Vsaka peta pretepena Krava usmrtila otroka mm ST. 61 - LETO 62 - CELJE. 3.8.2007 - GENA 1,25 EUB - 299.55 SIT .Vtilc ® cafli^ S UŽITEK V DOBRI KAVI i PMŽABm;03/713-2666S mu»!ičasa.ko sokruhiaklepali 9770353734051 DOGODKI NOrifEDNIi SIMONA ŠOLINIC Nervozna Slovenija »ženske bodo pa kaj drugega vlekle ..." je bil komentar znanca na proäkadilski zakon in njegov dodatek, da se bodo moški že znašli ... Bolj resni so na ministrstvu, za zdravje, čeprav tudi tam ni več jasno, ali jim je zakon, ki so ga dali na piano, sploh jasen. Naleteli smo na kar nekaj nasprotujočih si izjav, ki so uradno priletele od dveh sogovornikov z istega ministrstva.' Človek se potem vpraša, kako bodo ljudje razumeti nekaj, kar povzroča težave tistim, ki so zakon spi-saU. Kako se denimo lahko zgodi, da zdravstveni inšpektor pravi, da se na šolskih dvoriSäh (kjer dijaki vidno kadijo) z uveljavitvijo proti-kadilskega zakona ne bo smelo več kaditi, visoka uradnica tul ministrstvu pa, da je bilo tam prepovedano kajenje že prej? Kdo koga ne razume in zakaj niso potem že ukre-palil Inšpektor bo moral kajenje (tam, kjer bo prepovedano) zaznati, da bo lahko ukrepal. Torej: če pridem v lokal, si prižgem cigareto in me zaposleni opozori, jaz pa ga nade-rem in ne neham, me lahko prijavi inšpektorju. Toda še preden ta pride na teren, lahko pokadim še tri cigaretel Ob njegovem prihodu le-te ne bom imela več prižgane in me ne bo mogel kaznovaä! Posneti me pa itak ne smejo, ker jih glede na kazenski zakonik lahko tožim ... Kadilci bodo zdaj prisiljeni kaditi manj, saj gotovo ne bodo hodili vsakih deset minut na pločnik. Dokazano je. da pomanjkanje nikotina pri tistih, ki so odvisni od njega, povzroča napetost, nervozo in razdražljivost. Če smo mah cinični, lahko rečemo, da se lahko v nekatenh delovnih kolektivih stvari drastično spremenijo. Kaj pa, če si bodo cigareto na skrivaj prižgali in jih bo kakšen sodelavski »špicelj« prijavil? Ne vem, zakaj so nekaterigosänci tako pesimistični, ker pravijo, da bodo izg^ili kadilske goste. Recimo, da je kadilec preživel eno uro v gostilni ob eni kovici in ob njej pokadil tri cigarete. Zdaj bo vmes tekel ven pokadit cigareto, se vrnil in mogoče naročil še kakšno pijačo. Bo dobiček torej res itpeU Ne verjamem, da kadilci hodijo na ka-vice le zaradi cigarete. Sicer pa upajmo, da se nas bo držalo lepo vreme, tako bodo vsaj kadilci, ki nimajo na delovnih prostorih urejenih kadilnic, kadili zunaj na toplem. Vprašanje je, kako bo, ko bodo temperature padle pod ničlo in ko bo zapadel sneg. Bodo pa vsaj pločniki končno redno očiščeni! Mogoče boste kdaj opazili celo celjske občinar-je, kako puhajo zunaj. Ja, nekam bodo morali, saj na občini kadilnic nimajo, zaenkrat o njih niti ne razmišljajo. Na WC-je pa tudi ne smejo, ker je tam tudi prepovedano kadüi! Kadilci, marš na piočniic! Pazite, inšpektorji na teren že v nedeljo - Kazni niso nizke Od nedelje ne bo več cigarete pri jutranji kavici v gosülni, vsaj ne v zaprtih gostinskih lokalih, pa tudi med delom bodo kadilci zdaj prikrajšani za prostor, kjer so do zdaj puhali. Razen če je v teh" primerih urejena kadilnica. Če je ni, so na voljo balkoni (pa ne vsi), terase (pa ne vse) in pločniki In pozor! Ne bodi ga len, inšpektorji se bodo na teren odpravili že v nedeljo in strogo kaznovali neposlušne gostince, posameznike, delavce ... V Sloveniji je že od 1996, v veljavi restriktiven zakon o uporabi tobačnih izdelkov, zaradi pomanjkljivosti le-tega pa je prišlo do sprememb, nam je povedala generalna direktorica direktorata za zdravje na ministrstvu za zdravje Marija Seljak. Razloga sta dva. Zmanjšanje možnosti izpostavljanja škodljivem pasivnemu kajenju in omejitev dostopa tobačnih izdelkov mladoletnim. Ključna je popolna prepoved v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kaj so zaprti javni in delovni prostori, je razloženo v besedilu zakona, ki je objavljen tudi na spletu. Ker je premalo prostora za naštevanje le-teh, naj samo omenimo, da je bistvo, da so zaprti prostori üsti, ki imajo zaprto več kot polovico svoje površine. Za primer: na balkonu, ki je zaprt zgoraj, z leve in desne strani, ni kajenja, na balkonu, ki je zaprt z leve in desne, nima pa strehe, kajenje je .... Skratka, dim se pač ne sme zadrževati v prostoru. Ne izzivajte Nekateri kadilci in gostinci, ki izjavljajo, da se ne bodo ravno držali predpisov, bodo morali, če jih zaradi tega kaznujejo, globoko seči v žep. Pravna oseba bo za neupoštevanje morala plačati od 2 tisoč do kar 33 tisoč evrov, odgovorna oseba pravne osebe od 400 do tisoč evrov, enako tudi samostojni podjetniki, posameznik pa 125 No, zakon dopušča nekatere izjeme, to so v prostorih po standar- dih urejene kadilnice, vendar pa le-teh, čeprav so jih ponekod že lahko uporabljali, v avgustu tega ne bodo smeli, nam je povedala Se-Ijakova: »To pa zato, ker mora minister za zdravje določiti podrobnejše pogoje in sicer v 30 dneh od uveljavitve zakona.« Na spletnih straneh taistega ministrstva namreč v odgovorih, ki naj hi pojasnjevali zakon, pišejo: »V üsu od uveljavitve zakona do določitve podrobnejših pogojev za kadilnice podjetja smejo uporabljati kadilnice, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.« Halo?! Nekateri gostinci se ob zakonu kislo smejijo, še posebej ob razlagi ministrstva, kako bodo morali ukrepati proti osebam, ki se bodo v lokalih požvižgali na zakon. Na tej točki namreč na nek način prevzemajo represivno vlogo, ko bodo morali nekomu, ki bo zaradi prepovedi nasilen, razložiti, da pač ne sme kaditi. Ce mu to ne bo jasno, bo zaposleni poklical policijo ali Še zadnja cigareta oh kavici? inšpektorja, Tu pa nastane nova ironija, Inšpektorji bodo reagirali na podlagi prijav in tudi samoiniciativno. »Inšpektor bo prišel v lokal, prebil tam nekaj časa in opazoval, če so ga iz lokala večkrat opozoriU na kršitev. Toda Ce ne zazna prekrška, kazni ni,« nam je povedal zdravstveni inšpektor Darko Me-hikič z ministrstva za zdravje. Mnogo ljudi prikimava zakonu, mnogi menijo, da jim bosta s tem krateni izbira in pravica do kajenja. Ne zdi se jim pravilno, da država pred sprejetjem tega zakona ne uredi problematike v povezavi z drogo in alkoholom, saj naj bi bila to bistveno večjaproblema. Tre- nutno se gostinci zanašajo na zunanje vrtove, kjer bo kajenje dovoljeno (če vrtovi niso več kot polovico zaprti), toda vprašanje je, kako bodo ta problem rešili pozimi. Večina jih upa, da bodo v gostinske lokale po sprejetju zakona vendarle prihajali tudi nekadilci, ki prej v gostišča niso zahajali ravno zaradi cigaretnega dima. O kadilnicah gostinci ne razmišljajo, saj v manjših lokalih niti ni prostora zanje, v večjih, kjer bi se prostor našel, pa gostinci menijo, da so predrage. SIMONA ŠOLINIČ DANI ILUEVEC Foto: AŠ Večja delovna učinkovitost? Mirjan Bevc, predsednik uprave podjetja AIpos Šentjur: »Kadilske prostore smo imeli pn nas v okviru obstoječe zakonodaje že urejene, Pnpravljano pa se na nov zakon la se še odločamo, ali bomo namestili kadilmce ali pa bomo zadevo kako drugače uredili. Zavedamo se,.da moramo poskrbeti tako za kadilce kot nekadilce.« Nikolaja Podgoršek SeUč, tehnična direktorica Cinkarne Celje: »V Cinkarni Celje smo že sprožili nove ukrepe-za.izvajanje protikadil-skega zakona. Vse prostore smo označili z nalepkami prepoved kajenja in delavce z internim glasilom seznanili tudi o prepovedi kajenja v vseh proizvodnih in poslovnih prostorih našega podjetja. Ko bodo znani podrobnejši tehnični pogoji za kadilnice, se bomo odločili o njihovi morebitni ureditvi, trenutno preverjanje pri zaposlenih namreč ne kaže posebne potrebe po tem, saj so se za to izrekli le v treh delovnih sredinah. Uprava ocenjuje, da bo zakon na dolgi rok prispeval k boljšemu zdravju zaposlenih in povečal tudi delovno učinkovitost.« Gorazd Tratnik, pomočnik direktorja Štore Steel: »Pri nas v podjetju v zaprtih prostorih ni dovoljeno kaditi. Kadilci lahko kadijo zunaj, kjer imajo stoječe pepelnike.« Barbara Genn Galič, direktorica poslovnih integracij in upravljanja človeških virov v Cetisu Celje: »Pn nas imamo že več kot pet let posebej urejene kadilmce, ki so v skladu z vsemi zahtevami. Zakon za nas ne pnn^a vei^ih sprememb, nanj smo pnpra\^jeiu.« Viktor Kukec, vodja Avtobusne postaje Celje: »V Izletniku Celie imamo že dalj časa urejen poseben prostor s preziačevai^em iz zunanje stram. kadilmca le ločena od ostalihprostorov, ima vhod s hodmka in'}e nemoteča za nekadilce. Da,bö ifftist bomo ^^radili Še ventilator.« ustrezal vsem standardom, SANDRA TRÜPEJ Hill OKI Ministrstvo priganja zidarje Zaradi zamude na hrvaški meji so v Ljubljani zaskrbljeni Slovenija se pospešeno pripravlja na odpravo kontrole na mejah proti Avstriji. Madžarski in Italiji ter uvedbo šengenske meje proti Hrvaški. V celjski regiji imamo velika mejna prehoda v Dobovcu pri Rogatcu ter v Bistrici ob SoUi, ki ju morajo zato zgraditi na novo. Pri tem počitniški čas ne sme biti ovira. Slovenski policisti in cariniki naj bi torej na tamkajšnjih novih objektih imeli ustrezne prostorske možnosti za varovanje celotne Evropske unije. Za največji prehod, v Dobovcu, bodo v prihodnjih dneh začeli s takoimenovano uvedbo v delo, pred dnevi pa Nova mejna prehoda najtežje pričakujejo prebivalci hiš ob mejnih prehodih v Dobovcu in Bistrici ob Sot-li. kjer se Uko rekoč dušijo zaradi pogostih kolon tovornjakov. Stanovalci takrat ne morejo z avtomobili od doma ali nazaj domov. V ministrstvu pravijo, da zaradi ureditve posebnih pasov za tovorna vozila do omenjenih težav v bodoče ne bo več prihajalo. je bilo pridobljeno enotno gradbeno dovoljenje. Nov prehod v Dobovcu, ki bo obsegal nov plato (v velikosti blizu pet tisoč kvadratnih metrov) ter objekt za delo policije in carine (v velikosti 464 kradratnih metrov), mora biti zgrajen do novembra. Zanj morajo pridobiti uporabno dovoljenje pred koncem leta. »Na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli smo korak dlje,« omenja državni sekretar iz Ministrstva za javno upravo mag. Roman Rep, ki skrbi za izvajanje omenjenih projektov. Omenjeno ministrstvo je namreč pooblaščeni investitor vlade za gradnjo mejnih prehodov. V Bistrici bo na mejnem prehodu plato v izmeri 2500 kvadratnih metrov ter stavba za potrebe policije in carine, v izmeri 634 metrov. Kljub «koraku dlje« so v Ljubljani nezadovoljni. »Težave so zaradi izvajalca teh del, Gra-disa iz Celja, ki v trenutno zamuja po terminskem planu za približno štirinajst dni. Pričakujem, da bodo to zamudo odpravili, saj mora biti objekt konec av^sta nared,« opozarja državni sekretar Rep. »Roki so seveda povezani s samo investicijo,« dodaja t TU RN s E K Rep. Financiranje 2,8 milijona evrov vrednega »Dobov-ca« je iz državnega proračuna, v Bistrici ob Sotli bo polovica denarja (za 2,6 milijona evrov vredno naložbo) iz šengenskega vira ter druga polovica iz državnega pro- Več žita, kljub temu dražji icruii? Pogajalska skupina pridelovalcev žita, ki jo sestavljajo predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ter Sindikata kmetov Slovenije, priporoča višjo odkupno ceno pšenice. Ta naj ne bi bila nižja od 180 evrov za tono, kar pa bo peke prisililo k podražitvi končnih izdelkov - kruha. Podražitve so že napovedali v Žitu. Kot pravijo, bodo s 1. septembrom cene izdelkov dvignili za deset odstotkov, kasneje pa se obeta še en dvig, saj je predlagana odkupna cena pšenice za 50 do 60 odstotkov višja od lanske. Kaj bodo storili v celjskem Klasju, nam direktorica mag. Dragica Murko še ni želela povedati. Zgodnja napoved pridelkov po podatkih Statističnega urada kaže, da bo letošnji pridelek žit večji, kot je bil lanski. Pšenice in pire naj bi bilo več za okoli 19 odstotkov, ječmena za slabih 33, tritikaie pa za 31 odstotkov. . RP [Stalna povezava] ^_ (Visoke hitrosti) (Kabelski modem (Neomejen dostopj SrÜyl^ osvežilna „S^i ^ - ' • I .,39 1,65 ' . KlnjMia francoska itnica • zzeliščnim maslom ali . s česnovim maslom khladllnlka,175g OTVORITEV v četrtek, 09.08.2007, ob 8.00 3330 Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 7 3,37/kg Balzanrf&ii kb Condi- meiM HiHos mi • bianco ali k 031 Krete ekstra deviško, BBffiS ■mm 1 1,15 Podrobnejše informacije na www.liofer.sf iiuinniii.novitednik.com Naši sogavomiki: Pavol Jclin, Ivan in Martina Mlaliat Največ izveš v gostilni Šentjanž in Javornik med Svetino in Štorami - Vzreja jelenov, izdelava oglja ... Med Štorami in Svetino ležijo raztresena naselja, obdana z zelenjem, kjer iščejo mir in sprostitev mnogi pohodniki in kolesarji. Obiskali smo Šentjanž in Javornik, ki sta presenetila z izjemno gostoljubnostjo krajanov. Šentjanž je bU v pisnih virih prvič omenjen leta 1525 in je tudi rojstni kraj znamenitega šmarskega duhovnika Mateja Vrečarja, ki je živel v 18. stoletju. Najprej smo se ustavili na Pungeitovi domačiji, kije ena večjih kmetij v Šentjanžu. Posest je velika 17 hektarov, pri čemer imajo tri hektare v najemu. Gospodar domačije, osemdesetletni Ladislav Gobec, je povedal, da do zdaj niso prodali še nobenega zemljišča, pri čemer se preživljajo izključno s kmetijstvom, zato so tudi zaščitena kmetija. Imajo dvajset glav živine, pohvalijo se tudi zgoz-dovi, medtem ko več kmetij v okolici sameva. Gobec je dejal, da je pri njih 120 let obratovala gostilna, s katero so upravljale tri generacije, Spominja se živahnih časov, ko sta iz njihove gostilne odmevala klarinet in harmoni ka in so prirejali veselice, zabave in poroke. Ob prvem maju so pohodniki mimo Šentjanža hodili všentrupert in takrat se jih je veliko usta- Šentjanž je rojstni kraj znamenit^ šmarskega duhovnika Mateja Vre-Cana, ki je živel v 18. stoletju in je bfl znan predvsem po izdelovanju sončnih ur. Leta 1745 jih je izdelal za astronomski observatorij graške univerze, prav tako je v urar-skem muz^u v Wupper-talu v Nemčiji ohranjena njegova prenosna sončna ura iz leta 1754. Na domačiji pri Vrečar j evih imajo na južni steni hiše nameščeno njegovo sončno uro, ki že stoletji in pol kaže čas. NOVITBM uvašmtaju vilo pri Pungeriovih. Gostilno so zaprli zaradi vandaliz-ma, pri čemer tudi potomci niso imeh namena nadaljevati gostinske dejavnosti. Na domačiji Pungert stoji t. i. božje drevesce, ki je staro približno tristo let. Včasih je bilo visoko približno 24 me-u-ov, danes je zaradi sušenja devet metrov nižje. Žejo gasil tudi razbojnik GuzaJ Ivan Mlakar iz Javomika je prepričan, da bi se dalo marsikaj narediti, če bi bili krajani složni. Dejal je, da je bilo včasih v teh krajih bolj živo: »Družina je imela po štiri mlade, medtem ko ima danes vsaka le še po dva otroka. Manj je potomcev in vse se krči, življenja ni več, mladina odhaja v dolino,« Mlakar je v začetku devetdesetih let odprl trgovino in gostilno. Trgovina, ki jp sirpr edina naokrog, zaradi gradnje velikih trgovskih centrov nima veliko obiska, saj vaščani kupujejo le najnujnejše. Za gostilno se je navdušil, ker so imeli nj^ovi stari starši nekoč ob cesti »pušelšank«, kjer naj bi se večtoat zadržal tudi razbojnik Guzaj, ki je jemal bogatim in dajal revnim. Mlakar i^otavlja, da se kultura ljudi, pi^a in način zabavanja zelo spreminjajo in da so se ljudje včasih zabavali drugače kot danes. Gostilna Mlakar danes gosti predvsem zaključene družbe. »V gostilni se veliko izve,« pravi in opozori, da že do^o nimajo sveta krajanov, ki bi ga bilo po njegovem mnenju dobro ustanoviti, da bi krajani lahko povedali, kaj jih teži. Mlakar se že 17 let ukvarja tudi z vzrejo jelenov Bil je med prvimi, ki si je za to dejavnost uredil lokacijsko in gradbeno dovoljenje, vendar razlaga, da mora zaradi premikov zemlje nenehno urejati teren. Jeleni imajo najraje svežo hrano, letos pa jihmorajo zaradi suše dodatno krmiti s koruzo. Letos je Mlakar postal tudi član Lovskega društva Bojansko, ki ima 47 članov. V društvu se zbirajo enkrat mesečno. »Biti lovec je pestro in zahtevno, veliko se je treba učiti. Če bi lovci delali, kot zahtevajo kodeksi, ne bi imel nihče nič proti njim,« pravi. Z letošnjim letom vrata zapira osnovna šola na Svetini, v kateri so otroci lahko obiskovali prve štiri razrede. Nekateri krajani to obžalujejo, drugi menijo, da se bodo njihovi oti-od več naučili v Osnovni šoli Štore. Mlakar se spominja, da so v preteklosti otroci ob nedeljah po maši pripravljali gledališke igre, kar je ljudem predstavljalo svojevrstno razvedrilo. Včasih so bile igre tako obiskane, da je nekaj ljudi ostalo zunaj šole. Hiše so v teh krajih zelo razvejane, zato so krajani ponavadi zadnji na vrsti za vsako stvar. »ADSL smo dobili Napoti proti Svetini nas na levi strani na skalni vzpetini pozdravi CCTkevsv. Janeza Krstnika, kj«- je v preteklosti stal grad Prežin. Gie za enega redkih starih gradov na južnem Štajerskem, ki hna tudi v nonški obliki ohranjeno prvotno slovensko ime. Le-lo izvira iz glagola prežati - lokacija gradu je res omogočala imraitrai razgled po dolini V(^|ne in je bila točka, s katere so oprezali za bližajočim sovra^iikom. O nekdanjem gradu praktično ni več sledu. Ohranjen je le še star v skato vklesan grajski jarek, pri čemer je po mnenju nekaterih zgodovinopiscev nekdanji grajski stolp današnji zvonik cerkve sv. Janeza. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1525, zgrajena pa je bila verjetno kakšno desetletje pred tem. Velik oltar iwsi podobo Janeza Krstnika. Cerkev so s pomočjo krajanov pred štirimi leti dmovilL ■IfW-.-?; čreda šteje 35 jelenov in Mlakar razmišlja, da bi te lepe in pametne živali ponudil na ogled ljudem. V bližini Šentjanža se pod hribom Srebotnik nahajajo Fantovske jame, ki so bile skrivališče vojakov med prvo svetovno vojno. Jože Kragelj, najstarejši svetnik Občine Štore, nam je pojasnil, da se je med drugo svetovno vojno sesedla jamska dvorana, kjer se je dalo videti še orožje, nože, posode iz časa vojne. Danes je dostop do jam težaven, saj je vhod zasula erozija zemlje in kamenja. V prvem delu jame je prostor za pr&ližno pet ljudi, potem se jama navpičrui dvigne, pri čemer se s pomo^'o lestve lahko povzpnemo do zgornjega prostora, ki je manj- ši. V jami so tudi vidni začetki nastajanja kapnikov. pred kratkim,« pravi Mlakar. Krajani se pritožujejo tudi nad smetmi, ki jih za seboj puščajo kolesarji in planinci, ki prihajajo iz šentjurske strani. Prav tako so zgroženi nad ravnanjem ljudi, ki v njihove kraje pripeljejo mačke in jih tam odvržejo. Pozimi dolgo čakajo, da jim očistijo ceste in tudi avtobusi vedno redkeje vozijo, na srečo pa ima veliko ljudi osebna vozila. Mlakar je dejal, da si župan Občine Štore Miran Jurkošek in predsednik krajevne skupnosti Svetina Jani Jurkošek sicer prizadevata, da bi Javornik bolj zaživel; »Sta mlajša in imata nov duh ter nov pogled na stvari.« Oglje za kapelo pokojnega papeža Pri pogovoru se nam je pridružil tudi Pavel Jelen, ki se ukvarja s proizvodnjo lesnega oglja, pred 15 leti pa je ob svoji hiši preuredil brunarico v manjši muzej oglarstva. V muzeju so razna orodja, ki so jih uporabljali oglarji, in Udislav Gobec za točilnim puhom nekdanje gostilne - Št. 61 - 3. avgust 2007 Pavel Jelen letno naredi dve do tri kope. Količina I je odvisna od količine in kakovosti lesa ter od vremena. maketakope. Prikazane so tudi dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali oglarji med izdelavo oglja - navadno so delali »štile« ali pletli koše. Z o^-tvom se je v preteklosti ukvarjalo veliko kmetov, saj so tako laže pridobili les iz gozda, ker takrat še ni bilo veliko tehničnih pripomočkov. Jelen pravi, dajeoglarstvo umazano delo, s katerim se je seznanil že kot otrok, ko je pomagal staršem. Oglje so v preteklosti potrebovali največ kovači, medtem ko se zdaj uporablja za žar. Za oglje je najboljši bukov les, ker vsebuje najmanj strupenih snovi. Njegovo oglje je kupil tudi umetnostni kovač Mihael Krištof iz Maribora, ki je skoval kapelo za pokojnega papeža Janeza Pavla II. V preteklosti so tri leta zapored s turističnim društvom organizirali Oglarsko .noč, vendar je ta prireditev zamrla. SANDRA TRUPEJ TINA VENGUST V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali MARIJA GRADEC. Našo novinarko boste našli v tamkajšnjem kulturnem domu v torek, 7. avgusta, ob 18. uri, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ah nas pokličite! ■s AoconM Popis se je v nasprotju z napovedmi zavleicei Republiška geodetska uprava je bila sprva precej optimistična, ko je ob začetku popisa, decembra la-rü. napovedovala; da bodo popisovalci vse stavbe in dele stavb v Sloveniji popisali do konca maja. Po dveh «podaljških« popis še vedno ni končan, pri čemer tudi na Celjskem brez zapletov ni šlo. Rok za dokončno izvedbo prvega, terenskega dela popisa je Gurs najprej prestavil na konec junija, nato pa glede na podatke za nekatere popisne centre še na konec julija in celo a\^usta. Trenutno se končuje terenski del popisa nepremičnin v 12 popisnih centrih. Skupno se je vveliki meri končal v 38 popisnih centrih, pri čemer je bilo v Sloveniji popisanih malo več kot 86 odstotkov stavb in delov stavb. V Območni geodetski upravi Celje, kamor sodijo popisni centri Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, je bilo do zdaj skupno popisanih 130.929 enot, karvpovprečju predstavlja 92,26 odstotka vseh stavi) in delov stavb na tem območju. Popisni centri na tem območju popisujejo še 2adnje stavbe in dele stavb ter končujejo terenski del popisa nepremičnin. Enako velja 23 Območno geodetsko upravo Velenje, ki vključuje popisne centre Mozirje, Žalec in Velenje, kjer je bilo do zdaj skupno popisanih 80.512 enot, kar predstavlja 94,79 odstotka vseh stavb in delov stavb na tem območju. Saniccije bodo! »Težko bi izpostavili zaplete, ki bi bih posebni za naše območje. Popis lahko opisujem kot uspešen, trenutno se končuje, ostajajo nam le še večji in zahtevnejši objekti v popisnih centrih Celje, Šmarje pri Jelšah in Velenje, kjer je bil konec popisa nepremičnin sicer predviden za konec julija,« pravi direktor celjske območ- ne geodetske uprave mag. Damjan Kvas. Hkrati je izpostavil nekaj primerov, v katerih popisa ni bilo mogoče izvršiti. »Največkrat gre za vikende, zapuščene domačije, nekaj je bilo tudi poslovnih objektov. Razlogi so zelo različni; od tega, da so udeleženci izrecno izjavili, da popisa ne bodo opravili, do primerov, ko je pri določenem objektu več lastnikov, ki se niso dogovorili, kdo bo opravil popis. Ponekod upravitelji stavb niso opravili označitve, kar bi morali storiti že decembra,« našteva Kvas. V.Gursu že od začetka zatrjujejo, da se bodo poskušali izogniti sankcijam, torej denarnim kaznim, vendar brez njih očitno ne bo šlo. Kazenske določbe za ne-posredovanje podatkov po drugem obisku popisovalca sicer za fizično osebo znašajo od 42 do 1.252 evrov, za samostojnega podjetnika posameznika in pravno osebo med 417 in 2.504 evri. )sebo samostojnega podjetnika posameznika in odgovorno osebo pravne osebe pa med 42 in 1.669 evri. Podobna kazen j e predvidena tudi za po-sredovanje nepopolnih ali neoznačitev stanovanj in poslovnih