Posamezna Številka 14 vinarjev.
stev. 2.
i Milani, v celrlffl, dne 3. fnrasrto isti
Leto ALVI.
s Velja po pošti: = za oelo leto naprej .. K 36-— u cn mesec „ .. „ 3-50 za Nemčijo oeloletno. „ 40-— la ostalo Inozemstvo. „ 46 —
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 32 — » on meseo „ .. K 2-70
V	opravi prejeman mesečno,, 2-50
= Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K 8-_
za Nemčijo oeloletno.,, 10 — »ostaloInozemstvo. „ 13 —
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 uim široka in 3 mm visoka aH nje
prostor) z* enkrat . . . . po 50 v zi dva- in večkrat . ,, 45 ,, pri večjih naročilih primeren popust po doiovoru. Ob sobotah dvojni tarif.
--— Poslano:..... —
Fnostolpoa petitvrsta K 1_ Izhaja vsak dan Izvzemši uo-dolje in praznike ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red
BV Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IJI. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefone štev. 74. =
Političen list za slovenski mM.
Upravništ?. iopltarjevi ulioi št. 6. - Račun poštne hra: . . '.o avstrijske št. 24.797, ogrske 26.^11, bosn.-herc. si. 7563. — Upravniškega teleiona št 188.
Državno m naravno pravo.
Narodnos/na misel se je izza časa francoske revolucijo krepila od dne do dne in danes je morda v svoji najsilnejši roči. Prišla je v tisti stadij, ko že poseza v življenje posameznih kulturnih enot, prcsnavlja svet, postaja najodločilnejši politični faktor. Nje moči se ni mogoče več vstavljati in kdor bi jo skušal tajiti, bi bil podoben bolniku, ki hoče pregnati bolezen s tem, da taji nje eksistenco. Tako bolehajo mednarodni organizmi: socialna demokracija si zastonj skuša pomagati preko narodnostnega vprašanja z raznimi doktrinami. Čim bolj taji svojo bolezen, bolj jo notranje razjeda narodnostni problem. Narodnostna misel je dosegla vrhunec svoje življenske moči) postala je državnotvorna. Naš zgodovinar dr. Srebrnič je zapisal v prvi številki letošnjega »Časa« znamenite besede: »Neovirano kulturno življenje, ki ga naravni zakon sam vsem narodom priznava, ni mogoče brez svobode. Tako svobodo pa more dandanes jamčiti edinole narodna neodvisna država. Zatorej država narodov dandanes nima več ne zmožnosti ne pravice do obstoja, ampak pravico do obstoja imajo edinole narodne države, oziroma zveze paritetnih narodnih držav s skupnim vladarjem, oziroma skupno vlado.« Državotvorna sila narodnostne ideje je dobila svojo kratko jedrnato formulo v besedi: samoodločba narodov. Ta beseda je postala ^ krilata. Ko jo je izustil Wilson, so se je polastili takoj vsi državniki, kar je dokaz, da je bila potrebna, da se izrazi splošno mednarodno razpoloženje. Seveda jo je vsakdo pojmoval malo drugače. Drugače iWilson, drugače Czernin, še drugače ruska revolucija, ki jo rabi kot čarovno palico, s katero hoče rešiti vse zamotane vozle ruskih notranjih razmer in zunanjih mednarodnih odnošajev.
Ni verjetno, da t0 načelo samoodlo-čevanja narodov obveljalo v tako radikalnem zmislu. kot ga pojmuje ruska revolucija, dasi ukrepi ruske revolucijske vlade slede logično iz tega načela. Vsaka misel le počasi dozoreva, zgodovina se ji more šele tekom časa prilagoditi in mnogokrat mora teči človeška kri, preden načelo, za katero je bila prelita, obvelja. Tako tudi samoodločevanje narodov, ta dragocena pridobitev svetovne vojske, ne bo takoj premagala vseh ovir. Državno mišljenje starih evropskih monarhij je bilo do 1. 1914 vse preveč fevdalno, da bi se mogle prilagoditi popolnoma novemu času in njegovim zahtevam.
Te ovire se opažajo tudi v reševanju jugoslovanskega vprašanja. Narodnostna misel kot državnotvorna sila je takoj pognala korenine v duši jugoslovanskega naroda, ki so se ji pa mogli takoj prilagoditi vsi politiki; ni jim prav spadala v njihovo
politično ideologijo. Tako negotovost vidimo P", pr. pri hrvaških frankovcih. Po objavi najniSke deklaracije so bili nekaj časa zbegani, n:so vedeli, kako naj se odločijo, sledpjič so deklaracijo zavrgli. Temu se ne smemo *ako čuditi in nikakor ne smemo temu pojavu iskati vzroka samo v politični pokvarjenosti frankovske skupine. Vzrok je deloma v frankovskem programu sani"ri1 ki se opira zgolj na zgodovinsko državno pravo. Oni zahtevajo združitev zemelj, ki spadajo pod hrvaško krono, zaradi tega, ker imajo do te združitve zgodovinsko pravico, ne zarafli tega, ker prebiva tam nared iste krvi. Zato morajo dosledno prepustiti Hrvate in Srbe, ki prebivajo nr Ogr-kem, Mažarom, ker po državnem pravu ro spadajo k Hrvatom; zato morajo dosledno odrekati Srbom in Slovencem državno enakopravnost; samo Hrvati raj hi bili »državen narod«, drugi narodi ro le »narodnosti«. Tako državno-pravno pojmovali'; je vzeto naravnost iz mažarske politične ;deologije, ki je rodila toliko krutih krivic, ki sistematično potuj-čuje Slovane s ~ Ogrskem. Ljudstvo je takoj razumelo, da j; narodnostno načelo močneje od državnnpravnega, in frankov-ski politiki toga niso mogli razumeti. Vlada se je poshižila njihovega državnoprav-noga naziranja, obljubljala jim je, da se •njihove državnopravne zahteve uresničijo, in frankovci so s s izjavili zoper deklaracijo. S tem so tuji vladi pomogli, svojemu narodu pa škodovali, kajti na izpolnitev skrivnostnih obljub bodo lahko čakali do sodnjega dne. Zastcnj ro nas, Slovence, vrgli *z ladje kot nepotreben »balast«; njihova barka tiči v plitvih "odah starih pojmov in le :nočn? struja novega narodnega prava bi jih mogla rešiti. Majniška deklaracija je hotela pomagati njihovi slabosti; v zahtevi pc rdruženju Jugoslovanov se ne sklicuje samo na naravno, ampak tudi na državno pravo. Toda frankovci so bili pre-okoreli, da bi mogli sprejeti še kakšno drugo načelo razen clržavnopravnega.
K sreči je to politično naziranje tudi na Hrvaškem osamelo, velikanska večina ljudstva se je oklenila deklaracije in fran-kovski poskusi bodo ostali kakor na Slovenskem, tako na Hrvaškem, ponesrečena spletka. Prej ali slej se bo pokazalo, da je naravno pravo močnejše od državno-pravnih doktrin.
Reforma državni ustavi je postala po nesrečni vojski 1. 1866. nujna. Centralizem, ki je dosihma! vladal, se ni mogel več dr- j žati, narodi so želeli več svobode. Tedanji ministr. predsednik grof Belcredi je priporočal federalistično obliko ustavo, kjer bi imel vsak narod zadostno mero avtono-
mije, za skupne zadeve pa osrednji parlament. Ta pametni nasvet pa ni obveljal v kronskem svetu, raje so sprejeli načrt barona Beusta, ki je nasvetoval dualizem, kjer imajo Nemci na eni in Mažari na drugi strani vso oblast, za druge narodnosti ni ostalo nič političnih pravic.
Ta baron Beust je bil tujec iz Nemčije, protestant; do 1. 1866. kraljevi minister na Saksonskem, ki pa je moral po nesrečni vojski odstopiti. Tega moža so na Dunaju pobrali in mu izročili vso oblast v roke. Po svojem dualizmu je razklal cesarstvo na dvoje, kakor so nekdaj bili razcepili mogočno rimsko cesarstvo m dve polovici, v pogubo obeh.
M ažari so dobili lastno državo, svoje ministre in državni zbor, tor-j veliko več, kot so mogli pričakovati. Po toj prvi osnovi je bila še realna vez med obema polovicama cesarstva. Avstro-O^rska je bila še ena celota, ena monarhija. Za rkupno zadevo so bile delegacije kol nekak skupen parlament, in imeli smo še tri državne ministre: minister za zunanje zadeve, za vojsk o in za finance, ki sta še nosila ponosno ime Reichskricgminister in Reichsfinanz-minister. Taka je bila prva nagodba z Ogrsko 1. 1867., kakor jo je sklenil Deak z Beustom. Mažari so veliko dosegli ra škodo skupne monarhije in drugih narodov v njej. Dolgo pa Mažari niso bili zadovoljni s svojimi pridobitvami. Zdelo se jim je, da je Ogrska še preveč navezana na Avstrijo, začeli so delati na to, da bi to ve^ šc bolj razrahljali, da bi iz te realna zveze napravili najprej samo formalno. In to se je njim kmalu posrečilo; sedanja nagodba z Ogrsko- sloni le na pogodbi, katero ie treba ponoviti vsakih deset let. Ako bi se pogodba ne sklenila, zveza preneha in nastopi sama po sebi osebna unija po osebi cesarjevi.
Vsled tega so tudi zginili prejšnji naslovi »Reichsministrov«, tako da imamo zdaj le šc tri skupne ministre. Tudi delegacije niso več skupen parlament, ampak so po mažarski teoriji le odseki državnega zbora.
Na tej poti dosledno napredujejo Mažari kar se je jasno pokazalo o priložnosti kronanja cesarja Karla za kralja ogrskega. Mažari so kralju predložili kapitulacije v podpis, katere jim garantirajo popolno neodvisnost od Avstrije in polno enakopravnost z Avstrijo. To se vidi tudi v prenovljenih grbih in naslovih. Avstrija zdaj pomeni samo še deželo v državnem zboru zastopano, Ogrska pa vse drugo,
Pa tudi pri tem še ne mislijo ostati Maž ari, ker hočejo doseči svoj cilj, ki ga zdaj še oficijelno prikrivajo, sicer pa tajno pripravljajo; ki je Košutova republika. Pot do tega cilja pa pelje skozi vse te postaje, na katerih smo gledali razvoj dua-
Razvaline:
Leonid Andrejev.
Naša domovina je v nevarnosti. Tako je že davno proglasila začasna vlada v nekem manifestu. Kaj je to res? Mar je mogoče, da so tako strašne, ali že tudi vsakdanje besede samo strašilo? Saj tudi ♦ zdravnik večkrat straši bolnika, da bi ga prisilil k večji previdnosti, dasi ve dobro, da bolezen ni nevarna. Ali pomeni to povsem, da je zdravnik slab človek, šarlatan. Ne, to je lahko le način psihologičnega vpliva. Vsekako to ne pomeni, da nas naša vlada ne vara, najsi tudi pretirava nevarnost. Zakaj i ona more želeti le dobro za bolno domovino in v pretiravanju nevarnosti išče vir ojačenja zdravilne energije. Ali v vsakem slučaju je jako velik razloček. Če mi zdravnik resno reče, da je moj ljubljeni sin nevarno bolan, da je njegovo življenje v nevarnosti, potem pu-
* Leonid Andrejev je objavil la članek v Mstu »Kuskaja volja«. Spis nam dobro opisuje luske razmere pred začetkom mirovnih pogajanj. -	"	F
stim vse in ostanem pri njegovi postelji noč in dan, da bi ga otel iz temne noči smrti. A zopet drugače ravnam, če mi reče zdravnik z nasmehom, da bolezen ni tako strašna, da je o nevarnosti govoril le zato, da se bolnik ne bo branil grenkih zdravil.
Kje je torej resnica? Ali je naša domovina Rusija v nevarnosti ali ni? Napočil je torej čas proste, resne in jasne besede. Ugoden molk, dvoumni govori, pobesneli politični prepiri, v katerih ni zavesti odgovornosfi, to vse je z ozirom na narod zločin in neumnost. Nič ni treba napačne utehe, otroške hvale, ki so v gotovih epohah podobne navadnemu slcpar-stvu in zločinu napram narodu. Sicer pa, kaj bi neki zatajevali? Kakor usoda nikomur ne prizanese, tako imamo tudi mi svojo usodo. Kako je mogoče lagati in smejati se, ko kri brizga iz zabreklih žil, ko sc deželr. v vsej svoji prostranosti napaja s krvjo, ko smrtna blcdost raste z vsakim trenutkom, ko je vsak hip v resnici dragocen in velike vrednosti kakor vdovin groš.
Napočil je dan proste besede.
I jaz prosto povem, kar mi šepeta vest in kar vidim krog sebe. Da, res, Rusija je v smrtni nevarnosti, je bliže smrti in jaz ne vem, če bo med živimi zdaj leto,
zdaj pol leta, zdaj dva meseca. Ne vem! Ho čem verjeli, da ostane med živimi, kličem na pomoč povestnico in vse čudeže, zbiram vso svojo moralično moč, da bi verjel in bi ne padel v obup — a. ne vem, ne vem. Mogoče, da so moje besede neutemeljene. Mogoče, da moramo še zmerom kazati vesele obraze pri strašni igri. Ali jaz ne morem mislili na lak1, ne morem se delati mirnega ob postelji umirajočega. Naravno je, da se srdim, da nas Nemci lahko poslušajo. 2'akaj, kar jim je treba vedeti, vedo tudi tako, da šc dosti | boljše kakor mi. Otroški idealisti, radovedni preprosti ljudje — zahtevamo odkritja j tajnih dogovorov, kakor bi bilo kaj na teh dogovorih, med tem se je smrt približala po kontraktu kakor delavec, ali za ogal, kje ta smrt sloji, ne more nihče pogledati.
Glej, to je prva groza, ki jo vidim.
Glad! Bliža sc neodvrat< S težavo se hrani armada, ki nima za za najbližji čas. Konji cepajo vsled po jkanja p;-če. Kako živimo mi po mest vemo vsi. Kako dolgo to lahko traja, kdo č. Do nove žetve je še daleč — in nič gr "ga ~e vemo. Nemara zdržimo šc nc v!	Ali
dogodi se tudi lahflo, da armada lakote zbeži iz zakopov kakor naliv vse uničujoč in razdirajoč na svoji poli. Brez r.icči in v
lizma. Prihodnja postaja bo zdaj ta, da dobi Ogrska vodilno vlogo v monarhiji. Že zdaj imajo Mažari prvo besedo v skupnih rečeh in se umešavajo predrzno v avstrijske zadeve vsled slabosti naše vlade in parlamenta. To prvaško stališče si hočejo utrditi in stalno napraviti. Že 1. 1862. jc Bismark svetoval grofu Karolyiju, naj prestavijo »težišče« monarhije v Pešto. Mažari so se takoj poprijeli te ideje in jo dosledro izvajajo.
