GLASILO SOCIALISTIČNE ?VEZE DELOVNIH LJUDI ^EDNISno K OPRAVA PTUJ PRESERNO\A 7 — TELEFON STEV 155. ČEKOVNI RAČUN PRi NARODNi tiAN Ri PODRUŽNICA PTUJ STEV 343 1-206 OBE JO je (IREONISK' DDBOB - ODGOVORNI UREDNIK »RABI J02i ROKOPISOV Kf VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA >eTNA NAROČNINA 400 OIM. POUETNA 200 dm ČETRTLETNA lOO DIN Cena din 10.— Ptuj, 30. nov. (VJ). V soboto, 5. Uccemura 1953, ob 9. uri do- poldne bosta sedniič zasedala Okrajni zbor in Zbor proizva- jalcev OLO Ptuj v dvorani OK ZKS v zvezi s številnijai gospo- j da.rskimi vprašanji, ki jih je putrebno resitL Vse kaže, da bodo bodoča za- sedanja vedno pogostejša in za- nimivejša Za vsaicega odborni- ka in tudi za ljudstvo sarno. O tem je bil govor na nedavnem posvetovanju komunistov-od- bomikov. Dosedanja praksa za- sedanj v bodoče več ne bo od- govarjala. Ta so bila prepored- koma in še takrat so bila brez širših diskusij. O predlogih, ki jih je bilo potrebno potrditi ali zavrniti, so bili odborniki pre- malo poučeni. Sledeče zaseda- nje je že nekoliko boljše pri- pravljeno kot so bila prejšnja. Odborniki so istočasno z vabi- lom in predlogom dnevnega reda za zasedanje dobili tudi predlog dopolnilnega proraču- čuna OLO Ptuj za 1953. leto, o, katerem bodo lahko predhodno obravnavali z občinskimi odbori ter z volivci in bodo lahko pri- j šli na zasedanje s predlogi, ki jim bo včasih potrebno priznati prednost pred predlogi, ki so že pripravljeni za zasedanje. Na seji pa bo sprejet tudi predlog dopolnilnega proraču- na zavodov s samostojnim £i- nansiranjem; to sta Okrajno gledališče Ptuj in Reševalna postaja Ptuj. Sredstva za kritje Izdatkov, ki so predvidena po dopolnilnem proračoinu OLO za leto 1953 bodo krita iz davka na promet v skupnem znesku 10,630.130 di- naj-jev, če bo predlog potrjen. Iz tega bodo deležni večjih in manjših zneskov: Tajništvo OLO z 1,140.000 din; tajništvo za gospodarstvo za za- tiranje živ. kužnih bolezni 500 tisoč din; Katastrska uprava 420.000 din ter Uprava za ceste 200.000 din; Tajništvo za pro- sveto za tečaje 130.000 din; do- tacija Okr. sle-dali.sču Ptuj 435 tisoč din: subvencija »Svobodi« Ptui 60.000 din; osnovne šole 2,718.600 din; gimnazija v Ptuju 81.000 din; nižja gimnazija v Ormožu 65.000 din; Kmetijska šola TumiSče 259.000 din; Glas- bena šola v Ptuju 12.200 din; Študijska knjižnica v Ptuju 80 tisoč 530 din; Vajenska šola raznih strok v Ptuju 144.400 di- nar j eiv; Ddjaški dom v Ptuju 500.000 din; Dom onemoglih Muretinci 18.200 din; za podpo- re dijakom in vajencem 450.000 din; za zdravljen je nepremož- nih in za brezplačno zdravljenje 3,357.700 din; Rdeči križ 105 tisoč dinarjev. Iz dohodnine i>a bodo kriti izdatki dopolnilnega proraču- na občinskih ljudskih odborov v skupnem znesku 1,833.000 din. Od tega dobi: občina Cirkovci 14.800 din; Cirkulane 16.000 din; Destemik 50.000 din; Gorišnica 45.400 din; Grajena 42.000 din; Hajdina 203.000 din; Juršinci 3 tisoč 200 din; Leskovec 385.000 din; Lešje 188.000 din; Lovrenc 14.000 din; Makole 12.000 din; Markovci 50.000 din; Ormož 30 tisoč din; Podgorci 36.000 din; Podlehnik 173.000 din; Polenšak 20.000 din; Ptuj 63.500 din; Ro- goznica 20.000 din; Središče 37 tisoč din; Starše 148.400 din; Trnovska vas 119,000 din; Videm 54.000 din; Zetale 109.000 din. V bodoče odbornikom ne bo več zadoščalo, če bodo vnaprej vedeli samo za predlog dnevne- ga reda, temveč bodo hoteli tu- di vedeti, zakaj je dana vpra- šanjem dnevnega reda prednost pred ostalimi vprašanji, ki jih sUi v ospredje vrsta živllenjskih potreb. Odbornike bi že pred zasedanjem zanimalo, kako in zakaj ie potrebno določiti stoo- njo AS Tovarni volnenih izdel- kov Malšperk in Tekstilhi to- varni Ptuj in za koliko je po- trebno znižati stopnjo AS trgov- .^kemu podietju »Perutnina« Ptuj. Po dosedanji praksi je vsak odbornik prcDričan. da je Dred^og za prepustitev or»ekame Ormož v upravo LOMO Ormož tako prtpravlien in utemeljen, da bo najboliše zani glasovati, ni mu pa jasno, zakaj o tem predlogu ne bi že prej več ve-. del. Enako je s predlogom gle- de osamosvojitve opekarne .fa- neževci in odcepitvijo od ormo- ške opekarne ali s predlogom sklepa o prevzemu bivših repu- bliških podjetij: Tovarne glini- ce in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, Tovarne volnenih iz- delkov Majšperk, Tovarne stro- jil Majšperk in Republiških mlinov Ptuj, o čemer bo kot kaže tudi razprava in glasova- nje na prihodnjem zasedanju. Zraven vsega gre še za predlog o dodelitvi gozdov Kmetijskemu gospodarstvu Makole, ki je ena- ko zanimiv Za odbornike Ma- kolčane kot za ostale odbornike in prebivalstvo v okraju. Za od- bornike Zbora proizvajalcev je gotovo zanimivo, katera delov- na mesta in v katerih trgovskih podjetjih bo treba na prihod- njem zasedanju potrditi ali za- vrniti. Za odbornike obeh zbo- rov je zanimivo in važno tudi vprašanje, katera izmed mest članov svetov so prazna in ka- tera mesta stalnih skupnih od- bomiških komisij, da bo treba na prihodnjem zasedanju voliti nove. Težko je z volivci razpravlja- ti o razrešitvi nekaterih dose- danjih sodnikov porotnikov Okrajnega sodišča Ptuj in Okrož- nega sodišča Maribor ter o iz- volitvi novih, če pa odbornikom do zasedanja ni znano, kateri sodn-'ki odpadejo oziroma so že odpadli in od kod naj pridejo predlogi za nove sodnike. Prav verjetno bo v točki »Razno« na prihodnjem zaseda- nju prišlo do razprave tudi o predlogu s posvetovanja komu- nistov-odbornikov, da bi bil u.stanovljen klub odbornikov obeh zborov, ki bi naj imel na- logo skrbeti za to, da bo pred zasedanji več debat odbornikov o raznih predlogih in o raznih vprašanjih, za katera na zase- danjih ni prilike niti časa. Vse kaže na novo prakso, da bo v bodoče o posameznih pred- logih, ki bi jih naj rešila oba zbora, predhodno obveščena vsa javnost potom zborov volivcev in tudi potom tiska, nakar ne bo več vtisa, da sta zbora po- trebna samo Za to, da potrdita predloge strokovnjakov iz raz- nih svetov, temveč predvsem zato, da dejansko odločita o prp^lngih liudstva. Prei ali slej bomo tudi v Phj- 1u doživeli, da se bo ljudstvo v vedno večji meri zanimalo za vsebino zasedanj z neTy>sredno udeležbo na zased^.niih. kar ■TTio doslej po?re=ali na ob- fin<;V!h k^kor tudi na okrajnih nasedanjih Komynfsti - pripadniki JLA Iz ptujsice garnizlje so imeli koi\ferenco Ptuj. 30. nov. (B. J.). PrejlnU teden je bila v Ptuju v okrašeni dvorani Doma JLA konferenca delgatov in članov ZKJ iz vseh organizacij ZKJ s področja ptuj- skega okraja. Ta konferenca Je po zgledu vs»h prejšnjih konferenc potrdi- la nezlomljivo enotnost članstva organizacij ZKJ v borbi za Izvr- šitev sklepov VI. kongresa in pisma II. plenuraa CK ZKJ za iz- klesanje lika komunista. V referatih in diskusiji, ki je bila zelo živahna, se je odražalo, da so se osnovne organizacije ZKJ otresle šablon in neokretno- sti pri delu, ker so se teh otresU člani, ki so razumeli sedanje me- sto in vlogo komunistov v naši družbi kot cseloti na današnji stopnji socialistične demokracije. Se vedno pa se vidi, da se člani ZKJ niso tako približali množici in njeni organizaciji Socialistič- ni zvezi delovnih ljudi, kot je to potrebno za uspešno delo komu- nistov med množico. Med glavne sklepe te konfe- rence spada sklep o bodočem po- večanju aktivnosti komunistov v množičnih organizacijah, zlasti v SZDL, kjer naj preneha doseda- nje častno članstvo komunistov in se pokaže viden uspeh aktiv- nega dela komunistov z zgled- nim političnim delom ob izvrše- vanju nalog VI. kongresa ZKJ. Ves čas dela konference je vladalo med navzočimi delegati in člani veliko navdušenje, kar je potrjevalo nešteto aplavzov in skandiranj CK ZKJ in tov. Titu. Razpoloženje komunistov, ki se niso mogli udeležiti konference, so izrazili delegati pa tudi šte- vilna pisma, ki so prispela med konferenco. Od novoizvoljenih funkcionarjev je delegate nago- voril podpolkovnik tov. Simo Baškot, ki je podčrtal in zagoto- vil, da bodo novoizvoljeni funk- cionarji vložili vse sposobnosti in požrtvovalnost za delo, ki bo dostojno velikega zaupanja. Konec konference so na zahte- vo delegatov ob enoglasnem odobravanju vseh navzočih od- poslali brzojav CK ZKJ in tov. Titu z izrazi predanosti in pri- pravljenosti na delo v besedah: »Naša strnjenost in enotnost sta nezrušljiv branik, na kate- rem se bodo razbili vsi poskusi sovražnikov naše domovine, da bi deli naše dežele sladili njiho- vo imperialistično pohlepnost. Zato jim sporočamo, da bo vsak njihov agresivni korak zadel v granitno steno našega skupnega odpora, v katerem bomo pome- nili tudi pripadniki ptujske gar- nizij« Jugoslovanske ljudske ar- made častni delež. Zato Vas pro- simo, tov. Tito, da račimate ved- no 2 nami in z našo pripravlje- nostjo na žrtve, zlasti ko bi bilo potrebno z življenji izvrševati naloge, ki jih bo dobila JLA od Vas in vse naše socialistične do- movine. 