ulitka, preoblikovalni stroj, turbino, vlečni vitel ter malo CN črpalko v prerezu, statvo in ohišje zobčenika. Oba sta vzbudila mnogo pozornosti, in to zaradi svoje masivnosti in estetske zunanjosti — bila sta namreč lepo obdelana in prela-kirana. Kakor vedno, so obiskovalci pokazali veliko zanimanje za hidravlične stiskalnice, na žalost je bila na letošnjem jesenskem sejmu razstavljena samo ena. Na njej smo prikazali postopek izdelave plastičnih skodelic, kar je še posebej pritegnilo pozornost obiskovalcev. Kupci pa niso pokazali zanimanja samo za to stiskalnico, ampak tudi za celoten proizvodni program hidravličnih stiskalnic. gel Ul lil mmi Litostrojski izdelki, ki so bili razstavljeni pred paviljonom na letošnjem zagrebškem velesejmu (Foto P. V.) Pomembnejši sklepi 11. redne seje delavskega sveta podjetja z dne 28. 9. 1973 Delavski svet je obravnaval stališča zborov delovnih ljudi v TOZD do predlogov, ki so bili v širši javni razpravi, in analizo teh stališč, ki jo je napravil upravni odbor, ter sprejel naslednje sklepe: Izplačilo stalnostnega dodatka oziroma deleža OD iz naslova neprekinjenega sodelovanja v OZD stopi v veljavo s 1. 9. 1973 v smislu predloga UO, mnenja strokovne službe in rezultatov javne obravnave s tem, da se do prihodnje seje DS pripravi predlog (poimenski) posebne komisije, ki bo obravnavala eventualne vloge prosilcev za izjemna priznanja delovnega razmerja v primeru prekinitve; Od 1. 9. 1973 dalje se prizna vsakemu sodelavcu našega kolektiva ob upokojitvi pravica do enkratnega izplačila določenega zneska — odpravnina v višini enega povprečnega republiškega OD za izpolnjenih 10 let delovne dobe v podjetju oziroma višina dveh povprečnih OD v primerih, ko doseže upokojenec 20 ali več let delovne dobe v podjetju. Za delovni staž med 10 in 20 let pa se prizna denarni znesek v ustrezni višini med enim in dvema povprečnima republiškima OD. V primeru invalidske upokojitve ali prenehanja delovnega razmerja zaradi nesreče pri delu v podjetju se prizna povprečje enega republiškega OD tudi upokojencu, ki se upokoji, preden doseže višino omenjene delovne dobe (10 let). Sprejel je predlog za povečanje dnevnic za službena potovanja v državi od sedanjih 80,00 din na 100,00 din. Soglasno je potrdil kriterije in postopek za dodeljevanje posojil za reševanje stanovanjske problematike, kot jih je predlagala strokovna služba, UOP in javna obravnava. Strinja se s sklepom UO o dopolnitvi pravilnika o varnosti pri delu s tem, da se delovna obleka opredeli kot zaščitno sredstvo. Strokovna služba naj uredi vse potrebno za realizacijo sklepa in nabavo delovnih oblek za vse zaposlene v podjetju. DSP je obravnaval rezultate javne razprave v zvezi s poslovnim poročilom za I. polletje letošnjega leta in priporočilo UO o pospešenem urejevanju osnov za medsebojne odnose in obračun uspeha TOZD ter ostalo problematiko uveljavljanja ustavnih dopolnil v podjetju. Sprejel je predlog komisije sporazuma kovinske in elektroindustrije Slovenije za dopolnitev samoupravnega sporazuma s tem, da se komisiji posredujejo naše dodatne pripombe in zahteve, ki so bile izrečene na javnih obravnavah v Litostroju. Delavski svet se je seznanil z rezultati razpisa za zasedbo vodilnih delovnih mest in s stališčem razpisne komisije, ki je posredovala svetom TOZD v dokončno potrditev naslednje kandidate za zasedbo delovnih mest: — direktorja KSS: tov. Stane Vogelnik, ing. organizacije dela, — direktorja POAE: tov. Jože Kušar, ing. organizacije dela, — direktorja TOZD FI: tov. Viktor Nolimal, dipl. ing. — direktorja TOZD ZSE: tov. Pavle Krilič. Delavski svet pooblašča gen. direktorja ing. Kržišnika za podpis pogodbe o pristopu v članstvo poslovnega združenja »In-gra«, Zagreb, in »Energoprojekt«, Beograd; obenem naroča strokovni službi, da pripravi podrobni pregled članstva v poslovnih združenjih, s čimer naj se zagotovi uspešno nastopanje na vseh inozemskih tržiščih. S tem sklepom se odobrijo tudi pristopne članarine k zgoraj omenjenima poslovnima združenjema. Še prepočasi DELO je 26. 