Metoda, ki jo uporabljajo v ta namen, je čieto priprosta taktika razdeljenih vlog. Mažari držijo v politiki in v parlamentu vedno dve stranki, ena je na vladnem krmilu, druga je v opoziciji.
Opozicija ima nalog staviti vedno nove zahteve in vprašanja, ki gredo vse proti temu cilju, Ogrsko čisto oprostiti vsake zveze z Avstrijo. Stranka, oziroma vlada, ki je na krmilu, se tim zahtevam na videz ustavlja, se sklicuje na svoj program, na pogodbe itd, pa vse to opozicije ne uto-laži. Zdaj se začne vlada z opozicijo poga-nti in skuša doseči kak kompromis, ki ga utegne tudi Krona sprejeli. Ako sc ji to posreči, se začne ista igra z novo zahtevo, ako se vladi ta manever ne posreči, potem odstopi in opozicija pride na krmilo, seveda hoče nastopiti s svojim programom. Krona pa ne more vsega opozicijo-nalnega programa sprejeti, zato pa nekaj bolj radikalnih zahtev za. enkrat zapostavijo In začno vladati.
Zdaj je torej stara vladna stranka v opoziciji, ki pa se takoj utopi v nalogo mažarske opozicije. Komaj razvije vlada svoj program, že zastavi opozicija s svojo kritiko. Očita vladi, da ni sprejela v svoj vladni program vseh točk. za katere sc je prej kot opozicija borila; potem si zbero eno ali drugo vprašanje, katero jc najbolj pripravno in stara igra se nadaljuje.
Časopisje podpira to početje v polnem zboru, seveda je ravno tako razdeljeno na dvoje kol sta stranki v parlamentu. Časopisje na Ogrskem je še bolj pokvarjeno kot pri nas v Avstriji in stoji 90 odstotkov v službi lože. Loža skrbi tudi za razne demonstracije, ako treba na Krono ali druge faktorje izvajati terorističen pritisk. Uspeh je bil dosihma) siguren.
Na ta način so Mažari spravili dualizem na točko, kjer smo danes.
S tem pa Mažari še niso zadovoljni. Ker te . išče še ni v Pc H ampak je šele na obeh straneh enaka moč. je ravnotežje. —
Premoč doseči hoče Maža.v na vsak način, V *a namen se mora Avstrija ponižat" in pristriči. Za. -o so pripravljeni Mažari vsak dan. Ena laka priložnost je bila pred izbruhom vojske z Italijo. Da bi so ohranil mir, jc minister Berchtcld obravnaval z Italijani, pa ni imel uspeha. Kar se hipoma pojavi Ma/ar Tisza na pozorišču, da bo on sc pogodil z Italijo Za kako cc-
zraku so vsi neodločni napo; i. vlade in. njeni pozivi na prebivalstvo. Temno, lopo rn brezupno kmetiško prebivalstvo jc zaprlo žito in samo se je zaprlo. Nikomur več ne veruje. Bili so trenutki v prvih dneh revolucije, ko jc bilo videti, da je vse sel-ska masa zdržala. Tudi kakšni vagoni z živili za armado so se jeli. kazati. Ali vse to je minulo. Ali zdaj o prešli dnevi in meseci in. kmetiško prebivalstvo spel nc veruje, vnovič sc je zateklo v globočine svoj'h temnih vraž, vnovič jc skrilo v somraku poželjivosti dobička m strahu, ki jih rodi nezaupnost. Lc v tem je razlika, da kmetje niso verjeli le enemu carju in da danes ne verujejo nikomur več, niti začasni vladi, nili delavsko-voj. sr u.
Eno pa jc jasno in vidno	noda
sc bi jejo. A kadar se gospoda	d, te-
daj sc kmetje zapirajo. Tedaj ane samo en. edini stan in preizkušeno sredstvo — nikomur več verjeli, varovali se, zapirati e, in v zemljo zakopati vse, tudi denar preostanke žita. Če jc zjutraj oblačno, ne razgali se preveč, ker ne veš, če se boš lahko odcl in zapel. Sicer m sami, ki vse umejemo, ali bi oddali polovico od ruskih zalog sladkorja in moke, katero sc nam jc posrečilo izza ugodnih slučajev nakupiči-li? Ali bi morda dJi prostovo'ino polovico teh armadnih zakladov?
no? Za ccno odstopa raznih pokrajin Avstrije, Ogrska bi ne bila izgubila pcdi zemlje. Grof Bcrchtold je odstopil, Mažar Bu-rian je postal zunanji minister, desna roka Tiszova. — To pot je Bog obvaroval Avstrijo pred mažarsko nakano.
Pred nekaj časom je prišla na svetlo brošura, ki priporoča avtonomijo Galicije. Avtor te zanimive brošure je eksminister grof Julij Andrassy. Poljaki so bili veseli te brošure, tudi Nemcem je bila všeč, ker upajo s tem dobiti na svoji strani premoč nad Slovani. Res kmalu potem, 6. novembra 1916, izda minister Korber cesarski patent o avtonomiji Galicije. Mažari se resno drže, pa delajo naprej. — Med tem je nastalo po milosti Nemcev poljsko kraljestvo, majhno sicer, pa vendar se nekoliko izpolnjujejo start želje Poljakov. Poljaki žele, da Ki se zedinile vse poljske pokrajine v eno država, ki bi imela prostor do morja. Prusi pa ne marajo o tem nič slišati; pač pa so gališki Poljaki pod vodstvom eksministra Btlinskega izrazili pripravljenost, da se združijo s Poljsko. Na prvi hip je ta novici pretresla avstrijske Nemce, ker z Galicijo* izgubi Avstrija eno tretjino prebivalstva in glavni vir raznih produktov. Toda Bilinski jih je znal potolažiti rekoč; »dajte da se najprej Galicija združi s Poljsko, potem pa bomo mi Galičani skrbeli, da se čSf.k Poljska združi z Avstrijo.« — To je pa druga muzika, naši Nemci so bili potolafeeni: Mažari pa se drže, kakor bi jih vsa:'ta zadeva nič ne brigala, a v resnici pa Mažari vse to gibanje skrivaj vodijo. — Odtod izvira tisto tesno prijateljstvo Poljakov z Mažari.
Načrt Mažarov je zdaj ta, da bodo pospeševali odstop Galicije, kar ponižuje Avstrijo. — Galicija pa se mora restavrirati od vojnih poškodb, predno postane samostojna. Res je vlada že dovolila in izplačala v ta namen nekaj sto milijonov, — treba bo skupaj kaki dve milijardi — pa bo plačala tudi to, ker sicer nima vlada večine, ako Poljaki z njo ne gredo. To je torej veliko breme za Avstrijo. Zdaj pa glejte čuda; Mažari so se trdno izjavili, da nosi vsaka država sama stroške restavracije; torej Avstrija sama stroške za Galicijo. Naši Nemci se strašno čmerno drže pri tej novici, Da si ne upajo odločno nasio-piti proti Mažarom, ker jih potrebujejo v boju proti Slovanom; raje utrpe en par milijard, kol da bi dali Slovanom nekaj pr^gje, kar jih nič ne stane.
/3Eačun je torej takle. Po stanju iz leta 19lti; ima Avstrija 2S in pol milijona ljudi, Ogrska s Hrvaško pa 20,800.000. Ako od-pad£ Galicija z Bukovino, 'zgubimo okroglo 9 milijonev duš, iorej pade Avstrija nazaj, np 19 milijonov ter je že zadaj za Ogrsko^ Vrhu tega dobijo zdaj Ogri gotovo Bosno, kar jim prinese spet 1 milijon in 80Q,000 duš, bi torej s prejšnjimi 21 milijoni bilo že blizu 23 milijonov. Ako se posreči ministru \Vekerle, da dobi še Dalmacijo^; potem bo končni uspeh ta, da bo Av^rija z 18 milijoni stala nasproti Ogrski,^ 23 milijoni. — V oziru prebivalstva je premož že dosežena.
uAvstrija se tolaži s -tem, da s pristopom:) Poljske vse in še več nazaj dobi, kar je it)-odstopom Galicije izgubila. Minister pl. Seidler je mogočno govoril v državnem zboru ob priložnosti poljske debate rekoč: »naj bo že odstop Ga'icije kakoršenkoli, gotovo bo uspeh tah, da 'bo Avstrija oja-čena prišla iz te kupčije.« — Ako bi bilo to gotovo res, bi ne bilo kaj ugovarjati. Ali tak rezultat poljske avtonomije, bi prekrižal vse račune Mažarov, zato ne moremo verjeti Seidlerjevim besedam. — Prvo kar pl. Seidler ni vzel v račun so naši državni dolgovi. Pred vojsko smo imeli skupno 15 miljard državnih dolgov, Avstrija blizu 9 miljard, Ogrska pa nekaj čez 6 miljard. Vojska nam bo naložila najmanj 50 miljard. Ako jih razdelimo^ po kvotnem ključu, pride na Avstrijo okrog
34 miljard in na Ogrsko 17 miljard. Skupaj s prejšnjimi dolgovi znese ves dolg okrog 43 miljard za našo polovico. Ako odpade Galicija, ki ima skoro eno tretjino prebivalcev Avstrije, bi morala vzeti seboj za doto tudi eno tretjino državnega dolga, to bi bilo okroglo 14 miljard. Ali bo Galicija to zmogla, ali bo sploh hotela. Ni misliti. Poljska sama je zdaj revna dežela, po vojski vsa razdjana. Denarja nima. Morala bo iskati posojil na miljarde; in pri vsem tem naj bi z Galicijo vred prevzela še kakih 14 miljard dolga. To je pač izključeno. — Sicer je mogoče, da bi bili Nemci voljni nekaj odnehati, pa pri takih računih preneha vsako prijateljstvo. Poljaki ne bodo mogli glasovati za tako breme, brez Poljakov pa ni v zbornici večine za vlado. —
Ako ostane pristriženi Avstriji z 18 milijoni duš 43 miljard dolgov, povečani Ogrski pa le 23 miljard, potem bo sprevidel lahko vsakdo, da se je »težišče* močno preselilo v Pešto. — Kako oa raj ostanejo resnične trditve ministra pl. Seidleria pri teh razmerah?
S tem pa še ni docela izvršen načrt naših Mažarov. Kakor smo že zgoraj povedali, se drže zdaj Mažari, kakor da nimajo z Galicijo nič opraviti. Ko pa bo končno Galicija združena s Poljsko, potem se bo stvar zasukala. Poljsko kraljestvo bo iskalo zveze z monarhijo. Kakšna bo ta zveza? Naši Nemci bi radi napravili realno zvezo, podobno kakor je bila prvotno med Avstrijo in Ogrsko, kjer bi irrteli marsikaj skupnega kakor n. pr. carinsko okrožje, denar, in še kaj. Ogri pa niso za tako realno vez Poljske z Avstrijo, ampak za personalno unijo, ker nameravajo ob istem času tudi svojo zvezo z Avstrijo spremeniti v personalno unijo. — Poljaki bodo rajši se držali ogrske politike, ker so že zdaj veliki prijatelji Mažarov, kakor vidimo vsak dan.
Po odstopu Galicije poljski državi bodo pravi mejaši nove Poljske: Ogrska, Ukrajina .Prusija. Rusija, ne pa Avstrija, ki se bo le v Šleziji na kratki črti dotikala Poljske. Nai-avno bo torej, da bo Poljska bolj težila proti Ogrski kakor proti Avstriji. Z Ogrsko 'O tudi vežejo stari zgodovinski spomini. Zadnja desetletja se je sicer gališkim Poljakom ttidi v Avstriji dobro godilo, ker so znali voditi politiko »di .sacro egcoismo«; podpirali so vsako tudi Slovanom sovražno vlado, ako so le zase dobili nekatere ugodnosti. Poljski rtarod pa je dobro vedel, da dunajska nemška vlada ne daje Galiciji takih darov iz nesebične ljubezni do ljudstva, ampak le iz strankarsko političnih nagibov, ida si ohrani v parlamentu večino. Tako spoznanje pa ne bo rodilo pravega spoštovanja.
Ko pride čas, da si bo Poljska izbirala svoje zaveznike, ali je ne bo lahko premotila stara ljubezen. c!o Ogrov, da si bo volila Ogrsko in ne Avstrijo za tovariša. In če se to zgodi, so želje Mažarov v tem oziru spolnjene, ker je težišče« v Pesti. Kaj poreko k temu nemški Avstrijci, ki se zdaj objemajo s Košutovskimi Mažari. Morebiti se tolažijo s tem, da je kralj ogrski tudi cesar avstrijski. Za zdaj je to res; ali bo pa vedno tako ostalo? Saj vemo in bomo še posebej dokazali, da je zadnji ideal ži-dovskih-z:. darskih Mažarov Košu t o. v a republika.
V tem kolobarju zdaj plešejo skupni ministri in naši avstrijski pod vodstvom pl. Seidlerja. Ali se moremo nadejati od take politike dobrih uspehov za monarhijo in njene narode?
_________1 ■_
Lisi ujlti
Darovi naj se pošiljajo na naslov: Odbor za dr. Krekov spomenik, Ljubljana.
In kako tam daleč v globoki Rusiji odmevajo vse te naše debate o miru brez aneksij in kontribucij, ti naši sholastični prepiri ali z orožjem v roki o tem, koliko besed manjka v Miljukovi noti — ali dve ali tri ali samo ena?
Kako verjeti vladi, ko na deset in deset listov dan za dnevom ponavlja: »Ne verujte Miljukovu in njegovim prijateljem, to so imperialisti. Buržoazija ima svoj namen!« Tako delujejo torej časniki. Kako more daljno, temno ljudstvo verjeti vladi, proti kateri se tudi že prirejajo demonstracije! Mi tukaj v Petrogradu še morda vemo, za kaj gre in kako stvari stoje. Ali že v Moskvi so govorice in še dalje že same bajke. Kdo ugane, kako strašne so že tam daleč v nemih, zasneženih selili. Kako se pretirava število padlih, ker se v Petrogradu ni moglo dolgo dognati. Kako teman strah in še temnejše nade se zbujajo v teh narodnih masah, od katerih zavisi g'ad armade in naš glad.