prostorov v več stanovanjskih objektih ali sta-novanjsko-poslovnih objektih. »V primeru, da se udeleženec tudi po vseh opozo-■ilih, pote nepravilnih podatkov in za li svojo dolžnost, kar se tiče obiskov in obvestil, ni odzval, bomo v nekaterih primerih prisiljeni v tovrstne sankcije,« še pravi Kvas, vendar še ni mogoče napovedati, v koliko primerih se bo Gurs odločil za to. POLONA MASTNAK Kdaj bo jezero vsa pričakovanja? Šmartinsko jezero se s površino 1,07 kvadratnega kilometra uvršča med največja umetna jezera v Sloveniji. In čeprav v vročih poletnih dneh vsakdo razmišlja. kje bi se lahko ohladU, se le malokdo odloči za omenjeno jezero. Namesto da bi stično privlačnost jezera, leto bolj ali manj sameva. Mestna občina Celje si sicer prizadeva, da bi ga oživila in tako spodbudila turistični razvoj, vendar je pred njo še veliko dela, da bo jezero dejansko dobilo turistični pečat. Najbolj znana na jezeru je ladja Jezerska kraljica, ki iz-pluje, ko j e na krovu najmanj deset zainteresiranih. In čeprav je ladja registrirana za 65 oseb, po jezeru pluje bolj ali manj prazna. Plovba traja približno eno uro, za njo pa morajo odrasli odšteti pet Kraljica redko izpluje polna. in otroci štiri evre. Cohie je bila ta ob našem prihodu možno najeti tudi v Čolnar- osamljena, malo več je bilo ni Muzelj v Ločah, čeprav je tisdh, ki so se hladili vne pre- Potem ko je Mestna občina Celje spr^ela program razvoja Šmartinskega jezera, je Vlada Republike Slovenije ta program opredelila kot strateški za razvoj turizma v Sloveniji in za območje tega največjega slovenskega jezera pričela pripravljati državni lokacijski načrt. Kljub optimističnim napovedim, da bi ta lahko bil sprejet v kakšnem letu diu, se priprave na izdelavo vlečejo. Za zdaj še ni mogoče napovedati, kdaj bo državni lokacijski načrt, ki med drugim opredeljuje možnosti in pogoje za gradnje na tem območju, sprejet. Kljub temu pa nekatere aktivnosti iz programa že tečejo. Ker je prvi korak k razmahu turizma na tem območju sanacija jezerske vode, je občina naročiia izdelavo sanacijskega načrta pri avstrijskem inštitutu za vo-dobne neumnosti, a smo jo dobro odnesli in eni se zahvaljujemo božji previdnosti, drugI sreči, tretji kdo ve čemu. a odnesli smo jo le. Toda včasih kdo tudi ne odneha. Dostikrat poslušam izjave v smislu, da je v življenju treba vse poskusiti. Obstaja nekakšen podzavestni strah, ki se občasno ne nahaja zgolj v svoji otrpli pa-sm temveč človeka aktivno priganja v d^anja. Da nekaj ston. da ničesar ne zamudi. Zamudi v smislu krat-kosti življenja in potrebi po čim večjem številuizkušenj. Nevarna miselnost, predvsem pa slabo poznavanje »narave« življenja. Zdi se, kot da bi bil Človek tisti, ki popolnoma upravlja z življenjem. Pa je to res? Sčasoma seveda spoznaš, da ni čisto tako. da si dostikrat nemočen. ujet v okvir lastnih zmožnosti, čeprav morda niti tega ne veš. Dostikrat to ujetost pripisuješ čemu drugemu. čemu jzven samega sebe. No. z leti le tovrstnih občuteni vedno več. vedno bolj ta občutek postaja otipljiv. Nekaten pravijo, da z leti izgubljajo intuicijo, ki )ih je nekoč tako suvereno m zanesljivo vodila skozi življenje. Sam memm. da se z leti ta mtuicija postopoma racionalizira m jo je treba razumeti skozi racionalna sporočila, ki pravno, da ne pretiravaj, ko sedeš vdivjo vodo. kose odpraviš na morje aii v hrtbe. Modn preži-viio, se je mogočeboljše do-kazaü? wiflfw.radiocelje.com wwiitf.novitediiik.com 8 llMTERVJU NOVI TEDNIK Vsaka peta pretepena« vsaka sedma posiljena Za žensko so najbolj nevarni zakonska zveza, dom in partner, pravi Dalida Horvat, vodja Društva SOS-telefon »Povzročanje nasilja je odločitev in izbira. Tisti, ki nasilje izvaja, se zanj odloči, saj gre za obliko vedenja. Za nasilje ni izgovorov in ne ^ede na to, v kakšnem položaju se človek znajde, bi lahko reagiral tako. da nasilja ne bi izbral, razen v izjemnih primerih, ko je potrebna fizična sila za samoobrambo.« pravi Dalida Horvat, univ. dipl. sociologinja kulture in filozofinja, vodja Društva SOS-telefon, ki se bori proti nasilju nad ženskami in otroki. Horvatova, ki na področju boja proti nasilju nad ženskami dela že šest let, opozarja, da je življenje brez nasilja teme^na človekova pravica, vendar je v Sloveniji kljub temu po ocenah nevladnih organizacij kar vsaka peta ženska pretepena in vsaka sedma posiljena. To se ujema tudi z razmerami v Evropski uniji. Od kod izvira nasilje nad ženskami in kako se ohranja? Nasilje nad ženskami izvira iz neenakega družbenega položaja, ki ga imajo ženske in moški v zasebnem in javnem življenju. Gre za neenako razmerje moči med spoloma, pri čemer je nasilje ena od posledic in hkrati eden od mehanizmov, s katerim se ta neenakost ohranja. Kako zelo je spolna neenakost ukoreninjena v naši družbi? Tako kot v večjem delu sveta je tudi pri nas enakost med spoloma še vedno zgolj zapisana v zakonih, v resnici pa so ženske še vedno diskri-minirane, imajo manj pravic in moči kol moški. Dokaz je to, da je nasilje slabo sankcionirano, ni sistemsko urejeno, ni zakonov, ni dovolj dobrih praks na področju pomoči žrtvam nasilja. O nasilju se ne govori, pri čemer ^ ljudje tudi opravičujejo in tolerirajo. Kdo so najpogostejši povzročitelji nasUja nad ženskami? Najpogostejši povzročitelji nasilja v družini so od 90 do 97 odstotkov moški. Mednarodne in eviopke raziskave kažejo, da so povzročitelji nasilja nad ženskami moški iz n^osred-nega socialnega okolja. V prvi vrsti so to parmerji in partnerji in nato očetje, dedki, strid, bratje, sinovi. In podatki o prijavljanju nasUja v Sloveniji? V resničnem življenju je veliko več nasilja, kot je prijavljenega. Evrofh ske raziskave so pokazale, da je prijavljen le eden od dvajsetih primerov. Zakaj ženske molčijo? Glavni razlog je predvsem v tem, da molči cela družba. Obstaja namreč neka fiktivna meja med zasebnim in javnim, pri čemer se nasilje v družini uvršča v zasebnost, ki naj ne bi zadevala nikogar izven d V zadnjih letih je približno 5000 klicev oa leto. 13 do 14 na dan. Večina uporabnic je žensk, sledijo mladostnice in otroci, zelo malo je moških. Tisti moški, ki pokličejo, žeUjo pomagaU drugim žrtvam nasilja. Od leta 1997 do 2006 je v zatočišču bivalo 166 žensk in 156 otrok, kar pomeni, da se v zatočišče letno zateče približno 30 žensk in otrok. kroga. Problemje torej vtem, da družba in država nimata pravilnega odnosa do tega problema, pri čemer obstaja še ogromno dejavnikov, ki se prepletajo med seboj. Ženske so pogosto materialno odvisne od partnerjev, težko najdejo zaposlitev in stanovanje. Hkrati se tudi bojijo, saj jim partnerji grozijo, z njimi manipulirajo tudi glede otrok. K molčečnosti žensk prispevajo tudi družbene ovire, verska prepričanja in odnos druŽje do nasilja. Družba od žensk pričakuje, da bodo navkljub nasilju v zakonu ali partnerski zvezi potrpele, saj mora imeti otrok oba starša, ne glede na vse, kar se v družini dogaja. Seveda je pomemben tudi odnos, ki ga imajo ženske do sebe. Ženske, ki so dolgo časa v nasilnem odnosu, izgubijo pozitivno samopodo-bo, samozavest ter samozaupanje. Nasilja ne prijavijo in ne zapustijo nasilnega odnosa tudi zato, ker imajo občutek, da ne bodo zaščitene in da ob prijavi nasilja ne bodo prejele dovolj pomoči, bojijo se tudi obsojanja družbe. Ali je pogostost nasilja odvisna od družbenega sloja in stopnje izobrazbe? Psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje zajema vse sloje, ne glede na dohodek, razred in kulturo. Nasilje nad ženskami z nižjo izobrazbo in iz nižjega družbenega razreda je bolj transparenmo, kar ne po- meni, da visoko izobražene ženske in ženske iz višjih dmžbenih razredov ne doživljajo nasilja. Gre za to, da slednje nasilje še bolj skrivajo in ^ zaradi mno^ razlogov manj prijavljajo. Njihovi partnerji imajo večjo družbeno moč in ženske se bojijo, da bodo to moč uporabili za povračilne ukrepe. Njihovi partnerji imajo tudi večji družbeni ugled, zato se ženske bojijo, da jim okolica ne bo veijela, da so žrtve, ter da se ne bo želela ali upala postaviti na njihovo stran. Nekatere želijo zadržati družbeni u^ed, ki ga uživa njihova družina. Ženske z boljšimi življenjskimi pogoji niso navajene iskati pomoči, pri čemer same, ko zapustijo nasilne partnerje, laže uredijo situacijo. Kakšni so podatki o nasilju nad otroki? Po naših ocenah je nasilja nad otroki veliko, na SOS-telefon dobimo pre- Brezpiačni anonimni in zaupni SOS-tel^n za ženske t^^ke - ^e nasUja (^M -55 lahko pBkličete vsak H^-lav^ od 12.00 do 22.00, ob sd^teh, nedeljah in praznikih ^ od 18.00 do 22.00. Faks za ^uhoneme osebe, ki doživljajo nasilje: 01-524-19-93. Svetovanje po elektronski pošti: vo-sos.si cej prijav zanemarjanja otrok, psihičnega in fizičnega nasilja ter spolnih zlorab. Vedno poudarjamo, da so v družini, kjer eden od staršev izvaja nasilje nad dru^ staršem - v večini primerovizvajanasilje oče nad mamo - žrtve nasilja vedno tudi otroci, ne glede na to, če so »zgolj« priče nasilja. Vvečiniprimerovtisti od staršev, ki izvaja psihično ali fizično nasilje nad dru^ staršem, izvaja vsaj psihična nasilje tudi nad oti'okL Kako vaše društvo pomaga žrtvam nasilja? Društvo deluje na kurativni in preventivni ravni po vsej Sloveniji. Na SOS-telefonu svetujemo žrtvam nasilja in tistim, ki želijo pomagati žrtvam v svoji bližini. Nudimo jim čustveno in moralno podporo, informacije, kam se lahko obmejo po pomoč, katere so možne oblike pomoči, pomagamo torej z usmerjanjem, skupaj naredimo načrt, kako se r^-ti iz nasilne situacije. S kontaktom na SOS-telefon lahko ženske pridejo tudi v naše zatočišče ali skupino za samopomoč. Osebno svetovanje in spremstvo v inštitucije pa nudimo ženskam, ki so žrtve spolnega nasilja. Kako naj bi se obnašali zdravstveni delavci, če sumijo, da so poškodovane ženske žrtve fizičnega nasUja? Ženska, ki pride po zdravstveno pomoč zaradi fizičnih poškodb, lahko V teh dneh izvajajo preven-tirai projekt z naslovom Spreminjanje tradicionalnih vzcffcev razumevanja nasUja nad ženskami skozi tri medije, ki ga sofinancira urad za enake možnosti. S tem projektom želijo oza-TOščati javnost, pri čemer bodo sporočila posredovali s pomočjo radijskih postaj po Sloveniji, spletne strani (www.drustvo-sos.si) in zloženk, ki jih bo mogoče dobiti na centrih za socialno delo, policiji, v zdravstvenih ustanovah in šolah. vzrok zanje pove zdravniku, ki naj bi to prijavil naprej na policijo. Seveda je prijava odvisna od tega, če ženska pove, kaljen je vzrok njenih poškodb, oziroma če jo zdravnik sploh vpraša. Praksa glede tega je zelo razhčna, veliko zdravnikov ne vpraša o vzrokih poškodb, pri čemer veliko žensk kot vzrok navede, da so se zaletele v vrata ali da so padle po stopnicah. Želimo si, da bi bUe te prijave bol) pogoste. Kakšne so specifike nasilja v družini? Nasilje v družini se dogaja v zaprtem prostoru, med štirimi stenami, kjer naj bi bila ženska in otrok varna, dom pa naj bi bil zatočišče pred zunanjim svetom. Vendar statistike na žalost kažejo, da so za žensko najbolj nevarni zakonska zveza, dom in partner. Priče pri nasilju v družini so večinoma otroci, če sploh so, in to nasilje pušča zelo hude posledi- Kaj naj bi vedele ženske, ki se spopadajo z nasilnim odnosom in iščejo pot iz njega? Najpomembneje je, da so ozaveščene, da se jim dogaja nasilje, in da se zavedajo, da so s tem kršene njihove človekove pravice. Vse ženske imajo pravico, da živijo v miru, da gredo iz nasilne^ odnosa ter da si poiščejo pomoč. Ce ženska začne iskati pomoč, jo spodbujajmo, da nadaljuje, če je treba, naj tudi odide iz skupnega bivališča. Nasilje je neopravičljivo, ne sme se dogajati in ženske naj si poiščejo pomoč in vztrajajo pri svojih odločitvah kljub mnogim oviram, na katere lahko naletijo. Vse je izvedljivo, če ima ženska dovolj informacij in pomoči iz neposredne socialne okolice in s strani inštitucij. TINA VENGUST iro. pomoč in^ svetovanje. Glavna programa sta SOS-telefon za ženske in otroke - žrive nasUja in Zatočišče za ženske in otroke - žrtve nasilja, kamor se lahko umaknejo ženske in otroci iz Slovenije. VLjubljani. kjer jetu-di sedež društva, imajo skupino za samopomoč, izvajajo pa tudi pr^®ativae progirame. Društvo Inft enoto hidtv Celju, kjer delajo zaposlene in prostovoljke, slednje opravüo tudi večino telefonskega sväöränjäT älll Bogato zbirko so si prišle ogledat tudi članice društva lunečkih žena Rosa iz Laškega. Pogled w čas, k® so še kruli preveč zapravljiv, je hitro prišel do dna, kjer je bil narisan pes. Zato so rekli, da je grunt spravil na psa.« Dežel^ovi v svojem muzeju hranijo tudi poseben, stol za »odkrivanje« čarovnic. Po usmem izročilu ga je izdelal kar Valentin sam. »Stol je narejen iz sedmih vrst lesa moškega spola, v njem pa ne sme biti železa, tudi žebljev ne. Za njegovo izdelavo je bil primeren le čas od svete Barbare do boSča, pri čemer zanj niso smele vedeti ženske, saj je bila vsaka potencialna coprnica. Potem so morali moški ta stol na skrivaj prinesti k polnočnici in z njegovo pomočjo opazovati, katera ženska boga med povzdigovanjem ni pogledala v oči. Ta je bila zagotovo coprnica,« pripoveduje Valentin Deželak, ki stola ni izdelal za odkrivanje čarovnic, temveč za spomin na nekdanje vraže in prepričanja. Deželakov muzej hrani še veliko zgodb, pri čemer vsak predmet pri- poveduje svojo, Zgovorna pa je tudi okolica hišice, ki jo hladi krošnja mogočne lipe. To je Valentin posadil, ko se mu je rodil sin. »Življenje ni ravna črta, ampak je pohio mejnikov. Ob vsakem pomembnem dogodku v svojem življenju sem posadil drevo. Ob rojstvu hčerke sem zasadil tri breze, ko se je rodil sin pa lipo. Njenaposefanost jevtem, daje deblo polno kovancev različnih valut, od jugoslovanskih dinarjev, slovenskih tolarjev, mark in evrov. Narediti bom dal tudi zlat medaljon s svojim imenom in ga zabil v lipo. Tako bodo kasnejši rodovi vedeli, kdo je lipo posadil in koliko je stara. V oporoko pa bom dal zapisati, da lipe nihče ne sme podreti. Kdor bi to storil, bi si za celo življenje nakopal nesrečo,« pogovor zaključi Valentin, ki je vesel vsakega, ki si vzame čas za o^ed njegovegakulturno-etnološkega bisera. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kar so drugi že zdavnaj skurili, razbili ali vrgli proč, \.ikMiliii Deželak skrbno hrani v muzeju Valentin Deželak z Vrha nad Laškim že od nekdaj rad zbira vse, kar je na tak ali drugačen način povezano z njegovimi predniki. Z ženo Danico sta si na mestu, kjer je nekoč stala Valentinova rojstna hiša, zgradila lično počitniško hišico, ki s pridihom preteklosti ohranja spomin na prejšnje rodove. V njej sta si Deželakova uredila mini muzej. V kleCiih prostorih sta skrbno razstavila vse, ker sta v dolgih letih zbrala. Za masivnimi vrati, ki jih je leta 1827 izdelal mizar samouk, je kaj videti. Med razstavljenimi predmeti so 200 let staro okno, v steno vgrajena omara oziroma »tabemakelj« iz leta 1901, v katerem je imel gospodar nekoč spravljene dokumente, denarnico, dragocene predmete in v »šnops namočeno kačo« oziroma »kačjo slino« . Ohranjena je tudi omarica za kruh iz leta 1883. »Nekoč so imeli hrano zaklenjeno, pri čemer je bil kruh na mizi le enkrat ali največ dvakrat na dan. ne tako kot danes, ko ga unamo na pretek m ga tako rekoč mečemo stran.« vlogo m pomen vsakega predmeta pojasni Valentin, ki v svojem muzeju hram tudi evangehi iz leta 1822. 1 ko je na stem prava zaklad- nica starih dnižins no izdelanih slik, ura, ki je bila last kov. Valentinov oč meno za vrečo žil se nato ustavi v kol sto let stara otrošk; pa hoduljica ter v i vrat, gosposka peč Valentin Deželal sknnio. ki pojasnji ]esel»erunlnapsa« dvoino dno, pn če dnu nansan pes. A spravliali vrednejši mente m denar. In Poezija življenja sicozi življenje življenje Ivice Cvikl je razpeto med Topolami pri Men^u, kjer je bila rojena, vasico Žabče nad Tolminom in Žalcem, kamor se je preselila leta 1970 in kjer živi še danes. Kljub družini je njena pomembna in zvesta sopotnica poezija, ki jo spremlja vse od leta 1956, ko je napisala prvo pesmico Očka, vrni se. In leto dni kasneje so se z mamo in s sestro preselile k očku v čudovito vasico Žabče, ki se razprostira nad Tolminom. V svoji prvi knjigi poezije Lučka življenja, ki jo je izdala in založila s pomočjo Občine Žalec in donator-jev, je ob koncu pod mislijo »Vsem ljudem bi dala srečo, košček sonca zlatega...« zapisala, da je v utripanju mladostne IjubeznivTolminu nastala spomladi 1963 pesmica Zagrnjeno okno. Več pesmic je napisala po preselitvi v Tolmin in po sprehodih ob Čudoviti Soči, povsem pa se je predala kovanju mehkili in čustvenih verzov, porojenih iz resničnih lepih in tudi žalostnih zgodb, ko se je preselila v Žalec. ..Tudi zelena Savinjska dolina je s svojimi lepotami takoj osvojila moje srce. Tukaj je nastalo veliko pesmi iz življenja ljudi, lepot narave in tudi moji občutki so izliti na bel papir,« tiho pripoveduje v svo- jem domu, kjer je njen ustvaijalni kotiček na pragu med hišo in majhnim čudovito urejenim vrtom. Lučka življenja k«»t zahvala »Moja najljubša pesem je Lučka življenja, ki sem jo napisala leta 1995 v zahvalo mamici, ki je rodila Bojana, ki sva ga z možem Tonetom oktobra 1980 posvojila,« pojasni naslov knjižice s petinšestdesetimi stranmi poezije, prijetnimi ilustracijami Alje Sle-menšek in z uvodno mislijo Zorana Pevca. Knjižica v ovitku optimistične sveüo modre barve ima poglavja Strah me je, Soča, zelena reka i n V soncu hmelj zori. Posebne pozornosti je deležna tudi pesem Debjela čeča, ki je napisana v »t'nünskem« (tolminskem -op.p.l narečju. Zoran Pevec je v uvodniku med drugim zapisal: »Poezija Ivice Cvikl je na tej poti uravnana v transpa-rentne, naturalne verze, ki se obračajo na vsakdanjega človeka. Njen pristop do verznih izdelkov je naraven, iskren in sproščujoč. Večinoma piše rimane pesmi, vendar tako, da se rime lepo prilegajo želeni vsebini.« In v nadaljevanju do- da; »Tako recimo v pesmi Blizu tebe z bnežnimi dlanmi boža svojega ljubega< ali se vpesmi Tebi mama spominja težkih vojnih dni in ljubezni do matere. Takšni pesnici so blizu narava, cvetovi rdečega maka, ptice pod milim nebom in tudi temni oblaki. Ob vsem se ozira na sinka in uživa v njegovem >če-betanju<, bolj žalostno pa ob misli na fanta, ki ga je ob rojstvu zapustila mati.« Izjemno zanimivo je poglavje s pesmimi, ki jih je napisala za slovenske narodnozabavne ansamble in mdi posameznike, med dnigim za Unikat, Štajerskih 7, Cvet, Ansambel Vikija Ašiča in druge. Besedilo pesmi Mlada mamica je büo na festivalu v Štever-janu nagrajeno s 1. nagrado. Knjiga in njena moška Ivica Cvikl že vse od leta 1995 sodeluje z našo medijsko hišo NT&RC pri novoletni akdji obisk v celjski porodnišnici, saj je za ansambel Vikija Ašiča ter pevce napisala več priložnostnih besedil. Je članica literarnih krožkov v Žalcu in Celju ter se udeležuje srečanj, kjer člani prebi- rajo vsak svojo poezijo. O romanu ali daljši zgodbi trenutno ne razmišlja, kajri še vedno je najraje pri neskončnem izviru poezije. Ta jo napolnjuje s potrebno energijo, ki ji lajša življenjsko pot. Največ piše ponoči, tako da sta svinčnik in papir v stalni priprav-Ijenosri. Lepe trenutke mirnega upokojenskega življenja rada preživlja z možem Tonetom v naravi, predvsem v izjemnem okolju slovenskih gora, včasih pa v objemu tišine. Včasili posluša zgodbe khcateljev in jim svetuje s pogledom v karte. »Predvsem si ni-koU ničesar ne izmišljujem,« pove med listanjem knjige, ki jo ima vsaj tako rada kot svoja moška. Toneta in Bojana. »Življenje vsak dan ponuja preveč zgodb, da bi jim dovolili izgubo v pesku. Treba jih je zapisati, kajti marsikatera zgodba bo v pomoč tistemu, ki jo bo morda prebral.