9. 1973 objavilo članek z naslovom Počasi k delavski večini, ki ga zaradi zanimivih podatkov in aktualnosti ponatiskujemo. Prvih šest mesecev letošnjega leta je bilo v ZK sprejetih 56.319 novih članov, to je toliko kot v vsem lanskem letu (58.262). Podatka sta iz informacije, ki so jo pripravili za sejo komisije predsedstva ZKJ za razvoj organizacije. Spodbudno je, da po obdobju določenega zastoja spet precej hitreje sprejemamo nove člane ZK, je rečeno v informaciji. Vendar v praksi prepočasi uresničujemo plebiscitarno sprejeto stališče, da mora biti politika sprejemanja novih članov takšna, da bo mogoče v Zvezi komunistov sčasoma zagotoviti delavsko večino. Po podatkih, ki jih ima komisija predsedstva ZKJ, se prvo polletje letošnjega leta število delavcev med novimi člani ZK ni povečalo, temveč se je v primerjavi z lanskim letom celo znižalo. V skupnem številu novih članov je bilo letos 36,3 % delavcev, lani pa 39,5 %. Naj novejši podatki so torej takšni, da se jim lahko čudimo. Kljub temu da si intenzivno prizadevamo, da bi — morda — zagotovili delavsko večino v članstvu naše partije, pa se zdi, da se prepočasi otresamo starih navad ter da govorimo tako, delamo pa drugače. Sicer pa si oglejmo še podatke po republikah. Največ delavcev med novimi člani ZK v prvem polletju letos je bilo v Sloveniji (41,8%) in v BiH (38,6%), najmanj pa v Makedoniji (29,1 %) in Črni gori (29,7 %). mo Brejc« iz Kranja in republiški svet zveze sindikatov (komisija za obveščanje in politično propagando). V tedenskem programu, ki je bil razdeljen na teoretični in praktični del, smo seminaristi pridobili tiste osnove, ki so ne-obhodno potrebne za uspešno sodelovanje pri oblikovanju glasila delovne organizacije. Bralcem našega glasila bom skušal z nekaj besedami orisati tisto tematiko, za katero menim, da je posebno pomembna za uspešnejše obveščanje in sodelovanje med člani delovne skupnosti. Upravičeno trdimo, da je uspešno in pravočasno obveščanje članov kolektiva glavni pogoj za dobro delo samoupravnih" organov in družbeno-političnih organizacij. Ni družbeno-politične organizacije, ki za obveščanje ne bi imela svojega programa. Jasno je, da je ta program skupek teženj in zahtev po vse bolj množičnem uveljavljanju delovnih ljudi na vseh področjih družbenega razvoja. Problemu obveščenosti članov delovne skupnosti smo v preteklosti posvetili vse premalo pozornosti. Rezultati te pomanjkljivosti se danes kažejo v slabo razvitih samoupravnih odnosih-Zaradi takih odnosov v mnogih delovnih organizacijah niso še ničesar ukrenili na področju uveljavljanja ustavnih sprememb. Ne zdi se nam čudno, če se v marsikateri delovni skupnosti delavci dolgočasijo na zborih delovnih ljudi in jih zato predčasno zapuščajo. Tisti, ki so prisotni, so največkrat samo del glasova*" nega stroja. V suhoparnih zapj5" nikih pa ugotavljajo, da je bil0 to in ono sprejeto ali potrjen0- Zakaj tako, kje so vzroki 10 kako jih bomo odpravili? Vse t° je, kot kaže, le deveta briga tiste, ki so odgovorni za tak P0-loža j. Ustavne spremembe so nah* dale misliti, da bo potrebo0 storiti še nekaj več. (Trenuto0 je v ospredju zakon o javnem obveščanju, ki nas obvezuje, notranje obveščanje uredimo Pu njegovih določilih.) Ustavna dopolnila jasno S°^u rij o o pravicah in dolžno5?' članov delovne skupnosti, kjfc bo imelo obveščanje veliko v‘• go. Kakšno? Pravimo: »Dclav bodo odločali o sadovih in rezu. latih svojega dela, o enostav1^ in razširjeni reprodukciji f Vprašam se, na kakšni osn°r • Na osnovi informacij in P°ua kov. Obveščanje bo dobilo polnoma drug pomen — pon1® usklajevalca in nosilca razpraa Prizadevati si bomo morali, ‘j bo obveščanje zares sestavni 0 samoupravnega odločanja dej0 cev v temeljni organizaciji z. i0 ženega dela. Seveda bo mor .. biti objektivno, pravočasno in menjeno slehernemu delavcu- .e to bodo morale biti inforrnu1-^ in vesti čiste, izvirne, prcpr°:hc. skratka, bolj človeške. Posk1 ti bomo morali, da bodo inl^* cije krožile, in sicer tako, da ^ sti ne bomo prejemali sarn°fUdi vodilnih sodelavcev, pač pa * od tovarišev v pisarnah, de ‘ nicah itd. janez Mamila med »Izpoved narkomanke.