Poitnlna plačana v *otovin* Loto IX, st. 179 Liubljana, četrtek 2. avgusta 1928 Cena 2 Din Uredništvo i X4aM)ana, Knafkrra ottca ftter. 5/L Tidcten it. «07« in 18% ponoči tudi fe. «»34. »pisl iai«. to. $4. — Telefon ftt. HMi LJubljana, Preda-to. 4. — Teleioo št. >49« Podružnici: Maribor, Aleksan« ftt ij — Celje, Aleksandrova Dnevnik za? gospo d arstvo, prosveto in politiko - r- r ček.zavodu t Mob* ftt. iiJUa - Praha ttaio 76.1*0. Wien,Nr. nj^L - prerojeno državo enakosti in svobode! Zgodovinsko važna deklaracija posl. kluba Kmečko-demokratske koalicije Pot iz Beograda v Zagreb. - Od hegemonistov vsiljena borba. - Neobvezni sklepi okrnjene Narodne skupščine. - Zloraba narodsega in državnega ujedinjenja po hegemonistih. - Borba za novo državno ureditev. - Apel na prečanske stranke in pošteni narod Srbije Zagreb, 1. avgusta r. Na današnji javni seji poslanskega kluba Kmečko-demokratske koalicije v zgodovinskih prostorih hrvatskega sabora je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta naslednja resolucija: Klub Kmečko-demokratske koalicije kot predstavnik vsega hrvatskega naroda in onih delov srbskega in slovenskega naroda, ki so se ž njim združili v skupni borbi za enakost in ravnopravnost in za pravice kmečkega naroda. Je na svoji seji v hrvatski zbornici v glavnem mestu Hrvatske v Zagrebu dne 1. avgusta 1928 ugotovil: 1.) Dne 1. novembra 1927. je bila ustvarjena Kmečko -demokratska koalicija s ciljem in z nalogo, da potom legalne borbe v parlamentu izvojuje izpremembo sistema in ustave v tem smislu, da se zasigurata in zajamčita vsem tako zvanim prečansklm krajem enakost in ravnopravnost s Srbijo. 2.) Sistem hegemonije, pritisnjen zaradi borbe Kmečko * demokratske koalicije ob zid, se ie posiužil organiziranega zločina z dne 20. junija 1928„ da bi preprečil vse zakonite borbe Kmečko-demokratske koalicije in s tem je obenem onemogočil Kmečko-demokratski koaliciji, da s parlamentarnimi sredstvi potom Narodne skupščine nadaljuje borbo za svoje idealne cilje. 3.) Prva nujna posledica strelov na hrvatske narodne poslance dne 20. junija 1928. je bila ta, da so poslanci Kmečko-demokratske koalicije zapustili beograjski parlament, v katerem jim je na ta, v zgodovini narodov brezprimeren način, bilo onemogočeno delovanje, in prekinili svoje odnošaje s strankami, ki predstavljajo današnjo srbijansko hegemonijo, ki je dovedla do katastrofe v Narodni skupščini. 4.) Predsednik Stjepan Radič je v sporazumu s predsednikom Svetozarjem Pribičevičem predlagal kroni sestavo nevtralne vlade, ki naj bi ne bila v nobenem oziru angažirana v dogodkih in ki bi dajala polno jamstvo, da bi s svojim nevpli-vanjem na potek preiskave in sodbe omogočila, da bi bili z razsodbo kaznovani vsi udeleženci in Intelektualni krivci skupščinskega zločina, in ki bi z razpisom in izvedbo svobodnih volitev ustvarila možnost, da se narod svobodno izjavi o svoji bodoči usodi. 5.) V nasprotju s tem predlogom in s pomočjo nekaterih prečanskih strank, ki zlorabljajo vero v politične svrhe, je bila ponovno sestavljena hegemonistična vlada srbijanskih strank, ki je sklicala sejo Narodne skupščine, v kateri je bilo izvršeno strašno umorstvo z namenom, da ta skupščina nadaljuje delo in sprejema zakone za vso državo in za hrvatski narod še posebej brez njegovih zakonitih predstavnikov, katerim ni v tej skupščini zajamčena ne samo svobodna beseda, temveč niti življenje. Ugotavljajoč ta dejstva je Kmečko-demokratska koalicija sklenila: 1.) Da okrnjena Narodna skupščina, sklicana na zgodovinski dan 1. avgusta 1928 v Beogradu, n| pooblaščena sprejemati sklepov za vso državo. Vse sklepe, ki bi bili sprejeti, zlasti pa finančne obveznosti, ki bi jih naložili narodu, proglašamo za ničeve in neobvezne za prebivalstvo prečanskih krajev, ki ga predstavljamo in za hrvatski narod še posebej. 2.) Ugotavljamo, da sta kraljevini Hrvatska in Črna gora in vse narodne individualnosti, ki so bile zastopane v Narodnem Veču, prostovoljno vstopile v državno zajednico s kraljevino Srbijo, ne da bi se pri tem odrekle svojim zgodovinskim državnim in narodno-političnim individualnostim v korist katerekoli druge izmed združenih pokrajin, temveč samo v korist državne skupnosti SHS, in da sta bila ta korak od 1. decembra 1918. in ustava od 28. junija 1921. izrabljena za utrditev hegemonije bivše kraljevine Srbije nad vsemi ostalimi pokrajinami in narodnimi deli. Zato izjavljamo, da je v narodni zavesti dosedanja državna ureditev v celoti uničena z znanimi dogodki in da smo odločeni voditi odločno borbo za novo državno ureditev, ki bo zajamčila popolno ravnopravnost vseh navedenih individualnosti. Nadaljnji sklepi v tej smeri bodo storjeni, ko bo predsednik Stjepan Radič v položaju sodelovati z našim delom. Kmečko-demokratska koalicija poziva vse politične stranke in skupine v prečanskih krajih, naj se pridružijo tej njeni akciji v borbi za enakost in ravnopravnost, od kmečkega naroda v Srbiji, kakor od vseh Srbijancev, ki ne odobravajo politike hegemonizma, pa pričakujemo, da bo s svojim zadržanjem pospešil zmago teh velikih načel, ki edine morejo rešiti našo državno zajednico. Politični referat Svetozarla Pribiceviča na včerajšnji seji poslanskega kluba KDK v Zagrebu Zagreb, 1. avgusta i. Na današnji seji poslanskega kluba KDK v bivšem hrvatskem saboru je podal predsednik Svetozar Pribičevič sledeče poročilo o politični situaciji: Gospodje narodni poslanci! Dne 10. novembra preteklega leta je bila ustanovljena KDK z nalogo, da izvojuje polno enakost in ravnopravnost v narodu, ki ga predstavljamo, za vse tako zvane prečanske kraje in za hrvatski narod še posebej. Ko je bil storjen sklep 1. decembra 1. 1918 in ko je bila sprejeta ustava 28. junija i. 1921, smo mislili, da bo na ta način potom unitaristične ureditve države omogočeno ustvariti velik narod, ki bo lahko dal pečat svoje kulture, svoje civilizacije in svoje individualnosti novi evropski državi. Seveda smo pri tem predpostavljali, da bo s tako unitaristično ureditvijo zajamčena polna enakost in ravnopravnost vseh onih delov, ki so vstopili v državno zajednico. Kmalu pa se je pokazalo, da to ni bilo tako, marveč da so bile določbe ustave zlorabljane od hegemonije potom nadvlade enega kraja nad drugim, ene pokrajine nad drugo in zlasti potom hegemonije bivše kraljevine Srbije nad vsemi ostalimi našimi kraji. Osnovna ideja KDK Kmečkodemokratska koalicija je bila torej ustanovljena, da s skupnimi močmi preprečimo nesrečo, ker smo se pri tem zavedali, da mora sistem nadvlade in hegemonije dovesti do katastrofe In državo do razpada. Hegemonistični režim v Beogradu je izkoriščal borbo enih proti drugim in s tem utrjeval svoje pozicije, ki so bile najmočnejše tedaj, ko smo se v teh krajih med seboj klali in uničevali. (Vzkliki: Tako je!) Ko smo uvideli, da ta sistem ne vodi samo do uničevanja naših krajev, nego da se s tem ruši tudi ostala celokupna država, smo združili svoje moči v zgodovinsko tvorbo, ki smo jo dobili v KDK. Mi vsi smo bili sotrudniki v tej borbi, ki se je vodila in pri kateri ste vsi. divno in požrtvovalno sodelovali,' Velesrbska ideologija Borili smo se z zakonitimi sredstvi na parlamentarnem terenu, da bi v objemu tega sistema izvojevalj tako državno ureditev, ki nam bi jamčila enakost in ravnopravnost. V vodilnih krogih Beograda se je, bratje in prijatelji, utrdilo prepričanje in je zavladala ideologija, da je celokupna naša država samo nadaljevanje bivše kraljevine Srbije. Ves način vladanja je bil tako urejen in tako prikrojen, kakor da so se vse te zgodovinske in državne individualnosti, vse te narodno politične individualnosti, ki so se združile v državno zajednico Srbov, Hrvatov in Slovencev, zedinile s kraljevino Srbijo, kakor nekoč posamezni okraji z bivšo kneževino Srbijo. Taka ideologija nas ie smatrala samo za sreze, za osvojene in pokorjene teritorije. Ta ideologija je uvedla v državo na ta način sistem vladanja, ki je narod spravil v obup, v nas pa učvrstil trdno voljo, da naj bo naša zajednica in naša sloga jamstvo za zmago velike misli enakosti in ravnopravnosti. Vi ste videli, da se sistem hegemonije ne boji nobenih sredstev, da bi svojo voljo in svojo oblast vsilil vsemu narodu. Najprej so poskušali s tem, da bi nas razdvojili in razdvojene premagali. Ko to ni uspelo, je bila organizirana nezaslišana brezdušna in brezbožna gonja, ki je dovedla do znane katastrofe v Narodni skupščini. Ta sistem je, kakor vidite, hotel nad nami vladati zlepa ali zgrda. Treba se je zamisliti v to ideologijo. Ta družba ni mogla razumeti, kako se sme upirati osvojena in pokorjena raja. Ko niso zalegli obljubljeni bakšiši, so pograbili za orožje. Kar se je nato zgodilo, je nam predstavnikom tako zvanih prečanskih krajev in narodnim poslancem vsega hrvatskega naroda onemogočilo, da svojo pravično zakonito borbo nadaljujejo s parlamentarnimi sredstvi v tej okrvavljeni Narodni skupščini (Tako je!* Razočaranje jugoslovenskib idealistov Tedaj je vrh vsega tega prišel še sklep, naj se v okrvavljeni Narodni skupščini, iz katere smo bili pregnani s kroglami, sklepajo zakoni, ki bi bili obvezni za vse naše kraje in za hrvatski narod še posebej. Hočejo sklepati zakone brez predstavnikov hrvatskega naroda, ki so bili deloma umorjeni v Narodni skupščini, deloma pa iz te skupščine pregnani s kroglami. Vedno sem povdarja!, da so se vsi naši pre-čanski kraji, da se je kraljevina Hrvatska in da so se vsi ostali deli našega naroda zedinil! z bivšima kraljevinama Srbijo in Črno goro v enotno državno zajednico, samo na podlagi proste v©-Ije brez pritiska, smatrajoč, da skupnost južnih Slovanov pomeni obenem veličino južnih Slovanov, iz tega se je rodil 1. december 1918 in iz tega bi se morale izvajati posledice, kako in na kak način naj se vodi naša država. Mi pa, ki smo sodelovali pri tem delu in ki predstavljamo del KDK, in vi, ki ste sprejeli ta sistem smatrajoč, da se bo dala na tej podlagi zajamčiti enakost naroda, ki ga predstavljate in ki ga ljubite, smo prišli do prepričanja, da nam ta sistem tega ne jamči, zlasti ne po dogodkih 20. junija v Narod, skupščini. Srbohrvatska solidarnost V zavesti celokupnega našega naroda v teh krajih, ki smatra, da je ves ta sistem uničen (Dolgotrajno odobravanje), nastaja sedaj vprašanje, kje, kam in kako dalje. Vi vidite, da se v Beogradu od strani sedanje hegemonistične oligarhije poskuša podtakniti celi borbi, ki se vodi, značaj srbsko-hrvatske borbe. Vi vidite, da se v Beogradu poskuša Srbstvo oddvojiti od Hrvatstva in eno postaviti proti drugemu. Ker tudi srbski narod v teh krajih globoko čuti, da mora ta sistem prenehati, ker hočemo rešiti državo, mečejo med narod gesla, s katerimi hočejo dokazati, da Hrvatstvo ograža Srbstvo in da se je treba Srbstvu braniti pred Hrvatstvom Mnenja sem. in to hočem posebno po-vdariti, da mora biti Srbstvo zlasti v teh naših krajih in v teh zgodovinsko usodnih dnevih, ako hočemo rešiti državo, solidarno s Hrvatstvom. (Viharno odobravanje.) Usodne posledice . hegemonizma Jaz nisem bil nikoli zaljubljen v kak sistem. Nikoli nisem smatral, da je glavno sistem, da ie sistem cilj, marveč sem vedr„j «*žslil. da je sistem le sredstvo, eii.i f» ^reča in veličina naroda in da je treba temu primerno izbirati sredstva. Ta sistem, o katerem se je mislilo, da bo najsigurnejši in da bo najhitreje izgladil vse zapreke in vsa nasprotja ter pospešil proces našega zedinjenja in združevanja, se ie pokazal nemogoč in je dovedsl do takega našega razjedinjema, kakršno ni obstojalo nikoli, niti v najbolj mračnih dnevih naše preteklosti. Ce se tega zavedamo, moramo pač ta sistem izpre-meniti. Skupnost prečanov Tako ni samo pri nas. V sosednji in zavezniški Romuniji je ves narod enoten in skoro iste vere. In vendar tam obstojata danes dva parlamenta, ker se sedmograški Romuni ne puste gaziti od Romunov iz bivše kraljevine Romunije. Isto se čuti tudi pri nas. Ni resnica in čisto navadna izmišljotina ie, da se samo Hrvatstvo čuti ponižano in po-gaženo v naši državi. Ob priliki reševanja krize v Beogradu sem dejal, da se ne sme pozabiti, da se tudi Srbi v prečanskih krajih čutijo enako ponižane in poražene kakor Hrvati. To razjedi-njevanje je nastopilo ne samo med Hrvati in Srbi, nego tudi med Srbi in Srbi in prišlo je celo do tega, da se pojavlja tudi na gospodarskem polju, kjer ni mesta za politično borbo. Na gospodarskem polju so se morale srbske kmetijske zadruge na prečanskem ozemlju ločiti do boljših časov od srbijanskih kmetijskih zadrug. To dokazuje, da vprašanje, ki je postavljeno, ni samo vprašanje Srbstva in Hrvatstva, nego da gre za vprašanje enakosti in ravnopravnosti, ki se tiče vseh Hrvatov in vseh Srbov v teh krajih. (Tako je!) Vloga, ki jo danes hegemonistične stranke dajejo prečanskim Srbom, zanje ni častna, ker bi hotele današnje srbijanske stranke tukajšnje Srbe izrabiti v vlogi svojih žandarjev. ki da so poklicani krotiti Hrvate, oziroma ki so poklicani preprečiti njihovo upravičeno borbo za enakost in ravnopravnost Skrajna popustljivost KDK po Račicevem zločinu Tekom te krize, ki je nastala po strašnih dogodkih, kakršnih ne najdemo nikjer v preteklosti, so bile s strani g. Stepana Radiča jn z moje strani postavljene tako skromne zahteve, da se je ves svet moral čuditi tej skromnosti, ker nismo ničesar drugega zahtevali nego razpust sedanje Narodne skupščine in sestavo nevtralne vlade, ki bo izvedla nove volitve ter pri tem nudila popolno iamstvo za volilno svobodo. Mi smo dejali: »Mi zahtevamo, naj se ves narod po tem strašnem dogodku svobodno izjavi o svoji bodočnosti. Mi zahtevamo, da pridejo v Narodno skupščino elementi, ki lahko o sebi rečejo, da predstavljajo pravo in nepotvorjeno razpoloženje naroda, ker samo s takimi elementi lahko KDK so-deluje.c Te naše zahteve niso bile sprejete, marveč ie bila obnovljena ista vlada z isto nalogo, da z nasiljem uduši našo pravično borbo in obdrži hegemonijo. Ako KDK izjavlja pred vsem civiliziranim svetom, da ne more iti v Narodno skupščino, iz katere je bila pregnana s kroglami, da ne more priznati Narodne skupščine, v kateri se namesto argumentov duha uporabljajo argumenti revolverja, ji bo ves civilizirani in kulturni svet dal prav. In dal nam bo prav, ako bojkotiramo to Narodno skupščino bi ako njenih sklepov n naš narod ne priznamo. (Dolgotrajno odobravanje.) Sklepi okrnjene Narodne skupščine so za prečane neobvezni Smatram, da »o sklep! to Narodne skupščine, k| ne predstavlja celokupnega naroda, brez vrednosti za naš narod ln za hrvatski narod se posebej neobvezni Razume se, da se to tiče zla»ti finančnih obveznosti, katere bi morda hotela sedanja vlada s po-močjo okrnjene Narodne skupščine naložiti vsemu našemu narodu. Naj ve ves svet ml to izjavljamo jasno in glasno. Potek vladne krize Ko se je reševala kriza, ste vfdeH, da je bilo nekoliko faz, v! veste tudi to, da je bH v prvi fazi poverjen mandat g. Stepanu Radiču za sestavo koncentracijske vlade z nalogo, da odloči obenem, ali naj se sodeluje s to Narodno skupščino, aH pa naj se razpišejo volitve. Jaz sem v imenu g. Stepana Radiča izjavil, da tega mandata ne moremo sprejeti in da ne moremo z današnjimi strankami v skupščini sestaviti nobene koncentracijske vlade, ker so te stranke odgovorne za sistem hegemonije, ki je dovedel do te katastrofe. Nato je prišla druga faza, t J. reševanje kabinetne krize potom sestave nevtralne vlade. Lahko vam zatrdim, da nihče izmed nas nI sodeloval pri Izbiri kandidatov za nevtralno vlado In nihče Izmed nas ni kakorkoli nanje vplival, ali naj se odzovejo pozivu aH ne. Vi veste, da se je ta faza končala z neuspehom, ker se poklicani nevtral-ci niso odzvali pozivu, sestaviti vlado, ki ne bl bila na jasnem, ali lahko razpusti Narodno skupščino m ražpiše volitve. Mandat generala Hadžiča se je glasil tako, da se sestavi nevtralna vlada, ki bo otvorila skupščino ln šele nato odločila, ali se nai izvedejo volitve. Noben od teh ljudi, to moramo priznati, nI nasprotoval razpoloženju našega naroda in nI hotel soreleti vloge, da služi kot eksponent beograjskega hegemonističnejra režima proti svo-iemu rodnemu narodu. Neooiasnjeni vzroki Hadžičevega neuspeha Ta faza je bila zaključena s tem, da fe v javnosti ostalo nerazčiščeno vprašanje, kakšen odgovor so dali nevtral-ci mandatarju krone generalu Hadžiču. Mandatar krone general Hadžič je namreč utemeljil neuspeh svojega mandata s tem, da so nevtralci zahtevali, naj se vlada takoi izjavi kot volilna. V imenu nevtralcev je bila nasprotno podana Izjava, da oni niso na tem in-sistirali, naj se vlada takoj proglas] za volilno, marveč da so predlagali, naj se sestavi delovna vlada, ki bo kasneje izvedla volitve. Brezuspešen Radičev apel Vsa mogoča sredstva so uporabljali, da bi se mi med seboj sprli, a nobeno izmed teh sredstev ni uspelo. KDK je ostala neustrašena in nerazdvojena. (Tako je!) Na pogrebu pokojnih žrtev (Slava jim!) sem med svojim govorom prečita! poročilo predsednika Stepana Radiča, kjer apelira na krono, naj bi s pomočjo intervencije krone prišlo do umirjenja in pomirjenja duhov v državi. V tem sporočilu je jasno rečeno, da bosta kralj in narod rešila vprašanje« ki je bilo sproženo s katastrofo 20. junija v Beogradu. Kot tako sredstvo se je tudi smatralo, da se poveri mandat za sestavo vlade nevtralni osebnosti, pri čemer mi ne bi hoteli vplivati na izbiro te osebe. > Današnje srbijanske stranke so storile vse, da preprečijo uspeh tega našega apela. Te srbijanske stranke so vsilile rešitev, s katero se podaljšuje današnji režim, to je rešitev, ki pomeni novo izzivanje borbe s prečanskimi kraji, zlasti s hrvatskim narodom, torej Izzivanje borbe, ki ho lahko usodnega pomena za vso bodočnost naše države. To imenujejo »povratek situacije v parlament«. Mi pa smo hoteli, da se situacija vrne v svobodni narod. (Tako je.) Oni so Do vm'ii v parlament, ki je bil nasilno izvoljen ln okrvavljen. Veleizdajniske grožnje z amputacijo še preden je bila ta faza krize zaključena, so nam pretili celo z amputacijo naših krajev, našega naroda od Srbije. (Vzkliki: Čujmo, čujmo!) To so Isti elementi, ki so tudi našo zakonito borbo predstavljali kot borbo proti državi, ki so naše najbolj pravične zahteve predstavljali kot veleizdajniške. Ti elementi so predlagali, naj se Izvrši veleizdaja z odcepitvijo naših krajev od državne skupnosti, računajoč pri tem, da bodo lahko odcepili toliko, kolikor jhn bo PO volji. Vam je znano, kako sva predsednik g. Radič in jaz na to reagirala. Znano vam je, da sem v imenu predsednika g. Radiča in celokupne KDK izročil kroni sporočilo, kjer je rečeno, da borba KDK nI borba za cepitev naše države, temveč da je to borba za enakost in ravnopravnost vseh nas. To naše sporočilo je bilo objavljeno vsej javnosti in znano je tudi vara vsem. Zgodovinska vloga prečanskih Srbov Vidite, bratje in prijatelji, kako daleč gresta bes to norost, M sta objela današnje vladajoče kroge, Id cepijo narod, ker jim je ljubša amputacija, kakor pa razpust okrvavljene Narodne skupščine. Sedaj upajo edino še na to, da bodo v naših krajih, zlasti pa v Bosni in Vojvodini mobilizirali ves srbski del našega naroda v borbi proti Hrvatom. Jaz se zavedam svoie odgovornosti, ki jo sedaj prevzemam nase, ko izjavljam, da bo od zadržanja tako zvanih prečanskih Srbov v mno-gočem odvisno, kako se bo sedanja borba za našo ravnopravnost končala, in zato se morajo vs| prečansk) Srbi zavedati svoje vloge, svoie zgodovinske odgovornosti Ako bi hegemoni-stom uspelo, kar Da iim ne bo uspelo, da se ti Srbi mobil'ziraio proti hrvatskemu narodu In Hrvatstvu, tedaj bi bil hrvatski narod Prisiljen obupati ln priti do prepričanja, da iim niti sedanjia država ne more zajamčiti svobodnega razvoja. Ako pa prečanskj Srbi v teh zgodovinskih časih Izjavijo svojo solidarnost z upravičenimi zahtevami Hrvatstva, kj so obenem tudi niihove. tedaj bodo združeni s svojimi hrvatskimi brati hi upam. tudi s pomočjo kmečkega naroda v Srbvil jn Sloveniji omogočili eksistenco naše države s takšno državno ureditvijo, ki bo upoštevala ootrebe vseh delov našega naroda in vseh njegovih zgodovinskih državnih edinic. Zloraba Srbstva Le priznajmo, da kličejo sedanje srbijanske stranke prečanske Srbe le tedaj na pomoč, kadar jih potrebujejo. Prečanski Srbi so bili seveda s srcem in dušo zato, da se izpolni stara zaobljuba, stoletna zaobljuba