>tCTH'gjy • Posamezne številke* Na. S j» Tadnc Din —*50, ob ne« ; 1 fieljah Din 1*-, : j ,TABOH« izhaja rsat dan, razTen ' I » neilelja in praznikov, ob 18. uri z ■ » di.umom naslednjena dne ler stane I m mesemo no pošti D 10-—, za ino- ■ • zemntvo D 13 —.dostavljen na dom S a U U- —, na izkaznico D 10—. » " insetaii po dogotorn. J S uTSiSL!? ln Wn71 *TAEORA*, S » ilA*JLOU, Jurčičeva ulica St®v# 4. Z D S H’* POŠTNINA PAVŠALU? ANA 0 D O TABOR ainniKil ieaaaistl UITI ilTai a ■ * Posamezne številke* Na« I I radno Din —«50, ob no« ; « fleljali Din 1*—* J J UBSDJfl&T, o SB nahaja v Mari- S J Jartioova al. SL 4, l. nad- I a airopje. '1'olefoa iuterurk. št. 876. S * „ , •• uah:\ja ▼ ^ur^ič»»i • • utici Mt. 4, pritličje, daano. Tola. I JJ ion si. 24. SHS posinočekovai ra- • • čn» S:«v. 11.76;. * J nuodila htSs danirja s. m ■ . Ilira, - liokoni.i se n, ,rajajo. S leto: IH. ' d Maribor, sobota 22. aprila 1922. Številka: 92. Češka sodba o '-plttslca »Nova Doba« je izrabila ®nhod češkoslovaškega senatorja Klo-aea v Split za interview, katerega jo Javila v eni svojih zadnjih številk in z katerega posnemamo sledeče najvažnejšo točke. Senator Klofač jo najpreje govoril -Ualmaciji, posebno o krasoti Kašte-ansko riviere, o kateri jo rekel, da »>nW nn le jugoslovanska, am- .kt tudi češkoslovaška riviera. Dnlma-w, posebno Splitu, ki ima največ v.^ Pogojev, da so lahko razvije v ve-iko svetovno pristanišč©, jo treba dati rfnpreje železniško zveze, posebno pa i'i oklu o zvozo s Češkoslovaško. Med Gs^nslavašk° in Jugoslavijo je sploh, ^nhodno potrebno, da so razvije živahnejši trgovski in prometni odnošaj, 30 napredek Jugoslavije obenem ■ ihi, utrjeni v borbi s kulturnim fanskim narodom, so bili dovolj meč-I da to premagali vse zapreke. Zuna-j”1, sovražniki češkoslovaški republiki . koristijo, ker silijo s svojim rovarje-tem proti njej vse_ češke elemente k .tepneum delu, kakor druži tudi vse 0ahnatinsk'o ljudstvo italijanska nežnost. Zdi se m? — je rekel Klofač— vaša Dalmacija najbolj pojmuje *"doŽaj vaše novo države, a to najbrše tega, ker je preko nje prešlo telili0 harodov ter se je v njej s tvori la ne-križana rasa, katero so vedno naj- donskih izvedencev. -V svojem merno' randu bo ruska delegacija zavzela stališče nasproti vsem točkam londonskih' sklepov ter odklonila podlago, na kateri slone. Ta podlaga je v nesoglasju s konferenco v Genovi kakor tudi s prvim členom cannoske resolucije. Genovska konferenca je bila sklicana izključno zaradi industrijske krizo, ki vlada po vsej Evropi. Zapadne državo so uvidelo, da ni mogoče izključiti 1P0 milijonov ruskih konsumentov in da • • ' rvA 'lsdlj8'M,'.0‘t' inozemstvom smo načeloma za cariu- vSn t 1 SSSiS; ^i- tav^r0-pra' eko prostost, vendar pa države, ki šele vicnosj;, a iz njihove vsebine jo jasno začenjajo napredovaU DKU Genova, 20. aprila. V gospodarski komisiji jo danes govoril .v imenu Malo antanto član jugoslovanske delegacije in izjavil, da je v principu proti prepovedi uvoza, obenem pa Pristavil, da je ta prepoved zaenkrat šo potrebna tako iz fiskalnih vzrokov z ozirom na nestalnost valut, kakor ia gospodarskih vzrokov z ozirom na zaščito narodno produkcije. V bodočnosti pa se bo v Portoroso sprejeto stališča lahko izvedlo, — Nemški delegat se je videti, da gre samo za to, da Rusija gospodarski in najboljše. Tudi mi Čohi smo . Džona rasa. Zato jo veliki zada-g6* B^lmacije. da unese v celotno vašo oviim široko horiconto, kakor so ' ro.vi vaši pogledi v brev,krajno dalji-JV^orja, da se oimproje osvobodi po-, micaua povojnega kaosa, od katerega ■ tudi mi toliko pretrpeli, j. 1 red vojn a Srbija je imela mnogo rjursma, silnega patrijotizma in ju-Val-, V"a' štorom« mi vsi, tudi Čehoslo-Vat'V ^Bko dolgujemo; pa tudi Hr-Slovenija sta prinesli v novo zavo dobro, preizkušeno upravo, kar z eno in druge strani dopri-bis i re^tve onega velikega problo-v p.kateri olistoja tudi pri nas v vprn-jbh.iu odnošnjev med Čohi in Slovaki. Mrr,v f5Vr^° snovali pasebno hifiksioijskb ministrstvo«, kateremu .Jvfeedtije Slovalv dr. Deror. Nam je I^P^da’ moramo računati s starimi t, Unijami in stoletnimi ustavami, to- dejal Rakovskij: V memoramltt L •b°^^111 6rodstvo za carmslil predlaga povsem novo načelo. Londonski sklepi govore edinole;. »Plačajte!« Ruski memorandum pa predlaga poravnavo. Pogajanja med Rusijo in drugimi državami naj vodi načelo obojestranske popustljivost). Rušija priznava predvojne dolgove. Načeloma jo tudi za to, da ponudi odškodnino za socializirana inozemska podjetja, vendar pa se zahteva ne sme glasiti; »Plačajte!«, marveč: »Vrnite!« Daljo morajo zavezniki uvideti, kako ogromna Škoda se jo nanesla Rusiji in morajo popustiti v svojem 'dosedanjem stališču ter to škodo Rusom povrniti'. Kar se pa tiče vojnih dolgov, je dejal Rakovskij, moramo povedati zaveznikom: »Dobro, mi plačamo 10 milijard, ki jih za- za boj. Ruska delegacija jo v načelu tudi proti izvozni carini na surovine, vendar pa zaenkrat vnima nič proti temu, če ta izvozna carina še ostane. — Italijanski trgovinski minister Rossi je predlagal v imenu Italije, naj bi se vse udeležene države pogodbeno zavezale, da bodo v določenem roku ukinile u-vozno prepovedi. V italijanskem predlogu so dovoljeno izjeme šo bolj skrčene kakor v portoroški pogodbi. — Angleška delegacija.jo stavila predlog, ki se opira na poročilo londonskih izvedencev in ki tudi predvidova čimprejšnjo omejitev oziroma odstranitev u-voznih prepovedi. DKU Genova, 20. aprila. (Stefa-ni) Druga podkomisija britanske ko-htcvatc od nas in s katerimi smo se misijo (gospodarska komisija) jo ime-zadolžili med vojno, toda v tem slučaju la dnnes popoldan ob 15,30 posvetova-monate deliti z nemi tudi uspehe to njo v Palazzo Beale. Po kratki izme-vojne, t. j. od tega, kar ste si pridobili njavi misli z delegati Nemčije, Av-med vojno, dnjto tudi nam, kar nam strijo, Španije, Francije, Italije, Japon-gre. C© pa zavezniki oporekajo, češ, eke. Runnmije in Rusije jo sprejela sovjetska Rusija jo sklenila Bresi-Li- podkomisija predlog, s kajtorijn. se pri-tovski mir in pokazala zaveznikom Kr- poroča raznira državam Icakor hitro bet, tedaj jo treba naglasiti, da je ta mogoče in temeljito, da sprejmejo Ugovor nevzdržen. Tudi car jo žo ho- splosne temeljne določbo pariško konte! skleniti poseben mir, zato pa jo bil forence glede potnih listov. Bodkomi-s pomočjo zaveznikov zvržen s prosto- sija smatra daljo za nujno potrebno la. Zavezniki dobro vodo. da jo boljšo« priporočiti vsem na •konferenci zasto-vizeon razkrojil nemško armado, Bolj- pajiim državam sprejetje gotovih do-ševiz&m je odvzel nemškemu imperija- ločb, katero je predložil