POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 111 globalno tudi preteklosti z nekaj dejstvi, toda le kot tiste resnice za današnji čas, ki nas vse s to preteklostjo povezuje in nam kot Slovencem dajejo pomembno mesto v svetovni protifašistični združ­ bi,« je zapisal Zoran Polič o slovenski spravi leta 1994. Zelo zanimiv pogled enega od nosilcev proti fašističnega od- pora in komunistične revolucije med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Poglede na spravo med Slovenci v pi- smu predsedniku Milanu Kučanu leta 1994 je zaključil z razmišljanjem: »me­ nim, da je skrajni čas, da nekdo jasneje in odločneje zastavi besede za pravo re­ snico o preteklosti in da s tem tudi za­ ustavi parlament v tistih dejanjih, ki z bruhanjem nestrpnosti in sovraštva (na primer Pučnik) grozijo s še večjo in bolj poglobljeno delitvijo med Slovenci, kot pa je bila ona izpred vojne med staro in mlado Slovenci oziroma med klerikalci in liberalci.« Naj ob koncu izpostavim še uredniko- ve besede, da so »spomini njegovega oče­ ta, sokola, partizana in politika Zorana Poliča nastajali z občasnimi dnevniškimi in podobnimi zapisi, z dopisovanjem s tovarišicami in tovariši pred in med voj­ no, s predvojnimi in medvojnimi objava­ mi in gradivi ter potem v prvih povojnih letih, ko je napisal jedro teh spominov. Oče je svoje spomine dopolnjeval vse do svojih zadnjih dni s preverjanjem različ­ nih podatkov in dodajanjem zapisov ter premišljanjem o vzrokih za propad SFRJ in samoupravnega socializma. Spomini sicer obravnavajo predvsem medvojno obdobje 1941–1945, v razmeroma manj­ šem obsegu pa posegajo tudi v predvoj­ na in povojna leta,« je zapisal urednik Marko Polič. Poličevi spomini bodo kot vir pri- šli prav tudi zgodovinarjem. Ne sicer zaradi novih podatkov o različnih dogodkih in pojavih, ki jih avtor opi- suje, pač pa predvsem zaradi njegovih osebnih pogledov o vzrokih za neka- tere odlo čitve, kot je vstop levega krila Sokola in Zorana Poliča osebno v OF aprila leta 1941. Zanimiva so tudi raz- mišljanja o delovanju v tej organizaciji in še bolj o medsebojnih odnosih vpliv- nih funkcio narjev ustanovnih skupin znotraj OF od njene ustanovitve in Do- lomitske izjave in vse do konca vojne leta 1945 ter kasnejšega preoblikovanja v SZDL, v kateri je bil med vplivnimi funkcionarji tudi Zoran Polič. Marjan Toš 38. MAISTROVE SPOMINSKE PRIREDITVE V OBČINI LENART Dr. Milan GORIŠEK, slovenski narodnjak in liberalni politik, lenarški župan 1925–1936, voditelj Sokola, lovski in gasilski funkcionar in odvetnik pri Lenartu v Slov. goricah Letošnje, sicer pa že 38. Maistrove spominske prireditve v občini Lenart, so letos posvetili spominu na dr. Mi- lana Goriška, ki je pred 120 leti prišel v Lenart in v tem kraju pustil globoke sledi. Ob tej priložnosti so mu na hiši, v kateri je uradoval na današnji Ptuj- ski cesti 1 nasproti stare šole, odkrili spominsko ploščo in nato v lenarškem domu kulture pripravili še proslavo v počastitev dneva Rudolfa Maistra. Pri- zorišče letošnjega dogajanja je bilo na- mesto na Zavrhu v Lenartu, v katerem 112 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/2 je dr. Milan Gorišek dolga desetletja deloval. Spominsko ploščo so odkri- li Goriškov vnuk dr. Borut Gorišek, predsednik mariborskega Domovin- skega društva generala Maistra prof. Aleš Arih in lenarški župan mag. Janez Kramberger. Slovesnosti so se poleg Lenartčanov udeležili še predstavniki Območnega združenja veteranov voj- ne za Slovenijo, Maistrov vnuk Borut Maister in predsednica Zveze društev generala Maistra Slovenije mag. Lučka Lazarev - Šerbec. Dr. Milan Gorišek, voditelj lenarškega Sokola (arhiv družine Dougan). Dr. Milan Gorišek se je rodil v me- ščanski družini 1. septembra 1878 v Celju. Bil je poročen s hčerko sloven- skega deželnega