Vlada priznava razvojni preboj
V Tušu nočejo nikomur nagajati
Km
7
11
ST. 55 - LETO 62 - CELJE, 13.7. 2007 ■ CEHA 1.25 iUR ■ 299.55 SIT
Zaradi službe «smrt?
DOGODKI
AW
UVODNIK
BRANKO STAMEJCIČ
Vse za ljubi mir
Bo ustanovitev pokrajin res brca v zadnjico novim 14 vmesnim ravnem odločanja? Bo to res tisti jeziček na tehtnici, ki bo iz države, prislovično slabe gospodarice, ustvarit z razvojnim duhom in željo po napredku nabite pokrajine?
če poslušamo vlado, se to res utegne zgoditi. A klici »od strani« tudi niso zanemarljivi. Kaj se bo res zgodilo, bo pokazal čas. Pesimisti pravijo, da se bo država ruipoceni način znebila pristojrwsti v srednjem šolstvu, pri gospodarjenju s prostorom, v javnem zdravstvu, pri gradnji infrastrukture in še kje. Optimisti trdijo, daje že skrajni čas, da zaöiemo o svojih težavah, problemih in razvoju odiočad na lokalni (regionalrii) ravni.
Poduk iz ne tako daljne preteklosti, ko smo kar povprek ustanavljali nove in nove občine, je, upajmo, zadostno svarilo pred tem, da bi s (pre]ve-likim številom pokrajin napako ponovili. A po dru^ plaü so tudi argumenti vlade povsem razumljivi. Zakaj brez prave potrebe drezati v osje gnezdo in združevati nekaj, kar je zgodovinsko, gospodarsko, infrastniktumo, socialno, celo narečno daleč narazen.
Tako se zdi opraviäjiv argument, da naj ima Zasavje svojo pokrajino, četudi ima vsega 40 tisoč prebivalcev. In da tudi po Savinjski dolini vlada zariie mejo med »zgornjo» in »spodnjo», saj je prevladujoč vpliv Velenja v »zgornji» pretehtal nadgeografskimi in zgodovinskimi argumenti.
A tudi če temu pritrdimo, ne moremo mimo tega. dahoče vlada na vsak način priti do pokrajin. Čeprav jih bo preveč. Čeprav bodo zaradi tega manj uänkovite, kol bi bile ob manjšem številu. Vlada hoče ljubi mir Pred zgodovinskim predsedovanjem Evropski uniji. In zlasti pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, ki naj bi bile tudi pokrajinske.
Prav ta prevladujoč ffis o nujnem ljubem miru smo dobili ob pravkar končanem obisku vlade v naših kondh. In tudi zato so tako lepo »legle« predsednikove napovedi, da lahko prav Celjskaregja, v kateri živi skoraj 200 tisoč duš, doseže najve^i razvojni preboj.
In če je za t^a potrebno 200 tisoč duš, zakaj torej ustanavljamo pokrajine s petkrat manj prebivalstva? Na to vprašanje bo vlada še morala odgovoriti. A bržkone ne prav ta. Uspešnost regionalizacije bomo namreč lahko ugotavljali šele čez leta.
ia obiska vlade v regiji je bil pogovor s politiki
Razvojni preboj
Dvodnevni obisk vlade na celjskem območju napovedal še hitrejši razvoj bodoče Celjske (Savinjske) pokrajine
«Celjska aÜ Savinjska regija je dosegla velik razvojni preboj. V državi ostaja trdno na 4. mestu z vsemi možnostmi, da v desetletju napreduje na vrh,« je bila sklepna misel predsednika Vlade Repubüke Slovenije Janeza Janše ob koncu dvodnevnega delovnega obiska ministrskega zbora v 23 občinah celjskega območja.
Kot je povedal Janša na sklepni novinarski konferenci v Štorah in ponovil tudi na srečanju s politiki, gospodarstveniki in javnimi delavci s celjskega območja v Podčetrtku, j e vlada v dveh dneh opravila več kot 80 pogovorov, srečanj in obiskov v bodoči Celjski ali Savinjski pokrajini.
Osredotočili so se zlasti na preverjanje uresničenih obljub, ki so jih izrekli med obiskom pred dvema letoma, in ugotavljali, da so vse uresničene ali v obdobju uresničevanja.
Pokrajine za liitrejši razvoj
Ključna naloga vlade v naslednjem obdobju bo regio-nalizacija Slovenije, ki jo bodo skušali speljati še pred prevzemom predsedstva EU, vsekakor pa pred volilnim časom, ki bi utegnil ustanav-Ijanjebodočih 14 pokrajin za-vleči še za nekaj let. Minister Ivan Žagar in Janez Janša sta tudi med obiskom na našem območju poudarjala, da lahko prenos velikega dela zdaj centraliziranih nalog in postopkov na nižjo, pokrajinsko raven prispeva zlasti k hitrejšemu odločanju in pospeši razvoj. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem se je Janša še enkrat zavzel za 14 pokrajin, kar narekujejo zgodovinski, geografski, socialni in drugi razlogi. Celjska ali Savinjska, pri izbiri imena bo vlada upoštevala večinsko mnenje iz 23 občin, bo po regionalizaciji pridobila vrsto pristojnosü, ki ji jih bo prenesla država, z njimi pa tudi 83 milijonov evrov proračuna in še 23 milijonov evrov razvojnih spodbud. S skoraj 200 tisoč prebivalci bo to ena največjih bodočih po-
kraj
območju za še hiti Aplav
v Sloveniji, kar temu
priložnc razvojni preboj, vlada požela, ko je Janša prisotne seznanil, da bo država po sredinem sklepu vlade na občine in pokrajine prenesla tudi lastništvo nad zemljišči, s katerimi zdaj upravlja sklad kmetijskih in stavbnih zemljišč.
Kot je poudarjal Žagar, bodo ključni jesenski meseci in sprejemanje šestih potrebnih zakonov, od tega treh vsebinskih. Ustanovitev pokrajin bo pospešila razvoj tako v pokrajinah kot celotni državi. Občine v sedanji centraUzi-rani ureditvi razpolagajo s 5 odstotki bruto domačega proizvoda, po ustanovitvi pokrajin bodo imele 10 do 11 odstotkov BDP-ja, kar jim bo omogočilo učinkovitejše gospodarjenje.
»Ljubljana je najbolj razvita zato, ker je država centralizirana in še vedno obsta-eresi, da takšna tudi A odločeni smo, da s prenosom obveznosti na pokrajine državo decentraliziramo. Četudi je 14 pokrajin morda res preveč, je Številka že zaradi razvojnih potreb utemeljena. Decentralizacija bo prinesla nov razvojni sunek v prav vse pokrajine. Če bi skušali število pokra-
jajo II
volje ljudi, bi zgrešili cilj. Osnovna napaka je bila narejena že pri oblikovanju statističnih regij,« je načrte za ustanavljanje pokrajin komentiral Janša. In dodal, da pričakuje, da bodo pokrajine pri gospodarjenju, izobraževanju, razvoju javnega zdravstva in upravljanju s prostorom uspešnejše od države.
Cesta, cesta...
Izjemno veliko se je vlada med obiskom območja ukvarjala s cestami. Točneje z eno cesto - povezavo med Celjem in mejnim prehodom Dobovec- Le izboljšana in urejena cestna povezava bi lahko postala gibalo razvoja tudi za kraje ob njej, za Kozjansko in Ob sot el je, so opozarjali ministre številni župani in gospodarstveniki. Minister Janez Božič se tega v celoti zaveda. Tudi zato je zatrdil, da bodo problem reševali prednostno in da je v programu obnove in izgradnje cest prav ta že v prvi prioriteti. Ministrstvo za okolje in prostor so že zaprosih za izdelavo celovitega prostorskega načrta ob tej trasi, gradnja pa bi državni proračun stala približno 30 milijonov evrov. »Ko bo izdelan državni prostorski načrt za to cesto, bomo lahko začeli delati, pri čemer je v ospredju
gradnja tretjega voznega pasu čez Halerjev hrib, ureditev križišča v Mestinju in gradnja obvoznice všmaiju,« je povedal Božič.
Seveda se ob tej razpravi niso izognili niti gradnji tretje razvojne osi, ki bo s primemo cesmo povezavo slaaj-šala poti od severa države do juga, do Bele krajine. »Desetletja se je o tej osi le govorilo, mi smo naredili prve odločne korake in prav zdaj so v proučevanju možne različice tras. Tretja razvojna os je v nacionalni razvojni resoluciji, stala bo približno 1,3 milijarde evrov, roki izgradnje pa že postajajo oprijemljivi,« je povedal Janša.
Razvojni preboj
O razvojnem preboju, ki ga je celjsko območje doseglo pri gospodarskem razvoju, zmanjševanju brezposelnosti in uveljavljanju znanja, so govorili predsednik Janša in ministra Viz-jak in Turk. Janša je bil zadovoljen, ker je ta regija v Sloveniji s 40 odstotki dodane vrednosti, ki prihaja iz industrije, nadpoprečno razvita. Pozval je zlasti, da bi še naprej večali delež storitvenih dejavnosti, zlasti gostinstva in turizma, ki že zdaj prinašata približno polovico dodane vrednosti.
vlade Janez Janša tn minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. (Foto: SHERPA)
»Predvsem razvoj zdraviliškega turizma je še naprej razvojna perspektiva tega območja,« je poudarjal Janša, ki se je veselil podatka, da se je poprej kritična brezposelnost na tem območju zmanjšala za kar četrtino, pri čemer sta, podobno kot tudi nekateri ugledni gospodarstveniki, gostinec Zvone Štor-man in direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek opozarjala na pomanjkanje določenih izobrazbenih profilov. »S tem je začel delovati tudi trg delovne sile. Na eni strani bo moralo priti do tega, da bodo tudi delavci z doseženo VII. stopnjo izobrazbe posegali po delih, kjer je zahtevana izobrazba nižja. Na drugi strani bo treba kadre, ki jih primanjkuje, tudi plačati bolje, kot to zahteva splošna kolektivna pogodba,« so odgovarjali vladni možje.
Na očitek, da je v državni razvojni resoluciji le en projekt s tega območja, je odgovarjal minister Žiga Turk in to zanikal. «V resoluciji je res projekt Tehnopolis, od katerega veliko pričakujemo. Ob njem pa tudi kopica projektov, ki imajo državni značaj, zadevajo pa tudi to območje. Od gradnje prometnih železniških in cestnih koridorjev do širokopasovnih inter-netnih povezav in podobno. Za doseganje razvojnega pre-boia m ključno, kaj piše v vladni strategiji. Tehnopolis bo uspešen projekt, ko bo iz nj ega izšlo kakšno vrhunsko m uspešno podjetje. Büi pa smo tudi v podjetjih, ki so nastala brez kakršnega koli evra državnih spodbud, pa so uspela. Ključna su zagnanost m pogum zasebnih investi-toi]ev,« le komentiral Turk.
Še na en poziv predsednika vlade Janeza Janše velja opozoriti. Namreč na potrebo, da v občinah in razvojni agenciji čim bolje in čim prej pripravijo projekte, s katerimi je mogoče kandidirati za nepovratna sredstva EU. Iz evropskih skladov je bilo na tem območju financiranih 808 projektov v skupni vrednosti 14 milijonov evrov. Mogoče pa je iztržiti še več.
BRANKO STAMEJČIČ


