OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELIE
Celje - skladišče D-Per
28/2009
Leto XI	številka 3	cena 1,46 EUR	25. marec 2009
Leto XI	številka 3	cena 1,46 EUR	25. marec 2009

Poplavne vode naj bi ujeli..................................str. 7
Irena Potočnik: Najprej moramo imeti radi sebe..............str. 8
771580
096
04
hitri servis * menjava gum
www.avto.net / slomoto
YAMAHA
Drešinja vas 15, Petr
COBISS 0
POHIŠTVO PETROVCE
tms
;i KS
529°“
Tel.: 03 570 80 35
Zbrali 13 ton odpadkov
Pri čiščenju obrežja Ložnice
JV K m	j/V !
	M xi
Občina Žalec je ob svetovnem dnevu voda prejšnjo soboto pripravila obsežno čistilno akcijo na območju celotne občine.
Okoli 660 občanov v vseh krajevnih skupnostih in tudi v Mestni skupnosti Žalec je pobralo okrog 13 ton odpadkov.
Mamam za trud
Utrinek s prireditve v Galiciji
Danes praznujejo vse mame in po dolini so jim v minulih dneh že posvetili vrsto prireditev.
V Krajevni skupnosti Galiciji vsako leto počastijo materinski dan 25. marec, da se zahvalijo ženskam in mamam za njihov trud med letom. Proslavo so pripravili v petek zvečer učenci Podružnične osnovne šole in vrtca Trje pod vodstvom učiteljic in mentoric.
Pokrovitelj prireditve je bila Krajevna skupnost Galicija, zbrane pa je na proslavi pozdravil predsednik Jože Kruleč. Telovadnica na Trju je bila skoraj pretesna za vse obiskovalce. Druženje se je po proslavi nadaljevalo pozno v noč. T. T.
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
5 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic
1.	Feliks Galinec,
Skorno pri Šoštanju 18;
2.	Terezija Voh,
Vrbje 61, Žalec;
3.	Janko Zupanek,
Ipavčeva 11, Žalec.
Svet je takšen, kot si ga želiš videti!
Toliko lepega, poučnega, novega, navdihujočega, ustvarjalnega, pozitivnega se je zgodilo v preteklem mesecu v naši dolini. Mnoge sta vzpodbudila zdaj že nekoliko bolj vztrajno sonce in brsteča narava. Društva po dolini so se sestala na občnih zborih in se veselila uspehov preteklega leta in načrtovala nove. Športniki so spet dosegli nekaj vrhunskih rezultatov. Šolarji so se toliko novega naučili in pripravili nekaj čudovitih predstav. Pesniki in pisatelji so zapisali presenetljive pesmi in prozna dela. Likovne umetnike je navdihnila prebujajoča se narava in ustvarili so nova dela ter pripravili razstave. Glasbeniki so pridno vadili in iz inštrumentov izvabljali čudovite zvoke. Kmetje so opravili pomladanska opravila na polju. Gradbeniki zgradili nove metre cestne infrastrukture. Tudi občinski svetniki so sprejeli nekaj sklepov, ki bodo spremenili našo dolino na bolje...
Iz zemlje so pokukali prvi pomladanski cvetovi, gospodinje so pripravile slastno solato iz prvega pomladanskega regrata. Ptičje petje je vsak dan glasnejše, narava nas vsak dan bolj vabi v svoj objem. Radi jo imamo, zato smo ji v ponoven razcvet pomagali tudi s prvimi čistilnimi akcijami. Narava nas je ponovno zvabila na kolesa, rolerje, motorje. Zgodilo seje toliko prijaznih besed in čudovitih nasmehov, toliko toplih objemov in stiskov rok ... Seveda se je zgodilo tudi nekaj tistega, kar nam ni ravno všeč ali se celo sramujemo, a dobro je tehtnico prevesilo v svojo korist.
Se vam zdi tole pisanje za medij malo čudno? Se vam zdi, da se vam ni zgodilo nič dobrega? Narobe, ne drži. Vsakomur se zgodi kaj dobrega, le da tega morda ne zna, ne zmore ali noče opaziti. Dobro namreč niso samo velike stvari, so tudi drobne, celo neznatne, a sladke vsakdanje stvari. Le opaziti jih moramo. Iz malega pa raste veliko. In še nekaj drži: Na lastno dobro lahko vplivamo sami.
Če tega še nismo poskusili, lahko poskusimo takoj zdaj. Izkažimo pozornost mamam, mamicam, po krvi ali po srcu, in se spomnimo tistega prvega dobrega, ki se nam je zgodilo. Naše rojstvo. Če ne drugače, začnimo danes znova.	Lucija Kolar
Občina Žalec oz. Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je vse člane gospodinjstev na akcijo vabil s posebnimi letaki, je poskrbel za organizacijo, rokavice in vreče, pa tudi zbirna mesta po krajevnih skupnostih in MS Žalec so bila dobro opremljena. Odpadke so na smetišče odpeljali s tovornimi vozili, vsi udeleženci pa so dobili tudi malico. Razveseljivo je, da je poleg starejših v akciji sodelovalo tudi veliko mladih, ponekod vsi učenci posameznih šol. Očistili so bregove vodotokov, okolico pešpoti in cest in manjša divja odlagališča. Akcija je potekala tudi pri centrih zbiranja mladih (v okolici šol, športnih igrišč, rekreacijskih površin) in starejših (v okolici rekreacijskih površin in brunaric društev upokojencev).
Udeleženci so pobrali približno 13 ton odpadkov oziroma okoli 10 kamionov. Razveseljive so ugotovitve udeležencev, da je manj divjih odlagališč, kar pomeni, da se občani vse bolj poslužujejo zbirnega centra kosovnih odpadkov v Vrbju. Še vedno pa je veliko odpadkov (vrečk, pločevink in druge embalaže) ob cestah, ki jih iz vozil odvržejo vozniki. Ocena organizatorjev je, da je bila akcija uspešna, za kar gre zahvala vsem marljivim udeležencem (naslovna fotografija na desni: otroci, starši in vzgojiteljica iz vrtca Šempeter).
V naslednjih dneh bodo potekale podobne akcije tudi v drugih občinah SSD, med njimi že ta petek in soboto na Polzeli.
Več na str. 5.	T. T.
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
NOVO - SuutpUui tea
Za vse, ki še cenite ohranjanje poklica naših babic, prijazno besedo, čas, znanje obrtne in modelarske šole ter izkušnje na kreacijah za medijske osebe, osta|am na meni najbližjih tleh.
ŠIVANJE PO MERI
AKTUALNO: Izposoja fantovskih in dekliških obhajilnih oblek
Hm Zupan a. p., CjtbdSfia m 35 A, 33C4 3u6o% JnfoHmadje na tel.: 03 572 70 79,051365 079
CREARSI
STREHA ZA VEČ GENERACIJ
OPEČNA STREŠNA KRITINA VRHUNSKE KVALITETE s M GARANCIJO
zdaj še po POSEBNO UGODNIH AKCIJSKIH CENAH! Informacije na tel. 03 710 09 50 in 031 637 213
www.creatim.si
MOR MAN NI
■v«*
/■
V,
h
# * *
garažna in industrijska vrata
1
'4
Vrhunska avtomatska sokcijska garažna vrata Hörmann
ZE ZA 929 €!
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o.
T +386 (0J3 71 20 600
PE Ljubljana
T +386 (0)1 24 45 680
www.matjaz.si
info@matjaz.si
matjaž
Ustvaijomo pozdrave
OSREDNJO KNJ. CELJE
Podpora varstvu okolja in narave Živahno pri gradnji cest
Obnova ceste Gotovlje-Podlog
Občina Žalec že od leta 2005 sofinancira informativne, ozaveščevalne in promocijske projekte nevladnih organizacij (društev) s področja varstva okolja in ohranjanja narave na območju Občine Žalec. Kot nam je povedala višja svetovalka za varstvo okolja na Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec Marjana Kopitar, so lani sofinancirali 7 nalog, ki so se prijavile na javni razpis, v skupni višini 5.140 €.
Občina Žalec je tako podprla projekt Etnološkega društva Srečno Griže Varstvo okolja v KS Griže oz. raziskavo in publikacijo o rudarjenju - II. faza. Projekt je obsegal ozaveščenje in organizacijo naravoslovnih, ekoloških in hortikulturnih delavnic, raziskavo o posledicah rudarjenja v Zabukovici in Libojah ter izdajo knjige Izviri naše dediščine, avtorjev Jožeta Hribarja in Brede Veber, o zgodovini rudarjenja na tem območju in ureditvi muzejev v Grižah, Zabukovici in Libojah.
Tudi naloga Varstvo kraških jam in pitna voda na Ponikovski planoti, v kateri je bilo izdelano poročilo s katastrom jam in legami vhodov za 20
Pri obrambnem stolpu pri žalski župnijski cerkvi je bila krajša slovesnost ob rezi potomke naj starejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, leta 2005 in jo poimenovali Nikolaja. Zbrane vinogradnike in druge je pozdravil najprej župan Lojze Posedel, nato pa še predsednik Savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Ob igranju harmonikarjev iz Vrbja je skrbnik trte, Bogomir Rotovnik obrezal trto, pripravili so kakih sto cepičev, ki jih je blagoslovil pater Jože Rupnik, članice Društva podeželskih žena Občine Žalec so poskrbele za prigrizek, Savinjski vinogradniki pa za vino.
V predavalnici I. Osnovne šole Žalec so nadaljevali z občnim zborom Društva savinjskih vinogradnikov. Na njem je predsednik Silvo Marič govoril o lanskem delu in načrtih za letos.
jam na zavarovanem območju Krajinski park Ponikovski kras, s kratkimi opisi in fotografijami stanja ter katastrom divjih odlagališč v jamah, ki jo je pripravil koroško-šaleški jamarski klub »Speleos-Siga« Velenje, je bila med podprtimi nalogami. Jamarji bodo delo nadaljevali s čiščenjem onesnaženih jam in osveščanjem.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Ljubljana je s finančno pomočjo Občine Žalec pripravilo raziskavo Duplarji na ribniku Vrbje, ki je obsegala pregled 30 gnezdilnic ob ribniku Vrbje s poročilom in usmeritvami za nadaljnje delo. Kot so ugotovili, je bilo leta 2007 zasedenih 96 % gnezdilnic, leta 2008 pa 65 %. Najštevilčnejša vrsta leta 2007 je bil podlesek, leta 2008 pa velika sinica. DOPPS je pripravil tudi vsebino za informacijsko tablo in zloženko o duplarjih na ribniku Vrbje.
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije Žalec je pripravilo nalogo na temo podnebnih sprememb in segrevanja ozračja. Naloga je obsegala osveščanje ob tednu boja proti raku Rad imam otroštvo brez tobaka in razstavo Globalna skrb za lastno
Društvo šteje 119 članov, lani so uspešno izpeljali tri izobraževanja in ocenjevanje 86 vzorcev vin, od katerih je bilo 45 ocenjenih z zlato, 24 s srebrno in eno s bronasto diplomo, podelili pa so jih ob prazniku vina. S tem so presegli vse rekorde, tako društvene kot v vinorodni deželi Podravja, saj imajo na tem področju med društvi najvišjo povprečno oceno vin. Odpravili so se na strokovno ekskurzijo v Belo krajino, pet vinogradnikov
zdravje v novih klimatskih razmerah, ki je na MOS v Celju dobila posebno sejemsko priznanje. Odmevna je bila tudi konferenca Podnebne spremembe in okolje 20. novembra lani na I. OŠ Žalec.
Žalska občina je financirala tudi nalogo Društva varuhov okolja Radoživ Žalec z naslovom Natura 2000 pri nas doma, ki je obsegala izvedbo fotografskega natečaja na temo NATURA 2000 v Spodnji Savinjski dolini, ureditev spletne strani društva ter pripravo in tisk zloženke z opisom NATURE 2000 na Mrzlici in Ostenju Posavskega hribovja (značilni habitati in vrste). Zloženko je pripravil predsednik društva Gregor Vovk Petrovski, avtorja fotografij pa sta M. Vogrinc in M.Orožim.
Med ozaveščevalnimi projekti, ki jih je lani podprla Občina Žalec, je tudi izdaja didaktičnega kompleta iz ekologije za prvo triado devetletke »Ločevanje odpadkov«, ki je namenjen učiteljem, vzgojiteljem, staršem in otrokom kot dopolnilo in pripomoček pri delu s tematiko ločevanja odpadkov v gospodinjstvih. Didaktični komplet je pripravil Pomurski ekološki center (PEC) Murska Sobota. L. K.
je sodelovalo na preseku letnika 2007 v vinorodni deželi Podravje in za svoja vina so prejeli pet zlatih in eno srebrno diplomo. Z Občino Žalec so se dogovorili in v keudru pod obrambnim stolpom pripravili vrsto drugih aktivnosti za promocijo. Pripravili so pohod po vinskih kleteh v šempetrskem Zalogu in ob tem obiskali kleti petih članov društva Rudija Janežiča, Borisa Terglava, Vinka Ušena, Srečka Vidmajerja in Milana Krašovca. Sodelovali so tudi na sejmu turizem in prosti čas v Ljubljani, kjer so promovirali svoja vina.
Program dela za tekoče obdobje je podoben lanskemu. Tako bodo poleg strokovnih predavanj, ocenjevanja vin, praznika vina, martinovanja, pohoda po vinskih poteh ene od vinorodnih območij Savinjske doline pripravili vrsto aktivnosti v keudru, sodelovali z enoto za turizem pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in Občino Žalec. T. Tavčar
Lepo vreme je ponovno ponudilo dobre pogoje za nekatera dela pri obnovi in izgradnji cestne infrastrukture v Občini Žalec. Tako so se marca nadaljevala dela pri gradnji priključne ceste industrijskega območja Juteks in naj bi se končala do konca junija. V okviru projekta Mreža lokalnih cest, ki ga v Občini Žalec izvajajo v sodelovanju z ostalimi občinami Spodnje Savinjske doline, pa so marca začeli tudi z obnovo ceste Gotovlje-Podlog, ki bo predvidoma končana do konca aprila.
Kot nam je povedal Aleksander Žolnir, vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec, se pri projektu priključne ceste industrijskega območja Juteksa najprej nadaljujejo dela na rekonstrukciji glavne ceste Gl-4, kjer bodo dogradili zavijalne pasove in postavili razsvetljavo. Nato se bodo dela nadaljevala z urejanjem vozišča priključne ceste in križišča za tovarno
Društvo varuhov okolja Radoživ Žalec je na tiskovni konferenci predstavilo novo zloženko Natura 2000 pri nas doma. Predsednik društva Gregor Vovk Petrovski je predstavil tudi načrte društva za letošnje leto.
V novi zloženki so z lepimi fotografijami in kratkim poljudnim tekstom predstavili območje ostenja Posavskega hribovja in Mrzlice, ki je vključeno v varovano območje Nature 2000, zlasti zaradi sokola selca in planinskega orla, posebne pozornosti in varovanja pa so deležne tudi druge rastline in živali, kot so tržaški svišč, zlati koren, avrikelj, rumenocvetna kranjska lilija, ilirski bukovi gozdovi in metulj travniški postavnež ali hrošč alpski kozliček. Zloženka je izšla v 500 izvodih in bo med drugim na voljo tudi v turistično-informacijskem centru v Žalcu, je povedal Gregor Vovk Petrovski. »Zloženko smo izdali z namenom ekološkega opismenjevanja bližnjega prebivalstva, predvsem iz Občine Žalec in tudi bližnjih občin. Želeli smo na slikovit in prijazen način opozoriti, da imamo v neposredni bližini tako lepe travnike in gozdove, kjer živijo rastline, katerih okolje moramo varovati, prav tako pa opozoriti ljudi, da so ta ostenja Posavskega hribovja, kamor spadata Mrzlica in Kamnik, v območju natu-
Juteks, zgrajen pa bo tudi del pločnika za dostop pešcev do poslovne cone Arnovski gozd. Cesta bo široka 6 m, dolžina odseka pa bo 340 m. Rok dokončanja del je konec junija, skupna vrednost gradbenih del pa 642.000 €. V to sta zajeta tudi gradnja mostu preko Vr-šce in prestavitev plinovoda, ki sta bila že izvedena v lanskem letu. Nova priključna cesta bo omogočala neposreden dostop do vseh podjetij v industrijskem območju Ložnice in s
re 2000, ki smo jih z vstopom v Evropsko unijo prikazali kot tisti del našega okolja, ki ga je vredno posebej varovati.«
Izdajo zloženke je podprla tudi Občina Žalec, ki je po besedah Marjane Kopitar z Oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora ena redkih občin, ki pripravlja razpise za sofinanciranje okoljevarstvenih društev. Društvo Radoživ je ob pripravi zloženke
tem razbremenitev tovornega prometa skozi Ložnico. Seveda pa ostaja možnost, da bodo vozniki to cesto uporabljali tudi kot bližnjico za dostop do Go-tovelj in dalje proti Šempetru in Ponikvi.
V okviru projekta Mreža lokalnih cest pa so začeli tudi z obnovo ceste Gotovlje-Podlog. Gre za zelo obremenjeno lokalno cesto, katere širina 4 m ne zadošča zahtevam sodobnih vozil, nam je povedal Aleksander Žolnir. Cesta bo razširjena na 5 m na odseku dolžine 480 m, na manjšem delu pa bo urejeno tudi odvodnjavanje v ponikalnice. Pripravljena bodo tudi križanja za elektro vode, da jih bo kasneje mogoče speljati pod cesto, in postavljeni smerni stebrički. Vrednost investicije je ocenjena na 127.000 €, dela pa bodo končali do konca aprila. Takrat bodo izvedeni tudi geodetska odmera po dejanskem stanju in postopki za ureditev lastniškega stanja.	L. K.
objavilo fotografski natečaj na temo narava, zlasti na območju Mrzlice in Posavskega hribovja. Na natečaju so sodelovali štirje avtorji, prvo nagrado je prejel Milan Vogrinc iz Žalca. Tri njegove fotografije so objavljene v zloženki, k sodelovanju pa so povabili tudi priznanega fotografa Mirana Oro-žima. Z besedilom je pri nastanku zloženke sodeloval Zavod za varovanje narave.	K. R.
Gospodar trte Bogomir Rotovnik med obrezovanjem
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI OKOLJSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V LETU 2009
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna, in sicer:
• sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih projektov s področja varstva okolja in narave na območju Občine Žalec.
Razpis se začne 25. marca 2009 in konča 30. aprila 2009. Okvirna višina razpisanih sredstev je 3.250,00 EUR, naloge pa morajo biti realizirane do 30. oktobra 2009.
Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec, med uradnimi urami ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja ali po e-naslovu. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si.
Informacije: Marjana Kopitar, Občina Žalec, tel.: 03 713 64 56, e-naslov: marjana.kopitar@zalec.si.
Po rezi trte še zbor
Z občnega zbora
Dela na priključku ceste na Ložnici
Bogastvo na bližnjih travnikih
Jožefov sejem
Že drugi redni občni zbor
Ker se bliža cvetna nedelja, ni manjkalo butar
Omizje zbora
Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče je na praznik sv. Jožefa pripravila že 21. tradicionalni sejem. V sodelovanju z drugimi so naznanili začetek del na poljih, njivah in vrtovih. Lepo dopoldansko vreme je na sejem, podobno kot zadnja leta, privabilo ogromno obiskovalcev od blizu in daleč.
Po ocenah je samo dopoldne sejem obiskalo 7 tisoč ljudi, ki so imeli kaj izbrati in kupiti, od pripomočkov in strojev za
Na temo nesporazumov v DU Žalec je 19. marca sklicala novinarsko konferenco tudi ekipa društva z Janezom Krofličem, Jožetom Kekom in predsedni-
delo, preko dobrin, potrebnih v domačem gospodinjstvu, do različnega “klumpa”, ki pa petrovskemu sejmu daje posebno vzdušje. Mnogi so si ogledali razstavo medeno sladkih pregreh Društva podeželskih žena Občine Žalec in se seznanili s projektom, ki ga za nastajajoči ekomuzej hmeljarstva izvajajo v TD Šempeter, vmes pa so se razlegale čestitke Jožetom in Jožicam. Zavetnika slovenske dežele so številni govorniki, med dra-
co nadzornega odbora Minko Mirt na čelu. Pojasnih so svojo zgodbo dogajanj v DU Žalec in predstavili vsebino odprtega pisma županu Lojzetu Posede-
gim tudi predsednik Kmetijske zadruge Petrovče Ivan Gajšek in žalski župan Lojze Posedel, ob odprtju sejma zaprosili za lepo vreme in dobro letino, mnogi pa so se posladkali z brezplačno torto. Strokovni del sejemskega dogajanja so letos namenili čebelarjenju oziroma sožitju v kmetijstvu. Okroglo mizo so pripravili v dvorani PGD Dre-šinja vas. Že zjutraj pa so lahko obiskovalci prisluhnili sveti maši v čast sv. Jožefa. T. T.
lu. Novinarsko konferenco so pripravili v prostorih Društva invalidov Žalec, saj so jim prostore društva na silo odvzeli, kot so zapisab v vabilu.
Predstavili so vsebino odprtega pisma, ki so ga naslovili na župana Lojzeta Posedela. V njem župana pozivajo, naj pojasni, zakaj javno nastopa in izraža nasprotovanje vodstvu društva, ki deluje že več desetletij in ki združuje 520 članov, od katerih je večina (450) plačala članarino tudi za leto 2009, in zakaj javno podpira samooklicano vodstvo, ki deluje v nasprotju s pravili in določili zakona o društvih. Sprašujejo ga tudi, zakaj javno kritizira program društva, ki je bil sprejet na zboru društva 14. februarja in vsiljuje svoje poglede na delovanje društva. Župana so v javnem pismu vprašali, s kakšno pravico je izdal pisni zahtevek, da se nasilno, z zamenjavo ključavnice, odvzamejo društvu upravni prostori na Trubarjevi ulici, kjer društvo domuje že vrsto let in ki je celo v solastništvu društva že od leta 1999, kar so podkrepili tudi z zemljiškoknjižnim izpiskom. Upokojenci so v pismu, ki ga je po pooblastilu upravnega odbora društva upokojencev in predsednika društva podpisal Jože Kek, zahtevali, da se župan preneha vmešavati v delo društva in samovoljno razpolagati z njihovimi prostori, in obljubili, da ga bodo javno pozvali k odstopu, če ne bo prenehal z ustvarjanjem nasprotij in zmede med člani društva.
Društvo upokojencev Žalec je legalen predstavnik vseh upokojencev, samooklicana skupina
V petek, 6. marca, je v jedilnici I. OŠ Žalec potekal že tretji letošnji občni zbor DU Žalec.
Prvega, izrednega, so sklicali člani upravnega odbora, ki se niso strinjali z delom in postopki aktualnega predsednika Janeza Krofliča. Že 13. januarja so ga pozvali k odstopu in ker tega ni storil, so odstopili. Po mnenju članov, ki so odstopili, je šlo za šest, po mnenju ostalih pa za pet članov. 6. februarja so sklicali izredni občni zbor, ki se ga je udeležilo 68 članov DU Žalec. Edina točka dnevnega reda je bila razrešitev predsednika, kar so po daljši razpravi tudi izglasovali. Poleg tega so potrdili za vršilko dolžnosti predsednice Vero Žohar, ki naj bi društvo vodila do rednega občnega zbora. Sprejeli so tudi sklep o preklicu vabila na občni zbor, ki naj bi bil 14. februarja in ki ga je sklical predsednik Janez Kroflič. To jim ni uspelo. Na zboru je Janez Kroflič ponudil svoj odstop, a ga prisotni, zbora se je udeležilo 84 članov, niso sprejeli. 6. marca je
pod vodstvom Vere Žohar pa ni legalno registrirano društvo na Upravni enoti Žalec, so še povedali na novinarski konferenci. Hkrati so pojasnili tudi zmedo glede števila članov upravnega odbora, ki so odstopili, saj skupina z Vero Žohar in Milanom Udovčem govori o šestih članih. Povedali so, da je odstopilo pet članov in nič več in na zboru 14. februarja so imenovali novih pet, ki so jih nadomestili.
Pri pregledu kronologije dogajanj je Jože Kek povedal, da je bila Vera Žohar na občnem zboru 14. februarja izključena iz društva zaradi hudih kršitev in da je tudi sicer vnašala med člane samo nemir. Med drugim so »udeležence samooklicanega občnega zbora«
6.	marca povabili, da se vključi-
sledil še tretji občni zbor, ki se ga je udeležilo 99 članov in nekaj gostov, tudi župan Lojze Posedel.
V. d. predsednice Vera Žohar je na začetku zbora pojasnila, da so člani upravnega odbora zapustili sejo upravnega odbora in sklicali izredni zbor oziroma skupščino, na kateri so razrešili predsednika Janeza Krofliča zaradi neupoštevanja sklepov upravnega odbora, samovoljnega odločanja o stvareh, za katere naj ne bi bil pristojen, zaradi sklica občnega zbora z dnevnim redom in načrtom dela, ki ga upravno
jo v delo Društva upokojencev Žalec, in jih opozorili na lažne obljube »samooklicanih odbornikov«, da bodo izleti, srečanja in pogostitve brezplačni. »Račun za 140 malic za nelegalen občni zbor je sicer prišel na naš naslov, vendar smo ga zavrnili in ob tem ugotovili, da je bila naročnica malic občina,« je povedal Janez Kroflič.
K petim vprašanjem iz odprtega pisma so na novinarski konferenci dodali še eno, in sicer, kdaj bodo v Žalcu zgradili dom starejših občanov, ki jim ga je župan obljubil že na lanskem občnem zboru, vendar so urbanistični dokumenti zanj šele zdaj vjavni razgrnitvi. Po njihovem je namreč to tisto, s čimer bi se moral ukvarjati župan. L. K., K. R.
odbor sploh ni obravnaval. Zmotilo jih je tudi, da je imel upravni odbor v preteklem letu le dve seji.
V	nadaljevanju je vodenje seje prevzelo delovno predsedstvo, Vera Žohar pa je podala kratko poročilo o delu društva v preteklem letu. Povedala je, da je delo društva temeljilo na dveh glavnih tematskih področjih, in sicer izletniški dejavnosti in športno-rekreativnem delu. Na področju izletništva so namesto štirih izpeljali le dva izleta. Zelo uspešni so bili na področju športa in rekreacije. Športniki so se udeleževali vseh tekem, ki jih je organizirala Zveza društev upokojencev Občine Žalec. Moška šahovska ekipa je dosegla prvo mesto, zmago so slavili tudi moška ekipa v streljanju ter moška in ženska ekipa v balinanju. Ob športni dejavnosti so opravili tudi veliko prostovoljnega dela. V nadaljevanju občnega zbora je delovna predsednica podala informacijo pooblaščenega računovodskega servisa, ki vodi njihove poslovne knjige, da so zaključni račun društva za leto 2008, to je bilanco stanja in izkaz poslovnega izida z vsemi pojasnih, že oddali na AJPES. Navedla je, da je za poslovanje v letu 2008 odgovorna in pooblaščena oseba Janez Kroflič.
V	nadaljevanju so na zboru sprejeli nekaj drugih sklepov, med drugim so s sklepom razrešili Janeza Krofliča tudi kot člana upravnega odbora in namesto njega za novega člana oziroma članico izglasovali Marjano Kričej. Zbor je na predlog delovne predsednice soglasno potrdil novega predsednika društva. To nalogo so zaupali Bogomilu (Milanu) Udovču. Za tajnico so izglasovali Marjano Kričej, ki je zamenjala Mileno Pilih. Slednja je na seji upravnega odbora izjavila, da ne želi več opravljati delo tajnice, če bo Janez Kroflič razrešen kot predsednik.
Ob koncu zbora so sprejeli uskladitev aktov društva v skladu z novim zakonom o društvih. Novi predsednik je povedal, da bo prva seja upravnega odbora že naslednji teden, da razrešijo vprašanje prostorov in dokumentacije društva. D. N., L. K.
OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5,3310 ŽALEC
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO - HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2009
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-humanitarnih dejavnosti.
2.	Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Žalec oziroma delujejo na njenem območju,
-	društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Žalec, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 5 % vsega članstva),
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon,
-	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o izpeljavi programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
3.	Za predmet javnega razpisa je Občina Žalec iz občinskega proračuna zagotovila sredstva v Odloku proračuna Občine Žalec za leto 2009 (Uradni list RS, št. 34/08, z dne 7.4. 2008) in Odloku o spremembah odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2009 (Uradni list RS, 124/08, z dne 30. 12. 2008), na proračunski postavki 20064 Sofinanciranje društev s področja socialnega varstva.
4.	Rok za predložitev ponudb in način predložitve:
-	ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec,
-	najkasneje do 30. aprila 2009,
-	prepoznih, nepravilno označenih in nepopolnih ponudb naročnik ne bo upošteval.
Na ovojnici ponudbe mora biti napisano: naslov naročnika, v levem spodnjem kotu oznaka razpisa, na katerega se ponudba nanaša (Javni razpis - social no-humanitarna dejavnost) in številka časopisa Utrip Savinjske doline, v katerem je bil javni razpis objavljen, ter vidno označeno »Ne odpiraj - ponudba«, na hrbtni strani ovitka mora biti naziv in naslov ponudnika - pošiljatelja, da mu je v primeru nepravočasne predložene ponudbe le-to mogoče vrniti neodprto.
5.	Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, tel. 03 713 64 38 ali osebno na oddelku,
II. nadstropje, soba 53.
6.	Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si).
7.	Izid razpisa: ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh po koncu razpisa.
Tudi župana Lojzeta Posedela smo prosili za izjavo in potrdil je prejem odprtega pisma. Povedal je, da so ga v začetku tega leta uradno obvestili o nezadovoljstvu večine članov upravnega odbora z delom in načinom vodenja Društva upokojencev Žalec. Takrat so člani upravnega odbora predsednika društva Janeza Krofliča pozvali k odstopu, ker tega ni storil, je večina članov sklicala izredno skupščino, na kateri so Krofliča razrešili ter vodenje društva predali Milanu Udovču. Zato je Posedel prepričan, da ne gre za samooklicano vodstvo društva, ki bi ravnalo v nasprotju s pravili, nasprotno, nadaljuje z uspešnim delom.
Ključavnico na prostorih društva, tako župan Posedel, pa naj bi bil zamenjal Kroflič, ki ga je občina dvakrat pozvala, naj vrne ključe. Ker tega ni hotel storiti, se je občina odločila zamenjati ključavnico. Na očitke iz pisma, da javno kritizira njihov program,
pa župan Posedel pravi, da na njihovem občnem zboru ni bil prisoten, nima njihovega programa, saj mu ga tudi niso posredoval, in »tudi nikoli ne kritizira«. »Bil pa sem na občnem zboru, na katerem je bil izvoljen gospod Udovč, kjer imajo upravni odbor in s katerim imamo dogovor o koriščenju prostorov. Ker so že lani zelo lepo skrbeli za prostor na balinišču, za rekreacijo upokojencev in s tem društvom sodelujem: Z gospodom Krofličem v enem letu nisem imel niti enega sestanka, kljub temu da sem ga dvakrat pisno pozval na Občino na razgovor glede ureditve problema najema prostorov, o programu pa ne vem nič več kot o kakšnem drugem ...« je povedal Lojze Posedel. Na vprašanje, na kateri TRR bo občina zdaj nakazala sredstva, je povedal, da zanj obstaja samo eno DU Žalec, tisto, ki je lani opravilo redne volitve, letos izredni občni zbor in potem še redni občni zbor.
Katero društvo je pravo?
Delo inšpekcije zaživelo
Neža Maurer med svojimi na Polzeli
Braslovški svetniki so se sestali na 18. redni seji občinskega sveta in obravnavali 14 točk dnevnega reda. Uvodoma so svetniki poslušali obrazložitev Danice Jezo-všek Korent, direktorice Razvojne agencija Savinja Žalec, glede vzpostavitve območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline. Kot je poudarila, bodo župani, podpisniki pogodbe o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Spodje Savinjske doline, v skladu z načeli dobrega sodelovanja konstruktivno sodelovali pri uresničevanju skupno zastavljenih ciljev ter pri tem spoštovali načela enakopravnega vključevanja vseh partnerjev.
Kakovost dela, ki ga prinaša območno razvojno partnerstvo, predstavlja velik prispevek k delovanju regije in je primeren, priporočljiv in učinkovit način dela, ki predstavlja novo kakovost v organiziranosti razvoja regije, lahko pa bo, kot dobra praksa, vgrajen tudi v kasnejše pokrajin-
V Občini Tabor so 17. marca, podpisali pogodbo o delovanju javne gasilske službe v občini. V imenu Gasilske zveze Žalec je pogodbo podpisal predsednik Edo Kugler, v imenu Občine Tabor župan Vilko Jazbinšek, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Ivan Der-ča, v imenu gasilskih društev so to storili predsednik PGD Ojstriška vas Tabor Alojz Ribič, predsednik PGD Loke Filip Tekavc in predsednik PGD Kapla - Pondor Ivi Hrastnik. Dogodku sta prisostvovala poveljnik GZ Žalec Franc Ranči-gaj in poveljnik PGD Ojstriška vas Tabor Drago Vranič.
Planinsko društvo Polzela je v soboto v planinskem domu na Gori Oljki pripravilo občni zbor. Iz poročila predsednika Zorana Štoka in drugih poročevalcev je bilo razvidno, da je bilo delo v preteklem letu zelo uspešno. Društvo šteje 373 članov in je poleg društva upokojencev najštevilčnejše v občini.
Organizirali so 21 pohodov. Najbolj so bili obiskani pohodi Zdravju naproti na Goro Oljko januarja, ki se jih je udeležilo tisoč pohodnikov, pohoda na Dobrovlje se je udeležilo tristo pohodnikov, po poteh Občine Polzela se je podalo sto pohodnikov in božično-novoletne-ga pohoda se je udeležilo 85 pohodnikov.
sko delovanje. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli sklep in pooblastili župana Marka Balanta za podpis pogodbe o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Spodnje Savinjske doline.
V nadaljevanju seje so razpravljali o odloku o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Braslovče in ga po krajši obravnavi sprejeli. Poleg tega odloka, ki je bil v drugi obravnavi, so svetniki potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za območje, opredeljeno v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šmatevž, odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA 19 Parižlje ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave Medobčinski inšpektorat.
S to pogodbo se občina obvezuje zagotavljati sredstva gasilskim društvom. Z njo pa podpisniki uredijo vsebino, obseg, način, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe v občini. V občinskem proračunu je za to dejavnost letos namenjenih 37.000 evrov, 2000 evrov dobi Gasilska zveza Slovenije. Na srečanju se je župan zahvalil gasilskim društvom za preteklo delo. Povedal je, da se za gasilska društva od primerne porabe namesto 3 % namenja 4,7 %, in izrazil veselje, da so v vseh teh letih uspeli 100-odstotno izpeljati zastavljene naloge, društva pa so opremljena z novimi vozili in s posodobljeno opremo, ki pa še ni
Organizirali so četrti tek iz Andraža na Goro Oljko, ki šteje za slovenski in štajersko-koroški pokal. Teka se je udeležilo 98 tekmovalcev iz vse Slovenije. Zelo dobro sodelujejo z osnovno šolo in vrtcem. V Vrtcu Polzela deluje planinski škratov krožek, lani so pripravili štiri pohode, v osnovni šoli pa delujeta dva planinska krožka, in sicer za nižjo in razredno stopnjo, s skupaj 133 člani. Pripravili so osem pohodov, tridnevno zimovanje na Gori Oljki in se udeležili planinskega tabora na Koroškem.
Sodelujejo tudi v savinjski orientacijski ligi. Dve ekipi sta se udeležili republiškega tekmovanja v orientaciji. V kategoriji nad 40 let so osvojili peto mesto, v
Svetniki so obravnavali tudi poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata v Občini Braslovče. Tako so opravili več ogledov in razgovorov s posamezniki, za katere je bila dana prijava v zvezi z divjimi odlagališči, in naknadni nadzor ob Savinji, na Žovneku in v Grajski vasi. Medobčinsko redarstvo je opravilo 142 nadzorov mirujočega prometa na črnem parkirišču v Trnavi. Izrečenih je bilo 42 opozoril in 510 represivnih kazni. Lani je bilo na račun občine plačanih skupaj 6.300,60 evra. V izterjavi je še 48 zadev, v reševanju 32 zadev, za osem se je postopek ustavil. Svetniki so dali soglasje k novi ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu in spremembi cen ravnanja z odpadki. Tako bo nova polna cena socialnovarstvene storitve pomoči na domu 16.84 evra za uro, cena za uporabnika pa se je z lanskih 6.47 evra znižala na 4.75 evra in velja od 1. marca dalje.	T. Tavčar
zadostna. Poudaril je, da se je PGD Loke v preteklih letih solidarno odreklo tovrstnim sredstvom zaradi potreb drugih dveh društev, zato bi bilo prav, da se jih izdatneje podpre zdaj, ko se pripravljajo na nakup nove motorne brizgalne. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik in poveljnik GZ Žalec. Pohvalila sta delo javne gasilske službe v občini in dejala, da je Občina Tabor med tistimi občinami v Sloveniji, ki se dobro zavedajo pomena gasilstva in temu ustrezno tudi skrbijo za njegov razvoj in potrebno tehniko. Uspešno sodelovanje z občino je potrdil tudi poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Občine Tabor Ivan Derča in izrekel zahvalo GZ Žalec za dobro in korektno sodelovanje, zahvalil se je tudi Občini Tabor in županu. Ob podpisu pogodbe je predsednik PGD Kapla - Pondor zbrane seznanil s 110-letnico društva. Predsednik GZ Žalec pa je predstavnike gasilskega poveljstva Tabor razveselil z odločitvijo Gasilske zveze Žalec, da dva dihalna aparata od šestih, ki so jih prejeli od Sveta za požarno varnost, dobijo taborski gasilci. D. N.
odprti kategoriji pa tretje. Aprila so izvedli čistilno akcijo po poteh na Goro Oljko. Jožica Jegrišnik in Zvone Korenjak pa sta uspešno opravila tečaj za vodnika kategorije »A«. Dobro skrbijo tudi za svoj planinski dom na Gori Oljki. Lani so zamenjali 38 oken, ena balkonska vrata, zunanje in notranje police na oknih in prepleskali gostinski lokal v domu. Vse to so zmogli s pomočjo številnih sponzorjev. Letošnji program dela je podoben lanskemu. In letos bodo 25. aprila praznovali 50-letnico društva. Delo društva je pohvalil podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. Na občnem zboru, ki je bil tudi volilni, so za predsednika ponovno izvolili Zorana Štoka.	T. Tavčar
Utrinek z literarnega večera
V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli so pripravili literarni večer v počastitev Neže Maurer, Slovenke leta 2008.
Pesnico, rojeno v Podvinu nad Polzelo, sta v goste povabili Občina Polzela in Medobčinska
V Občini Braslovče so med prvimi občinami v Spodnji Savinjski dolini svečano podpisali pogodbo o opravljanju javne lokalne gasilske službe za letošnje leto. V imenu Občine Braslovče je pogodbo podpisal župan Marko Balant, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Braslovče, Dobrovlje, Parižlje - Topovlje, Letuš, Gomilsko, Grajska vas in Trnava.
S pogodbo so podpisniki določili vsebino, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje dela. Uvodoma se je župan Marko Balant zahvalil gasilcem za izredno pomoč, Gasilski zvezi Žalec pa za dobro sodelovanje na strokovnem področju. Letos je občina za to dejavnost namenila kar 101.000 evrov, od tega za dejavnost gasilskih
Vranski svetniki so na 16. redni seji obravnavali osem točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi je bil sprejem odloka o proračunu Občine Vransko za letošnje leto. Po krajši obravnavi in sprejetem amandmaju župana o notranji prerazporeditvi sredstev, glede na prvo branje, zaradi ustanovitve režijskega obrata, skupni prihodki in odhodki ostajajo takšni, kot so bili v prem branju. Tako bodo prihodki proračuna znašali 3.280.158 evrov, odhodkov pa je za 72 tisoč evrov manj. Ta proračunski presežek bo občina namenila za odplačilo glavnice kredita, najetega za večnamensko športno dvorano na Vranskem.
Sicer pa bodo iz proračuna za letošnje leto namenili za izobraževanje 761 tisoč evrov, od tega za varstvo in vzgojo predšolskih otrok 253 tisoč evrov, za osnovno šolstvo 373 tisoč
splošna knjižnica Žalec oz. njena enota na Polzeli. Kot je povedala, je zadnji čas precej utrujena od pogovorov in nastopov, a med svoje ljudi se vedno rada vrača. Organizatorji so jo zato primerno počastili.
društev 22.800, za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD Braslovče 33.000, za opremo 25.000, za zavarovanje gasilskih domov 7.400, dejavnost Gasilske zveze Žalec 7.400 evrov itd.
Za dobro sodelovanje sta se Občini Braslovče in gasilcem zahvalila predsednik in poveljnik GZ Žalec Edvard Kugler in Franc Rančigaj. Med
evrov, za pomoč šolarjem, to je regresiranje šolskih prevozov, II. OŠ Žalec, Glasbeno šolo Risto Savin Žalec, pa 134 tisoč evrov. Za kulturo, šport in nevladne organizacije so namenili 63 tisoč evrov, za zdravstveno varstvo 21 tisoč, prostorsko planiranje in stanovanjsko izgradnjo 318 tisoč, gospodarstvo 59 tisoč, varovanje okolja in naravne dediščine 289 tisoč, za obrambo in ukrepe ob izrednih dogodkih 41 tisoč, za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 17 tisoč in največ, kar 956 tisoč evrov, za promet, prometno infrastrukturo in komunikacije. Od tega 761 tisoč za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest.
V nadaljevanju je župan Franc Sušnik svetnike obvestil, da je Javno komunalno podjetje Žalec z novim letom ukinilo enoto za urejanje javnih površin v občinah ustanoviteljicah. To delo naj bi od
Jolanda Železnik in Irena Štusej sta pripravili ganljiv preplet pesmi iz nove pesniške zbirke Na tvojo kožo pišem svoje verze ter njenih izjav, ki jih je povedala različnim medijem. Pesnica je medtem sedela v udobnem naslanjaču in se spogledovala s številnimi domačini, ki so prišli pozdravit slavno rojakinjo. Svojo dobro energijo in duhovitost je pokazala na koncu, ko so ji predali mikrofon. Polna iskrive hudomušnosti je natrosila nekaj malenkosti iz svojega življenja, pri tem pa tu in tam nagovorila koga iz občinstva. Pesnici v čast je nekaj pesmi zapel kvintet Lastovka, besede zahvale pa je izrekel polzelski župan Ljubo Žnidar. T. T.
drugim sta povedala, da bo letošnje državno tekmovanje v kvizu mladih v gasilstvu v Braslovčah. Poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Milan Šoštarič pa je poudaril, da bo letos naj večja gasilska prireditev v Grajski vasi, saj bo tamkajšnje društvo 22. septembra praznovalo 105-letnico delovanja s prevzemom novega gasilskega vozila. T. T.
zdaj opravljale občine same s pomočjo režijskega obrata, zato so svetniki po hitrem postopku sprejeli odlok o ustanovitvi obrata. Deloval bo znotraj občinske uprave in bo zaposloval dva delavca. Zadolžena bosta za urejanje občinskih in lokalnih cest, zimske službe in razsvetljave, vzdrževala in urejala bosta parkirišča, parke, pokopališča in podobno. Svetniki so nato obravnavali poročilo o izvajanju storitve pomoči družini na domu in potrdili soglasje k novi ceni, ki se je povišala za slabe tri evre in znaša 14,10 evra za uro. Uporabniki bodo zanjo odšteli 6,20 evra. Ob koncu seje so sprejeli še sklep o Razpisu pogojev in rokov dajanja pobud za podelitev priznanj Občine Vransko za leto 2008. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in priznanja jih bo sprejemala do vključno 3. aprila do 13. ure. T. Tavčar
Podpis gasilske pogodbe v Taboru
V Taboru skrbijo za dobre odnose z gasilskimi društvi
50 let Planinskega društva Polzela
Pohvale gasilcem
S podpisa pogodbe
Ustanovljen režijski obrat
Prebold med vodilnimi
Med ogledom stanovanjske soseske Na Novinah
Občina Prebold se po izgradnji stanovanj na število prebivalcev (okrog 4600) uvršča v slovenski vrh. Pred dvema letoma je bilo zgrajenih 45 stanovanj v Dolenji vasi, maja pa bo vseljivih kar 93 stanovanj v treh novih stanovanjskih blokih Na Novinah v Latkovi vasi.
