stev. 18 Ptuj, 17. maja 1957 i>tnik x. Glasilo SZDL ptujskega o^ja — Uprava In urednižtvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, IÍB Ptuj êtev 643-T-206 — Ure- juje uredniákl odbor — Odgovorni urednik Anton Ввшпап — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska Uskama — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Na okrajnih konferencah v ptujskem okraju z volitvami de- legatov za kongres delavskih svetov 25. junija t. 1, v Beogra- du so bili izvoljeni kot delega- ti: v Tovarni gliniee in alumi- ja v Kidričevem IVAN VEBLE, v kmelijsko-gospodarski stroki FR.\NC KOSI IN IVAN KO- LENKO, v rflznih strokah FRANC 2INKO IN IGNAC RASL, v obrti in komunali MI- HA VIDOVIC, v trgovinsko-go- stinski stroki VIKTOR KRANJC in v industrijsko in rudarski stroki pa VINKO iDOLENC. Imenovani so dobili na volitvah večino glasov. Skupno je kandi- diralo v vseh strokah 17 kandi- datov, od katerih so dobili izvo- ljeni 262 glasov, ostali pa 113 glasov. Pred volitvami so bii; po pod- jetjih predvolilni eestâniki z re- ferati in razpravami, ki so po- kazale na težave od začetka de- lavskega samoupravijat^a t. j. od 1950. leta dalje največ za- radi novosti takega upravljanja in neizkušenosti kolektivov iri zarad: takratnega administraitiv- nega sistema upravljanja v go- spodarstvi!. Sedaj Po par letih se je v organih samoupravlja- nja in kolektivih že zakoreni- nála zavest, da je delavsko sa- moupraivljanje potrebno in splošno koristna stvar. Na pred- volilnih sestankih so zato de- lavci zelo jasno in odločno po- vedali, da pričakujejo v bodoče od svojih organov mnogo več praktičnih rezultatov, ker so prepričani, da bi biüo možno sto- riti več ne glede na številne objektivne težave. Anketa v Ki- dfTiičevem, je n. pr. poikazaila. da se tamka.iišnji delavc; zelo zani- maijo za delavsko samoupravlja- nje. Ob tesnem sodelovanju s ko- lekitávom bo njiho.\:'emu in mair- siikateremu dejavskemu svetu in upravnemu odboru mogoče do- seči nove izkušnje, kolektivu pa še večjo politično in gospodar- sko razgledanost in pogum, M ga pri delavskih svetih in upravnih odborih pogrešajo. mnogih predvolilnih se- st? ß^^i so tudi govorili o vpra- šanjih vzgoje in izobraževdinja delavskih svetov, o sodelovanju članov delavskih svetov v orga- nih ljudskega odbora in druž- benega upravljanja ,o strokovni vzgoji delavcev in o drugih pe- rečih pmblemih. Na skoraj vseh sesfedinjkSh brez izjeme so se navzoči izražali, da je sedanji zakon o delavsikem samoupravljanju zastarel in da bo moral kongres nakazati smer- nice za korenite spremembe in dopolnitve ter da bo moral kon- gres zavzeti stalii^če do finanč- nih odno^sov v podjetjih in za- htevati širSo materialno osno- vo. Organi delavskega samo- upravljanja pričakujejo večjo sprostitev svojih vezanih rok glede urejanja tarifnih vpra- šanj, delitve dobička in izkori- ščanja fondov podjetja. Po mnenju udeležence^' na predvolilnih zborovanjih bi bi- lo potrebno v bodoče srxremendti oziroona dopolniftìi delo deilav- sMh svetov in u|>ra.vnih odbo- rov zlasti tam, kjer so se ukvarjali z inailenJoostmi in kjer so večšno vpraéanj sami reče- veü, 2i,iano je, da se ponetood občinski ljudski odbori in oba zbora OL.O Ptuj temeljito pri- pravijo na seje med drugim tudi s tem, da rucfCjejo odbornikom izviLečke iz sejnega materiala, da se ti lahko pripravijo na raz- prave o vseh v-pražanjih. Tako so že delali v Kidričevem '^n Majšperku pri sklice\ranju sej delavskih svetov in \"5е kaže, da bodo morali njihovemu zgle- du slediti tudi dnagod. Novoizvoljeni delegati zri kon- gres dela\'«kih svetov v Beogra- du so obljubili, da bodo pred in po kongresu pomagali delav- skim svetom in upravnim odbo- rom v podjetjih vseh strok od- pravljati napake in pomanjklji- vosti ùi so trdno prepričani, da bodo prinesli s kongresa med delovne kolektive niarsiikaj \'T,podbudnega in köristnegia in jim tudi zaigotavljajo, da bodo tudi po kongresu radi prišL v podjetja ixa posvete in razgovo- re s člani kolektivov in dela.v- skih svetov. Ptujski letalci za Dan mladosti v času, ko hitijo iz vseh kra- jev naše socialističrbe domovine štafete mladosti pi'oti središču republike — Beogradu, noseč borbene pozdrave in prisrčne pozdrave našemu predsedniku tov. Titu, se tudi ptujsiki letalci skrbno pxripravljajo, kako bi najlepše proslavili ta veliki dan. Dan mladosti je za letalce naj- večji ptraznik, saj so v njenih vrstah večinoma mladi üjudje — polni zdravja in življenja. Tem bolj svečanosti in radosti poln je ta dan, ker se skoraj istočasno praznuje tudi obletnica oz. dan Jugoslovanskega vojne- ga let^etva, prav posebno pa rojstni dain tov. Tita. Naši najmlajši pionir j i-mode- larji So izbrali ta dan za I. Okrajni modelarski zlet. To bo manifestacija najmlajših kril, manifestacija bodočih pilotov, konstruktorjev in padalcev. Da pa bi slavnoet bila čim bolj pe- stra, se jim bodo pridružili tudi padalci, jadrailci in motorni pi- loti. Mladina iPtuja in okolice — pridružite se nam, da proslavi- mo 25. maj čim veličastnejše, saj to je naš praznik — prazaiifc m'liadine. P. iEl. med Železničarji na kongresu v Reki je začel 11. t. m. med- narodni kongres železničarjev esperantistov, ki bo končal 18. maja in se ga je udeležilo okd^i 500 delegatov in gostov iz 12 dr- žav. Na ta kongres so prišli tu- di delegati iz Madžarske, Bolga- rije in Poljske. Referati na kongresu, po- zdravni govori delegatov, raz- prave in sklepi po delu v sekci- jah so pokazali, da postaja espe- ranto živ mednarodni jeziik spo- razimievanje med delovnimi ljudmi vseh strani sveta in da je Jugoslavija tudi za razvoj te- ga jeziika toliiko storila, da ji je kongres izrekel priznanje in po- hvalo. Udeleženci kongresa si bodo v času bivanja v Jugosî.aviji ogledali otok Rab, Postojno, razne tovarne, muzeje in druge zanimivosti ter se tudi udele- žili raznih prireditev in pred- stav. D. J. Friprevimo se za I. slotensii iesiivol telesne kulture Okrog tisoč pripadnikov TVD Partizana v našem okraju že obvlada proste vaje, s katerimi bodo nastopili na festivalu. Mnogo truda in znoja vodnikov in telovadcev je bilo potrebno, da smo vskladili preskakovanje pri »Vajah z biči« pionirjev, naučili »polkin korak« pionirke, vlili dovolj temperamenta mla- dinkam in članicam pri kolu »Opšajdivi« in dosegli potrebno strumnost pri mladincih in čla- nih. Pred nami je še nekaj ted- nov, v katerih bomo vaje iz- pilili. Gotovo zanima vse telo- vadce in njihove domače, kako in kaj bo v Ljubljani. Z izjemo tekmovalcev v mno- goboju in ostalih panogah, ki bodo odpotovali že prej, bomo krenili iz Ptuja v soboto, dne 29. junija t. 1. zjutraj s poseb- nim vlakom v Ljubljano. Tam nam bodo odkazali stanovanje v