DOGODKI
Brez skrbi zaradi sevanj
Pred nekaj meseci je operater mobilne telefonije na dimniku ugasle kotlovnice v Ratanski vasi v Rogaški Slatini želel posUviti bazno postaja mobilne telefonije. Zaradi nasprotovanja krajanov je občina to možnost zavrnila. Kljub temu so se v občini odločUi, da bodo pristopili k meritvam izpostavljenosti okolja elektromagnetnim sevanjem.
Nekaj meritev je predstavil že operater mobilne telefonije, vendar so v občini želeli pridobiti povsem objek-
tivne meritve, ki so jih naročili pri Forumu EMS. Ta že nekaj let opravlja meritve za vladne in nevladne organizacije, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, medije ... Meritve so v Rogaški Slatini opravili od konca maja do sredine junija. Merili so z dvema napravama, ki so ju postavili v najbolj občutljivi območji varovanja pred sevanji. Ena merilna naprava je bila na strehi II. OŠ v Ratanski vasi, kjer je tudi vrtec in najbolj poseljena stanovanjska soseska v mestu. Druga merilna naprava je bila na vr-
hu I. OŠ, kjer je prav tako vrtec, glasbena šola in tudi stanovanjsko območje. Merilni napravi so tako postavili v območje, kjer po naši zakonodaji veljajo še bolj strogi standardi In kjer so dovoljene vrednosti sevanj dosti nižje kot drugod [te pa so še lO-krat nižje, kot določajo mednarodne smernice).
Meritve so opravljali 24 ur na dan, več dni zapored. Kot je v poročilu zapisal koordinator projekta Forum EMS doc. dr. Peter Gaj-šek, so meritve pokazale, »da so sevalne obremenitve
v najbolj obremenjeni uri precej pod zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi in tako ne dosegajo niti 1 odstotek dovoljene mejne vrednosti glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.«	ŠK
KJE SO MASI POSLANCI?
Vrači in zdraviici
Ko poslušam razpravljavce, ugotavljam, da nekaterim žal uradna medicina res ne more pomagati.	Franc Jazbec, SDS
Zgornja di^oza se je štor-skemu županu in poslancu utrnila med obravnavo zakona o zdravilstvu, s katerimželi vlada urediti doslej zakonsko povsem neurejeno področje. Namen vlade je zaščita uporabnikov storitev zdravilcev, opozicija pa seje stiinjala, damora država preprečiti škodljivo delovanje šarlatanov. Vendar pa so se poslanci ves čas vrteli pri opredelitvi same zdravilske dejavnosti, saj opozicija oporeka poimenovanju zdravilstvo, saj naj bi to pomenilo preveliko ločnico med uradno in alternativno medicino.
Razgreta razprava je prinesla še nekaj razlag medicinskega stanja poslancev. Ljubljanski Šalečan Milan M. Cvikl (SD) je poslance spomnil na ponedeljkovo izjavo predsednika vlade Janeza Janše, da njegovega ministra preganjajo, »ker je na onkološkem inštitutu za dve stopinji bolj toplo«. Cvikl je kolkom predlagal, naj ugasnejo klimo, da bo namesto 21 stopinj Celzija v nekaj urah 28, 29 in 30 stopinj Celzija. »Na onkološkem inštitutu se zaradi tega kvarijo zdravila. V tej dvorani pa se ne bo nič pokvarilo,« je z nemajhno mero cinizma dejal poslanec •SD,
Minister za zdravje Andrej Bručan, ki ga jeseni čaka interpelacija, želi z zakonom urediti področje zdravilstva, ki je bilo doslej prepuščeno tigu in se je opravljalo kot gospodarska dejavnost, pri tem pa so tako uporabniki storitev kot zdraviici prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Z zakonom se bo ustanovila zdra-vilska zbornica, ministrstvo pa bo sprejelo podzakonski akt, v katerem bo opredeljeno, katere zdravilske sisteme in zdravilske metode ureja zakon in v kakšnem obsegu. Cvikl mu je očital, da je to »čisto navadno zakonodajno šarlatanstvo«. Po njegovem mora zakon točno določati, za katera zdravilstva velja, ne pa z izrazom »druga zdravilstva« zajeti vsa morebitne druge sisteme, ki bi se lahko uveljavili,
Bojan Kontič (SD) je koaliciji očital, da ne upošteva pripomb, saj so že na seji matičnega delovnega telesa vložili amandmaje na skoraj vse člene, a je vladna od več kot 60
zakonskih dopolnil iz vrst opozicije nato sprejela le enega. »Pri tem zakonu je bilo vodilo verjetno zaščita uporabnikov na eni suani in sodobtia ureditev na drugi. Zdaj smo obtičali nekje na sredini, z ustanovitvijo zdravilske zbornice ščitimo predvsem izvajalce, uporabnike nekoliko manj, hkrati pa smo daleč od te sodobne ureditve, kot jo poznajo v tujini,« trdi velenjski poslanec.
Očitid opozicije so prizadeli Draga Korena (NSiJ. »Stisnilo me je pri srcu, ko sem se spraševal, kakšen zakon sprejemamo danes: govoriK so o nazadnjaštvu, okonzervatizmu, o inkvizicijskem odnosu do alternativne medicine.« Po njegovih besedah imamo v Sloveniji veliko dobrih zdravilcev, pomembno pa je samo to, kako si alternativna in klasična medicina pomagata ena drugi, ftepričan je, da to sodelovanje na podlag zakona ne bo slabše, kvečjemu boljše. Pri tem je podal zelo izviren predlog. »Veliko bolezni je posledica duševne obolelosti in morda lahko veliko teh bolezni reši samo duhovnik v osebnem pogovoru z bolnikom. Morda bi med zdravilce dali še duhovnike,« je ušlo poslancu NSi.
Iz zakona je bilo umaknjeno določilo, da zdravnik izgubi licenco, če se ukvaija z alternativno medicino, kar je navdušilo Kontiča. »Če si kaj želim, je to, da se tudi z alternativno medicino ukvarjajo ljudje, ki imajo izobrazbo, primemo temu, da mi resnično lahko nudijo uslugo,« je prepričan. Po Kontičevih besedah se morata uradna in alternativna medicina nekoliko zbližati, da z roko v roki pomagata uporabniku. »Zelo je žalostno, ko bolnik ugotovi, da pri uradni medicini ni več pomoči. Zateka se povsod, kamor je možno, da si reši življenje, lil ne vem, zakaj se ljudem, ki se ukvaijajo s tem, ne bi dovolilo, da je to pač neke vrste alternativna medicina, tako kot jepovsodvtujini,«trdi velenjski poslanec. Vendar so na ministrstvu prepričani, da uporaba izrazov, kot so tradicionalna, alternativna ali komplementarna medicina pomeni zavajanje bolnikov.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Hitri kabelski internet
(Stalna povezava) [Visoke hitrosti) (Kabelski modem] [Neomejen dostop) (Priključnina] (30 dvevna poskusna doba*^
lektrof
TURNŠEK t
(031 42 88 112 www.furnsek.net
DOGODKI
^Vilbt
Spoznavanje s škofom dr. Stresom
inDramljami,
Med o nister z
'ladejerai-a promet Janez Božič slavnostno odprl 813 metrov dolg moderniziran odsek regionalne ceste od Žičke kartuzije do Dramelj. Nova pridobitev, ki zagotavlja večjo varnost in bolj tekoč promet, je ena od 96 naložb, ki jih letos in prihodnje leto izvajajo na državnih cestah na Celjskem.
Na odseku med Zičami in Dramljami so razširili makadamsko cesto, uredili odvod-njavanje ter cesto seveda asfaltirali. Poleg tega je izvajalec del, CM Celje, zgradil kamnito zložbo, podporni zid in betonski propust. Dela so stala 550 tisoč evrov, denar pa so v celoti prispevali v prometnem ministrstvu. Že avgusta naj bi nadaljevali dela v vrednosti 757 tisoč evrov na kilometer dolgem odseku.
Omenjena cesta Je le ena od številnih državnih cest, nujno potrebnih obnove. Po podatkih ministra Božiča je v Sloveniji 6.000 kilometrov
je kar polovica v izredno slabem stanju. Tudi zato v ministrstvu v prihodnjih letih pričakujejo več denarja iz državnega proračuna. Sicer za območje 23 občin na Celjskem letos za obnovo cest namenjajo 14 in prihodnje ie-to 16 milijonov evrov, je bilo slišati na sredinem pogovoru v Šmarju pri Jelšah.
Ena najbolj katastrofalnih je cestna povezava med Šentjurjem in Dobovcem, o čemer se je poleg »prometnega« Božiča v torek v Šentjurju pogovarjal tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Na predlog ministrstva za promet bodo v prihodnjih tednih začeli izdelovati državni prostorski
izved-vpro-izved-
načrt. Kot kaže, bodo ponekod cesto popravljali, medtem ko jo bodo drugod na novo umeščali v prostor. Med temi odseki so omenjali nadvoz pri Grobelnem, povezavo na območju Halerjevega hriba, križišče v Mestinju ter i^zgradnjo obvoznic mimo Šmarja in Rogatca. »Ti odseki so evidentirani kot najbolj kritični, pri čemer se bo mogoče pojavil še kateri. Na teh lokacijah bo treba izdelati študije možnosti, ki jim bosta sledila prostorski i beni akt in umestitev štor. Temu bo sledila bena faza. V tem trenutku je težko napovedati, kdaj bo celoten odsek realiziran, saj roki še niso določeni. Vendar se zaradi novo sprejetega zakona o urejanju prostora pričakuje, da bodo ti roki krajši kot v preteklosti,« je poudaril direktor direkcije za ceste Vili Žavrlan.
Tretja razvojna os z odsekom?
Sicer so pogovor v Šentjurju namenili srednjemu delu tretje razvojne osi. Kolje znano, bo tretja razvojna os povezala avstrijsko in hrvaško mejo, seveda pa še ni znano, kje bo potekala. Po besedah ministra Podobnika je srednji del, torej odsek od štajerske do dolenjske avtoceste, med najdaljšimi, najbolj obširnimi in geografsko najbolj zahtevnimi, zanj pa obstaja tudi največ različnih možnosti. Podobnik je po zgledu županov v Saša regiji pozval prisotne župane, naj počakajo na izdelane študije možnosti. Kakor kaže, koridorji ozii »Vzhodna skc Šentjur, Sevnico in Krško, srednja povezuje Celje, Radeče in Novo mesto, zahod-
ter da pristavi pani na da bi srednji del t
vojni
da
/igri ti
mlje
;kel od Drar Dobje, Plar in Sevnico do dolenjske toceste, »Prezgodaj je še bi se opredelili do katen li različice,« je poudaril minister Božič. »Trije koridorji so pomembni, sam pa želim, da s prevetritvami in sejanjem pridemo do najboljše rešitve oziroma tehnično korektnega predloga, o katerem bo razpravljala javnost.« Ob tem je BoŠč povedal. da |e pričakovanje županov, da se tretja razvojna os vsaj dotakne njihove občine, povsem legitimno. Tudi zato sta oba ministra izrazila dvom, da bi ena sama različica pokrila vse centre in zadostila vsem razvojnim potrebam, ki jih imajo v občinah. Oziroma, kot se je izrazil minister Podobnik, bo z eno različico težko rešiti kvadraturo kroga. Ne čisto naglas, a vendarie je bilo od obeh slišati, da obstaja še kakšna druga možnost, na primer prečna povezava.
Celjski škof dr. Anton	Osrednji problem pa je	nem sprejetem Z3	ikonu za-
Stres je z visokima gosto-	bodoče vzdrževanje kultur-	devo naprril lasi	:niku, tj.
ma, predsednikom Vlade RS	nih spomenikov, kjer se na	cerkvi. Škof dr. St	res je go-
Janezom Janšo in pravo-	ravni države pripravljajo no-	ste opozoril tudi i	[la dolgo-
	vosti, ki so za cerkev dokaj	letno nerazumljiv	0 odlaša-
vTom Šturmom, spregovo-	neugodne. «Že zdaj duhov-	nje z dovoljenji z.	a gradnjo
ril o organiziranosti celjske	niki tretjino svojega časa	nove cerkve v Ve	lenju. Na
škofije ter njenih aktualnih	porabijo za vzdrževanje sa-	veselje cerkvenih	predstav-
problemih.	kralnih objektov, s tem pa	nikov so sevzadr	ijem času
Tako kot novi škofiji s se-	je prizadeto njihovo osnov-	stvari le začele pre	mikarina
dežema v Novem mestu in	no delo, skrb za vernike,«	bolje. Dialog, za6	
Murski Soboti se tudi Celja-	je bil kriričen v svojem po-		n pogovo-
ni srečujejo s problemom po-	gledu na osnutek pripravlje-	ru, se bo v prihod	rne nada-
manjkanja duhovnikov in ne-	nega dokumenta o varstvu	Ijeval. Škof dr. Stres upa.	
zadovoljivim vpisom študen-	kulturne m cerkvene dediš-	da uspešno.	
tov na teološko fakulteto.	čine, ki nai bi po morebit-		
bi rešili najbolj kritične cestne odseke. Z leve: Franc Jazbec (poslanec v DZ), Miro Vrtiek ] podjetja). Maijan Vengust (CM Celje), Vili Žavrian (Direkcija za ceste RS), šentjurski župan mag. Štefan Tisel in minister Janez Božič
Mešanje v »piskrčkufc
Katastrofa na državnih cestah - Prvi koraki za urejanje ceste Šentjur-Dobovec - Jeseni o trasi tretje razvojne osi
študija različic. »Potrebna sta potrpežljivost in zaupanje v stroko, ki bo jeseni pripravila predloge. Te bomo predstavili občinam, nato javnosti, potem pa se bo verjetno začelo lobiranjt od predlogov.«
Šentjurski župan mag. Štefan Tisel je izrazil zadovoljstvo, da je med predlogi »gor tudi njihova pobuda s kozjanski del uspel ti svoj »piskrček«. Žu-Jbmočju želijo.
V ospredju promocija
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom obiskal Mlekarno Ce-lela, kjer je direktor Marjan Jakob napovedal, da nameravajo postati osrednja slovenska mlekarna.
Minister Jarc je izpostavil možnosti investicijskih vlaganj v živilsko predelovalno industrijo, ki bodo mogoča v okviru novega programa ra-zvoja pode^'.plja prihodnjih sedem let. Poudaril je, da je treba več narediti na področju izvoza mleka in mlečnih proizvodov, predvsem v države bivše Jugoslavije, in ponudil možnost sodelovanja v okviru skupnih nastopov slovenskih podjetij na sejmih v tujini. Sogovorniki so se stri-
njali, da je treba h promocijo kakovost venskih izdelkov, ka bila naloga zakona o ciji kmetijskih in ž proizvodov. Že jese pripravili kampanje:
agene-
mlečnih izdelkov. Ob obisku je minister Jarc vodstvu podjetja čestital za pridobitev akreditacije za laboratorij, v katerem ugotavljajo vsebnost mlečne maščobe v oddanem mleku odkupovalcu.
tega je bilo 2,2 milijona evrov namenjenih za investicije v kmetijska gospodarstva, 2,1 milijona evrov za investicije v živilsko predelovalno industrijo, 1,6 milijona evrov za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ostalo za ukrepe v gozdarstvu in ribiš-
Min
ztok J
hrano v okviru Enotnega pro-gramskega dokumenta RS 2004-06 v zadnjih dveh letih Savinjski regiji odobrilo skupno dobrih 6,6 milijona evrov nepovratnih evropskih in nacionalnih sredstev. Od
med obiskom v Savinjski regiji ustavil še v Šolskem centru Šentjur, kjer si je ogledal prostore centra in se sestal z vodstvom šole. Srečal se je tudi s predstavniki Kmetijske zadruge Šmarje, vspremstvu katerih je obiskal vinogradniško in govedorejsko kme-
težavami območj edal vinsko klel I
Delovno z gospodarstveniki
v okviru obiska vlade je območna gospodarska zbornica z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in gospodarstveniki pripravila delovno srečanje.
Na njem so celjski gospodarstveniki znova izpostavili nekaj ključnih težav (čeprav so se zavedali, da je pred voütvami za obljubljene reforme že prepozno). Opozorili so na pomanjkanje delovne sile, a hkrati previsoke stroške dela ter previsoke socialne transferje, ki brezposelne destimulirajo k delu. Močno jih je prizadela letošnja rast cen energentov, ki je povsem izničila prihranek Foto: MN pri davku na plače.
A prav ko se je debata najbolj razvila, je minister Vizjak moral odhiteli naprej na srečanje s predsednikom vlade, zalo je še kar nekaj dilem ostalo nepojasnjenih. Jim je pa obljubil, da bomo podobno srečanje v manj kot letu dni znova ponovili.	RP
www.novitednik.com
Miifiir'
^1>OGODKI
Za urgentni center
Minister za zdravje Andrej Bručan prepričano o uspehih - Očitki na njegov račun so zavajanje in strašenje prebivalstva - Za bolnike je bolje poskrbljeno
Minister za zdravje Andrej Bručan je ob obisku v Celju napovedal vso podporo izgradnji novega urgent-nega centra v bolnišnici. Vse očitke, povezane z že drugo napovedano interpelacijo, |e označil za povsem neupravičene. »Govorjenje o tem, da i
zacijo, da bodo
rali bol-
niki plačevati za svoje zdravljenje, da se zdravstveni sistem ruši, je zavajanje in strašenje prebivalstva,« je dejal.
Zdravstveni sistem v Sloveniji deluje bolje kot kadarkoli prej, na kar po njegovih besedah kažejo tudi številne ankete. Po eni je 80 do 87 odstotkov bolnikov z bolnišnično oskrbo zadovoljnih. »Vse se izboljšuje. Čakalne dobe so bile ob mojem prihodu na ministrstvo tri- do štirikrat daljše, kot so zdaj. Z ukrepi, ki jih še pripravljamo, bo v prihodnosti za bolnike še bolje poskrbljeno,« je zatrdil. Vse očitke v povezavi s svojim delom in z delom ministrstva je označil za laži, r\apovedano interpelacijo pa za povsem neo-snovano.
Pri tem so mnenje, da slovensko zdravstvo deluje zelo dobro, v zadnjih dneh izrazili tudi predstavniki slovenskih zdravnikov, združeni v zbornici in društvu, podporo ministru pa je odločno
rekel tudi predsednik vla-
Andrej Bručan: »Naše zdravje tudi debeline naših denarnic. Pogoji zdravstvenega zavarovanja se ne bodo spremenili - vsaj dokler bom jaz minister Kar bomo spremenili, bomo na bolje.«
de Janez Janša, ki j očitke, da je v Slo^
•zav
zdravstven poudarja .
?ga sistema. Kol
času njegovega manda-začeli reševati pomanjka-e zdravnikov in diplomi-nih medicinskih sesti
ve-
liko vlagajo v posodobitev, zlasti bolnišnic, v gradnjo, opremo in nove programe. Med njimi je na primer tudi koronarografija, ki so jo v celjski bolnišnici uspešno uvedli lani. Tudi v zvezi s podeljevanjem koncesij ne vidi težav.
Minister je v Celju komentiral tudi žalostna dogodka, ki sta se zgodila na celjski in ljubljanski urgenci. Za tragično smrt Bojana Kajtne je dejal, da jo obžaluje in da je bila dejansko povezana z odklonitvijo zdravljenja v urgentni ambulanti. Smrt umirajočega bolnika na hodniku ljubljanske urgence pa je ocenil kot etični problem, povezan tudi s težkimi prostorskimi razmerami. Napovedal je, da bo nov urgentni blok v Ljubljani zgrajen do konca prihodnjega leta.
Nova prod^alna TREND talne obloge v Celju
Minister la Mo šolstvo, znanost in telinologijo di. Jura Zupan in župan Coija Bojan Šrot sta podpisala pismo o nameri za gradnja pnrega celjskega študentskega doma.
Konec začetka
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo v Celju gradilo študentski dom
v program izgradnje ur-gentnih centrov s pomočjo evropskih sredstev so poleg tega centra vključeni še nekateri drugi. «Celjski urgentni center je v obdobju aktivnih priprav. Bolnišnica je izdelala identifikacijski projekt za prvi javni razpis. Ta projekt zaenkrat še ni bil sprejet med razvojne projekte. Zame in za ministrstvo je urgentni center v Celju ena od prednostnih nalog, zato bomo podprli njegovo gradnjo,« je dejal, A preden se bo lahko začela, bo potreben še rebalans že razporejenih sredstev. Po projektu naj bi bil zgrajen leta 2010, v njem pa bi bile združene tako splošna nujna pomoč kot specialistična in pediatrična urgen-
MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIČ
»Današnji podpis pomeni konec začetka dolgotrajnih pogovarjanj o skupni naložbi in lahko napovem, da se bodo prvi študenti v nov dom vselili leta 2009,« je ob slavnostnem podpisu pisma o nameri za gradnjo prvega celjskega študentskega doma povedal minister dr. Jure Zupan.
Tako župan Bojan Šrot kot minister sta ob podpisu pisma o nameri izposta"^a vzorno sodelovanje obeh partnerjev pri projektu. Celjska občina bo za študentski dom prispevala komunalno opremljeno zemljišče in tehnično dokumentacijo, mini-
strstvo pa bo zagotovilo gradnjo doma, ki bo imel med 180 in 200 postelj. Ker ima Celje v različnih oblikah terciarnega izobraževanja že zdaj približno pet tisoč študentov, je gradnja študentskega doma nujna, je poudaril Šrot. Zupan pa je dodal, da je prav primer sodelovanja partnerjev ob tem projektu vzorčen za Slovenijo. »Niti študijski programi niti objekti, pa naj gre za učne ali namestitvene, se ne zidajo >od zgoraj', po načrtih in potrebah ministrstva. Pobude za študijske programe morajo priti iz okolij, univerzitetni študijski programi pa mora-
jo nastajati iz potreb regije,« je poudaril Zupan.
Študentski dom bo stal v neposredni bližini Fakultete za logistiko, na zemljišču nekdanje Kovinotehne ob Mariborski cesti. Graditi naj bi ga začeU prihodnje leto, prve stanovalce pa naj bi dobil leto kasneje. Minister Zupan še ni vedel povedati, koliko bo naložba stala, zagotovil pa je, da imajo zanjo denar rezerviran, in napovedal tudi gradnjo in standard sob, ki ne bosta preveč razkošna, saj je treba upoštevati tudi finančne zmožnosti študentov za plačilo najemnin.
BRST
Celjska sodišča uspešno po Lukendi
Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm je v torek obiskal celjsko višje, okrožno in okrajno sodišče. Preverili so predvsem delo celjskih sodišč po uvedbi programa Lukenda, s katerim želijo odpraviti sodne zaostanke do leta 2010.
_ Kot je poja;
Na Teharski 4 (v bivšem kompleksu Toper) Je konec junija podjetje UMEX SI d.o.o. iz Zajca odprto prodajalno s talnimi oblogami in stanovanjsWmi dodatki.
Na skoraj 300 m2 površine vam nudijo veliko izbiro različnih vrst tekstilnih taJnih obiog, PVC-jev, laminatov , tekačev, pen za kopalnice, preprog, predpražnikov instanovanjskih dodatkov.
Navašoželjovam talno oblogo tudi zarobijo in naročijo prevoz.
V ponudbi
imajc
iudi
snostavnejše vzmetn kovinske in lesene kamise po zelo ugodnih cenah. Vseskozi Je nekaj blaga tudi v akciji, o akcijah pa bodo stranke tudi redno obveščali.
Vašega obiska txxlo veseli vsak dan od 8.-19. ure, ob sobotah pa od 8.-12. ure.
Ce vas kaj še posebej zanima, jih lahko povprašate na telefon 490-92-30.
Šturm, so z delom celjskih sodišč v okviru programa Lukenda zadovoljni; »Uspeh smo zagotoviti bistveno izboljšanje prostorskih pogojev za delo sodišč, čeprav bo de! prostorov uradno odprt šele jeseni. Višje sodišče dela zelo tekoče, izpolnilo je že vse zahteve iz programa Lukenda, ostala sodišča pa se i nekaterimi ne-problemi, vendar pričakujemo, da bodo uspešno nadaljevala program za odpravo zaostankov.«
Pri tem je najmanj težav s sodnimi zaostanki na višjem sodišču. Kot je povedal predsednik celjskega višjega sodišča Franc Dušej, rešujejo kazenske in prekrškovne za-
devešest mesecev, civilne 11 in gospodarske zadeve 12 mesecev. Dodal je še, da bi v začetku leta 2009 lahko prišh na šestmesečno reševanje na vseh oddelkih, sicer pa so na višjem sodišču del programa Lukenda že uresničili: »Zahteva, da zaostanki ne bi smeli prese^ti šestmesečnega pripada, je že uresničena. Nerešenih zadev je 1.400, pri-pad pa je več kot 4.000 zadev,«
Več težav je na celjskem okrožnem sodišču. Kot je pojasnil njegov predsednik Andrej Pavlina, je največ zaostankov na področju civilnega sodstva. Dodal pa je, da bo letos prelomno leto: »Začeli bomo zmanjševati sodne zaostanke tudi s pomočjo ministrstva, ki nam je zagotovilo ustreznejše delovne pogoje z novimi delovnimi prostori. Po programu Lukenda smo zaposlili tudi večje število novih sodnikov, tako da pričakujemo, da bo tudi okrožno sodišče v letu ali dveh delalo tekoče,« Delo bo verjetno olaj-
šalo še sedem novih sodnikov, ki jih nameravajo zaposliti do konca letošnjega leta.
Prav zaradi večjega števila sodnikov in sodnih referen-tovter povečanega obsega dela vseh zaposlenih se je zmanjšalo tudi število izvršb na okrajnem sodišču. Na tem oddelku okrajnega sodišča je bUo namreč največ nerešenih zadev, pojasnjuje predsednik okrajnega sodišča Darko Belak: «V letu in pol smo zmanjšali število teh zadev z dobrih 20.000 zadev na 14.000, kar štejemo za velik uspeh. Tudi Zemljiška knjiga zaostanke uspešno zmanjšuje. Nerešenih je komaj dobrih 2.000 zadev, kar pomeni, da tako rekoč ažurno rešujejo vse zadeve, ki )ti pridejo na sodišče.«Še
vedi dišču ostaji bah,venda delno selit A hstinevCer verodostojr Ijano, Ta n, tembra lete
na okrajnem so-težava pri izvrš-naj bi to rešili z ijo verodostojne tralni oddelek za o listino v Ljub-j bi zaživel sep-s.	ŠK
6
^Si>ODARSTVO
»«IV^
cetis
Ministai Andrej Vizjaks dirsktaijim Skupine Tuš Aliksnndrom Svatelškom
»Nikomur ne nagajamolfc
Obisk ministra za gospodarstvo Vizjaka v Skupini Tuš
Tkševa oddaja ponudbe za nakup državnih deležev v podjetjih Istrabenz in Pivovarna Laško je skorajda sovpadala z obiskom vlade na Celjskem. Je zato minister Andrej Vizjak dodatno v natrpan urnik obiska vključil še obisk največjega slovenskega družinskega podjetja? Za koga Tuš tokrat kupuje deleže ter komu želi s tem nagajati, je samo del vpra-šahj, ki so zanimala novinarje.
»Želimo več konkurence z več ponudniki in operaterji, ki s tem nižajo cene storitvam, zato spodbujamo vse, ki želijo vstopiti na polje trgovine, elektronskih komunikacij in energetike,« je v uvodu povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. »To so bile ključne teme pogovora z vodstvom Tuša. Želimo torej vzpostaviti čim bolj konkurenčno ozračje na polju elektronskih komunikacij, kjer ima Tuš ambiciozne načrte, podobno pa tudi na polju oskrbe z naftnimi deri-
Glede na to, da je obisk skorajda sovpadal z oddanima ponudbama Tuša za nakup skoraj 30-odstotne-ga državnega deleža Istra-
benza ter 7-odstotnega deleža države v Pivovarni Laško, je logično sledil tudi komentar tega. »Veseli smo, da je več interesa za naložbe Kapitalske družbe ter Slovenske odškodninske družbe, pri čemer se bosta seveda sklada v okviru svoje poslovne politike odločala v skladu z usmeritvami vlade. To je vse, kar lahko re-
Generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Sve-telšek je zanikal špekulacije, da z oddajo ponudb nagaja vodstvu Pivovarne Laško. »Obnašamo se le poslovno in zasledujemo strateške interese. Pomembno nam je tisto, kar )e dobro za skupino, drugače niti ne moremo delati, saj smo največje družinsko podjetje v čisti slovenski lasti, zato na stvari mogoče gledamo drugače kot ostala podjetja.« Razlog nakupa je po besedah Svetelška v odhčnosti obeh podjetij ter sinegrijah, ki jih lahko skupaj ustvarijo. »Istrabenz posluje v vseh štirih branžah, kjer poslujemo tudi mi aU pa se nameravamo širiti v prihodnosti. Mislim, da lahko v slovenskem in mednarodnem prostoru, kjer je naša prihodnost v naslednjih letih, skupaj naredimo več kot vsak posamezno.«
Bo podobna zgodba kot z Merkurjem?
Znano je, da so novinarjem s podobno razlago postregli tudi ob nakupu državnega deleža v Merkurju, ki so ga zdaj prodali njego-
Zdrav kompromis odprl vrata
Engrotuš začel graditi trgovino v Žalcu - Gradbeni stroji zabrneli takoj po izdaji dovoljenja
Po štirih letih od nakupa zemljišča v Žalcu se je v tem tednu končno začela gradnja novega Tuševega centra. Kot je znano, se vodstvo Tuša in občina kar nekaj časa nista mogla dogovoriti o ceni komunalnega prispevka oziroma »vstopnici« za prihod v Žalec.
»Trajalo je predolgo, a smo veseli, da je končano,« je izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta v Žalcu komentiral generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek. Engrotuš
je sicer svojo trgovino v Žalcu že imel, a v najetih prostorih. »Tudi po končani gradnji - trajala bo pet mesecev -obstoječe trgovine ne bomo zaprli. Po približno letu dni bomo videli, ali je obstoječo še smiselno zadržati aii oddati kot franšizno trgovino.«
Gradnja bo Skupino Tuš stala približno pet do šest milijonov evrov, pri čemer tega, koliko so pred tem morali odšteti občini, nista povedala ne žalski župan ne Svetelšek. Kot je znano, je žalska občina vstop pogojevala s prestavitvijo av-
tobusne postaje, kar bi skupaj znašalo približno 1,2 milijona evrov. »Po dogovoru in pogovorih smo prišli do zdravega kompromisa, ki nam je omogočil vstop v Žalec, hkrati pa bo svojim razvojnim ciljem lahko sledila tudi občina,« je opisal Svetelšek. »Točne številke se ne spomnim, je predaleč. Pri nas se dnevno obrne precej številk, poleg tega trenutno gradimo devet objektov v tujini, 14 v Sloveniji, tako da je težko imeti vse številke v ^avi.«
RP, foto: TT
vemu vodstvu. Je šlo torej le za prijateljsko pomoč upravi in ne za sinergijske učinke? »Merkur je bil v tistem trenutku lastniško zelo netransparenten in to mu ni zagotavljalo jasne prihodnosti. Z ustanovitvijo podjetja Merfin, ki ga je ustanovil menedžment Merkurja, smo trdno prepričani, da
Zakaj je minister Vizjak obiskal ravno podjetje Tuš in ne tudi Pivovarne Laško? »Z Boškom Šrotom se bomo srečaii tudi na delovnem srečanju gospodarske zbornice, na katerem bodo podjetja lahko izpostavila svoje probleme. Sicer pa so naša vrata vedno odprta za vse,« je odgovoril Vizjak.
so to pravi lastniki, saj so postavili podjetje v zadnjih letih. Imajo jasne cilje vsaj do leta 2012, zato smo del delnic prodali njim.«
V tem tednu je Infond Holding (največji lastnik Pivovarne Laško) podaljšal ponudbo za odkup Istraben-za (veljala je mesec dni). Podobno namerava storiti tudi Skupina Tuš, njihova ponudba je namreč veljavna do 6. avgusta. »Pričakovali smo, da jo bodo podaljšali, to bomo štorih tudi mi,« je bil jasen Svetelšek. In koliko bodo pripravljeni odšteti? »Toliko kot bo pri transparentnem načinu prodaje potrebno, kot pri Merkurju.« Kar najbrž pomeni, da bodo pri odkupu deleža šli »do konca«.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
so zabrneli takoj, ko je bilo iz
Razvojni center v središču lesarstva
V Nazarjah bo septembra zaživel Lesarski razvojni center. Nosilec projekta, ki je delno financiran s strani EU v okviru Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija-Ma-džarska-Hrvaška 2004-2006, je Občina Nazarje, prvi partner pa Savinjsko-ša-leška Območna razvojna agencija (Saša Ora).
Projekt so začeli izvajati januarja, zaključili naj bi ga februarja priliodnjega leta, septembra pa bodo v prizidku nazarskega kulturnega doma odprli prostore centra. »Center bo omogočal dve do tri nova delovna mesta, poskrbeli pa bomo tudi za opremljeno predavalnico. V okviru centra bomo skrbeli predvsem za svetovanje malim in srednjim podjetjem ter različna izobraževanja. Na voljo imamo že nekaj denarja za svetovalni del, saj bomo vključili kar nekaj strokovnjakov,« je povedala direktorica Saša Ore Jasna Klepec in dodala, da bodo podrobne programe izobraževanja in svetovanja definirali skupaj s podjetniki.
Kakor je navedla Klepče-va, vse analize kažejo, da mala in srednja podjetja potre-
Jasna Klepec
apodroč-
bujejo svetovanje ju tehnologije, organizacije In razvoja izdelkov, »Torej - če žehmo lesu dodati neko dodatno vrednost, moramo najprej poskrbeti za svetovalni del. Tudi zato bomo vlesarski razvojni center privabili strokovnjake, ki bo-
do pomagali razviti izdelek in ga pripraviti do proizvodne faze. Zagotoviti je treba tudi osnovo za kader, zato mislim, da se bo ob neformalnem izobraževanju sedanjih lesarjev razvil kakšen redni izobraževalni program za šolajočo mladino. Mogoče je ravno lesarstvo priložnost, seveda v dogovoru s ŠC Velenje, da kakšen oddelek vzpostavimo v Nazarjah ali kje drugje v Zgornji Savinjski dolini.«
Da bo čemer zrasel v Nazarjah, ni presenečenje, saj kraj veljal za središče zgor-njesavinjske lesne industrije, hkrati pa tovrstno razpršenost inštitucij narekuje tudi skladni regionalni razvoj. »Mislim, da je prav, da inšti-tucije zrastejo na območju s tradicijo,« pravi Klepčeva in dodaja, da je tudi sedež Ore v Mozirju.
US, foto: EM
frekvencah
www.radioceije.com
felül I panna i najboljšim oHmm
iPODARSTVO
Nova hala in laboratorij
Vlada, natančneje njen z Janša
minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, je svoj obisk na Savinjskem začela na Vranskem, kjer so ob tej priložnosti združili dva pomembna dogodka. Položili so temeljni kamen za novo proizvodno halo podjetja KIV Vransko in odprli laboratorij za zgorevanje in okoljsko inženirstvo.
Po besedah direktorja KIV Vransko Iva Kreče ima položitev temeljnega kamna za novo proizvodno halo za nadaljnjo širitev proizvodnje ob 60-letnici podjetja izjemen pomen. »S tem dvigujemo
kvaliteto dela, produktivnost in pridobivamo konkurenčno sposobnost.« Halo bodo odprli sredi novembra, pri čemer vrednost naložbe iz lastnih virov podjetja znaša malo več kot dva milijona evrov, V KIV Vransko, ki ima približno sto zaposlenih, se trenutno likvarjajo z največjim slovenskim ekološkim projektom - Toplarno Celje -kjer gre za izkoriščanje odpadkov za proizvodnjo električne in toplotne energije, kar je plod izključno domačega znanja. Laboratorij za zgorevanje in okoljsko inženirstvo mariborske fakultete za strojništvo bo deloval v
lani zgrajenih prostorih Centra za razvoj alternaüvnih in obnovljivih virov energije Vransko- Na ta način bodo laboratorij umestili iz znanstvenoraziskovalne sfere v industrij ski center, kar je po besedah dekana strojne fakultete prof. dr. Nika Samca »zgled za približevanje znanja gospodarstvu«. Janša je izrazil zadovoljstvo, da so se Vranšani v pravem trenutku odločili za t. i. zeleno industrijo, ki v svetu beleži najboljše rezultate, ter dejal, da dvomov, da ne bi dosegi ambicioznih ciljev, ni.
MATEJA JAZBEC Foto: TT
Direktor pad}8tja KIV Vransko Ivo Ki
dekan strojne fakultete prof. dr. NIko Samec ob p
'e: predsednik vlade Janez Janša, Breda in Stane Plaskan. minister dr. Žiga Turk in polzelski župan ljubo Žnidar
Premier obiskal gazelo
Predsednik vlade Janez Janša je skupaj s polzelskim županom Ljubom Žni-darjem ter ministrom dr. Žigo Turkom obiskal tudi lanskoletno zlato gazelo, pol-zelsko podjetje Dat-Con.
Podjetje, ki je javnosti bolj znano postalo z nominiranjem za zlato gazelo 2006 (in to priznanje kasneje tudi prejelo, op, p.), izdeluje meril no-regiiladjsko opremo ter specialno elektroniko za potrebe vojske in policije, s slednjo tudi redno, in predvsem uspešno, sodeluje na mednarodnih razpisih Evropske unije. Leta 1992 sta z ženo začela
ter še dvema zaposlenima začela v garaži razvijati nove izdelke, v zadnjih petih letih pa je podjetje, z zdaj več kot 20 zaposlenimi, skoraj devetkrat povečalo prihodke od prodaje.
Janez Janša je ob obisku lastnikoma, Bredi in Stanetu Plaskanu, čestital za dosedanje uspešno delo in jima zaželel še veUko nadaljnjih uspehov. S sogovorniki so izmenjali še stališča do stimulacij za visoko izobražen kader ter prednostih novega zakona o davčnih olajšavah za naložbe v raziskave in razvoj.	RP, Foto; TT
Unikat v izdelkih in ljudeh
Minister za finance dr. Andrej Bajuk je v okviru dvodnevnega obiska vlade obiskal tudi Steklarsko Novo, ki je pred mesecem dni uspešno končala prisilno poravnavo. Kot meni Bajuk, je to podjetje, ki bi moralo obstati in ima vse možnosti nadaljnjega razvoja na zdravih temeljih. Prihodnost zaradi velikega števila naročil tudi direktorja Mihaela Kolarja ne skrbi več.
Minister za finance dr. Andrej Bajuk si je ob obisku Steklarske Nove najprej ogledal proizvodne hale, kjer so mu predstavili trenutno stanje v podjetju in poslovne rezultate, pogovarjali pa so se tudi o prihodnosti Steklarske Nove. Ta je pred mesecem dni uspešno končala prisilno poravnavo in upnikom poplačala tei-jatve v višini 20 odstotkov. »Imamo pripravljene pote-
ze, po katerih se bomo finančno reorganizirali in do-biU sveža sredstva, zato računam, da bomo septembra uspeli poplačati vse obveznosti, ki jih še imamo do države, torej za okoli leto dni neplačanih prispevkov,« je povedal direktor podjetja Mihael Kolar. »Kadra imamo končno, sicer iz tujine, dovolj, naročil tudi, zato se ne bojim, da ne bi uspeli realizirati zastavljenih načrtov.«
Kot je po obisku dejal Bajuk, je Steklarska Nova pod-
jetje, ki bi moralo obstati in ima vse možnosti, da bi delovalo in se uspešno razvijalo na zdravih temeljih. »Velik potencial vidim v človeškem kapitalu. To je podjetje, ki proizvaja unikate, lahko celo rečemo svetovno podjetje, saj je večina podobnih drugje po svetu propadla, ker niso znala unovčiti takšnega človeškega kapitala in ga obdržati. Zato je tem ljudem, ki znajo to delati in jih ni povsod, treba ustvariti vse možnosti, da bodo uspešni.«
RP
Kot je še povedal Kolar, so podjetju veliko škode naredili delavci iz sindikata KNSS Neodvisnost, ki so javnosti sporočali, da je pod|etje v težavah. Zaradi tega mora podjetje za določene surovine še danes plačevati z avansi. »Delavcem smo vedno plačali vse, kar je zapisano v kolektivni in panožni pogodbi, dolžni smo ostali le državi. Pa še to nismo počeli na skrivaj, temveč smo jasno napisali, koliko smo ji dolžni,« je povedal Kolar.
Minister Bajuk si je v družbi župana Rogaške Slatine mag. Branka Kidriča in direktorja podjetja Mihaela Kolarja ogledal proizvodnjo v Steklarski Novi. Podjetje, kt je danes še v stoodstotni državni lasti, bo po principu umika države iz podjetij prej ali slej dobilo novega lastnika. »Želimo si dobrega lastnika, le prej pa moramo podjetje usposobiti, da bo imelo neko vrednost,« pravi direktor Kolar.
pasejihodpeljevmestoinpridekasneje ioiim povedali, da toda
takrat Po m kot šestumem čakaoja Ipotnih lista« todi do 20.30 oi bilo) pa so sa oakataii oi
Čakanje na potne liste
Zaradi velikega števila vlog za nove potne liste lahko čakate na nov dokument tudi več kot 14 dni
Vsak večer je na celjski glavni pošd v Kosovi ulici precejšnja gneča. Ljudje iz vse Slovenije prihajajo namreč kar v Celje po nov potni list, ki ga še toplega pripeljejo iz Cetisa, kjer sicer potni listi nastajajo. Čeprav se nekateri res prepozno spomnijo na to, da jim bo potekel potni list, pa je med tistimi, ki tudi po več ur čakajo na Kosovi, precej tudi takih, ki so na svoj potni list čakali več kot 14 dni. Četudi ima Cetis z državo sklenjeno pogodbo, po kateri morajo potni list izdati
Ministrstvo je tako ta teden državljane ponovno pozvalo, da naj vlogo za nov potni list vložijo vsaj tri tedne, preden potni list potrebujejo.
V Cetisu pravijo, da je razlog za daljše čakanje na nov potni list ali osebno izkaznico, slednje sicer izdelajo prej, v velikem številu potnih listov in osebnih izkaznic, ki jih morajo letos na novo izdali, Letos je namreč potekla veljavnost kar 70.000 potnim listom in 90.000 osebnim Izkaznicam. Ampak to so v Cetisu vedeli, kar pomeni, da bi se moraU nato tudi dobro pripraviti. Se posebej v času, ko ljudje odhajajo na
dopuste. Direktorica prodaje varnostnih tiskovin v Ce-ÜSU Mihela Colnarič pravi, da ima Cetis vsako leto v poletnih mesecih, torej pred začetkom dopustov, in tudi pred začetkom praznikov naval na nove potne hste in so tudi letos to pričakovali, vendar je zdaj ta naval veliko večji kot običajno: »Državljani lahko sami pripomorejo k rešitvi situacije s tem, da se na zamenjavo dokumentov pripravijo vsaj mesec dni ali tri tedne prej, da pogledajo, če jim dokumenti še veljajo, in ne zadnji hip, kot se to najpogosteje dogaja. V takih primerih je potem teh urgentnih vlog tako veliko, da se čas za izdelavo dokumentov podaljšuje.« Prednost imajo namreč prej omenjene urgentne, nujne, vloge, ki jih morajo v Cetisu uresničiti še isti dan, ko vlogo prejmejo. Ostale vloge pa čakajo ...
Kdo je kriv za tako čakanje?
Ne glede na to, da je letošnje leto res posebno in da imajo v Cetisu veliko dela, to ne pomeni, da je dopustno, da nekateri, ki so vlogo vložili pravočasno, čakajo več kot 14 dni na nov potni list. V Cetisu namreč vsak potni list, ki ga izdajo, do-
bijo plačan. Poleg tega so v Cetisu edini v državi, ki to počno. In nenazadnje, v pogodbi, ki jo imajo sklenjeno z državo, je rok izdelave potnega lista sedem delovnih dni. In vendar se lahko v teh dneh zgodi, da boste na potni list čakali precej dlje časa. Kot pravi Čolnaričeva, od 9 do 14 dni, odvisno od števila »urgenc«. Kljub temu minister za notranje zadeve Dragutin Mate pravi, da v tem primeru ne gre za kršitev pogodbe: »V Cetisu delajo v treh izmenah, sedem dni na teden, brez prestan-ka. Mislim, da so zaradi tega preklicali tudi nekatere dopuste. Vendar je tempo izdelave vezan na količino, ki jo stroj lahko naredi v sekundi. Kapacitete pri izdelavi potnih listov ni mogoče povečati, zato se lahko zgodi, da se nekaj dokumentov izda kasneje kot v sedmih dnevih. Hitreje se delajo nujne vloge, ki jih obravnavajo prednostno. Res je, da prihaja do zamikov pri roWh, vendar se to ni zgodilo zato. ker podjetje ne bi vložilo vse energije v izpolnitev zahtev«
Ne glede na pogodbo boste v teh dneh torej na potni list čakali, tudi če boste vlogo vložili pravočasno. Mi-
Tobak na ustavno presojo
Združenje ponudnikov gostinskih storitev je na ustavno sodišče vložilo pobudo za razveljavitev nekaterih členov novele o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.
Zakon je namreč po njihovem mnenju ustavno sporen, saj med drugim določa, da je lastnik, tudi najemnik in upravitelj lokala, obrata ali prostora, odgovoren za kršitev novele v primeru nespoštovanja prepovedi kajenja v teh prostorih. Novela teh vprašanj ni uredila dovolj jasno, natančno, obširno in v skladu z ustavo, so prepričani. Novela tudi prepoveduje delo mladoletnikom, če ti prodajajo tobačne izdelke, in s tem posega v njihove ustavne pravice, ki jih zakon s to prepovedjo krši. Prav tako po mnenju združenja tudi ne zagotavlja prehodnega obdobja, v katerem bi se lastniki lokalov ali drugih javnih prostorov prilagodili zahtevam spremenjenega in dopolnjenega zakona.
MJ
Pred pošto v Kosovi vsak večer čakajo ljudje iz vse Slovenija - Krško, Novo mesto. Koper, Ljubljana, Maribor. Ptuj... Vsi 2 namenom, da bi lahko
.........i se še prad čakanjem na avtocesti začneš čakanjem vKosovi. Nekateri čakajo tudi po večur, večina
logreda - v Kosovi bi lahko postavili kakšno izpostavo TlC-a), Tistega dne. ko smoz njimi čakali tudi ob 20. uri. Nekateri so čakali že ob }4. uri, saj je bila praa infomiacija, da bodo potni list dobili že
Na Cetisovi spletni strani vsak dan objavijo, kateri potni listi in katere osebne izkaznice bodo v tistem dnevu izdane. Včeraj so bile na vrsti osebne izkaznice, za katere so vloge prejeli 3., 4. in 5. julija, in potni listi, za katere so vloge v Cetisu prejeli 27. in 28. junija. Prednost imajo nujne vloge, tako da ni nujno, da bodo prav vse osebne izkaznice in vsi potni listi, za katere so vloge prejeU na prej omenjene datume, tudi izdani.
nistrstvo je sicer državljane opozorilo preko svoje spletne strani že v začetku počitnic, zdaj pa se je obrnilo tudi na medije. SporočiU so. da lahko državljan vlogo za izdelavo novega dokumenta vloži še pred potekom veljavnosti starega dokumenta. Državljanom svetujejo, da vlogo za izdajo potnega iista ali osebne izkaznice vložijo vsaj tri tedne prej, preden potni list dejansko potrebujejo. Hitrejša pot je tudi osebna izkaznica, če pomjete v države Evropske unije ali na Hrvaško, kjer zadostuje tudi ta dokument. Na osebne izkaznice se namreč čaka manj časa.
ŠPELA KURALT
m .	. BAI Visoki Standardi kakovosti proizvo-
Avtocenter Meh dovinstontevsoosnovazadolgc^ ^	ročni razvoj podjetja Avtocenter
Meh d.o,o,
Prodajamo celotni program vozil znamk WV, Audi in Wl/ Gospodarska vozila, rabljena vozila, originalne nadomestne dele in opremo, opravljamo pa tudi pooblaščen servis, vse servisne in remontne storitve v skladu s standardi proizvajalcev, kleparstvo in ličarstvo, idr. Usmerjenost h kupcu je osnovno načelo našega podjetniškega delovanja.
Če so vam sorodne vrednote kol je poštenost, zadovoljen kupec, zaupanje in odgovornost, potem se nam pridružite kol:
PRODAJALEC VOZIL
Delo je prava priložnost za vse, ki ustrezate naslednjim
-	vsaj V. stopnja izobrazbe za poklic ekonomsko-komercial-ni tehnik ali drug ustrezen komercialne smeri,
-	zaželeni dve leti delovnih izkušenj na področju prodaje avtomobilov,
-	al«rtivno znanje vsaj enega tujega Jezika, uporabe računalnika, komunikativnost, urejenost, zmožnost presoje in dela v teamu, izpit B kategorije, dinamičnost, samostojnost.
Izbrani kandidat bo na tem delovnem mestu zadolžen predvsem za posredovanje informacij o tehničnih značilnostih in prodajnih pogojih vozil znamke VW in Audi ter rabljenih vozil, prodajo rezervnih delov, dodatne opreme, akustike, avtokoz-metike in ostalega blaga, komuniciranje s kupci in reševanje konfliktnih situacij v zvezi s prodajo, ipd.
SERVISNI SVETOVALEC
Kandidat mora izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe za poklic strojni ali ekonomski tehnik oz. daig ustrezen,
-	vsaj 2 leti izkušenj pri delu s strankami,
-	en tuj jezik pasivno, vestnost, komunikativnost, čut za odgo-vomost in za delo z ljudmi, pozitivna naravnanost. izpH B kategorije.
Dela in naloge, ki jih bo izbrani kandidat opravljal: ocenitev stanja vozila ob sprejemu in določitev potrebnih del, dokumentiranje natančno določenega obsega del, primerjava želenega in dejanskega stanja, aktivno sodelovanje s strankami, ipd.
ELEKTRIKAH - ELEKTRONIK
Pričakujemo:
-	vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic avtoelekhikar -elektronik, avtomehanik (elektrikar) ali drug ustrezen,
-	2 leti izkušenj na podobnih delih (lahko tudi začetniki),
-	NEMŠKI jezik pasivno, vestnost, natančnost, zmožnost pre-lanje uporabe računalnika, izpit B
katec
.rije.
Vaša glavna skrb bo izvajanje avtoelektrikarskih del v enot servis, diagnosticiranje, nastavljanje, vzdrževanje in odpravlja nje napak elektro delov, sklopov in instalacije, skrb za poslovne dokumentacijo, ipd.
Pričakujemo izpolnjevanje vsaj naslednjih pogojev:
-	vsaj IV. stopnja stnskovne izobrazbe za poklic prodajalec, ekonomski tehnik ali drug ustrezen,
-	2 leti i_zkušenj na podobnih delih,
-	NEMŠKI jezik pasivno, vestnost, natančnost, komunikativnost. delo s strankami, z računalnikom, izpit B kategorije.
Vaša glavna skrb bo dobava nadomestnih delov, priprava strank in konkurentom prilagojenih ponudb, skrb za podobo oddelka, sama prodaja dod. opreme in nadom, öelov ter negovanje poslovnih odnosov s strankami, ipd.
NUDIMO prijetno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in ■ " ■	..........12 mesecev (z mož-
/sodelavec, po-
■ zagotovo kandidat,	Vlogo za zaposlitev
najkasneje do 24. fi^obT'Wf'Äaslov TVgotur d.o^o;, Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje. Za-A^_^datne infomiacije smo Vam na voljo na tel. št. 03/ sli ns e-mah naslovu, monika@trQotur.si