« »Organi javne varnosti odkrili mrežo tihotapcev mamil« ... Taki in podobni naslovi se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo v dnevnem časopisju ter vzbujajo pozornost bralcev. Večina teh prispevkov je bolj ali manj senzacionalistično obarvana, kljub temu pa je žal nesporno dejstvo, da so droge, z vso zapleteno problematiko, ki jo s seboj prinaša njih nekontrolirana poraba, že našle svoje mesto tudi v naši družbi. Laiku dovolj razumljivo in predvsem realno je o pojavu narkomanij pri nas spregovorila dr. Martina Žmuc-Tomori v članku, ki je bil objavljen v 32. številki revije Tovariš. Ker je Litostroj tovarna, ki zaradi svoje specifične sociološke strukture v nekem smislu odraža vsa bistvena dogajanja našega širšega okolja, opažamo že tudi med nami posamezne primere zasvojenosti s tem ali onim narkotičnim sredstvom. Čeprav so ti primeri za sedaj resda še osamljeni, pa vseeno opozarjajo na nevarnost. Tudi na področju narkomanij namreč velja, kot pač pri vseh negativnih pojavih, da je bolje in ceneje preprečevati kot pa zdraviti. Že realna in poštena informacija pa v našem primeru lahko služi kot učinkovalo preventivno sredstvo. In kaj so to narkotična sredstva ali mamila, kot jih laiki običajno imenujemo? Določena sredstva, naravna ali umetna, imajo lastnost, da čisto določeno vplivajo na centralni živčni sistem, pri čemer opažamo predvsem naslednje: — uporaba takega sredstva povzroča pri človeku občutek ugodja; — mamilo človeka zasvoji v toliki meri, da postane njegov se postopoma navadi na sredstvo, tako da prenese tudi večje količine, ki bi bile za mamil nevajenega človeka lahko smrtne (pravimo, da naraste toleranca na mamilo); — sredstvu se človek sam ne more odpovedati, čeprav ga nadaljnja uporaba žene v fizični in duševni propad. Katera so sredstva, ki povzro-jo tako tragične in usodne procese? Po današnjih izkušnjah povzročajo toksikomanije predvsem: — opij in njegovi preparati — morfin, kodein, heroin itd.; suženj; — človek Litostroj je zopet praznično pričakal svojo obletnico. Ob jubileju so se vrstile športne prireditve, jubilanti so prejeli priznanja za dolgoletno in plodno delo, celotni kolektiv pa je praznik svoje tovarne počastil s tradicionalnim Soriškim taborom. Nekaj tovarišev in zvestih sodelavcev podjetja pa žal ni moglo sodelovati v prazničnem vzdušju tovarne. Bolezen ali poškodba pri delu sta jih za dolge mesece priklenili na posteljo. Ker so navajeni na aktivno, delovno življenje, se kar ne morejo vživeti v novo vlogo, ko so prisiljeni samo čakati, kdaj bodo zdravi ponovno lahko stopili čez prag tovarne med delovne tovariše. Najhujši pri vsem tem pa je občutek, da si postal nekoristen, in da so te pozabili. Ena od glavnih nalog sindikalne podružnice v podjetju je skrb za oblikovanje dobrih tovariških in humanih odnosov v kolektivu. Zato je tudi njena naloga, da delavcem, ki so prizadeti zaradi bolezni, nudi vso moralno oporo in če je potrebno, tudi materialno pomoč. Zato je komisija za socialna vprašanja pri izvršnem odboru sindikata sklenila, da ob jubileju tovarne obišče vse, ki so že dalj časa v bolniškem staležu, ter ob tem ugotovi, v koliki meri so posamezniki med njimi zaradi bolezni tudi materialno prizadeti. V teh dneh so člani komisije obiskali trideset bolnih sodelavcev. Bili so na Štajerskem, Dolenjskem, Gorenjskem in seveda tudi v Ljubljani. Kamorkoli so prišli, povsod so bili sprejeti z veseljem in hvaležnostjo. To nam pričajo tudi številne iskrene, tople besede zahvale. Iz tega sklepamo, da je dosežen glavni namen