Ta dosežek so na tiskovni konferenci v preboldskem hotelu predstavili predstavniki investitorja - podjetja Veltrag, zastopnika podjetja Metropola iz Ljubljane za prodajo in župan Občine Prebold. Investitor novih blokov je podjetje Veltrag, ki so ga povezave z gradbenimi podjetji, opremljajo namreč tako trgovske centre kot šole in druge velike poslovne objekte, pripeljale do
Zadnji četrtek v februarju so prvič v tem letu zasedali svetniki Občine Prebold. Najprej so prisluhnili poročilu o delu nadzornega odbora občine v lanskem letu in nato potrdili program dela nadzornega odbora za leto 2009. Obravnavali so tudi več kadrovskih zadev.
Za predstavnika občin ustanoviteljic v svetu Zdravstvenega doma Žalec so imenovali Francija Škrabeta in potrdili predlagane spremembe statuta zdravstvenega doma. Imenovali so novo občinsko volilno komisijo, katere predsednik je ponovno Jože Golič, njegova namestnica pa Maja Pihler Kunej. Na lastno željo so Andreja Zagožna razrešili kot člana odbora za kmetijstvo in člana krajevnega odbora Marija Reka. V odbor za kmetijstvo so imenovali Petra Zmr-zlaka iz Marije Reke, v krajevni odbor Marija Reka pa Marjana Tratnika. Zaradi neaktivnosti so iz krajevnega odbora Dolenja vas razrešili Matjaža Kosa in imenovali Alojza Kranjca.
Na februarski seji so preboldski svetniki na podlagi javnega razpisa osmim izvajalcem razdelili dobrih 19 tisoč evrov letošnjih proračunskih sredstev za ljubiteljsko kulturo. Največ, kar 10 tisoč evrov, bo prejel preboldski pihalni orkester. Sprejeli so tudi program športa in za to področje razdelili 30.600 evrov. Tudi ta denar je bil razdeljen na osnovi javnega razpisa in točkovanja, pri čemer največ točk
enega največjih projektov - gradnje treh stanovanjskih blokov v skupni vrednosti kar 5,5 milijona evrov. Temeljni kamen je bil položen januarja lani, dva meseca pred rokom pa je gradnja končana. Opravljen je bil tehnični prevzem. Do vselitve morajo odpraviti le še nekatere pomanjkljivosti in po pridobitvi uporabnega dovoljenja, ki ga pričakujejo v roku enega meseca, bodo stanovanja predali namenu maja.
Na Novinah je v treh blokih 93 stanovanj. V podzemni garaži stanovanjske soseske je 118 lastniških parkirnih mest, na zunanjem parkirišču pa še 70 lastniških parkirnih mest, 32 parkirnih mest je namenjenih obiskovalcem. V bližini stano-
prinaša delo z mladimi, so poudarili v razpravi.
Občinski svet je soglašal tudi z začetkom postopka sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za dve območji Veltraga v Latkovi vasi. Ker ni več na voljo poslovnih površin, želijo trije investitorji nekoliko spremeniti omenjena načrta, katerega pripravo bodo morali tudi plačati. So pa tamkajšnji prebivalci že opozorili in občini izročili pisno zahtevo, da morajo pripravljavci sprememb sodelovati z njimi, saj se ne bodo strinjali z bistvenim poslabšanjem kakovosti življenja na tem območju.
Še eno točko so obravnavali preboldski svetniki. Za uporabnike so znižali ceno storitve pomoč na domu. S 1. marcem bo nova cena znašala 17,16 evra za uro te storitve. Delež občine, ki ga pokriva v tej ceni, se bo z 8,18 povišal na 8,58 evra, medtem ko se bo del cene za uporabnike znižal na 4,91 evra. Kot je povedal župan Vinko Debelak, je znižanje predlagal izvajalec te storitve v preboldski občini, to je Dom Nine Pokorn Grmovlje, saj je pridobil za izvajanje te storitve državna sredstva za javna dela. Ta čas v povprečju storitev na domu uporablja 10 uporabnikov iz preboldske občine.
Župan Občine Prebold Vinko Debelak je v zvezi z gospodarsko krizo, ki naj bi povečala socialno stisko ljudi, povedal, da je občina pred dnevi sklicala sestanek z vsemi humanitarni-
vanjskega objekta je tudi vsa javna infrastruktura. Med stanovanji je osem garsonjer in štirisobnih stanovanj, 47 dvosobnih in 30 trisobnih stanovanj. S prodajo stanovanj so začeli pred desetimi meseci, mesečno pa so prodali štiri do pet stanovanj. Roman Prskalo iz podjetja Metropola je povedal, da v času recesije prodajo nekaj manj stanovanj, na mesec v povprečju dve do tri stanovanja. Do zdaj so prodali že polovico stanovanj. Nekaj kupcev je iz Občine Prebold, Celja in okolice, kupci pa prihajajo tudi iz Ljubljane, z Gorenjske, s Koroške in celo iz Prekmurja. Ob tem je morda zanimiv podatek, da teh 93 stanovanj, glede na število prebivalcev in velikost Občine
mi organizacijami in žalskim centrom za socialno delo. Kot so ugotovili, je sistem naravnan tako, da sam izpostavi ljudi, ki potrebujejo pomoč. Najtežje pa je pomagati mladim in opravilno sposobnim ljudem, saj zanje sistem skoraj ne predvideva nobene oblike pomoči. Kot je povedal Vinko Debelak, je bilo konec decembra lani v občini 187 brezposelnih, konec letošnjega januarja pa 207. Kljub povečanju števila brezposelnih pa v občini niso uspeli dobiti štirih delavcev za opravljanje javnih del.	K. R.
Občina Polzela organizira vsako leto pomladansko akcijo čiščenja in urejanja okolja. V ta namen so na občini za vse predstavnike društev in predsednike krajevnih odborov v občini pripravili sestanek, na katerem so se dogovorili, da bo čistilna akcija potekala v petek, 27. marca, od 14. do 19. ure in v soboto, 28. marca, od 8. do 12. ure. V tem času bo odprt tudi zbirni center za odpadke v Andražu, kamor bo mogoče pripeljati kosovne odpadke.
Pri čistilni akciji bodo sodelovala vsa društva, ki delujejo v občini, letos se jim bodo pridružili še krajevni odbori. Čistili bodo vodna obrežja,
Prebold, predstavlja tolikšno pridobitev, kot če bi v Ljubljani predali namenu 10.000 novih stanovanj. Cena za stanovanje je od 1.300 do 1.500 evrov za kvadratni meter z davkom na dodano vrednost, kar je razmeroma ugodno za nova stanovanja saj je cena za približno 300 evrov nižja kot na primer v Celju. Štirisobno stanovanje tako v. Latkovi vasi stane 102 tisoč evrov, enako veliko stanovanje v Ljubljani pa 200 tisoč. Prednost lokacije v Latkovi vasi je prav gotovo lokacija v sredini med Ljubljano, Mariborom, Trbovljami in Velenjem. Nova stanovanja in novi prebivalci so za Občino Prebold velik razvojni potencial. Hkrati pa je zagotavljanje ustrezne komunalne infrastrukture zanjo precejšen zalogaj, zlasti ker je ob stanovanjski tudi industrijsko-obrtna cona, je povedal župan Vinko Debelak. Ker je stanovanja kupilo tudi precej mladih družin, to pomeni večje število predšolskih otrok.
Trenutno je v preboldskem vrtcu 190 mest, načrtujejo širitev
Zadnjo februarsko soboto so zborovali tudi gasilci PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka, tokrat prvič v Dvorani Prebold.
Pred začetkom uradnega dela so prisluhnili kulturnemu programu in si ogledali kratek film o poteku intervencije njihovega gasilskega društva. Tudi tokratnega občnega zbora se je udeležilo veliko gostov, med drugimi tudi župan Vinko Debelak.
Iz poročil predsednika Milana Kupca in poveljnika Darka Kranjca je mogoče razbrati zelo
zavarovana naravna območja, okolice pešpoti, gozdnih površin, planinskih poti, okolice lovskih, planinskih in drugih domov ter javnih objektov. Predstavniki posameznih društev so dobili zadolžitev za čiščenje na določenih območjih. Pozivajo tudi vse občane, da na svojem območju pomagajo pri čiščenju okolja.
Morda ne bo odveč, če se v pripravi na akcijo čiščenja okolja spomnimo na aktualno ekološko pravilo: Imamo samo eno Slovenijo. Vsi odpadki, pa če jih vržemo še na tako skrit način, postajajo del našega bivalnega okolja. Družba strupov, s katerimi živimo, je vsak dan večja.	T. T.
na 250, do gradnje novega vrtca pa lahko uporabijo tudi štiri proste učilnice v preboldski šoli, je še povedal Vinko Debelak. V omenjenih blokih občina zaenkrat ne namerava kupiti stanovanj, saj bosta letos dve novi zgrajeni v prizidku občine, oddanih pa je bilo v letošnjem letu že 9 neprofitnih stanovanj. Prav tako je bila na tiskovni konferenci omenjena tudi gradnja novega trgovskega centra, saj Latkova vas sedaj nima trgovine. Vendar Jože Veber iz podjetja Veltrag ni želel biti bolj konkreten. Pogovori z eno
aktivno delo društva na vseh področjih. Intenzivno so nadaljevali z obnovo gasilskega doma. Delno so zamenjali okna in obnovili pročelje doma, pred tem so še dodatno izolirali stene. Skupaj so opravili več kot 1500 ur prostovoljnega dela. Sicer pa so večino načrtovanega dela za leto 2008 tudi opravili. Zelo uspešni so bili na operativnem področju. Kot je povedal poveljnik društva Darko Kranjec, so imeli v preteklem letu 10 intervencij, ki pa so bile manjšega obsega in niso povzročile večje materialne škode. Gasili so samo v štirih primerih (požar v kurilnici stanovanjske hiše, goreča lesena lopa, goreč odpadni material in goreče smeti). Dvakrat so intervenirali skupaj s policijo pri vdoru v stanovanje dalj časa pogrešanih oseb, enkrat pri
od trgovskih družb so bili že zelo daleč, zaradi trenutne recesije pa nadaljnjih odločitev ni.
Župan Vinko Debelak je dejal, da je Prebold kljub težkim časom še pred nekaterimi drugimi razvojnimi uspehi, ki bodo izboljšali infrastrukturo med drugim tudi v novem stanovanjskem kompleksu. Mednje sodi izgradnja primarne kanalizacije, s čimer se bo precej izboljšala kakovost pitne vode. Predvideno je tudi krožišče na tej cesti, ki bo bistveno izboljšalo prometno varnost.	D. N., K. R.
razlitju vode zaradi počene vodovodne cevi, enkrat zaradi razlitja kurilnega olja ter skupaj z drugimi gasilskimi društvi v primeru odpravljanja posledic neurja na področju Ptuja. Zelo aktivni so bili tudi na področju izobraževanja, udeležili so raznih vaj in tekmovanj. Poleg tekmovanj v GZ Prebold so se udeležili tekmovanj tudi drugod.
Ob vsem tem velja kot zanimivost še povedati, da so v rezervoar na Smrekovim pod Mrzlico pripeljali s cisterno skoraj pol milijona litrov pitne vode in tako opravili blizu 100 prevozov.
Sicer pa pohval s strani gostov na račun njihovega uspešnega dela tudi tokrat ni manjkalo. Župan Vinko Debelak je ob čestitki in pohvali spregovoril tudi glede gasilskega vozila s cisterno, ki je staro že 33 let in ga je potrebno zamenjati. Občina bo v dveh letih skušala zagotoviti sredstva za nakup novega vozila.
Na tokratnem zboru so podelili tudi priznanja za dolgoletno aktivno delo v gasilski organizaciji in priznanja za dolgoletno opravljanje gasilske službe. Priznanja in značko je prejelo skupaj 20 članov. Za najdaljši staž (40 let) so priznanje prejeli Jože Jager, Jože Jerman, Janez Stergar, Božo Arh in Branko Verk. D. Naraglav
Osnovna šola
Prebold
Graščinska 7, 3312 Prebold Tel./fax: 703 64 20 / 703 64 30 E-naslov: os.prebold@guest.arnes.si
Organizacijska enota Vrtec
VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE
za šolsko leto 2009/2010
VPIS predšolskih otrok od 1. do 6. leta starosti bo potekal vsak dan od 20. do 30. aprila 2009 od 9. do 15. ure v Vrtcu Prebold.
V tem času bodo v vrtcu potekali tudi dnevi odprtih vrat:
- za I. starostno obdobje od 9. do 11. ure,
- za II. starostno obdobje od 9.30 do 11.30.
Pričakujemo Vas in se veselimo Vašega obiska!
Za kulturo in šport že razdelili denar
Čiščenje in urejanje okolja
Podjetje Veltrag se z veleprodajo elektromateriala vse bolj širi na trge nekdanje Jugoslavije, predvsem v Srbijo, kjer te dni v Beogradu odpira svoje predstavništvo. Kot družinsko podjetje je nastalo leta 1992, sedež ima še vedno v Matkah, poslovne prostore pa v Latkovi vasi. Zaposluje 30 ljudi. Povezave z gradbenimi podjetji, opremljajo namreč tako trgovske centre kot šole in druge velike poslovne objekte, so pripeljale do enega njihovih največjih projektov - gradnje treh stanovanjskih blokov Na Novinah. Za izgradnjo stanovanj so se odločili pred leti, ko so odkupili zemljišče in objekte nekdanjega kmetijskega posestva v Latkovi vasi, kjer imajo zdaj tudi svoje poslovne in skladiščne prostore in gostinski lokal.
Osrednje društvo GZ Prebold
Predsednik Milan Kupec med podajanjem svojega poročila
Z roko v roki za čedalje več stisk
Letos obeležujejo še 55-letnico
Med nastopom ansambla T' pravi muzikantje iz Griž
Z občnega zbora (prvi z leve predsednik ZŠAM Savinjske doline Milan Pečnik)
V	dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je Dekanijska Karitas Petrovče pripravila 13. dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi tokrat se je prijaznemu vabilu k sodelovanju odzvalo veliko slovenskih na-rodno-zabavnih in drugih ansamblov ter pevcev in ostalih gostov, med njimi Langa, Vili Resnik, Marjan Zgonc, Dominik, Foxy Teens, Anja Ropotar, ansambli Rimljani, Novi Spomini, T' pravi muzikantje, Vitezi Celjski, Šentjurski muzikanti in humorist Klobasekov Pepi. Z vstopnino in donacijami so tokrat zbrali 11.886 evrov, imeli pa so za nekaj več kot tisoč evrov stroškov.
V	imenu pokroviteljev koncerta, Občine Žalec in Škofijske Karitas Celje, sta zbrane pozdravila in se zahvalila nastopajočim in obiskovalcem žalski župan Lojze Posedel in generalni tajnik Škofijske Karitas Celje Matej Pirnat. Ker se nadškof dr. Anton Stres ni mogel udeležiti koncerta, je poslal pismo, ki ga je prebral pater Ivan Arzenšek. V njem je sporočil, da je stiska velika in da se zahvaljuje za vsak dar.
Dekanijska Karitas Petrovče deluje že osemnajsto leto in pokriva šest župnij, Žalec, Petrovče, Griže, Šempeter, Galicija, Gotovlje. V dekaniji delujeta še Župnijska Karitas Gotovlje in Župnijska Karitas Polzela. V Dekanijski Karitas Petrovče je pet rednih prostovoljcev, ki so prisotni v prostorih Dekanijske Karitas Petrovče vsak četrtek med 8. in 11. uro, ko so odprta vrata za vse prosilce pomoči. Kot nam je povedala Elvira Selič, predsednica Dekanijske Karitas Petrovče, prihajajo k njim ljudje v stiski, ki so brezposelni, družine s samo enim zaposlenim, upokojeni z nizkimi pokojninami, matere samohranilke in enoroditeljske družine, v zadnjem času pa tudi odvisniki od prepovedanih substanc in alkoholiki, ki pogosto potrebujejo duševno pomoč. »Naše oblike pomoči so hrana za osnovno preživetje, rabljena oblačila in obutev, šolske potrebščine in finančna pomoč ob izrednih situacijah, kot sta na primer požar ali poplava. V letu 2008 smo razdelili 2300 paketov. Paket je količina prehrambenih artiklov na družinskega člana, ki ga prosilci dobijo enkrat mesečno. Lanski proračun, ki je znašal okoli
13.500	evrov, smo torej namenili za nakup hrane za prosilce, katerih število iz dneva v dan, žal, narašča,« je povedala Elvira Selič in poudarila, da je pomemben vir financiranja karitativne dejavnosti sicer prispevek iz občinskega proračuna, zagotovo pa je največji in glavni vir dobrodelni koncert. »Tu so še prispevki posameznikov, pa zbrani darovi v cerkvi v tednu Karitasa iz župnij Žalec in Petrovče. V lanskem letu je novost pridobitev hrane iz Evropske unije, ki poteka preko Škofijske Karitas Celje, in ustanovitev humanitarnega krožka, kjer izdelujemo ročne izdelke za prodajo, izkupiček pa namenimo za pomoč družinam v stiski. Zaradi
Svet se je znova znašel v veliki gospodarski krizi, eni največjih doslej, kar ima za posledico vedno večjo brezposelnost in socialno stisko ljudi. Na svetu je veliko humanitarnih organizacij, ki v okviru svojih zmožnosti pomagajo ljudem v stiski. Na Slovenskem sta med največjimi tovrstnimi organizacijami Rdeči križ in Karitas. V naši dolini deluje kar 19 organizacij Rdečega križa in nekaj župnijskih organizacij Karitas. Z najdaljšo tradicijo se ponašata Karitas v Petrovčah in na Vranskem, dve leti uspešnega dela pa ima za sabo tudi župnijski Karitas v Braslovčah.
Uvodoma je predsednica župnijskega Karitas Braslovče povedala, da segajo začetki njihovega delovanja v leto 2006, uradno pa so začeli z delom januarja 2007. Dvajsetim aktivnim članom je skupni cilj prostovoljno delo na področju humanitarne in socialne pomoči ljudem v stiski.
»Med številnimi cilji in nalogami nam je zelo ljub in med ljudmi zelo dobrodošel predpraznični obisk starejših in bolnih po domovih in domovih za ostarele. V ta namen sami izdelamo priložnostna darila, pred velikonočnimi prazniki pa podarimo blagoslovljeno butarico, in to naj bi postalo kar tradicionalno. Obiščemo približno 75 krajanov. Veselimo se tudi vsakoletnega srečanja starejših,
naraščajočih potreb in socialne stiske upamo, da nam bo uspelo razviti tudi nove oblike pomoči, saj vsa zbrana sredstva resnično porabimo za blažitev človeških stisk. Naša organizacija pa ne bi mogla tako kakovostno delovati brez sodelovanja in dobrih del nekaterih ljudi. Zato bi se ob tej priložnosti iskreno zahvalila vsem, ki so izkazali svoj čut za socialno ogrožene družine, saj jim bo njihova dobrota pomagala lajšati življenjsko stisko, Občini Žalec, ZKŠT Žalec, vsem donatorjem in obiskovalcem koncerta, oglaševalcem, zunanjim sodelavcem Karitas, nastopajočim, ki se vedno odpovejo honorarju,« je še dodala Elvira Selič. T. T., L. K.
bolnih in invalidnih oseb konec avgusta v naši cerkvi. Srečanje se začne s sveto mašo, ki ji sledi druženje s skromno pogostitvijo. Na srečanjih je zmeraj veselo, ljudje radi pridejo, poklepetajo, saj sicer redko pridejo skupaj. Prav tako ne pozabimo na otroke. V našo sredino vsako leto povabimo Miklavža in obdarimo več kot 150 otrok. Med nekaj družin in posameznikov 2- do 3-krat letno razdelimo hrano iz zalog EU. Po zmožnostih pomagamo nekaterim posameznikom z nabavo kurilnega olja ali plačilom kakšne položnice. Zadovoljni smo, da je odšla v preteklem letu z našo pomočjo ena družina na organizirano letovanje v Banovce,« nam je zaupala Milena Vodlak in spomnila na prvo leto delovanja, ki je bilo zelo težko in zahtevno, saj je njihovo občino kar dvakrat zajelo katastrofalno neurje. Takrat so med več prizadetih gospodinjstev razdelili kar
17.000	evrov finančne pomoči, sredstva so zbrali pri Škofijskem Karitas Celje. Prednost pri tem je imela najbolj prizadeta družina Golobovih.
»Takoj po tragičnem plazu so sodelavke župnijskega Karitas zbrale prve in najnujnejše potrebščine in osnovna živila za v nadomestno stanovanje. Kasneje smo pridobili več donatorjev (Gorenje Velenje, Rotary club Celje, Metro Mana, Gostinstvo Krof Trojane). Z donatorskimi sredstvi smo kupili tudi posodo,
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki šteje 255 članov, in drugi gostje so na občnem zboru pregledali opravljeno delo v preteklem letu in si za letos zadali nove naloge.
Kot sta povedala predsednik združenja Milan Pečnik in poveljnik Bojan Predovnik, je njihov glavni cilj zmanjšanje krvnega davka na cestah. Na tem področju so že veliko postorili, vendar še niso zadovoljni, saj je prometnih nesreč še vedno preveč. Izpeljali so tudi vrsto nalog. Med pomembne uvršajo akciji Prvi šolski dan in Pripni življenje, sodelovali so z vsemi osmimi osnovnimi šolami na tekmovanju o poznavanju prometnih predpisov in vožnji s kolesom, organizirali in izpeljali so čiščenje in urejanje zelenic ter okolice avtopoligona, opravili so več vzdrževalnih del, na polzelskem pokopališču so obeležili svetovni dan umrlih v prometnih nesrečah, udeležili so se regijskega tekmovanja v vožnji s tovornjakom, kjer je zmagal Zlatko Hribernik, pri mehanikih Zvone Lobnikar, na državnem tekmovanju pa so
jedilni pribor in nekaj posteljnine, del sredstev pa predali v vrednostnih bonih. Posredovali in izročili smo tudi zbrane darove in prostovoljne prispevke nekaterih drugih župnij. Vzpostavili smo stik s Slovenci, živečimi v Kanadi, in z zbranimi sredstvi plačali račun za spalnico. Tudi sami smo organizirali zbiralno akcijo ter zbrali in izročili preko
5.000	evrov. In nenazadnje smo sodelovali tudi v gradbenem odboru za izgradnjo nove hiše in prispevali tretjino sredstev, ki jih je v ta namen dodelil Škofijski Karitas Celje. Akcijo pa smo končali z nakupom 1000 litrov kurilnega olja ob vselitvi. Z opravljeno pomočjo smo zadovoljni, več resnično ne bi mogli storiti. Vsekakor pa naša organizacija sodeluje v vseh aktivnostih, ki jih organizirata ŠK in Slovenski Karitas. Pri tem gre za predavanja, srečanja za sodelavce in dobrodelne akcije. Tudi v prihodnje želimo nadaljevati z utečenimi nalogami, za nove in dodatne naloge pa se bomo odločali po nareku časa in na podlagi finančnih zmožnosti. Naj se ob tej priložnosti v imenu vseh, ki delujemo v župnijskem Karitas, in v imenu tistih, ki jim je pomoč namenjena, zahvalim vsem donatorjem in vsem, ki kakorkoli prisluhnejo in pomagajo k izpolnitvi nam tako pomembnih ciljev. Hkrati pa prav vsem želimo lepe in blagoslovljene velikonočne praznike.«
D. Naraglav
med vlačilci ekipno zasedli drugo in med tovornjaki nad pet ton prvo mesto.
Program za letos obsega, poleg redne dejavnosti, še več vzdrževalnih del na objektu in poligonu združenja. Med večjimi naložbami v tem letu bodo postavitev manjše lesene hiše, pleskanje garaže in poslovne stavbe, dolgoročno pa izgradnja nove hale - prireditvenega prostora. 13. junija bodo pripravili regijsko proslavo s praznovanjem 55. obletnice ZŠAM Savinjske doline.
Na zboru so podelili značke in priznanja ZŠAM Slovenije. Zlati venec sta pre-
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec deluje že devet let. Vsako leto dosega nove uspehe, prepoznavno pa je zlasti po svojem zelo dobrem sodelovanju z okoljem. Kot je na občnem zboru povedala predsednica društva Marija Masnec, so tudi leta 2008 dosegli viden napredek.
Društvo deluje kot neprofitna dejavnost in se financira z lastnimi sredstvi, to je članarino in šolnino za krožke, in iz proračuna Občine Žalec, za izvedbo nekaterih akcij pa pridobijo še druge sofinancerje. Zanimanje za udeležbo v krožkih in tudi v društvu je vedno večje, ob podpori Občine Žalec pa univerza uresničuje svoje poslanstvo, ki temelji na skupnem učenju, soodgovornosti in prostovoljnem delu slušateljev, animatorjev, mentorjev in drugih sodelavcev univerze, osnovni cilj pa je medgeneracijsko sodelovanje. Lani je v društvu delovalo 25 krožkov, v katerih je znanje nabiralo 340 članov, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. Največ zanimanja je za jezike in računalništvo, predavanja pa potekajo na kar šestih lokacijah: v žalski in šempetrski šoli, v Novem Celju, preboldskem hotelu in prvič tudi na srednji vrtnarski šoli v Medlogu.
Marija Masnec je posebno zahvalo izrekla animatorjem, ki povezujejo slušatelje, mentorje in vodstvo društva. Fotografi, likovniki in
jela Milica Volk in Franc Zadravec, srebrnega Matjaž Jelen, Anton Kanič, Zvone Lobnikar, Franc Tekavc, Marjan Sever in Danilo Turnšek, plakete tovarištva Zlatko Hribernik, Andrej Križan, Emil Pocajt, Srečko Stepišnik ml., Stane Tržan in Anton Weis, zlato značko Martin Dernač in Nejc Jezernik, plaketo humanosti pa Jože Češarek. Občni zbor sta s petjem in igranjem popestrila zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki ga vodi Mija Novak, in harmonikar Rok Meklov. T. Tavčar
krožek ročnih del so s svojimi razstavami poskrbeli za predstavitev univerze širši javnosti. Obiskali so tudi dve prireditvi v Mariborskem gledališču in sodelovali na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Član fotografskega krožka Ernest Zupanc se je s svojo fotografijo Vlivanje zvona uvrstil v ožji izbor 15 fotografij starejših, ki bodo z razstavo potovale po vsej Evropi. Velik uspeh univerze je bila izdaja brošure Žalec 2008 - naše mesto skozi fotografski objektiv.
V študijskem letu 2009/ 2010 bo društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec izvajalo izobraževanje v 27 krožkih s 380 udeleženci, organizirali pa bodo tudi nekaj delavnic, ki bodo razpisane in objavljene v brošuri programa dela za študijsko leto 2009/2010. Organizirali bodo obiske kulturnih in družabnih prireditev, razstave in okrogle mize o aktualnih temah in sodelovali na festivalu za tretje življenjsko obdobje. Razvijali bodo tudi prostovoljstvo.
Z obiski kulturnih in družabnih prireditev bodo po besedah Marije Masnec zadovoljili potrebe po duhovnem bogatenju in druženju. Ob svoji 10-letnici bodo izdali knjigo Kako se izobražujemo starejši. Knjigo bodo predstavili oktobra ob mednarodnem dnevu starejših.
K. R.
Karitas Braslovče pomaga že dve leti
Vsako leto večji uspehi
Poplavne vode naj bi ujeli
Savinja je s svojo hudourniško naravo že vso svojo zgodovino zelo muhasta in pogosto neusmiljena do ljudi in njihovega premoženja. V zadnjih desetletjih so bila mnoga njena tradicionalno poplavna območja pozidana, s tem pa se je škoda zaradi poplav zelo povečala. Zato se je država lotila izdelave državnega prostorskega načrta, ki naj bi rešil problem poplavne varnosti na porečju Savinje. Projekt sicer zamuja že dve leti, uredba o državnem prostorskem načrtu pa naj bi bila po pričakovanjih vendarle sprejeta do konca prihodnjega leta.
V	začetku tega meseca so predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter izdelovalca državnega prostorskega načrta in idejnega projekta predstavili omenjena dokumenta v Kaplji vasi, Braslovčah, Žalcu in Celju. Državni prostorski načrt sicer še ni v fazi javne razgrnitve, je pa že izbrana samo ena rešitev. Za povečevanje varnosti je potrebno zagotoviti zmanjševanje konice poplavnega vala na pretok, ki ga je rečna struga na kritičnih odsekih še možna prevajati. Z zadrževanjem dela poplavnega vala se zmanjša konica, trajanje vala pa se zaradi tega nekoliko podaljša. To je eno od izhodišč državnega prostorskega načrta. Namen ukrepov tako ni, da voda s celotnega porečja čim prej odteče navzdol, ampak da se visoke vode zadržijo na že obstoječih poplavnih območjih. Za varovanje Celja in Laškega je torej potrebno vode zadržati v srednjem toku Savinje, za zadrževalnike višje pa ni prostorskih pogojev, smo med drugim slišali na predstavitvi.
V	idejnem projektu je tako predvideno zadrževanje visokih vod na območju Savinje in Bolske, in sicer na Savinji od mostu na Groblji do Levca. Del Savinje od Ločice pri Pol-
zeli do Letuša obravnava drugi državni prostorski načrt, ki pa je že v fazi javne razgrnitve.
Idejni projekt ob Bolski in Savinji predvideva suhe zadrževalnike na pretežno kmetijskih površinah, ki so sicer že zdaj poplavna območja. Dva zadrževalnika naj bi bila ob Bolski, sedem pa ob Savinji, imenovani so po bližnjih krajih. Zadrževalnika ob Bolski bosta imela samo nasipa na spodnji strani z iztočnim objektom, ostali zadrževalniki pa vtočne in iztočne objekte, ki bodo omogočali nadzorovano polnjenje in praznjenje po posebnem, vnaprej določenem režimu iz skupnega centra, ki bo lahko v Celju ali Žalcu, na osnovi ustreznih podatkov, seveda na povsem avtomatiziran način. Nasipi bodo visoki od 5 do 7 metrov, porasli s travo, z blagimi nakloni, sta med drugim povedala Rado Romih iz podjetja RC Planiranje in projektant Branko Skutnik iz podjetja Hidrosvet. Ob vznožju nasipov bo mogoča zasaditev dreves, v jedru nasipov pa bo nepropustna plast. Kje bodo izvajalci dobili potreben material za gradnjo nasipov, je tudi že določeno v idejnem projektu. Približno 1,1 kubičnega metra materiala bo mogoče zagotoviti le na desnem bregu Savinje in na terasi nad Bolsko na območju Gomil-skega. Na območju, kjer bodo odvzeli material, se bo teren znižal za 4 metre, seveda pa ga bodo rekultivirali. Območje samih nasipov bo država odkupila, tudi objekte znotraj zadrževalnikov, sicer pa bodo lastniki lahko znotraj zadrževalnikov ohranili kmetijsko rabo. Kako bo z odškodninami ali rentami, bo določeno ob sprejemu uredbe o državnem lokacijskem načrtu.
Zadrževalnika ob Trnavci in Bolski bosta ob hkratnem aktiviranju zadržala dobrih
4,6	milijona m3 vode in tako
ščitila pred poplavami naselja Šentrupert, Kaplja vas, Dolenja vas in Prebold. V sedmih zadrževalnikih ob Savinji (Levec, Petrovče, Dobriša vas, Roje, Šempeter 1, Šempeter 2, Latkova vas in Dobrteša vas, vsi na levi strani Savinje) naj bi bilo ob najvišjih poplavnih vodah in predpostavki, da bi bili vsi polni, skupaj več kot
7,6	milijonov m3 vode. To naj bi bil res izjemen dogodek, strokovnjaki sicer napovedujejo, da ne bodo vsi zadrževalniki vedno polni, predvidevajo pa, da bi bil posamezen zadrževalnik napolnjen enkrat na dvajset let, voda pa bi bila v njem do 72 ur. Ob tem bodo zavarovana vsa naselja ob Savinji. Tudi v Vrbju je bil sprva predviden zadrževalnik, vendar so ga na podlagi mnenja naravovarstvenikov spremenili v nasip ob naselju, območje ribnika pa naj bi bilo prepuščeno naravnemu dogajanju. Ponekod bo potrebno dograditi obstoječe nasipe ob Savinji.
Na območju Spodnje Savinjske doline je bilo v letih 1990 in 1998 poplavljenih
18,30	kvadratnega kilometra površin, od tega 4,85 pozidanih. Zadrževalniki obsegajo 7,50 kvadratnega kilometra površin, kar pomeni, da bi s tem preprečili poplave na dobrih desetih kvadratnih kilometrih, vključno z vsemi urbanimi površinami.
Na vseh predstavitvah so prisotni (večinoma občinski svetniki, člani občinskih in krajevnih odborov in druga zainteresirana javnost) postavili številna vprašanja in opozorili na mnoge probleme. Na predstavitvi v Kaplji vasi so imeli kar nekaj pomislekov, zlasti glede počasnosti izvajanja tega projekta, saj sprejetje državnega prostorskega načrta zamuja za dve leti, ter glede zagotavljanja sredstev za vzdrževanje po izgradnji zadrževalnikov. Že zdaj namreč ni
Uspešno in raznoliko delo
Predsednik MK GZ Žalec Dušan Zabukovnik
Mladinska komisija GZ Žalec je v Andražu nad Polzelo pripravila redni letni občni zbor mladih. Na zboru so bili prisotni predstavniki 22 prostovoljnih gasilskih društev iz Gasilske zveze Ža-
lec. Z obiskom so jih počastili tudi članica mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije Helena Brglez, predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in poveljnik Franc Rančigaj.
Delo mladinske komisije je bilo v letu 2008 zelo uspešno in raznoliko. Sodelovali so na gasilskih kvizih, s šestimi desetinami so zastopali GZ Žalec na tekmovanju GZ Slovenije, pripravili so srečanje mladine na Vranskem, vse leto so se izobraževali za preventivne značke Preprečujemo požare, dve skupini sta se udeležili državnega tekmovanja v orientaciji, poleti so se izobraževali v poletni gasilski šoli v Savudriji.
Za uspešno in požrtvovalno delo so podelili tudi pri-
znanja Mladinske komisije GZ Žalec, in sicer mladinkam z Gomilskega in iz Dobriše vasi, mladincem in pionirkam z Gomilskega in iz Andraža ter pionirjem iz Andraža za udeležbo na tekmovanju GZ Slovenije na Ravnah na Koroškem; mlajšim pionirjem iz Braslovč in mladincem iz Griž za udeležbo na državnem tekmovanju v orientaciji v Jakobskem dolu, mlajšim pionirjem iz Braslovč, starejšim pionirjem iz Velike Pirešice in Andraža; mladincem iz PGD Kapla - Pondor za udeležbo na tekmovanju GZ Slovenije v kvizu v Puconcih. Program dela za letos je po besedah predsednika MK GZ Žalec Dušana Zabukovnika podoben lanskemu.	T. T.
Savinja v svojem "mirnejšem"stanju
dovolj denarja za redno čiščenje in vzdrževanje vodotokov, zato so poplave še pogostejše. Nekateri v Občini Prebold so poplavljeni že vsaki dve leti. Izrazili so skrb zaradi tolikšne akumulacije vode v zadrževalnikih in se spraševali, kako bo to vplivalo na podtalnico. To je bilo tudi eno od vprašanj v Žalcu.
Kot je povedal projektant Branko Skutnik, morajo biti vplivi na podtalnico takšni, da bodo razmere boljše, kot so zdaj. Najspornejše točke za občanke in občane Občine Žalec je po predstavitvi v gasilskem domu v Žalcu povzel vodja Oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir: »Rešitve, ki so bile danes predstavljene, so sporne za Občino Žalec predvsem zaradi velikega območja, ki ga zavzemajo zadrževalniki. Gre praktično za ves prostor ob Savinji od Levca do Šempetra. Tu so pretežno kmetijska zemljišča, tudi trajni nasadi - hmeljišča in delno sadovnjaki. Menimo, da bi bilo potrebno urediti zadrževalnike tudi na pritokih same Savinje, ker bi tako lahko zmanjšali površino zadr-
ževalnikov ob Savinji. Hkrati bi uredili pritoke Ložnico, Vršco, Pirešico, Libojsko Bistrico in Artničnico, s tem bi prišlo manj vode v samo Savinjo. Naslednji problem so dostopne poti za prevoz materialov, več kot 1,1 milijona kubičnih metrov materiala bi bilo potrebno prepeljati, kar ni mogoče po obstoječih cestah. Prav tako je nerešeno vprašanje odškodnin za trajne nasade oziroma kmetijska zemljišča tako v času gradnje kot v času poplavljanja.«
Na vsa ta vprašanja bodo dani odgovori v času uradne javne razgrnitve državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, so povedale predstavnice ministrstva za okolje in prostor. Z zadovoljstvom pa so v Žalcu sprejeli novico, da bo ministrstvo za okolje začelo s postopkom priprave enakega državnega načrta tudi za območje Ložnice. Prav zaradi nasipov ob Ložnici, ki so jih občani sami povišali oziroma popravili, je okoljska inšpekcija zoper njih sprožila postopek, je potrdil Aleksander Žolnir, čeprav je denar za to zagotovila tudi občina.
V Braslovčah so prav tako z zanimanjem prisluhnili predstavitvi državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti ob Savinji. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so pripravljavci načrta upoštevali večino njihovih pripomb, ki so jih podali pred časom. Poudarili so, da je potrebno čim prej sprejeti uredbo, na osnovi nje izdelati izvedbene načrte in nato poskrbeti za gradnjo (zadrževalniki naj bi bili po besedah projektanta zgrajeni v obdobju najmanj petih let). Država je namreč na območjih, kjer ni zagotovljena poplavna varnost, prepovedala gradnjo. Po besedah župana Marka Balanta bi lahko država upoštevala izjemo tam, kjer je prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti že v pripravi, in pod določenimi pogoji vendarle dovolila gradnjo. Povejmo še, da je potrebno čim prej sprejeti državni prostorski načrt, tudi zato, da bo Slovenija lahko z njim kandidirala za evropski denar. Hkrati bo to naj večji projekt na področju zagotavljanja poplavne varnosti v Sloveniji. K. R.
Poplavna varnost od Ločice do Letuša
V občinah Braslovče, Polzela in Prebold je te dni potekala javna obravnava dopolnjenega osnutka Državnega prostorskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša in okoljskega poročila.
Predstavniki ministrstva za okolje in prostor in izdelovalci strokovnih podlag so predstavili prostorsko ureditev, ki jo načrtujejo z državnim prostorskim načrtom in izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki bodo zagotavljali poplavno varnost urbaniziranih območij na obeh straneh reke Savinje na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša. Izvedli bodo naslednje ukrepe: sanacijo obstoječih nasipov in postavitev novih, obnovo drč, izvedbo nizkih pragov zaradi globinske erozije, sanacijo brežin zaradi erozije, širitev profila struge, ukrepe na prodiščih, ureditev razbremenilnika Ložnica zaradi povečanja prevo-
dnosti, objekte za energetsko izrabo (male hidroelektrarne) in vse ostale ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev. Območje državnega prostorskega načrta posega na območja občin Polzela, Prebold, Braslovče in Šmartno ob Paki.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Državnega prostorskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji
do Letuša in okoljskega poročila bo trajala vse do 2. aprila 2009. Gradivo je na vpogled na sedežu občin v času uradnih ur, kjer je mogoče podati tudi pripombe in predloge v knjigo pripomb in predlogov, po pošti na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer morate v rubriki »Zadeva« navesti ključne besede »DPN za ureditev Savinje od Ločice ob Savinji do Letuša«.	T. Tavčar
Najprej moramo imeti radi sebe
Irena Potočnik je spodbudila tudi članico društva Zimzelen k izdaji pesmi
Mag. Irena Potočnik
»Živi, bodi ti, uživaj, ljubi!« je zapisala mag. Irena Potočnik v današnji izdaji rednih zapisov na 22. strani našega časopisa, ki vedno prinesejo kamenček v mozaik človeškega biti. Prepričana je, daje vse odvisno od človeka samega in tega, koliko je sam pripravljen storiti za to, da bo njegovo življenje izpolnjeno. A za to izpolnitev mora najprej imeti rad sam sebe, sprejeti mora druge takšne, kot so, ljubiti in znati uživati svoje življenje brez velikih materialnih »priboljškov«, s tem, da vidi male pozitivne stvari, ki mu jih dnevno prinaša življenje. Mag. Irena Potočnik je diplomirana socialna delavka, ki je na pedagoški fakulteti magistrirala s področja starejših in je vso svojo tridesetletno delovno dobo posvetila socialnemu delu. Kar 27 let je bila socialna delavka na Centru za socialno delo v Žalcu, zdaj pa opravlja podobno delo na centru v Celju, kjer je realitetna terapevtka in višja svetovalka na področju varstva otrok in družine. Kot supervizorka strokovnega dela z licenco s področja socialnega varstva pa enkrat mesečno svetuje tudi v Domu upokojencev Vojnik. »Rugljeve misli so me oblikovale,« je nekoč zapisala v našem časopisu in zase pravi, da je bilo obdobje, ko je pri pokojnemu dr. Janezu Ruglju študirala socialno-andragoško metodo pomoči ljudem v stiski kar njeno novo rojstvo. Sicer pa je tudi duhovni vodja skupine za samopomoč starejših Zimzelen, navdušena planinka in planinska vodnica, mati in žena že 30 let. Irena Potočnik, v izvirniku Preboldčan-ka, ki že 31 let živi v Žalcu, je izjemno bogata sogovornica z neizmernimi izkušnjami z ljudmi v različnih obdobjih, zato smo jo povabili, da v mesecu, ko praznujejo, žene,
matere, pa tudi očetje, v času čedalje večjih socialnih stisk in ko se v neusmiljeni bitki s časom moramo še bolj boriti zase in za kakovostne odnose z drugimi, svoje izkušnje deli z nami.
Pravite, da je dr. Janez Rugelj tako usodno vplival na vaše življenje, strokovno delo? Mnogi ga imajo za precej kontroverznega psihiatra.