(^udje z veliko začetnico
Ne zgolj oskrbovalkaj tudi poštarka
»Iskreno rečeno, to delo imam preprosto rada,« pravi Majda Marliovšek
POZOR, HUD PES
Dobro jutro Celje
Preprosta in z velikim srcem, drobna in urna pri gospodinjski!) opraviiili, skromna in vedno pripravljena pomagati ter prisluhniti vsaki najmanjši prošnji - vse to je prikupna socialna oskrbovalka Majda Markovšek s Frankolove-ga, ki delavnike preživlja zdaj na tem, zdaj na onem koncu Dobrne.
»Veste, sam ob službi v Ljubljani, ki se včasih tudi zavleče, ne bi mogel skrbeti za 88-letno žensko,« nam je ob obisku povedal dr. Ivan Voršnik z Dobrne, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Človek, ki bi mu zaradi njegove odločitve, da svoje starejše tete ne bo poslal Im v dom za ostarele, ampak bo skušal zanjo skrbeti doma, dokler bo to seveda Šlo, tudi lahko pri-daJi veliko začetnico. »Saj, najlažje je sicer res nepokreme-ga človeka poslati kar v dom, a nimam srca, da bi |i zdaj, ko so se stvari obrnile in ko ona potrebuje mene, obrnil hrbet. Vendar brez pomoči in razumevanja Centra za pomoč na domu celjskega Doma ob Savinji njene želje, da ostane doma, sam res ne bi mogel uresničiti. Ob tem moram poudariti še nekaj: niso vse ženske, ki so teti kdaj pomagale, enake. Nekatere takega čuta za sočloveka, kot ga ima Majda, enostavno nimajo, pa čeprav lahko nego brezhibno opravijo,« je svojo izkušnjo ter s tem Majdo opisal Vošnik.
Vošnikova teta Štefka Golob svoji Majdi pravi kar mamica. «Tako lepo skrbi zame, kot bi mi büa mamica,« je dejala Golobova ter hkrati hvaležno pogledala Majdo, ki ji nasmeh očitno tudi iDrez pohval kar ne izgine iz obraza. »Gospa, nam boste povedali, kako je bilo takrat, ko ste bili vslužbi,«jo hitro pobara Majda, saj ve, da bo s tem Golo-bovi naredila še več veselja. Čeprav zgodbo že dobro pozna, jo posluša, se smeji in ji nikakor ne skuša vpasti v besedo. «Pogovor je tisto, kar sta-
Štefka Golob oskitovalki Majdi pravi kar mamica. »Če pa zame skrbi tako, kot bi mi bila mami,« pove Golobova.
rejši ljudje najbolj pogrešajo,« kasneje pove Majda, »kar jim največ pomeni in jim da vzpodbudo do življenja. Glede na to, da je bila moja velika mladostniška želja, da bi
Skromna Majda je zelo zadovoljna s svojim delom. »Veliko mi po-menidelozljudmrin če bi ga morala menjati, bi ga zelo pogrešala.«
jega dela in pomenbesede sočutje še bolj spoznavam.«
Anekdot je v tem poklicu precej, najbolj zanimiva pa se Majdi zdi tista o dveh sosedih, ki se zaradi bolezni nista več pogosto videvala, a sta bila dobra prijatelja. »Gospa je ostala brez ene noge, gospod pa tudi ne more iz hiše. Tako se j e gospa enkrat spomnila in mu preko mene, M obiskujem oba, v pismu poslala lepe pozdrave, zraven pa je zapisala še en bolj >kosmat< vic. Sosed ji ni ostal dolžan, pač pa ji je v podobnem stilu odpisal. Da ^odbico skrajšam - preko mene si še zdaj dopisujeta.«
S petjem do nove energije
želeli smo izvedeti še podrobnosti o manj prijetni plat
o očitr
a tak
i@jiidje z veliJco začetnico!
; Glasujem is (ime in priimek, točen naslov ali naslov ostanove):	!
delala v vrtcu, se mi zdi, da sem zdaj nekako pristala na podobnem področju. Starejši ljudje so v nekaterih pogledih podobni otrokom. Potrebujejo vzpodbudo, hkrati pa želijo in morajo vedeti, da na tem svetu niso sami.«
Ne glej, raje pomagaj!
Majdo smo še naprej »zasliševali«, kako jo je pot privedla v ta poklic, če je sprva želela delati v vrtcu. »Po materini želji sem se izučila za šiviljo, a lega pravzaprav nikoli nisem rada počela. Ko sem ostala brez službe, sem izvedela za to delo. Sprva nisem vedela, če bn to zame, potem pa sem spoznala, daje precej podobno delu z otroki. Vedno mi je bilo hudo, ko sem videla, kako starejši zaradi osamljenosti ali bolezni trpijo, potem pa sem spoznala, da jim moraš pomagati, ne pa zgolj govoriti, kako se ti smilijo. Zdaj, ko imam tudi mamico nepokretno in jo doma negujem, globino svo-
odgovor izbrali napačno sogovornico. Majdi namreč nič ni težko. »Bom čisto odkrito povedala,« je za novinarja obetajoče začela Majda. »Meni je to delo povsem preprosto in rada ga opravljam. Pa četudi ima kdo kdaj malce slabši dan.
tist
i.Ra-
jim pomagam pri vsem, kar me prosijo, le fizične obremenitve včasih ne zmorem sama. Sem bolj drobna in težko prestavljam in dvigujem ko^, ki je tež}! od mene. A mi je potem tako težko, ko si želijo pomoči, ko bi radi vsta-E, jaz pa jim ne morem us-
Najbrž vam sedaj ni težko upniti, pri katerem vprašanju se Majda najbolj razgovori. »Všeč so mi njihove pripovedi iz časov, ko so bili mlajši, o tem, kaj so počeli, kje so bili, kaj se jim je pripetilo, poleg tega znajo veliko starih pesmi, ki jih potem skupaj zapojemo. Včasih me kaj novega tudi naučijo. Na primer, pri meni doma prežgano juho sedaj vsi okisamo, čeprav prej na takšno kulinarično kombinacijo niti pomislila ne bi. Najbolj všeč pa mi je spoznanje, da me ljudje razumejo, da vedo, da jim želim le dobro.«
ROZMARI PETEK
Verjetno je že marsikdo izmed vas kdaj Sel na kakšen izlet v Avstrijo, nekateri tudi v Maltatal, kjer stoji največji avstrijski jez. Če ne, ste si ga lahko ogledali v enem izmed filmov o Jame-sau Bondu, ne vem natančno katerem. Bistvo je v tem, da ogromen jez predstavlja nekakšno simbolično jasnovidnost Avstrijcev, ki so si poleg hidroelektrarn, jwleg dnevne energije omislili še eno izmed največjih zalog pitne vode na sveni.
Podatek pravi, da bi lahko mesto s sto tisoč prebivalci 5 to vodo preživelo kar 7.000 let. Ne vem zakaj, ampak najprej se ob tem spomnim nekega tipsona, ki je delal v razsoljevalnici morske vode, s katerim sem nekoč čvekal v Dut)aju in mi je, z nemalo žara v očeh, napol versko blazen zatrjeval, da bo naslednja svetovna vojna potekala za nadzor vodnih virov. Poanto vidim predvsem v tem, da se določenih stvari na različnih koncih sveta lotevajo sistematično, aktivno, dejavno. Tudi, če kaj ni povsem gotovo, se obnašajo v smislu, kaj pa če bi bilo vse to res?
Naj preskočim na povsem drugo področje, predvsem zato, ker se je v soboto zgodilo ravno tisto, kar sem napovedoval inkar je razvese? Ijivo. Zgodii.«e je Jconc Laibacha, ki je po ' ' sušnem obdobju Celju nesel olajšanje. Končno koncert, ki ni bil narejen po principu malo tega za ta okus, pa dejmo še nekaj za koga drugega, skratka ne krop ne voda, pač pa je-bil zasnovan po principu vzemi ali pusti. Dober obisk, s precej raznovrstne mestne publike, je samo potrdil, da je organizacija in medijski pristop organizatorjev bii sistematičen, daljnoviden. Tako Av-strijciznajvečjim jezom, du-bajski Arabci z razsoljeval-nicami, kot organizatorji koncerta Laibacha v sicer mrtvem Celju, niso odkrili tople vode, zadevo so domislili," izvedli z nemalo truda in nakazali vizijo. Po dolgem času, seveda tudi ob iz-
Kše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmaii. com
vrstni zamisli video festivala, ki so ga oi^anizatorji izvedli pod enotno streho na različnih lokacijah, ob seveda dobri informiranosti tako sodelujočih kot tudi obiskovalcev, se je mesto ponovno prebudilo iz nekajletnega domačijskega, turbo-folk sna.
Pravi užitek se je bilo ta prvi julijski, sicer menda »mrtev« mesec, sprdiajati po celjskih uUcah, lokalih, prireditvenih prostorih. Pred letom ali dvema sem zapisal, da je treba v Celju najti pravo lokacijo, zmanjšati program prireditev na nekaj vrhuncev, recimo tri, štiri, odpraviti metanje peska v oči meščanov z raznimi brošurami, ki vsebujejo na tone nekoristnih informacij o »dc^janju«, ki ga pravzaprav ni, če pa je že, pa iz^eda bolj kot nekakšna družinska zabava tistih, ki po ne vem kakšnem ključu vedrijo nad sicer skromnim mestnim proračunom za poletni program v Celju, ki bi ga bilo v bodoče bolj smisebo uporabiti morda tako, da ga v celoti dobi nekdo, ki se je izkazal s svežino programa, nekdo, ki podobno kot Avstrijci ali Dubajčani ne odkriva tople vode, pač pa zna poskrbeti za to, da jo imamo na zalogi ves čas, v pravilnih odmerkih in se zaveda, da jo potrebujemo tudi vnaprej.
Prišel je pač čas, ko si Celjani želimo več spektakla, Naveličani smo že prireditev, ki bolj kot na kaj drugega spominjajo na obvezne proslave, na katerih po možnosti nastopajo zmeraj isti režimski ljubljenčki. Spet, popravite me, če se motim, upam le, da ob tem ne bom zehal.
www.novitediiik.com
; Moj naslov lime in priimek, ulica, kraj):
;	Kupon polljite na Novi tednik, Prešernova 19,30D0 Celje.	;
; Vsak teden bomo meb pDlil|8telji ijJreba« dobitnika hišnega darila.	I
Nekaj odziva na našo akcijo smo v uredništvo že prejeli. Tako so predlogi za predstavitve socialnih oskrbovalk prišli iz Savinjske doline, Celja in s Kozjanskega. Naše hišno darilo ta teden prejme Marija Kronovšek, Parižlje 65, 3314 Braslovče.
Zvestoba do robcu

■-imjrJJJJr

Pozornost poletju
Na Celjski koči obljubljajo nove atrakcije in več rekreacije skozi vso sezono
Celjski mestni svetniki so na zadnji seji opravili skupščino družbe Turizem, rekreacija Celje (TRC). Gre za družbo, ki deluje šele eno leto in se je preoblikovala iz Lokalnega podjetniškega centra ter je v stoodstotni občinski lasti. Družba upravlja s centrom, ki nastaja ob Celjski koči.
lWa naloga družbe lani je bila izgradnja novega planinskega hotela, ki so ga odprli še pred (zaradi zelene zime ponesrečeno) zimsko sezono. Kljub težavam je družba lansko poslovno leto končala z dobičkom 326 tisoč evrov, ki bo po sklepu skupščine ostal nerazporejen, torej namenjen novim prepouebnim nalož-
Edi Krajnik
bam za razvoj različnih rekreativnih, adrenalinskih in dru^ dejavnosti na Celjski koči. Kot pravi novi direktor
družbe Edi Krajnik, ki je na
tem mestu nadomestil Ivana Pfeifer j a, so bodo usmerili predvsem v letni turizem, četudi kljub globalnemu segrevanju še naprej računajo tudi na zimski tiuizem. Ponudbo bodo usmerjali v množično rekreacijo, pa tudi v trendov-ske vode, kot so razni programi hujšanja, nabiranja kon-dicije in podobno.
Po načrtih, ki pa se mestnim svetnikom niso zdeli realni, naj bi TRC do leta 2010 povečal število obiskovalcev za več kot 70 odstotkov (nasteU naj bi jili 60 tisoč), presegU pa naj bi tudi številko 8 tisoč nočitev letno. Za to pa bo treba izpeljati še vrsto naložb, največja
naj bi bila gradnja sedežni-ce, ki pa naj bi jo gradili tudi s pomočjo evropskega nepovratnega denarja.
Že v prihodnji sezoni naj bi na Celjski koči storili več tudi pri ponudbi programov za aktivno preživljanje počitniškega časa otrok.
Prve korake v smeri razvijanja celoletnega turizma so na Celjski koči že storili. Edo Krajnik je povedal, da je tik pred odprtjem atraktivni tubing. »Gradimo 60 metrov dolgo plastično stezo s stranskimi omejitvami, po kateri se bodo obiskovalci lahko spuščali v zračnicah. Dostop bo urejen od koče po že obstoječem tekočem traku.«
BRANKO STAMEJČlC
Za Celjsko pokrajino
Celjski mestni svetniki so soglasno potrdili predlog za preimenovanje predlagane nove Savinjske pokrajine v »celjsko«.
Kot je na seji povedal podžupan Stane Rozman, ki j e za predlog pridobil soglasje vseh svetniških skupin, gre sicer za izjemo pri poimenovanju novih slovenskih pokrajin, saj bi se le-ta imeno-
Dražja kanalščina
v Celju se bodo s 1. oktobrom povišale cene kanalščine. Predlagano podražitev je na zadnji seji potrdil mestni svet, je pa posledica desetletnih velikih vlaganj v izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja, v katerega je občina tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropske unije vložila kar 10 milijonov
Sedanja cena ne pokriva stroškov, tudi predlagana podražitev je še ne bo. V podjetju VO-KA pa pričakujejo, da se bo z dograditvijo sekundarnega kanalizacijskega omrežja in s tem z novimi priključki račun vendarle izšel, še zlasti zato, ker pri obratovanju čistilne naprave niso porabili vseh vzdrževanju namenjenih sredstev. Sicer pa podražitev uporabnikov ne bo pretirano udarila po žepu. Direktor VO-KA mag. Marko Cvikl pravi, da bo povprečni uporabnik, ki porabi na mesec približno 15 kubikov pitne vode, plačal približno 40 do 50 centov več kot doslej. BS
vala po mestu. Razlogov za takšno poimenovanje pa je več. «Predlog utemeljujemo na zgodovinskih dejstvih. Že v antiki je bila ta pokrajina municipium Claudia Celeia. V srednjem veku je bilo to območje Celjska grofija, tudi po izumrtju Celjskih grofov je pokrajina obdržala poseben status. Vicedom je bil neposredno podrejen cesar-
ju in ne deželnemu glavarju Štajerske. V17. stoletju je imela t. i. Celjska četrt posebno finančno upravo, posebni status pa je obdržala tudi po reformah Marije Terezije. Vse to upravičuje ime Celjska pokrajina kot najbolj primerno z zgodovinskega vidika. Prav tako pa se s tem imenom lahko mnogo bolj e identificirajo tiste občine v pred-
videni pokrajini, ki niso vpo-rečju Savinje - torej ves konjiški del pokrajine, Kozjansko, Obsotelje ...,« je predlog utemeljeval Rozman.
Ker so tudi iz nekaterih drugih občin vladni službi za lokalno samoupravo že poslali podobne predloge, lahko pričakujemo, da bo vlada novo predla ga no ime sprejela.	BRST
deli so že začeli,
V	Štorah gradijo dom starejših
v štorah so začeli z gradnjo doma za starejše občane, ki bo v naselju Lipa. Dom bo v popolnoma obnovljenem poslopju nekdanjega internata, ki mu bo investitor dodal velik prizidek.
V	domu, ki naj bi bil dokončan septembra 2008, bo prostora za 132 stanovalcev, nato bodo v drugi fazi dodah še varovana stanovanja z 62 posteljami. Dom v Štorah gradi podjetje Dom Lipa, ki je v stoodstotni lasti Nivoja. BJ - Št. 55-13. julij 2007 -
Tigri in tarantele iz papirja
v Celjskem mladinskem centru lahko otroci doživijo kreativne počitidce. Od 26. junija do danes in spet od 20. do 31. avgusta mladinski center prireja brezplačne ustvarjalne delavnice.
Otroci, stari od 8 do 14 let. se lahko pridružijo ustvarjanju z različnimi materiali, kot so keramika, steklo, ogledal-ca, kolaž, tekstil... Delavnice vodila slikar Tomaž Mi-lač in sociologinja ter biologinja Suzana Bursač - Vlai-sevič. Izdelovanju živali in predmetov iz papirja ter drugih materialov se vsak dan pridruži veliko otrok. Vprašali smo jih, kaj vse izdelujejo in kako se počutijo vmla-dinskem centru...
ku. Tukaj mi je zelo všeč, ker vedno nekaj izdelujemo. V ponedeljek sem pobarvala risbico, na kateri je bilo narisano morsko dno. Med počitnicami se igram tudi s svojim bratcem, šla pa bom tudi na morje.«
Zala Konej iz Vojnika:
»Izdelujem tigra iz role za toaletni papir in balona. Ko bom končala, bom na tigra nalepila še časopisni papir. Tukaj mi je všeč, ker izdelujemo različne stvari, barvamo in se na koncu tudi igramo. Sem hodim že ves teden. Naredila sem že obešalnik in pomagala sestri končati njen izdelek. Zdaj ko so počitnice, bom odšla tudi na morje in v hribe.«
Nik Leban iz Celja: »V mladinskem centru sem bil že velikokrat. S prijatelji smo narisali hišo in drevesa, veUko sem tudi barval s tempera barvami. Zdaj izdelujem tigra. Za glavo bom uporabil balon, trup pa je narejen iz časopisnega papirja in lepila, potem bom pobarval.«
Eva Vrhovnik iz Vojnika:
»Danes sem prvič prišla v mladinski center. S prijateljicami izdelujemo povodnega konja iz časopisnega papirja. Tukaj mi je všeč, ker se igramo in izdelujemo živali, zalo bom še prišla.« KŠ
Alicija Simonič iz Celja:
»Ker se ne bojim pajkov, iz-deluiem tarantelo iz časopisnega papirja m lepilnega ura-
Dom za nove Vranšane
Na Vranskem so tik pred izdajo gradbenega dovoljenja investitorju, ki bo na približno tri hektare velikem območju Brod gradil 15 vila blokov, skupaj 158 stanovanj. Stanovanja, velika od SO do 90 kvadratnih metrov, sodijo v višji bivalni razred, kjer naj bi za kvadratni meter odšteli med 1.300 in 1.600 evri.
Na voljo bo 320 parkirnih mest, območje pa bo zaprto za promet, pri čemer bo dostop možen čez podzemne
garaže in z nekaterih javnih parkirišč. Za naselje, imenovano Sončni vrtovi Vransko, bosta značilna svetloba in osončenje, posebnost tega projekta pa je gradnja okoli 60 varovanih stanovanj, s katerim naj bi kot koncesionar za domsko oskrbo upravljal Zavod sv. Rafaela,
Izgradnja stanovanj je vredna 20 in več milijonov evTov, občino pa s tem v zvezi čaka še gradnja pločnika z javno razsvetljavo in s kolesarsko stezo, ki bo nase-
lje povezala s centrom Vranskega, ter priključitev naselja na čistilno napravo. Na Vranskem poleg tega gradijo še stanovanjsko območje Prekopski zavodi, skupaj s podjetjem Energetika Vransko in ZRMK-jem iz Ljubljane bodo začeli graditi 12 stanovanjskih hiš, čaka pa jih gradnja še okoli 70 stanovanj. Na Vranskem do leta 2020 pričakujejo okoh 3.800 prebivalcev, kar je kar tisoč več kot zdaj.
MATEJA JAZBEC
Župan Mariio Balant pri
Vstopnice za odličnjake
v dvorani Kmetijske zadruge Braslovče so pripravili slovesnost, na kateri so podelili zaključna spričevala in pohvale letošnjim devetošolcem v OŠ Braslovče.
Zbrane devetošolce, starše in učitelje je ob tej priložnosti nagovoril župan Občine
Braslovče Marko Balant. Zah-valü se je vsem učiteljem in staršem, ki so spremljali to generacijo otrok in jih spodbujali pri delu, seveda pa tudi devetošolcem za njihovo marljivo delo. Kot vsako leto je župan tudi tokrat podelil priznanja in knjižne napade najboljšim. Tokrat je prizna-
nje in nagrado za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole prejelo sedem učencev, eden pa je nagrado prejel za doseženo zlato državno priznanje iz znanja tujega jezika., Za popestritev pofitniških dni je župan vsem devetošolcem podari] še paket vstopnic za kopališče Pingo.	TT
S srečanja starejših v Letuiu
Pozornost starejšim Letuša
Letuška KO Rdečega križa je v okviru krajevnega praznika pripravila srečanje občanov, starih 70 in več let. Srečanja se Je od 96 vabljenih udeležila dobra polovica krajanov.
Uvodoma so zbrane pozdravili predsednica KO RK Cvetka Kočevar, svetnik Danilo Arčan ter Bogdan Trop
kot stari in Marko Rosenstein	ženski pevski zbor ter mladi
kot novi predsednik Krajev-	letuškifantjeindekleta. Vav-
nega odbora Letuš. Vsi so	li doma so učenci POŠ in
izrazili priznanje starejšim,	najmlajši iz vrtca pripravili
ki so si vrsto let prizadevali, da bi bil kraj z okolico prijazen, ter jim zaželeli še veliko zdravja. V kulturnem pro-
tudi zanimivo razstavo, Po programu je bOa pogostitev, med katero je bilo dovolj priložnosti za pomenke in obu-
gramu so s pesmijo in krajšo janje spominov. Med najsta-igrico starejše razveselili rejšimi na srečanju je bila 94-učenci POŠ Letuš, domači letna Zofija Mogu. TT

Gib KS sa namestili ni lirižišču vŠempettu
Šempetrani praznovali
v KS Šempeter so pred kratkim obeležili krajevni in župnijski praznik.
V okviru praznovanja so pripravili koncert MoPZ Savinjski zvon, odkrili nov grb KS Sempeter in pripravili razstavo ročnih del krajanov. Na slovesni prireditvi je predsednik KS Silvo Udrih poudaril, da so za praznik namenu predali del kanalizacije, asfaltirane ceste in obnovljenega vo-
dovoda v Sončni ulici, čaka pa jih še ureditev križišča pri Sparu in športnih igrišč. V imenu občine je delo odborov, komisij in društev v kraju pohvalila podžupanja Ivica Čretnik.
Za uspešno delo sta priznanje KS prejela Zdenko Štrucl in ekipa mladih orien-tacistov PD Šempeter, grb KS je prejel Jože Randi, posebno priznanje za izredne
študijske uspehe Lea Opre-šnik, naziv častnega krajana pa Jože Tekavc. V kulturnem programu so sodelovali MoPZ Savinjski zvon, Petrovi tamburaši, folklorna skupina KU D Grifon in učenci OŠ Šempeter. Pripravili so tudi dva pohoda, športne prireditve ter Rimski mozaik našega Šempetra v Rimski nekropoli.
TI
Šmarski vrtec k šoli
Občinski svetniki v Šmartnem ob Paki so se že pred časom odločili, da bodo vrtec v Šmartnem, ki organizacijsko lart enota Maja sodi v JZ Vrtec Šoštanj, priklju-čiU šmarski šoli.
V Šmartnem so prepričani, da imajo tako v svetu staršev kot v svetu zavoda premalo vpliva na odločanje. To je dokazalo tudi imenovanje ravnateljice, saj po več letih ravna-teljevanja Šmarčanka Vesna Žerjav ni dobi-
la podpore. Za ravnateljico so izvolih Mileno Brusnjak iz Šoštanja, O priključitvi vrtca k šoli so v Šmartnem že večkrat razmišljali, po zadnji seji občinskega sveta pa je jasno, da bodo izpeljali vse ustrezne postopke, Ker gre za precej zapletene in zahtevne odločitve, naj bi nova organizacijska oblika v Šmartnem ob Paki zaživela v prihodnjem šolskem letu. Tovrstni rešitvi tudi v občini Šoštanj ne nasprotujejo.	US
Motoristi na Brnici
iki motoristi s
se zbrali že na 4. motorističnem pikniku na Brnici, planinski točki v Libojah.
PribUžno 150 motoristov, voznikov oldti-merjev in novodobnikov, se je s parkirišča pred trgovino Bala v Petrovčah skupaj odpeljalo na Brnico, kjer so se ob glasbi ansambla Rimljani okrepili z odličnim bogračem. Ta le ne le niim, temveč tudi obiskovalcem-
in ljubiteljem motorjev teknil še toliko bolj, saj je bil zastonj. Tlidi letos so druženje popestrile zabavne igre z nagradami. Organizatorju prireditve Turistično-športnem društvu Liboje ter idejnemu vodji prireditve Gregorju Deželaku je piknik, zahvaljujoč tudi vremenu, v celoti uspel, zato ga bodo v prihodnje še ponovili.
MJ
Na Brnici se je tudi letos družilo približno 1B0 vi Št. 55-13. julij 2007 -
12
lAŠKO I ŠENTJUB

DružiniciSsIčan^biizi
»Dajva še midva probat.€€
Letos bosta na Pivu in cvetju skupnemu življenju nazdravila Lilijana Selčan in Mitja Obreza
Poroka je pomemben dogodek v življenju posameznika. Za ta korak sta se od-ločUa tudi Lilijana Selčan in Mitja Obreza iz Škofje vasi. Večno zvestobo si bosta v nedeljo obljubila na Ob-četi po stari šegi v Laškem.
Že pred leti sta se na Oli-cetipo stari šegi poročDanjuna prijatelj in prijateljica, kar se je LUijani in Mitji zdelo zelo zanimivo. Rekla sta si: »Dajva še midva probat.« Veliko upanja, da bosta izbrana, nista imela, saj nista izpolnjevala nobenega od pogojev razpisa. »Nisva aktivna v nobenem društvu, ne prihajava iz Laškega, povrhu vsega pa že imava dva otroka,« pripoveduje Lilijana. A ker sta bUa z Mitjo edina, ki sta se prijAvila na nhret, fsn se v Etno odboru Jureta Krašov-ca Možnar odločili, da ju vseeno poročijo. Če ne bi bila izbrana za Ohcet po stari šegi, bi poroko verjetno odrinila še za kakšno leto. Tako pa sta morala vse pripraviti in organizirati v samo dveh mesecih. Prihodnjo soboto bosta v Vojniku svojo ljubezen potrdila še pred bogom, na njuno skupno pot pa ju bo
pospremilo okoli sto svatov, Tega dogodka se še posebej veselita štiriletni 2an ter leto in pol star Mihael, ki bosta mamico in očija spremljala do oltaija.
Več kot sedem let je, ko je prišlo do usodnega srečanja med Lilijano in Mitjo. Lilijana je deUla v gostilni, kamor je Mitja zahajal s prijatelji. Dekle za šankom je takoj opazil in vnela se je ljubezen na prvi pogled. Tudi Lilijana je po laatkem spogledovanju ugotovila, da je Mitja pravi za njo. Da je vsa stvar lažje stekla, pa so malce pomagali še fantovi prijatelji. Bodoča mladoporočenca sta jim za to pomoč neskončno hvaležna. Vesela sta, da sta po sedmih letih še vedno 7jljnhljpnfl kot na začetku in upata, da bo tako tudi ostalo. Lilijana Mitjo opiše kot potrpežljivega, pri čemer sama zase pravi, da je včasih malce sitna. Oba se strinjata, da se je treba za dolg in srečen zakon veliko in sproti pogovarjati ter pri odločitvah podpirati drug drugega. Čeprav ima Mitja veliko dela na kmetiji in v službi (po poklicu je voznik), Lilijani
Občini Šentjur certifilcat za Icaicovost
Minister za javno upravo Gregor Virant je zaposlenim v občinski upravi Občine Šentjur v Ipavčevi hiši slovesno podelil certifikat ISO 9001:2000 za kakovost.
Certifikat po standardih ISO 9001 je dokument, ki daje stranki jamstvo za zaupanje do organizacije. Šent-jurčani so cerrifikacijsko presojo za pridobitev certi-
fikata ISO 9001:2000 uspešno opravili 29. maja, presojo je izvedla certifikacijska hiša Bureau Veritas, Podružnica Ljubljana. Presoja je obsegala sistem organiziranja, vodenja in izvajanja upravnih in strokovnih postopkov v občinski upravi.
S sistemom vodenja kakovosti v občinski upravi zagotavljajo uspešno, učinkovito, sledljivo in transparentno ob-
vladovanje vseh procesov ter vrednotenje rezultatov dela posameznikov in uprave kot celote, jasno opredelitev zahtev, odgovornosti in pooblastil, načrtno in gospodarno pridobivanje in porabo proračunskih sredstev, razvoj in zadovoljstvo zaposlenih, učinkovito komuniciranje z javnostmi in vključenost zaposlenih v stalni proces izboljšav. TV
Hum prenovili v plesno središče
Hotel Hum v Laškem je v sredo ponovno odprl svoja vrata. Najemnik Zdravilišče Laško in lastnik Pivovarna Laško sta ga povsem prenovila in s tem bistveno izboljšala njegovo ponudbo.
Celotna obnova hotela s tremi zvezdicami, ki zajema posodobitev sob v prvem nad-stropju, zamenjavo strešne kritine, posodobitev restavracije, kuhinje, kavarne in sanitarij ter ureditev ločenega vhoda v hotel in kavarno, je
zdravUišče in pivovarno stala 1,4 milijona evrov Nekoliko so povečali tudi nastanitvene zmogljivosti. S prenovo so pridobili tri sobe, tako da je na voljo 28 sodobno opremljenih sob oziroma 56 ležišč. Restavracija sprejme do 200 gostov, v kavarni pa je prostora za približno 60 obiskovalcev. Posebnost restavracije je tudi v tem, da so po tleh položili parket, saj bi hotel Hum ponovno radi obudili kot plesno središče
Laškega. Kot je povedala vodja hotelov Zdravilišča Laško Cvetka Jurak, naj bi s plesnimi večeri začeli jeseni, pri čemer plesov ne bodo prirejali samo ob koncih tedna, ampak tudi med tednom.
Kot zanimivost omenimo, da je bil Hum že v sredo ob odprtju stoodstotno zaseden, pri čemer so bile sobe rezervirane že nekaj mesecev v naprej. Jurakova si želi, da bi büo tako vse dni v letu.
BA, foto: GK
včasih priskoči na pomoč tudi pri gospodinjskih opravilih. »Včasih se me usmili in namesto mene pomete ali pomij e posodo. Tudi kavico skuha, medtem ko ga jaz razvajam s sladkimi dobrotami,« našteva Lilijana, prodajalka po poklicu, Prostih trenutkov jima ob dveh majhnih otrocih ne ostane veliko, a ju to ne moti. Ker si želita veliko družino, se bo Žanu in Mihaelu verjetno pridružil še kakšen družinski član. Razmišljata o treh otrocih.
Bodoča mladoporočenca sta si dom ustvarila pri Mitjinih starsih v Ško^i vasi. Ker že nekaj let živita skupaj, menita, da bistveno drugače po poroki ne bo. »Nekateri v šali pravijo, da nama bo opeka na ^vo padla. Sicer pa nama želijo, da hi. se čimbolj e razumela in da bi dobro vzgajala otroka. Vsi nama govorijo, da bo po poroki vse dmgače, da bom bolj stroga, Jaz pa mislim, da bistveno drugače ne bo. Upava, da se bova v zakonskem jarmu enako dobro počutila, kot sva se do zdaj,« se nasmeje Lilijana, medtem ko Mitja ljubeče pogleda svojo izvoljenko.
BOJANA AVGUŠTINČIC
Z OBCIÜSKIH SVETOV
v Šentjurju dražji vrtec
ŠENTJUR - Svetniki so obravnavali tudi podražitev vrtca, Točko so na dnevni red uvrstili že drugič zapored. Po izčrpnem poročilu glede upravičenosti do višjih stroškov vodje oddelka za družbene dejavnosti Judite Methans Šarlah in pozivu ravnateljice vrtca Zore Ketiš so svetniki kljub številnim pripombam predlog o podražitvi sprejeli. Cene v Vrtcu Šentjur so se zvišale na 395,40 evra za oddelek od 1.-3. leta, na 321,74 evra za kombinirane oddelke od 2-4„ 2.-6., in 3.-4. leta ter na 297,87 evra za oddelek 3.-6. leta. Sicer pa Šentjurčani dobro skrbijo za nataliteto. Vrtec bo v naslednjem letu obiskovalo kar 497 otrok, pri čemer so vse enote vrtca, razen v Loki pri Zusmu, že polne.
Nezadovoljni z LUŠ
ŠENTJUR - Svetniki so imeli kar nekaj za povedati ob predstavitvi delovanja Javnega zavoda Ljudska uni-

verza Šentjur. Direktorica Jelka Godec je predstavila načrt dela za leto 2007, predvidene stroške in programe, ki naj bi jih LUŠ izvajala. Kot je povedala, za številne od njih ni dovolj zanimanja, nekateri svetniki pa so ob tem očitah, da bi se morala LUŠ posvečati zgolj svoji osnovni dejavnosti ter oblikovati jasnejšo vizijo delovanja za v prihodnje. Sicer pa so se strinjali, da j e LUŠ pomembna za razvoj občine.
Več denaija za novorojenčke
ŠENTJUR-ObCina bo po sklepu svetnikov odslej še bolj radodarna do družin z novorojenčki. Te bodo odslej lahko prejele enkratni denarni prispevek v vi-
äini 140 evrov, kar je za slabih 12 odstotkov več kot do zdaj.
TIC ima novega šefa
ŠENTJUR - Po burni razpravi o smiselnosd so svetniki vendarle izglasovaÜ spremembe odloka o ustanovitvi občinskega informacijskega centra. Če so TIC leta 2005 organizacijsko vključili v RA Kozjansko, naj bi odslej za turizem, predvsem njegov strokovni in koordinacijski del, skrbela ljudska univerza. Tako so odločili svetniki, ki so kljub števihiim pomislekom podprli idejo, da se TIC prenese pod njeno okrilje. So pa priložnost izkoristili predvsem za razpravo o klavrnem stanju turizma na Šentjurskem. PM