eni ljubljanskih šol, kjer se bomo odpočili iíx očistili ter pripravili za povorko, ki bo ob 17. uri. Zvečer si bomo ogledali telovadno akademijo, na kateri bodo nastopili najboljši telo- vadci iz Slovenije. V nedeljo dopoldne bodo skušnje, popoldne pa nastop Partizana, gasilcev, vojske, mor- narice, kolesarjev, atletov itd. Zvečer bomo videli baklado na čolnih na Ljubljanici. V ponedeljek si bomo ogle- dali zanimivosti Ljubljane ter velik letalski miting, nakar se bomo v popoldanskih urah od- peljali domov, ' Udeležba na festivalu bo za vsakogar veliko in nepozabno doživetje. Srečali se bomo z mladimi telovadci iz vseh kra- jev Slovenije ter v skupnem nastopu pokazali svojo izvež- banost, moč in disciplino. Zato se moramo za zlet temeljito pri- praviti. Predvsem moramo brez- hibno znati zletne vaje.' Po- skrbeti moramo za telovadno obleko: poleg kroja, ki ga do- bimo od društva, bomo rabili nizke črne čevlje in bele noga- vice, moški bele majice brez rokavov, mladinke in članice pa bele bluze. Važno je tudi, da si bo vsak telovadec prihranil nekaj de- narja. Skupnost bo sicer nosila del stroškov, vendar ni mogoče pričakovati, da bo prav vse za- stonj. Tako bo verjetno brez- plačen prevoz, hrano pa bo mo- ral vsak sam plačati (150 din na dan). Izkoristimo čas do festivala za temeljite in vsestranske pri- -prave, da bo res prikaz zdravja in telesne sposobnosti sloven- ske mladine. — BEOGRAD — predsednik vlade republike Gane Kvame Nkrumah je poslal državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču pismo, v katerem se xahvaijuje za obisk jugo- slovanske državne delegacije ob proslavi neodvisnosti republike Gane. GORISNICA JE PRAZNOVALA 15. t. m. je prebivaC.stvo občine Gorisnica proslavila svoj tretji občinski praznik. Do^Iei so ^ Gorišnici praznovali kot svoj dan 4. februar, od letos naprej F>a praznujejo 15. maj, ker so na ta dan ustanovili prve od- bore OF in postavi; spomenik borcem, ki so leta 1945 padli v borcem. Na dan praznikai, je jutranjih urah vabila prebival- stvo na pester spored v prosla- vo praznika. Po slavnostni seji so partizanske patrulje obiskale in obdarile otroke padlih bor- cev, športniki pa so se pomerili v raznih športnih panogah. Po povratku patruli in polaganju vencev pred spomenikom padlih borcev je bila v zadružnem do- mu akademija. 12 let v svobodi Te dni se spominjajo naši ljudje časa pred dvanajstimi leti, ko je naša osvobodilna vojska bila zadnje boje z oku- patorskimi vojskami. Svet je že nekaj dni slavil zmago nad nemškim fašizmom, ki pa na naših tleh ob splošni kapitulaciji ni hotel kloniti ter so morale naše sile vsak sovražni oddelek posebej potolči in razorožiti. Naš Dan zmage zato ni 9. maj, kakor drugje v Evropi, kjer je raz- sajala fašistična soldateska, temveč 15. maj — dan kapi- tulacije poslednjih ostankov sovražnih sil na naših tleh. Ni odveč, če se v tem času spomnimo velikega pri- spevka. ki so ga dali k skupni zmagi nad fašizmom jugo- slovanski naredi. Njih udarna pest — naša s slavo ovenčana Armada — je morala iztrgati vsako mesto in vsako vasico posebej iz sovražnikovih krempljev, za vsake naše mesto in za, slednjo vasico je tekla kri najboljših sinov in hčera našega ljudstva. V Ptuju smo doživeli osvoboditev dne 8. maja. ko smo 7 radostjo sprejeli prve borce narodnoosvobodilne vojske. Ob 20 letnici „Jugoslovanskih biserov" Za publicistično propagando ak- tivnega domačega in tujega tu- rizma pomeni leto 1957 dvajset- letnico izida prve številke mari- borske ilustrirane turistično pro- pagandne revije »Jugoslovanski biseri«. Od tedaj do danes je iz- šlo lepo število izvodov te revije. Večjega števila niso dopustile razmere, dasi dobre volje za delo ni manjkalo nikoli. Delo, ki so ga opravljali »Jugo- slovanski biseri« predvsem na področju propagande turizma v vzhodni Sloveniji je bilo temeljito, stvamo in uspešno. Z lepimi sli- kami in tehtnimi članki so vzbu- jali in širili zanimanje za deželo in ljudi in njihovo delo, prikazo- vali so z ljubeznijo in vnemo vse one zanimivosti in znamenitosti dežele med Dravo in Savo, od Sa- vinjskih Alp do Prekmurja, ki utegnejo privabiti domače in tuje goste k aktivnemu turizmu, na oddih in odmor. Prispevali so zelo mnogo tudi domoznanstvu, ki je prvi temelj vsake ljubezni do do- movine. Svoj gospodarsko-turi- stični okvir so polagoma celo pre- rastli in postali tudi pravo domo- vinsko berilo za dom in šolo. Propagandi Maribora in njego- vega obširnega zaledja bo posve- čena tudi jubilejna številka te do- mače revije ob njeni 20-letnici, baš v letu, ko bo otvor jena Pohor- ska vzpenjača, neprecenljiva pri- dobitev turizma v Podravju in hkrati velika turistično gospodar- ska zmaga Maribora. Ker letos še ne bo izšel že za- snovani reprezentativni prospekt tega področja, bo jubilejna stevU- ka te revije izpolnila vrzel, ki bi sicer letos nastala v reprezenta- tivni turistični propagandi Mari- bora in njegovega turističnega zaledja. V razvoju našega turizma kot važne gospodarske panoge smo že dosegli stopnjo, ko je ob velikem številu turističnih objektov doma in drugod intenzivna propaganda nujno potrebna zaradi že obstoje- če konkurence. Tu pa zopet velia geslo: Pomagajmo si sami! Zato pa je tudi nujno potrebno, da pri tezj propagandni akciji tesno so- delujejo tudi vsi gospodarski in drugi činitelji, ki so na razvoju turizma kakor koli zainteresirani. zakaj na pobrezju ne tekmujejo Komisiji za nagradno tekmo- vanje v kmetijski proizvodnji pri Občinskem odboiru SZDL Videm pri Ptuju so se prijavile štiri telonovalne skupine in si- cer pri KZ Videm tri in pri KZ Sela ena. Pri KZ Videm tekmu- jeta dve skupini v proizvodnji krompirja in ena v pâ^>daji pra- šičev. pri KZ Sela pa v proiz- vodnji krompirja. Ker pa so na tem področju v glavnem pridelovalci kromi>iT- ja, bi jih lahko več tekmovalo, saj je precej dobrih kmetoval- cev, ki bi z nasveti kme- tijskih strokovnjakov lahko do- segli prav lepe uspehe, vseka- kor pa večje kot doslej, pa si niso upali v tekmovalne skupi- ne. Seveda vzrok je jasen! Ne- katerim niso zadruge preveč pri srcu, drugi pa so nasedli lažni propagandi, čeiš da se bo davek plačeval od pridelkov in bi torej bili bolj obdavčeni. Zato bi ne smel nihče vedeti, koliko kdo pridela. Taka propaganda se je raznesla predvsem v Pobrežju, kjer sta se pripravljali dve tek- movalni skirpdni, sedaj pa ni no- bene. Potem ni čudno, če neka- teri prodaiajo krompir kar šti- rim zadrugam. To je sácer smeš- no in noben pameten kmet tega ne verjame. Znano je, da se do- loča davek po katastru in sicer popolnoma enako tistemu, ki pridela na ha 30 ton krompirja ali oa samo 3 tone. Plača se od zemljišča, ne od pridelka. Kmetovalcem, ki tekmujejo, želimo mnogo uspeha, da b zra- ven lepih donostov dob li še za- služene nagrade! Tisît.m pa, ki hočeio z lažmi zavirati razvoj našega kmetijstva, pa povemo, da bodo ostal osamljeni, ker so že redki, iričel opisovati te pro- store, zbirko vsaj bežno ogledal. Tako bi gotovo izpadel opis: »Da- lje so razvrščeni po refektoriju: cehovski znaki, meč in žezlo ptuj- skega sodnika iz L 1555, zbirka slik iz starega Ptuja, ptujski strelski red in razne listine, ki se nanašajo na mestno preteklost.