A čemu bi ljudstvo verovalo nepristranskemu in tajnemu delavskemu sovje-tu, katerega napada kar deset in deset novih časnikov, katera je prava vlada in katera spet ni prava vlada, katera zasleduje kako proletarsko črto, katera varuje
pred vojsko, varuje pred posojilom svobode in kliče: Ne dajajte, dokler se ne prepričamo! Katera torej' pošilja vojake na fronto in tu spet deli dopuste. Mi tu v mestu moremo že tako ali tako razločiti subtilne razlike, ki ločijo »Izvastija« od »Pravde« in »Nove Žiznji«. Mi vemo še, iz česa je nastal ta sklep sovjeta in kako zopet popolno nasprotje iz tega prvega. Mi razločujemo še izvrševalni odbor od odbora Odborov, vemo, v čem se razlikujejo mnejševiški brambovci od menjše-vikov protibrarnbovcev. Ali kako se kaže vse to tam daleč v globoki Rusiji!
Oni tam ne ume vajo teoretičnih prepirov, ne vedo, da gre samo za teoretične spore, tako kakor si med navadnimi ljudmi nihče ne more predočiti teoretične razprave o požaru, kako se \z mogoče v natlačeno polni cerkvi prčkati o vzrokih, zakaj bije plat zvona. Kako morejo oni umeti te nasprotujoče si krike in vike — nekdo vpijt: »Dajte hleba armadi in vojakom!«, a d n; g': »Sklenite takoj mir, pošljite može na Konferenco v Štokholm!« Komu je verjeti? Česa si želimo: vojske ali miru? A gospoda.se bijejo in biicio. ljudstvo se pa zapira.
Mil ..tu imijiRli.
Kronski svet v Berlinu. — Stališče nemških strank.
Berlin, 2. jan. (K. u,) Listi so poročali, da bo danes popoldne pod cesarjevim predsedstvom zboroval kronski svet, na katerem bodo razpravljali o uspehih pogajanj v Brestu Litovskem.
Berlin, 2. jan. (Wo!ff.) Hindenburg in Ludendorff sta se pripeljala danes dopoldne v Berlin.
Berlin, 1. jan. Kancler grof Hertling se je posvetoval dolgo časa z velikim admiralom pl. Tirpitzem.
Berlin, 2. jan. (K. u.) ^Voss. Ztg.« je poročala, da re bo jutri zbral starešinski svet državnega zbor^. Sklepal bo, če kaže sklicatix državni zbor. O sklicanju državnega zbora, kar zahtevajo socialni demokrati, se različno sodi. Na posvetu pri državnem tajniku pl. Ktihlmannu poslanci niso zavzemali enotnega stališča glede na dogovore v Brestu Litovskem. Državni tajnik pl. Kiihlmann je naznanil, da danes zvečer zopet odpotuje v Brest Litovsk. Kancler pojasni najbrž svoje stališče jutri v seji glavnega odseka.
Berlin, 2. jan. Voditelji državnozbor-skih strank so se včeraj posvetovali z dr. Ktihlmannom o pogajanjih v Brestu Litovskem. Zastopnika socialnih demokratov Scheidemann in Ebert sta zahtevala, naj se državni zbor precej skliče.
BorKn, 2. jan. (Woiff.l Cesar Viljem ic zaslišal danes popoldne kanclerja grofa Hertlinga, maršala Hindenburga, generalnega kvartirnega mojstra Ludendorffa, državnega tajnika grofa Wedela in dr. pl. Kiihlmanna, ki so mu poročali.
Nerešena vprašanja.
Berlin, 2. jan. Z ruskimi delegati se
morajo še dogovoriti, kako se bo glasovalo v ozemljih, k< so jih avstrijske in nemške čete zasedle. Rešili tudi še niso vprašanja o zahtevi Rusije glede na samoodločbo narodov v nezasedenih delih Litve in Kurskega.
Gro5 C?<*rr.5'? odpotuje v Brest Litovsk.
Dimcj, 2. jan. (K. u.) Cesar je zaslišal zunanjega ministra grofa Czernina v posebni avdijenci.
Dunaj, 2. jan. Czernin se bo jutri zjutraj odpeljal v Brest Litovsk. Soremljevali g-> bodo sekčni načelnik dr. Gratz, pooblaščena ministra baron Mittag in dr. p'. Wiesner, legaoijska svetovalca baron Andrian in (l^of. Colioredo-Mannsfeld in legacijski tajnik grof Csaky.
Pogajatsj ve 'prekfaeso. — Soorazvm se morebiti udeleži pojfaiani.
Budimpešta, 2. jan. »Az Est« je poročal iz Berlina: Merodajni politični krogi sodijo, da se sporazum morebiti zadnjo uro le odloči da se udeleži v kakršnikoli obliki mirovnih pogajani. V Berlinu pa nikakor ne nameravajo niti nekaj dni odgo-diti pogajanj z ozirom na morebitno udeležbo sporazuma.
Ukrajinci v Brestu Litovskem.
Brest Litovsk, 2. jan. (K. u.) V Brest
Litovsk se je pripeljalo odpo^laništvo Ul-ajincev, da se udeleži mirovnih pogajanj.
Zvefs Bresta Litovskega s Petrogradom.
Dunaj, 2. jan. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Da se olaiša zveza s Petrogradom, so zvezali Brest Litovsk brzojavno naravnost s Petrogradom.
Pariška gospodarska konfcrenca.
Vari?, 2. jan. Svet aliirancev za vojne nnkupe je imel včeraj sejo, katere so se udeležili zastopniki Anglije, Francije, Italije in Amerike. Finančni odsek _ se je v posebni seii pečal z nakupi, ki jih name-ravaio v Združenih državah in nevtralnih dežfelah ter razpravljal o dotičnih finančnih vprašanjih.
Sporazum in poga<an<a v Brestu Litovskem.
Parlamentarni poročeva'ec »Daily Chronicle« je pisal: Vladni krogi pripo-znava;o, da so brestlUovski predlogi novost, ki se mora oficielno vzeti na znanje. Anglija, Francija, Združene države in Italija že o tem razpravljajo. Lloyd George je reke1, da mora Anglija v vprašanju Al-zacije Lorene podmrati francosko vlado. Angleški de'avci in francoski socialisti vplivajo na Pusijo, naj ne sklene posebnega miru. Po wash;ngtonskih brzo;avkah z dne .''O. m. m. ameriška vlada le malo pričakuje od mirovnih poizkusov Menične, za katero nosredu:ejo boljševiki potom Nemčije. Wi'son s svojimi svetovalci vse vesti natančno nroučuje. Če bo mirovna ponudba jasna, zavezniki odgovore na njo in cbraz'ože pravice zaveznikov v vseh podrobnosti;'. \Vilson se mirovnih pogajanj ne udeleži, dokler se Nemčija svojim vojaškim smotrom ne odpove; a če bi že začasni nemški mirovni predlogi obsegali iasna jamstva v tem oziru. store Združene
države vse, da se skliče mirovni oosvet. »Morning Post« je 2. t. m. potrdila, da so pričeli 30. m. m. zavezniki razprav'jati o odgovoru Rusiji. Pred 4. ali 5. t. m. ne nameravajo odgovoriti. Pariški listi so poročali, da je zboroval 31. m. m. štiri u>e ministrski svet; Dredsedoval mu je Po''ncare, navzoči so bili tudi angleški, ameriški in italijanski veleposlanik in rumurski poslanik. Rimski poročevalec lista »Journal de Geneve« jc pisal: Nemški odgovor v Brestu Litovskem je povzroči' v italijanskem senatu burno nrerekanje. Več senatorjev jc prosilo vlado, naj se švicarski zvezni svet takoj naprosi, da posreduje, Predlog so odklonili.	*
Utrfeno stališče boliševikov. — Monarhi-stični pokret v Ru*i>i. — Za neodvisnost Finske.
Bcrn, 2. januarja. fK. u.) »Daily News« so poročale iz Pelrograda 27. m. m.: Odgovor osrednjih velesil na mirovne predloge boljševikov je celotno ugodno vplival. »Denj«, glasilo zmernih elementov, je pisalo: Jasna, kategorična odpoved osvojitev in volja, da vrnejo tistim narodom neodvisnost, ki so jo med vojsko izgubili, je izjavo četverozveze dvignila na višek važnosti v svetovni vojski. Ni mogoče povedati, kako da se je stališče boljševikov okrepilo. Če bi boljševiki zdaj sklicali konstituanto, bi šla z njimi skoraj cela Rusija.
Amsterdem, 2. jan. V Petrogradu se
krepi agitacija za monarhijo. Te dni sa bili nabiti lepaki, ki so narod pozivali, naj ponovi carstvo in proglasi carjem ve« likega kneza Aleksija.
Stockholm, 2. januarja. V soboto se je podalo finsko odposlaništvo v Petrograd, da izposluje pri ruski vladi priznanje neodvisnosti Finske.	.i
.______3
Kaj 10's P0IJSK8 ?
Dne 5. novembra se je vršil v cesarskem gradu Bellevue kronski svet. Poleg cesarja! članov vlade, vrhovnega armadne-ga vodstva, varšavskega generalnega guvernerja in drugih visokih osebnosti se je udeležila seje velika množica strokovnjakov. Dva dni nato so bile skrivnosti gradU Bellevue, mogoče pomanjkljivo, znane v mnogih uredništvih, v elegantnih hotelskih dvoranah in boljših brivnicah. Pripovedovali so, da bodo Poljaki prišli k Avstriji, da si bo avstrjiski cesar posadil na glavo krono Jagelonov in da se želi, d& bi se Kurska in Litva na kak način pridružili nemški državi in da bi kakega nemškega kneza tam postavili kot »prvega' služabnika ljudstva«. V javnosti jc takoj nastal zelo odločen odpor in v pomirje-nje te opozicije se je zagotovilo, da je izid kronskega sveta napačno opisan m da se še prav ničesar ni končnoveljavno uredilo. Seveda se ni ničesar končnoveljavno uredilo ker se brez nasprotne stranke ne more ničesar končnoveljavnega skleniti, ali določila sta se pot in pa cilj. Nobenega dvoma ni, da so bili odločeni še nadalje stremiti za tem ciljem.
Ko se je dne 25. decembra, na tal »nesrečen dan«, kakor pravi vsenemško časopisje, oznanil iz Bresta Litovskega »mir brez nasilne pridobitve ozemlja in brez vojnih odškodnin«, so bili tisti, ki so bili prepričani o nadaljnem obstoju onih načrtov, precej razočarani. Dne 28. decembra so bili objavljeni nemški predlogi n ruski protipredlogi. Gre sedaj le še za to, kako naj se za Poljsko kakor tudi za Litvo, Kursko, dele Estlandije in Livlan-dije zagoiovi pravica, da se ločijo od ruske države in se priklopijo kam drugam in kako, pod katerimi razmerami, naj se izrazi ljudska volja.
Zelo mogoče je, tako piše »Berliner Tageblatt«, in celo skoro gotovo, da se bo pri svobodnem glasovanju poljsko ljudstvo izreklo za zvezo z Avstrijo. Najmanjše število glasov bi bilo morda oddanih za pri-klopitev k Nemčiji, kajti kljub vsem odredbam za zboljšanje reda in higijene Ncmcev ne ljubijo. Tudi v nemškem ljudstvu ni veliko nagnjenja, da bi se obremenilo s Poljsko. Od treh možnih rešitev je avstro-poljska na drugem mestu, nemško-poljska najslabša.
Omenjeni lisi pravi nadalje, da bi vsaka ekstremna rešitev, da bi vsaka anek-sija ali priklopitev ozemlja, ki b' šla do pred petrograjskih vrat, le tnoč'«o škodovala in da so proste zveze n;*/b0')še' novno se mora povdariti, da bi nas pred brezkončnimi zmedami najboljše varovala popolna svoboda, abso'ulia< na vse stra" ni jasno dokazana neodvisnost ljudskega glasovanja .Vsaj to se mora nam in našim
zanamcem prihraniti, da ,nc bo,do \z tch ozemelj neprestr.no prihajale tožbe. Jasna, neomejena izplava samoodlocevalne pravice bo onemogoči klic: »Sila nas >e potlačila, osvobodite nas, mi vas pričakujemo!«
Bolgarske zahteve.
Bolgarski poslanik v Berlinu, Rizov, je izdal delo, v katerem je formuliral bolgarske zahteve tako-le:
Bodoče meje balkanskih držav morajo biti kolikor mogoče naravne in morajo obsegati dotične narode kolikor mogoče celotno. Turčija mora dobiti v Evropi meje, ki so se določile v turško-bolga-slr rektifikacijski pogodbi meseca avg-ištn 1. 1915. Rumunija se mora konč^ovrljnvro in nepreklicno odpo-edati rc le st?H Do-brudži, ki jo je dobila ra berlin-kem kongresu 1878., marveč tudi novi Dobrndži, ki jo je bila leta 1913. o-opala Polgr.riji, in se umakniti v svoje stare meje onstran stare Donave. Bolgarija dobi nazaj vsa svoja ozemlja, ki so bila na berlinskem kongresu leta 1878. odtrgana od nje in razdeljena med njene sosede, namreč Ma-cedonijo, Dobrudžo in niško ozemlje, razen tega pa tudi celo timoško kotlino, ki jo potrebuje Bolgarija zaradi neposredne zveze z Ogrsko. Solun se mora nevtralizirati ali pa postati kondominij Grčije in Bolgarije. Srbija se mora upostaviti v prejšnjih mejah — izvzemši seveda gori navedena ozemlja, ki jih vrne Bolgariji; razen tega se ji mora pridružiti cela Črna gora z Lovčenom in cela severnezapadna Albanija, kakor tudi Metohija in Kosovo polje. Na ta način dobi Srbija izhod na Jadransko morje in dve morski pristanišči. Črnagora se mora združiti s Srbijo, ker črnogorski narod to vroče želi. Za Albanijo svetuje Rizov, naj se razdeli med sosedne balkanske države. Grčiji, ki se. poveča z Epirom in južno Albanijo, naj se vrne v Albaniji tiste pokrajine, ki jih jc leta 1913. iztrgala.
flenderson o vojnih ciljih.