=4111111
B06AŠKAS.I SMABJEP.J.1 KOZJE | PODČETKIEKi
13
Veliko škode je sanirane
v Ortnicah v občini Kozje, kjer je bilo predlani hudo neurje, so v sredo slovesno predali namenu nov, višje postavljeni most čez Bučo. Oba glavna govornika, župan Andrej Kocman in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, sta se spominjala takratnega razdejanja.
Kot je dejal Podobnik, priča o velikanski škodi podatek, da je vlada med vsemi slovenskimi občinami namenila za sanacijo največji znesek prav Občini Kozje. Po neurju so poleg tega, da so zgradili nov most.
dili strugo in brežine ter sanirali nekatere ceste. Župan in predstavnik krajanov sta se za pomoč iz Ljubljane zahvalila ter zaprosila niinistraza nadaljevanje sanacije po neurju, ki še ni povsem končana. Slovesnosti se je udeležil državni sekretar iz kabineta predsednika vlade dr. Vinko Gorenak.
V odmaknjenih Ortnicah, kjer Je le 12 hiš, so pripravili za goste otvoritve gostoljubni sprejem, s pogostitvijo pod šotorom in harmonikarjem.
BRANE JERANKO
iske vojske. V
;o slovesno predali namenu nov most, slovesnosti pa sta se udeležila minister Janez Podobnik in državni sekretar ii kabineta predsednika vlade dr. Vinko Gorenak.
S športno dvorano v Podčetrtku bodo v tej občini nove možnosti za šolarje, dnige občane ter za goste zdravilišča Temaljni kamen so položili mmiiitur dr MIlan Zver. državni sekretar iz kabineta predsednika vlade dr. Vinko Uorenak, župan Peter Misja m direktor term Zdravko Počivalšek (od leve proti desni).
Podčetrtek potrebuje dvorano
športna dvorana v Podčetrtku naj bi bila zgrajena junija prihodnje leto. To so povedali v sredo, med slovesnim polaganjem njenega temeljnega kamna.
Položili so ga minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, državni sekretar iz kabineta predsednika vlade dr. Vinko Gorenak, direktor
Term Olimia Zdravko Počivalšek ter župan Peter Misja. Dvorano, ki bo merila 3.100 kvadratnih metrov, bodo zgradili v finančnem sodelovanju med občino, ministrstvom in Termami Olimia, služila pa bo za potrebe domače šole, drugüi občanov ter gostov zdravilišča. V njej bo možnost igranjako-šarke, nogometa, tenisa ter
še marsičesa. Dvorana bo ob obstoječih športnih napravah pod vasjo Lipa.
Minister je bil v govoru posebno zadovoljen zaradi vključevanja zasebne^ sektorja, direktorterm pa je opozoril na možnost pridobivanja novih gostov. Pripravili so tudi bogat kulturni program.
BRANE JERANKO
Začetek gradnje na Sladki Gori
Minuli petek so na Sladki Gori v občini Šmarje pri Jelšah imeli kratko slovesnost ob začetku gradnje doma krajanov in gasilcev. Gradili ga bodo v treh fazah, v prvi, ki naj bi jo končali oktobra, bodo zgradili garaže za PGD Sladka Gora in večnamensko dvorano.
Stari gasilski dom na Sladki Gori je bil zgrajen v začetku 60. let, a ga bodo ob dokončanju novega po-ruših, saj po besedah predsednika PGD Stanka Kam-pleta, ne zadostuje več potrebam gasilcev. »Sedaj imamo opremo in vozila na treh lokacijah, gasilsko cisterno pa kar pod kozolcem,« je povedal. Novi dom bo po njegovem omogočil, da bo oprema primerno shranjena in pripravljena za intervencijo.
Z gradnjo novega doma krajanov in gasilcev je zadovoljen tudi župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, ki je povedal, da so se lu to investicijo intenzivno pripravljali štiri leta. Novi dom so sprva želeli zgraditi na mestu, kjer zdaj sloji stari, ven-
dar je ta lokacija neprimerna. Zakriva namreč zelo poznano baročno cerkev, ki jo letno obišče okoli 500 avtobusov romarjev in turistov, na kar je opozoril tudi zavod za varstvo kulturne dedišči-
Gradnjo bodo sofinancirali tudi Icrajani

Vehkost objekta bo okoli 700 kvadratnih metrov, zgradili pa ga bodo v dveh etažah. >.V prvi fazi bo delež občine 328 tisoč evrov, z delom. ki ga bodo vložili v gradnjo, pa bodo domačini in gasilci prispevah okoli pet milijonov starih tolarjev,« je povedal Cakš, ki je še dodal, da bodo pri izgradnji druge in tretje faze kandidirali za sredstva iz skladov EU za iz-gradnjo ali obnovo vaških kulturnih in društvenih centrov. Projekt gradnje doma krajanov in gasücev so lani že prijavili na razpis, vendar so izpadli. Celotna investicija vseh treh faz znaša 850 tisoč evrov in Cakš je povedal, da bodo v primera vnovičnega neuspeha na razpisih sredstva črpali iz proračuna, kjer
Gasilci Sladke Gore pred zemljiščem, na katerem bo zgrajen novi dom gasilcev in krajanov.
so že zagotovljena. Pojasnil je, da s pridobitvijo evropskega denarja želijo zmanjšati vložek Občine Šm^e pri Jelšah in denar vložiti drugam.
Po besedah predsednika KS Sladka Gora Gorazda IVločnika, bo v domu poleg gasilskega svoje prostore dobilo tudi turistično društvo in Rdeči križ, vra-
ta pa bodo odprla tudi za vsa društva, ki bodo na Sladki Gori ustanovljena v prihodnosti.
z manj do več?
Šmarski občinski svetnik Tomi Rumpf, ki prav tako podpira predlog, da se dom na Sladki Gori čimprej zgradi, pa je prepričan, da bi lahko dom krajanov in gasil-
cev zgradili za precej manj denarja. Rumpf je dejal, da bi bilo treba projekt ponovno pregledati in zagotoviti znižanje cene gradnje na razumno vsoto, V sporočilu za javnost, ki ga je medijem posredoval januarja, je zapisal: »Razliko, ki bi po moji oceni lahko znašala vsaj polovico, torej 400 tisoč evrov, bi namenili za na-
kup prepotrebnih vozil za gasilce, saj so zdajšnja, predvsem pa sladkogorska gasilska cisterna, zelo dotrajana, Drugi del sredstev bi namenili za ureditev prostorov za potrebe vrtca in šole na Sladki Gori.« Rumpf se še sprašuje, kolikšni bodo stroški vzdrževanja tako velikega objekta.
TINA VENGUST
14

f.Mmmi
Kar 200 možnosti za mlade
Dobrna upa na konec padca demografije
Eno glavnih vodil Občine Dobrna je od leta 2004 ureditev prostorskih možnosti za mlade družine. Poleg možnosti za individualne gradnje so v tem tednu namenu predali 48 novih stanovanj v centru mesta, jeseni pa bo začel delovati tudi jaslični oddelek v vrtcu Dobrna.
Slovesnost ob odprtju treh novih poslovno-stano-vanjskih blokov, ki jih je podjetje Vegrad zgradilo v minulem letu, je bila pričakovana, saj so na Dobrni nova stanovanja nazadnje dobili pred 29 leti. Šest sta-
novanj je financirala občina, 11 Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ostale je Vegrad ponudil na trg. Hkrati s stanovanji so pridobili tudi šest poslovnih prostorov, v enem naj bi kmalu odprli tudi večjo samopostrežno trgovino.
Nova stanovanja so sprva želeli predati že v začetku leta, vendar so pri gradnji komunalne infrastrukture ugotovili, da je obstoječa dotrajana in potrebna celovite prenove. Zdaj se jim je na otvoritvi v okviru delovnega obiska vlade na Savinjskem pridružil tudi mi-
nister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Zadnja tri leta se na Dobrni trudijo v kraj privabiti čim več mladih družin, pravi župan Martin Bred. »V tem času smo zagotovili okoli 90 možnosti za razpršeno gradnjo stanovanjskih hiš, s sprejetimi zazidalnimi načrti smo ustvarili možnosti še za okoli 60 gradenj, namenu pa smo ravnokar predali 48 stanovanj v samem centru občine.« Poleg tega so svetniki pred kratkim potrdili nov program v Vrtcu Dobrna- Odslej bodo namreč lahko v vr-
tec sprejeli tudi otroke iz prvega starostnega obdobja, ekonomska cena pa bo zanje znašala 388 evrov, kar je sicer pet odstotkov več kot v sosednji vojniški občini. Tudi ta cena še vedno ne bo pokrila stroškov vrtca z novo enoto, vendar so se svetniki zavestno obvezali, da bodo razliko pokrili iz proračuna. Vse z namenom mladim omogočiti čim boljše pogoje bivanja v občini. »Vse to mora prinesti neko novo mladost na Dobrni,« upa župan Bred, »pa konec padca demografije!«
RP
Simbolično je ključe stanovanj
prevzela družina Resne r.
Maraton v ribolovu
v soboto je lXiristično društvo Mlače organiziralo tradicionalni, tretji mini maraton v ribolovu na mlaških ribnikih.
Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 21 ribičev, je vodil Ladislav Goijup. Po šestih urah so sodniki stehtali ulov in razglasili najboljše. Prvo mesto je zasedel Moš Bračič iz Poljčan z 8.100 grami, drugo Boštjan Križanec iz Makol s 6.160 grami, čast domačinov pa je rešil Karel Furman z Jerneja z ulovom rib v skupni teži 4.330 gramov.	J G
Neodgovorno s smetmi
v vojniški občini so, odkar imajo zaposleno komu-
h črnih odla-
gališč skorajda ni več, stara so sanirali. A v to so bili prepričani do nedavnega.
Pred kratkim so predsednika KS Vojnik Mirka Kra-šovca krajani v bližini Gradišča opozorili na novo črno odlagališče (na sliki) različnih odpadkov - tako gospodinjskih kot gradbenih, m-di tistih, ki so okolju zelo nevarni. «Odloženega materia-
la je za vsaj 30 kamionov. Od odsluženih avtomobilov do salonitnih plošč, pločevink, omar... Česa takega enostavno ne morem razumeti,« je razlagal Krašovec.
O novem odlagališču so že obvestili komunalno inšpektorico Natašo Kos, ta pa se
bo šele po razgovoru z lastnico zemljišča odločila, kakšno kazen ter predvsem komu jo bo predpisala. V primeru, če storilca dejanja ne bo mogoče ugotoviti, bo odlagališče morala sanirati občina sama.
RP
Občanova beseda na spletu
Občina Slovenskem Konjice je oblikovala novo spletno stran na dosedanjem naslovu www.slovenskekonjice.si. Poleg posodobljenega grafičnega izgleda so skušali stran narediti kar najbolj prijazno za uporabnike in jim ponudili čimveč podatkov na enem mestu.
Dosedanjim splošnim podatkom o občini, županu in občinskem svetu so dodali povezavo s Katalogom informacij javnega značaja, kjer so med ostalim objavljeni vsi občin-
ski predpisi, javni razpisi, upravni postopki in obrazci. Spletna stran je obogatena s podatki o krajevnih skupnostih, zavodih in društvih, z galerijo slik in s koledarjem dogodkov, v katerega lahko prireditelji sami vpisujejo najave prireditev in dogodkov,
Spletna stran ponuja tudi novo storitev Občanova beseda. S to interaktivno storitvijo želijo vzpodbuditi občane k sodelovanju pri ustvarjanju «boljše in lepše podobe našega mesta«.	MBP
V Vojniku se bolj kot s črnimi odlagališči komunalnih odpadkov soočajo z odlagališči gradbenih odpadkov. Takšnih kršiteljev medobčinska inšpektorica ne more kaznovati, temveč zadeve prepusti kolegom iz okoljskega inšpektorata.
Nastop ljudskih pevk Iz Dobrove
Ljudski pevci prepevali v Klokočovniku
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna Izpostava Slovenske Konjice - In Kulturno društvo Loče sta organizirala Območno srečanje ljudskih pevcev občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje.
Zbrane pevke in pevce je na izletniškem turizmu Ku-kovič v Klokočovniku nagovorila vodja JSKD 01 Slovenske Konjice Breda Slapnik.
Prireditev je vodila Majda La-botar. V tekmovalnem delu so nastopili Pevke iz Dobrove, Ljudski pevci Vitanje, Pevke z Brinjeve gore, KD Ljudske pevke Rogatec, Ljudski pevci s Stranic in Ljudski pevci Lipa Vitanje. Srečanje je ocenjevala strokovna spremljevalka srečanja Adriana Gaberščik. Skupina ljudskih pevcev, ki se je uvrstila na regijsko tekmo-
vanje konec oktobra vRogaš-ki Slarini, bo znana šele na zaključku vseh območnih tekmovanj.
Po tekmovanju se je vsem zahvalil predsednik KD Loče Stanko Kukovič in jih povabil na prosto, kjer je bü nastop ljudskih godcev, ki ni bil tekmovalnega značaja. Za zabavo je do poznih ur igral ansambel Kavalirji.
JG

Znani
Veronikini nominiranci
V prostorih Rt medie so predstavili pet nominirancev, ki se bodo s svojimi pesniškimi zbirkami potegovali za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Zaključni Veronikin večer bo 28. avgusta na Starem gradu nad Celjem.
Žirija, v sestavi predsednika in urednika revije Bukla Sama Ruglja, pesnika Iztoka Osojnii^a in novinaija Petra Kuharja, je izmed okoli 200 pesniških zbirk izbrala pet nominiranih zbirk. Te so: Hipodrom avtorja Miklavža Koraelja, Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger, Ujedanje pesnika Toneta Pavčka, Prostor zate avtorja Petra Semoliča in Pokrajine s senco, ki jih je napisal Marjan Strojan.
Miklavž Komelj je Veronikino nagrado že pejel leta 2002 za zbirko Rosa, Marjan Strojan pa si je s Cirilom Zlobcem delil Veronikino nagrado leta 2000, za pesniško zbirko Par-niki v dežju.
Podelitev Veronikine nagrade bo 28. avgusta na Starem gradu Celje. Na literarnem večeru bodo sodelovali vsi nominiranci, pesmi pa bosta brala tudi Veno Täufer in Ace Mermolja. Veronikina nabada znaša štiri tisoč evrov, nagrajenec pa bo prejel tudi Üstino Mestne občine Celje. Na prireditvi bo organizator podelil tudi Zlatnik poezije 2007, katerega prejemnik še ni znan.
TINA VENGUST
Virtuozni
Torkov koncert madžarskega ansambla Javorkai je v dvorano Celjskega doma privabil veliko občinstva. In to je, po dobrih dveh urah vrhunskega muzici-ranja, zadovoljno zapuščalo dvorano. Četudi morda vsi niso dobili prav tistega, kar so pričakovali.
Brata Javorkai z violino in s čelom ter spremljajoča glasbenika s cimbalami in klavirjem so namreč kaj nenavadna zasedba. Obetali smo si noč polno strasti ciganske glasbe, zvokov onkrajmurskih ravnic, dobili pa večer vrhunskegan
in)a,
1 katei
kvartet pravih glasbenih v
5 je
tuozovpopeljal skozi svoje interpretacije skladb slovitih skladateljev kot so Paganini, Popper, Bartok, Brahms, Ravel, Rimski Korsakov... Ansambel igra klasiko na svoj način, samosvoje, z manj strasti od pričakovanj, a vrhunsko, virtuozno. V skladbe vnašajo izjemno veliko improvizacij in v njih koketirajo tudi z džezom. Kdor je pričakoval le cigansko dušo, je ostal dolgega nosu. Tisti pa, ki so pričakovali glasbo, pisano z veliko začetnico, so izsilili dva dodatka in domov odšli zadovoljni in potešeni. Doživeli smo izjemen glasbeni večer.	BRST
Madžarski kvartet Javorkai je navdušil številno občinstvo.
Huschke navdušil
Takšne eksplozije odlično odigrane glasbe, zabave in pozitivne energije kot jo je v ponedeljek v Celjskem domu občinstvu uprizoril samosvoj nemški čelist Wolfram Huschke, v Celju že dolgo nismo doživeli. Če sploh že
Huschke je umetnik in pravi virtuoz na klasičnem in električnem čelu. Glasbo, ki jo deÜ s poslušalci, je praktično nemogoče opisati. Občuteno in pretanjeno odigra Bacha, že minutko zatem uprizarja pravi šov z mešanico rifov iz Hendrixovih in drugih rock'n'roll komadov, z mimiko in čelom odigra igro opic v kletki...
Sam pravi, da je glasba zanj življenje, njegovo srce. »Glasba mora biti živa, mora biti del življenja, intenzivna. Ko pogledam v občinstvo, začutim, kaj igrati. Ne igram le tisto, kar bi sam. Ko sera na odru, ustvarjam glasbo za ljudi,« je povedal ob koncertu, na katerega je pred vrati dvorane vabil sam in se rokoval s skoraj vsemi obiskovalci, kot se je po dveumem koncertu tudi od vseh in vsakega posebej tudi poslovil.
Apokahpsa 4ane8 ob 22. un pri Vodnem sto^u. BS
Z amaterskim filmom
WoKram Huschke je
pa tudi sijajen zabavljač.
Celjska izpostava JSKD v okviru prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu pripravlja nocoj, v petek, ob 21. uri pri Vodnem stolpu (če bo deževalo pa v Mestnem kinu Metropol) III. Večer amaterskega filma.
Večer amaterskega filma j e tokrat namenjen predstavitvi dosežkov celjskih ljubiteljskih filmskih ustvarjalcev zadnjega leta. S tem dokazuje, da Celje že vrsto let premore zavzeto in izjemno ustvarjalno mlajšo generacijo filmaijev, ki dosega zavidljive uspehe tudi na mednarodnih festivalih, Namen večera je popularizacija te produkcije in vzpodbuda njenim mladim ustvarjalcem. Tokrat se bodo predstavili z dvema filmoma: z desetminutnim dokumentarnim filmom Ljub-Ijana-Celje, Celje-Ljubljana (režija Sladjan Ljubojevič, scenarij Jan Šiško) in celovečernim igranim filmom Popobio (režija in scenarij Alen Pavšar in Robert Mast-nak).
Kradd film Ljubljana-Ce-Ije, Celje-Ljubljana na doku-
mentarni način prikazuje utrip življenja ob stari magistrati cesti Celje-Ljubljana in ljudi, ki živijo ob njej. Utrip, ki je od takrat, ko so mednarodni prometni tokovi stekli po novi avtomobilski cesti, zanesljivo drugačen. Nekdanja osrednja cestna povezava med Dunajem in Trstom še iz časov Marije Tterezije, o čemer pričajo številne staie furmanske gostü-ne, jablane ob cesti, s katerih si je lahko popotnik utrgal jabolko ... tako dobiva drug pomen in tudi življenjski utrip na njej in ob njej, O tem pripoveduje pričujoči dokumentarni film. Mladinska drama Popolno je zmagovalec Mednarodnega filmskega festivala Filofest 2006 v Ljubljani, med 200 fibni iz številnih držav sveta, kjer je prejel tudi nagrado za najboljšo igro. Popolno je zgodba treh najstnikov, ki se prebijajo skozi vsakdanje najstniške težave in s tem spoznavajo pravo vrednost ljubezni, prijateljstva in življenja samega.
BOJANA AVGUSTINČIČ
OCENJUJEMO Slika in njeno sporočilo
Mlaßi likovniki se v novejšem času odločajo za široko uporabo vizualnih sredstev, zlasti takšnih, ki izhajajo iz digitalne tehnokigi]e. saj so prepričani, da s tem bolj ustrezno pre	! katerem delujejo. Brane Sirca, ki se prav
tak	led mlajšo generacijo, pa vztraja pri os-
novnem slikarskem izražanju in s tem nadaljuje koncepte predhodnih generacij, hkrati pa svojim delom daje značaj lastne raziskovalTwsti. Takšna je tudi njegova nova razstava, Ki ÜU ic ÜÜ 17. julija na ogled v Savinovem salonu v Žalcu.
Za njegova dela je znaülno, da izhajajo iz osnov, ki so se razvile že v času poznega modernizma, ob tem pa jim dodaja novejše komponente, ki označujejo naše obdobje. Ena od značilnosti njegovega slikarstva je abstraktno izražanje, v katerem se izgublja neposredno upodabljanje realnosti. Zato slika postaja realnost kot takšna in sploh več ne potrebuje »nekaj«, kar bi rmm naj predstavljala, razen, da nam govori o svoji lastni prisotnosti. Sestavljena je iz raznolike upombe likovnih sredstev, kjer se barve spreminjajo u oblike, te pa nam govorijo o neizčrpnih možnostih, ki se lahko pri tem razvij^o. To prepoznamo tudi y osrednjem delu, ki ga je avtor pripravil za razstavo in je sestavljen iz treh sklopov. Vsak zase predstavlja povsem individualno enoto, vendar pa skupaj aänkujejo kot skladna celota in gotovo je smiselno, da tako ostanejo tudi po razstavi, kjerkoli bo že njihovo mesto. Če v tem kontekstu ponovno omenimo likovno delo v razmerju do realnosti, gre pri tem slikarstvu še za neposredno interpretacijo glasbe oziroma notnih zapisov njegovega starejšega sorodnika Rista Sovina. Slikarjev hommage skladatelju vsebuje povezavo med likovno in glasbeno govorico, ki sta si pravzaprav izjemno daleč, a vendar ju lahko tudi neposredno povezujemo. Mnogokrat se prav glasba omenja kot abstraktna, težko doloäjiva ali celo neoprijemljiva - podobno seveda velja za velik del novejšega slikarstva.
Čeprav razstava predstavlja dela, ki so slogovno vpeta v naš čas, pa nas ravno s citiranjem notnih zapisov skladatelja vračajo tudi v preteklost in sicer v prva desetletja prejšnjega stoletja, ko so se pn nas dogajale velike spremembe tako v glasbi, kakor tudi na likovnem področju. Zato nosi Širčeva razstava več sporočil, ki se nanašajo predvsem na izvirno galerijsko postavitev in koncept, f katerem gre za preseganje ožjega likovnega področja in vsebuje tudi de! zgodovine mesta.	BORIS GORUPIČ
Poletje s paleto
Vn
d središ-
ču Citycenter Celje pripra Ijajo med 9. in 22. julijem brezplačne likovne animacije. na ogled pa je razstava likovne šole Umbra z naslovom Poletje s paleto. Jutri, v soboto, bo v Citycen-tru še prireditev Dan stripa.
Ob petkih in sobotah so v Citycentru brezplačne likovne animadjelikovne šole Umbra, ki se jih lahko udeležijo vsi, ne glede na starost. Obiskovalci bodo lahko poizkusili slikati z akvareli, s pasteh, svinčniki in flomastri. Slikali bodo lahko tudi na majice in na obraze, ter se učih risanja tatujev Na ogled je tudi razstava likovne šole Umbra, najboljši izdelki, ki bodo nastali na delavnicah, pa bodo nagrajeni. Glavne nagrade za tri najboljše izdelke so potovanje na Dimaj ter tri- in enomesečno šolanje v likovni šoli Umbra.
Na dan stripa, 14. julija, bo Citycenter obiskalo več znanih avtorjev tega žanra. Vzbuditi želijo pozornost za strip in ga ponovno umestiti na mesto, ki mu je pred leti že pripadalo. Na Dan stripa je povabljenih šest slovenskih risarjev, ki bodo ustvarjali pred obiskovalci in tako pokazali, kako strip nastane. Nato bodo lahko ob pomoči moderatork tudi obiskovalci risali stripe.	KŠ
HARRY POTTER
IN
FENIKSOV RED
nmemkmjü
v akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali ŠENTVID PRI GROBELNEM. Našega novinarja boste našli v tamkajšnjem gasilsko-kulturnem domu vtorek, 17. juUja, ob 19. uri, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pßite ali nas pokličite!
Eden od dokazov, da mladina nujno potrebuje prostor za druženje.
Kraj, ki obeta
Na Ložnici pri Žalcu je največji problem cesta - Z enotnim nastopom upajo na boljše čase - Neobičajna turistična ponudba
ste se mogoče ob vožnji mimo smerokaza lulaj vprašali, kaj se skriva za imenom LoMca pri Žalcu? Kraj, omenjen že leta 1262, je le streljaj oddaljen od ŽalcA. Sestavljajo ga štirje zaselki z dobrimi 650 prebivalci. Kraj je na nek način žalska industrijska cona, ki se prepleta s spalnim naseljem in kmetijsko dejavnos^o.
Ložnica ni klasična strnjena vas, temveč jo že od nekdaj delijo na Zgornjo in Spodnjo Ložnico, Cigunce ter Ška-
•	farjev hrib. Sicer zaselki ni-; so povsem ločeni, pa vendarle : jih razdvaja rečica Ložnica. V »Skušamo delovati kot celo-; vita skupnost, res pa je, da
ima vsak geografski del svojo specifiko in probleme, ki .. se včasih težje rešujejo,« je
•	med našim druženjem omenil Matjaž Omladič. Ena od značilnosti je, da kraj neneh-no raste. Ne le v spalnem in
^ bivalnem delu, raste tudi in-; dustrijski del, ki obdaja del j Ložnice. Na tem koncu naj-! demo nekaj najmočnejših š žalskih podjetij, kot so Ju-i. teks, Novem, Mnerva, Pirh ) ..„vneposrednibližinijetudi industrijska cona Arnovski ; gozd s svojimi vplivi.
Da ima sinergija med bivalnim in industrijskim de-lom svetle in temne plati, je znano že iz preteklega dogajanja na Ložnici. BUa so obdobja, ko med podjetji in krajani praktično ni bilo dialoga, zdaj pa le skušajo iskati čim boljše rešitve za so-bivanje, «Velikokrat smo v trikotniku navzkrižnih interesov: interesi vaške skupnosti, industrijskega dela in občinskih struktur,« je povedal Omladič, Milan Končnik pa spomnil na čase, ko so bili v kraju enotni in s skupnimi močmi postavili gasilski dom ter zaprli smetišče.
Ložnica organizacijsko spada k Mestni skupnosti Žalec. Kot je v tovrstnih odno-
ki so predstavili utrip Ložnice pri Žalcu,
sih navada, so tudi na Ložnici omenili, da se je MS včasih obnašala kot slaba mačeha, a se razmere izboljšujejo. »Vesel sem, da je Ložnica vtem mandatu še pri MS,« je omenil predsednik sveta MS Roman Virant in dodal, da bi lahko združeni Ložničani probleme hitreje in bolj uspešno reševali. Kot predstavnica kraja v svetu MS poleg Omladič sodeluje še Ivica ZapušekSkubic. V kraju naj bi deloval vaški svet, ki bi zbiral mnenja krajanov, prenašal njihove pobude in seveda reševal probleme. Iz preteklosti je znano, da kadar je vaški svet aktiven, se v kraju lahko kar nekaj postori. Sogovorniki so se strinjali, da je treba na tem področju nekaj ukreniti in mogoče so v teh dneh že našli rešitev.
tomobili, še bolj nadležen je transportni promet, pa čeprav vsak tovornjak, ki zavije proti Ložnici z glavne ceste, krši prometne predpise. Tako je ne krivim ne dolžnim krajanom vsiljen takšen promet, ki ga standardi kakovostnega življenja sploh ne dopuščajo, »Ložnica mora biti odprta za naravne povezave, hkrati pa bi jo morali povsem zapreti za tranzitni promet, tako osebni kot tovorni, ki je vezan na industrijsko cono,« je povedal Omladič- Tako so pred leti na občini sprejeh ureditveni načrt za gradnjo ceste, ki bi potekala po meji z industrijskim delom in del-• bivalni del Lož-
načrtom, ki so v glavah občinskih struktur. Zakaj ne bi vzeli meseca ali dveh in preverili, če stari načrti še rešujejo vso prometno zagato na Ložnici? Zakaj ne bi poskušali ugotoviti, če obstaja kak-
šna boljša rešitev? Je pa res, da nismo dolžni čakati še nadaljnja tri leta,« je Omladič prevzel nase pobudo, ki je že razburila svetnike v žalskem občinskem svetu. Že takrat sta ložniška svetnika, Andrej Vengust in Janko Kos, opozarjala predvsem na čas. »Če gre za obdobje dveh, treh mesecev, če bi se izkazala boljša rešitev in če je možno problem rešiti z dovoljenji. seveda ne zavračamo možnost druge trase,« je nanizal Kos kar nekaj »če-]ev« ter dodal, da je v letošnjem proračunu že predviden denar za gradnjo ceste, prispevek 150 tisoč evrov pa obljublja tudiJuteks. Če bi denar prenesli ter načrtovali gradnjo tudi v proračunu za prihodnji dve leti, so na Ložnici pripravljeni potrpeti. Vengust je omenil, dajevtem sklicu idealna priložnost, da na Ložnici uresničijo kar nekaj načrtov.
Tudi v MS se strinjajo, da je v ospredju cesta, za začetek pa urejajo razsveüjavo na Spodnji Ložnici. »Jasno je, da se bodo pojavile nove zahteve in predlogi za boljšo kakovost življenja. Tako jeprav, saj se ne delimo na naše in vaše,« pričakuje Virant. Eden takšnih predlogov je zagotovo izgradnja kanalizacije v Spodnji Ložnici, za katero so menda pripravljeni projekti, izvajale so se meritve, realizacije pa ni in ni. Kraj nujno potrebuje športno igrišče, so vsi bili enotoega mnenja. Sedanje si te^ imena niti ne zasluži, v kraju pa je vse več mladine, ki si želi športnih aktivnosti. Tudi zato je eden od načrtov na Ložnici izgradnja igrišča, ki bi mu dodali igrala za najmlajše ter prostor za druženje.
Problem, ki je očitno povzročil kar nekaj gorja v kraju, je bazna antenska postaja, od katere bi želeli nekaj iztržiti. Navedli so še eno nerazčiščenih točk, odkup oziroma menjavo zemljišč. Krajani se zavedajo, da gre za zgodbo z dolgo brado, vendar jih še ni zapustil občutek izigranosti. Ena od priložnosti, kjer vidijo dodaten denar za potrebe kraja, je vsaj del odškodnine za smetišče, zavedajo pa se, da bi lahko več iztržili tudi od
gospodarskih družb. Seveda niso proti industriji, le prijazna do okolja mora biti. »Čeprav,« so zagotovili sogovorniki, »se je na tem področju v zadnjih letih marsikaj postorilo.«
To je seveda le ena slika Ložnice. Bolj prijazen in vesel je tisti družabni del. ki ga v kraju ne manjka. Kraj, čeprav nima cerkve, se ponaša z enim najstarejših žalskih gasilskih društev, gasil-ci pa že od nekdaj skrbijo . za pestro dogajanje, PGD, ki sedaj deluje v prvi kategoriji, so ustanovih leta 1922, vanj pa je vključenih 82 članov, Da so za silo opremljeni, sta omenila predsednik Mitja Lešnik in podpovelj-nik Matej Antloga. V skladu s svojim delom so tudi gasilci na Ložnici že začeli zbirati in varčevati denar za novo vozilo, ki ga društvo potrebuje. V kraju je poldrugo leto dejavno tudi strelsko društvo, v katerega se je v kratkem času vključilo 50 članov. »Gre za precej hifer vzpon, v društvu pa je izjemno veliko mladih. Trenutno smo v slovenskim merilu na 6. mestu,« je navedel predsednik Darko Simončič.
Strelci so poleg ribičev in kinologov »krivci« tudi za razmah turizma ob bajerju, kjer nastaja neke vrste šport-no-turistični center, ki ga obiskujejo tudi od drugod. Čeprav je Ložnica zanimiva že iz preteklosti, v bližini so na primer ostanki protestan t-ske cerkve, je svojevrstna turistična posebnost; »Na Ložnico pride vsak dan več zaposlenih, ki delajo v podjetjih, kot je stalno živečih duš v kraju. In mi smo dobri gostitelji, ki ponižno in potrpežljivo prenašamo tegobe,« je v svojem slogu navedel Kos in dodal, da se je stanje v zadnjih letih bistveno izboljšalo. »Pred leti je bilo v resnici nevzdržno. Danes je Ložnica idilična vasica, v kateri se ne prepiramo, temveč izmenjujemo mnenja in izkušnje. Mislim, da smo dobra ekipa in če bomo složni, bomo lahko veliko naredili.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
ijej
Problem številka ena v kr; ju je zagotovo cesta. Dejstvo je, da krajani " ' ' ' težko prenašajo hrup, bobnenje, smrad in še marsikaj, kar je povezano z vsakdanjim prometom. Ne le av-
nice.
Sedaj so se spet začela lomiti kopja, ker so nekateri prepričani, da se je v treh letih promet spremenil in da bi veljalo še enkrat pregledati, katera rešitev bi bila za Ložnico in prebivalce najbolj optimalna, »Ne gre za politični ali interes posameznika. Vendar je treba preveriti, če ti plani ustrezajo no-
De^aiB
Posebno polnjenje laškega phia j knjigi vpisa. Znjim bodo spomini r
I dobil vsak, ki je svoj podpis pustil v a minule Dneve Laščanov lažje stekli.
Uvod v 43. Pivo in cvetje je bil sredin Dan Laščanov, ki je bil tokrat v znamenju sedmič. Sedmič zapovrstjo so se namreč Laščani srečali na Graščinskem dvorišču in začeli skupno popotovanje skozi čas.
Ideja o organizaciji dogodka, ki ga Laščani posvetijo sami sebi, se je porodila v začetku tisočletja in odtlej vsakokrat na predvečer uradnega odprtja Piva in cvetja večer preživijo v družbi dobrih starih znancev in prijateljev, Tokrat so se Laščani ustavili ob pomembnih sedmi-cah v zgodovini Laškega. Skozi Igro so se spominjali, kako se je skozi stoletja trgovalo v mestecu ob Savinji, kaj in kje so kupovali naši predniki in kako se je potrošnja spreminjala od bisage do nakupovalnega vozička. Svoje popotovanje skozi zgodovino so začeli leta 1227, ko je Laško dobilo trške pravice. Prebivalcem majhne naselbine, ki je štela nekaj s slamo kritih lesenih koč ter tu in tam kakšno bogatejšo iz kamna zidano in z lesenimi skodlami pokrito hišo, je trške pravice podelil vojvoda Leopold VL Bahenburški. Po ozkih blatnih poteh, ki so se vile skozi takratno Laško in po katerih so se podile domaČe živali, so se kar naenkrat začeli ponosno sprehajati tržani, zavedajoč se svojega novega položaja in pravic ... Naslednja pomembna prelomnica v zgodovini Laškega je bilo leto 1927, ko je to postalo mesto. Začetek prejšnjega stoletja je bil čas velikih svetovnih sprememb in pomembnih dogodkov, ki so dosegli tudi Laško. Kraj je v nekaj ietih tako spremenU podobo, da ga je
»Laško pivo, to je pijača za me ...«sija mogoče pi JožeRajh.
bilo komaj spoznati: dobü je asfaltne ceste, vodovod, nove šole, prvi stalni kino z zvočnimi filmi in celo nekaj. Česar danes nima več, javno stranišče.
T\idi letos je bila na voljo knjiga vpisov, do katere se je ves večer vila dolga vrsta. Vse generacije so želele v njej pustiti svoj podpis, za nagrado ob vpisu pa je vsak prejel tudi posebno pivo Laščan, da so spomini lažje stekli. Tu je bila še dobrodelna akcija za socialno ogrožene otroke, ustvarjanje laških likovnikov, nastop Laške pihalne godbe in mažoret ler še marsikaj zanimivega.
Vrhunec letošnjega Piva in cvetja bo jutri, v soboto, ko bodo obiskovalci med drugim lahko uživali ob vodni simfoniji z brežin reke Savinje ter ob veličastnem ognjemetu z gradu Tabor. Nedelja bo obarvana bolj etnografsko. Na Oh-ceti po stari šegi bodo dopoldne poročili že 39. pai, Pivo in cvetje pa bo popoldne sklenila parada, v kateri bo Pivovarna Laško predstavila svoje blagovne znamke skozi čas, na ogled pa bodo tudi oldtimerji in stare konjske vprege.
BOJANA AVGUŠTINCIC Foto; GREGOR KATIC
Oo knjige vpisa se je ves večer vila dolga vrsta.
Dan Laščanov so s svojim ustvarjanjem obogatili tudi laški likovniki.