On je že vedel, zakaj je bil provokativen. 18 let sem bila njegova učenka. Jaz sem se šla k njemu učit socialno-andra-goške metode pomoči ljudem v stiski, službeno, bi lahko rekla, pa sem se v prvi vrsti naučila veliko zase. To pa je bilo zelo pomembno tudi za moje delo. Šele ko znaš dobro pomagati sebi, lahko kakovostno pomagaš tudi drugim. Program me je pomembno oblikoval v to, kar sem. Z njegovo pomočjo sem sama sprejela to, kar imam, svojega partnerja takšnega, kot je, in življenje je postalo veliko enostavnejše in bolj pozitivno kot prej. Če navedem še nekaj Rugljevih misli, ki so me oblikovale: Svoboda je lastna odgovornost. Ko si sposoben sprejeti lastno odgovornost, si lahko tudi svoboden. Nesmiselno je skrivati svoje hibe. Mi jih ne vidimo, drugi jih vidijo. Kdor ne ve, kaj hoče, bo pristal tam, kjer noče.
Sele imeti rad samega sebe pomeni imeti dobro podlago tudi za partnerski odnos?
Tako je in tukaj je pomembno, če spet uporabim Rugljeve misli, da podoživiš lahko nekoga le, če ti nekaj da. Človeka je moč premagati, ne pa njegove volje, če sam ne želi. Zelo pomembno je, da človeka ne le poslušamo, ampak mu res prisluhnemo in ga tudi slišimo. Imamo dve ušesi in samo ena usta. To je pomembno v partnerskem odnosu. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da partnerja ne moremo spremeniti, ampak ga moramo sprejeti takšnega, kot je. In če se oba partnerja sprejmeta takšna, kot sta, če si partnerja prisluhneta, če se brusita drug ob drugem, potem lahko zgradita res kakovosten odnos, s katerim bosta oba zadovoljna. Tudi sama sem se morala tega naučiti. Dolgo sem mislila, da lahko spremenim svojega partnerja. Potem sem odprla oči in ugotovila, da je potrebno izgrajevati ta odnos s srcem, ne s kakšno teorijo. Ko zgradita odnos oba partnerja, je že sam odnos med njima tisti,
ki vzgaja tudi otroke. Tudi sama imam takšno izkušnjo. Ko so šli moji starši v hribe, so se vrnili domov vidno zadovoljni, sončni, pozitivni in sem bila srečna in zadovoljna tudi jaz. Če so zadovoljni starši, so tudi otroci. Tudi spolnost med parterjema je poseben izziv. Kot je približno dejal dr. Košiček: »Ženska si želi ves dan ljubezni, izkazovanja pozornosti ... potem pa je zvečer pripravljena na seks. Moški pa ravno obratno. Če bo »dobil«, bo žensko nosil po rokah, dal ji bo vse ...« Če se tega zavedamo, je to to. Zelo so pomembni objemi.
V času gospodarske krize, vse več je brezposelnih, se mnogi bijejo z osnovno eksistenco. Ali ni tako še težje graditi kakovostnih odnosov? Pri vašem delu se najbrž precej srečujete tudi s tem?
Da, v tem obdobju je najhujša ravno materialna stiska, ki je velikokrat osnova za mnoge druge težave. Družina ne more plačevati stanovanja in nujnih stroškov. Velikokrat jim grozi tudi deložacija. To povzroča napetosti in spore tudi med partnerjema, ki vplivajo tudi na otroke. Si predstavljate, kako je, ko bi rad svojim otrokom omogočil marsikaj, pa ne moreš? To je tudi osebno ponižanje. A se najdejo rešitve, nedvomno pa ne moreš samo čakati, da pomoč pride sama od sebe. Največ lahko storiš sam, različne skupine za samopomoč, društva, inštitucije, kot so centri za socialno delo, pa ti pri tem pomagajo. Res je tudi, da ni vse v materialnih stvareh, ki jih kupiš. Če greš z družino na sprehod, v hribe, če skupaj preživiš nekaj trenutkov v naravi, lahko ne stane nič, veliko dobrega pa narediš za bogastvo odnosov. Tega se premalo zavedamo. Je pa res, da je ta materialni svet, ki stremi tudi k temu, da odnose kupiš v trgovskih centrih, res neusmiljen za vzgajanje otrok.
Pa hitri tempo življenja, sodobne komunikacije ... Ali drži, da je danes-veliko težje vzgajati otroke, kot jih je bilo včasih, ko so bili bolj zliti z naravo, ko mnogo materialnih reči ni bilo? Zdaj so tudi mediji polni negativnih senzacionalističnih zgodb ...
Pri vzgoji je nedvomno zelo pomembna popotnica tista, ki so jo prinesli od svojega doma. Res je, da se je včasih natančneje vedelo, kakšna je vloga očeta in kakšna vloga matere. Danes oboji iščejo svoje vloge, hitri tempo prinaša mnogo novih težav. Zveze razpadajo veliko pogosteje, kot so prej. Da, mediji so zelo pomembni, poleg tega, da te usmerjajo in že kar povedo, kaj je prav in kaj narobe. Če nisi zadovoljen s tem in onim, pa kupi drugo, nam pravijo. In to'velja tudi za partnerstvo. Če nisi zadovoljen z enim partnerjem, pa »kupi« drugega ... Premalo priložnosti si dajo partnerji, da se naučijo živeti drug
z drugim. Od tega pa se, če staršem to uspe ali ne, učijo otroci.
Že babice znajo povedati, kako je bilo včasih dobro, ko ni bilo sodobnih medijev in ko so se velikokrat usedli skupaj za mizo ali pozimi ob peč in se družili med sabo, pogovarjali, jedli iz iste sklede. Tehnika je spodrinila tudi fizično bližino. Ta pa je osnova za duševno bližino.
Danes velikokrat ženska ostane sama z otroki. Težavi, ki jo ima z razpadajočo zvezo, se pridruži še težava z učenjem prevzemanja novih vlog, med partnerjema, do otrok...
Dejstvo pa je, da matere ne moremo biti očetje in očetje ne matere. To si moramo priznati in za otroka je najbolje, če ima oboje. Če karikiram, fantje, ki nimajo očetov, jih vzgajajo »veliki« fantje z ulice. Zato je tudi dobro, da so fantje vključeni tudi v dejavnosti, ki jih vodijo moški. Idealno bi bilo tudi, če bi v vrtcih in šolah poučevalo in vzgajalo več moških. Oba, ženski in moški princip, sta pri vzgoji v družini, šoli in drugje zelo pomembna.
Velikokrat je zraven tudi nasilje...
Ne smemo pozabiti, da je nasilja več vrst, v šoli, v družini, na delovnem mestu, do otrok, žena, moških, starejših, lahko je verbalno, psihično, lahko tudi fizično. Pogosto je psihično nasilje še hujše in se dogaja veliko dlje, bolj je vgrajeno v odnose in manj ga identificiramo za nasilje. To je zato, ker je celoten sistem toleranten do tega, ker ljudje sploh ne vedo, da je nekaj že nasilje. In ga potem prenašajo leta in leta ... In če me vprašate, zakaj ga prenašajo? Zato, ker si v resnici sploh ne želijo sprememb. Ženske velikokrat že iz svoje primarne družine prinesejo takšno doto. Je pa res, da so danes ženske že veliko bolj osveščene kot nekoč, k čemur so pomembno prispevali tudi mediji. A vseeno si želim, da bi mediji več poročali tudi o pozitivnih stvareh, o pozitivnih vidikih življenja, kakovostnih partnerstvih, veselih družinah ... Zdaj pogosto dajejo vtis, da je vse narobe, in ustvarjajo negativno klimo. Ta pa je za realne probleme veliko manj spodbudna kot dobri zgledi.
Pa vendar so takšne situacije dandanes veliko bolj odmevne. Če se ne zgodi »nič posebnega«, in danes so to kriza, odpuščanja, kriminal, nasilje, potem mediji sploh ne izvedo. Gotovo pri svojem delu opažate, da je socialnih stisk čedalje več. Kako sploh pristopite k ljudem, ki se pogosto zatečejo k vam v brezizhodnem položaju?
Najprej naj povem, da nobena stiska ni brezizhodna, vedno se da še kaj narediti. V človeku je izjemna moč. Seveda pa mora biti za to prisotna želja po spremembi. Ko torej pride človek v takšnem položaju k meni, mu najprej rečem, da je krasno, da je prišel, saj je že to znak volje po spremembi. Potem ga poslušam, mu prisluhnem in ga slišim. Nato pa skupaj išče-
va pot do rešitve. Jaz mu lahko svetujem, nizam možnosti, še vedno pa na koncu zmaga pot, ki jo sam izbere, za katero se sam odloči. Zadnjič sem imela primer alkoholičarke, mame dveh odraščajočih otrok, ki si svoje zasvojenosti ni priznala. Kar precej časa smo porabili, da je sprejela, si priznala, da ima ta problem, in šla na zdravljenje. A to je šele prvi del poti, potem je prišla ven in morala na novo zaživeti v okolju, tu je še težava v odnosu do otrok, ker je v tem času moral oče prevzeti še njeno vlogo. Zelo pomembno je sodelovanje partnerjev...
Problematika sodobne ženske je tista, ob katero med svojim delom na centru za socialno delo ali v skupini za samopomoč Zimzelen velikokrat trčite. Ali drži, da so ženske tiste, ki z voljo lahko vplivajo na vse, pa tudi, da so »krive za vse?
Problem današnjih žensk je, da niso samozavestne, pa kljub temu da so aktivne tako doma, gospodinjijo, skrbijo za otroke, so uspešne v službi, pa na mnogih drugih področjih.
Res je veliko na ženski, saj mora moškega pridobiti zato, da dela tudi za družino. To pa ji uspe samo, če je sama zadovoljna, samozavestna pri tem, kar počne. A če se pri tem ne zaveda, da je moški drugačen in da ga takšnega tudi sprejme, to ne bo šlo. In obratno, če se moški ne zaveda ... Najpomembnejša stvar je spoštovanje drug drugega.
In najbrž moč pozitivnega razmišljanja ...
Če neguješ to notranjo pozitivno razmišljanje, potem se sicer lahko tvoje telo z leti stara, ampak notranjost ostaja mlada. To se pogovarjamo tudi s članicami društva Zimzelen. Zunanji videz je sicer pomemben, prav je, da si urejen, da daš kaj nase, a še pomembneje je, da skrbiš zase v vsebinskem smislu, da se izobražuješ, ukvarjaš s tistim, kar imaš rad, skrbiš za psihično in fizično kondicijo. Zelo pomembna se mi zdi Rugljeva misel: Edino, kar človek res ima, so zdravje, znanje, delovna sposobnost, ustvarjalnost, erotično-seksualni šarm. Edino tega mu ne more nihče vzeti, medtem ko lahko vse ostalo, imetje, družino in domovino, mimogrede izgubi. Imamo le eno življenje in to je lahko umetniško delo.
Če nam to uspe, najbrž uspemo ustvariti tudi kakovostno starost?
Nekateri starejši ljudje kar izžarevajo svojo starost v po-
zitivnem pomenu besede. So ustvarjalni, se najdejo v aktivnostih, ki si jih prej niso mogli ali znali privoščiti, znajo uživati svoj čas. Drugi se starajo zelo pesimistično, se smilijo sami sebi in se ne zavedajo, da so sami tisti, ki lahko kaj storijo. Potem pa sta tukaj še bogastvo izkušenj in modrost starejših. Ko gredo naše babice iz društva v sklopu projekta Sožitje generacij v šolo in pripovedujejo lastne zgodbe iz vojne, taborišč, partizanov otrokom, je to gotovo zelo pristna izkušnja za otroke. Ko gredo v vrtec in pripovedujejo pravljice, ko ustvarjajo z otroki, to je nekaj čudovitega, objeti otroke z izkušnjo babic. Če starejši razumejo bogastvo svoje starosti, potem je starost lepa.
Kakšen mora biti socialni delavec, ki se srečuje s toliki problemi in s tako primarnimi izhodišči človeka? Vas to obremenjuje?
To me bogati. Neverjeten je občutek, če ljudem uspe, če uspemo skupaj rešiti problem, najti rešitev. Socialni delavec mora imeti zelo široko znanje in izkušnje, a v vsakem primeru nima čarobne palčke. Naše delo je zelo ustvarjalno in najpomembneje je, da si želimo pomagati z vsem znanjem in ljubeznijo. Pri reševanju stvari pa je hudo pomembno tudi vztrajanje.
In kaj naj rečeva za konec?
V našem življenju je ključna sposobnost odpuščanja. Zelo pomembno je, da se znamo dvigniti nad zamere, da kdaj ne vidimo le drevesa, ampak znamo videti tudi gozd. V vsakemu človeku je nekaj dobrega. Potrebno se je tudi zavedati, kako pomembno nas bogati dajanje drugim. A če si želiš dajati, moraš imeti tudi sam in zato tudi sam kaj narediti. In smo spet pri tistem, da moramo najprej imeti radi sebe ... Lucija Kolar
Slikopleskarstvo - fasaderstvo
SLIKODESIGN
Korio Florjančič s.p.
Anketa__________________
Mama, edina in ena sama
Danes, 25. marca, praznujemo materinski dan. Praznik so začeli prvi praznovati v ZDA, kjer ga praznujejo že od leta 1910, v Evropi pa se je praznovanje začelo po prvi svetovni vojni. Po statističnih podatkih je danes v Sloveniji okoli
670.000	mater. Po podatkih statističnega urada - z izjemo lanskega leta - v zadnjih letih število rojstev kljub temu upada. Leta 2006 se je tako na
1.000	prebivalcev rodilo polovico manj otrok kot pred petdesetimi leti. Hkrati s tem se je dvignila povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka. Ta se je v zadnjih petdesetih letih dvignila za več kot tri leta (na 28 let). Hkrati se je dvignila povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok, in sicer za leto in pol (z 28,2 na 29,7 leta). V zadnjih desetletjih seje spremenila tudi vloga mater, ki se danes bolj kot včasih posvečajo poklicni karieri. Po statističnih podatkih so slovenske matere v primerjavi z materami drugih držav članic EU delovno aktivnejše. Tudi zaposlenost in plačljivost žensk jev Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami EU nad povprečjem.
Ker je marec mesec, ko posebno pozornost namenjamo ženam in materam, tokratno anketo posvečamo prav tej tematiki.
Lejna Cestnik: »Vesela sem, da imam mamo, še posebej, ko pomislim, koliko otrok na svetu nima mame, staršev in sploh nekoga, ki bi ljubeče skrbel zanje. Mama je tista, ki te rodi, ki te prva poboža, doji, ki te stisne v naročje, uči prvih korakov, besed in skrbi za tvoj razvoj, tvojo rast, za kakovost življenja ... Je tista oseba, ki ji zaupaš, ki ti pomaga premagovati težave, ki te tolaži, pomaga pri učenju in te pripravlja na samostojno življenje. Ob tem seveda ne gre pozabiti na vlogo očeta, ki je v marsikakšnem pogledu podaljšana roka mame.
V torek, 10. marca, je bilo v prostorih knjižnice in Krajevne skupnosti Liboje zelo
Kar veliko pa je tudi primerov, ko vlogo mame zaradi različnih vzrokov prevzamejo očetje. Jaz imam na srečo vse tako, kot je prav, in mama je res moja edina in prava mama. Vesela sem, da se lahko stisnem k njej, ko me kaj teži, vesela sem njenega objema, poljuba, včasih tudi malo jezna ob kakšni graji, ki pa je običajno povsem opravičena. Naj bo še dolgo tako.«
Barbara Flere: »Že sama beseda mama je nekaj čarobnega, nekaj, kar ogreje srce, še posebno, če imaš pri tem v mislih svojo mamo.
Mama je lahko samo ena in zato vredna vsega spoštovanja in ljubezni svojih otrok. Jaz jo imam neizmerno rada in si ne znam predstavljati, da je ne bi imela. S svojo ljubeznijo, skrbjo, požrtvovalnostjo ... me navdaja z zaupanjem. Trudim se, da ji vse to na nek način vračam, čeprav mi morda vedno ne uspe. Vedno mi je hudo, če kaj ne naredim tako, kot bi si ona želela. Če se le da, poskušam to popraviti. Sicer pa menim, da imam z mamo zelo dober odnos, lahko se ji zaupam in deležna sem njenega razumevanja in pomoči. Zelo rada grem z njo v trgovino ali kamorkoli, poskušam pa jo razveseliti z dobrimi ocenami, delom doma in tudi s kakšno rožico in nasploh s pozornostjo ob rojstnem dnevu ali ob drugih priložnostih.«
Andraž Čehovin: »Mamica mi pomeni vse in največ. Imam jo neizmerno rad, čeprav jo kdaj tudi razjezim.
A ta njena jeza ni tako huda, saj se hitro sporazumeva in zopet je vse v najlepšem redu. Otroci smo pač otroci in tako mame tudi gledajo na nas in naše vragolije. S svojo mamo sem zelo zadovoljen in je ne bi dal prav nikomur. Odkar se zavedam, skrbi zame
prijetno. Razlog za to je bilo praznovanje dneva žena in mučenikov, ki so ga ob po-
in za celotno družino, je prijazna, ljubeča in nasploh najboljša mama na svetu. Srečen sem, da imam takšno mamo, da se lahko stisnem k njej, če me kaj teži, da ji lahko zaupam svoje težave, da jo povprašam za nasvet, se z njo kaj pogovarjam, grem z njo na sprehode, v trgovino, v Celje in še kam. Mamica je zelo vesela, če sem uspešen v šoli in domov prinašam dobre ocene, zelo pa je vesela tudi moje pozornosti, kadar ima rojstni dan, ob novem letu ali v tem času, ko slavi svoj praznik.«
Karmen Štusej: »Moja mama je Vida Naraks, učiteljica v pokoju, ki je tudi mene navdušila za pedagoški poklic.
Navdušila me je tudi, da delam z otroki na odru. Večkrat me je ure in ure imela pri sebi, ko je imela vaje s svojo dramsko skupino, in me tako nehote navdušila za tovrstno delo. Tako že 20 let delam na žalski šoli, kjer hodim po njenih stopinjah in imam dramski krožek. Z mamo sva zelo zaupni prijateljici, sem tudi edinka in imava morda tudi za to še toliko lepši medsebojni odnos. Vseskozi je bila in je še vesela mojih dosežkov na dramskem področju in kot učiteljica. Rada sliši kakšno dobro stvar o meni, saj je bila tudi sama vseskozi deležna pohval. Vsak dan imava stike, če ne drugače, telefonske. Sicer pa radi sedeva skupaj in ob kavi čvekava o vsem mogočem. Dejansko sva si poleg matere in hčere tudi veliki prijateljici. Sama sem mati dveh otrok. Materinstvo je en velik dosežek vsake ženske. V besedi mama so skrita čudesa sveta. Ko enkrat ženska postane mama, ve, kaj je njeno poslanstvo na svetu. Tako je bilo in tako bo tudi v prihodnje.«
Stanka Martinšek Murgelj: »Beseda mama mi pomeni življenje, radost, toploto, srčnost in ob besedi mama nimaš drugih besed kot to, da rečeš, da jo imaš rad, dajo spoštuješ in z njo
moči KS Liboje že tretje leto zapored organizirale članice upokojenske skupine Melisa.
Na prireditvi so nastopili Pevke treh vasi in otroci iz osnovne šole. Ob koncu uradnega dela so občinstvo nasmejale članice skupine Melisa, ki so odigrale skeč Pri zdravniku v režiji Martine Maček.
Po prireditvi so članice skupine Melisa poskrbele za prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih same napekle oziroma pripravile, za kozarček dobre volje pa je poskrbela krajevna skupnost, ki je z nageljnom obdarila vse žene ob njihovem prazniku. D. N.
deliš radosti in tegobe življenja. Lahko bi rekla, in tako misli večina za svojo mamo, da je moja mama Antonija najboljša na svetu in to v pravem pomenu besede. Vedno sem bila v zelo dobrih odnosih z njo in tudi danes imava zelo dober odnos kot mati in hči in tudi kot prijateljici. Imava ogromno skupnih stvari, veliko skupnih idej, ki jih tudi uresničujeva skupaj, saj živiva pod isto streho. Če že pride do kakšnih nesoglasij oziroma oporekanj, jih hitro zgladiva. Lahko rečem, da imava zelo zavidljiv medsebojni odnos, ki bi si ga želel prav vsak. To, kar sem danes, takšna, kot sem, mojo ljubezen in spoštovanje do sočloveka, vse to mi je dala ona, moja mati. Mama, hvala, ker si to, kar si. Tudi sama kot mati dveh hčera mislim, da sem prava mama, saj sem imela in še imam vzgled v svoji mami. Materinstvo je nekaj najlepšega, kar doživi ženska v življenju, in zato osebno nikakor ne dajem prednost karieri.«
Vanja Podbevšek: »Mamo imam zelo rada in mi pomeni vse na svetu. Srečna sem, da živim v takšnem okolju, v takšni družini in ob ljubečih starših. Mama je resnično sonček, kot pravi pesem. Skoraj vedno posije, ko ti je hudo, ko si bolan, utrujen, razočaran, jezen, ko iščeš izhod iz težav. Njena ljubezen, nežnost, razumevanje ... te navdajajo z optimizmom in ti pomagajo stopati skozi življenje. Kdaj pride tudi trenutek, ko nisva na isti valovni dolžini, ko kaj naredim, kar tudi sama vem, da ni prav. V takšnih trenutkih se je potrebno pogovarjati in kaj hitro se sporazumeva in vse je spet v najlepšem redu. Moja mama je res dobra mama in tudi prijateljica hkrati. Lahko ji zaupam in sem večinoma tudi deležna njenega razumevanja. Vem, da mi želi vse najboljše, zato me tudi spodbuja in hrabri, sama pa ji vračam svojo ljubezen po najboljših močeh. Rada ji pomagam pri kuhanju, pospravljanju, nakupih ... Razveselim pa jo tudi z dobrimi ocenami, raznimi dosežki in tudi s kakšno rožico.«
Barbara Sluga: »Mama mi pomeni življenje, radost, veselje ... In
ne znam si pred-stavljati življenja brez nje.
Vsak otrok je vesel, če ima mamo, starše, človeka, ki skrbi zanj, ki ga ima rad, ki ga varuje in mu daje toplo družinsko gnezdo, v katerem se počuti varnega in ljubečega. Veliko
otrok na svetu nima takšne sreče, veliko jih živi brez staršev, veliko je lačnih, zlorabljenih in nasploh živijo človeka nevredno življenje. Ob takšnem razmišljanju, prizorih na televiziji in objavah v raznih medijih se še bolj zavedamo, kako smo srečni, da imamo mame in očete. Moja mama je zelo dobra mama, lahko bi rekla, da je tudi moja najboljša prijateljica, ki se ji lahko zaupam in ji povem vse, kar me teži. Res pa je tudi, da sem zdaj kot srednješolka včasih različnih pogledov na življenje in zato pride tudi do kakšnih nesoglasij, ki pa jih poskušava čim prej zgladiti in pozabiti. Pri tem pomagajo kakšna lepa beseda, pomoč pri delu, lepe ocene in pozornost.«
Branko Hriberšek: »Veliko-
krat rečemo	in tako tudi misli-
mo, da je mama zla-	
ta mama.	
V tem re-	ifc "T ** rJ 1
klu se skri-	llljHr' n m
va prav vse,	
kaj mati	Jm
dejansko je	
zlata, kaj pomeni otroku, družini. Zlata mama tudi za to, ker ob njej doživljaš ljubezen otroštva, njeno skrb in življenjsko radost. Moji spomini na mamo so nekaj najlepšega in tudi žalostnega. Vojna vihra me je namreč odtrgala od nje in njo od mene. Leta 1942 so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Auswitz, mene pa kot ukradenega otroka v Nemčijo. Tisto leto in pol sem doživljal res neverjetne travme, ki se jih še se zdaj spominjam, včasih tudi sanjam. Usoda je bila takrat na najini strani. Po srečnem naključju so jo po letu in pol namreč izpustili in vrnili domov, poiskali pa so tudi mene in tako sva znova prišla skupaj. Ne morem opisati tistega občutka, ko sem se po tolikih mesecih ponovno stisnil k njej in ko me je objela s tisto svojo toplino, ki jo premore le mama. V nadaljnjem življenju so bili najini odnosi zelo lepi, rad sem prihajal k njej, ona pa se je razveselila vsakega najinega snidenja. Bila sva si več kot le mama in sin, bila sva prijatelja. Vsem otrokom polagam na srce, imejte radi svoje mame, spoštujte jih, pomagajte jim, kajti mama je le ena in edina prava mama.«
Anton Cizej: »Moji spomini na mamo in na starše so zelo lepi. Imel sem takšno mamo in takšnega očeta, kakršnega bi si želel vsak otrok. Časi, v katerih sem odraščal, so bili nekaj pov-
sem druga č n e g a kot danes, očetova beseda je bila zakon, mama pa je bila tista, ki je bila vedno nekakšno zatočišče, kadar se je oče razhudil na nas otroke. Bila je nekakšen amortizer odnosov v družini in tista, ki me je s svojo milino in ljubeznijo vedno znala potolažiti. Živel sem v družini, ki tudi v kriznih časih tridesetih let ni čutila nekega pomanjkanja. Oče je delal v rudniku, bil pa je tudi mesar, tako tudi mesa ni primanjkovalo. Lahko sem vesel, da sem imel takšne starše in še zlasti takšno mamo, ki me je vzgojila in naredila močnega. Spoštoval sem jo, sprejemal njene nasvete in se po njih v veliki meri tudi ravnal. Dala mi je luč, kazala pot in bila kompas, ki me je skoraj vedno varno usmerjal mimo čeri in pasti življenja. Mama je mama, tako je bilo tisočletja in tako bo najbrž tudi v prihodnje.«
Sašo Rojnik: »Sem še mlad fant, a že dovolj star, da lahko realno ocenjujem in razmišljam o življenju, ki ga živim, s katerim se soočam, in o poti, po kateri stopam. Je tako, kot je, sem tak, kot sem. Vsak otrok je ob spočetju nebogljeno bitje, starši pa so tisti, ki mu pomagajo preživeti, odrasti in hoditi po lastni poti življenja. Vloga mame je tu še posebno pomembna in tudi v mojem življenju ni nič drugače. Bila je in je še tista oseba, ki ji lahko zaupam, ki mi svetuje, me pohvali, se veseli mojih uspehov ..., včasih tudi graja, če meni, da kdaj ne delam prav. Tudi za to sem ji zelo hvaležen, čeprav tisti hip, ko se kaj sporečeva, mislim morda drugače, da nima prav, da je tečna, da me ne razume ... Že kmalu potem mi je žal in najraje bi ji zapel Pestnerjevo pesem Mati, bodiva prijatelja, če bi to znal tako kot on. Mati je tista, ki ti vedno želi najboljše, zato je še toliko bolj previdna, če sluti, predvideva, da se lahko s kakšno potezo, dejanjem opečeš. Je kot semafor, ki ti da signal za pravo ali vsaj varnejšo pot. Brez mam bi bilo marsikdaj težje, zato smo lahko srečni, da so, da jih imamo.«	D. Naraglav
uijejanje mej j parcelacije^-vr^isi objektov GPS meritve geodetski načrti
03/710-38-10
Šlandrov trg 11, Žalec
Geoprojekt
d.o.o.
>yww,geodetske-storitve.
Druženje žena in »mučencev«
lene in učenci na skupnem slavju
|L	Razvojna agencija Savinja, m
_____________________________________________________________
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60, 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2009
JAVNI RAZPISI V TEKU
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (PIA) (Ul. RS, Št. 17/09). Roki za predložitev vlog so: 20. 3. 2009,10.4. 2009, 10. 5. 2009 oziroma do porabe sredstev. Dodatne informacije: Slovenski podjetniški sklad, Kontaktne osebe: Bojana Mikeln, Tel: 02/234-12-74, Boris Ritlop, Tel: 02/234-12-88 in mag. Boštjan Vidovič, Tel: 02/234-12-64, E-mail: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011 (Ul. RS, Št. 19/09). Rok za
predložitev vlog je 24. 4. 2009. Dodatne informacije: Marjana Šipek, Tel: (02) 234-12-52; mag. Manfred Lepej, Tel: (02) 234-12-72; Jožef Babič, Tel: (02) 234-12-45; Bojana Mikeln, Tel: (02) 234-12-74 in mag. Boštjan Vidovič, Tel: (02) 234-12-64, E-mail: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Javni razpis za mednarodne raziskovalno-razvojne projekte za mala in srednje velika podjetja - EraSME (Ul. RS, Št. 19/09). Rok za oddajo vlog je 9. april 2009 do 15. ure. Dodatne informacije: mag. Rajko Sabo, Tel: 01/478-46-40, E-mail: rajko.sabo@gov.si. Več informacij o projektu EraSME je dostopnih na naslovu: www.era-sme.net.
Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije
Javni razpis »neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte - RIP 09« v okviru: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013 (Ul. RS, Št. 19/09). Roka za oddajo vlog sta: 1. odpiranje: 16. 4. 2009 do 14. ure, 2. odpiranje: 14. 9. 2009 do 14. ure. Vprašanja v zvezi z razpisom: v elektronski obliki na naslov: info-RlP@tia.si ali na uradno spletno stran agencije (obrazec za oddajo vprašanj pod razpisno dokumentacijo RIP-09 (FAQ)).
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Objava razlage javnega razpisa Zaposli.me/ spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb (Ul. RS, Št. 19/09).
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Dodatni javni razpis za sofinanciranje izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko/študijsko leto 2008/2009 (Ul. RS, Št. 19/09). Rok za oddajo prijav je do vključno 24.3.2009. Dodatne informacije: v času uradnih ur na tel. 01/434 58 80, e-naslov info@sklad-kadri.si.
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec.
Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od meseca marca 2009 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/pdf/razpis_23_natecaj.pdf. Dodatne informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent)
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si
Ostale informacije:
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
cvžu
SAVINJSKA
REPUPUKA SLOVENIJA_______
MINISTRSTVO ZA 50LSTVO IN SPORT
Naložba v vašo prihodnost
OrttSACIIO OU-NO H MANCI RA [VROISKA UNI(A
EaropstósocwW sklad
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12 -14 ure, sreda od 8 do 12 ure, četrtek od 8 do 15 ure in petek od 8 do 12 ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu številka 03 713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si
Turistična društva Občine Žalec			p
vabijo vse ljubitelje cvetja na CVETLIČNE TRŽNICE:			zveza turističnih društev
LEVEC	17. april ob 17. uri Zelenica nasproti Mercatorja		
VRBJE	18. april ob	9. uri Pred trgovino Brglez	
ŽALEC	18. april ob	9. uri Mestni trg	
GALICIJA	19. april ob	9. uri POŠTrje	
LOŽNICA	25. april ob	9. uri Pred gasilskim domom	
ŠEMPETER 25. april ob		9. uri Pri Rimski nekropoli	
M	#1	* j	
Iz skrinje babic in dedkov
Predstavitev TD Šempeter na Jožefovem sejmu
Na letošnjem Jožefovem sejmu 19. marca v Petrovčah se je s projektom Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov predstavilo tudi Turistično društvo Šempeter. Projekt, ki je vreden blizu 50.000 evrov (toliko znašajo upravičeni stroški), v devetdesetih odstotkih financira Sklad za nevladne organizacije, ki deluje v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Gre pa tudi za kamenček v mozaiku celovitega in dolgoročnega projekta Spodnje Savinjske doline Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, ki ga koordinira Razvojna agencija Savinja. RAS kot nadgradnjo osnovnega projekta ekomu-zeja išče finančne in vsebinske možnosti ter izvajalce za njegovo udejanjanje na različnih področjih. Ta projekt je ena izmed izkoriščenih priložnosti, za katero je RAS uspela najti možnost financiranja iz evropskih virov.
Turistično društvo Šempeter, ki vodi 13 mesecev trajajoči projekt Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov, želi z njim doseči, da bo popisana, zbrana, urejena in na voljo šir-
ši javnosti nesnovna dediščina hmeljarstva, pivovarstva in vinogradništva. Na območju Spodnje Savinjske doline, Obsotelja in Kozjanskega namreč obstaja kar nekaj zbirk o nesnovni kulturni dediščini hmeljarstva, pivovarstva in vinogradništva, vendar so neurejene in niso na voljo širši javnosti. Ta projekt pa želi preko zbiranja ustnih izročil, organizacije delavnic, natečajev, usposabljanja turističnih vodnikov in drugega pomembno prispevati k projektu ekomuzeja.
»S projektom želimo ustvariti bazo o nesnovni kulturni dediščini, ki bo služila kot strokovna podlaga za vzpostavitev prvega in edinega ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva v Sloveniji, s sedežem v Žalcu, nad katerim bodo bdele obstoječe najpomembnejše varstvene, kulturne in izobraževalne ustanove v državi in v regiji. Celoten projekt bo temeljil na medgeneracijskem in mednacionalnem sodelovanju, saj bomo le na ta način lahko prišli do želenih rezultatov. Končno imamo priložnost, da uredimo že zbrano gradivo, ki leži po različnih strokovnih in podpornih institucijah. Dobili smo priložnost,
da ponovno in na inovativen način raziščemo in s strani animiranih ciljnih skupin pridobimo nove podatke o nesnovni kulturni dediščini na območjih, kot tudi priložnost, da usposobimo bodoče nosilce za delo v ekomuzeju,« je povedal predsednik TD Šempeter Jože Randl. Gotovo ni naključje, da je za ta projekt izbrano prav to društvo. Poleg formalnega pogoja, ki ga narekuje razpis sklada, da ima društvo redno zaposlenega sodelavca, ima društvo bogate izkušnje, saj že desetletja skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine z upravljanjem dveh spodnjesavinjskih biserov, Rimske nekropole in Jame Pekel, ki sta državnega pomena, arheološki park pa sodi tudi med najlepše antične spomenike Evrope.
»Na osnovi večletnega uspešnega sodelovanja smo za potrebe omenjenega projekta vključili številna domača prostovoljna društva, prav tako pa tudi društvo z Norveške - države donatorice. V projektu vključujemo številne pridružene organizacije, kot npr. Univerzo v Ljubljani, Oddelek za etnologijo, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, ZVKDS, knjižnice itd. Celotna vrednost upravičenih stroškov projekta znaša 49.456 EUR. Sklad pa krije 90 % upravičenih stroškov,« je še povedal Jože Randl in dodal, da so v TD Šempeter veseli, da bodo z izvedbo zastavljenih nalog promovirali projekt in prispevali k širšem znanju o nesnovni kulturni dediščini domačega okolja tako ciljnih skupin, zlasti predšolskih otrok in osnovnošolcev, kot tudi širše javnosti.	L. K.
O delu Goldinga na skupščini
Prejšnji petek, 20. marca, so se na svoji 13. redni letni skupščini sestali člani Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec. Potrdili so poročilo o opravljenem programu dela in finančno poročilo za preteklo leto in program dela za tekoče leto. Gostitelj tokratne skupščine je bilo podjetje Matjaž.
Skupščino je vodila Irena Mužič. Poročilo o delu društva, ki kot prostovoljno in interesno združenje menedžerjev in strokovnjakov s področja gospodarstva in negospodarstva Spodnje Savinjske doline deluje vse od leta 1996, v društvo pa je trenutno včlanjenih približno 90 članov, je povedal predsednik društva Ivan Podpečan. V preteklem letu je društvo v celoti uresničilo program dela, organiziralo različne aktivnosti, strokovne, izobraževalne, družabne, športne, kulturne in tudi humanitarne. Med njimi gre omeniti
junijsko aktualno okroglo mizo z naslovom Vpliv javne porabe in drugih dejavnikov na inflacijska gibanja ter gospodarsko rast z gostoma, takratnim ministrom za javno upravo dr. Gregorjem Virantom in viceguvernerjem Andrejem Rantom, ki jo je organiziralo skupaj z Razvojno agencijo Savinja, zbornico zasebnega gospodarstva in Občino Žalec. Med aktivnosti v soorganizaciji teh partnerjev sodi tudi sodelovanje na dnevih podjetništva in hmeljarskem likofu, podjetniški piknik pred Jamo Pekel in novoletni sprejem za gospodarstvenike in menedžerje. Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je v preteklem letu organiziralo tudi strokovno ekskurzijo v Pomurje in na Finsko ter različna druga druženja, vse v duhu zasledovanja ciljev medsebojnega druženja, izmenjave izkušenj in znanj, sodelovanja pri razvojnih procesih, izobraže-
vanja in delovanja v dobrodelne namene, med katerimi velja izpostaviti nakup računalniške opreme za slepega osnovnošolca. Poslovne knjige društva je pregledal tudi nadzorni odbor društva pod vodstvom Marine Bukovec, jih potrdil, skupščini pa predlagal sprejem letnega poročila, kar so člani na skupščini potrdili z glasovanjem, potrdili pa so tudi načrt za leto 2009.
Februarja so organizirali pogovor z dr. Franjem Štiblarjem na temo svetovna gospodarska kriza, v načrtu imajo do konca leta še eno, morda dve podobni strokovni posvetovanji ali izobraževanji. Držali se bodo programskih izhodišč na področju druženja in humanitarne dejavnosti. Vsekakor pa, kot je poudaril predsednik Ivan Podpečan, bodo tudi v društvu obseg in vsebino dejavnosti prilagajali tudi kriznim razmeram v gospodarstvu.	L. K.
V zadrugi uspešno poslovali
Direktorica zadruge Jelica Bizjak: »Upam, da v letošnjem letu naših prizadevanj in našega dela ne bodo
uničila neurja!«
Ena večjih kmetijskih zadrug v Spodnji Savinjski dolini je Kmetijska zadruga Braslovče, ki združuje 110 članov - kmetov. O tem, kako so gospodarili lani in kakšne načrte imajo za letos, nam je direktorica Jelica Bizjak povedala:
»Leto 2008 smo kljub težkim časom in vsesplošni recesiji zaključili dokaj uspešno. Odkupili smo okrog 230 ton mesa, 1.640.000 1 mleka in 88.000 kg hmelja, kar je pravzaprav polovičen pridelek. Naše hmeljarje je
že leta 2007 prizadelo neurje, ki je pobralo celoten pridelek hmelja in podrlo kar nekaj hmeljskih žičnic, hkrati pa se nas toča ni izognila niti leta 2008, ko je uničila polovico pridelka. Posledično smo tudi v zadrugi izgubili del prihodka, ki smo ga morali nadomestiti iz drugih virov. V okviru zadruge deluje tudi kmetijska trgovina, ki nudi oskrbo na našem področju.
Stanje po neurjih smo zdaj že sanirali in bi tako zadruga kot naši kmetje lažje zadihali, če ne bi prišlo do zaostrovanja razmer na trgu. Veseli smo lahko, da imamo sklenjenih kar nekaj dolgoročnih pogodb za hmelj, kar zagotavlja zanesljivejšo prodajo in dohodek, na področju mlekarstva pa smo skupaj s kmeti lastniki Mlekarne Celeia, ki ji naši mlekarji v zadnjih letih niso obrnili hrbta in imajo zdaj kljub zaostrovanju razmer možnost prodaje.
Trendi v kmetijstvu gredo v smer koncentracije in hkrati v povečevanje proizvodnje in to se dogaja tudi pri nas. Temu smo
prisluhnili in upamo, da smo še vedno prvi, ki stojimo našim kmetijam ob strani in priskočimo na pomoč, ko je to potrebno.
Lani smo začeli z naložbo v sončno elektrarno, ki nam prinaša dodaten zaslužek, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov za ca. 23 ton CO, letno, zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in pozitivno vpliva na ozaveščenost našega okolja. To naložbo smo končali, zdaj pa se že lotevamo projektov namakalnih sistemov, ki so bili zgrajeni že leta 1986 in vsa leta v uporabi za namakanje predvsem hmeljišč in so prepotrebni obnove in tehnološke posodobitve. To je naša naloga za naslednje obdobje, saj tudi ministrstvo za kmetijstvo vzpodbuja to kot dolgoročno pomoč kmetijstvu v zaostrenih klimatskih razmerah. S pozitivnim pristopom vsakega posameznika do okolja bomo pridobili vsi, saj je od nas odvisno, ali bomo imeli čez 50 let pri nas puščavo in bomo bili bitko za vodo ali pa bomo dokaj normalno pridelovali hrano v soglasju z naravo.«	T. T.
Po nasvet k finančnemu svetovalcu
Prof. dr. Branko Janez Rojc in Amalija Žunter
Finančni strokovnjaki že lep čas poudarjajo, da bo moral za svojo finančno varnost v 3. življenjskem obdobju poskrbeti vsak sam. Pokojnine bodo namreč že prav kmalu predvidoma znašale le še tretjino dosedanjih. Neodvisni mednarodni svetovalni center Aavalon tim s sedežem v Ljubljani, ki združuje neodvisne finančne svetovalce in je od letos dalje s svojo enoto prisoten tudi v Savinjski dolini, se ukvarja prav s svetovanjem na tem področju. Svoje prostore imajo v pritličju Zdravstvenega doma Prebold.
Preboldsko enoto vodijo prof. dr. Branko Janez Rojc, Amalija Žunter in Helena Golob. O njihovem centru, namenu in delu smo se pred dnevi pogovarjali s prof. dr. Brankom Janezom Rojcem in Amalijo Žunter.
Center je bil ustanovljen leta 2002 in se ukvarja z reševanjem enega osnovnih problemov današnjega človeka, s socialno varnostjo. Na osnovi bele knjige je bil leta 2000 sprejet novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je utemeljil tako imenovani tristebrni sistem. »Naš program svetovanja za socialno varnost omogoča podobno kot program svetovanja za
zdravje, da ljudje šele v osebnem pogovoru v polni meri razumejo posledice tega zakona; te posledice pa so izredno neugodne za tistega, ki ne bo pravočasno poskrbel za varno prihodnost. Neodvisni finančni strokovnjaki že lep čas poudarjajo, da bo moral za svojo finančno varnost v 3. življenjskem obdobju poskrbeti vsak sam; pokojnine bodo namreč že prav kmalu predvidoma znašale le še tretjino dosedanjih,« sta nam povedala prof. dr. Branko Janez Rojc in Amalija Žunter.
Svetovalci svetovalnega centra pripravljajo pregled in analizo finančnih vlaganj, varčevanj in različnih zavarovanj za posame-
znike, družine, organizacije in gospodarske družbe. Glede na rezultate analiz predlagajo optimalne rešitve, urejajo pa tudi vse formalnosti in prevzamejo pomoč, zastopanje in servisiranje strank v času trajanja pogodb. Med množico ponudbo finančnih in zavarovalnih produktov marsikdo sam zelo težko izbere sebi najustreznejšo obliko varčevanja in zavarovanja, zato je pomoč strokovno usposobljenega svetovalca za marsikoga dobrodošla. Stranka dobi svojega osebnega pooblaščenega zastopnika, ki prevzame stalno pomoč, zastopanje in servisiranje v času trajanja pogodb. Ta jo tudi tekoče obvešča o novostih,« sta še povedala sogovornika in dodala, da zato na željo stranke pride svetovalec centra tudi na dom, kjer se s stranko pogovori v družinskem okolju.
Center organizira tudi širše informiranje in osvešča ljudi preko seminarjev, delavnic in osebnih pogovorov. Njegovi strokovnjaki se ukvarjajo tudi s svetovanjem za kakovost življenja in še posebej s svetovanjem za kakovost preživljanja tretjega življenjskega obdobja.	D. Naraglav
Podelili diplome
27 diplomantkam in diplomantom Fakultete za upravo Ljubljana, ki so svoj visokošolski študij opravili v študijskem centru UPI Ljudska univerza Žalec, so tudi letos pripravili slavnostno podelitev diplom, ki je bila 2. marca v Hotelu Žalec.