« Taka ureditev je bila namreč pred vojno! V križnem hodniku pa 1н videl kronološko razvrščeno pla- stiko od gotike naprej. V nem- škem prevodu namreč čitamo celo (str. 42): »V muzeju so v križnem hodniku in stranskih prostorih razstavljene prazgodovinske najd- be ...« Tako stanje je bik) pred vojno! Stavbno zgodovino nekdanjega dominikanskega samostana bi av- tor moral opisati posebej. E*rav tako bi moral posebej opisati tudi umetnostnozgodovinsko zbirko, ki je popolnoma ločena od arheolo- ške. Arheološki oddelek bi zaslu- žil vsekakor podrobnejši opis, saj je ptujskemu muzeju prinesel sve- tovni sloves. Zbirko danes preure- jamo, vsi predmeti niso razstav- ljeni; vendar bi avtor lahko dobil podatke o dokončni ureditvi ptuj- ske arheološke zbirke, če bi jih hotel. O vinarski zbirki na str. 37 či- tamo, da »s svojimi eksponati po- daja prerez kulture vinske trte v severovzhodnem delu Slovenije«. V nemška prevodu, str. 42, pa kar »za Slovenijo«. To je vsekakor namen tega oddelka; vendar tega danes s svojimi eksponati ne pred- stavlja. »Kletni prostor spominja na to, da je že prazgodovinski čk>vek v ttìh predelih gojil vinsko trto,« čitamo dalje. Le dve rimski amfori kažeta na obstoj vinograd- ništva v antiki in ne v prazgo- dovini, Кетгес na 4. strani Investicijski program za daljnovod v Slatini preložen Elektro-Maribor okolica je pred- ložil komisiji za revizijo investi- cijskih programov v revizijo inve- sticijski program za graditev dalj- novoda in transjormatorske po- staje v Slatini. Daljnovod v Slatini je potreben za elektrifikacijo naselij Slatina, dei Velikega in Malega Okiča ter Paradiža, kjer je okrog 120 go- spodarstev. Zgrajen bo na lesenih drogovih po tipizaciji Elektro- Maribor okolica. Transformatorska postaja bo nadzemna, zidana in bo imela transformator moči do 250 kVA. Daljnovod bo stal okrog 2,100.000 din, transformatorska postaja okrog 1,600.000 din in nizkonapetostno omrežje pa nad 8,500.000 din. Samo v Slatini bo zgrajeno približno 14 km omrež- ja. Namen tudi te elektrifikacije je dvig življenjske ravni prebivalstva tega dela Haloz, zato so prebival- ci sami pripravljeni nositi del bre- men take gradnje, kolikor odpa- dejo na nje, ostali del pa na skupnost. Skrb občine, elektrifika- cijskega odbora. Okrajnega ljud- skega odbora in potrošnikov sa- mih za dosego elektrifikacije v tem delu Haloz ni ostala brez uspeha. ZA DOBRO VOUO NA DEZELJ Velemesitra gospodična obdšče svojega strica. Ta ji s ponosom razkazuje svoje nasade: — In to je tobak! — Zanimivo! In kdaj doczore cigare? za tečaj* Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra predložen Tečaj politične šole je name- njen predvsem delavcem in de- lavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, teča- jih, o osnovnem poklicu, zapo- slitvi, višini mpsečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbe- nih organih, pošljite do 25. junija 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljub- ljane. O sprejemu v tečaj bo vsak po- sameznik pismeno obveščen in si- cer najmanj 14 dni pred pričet- kom tečaja. Podrobnejše informa- cije dobite na upravi šole, oziro- ma na občinskem komiteju svoje- ga območja. Sporfni ribici, pozor! Ribiško društvo Ptuj obvešča svoje člane, športne ribiče, ki jih veseli športno tekmovanje, da bodo redni treningi od 20. maja t. 1. dalje vsak ponedeljek ob 16. uri na stadionu šport- nega kluba »Drave« Ptuj. V začetku junija t L bo v Ptuju na stadionu »Drave« tek- movanje športnih ribičev za društveno prvenstvo v vseh predpisanih disciplinah. Zmago- valci na tekmovanju bodo šli na tekmovanje v Maribor, ki ga bo organizirala republiška Ri- biška zveza. Na tekmovanje vabimo tudi ribiče, ki jih zanimajo priprave na ribiško športno tekmovanje. Kdor nima primernega pribora, mu ga je pripravljeno posoditi društvo za trening in tekmova- nje. Iz pisarne Ribiškega društva Ptuj Prifave in pregledi žrtev „VIVO EKSPERIMENTOV" v 2^£àirigent Marjeta Terbuc. 7) Gimnazija Hajdina, pionirski pevski zbor in mladinski tambu- raški zbor iz Hajdoš (Prosvetno društvo Hajdina): a) Rado Simoniti: Plovi, plovi; b) Janko Gregore: Luštna je vi- gred; c) Slavko Mihelčič: O košnji. Dirigent Marjeta Terbuc. Tam- buraše pripravil Valentin Žumer. 8) Gimnazija Ptuj, mladinski pevski zbor: a) Albin Veijigerl: Titovo kolo; b) Karel Boštjančič: Direndaj; c) Peter Lipar: Večer; č) Rudi Pešl: Pesem mladine. Dirigent Boris Korenjak. 9) Glasbena šola Ptuj. mladin- ski pevski zbor: a) Radovan Gobec: Pesem mla- dine; b) Rado Simoniti: Noč; C) Pavel Šivic: Prišla spet je k nam f>omlad; č) Radovan Gobec: Naša zastava. Dirigent Franjo Petek, spremlja s klavirjem pod č) Eia Šrol. 10) Glasbena šola Ptuj, godalni orkester: a) Johan Fux: Sonata a tre; b) Mihael Haydn: Menuet II; c) Mihael Haydn: Menuet VII; č) G. F. Händl: Koračnk». Dirigent Drago Has!. 11) Beseda o glasbeni vzgcgl. 12) Nastop skupnih pevskih zborov: a) Franjo Luževič: Pionirska; b) Slavko Mihelčič: Pesem dela. Dirigent Boris Korenjak, sprem- ljava s klavirjem Franjo Luževič. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU gostuje v Ptuju v okviru mladinskega festivala s svetovno znano dramo Dnevi Ane Frani Mariborski umetniki bodo predstavili Ptujčanom to po- membno delo, s katerim so želi na gostovanju v Beogradu in Zagrebu izreden uspeh tako pri publiki kot pri kritiki, v soboto, 18. t m. ob 16. in 20. uri. v nedeljo, 19. t. m. pa ob 20. ori. Razpis natečaja za sprejem v vojaške šole Prejšnji mesec je bil objavljen razpis natečaja sekretarja .za na- rodno obrambo. Po tem bodo v letn 1Ж7 sprejemafi gojence v pešadijske, artilerijske in mženir- ske podoficirske šole, dalje v ofi- cirske šole za mehaničarje, za zveze, za letalske ^iecialiste ter v brodarsko, strojno, tehnično in prometno podoficirsko šolo. V istem natečaju je tudi razpis sprejema v vojno glasbeno šolo. Osnovni pogoji za sprejem za navedene šole je, da so prosilci končali 8-letno šolo ali nižjo gim- nazijo in da so stari najmanj 15 let in ne starejši kot 19 let. Ker je šolanje s celotno oskrbo brezplačno, oziroma imajo gojenci take prejemke, da z njimi krijejo vse stroške je prav, da naše or- ganizacije ZB NOV že sedaj opo- zarjajo otroke padlih borcev na te šole. Odločiti se morajo že ob koncu šolskega leta. REZERVNI OFICIRJI IN PODOFICIJI! V četrtek, dne 23. maja t. 1. ob 15.30 bo predavanje v dvo- rani ZKS v Ptuju: TRETJA SOVRA2NA OFEN- ZIVA V NOB Predavatelj tov. Mirko Bračič. Udeležba za rezervne oficirje in podofícirje obvezna. »TI, v našem podjetju je bila dva meseca revizija.