zbor loudon- rim je še! v vojno, namreč carizem, čil za vizume. Na predlog italijanske Ideja boljševizma jo v Avstro-Ogrski delegacijo pa obenem priporoča tudi povzročila nrve delavsko nemiro in znižanje pristojbin za vizum za one, stavke. (G. Rakovskij jo očividno sla- hi so izseljujejo.. bo poučen o zgodovini prevrata v bivši v Klavnem provcsfi iste zakone in. . , .. ...... T J1® •'Parinoipe. Sedaj po vojni je treba! k^anu njegov zadnji argument, s kat©- skm izvedencev_glede vizumov in pla-novo politiko, ker jo vojna s UcK vso prcokrenila ter jo rpdi tega ipAA' fin so tudi politika preokreno. Ta da ‘mora biti nacijonalistična, to- Sovinističun, demokratična, toda dvj ^t^Pgičmi. širolco ma,so jo treba organizirati, toda no z dema-‘hom'10’ z dobro vzgojo in s pou- djA’ troha jih jo dovesti do možnpeti, Se. določajo, edina pot do tega pa • ®oIa in zopet šola. ^trrnmi reformi jo rdtol Klofač: teža) a ^orma jo tudi pri nas zelo kaj 'c.'Problem, katerega še vedno ni-^eži a rešili. Njono bistvo pa ne • razdelitvl zemljo, ampak' v po-Produkcije. To povečanje pro- -lva ■»* n, Tine. i)n«t.i«it.riislco Avstro-Ogmki in o vzrokih razsula monarhijo. On. ur.) Brest-Litovski mir ni podaljšal vojne, kakor trde zavezniki, ampak’ jo, samo skrajšal. Nato ko DKU Genova, 20. aprila. (Stefani.) Pod vodstvom sira Roberta Hor-nesa so jo sestala danes v palači San Giorgio finančna komisija. Razprava je Rakovskij pečal z vprašanjem eod-' j° ?0,rofiili.hx bodkoimaij' za stva v Rusiji. Rusija mora vztrajati ^1™lSna' kara3- Ra7' na jračcilu, da ima samo ona pravico izvrševati v mm ji državi sodno oblast in radi tega ni mogla trpeti, da bi se konzulati tujih držav vmešavali v njono sodstvo, No smo se od Rusijo tir-jnti zlata in snmo zlata. Rbsija lahko 1ftnobijta oa ,*uw.. inidttfttriisbp * odda ogromno zet^oliske zaklade in in.«, pravo so so vdoležili zastopniki skoro v$©h pri konferenci soudeloženili dr-*av. Po triurnem razmotrivanju je komisija enoglasno odobrila vsa poročila podkomisij 'tor sklonila predložiti jih v Otdobritov plmumu konferenca,. državo, zelo važno, ker naša država trpi danes vsled visoke valuto, kakor trpi vaša vsled nitk©. Radi tega mora biti naša tendenca ne dvignjen je, ampak stabiliziranje valuto, da bosta državljan in'država vedela, na čem sta. O genovski konferenci jo rekel,da,gledajo Čehi nanjo z veliko skepso in z mnogo rezerve. Veseli ga, da nastopajo v Genovi Jugosloveni skupno v Ceho-slovaki. Glavni zadatek obeh pa, kakor vse male antante je, paziti v Genovi na to, da nas nikjer ne oškodujejo za vojno pridobitve. O ruskem problemu jo rokel, da je ekonomski boljševizem žo propadel, politični p aso bo vzdržal gotovo šo nekaj desetletij, ako so ne dogodi kaj n ©pričakovan ega. Rusija ima veliko bodočnost, tr&ba pa je potrpljenja. Ofenziva proti boljševikom bi pomenila slovansko propast, kor tedaj bi se kmet, ki je sedaj mirom,kor jo dobil zemljo, zopet dvignil, a to bi pomenilo novo veliko opasnost. Boljševizem' bi ofenziva le šo ojačila, dočira bo v; miru sam od sebo propadel, oziroma se preobrnil. Ob koncu jo Klofač izrekel telo važne besede: No velika Hrvatska, ne velika Srbija, ampak velika in močna' Jugoslavija, v kateri bodo zadovoljni vsi deli naroda, to je naša iskrena želja. Jugoslavija so bo nekoč gotovo tudi teritorijalno povečala, ne dotikajoč se pri tem nacijonalnih, ampak sam© morda formalnih posesti sosednjih narodov, ali kar je mnogo važneje, ©na bo brez dvojbe prej ali slej zavzela osiii važni položaj, ki ji pripada v evropskem koncertu ia to, čim premaga težke krize, katere so ji zapustili vojni časi, — Kako vse drugače se čujejo te besede vekkega vodjo čeških narodnih so-cijalcev nogo zabavljanje, nerganje ini hujskanje takozvanoga narodno-soci* ja 1 nega časopisja v Sloveniji! " "" ‘ * ■■■■■■n ■■ i i .......... Slovenci! Slovenke S Bliža se čas poroko Nj- Vel. kralja Aleksandra z romunsko kraljičino Marijo. Ta veseli in pomembni dogodek hoče slovensko ženstvo proslaviti s činom trajne vrednosti, s činom, o ka^ terem je prepričano^ da bo tudi državi in narodu vnajvečjo korist. Strahotno1 posledico vojno vplivajo najbolj strupeno na našo deco in mladino, ki jo brez odporno sile napraral zablodam sedanjega življenja, Kapram) razmeram, ki vodijo v moralični ban-korot naše družbo, ako jih pravočasno no zajezimo. Upoštevajoč ta dejstva, je sklenilo slovensko ženstvo na svojem zborovanju dno 2. februarja t. 1., da hočo zastaviti vso svoje sile v to, da obvaruje doraščajoči rod pred pro-pastjo in da hoče prav to delo poklonili kot poročni dar naši kraljevski dvo- , jici. Prepričani smo, da bosta Nj. Veh kralj in kraljica najbolj vesela daru, ki zagotovlja zdrav razvoj naše mladine, kot bodočega temelja za uspešen in čvrst proispeh naše države, kot naj« dragocenejšega materiala za notranji in zunanji proevit kraljevine SHS, Slovensko žemstvo, združeno v Narodnem Zenskem Savezu, namerava postaviti v Ljubljani »Materinski in dečji dom,« ki bo nosil ime naše bodo« če kraljico Marije in hočo na njen poročni dan postaviti temeljni kamen’ temu domu, iz katerega bo prihajala telesno in duševno zdrava in krepka mladina. Ta dom je zamišljen v slogu' najmodernejših zaščitnih naprav za deoo in mladino in hoče biti zatočišč© in domače ognjišče osiroteli, zapuščeni in zanemarjeni mladini vse Slovenije, hoče biti varno zavetje našim ‘ | materam, ki jih sedaj življonje neu* Jsmiljeno proganja in hoče postati so-! cBalua šoja za ono ženstvo, ki se bo po- Stran !? »TIS B O E « msfiBoF^ss: aprirn^ ■^večevalo1 delovanju za javni blagor. $Takšen dar naši kraljevi dvojici bo najboljši in najlepši dokaz, da nam je Jedinstvo in razmah, obstoj in razvoj naše države najvišji smoter vsega na-Všega delovanja. Bolj dragocenega daru i kakor je delo za blagor državo si ne 'moremo misliti. Zavedamo se, da nas čaka obilo truda, skrbi in dela, da ustvarimo dom. ,Toda to nas ne plaši, ker se hkratu tudi zavedamo, da nas bo vsa javnost podpirala pri našem plemenitem in -jpatrijotičnem delu, da ne bo brata in Pestre, ki ne bi bil pripravljen rade Svolje prispevati k takšnemu poročne-j-mu daru naši kraljevi dvojici. Trdno 'verujemo na pomoč vseli, trdno verujemo na uspeh zapečete akcije. Ljubljanska mestna občina, na kamero smo se obrnile najprej, nam je ‘naklonila že milijonski dar s tem, da nam prepustila brezplačno »tavbišče za c oni kraljice Marijo. Ta zgled ljubljanske občine naj bo vzpodbuda vsem ostalim občinam Slovenije, da prispevajo po svojih močeh k napravi, ki to ravno občinskemu gospodarstvu in .