Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 29. februarja 1956 Štev. 50. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Gena 1 Din v K a' r VECERNIK U»e*w*tvo in uprav«; Maribor, Oosposka ul. / loiaion uradniMva 3440. uprava 346- TBPTHP 1PB 3HL 99 _ «_••_ i. .k 4n H iFRNR ^ ^ Ura*M*tvo in uprav«; Maribor, Gosposka ul. U - i aloton uradniMva 3440, uprav« 3481. Lsba)a r««pa npdelj« >n praznikov v««k dan ob 14. uri / Valja msssfino prsjsman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelak ..Jutra*1 v Ljubljani / Postni čekovni račun 4L 11.409 JUTRA 'fv jtGfGaki fm ^ laponskem: boji in zmešnjava W ASH1NGT0N. 29. februarja. Po za-iiesljivih poročilih iz Japonske, je polo-,arnkaj popolnoma v rokali armade, hšljeni so pučisti in »lojalni« vladni veliki oddelki, ki simpatizirajo s pučisti. 1°'' pučsti in kopno vojsko ni v pre. *aJi političnega položaja nikakšne raz-hke. Tako pučisti kakor tudi ostala vojaka. zahtevajo direkten vpliv na vladne P°slo in preko vlade na mikada. So-plasno se zahteva takojšnji razpust ta-kozvanega >Genro«. to je tajnega cesarjevega sveta, ki ga tvorijo najstarejši japonski državniki. So to pretežno gospode, ki so stari 70 in več let. Značilno da niso hoteli vladni oddelki streljati ,la pučiste, s čimer se je položaj še zao-5tril, i/sa armada je postala nezaneslji-J!a- Edino upanje vlade je mornarica. od nekdaj sta namreč vojska in mornarica druga na drugo zelo ljubosumni. '' mornariških krogih zelo obsojajo se-anji upor, posebno jih je vznemiril umor •ain. predsednika Okade, ki je bil kot a,hniral zelo popularen. Tokijska garnira je po sodbi vojaških krogov skrajno Pezanesljiva. Kronski svet je v perma Pcntnem zasedanju in išče iz zagate pri ‘Pernega izhoda. Stroga cenzura preprede, da hi katerakoli vest nekonlroli-raiia zapustila otočje. PARIZ, 29. februarja. Iz Šanghaja po-r°čajo, da je agencija Domej objavila hr z°javko iz Tokija, v smislu katere so oporniki obljubili, da bodo ob 13.30 japonskega časa zapustili Tokio. Iz Tokija Poročajo, da so tatnošnji listi prinesli 'est, da bo nova nacionalna vlada moč. I,e roke. SINGAPORE, 29. februarja. Ob 1. po-Poldne so poročali iz Tokija, da so uporni kapitulirali. V Tokiju je zadovoljno, ker se je upor tako srečno zaklju-ker je vsak čas grozila nevarnost dr* *avljanske vojne. Tokijski dopisnik Keltovega časopisnega koncerna poroča: '"pomnite se skavtskega gesla — Bodite Pripravljeni!« Iz tega je možno razvideti, a se razvijajo dogodki na Japonskem v Pravcu. radi katerega je potrebna naj-'rrja opreznosl. Brzojavka je očividno akn stilizirana radi japonske cenzure. ,U(‘i poroča tisti dopisnik, da je japon ministrstvo zunanjih zadev zapro-, ° vse inozemske poslanike, da opozo-člane svojih kolonij, da sc no po-' ai«jo na ulice. r LONDON. 29. februarja. Pred Tokijem 0 zbrani oddelki vojne mornarice. Mor-^Gški strelci se neprekinjeno izkrcajo na kopno. Po poročilih potnikov iz ^Donske, ki zapuščajo na ta ali oni na-n otočje, je mogoče edino izvedeti po* jjuezne vesti. Po vse Japonskem je ve-? razburjenje, ki postaja vedno večje. 1 t^GHAJ, 29. februarja. Po poročilih ii 80 se pričeli v Tokiju vroči bo- J j so bili zelo krvavi, pri čemer so si a' nučisti in formacije kopne vojske ei!i. mornariški oddelki pa na drugi Podrobnosti še niso znane. Slej* Jrei. držijo pučisti zasedeno poslopje raiijega ministrstva in policijskega ^dsednlštva. Ker so ostala vsa dose* kad P0Ra!*ania brezuspešna, je dal ml* kpr)0 Pove^e za osiro postopanje proti vr.rn*k°m in se s tem smatra kriza na ,}a l,,1eu svoje napetosti. Vse kaže, da se °nski nahaja pred krvavimi dogodki. RSAVA. 29, februarja. Japonski do- ročila iz Moskve veliko nervoznost v sovjetskih vodilnih krogih. Komisar narodne obrambe Vorošilov, ki se nahaja na Kavkazu, se je z letalom vrnil v Moskvo. Dej sovjetske vojske na Dalnjem vzhodu se nahaja v alarmnem stanju negu* *k>dk 1 so povzročili, kakor se glasijo po- V Abesiniji: Fantastične vesti okoli seve osebnosti DJIBOUTL 29. februarja. Agencija Štefani poroča fantastične vesti o tem, da je ueguš težko ranjen in da je švedski zdravnik dr. Hanncr nudil v Dessiju prvo pomoč. — Ras Kasa naj bi v zvezi s tem hotel zasesti prestol. — Havas pa poroča, da javlja abesinska vlada, da je zdravje cesarja Haila Selasija odlično in da so neresnične vse govorice, da je cesar zbolel, oziroma, da je bil ranjen. LONDON, 29. februarja. Reuter poroča na podlagi abesinskih informacij, da v dvorani sv. Jeronima v Zagrebu sestanek, na katerem so govorili dr. Budisav-ljevič, Vjekoslav Vilder in Sava Kosano-vič. Demonstracije so bile v Zagrebu včeraj ob priliki 40 letnice smrti dr. Ante Starčeviča. Pri tem je neka skupina razbila okna in stekleni portal Jugoštampe, kjer se tiskajo »Novosti« nakar je policija demonstrante razgnala. V glavno upravo OUZD v Zagrebu so imenovani v ravnateljstvo Anton Rojina in Ivan Avsenec iz Ljubljane, za namestnika Joža Gašperšič in Ivan Vogrinec. Za redna člana iz skupine delavcev sta imenovana Viktor Kozamernik iz Ljubljane in Jože Lekan, bančni ravnatelj iz Maribora, za namestnika pa Vinko Cuderman iz Ljubljne in Ivan Majeršič iz Tržiča. V nadzorni odbor je imenovan za člana iz skupine delodajalcev pa Franjo Žebot, zavarovalniški ravnatelj iz Maribora. Nova radijska postaja centralnega pres biroja bo pričela delovati z 8, marcem v Beogradu. Orkan je razsajal v delih Hercegovine je radi tega moralo več ladij in parnikov vrniti v splitsko luko. NOVI NEMŠKI POSLANIK V PARIZU-BERLIN, 28. februarja. Za novega nemškega poslanika v Parizu je bil imenovan dosedanji nemški poslanik v Mad ridu grof Welezek. Uoiiluiu Hkusttotslu so Abesinci izvojevali pri Aksumu novo bi je med postajama Jablanice in Prenja zmago in da so tamkaj uničili italijan- Prevrnil 8 vagonov tovornega vlaka. Tu-sko kolono, v kateri je bilo več sto ljudi, di je razsajalo neurje na Primorju in se DJIBOUTI, 29. februarja. Negušcvi —«——m—— imuimi svetovalci so svetovali po vesteh iz Dcsi-ja negušu, da sc poda na fronto in prevzame poveljstvo proti Italijanom, ker bi bil edino tako zajamčen uspeh. Tudi naj bi neguš strl samovoljo poedinih abesinskih rasov. t DOLO, 29. februarja. V mesto Skore, 150 km od Negeli, so udrli abesinski oddelki in pričeli mesto pustošiti. Motorizirani italijanski oddelki so stopili v akcijo, v bližini nekega gozda pa se je nenadoma pričel usipati na italijansko ko lono pravcati svinčeni dež, nakar so sc Abesinci zopet umaknili. K VOLITVAM V BAŠKI- Pri nedeljskih občinskih občinskih volitvah v Baški, znanem kopališču na o-toku Krku. je dobila lista HSS 636 glasov, nevtralna lista 41. Liste JRZ ni bilo. INTERPELACIJA RADI ZAPLENJENE RESOLUCIJE. Beograjska »Politika« poroča, da je bila na torkovi seji narodne skuščine med drugim prečrtana interpelacija predsednika Neodvisnega poslanskega kluba posl, Milana Božiča zaradi prepovedi časopisne objave resolucije JNS z njene beograjske konference. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je pristal na zahtevano nujnost te resolucije. ipominiaite se €§*§§ ODMEVI K FRANCOSKO SOVJETSKEM PAKTU. LONDON, 29. februarja. V britanskih političnih krogih se je sprejela ratifika- Mariborski mestni svet je imel sinoči v mestni posvetovalnici svojo letošnjo tretjo sejo. Sejo je otvoril mestni predsednik g. dr. J u v a n in so po določitvi overovateljev sejnega zapisnika takoj cija froncosko sovjetskega pakta zelo sledila poročila posameznih odsekov ugodno. Ponekod obstoji bojazen, da bi se splošni položaj lahko poslabšal, če bi Nemčija videla v tem obkroževanje Nem čije. VARŠAVA, 29. februarja. V poljskem tisku se zavzema ostro odklonilno stališče proti francosko sovjetskemu paktu. Hame vesli Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela včeraj v avdienco novega grškega poslanika na našem dvoru Konstantina Sakela- rokula. Upokojen je bil naš poslanik v Tirani Jovan Djonovič. Seja finančnega odbora sc je odgodila, in sicer radi seje ministrskega sveta, ki je ob času napovedanega pričetka seje finančnega odbora še trajala. Ministrski svet je glasom poročil iz Beograda sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o islamski verski šnlco In hiralnico. V ta namen naj bi ku zajednici, nadalje uredbo o dopolnitvi za pila primerno zemljišče na deželi, na ka-kona o zaščiti domače lesne industrije ter i terem naj bi zgradila novo moderno o-uredbo o ureditvi gozdarske produkcije j skrbnišnico in hiralnico. Sedanji prostori in ukrepih za sanacijo lesnega gospodar- v Slovenski ulici le za največjo silo ustre stva. ;zajo svojemu namenu, v splošnem pa so Iz kluba skupščinske večine je izstopil pretesni. Mariborska občina ima svoje narodni poslanec za srez Stara Pazo.va1 hiralnice tudi v Ptuju in Muretincih. Ker dr. Milan Sekulič. . so hiralci in mestni ubožci v veliko bre- Glavnl prosvetni svet prosvetnega mi- me splošni bolnišnici, kjer primanjkuje nistrstva se sestane 4. marca pod pred- prostorov in ker nima bolnišnica zadost-sedstvom rektorja beogrdjske univerze, nih pripomočkov za zdravljenje raznih Pribičevlčevcl so imelj v sredo