Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. Ml. V Lilijam, v petek. 22. innila 17. telo xlv. a Valja po poSUt — za oelo leto naprej .. K 26'— b® en meseo „ ., n 2*20 si Nemčijo oeloletno . „ 29-— ostalo Inozemstvo , „ 35'— V Llabljanl oa domi Za oelo leto uaprel.. K 24*— za aa meseo „ ., K 2*— V opravi prelemam meseCno „ 1-80 5 Sobotna Izdaja: = Za oelo leto.....K 1'— za Nemčije oeloletno. „ 9'— «a ostalo Inozemstvo. „ I2-— Inseratl: _ _ Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/HL Rokopisi se no vrafta|o; nefranklrana pisma se ne sm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 = Političen list m slovenski narod. Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali njo prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva-In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. ■ Poslano: ■■ Enostolpna petitvrsta po 80 V Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje In praznike ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račan poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. st. 7563. - Upravniškega telefona št. 188. Clam-Mariiniceva akcija ponesrečena. L' Cesar sprejel demisijo celokaiega mlnislrslva. Clam-Martinicevo ministrstvo je bilo. Naslednik starega Stiirgkhovega programa, oblečenega v gotovo moderno obliko parlamentarnega življenja izginja danes z obzorja. Prebujenju narodov na novem osvežujočem demokratičnem temelju fev-dalističen grof, ki je paktiral z nemškimi belangi, vzrastlimi bohotno v duhu dobe ljubljanskega kongresa, ni bil kos. Moral je iti. Zatekel se je še k zadnjemu obupnemu poskusu, ki ga je formuliral v pojmu koncentracijskega kabineta, s katerim bi privezal k vladi slovansko večinsko opozicijo. Snubil je celo socijalne demokrate in jih vabil zapeljivo na mehak ministrski sedež. Toda tudi ti poslednji poskusi so se ponesrečili. Grof Clam-Martinic je stopil nato včeraj ob 8. uri pred monarha in mu predložil demisijo celokupnega kabineta. Obrazložil mu je, da sta njegova oseba in njegov program ovira vladni parlamentarni večini, prosil ga je, naj demisijo sprejme in naj poveri sestavo nove vlade novemu možu. Cesar je demisijo Clam-Martinice-vega kabineta sprejel. Novi mož še ni znan. V ospredju včerajšnjega velikega dne sta stala Jugoslovanski kluH in Poljsko kolo. Organizacija »Jugoslovanskega združenja« še je sijajno obnesla. Ministrski predsednik se je posvetoval včeraj opoldne z načelnikom »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošcem, ki mu je ponovno razložil zahteve jugoslovanskega naroda. Nato je bil sprejet dr. Korošec ob 5. uri zvečer v glavnem stanu v Badnu v posebni avdijenci od cesarja. Izidu avdijence je zrl cel parlament z vso napetostjo nasproti. Tik pred rešitvijo krize brzojavlja dunajski dopisnik »Grazer Volksblatta« svojemu listu: » Važen moment za presojanje sedanjega položaja tvori zadržanje Jugoslovanov v zadnjih dneh. V tej uri se nahaja dr. Korošec v Badnu v avdijenci pri cesarju. Težišče pogajanj za rešitev kabinetne krize se nahaja sedaj v uspehu avdijence poslanca dr. Korošca.« Koj po avdijenci je prišel dr. Korošec v parlament, da poroča svojemu klubu. Pri posvetovanju Jugoslovanskega kluba sta bila navzoča vsepolj-ski poslanec dr. Glombinski in predsednik Češkega svaza Stanek. Kakor poročajo listi, je javil dr. Korošec cesarju sklep Jugoslovanskega kluba, ki je sklenil, da na noben način ne podpirajo Jugoslovani grofa Clam-Martinica. Pač pa bi bili pripravljeni Jugoslovani vsaki drugi novi vladi dovoliti državne potrebščine, O posvetovanju Jugoslovanov, Čehov in Poljakov varujejo najstrožjo tajnost. Naravnost senzacijonelno pa je vplivalo na cel parlament stališče Poljakov, ki daje avstrijskemu parlamentarnemu življenju danes čisto novo smer. Nemci so mislili, da imajo pred seboj Poljake davnih dni, katerim je mogoče zamašiti usta s'kanali, z raznimi subvencijami in z drugimi takimi in podobnimi kravjimi kupčijami. Skušali so si sugerirati in so bili že trdno prepričani, da je poljska opozicija le trenutna. In nemški žurnalist je mežikal nemškemu občinstvu: Čakajte, ko zagledajo Poljaki kos kruha in zlat cekin, pa jih imamo pri nemško-vladnih jaslih. Že prvi dan krize smo govorili, da je treba zasledovati različne vesti nemških listov o Poljakih z jako kritičnim očesom. Nemci so sledili tudi to pot tradiciji zadnjih dni in so se izkazali jako slabe proroke ter se s svojimi domnevami korenito urezali. Parlamentarna komisija Poljskega kola je včeraj po obširnem razgovoru konštatirala, da vzlraja Poljsko kolo še vedno na sklepu z dne 16. t. m., ko je sklenil, da dovoli državne potrebščine novi vladi, samo vladi Clam-Martinica ne. Tik pred svojim odstopom je sprejel Clam-Martinic sinoči med šesto in sedmo uro načelnika Poljskega kola dr. Lazarskega. Pooblaščenec Poljakov ie obrazložil ministrskemu predsedni- ku še enkrat stališče in zahteve Poljskega kola. Končno je izjavil dr. Lazarski kategorično: Poljaki bodo vstopili v koncentracijski kabinet le tedaj, če bodo v kabinetu zastopani vsi Slovani. Na vprašanje ministrskega predsednika, če zahtevajo Poljaki v kabinetu zastopstvo tudi za Čehe, je odgovoril zastopnik Poljakov: Da, tako je! Vse zbornične stranke morajo biti zastopane. »Grazer Volksblatt« prinaša o razgovoru Clam-Martinica z Lazarskim sledeč odstavek: Clam-Martinic: Ni dovolj, da se v kabinetu zastopnik Jugoslovanov dr. Korošec? Dr. Lazarski: Ne! Samo to ne zadostuje. --- Eno je danes jacno: Clam-Martinica, ki jc bi! \prežen čisto v nemški plug, so vrgli avstrijski Slovani. Jugoslovani, Čehi, Poljaki in drugi nenemški narodi so postopali enotno, solidarno, dogovorno. Zato so doživeli včeraj uspeh. Vse nemške spletkarje po znanem načelu: >divide et impera« se niso obnesle. Nemško časopisje je popolnoma presenečeno. »Tagespost« je prišla čisto iz ravnotežja. Konstatira, da je včeraj »slovanski blok« prestal uspešno svoj ognjeni krst. Najboljša ilustracija dalekosežnosti včerajšnjega zgodovinskega dne pa je sledeči odstavek v današnji »Tagespost«, ki piše: »Osebna stran krize je postala postranska zadeva. Problem monarhije je sedaj načet, desnica (Slovani) hoče šc pred koncem vojne biti gotova, da bodo njene zahteve izpolnjene. To pomeni, da bo treba na nemški strani zopet temeljite spremembe. Sanje, s katerimi je šlo celokupno nemško ljudstvo v vojno in katere je sanjalo leta in leta., jih pa v dobi absolutistične vlade vsled odstranitve parlamenta zamudilo, so zbežale. Danes nima več smisla, da bi se varali nad resnostjo položaja in bi gojili nade, ki so brezuspešne. Pametnejše je, da zremo resnosti časa mirno in jasno v oči in da tudi v duhu časa delamo. Nemci morajo zopet preiskati in pregledati svoje razmerje do države in v tem smislu urediti svoje zahteve. Ostali bodo vedno najzvestejši in najmočnejši narod države, toda računati bodo morali s stremljenji na d:ugi strani zbornice. To so skušnje krize, ki ni prišla dovolj zgodaj, da nam je pokazala nevarnosti, v katerih živimo.