13. decemkrci bo letno konferenca ptuiske mladine Ptujska mladina se marljivo pripravlja na svojo letno konfe- renco, ki bo dne 13. decembra 1953, v dvorani okrajnega komi- teja Zveze komunistov. V mesecu novembru in začet- ku tega meseca so bili v vseh osnovnih organizacijah letni zbo- ri članov Ljudske mladine. Mla- dina je svoje letne zbore dobro pripravila na predvolilnih se- stankih, na katerih je pregledala svoje uspehe in neuspehe v pre- teklem obdobju. 2ive razprave so se vršile o kandidatih za no- ve predstavnike osnovnih orga- nizacij in za kandidate za novi mestni komite mladine, ki bo voljen 13. decembra. Na letnih zborih so bila podana poročila in izvoljene so bila nova vod- stva in delegati za mestno in okrajno mladinsko konferenco. Volitve so bile izvedene na naj- bolj demokratičen način, kot to predvideva statut LMJ. Med no- vimi voditelji osnovnih mladin- skih organizacij srečamo naj- boljše mladince, kot na primer: mladina podjetja »Preskrba« je izvolila tov. Vlada Purga, mladi- na v »Pletarui« Slavka Jungera, mladina na terenu Vičava-OreS- je Dušana Bajgota, mladina mestne ekonomije Ivana Bombe- ka, mladina ptujske gimnazije Brtina Hauberja, mladina tekstil- ne tovarne Zvonka Poberška in druge. Te tovariše je mladina iz- brala za predsednike osnovnih mladinskih organizacij in jim za- upala vodstvo mladine. V osta- lih organiz«.cijah bodo z volitra- mi končali te dnu Na mestni konferenci bo po- dano poročilo o delu mestnega komiteja mladine v tem letu in poročilo o delu posameznih mla- dinskih organizacij, iz katerih bo razvidno, kdo je najboljši in kdo je prepočasen. Vabimo vse prijatelje naše mladine, da pri- sostvujejo naši konferenci in po- vedo svojo besedo naši mladinil Okrog nas Ponoven dokaz pripravljenosti Jugoslavije do vsega, kar hi pri- pomoglo k zmanjšanju napetosti med državama ob Jadranu zaradi tržaškega vprašanja je dal pre- teklo nedeljo tov. Tito, ko je go- voril na veličastni proslavi de.^ei- letnice II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. In kot takšnega so govor v svetu tudi sprejeli razen v Ita- liji, kjer tudi tokrat skušajo z raznimi spletkami prikrili svoj odklon od poti sporazumevanja in roke sodelovanja, ki jo ponuja jugoslovansko ljudstvo. Tako se situacija še vedno ni spremenila in čeprav so ponekod v svetu komentirali govor predsednika ^/'a kot pogumen korak naprej. Več upanja za napredek je najti v konferenci na Bermudih, kjer bodo trije zahodni predsedniki razpravljali med drug.m tudi o tržaškem problemu kot o drugih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Zahodom in Vzhodom in ki se očitujejo predvsem na nem- škem vprašanju^ na vprašanju varnosti Evrope, kakor na vpra- anjih Daljnega vzhoda. Dejstvo namreč je, da stanje ob razcep- ljeni Nemčiji, ki predstavlja na- ravnost vakuum za vzhodnjaški ekspanzionizem, ne nudi varnosti Evrope nobenih pozitivnih uslug, kakor na drugi strani odpor proti Evropski obrambni skupnosti ki jo fors rajo ZDA, zadeva tako v Franc ji na velike ovire kot ve- žejo svoj vstop v to organizacijo Nemci kot Italijani z določenimi pogoji. Podobne so težave Zahoda s formiranjem takozvane evropske federacije, nekakšnih združenih zahodnoevropskih držav, pri če- mer obstajajo prav tako še ve- lika nesoglasja, kakor so pred kratkim ugotovili zunanji mi- nistri šestih zahodnih držav na konferenci v Haagu. Vsemu te- mu se pridružuje še situaciia na Srednjem vzhodu, kjer dož vlja Zahod kljub trenutnemu uspehu v Iranu s sojenjem Mosadeku neuspeh v Sudanu in Egiptu, ka- kor povsod drugje, kjer so očit- ne t>']nhn'*i- -zahodne politike na tem področju. _ Skrbi imajo torej Tahodni diplo- mati več kot dovolj, posebno če upoštevamo obširno področje sti- kov z vzhodnim blokom, ki jih je z nedavno privolitvijo na kon- ferenco štirih najvišjih predstav- nikov svetovnih velesil postavil pred nalogo, ugotoviti, kaj t:či za tem nenadnim preokretom vzhodne politike. Nedvomno pa bo v tem, če bo do konference res tudi prišlo, našel svoje zado- ščenje britanski predsednik vla- de Churchill, ki se je že precej časa neutrudno zavzemal za takšno konferenco »na najviš- jem nivoju*, kakor so jo imeno' vali. Okrog naših meja v zadnjih dneh ni bilo pomembnejših do- godkov razen v Avstriji, kjer so zamenjali zunanjega ministra dr. Gruberja ter to mestu poverili dr. Figlu, ki je v povojni Avstriji znana pol lična osebnost. Ta za- menjava je bila izvedena kmalu po obisku našega državnega se- kretarja Za zunanje zadeve tov. Koče Popoviča na Dunaju, vendar z obiskom ni bila v nobeni zvezi- Prijateljski stik, med obema dr- žavama se s to zamenjavo n/50 skvarili, nit! ni izgledov, da bi v bodoče prišlo do kakšne toza- devne spremembe, kakor je to navadno ob takšnih izmenjavah. Sodelovanje Jugoslavije s so- podpisnicama balkanskega pak- ta se je T ustanovitvijo stalnega tajništva prav tako poglobilo, vsekakor ne na ljubo nekaterim krogom v Italiji, ki jim je bal- kanski sporazum trn v peti In ki prežijo na vak še tako brezpo- memben dogodek ali besedo, ki bi naj pričala o nameri Jugoslo- vanov, da bi se ponovno pribli' žali Vzhodu. Jasno je, da s tem hočejo doječi neke prednosti pri zahodnih velesilah za svoje inte- rese ter le po svoji tradiciji oblatiti Jugoslavijo, kjerkoli je to samo mogoče. Resnica je. da jim to vedno man/ uspeva, prav tako pa to, da za to najboljše skrbijo Jugoslovani sami. Podjeiia ne smelo spreminiati zn ionih cen Ptuj, 2. dec. (LV) 2e več mesecev je diskusija med ljud- stvom o znižanju cen raznim potresnim predmetom. Večina delovnih ljudi je verjela napo- vedim po časopisju, da se bo to tudi prej ali slej zgodilo, po- samezniki pa so tudi to disku- sijo spremljal: z že znanim in neštetokrat osmešenim nezaupa- njem, dvomi in namigavanji, češ, to se piše in govori samo pred volitvami potem pa bodo cene ponovna zvišane. Priznaj- mo, da se je proces zniževanja cen začel že poleti In sicer naj- prej moki in micvskim izdel- kom, pecivu, kruhu in alkohol- nim pijačam bonbonom ter drugim predmetom, nazadnje pa tudi tekstilnim izdelkom. Oglejmo si stvari, ki vzbuja- jo pri večini ljudstva v nove cene popolno nezaupanje, pod- jetja pa spravljajo v resno skrb, da se ne bi našli v njihovih vrstah posamezniki, ki bi res zviševali cene in ki bi resnično u.stvarjali v politiki cen večjo ali manjšo zmedo na škodo po- trošnikov in v svojo korist. Dne 7. nov. 1953 je izdal Zve- zni izvršni svet uredbo o zni- žanju cen tekstilnemu blagu, konfekciji, volni, nosavicam, perilu itd. za povprečno 23%. Industriji je bila znižana aku- mulacija, trgovini pa zagotov- ljeno delno kritje iz regresa. Proizvodna in trgovska podjetja so takoj popisala zaloge in v nekaj dneh smo ž«? lahko ku- povali razne tekstilije po znatiui znižanih cenah Napoved o zni- žanju cen se je torej uresničila. Potrošniki so takoj z zadovolj- stvom segli po potrebnih pred- metih, to terr bolj, ker je zima pred durmi in si je vsakdo na- meraval nabaviti eno in drugo. V naglici, ko se je moralo popisati blago in zaradi skrom- nosti navodil, ki so bila komi- sijam in podjetjem na razpola- go, se j2 pokazala ponekod tudi nekaka nejasnost, ki je bila šele čez nekaj dni urejena. Medtem ko je ljudstvo hitelo z nakupovanjem blaga po zniža- nih cenah, so posamezniki na- daljevali s šušljanjera, da je znižanje cen samo »vohini go- laž« in da bodo cene po vo- litvah ponovno zvišane, kar jim pa na sreČc ni uspelo o tem prepričati velikega števila de- lovnih ljudi. Nakup blaga se nadaljuje. S tem pa seveda ni rečeno, da ljudstvo ne pazi. da se ne bi v kakem trgovinskem podjetju našli posamezniki, ki bi kljub vsemu le kakor koU poskušali spreminjati cene. Ta- ko nekontrolirano početje bi se- veda opogumilo nergače, ki bi posploševali svoje trditve na vso trgovsko mrežo ali podjetja. Možno je, da nastajajo med cenami industrije in trgovine pri nekaterih predmetih ne- bistvene razlike v cenah, kar pa ne more biti zlonamerno, temveč zaradi sledečih okoli- ščin: Trgovska podjetja na drobno so znižala cene Unearno po predvidenih odstotkih, dočira so proizvodna podjetja zniževala cene individualno na podlagi znižane akumulacije. Zaradi te- ga so nastale v začetku pri ne- katerih predmetih nebistvene razUke v ceni Na ii\ način so nekateri predmeti imeli ceno pod povprečjem, dočim so jo imeli drugi nad povprečjem, vendar na splošno v povpreč- nem razmerju znižanja. Pone- kod je bilo tudi težko določiti točno ceno z dne 1. avg. 1953, kar je tudi vplivalo na malen- kostne razlike med cenami trgovine in proizvodnje. Pri vsakem gospodarskem ukrepu ima ljudstvo nalogo in pravico do kontrole nad vsem, kar se dela v njegovo korist in preprečevanja vsakega po- skusa, da bi posamezniki izma- ličevali smisel novih zakonov in uredb v zvezi z znižanjem cen. Isto nalogo pa imajo tudi