Bern, 1. jan. Dne 28. dec. se je vršilo v Londonu zborovanje britanskih delavskih organizacij, na kateri jc bilo navzočih nad 800 delegatov, ki so zastopali tri in en četrt milijona delavcev. Henderson je imel dolg nagovor, v katerem je med drugim rekel: Vojna ie sedaj boj med starim in novim sistemom v Nemčiji. Zadovoljiti nas ne more noben sporazum, ki ne bi vzel napadalnemu militarizmu vsakega vpliva in moči in postavil na njegovo mesto višjih nazorov o narodn« in mednarodni odgovornosti, Tajna diplomacija, vojaška službena dolžnost, dobičkarsko izdelovanje uničevalnega orožja morajo v družbi svobodnih narodov postati nemogoči. Da se omogoči zveza, narodov, je treba gospodarski bojkot proti Nemčiji po vojni brezpogojno odkloniti. Nato se peča govornik s Carsonovo trditvijo, da so Turčija in Av-Stro-Ogrska pripravljene, skleniti mir. Ako je temu res tako, zakaj ni.stopila vlada z njimi v dogovore, kakor je storila Nemčija nasproti Rusiji? Namesto tega je pripravljala zavzetje Jeruzalema. Zato ni čudno, da nevtralne dežele, Rusija in celo na Francoskem dol že Anglijo imperialističnih in aneksionističnih ciljev. Ako naj britanski delavci doprirašajo nadaljne žrtve, morajo dobiti zagotovilo, da so t.e žrtve potrebne za trajen in pravičen mir. Delavstvo vztraja na tem, da mora Nemčija sprejeti minimalno mero. Na drugi strani pa morajo zavezniki odstraniti vsak dvom o tem, da se nadaljuje boj edino-le za načela in ideale, ne pa za osvojitve. Delavstvo hoče prilike, da izve, v koliko je Nemčija pripravvljena sprejeti njegov mirovni program.
Z U)E.
AVSRPSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. jan. Uradno:
Vzhodno bojišče. Premirje
Italijansko bojišče. Na visoki planoti Asiago, na Monte Tomba in pri spodnjem Piave so se razvili od časa do časa boji s topovi. Našo posadko na nasipu pri' Zen-sonu smo 26. decembra zjutraj umaknili na vzhodni, breg Piave. Sovražnik, ki je zapazil izpraznitev šele 31. decembra, jc do tega dne zapuščena kritja neprestano obstreljeval s topovi in z minami.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. jan. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče. Od Dixmude do Deule so od opoldne v nekaterih odsekih močnejše streljali s topovi. Severno in južno od Lensa so od časa do časa v zvezi z uspešnimi poizvedbami streljali. Tudi med Arrasom in St. Ouentinom so nekaj časa močnejše streljali. Število ujetih Angležev se je zvišalo na 500 mož. Severno od Fros-nesa in na obeh straneh Ornesa so se močnejše borili. Na več točkah so povo-lom poizvedovalnih napadov ujeli več Francozov,
Vzhodno bojišče. Nič novega.
Macedonsko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. Na Asiaški visoki planoti in na Tomba so od časa do časa močnejše stieljali.
- »•-•-•r^/V' vf :
Pr^mo/ano
""Jr'
L'*\ 1 »
\v v . - ,
š liVlI"



-Si/ife,
; ColTontfp
»M
3 ffotečv

* = fete^
i-^iilt/V Mplefta

luno
t^Assiago Jčr^ŠL tftTau	"tHp -VT
Cifoiite jbrS* feo^S
irsiero	... #

rw/7c?
foi terti«
'!, i tO*
Cd/trjno-. 1
" P
Ra5'5anc * o /
Vgrostj-; ' '
^ Thiene i Med Brento in Asticon.
A

J ljamo mirovno delovanje Nj. svetosti pa-i peža Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesar,a Karla I. Naj Beg blagoslovi njih delo, da skoraj dosežemo trajen mir na temeljih pravice in ljubezni. — Županstvo , občine Šturije. dne 16. decembra 1917. —
' Franc Stibil, župan.
* * *
Gerentski svet občne Begunje pri Rakeku, se je v seji, dne 3. decembra 1917 izjavil soglasno, da z navdušenjem pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba v državni zbornici 30. maja 1917 za združitev Jugoslovanov pod habsburško krono,
— Ludvik Bonač, gerent. Anton Vidmar.
_ * * •
Občinski odbor občine Čekovnik se je v svoj, seji, dne 18. novembra 1917 soglasno pridružil Jugoslovanski deklaraciji z ane 30 maja 1917 in odobrava nastop naših poslancev v tem oziru. — Županstvo obc-r-2 Čekovnik, dne 31. decembra 1917. Ivan Šinko\ ec. žuoan.
?t»!ijfns!-o uradno poročilo.
J. januarja. Pri Zensonu (Piave) jc moral sovražnik vsled našega odločnega pri tiska, ki smo ga pričeli 27. m. m. in ga neprestano nadaljevali, v minuli noči vsled spretnega nastopa topništva in pehotnih oddelkov p0 zelo težkih izgubah opustiti mostišče in se umakniti na levi breg reke. Lok reke je zdaj popolnoma naš. Sovražnik je na ostali bojni črti le zmerno s topovi streljal. Naša baterije so živahnejše delovale na Asi?ški visoki planoti, sovražne v odsekih Monte Tomba in Piave. Ponoči so napadla sovražna letala letališče Istram; napadla so tudi obljudena in nebranjena središča Vincenza, Bassano, Castellfranco in Treviso; žalujemo, ker so ubili 13, ranili pa 44 oseb; večinoma civiliste. Škode ni veliko. Naše skupine so obstreljevale sovražno letališče. Francoski in anglešld letalci so sestrelili dve sovražni letali.
2. januarja. Podnevi so s topovi streljali, kakor običajno. Italijanske in angleške baterije so razstrelile dve sovražni municijski skladišči. V Fontigo (pri Piave, vzhodno od Vidorja) in južno od Congli-ano so napadle angleške patrulje sovražne prednje straže, jim zadale izgube in ujele nekaj mož. Naš ogenj je pregnal približno 10 sovražnih čolnov s četami, s katerimi so nameravali nasproti Intestadura prives-Jati na desni breg Piave. Angleški letalci in baterije so sestrelili tri sovražna letala, 2 sta v boju z angleškimi in francoskimi letalci padli. Ponoči so vrgli iz sovražnih letal bombe na Mestre in Treviso brez škocle in žrtev; obstreljevala so tudi Bassano: 1 mrtvec, 5 ranjenih in malo škode. Naše skupine so obstreljevale tudi letališča pri Lagarina in Asiago; povzročile so tam velike požare. Naš zrakoplov je z dobrim uspehom obstreljeval sovražne č°te, ki so se premikale v dolini San Strino di Livenza in sosedna bivališča.
Pred novo italijansko ofenzivo.
Dunajski vojaški strokovnjaki so presojali položaj 2. f. m. na italijanskem bojišču takole: Položaj se je v toliko pojasnil, da so nedavno končali razvrstitev italijanskih, francoskih in angl. čet. Ker se je bojna črta zelo skrajšala, lahko napadajo z velikimi množicami. Splošen političen in stra-tegičen položaj je tak, da Italijani prej ko mogoče, vsaj spomladi, uvedejo v velikem slogu protiofenzivo; napadi v gorah na obeh straneh Brente se uvajajo.
Izpraznitev postojanke pri Zensonu,
Dunaj, 2. jan. (K. u.) Vojni tiskovni stan poroča:
Zadnji bojni dnevi ob Piavi so prinesli tudi znamenito posebnost, da se je vršil petdnevni boj proti kosu nezasedenega jarka, da je italijansko vojno vodstvo poročalo o poteku te akcije in končno o »osvojitvi« prazne postojanke. Stvarni položaj tega dogodka, ki je značilen za moderno vojno v strelskih jarkih in za težave o pregledu predozemlia, kakor tudi za proizvajanje italijanskih poročil o zmagi, je naslednji: Dne 26. decembra dopoldne smo našo ppsadko iz nasipne postojanke pri Zensonu neopaženo in neovirano brez vsake izgube umaknili na vzhodni breg 1 Piave. Brvi smo nato uničili. Navzlic temu je nasprotnik ves naslednji dan z arti-ljerijo in minami obstreljeval izpraznjeno postojanko in v vojnem poročilu dne 28. decembra javil, da je z minami porušil 4 naše brvi. Dne 28. decembra se je približala osirotelim postojankam celo sovražna patrulja in jih obmetavala z ročnimi granatami, ne da bi Ie opazila, da sploh nikogar ni v njih.
To dejstvo je opazi! nasprotnik šele ! 31. decembra, torej šesti dan po uspešni ! izpraznitvi, kakor se vidi iz italijanskega vojnega poročila dne 1. januarja. Le to se I glasi: Pri Zensonu je nasprotnik vsled našega energičnega pritiska, ki se je začel d .e 27, in se brez presledka nadaljeval
d^ sec'.a; v minoli noči vsled spretnih akcij lastnih artiljerijskih in pehotnih oddelkov po zelo težkih izgubah izpraznil pred-mostje in se umaknil na levi breg.
»Energični pritisk« Italijanov se je torej dejansko začel šele 24 ur po izvršeni izpraznitvi in »spretne akcije lastnih artiljerijskih in pehotnih oddelkov« proti samotnemu ozemlju so trajala torej nič manj nego štiri dni.
Mm pereč la.
»Češki Svaz < »zahteva takojšnje sklicanje državnega zbora.
Dunaj, 2. januarja. Predsedstvo »Češkega Svaza« je poslalo predsedniku državnega zbora dr. Grossu pismo v katerem zahteva, naj se takoj skliče državni zbor, kjer se naj informirajo poslanci o mirovnih pogajanjih v Brestu Litovrkem. »Češki Svaz« vloži nujno vprašanje na vlado o mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem in je to brzojavno že sporočil dr. Grossu.
Novoletne brzojavke Lioyda Georgesa.
Rotterdam, 2. jan. Povodom novega leta je izdal Lloyd Georges poslanico angleškemu narodu, v kateri ga poziva, naj zbere vse svoje moči za stvar, za katero se je izjavila demokracija sveta; dalje je izdal poslanico na britanske kolonije in dežele. Razen tega je poslal pozdravne brzojavke: v Tokijo, kjer se zahvaljuje za velike usluge japonske mornarice! Wilso-nu, kjer omenja posebno zvezo svobodnih narodov, ki stoji zdaj na straži za pravičnost in svobodo; Clemenceau-ju je brzo-javil, da vsak dan potrjuje upanje na zmago in tesneje veže zaveznike. Nadalje je poslal novoletne brzojavke italijanskemu, srbskemu, rumupskemu, belgijskemu, portugalskemu in grškemu ministrskemu predsedniku.
Angleži in Holandci.
Haag, 2. januarja. Amsterdamski »Bri-tish-New« priobčuje pogovor s predsednikom nizozemskega prekomorskega trusta, ki je rekel med drugim: Anglija s svojo trgovinsko prepovedjo ne bo dosegla svojih ciljev, kajti prej ali slej bo morala Holand-ska nastopiti s protiodredbami. Če se ne upostavi svobodna uporaba ameriškega kabla in se Anglija ne uda v vprašanju peska in proda, potem holandska vlada ne bo več sprejemala in dostavljala brzojavk, ki se tičejo zgolj angleških koristi.
in S. L. S,
Županstvo Šturije je poslalo Jugoslovanskemu klubu na Dunaju sledečo izjavo:
Popolnoma smo uverjeni, da je vsaka zavedna slovenska občina odločno za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. Ker pa naši narodni nasprotniki na Dunaju in drugod tega nočejo priznati, zato čutimo dolžnost, da Vam kot ijudski zastopniki občine Šturije zbrani pri občinski seji dne 16. decembra t. 1. izrazimo popolnoma zaupanje ter se javno in soglasno pridružujemo neupogljivi zahtevi po samostojni in svobodni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom. Odoločno protestiramo proti razdružitvi S. L. S. z dne 22. novembra t. 1. ter zahtevamo, da se S. L. S. sloneča na neomajenih temeljih naših katoliških shodov, kar najhitreje zopet oživi ter pod novim načelstvoin še bolj kot doslej tesno združuje vse stanove katoliškega slovenskega ljudstva, da tako v zvezi z drugimi strankami odločilno in zaupno sodeluje v Jugoslovanskem klubu. Jugoslovanskemu klubu izražamo najglokokejše soža-Ije ob prerani smrti največjega Jugoslovana dr. Kreka. Konečno hvaležno pozdrav-
Občinski odbor občine Pane, zbran v se;i dne 3!. decembra 5917 soglasno in z navdušenjem pozdravlja deklaracijo naših poslancev v državnem zboru z dne 30, maja 1917 z združeno Jugoslavijo pod zezlom Habsburzanov. — Žuoanstvo občine Dane, dne 31. decembra 1917. Franc Arko, župan.
• • *
Županstvo občine Vel Poljane se tudi pridruži jugoslovanski deklaraciji z dne 30 maja 1917. — Županstvo občine Vel. 1 oljane, dne 2. januarja 1918. Župan: Jože Lunder.
*» - h
Občšnfki zns'.op na Gomi'sk«m v Savinjski dolini je v svoji seji dne 23 dec
sogla sno sklen i: Občinski zastop Gom'l-sko se v polni meri pridružuje majniški izjavi Jugos'ovanskSga kluba v državnem zboru in zahtevi po samostojni jugos'o-vanski državi v okvirju habsburške monarhije. Iskreno in hvaležno pozdravlja mirovna prizadevama sv. Očeta in ore-
svitlega cesarja Karla I.
♦ * *
Vseh šest občin makolske žunnije in Sicer: Jelovec-Makoe, Sv. Ana. Dečno, Pečke, Statsnberg in Stopno so se po svojih vrlih županih izjavile za ujedinjenje Jugoslovanskih dežela pod habsburškim že zlom. Obenem so r?e izjavile, da se pri-, družujejo mirovnemu prizadevanju sv. Očeta in našega cesarja Karla. Našim poslancem, združenim v Jugoslovanskem klubu, posebno vod^Vjn dr. Korošcu, izrekajo v imenu vseh občin popolno 'ža-upanje.
* * *
Župljani župnije Fla*vK-s "ri Rakeku za jugoslovansko deklaraci o, Tudi za ž-tip-ljane župnije Planina pri Rakeku je orišel težko pričakovani dan, da se morejo pri-, družiti navdušenim vrstam, ki se v smislu deklaracije z dne 30. maja 1917 boref za lepšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Pozdravljamo tudi obenem požrtvovalno stremljenje sv. očeta Benedikta XV. za mir, ki ga hočemo svobodni uživati zvesto vdani svojemu pravicoljubremu vladarju Karlu I. in njegovim naslednikom. — Sledi 368 podpisov.