Diplome sta svečano podelila direktorica UPI Ljudske univerze Žalec prof. Franja Centrih in de-
kan Fakultete za upravo Ljubljana dr. Srečko Devjak. V študijskem centru UPI Ljudska univerza Žalec izvajajo v sodelovanju s Fakulteto za upravo Ljubljana visokošolski program uprava. V študijskem letu 2009/2010 bodo poleg izrednega študija visokošolskega strokovnega programa uprava kot novost uvedli tudi redni študij.	L. K.
Nova priložnost - sončna elektrarna
Na strehi Kmetijske zadruge Braslovče so pred dnevi namestili 186 modulov za obratovanje sončne elektrarne z močjo 42 kilovatov. Kot je povedala direktorica zadruge Jelica Bizjak, so module uvozili iz Združenih držav Amerike, naložba je vredna 230 tisoč evrov, polovico denarja pa je zadruga pridobila s pomočjo evropskih sredstev. Kmetijska zadruga želi na ta način vzpodbuditi čim več občanov, predvsem članov - kmetov, da se odločijo za takšen način izrabe obnovljivih virov energi-
Sončna elektrarna na strehi KZ Braslovče
je. Kmetje imajo možnost, da dala, da se naložba v izgradnjo na razpisu pridobijo evropska takšne elektrarne povrne pri-sredstva. Bizjakova je še pove- bližno čez sedem let. T. T.
meri ca. 23 tisoč kvadratnih metrov, stanovanjsko naselje.
Zgradila bosta več stanovanjskih objektov, v katerih bo več kot sto stanovanj. Oblikovno so bloki zasnovani kot vila bloki, obdelave in materiali pa se bodo prilagajali značaju kraja. Dela potekajo fazno, zdaj je opaziti že štiri bloke v grobi gradbeni fazi. Območje bo priključeno na vso komunalno infrastrukturo, javno vodovodno omrežje, fekalno kanalizacijo s čistilno napravo, daljinsko ogrevanje z lesno biomaso in obnovljeno lokalno cesto s pločnikom. Ob koncu je na celotnem območju predvidena intenzivnejša pozelenitev in hortikulturna zasaditev.	T. T.
Štiri bloke že gradijo
Del novega naselja v Brodeh
Investitorja Gradis Ljubija-na in Monsun iz Šenčurja gradita v naselju Brode, ki je od
trga Vransko oddaljeno slab kilometer v smeri proti Žalcu, na ureditvenem območju, ki
Na Polzeli tudi drogerija Tuš
V Tuševem trgovskem centru na Polzeli so 10. marca odprli drogerijo Tuš. To je že 34. Tuševa drogerija na našem trgu, ki s svojo mrežo drogerij za prodajalnami dm drogerie markt, ki jih je v Sloveniji že 56, predstavlja drugo največjo tovrstno maloprodajno verigo.
Sicer pa je to prva Tuševa drogerij» na področju SSD, dopolnjuje pa ponudbo pol-zelskega Tuševega trgovskega centra. S svojo ponudbo, usmerjenostjo k zdravemu, naravnemu in okolju prijaznemu asortimentu ponuja tako kot ostale Tuševe drogerije široko paleto izdelkov za vsakdanjo nego telesa in zdravo življenje, dekorativne kozmetike, dišav, izdelkov za nego, prehranskih dopolnil, modnih dodatkov, čistil in sanitetnega materiala. V novi drogeriji sta delo dobili dve prodajalki, ki kupcem med drugim pri nakupu tudi svetujeta.
L. K.
Telefon: 03/712 12 80
Tuš drogerija je druga največja veriga drogerij v Sloveniji
\ f
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
Razpisuje naslednje prosto delovno mesto:
ELEKTRO TEHNIK, ELEKTRIKAR (smer: ENERGETIK)
Pogoji:
•	izobrazba: V. stopnja elektrotehnike (energetik),
•	vsaj nekaj let delovnih izkušenj,
•	vozniški izpit B-kategorije,
•	zaželeno je znanje s področja montaže hladilnih in ogrevalnih naprav,
•	komunikativnost, dinamičnost in samostojnost pri delu.
Nudimo:
•	delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu,
•	stimulativna plača,
•	enoizmensko delo,
•	možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja,
•	varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen čas).
Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov:
TERMOTEHNIKA, d. o. o., BRASLOVČE Orla vas 27 a 3314 BRASLOVČE
Dodatne informacije na telefonski številki: 03/703 16 20 ali 041 605 951.
Termo-tehnika, d. o. o., Braslovče, Orla vas 27 a, 3314 Braslovče
Tel.: +386 3 703 16 20, faks: +386 3 703 16 33, davčna št.: 64719839, matična št.: 5364817
E-naslov: alenka@termotehnika.com, www.termotehnika.com
Društvo z bogatim programom	Uspešni in z novimi izzivi
Predsednik TD Šempeter Jože Randi med podajanjem poročila
Jasmina Rotar, predsednica TD Braslovče
Člani Turističnega društva Braslovče in drugi gostje so se sestali na letnem občnem zboru.
Kot je poudarila predsednica društva Jasmina Rotar, je bilo lansko leto izjemno aktivno in uspešno. Poleg prireditve Dan hmeljarjev so pripravili še nekaj večjih prireditev, kot so salami) ada, Grajski bicikl in tek za ženske, božično rajanje in druge. Organizirali so tudi prvi turistični izlet po Občini Braslovče za prebivalce Spodnje
V petek, 6. marca, so na Ponikvi pri Žalcu podelili krajevna priznanja za najlepšo vas ali vaško središče, najlepšo hišo, kmetijo, poslovni objekt in versko znamenje oziroma obnovljen objekt kulturne dediščine. Podelitev so pripravili v okviru rednega občnega zbora TD Ponikva. Ob tej priložnosti so udeleženci prisluhnili predavanju Varstvo kraških jam in pitna voda na Ponikvanski planoti, ki ga je pripravila Mojca Hribernik iz društva Speleos-Siga Velenje.
Turistično društvo Ponikva pri Žalcu že vrsto let vodi Nada Jelen. V svojem poročilu je nanizala več kot 30 različnih aktivnosti, ki so jih pripravili v preteklem letu. Izpostavila je udeležbo na pustnih povorkah v Žalcu, Novi Cerkvi in na Trju, hortikulturni delavnici z izdelavo velikonočnih vizitk in butar ter izdelovanjem adventnega venčka in novoletnih voščilnic, organizacijo cvetlične tržnice, urejanje poti ob potoku Poni-kvica od izvira do ponikalnice v Lokah, organizacijo salami-jade, prvomajskega pohoda na Koželj, postavitev informativnih točk v krajinskem parku Ponikovski kras, izvajanje čuvajske službe v krajinskem parku, kolesarjenje po Ponikvi, urejanje, cvetličenje vaških sre-
Savinjske doline z namenom povezati vseh šest občin. Izlet načrtujejo tudi maja letos. Na natečaju so izbrali turistične spominke Občine Braslovče, na pobudo društva so skupaj z občino in drugimi društvi organizirali prvo vseobčinsko čistilno akcijo, izdelali so spletno stran Turizem Braslovče, izvedli številne delovne in čistilne akcije na gradu Žovnek, na turistični brunarici, pri braslovškem jezeru in na prireditvenem prostoru. Sodelovali so pri različnih prireditvah in dogodkih v občini in izven nje ter pri številnih projektih v Spodnji Savinjski dolini (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, Las, Ras ...) in s turističnim krožkom OŠ Braslovče. Člani društva so lani opravili okrog 1000 prostovoljnih ur samo za prireditev Dan hmeljarjev, okrog 1500 delovnih ur pa za ostale aktivnosti, skupaj torej okrog 2500 ur.
Program za letošnje leto je ponovno obsežen, zahteven in
dišč, postajališč, obujanje starih običajev, urejanje sprehajalnih poti po Ponikvi ... Sodelovali so pri akcijah, ki so jih organizirali Turistična zveza Žalec in druga društva v kraju. Omeniti velja udeležbo in sodelovanje na pohodu Po hmeljski poti, sodelovanje na turistični tržnici v Žalcu, v čistilni akciji, udeležbo na strokovni ekskurziji na Goričko, sodelovanje pri vzdrževanju Slomškovega muzeja in še bi lahko naštevali. V programu dela za letošnje leto je tudi nekaj novosti, kot na primer nočni pohod z baklami in postavljanje adventnega venca in živih jaslic pri Slomškovem domu.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilni, vendar v odboru ni prišlo do sprememb. Društvo bo tudi v prihodnje vodila Nada Jelen. Slednja je ob koncu zbora, skupaj s predsednico komisije za ocenjevanje najlepših naselij, hiš, kmetij ... Štefanijo Kos Zidar, podelila priznanja za leto 2008. Za najlepše naselje ali njegov del je priznanje prejelo naselje Ponikovske devce, naselje Kale - vzhodni del in vaška skupnost Podkraj za del naselja Hrustelj-Kozman. Za najlepšo hišo so priznanje prejeli Pavla Verdev - Studence, Jožica in Marjan Žibret - Ponikva in Ksenija in Peter Verdev - Stu-
zanimiv, tudi z nekaj novostmi in spremembami. Poleg že tradicionalnih prireditev načrtujejo tudi soorganizacijo pri dobrodelni prireditvi, ki jo bo aprila organiziralo ŠD Trnava, izlet Spoznavajmo Slovenijo, izvedli bodo številne delovne in čistilne akcije, posebej bodo v tem letu uredili okolico Braslovškega jezera, kjer bodo uredili pešpot, postavili nove klopi, koše za smeti in podobno. Veliko dela jih čaka na brunarici in prireditvenem prostoru, udeležili in sodelovali bodo na številnih prireditvah, projektih in raznih akcijah v občini, Savinjski dolini in drugod. Zbora so se udeležili tudi številni predstavniki in predsedniki drugih društev, delo društva pa je med drugim pohvalil župan Marko Balant.
Občni zbor, na katerem so opravili tudi nekaj zamenjav v upravnem odboru, so končali z zabavnim pustnim rajanjem.
T. Tavčar
dence. Priznanje za najlepšo malo kmetijo so prejele družina Milana Jelena, družina Angele in Leopolda Jelena in družina Vladke in Antona Jezernika (vsi s Ponikve). Za najlepši poslovni objekt sta priznanje tokrat prejela Ribnik Cokan Steska - Studence in Avtomehanična delavnica Romana Vasleta. Podelili so tudi priznanja za najlepša verska znamenja. Tokrat so podelili priznanje za Francuhov križ v Kalah ter Ga-berško in Kosovo kapelo v Studencih. Priznanje so prejeli tudi planinska postojanka Špica, Podkraj, Vrtec Ponikva in POŠ Ponikva. Vsi dobitniki so poleg priznanja prejeli tudi cvetlični aranžma s telohom. V znak zahvale je Štefanija Kos Zidar cvetlični aranžma podelila tudi predsednici Nadi Jelen, blagajniku Branku Verdevu in tajniku Marjanu Jelenu. D. Naraglav
Zadnji četrtek v februarju so se na svojem občnem zboru zbrali tudi člani Turističnega društva Šempeter, ki upravlja z najpomembnejšima turističnima biseroma Spodnje Savinjske doline - Jamo Pekel in Rimsko nekropolo. Zbora se je udeležilo veliko članov društva in gostov. Rimsko nekropolo si je lani ogledalo 9.300 domačih in 1.745 tujih gostov, Jamo Pekel pa je obiskalo 12.458 domačih in 1.028 tujih obiskovalcev.
Predsednik društva Jože Randi je tudi letos svoje poročilo razdelil na posamezna področja delovanja. Na področju investicij in vzdrževanja so lani obnovili likovni salon in ga namenili stalni razstavi rimskih oblačil, občasno pa bo služil tudi za likovne in druge razstave. Veliko dela je bilo opravljenega tudi pri samem vzdrževanju prostora, objektov in pri obnovitvenih delih v jami in antičnem parku. Precej pestro je bilo tudi pri ostalih dejavnostih in dogajanjih v društvu. Med drugim so sodelovali pri pohodu Po hmeljski poti, se udeleževali turističnih prireditev, kot sta sejem Turizem in prosti čas in turistična tržnica ob svetovnem dnevu turizma, se udeležili srečanja Šempetrov, ki je potekalo v Pivki pri Postojni. Pripravili so tudi podjetniški piknik pri
Cvetlična greda pri cerkvi
Na občnem zboru v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli so se zbrali tudi člani in gostje Hortikulturnega društva Polzela.
Jami Pekel, organizirali tradicionalno Božično skrivnost v Jami Pekel in postorili še marsikaj za večjo razpoznavnost kraja in njegovih znamenitosti. Pri tem gre zlasti omeniti celostno podobo propagandnega materiala, ki so ga izdelali v sodelovanju z Agencijo za marketing Fonnitas iz Ljubljane. V sodelovanju s to agencijo so izdelali tudi novo spletno stran društva. Samostojni fotograf Burger je izdelal interaktivni spletni portal, kjer v sodobni filmski tehniki prikazuje Rimsko nekropolo in Jamo Pekel. K temu bi lahko dodali še izjemno uspešno predstavitev na novinarski konferenci v Milanu v Italiji in še kaj. Uspešni so bili tudi na razpisu za pridobitev sredstev iz strukturnega sklada Norveški finančni mehanizem. Pridobili naj bi 42.000 evrov, ki
V poročilu, ki ga je pripravil predsednik društva Nandi Glavnik, je bilo zapisano, da so se trudili za izobraževalni, teh-
jih morajo porabiti za ureditev nesnovne kulturne dediščine s področja hmeljarstva.
Lani so že začeli s prenovo pohodnih poti skozi jamo, sicer pa so polni izzivov, ki jih prinaša dolgoročni razvojni program za jamo in antični park. Za obe destinaciji že imajo izdelan idejni načrt, ki ga je izdelalo atelje Neapolis iz Novega mesta. Seveda pa je od ideje do izvedbe še dolga pot.
Ob vsem tem ne smemo pozabiti turističnega podmladka na OŠ Šempeter, ki deluje zelo uspešno in s svojimi projekti promovira turistična bisera.
V	programu za letos ne manjka sodelovanja s turističnim krožkom in z društvi v kraju in občini, ki kakorkoli delujejo na področju turizma. Vsekakor pa osnovna dejavnost tudi letos sloni na Rimski nekropoli in Jami Pekel. . D. N.
nični in organizacijski napredek hortikulture. V spomladanskem času so pripravili predavanje na temo zdravilna zelišča in njihova priprava pri lajšanju raznih obolenj. Ob dnevu zemlje so skupaj z občino in turističnim društvom organizirali posaditev drevesa ob novem blagovnem centru TUŠ kot opomin na brezbrižni odnos človeštva do okoljà. Sodelovali so na občinski čistilni akciji in v parku Šenek čistili podrast in grabili listje, imeli so kar precej dela na spomladanskem vzdrževanju cvetlične grede pri cerkvi in ob Žiganovi kapeli pri šoli. Skupaj z Vrtnarsko šolo Celje so organizirali tečaj o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v vrtnarstvu, 78 udeležencev seminarja je po opravljenem izpitu prejelo potrdila. Na društvenem izletu so si ogledali romantični grad Trakoščan v hrvaškem Zagorju in priljubljeno romarsko gotsko cerkev na Ptujski gori. Skupaj s turističnim društvom so sodelovali pri ocenjevanju ocvetličenja oken, balkonov in teras v občini. Kar precej nepredvidenega dela pa so jim povzročili domači nočni vandali, ki so jim na cvetlični gredi pri cerkvi povzročili pravo razdejanje, saj so populili in poteptali skoraj vse cvetje in polomili napisni pušpan. Več kot polovica njihovih članov sodeluje tudi v drugih društvih, ker se zavedajo, da s svojim prostovoljnim delom prispevajo k večji prepoznavnosti domačega kraja.
V	imenu Občine Polzela se je za uspešno delo in skrb za urejenost kraja zahvalila Jerneja Svetko. V program dela pa so poleg do sedaj utečenih aktivnosti vključili tudi predavanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Vsak udeleženec občnega zbora Hortikulturnega društva Polzela je ob koncu prejel cvetočo lončnico. T. Tavčar
Priznanja za lepšo krajevno skupnost
Za poslovni objekt je tokrat priznanje prejela družina Masnec
V okviru TD Šempeter že šesto leto deluje turistična patrulja, ki ocenjuje prizadevanja krajanov Šempetra za lepšo podobo hiš, kmetij in poslovnih objektov. Najuspe-
šnejšim pri teh prizadevanjih vsako leto podelijo priznanja in jih s tem tudi javno pohvalijo.
Tako je bilo tudi letos. Obrazložitve za priznanja je podala
Rosvita Ačkun, ki je tudi nosilka tega projekta pri turističnem društvu, za fotografije nagrajenih hiš, kmetij in poslovnega objekta pa je poskrbel Egon Vočko.
Za najlepše urejene hiše za leto 2008 je komisija izbrala: hišo družine Brežnik v Savinjski ulici 35 Šempeter, hišo družine Debelak v Sončni ulici 50 v Šempetru ter hiši družin Gačnik in Štorman v Podlogu 8 a. Za najlepšo urejeno kmetijo so tokrat priznanje podelili kmetiji Brglez ob Rimski cesti 130 Šempeter, kmetiji Cetina Podlog 25 in družini Žnidar, Rimska cesta 50. Priznanje za najlepši poslovni objekt pa je prejel objekt družine Masnec, Petrov trg 2, Šempeter.	D. N.
Podeljena priznanja za okolje
Na občnem zboru so podelili tudi priznanja za najlepše
Skrb za okolje
Letni zbor članov OO SD Žalec
Seja sveta SDM
Udeleženci rednega letnega zbora
Območna organizacija Socialnih demokratov Žalec je v torek, 17. marca, v Grižah pripravila redni letni občni zbor. Območna organizacija združuje pet občinskih odborov, Ženski in Mladi forum. Predsedniki sestavljajo predsedstvo območne organizacije.
Po nekaterih spremembah sestavljajo predsedstvo predsednik Območne organizacije SD Žalec Roman Virant, predsedniki občinskih organizacij SD: Marjana Šmajs (OO SD Polzela), Matjaž Debelak (OO SD Prebold), Božo Andoljšek (OO SD Braslovče), Vlado Rančigaj (OO SD Vransko), Tatjana Raz-boršek Rehar (Ženski forum) in Žan Skok (Mladi forum).
Na zboru članov so bili prisotni predsednik Pokrajinske organizacije SD Srečko Meh, koordinator v pokrajinski organizaciji Dušan Ajtnik in direktor 5. volilne enote
Branko Verdev.
Predstavili so poročila o delu v preteklem obdobju in delo ocenili kot zadovoljivo, predvsem na področju volilnih aktivnosti.
Člani in gostje so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih zadevah, tako na nivoju Savinjske doline kot Slovenije, nekaj besed so spregovorili o nesoglasju okrog tretje razvojne osi, o izbrisanih, o delu svetniške skupine v občinskem svetu Občine Žalec, precej besed je bilo namenjenih tudi trenutnemu gospodarskemu položaju in socialnim razmeram, ki jih prinaša recesija. Poudarjeno je bilo tudi, da je stranka ob prevzemu oblasti prejela slabo dediščino, ki se v teh kriznih časih še bolj odraža. Vlada Boruta Pahorja se trudi po svojih najboljših močeh premagovati to krizo in sprejemati takšne odločitve, ki bi omilile posledice te re-
cesije in državo in državljane popeljala iz tega primeža, ki hromi tako rekoč ves svet.
Na zboru so si zadali načrt dela, ki izžareva zaupanje v svoje člane. Izpeljali bodo nekaj tradicionalnih aktivnosti, kot je pohod ob dnevu Evrope, organizirali okrogle mize s poslanci in ministri, sodelovali pri aktivnostih Mladega in Ženskega foruma, organizirali ogled parlamenta, aktivno sodelovali pri volitvah v evropski parlament ... Začele so se tudi priprave na lokalne volitve 2010, saj želijo imeti na listah čim uspešnejše kandidate. Sicer pa ima vsak občinski odbor tudi svoj program dela in aktivnosti.
Pred njimi je kongres, na katerem bodo potrdili predsednika Boruta Pahorja, saj mu zaupajo. Poudarili pa so tudi, da se vedno ne strinjajo z njegovimi potezami, kot na primer imenovanje Rupla na položaj posebnega odposlanca predsednika vlade, a se vsi strinjajo, da je Borut Pahor oseba, ki dejansko definira in uresničuje socialdemokratske vrednote in njihov odnos do človekove enkratnosti in hkrati njegovo medsebojno delovanje s skupnostjo. Te vrednote pa so svoboda, strpnost, solidarnost, varnost, enakost, pravičnost, partnerstvo, tekmovalnost, sožitje z naravo in mir.	D. N.
Novo vodstvo preboldskega SD
Nov predsednik (prvi z desne) Matjaž Debelak je tudi svetnik v Občinskem svetu
V torek, 10. marca, so se na programsko volilni konferenci zbrali člani Občinskega odbora SD Prebold. Na konferenci so obravnavali aktualne zadeve (kongres stranke, odnosi s Hrvaško, izbrisani, lokalne volitve 2010), izvolili novo vodstvo občinskega odbora in si zadali usmeritve za letošnje leto.
Predsednik Občinskega odbora SD Prebold je prisotne najprej obvestil, da se bliža 7. redni kongres stranke, ki bo 22. marca v Mariboru, in da so se za udeležbo delegatk in delegatov iz Spodnje Savinjske doline že dogovorili na predsedstvu Območne organizacije SD Žalec. Glede na število članic in članov pripadajo Območni organizaciji SD Žalec
štiri delegatska mesta.
V nadaljevanju so sklenili, da je potrebno nemudoma pristopiti k aktivnostim, usmerjenim v uspeh na lokalnih volitvah 2010. Potrebno je vključiti nove članice in člane stranke ter razširiti krog somišljenikov, ki bodo hkrati pripravljeni kandidirati na listi stranke SD za lokalne volitve 2010.
Na konferenci so se dotaknili tudi meje z Republiko Hrvaško. Občinski odbor SD Prebold podpira sklepe Državnega zbora RS glede meje z Republiko Hrvaško in hkrati podpira predlog, da se odprta mejna vprašanja rešujejo v okviru postopka mediacije, ki ga predlaga Evropska komisija. Razprava se je dotaknila tudi izbrisanih. Občinski odbor SD Pre-
bold podpira odpravo krivic v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, pa so mnenja različna, zlasti glede upravičenosti do odškodnin.
V nadaljevanju konference so za predsednika soglasno izvolili Matjaža Debelaka, za podpredsednika pa Nikolaja Raka.
Novoizvoljeni predsednik Občinskega odbora SD Prebold je predlagal, da še pred poletjem organizirajo obisk enega izmed ministrov v Preboldu, najprimerneje ministra za promet dr Patricka Vlačiča, saj je na državnih cestah v občini več odprtih vprašanj (krožišče v Latkovi vasi, prometna varnost na cesti Prebold-Trbovlje, tretja razvojna os).
Konferenco so končali z odločitvijo, da bodo ob koncu poletja oziroma šolskih počitnic v Preboldu ponovno organizirali turnir v odbojki na mivki in povabili vse članice in člane na zbor članov Območne organizacije SD Žalec.	D. N.
Telefon: 03/712 12 80
Žalski odbor Slovenske demokratske mladine, ki ga vodi Jasna Ajtnik, velja v okviru stranke SDS za enega najaktivnejših odborov. V preteklem letu in tudi že letos so izpeljali vrsto najrazličnejših aktivnosti. Konec preteklega meseca pa je v Žalcu potekala tudi 3. seja Sveta SDM Slovenije.
Člani sveta so se seznanili s poročili predsednika Gregorja Horvatiča, izvršilnega odbora in podpredsednika organizacije DEMYC. Obravnavali so tudi finančno poročilo in sprejeli program aktivnosti SDM za leto 2009. Opravili so tudi nadomestne volitve in za nadomestno članico za področje kadrovske
Udeleženci 3. seje Sveta SDM
politike in izobraževanja izvolili Jasno Ajtnik. Po seji sveta so pripravili izobraževanje za članice in člane SDM. Prisotni so pridobili nova znanja o zgodovini SDM, o aktih SDM, o vo-
denju lokalnega odbora SDM in o učinkoviti ter uspešni pripravi projekta. Izobraževanje je bilo dobro obiskano, člani pa so bili s predavanji zadovoljni, nam je povedala Jasna Ajtnik. D. N.
Srečanje simpatizerjev stranke Zares
V kratkem v Žalcu tudi občinski odbor stranke Zares
Na srečanju v Žalcu so se v četrtek, 19. marca dobili simpatizerji stranke Zares iz Občine Žalec.
Kot je znano, stranka še nima občinskega odbora Zares, kot pa nam je povedal Lojze Posedel, pa v pravilih stranke velja, da je pred dokončno ustanovitvijo potrebno opraviti nekaj prejšnjih srečanj somišljenikov in tistih, ki so pripravljeni delati v odboru. Tokratno srečanje torej obeta, da bo stranka Zares v kratkem le dobila tudi svoj občinski odbor v Žalcu. L. K.
Forum SD
Marjana Šmajs ostaja
Člani Mladega foruma SD Spodnje Savinjske doline že tradicionalno s svojimi akcijami razveseljujejo občane Žalca.
Za pustni torek, 24. februarja, so pred pustno povorko skozi Žalec podarili 300 brezplačnih svežih krofov vsem, ki so obiskali žalsko pustno povorko.
Ob dnevu žena pa so v lepem nedeljskem dopoldnevu v središču Žalca presenetili dekleta in žene z rdečimi nageljčki in nasmehom.	D. N.
Občinski odbor socialnih demokratov Polzela se je sestal na letnem zboru članstva. Udeležba je bila dobra. V uradnem delu so pregledali delo odbora v preteklem obdobju, nato pa so izvolili nov odbor in vodstvo. Predsednica ostaja Marjana Šmajs, za tajnika so izvolili Borisa Hržico, člana predsedstva pa sta Jože Tkavc in Tomaž Cvikl.
Veselili so se uspeha novega mladega člana Roka Hrženjaka, odličnega študenta Fakultete za veterino, ki je prejel Prešernovo štu-
Marjana Šmajs bo še naprej vodila polzelski občinski odbor SD
dentsko nagrado in je avtor knjige Malteški vitezi na Polzeli. T. T.
tr V
KONCERT ANSAMBLOV
VITEZI CELJSKI, ZUPAN ZAKA’ PA NE, KRAJCARJI,
gost večera humorist Marjan Roblek
Četrtek, 2. aprila 2009, ob 20. uri

»»Ma

t
.aoora	či X V V
	
L iv 1 1	
K f n i S	; fin
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 11 EUR V TlC-u ŽALEC

4:
ZKŠT Zavod za fcuJtaro. šport ta turizem 2a>ec> Aškerčeva 9a». »«mzkst-zajec.s
./v v ,
Največje upokojensko društvo
Zbor članov MDI Žalec
Društvo upokojencev Prebold z več kot 1000 člani je največje v SSD
Društvo upokojencev Prebold je največje upokojensko društvo v Spodnji Savinjski dolini, ki združuje več kot 1000 članov. V društvo so včlanjeni upokojenci iz dveh občin, in sicer iz Občine Prebold in Občine Braslovče. V nedeljo, 8. marca, so se zbrali na svojem občnem zboru v Dvorani Prebold, kjer so dali pod drobnogled opravljeno delo in sprejeli letošnji program dela. Po uradnem delu so si ogledali film Etnološkega društva Srečno iz Griž, ki govori o 200-letnem rudarjenju na področju Zabu-kovice in Liboj. Zbor so končali z družabnim srečanjem.
Na zboru so o delu društva poročali predsednik Ivi Stepišnik, tajnica in blagajničarka ter vodje sekcij. Društvo vse leto skrbi za rekreacijo, tekmovanja in druženje; pozimi v telovadnici in društvenih prostorih, poleti pa predvsem v preboldskem Gaju, kjer imajo tudi svojo društveno brunarico in prostor za rekreacijo. Še posebej ponosni so na svoje balinišče in igrišče za odbojko, dovolj prostora pa je tudi za ostale upokojenske discipline, od metanja pikada do igranja šaha. Veliko pozornost namenjajo tudi pohodništvu, izletom, organiziranemu letovanju članov
Ohraniti pridobitve NOB
Člani odbora Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Polzela in gosteje so se sestali na letnem občnem zboru, ki so ga pripravili v mali dvorani Kulturnega doma Polzela. V uvodu so prisluhnili učencem polzelske osnovne šole, ki so pripravili krajši kulturni program, o delu organizacije pa sta zbranim spregovo-
rila predsednik Avgust Palir in tajnica društva Ladislava Zupanc.
Poudarila sta, da z novim imenom organizacija ne pokriva samo borce in druge udeležence narodnoosvobodilne vojne, ampak tudi priključene člane. Organizacija šteje 104 člane. Lani so pripravili šest tovariških srečanj, obiskali so bolne po domovih in v domu upokojencev na
Čajanka s starimi starši
Pred dnevi so otroci iz vrtca na Polzeli medse povabili svoje stare starše. V skupini od 4. do 5. leta so se na to srečanje skrbno pripravljali. S tem so jih želeli razveseliti in se jim vsaj malo oddolžiti za njihovo ljubezen in naklonjenost. Njihova želja je bila, da bi ob tej priložnosti obudili spomine na svoja otroška leta, ki sicer niso tekla v vrtcih ob skrbnih vzgojiteljicah, bila pa so prav tako vesela in igriva.
Pogostili so jih s kitajskim zelenim čajem, da bi ostali zdravi in vitalni še dolgo let in da bi svojim vnukom pripovedovali o svojem otroštvu. Seveda so bili dedki in babice navdušeni nad programom, ki so ga pripravili otroci z vzgojiteljicami, za kar so se jim tudi vse vprek zahvaljevali, še posebno veseli pa so bili, ko so se na lastne oči prepričali, da je malčkom lepo, da se veliko naučijo in da so na varnem.	T. T.
Utrinek s čajanke
na morju, ogledu kulturnih prireditev oziroma gledaliških in drugih predstav. Nekaj posebnega sta zeliščarska in gobarska sekcija. Paleto aktivnosti dopolnjuje sekcija ročnih del, ki poleg druženja in izmenjave vzorcev, ustvarja tudi čudovita in zanimiva ročna dela.
V društvu skrbijo za ostarele oziroma onemogle člane in jih obiskujejo. Posebne pozornosti pa so deležni jubilanti, ki dopolnijo 90 let. Tudi v programu za letošnje leto tega ne bo manjkalo, sicer pa je tudi tokrat program zelo pester in zanimiv. Nekaj zastavljenih nalog so v preteklih treh mesecih že izpeljali. V naslednjih mesecih imajo v programu vrsto izletov in ekskurzij, odpravili pa se bodo tudi na dve skupni letovanji ob morju. Prav tako ne bo manjkalo medsebojnih srečanj z ostalimi društvi upokojencev, planinskih pohodov in drugih aktivnosti, ki bodo bogatile njihovo tretje življenjsko obdobje.
Letos naj bi s pomočjo občine zgradili društveni prostor v preboldskem Gaju, kjer imajo že zdaj svoje rekreativne površine in brunarico.	D. N.
Predsednik Avgust Palir med podajanjem poročila
Polzeli in jih obdarili s skromnimi darili, niso pozabili na svoje člane, ki so praznovali okrogle obletnice, za vedno pa so se poslovili od dveh svojih članov. Ob praznikih so poskrbeli, da je bilo na grobovih in pri spominskih obeležjih NOB cvetje in da so gorele sveče, pri centralnem spomeniku so pripravili komemoracijo s položitvijo venca in se udeležili tudi desetih proslav v regiji. Nekaj besed je bilo izrečenih tudi na račun tistih, ki bi radi razvrednotili narodnoosvobodilni boj.
Delo organizacije sta pohvalila Janez Meglič iz Združenja borcev za vrednote NOB Žalec in v imenu Občine Polzela Alenka Kočevar. Za dolgoletno zgledno, prizadevno in uspešno delo so Silvi Pur, Lovru Ogrisu, Marjanu Matjažu in Juliju Palirju podelili priznanja, v organizacijo pa so sprejeli štiri nove člane. Program dela za letos je podoben lanskemu. Zbor so končali z družabnim srečanjem, ki ga je popestril kvintet Lastovka.
T. Tavčar
Prvi nastop invalidskega pevskega zbora MDI Žalec
Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki povezuje vse invalide šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v skladu z novim statutom sklicalo zbor članov. Prejšnja leta so se na vsakoletni skupščini zbrali le predstavniki invalidov posameznih občin in gostje, skupščina pa je bila organizirana vsako leto v drugi občini. Letos so zaradi spremenjenega statuta in potrebe po primerno velikem prostoru svojo skupščino pripravili v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec šteje že 1357 rednih in 641 podpornih članov oziroma somišljenikov. Zbora se je udeležila približno četrtina članstva. Srečanje je s pozdravom začel predsednik MDI Janez Meglič, nato pa so prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so nastopili Mešani pevski zbor MDI Žalec, ansambel Polet iz Prebolda in invalidski pevski zbor, ki deluje šele dober mesec.
Iz poročila Janeza Megliča je bilo tudi tokrat zaznati veliko aktivnost, zagnanost in uspešnost delovanja društva na številnih področjih. Njihova glavna dejavnost je v skladu s statutom usmerjena v izvajanje posebnih socialnih programov. Sedmim invalidom so dodelili posebna sredstva za nakup invalidskih pripomočkov in za urejanje bivalnih prostorov, 94 invalidov pa je prejelo enkratno denarno pomoč po težjih operativnih posegih ali po socialnem in zdravstvenem stanju. Ob koncu leta so podelili 270 prehrambenih paketov, obiskali 12 najstarejših invalidov, starejši nad 80 let pa so prejeli voščilnice. Uspešno so izpeljali tudi srečanje invalidov. Sredstva za vse aktivnosti
so zbrali s članarino, koledarji, prispevki občin, donacijami podjetij in posameznikov ter s sredstvi FIHO preko Zveze društev invalidov Slovenije. Izvedli so tri dobrodelne akcije, in sicer javni poziv za pomoč Marjanu iz Žalca za nakup električnega invalidskega vozička, ki so ga v celoti financirali nekdanji zdomci iz Švice, sodelovali so pri javnem snemanju Radia Celje za oddajo Pesem slovenske dežele in pripravili že šesti dobrodelni koncert. Ob pregledu dela ne gre pozabiti na množično udeležbo članstva na srečanjih in izletih. Lani so bili na Boču, Kopah, Pohorju, v Logarski dolini in na Gorenjskem, poverjeniki in vodstvo društva pa so se odpravili na strokovno ekskurzijo v tovarno zdravil Krka v Novem mestu. Zelo razgibano je bilo tudi na športnem in rekreativnem področju. Udeležili so se vseh razpisanih tekmovanj ZDIŠ. Na državnem prvenstvu so balinarke zasedle drugo mesto, v streljanju z zračno puško je na stopničkah za drugo mesto stala tudi Karolina Ferme, na zelo dobrem šestem oziroma sedmem mestu sta pristali Matilda Breznik, Pavlina Glušič in Romana Jurhar, Tomo Studnička pa je pristal na 4. mestu.
Tudi letošnji program je zelo
pester. Predvsem ne bo manjkalo tradicionalnih in vpeljanih oblik delovanja. Tradicionalno srečanje invalidov bo letos 8. septembra. Preko leta bodo primerno obeležili tudi 40-letnico Zveze delovnih invalidov Slovenije in se pripravljali na svoj 40-letni jubilej leta 2010. Upajo tudi na dobro sodelovanje z občinami in ostalimi dejavniki, saj bo tako njihovo delo še uspešnejše.
Na zboru sta zbrane pozdravili tudi podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik in podžupanja Občine Prebold Emilija Černila. Udeležencem zbora je spregovoril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, ki je med drugim dejal: »Invalidi predstavljamo resno partnerstvo v civilnem dialogu, ki ga v državi ni mogoče prezreti. Pa vendar z vzvodi našega odločanja v družbi nismo zadovoljni. Razlog je preprost, saj se srečujemo z zmanjšanjem pravic, ki smo jih nekoč že imeli, pa so se nam izmuznile v zakonodajnih mlinih, kjer nas predstavniki ljudstva enostavno niso podprli. Invalidi ne zahtevamo več, ampak ravno toliko, kolikor imajo drugi, saj brez enakih možnosti ne moremo živeti človeka dostojno življenje.«
D. Naraglav
Delovni in uspešni upokojenci
Ivan Jelen, Karl Erjavec, Lojze Posedel na občnem zboru DU Ponikva
Društvo upokojencev Ponikva sodi med zelo delovna in uspešna upokojenska društva v Zvezi društev upokojencev Občine Žalec. To je bilo na občnem zboru razbrati tudi iz poročil predsednice DU Ponikva Tatjane Kranjc, vodje predsednika športne sekcije Nika Pečovnika in drugih.
Društvo šteje 187 članov, delo v lanskem letu je potekalo usklajeno in zavzeto, uspešno pa so svoje delo opravljali tudi poverjeniki. Dobro so sodelovali s krajevno skupnostjo in se pridružili humanitarni akciji v skrbi za starejše občane, dvajset krajanov, starih nad 80 let, so ob novem letu obiskali, sodelovali pa so tudi pri srečanju krajanov, starih sedemdeset in več let. Med pomembnimi aktivnostmi velja omeniti društveni piknik, pohode, prireditev ob občinskem prazniku, športno tekmovanje za pokal krajevne
skupnosti in osmo olimpijado. Lani so se športnice in športniki udeležili 22 tekmovanj in med drugim osvojili prehodni pokal v športnih igrah Zveze društev upokojencev Občine Žalec. Ni pa jim uspelo, kot je poudarila predsednica Tatjana Krajnc, pridobiti v najem prostorov v Zadružnem domu Ponikva, saj jim je Kmetijska zadruga Gotovlje, kot lastnica, prošnjo zavrnila. Program
dela v letošnjem letu je v veliki meri podoben lanskemu.
Delo društva so med drugimi pohvalili žalski župan Lojze Posedel, predsednik Demokratske stranke upokojencev Slovenije Karl Erjavec in predsednik Krajevne skupnosti Ponikva Ivan Jelen, ki je tudi predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec. Zbor so popestrili Ljudske pevke s Ponikve ter Fonzi in Leon.	T. T.
PO DOLINI
marec 2009
15
Organizirali bodo terapevtsko ježo Že 22. pohod žena na Hom
Milan Polavder in Jože Jančič med izročitvijo nagrade najmlajši udeleženki Maji Ribič
Del Malteške konjenice Polzela
Društvo Malteška konjenica Polzela je pripravilo občni zbor. V društvo je včlanjenih 78 lastnikov in ljubiteljev konj iz Občine Polzela in sosednjih občin.
Predsednik društva Zvonimir Zupanc je podal poročilo v avdiovizualni obliki, tako si je bilo mogoče ogledati tudi posnetke o njihovem delovanju. Kot je povedal, so bile opravljene vse naloge, ki so jih sprejeli na prejšnjem zboru. Že drugo leto vodijo spletno stran društva, kjer so poleg strokovnih podatkov navedeni tudi uspehi njihovega delovanja. Njihova skrb je tudi zdravstveno stanje konjev. Pripravili so konjeniški
Uspešno leto
Utrinek z občnega zbora
Prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko je leto 2008 zaokrožilo z rednim letnim občnim zborom, ki se ga je udeležilo 112 članov. Iz številnih poročil je bilo razvidno, da je bilo leto 2008 uspešno.
Lani so v celoti obnovili garažne prostore gasilskega doma, nakupili novo zaščitno in reševalno opremo, trikrat posredovali pri požarih, opravili čiščenje odtočnih cevi, nudili varovanje pri kurjenju kresa in požigih hme-ljevine, opravili so pregled sušilnih naprav pri hmeljarjih in hidrantov, se udeležili številnih izobraževanj in vseh prireditev, ki sta jih organizirala GZ Žalec in Gasilsko poveljstvo Občine Braslovče. Organizirali so tudi tradicionalno smučanje na Rogli, piknik za vse člane in se udeležili strokovne ekskurzije na Primorsko. Slavili so tudi 105-letnico društva. Na državnem tekmovanju so mladinke osvojile prvo, mladinci tretje in pionirke osmo me-
pohod na Goro Oljko, kjer so se srečali s Konjerejskim društvom Šmartno ob Paki, na pikniku so tekmovali v metanju alke, v času poletnih počitnic so pripravili brezplačne enotedenske tečaje jezdenja za otroke, za najboljše so pripravili še dodatno usposabljanje. Tedensko so gostili otroke s posebnimi potrebami in izvajali tako imenovano hipoterapijo. Ob praznovanju župnijskega praznika sv. Marjete so v Novem Kloštru v Založah blagoslovili konje malteške konjenice in konjenice gostov. Sodelovali so na prireditvi turističnega društva Malteški pozdrav poletju, na sejmu Dobrote s kmetij pa so
sto. Mladinke in mladinci so si tako pridobili pravico nastopa na izbirnem tekmovanju za olimpijado, ki bo letos na Češkem. Njihovo delo so pohvalili predstavniki drugih društev, župan Občine Braslovče Marko Balant in delegat GZ Žalec Rafael Hrustel.
PGD Zavrh je pripravilo 20. redni občni zbor, ki sta se ga udeležila tudi minister za okolje Karel Erjavec in bivši poslanec Ivan Jelen.
Zbora so se udeležili tudi člani društva ter predstavniki	sosednjih gasilskih
društev in drugih društev iz Krajevne skupnosti Galicija ter predstavnika Gasilske zveze Žalec in Občinskega poveljstva Žalec. Predsednik, poveljnik in predstavniki nadzornega odbora, mladinske komisije ter komisije za delo s članicami so
prikazali star način mlačve žita. Organizirali so 6. veliko konjeniško prireditve s spretnostnim tekmovanjem dvovpreg, jezdenjem in galopskimi dirkami.
Njihovo delo je pohvalil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in dejal, da so si pogumno zastavili organizacijo in tako izpeljali veliko akcij. Povedal je, da so že pred leti pripravili občinske prostorske akte, v katere so vključili tudi konjeniško dejavnost, vendar pri ministrstvu za kmetijstvo niso bili potrjeni. V tem letu so ponovno pripravili vlogo za spremembo občinskih prostorskih aktov, s katerimi bi umestili dejavnost konjeniškega športa.
V program dela društva za leto 2009 so zapisali, da bodo še naprej sodelovali z društvi v občini na turističnem, športnem in rekreativnem področju, organizirali terapevtsko jahanje za otroke s posebnimi potrebami, v tej smeri že potekajo pogovori z Domom Nine Pokorn Grmovje, in nadaljevali z že vpeljanimi aktivnostmi. Ob koncu so Antonu Šepcu, Cvetki Leber in Milici Zupanc podelili priznanje za aktivno delo v društvo. T. Tavčar
Podelili so tudi priznanja za življenjske jubileje, priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu ter pridobili sedem novih članov. Na zboru so sprejeli nov načrt dela in finančni plan.
Letos bodo nadaljevali z obnovitvenimi deli na gasilskem domu, potekale bodo priprave na izbirno tekmovanje za olimpijado 2009 in druga tekmovanja ter priprave na novoletni ples. Udeležili se bodo izobraževanj in organizirali dan odprtih vrat, ob tej priložnosti bodo preventivno osveščali mlade o požarni varnosti. Župan Marko Balant je obljubil, da jim bo Občina Braslovče po najboljših močeh pomagala pri zamenjavi podzemnih hidrantov za nadzemne in pri postavitvi novih.	T. T.
predstavili dosedanje delo in načrtovane dejavnosti za leto 2009. Pozornost so namenili predvsem 20-letnici ustanovitve in uspešnega delovanja društva, za kar je trideset članov prejelo posebno priznanje GZ Žalec. Povedali so, da bo prednostna naloga v prihodnje razširitev in obnova gasilskega doma. Minister Erjavec se je na koncu v imenu vlade zahvalil za prostovoljno delo gasilcev, čestital za 20-letnico obstoja in obljubil še nadaljnjo podporo gasilstvu.	T. T.