Drugače kot
proti »zvezdašemfc
Na Skalni kleti je zadet Dejan Rusič, potem koje v zadnjem času uspel prekomerno trao znizati za 7 kilogramov.
Nogometaši MIK CM Celja so pred začetkom 1. SNL (21. julij) odigrali predzadnjo pripravljalno tekmo, doslej najslabšo.
Sicer so na Skalni kleti uspeli z 1:0 ugnati drugoligaša Triglava iz Kranja, vendar bi lahko zmagali tudi gostje. Že v uvodnih minutah tekme je igralec Triglava Banič prejel rdeCi karton, a so Celjani z igralcem več do odmora dosegli le en zadetek, ko je Sebastjan Gobec zaposlil Dejana Rusiča. V nadaljevanju je gorenjsko moštvo spet imelo 11 igralcev in si ustvarilo nekaj zrelih priložnosti, medtem
ko so celjski rezervisti razočarali trenerja Pavla Pinnija. Prav nič ni pokazal napadalec Dragan Benlč, v prejšnji sezoni sicer najboljši strelec I. bosanske lige v dresu banjaluš-kega Borca. Nekaj deset navijačev Celjskih grofov je kljub temu zvesto bodrilo svoje ljubljence. Celjsko moštvo bo svojo pripravljenost preverilo še v soboto v Areni Petrol proti hrvaškemu prvoligašu Varteksu (19.00). Medtem vodstvo kluba išče dva kakovostna nogometaša, vezista in napadalca.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
Janša zamenjal Zvera
Bilo je v 5. minuti drugega polčasa na parketu dvorane Golovec
Vlada ni padla. Predvsem zaradi bivšega reprezentan-ta Mirana Pavlina, ki je spretno povezoval vladne malonogometne niti.
Politiki in gospodarstveniki Savinjske regije, Bojan Šrot, Ljubo Žnidar, Miran Jurkov-šek. Drago Šešerko, Martin Mi-količ, Marjan Krajnc, Izidor Krivec, Cveto Kavka, Stanko Stepišnik, Danilo Senič, Tomaž Gradišnik, Franci Pliber-šek. Marko CviJd, Janko Cepin, Viktor Tajnšek, Aleš Zupane, Andrej Štrk, Marjan Kovač in Tomaž Benčina, so se trudili na vse kriplje, simbolično jih je vodil celo trener MIK CM Celja Pavel Pinni, a ni šlo. Končalo se je z 1:3. Da zna tudi z glavo, jc v uvodu tekme dokazal Milan Zver in spretno pospravil žogo v mrežo po visoki in natančni Pa-vlinovi podaji. Vezist slovenske »pravljične« selekcije jeza-bil drugi gol, potem pa je Bojan Šrot ukradel žogo Janezu Janši, aplavz pa se je raz-legel le z južne tribune. Na severni je bila tudi najbolj goreča premierjeva oboževalka Urška Bačovnik. Tretji gol za goste je dosegel Marjan Hribar. hi ko je že kazalo, da go-
stoljubni gostitelji lahko igrajo )>do jutri«, pa ne bodo zadeli, je imenitno počil po žogi Cveto Kavka in vlada je bila premagana. Vsaj enkrat.
Rdeče-modrim mali nogomet tokrat ni šel od nog, bistveno pa je, da jim gre pretežno vse od rok v njihovih pisarnah. In da bodo seveda prispevali čim več - morebiti tudi iz lastnega žepa - denarnih sredstev za nakup CT-aparata v Splošni bolnišnici Celje. Se-
Bomba Cveta Kavke in goool!
lektor vladnega nogometnega moštva Andrej Vizjak je slavnostno sporočil, da je Vlada Republike Slovenije donira-ia pet tisoč evrov. Primanjkuje jih še okoh dvestokrat toli-
Vprašanje, zastavljeno med intervjujem na Radiu Celje: »Kako je mogoče, da nekdo, ki ni Slovenec, a ima slovensko državljanstvo in je javna oseba, v svojih javnih nastopih ne uporablja slovenskega jezika? Gre za trenerja celjskih rokometašev in selektorja slovenske moške reprezentance.« Predsednik Vlade RS Janez Janša je odgovoril: »To je bolj retorično vprašanje. Dejstvo je, da je za uradne potrebe v Sloveniji pač predpisan kot uradni jezik slovenski jezik. Slovenski jezik je danes tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije. Slovenija bo Evropski uniji predsedovala v slovenskem jeziku. Prav bi bilo, da se tega zavedajo tudi tisti, ki pridejo k nam in pri nas živijo.«
ni mušČHn Culja Stanko Lorger, pnri slovenski atletski zvezdnik in trikratni olimpijac, je izvedel začetni udarec, kasneje pa se je zapletel v klepet z Janezom Janšo.
ko ...Honorar za nastop je plesna skupina Top-fit aerobik team prav tako namenila v dobrodelne namene.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
Junak tekme je bil, čeprav je prejel tri gole, Matjan Kovač, saj jih je preprečil kar nekaj.

lumj
MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI
Nadaljevanje v začetku septembra
Žogobrcarske bitke na Skalni kleti so čez poletje prekinjene, nadaljevale pa se bodo v prvem septembrskem tednu.
Izidi 10. kroga veteranske lige; Sipro-Cetis - Splošna bolnišnica Celje 6:3, Azzuri - Klateži-Taverna 0:5, ŠD Cinkarna - Črički 5:1, U-8 - Veflon 6:8. Vodijo Klateži-Taverna s tremi točkami naskoka pred ŠD Cinkarno, medsebojni obračun, morebiti odločilni za prvaka, pa bo sledil že v prvem »jesenskem« krogu. Najboljši strelec vodilnega moštva je Predrag Vasič (13 golov), najučinkovitejši nasploh pa »cinkarnar« Faik Kamberovi^, Oba sta nekoč tresla mreže v dresih celjskega kluba.
V 1. ligi vodi B&G avtomobili s točko prednosti pred Škvadro (na vrhu liste strelcev je Denis Omanovič iz moštva MIK), v 2. ligi pa si je Engrotuš praktično že zagotovil napredovanje.

Bernota ne bo v Rogaško Slatino
čeprav sta si predsednik KD Janina Milan Bastašič in dosedanji trener Domžal-Cank Tomaž Bernot pred mesecem dni dala roki, s čimer je Bernot postal trener članske ekipe kluba iz Rogaške Slatine, je pred koncem tedna prišlo do zasuka.
Bernot je namreč Bastašiča obvestil, da si je premislil in da bo v naslednji sezoni vodil ekipo Odeje iz Škofje Loke. Tako ekipa Citycentra, kot se zdaj imenuje članska ekipa iz Rogaške Slatine, ponovno išče trenerja.
Kuijad, Rehar, Bastašič ...
Bastašič, ki je bil tudi lani trener, je že poklical Alojza Kuljada, lani pomočnika pri Merkurju, ki je bil v resnih kombinacijah tudi na samem začetku iskanja trenerja, a se je takrat še nadejal klopi Ce-Ijank, kamor se je vrnil Ciglar. Kuljad Bastašiču še ni odgovoril, v zadnjih dneh pa je aktualen postal tudi Aleš Rehar, dosedanji trener celj skega KK. Istočasno v City centru pospe-
šeno iščejo igralske okrepitve, kajti Aleksandra Bukvič se je vrnila v Srbijo, Živo Zdol-šek in Evo Grm je Merkur potegnil nazaj v Celje, tako da je ekipa iz lanske sezone še kako oslabljena. Bastašiča, ki je še pred tednom najbolj razmišljal o zasluženem dopustu, tako zdaj čaka težko delo v vročih dnevih, ni pa izključeno, da bo ob koncu kar sam ponovno sedel na klop kot prvi trener, čeprav je napovedal svoj popoln umik na predsedniško mesto v klubu.
Najbliže Cuješ
Kot vse kaže, so se nekatere stvari začele premikati tudi v Alposu iz Šentjurja. Čeprav so v klubu še naprej zelo skrivnostni in telefoni zvonijo v prazno, se je izvedelo, da je najbliže temu, da sede na klop Alposa, Matjaž Cuješ iz Maribora, ki je pred dvema sezonama vodil ekipo Rogle iz Zreč, nazadnje pa je deloval kot trener mlajših kategorij v Mariboru. Neuradno se je izvedelo, da sta se Čuješ in predsednik Alposa Jože Palč-
Nova medalja
slovenskih rokometašev
Slovenska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu do 19 let na Švedskem v velikem finalu izgubila z gostitelji prvenstva s 33:23.
Varovanci selektorja Slavka Iveziča so osvojili prvo mesto v predtekmovalni skupini po zmagah nad Švico (20:15), Latvijo (21:16) in Estonijo (28:20). V nadaljevanju so igrali neodločeno z Islandijo (26:26), izgubüi s Češko (23:25) in ugnali Norveško (26:24). V polfinalu so zmleli Španijo s 36:26. Ivezi-čev pomočnik je bil Stanko Anderluh, igrali pa so tudi Aljoša Čudič, Žiga Drugovič, Aleš Šišmanovič (vsi Celje Pivovarna Laško) in Matic Vrečar (Gorenje). »Veseli smo srebrne medalje, a se obenem zavedamo, da bomo cilje morali objektivno zastavljati, torej okoli petega mesta. Preverih smo, kam spadamo. Zdaj nam bo laže pri usmeritvah za prihodnost. Vse pa bo seveda odvisno od kvalitete dela v klubih in predvsem od mi-nutaže, ki jo bodo imeli fantje, saj je od nje zelo odvisen napredek posameznika. Po tehničnem znanju smo med vodilnimi državami, zaostajamo pa glede fizičnih sposobnosti, kar je še mogoče nadoknaditi,« je brez evforije analiziral Ivezič.
DEAN ŠUSTER, foto: ALEKS ŠTERN
Slavka Ivezič je izjemno uspešen pri deluz mlajiimi drževnimi selekcijami.
Kadetinje so na EP-ju na Slovaškem pristale oa 1!. mestu. Dn^ strelka selekdje je bila Celjanka Alja Koren. Iz Celja Celjskih mesnin sta nastopili še Hnkara Toš in Laura Gerič, iz Celeie Žaleč pa Tjaša Piki.
Težak boj za polfinaie
s
nik več ali manj že vse dogovorila, le na papir je treba še vse to zapisati in podpisati. Če bo vse v redu, naj bi bila pogodba podpisana naslednji teden, nato bo sledilo sestavljanje ekipe za naslednjo sezono. Po Šentjurju se govori o Nedeljkoviču, Čmeru, Koba-letu, Dragšiču, a če pa bo kaj iz vsega tega, bo treba poča-kari.
Zlato rog močnejši za pokal Fiba
Potem ko so v Laškem sprejeli igranje v pokalu Fiba v naslednji sezoni, je jasno, da bo treba moštvo okrepiti. Sedanja sestava je namreč solidna za slovensko, a nikakor za mednarodno sceno. Tega se pri Zlatorogu zavedajo in so že dejavni pri iskanju okrepitev za prvo ekipo. Imena so zaenkrat še vedno skrivnost, ni pa skrivnost, da je možna vrnitev Terryja Williamsa, lani prvega igralca moštva iz Treh lilij.
JANEZ TERBOVC
Slovenska košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu do 20 let v Novi Gorici in Gorici nanizala pet zmag, a šele tretja tekma v drugem krogu tekmovanja, ki je bila včeraj zvečer, je imela odločilen pomen glede vstopa v boj za odličja.
Varovanci selektorja Mira Aliloviča so se s tremi zmagami v prvem delu tekmovanja uvrstiU na prvo mesto v skupini A, v nadaljevanju pa v skupim E dodali še dve zmagi. V torek so s 96:84 premagali Litvo, v sredo pa gladko opravili še s Turčijo z 82:74. Za slovensko reprezentanco nastopata tudi Celjana Matej Krušič in Tadej Koštomaj, ki sta dosegla 37 oziroma 10 točk, član KK Zlatorog Drago Brčina pa se je v statistiko strelcev vpisal z dvema točkama. Pol-finalna obračuna ter veliki finale bodo na sporedu v soboto in nedeljo v italijanski dvorani •„ Palafaigot, ki sprejme 5.500 obiskovalcev in »slovi« po slabem prezračevalnem sistemu, saj na tekmah letošnjega evropskega prvenstva niti igralci niti obiskovalci še niso zadihali svežega zraka.
MOJCA KNEZ
Mateja Knišlča so med akcijo nemočno opazovali kar štirje sitski kolarkaiji.
Turško obrambo je s hitrim prodorom Izigral Tadej Koštomaj.
ZRK Celje Celjske mesnine: Klavdija Zorko
Klavdija Zorko je svojo rokometno pot začela v četrtem razredu osnovne šole kot krožna napadalka, nato pa jo je njen takratni trener Martin Goršič presuvil na desno kriio, kjer i^a še danes.
Svoje prvo odličje je leta 1997 prejela na turnirju v Umagu, kjer je z ekipo mlajših deklic zasedla tretje mesto. V naslednjih sezonah je z ekipo mlajših deklic dosegala še drugo oz. tretje mesto v državnem prvenstvu.
Uspeh tretjega mesta je ponovila tudi kot igralka starejših deklic v naslednjih dveh sezonah. Z ekipo starejših deklic se je udeležila tudi mednarodnega turnirja v Karvi-ni, kjer so dekleta dosega drugo mesto.
Enako dobre rezultate je dosegala tudi kot i^alka mladink, ko so na mednarodnem turnirju na Madžarskem osvojile prvo mesto.
V članski ekipi je dosegla še dve srebrni medalji v pokalnih tekmovanjih, v sezoni

^^dezete
celjske mesnine
2004/05 drugo mesto v državnem prvenstvo, v naslednji sezoni pa tretje mesto.
V prihodnji sezoni upa, da bo z ekipo ponovila uspehe ter da bodo dekleta pridno trenirala. Prav tako pa si želi, da bi osvojila prvo mesto v državnem prvenstvu, kajti edino ta lovorika v njeni zbirki še manjka.
I^^OIWIKA

O šengenski meji in preisicanosti icaznivili dejanj
Minister zadovoljen z delom celjske policije - Matejev obisk »impulz« za še večji zagon pri delu na gradbišču?
Direktor PU Celje Stanislav Veniger in minister za notranje zat »surovem stanju« novega objekta, v katerega naj bi si
i latinska policija vsalila decembra.
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate se je v Rogaški Slatini srečal z direktorjem Policijske uprave Celje Stanislavom Venigerjem. Mate si je ogledal predvsem objekte, ki bodo namenjeni delovanju policije ob vstopu Slovenije v šengensko območje. Toda srečanje ni bilo namenjeno le pogovoru o pripravi policije na šengensko mejo, Mate se je z Venigerjem pogovarjal tudi o nekaterih drugih odprtih vprašanjih in problemih, s katerimi se sooča oziroma se je soočala celjska policija.
Direktor celjske policije je ministru predstavil tudi rezultate dela v prvi polovici leta, predvsem stopnjo preiskanosti kaznivih dejanj. Celjska policija sledi njegovim načrtom, pravi Mate, češ da so v zadnjih dveh letih naredili veliko za večje zaupanje ljudi, pri čemer so se izboljšali tudi medsebojni odnosi, ki so bih znotraj policije včasih zelo skrhani. To sodeč po nekaterih izjavah zaposlenih drži, saj naj bi se določene stvari s prihodom Venigerja in ostalih vodstvenih delavcev na položaj pred časom temeljito spremenile na boljše. Mate in Veniger sta se pogovorila še o načinu organizacije dela policistov v obmejnem pasu, a minister že zdaj miri tamkajšnje prebivalce, da zaradi šengenske meje ne bo še več policistov. »Šlo bo le za minimalno povečanje števila policistov na tem
območju,« pravi Mate. Je pa policija pred dnevi objavila razpis za kandidate za policiste, ki jih bodo usposabljah tudi za varovanje šengenske meje. Prijave so možne še do 27. julija.
Mate se je z Venigerjem po ogledu gradnje objekta v Rogaški Slatini, kamor naj bi se do konca leta presehla slat in ska po-hcijska postaja, odpravil še na postaji mejne policije Rogatec in Bistrica ob Sotli, ogledal si je še novogradnjo mednarodnega mejnega prehoda Dobovec in prostore tistega v Bistrica oh Sotli, O obnovi policijske postaje pa se je pogovarjal tudi s komandirjem policijske postaje v Šmarju pri Jelšah.
V Rogaški Slatini je objekt za novo po-Ucijsko postajo še vedno v fazi gradnje, a kljub temu minister Mate pravi, da bodo objekt končali do konca decembra. »Glede vstopa v šengenski prostor imamo določene obveznosti, zato sem tudi prišel sem, da morebiti dam z obiskom še kakšen >im-pulz za dodaten zagon dela<, med obveznosti spadajo urejeni mejni prehodi, osta-U objekti pa niso pogoj za vstop v šengenski prostor. Toda želimo vse objekte dograditi v roku in kot kaže bo objekt nove slatinske poUcijske postaje kljub nekaterim zaostankom le dokončan do decembra,« še dodaja Mate.
SIMONA SOLINIC
Celjan goljufal in izsiljeval
Po naših podatkih naj bi Policijska uprava Liv-no iz Bosne in Hercegovine ovadila 49-letnega Celjana, ker naj bi zlorabil pooblastila v gospodarskem poslovanju sicer slovenskega podjetja Eveatus, ki deluje tudi v Bosni.
49-letmk naj bi dalj časa izdajal lažne potne naloge za Bosno in tujino, nato pa si iz tega naslova nakazoval večje količine denarja. S tem naj bi vtaknil v žep več tisoč evrov. Več deset tisoč evrov pa naj bi protipravno pridobil skozi fiktivne pogodbe s podjetji, ki sploh niso obstajala, ter oškodoval slovensko podjetje Eventus in Davčno upravo Livno. Daje ovadbaže vložena, so nam potrdili tudi na tamkajšnjem tožilstvu, kjer dodajajo, da naj bi kmalu za Celjana spisali tudi obtožnico, vendar osumljeni nikoli ni bil v priporu. Kot smo še izvedeli, pa naj bi istega Celjana aprila ovadili tudi mariborski kriminalisti. Ovadba mu očita izsiljevanje, a v sostorilstvu ie ene osebe.
SŠ
Smrt zaradi malomarnosti?
Kriminalisti ovadili medicinsko sestro - Svojci Bojana Kajtne bodo tožili tudi bolnišnico
Celjski kriminalisti : dni končali krin
jvedli zaradi smrti 50-letnega Bojana Kajtne. Kot je javnost obvestil vodja operativno komunikacijskega centra, višji policijski inšpektor Božidar Pezdevšek, so podali kazensko ovadbo zoper 31-letno medicinsko sestro iz celjske bolnišnice zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomar-nosü po 129. členu Kazenskega zakonika. Zagrožena kazen za to dejanje je do pet let zapora.
Svojd pokojnega Bojana Kajtne, ki je zaradi srčnega infarkta umrl na poti iz bolnišnice v zdravstveni dom, kamor ga je medicinska sestra poslala po napotnico, ocenjujejo, da je kriminalistična preiskava potrdila njihove navedbe. »Kriminalistična preiskava je bila uspešna, saj je pokazala, daje bolnišnično osebjekrivo za Bojanovo smrt. S tem so se sprožili mehanizmi za ugotavljanje odgovomo-sti,« je dejal Miran Kajtna. Prod medicinski sestri nameravajo vložiti civilno tožbo: »Po našem mnenju ni mogoče pripisati krivde samo njej, saj je imela nadrejene in delodajalce. Po posvetu z odvetnikom Bojanom Gmbarjem iz Maribora smo se odločili, da bomo tožbo vložili mdi proti bolnišnici,« je dodal.
Medicinska sestra, ki jo sumijo storitve kaznivega dejanja povzročitve
smrti iz malomarnosti, je po naših podatkih 31-letna Darja Š. z območja Prebolda. Z njo smo skušah vzpostaviri stik, a je za medije nedosegljiva - menda naj bi bila na dopustu. Izjav za javnost v njenem imenu ne daje niri njen zastopnik Luka Zaje iz odvetniške družbe Čeferin. Pravi, da je za to še prehitro, v telefonskem pogovoru nam je le dejal, da se omenjena ne počuti krivo. Dodal je še, da jih tožilstvo še ni obvestilo, ah bo sploh sledilo kazenski ovadbi in po preiskavi za omenjeno 31-letno sestro vložilo obtožnico.
Poleg kriminalistične preiskave je bil doslej končan interni strokovni nadzor v bolnišnici, ki je pokazal, da je prišlo v noči na 10, junij, ko je umri Bojan Kajtna, do odstopanja od utečenih poti dela na urgenci. Bojana Kajtne namreč dežurna zdravnica ni niti videla niti zanj vedela, edino zdravnik pa lahko odloča o nujnosti obrav-
Zunanji strokovni nadzor pa je že začela tudi Zbornica zdravstvene in ba-biške nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Njihova komisija bo delo predvidoma končala prihodnji teden in poročilo posredovala ministru za zdravje.
MBP, SŠ Foto: GK
Prižgane sveče na mestu, kjer so našli Bojana Kajtno

breznu ni ostalo praktično nič.
Zaradi službe v smrt?
V globeli našli mrtvega Aleksandra Tovornika, pred nekaj dnevi odpuščenega pripadnika specialne enote - O prehitro naprteni krivdi želel javno spregovoriti
ko so v globeli ob cesti Jezerce-Ka-lobje našli na streho prevrnjen osebni avtomobil, se je tragično končala za 28-letnega Aleksandra Ibvornika, doma iz Dobja pri Planini. Tbvomik, pripadnik Specialne enote Generalne policij ske uprave, ki je, kot smo že pisali, zaradi junijskega streljanja na zasebni zabavi v Šentjurju ostal brez dela, je iz nepojasnjenega vzroka zapeljal čez vozišče na travo, po kateri je nadaljeval vožnjo do previsa v st^ mo globel.
Tovornika naj bi pogrešali že od nedelje, ko je njegov telefon zvonil v prazno. Na Operativno-komu-nikacijskem centru so vponedeljek okoli 13. ure dobili obvestilo, da je v globeli ob cesti Jezerce-Kalobje na streho prevrnjeno osebno vozilo, v katerem je voznik, ki ne kaže znakov življenja. Na kraj so poslali policijsko patruljo in ekipo nujne pomoči, ki sta pri ogledu kraja nesreče ugotovili, da je Tovornik
usodnega dne vozil po regionalni cesti izven naselja Jezerce, iz Šentjurja proti Dobju. Ko je pripeljal do dela vozišča, ki poteka v dokaj strmem klancu navzgor iz blagega levega ovinka v ravni del, je iz nepojasnjenega vzroka zapeljal čez levo vozišče na travo. Po njej je nadaljeval vožnjo do previsa v strmo globel, kjer je najprej udaril v bre-žino, nato pa je vozilo padlo v globel, kjer je Tovornik dobü tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Na celjski policijski upravi pojasnjujejo, da vse sledi nesreče kažejo, da je šlo za prometno nesrečo, pri čemer indicev, ki bi potrdili, da je šlo za samomor, niso našli.
Prevelik pritisk?
Na podlagi preiskave, ki jo je takoj po neljubem dogodku v Šentjurju, ki je očrnil policijske vrste, odredil direktor celjske policijske uprave Stanislav Veniger, in na podlagi zaseženih tulcev so ugoto-
vili, da je bilo le nekaj strelov izstreljenih iz Tovornikove pištole, medtem ko večji del najdenih tulcev in vsaj ena krogla pripadajo pištoli celjskega policista. Kot so kmalu po dogodku izjavili na novinarski konferenci na celjski policijski upravi, naj bi zoper oba podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, ki je na celjskem tožilstvu še niso prejeli. 28-letnemu Tovorniku je generalni direktor policij e Jože Rom-šek pred dnevi podpisal sklep o izredni odpovedi dela, medtem ko postopek odpovedi dela zoper celjskega policista še traja, saj naj bi bil odsoten. Tovornik je bil pri policiji zaposlen približno deset let, v specialni enoti se je zaposlil pred približno petimi leti in pred tem služboval kot policist v Celju.
Kot smo izvedeli, ga je to, da je ostal brez službe, ne da bi mu dokazali, da je v junijskem jutru pred lokalom Kemoplast v Šentjurju streljal on, zelo prizadelo. Nikakor se ni sprijaznil s tem, da so bili zgolj zaseženi tulci dokaz in obenem dejstvo za nadrejene, da odloži službeno pištolo, pozabi službene obveznosti in značilnost dela, ki naj bi v specialni enoti zahtevala še kako psi-ho-fizično pripravljenega človeka. V zagovoru, da dol^e svojo resnico, se je branil tudi z odvetnikom. Verjel je, da ga bodo sprejeli nazaj v enoto, kjer se je uril za najzahtevnejše naloge, kamor se je pred časom vrnil zaradi daljše odsotnosti, ko ga je nekdo od sodelavcev ustrelil v roko. Tovornik se je odloCü, potem ko bi dokazal, da so se njegovi šefi prehitro odločili za tako skrajen ukrep, proti kateremu so nasprotovali tiidi v policijskem sindikatu, tudi zaradi pritiska medijev, kot je bil prepričan, javno spregovoriti. Ali je Tovornikova smrt splet nesrečnih okoliščin ali tega, da je ostal brez službe, ni mogel sprejeti, ostaja nepojasnjeno. Ne pa tudi policijska preiskava, ki v zvezi s tem dogodkom kljub hitrim ukrepom še ni razjasnjena.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Bančnica tokrat res na begu?
Bančna uslužbenka Vera Simovič bi zaradi poneverbe denarja morala stopiti pred sodišče - Z denarjem v Srbiji?
v Banki Celje so lani poleti po končani notranji reviziji ugotovili, da je njihova uslužbenka 55-Ietna Vera Simovič, doma z Gubnega pri Šentjurju, v obdobju 1999-2006 odtujila več kot pol milijona evrov. Kazenska ovadba zoper njo je bila podana marca letos, medtem ko kriminalistična preiskava še ni končana, saj še vedno zbirajo obvestila glede pridobljenega denarja. Simo-vičeva tudi še ni bila zaslišana, saj naj bi pobegnila v Srbijo, v Banat, in je za njo razpisana mednarodna tiralica.
Simovičeva, zaposlena v šentjurski poslovalnici Banke Celje več kot 30 let, je na račun snahi-nega podjetja Sanima v manjših zneskih nakazovala denar kar' sedem let. Ovadena je za nezakonito poslovanje predvsem z zasebniki. Poneverbo so v banki odkrili po naključju, ko so spremenili sistem kontrol. Znesek neupravičenega odliva znaša približno 550 tisoč evrov, pri čemer komitenti zaradi njenih nečednih poslov niso bili oškodovani. Simovičeva je lani junija zaradi suma, da si je neupravičeno prilastila denar, v službi dobila odpoved, proti njej so vložili kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Celju. Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač je ob odkritju razočarano ugotavljal, da tolikšnega zneska ni odtujil še nihče, pri čemer je osupljivo, da gre za ose-
bo, ki je bila zelo dolgo zaposlena v banki. Njeno nadrejeno so zssadi objektivne odgovornosti takrat premestili na drugo delovno mesto.
Razpisana tiralica
Za Simovičevo, ki bi morala biti zaslišana, je razpisana tiralica, ker naj bi pobegnila v Srbijo. Da si je nekdanja bančnica zatočišče poiskala v Srbiji, se je, ko se je v javnosti izvedelo za njene nečednosti, govorilo že lani, S svojim možem naj bi takrat prebegla v Srbijo, v Banat, kjer je rojena in od koder sta z možem leta 1973 prišla v Slovenijo. A se je kmalu ugotovilo, da je odšla le na dopust v Piran, pri čemer je zatrdila, da nima namena nikamor bežati. Glede poneverbe denarja, za kar je predpisana kazen zapora od 1 do 8 !et, je dejala, da bo o tem razsojalo in razsodilo sodišče. V pogovoru je tudi zatrjevala, da nima nobenega premoženja, da je njena družina, mož in oba sinova, v kreditih In dolgovih. S Simovičevo naj bi imel pred leti slabo izkušnjo tudi nek prodajalec, ki naj bi jo ujel prikraji, nato pa presenečeno ugotovil, da gre za isto gospo, ki mu je kasneje na banki urejala kredit. Če Simovičeva lani še ni imela razloga za prebeg v Srbijo, je razlog letos, ko bi morala stopiti pred sodišče na zaslišanje, najverjetneje več kot utemeljen.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATlC
Hiša Vere Simovič. ki je v celjski banki
evrov, je to poletje prazna.