trgo- vinske inšpekcije, ki so dolžne na pobudo ljudstva ali po lastni dolžnosti kontrolirati dosled- nost izvajanja gornjih uredb in predpisov. Končno pa le lahko poudarim, da so vsi dvomi, ki so jih vzbudili nezaupneži, le še sla- ba navada njihovih preroko- vanj, ki bodo morala med sta- ro šaio, medtem ko bo ljudstvo dalje kupovalo po novih, stal- nih znižanih cenah ali novih cenah bodočnosti, ki bodo vedno odgovarjale stopnji našega go- spodarskega razvoja. Di repiliie m no proM Ptuj, 30. nov. (VJ). Na vabfla, naj bi se udeležil nekaterih pro- slav v Ptuju in okolici za Dan republike, sem se kočno omejil na najbližje in si nabral nekaj zapiskov, ki kažejo na res praz- nično razpoloženje v organizaci- jah in kolektivih, izraženo na proslavah in družabnih priredit- vah. Prvi je zaCel mlin na Zg. Bregu z obiski sem začel v soboto popoldne ob 14. uri. V mali dvo- rani Mlinskega podjetja štev. 1 je bil zbran celotni kolektiv in je čakal na svojo slovesnost za Dan republike. Na pročelju ob- novljene mlinske zgradbe je vi- sel sredi zastavic napis: »Tovar- ne delavcem-^. Vsi člani kolekti- va so bili praznično oblečeni. Štirje mlinarji v novih mlineir- skih oblekah. Vse je čakalo Se na poslanca republiške skupšči- ne, predsednika gospodarskega sveta tov. Lojzko Stropnik. Slo- vesnost je začel direktor mlin- skega podjetja tov. Andrej Mr- šek, rezervni kapetan JLA, ki je že dalje časa na meji pri Trstu branil naše pravice. Za sloves- nost je dobil dopust. Čestital je v nagovoru celotnemu kolektivu Za dosežene uspehe, da je leta 1952 uničen mlin ponovno zgra- jen in celo razširjen in moderni- ziran. Predsednik sindikata tov. Franček Voda je spomnil vse člane podružnice na vse skrbi, težave In dela, na vsa podjetja in marljive delavce, katerih delo Se Odraža v tem, da mlin čaka na ponovno obratovanje. Tudi poslanec tov. Lojzka Stropnik je v prijaznih besedah priznala ko- lektivu Mlinskega podjetja štev. 1, da mu je uspelo ponovno usposobiti za delo mlin, ki bo zopet dneve in noči drobil dra- goceno pšenico in rž v prvovrst- no moko za vsakdanji kruh na- ših delovnih ljudi. Po izročitvi diplom mlinarskim stavcem z mojstrom Novakom na čelu in po izročitvi ključa predsedniku del. sveta tov. Rajhu so vsi odšli v mlin in videli, kako so začele delovati mehanizirane naprave. Končno so povabili vse navzoče na družabni večer, ki so si ga pripravili v gostilni Tomanič na Spodnjem Bregu. Slavnostna seja LOMO Ptuj Ob 15. uri je začel slovesnost LOMO Ptuj. V dvorani matične- ga urada so se zbrali praznično oblečeni odborniki. Okusno opremljena dvornna z datumoma 29 XI 1941—29. XI 1953 ob straneh Titove slike in zastave je bila močno razsvetljena. Pred- sednik LOMO Ptuj tov. Janko Vocriner te v 20 m^nut trajajo- čem refera'ii navedel zcrodovin- ska dejstva borbe narodov Jugo- slavije za ?\'0'e nravice. Ta svojo svobodo, reonbliko. neo^^vvsnost in nanredek Prijetno je bilo po- slušati njegove 7br3ne, mirno in počasi af^v-^rlT" h'^c--'^o •> <^p. rNadaliftvaniP na 2. st.ram'^ Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Pfuj, 4. c^eceml>ra Letošnja Mim ni bila slaba Da letoSnjd letifla tii bila do- bra, ne bi moge) menda nikdo trditi. Lep uspeh so p>okazala be- la žita, toda tudi žetev koruze in izkopavanje krompirja je po- kazalo, da sta tudi ti kulturi dali lep pridelek. Letošnji pridelek koruze je le za 0,2 q po ha slab- ši od pridelka v 1. 1949, ko je bil rekorden za zadnjih 15 let in je znašal 16,2 q na ha. Krompir je v splošnem dobro obrodil, raz- očaral je le rani rožnik v okolici Cirkovc in Lovrenca, kjer ga naj- bolj gojijo in kjer ga je v naj- bujnejši rasti zadušUa pozna spomladanska slana. Pa tudi ne- katere druge vrste so odpoveda- le. V tem primeru pa gre za de- generacijo in bo nujno potrebno načrtno obnavljati seme. Srednje rane, srednje in srednje poz- ne sorte pa so dale lep pri- delek. Na nekaterih področjih okraja, predvsem v predelih s težko zemljo, krompir cesto gni- je v svoji vegetacijski dobi, če- mur je brez dvoma vzrok vlaga. Najlepše hektarske donose so dosegla državna posestva Starše, Zavrč, Ormož in Domava. Tukaj ni bil redek pridelek okrog 160 q, pa tudi do 180 q na ha. Pa tudi posamezni kmetovalci so dosegli lepe rezultate, nekateri med nji- mi tudi po 200 q na ha, le škoda, da so tako redki. Razen slane letos krompirja hujše nezgode niso prizadele. Koloradski hrošč se je letos sicer ponovno razširil, vendar so ga kmetovalci povsod, kjer so ga zasledili, vneto preganjali in ra- dikalno zatrli z vsemi sredstvi, da ni napravil občutnejše škode. Razne glivične bolezni so zatirali s pomočjo škropljenja. Ajda je bila nekoč na področ- ju ptujskega okraja čislana kul- turna rastlina in je to še sedaj, vendar je v zadnjih letih popol- noma odpovedala. Lete« je sprva kazala še precej lepo, toda malo poznejše posevke je pred dozo- ritvijo zatrla zgodnje jesenska slana. Tako se je v zadnjih letih po vsakoletnem neuspehu vedno bolj zmanjševala posejana povr- šina, čemur je prispevalo svoje še vsakoletno pomanjkanje se- mena. Letos je bilo na pr. posejano samo še 1806 ha ajde proti 2990 ha v 1. 1939. Zanimivo je ugotoviti še do- nos detelj vseh vrst, ki je bil le- tos prav tako glede na povprečje zadnjih let izreden in je znašal nad 40 q na ha. Ta donos je kot že rečeno v primeri z povpreč- jem zadnjih let naravnost od- ličen, če primerjamo samo leto 1952, ko je bil na pr. 31,7 q na ha ali z letom 1951, ko je znašal 30 q na ho. Sena je bilo letos v izobilju, ker je bilo dovolj vlage. Tudi otava je bela lepa, ponekod pa celo otavič. Delno so prizadele pridelek sena poplave v dolinah Dravinje, Polskave in Pesnice. Toda če primerjamo pridelek se- na in tovrstne krme sploh z le- tom 1939 ugotovimo, da travniki dajejo le slabe donose, ker jih premalo ali sploh ne gnojimo. Morda bi ne bilo slabo, nekatere travnike preorati ter ponovno zasejati s primernimi travnimi mešanicami. Pan repiiblike v Hcefclini Sol&ko poslopje v Hajdini je bilo za proslavo 10. obletnice FLRJ okrašeno kod menda že dolgo ne. Osnovnošolska mladina je kot prva pričela s svojo pro- slavo že ob 8. uri. Prisrčno in doživeto je izpovedala svoje drobne, a pomembne misli in že- lje ob zgodovinski desetletnici. Obsežni, skubno pripravljeni spo- red je bilo treba nekoliko skraj- šati, da so prišli na vrsto še di- jaki in dijakinje, ki so naštudira- li svoj posebni gimnazijski pro- gram. Vse točke so samozavestno in lepo izvedli. Posebno je mno- goštevilnim navzočim staršem ugajala Kovičeva pesem »Rojstni dan«. Mlada grla so se v dijaš- kem pevskem zboru postavila z dobro podanimi pesmicami pod vodstvom učiteljice tov. Terbuc Manice, dočim je prof. Fras Al- bert govoril mladini o velikih dogodkih in zgodovinskih skle- pih, ki so bili sprejeti pred 10- timi leti v majhnem bosenskem mestecu. Mladina, zlasti ona iz višjih razredov, že jasno razume- va in čuti veličino pravega juna- štva onih, ki so našo poteptano domovino v besnem in neusrai-i Ijenem boju iztrgali iz surovega- ^ objema krvavih okupatorjevih'' tolp In jo v zmagoslavnem letu 1945 svobodno izročili mladi- ni... Ona ve, kolikšna je bila odkupnina za nfo, ppe«kma ji je in jo ljubi. Plemenitih misli, le- pih želja in trdne odločnosti pre- polni pomembni 29. XI. še ni za- dovoljil mladega hajdinskega ro- du. Skrbelo ga je že, da ne bi zamudil proslave — ta dan že tretje, — ki jo je pred šolskim poslopjem pripravil občinski od- bor ZB. Zato je bilo treba pohi- teti s šolsko proslavo, ki sta ji prisostvovala tudi predstavnika krajevne ljudske oblasti tov. pTeds«2dnik Jakomini Ivan In taj- nik tov. Kampl Maks. Prostor pred šolo je komaj sprejel za- | vedne Hajdinčane, ki so se vi častnem številu zbrali okrog slavnostno okrašenega odra. Pro- j slavo je pričel in vodil tov. Vra- tič Jože. V obširnem in lepo za- snovanem slavnostnem govoru je tajnik obč. odb. ZB tov. Veble Ivan zajel zgodovinsko NOE in orisal vse napore in težave, ki so jih morali jugoslovenski na- rodi premagati, da je mogel na- počiti čas, ko našemu svobod- nemu ljudstvu ne pišeta več za- konov na frak in ne talar. God- ba iz Kidričevega je povzdignila slavnostno razp>oloženje z držav- no himno in z venčkom partizan- skih pesmi. Drugi del proslave je bil po- svečen padlim partizanskim bor- cem in ustreljenim talcem z ob- močja občine Hajdine. Požrtvo- valni odborniki ZB so se dostoj- no oddolžili svojim padlim boj- nim tovarišem. Vzidali so na šolskem poslopju ploščo iz rab- skega mramorja z vklesanimi imeni vseh tuk. domačinov, ki jim | je pozverinjeni okupator pretr- * gal nit življenja ali v neenaki partizanski borbi ali pa po zapo- rih mučeniških talcev. 