UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Naš čas se bliža! (Dopis iz najmlajših učiteljskih krogov.) Ce smo se skupno vzgojevali in vzgojili, je naša dolžnost tudi, da skupno delamo v smislu začrtanih potov! Učiteljiščni vestnik v „Ue. Tov." št. 2. t. 1. Mogočno je zadonel glas trombe, in nestvor, ki bi rad požrl napredek naše šole in učiteljstva, je iztegnil svoje kremplje po bodočnosti našega šolstva: zahotelo se mu je po učiteljskem naraščaju, po naših učiteljiščnikih. Svojo onemoglost kaže nestvor sam s tem, da si hoče najeti priganjača, ki naj bi mu delal kalno vodo, v kateri naj bi on gospodaril. Sam je namreč nezmožen, onemogel, za vsako delo : Mi pa kličemo klerikalnim skobcem: Sprejemamo tudi javen boj, ki ste ga pričeli! Svobodna konkurenca! čigar zmaga — tega bodočnost! Napredni učiteljski naraščaj 1 — Mogoče nas ne loči niti več leto, mogoče nas loči le nekoliko mesecev, ko bo potreba stopiti na plan in nam bo pričeti brezobziren in naj radikalnejši boj zoper one, ki ga s hinavskimi okrožnicami pričenjajo in nam ga napovedujejo. Kar je dovoljeno njim, je dovoljeno nam in brezobzirno bomo čuvali te svoje pravice! Tovariši, tovarišice! — Niso še usahnile ideje, ni še zamrl v nas ogenj, nismo še pozabili svojih nalog in svojih dolžnosti! Vestno smo čuvali nad svojimi smotri, gojili svoja stremljenja in ako se nismo do danes šo javno sestali, ako se nismo še do danas javno oglasili: storili smo to zaradi tega, ker nam se ni pokazala potreba in ker smo si bili v svesti vzgojenih sil. Svojo pot smo vestno nadaljevali in po njej bomo vztrajno korakali vbodoče! LISTEK. Moja miljena Ma-a. (Alegorična farza.) Piše S a d i n o m i s. (Dalje.) Žalostno življenje! Trpim in delam ter pretakam solze, kolnem v duši, obraz pa mi je začel dobivati nekake svetohlinske gube. Vso energijo sem izgubil, značajnost imam shranjeno med starinami. — Gorje, če jo moja ljuba Ma-a zavoha! Prepričanja pa imam samo še 28 cm dolg eksemplar (malo izdajo), zašit v notranjem žepu jopiča, ki ga nikoli ne slečem. Kaj bo. če ga ona zaloti. — V skrbeh sežem dostikrat z roko na ono stran. Pa to ni dobro, baš to nesamohotno gibanje moje roke me lahko izda. Moje stanje je časih obupno. Ona pa verna čuvarica vseh mojih del. Kadar ji skoči v glavo tista njena sitnost, pa si zopet kaj novega domisli, seveda samo v pomnoženje Mojega trpljenja. Nekega dne je zapazila, da nimajo vsi otroci enakih peresnikov. Takoj mi je ukazala sestaviti nov zapisnik o orodju, ki ga rabijo otroci. Sestavil sem zapisnik, in ona Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. \£oda dnevi kažejo, da nam bo potreba prej ngjgo mislimo stopiti tesno skupaj, d a z d r u-M mo vse moči, ki smo jih d o s $¡4 aj le vežbali. iBtikazati bo potreba grobokopom slovenskega učiteljstva in šolstva, da učiteljska mladina ni oni faktor, s katerim bi razni juristi slepomišili; da ona ni oni faktor, ki mu naj bi razni „krščanskomisleči" pedagogi določali smotre in pota, ker mladina se jih bolje zaveda sama, nego se ti „pedagogi" zavedajo sebe. Učiteljska mladina ni oni faktor, ki naj bi se dal organizo-vati v svrho stanovskega razdora in ki naj bi odobraval brezglavo stanovsko politiko — če jo sploh znamo politiko imenovati — naših „krščansko-mi-s 1 e č i h" tovarišev. Da je temu tako, smo porok mi! In kakor mogočno je odmeval glas učiteljstva pogubne trombe, tako zamolkel bo njega odmev. In mogoče, še preden oni prično svoje napovedano delo, jih mi s čim presenetimo, po čimer bodo lahko spoznali, da oni niso sposobni izvesti tega, kar so se namenili, in da tla za njih ideje niso godna. Korak, ki ga je napravilo „Društvo krščanskomislečega učiteljstva" na Goriškem, da se je spravilo na organizovanje učiteljiščni-kov, je tako predrzen, kakor bo pogubonosen zanje; ker v tem trenotku, kakorhitro se naš naraščaj natančneje seznani s temi „pedagogi" — bo konec vsemu slepomišenju! Dobro je, da spoznamo duha! Obračamo se pa do vsega naprednega učiteljskega naraščaja in ga opozarjamo, da se naš čas bliža in naj se vsakdo pripravi, da bo tedaj, ko napoči dan našega dela, korakal z nami. Ne bomo razkladali svojih namenov, ker se v petih mesecih jasno pokaže slika naših načrtov. Dotlej pa : Pazite, konzuli, na naše postojanke ! ga je odobrila. Poslej morajo imeti moji otroci v enakih dobah enaka peresa, svinčnike, gumice, držala, papir i. t. d., da, celo barva zvezkov se mora ujemati. — Drugič ji je prišlo na misel, da bi rada poznala vse napake, ki jih napravijo otroci v govoru. Sestaviti sem ji moral nov zapisnik vseh govornih napak. Gorje mi, če bi ne imel tega zapisnika vedno pri rokah! „Ata, po katerem §-u je Janezek napako naredil?" — „Ljuba moja, po 3. §!" — Prav! — Tako me večkrat izkuša. — Ona seveda se ponaša, da je skrbna čuvarica materinščine. — Ko je v soseščini gorelo, ji je takoj prišlo na misel, da se sestavi navodilo, kako zapustiti stanovanje v slučaju ognja ali potresa. Ponižno sem