• • *
Žene in dekleta v Dolu pri Ljubljani se z vso dušo in srcem Dridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter odobravamo plemenito delo naših poslancev, ki se z vsemi močmi trudijo za osvoboditev, mir in srečo našega naroda in jim izrekamo svoje priznanje in srčne zahvalo. Goreče hočemo moliti za sv. očeta Benedikta XV., da bi ne bil zastonj njegov ljubeči klic k miru in hvaležnih src ponavl;amo neomajno zvestobo svojemu prevzvišenemu nadpastirju, knezoškofu dr. Jegliču, ki je tako odločno pokazal, kako nesebično ljubi naš narod. Obžalujemo pa vse one, ki kljub- tako strašnim žrtvam, katere jc prestal naš narod, oma^važujejc sveti boj za pravico, mir in srečo in tako podirajo temelje zcdinjenc Jugoslavije! — Sledi 301 podpis.
iteevne novice.
-j- »Resnica« si ne upa z resnico na dan. Dr. Šustcrš'čev list je dolžil poslanca vit. Pogačnika, da je tajno denunciral Slovence podmaršalu Krausu. Vitez Pogačnik je odgovoril, da ni dajal Krausu nobenih tajnih poročil. Sedaj zopet vprašuje dr. Šusteršičeva Resnica«: »Ali bojda niste nikdar pošiljali ne dajali nobenih poročil poveljstvu jugozapadne fronte, ko je bil fml. Kraus ondi načelnik generalnega šta-ba?< Na to vprašanje nam je poslal vitez Pogačnik naslednjo izjavo:
Nikdar nisem pošiljal poveljstvu jugozapadne fronte službenih poročil, ki naj bi ostala lajna. Niti poveljstvo, niti kak posameznik tega poveljstva ni nikdar za hteval od mene takih poročil. Podnariom, dne 1. jan. 1918.
Dr. šusteršič, ki je stikal na Kranjskem po izdajalcih, dasi jih ni mogel dobiti, si ne upa z resnico na dan. Pač pa si upa jemati dobro ime drugim ljudem in jih dolžiti najgršega dejanja, ki ga nihče drugi na Slovenskem ni bil sposoben razen dr. Šustcršiča samega, kakor je dokumenta-rično dokazano. Vitez Pogačnik ga je že pozval, naj enostavno objavi vsebino tajnih poročil, o katerih piše v svojem listu — on jih ne objavlja, pač pa zopet sumniči. S takimi ljudmi bo slovensko ljudstvo hitro in temeljito obračunalo.
+ Dr. J. Ev. Krek — med misijonarji. Neimenovan dobrotnik iz Ljubljane je daroval vodstvu Dejanja sv. Detinstva« lepo vsoto 140 K v ta namen, da se odkupita dva poganska otročiča in krstita na ime Jan. Ev. Krek in Cecilija Krek.
-f- Na naslov c kr. kmetijske družbe krantske v Ljubljani. Prejeli smo: Kmetovalec« je z dne 15. dec. 1. 1. št. 23 prinese! članek: Za obrambo kmečkega stanu«. V tem članku agitira za novo, nepotrebno »Kmečko stranko«. Iz tega se vidi, da hoče »Punetovalec« kot nepolitičen list uganiciti umazano politiko. Podpisani posestniki in kmetovalci v občani Staritrg pri Ložu odločno protestiramo proti temu, da hoče strogo kmetski in gospodarski list sejati prepir in neslogo med kmetskim ljudstvom v škodo kmetskemu stanu. Svetujemo c. kr. kmetijski družbi, da v prihodnje rajši namesto hujskajočega članka postavi na isto mesto kak gospo-darsko-poučni spis, ki bo kmetom v pouk in ne v škodo in pogubo kmetske organizacije. — Staritrg, dne 30. dec. 1917. — (Sledi 26 podpisov.)
-)- Višji vojaški kurat Maračič je imenovan za voditelja vojnega superiorata za etapno zasedeno italijansko ozemlje s sedežem v Belluno.
—	Beneški internirane!. Na poziv v »Slovencu«, naj se oglasijo slovenski beneški interniranci, se je javil Valentin To-mažin, Naraplje p. ^tuiska gora na Štajerskem.
—	Iz Novega kota nam poročajo, da aprovizacija zelo neredno in krivično posluje. Tako je dobila na or. šulferajnska šola meseca oktobra 30 litrov petroleja, slovenska niti enega. Občinarjem, ki trpe vsled tega, svetuicmo, naj se obrnejo na svojega poslanca.
■— Spremembe na avstrijskem dvoru. Svoječasno je mažarsko časopisje z veseljem pozdravilo odhod načelnika kabinetne pisarne grofa Polzer-Hoditza. »Pesti Na-plo« izve sedaj od dobro poučene strani, da pride grof Polzer-Hoditz na drugo, z dvorskega stališča veliko važnejše mesto: postal bo namreč drugi glavni dvorni mojster. Isti list povdarja, da bi to dejstvo pomenilo, da so interesi, ki so pri padcu grofa Polzer-Hoditza zmagali, zopet potolčeni. List izve nadalje, da bo imenovan najbrže za načelnika kabinetne pisarne sedanji ministrski predsednik Seidler, katerega naslednik bi bil grof Svlva-Tarouea.
—	Enotna politična češka stranka. Za enotno češko stranko, ne samo meščansko, ampak iz vseh vrst naroda, se oglašajo razne stranke in med njimi tudi češka državnopravna (radikalna) stranka. Pred-sedništvo te stranke je sklicalo shod zaupnikov na 13. januarja in mu bo predložilo predlog, da nai se stranka razpusti. Češki pisatelji so izdali za Božič oklic za enotno stranko.
—	Slovanska posest. Vitanjsko graščino je kupila Češka zemalirka družba v Pragi. Dosedanji lastnik je bil Nemec Ram-sauer. Nemški listi nišejo, da je ta sprememba posesti za Vitanje in okolico v gospodarskem in narodnem oziru velike važnosti.
—	Foverjeništvo. G. Davorin Slado-nja, uradnik Ljubljanske kreditne banke«, nam sporoča, da je prevzel za Ljubljano poverjeništvo Književnega .Juga«, skupne jugoslovanske književne revije, ki je začela izhajati v Zagrebu.
—	Poštna vest. Z dnem 8. januarja 1918 se zopet odprejo poštni uradi Bre-ginj, Robič in Livek in sicer za sedaj samo za pisemskopoštni promet vštevši službeno in zasebno rekomandacijo.
—	Zaradi nakupičenja zavitkov je od 31. decembra t. 1. do 5. januarja 1918 ustavljeno po celem Avstrijskem sprejemanje zasebnih zavitkov v Trst, na Primorsko in Kranjsko, izvzemši potrebne zavitke, nujne zavitke, pošiljatve s kvasom (drožmi) in denarne pošiljke. Smejo pa se sprejemati zavitki v tem ozemlju tudi za to ozemlje.
—	Po štirih letih zboruje zopet porota. Dunajbko porotno sodišče je pr;čeio po štirih letih zopet poslovati.
—	Nesreče. Na kolodvoru v Spodnji Šiški jc izpodrsnila na zmrzlih tleh tamoš-nja snažilka železniških voz 50 let stara vdova Marija Batič ter si je zlomila vsled padca levo roko v zapestju. •— Na nož je padel ter si poškodoval trebuh 21 let stari premogar Albin Grum iz Trbovelj št. 105, ko je po poti grede ostril palico Ler med hojo izpodrsnil. — Podolgaslo, iz medi napravljeno cev, ki so jo pustili vojaki ter jc ležala med starim železjem očetovim, je
?ažgal 18 let stari čevljarski pomočnik Smole Dominik iz Sr. Gamelj št. 7. Ker so bile v cevi eksplozivne snovi, je cev eksplodirala z močnim pokom ter mu razme-sarila prve tri prste na levi roki.
—	Nakaznic na tobak ne nameravajo izdati, ker bi se z njimi napake v prodaji tobaka ne odpravile. Januarja cen tobaku še ne zvišajo, pač jih pa bodo februarja 15 do 30 odstotkov.
—	Zahteve Ukrajincev, izrednem zasedanju ukrajinskega narodnega kongresa so zahtevali, naj so k mirovnim pogajanjem pri puste tudi zastopniki avstrijskih Ukrajincev. Vzhodna Galicija in severna Bukovimi naj se združite v upravno celoto. Kongres je ugovarjal proti utelesitvi ukrajinske zemlje k poljski državi. Če bi se to nameravalo, naj so odloČi pripadlost vzhodne Galicije in severno Bukovine po načelu samoodločbe narodov. Kongres je protestiral, da l)i Mažari zopot mažarizirali Ukrajince.
—	»Hrvatska«, glasilo znane frankov-ske stranke v Zagrebu, je z novim letom znatno zmanjšala svojo obliko Tiska se je dnevno okoli 2800 izvodov, od katerih je pa polovica neplačanih. Pač znak »priljubljenosti« »Hrvatske« ir frankovske stranke,
—	Sociološko društvo ustanove so-trudniki »Hrvatske Njive« v Zagrebu.
—	Mažarski kapital za — hrvatski •list. Iz Osjeka poročajo, da je kupila te dni osješka podružnica »Budimpeštanske ogr-sk» komercialne banke« gotovo število delnic osieškega dnevnika »Hrvatska Obrana« in je tako postala delničarka hrvatskega iista. Da bo imela imenovana podružnica tudi gotov vpliv na list, o tem menda nikdo ne dvomi.
—	Hrvatski podban dr. Kriškovič je ponudil svoj odstop. Pravijo, da jc v hrvat-sko-srbski koaliciji — kriza.
—	Nova obiska vladna stranka. Ogrski ministrski predsednik Wekerle jo cesarju poročal o programu nameravane nove enotne vladne stranke na Ogrskem. Cesar je žoloi, naj mu predloži program v obliki spomenico, kar je Wekerle že storil. Vladar se odloči čez nekaj dni. Med drugim zahteva, kakor trde ogrski listi program nove enotne vladne stranke tudi, naj so vprašanje armade reši v narodnem, ogrskem smislu.
Sano^tojca ogrska armada. »Az Est« je pisal: Bistven del programa nove ogrske vladne stranke tvori ustanovitev popolnoma samostojne ogrske armade.
—	Izguk angleškega plemstva. Leta 1917. je pačilo 2200 angleških ple-mičev v vojski.
Wmm novx?,
lj Krekov večer v Mostah. Šentpeter-sko prosvetno društvo v Ljubljani priredi na povabilo Slov. katol, izobraževalnega društva za Selo-Moste v nedeljo, na praznik Sv. Treh Kraljev, dne 6, januarja 1918, točno ob pol 5. uri popoldne v Društvenem domu na Selu v proslavo spom. prvobori-telja Jugoslovanov in ustanovitelja Slov. kršč.-soc. izobraževalne organizacije Krekov večer. Spoied: 1. a) Slovan, koračnica; b) Svračanje, fantazija; c) Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana. Svira salonski orkester pod vodstvom g. iur. Bežka. 2. a) Jak. Aljaž: Domovini (besede S. Gregorčiča); b) St. Premrl: Zaravica (besede dr. Fr. Prešerna). Poje društveni pevski zbor pod vodstvom g. Zdešarja. 3. Predstava: Kjer ljubezen, tam Bog. 4. Slavnostni govor. Govori državni, in deželni poslanec g. Jožef Gostinčar. 5. Dr. Iz;dcr Cankar: Krekovo delo. Alegorija. — Cene: Sedeži I. vrste 3 K, II. vrste 2 K, III. vrste 1 K 50 vin., stojišča 1 K. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Društvenem domu na Selu, v trgovini g. Orehka v Novem Vodmatu in v prodajalni konzumnega društva na Zaloški cesti št. 15. — Del čistega dobička je namenjen za Krekov spomenik. Preplašila se hvaležno sprejemajo. — Pohitimo, da skupno proslavimo spomin dr. Jan. Ev. Kreka! — Odbor.
lj Sv. maša zadusnica za pokojnega gospoda Antona Trstenjaka, kontrolorja Mestne hranilnice, bo v petek ob 8. uri v trnovski cerkvi.
lj Iskrena zahvala vsem blagim dobrotnikom, ki so z malimi in večjimi prispevki pripomogli, da se je v naši rezervni bolnici kakor v obeh prejšnjih letih tudi letos bolnim vojakom z bogato božičnico nekoliko nadomestilo domače božično veselje. Najsrečnejša sta bila ob tej priliki pač ona dva vojaka (eden izmed njiju ubog mladenič brez staršev), ki sta dobila po srečki vsak eno nikljaslo žepno uro z verižico, kar jc darovala v to svrho neka tukajšnja urarska tvrdka. — Rezervna bolnica pri uršulinkah v Ljubljani.
lj Zaročila se je na Silvestrov vsčer gdč. Anika Jeleničeva (Majarončkova) z magistratnim uradnikom g. Francetom Kavčičem.
lj Umrli so v Ljubljani- Katar. Gnedu, zasebnica, 78 leL. — Matija Florjančič, hla-
pec, 66 let. — Marija Kodela, zasebnica, 82 let. — S. Inocencija Apolonjja Pogel-šek, usmiljenka, 25 let. — 'Ivana Tellian, kuharica, 52 let. — M. Eleonora Pirnat, šolska sestra, učiteljica, 40 let. — Marija Knipic, vdova železniškega sluge, 53 let.
—	Lujiza Goritschnigg, zasebnica, 71 let.
—	Josip Mihelčič, hiralec, 34 let. — Lucija Herle, kuharica, 73 let. — Emilija Pe-tris, vdova okrajnega glavarja, 76 let. — Anton Grohar, hlapec, 26 let. — Karel Lavrič, sin premogarja, 3 leta in pol. — Julij Rutar, mestni kaplan, 33 let. — Marija Belič, zascbnica, 77 let. — Anton Leveč, sin kajžarice, 10 let. — Janez Krže, rešetar in posestnik, 37 let. — Uršula Pivk, bivša postrežnica, 43 let. — Mihael Kobe, kovač, 82 let. — Lucija Erzin, hi-ralka, 84 let.
lj Pripadniki vojne zveze, ki stanujejo v okolišu ljubljanske mestne aprovizacije, se nujno opozarjajo, da morajo, kakor doslej, dobiti pri krušnih komisijah izkaznice za kruh in moko. Vsak naj pa izrecno zahteva izkaznice s štampiljo »Vojna zveza«. Da je treba še vedno hoditi po izkaznice h krušnim komisijam, je vzrok pomanjkljivo popisovanje pri vojni zvezi, ker so se nekateri družinski člani, ki so uslužbeni v raznih tovarnah, priglasili vsak na svojem kraju, tako da so dvakrat popisani. Pozneje, ko bode v tem oziru napravljen red, bo bržkone to odpadlo.
lj Kaj ie z moko, za katero imamo že celih 14 dni v rokah karte? Stradamo!
!jKriišn<; komisije bodo uradovale v petek, 4. in v soboto, dne 5. decembra vsa-korat od 8, do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo v petek izkaznice za kruh in moko, v soboto izkaznice za sladkor in če bodo izgotovljene tudi izkaznice za maščobo.