zedinjenja vsega naroda. Niso pa bili za to, da bi bili v tem zedinjenju tako tretiram, kakor se je z njimi rvostopalo pod tujcem. Ko so hoteli zed'nlenie, so hoteli s tem zedinjenjem svobodo in sicer ne samo svobodo zase. temveč za vse dele državne zajednice, zlasti za Srbe, Hrvate in Slovence, ki so konstruktivni činitelji naše države. Vi veste, kako so bili prečanski Srbi širokogrudni in kako so se vsemu odrekli. V prečanskih srbskih krajih je bil pravcati eldorado za poslanske kandidate iz Srbije. Tu so brli izvoljeni ne samo prvaki in voditelji, temveč tudi taki, ki bi mogli komaj v Srbi?? izbiti mandat. Bili,so izvoljeni kot Srbijanci, katere je naš narod idealiziral in katere je v ornih krajih smatral celo kot polbogove. Ali Pa se je nasprotno kdaj dogodilo, da je bil kak vodja prečanskih Srbov izvoljen v Srbiji? V prečanskih krajih so bili izvoljeni Nikola Pašič, Ljuba Davi-dovič, Marko Trifkovič, Joca Jovanovič (vzklik: celo Lazica!). Voditeljem radikalne stranke v Srbiji ni nikoli prišlo na misel, da bi v Srbiji izvolili kakega prečana. Sedaj pa,. ko ne morejo srbijanske stranke obdržati svoje prevlasti in svoje hegemonije, zvonijo k alarmu in pozivajo celokupno Srbstvo v naših krajih, naj se priključi njihovi borbi za Srbstvo, kar pomeni njihovo borbo za oblast. Srbstvo jim je oblast. S pomočjo Srbstva se hočejo obdržati na oblasti. Hočejo obdržati sistem nasilja, pljačkanja in korupcije. To pa ni Srbstvo. Pravo Srbstvo hoče skupno s hrvatskimi In slovenskimi brati, s katerimi Je stopilo v našo državo, nadaljevati borbo do konca, da se ustvarijo načela KDK. Prazni izgovori hegemonistov V Beogradu so vpraševali, zakaj naj razpišemo volitve. Ako bi se volitve razpisale, bi se baje agitiralo s tem, da so Srbi ubili Hrvate. Jaz sem odgovoril, da je to nesmisel. Hrvatom ni treba s tem agitirati, ker so vsi njihovi mandati v rokah KDK. KDK se obratno hoče razširiti v Srbijo, kar pa ne bo dosegla s tem, ako bi agjitirala. da so Srbi ubijali Hrvate. Dejali so tudi, da hoče- ,jo Hrvati z zahtevo po volitvah ustvariti pogoj za ruši te v naše države. Jaz sem nato odgovoril, da je to nemogoče, ker so v KDK poleg Hrvatov tudi Srbi in Slovenci, in da združeni Hrvati, Srbi In Slovenci ne morejo rušiti države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oni hočejo samo to, da ta država ne bo samo po imenu država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sodim, da je v tem oziru ves naš narod v naših krajih enoten in da soglaša z načeli, ki sem jih sedaj razvil pred vami. Pričakujem, da se bo naša sloga, ki se zrcali v KDK, pokazala tudi v delu in v borbi, ki ju hočemo sedaj organizirati v našem narodu ter ž njo privesti načela enakosti do zmage. Apel na druge prečanske stranke V tako zvanih prečanskih krajih so 5e druge politične skupine, stranke in organizacije, ki so izven sestava KDK in ki vodijo borbo oelo proti KDK. Njihova dolžnost v sedanjih zgodovinskih dneh je ta, da podpro borbo KDK za enakost in ravnopravnost, bodisi na ta način, da vstopijo v KDK ali da Izven KDK podpirajo aktivno njeno borbo. Srbijanske stranke Kar se tiče sedanjih srbijanskih strank. Je jasno, da od teh strank ne moremo pričakovati nobene izpremembe položaja. Te stranke so napravile karte! ca eksploatacijo naše države. In moramo tu zlasti povdariti, da smatramo, da sedanji Narodni skupščini in delu te Narodne skupščine za tako izzivanje celokupnega našega tukajšnjega naroda nikakor ni mogoče drugače odgovoriti, kakor s tem, da smatramo, izjavljamo in proglašamo, da za nas ne velja, kar se bo odslej delalo v parlamentu. Nezadovoljnežem v današnjih srbijanskih strankah, ki so na anonimen način dajali izraza svojemu nezadovoljstvu s sedanjo vlado, s sklicanjem sedanje Narodne skupščine in nad tem, da skupščina ni bila razpuščena in da niso bile razpisane nove volitve, pa sporočamo, da bi bila situacija popolnoma drugačna, ako bi pravočasno storili sklepe In protestirali proti temu. da se sestavlja vlada, ki se mora smatrati kot Izzivanje hrvatskega naroda. Bodite uverjeni, da dr. Korošec kot eksponent sedanjih srbijanskih hege-monlstičnih strank ne bi bH sestavil te vlade, če bi bili radikalski nezadovolj. neži storili svojo dolžnost Smatram tudi za potrebno Izjaviti s tega mesta, da ne moremo smatrati za posebno zadoščenje, če bo zemljoradni-ška stranka v Narodni supščini vodila opozicijo. Tako zadržanje zemljoradni-ška stranka v Narodni skupščini vodila smatralo v naših krajih za podpiranje sedanje hegemonistične vlade. Tej he-gemonlstični vladi Je opozicija v Narodni skupščini nujno potrebna. Ce bi je ne bilo, bi si Jo naravnost naročila. Zemljoradniška stranka bo lahko uresničila pričakovanje našega tukajšnjega naroda, ako se bo solidarizirala z nami v tem, da zapusti okrvavljeno Narodno skupščino. V Beogradu morajo veatti, da je nemogoče vsako naše sodelovanje s kakršnokoli stranko, ki je zastopana v sedanji okrnjeni Narodni skupščini. Popolna solidarnost in železna odločnost KDK Mnenja sem, da mojega referata, ki sem ga s tem podal, radi časa, v katerem se nahajamo in radi potrebe hitrih sklepov, ni treba staviti na debato. Ml vsi soglašamo v taktiki ln ukrepih, ki Jih Je treba sprejeti. Ti sklepi se razumejo sami po sebi In o njih ne bomO več mnogo filozofirali in debatirali, ker so izraz naše duše in so nam bH! vsi- po politični situaciji, lcl je nastopi-la po 20. juniju t Narodni skupščini in z imenovanjem sedanje vlade. Brezuspešne intrige Končno je treba naglasiti, da danes ne bomo mogli sklepati o vsem, kar bomo izvršili. Nadaljevali bomo svoje seje in bomo na teh sejah zavzeli stališča k vsem vprašan jem. Ne gre za to, da zavzamemo načelno stališče, marveč gre za to, da organiziramo našo borbo ln da ustvarimo vsa pogoje za našo končno in sigurno zmago. Predvsem vam pa moram polagati na srce, da se morate vzdržati vsake akcije, ki bi jo hegemonistične stranke lahko izrabile tako, da bi mogle našo borbo predstaviti kot nekakšno borbo med Srbi in Hrvati. Vi dobro veste, kako so se predstavniki sedanjih he-gemonističnih strank približevali enim in drugim, kako so se tožili in spomladi ponujali KDK, da bi v gotovih situacijah služili isti politiki hegemonistov, kakor ji služijo danes stranka dr.'Korošca in poslanci muslimanske organizacije. KDK je odklonila vse take ponudbe. Tedaj so začeli z intrigami pri HSS in končno pri SDS. Od ustanovitve KDK pa do današnjega dne so vedno znova skušali razbiti naše vrste, da bi naš narod izgubil vero in nado, da je sploh mogoče doseči svobodo, enakost in ravnopravnost. Zato ne smemo več nasedati manevrom iz Beograda. Vsakdo se mora zavedati, da bo s svojimi političnimi zahtevami v naši državi uspel samo tedaj, ako ima za seboj podporo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbstvo In Slovenstvo pa mora tudi vedeti, da bosta večna sluga srbijanskih strank in v najboljšem primeru njihovi eksponenti proti Hrvatstvu, ako ne bosta s Hrvati za novo državno ureditev. Za novo državno ureditev Na podlagi izkušenj moramo priti do prepričanja, da moramo najti tak sistem ureditve naše države, ki bo jamčil, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci ravnopravni činitelji ne samo po imenu in naslovu kralja in države, nego tudi stvarno. Ta sistem bomo formulirali, ko bo moj tovariš In prijatelj St. Radič mogel prisostvovati našim sejam, da končno izgradimo našo državo. Danes bomo izdelali le okvir, v katerega bomo spravili vse, kar Je potrebno. Ureditev države mora biti takšna, da se izkoristijo vse izkušnje dosedanja let Žalostno jubilejno leto Mi se ne nahajamo v onem položaju, v katerem so naši češkoslovaški bratje, ki so pripravili vse potrebno, da proslave desetletnico svojega ujedinje-nja in izpolnitve svojih velikih sanj, o aterih so sanjali skozi stoletja. Žalostno je tudi to, da smo mi v slabšem položaju od Romunije, kjer se vendarle ne rešujejo sporna vprašanja s kroglami. Žalostno je nadalje to, da smo v desetem jubilarnem letu mesto, da slavimo vsi skupaj ujedinjenje našega naroda v enotno veliko državno zvezo, ki je večja kakor sta bili država carja Dušana in kralja Tomisteva skupaj, pri sili tako daileč, da se moramo boriti za elementarne pogoje svojega obstanka. (Viharno pritrjevanje.) Vidite, kako daileč sta zašla bes In ljudilo. Z njimi ni mogoče več mirno in trezno razpravljati. Tam smatrajo vsakogar za upornika, kdor dvigne svoj glas in zahteva Sovečanska prava v naši državi. Toda mi zahtevamo ■i več! Ml zahtevamo tudi svoja narodna prava. Kdo more očitati Hrvatom, ki so imeli svojo veliko zgodovinsko preteklost ki so skozi 12 ali 13 stoletij ohranili svojo državno individualnost, kdo jim more očitati, da oni danes, preganjani in potisnjeni ob zid, zapostavljeni in teptani, zahtevajo, naj se upošteva to, da so oni ustvarjali historični del naše države? Ali nimamo v tem primeru pravice in dolžnosti, da jih podpiramo vsi, ki nam je do obstanka te države. Kajti te države n) in je ne bo, ako hrvatski narod v njej ne bo zadovoljen. Brez ravnopravnosti ni Jugoslavije Tekom reševanja zadnje krize f Beogradu so zahtevali od mene pojasnila, kakšno stališče zavzemamo do države. Odgovoril sem jim: Kdor hoče to državo, ta mora sprejeti ravnopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdor pa tega noče, ta noče naše države, ta nI državotvorni element Nato so oni odgovorili z amputacijo. MI pa smo hoteli svobodne volitve, da jih narod kaznuje za to Izdajstva S tem zaključujem in prekinjam sejo za 10 minut, da se sestavi končno besedilo naših sklepov. Zgodovinski dan v Zagrebu Vse mesto v zastavah In zelenju. - Praznično vrvenje po ulicah. Potek seje poslanskega kluba KDK. - Oduševljene manifestacije po mestu in ovacije narodnim zastopnikom Zagreb, 1. avgusta. Senzacijonalni politični dogodek, da se je danes v bivšem hrvatskem saboru sestal v sedanjih usodnih trenutkih poslanski klub KDK, je prebudil ves Zagreb ter je odjeknil ne samo po vsef naši državi, temveč tudi v inozemstvu. 2e snoči na predvečer tega važnega dogodka v lfaši politični zgodovini je Zagreb nudil izredno sliko. Vse hiše so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Danes je Zagreb v resnici izgledal veličastno v morju zastav in radi živahnega vrvenja prebivalstva po ulicah. Vse je hitelo na zgodovinski Markov trg, na katerem je pred desetimi leti izzval narodni genij, ko je odvrgel okove suženjstva, viharje narodnega navdušenja. Bivša hrvatska sabornica, v kateri So se odigrali mnogi usodni trenutki v hrvatski politični zgodovini, je danes v gotovem pogledu dobila še večjo važnost, ker so se danes zbrali v njej predstavniki vseh prečanskih pokrajin Hrvatske, Slavonije, Vojvodine, Slovenije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Legalni zastopniki teh pokrajin, poslanci KDK. so se zbrali danes v njej, da se posvetujejo in sklepajo o tem, na kakšen način naj izvojujejo temeljne človeške pravice: svobodo, bratstvo in enakost. Veliko odgovornost, ki so jo prevzeli nase, je občutil danes tudi ves naš narod, ki je uprl svoje oči v Zagreb na Markov trg. Koliko zanimanje je vladalo za današnje zasedanje kluba KDK, se je videlo najbolje iz tega, da so se na Markovem trgu že takoj po 8. zjutraj pričele zbirati velike množice občinstva. Čeprav je bil danes delavnik, se je zbrala na Markovem trgu do 10. dopoldne ogromna množica ljudi, ki je neprestano vzklikala KDK in njenim voditeljem. V pričakovanju prtčetka seje poslancev KDK je občinstvo prirejalo veličastne in spontane manifestacije, vzklikajoč hrvatskemu narodu, njegovi svobodi in njegovemu vodstvu. Manifestan-ti so med vzklikanjem in petjem rodoljubnih pesmi vsak trenutek pozdravljali posamezne poslance, kadarkoli se je kdo izmed njih pojavil na oknu sa-borne palače. Na Markovem trgu ni bilo videti nobenega stražnika v uniformi, ker so bili vsi poskriti v okoliških vežah, v katere so prišli že rano zjutraj. Med množico pa se je nahajala pomešana seveda cela legija detektivov. Kakor zagotavljajo, je bil ves policijski aparat na nogah, vendar pa ni zavedno zagrebško meščanstvo dalo policiji nobenega povoda za vmešavanje. Vse tr- govine so bile zaprte že od 10. dopoldne naprej. Delavci kurilnice državnih železnic so prišli na Markov trg korpo-rativno v svojih delovnih oblekah. V saboru V samem sabornem poslopju na Mar kovem trgu se je zbralo tudi po hodnikih in po stopnicah mnogoštevilno občinstvo, toda v prostore, v katerih so se vršila posvetovanja že od ranega jutra, so bili pripuščeni samo narodni poslanci KDK in novinarji, ki so došli v velikem številu na to važno sejo. Razen zastopnikov zagrebškega in beograjskega tiska so prišli tudi mnogoštevilni novinarji iz raznih krajev Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Slovenije. Londonski list »Times« je poslal v Zagreb svojega posebnega dopisnika. Svoje poročevalce pa so poslali tudi drugi inozemski listi, med njimi »Frankfurter Zeitung«, »Neue Zuricher Zeitung«. Poljski tisk je zastopal novinar Kolodziej. Prisotnih je bilo nad 40 izvenzagrebških novinarjev. Dvorana bivšega hrvatskega sabora je bila vsa okrašena z rdečimi nageljni kot simbol rdeče krvi, ki jo je hrvatski narod prelival stoletja za svojo svobodo Prihod poslancev Čeprav je bila seja poslanskega kluba KDK napovedana šele za 10. uro dopoldne, so se narodni poslanci začeli zbirati že ob 9. Izprehajajoč se po hodniku pred dvorano posvetovalnice so razpravljali o položaju in izmenjavali misli o razpoloženju naroda. Okoli 10. je bilo zbranih 73 poslancev KDK, med njimi 21 poslancev SDS in 52 poslancev HSS. Posebno živahno gibanje med poslanci je izzval pojav ranjenega narodnega poslanca dr. Ivana Pernarja. Mnogi poslanci so se z njim prisrčno poljubili. Prav tako iskreno je bil sprejet tudi ranjeni poslanec Ivan Grandja. Svetozar Pribičevič se je pripeljal ob 9. z avtomobilom. Odšel je z naglim korakom v sabornico, odzdravljajoč s klobukom množici, ki mu je živahno vzklikala: Zrvio Pribičevič! Pribičevič je odgovarjal: Živio Radič! Množica je prirejala živahne ovacije vsakemu posameznemu poslancu. V predsedništvu sabornice se je vršila pred sejo konferenca predsedstva poslanskega kluba, na kateri se je skicirala resolucija za današnjo sejo. Manifestacije po mestu Pred pričetkom seje je odšla z Markovega trga večja množica v sprevodu Pq mestu ter manifestirala po zagreb- ških ulicah za Ideje KDK. Na Markovem trgu je kljub temu ostala še vedno ogromna množica ljudi, tako da je bil zastavljen do zadnjega kotička. Sprevod manifestantov se je vrnil na Markov trg okoli poldneva med živahnimi ovacijami poslancem KDK, pričakujoč z ostalo množico, da jim voditelji KDK sporoče svoje sklepe. Pričetek seje Seja se je pričela ob pol 12. dopoldne. Novinarska loža je bila polna novinarjev, galerije pa so bile polne odličnega občinstva. Poslanci KDK so zasedli skoro vse klopi v dvorani. Predsedniško mesto je zavzel Svetozar Pribičevič, dočim je sedel na njegovi desni strani dr. Vladko Maček, na levi pa prof. Ljubomir Maštrovič. Ko se je Svetozar Pribičevič dvignil, je v dvorani nastalo nepopisno navdušenje. Poslanci so z dolgotrajnim ploskanjem pozdravljali Pribičeviča in njegova tovariša; ovacijam so se pridružile tudi galerije. Končno je Svetozar Pribičevič začel govoriti v največji tišini. Otvoril je sejo z naslednjimi besedami: Gospodje narodni poslanci! Otvarjam današnjo sejo po strašnih dogodkih, ki »o se odigrali ▼ Narodni skupščini v Beogradu. Mi smo na prvi seji po teh strašnih dogodkih sklenili, da bomo prvo prihodnjo sejo imeli v Zagrebu, čim bo to zahteval politični položaj. Mi smo to sejo sklicali za danes, da določimo naše stališče in stališče celokupnega naroda, ki ga predstavljamo, glede teh dogodkov In da izrazimo svoje želje in zahteve v pogledu našega bodočega zadržanja. Ko dane« pričenjamo z razpravami, smatram za svojo dolžnost, da se predvsem spomnimo gosp. predsednika, tovariša in prijatelja Stepana Radiča. (Vsi poslanci vstanejo in kličejo: Zivio Radič! — Dolgotrajno ploskanje.) Iskreno upamo, da kmalu preboli težke rane, ki jih je dobil in da se prav kmalu vrne v našo sredo, da bo skupno s nami sodeloval v velikem delu za bodočnost celokupnega našega naroda. (Dolgotrajno odobravanje.) On je ▼ duhu % nami, a mi bomo postali še mirnejši in sigurnejži, ko bo njegovo vodstvo tu med nami Kot drugo svojo dolžnost smatram, da pozdravim vašega prijatelja in tovariša dr. Pernarja. (Dolgotrajno odobravanje) in Ivana Grandjo (Dolgotrajno odobravanje), ki sta tudi postala žrtvi strašnega zločina v N&rodni skupščini in ki sta sedaj prvič med nami. Ker bom podal poročilo o političnem položaju, prosim prijatelja in tovariša dr. Mačka, da namesto mene predseduje. Kot zapisnikarja predlagam tov. poslanca Maštroviča in Savo Kosanoviča. Pribičevičev politični referat Dr. Maček je takoj podelil besedo Svetozarju Pribičeviču, ki je nato v enournem govoru podal poročilo o po- Oiimpijada v Amsterdamu litičnem položaju. Govor Svetozarja Pribičeviča je bil ponovno prekinjen od splošnega odobravanja prisotnih in burnih ter dolgotrajnih ovacij. Ko je Pribičevič končal svoj govor med splošnimi ovacijami, je predlagal, naj se seja prekine za 10 minut, da bi se mogla končno revidirati resolucija, ki se bo predložila v sprejem. Seja se je nadaljevala ob pol 2. popoldne in jo je otvoril zopet Svetozar Pribičevič. Uvodoma je nato v imenu vseh poslancev KDK demantiral danes iz Beograda prisplo »Politiko*, ki je objavila izjavo berlinske agencije «Tele-grap hen-Union », da bi znova intrigira-la. Vsi prisotni poslanci so to intrigo in obrekovanje sprejeli z gnusom ter zaključena in napovedana prihodnja za jutri ob 10. dopoldne v sabornici hrvatskega naroda z dnevnim redom: Nadaljevanje sklepanja o organizaciji naše zmage v narodu. Po zaključku seje Po zaključitvi seje ie pozval predsednik Sv. Pribičevič poslanca Pre-davca, naj prečita sprejeto resolucijo tudi zbranemu narodu na Markovem trgu z balkona saborne palače. Ko so se pojavili predsednik Svetozar Pribičevič, Josip Predavec in ostali poslanci KDK na balkonu poslopja, jih je sprejela veetisočglava množica naroda na Markovem trgu z nepopisnimi ova-cijamj in viharnim vzklikanjem. soglasno obsodili kleveto, s katero se skuša oblatiti globoko patriotično čustvovanje predsednika KDK Stepana Radiča. Oduševljeno sprejeta resolucija Nato je Svetozar Pribičevič še enkrat izrekel pozdrav Stepanu Radiču ter pozval poslanca Predavca, naj prečita predlagano resolucijo. Resolucija, ki jo je prečrta! poslanec Predavec in ki jo objavljamo na drugem mestu, je bila sprejeta soglasno z burnimi, dolgotrajnimi ovacijami in odobravanjem. S tem ie bila dopoldanska seja KDK Amsterdam, 1. avgusta, g. Napetost olim pijskih tekem se je danes zopet dvignila. Domneva, da se Američanom ne bo mogo* če upirati, je pričela polagoma izginjati. Posebno Finci so tudi danes dokazali,, da se lahko merijo z Amjriko. Dolge proge so v veliki večini njihova domena. V finalnih tekmah so bili doseženi sle« deči rezultati: 110 m z zaprekami: 1. Atkinson (Južna Afrika) 14.8; 2. Anderson (Amerika) za dlan; 3. Collier (Amerika) za dlan. Disk* 1. Houser (Amerika) 47.32 m; 2. Kivi (Finska) 47.23 m; 3. Torsoii (Ameri« ka) 47.10. 200 m: 1. Williams (Kanada) 21.8; 2 Ran. geley (Anglija) za prsa; 3 Kornig (Nemci« ja) in Scholtz (Amerika) sta dospela sku« pai na cilj. Skok ob palici: 1. Carr (Amerika) 4.20 m; (olimp. rekord); 2. Drogmuller (Nem* čija) 4.10; 3. Mac Gi-inis (Amerika) 3.95 m. O tekmovanjih - torek bi bilo še ome« niti, da je Nemec Kornig v medteku na 200 m z 21.6 postavil nov olimpijski re» kord. Dosedanji rekord je imel Paddock. V medteku na 110 m z zaprekami \Vight« man=Smith (Južna Afrika) postavil s 14.6 nov svetovni rekord. Senzacija dneva je bila. da je Nirmi v predteku na 5000 m zasedel samo četrto mesto. Očividno se ni preveč potrudil, ker pride tudi s tem pla« cementom v finale. Anglež Lowe je na 800 m dosegel z 1:51.8 prav lep čas, ki je le za dvt desetink. slabši od svetovnega rekorda dr. Peltzerja. Favorit Lloyd Hahn je zasedel peto mesto. Jutri bodo padle odločitve v metu kop« ja, v trostoku, v teku na 1500 m in 400 m in v teku na 800 m za dame. Urejuje najbolje prebavo! Čist! želodec in čreva brzo in ugodne 1 omot po vseh lekarnah Din 4.