sključil mojo grbo in napisal sem sporazumno s sohlapci navodilo za izpraznenje stanovanja ob času ognja ali potresa. To navodilo moram imeti vedno v bližini, da ne pozabim ob času ognja ali potresa odvesti svoje mladine na varno. Ko je prebrala to vzorno navodilo, je zadovoljno pokimala in vzdihnila: „Zdaj vsaj lahko mirno zaspim!" — Hišnega reda niti ne omenjam, saj je povsem njena natančnost in red. Skrbna mati nikoli ne pozabi skrbeti ža zdravje svojih otrok. Tudi moja ljuba Ma-a je Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h / ...... dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Narodne vezenine. Na moj „Poziv i i Bele Krajine" glede negovanja ženskih ročnih del po narodnih moti vih so se nekatere tovarišice odzvale ter so pričele dotično že gojiti. Mogoče bi se zdramile tudi druge, ko bi jim bila dana prilika, da bi pioučile ženska ročna dela Hrvatic. Kakor je bilo Hrvaticam mogoče, da so narodno blago ročnega dela med narodom po vseh delih hrvaške dežele nabrale in gojile v šoli in potom šole v narodu, ravno tako bi morale storiti tudi me, slovenske učiteljice. Hrvatice so dovedle tako daleč, da so seznanile s svojim ročnim delom med drugimi narodi tudi Nemce, o čemer sem se prepričala baš te dni. Videla sem namreč v listih „Modenwelt" in „Blatt der Hausfrau" slike vezenin z napisi „Kroatische und slavisehe Leinenstickerei." Mislim, da bi bilo prav, če bi šle tudi me za zgledom Hrvatic in gojile domače ročno delo in pokazale s tem, da se zavedamo svojega poklica ne samo kot učiteljice v šoli, ampak tudi kot slovenske hčere, ki jim ne leži slovenstvo samo na jeziku, ampak tudi v srcu in v dejanju. Odsar ne dožene posameznik, to doženemo lahko z združenimi močmi! Veliko naših narodnih umotvorov leži po raznih muzejih in po privatnih hišah. Jaz sem jih po Beli Krajini nabirala in jih še nabiram. V njih sem dobila marsikaj, kar lahko uporabljamo, da si ustvarimo tako neobhodno potrebno narodno industrijo na polju ročnega dela. Nisem pa samo nabrala in gledala, ampak sem na podlagi nabranega gradiva naredila nekaj ročnih del, ki sem se jih drznila razviti v izložbi pri Mathianu v Ljubljani. Delo si lahko ogleda, kdor ima priliko in veselje. Hvale ne pričakujem nikake in tudi priznanja ne, pač pa želim, da bi se zbudilo narodno ženstvo — predvsem učiteljice — in da prično tudi one delati in se zanimati za to stroko, kar bi nam lahko bilo v ponos — ne samo doma, ampak tudi zunaj slovenskih dežel! skrbna in vestna mati. Oskrbela si je domačega zdravnika in si dala zaradi reda sestaviti zopet novo navodilo. Meni pa je strogo zažugala, da ga vestno izpolnujem. Seveda jo slušam, ker vidim, da je tako prav. časih mi je prav jako žal, pa prav za res, da nisem zdravnik — o, kako dobro bi bilo že zaradi reda in natančnosti! — Čudno je moje življenje, podobno neugaslemu vulkanu, samo da ta lava, ki bruha iz mene, ni moja, temveč moje ljube Ma e. Dogodi se vsak mesec, da kako novo sitnost uganja. Ni dolgo tega, kar je pregledovala moje redne zapisnike. Opoldne pri kosilu me je nekam srpo gledala izpod naježenih obrvi. Pričakoval sem, vdan v božjo voljo, novega izbruha. Nisem se motil. Okolo četrte ure popoldne pridrvi k meni ter začne očitati, da sem površen. Opazila je namreč, da ne delam v zapisnikih po praznih rubrikah enako dolge črte, nekatere niso celo ravne. Na njen ukaz sem moral priglasiti to svojo zanikrnost svojemu gospodu. Ta pa je v svoji sveti jezi sklical vse moje sohlapce, da skupno doženemo, kakšne črte naj delamo vbodoče po praznih rubrikah. Po dveurni duhoviti in globoko zamišljeni debati smo se zedinili, da se morajo delati Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Ve, drage tovarišice, lahko v prvi vrsti pripomorete, da se čimprej uresničijo besede Prešernove: „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!" Zavedam se, da me ne zadene krivda, ako kdo kdaj poreče: „Žalibog, prepozno je!" Poldka Bavdkova. Iz naše organizacije. Kranjsko. Občni zbor Ljubljanskega učiteljskega društva bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob poldveh popoldne v „Učiteljski tiskarni. Po zborovanju skupni izlet v bližnjo okolico. Na snidenje! Štajersko. Učiteljsko društvo za Ptujski okraj je imelo 16. feb. t. I. svoj občni zbor. Iz letnega poročila je posneti, da je društvo zborovalo v minulem letu petkrat in da se je vršil meseca junija poučen izlet na posestvo Štajerske hranilnice v Podlehniku. Pri vsakem zborovanju se je vršilo po eno predavanje. Blagajničarka je podala kratek pregled o izdatkih in prebitkih v minulem letu. Pregledo-valca računov, tov. Vezjak in tovarišica Valentina Kauklerjeva, sta našla blagajnico v redu. Volil se je naslednji odbor: predsednik: tovariš A Ogorelec, podpredsednik: tovariš Ivan Kaukler, tajnika: tov. Miljut. Ivanjšič in E. Trstenjak, blagajničarka: tovarišica Marjana Luknerjeva, knjižničar: tov. Valentin Kajnih, namestnik : tov. Vinko Šerona, pevovodja : tov. Vinko