« Mca Cvikl nosi v sebi izjemno bogato življenjsko zgodbo in srečo, da zna detajle te zgodbe preliti v poezijo in nam olepšati vsakdan sredi tehnike in hrupa. Veselimo se nadaljevanja Lučke življenja, kajti prvi zametki so že v zvezku. TONE VRABL 10 CELJE I _§™™_J Po vandalskem dejanju Po vandalskem dejanju na Svetim, s pobarvanjem kupole in križa na zvoniku z rdečo in srebrno barvo, se obnova cerkve nadaljuje. Vandalsko dejanje je obnovo oddaljilo za blizu teden dni ter povzročilo dodatne stroške. Z obnovitvenimi de!i na cerkvi Marije Snežne so za-znameniti gotski romarski čeli aprila, ko so se najprej ključar Branko Mlakar, ki ima dela na skrbi. lotili zvonika. Tam so dotrajane lesene skodle zamenjali za skril), za kamnito kritino s Pohorja ter po predlogu spomeniškega varstva pozlatili kupolo in križ. Z deli na zvoniku so v začetku julija zaključili ter takoj nadaljevali z obnovo strehe cerkvene ladje, kjer bodo dotrajani skrilj nadomestili z novim. Nov skrilj v teh dneh že pritrjujejo. Kot je povedal cerkveni ključar Branko iVllakar, ki ima na skrbi obnovitvena dela, naj bi bila ta povsem zaključena do 29. avgusta, ko praznuje Svetina krajevni praznik. V nedeljo, S. avgusta, bodo na Svetini praznovali »šentoščevo« nedeljo, ki je v tem kraju največje praznovanje. Že na predvečer, v soboto, bo ob 19.30 maša na prostem pred cerkvijo, po njej procesija z lučkami in pogostitev romarjev z dobrotami svetinskih gospodinj. V nedeljo bo ob 9. uri maša z ljudskim petjem ter ob lO.SO slovesna na prostem, s procesijo z Marijinim tronom in z Anzeko-vimi muzikanti, pihalno godbo. Ob tej priložnosti pripravljajo bogat srečelov, katerega izkupiček bodo namenili za obnovo cerkve. Obnovitvena dela bodo stala blizu 160 tisoč evrov. Polovico stroškov bo pokrilo kulturno ministrstvo, drugo polovico mora župnija, ki je naročnik del. Krajani male Svetine so z nabirko uspeli zbrati 11 tisoč evrov, posebej so se izkazala podjetja iz Štor in okolice, pa tudi drugi občani in zdomci. BRANE JERANKO Prve zmage za slovensko ekipo brezdomcev Na svetovni n prvenstvu brezdomcev n Danskem, kamor je odpotovala tudi slovenska ekipa s celjskima predstavnikoma Melito Kveder in Ivanom Oj-strškom, je žreb Sloveniji za prve nasprotnice določil Zambijo, Nizozemsko in Kenijo. Slovenska ekipa je vse tri tekme izgubila in tako padla v skupino, kjer se poteguje za uvrstitev med 25. in 45. mestom. V torek je slovenska ekipa odigrala tekmo s Španijo in izgubila z rezultatom 8:5. Odigrali so tudi tekmo proti Švedski in dosegli svojo prvo zmago z rezultatom 8:5, Najboljši strelec v slovenski ekipi je bil Edin Bajrič, ki je dal štiri gole, tri je prispeval Djoko Djukič, enkrat pa je zadel Zmago Humar. V sredo je slovenska ekipa na tekmi proti ZDA spet doživela poraz, zrezultatom 10:2. Ene- ga od golov za Slovenijo pa je tokrat zabila Celjanka Me-lita Kveder. V sredo so odigrali tudi tekmo s Kirgizista-nom, ki se je končala z rezultatom 4:4, ter tekmo s Kanado, kjer so dosegh drugo zmago, z rezultatom 5:4. Najboljši strelec na tekmi je bil spet Edin Bajrič, ki je dosegel štiri gole, enega pa je prispeval Zmago Humar. KŠ - Št. 61-3. Življenje se jim je popolnoma spremenilo Podjetje Engrotuš je včeraj s podjetjem Procter & Gamble obdarilo družino Krajinovič iz Celja s polletno zalogo pleničk. Pleničke bodo podarili še sedemindvajsetim slovenskim družinam, v katerih so se pred časom rodili dvojčki in trojčki. Dobrodelna akcija Tuševi dvojčki in trojčki je letos že četrtič zaporedoma. V njenem okviru so v Tušu obdarili že 136 družin. Predstavnica za odnose z javnostmi podjetja Engrotuš Anja Mar-jetič je povedala, da so v okviru dobrodelne akcije želeli v TXiSu opozoriti na problem upadanja števila rojstev v Sloveniji, predvsem pa so želeh priskočiti na pomoč družinarn, ki so se jim v zadnjih nekaj tednih rodih dvojčki ali trojčki, saj so stroški veliki že ob rojstvu enega otroka. "Hiš je v treh letih za sponzorske in dona-torske akcije namenil skoraj 1,3 milijona evrov, ta delež pa naj bi se v prihodnosti povečal sorazmerno z rastjo podjetja. Mario in Anja Krajinovič sta že sedem tednov ponosna starša Gašperja in Pie. Kra-jinovičeva je povedala, da je bila ob novici, da bo rodila dvojčka, zelo presenečena, seveda pa tudi zelo vesela. »Po rojstvu dvojčkov se nam je življenje spremenilo za sto odstotkov,« je dejala. Povedala je, da sta si dvojčka ka- Družini Krajinovič bo polletna zaloga plenic zelo prav prišla. raktemo zelo različna, Gašper je bolj umirjen, Pia pa zelo živahna. Gašper je pri porodu tehtal 2940 gramov, zdaj pa je težak4600 gramov, Pia pa je pri porodu imela 2870 gramov, zdaj pa tehta že 4100 gramov. Srečni mamici se je v spomin najbolj vtisnil trenutek takoj po porodu, ko je lahko popesto-vala dvojčka, Dejala je, da jim bodo pleničke prišle zelo prav. V prihodnosti si želita imeti še kakšnega otroka. TINA VENGUST Foto: GK Teharska komisija brez dela barske komisije, ki jo v vsa- ski mestni svet, je pod vprašajem. Svoje naloge, ki so bile predvsem v pospeševanju izgradnje Parka spomina na Tehar-jah in pri raziskovanju grobišč povojnih pobojev, je namreč v prejšnjih mandatih že v celoti opravila. Skrb za park spomina, ki je državni spomenik, je prevzela država, naloge pri nih pobojev pa je komisija izgubila s sprejetjem zakona o vojnih grobiščih. Prav zaradi teh dejstev statutarna komisija mestnega sveta v tem mandatu niti ni predlagala članov komisije, ki pa je kot stalno delovno telo mestne občine še avgust 2007 - vedno opredeljena v občinskem statutu. Za zdaj v Celju o popravku statuta, ki bi omogočil ukinitev Teharske komisije, še ne razmišljajo. V pripravi so namreč spremembe zakona o lokalni samoupravi, zato so končno odločitev o smiselnosti obstoja Teharske komisije preložili na čas, ko bo statutarna komisija morala razpravljati tudi o sprejetih spremembah zakona. BS JAVNE NAPRAVE « aMŠ^ javno podjetje, d.o.o. 3000 CEUE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 odvoz in ravnanje z odpadki ločeno zbiranje odpadkov .e^čenje javnih površin Črpanje in odvoz fekalij ^^POUEl^ _VRANSWy GtiilKoinEndanaPalzili Komendi novo podobo in vsebino Občina Polzela je namenila gradu Komenda posebno mesto in novo vsebino. Po pridobitvi vseh soglasij za rekonstrukcijo gradu je pridobila gradbeno dovoljenje. S tem projektom se je v okviru razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2007-2013 prijavila na razpis za državno sredstva. Predvidevajo, da bi se gradbene dela začela še v tem letu, saj je že čas, da tudi najstarejši objekt na Polzeli v doglednem času dobi novo podobo in vse-bino- Kar nekaj let je bilo potrebno, da so bile opravljene vse raziskave, s katerimi so odkrili, zlasti v klet- nih prostorih, številne prvine gotske arhitekture in ohranjeno romansko jedro. Na osnovi konservatorskega programa in smernic je bil izdelan projekt sanacije in rekonstrukcije, po katerem naj bi bih kletni prostori namenjeni za turistično-promocijsko in gostinsko dejavnost, v pritličju bodo učilnice glasbene šole z možnostjo uporabe tudi za manjše koncerte in recitale. V podstrešju pa bo enovit prostor za občinsko knjižnico, rekonstruirana bo tudi najstarejša sušilnica za hmelj in prostor za stalno razstavo malteškega viteškega reda. TT Grad Komenda na Polzeli je bil omenjen v neki oglejski listini že leta 1149. Od leta 1263 do 1780 je bU v rokah malteškega viteškega reda, v kasnejših dobah pa je doživljal sicer različne usode, vseskozi pa s svojo dominantno lego, stavbno zgodovinskimi značilnostmi ter stilnimi prvinami predstavlja pomemben kulturni in zgodovinski spomenik. Posebnost gradu je tudi antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopnišču ograje tik ob glavnem vhodu. Ker je nazadnje služIl kot stanovanjski objekt, se je ohranil do današnjih dni. za uspešno opravljen tecaj. Uspel tečaj plavanja športno društvo Partizan Prebold je na letnem kopališču v Preboldu pripravilo enotedenski tečaj plavanja, ki se ga je udeležilo 15 otrok od četrtega do dvanajstega leta. Mlade nadobudneže, željne, da se naučijo plavati, sta po dve uri in pol na dan učila Brane Strožar in Brane Ribič. Oh koncu tečaja je bila tudi krajša slovesnost, na kateri je predsednik društva Janko Napotnik udeležencem podelU priznanja. IT - Št. 61-3. 11 Za šolarje in športnike Na gradbišču za osnovno šolo Vransko raste pomemben objekt, nujno potrebna večnamenska športna dvorana, ki jo gradi pod-jetjeCeste mostovi Celje. Dela gredo h koncu, njihovo vrednost pa ocenjujejo na dobra 2 milijona evrov. Na okrog 2.100 kvadratnih metrih bo na razpolago vse. kar je potrebno za sodobno izvajanje pouka športne vzgoje. Dvorana bo izven šolskega umika namenjena za športne in rekreacijske potrebe društev, klubov in krajanov, kot tudi za kulturne in družabne prireditve. Nova dvorana se bo dala s posebnimi pregradami razdeliti na tri vadbene enote. V primeru športnih prireditev bo centralno igrišče primerno za tekme ligaškega značaja. Na zložljivi sklopni tribuni bo omogočen ogled košarkarskih in odbojkarskih tekem kar 462 gledalcem, za rokometne tekme in tekme malega nogometa pa bo na voljo 200 mest. Dela bodo končana do L septembra, slovesno odprtje nove športne dvorane pa bo 21. septembra. Zunanjost nove športne dvorane Končno kupili dvorano BRASLOVCe - s podpisom pogodbe med Kmetijsko zadrugo Braslovče in občino za nakup dvorane za potrebe kulturnih dejavnosti so v kraju za vselej naredüi konec dolgoletnim zapletom in slabi volji, ki so spremljah svetnike v različnih sestavah. K 104.300 evTov vredni dvorani bo del nepovratnih sredstev. gre za 40.400 evrov, prispevalo ministrstvo za kulturo, razliko pa bo občina pokrila iz proračunskih sredstev. Šmiglova zidanica v roke Šmiglu BRASLOVČE - Z novo najemno pogodbo med občino, lastnico Smiglove zidanice, m domačinom Marjanom Šmiglom ima omenjeni zgodovinski spomenik v Grajski vasi na meji med Preboldom m Braslovčami na skrbi Šmigl. Ta je v najem dobil spodnje prostore zidanice, medtem kO je v zgornjih urejen muzej. Občina je za ureditev dostopa in dovoza do zidanice z lastnikom zemljišča. skladom kmetijskih zemljišč. sklenila služnostno pogodbo. Razširjeni medobčinski inšpektorat BRASLOVČE - Leta 2004 so k prvim občinam ustanoviteljicam medobčinskega avgust 2007 - inšpektorata pristopili tudi BraslovČani, letos pa se jim pridružuje nova Občina Rečica ob Savinji. Do zdaj je bil odlok o ustanovitvi inšpektorata že dvakrat spremenjen. Enkrat zaradi novega zakona o prekrških in enkrat zaradi pristopa Občine Braslovče v inšpektorat. Ker je bil decembra lani sprejet Zakon o občinskem redarstvu, ki občinam nalaga dodatne obveznosti, in ker je nastala nova Občina Rečica ob Savinji. bo treba pripraviti nov odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata. Vodovod v Podvrhu BRASLOVČE - Za izgradnjo vodovoda v Podvrhu, ki poteka v štirih fazah, so BraslovČani iz Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pridobili slabih 60 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Vrednost izgradnje vodovoda jeblizu300 tisoč evrov. 12 gospodinjstev se nanj lahko priključi že v teh dneh, medtem ko se bo v prihodnje priključilo še približno 30 gospodinjstev Kadrovske štipendije BRASLOVČE - Za vzpodbujanje malega gospodarstva bodo BraslovČani za obdobje 2007-2010, s prevzemom obveznosti do leta 2012, podelili najmanj pet kadrovskih štipendij za posamezna šolska obdobja za programe srednjega izobraževanja. Sredstva bodo podeljevali kot državno pomoč, kot nepovratna sredstva, v višini do 50 odstotkov upravičenih stroškov, Za štiriletni prodam s poplačilom obveznosti do leta 2012, pri čemer je višina štipendije v vseh letnikih enaka, bodo potrebovali okoli 46 tisoč evrov Predlog so nasprotovali v SLS-u. saj so menili, da bi morali finančno vzpodbujati višje izobražene kadre, ker da tovrstni poklici niso perspektivni, in dvomili, da se bo kdo od mladih odločil za takšno pomoč. MATEJA JAZBEC ^nluhlr PECEUE,Stanetovaulica13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za prolmdnio inligovino z optfčnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, lex: 03/428 55 83_ 12 ŠENTJUR LMI«_J ill? neWTiUIII Za novo šolo na Ponikvi zajeten icredit Zaradi financ v Šentjurju ponovno vroče seje - Kje bodo vzeli za čistilno napravo? Seje šentjurskega občinskega sveta so bile nevarno blizu vrelišču že pred slabim letom dni, ko so svetniki razpravljali, ali novo šolo na Ponikvi sploh graditi, pa tudi o tem, kako močno finančno oklestiti invesUcijo. Šola medtem že stoji, svetnike pa je na zadnji seji skrbelo predvsem zadolževanje občine na ta račun. Odločitev za projekt, vreden slabih 5 milijonov evrov, okoli 2 milijona sta zanj obljubila ministrstvo za šolstvo ter Fundacija za šport, ni bila lahka, saj gre za ogromen finančni zalogaj, ki je že pri oblikovanju šentjurskega dvoletnega proračuna povzročil nemalo preglavic. Da ne govorimo o ponovljenih razpisih za izvajalca del zaradi predragih ponudnikov. Pa vendar nova šola na Ponikvi že stoji in to še pred iztekom predhodno določenega roka -1. septembrom, pri čemer je šla izvajalcu CMC-ju »na roko« mila zima. V novi šoli bo e sto našel tudi vrtec, zgrajena je nova telovadnica, trenutno se izvajajo še zaključna dela ter zunanja ureditev. Kraju je nova šola vsekakor v ponos, na široko se je ob obisku gradbišča smejalo celo ministru Zveni, ki se bo še v tem mesecu verjetno udeležil tudi slavnostne otvoritve, najpomembnejše pa je, da bodo učenci in zaposleni končno dobili dostojne, varne in dobre pogoje za šolsko delo. Vse se začne in konča pri financah So se pa na zadnji seji šentjurskega občinskega sveta vnele razprave o najemanju dolgoročnega kredita za projekt OS Ponikva v višini 1,4 milijona evrov. Občina je zadolžitev v okviru projektov iz načrta razvojnih programov predvidela že ob sprejemu proračuna za letošnje leto. Ministrstvo za finance je zahtevalo opredelitev konkretnega projekta in po kalkula- Šola na Ponikvi že stoji, šentjurske svetnike pa skrbi: cijah je občinska uprava predlagala ravno projekt OŠ Ponikva. Kar ni razveselilo ravno vseh svetnikov, ki so se na isti seji ravno seznanili tudi s poüetnim poročilom o izvrševanju proračuna za leto 2007. Po kar nekaj pripombah o netransparentnosti poročila občinske uprave, premajhni realizaciji proračuna ter pomanjkanju finančne projekcije za obdobje do konca leta (mag. Marko Diaci, SMS, je ob tem županu nanizal več kot 20 opomb in dodatnih vprašanj, Robert Polnar, LDS, je govoril o brezbrižnosti glede financ ter zah- teval podatke o realnih prihodkih), teren res ni bil ravno ugoden za razpravo o kreditu, ki pa ga je po zatrdilih občinske uprave in župana mag. Štefana Tisla nujno najeti, da se bo občina lahko lotila tudi drugih projektov, v ospredje je postavil predvsem izgradnjo ter obnovo cest. Kje bodo vzeli za čistilno napravo? Občina Šentjur bo glede na sprejeti proračun v kratkem zagrizla še v nov konkreten finančni zalogaj. Občina je namreč že začela s postopkom javnega naročila za izgradnjo čistilne naprave. Gradilo se bo kar 10.485 metrov kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. Glede na to, da se bo občina že tako zadolžila za projekt OŠ Ponikva, je šentjurske svetnike (čeprav so predlog o najemu kredita ob dodatnem sklepu naposled spre-jeli) skrbelo predvsem, kako se bo finančno lotila še čistilne naprave. Ob tem, da se bo občina za OŠ Ponikva zadolžila za 12 let, kredit pa se bo začel odplačevati šele v letu 2010. »Takrat bo nov mandat in na čelu občine nova ekipa. Moralno sporno bi jim bilo pustiti naše dolgove,« je razmišljal Diaci in izrazil še pomislek, da bo občina leta 2010 tako zadolžena, da ne bo imela več niti sredstev za tekoče poslovanje. tovrstne projekcije je seveda prezgodaj, počakati je potrebno vsaj na rezultate razpisa za čistilno napravo. Si bodo pa v času dopusta šentjurski svetniki imeh čas nabrati moči za naslednje seje. Takrat bo, kot je napovedal že župan, na vrsti rebalans proračuna... POLONA MASTNAK Foto: MO IZi^NSKIH SVETOV Zakaj nizka realizacija? ŠENTJUR - Sodeč po polletnem poročilu o izvrševanju proračuna v letu 2007 se občina ni ravno pretegnila. V prvi polovici leta je bilo realiziranih manj kot 30 odstotkov prihodkov in odhodkov. Med šentjurskimi svetniki je to vzbudilo negodovanje, župan mag. Štefan Ti-sel pa je zatem pojasnil razloge, ki naj bi tičali v poznem sprejetju proračuna ter pozno objavljenih državnih iiiiww.radioceije.coni in občinskih razpisov. Najbolj pa je točka dnevnega reda pritisk dvignila Robertu Pobiarju (LDS), ki je ostro vztrajal pri tem, da bi poročilo moral predstaviti župan, ne pa člariica občinske upra- TIC dali »na čakanje« ■ ŠENTJUR - že prva obravnava predloga, da se šentjurski turistično informacijski center izpod okrilja Razvojne agencije Kozjansko prenese pod okrilje šentjurske ljudske univerze, je med šentjurskimi svetniki sprožila nemalo pomislekov. Na pobudo mag. Marka Diacija (SMS) so predlog v drugo »ra-dirali« z dnevnega reda, saj bo po besedah Diacija potrebno »razmisliti o finančnih posledicah ter o tem, ali s takšnimi ukrepi ljudska univerza ne izgublja namena, zaradi katerega je bila ustanov-Ijena«. Več za grobove in pogrebne storitve ŠENTJUR - Cene pogrebnih in pokopaliških storitev so se zvišale. Javno komunalno podjetje Šentjur kot uprav-Ijalec pokopališča Šentjur je v lanskem letu namreč beležil izgubo. Podjetje je zato predlagalo povišanje na- jemnine grobov za 5 odstotkov na 5,7 evrov na kvadratni meter, za žarne grobove najemnino v višini 9,19 evrov. Dvignile se bodo tudi cene pogrebnih storitev, za klasični pokop v povprečju za 6,8 odstotkov, za žarni pokop pa za 8 odstotkov. Cene za najem grobov že veljajo za leto 2007, nove cene za pokopališke storitve pa so začele veljati s 1. avgustom. Za šolska igrišča primaknila še država ŠENTJUR - Občina je na javnem razpisu ministrstva za šolstvo in šport uspela pridobiti nova sredstva. Z njimi bodo sofinancirali novogradnje inposodobitve športne infrastrukture v naslednjih treh letih. Za posodobitev zunanje^ i^šča pri osnovni šoli Slivnica pri Celju so za leto 2009 pridobili 7.320 evrov, kar znaša več kot 9 odstotkov investicijske vrednosti. Za ureditev zunanjega igrišča osnovne šole Plaiiina pri Sevnici pa so za leto 2009 pridobili nekaj manj kot 10 tisoč evrov, še 8 tisoč evrov pa za leto 2010, kar skupno predstavlja nekaj več kot 9 odstotkov investicijske vrednosti. PM S cHirami na Kopitnik Planinsko društvo Rimske Toplice pripravlja jutri, v soboto, na Kopitni-ku že 17. Popoldne ob ci-trah. Prireditev, na kateri so se kalili številni danes priznani glasbeniki, je namenjena vsem, ki radi prisluhnejo zvoku tega inštrumenta. Pri planinski koči se bo tako zvrstilo veliko glasbenikov, ki bodo iz citer izvabljali bolj ali manj znane melodije. Prireditev se bo začela ob 13. uri. Zbrane bo zabaval ansambel Dori. BA ^^ATEC j ŠMAHJEPj ROG^MJJ 13 Rogatec obnavlja »grašinoff v Rogatcu izvajajo od lani triletni projekt obnove velike graščinske pristave, ki je v bližini prenovljene graščine Strmol. Pristava je dolgo služila kot velika graščinska shramba, v zadnjih desetletjih so bila tam vse do začetka obnove zasilna stanovanja. V objektu, ki je v občinski lasti so z letošnjimi obnovitvenimi deli, pri katerih finančno sodeluje kulturno ministrstvo, začeli pred kratkim. Lani so na novo pozidali dotrajani prizidek ter prekrili veliko streho, letos na- daljujejo z notranjimi rušitvenimi deli ter s sanacijo dotrajanih gradbenih plošč, Z obnovo bodo prihodnje leto nadaljevali, vendar v okviru tega projekta z njo še ne bodo zaključili. Pristava je v občinski lasti, zato je glavni investitor občina. V pristavi, ki jo Rogatčani imenujejo >>gra-šina«, bodo po obnovi prostori Zavoda za kulturo, turizem in razvoj, občinske uprave, matičnega urada ter večnamenska dvo- v »grašini«, kot imenujejo Rogatčani veiiito graščinsiiD jiristavo v biižini Strmela, z nadaijujajo. Pred kolesarskim maratonom Na Kozjanskem bo pojutrišnjem, v nerv 4. Šmarski ko- lesarski maraton, ki je med večjimi takšnimi prireditvami na Štajerskem. Pričakujejo do tristo rekreativnih kolesarjev iz različnih krajev Slovenije. Prireditev je uvrščena v koledar sklopa Slovenija kolesari 2007 Kolesarske zveze Slovenije, pri čemer je bila lani v Šmarju celo njena zaključna prireditev. Prireditev v nedeljo se bo začela ob 10. uri, pred podjetjem Šmarjetrans v Šmarju pri Jelšah, Pripravlja jo tamkajšnje športno društvo. Za ljubitelje kolesarskih užitkov so pripravljene tri proge. Najkrajša (dolga 25 kilometrov) bo vodila čez Zibiko in Ločnec nazaj v Šmarje, srednja (50 kilometrov) čez Sodno vas. Loko pri Žusmu in Dobrino v Sveti Štefan ter nazaj v Šmarje, po najdaljši (75 kilometrov) pa se bodo peljali vse do Virštanja in Lesičnega ter nazaj čez Prevorje in ob Slivniškem jezeru na izhodišče, Kolesarje ponavadi spremlja na prireditev kar nekaj svojcev in prijateljev, ki jih bodo nekaj minut po tistem, ko bodo kolesarji odpeljali, odpeljali na dveuini turistični ogled Šmarja. Iz TlC-a bodo poskrbeli za ogled trškega jedra s sodobnim prangerjem ter udeležence odpeljaE še do dvorca Jeliin-grad. V program prireditve se vključujejo zabavni Rifl godci, folkloristi, čebelarji, konjeniki, društvo Ajda ter vinogradniki. BRANE JERANKO Flamenko ob Sotli Na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini bo jutri, v soboto, koncert flamenka, ki ga pripravljajo Anže Palka&New Flamenco Orchestra, komorni orkester študentov in diplomantov Akademije za glasbo. Palka je podiplomski kitarski študij zaključO z izvedbo svoje najodmevnejše skladbe Fantasia flamenco, ki je bila javno predstavljena tudi v tujini. Z njo se je na lanskem Evropskem kitarskem tekmovanju uvrstil med devet najboljših. Prireditev, ki sodi v sklop projekta Imago Sloveniae, bo ob 20. uri. BJ Na kalvariji delajo v Šmarju pri Jelšah so pred kratkim začeli z letošnjimi obnovitvenimi deli na kalvariji, ki je tudi uradno kulturni spomenik najvišje kategorije. Celovita obnova krajevnep simbola, ki obsega med drugim kamnoseška dela, re-stavriranje poslikav ter izdelavo kopij dragocenih kipov, traja že pet let. Obnovo financirajo iz občinskega in državnega proračuna, iz sredstev župnije ter s pomoto posebne Vrečerjeve ustanove, imenovane po graditelju kalvarije. Za letošnja dela, ki bo- do trajala do oktobra, namenja ministrstvo za kulturo 66 tisoč evrov, občina 33 tisoč, razliko pri stroških pa bo pokrila župnija. Letos obnavljajo osmo, deveto in deseto kapelo, obenem se pripravljajo na obnovo enajste kapele. Prihodnje leto ter leta 2009 nameravajo obnoviti še vse preostale kapele, to je dvanajsto, trinajsto in štirinajsto, ki je z obsežnimi poslikavami, štukaturami ter z bogatim kamnoseškim okrasjem najzahtevnejša. Na planetu Tuš PuST bo avgusta sončno v Planetu Tuš se tudi poleti, ko se mestni živ-žav umiri, vedno nekaj dogaja. ZAVRTI SVOJ POPUST NA BOWLINGU TUŠKOVA PREMIERA 14 JfOJNIlILj SL.KOHJICEI Koga moti (grišče. bodo zdaj Na vojniškem nogometnem igrišču z umetno travo so vandali v tem tednu spet natrosili večjo količino zarjavelih žebljev, ki bi lahko igralce resneje poškodovali. Ker je to že peü vandalizem zapovrstjo, so primer predali kriminalistom. Najprej so na umetni travi pustili stare injekcijske igle, nato zavile žeblje, ki se uporabljajo v vinogradništvu, medtem ko so največkrat natrosili stare, zarjavele žeblje. Na srečo jih je v umetni travi malce laže opaziti in najti, sicer bi lahko bile posledice takšnih dejanj katastrofalne. Koga moti igrišče, ki je sicer večinoma zaklenjeno, saj se lahko z nepravilno obutvijo umetna trava hitro poškoduje, na občini ne vedo. Kot je povedal župan Beno Podergajs, igrišče uporablja- Komu gre v nos nogometno igrišče v Vojniicu? žeblji, še posebej zarjaveli, niso nedolžna reč. Še posebej za otroka, ki nič hudega sluteč brca žogo. jo otroci iz osnovne šole ter odprto za vse nogometaželjne člani nogometnega kluba, saj občane, so na njem tudi ligaška tek- Ali žeblje nastavljajo no- movanja. Zaradi pritožb, da gometaželjniposameznikiali je namenjeno le posamezni- okoličani,kijihvrvežnaigriš- kom (slišali smo jih tudi na ču moti, bodo zdaj ugotav- zadiiji občinski seji), je po Ijali kriminalisti, novem ob petkih popoldne ROZMARI PETEK 111 TEDIIK Mik zdaj z dvema blokoma in vrtcem že skoraj od nakupa zemljišča v obrtni coni v Vojni-ku ima Mik v vojniški občini namen zgraditi tudi stanovanjski blok. Ker se krajani z njegovo velikostjo niso strinjali, so se odločili za dva manjša bloka, kjer bi bil morebiti prostor tudi za zasebni vrtec. Blok, ki naj bi stal za farno cerkvijo na tako imenovanem Rebevškovem hribu, je imel po prvi različici več kot sedemdeset stanovanj, medtem ko gre pri četrti za dva bloka, ki bosta imela precej manj prebivalcev. »Število smo zmanjšali na približno 45, odvisno od tega, s katero različico se bodo strinjali kraja- ni,« pravi direktor Mika Franci Pliberšek. Garaže bodo po tej različici v zemlji, velikost posameznega bloka pa bo največ deset metrov »Če bi že na začetku vedeli, na kakšne težave bomo naleteli, se tega sploh ne bi lotili,« priznava Pliberšek, »a ker imamo več kot petdeset potencialnih strank, do njih čutimo obvezo. Če ne bi bilo tako velikega povpraševanja, bi od pro-j ekta že zdavnaj odstopili, saj naše podjetje v okolje ne želi vstopati kot nekakšen tujek. Doslej smo bili namreč vsepovsod lepo sprejeti.