18. imen je vdolbenih v kamen. Padli so, ker so predano in zvesto gradili j našo novo domovino. Slava jim! j V imenu okr. odbora ZB je re- j publiški poslanec tov. profesor j Bračič Mirko, odkrivajoč sp>omin- j sko ploščo, govoril o neocenljivi j ceni krvi, ki jo je terjala naša j domovinska vojna in ki je mogla zmagovito končati le na bridkih temeljih tisočere bolečinie, neiz- mernih muk in trpljenja ter mili- jonskih žrtev. Spomin na padle bo vedno živel v svobodnem ljudstvu in bo prehajal iz roda v rod ... Marljivi mladinci so zelo ustrezno izpolnili program- ske točke z lepo podano Kajuhovo pesmijo »Materi i>adlega partiza- na« ter s svojim pevskim in god- benim nastopom, medtem ko so gimnazijci prispevali k pestrosti sporeda s petjem pesmi »Preču- den cvet« s skupinsko recitaci- jo Vide Brestove »Zbudil nas, dvignil je krik domovine« in s pesmijo Tinke Požarjeve »Očeta ni več«. Lep je bil pogled na mnoge vence, ki so jih položile pred spominsko ploščo vse krajevne organizacije. ko je upravitelj šole prevzel spominsko ploščo v varstvo, je izjavil, da si bo šolska mladina skrbno poglabljala ljubezen in predanost naši domovini tudi ob spominu na 18 domačinov-juna- kov, ki so se žrtovali za uresni- čitev naših nacionalnih in socia- lističnih idealov. R. I Dan republike smo svečanp proslavili (Nadaljevanje s 1. strani) setletne zgodovine > bratskih, enotnih in socializmu predanih državljanov nove Jugoslavije. Dolgotrajni aplavz po končanem govoru se je komaj polegel. Po slovesnosti so se odborniki zbra- li v predsednikovi pisarni in se še tam zadržali kratek čas. Slavnostna seja OLO >e bila ob 16. uri v dvorani OK ZKS Ptuj sta se zbrala Okrajni zbor in Zbor pro- izvajalcev na povabilo OLO na slavnostno sejo v proslavo Dneva republike. Prišli so tudi odborniki jz Haloz in Sloven- skih goric, z Dravskega polja in Ptujskega polja. Slavnostni go- vor si je pripravila tov. Lojzka Stropnik, podpredsednik OLO in republiški |>oslanec in ga je s poudarjanjem najvažnejših dej- stev tudi prečitala. Slavnostno sejo je začel in zaključil tov. Ja- n£z Petrovič, predsednik OLO Ptuj. Slavnostnemu delu seje je sle- dil le kratek delovni del. Na predlog odbornika tov. Tramšek Jožeta je odbor izglasoval glede na celotno nesebično in marljivo delo in požrtvovalnost predsed- nika tov. Janeza Petroviča in podpredsednice Lojzke Stropnik po 20.000 din nagrade za vsake- ga glede na to, da za svoji funk- ciji nista prejemala celo leto niti funkcijskega niti terenskega do- datka. Na slavnostnem delu seje je bila določena tričlanska komisija Za sestavo in odpravo pozdravne brzojavke predsedniku FLRJ tov. Titu in predsedniku LRS tov. Mihi Marinku. Po slavnostni seji so se kratek čas zadržali odborniki OLO v družabnem razgovoru ob večerji v kavarni Evropa. 38 učencev Kmetijske šole na Turnišču je pri- pravilo lep program s poslancem tov. Francem Bel- šakom, direktorjem Kobilarne Turnišče sva odhitela na Turni- če, da ne bi zamudila prireditve Kmetijske šole za Dan republike. Malo sva sic^r zamudila. V učil- nici je stalo v zt>oru pred zbra- nimi delavci in nameščenci in pred učiteljem tov. Lovrecem 38 mladih kmečkih fantov ter deklet, ki so peli same zbrane in lepe narodne in partizanske pesmi, deklamirali in recitirali. Priznati moram, da sem videl že več proslav, vendar mi je ta posebej ugajala. Obširen pro- gram se je odvijal kot na film- skem platnu. Po pesmih je več učencev povedalo po en kratek odlomek iz zgodovine 29. no- vembra in takratnih sklepov, tem je zopet sledila primerna pesem ali deklamacija. Udeležen- ci so občudovali delo učitelja tov. Lovreca, ki je znal v razme- roma kratkem času z mladimi kmečkimi dečki in dekleti mnogo doseči. Po koncu te slovesnosti je za- čela še slovestnost sindikata delavcev turniškega gospodar- stva, ki so imeli istočasno letni obračun. Cas je hitro minil, S tov. Belšakom sva odliitela v Ptuj na akademijo. Akademija v Titovem domu Slavnostni govor predsednika OLO tov. Janeza Petroviča je bil kratek in jedrnat. Poslušalo ga je ogromno udeležencev prosla- ve. Burno ploskanje je pomenilo: »Tako je, ne damo svobode, ne damo našega bratstva in enotno- sti, ne damo niti pedi naše zem- lje nikomur. Vedno bomo branili svoje pravice. Naj živi FLRJ! Naj živi njen predsednik tov. Tito!« Mariborski gostje tov. Karlo Kamuščič, tov. Taras Poljanec in tov. Heribert Svetel so doživeli za svoja izvajanja vse priznanje. Režiser ptujskega gledališča tov. Peter Malec je res mojstrsko recitiral Župančičevo »Dumo«, tov. Vičar pa Cankarjevo »Do- movino«. Pevski zbor »Svobode« in razširjeni orkester sta pod vodsvom dirigenta tov. Jožeta Gregorca lepo izvedla nekaj točk. Zlasti je ugajala pesem »Praznik republike«, za katero je skomponiral posebno skladbo za zbor in orkester profesor glasbe tov.Jože Gregorc. Navadili smo se na bogat program takih slo- vesnosti in to tudi vedno bolj upoštevajo prireditelji. Družabno razpoloženje po vseh kolektivih To je bila sobota in nekaj pro- slav, ki sem jih obiskal. Se več jih je bilo v mestu po kolekti- vih, kjer je bilo pravo praznično razpoloženje In družabno vese- lje zlasti po akademiji v Tito- vem domu, ko so se po kolekti- vih zbrali vsi člani. Nadaljevanje v nedeljo, 29. novembra Na dan 29. novembra so začele proslave dopoldne na Hajdini, potem v Markovcih in drugod, kjer so odkrivali spominske plo- šče padlim borcem NOV in žrt- vam fašističnega terorja. Nekaj jih je posebej opisanih. Tudi v ponedeljek je vse poči- valo. Dneva republike niso praz- novali sami delavci v nedeljo in ponedeljek, temveč tudi kmet- je, saj je tudi ta dan vse delo počivalo. Po vsem, kar sem videl ob tem prazniku, lahko trdim,da se naše ljudstvo dobro zaveda doseda- njih uspehov naše republike Jugoslavije in da je Praznik re- publike res praznik vsega naše- ga delovnega ljudstva. Desternik, 30. nov. ^LP). Tu- kajšnji občinski odbor se odloč- no bavi z vprašanjem, kako bi se dalo izboljšati tukajšnje gozdne steze in poti. Obstoječe gozdne steze so se v teku let to- liko poslabšale, da je z vozovi težko doseči gozdove in iz njih spravljati les do ceste. Prišlo je do vprašanja, ali se ne bi dalo nekaj gotovine oziro- ma sredstev, ki so za občino na- ložene pri Narodni banki, pri- dobljene s taksami za obnovo gozdov, uporabiti za izboljšanje gozdnih cest in poti. Rabili bi za delavce, prevoze in gramoz za prvo silo le kakih 150.000 din. Ta predlog je odposlan Svetu za gospodarstvo pri OLO Ptuj, gospodarskemu odseku. Odborni- ki pričakujejo, da bo predlog po- trjen. V tem predelu ni gozdnih goličav, ki bi jih bilo potrebno na novo pogozdovali, zato bodo za gozdne ceste in pota porablje- na sredstva koristno naložena. Za ta način rešitve gornjega vpra- šanja je tudi večina gozdnih po- sestnikov, ki so prispevali naj- več v ta fond. Predlog Z2 ustanovitev drogeriie Kaj poreče k temu predlogu vsa javnost našega okraja? Pri Mestnem svetu za gospo- darjtvo je vložen predlog V M. za ustanovitev drogerije kot mestnega podjetja. Ker bo njego- va utemeljitev zanimala vso jav- nost, jo objavljamo v celoti v pričakovanju, da se bo med bral- ci našlo več ljudi, ki bodo o tem predlogu razmislili. 2e tri leta se dela na usta- novitvi drogerije v i'tuju. Spr- va je bila drogorija zamišljena kot samostojno podjetje, ki bi obenem prevzelo organizacijo odkupa zdravilnih zelišč v ptuj- skem okraju. Nato sta se zani- mali za ustanovitev Preslcr- ba in Izbira, vendar je ena ka- kor druga dvomila v rentabil- nost, ker so na trgu šc vedno primanjkovali v drogerije spa- dajoči artikli. Tudi nista imeli razpoložljivih lokalov. Ker se je situacija izboljšala, da .se praktično vse dobi, kar spada v drogerije in ker se podjetje lahko tudi po novih predpisih samo vzdržuje, pred- lagam, da se resno pristopi k uresničitvi ustanovitve. Da ob- staja potreba po drogeriji, je prepričan vsak Ptujčan. Tudi prebivalstvo okolice je prepri- čano. To je bilo svoj čas dober kupec v treh drogerijah, ki so obstajale v našem mestu. Ce so pred vojno lahko tri droge- rije obstajale v našem mestu, preživljale svoje lastnike in še nameščence, ni dvoma, da bi v Ptuju vsaj eno takšno podjetje ne moglo živeti. V Ptuju so vsi lokali v trdnih rokah, zato ni misliti na likvi- dacijo enega ali drugega pod- jetja. Potrebno je zato upora- biti prostor podjetja, ki lahko ima svojo delavnice na manj prometnem kraju, predvsem če je že dobro uvedeno in ga vsak doma<5in poišče kjer koli bi bilo. Takšne lokale ima Krojaška zadruga v bivši Kropfovi go- stilni. Kolikor sem informiran, bodo na razpolago prostori, v katerih se nahaja danes »Klo- bučama-i in prostori 5>Šiviljske zadruge« v Minoritski hiši pri parku. Krojaška zadruga s tem ne bi bila oškodovana. Za dio- gerijo pa bi ta lokal zelo odgo- varjal, ker bi bil dostopen pred- vsem gospodinjam, ki gredo vsak dan na trg, pa tudi okoli- čanom, ki imajo opravke v me- stu. Preureditev lokala bi bila malenkostna, v notranjosti sa- mo prepleskanje Namesto se- danjega okna bi prišlo izložbe- no okno v