IjProdajalci premoga sc poživljajo, da takoj predlože v mestni posvetovalnici vse odrezke kart za premog in naznanijo, koliko imajo še v zalogi premoga.
lj Prodajalci petroleja se ponovno poživljajo, da takoj predlože vse karte in prejemnice za petrolej v mestni posvetovalnici in naznanijo, koliko imajo še v zalogi petroleja.
l j Prekajjeao meso na nnene izkaznice 33. Stranke z rmenimi izkaznicami B, prejmejo prekajeno meso v petek, dne 4. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen jo tale red: cd 1. do pol 2. ure štev. 1 do 200. od pol 2. do 2. ure štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure številke 401 do 600, od pol 3. do 3. ure 601 do 800, od 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4. do4. ure štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. ure 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure štev. 1401 do 1600, od 5. do pol C. ure štev. 1601 do konca. 1 oseba dobi pol kilograma, 2 in 3 osebe 1 kilogram, i in 5 oseb 1 in pol kg, več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 K.
lj Kislo zelje za Vič. Občani Viča, ki imajo rmene izkaznice zaznamovane s črko B ali C prejmejo kislo zelje v petek, dne 4. t. m. dopoldne pri Mulil-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: stranke z izkaznicami B pridejo na vrsto ocl 8. do 9. ure dopoldne ter stranke z rmenimi izkaznicami C pa od 9. do 10. ure štev. t do 225, od 10. do 11. ure štev. 226 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vin.
lj Kisio zelje za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C, prejmejo kislo zelje v petek, dne 4. t. m., popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. stranke z izkaznicami B št. 1 do 100, od 2.. do pol 3. št. 101 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 clo konca. — Od 3. do pol 4. stranke z izkaznicami C št. 1 do 110, od pol 4. do 4. št. 111 do 220, od 4. do pol 5. št. 221 do 330, od po; 5. do 5. št. 331 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kilogram. Kilogram stane 80 vin.
lj Manjša vsota denarja se je našla. Vpraša nai se na stojnici na Vodnikovem trgu »pri Minki«, nasproti trgovine Šober.
lj Izgubil je nek trgovec iz Domžal dne 29. decembra 1917 v Ljubljani ali okolici pet beležnic, ki so zanj velike važnosti. Poštenemu najditelju, ki jih prinese v pisarno dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, se izplača nagrada 50 K.
PrimorsKe novice.
Prosta vožnja za begunce, Bolj nego kdaj poprej se je vzbudilo v na/ih beguncih hrepenenje po domu. Mnogim se ta nada v kratkem tudi izpolni. Vsi begunci imajo pravico do proste vožnje zase in za vse njihovo blago. Toda preden gredo na pot, si morajo preskrbeli vsa potrebna ob'aslvena dovoljenja. Tisti begunci, ki ne bodo potovali v skupnih transportih, marveč se bodo vozili po svoji volji, morajo dobiti prej dovoljenje občine, glavarstva in od merodajne vojaške oblasti. Ko imajo vse to že v rokah, naj se obrnejo na zaupnika in pooblaščenca gospoda inšpektorja Karla Zirkounig, Weis, Gornje Avstrijsko, August Gollerichstr. 3, ki jim v najkrajšem času preskrbi vse potrebne listine za prosto vožnjo zanje in njihovo blago. Na-
znaniti pa mu morajo popolnoma natančno: 1. imena beguncev, 2. poklic (opravilo, obrt itd.), 3. število, ime in starost ostalih članov rodbine, 4. bivališče v domovini, 5 kam se hočejo peljati ali vrniti, 6. od katere železniške postaje nastopijo pot, 7. do katere železniške postaje se popeljejo, 8. število tovorov in kakšni so (na primer 3 zaboji, dva kovčeka, dva žakija, 1 šivalni stroj, 1 zavoj posteljnakov, 2 svežnja blazin itd.). Vsc te napovedi so predpisane in torej neizogibno potrebne.' Doslej se je obrnilo do nas veliko beguncev s prošnjo, da bi jim preskrbeli naknadno povračilo dosedanjih prevoznih stroškov. Takim povračilom Se železniške uprave odločno upirajo. Najbrž bodo taka povračila možna potem, ko stopi novi zakon v veljavo O tej zadevi bomo v javnosti poročali, kakor hitro bo ta zadeva popolnoma pojasnjena, da bomo mogli našim beguncem pravo svetovati.
Darovi. Gosp. Artur Lokar, Maribor, Schellerstr. 6, je daroval »Posredovalnici« 50 K, da počasti svojega nečaka Danila, ki je dokonča! medicinske študije. Za prejeti dar se iskreno zahvaljujemo. — Župni urad Lozice pri Š';. Vidu nad Vipavo je poslal znesek 75 K, katerega je nabrala ondotna Marijina družba. Nekaj malega so prispevali tudi Mohorjani. Vsem vrlim dekletom in darovalcem se »Posredovalnica« za izraz bratovske ljubezni najtopleje zahvaljuje.
irelno gospodarstvo.
Trgovina z lesom na Kranjskem je
zopet odprta s tem, da je Kranjska izločena iz ožjega vojnega ozemlja. Za nakup in promet z mizarskim stavbnim lesom zato ni treba več posebnega dovoljenja od c. in kr. vojaškega oddelka za nabavo lesa. Za promet po železnici veljajo seveda vsakokratne omejitve za sicer prosto blago. Ker s tem odpadejo težkoče v prometu z rezanim in stavbnim lesom, bedo obrtniki zopet mogli zagotoviti si le? po maksimalnih cenah brez običajnih do plačil za posebne stroške.
— Vrednost žemljic narašča vedno bolj. Po svetu .jo denarja čimdalje več in ljudje ne vedo pravzaprav kam ž njim, saj obrestna mera vedno bolj pada. Kmetijski produkti naraščajo v ceni, vsled česar vidimo, da kupujejo ljudje zemljišča za vsote, ki bi se nam zdelo pred vojsko naravnost gorostasne. Da so so cone posestev zvišale za 100 odstotkov, ni redek pojav. Pa tudi v yelikih mestih se hiše prodajajo in kupujejo za cene, ki pa se v sedanjem položaju ne obrestujejo več kot z 2 odstotkoma. Stavbna dela skoro popolnoma počivajo, praznih stanovanj ni več dobiti. Zato sc plačujejo vsote, ki se nam zde mnogokrat fantastično pretirane. Da ima denar vedno manjšo vrednost se kaže tudi tu, medtem ko na drugi strani povzroča ta zmanjšana vrednost, denarja in pomanjkanje delavnih moči vedno večje zvišanje plač v industriji in kmetijstvu.
Delavske plače so so tekom vojske zvišale povprečno od 80 do 100 odstotkov. Ne povsod sicer, a za merilo nam je lahko ta številka. S tem seveda ni rečeno, da so. delavcu danes bolje godi kot pred vojsko, kajti živila so postala petkrat in tudi desetkrat dražja. Razmere delavstva so ravno tam boljše, kjer podjetnik skrbi tudi za preskrbo z živili. Mnoga industrijska podjetja so namreč nakupila ogromne zaloge živil in jih sedaj prodajajo delavstvu za primerne cene. Relativno najugodnejši je še položaj kmetijskih delavcev, ki dobe hrano neposredno o d proclucenta, — delodajalca, vsled česar tudi večji zaslužek lažje ostane v rokah delavca,. Močno so prizadeta vsled draginje ona podjetja, ki zaposlujejo velike množice uradnikov, nastavljencev in delavcev. Tako plačuje sedaj država na leto svojim uradnikom 760 milijonov kron več kot v mirnih časih. Kak bo nadaljni razvoj delavskih plač po sklepu miru, je odvisno od tega, kako se bodo razvijale cene živil in vtis bodo napravile na delavni trg množice, ki so bodo vrnilo po domobilizaciji domov.
Kupčija z vinom v Istri. Uradno smo prejeli: Nekateri občinski uradi so prijavili vinsi-emu uradu za Istro, da so mnogi producenti prodali svoje vino krčmarjem, trgovcem in zasebnikom brez dot;čnega dovoljenja tega urada in ne da bi bili plačali istemu prispevek za režijske stroška. Zato sc občinski uracli poziv'jajo, da po izvedenih poizvedbah iztirjajo od dot;čnih strank omenjene zneske, in da jih pošljejo čim prej vinskemu uradu v Trstu. Proti tistim, ki dobrovoljno plačajo omenjene zneske, sc ne bo postopalo radi prestopka. Eventualne stroške, združene z iztirjava-njem, povrne vinski urad za Istro.
Dalmatinski »Zadružni Savez«, ki ima že svojo Zadružno banko« na Reki, ) )e sklenil ustanoviti banko tudi v Splitu t z glavnico 5 milijonov K. Nova banka se
bo čimpreie spremenila v delniško društvo, v katerem bodo imele članice 50"<, delnic, zasebniki 25% in sam »Zadružni Savez« pa 25% delnic.
Nova velika tovarna za konjak v Zagrebu. Veletrgovca Vladim. Arko in Karo) Ebenšpanger sta ustanovila v Zegrebu novo veliko tovarno konjaka. Tovarna se nahaja v Vlaški ulici št. 116 v Zagrebu. V tovarno je vložen ogromen kapital — 12 milijonov kron. Do sedaj je za to tovarno nakupljer.ega 30.000 hI vina, iz katerega bodo izdelovali konjak, ki ga bodo večinoma izvažali na Polisko in v Švico, ker se ga od tam največ zaliieva.
Izkoriščanje vodnih sil na Češkem. V Pragi se je sestavil poseben odbor, ki naj preiskuje moč vodnih sil ni Češkem z namenom, da dobe čim več električne sile, ker primr uje premaga.
Prošnje za izvoz in prevoz. Po poročilu c. in kr. poslanstva v Berlinu se od 1. decembra 1917 dalje na Nemškem re bodo več sprejemale prošnje za izvoz ali prevoz, ako ne bodo vsebovale navedb o teži ali če ne bodo te navedbe natančne. Prošnje, ki so s svinčnikom ali kopirnim svinčnikom pisane, oziroma s kopirr;rr papirjem prepisane, se bodo kot za na-daljno uradovanje neprikladrie zavračale. S pisalnim strojem napravljeni odtisi pa se bodo še nadalje sprejemali. Interesenti se o tem obveščajo s pozivom, da se v svojih vlognh v lastnem interesu natančno drže omenjenih določb, ker jim je sicer računati z zamudo in gmotno škodo.
— Narodno tjospodajrstvo v Rusiji. Poljedelstvo je v Rusiji močno trpelo. Več kot tretjina ogromnega polja je ostala neobdelana, ker so posestniki zapustili svoja posestva, dostikrat tudi deželo, in ker je vojska ravno med kmeti zahtevala največ krvnih žrtev. Tudi industrija jo mnogo trpela. Sle-pivo bogastvo borznih dobičkarjev in sijajni bančni uspehi se v ruskem narodnem gospodarstvu ravno tako kažejo kot drugod. Tujezemski upniki, zlasti pa. francoski kapitalisti pa sc tresejo v strahu za svoj'kapital, z obresti 25 miljard, ki so ogrožene vsled prevrata v. državi.' Toda gotovo je, da jc Rusiji dana pred vsemi največja možnost, da so po vojski hitro opomore, zaradi neizmernih naravnih zakladov v deželi, ki še niso dvignjeni. Ako se 1 sklene mir z Rusijo, tudi ako ne bo splošnega miru, bosta morali Avstro-Ogrska in Nemčija pričeti s svojim mirovnim delom predvsem v smeri proti vzhodu, - za kar sc že sedaj pripravlja na vseh straneh.
Po SV0lI!.
Mažari in narodnosti na Ogrekem,
Mažarom pač ni kos nihče, kadar gre za to, da uduše voljo narodov, ki imajo to srečo imenovati sc državljanom Magvar-orszaga. Na zunaj ,so najhujši demokratje, kadar jim to kaže, ali istočasno so doma največji reakcionarci. Po svetu je zavladala doba demokratizma — Mažari pa, da ne zaostanejo za tokom časa, prinašajo novo volilno reformo, ki je samo na zunaj demokratična, v jedru je pa mažarska, to je reakcionarna nasproti narodnostim. Po Statistiki je predloženi zakonski načrt v pogledu mažarstva mnogo ugodnejši, ker povečuje število volilcev za 1,5 odstotka cd prejšnjega volilnega reda. Po sedanji volilni reformi imajo volilno pravico: Nemci 17,5 odstotka, Slovaki 9,7 odstotka, Rumuni 9,1 odst., Rusini 1,2 odst, Hrvati .1,1 odst,, Srbi 2,4 odst,, druge narodnosti i,4 odst, Po prejšnji volilni reformi so imeli volilno pravico; Nemci 13.3 odst., Slovaki 10,4 odst., Rumuni 8,6 odst., Rusini 1,7 oc1st., Hrvati 1,1 odst., Srbi 2,3 odstotka, druge narodnosti 1,4 odst. Po prejšnjem volilnem redu so imele narodnosti 3S;8 odstotka, po novem, ki temelji na r-a-črtu splošne volilne pravice, bodo pa imele 37,4 c^totka. Pa da niso Mažari demokrati?
Vojni, izdatki ve'ev!asti. Za vojsko so izdale: Avsfro-Ogrska 70, Nemčija 124, Anglija 156. Francoska 96, Rusija 83, Ita-liia 32 in Združene države 20 miljard kron. Skoro 600 miljard kron so vojskujoče se države izdale v zadniih 41 mesecih za vojsko. Pred vojsko sc je cenilo narodno premoženje navedenih 6 vojskujočih se držav na 2000 miliard. Torej znašajo vojni izdatki več kot četrtino vsega narodnega premoženja. Pri tem pa niso všteti indirektni vojni izdatki, med katere moramo šteti opustošenia v vojnem ozemlju ter zmanjšano produktivno zmožnost vsega, narodnega gospodarstva. V Avstriji sami, ako tudi se vojska kmalu konča, bomo rabili 3 do 4 miljarde za obresti vojnih dolgov, v Nemčiji 6 do 8 miljard. Davčna moč prebivalstva bo torej izpost "''ena hudim preizkušnjam. Ako pa hoč krepiti davč--o moč države, mora n. rodnogospo-irska politika stremiti . -m, cfa se rednost denarja ne manjša tem tudi raginja ne množi. To so so v t oblemi, ki čakajo nujne rešitve, ki r,v. . nam še ne. obeta kmalu.