« »In kaj manjka?« »Predvsem blagajnik z denar- jem!« »Povej md, Lojzek, koliiko j® od Vs U Lojzek previdno: Nataiiko te- ga ne vem, ampak dosti ne bo.« KINO MAKOI^ predvaja 18, in 19. ma^ angle- ški film »Hondo«. KINO DORNA VA predvaja 18. in 19. maja nemški film »Niki«. NIKI Ze od leta 1933, ko so zaivia- dali nacisti, je nemška filmska industrija proizvajala dobro plačano propagando, kič in ope- rete. Tudi po vojni so v eni ali drugi Nemčiji zdrava in raz- veseljiva stremljenja, ustvariti resnično filmáko imietnost, pod silo razmer hitro zamrla. Ali je res filmski umetnosti v Nemčiji odklenkalo, ali pa k nam ne pridejo tudi njihova dobra dela? Med povprečne nemške film- ske proizvode spada film Niki (Ich heiße Niki), ki ga je režiral Rudolf Jugert IX) scenariju Eime Fentsch, glavno vlogo pa igra Paul Hörbiger kot višji vlaolagaU na zgodbo le malo pozornosti, toliko več pa na glasbeno stran filma. VESELA VEST ZA LJUBITELJE FILMA Novico o SDorti priljubljene filmske igralke Elisabeth Taylor so p>ri neis objavili vsi vodilni listi širom naše domovine, kot na primer Borba, Politika, Ljud- ska Pravica in še mnogi drugi listi. Ta novica pa ni bila ut-^meljena. Elisabeth Taylor se sedaj nahaja na filmskem festi- valu v Cannesu in sicer s svo- jim možem, Mihaelom Toodom. Prišla sta si ogledat predvajanje njunega najnovejšega filma »V 80 dneh okoli sveta«. Elisabeth Taylor z možem Janko Ronriîi ,,Dnevnîk iz skrivališča" Mladinska knjiga je izdala pred dnevi dnevnik Anne Frank; v slo- venskem prevodu Alberta Široka nosi naslov »Dnevnik iz skrivali- šča«. Anna Frank je bila štiri- najstletno in petnajstletno židov- sko dekle, ki se je za časa nemške okupacije v Holandiji skrivalo s svojimi starši, s sestro in štirimi drugimi znanci v neki hiši od ju- lija 1942 do avgusta 1944, ko so nacisti vdrli v njihovo skrivališče in jih odgnali v koncentracijsko taborišče, kjer je tudi Anna Frank umrla dva meseca pred koncem vojne. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ V soboto, dne 18. maja, ob 20. uri: J. B, Priestley: »Nevarni ovinek«. Gostovanje v Goriš- nici. Njen dnevnik vsebuje poleg mojstrskih popisov dogodkov zla- sti njene globoke misli o odnosih med očetom in materjo, med starši in otroki sploh, ter o svojih porajajočih se ljubezen, čustvih. Tako je postalo to delo izborno delo o sodobnem pubertetniku in obenem strahotna obtožba naci- stičnega nasilja. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 17. do 19. maja t. 1. ameriški barvni film »Varaj se hudiča« in od 21. do 23. maja mehiški film »Rdeča Konga«. MESTNI KINO 0RM02 predvaja 18. in 19. maja angle- ški film »Ugrabitelji« in 22. ma- ja angleški film »Berlinska zgodba«. KINO SREDIŠČE predvaja 18. in 19. maja angle- ški film »Preganjan do smrti«. KINO MURETINCI predvaja 18. in 19. maja ame- riški barvni film »Pogumen kot Lassie«. KINO »VEDROST«, MIKLAVZ PRI ORMOZU predvaja 19. maja angleški barvni fikn »Melba«. OGLAŠUJ V »PTUJSKEM TEDNIKU«! Festival! mlodinske g!osbe v ptujskem okrafu Zveza prijateljev mladine okra- ja Ptuj je organizirala v okviru pomladnih proslav štiri občinske festivale mladinske glasbe. Na vseh festivalih bo skupno nastopi- lo 37 ansamblov (19 osnovnošol- skih, 11 gimnazijskih pevskih zbo- rov, 2 pevska zbora in 2 orkestra Glasbene šole v Ptuju, mladinski tamburaški zbor in ansambel har- monikarjev DPD »Svobode« Ptuj ter mladinski tamburaški zbor iz Hajdoš). Festivali bodo: v nedeljo, 19. maja t. 1., ob 15. uri v Mladiki v Ptuju; v nedeljo, 19. maja t. 1., ob 14. uri na Borlu; v nedeljo, 19. maja t. L, ob 14. uri pri Miklavžu; v nedeljo, 26. maja t. U ob 10. uri v Majšperku. Prosimo vse prijatelje mladine, da obiščejo te manifestativne mla- dinske glasbene nastope in z ude- ležbo podpro delo naših šol in ustanov, ki glasbeno vzgajajo na- šo mladino. Festivalske značke bodo veljale kot vstopnice. Vse za mladino! Na poti po sončni Italifi.«« s 445 potniki, ki jih je gnala na pot želja, da bi videli deželo ču- dovitih umetnostnih spomenikov antike in srednjega veka — Itali- jo, smo krenili z vlakom. Potovanje je bilo udobno in do- bro pripravljeno. Povsod se je izpolnjevalo veliko pričakovanje, ki smo ga gojili, da bomo videli tisto, kar je navduševalo pisatelje, zgodovinarje in potopisce, ki so posvetili mnogo svojih del sončni Italiji. Ta je preživela burno, ve- liko zgodovino v starem veku, ro- dila je svetovne slikarje in arhi- tekte vseh umetnostnih struj od romantike do baroka. Z občutjem daljne in bližnje preteklosti Italije sem potovala s sopotniki, spoznavala spomenike preteklosti in sedanjosti in nabra- la tisočero vtisov, ki bodo ostali zapisani, čeprav bežni — globoko v srcu. TRI URE V TRSTU Potovali smo po načrtu in z ma- limi spremembami. Ko smo prišli v Trst, se je od njega poslavljalo večerno sonce. Mnogi Slovenci so na postaji pričakovali med nami svoje prijatelje in znance. Pravili so nam o domotožju po domovini, ker so v Trstu prikrajšani za mar- sikaj, kar nam nudi domovina. Videla sem Trst leta 1915, ko sem se med interniranci vračala v do- movino. Kakšna razlika od tistega Trsta! Kako je narasel promet, koliko se je zgradilo v dobi za- vezniške zasedbe! Danes je v Tr- stu spet brezposelnost in težek boj za zasiužek. PO ZGODOVINSKEM RIMU Na poti proti mestu, kamor hiti letno na desettisoče tujcev iz ra- znih dežel, nas je zajela noč. Pro- ti jutru smo opazovali pokrajine z gorovjem Apenini, kjer na viši- nah samevajo razvaline nekdanjih utrjenih »kastelov« in se tu pa tam v nižinah razprostirajo oljčni nasadi z vinsko trto. Toda misel nehote pohiti v domovino z našimi planinami, bistrimi rekami, potoki, jezeri, goricami in bujnim zele- njem in nehote ti izgovorijo ust- nice besede: »Lepša je naša rodna zemlja.« Ko pa se vozimo po več kot dvatisočletnemu Rimu — nas vo- dič opozarja na znamenitosti kar naprej in naprej. Pogosto odhaja- mo iz vozila, da bi si bežno ogle- dali monumentalnosti. Tako smo hodili nekaj minut po Kolose ju — rimskem gledališču, ki ga je zgra- dil Flavij Vespazijan na mestu, kjer so stali Neronovi vrtovi. Grandiozno gledališče, kjer so se bojevali gladiatorji, je končal sin Tit. Kolosej je ovalne oblike v štirih nadstropjih in je danes le antična razvalina, ki je sprejela nekoč 80 tisoč gledalcev. Od rimskih spomenikov smo občudovali še slavolok cesarja Konstantina iz 4. stoletja, ostanke templja boginje Venere, slavolok Tita, tempelj Antonija in Fausti- ne, ostanke rimskega Foruma, kjer so imeli Rimljani javne shode. Vi- deli smo še Palatinski grič s hišo Livija, ki je po pripovedki zibelka Rima, ker je tam volkulja dojila Romula in Rema. Popisala bi cele strani, če bi hotela našteti spomenike starega Rima", mimo katerih smo se vozili in si jih ogledovali. Omeniti pa moram vseeno še najboljše ohra- njeni Pantheon, sezidan 1. 