Šerona, odbornika: Rudolf Kotzmuth in Gorup. Predsednik je pozdravil gosta vinarskega inštruktorja Zupanca in gdč. Skerbinčevo Ljudmilo, učiteljico pri Sv. Marjeti na Drav. polju, ter novega uda: Bojeslava Križa, učitelja na Leskovcu. Za tem je demonstriral g. Zupane o konzerviranju sadja in povrtnin. Demonstracijo so opazovali vsi navzoči z največjim zanimanjem. Obžalovati je samo, da ni bilo več tova-rišic navzočih. Končno je predlagal tov. J. Kaukler, da se društvo abonira na znanstveni list „Veda". Predlog se je sprejel. poslej 4 mm dolge črte z ravnilom — ker to je za napredek človeštva neskončne važnosti! Moj dodatni predlog, da se da debata tiskati in razpošlje urbi et orbi, je bil odklonjen, češ, da bi se utegnili drugi te ideje prilastiti. Komaj je bil edikt izdan, že me nahruli moja ljubezniva, da moram jaz vse zapisnike v smislu sklepa popolniti. Vdal sem se. Nakupil sem si tiskovin in pisal sem iznova vse zapisnike. Koliko noči je šlo proti vragu, toda imel sem za to muko sijajno poplačilo. Moje udrte oči so ugledale vse one krasne, mikavne svetinice v tisočih in tisočih izvodih tam nekje v nočni tmini, pravim, vse one svetinice, ki dičijo slavnim hlapcem prsi za zasluge in delo. Da, gledale so jih moje udrte oči v nočeh dela. Vendar so bile te svetinice nekam čudno barvane, vseh sedem barvic so izpreminjale, in meni je bilo tako milo in tožno pri srcu. — Bila je moja ljuba Ma-a pri sohiapcu, velikem podrepniku in petolizniku, Ta ji pokaže svoje zapisnike. Imena in priimki so bili pisani z okroglo pisavo. (Konec.) Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Prihodnje zborovanje se vrši 6. aprila. Ob tej priliki predava tovariš Selinšek o etiki. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico je imelo svoj redni občni zbor dne 2. sušca 1911. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Navzočih je bilo 41 članov. Društveni predsednik pozdravi vse v mnogem številu došle člane, že večkrat nas obiskujoča gosta tov. Tomažiča, nadučitelja iz Tinj, in na novo v društvo vstopivšo tovarišico gdč. Marico Lenaitovo iz Jerenine. (Živio!) Čestita nadalje tovarišu Robniku k nadučitelj-skemu mestu pri Sv. Jurju ob Pesnici in želi njemu in njegovi mu novoporočeni soprogi (tov. Regoršek) obilo sreče v zakonu. S pre-srčnimi besedami čestita tov. predsednik v imenu društva tov. nadučitelju Karlu Kotniku iz Selnice ob Dravi k njegovi srebrni poroki. Nadalje se še spominja umrlega nam tov. nadučitelja Janeza Špricaja, ki je bil dolga leta zvest, delaven član našega društva. Navzoči se vzdignejo v znak sožalja s svojih sedežev. Izreka tudi v imenu društva sožalje tov. nadučitelju Pirkmeijerju in njegovi hčerki tov. Marici zaradi izgube matere, oziroma stare matere in poživlja navzoče, da se vzdignejo v znamenje sožalja s svojih sedežev. Nato smo prešli na dnevni red. Izmed dopisov je posebno omeniti „Zvezinega", v katerem se naznanja tov. predsedniku članstvo v enketo za uravnavo učiteljskih plač. Nadalje je sledila volitev novega odbora. (Tov. Mejov-šek ml. naznani, da ne sprejme več tajništva). Izvoljeni so bili: predsednikom Avguštin Pože-gar, podpredsednikom Josip Lasbacher, blagajnikom Franjo Lichtenwallner, zapisnikarjema Marija Godec in Ferdo Kovačic, odbornikom Ignacij Skrbinšek, Jernej Črnko in Davorin Leejak. Letno poročilo načeluikovo: Društvo je imelo lani 44 moških, 20 ženskih, tedaj skupno 64 rednih članov in 4 častne člane. Umrl je en član, pristopili pa so: dva moška člana in trije ženski člani. Zborovalo je društvo petkrat, a dvakrat smo bili nesklepčni. Odbor se je sešel dvakrat. Najvažnejši sklepi v lanskem letu so bili: 1. Naše društvo plača 2 iztisa „Učit. Tovariša" za učiteljiščnike mariborskega zavoda. 2. Udnina se poviša od 3 K na 4 K. 3. Naše društvo pristopi „Učit. gospodarski in kreditni zadrugi" z enim deležem 10 K. Imeli smo v preteklem letu dvoje poda-vanj: 1. „O petju v ljudski šoli" (podaval Hinko Druzovič) in 2. „O važnosti zavarovanj" (podaval Tomažič, zastopnik „Prve češke na življenje"). Tajnikovo poročilo se vzame na znanje. Izvolita se dva pregledovalca računov. Poročilo o „Zvezini" skupščini je moralo zaradi kratkega časa izostati. Pride drugič na vrsto. Razvila se je nadalje daljša debata, kako bi se posebno mlado učiteljstvo pridobilo za našo organizacijo, in končno stavi tov. Alojzij Majcen predlog, da tovariši, ki še nimajo drugega izpita, ne plačajo cele udnine v znesku 4 K. ampak samo toliko, kolikor ima društvo stroškov zanje. (Predlog sprejet.) Glede predloga tov. Godca, da se naj člani, ki so že neprekinjeno 25 let pri društvu, počaste na poseben način, se bo posvetoval odbor. Tov. predsednik predlaga, naj se izreče v „Slogi" in „Učit. Tovarišu" g. F. S. Šeguli, župniku pri Sv. Roku ob Sotli, na primeren način zahvala za njegov članek v „Slogi". (Uvodni članek 4. štev. „Sloge" z dne 27.1.1.1). Prihodnjič zborujemo v četrtek, dne 7. majnika 1911., v Mariboru. Pričakujemo