« Tako »Tagespost«. Imamo parlament. Imamo slovanske državnopravne deklaracije, lex Franta in pa včeraj odstop Clam-Martinica. In Jugoslovanski klub je storil v krogu drugih avstrijskih slovanskih narodov v polni meri svojo dolžnost. Jugoslovani smo danes faktor, preko katerega ne bi mogel iti več nobeden. Budimpešta, 21. junija. (K. u.) Poslani-ška zbornica se je danes zopet zbrala. Sejo je otvoril podpredsednik pl, Szasz. Ministrski predsednik grof Esterhazy je predložil cesarjevo lastnoročno pismo o sklicanju državnega zbora. Zbornični predsednik je naznanil, da so člani predsedstva odstopili. Ministrski predsednik je pa predsedstvo naprosil, naj ostane, dokler ne bosta rešeni indemnitet-na predloga in ogrsko hrvatska finančna nagodba. Predsedstvo je tej prošnji ugodilo; ko bosta ti dve predlogi rešeni, bo odstopilo. Predsednik je opozarjal na velike boje, ki so se bili od zadnjega zasedanja na naši jugozahodni bojni črti; živeli bodo dalje v zgodovini pod imenom deseta soška bitka. Prosi pooblaščenja, da v primerni obliki izrazi soškim junakom navdušeno občudovanje in zahvalo poslaniške zbornice. (Živahno pritrjevanje.) Rešili so na to vloge, med njimi tudi tiste, ki govore o odslovitvi prejšnjih in o imenovanju novih ministrov. Program Esterhazyja. Nato govori novi ministrski predsednik grof Esterhazy, ki izjavi uvodom, da tvori ustvaritev volilne pravice temelj in upravičenost obstoju novi vladi. Iz velikanske požrtvovalnosti, ki jo je bil celi narod dokazal med vojsko, se morajo izvajati socialne in gospodarske posledice (živahno odobravanje na levici) v prvi vrsti, da se ustanavljajo dobrodelne naprave. Vlada bo resno poboljševala postavnim in upravnim potom usodo vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot. (Živahno odobravanje.) Zvišati sc mora tudi proizvaja in zagotoviti prostost narodnega življenja, izvzemši brezpogojno potrebnih omejitev. — Ministrski predsednik je poročal nato o delovnem programu vlade in opozarjal, naj se izboljša položaj javnih uradnikom, ukreniti se mora vse, da se bo pospravila žetev. Izvajal je dalje glede na nagodbo z Avstrijo je sprejela vlada dogovore, ki jih je sklenila prejšnja vlada z avstrijsko in se bo na tem temelju pogajala z Nemčijo dalje. Rešitev nagodbe namerava prepustiti novemu parlamentu. To bi vlada le opustila, če bi jo na to prisilile posebne okolnosti. Socialni skrbi bo posvetila vlada posebno skrb. Potrebna je tudi postava o neodvisnosti sodnikov in •tiskovne postave. Razmere s Hrvatsko. Ministrski predsednik se je nato pečal z razmerami na Hrvatskem. Hvalil je vedenje Hrvatov v vojski in izjavil, da je sedanji minister za Hrvatsko imenovan le 7. (časno. Kn bedo končani posveti s hrvatskimi strankami, bo predlagal cesarju, naj se imenuje Hrvat za to mesto. (Odobravajo pri Hrvatih.) Zunanja politika. Kar tiče zunanjega položaja monarhije, je izjavil minister, da se popolnoma strinja z zunanjo politiko zunanjega ministra. Tudi nova vlada se drži dolgoletne, preizkušene zveze z Nemčijo, kakor tudi v vojski ustvarjenih zvez s Turčijo in z Bolgarijo, ki bosta tudi dolgo trajali. Ugoden vojaški položaj. Z zadovoljstvom pribijem, da je naš vojaški položaj popolnoma ugoden. Ne-zmagljiva moč se je zopet pokazala pri uspešni in junaški obrambi italijanske ofenzive; svojo domoljubno hrabrost so pokazale posebno ogrske čete. A ravno zavest naše moči nam tudi dovoljuje, da smo pripravljeni skleniti pod pogoji, ki so sprejemljivi za nas in za naše sovražnike časten mir. Volilna preosnova. Esterhazy je izrazil upanje, da tista večina, ki je zastopala pri volitvah leta 1910 načelo dalekosežno volilno preosnovo, ne bo preprečila razširbe volilne preosnove. Ko bodo rešene državne potrebščine, se bo poprijel najvažnejše naloge, da se ustvari volilna preosnova (živahno odobravanje in ploskanje), ki bo razširila volilno pravico, upoštevajoč obstojne koristi ogrskega naroda. (Živahno odobravanje; hrup na desnici.) Že zda) izjavlja, da se bo volilna upravičenost pričela s 24. letom; imejitelji Karlovega vojaškega kriižca dobe volilno pravico ne glede na starost. (Živahno pritrjevanje na levici.) Volilna pravica bodi splošna, enaka in tam, kjer dopušča to inteligenca volilcev, tajna; posebno se pa bodo zagotovile čiste volitve. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) Ministrski predsednik je še enkrat rekel, da upa od večine, da ne bo preprečila volilne preosnove. Če bi se v svojem pričakovanju varal, bo vlada prisiljena, kakor bi se rada izognila volitvam med vojsko, da med vojsko apelira na volilce. (Živahno odobravanje na levici.) Vlada bo poskrbela, da se pospravi žetev in da se bo žito zmlatilo. Vse vojaške moči, ki jih je mogoče pogrešati, vojni ujetniki in sploh vsi za delo sposobni moški v zaledju in v inozemstvu najeti delavci in delavke se bodo pri žetvi uporabili. Kakor je enoten boj na bojni črti proti sovražniku, tako je tudi enotna in nezruš-ljiva naša volja, da doživi klavercn poraz izslradalna politika, od katere upa sporaz- um, da bo zmaga. Zločinski ta naklep se bo zrušil na vztrajnosti zveznih držav in skupnem stremljenju, da ena država pomaga s svojo preobilico drugi. Upoštevajoč izid doč^ žetve bomo nemoteno prehrano prebivalstvu v vseli okolnostih znali zagotoviti. Vlada bo zaplenila žito žc pri mlačvi, Izključiti hočemo, da bi brezvestni špeku-lantje odtegnili zaloge splošni uporabi. (Živahno odobravanje.) Nc poznamo izjem in ozirov. Vsafc državljan si bo lahko nabavil primerno racijo po maksimalni ceni. Ta smo dolžni milijon ogrskih konzumentov, :'a jih preživimo. Naznanil je končno zakonski načrt, ki bo omogočil najemniške pogodbe, ki ne bodo zavirale, da se bo z zdravimi sredstvi izvedla zemljiška politika. (Dolgotrajno živahno odobravanje. Ploskanje.) Izvedli bomo dalje odredbo za nadzor« stvo poslovanja raznih central. (Dolgotrajno odobravanje.) Razprava o izjavi grsia Es!erhazyja. Budimpešta, 21. (K. u.) Potem ko je govoril ministrski predsednik, je odredil predsednik 5 minutni odmor. Čez pol ure se je nadaljevala seja. Minister bogočastja in pouka grof Albert Apponyi je pojasnil, zakaj da je vstopil v vlado kljub nasprotstvom, ki obstojajo med njim, oziroma med njegovo stranko in večino vlade glede na nazore o pogodbi. Njegov vstop v vlado ne pomenja, da bi njegova stranka odnehala od svojega stališča z ozirom na vprašanje pogodbe z Avstrijo. Poslanec grof Štefan Tisza je zavzel stališče glede na program, ki ga je bil razvil ministrski predsednik. Naznanil je, zakaj je odstopila bivša vlada. Kar se tiče splošnega vladnega programa, se strinja s svojo stranko splošno ž njim. Upa, da se bo posrečilo zagotoviti uspešno skupno delovanje. Glede na gospodarska vprašanja ga skrbi le eno vprašanje pogodbe. Poslanec Samuel Bakonyi (združena neodvisna stranka) je izjavil, da bo njegova stranka jJodpirala vlado, da se oživi splošna, tajna in direktna volilna pravica, ko-jih načel ne opusti. Poslanec Teodor Pejačevič je podal v hrvatskem in ogrskem jeziku izjavo, ki izvaja: Nahajamo se nasproti zelo važnemu državnopravnemu gravamenu na škodo Hrvatske in Slavonije. Pozvana je bila na čelo hrvatskega ministrstva osebnost, ki ni pristojna v Hrvatsko, Slavonijo ali Dalmacijo. Skupni vladi zalo nc moremo tako zaupati, kakor je to z vidika skupnega sodelovanja med Ogrsko in Hrvatsko potrebno. Poslanec grof Julij Andrassy je izjavil, da bo njegova stranka novo vlado podpirala z vso močjo. Finančni minister dr. Gralz jc predložil nato zakonski načrt o 6 mesečni inde-mniteti in zakonski načrt glede na opis s Hrvatsko sklenjene pogodbe. Seja se je nato zaključila. Bodoča seja jutri. Demokracija za splošne volilno pravico v Budimpešti. Budimpešta, 21. (K. u.) Danes okolu 8. ure zvečer sc je zbrala na velikem trgu pred parlamentom velika množica, večinoma člani socialno demokratične stranke, ki je demonstrirala za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico. Govorilo jc več govornikov. Demonstrantjc so klicali: »Živela splošna volilna pravica!