z Avstralci do Maroka
Zamuda v Malagi je imela vsaj to dobro plat, da se je medtem skoraj zjasnilo. Jadmo sem se vkrcala na prvi trajekt preko Ožine. Ladij načeloma ne maram; imajo to slabo navado, da pod mano potonejo. Uro in pol intenzivne morske bolezni sem preganjala tako, da sem štela rešilne čolne (oba), rešilne sode (tudi oba) in se učila tlorisa v primeru požara, čeprav bi v primeru skoka s te ladje človek končal kot biftek.
Priključila sem se trem Avstralcem, ki so se navdušili nad mojo idejo, da je Chefc-haouen (po nasvetu malaške-ga hostelirja] najprimernejše mesto za aklimatizacijo. O navalu nadležnih domačinov, o katerem so toliko strašili, pri izkrcanju ne duha ne sluha; bila sem globoko razočarana. So se pa Avstralci izkazaU za knjižni primer tepčkov, ko so se taksistu pustili prepričati, da danes avtobusi ne vozijo več (ura je bila pol enajst dopoldne) in da jih bo za «Verygoodprice« kar on odpeljal; ker so se ponudili, da me za drobiž vzamejo s sabo, se nisem pretirano trudila pojasnjevati, da jih vleče za obe nogi hkrati. A glede na to, da skoraj niso imeli prtljage, ker »sproti kupujejo stvari«...
Smuknili smo okoli Tan-gerja, kije bil videti kot svinj-
sko predmestje Aten. Tri ure vijugaste vožnje v zdelanem mercedesu, prek zelenega hribovja severnega Maroka. Bistvene razUke med pokrajinama na spodnji in zgornji strani Ožine ravno ni, le da je španska polna mondenih naselij in golf igrišč, maroška pa smeti, ovc in otrok, ki ob cesti prodajajo zmečkane pomaranče.
Vajenka pri Berberih
Chefchaouen se je izkazal za zadetek v polno. Čim so vse tri Avstralce zgrabüi in pričeli vlačiti naokrog po me-dini (starem mestnem jedru - po nenapisanem pravilu največkrat tudinajslikovitej-šem), me je dvom o pristnosti prizorov z maroških razglednic zapustil. Oprtana s huronskim nahrbtnikom sem jim sledUa po ozkih labirin-tastih uhčicah, pobarvanih svetlo modro. Pigment prodajajo v žakljih, zraven začimb; berberske ženske sedijo med kupi zelenjave, moški prodajajo preproge in kramo. Tisti, ki niso bili oblečeni evTopejsko, so bili videti kot vitezi Jediji v svojih kaftanih.
Po kakšni logiki smo prišli do hotela, ne sprašujte. Še vedno mislim, da so nas trikrat peljali naokoli, da bi bili tako utrujeni, da bi sprejeli katerokoli ponudbo, a na
koncu le-ta sploh ni bila tako huda; sobo sem si razdelila z enim izmed Avstralcev, dve veliki postelji, relativno čisto, skoraj topel tuš in če le tip ne bi smrčal, da so mu osli s konca ulice odgovarjali, bi bil občutek turistično-sti popoln.
Zvečer smo bili odpeljani k nekakšni starešini berber-skih rokodelcev na obvezen mentolov čaj, tako sladek, da pri prevmjenem kozarcu ni stekel. Medtem ko so dečkom razkazali pregrinjala za postelje kovinsko svilnatih barv, tako izjemna, da bi se vaši mami orosile oči, sem smuknila v nočne uličice, mimo stojnic s praženimi sladkimi arašidi in oglatimi palačinkami iz moke in vode, mimo romantičnih, kičastih malih restavracij in okoli gradu, srca mesta, srca večine mest - pravijo jim kasbah in so dobri orient irji.
Naslednji dan so Avstralci s svojimi zobnimi ščetkami in kreditnimi karticami od-peketali naprej, nadomestil jih je dež, jaz pa sem se preselila v »čumnato« za eno tretjino včerajšnje cene. Oblečena v šumeč anorak sem si vzela čas, da si izrišem zemljevid mesta, se naučim nekaj osnovnih besed, se skušam komu dovolj prikupiti, da bi me vzelzavajenko... Čislanemu staremu Berberu in četici njegovih pomočnikov sem hodila
na čaj, poslušat zgodbe in vse o izdelavi preprog (moški tkejo, ženske vezejo), izmenjevat nmenja o deželah - moji in njihovi. Ko so me vprašali, od kod sem in sem avtomatsko, preverjeno odgovorila »iz Jugoslavije«, seje eden izmed njegovih »mulotov« nami in odvrnil: «Toda Jugoslavija je razpadla že pred več kot desetimi leti - iz katere države si natančno?«
Prva lekcija severnega Maroka je torej vključevala spoznanja: vsakdo bo od tebe hotel denar, še najbolj otroci; ženske se stran od fotoaparata vržejo hitreje, kot fotoa-
parat škljocne; tiste hiše, ki imajo elektriko, imajo internet kafeje; neobrezani ne smejo v mošeje; moU se petkrat na dan; na tem koncu dežele pridelujejo najkvalitetnejši hašiš in večina stavkov se konca z vprašanjem, če ga
kupiti
10 proizvodni ceni -in če že posvojim kužka, ki mu je potrebno prežvečiti kruh, mi bodo mestni nepridipravi sredi noči pomagali iskati mleko
Letovanje otrok na Debelem rtiču
Društvo za šport otrok in mladine Braslovče je na Debelem rtiču pripravilo že tradicionalno poletno letovanje otrok z dela območja Savinjske doline.
Letovanja se je letos udeležilo 45 osnovnošolcev v starosti do 12 let iz občin Braslovče, Prebold in
Šmartno ob Paki. Vse tri občine so tudi prispevale del sredstev za kritje stroškov za tiste otroke, ki sicer ne bi mogli preživeti nekaj dni ob morju. Največ denarja je prispeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz sredstev javnega razpisa za zdravstveno le-
tovanje otrok. Del stroškov so krili tudi starši, vendar to ni znašalo več kot polovico stroškov za posameznega otroka.
Pedagoški vodja letovanja Saša Vitanc ocenjuje letovanje za zelo uspešno, saj so izpeljali vse načrtovane ak-
razmere so bile zelo ugodne. Zlasti je razveseljivo, da so se naučili plavanja vsi neplavalci, ki so bih na letovanju. Tudi ostali so si s plavanjem in ostalimi aktivnostmi nabrali potrebnih moči, s katerimi bodo vstopili v novo šolsko leto.
1 tudi
TT

Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu 7, uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra-
jem. od koder je doma.
f PREJELI SMO
Celjska občina in srednji vele
Kot vodja organizacije prireditve Pod zvezdami Celjanov pri Turističnem društvu (TD) Celje, sem se primorana odzvati na nadaljnji razvoj dogodkov ob odpovedi naše prireditve. Najprej naj poudarim, da sem bila ob števUnili racah novinarjev o nesposobnosti organizatorjev prireditve tako močno osebno užaljena, da jih kar nekaj časa namenoma nisem želela komentirali, saj bi zlahka napisala kakšno posebej krepko na račun novinarjev in njihove etike. Glede financiranja in drugih ozadij prireditve pa vnadaljevanju. Pod zvezdami Celjanov je najbolj kakovostna srednjeveška prireditev v Sloveniji. Do tega slovesa smo jo v desetih letih zgradili člani TD, z lastnimi idejami, kostumi, teksti, scenografijo ... in v glavnem z lastnim denarjem (verjetno tu ni treba poudarjati, da se prireditev uporablja v promocijske namene za mesto, župana in
UREDNIŠTVO
tudi za politične stranke, pa konkremo od tega TD nima nič).
Kot oseba, ki ima vsako leto pred seboj program prireditve, ki ga TD želi predstaviti obiskovalcem, ter obračun predvidenih dohodkov in odhodkov, lahko zatrdim, da smo se bili pri TD prisiljeni odločiti, da prireditve letos ne bo. Razmišljali smo takole: bolje, da je ni, kot pa da zaradi največjega pomanjkanja denarja do sedaj pripravimo slabo, hi odpovedati prireditev je naša pravica. S težkim srcem smo to odločitev sprejeli tudi v dobro likvidnosti TD, ki se od leta 2001, kot je že vsem znano, otepa prostorskih in hudih finančnili težav (tudi po krivdi občine). Odziv javnosti zaradi naše odločitve je bil do neke mere vsekakor pričakovan in razumljiv, nerazumljiv in predvsem iracionalen pa je odziv (vdruštvuvemoka-terih) občinarjev, ki so zapo-vedali izvedbo prireditve Zavodu za prireditve in turizem Celeia, ki razpolagajo s samo toliko denarja, kot ga je Poletje v Celju ... imelo namen dodeliti našemu TD. Vemo, kako malo se s tem denarjem da narediti. Ce bo prireditev bolj-
ša, bo imela javnost dokaz, da se za osebne projekte [vdruš-tvuvemokaterih) občinarjev zmeraj najde dovolj denarja-seveda mimo letnih planov in javnih razpisov.
Famozno odločitev občinskih birokratov z manjvrednostnim kompleksom, ki se na vse spoznajo in se kar med rednim delovnim časom ukvarjajo s hobiji uničevanja TD in organiziranja srednjeveškega dne (tak odnos do kreativnosti someščanov je svetlobne kilometre daleč od ideje kulturne prestolnice Evrope), lahko komentiram s primerjavo, sposojeno s športnega področja, kjer bi lahko rekli nekako takole: »Če bo RK Pivovarna Laško izpadel iz državne rokomeme lige, bomo pa kar sami ustanovili ekipo in šK igrat rokomet. Saj ne more biti težko. Sami so si krivi, kaj pa ne zmagujejo. Novinarji pa naj napišejo, da so nesposobni.«
In Zavod, seveda bo pripravil prireditev, ker jim hrbtenico drži občinski proračun, če se to sklada z letnim planom Zavoda in z načrti direktorice Milene Čeko Pimgart-nik (v želji po dobrem sodelovanju med Zavodom in TD smo se, na njeno željo, dogovorili za nadomestne izvedbe poletnih srednjeveških delavnic, od katerih bi bila zadnja prav na tradicionalni datum prireditve), pa itak ni važno, ivloja napoved je, da bo letošnji srednjeveški dan v organizaciji Zavoda Celeia na nizki kakovostni ravni, kar je slabo za promocijo Celja in popularizacijo celjske zgodovine
kot enega perspektivnejših celjskih turističrtih potencialov. Kako naj celjsko srednjeveško prireditev izvedejo v Zavodu ali na občini, kjer ne vedo niti tega, kakšen je pravilen ^ celjskih grofov? Iskreno mi je žal, da se bo srednjeveška skupina, ki bo na povabilo občinarjev prispela iz pobratenega Grewenbroicha, lahko predstavila zgolj na kramarskem sejmu na Starem gradu. Lep pozdrav v upanju na čimbolj srednjeveško občinsko prireditev 2007.
VESNA VlDOVlC, Turistično društvo Celje
Ustavite SAZAS
Gre za Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije. Iz naslova je razvidno, da je poslanstvo SAZAS-a zbiranje denarja in s tem _bbzaš-čita« za skladatelje, avtorje in založnike ter iskanje članov združenja in njihovih ovaduhov na terenu, po Časopisih in na intemetnih straneh za razne prireditve pevskih zborov, občnih zborov društev, od gasilcev do veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo iz leta 1991 ...
Od predsednika društva ali organizatorja prireditve ali pa od izvajalca glasbenega programa najprej zahtevajo seznam odpetih oziroma odigranih pesmi. S stisnjenimi zobmi in s kletvico v mislih odpišeš, da so nam zapeli slovensko himno in še eno domoljubno pesem župnika Jakoba Aljaža. V kolikor SAZAS-u ne pošlješ v roku sporedov uporabljenih del, ti
z minimalno denarno kaznijo v višini 834,59 EUR. To je »nagrada« za brezplačno delo v društvih, »nagrada« za izkazano domoljubjein »nagrada« za udeležbo v vojni za samostojno Slovenijo. Komentar verjetno ni potreben.
Čez teden dni dobi veteranska oi^nizacija, ki se večinoma preživlja od članarine in z nekaj sponzorskimi sredstvi, račun za dve odpeti pesmi od SAZAS-a v višini 35,51 EUR. Svinjarija brez primere! Seveda upam, da bodo ljudje razumeli, da mi veterani nimamo nič proti skladateljem, av-
torjem in založnikom, oni se pač borijo za svoj prostor pod soncem.
Obsojamo namreč tiste, ki so dovolili in sprejeli tak zakon, ki SAZAS-u legalno in le gitimno omogoča, da društvom pošiljajo račune za odpeto našo slovensko himno na letnih konferencah. Za tisto himno, ki smo si jo sami leta I99I s puško v rokah izbojevali, na katero smo upravičeno ponosni in na katero smo čakali stoletja.
SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranske organizacije občine Štore
Oiisičenje pri bolnišnici
Bralec iz Dramelj omenja, da je avtomobil parkiral na zapuščeni zelenici na Ipav-čevi ulici, kjer ni oznake o prepovedi parkiranja. Nato se je odpravil v bolnišnico, po vrnitvi pa je bil njegov avto olislčen. Meni, da se to ne bi smelo zgoditi.
Direktor podjetja Kostra Janez Slokan odgovarja: »Po vprašanju lahko sklepamo, da je bralec parkiral svoje vozilo na območju ob Ipavčevi ulici. Ob vstopu na to območje (ki je mogoč le po Jenkovi in Oblakovi ulici) je postavljena prometna signalizacija, ki
opozarja voznika, da se je pripeljal na območje javnega parkirišča, kjer je treba plačati parkimino, ne glede na to, ali je parkirišče asfaltirano ali ne. To območje za kratkotrajno parkiranje ni namenjeno. S plačilom je dovoljeno celodnevno parkiranje.« BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Na osrednjem mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov V Gornji Radgoni so izdelki blagovne znamke Tuš prejeli kar 12 medalj. Tuš je tako prvi trgovec, ki je izdelke svoje lastne blagovne znamke postavil ob bok priznanim znamkam in s tem dokazal, da izdelki Tuš sodijo med najboljše.
Kakovost je prvo merilo našega dela in tako temelj tudi na segmentu naše lastne blagovne znamke. Izdelki Tuš so vrhunske kakovosti, z oceno na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa smo prejeli tudi strokovno potrditev. V primerjavi z izdelki priznanih proizvajalcev, ki so v povprečju tudi za več kot 30 odstotkov dražji, so se izdelki Tuš izkazali odlično.
Visoka kakovost je priznanje tudi slovenskim proizvajalcem, saj so vsi nagrajeni izdelki blagovne znamke Tuš slovenskega porekla. Zato se ni Čuditi izredni priljubljenosti Tuš izdelkov med številnimi kupci, ki jim zaupajo pri vsakdanjem nakupu. Izbirajo namreč lahko med več kot 650 različnimi izdelki Tuš.
Osvojenih 12 odličij dodatno potrjuje vrhunsko kakovost izdelkov Tus in nov slogan "T\iš, vedno boljši!".
: RADIO, Kl GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poroälo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z Marinko v prikolici motorja {pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Maraton glasbenih želja. 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogödki in odmevi RaSlo, 16.20 Javljanja s Piva in cvetja, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 kviz Glasbeni trojček. 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 Prenos glasbene podobe ognjemeta Piva in cvetja. 22.15 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP [Radio Univox)
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - lilijana Selčan in Mitja Obreza, ki se bosta poročila v okviru prireditve Piva in cvetje na Ohceti po stari šegi. 11,00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20,00 Katrca, 24,00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK. 16. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 Poroälo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Cfelje, 8,45 Jack pot. 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb. 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 ZuŠesi po zemljevidu. 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna. 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.30 100 medvedkov za 100 nasmehov - navadna igra. 17.00 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Znanci pred mikrofonom - Znanci pred mikrofonom - Lilijana Selčan in Mitja Obreza, ki sta se porotila v okviru prireditve Piva in cvetje na Ohceti po stari šegi - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ansambla Cvet in Kozjanski zven, 24.00 SNOP
(Radio Celje - gostitelj SUvester Javomik)
TOREK, 17. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poroälo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 14,00 Re^jske novice. 14.15 Po kom se imenuje?. 14.30 Poudarjeno. 15,00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 MESTNI STUDIO RADL\ CEUE Župan na zvezi - Peter Mišja župan Podčetrtka, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 NI vse zafrkandja, je še znanje - kviz, 19,00 Novice. 19,30 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom. 21,30 Radio Balkan. 23,00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Klavdija Winder)
Vlada na obisku Radia Celje
v sklopu obiska vlade na Celjskem smo v torek v studiu Radia Celje gostili predsednika Vlade RS Janeza Janšo, Z njim se je pogovarjala urednica informativnega programa Janja Intihar, sprejela pa sta ga direktor Srečko Srot in odgovorna urednica Simona Brglez, Predsednik vlade Janez Janša je odgovoril na številna aktualna vprašanja, ki odmevajo tudi v drugih medijih,
Mimstm za zdravje Andreju Bmčanu je števila aktualna vprašanja v studiu Radia Celje zastavljala novinarka Milena Brečko Poklič.	Foto: GREGOR KATIC
Vse za zdravje!
SREDA, 18. julij
5,00 Začetek jutranjega programa - jutranja nosta^ja, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,S.25PoročUoPUCelje,8.45 Jackpot, lO.OO, Novice, 10.1-5 Časovni stroj, ILOOKutairm mozaik, 12.00 Novice. 12.20 Na kvadrat, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mah O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal dn^č s 6Pack Cukurjem. 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Sora)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov. 6.20 Aforizem, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjeuiiške ideje, 11,00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 13.00 Odmev, 14,00 Regijske novice, 14.15 Poletje v mestu, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18,00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores. 23,00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Sora)
5.00 Začetek jtitranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Süvester v akciji, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure). 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice. 14,10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Špori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - AjŠa Šunjič, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
Čelist čelistki
Takole je ta teden Wolfram Buschke zagodel uspavanko naši Špeli Kuralt in uspaval bitjece, ki sicer pod njenim srcem kar precej telovadi in rogovili. Da je bolj po oč-ku športniku, smo ugotavljali v uredništvu, zdaj pa smo že malo v dvomih. Če mali na-debudnež (ali nadebudnica) ne bo podedo-val(a) tudi mamičnih glasbenih genov. Špela je namreč tudi odlična čelistka.
www.novitednik.coiii
Brez strahu v prikolico

v skupnem nočnem programu bomo s ponedeljka na torek v studiu Radia Celje gostili bioenergetika in zdravilca Ivana Korenaka. Nočni gostitelj bo Silvester Javornik. ki vam bo uresničil tudi kakšno glasbeno željo, slišali pa boste lahko še nekaj rubrik Silvestra v akciji, ki jih sicer objavljamo ob ponedeljkih in petkih v jutranjem progra-
V SNOP s torka na sredo pa vas tokrat vabi Klavdija Winder, ki bo z vami preživela nepozabno noč. Minila bo v družbi dobre glasbe, nočnega klepeta, del noči pa bomo namenili tudi skritim sovražnikom, ki lahko potrkajo na naša vrata in ogrozijo naše zdravje. Svojo življenjsko zgodbo bo z nami delila Majda Jelen in s svojimi nasveti morda pomagala tudi komu izmed vas. Klavdiji boste lahko tudi zau-pah, kako je bilo na pikniku Katrce.
NWTYABÜENA
Čeprav je poletje ponava di čas za počitek, bosta Nov tednik in Radio Celje tudi
najbolj vročih mesecih leta uresničevala vaše skrite želje. Nazadnje smo osrečili
Hmj)GOODBYE
3.	UMBREliA-RIHANNAFTJAY-Z
4.	GRACE-SIMON WEBBE
5.	LUCKY DAY-SASKA
6.	BI6GIRLSD0NTCRY-FERGIE
7.
2.	IZOCIVOČI-CARPE
3.	(TIBUKRTAKOJ-U
4.	SKODA SANJ-UBIDO
5.	LENUH-WDOlfSKOVARmDDHTARJi
7.	PLESaVUEIilA-KATRINAS (5)
8.	KDOKOMUOA-VICTORY (1)
9.	RFTEMPOIHJA-PETRA SLAPAR (2}
10.VEST-B0EM	(4)
PREDLOGAZATUJO LESTVICO:
rrSNOTTHATEASY-L£MAR PUREINTUmON-SHAKIRA iAZADOn/lAČO

Eis
UrDŠVidrih,Pi
'PIRAN-
VRTILJAK POLK iN VALČKOV
CEUSKIH 5 plus
1.	BODEČA NEZA-ANS. GOLTE	(3)
2.	IZGUBUEkAUUBEZEN-VIGRED 12)
3.	POHORSKA-ANS.VRT	(4)
4.	NAJLEPŠI ŠOPEK-WJS.M1K0LA (5)
5.	RDEČI MAK-ZAPEUfVKE	(1)
SLOVENSKIH 5 plus
1.	KUPWOBlfMOV-MAUBU (2)
2.	ŠE EN GLAŽ-IGOR IN ZLATI ZVOK <6)
3.	y^RAHAM-ANS. ORION (3)
4.	KOŠNAUSNEŽJET-POUANSKIKOl£DNIKI	(4)
5. JOKALA BOM-ANS. PROSEN PREDLOG ZA LESTVICO:
VZEMI SI SANJE-VIHAfi
(II
FrancZava§nik.DreSniavas12d. PetrovM
T]ašaPaučnik.Kajuhova6.ljlka
Lestvico Celjskih 5 lahka poslušate vsak ponedeljekob22.15uri,lestvicoSk)venädh 5 pa ob 23.15 uri.
Marinko Bred z Dobrne, ki se je želela peljati v prikolici motorja. O tem, da je ni bilo strah, se boste lahko na valovih Radia Celje prepričali jutri, v soboto, nekaj minut čez 10. uro. Strahu pa ob uresničevanju te skrite želje ni poznal niti naš Andrej Krajnc, ki je tako kot Marinka pogumno sedel v prikolico motorja. Stanko Laznik - Lazo, član kluba Moto veterani Šoštanj, ga je z Dneperjem MT 10 takole dvi^il v zrak. Andrej se je z mikrofonom v roki že večkrat znašel v podobnih pričakovanih in nepričakovanih situacijah, zato ne čudi, da je tudi tokrat ohranil mirno kri. Imate tudi vi kakšno skrito željo? Pišite na Novi tednik & Radio Ceije, Prešernova 19, 3000 Celje, za skrite želje ah na radio@radioce-lje.com.
Foto: ALEKS STERN
kupončkom. Pošljite jo nanaslov: Novitedn|k,Prefernova19,
PROMETNI TELEFON RADIA CEUE

NASVETI
Otroško
poletje v kopalkah
Se še spominjate svojih otroških priprav, povezanih z odhodom na morje? Mrzličnega odštevanja ur, ki so nas še ločile od prvega skoka med božajoče hladne valove, ugibanj, ali bo sonce ves čas počitnic dobre volje in skrbnega pakiranja potovalnega kovčka?
Sami krasni spomini, kajne? No, morda se prikrade vmes tudi malce nelagodja, ja, kar jeze. Ker je morda mama, ne da bi vas vprašala, zložila na kup cunjic tudi ko-
palke, ki so bile vse prej kot po vašem otroškem oziroma najstniškem okusu. Marsi-kakšen prepir in potočena sol-zica razočaranja so bili ob tovrstnih priložnostih prisotni takrat - in so še tudi danes, seveda. Čeprav brez potrebe! Ce najstnik noče niti slišati o klasičnih kopalnih hlačkah, primernih za plavanje in z ne preveč tekstila, upoštevajte njegove želje in mu kupite model s hlačnicami ali celo bermudke, Ne le, da so modne, fant jih lahko mirno
nosi na plaži in povsod okrog nje kot običajno poletno oblačilo.
In deklice? Problemi se začnejo običajno takrat, ko se začnejo leta pisati z dvema številkama. Čeprav se nam odraslim zdi to neresno, celo smešno, je dilema biti v enodelnih, dvodelnih kopalkah ali »zgoraj brez«, v tem občutljivem obdobju še kako pomembna! Vzemite jo resno in nikar odraščajoče Špelce ne dražite z opažanji v smislu češ, »nekaj pa res že bode tam zgoraj... ali še huje - pa saj še nič nimaš, zakaj torej hočeš nositi nedrček?« Raje se skupaj sprehodite med modno ponudbo otroških kopalk in veselo izbirajte med modeli, v kate-
Pripravila; VLASTA CAH ŽEROVNIK
rih si bo otrok všeč. torej se bo v njih tudi dobro počutil.
Moda? Posnema »ta veliko«, kot ima pogosto navado, kajpada! Torej lahko zgodbo o najbolj nepogrešljivih cunjicah na počitnicah za odrasle skoraj »do zadnje vejice in pike« prepišemo tudi za otroke. Romantika v stilu pin-up deklet iz 50. let, vo-lančki, cvetenje, črte po dolgem in počez, malo modne-odločno barvitega pop ar-ta iz 60., vzorčne sestavljanke ... In predvsem tkanine, ki se hitro sušijo, si zaslužijo čisto petico! Skratka moda, rojena za uživanje!
* . * . * TEDENSKA . * ( ^ASTROLOSKA \ ^ NAPOVED
Petek, 13. julij: Prihodnja dva dni boste več pozornosti namenili družinskim vprašanjem in članom. Odlično bosta usklajena intuicija in razum. Prisluhnite občutkom, idejam in prebliskom, saj so lahko izredno dobri. Razumevajoči in čustveni boste, kar je lahko tudi dvorezen meč, pazite, da ne pretiravate z željo ustreči vsakemu od družinskih članov posebej, saj lahko na koncu ostanete sami praznih rok.
Sobota, 14. julij: Dopoldne lahko kakšno zadevo ali situacijo rešite na zelo originalen način, lahko se vam porodi kakšna odlična zamisel, zato bodite aktivni. Okoliščine lahko kaj obrnejo v drugo, srečnejšo smer. Ob 14. uri nastopi Lunin mlaj. Razmislite, kaj želite spremeniti, odpravite se na potovanje v svojo notranjost, čas je za ta namen idealen. Venera zvečer vstopa v Devico, kjer ostaja zelo dolgo, do 8. novembra. Vendar bo potovala tudi retrogradno po Levu, kar bo zelo zanimivo tudi za vas. O tem podrobneje v naslednjih napovednikih.
Nedelja, 15. julij: 2e ponoči stopi Luna v Leva, kar prinaša v ta dan veliko tople in ognjene energije. Optimizma in dobre volje ne bo primanjkovalo. Dan je idealen za zabave, proslave, obiske prireditev, izlete, srečanja s prijatelji. Izkoristite ga po svoji najboljši izbiri in si na-berite moči za nov teden.
Ponedeljek, 16. julij: Že ob 6. uri bo Luna v napetem kvadratu z Marsom, zato bo dopoldne izredno ugodno za delovanje vseh vrst. Imeli boste smisel za organizacijo, načrtovanje in odnose z drugimi. Še posebej ugodno bo za poglabljanje odnosov s starejšimi osebami, še zlasti z moškimi. Dan je ugoden za dolgoročno planiranje. Okoli 17.30 bo Luna v opoziciji z Neptunom, kar bo prebudilo domišljijo, aktiviralo sanje in vizije. Cutüi boste veliko povezanost z vsem, lahko vas odnese v mislih daleč stran od realnega sveta. To je zelo vzpodbuden aspekt in prinaša dobro voljo in sproščenost.
Torek, 17. julij: Dopoldne bo malce negotovo, kar se čustvenih zadev tiče, in te-
žavno glede odnosov. Luna bo ob 9. uri prestopila v Devico. Tudi popoldne in zvečer bo vladala prijetna energija. Srečanje Lune in Venere in sekstil Lune in Merkurja sta položaja, ki bosta prispevala k splošni harmoniji, prijetnim razgovorom, srečanjem in druženjem s prijatelji. Čas je ugoden za dajanje pobud, dogovarjanje, uvajanje novosti, pa tudi za obiske raznih prireditev.
Sreda, 18. julij: Zgodaj zjutraj bo Lunavnapetemas-pektu z Jupitrom, zato svetujemo, da do popoldneva opravljate rutinske zadeve. Ker bo vladala napeta energija, boste lahko v miru preučili naslednje poteze. Zvečer bo Luna v opoziciji z Uranom, vnema in bojevitost bosta v porastu, zato lahko naredite veliko. Končno se bo sprostila energija in od dneva boste lahko potegnili tisto nekaj več.
Četrtek, 19. julij: Luna bo dopoldne v prijetnem sek-stilu s Soncem, kar bo povzročalo, da bosta razum in čustva delovala skladno. Moč presoje bo čudovita, zato izkoristite to za delovanje na intelektualnem, poslovnem področju, tudi komunikacija bo ta dan odlična. Vstop Lune v Tehtnico ob 19.54 bo prinese) lepe, osrečujoče trenutke in seveda nove priložnosti, ki so predvsem poudarjene na finančnem in ljubezenskem področju. Večer bo zaradi aspekta Lune in Venere drzen, pojavila se bo potreba po ljubezni, oddajali boste magično energijo.
Astrologinji CORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041 404 935 09014 2443
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.sl
ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrolog lnJa@dolores .si www.dolores.si
wifliw.novitediiik.com
BMW in koncept CS
Mercedesov štirisedežni kupe CLS ima veliko uspeha na trgu. zato se podobni avtomobili že pojavljajo tudi pri drugih tovarnah.
Prav tako nemški BMW predstavlja prve uradne fotografije podobnega avtomobila, ki ga za sedaj imenuje koncept CS. Gre za štirisedežni kupe spodobne dolžine (510
centimetrov!), medosne razdalje pa je za 314 centimetrov, kar pomeni, da bo v notranjosti obilo prostora. Podoba nezmotljivo spominja na druge beemveje, ta hip pa še ni znano, kdaj naj bi se avto pripeljal na trge, po čem bo, niti ne govorijo o motorjih, s katerimi pa vsekakor ne bi smelo biti težav.
BMW koncept CS
Prihaja audi A5
Audi v svojem programu doslej ni imel večjega ku-peja kot je TT (ki je na voljo tudi v kabrioletski varianti) ,vendar to »napako« že popravlja.
Tudi na slovenski trg se zlagoma vozi A5, ki mu pravijo tudi gran tursimo (GT), V dolžino meri 462 centimetrov in je delo tovarniškega oblikovalskega študija oziroma slavnega Walterja de Sil-
ve. Motorna ponudba je znana, vse prihaja iz Audija. Najzmogljivejši je bencinski 3,2-lilrski FSl agregat z nes-porednim vbrizgom goriva in s 195 KM pri 6.500 vrtljajih v minuti. Proti koncu leta bodo ponudili še izvedenko z 1,8-litrskim TFSI motorjem (125 kW). Zanimivo je, da je dizelske ponudba pestrejša, saj sta na voljo 2,7-litrski TDl (140 kW) in 3,0-litrska
varianta, ki zmore 176 kW. Seveda je A5 opremljen s stalnim štirikolesnim pogonom quattro, za dodaten denar ponujajo tudi osemstopenjski samodejni multitronic (serijsko je zraven ročni 6-stopenj-ski menjalnik).
Napovedujejo, da se bo avto pri nas pojavil v začetku julija, pri Čemer naj bi v najcenejši izvedenki stal okoli 35 tisoč evrov
Novi dizeisici motor za Q7
Lani je Audi prodal približno 77 tisoč audijev Q7, še posebej je bil avto uspešen v Severni Ameriki. Letos naj bi jih prodali do 20 odstotkov več. očitno je, da se bodo nad avtomobilov še naprej najbolj navduševali v ZDA in Kanadi.
Morda bo tam uspesen tudi v novi motorni izvedenki, čeprav dizli čez lužo mmajo ravno domovinske pravice. Q7 je namreč dobil lurbodi-zelski osemvaljnik iz družine TDI, najmočnejši dizel, kar so jih naredili pri tej tovarni, Ta motor poganja tudi limuzino A8 in ima gibno prostornino 4,2 litra in 240 k-W/326 KM ter 760 Nm navora, Kot pravi tovarna, je najvišja hitrost 236 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 6,4 sekunde. kar je nedvomno omembe vreden podatek. Čeprav
ima motor veliko KM, v dolžino meri vsega 520 milimetrov in tehta 257 kilogramov (brez menjalnika). Seveda je agregat zelo sodoben: ima dva turbinska polnilnika, ki skrbita, da ni znane turbo luknje niti v območju nižjih niti višjih vrtljajev, vbrizgavanje po skupnem vodu, oksidacijski katalizator, filter
Septembra novi volvo V70
Volvo ne sodi med tovarne, ki bi se postavljale z izjemno obširno produkcijo, a kljub temu tudi ne med t. i. nišne avtomobilske hiše.
Na slovenskem trgu je tovarna igralec, ki nima glavnih vlog, saj prodaja njihovih avtomobilov v zadnjih letih komaj presega številko 200. Kakorkoli že, tovarna postavlja na svetlo novo izvedenko V70, zraven pa še njegovo terensko različico z oznako XC 70. Novi V70 je tako za 11 centimetrov daljši od predhodnika (483 cm dolžine), hkrati je nekaj širši in tudi višji. S tem se je povečal tudi prtljažnik, saj je pridobil 60 litrov, tako da v najslabšem primeru ponuja 575 litrov volumna; lega je mogoče povečati na 1.600 litrov, kar je za karavansko izvedenko dovolj znosno.
Motorjev je pet, najzmog-Ijivejšo različico poganja T6 (3,0 ütra, 285 KM), ki ima hkrati tudi Volvojev štirikolesni pogon in samodejni 6-stopenjski menjalnik. Začetni bencinski motor je 2,5-litrski agregat, ki zmore 200 KM, seveda je zraven tudi dizelski motor z gibno prostornino 2,4 litra in s 136 KM. Kot pravijo, bodo V70 in vsi drugi volvoji od prihodnjega leta na voljo s prostornin-sko skromnejšimi motorji, ki bodo imeli tudi bolj oko-
lju prijazne vrednosti emisij.
Tovarna predstavlja tudi XC 70. Ta je v primerjavi z V70 za 7 centimetrov bolj oddaljen od tal, na voljo je z bencinskim in dizelskim motorjem (3,2 litra in 238 KM ter dizel z gibno prostornino 2,4 litra in s 185 KM]. Volvo V70 pride na slovenski trg jeseni (v najcenejši varianti naj bi stal najmanj 44 tisoč evrov), XC 70 pa je že naprodaj, pri čemer hočejo za najcenejšo izvedenko okrog 47 tisoč evrov.
rs. ,
inoilllllltcj^lll'"
Mofjliofslto 84, Celje (el.r (03) 4I8-il-7r
MERILCI PRETOKA ZnAKA ™.AUDI,SKOOA-1.9TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMIIA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPREWI ....»iDd.lir,,..,..,.;! SERVOVOLANSKE ČRPALKE
RSL Leveč obogatil ponudbo
trdnih delcev (kar spada skupaj) ... Menjalnik je 6-stopenjski tiptronic, zraven je seveda štirikolesni pogon quattro (deli moč med prednjimi in zadnjimi kolesi v razmerju 40/60), kolesa so 18-palčna.
Prodaja tega vozila se je že začela, v maloprodaji hočejo zanj dobrih 76 tisoč evrov.
V RSL Leveč po novem ne zawjejo zgolj in samo tisti, ki se odločajo za nakup avtomobila znamke Renault, temveč tudi tisti, ki se na pot radi odpravijo tudi s koiesom ali motOTjem. V RSL Leveč so namreč razširili svojo ponudbo in po novem ponujajo motorna kolesa Sym, skuterje Sym, kolesa 2 motorjern Sym, Tomos in Bao-tian.
Za vse zavzele kolesarje so pripraviti široko ponudbo koles Merida, Camox in Hurricane, najmlajše pa bodo prepričala otroška kolesa znamke Kawasaki. Tudi vsa dodatna oprema za kolesarje in motoriste vam je na voljo, J vsega naštetega pa še stresni čki Cargo in Pegaso ter visokotlačni čistilniki QL.
poleg' kovčki