življenju v največjo korist. Vsaka občina je danes v največji zadregi, kadar pride v položaj, da mora preskrbeti na 'dober način svoje mlade občane. Sa-'“mo majhen drža.vhi rlečji dom v Ljubil jan iin še manjšo dočjo stanico v Mariboru in nekaj privatnih zavodov imamo, ki ne morejo oskrbeti niti en •cdstotek dece, ki bi bila potrebna ne-ige in zaščite. Slovenija na ima okoli {76.000 sirot in polsirot, od katerih je ogromen del potreben materinske ljubezni, toplega doma, a nima ne onega ne drugega. Slovensko ženstvo hoče :ysej tej zapuščeni deci posvetiti vso mater insko skrb in ljubezen, da jo obvaruje propada. Vemo, d% naš apel na Slovenske občine ne bo brezuspešen, •^da bo vsaka prispevala po svojih mo-'čeh k napravi, ki jej bo odvzemala veliko skrb. Slovenske občine! Najlepša prilika s!© vam nudi, da izkažete svojo vdanost in zvestobo kralju in državi, ako podpirate naše delo. Vse slovenske občine, ki se bodo odzvale našemu klicu, pa prosimo, da tudi med svojimi občani zanetijo razumevanje za naše delo in da tudi ti no .ovojih močeh prispevajo k čimprejšnjemu uresničenju našega načrta. Namesto darov in br-*w>javov na dan poroke darujte one ■.zneske za Dom kraljice Marije. Obračamo so dalje na naše banke, Industrijska in obrtna poŠjetjn, na naše veleposestnike in trgovce, da pomagajo z obilnimi darovi akciji, ki bo nam vsem v ponos, ki bo trajno priča naše iskrenosti nap ram kralju in državi. — In ti slovensko ljudstvo, ki si v trpljenju in pomanjkanju dokončalo dan marodnega osvobojenja, ti he boš zad-|nje med zadnjimi. Vse naše žene, ki so ;si kot mater©/ gospodinje, ročne in 'duševne delnvke priborile vpogled v žalostno življenje naše osirotele in zapuščene dece, bodo prve na delu, da se •uresniči naša ideja. O tem niti r.aj-manje ne dvomimo. Tn naši možje, ki Dr. .Jan Tlerben — B, B.: >■ 7. G. Masaryk. - (Avtorizirani prevod.) (Dalja) Iuasarykovi nazori' o narodnem programu, o narodnem delu sploh in o politiki posebej so zelo vznemirili češko javnost 80 .in 90. let prostega stoletja. y »Češkem vprašanju« citate: * »Naš politični, ‘a navsezadnje tudi .^narodnostni program inia premalo v-;pliva, to pa zato, kor je preveč abstrakten in ne dosega polnosti kulturnih *potreb našega časa. Narodni program •!niso samo gesla — dasiravno so ta tudi ^potrebna — marveč je narodni pro-fgram poznavanje vseh onih pripomoč-ikov, s katerimi bi'mogli v danih raz- i merah doseči zadnje cilje narodnega ■hrepenenja. Umevno je samo ob sebi, da morajo politične stranko proglašati ■za svoj končni cilj državno pravo, to •se pravi, politično samostojnost. Gre .pa za to, da bi se ti glasniki zavedali ivseh sredstev, ki vodijo k cilju in da bi ■oznanjujoč ta cilj ne ostali zgolj pri 'tb&sedah, marveč bi delali neutrudno .vsak v svojem delokrogu za svojo omiko ir. n črniko r’ ';:;ih, kakor j* te 7.1-Mevai h P.alacky, Samostojno.-:! 110 bo so v trdem boju za obstanek dozoreli in spoznali življenje, bodo krepko sodelovali z nami, ker vidijo v vsakdanjem življenju zle pojave nezaščitene dece in mladine. Bratje in sestre, spominjajte se ob vsaki priliki našega doma, pokažite s dejanji, da Vam je občna blaginja najvišji cilj. Slovenci in Slovenke! Združimo se vsi, brez razlike ' spola in stanu 'in strankarskega prepričanja in poklonimo kraljevski dvojici dar, ki bo pričal o naši odkritosrčni in iskreni ljubezni, dar, ki ne bo blestel samo na dan poroke. . Naše občino in vse večje darovate-Ije hočemo zabeležiti v posebni, umetniško izdelani knjigi, ki jo bomo poklonili naši kraljevski dvojici. V Ljubljani, 13. aprila 1922. Za Narodni ženski ,Savez kraljevine SHS, slovenski del: Franja Tavčarjeva,, podpredsednica. Minka Govekar jeva, tajnica. Politične vesti. * Is ministrskega sveta. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je finančni minister /ir. Kumanudi poročal o genovski konferenci in o pogajanjih z Italijo. Po njegovem izčrpnem referatu je ministrski svet določil nova navodila naši delegaciji, ki jih vzame s selx)j dr. Kumanudi. Na to je finančni minister poročal tudi o ameriških ponudbah glede posojila ki baje niso prveč ugodne. — Glede katastrofe v Bitolju je določil ministrski svet posebno komisijo, ki odpotuje na lice mesta. Predsednik te komisijo je bivši minister V. Vulovič. V komisiji po zastopniki vojnega, finančnega, notranjega in prometnega ministrstva. * Vesti o odstopu dr. Ninčiea. — Vzlic službenemu dementiju so trdovratno vzdržuje vest, da obstoje^ med Pašičem in Ninčitem nesoglasja in da bo morda N inči č odpoklican iz Genove, nakar bo podal demisijo. Nekateri listi pristavljajo, da bodo v^ slučaju Ninčičevega odstopa zahtevali ta resor demokrati. * Razdelitev na oblasti. Včeraj se je sestal posebni odbor ministrstev, ki redigira ukaz o upravni razdelitvi države. Ukaz bo najbrž čez dva ali tri dni gotov. Kakor hitro bo odl>or končal svoje delo, predloži ukaz ministrskemu svetu in ta ga brez odlašanja predloži kralju v podpis. Pričakuje se, da izide ukaz prihodnjo sredo ali četrtek. * Naša vlada in laške zahteve. Ministrski svet v Beogradu je v seji 20. t. m. ponovno soglasno sklenil, da ne privoli v nikako ižoreinpmbo rapallske pogodbe, tudi ne za ceno kakih .koncesij v vprašanju Zadra. Dnevna kronika. — Namestnikom bolnega ministra dr. Žerjava je namesto dr. Kr st el j a, ki jo v Genovi član naše delegacije, imenovan prosvetni minister Svetozar P ribi če vic. sama na sebi nobenega naroda rešila in vzdržala; narod si mora samostojnost vzdržati sam; reši nas pa nravnost in omika. Tudi politična samostojnost je samo sredstvo, kr vodi k pravemu narodnemu življenju; izgubili smo jo,.ko nismo več živeli nravno. Pri nas se mora politična stranka poleg svojega ožjega programa postaviti tudi na čvrsto podlago širokega kulturnega programa.« »Vsa pozornost naših narodnih voditeljev in žurnalistike je bila obrnjena proti Dunaju; od politike smo pričakovali rešitev in spas. Tako čakanje mora nujno razočarati — in res nas je že razočaralo, pa nas tudi še bo. V okvirju veljavne ustave se da toliko doseči za povzdigo narodnega življenja in toliko storiti z lastnim delom, da je to večno vpitje po državni pomoči res že žalostno . . .« Masaryk" je polagal največjo važnost na izobraževalno delo, ravnotako tudi na dobro umevanje narodnega prepričanja »in zavedno ljub ozon do svojega naroda. »Narodnostna ideja ima za zavednega človeka«-cel kulturen program. če r«$wn: Čeh sani, moram imeti kulturen program, — Kakor raste teaenca narodnega razvoja, tako postaja <0 jirž$y« n«tos3p©s — Nesmrtna neumnost. Zadnji »Slovenski Gospodar« objavlja članek »Svobodno mišljenje Sokola«. Ta članek je dopis iz Sv. Marjete na Dravskeni polju, Tja so namreč prijezdili mariborski Sokoli, ne da bi bili imeli »pas« iz Cirilove tiskarne in vizum tamošnjega župnika. Zgodilo se je baje, da je neki sokolski govornik pristavil, da »Sokoli hočejo svobodno misliti.