727 pred n. št., ki je eden najveli- častnejših spomenikov starega Ri- ma. L. 80 po n. št. ga je zajel po- žar in zelo poškodoval. Obnovili so ga cesarji od Antonina Pija do Hadrijana. Pozneje je bil spreme- njen v cerkev, ki ima zato edin- stveno okroglo obliko, ki jo v no- tranjosti okoli in okoli obdajajo stebri, svetloba pa prihaja iz ku- pole na vrhu. Za antičnimi spomeniki smo vi- deli spomenike vseh stilnih epoh v srednjem in novem veku. Veličasten je trg sv. Petra, de- lo znamenitega arhitekta Bernini- ja, kjer stoji 25 m visok egipčan- ski obelisk, ki ga je Rim dobil za časa cesarja Caligole. Bazilika sv. Petra, ki jo je zgradil Konstantin, je bila v 15. stol. renovirana in povečana v največjo cerkev v Evropi. Blizu te cerkve je palača Vatikan. Vatikanski muzej predstavlja neprecenljivo bogastvo egipčan- skih, predvsem pa antičnih najdb in čudovitih likovnih umetnin slavnih italijanskih mojstrov re- nesanse in baroka. Manj je zasto- pana gotika. Najveličastnejši vtis nudi sikstinska kapela v Vatikanu, iz 15. stol., katere stene in strop je poslikal eden največjih slikar- skih genijev Michelangelo s čudo- vitimi barvnimi figuralnimi kom- pozicijami. Vatikanski muzej smo zapustili ob dveh popoldne. Po kosilu smo bili prosti. Lahko bi krenili v muzej v Angelskem gradu ali kam drugam, kjer vabi- ta zgodovina in umetnost. Toda bogastvo vtisov tega dne nas je navdalo z željo vrniti se v seda- njost. DANAŠNJI RIM Vozili smo se križem po mestu, od parka — velikana — Ville Borghese, ki jo poznamo iz filma, do modernega, najlepšega evrop- skega kolodvora Termini. Trgo- vine, cene, ljudje po cestah, časo- pisi, knjige — vse je bilo deležno zanimanja. Premalo sem imela sti- kov z domačini, da bi napisala vse, kar morda bralca zanima. Ka- ko živijo Italijani? Plače so od 40.000 do 140.000 lir (lahko bi re- kli tudi dinarjev, saj se tako pri- bližno zamenjuje lira z dinarjem). Življenje pa je drago, predvsem živila. Jajca stanejo 35—40 lir, meso je po 1000 in več lir kg. Ne- kateri predmeti pa so cenejši ka- kor pri nas. Promet je sklenjena veriga malih osebnih avtomobilov, seveda tudi tovornjakov, avtobu- sov, filobusov in tramvajev. Tudi podzemeljska železnica ima veliko potnikov. Promet, moda, izložbe, sijaj električnih luči — to so pri- če sedanjosti ob pogledu na živ- ljenje na cesti v Rimu. Stavbe pa so stare, razen redkih izjem. Novo mesto se gradi na periferiji, kjer smo videli tudi strahotno bedo v kolibah, kakršnih pri nas nima niti živina za svoje domovanje. POMPEJI Bežni, vendar globoki so vtisi iz velikega odkopanega mesta, ki ga je lava zalila pred 2000 leti. Hodili smo po njegovih cestah, ob stavbah, mimo templjev in tr- gov, ki so danes odkopani in le delno restavrirani. Sam muzej v Pompejih pa kaže tisoče drobnih predmetov, izkopanih izpod ruše- vin in zoglenelih trupel meščanov, ki jih je zadušil dim in nato še pokrila lava iz bližnjega bruhajo- čega pgnjenika Vezuva. NEAPELJ — MESTO, KJER RASTEJO HIŠE, KAKOR GOBE PO DEŽJU Prvi maj smo praznovali v Neaplju. Nismo ga praznovali sa- mi. Na ulicah smo videli delavce s transparenti, z zahtevami po gradnji stanovanj za delavstvo, zaslužku, višjih mezdah. Peš smo hodili po starem delu mesta z oz- kimi ulicami, kjer sušijo perilo in odlagajo smeti na kupe ob hišah, okrog pa se podijo otroci-proda- jalci kruhkov, rož, razglednic, ur in še mnog očesa. Vse to vsiljivo ponujajo. Med njimi so seveda tudi odrasli prodajalci Po modernem delu mesta smo se vozili z avtobusi. Vodič nam je razkazoval mesto. Ob morju je več kilometrov dolga mestna obala hiš, ki se vzpenjajo po pobočju in se razširjajo po hribu v velikansko mesto, ki bi sprejelo lahko vse prebivalce Slovenije v svoje okri- lje. Najmodernejši del pa raste ob obali. Na stotine hiš je bilo sezi- danih v zadnjih letih, na stotine hiš je danes v gradnji. Mnogo je bogatih — obložene so z marmor- jem od vrha do tal. Tu zidajo mi- lijonarji iz raznih dežel, med nji- mi so Amerikanci. Tu smo videli tudi vilo slikarja Picassoja. V BENETKAH Benetke so take, kakršne sem videla pred 20 leti. Gondole v glavni vodni ulici — Canal grande. Arhitektonsko je čudovit trg sv. Marka s cerkvijo pozlačenih mo- zaikov in s spomeniki stavbarskih epoh romanike, gotike, renesanse in baroka. Nad portalom so štirje jezdeci, prinešeni iz Korinta. Ob cerkvi je doževa palača, ki spo- minja na slavno Beneško republi- ko. Danes je tudi v Benetkah 20. stoletje. V mestu prodajajo še be- neška zrcala, lestence ter nakit, kakor nekdaj — a vse je naredila delavčeva roka naših dni. Od tu hitimo na vlak. Poslav- ljamo se od dežele, v katero smo se pred petimi dnevi napotili, da bi videli bogastvo preteklosti. Vra- čamo se v domovino, v naš pre- krasni svet prirodnih lepot, ki pa ima tudi umetnostno zgodovinske zaklade. R. V. Strn» I _ PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 17. MAJA 19=^7 partizanski mnogoboj Letoánje teiunovanje v parti- zanskem mnogoboju je bilo raz- deljeno na tri sektorje: Ormož ■— Ptuj — Makole in zmago- valci teh tekmovanj bodo dali okrajnega prvaka. Prvi dve tek- movanji sta bili izvedeni, di'ugo je bilo v nedeljo zjutraj na sta- dionu »Drave<;, kjer se je zbralo nad 170 tekmovalcev iz društev Partizan« Ptuj, Markovci, Cir- kulane, Videm in Dornava. 27 različnih vrst se je borilo za naslov sektorskega prvaka v teku čez ovire, metan ju ' žogice v tarčo, skoku v viéino, meta- nju žogice v cilj in akrobatiki. Tekmovanje je v celoti uspelo. Zanimivo je, da je bi'lo na tek- movanju Itì ženskih in samo 11 jnoškili ekip. Veselje je bilo gledati vrve- nje na stadionu. Ekipe iz Ptuja niso jnogle poseči v borbo za prva mesta. Vprašanje je, za- kaj niso bile pripravljene, saj imajo vso možnost treniranja in stadion na ra^olago. Pomanj- kljivost je bila tudi v tetn, da ni bilo storjenega ničesar glede propagande. Tudi najnižja tek- movanja najdejo svoje gledalce. Doseženi so bili dobri rezul- tati: Pionirji od 10 do 12 let (pet ekip): Marko vci 265.4 točke od 300 možnih; Ptuj II. 254.4 točke; Domava U. 234.4 točke. Pionirji (posamezno): Toplak, Domava, 46.6 točke od 50 mož- nih", Kline, Markovci, 46.0 toč- ke; Maučeč, Ptuj II., 45.8 točke. . Pionirke od 10 do 12 let (osem ekip): Markovci 287 točk; Ptuj IV. 284 točk; Domava II. 270 toök. Pionirke (posamezno): Letnik, Ptuj, 50 točk; Goloto, Domava, 49 toöc; Jug'ovec, Cirkulane, 49 točk- Pionirji od 12 do 14 let (s^ ekip): Domava 263.7 točke; Cir- kulane 254 točk; Ptuj I. 251 t. Pionirji (posamezno): Plohi, Markovci, 48.2 točke; Amejčič, Cirkulane, 46 točk, Petrovič, Domava, 46 točk. Pionirke od 12 do 14 let (osem ekip): rTiava 286.8 točke; Cir- ku'lane .