—. e! Dekleta! Možje! Oglejte si danes velefilm Izvedeli boste skrivnost, na kak način si obdrži žena ljubezen moža. Sijajna komedija v glavnih vlogah LIL DAGOVER, CONRAD VEIDT Smeh, zabava, žene, ljubezea! Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri, Elitni kino Matica, Silno mučen vtis seje okrnjene Narodne skupščine. -Velika absenca v vseh poslanskih klubih. - Le klerikalci so bili zbrani polnoštevilno Beograd, 1. avgusta p. V beograjski jav- nes pa ni bilo niti enega vzklika, niti enega nosti so živahno komentirali današnjo sejo samega ploska. Celo klerikalci, ki v »Slo- NaTodne skupščine, ki je zelo slab omen za vencu« toliko poveličujejo dr. Korošca kot Korošcev režim. Predvsem vzbuja pozor- ministrskega predsednika, ki da ga po- nost nenavadno maloštevilna udeležba po- zdravlja vsa država, so molčali ko grob. slancev vladnih strank. Navzočih je bilo je- Beograd, 1. avgusta p. Na uvodnem me- dva okrog 120 poslancev. Polnoštevilno so stu razpravljajo beograjske »Novosti« o bili zastopani le slovenski "klerikalci, dočim današnjem žalnem govoru dr. Perica na so vse ostale stranke kazale velike vrzeli. seji Narodne skupščine, ter ugotavljajo, da Izmed muslimanov so bili navzoči razen dr. je govoril dr. Perič tako, kakor da sta Spaha kot ministra samo trije poslanci. Pavle Radič in dr. Basariček umrla narav- Največ je manjkalo radikalov. ne smrti v postelji, ne pa bila ubita v Na- Največ komentarjev pa je zbudilo dejstvo, rodni skupščini. »Novosti« obenem ugotav- da je bila sprejeta Koroščeva vlada iz- Ijajo, da bi se postopalo pač drugače, če bi redno hladno. Običajno pozdravijo poslan- se resno hotelo dati Hrvatom vsaj najmanj- ci vladne večine novo vlado ob prvem na- še zadoščenje, stopu v Narodni skupščini z ovacijami. Da- _ Vsa pozorunost je bila koncentrirana na Zagreb, zanimanje za seje Narodne skupščine pa je stopilo popolnoma v ozadje Beograd, 1. avgusta p. Napetost v Beo- onih krogih, ki doslej tega niso hoteli ver- gradu je dosegla danes opoldne v pričako- jed, rodili spoznanje, da se bliža končna vanju poročil o zagrebških sklepih pred- odločitev in da gre za borbo na življenje stavnikov prečanskega naroda svoj vrhu- in smrt med j)ravičnimi zahtevami pred- nec. Seja Narodne skupščine o kateri se je stavnikov prečanskega naroda in hegemo- zadrtje dni v beograjskem tisku to'iko raz- nistično ideologijo. V vseh vladnih klubih pravljalo, je stopila popolnoma v ozadje in so se vršile ves dopoldan posvetovanja o v Beogradu se danes ni govorilo o ničemer situaciji. Povsod je opažati veliko nervoz- drugern, kakor o drugem jugoslovenskem nost in negotovost. Iz najožje vladne okoli- parlamentu, ki se ie sestal v Zagrebu/Ko ce so se zvečer širile verzije, da bo vlada so se v prvih poj>oldanskih urah razširile izjavala proti KDK zakon o zaščiti drža- prve vesti o odločnem nastopu KDK na za- ve, če bo ta hotela uresničiti svoje napo- grebški skupščini, je zavladalo zlasti v vedi. V treznih srbijanskih krogih, ki ne vladnih krogih veliko vznemirjenje. Hege- odobrava početje eksponentov hegemoniz- monisti so očividno pričakovali, da se bo ma, pa priznava io po-polno upravičenost v KDK v Zagrebu zadovoljila z običajno ma- Zagrebu sprejetih sklepov in napovedujejo nifestacijo, s praznimi resolucijami in go- skorajšnji padec sedanjega režima, ker so vori. Sklepi, ki so bili že sprejeti in ki so še prepričani, da mora pravična stvar KDK najavljeni za prihodnje dni, pa so tudi v končno zmagati. Nemci so prešli v opozicijo Zopet velika železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 1. avgusta, (be.) Na bavarski postaji Dinkelscherben je zavozil včeraj po« spešeni osebni vlak s polno paro v tovor* ni vlak. Ubitih je bilo 12 oseb in 16 ra* njenih. Bavarski ministrski predsednik jo izrazil železniški upravi svoje sožalje. Ge« neralni ravnatelj nemških državnih želez« nic je v sporazumu s prometnim ministrom uvedel taKojšnjo najstrožjo preiskavo. Berlin, 1. avgusta, (be.) Po zadnjih po« ročilih je katastrofa v Dinkelscherbenu vo* iiko večjega obsega, kakor se je prvotno poročalo. Več ranjencev je umrlo, tako da se je povišalo število smrtnih žrtev na okrog 20. Zaradi pogostih železniških ne* sreč se je sestal pod predsedstvom držav* nega prometnega ministra parlamentarni sosvet, ki je razoravljal o vprašanju var* nosti na nemških železnicah in sklenil, naj skliče prometni minister poseben odbor, ki naj bi preiskal vse železniške nesreče in poskrbel za varnost potnikov. Neprestani atentati v Sofiji Sofija, 1. avgusta, s. Okoli polnoči je neznaec vrgel bombo v sobo šoferja poli* cijskega predsednika. Žrtev hi bilo in tudi stvarna škoda je majhna. Domnevajo, da je bila bomba vržena iz osebne osvete do šoferja. Vsled velike vročine pa šofer ni spal v sobi, temveč v avtomobilu. Lundberg o Nobilovi ekspediciji Stockhotm, 1. avgusta, g. švedski kapi* tan Lundborg, rešitelj Nobila, je na pro* šnjo ministrskega predsednika in promet* nega ministra v. navzočnosti znanega raz* iskovalca Sven Hedina in raznih znanstve* nikov imel v mestni hiši predavanje, ki po* menja začetek njegove predavateljske tur* neje po Evropi o polarni ekspediciji gene* rala Nobila. Kapitan Lundborg bo po do* vršenih predavanjih v Evropi odpotoval ▼ Ameriko, kjer bo priredil predavanja ▼ 30. mestih. Cincarl v ^ Ime Cincar se zelo pogosto rabi kot zabavljica, kot več ali manj zaničljiva označba za neke vrste politike in še več kakor samo za to. Malokdo pa je pri tem poučen o tem, kaj prav za prav pomeni to ime in kdo so njega pravi in pristni nositelji. Z nazivom Cincar ie nekaj sličnega kot z imenom Žid ali jud Zid pomeni prvotno in pravilno samo liudi židovske rase, odnosno vere. potem pa pomeni sploh človeka nekih določenih lastnosti nesimpatične vrste, k! se splošno pripisujejo kot tipične židovstvu. Cincari so taktično v prvotnem pomenu neka posebna etnična skupina na Balkanskem polotoku, pripadajoča romanskemu življu. Kakor znano so Rimljani gospodovali tudi na vsem Balkanskem polotoku, kar je imelo za posledico romanizaci-jo balkanskih dežel, bodisi s tem, da so se Rimljani zares naseljevali tod ali r i da so povzročili, da je prvotno prebivalstvo polagoma opuščalo svoj jezik in sprejelo latinskega. Vršil se je tedaj sličen proces romanizacije kakor po drugih pokrajinah, kjer so gospodovali Rimljani, na Francoskem, Španskem. severni Afriki, v Alpah itd. AH dočim se je v večini nekdanjih latiniziranih dežel romanski jezik ohranil tudi skozi zmede v dobi preseljevanja narodov, kjer se govori še-dandanes. je bilo na Balkanu drugače" Tu so novo doseljeni Slovani skoro popolnoma absorbirali stare prebivalce. Ostali so od njih le malopomembni ostanki, in sicer en del starih Ilirov, ki jim pravimo danes Albanci, in pa ostanki Romanov Romani so se rešili pred slovansko poplavo v treh različnih narečjih in predelih. Prvo ie dalmatinsko-romansko narečje, ki se je obdržalo po dalmatinsko-istrskih primorskih mestih in otokih, kjer pa je tekom stoletij izginilo popolnoma, bodisi da se je slavi-ziralo ali pa prešlo pod gospostvom Benečanov v italijanščino. Drugo romansko narečje se je razvilo na severovzhodu v današnjo nomunščino in je postalo povsem izolirano ter reprezen-tant vzhodnega romanstva. Tretja skupina Romanov pa se Je ohranila po centralnih in nekaterih za-padnih delih Balkanskega polotoka. Ti Romani so v dobi slovanske poplave zapustili svoje domovje ter pobegnili v gore, kjer so živeli odtlej, baveč se z živinorejo in pastirstvom. Srednjeveške listine poznajo te «Vlahe» pastir-sko-živinorejske socijalne skupine, živeče največ med srbskim prebivalstvom. V dobi turške invazije so si mnogi notranjebalkanski Romani poiskali novih bivališč: tako jih~je* prišlo mnogo tudi v Istro, kjer se v nekaterih vaseh drže še sedaj. Na Balkanu pa so se ohranili največ po Makedoniji in v gorovjih med Albanijo, Tesalijo in Epi-rom. Njihovo število se ie cenilo pred sto leti še na okroglo pol milijona, okrog 1. 1900. pa so računali, da jih je samo še kakih 150 do 160.000. Skupno ime za nje ie Aromuni. Delijo pa se v glavnem na tri skupine; prvi se bavijo še vedno izključno samo s pastirstvom. imajo ogromne črede živine ter se sele z njimi poleti na visoke planin, pozimi na toplo egejsko ali jonsko primorje; so tedaj še pravi nomadi. Toda razkosanje Turčije in nove politične meje so njihovemu nomadstvu silno v škodo in v par letih ga ne bo več. Druga aromuska skupina biva po nekaterih vaseh v naši državi, n. pr. v Kruševu, Magarevu itd., vse blizu Bi-tolja, kjer pa se nikjer ne bavi s kmetijstvom, marveč izključno iamo z obrtjo ali pa hodi v inozemstvo, po mestih za zaslužkom. Te vrste Aromuni se še najbolj trdovratno držijo, ker žive v svojih vaseh več ali manj izolirano. Tretja skupina pa so Cincari. To so Aromuni, ki so se naselili v mestih med ostalo prebivalstvo in se tamkaj lotili obrti in še bolj trgovine. V turški dobi so imela vsa mesta v Srbiji tudi Cin-care. ki so bili, ker so morali tekmovati z židovskimi in grškimi trgovci, zelo pretkani in naviti kupčevalci. To je oni del Aromunov. ki nosi pravilno in prvotno ime Cincari; — baje zato. ker izgovarjajo število pet na nekoliko smešen način cince —, sicer pa imajo Aromuni še razna druga imena. Cincari so bili zastopani povsod, kjer je bilo kaj trgovine, in so bili kot trgovci nekako na sličnem glasu kot pri nas Žid je. Ko se ie Srbija osvobodila, so Cincari seveda ostali, kot pravoslavni pa so se brž srbizirali Za mnoge ugledne srbske družine se trdi. da potekajo iz cin-carskega rodu. Aromuni se polagoma povsod asimilirajo narodu, med katerim bivajo, ker so skoro vsi pravoslavni. Romuni so poskusili med nje zanesti nacijonalistič-no propagando, kar pa se jim je le deloma posrečilo. Njihovo število se stalno krči. Železniška nesreča tudi v Franciji Pariz, 1. avgusta, s. Pri Chalons sur Mame je zadel brzovlak iz Bazla v Calais v vojaški vlak, pri čemer je bilo 20 vojakov ranjenih. Devet civilnih oseb je bilo lažje poškodovanih. Iz letalskega sveta Berlin, 1. avgusta, (lo.) Semkaj sta prispela dva mlada švicarska letalca Kaesser in Imhoff Jti letita v Indijo preko Moskve, Vla-divostoka in Kitajske. Horta, 1. avgusta, g. AngleSki letalec Burckney je danes popoldne s svojim vodnim letalom startal za polet preko Oceana v Novo Fundlandijo. Poostritev poljsko-litovskega spora Notice o poljsko - litovskem sporu so postale že vsakdanjost in občinstvo, v kolikor se zanje siploh zanima, se je že navadilo, da jim ne pripisuje nikakega večjega pomena. Ali to pot kaže vse, da mora poljsko-Movski spor doseči višek in najti svojo, bodisi miroo in sporazumno ali nasilno likvidacijo. Rano je leto dni. kair je spor med Litvo in Poljsko dosegel svojo oipasno kutoiinacijo. Poostri! se je bil tako zelo, da so evropski listi pisali o neposredni vojni nevarnosti. Tudi skeptiki so iimeli naknadno priliko prepričati se, da je bila opasnosit zares na vrhuncu, zakaj maršal Pilsudski je bil lansko jesen že hotel odrediti mobilizacijo, da bi Litvo prisilili priznati poljsko gospostvo nad Litvo in stopiti v normalne stvarne odnošaje. Razne vesti pa so trdile, da ima Poljska še preko tega segajoče namene, ki merijo na ukinitev litovske samostojnosti. Tedaj je francoski poslanik Laroche s težavo preprečil oborožen konflikt s tem, da je Pilsudskemu obljubil intervencijo Društva narodov. Pilsudski je postavil termin, da napravi Ženeva konec izjemnemu stanju med Litvo in Poljsko v teku enega leta, sicer si pridrži pravico ukrepati v zadevi spora po svojem preudarku, kar pomeni pret-njo z vojaškimi odredbami in vsemi dalekosežnimi posledicami. Situacija je tedaj ipak resnejša. Ženeva je lani dosegla, da je Litva priznala mirovno stanje, Poljska pa slovesno izjavlja, da priznava litovsko samostojnost, vse ostalo pa uredita državi v direktnih pogajanjih. Woldema-•ras in Pilsudski sta si v Ženevi slovesno segla v roke, vojna nevarnost je bila odstranjena, toda nadaljni razplet dogodkov optimizma ni niti najmanj opravičil. Direktna pogajanja do-zdaj niso prinesla niti najmanjšega zbližani a in niso mogla realizirati niti najosnovnejšega stvarnega stika med sosedama. Saj jih je Woldemaras označil dovoli določeno, češ da nimajo drugega smisla, kakor da opozarjajo Evropo na akuitnost vilenskega problema. Ako je tako, potem je jasno, da tudi v bodoče ne bodo imela usipeha. Litva je šla ta čas še dalje, proglasila Vilno za svoje glavno mesto in tretira prebivalce Vilna, ki se nahajajo na njenem ozemlju, kot svoje državljane, ki morajo n. pr. v njeni armadi odslužiti svoj rok. Svoj namen, opozarjati Evropo na vilenski spor, izvršuje tedaj temeljito. AH s kakim uspehom, to bodo pokazali bližnji tedni. Društvo - narodov se bo moralo na septemiberskem zasedanju pečati s sporom, sicer se lahko nenadoma obnovi vojna nevarnost, zakai v okolici Pil-sndskega pričenja potrpežljivost odne-havati. V Ženevi pa Litva ne uživa simpatij, pred meseci ji je n. pr. Chaim-berlain izrekel krepko lekcijo. Ali zadržanje Nemčije Poljski ne bo v korist. Zato je situacija negotova in kaj lahko se zdi, da postanejo vesti s poljsko -Mtovske meje zopet alarmantne. Važna izjava dr. Strese-manna Praga, I. avgusta, s. Listi se bavijo da* nes z razgovorom, ki ga je imel sotrudnik «A Reggela» z dr. Stresemannom. Na no« vinarjevo vprašanje, ali je poučen o Ro* thermereovi akciji, je dr. Stresemann pri* trdil, obenem pa dostavil, da ne ve ali ima ta akcija sploh kaj praktične vrednosti. Niti ene mirovne pogodbe se ne sme ločiti od ostalih. Nikakor ni mogoče, da bi se pričelo s kako revizijo trianonske pogod* be, če ostane versajska pogodba nespre* menjena. Mednarodni socijalistični kongres Bruselj, 1. avgusta, s. 5. avgusta se prič* ne tukaj mednarodni socijalistični kongres. Iz Anglije se bodo udeležili kongresa Mac* donald, Henderson in Thomson, iz Franci* je Leon Blum, Renaudel, Boncourt in Auri« ol, iz Nemčije Breitscheid, Stampfer, Lo* we in Scheidemann, iz Avstrije Seitz, Fric Adler in Oto Bauer, iz Italije Turati in iz Švice Grabe in Grimm. Skupno pričakuje* jo okoli 150 delegatov. Hermann Miiller je kot državni kancelar avtomatično izlo* čen iz izvrševaloega odbora in ga bo nado* mestil Stehling. Kongres bo vodil Anglež Henderson. Neprijateljsko razmerje med Poljsko in Rusijo Moskva, 1. avgusta, g. Demarša poljske* ga poslanika pri zastopniku zunanjega ko* misarja Karahana -raradi Buharinovih iz* jav o vlogi poljske komunistične stranke v poljski armadi v primeru vojne je izzvala v tukajšnjih vladnih krogih precejšnjo ogorčenje. Posebno je zadela izjava polj* skega poslanika Patka, da je Buharin s avojo izjavo kršil člen peti mirovne pogod* be. Karahan je dal stereotipen odgovor, da sovjetske vlade in komunistične interna* cijonale ne gre istovetiti. Pristavil je še, da se na Poljskem gode stvari, ki onemogo* čajo zboljšanje odnošajev med obema dr* žavama. Pogajanja o nenapadalni pogodbi med Polisko in Rusijo so že dalj časa pre* kinjena. T\idi stališče Rusije glede litov* skega vprašanja je popolnoma nasprotno poljskemu; razen tega je tudi razprava v Sahtih precej razvnela duhove. Razni spo* ri med obema državama se stalno kopiči* jo. Govorice o demisiji poljskega poslani* ka v Moskvi so pretirane. Bela Kun v Moskvi Moskva, 1. avgusta, s. Bela Kun je davi prispel semkaj. Na kolodvoru so ga prisrčno pozdravili Številni zastopniki delavskih or- Nezadovoljstvo med hrvatskimi klerikalci Beograd, 1. avgusta, r. — bilo je vsakemu vsaj 45 let. cPrijatelj, sedaj bo pa res zadnji čas, že hočemo priti do dveh popoldne nazaj, hitro plačajmo!* je rekel tovariš Lojze, ki je aranžiral izlet v Velesovo. Od sence pod kosta-nji . smo se težko ločili, nekateri je pa sploh mso hoteli zapustiti. Rekli so, da nas bodo raje kar na vrtu počakali. Tudi prav! Avto je bil še skOro nov in velik zadosti, da je bil kakor nalašč za večjo družbo. Hitro smo se skobacali gori. Nekateri so imeli že precej rejene trebuščke in je bilo treba precejšnje previdnosti in napenjanja, da se je spravil na voz. Šofer je pritisnil in zavili smo z dvorišča na široko prašno cesto. Mesto je bilo hipoma za nami. Zasvetile so se bele srajce in na skoro gladko obritih glavah so se veličastno zalesketali solnčni žarki. Hudo «e mi je storilo, ko je zletel moj pogled po teh častitljivih glavah in ko sem se spomnil lepih. črnih in plavib kodrov, ki so se pred 25 leti tako prešerno košatili na njih. Spomnil sem se minljivosti človeške — in videl, da smo se postarali. Pot nas je vodila skozi bele gorenjske vasice, odete v košato zelenje sadnega drevja. Morali smo biti previdni. Na cesto sklanjajoče se veje so nas pobožale večkrat prav neljubeznivo in odletel je Lojzetov klobuk na cesto, da se je avto moral ustaviti. Tone je sicer rekel, da je treba samo požvižgati — pa bo priletel sam nazaj. Sedaj smo bili še opreznejši. Prvi je dal signal, kadar smo se zopet bližali kakemu košatemu drevesu, in drugi smo se začeli globoko priklanjati. Včasih so trčile skupaj naše uboge glave, pa si jih nismo upali dvigniti. Od tega večnega klanjanja me je začel boleti vrat in me boli še danes ter se mi zdi, da sem dobil . « D rev je bom dal posekati, avto bom pa prodal, takoj jutri ga bom prodal in prah bom dal povrhu !> je rekel Tone, ko ga je vnovič oplazila neusmiljena veja. Tam za Kokrico se je kmetu splašila krava, ko smo vozili mimo. Odtrgala se je od voza, ki je bila privezana zanj, in potem je bezljala po cesti v nasprotni smeri. Revež ni vedel, ali bi pustil kravo in ostal pri konju, ali bi pustil voz in konja — pa tekel za kravo. Vem, da je drobno klel — a hvala Bogu, tega mi nismo več slišali. Ko smo dospeli do Predboršta in se spustili po klancu nizdol, se nam jte pojavila pred očmi prijazna slika, veličastna cerkev Velesovo s ponosnim samostanom sredi zelenja. Skoro pred 700 leti (L 1238.) so v tem skritem, prijetnem zavetju zgradili samostan, ki ga vidimo tudi med Valvazorjevimi slikami (Michelstatten). Na skalnatem griču levo nad njim se je dvigal nekoč sloviti grad Kamen (Frauenstein), danes pa ni ne sluha ne duha več o njem, gosto drevje ga je zarastlo popolnoma. Ce bi kopal in brskal, bi morda še prišel do kleti, pred davnim časom v skalo vsekanih. Pred cerkvijo smo se ustavili vsi beli od prahu. Tone se je pošalil, da se bo izdal za mlinarja in napravil «kšeft» za vagon moke; kar bo dobil, bomo pa takoj zapili . .. Jože je nenadoma izginil, a že se je pojavil s krtačo v roki in kmalu sta bila tudi Tone in Lojze očiščena. Tedaj je zagrmel mogočen glas gori na hodniku glas, kakršnega še nisem slišal v življenju. — Ko sem zagledal orjaško župnikovo postavo, se nisem ved čudil Takih možakarjev še nisem videl dosti. Ves. kakršen sem, bi lahko zlezel v eno samo njegovo hlačnico, pa bi se še opletala okoli mene. Sicer sem pa takoj uvideL, da je dober, prijazen in ljubezniv mož. Ko smo se malo ohladili v senci, nas je peljal v cerkev. Razkazal in pojasnjeval nam je prekrasne slike v glavnem in v stranskih oltarjih, slike velikanske vrednosti. delo velikega mojstra Kremser Schmidta b 18. stoletja. Kako vse drugače vplivajo nate take slike, ako jih vidiš na mestu, kamor spadajo, kakor pa če jih ogleduješ oa V čolnu čez Atlantski ocean Newyork, 1. avgusta, (lo.) V St. Thomas je prispel nemški mornariški častnik Franc Romer, ki se je odpeljal 3. marca iz Liz* bone v malem čolnu. Povratek dr. Šmerala v Prago Praga, 1. avgusta, g. Kakor poročajo današnji listi, se vrne v Prago znani voditelj češkoslovaških komunistov dr. Šmerai ki 6e je mudil dalje časa v Moskvi in je zavzemal v komunistični internacijonali visoko meto. Povratek dr. šmerala se spravlja v zvezo z razruvanimi razmerami v Češkoslovaški komunistični stranki. Chamberlain lahno obolel London, L avgusta, g. Chamberlain se Je lahno prehladil in je moral ostati v stanovanju. Zaradi tega se tudi danes ni udeležil seje spodnje zbornice. Zopet incident v Porenju 8payer, 1. avgusta, g. V noči od torka na sredo je francoska posadka izzvala nov incident. Trije francoski vojaki so napadli nekega mladeniča, ki se je sprehajal v družbi ženske, ter ga nevarno pretepli Ravno tako so vrgli nekega mimo vozečega kolesarja s kolesa ter ga pretepli. Zasedbene oblasti so uvedle preiskavo. Velik požar t Galacu Galac, 1. avgusta, s. Okoli polnoči je Izbruhnil v sredini mesta požar, ki je do polnoči uničil 10 hiš. Stvarna škoda je znatna. Vojaški oddelki so zaprli ceste in ustavili ves promet Pri reševalni akciji je bilo nekaj vojakov ranjenih. Zopet en madžarski falziiikator izpuščen Budimpešta, 1. avgusta, g. Zaradi ponarejanja francoskih frankov v Haagu na tri leta ječe obsojeni madžarski podpolkovnik Ari-stide Jankovič je bil danes izpuščen iz zapora ter je odpotoval na Madžarsko. Janko-viču je bila odpuščena tretjina kazni. Mednarodni kongres za zračni promet London, 1. avgusta, (be.) Tu Je bil otvor-jen mednarodni kongres za zrakoplovni promet. Kongresa se udeležuje 20 zrakoplovnih organizacij. Na dnevnem redu je vprašanje koordinacije zračnih, železniških in pomorskih prometnih zvez, standarizaoija brezžičnih poročil in druge važne zadeve. Velesovo kaki razstavi. 