zvečer kroničnih in zastarelih bolezni, bo mora- Tretja seja mariborskega mestnega sveta Delovni odbor za gradnjo radijske reiejske postaje v Mariboru - Rešeno vprašanje muzeja — Preureditev grajske dvorane in stranskih prostorov v mestno posvetovalnico in prezldijalne prostore Potreba po novi mestni oskrbnišnici in hiralnici - Nove gostilniške koncesije la mariborska občina danes ali jutri rešiti tudi vprašanje mesine bolnišnice, ki b| bila v prvi vrsti namenjena onemoglim in bolehnim mestnim revežem. Mestni svet je odklonilni sklep odseka soglasno odobril. Prav tako je odobril sklep odseka o odklonitvi prošnje Terezije Juršetove in Jere Turnškove za redno ubožno podporo, odobril pu prošnjo bivšega mestnega uslužbenca Ludvika Men-nerja za podporo v znesku 1000 Din na mesec. Končno je še referent sporočil mestnemu svetu, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo proti odločbi banska uprave radi nepristojnosti mestnega u-božnega sveta za podeljevanje ubožnili podpor. Sprejet je bil sklep, tla bo mestni ubožni svet svojo funkcijo vršil še nadalje, vendar pa bo vse svoje sklepe pošiljal mestnemu svetu v odobritev. MARIBOR BO DOBIL RADIO-RELEJ* SKO POSTAJO. Sledil je referat gradbenega referenta g. Stabeja. Že pred osmimi leti je bi« lo sproženo vprašanje naj bi dobil Mari« bor, ki leži v takoimenovani »mrtvi coni« lastno radio-relejsko postajo. Ker se zadeva ni ganila, je poštno ministrstvo pokrenilo akcijo nabiranja novih radio naročnikov. Pa tudi ta akcija ni imela zabeljenega uspeha. O zadevi je razpravljaj lani tudi bivši upravni odbor. Na sinočnji seji pa je mestni svet soglasno u« gotovil, da je radlo-reiejska postaja v Mariboru nujna potreba prvenstveno i i državnih, kulturnih in narodnostnih vidikov. Zato je mestni svet odločno zavrnil vsako odlašanje z realizacijo tega načrta, ali pa da bi se načrt sploh ne izvedel. Mestna občina mariborska bo odsto« Za prvi odsek je poročal član mestnega sveta g. dr. Mile r. Vse personalne zadeve so bile odložene za tajno sejo. Mestni svet je zavrnil pritožbo Marije Simoničeve zoper predpis kanalščine, pritožbo Pavla Schlosserja zoper določitev obče prometne vrednosti, odnosno prošnje za znižanje prirastkarine, kakor tudi pritožbo Ivanke Vesenjakove zoper predpis vodarine. PROSTORI V DELAVSKEM AZILU NISO PRIMERNI ZA HIRALNICO. Poročilo' socialnega odseka je podal član mestnega sveta g. Aljančič. — Borza dela je predlagala, naj bi se pra-zni prostori v Delavskem azilu primerno preuredili za mestno hiralnico. Gradbeni odsek in odbor, ki sta o predlogu razpravljala, sta sklenila, da prostori v Delavskem azilu niso primerni za hiralnico. Mestna občina bo morala prejkoslej misliti na novo moderno mestno oskrbni- Pomembne izjave kneza namestnika Pavia »Petit Parisien« je objavil članek o značilnih in pomembnih izjavah kneza namestnika Pavla o londonskih in pariških razgovorih, obisku kralja Borisa in dr. tlodže. Knez namestnik Pavle je med drugim izjavil posebnemu poročevalcu »Petit Parisiena«, da je s pariškim! in londonskimi razgovori popolnoma zadovoljen, ker je z visokimi politiki obeh držav spravil v sklad vsa nazi* ranja. Francoskim državnikom Lebrunu, Sarroutu in Flandinu je knez namestnik tolmačil želje Jugoslavije in naletel povsod, tudi v Londonu, na veliko razumevanja zlasti glede jugoslovanskega, stališčp o organizacijskih najfrtih za podonavske države. Prav tako zadovoljen je bil kiiež-iianje^nik Ravle. z raz* govorom z dr. Hodžo, ki je znova potrdil najtemnejše rffiiateljske 'stike ki sodelovanje obeh bratskih držav. Med bolgarskim vladarjdin Borisom iu knezom* namestnikom so se razvili zelo prisrčni razgovori, ki so garant za najlepše od* uošaje med obema državama. V razgovoru o Romuniji pa je knez-namestni1*' Pavle podčrtal globoko prijateljstvo, ki veže obe državi. Cuuotii MŠe#& btctja Občni zbori »Jadranske straže'* valnili moči v ospredje, da jih lahko pila brezplačno potrebno zemljišče pri vodarni na Teznem za zgradbo radio-relejske postaje. Prispevala bo tudi del gradbenega materiala za stavbo, antensko hišico in za antenske podstavke. Da bi se načrt čimpreje realiziral, je bil na seji izvoljen poseben »Delovni odbor za gradnjo radio-relejske postaje v Mariboru«, ki bo v imena mestnega sveta vodil vsa nadaljna potrebna dela. Za predsednika delovnega odbora je bil izvoljen mestni predsednik, za člane pa mestni podpredsednik, člana mestnega sveta Jože Stabej in Viktor Grčar ter izvedenca mestnega gradbenega urada in mestnega elektriškega podjetja ter mestni tiskovni referent. MARIBORSKI GRAD — MUZEJ. Mestni gradbeni urad je preračunal, da bi znašali preureditveni stroški mariborskega gradu v mestni magistrat okrog 7 milijonov dinarjev. Tudi sta gradbeni odbor in odsek proučila, da bi vkljub dragim adaptacijam ne bilo v gradu prestola za vse urade mestne občinske u-prave in Mestnih podjetij. Zato je mestni svet sklenil odstopiti prostore v prvem nadstropju in mednadstropju v grajskem delu na Trgu svobode, izvzemši del gradu zahodno od bastije, mariborskemu muzeju, mestni Študijski knjižnici in banovinskemu arhivu. Grajsko dvorano s stranskimi prostori je mestni svet rezerviral za mestno posvetovalnico in prezi-dijaltte prostore. Za preureditev pa bo potreben še poseben sklep mestnega sve ta. Grajsko pritličje na Trgu svobode in Grajskem trgu, izvzemši bastije, se bo preuredilo in uporabilo za poslovne prostore. V suterenu pa bodo ostale kleti in skladišča po posebnih odredbah mestnega predsedstva. Načelno je mestni svet sprejel sklep, da se za postopno pre ureditev prostorov za muzej, Studijsko knjižnico, banovinski arhiv, mestno posvetovalnico, prezidijalne prostore, za pritličje in suteren izdelajo podrobni načrti in proračuni. Izdelava načrtov in proračunov pa se bo poverila privatnemu strokovnjaku. Preureditev prostorov ža muzej, Studijsko knjižnico in banovinski arhiv se mora izvršiti sporazumno S prizadetimi ustanovami. Vse adaptacije gradu pa se bodo izvršile z odobritvijo spomeniškega urada v Ljubljani. Kot kompenzacijo za brezplačne prostore banovinskega arhiva v gradu bo zahtevala občina od banovine nastavitev vsaj dveh kvalificiranih moči za muzej in arhiv. V debato je posegel član mestnega sveta g. Grčar, ki je izrazi! svoje pomisleke o namestitvi Studijske knjižnice v gradu in svetoval, naj bi se Studijska knjižnica namestila v sedanjih prostorih muzeja. G. Meglič je predlagal, naj bi se vprostpre bivše Berdajsove trg. preselila prodajalna Mestnih podjetij. G. Sa-boty je bil mnenja, da bi .se dali nekateri prostori v gradu preurediti za mestni šizikat. Navedenih predlogov in nasvetov mestni svet ni upošteval in je v celoti osvojil odsekov predlog. REGULACIJE, PARCELACIJE, PROŠNJE. Mestni svet je soglasno odobril regulacijo Strossmajerjeve ulice in ureditev starega mostišča v Dravski ulici. Odobril je nadalje parcelacijo Avgustu Ehrlichu pod pogojem, da izvede svoje načrte najkasneje v 10 letih in prošnjo Jos. (iolundra, ki si gradi hišo na Meljskem hribu, za priključitev k mestnemu vodovodu. Odklonil pa je prošnji Rudolfa Vodeba in dr. Škapina za posekanje kostanjevih dreves. Obenem je mestni svet odredil, da bo v bodoče moral nadzirati prirezovanje kostanjev mestni gradbeni urad, ker so delavci Olepševalnega društva kostanje v Prešernovi ulici preveč oskubili. Odobrena je bila končno še par celacija Štefanu Gruberju in sprememba zazidave med palačo Pokojninskega zavoda in železniško progo. Graditi se bodo smele na tem prostoru stanovanjske hiše v odprtem sistemu. VOJAŠNICE IN CARINARNICA. Za finančni odsek je poročal finančni referent g. Vladimir Pušenjak. Pereča zadeva zamenjave vojašnice je bila odložena na prihodnjo sejo. Z zamenjavo vojašnic je tesno povezano vprašanje nove carinarnice in prepotrebnih carinskih skladišč. Sedanja carinarnica in ca- rinska skladišča so naravnost/v škandaloznem stanju in v sramoto našemu Mariboru. Mestni svet je odobril nakup zem ljišča v izmeri 34.00 m2 pri novem pomož nem vodovodu na Betnavi. Odobril je nadalje tudi popravilo Marjanišča v Gregorčičevi ulici, prodajo dela opuščene Principove ulice tvornici Jugosvila, prodajo stanovanjske hišiče v Dalmatinovi ulici Engelbertu Faganeliju, pavšaliranje uvoznine Rudolfu Kiffmannu in podaljšanje termina Josipu Amonu za gradnjo hiše na mestni parceli. Avgustu Čopiču se dovoli nakup sveta ob Smetanovi ul., in sicer po 100 dinarjev m9, sklepanje o preložitvi kabla, vodo- in plinovoda v jarku pod razširjenimi hodniki na Meljski cesti pa se je odložilo na prihodnjo sejo. KONCESIJE IN PRESELITVE. Za peti odsek je poročal podžupan g. Ž e b o t. Mestni svet je podelil dve novi koncesiji za bufet, in sicer Ceciliji Šu-Ierjevi v Smetanovi ulici in Mariji Smon-tarovi v Magdalenski ulici. Prošnjo Fr. Plevnika za podelitev dvolila za obrt iz-voščka pa je odklonil. Odobril je nadalje razne premestitve obrti, in sicer Alojziju Jarcu za gostilno s Tržaške ceste tia Glavni trg. Tereziji Pogačnikovi na Tržaško cesto, Mariji Wastlovi za restavra cijo v Slovenski ulici, Marjeti Verzelovi za gostilno v