« Pri tem v Miku kot družinam prijaznem podjetju resno razmišljajo tudi o usta- novitvi zasebnega vrtca. Ta ne bo namenjen le otrokom staršev, ki so zaposleni v Miku, temveč bo - če se bodo zanj sploh odločili - odprtega tipa. Kljub temu, da bodo ob obstoječi poslovno-proi-zvodni stavbi zgradili še en poslovni objekt, vrtca ne bodo uredili v obrtni coni, temveč v enem od blokov. RP Na pobudo krajanov iz okolice, kjer bo Mik gradU blok, so na občini pogodbeno začeli sodelovati z ur-banistko Smiljo Presinger. Ta zdaj bdi nad vsemi posegi v prostor. Na kmečkih igrah uspeh Konjičanov v začetku juUja se je šestčlanska ekipa Društva podeželske mladine Slovenske Konjice udeležila državnih kmečkih iger v Trebnjem na Dolenjskem in zasedla drugo mesto. Triindvajset ekip iz celotne Slovenije se je pomerilo v košnji, grabljenju, spravilu poljščin, peki kruha in igri presenečenja, Konjiško ekipo so sestavljali Miha Pod-kubovšek, Franci Cugmas, Jože Črešnar, Jani Zorko, Nives Mohor in Anica Ju-rič. Prihodnje leto bo igre organiziralo konjiško društvo in bodo imele mednarodni značaj. JG Ekipa, ki je osvojila 2. mesto, z navijači. Z OBČIiVSKIH SVETOV Ni se krize VOJNIK - Svetniki so na zadnji seji pregledali polletno poročilo o izvrševanju proračuna, Ena večjih proračunskih postavk na prihodkov-ni strani, ki še ni realizirana, je prodaja zemljišča ob psihiatrični bolnišnici v načrtovani vrednosti 914 tisoč evrov. V občinski lasti sta še vedno objekt policije, vreden 79 tisoč evrov, ter sušilnica na Konjskem, vredna slabih 167 tisoč evrov V polletju so skratka realizirali 2,5 milijona evrov prihodkov ali 35 odstotkov načrtovanih, kar je zaskrbelo nekatere svetnike. Po besedah župana Bena Po-dergajsa jim bo tudi trinajsti proračun v zgodovini ob- čine uspelo realizirati. Če jim ne uspe prodati zemljišča ob bolnišnici, bodo prodali še del zemljišč na Štol-nerjevem hribu, ki so še vedno v lasti občine. Zanje naj bi iztržili približno enak znesek kot za zemljišče pri bolnišnici. Računajo tudi na komunalni prispevek, ki ga bo poravnal Mik Celje, če bo še letos začel graditi bloka v središču Vojnika. Končno tudi o spornem prispevku VOJNIK - Minuli teden smo poročali, da imajo na Frankolovem težave z vodo. A ne zato, ker bi bilo v kraju večje pomanjkanje vode kot drugod po občini, temveč zato, ker so vodo iz zajetij na Frankolovem ponekod prej speljali v druge dele občine. Se skoraj bolj pa jih jezi pobrani prispevek. Osemdeset odstotkov krajanov je namreč ob prenosu obstoječega vodovodnega sistema, s katerim je upravljala krajevna skupnost, na javno podjetje Vodovod-kanalizacija plačalo prispevek za hitrejšo obnovo vodovodov v višini takratnih osemdeset tisoč tolarjev. Na zadnji občinski seji v Vojniku se je vnela razprava tudi o tem spornem prispevku. Ker prispevka še do danes niso plac^ vsi, tisti, ki so ga poravnali, menijo, da ga morajo ah pobrati prav vsem v kraju ah ga tistim, ki so plačali, vrniti. Težava je še v tem, da prispevka zakonsko ni mogoče več zaračunavati. Kaj storiti, se bodo vpleteni dogovorili na posebnem sestanku prihodnji teden. Pogrebno moštvo protestiralo VOJNIK - Na junijski občinski seji so vojniški svetniki storitve pogrebne službe Raj dvignili za šest odstotkov. Pri tem je izjema cena pogrebnega moštva - to so dvignili za deset odstotkov -zato so kmalu zatem na občini prejeli protestno pismo pogrebnega moštva, ki z določeno ceno še zdaleč ni bilo zadovoljno. Po primerjavi z ostalimi občinami bi voj-niško pogrebno moštvo prejelo od tri do devet evrov manj, poleg tega pogrebi na Frankolovem in v Novi Cerkvi zaradi maše, pri kateri je prisoten tudi pokojnik, trajajo dlje. Svetniki so hitro spoznali svoj o napako ter cene dvignili s 17 na 20 evrov za pogreb v Vojniku, v ostalih krajevnih skupnostih pa na 25 evrov Za pogreb na dela prost dan bodo člani pogrebnega moštva prejeli še pet evrov več. Obenem so svetniki potrdili tudi nove cene najema grobov Hidi tu so soglašali s šestodstotno podražitvijo, nove cene pa bodo začele veljati v naslednjem letu, RP SLIKOPLESKARSIVO ^ IN POLAGANJE PODOV IZPLAräMAS INPAtKEU I www.radiocelje.coin v., RA 15 Med kamnom in ruleto Prvi, ki kipari v znamenitem ložanskem peščenjaku v zaščitenem trškem jedru Rogatca so letos poleti za stalno postavili zanimivo skulpturo, izdelano iz okoliškega ložanskega peščenjaka. Izdelal jo je domačin, kipar Branimir Her-navs. Ložanski kamen ni kar tako, nekoč so ga poznali po vse) Evropi. Žal dandanes v nekoč kam-narskem Logu zelo težko najdemo kakšnega mlajšega prebivalca, ki bi icnal izdelati vsaj brus za brušenje kose. Kamen iz hribovitega Loga so namreč v starih časih uporab-Ijah za izdelovanje različnih pripomočkov, predvsem bru- sov, s katerimi so si lajšali delo v steklarski in kovinski industriji. Ko so se pojavili brusi iz umetnih materialov, je konec petdesetih let prejšnjega stoletja kamnarstvo v rogaški okolici vzelo slovo. Posebnega izziva se je lotil Branimir Hemavs iz Rogatca, ki ga je leta 2001 pritegnilo umetniško oblikovanje ložanskega kamna, česar se do danes ni lotil nihče drug. Iz ložanskega peščenjaka so v preteklosti izdelovali tudi hišne portale ali nagrobnike, medtem ko se Skulptur ni po znanih podatkih lotil še nüi-če. Hernavs je pred tem dolga leta, po slovesu od igranjano-gometa v domačem klubu, izdeloval lesene skulpture. Nastalo jih je približno dvajset, vendar ga ni les niti približno tako zasvojil kot ložanski kamen. »Krivi« so v domačem muzeju na prostem, kjer so leta 2001 v okviru programa Phare pripravili prvo kamnoseško delavnico z lo-žanskim peščenjakom, in to s približno dvajsetimi udeleženci. »Najprej so nas naučili, kako se uporabljajo različna dleta, od špičastega do ter kako različna spominja začet- Kipar Branimir Hernavs 2 nek) v Rogatcu, kjer dela kot cahza obiskovalce. UMRI POKONČNO 4.0 130 min., (Uve Free or Die Hard), akcijski triler Režija: Len Wiseman Igrajo; Bruce Willis, Timothy Olyphant, Maggie Q, Jeffrey Wright Mary Elizabeth Winstead, Justin Long, Jimmi Simpson Že V Planeta Tuš! s POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Snežroža a Štampe Žmavc je zlasti i občinstvom priljubljena pisateljica, pesnica in tudi režiserka, so ji zapisali na pot v spremni besedi k njeni najnovejši knjigi za mlade Snežroža. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi. Pisateljica in pesnica živi in ustvarja v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je študirala primerjalno književnost. Izdala je več pesnišldh zbirk za otroke in dve zbirld sonetov za odrasle ter več knjig otroške proze. Pri Mohorjevi družbi Celje je že leta 1992 izšla tudi knjiga Popravljalnica sanj in dramska besedila za otroke in odrasle. V njenih knjigah nas očarata bogata inovativnost jezika in izredna domišljija. Za svoje delo je prejela več domačih in tiijih nagrad. Zbirka Snežroža prinaša med bralce pesmi. Uredil jo je Ivan Mohar, spremno besedo je napisala Milena Müeva Blažič, ilustrirala pa Polona Lovšin. Je poezija za mlade, ki jo bodo radi vzeli v roke tudi starejši ljubitelji poezije in bralci številnih literarnih del Bine Štampe Žmavc. Pesniška zbirka je izšla februarja 2007 in stane 16 EUR. MP liur^f-liocelje.: ka kipar Hernavs. Že v prvi Pharovi delavnici je nastala njegova prva skulptura, vaza v obliki človeške glave, ki jepostalanjegov najpogostejši motiv, in sicer pogosto v abstraktni obliki. Branimir Hernavs je v ložanskem kamnu ustvaril približno sto del, ki jih imajo tudi v Avstriji in Italiji, medtem ko so v Francijo odnesli kar cel cikel njegovih del. Njegovo najbolj znano delo je jata dvajsetih kamnitih ptic, v uvodu omenjena skulptura, ki so )o letos poleti za stalno postavili pred rogaško kulturno dvorano, »V Rogatcu opažam, da ni več toliko ptic, kot jih je bilo nekoč, v mojem otroštvu. Vprašal sem se, ali sem zgolj izgubil otroško moč opažanja ali so ptice res odšle,« pravi Hernavs o inštalaciji, ki so jo postavili v sodelovanju med občino in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Celje, Rogatča-nom je najbolj všeč v temi. V zaščitenem trškem jedru so postavili kamnito skulpturo, ki predstavlja jato ptic. Kipar Branimir Hemavs iz Rogatca je prvi. ki kipari v znamenitem ložanskem peščenjaku, nekoč znanem po vsej Evropi. ko jato poudari umetna svetloba. Za Rogatec ima še eno veliko zamisel, za obstoječo škarpo iz ložanskega peščenjaka, ki je na uvozu v starodavni trg. Na približno sto metrov dolgi škarpi si zamišlja nekakšen zid stoterih človeških glav, svojega priljubljenega motiva. V občinski stavbi, kjer imajo prvo besedo, je svojo zamisel že predstavi!, V Obsotelju ter širše Hernavs ovo kiparsko ustvarjanje dobro poznajo, saj ga je pred- stavil na večih samostojnih razstavah v slatinskem liote-lu Donat, z razstavo njegovih del pa so pred tremi leti tudi odprli prenovljeno sla-tinsko Hitovo igralnico. V njej je redno zaposlen, dela kot varnostnik receptor. V igralnici bo letos znova njegova razstava, od novembra pa bo v dvorcu Strmol v Rogatcu njegova velika samostojna razstava Kamen, les in poezija, kjer bodo predstavljene tudi njegove lesene skulpture in njegove pesmi. BRANE JERANKO S Hišo 22 prek luže na Otok s svetovne premiere v New Yorku so se v začetku tega tedna vrnile plesalke Plesnega teatra Igen. Čez lužo, v prestižnem teatru Dicapo, 50 se med 20. in 30. julijem predstavile s projektom Hiša 22, ki bo v naslednjih dneh doživel še evropsko premiero na Škotskem. »Desetdnevni iižitki v svetovni prestolnici mode, kulture, svetovnega jet-seta so bili res nepozaben dogodek. Bili smo izredno presenečeni, da smo s predstavo tako šokirali in prijetno presenetili Američane. Sicer je bilo gostovanje v New Yorku izjemno umetniško obarvano. Plesalke sploh niso mogle dojeti, koliko vsega se je na enem mestu odvilo v desetih dneh,« je poln nepozabnih vtisov ko-reograf predstave in vodja Plesnega teatra Igen Igor Jelen, ki je s svojimi plesalkami včeraj že odletel v London in od tam na Škotsko na prestižni 36. mednarodni plesni festival. Kot je prepričan, se jim na Otoku obeta še en nepozaben Nas je seveda : kdaj bomo Hišo 22 lahko videli tudi v Celju. »Za termine se že dogovarjamo tudi v slovenskem prostoru. Za predstavo tudi pri nas vlada izredno zanimanje, pri čemer imamo septembra in oktobra že razprodanih 17 nastopov. Nato potujemo v Beograd ter za tem še v Prago, kjer bomo snemah tudi film o Hiši 22. Če bo vse po sreči, bomo oktobra oziroma novembra prosti termin za Hišo 22 našli tudi v knežjem mestu. Do konca letošnjega leta smo z omenjeno predstavo in drugimi eventi namreč povsem razprodani,« je pred odhodom na Škotsko povedal Igor Jelen. V Hiši 22 plešejo Mojca Majcen, Anka Rener in Bojana Mišič. BOJANA AVGUŠTINČIČ Igor Jelen s svojimi angeli v Hiši 22 preseneča svetovno javnost. 16 REPORTAŽA MOVI TiONII Solčavski praznik ni so prikazali stare ljudske Ol ohranjajo še danes. je volne jezersko^olčavske pasme so ^nice društva Bicka pripravile tudi razstavo izdeHtov. Petnajstič zapovrstjo so v Solčavi io Logarski dolini minuli konec tedna priredili vrsto zanimivih turističnih, kulturnih, športnih in etnografskih dogodkov. Številnim turistom, ki v teh poletnih dneh izdatno polnijo prenočišča na Solčavskem, so se pridružili tudi domačini in s praznikom razveselili goste. V zadružnem domu so pripravili razstavo ročnih del in zdravilnih zelišč, lovsko razstavo, razstavo kulinarike ter v zadnjem času popularno predstavitev polstenih izdelkov iz ovčje volne. Prijetna je bila tudi multimedijska predstavitev Solčavskega, odmeven pa koncert Habrovih fantov in Slovenskega okteta v tamkajšnji cerkvi Marije Snežne. Obisk pastirjev z Velike planine j e popestril tudi dogajanje na turističnih visokogorskih kmetijah, kjer so pripravljali različne etnografske in kulinarične predstavitve. Posebej zanimi-- vo je bilo ob panoramski cesti nad Solčavo in Logarsko dolino, kjer so kmetije kar tekmovale v svoji izvirni ponudbi prehrane in posebnosti. V Logarski dolini so kuhali oglje (»vognco« ), pri Karliju Gra- prijetna popestritev solčavskega praaiika. dišniku so omogočili streljanje z lokom. Gostišče Firšt je na stežaj odprlo vrata muzeju Potočke zi-jalke ter razstavi Ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini. Poleg športnih in rekreacijskih prireditev, turnirja v ženskem malem nogometu, odbojke na mivki, sprehoda do Robanovega kota, šahovske^ turnirja, pohoda po naravoslovni poti v Logarski dolini, so se domačini in gostje zaba- vali na turističnem kvizu Človek človeku Solčavan, ogledu staro-dobnih vozil kluba starodobnikov Zgornje Savinjske doline ter ob prepoznavnih zvokih domačega ansambla Zmaji. Zares polna malha zanimivosti, ki so dopolnile doživljanje naravnih lepot, gora in stike s prijetnimi, prijaznimi ljudmi pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. JOŽE MIKLAVC FOTO UTRINEK Kulinarična razstava v Solčavi je zares privlačna DnavisnkotnalaščzakDlesaijenje.Čejeobpotinavnlioesvežitevabciirku čiste volle, ie sprostitev popolnn. IFoto: JOŽE MIKIAVCI iz Kozjega, ki ima težjo ablil(o bulozne epidermolize, je najraje ob di Zakošek je predsednica Debre Slovenija. ova skrbna mama Polona Ko vsak dotik pomeni novo rano Rane, zraščanje prstov, hude bolečine, podhranjenost, dnevi v temi... -V Sloveniji le sedem takšnih bolnikov, med njimi trije otroci s Celjskega Bulozna epidermoliza. Za latinsko zvenečim imenom se skriva redka bolezen, ki jo ima v najtežji obliki le sedem Slovencev, a njihovo trpljenje ni zato nič manjše. Na občutljivi koži bolnikov pomeni vsak nekoliko močnejši dotik novo rano. Bolezen spremljajo številne druge težave s hudimi bolečinami. Slovenski bolniki, njihovi svojci, zdravniki in podporniki so se predlani končno povezali v društvo Debra Slovenija, katerega predsednica je Polona Zakošek iz Kozjega. Mati trinajstletne-^ Jana, ki se bori s težjo obliko bulozne epidermolize, si je za ustanovitev tudi najbolj prizadevala. »Starši smo imeli podobne probleme, večinoma smo vsak zase iskali pot do cilja, ki je bü za vse enak,« se spominja ustanavljanja, »Zaradi izjemne redkosti te bolezni je najpomembnejše spoznanje, da nisi sam, da ti lahko nekdo svetuje, po- maga,« Obenem se je trdno odločila, da bo slovensko javnost s to boleznijo bolje seznanila, osvestila. Pogled nepoučenih na bolnike lahko seveda vzbuja različne občutke. Takoj ko se je rodil njen Jan, so 3c na njegovem telesu s prvimi dotiki pojavile prve rane. Sama do taJcrat, tako kot velika večina Slovencev, še ni slišala za bulozno epidermolizo, ki so jo zdravniki pri Janu kmalu ugotovili. Polona Zakošek ni dolgo poznala nikogar, ki bi imel kakšne izkušnje s to boleznijo. Ko je bila za petletnega Jana potrebna prva operacija zaradi zraščanja prstov, kar je ena od hudih posledic bolezni, je spoznala predsednico hrvaške Debre. ki je bila ustanovljena ped enajstimi leti ter je sprejela medse tudi starše iz Slovenije. Obe De-bri sta danes tesno povezani, hrvaška vključuje tudi bolnike in svojce iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne gore, kjer so splošne raz- V Sloveniji je 33 bolnikov z izjemno redko Imlozno epidermolizo, od teK 7 v težji obliki. Bolezen je posledica prirojenega pomanjkanja razUčnih beljakovin, katerih naloga je povezovali plasti kožnili celic. mere še veUko težje. V Zagrebu deluje za ta del Evrope poseben center za spremljanje bolnikovter za kirurške posege proti zaraščanju prstov ter za širjenje požiralnika. Pozabljeni dojenček Bolezen zahteva vehko potrpljenja bolnika in svoicev, veliko časa in stroškov. Jan je podobno kot drugi bolniki previjan po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, na telesu le treba vsakokrat tudi pregledati, ali so se pojavih novi mehurji, ki jih je treba pre-dreti. Zaradi krvavih in gnojnih madežev je vsako lutro potrebno menjavanje posteljnine. Bolna koža se čez noč pogosto sprime z odejo ali s spodnjim perilom. Vpižami, ki bi se dotikala bistveno večje površine bolnikove kože, niti ni mogoče spati. Potrebna je stalna, 24-ur-na prisotnost svojcev, pri čemer Poloni Zakošek pomagajo starši s Pilštanja. Bolniku je treba med drugim pomagati pri pripravljanju hrane ali na primer že pri odpiranju plastenke, da ne bi zaradi močnejšega prijema prišlo do dodatnih poškodb kože. Zaradi bolečin, ki se pojavljajo že pri zaužitju tekočine, so bolniki pogosto podhranjeni. Takoj jim je treba pomagati tudi pri krvavitvi, če pride do rane na (za bolnika) težko dostopnem Med tremi oblikami te bolezni je lažja ali »simplex«. Pri njej se pojavljajo mehurji, kJ so podobni žuljem, bolniki pa marsikdaj niti ne vedo, da jo imajo. Druga, težja oblika je »jiuikcijska« s stalno prisotnimi mehurji, ki so tudi na sluznici, vendar do zraščanja prstov ne prihaja. Imetja, najtežja ali »distrofična« oblika povzroča zraščanje prstov ter večje rane tako po telesu kot sluznicah (na očeh, požiralniku in ustih). Pri tem pogosto prihaja do težje invalidnosti z invalidskim vozičkom, oteženim prehranjevanjem in s hudimi bolečisamL Po po^dovanju očesne sluznice, za kar zadostuje lažje drgnjenje po očesu, mora preživeti bolnik od tri do štiri dni v popolni temi. mestu. V občinski upravi v Kozjem, kjer je mamica Polona referentka za področje družbenih dejavnosti ter tajnica župana, imajo zato za njene težave s hudo sinovo boleznijo kar najboljši posluh. Pri vsem skupaj se je v Sloveniji že zgodilo, da so starši dojenčka z bulozno epidermolizo preprosto »pozabili« v bolnišnici, kjer je moral potem ostati vrsto let. Otrokom z bulozno epidermolizo iz naših krajev, to je iz Kozjega, Šmartnega ob Paki ter Velenja, je zaradi skrbnih najbližjih to na srečo prihranjeno. Z najtežjo obliko te bolezni je mogoče ob skrbni ti, kar dokazuje najstarejša bolnica v Sloveniji, 59-letna Anica z Gorenjskega. Najmanj poučenemu delu javnosti je treba seveda povedati, da ta huda bolezen ni nalezljiva, saj gre za genetsko obolenje. In kakšne so možnosti za njeno zdravljenje, ozdravitev? »Znanstveniki v ZDA so njen gen že izo-hrali, torej poznajo vzrok. Iščejo celo že zdrawlo üi lea 2000 je bilo na konferenci krovne Debre Evropa v Cav-tatu že povedano, da bo zdravilo doseglo bolnike čez nekaj let,« se spominja predsednica Polona Zakošek. Bolniki in svojci seveda še vedno težko čakajo, Busheva Amerika nujno potrebuje denar za druge namene, bodo tale podatek komentiraU pacifisti .,. Tudi na sončni strani Alp ni vse tako, kot bi moralo biti! Pri nas so že vrsto let na voljo posebne sodobne obloge za nego ran, za manj boleče in hitrejše previjanje, vendar ,., Verjeli ali ne, toda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije jih je pripravljen plačari le otrokom z bulozno epidermolizo, medtem ko starejšim, vsega hudega vajenim bolnikom zadostne količine ne priznava! Ob računalniku Po zaslugi skrbne mamice živi Jan iz Kozjega podobno kot vrstniki. V šoli v Lesič-nem ima odraslega spremljevalca, ki mu pripada po odločbi šolskega ministrstva, pomaga pa mu pri nošenju torbe, pazi, da ne bi dečka kdo od sošolcev nehote poškodoval in podobno. Jeseni bo Jan v devetem razredu. »Najrajši imam angleščino, manj rad imam matematiko. Sošolci so prijazni in če me kdo po nesreči poškoduje, se mi opraviči,« pove zgovorni deček. V prostem času je večinoma pred računalnikom. »V srednjo šolo nameravam v Štore, za medijskega tehnika," načrtuje prihodnost. Meni, da bo zaradi narave njegove bolezni to zanj najprimernejši poklic. Letos poleti, po končanem pouku, je bil prvič v življenju zdoma brez mame, in sicer v zdravstveni koloniji na Debelem rtiču. Učitelj David iz Podčetrtka je znal primerno poskrbeti zanj tudi po medicinski plati, kljub temu pa se je vrnil iz kolonije nekaj dni prej. »Pač nisem ustvarjen za t^ne potepe,« komentira svoje hrepenenje po najboljšem zavetju v domačem Kozjem, v enem od tamkajšnjih blokov. BRANE JERANKO Na fotografiji je eden od otrok iz Slovenije, ki imajo težave s težjo o! Št. 61-3. avgust 2007 - NC., .,2m Kako do četrtfinala? Rokometaši Celja Pivovarne Laško so priprave na novo tekmovalno sezono začeli s podobnimi cilji kot lani. V ligi prvakov si po besedah predsednika Toneta Turnška želijo uvrstitev med osem najboljših, zadržati pa si želijo tudi obe domači lovoriki. Danes se bodo preselili v Zreče, 8. avgusta pa se bodo odpravili na turnir v Banja Luko. Deset dni kasneje bodo odpotovali še v Novo Gorica Odpovedana sta turnirja v Stuttgartu in Kranjski Gori. Konec prihodnjega meseca bodo rumeno-zeleni igrali na slovenskem super pokalu, nato se bodo udeležili še turnirja v Grenoblu. Domače prvenstvo se začne 8. septembra, liga prvakov pa tri tedne kasneje. V soboto, 29. septembra, ob 15.45 bo obračun v Veszpremu. Med pomočniki treneqa Kasima Kamenice je tudi Jurij Jacko, specialist za psihološko pripravo. V klubu so Rusa zadržali navkljub potopu na nemški obali... V ligi prvakov bo sodelovalo tudi velenjsko Gorenje. Poleg Roka Golčarja, ki se je vrnil s posoje v Ormožu, sta klub okrepila še Thomas Gautschi, 31-letni švicarski reprezentant, ki igra na mestu levega zunanjega napadalca, in Uroš Lazarevič, 23-letni Srb, ki bo okrepil konkurenco na desnem položaju. Oba sta visoka po 202 cm. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ osebnostsslovensidm potnim listom in z nesloven-sMmiizjavami za javnost V prejšnji sezoni so nogometaši MIK CM Celja na štirih tekmah proti lendavski Nafti osvojili eno samo samcato točko (od 12 možnih!), proti ptujski Dravi pa celo tri. Zaporedje se ponavlja, tudi v prejšnji sezoni je gostovanju Nafte sledil še prihod Drave. Tokrat pa bosta obračuna v Areni Petro! v razmaku samo osmih dni - varovanci Pavla Pinnija bodo dvakrat zapored domačini. Tekma z Lendavčani se bo jutri začela ob 20. uri. Rezervisti celjskega moštva so odigrali prijateljsko tekmo v Velenju in proti Rudarju Izgubili s 3:2 (Mu-janovič 2, Grbič; Benič, Biščan). Igral je tudi Se-negalec Asaane Sy, vezist, ki ima dva nastopa za člansko reprezentanco, bržkone pa bo iz Celja od-slovljen tako kot pred Treninge vodi specialist za telesno pripravo, bivši Prihajata trna obeh pet! Za spremembo razmerja sil njim Alen Grozdanič. Postava proü Nafti bo očitno takšna, kot je bila vedno doslej, če je bilo možno. Na klopi pa spet ne bo vratarja Amela Mujčinoviča, ki bo moral zaradi poškodovane stegenske mišice počivati še dva tedna. Gostje imajo nekaj adutov, potrebno pa je vendarie upoštevati, da je novinec v ligi Livar povzročal velike preglavice v soboto v Lendavi. V Šiški, kjer so točko osvojili Celjani, pa je bilo očitno, da so si igralci kar pulili žogo iz rok po prekrških za proste strele. Očitno niso dogovorjeni, a Pin-ni že ve. Ce ni Biščana na zelenici, pa naj se dogovorijo. Sicer pa je včeraj kakovost »igralnega tepiha« precej znižala tekma pokala UEFA med Koprom in Širokim brijegom. In to pred dvema domačima tekmama celjskih nogometašev ... DEAN ŠUSTER Celjskemu vezistu Domnu Beršnjaku zlepa ne zmanjka sape. Pinniju je predvsem všeč njegov nepopustljiv karakter. Zato je v njegovi postavi nezamenljiv. »Več kot sedem let je minilo od naše zadnje zmage v prvem krogu državne^ prvenstva. Tudi zato so bile vse tri osvojene točke proti Primor-ju tako pomembne. Proti In-terblocku pa smo v prvem polčasu igrali zelo solidno. Po našem vodstvu z 1:0 smo imeli še dve priložnosti, lahko bi >zaključili< tekmo, kar pa nam ni uspelo. Potem so gostitelji dodali plin in izenačili.