mnogoštevilne udeležbe. Ti, ki še sedaj spijo, naj se zbudijo in pridejo, saj takrat bo že vse v cvetju. K. Učiteljsko društvo za slovenjgraški okraj je imelo dne 2. sušca t. 1. v slovenjgraški okoliški šoli svoj občni zbor. Udeležba je bila jako dobra, saj je bilo 80% vseh udov navzočih. Pozdrav predsednika je bil poziv, da se z vedno rastočo vnemo oprijemljimo stanovske organizucije, ki nam pri smotrenem in vztrajnem delu mora priboriti udejstvitev naših opravičenih zahtev. Zanimivi so bili dopisi dežel, šolskega sveta o prireditvi različnih učnih tečajev, tako čebelarskega učnega tečaja na čebelarski šoli na Dunaju, tečaja o pouku gluhonemih istotam i. dr., žalibog, da se jih ob vsi vedoželjnosti ne morem) udeležiti, ker nam primanjkuje gmotnih sredstev. Prošnji mariborskih učiteljišnikov za podporo njihove knjižnice se ugodi z zneskom 5 K; takisto se jim plača 1 iztis Učit. Tovariša. Naše društvo pristopi tudi z enim deležem k štajerski učiteljski zadrugi. 1 oročilo tajnikovo, blagajuičarke ter zastopnika učiteljstva v okraj, šolskem svetu se je vzelo z odobravanjem na vedenje in se jim izrekla zahvala in zaupanje društva. Dosedanji odbor: I. Kaffou, predsednik. I. Barle, podpredsednik, A. Alt, tajnik, M. Vre-čkova, blagajničarka, je bil z vzklikom zopet izvoljen. Na sigurno snidenje na majniškem izletu dna 4. maja pri Smonkarju v Dovžah. Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 16. t. m., ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva, 2. Poročilo tajnika in blagajnika, 3. Volitev odbora. 4. Volitev delegatov za glavno skupščino „Zaveze". 5. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi R V rabi, t. č. predsednik. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek. 2. sušca, ob obilni udeležbi v Narodnem domu v Slov. Bistrici. Tovariš predsednik je presrčno pozdravil go<-ta g. I. Prekorška in zborovalce. Po ureditvi društvenih zadev je podal krasen sestavek tov. Brinarja: „Naš položaj in kaj nam je storiti", v katerem govori o naših težnjah in opominja k združitvi, rekoč: „Kadar stanovalce ene hiše zadene velika nesreča se stisnejo in privijejo, drug k drugemu — in nam, ki nas druži en krov — po nas padajo udarci od vseh strani — je treba ene tesne združitve, potreba enega srca, potreba medsebojne bratovske ljubezni. Pomoč je edino v nas samih." „Quem dii odere — paedagogum fecere". Ta rek nam je pojasnjeval tov. Špan. Podal nam je životopis Slovenca Matevža Vehovarja, ki je ustanovil 1 1849. v Trstu znameniti: Erziehungs und Handelsinstitut" — dosegel mnogo, mnogo na polju vzgoje, a naposled zaradi prevelikega idealizma bedno končal v ječi. „Hodimo vedno pot zdravega realizma", tako je končaval tov. Špan svoje velezanimivo izvajanje. G. Ivan Prekoršek nas je povedel v sfero podrobnega dela — narodne obrambe. Govoril je o smotrih Ciril-Metodove družbe in o delu zanjo. Podal nam je mnogo in se poglobi! v žitje in delo učitelja, zakar je žel odkrito in hvaležno odobravauje. „Quem dii odere — paedagogum fecere". To je ob razstanku nehote trepetalo vsakemu v duši — toda ob pogledu na krasno grudo našo, na kateri že drhti nežen poljub one bajne deve — zorne pomladi — smo si predrugačili ta rek sledeče: Kogar učitelj — vzgojitelj ljubi in za kar napenja v delu svoje moči — pied tem se bodo tresli v doglednem času bogovi (in lopovi!). Učiteljsko društvo za polit, okraj Ljutomer ima redno zborovanje v četrtek, dne 16. marci 1911, točno ob 10. uri predp. v Franc-Jožefovi šoli v Ljutomeru. Vzpored. 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. „O važnosti življenskega zavarovanja" in o „Učitelj, gospodarski in kreditni zadrugi v Celju" podava gospod A. Pesek. IV. Slučajnosti. * * Upamo, da se udeležijo tega važnega zborovanja vsi p. n. člani in članice kakor tudi p. n. tovariši in tovarišice, ki še niso člani (članice). Odbor. Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo, due 19. sušca t. 1„ ob pol-deseti uri dopoldan v šoli na Zidanem mostu po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Letno poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Volitev odbora. 7. Določitev društvenine za 1. 1911. 8. Določitev knjig in časnikov, ki si jih društvo v 1. 1911 naroči. 9. Poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu. 10. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje zanesljivo odbor. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga i omejenim ¡»mstvom. Promet do konca februarja K 57,343'65. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—1'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Srednješolski vestnik. ** Profesorski glas o aferi Jarc-Rcisncr. „Jutro" piše: „Učiteljski Tovariš" prinaša o znani aferi Jarc-Reisner, o kateri smo svoječasno obširneje poročali, daljši članek iz kroga srednješolskih profesorjev. Konec članka je zanimiv in resničnega upoštevanja vreden. Glasi se: „Slovenski profesorji" imamo svoje društvo. Dolžnost tega je, da brani tudi našočast! V našem društvu ne sme biti mesta sirovežem, lažnikom in denunciantom! Dolžnost odbora „Društva slovenskih profesorjev" je, da prof. Jarca izključi iz društva, pa naj bo desetkrat poslanec! Grešil je proti svojemu stanovskemu tovarišu, pa mu za kruto žalitev neče dati zadoščenja, zato mora biti kaznovan! Zato: Profesor Jarc iz našega društva ven! — Ako ne poj de on, pa p o j d e m o mi. S takim človekom ne-čemo in ne smemo več biti člani enega društva, previsoko spoštujemo svoj stan in — sami sebe!" — To je moška, odločna in samozavestna beseda, ki naj se čimprej uresniči ! ** Lov na slovenske abiturieute. Celo na Nemškem že pletejo mreže, v katere bi radi lovili slovenske ab.turiente. V Glad-bachu imajo nekak „Sekretariat sozialer Stu-dentenarbeit", ki se obrača do znanih klerikalnih ljubljanskih gospodov, naj mu pošljejo naslove katoliških abiturientov ljubljanskih srednjih šol. Morajo čedne namene imeti ti katoliški možakarji v Gladbachu. Politiški pregled. * Med krščanskimi socialci na Dunaju poka vedno bolj. Minoli četrtek zvečer so imeli obrtniki shod, na katerem je posl. dr. Heilinger ostro napadal trgovinskega ministra dr. Weiskirchnerja Sklicevatelj shoda, predsednik zveze srednjega stanu-Koroška je tudi nastopil ostro proti dr. Weiskirchnerju ter rekel, da so se trgovci in obrtniki svoj čas veselili, ko e dr. Weisskirchner postal trgovinski minister. Kaj je pa danes ta mož že storil za obilni stan ? Dva zakona imamo, ki nosita Weiskirchnerjevo ime: zakon o zapiranju trgovin in krošnjarski zakon. Ne za enega ne za drugega ne bo žel hvaležnosti. Vedno se je reklo, da treba malemu možu pomagati Sedaj je pomagano dr. Weiskirchnerju, ki je bil čisto mal uradnik in je danes minister ter postane še bogvekaj. Tako se je Luegerjevo prerokovanje, da bo malemu možu pomagano, izpolnilo na Weiskirchnerju, ki mu je bilo res pomagano. * Petdesetletnico svojega obstanka je dne 26. m. m. praznoval avstrijski državni zbor, ki je bil od cesarja prvič sklican dne 26. februarja leta 1861. V pivi poslanski zbornici so zastopali Slovence : Hermann za Štajersko, dr. Toman, Derbič, Kromer, Wuržbach, Dežman in Brolih za Kranjsko, črne in Gorjup za Goriško, v gosposki zbornici pa Miklošič in knezoškofje slovenskih pokrajin. * Češka razstava v Sofiji. Podprotekto-ratom praške in sofijske trgovske zbornice priredijo letos v Sofiji češko razstavo, ki bo otvor-jena dne 30. julija. Bazstava ima namen, da pomore uvozu v Bolgarsko češki industriji v poljedelskih strojih. * Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Sedaj so znani oficialni podatki ljudskega štetja v Bosni in Hercegovini. Prebivalstvo anektiranih dežel šteje 1,839.000 duš. V zadnjih desetih letih je prirastek 20 odstotkov. Ta povišek je staviti na račun priseljevanja iz Avstro-Ogrske. * Preganjanje Čehov na Dunaju. Dunajski magistrat je sklenil odpovedati v mestnih hišah stanovanje vsem strankam, ki so se priglasile za češki obč. jezik. Krščansko-socialna pravičnost! * Ruska duma je obravnavala vprašanje o dogodkih na ruskih univerzah. Prva interpelacija je prišla od desne strani glede štipendij, ki so jih baje študentje izročili revolucio-narskemu komiteju, dalje glede tega, da se vrše ua univerzah politiški meetingi in da se sprejemajo na univerze politiški zločinci. Okto-brist Temšev je utemeljeval interpelacijo. Dolžil je profesorje, da so krivi nereda in nemirov na univerzah, ker baje sami kršijo državni vseučiliški zakon. Oni sami vplivajo a svojim naziranjem na mladino, čimprej se mladini oči odpro, tembolje zanjo in za Busijo. K debati se je priglasilo 54 govornikov. * Žensko pravice na Švedskem. Ministrski svet je sklenil podati zbornici predlog o razširjenju ženskih pravic. Od 1 1901. so imele ženske pravice do vseh šolskih uradov. Sedaj naj imajo ženske popolno enakopravnost, le iz duhovske, vojaške ia diplomatične službe so izključene. Kulturno delo. + Skupščina „Slovenske Matice". se je vršila preteklo nedeljo v „Mestnem Domu" v Ljubljani. Udeležba je bila razmeroma dovolj velika. Predsednik dr. llešič je podal obširnejše poročilo kot predsednik, na kar je prišlo na vrsto tajniško poročilo, pri čemer se je sklenilo, da se odboru naloži, da do druge skupščine izpremeni pravila v kolikor je potrebno. Blagajnik Detela je podal blagajniško poročilo, ki kaže v splošnem 5512 K dobička. Zemljevid slovenske zemlje bo stal okrog 16.000 K in je treba, da dobimo odjemalcev. Matična hiša se prihodnje leto popravi Nato se je vršila volitev novih članov. Volila se je večina od odbora predlaganih kandidatov. Pri slučajnostih je profesor Wester pojasnil pomen delavnega člana „SI. Mat." prof. Pleteršnika in predlagal da ga Matica ob priliki 70letnice imenuje za častnega člana. Predlog je bil z aplavzom sprejet. Pričujočemu prof. Pleteršniku so vsi iskreno čestitali. Na to je bila skupščina zaključena. Želeti je, da se zbudi več in več zanimanja za naš največji kulturni zavod. Predsednik