Taborsko ulico. Rudolfu Gračnerju v Frankopanovo ulico, Matildi Golobovi pa na Koroško cesto. Izrekei se je tudi za krajevno potrebo splošne uradniške menze. OBČINSKO PREMOŽENJE ZAVAROVANO ZA 67 MILIJONOV. Ravnatelj Mestnih podjetij gosp. Hrastelj je predložil mestnemu svetu v o-dobritev zavarovalno pogodbo z Vzajemno zavarovalnico. Mestna občina mariborska je zavarovala vse svoje premičnine in neprimičnine proti požaru, nadalje vse nezgode, jamstvo, kasko, steklo in vlom pri ljubljanski Vzajemni zavarovalnici za skupni znesek 67 milijonov dinarjev. Požarno zavarovanje znaša 44 milijonov, nezgodno 16 milijonov, jamstveno 3,600.000, kasko 1,500.000. Prav tako soglasno je mestni svet odobril raz širitev banovinske ceste pri pokopališču na Pobrežju, nadalje osnovanje obnovitvenega sklada iz izkupička prodanih parcel MP, nabavo »Elin« transformatorjev in oljnih stikal za skupno ceno 71.000 Din, prepis hišice Alberta Sikovca v delavski koloniji na Jakoba in Ano Preac, prepis hišice Marjete Kmetečeve na Adolfa Erzetiča, prepis hišice Ludvika Gošlerja na Dominika Šmida in prepis hišice prof. Favaja na Leopoldino Lebnovo. TAJNA SEJA. V tajni seji je mestni svet razpravljal o napredovanju nekaterih magistralnih uslužbencev. Tako so napredovali v višjo položajno skupino ravnatelj mestnega knjigovodstva Joža Barle, mestni zdravstveni svetnik dr. Alfonz W a u k-m ti 11 e r, mestni geometer Anton V o n-čina, uradnik Božidar Kolar, uradnik Franjo Weissensteiner, vodovodni mojster Josip Czerny, uradnici Pija G o 1 č e v a in Olga C e r če j e v a ter mestni desinfektor Simon Kos. T udi je odobril mestni svet nastavitev inž. Ivana Laha pri mestnem gradbenem uradu, vodji konskricijskega urada Fr. K r a m-b e r g e r j u pa prošnjo za priznanje funkcijske doklade za nazaj. pjoVjtOMbe trnke »Abesinska vojska«. Ne v Makali, pa tudi ne v Makolah, temveč v Poljčanah se je pojavila — seveda na pustni torek. Spredaj »neguš« s svojim spremstvom, z »rasi«, »fitavrari« in »dedžasmači«, zadaj pa ostala vojska, ki je štela, če vzamemo še civilno gardo, ki je spremljala to čudno vojsko, blizu 100 privržencev. Tudi ni manjkalo jezdecev in vozov. »Kaj takega pa še nismo videli«, si slišal za vsakim oglom. — Torej kar tiče maškar, pri nas ni bilo krize. Na svoj račun so prišle tudi gostilne, ki sicer zevajo praznote. Ta večer je bilo povsod polno. Veselo je hreščala harmonika, narod pa je rajal, rajal... Tako je bilo vsaj hip pozabljeno gorje, v katerem ži-.vitne V zadnjem času je bilo več občnih zborov Jadranske straže. Na ta zborovanja je vsakokrat prišel tudi delegat o-blastnega odbora iz Maribora. Našo širšo javnost bo gotovo zanimalo, če v krat kem podamo jasno in iskreno sliko društvenega delovanja, če podčrtamo uspehe in navedemo vzroke neuspehov celotne organizacije. Vsaka organizacija sloni na dveh osuo-vah društvenega dela: ua idejni in pro-gramatični samobitnosti in autonomiji teina vzajemnosti in zavesti njenega članstva. Vrhovni in primarni princip vsega notranjega in zunanjega dela pa je delavnost in poštenje. Teh osnovi in tega principa se mora posluževati vsaka resna politična, kulturna in gospodarska organizirana celota, ker iz njih črpa svojo moč in upravičenost obstoja; brez njih pa je mrtva veja na živem telesu naroda. Psihologija mase, ki še čestokrat zapostavlja in oportuno zlorablja, se vselej razbremeni vseh onih organizacij, ki vidijo v njej le sredstvo in ne cilj skupnega dela. Poglejmo malo v zgodovino in uvideli bomo, da se je vsaka zloraba ljudskega razpoloženja kruto maščevala nad onim. ki je ljudstvo zavajal v tesne meje svojega kričečega individualizma. Tenkočutnost, doslednost in pravičnost psihologije mas ie mogočen val ustvarjajočih sil, če je prav usmerjen ustvarja veličino in dobrobit narodne skupnosti, če pa ni, ubija v sebi ustvarjalno moč, se razkraja in pada v idejni in dejanski negliže. Vsak nasilni preokret tega človeškega veletoka pomeni revolucijo. Vrnimo se k Jadranski straži. Ta organizacija je sicer ideološko in progra-matično,samostojna, toda ta autonomija leži bolj v ozkih vrstah članstva, kot pa na široki podlagi jugoslovanske javnosti. To se v celotni strukturi organizacije dobro pozna. Kakšne so* posledice? Društvo se bori in tekmuje z drugimi društvi, pridobiva nove člane in pobira članarino. Toda gospodje, to je mrtev kapital, če ne zanesemo v članstvo one idejne zavesti in smotrene resnosti, ki jo zahteva vsaka narodno-obrambna organizacija. Več duha in borbenosti v sredino naše organizacije, več mladih požrtvo- V nedeljo 23. februarja ob 8. uri se je zbrala v gasilskem domu v Mariboru delegacija vseli v župi včlanjenih čet, da prisostvuje skupščini svoje župe. Točno ob napovedani uri je otvoril skupščino starešine g. Josip Klemenčič s pozdravom na delegate, posebno še na člane župne uprave, gg, sreskega načelnika dr. Šiško, majorja Maslača, dr. Zorjana in bivšega podstarešino župe, sedanjega podstarešino župe Maribor-mesto, g. Kesslerja. Pred prehodom na dnevni red je vzkliknil našemu mlademu kralju Petru II.: »Čuvaj ga Bog v njegovih mladeniških letih, da bo postal vreden naslednik svojega nam nepozabnega očeta. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.« Istotako je vzkliknil našemu dičnemu pokrovitelju, Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. V lepih besedah se je nato spominjal v letošnjem letu preminilih naših tovarišev. Zrcalo vzornega, požrtvovalnega dela vržete v boj za svete pravice naših P°' kolenj, naše tradicije iu bodočnosti, da iz njih dvignete živ kapital plameneče ljubezni, vztrajnega dela in brezmejnega požrtvovanja. Naj postane ta organizacija ogenj duha in src vseh mladih 111 dozorevajočih generacij, kvas naše zemlje in hrepenenje našega mogočnega Ja* drana. Namen te organizacije ni in p® more biti v tesni borbi z drugimi društvi za svoj obstoj; temveč mora biti resneje in zvišenejši, mora postati svetlo ogledalo naše državne in narodne samozavesti, merilo naših moči, da bodo v tem videli drugi veliki narodi, v koliko snio zmožni in dozoreli braniti svoje morje se v morje vživati in ž njim rasti. To je glavni cilj in namen velikih besed. Za vami, za to sveto obalo, je kompaktna združena vsa očetnjava in vi, junaški g11' sarji, ste le jeklena ost te mogočne Pu' ščice, ki se imenuje jugoslovanski narod-v obrambi svete obale, naših mejnikov in našega morja. To je treba povedat} naši mladini, v tem duhu jo je treba tudi vzgajati. Zato bi morali biti naši obč«> zbori nekak consensum interior, notranje priznanje, naše javnosti in pa mladine- V kolikor še nismo dosegli tega cilj® in teh uspehov si moramo v tem praven prizadevati in v ta smoter naše del° uravnavati. Članstvo raste, saj se ie v Gornji Radgoni, na najobčutljivejši točki severne meje v enem samem letu podvojilo, drugod se opaža isto, to je jasen dokaz & rastemo, se jačirno in smotreuo vršimo svoje delo. Toda hotel bi, da bi z mehanično močjo našega članstva rastla in s® dvigala tudi dejanska, dinamična mo® našega duha, naših ciljev in duhovnil1 medsebojnih stikov. Da bi bili občni zb°' ri veliki kadri združenih src in misli 111 da bi vsak naš član odslej naprej vedel-da ni napravil še vsega, ko se je vpisa* v seznani članov in plačal članarin0-temveč da je s tem le pristal na našo skupno naporno delo in da nam bo P° svojih močeh pomagal širiti zavest u1 moč naše organizacije.. Mi moramo duhovno prepojit in pridobit svoje član®’ da bomo z njimi tudi duhovno rastli J'1 se dvigali k velikemu našemu cilju! gasilcev pa je bilo temeljito sestavlja1® poročilo župnega tajnika g. Milana K*®' menčiča, ki je poročal sledeče: Župa * priredila tri jako uspele tečaje, na ks* terih se je obravnavala v glavnem vS^ gasilska snov. Imela je dva župna s®^ stanka, enega v Podovi, drugega Pa Pobrežju. Župa je štela v pretečen®, letu 31 čet z 813 člani, sedaj pa šteje čet s 758 člani, ker se je četa del. &' žel. morala priključiti župi Marib® mesto. Župno poslovanje se je silno P množilo, saj je prejela in odposlala P5e* 900 dopisov. Rednih članov šteje 'l -u 758, podpornih 1255, častnih 46. Red°^-h vaj je bilo po četah 99, suhih 89, m°k* . 70, pouka pa 21 krat. Kulturnih &ds še naše čete nimajo, prirejajo pa *£r® j predavanja po večini skupno z osta domačimi društvi. V pretečenem l®h’ p gasile čete 16 malih požarov do 1 škode, 51 srednjih do 50.000 Din, U v L. p- Uod $asi&skitH ftfaftot&H Sasilska župa Maribor desni breg je zboroval* jih do 100.000 Din in 6 velikih preko 100.000 Din škode. Katastrofalnih ni bilo. vendar bi požar v Dobrovcih lahko steli sem. Skupno je gorelo 59 stanovanjskih .hiš, 70 gospodarskih poslopij, 2 gozda, 5 skladišč, 1 baraka, 3 svinjaki, 3 stiskalnice, 1 viničarija, 1 žaga in tri kopice. Pri 56. požarih je vzrok neznan, Pri 17. nepažnja, 2 elektrika, 8 maščevanje, 1 koristoljubje. 