« Katera je boljša. Nafta ali Drava? Ne bi me presenetilo, če bi zmagali na obeh tekmah in dodali na lestvici šest točk. Upam obenem, da se bo v celotni sezoni spremenilo razmerje sil med nami in omenjenima tekmecema. V prejšnji sezoni so nam oboji bili trn v peti. A zdaj so drugačni časi. Spremenili smo se, smo bolj trdni, odločni, homogeni. Vaš prosü strel v Šiški ni bil daleč od cilja. V kolikšni meri so vas zmotili nasprotni igralci, ki so predčasno zdirjali iz živega zidu, ko sta žogo preskočila dva vaša soigralca? Res je, želel sem meriti preko živega zidu, a medtem ko sta soigralca tekla mimo mirujoče žoge, so se ji obrambni igralci že približevali, kar je v nasprotju s pravili. Nisem zastal, kajti dobil bi rumeni karton, kar se mi je že zgodilo. V hipu sem spremenil načrt in meril proti levi vratni-d. Žoga ni letela daleč od nje, a ob sodnikovem ukrepu, ki bi moral ponoviti prosti strel, bi se morebiti razpletlo mnogo bolje za nas. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA NA KRATKO Sledi zaslišanje Ljubljana: Atletska zveza Slovenije je prejela pozitivna izvida vzorcev A in B Jo-lande Čeplak, ki nedvomno dokazujeta, da je bil eritro-poetin v njenem telesu tudi zunanjega izvora. Povišana raven hormona za uravnavanje nastanka rdečih krvničk v krvi članice celjskega Kladivarja je lahko nastala po treh poteh; daje zavedno jemala eri-tropoetin, da je le-ta prišel v njeno telo brez njene vednosti ali da so bili testi površno opravljeni. Naša zveza še čaka na celotno dokumentacijo, zaslišanje Čeplakove pa namerava opraviti v dveh do treh tednih. Joli se trenutno posveča le eni nalogi - zbira skupino strokovnjakov, ki bodo dokazali njeno nedolžnost. Petrova po Bondaretikovi San IMego: Katarina Srdwt-nik se je na teniškem turnirju v ZDA z nagradnim skladom 1.340.000 dol^ev brez večjih težav uvrstila v 3. krog tekmovanja, potem ko je bila s 6:3 in 6:1 boljša od 14. nosü-ke Ukrajinke Aljone Bonda-renko. V nadaljevanju se bo Vdenjčanka pomerila s četrto nosilko, Rusinjo Nadjo Petrovo, in goa ji izpad že v osmini finala. Dobro je Srebotnikova nastopila tudi v konkurenci dvojic skupaj z Japonko Ai Su-gijama-Prvitekmid, Nizozemko Michaello Krajicek in Američanko Bethanie Mattek, sta odpravili s 6:1 in 6:1. Po senzaciji -dolg do igralcev Litija: Obljuba dela dolg in zato sta včeraj predsednik KIu- drej Štrk in trener Mitja Jon-tez krenila peš iz Litij e do Štor. Predvidevata, da bosta za progo potrebovala dva dneva, torej naj bi na dlj pripešačila danes popoldne. Izpolniti morata dolg zaradi stave, če bo njuno moštvo tretje v držav-nemprv^tvu, kar seje spomladi tudi zgodilo. Medtem ^ald vadijo v dvorani na Lju-bečni.pred njihovo dn^ se-zonovprvi slovenski ligi. (DŠ) im «II 19 »Nadaljeiiali bomo po začrtani poticc Za nekatere presenetljivo, za druge spet ne je novi trener košarkarskega prvoliga-ša iz Šentjurja, ekipe Alposa, postal 33-letni Mariborčan Matjaž Čuješ. Pred dvema sezonama je iispešno v prvi ligi vodil ekipo Rogle iz Zreč, nato pa nekako izginil s pr-voligaške scene. Najprej nas je zanimalo, kje je bil in kako je prišlo do sodelovanja z Alposom. »V Zrečah je takrat enostavno zmanjkalo denaija, zato smo se razšli, sam pa sem vmesno obdobje izkoristil za svoje dodatno izobraževanje v košarki. Ves čas sem spremljal srečanja ]. A slovenske lige in Jadranske lige. Zahvaljujoč prijateljstvu z družino Bečirovič sem videl s pomočjo Sanija tudi kar nekaj tekem evrol^e. Delal sem tudi v mariborskem klubu Casino, kjer sem postavil piramido dela od najmlajših do članov. Slednji so v dveh sezonah prišli do druge lige. Sprotno spremljanje tudi šentjurske ekipe je prineslo določeno sodelovanje tudizbi\^im trenerjem Damjanom Novakovičem, ki me je z Memijem Bečirovičem tudi priporočil Aiposu. S predsednikom kluba sva hitro našla skupen jezik in se dogovori- la za sodelovanje.« Apos je v zadnjih dveh sezonah dosegel odlične rezultate, a ob tem izgubil kar sedem igralcev. Kako boste to nadomesüli? Res je, moj predhodnik No-vakovič je opravil sijajen posel v Šentjurju, kjer so ob rezultatu vzgojili tudi nekaj odličnih mladih igralcev, ki so žal odšli, a to je pač zakonitost v športu. Sam moram zdaj sestavljati novo ekipo, seveda z upravo in v okvirih proračuna, smo pa že dobili dva zelo pomembna igralca, centra Srboljuba Ne-deljkoviča iz Elektre in branilca Primoža Kobaleta, ki se vrača iz tujine, največ pa je dosegel v Sloveniji na Polzeli. Tukaj še ne bomo končali, kajti moramo zapolniti vrzel še vsaj na mestih organizatorja igre in krilnega centra. Nekaj imen že imamo v ognju, bomo videli, kaj bo iz tega. Seveda se nadejam, da bo pri nas ostal mladi reprezentant Tadej Koštomaj, ki je sicer želel oditi, a je igralec Laškega in je zanj odškodnina precejšnja. Menim, da lahko v še eni sezoni v Šentjurju dodatno napreduje, to mu bom tudi povedi in upam, da bo razumel, da bi to bilo zanj še najboljše. Od Zlatoroga pričaku- Matjaž Čueisiželizi jemo še kakšnega mlajšega igralca za, kot rečemo temu, kaljenje, bomo pa imeli naslednji teden na preizkušnji še kar nekaj igralcev, potem pa bomo videli. Glavnina ekipe ista, tudi cilji Kaj pa mladi domači igralci? Seveda tiidi na njih resno računam. V zadnjih letih je prav Alpos dal največ mladih nadarjenih igralcev v slovenski ligi in takšno delo nameravam nadaljevati. Zaradi tega smo tudi podpisali trilemo pogodbo, saj je v Šentjurju nekaj zelo nadarjenih igralcev, ki potrebujejo še nekaj časa, da pridejo povsem na površje. A ne smemo pozabiti na domače že izkušene igralce, Palčnika, Ribežla, Se-biča, ki imajo za sabo že lepo število tekem, a so še vedno dovolj mladi za napredovanje. Kar se tiče mladih, lahko mirno rečem, da bomo nadaljevali po začrtani poti. Ste se že odločili za pomočnike? Ne še, bo pa to zagotovo eden mladih domačih trenerjev, takšen je tudi dogovor s predsednikom kluba. Zaradi tega bodo na začetku vsi trenerji mlajših selekcij delali skupaj z mano s člansko ekipo, nato se bomo dogovorili, kdo ostane pri članih in kdo pri mlajših selekcijah, ki so še bolj občutljive kot sama članska ^pa. Spremljali ste precej tekem Alposa v Šentjurju. Kaj menite o gledalcih? Gledalci imajo radi dobro košarko in dober rezultat, pri tem šentjurski niso nikakršna izje- Trikrat tretji Rihtar Na ljubljanskem bazenu Kodeljevro je bilo državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane. Plavalci celjsk^a Marine-sa Neptuna so se tudi tokrat odrezali dobro. V mladinski konkurenci je Kevin Rihtar osvojil tn bronaste medalje, na 800m 1500 metrov pto«to ta- na 200 metrov deifln. Na 400 mešano m 100 delfm pa je za las grešil stq)mčke. Anže Koren, aktualni kadetski državni prvak vkratkah bazenih na SOm del-&n, je tik i^ed DP-jem prebolel angmo. vendar se je vsee- ma. Je pa res, da zelo dobro poznajo košarko in so upravičeno tudi kritični. Upam le, da nas bodo v takšnem Številu kot v preteklosti spremljali tudi v prihodnosti, je pa to seveda v veliki meri odvisno od nas in. naše igre. Kakšne bodo ambidje Alposa v novi sezoni? Kljub številnim spremembam, saj je v zadnjih dveh letih odšlo sedem ključnih igralcev, se ambicije na manjšajo. Želimo namreč še naprej igrati ligo za prvaka, saj leta privlači tako pozornost medijev kot sponzorjev, istočasno j e tudi sijajna šola mladim palcem. Seveda je dosti bolj zanimiva tudi za ^edalce, ki jih v veliki večini liga za obstanek ne zanima. Zato je naš cilj zadržati položaje, ki si jih je Alpos priigral v zadnjih sezonah, ko je postal stalnica med najboljšimi sedmimi, osmimi klubi v Sloveniji. JANEZ TERBOVC it! Kevin Rihtar no petkrat uvrstil vhnale. Ma-tlnes Neptun je imel še po zaslugi Jana Valenčaka, Nej-ca Srebota. Žive Krivec. Nine Malec m Trne Funtek skupaj odplavanih 29 tin^ov. DŠ S pripravami na novo sezono so v sredo začele rokometašice Celja Celjskih mesnin, tretjeuvrščena ekipa zadnjega državnega prvenstva. Zbrale so se na atletskem štadionu Kladi-var, kjer so opravile prvi kondicijski trening. Do 20. avgusta bodo imele po dva treninga dnevno doma, nato pa bodo priprave nadaljevale v Tuhinjskih Toplicah. Klub sta zapustili Jelena KikanoviC (Ruj) in Nuša Skut-nik (Olimpija). Ekipo bo še naprej vodü Tomaž Cater, trener vratark ostaja Milovan Tb-mič, fizioterapevt pa Miro Nikodijevič. 16. septembra bodo Celjanke gostile Izolo, trener Tomaž Čater pa pravi; »Na prvem treningu sta zaradi določenih obveznosti manjkali dve igralki. Glavnina mlade celjske ekipe ostaja ista, pridružile so se ji kadetinje Lučka Ščurek, Tjaša Fedran, Maijanca Vasiljevič, Katja Pleme-nitaš in Tinkara Toš. Ekipa se bo prvič v popol- • ni sestavi zbrala šele konec avgusta, saj bodo na mladinskem evropskem prvenstvu v Turčiji nastopile Maja Šon, Alja Jankovič, Tara Filipovič in Alja Koren. Slednja je gotovo najbolj obremenjena članica naše ekipe, saj je s kadetsko reprezentanco nastopile že na evropskem prvenstvu. V pripravljalnem obdobju načrtujemo večje število prijateljskih tekem, tako v Celju kot na Hrvaškem, kamor odhajamo na priprave konec meseca. Cilji ostajajo isti kot v lanski sezoni, torej uvrstitev med prve ui v državnem prvenstvu in nastop na finahiem pokalnem turnirju. Prepričan sem, da nam bo to uspelo, če bo ekipa delovala kot prava >klapa< in Če ne bomo imeli preveč težav s poškodbami,« CORDANA POSSNIG ZRK Celje Celjske mesnine: Tara Filipovič »Mesninkenpradzači Tarina rokometna pot se je pričela v 4. razredu osnovne šole, ko Je Imela 10 let. Po prvih korakih v Športni šoli Celje ]e postala članica Ženskega rokometnega kluba Celje In Igra na poziciji krožne napadal-ke. Rokometni klub se sedaj Imenuje ŽRK CELJE CEUSKE MESNINE. Njeno rokometno pot Je spremljajo kar nekaj trenerjev. To so: Martin Goršič, Tone Goršlč, Danilo Kovačič, Sebastijan Oblak, Dawd Koraži-ja, Mersad Bratanovič, Miha Bojovlč, Mišo Toplak, sedanji trener pa je Tomaž Čater S klubom Je osvojila kar 8 naslovov državnih prvakinj z letnikom '87 In '88. Prvi manjši uspeh je osvojila leta 1999 na turnirju v Umagu. Poleg prvih mest pa je s klubom osvojila še dve drugI mesti na DP 2005 z mladinkami letnik '85 in kadetinjami letnik 'BS.Osvojile so tudi 4. mesto na DP 2001 s starejšimi deklicami {letnik '86) In 3. mesto na DP 2003 s starejšimi deklicami '88. S člansko ekipo (1 .A) je^>svojlla skupaj s soigralkami 2- mesto na DR 2006 in na pokatu ter 3. mesto na DP 2006/07 in prav tako na pokalu 2006/07. Tara Je bila članica slovenske kadetske reprezentance, sedaj mladinske. Prvi reprezentančni uspeh se Je zgodil leta 2004 v Italiji na mediteranskih Igrah pod vodstvom trenerja Roberta Be-guša in pomočnika Set^astijana Oblaka, kjer so osvojile 1. mesto. Trener mladinske reprezentance je Boris Čuk, ki je vodil tudi kadetsko reprezentanco na ER 2005 v Avstriji, kjer so dosegle 4. mesto In prav tako na SP 2006 v Kanadi, kjer pa so končale na 5. mestu. Avgusta pa čaka Taro In mladinsko reprezentanco evropsko prvenstvo vTurčiji. Po uspešno opravljeni maturi se odpravlja v Ljubljano na fakulteto za kemijo in kemijsko teh- Tara Filipovič in Nenad Stojakovič nologljo. Ob uspešnem študiju si Tara želi priti v člansko reprezentanco Slovenije in čim boljših rezultatov s svojim klubom. ^^dezete celjske mesnine 20 Hfl TiÖÜK Vinjene voznike za rešetice? Strožja določila za manj krvave morije na slovenskih cestah - Zakon po vzoru zahodnih držav spremembe zakona o varnosti v cestnem prometu, ki so ga pripravili na ministrstvu za promet in ga bodo poslali v vladni postopek, bodo kršitelji cestno-pro-metnih predpisov bolj »tanko piskali«. Sprejem takega zakona bi pomenil namreč krepko višje kazni za nekatere prekrške, medtem ko bi jih za nekatere skoraj za polovico zmanjšali. Še več! Vinjeni vozniki bi imeli v tem primeru še več možnosti, kot jih imajo zdaj, da bi namesto za volanom pristali v policijskih prostorih. Na tak način bi jih izločili iz prometa in morda rešili kakšno življenje. Sedanji zakon o varnosti v cestnem prometu se (z nekaterimi spremembami) uporablja od januarja leta 2005. Kljub napovedim, dabo omenjeni zakon izboljšal prometno varnost pri nas, pa je bilo verjeti v to utopija. Število mrtvih na slovenskih cestah se namreč stalno povečuje, nič drugače ni, če gledamo po regijah, na našem območju. Samo do sredine letošnjega aprila je v Sloveniji na cestah umrlo kar 26 odstotkov več ljudi kot v enakem obdobju lani! Zaradi najhujšihnesreč, ki jim vedno znova botrujejo prevelika hitrost, izsiljevanje prednosti in prečenj evanj e svo-jih sposobnosti, so možje na ministrstvu staknili glave in pripravili nekaj sprememb obstoječega zakona. A še vedno smo pri če-jih. Če bi poslanci podprli predlog zakona, kot je spisan nutno, potem najbolj u-da prede vinjenim voznikom, še posebej tistim, ki pod vplivom alkohola povzročijo prometno nesrečo. »Bistveno se zvišujejo globe 23 prekrške, povezane s hitrostjo, smerjo in stranjo vožnje, prehitevanjem inpsihofizičnim stanjem udeležencev cestnega prometa. Poleg tega se za najhujše prekrške v prometu uvaja stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, zaseg motornega vozila, s katerim je bü storjen prekršek, povečuje se tudi število kazenskih točk v cestnem prometu,« pravijo na ministrstvu in ob tem pričakujejo takojšnje, neposredne in vidne učinke v varnosti cestnega prometa. Pričakovati je, da se bodo o tem kresala mnenja, dejstvo pa je, da predlog sledi nekaterim zahodnim državam, kjer poznajo problem slabe prometne varnosti, toda učinki izvajanja zakonov so kljub temu boljši. Pridržanje »Za specialne povratnike najhujših kršitev cestnega prometa bi se uvedla možnost odvzema motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek, prav tako pa bi se za določene vrste prekrškov, povezanih s psihofizičnim stanjem, uvedlo obvezno pridržanje,« navajajo v razlagi predloga zakona. To slednje zna javnost in tiste, ki bodo sodelovali v razpravi o predlogu zakona, najbolj razburiti. Zakaj gre? Zdaj sicer policisti lahko pridržijo vinjenega voznika, če na terenu zaznajo kršitev in če obstaja sum, da bi s kršitvijo nadaljeval oziroma če že nadaljuje z njo. Zdaj pa bodo policisti lahko .vinjenega voznika pridržali, četudi denimo prelaš-ka ne bo storil. Strožji ukrepi so predvideni tudi, če bi voznik odklonil strokovni pregled. Ne morejo vas kaznovati • Pri našem laičnem pregledu predlogov sprememb zako-na o varnosti cestnega prometa in zdajšnji zakon smo na-^ leteli na presenetljivo stvar. Namreč, po zdaj veljavnem Q zakonu vas polidja ne more kaznovati, če boste prehod za pešce prehodili pil rdeči luči! Zakaj? Zato, ker tega v za-15 J^onu sploh ni zapisanega. Zakon namreč v delu »rdeče (B luči« govori le o voznikih, ne pa o pešcih. To se zavedajo tudi na ministrstvu, kjer so se zdaj v predlogu malo posuli ^ s pepelom in že obljubljajo, da bi, če bi bile spremembe Jt sprejete, pešce lahko udarili po žepu. Da se razumemo: če "5 bi pešec prečkal cesto pri rdeči luči in s tem oviral promet O ali povzročil nesrečo, bi se po zdaj veljavnem zakonu le našel kakšen člen. po katerem bi pešec odgovarjal... Leta 2005 je na slovenskih cestah umrlo 257 ljudi, iani 262. Več je nesreč, v katerih se ljudje hudo telesno poškodujejo, vedno več je tudi vinjenih voznikov. Povprečno je imel lani vinjeni voznik, ki je povzročil prometno nesrečo, nad 1,1 grama alkohola oa kilogram krvi. v primeru, ko bi policisti sumili, da je vozil vinjen. Pogled čez meje pokaže, da so se ravno odvzemi prostosti tistim, ki najhuje kršijo prometna pravila, pokazali kot zelo učinkoviri. To namreč izvajajo v številnih zveznih državah ZDA in tudi v Veliki Britaniji. Da mislijo resno, kaže to, da bi nekdo za prekoračitev predpisane hitrosti v naselju za 30 kilometrov na uro moral plačati tisoč evrov, prilepili pa bi mu tudi kazenske točke! Če se spomnimo nesreče pred časom, ko je voznik raviiu ua našem ubiiiučju za toliko prekoračil hitrost v naselju in zbil deklico do smrti, se zdi še tako visoka kazen [poleg tiste, ki je zaradi smrti tudi zagrožena) prenizka. Preklic je nepotreben strošelc v nadaljevanju povzemamo še nekaj najbolj zanimivih predlaganih sprememb obstoječega zakona. Policisti so pri svojem delu na terenu marsikdaj opazili, da so nekatere določbe nejasno zapisane in se kršitelji zato lažje izmuznejo kazni. Tako je na primer pri členu, ki opisuje, kako poteka vključevanje v promet. Ste se kdaj na primer jezili na voznike, ki na vso silo rinejo pred vas v koloni? l\idi njim bi v primeru sprejema sprememb bolj trda predla. Glede na predlog bi odslej kaznovali tudi učitelje vožnje ali spremljevalca mla- Romuni kaznovani v minulih dneh je bilo v središču Celja opaziti več tujcev, ki so mimoidočim kar sredi ulice v prodajo ponujali več predmetov oziroma aparatov. Po naših podatkih gre za Romune, ki sicer s.Celjani komunicirajo le v madžarskem jeziku. Zoper njih je danes že ukrepal tržni inšpektor, ki jim je izrekel denarno kazen, sicer pa je omenjeno skupino policiji prijavil nek občan. V takšnih primerih je pomembno, da pride do prijave policiji, saj gre podobno kot v primerih beračev za to, da policija lahko posreduje šele, če gre za nadlegovanje oziroma če preprodajo predmetov na ulicah opazi sama aH pa če obstaja kakšna druga priča prodaje. Poročali smo že, da je v zadnjem času na ulicah Celja več tudi romunskih beračev, vendar policija lahko ukrepa le, če pride do prijave. SŠol Foto: GK doletnega voznika, ki bi med vožnjo telefonirali. Ker je v prometu v zadnjem času opaziti vse več t.i. miniaturnih motornih vozil, se predli^ dotika tudi teh, vozniki pa bi morali dvakrat, glede na kazni, premisliti, ali se bi s temi vozili še prevažali po cestah ... Predlog na novo opredeljuje dolžnost nošenja telovnika živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi zimaj vozila na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila. To se je namreč kot dobro pokazalo v praksi v vseh državah Evropske unije. Malo pa so v predlogu oš-vrknili tudi birokracijo, saj so vanj z željo, da bi odpravili administrativne ovire, vnesli tudi »vzpostavitev registra po-grešaruh ali ukradenih vozniških dovoljenj«. V sedaj veljavnem zakonujepredvideno, da mora stranka, ki izgubi ali pogreši veljavno vozniško dovoljenje, za izdajo novega vlogi priložiti tudi dokazilo o preklicu v Uradnem listu Republike Slovenije. »Ta preklic obenem predstavlja tudi dodaten strošek za državljane, ki ga po novi ureditvi ne bi bilo več. Na podlagi predloga bi vzpo-stai^ register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, ki bi ga vodilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in bo javno objavljen na spletnih straneh tega ministrstva,« dodajajo na ministrstvu za promet, kjer v predlogu omenjajo tudi (spet) nekaj novosti na področju delovanja avtošol. Glede na predloge, kr bodo nekaterim šli gotovo v nos, je pričakovati burno poslansko razpravo, ko predlog pns-pe do tja. Za visoke kazm velja, da so učinkovite le. če je delo policije dobro in če je kazen hitro izterjana. Slednje pa ni odvisno le od policije. Marsikdo se tudi strinja, da visokih kazni ne bi potrebovali, če bi bila kultura naših voznikov vsaj malo višja ... SIMONA SOLINIC Foto: SHERPA Romunski ulični artikli 2 nasmehom iViotorist trčil v avto Na Opekarniški cesti v Celju se je v sredo popoldne hudo poškodoval 46-letni motorist. Ta je v liižišču z dovozno cesto do trgovskega centra Mercator zavil levo v trenutku, ko je iz smeri Podjavorškove ulice pripeljal 40-letni voznik osebnega vozila. V trčenju se je voznik kolesa z motorjem huje poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Foto: GREGOR KATIČ lOVI tednu aW^.jeHIA BRALCEV 21 Triletnega otroka pustila samega in odšla v tujino Kaj delajo uradne institucije? - Kaj bo z deklico? - Tisoč vprašanj ... Mariboiski poUdsti bodo kazensko ovadiU 23-letno žensko, ki je 28. julija pustila svojega še ne triletnega otroka sam^ v stanovanju in odšla v tujino! Gre za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja z njo. Čeprav so jo 23-letnico zdaj ovadili v Mariboru, žensko že poznajo tudi celjski policisti. Skoraj natanko pred letom dni so jo namreč ovadili tudi tukaj. Prav tako zaradi zanemarjanja otroka. Pretekli teden se je več kot očitno torej zgodba ponovila. Mariborske policiste je namreč poklical nekdo izmed stanovalcev bloka na Gosposvetski cesti in jim dejal, da v enem izmed stanovanj že dalj časa joče otrok. »Policisti so s pomoQo gasilcev odprli vrata stanovanja, v njem pa našE oüoka,« so sporočili z mariborske policijske uprave. Na kraju so bili tudi reševalci, saj sprva ni bilo mogoče vedeli, vkakšnem stanju je otrok. V stanovanju je milo jokala in klicala mamico komaj trDetna deklica! Odpeljali so jo na opazovanje v mariborsko bolnišnico, kjer pa so o deklici tiho. Policisti, kljub temu, da so pri svojem delu priča marsičemu, tokrat niso ostali ravnodušni, obvestili so tudi mariborski center za socialno delo, nato pa se pod^v lov za nemarno materjo. Našli in izsledili naj bi jo še istega dne v večernih urah. Pravzaprav, kot smo izvedeli, naj bi ženska sama prišla domov [kje v tujini je bila, nam niso povedali) in se sama oglasila na policiji. Ni jasno, ali so jo morebiti doklicali in po telefonu sporočili, kaj se dogaja z njenim otrokom. K sosedom na Gosposvetski se je v minuli dneh zgrinjalo kar nekaj novinarjev, vsi v lovu za podatki, ki bi bolj na široko orisali, kaj se je izza vrat, kjer je deklica milo jokala, kljub temu. da ne želijo biti imeno-, pravijo, da so večkrat slišali dekličin jok, da naj bi mati deklico večkrat očitno samo pustila doma. »Sicer s hrano, a kaj bo hrana tako mlademu detecu,« nam je povedal eden izmed sosedov. Mnogi pravijo, da se na centre za socialno delo običajno vsujejo neupravičene kritike, toda v tem primeru vprašanje, kaj za vraga so počeli v tem letu, kar vpije po odgovoru. Toda, kot vedno, so v centrih v takšnih situacijah - redkobesedni. Poklicali smo namreč na Center za sodalno delu v Velenju, saj so 23-Ietni-co lani ovadili celjski oziroma velenjski policisti, ki 50 o tem obvestili tudi velenjski center za socialno delo. Tam nam niso povedali nič, razen tega, da nam o konkremem primeru ne morejo povedati - ničesar. »Običajni postopek je postavitev določenih pogojevstakem, v slaaj-nem primeru pa pride tudi do odvzema otroka,« so še dodali. Kolikokrat pa mora priti do zanemaijanja otrok, da se to tudi dejansko zgodi? SIMONA SOLINIČ SANDRA TRUPE! Krave so lahko nevarne, riokazujs včerajšnja nesreča pod Pohoijem. (Foto: GK) Zgrmela v prepad -Jag-Nii^fczgo- Grozljiva smrt dečka nim ? osebnega.avtc Ijala v ßriW^o 20 meüOT.