dr. Ilešič je poudarjal, da je vzrok nazadovanju slovenske beletristike obrambno delo, politika in boj za kruh. To je res! + Iz odborove seje „Glasbene Matice" dne 21. februarja t. 1. Predsednik dr. Ravuihar poroča, da glasbena šola v Celju dobro uspeva pod novim učiteljem Vil. Seifer-tom. V smislu tamošnje uredbe se je Seiferta ki je absolviran konservatorist konservatoriia v Pragi, kot voditelja šole predlagalo v odobritev štajerskemu dež, šol. svetu. Prihodnji mesec priredi šola v Celju javuo produkcijo svojih učencev. Enako produkcijo priredi meseca marca glasbena šola v Kranju, dočim je sklenila učiteljska konferenca na glasbeni šoli v Ljubljani, da se tu vrši javna produkcija sredi meseca maja. Glasom ustnega poročila je upati, da se na jesen zopet oživotvori glasbena šola v Novem mestu. Anton Lajovic je odpovedal pouk v harmoniji za drugi tečaj, ker ima sodnijski izpit: nadomestoval ga bode koncertni vodja Hubad. Beti Nollijeva je volila „Glasbeni Matici" 100 K, kateri znesek je dedinja Ema Nollijeva izplačala brez odbitka kakih pristojbin. Izrekla se ji je imenom odbora zahvala. Pevski zbor je pri pogrebu zapel dve žalostinki Kmetska pnsojiinica za vrhniško okolico in Posojilnica v Žužemberku sta darovali vsaka po 50 K podpore. — Dne 26. februarja se je izvršila revizija in skontracija blagajnice ter sta preglednika izjavila, da sta našla vse v najlepšem redu. — Urednik „Novih akordov" dr. Gojmir Krek je brzojavno oprostil svojo odsotnost na zadnjem koncertu, želeč uiu najboljšega uspeha ter izražajoč željo, da bodi delo „Novih akordov" in „Glasbeue Matice" vsikdar vzajemno. Odbor je po završenem koncertu dr. Kreku brzojavno poročal, ter mu čestital na lepem uspehu njegovih skladb. — Društvo „Mladika" je odpovedala najemno pogodbo glede hiše v Gosposki ulicil Odbor sklene, da se hišo za slične namene ponudi v najem potom časopisja. — Na šoli so se spričevala razdelila dne 1. marca, dočim se je prvi tečaj zaključil due 28. februarja. Blagajnik dr. Krevel poroča o denarnem stanju ter materialnem uspehu zadnjega koncerta. Odbor sklene, da iz čistega dobička od zadnjega koncerta dotira blagajnico pevskega zbora z zneskom 200 K, dočim se 20% čistega dobička podari penzijskemu zakladu. — Nabava novega klavirja se odloži, ker tega razmere še ne dopuščajo. — Na poročilo predsednikovo reši odbor prošnje za oproščenje ukovine za drugi tečaj. Bilo je 93 prosilcev od teh se jih je žal, moglo oprostiti le 19 popolnoma, druge se je oprostilo deloma, dočim se je zavrnilo 19 prošenj. Ob rešitvi prošenj se je odbor oziral na potrebe prosilčeve, njegovo nadarjenost in pridnost. — Odbor sklene predložiti deželnemu odboru prošnjo za zvišanje redne podpore, oduosno v svrliu pokritja proračunjenega deficita za dovolitev izredne podpore. — Iz seje artističnega odbora poroča koncertni vodja Hubad, da je odsek sklenil predlagati, da se za prodajo natisnejo Oskarja Deva samospevi. — Učitelj Švikaršič na Koroškem je poslal do 30 koroških narodnih pesmi, stavljenih petero-glasno z izvirnim besedilom. Enako je poslal Rihard Orel, učitelj na Vipavskem do 70 narodnih pesmi beneških (rezijanskih) Slovencev z izvirnim besedilom. Oboje se pripravi za izdajo. Določi se vzpored prihodnjemu koncertu ki bo meseca marca v Ljubljani, in koncertu v Apatiji, dne 25. marca. Kalab, koncertni mojster slovenske filharmonije, se v šolskem letu 1911/12 nastavi za učitelja na goslih. Opomba uredništva: To poročilo objavljamo, kakor smo ga posneli po drugih listih. Nas „Gl. M." popolnoma ignorira, kakor da bi učiteljstvo ne imelo nobenih zaslug zanjo. Upamo, da bo vbodoče drugače! Učiteljski konvikt. Letnina za 1. 1911: P. n. gg. tovariši in tovarišice: Makso Baje, Justina M o d i c in Viljem M a z i, vsi iz Igavasi pri Ložu; Angela Sošakova iz Bakitne pri Borovnici; Ivan P a u 1 š e k in Makso S m o l e iz Rač na Štajerskem. Živili! — Na Štajerskem plačujejo nekateri potom socialnega odseka, drugi pa ne tu ne tam. Na Primorskem smo poslali zadnji dan februarja položnice vsem šolskim vodstvom. Bomo videli, kakšen uspeh bo. Slava cesarju Francu Jožefu I. Te krasne spevoigre, ki jo je naš tovariš-skladatelj Emil Adamič v proslavo cesarjeve vladarske šestdesetletnice za šolske slavno s t i priredil in „Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" poklonil, imamo še precej iztisov v zalogi. V tej res lepi spevoigri najdeš vsakovrstne pesmi in deklamacije patriotiške in narodne vsebine, ki so najbolj pripravne za raznovrstne patriotiške in druge šolske slav-nosti. Ta lepa knjiga je bogat vir za razne narodne slavnosti in bi je ne smelo pogrešati v svoji knjižnici nobeno pevsko društvo. Prav tako je potrebua ta knjiga za vsako ljudsko in okrajno učiteljsko knjižnico Pa ne samo zaradi vrednosti spevoigre same, ampak tudi zaradi imena našega tovariša-skladatelja, na katerega zremo z največjim ponosom, se mora ta spevoigra razširiti po vseh šolah in društvih križem naše