2upnlk mora Imeti precej smisla za umetnost, kajti po njegovem prizadevanju so bile te poprej že zelo pokvarjene umetnine na Dunaju restavrirane. Zdelo se mi je pa, da oni dve moderni sliki na obeh straneh glavnega oltarja ne spadata zraven. Ko sem šel mimo kipa sv. Boštjana, sem se spomnil onih časov, ko sem še kot majhen deček hodil c materjo na božjo pot v , kakor pravi narod. Spomnil sem se, kako mi je bilo takrat hudo pri srcu, ko sem videl v njegovem ubogem telesu toliko puščic. Kako se mi je smilil! Prav tako kakor v njegovi bližini sv. Štefan, ki ga kamenjajo. Nato smo si ogledali ostalo poslopje. Hodili smo po številnih stopnicah in po dolgih obokanih hodnikih. Župnik je bil tako prijazen, da nas je peljal tudi v grobnico. Po kamenitih stopnicah smo dospeli v temne, hladne prostore. Prižgali smo sveče in šli drug za drugim po obokanih rovih. Na zazidanih grobovih sem čital napise v latinskem jeziku: same grofice. baronice in druge plemkinje Veliko število pa ie še odprtih in praznih, ki že dolga stoletja čakajo in bodo menda še čakali na svoje goste. Ko smo prišli iz podzemlja zopet na solnce, sem imel občutek, kakor da sem Drišel iz groba v življenje. Zahvalili smo se prijaznemu gospodu, potem smo pa zopet zlelzi na avto, ki je odbrzel po lepi poljsk' poti sredi med njivami In skozi gozdove v Šenčur. Pred Gašperlinovo gostilno se je ustavil. Gospodinja nas je prijazno pozdravila, kajti poznala nas je iz onih časov, ko smo bili še veseli študentje. Posedli smo okrog dolge mize; žejo smo potolažili s svežim pivom, za prigrizek pa je poskrbel naš prijatelj Francelj, ki je odprl 6voj ročni kovčeg in privlekel iz njega — suhe kranjske klobase, jajca in še druge take dobrine. Na koncu mize je sedel hudomušni Jože. Nenadoma se je oglasil: cPredlagam, da imamo sedaj ool ure slovnico in da se malo pogovorimo o glagolih !> Srebrno se ie zasmejal in vsi smo se smejali za njim. Rekel pa ie s pritajeno ironijo na račun onih pedagogov, ki mislijo, da je slovnica edino zveličavna in da brez glagolov ni življenja. Toda že se je oglasil Tone: cProtestiram! Slovnica in glagoli v sedanjih časih nimajo nobenega pomena več, zlasti za današnje študente. Še mi, ki smo nekoč vse to res temeljito znali, danes nimamo nič od tega. Vsaj jaz vem, da sem vse glagole pozabil! No. treh pa le nisem pozabil: bibo, bibis, bibere; poto, potas, potare, ki pomenjata piti, in p« amo, omos, amare, to je: ljubim, ljubiš, ljubiti —> )KeHRB. 1918. 41.315.1 Kuhač Fr. S.: Pjevanka. Sto diečilh po-pievaka za iedno grlo. Zagreb 1886. (41.686—16.) Lemery N.j Corso di chimica. Venezia 1732 (41 677.) Martino P.: Stendhal. Parts 1914. (41.666.) Mercy d' Argenteau & Blumendorf: D6-peches inčdites tirčes des archives Impd-riales de Vienne Bruxelles 1919. (II 41.404.) Mihailovič M. & D. Milanovih: Ochobh "a peopraHHiauH y yjDvxeH>a JyrocxoBencKora yqHTejbciBa. Beorpaa 1927 44 702.* MohoIy.Nagy L: Zeitgem5sse Typogra-phie - Ziele. Praxis. Kritik. Mainz. 1925. (II 42.208.) Neškovič M.: Amshct Cp□kbh>sm&. Hobh Caa • 92 |41 6^5 — 36 l Nothnagel H.: Das Sterben. Ein Vortrag. Wien 1908. (41.668.) Ostojič T.: KpaJbeBHh Map« ▼ napajam nerMaMa HOBH Caa 1903. (41.695-10S/10J Payot I.: La morale k T 6cole. Pariš 1908. (41.659.) Pettenegg, E. a Gri v.: Die Urkunden des Deutsch - Ordens - Ceotralarchive« zu VVien. Prag 1887 (41.475.) Program, ustanove, pravila Jugoslovenske narodne obrane. Antofagasta 1916. (41.629.) Puff R.: Kurzer Auszug aus den Wande-rungen durch die gesamte SteiermaTk. Gratz 1843. (41.578.) Renner P.: Revolutlon der Buchscbrift Mainz 1925. (n 42.208.) Rose, L H.: Napoleon I. Stuttgaat 1906. (IT 41.459.) Schiemami Th.: Rtissland, Polen tmd Lhr-land bis ins 17. Jh. Berlin 1886- (44.625— n/io.) SchrCer A.: Neuere nnd neueste Sha- kespeareausgaben und die Kritik des Tex-tes. Heidelberg 1909. 01 45.141—1.) Sehling E.: Geschichte der protestantf-schen Kirchenverfassung. Leipzig 1914. (II 44.809.) Skuhala J.: Zupani Ja In božja pot Device Marije v PuščavL V Mariboru 1881. (41.642.) Spomenica c. kr. ministrstvu za bogo-častje in nauk za univerzo v Ljubliani V Ljubliani 1898. (III 44.793.) Streltberg W.: Die Zukunft der deutschen Sprache Heidelberg 1909 (n 45.141—1.) Tllley A.: The Literature of the Freudi Renaissance Cambridge 1885 (41.670.) Turban K: Davos Ein Handbuch fflr Xrz-te und Laien Davos 1911. (41.705.) Vereščagin V. V.: Kriegsfahrten in Asi en und Europa. Leipzig 1896. (41.680.) Vojaovtt L.: Yougoslavie et Autriche. Pariš 1918 (41.599.) Vukičevič. M. M.: Kralj Petar od rodjenja do smrti Beograd 1922 (H 44.810.) Wende| H. & D. Rlzov: Pro Macedonia. Polčmique au sujet de la Macčdoine. Pariš 1918. (41.611.) Zahn J. v.: Archivallsche Untersuchuagen M FriauJ tmd Venedlg. Graj 1870. (41.461) NfiSl ljudje SOletnica šišenske Čitalnice Šišenska čitalnica stopa letos ▼ 50. leto svojega obstoja, kar bo proslavila to soboto 4. avgusta i večerno slavnostno akademijo. drugi dan pa s povorko in veliko vrtno veselico (glej spored med dnevnimi novicami) Društveno delovanje čitalnice v prvih 25. letih Je zavzemalo v vsakem pogledu izmed vseh drugih društev doma in izven Šiške po vsej Sloveniji najvišji kurz: zato ie bila 251etnica prav lahko zrcalo najplodonosneišega dela ta uspehov, o katerih so nalpohvalneie pisale vse takratne novtae. Kako naj bi tudi sicer razume® lepo dcmeči zaključek govora pokojnega zdravnika dr. Zamika. da »je Ljubljana središče-glava Slovenije Ta glava je dobila po zmagi F. Schneida klobuk, Šiška Da ie pušelc na tem klobuku.« Ali pa ob neki drugi priliki: »Š^ška je postala v kratkem času zrcalo oko'ice ljubljanske!« Šišenski mešani zbor ]e bil slaven širom vse Slovenije. In tej čitalnici le posvetil Stritar dolgo s pesnitev »Pozdravljena slavna čitalnica«. Pozneje in predvsem za zadnle desetletje pa prikazude bilanca ob 501emici samo nekaj, večji del lokalnih uspehov, zaradi česar ta jubilaraost ni in ne more več biti zamišljena kot manifestacija uspehov društvene produktivnosti za narod in kulturo. Pač pa ie upravičenost širokega slavnostnega poudarjanja te 501etnice najti v nečem drugem. Znano ie. da je ne samo čitataiško, ampak tudi vse drugo društveno udeistvova-nje pri nas že dolgo na zelo majhni stopnji ln to največ zaradi splošne nedruštve-ne in celo protidruštvene memtalifete. In če je čitalnica matica vseh šišenskih dru-£tev in če bo kmalu ognjišče vsega društvenega življenja, čim okrne svoi zastareli program in se spremeni v moderno društvo z veliko javno knjižnico in odrom, je umljivo. da ima s to 501etnico ob spominu na vladanje živahno in bogato društveno delovanje prvi namen sprožiti splošni društveni orepcrod1 v Šiški in okrepiti močnejše zanimanje za delo v dru-itvih ln to ne samo v javni knjižnici, ki se bo ustanovila, in na odru. ampak tudi v ■Rokolnici ta drugih društvih. Drugi namen pa ie prožiti ob tel lepi priliki po inicijaaivi svojega predsednika misel ustanovitve večje javne kniižnice in izpopolnitve odra. da bi se tako društveno udejstvovanje preneslo zgolj na ti dve panogi z istočasno okrnitvijo čitalnice, namreč kolikor je po svojem šta^rtu in taktično že nesnuotrena in anahronizem. Novo železniško postajališče v Jevnici Jevniea. koncem julija, nedeljo 5. avgusta bodo otvorili v Za-invju med postajama Laze in Kresnice novo Keleraiško postajališče, ki bo važna pridobitev tako v prometnem, kakor tudi v gospodarskem ia turistovskem oziru. 2elj;a po postajališču »e je gojila med domačini že dalj fasa. Pobudo za realizacijo pa je dala jevni-Ika učiteljica gdč. Pleveljeva. Z zidavo nove stavbe so pričeli leto« dne 20. aprila. V krog interesentov so stopili vsi domačini iz Jevnice in iz okoliških vasi: Male Dolge Noge, Poljan, Goliš, Štange, Se-nožeti in Velike vasi. Ti so si izvolili «Odbor ta zidavo železniškega poslopja v Jevnici>, ki mu načeluje gosp. Anton Godec, posestnik iz Male Dolge Noge, podpredsednik je gosp. Franc Jemec, ključavničar; tajnica pa gdč. Leopoldina Pleveljeva, učiteljica v Jevnici. Zanimivo je, da nosijo vse stroške za zidavo in vse druge naprave kmetje sami, dr-fciva dobi 5. avsrusta ključ in lastninsko pravico novega kolodvora. Da zmanjšajo stroške, so planirali obširni prostor okrog postaje domačini sami. Vsako nedeljo je delala tlako po ena vas. Za to je vladalo vse nedelje kai živahno življenje, ko so okrog nove stavbe zvenele lopate in krampi in so med veselim petjem «tlačanov» švigali hunti. Posamezne vasi so dale 100—150 delavcev, ki so se prostovoljno javili. Par korakov pred postajo tpče Sava, kjer go prav ugodni prostori za kopanje. Poleg kolodvora se zida moderpa restavracija, kjer ei bodo kopalci in izletniki privezovali lačne in žejne duše. Čez Savo med Jevnico in Senožeti vozi brod. odkoder >e sedaj, tudi najkrajša pešpot v Moravško dolino. V bližnji prihodnjosti pa se bo zgradila odtod tudi cesta v Moravče, kar bo znatno dvignilo promet na novi postaji. Jevniea je najkrajše izhodišče k biseru Zasavja, k cerkvici sv. Miklavža, odkoder je veličasten razgled po vijugasti Savski dolini in vseh zasavskih brdih. Do Janč je z nove postaje le eno uro hoda in zato bodo to pot Številni ljubljanski turisti odslej najraje uporabljali. Pred dnevi jo Je markirala litijska r d nožnica SPD, kamor spada vse pogorje. novo postajo pa so tudi najkrajše zveze na Prežganje, na Obolno in preko hribov v Višnjo goro. V Senožetih, vasici na nasprotnem bregu Save, so prostosledi cinkove, svinčene in v mali množini tudi srebrne rude. V okolici pod Sv. Križem lomijo škrilj ya pokrivanje streh Okoli Jevnice so bogati gozdovi in že od nekdaj so znamenite Kračmanove kostanj,eve šutne. čijih lastnik je v Jevnici že oo-slej uredil zasilno nakladališče za les. Med slovenskimi sadjarji so njih tovariši iz Zasavja na uglednem mestu, štangnrske češuje pa uživajo na ljubljanskem trgu naravnost odličen sloves. Na lanski jesenski razstavi je dobii jevniSki domačin gosp. Godec I. nagrado za najlepše sadje. Novi kolodvor bo torej v vsakem oziru važna pridobitev in j,e za to agilnim domačinom, ki se niso strašili ne truda, ne potov, ne stroškov le čestitati na njih uspehu. Polesr novega kolodvora pa si grade domačini tudi novo moderno šolsko poslooie. Ma ^ bodo lahko še nrav posebno postavili. Zatorej vsem Jevničmom na njih podjetnosti čestitamo in iim želimo, i bila svečana otvoritev nove postaje kar najlepša. Iz ,5Jutra" je deznala za se str ko smrt Griže. 1. avgusta Pred 20 dnevi ie »Jutro« poročalo da so našli na savskem bregu pri Zagorju utopljenko z zevaiočo rano na glavi. V poročilu smo podali točen opis neznanke Oblasrva so sicer obvestila o najdbi vse sosednje in na Savo meječe orožniške postaje. pa ni bilo od nikoder nikakega pozitivnega odziva »Jutrov« članek Je Sitala tudi ga. Marija Rogl iz okolice Gri? pri Celju Opis neznane utopljenke je močno sličil nleni sestri Beti Milerievi, poročeni na Bevškem v trboveljski dolini. Gospa Roglova se ie najprej obrnila pismeno na naslov svoie sestre, odkoder d? ni dobila nikakega odgovora. kar ie še bolj podkrepilo nieno sumnjo, da ie neznana pokolnica baš njena sestra Roglova se ie obrnila pismeno še na druge sorodnike in preiela od njih sporočila, da se Bati Milerjeva pogreša že nekaj časa. Na podlagi »Jutrovega« poročila« ie torej nesrečna gospa sklepala, da je našla njena sestra Beti žalostno in naglo smrt v savskih valovih. Pokoinica. mati 5 o.trok. ki so pa že odrasli, je prišla zadnje čase v nezavidljiv položaj Zaradi domačih nesoglasij ie odšla od doma ter ie baje vložila prošnjo za ločitev zakona. V te? zadevi je potovala v Ljubljano k sodišču Nieno žalostno stani e. ki ga ie dočakala v SO svoiem letu. pa io ie naibrže iako potrlo. zato se ie ob povratku podala prostovoljno v smrt Ko so jo našli, ie ležalo njeno truplo že kakih 14 dni v vodi. V smrt je šla oo vsej domnevi kje na periferiji LjubHane in lo ie do zagorske soteske odnesla voda. Zato so razumljive poškodbe k! iih je dobilo nieno truplo ob zadevaniu v skale in veje. Trunfo nesrečne Bet! MMerjeve počiva na zagorskem pokopališču. Kupili smo 1 gram radija za 3 milijone Din V nedeljo popoldne ie dr. Dušan Kala-novič. pomočnik ministra narodnega zdrav ia, pripeljal v Beograd od češkoslovaške republike za 3 milijone Din kupljeni gram radija. Cehi so bili silno kavalirski. ker jim druge države plačujejo vsak zram radija po 5 milijonov Din Ta bajno dragoceni gram ie dr. Kala-novič imel v mali škatlici kar v žepu telovnika, da ga kje ne izgub* Kvečjemu je imel škatlico še na verižici, kakor uro ali nož. Tako bi si človek mislil. Kaj še! Pošteno 80 kg tehta zavitek z radiiem. ki je spravljen v tresoriu Splošne državne bolnice v Beogradu ta ie še vedno zavarovan s plombo pečatom kliučem in stražo. Bog ne daj. da bi kdo kai mislil! Samo za to, da se kdo ne opeče Celo neki slavni češki primarij si ie tako opekel prste pri delu z radiiem. da so mu iih morali odrezati. Zelo in celo smrtno nevarno ie samo dotakniti se steklene cevke z radijem. Torej samo zato ie tako varno spravljen. Naš gram radija ie spravljen v 4 malih stekleničkah. Te so najprej obložene s papirjem, potem oa z vato ta šele nato so dejane v 9 cm široke svinčene cevi Te cevke so zaklenjene v velik! iek'eni blagajni. ki počiva v težki hrastovi omari Pred to omaro globoko pod zemlio v varnem tresoriu pa stoli straža dan ta noč Tako imenitna dragocenost se ie seveda tudi imenitno vozila. Ko je dr. Kalanovič prišel v Prago, so ga sprejeli češkoslovaški minister frgovi-ne in industrije ter minister narodnega zdravja ter zastopnik predsednika vlade, ki ie izrazil veselie. da nam Češkoslovaška lahko odstopi gram radiia. »V tem trenutku«, je dejal zastopnik, »nas veseli. Kulturni pregled fiasstava del Jož« Uprke, slikarja močnih barv iz življenja slovaškega naroda, se te otvorila prošlo nedeljo, 29. julija v Brnu. Uprka je pridružil tej razstavi tudi kolekcijo slik, ki prikazujejo našo Dalmacijo. Meyerhold o Piseatorjn. Piscatorja so »adnje čase v Berlinu razkriSali za gledališkega revolncijonaria in novotarca. Zato je tanimivo izvedeti, kaj sodi o njem ruski režiser Meyerhold, ki tudi sam formira sceno v revolucionarnem pravcu. Meyerhold živi trenutno v Parizu in je dal uredništvu revije >Monde<, ki stoji zelo blizu Barbusseu, izjavo o Piscatorjevem gledališkem konceptu. V tej, izjavi pravi: Piscator je hotel v pičlem pol letu ustvariti revolucijonarno gledališče. Poslužil se je modernega odra in ga je opremil z vsemi pripomočki moderne scenične tehnike. Problemu gledališča pa ni prišel do dna in ga sploh ne razume. Njegovo pojmovanje je skrajno enostransko. On ne ve, da problem režiserja ne tiči y seene-riji, ki je samo zunanji okvir notranjega dogajanja. Miljeju vsake igre je treba prilagoditi kretnje in celo glas igralcev. V tom oziru ni storil Piscator nič. Naredil je samo nov okvir in je postavil vanj stare igralce. Piscator ne razume možnosti igralskega izražanja in ne ve, da to, kar igra, po večini oo zanima velike publike, katero lri rad pri- klenil nase. Sploh je problem gledališča mnogo težji kakor se misli in sodi. Jaz na primer ustvarjam gledališče že dvajset let, pa ga še vedno nisem dodelal ... Umetniški honorarji v Ameriki. O ames riških honorarjih se toliko piše in fantazi* ra, da bodo gotovo zanimale stvarne števil* ke umetniških nagrad. Med največje zasluž* karje v Ameriki spado svoli romantičnosti Kdnr oa ie bil samo enkrat n. pr. v prelepi dolini iagnieniški pod dolenjskim očakom Kumom in šumečimi temno zelenimi gozdovi Jatne. ta se bo vedno rad vračal semkaj in si napajal oči na svežem zelenilu eo^dnv Iz prijaznega obsavskega mesiteca Radeč kjer za lačni želodec in žejno grlo dobiš okrepčila pri zelo povolj-nih cenah v hotelu »Jadran« (v rokah odlične in napredne rodbine Trinkove). te vodi pot ob potoku Sopoti skozi divie-ro-mantično sotesko pod Lebn;kom v dolino jagnjeniško. kier ti, popotnk. ako si se medtem užejal z izborno domačo kapljico postreže dobrohotna krčmarica »Čamru« Pred teboj oa se že posvetijo v solncu jagnieniške njive, jagnieniške livade in travniki, na sredi živahna in vesela Jag* nienlca s svojo belo cerkvico sv. Margarete. okrog in okrog po bregovih vinogradi s svojimi tajinstvenimi zidanicami! In okrog in okrog hribi, venec hribov, gozdo* vi, venec gozdov, zelenih, šuštečih. Ci-merno, Kliučica, Kum, Magolnik, Kladje, Osredek, Močilnevo — med vsemi pa ponosna Jatna s svojim širnim gozdov-jem, ki se v njem skrivajo brhke skoko-noge srne ta divji petelini. O. ti zeleni gozdovi Ja/tne, kakor pravljica so. kakor bajka duši popotnika, ki se ie po dolgih potovanjih zlekni.1 Pod njihove senčnate krošnje na mehki mah! Sanjal bi v teh gozdovih človek, samo sanjal ta nič drugega, kakor sanjajo nasproti Jatne na ostrem svibenskem vrhu razvaline grada nekdanjih mogočnih grofov Ostrovrharjev Kaiti za sanjarenje ta za odoočitek so ustvarjeni gozdovi Jatne... Najbolj hvaležna izletna točka iz Jag-njenice ie vsekakor Kum, s svojim prekrasnim razgledom do dolenjski in štajerski strani. Izplača se sopiti tudi na sviben« ski vrh. k že omenjenim razvalinam starega grada Ostrovrharjev. kjer sedaj kraljujejo samo še kače. oretegovaie se leno med kamenjem ta grmičevjem, kakor da bi s tem hotele povedati, da ie na svetu vse minljivo Komur pa se hoče miru. od-počitka in hladovine. ta bo Sel v zelene gozdove Jatne. In ne bo mu žal poti. Zv. Kosem. Dopis STRAŽISCE. Sokolsko društvo v Stražišču pri Kranju izgubijo zopet zelo agitaega člana, načelnika br. Slavka Masterkt, ia na« je m muh ponedeljek zapustil in je zamenjal soko-Uki kroj z vojaško suknjo. Pod njogovim agilnim vodstvom se te povspelo naše drušovo aa kepo viš:ao, kar so pokazale zadaje telovadne akademije. Brat Mast ari je bil pol&g načelstva aguen v vseh društveni!! odsekih, posebno pogosto je nastopal pri iigrah. Odhajajočega brata Slavka stavljamo našemu članstvu za zgled, njemu pa želimo, da sluii zvesto in Soikola vredno kralju in domovini ter se po odsluženju roJta vrne 6iil v naše vrs>te. SENOVO PRI RAJHENBURGU. Pred 14 dne- vi je g. župnik Tratniiik oznanil s f>rižnice, da je po cerkvenem opravilu sestanek vseh vernikov v kaplaniji Zbrali smo se moški in ženske. Seveda je bil predmet vsega »Jutro« ia ostali napredni listi, katerih ne sme mibče Citati pod smrtnim grehom, ker je »Jutro« prineslo lepo fotografijo g. Korošca. Tudi seoovški g. župan Škoberne so občutili nepotrebno potrebo malo udariti po »Jutru«. Seveda oba govornika nista saina sebi verjela, kar sta drugim govorila. Najboljša reklama za klerikalno časopisje bi bila, da tudi ono prinese fotografije svojega voditelja po vzorcu »Jutra« in »Domovine« Uspeh je velik, ker se vsako nedeljo proda na Senovem 25 do 30 izvodov »Jutra« in to poleg številnih naročnikov. — Dne 30. julija se je vršila seja obč. odbora občine Senovo. Na dnevnem redu je bil proračun za I. 1928 io pa volitev raznih odsekov. Številčno razmerje večine in opozicije je 9:8. Ker pa t« »ogromna« klerikalna večina ni hotela priznati 2 odbornika opozicije za Krajevni šolskj svet. je opozicija zapustila sejo pred glasovanjem o proračunu. SkHcana je druiga seja z istim dnevnim redom za 1. VIII Občinstvo je videlo pri seji, da opozicija žeH stvarnega dela in zahteva le to za sebe, kar ji po številčni moči pripada. Toda g. župan ima samo svojo »glasovalno večino«, katera se vedno dviga pri glasovanju na glasen poziv g. Skobemeta. ker bi sicer kateri odbornik mogel obsedeti in glasovati z opozicijo. Glasovanje Je vedno 8 proti 8 glasovom, tako da odloči g. župan. Opozicija »ahteva mmimataio to, da pride v kraj. šol siki svet po eden odbornikov od SDS ki SSJ. Ker se vsaka pametna želja in vsak koristen pred Jo g odklanja s pomočjo odločitve g. župana, zato vidijo vsi občani gotovo cUj, da bi občina prišla zopet v abnormalno upravo potom gerent-stva; potem bi bila nebesa odprta- Predlogov od te klerikalne veaae ni nobenih, vse, kar g. župan rečejo, temu večina taikoj pritrdi. Edina izjema je neki g. odbornik večine, ki Je stavil edini predlog, da bi se uvedle posebne takse na neki hrksntzm predmet, ki živi v obilici na Senovem, n to so »lovski psi«. Ia sicer naj bi plačal vsak V>vec za svojega psa občinsko takso 100 Din na leto. Seveda je ta predlog ob bu-mnskean smehu propadel I Blagor ubogim na duhu, ker njih Je nebeško kraljestvo! RAKEK. V nedeljo, dne 29. VuKja Je skoraj vse rakovško prebivalstvo spremljalo k večnemu počrtkn sire ga najajsrlnejših članov vseh naprednih društev, g. Josipa Kolarja. V cvetju let, komaj 30 let star, Je postal žrtev za vratne bolezni. Kaj Je Rakek izgubil z njegovo smrtjo, Je pokazalo splošno sočustvovanje na pogrebu in ob grobu, ko Je le malokaterc oko ostalo suho. Posebno rakovški Sokol, v čigar imenu se je na grobu poslovil od rajnkega brat Arnež. bo še dolgo čuti vrzel v svojih vrotaJi. Kajti blagopokolni Je bfl izmed ooHi redkih ljudi. ki znajo s svojo prisrčno in naravno dušev-nosrto preprrčad svojo okolico o vsem. kar Je lepo in dobro. In bil le izmed onih še redkejših ljudi, ki kljub svojemu obširnemu poznanstva ni imel sovražnikov. Naj mu bo lahka obrne]tu zemlja! / V peči na kolesih _ Ljubljana, 1. avgusta. Čudno se obrača svet Sedaj Je v modi vročina. Pa se je vendar ves svet brani. Le v Ljubljani jo pridelujejo. Na električni. Smo nobel, kaj! Spoten sem pridirjal pred kolodvorom v prazen električni voz in se zgrudil v levi kot pri vhodu. (Da bi se bil zavalil, me je premalo). Prijazni sprevodnik se je zarežal in še nezaposleni voznik si je s pestjo zamašil usta. Kakor z razbeljenega štedilnika me je vrglo na drugo stran. »Motor je spodaj in že dolgo smo na solncu,« mi je z opravičevanjem razlagal sprevodnik. Ali čisto brez potrebe, ker sem bil gotov zadoščenja. Najbrže je tudi že Schopenhauer skušal slasti škodoželjnosti na ljubljanski električni. Anahro-nizem ob taki vročini pač ne igra vloge, oprostite! Ce pa beseda prav pride — saj ga še bukve polomijo. Trenotek sem sedel na desni klopi, oziroma na preži, pa je že priletela slo-ka, bela libela. Mlada, apartna hčerka moje večno mladostne gospe prijateljice. Kajpak v levi kot na žerjavico. Si ni še popravila krilc čez koleneka, pa je bila na moji desni. Nič v zadregi, se je smejala mladost zdrava in nagajiva, da me je pričelo greti od te strani, osla starega, in iz spominov od znotraj ven, osla nerodnega. 