poslanca Franja Ro- biča iz Limbuša. Pravo je študiral v Pragi, kjer je leta 1902 tudi promoviral. Poklicno pot je začel v Mariboru, a je kmalu odšel v Lenart, kjer je leta 1904 začel delati kot odvetniški pripravnik pri slovenskem odvetniku Janku Lešč- niku. Že leta 1910 je odprl samostojno odvetniško pisarno. Kot odvetnik se je zelo redko ukvarjal s kazenskimi zade- vami; bil je specialist za premoženjsko- -pravne zadeve in med ljudmi cenjen ter spoštovani odvetnik. V Lenart je prinesel mnoge napre- dne ideje in se je nenehno zavzemal za krepitev slovenstva ter za sloven- ski značaj trga. Bil je med vodilni- mi sokolskimi delavci pri Lenartu in pomemben funkcionar mariborske sokolske župe. Kot lenarški župan je skrbel za gospodarski napredek trga in okolice. V njegovem času je Lenart doživel prvo elektrifikacijo, urejal je cestno omrežje in skrbel za urejenost trga. Dr. Gorišek je bil izvoljen za žu- pana leta 1925. Kronisti so zabeležili, da se je v času nje govega županovanja »pokazal vsestranski napredek v trgu«. Župansko funkcijo je Gorišek opravljal do marca 1936. Aktivno se je udejstvo- val v gasilski in lovski organizaciji in bil med drugim ustanovitelj in pred- sednik odseka mariborske podruž- nice Slovenskega lov skega društva za lenarški sodni okraj leta 1921. Pod njegovim vodstvom je tudi lenarško gasilsko društvo doseglo pomembne uspehe in postalo povsem slovensko. Dr. Milan Gorišek je odigral odločil- no vlogo v prevratnem letu 1918, ko je generalu Maistru in njegovi slovenski vojski pomagal z živežem in predvsem z denarjem iz lenarške Hranilnice. Bil je predsednik lenarškega Narodnega sveta in ima veliko zaslug, da je Lenart po koncu prve svetovne vojne in zlomu monarhije novembra 1918 mirno pre- šel v slovenske roke. POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 113 Na sokolskem zletu 12. junija 1927 na Sv. Ani je nastopil olimpionik Leon Štukelj, ki je bil kot sodnik na Okrajnem sodišču pri Lenartu tudi voditelj lenarških sokolov (arhiv družine Gorišek) Kronisti poročajo, da je bil dr. Gori- šek močna gonilna sila in duša sokol- skega življenja pri Sv. Lenartu in na širšem območju osrednjih Slovenskih goric. Prav v sokolski organizaciji je prišla do polne veljave njegova organi- zacijska sposobnost, ki je pripomogla, da se je sokolska ideja globoko ukoreni- nila in zaživela tudi na podeželju. Leta 1920 je Gorišku uspelo dobiti prostore nekdanje nemške šolske telovadnice pri Schulvereinu za Sokolsko društvo. Objekta se je oprijelo ime »sokolski dom«, ki je med Lenartčani znano še danes. Leta 1924 so svečano razvili sokolski prapor. Leta 1927 je za krajši čas postal telovadni vaditelj lenarških sokolov olimpionik Leon Štukelj, ki je bil tega leta nameščen za sodnika pri lenarškem sodišču. Leta 1931 so lenar- ški sokoli postavili letno telovadišče in leta 1935 sodelovali na svečanosti ob posaditvi lipe v spomin na ubitega jugoslovanskega kralja Aleksandra na osrednjem lenarškem trgu. Sodobniki so Goriška ocenjevali za panslavistič- no usmerjenega liberalca, ki se je po ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugosla- vije po šestojanuarski diktaturi kralja Aleksandra leta 1929 zavzemal za večjo avtonomijo slovenskega dela sokolske organizacije. Ob 30-letnici Sokolskega društva Sv. Lenart leta 1938 so izdali posebno Spomenico s kratkim pregle- dom zgodovine sokolstva pri Lenartu. Ko so po letu 1938 nemški nacionalisti in njihovi slovenski podporniki kurili kresove v čast Hitlerjevega rojstnega dne v mejnih predelih Slovenskih go- ric, so ta praznovanja najbolj motili člani Sokola. Na območje med Slad- kim Vrhom in Radgono jih je poslal dr. Gorišek. Zaradi velike narodno- stne odločnosti in ugleda med ljudmi je Kulturbund dr. Goriška uvrstili na seznam Nemcem sovražnih politikov