« Te strašne besede so podžgale brihtnega in veleučenega dušnega pastirja, da je spisal dolgi članek in ga poslal »Gospodarju«, češ: Heureka, zadel sem Ahilovo peto! Nismo vajeai, da bi »Gospodar« — izvzemši gospoda reke članke — objavljal prosvetno-vzgojne spise, a take neumnosti,_ kot je velikonočna epistola svetoularjetske-ga fajmoštra, nismo čitali že dolgo časa. Ne bomo navajali najznačilnejših mest; mislečega čitatelja opozarjamo, naj izjemoma vzame v roke zadnjo številko »Slov. Gospodarja«, da se prepriča, kako klerikalci poneum-nujejo ljudstvo. Svetomarjefcski filozof je dosegel višek v razlagi problema svobode in avtoritete — namreč višek neumnosti. Kaj je proti njemu Kant, Hegel, Wundt, kaj Foerster: ex Sancta Margnretha lus! — Klerikalni shod v Siov. Bistrici dne 17. t. m. je potekel zelo kiavemo. Poslanca Pušenjak in Žebot sta udrihala po klerikalni metodi — gotovo pa sta. imela še marsikaj na dnevnem redu, če ne bi bil navzoč zastopnik politične uprave iz Maribora. Na shodu je hotel prvo vlogo igrati znani upokojeni gerent Hinko Gril (nekdaj strasten Heinrich Grili). Ves bled in zelen se je oglasil k besedi ter začel napadati tukajšnjega predsednika krajevne organizacije JDS g. dr. Josipa Pučnika, On'— da je bil kriv, da pri zadnji mestni občinski seji n1' bil sprejet protest županske zveze zoper zvišanje davkov, ker je to baje politična stvar, ki spada v delokrog stanovskih organizacij, ne pa v, okvir občin itd. V dvorani je nastal splošen krohot — posebno radi pristne slovenščine, ki jo je lomil Gril., Kdor pozna zadnjega — bo tudi vedel, kakšno politično vlogo je že igral; Našemu neumornemu narodnemu delavcu in splošno priljubljenemu predsedniku tukajšnje krajevne organizacije JDS g. dr. Pučniku pa kličemo: »Le neustrašeno naprej — v spodbujo vseh naprednih elementov.« —Premestitev poštne službe pri Sv. Benediktu v Slov. gor. S 27. aprilom se preuredi' pri .Sv. Benediktu v Slov. gor. dostavljanje poštnih’ pošiljk po selkem pismonošu v naslednjih okrajih: 1. okraj: Sv. Trije kralji, Trotko-va, Obrat in Zen jak. TL okraj: Bene-diški vrh, Dr vanje, Bočkova, Phova, Trstenik, Stun^rov in Negovski vrh. Dostavljalo se bo v .1. okraju vsak torek, četrtek in soboto, v II. okraju pa vsak" ponedeljek, sredo in petek. — Smrtna kosa. V Šoštanju je umrl poštar g.'Ivan Verdnik. Bolehal je že delj časa na sušici. Vrlemu somišljeniku blasr spomin! — Kongres vseh narodnih organi, zicij železničarjev se pripravlja. Narodnost' je 'državotvorna, z. drugimi besedami: Vsak narod išče politično samostojnost, ki je .potrebna tudi malemu narodu ... Po politični samostojnosti hrepenimo, da bi ne bili pod tujo kura telo. Kakor posameznik hoče biti sam svoj gospod, tako tudi narod. Podlaga pa. nibra biti narodna zavednost.« Tretje življensko vprašanje našega naroda je po Masaryku socialno vprašanje. Socialno vprašanje ni vprašanje samo enega razreda ali kaste, to je vprašanje vseh'. Če ugodimo delavskim zahtevam po splošni volilni pravici, je to samo delna in negativna rešitev vprašanja; vprašanje mora biti rešeno v -celoti in pozitivno, to pa pomeni, da je treba razsvetliti glave in ogreti srca vseh ljudi; pomeni: dati duhu oblast nad materijo, pomeni zatreti ljubezen do samega sebe. Socialno vprašanje je vprašanje nasilja in delotvornoga človekoljubja.« »Lepo se prepeva in govori o domovini, toda in concreto: kaj vidi naš človek v svoji sobi, ki mu jo domovina? Kaj ve o češki domovini, ko pa njegovi otroai moralno in- telesno b-irajo v ne-a&dfltftaertt »tenovaojjn? E'teutfa ftlove*. ku ne smete pmtjipiti z rodoljubnimi frazami; izboljšajte njegovo stanovanje, pa Jo imel drvfc) ko aa 1 —Slavnostne otvoritve veržejsfeS* mosu se udeleži najbrže tndi mmiSv za rotranje zadeve Marinkovič. ^ , — Decentralizacijo v adinimi-^ ciji finančne uprave predvideva nantni zakon za nove bud^eat '.e najstine. Odslej bodo finančne up pod generalno direkcijo da'.ko%, kakor dozdaj centralizirane pon ciu* cijo državnega računovodstva. — Za one, ki imajo pogrešaiicc-Rusije se je vrnil po Rletnom n]®1 . štvu Fr. Pečnik iz Trate v Poljank dolini. Zadnji čas je bil mtejnira^ Mezopotamiji, kjer se nahaja še Slovencev. Kdor hoče o svojih kai i.‘ vedeti, naj se obrne v francoskem ku na frš-nooski rdeči križ pod naSJ^ vom: La Croix Rouge fran^aise, ne, Asie mineure. Taborišče _ v^ (Mezopotamija)tkjer se nahaja go Slovencev, ima sledeči" naslov: V ‘ pot des prisoniers de guerre, concenfcraraeart, Basra (Bassorah) * scdxytam — BoPTrtslcvci v armadi. V kratke bo vpoklicalo vojno ministrstvo v vo* jaško službo vse rekrutirane bogosjo ce. Dodeljeni bodo v > službovanje ho * nicam, da si pridobijo potrebno zntfM v pomoči bolnikom, da-so lahko ko- . • hovniki ljudstvu v pomoč v slučaja,L ni pri roki zdrazmika. — Parnik »Ljubljana«. Kalcar s® poroča iz Splita, je lastništvo 'v-- -® . ske plovitbe prekrstilo parnik »Le^ rer\Sando«r v »Ljubljano«. . — Češki n ten jak predava v 23SreJ‘ ški tiudski univerzi. Prihodnji ^ bo predaval v zagrebški ljudski nfl verzi znani češki Vseučiliški pro-e‘... dr. Karfel Domin o Slovaški ter potovanjih po južni Afriki in Avsti^ liji. Dr. Domin je znan raziskoval^ Avstralije, zato bo njegovo predavan^ o tej' tojni gotovo izredno zanimivo. Foleg dr. Domina pridejo predavat ^ zagrebško ljudsko univer-zo tudi * razni drugi češla' učenjaki. Ker P0*, jejo ti predavatelji v Zagreb in naT preko Maribora, bi jih morda pridobiti za to, da bi medpotoma' davali t/udi v naši mariborski Ijiio-^ ^ univerzi, kar bi pomenilo brez dvoj velikansko pridobitev... — Kopališče v Ulcinju. V Beogi'^* fe je cspovala.posebna delniška drnz t ki zgradi v Ulcinju v Črni gori nl derno morsko-kopališče. ■ ' — Ameriški Srbi so nabrali ter 'ix»lali »Srbski Matici« .v Novqn 80.000 K. — Dva nova češka lista v Jag°&/3y viji. 'Dne 14. t. m. je pričel izhajaj ^ Zagrebu ee^ki tednik »Hlas«, v varu pa prično izhajati _ v kra-tK^ češkoslovaški polmesečnik" 'Jugosi^ šti Čehoslovaoi«;, ki bo. kulturno in;«^ spodarsko glasilo čehoslovakov, ' čih v Jugoslaviji. — Heinzlova pot po Dalmacij:* ^ grebški blokaški župan je potoval ^ dni po Dalmaciji, kjer se je hotel dahniti, toda naciijonalistična omla ^ na. ki sovraži blokaško izdajstvo/ r^oskrbela za to, da do oddiha ni P^® ' W1M—1 WWgpl . mn ■ bo čutil bede, bo tudi v narodnem °J ru čustvoval drugače.« ^ I »F,tika ne zahteva samo, da m01 učitelj biti res na svojem mestu, ^ več tudi, da se mu da, kar mu frre.