û.j točke; Ptuj I. 257.9 točke. Pionirke (posame2ano): Vogri- nec, Ptuj, 50 točk; Janžekovič, Markovci, 49 točk; Bračič, Mar- kovci, 48 točk. Oceno 50 točk sta dosegli na- darjeni tekmovalki Letnik in Vogrinec, obe Ptuj. Po tekmovanju, ki bo v Ma- kolah 19. maja, bomo objavili tudi rezultate tekmovanja v Ormožu. Ce se bodo prvaki sek- torskih teJanovanj pomerili med seboj ali pa bo določeno prven- stvo po oceni zmagovalcev po sektorjih, še ne vemo. Prvo bi bilo najboljše. Sah Na brzotumirju ŠD Ptuj za mesec maj je zmagal Rudolf pred B erden om. Oba sta dosegla po 6 in pol točke, a zmagovalca je odloČila ponovno partija. Nadalje so se razpKjredili tako: Drofenik 5 točk, Podkrajšek 4 in pol. Kancler in Kovač po 3 in pol. Nežmah ml. 2 in pol točke itd. Rokomet Razveseljivo je, da si je roko- met utrdil pot med mladino tudi v ptujskem okraju in da je po- stal priljublj.ena športna panoya tudi v partizanskih društvih. V nedeljo sta pomerili svoje moči ženski ekipi Dijaškega doma Ptuj in Nižje gimnazije v Ormožu. PTU.I : ORMOŽ 6:0 Vsakogar, ki je teknio gledal, je presenetila odlična igra obeh ekip. Kljub visokemu r-.zultatu Ormo- žanke niso igrale podrejene vloge, manjka jim iznajdljivost pred go- lom in točno streljanje. PTUJ : ORMOŽ 20:15 Dniga tekma med ekipama mladincev je bila napeta in borbe- na. Ptuj je imel nekoliko predno- sti, skozi vso tekmo je vodil z enim in dvema goloma razlike le proti koncu jim je uspelo povečati razliko. Predstavili so se prav do- bri igralci, le ekipi Dijaškega do- ma Ptuj zamerimo, da je sprejela igralca, ki sploh ni dijak ptujske gimnazije. V zadnji tekmi sta se ponovno srečali ženski ekipi in to Drava v pomlajeni postavi ter ekipa Parti- zana Ptuj, ki se pripravlja na okrajno prvenstvo v malem roko- metu. To bo v nedeljo, 19. maja 1957, v Ormožu. V tej tekmi so igralke Partizana pokazale borbe- nost in srčnost, niso pa uspele zadržati razigrani trio Botolin — Murko — Kragelj. SLAB ROKOMET V CELJU V poinladanskem tekmovanju v velikem rokometu je moška ekipa Drave gostovala v Celju in odigra- la svojo drugo prvenstveno tek- mo. V prvi tekmi je Drava gosto- vala" v Ravnah na Koroškem in brez borbo odločila v svojo korist 6:0 p. f. V drugi tekmi v Celju so igrali z istoimenskim kljubom in bili poraženi v rezultatom 7:4 (2:2). Ekipa Drave je doživela v Celju svoj prvi poraz v vel. rokometu, vendar še nadalje vodi v vzhodni ligi. V prvem polčasu so rokometaši Drave igrali zelo dobro, toda za- radi netočnega sterljanja na vrata je rezultat ostal neodločen. V drugem polčasu so domačini za- igrali mnogo bolje in s hitrimi prodori nevarno oblegali vrata, da razpoložen vratar Drave Štalcer ni mogel ubraniti ostrih strelov do- mačinov. Napad Drave je bil mno- go slabši od obrambe ter je doma- či vratar slabe strele napadalcev Drave z lahkoto obranil. aZ Dravo je bil uspešen Pišek (3) in Her- ceg (1). Ekipa Drave je nastopila v po- stavi: Štalcer, Vidovič I., Pavličev, Predikaka, Vidovič II., Pešič, Tur rodič, Herceg, Vidovič Ili., Pišek, Nasveti za nošo kuhinjo PREPEČEN POR I.ppe, debele in bele pore sku- hamo v slani vodi, vendar ne pre- mehko. Kuhane odcedimo in zlo- žimo v dobro pomaščeno kozico ali na pekač. Po vrhu zlijemo ne- kaj žlic mleka, še bolje smetane, potresemo z naribanim parmeza- nom, prilijemo malo olja ali po- razdelimo po poru po kupčkih drugo maščobo. Posodo postavimo v pečico ali jed prepečemo v elek- tričnem pečnjaku. Zraven damo različno pripravljen krompir, te- stenine, lahko pa tudi kuhan fižol. ŠPANSKI RIŽ 50 dkg riža, če tri 1 mleka, va- nilija, malo soli, 15 dkg surovega masla, 5 rumenjakov, 8 dkg slad- korja, 5 beljakov. 15 dkg marme- lade, pol kg jabolk. Španski .sneg. Riž preberemo in skuhamo v malo osoljenem mleku z vaniljo vred. Ko se riž zmehča in zgosti, ga ohladimo. Surovo maslo ume- šamo s sladkorjem in rumenjaki ter to zamešamo v ohlajen riž. K vsemu dodamo še sneg iz belja- kov. Polovico zmesi denemo v na- mazano in z drobtinami potresèno kozico, obložimo z olupljenimi in na rezance zrezanimi jabolki. Po vrhu naložimo še ostalo polovico riža ter vse skupaj spečemo v pe- čici. Ko riž po vrhu lepo zarume- ni, ga namažemo z marmelado in obrizgamo s španskim snegom. Postavimo ga še za nekaj minut nazaj v pečico, potem pa takoj serviramo. Španski sneg: potrebujemo 2 beljaka, 14 dkg sladkorja. Beljake stepemo v trd sneg, vtepemo vanj še polovico preseja- nega sladkorja, ostali sladkor pa narahlo primešamo. Zmes denemo v vrečico in brizgamo poljubne oblike ali joi dodamo raznemu pe- civu. CigansM krtih: pol kg bele moke, 25 dkg sladkorja, 2 jajci, 1 žlico kakaa, pest rozin, pest se- sekljanih orehov, malo limonine lupine, pol pecilnega praška, po potrebi nekoliko mleka. Vse sku- paj zgnetemo v testo, ga nareže- mo na 5 delov, iz katerih izobli- kujemo podolgovate štručke in jih pečemo v pečici 50 minut. Še vro- če razrežemo na tanke rezine. KROMPIRJEVA SOLATA Z JAJČNO OMAKO 2 kg krompirja, 3 rumenjaki, 2 dl olja, kis, sol, poper, 1 žlica gor- čice, drobnjak. Kuhan in olupljen krompir zre- žemo na listke. Rumenjake stepa- mo s soljo, nato jim po kapljicah dodajamo olje in jih mešamo, da se zgoste. Potem jim pridenemo sol, poper, gorčico, kis in nazadnje zrezan krompir. Vse rahlo preme- šamo in potresemo s sesekljanim drobnjakom ali petršiljem. To so- lato pripravimo nekaj ur pred uporabo. ZDROBOV NARASTEK — MRZEL Testo: 4 jajca, 4 žlice sladkor- ja, 5 zvrhanih žlic pšeničnega zdroba. — Maslo ali mast za mo- del. Poliv: 1 Ï mleka, sladkorja po okusu, limonina htpinica, vanilijin sladkor, malo ruma. Jajca in sladkor stepamo s ši- bico, da se vse skupaj zgosti in močno naraste (okoli pol ure). Na- zadnje primešamo temu še zdrob in denemo zmes v pomaščeno skledo za narastke ali v kozico, lahko pa tudi v električni pečnjak ter jo pečemo, da lepo zarumeni. Zavremo mleko, mu pridenemo sladkor in vse dišave in ga takoj vlijemo cez pečen narastek, ki smo ga pretresli v drugo skledo. Narastek se napoji s polivom in vidno raste. Do serviranja ga po- stavimo na mrzlo. KROMPIRJEVA PAŠTETA' 1 in pol kg krompirja ali več, 5 jajc, sol, poper, četrt 1 mleka, 5 dkg drobtin, 5 dkg surovega masla. Nadev: tri četrt kg pečenega me- sa, 5 dkg masti, 7 dkg čebule, sol, poper, 3 žlice smetane, 2 jajci. Kuhan in olupljen krompir pre- tlačimo, še vročemu primešamo jajce, sol, poper in toliko vročega mleka, da dobimo lepo gladko te- sto. V dobrO namazano in z drob- tinami potreseno kozico pa damo plast krompirja, nato plast seka- nice, spet krompir itd. Po vrhu potresemo to z nastrganim sirom ali drobtinami ter pokapljamo z maslom in spečemo. Za nadev pečeno meso zmelje- mo, mu primešamo prepraženo čebulo, sol, poper, jajca in sme- tano. ' ZA SMEH IN DOBRO VOUO »Kaznujem vas z globo, ker ste pijanemu človeku prinesili še vina,« »Saj nisem jaz kriv, tovariš sodnik, ampaik on: гекж! mi je, da je trezen.