domovine. Lahko trdimo, da je Emil Adamič dandanes najboljši slovenski skladatelj. Poglejmo si, kaj pišejo, slovenski leposlovni listi o njegovih skladbah, ki so se pele pri zadnjem koncertu Glasbene Matice v Ljubljani. „Ljubljanski Zvon" pravi, da so Adamičevi mešani zbori „moderne kon- certne skladbe velike umetniške vrednosti. Adamičeve skladbe zahtevajo od pevcev mnogo in tvorijo elitne točke naših pevskih koncertov." — „Slovan" piše: „In Emil Adamič? Ima pač srce in razum na pravem mestu. Iz vseh njegovih kompozicij dije neka neprisiljena naravna ljubkost, in zato ni čuda, če postaja Adamič od dne do dne bolj ljubljenec vseh pevskih zborov." — „Dom in Svet" piše: „Adamičevi zbori so nekaj čudovito svežega in pristno slovenskega. To so zbori, ki zadovoljijo glasbeno izobraženega kakor tudi glasbe neveščega poslušalca. Adamič je brezdvomno eden najbolj nadarjenih, najbolj plodovitih in najbolj priljubljenih, če ne sploh najpopularnejši skladatelj, kar jih je nebo v najnovejši dobi podarilo slovenskemu narodu." Vidiš, tovariš iu tovarišica, tako sodi javnost o našem tovarišu, na katerega smo ponosni slovenski napredni učitelji. Tudi ti ne smeš pogrešati v svoji knjižnici Adamičeve spevoigre, in sicer zaradi vrednosti nje vsebine in zaradi kolegialnosti. Naroča se v Učiteljski tiskarni ter veha izvod 4 K. Svoji k svojim! Žirovnikovih narodnih pesmi II. zvezek je šel pravkar v tisk. Kupujte in širite med narodom I. zvezek te krasna zbirke narodnih pesmi za šolsko mladino. Naročajo se v Učiteljski tiskarni po 20 li zvezek. Svoji k svojim! II. zvezek Julij Slapšakovih spisov za mladino izide okolo Velike noči. Sezajte pridno po mladinskih spisih naših najboljših mladinskih pisateljev: Gangla, Rapeta in Slap-šaka! Naročajo se v Učiteljski tiskarni po kroni knjiga. Svoji k svojim! Učiteljiščni vestnik. Učiteljska izobrazba. Službena in stanovska vzgoja. (Dalje.) Spoznati pravila in uvesti nas v naše stanovsko književno društvo v „Slovensko Šolsko Matico". Natančno spoznati nje pomen, nje delokrog. Pečati se s posli posameznih funkcionarjev, s posli poverjenikov itd. Uvesti bi nas moralo v sodelovanje pri tem našem kulturno-stanovskem podjetju in nam dati praktičnih navodil za to. Zasnovati si načrt bodočega delovanja tega društva; njega sedanji položaj iu morebitni reformačni načrti, ki bi se dali izvesti potom tega društva. To je panoga stanovskega dela, pri kateri bi deloval lahko vsak učitelj, eden na tem polju, drugi na drugem polju. Tu bi se pokazale zmožnosti učiteljstva iu prodiranje specializirala v posameznih strokah. Ob tej priliki bi pa tudi lahko govorili o potrebni diferenciaciji dela in bi zbujali smisel za strokovni študij na vsakem posameznem polju. In tudi za šolstvo in stan je to polje jako hvaležno delo in nam lahko rodi mnogo uspehov. Pero bi bilo prvi borilec za svobodo šole in za svobodo učiteljstva. Pero bi bilo ono, ki bi nam kazalo pot, po kateri naj korakamo do smerov in končno — do zmage. Tako bi prišli do naših stanovskih gospodarskih podjetij! V tem oziru bi se nam moral nuditi v prvi vrsti splošen pregled naših gospodarskih podjetij iu na kaki podlagi so ta podjetja zasnovana. Seznaniti bi se morali z osnovnimi pojmi gospodarstva; proučiti bi imeli naše stanovsko gospodarstvo in taktiko, ki se je imamo držati in posluževati pri naši stanovski gospodarski osamosvojitvi. Šele po tej probuji smisla in interesa za stanovsko gospodarstvo bi prišli do proučevanja posameznih gospodarskih društev. Tako n. pr. bi ne imeli pri „Vdovskem učiteljskem društvu" samo natančno proučiti pravil, to je podlage, na kateri je podjetje zasnovano; ne samo na namene društva, da bi se morebitnim nedostatkom ali prepotrebnim vnanjim slabim stvarem izkušalo odpomoči. Strokovno bi se moralo v tem oziru izobraziti — vzgojiti. Istotako e bi imeli z idejo „Učiteljskega konvikta" pečati ne le v njega tehniški ureditvi, ne samo s pravili, na katerih je zasnovano to društvo, ne samo z namenom ki ga ima, ne samo z delom posameznih funkcionarjev, ne samo s sredstvi, s katerimi deluje društvo, potreba bi bilo iskati novih virov novih potov, novih dohodkov in jasnih načrtov za bodočnost. Potreba bi bilo tudi, da vsak učitelj dobi vpogled v stanje društva in njega napredovanje. J u b i 1 e j s k a samopomoč, ki je tudi važna panoga stanovskega gospodarstva, bi nam morala biti tudi v istih ozirih natančno znana. Zato bi nam bilo treba v tem oziru strokovnih referentov, ki bi krepili z razložitvijo posameznih gospodarskih društev naše stanovsko gospodarstvo. A ne šele pozneje, že naraščaj mora misliti in razmišljati o tem, potreba se nam je že takoj v pričetku seznaniti s temelji našega stanovskega gospodarskega življenja. Glede naše „Posojilnice in hranilnice" bi nam bilo treba temeljitega in strokovnega študija. Potreba bi se nam bilo seznaniti z zakoni, na katerih je zasuovano posojilništvo. Potreba bi 'se bilo seznaniti s principi posojilništva. Spoznati