2e pri mitnici na Dunajski cesti je zavzel »prostor na solncu« starejši možiček. Fasado je imel obloženo z lepo vijoličasto spreminja-stim bakrom. Ker je vojna rekvizicija prezrla to dekoracijo, sem sklepal na protekcijo v tistih strogih časih. Je bil res Nemec, ki se po prevratu trudi s slavnoznano slovenščino blagopok. novomeškega prosta Elberta. Zelo že mora biti v letih in mrzel, da se mu ni pričel tajati težko prisluženi okras, samo pri .Evropi' se je šegavo nasmehnil in prestopil v našo veselo stranko na desni ter napravil prostor obširni dami z devetimi interfati in ogromno košaro. Bila je branjevskega stanu in očividno trnovskega rodu, jezna in divja, ker je omagala pod bremenom košare in vročine. zakaj še 6 kron, pa bi bilo za četrt dalmatinca. Dregnili smo se s komolci in si pomežiknili, kaj bo. Samo resignirano je nagnila zariplo mokro gavo in iz širnih globin zaječala: »Ješ. kako sem nervozna, mar bi bila pri Fi-govcu malo počila, oh, ti živci!« Sami Sodite, ljubi kristjani, da ne bo obrekovanja ali celo natolcevanja, zakaj se je nervozna ljubljanska meščanka že Ob državnih mejnikih Vaitrski vrh, koncem Julija.. Po nekoliko dneh sladke počitniške brezdelice v hladni orehovi senci velja prvi obisk plešcu Blegašu, ki žal še vedno nima tako potrebne in aaželjene planinske koče ali vsaj skromnega zavetišča. Gotovo bi se število turistov na to lepo razgledno točko povečalo, tako so pa le redki gostze, ki prihajajo tja gor. Prekrasen je bil razgled p.rotj severu in zapadu na Triglavsko skupino, na vrh Porezna, Krna in Ratkovca, ko sem ob vzhajajočem soncu stopil častitemu očaku na golo teme. Južna in vzhodna stran tja proti LjtUibljatii pa je bila meglena in zadremana. Prekratki počitek na županovem senu v Žetimi nadomestim v pelerino zavit v opojno dišeči planinski flori. Ko se predramim, je že pozna dopoldanska ura. Tudi letos me vabi zanimiva gorska vas Dav-ča, toda ne z dohodom po dolini, temveč v za-padno stran na levo po grebenih ob državnih mejnikih. V pičli pol ure dosežem vidne glasnike usodne rapallske pogodbe. Prvi tak nesrečni mejnik si ogledam od blizu. Tri do štiri pedi visok cementni kamen ima na širji ploskvi na naši strani napiis »SHS« in letnico 1920, na italijanski strani pa veliko črko »1« in isto letnico, na ožjih ploskvah so arabske in rimske številke sektorja. Na gladki vrhnji ploskvi so zarezane črte v smeri proti prejšnjemu in nadaljnemu mejniku. Kamni so postavljeni v vidni razdalji drug od drugega. Na raznih krajih se uverim na licu mesta, da poteka meja v očividno korist Italije: vrhovi so na njeni strani, dočim so postavljeni mejniki globoko spodaj čez jarke na naši strani. Nehote se ti ob takem opazovanju vsiljujejo vprašanja: kdo vse odgovarja za tako krivično razmeji«v? Kdo vse je sodeloval pri takem protinaravnem raztelesenju? Mar niso botj pravične meje grebeni gora in struge voda? Da niti ne govorim o najbolj pravičnih, pred bogom m ljudmi za vsako državo najbolj pravilnih jezikovnih mejah. Mogoče bi bilo le kaj boljše, če bi bili vsi kakor tisti Krpan nad Dav-čo, ki Je .bil že določen na italijansko stran, pa 6e je uprl in pretepel z laškimi iblajtarji ter končno k dosegel, da je ostal s svojim posestvom na naši strani. »O, veli moj Joža, Krpan moj kTepki, da mi je dana vajina pest!« Nadaljujem pot po izhojeni stezi ob mejnikih. Taka steza Je tudi na italijanski strani. Uporabljajo jih naši in laški graničarji in financarji. Za hip se loči naša steza od mejnikov m krene v gozd. Zdrznem se in zaustavim korak, če nisem pomotoma prekoračil graniee. Iz gozda slišim glasove Mudi in tesamje sekire. Ko še nadalje motrim položaj se mi približa naš vojak s pozivom, naj le mimo nadaljujem pot. Pri naših gra-ničarjih sem. Tešejo sa karavlo, stražnico, eden pa stoji nedaleč s puško na straži tik ob meji. Sami mladi ljudje, Slovenci. Hrvatje io Srbi iz raanh krajev države. Le malokdo zaide iz doline sem gor v samoto, zato so očividno tem boJj veseli spremembe. Po kratkem odmoru nadaljujem pot po stezi ob mejnikih. Pridem do odprte planinske košenice, kjer kosita dva kmeta m grabi odraslo dekle. Plahi in neeaupni se mi vidijo v razgovoru. Umljivo mi postane, ko izvem, da 90 to dvolastniki. ki hnajo dom na italijanski, del posestva pa na našf strani. Še bolj jih razumem, ko opazim tik za mejniki v senci smrek dva italijanska financairla m fašista V hud! opoldanski vročini dospem do ličnega temetskega doona. 0>b vozu s/lom kmet, pri nJem kakih pest tet star deček, oči dva žareča oglja, tuj tip. Na prijazne besed« det« ne da odziva in se skriva za kmetom, ki ga osoroo poziva naj odgovarja. Ko ostanejo tudi njegov« prijazne besed« brez odgiovora. pojasnjuje kmet sam, da otrok ni njegov in ga ima samo v reji. Mati Je mrtva, oče pa je italijan — Kafebrez. ki je šel po svetu, bogve kam... Uboga tuja in vendar nedolžna mešana kri, fcoliko boš morala š« presfišati lo pretrpeti! — •pr poŠti prekvartlrala nI našo sfran. Na milo ogrevajoči škandlet t j. na posodo z žarečim ogljem, lri se pozimi nahaja pod stolički ljubljanske aproviza-cije, torej na ta vii toplote vajenih kombinež in batirank pač ne more predreti šibka naša elektrika, zlasti ker je masa razdeljena na četrtino vagona. Edino nervoznost je torej imela moč prenesti ljubko pasantko iz spodnje leve na zgornjo desno četrt voza. Njeno zapuščeno mesto je zavzela družba z raketi. Plisirana krilca in mahedrajoče hlače tip-top in iste elegantne slonokoščene barve kakor njih blazirani obrazi. Seveda so sedeli samo kavalirji, da-mice so pa stale pred svojimi praznimi sedeži, da ne bi trpeli pliseji, no, in tudi linija pride najbolj do veljave, če roka ležerno visi na jermenu izpod stropa. Do frančiškanov so se obrazi že pobarvali in tudi oči so jim izstopile kakor rakom, vendar se pa jekleno trenirani gentleman ne da blamirati in so pri Prešernu izstopili hladno in molče. Malo je manjkalo, da nam res niso imponi-rali. Sicer bi bila to prav za prav naša dolžnost — ob tej vročini pa človek še na maniro pozabi. Za njimi tolažba! Kakor lilija je pridehtela in kakor žolica je pridrhtela — slišite, ob tej prepeki vendar žolici ne bom rekel hladetina — okrogla in valovita, kakor mleko bela, zasopljena in smehljajoča se obilna blondina. Uf, tako bi dejal, da je bila kožica še tanjša in mehkejša kakor njeno belordeče pikčasto, tako rekoč pre-lestno prozorno oblačilce. Z zaokroženo gracijo se je kakor pernica spustila na tisto polovico klopi na levi ob vhodu. Že na mostu se mi je zazdelo, da nekaj cvrči, in pred kresijo me ie prav prijetno v nosu poščegetal duh po ocvirkih. Njej se pa še nič ni zdelo. Mehkega sem srca. da nisem mogel več obstati, no, in tudi karto sem imel za presesti. Uboga lepotica, ne gre mi iz glave, tako se mi smili. Morebiti še vedno sedi v tistem preklicanem kotu, ki dela vsem na nasprotni strani toliko veselja. Kako se bo zjokala revica, ko pri preoblače-nju doma opazi na novi obleki ogromen masten madež! Prav čisto nič. Zakaj? Zato! Tako nas je ta strahoviti slučaj podučil, da se nemoderno tapecirana dama lahko shujša tudi doma brez stradanja. doktorjev, maseriev. telovadbe in drugih dragih ter zamudnih pripomočkov. kii sploh nič ne pomagajo. Elektrika je čez vse! Pri Vrhovčevih v Davči se na dišečem senti mehko leži in se sladko spi. Posestvo je oddaljeno nekaj minut od meje. Senožeti segajo do vrha Porezna, kjer imajo baš sedaj polne roke posla s košnjo. Že ves teden so gor in ostanejo zgoraj še drugi teden. Domov prihaja na večer samo gospodar, ki pripelje seno in se vrača drugo jutro s hrano. Zvečer pride v vas tudi ti-nancair, ki me ošine izprva z nezaupnhn pogledom, pa se kmalu uveri, da kljub nabasanemu nahrbtniku ne spadam v njegovo področje. Vesel je družbe iz doline, pa pripoveduje, da je i z Tržiča doma, — kar ga sicer tudi jezik razodeva, da je bil šest let v Makedoniji in je bil zadovoljen tam spodaj, sedaj se je pa vrnil v ožjo domovino in se bo kmalu oženil. Vse to razlaga in pripoveduje v smehu in mladostnem veselju. Prav za prav njegov obisk pri hiši ni zasebnega značaja, temveč je prišel po uradnih poslih zaradi davka na posle. A zala rdečelična dekla Kristina smatra to za šalo, nič ne verjame in se tako prisrčno smeje, da se ji blišče kaikor repa beli zobje. Ej, lepo ie tam gor v Davči, kjer je tako svež planinski zrak in tako čvrsta in vesela mladina! Drugo jutro zarana imam že zopet palico v roki in pot gre navzdol proti Leskovcu ob mejnikih. Spotoma naletim zopet na d vo lastnik a tam preko, ki opravlja košnjo na naši strani. Ta je nekoliko bolj zgovoren. S tiho resignacijo razkriva svojo notranjo bol. Nikjer pravice, nikjer spoštovanja slovenskega jezika. Imeli so sodnika, Slovenca, pa vendar je moral občevati s stranko potom uradnega tolmača. Sedaj pa nimajo nikjer več niti učiteljev. Ostalo je samo še nekaj duhovnikov, a tudi nanje pazijo fašisti z .jastrebiimi očmi. na vsako besedo, na vsak korak. Šole italijanske, tako, da se deca niče*-sar »e nauči. O davkih pripoveduje, kako so raznovrstni: na vozove, na vsako glavo živine, na okna in tako neznosni, da trajno ne bo mogel vzdržati. Že letos je plačal nekaj lir mani, kakor tisoč in še misli, da ne bo dovoli. Ali in kdaj bo boljše? Na to ni točnega odgovora, vsaj za enkrat še ne. Po strmih vijugali se spuščam . avzdol v gor, sko vas Leskovec, ki je režejo državni mejniki na dvoje. Usidram se v dobri gostilni pri Bev-cu. kjer zopet poslušam in občutim našo narodno bol. Strašno divjajo fašisti omstran meje. Za vsaiko malenkost pretepajo ljudi, z ženskami pa ravnajo grdo, da ni moč opisati. Naiibolj pokvarjeni elementi vstopajo v fašiste, ki Jih niti italijanski fimancairji in orožniki ne morejo. Naši tam preko ne smejo v par minut oddaljeno le-skovško cerkev in tudi že več let ni90 bili onstran pri svojih sorodnikih. Ali ovete še tihotapstvo? Malo, dogajajo s« !e posamezni poizkusi tihotapljenja kolonijalnega blaga, kave, čaja in sladkorja. Uboga Italija, ako je tam celo t« vrst« blago dražje. Težko atmosfero gostilmičarjevega pripovedovanja povečava opoldanska soparica. Na steni opazim sliko na steklu, prizor iz gostilne, z napisom: Don« sa dnairje juter toiko.« Očividno antlkviteta. Go-stJImičar pripoveduje, da Je slika stara najmanj sto let. Podobca je bila prodana v Davči ra 1000 Din. Ko mine najhujša popoldanska vročina, nadaljujem sestop v Poljansko dolino in »večer zaključim tridnevno turo ob državnih mejnikih. R. D. Izjava Propagandna akcija Jugo-slovenske Matice v Južni Srbiji Skupina slovenskih visokošolcev in n9-teliskih maturantov, ki potuje po južnih delih države, da informira tamošnje prebivalstvo o trpljenju naših bratov v Italiji, je obšla že vse večje kraje v Južni Srbiji in je momentano na poti v Črno goro. Od udeležencev turneje smo prejeli poročilo, da je propagandna akcija nad vse pričakovanje dobro uspela. Povsod so bila predavanja o razmerah naše manjšine v Italiji predmet največje pozornosti. Večkrat je prišlo med publiko do pravih čustvenih izbruhov. Govorili so: »Vaša bol je naša bol! Kadar se bomo merili z zapadnrm sosedom, ne bomo deljeni na narode in plemena, ne na prečane in Srbijanee, ampak na regimente in bataljone.« Akademije v Aleksincu. Nišu. Kumano-vem, Prilepu, Bitolju, Ohridu in Prištini so bile prisrčne manifestacije bratske vzajemnosti. To je razveseljivo še posebno v tem času kritičnega notranje-političnega položaja. Iz razgorov, ki so jih imeli posamezni udeleženci turneje z meščani v navedenih mestih, je sklepati, da bi tamošnje prebivalstvo z veseliem pozdravljalo ustanavljanje podružnic JM v teh krajih. Prebivalstvo Južne Srbije se dobro zaveda, da je Italija soudeležena pri vsaki akciji makedonstvujuščih, ki povzročajo, da prilike v tej deželi še vedno niso take. kakor bi bilo želeti. Četniški vojvoda Mina Stankovič je povedal marsikaj zanimivega o italijanskem spletkarjenju v Južni Srbiji in je izrazil željo, da bi se s svojimi ljudmi rad pogledal iz oči v oči s kobaridskimi junaki. Omenimo še. da je italijanski konzul v Bitolju protestiral ori tamošnjem velikem županu zaradi predavanja o naši manjšini v Italiji. Zahteval ie ustno satisfakciio naših študentov, ki pa se, seveda, na take želje niso ozirali. Sokol Župni zlet na Sušaku. Sokolska župa Ljubljana. Skupen odhod članstva, ki se udeleži zleta na Sušaku, je v soboto 4. t. m. z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 18.45. Za prostor v vlaku bo preskrblje* no. Članstvo zunaj Ljubljane naj si uredi svoj dohod tako, da bo imelo zvezo s tem vlakom. Prihod na Sušak v nedeljo 5. t. m. ob 8. zjutraj. Potuje se v civilni obleki, brezpogojno se pa mora vzeti s seboj tudi sokolski kroj. Povratek s Sušaka v nedeljo 5. t. m. zvečer ob 20., prihod v Ljubljano v ponedeljek 6. t. m. cb 9.08. Udeležence opozarjamo, da se po možnosti drže teh napodil. — Župno starešinstvo! Podpisani Izjavljam, da ao moje ofedol* žitve glede osebne časti, ki sem jih izrekel l dne 30. in 31. julija t. I. o gospe Josipini | Rom iz Celja napram gospodu Alojziju Ste* ger, trgovcu v Gerncih pri Ptuju kakor sploh napram vsaki f*rugi osebi, neresnične, ker sem iste izgovoril v zmoti in nevedno« sti ter iste preklicuiem in obžalujem. Celje, dne 31. julija 1928. 1356 LUKMAN Nacionalni miting SK Ptuj V nedeljo se je vršil v Ptuju nacionalni lahkoatletski miting SK Ptuj. O igrišču samem bi morali pripomniti, da je ostalo isto kakor je bilo pred tremi leti, ko smo prvič startali v Ptuju, t. j. slabo, zelo sla* bo. — Mislimo, da bi bil klub z maio truda in volje lahko popravil igrišče. — Teka« lišče samo je neravno, so hribi in doline, zavoji so pa tako ostri, skoroda pravokotni da je dosega dobrega rezultata nemogoča. Proga na 100 m gre v hrib in je valovita. — Vodeča kluba v lahkoatletiki Slovenije, Ilirija in Primorje, nista štedila ne truda ne stroškov, samo- da pripomorejo propa* gandi lahkoatletskega športa v Sloveniji. — Čuden vtis je napravilo, da so se od* rekala izprašanim sodnikom sodniška me* sta. — Dobro bi bilo, da se že enkrat raz* čisti vpraianje, kdo sme in kdo ne sme biti lahkoatletski sodnik! Besedo imajo gg. lahkoatletski sodniki, ki so v prvem redu na tem vprašanju interesirani. Rezultati sami so povprečni razen v metu diska in krogle, kjer je Slamič dosegel z ozirom na slabo vreme zelo lepe mete. Največje pre* 8enečenje je bil tek na 100 m, kjer je iz* padel že iz prvega predteka Stepišnik. — V prvem predteku so startali Režek, Ste* pišiyk in Perovič, v semifinalih pa sta starš tala Perovič in Režek, vsak v svojem pred* teku kot zmagovalec. — V finalu je Pero« vič gla-iko in sigurno odpravil Režeka. Čas 11.7 je, če upoštevamo slabo in mehko te* kališče ter deževno vreme, zelo dober. Od lahkoatletov SK Ptuj moramo omeniti Wallnerja, ki je startal na 3000 m, in Pav* šiča, ki bi z dobrim treningom lahko postal resen konkurent za prvenstvo Jugoslavije v svojih discipliiah. Rezultati so bili naslednji: 100 m: 1. Perovič (Pr.) 11.7, 2. Bežek (IL), 3. Pavšič (Ptuj). 200 m: 1. Stepišnik (II.) 24.7, 2. Režek (II.), 3. Junger (Pt.) 400 m: 1. 2orga (Pr.), 2. Furlan (Pr.) 3. Junger (Ptuj. 3000 m: 1. Slapničar (Pr.), 2. Wallner (Ptuj), 3. Sporn (H.). 4X100: 1. Ptuj. Ilirija rn Primorje dis* kvalificirana zaradi prestopa. Disk: 1. Slamič (P) 35.13, 2. Murn (Ptuj), 3. Petkovšek (Pr.). Kopje: 1. Petkovšek (Pr.), 2. Cimper* man (Pr.), 3. Stross (Ptuj). Krogla: 1. Slamič 11.30 (Pr.), 2. Mura (P.), 3. Petkovšek (Pr.). Skok v vis: 1. Korče 155, 2. Medica, 3. Furlan (vsi Primorie). Skok v dalj: 1. Režek (II.) 6.045, 2. Ste* pišnik (H.), 3. Korče (Pr.). ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 18. uri strogo obvezen trening za sledeče igralce: Jančigaj, Jug I in n., Pišek, Sočan, Svetic, Slamič, Šenica, Ter* ček, Uršič, Vidic, Vrhovnik in Zemljak. — Načelnik. SK Ilirija fnogometna sekcija). — Danes v četrtek ob 18. uri trening juniorjev na dva gola. Točno in polnoštevilno! Posebej se poztva na trening igr. M. Tomažič. — Na*jlnik. Juniorske tekme ta pokal SK Iftrije. (Službena objava medklubskega odbora.) — K letošnjemu tekmovanju »o se prija* vili klubi: Slavija (delegat v tnedkl. o. Dečman Ant.), Jadran (Milač Leop.), Mla* dika (Zorman Franc). Savica (Koman Ja» nez), Mars (Pavlica Miro), Ilirija (Mahko» vec Al.), Svoboda (Czerny Avg.), Reka (Galič Lojze), dalje mariborski klubi: 2e* Iezničar (Hovar Lojze), Maribor (Nerat Joža), Svoboda (Kokol Hinko), Rapid (Si* motic). — Tekmovanje se bo vrSilo po po* kalnem sistemu (klub, ki zgubi tekmo, iz* 1>ade iz nadaljnega tekmovanja), in sicer očeno v Maribora in v Ljubljani, oba okrožna prvaka pa bosta igrala finale. Iz* vedbo tekem v Maribora je prevzel M. O. v Maribora. Za L kolo v Ljubljani so bili izžrebani klubi sledeče: Svoboda : Mladi* ka (v soboto 4. VIIL ob 18. uri), Slavija : Savica (v nedeljo 5. t m. ob 9. dopoldne), Jadran : Reka (5. t m. ob 16.30, Ilirija : Mars (5. t. m. ob 18.). — Službo pri ljub« Ijanskih tekmah opravlja v soboto in ne* deljo popoldne g. Czerny, v nedeljo dopol* dne g. Dečman. Vsak klub mora postaviti za svojo tekmo po dva starejša reditelja ter sposobnega stranskega sodnika. Nastop rediteljske in blagajniške službe vedno pol ure pred pričetkom tekme. Blagajnika po« stavi medklubski odbor. — Opozarja se na propozicije juniorskih tekem, ki so bile objavljene v «Jutru» z dne 26. 