akcije, ki je tudi letos kot vsa leta doslej v celoti uspela. Komisija za socialna vprašanja 1 : Tovariši, nismo vas pozabšU! E ' ~ ' •v t ♦ Z t % t l v ♦ 1 ♦ nami — sintetične snovi, ki imajo podoben učinek; — razna pomirjevalna in uspavalna sredstva — luminal, me-probamat; — poživila kot benzedrin, am-phetamin itd.; — halucinogeni ali sredstva, ki povzročajo določena psihopato-loška doživetja kot halucinacije in podobno —- hašiš, LSD, meska-lin itd.; — analgetiki, to so sredstva za lajšanje bolečin kot npr. pliva-don, phenalgol itd.; — alkohol. Psihiatri vse pogosteje omenjajo kot povzročitelja toksikomanije prav alkohol, čeprav ga, posebno pri nas, vse prehitro v tej vlogi zasenči drugo, po mnenju psihiatrov manj nevarno sredstvo. Tako smo na primer dokaj tolerantni do človeka, ki popije od časa do časa kozarček ali dva preveč, mladoletnik pa, ki iz radovednosti pokadi cigareto marihuane ter pri tem nosi malo daljše lase, povzroči s tem pravo senzacijo in zgražanje. Pripomnimo naj, da je za tak odnos deloma kriva tudi nepoučenost. Čeprav je škodljivost nekontrolirane uporabe mamil bolj ali manj znana, je prav, da napišem nekaj besed tudi o tem. Zdravniki delijo droge v glavnem v dve skupini: v mehke droge (marihuana, hašiš), ki so manj nevarne, ker ne povzročajo fizične odvisnosti, ter v trde droge (opij in njegovi derivati ter sintetični preparati), ki so nevarnejši, saj povzročajo že prave narkomanije. Nekateri zdravniki so celo mnenja, da je zloraba alkohola relativno bolj nevarna kot pa jemanje hašiša ali marihuane. Vendar poudarjajo, da pri uživalcih mehkih drog obstaja nevarnost, da preidejo na trde droge. In posledice? Vsako pretirano uživanje narkotikov povzroča sprva preobčutljivost, hitro utrudlji-vost, razdražljivost itd., temu sledi tesnobno razpoloženje, nakar pride do depresije. Duševna odvisnost, ki se ob tem pojavi, pa povzroča poleg slabljenja ohra- ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem vsem sodelavcem, žerjavovodjem in vsem iz težke obdelovalnice, ki so prispevali za lepa darila ob mojem odhodu v pokoj. Vsem litostrojčanom želim še veliko uspehov in zdravja. Iskrena hvala! Silva Brezovar nitvenih nagonov tudi upadanje potrebe po socialni aktivnosti. Človek se zapira vase, njegov čut dolžnosti peša, krog interesov se vse bolj oža. Tako stanje se razvije vse do nenormalnih psihičnih stanj. Seveda pa povzroča zloraba drog tudi telesne okvare. Zdravljenje narkomanije je zahteven proces, ki bi ga pa kot laik težko bolj natančno razložila. Zdravljenje se začne s sprejemom v bolnišnico, kjer pacientu z različnimi sredstvi olajšajo abstinenčne težave. Ko se bolnik telesno okrepi, pa se vključi v skupino, ki jo vodi psihiater. Med zdravljenjem poteka tudi delovna ali šolska rehabilitacija, kakor tudi urejanje odnosov s sorodniki. Prav zato sodelujejo pri zdravljenju narkomanov različni strokovnjaki, zdravniki, psihologi, pedagogi, delovni terapevti in socialni delavci. Če bo ta prispevek prebral kdo od vas, ki ste drogo že poskusili, če ste ob tem spoznali, da že stopate na pot odvisnosti od droge, če ste spoznali, da tableta le ni tako nedolžna, kot je videti na prvi pogled, in da je ugodje, ki vam ga nudi, varljivo, stopite k svojemu zdravniku ter se o tem pogovorite z njim. Verjemite, da vam bo pravo pomoč lahko nudil le on. Hilda Colja Pisali so ... DELO je 9. 10. 