flWORMAClJE
itednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase w Novem tedniku do 10 faesed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednike.
PRODAM
FIATpuiito55s,93.000km, 1996, nislalik bordo rdeč, 2. lasltiico, lep, reg. do 7/ 2008, prodom. Ceno po dogavoru.Tele-fon 031 288-999.	3497
GOLF III td karovon, letnik 1995,150.000 km, prvi lastnik, reg. vse leto, prodam. Telelon 041240-580. 3574
VIRAGO Yamaha chopper 250, črne borve, letnik 2000, prevoženih 20.000 km, dodatno opremo, prodam-Telefon (03) 579M59.	Š523
RENAULTdio 1,2, letnik 1991, prodam. Ceno
podogovoru.Telefon031 674-763.
3557
GOLF sdi, letnik 1998, 5 v, vso opremo, razen klime, sive-borve, 153.200 km, zelo lepo ohranjen, prodom zo 5.650 EllR.Telefon031 623-500.
STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE
(obdobje od 1. 6, 07 - 30. 6. 07)
1.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE
a)	PETELIN REJA PERUTNINE, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, d.0.0.. Podplat, opr.št. St 26/07 (datum; 7. 6. 07)
b)BIRO	SERVIS REHAR, STORITVE, TRGOVINA, POSREDOVANJE, d.0.0., Celje, opr.št. St 24/07 (datum: 7. 6. 07)
C)GRADBENIŠTVO -AD).. ADMIR MEHMEDOVIČ, s.p., Velenje, opr.št. St 23/07 (datum: 7. 6. 07)
č) "R.S. BALA.. ŽIGA BAU\, s.p., Celje, opr.št. St 18/07 (datum: 21. 6. 07)
d)GOST(NSTVO »MARGO ROLO" VINKO STOPAR, s.p., Celje, opr.št. St 7/07 (datum: 26. 6. 07)
2.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKUUČI
a)"SANJA"	NIKO TRIVAN, s.p., Ljubečna, opr.št. St 143/ 04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 7. 6. 07, pravnomočen sklep: 20. 6. 07)
b)	EGOIST PETER THALER, s.p., Celje, opr.št. St 79/06 (čl. 99/1) ZPPSL, datum: 20. 4. 07, pravnomočen sklep: 20. 6. 07)
c)	MONTAŽA OGREVALNIH NAPF?AV ŠELEKAR EGON, s.p., Podčetrtek, opr.št. St 84/04 (či. 99/11 ZPPSL. datum: 17. 5. 07, pravnomočen sklep: 9. 6. 07)
č) REDCOS, NALOŽBE, ZASTOPSTVA IN DRUGE STORITVE, d.0.0., Velenje, opr.št. St 76/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 31. 5. 07, pravnomočen sklep: 13. 6. 07)
d)	TURK JOŽEF, s.p., Celje, opr.št. St 38/06 (čl. 169 ZPPSL, datum: 31. 5. 07, pravnomočen sklep: 13. 6. 07)
e)	PREVOZI - TRGOVINA PETER JERŠIČ, s.p., Šentjur, opr.št. St 83/06 (čl. 169 ZPPSL, datum: 31. 5. 07, prav-
(čl. 169 ZPPSL, datum: 30. 5. 07, pravnomočen sklep: 13. 6. 07)
g)A.P	MAROLT, MAROLT MIHAEL, s.p., Šmartno ob Paki opršt. St 53/04 (čl. 169 ZPPSL, datum; 14. 6. 07, pravnomočen sklep; 28. 6. 07)
h)	GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN AVTOPREVOZNIŠTVO UROŠ RIBIČ, s.p., Radeče, opr.št. St 1/06 (čl. 169 ZPPSL, datum: 21. 6. 07, pravnomočen sklep: 30. 6. 07)
i)	STEGRAD, d.0.0., GRADBENIŠTVO IN STORITVE Celje, opr.št. St 13/07 (čl. 169 ZPPSL, datum: 21. 6. 07, pravnomočen sklep: 30. 6. 07)
]) TESARSTVO, TRGOVINSKE STORITVE, MARJETA ŠKOTNIK, s.p., Šoštanj, opr.št. St 12/06 (čl. 169 ZPPSL, datum: 21. 6. 07, pravnomočen sklep: 30. 6. 07)
3.	PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE
a)TEHNOLOŠKO INOVACUSKI ZAVOD DRAVINJSKE DOLINE, Slovenske Konjice, opr.št. St 21/07 (datum: 7. 6. 07)
4.	PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI
a)BOHOR ŽAGA )N FURNIRNICA, d.0.0., Šentjur, opr.št. St 92/06 (datum: 16.5.07, pravnomočen sklep: 1.6.07)
5.	LIKVIDACIJSKI POSTOPEK SE ZAKUUČI
a) GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE 7TJRIZEM DOBRNA, Dobrna, opr.št. St 14/07 (čl. 182 in 99/11 ZPPSL, datum: 18. 5. 07. pravnomočen sklep: 2. 6. 07)
varuH cLovcKcmii pravic
Vamhinja človekoviti pravic bo v sredo, 18. julija 2007,
s sodelavci poslovala v prostorih Mestne občine Celje.
Če Imate težave, ki sodijo v pristojnost Varuha človekovih pravic RS, pridite na pogovor. Prijave zbiramo do (vključno) ponedeljka, 16.ju1ija 2007, na 080 15 30.
PRODAM
TRAKTOR Šton}402,naklodolbSip,16 m', trotnl obročolnik in puholnik Tajfun, prodom. Teiefon04l 278417. 3477 TRAKTOR Zetor 52-11, v dobrem Jtonju, letnik 1990, prvi lastnik, prodam.Iele-fon 051 318-190.	3409
SAMOHAmADALKO, tročni obračalnik in puhalnik Tojfun, na traktorski pogon, prodom. Telefon 041 26U76. 3S04 TMT0RRat404,letnik t98Uobro ohro-njenoli kosilnico 127 Bcs,letnikl999, prodom.Telefon031 467-862. 3545
PAJEK ns štiri vretono, cepilec drv na sveder, dvobrazdni plug in voziček zo kosilnico Bes prodam.Telefon 041 893-066.
TRAKTORSKO prikolico, 200>125 in ki|K(, železno, menjom za prašiče. Telefon 5461-605, zvečer.	3573
PRODAM
VIKENDhi»,priRiniskihTopli«ih,hišaje obnovljena in tokoj vseljivo, parcelo 777 m', položno, sončno, hišno štenika, voda, elektriko, prodam, ceno 56.000 EUR. Telefon051 800-370. 3331
NEPREMIČNINE

,.pgp-neprem)cnlne.com
HIŠO V okolici Žalca, hiša je v ravnini, sMÖia 1.90, l.koiB.lii..,n„ani plin, pcch dooi, ceno 75.000 EUR. Telefon 051 100-370.	3331
rOSlOVNI obleki I Celil, Tebocskicoila, ..likostB4im>,zveliklmpatkiriaem, pcin,ece...skl.dišc.ali|.,.i...dna
nie,pcodeni Clio po
ial79.0(
OSI 370-666; ihlan,
d.o.o,li.blianikac.5,Celje. POSU)»llpcoaorvColiu,objeklRin,lj..l piirae!lnilržnicl,l.nodslmpje,,i!ra.n !2,5»ni',piioien!nialrgovskoali
no 1.1970, dob» obroniono in ndc»
I60ni,ionili1iie463ni",«eljivateknj, prodoma zol29.000EÜR.InFareiacijo pelolelonuOSl 37M66;™.eiak!i raili|.n.si,«aksln,ilijon,d.a.o.,li.bljan-skoc5,Coljo.
bo ternekaj zemlje, v okolici Šenljucjo pri Celja, iioJno prodan, ceno 137.000 EUR. Tetefon (03)5793-1«. 3554 STAKOVANJSRO biša, vseljivo lakoi zelo dobra lolcacijo, parcelo 560 m', zvrtom, Laško-dD7dravilixa približna 600 m, pradom. lelelon 041 843-010, 031 318-315.	L3Z4
TLAKOVCI PODLESNIK
Maribor, Duplaska 316, tel.: 02/450 38 60. faks: 02/450 30 70
www.tlakovec.sl, e-mall: info@tlakovec.si SEDAJ TUDI V UUBUANI - Industrijska cona Stegne ^ £
VIKEND, stonovonteoli hišo, do 25 km Iz Celia, lahko tudi zazidljivo porcelo oz. zemljišče zo nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupe<, plačilo v gotovini. Telefon 041 397-211. 3469
ODDAM
POLZELA, okolico. V ftojem od
COTOVINSKA POSOJILA
Celje: 031 508 326
KUZIE,Pilšlanj.Predomokinečkobiš>z gospodarjklnrl okjokli, cono 60.000 EUR oz. 14.378.400 511. Telelen 041 701-198. Svetovanje, Ivan indrej Kdia-v«,s-p.,Goricap.iinorlnem57c,Celje; bll|i://!vetovanje.gajba.ool.
ŠUŠIlNl.StonovaijsIco hišo, približio 190 m' bivalno površine, loto izgradnje 1959, z dvoriščem, sodovejakom in vrtom, prodoma zo 71.774,32 EUR ei. 17200-000 511-lelefoe 041 708-198. 5vetovonje,!vanAndrejKrbDvac,s.p., Gorico pri Šmonn..57c, Celje; http:// svetovaiije.gajbD.net.
VOJNIlCPradomo opremljeno itaaovonjtko bišo, približno 200 or' stonovanjiklb površin, zgrojeno 1915, Violjeno 1995, !0 209.000 EOR oz. 50.084.760 SIT. TeloTon 041 708-191.5vetavDnie,lven AndrejKrbavac,s.p.,GorifopriŠmott-ee«57c,Celje;http://ivetovonie.go-|-be.nel.
ŠMlRlEllpri Celju. Predamo ilonovoijdio hišo, deloo opremljene, 260 ni'aanr> vnnjskib površin, pnrcolo 400 m', zgro-jeeo 1992, zo 200-000 EO« oz-47921.000 SIT-Telefon 041708-198-Svotovanje,lvenAndrojKrbavoc,s.p., Gorica pri Šmortnem 57 c, Celje; lttp# ivelo.anje.gajba.ne1.
te,«oliko rirešica.Pndonroiozirlljivo parcelo, 8.507 m',ie 15.000 EUI oz. 3.595.155 SIT. Telelon 041 708-198. Svetovanje, Ivoe Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Šarnrtoem 571, Celje; bitp:// svetovorije.gajbe.oet.	r
Ijono stanovanjsko hišo oli itenovonje-Telofon 031 371096. 3394 PISARNE v 5. nadstropju objEdcto Maksimilijan eaLj.bljanskic.5vCelju,vskapei vekkosti 79,77 nr'{28*24,35*27,42 m'), sbpej nli posemezoo, oddamo zo mesečna aajenminol3,40EUR/mMn-lornrnclje po telelono 051 370^66; vrww.mnksinrilijnn.st, Moksimilijon, d-o-o,Ljubljenskoc.S,Colje. V CENTRU Šentjurja dojem v nejem hiše z vrtom in garažo, Prešernova ulico 22. Inlomrocije pe telefona 5740.383,749-0228.	g52o
tORAl, 40«',cooler Celjo,Gosposka ulko, oddaoi.Tel!fon0416S4»44. 34S2
BHimi
PRODAM
ENOSOBNOstonovonie,44,5ni', 1. nad-slropje, obnovljeno, vsi prikljucici, pro-dam.Telefon041336-219. ssss
delovni čas: vsak dan non-stop I
KREDITI
DOSlETzovsezap.ter upokojence do 50 % obremenitve ' >h., store obveznosti niso ovir Krediti udi na osnovi vozila leasirgi. .ločila m Pridsmottfdin«
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
slavlja skorai npv opremlien oočilniSki epertma velikost 37 m2. ki ea spstavljajn: večji daavni prostar s kahinja. spalnica.
APARTMA no otoko <ir, zo 2 do 9 oseb, bližino motjo, oddam Telefcin 041 867-333,0038598805-762. Ž223 GARSUHIERO oddam ženski ok mlndimo zolaetemo. Plačilo pe dogovoru-Telefon 103) 492-7516.	3535 VIAHPUStraško in Šinruni, no otoku Page, eddenroUimotiiirenopoanlške hišico, lolefen 041736-298. Nebj hišic y i naprodaj. Teleleo 041 633-721; ™.sunlife.si.limTmde, d.0.0., Ljab-ljanskoc.88,liovomosta.
idvoin dvedružlni,z
PUHINA pri Sevnici.lk.u. Loko pri Planini prodamo 9.577 m' travnika po ceni l,46EllR/m'oz.350SIT/m'tor3.313 mMravnikaiiaceniO,62EUR/m'oz. 150 SIT/or^Tolefon04f 708-191. Sve-tovonjo, Ivan Andrej Krbovnc, s- p.. Gorico pri Šnrarjnem 571, Celje; hnp:// svetovonjo.gojbe.net.	n
GRAUlEaO porcelo, 2.200 m<, no lopi, sončei legi, krni Podvino, Planino pri Sevnici, prodam. Telefon 031 513-770.	Š5t7
KUPIM
HIŠO, v Celje nt okoliri, z vrtani, lobkojo starejša io potreboo prenove, brez posredniku, kupi mlado družino-Telefon 041 679-573.	sail
njera v indivitSualni stanovanjski hiši, približna 20 m' povišio, prenovljeno 2006, zo 30.000 EUR ol 7119.200 SIT. Telefon 041 701191-Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s- p.. Gorica pri Šmori-nemS;c,Colje;hl1p://svetevenje.gai-ba.net.	n
(niE.Pradamadveston!jšistam)vanjivveč-
pronave,vpritllčju in l.nodstrapiu, 54,43 m' in 56,50 m', zo 42.981,13 EUR ol 10-300-000 SOter po ceni39.642,79 EOR oz. 9.500.000 SIT. Tekifon 041 701191 Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p-. Gorico pri Šmorinem 57 c, Celje; http:// svetcmnje.gejba.net.	n
STAII0)lllE,dvaseboo,t2m<,vKasozoh, predem. Telefon 040 429-145, 040 429-146, od 18. do 20. ure. 3S02
KUPIM
CEUE.Večenesabaihindvosolioibsla>r> vonj, v Celj. in okohti, kupi». Telefon 041 708-198. Svelovenje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Šnrartoem57(, Celj.
ODDAM
OPREIIUE«OtrisobMSta.>vanje, Cilje, N» vaves,78m',eddaoi.Iolefon041 641 391	3611
VEČ lepih aporimojev bliža morja, v Poge (otok Pag|oddajomo.lnfarniotije 041 662-354,(0315483-841- srn UPREIIUEHG veliko stonoionje v coniru Cefjo, primemo za bivanje večje skupine dolovtov,CKldam.Tehfei04168U42, 041 733-265.	3292
APARTUAlEvKeiira ugodno oddomo-Iol» foo 031 391069, popoldon. p
180,040282-036.	35S6
MAIO rabljeoo, komplotoe opremo Alpos, 10 manjši trgovski lokal, prodom.Tot ho(03|74M113,zvočet. SS87 OMARO zajediloico,niabogoni in mosožno blorieo,prado«.Tolefon57imo:
SUHA bokovodivo, cepljeno, prodom za 45 EUR/m".Ielelaa04l 864-233. Ž217 DRVA, okroglo, metrsko ok nacepooo, mož-00 dostovo, prodan. Telefon 031719-411.	Š501
REZAIIes,hrasl,25,30io50nnn,bet,!S, 50 mm, prodam. Telefon (03) 5732-355.	3542
SUHA bokovD drvo prodam. Telefon 031 674.763.	3657
DRVA, mešano, dolgo v hlodih in krotko žogonoter smrekove krojnlke,zdosta-va,prodani.Telofon040 211-346- p DESKE In plole, smreke, hrosto, češnje, hruške, orehe in lipe, prodom-Telefon 040211-346-	p
28
!~m^i1glasi - informacije
111 TEDNIK
PROMM
PltŠICE, odoika, laiki približno 30 kg, prodam za 2 EURAg. Popust na večjo količino, možno dosInva.Tolelon 031 524-147, (03) 5821-166. 3600 VEČ prišču, od 25 do 120 kg, ogodio prodam, možno dostava. Telefon 041 263-62;.	25«
POZORI Zelo ugodno prodnmo prošiče, od 30rlDl60kg,lironjenezdamačokulrrt. no hrano, možoe sotwiovite In dostava no rlonr. Ceno zelo ugorinn. Telelon 051 214-174,	5482
PttŠIČE, težke 20 do 30 kg, prodam.
Telefoo 041 836-3». Ssoo HES«ICE,gral,asle,r|ave,čr.e,pi>Klojomo, V(intir,Upntn 55, (olje, telelon |03| 54724)70,041 763»00. si92 JACIUEIA, 10 lokol oil nidollalo njo, lahko očiščeno, Dvoe, primeroe zo »priposti-tiv.,prodooro,Ielefoa 5773-302, »41 804-570.	3483
TELKO simerrtolko, hroio 8 ntosocev, prodo-mo.Telefon051 214-198- 3470 PUJ5KE, od 15 kg nnprej, zo rejo oil lokol, hraojene z rfomoio krono, nresnote pasme,prodam.Tolelon 041 820.740, (031 5822-152.	p
TEIICI sinrentnlki, eno brejo 9 mesecev, dnjgn stnrn 5 mesecev, prodom. Telelon 041903-680.	3S28 IREJOtoIrcosimontolko prodam. Telefoo 041 989-722. L322 KtAVOslmentolko, brejo sedem ntesecev, tretjega t.leto, prodom. Telefon 041 286.398. L320 KRAVO Simentolko, drugega teleta, bmja 7 mesecc», prodom. Telefon (03| 573-0946. 3540 TEUČKO simentolko, storo 10 dol,prodam.
Telefon 57V9-217-	Š518
TRI telice simentolko, breje od 4 do 8 mesecev, prodom-Tolofon 5771-348.
VEfkoz,zmladlčlolHtez,prodom.Tolelon 051 371-596.	3543
BlKEAsImentoko, stoiego 10 dni, prodom.
Telefon 031 692-582. 3688 l3!AV0simentalko,zmhikom,težko450kg, zo 550 EUR ob lelico, »pripuščeno«, prodam.Teleloo031 467-862. 3545 BIKCA oh teličko prodam ali monjom tudi za mladokrovo.Telefon541-3019,041 357-024.	3651
lACKlETA ugodno prodom. Telefon 041 628156.	8521
BURSK£kozice,state4mesece,kozličkeza zakol in borskego kozlo, prodamo. Cono
ni mesece storego bztiča, lobkozo zakol oliaadaljnjorejo,ugodooprodom.Tele fon 051 356-596.	3571
DVA kozliča,za zakol ob oodaljirjo rejo, prodam.Tolefon041 556-919. 3578 lEUCO, v 9. mesecu brejosli, prodom. Telefon 041793-916, |03| 5808-786.
ŠIIRI jognjeto, za zakol in ovto z dvorno jognjetomo, prodom, možoo menjovo zoteleto.Telefon041 480486. 3581 flST0KRVKEbemskeplanšurje,state2mo-seco, prodom. Telefoo 041873-181.
' PRAŠIČE, mesnote pasmo, 25 do 30 kg, zo oodoljnjo rejo ali zakol, prodorno. Tel» fon031 544^53.	S528
TEIICO simentolko, brejo 8 mosocev, prodam. Telefon 5778411. 3807
SEKO, kocke, kupim o« zomenjomzo dobro vioo.Telefon031463977. 3508

PRODAM
PRIKOUCOzokompiroojoAdrro 450, letnik 1980,prDdam za 1.000 EUR.Telefoo 041 201-259.	33113312
RAČUNAU« A» Athlon 1400-Thunder-bltd, HO 40 GB, 256 MB RAM, OVO, CD-RW, niooitor Philips 105 s, I5<, starejši, tipkovnito,miško, z«ičnukortlca,tlskul-nikloimad<Z617|skorojnembljen,kot nov), pmdomzo 130 EOR. Telefon 041 222-532.	3565
VRATA, sobno, komplehio, novo, 3 kose, prodom.Tolefon (03) 5730946.3841 DVAKRAT voziiok, dvokrotovtosedež, hoji-co,c<roškopasteliicazvzmitoico,zibel-ko, prodam Telefon 011 226-246.
3425
IIKCA, 160 kg, biez številko, prodom. Gume, 14>,zlmske,prodamoB monjom 15> ob 13«. Telefon 041550466. g5i3 TEUC0,brejo8mese«v,zomrzovalno skrinja, 1501, hrastov bšzaprešo,pmdam Telefon 040 575-924. 3570 PET kosov termopon oken in več dobro ohmnjeoili ndiaorjev prodom, Telsh lonS716410.	3505
ZAPRAVUlVČEK, generalno obnovljen,zli^ seolmi kolesi in gumo, prodam ali me-njomzo govejo živino. Telefon 041 832-552.	S527
ŠOTOR za4osebe,predprostoi,baldohin, stolpec 1800, rabljen komaj 1 teden, prodom.Telefo.031 8864133. 36S6
m
posredovanj, 11.000 novih ' bilo v pretelclem letu lo pomočjo. Letos ka-več. Žentra post^do-lereraclje. Zaupanje, , Prebold. 03/57 26 495. 031 836 378
■ni fantje Iž.
. . 1. Mnogo jih je, zato pjn-B, pozabite na razočaranja ter jih brez strošKov spoznajte Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
BELOmiKonovjflo ugodno prodom.Telebn 103)5415-322.
PTIKA OKULISTIČNI I r	PREGLEDI
Lt VSAK ČETRTEK
Smole Nataša s.p. Prelernova 6, 3000 Celje, te!.: 03/548 36 20
Sm
RAD bi spoznal ifokleobmomico do 58 let, hi bi prišlazMkmeni mi kmetijo. Iščem poštentainhkram)st.Tolefnnpo2B.on, 031 797-847.	35»4
I ZAPOSLITEV I
honorarne ali radno zaposlitve. Telefon 041747-126.Tono,5eli7,»itnje. 3!ia
Informacije: 041 901 760 Milan Kojič, s.p
OpekarnišIsacestaISA, 3000 Celje.
IŠČEMO spratno dekle zo snžbovokrepče-volnici Kaneta. Telelon 041675-002. Okrepčevolmco Marjeto, Partizansko pot 2, Rimske Toplice.	L3ia
ZAPOSUKOkokoiinliuboiicovVejenjo.To-lefon 031 321-769- Roz-inm, d.o.o., Aškerčevo 15, Celje.	3468
PIZZERIATnoros,lliranKajtoa,s.p.,Eeve< 40, Petrflvče,ponu!o delo ženski zo po-močvkubinji.Delo>niias odliki 15.010. Nedeljaprc«to.Ielefoo031714-990. n
eElOlEMO projekte stumsvonlskili hiš, gos-podorskih in poslovnih objoklovi» podob no. Telefon (03) 8184-182,031 393560. ARiProjektirooje,A.to.Stmlš.,s,p, Gobravoc I o, 3241 Podplat.
BI511!0noHodinjizo
a.Tefc
foo04l 326D08. Društvo mt4oristcw in knmpislovStizok, ULI. celjsko čete 29,
nupmvumi iz lzposojevolnice5AM, Uf bn> »v DobmtinskovUlIudioj., (olje, tiefen |041)629«4,(03)5414311.
lAVTOŠKOR.'	»SwZ'B
031 598-355. Tr-grad,d.o.o., Bukovje pfiSli¥nlci24,GorlcapriSlivnici. 2043