7. — Tajnik. Naši onstran granic P— SfraSna nesreča mladega goriškega zdravnika. V Krminu se je ponesrečil v po* nedeljek slovenski zdravnik g. dr. Fran Ma* rušič, asistent v bolnici «Casa Rossa» v Gorici Vozil se je z motornim kolesom in zadel ob neki kamijon. Pri padcu mu je pri* šla desna roka pod težko kolo avtomobila, ki mu jo je zdrobilo. Prepeljali so ga takoj v goriško občinsko bolnico, kjer so mu nje« govi stanovski tovariši odrezali roko nad zapestjem. Nesrečni doktor je iz znane sol^ kanske rodbine. p— Na Sveti gori obnovna dela še vedno niso končana. Delo na baziliki je zastalo. Pravijo, da ni več denarja. Tako se danes ne ve, kedaj bo slovesna inavguracija bazilike, ki je bila določena za letošnji avgust Dotok romarjev na Sveto goro je vedno enako velik. Lani je bilo na Sveti gori romarjev 50.000. Po ogromni večini Slovencev! Na Sveti gori je sedaj vse laško in fašistično. Laški patri so navdušeni fašisti. »Piccolo« pravi, da morajo zunanji Slovenci v kontaktu z versko Italijo občutiti njen velik duhovni vpliv in Italija jim mora pokazati, kaj vse zmore. »Piccolo« se čudi, da prihaja na Sveto goro toliko Slovencev z onstran meje. Čudimo se tudi mi. p— »Nebotičnik« v Trstu. Zgradili so veliko stavbo s pročeljem na ulico Cavour, ki s stolpom dosega visokost 40 metrov. Temelj stavbe sega pod zemljo 3.30 m. Načrt je napravil arhitekt Berlan. Delo ie trajalo dve leti. Stavba je originalna in po svoji barveni strani v živem nasprotju z drugimi hišami. Z dnem 24. avgusta postane nebotičnik udobna stanovanjska hiša. p— Naučni minister pozdravlja učitelje v Julijski Krajini. Novi naučni minister Bel-luzzo je poslal v Julijsko Krajino pozdrav učiteljem. S kriterijem in čustvom ki sta ga vodila tri leta v ministrstvu za narodno gospodarstvo, hoče delati tudi v naučnem ministrstvu, zanašajoč se na sodelovanje krajevnih upravnih činiteljev in na disciplino velike učiteljske družine, kateri pripada on že 30 let. Šolski skrbnik Mondino je takoj odgovoril, da bo obmejna šola vedno zvesta čuvarica italijanstva. Poklonil se je cb tej priliki tudi prof. Leichtu. ki je ^edaj duša naučnega ministrstva in ki pozna vse šolske probleme. On se hoče na svojem novem mestu uveljaviti kot poseben posoe-ševatelj italijanske šole v novih provincah. p— Odšel |e iz Vrtojbe v Maribor enpod Fran pl. Locatelli. Ginljivo so se poslavljali od njega številni njegovi znanci in prija-teiji. Dolga leta je župartoval v Vrtojbi, kier je ustanovil tudi čitalnico. p— Tudi stare ženice žalijo orožnike! Pred sodnikom v Gotic" je stala 70 le*na Peliconova gospodinja iz Šempasa. Sin je nn-sai in mati je baje zakrivila pri tehtamu mesa neke nepravilnosti. Orožnik jo je prijel in odgnal v zapor. V ovadbi na sodišče nup.sal tudi, da ga ie starka užalila. Sodniku je Peliconova zatrjevala, da je povsem nedožu in da ni res, da bi bila razžt'i:a orožnika. Obsojena ie na 2 meseca in 15 dni zapora ali pogojno. p— Na trgu v Sežani 23. t. m. so prodaji i ?'vino 300—340 lir stot. teleta 450 lir s^ot mrtve teže, konie do 2500 lir, p.ešičke 100—160 lir. Na trgu je bilo 428 gli' živine. KuLčiia srednia. k— S Koroškega. Problem narodnega katastra in ukinjenje utrakvističnega šolstva razbuTja duhove na obeh straneh. Bati se je pritiska s strani večine, da se mnogi Slovenci ne bodo upali vpisati in da bi Nemci dirigirali v kataster vse »deutsch-freundliche« Slovence, ki bi morda dobili večino v Narodnem svetu! Utrakvistično šolstvo ie zgrajeno na dejstvu, da govorijo šestletni otroci ob vstopu v šolo samo manj šinski jezik. Bistvo kulturne avtonomije pa je odstop celotnega manjšinskega šolstva v upravo manjšine, torej tudi utrakvističnih šot. Kulturna avtonomija naj bi ustvarila razmere, v katerih bi večina ustanavljala in upTaviiala samo nemške šole. kateTe bi obiskovali otroci, zmožni slediti samo nemškemu pouku, za vse one otroke, ki tegi niso zmožni so manjšinske šole pod uprave N& rod nega sveta V manjšinsko šolo spadajo torej otroci, ki ne obvladajo večinskega Jezika. To bi moralo biti prav večini, ki bi pritegnila k sebi vse otroke, ki so po iezi-kj pripadniki nemškega naroda. Slovenci zahtevajo kulturno avtonomiio za vse Slo-vcnce. Rešitev tega vprašanja ie mogoča le v sporazumu med večino in manjšino. — Nekaj zastopnikov berlinskega zavoda za vzgojo m pouk je posetilo Celovec. Župan jft le pozdravi! In opozorfl, da biva ob meri prebivalstvo, ki je vredno zanimanja in varstva vseh Nemcev! — Nemški listi tožijo da je pri sodiščih premalo pravnih praktikantov. Delo zastaja in razprave se ne vršijo redno. Lani Je prosi! za prakti-kattsko mesto neki slovenski iurist pa ma ga niso hoteli dati!_ Šah Šahovska olimpijada v Haagu Dne 21. julija se je v Haagu začela kol nekak pendant k olimpijadi atletov šahovska olimpijada, po številu druga, ki jo je nrvorl predsednik mednarodne šahovske zveze F. I. D. E. Šahovska olimpijada je razdeljena v dve konkurenci: v indivi-aučTno tekmovanje in v tekmovanje po ni">-Ji.fd V obeh konkurenca!) manjkata Ac-gliia in naša država, ki bi po svoiih repre-zententih — dopuščeni so samo amaterji — dr. Vicmarju. prof. Asztalosu in Kostiču nedvomno figurirala med prvimi V turnirju za »olimpijskega amaterskega prvaka« sodeluje nič manj kakor 16 igračev iz 16 različnih držav. V turnirju moštev pa je udeležba še večja, zakaj zastopanih Je 17 dežel in v vsakem teamu igrajo štirje šahi-sti. V turnirju teamov korakajo na čelo Danska Madžarska in ameriške Zedinjene države, med tem ko ima med individualnostmi največ izgledov Holandec dr. Uuwe. ki je v sijajni kondiciji. Zelo dobro repre-^ zentira tudi dr. Treybal Češkoslovaško, razočaral pa ie Madžar Steiner. V prvem kolu Je dr. Euwe porazil Steiner ja. dr. Treybal Cherona (Francija), Ara-isa (Mehika) Carlsa (Nemčija) Cepirrnov (Finska) Hennebergerja (Švica). Mattison (Letonska) dosedanji olimpijski prvak) Nll-ssona (Švedska) in Golmayo (Španija) Ros-selija (Italija). Remis sta se končali partiji Becker (Avstrija) Whitaker (USA) in Ty-noler (Romunija) Przepiorka (Poljska.) Drugo kolo: Euwe zmaga nad BeckeT-Jem, Treybal nad Steinerjem, Przepiorlka nad Whitakerjem, Go1mayo nad Tvrolerjem Mattison nad Rosselijem, Henneberger nad Nilssonom in Cheron nad Araiso Carls re-mizira s Cepumovim. Stanje: Euwe, Trey-bal Golmayo Mattison 2. Čepumov. Przepiorka m, Cheron. Araisa, Henneberger 1, CaTls. Becker, WhitakeT, Tyroler M. Steiner. Nilsson, Rosseli 0. Tretje kolo: Euwe porazi Whitakerja, Treybal Beckerja. Araisa Steinerja (!) Carls Nilssona, Henneberger Rosselija in Mattison Tyrolerja. Remis: Przepiorka -Golmayo in Čepumov - Carls. Stanje: Euwe Treybal, Mattison 3. Četrto kolo: Euwe remizira po trdi borbi s Treybalom. Čepumov zmaga nad Steinerjem, Whitaker nad Golmayem. Nilsson nad Cheronom, Carls nad Rosselijem. Remis: Mattison - Przepiorka, HennebergeT - Ty-roler. Na vodstvu so Euwe. Treybal, Mattison s 3H. Peto kolo: Euwe zmaga nad Araiso, Ool-mayo nad Mattisonom, Nilsson nad Steinerjem (pčti Steiner jev poraz!) Przepiorka nad Henneberserjem. Becker nad Čepu r novim, Carls nad Tvroleriem in Cheron nad Rosselijem. Treybal - WhitakeT je ostala neodločena. Stanie po petem kolu: Euwe 4%, Trevbal 4. Mattisnn, Golmavo. Przepiorka in Carls 3Vi, Čepumov 3 Araisa, Cheron. Henneberger 2%. Becker, Nilsson, Whita Smer vetra in brzina r metrih 73 76 51 t>2 56 63 66 ir.irno ENE 2 SW 3 ESE 3 mirno mirno W 2 mirno c .82 t o o c 0 o o o Padavine Vr t hud do f. are Solnce vzhaja ob 4.44, zahaja ob 19.28, luna vzhaja ob 20.6, zahaja ob 3.45. Naivtšja temperatura danes v Ljubljani 30.0 C, najnižja 16.0 G Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Semintja oblačno, brez bistvenih padavini morda nevihte. Vroče. Triaika vremenska napoved sa četrtek: Normalni lahki vetrovi Nebo večinoma jamo. Temperatura od 23 do 31 stopinj. Morje mirno. Domače vesti Štivo tega tedna Izšla Je najnovejša številka prfljufo-Ifjene tedenske revije »Življenje in itvet«, ki prinaša konec napete povest] »Ukradeni smaragd« in črtico »Stava brez izgube«. Za vsakogar bo zanimiv prirodopisni opis avstralskega pragozda z naslovom: »Tajne ln čuda avstralske prlrode«, dalje pregled najnovejših letalskih uspehov, razprava o prednikih današnjih ptic, ISvijenjepis božanskega pevca Franca Schuberta. Dalje hnaš v tej številki poučen optis dunajske posvetovalnice za izbiro poklicev Id razpravo o plezaistvu ln plezalcih. Ljubitelje slik bo razveselila krasna umetniška priloga »Na Jezerskem.« Vrtra tega je v tej Številk! cela vrsta efik iz mesta Carcassoime v Južni Franciji, ki je mSnule dni slavilo dva tisoč letnico obstoja. To obilno, pestro in poljudno lahko Rtivo te stane komad 2 Din. »Življenje ti svet« zahtevaj v vsaki boljši trafiki, naroča pa se v LJubljani, Prešernova »lica 54. ____ • Položnice so prejeli naročnik!, ki Hm Je potekla naročnina koncem Julija. Z njimi naj obnove naročnino na poštnem uradu in plačajo na nje odpadli znesek takoj prve dni meseca avgusta. Z naglim vplačilom olajšajo upravi lista delo, sami pa se zavarujejo pred opomini. Iz tega razloga naj prizadeti čimprej poravnajo tudi zaostanke. Uprava nadalje ponovno prosi, da si naroč-iriki v lastnem interesu pri selitvah (preme-Ičenja ali odhod v kopališča in letovišča ter vrnitev iz njih) pravočasno sporočijo premembo naslova, da bodo lahko brez prekinjanja prejemali list. Upravni štvo »Ju. ira«. • Vse krajevne organizacije ta zaupnike SDS r mariborski oblasti obvešča Oblastno tajništvo SDS v Mariboru o naslednjem: 1. Da se Izognemo v bodoče neprijetnosti, da bi se s strani pošte dostavljala pisma, naslovljena na Oblastni odbor SDS v Ma-, riboru, Oblastnemu odboru mariborske oblasti, torej v roke klerikalnih gospodov, naj se vsi dopisi, četudi so namenjeni Oblastnemu odboru stranke, adresirajo na kuvertah in dopisnicah na: Oblastno tajništvo SDS ▼ Mariboru, Cankarjeva ulica I. Zgodilo se Je namreč, da se je pismo važne poHtične vsebine namesto strankinemu oblastnemu odboru dostavilo Oblastnemu odboru mariborske oblasti in tam fudi odprlo. 2. Da moremo napraviti program za shode KDK v mariborskem volilnem ckiož-Ju v mesecih avgustu, septembru in oktobru, na katerih bodo poročali narodni poslanci gg. dr. Pivko, Urek, Pucelj, dr. Žerjav ln d-r. Kramer, naj nam vse one krajevne organizacije iu vsi oni zaupniki, ki v svojih krajih želijo kake shode, to nemudoma, najkasneje do 15. t m« javijo pismeno. V dopisu naj navedejo tudi dan, ki ga smatrajo primernega za shod v svojem kraju. Opozarjamo pa, da bodo shodi z gori navedenimi poslanci mogoči po večini samo v centrih posameznih sodnih okrajev. Seveda se pa izven teh velikih okrajnih zborov lahko vršijo in se bodo tudi vršili manjši lokalni sbodi, na katerih bo tudi po možnosti nastopil eden ali drugi poslanec. • Zborovanja zaupnikov KDK v št Janin na Dravskem polju In v Račju 12. avg. V nedeljo 12. avgusta ob 8. uri zjutraj se wrši v prostorih gostilne Žel v Št. Janžu na l>ravskem polju zbor zaupnikov KDK iz občin št. Janž, Sv. Marjeta, Hajdina, Slovenja vas, Vurberg, Sv. Martin, Gor. in Sp. Duplek, Dogoše, Sv. Miklavž, popoldne ob 2. url Istega dne pa v Račju v gostilni pri Jugoslovanu zbor zaupnikov KDK za vse občine župnij Slivnica, Fram, Hoče, Zgor. Poljskava, Sp. Poljskava In Cirkovci. Na obeh zborih bosta poročala o političnem In gospodarskem položaju g. narodna poslanca dr. Ljud. Pivko in Ivan Pucelj. Vsi pristaši KDK iz navedenih okolišev so vabljeni, da se obeh zborov polnoštevilno »deležijo. — Oblastni tajništvi SDS in SKS r Mariboru. • Diplomatske restl. Francoski poslanik na našem dvoru g. Dard in romunski poslanik g. Filodor sta se včeraj zjutraj » Bleda vrnila v Beograd. • Uredba o filozofski fakulteti t Ljubljani Minister prosvete Je izdal uredbo o iz-premembah In dopolnitvah dosedanje uredbe o filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Nova uredba je že stopila v veljavo. Razglašena je v »Službenih Novlnah« z dne 30. Julija 1928. Izpiti po novih skupinah so obvezni za one slušatelje, ki se bodo vpisali v filozofsko fakulteto po dnevu, ko Je ta nova uredba stopila v veljavo. • Provokaclja klerikalcev v Stalo. V Sinjo so v nedeljo tamkajšnji frančiškani streljali z možnarji na čast nove Korošče-ve vlade. Zvečer Je koncertirala tudi orlovska godba. Tako postopanje frančiškanov Je povzročilo veliko razburjenost med tamkajšnjim ljudstvom. Ko je orlovska godba še igrala, so se zbrali pristaši KDK in začeli demonstrirati proti drznosti frančiškanov. Ker so klerikalci pričeli s proti-dcmonstradjaml, le prišlo do spopada; nastal je pretep, pri katerem Je bilo več oseb ranjenih. Demonstracije so trajale do polnoči. Občinski načelnik je grajal provoka-ciie Koroščevih pristašev; tudi večji del posvetne duhovščine Je proti klerikalnemu ministru Bariču. Pričela se je akcija, da se izglasuje nezaupnica Bariču ter da se de-savuira njegova politika in njegov vstop V vlado dr. Korošca. * Zakon o nošnjl orožja. Minister za notranje zadeve je izdal uredbo o izvrševanju novega zakona o nošnji orožja. Uredba' Je objavljena v »Službenih Novinah«. * Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Občinski odbor izgubi svojega člana g. Avgusta Stoinschegga. Pred vojno Je bil mnogo let župan v tukajšnji občini. Pri zadnjih volitvah Je bil izvoljen na nemški listi. Za drugega svetovalca je bil izvoljen s štirimi glasovi. Pravi, da odstopa zaradi tega, ker ne obvladuje zadosti slovenskega Jezika! Zadnji čas, da se nemška gospoda popolnoma priuči našega jezika? Najbrže Je odstopil tudi zato, ker mu povzroča velike skrbi njegovo gospodarstvo. Stoinschegg odhaja in na njegovo mesto prihaja gosp. Loscbnigg. Upamo, da bo znal on dosti slovensko za seje občinskega odbora. Doma pri nJem je seveda vse nemško. Gospoda dr. šter ln šentjurc Izgubita z odhodom g. Stoinschegga Iz odbora zvestega pristaša, ostali pa se mu Javno zahvaljujejo za njegovo delovanje... Cas bi bil, da preneha pačenje slovenskih priimkov s strani Nemcev. Strašna sta priimka Stoinschegg In LSschnigg. Ali ni lepše Stojnšek in Lešnik? —n. V nedeljo 5. avgusta na Ježici pri Ljubljani *sokolski okrožni zlet in otvoritev Sokolskega doma. — Pri« reditev"posetijo tudi sarajevski Sokoli. * Ljubljanski dijaki na Kosovetn. Na svoji turneji po Južni Srbiji so ljubljanski dijaki v soboto prispeli v Kosovsko Mitro-vioo. Sprejem v Mitrovici Je bil zelo prisrčen. Na postaji so jih sprejeli general Radosavljevič, komandant mesta, sreski poglavar Milan Količanin in mestni župan Josip Popovič. Dijaki so zvečer priredili koncert na vrtu Oficirskega doma, v nedeljo pa akademijo. V ponedeljek so naši dijaki odpotovali v Peč In potem preko Črne gore v Dubrovnik, odkoder se bodo vrnili v LJubljano. * »Planinski vestnlk« Pravkar Je izšla avgustova številka »Planinskega vestnika« z zanimivo vsebino, številki Je priložena slika »Iz stene Mojstrovke«, ki predstavlja odlomek iz stene, kakor ga fma pred očmi plezalec. Dr. H. Turna objavlja v tej številki konec svojega opisa »Triglavska skupina«, Josip Wester: »Pred 100 leti na Triglav«, dr. Jaka: »Ob dvajsetletnici Vilfanove koče na Begunjščici«, Anton Bošte-le; »Moji plezalni poizkusi in preizkusi«, nadalje zanimiv Obzor in Društvene vesti ter poročilo o osrednjem občnem zboru SPD. * Poroka. Na Kredarici sta se poročila na dan sv. Jakoba gdč. Fanči MIhelič z g. Fr. Ručigajem in gdč. Pavla Ručigaj z g. Ivanom Bojkom. Bilo srečno I * Gradba planinske koče na Kleku. Hrvatsko planinsko društvo Je sklenilo, da še letos prične z gradbo solidne planinske koče na Kleku. Gradbeni troški so preračunje-ni na 300.000 Din, ki se pokrijejo deloma iz fonda planinskega društva, deloma pa s prispevki ratznih korporacij. * Ob proslavi 450 letnice vlšnjegorskega mesta bodo ojačeni vlaki na progi Ljublja-na-Novo mesto-Višnja gora. Zaradi obilnega prometa bo zvečer ob 21.30 odhajal še drugi del osebnega vlaka proti Ljubljani, tako da bodo imeli priliko tudi zakasneli gostje odpeljati se proti domu. 1354 Potenja, solnčarlce In peg Vas obvaruje originalni NIGGEROL. Kožo Vam naredi gladko in enakomerno zagorelo. Doba se v vseh lekarnah in dirogerijah. DROGERUA GREGORlC, Ljubljana, Prešernova S. * Hrvatska orljentaclja Orlov v Dalmaciji Kakor poročajo iz Splita, se v vrstah dalmatinskih Orlov vedno bolj pojavlja težnja za emancipacijo od slovenskih klerikalcev ter za samostojno hrvatsko akcijo in delovanje Ta struja se .lagiba k smeri vrh-bosenskega nadškofa dr. Šariča. V pogledu kulturno - orlovskega delovanja bi ta struja zadržala samostojnost in avtonomijo, dočim bi se politično najbrže pridružila fede-ralistom. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 71. letošnji številki izpremembe in dopolnitve v uredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic, kakor tudi o delovnem času pomožnega osebja ter pravilnik za veliko prodajo in malo prodajo soli. * Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo. Višji okrajni zdravnik v pokoju dT. Bronl-slav Gallasch v Krškem Je bil izbrisan lz imenika Zdravniške zbornice, ker se je odpovedal privatni praksi. * Rijavec poje v Splitu. Slavni pevec berlinske opere Rijavec, ki se na oddihu nahaja v Splitu, bo priredil tamkaj na prostem koncert v dobrodelne svrhe. Koncert se bo vršil prihodnjo soboto na Narodnem trgu. * Požar oa StfSakn. Kakor poročajo s Sušaka, ie v vili »Gema« na Pečinah pri Sušaku nastal požar, ki se Je naglo razširil na celo ostrešje, vendar pa se je gasilcem posrečilo omejiti ogenj tako, da sta ostala oba nadstopja vile nepoškodovana. Škoda Je znatna Policija Je uvedla preiskavo, ker se domneva, da Je zlobna roka zanetila požar. * Nezgode In zamude na progi Zagreb - Split. Razen rednih zamud na progi Zagreb - Split, zlasti na odseku proge Knln -Split, se ie v zadnjem času pripetilo tudi več nesreč. Promet se na tem odseku vrši s starimi stroji, ki ne morejo razviti dovolj pare za visoko napetost. Odtod neprestane zamude, ki motijo promet in škodujejo turističnemu in trgovinskemu prometu. * Občinski odbornik obli župana. Pred desetimi dnevi so v selu Vaiuzi pri Kladovi našli umorjenega tamkajšnjega občinskega predstojnika. Po večdnevni preiskavi se ie končno dognalo, da }e župana ubil občinski odbornik Ljubomir Ružinovlč ter iz občinske blagajne odnese« 18.000 Din. * Gozdni požari ▼ Bosni Predvčerajšnjim Je bil sreski poglavar v Sarajevu obveščen, da je v obsežnem gozdu Velika Poljana nastal požar. Le z velikim trudom se je posrečilo omejiti požar. Istega dne se je pojavil tudi gozdni požar blizu postaje Že-rovice na progi Zavidovič - Han Pjesak. Delavci tvrdke »Krivaja« so bili poslani na kraj požara, ki je bil končno lokalizrran. Škoda znaša približno 200.000 Din. Za solnčenje najboljša „Solan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ul. * Poštni avtobus zgorel Poštno zvezo med Železniki po Selški dolini in Škofjo Loko vzdržuje poštni avto, last škofjeloškega trgovca Ješeta. Skrajno slabe ceste kvarijo vozove in zlasti avtomobile. Včeraj zjutraj Je prispel po šesti uri zjutraj v Selce poštni avto, ki Je bil poln potnikov. Med njimi sta bila tudi znana trgovca g. Demšar iz Zalega loga ln g. Dolenc iz Železnikov. Zdelo se je, da ni nekaj v redu, ker je hladilnik nekaj puščal. V Selcih sta vstopila še dva potnika, tako da je bil avto nabasano poln. Malo pod selškim pokopališčem se Je pa avto ustavil in pokazal se je ognjeni zubelj v prednjem delu. Šofer ie s klicem »gori!« opozoril potnike na pretečo nevarnost in v par trenotkih je bil avto prazen. Rešila se Je vsa prtljaga ta tudi pošta. Ogromen oblak dima je objel avto in vse se je takoj umaknilo s kraja nezgode, da se ogne nevarni eksploziji. Lastnik avtobusa g. Ješe }e bil telefonično obveščen o nesreči in je takoj odbrzel z osebnim avtom na kraj nesreče, da je prevzel pošto. Avtobus je popolnoma uničen. * V Dravi utonIL V št. Janžu ob Dravi je preteklo soboto utonil posestnikov sin I. Drevenšek, ki Je s konjem zajahal v Dravo. Pri tem se je namreč konj splašil in vrgel Jezdeca raz sebe. Ker ni znal plavati, Je Drevenšek izginil v valovih in utonil. ITO — zobna pasta najboljša! Najboljši kis " za vlaganje kumare dob te v drogeriji A. KANC sinova, LJUBLJANA, Židovska ul 1 * Mercedes-Benz Je na lepotni konkurenci v Dusseldoriu dobil 20 prvih daril. Mercedes ne gradi le lepih vozov, marveč zmaguje tudi pri vseh velikih dirkah. V svežem spominu Je še ogromna zmaga za veliko darilo Nemčije. Povpraševanje za temi avtomobili Je narastlo, Istotako za obroči »Continental«, ki so se sijajno obnesli pri »Nurn-burgu. Pametni avtomobilisti vozijo »Mercedes« na Conti. * Ciril Metodova družba Je prejela od gg. Stanislava in Bogomile Valarič lz Beograda namesto cvetja na »rob svoje matere Franice 200 Din. Hvala! 