1973 objavilo vest z naslovom: Peručica omejila kilovate Če se energetski položaj do konca meseca ne bo popravil, utegne priti do resnih omejitev v dobavi električne energije, so sporočili predstavniki podjetja Elektro Črna gora in črnogorskih elektrarn. Hidroelektrarna Peručica, edina proizvajalka električne energije v tej republiki, se je zaradi večmesečne suše znašla v kritičnem položaju in proizvedla 110 milijonov kilovatnih ur električne energije manj, kot je bilo predvideno. Poraba se je zlasti povečala, odkar je začel obratovati aluminijski kombinat, ki potrebuje na mesec 62 milijonov kilovatnih ur električne energije, sicer pa v Črni gori ni bilo omejitev, ker že nekaj mesecev nakupujejo električno energijo v Srbiji, BIH in Albaniji. Zaradi hudega pomanjkanja električne energije v drugih republikah pa bodo verjetno morali kmalu omejiti porabo tudi potrošniki v Črni gori. Aluminijskemu kombinatu in železarni v Nikšiču so že sporočili, naj izdelata načrt redukcije, tako da bi se izognili večji gmotni škodi. Odšel v pokoj ^ne 30. septembra letos je odšel pokoj naš dolgoletni sodelavec ‘'rane VIDMAR, delovodja Izdelave zvarjcnccv v pločevinami. °bremu tovarišu, ki je bil z na-od 5. novembra 1951, želimo Sc mnogo zodovoljnih in zdravih let. (Foto P. V.) Človek Težko pričakovana stolpnica v Gorazdovi ulici št. 15, 17 in 19 je končno dograjena. Tu so našli stanovanja predvsem litostrojča-ni. Življenje v teh stolpnicah se počasi uravnava. Naj povemo, da prebivalce moti le novogradnja SGP Grosuplje. Ko so izbirali stanovanja, sploh niso vedeli, da jim bodo tako blizu postavili še dve stolpnici. Sedaj so se s stolpnicami že pomirili, željno pa pričakujejo konec gradnje. Stanovalci litostrojskih stolpnic posvetijo med drugim mnogo skrbi končni ureditvi parka pred poslopji. Med litostrojčani je mnogo lastnikov motornih vozil, ki zvedavo iščejo parkirni prostor, družine z otroki pa igrišča. Bojazen, češ da bo denar za ta park vržen stran, je prav gotovo neopravičena. V te stolpnice so se vselili predvsem stanovalci, ki so že stanovali v podobnih stanovanjih in so zato zelo disciplL nirani. Seveda so tudi taki, ki ne zaklepajo vhodnih vrat, nekateri puščajo svoje otroke pred bloki brez nadzorsta in podobno. To so sicer malenkosti, a tudi te malenkosti bodo stanovalci prav gotovo uredili. in njegovo okolje Lahko trdimo, da se bodo veliki večini stanovalcev, ki želijo imeti urejeno okolje, prav gotovo pridružili tudi ostali, saj smo med pogovorom s stanovalci ugotovili, da si vsi želijo, da bi bilo čim manj hrupa, otroci naj bi po stopniščih manj kri- čali. Otrokom bi bilo treba prepovedati onesnaževanje prostora pred vhodi. Hišni svet vljudno naproša starše, naj po svojih močeh pripomorejo, da bi bil v bloku večji red. S. R. V spomin Jožetu Jagru Dne 2. 10. 1973 nas je starejše Litostrojčane pretresla vest, da je v Beogradu umrl tov. Jože Jager. Poslovil se je od nas izreden sodelavec, neomajni tovariš in prijatelj, ki je sodeloval pri izgradnji Litostroja od 1947. do 1958. leta. Spominjamo se ga še kot 18-letnega mladeniča, ki se je 1947. leta izučil livarskega poklica v takratni podružnici Litostroja na Kodeljevem v Ljubljani. Že kot mladenič ni nikoli štedil svojih moči. Izredno je bil priljubljen tako pri mlajših kot pri starejših sodelavcih, mojstrih in drugih predpostavljenih. Kot delavec livar je bil široko razgledan, venomer se je samoiniciativno zanimal za nove naloge, za vsa strokovna, delovna in družbena vprašanja in probleme. Ves svoj prosti čas je uporabil za učenje in izpopolnjevanje. Z njim si lahko obravnaval in reševal vsakršno strokovno in družbeno vpraša- nje, poleg tega je aktivno deloval tako med delavci, med mladino v sindikalni podružnici in v organizaciji ZK Litostroja kakor tudi pozneje v organih samoupravljanja v Litostroju. V začetku leta 1947 so kadri takratnih podružnic Litostroja prešli v matično podjetje Litostroj, ki je bilo v izgradnji. Iz tistih let se ga spominjamo kot neutrudljivega sodelavca z neomajnim prepričanjem v socializem. Ob največjih naporih in težavah nam je s svojim optimizmom venomer znova dajal pogum pri reševanju novih nalog. Ko je bila leta 1952 dokončana kapitalna izgradnja Litostroja, mu niso pošle moči kljub velikim naporom, ki jih je preživel v teh letih. Zaradi velikega zaupanja delavcev Litostroja in zahteve takratnih delavcev so ga kot 25-letnega mladinca delavci izvolili v letih 1954 do 