Planinsko društvo Zabukovi-ca je v nedeljo v počastitev mednarodnega praznika žena organiziralo že 22. pohod žena na Hom. Pohoda se je udeležilo 215 vpisanih predstavnic nežnejšega spola. Najstarejša udeleženka je bila tudi letos 86-letna Nežika Ribič iz Zabukovice, najmlajša pa Maja Ribič, rojena 2007, iz Velenja, ki je prišla na Hom z babico in dedkom.
Ob 15. uri je potekala osrednja slovesnost v počastitev dneva žena. Zbrane je nagovoril predsednik PD Zabukovica Jože Jančič in vsem prisotnim izrekel prijetno dobrodošlico, poseben pozdrav pa je namenil vsem ženam, dekletom in materam ob njihovem prazniku. Ob tej priložnosti je postregel z nekaj globokimi mislimi o mednarodnem prazniku žena in vprašanju enakopravnosti spolov. Učenci OŠ Griže so pripravili kulturni program, Milan Polavder pa
Društvo upokojencev Šempeter šteje trenutno 513 članov, od tega je 331 žensk in 187 moških. Na občnem zboru, ki so ga 7. marca pripravili v enem izmed gostišč v Šempetru, se jih je zbrala dobra četrtina. Z zanimanjem so najprej prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili pevke in pevci njihovega upokojenskega pevskega zbora, ki deluje že dobro leto.
Kot je v poročilo zapisal predsednik društva Franjo Divjak, so v preteklem letu izpeljali večino zastavljenih nalog. Izpeljali so vrsto aktivnosti na področju izletništva, na kulturnem, športnorekreacijskem in humanitarnem področju. V sodelovanju s krajevno organizacijo RK in krajevno skupnostjo so organizirali novoletno srečanje starejših, obiskali so ostarele in bolne člane na domu in v domovih za starejše. Poverjeniki so opravili kar 46 obiskov. Društvo se za-
Društvo upokojencev Polzela je najštevilčnejše društvo v občini in šteje 758 članov. Občni zbor so v soboto v dvorani kulturnega doma začeli s kulturnim programom, v katerem so nastopili mešani pevski zbor upokojencev ter Olga Markovič in Jožica Ocvirk iz Žalca s komedijo Čaj za dve.
O delu društva je poročala predsednica Društva upokojen-
je podal nekaj statističnih podatkov o dosedanjih pohodih.
V nadaljevanju sta Jože Jančič in Milan Polavder podelila priznanja za desetkratno, pet-najstkratno in dvajsetkratno udeležbo na pohodu. Štirim udeleženkam, Tereziji Pišek iz Griž, Fridi Kuder iz Pongraca, Magdi Ježovnik iz Migojnic in
vzeto vključuje v dejavnosti, ki so organizirane na nivoju občine ali krajevne skupnosti. Precejšnje število članov sodeluje pri vsakoletni čistilni akciji, ki jo organizira občina. Vsako leto sodelujejo tudi pri programu Varna pot v šolo v začetku šolskega leta in kasneje ob tednu otroka. Kar nekaj članov je vključenih v izobraževalne programe Univerze za III. življenjsko obdobje, zelo uspešno pa poteka tudi sodelovanje z ostalimi društvi in . organizacijami.
Na področju izletništva in pohodništva sö pripravili kar nekaj aktivnosti. Med drugim so se odpravili na izlet na Madžarsko, v Avstrijo in Nemčijo in na izlet po Sloveniji z obiskom Gorenjske in Primorske. Organizirali so tudi druženje članov, kostanjev piknik in sodelovali na pohodih, ki so jih organizirala druga društva. Precej uspešni so bili tudi na športnem področju, saj so osvoji-
cev Polzela Gertruda Terčak. Povedala je, da deluje v društvu 13 poverjenic, ki skrbijo za povezavo med člani in vodstvom društva. Tudi lani so delovali na področju humanitarnih in socialnih zadev, kamor je vključen tudi projekt »Starejši za starejše«. Vse leto je v njihovih prostorih poteklo merjenje krvnega tlaka, sladkorja in maščob v krvi. Zelo delavni so bili tudi
Andreji Borštner s Polzele, ki so se udeležile vseh dvaindvajsetih pohodov, pa so podelili posebne nagrade, prav tako najmlajši in najstarejši udeleženki ter skupinam posameznih društev, ki vsako leto organizirano obiščejo Hom. Med najmnožičnejšimi je bila tudi letos skupina PD Planika iz Maribora. D. Naraglav
li kar 16 zlatih, 32 srebrnih in 20 bronastih medalj ter 6 pokalov. Najuspešnejša pri osvajanju medalj sta bila Mateja Fužir (11 medalj) in Rudi Klover (5 medalj). Na občnem zboru so ju razglasili za športnika leta 2008 v njihovem društvu.
V	razpravi, v kateri so sodelovali številni gostje na čelu s predsednikom Zveze DU Žalec Ivanom Jelenom, je bilo povedanih še veliko lepih in spodbudnih besed. Ivan Jelen je izpostavil in čestital društvu za ustanovitev mešanega pevskega zbora.
V	programu dela za letošnje
leto so podobne aktivnosti kot v preteklem letu, prav tako pa bodo aktivno sodelovali v krajevni skupnosti in ZDUS Žalec. Njihova aktivnost bo usmerjena v izletništvo in športnorekreacijsko delovanje, pogostejše druženje in humanitarno delovanje ter sodelovanje z drugimi društvi v kraju.	D. N.
odbori za pohodništvo, kulturno, socialno in humanitarno dejavnost, šport in rekreacijo, izlete, balinanje in odbor za gospodarjenje. Zgledno so sodelovali z Občino Polzela, Osnovno šolo Polzela, Domom upokojencev Polzela, Krajevno organizacijo Rdečega križa in z drugimi društvi v občini.
V načrt dela za to leto so zapisali, da bodo ohranili dejavnosti iz preteklega leta in jih dopolnili še z organiziranjem plavalnega, plesnega in kuharskega tečaja in tečaja ročnih del. Organizirali bodo predavanje o zdravi prehrani in o zdravilnih zeliščih. V razpravi je Emil Hedžet iz Pokrajinske zveze upokojencev iz Celja povedal, da je v pripravi 12 zakonov za modernizacijo pokojninskega sistema na področju sociale in zdravstva, podžupan Občine Polzela Jože Kužnik pa je vsem zaželel trdnega zdravja. Občnemu zboru je sledilo družabno srečanje.	T. Tavčar
20 let PGD Zavrh
Velika aktivnost in zadovoljstvo
Delovni na različnih področjih
Z občnega zbora polzelskih upokojencev
Pust pregnal zimo
Slovo od pusta s sežigom že nekaj let pripravlja Mladinsko društvo Mrhar
Aktualna bitka na Kolpi iz žalskega karnevala
dne cvetove in brstenje v naravi, ugotavljamo, da so letošnje pustne norčije prav uspešno preganjale tudi zimo. Največji
tudi letos prevzeli pustno oblast že teden dni prej in ustoličili pustnega župana, ki je vladal vse do pokopa pusta. Največja dva kar-
Z varčevalnim prevoznim sredstvom na lastni pogon so se pripeljali v Žalec in na Vransko
S pustnega rajanja v Braslovčah
Tajkunska SOS samopostrežba za reveže je delila živila in hrano med »reveže« na obeh največjih karnevalih, na Vranskem pa si prislužila tudi prvo nagrado
Čas pustnih norčij in z njim tudi vrsta prireditev, ki so potekale v naši dolini, je že za nami. Ostajajo pa spomini, ki bodo v nas vsaj do naslednjega
pustni prireditvi sta bili tudi tokrat karnevala na Vranskem in v Žalcu. Veselo in zabavno pa je bilo tudi v drugih krajih.
Gotovlje, Prebold, Šešče in
Policija v akciji proti tajkunom, »rogaču« Šrotu in »lopati« Zidarju
pustnega časa. Seveda pa glede	Podlog so že sredi februarja
na obetavno sonce, nekoliko obiskali kurenti iz Desternika. višje temperature, prve pomla- Na Vranskem so pustni generali
Aktualna plinska vojna je navdihnila kar nekaj letošnjih skupinskih mask, večina na temo neodvisnega savinjskega plina, ki ga proizvaja fižol v naših želodcih ...
nevala na Vranskem in v Žalcu,
prvega na pustno soboto in drugega na pustni torek, je skupaj obiskalo nekaj tisoč, morda celo deset tisoč ljudi. Tokrat je bilo tudi vreme organizatorjem, na Vranskem Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko in Občini Vransko, v Žalcu pa Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in Občini Žalec, zelo naklonjeno. Organizatorji žalskega karnevala letos skupin niso posebej ocenjevali, ampak so nagradili prav vse skupine. Na Vranskem je med 35 skupinami prvo mesto osvojila Tajkunska SOS samopostrežna restavracija in prodajalna za reveže in bogate, drugo mesto je komisija prisodila Runtolski SOVI, ki je razkrivala nečednosti politikov, tajkunov in vohljala ter represivno delovala, tretje mesto pa je osvojila skupina iz Zagorja, ki je z velikim globusom predstavljala svet in rase, ki živijo na posameznih kontinentih. Najatraktivnejše prve tri skupine so na Vranskem prejele tudi denar-
Poleg pustnega rajanja so otroci sodelovali pri petju in igrah in tako je pustna sobota kar prehitro minila. S svojo razigranostjo in zadovoljnimi obrazi so otroci ponovno pokazali, da se veselijo skupnih trenutkov, ki jih lahko preživijo ob takšnih priložno-
Kriza na finančnem trguje obiskala tudi
sti, seveda so bili pri otrocih to njihovi starši, kar je še posebej pohvalno. Za prijetno glasbeno razpoloženje je poskrbela pevka Alenka Kolman, animacijo pa sta odlično vodila gusar Sandi in njegov pomočnik Gal. V nedeljo so Veseli Pruhovčani pri POŠ
letošnje karnevale
podelitvijo nagrad pa so ta dan poskrbeli v OŠ Prebold. V teh dneh so pustovali tudi na drugih osnovnih šolah po dolini, pa tudi drugod, denimo v Taboru ... Pustno rajanje pa se je tudi letos končalo s pokopom oziroma sežigom pusta v Vrbju in drugod
Alenka Kolman med svojim nastopom na Polzeli
stih. Vsi obiskovalci so se lahko okrepčali s pustnimi krofi in osvežilno pijačo naših zvestih sponzorjev. Pustovanje je pripravilo Društvo prijateljev mladine Braslovče in, kot je obljubila predsednica Blanka Nerad, se naslednje leto ponovno srečamo na pustno soboto.
Turistično društvo Občine
Trje letos poskrbeli za posebno pustovanje, saj so si otroci in odrasli lahko ogledali štiri pravljične predstave, in sicer o Janku in Metki, Rdeči kapici, Sneguljčici
po dolini. Pustno prireditev v Vrbju že nekaj let pripravlja Klub mladih Mrhar Vrbje, katerega predsednik je Jože Cokan.
S pokopom pa smo pusta
Polzela, Osnovna šola Polzela in Vrtec Polzela so na pustno nedeljo pripravili že tradicionalno otroško maškarado na Polzeli, na kateri so se zbrali otroci iz
ne nagrade v višini 800, 400 oz. 200 evrov
V tem pustnem času je bilo veselo tudi drugod po dolini. Zdaj že tradicionalno pustovanje na pustno soboto v Braslovčah je ponovno pritegnilo veliko otrok in njihovih staršev, ki so se pozabavali ob zvokih glasbe v prostorih DTV Partizan Braslovče.
širše okolice, saj je ta maškarada edina tovrstna prireditev na nedeljo. Med otroki smo tudi letos opazili veliko maskiranih staršev ali celo družin, česar so bili po besedah predsednice turističnega društva Alenke Žnidar še posebej veseli. Maškare so se pomerile med sabo v različnih šaljivih igrah in spretnostih, za kar so prejele lepe nagrade, ki so jih prispevali številni sponzorji. Posebna komisija je ocenjevala izvirnost pustnih mask in razglasila tiste, ki so se še posebej potrudili in so v svojo masko vložili veliko truda in izvirno-
Kokošja družina s Polzele
in Kekcu. Pustna nedelja je bila tudi v znamenju »hokejske« pustne tekme v maskah v Grižah. Dopoldan pa so se zbrale pustne šeme tudi v Gotovljah in krenile na svoje pustno potepanje po Gotovljah ter obiskale bolne krajane na domovih.
Na pustni torek so tradicionalni karneval pripravili v Lat-kovi vasi, za pustno rajanje s
pokopali le za leto dni in gotovo ga bomo povabili medse prihodnje leto, da nam ponovno priskoči na pomoč pri preganjanju zime in tudi pri tem, da si damo duška, ko se z maskami spremenimo v tisto, kar sicer ne moremo biti, ali v tisto, kar v navadnih dneh ne moremo povedati na pustni način. ‘ D. N., T. T., L. K.
NAPOVEDNIK
marec 2009
17
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 2. april, ob 15.30
»Pokal Sprintko 2008/2009«, 5. tekma;
Športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Četrtek, 2. april, ob 20. uri
večer domačih ansamblov: VITEZI CELJSKI, ZAKA PA NE?, KRAJCARJI in ZUPAN, gost Marjan Roblek, za narodnozabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 3. april, ob 18. uri
»Skoz pomladni dež bom šla«,
poetično srečanje s pesnico in igralko Milo
Kačič;
gostji večera Štefka Drolčeva in Ivanka Mežnova;
Dom krajnov Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 709 959).
Petek, 3. april, ob 20. uri
18. kavarniški večer
- Peter Zlodej, poezija, Simon Goršek,
glasba;
kavarna Mignon Žalec (GLD Alethea, 031 569 485.
Sobota, 4. april, ob 8. uri
pohod v spomin na umrle planince; zbor na parkirišču Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 4. april, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče Gotovelj
(TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 4. april, od 10. ure dalje
delavnica butar;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 570 72 13).
Sobota, 4. april, ob 19.30
»VOLI«, komedija, KUD Kranjska Gora;
Dom krajanov Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 709 959).
Nedelja, 5. april, ob 9. uri
pohod ob dnevu zdravja;
zbor v športnem parku pri I. OŠ Žalec
(Planinsko društvo Žalec, 031 320 242).
Torek, 7. april, ob 17. uri,
ITAK MAŽI, mladinska gledališka predstava;
Lutkovno gledališče Ljubljana - Dramski oder za mlade;
za mladinski abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. april, med 18. in 22. uro
odprta liga v malem nogometu; igrišče Gotovlje
(ŠRD »Borut« Gotovlje, 040 439 592).
Sreda, 8. april, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 9. april, ob 17. uri
MUCA COPATARICA;
Prešernovo gledališče Kranj; za cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 9. april, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Metke Kavčič; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 10. april, ob 19. uri
salonski glasbeni večer učencev Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 11. april, med 8. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 11. april, med 9. in 19. uro
razstava pirhov in velikonočnih dobrot; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 570 72 13).
Sobota, 11. april, ob 10.45
blagoslov velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 570 72 13).
Nedelja, 12. april, med 9. in 19. uro
razstava pirhov in velikonočnih dobrot; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 570 72 13).
Ponedeljek, 13. april, ob 7. uri
pohod na Uršljo goro; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (PD Zabukovica, 031 514 440).
Ponedeljek, 13. april, med 9. in 19. uro
razstava pirhov in velikonočnih dobrot; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 570 72 13).
Ponedeljek, 13. april, ob 10. uri
konjeniški pohod na Šentjungert; odhod iz Zavrha
(Turistično društvo Galicija, 051 847 111).
Ponedeljek, 13. april, ob 20. uri
ŽENSKE&MOŠKI.COM, komedija za izven;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 15. april, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 17. april, ob 17. uri
cvetlični Bazar;
zelenica nasproti Mercator centra (Turistično kulturno društvo Levec,
041 504 981).
Petek, 17. april, ob 19. uri
PSIHIATRIJA ZA KADILCE, stand up komedija;
KUD Reporter Milan;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 18. april, ob 7. uri
planinski izlet na Smrekovec; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 18. april, ob 9. uri
26. pohod po mejah KS Liboje; zbor pri mostu čez Savinjo v Kasazah (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 18. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica;
parkirišče pred trgovino Brglez v Vrbju (Turistično društvo Vrbje, 041 507 546).
Sobota, 18. april, med 9. in 12. uro
cvetlična in domača tržnica; sprehajalna pot, Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 18. april, ob 19.30
SUGAR, NEKATERI SO ZA VROČE; ogled muzikala v Mestnem gledališču ljubljanskem;
odhod avtobusa iz Žalca ob 17.30 (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 19. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica;
POŠ Trje
(Turistično društvo Galicija, 051 847 111).
Torek, 21. april, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 21. april, ob 20. uri
KOLUMBOVO JAJCE, komedija;
Gustav film;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 22. april, ob 17. uri
predstavitev NATURA 2000 v Občini Žalec ob svetovnem dnevu zemlje;
Ponirkov info center, ribnik Vrbje (Občina Žalec, 7136 456).
Četrtek, 23. april, ob 15.30
odprtje spomladanskega mitinga v Žalcu;
Športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Četrtek, 23. april, ob 18 uri
»BABETTE«, predstavitev knjige dnevniških zapisov Savinove matere Barbare Širca; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 23. april, ob 19 uri
koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 24. april, ob 18. uri
proslava ob dnevu upora proti okupatorju; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, .710 04 34).
Petek, 24. april, ob 19. uri
pomladni šopek Šempetra;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Sobota, 15. april, ob 6. uri
pohod na Nanos; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (PD Zabukovica, 041 325 101).
Sobota, 25. april, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 25. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica;
pri gasilskem domu na Ložnici
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 25. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica;
parkirišče pri Rimski nekropoli
(Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Sobota, 25. april, ob 14. uri
postavljanje hmeljevk;
Rupe nad Jamo Pekel (Etnološko društvo Hmeljarska vas,
041 924 221).
Ponedeljek, 27. april, ob 9. uri
planinski izlet: Pomlad na Bukovici; začetek prireditve ob 11. uri; zbor pred pisarno PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
OBČINA PREBOLD
Petek, 3., in sobota, 4. april,
FESTIVAL POTIC 2009
-	3. aprila od 9. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje;
-	ob 20. uri odprtje razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom;
-	4. aprila od 8. do 12. ure razstava potic in predvelikonočna kmečka tržnica;
Dvorana Prebold in Prebold center;
Občina Prebold in Društvo podeželskih žena Občine Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85).
Sobota, 4. april, ob 8. uri
predvelikonočna kmečka tržnica s prikazom izdelave butar;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Četrtek, 9. april, ob 18. uri
Pozdrav pomladi;
OŠ Prebold
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 11. april, ob 8. uri
velikonočna tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 18. april,
vrh Sv. treh kraljev;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Sobota, 18. april, ob 8. uri
kmečka in cvetlična tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 18. april, ob 19. uri
salamijada;
športno igrišče Marija Reka;
ŠD Marija Reka
(Tratnik Bernard, 031 527 915).
Petek, 24. april,
Očistimo zemljo - zaključek aktivnosti ekošole;
OŠ Prebold;
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 25. april, 19. uri
letni koncert Pihalnega orkestra Prebold;
Dvorana Prebold; dihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Sobota, 25. april,
srečanje motoristov; začetek ob 10. uri, ob 14. uri blagoslov;
Gaj Prebold;
Motoristični klub B. F. Blissful Slovenia (Dušan Gradišnik, 041 496 471).
Sobota, 25. april, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 25. april, ob 9. uri
prvomajski turnir v malem nogometu na asfaltu;
Športni park Latkova vas;
Športno društvo Latkova vas (Niko Vihar, 031 690 220).
OBČINA POLZELA
Sobota, 4. april, ob 8. uri
tradicionalni pohod iz Letuša na Dobrovlje; zbirališče na parkirišču pri občinski stavbi (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 4. april, ob 9. uri
30. pohod iz Letuša na Dobrovlje; zbirališče pri mostu Savinja (Berni Palir,041 813 909).
Sobota, 4. april, ob 18. uri
11.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008/2009;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 4. april, od 9. do 12. ure
spomladanski sejem; parkirišče ob občinski stavbi (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Nedelja, 5. april, ob 8.30
pohod za zdravje iz Žalca na Sv.
Jedert;
zbirališče na parkirišču pri občinski stavbi (Julijana Klemen, 031 756 103).
Ponedeljek, 6. april, ob 18. uri
velikonočna ustvarjalnica;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Četrtek, 9. april, ob 18. uri
131. lunohod na Goro Oljko;
zbirališče pri domu Društva upokojencev
Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Ponedeljek, 13. april, ob 7. uri
velikonočni pohod Oplotnica-Trije kralji; zbirališče na parkirišču pri občinski stavbi (Erna Drofenik, 572 01 20).
Sobota 18. april, ob 5. uri
pohod na Medvednico -17. Rusov pohod; zbirališče pri Športnem igrišču Andraž (Slavko Jevšnik, 041 543 416).
Sobota, 18. april, ob 6. uri
Rusov pohod na Medvednico - Hrvaška; zbirališče pri Kulturnem domu Polzela (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 18. april, ob 18. uri
12.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008/2009;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Ponedeljek, 20. april, ob 18. uri
ura pravljic z ustvarjalnico;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Torek, 21. april, od 10. ure dalje
dan zemlje
-	ZASADITEV DREVES
-	RAZSTAVA IN PREDAVANJE NA TEMO »ASTRONOMIJA IN VESOLJE«
-	OPAZOVANJE NEBA NA ŠPORTNEM IGRIŠČU NA POLZELI;
mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sreda, 22. april, ob 7. uri
pohod po poteh Občine Polzela,
1. del;
zbirališče pri mostu čez Savinjo na Polzeli (Julijana Klemen, 031 756 103).
Sreda, 22. april,
bukvama - knjige menjajo lastnike; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 25. april, ob 6.30
pohod po Zasavski poti;
zbirališče pri Športnem igrišču Andraž
(Slavko Jevšnik, 041 543 416).
Sobota, 25. april, ob 18. uri
13.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008/2009;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 25. april, ob 18. uri
proslava ob 50-letnici Planinskega društva Polzela;
Kulturni dom Polzela (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 26. april, ob 9. uri
20. memorial Frančka Satlerja - mali nogomet;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Ponedeljek, 27. april, ob 16.30
5 ur malega nogometa vzhod : zahod; Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
£)j
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 4. april, ob 19. uri
tradicionalna salamijada;
Kulturni dom Letuš;
Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938).
Sreda, 8. april, ob 17. uri
Velikonočna ustvarjalna delavnica v prostorih Braslovče 29;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Ponedeljek, 13. april
pohod v zasnežene Savinjske;
Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Petek, 17. april, ob 17. uri
dobrodelna prireditev za Anito Leskovšek;
Športna dvorana Braslovče;
Športno društvo Trnava in Turistično
društvo Braslovče
(Marko Anžlovar, 051 372 971).
Sobota, 18. april, ob 9. uri
seobčinska čistilna akcija;
Turistično društvo Braslovče in Gomilsko (Jasmina Roter, 031 896 938).
Sobota, 18. april
6. odprto prvenstvo v Taekwondo-ju; Športna dvorana Braslovče;
Taekwon-do SUN Braslovče (Uroš Zupanc, 031 396 635).
Sobota, 25. april
pohod po poti E6;
Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Nedelja, 26. april, ob 9. uri
čistilna akcija na gradu Žovnek; kulturno zgodovinsko društvo Žovnek in TD Braslovče (Franc Kralj, 570 90 58).
Torek, 28. april, ob 18. uri
ura pravljic;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 v času odprtosti knjižnice).
OBČINA TABOR
Ponedeljek, 13. april,
tradicionalni velikonočni pohod v Marijo Reko;
odhod je ob 9. uri izpred KZ Tabor (Planinsko društvo Tabor, 031 604 429).
Program prireditev za občinski praznik 2009
Sobota, 18. april, ob 14. uri
pohod do Tehnike Cankar
(odhod izpred KZ Savinjska dolina ob
11.30);
pri vikendu Janeza Rajovca partizanski golaž
(Zveza združenj borcev Tabor,
572 70 48, in Planinsko društvo Tabor).
Sobota, 18. april, ob 19. uri
predavanje: Vse, kar ste želeli vedeti o
medu in čebeljih pridelkih (propolis, cvetni
porah ...);
mag. Malči Božnar;
društvena soba v domu krajanov
(Čebelarsko društvo Tabor, 041 325 982).
Torek, 21. april, ob 20. uri
predavanje: Novosti balkonskega cvetja za leto 2009;
sejna soba Občine Tabor (Alen Kovačič, 051 234 575).
Sreda, 22. april, od 16. do 18. ure
dan zemlje, eko dan;
Dom krajanov Tabor (POŠ Tabor, 703 21 80).
Sreda, 22. april, ob 19. uri
odprtje razstave Likovne sekcije Mavrica; sejna soba Občine Tabor; ogled razstave v času uradnih ur občine, v nedeljo, 26. aprila, od 9. do 15. ure (Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214).
Četrtek, 23. april, ob 19. uri
slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim programom;
Dom krajanov Tabor (Občina Tabor, 705 70 80).
Petek, 24. april, ob 20. uri
predstavitev nove zgoščenke skupine Zaka' pa ne;
v šotoru pri osnovni šoli v Taboru z gosti (Rok Smrke, 041 757 908).
Sobota, 25. april,
ob 9. uri: Jurijeva lovska tekma;
Lovska koča
(Lovska družina Tabor, 031 344 069);
ob 10. uri: nogomet za otroke; igrišče pri Domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 764 505);
ob 15. uri: medvaški turnir v malem nogometu in balinarski turnir; igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 764 505);
ob 18. uri: regijsko tekmovanje osnovnošolcev v teku po Taboru: 1. cici tek (Turistično društvo Tabor, 040 636 295);
Nedelja, 26. april,
17. ŠENTJURSKI SEJEM.
Program:
ob 8. uri: začetek delovanja sejemskih stojnic;
ob 9. uri: sveta maša v cerkvi sv. Jurija;
ob 10. uri: PARADA: godba, konjeniki, hmelj ske starešine, društva, oldtajmerji (Občina Tabor, 705 70 80);
ob 11. uri: Martin Krpan - tekma za najmočnejšega Slovenca; parkirišče pred brunarico (ŠD Partizan Tabor, 031 764 505);
ob 13. uri: Mladi talenti pod šotorom (Pevsko društvo Tabor, 031 844 587);
od 14. do 23. ure: zabava pod šotorom z ansambli: Robi Zupan, Golte, Čar, Hlapci, Bratov Avbreht, Zapeljivke, harmonikar Matija Veninšek; povezovalec Slavko Podboj (Robi Zupan, 041 760 500).
Spremljevalna ponudba:
-	gostinska ponudba PGD Kapla - Pondor (pod šotorom)
-	prodajna razstava dobrot društva žena in deklet v domu krajanov,
-	šiviljstvo: skoraj že pozabljena obrt v domu krajanov (Lea Zupan),
-	razstava radijsko vodenih letalskih modelov v domu krajanov (Alojz Weichardt),
-	razstava ročnih del Društva Jelka iz Griž v domu krajanov.
PRVOMAJSKE PRIREDITVE Četrtek, 30. april, ob 20. uri
kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14).
Petek, 1. maj, ob 9. uri
prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo;
odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 03 572 72 14).
ČINSKA SPLOŠNA NICA ŽALEC
PRIREDITVE V APRILU 2009
Četrtek, 2. 4. 2009, ves dan (natančen razpored bo javljen naknadno) v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
PRAVLJIČNI MARATON ob mednarodnem dnevu knjig za otroke - pravljice za otroke in odrasle. Knjižnico bodo s pravljicami napolnili knjižničarji, obiskovalci, starši, tujci, ki živijo pri nas.
Torek, 7. 4. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Ajda Kalan in Janez Vedenik o slovenskem jeziku v medijih.
Četrtek, 9.4. 2009, ob 16. uri
Beremo z Manco Košir - srečanje pod lipo pred knjižnico.
Torek, 14.4. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pogovor s Polonco.Podkoritnik, avtorico knjige Skrinjica življenja.
Četrtek, 16. 4. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Zgodbe za vsa ušesa: potopisno predavanje Gregorja Audiča (Peru, Bolivija, Čile).
Sreda, 22.4. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Avantura po Indiji in Indoneziji: potopisno predavanje Janeza Matosa in Petre Holc.
Četrtek, 23. 4. 2008, od 8. do 12. ure
Knjige menjajo lastnike - ob svetovnem dnevu knjig podarjata Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec knjigo in cvet na stojnicah pred Mercatorjem in knjižnico.
Torek, 28. 4. 2009, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek.
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
Knjiga Malteški vitezi na Polzeli
Za zdravo in ustvarjalno otroštvo
Urška Jeršič, avtor knjige Rok Hrženjak in župan Ljubo Žnidar
Utrinek z razstave
V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli so pripravili predstavitev knjige Malteški vitezi na Polzeli, ki je delo mladega avtorja Roka Hr-ženjaka s Polzele, letošnjega prejemnika študentske Prešernove nagrade. Z njim se je pogovarjala Urška Jeršič. Uvodoma je zbranim spregovoril polzelski župan Ljubo Žnidar, v kulturnem programu, ki je bil obarvan malteško, pa so nastopili učenci OŠ Polzela.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili zbirko pesmi domačinke Veronike Amenitsch Ve-rulca - Moje pesmi.
Avtorica se je v pogovoru z mag. Ireno Potočnik, strokovno sodelavko Centra za socialno delo v Celju, razgovorila o svojem življenju in nekaterih dogodkih, ki se jih še posebej spominja. Njene pesmi so kot življenje. So otroško igrive, šaljive, politično obarvane, so pesmi, polne bolečine ob spominu na izgube v vojni. Večino pesmi zna avtorica na pamet. Še vedno pa nastajajo nove.
S pesmijo jo je sprejela skupinica otrok iz vrtca, avtori-
Družina Pur s Polzele se je letos februarja odpravila na potepanje po Avstraliji. Ob fotografijah so v občinski knjižnici predstavili svoje raziskovanje dežele Down Under, dežele na koncu sveta. Njihova najpomembnejša izkušnja, zapisana v srce, je biti skupaj kot družina v odkrivanju novega, neznanega.
Rok Hrženjak se je po odličnem uspehu na polzelski osnovni šoli leta 2000 vpisal na Gimnazijo Celje - Center. Potem se je odločil za študij na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in se posvetil raziskovalnemu delu s področja ekotoksiologije na Inštitutu za patologijo, sodno in upravno veterinarsko delo.
Zgodovina je bila pomemben del njegovih interesov, zato je leta 2002 v drugem
co je pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, s prisotnostjo na večeru pa so jo počastili člani skupine za kakovostno starost Zimzelen, ki so jo tudi navdušili za
Med svojim potepanjem so spoznali različne kraje in mesta (Melburne, Sydney, Cairns, Brisbane) in podeželje vzhodne obale, srečali so različne živali, ki živijo le v Avstraliji, rastline, ki so nekaj posebnega le v svojem prvobitnem ekosistemu (npr. evkaliptus v Avstraliji zraste do 100 m, v ostalih
letniku gimnazije pripravil raziskovalno nalogo Malteški viteški red na Polzeli in na tekmovanju Mladi za Celje osvojil vse točke. Z nalogo se je tudi na državnem tekmovanju visoko uvrstil. Vse skozi ga je zanimala zgodovina rojstnega kraja in njegovi turistični potenciali, zato je svojo srednješolsko raziskovalno nalogo ponudil Občini Polzela. Z občutnim posluhom za zgodovinsko in kulturno dediščino je občina nalogo, vsebinsko nekoliko predelano, izdala v knjižni obliki. Knjiga zajema zgodovino suverenega malteškega viteškega reda v svetu in Sloveniji, podrobneje je opisana malteška Komenda na Polzeli in kako so malteški vitezi v njej živeli, številne fotografije, vire in priloge ter skice. Uvod v knjigo so napisali župan Ljubo Žnidar, malteški vitez Stanko Novak in avtor Rok Hrženjak. Urednik in lektorje Janko Ger-madnik.	T. Tavčar
objavo pesmi. K vzdušju je pripomogel tudi harmonikar Branko Mešl.
Svojo zbirko pesmi je Veronika Amenitsch na koncu tudi podarjala. T. Tavčar
deželah največ 35 m). Ugotovili so, da govorice o izjemni prijaznosti Avstralcev niso iz trte zvite. Najmlajša, šestletna Tinkara, je dodala ščepec igrivosti in humorja ter predstavila svoj dnevnik, ki so ji ga kot presenečenje pred potovanjem pripravili sošolci z učiteljicama Sabino in Nušo. V njem so vsi družinski člani beležili svoje vtise in občutke. Za globlje občutenje Avstralije so obiskovalci ob koncu predstavitve aktivirali tudi svoje oku-ševalne brbončice. Družina je ob pomoči knjižničarke gospe Renate Kucharczyk Novak namreč pripravila pokušnjo avstralskih slaščic. Morda boste s pomočjo receptov, ki so jih obiskovalci odnesli s seboj, katero izmed njih kmalu poskusili tudi vi - vede ali nevede. T. T.
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu tudi letos namenja posebno pozornost krepitvi zdravja in preprečevanju raka.
Letos so v okviru praznovanja mednarodnega dneva boja proti raku posebno pozornost namenili mladim. V skladu z geslom “Rad imam zdravo, aktivno in ustvarjalno otroštvo” so preko likovnih vzgojnih pristopov mlade v šolah pozvali k razmišljanju o bolezni in zdravem življenju. Na njihovo povabilo se je odzvalo precej vrtcev in šol v žalski občini in tako
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili prvo številko nove slovenske literarne revije OtočjeO.
Kulturno društvo Andraž je v domu krajanov v Andražu nad Polzelo pripravilo občni zbor. Predsednik društva Vili Pižorn je v svojem poročilu zapisal, da so številni nastopi sekcij, kot so gledališka sekcija, vaški godci, oktet, mladinska sekcija, tudi šolsko kulturno društvo in likovniki, bogatili kulturno življenje doma in na gostovanjih.
Daleč najodmevnejša prireditev je bila 25. prireditev Družina poje. Ob tem jubileju so izdali zgoščenko, na kateri so zbrane pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. Ob tej priložnosti je izšel tudi četrti zbornik. Žal pa je aktivnost delovanja mešanega pevskega zbora zaradi objektivnih razlogov upadla, zato bodo naredili vse, da dobijo zborovodjo in nekaj mladih pevcev. Veliko truda so vložili v vzdrževalna dela v domu kra-
POPRAVEK
V februarski številki Utripa Savinjske doline smo na strani 18 v članku Nov pevski zbor v Žalcu napačno zapisali priimek zborovodkinje. Zbor vodi Vesna Turičnik in ne Vesna Turnšek. Za pomoto se opravičujemo.
Uredništvo
je nastala razstava del, ki je bila do 16. marca, torej tudi v času tednu boja proti raku slovenske
Obiskovalce je najprej pozdravila Irena Štusej. Revijo, ki je brez lokalnih omejitev, odpira objavni in bralni
janov, kjer so opravili dela na ostrešju, zamenjali okna in obnovili stopnišče.
V razpravi je podžupan Občine Polzela Jože Kužnik izrekel priznanje in pohvalo aktivnim članom kulturnega društva in poudaril dobro sodelovanje z občino. Glede na to, da je v Andražu kar nekaj talentiranih likovnikov, ki so s svojimi deli že sodelovali na razstavi ob prireditvi Družina poje, so na občnem zboru kulturnega društva ustanovili likovno sekcijo, katere vodja je Ida Jevšnik. V društvo so sprejeli šest novih
V Savinjski dolini deluje kar nekaj narodno-zabavnih ansamblov. Med njimi je že vrsto let na glasbeni sceni ansambel Zaka'pa ne iz Tabora. Za njimi je že veliko uspešnih nastopov in tudi snemanj z izdanimi zgoščenkami. V prihodnjem mesecu jih čakata kar dve pomembni predstavitvi.
3.	aprila bodo nastopili na festivalu Slovenska polka in valček. Neposreden prenos festivala si boste lahko ogledali istega dne, torej 3. aprila, ob
20.30	na 1. programu Televi-
Zveze društev za boj proti raku, na ogled v Medobčinski splošni knjižnici Žalec.	T. T.
prostor predvsem robnim, a zanimivim in izvirnim literarnim pisavam, ki z odličnimi prevodi, esejistiko in pogovori odpirajo nova obzorja knjižnih humanističnih dogajanj, sta predstavila glavni in dogovorni urednik Mare Cestnik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Otočje Mitja Godnjavec, ustanovitelj in izdajatelj Oto-čjaO. Lirično vsebnost nove revije sta z bralnimi vložki prikazali Andreja Hutinski in Laura Jelen, z glasbeno spremljavo pa je dogajanje popestrila kitaristka Lucija Cestnik.	T. T.
članov likovnikov, Zofko Satler, Milana Praprotnika, Stanka Jelena, Dijano Grabner, Violeto Prungl in Jožeta Andina.
V program dela za to leto so zapisali redne vaje vseh skupin v društvu, nastopi na proslavah, srečanjih in revijah in sodelovanje z vsemi društvi v občini. Na domu krajanov želijo zamenjati salonitno kritino, opraviti vzdrževalna dela na odru za potrebe gledališke dejavnosti in zamenjati pod in stenske obloge v dvorani. Občni zbor so sklenili z družabnim srečanjem.	T. T.
zije Slovenija. Če vam bo všeč njihov novi valček z naslovom Kralj ulice, potem boste lahko oddali tudi svoj glas zanj preko telefonskega glasovanja.
Drugi veliki dogodek pripravljajo v lastni režiji, in sicer promocijo njihove nove zgoščenke. Predstavitev bodo v petek, 24. aprila, pripravili v Taboru, predvidoma ob 20. uri. Prireditev bo potekala v velikem šotoru pri osnovni šoli v Taboru v vsakem vremenu. Fantje in dekle obljubljajo, da bodo poleg njih nastopili tudi drugi ugledni gostje. D. N.
Moje pesmi so kot življenje
Desno avtorica pesniške zbirke Veronika Amenitsch in mag. Irena Potočnik
O Avstraliji in njenih slaščicah
OtočjeO odpira bralni prostor
S predstavitve (od leve proti desni Mare Cestnik, Mitja Godnjavec in Irena Štusej)
Zdaj tudi likovna sekcija
Zaka' pa ne na festival
Pozdrav življenju na Gomilskem	Tako ali tako
Prireditev Pozdrav življenju vsako leto pospremi tudi razstava
Marko, oče Peter, mama Angelca in Mojca iz pripovedi Tako ali tako so se odpravili daleč od ponorelega sveta
Je še kaj lepšega od ljubezni v času prebujajoče se pomladi? Je še kaj več vredno kot preprosto imeti rad? In če se iz te ljubezni rodi novo življenje, ki potem zraste v ljubkega dekliča ali navihanega fantiča?
Rdeča nit letošnje prireditve na Gomilške Pozdrav življenju, ki so jo v petek, 20. marca, pripravili v Domu krajanov Gomilsko, je bila pravzaprav ljubezen, ljubezen do otrok, ljubezen do sočloveka, ljubezen do življenja. Moderatorka
Kulturno društvo Petrovče, KS Petrovče in Mešani pevski zbor A Cappela so v prostorih Krajevne knjižice Petrovče pripravili prodajno donatorsko razstavo likovnih del zakoncev Cvetke in Marka Ramšaka. Razstavo so slovesno odprli v ponedeljek, 16. marca, in že tudi prodali nekaj njunih del.
Zakonca Ramšak sta se za tovrstno razstavo odločila predvsem z namenom, da z izkupičkom prodanih del pomagata Mešanemu pevskemu zboru A Cappela, ki si je v tem letu zadal velikopotezne cilje. Oba sta že 14 let člana zbora, Cvetka pa tudi predsednica zbora. Mešani pevski zbor A Cappela se bo konec aprila udeležil nekajdnevnega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov »MUSIČA MUNDI« v Benetkah, konec maja pa bodo priredili koncert ob svojem jubileju in izdali prvo zgoščenko.
Na slovesnosti ob odprtju razstave je zbrane v imenu KD Petrovče nagovorila Jana Jug Naglič, ki je zakoncema čestitala za to odločitev in jima zaželela še veliko veselja ob ustvarjanju likovnih del. Program je povezovala Metoda Uranjek, z glasbo pa so večer bogatili Lu-
in snovalka programa Nina Markovič je z izbranimi mislimi in razmišljanji o ljubezni, otrocih in življenju povezovala program, ki sta ga z izpovedjo ljubezni začela Barbara Trogar in Janez Jelen. V nadaljevanju je predsednik Kulturnega društva Gomilsko Andrej Sram zbranim spregovoril nekaj besed o sami prireditvi in o pomenu družine. Občinstvo v dvorani pa je navdušil nastop Dekliške tolkalne skupine ŠUS iz Žalca in njenega mentorja Dejana Tamšeta.
cija Omladič na violini ter Eva Podbregar in Lucija Anžel na kitari. O MPZ A Cappela je nekaj besed spregovorila tudi Bojana Omladič, Metoda Uranjek pa je predstavila avtorja in Cvetkino likovno izražanje. »Mandala je staroindijska beseda, ki pomeni krog. Že od praveka je služila kot osnovni simbol pri koncen-
V	galeriji bistroja BMW v Žalcu je v petek, 13. marca, Društvo ljubiteljev novodobne umetnosti oziroma Stane Jakše - Stanč v sodelovanju z MS Žalec pripravilo razstavo z motivi starega Žalca.
V	ciklusu slik Pozdrav iz Žalca je avtor v posebni tehniki, imenovani keragrafija, po motivih starih razglednic Žalca, prikazal Žalec pred stoletji in danes. Razstavo je odprl predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Slovesnost je vodila Lucija Udovč, ki je povedala: »Danes so tu njegova izpoved, iskanja, izslikave, slutenja o Žalcu, tistem starem Žalcu, polnem skrivnostnih zgodb o bogastvu, vzponih in padcih starih generacij, ter o
V mesecu, ko gostijo svoj praznik žene in matere, pa tudi možje in očetje, so v goste povabili učence in učiteljice POŠ Trnava in POŠ Gomilsko. Ti se vsako leto z veseljem odzovejo vabilu in s svojimi nastopi razveselijo svoje starše, babice, dedke, tete, strice ... Na prireditvi vsako leto sodelujejo tudi članice Društva kmečkih žena in deklet Trnava in Gomilsko. Tudi tokrat so poskrbele za pogostitev in pripravile bogat srečelov. Ob tej priložnosti pripravijo vsako leto tudi razstavo svojih izdelkov.
Tako so na Gomilskem pozdravili pomlad in prav na dan prireditve smo tudi koledarsko zakorakali v ta, za marsikoga najlepši letni čas. In tako pomladno so bili razpoloženi prav vsi, še posebej nastopajoči, voditeljica prireditve pa je sklenila svoje razmišljanje s povabilom na naslednjo prireditev in z željo, da bi se imeli radi. Je res še kaj več vredno?