75 požarnih objektov ie bilo zavarovanih, 9 pa ne. Škoda na zavarovanih objektih znaša 3,104.200 Din, na nezavarovanih pa 151.800 Din. Cete so delale pri 81. požarih, pri treh Pa ne, ker ni bil viden. Skupno je delalo 1801 gasilcev, in sicer skupaj 265 ur. Pri vseh požarih skupaj je preprečilo gasilstvo za 8,329.000 Din še večjo škodo. Cete naše župe pa morajo biti temu primerno opremljene, saj je ravno naš srez tisti v vsej banovini, ki stoji s števili požarov na prvem mestu. Čete imajo 33 ročnih brizgaln, 20 motornih, 13 voz za moštvo, 22 avtomobilov, 115 raznih vrst lestev, 8575 m cevi, 254 sesalnih cevi, 563 delovnih oblek, 510 paradnih oblek, 667 čelad, 261 pasov s karabinerji in 494 spojk. Čete našega sreza pa še imajo skupno 262.343 dinarjev dolga. Blagajniško stanje, ki ga je vestno vodil g. Anton Pšeničnik, je jako zadovoljivo, saj izkazuje prebitek 6.211.15 Din. Župa ima ustanovljen svoj lastni poškod-beni fond, ki je začel letos poslovati z glavnico 14.385 Din. Pri nadaljnjem poteku skupščine je bila mirna in stvarna debata in so se sprejeli razni koristni predlogi, ki se bodo predložili tudi za-jednični skupščini. Starešina je nato v znamenju iskrenega tovarištva zaključil ob 12. uri skupščino in želel četam nadaljnji procvit! Pornoz Bog! irisi Jboufkdi Kaj pričakujemo letos od Planice? Zimska olimpijada v Garmisch-Parten-kirohnu je za nami. Za nami so tudi prireditve FISe, ki so bile letos v Innsbrucku. Čeprav smo država, kjer je zimski šport skoraj še v povojih, smo se °beh mednarodnih prireditev udeležili in smo z uspehi lahko zadovoljni. Petnajstega marca pa bo tretja velika Prireditev, kjer bodo naši tekmovalci merili svoje moči s tujimi — velika mednarodna skakalna tekma v Planici. Dve leti po vrsti je že ves športni svet prisluškoval glasovom iz Planice. Dve leti po vrsti so že v Planici padali svetovni rekordi v smuških skokih. In letos se pripravlja Planica na največjo svetovno senzacijo, o kateri ni dvoma, da se bo posrečila. Prvič v zgodovini športa bo vpričo mednarodnih sodnikov skočil človek sto metrov daleč. Skakalnica, ki je bila letos popolnoma preurejena in podaljšana, ima kritično točko Pri 106 metrih, dopušča pa celo skoke do 120 metrov. Ali jih bomo videli že letos, ie samo vprašanje poguma in spretnosti tekmovalcev. Kaj nam je dala Planica lani? Čeprav smo morali doživeti toliko šikan, čeprav So nam na vseh mogočih mestih nagajali, prepovedali startati tekmovalcem, so bili lanski rezultati takšni, s kakršnimi se še ne more postaviti nobena prireditev, tudi ne letošnja olimpijada v Oarmischu. In ti rezultati- so bili doseženi v skrajno nepovoljnih okoliščinah. Mnogo se je pisalo, da je planiška skakalnica nevarna. Baje je bil to celo indirektni vzrok, da skakalci Norvežani lani niso smeli nastopiti. Toda če pogledamo Blanco skokov, moramo ugotoviti prav nasprotno. Planica je dala v treningu 16 skokov ned 85 in 90 metri ter 11 skokov nad devetdeset metrov. Na dan tekme — dejemo tudi propagandne skoke tekmovalcev, ki niso smeli nastopiti, je bilo 9 skokov med 85 in 90 metri ter 5 nad devetdeset metrov. Med vsemi temi skoki je bil samo eden s padcem. Na vsem ®vetu ui skakalnice, ki bi mogla pokazati |ako majhen odstotek padcev. In vendar ,e ta skakalnica največja na sveta. Po vseh teh ugotovitvah se mora človeku vsa gonja proti Planici zazdeti ne-ho*e smešna. Priprave za letošnje tekme v Planici v glavnem že končane. Razen posled-njih malenkosti je skakalnica pripravlje-na- če pade do tekem sneg, ne bo več dosti dela, drugače pa bo treba nanositi na skakalnico še precej vagonov snega, da bo dovoljevala idealne dolžine skokov. Prihodnji teden pride v Planico Norvežan Sorensen, da bo skakalnico preizkusil in potem vodil trening naših tekmovalcev. Kmalu za njim pričakujemo tudi že prve tekmovalce, ki se hočejo temeljito pripraviti za skoke čez sto metrov. Definitivnih prijav organizatorji še nimajo, obljubili pa so svojo udeleži« vsi znani skakalci, ki so že lani in predlanskim nastopili v Planici, razen njih pa še več novih zvezd skakalskega neba. Morda se bo posrečilo pridobiti za nastop tudi japonske tekmovalce, ki so zbudili v Garmischu toliko pozornosti. Tako se bo zbrala v Planici vsa svetovna elita skakalcev. Morda bomo čez teden dni že lahko poročali o prvih rekordnih skokih v treningu. Zanimanje za planiške tekme je letos nenavadno veliko. Po dosedanjih prijavah računajo prireditelji na 25.000 gledalcev. Organiziranih je 15 posebnih vlakov, ki bodo poskrbeli, da bodo gledalci ob pravem času prišli v Planico. Ker je planiška postaja premajhna, da bi mogli vsi vlaki čakati na njej do povratka, se je naša železniška uprava domenila z ita lijansko, da bodo prazni vlaki nadaljevali pot do Trbiža, kjer bodo počakali čez dan. Pot od postaje do skakalnice je prav kratka. V četrt ure bodo gledalci na cilju. Tudi za ves komfort, ki ga lahko gost zahteva, bo poskrbljeno. Gledalci, ki bodo prišli s poslednjimi vlaki, ne bodo prav nič prikrajšani. Okolica skakalnice je urejena tako, da gleda lahko 30.000 gledalcev skoke enako dobro. Planica, ki je »n bo najbrž še dolgo ostala najdovršenejša skakalnica sveta, je torej pripravljena. Stroški za njeno dograditev gredo v stotisoče. Grajena je bila z idealizmom, ne z milijonskimi državnimi podporami, kakor v Nemčiji in Italiji. Zato tudi zasluži vso pozornost javnosti, saj je eno izmed naših oken v svet in najlepša priča, da hočemo tudi mi korakati v eni vrsti z velikimi narodi, ki so morda trenutno še daleč pred nami. In prav zaradi tega je dolžnost vsakogar, ki mu razmere dopuščajo, da pride gledat 15. marca tekme v Planici. S tem bo pokazal, da zna ceniti idealizem naših ljudi, ki hočejo dvigniti naš ugled v svetu. Kajti ne samo po športnih rezultatih, ampak tudi po številu udeležencev bo cenil svet uspehe naše Planice. . Krvavi pust. V hiši posestnika Gregorja Podgoršeka v Gruškovju v Haloz ali e je vršil na pustni torek ples. Okrog PDlnoči je prišlo med fanti do prepira in “Vanja. Konec tega ruvanje je bil, da je 24 letni Jožef Kozel, sin posestnika da ■'ru^0via, z nožem vbodljaj v vrat, j Je Pol ure pozneje podlegel. Pred svo-pove^al» da ga je zabodel • ‘van Gabrovec iz Brezovegore. Tru-° Kozela so prinesli v mrtvašnico pri J\Trojici v Halozah, kjer je sodna kopija izvršila raztelesenje. Izid obduk-^ ie ta, da je Kozel izkrvavel, ker mu je bila prerezana žila odvodnica. Orožniki so Gabrovca aretirali in ga izročili sodišču v Ptuju. Dejanje priznava, tudi pa, da ni vedel koga je z nožem zabodel, ker je bila takrat na dvorišču globoka tema. Poskus samomora. Nad svojim mladim življenjem je obupal 22 letni krojaški pomočnik Viktor H. iz Ptuja. Izpil je precejšno količino octove kiseline. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so mu izprali želodec, vendar je njegovo stanje zelo resno. Vzrok nepremišljenega koraka ni znan. flUuffltitskB Ut AludlsItP u/iuite Okoli Glavnega trsa Razmišljanja mariborskega občana na pepelnično sredo Prejeli smo od starega naročnika sledeče vrstice s prošnjo, da jih objavimo: »Ko sem takole na pepelnično sredo, potem ko sem se na pustno noč prav pošteno naspal, in prav nič zabaval, stopil v ranih urah na Glavni trg in prispel mimo avtobusnega postajališča naprej v smeri proti Židovski ulici, se mi je kar kolcnilo. Pričel sem razmišljati in se povpraševati, ali sem res v Mariboru, ali pa kje zunaj na deželi sredi majhnega naselja. K temu razmišljenju me je napotil pogled, ki sem ga vrgel tja preko zmlakužene ceste preko novega dela Glavnega trga. Nekaj dni po zadnjem deževju je bila cesta še vedno v znamenju neštetih mlakuž, mlakužic, razpok, blata in vsemogoče cestne navlake, ki nikakor ne dela čast našemu mestu. Te-dajci mi je prišlo na urn, da bi nemara utajil kje zunaj v svetu, da sem Mariborčan. Morda bi se bal, da dotični Maribor pozna in bi me nazadnje še povprašal, če je to tisti Maribor, kjer je ponekod na Glavnem trgu toliko razpok preko ceste, ki se ob padavinah napolnjuje z deževnico. Ko sem potem hotel preko ceste, ni bilo koščka ceste, da ne bi bil čofnil z nogo do gležnja in še preko gležnja y mlakužaste luknje. Ko sem se pa srečno preguncal preko ceste, sem se spomnil naših mestnih očetov, na katere bi ime! vljudno prošnjo, naj bi vsaj ta del ceste mimo avtobusne postaje proti Zidovski ulici naprej do Tattenbachove ulice asfaltiral, ali vsaj tlakoval. Tam na voglu Tattenbachove in Vetrinjske ulice pa bS bil še kmalu prišel pod neki vehikel. In ko sem bil nazadnje vesel, da sem se ostal pri življenju, mi je šinilo v glavo, da je ta moja prošnja na mestne očete utemeljena in upravičena. Kot davkoplačevalec bi imel nazadnje tudi nekaj besede, ko vidim, da je oibilo zanemarjenega in da ni pri mestnih očetih v zadnjem času nič kaj veliko iniciative. — Mariborski občan, ki redno plačuje davke.« ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Tragična smrt podpreslednika Milutinoviča pred velikim senatom Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne obravnaval žalosten slučaj umora, ki se je vrši! na Silvestrovo v Laporju pri Slov. Bistrici. Pred sodniki je sedel na zatožni klopi 35 letni posest. Franc Kaši iz Laporja, obtožen hudega zločina umora, ker je usmrtil svojega svaka podpreglednika finančne kontrole Velosava Milutiuoviča. Tragičen dogodek, ki je svojčas razburil vse prebivalstvo tamkajšnjega okoliša slika obtožnica takole: Začetkom meseca decembra se je preselil iz Št. lija v Laporje pri Slovenski Bistrici bivši pod-preglednik finančne kontrole Velosav Milutinovič. Stanoval je s svojo družino pri svojem svaku Francu Kašlju. Ko se je Milutinovič vrnil dne 31. decembra ob 15. uri iz neke gostilne vinjen domov, je na- stal spor in se je Milutinovič moral braniti z nekim kolom, hoteč z njim zamahniti po glavi svojega svaka Franca Kašlja. Nato je Milutinovič zbežal. Kaše! pa je skočil v hišo, pograbil motiko ter tekel za Milutinovičem in ga udaril z motiko dvakrat s tako silo po glavi, da mu je zdrobil celo desno stran lobanje. Milutinovič se je zgrudil na tla ter nekaj časa zatem izdihnil. Kaši pa se je sam prijavil pragerskim orožnikom, ki so ga po zaslišanju prepeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Pri današnji razpravi je Kaši. priznal svoje dejanje, povdaril pa je, da ni imel namena Milutinoviča usmrtiti, marveč le nabiti. Veliki senat je obsodil obtoženega Kr • šlja na dve leti zatočenja. Dr F. Vrečko Gregorčičeva 12/1. Ord. od 11. —15. h Živahno delovanje Angleškega krožka Občni zbor tukajšnjega angl. društva je bil v četrtek 27. t. m. Podali so svoja poročila tajnik prof. Kos, blagajnik prof. Bogovič, in knjižničar Gniušek. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je bil va žen obisk uradnika iz angl. zunanjega ministrstva, tajnika British Councila iz Londona g. Kenneth Johnstone, ki je ob« ljubil vsestransko pomoč. To podporo bo najbolj občutila knjižnica, ki že dobiva poleg rednega dnevnika »Times«, 2 tedn/ reviji in 1 mesečnik. Mnogo bo pripomogla za poznavanje angl. kulture in jezika najkrajšem času delujoča potovalna knjižnica po naši državi, ki bo ostala nekaj mesecev v centrih z angl. društvom. Ponovil se bo v marcu večer angl. nar. pesmi Mrs. Lewis, ki je dosedaj povsod žela uspeh, da mora se vračaje še enkrat ponoviti v vsakemu mestu. Pri volitve!, je bil izvoljen novi predsednik dosedanji podpredsednik prof. dr. Janko Kotnik in nov podpredsednik, dosedanji odbornik dr. Vinko Rapotec in nov odbornik odv. koncipient g. Odon Šorli. V ostalem je ostal odbor neizpremenjen. Preglednika računov dr. Toplak in strok, učitelj Šumljak. Novi predsednik je izrekel iskre no zahvalo dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku dr. Fr. Toplaku za ves njegov trud. K občinskim volitvam v Studencih. Postavljeni sta dve listi nacionalna slo-gaška in marksistična (Kalohova). Tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora. V »Centralu« se je sinoči nadaljevalo tekmovanje za šahovsko prven stvo Maribora in sicer se je odigralo VII. premagal Dobrilo, Mešiček Strnišo, Stu-pan Perglerja, dr. Lippai Šuštarja in Konic Kukovca. Partija Lešnik:Lobkov se ni vršila. Stanje po VII. kolu je sedaj naslednje: Stupan 6, Bien 5 in pol, dr. Lippai 5, Kukovec 4 in pol, Konič 3 in pol, Mešiček 3, Lobkov 3 (1), Lešnik 2 in pol (1), Sterniša 2, Pergler 2, Šuštar 1 in pol. Dobrila pol točke. Na žalni seji v počastitev spomina bi. pok. A. Kožuhove, vnete in vzorne blagajničarke tukajšnjega Ženskega društva, so zbrale odbornice 1200 Din v prid Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju. Umetne oti izdelujemo kot naravne za naš« pacijente 507 F. JU). MOLLU, sinovi, Udeti v Maribora, dne 5. marca v ho* telu pri Zamorcu, Gosposka ulica Zasilna stanovanja. Ker postaja vedno večji naval prosilcev za zasilna stanovanja v barakah in vagonih in ker je opažati, da se s tem namenom priseljujejo mnoge revne družine z dežele v mesto, se prizadeti tem potom obveščajo, da se bodo odobrenem predlogu socijalnopoli-tičnega oddelka mestnega poglavarstva postopalo pri dodelitvi zasilnih stanovanj sledeče: V zasilna stanovanja v barakah in vagonih v Danjkovi ulici naj se sprejemajo samo v Maribor pristojni deloži-ranci, ako so brez službe in brez sredstev, ostali siromaki pa le v primeru, če izpolnijo pogoje, da postanejo pristojni v Maribor. Stanovalci v mestnih hišah, ki ne morejo plačevati najemnine, se pre-meste v barake in vagone, ako izpolnjujejo gori navedene pogoje. Izmed sedanjih stanovalcev barak in vagonov se po stoDoma odpravijo v dmovinske občine vsi tisti, proti katerim se ahko postopa Obl w XI * v l t H/V 2 V 4. I IX O ivv X V J W VJ A ■ i I ^ X kolo. Rezultati so bili naslednji: Bien je po odgonskem zaknu in po naredbi losa- lievskc banske uprave o podpiranju brez poselnih in pobijanju delomržnosti. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru se zaključijo prihodnji teden. Takoj v prvi polovici prihodnjega meseca pa se začne nov tečaj predavanj, ako se prijavi dovolj interesentov. Prijave je treba poslati takoj obrtnozadružnemu nadzor-ništvu na sreskem načelstvu, ker bo drugače začetek prihodnjega tečaja odložen aa mesec maj— Dne 14. marca se začne tridnevni tečaj z izpitnimi predavanji v Ljutomeru, za katerega vlada nepričakovano živahno zanimanje in je priglašenih že 65 udeležencev. Prve izžrebane nagrade Protituberku-lozne lige v Mariboru. Na podlagi številk 3272 in 4529 blagajniškega bloka o inka-saciii mesečnega protituberkuloznega dinarja in tozadevne nabiralne pole, je žreb določil prvo nagrado ge. Veroniki Jerin, hišici ge Marjance Stegnar v Tat-tenbachovi ulici št. 20, drugo nagrado pa g. Martin Ilišiču, kretniku drž. žel., stanujočim pri g. Maršik Mihaelu v Mar-inontovi ulici št. 14. — Imenovana sta bila nagrajena v obliki raznega špecerijskega blaga, ki jima je bilo nepričakovano dostavljeno. Kako bo z vremenom. Nemirno, viharno vreme v prostih legah in s snegom v gorah. Na jugu in vzhodu močne padavine, na vzhodnem robu Alp morda tople je. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v nedeljo Albaneževa in Si rakova, v ponedeljek pa Vidmarjeva in Savostova lekarna. Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, rez, pomlajanje, precepljanje in gnojenje sadnega drevja se vrši 6. in 7. marca (petek in soboto) t. I. na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8.—12. in od 14.—18. ure. Lovska sreča! Pri Sv. Lenartu je ustre lil lovski čuvaj Srečko Zinlie črno uralsko sovo, ki si jo sedaj nagačeno ogledujejo Mariborčani z zanimanjem pri nagačevalcu Walnerju. Na današnji sobotni trg so pripeljali slaninarji 42 vozov svinjine in slanine, kmetje pet vozov krompirja, zelja in čebule, pet vozov jabolk, tri voze kurilnih drv in 3 voze lesene in lončene robe. — Prodajali so se: piščanci po 10 do 15, kokoši 15 do 28, race 15 do 25, gosi in purani 30 do 50, krompir 0.75 do 1, Čebula 2.50 do 3, česen 8 do 10, hren 6 do 7, karfiola 2 do 4, glavnata solata 0.50 do 1. Protituberkulozni dinar je dosegel v mesecu februarju 1936 vsoto Din 219381 za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Vsem in vsakomur najprisrčnejša zalivala! PTL opozarja meščane na mesečno žrebanje nagrad, kjer so za žreb vpošteva-ne prav vse številke blagajniških potrdil. Obenem pripominja, da je gradbeni sklad nedotakljiv in bodo nabrana sredstva služila izključno samo v določene namene. V mesecu februarju so gradbeni fond podprli: tvrdka Karol Thoma Din 200, tvrdka Doctor in drug Din 500, baronica Egger Zdenka Din 30, tvrdka Jaklič Din 10, Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru, Frankopano-va ul. Din 400, tvrdka »Gradivo«, d, z o. z. Din 60, tvrdka Bildefeldt Din 131, gg. dr. Rapotec in Saboty Din 72, ga. Elza Wogerer Din 50, g. dr. Franc Toplak Din 100, Stanovanjska hiša Ruška cesta št. 5-7 Din 111, g. Rupert Schmidt Din 50, g. Anton Tavčar Din 56, g. Vokač I^arol Din 120, ga. Weidacher Din 50, ga. dr. Klara Kukovec Din 60, ga. Katarina Badl Din 240, ga. Ana Reiser Din 120, g. inž. Milan Kupach Din 50, Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev Dm 100, g. Heinz Dan 100, Mariborska tekstilna tovarna Din 50, knezoškof g. dr. Tomažič Din 100, gg. kanoniki Din 100 in tovarna zvonov Din 50. Hvala vsem! Kino kavama, v nedeljo 1. marca od 5. do 7. ure popoldanski koncert s popolnoma novim programom. 