ci-irzvsi-Erz
strelovodovJožeKlinoAPvGlodališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.3073
ŽEHITNA iMsredovolnico Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že ni kot 10.000 osebam, posreduje za vso slo-re^no obdobja, brezplačno zo mlajše ženske. Teleion (03) 5726-319, 031 505^95. Leopold Orešniks. p.,Dolenjo vas 85, Prebold.
Jeep^
UPOKOJENEC, voznik, želi spoznati resno, pošteno življenjsko partnerico zo srečno življenje. Telefon 041 602-395. 3462 ŽENSKO do 64 let išče vdovec sredRje postave, nekadilec, situiran, s S5I. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro OSAMUEN.	3533
Smo zastopnik za več znamk in trgovec z avtodeii za vse vr^te vozil
Prodcualca avtodelov Avtomehanika
Vabimo samostojne, kreativne osebe iz tetinično-komerciaine stroke z izkušnjami.
Vloge poslati na naslov ali osebno do zasedbe!
ŠKORJANEC, PE Celje, Mariborska 115 vrtvw.avto-skorjanec.si 031 677 707
izdelujem peči in bojlerjezocentrolno ogrevanje. Kurjenje no drva ali otje.
ijapečiie5let.An1onAplenc,s. p.,Pretorie29a,Skofjüvas,telefon541-5011,041531-976.	3565
WKOVOSINO in po zelo ugodnih cenah izdelujemodemitfasade.M3Md.o. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 77M 04.	3592
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
_ 3. Z: Polonca PEČNIK iz Šmaitna v Rožni dolini - deč- • ka. Jvlaja URATARIČ iz Laškega - dečka, Alma DEDIČ iz Žalca - deklico, Anja RAJH iz Prebolda - dečka, Maja VOLK iz Velenja - deklico, Lidija SLAPŠAK iz Celja - deklico, Nataša ČETKOVlC iz Gorice pri Slivnici - deklico, Urška PODKRAJŠEK s Ponikve - deklico, Polona VOLF s Polzele - deklico, Sonja MASTNAK iz Štor - dečka,
4.	7.: Sabina BALON iz Celja - deklico, Mateja PODR-ZAVNIK iz Velenja - dečka, Marjanca ROGEL PERŠiC iz Šmartna ob Paki - dečka, Marjetka PUSOVNIK iz Žalca - dečka.
5.	7.: Mateja LEŠNIČAR iz Celja - dečka, Dragica TRU-BAJIČ iz Celja - deklico, Katja MARIČ iz Šentjurja pri Celju - deklico.
6.	7.: Marjeta ROSEN-STEIN iz Šmartna ob Paki -dečka, Ana JÄGER iz Šentjurja - deklico.
7.	7.: Semira ISAKOVIČ iz Celja - deklico, Alenka HE-DŽET 5 Tehaija-deklico, Gabrijela PINTARIČ iz Šoštanja
-	dečka, Urška BORLAK iz Celja - dečka, Urška ŽAGAR iz Prebolda - dečka.
8.7.: Judita EUAŠ iz Celja
-	dečka, Cordana SEUŠ-NIK GERM iz Šmartna ob Paki -dečka, Maijetka ESIH PINTER s Frankolovega - dečka, Mi-nja GLAZER iz Celja - deklico, Polonca DELA-KORDA iz Petrovč - dečka, Martina VOZEU iz Žalca - deklico, Mo-nja JAKŠE iz Celja - deklico.
Polonca VUSER iz Šmarja pri Jelšah - deklico.
9.7.:KlavdijaŠPURJEREB iz Žalca - deklico. Ms VIDENČNIK iz Zreč - deklico, Polonca KRAJNC iz Celja - dečka, Monika ZALOŽNIK iz Vitanja - deklico, Suzana PODVRŠNIK iz Žalca -deklico. Nives DOUNŠEK iz Celja - deklico.
Pri objavi podaücov o rojstvih v celjski porodnišnici je prišlo do napake. Pravilno je, da je 29.6. Jerneja FENDRE iz Griž rodila DEČKA. Za napako se opravičujemo.
POROKE
' Celje
Poročili so se: Miha HRASTAR in Aleksandra SKRBlC, oba iz Celja, Alojz ROBNIK in Suzana MARTON, oba iz Luč, Damijan ANTLEJ in Janja POTOČNIK, oba iz Šentjurja, Simon NAGLIC in Danijela HANŽIČ, oba iz Celja, Matjaž FORŠTNER iz Žalca in Štefanija BEUNA iz Celja, Damir KOROŠEC in Maja GRAJŽL, oba iz Celja, Marcel JORFA in Marija NOVAKOVIČ, oba iz Celja. Goran SANKOVIC in Dijana JOJIC, oba iz Celja.
Dobrna
Poročili so se: Peter BOŽNIK in Katja OVČAR, oba iz Vojnika, Jožef ŽERJAV in Diana PETRIČ, oba iz Vojnika, Gregor SEVNIK in Natalija LEBER, oba iz Celja, Robert VAUPOTIČ iz Hoč in Marjetka SIUSSI iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Marko RAKITA iz Velenja in Victoria MASTALLER iz Moldavi-je, Boris REPNIK iz Velenja in Dragica URTEU, oba iz Ve-lenja.
HiTRO NAROCiTE
SIMPATIČNA Celjonka, 39 let, brez obveznosti, želi prijoteljo. Agencijo Aion, "on 041 248-
loc-enčas.DarkoTrbovc,s.p.,Hudaion.G 18,Lgäo,tele(on041 680-732.
žen, Slovenes želi urejBio žensko, od 28 do 38 let. Agencija iUon.www.supera-
Kl, star 54 let, iz(03). Iščem pri
trenutkov.Telefon030914-380. 3538 MOŠKI, urejen, iz okolice Celja, želi brez
Tončkov dom na Lisci
zaposli
natakarja/ico,
a nedoločen čas ali honorarno. Vse informacije dobite na tel: 041-335-355 031-600-335 lahko pošljete tudi prošnjo z življenjepisom na naslov: Anton Kozmus s.p. Parteče 3, 3273 Jurklošter
la, S. p.. Leveč
izkošniami.TelefonOSl 714-990. r ZA delovstrežbi zaposlimo dve komuRikch tlvni, urejeni in pošteni osebi. Delovno mesto je prosto s septembrom 2007. Informocije osebno na naslovu: Marjan Storič, s. p., Šlandrov trg 26, Žalec, s predhodno nojovo po telefonu 040 750^20.	1222
aitjeožhrljenjti
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanii
in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava oa dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1,699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štinli brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J.W.1;» tudi letnik2007 ^ JiV/i];! J 1^3 prilogo TV-OKNO! ^^
Vszk petek 4t banmlli strani ubnzijskega spomlii is lanimiiosti ii sveta glasbe m labave.
HOVITtDHIKl
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
KraL
Datum rojstva;
Nepreklicno naročam Novi tednik
za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal sa
zi polrcbc naročniške službe Novega ledoika
mm mill
29
ZAHVALA
Ob nenadni smrti
SILVA ŽERJAVA
(1952-2007)
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremUi k zadnjemu počitku ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala govorniku, duhovnikoma, pevcem in pogrebni službi.
Žalujoči vsi njegovi
Nasmešek Tto; nikoli v nas ne bo zbledel. Tlüj obraz v spomina nan večno bo živel.
V SPOMIN
MARKU DUSAKU
(4.11.1974-14.7.2003)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče.
Bolečine se ne da zatreä, srce. nI nehalo boleti.
V SPOMIN
Minilo je že leto dni, kar te, dragi
VILKO LAVRIHA
več med nami ni. Praznina v srcu ostaja, spomin prav nič se ne ohlaja. Z nami vedno v srcu si, čeprav med nami več te ni.
Leja z Markom, vnuk Aljaž, Katka z Markom in brat Ibnči
Odšel si tiho, brez slovesa, usiuvilu se plemenita tvoje je srce, a kogar imaš rad, nikoli ne umre, samozelo, zelodalečje...
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in stari oče
LOJZI ŠTANTE
iz Zadobrove 92, Ško^a vas (1924-2007)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem SŠGT Celje in Mercatorja Celje za vsa izrečena sožalja ter darovano cve^e in sveče. Hvala g. Pergerju za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru France Prešeren iz Vojnika za lepo odpete pesmi, g. Pergerju za odigrano žalostinko, g. Ediju Fidlerju, praporščakom, g- Vladu Koštrinu za poslovilne besede in pogrebni službi Raj.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi
Upognil se pšenični klasje in zrno našo pot v vsemirje, da znova tam zaživi, kjerspokoj, večni mir je.
ZAHVALA
Na večer godovnega dne je sklenil svojo bogato življenjsko pot naš nadvse ljubljeni oče, mož in sin
dr. PETER ANTUNOVIČ
Njegov zadnji dom je naročje valovitega kozjanskega sveta, obdano s šumečimi gozdovi. T\i je našel svoj večni počitek v torek, 3. julija 2007. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do zadnjega počivališča. Posebej se zahvaljujemo gospodoma duhovnikoma za slovesno daritev sv. maše in pogrebni obred, govornikom za občutene besede slovesa, sosedom za pomoč v najtežjih dneh, Občini Kozje, pevcem in vsem dobrim ljudem zagorske fare, iskrena hvala
za prelepo cvetje, sveče in izrečeno sožalja. Sv. maša zadušnica bo ob 18. uri, v soboto, 14. juü-ja 2007, v Lesičnem, v župnijski in romarski cerkvi Marije Pomočnice v Zagorju.
V globoki žalosti: sin Daniel, hčerka Sonia, žena Nina, mama Jakobina, oče Petar.
Ljubljana, Helsinki, New York, Maribor, Zagreb, Celje, Mostar
Otroa moji. ne žalujte, jaz počivam, mimo spim, se mč več ne zbudim. Na) nikar se ne rosi oko. prav ni£ pomagalo ne bo. Ce sota zbudila bi ljudi, od mo]ih solz se ata vrnil bi. Iz večnosti vrnitve ni.
V SPOMIN
Mineva 10 let, kar nas je zapustil dragi ata, tast, dedi in praded
FRANC PERC
(26.11.1928-14.71997)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečo.
Žalujoča hčerka Nada z družino
Zdaj pesem zadnja naj doni, odšla si. draga naša. ti, naj bol se v srcih porodi, ostali smo brez tebe mi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, staie mame in tašče
LUDMILE KRAŠEK
iz Vrh pri Teharjah (19.11.1934-26.6.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter pomoč in podporo v težkih trenutkih. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za lepo odigrano Ave Marijo in pogrebni službi. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Štore.
Žalujoči vsi njeni
Vem. da tiho spiš. tam nad mavrico, nad modrimi oblaki..
Tebi v spomin, draga sestra ir ljuba teta
MILKA TISUAR
roj, Šolinič (12.4.1928-13.7.2006)
»Kamor koU pot me bo vodila, v mislih z mano boš hodila, ker želim imeti Te ob strani, da spočijem se na TVojz rami...« (Slapovi)
Brat Ivan z družino
V SPOMIN

Lani la čas smo še zrli v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solze iz oči. (Gradnik)
Mineva leto, kar nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
MIMIKA KOŠIR
s Ponikve (15. n. 1916 -16.7.2006)
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas. ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine. ko zasanjaš se u spomine.
Minila so štiri leta in pol, kar nas je zapustil oče, tast, deda, pradeda, brat in stric
ANTON KOŠIR
s Ponikve {3. L 1916-23. L2003)
Vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima poklonite lepo misel, svečko ali cvet, prisrčna hvala.
Vsi njuni najdražji
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v tihi dom.
V SPOMIN
Danes mineva leto žalosti in spominov, kar si nas za vedno zapustil, dragi mož, ata, dedi in tast
AVGUST SELIČ
iz Gorice pri Slivnici (27. 7.1933 • 13. 7.2006)
Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu in obiskujete njegov zadnji dom.
Žalujoči: žena Milka ter sin Janko in hčerka Martina z družinama

četrtek: 17.00,19.40 Prspovedan sadež sreifa: 17.(», 20.00 KratisKaribov: Na robosvtta
vsakdan: 20.20
Shrek Tre«-sinhroniziran
od ponedeljka do sobote: 16.10.58.10
sobota, nedelja: 11.00,14.00
nedelja; 17.00.19.00
Shrek Tr«$-podnapisi
vsakdan: 16.20
sobota, nedelja: 11.30
Oceanovih 13
vsakdan: 16.00,18.40.21.20
petek, sobota: 23.50
sobota, nedelja: 12.00
Disturbia
vsakdan: 18.30.20.40 petek, sobote: 22.50
vsakdan: 16.25
ponedeljek, tor^ četrtek, petek, sobota, nedelja; 18.50,21.30 petek, sobote: 23.55 sobota, nedelja: 13.30 sreda: 21.50
FartMtični štirje: Prihod Srebrnega letal-
vsakdan: 19.30 sobota, netlelja: 12.30 Krvm hostel 2 vsakdan: 17.J0,1920,21.40 petek, sobota: 23.40 Nanv Potter in Feniteov red Sreda: 19.00 Nikomur ne povq vsakdao: 16.&0,21.25 Shrak
petek: 17.% 1950 Shrek 2
sobota: 17.00.19.00 Zavrhnipsi
ponedeljek: 17,00,20 00 • Žehraoiajo leteti
Oceanovih 13
13.40. 16.20,19.00,21.4a fil» Hannibal: Rojstvo zla 1i2£L 17.00, 19.30, 22.00 Shrek Tre^i, sinhroniKsna različica 12.30. 14.30. 1630, 18.30 Zsftrk na Phitonu 20.30, 23.10 Disturbia
13.10 15.20.17.30, 19.40,21.50, flö Zadnji poljub
JML 16.50,19.10.21.30.23.50
20,00 Na trgu vasi Lipa Dotik n sejem z zabavnim večerom
21.00 Atrij Savinovehiže_
Savinov večer
Petra Koprivec z gosti, klavirski končen
SOBOTA 14.7.
8,0.0,ln 11,00 KZ Br^lovče, dvoriSče Kmečkai tržnica
9.00 PlošCadpredCenlromNovi Velenje
a tržnici
Judska glasba n
predstavitev ansarTibiov in skupin
10.00 PloSčad pred Centrom Nova, Velenje
Burekteater Velenje: O čarovnici Hudibabi
latke
Poletje v Žalcu
Folklorna skupina KUD Grifon Šempeter
PoletjevŽalcu
vokalna skupina Male malice in Caiilemiis
20,00 Športno igrače Dobm
VeseUvečerz jai
20.30 Žičkakartuzija
8-00 Športni center Žalec
Tteniške počitnice za otroke
www.novite(lmk,coin
Poletj. KNEZIEi
\ / 1
Celju
MESTU
1.00 Vodni Stolp
III. večer amaterskega filma celjskih filmskih ustvarjalcev in gostov
predstavitev kratkih dokumentär-Tuh, igranih iii animiranih filmov SOBOTA. 14.7.
10.00 MNZC, OtroJki n
Lutkovno gledališče Tri Krar Polž Vladimir gre na štop
1.00 Pred Mestnim kinom Metropol
Tomaž in Anica na limi oziroma Soflstkovi planeti in zvezde
otroške ustvajjaMce (v primeru, slabega vremena bo ustvaijalm-cav Mestnem kinuMetropol)
•a danes (Apocalyp-
Galerija sodobne umetnosti Celje:
razstava v okviru študentskih polet nih premier, Mo;ca2atožmfc, do 15. 7.
Gorenje Velenje servis - avla I, nadstropja: razstava Ljudje brez maske av-tohce Nataše Miiiler, ki seje v sodelovanju z Galerijo Železarskega muzga Teharje pri Celju prestavila v le prostore, do 31. 8.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
razstava del iz stalne umetniške zbirke Centra sodobnih umetnosti Celjefe ce!?-ske regije, do 16.9.
Galerija sodobne umetnosti Celje -galerijaHodnik: Študentske poletne premiere 2007, do 14, 7,
Muz^ novejše^ovineCelje: Barva nacionalnih simbolov, do 22.7.
Galerija Železarske^ muzeja Teharje: Pozabljena železnica, razstavasta-rih dokumentov in načrtov o železniški progi Sedraž-Rimske Toplice, do 10.9., ter razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in o vlogi Jakoba Aljaža,do 30.9.
Mercator center Celje: Z Mozarotm skozi poletje Slavice Bidermcm, samostojne oblikovalke in slikarke iz Celja, do 25. 7,
Likovni salon Celje: Alejandro Vidal [Barcelona), večmedijski zvočno-vizualni ambient v 4 delih - IV. dei, do 22.7.
Zgodownski arhivCelje: razstava Žič-ka kartuzija vrokopisihinlistinah Zgodovinskega arhiva avtorice Nataše Golob. do 30. 9.
Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke.
Galerija Volk prodajna razstava IX. Poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Celje skozi čas, do 31,8,
Galerija Račka: razstava Vstop prost 8 (Seks v mesrn) Društva likovnih umetnikov Celje z gosti iz tujine in Slovenij e, do 31.8,
Galerija Mik Celje: likovna dela (slike) AndrgaZupanca iz Velenja, do 6.9.
Ribnik Vibje: umetniška delavnica na prostemkiparja VinkaKovaüxi. dokonča junija.
Galerija likovnih del mladih Celje:
razstavanagrajeiiih likovnih del 12. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz cwtorjev do 20. leta iz 46 državvseh konlinerUav, do 31,8.2007.
Zgodovinski arhiv Celje: Žička kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva avtorice Nataše Golob, do 30. 9,
Galerija Nlkca Celje: otroška dela društvaOtroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke.
Pokrajinski muzej Celje - Upida-rij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka TaljamBadovinac, do oktobra 2007.
Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schützovih glazur, avtorica razstave RoladnaFugger Germadtuk, do oktobra 2007.
STALNE RAZSTAVE
Knjižnica Gimnazije Celje-Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije CeljeCenter.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenumo ni na ogled.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo braii, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva IVi-pexCelje, gostišče Hochkraut Itemer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in glavna pošta Celje: likovna dela VJada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofl.
USTVARJALNI PRISTAN -Prešernova 11
Počitniški ustvarjalni dopoldnevi v
Ustvarjalnem pristanu. Otroci, ki želiteustvaijalno preživeti dopoldne, se lahko oglasite v 1) stvarjalnem pristanu. Delavnice bodo: 16. do 20. 7. in 23. do 27 7. ter 30. 7- do 3. 8. 2007 od 10.00 do 14.00 6. do 10, 8, in 20. do 24. 8. 2007
od 10.00 dO 14.00 Informacij ein prijave na tel. št. 03 5442 706 in 031 674 784 ali v Ust vaij alnem pristanu.
CnrCENTER Celje	
Delavnice Likovne šole Umbra	
Slikar	ije zakrili, 13.7.2007 od
	17.00 do 19.00
Dan st	ripa z gosti, 14. 7. 2007 od
10.00 do 13.00 in od 16.00 do	
	18.00
Več informacij na tel. št.: 01 505 32	
92, 041 252 502 ali po e-pošti:	
damjana.bru mec@gmail-com	
	
	
	
Redno:	
Uradne	ure: pisarna Cesta Miloša Zi-
danška . 15. do i:	28 (športni park), petki od
in odrai	slim v stiski: vsak 1. in 3.
četrtek i	/ mesecu od 17. do 19. ure.
pisarna'	Rdečega križa. Mestni trg 5,
Šentjur,	
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umemosrnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schützovih glazur.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
2^mji trg Šaitjur: stalna arheološka razstava Rifruk in njegovi zakladi.
Galerija MozaikCelje: razstava stalne umemiške zbirke.
BREZPLAČNI PR01METNI TELEFON RADIA CELJE

Poletje pod kostanji
Petek, 20. 7. 2007 ob 20.00 3-SOMEvizualizacijje Predstavitev projekta Off-line produkcije
V	hodniku je na ogled razstava Kreativne počitnice. Predstavljena so dela otrok, ki so ustvarjali v naših počitniških delavnicah-KREATIVNEPOClTNlCF.
Od 20- 8. do 31.8. med 10.00 in 13.00 bo potekal še drugi del brezplačnih ustvarjalnih delavnic. Prijave na info@rac-celje.si
V	okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalnem nivoju objavljamo Natečaje pravični družbi naproti (nagradni sklad 3000 EUR) v treh kategorijah:
1. Fotografski natečaj za najboljšo di-
l. Natečaj za najboljše literarno delo i. Natečaj za literarno, likovno in dn^o
Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celje.si- Itogram delno financirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Info pisarna:
nefiks - indeks nefonnalnih izobraževanj,
kartica isic - medn. dokazüo o študentskem statusu,
informacije o evropski prostovoljni službi.
Brezplačen dostop do Interneta. Več inp: www. mc-celje. si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar-ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
gimoEi
Otroci, vabljeni, da se udeležite naših počiiniških aktivnosti: Ponedeljek, 16.7.: Kopanje v Aqua-luni
Torek, 17,7.: odbojka in nogomet na mivki v Rečici
Sreda, 18.7.: Izlet v adrenalinski park Biosfera v Ljubljani Četilek, 19.7.: Kopanje v termah Ptuj Petek, 20.7.:Kapanje na bazenu Rimske Toplice
Več informacij dobite na:
■ 733 87 44. 051 425 953.
GALERUA SODOBNE UMETNOSTI Celje
od 17. do 20. 7- 2007 Delavnica modeUranja s tehniko papir mache z mentorico Bojano Križanec, vizualno umetnico Poletne počitniške likovne delavnice, namenjene otrokom od 1.
do 9. razreda osnovne šole. Delavnice so vsak dan od torka do petka med 9. in 12. uro.
Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja Ca8opisno-7.aložnlSko, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešemova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkov^ izvodaje 0,63 EUR.(150,97Srr) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699.05 SIT). Za tujino je lelna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakcijsk^računa: 06000
0026781320. Nenaročenii
čamo. Tisk: Delo, d.d., T___________________________
direktor: Ivo Oman. Novi lednik sodi med proizvode, z katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna ur« Namestnica oc Urednik fotof
Itamejčič.
- Katič, Računalniški I Izlakar. Oblikovanje: ■ 'a;iednik@nt-rc.si;
lega uredništva tehnika.tednikGOnt
Milena Brečku-Poklič, Bra Rozman Petek, Urška Se Simona Šolinič, Dean Šus
e Jeranko, Spela Kuralt, šnik, Branko Stamejčič, ei, Saška Teržan Ocvirk
Odgovorna urednica; Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja; Franček Pungerčič. Propaganda: V<qko Crabar, Zlatiio Bobinac, Viktor IGenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Srečko Täefon: (03)42 25 190 Fax; (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si


Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir
2.	nagrada: vstopnici za bazen s savno Rogaške riviere
3.	- 5. nagrada: vstopnici za letno kopališče ali bazen Golovec v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. julija 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 6. julija 2007.
Rešitev nagradne križanke is št. 53
Vodoravno: ŠAL, EVO. SAT, PAT, OŠ, HIV, ELIPSA. ASAM, ERO, KELA, NIKOLA, LEKSIKON, GRANDI, EN, ENS, DIHANJE. NATEGA, OLAV, ART, MAAR. NORIJA. MA. IVO. DLAN, DEKAN. RB, OMET, DRIPING. REINER. TEA, OB, ELLER. LIND, HERA. NJOKl. AF. IMARET. WUHAN. NAL, SET, ELA. KOK. TIN. TERORIST, RR, SEKTA
Geslo: Velemesta na Kitajskem
Izid žrebanja
1.	nagrado - darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir, prejme: Slavica Brežnik, Lopata 17, 3000 Celje
2.	nagrado - vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Iteja Zalokar, Krivica 42, 3262 Prevorje
						2		3		4				
			6		7	8 1		9		10		11	12	
13		14		15	16		17		18		19		20 21	
	22		23 24 25							27		28	29	
Ona: Spoznali boste zanimivo osebo, ki bo v prihodnosti imela precej pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju. Sedaj se boste sicer zabavali, vendar pa bo že kmalu čas za prave poslovne podvige.
On: Srčna izvoljenka vdm bo skušala pomagati iz nastalih težav in pri tem bo kar precej uspešna, saj ji bo uspelo, kar ste vi doslej zaman poskušali. Oddolžile se na način, ki vama je obema najbolj všeč.
Ona: Prijetno se boste počutili, saj boste uspeh uresničiti načrt, ki vam bo prinesel obilo materialnih koristi, pa še partnerja boste osrečili. Sedaj je vaše srečno obdobje, izkoristite ga do popolnosti!
On: Prijeten sprehod v naravi vam bo pomiril prenapete živce, ki vam povzročajo preneka-tero težavo. Pa Še nekoga boste spoznali, kar vam lahko v prihodnosti prinese še veliko prijetnih trenutkov v dvoje.
Ona: Partner vas bo nagradil za brezpogojno zaupanje v preteklih dnevih, ko je res potreboval podporo. Sedaj pa bo čas za praznovanje, saj si boste privoščili nekoliko več kol običajno.
On: Sprijazniti se boste morali s tem, da boste tudi vi morali popustiti, če vam je to všeč ali ne. Za dosego cilja je včasih treba narediti kakšen kompromis in še vedno je bolje lako, kot da vse skupaj pade v vodo!
Ona: V težavah se bosie spomnil nasveta, ki ste se mu nekoč smejali. Tokrat ga raje i^o-števajte in uspelo vam bo. Predvsem pa se nikakorne izpostavljajte težavam, ki bi vam lahko dodobra pokvarile načrte.
On: Poglejte okoli sebe in videli boste, da -vas nelcdo prav bolestno obožuje. Stopite ji nasproti in ne bo vam žal. S prijateljico boste sklenili določen kompromis, ki bo ugajal tako njej, še bolj pa vam.
DVOJČKA	STRELEC ^
3.-5. nagrado - darilni bon v vrednosti 10 evrov za nakup v optiki Salobir, prejmejo: Karmen Zdovc, Matke 5 b, 3312 Prebold, Gorazd Mesarič, Ljubljanska 60, 3000 Celje in Andreja Tnipi, Spodnja Rečica 133, 3270 Laško
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ona: Nekoliko boste morali paziti na znance, saj vsi prijazni kolegi niso tudi resnični prijatelji. Nekateri iščejo samo koristi, kasneje pa vas bodo pustili, da boste vse nastale probleme reševali sami.
On: Dosegli boste pravo pravcato zmagoslavje na poslovnem podnx^u. zato si boste proti koncu tedna privoščili praznovanje v krogu prijateljev, kisovam pri tem pomagali Več kot noro bo.
Ona: Vihravost in eksploziv-nost vam bo prišla tokrat še ka-koprav. saj boste prisiljeni sprejeti odločitev, ki ne bo ravno lahka. Ne bojte se ovir na svoji poti, ampak vztrajajte pri prvotni odločitvi, ki ni bila slaba.
On: Včasih je lahko dobra prijateljica veliko boljša od slabe ljubimke. Čaka vas prijeten konec tedna, ki ga boste še dolgo pomnili, čeprav ste še pred kratkim zatrjevali, da se vam kaj takega ne more zgoditi.
Ona: Kijub dobrim in poštenim namenom boste morali upoštevati zakone ekoTwmike. Svet je pohlepen in brezobziren. i; njem ni prostora za nežne in romantične duše, kot ste vi. V ljubezni bo veUko bolje.
On: Pazite se nepričakovanega napada sovražnikov, ki bodo združili svoje moči in vas poskusili osamiti. Nekdo vam bo priskočd na pomoč, vendar tega ne boste uspeh popolnoma izkoristiti ...
Ona: Iz pričakovanega ne bo nič, ugoden razplet lahko pričakujete od povsem naključnega srečanja. Tako bo še veliko bolje, saj vas ne bodo obremenjevali spomini. Naredite, kar se vam zdi i; tem trenutku najbolje.
On: S prijateljico se boste zapletli v avanturo, ki nekomu ne bo najbolj všeč. Toda saj je treba misliti v prvi vrsti predvsem nase, šele nato trn interese drugih. Na koncu pa boste vendarle vsi zadovoljni.
KOZOROG
Ona: Napetost bo povsem popustila, saj se boste končno prepričali. da ni več nobene ovire med vami in partnerjem, ki se je zadnje čase obnašal nadvse skrivnostno. Sedaj bo ta skrivnost prišla končno na dan.
On: Nekomu boste skušali pojasniti svoje ravnanje, vendar zaman, saj vas navkljub vsem prepričevanjem in razlag ne bo hotel razumeti. Le kako uspete biti tako nepristopni? Pazite, da se vam ne bo maščevalo!
VODNAR %
Ona: Poskusite se prilagoditi trenutnemu trendu u dmžbi, v kateri se gibljete. Nekdo vas že dolgo opazuje in tiho upa, da ga boste opazili. Pripravite se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju!
On: Prev^ mislite na to. kaj bi lahko bib, če bi se odloäli drugače. Posvetite se raje realnosti. S parinerko se ne prepirajte. saj boste skoraj gotovo izgubili besedna vojno. Raje počakajte na boljši trenutek.
Ona: Posrečila se bo investicija, za katero ste že kar nekako trepetali, sedaj pa boste videli, da je bil strah povsem odveč. Vse se bo odvijalo v najlepšem redu, vi pa kar najbolje izkoristite ugodno priložnost.
On: Poskusite se ustaliti vsaj za nekaj časa in počakajte, da se vihar poleže. Takšno življenje je sicer res Icarseda prijetno, a nosi za seboj tudi določe-neposledice. V viharju je že veliko ljudi povsem omagalo...
Ona: Vzemite si nekaj časa tudi zase. ne da se nenehno podite za zadevami, ki bodo koristile le dragim. Na konca se ponavadi izkaže, da je dobrota sirota. Nekaj malega pro-fita hi tudi vam ne škodilh.
On: Dobro premislite, preden boste sprejeli pomembno odlo-ütev, ki vam bo precej spremenila življenje. Pričakujte majhne neprijetnosti, ki jih boste hitro odpravili. Bodite previdni, da vam kasneje ne bo žal!
Ob petju še kup vicev
Celjski župan Bojan Šrot je v družbi noneta županov (v sedemčlanski zasedbi] na pikniku Katrce Radia Celje na Svetim veselo prepeval. Ker so županske milozvočne vlže pri občmstvu močno vžgale, ie dogodek stopnjeval. In natrosil kup [dobrih) vicev. Najbolj se lim je smeial sam.
Foto: ALEKS ŠTERN
la trajala predolgo ali pa so biia discipline pretežke, zato sta kar nekam zadremala podžupan Stane Rozman in »večni« Željko Cigler.
Dremež na ulici
Ulična olimpijada je lepo poživila dogajanje v Celju. Bolj kot športni izidi pa so bih v ospredju druženje in sklepanje prijateljstev.
Foto: GREGOR KATIC
Po dolgem cat
v Celju, v družbi soproge Tine in krepkega fantiča Josha spet videli popularnega Pajota -la Pajoviča,
Priljubljeni kitarist celjskih nagcev Theodor Amanovič, vsem znan kot Tošo, si je za vrat tokrat, namesto »štrom« kitare, obesEljubko deklico. Ime ji je lia, očka je Tošo, mamica pa powerdancerka Cvetana. Lia bi kaj lahko bila tudi Ema. Tošo se je namreč zaobljubil, da bo otroku, če bo deklica, dal Ema, če bodo Nude zma-na Emi. Pa (žal) niso.
pri skupini Nude. V sredo so v Portorožu snemali nov video spot. Kakšen bo, nam bo dano videti kaj kmalu, obljubljajo nagci.
Foto: GREGOR KATiC
Izžrebanci Rokometne petice
nika so vsredo izžrebali na-graj^ce iz bobna s pravilnimi odgovori na nagr^o vprašanje in rešitvami na-^nekrižanke, c^avljene vletošnji Rokometni petid Za glavno navado na navadno vprašanj e je RK Celje Pivorarna Laško skupaj s Tb-listično agendjo Palma razpisal enotedenske počitnice za dve osebi v Hui^di, slovitem letovišču ob ^ptovskih
de pa so čakale tudi tiste, ki sopravilno r^ili navadno križanko. Žieb^jeizvedla tiič-lanskakomisija, srečno roko za nagrajence pa je imel športni direktor RK Celje Pivovarna Laško Skvko Ivezič.
Dobitnica glavne nagrade, letovanja v Hui^adi, je Du-i^a Vlgnovič, Kve(£oval2,Ko-per. Med tistimi.ki so pravilno
^ado, trenerko Nike, prgme Tbne Motoh, Jelce 24 a, 3263 Gorica pri Slivnid; 2. nagrado, vetrovko Nike, Marija Kolar, Na Brežini 34,1231 Cmuče; 3.
nagrado, članski dres, prejmejo: JožeHišdi;,Reka 1, 3270 Laško; Amalija Mlinarič, Ve^e Brdo 10,3224 Dobje pri Planini, IvfinkaHladin,Kuhai}eva3,3320 VeleHje;4. nagrado,otKÖQdres (zgornji de!) Anica Oprešnik, Lesično Sc, 3261 Lesično, Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, 3000 Ce^e, Karel Forštner, Zer-jav48,2393 Čmana Koroškem, Vinko Krevh,Zupaneičeva23, 4000 Kranj; 5. nagrado vrček za pivD-veliki Modest Grop^c, Tinjan 85.6281 Škofje, Alojzija JovOTič, TMpdaS, lOOOIjub-Ijana, Mira Žnidar, Juleta Ga-brovška 19,4000 Kranj, Darin-kaŠale,Kspulel6c,3240Šmaije pri Jelšah, Danica Matek, Tov-sto 25,3270 Laško; 6. nagrado, vrček za pivo - mali Boštjan Novak, Volkmerjeva cesta 21, 2250 Ptuj, Marija Kranjec, Po-noviška5,1270Lit^MiranHo-čevar, Kimelj 6 b, 8296 Krmelj, Janez Sfopar,Gubčeva 20,8330 Metlika, Samo Žnidaišič, Sivki-naulica 16,1360 Vrhnika.
Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Foto: GK
A Miha Pantelič in športni direktor RK CPL Stavko Ivezič, ki je i bobna vlekel pravilne rešitve.