veličini cca 2^ 1,50 m in vhod. Rolo itak že obstaja. Drogerijsko pohištvo bi bilo lahko dobiti v Ljubljani, ravno tako potrebne steklenice in razne potrebščine. Svojemu predlogu sem hotel priložiti po- nudbo iz Ljubljane, vendar so mi odgovorili, naj prinesem me- re lokala. Ker ne vem, če bo ta moj predlog sprejet, še se nisem mogel podati v Ljublja- no, zato tudi ne morem nave- sti višine osnovnih sredstev Drogerija bi prodajala zdra- vilna zelišča, kemikalije za teh- nično in domačo uporabo, vse vrste Icisline, fotografske filme, plošče, papir, fotografske kemi- kalije, sanitetne pripomočke, obvezni material, vato, razno dietično hrano za dojenčke, sredstva za higieno kože, las, kozmetično galanterijo, gumi- izdelke, sredstva za uničevanje mrčesa, miši in podgan, sred- stva za odstranjevanje made- žev, esence, barve Za jedila, sredstva za impregniranje, me- dicinalna vina in miner:.''ne vo- de zdravilnega značaja, kolikor .eli mladinki Trsova in Sulekova in je sprožila val odobravanja pri gledalcih, sim- bolično sliko »Zvezda« s ka- tero so mladinke navdušile; uprizorili so še enodejanko iz partizanskega življenja »Ma- ti«, ki je v sedanjem času, ko Italijani stezajo roke po naši zemlji, postala zopet aktualna. Igralci so podali svoje vloge še dokaj prepričljivo, posebno je ugajala tov. Trsova v vlogi Mince Ob koncu je predsednik OLO Starše tov Zlatko Gojčič če- stital vsem k Dnevu republike in jim žele! še nadaljnjih uspe- hov pri graditvi socialistične domovine. S tem je bila pro- slava zaključena. * Družabni večer političnega aktiva V dvorani izpod OKZKS Ptuj se je po akademiji v Ti- tovem domu zbral večji del okrajnega političnega aktiva in ostal skupaj par ur v družab- nem razpoloženju, ki ga je za- čel republiški poslanec tovariš Jože Tramšek z nagovorom, v katerem je poudaril važnost ogromnega političnega dela, ki so ga opravili pred volitvami politični aktivi vasi, občin in okraja. »Prav bi bilo,« je dejal med drugim tov Tramšek, »da bi tako tovarištvo in taka dru- žabnost povezovala tudi aktive v vaseh in na občini in da bi se na današnji dan tudi ti ta- ko zbrali in se tovariško po- menili o vsem, za kar sicer ni prilike niti časa.« Nazdravil je vsemu našemu ljudstvu in predsedniku FLRJ tov. Titu ter želel v vseh bodočih naporih veliko uspeha. Kazalec na uri se je hitro pomikal proti 24. uri. Prijavite vse zaposlitve v inozemstvu! Republi.ški zavod za socialno zavarovanje je v Slovenskem poročevalcu z dne 25. novembra 1953 na strani 5, kakor tudi po radiu pozval v.se, ki so bili kdaj zaposleni v inozemstvu, da se najkasneje do 31. decembra 1953 prijavijo pri pristojnem okrajnem zavodu za socialno zavarovanje s potrebnimi po- datki. V zvezi s tem vabimo vse državljane v našem okraju, da omenjeno navodilo dobro pre- študirajo in se takoj s potreb- nimi podatki javijo osebno pri tulojšnjem zavodu soba št. 28, kjer se bo izpolnila predpisana prijava. Prijave so možne samo vsak ponedeliek, četrtek in soboto od 8. do 12. ure. Prijave po 31. decembru 1953 se ne t>odo upoštevale. Prijavite se oseb- no, ker se pismene prijave ne bodo upoštevale Zaposlitve odnosno prijave o delu v Franciji se ne bodo upo- števale, ker so že popisane. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Ptuj. Proslava Dneva repu- blike v Gorišnici _V Gorišnici je bila v nedeljo zjutraj proslava Dneva republi- Ke m proslava 10. obletnice II. zasedanja AVNoj. Proslavo so pripravili dijaki nižje gimnazije m učenci osnovne šole. Prosla- ""t }^J''^^^^ s petjem himne '»Hej Slovani«, ki jo je zapel mladinski zbor gimnazije, nato Pa je imel tov. Stane Stanič, rav- natelj gimnazije in predsednik občinskega odbora SZDL govor, v katerem je nakazal pomen II. zasedanja AVNOJ za vse jugo- slovanske narode in za nadalj- nji razvoj narodnoosvobodilne vojne, predvsem pa za ustvari- tev temeljev nove Federativne ljudske republike Jugoslavije, v kateri so narodi Jugoslavije do- končno prelomili s starim in za- čeli ustvarjati osnove nove, go- spodarsko, politično Jn kulturno neodvisne socialistične države. Proslave se je poleg dijakov nižje gimnazije — osnovna šola je imela proslavo že v soboto — udeležilo tudi lepo število ob- činstva, predstavnikov ObLO, organizacij in društev, ki so z zanimanjem sledili programu, ki je obsegal razne deklamacije, recitacije, zborne deklamacije in pevske točke ter dramatizacije. Naše ljudstvo se ie že kolikor toliko navadilo praznovati svoje državne praznike, predvsem pa tak praznik kakor je Dan repu- blike, ki je tako tesno povezan z usodo in vsem n''"^ai!"nra raz- vojem naše države. Zojiet slovesnost pri vpisu imena novoro.enčlia v matli^no }mm v nedeljo, 29. novembra, po- poldne — na Dan republike — je bila v dvorani ptujskega matič- nega urada slovesnost, ki jo je doživel novorojenček družine Franca in Milice Vušak iz Ptu- ja, Ljutomerska cesta, v družbi svoje mamice, očeta in botra Jo- sipa Kosija iz Zagreba ter njego- ve soproge. Po kratki slovesnosti, ki sta jo opravila odbornik LOMO Ptuj in matičar, je bilo vpisano na pod- lagi posebnega zapisnika o ta- kih slovesnostih v mat:čno knji- go Vučakovemu krepkemu sinč- ku ime Boris, o katerem sta se .sporazumela starša z botrom. V začetku slovesnosti je od- bornik dejal navzočim med dru- gim: »Nedvomno Vaju, starš«, in Vas, botra, navdaja iskrena želja, da bi bil ta otrok vse svoje In Va- še življenje, v vseh težavah in veselju Vam in vsemu našemu delovnemu ljudstvu v čast in ponos, da bi bil zdrav in pame- ten naslednik svojih prednikov, zgleden tovariš svojim sovrstni- kom, dober državljan in neustra- šen borec za pravice delovnega ljudstva ter branilec svobode in neodvisnosti narodov Jugoslavi- je.« Po slovesnosti, vpisu imena Boris v matično knjigo, podpisih, botrovi obdaritvi malega Borisa ter čestitkah je odbornik LOMO Ptuj še dejal: »Želim, da bi tekli ob Vaši strani dnevi Vašemu sinčku Bo- risu in vsem sinovom naše do- movine ▼ srečnem družinskem in družbenem krogu lepim in srečnim letom naše bodočnosti naproti. Želim, da bi ob njem ju- naško prenašali vse materinske in očetovske skrbi in težave ter da bi dočakali visoko starost v zavesti, da ste dali domovini pa- metnega, veselega in srečnega sina. Zelim, da bi bili daležni njegove hvaležnosti za vse, kar bo zanj dobrega storilo dobro materino, očetovo in botrovo sr- ce. Vam, boter, pa želim, da bi bi- la Vaša pomoč in nasvet družini in sinu Borisu v potrebnih mo- mentih uspešna in da bi tudi Vi dočakali dni, ko bo ta deček pol- noleten nastopil samostojno živ- ljenjsko pot v krogu svojih star- šev in sorodnikov ter celotne družbe delovnih ljudi naše do- movine, socialistične Titove Ju- goslavije!« Is Plula čestitali so LOMO Ptuj Več delovnih kolektivov ptuj- skih podjetij in obratov je po- slalo ob Dnevu republike LOMO Ptuj pozdrave ter mu želelo v nadaljnem delu mnogo uspehov. 8. decembra t. I. bo seja Gospodarskega sveta Prihodnja seja Sveta za komu- nalne in gradbene zadeve LOMO Ptuj bo 8. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne, na kateri bodo ob- ravnavali vprašanja komunalnih gradenj in stanovanjske zadeve. Dodatna posojila za graditev hišic Podružnica Narodne baixke v Ptuju je odobrila 710.000 din do- datnih dolgoročnih posojil gra- diteljem stanovanjskih hišic na področju občine Ptuj. Dodatna posojila dobijo: Me- ško Franc, Ptuj, Prešernova 21 din 100.000, = proti 20 letnemu odplačilu od 1% obresti in pol- letnih anuitetah; Kranjc Franc in JuUjana iz Ptuja, Zg. Breg št. 45 din 150.000, = proti 30 letne- mu odplačilni Haužar Franc, Ptuj, Muršičeva ul. 18 din 150.000, = proti 25 letnemu od- plačilu; Koderman Jože in Tere- zija, Ptuj, Sp. Breg din 160.000, = proti 12 letnemu odplačilu; Tušak Leopold, Ptuj, Trstenjako- va 5 din 150.000 din proti 20 let- nemu odplačilu, \% obresti in in polletnim anuitetam. Ali vas mogoče zanima? Ljudski odbor mestne občine Ptuj je prejel dve brošuri s ste- nogrami 2. konference mest in mestnih občin, ki je bila od 5. do 7. oktobra 1953 v Mariboru. Ta material bo prav gotovo koristil vsem, ki jih zanima, kako se raz- vijajo druga mesta in kakšno mesto zavzema v tem razvoju mesto Ptuj. Nov stanovanjski blok Poleg že zgrajenih dveh stano- vanjskih blokov v kolodvorski aleji v Ptuju namerava LOMO Ptuj graditi tretji tak stanovanj- ski blok, ki bo zmanjšal ptujsko stanovanjsko stisko z 12 družin- skimi stanovanji. Glede prostora, kjer bi naj stal ta novi blok so med prebivalci Ptuja razna mnenja. Družine z otroki So vsekakor za to, da bi bil novi blok v kolodvorski aleji kot je blok bivše Ptorošniške zadruge in JLA, kjer ni velikega prometa in kjer dvorišča stano- vanjske zgradbe ne omejuje zi- dovje sosednih hiš, nekateri pa branijo stališče, da bi naj bil no- vi blok v centru mesta. Spodnji prostori bi po njihovem mnenju morali služiti kot poslovni pro- stori, ki bi bili donosni gornji pa stanovanjski. O tem vpraša- nju bo LOMO odločil, ko bo o njem prediskutiralo mestno pre- bivalstvo in dalo za to najboljši predlog. Podjetje „Drava'* Ptuj bo gradilo Podjetje »Drava« v Ptuju bo adaptiralo pekarno in skladišče ter gradilo dimnik za parno peč. Sedanja kapaciteta te pekame zahteva nujno razširitev in izpo- polnitev obrata Po proračunu bodo ta dela stala nad milijon tri sto tisoč dinarjev. Novo poštno poslopje v Ptuju? Direkcija ptt. Ljubljana je spo- ročila Ljudskemu odboru mestne občine Ptuj glede na njegov predlog, da bi v letu 1954 dobila Pošta Ptuj novo poslovno in sta- novanjsko zgradtKJ, da je tako poslopje v 10-letnem perspektiv- nem planu in da ni pričakovati, da bi prišlo do graditve tozadevne- ga poslopja v bližnjih nekaj letih. Direkcija ptt. Ljubljana bo pa imela ta predlog LOMO Ptuj v evidenci. Kmalu bo gotov urbanistični načrt mesta Ptuj Po dobljenih informacijah bo zgotovil projektivni atelje v Ljubljani po 1. januarju 1954 ur- banistični načrt za mesto Ptuj. Po pogodbi bi moral biti ta kon- čan do 31. 