1358 * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Kmetovalci, sadjarji, vinogradniki! Najzanesljivejša sredstva za pokončavanje škodljivcev dobite pri tvrdki Chemotechna družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. * Dr. Anton Hrovat, vodja bolnice v Ormožu, ne ordinira od 3. do 25. avgusta. 1355 * Dr. Milan Perko, Moste - Ljubljana, ne ordinira od 4. do 15. avgusta. 1351 Iz l,iwMiane u— Odhod naše Jugoslovenske vrste v Amsterdam. Danes ob 8.45 dopoldne se odpelje naša tekmovalna vrsta pod vodstvom br. dr. M u r n i k a k tekmam na olimpijado v Amsterdam. Pozivamo našo sokolsko javnost, da se poslovi na kolodvoru od svojih borcev ter jim v slovo stisne roko z vročo želio, da jih pri povratku pozdravi kot zmagovalce. Želimo vsem bratom obilo uspeha v težki mednarodni borbi. — Zdravo! u— Skupni protestni shod nameščencev ta delavcev je sklicala v sporazumu z nekaterimi delavskimi organizacijami »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije«:, za petek 3. t. m. ob 8. zvečer v veliko dvorano »Mestnega doma«. Na shodu bodo protestirali proti poslabšanju uredbe o delovnem času in neizvajanju naredbe velikega župana. u— Proslava 50-IetnIce Narodne čitalnice v Spodnji Šiški. Prvo napredno in kulturno dmštvo v Spodnji Šiški praznuje jubilej ka-koršnih le malo v zgodovini kulturnih društev. Zato vabi celotno šišensko prebivalstvo, da se odzove dolžnosti in proslavi Jubilej tako Častno, kakor ga more slaviti le društvo, ki je vzgojilo vsa šišenska napred. društva. Ker se bo ob priliki te proslave vršil precej obsežen program, vabimo vse prebivalstvo, da se udeleži 4. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani Kregarjeve restavracije »Gorenjski kolodvor« slavnostne akademeije, kjer se bo med raznimi točkami predvajala tudi Gogoljeva komedija »Revizor«. Dne 5. avgusta t. 1. ob 10. dopoldne bo slavnostni občni zbor v gostilniških prostorih gosp. Stepiča, kamor vabimo vse člane in članice. Ob 2. popoldne bo promenadni koncert pred staTO občinsko hišo, ob 3. uri sprevod od tam po Celovški cesti do policijske stražnice, Aleševčevi ulici, Černeto-vl. Knezovi. Gasilski, Kavškovi, Jernejev!, Medvedovi. Frankopanski ln Celovški cesti nazaj do Narodne čitalnice, kjer bo nagovor, nato slikanje narodnih noš in končno velika narodna veselica v vseh prostorih gostilne g. Štepica. °rosimo ln pozivamo vse hišne posestnike, da za te slavnostne dneve okrase svoje hiše z zastavami ta zelenjem. Vse šišensko občinstvo pa 93 Imam časa €t pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in varuje perilo!" vabimo, da se čim števiinele udeleži po-vorke po možnosti v narodnih nošah. u— Srebrna poroka. Danes, 2. avgusta, praznujeta g. Engelbert Leskovec in njegova soproga Marija, roj. škerjanc, 25-letnico svoje poroke. Jubilant je v trgovskih in industrijskih krogih kot zastopnik svetovne firme Vaakuum Oil Co. prav dobro znana osebnost, spoštovan In visoko čislan je pa tudi v širnem krogu svojih prijateljev in znancev. Njegova soproga je iz znane narodne družine »Mrakove« iz Bohoričeve ulice ter sestra prerano umrlega slovenskega pesnika Škerjanca. Tudi mi se pridružujemo čestitki k srebrni poroki narodno zavednega in naprednega zakonskega para ter mu iskreno kličemo: »Se na mnoga leta drug drugemu v srečo, a narodu v pro-speh!« u— Pevski zbor učiteljstva UJZ LJubljana bo priredil ob priliki državne skupščine UJU v Mariboru 12. t. m. svoj pevski koncert, pri katerem bo izvajal pesmi skladateljev Adamiča, Kreka, Lajovica, Ravnika, Gotovca, Papandopola, Štolcerja - Slaven-skega, Žganca in Mokranjca. Koncert se bo vršil v veliki dvorani »Union«, vstopnice bodo na razpolago 11. ine 12. avgusta pri blagajni v »Unionu«. Opozarjamo že danes na ta koncert. u— Občinstvu sporoča zadruga pekov v Ljubljani, da pekarne ob sobotah od 4. t. m. dalje ne bodo več sprejemale peke domačega kruha. Po naredbi velikega župana ljubljanske oblasti morajo pekarne prenehati z delom že ob 4. popoldne in Je zaradi tega nemogoče prevzemati kruh v peko._ Danes, četrtek 2. VIIL 1928 koncert vojaške godbe na vrtu restavracije hotela »Union«. u— Križišče Resljeve ceste ta Komen-skega ulice se bo 2. in 3. avgusta tlakovalo, zato se vozovni promet te dni preko te točke ne bo mogel vršiti. u— Prosimo pomočil Prebivalec Dalmatinove ulice nam piše: Med najbolj nemirne ljubljanske ulice spada Dalmatinova. Večinoma vsi vozovi, ki gredo od šentpeterske-ga okraja proti Šiški, pasirajo to ulioo, kolesarji in avtomobili se drve z vso divjostjo podnevi bi ponoči, da so pasantje vedno v nevarnosti za zdravje in življenje. Stražnika ne vidiš nikoli v Dalmatinovi ulici, zato tudi pijanci nemoteno razgrajajo, kadar in kolikor hočejo. K vsem tem nadlogam se je priključil še tisti mestni avtomobil, ki škropi bližnje ulice. Vsako jutro okoli pol šestih pridrvi po Dalmatinovi ulici, odpre izpuh in ropoče, da mora zbuditi najbolj trdno spečega človeka. Pa mislite, da pri tem opravlja posel, zaradi česar drvi po cestah? Ne! Danes v torek 1. avgusta je drvei ob pol 6. in ob 6. zjutraj čisto prazen po navedeni ulici. Ropot Je bil neznanski. Ker se nam to kalenje miru v zgodnji jutranji uri zdi odveč, prosimo mestni magistrat, da napravi v tem pogledu red, obračamo se tudi na policijsko ravnateljstvo, naj poskrbi, da ne bo vsak pijanec iskal ravno Dal- matinove ulice, kjer se do vse korajže iz- tuli. u— Drobna policijska kronika. Ljubljanski tatiči so postali poslednji čas prav agilni in podjetni. Včeraj je bilo prijavljenih kar 5 tatvin. Kradejo vse od kraja, od živil in obleke do gotovine. Dalje je bila prijavljena 1 goljufija, 1 telesna poškodba, 1 pretep v kavarni, 1 prestopek neprevidne vožnje, 1 nezgoda, 3 prestopki kaljenja nočnega mini, 1 pijanost, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 9 prestopkov predpisov o sladoledarjih, 27 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 17 prestopkov cesfhega policijskegea reda in 12 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 2 zaradi beračenja, 1 zaradi vlačugarstva in 1 zaradi hoje po železnici ter poskušenega samomora. u— Pogrešana nezakonska mati Vdova Uršula Rozmanova, stanujoča v Kamniški ulici št. 20, je prijavila, da se Je nekako pred petimi tedni oglasila pri njej neka Marija Srebrnjakova, o kateri pa ne ve, če se res tako piše ter jo prosila, naj vzame v oskrbo za par dni njeno 4-mesečno dete, da si medtem ona preskrbi službo. Rozmanova je v to privolila, posebno še, ker ie ženska naglašala, da se oglasi že čez par dni. Od tedaj pa Je minilo že pet tednov in Srebrnjakove sploh ni na spregled. Policija je ukrenila vse potrebno, da dobi mala Zlata svojo mater nazaj in jo pridno zasleduje. u— Tatovi na poslu. V delavsko sobo Scagnettijevih uslužbencev v Vošnjakovi ulici se je predvčerajšnjim priplazil skozi odprto okno doslej še popolnoma nepoznan tat ter ukradel petim delavcem več ur, živil ter razne obleke v skupni vrednosti nad 1200 Din. Čevljarski mojster Ladislav Za-kotnik Je prijavil, da mu je neznan pobalin odnesel predsnočnjim iz suknjiča, ki ga je imel položenega čez zid še nedokončane hiše v Rožni dolini, črno listnico z vsebino 310 Din. Sluga Narodne Galerije v Narodnem domu Dominik Smole je prijavil, da je bil ukraden iz veže večji kos medenine. Branjevki Štefaniji Gantarjevi, stanujoči v Vodmatu, je nekdo ukradel iz stanovanja na Glavni cesti št. 158 par čevljev, vrednih 150 Din. Vpokojeni učiteljici Črni Jamškovi le izmaknil predsnočnjim v gorenjskem vlaku drzen žepar ročno torbico, v kateri le imela za nad 1000 Din različnih vrednosti. o— Zopet dve nezgodi 2e nekajkrat smo omenili, da Je Celovška cesta najbogatejša na raznih karambolih, kar Je tudi res, saj ce mine skoro dan, da se ne bi pripetila tamkaj kaka nova nesreča. Posebno le nevarno križišče ob Gasilnem domu, kjer so karamboli najštevilnejši. Na vsak način bi moral biti tašnkaj stalno postiran stražnik, ki bi dirigiral promet Predvčerajšnjim rjotraj sta na vogalu Tržne oHce trčila skupaj motociklista stavbenik Josip Sršen ter Andrej Fišer lz Zagreba. Oba sta se pri karambolu občutno potolkla, še huie pa sta se poškodovali vozili. Večja je bila nesreča na Celovški cesti poleg Heinriharjeve hiše y. Zg. šiškl Tam je okrog 7. zjutraj povozi! Šofer Fran Telban h Pod jalovega brda Šiviljo Pavlo Vrečkovo iz Podgore pri St Vidu. Felban Je vozil s tovornim avtom, na kaiterem pa Je imel tudi nekaj pasažir-jev. v mesto zaboje masla. Na cesti je za vozil preveč na desno ter podrl Vrečkovo x blatnikom. Pri tem se Je pa tudi sam močno prestrašil ter zavH v obcestni jarek Pri tem je odletel z avtomobila dr. Peter Dobrinin ia nanj se ie zvrnil večji zaboj ln ga precej občutno poškodoval. Vrečkovi se nI pripetilo ka4 hujšega in Je lahko saima nadaljevala pot, dočhn so morali Dobrini-na z nekim drugim avtomobilom odpeljati v splošno bolnico. u— Nista bila drug za drugega. K notici, ki jo Je pod tem naslovom priobčilo »Jutro* v št. 169-, nas prosi prizadeti gospod za naslednje pojasnilo: »Nisem se s kuharico Lenčko prepiral na žive in mrtve in }e nisem opraskane postavil pred vrata, kakor bi se dalo sklepati iz notice, marveč je kuharica že naslednji dan po nastopu shifbe odšla mirnim potom iz moje hiše.« Majka in dete sijeta radosti, ker je mesto zopernega ribjege olja okusni JEMALT, prava reštev. Jemlje se s slastjo tudi poleti. Iz Maribora a— Stavbno gibanje ▼ Mariboru. Pod streho Je že dvonadstropna hiša, ki jo je zgradila mestna občina blizu plinarne za šoferje in uslužbence mestnega avtobusnega podjetja. Tradicijonalni likof se bo praznoval v soboto tudi pri zgradbi prve delavske kolonije. Delavci dobe dvojno dnevno mezdo. — Mestni svet je na svoji zadnji seji izdal naslednja gradbena dovoljenja: Petru Klariču za zgradbo mestne hiše v Betnavski ulici; Heleni Verstovškovi za zgradbo prizidka na hiši v Stritarjevi ulici; Ivanu Kašperju za zgradbo prizidka na hiši v Stritarjevi ulici; Viktorju Švajgerju za zgradbo stanovanjske hiše v Vrbanovi ulici iai Francu šauplju za preureditev hiše na Slomškovem trgu. a— Smrtna kosa. V torek Je umrl Josip Bertoncelj, preglednik finančne kontrole v p. in član upravnega odbora nabavijalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Pokopan bo danes ob 16. uri na pobreškem pokopališču. Blag mu spomin! a— Hišice delavske kolonije se bodo oddale že na današnji tajni seji občinskega sveta. Te hišice bodo kakor znano dobili le oni, ki so zavarovani pri OUZD. a— Kip Tolstega. V Gosposki ulici v izložbi trgovine Preis je razstavil mariborski kipar g. Niko Pirnat svoj pravkar dovršeni kip Tolstega. To najboljše dosedanje delo nadarjenega mladega kiparja prav dobro izraža silo Tolstega ideje in njegovo apo-stolstvo ter zasluži v polni meri, da si ga nabavi ob 100 letnici rojstva Tolstega kaka naša kulturna ustanova. a— Nesreča gasilcev. Ko so se v torek zjutraj mariborski gasilci vračali od požarne nesreče v Slov. Bistrici domov, se }e najprej pri klancu ob Zg. Polskavi vozu gasilnega društva Pobrežje snelo kolo, kar je povzročilo, da je padlo več gasilcev z voza. 22 letni Franc Mohorko se je pri padcu poškodoval na desni roki, 42 letni Fr. Fuchs si je zlomil levo roko. trobentač Ra-kuš pa se je ranil po rokah. Prva dVa sta bila odpeljana v bolnico, tretji pa le odšel domov. Nezgoda je zadela tudi gasilce iz Studencev. Na Tržaški cesti se je gasilski voz, ko je šel preko železniškega tira, pre-vrgel, a se na sreoo ni noben gasilcev občutneje poškodoval. Mariborski gasilci, ki so bili obvarovani nezgode, so pomagali svojim ponesrečenim tovarišem. a— Prvo grozdje se Je včeraj pojavilo na mariborskem trgu po 32 Din za kg. a— Pustolovščina gluhonemega mladeniča Mariborska policija je pred dobrimi štirinajstimi dnevi na ulici prijela nekega gluhonemega fanta, ki je bil brez varstva in brez sredstev. Da se ugotovi njegova identiteta, so ga morali prevzeti v policijske zapore. Pri fantu so našli delavsko knjižico, giasečo se na ime Antona Kaiserja, izstavljeno od neke okoliške občine. S pozvedo-vanjl so ugotovili, da gluhonemi ni identičen s Kaiserjem. Občina, ki je delavsko knjižico izstavila, se je pa šele sedaj spomnila, da ima med svojimi občinarji tudi gluhonemega fanta, ki se je večkrat potikal po občinski pisarni ter je ob tej priliki najbrže izmaknil delavsko knjižico. Zdaj je gluhonemi fant srečno predan domači osfcr-K Iz Celja e— Obratni čas v trgovinah ▼ Celju. Na seji načelstva gremija trgovcev Celje dne 24. t. m. 50 bila podana poročita o poteku anket, prirejenih po oblastih, ter « poteku protestnih shodov privatnih nastavljencev in nastavljenk glede delovnega časa. Zadnjih so se udeležili tudi voditelji Iz več tujih krajev. Iz dotičnih poročil v raznih no-vinah se je ugotovilo, da so se v govorih navedla Imena naših delegatov in se je razpravljalo obče na način, ki W dal sklepati, da so delegati gremija delali po lastnem nagibu ln na svojo odgovornost ter samovoljno stavili zahteve trgovcev glede delovnega časa in nedeljskega počitka. V svrho pojasnjenja in v zaščito ugleda prizadetih Je načelstvo ugotovilo, da so vsi dosledno postopali po soglasnem sklepu občnega zbora in sej načelstva ter posebnega sestanka načelstva in delegatov, tako da so vsi v raznih govorih obseženi osebni očitki oziroma napadi brez vsake stvarne podlage in da se opirajo izključno ie na neutemeljeno domnevo. — Načelstvo gremija trgovcev Celje. e— Zaradi prekoračenja nedeljskega počitka so bili v Celju kaznovani trije, peki. Lastniki pekam se izgovarjajo, da dosedaj še niso dobili novega pravilnika. e_ Umrli v Celju. V celjski Javni bolnici so umrli: 30. julija 5 letna hčerka skladiščnika Laniška iz Št. Peka v Savinjski dolini, 31. Jutfja 42 letna posestnica Marija Dorni- kova od Sv. Krištofa nad Laškim; 1. avgusta Zalka Reichmannova, toproga naduči-telja v Sromljah. V vojaški bolnici je 27. julija umrl podporočnik Radomir Milojko-vič, star 32 let e— Celjsko olepševalno društvo bo priredilo v nedeljo 2. septembra veliko ljudsko veselico v mestnem parku. e—: Svojega tovariša le rešil pripravnik vojne akademije Srečko Gvahte, sin davčnega nadupravitelja Antona Cvabteja v Celju. Vojni gojend so imeli na Dravi pri Ptuju pontonske vaje, pri čemer ie hotel eden izmed mladih vojnikov-dijakov preplavati široko vodo. Omaga1, je, ko je imel nad polovico Drave za seboj ln se je začel potapljati. Srečko Gvahte ie skočil.v reko in po hudih naporih rešil tovariša gotove smrti. e— DrzQa žeparlca. Marija Sk., znana po celjskih ulicah, je sedela 30. pr. m. zvečer v večji moški družbi v gostilni Gsund, poleg nje pa Franc Č. Nekdo je opazil, da je Marija izmaknila Francetu iz žepa 2 bankovca po 1000 Din. Opozori! je navzoče goste, naj jo zadrže, dokler ne pozove policije. Marija je to opazila, zmečkala bankov ca in ju vrgla pod mizo, kjer so ju pozneje našli.. Bila je zaradi tatvine aretirana. e— Tatvine v trgovini. V manufakturni trgovini Miloša Pšeničnika sta kradla dva pomočnika blago, pri čemer jima je pomagal hlapec. Dozdaj sta sama priznala, da sta pokradla za okrog 6000 Din. Bila sta včeraj zjutraj aretirana. Vzrok tatvin je vsekako lahkomiselnost, ker sta bila oba zelo dobro plačana. Z Jesenic 9— Javna telovadba Sokola na Jesenicah. Sokolsko društvo priredi v nedeljo, 5. t. m. ob 15. javno telovadbo za postajnim po« slopjem na Jesenicah. Društveni prednjač* ki zbor si je tekom leta vzgojil mlade in krepke telovadce, ki bodo na glavnih orodjih pokazali sadove svojega vztrajne« ga dela. Spored javne telovadbe je zelo pester in nov. Nastopili bodo vsi društve* ni oddelki z jako lepimi in skrbno izvež« banimi telovadnimi točkami. Pa tudi za zabavo bo v polni meri preskrbljeno, kajti po javni telovadbi se bo vršila velika ljud* ska veselica s plesom na prostem ter kon« cert polnoštevilne društvene godbe na pi* hala. Železniške zveze na vse strani so iz« redno ugodne. s— Osebna vest. Te dni odhajata z Je« senic carinska uradnika gg. Ivan Renčelj ter Vladimir Tadejevič. Oba sta bila pre« meščena po službeni potrebi in sicer Ren« čelj kot upravnik carinarnice v Virovitico v Slavoniji, Tadejevič pa kot uradnik k glavni carinarnici v Zagreb. Z imenova« nima izgubimo Jeseničani dva izredno sim« patična uradnika, izborna družabnika ter stalna obiskovalca vseh sokolskih in dru« gih narodnih prireditev. Na njih novih službenih mestih jima želimo mnogo zado« voljnosti in sreče. Na njuni mesti na Je« senicah pa sta imenovana gg. Miloslav Svetek iz Zemuna in Edinim d Srems iz Sarajeva. Iz Novega mesta n— Toča na Trski gori. Silna toča je od nedelje na ponedeljek uničila premnogim vinogradnikom na Trški gori vinsko trto, ki se je letos kar šibila pod težo grozdja. Toča je napravila veliko škodo tudi v sa« dovnjaku graščaka Grma v Bajnofu pod Trško goro. Mnogo škode mu je napravil vihar na gospodarskih poslopjih. Zanimivo je, da ni v istem času padla niti ena kaplja dežja v krajih pod Gorjanci. Drevje in gr« mičevje se suši, zemlja je na široko razpo* kana in poljski pridelki deloma uničeni, ta« ko da so ljudje poln' skrbi, kako se bodo preživljali pozimi. n— Gostovanje mariborskih igralcev. V torek zvečer so gostovni': v Sokoiskem do« mu gledališki igralci iz MaV»bo».