^Sjok prepad in M kra}u~fMBieče takoj uo«a. Vzrok nesi^^M znati; ^ sporočili s Iz Koroške v la vest o grozlj tala komaj 13-več kravah, na vrvjo, nenador bi ga nati ;i pod Pohorjem je včeraj popoldne priš-i tragediji. Krava naj bi do smrti potep-tnega fanta. Ta naj bi z mamo hodil ob ir naj bi ga ena, s katero je bil povezan z I potegnila za seboj. Pobesnela krava naj metrov in to pred očmi itere. Na policiji so zaenkrat povedali le-to, da lahko potrdijo, da se je nesreča res zgodila. Več o tem bo znano Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoqa, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ko del< GKiz edenn ^DMEV Za razprtije krhr župan? (3.) žaljiv in podel anonimen zapis v imenu Gorniškega kluba Savinjske doline iz Luč, objavljen 27. juUja, ni vreden odziva, ker je tako nizkoten in lažniv, da ga je treba predstaviti sodišču. Pojasnilo je treba dati javnosti zaradi resnice in pravičnosti. Odziv GK Savinjske doline na neprimeren zapis s tiskovne konference Društva prijateljev Slomškove poti je dokaz resničnosti slovenskega reka: Poštenjak se s poštenjakom druži, grešnik pa grešniku služi. Dejstvo je, da je tu začel voj niški župan razkolniš-ati, skupina članov Lč, med katerimi je leznamu udbovske-ga dosjeja, pa je ta izziv sprejela zaradi svojega sebičnega interesa. Začela je »služiti« in sedaj imamo dokaz »služenja«. Vse kar so na svoj skd način povedali, je laž in načrtno zamegljevanje resnice. Res je, da sem bil pobudnik ustanovitve regionalnega in na zgodovinskih gorniško-planin-skih temeljih postavljenega GK Savinjske doline s sedežem v Lučah. Tu imam veliko minulega dela, ki ga uzur-patorji ne priznajo in so zato začeli »služiti« razkolništvu. Torej jaz ne tožim, ampak se branim in upam v resnico, nisem izgubil nobene tožbe, ampak je postopek v teku in še ni zaključen. Najbolj podlo pa je podtikanje zlobnih neresnic na račun Slomškove znamke. Vse to je v skladu z novo demokratično zakonodajo in ni namenjeno trženju, ampak spoštovanju Slomškovega imena, avtorstva projekta Slomškova pot in skrbnika za pot Društva prijateljev Slomškove poti. Ce se te stvari ne spoštuje, gre za kršenje zakonitosti in onemo-gočenje delovanja za to registriranega društva. Odziv GK Savinjske doline na zapis o tiskovni konferenci je dokaz, da ta skupina sodeluje - »služi« vojniškemu županu, ki je prav v tem začel za mojim hrbtom razkolniško delovati- Vsi pa so se povezali s »talarjem«. Za zaključek polemike z moje strani o tem »satanistič-nem«, razkolniškem zapisovanju pa nekaj teoloških spoznanj, ki se nanašajo na vir današnjega zla. V knjigi »žive besede«, o kateri smo mnogo slišali pred nekaj dnevi, piše starozavezni prerok Jer.6.13,14 in Jer5.28.29: »Kajti vsi od najmanjšega do največjega se pehajo za dobičkom. Varajo vsi, od preroka do duhovnika. Zlom mojega ljudstva hočejo oz- ihko, s tem c i: Mir, presega v )!Ne kov, kakš no naj bo poslovno obnašanj« ■ računovodje in ko- municirai nje z drugimi po- slovnimi partnerji ... in še mnogo di Tigega. Še posebno se moram i zahvaliti predava- teljici Mai rjani Leva-Bukov- i je vseskozi stala ob strani in mi tudi pomaga- jihova hu( e meje; ne: i pravico, p sirote in vendar uspeva prisojajo pravice ubogim. Mar naj ne kaznujem tega, govori Gospod. Naj se ne maščujem nad takim narodom?« Torej zlo je stvar sebičnosti in moči. To kroti nevidni Bog, če se mu prisluhne, toda zemeljski bogovi v fraku kot talarju, ki v njegovem imenu vladajo, zahtevajo svojo voljo v imenu njega, ravnajo pa kot pravi Jeremija. Ljudje, da se rešijo obsodbe, »služijo« eni fraku, drugi talarju. Kdor ne more »služili«, ker je za »druženje« v imenu Boga, bo deležen obsojanja, če pa se združita frak in talar, potem resnica na tem svetu ni rešitev, ampak le smrt, ki je začetek življenja, ker le v njej je pravica. Prav zaradi tega je vredno upati in zaupati v Boga, ki je ljubezen in resnica in življenje, ter vztrajati na poti resnice. Blaženi Slomšek je zapisal o svojem času: »Nas poštenost zapustila in odkritosrčnost spi; za pravico pota ni. Zdaj resnica pokopana in zaupanje nori; in na steni vest visi.« Ob tem pa je učil: »Časi so takšni, kakršni so ljudje.« Ljudje, ki »služijo« zemeljskim bogovom v fraku kot talarju, sodelujejo s satanom, ljudje ki so za »druženje«, delujejo po navdihu Boga in z njegovo pomočjo delajo za dobro in upajo na rešitev. Zato zoper satanizem, zlasti združen s frakom in talarjem, je zdravilo: molitev in prošnja: »Bog se usmili.« S tem zaključujem satanistič-no polemiko in zadevo prepuščam institucijam, ki bi morale delovati v skladu z Ustavo in demokratičnimi zakoni, ki temeljijo na človekovih pravicah in naravnem pravu, ki je v skladu z etiko in pravičnostjo. FRANC ZABUKOŠEK, Društvo prijateljev Slomškove poti ZAHVALE, POHVALE Diploma za rojstni dan Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagah pri doseganju tako zelo želenega pokhca v življenju. Hvala vsem, ki so mi pomagali postati računovodkinja. Hvala vsem predavateljem Višje Poslovno-komercialne šole Celje, ki so me naučili, kakšno je računovodstvo v podjetjih, osnov račimovods-tva, zakone računovodstva, analiziranje, revidiranje. doseči cilj do konca - _ diplomski nalogi. Zahvala gre tudi podjetju KIV, d.d., z Vranskega, kjer mi je bilo omogočeno opravljati praktično izobraževanje v računovodstvu. Še posebej izpostavljam gospo Marijo Jug, ki mi je pom^ala in mi svetovala po svojih najboljših močeh, tako pri praktičnem izobraževanju kot tudi pri vsebini diplomske nalo- ge- Ob tej priložnosti velja posebna zahvala tudi staršema Zvonetu in Danici Drolc, ki sta mi vseskozi stala ob strani - tudi takrat, ko sem omahovala in sem hotela odnehati, torej hvala za njuno vzpodbujanje. Cisto za konec še enkrat: hvala vsem! Z vašo pomočjo mi je uspelo dati sebi veliko darilo ob letošnjem rojstnem ŠPELA I OLG, PREJELI SMO Požgana polja in prazni hlevi če se peljemo skozi vasi med polji _ času vidimo, da so travrüki v glavnem pokošeni in je zelena tt-ava že kar precej spremenila svojo barvo. Marsikje pa tudi vidimo, da so travo pokosili, posušili, nato pa zažgali. Soseda, ki je gospodinja na precej veliki kmetiji in se cela družina preživlja od tistega, kar zraste na zemlji, pravi, da jo to spominja na hude čase proti koncu drage svetovne vojne, ko so ustaši požigali. Take neumnosti počenjajo večinoma ljudje, ki imajo prazne hleve, namesto, da bi krmo dali sosedu, ki ima poln hlev živine, pa bi jo, če je krma bolj sldba, uporabili za steljo. Prepričan sem. da bi kmet rade volje dal za to kak liter mleka, ki bi prav prišel za otroke ali pa domače živali. Čudno se mi zdi, da tega ne vidijo kmetijski pospeševalci, pa varuhi okolja. Moram pa pohvaliti tiste ljudi, ki imajo zelo strme travnike, kjer ne moreš z nobeno kosilnico pokositi in je treba vse to opraviti na roke, potem pa krmo spraviti pod streho na polivinilu ali pa znositi v košu. Tbdi takih ljudi poznam veliko in si zaslužijo vsaj priznanje, če jim že drugega ne moremo dati. JOŽE MAČEK, Laško ■ www.radiocelie.com Bev z Irske Nekaj dni pred eksodusom iz Chefctiaouena sem naletela na Beva: enega tistih starih Ircev, ki so že dovolj doživeli, da lahko mirne duše priznajo, kako ga ni boljšega od hrane, žensk in pesniško pripovedovanih zgodb, po možnosti vse obenem. V Maroko je prišel počastiti islam, ker tu in tam počasti vse vere - in obnoviti zaloge »zelišč« za svoje prijatelje. V sedemdesetih je njegova klapa organizirala festivale pri Stonehendgeu; zdaj ima hostel v starem gradiču sredi Corka, imenovan po pavli-hi iz Shakespearove drame. Ravno se je zadovoljno se skoraj zadavi], Bev ga je smehljal, lička in brki in trebušček. Glasni ameriški študent je pred prodajalno preprog in zelišč pametoval ob nakupu hašiša, ga pokadil in vprašal, če je užival ob kajenju kane - zeli, ki jo ženske uporabljajo za barvanje las in dlani in nima razen podob-videzano- Na tiinici v Maroku lahko kupite vsa mogoča zolišča, nekatera nedovoljeoa pa malo manj javno. bene skupne lastnosti s slavnim prvovrstnim chefchao-uenskim proizvodom. Jaz sem kupovala nekaj, kar mi bo Gasparda.pomagalo oče-diti tistih nekaj bolh, ki niso imele z nama kaj iskati. Brkati stari je vedel, kaj potrebujeva in je to tudi razložil polovici ozke uličice. Rojen zgodbaf. V njegovem okraju sta s partnerko (in Še kakšno ljubico ob strani] se najbližje temu, kar pravijo za celü-ca, bodisi za ljudi bodisi za zveri. Povabil me je na kosilo in pomljaskal ga je, kot bi bilo njegovo prvo, edino in zadnje, vseskozi pripovedujoč mi o ljudeh, ki so hodili mimo naju po trgu in nama tu in tam ponujali vsebine svojih skritih žepov, Pred desetimi leti so vse ženske nosile svoje velikanske bele plahte in tujci niso bili zaželeni, je orisal. Ni bilo elektrike, ni bilo plina, ki ga pretovorjene mule zdaj neumorno vlačijo sem in tja in se mularija po klandh igra nogomet s s praznimi konzervami, Dekleta so čedna kot kraljične iz Sabe, sva se strinjala - še vedno odeta v tradicionalna merila, a privzdignjene obrvi mestnih patriarhov pričajo, kako se jim dozdeva, da jih ženska emancipacija prehiteva po levi. Dolgi rokavi, šolenci, rute in rokavice so še vedno tam, a barve, vzorci, ozki pasovi, petke in broške poudarjajo dosti več. kot bi načeloma smele. Tudi neke lažne skromnosti ni -mladenke se nosijo dosti bolj samozavestno kot upehane turistke. Njih se vsaj ne da nalagati glede cen in ponudbe z lokalnim pridihom. Vprašal me je, kako to, da sem mu tako slepo zaupala. Kako sem s tako lahkoto sprejela povabilo tujca, ki bi mi lahko hotel karkoli, dobro ali zlo? Dobro vprašanje. Morda, ker se razen snuti po štirih letih v Stala-gu 17 ničesar več ne bojim? Ker, dokler na koncu ostaneš živ, vse šteje za izkušnjo, če pogledaš s pravega zornega kota? Ker imam hudega pesa čuvaja? Hah! Naučil me je, kako se med dvema človekoma razdeli sol, da nič slabega več ne more priti med njiju. Če karkoli potrebujem, je ponudil, in res mi še ni uspelo najti zemljevida za ta del sveta. Nato mi je dal še nekaj, bolje rečeno nekaj srčnega posodil. Nekega dne, ko tega ne bom več potrebovala, ne za pogum ne za navdih, naj mu to prinesem nazaj, na Irsko, mi je naložil. Deljenih občutkov sem pokimala. Zmenek. Pokukala sva vkasbah z vrtom in mali mestni muzej, katerega najbolj zoprni del je bila glinena temnica: pol metra nad tlemi, da nisi mogel ne ležati ne sedeti, v temi in vlagi, je na zidu veriga z obroči, ki so bile lahko le za okoli vratu. Bev je s svojim irskim temperamentom in razposajenim izzivanjem carinikov s tihotapljenjem nepotrebnih neumnosti našel pot v večino zaporov po svetu, katerih grozote mu bom verjela na besedo. Naložil mi je, da karkoli počnem, naj ne bom tako nerodna, da se bom pustila ujeti. Ukradel mi je brkati poljub za slovo in pritrdil, kako sem na dobri poti, da postanem tak stari bard, kot je on, kot si želim. Da bi büa moja starost polna norih pripovedi, prepričanj in razsodnosti, jabolčnih pit s cimetom, vnukov in prijateljev z istega planeta. In sol čez ramo, SULIVAN AF (Roju, kot vse) Četrtina Slovencevje turistov Podatki Državnega statističnega urada kažejo, da se je v prvem letošnjem četrtletju okoli 445.000 pre-bivalcevSlovenije, starih 15 let ali več, udeležilo okoli 705 turističnih potovanj. Delež vseh turistov, ki so bili na turističnih potovanjih, je v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta nižji za 3,9 odstotne točke, delež zasebnih turistov pa za 3,7 odstotne točke. Nekaj več kot štirideset odstotkov tistih, ki so se udele-žih zasebnih potovanj, je imelo visoko izobrazbo, z vidika statusa aktivnosti pa se je takih potovanj udeleževalo največ dijakov in študentov. Kot kažejo podatki, Slovenci najraje počitnikujemo v. Sloveniji, saj so zasebna potovanja kar v 60 odstotkih potekala kar v domačem okolju. Najbolj obiskani kraji so büi Kranjska Gora, Portorož, Bohinjska Bistrica in Ljuto- mer, V hijini pa je velika večina potovanj potekala po Evropi, najbolj obiskane države so bile Hrvaška. Italija, Avstrija, Francija, Bosna in Hercegovina ter Francija. Slovenski turist je na zasebnem potovanju, ki je obsegalo tri nočitve, porabil približno 54 evrov na dan. Nekaj več kot 80 odstotkov vseh zasebnih potovanj je bilo organiziranih brez pomoči potovalnih agencij. Polovica turistov si je prenočišče uredüa pri zasebnih nastanitvah. od tega najpogosteje pri sorodnikih ali prijateljih ter lastnih počitniških bivališčih. Na skoraj polovico neorganiziranih zasebnih potovanj so turisti odšU brez rezervacije. Nekaj manj kot 30 odstotkov zasebnih potovanj je bilo organiziranih preko Interneta. Splet je bil najpogostejši vir informacij za potovanja v tujino. AT m Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.'. -^386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@i2letnlk.si; www,i2letnik.si GARDALAND samo 45 EUR/osebo vsak torek in vsako soboto !!ll! GROSSGLOCKNER 18.S zagotovljen odhod samo 34 EUR/osebo POLETJE 2007 VaimiK MeMterdK... www.palma.si nOv! ii^Ci 23 Brez telefona Bralka (posredovala je svoje osebne podatke), ki se seli iz Celja na Škofijo pri Šmarju pri Jelšah, je že maja zaprosila Telekom s pisno vlogo za prestavitev telefona iz Celja, želi pa tudi priključitev na internet. Kljub večkratnemu poizvedovanju ni prejela do danes še nobenega odgovora ali pojasnila. Z mobilnim telefonom si na Škofiji, zaradi motečega hrvaškega signala, ne more pomagati. Tina Cipot Mal iz Službe za odnose z javnostmi v Telekomu Slovenije, odgovarja: »Omenjena gospa želi svoj ISDN telefonski priključek prestaviti v kraj Škofija. Naši strokovnjaki so ogied že opravili in ugotovili, da ji na novi lokaciji ne moremo zagotoviti ISDN priključka, ampak zgolj navadni PSTN priključek. Za ISDN ter tudi širokopasovni ADSL namreč za dostop v tem trenutku na tej lokaciji niso dane tehnične možnosti. Gospe lahko na novi lokaciji torej zagotovimo samo navadni PSTN priključek, takoj ko bodo dane tehnične možnosti, pa ji bomo lahko vključili še dodatne tržne storitve. Predlagamo ji, da se obrne na Oddelek za naročniška razmerja v Celju, kjer ji bodo podali podrobnejše itiforfitacffe.'^*"' Upokojenčevo podjetje Bralca zanima ali lahko upokojenec ustanovi svoje podjetje (d. o. o.). Nina Oštrbenk iz Službe za odnose z javnostmi v Ministrstvu za gospodarstvo odgovarja: »TVetji člen Zakona o gospodarskih družbah v petem odstavku določa, da je ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače. Ker zakon posebej ne določa, da upokojenci ne bi smeli ustanavljati gospodarskih družb, upokojenec lahko ustanovi gospodarsko družbo, v konkretnem primeru družbo z omejeno odgovornostjo. Upokojenec ima ne glede na ustanoviteljske pravice še vedno status upokojenca. Seveda pa ta status izgubi, če se v svojem podjetju zaposli, na primer kot direktor družbe. V tem primeru se mora ponovno vključiti v si- stem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na podlagi 178. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.« BRANE JERANKO Plača kar na roko? Bralec iz Celja sprašuje, ali je dovoljeno izplačevanje plač v gotovini na sedežu družbe. Neimenovani delodajalec, ki se ukvarja s čiščenjem objektov in opreme, z delavci sklepa pogodbe o zaposlitvi, v katerih je med drugim navedeno: »Plača se delavcu izplačuje na plačilni dan na njegov bančni račun, hranilno knjigo ali v gotovini na sedežu družbe.« Za odgovor smo prosili glavnega inšpektorja za delo mag. Boruta Brezovarja. »Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo do konca plačilne^ dne na običajnem izplačilnem mestu. Ce se plača izplačuje preko bančnega računa delavca ali na drug brezgotovinski način, mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Delodajalec je dolžan izdati delavcu ob vsa-"•kim'iziMCDuplačef#do'31. januarja novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za pre teklo koledarsko leto, iz ka terega sta razvidna tudi obra čun in plačilo davkov in prispevkov. Glede na navedeno menimo, da se plača, v kolikor je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, lahko izplačuje v gotovini na sedežu podjetja, seveda pa mora delodajalec delavcu izdati pisni obra^n plače oz. nadomestila plače za plačilno obdobje, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.« RP Če iniate težare in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom ill petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Z NOVmii TEDNIKOM Naročniki Navsgs tednika ste bili že v minulih letih letu izhaianla, pa smo dodali še iiartico cenejših nakupov. V Klubu lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ujodno, saj so V trgovinah in lokslih. Kje vse Ishko prihfsnitsi jfi ^Živite ceneje! Gsm: 041/736 272 - Notranja o[«ma ^ nsroälu > KERROCK PULTI -3% |Hi[H»t na vrednost narodna nad 1251,86 EUR, 1% popust na vredi naračHa nad 2921,05 EUR -Lesninari.d.. Uvac 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištva ,i9,30l30Mje-10Xpopun JOOO Ljut^ljana-1« % popust na m 0butTCa*el)8 za akcijska cana. 10» popusti lOKpopust • Mlekarna Celeia. nmdaialna Golida. Aria vas 92.3301 Petro »avMca Cvetka Boliinc 1. i:^lje, trgovina za ustvarjalne - I tl%popi^» vse izdelke ■Palmers. Gosposka ul. 3000 Celje - 10K popust velja pri 3000 Celje, telefon;034901420,< i3,3000Celje-n storitve (razen že znizamhl. ,Preiemovaulica23. -Pizzeria VeronaMereator centerC^ -10% pi zlRi^Sol^hpoirieocMa»ih ■ »,i^Vrunčev310, Celje-lOXpoiwst DakiM)uzknskih pnevmatik Št. 61 -3. avgust 2007 24 I^TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5,00 Začetek jutranj^ programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.iX) Poročilo OKC, 6.15 OisDplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški ladio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresniata Novi tednik in Radio Celje - Na piči z Viiijem Resnikom (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Maraton glasnih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmeviRaSb, 17.00 Kronika, 1745 Jackpot, IS.OOkviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 22,00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Robin) 012112 iRÄDI^Hl'fiA BERETE Če bi čas obstal ... 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10,10 Znanci pred mikrofonom - Aleksander Svetelšek, gener. direktor skupine TUŠ. 11,00 Kulturni mozaik. 11,05 Domačih S, 12,00 Novice. 12,10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Cesütke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Andrejem Krajncem, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK. 6. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6,15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Süve-ster v akciji, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poroeila,5,^5 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9,15 Bingo jack-predstavitevskiadb, 10,00Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12,15 Z ušesi po zemljevidu, 13.00 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,30100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Aleksander Svetelšek, gener, direktor skupine TUŠ - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 VrtUjak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9,15 Postanek včasu, 10.00 Novice, 10.20 Odprü telefon, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14,30 Poudarjeno, IS.OOSport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, IS.OONi vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19,30 Zadnji rokzBoštjanom E>ermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) V našem norem, hitečem svetu velikokrat pomislimo, kako bi bilo neznansko lepo, če bi vsaj za nekaj trenutkov čas obstal ali pa če bi se morda obrnil nazaj. Le kdo si ne želi, da bi kaj, kar je storil v preteklosti, popravil, da bi ravnal drugače. Ker to ne gre, se v naših oddajah Postanek v času ne ukvarjamo s popravljanjem preteklosti, jo pa oživljamo, se spominjamo, kako so pred leti živeli in delali, o čem so Ii, kaj je preprostim dem pomenilo drobna ravnavajo etnologija, razHčne zvrsti zgodovine in še vrsta drugih znanstvenih panog. Mi nismo hudo učeni, besedo skušamo daj^ tiišlja- hovik:m nUAl£STVKA 1, PUflEINTUnON-SHAKIRA (3) 2, UMBRELLA-RMANNAFTJAYZ (5) 3, REAL6RL-MUTYABUENA (5) 4, LJUCKYDAY-SASHA (6) 5, INSTANTKARMA-U2 (1) 6, MACE-SIMON WEBBE (4) 7, GUIRIOUS-NATAUEIMBRUGUA (2) 8, TtARS DRY ON THÖR OWN- AMY WINEHOUSE 12) 9, WORRIEDABOUTRAY-HOQSERS (4) 10,GIV£rnDYOU- EVEFEAT, SEAN PAUL (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZGORlČKEGAVPtRAN- VIADOKRESUN IZOCIVOČI-CAF IVOi smoimm .PUČEU CARPEDIEM .OAN- (6) dosti. kaj jih je žalostilo. kako soseoblačih in s čim hranili. Vse takšne reči sluhnili pa ji boste lahko v torek ob 9,15 na valovih Radia Celje. MONIKAI--- 4. BAIlABAItABAJlA-MANCAŠPIK(2) 5. ŠKODASANJ-UBIOO (&) 6. KDOKOMUDA-VlCTOar (4) 7. NAROBETON-ANDRAŽHRIBAR (1| 8. KAKO VEŠ?-VIENIA (3) 9. lEPDANZASMRT-DANO (4) 10 PRIZNAJ- STEFFY&DONALDTRUMPET (1) lAZATUJC LESTVICO: COUNTING DOWN THEDAYS-SUNR^AKZ FT. ANDREA KtniON DESTINATION CALABRIA-ALEX GAUDINO FT CRYSTAL WATERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO; AMOR,AMOR-ŽANA SANJE IN JAZ-PUPPET2 Valerija Slapar. Veliko sirjeSÖ, Zklanlmost Vanja Krepi, Pohorska 78b, Maribor asš ZKPRTVS, r 1, BODEČANEŽA-ANS. GOLTE (6) 2, IZGUBUENAUUBE^-VIGRED (5) 3, NAŠASlOVeAlA-MODRLJANI (3) 4, RAZB0JNIKGU2J- Peter na Kitajskem 5.00 Začetek Jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop,7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8,00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, 11.00 Kulmrni mozaik, 12.00 Novice, 12,20 Portret tedna, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klid, 14,00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Lepi Dasa, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23,00 Dobra Godba, 24,00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Magda Ocvirk) ČETRTEK, 9. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6,45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10,15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19,15 Visoki C s Katjo Žol-gar. 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Sora) Naš filmski kritik Peter Zupane se te dni mudi na potovanju po KiujskL Pravi, da uživa. da pa že pogreša radijski eter in razmišlja o novih vstopnih geslih v oddajo Filmsko platno. Družbo vam bo znova delal 15. avgusta ob 16.20 v oddaji namenjeni ljubite- ljem fihnske umetnosti. Si je Peter ogledal Harryja Potterja v kitajščini? Vse ga bomo izprašali, še prej pa seveda dobrodošli v Filmskem platnu že to sredo, ko vas bomo povabili k ogledu filmov Divji valovi, Zlom in Transformer ji. Sandra iz Luna v studio Radia Celje fi^^tž l>ETEK. 10. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavname-lodijatedna,6.0D Poročilo OKC, 6.15Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvestervakciji, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12,15 Odpetka do petka, 14,00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Spori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Fe^valjada, 19,00 Novice, 19.15 Vroče z Anžgem Dežanom - Andrea Virkžerdin, 23,00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Sora) Sandra Cater je bila na dopustu v Lunu. Nekateri smo se vprašali, kje je Lun, a imamo v uredništvu tudi poznavalce, ki so takoj pojasnili, da je to na otoku Pagu. Njena hčerka Laiu-a je na razglednice svojim prijateljicam zapisala: »Tu je super fajn, nikjer nikogar,« Sandra nam je podrobneje pojasnila svoje dopustovanje. »V družbi sorodnikov in sosedov smo sleherni dan pripravili poletno žurko pod oljko (žar dobrote, primorsko vino, vsak dan sveža hobotni-čina solata - naši moški so v 14 dneh ulovili približno 20 hobotnic). Z ladjico smo en dan skočili do Raba. enkrat smo bili tudi v mestu Pag, Skratka, naš dopust je ponavadi mešanica pisane morske kuÜnarike, lenar-jenja, branja knjig, krajših izletov po okoliških krajih in obilnega namakanja v vodi. Že sedmo leto smo letovali v istem kraju, zato so nas domačim že skoraj vzeli za svoje, Moje najljubše doživetje je kopanje in plavanje v zgodnjih jutranjih urah. Ponavadi sem plavala že ob 5.30 uri. Užitek na kvadrat, ko je morje mirno in voljno kot olje,« Sandra Čater je vaša torkova gostiteljica in ob 18. uri pripravlja kviz Ni vse zafrkancija, je še znanje. In tudi kvizu je pridala poletno osvežitev z zanimivimi nagradami. Prav tako skrbi, da vam zastavljamo prepro-- Št. 61 - 3. avgust 2007 Sandra s hčera Laura sta in zanimiva vprašanja, vezana tudi na poletne dogodivščine in počitniške avantiu'e. Pridružite se nam v torek ob 18. uii in doži-vite skupaj z nami prijetne trenutke zabave in sprostitve. II Hill 25 Uživam življenje, vsaic dan, do maicsimuma! Igor Jelen je že 27 let umetniški vodja Plesnega teatra Igen iz Celja. Te dni se vrača iz New Yorka, kjer je doživela velik uspeh premiera njegove predstave Hiša 22. V začetku arausta sledi Velika Britanija, Gotska... Ljubitelj sladkarij, sonca, morja, potovanj, mode ... vse to je ^or Jelen. Če bi našteli svojih pet najljubših, top stvari v življenju - na katerem mestu bi bila moda? 1- Potovanja, vsaj 20 držav letno. 2. Ples, umetnost, predsta ve... 3. Moda in stylingi 4. Masaža in savna 5. Oblikovanje 6. Notranji inlerieri 7. Kulinarika 8. Nakit in safirji v družbi diamantov 9. Večerja z Madonno 10. V postelji z D&G in še kom ... Ojoj, a ni to že več kot pet stvari!? Hipotetično vprašanje -na obešalniku je oblačilo, ki vam je že od daleč »na kožo pisano«, a je delo neznanega proizvajalca s smešno nizko ceno, na drugem pa visi trendovska kreacija vrhunskega oblikovalca, ki vam je sicer MSMS: IGOR JELEN Pripravila: vlasta cah Zerovnik všeč, ampak niste prepričani, da je prava ... Kaj bi kupili? Brezpogojno obe oblačili. Če bi morali za naslovnico prestižne revije izbrati najlepšo, najbolj svojstveno, skratka naj žensko ... V Sloveniji Iris Mulej, v svetu-vedno Madonna! Katero žensko in moško oblačilo je najbolj seksi in pri katerem sta moda in estetika družno najbolj ustrelili mimo? Spodnje perilo, odlično oblikovano z noro kombinacijo barv, minimalističnimi dodatki ... mmm. Kje sta ustrelili mimo? Poceni slabi kitajski ponaredki, ki bi jih morali prepovedati za prodajo! Je slovenski sindrom vedno bolj baročnih zadnjic v kavbojkah in belih majčk, ki poudarjajo »pnevmatike« okrog pasu ter odkrivajo zamaščene popke, še daleč wiiw.iiowite(lnik.gom ali že blizu ameriške fast-food kulture? Žal vedno bolj blizu, kar je meni zelo nedopadljivo, grozno »nevšeč« ... Rad imam postavne, dokaj visoke in vitke ženske z lepo pričesko, s čudovitim nakitom, z drznim vonjem. Popolno naličene. Urejene. Modne. Konfekcijska številka 36. Kako se vidite čez nekaj let - veseli s pomočjo estetske kirurgije ali veseli z gu- bami in ostalimi vidnimi pojavi »gravitacije«? Čez nekaj let ... Hmmm, bolj mi je všeč živeti vsak trenutek in dan v popolnosti, uživati življenje na maksimumu, to je moje načelo. In če te v tem tempu na zunanjosti kaj zmoti - saj zato pa imamo estetsko kirurgijo! Dve uri stran iz knežjega mesta! Odlična klinika, na Dunaju jo najdete! VlASTA CAH ŽEROVNIK Foto: GREGOR KATIČ BlMhjLco/ do Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 1805 * . ★ . * TEDENSKA . * C * ASTROLOŠKA C ^ NAPOVED Petek, 3. avgust: Priporočljivo se je ukvarjati s konkretnimi opravili, pri delu pa se motivirajte in pokažite čim več strpnosti do ostalih ljudi. Nezaupljivost in črno^e-dost je zelo nepriporočljiva, kajti mimogrede se lahko prenese na druge ljudi, Poiskati je treba kompromis. Izpostavljena bo pozabljivost, pa tudi nenehno hitenje. Zastavili si boste veliko ciljev, nekatere izmed njih pripeljali tudi do srečnega konca. Zaradi vpliva planetov se lahko pojavljajo težave pri vseh zadevah, ki jih žeUmo izsiliti in zanje čas še ni prime- Sobota, 4. avgust: Zelo ugodni aspekti bodo dopoldne, saj bo sprožena energija za dogovarjanje, druženje, umsko delo in prijetno komunikacijo. Zvečer lahko zaradi vstopa Merkurja v Leva naletimo na nesoglasja, če boste dovolj strpni, jih lahko z diplomacijo ugodno rešite. Veliko pozornosti boste namenili na domače, družinsko področje. Nobenih nesoglasij enostavno ne boste prenesli, zato lahko greste v teh dneh za svoj prav tudi z glavo skozi zid. To energijo bo še bolj poudaril večerni vstop Lune v Bika. Nedelja, 5. avgust: Nedelja je odličen dan'za izlete^ druženja s podobno mislečimi ljudmi. Privlačile vas bodo miselno bolj zahtevne debate, izmenjava mnenj, zato si morate organizirati družabno izredno bogat dan. Do posebnega izraza lahko pride originalnost in kreativnost, zato lahko ustvarite tudi kaj zeio lepega- Imeli boste spontan, zračen odnos do življenja, čustva ne bodo igrala tako pomembne vloge, kajti z razumom boste želeli razumeti situacije, v katerih ste. Če boste pravilno aktivirali določene nepravilnosti iz preteklosti, boste dosegli določeno napredovanje, sicer boste to morali narediti jeseni. Ponedeljek, 6. avgust: Višek energije boste usmerjali zelo konstruktivno. Do sebe boste nepopustljivi in zahtevni, prav tak odnos pa boste imeli tudi do ostalih ljudi. Zaradi te^ lahko naletite na odpor. Priporočljivo je, da se zazrete v čustva in občutja drugih. Naučiti se boste morali poslušati. Zaradi kvadrata, ki ga tvori Luna z Neptunom in s Saturnom, boste včasih zasanjani in v mislih daleč od realnega sveta. To je dobro za vse, ki imate kanček umetniškega ali ustvarjalnega talenta in slednje s pridom uporabljate tudi v poslovne namene, sicer se pazite zmot ali celo večjih, usodnih napak. Bolj podrobno se boste zazrli vase, v svoja pričakovanja, v to, kakšne cilje si boste zadali, in velika možnost je, da aktivirate prav v tem kratkem obdobju velike spremembe. Raje boste imeli srce brez besed, kot pa velike besede brez srca. Tbrek, 7, avgust: Zjutraj prestopi Luna v Dvojčka. Občutljiv bo živčni sistem, pomembne besede. Nepopustljivi in brezkompromisni boste. Nujno upoštevajte tudi dioige ljudi, V osebnih in ljubezenskih razmerjih bodo v tem času izpostavljene zmešnjave. Kvadrat med Luno in Venero bo ustvarjal napetosti in težave zlasti rojenim v zemeljskih znamenjih, previdnost pa velja tudi za ostale. Izpostavljena bo bolj tista negativna, agresivna plat. Zaradi vstopa Marsa v Dvojčka pričakujte nenavadne, usodne razplete in zaplete. Razpoloženje lahko niha iz ene skrajnosti v drugo, ob tem pa se lahko odločate za zares vehke spremembe, na katere v preteklosti sploh ne bi pomislih. Sreda, 8. avgust: Dan bo stresen, razum sprt s čustvi, reagirali boste preobčutljivo. Višek energije je treba sproščati z delom. Zelo močan bo vphv tujine, lahko se povsem nepričakovano zgodi, da dobite sporočilo, na katerega ne boste pripravljeni. Predvsem zračna znamenja se bodo na nek način spogledovala s priložnostmi, ki se kažejo v tujini. Odločitev ne bo treba sprejemati v kratkem času, zato namenite veliko energije in moči navezovanju kontaktov. Izogibati se je treba napadalnosti in psihičnim pritiskom. OpozicijaLune in Plutona lahko v določenih trenutkih pov2a'oči lenobno razpoloženj e. Četrtek, 9. avgust: Venera zaradi svoje retrogradne poti spet vstopa v Leva. Aktivirala bo zadevi, s katerima ste se že ukvarjali v preteklih treh mesecih. Merkur in Jupiter bosta popoldne v pozitivnem trigonu. Občutili bomo povečano resnost in odgovornost. Ugoden položaj Lune z Merkurjem, Marsom in Venero vam bo marsikaj olajšal, Astrologinji CORDANA in DOLORES AŠTROLOGiNJA CORDANA gsm 041404935 09014 2443 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gofclana@siol.net www.gordana.5i ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza www.dolores.si Varno z avtom na počitnice Poletje je čas dopustov in množičnih odhajanj na pot, kamor se večina ljudi, tudi Slovencev, še vedno poda z avtomobilom. Na potovanja moramo odriniü spočiti, dobro pripravljeni in prepričani, da so naši avtomobili v brezhibnem stanju in da imamo s sabo vso potrebno dokumentacijo, saj se lahko s tem izognemo marsikateri nepotrebni situaciji ali nezgodi. To med drugim svetuje Ivan Karo, direktor Poslovne enote Celje AMZS d.d. in dodaja še vrsto koristnih nasvetov. Redno pregledujte in vzdnujte svoje vozilo Prvi korak k varni vožnji je tehnični pregled vozila. Natančna ocena stanja vozila zahteva strokovno znanje, izkušnje in opremo in dobro je, da posamezniki oceno stanja vozila vsaj enkrat letno prepustijo strokovnjakom. Drugi korak k varni in ekološki vožnji predstavljata redno servisiranje in vzdrževanje avtomobila, ki voznikom pomagala ohranjati vozilo v tehnični kondiciji. Lastniki vozil lahko tudi sami opra- vijo del ocene stanja vozila z rednim pregledovanjem vozila med in po vožnji, pri čemer si lahko pomagajo z naslednjimi napotki: Med vsakodnevno vožnjo pozorno preverite predvsem: - ah zavore zadovoljivo delujejo. - ali vozilo pri zaviranju zanaša na eno stran in ali cvili-jo zavore, • poslušajte, če so kakšni drugi čudili zvoki, - ali ročna zavora učinkovito deluje. - ali volan trese, - ali vozilo med vožnjo zanaša na eno stran, - ali lahko prestavljate tekoče in brez napora ter ah menjalnik pada iz prestave pri zaviranju z motorjem ali pospeševanju, - ali sklopka preveč »zagrabi« oz. drsi, - ali je razlika v zvoku, ko je vozilo v prostem teku in ko pritisnete na pedal sklopke. Po vožnji odprite pokrov motorja in pustite motor, da teče v prostem teku. Preverite, kako zveni motor in če gladko teče v prostem teku. Poglejte, ali vidite morebitne sledi puščanja hladüne tekočine ali olja in preverite barvo izpušnih phnov. Pregledati je treba motorni prostor - če je masten in umazan, lahko kaže na slabo vzdrževanje ali tehnično okvaro. Preglejte tudi akumulator, hladilnik in ekspanzij-sko posodo ter v mirujočem stanju motorja izvlecite merilno palico za merjenje nivoja olja, da preverite, kakšna je količina olja in ali je olje čisto. Vključite kontakt in preverite splošno stanje zunanjosti - pozicijske luči, žarometi [kratki in dolgi snop), zadnje in zavorne luči, smerne kazalce, hupo, notranjo osvetlitev, ventilator, delovanje klimatske naprave in prezračevanje, brisalce stekla... Pri pregledu karoserije bodite pozorni na pragove, ki so pri večini avtomobilov sestavni del nosilne zgradbe vozila. Če je prag zarjavel, vozilo kaže znake obrabljenosti. Pri pnevmatikah bodite pozorni na možne mehanske poškodbe ter na globino profila. ProfO, manjši od 1,6 milimetra, bistveno zmanjšuje varnost vožnje. Vožnja bo seveda varnejša in prijetnejša, kadar bodo platišča in pnevmatike nepoškodovani, uravnoteženi ter podvozje urejeno z nastavljeno geometrijo v celoti (optika podvozja). Tudi porsche 911 GT2 Porsche ponuja pri s a 911 kar precejšnje število posamej izvedenk. GT2 spada med resnično dirkaške in zato bolj ostre ob drugih, bolj običaj- Lt 911. Sedaj tovarna predstavlja nov GT2, ki ima nekaj večje sprednje odprtine za zajemanje hladilnega zraka. Motor je bolj ah manj znan. To je bencmski šestvaljni bokser z dvema turbinskima polnilnikoma. Pogon se prenaša le na zadnji kolesni par, menjalnik je ročni in 6-stopenjski. Avto tako zmore 390 kW ali 520 KM pri 6.500 vrtljajih v minuü, navora je za 689 Nm med 2.200 in 4.500 vrtljaji. Kot navaja tovarna, zmore cestni dirkainik do 100 km/h pospešiti v 3,7 sekunde, najvišja hitrost naj bi bila 329 km/h. Kot napovedujejo, bo novi GT2 na voljo od novembra. Med zmogljivimi tudi lexus LF-A V razredu velikih, dragih in zmogljivih kupejev je dovolj očitna nemška in italijanska prevlada. Se pa v ta razred s kupejem LF-A podaja tudi Lexus, prestižna japonska hiša v naročju Toyote. Po.sedanjih napovedih bo avto pt^anjal bencinski desetvaljnik V zasnove s 500 KM, kar naj bi zagotavljalo končno hitrost okoli 320 km/h. Avto bodo predstavili na tokijskem avtomobilskem salonu konec oktobra, cena pa seveda še ni znana. Ne pozabite na kontrolo pn-tiska v pnevmatikah in tudi rezervnem kolesu. Poskrbite za veljavno dokumentacijo Redni pregledi in vzdrževanje vozila so le del priprav na varno pot. Lastniki vozil morajo poskrbeti tudi za avtomobilsko zavarovanje in vso potrebno dokumentacijo. Po zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu mora lastnik motornega vozila skleniti zavarovanje pred odgovornostjo zaradi uporabe motornega vozila, saj zavarovanje lastnika motornega vozila ščiti pred morebitnimi finančnimi posledicami prometne nesreče, ki jo je povzročU voznik zavarovanega vozila. Vozniki bodite pozorni tudi na veljavnost prometnega dovoljenja, zelene karte in osebnih dokumentov. Preverite, ali za izbrano državo zadostuje nacionalno vozniško dovoljenje ali pa ta zahteva mednarodno vozniško dovoljenje. Če se na pot odpravljate z vozilom, W ni vaša last. si priskrbite dovoljenje za vožnjo tujega vozila izven meja Republike Slovenije. Lastne osebne dokumente priskrbite hidi otro- Corolla le limuzina Polemika o tem, katera to-k'ama ima v svojem naroč-ajbolje prodajani avto vseh časov, je že znana. Morda v njej ne bo mogla več sodelovati Tbyota, ki je doslej prodala 35 milijonov coroll. To ime je tovarna po novem ohranila zgolj za šti-rivratno izvedenko tega avtomobila nižjega srednjega razreda, medtem ko vse druge imenuje auris. Sedaj se na slovenski trg vozi prenovljena limuzinska corolla. ki je navzven obdržala svojo precej konservativno podobo. Več veselja ponuja prtljažnik, ki meri 450 litrov. V motorni ponudbi so štirje agregati, dva bencinska in dva dizelska. Osnovni bencinski ponuja pri gibni prostornini 1,4 litra 97 KM, 1,6-litrski pa 124 KM. Dizelska ponudba se začenja z 1,4-Ütrskim motorjem. ki ima 90 KM, konča pa z 2,0-üü-skun agregatom, ki zmore ponuditi 126 KM. Letos naj bi pri nas prodali nekako 60 coroll, vozilo pa stane v najcenejši varianti 15.540 evrov prepustHe strokovnjakom. cesti, skrb za brezhibnost vozila kom, za domače živah pa so potrebna potrdila o opravljenem cepljenju in ostala dokumentacijo v zvezi z njihovim zdravstvenim stanjem. Za vse osebe, ki potujejo iz-meje RS. priporočamo dod; vanje z asistenco. Spočiti in dobro pripravljeni Zgolj brezhiben avto in urejena dokumentacija za varno potovanje nista dovolj. Vozniki na pot odrinite spočiti in v dobrem psihofizičnem stanju. Med vožnjo pijte dovolj tekočine (vode) in po potrebi ustavite na urejenem parkirišču, da si odpočijete in da vozilo dobro prezračite. Ne kršite cestno prometnih predpisov, predvsem dovoljene hitrosti, saj hitrost ubija. Na naših in tujih cestah se zgodi vse preveč prometnih nesreč, ki so neredko posledica naše lastne neprevidnosti. kršitve predpisov in nepremišljenosti. Na pot se velja dobro pripraviti in s tem poskrbeti za varnejšo vožnjo. Tudi naš dopust bo lepši, če bomo na cilj prispeli brez težav in nezgod. Opli iz Zastave Kragujevška Zastava, ki se je pri nas še spominjamo pod imenom Crvena zastava, zadnja desetletja tako rekoč životari. Pred časom so začeh izdelovati zastavo 10, kar je oznaka za staro izvedenko fiau punta. Morda se jim zdaj kažejo nekaj boljši časi. Tako naj bi prihodnje leto stekla izdelava Oplove astre classic, se pravi prejšnje izvedenke astre, ki se pri nas (in seveda tudi drugje) dokaj dobro prodaja. Vendar ne gre za veliko količino, saj naj bi do leta 2012 naredili vsega 10 tisoč vozil. Če se bo sodelova-' nje izkazalo za učinkovito, menda pri Oplu razmišljajo, da bi začeli v Kragujevcu sčasoma izdelovati še enega opla. ^ kmmimji^io Mariborska Si, Celfe »el,; r03) 428-62-70 »vww.ovtodelifegne/ner, MERILCI PRrOKA ZRAKA VW,AUDI,SK0DA-1,9TDI KATAUZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE . sedaj na novi lokaciji v Latkovi vasi! 'roJdor, inUčAr, duw^er, t i, oseJpKA'LWzUa^u^skuter («C Št.61-3.aiigusl2007 lili fiiiii 27 itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplečno radijsko čestitka in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM 60LFHI1,9t(liesel,leM]kl996,|»tvraf, odličen, prodam za 3.000 EUR. Telefon 041 772-260, sesa REHAUlTR51,4five, letnik m4,fd«, registriran, prodam za 500 !UR.Tele-(0111)41 506-145. sees CITROEN 0x1,1,letnik 1995,reg.vse leto, prodom zo 500 EUR. Telefon 041 506-145. KIA sporfoge diesel, pno reg. februar 2001, klimo, reduktor, Inox loki, sm priklop, lojio ohranjeno, prodam, cena 7.300 EUR.Telefon 041 264-132.LS62 PEtjGE0T106xn,vodliČRem stanju, prvi lastnik, prodom najboljšemu ponudniku. Telefon 04194M89,04023W)20. CLIO 1,2, srebrne borvo, letnik 2000, prodam. Ceno po dogovoril. Telefon 041 299-513. 3976 MA sončni legi, k. 0. Železno, ugodno prodam komunolno urejeno, zazidljivo pnrtelo, 1400 m\ Telelon 040 514-922. 39S8 UŠKO, zanimivo lokocijo, Hišo, ki se nahaja z vrtom, 95 m'stanovanjske površine, klet 60 m', z dveme garažama, pro-doffl.Telefon (03) 5731-875,031 318-315. L361 ;nepi?eiwičnine J^ -ne reUHtle 3883 ŽALE(, Arja vos. f TRAKTOR Co$e4'4,95km,slroiKki menjalnik, prodom. Telefon 031 506-383. Š557 TRAKTOR Štore 402,Zetor 25-11, priblico išo, vrtno hišo in brunarico, stovbišče 90 m', gospodarsko poslopje 48 m', vrtno hišo približno 20 m^ travnik-dvorišče973 m',zgrojono 1965, zadnjo prenovo 2000, za 116.841,92 EUR oz. 28.000.000 Sn.Telefon 041 708-198. Svetovanje, ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorica pri Šmortnem 57 C. Celje; http:// svetovonjfl.gajba.net. n KUPIM VIKEKD, stanovanje ali hišo, do 25 km iz Celja, lohkoludi zazidljivo parcelo oz. zemljišče za nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon041 397-211. 3469 PARCELOvokolid Žalca, 1.000 do 2.000 m>, lahko oh avtocesti (travnik, gozd), z dovozom, kupim. Telefon 041 807-060. Kranj, 220 I, prodam za 370 EUR. ■mm» l.yni.Mir.niMiinl.OIMln,.dd» Ijena od intersporo. 8ila bi primerna tudi zo gradnjo dvojc-ka. Telefon 031 656-927. ŠS54 TLAKOVCI PODLESNIK seoaj tudi v ljubljani EHOSOSNOstanovanje,vcentni Celja,p» vsem prenovljeno in tokoivseliivo, prodam, ceno 47.000 EUR. Telefon 031 316-124. 3952 CEUL Prodamo no novo opremljeno gorso-njerosMetjo,vindividiialnistanovoni-ski hiši, približno 30 m'površin, prenovljeno 2006, zn 37.500 EUR oz. 8.966.500 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Šmortnem 57 C. Celje; http:// svfltovanie.gaiba.ne!. (EUE, čemer. Prodamo stanovanjsko bivalne prostore z balkonom in kletjo, v štiristanovaniskihiši,prilliqe,približno 60 m'bivalnih površin,goražovliiši, 13 m^ pripadajoče zunanje funkcionolno in no stopmšču,zgrajeno 1965, prenovljeno, za 95:000 EUR oz. 22.765,800 SIT. Telefon 041708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Šmertnem 57 c, Celje; http://svetovo-nje.gajba.net. CEUE. Prodamo dve storajšistonovonji v večstanovonjski hiši v Kovinarski ulici, potrebni prenove, v pritliqu in l.nod-stropju, 54,43 m' in 56,50 m^ za 42.981,13 EURoz. 10.300.000 SIT ter ira ceni 39.642,79 EUR OZ.9.S00.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gortco pri Šmortnem 57 c, Celje; h!tp://svetovanje.goj-ba.net. r DELNO oprHnIjeno enoinpohobno stonovo-nje no Polzeli prodam.Tete(on 041 397-367. p KUPIM GARSONJERO, en noslono- ENOSOBM slonovanje v Žolču prodam. Telefon 051 317-633. azeo CEUE, Hudinjo. Prodam eiusobno stanovanje, 44,5 m', Telefon 041 336-219. Oclvs?ihi%ka pharm Zida f&Kletnenčič Ozkaul.ß, Celje, zaposli dšphmiramga prmmk^ s pravosodnim izpitom Pogoji: - opravljen pravosodni izpit ■ znanje angleškega in nemškega jezika - vozniški izpit B kategorije. Prijavo s kratkim življenjepisom sprejemamo na e-mail naslov pi5arna@zidar-0p.si do 20. 8. 2007. W-W-VJIIHIM POSOJILA Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan norKtop REALIZACIJA TAKOJtM DRVA, ni«ana, dolgo v hlodih in kratko žagano ter smrekove krajnike, z dosto-vo,prodam.Tele{on040211-346. p KUPIM ŽAGAH smrekov les, debelino 30 mm, rob-l)en, kakovostni, zimske sečnje, plačilo ob prevzemu, kupim. Telefon (03) 5772-124,041 743-750 . 3940 KREPITI DO 8 LET za vse zap. far ipokojence do 50 % obremenih doh., store obveznosti niso ovire Krediti tudi na osnovi vozila leasingi. Pridemo tudi "srr tel.:0J/25J-48.26, 041/750-560 i pod. debeline iSchmiitt. Stranice 44, 3206 Stranice. Telefon 03 752-09-B0, 041 B79-2D6. PRODAM vanje kupi por srednjih le!. Golonna takoj.TeleIon041515447. i9i7 CEUE. Več enosobnih in dvosobnih stanovanj, v Celju in okolici, kupim. Telefon 041 708-198. Svetovanje, ivon Andrej Krbovoc. s. p.. Gorico pri Smartnem 57 c, ODDAM OESKEinploh.,siimk.,hn»HKnia, hmške, oreha in lipe, ptodam. Telefon 040 211-341. p SUH«, trdo Im, büket, hrist, ugodno prodom. Ceno po dogovoru. Dosegljiv po telefonu 051 313-578, pipoldon, BUKOVA drvo prodom. Telefon 041 524-351. 395« BUKO« drvo prodom. Telefon 031 174- »EČ proätev, od !5 do 120 kg, .godno prodom, možno dostovo. Telefon 041 263-627. 2645 NESIIKE,grnl«Me,ii.ve,eme,prodoiomo. Winter, Lepoto 55, Celje, telefon (03) 5472J170,041 7634100. 33B2 KAKOVOSTNE pujse,teike od 30 do 140 kg, možno je tudi dostovo, produm.Telefon 041 655-528. S537 NE>IŠKIoviir,mlodlikiirodovuikom,tep-Ijeni, ra^listenl, stori dvu mesece, odK-nih stnršev, prodom. Telefon 04) 966-2S2,5869-29f. ŽZ3» »KAMP»S1r.škoi.Si.uni,n.otoku P.,., oddomokllmotlilroiepočlniške hiške. Telefon 041 736-298. lekoj hišic hjdi neprodoj. Telefon 041 633-721; .™.sunlife.sl.BimTmde,d.o.o,ljub-ljonskoi.BB,N.«mesto. no stonevnnje, bližino AC, KT« prikliu-ček.Telefon031 499-03B. 3920 OtOLlCA Zidro. Po 13.8. »le ugodno oddomoopottmo,70modmorjo.Tele-Ion041440-99B;v™.posluh-hr/vrsl. VŽALCU oddam v nnjem eoesohno sttmove-nitTelefon031 865-201. ai» 'lRAN«odd.j.»»,poiit«ik..onj.p,r agodniceniTelefon 040 245454. 396t lOŽMU pri 2.dru ugodno oddomoport-mnj^jestnoplož^^^^^^^ primemo zo kakšne opokojence, oddo-m..lseostolo|odogovoro.Telefon|03) 5B24^11. 39833984 M'jjLMM PTIKA OKUUSTIČNI I r PREGLEDI Lt VSAK ČETRTEK Smole Nataša s,p. Pniiemova 6, 3000 Ceiie. tel.: 03/548 36 20 Sm NtSNICE, rjavo, gioliaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezpločno dostavo no dom, dobite lahko ludi kletke zo nesnice.Telefon(02)S82-1401. p TELICO limuan, storo 17 mesecev, težb 440 kg, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 612-597. 3862 nUČKO sivko, slaro dva meseca in pol, prodam. Telelon 5718-749, zvečer. ž 237 VEČ brejihsvinj,mye prašičke in plemenskega merjasca prodom. Telefon 03) 871-565. L356 OVCO, ovna, štiri jognjeto, ceno 50 EUR ter tri teiice, težb od 170 do 200 kg, prodam. Telefon 041 480^86. 