« »Eljen grofu Esterhazyju in novi vladi«, > Abzug Tiszi in nasprotnikom splošne volilne pravice«. Množica je odkorakala nato čez Ring v klub demokratične stranke, kjer so bili zopet govori. Nato so sc podali pred uredništva opozicijskih listov »Az Ujszag« in »Budapesti Hirlap«, kjer so pobili okna, nato se razšli. Resnejših nastopov ni bilo. Ifaznusl ogrskega državnega zbora? Budimpešta, 21. junija. Če bo narodna delavna stranka izvedla svojo grožnjo in dovolila vladi le štirimesečni proračun in Oe ne bo pritrdila posameznim vladnim odredbam, bo vlada oktobra .ali novembra razpustila parlament in odredila nove volitve. Vlada zahteva brezpogo^o šestme-seči' začasni proračun. Proti ministru Hrvatske. Budimpešta, 21. junija. Hrvatski poslanci so zelo razhjučeni, ker je imenovan grof Zichy za ministra Hrvatske. Predsednik hrvatskega kluba posl. Babič-Gjalski je izjavil, da bodo hrvatski poslanci proti sedanji vladi toliko časa v najhujši opoziciji, dokler ne bo postal minister Hrvatske Hrvat. V sedanjih razmerah Esterhazyjeve vlade sploh ne vzamejo na znanje. Hrvaška kriza. Hrvatska opozicija hoče na vlado. — Rešitev jugoslovanskega vprašanja v okviru krone sv. Štefana. Zagreb, 20. junija. Poslanci stranke prava (frankovci) in seljačke stranke so izjavili grofu Esterhazyju, da so eventualno pripravljeni sodelovati pri sestavi nove vlade in jo podpirati z ozirom na rešitev velikih problemov na Balkanu, pri katerih so Hrvatje izredno interesirani. Hrvati so protestirali pri grofu Esterhazyju, ker jc Madžar imenovan za hrvatskega ministra. Neugodno je vplivala na hrvatske politike navzočnost mejnega grofa Pallavicinija pri konferencah z grofom Esterhazyjem, ker sc on, kot ožji somišljenik grofa Andrassy-ja, ne more ravno prištevati med prijatelje Hrvatske. Opozicija je ugovarjala ogrskemu ministrskemu predsedniku, ker ni bil poklican noben hrvatski politik pred kralja. Dr. Aleksander Horvat je izjavil v imenu stranke prava (frankovcev), da je stranka prava pripravljena opuetiti svoje državnopravno stališče, se postaviti na stališče nagodbe in stopiti v bodočo vladno večino s sodelovanjem v vladi. Tako rešitev želi tudi ogrska ljudska stranka in gotovi dunajski krogi. Starčevičeva stranka prava, ki stoji na stališču združitve vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v naši monarhiji, jc v opoziciji proti vladi ter ne priznava madžarske nadvlade. Na Hrvatskem pride najbrže do koncentracijske vlade. -Vilag« piše, da se da jugoslovansko vprašanje rešiti v okviru nagodbe pod krono sv. Štefana. Iz državnega zbora. je na pozitivno državnem programu in zahtevajo temeljito izpremembo vladnega sistema v Avstriji in priznanja enakopravnosti Jugoslovanov. Ženske hočejo demonstrirati pred parlamentom. Dunaj, 21. junija. Danes dopoldne je več sto žensk, ki so prišle iz 16. okraja in iz drugih zunanjih mestnih delov, skušalo prodreti do parlamenta, da bi tam demonstrirale. Še predno so pa prišle do parlamentarnega poslopja, jih je straža potisnila nazaj. »Dajte nam kruha, me ne potrebujemo nobenih novih ministrov!« Nato so se mirno razšle. Interpelacija o dogodkih v Prostejovu na Moravskem. »Arbeiter Zeitung« in »Grazer Volks-blatt« priobčujeta izvleček interpelacije posl. Bechyne o dogodkih v Prostejovu dne 26. aprila. V interpelaciji se omenja: Dne 26. aprila je oddelek strelskega polka št, 13 oddal ostro salvo v demonstrajoče ljudstvo. Pred to demonstracijo je odposlanstvo delavcev in delavk konfekcijske tovarne prišlo pred magistrat in je izjavilo, da po nalogi delavstva prosi za dodatne karte. Isti dan je ustavilo delo tudi delavstvo tvrdke J. Kovarika, ker se jim je reklo, da se jim odvzamejo dodatne karte, ker bo dovoz živil v Prostejov ustavljen. Popoldne je okolu 500 do 600 oseb broječa množica, večinoma ženske, demonstrirala po mestu s klici: »Nihče nam ne pomaga, sami si moramo pomagali!« Pri nekaterih lokalih je množica pobila tudi okna. Zvečer je nastal zopet mir. Drugi dan je en del delavstva hotel stavkati, drugi del delavstva sc s tem ni strinjal. Okrajni glavar je postavil okolu tovarn kordon. Ženske so govorile z vojaki, nihče ni mislil, da se bo streljalo. Nakrat je zatrobil signal: Streljati!, takoj nato je prišlo povelje in že je počil strel. Uradno se zatrjuje, da povelja naj se strelja ni bilo in da se je le slučajno sprožila neka puška, ko je neka ženska zagrabila za bajonet, takoj nato so se sprožile še ostale puške. Padlo je okolu 30 strelov. Interpelacija navaja imena 24 mrtvih in 40 težko ranjenih. V demonstrante so streljali 181etni rekruti, ki še niso bili izvežbani. Poveljstvo je imel poročnik, pred katerim so se mladi ljudje strahu tresli. Interpe-lantjc vprašajo, ako je vlada pripravljena parlamentu o izidu preiskave poročati in krivce kaznovati, kaj se je zgodilo, da se taki dogodki nikjer in nikoli ne ponove in kako se bo skrbelo za žrtve? Proračunski odsek. Dunaj, 21. junija. Proračunski odsek je nadaljeval danes svojo sejo. Navzoča sta bila tudi finančni minister dr. Spitzmuller in vodja poljedelskega ministrstva. J Predsednik dr. Sylvester je izjavil, da bo trajala seja odseka do 4. ure popoldne. Če pa ne bo do takrat mogoče glasovanje v odseku, bo izročil v smislu novega poslovnika proračunski provizorij zbornici. Med drugim je naglašal Poljak Anger-man potrebo močne vlade. Ta vlada na podlagi vsaj delne parlamentarizacije bi tvorila podlago za popolnoma parlamenta-rizirani kabinet, ki bi uredil notranje-poli-tična vprašanja in bi izvedel pomladitev Avstrije v smislu svobode vseh narodov. Poslanec Biakini (Jugoslovanski klub) obžaluje, da se ni s sklicanjem parlamenta zopet uvedlo ustavno življenje v posameznih deželah. Predlaga, naj se storijo takojšnji koraki glede med vojno zaprtih srednjih šol in javnih uradov v Kotoru. Zahteva, naj da vlada Dalmaciji na razpolago dovolj morske soli za konserviranje rib, naj se uredi rekviriranje oliv. Zavzema se za povišanje krušnih porcij in za ugodnejše cene kruha. Pritožuje se čez prometne in aprovizacijske razmere v Dalmaciji. Ob 4. uri naznani predsednik, da je potekel od zbornice določeni rok za razpravo v proračunskem odseku in zato oddaja zbornici v smislu novega poslovnika predlogo v proračunskem odseku, ker ni mogoče glasovanje. Dunaj, 21. junija. (K. u.) Poslanec Jarc sc je pritoževal nad zapostavljanjem gospodarskih zadrug pri nabavi poljskih pridelkov. Opozarjal je, da je cena za pšenico pri nas daleč pod ceno svetovnega trga in zahteva z ozirom na to zvišanja žitnih cen. Predlaga resolucije glede na paritetično postopanje z ogrsko vlado z ozirom na novo ureditev odredb oziroma cen poljskih pridelkov; glede na odškodnino za po vojaštvu povzročeno poljsko škodo na jugoza-padnem vojnem ozemlju; glede na uredbo odredb za obsežno agrarno preosnovo in preskrbo invalidov s poljedelskimi zemljišči; glede na noveliranje zakona o vojnih dajatvah v smislu povrnitve škode povzročene po vojni; glede na podelitev podpore beguncem, ki stanujejo izven barak; glede na plačilo beguncem zaseženega blaga in omogočenje vrnitve v domovino za konfini-rance. Izjavil je končno, da bodo Jugoslovani storili vse, da omogočijo delovanje parlamenta. Jugoslovani so stranka, ki sto- Boji na Tirolskem. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. junija. Uradno: Na visoki planoti Sedmih občin je bilo včeraj mirneje. Med boji v tem ozemlju smo od 10. junija ujeli 16 častnikov in 650 mož in zaplenili 7 strojnih pušk. V ozemlju Colbricona uspešni boji z ročnimi granatami. Naskakovalni oddelki so na predpolju postojanke Lagazuoi zabranili, da sovražnik ni zasedel po razstrelbš povzročene udrtine. Na Krasu smo odbili manjša sovražna podjetja. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 20. junija. Na Asiaški visoki planoti smo tekom včeraj izvedenega silnega ofenzivnega podjetja na večih točkah poškodovali sovražne obrambne naprave in na nekaterih odsekih fronte dosegli uspehe. Zadali smo sovražniku zelo težke izgube. Hrabre čete 52. divizije so pregnale srdit odpor sovražnika in zelo velike terenske težkoče, osvojile zelo mogočne sovražne postojanke na Monte Ortigara uštevši točko 2105 in ugrabile 936 ujetnikov, med njimi 74 častnikov. Naše številne letalske skupine podpirajo delovanje artiljerije; zmetale so velike množine bomb na dohodna pota sovražnika in se vrnile nepoškodovane. Na ostali fronti neredno srednje delovanje artiljerije. Besni boji na Tirolskem. Kolin, 20, junija. »Kolnische Ztg. javlja s tirolskega bojišča: Nova bitka na visoki planoti Sedmih občin se bije na izredno obsežnem ozemlju. Bobneči ogenj se je nadaljeval brez odmora ponoči; zjutraj je postal tako besen, da se je čulo gromenje topov v celi južni Tirolski, Nova bitka se bije na črti od Asiaga do Suganske doline, O zaključku bojev pehote ne more biti govora. Odločil se boj še tudi ni. Le toliko sc lahko reče, da se bijejo obsežni najtežji in najresnejši boji. llai iansko zbornica. Curih, 21. junija. (K. u.) V včerajšnji otvoritveni seji italijanske zbornice jc predsednik Marcora nagovor, v katerem je pozdravil bojevnike na fronti in prosil parlamentarce, naj v državljanski disciplini tekmujejo z vojaki, krole predčasno nepotrpežljivost in se iz požrtvovalnosti in volje do edinosti vzdrže vsled malenkostnih tožb. Bosellijev govor. Ministrski predsednik Boselli se pridružuje izjavam Marcore in predstavi nove ministre in državne podtajnike. Nato izvaja, da je vlada edina v mislih in dejanjih in deluje za najvišje cilje velikega narodnega podjetja. V edinosti ministrstva se zrcali edinost naroda. Novi dogodki, kakor ruska revolucija in solidarnost seve-roameriške demokracije so na položaj znatno vplivali. Italijanska brezprimerna armada je pred kratkim dosegla popoln uspeh proti ojačenim bojnim silam sovražnika in velja pred svetom kot zmagoviti predbojevnik za svobodo in pravico. S podaljšanjem vojske so se vsilile nove metode. Preosnovalo se je prmetno ministrstvo. Prejšni prometni minister ima naročilo, naj vse svoje delovanje v zavezniški Ameriki posveti v to, da pospeši praktično sodelovanje Amerike. (Dolgotrajna veselost in ironične opazke.) Dalje se je zdelo primerno, da se skrbno pripravlja pohod k mirovnemu razmerju na gospodarskem ,socijalnem in pravnem polju. Pod vodstvom enega ministra se bo pričela krepka propaganda, da se narod navduši za patrijotizem. (Mrmranje, ironičen smeh.) Vsak želi in blagoslavlja mir, ali mir brez zmage kulture in brez izvršitve narodnega osvobojenja bi bil nemogoč in bi za bližnjo bodočnost pripravil nov, še bolj nečloveško vojsko. Vlada hoče v notranjosti ščititi prostost in se izogniti reakcionarnemu postopanju, ne bo se pa obotavljala brezobzirno in odločno braniti notranji mir in vojno disciplino proti atentatom. (Živahno pritrjevanje.) Govor zunanjega ministra. Zunanji minister Sonnino spominja na to, da sta od njegovih zadnjih izjav v zbor- J niči dva velika zgodovinska dogodka obvladala ves mednaroden položaj, namreč nastop Severne Amerike in razvoj ruske revolucije. Amerika se je postavila proti Nemčiji na stran narodov, ki se bore za svobodo in pravico. Zgledu Severne Amerike sta sledili Kuba in Panama. Poleg tega so prekinili odnošaje z Nemčijo Brazi-fija, Bolivija, Gvatemala. Conturas, Nica-ragua, Liberija in Haiti. Mesca marca je italijanska vlada ! istočasno z drugimi zavezniki priznala ru- J sko začasno vlado.. Italijansko ljudstvo in parlament zasledujeta s skrbipolnim zanimanjem dogodke Rusije, velike zaveznice, v irenem novem svobodnem življenju. Zaupati moramo ,da bo ta plemeniti narod na temeljih svete demokracije našel potrebno moč, da premaga vse težkoče. V polnem sporazumu z zavezniki in v vztrajnem nadaljevanju vojske tiči za Rusijo najbolj gotovo varstvo njene notranje svobode in neodvisnosti, Žalostna usoda Rumunije je našla v italijanskem ljudstvu, ki je istega plemena in ima ista stremljenja, globok odmev, al. močan rumunski naicd ima v pravičnosti svoje stvari potrebno moč, da premaga izredne težave svejega položaja. Rumuni-ja se pripravlja za protiudarec, spremljana od vročih želja daiijanskega naroda. H glavnim točkam bodočega miru spada obnovitev Belgije, Srbije in Črne-gore. V soglasiu z zavezniki smo si postavili cilj, ki mer' na osvoboditev zatiranih narodnosti in za zedinjenje neodvisne Poljske. Prokiamacija našega poveljstva čet v Albaniji je javno zopet potrdila posebno zanimanje italijanske vlade za usodo tistega dragocenega ozemlja, ki je tesno združeno z Jadranskim morjem. Mi smo za neodvisnost Albanije. Italija nima glede Albanije nobenih drugih namenov, kot da se brani proti vsakemu vmešavanju kake tretje sile. Po sklepu miru bodo Albanci sami prosto napravili svoj lasten notranji red v političnem .administrativnem, gospodarskem ali civilnem oziru. Glede na Grško je Sonnino izjavil, da se Italija, ker ne spada k varstvenim silam, zadnjih nasilnih odredb ni udeležila, vendar italijanska vlada tudi v tem popolnoma soglaša z zavezniki, Mi želimo novi kraljevski hiši na Grškem vse najboljše (ironična veselost; celo nekateri ministri se smejijo). Minister nadaljuje: Čisto normativna formula: »niti aneksij, niti odškodnine«, lahko, če je ločena od pozitivnega pojma svobode in neodvisnosti narodov in od nepogrešljivih garancij za ohranitev miru, skriva nesmisel, ki bi praktično pomenila odobravanje — nadaljevanje vseh nasilnosti preteklosti in bi se s tem zopet uvedel status quo ante bellum. Za trajen mir smatra Italija varnost narodnih mej kot neobhoden pogoj prave neodvisnosti za potrebno. Vsi hrepenimo po tem trenotku, ko bomo lahko prišli do poštenega in trajnega miru. Da se doseže tak mir, pozivamo naš j narod, naj v svojih naporih vztraja. Reformni socijalisti za tajno zborovanje. Lugano, 21. »Stampa« poroča: Refor-i nini socijalisti bodo takoj po izjavi ministr-! skega predsednika v zbornici slavili pred- log za tajno zborovanje parlamenta. Če bi predlog v zbornici dobil večino, se vlada ne bo protivila. Sarraiiova armada. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. junija. Veliki glavni stan: Na nižini Strume so se boji bolgarskih straž z angleškimi stotnijami in švadroni tako končali, da se je sovražnik umakniL AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. junija. Uradno: Mestoma boji tolp. Načelnik generalnega štaba. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Bern, 21. junija, (K. u.) Francoska zbornica je včeraj razmotrivala vprašanje dopusta pri orientski armadi. Nek poslanec je opozarjal, da so v orientski armadi čete, ki že 34 mescev niso imele dopusta in je predlagal, naj se del orientskih čet nadomesti s črnci. Vojni minister Painleve je odvrnil, da se je izmenjava zakasnila vsled prevoznih težkoč. Orientska armada je dosegla svoj cilj. Izmenjali bodo 45.000 mož, vendar jih bodo mogli mesečno le 6000 poslati nazaj, čeprav je sedaj zvezna pot Pa« tras-Santi Quaranta prosta. Vojska z Rusi in Rumuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. junija. Uradno: V posameznih delih gališko-volinske bojne črte je sovražnik s topovi, tudi a težkimi, vedno močneje streljal. Tudi letalci so tam živahneje letali. Načelnik generalnega .štabn, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. junija. Veliki glavni stan: Pri Lucku, pri Zloti Lipi, pri Narajov« ski in južno Dnjestra je rusko in vsled tega tudi naše topništvo živahnejše delovalo, kakor zadnje čase. Poizvedovalne oddelke smo na več mestih prepodili. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, Boji Rusov s Turki. Rusko uradno poročilo, • 19. junija. Jugozahodno Kalida so prekoračili naši poizvedovalni oddelki reko Kelkiašaj; premagali so žične ovire, napadli Turke z bajoneti in jih posipavali z gra-natami. Turki so bežali; popustili so mrtvece in ranjence. Najnovejše iz Rusije. Rusija in sporazum. London, 20. Petrogradski dopisniki londonskih listov presojajo položaj med Rusijo in njenimi zastopniki zelo pesimistično. Mnenja glede na mir se med Parizom, Londonom in Petrogradom tako razločujejo, da jih ne bo mogoče premostiti. »Dai-ly Chronicle« celo piše, da so v Petrogradu note Francije, Anglije in Amerike odklonili. Kerenskij preklicuje dopuste rezervistom, Petrograd, 21. (K. u.) Agentura: Vojni minister Kerenskij je odredil, da se morajo vsi mobilizirani rezervisti, ki se nahajajo na dopustu vsled poljedelskih del, vrniti k svojitn polkom. Kerenskij sprt s socialnimi revolucionarji. Stockholm, 20. junija. (K. u.) Listi javljajo iz Haparande: Kerenskij se je spri s socialnimi revolucionarji, ki zahtevajo, da naj odstopi. Tudi z Ukrajinci se je Kerenskij spri. Kongres kozakov. Petrograd, 20. junija. (K. u.) Agenlnra: Tu bodo otvorili kongres zastopnikov kozakov, Čheidze nevarno oboleL Amsterdam, 21. Iz Petrograda: Čheidze je zelo nevarno obolel. Nemčija — Švica. Demonstracije pred nemškim konzulatom v Genfu, Berlin, 21, (K. u.) Wolff javlja: Ces. zastopnik v Bernu je vsled iz Genfa mu došlih poročil o velikih izgredih, ki so se proti Nemčiji in Nemcem vršili v Genfu, takoj nastopil pri političnem oddelku. Uradno se oddelku o teh dogodkih še ni poročalo. Politični oddelek je izrazil svoje obžalovanje. Pridržani so nadaljni koraki. 0 vojnih smotrih. Vojni smotri angleških socialistov. Stockholm, 21. junija. (K, u.) Član angleške večine soc, stranke West jc izjavil: Stranka se zavzema za ponovitev neodvisne Belgije, za izpraznitev severne Francije, za gospodarsko obnovitev po zasedbeni državi, za združeno, neodvisno Poljsko, za popolno enakopravnost vseh narodov v Avstriji, ki se mora demokratizirati, kar tvori glavni predpogoj bodočemu miru. Angleški socialisti in delavci polagajo vele-važnost na vprašanje, kdo da je povzročil vojsko in na ustanovitev mednarodne avk-toritete, ki naj zabrani spopade v bodoče. Delavski in socialistični pokret na Angleškem sovraži gospodarsko vojsko po končani vojaški vojski. Proti irancoskim vojnim smotrom. Stockholm, 20. junija. Uradno glasilo delavskega in vojaškega sveta naznanja, da je neki polk v Helsingforsu pri petro-grajskem delavskem in vojaškem svetu proti šovinističnim vojnim smotrom Francije in zahteval, svet naj odgovori Franciji v imenu Rusije in ruske armade, da Rusija ne bo nikdar podpirala akcije za dosego aneksij in odškodnin, Alzacija-Lorena in Angleži, Stockholm, 20. junija. Splošno pozornost povzroča, ker komunike angleških dc-legato v Alzacijc-Lorene niti' z besedico ne omenja, Preosnovo Grške. London, 21. (K. u.) »Daily Mail« poroča iz Aten: Ministrski svet je sklenil, naj se sestavi kolegij 2 zastopnikov atenske in 2 zastopnikov solunske začasne vlade in sklepaj o reorganizaciji združene Grške. Razsojal bo o nasprotstvih zastopnik, katerega bo imenoval višji komisar. Kralj Aleksander se je umaknil s svojo silo v Kephesia. »Times« poročajo iz Aten, da sta sklenila Venizelos in Jonnart, naj se preosnuje grška vlada tako, da bodo Veni-zelisti imeli notranje, pravosodno in vojno ministrstvo. Grški kralj ostane v Švici, Lugano, 20. junija. (K. u.) Kralj Konštantin se, kakor izjavlja neka avtorizirana oseba, ne namerava več udeleževati politike. Zdravil bo svojo rano, ki še ni popolnoma zaceljena. Kraljevska rodbina ostane v Švici. Bern, 21. junija. (K, u.) Grški kralj Konštantin se je danes zjutraj s posebnim vlakom odpeljal v Thusis v Graubiinden. Thusis (Švica), 21. junija. Švicarska brzojavna agencija poroča: Kralj Konštantin z družino in spremstvom je danes zvečer došel sem. Kolodvor so stražili vojaki. Pozdravil ga je vojaški poveljnik. Velika množica ljudi je kralja prisrčno pozdravila. Kralj se je nastanil v hotelu »Post«. Podmorski čoln obstreljeval italijansko trdnjavo. Podmorski čoln obstreljeval italijansko trdnjavo, Berlin, 21. junija. Wolffov urad poroča: Dne 30. maja je nek naš podmorski čoln izstrelil 40 granat na italijansko trdnjavo Benghazi na severoairiškem obrežju. V prvi vrsti je z vidnim uspehom obstreljeval pristaniške naprave in brezžične postaje. Še dalj časa po obstreljevanju se je opazoval velik požar v mestu. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21, junija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Ru-preta Bavarskega. Na Flanderskem in pri Artois je postal topovski boj šele proti večeru na široki bojni črti živahen; videlo se je dobro. Mestoma se je tudi nadaljeval, ko se je še stemnilo. Blizu obali smo ponoči s presenetljivim napadom ujeli nekaj Angležev. Pri Hooge vzhodno Yperna smo odbili včeraj in danes zjutraj močne angleške poizvedovalne sunke. Podjetja sovražnika so se izjalovila tudi pri Vermellesu in pri Loosu. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Pri Vauxaillonu severno Soissonsa so včeraj po kratki pripravi z minami napadle stotnije nekaterih polkov, ki so jih tvorili Porenci, Hanoverci in Brunšvikča-ni .francosko postojanko v širini 1500 metrov. Vpad — dobro so ga podpirale preizkušene naskakovalne čete, topništvo in letalci — v sovražne črte je sovražnika popolnoma presenetil. Nekaj naskakoval-nih skupin jc vdrlo po približevalnih potih do rezerv; tudi tam so naši ujeli nekaj sovražnikov. S 160 ujetniki in 16 strojnimi puškami so se naši vrnili; nekaj metalnih min je razstreljenih. V vzetih jarkih so podnevi odbili besne protinapade Francozov. Z močnim učinkujočim ognjem je pripravljal sovražnik severnozahodno sela Hurtebise podjetje, ki ga v našeni uničevalnem ognju ni mogel izvesti. Na zahodnem bregu Suippesa so zve-čer zelo živahno streljali. V vzhodni Champagni in na zahodnem robu Argonov so privedle naše naskakovalne čete več ujetnikov iz francoskih črt. Bojna skupina Alberta V i r -temberžana. Nobenih posebnih dogodkov. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 21. zvečer. Wolfov urad poroča: Na zahodu dopoldne jugozahodno od Lensa, pri Vauxaillonu in jugovzhodno od Nauroy živahno bojevanje. Sicer nič novega. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, Ura poročit Pittoni, socialno demokratični poslanec iz Trsta, voditelj avstrijskih italijanskih socialnih demokratov se bo, kakor jc poročal 21, t. m. dunajski »8 Uhr Blatt«, udeležil posveta v Stockholmu. Mednarodna socialistična konferenca. Praga, 21. junija. (Kor. ur.) Večerna izdaja lista »Pravo Lida« objavlja naslednjo brzojavko iz Stockholma: »Češkoslovanski socialnodemokratični stranki v Pragi: Po naročilu petrograjskega vojaškega in delavskega sveta poročam, da je svet v svoji seji dne 2. junija sklenil sklicati za čas od 28. junija do 8. julija 1917 mednarodno socialistično konferenco.« — Podpisan: Čheidze. Dnevne novice. S pošte. Imenovanja. Za poštarja: Poštni adjunkt Franc Ambrožič v Šent Ru-pertu na Dolenjskem; poštna oficijanta: Anton Castellani v Ajdovščini ter Anton Ragusin v Kanfanaru. — Premeščenja: Poštna aspirantka Darinka Botteri k poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Zadru. — Odpoved poštne službe; Poštna ofici-jantka Ines Pietzuk (Trst 1) in poštna aspirantka Berta Pevčeva (Jesenice-Fužine na Gorenjskem). — Umirovljenje: Poštari-ca Marica Vrtovec (Št. Rupert na Dolenjskem) in pa poštni oficijant Henrik Paulo-vich (Trst 1). — Reaktiviranje: poštni oficijant Evgen Hold pri poštnem uradu v Kozini. — Črtanje v pričakovalnem zapisniku: Poštna aspirantka Marica Debenjak zaradi možitve. Jezikovni ukaz za železničarje. Češki listi poročajo: Načelnik c. kr. prometnega nadzorstva v Pragi je 8. t. m. poslal vsem c, kr. uradnikom in uradom svojega službenega območja dopis, ki sc glasi: C. kr. ravnateljstvu je došlo naznanilo, da tudi uslužbenci pri vlakih v službenem občevanju medseboj mnogokrat ne rabijo službenega jezika. Z ozirom na tuuradno službeno naredbo z dne 15. avgusta in z dne 15. decembra 1915 sc zato gospodom predstojnikom uradov in dodeljenim uradnikom iznova najstrožje naroča, da jezikovne naredbe c. kr. železniškega ministrstva ne le brezizjemno izpolnjujejo, marveč zahtevajo tudi od uslužbencev, ki so bili sprejeti v službo pod pogojem, da znajo nemški, da se najnatančnejše drže dotičnih jezikovnih naredb. Predstojniki uradov in ostali uradniki morajo paziti, da se uslužbenci v službenem občevanju vselej in povsod poslužujejo službenega jezika. Prestopki naredbe o rabi službenega jezika se morajo občutno kaznovati. Gospodje kontrolorji in drugi kontrolni uradniki so dolžni vsak tak prestopek predložiti v razpravo. Dr. Gessmanovo zdravje, ki ga je bila zadela srčna kap, se je v toliko izboljšalo, da se bo peljal iz Reichenaua, kjer biva zdaj, na Severing. — Promoviral jc na. Dunaju danes odvetniški kandidat, sedaj enoletni prostovoljec pri trdnjavskem sodišču v Bileči v Hercegovini Anton M e g u š a r za doktorja prava. »Zlata doba« sc jc zaradi zadrege v tiskarni zakasnila. Vodstvo treznostne organizacijo opozarja in prosi prijatelje trezr nosti, naj ne pozabijo na družbeni praznik, ki je letos ravno na nedeljo (24. junija), prepotrebne akcije vsak v svojem okrožju poživiti. — Zagrebško hrvatsko gledališče letos ne bo imelo počitnic in bo igralo tudi v mesecih julij in avgust. V tem času gostuje v Zagrebu tudi hrvatsko gledališče iz Osjeka. — Smrtna kosa. V Svinem je umrla v nedeljo, dne 17. junija, popoldne gospa Al. Ozbičeva, vdova Furlanova, soproga uglednega in širom znanega posestnika g. Štefana Ozbiča, mati g. učitelja Albina in bančnega uradnika Hermana Furlana. — Prvi vojni zvon iz jekla na Kranjskem so dne 17. junija dobili v župniji Mirna peč za podružno cerkev na Malem Vrhu. Zvon z vso železno opravo (tudi jarm je železen) tehta 288 kg; zvon sam 7. ure št. 801 do 1000, od1 ..7, do 7. št. 1001 do 1200 in od 7. do ' .8. ure št. 1201 do konca. Mesa odpade na 2 osebi ' - kg, na 3 in 4 osebe kg, na 5 in 6 oseb 1 kg, na 7 in 8 oseb l1 , kg, in na več kot 8 oseb V/j kg. Vsaka stranka mora prinesti s seboj poleg rumene izkaznice tudi novo mesno nakaznice. Stranke naj pripravijo tudi drobiž. lj Ovseni iiž. Aprovizacija oddaja že nekaj časa za doječe matere živilo, ki vsebuje obilo redilnih snovi, posebno beljakovin in ki je — po pravilni pripravi seveda — tudi prav okusna jed. To je ovseni fiž. Izdajajo -sc zanj posebna nakazila, ki veljajo za štiri tedne in na katere ga je dobiti 2 kg. Morejo ga dobiti ne le v mestu stanujoče, temveč tudi matere iz Viča, Zgor-! nje Šiške in Most. Velik del v poštev prihajajočih jc aprovizacija žc osebno povabila v svoj urad in jim dala prve nakaznice. Gotovo pa jih je mnogo, ki riža šc niso prejele in te se vabijo, da pridejo prihodnji teden enkrat na Poljane. Prinesti morajo s seboj krstni izoisek svojega otroka in pa potrdilo babice ali zdravnika, da otroka doje. Riž namreč ni namenjen otrokom, temveč edinole materam in brez potrdila glede dojenja ni dobiti ničesar. Dobljene izkaznice jc oddati v vojni prodajalni v Gosposki ulici in stane 1 kg riža 1 K. lj Društvo »Dobrodelnost« ima v nedeljo, na praznik sv. Janeza Krstnika ob 7. zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vsi prijatelji »Dobrodelnosti« vljudno povabljeni. lj Nagioma je umrla zadeta od kapi na Poljanskem nasipu 87 let stara Helena Zidan iz Štepanjc vasi. Iz uielnlšlva. — V italijanskem ujetništvu je poročnik 27. pp. Peter Grgec ,bivši urednik hrv. kat. leposlovnega lista »Hrv. Prosvjeta«. — Iz vojnega ujetništva na otoku Asinara v Italiji pošiljajo pozdrave: Franc Matika, četovodja Franc Mehlc, Jakob Češčut, Andrej Hribar, Marko Zorko, Mihael Zlate, Franc Saksida, Franc Košara, Franc Cerk. Iz rumunskega ujetništva se jc oglasil Josip Pregel iz Vičičev pri Renčali. Iz ruskega ujetništva sc jc oglasil Anton Jarec, ki jc bil z drugimi Tolminci ujet dne 10. junija 1916. Srčno pozdravlja do-njače kakor tudi znance in prijatelje. Njegov naslov: Anton Jarec, Kriegsgefange-ner, Bcsirnavtska gubernija, Kulinska ve-jest, Buicanska volost, Jcla Kostovci, eko nomija Bortovska, Rusija. Ljiiianske novice. -. . ! železne krone tretje vrste pristojbin prosto je podelil cesar z Najvišjim sklepom z dne 12. junija višjemu deželnemu sodnemu svetovalcu Jakobu Toplak v Ljubljani povodom njegove prošnje za trajno upokojitev. Umrli so v Ljubljani: Juri Verderber, južne železnice strojevodja v pokoju, 78 let. — Angela Dolenc, podčastnikova soproga, 25 let. — Karolina Birsa roj. Kra-vos, zasebnica, 84 let. lj Imenovan je za koncipista c. kr. deželne vlade dežclnovladni konceptni prak-tikant Ivo Poljanec. lj »Sveta vojska«, protialkoholna zveza, ima v nedeljo, 24. junija, na svoj društveni praznik, popoldne ob 5. shod v cerkvi sv. Florijana. Čiani »Svete vojske« in vsi prijatelji svete treznosti — pridite! GospodarsKe Deležne. — Na VI. avstrijsko vojno posojilo so pri c. kr. priv. splošni prometni banki (podružnica Ljubljana, preje I. C. Mayer) v Ljubljani med drugimi podpisali: Mestna hranilnica v Novem mestu 320.000 K; Mestna hranilnica v Kamniku 30.000 K; c. kr. finančna prokuratura za Kranjsko v Ljubljani za Marija Pagliaruzzi pl. Kiesel-steinovo ustanovo za oslepele vojake in sirote 150.000 K; Heinrich Kenda, trgovec, Ljubljana, 25.000 K; Marija Cocron, c. in kr. podpolkovnika soproga, Ljubljana, 20.000 