nzorce pravil in praktične ureditve posojilnic. Potreba bi se bilo vaditi v tehniškem vodstvu posojilnic, z delom posameznih funkcionarjev in izkušati p-akticirati. Tudi v tem oziru bi nam bilo potreba strokovnih predavanj iu periodičnih tečajev. Vzgojevati v tem oziru naraččaj, buditi ideje in uvajati ga v stvar samo. Razložiti bi mu bilo potreba načrte in podati jasno sliko o položaju ter mu nuditi prilik za nadaljno izobrazbo v tem oziru iu mesto, kjer bi vedno labko dobil potrebnih informacij. (Dalje). Kranjske vesti. —r— Napad na nčiteljico. Marija Grilčeva, učiteljica na Colu, je šla dne 13. novembra m I. okulo pol 3. popoldue iz Postojne domov. Prišla je do Velikega Otoka. Ker ni poti dobro poznala, se je ozirala okrog sebe, da bi koga videla, ki bi ji pokazal pravo pot. V obližju vasi Zagon zagleda moškega, ki se je pa skril za grmom. Prišel je pa takoj za njo, nakar ga vpraša, če je to prava pot v Gorenje. Po kratkem odgovoru z „da" je šel naprej, a se takoj obruil in jo vprašal, če ima kaj denarja. Na vprašanje učiteljice „za kaj" je odgovoril „zame". Sedaj je videla napadalca v obraz, bil je fant kakih 16 let star, čvrste postave, bolj visoke rasti, imel je obe roki v hlačnih žepih ter je ostro proti nji gledal, rekoč: „Denar sem, ali pa!" — Ker se ni ta takoj pokorila njegovi zahtevi, ji je rekel: „Le hitro, meni se mudi." Končno mu je izročila, ker ni bil zadovoljen s petimi kronami, 10 K. Nato je zbežal v hrib. Drugi dan so orožniki po storilcu pozvedovali ter prijeli kot osumljenca 16 letnega Franceta Vadnuta, posestni-kovega sina v Velikem Otoku, ki je vobče na slabem glasu Vadnu trdovratno taji, da bi bil on storilec, pa tudi napadena ni mogla z vso gotovostjo pritrditi, da je bil on tisti, ki jo je v kritičnem času napadel. Tudi vse zaslišane priče niso mogle kaj obtežilnega izpovedati zoper obdolženca. Nekako čudno v zadevi je pač to. da je drugi dan po tem napadu Marija Oarlijeva, učiteljica na Studenem, prejela pismo z vsebino: „Vrnem Vam denar, ki sera ga zahteval v nedeljo od Vas. Nečem, da bi bil kdo po krivem obdolžen. Tudi sem Vas razžalil, storil sem to nepremišljeno, zato Vas prosim odpuščanja." Temu pismu je bil priložen bankovec za 10 K. Nato je pa bilo to pismo z denarjem vred iz učiteljične sobe iz-maknjeno, ne da bi se bil tat dotaknil drugih stvari ali drugega denarja. Ker ni bilo nobenih temeljitih dokazov proti obdolžencu, je bil Vadnu oproščen. —r— Čebelarski shod na Vrhniki se je vršil v nedeljo, 5. t. m , ob 3 uri popoldne v „Katoliškem domu" rokodelskih pomočnikov. Na shodu je predaval tov. nadučitelj A. Likozar o pitanju s sladkorjem in o naprednem čebelarstvu sploh. —r Ljudsko štetje v Ljubljani je končano. Ljubljana ima 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neobljudenih; 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20 493, ženskih 21.234. Trajno navzočih je v Ljubljani 40.323, začasno pa 1404. Od prebivalcev je 17.434 Ljubljančanov; 15.547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem sicer, 7618 v Avstriji sicer — skupaj je Avstrijcev 40.599; 673 je Prekolitavcev, 22 Bošnjakov in Hercegovcev, 343 inozemcev sicer. Rimskokatoliške veroizpovedbe je 41.139 ljudi, grško-katoliške 20, starokatolikov je 10; 61 je pravoslavnih, 365 jih jeevang. veroizpovedbe, 1 uniat, 109 je Židov, 22 pa brez konfesije. Od 40.599 Avstrijcev je napisalo 33.846 slovenski obče-valni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 56 poljski, 95 hrvaški in srbski, 1 rusinski in 1 madjarski. Odsotnih je 478 domačinov, med njimi 313 stalno, 165 začasno. Štajerske vesti. —š— Slovencev na Spodnjem Štajerskem je okolo 420 tisoč. Vsega prebivalstva je okrog 471.000. Seveda so Nemci pri ljudskem štetju pohrustali na tisoče Slovencev. Ljudsko štetje na Spodnjem Štajerskem kaže mal prirastek, vidi se pa v njem silen odtok prebivalstva na Srednje in Gorenje Štajersko, ki imata mnogo industrije. —š— Nemci se nče slovenščine. Zadnji čas prirejajo razna nemška društva takozvane jezikovne tečaje za svoje ude. V Mariboru se je tak tečaj že začel. Priredi ga podružnica Siidmarke. V Gradcu samem, kjer vlada, kakor znano, največje sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega, je društvo „Anker" začelo s pripravami za slovenski „šprahkurz" za trgovske uslužbence. Nemški listi jasno povedo, za kakšne namene bo služil ta tečaj: „S priučenjem slovenščine se mora dati Nemcem možnost, da zasedejo prosta mesta v različnih trgovinah in tvrdkah na Spodnjem Štajerskem,' kjer zahtevajo znanje obeh deželnih jezikov. S tem se bo izpodrinilo marsikaterega Slovenca, a Nemci pridejo do svojega kruha marsikje, kjer sedaj poslujejo Slovenci." —š— Akcija za povzdigo tujskega prometa na 8p. Štajerskem. Savinjska podružnica S. P. D. je pisala vsem podružnicam S. P. D. na Sp. Štajerskem, naj. izvolijo svoje zastopnike za odsjk, ki se bo ukvarjal s po-vzdigo tujskega prometa na Sp. Štajerskem. Ta skupni od