1956 za predsednika delavskega sveta podjetja. V istih letih so ga člani ZK v Litostroju izvolili za sekretarja osnovne organizacije ZK v Litostroju. V letu 1958 je bil v Litostroju izvoljen za člana v takratni okrajni in pozneje republiški sindikalni svet. Tovariš Jože Jager se je venomer vračal med nas, ohranjal stik s proizvodnjo, s stanjem in problemi v industriji ter pomagal z nasveti. Poslednjih deset let, ko je že deloval na novih delovnih mestih v Beogradu, se je prav tako stalno vračal med nas, kadar je bil službeno ali pa na dopustu v Ljubljani. Ob njegovi prerani smrti mu izrekamo zahvalo za vse njegovo delo, tovarištvo, vero v človeka, njegovo pomoč in sodelovanje. Del njegove življenjske poti je vgrajen v Litostroj, zato ga bomo ohranili v trajnem spominu. II. avto rally na Češko Naše podjetje je prejšnji mesec priredilo že drugi avto rally na češko. Udeležilo se ga je kar 80 Litostrojčanov, ki so se na pot podali s 30 avtomobili. Na avtomobile smo pritrdili nalepke, nataknili smo si oranžne TRIM klobučke in veselo na pot! Zaradi goveje parkljevke v Avstriji smo morali letos preusmeriti našo pot na Češko prek Nemčije, saj Čehi ne dovolijo direktnega vstopa iz Avstrije. Pa nič zato, saj smo videli toliko novega in lepega. Peljali smo se po sončni Avstriji prek Visokih Tur (Hohcntauern) do Liezena in nato dalje ob reki Dovani, ki je tu počasna, globoka in plovna. Pritegnil nas je pogled na velike ladje in tovorne vlačilce, ki jih na slovenskih rekah pač ne vidimo. Hitro nam je mineval čas in že smo bili pred nemško mejo. Dvema našima udeležencema sta se pripetili majhni nezgodi, in to po njuni krivdi; strogi Nemci so jima namreč odvzeli potni dovoljenji, ker sta imela na svojih avtomobilih preveč izrabljene gume. Šele ko sta kupila nove, sta lahko z nami nadaljevala pot. No, to sta kmalu uredila in že smo se peljali skozi izredno zanimivo mesto Passau ob Donavi. Pozdravila nas je mogočna katedrala in žal nam je bilo, da smo si to mesto ogledali le mimogre- ne in nespametne reči. Tu lahko kupiš prav lepe kristalne kozarce, vaze in okraske ter dobre športne rekvizite. Seveda se ti lahko pripeti, da v naglici ustreliš velikega kozla, saj vse, kar prodajajo, res ni preveč kvalitetno, in tudi ne prepoceni. Tu smo tudi kčsili, nato pa smo se odpeljali, tako kot lani, na ogled gradu Orlik in potem z ladjo po Vltavi nazaj do našega rekreacijskega centra. Vožnja je bila zelo prijetna, saj se nam je oko spočilo ob zelenem obrežju, poraščenem z borovci in smrekami, temna voda, ki je globoka ponekod tudi do 70 m, pa nam je pričarala skoraj grozečo, a čudovito naravno divjino. Ko smo prispeli do cilja, smo veselo poskakali z ladje in odšli na večerjo. Po večerji smo se tudi tokrat v ritmu harmonike vrteli do desete ure zvečer. Tretji dan je bil določen za ogled Prage. Praga je zelo staro mesto, ki skriva v sebi vse polno drobnih zanimivosti, da o mogočnih . - v*": - ~ .-.St. - ~ 3 x V Červeni ob Vltavi so se konjički odpočili — mi tudi (Foto Mikič) de, saj je znano, da se prav tu razteza najlepši predel Nemčije. Naša pot po Nemčiji je bila žal le kratkotrajna, narava je hitro spreminjala svojo podobo in že smo bili na nemško-češki meji. Po dolgočasnem in počasnem urejanju formalnosti tako enih kot drugih obmejnih uradnikov smo končno prispeli na Češko. Lepa asfaltirana cesta, ki se je vila med gozdovi in skrbno obdelanimi polji, nas je pripeljala do večjega mesta Piska in nato do rekreacijskega centra ZVZ v Červeni. Prisrčna dobrodošlica, pozdravi sem, pozdravi tja, in že smo povečerjali. A ne mislite, da smo takoj odhiteli k počitku, kje pa! Prepevali smo in si še malo brusili pete, saj smo imeli s seboj dobrega harmonikarja. Moram reči, da nismo bili prav nič utrujeni, saj je bila vsa naša družba kot ena sama družina. Razšli smo se šele pozno ponoči. Prenočili smo v ljubkih hišicah in si nabrali novih moči za prihodnji