1. Rin Tin Tin, svetovnoznani filmski pes, 2. Mary Razita, ekscentrična plesalka, Betty Hoot, senzacijonelna akrobatska plesačica. Isti spored dnevno v kavarni ob 10. uri, v baru po ob I. uri ponoči. Znižana vožnja na parnikih v Palestino. Tujskopromctna Zveza Putnik v Ma- j »boru, nam, sporočam Ju^oslavenskL Llo^d' nudi potnikom I. in II. razreda, ki potujejo iz Trsta v Hifo 3. ali 17. aprila in 1., 15. ali 29. maja, pri povratnih kartah 50% popusta za obe smeri, če nastopijo povratno vožnjo iz Haife najkasneje 17. junija t. 1. Ta popust izključuje seveda vse druge in se potniki lahko iz- in vkrcajo samo v Haiti, ne pa tudi v drugih pristaniščih. Novice z Ljudske univerze. V ponedeljek dne 2. marca je spet »Japonski večer«. Lansko leto je imela naša publika izredno velik interes za te večere in prepričani smo, da jih bo znala naša slovenska Japonka ga. Tsuneko Kondo Skušek iz Ljubljane letos ravno tako zanimive napraviti. Na prvem večeru — v ponedeljek bo govorila o Japonki pred poroko. Opisala bo dekliško življenje pod okriljem matere v rodbini, potem šolsko dobo, opozorila na razlike v vzgoji na-pram zapadu. Predvsem bo očrtala razmerje odraslega dekleta do moža, porajanje ljubezni, zaročne ceremonije in či-tala nekaj japonske ljubezenske lirike v prevodu. Kot pripomoček so ji na razpolago lepe skoiptične slike in gramofonske plošče z japonsko muziko. Gospa Skušekova nastopi seveda spet v prekrasni narodni noši. — V petek, dne 6. marca je prvi letošnji literarni večer. Lastne proizvode čitajo naši znani pisatelji odnosno pisateljice: gdč. L. Petelin, gdč. V. Taufer in gg. Miran Jarc, Franjo Roš in F. Seliškar. — V ponedeljek dne 9. marca bo predaval eden največji hpsiho-logov sedanjosti g. Ludvig Klages, univ. prof. v Ziirichu o silno interesantnem vprašanju: Ali nam zamore služiti grafo-logija pri spoznavanju človeka? MED. UNIV. F. KARTI N spccijalist za zobne in ustne bolezni ordinira po preselitvi od zdaj naprej Maribor, Gosposka ulita štev. 32 (Cveriin) vhod Volkmarjeva 1 Česky klub. Redni občni zbor našega kluba se vrši v soboto, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v mali Gambrinovi dvorani. Poživljamo članstvo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor. »Staribor« ima svoj mesečni sestanek v marcu dne 5. 3. 1936 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Predaval bo g. dr. Senekovič: »Spomini na poprev-ratne dni, dogodki 27. januarja 1919 in njegovih vzrokih. Stariborci, udeležba je obvezna! Vabimo pa tudi vse, ki se zanimajo za to predavanje. Vabilo na občni zbor društva hišnih in zemljiških posestnikov za Studence in o-kolico, ki bo v nedeljo dne 1. marca 1936 ob 9. uri v dvorani gosp. Špuraja v Studencih. Vabljeni vsi hišni posestniki in posestnice ter njih namestniki. Za posebni vlak na Dunaj sprejema Putnik prijave do najkasneje 2. marca. Opozarjamo interesente, da se bodo nakazovali sedeži v vlaku po vrstnem redu prijav, tako da dobi oni, ki se je preje prijavil, tudi boljše mesto. Isto velja za hotelske sobe na Dunaju. Vse ostale informacije in nabava valut pri Putniku, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. Opozarjamo občinstvo na današnje predavanje gosp. prof. Bizjaka, ki predava danes zvečer ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, o zelo aktualni temi. Vabljen vsakdo. Kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju priredi dne 9. maja 1936 avtobusni izlet na Dunaj. Vrne se 10. ali 11. maja t. 1. po želji večine izletnikov. Vožnja tja in nazaj ter potni list in vizum stane za osebo 210 Din. Prijave sprejemata ter vsa pojasnila dajeta do 15. aprila t. 1. predsednik »Poštele« g. Lupša ter tov. Kapun. Restavracija »Trije ribniki« (Kliček), purani, klobase, narezki, štajerska vina, sveže pivo. Redni občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru bo danes 29. februarja ob 19. uri v restavraciji Narodnega doma. Od 1. marca dalje v Veliki kavarni nov spored in nov umetniški kvartet. Alpinistična šola. V. predavanje se vrši v sredo, dne 4. marca ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo gosp. Franjo Vilhar iz Ljubljane. »O nevarnosti v gorah«. Zahvaia. Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so s sodelovanjem pripomogli, da so »Veseli pustni prizori« dne 23. tm. v prid Počitniškega doma kraljice Marije tako lepo uspeli. Zahvaljujemo se vodstvom in požrtvovalnim gg. učiteljicam vseh naših narodnih dekliških šol in II. dekl. mešč. šole, društvu Harmonija v Mariboru in plesnemu učitelju gu. Simončiču za njegovo prijazno, nesebično pomoč. Vsem in vsakemu hvala. Žensko društvo. Splošno priljubljena dobrodelna tombola Rdečega križa bo letos dne 5. aprila, na kar že danes opozarjamo. »Atentat« na izložbe Bat’a pred sodniku Včeraj dopoldne se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem sodna razprava proti trem čevljarskim pomočnikom, ki so bili obtoženi, da so v noči na 30. oktobra 1935 s kamenjem razbili izložbene šipe na trgovini »Bata« na Aleksandrovi cesti ter povzročili 20.000 Din škode. So to: 23 letni Franc Furst, 21 letni Rudolf Turk in 33 letni Ludvik Ozimic. Pri razpravi so vsi trije vsako krivdo tajili. Radi zaslišanja novih prič se je razprava preložila. Obsojeni vlomilec. Mali kazenski senat je včeraj obsodil 28 letnega čevljarskega pomočnika Jurija Šenekerja iz Sp. Gaštaraja, ki je lani od septembra do decembra v Slovenskih goricah izvršil več vlomnih tatvin in sicer največkrat v o-samljene viničarije. Ukradel je prav vse, kar mu je prišlo pod roko, posebno pa klobase, vino in druge dobrine. Za svoje grehe se bo 10 mesecev pokoril v zaporih mariborske jetnišnice. Epilog vloma v Turičevo trafiko pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodjšča se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 26 letni pečar Gregor Vran, doma iz Celovca, obtožen, da je v noči na 4. januarja t. 1. vlomil v Turičevo trafiko v mestnem parku ob ribnikih. Vlom pa se Vranu ni posre? čil, ker ga je prav v trenutku, ko je hotel s plenom zbežati, zasačil stražnik in ga aretiral. Pri zaslišanju je izpovedal, da je vlomil radi tega, ker že nekaj dni ni ničesar jedel in da je zbežal iz Avstrije. Vran ima namreč na vesti celo kopico vlomnih tatvin v okolici Celovca. Ko so ga naposled avstrijski orožniki aretirali in bi moral pokazati kraj, kje ima shranjeno ukradeno blago, je eskorti zbežal ter se priklatil v naše kraje. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora ter na izgon iz naše države. Tatvina zlate zapestne ure. Učenka 5. razreda državne realne gimnazije v Mariboru Nežika Rusova iz Pragerskega je prijavila policiji, da ji je nekdo ukradel iz žepa njenega plašča, ki ga je spravila v gimnazijski garderobi, zlato zapestno uro vredno 350 Din. Doslej so ostale vse poizvedbe brezuspešne. Aretiran je bil včeraj dopoldne tovarniški delavec Josip J., ki je osumljen neke žepne tatvine. Krivdo bo dognala preiskava. Zopet ukradeno kolo. Kljub strogim kaznim in ukrepom kolesarskih tatvin ne morejo zatreti. Tatvine koles so še vedno na dnevnem redu. Tako je bilo včeraj ukradeno kolo delavcu Antonu Krainerju izpred gostilne na Tržaški cesti. —• Ukradeno vozilo je znamke »St5rya« z evidenčno št. 7258. Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso prve vrste 1 kilogram 8 do 10 dinarjev, druge vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso prve vrste S do 10, druge vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 10 Din. 3.637 svinj so leta 1935 prodali na mariborskem slaninarskem trgu — dravsko poljski Špeharji. Mestna občina je prejela v preteklem letu na ta račun 248.057 Din, kar je dokaj čedna svota. Ker pa je prometni davek povišan od 3 na 5%, zna *a »tribut« mestni občini v letu 1935 nad 300.000 dinarjev. Lepe peneze so v krizi skoraj zadušeni Dravopoljci prinesli v — Maribor! Mariborski svinjaki sejem. Na sejem dne 28. tm. je bilo pripeljanih 71 svinj, prodanih pa je bilo 42. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 80 do 100 Din, 7 do 9 tednov stari 110 do 140, 3 do 4 mesece stari 150 do 210, 5 do 7 mesecev stari 230 do 320, 8 do 10 mesecev stari 360 do 490, 1 leto 540 do 850. 1 kg žive teže sc je prodajal po 5 do 6.50, mrtve teže pa po 7 do 8 Din. GRAJSKI KINO. Do vključno ncdelle prvovrstni filmski »šlager« »ZADNJI ŠTIRJE SUŽNJI STRASTI« Od ponedeljka naprej sijajna veseloigra »Prava ljubav — kriv denar«. Lucy EngliscBt Theo Lingen, Georg Alexander. Adele Sana-rock v glavni vlogi. V predpripravi »Vesela vdovica«, Leharjeva največja opereta. Pozor. Posrečilo se nam je, pridobiti za naše lokale svetovnoznanega psa Rin Tin Tina. Od ponedeljka dalje bo pri vsaki večerni predstavi njegov dreser proizvajal ž njim senzaci.io-nelne umetnosti.__________________________ _ Kino Union. Danes veleiilm »Praški študent« z Adolfom Wohlbruckom, Do* rothejo Wieckovo in Teodorom Loosom- Hatcdkc aiedoi&e REPERTOAR. Sobota, 29. februarja ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. Nedelja, 1. marca ob 15. uri: »Veseli kine tič«. Globoko znižane cene. Zadnjič* Ob 20. uri: »Kariera kanclista \Vinzi-ga«. Globoko znižane cene. V nedeljo dve predstavi po globoko znižanih cenah. Ob 15. uri uprizore zadnjič v sezoni nad vse priljubljeno opereto »Veseli kmetič«, ki je radi svoje mestoma ganljive, mestoma pa tako zabavne vsebine splošno ugajala. — Ob 20. uri bo ponovitev zlasti današnje dni pomembne in izvrstno pisane satirične veseloigre »Kariera kanclista Winziga«. Premiera klasične operete »Cigan baron« bo v teku prihodnjega tedna. To de- lo slovitega mojstra J. Straussa je zlasti v muzikalnem pogledu pravi biser, vendar pa stavi tako na pevce, kot tudi n* zbor ter orkester precejšnje zhteve. Spa* da med dela, ki so stalno na repertoarju opernih gledališč. Mariborsko uprizoritev pripravljata režiser Rasberger in kapelnik Herzog. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA- Dne 28. februarja, 5. razreda, 31. kola so bili izžrebani sledeči dobitki. Diu 403.000: 85984 Din 306.900 : 55467 Din 60.000: 20017 74151 Din 20.000 : 3032 56235 Din 10.000 : 2460 12424 13711 19836 5021-’ 50348 63882 69383 86029 SŠ323 90670 92181 Din 8000: 9131 10164 26006 26801 39743 47051 47730 63085 65314 68354 S2975 8592^ S6157 Din 6000: 2265 13411 20230 21366 30135 31012 36283 41217 70741 80472 92314 93545 95664 Din 5000: 8530 14782 15532 16356 16449 19805 23904 24567 27826 34075 46282 49846 59229 65947 67276 89798 91003 91303 Din 3000: 1757 9130 9849 12229 17219 18173 35226 37655 40536 45322 59083 59469 61183 61747 65887 74653 75832 79914 89320 Din 2000 : 2940 3349 5808 28173 33937 34926 38694 46239 54425 55547 70439 71413 75320 76280 90879 93942 94363 94978 94913- Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica 25. SitftebtUi *££***••* m J" Vv NIJI PREPOVEDANE. Romunska vlada je prepovedala nošenje kakršnihkoli strankarskih unifor*1^ Obenem je sklenila razpustiti vse P&' vojaške politične organizacije. Prav je prepovedala nositi tudi znake razp^1' ščenih organizacij. Vladi so dali za sklep povod nešteti antisemitski izgredi- Evgenij sabanov-. Mmmmje ftecfem ROMAN V teku je nagla preiskava, ki naj potrdi izpovedi dr. Vang-Čen-ga. Ko to poročamo, so mrtvo pošastno ujedo gotovo že našli. Prepeljejo jo še danes semkaj, kjer si jo bo lahko vsakdo ogledal. Že sedaj se zbirajo povsod radovedne množice, da vidijo to nesluteno čudo. Čim kodo znane nadaljnje podrobnosti, sledi novo poročilo...« Ta zares senzacionalna vest se je s te oddajnice z bliskovito naglico razirila Preko drugih po vsej zemlji, čez vse ce-jine. Dnevniki so izdali posebne izdaje in dodali toliko fantastičnih izmišljotin, da je bilo v nekaj urah vznemirjeno vse človeštvo. Vznemirjen je pa bil tudi dr. Servacij Evarist. Vedel je, da je sedaj razkrita njegova namera in bo nadaljnje delo težavnejše, kakor bi bilo sicer. Vendar se ni bal. Zavedal se je predobro, da mu bo mogoče pred svetom vse skriti in zanikati. Sprva je res nameraval poiskati in Uničiti dr. Vang-čenga, toda po krajšem treznem premišljevanju je sklenil pustiti ga, naj gre kamor hoče in počne kar hoče. »Važnejše je sedaj vprašanje,« si je dejal, »ali je dr. Vang-Čeng imel v vzre-jevališču pomočnike, ali je bil sam? To je treba ugotoviti takoj, preden sledi o-stalo.« Odhitel je v vzrejevališče in poklica! k sebi vse tri še preostale Kitajce. »Ste dobro poznali tovariša Vang-Čenga?« jih je vprašal ostro opazujoč vsako potezo njihovih obrazov. »Ne,« so odgovorili Kitajci čisto mirno. »Ste vedeli kdo jč?« »Kuli.« »Nič drugega?« »Ne.« »Ste ga poznali že prej, ali ste se seznanili z njim šele tedaj, ko ste bili najeti za službo pri meni?« »Nismo ga poznali prej, gospod.« »Vam ni nikoli ničesar pripovedoval o sebi?« »Pripovedoval nam je, da je bil prej pristaniški delavec v Hoilghongu, sirota brez staršev in reven kakor miš.« »Vam je govoril o kakih svojih posebnih načrtih?« »Nikoli nič, gospod.« »Je zahteval od vas kakih posebnih zaslug?« »Tudi ne.« »Se je morda družil z drugimi delavci, morda s Tonkinoi ali Malajci?« »Nismo opazili.« Dr. Servacij Evarist je spoznal, da po tej poti ne doseže svojega cilja, zato se je odločil za drugo, uspešnejšo metodo. Poklical je vsakega Kitajca posebej v svojo sobo, ga postavil pred poseben aparat ter spustil vanj nekii čudni tok. »Gospod,« je zajecljal prvi, ki je prišel na vrsto, ves prevzet od nepopisne groze, »kaj sem zakrivil, da me hočeš pogubiti?« »Ne boj se, ne bom te pogubil. S to pripravo te bom samo prisilil, da boš govoril resnico.« »Gospod, kaj zahtevaš, da ti povem?« ie zajecljal kuli. »Kdo je bil Vang-Čeng?« 'Tok je deloval skrivnostno neizprosno. »Mi obljubiš, da me ne pogubiš?« »Obljubim.« »Bil je tvoj sovražnik...« je izdavil iz sebe Kitajec. »Torej vendarle!« je vzkliknil zmagoslavno dr. Servacij Evarist. »Govori dalje!« »Nameraval je uničiti tvoje delo.« »Zakaj?« »Dejal je, da hočeš z nestvori, ki jih vzgajaš, pokončati rumena ljudstva Azije.« »In vi ste mu pri tem pomagali?« »Samo deloma, gospod.« »Kako — deloma?« »Prikrivali smo njegovo delo.« »A tudi njegove priprave?« »Tudi.« »Ter mu nazadnje pomagali pri begu?« »Da.« »In se pri tem niste zavedali nevarnosti za svoja življenja?« »Obljubil nam je, da nas reši, čim bo sam svoboden.« »Reši čemu?« »Povedal nam je, da smo tvoji ujetniki, sužnji in nam nikoli več ne boš dovolil, da bi se vrnili k svojim ženam in otrokom.« »Je govoril to samo vam, ali tudi drugim?« »Samo nam.« (Dalje sledi.) ŽENA NAJLEPŠEGA SMEHLJAJA NINA LERINI. V deželi dolarja ne volijo samo predsednika držav, poslancev, županov in [epih žena in deklet, marveč volijo tudi žene z najleošimi zobmi, hrbti, nogami, rokami in tudi z najlepšimi očmi. Pa tudi Italija, čeprav ima velike skrbi z Abesin-ci, si želi razvedrila. Da ne bi zaostala za Ameriko, so pred nedavnim volili v Italiji ženo z najlepšim smehljajem. Javilo se je lepo število kandidatk, in žirija je imela težavno delo. Šele po drugih volitvah je bila izvoljena Nina L e r i n i. Njen nasmeh je po mnenju ocenjevalne komisije bil tak, da bi mogel otaliti tudi ledeno moško srce. Pri ocenjevanju pa so se sodniki navdušili tudi za Ninine lepe in bele zobe. — Neki humoristični list je obširno poročal o poteku volitev Ita- lijanke najlepšega smehljaja in ob koncu pripomnil, da bodo njeno sliko objavili vsi italijanski listi z naslednjim tekstom: »Tako se veseli vsaka dobra Italijanka nad mnogimi zmagami italijanske vojske v Abesiniji...« DILLINGERJEVA LJUBICA. Iz zaporov, kjer je presedela dve leti, je bila izpuščena 27letna Indijanka Ele- lyn Frechete, ljubica Johna Dillingerja. Novinarjem je izjavila, da se bo vrnila v svojo domovino. Oblasti njenim izjavam ne verujejo in so prepričane, da bo poskušala maščevati Dillingerjevo smrt. («1 Mali oglasi fcazno I RUSKA BALALAJKA jz dvema odličnima ptevačica-ma v Grajsko klet. 957 Čevljarstvo, Trubarjeva 9. 950 POHIŠTVO ktstnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo- j SPREJMEM ABONENTE Ea pohištva združenih mizar- J na clobro in tečno hrano. Se iev. Vetrinjska ulica 22. na-' priporoča restavracija Narcc-sproti tvrdke V. YVeixl. 9-t. ni dom. 942 JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48 ^JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vi! gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev svetilk, elektroin-stalaciiskega blaga do kon kurečnih cenah ; LISICE, KUNE, DIHURJE ! in vse ostale kože divjačine sprejemam v strojenje, bar-| vanje in popolno izdelavo po najnižjih cenah. P. Semico, I krznar, Gosposka 37, Mari-. bor. 856 VAŠO DREVESNICO " ■ in vrtove vam najceneje uredi Iv. Kosmina. Tezno, Ptuj-ska c. 54. 969 la ZAGORSKO APNO sveže dospelo! »GRADIVO«, C. PICKEL. Maribor. Koroščeva 39. Tel. 2039. 983 GOSTILNA »PRI KOLODVORU« prej »EVROPA« toči prvovrstna štajerska vina kakor: ljutomerski renski rizling, silvanec, '.urškvuh-čan. dišeči traminec, hamZan in vino iz Plača, liter od Oiu 8,— naprej. Priporoča .se gostilničarka. 992 RAZSTAVA POHlSrV\ ' v palači Grajskega l.\na. Za časa razstave znižane cene. 'Novak. Vetrinjska 7. Koroš-ka 8. 997 PRI NAŠI »PEPClT gostilna pri »Savinjčank'« na Frankopanov! ul. do jutri spet veselo. Pri priznan? dobri kapljici vam bo jutri svital prijetne komade orncster. Z mrzlimi in toplimi jedili bo tudi preskrbljeno. i009 Sobo Uče GOSPODIČNA, stara 18 let, z meščaisko šolo želi službo ali mesto voion terke. Ponudbe pod »Pridna« na upravo »Večernika«. 941 Službo dobi Posest Sprejmem mlado in simpatično NATAKARICO. Nastop takoj. Naslov v upravi »Večerniki«. 968 NOVA HIŠA z velikim vrtom naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Studenci, Jurčičeva ul. 95 pri Mariboru. 9C.0 PENZ1JONISTI in brezposelni 'mteligenti z obširnim poznanstvom v boljši družbi dobijo stalno name-ščenje. Predpogoj: neomade-ževana preteklost. posebna strokovna uaobrazba ni potrebna. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega delovanja, šolske naobrazbe itd. pod »Bodočnost« na upravo »Večernika«. 982 NOVA HIŠA. tri sobe in kuhinja, klet, vri 500 m*, naprodaj. ''učenci, Kralja Matjaža 56. 949 DRUŽINSKE HIŠE okoliške, od 8000; obresto-nosne mariborske h Fe — vile od 7-9.000: posestva od 30.000 dinarjev naprej; gostilne, tovarno prodaja; hranihie knjige kupuje Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26. 984 Novozgradba, soba, kuhinja, vrt, Din 7099. — Novozgradba 2 stanovanji po 1 soba in kuhinja Din 40.000. — Trgovska hiša z lokalom, gonilno, mesarijo 120.000. — Velika izbira posestev! — Enonadstropna liiša v Ptuju 30 r00 Din. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28. 989 PRODAJALKO in dva učenca takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Predpogoj: marljivost in poštenost ter aovoljna šoi-ska izobrazba. Ponudbe na tvrdko Legat. Maribor, Meljska 57. 988 PRODAM PARCELO. sončna lega, tik Mariboru. — Naslov v upravi »Večernika«. 1008 Koncesioniran BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst unovčuje menice, čeke. terjatve pri «it narnih zavodih itd. posreduje naložbe kapitala, tinanciranja, družabništva, posojila itd. izvršuje kompenzacije dolgov pri denarnih zavodih. Drž. razredna loterija in informacije kapitalisti, vlagatelji, kakor tudi dolžniki, obrniti se v vseli denarnih in bančnih zadevah le na gornji naslov. Kulantno, strokovno in vestno poslovanje. Za odgovor priložiti Din 3.