12. 1953, če bi ga ne zavrla nekatera dela, ki niso bi- la izvršena do postavljenega ter- mina- Tudi remontno podjetje se širi Okrajno remontno podjetje v Ptuju bo adaptiralo sedanje upravno poslopje in gradilo pri- zidek, ker so mu postali zaradi razvoja podjetja dosedanji pro- stori pretesni. Ta dela bodo stala okrog 2 milijona din. Pridoblje- nih bo nekaj upravnih prostorov. Razstava slikarjev in kiparjev v Ptuju Od 29. novembra je v Ptuju v dvorani LOMO odprta raz- stava mariborskih slikarjev Maksa Kavčiča, R. Bratuša, Lajčija Pandurja, T. Primožiča ter kiparja Gabrijela Kolbiča in ptujskega slikarja Janeza Me- žana. Razstavljenih je 24 slik in 9 kipcev. Razstavo je do tor- ka obiskalo nad 100 obiskoval- cev, v sredo pa so prišle na razstavo tudi šole. Do srede je bilo odkupljenih že 10 slik. Najdražje je ocenjena Kavči- čeva slika »Potonka« (olje) — 28.000 din, ki še ni prodana, pač pa je prodana Kavčičeva slika, ki je ocenjena na 25.000 din. Prodana je tudi Bratuševa sli- ka »Pogled na Ptuj« (olje) za 20.000 din in ostale dragoce- nejše slike. Na vseh petih sli- kah tov. Jane23 Mežana. ki so razstavljene je listek »proda- no«. Razstava bo odprta do 6. de- cembra t. L Za to razstavo je bila pred- hodno potrebna večja propa- ganda. Plakat z imeni razstav- Ijalcev in z opozorilom, da je razstava odprta dnevno od 8. do 12 in od 14 do 17 ure, še zdaleč ne zadošča. Za take redkosti je gotovo med ptuj- skim prebivalstvom večje zani- manje kot ga lahko vzbudi ne- kaj manj vidnih plakatov po mestu. Prav b' bilo da bi si v Ptuju kdo zamisli] organizirati lite- rarne večere mlajših literatov, kar bi pravtako vzbudilo med ptujskim prebivalstvom veliko zanimanje. Samo iz knjig, re- vij in časopisov ni mogoče spoznati vseh mlajših ljudi, ki doprinašajo svoj častni delež k literarnim ustvaritvam naše- ga časa. Okrajno gledališče je gostovalo z „Divjim lovcem'' v Gorišnici v nedeljo, na prazrak Dneva republike, je prebivalstvo ob- čine Gorišnica in bližnje oko- lice imelo lep kulturni užitek V Zadružnem domu je gostovalo Okrajno gledališče s Finžgar- jevo ljudsko igro »Divji lovec«. V zasedeni dvorani je bil že ob prvih prizorih vzpostavljen najt)oljši kontakt med odrom in publiko, sodelovanje pa se je od prizora do prizora še bolj po- globilo zlasti ob nastopu fantov in deklet, ki so s pevskimi vložki dajali igri še globljo vsebino. Saj je ob pianissimo za- peti naši narodni pesmi bila v dvorani grobna tišina. Publika je doživljala prizor za prizo- rom, dejanje za dejanje in da- jala vidno priznanje igralcem, ki so pod spretno roko režiserja tov. Petra Malca tako življenj- sko in doživeto odigrali svoje vloge. Viden izraz priznanja in zadovoljstva je bil spontan aplavz po vsakem dejanju, zla- sti pa ob zaključku predstave, ki je pokazal, da zna tudi po- deželsko ljudstvo ceniti in upo- števati kulturno in prosvetno delo. Okrajno gledališče v Ptuju vrši s takimi nastopi po našem podeželju veliko kulturno mi- sijo, ker vzgaja in plemeniti naše ljudstvo, daje našemu delovnemu človeku kulturno razvedrilo, ki mu je neobhodno potrebno po težkem in napor- nem fizičnem delu. Dvigniti kulturno raven našega delov- nega človeka, dajati možnost preprostemu človeku, da se bo tudi umsko razvijal in bogatil, to je tudi ena izmed ostalih na- log, ki jo mora socialistična država nuditi svojemu držav- ljanu. Mislim, da izražam s tem mišljenje vseh, ki so bili v ne- deljo na tej predstavi, če re- čem, da je bil ta popoldan ne- pozabno doživetie za naSe ljudi. * OKRAJNO GLEDIŠČE PTUJ Sobota, 5. decembra 1953, ob 15,30: Franz Grillparzer: cLju- bezni in morja valovi«, trage- dija v petih dejanjih a izra- žene iskrene želje za mnogo srečnih let v zdravju in zado- voljstvu -L PROSLAVA 29 NOVEMBRA V DESTERNIKU Kakor vsako leto so se Dester- ničani tudi letos resno pripravi- li na narodni praznik 29. novem- ber. Zlasti se je pri tem izkazalo učiteljstvo, nič manj pa niso bili na tem zainteresirani vaški od- bori Socialistične zveze. Na predvečer praznika so pio- nirji pripravili kreso vanje, a naslednjega dne se je zbralo sta- ro in mlado in napolnilo dvora- no do zadnjega kotička ter po- slušalo pester spored proslave. Uvodni govor o pomenu narod- nega praznika je imel član Ob- činskega odbora SZDL tov. Bez- jak, ki je poudaril in naglasil važne sklepe, ki So bili sprejeti na ta dan pred desetimi leti. Vsi navzoči so odhajali domov veseli in presenečeni nad pro- gramom, ki so ga pripravili prid- ni in požrtvovalni pionirji. To- krat zaslužijo res pohvalo. cc- MESTNI KINO PTUJ Od 4. do 7. decembra »MRE- ŽA«. Tednik: Okroglica. Od 8. do 10. decembra »CAN- TIFLAS MUŠKETIR«. Brez tedni- ka. Od 11. do 14. decembra »AFE- RA NA TRINIDADU«. Tednik: Filmski pregled štev 3. POIZVEDBA Na zboru rezervnih oficirjev (26. novembra t. 1.) na Borlu je bilo z dvorišča gradu odpe- ljano moško dvokolo. Kdor bi kaj vedel ali siunil, naj javi upravi našega lista ali postaji LM v Gorišnici ali Ctrkulanah. Mali oglasi Višješolki iščeta sobo v mestu ali okolici. Naslov v upravi lista. Prodam hišo z vrtom. Naslov v upravi. Prodam 3 ha posestva. Strmec 12, Desternik. Stabilni bencinski motor PS 6 In nov težki voz nosilnosti 3000 kg prodam ali zamenjam za jabolčnik, vino ali plemensko kravo. Dominik Simonič, Spod- nji Duplek. pošta Duplek. NAJDENA je naglavna svilena ruta in sicer na dan 29. no- vembra 1953 v Ptuju. Vprašati v upravi lista. PRODAM jazbečarja z rodovni™ kom. Krumpak, Stoperce. JUŽNA AMERIKA BO IMELA LETA 2000 POL MILIJARDE PREBIVALCEV Prebivalstvo Južne Amerike in Zapadno-indijskega otočja se bo v petdesetih letih potrojilo, če se bo naraščanje nadaljevalo s tako brzino. StrokovnjaJd tr- dijo, da je Južna Amerika naj- boljše področje na svetu za po- večanje števila prebivalcev. Letni prirast prebivalstva je 2,5 odstotkov v odnosu na ostali del sveta. Po poročilih znan- stvenikov ima Južna Amerika danes nekaj nad 170 milijonov prebivalcev, kar približno od- govarja skupnemu številu pre- bivalstva USA in Kanade. Ce bo prebivalstvo naraščalo s takšnim tempom, bo imela Se- verna Amerika leta 2000 250 milijonov, Južna pa 550 milijo- nov prebivalstva. Stran 4 PTt^TSKT TEDm Ptnj, 4. decembra f*?^ Možje, preberite, pa tudi ženam ne bo škodova.o Zene se pogosto pritožujejo, in svoje pritožbe tudi podpro z močnimi dokazi, da se zakonski možje prav kmalu po poroki za njih več ne zmenijo, kakor bi veter odnesel vso pozornost, ljubeznivost in kavalirstvo. To verjetno tiodi drži. Toda ali so se kdaj žene vprašale, zakaj se je moževo vedenje spremenilo? Ali so one same ostale to, kar so bile pred poroko oziroma ali so postale to, kar mož od dobre zakonske žene pričakuje? Po- skusite odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Ali je vaša obleka vedno v redu, skrtačena, prišiti gum- bi, zlikane hlače in zašite nogavice? 2. Ali se vaša žena strinja s tem, da včasih »zajahate svojega konjičica« in greste na nogometno tekmo ali na družabni večer s prijatelji? 3. Ali opazi, da hočete biti da- nes prav posebno nežni? 4. Ali je pripravljena iti z va- mi od časa do časa, brez premisleka in nejevolje, na ples in se dobro zabavati? 5. Ali je ljubezniva, če vas ob- iščejo prijatelji? 6. Ali se obleče včasih, popol- noma brez vzroka, zelo skrb- no in čedno? Tudi takrat, ko ne pričakuje gostov, am- pak samo vas? 7. Ali dobite za rojstni dan majhno darilo? 8. Ali vam skuha kdaj pa kdaj vašo priljubljeno jed, čeprav je sama ne mara? 9. Ali pripisuje vam vso kriv- do, če je kdaj kaj narobe? 