« SPOSOBEN ' — V torej želite mesto čuva- ja v naši to vaimi? Pa menite, da ste tudi sposoben za to? — Oh da, gosipod, imam zelo rahlo spanje. Ob najmanjišem šunrn se zbudim. IZKUŠENOST ' Ona: Totrej Albert, ne pozabi redno jKiüivalá roži On: Ne boj se draga, vem, kaj pomeni biti žejen! PRI ZDRAVNIKU Mož: Mojđ. žena ima zdaj ob- čutek manjvrednosti, želel pa bi vedeti, na kald način bi ga mo- glâ obdržati. Vodnik po PtUiU in ckciici ^Nadaljevanje z 2. strani) Tudi v odstavku »Kulturno- zgodovinski spomeniki v ptujski okolici, bi se ponekod moral pre- vidneje izražati.« O neolitskih na- selbinah v Ormožu (str. 44) in na Borlu (str. 45) nimamo nobenih arheoloških podatkov. Čitatelja moti tudi razlika med tekstom v slovenskem jeziku in prevodi, N. pr. na strani 10 čita- mo, da je povprečna gostota na- seljenosti v ptujskem okraju 59 ljudi na 2 km; v nemškem prevo- du (str. 13) pa piše 96 ljudi. Na Hajdini je eno prazgodovinsko najdišče, v nemškem resumeju imamo vedno množico — grobi- šča. V slovenskem tekstu pa je hallstatt pravilno pisan; v nem- škem pa čitamo napačno »hall- stadt« (str. 28, 49). Teksti se ne ujemajo tudi pri arheološki zbirki in vinarski zbirki, kar je že zgo- raj omenjeno. Motijo seveda tudi razne tiskov- ne napake, kot n. pr. »romanska doba« namesto rimska doba (str. 18); »legio Genina« namesto legio Gemina (str. 18); »obleganje Du- naja 1638« namesto obleganje Dunaja 1683 str. 20); »Dom ob Savinji« namesto Dom ob Dravinji (str. 17) itd. Ker je vodnik v pn.'i vrsti na- menjen turistom, bi bila v začetku nujna orientacijska karta, ki bi pokazala zveze z bližnjo in dal.j io okolico (z Avstrijo, Italijo, Nia- džarsko in na jug s Hrvatsko). Fotografije so v glavnem dobro izbrane; vendar bi morale biti toč- no podnaslovljene. Tako na primer piše pod iotografijo notranjo.-ti ptujskega gradu samo »Renesanč- ne arkade iz 17. stol.«, »Fasada dominikanskega samostana« pred- stavlja fasado nekdanjega samo- stana, oziroma današnje arheolo- ške zbirke. »Gobelin iz ptujskega gradu« pa je v resnici del kitaj- skih tempernih tapet. »Vodnik po Ptuju in okolici« je svojo nalogo le delno izpolnil. Go- tovo bi večina napak odpadla, če bi pri sestavi vodnika sodeloval uredniški odbor, sestavljen iz strokovnjakov, ki v Ptuju žive in delajo. Krivdo nosi avtor, ker je kot vire uporabljal nekritična de- la (ki jih zgodovinar ne sme upo- rabljati) in ker ni v dovoljni meri iskal podatkov v muzeju; pred- vsem pa Turistično društvo, ki je vse premalo zavedalo odgovor- nosti, ki jo je prevzelo z izdajo. Bernarda Pere Ko bodo zopet lepši in toplejši dnevi, pridite na Bori, kjer ss boste spočili in razvedrili. V letovišču grad Bori ste vedno do- brodošli. Ob vsakem času vas bomo lahko postregli s prvovrst- nimi jestvinami in pijačami. Naša godba vas bo spravila v Co- bro voljo OBJAVA Na podlagi sklepa Ш GPZ o ustanovitvi prevozništva razpisu- jemo mesto poslovodje obrata »PREVOZNIK« Pogoj: 5 let na vodilnem polo- žaju ali_ vsaj 5 let komercialne službe. — Prošnje je vložiti na upravo Gospodarske poslovne zve- ze v Ptuju, Rogozniška cesta št. 2. Kmetijska zadruga Zavre raz- pisuje mesto samostojnega PO- SLOVODJE ali , POMOČNIKA. Nastop službe 1. junija 1857. Ponudbe na upravni odbor. Trgovina KOLONIALE v Ptuju razoisuie mesto honorarnega KNJIGOVODJE. Pismene vlo- ge do 25. maja t. 1, Zdravstveni dom Ptuj ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLLZBA V petek, 17. maja: od 16. do 7. ore zjuraj dr. FRANC RAKUS, Ormoška 24. v soboto. 18. maja od 12. ure do po- nedetika. 20. maja do 7. nre zjutraj dr. LADISLAV PIRC, Znidaričeva 2, tele- fon 73. V ponedeljek, 20. maja od 16. do 7. ure zjutraj dr. MATKO MRGOLE, Bezja- kova 6, telelon 80. torek, 21. maja od 16. do 7. nre zjutraj dr. LADISLAV PIRC, Znidaričeva št. 2. telefon 73. V sredo, 2. maja od 16. do 7. ure zjutraj dr. MILAN CARLI, Trg svobode št. 2 -I., telefon 73. v fetrtek. 23. maja od 16. dn 7. are zjutraj dr. IVO MEDVED. Prešernova št. 3211. OVOJNI PAPIR PRODAMO. Isprava Ptiuskega tednika, Ptu,T, Lackova 8. RADIO »Teleiunkcn«, 5 cevni ugodno prodam. Nasiov v upravi lista. PRODAM ZAPRAVLJIVCEK, ali ga zamenjam za les. Na- s;lov v upravL PRODAM POSESTVO s 7 ha zemlje. Naslov v upravi lista. HARMONIKO, m basno e 4 registri prodam. Naslov v upravi. MIZO, STOLE IN KREDENCO prodam. Naslov v upiravi. Terezija Kumparič, Središče, je padla in si poškodovala nogo; Jože Strelec, Zabovci 49, si je z železom poškodoval nogo; Ve- roni Balažič, Veličane, je krava poškodovala roko; Majdo Mez- narič, Spuhlja 92, je povozdla kolesarka in ji poškodovala koleno; Tilika Lah, Središče št. 117, otrok, si je poškodovala desno nogo; Slavko Vidovič, Domava 79, je padel s senika in si ix)škodoval glavo; Dušan Pavlica, otrok, je padel pod voz; kolo mu je šlo čez trebuh; Ja- neza Juriča Domava 130, je ne- kdo vrgel s kolesa; Anica Plohi, Kuršinci 35, si je poškodovala z bodečo žico; Jožef Raj h, otrok, Zerovinci 62, je padel in si po- škodov^al levo roko; Ciril Zaje, Apače 6, si je poškodoval roko; Janeza Sakelška, Zetale 35, je ponoči na cesti napadel nezna- nec in ga poškodoval s kamnom po glavi; Antonu Peklarju, No- va vas 39, ^e konj poškodoval levo nogo; Franc Meznarič, otrok, Bukovci 33, je padel v gnojnico. V imenu navedenih pacientov ptujske bolnišnice vsem zdrav- nikom, medicinskemu in strež- nemu osebju za zdravljenje in pomoč prisrčna hvala, pacien- tom samim pa čimprejšnje okrevanje! _ — — ' Kozara ~ nacionalni park V juliju letos mine 15 let od znane kozarske ofenzive, ko so leta 1942 partizanske edinice s Kozare prebile obroč sovražne okupatorske vojske. Jubilejno leto bodo svečano proslavili 3. in 4. julija letos z velikim ljudskim zborovanjem v Prijedoru, s sve- čano akademijo in z več kultur- nimi in športnimi priredtvami. Takrat odkrijejo tudi spomenik narodnemu heroju Šoši Mažaru. Na Kozari, ki bo v okviru te proslave proglašena za nacionalni park. razširjajo in urejujejo pota do izredno lepe izletne točke Mrakovice. Tu bodo na planinski koči