D. Naraglav
traciji, meditaciji, osebnostno zrelostnemu procesu, zaščiti in zdravljenju. Že od nekdaj so ljudstva krogu pripisovala izjemno močno simboliko. Mandala je kombinacija geometrijskih likov, barv in vzorcev, ki pomagajo, da se razvijamo in oblikujemo v harmonične osebe, polne ljubezni, sočutja, razumevanja in miru.«
Zakonca sta v likovnem pogledu vsak na svojem bregu, a se izvrstno dopolnjujeta in bogatita drug drugega. Na likovnem področju delujeta že od leta 1980 in sta bila najprej člana sekcije LA Aero Celje, zdaj pa sta člana sekcije LA Polzela. Cvetka ustvarja mandale, poslikava vaze in druge predmete, Marko pa se ukvarja s posebno tehniko akva-tuš in akrilom in ob tem izživlja svoj pogled na svet in tisto, kar se v njem dogaja. D. Naraglav
novih ljudeh, ki v njem živijo danes, ga skušajo prebuditi in seveda tudi spremeniti. Razstava je posvečena njim in vsem vam, ki živite v njem, ste mu blizu, in ga doživljate vsak na svoj način.«
Stane Jakše - Stanč je rojen leta 1953 v Celju, osnovno šolo je obiskoval v Žalcu, srednjo aranžersko v Ljubljani, študij pa nadaljeval na višji propagandni šoli v Beogradu. Od leta 1979 je samostojni podjetnik, od leta 2000 pa ustvarja in išče nove likovne poti. Med njimi imajo posebno mesto miniature z motivi Žalca, Savinjske doline, Slovenije in ženske. Za presenečenje so poskrbeli njegovi trije prijatelji, ki so kot glasbena skupina Prihrani za presenečenje iz 70 let
Takole so si rekli učenci prve triade I. OŠ Žalec, ki so sredi marca v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili odlično glasbeno-ple-sno dramsko predstavo s tem naslovom. Zamisel za predstavo sta podali mentorici Anja Krajnc Zakonjšek in Zdenka Virant, ki sta že lani z večino mladih igralcev iz te predstave postavili na oder glasbeni predstavi Cvetka Smetka in Slonček Jakonček.
Če pravimo, da reklame mnogokrat škodljivo vplivajo predvsem na otroke, pa reklama za Kekec pašteto, s katero se predstava Tako ali tako začne, Mojco (Vita Mulec) in Marka (Eva Pusovnik), »mestna« otroka v predstavi, s Kekčevo pesmijo spomni na naravo in hribe daleč od ponorelega sveta. Pravzaprav o tem povprašata mamo Angelco (Lara Vihetnik Pilko) in očeta Petra (Kaja Kolar). Starša ju odpeljeta na poučen izlet v hribovite kraje, od koder izvira oče Peter, k teti Rozi (Lina Kruleč) in stricu Branetu (Kaja Založnik). Mojca in Marko spoznata moč narave, naravnih zelišč tete Rozi in svobodo duha strica Braneta in odločita se, da bosta v mestu sprožila upor proti hrupu, nezdravemu, prehitremu in prehrupnemu načinu življenja. Ekipo mladih upornikov pripeljeta tudi do župana
zapeli in zaigrali pesmi Hmelj bluz in Od Žalca do Celja.
Zbrane je pozdravil tudi podžupan Dani Zagoričnik in izrekel avtorju čestitke tudi v imenu župana Lojzeta Posedela. Razstava bo na ogled do petka, 27. marca.	D. N.
(Matevž Rebevšek) ih njegove tajnice (Nika Turk), kjer izrazijo »stavkovne« zahteve. Župan potem skupaj s svetniki odloči, da bodo ta svet spremenili na bolje, tako kot mladi zahtevajo.
Zgodbo živahno dopolnjujejo lepo zapeti pevski vložki in iskrive plesne točke, v katerih sodelujejo učenci prvih treh triad žalske osnovne šole ter Saša Golavšek in ansambel Ajmerčki z Laro Lesjak s harmonikami in ljudskimi inštrumenti. Seveda pa tako obsežne predstave, v kateri je nastopilo okrog 40 nastopajočih, ne bi bilo brez že omenjenih mentoric Anje Krajnc Zakonjšek, ki je mlade igralce pripravila tudi za pevske točke, in Zdenke Virant, ki je poskrbela za sceno in skupaj s Sabino Tauses za odlične ko-
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. marca na ogled razstava likovnih del Nevenke in Vlada Novaka iz Šmatevža. Ob odprtju je o življenju obeh razstavljavcev uvodoma govoril likovni kritik Boris Gorupič, spregovorila pa sta tudi avtorja.
stume. Mojca Guntner Kruleč je poskrbela za plesne točke, Polona Kuder pa za ozvočenje in osvetlitev.
Skupaj so sredi marca v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili dve predstavi, prvo že 18. marca za starše, babice, dedke. V tej predstavi je sodelovala »ojačana« ekipa vseh učencev prvih, drugih in tretjih razredov žalske osnovne šole. Drugo predstavo so si 19. marca ogledali vabljeni predstavniki Sveta zavoda in Sveta staršev I. OŠ Žalec ter predstavniki Občine Žalec in še enkrat mnogi navdušeni starši. Tematika je aktualna, zato ustvarjalci pravijo, da jo bodo še kdaj ponovili, verjetno tudi pred Vrtom zdravilnih in aromatičnih zelišč, od koder so dobili zelišča tete Rozi za predstavo. L. K.
Nevenka Novak je kot učiteljica likovnega pouka na osnovnih šolah poučevala deset let. V času študija se je ukvarjala predvsem z grafiko, od leta 2003 pa izključno s keramiko. Umetniška pot Vlada Novaka se je začela kot pot oblikovalca v KILI Liboje, vendar je zaradi lastne umetniške razsežnosti začel pri 35 letih delovati kot svobodni kulturni delavec. Oba ustvarjata na skupnem likovnem področju v ateljeju v Šmatevžu, Vlado pa tudi v Zabukovici. Do zdaj sta imela več srazstav.
V kulturnem programu so nastopili Sonja in Jernej Pačnik na violini, Katja Žekar na violi in Aleksander Kuzmanovski na violončelu. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel. T. T.

Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel.: 700 06 30!
Četrtek, 26. 3., 9. in 23.4. 2009
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL!
		TA VAS PRENOVLJENA OPTIKA SIMONA.
Z vami že 17 let		obiščite nas in videli boste bolje
Razstava za pomoč zboru
Metoda Uranjek se je zahvalila zakoncem Ramšak
Stančev pozdrav iz Žalca
Keramika kot umetnost
Nevenka in Vlado Novak
Rekordnih 470 udeležencev
Na evropsko in svetovno prvenstvo
S tekmovanja
Letošnjega, že 7. mednarodnega tekmovanja za pokal Žalca 2009 v karateju, ki je potekal v telovadnici I. osnovne šole Žalec, se je udeležilo rekordnih 470 tekmovalk in tekmovalcev iz 57 klubov iz
Avstrije, Švice, Italije, s Hrvaške in iz Slovenije. Nastopili so tudi skoraj vsi slovenski reprezentanti, tako v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Med seboj so se pomerili v katah in borbah.
Za najboljša tekmovalca turnirja sta bila razglašena mladinec Rem Marič iz Sho-tokan Karate kluba Grosuplje in Špela Štefe iz Karte kluba Kranj. Karate klub Žalec je tudi tokrat vzorno pripravil tekmovanje, za kar je bil s strani udeležencev deležen številnih pohval. Poleg tega so njihovi tekmovalci osvojili več medalj. Z zlatom so se okitili Tilen Kajtna, Urška Krajnc in Matej Seidl. Iz ostalih savinjskih karate klubov pa je zmago slavil tudi Matic Hudournik iz Karate kluba Polzela. Tekmovanje je odprl žalski župan Lojze Posedel in podelil priznanja in kolajne v katah najboljšim trem v vsaki disciplini.	T. Tavčar
Za slovenskimi judoisti je prvi del tekmovalne sezone, v kateri so nastopali na šestih tekmovanjih za svetovni pokal in osvojili tri prva in tri druga mesta. Ob Urški Žolnir, Luciji Polavder in Petri Nareks se je med člani izkazal tudi Rok Drakšič, vsi člani KK Sankaku Celje. Vsi so osvojili normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 24. do 26 aprila potekal v Tibilisiju.
Uspehi, ki so jih dosegli na tekmah za svetovni pokal, so hkrati dobra napoved za evropsko prvenstvo. Konec junija jih čakajo še sredozemske igre v Pascari in konec avgusta svetovno prvenstvo v Rotterdamu.
V teh dneh se že intenzivno pripravljajo, večinoma v tujini.
Kot je povedal predsednik strokovnega sveta in trener ženske reprezentance Marjan
Fabjan, so tekmovanja za svetovni pokal pokazala dobro pripravljenost naših judoistk in judoistov in upa, da bodo uspešni.	T. Tavčar
Z medaljami tudi iz Italije
Prva je ekipa Kamnoseštvo Vogrinec
Ekipi Kamnoseštvo Vogrinec in Vrani Vransko
V soboto, 14., in nedeljo, 15. marca, je v Italiji v mestu Bologna potekal mednarodni Ecc turnir v ju-jitsu borbah in duo sistemu. Tekmovanja se je udeležilo deset držav iz Evrope oziroma 580 tekmovalcev. Med njimi tudi ekipa Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter s šestimi tekmovalci in trenerjem Aleksandrom Jelenom. Domov so se vrnili kar s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo.
Z zlatom so se okitili Sabina Predovnik (mladinke +70 kg), Barbara Stiplovšek (kadetinje +70 kg) in Luka Melanšek (kadeti -73 kg). Srebrno medaljo
V	organizaciji Športno košarkarskega društva Koš Polzela in v sodelovanju z Zvezo športnih društev Občine Polzela in pod pokroviteljstvom Občine Polzela se je v polzel-ski športni dvorani prvo nedeljo v marcu končalo tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com.
V	ligi je letos nastopilo deset ekip, tekmovanje je potekalo od novembra do pretekle nedelje, odigranih je bilo kar 51
tekem. V tekmi za sedmo mesto je ekipa Brglez.com premagala ekipo Pekarne Rednak Nazarje (67 : 64), za peto mesto je ekipa Študentskega kluba Žalec slavila zmago nad Veterani Pivovarne Laško. (85 : 58), za tretje mesto je ekipa Športnega društva Go-milsko srečanje proti ekipi Celje Avtokontrol Žalec dobila brez borbe (20 : 0), v finalni tekmi za prvo mesto pa je ekipa Kamnoseštva Vogrinec
Žalčani tretji
Na II. osnovni šoli Žalec je potekalo področno tekmovanje osnovnih šol s prilagojenim programom v košarki.
Nastopile so štiri ekipe, zmagala pa je ekipa osnovne šole s prilagojenim poukom iz Velenja pred Osnovno šolo Glazija
iz Celja, II. osnovno šolo Žalec in Osnovno šolo Pod goro iz Slovenskih Konjic. Pokal in diplome sta podelila ravnateljica II. osnovne šole Žalec Danica Vončina Veligošek in učitelj telesne vzgoje na tej šoli Niko Prašnikar.	T. T.
¥*HF¥g '* zm äis 9 eSJ	w	ms	
mm	'’»1MA--V« « :UUUC		
			
Med nagovorom ravnateljice II. OŠ Žalec Danice Vončina Veligošek ob koncu tekmovanja
Parižlje premagala ekipo Vrani Vransko (78 : 62) ter tako drugič zapored osvojila prvo mesto. Za najboljšega igralca finalne tekme so razglasili Andreja Podvršnika iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, ki je dosegel 29 točk. Pokale in priznanja sta podelila polzelski župan Ljubo Žnidar in predsednik Športno košarkarskega društva Koš Polzela Dani Turnšek, ekipa Kamnoseštva Vogrinec pa je prejela tudi zmagovalne prstane.
Zaključno prireditev so popestrile plesalke plesno-navijaške skupine Boom, predstavili pa so se tudi najmlajši košarkarji košarkarske šole Bena Udriha. Tekme končnice si je ogledalo 500 gledalcev.	T. Tavčar
Kadeti prvaki
V soboto, 8. marca, je v Gornjem Gradu potekalo ekipno državno prvenstvo Slovenije v ju-jitsu borbah. Med 13 ju jitsu ekipami sta se ga udeležili tudi dve ekipi iz Ju-jutsu kluba Aljesan Šempeter. Kadeti so postali ekipni državni prvaki, člani pa so osvojili ekipno 4. mesto.
Ekipo kadetov Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter so sestavljali Timi Štojs (-46 kg), Tilen Hadolin (-55 kg), Žan Artelj (-60 kg), Julijan Motoh (-66 kg), David Štraus (-73 kg) in Luka Melanšek (-81 kg). Ekipo tekmovalcev je vodil trener Rok Šuster.	D. N.
Futsal v Žalcu
V telovadnici I. OŠ Žalec bo zadnji marčevski vikend, v soboto, 28. marca, in v nedeljo, 29. marca, potekal velik turnir v malem nogometu 4. FUTSAL CUP ŽALEC 2009.
Kot nam je povedal Primož Salezin, organizatorji pričakujejo, da se bo turnirja udeležilo več kot 30 ekip iz vse Slovenije, med njimi bo tudi
lanska najboljša turnirska ekipa Slovenije, to je domača ekipa Casino Rubin. Sicer pa naj bi bil to eden izmed naj večjih turnirjev v malem nogometu v Sloveniji, ki ima za zmagovalce na voljo tudi denarni sklad 2000 evrov. Dogajanja se bodo začela ob 9. uri, napeto pa bo pravzaprav ves dan, najbolj gotovo v nedeljo ob 20. uri, ko bo na vrsti finale.	L. K.
Tekmovalci kluba s trenerjem
je osvojil Julijan Motoh (kadeti -66 kg), bronasto pa v isti kategoriji David Štraus. Uspešen nastop v Italiji sta zaokrožili
Sabina Predovnik (+70 kg) in Katja Top.ovšek (-55 kg), ki sta v kategoriji članic osvojili peto oz. deveto mesto.	D. N.
Uspeh mladih v tehniki
Mladi tekmovalci Ju-Jitsu kluba
Že februarja je bilo v Ribnici na Dolenjskem Državno tekmovanje v borilni tehniki jujitsu do 14 let. Tekmovanja se je udeležilo 210 tekmovalcev iz 9 Ju-Jitsu klubov v Sloveniji. Med njimi je bilo tudi 15 tekmovalcev iz Ju-Jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so osvojili zlato, srebrno in dve bronasti medalji in več drugih dobrih uvrstitev.
Z zlato medaljo in naslovom državne prvakinje se je domov vrnila Iva Posedel, ki je tekmovala v starostni skupini 7 do 8 let in bila najboljša med dvanajstimi nasprotnicami. Sre-
brna je v kategoriji 11 do 12 let postala Lea Posedel, v isti starostni kategoriji pa je bronasto medaljo osvojila Nika Artelj. Z bronasto medaljo pa se je med fanti okitil še Jure Jambrovič v kategoriji od 7-8 let. V isti kategoriji je bil s četrtim mestom zelo uspešen tudi Erik Štraus, saj sta te rezultate dosegla v konkurenci 18 tekmovalcev. Najmočnejša konkurenca je bila kategorija dečki 9 do 10 let, kjer je tekmovalo kar 52 tekmovalcev. Aljesanovci tu sicer niso posegli v sam vrh, so pa osvojili solidne uvrstitve in pridobili dragocene izkušnje. D. N.
Neosvojena trdnjava
Ekipne prvakinje Ul 2
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Na pobudo Prostovoljnega gasilskega društva Prebold Dolenja vas - Marija Reka je gasilska zveza savinsko-šale-ške regije prejšnji mesec organizirala 2. smučanje gasilcev na Golteh. Smučanja se je udeležilo več kot 180 gasilcev iz 28 gasilskih društev in vseh štirih gasilskih zvez, in sicer iz Prebolda, Žalca, Velenja in Zgornje Svinjske doline.
Na tekmovanju v veleslalomu je sodelovalo 160 gasilcev v
ROČNA AVTOPRALNICA
»RDEČA LINIJA«
Udrih Andrej s.p., Arja vas 10,3301 Petrovče
NUDIMO VAM HITRO IN POCENI ČIŠČENJE VAŠEGA AVTOMOBILA
INFO: 040 269 174
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK - PETEK: 8.00 -13.00 URE in 14.00 - 19.00 URE SOBOTA: 9.00 - 16.00 URE NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO
Žalski nogometaši pred novimi izzivi
Nogometaši NK Žalec konec marca začenjajo s spomladanskim delom prvenstva v ligah Medobčinske nogometne zveze Celje. Seveda bo največ oči uprtih v člansko ekipo, ki je v svojem prvem letu »novega« nastanka presenetila marsikaterega poznavalca nogometa.
Fantje, njihova povprečna starost je komaj 20 let, vsi iz Žalca in bližnje okolice, so svoje osnovno nogometno znanje pridobivali v žalskem klubu, nekaj pa se jih je vrnilo iz drugih klubov. V ligi so trenutno na tretjem mestu in imajo tri točke zaostanka za vodilno ekipo Vranskega. Z njimi se bodo pomerili že v prvem spomladanskem kolu in prav ta tekma zna biti ena odločilnih za napredovanje v štajersko nogometno ligo. Kot je povedal njihov trener Stanko Plantak, želja po napredovanju vsekakor obstaja, ne bo pa tragedija, če bodo za napredovanje morali počakati še kakšno leto. Za njimi prihajata generacija letošnjih mladincev in kadetov, katerih letošnji cilj je napredovanje v
2.	slovensko mladinsko in kadet-
sko ligo. Za napredovanje imajo res velike možnosti, saj oboji brez poraza krepko vodijo v svojih ligah s precejšnjo prednostjo pred konkurenti.
O delu žalskega kluba'v preteklem obdobju nam je direktor kluba Samo Verstovšek povedal: »Lansko leto smo se lotili prenove kluba z željo, da se v klubu združijo igralci iz žalskega bazena in da naredimo korak naprej na strokovnem in logističnem področju. V ta namen smo jeseni izšolali tri nove trenerje, ki vodijo mlajše selekcije, z izobraževanjem pa nameravamo nadaljevati tudi spomladi. V ligah MNZ Celje tekmuje sedem ekip - od najmlajših osemletnikov pa vse do članov. Prav člani naj bi postali ogledalo kluba in spodbuda mlajšim selekcijam. /.../ V NK Žalec smo se odločili za naravno pot razvoja, ki se bo komu zdela prepočasna, vendar je edina uspešna na dolgi rok. Radi bi se postavili ob bok večjim klubom, ki igralce črpajo iz lastne nogometne šole. Bistvenega pomena za obstoj in delovanje kluba so finance. Naš
pogon ob upoštevanju napredovanja kadetov in mladincev zahteva za svoje delovanje v letu 2009 več kot 40.000 evrov, česar brez pomoči lokalne skupnosti in gospodarstva ne bomo uspeli zbrati. V klubu sodeluje približno 130 igralcev vseh kategorij, ki imajo letno skupaj več kot 900 aktivnosti in zanje skrbi sedem trenerjev in oskrbnik. Težava je v enem samem igrišču, za katerega je le vprašanje časa, kako dolgo bo zdržalo te obremenitve. ZKŠT Žalec nam je priskočil na pomoč in bo v letošnjem letu uredil va-dišče pri obvoznici, vendar dolgoročno želimo na tem prostoru manjše igrišče z umetno travo.« Kar nekaj selekcij NK Žalec ima letos možnost napredovanja. Zato v klubu vabijo vse ljubitelje nogometa, da jih pridejo spodbujat na njihove tekme. L. K.
Lokostrelci ocenili delo
Svojo redno letno skupščino
14.	marca so imeli lokostrelci LK Žalec.
V preteklem letu so dosegli vrsto dobrih rezultatov. Na državnem prvenstvu INDOR 2008 so osvojili tri medalje. Jaka Jager (mladinci sestavljeni lok) in Zlatko Ulaga (veterani ukrivljeni lok) sta postala državna prvaka, Antonija Jakob (članice goli lok) pa je osvojila srebrno kolajno in v isti kategoriji na državnem prvenstvu 900 krogov zlato kolajno. S srebrom so se okitili še Nik Jakob (kadeti goli lok), Roman Vrhunc (člani goli lok) in Zlatko Ulaga
(veterani ukrivljeni lok). Slednji je bil uspešen tudi z 2. mestom na državnem prvenstvu CLOUT in z zmago na državnem prvenstvu FLIGHT. V tekmovanju za slovenski pokal 2008 se je zmage veselila tudi Antonija Jakob, drugo mesto je osvojil Zlatko Ulaga, na tretjem mestu pa sta pristala Nik Jakob in Roman Vrhunc. V tekmovanju za 3D pokal je Zlatko Ulaga med veterani v kategoriji dolgi lok osvojil 1. mesto, Jakob Venčeslav pa pri članih goli lok 5. mesto. LK Žalec je s 761 zbranimi točkami v skupnem seštevku v slovenskem pokalu 2008 osvojil 7. mesto. D. N.
Hopsi po 1. delu četrti
Gasilci smučali na Golteh
sedmih starostnih kategorijah in ekipni kategoriji, za katero so šteli trije najboljši rezultati gasilcev iz treh različnih kategorij. Naj omenimo le najboljše rezultate gasilcev iz SSD.
V kategoriji mladina do 16 let je 3. mesto zasedel Gregor Ocvirk (44,86) iz PGD Prebold Dolenja vas - Marija Reka. V kategoriji starejše gasilke, v kateri sta se med sabo pomerili le dve tekmovalki, je zmago slavila Marija Florjan (41,59) iz PGD Kapla - Pondor. Med starejšimi gasilci je bil tretji Franc Škrabe (36,75) iz PGD Groblja. V kategoriji članice B je drugo mesto je zasedla Martina Pustoslemšek (38,44) PGD Kapla - Pondor in
tretje Martina Grenko (41,36) PGD Matke. V kategoriji članice A je zmagala Kaja Glinšek (35,47) PGD Škale.
V kategoriji člani A, v kateri se je med sabo pomerilo 40 tekmovalcev, je drugo mesto osvojil Klemen Verk (33,09) PGD Prebold Dolenja vas - Marija Reka.
Med 28 društvi so ekipno zmago slavili smučarji iz PGD Pobrežje ob Savinji, ki so osvojili 280 točk, na drugo mesto se je z 230 točkami uvrstilo PGD Kapla
-	Pondor, na tretje z 209 točkami gasilci iz PGD Nova Štifta, četrto mesto so s 190 točkami zasedli gasilci PGD Prebold Dolenja vas
-	Marija Reka, peti so bili gasilci
iz PGD Škale.	D. N.
Najmlajše atletinje Atletskega kluba Maribor Aneja Simončič, Maruša Kujan in Sara Agrež so na dvoranskem državnem prvenstvu v mnogoboju 14. februarja v Slovenski Bistrici osvojile naslov ekipnih državnih prvakinj v dvoranskem mnogoboju v kategoriji Ul2, z doseženimi 4049 točkami in v boju za prvo mesto so premagale AD MASS Ljubljana.
Uspešno pot so nadaljevale tudi na državnem prvenstvu v krosu 14. marca v Turnišah pri Dobu. V kategoriji U12 v teku na 1 km posamično je Aneja Simončič zasedla tretje, Maruša Kujan pa četrto mesto. Ekipno so v kategoriji U12 ponovno premagale vse in postale državne prvakinje. Lepi uvrstitvi sta na tej tekmi v konkurenci 34 tekmovalk dosegli tudi Maša Strožer in Kaja
Uspešne mlade žalske atletinje
Bajda v teku na 3 km, kjer je Maša osvojila 15., Kaja pa 20. mesto. »Vsi letos doseženi rezultati, tako v tehničnih disciplinah kot tudi v dolgih tekih, samo dokazujejo razpon, ki ga
goji AK Žalec z aktivnimi atleti in ki mu ga zavidajo tudi večji in priznani atletski klubi v Sloveniji,« je povedal predsednik AK Žalec Lucijan Tominšek.	L. K.
Shawn King
Hopsi s Polzele so po prvem delu tekmovanja v I. slovenski košarkarski ligi UPC zasedli odlično četrto mesto. Zdaj igrajo v skupi-
ni za prvaka, kjer igra osem ekip. V ligi se vse začne znova, za obstanek v skupini pa se upoštevajo dosedanji rezultati.
Prvo tekmo v skupini za prvaka so Hopsi odigrali že med tednom in srečanje v Novem mestu proti Krki izgubili z rezultatom 63 : 53. Hopsi -so srečanje začeli odlično in vse do 28. minute tudi vodili. V nadaljevanju so se bolje znašli domačini in zmagali. Polzelani so bili tokrat razočarani nad sojenjem, saj sta imela sodnika pri nekaterih odločitvah čudne kriterije sojenja. Pri Hopsih je ponovno največ točk (16) dosegel črnopolti Shawn King. T. T.
Rokometašice RK Celeia Žalec so v soboto vknjižile pomembno zmago. Doma so z rezultatom 41 : 36 premagale ekipo Mercator Tenzor s Ptuja in so na lestvici na odličnem drugem mestu. Za domačo 'ekipo so gole dosegle Lina Krhlikar (11), Ana Patrinja (10), Sanja Potočnjak (9), Annemari Grčar (8), Katja Krajnčan (2) in Maja Korun (1).
V 21. krogu prve moške državne lige so igralci SIP Šempetra srečanje doma proti ekipi Galex Mir izgubili 0 : 3 v nizih. Na lestvici so na predzadnjem mestu. T. T.
V domači telovadnici vedno zmaga
Odbojkarice OK Aliansa iz Šempetra so 14. marca v derbiju 20. kroga 1. DOL s 3 : 2 premagale prvouvrščeno ekipo OK Calcit Kamnik, v tekmi 21. zadnjega kroga rednega dela 1. DOL pa v gosteh Benedikt, in sicer s 3 : 1. O tem, ali bodo v domači, šempetrski dvorani še naprej ostale nepremagane, pa bo odločala nocojšnja tekma, ko se bodo v četrtfinalu končnice 1. DOL pomerile z ekipo Sloving Vital. Domačim navijačem se ponovno obeta odbojkarska poslastica. Odbojkarice OK Sloving Vital so namreč v tekmi 19. kroga 1. DOL Radenska Naturelle v Ljubljani s 3 : 2 premagale Šempetranke.
Zadnja tekma v domači dvorani, derbi 20. kroga, ko so se Šempetranke 14. marca pomerile z ekipo OK Calcit Kamnik, je bila izjemno razburljiva, domača dvorana pa je še naprej ostala neosvojena trdnjava. Ekipa OK Aliansa v sestavi Tjaša Turnšek, Mojca Božič, Andreja Vodeb, Valentina Založnik, Ana Skarlovnik, Barbara Hren, Jasna Šumnik, Mojca Kodre, Neža Kranjc, Katja Remic in Tina Žnidar je še enkrat dokazala, da je zasluženo v samem vrhu I. DOL.
OK Aliansa je pred končnico na 3. mestu lestvice 1. DOL Radenska Naturelle, čeprav ima z drugouvrščeno ekipo Sloving Vital enako število točk (45), ima pa en dobljen
set manj. Zato bo nocojšnja tekma v Šempetru gotovo toliko bolj zanimiva. D. N., L. K.
Ob uspehih članske ekipe v I. državni odbojkarski ligi pa ne gre prezreti izvrstnega nastopanja mlajših selekcij šempetrskega kluba. Mlajša ekipa OK Aliansa II tekmuje v 3. DOL za uvrstitev med štiri najboljše ekipe v državi, kadetinje loči od uvrstitve med osem najboljših slovenskih ekip le še en, deklice pa dva uspešna turnirja. Pridno delajo tudi odbojkarice male in mini odbojke in se borijo za čim višjo uvrstitev v svoji kategoriji.
Dobri obeti za žalski nogomet
marec 2009
NASVETI / PISMA BRALCEV
Pisma bralcev
PGD Levec 100 let
V prvih treh mesecih vsako leto v Gasilski zvezi Žalec potekajo redni občni zbori gasilskih društev. Tako je imelo tudi PGD Levec v svojem gasilskem domu jubilejni, 100. občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko število članic in članov ter mladine. Kot gostje pa so občni zbor počastili predsednik KS Levec g. Jelenko, delegat GZ Žalec Vlado Reberšek, predsednik komisije za zgodovino GZ Žalec Franci Čretnik, podpoveljnik gasilskega poveljstva občine Žalec Ludvik Meklav, predstavniki sosednjih gasilskih društev, drugih društev v kraju ter PGD Lesično-Pilštanj.
Poročila, ki so jih podali poveljnik Damijan Lupše in predstavniki komisij za mladino, članice in veterane ter ostali funkcionarji društva, so zajela opravljeno delo na celotnem gasilskem področju. Vodstvo društva namenja še posebno pozornost delu s članicami in mladini, saj je to pogoj za nadaljnji obstoj društva v kraju in tudi širše, čeprav je gasilstvo v Slovenskem prostoru še vedno premalo cenjeno in spoštovano.Go-stje so v svojih kratkih nagovorih pohvalili dobro opravljeno delo z željo po dobrem sodelovanju tudi v letu 2009. Delegat GZ Žalec Vlado Reberšek pa je še dodatno podal obrazložitev programa dela GZ Žalec v letu 2009 s poudarkom na tesnem sodelovanju gasilskih društev in gasilske zveze. Od vseh so bile izrečene čestitke za visoki, častitljivi jubilej, to je 100-letnico društva, ki jo bo društvo slovesno praznovalo 20. junija, združeno s praznovanjem Dneva gasilcev GZ Žalec. V nadaljevanju je društvo sprejelo program dela za leto 2009, ki zajema področja operativnega dela, izobraževanja, preventive in organizacije. Posebna naloga pa so priprave na praznovanje visoke obletnice, ki jo je predstavil Rafael Hrustel. Ob zaključku so zaslužnim članom podelili priznanja GZ Žalec in značke za dolgoletno delo. V letu 2009 vsem skupaj želimo aktivno in uspešno delo kot tudi lepo praznovanje 100 letnice društva in Dneva gasilcev GZ Žalec.
Za GZ Žalec Franci Čretnik
Izključeni iz SDS
Bistvo pa žal ostaja očem in javnosti skrito. Zato sem se odločila, da na kratko obrazložim svojo odločitev o izstopu iz svetniške skupine, na podlagi katere je bil podan predlog o izključitvi, skupaj z izključitvijo gospoda Blatnika in gospoda Rasiewicza. Svetniška skupina je prepolovljena in to je dovolj zgovoren dokaz različnih pogledov svetnikov stranke SDS na dogajanje v Občini Žalec.
Rada bi poudarila, da bom kot samostojna svetnica tako kot do zdaj še naprej samostojno in predvsem z »lastno glavo« podprla vse, kar bo dobrega za razvoj občine in vseh, ki v tej Občini živijo in ustvarjajo. Kot mnogi si tudi sama želim, da Žalec nekoč vendarle dohiti in »ujame« svojo razvojno vizijo, da ljudem na jesen življenja in tudi tistim na začetku življenjske poti ponudi vsaj delček obljubljenega. Škoda je le, ker čas tako hitro beži. Velike spremembe se ne morejo zgoditi čez noč, niti v mandatu ali dveh, še manj na ramenih posameznika. Začnejo pa se lahko z malimi koraki, potrebno je prisluhniti sočloveku in najprej uresničiti najpomembnejše in prepotrebne projekte, ki tudi po posameznih krajevnih skupnostih kar kričijo in odmevajo. Nedopustno je, da je v tem že tako kriznem obdobju občinski proračun brez vednosti in odločanja občinskega sveta prikrajšan zaradi posameznih večjih, povsem nepotrebnih investicij, ki pa jih žal, nekateri svetniki brez slabe vesti podpirajo.
To pa je tudi eden glavnih razlogov, da so se naše skupne poti v stranki SDS razšle in prav je tako. Ne moti me in ponosna sem, da sem v očeh nekaterih v čredi »črnih ovc«, ki ne dovolimo, da nas kdo naganja v kot in poskuša usmerjati na pot nedopustnega ravnanja, ki pastirje slej ko prej pelje v ... prepad (propad). Čas bo pokazal svoje in v to še kako verjamem.
In še sporočilo predsedniku svetniške skupine SDS gospodu Čehovinu: Njegovo prepoved pravice uporabe imena stranke (kot to navaja v članku v prejšnji številki Utripa Savinjske doline) smo vsi trije vzeli še kako resno, zato je vsaka skrb odveč. Bolj kot to naj bodo skrb vzbujajoča več kot že očitno nezakonita in družbi škodljiva početja vplivnih posameznikov. Zanje ni dobro tako vztrajno
tiščati »roke v ogenj« in s to potezo prepričevati še druge ... slej ko prej postane prevroče. Njemu in njegovim strankarskim kolegom tudi v prihodnje želim ohilo uspehov, predvsem pa sreče.
Ivanka Ropotar,
samostojna svetnica OS Žalec
Ljudje, to se ne dela
Kar naprej zasledimo v medijih, naj pomagamo živalim, ki so jih zavrgli ljudje. Skoraj nikoli pa ne slišimo, da bi ta dejanja, ki jih počenjajo nevestni in brezsrčni ljudje, kdo kaj posebno obsojal. Mi, ki se imamo za tako pametno razvita bitja, pa delamo takšne stvari in mečemo živa bitja v naravo, na smetišča ali pa kar k drugim ljudem pred vrata. Češ, jaz sem se problema rešil, zdaj naj se z njim ukvarjajo drugi.
Še dobro, da je toliko dobrih ljudi, ki poskrbijo zanje, včasih tudi z velikimi problemi. Nekdo dobi muco ali psičko in ko zraste, ima mladiče. In se zgodi, da najdeš čisto na samem malo bitje, staro komaj nekaj dni, ki nima nobene možnosti preživetja in umira počasi od lakote in žeje. Ali pa mladiče, ki so jih imeli »tako radi«, ko pa ugotovijo, da jih ne bodo mogli oddati, jih peljejo iz varnega zavetja doma in jih prepustijo negotovi usodi. Enako se dogaja tudi odraslim živalim. Pomislimo, kako bi bilo, če bi nas nekdo strpal v avto in nas brez hrane in vode zapeljal nekam daleč v divjino in nas tam pustil. Lahko bi počasi umirali ali pa imeli srečo in naleteli na dobrega človeka, ki bi nam pomagal, mogoče pa na slabega, ki bi nam storil kaj hudega. Boste rekli, da se to ne da primerjati z živalmi. Tudi živali imajo čustva in še kako čutijo veselje, zadovoljstvo, pa tudi strah in bolečino. Res je, da so veterinarske storitve drage in si kar težko pri-
voščimo sterilizacijo za našo žival. A pomislimo, kolikokrat vržemo stran denar za stvari, ki jih sploh ne potrebujemo. Če bi se odločili za sterilizacijo, bi prihranili veliko trpljenja tem malim nebogljenčkom, ki niso prav nič krivi, da so prišli na svet. Zavedati bi se morali, da smo, ko postanemo lastnik živali, ki je popolnoma odvisna od nas, zanjo odgovorni, drugače je bolje, da je nimamo. Upam, da se bo kdo vsaj malo zamislil.
Roža Verdev (naslov jev ured.)
Prijazne zgodbe življenja
Življenje nam prinaša lepe in težke trenutke. V tem kriznem času potrebujemo vzpodbudo in spoznanje, da ima vsak dogodek dobro in slabo plat ... Če sprejmemo težave in bolezni kot izziv, z vztrajnostjo in zaupanjem vedno najdemo pravo rešitev ali pa pride nepričakovano ... Naj opišem resnični dogodek.
Prejšnji teden sem kupila lesene odpadke za kurjavo na bližnji žagi. Ker sem bila pred dvema letoma operirana na prsnem košu in žlezah v pazduhi, moram biti previdna pri vseh opravilih in dvigovanju težkih stvari.
Tako sem metala drva v klet po obrokih ... Drugi dan sem ob delu razmišljala, kako lepo bi bilo, če bi mi kdo pomagal. Prijateljice nisem mogla dobiti preko telefona, pa tudi šolarjev ni bilo naokoli. Bil je sobotni dopoldan. Drva so bila na parkirnem prostoru in jih je bilo potrebno čim prej odstraniti.
K sosedovemu bloku je pripeljal avto in je potem pri našem bloku obračal. Izstopila sta dva fanta, stara okoli 20 let, in rekla: »O, gospa, ali lahko pomagava? Prinesite lopato in midva bova to zmetala v nekaj minutah.« In res je bil čez
Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252
Urnik dela za leto 2009/2010:
•	AKUPUNKTURA: obravnava kroničnih bolezni, utrujenosti, izgube energije, alergij, mrzlih nog, ipd.
•	RAČUNALNIŠKA DIAGNOSTIKA OBERON 4021: določitev motnje delovanja organizma, postavitev strategije zdravljenja. CE 0482!
•	ANALITIČNA PSIHOTERAPIJA: odkrivanje nezavednih vzorcev duševnih težav
•	CHI GONG IN TAI CHI: vaje za energijo in skladnost, vsako drugo in četrto sredo ob 19. uri
»Premagana ovira postane naš zaveznik.«
deset minut ves kup drv v kleti. Fantoma se je mudilo naprej po opravkih, tudi žepnine sta se branila. Meni pa sta polepšala dan in ne bom pozabila njune prijaznosti. Tudi mladi znajo biti dobri in uvidevni, če jim damo priložnost in če jih ne kritiziramo ves čas.
Gizela Khan, Šempeter
3. razvojna os?
Civilna iniciativa Braslovče (CIB) in krajani Braslovč odločno zavračamo vsiljeno traso hitre ceste F2 med Velenjem in Šentrupertom. CIB se od začetka zavzema za strokovno argumentiran dialog. Tuj nam je poniževalen ton, s katerim poskušajo zagovorniki »velenjske« trase F2 diskreditirati člane CIB-a. Zato v CIB-u ponovno in javno izjavljamo, da v Savinjski dolini priznavamo interese gospodarstva Velenja, Koroške in Slovenije. Želimo, da čim prej pride do realizacije hitre ceste, vendar po takšni trasi, ki je optimalna za vse, ne samo za Velenje. Ponovno želimo osvetliti vsebino dveh študij in recenzij analiz vrednotenja tras.
Prva študija Projekt celovitega razvoja območja 3. razvojne osi iz januarja 2007 posebej odsvetuje potek zahodno od mesta preko območja rudarjenja in kot primernejšo rešitev izpostavi južne in vzhodne variante od Velenja proti avtocesti Al ter učinkovito reši prometno povezavo za Gorenje. Pod njo se je podpisalo 12 strokovnjakov.
Drugo, naknadno vrednotenje, so jeseni 2007 izdelali v podjetju Urbis (dva diplomirana inženirja in sodelavec). V njej za malenkost dajejo prednost novi zahodni trasi F2 pred traso F6 do Arje vasi. Študijo lahko ocenimo kot primer zavajajočega vrednotenja. MOP in DARS sta pri priznanih strokovnjakih naročila dodatne recenzije druge študije Urbisa. Ti opozarjajo na neustreznosti in nedoslednosti in da vkopani del ceste mimo Velenja finančno sploh ni bil ovrednoten, F2 pa bi bila bistveno dražja.
Neprepričljive so teze, da je za
razvoj in obstoj velenjskega gospodarstva neizogiben potek hitre ceste Velenje-Šentrupert, saj se izogiba industrijskim conam nacionalnega pomena, zaobide celjski industrijski bazen in ne poteka v smeri najgostejšega prometa Ve-lenje-Arja vas. Tudi Služba za razvoj in evropske zadeve je javno zapisala, da je študija izvedljivosti
3.	razvojne osi negativna in v zaostrenih gospodarskih časih ne bo deležna evropskih sredstev. Ali bo župan Velenja zaradi vsiljevanja neprimerne trase prevzel odgovornost, da te ceste sploh ne bo?
Trasa F2 bi prepolovila občino, uničila veliko hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Dve tematski strategiji in direktiva Evropske komisije izpostavljata nujnost premišljenega gospodarjenja in načrtovanja rabe prostora in varovanja naravnih virov. Spomnimo naj, da je nedavno Evropa že kaznovala Slovenijo, ker ministrstvo za okolje in prostor ni poskrbelo za sprejem direktiv.
Le najkrajša povezava Velenja z avtocesto Al ustreza šaleškemu, celjskemu in slovenskemu gospodarstvu. Trasa F2 je prevelik odmik od tega. Izjave gospoda Meha, da je izgradnja trase Velenje-Arja vas propad gospodarstva Šaleške doline, niso realne. Priključitev Velenja v Arji vasi je že dolgo načrtovana. V tej smeri so pripravljeni vsi prostorski dokumenti občin v Savinjski dolini. Naše opozarjanje na strokovne napake je le obrodilo sadove, saj so se februarja sestali poslanci, župani, gospodarstveniki celjsko-savinjskega območja in predstavniki CIB-a v Žalcu, kjer so med drugim podprli zahtevo CIB-a po reviziji sklepa o začetku DPN in zahtevo o izdelavi celovite, optimalne, povezovalne in razvojno usmerjene rešitve ceste od Koroške do Bele krajine. Cenimo pokončno držo dveh poslancev, ki se nista ozirala na strankarsko pokornost in poskušata projektu tretje razvojne osi vdihniti, kar mu manjka, to pa je uresničljivost.
Civilna iniciativa Braslovče, (več podpisnikov, imena so v ured.)
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Izberi srečo
Bistvo veličine je v sposobnosti, da izbereš osebno izpolnitev v okoliščinah, v katerih drugi izberejo norost.
Dr. W. W. Dyer
Sreča je naravno stanje osebnosti. To dejstvo je jasno razvidno, če pogledate majhne otroke. To znajo modri. Anica mi je vzornica. Žalčani jo dobro poznate. Umrla ji je hči. To je zelo huda bolečina. Ona pa jo je sprejela tako, da ni nikogar okoli sebe obremenjevala. Prišla je na praznovanje novega leta skupine Zimzelen in imela nekaj recitatorskih točk, tudi humoristične. Bila je z nami vesela, srečna, saj se je vrnila iz doma upokojencev med svoje dolgoletne prijateljice. Ni nas obremenjevala s
svojo hudo bolečino, ki jo je doživela pred kratkim. Občudovala sem jo. Samo močne ženske so sposobne kaj takega. Ona to je. Anica deli dobro, modrost, četudi v sebi nosi strahotno bolečino. To je zakladnica izjemnih ljudi.
SPREMENITI SE JE TEŽKO
Dr. W. W. Dyer skozi zgodbo prikaže, kako se vsako vlakno vašega bitja upira temu, da bi si morali naložiti trdo delo odpravljanja tistih misli, ki podpirajo vaše samouničevalne občutke in vedenje.
»Govornik je stal pred skupino alkoholikov, odločen, da jim enkrat za vselej pokaže, kako je alkohol zlo brez primere. Na katedru je imel dve enaki posodi bistre tekočine.
Dejal je, da vsebuje ena čisto vodo, druga pa je polna nerazredčenega alkohola. V posodo je dal majhno glisto, ki sojo vsi opazovali, kako najprej plava naokoli, potem pa se je usmerila proti robu kozarca in od tam enostavno splezala na vrh. Nato je govornik vzel isto glisto, in jo dal v posodo z alkoholom. Glista seje pred njihovimi očmi preprosto raztopila. »No,« je rekel govornik, »kaj je morala tega?« Glas iz ozadje je razločno dejal: »Če piješ alkohol, te ne bodo nikoli razjedale gliste.«
Priučenih odzivov se je laže oklepati tudi, če vam prinašajo škodo.
Je odlašanje pravi način življenja?