* ^ V »Socialnem vprašanjb«-je Masa1'^1 preložil na socialni jezik modern6^. člm'eka znano himno ljubezni &ve Pavla. •' te# In glej, ker je bil Masaryk človek, se je vladajoča cerkev post^ . la proti'njemu! V katoliških ga bili napadali kot brerv-erca in stozidarja, zal^aj cerkev ne trpi gar, kdor prihaja z Bogom in K-n5 som, ne prihaja pa tudi s papeže®1 škofi. Praški nadškof Schonhorn hitel k cesarju Fr.Jožefu pritožit Masa.ryk ruši vero, oznanja,, samo ^ in zapeljuje mladino. Uspeha m > ^ ali nekateri ljudje so si prizadeva 1 nadalje, kako bi Masaryka odstr® iz Prage. Znano je, da je 308 českj^ ^ tehetov vložilo zoper njega Masaryk je stal pred sodiščem kot šitelj vere (1910). . ,in5a- Masaryk'je bil dober učitelj. telji ; nravnost oboževa.!i- ? teanu so ga univerzitetni uradni ‘ . sovražili že iapočetka. 3\fasaryk 1 'Maribor,'22.- aprila 1923^ rU TAT B O K i .<5: ran ? i^ajprej se^je Kotel izkrcat:7 v Splitu, omkdinci so ga nagnali. Prišel je pa to v Dubrovnik, toda tudi tu mu je [gorelo pod nogami, tako. , L Na izvrševalnega odhora demo-^*atske stranke se.vrši $3. t. m. ob 10 ^1 dop. v dvorani ljubl.ianske_lca.zine. bo, strankin predsednik Ljuba Ik ki prispe v Ljubljano vso- ti, v t. m. V soboto zvečer je njemu čast družabni večer. ^ ^oaiokratska stranka v Bosni so bo Kr^Sanizirala in njeno glasilo "Glas jat^a4: Pr^ne v kratkem zopet izha- !V Tv.*ko iranedsko in angleško filozo-SiV zašel v konflikt,z narodnim ^sofora Ješ. Dudikom. ■Vka rvr> anonimno ovadbo zoper Masa- - ne poslala dunajskemu a/1* neka. "la ministr- - mati, ki se je bala, da bo ,^«saryk nravno izpridil njenega si-!%r'l **e 6 svojo-.praktično filozofijo Lv11 Pojme o zakonu in razpravljal hjgi 0 'Prostituciji ter o drngili pregre-tiv ^dernegra življenja. Ko je nastal lx>j. jo Masarvk trčil s k'^,1 Branko miselno postaranih' in ne >žilj110 na^*d:i značilnih avtoritet. To-£96 T Ka na Duna ju. Prišlo*je tako da-c!a »o ga. ti rodoljubi osumili zvez z ^ ker je dvakrat V študijske Prepotoval Rusijo in obiskal Je Avstrijsko ministrstvo ga je ^atp?-1^0 kaznovalo disciplinarno in IDfiV ^Jalno. Dasiravno se je ob svojem da l v1 v Prago bil pogodil z vlado, l5Vof 0e® tri leta imenovan za rednega let TSor^a' ni bil imenovan niti čez 16 dijaki so ga bili OTehrteli. £a j° vlada .preganjala v potisk n? ,ca'su' ko jo kot član delegacije Vt> avstrijsko-madžarske nered-^el V 5511 * in Horcesrovini, ko je po-v Prosluli zagrebški »veleizdaj-ivacu' 'Proces, Friedjungov na Dunaju, 'V.-,v Beogradu. 'Dalia. sledui drobovino jo mesar zahteval na težol kg 10 dk 35 K; ker mi je bila ta cena le čudno visoka., sem pustil drobovino .ter sem, šel-k nasproti stoječemu mesarju, kateri je zahteval za 1 kg 28 K. Res čudijo da ima vsak mesar drugačne cene! Ali res ni nobene oblasti več, da bi naredili kcnec tem neznosnim razmeram1?! Sem železničar in oče 4 otrok ter že itak popolnoma obupan, ker si ne morem več kupiti najpotrebnejšo hrano za se in družino, zraven pa moram opravljati težko in naporno službo. — Sužnji srednjega veka so bili pravi gospodje proti.nam! A. Š. m Političen proces se -je pričel 20, t.- m. prod mariborskim sodiščem. Poslanec SKS Iv. Mermolja je imel 19. marca shod na Pesnici. Navzoči tajnik NSS iz Ljubljane Vladimir Kravos je med njegovim govorom zavpil, da se je SKS iprodala vladi«. Pri razpravi je Kravos seveda junaško tajil, češ da je dejal le, da se je SKS prodala meščanskim strankam. Da se zaslišijo nove priče, je bila razprava preložena. — Značilno ulogo je igral pri razpravi bivši mariborski tajnik SKS Žnuderl, ki je uskočil v NSS, ker mu SKS ni mogla preskrbeti službe na nekem veleposestvu. m Danes zvečer ob pol 20. uri v Ljudski univerzi (mala kazinska dvorana) literarni večer s sodelovanjem režiserja našega gledališča in voditelja dramatične šole g. Milana Skrbinška. Na sporedu so zanimive točke. Vabimo k obilni udeležbi. m Zakon o civilnih državnih name-ščenclh (Službena pragmatika) pride, kot doznavamo iz dobro informiranih beograjskih krogov, že meseca maja pred narodno skupščino. Vladni predlog tega zakona je že izdelan. V splošnem je osnutek na moderni podlagi, vendar ima mnogo nedostatkov, katere bo treba na vsak način spremeniti. Strokovne organizacije osnutek pridno predelavajo in zbirajo, predloge za spremembe. Prav posebno fee zanimajo vsi krogi za prehodna določila, katera bodo, ako še ne bode'dosegla sprememba v prid uslužbencem, prinesla za mnoge državne nameščence dosti razočaranj. — Osrednja Zveza javnih nameščencev zbira vso izpreminjevalne predloge ter bode začela z razpravo zakonskega osnutka prihodnji teden. — Vsi predlog! naj se pošljejo čkn preje omenjani Zvezi. — Predstojništvo glavne pošte v Mariboru ima na razpolago še nekaj izvodov slovenskega prevoda vladinega osnutka zakona o civilnih državnih nameščencih'. Kdor se za to zanima, naj si ta osnutek, kateri stane Din., čimpreje preskrbi, ker zaloga že pohaja. m Klub jugosloren-skili rezervnih častnikov v Mariboru vabi s-roje člano, da se sestanejo nedeljo dne 23. t. m. cb 9H. uri dopoldne pri Dravskem brodu, kjer bo g. poručnik Pavlič praktično razložil vežbovnik. V slučaju deževnega vremena, se preloži ta sestanek na nedeljo teden. Odborova seja torek dne 25. t. m. ob IS. uri v Narodnem domu. m Za gladujočo, Rusijo so darovali: Profesorski zbor drž. realke 181 Din,, učitelj Jož. Skaza. 25 Din., Učiteljski zbor realke je tudi že pred .2. mesecema .poslat - znesek 150 Din. v isti namen v Lj ubija no. ■. Odbor. m Slovensko obrtno društvo sklicuje za soboto dne 22. aprila 1922. ob 20. (S.) uri obrtni sestanek v dvorano Ljudske univerze (Kazino), kjer se bode razpravljalo o načinu, kako naj .tudi obrtništvo pohaaga pri akciji »Pomoč gladujočim v Rusiji« in prosi vse Slane,. obrtno organizacije in vse obrtnike, da so tega sestanka zanesljivo vdeleže. — Pomislite, kaj bo rekla zgodovina o nas, ako bodo naaa srca mirno ^ gledala, ^tako umirajo milijoni naših nedolžnih brakov in sester v Rusiji! m Odborova seja mariborskega odbora za pomoč, gladujočfm v Rusiji so vrši v pondeljak. dne 24. t. m. ob 20. uri (8. uri zvečer) v prostorih Ljudske univerze v kazini. Želeti je, da se udeleže seje tudi člani širjttga odbora in zastopniki mariborskiU drnšj^, ki se to akoiix.y'.' ^m Pomožna akcija za gIadujččol?u-sijo- je' v polnem’ teku. Početkom prih. tedna se bodo razposlale vsem državnim in privatnim uradom nabiralne pole, potom katerih se bodo nabirali od vsakega posameznika dobiovoljni prispevki za gladujačo Rusijo. Vsa darila se bodo objavila v časopisih. Tudi iz drugih krajev Jugoslavije poročajo, da se vsi sloji našega naroda odzovejo z velikodušno