Carsko selo. Časniki vsega sveta so pisali in poročali, da je iz brezžične Staniče v Carskem selu sedanja ruska vlada poslala željo po miru. Dasi je bilo ime Carsko selo že davno znano širom sveta, ni pa tako znano, da šteje mesto 20 tisoč p-^u>alcev in da ima krasne stavbe nekdpn:~r!,~ rarskega poletnega bivališča. c""t. r" k-Wem stoji danes Carsko selo, je svr'e ^ni last Petra Velikega, ki ie c1il t-—kaj zgraditi ;'rrd. Kmalu je prin-^ezinja Fhzabeta v njem najrajši bivala. To je dilo oovod poznejšim princem Car-rk-^r. se'a. Tako', ko je zasedla prestol, je uresničila svoj davni načrt, napraviti tam poletensko prebivališče. Pretekla so leta i" Ma, p-'l»i ie bil grad dograjen. Kljub t°Ti *. da r.o delavske moči jako po-c.^i, j? stala stav}-? čez poldrugi milijon rul-^ev. Katarifa II. imenuje «*red v svoiih
-.Hh »Delo Fenelonino«, zakai stavba ie Lv.Ii šestkrat per<*špna in zooet iznova zgraj^r", dokler nt naposled o.bdrž-1'a po-kikršno' »ms V dondirišniL Z okra-rki r." ri š("dilo Bi';'štrada'. ki se vleče rtrehe, ie bili z vsemi okraski, ki so rjej rppdo'i. bogato pozlačena. Vpliv j" pa hHro uničeval pozlačene okraske in iih je bi'o treba zdai pa. zdaj preroviti. Ni ta načm so porabili v teku 15 let 2 meterskR stota oekinastega zlita. Ko je Katarini IT. zasedla prestol, je dr.la vso baluštrado preoleskati, ne da bi b>la dali prej odstr?n:,.i fežkeča pozlačenia. Tz tega so pi re s-re rklepati, da je Katarina jI. ro~n> negovi^a vmetnost. nego njene prednice. Ravro narobe, v mnogpni oziru jih ie skušala "do prekositi. Posebno se je trudni še okrasiti t-pkatere sobane v gradu. Bralec nisli, da bere. pravljico, če sliši, da je drla Katarina. IT. notranjščino izdelati v tej dvorani iz srebra, v oni iz ahata. tretjo zopet iz aziirita, četrto iz porcelana in naposled netc dvorano iz ebenovine in zlata ri kitijski način. Druga dvorana, čirSar cela okrasba je iz jantarja, je dar Friderika Velikega Katarini II. H gradu je pridejina dvonadstropna galeriia iz marmorja, čigav prekrasen hodnik vodi v prelepi park s kitajskimi mostovi, ki so izklesani iz bledo-modrega sibirskega marmorja.
Popotovanje krogle v človeškem telesu, O posebnem dogodku, v katerem jc kri zavlekla kroglo do človeškega srca, poroča zdravnik A. Jaffe v zdravniški boini prilogi ; Miineh Medizii. Wichcn-schriit«. Dne 28. oktobra lanskega leta'je bil pripeb'an v bolnišnico v bok ustreljeni vojak. Dne ?. novembra so se pojavile nri bolniku si'ne težave pri dihanju in bolečine v plinčih. Dne 14. novembra ie vojak umrl. Sp'ošno se je mislilo, rla so sc mu bila pljuča vnela, za kar je ivio več znakov. In vsled tega se je tudi diagnoza tako tflfisila. Ko ie bilo te'o ohducirano, so našli kror>!o v desni srčni nrebafi, ki se je na zadnji steni prosto gibala. V srcu niso opazili nobeno rane. in ko so truplo natančneie preiskali, se je dognalo, da je krvni tok krotslo v srce zavlekel, kjer je naposled obtičala.
Kakšna beda vlada na Nemškem, je razvidno iz zasebnega pisma, poslanega iz Monakovega dne 11. grudna m. J,, v katerem poroča pisec med drugim tc-le: Sicer se nam dobro godi. Dobivamo za vsakega družinskega člana ra teden 1 jajce za 22 pfenigov, zdaj pred božičnimi prazniki pa 3 iajca in več moke, da si lahko kaj spečemo, Surovega masla 75 gramov za 40 pfenigov, Hmbarskegi s;ra na teden 100 gramov za. 30 pfen:gov. Mesečno dobivamo 3 do 4 stote premoga ali koksa. Po novem letu "b^mo dobiH mesečne karte za sukanec. Piva pa imamo kolikor hočemo in se toči liter po 28 pfenigov od 11. ure dopoldne do 2. popoldne ter cd pol 7. do 11. ure zvečer,
Popisovanje Ircev, »Echo de Pariš« je poročal, da se popisuje irske državljane. Na;brže jih bodo prisilili, da bodo morali pod orožje.
Ameriška pomoč na morju sc omejuje le na nekaj preganjalcev podmorskih čolnov. S križprkami ali z večjimi vo'nimi ladjami Amerika nc pomaga sporazumu.
General Petam o - oložaju. Agenee Ha-vas: General Potain je izdal armadno povelje, v katerem pravi med drugim, da slabost Rusije vere francoskih vojakov ni zmajala; krepi jo namreč vsak dan večja pomoč Združenih držav. Najvztrajnejši bo določil pogoje miru.
mm.
Čehi in mirovna pogajanja.
Praga, 2. januarja. Načelnik »Čcškegi Svaza«, Stanek, ki je danes zvečer odpotoval na Dunaj, je danes od tu razposlal vsem poslancem, češkega, moravskega in šlezijskega deželnega zbora (tudi na poslance razpuščenega češkega deželnega zbora) vabila, v katerih jih vabi k zborovanju, ki se bo vršilo 6. januarja v Pragi. Na tem zborovanju bodo češki poslanci zavzeli stališče napram sedanjim mirovnim nodninniem.
Zasedanje poslanske zbornice in delegacij.
Dunaj, 3. (K. u.) Predsednik poslanske zbornice dr. Gross se jc včeraj posvetoval z zunanjim ministrom grofom Czcr-ninom in z minisftskim predsednikom Sei-dlerjem glede na sklicanje poslanske zbornice. — Predsednik avstrijske delegacije deželni glavar prelat Hauser se je posvetoval z zunanjim ministrom grolom Czer-ninom z ozironi na zasedanje delegacij.
Ruski glas o vojni napovedi Amerike Avstriji.
Berlin, 2. januarja. (K. u.) Ruski ofi-ciozni vojaški list »Armija i flotj« je pisal glede na vojno napoved Amerike Avstriji: Amerika je napovedala Avstriji vojsko v tistem trenutku, ko je ruska demokracija z vsemi silami delala na to, da konča zločinsko klanje ljudi. Ali se ameriška in angleška buržoazija trudita krvavo grozoto le zato podaljšati, da sovražnika tako uničita, da ga kot konkurenta s svetovnega trga izločita? Ameriški kapitalisti znajo, da so dežele, ki se vojskujejo, gospodarsko tako oslabljene, d.i re bodi v dogled-nem času več nevarne. Vedo, da če izvedejo vojsko do popolnegi izčrpanja moči, ostanejo sami na s koetmi posejanimi mrliškimi pelji edini zmagovalci, ki si potem svet razdele.
v
Dr. nI. Kiihlmann cdpitoval v Brest
Liiovsk.
Berlin, 3. januarja, fT<". u.) Dr. pi. Kiihl-mann je ponoči odpotoval v Brest Litovsk. Ž njim so se odpeljali fudi turški in bolgarski odposlanci.
Berlin, 3. januarja. Wolff; Cesarju Viljemu sta poročala včeraj dr. pl. Kuhlmann in maršal Hinclenburg.
Ukrajinci in mirovne, pogajanj*'.
Dunaj, 3. (K. u.) Listi so poročali: Ukrajinsko glavno tajništvo je poslalo vojskujočim se in nevtralnim velesilam in zastopniku osrednje rade v Brestu Litovskem noto, v kateri zahteve., naj se udeleže zastopniki ukrajinske demokratične republike mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem. Ukrajinski vladi feo vlade četverozveze brzojavno odgovorile, da pripoznavajo potrebo udeležbe zastopnikov demokratične republike na mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem. Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turčija izjavljajo, da so pripravljene pozdraviti zastopnike ukrajinske demokratične republike pri m rovnih podajanjih. Opozarjajo na okolnost, da so ukrajinske zastopnike pozdravili že pri pogajanjih o premirju. Listi so pristavili, da je četvero-zveza tako odgovorila sporazumno z rusko delegacijo, ki smatra ukrajinsko delegacijo za bistven del ruske delegacije.
Ukrajinci in boljševiki,
Petrograd, 2. jan. (K, u.) Člani odpo-slaništva, ki so se v Kijevu pogajali o poravnavi spora med sovjetom in rado, so izjavili: Mogoče je, da se spor prijateljsko poravna tako, da se sestavi nova rada, kateri se njen vpliv razširi. Osrednja rada namerava sprejeti ultimat vseh ljudskih komisarjev, če preskrbe Ukrajini denar in če z uradnim dekretom pripoznajo ukrajinsko republiko. Odposlanci so izjavili, da Ukrajinci izvoza žita v Veliko Rusijo ne nameravajo ustaviti.
Nemško-ruski gospodarski posvet,
Petrcj;~ad, 1, jan. (K. u.) Na prvi seji nemško-ruskega gospodarskega odseka so razpravljali o uvedbi brzojavljanja in glede na železniški in poštni .promet.
Ločitev Finske od Rusije.
Petrograd, 1. jan. (K, u.) Svet Ijvdskih komisarjev je z ozirom na prošnjo finske vlade o priznanju neodvisnosti finske republike v popolnem soglasju z načelom svobodne samoodločbe narodov predlagal glavnemu izvršilnemu odboru: 1. Pripozna se politična neodvisnost finske republike. 2. Sporazumno s finsko vlado se sestavi poseben odbor zastopnikov o g ca strank, ki izdelaj, kar je potrebno, da se izvede ločitev Finske od Rusije.
Poziv sporazuma na mirovna pogajanja.
Lugano, 2. jan, »Avanti« je pozval vlade sporazuma, naj sc pogajajo z osrednjimi velesilami če le samo za to, da preiskusijo njih voljo do miru.
Devet ladij potopljenih.
Berlin, 3. januarja. \Volff: Podmorski čolni so potopili v angleškem kanalu in na Atlantskem oceanu 4 parnike, 3 jadrnice in 2 ribiški ladji.
Pazin in v sodnih okrajih Poreč, Rovinj in Vale jc oblast znova uvedla pisemsko cen-
zuro.
Vstop v trgovsko mornarico. Na različna vprašanja se interesirani krogi opozarjajo, da mladeniči, ki hočejo postati pomorščaki, sedaj ne morejo biti sprejeti na nemške trgovske !ad'e. Tudi po vojni bi bilo zanje gotovo bo'jc, če se izobrazijo za častnike trgovinske mornarice v Avstriji ali na Ogrskem.
Skušnje poštnih uradnic s pnvdobrim uspehom so napravile sledeče Slovenke: Anica Kupec iz Št. Pavla pri Preboldu, Marija Trober iz Mozirja, Al. Ermenc iz Luč, L. Vrečko iz Št. Jurja ob juž, žel.
C*!ini mm lo!
Kakor vsi drugi časopisi, ki so tekom sedanie voiske deloma že večkrat dvignili naročnino, smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« vnovič storiti ta neprijetni korak, ako nočemo priti v položaj, ki nam sploh onemogoči izdajanje časopisa.
Z nižje navedeno novo ceno seveda niti z daleka ne bo izravnana ogromna razlika pri cenah za nabavo papirja, barve in drugih potrebščin. Vojske nikakor noče biti konec, cene za neobhodno potrebni tiskarniški materijal se pa tako rapidno dvi(?aio, da so pri nekaterih predmetih že dosegle 1000 % poviška. Vnovič zvišana naročnina seveda ne bo mogla zamašiti te ogromne vrzeli, marveč bo le nekoliko pripomogla, da bo mogoče izogniti se vsaj največjemu primanjkljaju.
Počenši s 1. januarjem 1918 veljajo torej za dnevnik »Slovenec« naslednje nove cene:
po pošti:
za celo leto . „ pol leta . „ četrt leta „ en mesec
K 36-„ 18-,, 9-„ 3-
v Ljubljani na dom:
za celo leto	K 32-—
„ pol leta...... 16 —
„ četrt leta......8-—
„ en mesec .... „ 2"70
v upravništvu za en mesec . „ 2 50
za Nemčijo celoletno . . , „ 40-— „ ostalo inozemstvo celoletno ........ 46'—
Sobotna izdaja celoletno . . „ 8-—
posamezna številka velja 14 vinarjev.
Kdor izmed cenj. naročnikov je medtem že obnovil delno ali celo naročnino za leto 1918., naj nam razliko dopošlje po položnici.
Znižanih naročnin ne moremo nikomur dovoljevati.
Trdno smo uverjeni, da bodo cenj. naročniki znali v polni meri vpoštevati sedanji skrajno n eugodni položaj svojega dnevnika in nam ostali zvesti tudi v
i
h li
/Jom in Svel, letno 14 K, za dijake 10 K
Cas
Mentor Mladost I?ustr. Glas-ik Bogoljub Zlata Doba Slov. Učitelj Vrtec Angeljček Naša Moč
«	6 K
«	4 K
«	5 K
«	12 K
«	4 IC
«	4 K
«	5 K
«	7 K « 1-50 K
«	4 K
6	K
2	K 4 K
10 K
4	K
3	K
5	K
7	K 1-50 K
4	K
IX. c. kr, avstrijska razredna loterija.
Žrebanje 2. razreda sc vrši dne 15. in 36. januarja 1918. Cena srečk je: '/i 80 K, V2 40 K, M 20 K, Vs 10 K. Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani).
—	Zaposlovalnemu tečaju goriških učiteljišč v Ljubljani jc naklonil preblago-rodni gospod Jakil, tovarnar, sedaj v Kar-lovcu, za podporni sklad 100 K. Na velikodušnem darilu izreka najtoplejšo zahvalo vodstvo,
—	Pisemska cenzura v Istri. V političnih okraiih Puli. Opatija, Lošinj, Krk,
Sie z vojne.
(Vinko Gaberc.) I.
Dne 30, oktobra sem se odpravljal s par svojih ljudij s telefonske štacije doli pri morju pod razvalinami starodavnega gradu Devina. To je bilo dvoje slabih noči, dvoje neznosnih dni. Vihra za bežečim sovražnikom, ves nered in zmedenost, ki sta v navadi pri takih priHkah prve dni. Ničesar za v usta, burja na morju, deževno ; vreme in mraz, zima v kolibi. Sedaj pa j piši in posluj, če ti kaplja dež na zbito mizico, če linija nc funkcijonira, dasi letajo patrulje od Devina proti Tržiču in Nabrevni noč in dan, in če ponoči, ko je slučajno telefon za dve uri ka-li v redu. nimaš ali sveče ali pa papirja ne.