Bi se morali izogibati stvarem, ki bi jih radi počeli?
NEKAJ RUGLJEVIH MISLI O ŽIVLJENJU IN DELO-
VANJU, ki sem si jih posebej podčrtala na njegovih predavanjih. Podrobnejšo razlago bomo našli v njegovih knjigah.
Če hoče človek iti po samostojni poti in prebroditi krizne situacije, se mora odmakniti od bližnjih in predmetov ter odgovorno ukrepati za svoj obstoj.
Človek mora sam poskrbeti za zanimivost. Vsak si mora vzpostaviti svoj prostor v skupini.
Nočem se družiti z nobenim človekom, ki ni v redu, in tudi lastnega otroka lahko odpišem, če ni tako.
Treba je živeti spontano.
V vsakem človeku je BOG in ko se preda neki intuiciji, je zvezan z osebnim BOGOM ali kozmičnim v sebi. Ljudje, ki so verni in molijo, meditirajo, imajo veliko več možnosti, da se ne odzovejo histerično, prenaglo. Imajo veliko več možnosti osebnostno napredovati.
Zrel človek si Organizira življenje, da ima nek red, in ne odstopa do tega. Usklajeno iz dneva v dan, vedno enako.
Vedno igra igro, odvisno od okolja, v katerem se sreča. Obsojati moramo opazovalce, ne pa tiste, ki »igrajo«.
Pomembno je razkritje sam s sabo.
Alkoholizem je ukrotitev žensk - se ostro spopadajo z žensko teroristko.
V življenju so jo nenehno servirali. V psihično stisko pridejo izključno lenobni ljudje.
Ne poznam niti enega človeka, ki bi se s psihoterapevtskimi tehnikami spreobrnil, ampak poznam neizmerno potuho, ki jo daje država tem potuhnjencem.
Materinstvo je prehod iz lagodnega življenja v popolno predajo in odrekanje.
Hitenje - ne! Prav: delo, zla-
goma, počasi!
Trajno delajo znanstveniki, filozofi, kmetje. Drugi ljudje, ki ne opravljajo toliko kreativnega dela, morajo zelo paziti, da niso preobremenjeni:
-	8 ur delo,
-	8 ur kultura, izobraževanje, šport,
-	8 ur ljubezen in spanje. Drugače se človek izčrpa.
Tokratnemu prispevku sem dala naslov Izberi srečo. Če je naše bivanje na Zemlji tako zelo kratko, potem bi moralo biti vsaj prijetno. To je naše življenje. Storite z njim, kar hočete. Moja duhovna usmeritev je: živi, bodi ti, uživaj, ljubi.
Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Vir: Dr. W. W. Dyer, Življenje kot igra J. Rugelj, Uspešna pot
Na parlamentu o ljubezeni in spolnosti
Neža Maurer na obisku
Polzelski šolarji z Nežo Maurer
V torek, 10. marca, smo na Osnovni šoli Polzela v šolski knjižnici gostili pesnico, Sloven-
Športni dan
V torek, 3. 2. 2009, smo imeli učenci POŠ Tabor iz prvega triletja ter 4. c zimski športni dan.
Prvi del športnega dne je potekal v telovadnici. Učenci drugega in tretjega razreda so tekmovali v igri boj med dvema ognjema. Sledila je naša igra boja med dvema ognjema s 3. c-razredom. Seveda smo se pomešali s tretješolci, sicer ne bi bilo pravično, saj smo starejši in zato močnejši od njih. Zmagali so boljši.
Lačni smo odhiteli na malico. Krepko smo se okrepčali.
Odšli smo v garderobo, se toplo oblekli in se odpravili na sneg. Izdelovali smo snežake in snežena obzidja ... Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo se kepali in sem bila »od glave do peta« mokra. Rada imam sneg in zimski športni dan!
Nina Kreča, 4. c POŠ Tabor
ko leta, predvsem pa našo rojakinjo Nežo Maurer.
Mladi dopisniki, literarni ustvarjalci in pevci so ji pripravili prisrčen program, nato pa je sledil pogovor, ki ga je vodil mladi dopisnik Miha Satler. Gospa Neža Maurer je s svojimi duhovitimi odgovori popestrila zaključek torkovega pouka skoraj štiridesetim učencem, ki so vidno uživali. Vsi tisti, ki pogovoru s pesnico niso prisostvovali, bodo lahko celoten intervju prebrali v spletnem časopisu Glas mladih, v šolskem albumu pa si lahko že zdaj ogledajo fotografije in tako začutijo vsaj malo topline, ki jo je pričarala gospa Neža.
Mladi literati so se na pogovor s pesnico pripravljali pod mentorstvom gospe Marije Kronov-šek, pevce je vodila gospa Mija Novak, gospa Alja Bratuša in Regina Mratinkovič pa sta poskrbeli za zanimivo razstavo.
Prijetno urico je zaključila gospa ravnateljica Valerija Pukl, ki je pesnico počastila s telohom (knjiga Neže Maurer, v kateri je stkala najlepše spomine na otroška leta, nosi namreč naslov DOM ZA TELOHOV CVET) in s šopkom rdečih nageljnov z rožmarinom, simboloma slovenstva.
Mladi dopisniki OŠ Polzela z mentorico Karmen Zupanc
Z medobčinskega otroškega parlamenta na Vranskem
Na Osnovni šoli Vransko - Tabor se je zbralo okrog 80 mladih parlamentarcev iz devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, ki so razpravljali o ljubezni in spolnosti.
Na 19. otroškem parlamentu so zbrane nagovorili predsednica Društva prijateljev mladine Žalec Danica Vončina Veligošek, župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki je bil častni pokrovitelj parlamenta,
ter ravnateljica Osnovne šole Vransko - Tabor Majda Piki. Tema je mlade pritegnila, zato je bila razprava živahna. Potekala je v štirih sklopih z naslovi: Družinski odnosi, Ljubezen med fantom in dekletom, Ljubezen in spolnost ter Vpliv medijev in družbe na ljubezen in spolnost.
Iz številnih ugotovitev mladih razpravljavcev lahko povzamemo naslednje sklepe: Prva ljubezen, ki jo otrok dobi,
Biti pek je super
je ljubezen staršev. Ta je tudi temelj za odnose, ki jih bo vsak posameznik razvil v prihodnosti. Otroci si zelo želijo, da jim starši namenjajo več časa in pozornosti, materialne dobrine niso na prvem mestu. Nekaterim otrokom toplino nudijo rejniške družine, kar mladi pozdravljajo.
Mladi ugotavljajo, da si v njihovih letih izbirajo predvsem simpatije, pri čemer so za izbor pomembni različni kriteriji: zunanjost, vedenje, način oblačenja ... Za pravo ljubezen je praviloma še prezgodaj. Za spolnost v osnovnošolskem obdobju je prezgodaj, menijo mladi. Opozorili so na nevarnosti prezgodnjih spolnih odnosov, kot so bolezni, psihične travme, prezgodnje nosečnosti. Mediji večkrat prinašajo izkrivljene informacije in mlade zavajajo, zato se je po nasvet bolje obrniti k staršem, prijateljem ali k drugi osebi, ki ji mlad človek zaupa. T. T.
šole Žalec so se ob zaključku obiska pekarne veselili že naslednjega hrustljavega obiska, ki je gotovo pomembno prispeval k poznavanju pekarske dejavnosti in tega poklica.	L. K.
Učenci I. osnovne šole Žalec, ki obiskujejo izbirni predmet sodobne priprave hrane, so 12. marca v okviru učnega načrta obiskali pekarno podjetja SPD v Podlogu, od koder prihajajo dobrote v trgovine Hrustljava skušnjava.
Delo v pekarni je učencem predstavil glavni tehnolog in vodja proizvodnje Zlatko Majhen. Učenci so si ogledali vse praktične korake izdelave kruha, od dostave moke, priprave testa in vse do končnega izdelka. Pri ogledu so spoznali različne pekovske izdelke, ki so jih okušali in primerjali med sabo. Najbolj navdušeni so bili seveda nad okušanjem sladkih pe-
Ko bom velik, bom pek
kovskih dobrot, kot so krofi in pecivo.
Kot nam je povedal Aleš Krivec, vodja gostinstva v podjetju SPD iz'Podloga, so šolarji podrobneje spoznali poklic peka, ki je zelo cenjen, saj je »kruh«, ki ga izdeluje, eno izmed najpomembnejših živil v naših dnevnih obrokih. Učenci I. osnovne
Nadarjena Ana
Učiteljica Irena Žgank Golič s I. OŠ Žalec, razredničarka enega izmed 4. razredov, nam je v uredništvo poslala posebno pismo. »Letos imam v razredu izredno nadarjeno Ano Logar, ki piše, da samo gledaš, od kod jih jemlje,« je iskreno zapisala in najbrž nam ne bo zamerila, da smo jo takole citirali. Težko bi namreč povzeli s svojimi besedami tisto, kar je učiteljica zaznala pri otroku, ki ga spremlja. Moramo priznati, da so Anine pesmi prijetno presenetile tudi nas, saj po globini in izraznosti kar prehitevajo marsikaterega vrstnika. Veseli pa smo tudi takšnih pobud učiteljic, saj je spodbuda nadarjenim na različnih področjih zelo pomembna. Odločili smo se, da objavimo tri Anine pesmi, kratke in sladke, bi lahko rekli, čeprav smo jih prejeli več. Prav vse so odlične, še več pa jih hrani učiteljica Irena in najbrž tudi Ana Logar doma in v svojem srčku. Prepričani smo, da bomo o njej še slišali. Naj bo to tudi spodbuda za vse druge mlade ustvarjalce in mentorice. Sicer pa na tej strani že v tej številki objavljamo kar precej drobtinic mladih ustvarjalcev, ki so nam jih poslale učiteljice z različnih šol. Prav vsem učiteljicam, s katerimi zdaj že redno sodelujemo, posebna hvala za prepoznavanje mladih upov in spodbudo k njihovemu izražanju. Vabljeni tudi drugi mladi pesniki, pisatelji, novinarji, karikaturisti, humoristi ... Ta stran je namenjena vam.	L. K.
Poljubi me
Ko prva ljubezen se v meni zbudi, ni mi več pomoči.
Moje srce preplavi bolezen, taka je pač ljubezen.
Poljubi me, tvoje srce naj osvojim. To je ljubezen, je srečna bolezen, a strah zraven lebdi.
Moje srce prazno je, nikogar notri ni.
A zdaj tebe imam, nič osamljeno ni.
Slike so sanje in sanje so slike
(za mojo mami in njeno razstavo)
Zapri oči in se ne boj, vstopi v sliko, jaz grem s teboj, s sanjami zapleši nocoj.
Pred tabo je svet domišljije, svet sanj, lepote in fantazije, a na milijone slik je še, ki v srečo spravljajo te.
Domišljija
Iz sanj se nočem zbuditi, žeblja v domišljijo zabiti, a zdaj zbudili so me z glasnim vzlikom he, he, he.
Vzeli so mi domišljijo in z njo sanje vse, vzeli so mi fantazijo, sreča siva je.
Ko v park sem vstopila, se je sreča zameglila, a skozi drevesa mavrica sije, to všeč mi je.
Vrnila se je domišljija in z njo sanje vse, vrnila se je fantazija, sreča rdeča je.
Ana Logar, 4. a, I. OŠ Žalec
Pustna
Fififi maškare gredo, škornji cepetajo, pesmice pojo.
Fififi mene je pa strah, pa se rajši skrijem v maminih rokah.
Fififi maškare smo vsi, rade jemo krofe, to nas veseli fififi.
Anže Tominšek, 2. b
Luna in zvezdice
Na nebu luna sveti se, okrog nje se zvezdice blešče. Luna se smehlja, saj kraljica je neba. Zvezdice povsod spremljajo njeno pot.
Ko pa zjutraj se zdani, se luna z zvezdicami poslovi.
Nika Štraus, 3. b
Polh
Ponoči bedi.
Rep zvije in se zakrije.
V luknji tiči.
Polh je mali, polh je droben, napadalen ni.
No, mene je že ugriznil.
Kri je lila. O, joj.
Pa naslednjič več sreče! Zdaj ga ni, v gozdu je že. Res je ljubek, ampak pazite!
Špela Guček, 3. b
Ptička
Prišla je pomlad in ptičke imam rad. Veselo pojejo in žvrgolijo, me vsako jutro zbudijo.
Ko avto z narisano ptičko po cesti drvi, me opozori, da moj ati se pelje in k stranki v službo hiti.
Ptiček reče čiv, čiv, čiv, samo, da sem še živ.
In že proti polju veselo hiti.
Klara Ribič, 3. b
Šoja je bolna
Naša stara bela šoja je že bolna mesec dni. Hud prehlad jo trese, njena stara bela glava jo močno boli.
»Morala bi do zdravnika,« sama zase godrnja. »Bom stopila k botru jastrebu, ki na prehlad se spozna.«
Jastreb le hrvaško govori. Z glavo veliko pomigava in navzkriž vrti oči.
Prepesnila David Aristovnik in Miha Nahtigal, 3. b, vsi iz OŠ Petrovče
Naša družina
Predstavila vam bom našo družino, v kateri si mesto delimo štirje člani, in sicer: ati Ratko, mami Polonca, mlajša sestra Maša in jaz - Hana.
Ati Ratko ali pa kar Radi je star 37 let in je najboljši oče. Vklopi se v kakršno koli družbo, še posebej, če so v njej otroci. Mene in ostale zna takoj spraviti v smeh, kar je lahko zelo zabavno. Ima pa tudi svojo slabo lastnost. S sestro sva kaznovani za vsako malenkost. Res že pretirava s tem. Mami Polonca oz. kar Polona je stara 34 let. Skupaj radi nakupujeva ter se zabavava. Je zelo delavna oseba, ki opravlja gospodinjska, zunanja ter druga opravila. Zato pa je včasih tudi malo sitna, saj s sestro velikokrat nimava tako pospravljene sobe, da ne bi mogla biti še bolj.
Mlajša sestra Maša ali tarnala je stara osem let in obiskuje tretji razred. Velikokrat se sporečeva zaradi raznih nesoglasij, ki pa jih pogosto tudi odpraviva. Vsi pravijo, da mi je podobna, a meni se ne zdi tako. Včasih pa me to tudi moti, saj vse stvari ponavlja za menoj, od oblačenja do glasbe ipd. Mami mi vedno reče: »Bodi
ponosna, saj si ji vzgled.«
Zadnja sem še jaz. Verjetno me že poznate in veste, da govorim veliko in hitro. Veliko stvari sem podedovala po atiju ali mamici. Sem zelo naravosloven tip, tako kot moj oče. Rada pa tudi pišem pesmi, zgodbe ... To pa rada počne mami.
Jaz pravim, da smo družina vsestranskih ljudi, saj boste v naši hiši našli veliko stvari in tudi hišni ljubljenki. Na primer: violino, kitaro, klavir, pesmi, dnevnike, kimoni, boksarsko vrečo, priznanja, vitraže, tri računalnike, slike in risbe, dve muci. Menim, da vsi pripomoremo k dobrim odnosom, ki pa so včasih odvisni tudi od našega razpoloženja. Kadar se prepiramo, je to po navadi spor med mano in sestro, v katerem pogosto, a ne vedno, zmagam jaz. Največkrat je v naši družini prisoten smeh ter igra juice 4 fun, ki je podobna igri štiri v vrsto.
Lahko bi nam bilo še lepše, če bi si malo bolj prisluhnili in bili drug do drugega še bolj potrpežljivi. Vsekakor pa ne bom nikoli pozabila teh lepih trenutkov, kijih preživljamo skupaj in jih zelo cenim.
Hana Veler, 8. c OŠ Polzela
Najperspektivnejši mladi alpinist
Njena ljubezen so knjige
Po podelitvi priznanj (Luka Lindič, Tina Di Batista in Andrej Grmovšek)
Obiskovalci pri Frančiški Krenkar
Že pred časom je v Rdeči dvorani hotela Union v Ljubljani Planinska zveza Slovenije - Komisija za alpinizem, organizirala prireditev z izborom najuspešnejših alpinistov v letu 2008. Namen zbora je predstaviti dosežke alpinistov. Najuspešnejša alpinistka je postala Tina Di Batista iz Ljubljane, najuspešnejši alpinist Andrej Grmovšek iz Maribora, najboljši, najmlajši in najperspektivnejši mladi alpinist pa Luka Lindič iz Galicije.
Uradna obrazložitev za podelitev naziva najperspektivnejši alpinist se glasi: »Luka Lindič pleza vsega skupaj pet let. Še predlani je potrpežljivo zbiral kilometre v gorah v klasičnih smereh Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp. Lani pa so vsa leta treningov in plezanja prišla do izraza. Je alpinist, pri katerem se zdi, da stvari tečejo.kar nekako same od sebe, nevsiljivo in brez velikega trušča. Že pozimi 2007/08 je z odličnimi prostimi ponovitvami nakazal, da je
to njegovo leto. Nadaljeval je z odličnimi prostimi ponovitvami pri nas in v Dolomitih. Vrhunec pa je dosegel z odpravo v Charakuso na zahodni vrh K7, kjer je s soplezalci opravil prvo ponovitev smeri Andreson House Prezelj. Po vrnitvi je bil spet kmalu v gorah. Ob odličnem temelju športnega in kombiniranega plezanja ima v domačem odseku dostojnega rivala. Prav Luka je bil eden od tvorcev zdravega rivalstva med mladimi alpinisti, ko so letos poleti za šalo ponavljali vedno težje smeri. Za njegova leta izjemno zrel odnos do alpinizma je zagotovilo, da bomo o njem še slišali.«
Gore so postale sestavni del njegovega življenja. Bogatijo, plemenitijo in ustvarjajo iz njega klenega človeka, ki se zaveda lepot in pasti življenja. To pa je tudi izziv, ki ga vedno znova žene v stene in boj z njimi. Za laskavo priznanje tudi naše iskrene čestitke.
D. Naraglav
Pred dnevi je 90. rojstni dan praznovala Frančiška Krenkar s Polzele. Ob tako visokem jubileju so jo obiskali predstavniki Rdečega križa, društva upokojencev in župan Ljubo Žnidar, ji izročili darila in cvetje ter ji zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Frančiška Krenkar se je rodila v Mislinji kot tretji izmed štirih otrok. Že v rani mladosti je izgubila mamo, nato je zanjo skrbela botra. Po končani osnovni šoli je iskala delo in zaslužek po raznih krajih Slovenije. Leta 1942 je rodila hči Regino, leta 1947 pa še sina Alojza. Z majhnima otrokoma je prišla na Polzelo, kjer se je zaposlila v tovarni nogavic in kjer si je prislužila tudi pokojnino. Za svoja otroka je skrbela sama, kar je bilo v tistih časih zelo težko, vendar je oba spravila do kruha. Vse svoje življenje živi skromno in se nikoh ne počuti
osamljeno. Zelo rada je hodila v naravo in nabirala zdravilna zelišča, dokler ji je to dopuščalo zdravje. Rada je pletla, kvačkala in šivala. Veliko časa je preživela pri hčeri v Italiji, pred tremi leti pa je zbolela in zdaj večji del preživi v postelji. Zanjo skrbi snaha Irena, s katero se zelo dobro razumeta. Zelo se razveseli obiska svojih vnukinj Mojce, Biserke in Svetlane, ki jo obi-
ščejo, kadar jim to dopušča čas. Življenje ji ni prizanašalo, saj je leta 1982 izgubila sina, pred dvema letoma pa je umrla tudi hči, med živimi tudi ni več njenih sester.
Njena ljubezen, kot pravi, so knjige, saj največ časa bere in posluša radio Ognjišče. Kljub bolezni je vedno nasmejana in rada pripoveduje o težkih časih med vojno in tudi po njej. T. T.
Drug drugemu dajeta
Prvič po dvajsetih letih
Udeleženci srečanja
Magda in Franci Ježovnik
V šolskem letu 1988/89 je osmi razred na polzelski osnovni šob v treh oddelkih obiskovalo 73 učenk in učencev.
Pred dnevi so se prvič, odkar so se pred dvajsetimi leti
Prostovoljno gasilsko društvo Griže seje letos še posebej skrbno pripravilo na redni letni občni zbor. Letošnje leto je namreč jubilejno, saj bo društvo praznovalo 90-letnico.
Predsednica društva Darja Šalej, poveljnik Darko Tomšič in drugi so na občnem zboru podali izčrpna poročila, ki kažejo na uspešno delo v letu
2008,	zastavili pa so si zelo velike cilje tudi za jubilejno leto
2009.	Po uspešni pridobitvi dokumentacije bodo te dni začeli z gradnjo novega prizidka h gasilskem domu v Grižah, pripravili so že razpis za dobavo no-
razšli, ponovno srečali. V gostilni Cizej na Polzeli se jih je zbralo petdeset, med njimi tudi učiteljici, razredničarki Fanika Jelen in Mimica Veler. Seveda je bilo srečanje zelo
vega gasilskega vozila s cisterno GVC 16/25. Projekta vodita posebej imenovani komisiji. Poleg omenjenega so griški gasilci sodelovali v več požarnih in drugih intervencijah, skrbeli za izobraževanje, se udeleževali tekmovanj in drugih gasilskih prireditev. V griškem gasilskem društvu so zelo aktivne tudi članice, ne le da društvo vodi predsednica, tudi v požarnih intervencijah sodelujejo gasilke operativke. Dober vzgled so jim veterani, veliko pozornosti namenjajo podmladku. Zelo dobro sodelujejo tudi z griško šolo, vključujejo se v njiho-
veselo, spomini so obudili marsikateri dogodek, ki je zaznamoval njihovo osnovnošolsko življenje in ob koncu so si seveda obljubili, da se kmalu spet zberejo.	T. T.
ve programe, sodelovali so na otroškem parlamentu in prireditvi Zvezde zvezdicam, letos pa bodo gasilci v času Unescovega tabora celo sami pripravili eno od delavnic.
Čestitke in zahvalo za uspešno delo so griškim gasilcem ob koncu občnega zbora izrekli žalski župan Lojze Posedel, Aleksander Žolnir je kot vodja Oddelka za okolje in prostor povedal, kako poteka sanacija posledic poplavljanja Artišnice, v imenu Gasilske zveze Žalec pa je o nekaterih najaktualnejših temah spregovoril Ivan Kotnik. K. R.
Konec januarja sta 50 let skupnega življenja praznovala Magda in Franci Ježovnik iz Migojnic. Prve iskrice med njima so preskočile že, ko sta se z vlakom takoj po vojni vozila na učiteljišče in ekonomsko šolo v Celje, a usodni da sta sklenila šele ob koncu petdesetih let.
Po končanem šolanju sta odšla na prve službene poti, Magda z dekretom na Kozjansko, na Prevorje, potem na Blagovno. Takrat sta že imela vsak svoje kolo, da pot iz Griž na Blagovno ni bila tako dolga. Franci je s kolesom pridno obiskoval Magdo na Kozjanskem in Blagovni. Zaposlil se je v Narodni banki v Žalcu, kjer je ostal vse do pokoja, v isti zgradbi, na različnih delovnih mestih. Preživel je tako rekoč vsa preoblikovanja finančnega sistema v Jugoslaviji.
Zadnjega januarja 1959 sta se poročila v Šentjurju. Magdo so potem končno premestili na osnovno šolo v Griže, kjer je ostala do upokojitve leta 1990. Poučevala je v nižjih razredih, poleg raznih krožkov, ki jih je vodila, pa je bila s srcem najbolj pri planinstvu. Vzgojila je kar nekaj generacij mladih planincev. Zdaj je upokojenka, dela kot knjižničarka, vodi skupino starejših za samopomoč in še vedno hodi v hribe. Pred dvema letoma je skupaj s kolegico napisala celo knjigo. Rada spoznava nove kraje, potuje in dela na domačem vrtu.
Franci je bil poleg vzornega dela v službi aktiven tudi v kraju in občini, najprej v mladinskem aktivu, v sindikatu, na krajevni skupnosti, v Skupščini Občine Žalec, kjer je vodil zbor KS, bil je delegat v zboru občin Skupščine Slovenije, pa tudi udarnik v mladinski delovni brigadi, ki je leta 1949 gradila Beograd. Tudi Franci je živel za planince. Več kot trideset let je bil tajnik Planinskega društva Zabukovica. Kot upokojenca
ga danes zanimajo zgodovina, domoznanstvo in legende. Prebere vse časopise.
Magda in Franci sta uspela biti dobra starša svojima hčerama in vzorna delavca. Bile so seveda tudi otroške težave in otroške radosti, bili so skupni izleti, potovanja in pisanje spisov ob nedeljah zvečer za SND. Hčerama sta pokazala lepote domovine, Prekmurje,
Dolenjsko, Koroško, Bosno, osvojili so Dubrovnik, videli Jajce, Mostar in Neretvo, Boko Kotarsko, njihove so bile slovenske gore ... Potem so prišli tudi vnuki, ki sta jih rada pazila. Z novimi trenutki so prihajali tudi težki trenutki. Ko je najtežje, je pomembno imeti koga ob sebi. Magda in Franci se tega zavedata, cenita in drug drugemu dajeta.	L. J.
Ob zboru družabni večer
Prostovoljno gasilsko društvo Loke je prejšnji mesec pripravilo že svoj 58. redni letni občni zbor, na katerem so iz podanih poročil ugotovili, da je bil načrt dela za leto 2008 v celoti izpolnjen. Sprejeli so tudi načrt dela za letošnje leto, ki pa je finančno precej obsežnejši, saj nameravajo kupiti novo motorno brizgalno, kar je njihova dolgoletna želja. Na zboru so petim članom in dvema članicama društva podelili priznanje GZ Žalec, trije člani pa so bili preimenovani v višji čin.
Gasilci iz Lok so 14. marca pripravili tudi družabni večer za žene, dekleta, matere
in njihove najdražje z območja, ki ga pokriva njihovo društvo. Uvod je ob spremljavi Reških fantov popestrila mlada pevka Nina Kreča. V nadaljevanju so gasilci prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pod vodstvom Manje Drnol-šek pripravili otroci iz Lok. Obiskal jih je tudi humorist Serpentinšek. Program je povezovala članica društva Petra Tekavc, ki je na oder povabila tudi župana Občine Tabor Vilka Jazbinška in predsednika društva Lipe-ta Tekavca. Po večerji so se zabavali ob zvokih Reških fantov in sladkali z dobrotami, ki so jih spekle članice društva.	D. N.
Ob jubileju prizidek in cisterna
S Saturnom opazujemo nebo
Moje želje so se uresničile
Že stari Grki so opazovali vesolje. Predstavljali so si ga kot velik nebesni obok, ki ga drži orjak Atlas na svojih plečih nad Zemljo. Stari narodi so tudi opazili, da se nekateri dogodki na nebu ponavljajo v enakomernih časovnih presledkih. Sonce vsako jutro vzide in zvečer zaide, zvezde se pojavijo zvečer in zjutraj izginejo. Pojave, ki se ponavljajo enakomerno, imenujemo periodični pojavi.
Lahko jih vzamemo za enoto pri merjenju časa, npr. dan, leto. Redno opazovanje neba so s pridom izkoristili že stari Egipčani, ki bi naj že pred 6000
leti izdelali koledar, s katerim so znali napovedati poplave Nila. Starogrški astronomi so ugotovili, da je Zemlja okrogla in da je Sonce večje od Zemlje. Nekateri so mislili, da Zemlja ni v središču vesolja, ampak kroži okrog Sonca. Ta misel pa je bila toliko nenavadna, da je njihovi sodobniki niso mogli sprejeti. Danes vemo, da je Zemlja le eden izmed osmih planetov, ki se gibljejo okrog Sonca.
Letošnje leto so Združeni narodi, Unesco in Mednarodna astronomska zveza (IAU) razglasili za mednarodno leto astronomije, saj mineva 400 let od prvih Galilejevih astronom-
skih opazovanj s teleskopom. Na področju naše doline deluje Astronomsko društvo Saturn, ki ga vodi Mitja Centrih. Društvo sodeluje pri mednarodnem projektu obeležitve 400-letnice astronomije z rednimi javnimi opazovanji in predavanji. Vsak prvi petek v mesecu imajo večer odprtih vrat. Prireditev ob odprtju teh večerov so pripravili v soboto, 28. februarja. Ob tej priložnosti so na ogled postavili razstavo posnetkov njihovega društva in poskrbeli za javno opazovanje vesolja.
Vesolje lahko opazujete ob vsakem obisku večera odprtih vrat in se udeležite njihovih predavanj. Na te večere vabijo vse, ki si želijo od blizu spoznati astronomijo in pogledati, kar je že lahko opazoval Galilejo Galilej pred 400 leti. S sodobnimi amaterskimi teleskopi si je zdaj seveda mogoče ogledati veliko več. Naslednji večer odprtih vrat bo v petek, 3. aprila, ob 19. uri v Observatoriju Srečko Lavbič pri POŠ Trje v KS Galicija, kjer potekajo opazovanja in aktivnosti Astronomskega društva Saturn.	D. N.
Pasovček med naj mlaj Šimi
Z delavnice, ki sojo pripravili policisti
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče ■sr 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter ■E' 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70).
Spoštovani in zvesti kupci!
Danes je praznik mater, z njim pa zaokrožujemo tudi čas, ko smo se bolj kot sicer posvečali ženam in materam, čeprav bi bilo prav, da bi bilo tako vse dni v letu. Cvetje, darila in izkazovanje ljubezni so vsekakor lepa navada - zunanji izraz, ki pa ne odraža dejanskega stanja in položaja matere in žene v družbi.
Eni prazniki so mimo, drugi prihajajo. Bliža se velika noč, ko se bomo spet predajali velikonočnim dobrotam in se imeli lepo v družinskem krogu, na kakšnem izletu ali krajšem dopustu. Pred dnevi smo tudi koledarsko zakorakali v pomlad, v letni čas, ki je med vsemi najlepši. Prebuja se novo življenje, vse bo kmalu zabrstelo, zacvetelo in ozelenelo. Prvi znanilci pomladi, teloh, zvončki, trobentice, se že poslavljajo, v vsej svoji lepoti pa nas pozdravljajo narcise, mačehe in drugo cvetje.
Čeprav je še hladno in tudi kakšna snežinka se še prikaže, je pomlad nedvomno tu. Zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami omogoča, da si naberemo novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se oglasite v katerega naših lokalov in si privoščite kaj iz našega proizvodnega programa. Tudi to vam bo dalo moč in energijo.
Hvala za zaupanje in lepe velikonočne praznike!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
V športni dvorani na Vranskem so se 10. februarja zbrali otroci iz taborskega in vranskega vrtca, njihovi starši in njihovi svojci ter drugi ter si ogledali prireditev, posvečeno projektu o varni vožnji v prometu, še posebej varnostnim • pasovom in mednarodnemu projektu Pasovček, v katerega sta vključena tudi oba vrtca.
Otroci iz obeh vrtcev, kar 150 jih je sodelovalo, so skupaj s svojimi vzgojiteljicami poskrbeli za prijeten in zanimiv kulturni program, povezan z avtomobili, vožnjo v avtobusu in pesmimi. Zbrane je nagovoril Denis Oštir, ki kot prostovoljec deluje na področju preventive v cestnem prometu. Spregovoril je o pomenu privezovanja z varnostnim pasom. Da je pripenjanje res življenjskega pomena, so v nadaljevanju spregovorili rajonski policist Roman Ocvirk, ravnateljica OŠ Vransko - Tabor in vrtcev Majda Piki in župan Vranskega Franc Sušnik.
O projektu in prireditvi -smo se ob koncu pogovarjali z ravnateljico Majdo Piki in vodjo Vrtca Tabor Mojco Brglez. Piklova nam je povedala, da se želijo tudi z organizacijo tovrstnih aktivnosti obrniti predvsem na starše, da bi svoje otroke naučili varnega obnašanja v avtomobilu. S tem bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
D. Naraglav
„Vsako leto sem občudoval starejše kolege, ki so se uvrstili v državno reprezentanco in odšli v Kanado. Želel sem si, da bi tudi meni uspelo. Tako sem letos tudi jaz odšel na nabor. Edini iz celjskega hokejskega kluba. /.../ Končno je prišel tisti dan, ko sem dobil pošto. Vse bi dal od sebe, samo da oblečem slovenski dres. Bil sem sprejet! Moje želje so se uresničile!« je zapisal danes trinajstletni Primož Čuvan v vlogi, ki jo je naslovil na sponzorje, da bi podprli njegovo udeležbo na hokejskem prvenstvu letnika 1996 v Kanadi, potem ko je bil kot edini Spodnje-savinjčan sprejet v slovensko državno hokejsko selekcijo '96. Njegova želja se je izpolnila in med 11. in 22. februarjem se je s slovensko ekipo udeležil mednarodnega hokejskega turnirja Pee Wee za hokejiste, stare 12 oz. 13 let, v kanadskem Quebecu.
Žalčan Primož Čuvan je učenec 7. razreda I. OŠ Žalec. Hokej že osmo leto trenira v celjskem hokejskem klubu. Pravi, da so ga za hokej navdušili starši, ki mu vseskozi stojijo ob strani. »Na začetku sem bil malo neroden, a čez mesec dni je že kar šlo. Pridno sem treniral, vsak dan 100-odstotno. Hvala bogu, da so me starši pri vsem podpirali,« je zapisal Primož o svojih hokejskih začetkih. V slovensko hokejsko selekcijo za letošnje prestižno tekmovanje v Kanadi se je uvrstil lani. »To
S takim plakatom so Primoža pospremili na prvenstvo v Kanado
sem z veseljem povedal soigralcem v Celju in svojemu trenerju. Dal mi je roko in mi čestital. Moj brat, ki prav tako igra hokej, se je veselil z mano,« je še zapisal Primož, z njim pa so se uvrstitve v ekipo veselili tudi starši in vsi, ki ga poznajo. Zelo so hvaležni sponzorju in donatorjem, ki so mu to prvenstvo tudi finančno omogočili.
Letos je v Kanadi potekal jubilejni, 50. turnir Pee Wee, na katerem se je pomerilo 110 nastopajočih hokejskih mo-
štev iz 16 držav. Tekmovanje je potekalo v štirih kakovostnih razredih, slovenska hokejska selekcija '96 pa je nastopila v razredu B International. Med tremi odigranimi tekmami so dve izgubili in eno dobili. Obenem pa so dobili tudi neprecenljive izkušnje. Gotovo bo tudi v domačem klubu, v Hokejskem klubu Celje, Primož Čuvan, v hokejski ekipi sicer v vlogi napadalca, še bolj z zanosom treniral, saj se mu je izpolnila srčna želja. L. K.
V sako let več mladih planincev
Druščina mladih planincev, vodnikov in mentoric letošnjega zimovanja
Planinsko društvo Polzela in Osnovna šola Polzela sta za najmlajše člane planinskega društva organizirala tridnevno zimovanje na Gori Oljki. Pod vodstvom mentoric Mije Basti, Tanje Sadnik in Irene Ramšak ter vodnikov Mirka in Jožice Jegrišnik, Bernija in Romane Palir ter Jožice in Nine Štok se je na Goro Oljko peš podalo 51 otrok.
Prvi dan je bil namenjen spoznavanju in opazovanju neba ponoči. Drugi dan so se seznanili z orientacijo, varno hojo v gore, varovanjem rastlin, opremo, prvo pomočjo in delom mladih v planinstvu ter z možnostmi napredova-
nja. Zvečer pa jih je obiskal čarodej.
Tretji dan so pripravili orientacijsko tekmo, po kosilu pa
so se vrnili v dolino. To je bilo v zadnjih letih tretje zimovanje, število otrok pa se je z lanskih 22 povzpelo na 51.	T. Tavčar
Nad ostanke preteklosti v Ločici
Za vse, ki jih zanima preteklost
Arheologi pri svojem delu
Na območju Ločice ob Savinji, kjer je bila v letih 168 do 172 zaradi slabih varnostnih razmer v takratnem delu rimske države nastanjena II. italska legija, potekajo občasne arheološke raziskave. Gre za površino, veliko več kot 23 ha, kjer se je v rimskih časih nahajal velik vojaški tabor.
Vpade germanskih plemen z onstran Donave je bilo tre-
ba prekiniti in okoli leta 168 je Mark Aurelij II. italsko legijo prestavil v novoustanovljeni tabor v Ločici ob Savinji, da bi branila prehod preko Trojan (Atrans) v Italijo. V sodelovanju z avstrijskim arheološkim inštitutom z Dunaja, Pokrajinskim muzejem Celje in Inštitutom za dediščino Univerze na Primorskem so bile v začetku marca s pomočjo sodobnih
inštrumentov opravljene meritve upornosti in magnetne resonance, s pomočjo katerih so pod ornico v ugodnih razmerah dobro prepoznavni ostanki jarkov, objektov in drugih gradbenih posegov.
Letošnje meritve, končali so jih prejšnji teden, so bile izredno uspešne, saj so zelo natančno začrtale sledove vojaških lesenih barak, postavljenih za daljše bivanje na območju poveljstva legije, in nekatere dele utrdbe na severnem delu tabora. Pomembno je, da lahko s temi rezultati primerjamo velikost in obliko tabora ter posameznih objektov z že raziskanimi tabori. Omeniti je potrebno tabora Albing in Lauriacum (Enns v Avstriji), kamor je bila legija kasneje prestavljena, in spomniti na ohranjeno rimsko opekarno na Ilovici pri Vranskem, ki je proizvajala strešnike in druge opečnate izdelke za potrebe vojaškega tabora.
T. Tavčar
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold deluje šest let. Predsednik društva je vse od ustanovitve Vlado Skok. Konec prejšnjega meseca so se člani društva zbrali na svojem občnem zboru v predavalnici Hotela Prebold. Spregovorili so o delu društva v preteklem letu in ocenili, da je bilo leto 2008 za društvo uspešno, saj so izpeljali večino zadanih nalog in projektov. Na zboru so podelili priznanja za prizadevno delo. Tokrat so priznanje prejeli Ivana Golič, Anica Skok in Dušan Fric.
Za leto 2009 je društvo sprejelo nekaj novih projektov, ki jih bodo skušali izpeljati s prostovoljnim delom članov društva in seveda z zunanjimi sodelavci ter v sodelovanju s sorodnimi društvi. Društvo upa na podporo Občine Prebold pri izvedbi nekaterih že tradicionalnih prireditev, kot je pohod po grajskih poteh, ki bo letos 9. maja, in pri pripravi
dneva odprtih vrat 27. aprila.
Glavni dolgoročni projekti društva, ki se bodo začeti leta 2009, so: preureditev zbirke o gasilskih društvih Občine Prebold, zbiranje in evidentiranje dokumentov in fotografij o rudniku v Mariji Reki in o obrtni dejavnosti skozi čas na območju občine. Med druge naloge so uvrstili organizacijo predavanja o zgodovinskih, etnoloških in geografskih temah z območja
Občine Prebold ter širšega območja, strokovno ekskurzijo, dopolnjevanje ostalih zbirk v Graščini Prebold in postavitev novih oznak na trasi grajske poti. Pripravljajo pa tudi izdajo biltena o delu društva.
Medse vabijo nove člane, predvsem predstavnike mlajše generacije, in vse, ki se čutijo povezane s krajem, v katerem živijo, in ki jih zanima preteklost.	D. N.
Knapovke s svojo zgodbo
doživetje zelenega zlata
lavno/ pmmJUlos
Vabimo vas, lokalne prebivalce Spodnje Savinjske doline, da se vključite v ustanavljanje ekomuzeja in nam pomagate obogatiti ponudbo, olepšati posamezne vstopno-informacijske točke (VlT) Spodnje Savinjske aoline, pridobiti stare fotografije, časopisne članke, predmete in spomine, ki so prepoznavno in izvirno vezani na tematiko
hmeljarstva in pivovarstva.
Sodelujete lahko vsi, Id hranite tovrstne predmete, iz katerih diha preteklost, delo, ljubezen in življenje naših prednikov in ste jih pripravljeni deliti s širšo javnostjo.
V okviru povabila pridobljeni predmeti bodo sprva javnosti predstavljeni in razstavljeni v prostorih posameznih VIT točk ter vsaj eno leto razstavljeni v novoustanovljenem ekomuzeju. Seveda bodo vaše zbrane stvari oz. predmeti zgolj izposojeni in jih bomo v času razstave skrbno varovali, ustrezno označili lastništvo ter vam jin kasneje na vašo željo vrnili.
Pravila sodelovanja
Povabilo se začne i8 12. 2008 z objavo v Utripu Savinjske doline in traja tudi v času odprtja osrednjega ekomuzeja v jesenskih mesecih 2009. Sodelujete lahko vse fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Spodnje Savinjske doline, ki svoje predmete dostavite na sedež Razvojne agencije Savinja Žalec, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, sredo od
7. do 17. ure in petek od 7. do 13. ure).
Ozadje projekta
Občina Žalec je kot prijaviteljica projekta skupaj z občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko pričela z ustanovitvijo osrednjega »Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije« s sedežem v Žalcu ter posameznih vstopno-informaciiskih točk (VIT), ki bodo locirane v Braslovčah, Polzeli, Preboldu, Taboru, Vranskem in v Žalcu. Medtem, ko bo osrednji muzej v Žalcu odprl svoja vrata septembra 2009, so jih prve VIT točke že odprle.
Ekomuzej ni muzej v klasičnem pomenu besede. Eko v ekomuzeju ne pomeni ekološko. Je privlačen, inovativen in živ muzej, ki je sestavni del kraja in je vpet v življenje ljudi, kmetij, v preteklo in sodobno življenje.
Vrednost investicijskih del, ki bodo predvidoma končana prihodnje leto, znaša 1,9 milijona evrov. Za izvedbo tega projekta je občina pridobila sredstva Evropske uniie, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj - Operativni program krepitve regionalnih razvojnin potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: razvoj regij; prednostne usmeritve: regionalni razvojni programi.
Izgradnja muzeja je velik in zahteven projekt, s katerim se občina Žalec skupaj z vsemi občinami Spodnje Savinjske doline ukvarja že nekai let. Z njegovo postavitvijo se bo popestrila kulturno-turistična ponudba doline, ekomuzej pa bo zakladnica podatkov in tudi spominov vezanih na tradicijo hmeljarstva in pivovarstva, ki je v preteklosti odločilno zaznamovala razvoj doline.
Prijaviteljica Občina Žalec skupaj s partnerji zagotavlja, da bo osebne podatke uporabila izključno za namen izvedbe povabila in bo s podatki delovala v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Za vse dodatne informacije se obrnite na: Razvojna agencija Savinja Žalec, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec Kontaktni osebi: Danica Jezovšek Korent, 03 713 68 64*ali Alenka Doler, 03 713 68 66, e-pošta: ra.savinja@zalec.si.
Razvojna agencija Savinja in Občina Žalec

Naložba v vašo prihodnost
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 Ol, CSM: 04I 690 023, 041 6O8 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREAT0NA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
/mm
Z vami že j 28 let *
Etnološko društvo Srečno iz Griž, ki ga vodi dr. Jože Hribar, je na predvečer mednarodnega praznika žena v razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže postavilo na ogled zanimivo razstavo Delavke - knapovke, s katero so obogatili vedenje in spomin na nekdanjo 200-letno tradicijo rudarjenja v Zabukovici in Libojah. Tega je s svojim delom zaznamovalo tudi najmanj 400 delavk -knapovk. Petnajst med njimi je povedalo svojo zgodbo.