požrtvovalnostjo obupnim klieom stradajoče EiTsije. — Odbor. m Ssstanek Društva jugoslov. akademikov v Mariboru. V soboto dne 22. t. m. se vrši ob 20. uri v zadnji dvorani Stare pivarne (Ealbv/idl) prijateljski sestanek'aktivnih članov društva ju goslov. akademikov v Mariboru ter starešin bratskih akademskih društev. Starešine se vljudno vabijo, udeležba obvezna. m Sprejem gojencev v mornariško podoficirsko šalo. V smislu okrožnice ministrstva vojne in mornarice, odde lek za mornarico v Zemunu se name rava sprejeti meseca septembra t. 1. v podoficirsko šplo vojno mornarice v Šibeniku (Dalmacija), kot gojence do 200 mladeničev. m Tedenski izkaz o nalezljivih bo leznih v področju Maribora (z okolico) od dne 9. do 15. aprila 1922, Trebušni tifus: ostalo 1, na novo obolelo 1, ozdravilo 1, umrlo 0, ostane 1 — Skrlatinlia: ostalo 6, na novo obolelo 3, ozdravelo 0, umrlo 0, ostane 9, :— Davica: ostalo 0, na novo obolelo 2 ozdravelo 0, umrlo 0, ostane 2. m Službo strojnika išče ruski begunec z dolgoletno prakso in jugoslov, državnim izpitom. Inteligenten mož, pozna slovenščino. Sposoben za vse stroje. Ponudbe sprejema uredništvo »Tabora«. m Mestno kopališče bo odslej odprto vsako soboto do 'A'21. ure, vendar si morajo (posetniki preskrbeti vstopnice najkasneje do 18. ure, ker se ob tem.času blagajna zapre. Mestni svet 'mariborski je sicer hotel vsled velike ga sobotnega navala uvesti tedensko še en kopalni dan, vendar to ni kazilo, ker so troski kopališča že itak previsoki in znaša primanjkljaj kljub zadnjemu povišku kopalnih cen še vedno nad 4000K mesečno. Da-pa se sobotni promet, ki je mnogo večji nego ob esta lih kopalnih dneh nekoliko razbremeni, je mestni svet sklenil počenši z 22. t. m. cene v I. ki n. razredu zvišati ob sobotah za 20 %. m Samomor. Danes ob pol 14. uri je izvršil kamnosek v 'Gregorčičevi ulici Karl Kocijančič samomor. Ustrelil se je iz samokresa v levo stran glave, tako, da mu je krogla na drugi strani prebila lobanjo. Rešilni oddelek ga'je prepeljal v bolnico, ni ra upanja., da bi doživel še jutrišnji dan. Vzrok samomora. ni znan. m Bivši klerikalni. gerent Inkret v Krčevini se je danes zagovarjal pred tukajšnjim okrožnim sodiščem radi .ponsverbe občinskega premoženja. — Kupil je v imenu občine vojaško bara-ko v Tomšičevem drevoredu, les v družbi s stavbenikom Peklarjem prodal, dobiček, krog lO.flOO K pa vtaknil v žep. O zanimivi razpravi, ki je bila v svtrho nadaljnih prtizvedovai^i preložena, poročamo jutri obširneje. m Obsojeni orožnik. Danes se je zagovarjal pred kazenskim senatom mariborskega sodišča bivši orožnik v Selnici ^ ob Dravi Anton Žirovnik radi 'tatvine. Svojemu komandirju, orožniškemu naredniku Grriicku jo ukradel-iz kovčeka krog 4000 K denarja in druge predmete. Grmek jo skra ja vedno' mislil. da' se je pri denarju uštel, pozneje pa si jo posamezne bankovce zapisoval. Končno pa je našel pri Žirovniku zaznamovan bankovec, ki je tatu izdal. Žirovnik priznava .tatvino, izgovarja pa se,, da. ni toliko vzp-1. Obsojen/je bil na 5 mesecev težke ječo in povračilo škode v skupnem znesku 16.000 krcu. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago/ tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. d Iz Slovenjgradca' nam poroča jo* Tukaj .se je vršila danes pod predsedstvom okrajnega glavarja dr. Marka Ipavica anketa zastopnikov slovenjgraškega, aarenberškega in šoštanj-skega okraja, duhovščine, učiteljstva,, industrijesv, veleposestnikov in tiv govcev, pri kateri je bilo soglasno; sklenjeno, pokloniti Njegovemu Vek; kralju Aleksandru !, v znak udanostv kot poročni dar krasno vprego za ko nje s srebrnimi okovi. Vprega bo izdelana v »šoštanjski tovarni za usnje--V spomin na kraljevo poreko bilo ja, prj anketi nadalje sklenjeno, ustanoviti za slovenjgraški politični okraji '\Protituberkulozno ligo« s sedežem v, Slovenj grad cu. Tozadevna pravila se>; že izdelana ter l>odo v kratkem predložena v edobrenje pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani. Slednjič je bilo pri anketi tudi sklenjeno, pozvati vse občine slovenjgraškega političnega o-kraja, da podpirajo na dan kraljeve poroke občinske reveže na primoren-način. Objave. § Mestni kino. »Železna pest“, pustolovščina v 6. Činih s prvovrstnimi umetniki, se predvaja v petek, soboto, nedeljo ia pondeljek. § I. Mariborski bioskop. Petek, soboto, nedeljo in pondeljek se predvaja v I. Mariborskem bioskopu „Rcp prin-cezinje“, velikanska senzacijonelna drama; v 5. činih. Ta izvanredna amerikanska senzacija je tako vratolomnih momentov1 polna, da spravlja gledalca v strmljenje.! Narodno sledaii&e. Repertoar: Petek 21.: Ob 15. uri „Prababica!;, dijaška predstava. Izv. abon. Sobota 22.: „Neznani prijatelj". Abon. A. Nedelja 23,: ,Prababica". Ljudska predst' Uven abon. Ljudska predstava v tuk. gledališču. V nedeljo 23. aprila se uprizori v tuk*' gledališču Grillpa-rzerjeva »Prahahi-! ca«. Delo je prepojeno z romantičnim! vonjem, polno očarljivosti. Cene sc znatno znižane. . , - ; r Dopisi. d V Colju jo umrl 17. t. m. po dolgotrajnem hiranju na sušici bančni u-radnik g, Matko Beočan v 22. letu sta-rosti.^ Simpatičnemu mladeniču blag 5 spomin, težko prizadati xodbiai fckre- iCuiiura in umetnost s Gostovanje. V torek 25'. aprili! gostuje na našem odru ena najboljših! jugoslovanskih umetnic ga Gusti Danilova. Ime Danilo je znano vsakomu, ki je bil vsaj enkrat v gledališču, zatol je pričakovati od strani občinstva naj-i toplejšega odziva-naši zaslužni in priJ znani umetnici. ...x,^ribrny Simon Gregor«, cic. V Liubiiani 1922. Izdala in založila Tiskovna zadruga. 152 str. (Pota in enji 10. zv.) Kujiga je slovenski pre-vod češkega ^spisa. mladega, žalibog že pokojnega učenjaka. Po kratki bijo-i grafiji Gregorčiča jpodaja potrebno, ssj vso znanstveno metodo a vendar po-; judno napisano analizo Gregorčičevega pesniskega dela. Iz vseg'a dela odseva ne samo temeljito poznanje predme-;, ta, ki ga je pisatelj' vseskozi preštudi-f cral, ampak tudi velika pisateljeva'1 ju--bežen do Gregorčiča in njegovega na-i-roda._ Odkar jo Čelakovski pred devet deseft.imi leti pisal o Prešernu, nismo, dobili iz češkega peresa s takim znar! njem in tako ljubeznijo pisane knjige j o_ kakem slovenskem pisatelju. Saj sej skoro lahko reče, da niti mi sami ni-j mamo o nobenem našem pisatelju ta-! ,ko podrobno pisane-razprave, kakor jej ■ta češka.. Tako je knjiga znamenit po-j jav^tudi na polju znanstvene književnosti. prekraseJa spomenik češkoslovaške vzajemnosti, ljubiteljem Gregorci-! čaye pesmi, posebno njegovim ožjim,-rojakom, pa ns.jlepši velikonočni dar. Knjiga se naroča, pri Tiskovni zadrugi' v Ljubljani, Prešernova ul.