K; Ernest Hammerschmidt, trgovec, Ljubljana, 20.000 K; Viktor Schiffer, trgovec, Ljubljana, 15.000 K; Bratovska skladnica trboveljske premogokopne družbe, Zagorje, 10.000 K; Guido Zeschko, Ljubljana, 10.000 K, s prejšnjimi skupaj 50.000 K; Filharmonična družba, Ljubljana, 10.000 K. Plemenske prasce bo Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine oddajalo v soboto, dne 23. t. m. ob 8. uri dopoldne na pristavi, Cesta v mestni log štev. 15. Vsi oni, ki so naročili prasce oziroma jih hočejo še naročiti, naj se točno oglasijo na omenjeni pristavi. Nočno čakanje na kruh. Graški listi poročajo: Tvrdki Scherbaum v Mariboru jc okrajno glavrstvo poverilo peko in prodajo kruha za kmetsko prebivalstvo. Pomanjkanje kruha je dovedlo do obžalovanja vrednih prizorov, ki sc ponavljajo noč za nočjo in trajajo do jutra. Ljudje z de/.elc prihajajo žc zvečer pred pekarno in čakajo ondi vso noč do jutra. Posedajo ali polegajo kar po tlaku, nekateri prineso s seboj plahte. Ko je kruh pečen in odpro prodajalno, se začne drenjanje, in kdor dobi hleb kruha, ga ne plača samo z de- narjem, marveč je žrtvoval zanj tudi celo noč. Nekateri pa sploh nič ne dobe. Sukanec za 2100 odstotkov dražji. Sukanec se je v naši državi podražil za 2100 odstotkov. Da je pri tem glavni delež pripadel tovarrnarjem, kaže bilanca ogrske tovarne za sukanec v Požunu, delniška družba; čistega dobička izkazuje 549.446 kron, odpisali so pa za zmanjšano vrednost nepremičnin in poslopij 874.910 kron, za stroje pa 2,906.672 kron, skupaj tedaj 3,781.582 K. Razglosi. — Razglas. Izidor Mautner in Viljem Taussigova ustanova za ubožne vdove in sirote pripadnikov c. kr. deželne brambe in c. kr. črne vojske. Glasom cirkularne naredbe c. kr. domobranskega ministrstva z dne 25. maja 1917, pr. št. 10.620/Xa, se razpisujejo dne 1. julija 1917 plačljive obresti »Izidor Mautner in Viljem Taus-sigove ustanove za ubožne vdove in sirote pripadnikov c. kr. deželne brambe in c. kr. črne vojske«. Pravico do uživanja dotičnih ustanovnih mest imajo: 1. V prvi vrsti potrebne in podpore vredne vdove in sifc>te pripadnikov c. kr. deželne brambe in c. kr. črne vojske, ki so v sedanji vojski padli ali pa umrli na posledicah kake poškodbe, — 2. Če teh ni, potrebne in podpore vredne vdove in sirote pripadnikov c. kr. deželne brambe in c. kr. črne vojske v obče, pri čemer imajo vdove in sirote v vojski padlih ali na posledicah poškodb umrlih mož, oziroma očetov vredno prednost pred drugimi prosilci. — Užitek ustanovnega mesta se podeli vdovi najprvo za dobo enega leta in siroti najpreje za dobo treh let, vendar se lahko taisti podeli vdovi vsakikrat za eno nadaljno leto in siroti pa do časa, da se sama lahko vzdržuje. Takim sirotam, ki obiskujejo visoke ali srednje šole in se izkažejo z dobrim napredkom v študijah, se užitek ustanovnega mesta lahko podaljša do dovršitve študij, najdalje pa do doseženega 24. leta. Prošnje je nasloviti na domobransko ministrstvo in jih je vlagati do 1. julija 1917 pri pristojni evidenčni oblasti; priložiti je treba: rojstni, oziroma poročni list, ubožno in zdravniško spričevalo. Dijaki morajo priložiti zadnje semestralno spričevalo. Prosilci se morajo nadalje izreči, da ne uživajo iz drugih ustanov (skladov) nikakih stalnih podpor; neresnični podatki imajo za posledico izgubo ustanovnega mesta in pa dolžnost povrniti prejemek. — Podeljevanje podpor provizijonira-nim deležnikom provizijskega zaklada za poštne sle, kakor tudi njih preostalim svojcem. Upravni odbor provizijskega zaklada za poštne sle dovoljuje provizijoni-ranim deležnikom, kakor tudi njih vdovam in sirotam — izvzemši uslužbence, ki dobivajo milostno provizijo — z ozirom na izredne razmere, nastale vsled vojne, izjemoma za leto 1916. enkratne ponazaj plačljive podpore v naslednji izmeri, in sicer: A. Za v § 2., črka a)—g) pravil provizijskega zaklada označene provizijomra-ne deležnike provizijskega zaklada 96 K. B. Za vdove provizijoniranih deležnikov 60 kron. C. Za revne zakonske sirote provizijoniranih deležnikov, in sicer: a) za vsako siroto brez staršev 48 kron; b) za vsako siroto brez očeta, ki se nahaja v materini oskrbi, 36 kron; za vse te sirote do dopolnjenega 14. leta. — V svrho nakazila teh podpor provizijoniranim deležnikom provizijskega zaklada, oziroma njih preostalim svojcem, je treba, da pošljejo tozadevne stranke nekolkovane prijave na upravo provizijskega zaklada za poštne sle na Dunaju. — Podpore se bodo nakazale s poštnimi plačilnimi nakaznicami na one poštne urade, ki ta čas izplačujejo provizije. — V Trstu, dne 14. junija 1917. Primorske novice. Cesarjev dar. Presvetli cesar je pred nekaj dnevi podaril Katarini Makovec, ubogi kmetici iz Vojščice na Primorskem, začasno begunki na Spodnjem Avstrijskem, 500 kron in lepo uro. Imenovana mati je poslala v vojno vse svoje sinove, sedem zdravih, krepkih fantov, ki se od začetka vojne hrabro vojskujejo za domovino. — Padel ni še nobeden. Srčno utolažena se ista s starčkom možem in nevesto za visoki dar prav ponižno zahvaljuje ter moli za ljubega in usmiljenega vladarja. Cesar v Vipavski dolini. (Vel. Žablje.) Dne 2. junija je bila dovoljena naši skromni občini izredna čast, da se je smela osebno pokloniti svojemu ljubljenemu vladarju, vozečemu se istega dne skozi našo občino. Koj ko je ljudstvo zvedelo, da pojde skozi občino Njegovo Veličanstvo, odičilo je po možnosti hiše in obces Ob 2. popoldne zbrala se je vsa vas -vrščeno šolsko mladino z občinskim -^lopnikom in uči-teljstvom na čelu na odkazanem ji mestu in željno pričakovala, ko ji bode možno pozdraviti svojega plemenitega cesarja. — Ob pol 5. je zaoril kot mogočen val pozdrav preko ceste, skozi občino razvrščenega vojaštva. Polagoma se je ustavil avto, obsut z najrazličnejšim cvetjem, vozeč Njegovo Veličanstvo, z zmagovalcem eks-celenco general, polkovnikom Boroevičem ob strani, tik pred šolsko mladino. — Pristopila je hčerka tukajšnjega šolskega voditelja Verica Bratina in v imenu šolske mladine z izrazitim vdanostnim pozdravom podarila šopek cvetlic Njegovemu Veličanstvu. Zvonki trikratni »Živio!« bil je iskren vdanostni odmev mladine in prebivalstva Njegovemu Veličanstvu. Nato je i hčerka tukajšnjega nadžupana gdčna. Franica Mi-helj s kratkim vdanostnim pozdravom podarila Njegovemu Veličanstvu šopek cvetlic. — Z milogiasnim, ljubkim: »Hvala, hvala« in z izredno ljubeznivostjo je sprejelo Njegovo Veličanstvo izraz najvdaneje ljubezni in ob petju cesarske himne smo se poslovili od svojega iskreno ljubljenega vladarja. Bil je istinito prizor, kojega ne zabi nikdo in tem terneje se oklepajo naša srca Onega, kojega mogočna volja ne dopusti, da bi prelepo Vipavsko odtrgal sovražnik od mogočne Avstrije. Županstvo občine Brestovica, sedaj v Čepljanah, pošta Nemška loka pri Kočevju, pozivlje vse svoje občinarje kmetovalce, sedaj begunce, da mu kakor hitro mogoče brez vsakega pretiravanja naznanijo to-le: Svoje ime in priimek, kakor tudi domače ime, potem kraj in hišno številko svojega doma pred vojno; nadalje: število volov, krav in junic, junčkov, konj, prešičev, ovac, koz, kuretine, voz (težkih in lahkih), samokolnic (karjol), strojev, oral, ročnega orodja, vinarskega in kletarskega orodja posodja in sodov (pri sodih je navesti, koliko hektolitrov so vsi skupaj merili). Navedejo naj tudi število družinskih članov, število