vMrakovica- odkrili spomin- sko ploščo padlim borcem. Za organizacijo proslave te po- membne 15-letnice skrbi širši od- bor. sestavljen iz najvidnejših me- ščanov Prijedora in Banja Luke. Donaace sai^iliiûlvoâtï Prva številka glasila ZKJ »Komunist« Z letošnjim prvim majem je za- čel izhajati v Beogradu nov časo- pis »Komunist« — glasilo Zveze komunistov Jugoslavije. Novi ča- sopis bo, kakor uvodoma piše tovariš Aleksander Rankovič, predvsem poljudno prikazoval, analiziral in tolmačil razne pozi- tivne in negativne pojave iz na- šega družbenega razvoja in so- cialistične graditve. V prvi številki, ki je izšla na 12 straneh, piše Ljubiša Ristovič o sistemu iz delavskega samouprav- ljanja pri nas, in sicer vse od prvih korakov do izdaje ustreznih zakonskih predpisov, Vlajko Bego- vič piše o udeležbi delavcev v upravljanju gospodarstva po sve- tu, Koča Popovič odgovarja na nekatera vprašanja v zvezi s pro- blemom razorožitve. Milentije Po- povič nakazuje našo bodočo go- spodarsko politiko, Jovan Raičevič govori o novih odnosih na vasi, Boris Ziherl piše o predmetu in metodi naših socioloških razisko- vanj, objavljeni so še spomini to- ^ variša Leskoška, tri pisma, ki jih je pisal tovariš Tito tovarišu Mosi Pijadu, priprave na VII. kongres ZKJ itd. »Komunist« bo izhajal tedensko, vsak petek, in sicer v srbohrvat- skem, slovenskem in makedon- skem jeziku. Lani smo izvažali največ v Nemčijo Največji kupec naših izdelkov 1. 1956 je bila Zahodna Nemčija, ki je s 14.712 milijoni dinarjev zavzela prvo mesto v našem izvo- zu. L. 1953 je prvo mesto pripa- dalo Italiji, ki pa je bila lani s 13.703 milijoni dinarjev na dru- gem mestu (1. 1955: 11.547). Tret- je mesto je zavzela SZ z 12.479 milijoni dinarjev (1. 1955: 5385). Slede pa ZDA z 8210 milijoni. Ve- lika Britanija s 5853 milijoni, Av- strija s 5171 milijoni, Švica s 4814 milijoni, Grčija z 2903 mili- joni, Poljska z 2652 milijoni, Fran- cija z 2590 milijoni, ČSR z 2449 milijoni, Brazilija z 2003 milijoni. Madžarska s 1896 milijoni. Nizo- zemska s 1654 milijoni. Vzhodna Nemčija s 1309 milijoni dinarjev itd. Pri uvozii pa tudi lani zavzema- jo prvo mesto ZDA z 38.751 mili- joni dinarjev. Drugo mesto pripa- da Sovjetski zvezi z 21.117 milijo- ni dinarjev, tretje pa 2^hodni Nemčiji s 14.162 milijoni dinarjev. Tem slede Italija z 12.312 milijoni dinarjev. Velika Britanija z 9747 milijoni, Avstrija s 5809 milijoni. Francija s 4085 milijoni, ČSR s 3623 milijoni, Švica s 3090 milijo- ni, Poljska z 2361 milijoni, Brazi- lija z 2065 milijoni. Madžarska z 1954 milijoni, Kanada s 1731 mi- lijoni. Nizozemska s 1674 milijoni. Burma s 1577 milijoni, Irak s 1575 milijoni dinarjev itd. Industrijska šola barvaste metalurgije v Šibeniku grade prvo šolo za kvalificirane delavce v industriji barvaste metalurgije. Po triletnem šolanju bodo učenci te šole dobili kvalifikacijo kvalificiranih delav- cev in se bodo lahko zaposlili v industriji barvastih kovin in vin- dustriji aluminija. Za dograditev šole so zagotovljena sredstva v višini 130 milijonov din. Kongres ekonomistov Od 20. do 24. junija bo v Za- grebu kongres ekonomistov Jugo- slavije. Na kongresu bo sodelova- lo okoli 300 delegatov, približno toliko pa bo gostov iz države in inozemstva. Na kongresu bodo razpravljali o problemih gospodar- skega razvoja Jugoslavije. Najbolj znani jugoslovanski ekonomisti bodo pripravili 7 referatov in več koreferatov o problemih našega gospodarskega razvoja. Hidromontaža bo izdelala 55-litrske hladilnike v mariborskem podjetju »Hidro- montaža«, ki se sicer v glavnem ukvarja z velemontažnimi deli v hidroelektrarnah in s splošno montažo širom po vsej Jugoslaviji, so mimo običajnih hladilnikov pričeli pred nedavnim proizvajati tudi 55-litrske hladilnike s poja- čanimi agregati za kraje v južnej- ših področjih, kjer so temperatur- ne razlike občutnejše kot v področjih z zmernejšo klimo. V juniju pa bodo uvedli še serijsko proizvodnjo 80-litrskih hladilnikov prav tako tropske izvedbe. Naj k temu dodamo še to, da so ceno 55-litrskega hladilnika znižali od 65.000 na 50.000 dinarjev. Vj. K. SVETOVNI DAN BIVŠIH BORCEV Predstavniki Združenj bivših borcev iz 35 držav so pozvali vse članice Federacije, da čim sveča- neje proslavijo Svetovni dan biv- ših borcev. Ta poziv je pravzaprav realiza- cija resolucije, ki jo je sprejel Generalni svet FMAC in s katero priporoča organizacijam-članicam, da ukrenejo vse potrebno, da bi se ta dan čim svečaneje proslavil Znano je, da se je Svetovna federacija bivših borcev odločila proslavljati Svetovni dan bivših borcev in to v soboto ali nedeljo pred 26. junijem, dnevom podpisa listine Združenih narodov. 19. maja, 1957 6.00—7.00 Z domaČo pesmijo v veselo nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava — A. P. Cehov: Kaštanka (prva izvedba). 9.26 Pisan spo- red slovenskih narodnih pesmi in nape- vov. 9.45 Se pomnite, tovariši — Mile Pavlin: Letalo se ni vrnilo. 10.15 Kar radi poslušate ... (pisan glasbeni f-îo- red) 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. V. Mirk: V deveti deželi — A. Borodin: V stepah srednje Azije — Chabrier: Pastoralna suita — D. Bučar: ■ Zumberšha rapsodija — P. I. Čajkovski: Cvetlični valček. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved, profiled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obvestila. 15.15 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Med našimi letalci (reportaža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Raoul Ploquin:' Odšel brez na- slova (ponovitev). 18.35 Melodije za do- bro voljo (Sodelujeio orkestri Frank Chacksfield, î^ay Martin in Sidney Torch). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Maio od tu in malo od tam (Zabavna gla';bena oddaja). Konferanso vodi Majda fiubic. 21.00 Glasba Albana Berga. Igra Simfo- nični orkester luJnonemškega radia pnd taktirko Hansa Rosbanda. 1. Tri orke- stralne skladbe — 2. Simfonični od'omki iz opere „Lulu" (Prva izvedba v Ra'liu Ljubljana). 22.00 Kapoved časa. poroči- la. vremenska napoved in pre^'ed spore- da za naslednji dan. 22,15 V plesnem ritmu. 22..45 Poročila. 23.00—21.00 Od- daja 7^ tuiinn (Prenns iz 73frpba1. 22.15 —23.00 UKV program: Nočni komorni koncert. OBVESTILO Trgovina z mešanim blaoom »NA-MA« v Ptuju, bo od 3. do 30. maja t. 1. razdelila mpd svoje stalne odjemalce, ki so oddali na- kupne knii~ice zaradi izrazima. Dripadajoči delež dobička za leto 1956. Po 30. maju z^nade.io vsi ne dvignjeni deleži v dobro rezervne- na sk'ada trgovine. »Kako se počut'te? « vpraša zdravTiik svojega pacienta. vZelo slabo, tovariš doktor.« »To m mogoče, kaj pa vam je?^ »Moti me ta pres-neti termo- meter. ki ste mi ga predvče- rajšnjim vtaknili pod pazduho.«