-54. Cena-broširanemu izvodu 10 Din., mehko vezan emu 13 Din.. x R-rloČi pilot. Med tremi labodi jo ■prišlo do'razdora, ki ima za posledico; izstop prvega laboda, pesnika. Podbev-ska, ki je zaplaval v strogo subjaktiv-no-socirdistične vode ter postal rdeči* pile.t. »Trije laVodje«, ki so ostali kljub' razdoru še trije, so prešli v drugo roke, in bodo izhajali naprej neodvisno od-rd&cega .laboda, ki bo z majam pričel izdajati nov list /Rdeči pilot« in sicer na navadnem časopisnem - papirju . i^. i tMi .v, .časopisnem formatu*. Stran I iTSBO m 'IVIžlTDOr, 2?. flpl-Tia 1922 izpred sodišča. ; 'i:, Maribor, 19. aprila 1922, Cerkven! tat. Šofer Karol Vaupotič, 26. let star, Puč en ključavničar iz Sv. Jurija ob Ptuja Je srečal nekoga znanca, kateremu je pokazal kamno in koščke mon-štrance in ga, vprašal, koliko je to vredno. Toda uresničil se je napet stari predgovor, da ni vso zlato, kar so sveti, ker znanec mu je pojasnil, da so ^ - ____________„„____dragulji navadno steklo brez vrednosti, Ščavnici, je še več mesecev brez pra-! ostali deli pa medenina, ki tudi nima ja posla in zaslužka živel v Mari- i zanj nobene vrednosti. Nato je Vav-aru. S tono val je v liotelu »Mesto Dn- potič vrgel v Ptuj prinesene dele mou->iaj«, kjer jo s težavo plačeval račune. J Strance v Dravo in se vrnil v Maribor. Ko jo v torek 21. februarja 1922 proti j Tukaj je prihodnje dni pokazal na šti-k"*x' u“ 5“1- x~ — — J-— ri kose zlomljeno pozlačeno srebrno luno iz mdnšfcrance nekemu trgovskemu agentu in spremljevalcu vagonov, katerega je dobil v kavarni »Beograd«. Ta mu je odvrnil, da go ti kosi ,, w_eru šel brez dela čez Slomškov t.rft, je opazil mnogo ljudi, ki eo šli v stolnico. Stopil je tudi cn v cerkev, kjer jo Jtil ravno blagoslov; takrat mu je prišlo na misel, da l>i se izplačalo ukrasti fnonštranco in se s tem rešiti za nekaj j iz medenine br.ez vrednosti, ter jih je Easa gmotnih skrbi. Ostal je v cerkvi j obdržal v žepu. Prihodnjo nedeljo zve h se skril v klop ter čakal, da so ljudje zapustili cerkev in da je. bila stolnica zaklenjena. Okrog polnoči je e kombiniranimi kleščami od avtomobila, ki Jih je vedno nosil s seboj v žepu, tabernakelj pri glavnem oltarju s silo odrl, vzel monštraneo, odlomi! spodnji čer jo ukradel Vavpotič iz restavracijo »Maribor« nekemu gostu zimsko suknjo in se jev pondeljek na vse zgodaj odpeljal z njo v Ptuj,, kjer jo jo prodal za 500 K. Komaj pa se je vrnil v Maribor, je bil od detektivov aretiran. V njegovi posesti ee je našla u-el, vse skupaj zavil v panir in v spo- j kradena monštranca razen nekaterih ^ednici skrit čakal ju.tra.Ko so zjutraj \ delov, ki jih je vrgel v Ptuju v Dravo, fcačele ženske prihajati v cerkev, jo pri Pozlačeni deli lunule so se našli v itnamskih vratih zapustil stolnico in se : Dra^i na koncu mlinske ulico, kamor p® glavni trg in frančiškansko ulico! jih je vrgel Vavpotičev tovariš, ko je Srnji v svojo sobo v hotelu. Hostijo jo j zvedel za aretacijo Vavpotiča. Mon-p v cerkvi zavžil, monštraneo pa jo j stranca je krasno umetniško delo v go-pod suknjo skrito prinesel v hotel. V j tiškem slogu in prodstvalja vrednost hotelu jo takoj odtrgal nekatero dele 110.000 K. Samo njeno popravilo z do-paonsfrnrace in dvanajst draguljev od j stevitvdjo manjkajočih delov bo stalo podstavka ter eo s prodpoldajigkeun. G000 K. Razen tatvine monstrfuica in tlakom odpeljal v Ptuj, da bi epravil 1 simsJio suknje Mia Vavpotič na vesti pleai v denar. Na Flor janskem trgu v ! še tatvino dveh avtomobilskih magne- tov iz aviodelavnioe Sessler-Leufšcli-acher, udeležbo pri tatvini gumijevega plašča za avtomobil pri bratih Tavčar in neko manjšo goljufijo v Ptuju. Tekom .sodne preiskave jo Vavpotič 6voje dejanje odkrito priznal. Ker še j ni bil predkaznovan in ker je škoda! Viadimirja Nikoliča - PodrinskcS^ Glavna skupščina zavarovalne ra* dre^e »Croaiia« v Zagrebu, Dne 12. t* m. se je vršila, v dvorani lastne palaofl 36. redna glavna skupščina zavaroval' no zadrugo »Croatia« pod predsedstvom zadružnega predsednika K. doloma poravnana, ga jo zadela kazen samo 8 mesecov iežke ječe, Sokolstvo. Po imenovanju skrutatorjev gg. J®}’1' ja B&zuka in Frana Horvata, ter zai>iS" nikar ja g. Ive Jurižiea je precital u* pravni ravnatelj g. Miliovil Nikola poslovno poročilo ravnateljstva „ , „ . . .. nadzorovalnega odbora za leto o Telovadba siarojse vrste Jravn. ^ jo IazvMno, da jo zadruga v tem Voglar) se vi m. v pondeljek ob '20. un ]Gtu nenavadno močno naprodoval®* zvečer v gimnazijki telovadnici. Dohodki Čistih premij v vseh oddelil o Zletne razglednice letošnjega vse- j so znašali K 29,214383.96, in so napram sokolskega zleta ima v komisiji in j pretočenemu letu večji za 15,434.411. K prodaji br. M. Vahtar v svoji trgovini v Gosposki ulici. Predajajo pa se tudi v Sokolovi društveni sobi v Nar. domu ob uradnih urah (ob četrtkih od 18. do 19Vi ure in ob nedeljah od MS9 do 11. ure.) Spori Vsi člaai rezerve in prvo nogometne skupine I.S.S.K. Maribor se poživljajo nanujni sestanek in sejo tch-ničnega^odbora, ki so vrši v petek 21. ob 20. uri v .gostilni »Maribor« na Grajskem trgu. Udeležba brezpogojno potrebna. r Svoboda ft-ostnjo v Piajn. V nedeljo igra mariborska »Svoboda* proti »SK Ptuj« prijateljsko tekmo. Pravijo, da ima »Ptuj« urejeno igrišče. 50 v. Produkcija novih zavarovanj ? življenjskem oddelku jo doseg13 K 100,365.001.—, in je večja K 6,126.799.21, od ustanovitve zadrUS® skupno K 18,795.814.86. Zadružno P/e' moženje j« narastlo za K 12,662.027.61 na K 30, 263-770.39. Glavna skupščin3 je vzela to poročilo na znan j o tor o*}0- brila predlog o uporabi poslovnega do- je odvrnil sluga. »Dobil Bem' 'striktna eesroPBm šteti Avanturističen roman. Spisal: Karl F i g d o r. Prevet: R. R. (Dalje.) (59) • '»Vi ste blazen’!« je kriknil baron1 Slug'. %B-aro'ii Murpjjy sem jaz! Ako se ta človek tu notri izdaja za fcarona Mnrphyjn, potem je goljuf, lump. Javite to Cospodu poslaniku.« F »Nemogoče!« jo povelja! Tedaj je prevzela barona nepopisna jeza. Ravno /Se je pripravil, da potisne v stran slugo ter plane fcam dalje, ko se je prikazal nied vrati, radoveden kaj j&e prodi, mlad atafie. Imel je dovolj potrpežljivosti, da ga je poslušal do konca, toda, ko jo Murphy zaključil: feMojo poverilne listine se nahajajo tu pri poulani-stvu; minister mi je osebno rekel, da jih dobim 'tu,« ‘e skrivoma nanfignil slugi, < »Blaznež!« je mrmral sani s Seboj. Murphy je migljaj opasil, se. hipoma zavedel Imešnosti svojega položaja ter se zasmejal. Njegov, to eh je bil mrzel, jezen’. »Vi in vaš poslanik jih bosta še slišala, več nego frama bo ljubo! Na svidenje!