hlapcev in dekel; dalje naj navedejo število gospodarskih poslopij za živino in pridelke (hlevi, svinjaki, skednji itd,). Županstvo občine Brestovica (okraj Sežana), sedaj v Čepljanah, pošta Nemška loka pri Kočevju, Kranjsko, dne 5. junija 1917. — Janez Ceh, župan. Županstvo Solkan, tačas v Šturijah, naznanja obrtnikom iz Solkana, Kronberga in Loke, da ne kaže naročati obrazcev za različne obrti, ker bi ne odgovarjali vsem potrebam, ko nimata dva obrtnika enakih stvari. Svetujem torej, naj si vsak obrtnik sam napravi inventar tega, kar je moral ob svojem begu popustiti doma. Šturije, 19. junija 1917. — Jožef Vuga, župan. Pogrešane družine s Primorskega. Išče se Katarina Spačal iz Sežane; prijazna obvestila prosi Franc Spačal, k. u. k. Feldjager-Baon., 29. Marschkomp., Feld-post 279. — Šteker Franc, doma iz Koj-skega, sedaj v Blatni Brezovici pri Vrhniki, išče Janeza Jakin, Peršolja Jožef in Feri Jožef, vsi iz Kojskega. Kdor kaj o njih ve, naj sporoči na gori označeni naslov. Išče jih tudi njih družina iz Italije. — Mici Melihen, begunka, sedaj bivajoča v Varaždinu, vila Redečovich, išče svojega očeta Ivana Melihen, doma v Srpenici 14. Išče se Jožefa Simšič, roj. Medvescig iz Gorice. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, I. Zahvale. Begunci iz dornberške občine, stanujoči v Ober-Grafendorfu na Nižjem Avstrijskem, se iz celega srca zahvaljujejo č. g. Vodopivcu za njegov obisk in naklonjeno dušno tolažbo. Bog mu stotero povrni! — Slovenski begunci iz Kanala in okolice se prisrčno zahvaljujejo preč. g. C. M, Vuga za njegov obili trud, ki ga je imel z nami in našimi otroki, ko so bili pri sv. birmi v Pragi. Bog plačaj! Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja Rihar-da Martinolich, roj. 1. 1891. v Malem Lo-šinju, poklicni mornar in pomorski kadet v rezervi, sedaj odsoten. Osumljen je zločina veleizdaje. V laškem ujetništvu se nahaja korporal Rihard Nardin. Služil je pri 27. pp. v Ljubljani. Pred vojno je stanoval v Gorici pri Gaši. Ujet je bil 8. avgusta pri Gorici. Kdor hoče kaj več o njem zvedeti, naj se obrne na naslov: Franc Brankovič, Rek,-Abt. fur Invalide, V. Objekt, Zimmer 23, Wien XII., 82. Sprejme se na stanovanje brezplačno poštena begunka v Črnučah št. 64 pri Ljubljani. Pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 58/1. Begunka iz tolminskega okraja, stanujoča v Libotitzu, Post Fiinfhunden bei Kaaden, ki išče službe, je v svojem pismu na naše uredništvo pozabila dostaviti svoje ime. Naj ga nam pošlje! Ameriške priprave u vojno. Iz Londona poročajo »Voss. Ztg.«: Dočim razširja angleško-ameriška propaganda vsakovrstne podrobnosti o armadi, ki jo bojda pošlje Amerika v Evropo, pa zastopa nadzornik za živila v Združenih državah, Hoover, stališče, da je najuspešnejša pomoč, ki jo more Amerika v tem trenutku nuditi svojim zaveznikom, ta, da jim preskrbi ladje, denar in delavce, predvsem pa živila. Po njegovih zanesljivih podatkih bodo imele Anglija, Francija in Italija leta 1917. slabšo letino, nego kdaj prej. Da zagotovi preskrbo, je Hoover ukrenil mnogo odredb po nemškem vzorcu. Za vsa važna živila in surovine je ustanovil gospodarske odseke, katerim se dodele gospodinjski odbori. Popisujejo zaloge in poizvedujejo, koliko rnašajo proizvajalni stroški; izključiti skršajo prekupovanje, blagu določajo najvišje cene in uvajajo odredbe proti kopičepju blaga v zasebnih gospodinjstvih. Krušni moki bodo dodajali gotovo množino bombaževega semena, predelanega po gotovem načinu. Jeklarne v Pittsburgu so svoje odjemalce obvestile, da se bodo vsi dobavni roki znatno podaljšali, ne da bi tvrdka sp.:oh prevzela kako dobavno obveznost, razen tega se bodo cene zelo zvišale, hamo Anglija zahteva za izvršitev svojega brodovnega programa 800.000 ton jekla. Značilno za Ameriko je, da je sprejela v letalski zbor nekaj dam; eno žensko so nastavili celo za signalistinjo pri obrežni artiljeriii. Velika trgovska podjetja, ki imajo na tisoče ženskih uslužbenk, si dovoljujejo reklamno šalo, da svoje uslužbenke uniformirajo in vežbajo v streljanju. To utemeljujejo tako, da bodo te ženske čete v slučaju potrebe mogle vršiti varnostno službo v deželi. Nemške Američane vsevprek sumničijo in hujskajo proti njim. Medtem pa prihajajo s Francoskega prva pisma ameriških vojakov, ki nujno svare pred nadaljnjim pošiljanjem čet v Evropo, ako se istočasno ne zagotovi trajna preskrba iz Amerike; kajti Francija se neizogibno bliža lakoti. Veliko važnejše je, da pošlje Amerika Franciji delavce, ki bi vsaj za silo obdelali polje, nego pa vojake. Sicer pa velik del Pershingove divizije itak sestoji iz takozvanih »pionirskih polkov«, ki niso drugega nego železniški delavci, ki imajo popraviti železniška omrežja na Francoskem. Kot posebnost bodi omenjeno, da vodijo ameriške čete s seboj mnogo psov, ki so izvežbani za napad na posamezne straže. Nikakega zobobofia več, nobenih noči brez spanja. „Fides" lajša bol pri votlih zoheh kakor tudi pri najtrdovrat. revmat. zobnih bole-tiinah, k jer so odrekla vsa sredstva. Pri' l euspehu denar nazai! Cena K 2 — 3 tube K. 5"—, 0 tub K 8-— - Nikake zobne prhline več. Snežno bele /.obe se/.fte h XIK1S -/ohno vodo. Takojšnji učinek. Cena 3 h teki. K 5. KER*E JY, Kaschnu I. pošt. pr. 12-Z.42 Ogrsko. naznanjam, da imam modni saBsn v poletnem času ob nedeljah in praznikih celodnevno zaprt, a druge dni v opoldanskih urah. Roza Fabčič, Ljubljana Rimska cesta 6. Sila bolj majhna, v neposredni bližini Ljubljane se kupi. je nasloviti na upravništvo tega lista. 1528 Ponudbe pod «Vila MIRA» ikiildf Za gn®!gn£e o šessni naročite takoj 40°/p kalijevo sol! Cena K 22-80 za 100 kg iz postaje Žalec. Z naročilom treba vposlati vreče! Razpošilja se po povzetju najmanj 100 kg. Vinko Vabič, veletržec, Žalec, Južno Štajersko. Za odstotke garancija! Postrežba solidna! Žirovnici na Gorenjskem, takoj pri kolodvoru, je naprodaj 1527 • V (I novozidana, ter 2 njivi in travniki okrog njiv. Poleg hiše je lep sadni vrt. Pravico prodaje ima g. Anton Kržišnik, gostilničar, istotam, kjer se dobe natančnejša pojasnila. He umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček b K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče lan- tarsko milo 4 K. — Izdeluje Gtro S&ndor, lekarnar, Nagy Kfirds it. 31. Srbečico, potenje, solnčarico, hraste, izpuščaje, kožne bolezni, stare rane odpravi hitro In sigurno lantarsko mazilo. \i/ ■o* mi Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena mati, oziroma i stara mati, gospa Karolina Birsa roj. Kravos v četrtek dne 21. junija t. 1. ob pol 9. uri dopoldne, po dolgi mučni bolezni, previden:; s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zsspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 22. junija ob 6. uri popoldne iz hise žalosti Streliška ulica štv. 39 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 21. junija 1917, Jožef Birsa, sin. Frančiška, Rozalija, JHojzija, hčere. Mestni pogrebni zavod v Ljub'jani. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena mati, babica in prababica, gospa i Uršula Hočevar danes, dne 21. t. m. v 75. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni mirno preminula. Pogreb predrage, nepozabne ranjke se vrši dne 23. t. m na Bledu. Bled —Ljubljana, 21. junija 1917. Globoko žalujoče rodbine. 1531 Mesto vsakega drugega obvestila. mmmmMffi