— znamk. ]l)J2 fiesto rnago za pom okusne barve, dobra kvaliteta, ugodne cene. V naiem ZeltslUitM BiideMdi m* W UP vr irVflrVlrVlfg MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 14 Prodam PLUG S KOLESI tovorni voz, ročni voziček za hileko naprodaj. Lamtnger, M^vcnska 26. __________962 Trodam moderni, temnomodri, globoki r. OTROŠKI VOZIČEK. vnavni trg 4, trgovina. 954 AVTO »STEYER« J 6 sedeži, odprt, v najboij-&.e,m _ stanju, odda poceni Adolf Bernhard, Maribor, Ale tjsapdrova c. 51. _ 929 v. DOBERMANA. čistokrvnega. 9 mesecev starosta, ceneno prodani. Aleksandrova 61. __ 917 »SINGER« ŠIVALNI STROJ .‘‘hroda.i. Vprašati StroSma-i^ieva ul. 23. 972 Prodam motorno kolo v Prvovrstnem stanju. Na;lov upravi »Večernika«. 996 Stanovanje POŠTENO gospodično sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Praprotniko va 19.________________ 973 SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Tezno. Jurčičeva ul. 2. _____________977 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanja. --Pobreška 5-a. 987 SOBO IN KUHINJO prodam. Vprašati Koroška e. 41 pri hišniku. 998 Kupim Kupim PRAZNE STEKLENI- QP Pd »Franc-Jožefova grenči-Af■ Drogerija Ivan Pečar; Ma '“Or. Gosposka 11. 939 Sprejmem GOSPODA ALI GOSPODIČNO na stanovanje in hrana. Ben-cak, Vodnikov trg 3-d 350.— Din.____________________1091 gospoda sprejmem na stanovanje in hrano Aleksandrova :6. vrata št. 1. !002 dvosobno stanovanje s pritiklinami išče stranka brez otrok s 1. aprilom (po možnosti v novi zgradbi) Po nudbe na upravo lista pod »št. 1010«. 1010 Vzamem v najem HIŠICO z vrtom. Ponudbe pod »Vpo-kojenec« na upravo »Večernika«. 953 VELIKE 1N SVETLE PROSTORE. pripravne za vsako obrt. cd-da v najem Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova e. 51. 928 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam. Barvarska 3, vprašati pri Hrast.______________971 ODDAM SOBO z dvema posteljama in s prostim vhodom. Barvarska 3. 983 SOBO, opremljeno, s prostim vhodom v bližini kolodvora oddam. — Naslov v upravi »Večernika«. 993 GOSPODA sprejmem kot sostanovalca. Koroščeva ul. 8, Plochl. 994 OPREMLJENO SOBO takoj oddam soiidn. gospodu. Frančiškanska 21-11, vrata 6. 995 LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oudam v vili. Koroška c. 99. iCOO Spomnite se CMD! Znania želi STAREJŠI UPOKOJENEC želi znanja radi skupnega go-spodinstva. Dopise na upravo »Večernika« pod »Upokojenka«. 691 Kupujte svoje potrebščine pri naiit« inserentih i fUuuu k m pa vendar c.eni J Čitaite »Veternik** DELAVSKE, ŠPORTNE, KAMGARN 481 O B t E K E ANTON V VSEH CENAH MACUN MARIBOR Dukttisld vstosfifiH od 8. do 14. marca 1936. Tehnična in poljedelska razstava do 15. marca 1936. Naj večji trg srednje Evrope Racstavljalci iz 18 držav, kupci iz 72 dežel Nobenega vizuma 1 S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se izda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Vsakovrstna pojasnila in sejmske izkaznice (a Din 50’—) dobite pri Wiener - Messe - A. G.. VVien VII. in pri častnem zastopstvu v Mariboru: Podr. Ljubljanske kreditne banke Tujsko prometna zveza, Aleksandrova cesta 35 in njenih podružnicah. POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlos blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din * Sprejema hranilne yloge na knjižice in nt> tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Krojaški atelje VIDOVIČ STANKO, Maribor Gledališka ulica 10 izdeluje moške obleke, damske kostume in damske plašče po globoko znižanih cenah Eleganten in točen kroj! 970 Gostilna »Balkan 46 V nedeljo koncert, pristna vina, mrzla in topla jedila kakor pečene piške itd. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. Pozor sosDodje Naznanjam Vam, da izdelujem po najnovejsi modi moške in damske obleke, pomladanske plašče in kostume 00 najnižji ceni. Priporoča se Tovornik Hinko, Maribor krojaški salon, Gosposka ul. 41, (Tyrševa 9) Darujte za Pomožno akcijo! Cenjenemu občinstvu in gostom naznanjava, da sva se odselila iz gostilne Kren na Pobrežju ter prevzela gostilno Modrič, Taborska ulica 20 Maribor. Otvoritev bo 7. marca. Postrežba solidna, dobra kapljica. Se priporočata Steli in Franc M atei. Trgovski pomočnik vojaščine prost, izvežban v manufakturi, galanteriji, špeceriji in železnini, spreten prodajalec se sprejme de 1. aprila 1936. Dobro izurjeni izložbeni aranžerji imajo prednost. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službo- j vanja in zahtevkom plače je poslati na Alojz Remic, i Dravograd. 1011 Continental • pisalni stroj F 10T cenejši! SAMOPRODAJA: IVAN LEGAT 900 p^va specijalna popravi jalnica pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telefon 24-34 Podruž.: Ljubljana, Prešernova ul. 44 Telefon 26-36 Na vložne knjižice prodajamo Dohiitvo Zaloga pohištva Maribor, Vetrinjska ul. 22 Mestno poglavarstvo Maribor. X. štev. 3059/754-1936. Zgradba deške meščanske in dekliške narodne šole v Magdalenskem predmestju — razpis mizarskih del, centralne kurjave in inštalacije vodovoda. V Mariboru, dne 28. februarja 1936. RAZGLAS. Mastno poglavarstvo Maribor razpisuje za zgradbo nove deške meščanske in dekliške narodne šole v Magdalenskem predmestju sledeča dela: 1. Mizarska dela............................Din 836.432’50 3, Centralna kurjava..................... . Din 762.200’— 3. Inštalacije vodovoda s sanitarno opremo Din 129.194 50 Ponudbe se morajo oddati v sredo, dne 11. marca 1936 med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije na mestnem poglavarstvu Maribor, Rotovžki trg. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu 5% od uradno proračunjene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski in sicer v vrednotah, ki jih sprejema mestna blagajna. Kavcija se mora vložiti do 10. ure dne 11. marea 1936. Ponudbe naj se predložijo v obliki v % izraženega popusta na uradne proračune. Pojasnila in ponudbeni pripomočki sa dobijo na mestnem gradb. uradu, II. nadstr. soba št. 2. Predsednik: Dr. Juvan, l. r. Bodočnost za neznana dežela Ce hočete spoznati vašo življenjsko pot. ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane araje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadai gre za Vaše najbolj zaželjeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti ih trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen In blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča meče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka karljera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspeh? se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke ;n igrate v nepovoljnem času? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom naproti. Spoznali boste jasno In natančno to, kar morate storili z a blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski pro gnozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajtel: »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na studii mojega življenja in moje psihoanalize, so Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko šo se začelo Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti, Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me Je napotil tudi loterijski7* uspeli, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja- Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojst ni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze- Stalna in točna adresa se glasi: Grafološki bureau - Celje poštni preda! 100. Naznanile prevzema in predale „ZORA Podpisana s lem naznanjam eenjenim damam Maribora in okolice, da sem s 1. marcem prevzela damsko-česalni salon »Zora«, Aleksandrova cesta 19 (vhod v veži). Svojo dolgoletno prakso in strokovno znanje bom z naivečjo točnostjo usmerila, da bodo moje ceni. naročnice vedno najboljše in okusno postrežene. Za cenjeni obisk se priporoča Dragica Tkalec, roj. Oman, frizerka. Kakor zgoraj omenjeno, je moj damski česalni salon prevzela frizerska moistrinja gospa Dragica Tkalec in ga bo kot dobra in vestna strokovnjakinja vodila v zadovoljstvo dosedanjih in bodočih naročnic. Svojim biv* šiiTl naročnicam se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje in obisk ter prosim, da obisk in zaupanje naklonijo tudi moji naslednici. 959 Prejšnje vodstvo damsko-česalnega salona »Zora« Fran Novak. Ponfi-ala- M A £31 ROD * ,a$tni noyl Pal**1 »a *»giu ueniraia. mAKIDUK Gosposke - Slovenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Majfcotj varna naložba tjenarja, ker jamči za vloga pri tej hranilnici Dravska banovina s ceftm svojim premoženjem m z vso svmhn davfno možje — - H r a n i I n i t a izvršuje vse v denarno stroko spadajole posle tol no in kuiantno na takoii račun obrestovanlu Sore i e ma wlo»® ,n n ■»r* c J c po najugodnejšem Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilnica era Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.! REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d nredstavnik STANKO DETELA v Mariboru. ' '