dan. Drugega dne, 21. septembra, smo se z avtobusi odpeljali v mesto Pisek, kjer smo imeli prosto dopoldne — tekali smo po trgovinah in nakupovali pamet- Hradčanih, ki ponosno in vzvišeno bedijo nad svojim mestom, sploh ne govorimo. Tu je zbrano toliko lepote na enem mestu, da v tako kratkem času, ki nam je bil odmerjen, res nismo mogli veliko videti. O Pragi nam bo ostala le bežna slika, in če bomo hoteli spoznati večji del njenih lepot, se bomo morali še vračati. Vse prezgodaj smo se morali vrniti v svoj rekreacijski center, a kaj, ko smo za ta večer imeli predvideno slavnostno večerjo in uradno slovo od čeških prijateljev. Zaigrala je godba, zazveneli so kozarci ob zdravici za dobro prijateljstvo in srečno prihodnost. Zapeli smo nekaj slovenskih pesmi in veselje je trajalo pozno v noč. Naj vam zaupam, da smo se naplesali za nekaj let nazaj in naprej. Veselje nam je skalila le bolezen našega tovariša, ki je tako zbolel, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Vse je kazalo, da ne bo mogel na dolgo pot domov, a končno je le odpotoval z nami ob požrtvovalni skrbi naše medicinske sestre iz litostrojske ambulante. Ob tej priložnosti se ji za vso njeno skrb še posebej zahvaljujemo. Četrti dan se je naša družba razdelila na dvoje. Eni so odšli bodrit naše kegljačice, ki so se pomerile s Čehinjami v kegljanju in tudi zmagale. Sreča in vzdušje med mladimi športnicami sta bila nepopisna, ostali pa so se zbrali in se s petnajstimi avtomobili odpeljali z nami na ogled gradu Hluboka pri čeških Budjejovicah. Grad se je zlatil v jesenskem soncu, ko smo se pripeljali do vznožja, parkirali in odšli dalje peš do grajskega parka in nato na ogled gradu. To je menda najlepši grad ne le v Češki, ampak na svetu. Kaj vse so tu ustvarile pridne roke naših prednikov! V gradu lahko občudujemo mnogo čudovitih rezbarskih del, saj so kar cele sobane obložene z rezbarijo in kristalom, po tleh pa so položene razkošne preproge, na stenah pa vise bogati gobelini iz prejšnjih stoletij. Vsepovsod visijo orožje, lovske trofeje, umetniška dela znanih in neznanih mojstrov. Ob tem naštevanju ne smem pozabiti na bogato grajsko knjižnico. Vsega tega, kar smo lahko občudovali v tem gradu, sploh ne morem opisati, a vendar me obenem obhaja misel, kako je v teh grofovskih časih in pri tem bogastvu in krasoti životaril mali človek. Premišljujem o tem, koliko znoja in krvi je prelil grofovski podložnik, da je ustregel vsem raznovrstnim željam mogočnika, a vendar je ob vsem trpljenju ostajal vedno le v njegovi senci; bil je le podložnik brez imena. Ko sem si ogledovala vse te krasote, se mi je tudi utrnila misel, da je bilo v preteklosti res vse lepo, a vseeno raje živim v svobodi današnjega dne. Zadnji dan, v ponedeljek, 24. septembra, smo se zjutraj poslovili od naših gostiteljev ter se odpravili na pot domov. Sprva je le rosilo — v Avstriji pa je pričelo deževati; tu in tam smo zavozili v gosto meglo, tako da smo komaj videli pot pred seboj. Na poti smo prispeli do turističnega mesteca Gmunda, ki leži ob krasnem Sanjskem jezeru (Trauensee), ki pa se nam ob deževju ni zdelo prav nič sanjsko. Te sanje smo si lahko samo predstavljali: bilo bi zelo lepo, če bi posijalo sonce, a tega na žalost tudi naše vroče želje niso zvabile na piano. Namesto sonca so nas pozdravili le lepi, beli labodi, ki so se zibali na jezerski gladini. Že smo hiteli naprej in naprej, vse do manjšega kraja Scheif-ling. Tu smo čakali drug drugega skoraj debelo uro, tako da je končno okoli 17 avtomobilov od tu naprej nadaljevalo pot do Ljubljane. Vračali smo se skozi Celovec in prek Ljubelja. Na Ljubeljski cesti pa je pričelo liti, iz naših hribov je tako grmelo in se bliskalo, da nas je bilo kar pošteno strah. No, to naj bi bila dobrodošlica ob povratku v Ijub- Casopis »Litostroj« Izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik Vladimir Kovač — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Telefon uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru — 1073 $ n Ojla&L sCikavna križanka. kiki- riki %TkČu Potu/oO 2J>K A V/E "A RASTPMa ruj DVCKLA SNI K Po2/- RKK SKOpK/ ENAU/N cJruc v 7F.LE&U DlštČA (RATAMCC Kop/E- KON/EN/Cl BOf/NA ATENA (pmhu) Pl LAD/A vlač/Iška VRAČU ■OSTU/ K/SLA. KRNA 4VSTR. PoH.Atj. lo. ieiCA- iHlUJt PRE DLOA ŽILA DOVOD. CjAUJ TOVARNA V NIŠU VAS T>OD KR/HOM MK00' ELE- MEfVr TrednT EVfZkA iUpA v SKB//I OR RADOVIČ Sulc, to je slika moje žene; obrni jo, pa boš videl mojo taščo. Ijeno domovino. Res pa je, da si vselej, ko se vračamo iz tujine, priznamo, da smo doma najbolj srečni. Naj končam; izlet je v celoti uspel, prepričana sem, da veči- na udeležencev soglaša s tem in da si še želi takih prijetnih potovanj . Na svidenje na naslednjem rallvju! TEMA Lojzetov stric Z Lojzetom sva že dolgo let ne-razdružljiva prijatelja. Veliko sem z njim preživel lepega, a tudi težav je bilo dokaj. Pred dnevi sva se zopet srečala in pokramljala o tem in onem. Obujala sva spomine na preteklost in pogovor je nanesel na strica. »Imaš kakšnega strica?« me je kar na lepem začel spraševati. »Seveda ga imam, in to v Ameriki,« sem se hitro pohvalil. »Aa, v Ameriki? O, ta pa ni reven, kajne da ne.« »Eh, bogat pa tudi ni. Pred leti je prišel domov in takrat mi je poklonil dolar. Moško mi je dejal: ,Na, tp ti dam, pa le špara j.' Dobil sem vtis, da je zanj tisti denar veliko pomenil. Ko sem ga pozneje prodal, sem dobil zanj dobrega j ur j a.« »Kje pa so tvoji strici, Lojze?« »Moji so raztepeni po vsej Kranjski. Saj veš, v prejšnjih časih je bilo v kajžah po navadi dosti otrok in tudi pri nas ni bilo nič drugače. Mati mojega očeta jih je povila enajst, no ja, in tako je dosti stricev pri hiši. Moj oče je bil najmlajši, strgav-ček so mu rekli. Moral bi od kaj-že, če se ga ne bi usmilil stric Matic. Nekega dne je pogumno stopil v imenu vseh pred svojega očeta in dejal: .Veste kaj, oče. Najstarejši sem in kajža naj bi bila moja, ampak je ne maram. Zdrav sem in krepak, v šolo me dajte. Domačijo pa dajte Janezu, ki je najbolj zanikrn, kar nas je pri hiši.' Stric Matic je mislil na mojega očeta. Oče, ki je poslušal Matičevo modrost, je povprašal: ,Ja, Matic, pa boš zadovoljen, če ti prisodim samo šolo. Kaj boš na stara leta, kam boš svojo glavo djal, ko boš brez doma?’ ,Oče, kaj mi mar stara leta, kaj mi mar, kaj bo takrat. Tako napravite, kakor pravim, pa bo.' Nekega dne so šli delat pismo, kajžo je dobil moj oče, stric Matic se je šel šolat v Ljubljano.« »Kaj pa ostali strici?« »Saj pravim, kar raztepli so se po Kranjskem,« je dejal Lojze. »Veš, potem, ko je zagospodaril moj oče, so bili strici malokdaj doma. Najbolj imeniten se mi je zdel stric Matic. Hodil je pokonci in kadil viržinke, pa učeno je govoril. Oče ga ni rad poslušal. Vedno mu je govoril: .Matic, ti boš menda večni študent.’ Stric Matic pa nazaj: ,Ja, kakšni pa ste, kako pa gledate na ta naš svet. Vidim, da ne veste, kaj je moderno. Moderno je študirati vse življenje. ,Ja, ja, zato pa je tako, ker kar naprej študirate,’ je nadaljeval oče. Veš, komu si podoben, Matic? Nekoč sem bral pesem o brezskrbnem hrošču, ki je tako kot ti čas zapravljal, nazadnje ga je zima vzela, le poslušaj: Mali hrošček je porasel iz ličinke v velikana, ni bilo mu primerjave, kar premogla je poljana. Srečno in samozavestno preletaval je po svetu, brez skrbi in brez trpljenja mu minil je čas v poletju. Ni nabiral sočne hrane za nesrečno dolgo zimo, mislil si je, kaj bi hrana, saj bom spal in pojde mimo. Pa prišla je zima bela, mrzel veter, mrzle slane, hrošček trepetal je v mrazu brez kotička in brez hrane. V smrtnem boju pa priznal je, da si sam je kriv trpljenja, ker zapravil je poletje v urah praznega življenja. No, vidiš, Matic, taka je pesem in prav tak si ti. Pesem je sicer malo otročja, pove ti pa, veliko modrost, večjo od tvoje, je končal oče.« n