3339 ZLATE prinošoke, čistokrv.ie mladiče brez rodovniko, svetle barve, prodom. Oddajo 14. avgusta. Telefon 041 472-532. PRODAM posteljo,180-200,dve noGii stole,mizo in rega!prodam.Telefon051 424-303. HiTRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in p ivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. til 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za polleta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tadi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. VsatpeteklSbanniiKHtnlti TK tudi letnik 2007 ^s prilogo TV-OKNO! HiLl II 3000 Celje la hi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROČILNICA Neprsklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC 4o.o, bo podalke uporabljal a sa potrebe naročniške službe Nor ega tednika 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE MVITfl?« BIKCE in teličke, čb, stare mesec in ve^ prodnmJelefonOSI 703-799. 3933 TELICO simenlnlko, brejo v 9. mesecu, prodam. TelefonOSI 214-198, 3946 TELICO slm«ifDlko, brejo 8 mesecev, pro-daDi.Telefon5738-l92. 3945 TELICO simenlnlko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 5739-411. 3944 KRAVO simentalko,teiko, za lakolpro-datn.Telelon04IS9M75. 3949 OVNA. starega 3 leto in tri ovce, prodam. Telefon 041 747-847. 3958 TEUCOsimentalko,biejo,prodam.Telefon 041 269-693. 3955 MLADIČE bunkih koz, z rodovnikom, zelo lepe, ugodno prodam.Telefan 031 605-274, {03) 7491-790. 3965 KRAVO simentolko, molznico, v 8. mesecu brejosti, petega feleta, prodam. Telefon {03)5794-336. 3964 PSIČKA mešanco, starega dva meseto, pro-dam.Telefon031422-^06. 3977 DVE kobili posavki, breji, težki 630 kg, prodam ali menjam za zmno. Telefon 031 709-823. 3982 TEliCO simenlalb, brejo v 9. mesecu, teäo 550 kg, prodam. Telefon 5771-348. PRODAM KOBILO z irelKloiil, brejo in por novih iir, proiloni.Itl.lon031 142-081. 3883 HUCO, 400 ki in dobro vino, projn». Telefon 041 26M41. saei ll!OSEDiokligto potelefono03l 292-501. 39to ZENiniAp VIHO, domače, rdeče in zgonje, prodom. Telefon 041518-I95. 3762 MEŠANO vino prodom. Telefon 5824447. VINO, rdeče in belo, od 0,90 EUR naprej in domači jabolčni in hruškin sok Iz neš-kropljenego sadio, zlata priaianjo, prodam. Telefon 041 720499, (03) 5821-535. 3911 io.Tele- ali mešano, zela ug fon031 59^31, (03)5795-571. 3922 VEČ nakladolk sladkega seno in otavopro-dam.Te1efon03l 679-802. 3932 VINO, m«ano. belo in buteljčno, vrhunska kakovost, prodam. Telefon 041 214-950. Š563 laOlodličnegacvickainlBOIbkovostne-go belega vinn iz dolenjskega vinorodnega okoliša prodam po ugodni ceni. Telefon 041 869-576. p KUPIM 1,5 kg in mladega domačega petelina, okolica Šentjurja, kiipim.Telefon 5795-214,041 758084. p 1-14-14. EURO MEDIA ZAPOSLUJE! ) DNEVNEGA ČASOPISA ZAPOSLIMO ORGANlZATORJE-DOSTAVUALCe-S.P., NA PODROČJU CELOTNE 5 CELJE In VELENJE s širšo okolico ZmSUMOnt i.piie«jiAq..Romo,RimikeToplkein G>liver,DolpriHroslniko.Ielelon04l 322-B89-AGMNemet,d.o.o.,Sedraž3, 32701iiško L369 ZAFDSliUDkohoijoiodelovmsIovmriliin pireriji Agoo Romo, Rimske loplico in G>liver,D.lprillroslniko.Ielelo>04l 322«9.AG«Nomee,d.o.o.,Sedioi3, 3270ljiško L350 Zaposlimo 4 osebe za pomožna dela v skladišču in za razvoz materiala po gradbiščih. Pisne ponudbe pošljite na: KAC, d.o.o., Sernčeva 10, Celje, ali nas pokličite na tel, št. 03/42-84-604 ZAP05LIM0 kuharja oziroma kuharico za delo v kuhinji. Gostilna (atar, s. p., Morijo Gradec 34,3270 Lošktelefon 103)734^680. l357 PIZSRIA Taurus, Miron Kojlno, s. p., leveč 40, Petrovče ponuja delo ženski za pomoč v kuhinji. Delovni čas od 8. do 15. ure, nedelja prosto. Telefon 031714-990. ] Zfluponje, ki je ljubezen povrnila že več kot 10,000 osebam, posreduje za vsa starostno obdobja, brezpločno zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 S05495. Leopold Orešnik s, p.. Dolenja vfls 85, Prebold. n zaposlimo moškega za delo v skladišču, prodajo na terenu, razvoz blaga. Pogoji: voznišici izpit B-ka-tegorije, IV. ali V. stopnja Zaželene izkušnje v prodaji. Prošnje s kratkim opisom in pripisom telefonske številke pošljite na naslov: Income, tVlarko Novak s.p„ Rimska cesta 2 a, 3270 Laško (posredništvo za Drogo Kolirv skod. d.), do 10. 8. 2007. VCEUUre. aUNI privatnik, 39 let, usp««i, želi prijateljico svojih let zo lesmi zvezo. Agencija Alon, telefon 041 248-647, www.supe- ralflii.si. 3821 30.000 posrsdovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu «klenjenih z naio pornoilo. Letos kaže, da jih bo Š0 več. Zenftna oosredo-valnica za vse generacije. Zaupanje, Doterja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 49S, 031 836 378 Esmna oosi hooorome oli redoe zopo&liNe. Itkhn Ml 747-126. Iorro,yo7,».kh 0].. 32,3 io*.n.lok.iio/id.Zobl.ooi!koš.ie. Phoe prijove 00 noslov: lolegros, d. 0.0., Uohoitovo5,Col|o. TArOSUniImpolKnodoklo.sfoTonlltJo 30 lel,zodolovbistroio. Nudim ii sobo. lololoo 041 477-572. Aodreiofcloo-šek,s.p.,Lol(ovicol45,ŠoštDnj, 3974 ÜRE1EN0 osobo zoposlimo zo dioomično dolovogloševooiuiokomeraoILSediiii izdekik, d. O.O., Kidričevo ulico 38,3000 Coli.,loliioo|031424.2IS6. 3B7B zmiSLlllOi|»o|.»oiku vozil Škodi. Po. go|: pozuDvDnle rezennili dolov, 5. slopnio izobmzhe. RO . SO, d. 0.0., SkoletDvo 13, Celje. IZDEIUJEUO prolekte stooovoolskib bii, gospodorskib io poslovoib objektov io podoboo.Toleloo|03|lll04-l«2,031 393-510. «IS-Projektiro. jo, Aotoo Sli-niäo,s.p.,Gobroviclo,3241 Podplol. NAIIEDI»>nlSprolsojevoloke5AII,UI. brolov0ob,olioikovl3,Hudi.j.,C.lj., leleluo (041)629.^44, (03) 5414.311. Distribucija tiskanih medijev S1REL0 strelovodov.Jože Kline, s, p.,Gledališki trg 7, (elje, telefon 041 736-229.3073 KAKOVOSTNO in jio zeio ugodnih cenah izdel(ijeniadeinitfasade.M3Grod,d.o. o, Gosposvetska 3, (elje, telefon 041 771-ID4. 384Ö GRADinUI. pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in hojlerjezo centralno ogrevanje. Goroncijo pec1 je S let. Anion Aplenc,s.p.,Ptekoiie29o,Škofjavas, telefon541-5011,041 531-976. 3956 iiinim.ra{liocelje.coin BttjSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 24.7.: AnetaGLUVlČiz Celja - dečka. Simona JANČIČ z Ljubečne - dečka, Jolanda CMOK iz Celja - dečka. 25. 7.: Andreja LONČAR z Gomilskega - dečka, Dragica JELEN iz Uškega - deklico, Uršula BRILEJ iz Gorice pri Slivnici - dečka, Sabina ŠEŠKO12 Celja - dečka, 26.7.: Tanja ZORKO iz Uš-ke|a - dečka. Jožica TKAVC iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Nina BOŽNIK iz Nove Cerkve - deklico. Olena PETROVA iz Celja - deklico. Doroteja KITAK iz Rogatca - deklico, Janja VIDENSEK iz Šmartne-ga v Rožni dolini - deklico. 27. 7.: Katja ZAGORIČNIK iz Braslovč - deklico. Dragica PLANKO iz Dobja pri Planini - deklico, Polonca GLO-JEK iz Šmartnega ob Paki -deklico, Katarina ČOLOViC iz Šentjurja - dečka, Ksenija TEPEJ ŠPiTAL iz Velenja - dečka. 28. 7.: Andreja VRANC iz Nove Cerkve - deklico, Urška PRIVŠEK iz Celja - deklico, 29. 7.: Samira DRAGANO-VIČ iz Celja - deklico, Brigi-ta GORIŠEK iz Štor - dečka, Leonida PERČIČ iz Kozja -deklico, Ksenija KOVŠE iz Vitanja - deklico, Katja ŽOHAR iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka, Aleksandra ZORIČ iz Zabukovice - dečka 30. 7.: Teja ZAKELŠEK Iz Štor - dečka, Lidija GROBEL-ŠEK iz Celja - deklico. Celje Umrli so: Viktor MEDVED iz Celja, 77 let, Erna Ivana TOPLAK iz Celja, 83 let. gPOTOKE Celje Poročili so se: Marjan GOBEC iz Štor in Polona MERNIK. oba iz Celja, Andrej LEMEŽ in Nataša BOŽIČ, oba iz Velenja. Velenje Poročili so se: Janez SEVČNIKAR iz Šmartnega ob Paki in Leonela OMER-ČEHAJIČ iz Velenja. Grega SOPOTNIK iz Velenja in Tina RAMS AK iz Paškega Koz-jaka. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA KOSABERJA iz Celja (3.8.1929-20.7.2007) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, članom ZŠAM ter sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče in slovo na zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebnima službama Raj in Veking, gospodu župniku iz cerkve sv. Duha, kolektivu Cinkarne in še posebej osebju Doma ob Savinji za veliko mero topline in potrpežljivosti. Žena Pepca, hčerka Stanka in vnukinja Rosana z Damjanom v imenu vsega sorodstva Luč je izginila v temi in z njo ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili. ZAHVALA Po težki, a neizprosni bolezni nas je v 70. letu zapustü dragi mož, oče, stari ate, dedi, brat in stric STANISLAV KRIVEC iz Lindeka 19, Frankolovo (1937-2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v času njegove bolezni kakor koli pomagali. Posebej se zahvaljujemo bolnišnici Slovenj Gradec, Zdravstvenemu domu Vojnik ter sestram Nevenki, Alenki in Klari, Zahvaljujemo se vsem, ki ste izrazili pisna in ustna sožalja, ga pospremili na njegovi zadnji poil ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala patru Branku za reden obisk na domu in lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke od odprtem grobu in v cerkvi, pihalcem za odigrane žalostinke, gospe Albini za besede slovesa in pogrebni službi Raj. Hvala tudi kolektivu Celjskih mesnin ter K-2 Trade, Mi-Rata in SGA Slovenske Konjice. Vsi njegovi Franc LAZNIK iz Pongraca, 84 let. Stanislav KRIVEC iz Lindeka, 70 let, Alojzij BRD-NIK iz Celja, 80 let, Darja JERNEJC iz Celja, 30 let, Ignac SIVEC iz Celja, 86 let, Martin TOFANT iz Celja, 91 let, Zofija MARUŠA iz Celja, 78 let. Velenje Umrli so: Anton VRHOV-NIK iz Šoštanja, 69 let, Marija RAZBORNIK iz Velenja, 80 let. ; CENI ENA paprika 0,8-2 grozdje rdeče 3 ; CELJSKI paradižnik 0.^2.6 grenivke 1.7 [ TRŽNICI petersiu 4 hruške 1.5-2.4 pesa 1-1,2 jabolka 0.89-!,4 ZELENJAVA por 2.5-3.5 jagode 34 bučke 0.5-1 reükev črna 2 k1vi 3,5 bučno oue 2.m radic 2 oinje 1.6 blitva 2-2.5 solata glavnata 1,4-2 5 lubenice 0,7-0,99 cvetaca 2-2,9 endivija 2-3 limone 1-5 čebula " 1.5-1,7 berivka 3 mareuce 2,m.5 česen 56 špinača 3 maune 8 fižol v zrnju 1,7-5 2eue presno 0.7-1 borovnice nzol stbocji 1,h5 kislo zeue 1,67 orehi jedrca &8 jajčevci 1-2 zelena 3 slive suhe 25 koleraba 2 SADJE nektarine korenje l-u ananas . 2-2,9 GOZDNI SADEŽI krompir 0,6-1,7 banane 1,1-15 borovnice 8 kumare 0507 breskve 1-2 gobe suhe 10 dag 5-10 kumare male 1.2-1,5 robide 4 Sampinjoni 2,5-3 ohrovt 1,^2 grozdje belo 2,5-3,8 lisičke 15-20 Iznenada ustavilo se je tvoje dobro srce, u trenutku postala prazno je vse, v nas pa seje naseüla globoka boleüna, saj za vedno smo izgubiU te, a pozabil te ne bo nihče. V SPOMIN 7. avgusta bo minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi sin, partner, ati, brat in botrček TOMI PERC {4.8.1979-7.8.2006) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Mateja in sin Tadej Čeprav si ti od nas odšel, med nami večno boš živel, v spominu, v sirih naših si, dokler ne sniderrw se vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka SREČKA OPRESNIKA iz Trobnega Dola 40 a, Šentrupert (16.5.1948-24.7.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti in z nami delili trenuü temi DVD-projekdja RAZSTAVE Gorenje Velenje servis - avla L nadstropja: razstava Ljudje brez maske avtorice Nataše Müller, do 31.8, Galerija sodobne mnetnosti Celje: razstava del iz stalne umetniške zbirke Centra sodobnih um&nosäCe^ehcäjske regije, do 16. 9. Galerija sodobne umetnosü Celje -Galerija Hodnik: UrošAcman in Nataša Košmeri: Polaroidi, do 12.8. Likovni salon Celje: Nika Auton več-raedijska postavitev/ multimedia exhibition, do 31,8, Galerija Železarskega muzeja Teharje: Pozabljena železnica, razstava starih dokumentov in rmčrtov o železniški progi Sedraž-Rimske Toplice, do 10.9., ter razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in o vlogi Jakoba Aljaža, do 30. 9. Muzej novejše zgodovine Celje: Ar-pad Salomon: Ekshbrisi in male grafike; Herman Cater. Fotografije Dotiki svetlobe; Branko Dobrave: Spomini na Celjski narodnozabavni ansambel Dobri znanci ob 50-letnici., do 26,8. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Žička kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob, do 30.9, Galerfla Volk: prodajna razstava IX. Poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Ceije skozi čas, do 31,8, Galerija Račka; razsUva Vstop prost 8 (Seksvmesm) Društva likovnih umetnikov Celje z gosti iz mjine in Slovenije, do 31.8. Galerija MikCelje: likovna dela (slike) Andreja Znpanca iz Velenja, do 6. 9. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava nagraj enih likovnih del 12. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz avtoijeu do 20 leta iz 46 držav vseh kontinentov, do 31. 8. 2007. Zgodovinski arhivCelje: Žička kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob, do 3D. 9. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejenavke-ramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke. Pokrajinski muzej Celje - lapida-rij: Gumbi iz zbirke franca Pajtleija, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Ta^aiia Badavinac, do oktobra 2007. Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schützovih glazur, avtorica razstave RolandaFugger Germadnik, do oktobra 2007. STALNE RAZSTAVE USTVARJALNI PRISTAN -Prešernova 11 Počitniški ustvarjahii dopoldnevi v Ustvarjalnem pristanu. Otroci, ki žeUte ustvaijalno preživeti dopoldne, se lahko oglasite v Ustvaijalnem pristanu. Delavnice bodo; 6. do 10. 8. in 20. do 24. 8. 2007 od 10.00 do 14.00 Informacije in prijave na tel. št. 03 5442 706 in 031 674 784 ali v Ustvarjalnem pristanu. šmotlii Petekob 20.00 Odprtje razstave izdelkov Poem ex-pres Sreda ob 19.00 Magične kretoje-predstavitev Društva za duhovnost Orlov dan Ponedeljek. 6.8.: Kopanje v Aqualu- Torek, 7.8.: Plezanje na Vranskem Sreda, 8.8.: Obisk adrenalinskega parka Biosfera v Lj ubij ani Četrtek, 9.8.: Kopanje v Termah Ptuj Petek, 10.8.: Kopanje v Aqua Romi VeC informacij dobite na 733-87-44, 051-425-953. Pokrajmski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umemostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M, Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schützovih glazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Knjižnica Gimnazije Celje^^enter: likovna dela dijakov imietniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzq novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo braM, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Itemer-je. restavracija na celjski železniški postaji. Celeiapark Celje in glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Ceršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev Galerija Osk^a Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik J^udo/faSpoTizta na temo Celjski novitednik športni park Šentjur Petekob 16.00 Mehanski bik (nagrade za najboljše) Petekob 17.00 Turnir v malem nogometu na milnici Petek ob 20.00 Stand iip comedy - B&B show (ob bazenu) Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15, do 17. ure. Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski: vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17. do 19. ure, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5. Šentjur. PUINIMSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: 12. avgusta na Mangart, 2677 m. S postajališča ob celjski Glaziji odpotujemo z naročenim avtobusom ob 4.00. Prijavimo se v Društveni pisarni na Staneto-vi20. www.novitediiik.com KREATIVNE POČITNICE Od 20,8- do 31.8. med 10.00 in 23.00 bo še drugi del brezplačnih ustvarjalnih delavnic. Prijave na info@mc-celje.si V okviruEvropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalnem nivoju objavljamo Natečaje pravični družbi naproti (nagradni sklad 3000 EUR) v treh kategorij ah: 1. Fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo 2. Natečaj za najboljše literarno delo 3. Natečaj za literarno, likovno in dn^o umetnost Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celje.sLProgramdebo financirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. jnfp pisarna: neflks - indeks nefonnalnih izobraževanj. kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do interneta. Več infb: www.mc-celje.si 03/490-87-40 in 040-756-009 tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUDSuperstar-pIes: torek ob 15,30-VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14, in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: če-tnekobl9. uri. društvo rbeionalna vakna hiša Telefon 492-63-56 društvo sos telefon za ženske in otroke-žrtve nasiua 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si društvo ozara ceue pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3. Celje, tel.: 03 492 57 50. center za pomoc na domu Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 Sentceleia Slovensko združenje za duševno zdravje -pomoč pri socialni in psihološki rehabiUtaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov ü:g3,Celje Tfelefon 03 428-8890, 428-8892 zavod vir, dnevni center za pomoč odvisnim Telefon 490 00 24, 031 288 827 slovensko društvo hospic območni odbor ceue Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju: Malgajeva4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Podjetje NT&RC,d4).o. Direktor Srečko Srot Podj etj e opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190. fax: (03) 5441032, Novi tednikizhajavsaktorekin petek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1.25 EUR (299,55 SIT). Ikjnica:TeaPodpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakdjskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rt Samo- Tisk; Delo. d.d.. Tiskarsko sredižče, D , direktor Ivo Oman- Novi tednik sodi med proizvode, zj katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček PungerCič. Propaganda: Vojko Grabar, Ziatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Ifelefbn: (03)42 25 190 fee (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti; agenclja@nt-rc.si ZARAZV|DRILO Nagradna križanka POMOČ: ORIAOA-grška drevesna nimfa, GRIF-bajeslovni krilati iev, SIESTA- Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v opüki Salobir 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega in dve vstopnici za kopanje na celjskem bazenu 3. - 5. nagrada: 3-urna vstopnica za kopanje v Termah Olimia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 300Ö Celje do četrtka, 9. avgusta 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 27, julija 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 59 Vodoravno: SPORA, TERACO, RTIČ, GA. MARSEILLE, PRDA, DEE, PREPOKA, OBOD, SPREVOD, ČEBELAR, TRUMA, NF, RAL, LI, RESA, SER, GROMOT, EG, RAKVAR, ATA, ŠOP, TRINOM, AERO, IVANlC, CVEK, SUK, COLO, ECO, ČISTKA. ARIJ, KOZA, ARAP, IN PONOČI, KOLK, AUEHIN, REN, AGA, ANISTON, OKVARA. Geslo: Najpomembnejša francoska luka. izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir, prejme: Milena Tepež, Zadobrova 72 a, 3211 Škofja vas. 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega in dve vstopnici za kopanje na celjskem bazenu, prejme: Marija Krajnc, Brstnik 11, 3270 Laško. Ime in priimek: Naslov: poiitek, SLON-elefant, STILLER-Svedski režiser (Mauritz) 3. - 5. nagrado - 3-urno vstopnico za kopanje v Termah Olimia, prejmejo; Ida Žlender, Lesično 50, 3261 Lesično, Simona Rebevšek, Miklošičeva 2, 3000 Celje in Minka Hladin, Kuharjeva 3, 3320 Velenje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Presenečeni boste, ko boste ugotovili, da se s prijateljem povsem ujemate v nekate-' rih pogledih na življenje, zlasti i; ljubezni. IzkoriJtite priložnost. ki se vam ponuja, saj imate presneto lepe možnosti za uspeh. Oru Delovna vnema in elan v vas bosta pošteno naraščala, tako da se boste loäli tudi tistih poslov, ki so se vam še pred kratkim zdeli preveč komplicirani. izkoristite ugoden trenutek in ne bo vam žal. Ona: Sodelavcem ne razkazujte svojega zmagoslavja, ker se v neki zadevi vaša predvi-devanjane bodopotrdila. Spravo mero skwmnosti se vam bodo odprla tudi tista vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta. On: Nekdo bo poskusil zvoii-ä krivdo na vaša ratnena. Od vas zavisi, aä mu boste to tudi pustili. Pazite se nizkih udarcev in skušajte stvari postaviti na pravo mesto. Bodite previdni in ne stopajte na majava tla. DVOJČKA Ona: Trikrat premislite, preden se dokonAw odločite, saj potem ne bo šlo vse tako gladko. kot bi želeli. Eno so načrti, drugo pa je kruta realnost. Poglejte resnici v oči in se sprijaznite z dejstvi. On: Ne razmišljajte toliko o globini in pomenu, nekega prijateljstva, ampak živite raje tako, kol vam narekuje srce. Nas-promik, ki vam greru življenje, yas samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegli cilj. RAK ^ Ona: Nobena skrajnost ni dobra. Ne prenagUte se, vendar vam lahko predolgo oklevanje škoduje v isti meri. Ponudila se vam bo priložnost, zato jo poskušajte izkoristiä. In spet bo vse po starem. On: S pretiravanjem lahko preslepite nuirsikoga, vendarneti-stega, ki vas pozna že od ranega otroštva. Raje odkrijte srce in težave, saj boste tako kmalu opazili, da ste i; svojih stiskah use prej kot osamljeni. «v fe Ona: Vsi misUjo, da ste ravnali naivTVD, vi pa dobro veste, da ni tako, saj poznate resnične rezultate svojega ravnanja, ki pa so use prej kot majhni. Uživajte sadove svojega dela in si odpočijte - zaslužili ste si! On: Spet se boste znašli v situaciji. ko se ne boste mogli odločiti za pravo pot. Nasvet bo prišel z najmanj pričakovanega konca, vendar ne bo zato nič manj dobrodošel. Pokažite vsaj kanček hvaležnosti! ' DEVICA ^ Ona: Doživeli boste nenavadno srečanje, ki bo prineslo trajnejšo zvezo. A bodite previdni in se ne predajajte vihravim čustvom. ki so vas že toUkokrat pustila na cedilu. Mogoče je ravno tokrat tisto pravo? On: Neka oseba vas nestrpno pričakuje, zato je ne pustite predolgo čakati, če nočete os-tatipraznih rok. Imate lepo priložnost, da končno stvari postavite na pravo mesto, zato jo izkoristite. Obrestovalo se bo! Ona: Trezna presoja situacije na poslovnem področju vam bo omogočila prednost pred tekmeci, kar boste uspeli izkoristiti v osebni prid. Prihaja čas. ko vam bodo uspevale najbolj zapletene kombinacije. On: Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da komur ni mogoče svetovati, temu ni mo-gočepomagati. Nikarsineoči-tajte, saj ste poskusili prav vse, kar je v vaši moči In na nek način celo veliko več... Ona: Ne spuščajte se v nikakršne posle, investicija se zagotovo ne bo obrestovala. Raje počakajte na boljše čase, ki bodo vsekakor prišli. V poslu je prav tako kot v ljubezni: kdor se prehitro zaleti, ga glava boli! On: Začeli boste uresničevati svoje ljubezenske načrte v povezavi z osebo, ki vam je zadnje čase v veliki meri spremenila življenje. Uspelo vam bo celo bolje, kot mislite! STRELEC ^ Ona: Svoj trud boste vložili v nekaj, za kar niste povsem prepričani, da je tisto pravo. Ali ne bi še malo počakali na ugodnejšo priložnost, ki bo vsekakor prišla? Rajši izkoristite vikend za temeljit počitek. On: Ne zaupajte človeku, ki ga poznate še^ zelo kratek čas. saj ne morete zanesljivo vedeti, kakšni so njegovi pravi nameni. Seveda to ne pomeni, da mu ne smete prav ničesar verjeli: tudi zaupanje je potrebno! KOZOROG jg^ Ona: Povsem nepričakovano se boste znašli v središču pozornosti prijateljev in partnerja, ki dejansiio tudi pripravlja to presenečenje. Najprej vam bo nekoliko nerodno, a se boste kar hitro privadili. On: Ne spuščajte se v avanture, ker si boste nal