10. Ali imate občutek, da se na svojo ženo lahko v vsem po- polnoma zanesete? Ce ste na vsa vpražanja od- govorili pritrdilno, potem ste res zavidanja vreden soprog. Toda če je bilo »da« odgovorov komaj ptet ali še celo manj, po- tem se morate s svojo ženo po- šteno pogovoriti. Vaš zakon je na zelo majavih temeljih in se bo podrl pri prvem močnejšem sunku. In vi, draga bralka, storite prav tako. Ce ste poi>olnoma od_ kriti, ali bi ne bilo bolje, da bi vaš mož na vsa vprašanja lahko brez obotavljanja odgovoril: »Da!« Verjemite, da bi potem tudi vi bili mnogo srečnejši Tako piše eden izmed znanih švicarskih tednikov. Prepričani smo, da bi naši možje tem vpra- šanjem še kaj dodali Zdi se, da za Švicarje niso važni otro- ci, dom, družinsko in javno živ- ljenje, kakršnega pojmujemo pri nas. Zene ne smatrajo za samostojnega človeka, ampak kot prijetno stvarco, ki jim sla- di življenje. Ce pomislimo, da Svicarka nima niti volilne pra- vice, ki ji jo soglasno odrekajo vsi možje, bomo taka nepopol- na vprašanja popolnoma razu- meli. Kaj vemo o svojem le em? Ledvice so organ, ki izloča v obliki seča škodljive snovi iz telesa; to se ne vrši morda s precejanjem krvi v ledvicah, ampak s pretvarjanjem snovi, ki jih vsebuje kri. Izločevanje se vrši v takozvanih glomerulih Malpighijevih v notranjost led- vice, od koder se seč odvaja v sečni mehur. Malpighijeve glo- merule tvorijo prav tenke ži- lice, ki dobivajo kri iz trebušne aorte in izločajo iz nje seč. Zdrava ledvica izloča samo te- lesu nepotrebne snovi in za- držuje potrebne, n. pr. sladkor, beljakovine itd., bolna ledvica pa teh snovi ne more zadrževati ter izloča celo delce krvi in ledvičnega tkiva; zato je seč b<^'-Hkovit. sladkomat. krvav in skaljen. Preiskava seča od časa do časa. zlasti če opazimo v njem kako posebno izpremera- bo, če premalo ali preveč mo- krimo, če čutimo težave pri mokrenju, je važna v zdrav- stvenem oziru in nas reši lahko mnogih resnih bolezni. Na obolenje ledvic vpliva najčešče nepravilna prehrana, zlasti pitje močnih pijač (vina, po.selxio žganja, likerjev) ne- zmernosti v jedi, mno/ire nalez- ljive bolezni (Skrlatinka. ošpice, hrina, davica itd.) ali pa kro- nične bolezni fpklenni re\'Tnati- zem, srčne hibe, tuberkuloza, sklerora) in slednjič tudi pre- hlaienje. KASELJjev zimskem ča- su večkraten gost, posebno pri otrocih. Nikdar ga ne smemo za- nemarjati, marveč je treba vselej dognati, ali ni morda znak kake nevarne bolezni (astme, srčne bo- lezni, vnetja bronhijev, tuberku- loze); v takih primerih ima ka- šelj sam ali pa izmečki jasne znake. Slaba navada je, da lju- dje nalašč močno kašljajo, da bi se glen hitro in v večjih mno- žinah izločal. Bolnik bi se moral tega varovati, kajti s silnim kaš- Ijem Se lahko poškodujejo plju- ča. Bolj draži kašelj grlo takrat, če se glen slabo izloča, tako da lahko izkašljevanje ni mogoče. V takem primeru je treba skrbe- ti, da se to draženje umiri in po- speši izločanje glena. Mnogo važnejše in boljše kot zdravlje- nje pa je skrbeti, da si ne na- kopljemo kašlja. Tu veljajo sle- deča pravila: 1. Ne bivajte v preveč toplih prostorih s suhim zrakom. 2 Ce govorimo v toplem ali celo pretoplem prostoru, na- staja na notranjih stenah dihal- nih organov prekrvavljenje. S takimi prekrvavljenimi sluznica- mi ne smemo iti na mrzli .:rak. 3. Važno vlogo igra ohlajen je nog, ker dražijo živci stopala živce trebuha in pozneje tudi živce dihal. Zato skrbimo za do- bro obutev in če nas rado zebe v noge, odpravimo to hibo. 4. Ne hodimo nikdar v pretopil obutvi, niti v obleki, ki telo pre- več ogreva, kajti pregreto te'o ne prenaša naglih prehodov. 5. Telo, zlasti pa prsi utrjujemo tu- di pozirtii z umivanjem, 'rotira- njem, telovadbo, sprehodi na p.ros.temJtd-_. . .______, , ... da se vidi z višine 50 m 25 km, z višine 500 m 80 km, z višine 3,000 m pa 200 km daleč? ... da vsebuje film sred- nje dolžine (2.500 m) ok:oq 130,000 sličic, ki se nizajo druga za drugo ter predstav- ljajo posamezne prizore? V eni sekundi gre skozi pro- jekcijski aparat 24 sličic v dolžini kakega pol metra. ... da je Quito edino me- sto na svetu, ki leži prav na ekvatorju? One dni, ko sonce na svojem navidez- nem nebesnem potovanju pride do črte, ki loči sever- no poloblo od južne, stoji prav navpično nad mestom in torej ne pušča nikake sence ... da žive dresirane ži- vali po cirkusih dalj časa kakor njih sorodniki v svo- bodi? Znanstveniki sodijo, da imajo dresirane živali s tem, da izvršujejo točno do- ločene kretnje, večji »živ- Ijenski smoter«. Za gospodinjo in dom Kuhanje, dušenje in pečenje so kuharski procesi, s katerimi pripravljamo hrnno, da je kar najbolj užitna in hranljiva. kuhanje imenujemo proces, pri katerem se prenaša tempe- ratura tekočine na posamezne Staniče živila, ki ga kuhamo in jih tako omehča. Kuhamo ali v vodi ali v sopari. Ce kuhamo v sopari v neprodušno zaprtem loncu, bo na primer krotnpir hitro kuhan in vse hranljive snovi, ki se jih sicer navzame voda, ostanejo v krompirju sa- mem, zato ima tudi boljši okus. Za kuhanje v sopari prodajajo posebne lonce z mrežastim vložkom; lonec mora biti tesno zaprt. Tako kuhana hrana ima dosti boljši okus in je tudi prej gotova. Dušenje je postopek, s kate- rim zmehčamo živila pri nižji temperaturi in sicer z manjšo količino vode in vodne pare. Nekatera živila dušimo lahko v lastnem soku. drugim pa mo- ramo vodo dolivati. Tudi pri dušenju je važno, da je posoda pokrita, da ostanejo vsi sokovi in aromatične snovi v omaki, ki nastaja pri tem. Med duše- njem dolivamo vročo vodo ali juho le v majhnih količinah, tako da se na primer meso za- res duši, ne pa kuha. Živila lahko omehčamo tudi s suho vro'5ino To ravnanje ime- nujemo pečenje. O pečenju go- vorimo tudi tedaj, če dodamo na dno posode malo masti. Na ta način pečemo meso, prav na suho pa testo. Za pečenje v pe- čici uporabljamo nizko posodo, da pride živilo v neposreden stik s suho vročino iz štedilni- ka. Seveda pa je treba meso pridno polivati z mastjo ali pa obračati. Tako pečeno me.«!o do- bi po vrhu skorjo, skozi katero ne prepušča sokov in je zaradi tega tudi zelo sočno. Pri peče- nju je treba paziti, da se živilo ne zažge ali posuši Med peče- njem izgubi meso samo vodo, vse drugo pa osta-ne, z dodat- kom masti pa mu povečamo hranljivost. Pri govejem mesu je polivanje z mastjo še pose- bej važno, ker je meso suho in bi bilo brez masti pusto. Za ki- logram mesa, ki ga hočemo speči, računamo navadno 30 minut Lepo pečeno meso mora biti na zunaj rumeno zapeče- no, znotraj pa sočno. Ce peče- mo meso takoj v začetku v zelo visoki vročini, ostane v sredini nekoliko krvavo, in tedaj govo- rimo o angleški pečenki. Ce se je zgodila nesreča in si meso prežgala, tedaj ga hitro stresi v drugo posodo Navadno ima omaka, ki jo potem narediš, še vedno okus po prežganem. V veliki meri ga odpraviš, če stare vilice ali nož razbeliš na žerjavici hitro zbrišeš in po- ložiš v omako toliko časa. da preneha cvrčanje. Kadar pečemo brez masti, govorimo o pečenju na ražnju. Pečenje na ražnju je najstarej- ši način pripravljanja hrane; pri tem voda izhlapi, na po\'T- šini pa se napravi tanka skor- ja, ki ne prepušča hranljivih snovi. Da ostane meso lepo ru- meno, ga pred pečenjem nama- žemo z mastjo ali oljem. Boljše je seveda olje, ker vzdrži večjo vročino. Tako meso je laže prebavljivo in primerno za bol- nika. Za pečenje na ražnju ne potrebujemo posode. Drobno zrezano meso nabodemo na pal-: čice in pridržimo nad žerjavi- co, da se popeče. Seveda bo- do ražnjiči boljši če meso prej potolčemo. Kadar pripravljamo na ražnju govedino, jo radi na- bodemo s slanino, da je okus boljši in jed izdatnejša. Za pe- čenje na ražnju ne sme biti ogenj premočan, ker se pri tem meso preveč ohladi; če pa je ogenj preslab, tedaj meso samo zakrkne in se ne peče ter osta- ne trdo in žilavo. Se najboljša je vroča žerjavica. Za pečenje na ražnju potrebujemo, če pe- čemo manjše zrezke, največ 15 minut. Sladokusci pripravljajo ražnjiče takole: meso, paradiž- nik, slanino nabodejo izmeno- ma na palčice. pridržijo nad žerjavico po petih minutah obrnejo in ko zarumeni, servi- rajo. Torej ne sme se več obra- čati, ker se preveč posuši. Raž- njiči so zares dobri, če jih ser- viramo sveže Brez masti pečemo tudi krompir, jabolka in razne te- stenine; seveda zahteva vsako živilo posebno vročino. Neka- tere testenine zahtevajo v za- četku večjo vročino, druge manjšo. Kako ugotoviš kdaj je peči- ca zelo vroča? To Lahko preiz- kusiš, če daš vanjo kos čas-ni- škega papirja, Ce papir poru- meni, je peč vroča in primerna za pečenje krhkega in tankega testa. Ce papir porumeni v pe- tih minutah, je peč srednje vroča in primerna za pečenje kvašenega in tekočega testa. Tu je namreč zelo važno, da pečemo počasi, sicer ostane te- sto v sredini surovo. Ko pečeš kvašdno testo, pazi tudi, da ni peč pi-emaio vroča, V tem pri- meru bi se kruh razlezel in pa- del skupaj. Slednje se zgodi tudi tedaj, ko ga prezgodaj obrnemo. Ce papir porumeni v trenutku, potem je pe^č prevro- ča za kakršno koli pecivo. V tem primeru jo moraš