« Vi- . ' 74. rpy. Četrt ure pozneje je izstopil gogpod Fiirgnsson iz j torivatne poslanikove sobe z vso eleganco in častiti ji- vS0t0 za zgraditev novega klubovejra poslopja. Baron vostjo, ki pristoja pravemu izrednemu poslaniku. ni jniel pri igri niti sreče piti nesreče. Končno pa je ]e Stari sluga mu jo izročil palice in klobuk ter mu pri prigel dobivati. Vedno boljinbolj se je kopičilo pred tem zašepetal: ' J njim zlato, so se grmadili bankovci. »Doživeli smo ravnokar femešno dogodbteo. Poja-, " R • hotol privzdigniti karte, ko je planil čil fce je bil nenadoma tu nek človek, ki se je izdajal j . d b h nasproti sedečih mladih gospodov k fa barona Murphyja, za vaso ekselenco.« -V L^mu ter krikiiil- ■ 1 Forgusson mu je pokimal ter se nasmejal. I r, v;- -.--.v t- ^ . *7 cnnJS+rttrfiTiiaiyi vrn-1 >(tOBPOQ SlCp3.ri.t bička, ki znaša K 530.501.54, in ^ ravnateljstvu in nadzorovalnemu boru absdiitorij. Nato so bili v ned?0' rovalni odbor ponovno izvoljeni Nikola Čuk, arh. Janko HoSjac, ^a!' Kuk«ljcvic»Sakeinski in 21 ir osla* Kukne/, Slednjič je bilo .na. predlo* zadružnika vladnega odd. prodstojni^ v pok, g. Zvonomira Žepiča, izrafc® priznanjo ravnateljstvu, nrcko^vak nemu odboru in uradništvu zavoda ^ uspešno delo._______________________ sri mladenič, mu potegnil roko z mize, mu segel v 1 potegnil iz njega par kart. . . — — Pri politični policiji so barona Murpyja od-1 _ Nastal je krik in prepir. Barori ni vedel kak°,.„. Fergmssonu je bilo Sedaj jasno, da mu ostaja le še par ur časa. Njegov sklep je bil hipoma gotov. {ter Pri politični policiji so barona Murpyja od- j ^ ... _______ ___________ slovili hladno in z nasmehom, kajti ni mogel izkazati: je vse to zgodilo. Končno pa se je naveličal prepl-z nikakimi dokumenti, da je res ta z« kogar se izdaja. J nja ter vstal. ... Da, še več! Dali so mu nasvet zapustiti čim preje Ate-; sToda. gospodje, ali ste zblazneli1!! Tu, P1'.05.1^! ne, ako noče doživeti kaj neprijetnejšega. Izmed di-i imate na razpolago, ako vam je drago ves Kioj plomatičnih zastopnikov ni Murphy žal poznal niko-’ ženi in dobljeni denar!? g( gar ošebno. Kljub temu pa še ni obupal. Brzojavke,) Večina gospodov je bila pripravljena, pogoditi ki so bile odposlane gotovo že z ministrstva na vsaj z njim, le oba mladeniča, sta ostala neizprosna, poslaništva, bodo morale itak kmalu razkriti sleparja, »Videi sem na lastne oči, da je gospod slopatfl**^ ki jo zlorabil njegove ukrddene listine. Do tedaj pa J »Prosim gospode naj se javi oni, ki dvomi v »,5 mu ni preostajnlo drugega nego čakati. I častno besedo!« _,i Ko se je pozneje dolgočasil v neki kavarni, je. Baron je bil ves iz sobe. »Blazni ste!j je V'P nenadoma stopil k njegovi mizi neznan’ star gospod j »Zahtevam zadoščenje; in to takoj!« . |j ter ga prosil za dovoljenje, Ca bi smel prisesti. Tujec 1 »S sleparjem so ne bijem!« je odvrnil eden ^ so je predstavil kot siarcliose <11 Valič ('.•»r.diTiT [mladeničev ter 'bo obrnil v stran. »Pretepajte se *e Baron Murolij ga jo razveselil. Poznai jo po ‘ vam enakimi!« ' j Imenu' to rodbina. #no najodličnejših Jtcli.i-. j Tedaj jo baron spoznal, da nima ničesar več *s *jj( Marehcse mu jo povedal, da pozna nek fevdalen • v tej družbi, ker je tudi te samo delo iste nez»?J klub — kolikor se o takem klubu v Atenah’sploh mo-; tajinstvone roke. ki ga zasleduje zadnji čas s re govoriti— kjer je zelo prijetno in zabavno. | neizprosno doslednostjo. »Videli se bodemo še,« je zamrmral ter odšel. Zunaj jo bil, takoj ko jo zapustil hišo, arotU‘30, Po večerji jo predlagalo par gospodov naj bi. Se igralo. Baron že več let ni bil isrral, kljub temu pa se j el e; ravnokar je dal zapeljati. Njemu nasproti sta sedela dva jako elegantna, mlada gospoda, katera je bil sprejel klnbj za častna člana, kor sta darovala veliko f(i ter se mu poklonil. I v naslednjem trenutku je planil k baronu še dru- Naslednje jutro je vzbudilo barona iz težkeJf® ^ utrudljivega spanja rožljanje v ključavnici. Se no se je docela zavedel kje so nahaja, so se ? .^i vrata ječe in med durmi sta so prikazala knznd111^ ravnatelj ter angleški poslanik, ki jo prišel, da da kolikor mogočo zadostno zadoščenje. , \ 0$ Z nekoliko prisiljenim smehom jo prekinil uo poslanikova opravičevanja: - (Dalje priKodajl^Vj, Glavni urednik: Radivoj Eehar. Odgovorni urednik: Undoir Ozim. Vsak dan koncert P. Winierhalterja ¥ Odprlo do 2. are zjutrjtf ©IsSete za teni«« dame m ss k«ltor tudi v*o peHio in modna predmeta razpošilja na debela J! .. ^ n X i. M M1 V tl I .f t n in na drobno po čudovito nizkih cenah reletrgovir.a in razpoSiljalna R. Stermscki, Celje ši 368 Slov. Zahtevajte ilmtrovanl conik. Kar ne ugaja, so lamenjaali vrne denar, g Dežne plašče klobuke, paSice, periloj čevlje, raslično modno in galanterijsko blago v veliki izbiri pri Jakob Lab, Maribor. Glavni trg št. 2 Solidne cene! 555 10-10 iščem dva starcj5a sa Sirano delo. Trajna služba, t‘laJa po dogovoril. Potni stronki se' povrn«io, Mijo Horvat, S e vij »r, Varaždin, Kolodvorska ulica 2, / 604 2—2 IViiajšo Ma oznaml?; j Pefcovalcli vaj«nec se sprejme., V. Bizjak in dru ir, parna pe-1 kanin, Rojafka Slatina. 010 j Noben strup! Nobena kc-mična ocotna kislina ! Samo zdrav garantirano dober namizni ocet vestno in zanesljivo, sposobno tudi za potovanje, sprejme takoj večje industrijsko podjetje. Ponudbe pod »Stalno II.—D—1" na Interreklam d. d., Zagreb. Iliča 21. • 603 2-2 NalflncJSI mod ra^e.ijsko pro-, , . . . dajo kupi V. Bivak in drug, Prefaia ™ vel,io ln drobno naj-Rogafika Slatina. 611 2-1,moJerneJ3a aulomatiina tovarna | za ocet !,»“»■>”» «:l SffCto Schmidi, Ma-Jlor pravnistvo, 603 j Koroška coBta t8. Proda se moiSko kdo in Broci-! Vfa,ca gospodinja, kateri je mar hiua!exiion. Koroščeva ul 4, ^rav]° njene druž ne, bo %*-I. ndstr., od 13.-14, ure. 612 htevala povkod ,amo Rrlstm Schmld(-ov ocot. 479 10-8 Isfemo hišnika za trinadstropno hižo. V poStev pride stranka, ki zamenja stanovanje. Vprašajte v Frančiškanski ulici St. 21-11, vrata. 5. 615 2-1 Slemo, seno, krompir In drva ima za prodali Andrej O * et, Maiil/or, Aleksandrova cesta 57. Telefon 88. Kupim m Trste deželnih pridelkov. 600 10-3 Proda se stenski teiafon. Naslov pove uprava. * II neoženjen, v kratkem P ^ zionist, išče znanja v s’^ ženitve z gospo sli dično, staro nad 45 *£^ ima posestvo, obrt »>' P:be zijo v Mariboru. Pon4 naj se pošlje na Martin Klemenčiči• J* o.\ Veliki Dolenci. mm Zahtevajte povsod ,TABOR ‘!l Cenj. obiinstvo opozarjamo, da se vr?i t nedeljo 23. aprila ob istem česu in na istem profctoru ponavno javni ples v Kamnici. K obilni udeležbi vabijo Primorski 607 Ja ; Konzorcij .Taber:% — 'ftsksi: Mariborska tiskarna d.