Še pred odprtjem razstave je v sodelovanju s krajevno skupnostjo v Domu KUD Svoboda Griže potekala proslava v počastitev dneva žena in delavk - knapovk. Zbranim je najprej
Razstavo so polepšali tudi mladi
spregovoril Jože Jančič, razstavo pa so predstavili in spregovorili o opravljenem delu Jože Hribar, Breda Veber in mlada etnološka raziskovalka Sonja Hercog. Slovesnost je vodila Danica Vončina Veligošek, v kulturnem
programu pa so nastopili Godba Zabukovica, Savinjski trobilni kvintet iz Liboj, otroški pevski zbor OŠ Griže, učenci petega razreda OŠ Griže, harmonikarski orkester KUD Svoboda Griže in ženski pevski zbor.	D. N.
Izgnanci pripravljajo zbornik
Društvo izgnancev Slovenije, Območna organizacija Žalec, ki vključuje nekdanje izgnance druge svetovne vojne iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v Gasilskem domu Žalec 11. marca pripravilo zbor članov.
Zbrane je uvodoma pozdravilo petje kvarteta Grmada iz Celja. Člane društva in goste je nagovoril predsednik območne organizacije Ciril Blagotinšek, ki je podal poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu. Povedal je, da šteje njihova območna organizacija 215 aktivnih in 32 podpornih članov. Upravni odbor se je lani sestal na šestih rednih in eni izredni seji, člani upravnega odbora pa so opravljali redna tedenska dežurstva vsako sredo med 10. in 12. uro v veliki sejni sobi Ber-gmannove vile. Dežurstva so namenjena pomoči in svetovanju članom v zvezi z njihovimi
pravicami ter opravljanju rednih operativnih nalog. Lani so izpeljali vrsto aktivnosti. Med drugim so se udeležili centralne proslave ob srečanju izgnancev Slovenije junija v Mostecu v Ljubljani. Sodelovali so tudi na drugih proslavah (ob dnevu upora, dnevu državnosti, proslavi na Čreti ...) in ob podobnih priložnostih. Organizirali so tudi dva izleta, zbirali gradivo za izdajo brošure o izgnanstvu na področju Savinjske doline, redno obiskovali sedež društva DIS v Ljubljani in se dogovarjali za posamezne aktivnosti ter opravljali še vrsto drugih nalog.
V razpravi je sodelovalo večje število razpravljavcev, ki so ugotavljali, da je zdaj skrajni čas, da se sprejme Zakon o pravici do odškodnine za materialno škodo, ki so jo utrpeli zaradi izgnanstva. Gre za moralno obvezo države in ne toliko za materialno plat, saj so po pre-
računavanju na tedanje stanje in današnje ti zneski minimalni. Program dela za to leto je zelo pester, njihova prednostna naloga pa je ohranjanje zgodovinskega spomina in muzejska dejavnost in v sklopu tega zbiranje gradiva za izdajo brošure o izgnanstvu na območju Savinjske doline, ki naj bi izšla prihodnje leto. Aktivno sodelujejo na pripravah na evropski kongres izgnancev in beguncev, ki bo 6. junija letos v Ljubljani.
Na zboru so ponovno pozvali vse člane, naj napišejo nekaj o svojem izgnanstvu, saj bo tako zbornik o izgnanstvu na območju Savinjske doline dosegel svoj namen in dostojno obeležil to žalostno zgodovinsko obdobje in 65-le-tnico vrnitve v domovino. Pisno in slikovno gradivo lahko pošljete ali prinesete na sedež območne organizacije v Ber-gmannovo vilo.	D. N.
OBLIKA
OSEBNEGA
AVTA
IZOLACIJA
SKUPEK BAKTERIJ V OBLIKI VERIGE
ERBIJ
DIVJE GOVEDO Z ZAVITIMI ROGOVI
ZBORO-
VODJA
KUNEJ
NEKD.
MADŽAR.
DRŽAVNIK
(JANOS)
MESTO
VANGLIJI
CEVNA
NAPELJAVA
nrrenPR
GLAVNO
MESTO
NORVEŠKE
EVROPSKA
DRŽAVA
FR. FILM. IGRALKA (CATHERINE)
BALKANSKI
NAROD
AM. PEVKA ZABAVNE GLASBE (DIANA)
SKICA
AM. FILM. IGRALKA (JENNIFER)
SMUČAR
MLEKUŽ
TELUR
OČE
AM.
DRUŽABNI
PLES
STAKUL
MILASTA
SNOW
RASTLINAH
LATINSKI
POZDRAV
ZVEZDA V ORLU
STROKOV. ZAZVOK
SOBNI
PTIČ
PEVEC
DVOJICA
KOŠARKAR
(JURE)
PREDSEDNIK PZS (FRANC)
PAUL
GAUGUIN
RUS. SAH. (MIHAIL)
VETROVKA S KAPUCO
ŠAHIST
KASPAROV
FARMA V ZDA
PIA
ZEMLJIČ
JUZNOAM.
GOROVJE
DRŽAVNIK
MESIČ
ŠKOTSKI
POLARNI
RAZISKOV.
(JOHN)
NAJVECJA
ARTERIJA
PRIZNANJE ZA USPEH
RAZVALINE NEKD. GL. MESTA KAMBODŽE
KNJIGA
ZEMLJE-
VIDOV
OTON
ŽUPANČIČ
SKLAD.
COPLAND
SPOZNA-
VANJE
NOVEGA
IGOR OZIM
VRSTA,
RED
EMIL
NOLDE
REŽISERKA
ZIJANIĆ
BENETKE
ENA OD NAŠIH OBČIN
SL. IGR. (MARKO)
NASILEN
VSTOP
KOŽNA
PLESNOBA
ZVEZA, POVEZANOST
SL. TV VODITELJ (LADO)
DEL
STOPALA
UTRIP
FR. SLIKAR IZ 19. ST. (GEORGES)
VDOLBINA V STENI
ANTON
AŠKERC
PRIPADNIK
SASOV
AM. JAZZ. PEVKA FITZGERALD
DISCIPLIN.
KAZEN
LAZ,
KRČEVINA
NOVA HIDROCENTRALA NA SOČI
NEKD. VZHODNO-AZIJ. UTEŽ. MERA
SPANSKI
NARODNI
JUNAK
SL. KIPAR
SMUČARKA
MAZE
KDOR
BRBLJA
PREIZKUS
ZNANJA
SNOV ZA GNETENJE
KRAJNA
PAŠMANU
PLEMIŠKI
NASLOV
DIH
OLIVER
TWIST
DICKENS CHARLES ZASLUŽEK ENEGA DNE
DEL
LJUBLJANE
ČEŠKI
NOGOMET.
VRATAR
(PETR)
OSEBNI
ZAIMEK
UTRIP
TRAM
OSTREŠJA,
ŠPIROVEC
IZDE-
LOVALEC
ŠKAFOV
OST,
BODICA
REKA NA POLJSKEM
STAROJUD.
KRALJ
RATKA,
RALKA
CIGAN
IT. GRADIT. GODAL
ŽUPNIKOV
POMOČNIK
OCVIRK
ANTON
TINA
GORENJAK
ZGOD. KRAJ PRI ZADRU
PRAVO
ENA OD PROJEKCIJ
KISELKAST OKUS VINA
HITRA
BOJNA
LADJA
ASTMA
SESTAV-
LJANJE,
POVE-
ZOVANJE
GORA V ŠVICI JOŽE HUDEČEK
ZEMLJIŠKA ENOTA V CELEM
MESTO NA PORTUGALSKEM
FR. PISATELJICA (FRAN-COISE)
AM. PISATELJICA NIN
KAČJI
UGRIZ
NORDIJ.
BOŽANSTVA
PRE-
BIVALEC
KATALONIJE
(ŠPANIJA)
VRHUNSKA FORMA V ŠPORTU
LOJEVEC,
SMUKEC
AVSTRIJ.
BIOKEMIK
POSEKA V GOZDU BOLNIŠKA POSODA ZA URIN
DEL
MOLEKULE
IZPAD,
IZGRED
DRAGA
AHAČIČ
DANSKA
GL. MESTO AVSTRAL.
GOROVJE NA KITAJ.
SAŠO
UDOVIČ
PEVKA
ČERNE
POGLAVAR
ŠIITOV
ZASTRU-
PITEV
ORGANIZMA S KISLINAMI
NEKD.
RUSKI
VLADAR.
NASLOV
OSTRIVEC
TELESNI
IZLOČEK,
URIN
KONEC,
ZAKLJUČEK
RADIJ
MESTO NA HRVAŠKEM OB REKI KRKI
LJUBIMEC
KIBELE
ORGAN
SLUHA
ZALOZBA
OBZORJA
KRAJNA
KOZJAN.
ŠTEVILKA
(STAR.)
KOVANJE
GRŠKI
BOG
VETROV
ATLETINJA
(BRIGITA)
SL. POET (FELIKSA.)
RAJKO
NAHTIGAL
SRBSKI
DENAR
PAUL
EHRLICH
MAJHEN
REP
NEKD. MAK. POLITIČARKA (VERA)
AFRIŠKA
JEZIKOVNA
SKUPINA
TELIČEK
KOFEINSKI
NAPITEK
KRUŠNI
OČE
PTICA
UJEDA
SL. PEVKA ZABAVNE GLASBE (MARTA)
KLICANA
BARVA
KART
LJUDJE
ISTE
BARVE
KOŽE
MUSLIMAN
HALJA
STIK
PLOSKEV
NESPRET-
NEŽ
LOJZE
POTOKAR
SODOBNI
SL.
SOCIOLOG
EVROPSKO
GORSTVO
GRŠKA
ČRKA
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa: PRIfAZEN-PRVI-POMLADANSKI-MESEC-ČESTITAMO-ZA-DAN-ŽENA-IN-ŽELIMO-TOPEL-MATERINSKI-DAN.
Izžrebani nagrajenci: 1. Žiga Šalej, Griže 31, Griže, 2. Boža Povalej, Prapreče 18, Vransko, 3. Marijana Meža, Koroška c. 15/b, Velenje. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €,
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 7. aprila 2009 (dopisnic, prispelih po tem datumu, ne bomo upoštevali).
Mladi in kmetijstvo
Udeležba na izobraževanjih slaba
Klemen Šalej
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo letno skupščino in društveni kviz Mladi in kmetijstvo, na katerem so nastopile tričlanske ekipe iz Petrovč, Šempetra, Gotovelj, Braslovč in s Polzele.
Predsednik društva Klemen Šalej je povedal, da združuje društvo vse mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline, tako tiste iz kmečkih družin, kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva. V društvu se učijo medsebojnega sodelovanja in dopolnjevanja, s tem pa bogatejšega življenja na podeželju. Aktivno sodelujejo v družbi in so ponosni, da živi-
jo na podeželju, in jih ni sram priznati, da so kmetje. Število članstva se intenzivno povečuje. Trenutno je v društvo včlanjenih 165 članov. Lani so bili zares delovni. Začeli so z obdelavo in oskrbo predstavitvenih hmeljskih nasadov v Žalcu, Levcu in Braslovčah, pripravili so regijske kmečke igre, se odpravili na strokovno ekskurzijo na Primorsko, se udeležili regijskega kviza Mladi in kmetijstvo ter sodelovali na številnih prireditvah.
Naloge v letošnjem letu ostajajo podobne lanskim. Največji cilj pa je včlaniti čim več mladih s podeželja v društvo, jih seznaniti z delom in
z njimi sodelovati na prireditvah, kjer bi promovirali delo društva in podeželje Spodnje Savinjske doline. Ker je bil občni zbor volilni, so za predsednika ponovno izvolili Klemena Šaleja.
Na kvizu Mladi in kmetijstvo, kjer je pet ekip odgovarjalo na vprašanja o gozdarstvu, nitratni direktivi in odnosih z javnostjo, je največ znanja pokazala ekipa s Polzele, druga je bila ekipa iz Braslovč, tretja ekipa iz Šempetra, četrta ekipa iz Petrovč in peta ekipa iz Gotovelj. Regijsko tekmovanje bo 4. aprila v Šentjurju, Savinjčane pa bo zastopala ekipa s Polzele. T. T.
Delegati in predsedniki osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in drugi gostje so se v Grižah udeležili občnega zbora Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline, ki združuje 124 čebelarjev in 1200 čebeljih družin. O delu v preteklem letu in načrtih za letos je govoril predsednik zveze Mile Gržina.
Med drugim je poudaril, da je bila udeležba na izobraževanjih slaba, letina medu povprečna, pohvalil pa je delo čebelarskih društev pri akciji Med v šole in vrtce za zajtrk, kjer so zbrali kar sto kilogramov medu in ga podarili vrtcem in šolam v Spodnji Savinjski dolini. Slaba je bila tudi udeležba čebelarjev na shodu v Celju. Uspešno pa so spremljali akcije Čebelarske zveze Slovenije in veterinarske fakultete na področju zaščite čebel in zatiranja njihovih škodljivcev, udeležili so se posveta čebelarjev v Mozirju in čebelarske maše v Preboldu in dobavili 24 ton sladkorja.
Letos bodo dali večji poudarek izobraževanju svojih članov in zaščiti čebel, se udeležili čebelarskega posveta v Mozirju, aprila bodo v Žalcu pripravili predavanja o čebelarjenju in pomenu medu za zdravje. Mašo za čebelarje pa bodo tokrat pripravili v Gotovljah, in sicer v spomin na pokojnega čebelarja Antona Rozmana. V okviru Jožefovega sejma v Petrovčah so prejšnji teden pripravili razstavo in okroglo mizo z naslovom Sodobno
čebelarjenje v sožitju s kmetijstvom.
V razpravi je bilo nekaj kritik, izrečenih na račun vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, zbora se namreč ni udeležil niti en župan ali podžupan vseh šestih občin, čeprav so bili vljudno vabljeni. V imenu Čebelarske zveze Slovenije in Zveze čebelarskih društev savinjsko-šaleške regije Saša je zbor pozdravil podpredsednik Franc Šmerc, pohvalil njihovo delo in zaželel tudi v prihodnje dobro bero medu. T. Tavčar
Ekipa s Polzele (Tadej Straža, Rok Satler in Rok Vasle)
Problem pisanje računov
Delavni in najštevilčnejši
Prvi z desne dosedanji in novi predsednik Franci Vratnik
Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki združuje 253 članov iz različnih krajev Savinjske doline in tudi od drugod, je po številu članstva in delavnosti eno najbolj množičnih in delovnih v Zvezi gobarskih društev Slovenije. Za uvod v četrti občni zbor so prisluhnili predavanju Antona Polerja, znanega mikologa iz Maribora, z naslovom Spoznavajmo in nabirajmo jesenske gobe.
Kot je na občnem zboru, ki je bil tudi volilni, povedal predsednik Franci Uratnik, so z opravljenim delom zadovoljni. Največji poudarek so dali ozaveščenosti in izobraževanju članstva s poudarkom na varovanju narave. Sodelovali so na dveh sejmih Turističnega društva Občine Polzela, pripravili razstavo, organizirali šest ekskurzij z nabiranjem gob in s strokovnim izobraževanjem. Veliko število članov se je udeležilo
spomladanske čistilne akcije, pet članov se je udeležilo seminarja za determinatorje - pripravnike, bili so na ekskurziji v Kočevskem gozdu in Beli krajini, pripravili so gobarski ples, obiskali so jih gobarji iz Kopra, za vzgled pa je postalo sodelovanje s polzelsko osnovno šolo.
Letos načrtujejo aktivnosti, podobne lanskim. Od maja do septembra bodo pripravili štiri gobarske ekskurzije oziroma srečanja, organizirali bodo izobraževanja, obiskali jih bodo gobarji iz Kopra, skrbeli bodo za varovanje okolja, sodelovali pri akciji čiščenja ter pripravili novoletni gobarski ples. Dogovorili so se tudi, da bodo svojim starejšim članom, posebno bolnim in tistim, ki pri aktivnostih ne morejo več sodelovati, namenjali kar največ pozornosti. Radi bi imeli tudi svoj društveni prostor, zato naprošajo tiste, ki imajo primeren prostor in
bi ga bili pripravljeni odstopiti, da jih o tem obvestijo. S tem bi razbremenili predsednika Francija, ki jih prijazno gosti v svoji hiši, vsi pa se zavedajo, da dolgoročno to ni primerno. Na zboru so enajstim članom podelili priznanja, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen Franci Uratnik.
Delo društva je med drugimi pohvalil polzelski župan Ljubo Žnidar. T. Tavčar
Predsednik krožka Domen Marovt in vodja Franci Lorger z novo številko glasila Orač
Stroka na prvem mestu
zi. Prvi dve predavanji s praktičnim prikazom so imeli na kmetiji Cestnik, in sicer prvo Tehnologija pridelave peškarjev ter novostih pri varstvu sadnega drevja s praktičnim prikazom potrebnih tehnoloških znanj za peškarje in drugo Koristni in škodljivi organizmi v rastlinski pridelavi v luči sprememb klimatskih razmer. V sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor se bodo letos odpravili na strokovno ekskurzijo v Francijo in morda tudi v Avstrijo.
Ker je bil občni zbor tudi volilni, so za novega predsednika izvolili Simona Arnška iz Gorice pri Šmartnem, upravni odbor pa bo še naprej vodil Anton Toman iz Prebolda. Prvič so podelili tudi nazive častni član društva. Naziv so prejeli Simon Napotnik, Zlatka Gutman Kobal, Milan Žolnir, Andrej Aškerc, Mira Vrisk in Ivan Glušič. T. Tavčar
Sadjarji Društva sadjarjev celjske regije so se v Šempetru v Savinjski dolini zbrali na rednem občnem zboru, ki je bil tudi volilni. O delu društva, ki šteje 48 članov, je poročal predsednik mag. Ivan Glušič in poudaril, da so tudi v preteklem letu vso skrb posvetili predavanjem v okviru slovenskega kmetijskega okoljskega
programa varstva sadnega drevja in se odpravili na strokovno ekskurzijo v Slovenske Konjice, kjer so si ogledali znano podjetje Zlati grič. Po krajši razpravi so sprejeli program dela za letošnje leto.
Tudi letos bo osnovni cilj društva strokovno izobraževanje. Tako se bo čez leto zvrstilo več predavanj s praktičnimi prika-
Listino častnega člana Društva sadjarjev celjske regije sta podelila dosedanji predsednik Ivan Glušič in novi predsednik Simon Arnšek
Združenje za medsebojno pomoč Strojni krožek Savinjska dolina, ki združuje 270 članov, je v dvorani zadružnega doma v Petrovčah pripravilo redni letni občni zbor. Iz poročil predsednika strojnega krožka Domna Marovta in vodje Francija Lorgerja je razvidno, da so lani opravili 8153 delovnih ur. Največkrat kmetje naročajo baliranje krme, oranje, brananje, delo v gozdu, žetev, prevoze in še nekatere druge storitve. Med najpomembnejšimi prireditvami je bil prvi traktor pulling v Sloveniji, ki so ga pripravili v Gotovljah pri Žalcu in ga je kljub slabemu vremenu obiskalo okrog šest tisoč obiskovalcev. Pripravili so tudi strokovno ekskurzijo v Luksemburg in izpeljali organizacijo Demo 2008.
Načrt dela za letos je v veliki meri podoben lanskemu. Prizadevali si bodo za pridobivanje novih članov ter pisanje računov. Zbor so zaključili s predavanjem o hibridnem izboru podjetja Pioneer in o biognojilu, ki gaje predstavilo podjetje Vender, d. o. o. Zbora se je udeležilo okoli sto članov, vsi so prejeli tudi letošnje glasilo Orač, v katerem v uvodniku predsednik Domen Marovt piše o dosežkih krožka v preteklem letu, svetovni gospodarski krizi in najustreznejši trasi tretje razvojne osi. Zanimivi so tudi prispevki o programu razvoja podeželja, recesiji po podeželsko, spremenjenih podnebnih razmerah, delu v hmeljiščih in drugem.
T. Tavčar
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00 17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
instatačije. marcen@siol.net www.instalacije-marcen.si
marčen ®®«
instalacije
„ a 2anes'iWa tehno l0gii
°vdtivna, varčna, z
Ciril Marčen s.p. Matke 18, 3312 Prebold TEL. : 03 714 03 02 GSM: 041 402 443 GSM: 041 672 107
^ t'aš don'
toplotne črpalke Spillarli1
plinski kondenzacijski kotli, sončni in zemeljski kolektorji
NOVO : LITOŽELEZNI KOTLI NA TRDA GORIVA
pooblaščeni servis Vailant
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC »
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
24 UR
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
|l
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE. UREDITVE MEJ. OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, ^	|%v	MERITVE ZA PROJEKTIVO,
Jg^L	INŽENIRSKA GEODEZIJA,
1 1	GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o.
Celjska cesta 3 a, 310 ŽALEC, tel.: 03/713 20 50
Na podlagi določil Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline (ULRS 139/06) razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI.
Psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo starost treh mesecev.
Pse privedite na katerokoli mesto cepljenja. S SEBOJ PRINESITE TO OBVESTILO IN POTNI LIST OZIROMA EVIDENČNI KARTON O CEPLJENJU.
Upravna taksa, veterinarska storitev in DDV znašajo ob skupinskem cepljenju 34,89 EUR.
Obveščamo vse lastnike psov oziroma naše stranke, da lahko privedejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan, razen ob nedeljah, vse leto.
Ambulantni čas:	Žalec	Vransko, Polzela
ponedeljek-petek	8.-12. ure in	14.-18. ure	8.-9. ure
sobota	8.-11.	ure
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE TO OBVESTILO IN KNJIŽICO!
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA!
Direktor
FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA
Sobota, 28. 3. 2009		Četrtek, 2.4. 2009	
8.00 Ložnica	pri gasilskem domu	8.00 Male Braslovče	pri stari sušilnici
8.45 Vrbje	pri gasilskem domu	9.00 Letuš	pri Rovšnik
9.30 Šempeter	pri zadružnem domu	9.30 Letuš	pri Flere
10.15 Dobertešavas	pri Franju Divjaku	10.00 Podvrh	pri Dragu Maroltu
10.45 Žalec	v veterinarski ambulanti	10.30 Dobrovlje	pri Francu Vratniku
		11.00 Dobrovlje	pri domu borcev
Ponedeljek, 30. 3. 2009 8.00 Zabukovica	pri gasilskem domu	11.30 Dobrovlje	pri Francu Ramšaku
8.30 Zabukovica	pri Minervi	Četrtek, 2.4. 2009	
9.00 Zabukovica	Kurja vas - pri križu	8.00 Hramše	pri Pušnik
9.30 Pongrac	pri Uduč	8.30 Velika Pirešica	pri Fervega
10.00 Pongrac	pri Matijeve	9.00 Pernovo - Gorca	pri vodovodu
10.30 Sp. Griže	pod Naprud. klancem	9.30 Pernovo	pri gasilskem domu
11.15 Zahom	pri Poteko	10.00 Železno	pri Križan
11.45 Zahom	pri Pinter	10.15 Podgora	pri Podpečan
12.30 Liboje - Zagreben	pri Švare	10.30 Podgora	pri Janezu Žonirju
13.00 Brnica	pri Keiner	11.15 Galicija	pri zadr. domu
		11.45 Zavrh	pri zbir. mleka
Torek, 31. 3. 2009		12.15 Mala Pirešica	pri zbir. mleka
8.00 Prelska	pri kapeli	12.45 Arja vas	pri zbir. mleka
8.30 Vinska Gora	pri zadr. domu	13.30 Drešinjavas	pri Drev
9.00 Pirešica	pri Drev	14.00 Levec	pri Strenčan
9.30 Lipje	pri Vranu		
10.00 Lopatnik	pri Zajc	Petek, 3.4. 2009	
10.30 Janškovo selo	pri cerkvi	8.00 Zakl	pri Šeligo
11.00 Črnova	pri Pavlu Jevšenaku	8.30 Trnava	pri Zadobovšek
11.30 Črnova	pri Breci	9.00 Šentrupert	pri Miri Lešnik
12.00 Stebovnik	pri uti	9.30 Orla vas	pri Cafuta
12.30 Podkraj	pri Kutičan	10.00 Topovlje	pri Završnik
13.00 Ponikva	pri zadr. domu	10.30 Parižlje	pri Božič
13.30 Studence	pri kapeli	11.00 Kamenče	pri Francu Bašu
14.00 Studence	Vrhe	11.30 Podvrh	pri Turnšek - Rak
		12.00 Sp. Gorče	pri Jožetu Puncerju
Sreda, 1.4. 2009		12.30 Braslovče	pri Francu Ušenu
8.00 Gotovlje	pri zadr. domu	13.15 Gomilsko	pri KZ Gomilsko
8.30 Gotovlje - Jedert	pri Nahtigal	14.15 Grajska vas	pri gasilskem domu
9.00 Gotovlje - Zalog	pri Zupanc		
9.15 Zalog	pri trafopostaji	Petek, 3. 4. 2009	
9.30 Podlog	na križišču	8.00 Dobrič	pri Drobež
10.00 Zg. Grušovlje	pri Črepinšek	8.30 Dobrič	pri gostilni Zabukovnik
10.15 Sp. Grušovlje	pri Hramec	9.00 Lovče	pri Krašovec - Melanšek
10.30 Roje	pri zbir. mleka	9.30 Andraž	pri Vaši
11.15 Griže	pri zbir. mleka	10.00 Andraž - Podsevč.	pri Satler
12.00 Migojnice	pri Leskovšek	10.30 Založe	pri Likeb
	'	11.00 Založe	pri Čede
Sreda, 1.4. 2009 8.00 Podvin	pri Malik	11.30 Založe	pri Rakun
8.30 Polzela	pri veterin, ambulanti	Sobota, 4.4. 2009	
9.15 Breg	pri Okorn	8.00 Petrovče	pri zadr. domu
10.00 Ločica - Polzela	pri Smrečnik	8.45 Kasaze	pri Arčan
10.15 Ločica - gmajna	pri Srebučan	9.15 Liboje	pri Škoberne
11.00 Kale	v vasi	10.15 Liboje	pri Frece - sklad, goriva
11.15 Kale	Grče	10.45. Žalec	v veterinarski ambulanti
11.45 Ruše	pri Kramer		
Priporočamo vam, da poskrbite za zdravje vaših živali tudi s preventivnimi ukrepi:
s cepljenjem psov proti kužnim boleznim (paravirozi, pasji kugi, nalezljivemu hepatitisu, leptospirozi, coronavirusni infekciji) in
s cepljenjem mačk proti kužnim boleznim (kužnemu nahodu, mačji kugi, mačji levkemiji), z rednim odpravljanjem notranjih zajedavcev (vsaj trikrat letno).
Opazovanje neba na Polzeli
TD Polzela pripravlja ob dnevu Zemlje in vesolja 21. aprila v sodelovanju z Aleksandrom Kersteinom zanimiv program, ki se bo začel z razstavo Zemlja in vesolje v mali dvorani Kulturnega doma Polzela. Razstavo bodo pripravili v treh sklopih, in sicer zemlja in vesoljsko okolje, astronomija in človek osvaja vesolje.
Na'dveh predavanjih z naslovom Od astronomije do vesoljskih poletov bodo govorili o tem, da je Zemlja zibelka človeštva, vendar človek ne ostane vse življenje v zibelki. Skupaj z astronomskim društvom iz Velenja bodo na šolskem športnem igrišču pripravili organizirano opazovanje neba z naslovom Pokukaj v nebo. Seveda bo vse odvisno od vremenskih pogojev. T. Tavčar
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net.
UREJANJE OKOLJA
Darja Lorber s.p.
Gsm: 031 568 002 031 656 002
-	urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
-	popravila kovinskih izdelkov
-	popravila kmetijskih strojev
-	zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
-	ravnanje z nenevarnimi odpadki
MALI OGLAS
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE DREVES, tudi večjih in na težje dostopnih mestih - odvoz. Inf.: 031 786 975.
Naročila na dSM,- 041 911-007
JM&MOBMJ&P&MPMilUr POPUST7//
Kamnoseštvo Marjan Amon it Šmartna v Notni dolini vam nudi 20% timaki popust ta spomenike, naročene do konea marea.
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in babice
MARTINE KRAJNC
iz Tabora
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala osebju internega oddelka na Onkološkem inštitutu, gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi Morana ter govorniku za izrečene poslovilne besede.
Vsi njeni
POGREBNE STORITVE
Wan Ropotar, s.p.
tet.: 700 H 85 GSM: 01,1 613 269 GSM: 061 768 906
Starot/aška ut. 12, Šempeter betoi/ni čas: od 00. do 26- are
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate'bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, pradeda, brata in tasta
FRANCA HRIBOVSKA
izDrešinje vasi (30. 3. 1917-10.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja.
Posebej se zahvaljujemo družini Vošnjak in družini Janeza Dreva za pomoč in pozornost v njegovih zadnjih letih življenja, patru Vančiju za opravljeno sv. mašo in cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpeto mašo, moškemu pevskemu zboru iz Petrovč za odpete žalostinke, gasilcem PGD Drešinja vas, Društvu upokojencev Petrovče, gospodu Banku za besede slovesa in pogrebni službi Morana.
Žalujoča: hči Anka in sin Franci z družinama

»Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.«
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža
JOŽETA ZBICAJNIKA
s Polzele
(13. 1. 1938-28. 2. 2009)
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji življenjski poti, mi izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter za maše in potrebe cerkve. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen cerkveni obred in pevcem okteta Lastovka za odpete žalostinke. Prisrčna zahvala govornici za tople besede, podjetju Garant ter pogrebni službi Morana.
Žalujoča: žena Ivica
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni!
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica in tašča
ANGELA SIBILA roj
GERMADNIK
iz Matk 74
(28. 5.1924-11.2. 2009)
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem .	za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za sveče.
Posebna zahvala kolektivom JZ Vrtci Občine Žalec, Expert Celje in Uniforest Petrovče, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, gospe Ivanki za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, Pihalnemu orkestru Prebold in gospodu Marku za odigrane ter skupini IDILA za odpete žalostinke.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 15. aprila 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Srce ti v prsih nehalo je biti, ne čutiš bolečin več in nemira, od nas smo dovolili ti oditi, čeprav srce od žalosti nam hira.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedija
MIHAELA COKANA
iz Podkraja 12 b, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala snahi za vsestransko pomoč in nego v času bolezni.
Hvala gasilcem za častno stražo in govor, praporščakom, pevcem, govornici, sosedom za nudeno pomoč, gospodu župniku in patronažni sestri ZD Žalec, pogrebni službi USAR in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice in prababice
DRAGICE MARIJE JANEŽIČ roj. HLASTEC
iz Griž 65
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, za izraze sožalja in nudeno pomoč.
Hvala Domu upokojencev Polzela za skrb in nego. Vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Drago, Ivan, Jože ter brata Marjan in Dani z družinami ter vnuki in pravnuki
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal...
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA SVET
iz Matk 22
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja.
Hvala PGD Matke, predstavnikom Društva upokojencev Prebold in MO društva invalidov Žalec. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, domačim pevcem, osebju Doma starejših občanov Laško in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
Bolezen je bila močnejša od tvoje volje - želje do življenja.
ZAHVALA
ZVONKO TURNŠEK
s Polzele 210 (3. 2. 1952-4. 3. 2009)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem TN Polzela, Gorenja - 2 trak KA in Turne Velenje, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala Ocvirkovim iz Ločice, Marici Hribernik, zdravnikom in sestram Splošne bolnišnice Celje, Bolnišnice Topolšica in OI Ljubljana, patronažnima sestrama Tajani in Urški, dr. Cukjatiju, dr. Rezarjevi, dr. Jernejšku, sestri Jožici, reševalcem, gospodu župniku, organistki, trobentaču, govornici za poslovilni govor ter pogrebni službi Morana.
Vsi njegovi
Naj jim ostanem v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja z žuborečo pesmijo.
Naj ostanem kot kruh na mizi za vse, ki se ustavijo spotoma. (Neža Maurer)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega in skrbnega moža, atija, dedka, tasta, brata in strica
CIRILA HRIBARJA
upokojenega tapetnika iz Petrovč 59 (26. 6. 1928-19. 2. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej Nadi in Jerneju, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku p. Vančiju Arzenšku za opravljeni cerkveni obred, gospodu Henriku Krajncu za besede slovesa in APZCelje za odpeti žalostinki.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in mu prižigate svečke.
Pogrešali ga bomo: žena Ivanka, hči Mojca, vnuka Jaka in Martin, zet Janez ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedi, pradedi brat in stric
MIHA JEVŠEVAR
iz Dobriše vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala pogrebni službi Ropotar in govornici gospe Ivanki, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču in patronažni sestri Idi.
Žalujoči: vsi njegovi
Še v sanjah slišim Tvoj korak, kot da si blizu - tu nekje.
Saj srce se ne sprijazni s tem, da od tam, kjer si, vrnitve ni.
V SPOMIN
DUŠANU MIKLAVCU
(4. 4.1946-1. 4. 2006)
Dragi, zelo Te pogrešamo.
Tvoji najdražji
Solza na licu se je posušila, brazgotina v srcu se nikoli ne bo zacelila.
Slika tvoja za vedno bo ostala in spomin nate, da bila si zlata mama. POGREŠAMO TE VSAK SLEHERNI DAN.
V SPOMIN
4. marca je minilo tri leta, ko nas je zapustila mamica, omica, tašča
AMALIJA RAJH
iz Braslovč (9. 7. 1939-4. 3. 2006)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji v spomin prižgete svečko.
Hči Danica in sin Marjan z družinama
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in brata
KARLIJA KISLINGA
iz Kasaz
(10. 9. 1946-6. 3. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovalcem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvala pogrebni službi Ropotar, hvala govorniku, pevcem, trobentaču, gospodu župniku in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec.
Žalujoči: vsi njegovi
»Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza.
Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih ostala boš do konca dni.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
MARIJE ZUPANC
iz Zabukovice (19. 10. 1943-18. 2. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali v času težke bolezni, ji namenili prijazne misli in tople besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje ter za sv. maše.
Hvala sodelavcem Kili Liboje za izkazano pomoč. Zahvaljujemo se osebju Doma oskrbovancev Polzela, pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, pevcem ter Godbi Zabukovica. Posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Zabukovica za sodelovanje ob poslednjem slovesu od naše mame. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
»Zlato si srce imela, vedno le za nas živela, veliko lepega nam dala, zato ob slovesu hvala ti, mama, hvala...«
Vsi njeni: hči Alenka z možem Milanom, vnuk Aleš z Anjo, vnuk Andrej s Saro ter pravnuk Mai
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame in stare mame
MARIJE
PRAPROTNIK
iz Braslovč
(16. 2.1927-10. 1.2009)
se iskreno zahvaljujemo najbližjim sorodnikom, Bolnišnici Topolšica ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam pomagali ter našo mamo pospremili do zadnjega počivališča.
Žalujoči: sin Boris in hči Marija z družino
»Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate bo živel...«
ZAHVALA
Za vedno je odšel od nas dragi oče, dedek in pradedek
PETER GREGUR
iz Ojstriške vasi 38 a (4. 9.1935-22. 2. 2009)
Zahvaljujemo vse vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, za pisna in ustna sožalja.
Hvala vsem zaposlenim doma ostarelih za lep odnos do očeta ter vsem, ki ste ga tam obiskovali. Hvaležni smo dr. Kočarjevi iz Bolnišnice Topolšica za lepe besede, župniku gospodu Martinu Cirarju in gospodu Leopoldu Selčanu za lepo opravljen cerkveni obred.
Hvala trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Na njegovo željo smo se od njega poslovili v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi
Dragemu možu in mami
V SPOMIN
IVO
BLATNIK
iz Kasaz
(7. 3. 1936-3. 3. 1999)
Zelo te pogrešamo, dragi mož in ati.
Žena Hermina, hčeri Zvezdana in in Zdenka z družinama
FANI
VIPOTNIK
iz Zabukovice (2. 10. 1911-3. 3. 1963)
Še vedno si z nami v naših srcih, ljuba mama.
Hči Hermina, vnukinji Zvezdana in Zdenka z družinama
Minilo je deset let od smrti dragega moža in 46 let, odkar smo ostali brez moža in drage mame.
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Vajini naj dražji
Kdorkoli mi ga je že vzel, hvaležna sem, da ni bolj trpel.
Z njegovo pokončno držo bomo šli naprej.
Naj spočije si njegovo srce,
naj spočijejo si njegove delovne roke.
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega moža, atija, brata, svaka, strica
BOGDANA ŠALEJA
iz Gorice pri Šmartnem 49 a, Celje (8. 12. 1962-13. 2. 2009)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu duhovniku Janezu Zupancu za opravljen cerkveni obred in mašo, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, Gasilskemu društvu Drešinja vas, njegovim poslovnim partnerjem in kolektivu Seles transport trgovina iz Levca za pomoč in razumevanje. Hvala tudi njegovi zdravnici, gospe dr. Majdi Kočevar iz Bolnišnice Topolšica. Dragoceno je bilo življenje, ki smo ga preživeli skupaj.
Žalujoči: žena Suzana, sinova Boštjan in Luka, brat Slavč z družino in svak Borut s Sašem
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Šempetrski ribiči v eni izmed svojih akcij
Izlov rib v Strugi
Ribiška družina Šempeter skrbno gospodari z ribolovnimi in gojitvenimi vodami. Tako vsako pomlad pripravi izlov rib iz gojitvenih voda.
V letošnji akciji v podvinski Strugi je sodelovalo 24 članov, ki so jim priskočili na pomoč tudi ribiči iz pobratene ribiške družine s Ptuja. Delali so v dveh ekipah.
Kot nam je povedal gospodar družine Drago Vrečar, so izlovili 1524 merskih postrvi, okrog 300 kilogramov ribjega drobiža in 1600 kilogramov merskih podu-sti, ki so jih spustili v ribolovne vode. Konec aprila bodo v Strugo vložili 8 tisoč mladic postrvi in 150 tisoč zaroda podusti. T. T.
Tereza Kesovija navdušila na Vranskem
Roman Brglez, Suzana Felicijan in Tereza Kesovija
y§ « j	
	
Koncert legendarne hrvaške pevke Tereze Kesovije je nedvomno nekaj, kar ostane globoko v srcu in spominu. S svojim petjem, izjemnim glasom, eleganco, prisrčnostjo, neposrednostjo, ... se tudi po tolikih letih ustvarjanja dotakne marsikoga.
Tako je bilo tudi na koncertu na Vranskem, kamor sta jo po desetih letih ponovno povabila Roman Brglez in Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko. V tem času je bila tudi na koncertni turneji po Sloveniji in ker je imela lepe spomine na Vransko, se je z veseljem odzvala
povabilu. Svojemu zvestemu občinstvu se je predstavila s programom, ki ga je izvedla v svetovno znani pariški dvorani Olympia, kjer je do zdaj natopila že štirikrat. Obiskovalci so lahko prisluhnili številnim uspešnicam. Za pristnejši stik s slovenskim občinstvom je zazvenela tudi kakšna slovenska pesem. Poudarila je, da je Slovenija zanjo njen drugi dom, Slovenci pa njeni bratje in sestre, ki jih ima zelo rada. Dodala je tudi, da ni narod tisti, ki ustvarja napetosti med narodi, ampak politiki in politika. Ljudje se imamo in se mora-
mo imeti radi, politiki pa naj gredo ..., saj veste kam. Tereza Kesovija, ki s svojimi 71 leti izžareva tolikšno energijo, ljubezen in življenje, kot le redkokdo v glasbenem svetu, je na Vranskem ustvarila res čudovit večer. D. N.
Žena - mati
V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli so člani likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Polzela v petek zvečer odprli razstavo likovnih del na temo Žena - mati.
O razstavi, ki je ena od prvih prireditev ob letošnjem praznovanju 110-letnice društva, je govoril predsednik Marko Slokar. Na razstavi, ki bo na ogled do 29. marca, 17 članov likovne sekcije razstavlja 41 likovnih del v različnih tehnikah. V kulturnem programu sta nastopili na kitari Ema Podbregar in flavti Katarina Slokar pod mentorstvom Mije Novak. T. T.
PONIRKOV INFO CENTER ob ribniku Vrbje
Odpiralni čas:
PETEK	od 15. do 18. ure
SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI	od 11. do 18. ure
Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto.
David Brinovec na SP
Medeno sladke pregrehe
V	Rogaški Slatini je potekalo letošnje državno prvenstvo mladih v šahu. Iz šahovskega kluba Žalec je na tekmovanju nastopilo kar pet mladih šahi-stov, ki so se odlično uvrstili: David Brinovec 1. mesto v kategoriji do 8 let, Miha Bom-bek 5. mesto v kategoriji do 10 let, Nejc Flander 6. mesto v kategoriji do 16 let, Andraž Stariha 13. mesto v kategoriji do 12 let in Šimen Ribič 17. mesto v kategoriji do 10 let.
V	pospešenem šahu sta nastopila David Brinovec, ki je v starosti do 8 let osvojil prvo mesto, in Miha Bombek, ki je osvojil 9. mesto. Izreden uspeh je dosegel David Brinovec, ki je v devetih partijah počasnega in devetih partijah pospešenega šaha premagal vse nasprotnike in ni oddal niti remija in se tako uvrstil na svetovno
David Brinovec
mladinsko prvenstvo, ki bo novembra v Antaliji v Turčiji. Čestitamo vsem igralcem za
lep uspeh, Davidu pa želimo veliko uspeha na svetovnem prvenstvu.	T. T.
Utrinek z razstave
Čebelarstvo v Savinjski dolini praznuje 100. obletnico. Jubilej, ki so si ga članice Društva podeželskih žena občine Žalec postavile za rdečo nit na 21. Jožefovem sejmu v Petrovčah. Pripravile so tečaj in razstavo na temo medu, njegove uporabe v kulinariki in v našem vsakdanjiku.
Med je popolnoma naravno živilo, je neposreden dar narave in je najstarejše sladilo. V hitrem tempu življenja nam pomaga krepiti in ohranjati zdravje. Med je odličen vir energije in mineralnih snovi ter -omogoča boljšo izrabo drugih snovi v hrani. Med ni le sladilo, temveč odličen dodatek, ki daje jedem polnejši okus. Na kuharskem tečaju so podeželske žene odkrile številne možnosti uporabe medu pri pripravi sladkih jedi in napitkov. Pripravile so različno drobno pecivo, medene kolače in pite, iz bele in polnovredne moke, iz kosmičev in kaš. Vsem je bilo skupno to, da jim je bil dodan med. Na tečaju pa so postopoma pričele preizkušati tudi stare in nove recepte iz hmeljevih vršičkov. Na razstavi smo si lahko ogledali tudi
slano pito s hmeljevimi vršič- vršički in hmeljeve vršičke v ki, jajčno omleto s hmeljevimi listnatem testu.	T. T.
Polja "obdelali" prašiči
Na desetine hektarjev kmetijskih zemljišč po obronkih Spodnje Savinjske doline po novem izgleda takole. Fotografija je posneta v Zahomcih nad Vranskim, podobno stanje bi našli tudi na Zaplanini, v Zaja-sovniku, po Jeronimu, Vologi, Čreti, Praprečah, na Črnem Vrhu, Miklavžu nad Taborom, po Mariji Reki in še kje.
»Obdelana« polja so delo vse
številnejših divjih prašičev. Lovcem menda predpisi prepovedujejo streljanje lanščakov, svinje pa so breje in jih je nemoralno streljati. Kmetovalci se zavedajo, da je sožitje človeka, rastlin in živali nujno potrebno, da je trajnostno kmetovanje in pridelovanje hrane predpogoj preživetja, a zagotovo niso zadovoljni, da vse številnejše živali povzročijo tudi vse več škode.	T. T.
Travnik, ki so ga ponoči »napadli« divji prašiči