ohladiti, t j. odpreti regulator na od- vodni cev' v dimnik ali pa vrata pečice. Razno drobno pe- civo, iz beljakov na primer, bolj sušimo kot pe-^emo, ker mora ostati belo. V tejn prime- ru papir sploh ne sme porume- neti. Pečice so pa zelo različ- ne. Ta bolj greje ob strani, druga zgoraj itd., na vse pa je treba paziti in si pomagati s primernimi vložki, podloženo opeko, s papirjem, ki ga pokri- jemo čez pecivo ali zavarujemo pekače od strani. Na pečico se mora gospod:«j a navaditi, saj se tudi najboljši kuharici kdaj kaj ponesreči, če n; še nikdar delala na tem štedilniku. Kadar kakšno živilo kuhamo v vreli masti imenujemo ta po- stopek cvrcnje. Cvremo meso, ribe, povrtnino in razne teste- nine. Za cvrcnje uporabljamo mast in olje. Maslo je nepri- merno, ker ne doseže zadostne vročine in se prej zažge. Ce cvremo večje kose, tedaj je mast boljša, ker se tako počasi precvro, medtem ko je olje primemo za majhne koščke, ker je bolj vroče in so hitro narejeni. Pri cvrenju moramo paziti pred vsem na to. da mast ali pa Olje ni prevroče. Ce po- stane mast črna, je ne moreš uporabljati Zato kaže napravi- ti poizkus. Ce dobro pogledaš, opaziš, da se dviga iz masti modrikasta para. Tedaj vrzi va- njo košček testa. Ce se takoj dvigne na površje, je mast do- volj vroča. Za cvrenie je važcio tudi to da pripravimo živlo k^r n^^^'^li suho Tako obdrž' lepo obliko. Pozor! l\«arkovčani in ptujsici železničarji! Poročili o vaših proslavah Dneva republike in odkritjih spo- m.nskih plošč bomo objavili prihodnjič obenem s slikami. Uredništvo. Ali boste prišli? Občinski odbor Leskovec pri- pravlja za 6. december 1953 po- poldne prireditev Rdečega križa, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo sanitetnega materiala. Razne nesreče in nezgode zahte- vajo od RK stalno pripravljenost s sanitetnim materialom, ker je daleč do zdravnika in bolnišni- ce. Zato je občanski odbor RK sklenil pripraviti prireditev ki bo služila skupnim korisMm. Pričakujejo, da se bo tudi iz Ptuja udeležilo več gostov ki radi prihajajo v Leskovec po opravkih in na sestanke in da se ckupno s hnloškim prebivalstvom razvedrijo v prijetni družabno- sti. Kdo bo popravil brvi? Skozi Stanišlno teče v bližini glavne ceste Rogatnica. Preko nje so napravljene tri brvi; ena pod Vindišem, druga skozi 2r- venjek In tretja v Pavocah na Rusov cm. Preko vseh treh se opravlja javen promet pešcev, predvsem šolskih otrok in Sta- ncšine in še v večji meri iz Sedlašeka, D-oslej so bile te bm vedno vzd-^ževane iz si-ed- stev samoupravnih cdinic. E»anes kq vse tri brvi v po- polnem ra7,padu. da je ogrože- na varnost pasantov Držaj- so podrti, opore so strohnele, gu- gajoči se lezaji pričajo o pre- t?č'' nevarnosti. Posebno se bo povečal^ ne- varnost v zimskem času, ko bodo brvi poledenele. V takem primeru ni izključen.a smrtna nevarnost za m^^ni p?iz'nve, po- ,?ebno za otroke Kdo bo v ta- kem nrimeru r.otale 62 ~ An- tona: ZeVrt^ak T^ozglija. Kidri- čevo — S'Ivo; Novak Genove- fa, Kidr'ČPvo — Štefanijo Porrke v Ptuju Jurkovič Ciril. Stanetinci. Lju- tomff in Gf\-'rp7. Danijela. Nova xr^c RS r,ri Pivni Rcjstva. poroke m sr"'ti v novembru I9fi3 Središče: Rojstva: Štefanija Safarič iz Središča 91 je rodila hčer Šte- fanijo, Kalaj Katarina iz Gode- ninec 21 Elizabeto. Panič Aloj- zija iz Središča 78 Poldeka, Zorjan Albina iz Salovec 40 Jo- žefa. Smrti: I^šič Jožefa iz Gode- nmec 22, stara 80 let, umrla v Godenincih; Zorjan Jožef iz Salovec 40, star 79 let, umrl v Salovcih; Sara Ivan iz Sredi- šča, proglašen za mrtvega. Poroke: Florijančič Josip iz Puščin in Raušl Ana iz Obreza; Puklavec Alojz iz Spodnje Hu- dinje in Malec Marija iz Ptuja; Mlinaric Branko iz Središča in Jurkovič Marija iz Salovec. Leskovec: Rojstva: Mere Justina iz Ve- like Vamice št. 43 je rodila si- na, Kranjc Ana iz Vel. Varni- ce št. 90 hčerko; Topolovec Eli- zabeta iz Vel Vamice štev. 3 hčerko, Porok v mesecu novembru ni bilo! Smrti: Teskač Amalija roj. Vidovič iz Vel, Vamice št. 28 umrla dne 4. novembra 1953 v Vel. Varnici št 28; Sm^goc Sta- nislav iz Velikega Okiča št. 38 je umrl dne 13 novembra 1953 v Vel. Okiču37; Hoj.ski Terezija roj, Korošec iz Vel, Okiča št. 27 umrla dne 19. novembra 1953; Vidovič Terezija iz Repišča štev. 50 je umrla dne 25. no- vembra 1953. Za dobro voljo »Avgust, prinesi mi, prosim, jutri novo past za miši.« »Toda, Ančka, saj sem prav včeraj eno kupil.« »Seveda si jo, toda v tej je že miška.« Dopisnik nekega časopisa je kupil v trgovini sladkor. Doma je opazil, da je sladkor pomešan s finim belim peskom. Takoj je dal v časopis naslednji oglas: »Od nekega trgovca sem kupil sladkor, v katerem sem našel pol kilograma peska. Ce mi mož, ki me je ogoljufal, v 24 urah ne pošlje na dom 3 kg do- brega sladkorja, bom objavil njegovo ime.« Naslednjega dne je prejel dopisnik od petih trgovcev po 3 kg dobrega slad- korja. Mož je prišel pozno ponoči domov in žena je začebljala skozi ključavnico: »Marko, si ti?« Ime njenega moža pa Je bilo Janez. In sedaj prihaja Ja- nez vsak večer zelo zgodaj do- mov ter sTri z odprtimi očmj in z revolverjem v roki Tako ga je žena ozdravila ponočevanja. Okraj skrbi za njihovo šolanje Ptuj, 30. nov. (LP). Iz prora- čunskih sredstev je na predlog tajništva za zdravstvo in social- no politiko pri OLO Ptuj nakaza- nih 326.400 din podpor za 49 učencev v gospodarstvu in nižje- j šolcev v Ptuju, Mariboru, Celju i in Ljubljani, ki nimajo lastnih i sredstev za šolanje. Tudi v decembru se najde na vrtu in v sadovnjaku kakšen opravek V sadovnjaku lahko decembra nadoknadimo to, kar smo zamu- dili v novembru. Za čiščenje sad- nega drevja je to še vedno pri- meren čas, res da malo pozen. Potreben pribor za čiščenje, ža- go, škarje, strguljo in ostalo hra- ni dober sadjar v primerni vreči- ci, ki jo lahko obesi na drevo. Tako je vedno vse pri rokah, pa tudi ne izgubi se nič, ker bi se izgubljeno takoi pogrešalo. Le- po očiščen sadovnjak je znak dobrega gospodarja in vzornega sadjarja. V tem mesecu lahko sadov- njak tudi gnojimo. Vanj navaža- mo gnojnico, ki v zimskem času počasi pronica v zemljo. Ko pa končamo s tem delom, lahko pričnemo škropiti proti kaparju. Sredstvo, ki se je proti kaparju zelo dobro obneslo je »Rumesan«, s katerim lahko škropimo skozi celo zimo do pomladi, vse do- kler niso popki že napeti. Skrajni čas je tudi, da prekop- Ijemo vrtove. Dokončajmo vsa delo pri varstvu rastlin: pokrij- mo vrtnice, pa tudj druge rastli- ne, ki bi jim zima utegnila ško- dovati. Presadimo v lončke če- bulice tulipanov, izkopljimo go- molje georgin ter jih hranimo na toplem in suhem prostoru. Vrt- nice pripognimo k tlom, jih pra- vilno pokrijmo s smrekovim ve- jevjem, nanje pa nasujmo rahle prsti. Ko bo zapadel sneg, pa se po- svetimo knjigam o sadjarstvu in vrtnarstvu, v katerih bomo našli mnogo novega, česar nismo še preizkusili na domačem vrtu in sadovnjaku. (P- •^•) Nesreča ne počiva Ptujska bolnišnica je v zad- njih dneh nudila pomoč nasled- njim ponesrečencem: Jakolič Jožetu iz Grajenščaka (padel je pod voz); Vanuček Viktorju iz Celja (poškodbe pri železniški nesreči na postaji Velika Ne- delja); Blažek Antonu iz Ptuja (poškodba reber); Pintarič Ro- zaliji iz Brezovca (padec); Ser- dinšek Milici :z Ptuja (poškod- ba desne noge); 2ivko Francu iz Ptuja (pretepel ga je Sirec Franc in mu povzročil poškod- be na glavi); Kopše Francu iz Ptuja (poškodbe desnega stopa- la); Vtič Janezu iz Grdine (dre- vo mu je poškodovalo nogo); Ploj Janezu iz Kukave (padel je z lestve); Premožek Slavici iz Tržca (padec); Gornjec Ja- nezu iz Juršinc (padel je pod voz); Zebec Francu iz Hrastov- ca (padec); Rojko Mariji iz Jir- šovec (poškodba noge v kolku); Janžekovič Filipu iz Cvetkovc (padel je z lestve). Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 2. decembra 1853 za, Jiter, kilogram ali komad: Vrtnine: čebula 35, česen 150, fižol (luščeni) 50—60, hren 30, krompir 10, peteršilj 30, pesa (rdeča) 20, por 30, rcdkev 10, solata 25, špinača 40, zelje (v glavah) 5, zeler 40, repa (kisla) 16, korenček 30, ohrovt 10. Maščobe: maslo surovo 400. 2itarlce: moka (ajdova) 40, koruza 25, proso 30, pšenica 35, zdrob (komzni) 40, kaža (ajdo- va) 100, kaša (prosena) 60. Perutnina: kokoši 300—400, purani 500—800, piščanci 250— 500. Sadje: hruške 40, jabolka 35. orehi 120, Mlečni izdiHlki: mleko 20, smetana 120, sir 70. Razno: jajca 14, med 280. Cene pri Rožniku Ptuj: Jabolka 35. hruške 33, slive (suhe) 120, orehi 120. čebula 30, Česen 130. krompir 9, fižol (lu- ščeni) 75. PROSIMO NAROČNIK?, KI SE NISO PORAVNAU NAROČNINE ZA LETO 1953, NAJ TO TAKOJ STORE, KER MORAMO DO 31. DECEMBRA 1953 PORAVNATI VSE OBVEZNOSTI V ZVEZI S TISKOM LISTA. ISTOČASNO PROSIMO SVOJCE PRIPADNIKOV JLA. KI SO V VOJASKI SLUZBI V OSTALIH REPU- BLIKAH NASE DOMOVINE. NAJ NAM SPOROČIJO NJIHOVE NASLOVE, DA JIM BOMO ZACELI POSl- I*FATI ČASOPIS.