Bilo je obupati, ker čas jc zlato, in kurirji ali slučajni obiski mi niso nosili vzpodbudnih priznanj in povelj od oredstoj-nikov in višjih raznih stopenj. Docela smo bili brez moči. ko so mi patrulje javljale, da jim sedaj tu sedaj tam zmanjkuje telefonske žice, ,ki je ravnokar še bila cela. Kdo ve, kako se je to godilo. Moj sosed pri Nabrežini, ki je lehko zapustil svojo postojanko že pred menoj, jc bil celo mnenja, da je to špiion, ki se je skril kje v za-kopih pri bližnjem Sv. Ivanu in dela sedaj zgago. Jaz pa, ki sem popolnoma izgubil vero v špiione in strahove enakega po-kclenja, sem trdil, da mi je vod orešči-paval nebodigatreba, ki je rabil linijo za svoje namene. In uverii sem se o resnici svoje domneve. Čemu se togotiti? Saj sem bil rešen neprijetnega položaja.
Na tešče mi je omenjenega dneva prišlo povelje, štacijo zapustiti in zveze prekiniti. Storili smo to z navdušenjem, zlasti ker se je bilo zjasnilo. Pozabili smo na mraz, lakoto in močo, pričakali pod cerkvijo za grajskim ozidjem slučajen voz, ki je šel v Tržič po zalogo, pometali nanj svoj pratež in odjadrali naprej za četami, gonečimi sovražnika s slovenske avstrijske zemlje. Pri rižotu in ognjevitem italijanskem vinu sem v Tržiču pozabil na trpljenje minolih dolgih ur. In naslajal sem i se, čitaje najzadnji Corriere della Sera«, ki je pisal o sijajnih uspehih, katere do- j seže Italija v ravnokar započeti bitki.
Umil sem se po štirih dneh in v ' mehki poslelii. kakega italijanskega štabnega oficirja sem gotovo z usmevom zaspal.
II.
V San Giorgio di Nogaro sem sc ustavil. Bil je to prvi kraj na Italijanskem, ki sem ga imel priliko natančneje videti. Umazano zanikerno mestece, kakor so vsa taka selišča v kraljevini z dvetisoč-letno rimsko kulturo. Hiše brez apna, celo brez ometa in ulice blatne, grezne. Stanovalcev sem videl malo; nekaj starcev, dece, a žensk nekoliko več. Tu in tam je gledala z okna kuštrava umazana glava.
Zelo značilno je bilo prve dni našega pohoda v Italijo, da smo povsod videvali ženske, ki so prale velike kupe perila. Tako čudno jc bilo nasprotje. Perica revna in zapuščena, perilo pa tako okusno in včasih celo elegantno. Jasno'je bilo, da so ljudje revnih slojev pobirali zaostalino za bogatejšimi ljudmi, ki so skoro brez izjeme vsi pobegnili pred zmagovitim sovražnikom. In tako je prišlo, da ima sedaj vsaka revna rodbina vsake vrste perila in celo dobrega pohištva, če je bila toliko podjetna, da je pred očmi novo došlih čet na samokolnicah prevažala mobilije iz vil in gradičev v svoje borne domove.
V San Giorgio di Nogaro smo dobro živeli in par dni počivali. Živel sem v stanovanju zdravnika dr. Eugenio Paussa, ki je bil ušel, kakor so pobegnili i župan, i učitelj, i inženir in drugi veljaki, trgovci in industrijalci, pustivši župnika pri malo-glavi splašeni čredi. Zanimala me je knjižnica doktorjeva. .Možak je imel zbrane knjige italijanske, nekaj francoskih in an gleških; nemške nisem našel niti ene. pač pa več — slovenskih. Dr. Paussa je pač beneški Slovenec (Pavša) in morda niti ni stanoval v S. Giorgio di Nogaro, ker sem našel pisma in publikacije naslovljene nanj v »Perpolto., nemara Praprotno tik ob avstrijski meji nad Krminom.
Vsekakor jc dr. Pavša zelo izobražen in prožen človek. Da se je pa vkljub svojemu italijanskemu patrijotizmu čutil Slovenca, mi priča dejstvo, da sem našel v njegovi knji žnici nekaj letnikov »Slovana , knjige Mohorjeve družbe (Večernice in Staretovo Občno zgodovino), izdanja Slovenske knjižnice Gaberščekove in še kaj drugega. Malo zeleno brošurico, kojo je početkom 90. let izda! v Trstu neki La-muskij, pa sem vzel za spomin in jo g. dr. Pavši o priliki rad izročim. Veselilo bi me, če bi se srečala oba nekoč kot svobodna Slovenca. A bojim se, da je pač on Slovenec le bolj v teoriji, ki se varuje stopiti izpod sence italijanske vrbe. Vpoštevam razmere in mu oproščam; on pa naj meni oprosti, da sem mu izpit precej medicinal-nega pelinkovca in se v njegovi rajski postelji parkrat dobro naspal brez uši, sanj in drugih skrbi.
III.
Najgrši nered so Italijani puščali za seboj najbrže tja proti Latisani. Biti je morala strašna zmeda one dni. Bežalo je vse brez cilja in namena. Poveljstva se niso brigala za vodstvo čet, vojska pa ni marala slušati povelj. Gledal je menda vsak, da se umakne kakorkoli vsesplošnemu polomu, ali pa je skrbel, da se kam zamakne in dočaka Avstrijcev. Ob obeh straneh ceste prevrnjeni vozovi z deloma neporabljeno municijo, topovi najsilnejših kalibrov, monture vsake vrste, kuhinje na vozovih, nebroj razmetanih knjig in spisov, In tu ali tam v jarku ali na obrežju mrtev konj, povožen vol.
Oni je gotovo opešan padel, pa so ga ustrelili in zavlekli s ceste, temu počas-nežu pa je morda prerahljal avto kosti.
*
Tam-le v jarku tiči velikanski top. obrnjen s svojim žrelom res prav proti Trstu. A kaj bo, revež. Obtičal jc na potu od IVsta in da se sovražnik ne bi ponašal ž njim so ga razstrelili. A kaj je to? Tako neznosen voni veje tam izza grmovja. Videti ni ničesar. Pa morda vendar ni bil tja nekam zlezel kak Italijan, ki mu je bil beg prenagel, da bi se skril? In da so ga videli in kot izdajnika ustrelili? A sedaj trohn; sramotno malodušni mož.
Pogled v precej globok porok kaže, da so umikajoči se Italijani zvalili topove raznega kalibra v vodo, ali pa so jih osta-vili kraj ceste, brez zatvora neuporabne. Grozoten ie bog poražene vojske. In zelo negotove so se smatrali Italijani ob Soči. Koliko so si priredili utrdb »za vsak slučaj«1 Mojstri so v zidanju. Vse iz betona, udobno in solidno delo. A seveda, ustaviti se niso mogli nikjer. Morali so sc umikati, da jim sovražnik ne pride čisto za hrbet. In ko so začeli bežati, so drli kakor hudournik naprej, sami sebi zastavljaje pot. Ta m za reko Piave so se ustalili, pustivši Avstrijcem nebroj materijala in drugega plena.
Srcčr.-aM smo ujetnike, a le male čete, ker ' ,'%-všem odseku niso zajemali množic; vsi ro bili dobre volje. Gotovo se jim i? dobro 7delo, da so rešeni negotovosti in težkega pohoda. Eden teh je v gladkem	jeziku ironsko zaklical:
Jelzt <;e!:en v/ir nach Triest«. Pri nas smeh . . . Ja, pojdite, sein si mislil, pa pozdravite Slovenijo!
Katoliška Bukvama v Ljubljani naznanja svojim odjemalcem, da zapira do preklica trgovino ob 3. uri popoldne.
Vsled preo.biiih notranjih poslov se po tej uri občinstvu re more pod nobenim pogojem postrezati.
J«- Ne'va orebn je pobrala nn poti od frančiškanske cer'-ve do sv. Jožeta črn koče k. Prosi s*l naI.S3 vrn® Prot' primerni nagradi v ključavničarski delavnici na Marije Terezije cesti Stev. 6.
ri~rušene Gorice in različne razglednice podrte Gorice. Velika zaloga umetniških Imrt za 15—18 in 20 K za 100 komadov. NaroČila se prosijo na naslov ANTON PFRTOT, Gradec, Roseggerhauš
Sprejme
se krepko, zdravo in izobraženo J*- DEKLE
staro nad 20 let, ki ima veselje za prodajalno. Pismene ponndbe naj se naslovijo na »K. 13« na upravništvo »Slovenca«. V trgovini ali trgovski pisarni izurjene osebe imajo prednost.
DRŽAVNI VPOKOJENEC,
zmožen obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter knjigovodstva, J*-	jšče SLUŽBE
J*f> OBČINSKEGA TAJNIKA,
OSKRBNIKA, SKLADIŠČARJA
ali kaj enakega pod ugodnimi pogoji. Nastopi lahko takoj. Ceni. ponudbe naj sc blagovolijo poslati pod ži. 3257 nn upravo tega lista.	3257
-
Iščem gospoda, ki bi ob nedeljah opravljal pisarniška dela. Gre se predvsem za dober slovenski in nemški koncept. Ponudbe pod ^Nedelja 9« na upravništvo tega lista.
zgubila
se je psica, ruski hrt, po imenu Barry. Nosi poleg Dunajske znamke 1916 vojaško legitimac. pušico. Proti primerni nagradi oddati pri R. Jakopiču, Turjaški trg številka 2, I.	jo
Ženitvena ponudba.
Gospodična, lepa, zdrava, blagega srca, stara ,S8 lei, z nekaj tisoč kron, se zeli poročiti z boljšim uradnikom ali trgovcem. Vdovec z dvema otrokoma ni izklicen. Starost do 50 let. Resne ponudbe pod šl. 10 na upravo lista.
ki je tudi otrok vajena in nekoliko šivat' zna, se sprejme za čimprejšnji nastop. Ponudbe na poštni predal 38, Ljubljana.
z imenom
Slovenski vofak
je ravnokar izšel in se dobiva vezan in krasno s slikami opremljen v vseh knjigotržnicah v Ljubljani in v raznih trgovinah na deželi
po 1 krono 50 vinarjev.
Razpošilja ga pa tudi založnik Janko Ne p. Jeglič, šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino izvodov. P. n. gg. trgovci,'učitelji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjižico — najboljše po poštni nakaznici, ker je povzetje za 50 vinarjev dražje. Na vojno pošto se povzetje ne more pošiljati.
Kupim že rabljeni in dobro ohranjeni
bencin - motor
od 2 do 4 konjske sile. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3.
Dobro ohranjena • » •
najraje amerikansko delo, se kupi. Kje, pove uprava lista pod št. 3433,
onemu, ki prinese v pisarno dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, 5 beležnic
(2 črne, 2 zelene in 1 rumene barve) ki so bile dne 29. decembra 1917 v Ljubljani ali okolici izgubljene.
Podpisani javljam, da sem otvoril
sne <7 SfigBBBOi
večja, v mestu ali v predmestju, se želi Kupiti. Ponudbe se prosijo na upravništvo »Slovenca« pod »Tovarna št. 3423.
Gozdi
z mešanim lesom, ki se more takoj sekati, v izmeri okolu -17 ha ali 29 oralov, ležeči ob železnici z zelo ugodnimi poti, se prodajo skupno ali po parcelah,
Reflektanti naj naznanijo svoje naslove pod »GoztU 3422« na upravništvo tega lista, da dobe natančnejša pojasnila.
na Marije Terezije cesti št. 6
in sc priporočam v vsa v to stroko spadajoča dela: popravila poljedelskih stroiev in vsakovrstnih štedilnikov.
FRANC RAVBAR Ljubljana, Marije Terezije cesta št, 6.
J ^ 1
vinogradniku, z odraslo družino nad pet ose^b, brez svoiega domevja, se takoj odda v naje,n
posssitfo naYo£Srskem pri Sonci
Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Leopold KoJoi. veleposestnik, Čepovan, Goriško.	3426
cadss;
Brez posebnega obvestila.
S tem naznanjamo potrtim srcem vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vesl, da jc nam nad vse dragi, vzorni sin, brat, bratranec, nečak in prijatelj
poročnik pri cesarjevičevem pešpo^ku štev.
dne 11. novembra 1917 pri naši ofenzivi na laški fronti v bližini mesteca Galio padel junaške smrti, zadet od sovražne krogle.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Lescah dne 3. januarja 1918 ob 7 uri 30 minut zjutraj.
Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev.
Lesce, dne 1. januarja 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.

pcr«bm!» obvestil.
Potrti dobri oče
neizmerne žalosti naznanjamo, da nam ie umrl v begunstvu pre-
Anton Arrigler
goriški, c. kr, gozdar v p.,
dne 1. januarja zjutraj v 58. letu starosti.
Obenem sa zahvaljujemo preč. duhovščini in vsem. ki so ga spremili k zadnjemu počitku, še posebej gg. povcefn.
V Ribnici, dne 2. januarja 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.
Z odredbo z dne 27. novembra 1917, dež. zak. list št. 57, je kranjska deželna vlada dala pod zaporo ves kranjski pridelek orehov letine 1917 za preskrbo prebivalstva. Vkljub /.apori smejo posestniki orehov porabljali tisto množino, katero potrebujejo v svojem gospodarstvu, tudi smejo prodajati neposrednim porabnikom, vendar pa z omejitvijo, da se sme enemu in istemu porabniku oddati kvečjemu množino 10 kg. Ne krateč ta izjemna določila so pridelovalci, hranilci, trgovci in drugi dolžni, svoje zaloge orehov ponuditi v nakup deželni poslovalnici za sočivje in sadje pri
Kranjski aprovizacijski družbi
Gradišče št. 10, I. nadstr.
Podpisana poslovalnica za sočivje in sadje s tem poživlja vse prcbivalce, hranilce in trgovce orehov, da ponudijo svoje zaloge zanesljivo tekom petih dni. Poslovalnica za sočivje in sadje bo plačala po kakovosti blaga do 5 K za kilogram. Dotični, ki svoji dolžnosti glede naznanila oziroma ponudbe ne bodo pravočasno zadostili, so kaznjivi; razun tega se jim bodo oddaji podvržene zaloge po znalno nižjih cenah prisilno odvzele.