-a k »Ognje« nikom». Odlična igra je v^oudila viharen odmev, kakršnega še niso bii. kmalu de* ležni gostje iz drugih krajev Ovorana jo bila nabito polna, tako da upamo da se je pridružil moralnemu tudi gmotni uspeh. n— Zahvala. Ob priliki smrti naše Pavle čutimo dolžnost, da se zahvalim«; vsem onim ki so ji lajšali muke ves čas njene dolgotrajne bolezni. V prv: v.V.i g prof. Krajcu io njegovi gospe soprog te. po* strežbo, prekrasen venec m ostalo; nadulie številnim gospodičnam in gospem kakor tu« di vsem darovalcem vencev in cvetja, na* čelništvu krojaške zadruge, profesorskem u zboru Kmetijske šole za njegovo naklunje« nost, dalje za tople izraze sožalja, duhov« ščini v Šmihelu ter za mnogobrojno sprem« stvo k večnemu počitku. Vsem lepa, iskrena hvalal — Rodbina Podbevšek. Zato je izvlekel nož in je ž njim precej globoko načel rudarja. Boršuiar ima na hrbtu 1 dm dolgo rano in prerezano mišico. Poškodovani kopač ne bo sedaj nekaj časa za delo sposoben in se je javil zato v zdrav niško oskrbo pri okrožnem zdravniku dr. Zarniku. Kudra zasledujejo sedaj varnost« na oblastva, ker že itak ni zapisan med miroljubnimi fanti m je bil vkljub svojim 22 letom že kaznovan zaradi sličnih zadev. Borštnar toži napadalca za odškodnino za« radi bolečin in pa za razrezano srajco ter suknjič. «rKorajžni» Andrej dejanja ne taji, pač pa pravi, da ga je zjezilo, ker se je pričel Borštnar braniti, ko je hc-tel - □ nad njim malo svoje muhe stresati. Zaradi svo* jih muh bo imel Andrej sedaj druge skrbi Iz Trbovelj t— Samomor. Kokotec Ivan, preddelavec na šahtu št. 3, star 36 let, ae je v torek zvečer ustrelil. O vzroku samomora se ša» rijo različne govorice. Ko bo preiskava, k" je že v teku, zagonetno tragedijo razjasnila, bomo poročali več. Nesrečni pokojnik za« pušča ženo in enega otroka. Gosoodarstvo Iz Zagorja t— Za svatbo se je pripravljala. Kramar« jeva Mica od Sv. Urha je kljub svojim 18 letom namazana že z raznimi žavbami. Pri Žibertovih v Zagorju si je izposodila dež* nik. Ko ga je prinesla nazaj, je videla v omari mesno knjižico, ki na njo kupujejo Žibertovi meso, pa jo je enostavno izmak* nila. Se preden so pri Žibertovih opazili tatvino, je že odšla Mica k mesarju, kjer se je izdala za Zibertovo nečakinjo, ki ie prišla v Zagorje na svatbo. Pri mesarju so se novici ftidili, odsekali so ji pa le ne« kaj lepih kosov za pojedino. Mica se je za« ložila" z govedino in okusnimi salamami, na* to pa je brez sledu izginila. Žibertovi so se govorici o svatbi zelo čudili, končno pa so le prišli na sled dolgoprstnici, ki jo se« daj zasledujejo orožniki z— Huda jeza. V Križancevo gostilno ▼ Zagorju je prišla vesela družba, najbolj okrogel pa je bil Anton, rudaT z Zelene tra« ve. Komaj so sedli za mizo, je naročil To« rie liter vina, ga zagrabil in ga z vso silo treščil ob tla, da so se črepinje in sladka kapljica razleteli na vse strani. Tonetu pa je bilo junaštva še premalo. Tudi stol je vzdignil in ga treščil ob tla, da je vsega polomil. Da pa med izvajanjem težke atle* tike ni molčal, pač lahko domnevamo, ker Tonče zna preklinjati v več jezikih. Kaj je fanta tako raztogotilo, so kmalu zvedeli. Ko je postavila gostilničarka na mizo vino, se je spomnil Tone, da ga je ta nedavno terjala za neporavnan zapitek, kar je po* gnalo Tončku hudo kri v glavo, liter vina r zid, stol pa ob tla. Tončka pa bo še na« prej. gnalo, m aicer na spokorno pot, k j ar mu bodo hladili vročo kri. t— Z nožem nad. tovariša. Rudar Alojzij Borštriar je šel z dela domov v Zavine, med potjo pa je naletel na delavca Kudro* vega Andreja iz Kotredeža. Andrei je bil nekam slabe volje in se je zakadil v so* rotnika. Borštnar se je sicer izmikal in bra* joil, kar pa ni bilo napadalcu prav nič všeč. Zanimivi podatki o naših državnih železnicah v. Dohodki potniškega in tovornega prometa. Za presojo gospodarstva pri naših državnih železnicah so merodajni njihovi dohodki v primeri z izdatki. Višina obratnega koeficienta nam predstavlja vsoto vseh efektivnih izdatkov za obratovanje, to je za upravno, prometno, strojno, delavniško, gradbeno in materijalno službo in običaj je da je obratni količnik manjši od skupnih dohodkov, ki jih ima železnica od potniškega in tovornega prometa. Statistika naših železnic za leto 1927 nam žal ne navaja nikakih podatkov o izdatkih za obratovanje v lanskem letu, pač pa so nam na razpolago glavni podatki o dobitkih. Slednji so znašali skupno 2332.5 milijona Din in se dele kakor sledi: a) potniški promet 717.6 milij. ali 30.2%; b) tovorni promet 1533.3 milij. ali 65 %. c) razni dohodki 81.6 milij. ali 4 %. Dohodki iz potniškega prometa se dele po razredih tako, da pripade na I. razred oprog 2%, na II. razred 13%, na III. in IV. razred 82.6 %, na prevoz potniške prtljage pa ostanek 2.6 %. Napram številu potnikov po posameznih razredih opazimo, da je v I. razredu prispevalo 0.2 % potnikov k skupnim dohodkom skoraj dva cela odstotka, v II. razredu 4.5 % potnikov celo 13 %, skoraj 90 % potnikov tretjega razreda 81 % in 5.7 % potnikov IV. razreda samo 2.4 %. Tudi iz teh navedb sledi, da je I. razred visoko pasiven, mnogo manj že drugi razred, ostala dva pa odgovarjata položaju. Slika bi bila seveda druga, ako bi bil povsem opuščen I. razred in če bi bila za II. in tudi III. razred znižana tarifa. Od dohodkov odpade 88 % na normalnotirne in 12 % na ozkotirne proge. Zanimivo je, koliko je bilo dohodkov povrečno od posameznega potnika v posameznem razredu: v I. razr. 200.85 Din, v II. 52.42 Din, v III. 16.35 Din in v IV. samo 7.55 Din. Povprečno na 1 kilometer vsega omrežja pa pridejo od posameznih razredov naslednji dohodki: I. razred 1.22 Din, II. razred 0.82 Din, III. razred 0.41 Din in IV. razred 0.20 Din. Iz te povprečnine je točno razvidno, da je III. razred kot normalni potovalni razred primeroma drag. še dražja je tarifa II. razreda, ki je dvojna od običajne, kar je vsekakor preveč, ako se hoče doseči tudi v tem razredu primerno frekvenco. Povprečni dohodek vsega potniškega prometa je znašal na 1 kilometer 0.43 Din, kar pomeni, da je prevladovala frekvenca v III. razredu tako znatno, da ostali razredi skoraj niso prišli v poštev. Tudi to dejstvo govori za opustitev 1. razreda in nekoiiko boljšo opremo sedanjega II. razreda, ki naj nudi potnikom za 25 % višjo ceno od III. razreda udobnejše potovanje. Dohodki tovornega prometa so bili naslednji : a) ekspresna in brza roba: 76.6 milij. Din ali 5 %. b) sporovozna roba 1456.6 milij. Din ali 95 %. Povprečni dohodek za prevoženo tono je znašal pri ekspresni robi okoli 587 Din, pri sporovoznih pošiljkah pa okrog 93 Din. Na vsak posamezen tonski kilometer odpade torej pri ekspresni in brzi robi skoraj, 6 Din, pri sporovozni robi pa 82 par, v celoti pa skoraj 86 par. Na posamezen eksploata-eijski kilometer je imela železnica ^ od tovornega prometa okrog 174.000 Din dohodkov, in sicer na normalnotirnihh progah 198.494 Din, na ozkotirnih pa le 99.103 Din ali polovico manj. V primeri z letom 1924 opažamo, da so padli dohodki od potniškega in tudi tovornega prometa, kar je bilo pričakovati že glede na naša izvajanja o potniškem in tovornem prometu vobče. Pri potniškem prometa znaša upadek okrog 31 milijonov Din ali nad 4 %. pri tovornem prometu pa celo 114? milijonov Din ali nad 42 %. Zal ne navaja statistika nobenega komentarja, kaj bj bilo vzrok tolikemu padcu dohodkov. V prvi vrsti igra seveda tudi v tem primeru prvo vlogo slaba lanskoletna letina., ki je vzročila velik padee našega izvoza. Drugi vzrok je. da so bili leta 1925. znižani tovorni tarifi za okrog 25 do 30 odstotkov, kai je nemalo vplivalo na dohodke. Oso b je. Koiičs:o so t. r.imivi tudi podatki o oeob-j,u, ki ie bilo koncem leta 1927. zaposleno pri naših železnicah. Predvsem moramo ugotoviti, da osobni stalež ne zadošča v polni meri in tudi ni večji, uego precej manjši, kakor pov^ečna normala po ostalih evropskih železnicah. Sicer obrtoji tudi pri drugih inozemskih upravah tendenca, da naj se stalež osobja zmanjša ua najnižjo mero, toda postopek je pri tem popolnoma različen od naše uprave, kjer se je pred leti pričelo kar na veliko z linearne redukcijo, ki ni prinesla prav za prav nobenega pozitiv nega rezultata, temveč mnogo Škode, ker je mnogo dela zaostalo zaradi pomanjkanja kvalificiranega osobja. V inozemstvu , da se bodo principi tega pravilnika razširili na ostale pokrajine naše države. = Stanje hmeljskih nasadov ▼ Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo noroča 31. julija: Padavine dne 23. in 29. julija so našim hmeljskim nasadom kaj dobro došle, dasi tudi niso zadostovale. V lepem cvetju stoječi golding že prehaja v kobule in če ne pride do novih zaprek, se bo obiranie v primeru z normalnimi leti le za kakih osem dni zakasnilo. Zaostali nasadi so se sicer tudi nekoliko popravili, vendar ie njih privesek le redek in bo njih trgatev nezadovoljiva. = Hmeljarjem. Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo se bo vršila v nedeljo, 12. t m. ob pol devetih pred-poldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Povodom zborovanja se bo tudi določila mezda za hmeljske obiravce. Skupščine se smejo udeležiti le društveniki in vabljeni gostje. Vabila e bodo razpošiljala pravočasno. — Zoper ukinjenje polovične voznine za hmeljske obiralce je društveno vodstvo energično nastopilo, ko se vendar dandanes podeljuje ta ugodnost vsem društvom, čeprav potujejo v svrho zabave. — G. ing. Ctibor Blattny, voditelj fitopatelogičnega zavoda v Pragi, priporoča kot najboljše sredstvo zoper rdečega pajka škropljenje z 2—4 odst. žveple-no-apnovo brozgo, ki jo ima v zalogi g. Anton Jurca, Ptuj. = Močno nazadovanje tržaškega lesnega tranzitnega prometa. V zadnjih letih se naši izvozniki lesa v vedno večji meri poslužujejo pri izvozu lesa naših domačih luk, predvsem Sušaka, kar seveda močno upliva na tržaški lesni tranzitni promet To nam potrjuje tudi italijanska uradna statistika, po kateri se je lani preko Treta izvozilo le še 210.000 ton lesa napram 260.000 tonam v l. 1926.. 340.000 tonam v L 1925., 470.000 tonam v 1. 1924 in 480.000 tonam v 1. 1913. a tranzitni promet odpada skoro izključno na pomorski tranzit lesa iz Jugoslavije in Avstrije. Tržaški gospodarski krogi so zaradi tega zelo v skrbeh ter proučujejo možnosti, kako bi s tarifnimi in taksnimi olajšavami ?op*t pritegnili lesni tranzitni promet na Trst. Prodv«em zahtevajo glede olajšav iz-orijenje f. Reko. — potreti '.-Tt«fpko - ameriške carinske po-ge-Jb« K *wvfr. oreteklega tedna je bila "=klenjt-nt -Arinaka pogodba med Zedinjeni-mi 'Iivivamf «n nankinško vlado po kateri prenelia vužao** dosedanjih carinskih po-gdb »n r-tr ,vinsko polilifino razmeri« postavi n* i/odlhfo viivšfjih ugodnosti. Kitaj- ski se priznava popolna carinska avtonoml- ' ja. Pogodba pomeni velik uspeh nankinške vlade, ker Zedinjene države s to pogodbo tudi de facto priznavajo nankinško vlado. Pogodba pa je glede na vlogo Kitajske v svetovni trgovini tudi velikega pomena za svetovno gospodarstvo. Stališče Amerike v trgovini s Kitajsko je sedaj po sklenitvi pogodbe zelo ugodno, kajti Amerika ima sedaj prednosti pred vsemi ostalimi velesilami. Sklenitev pogodbe je vzbudila veliko izne-nadenje, tako v Japonski, kakor tudi v ostalih državah, kajti nihče ni računal da bi Amerika mogla tako hitro skleniti carinski sporazum 8 Kitajsko. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Lekarna pri Og«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga, stara po 520 — 525, iz nove pšenice po 455—465. Živinski sejem v Ljubljani (1. t. m.) Na današnji ževenski sejem je bilo prignanih 243 konj, 109 volov, 98 krav. 18 telet in 101 prašiček za rejo; prodanih pa je bilo 25 konj, 28 volov, 20 krav, 15 telet in 40 prašičkov za rejo. Promet je bil srednji. Cene volom so nekoliko popustile. Za kg žive teže notirajo: voli I. 9 Din, II. 8 Gin, III. 7 din; krave debele 5—7 Din, krave kloba-sarice 3—4.50 Din, teleta 10 — 12 Din. Novosadska blagovna borza. Tendenca nespremenjena. Promet: 80 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 20 vagonov turščice, 8 vagonov moke in 15 vagonov otrobov. Pšenica: baška, nova, za avgust 237.5—242.5; baška potijska, nova, za avgust 245 — 250; banaška, nova 230 — 235. Oves: baški in slavonski, za avgust 200 — 205. Turščica: baška in sremska 292.5 — 295. Mok a: baška <0g» in <0gg> 375 — 385; <2> 355 do 365; <5> 335 — 345; <6> 300 — 310; <7> 255 — 265; <8> 175 - 185. Dunajska borza za kmetijske proizvode (31. jul.). Tendenca na dunajskem tržišču ni enotna. Tudi inozemske notacije kažejo različno valovanje. V pšenici je bil promet minimalen. Rž je dalje čvrsta, zlasti madžarsko blago se je zaradi pomanjkanja ponudb podražilo. Tudi v turščici se cene dvigajo. Uradno notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine: pšenica: domaČa stara 40.5—41.5, nova 38.75—41, madžarska Tisa 42—42.5, jugoslovenka 40— 40.50; rž: marchfeldska 38.25—38.50. madžarska 37.50 — 37.75; turščica: 37-5—38; Dunajski svinjski sejem (31. julija) Do-gon 12.954 komadov, od tega 934 iz Jugoslavije, 10.570 iz Poljske in 663 iz Romunije. Zaradi manjšega dogona je bil promet živa-len. Pitane svinje so se podražile za 25 do JO grošev pri kg, mesne svinje pa za 20 gro-šev in deloma še več. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.40 — 2.45, angleške križane 2.20 — 2.45, kmetske 2.20 — 2.40, mesne 1.80 — 2.45. terl trgovci * papirjem M p« vloflH proftnje, da ae jim dovoli lOurno delo. Vae te akcije 30, kakor ae nam zatrjuje, vzbudile med trgovskimi oameSčenci veliko vznemirjenje. Vse te razne struje pa kažejo, da ie ureditev poslovnega časa pes potrebna, da pa bo treba 3e tudi precej časa, da se razmere prilagodijo novim normam. Nebo v avgusta stanejo: zapadna 1. in 17. avgusta, vzhod« oa pa 8. in 24. avgusta. Titan spravi pot okrog Saturna v oecclib 16 dneh tako. da ga lahko opazujemo nekaj dni pred in ne» kaj dni po elongacijah Uran ie v sozvezdiu Rib io vzhaja okrog 20. Vidi se kot zvezdica 6 zvezdne velikosti in sicer tod! s orostim očesom, če le noč lasna ie ozračje čista Neptun ie v sozvezdju Leva ta se sedaj ne vidi ker bo 22. avgusta v konlunkciji s solncem. MeteorH: Okror 10 avgusta zadene zemlja na svoii Potf nkror soinca na naj-gosteiši del roia Perseid. nazvanega po Solnce se v avgustu vedno hitreje ki hi* treje vrača proti nebesnemu ekvatorju. 1. avgusta je 18"09' nad ekvatorjem, 31. avgu< sta pa samo še 8* 49' Zato je tudi dan ved* no Krajši. 1. avgusta vzhaja solnce ob 4.25 in zahaja ob 19.35 tako, da traja dan 15. ar 10 minut. 31. avgusta vzhaja solnce ob 5.07 m zahaja ob 18 40 tako, da traja dan 13 ui 33 minut V avgustu se torej dan skrči za 1 uro 37 minut ali povprečno za 3 minute dnevno. V prvi polovici avgusta je solnce v znamenju Leva in preide 23. avgusta v znamenje Device. Luna je začetkom avgusta nizko pod ekvatorjem, kateremu se približuje in ga Zasebne posredovalnice služb Minister za socijalno politiko ffe izdal ■redbo z dne 12 iunija 1928. katera uireja poslovanje zasebnih posredovalnic služb Na kratko smo v »Jutru« o tej uredbi že poročali. Stvar pa ie važna tako s socijalne-ga kakor z gospodarskega vidika, zato navajamo njeno vsebino podrobneje. Zasebne posredovalnice služb imajo obratovati le v krajih, kjeT ni državnih ali samoupravnih borz dela, njih podružnic ali ekspozitur ali pa dobrodelnega posredovanja služb 2e obstoječe posredovalnice v takih krajih se morajo v teku enega leta popolnoma ukiniti, v teku 6 mesecev pa se moralo ukiniti posredovalnice ki so bile odprte brez dovolj eni a ministra Po 1- 1922 Koncesije izdaja veliki župan in to po zaslišanju pristojne občine in borze dela. Koncesije se izdajajo samo do preklica. Občine in borze dela imajo proti koncesiji pravico pritožbe, ako niso bile predhodno zaslišane Koncesija se sme podeliti le osebam, ki so dovršile najmanj ljudsko šolo in so neoporečnega vedenja in tudi v splošnem dokažejo sposobnost voditi obrt tako. kakor predpisuje uredba. Prosilec mora predbžiti točen načrt prostorov, v katerih hoče voditi svoj obrat. Koncesijo 1e izvrševan vedno 'e osebno. Imetniku koncesij« '"e prepovedano jf.irati predujme ali kavci'e za mesta, ki jih hoče posredovati: V'šina p.istilbin mera Iiiri določena / poslovnika Latirega ie predložiti v odobritev skupno s prošnjo za koncesijo. Taksa ne sme presegati 10% pogojene mesečne plače. Pobirati se sme od delavcev samo do polovice, druga polovica pa od delodajalca. O plaačni taksi je izdati priznanico. Takso ie plačati šele. ko le bila služba že posredovana in ne v naprej. Lastniki zasebnih posredovalnic za službe rrorajo voditi posebno knjigo v katero morajo vpisati razne podatke delavca in delodajalca, ki zahteva delavca ali ki le dotič-nega delavca sprejel. Poleg tega mora lastnik voditi razne statistične izkaze. Predno se obrat otvori. mora prosilec položiti predpisano kavcijo, ki znaša v mestih do 50.000 prebivalcev 2000 Din. v večjih mestih pa 5000 Din im to v gotovini ali vrednostnih papirjih. Za delavca ali nameščenca se po uredbi smatra vsakdo, brez razlike spola, ki daje svojo duševno ali telesno moč v službo tretjim osebam bodisi proti nagradi ali le v izu-čenje, Zasebne posredovalnice služb, v kolikor jih po tej uredbi ni ukiniti, morajo svoje poslovanje v roku 6 mesecev spraviti v sklad s to uredbo. Ta uredba ie v načelu posledica principa, izraženega v več zakonih, da mora posredovanje kakršnega koli dela biti brezplačno v državnih rokah. Zasebne posredovalnice služb so bile pri nas le v večjih mestih. Ker v vseh teh mestih posluje javna borza dela ali njene podružnice, se bodo vse posredovalnice mora-ie ukiniti, nove pa se smejo dovoljevati le do preklica in to v mestih, kjer javnih ali dobrodelnih posredovalnic ni. Kakor vsi zakoni ki vse uredbe, ki lih tako na brzo roko sestavljajo razni mogočneži po beograjskih ministrstvih. Je tudi ta uredba polna pomanjkljivosti in nepotrebnih trdot Vrh tega obsega nekatere določbe, o katerih resno dvomimo, ali iih bo mogoče izvršiti. Pokazalo se ie zopet enkrat, da v Beogradu ne poznajo ali pa nočejo poznati lokalnih razmer in zato vedno znova izdajajo predpise, ki često več škodujejo kakor koristijo. na vladi SLS In ko le bil od rudarjev Izvoljeni poslanec dr. Gosar celo sociiaini minister, so bili rudarji trdno uverieni. da bo to vprašanje SLS vendarle uredila, ker j« bilo iz zato časa dovolj i možnosti, saj je bila vlada v popolni odvisnosti od SLS in bi torej SLS ureditev mogla kratkomalo diktirati. Pa leta so minula SLS Je prišla domov. a^arovanle rudarjev pa le ostalo tam kier le bilo, odnosno ie ie še celo poslabšalo. Pa SLS ni smatrala za ureditev rudarskega zavarovanja dejstva, da so se zmanišale pokoinine in podaHšala službena doba Tako »ureditic zna vsakdo in ni treba da ie to »socijalna« SLS. Da ie moralni in materilahil udarec rudarjem še občutne?ši. je SLS kratko pred demlsiio na eni zadnflh sej vlade pristala na to, da Je ministrski svet razveliavll razsodbo rudarskega sodišča, ki le reklo, da ie podaljšanje zavarovanja protizakonito. S tem je SLS iasno in odkrito rekla: »Da. prav }e In oooolnmna v redu ie, ako se rudarjem v SIoveniH nokoSnine znižalo In službena doba podaljša«. S tem ie SLS vzela rudar5em orav za**t'e orožte za Izboljšanje pologa iz rok. To je treba podčrtati ker bo SLS z* č?sa voltev trdl'a. da se ie ta sklep ministrskega sveta storil brez njene vednosti, da ie Ml »»tihotapljen«. SLS se Je v Beogradu dobro navadila balkanskih metod Prav nič io ne moti. da z upravnim sklepom razveljavlja sodbo sodišča in to v stoletju, ko ie celo v afriških državah prodrlo prepričanie. da je sodstvo treba ločiti od uprave. Rudarsko sodišče pa spada v sistem sodstva in se od navadnih sdoišč zaradi potrebe pospešenega postopanja razlikuje samo po svoii sestavi SLS odobrava, da ministerski svet brez zakonitega pooblastila razveljavi pozitivno zakonito določilo To ie pravna anarhija naigrše vrste. SLS le s tem orotlzakon. dejanjem hotela ustreči TPD. kateri ne zre v glavo, da mora bratovske skladnice sama sanirati, ker je tudi sama s svoiimi ogromnimi redukcijami povzročila n;ih finančni polom Nai se nihče ne izgovarja, da Je SLS morala na pos'abšanje pristati, ker ni denarja Za izvajanje zavarovanja je odgovorna TPD in na ta vrata naj bi SLS v svoii vse-gamogočnosti potrkala in zahtevala oni de-naT. ki ga ie TPD z redukcijami vzela. Nečuveno le to, da ministri razveljavljajo sodne razsodbe. Kako se more kdo čuditi ako Je SDS proti taki praksi razburjenja in da bere vladi ostre levite? Le SLS tega ne more razumeti, ker zločinca Punišo Račiča opravičuje s tem, da Je bila opozicija preostra Ali naj pri takih in podobnih sramotnih činih vlade hodimo z rokavicami okoli? Le sramotno ie, da SLS ni več sposobna biti ogorčena, kadar vlada protizakonito rudarjem jemlje kruh. Razume se. da ie omenjeni sklep ministrskega sveta protizakonit. To deistvo mora ugotoviti sodišče, ker le Isto dolžno celo izreči v koliko so posamezni zakoni v skladu z ustavo itd Stvar Je treba do dna razčistiti Zafn moraforudafjl na podlagi r^odbe razsodišča vložiti predlog na Izvršbo za višje pokojnine. Predno bo sodišče izvršbo dovolilo, bo moralo samo po sebi razprav Ijati tudi o zakonitosti tega famoznega sklepa ministrskega sveta v času. ko ie v tem ministrskem svetu sedel tudi slovenski minister dr. Korošec, ki sedai hoče. da bi mu pe!i še slavo, dočim za svoio nesposobnost zasluži le naihujšo obsodbo. Radio Izvleček iz večernih programov tJERLlN (484 o 4 kur). I*RaNKTLK1 (438 a i t«) LANUENBEKO (468 S 49 k«), S1U1IOAK1 (379 m 4 k w). PRAOA (34« a 5 kw). LON1H* (DAVCNTRV (604 m <3kw). 4AOKEB (310 a 8.1 . RIM (4S0a 12 kwl DUNAJ (517 a 7 k«), OaVENTRV (493 • 12 k«) VARŠAVA (liti a 10 kw* STOCKHOLM (MO TALA 1320 a 30 k w). Četrtek, 2. avgusta. LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra in solistov. 21: Maughamova komedija »Cezarjeva žena« ZAGREB 20.35: Orkestralen koncert lahke godbe. BRNO 19: Klavirski koncert Chopinovih in Smetanovih skladb. 19.30: Koncert vojaške rodbe. Nato mešan večer. BUDIMPEŠTA 12 05: Klavirski koncert 20.15: Skladbe za četo in klavir.. LONDON 19.15: Koncert Scarlattiievih klavirskih sonat 1930: Poljuden koncert lahke clasbe. Nato prenos programa iz Brna. DUNAJ 26.15: Popoldanski koncert kvarteta. 21.20: Večerni Koncert lahke glasbe. VARŠAVA 20.15: Orkestralen koncert švedskih in norveških skladb. STOCKHOLM 19.20: Koncert moškega kvarteta s stockholmske opere. Nato violinski koncert -i «- Petek, 3. avgusta. ^ BERLIN 20.30: Koncert orkestra ln pev- skeja ztx)T2 FRANKFURT 20.15: Curt Gfltoova komedija »Senčnik««. Nato koncert Webro-vih skladb. LANGENBERG 18: Skladbe za vlaHno in klavir. 20.15: Večerni koncert vojaškega or-kestra. STUTTGART 20: Mešan večer. (Orkester. solisti, burka itd.). ZAGREB 20.35: Odlomki te del Antona Cehova. Nato lahka godba. BRNO 19: Poljuden orkestralni koncert. 20: Sodobne skladbe nemških komponistov iz Brna. Nato prenos koncerta z razstave BUDIMPEŠTA 12.05: Koncert komorne glasbe LONDON 19.15: ScarlairtHeve klavirske sonate. Nato simfoničen koncert 21.35: Koncert vojaškega orkestra in solistov. PRAGA 20.10: Koncert' orkestra ln solistov. Nato prenos z brnske razstave. DUNAJ 16.15: Koncert dunajskega koncertnega orkestra- 20.05: Scribeova veseloigra »Kozarec vode«. Nato lahka glasba. VARŠAVA 18: Koncert zbora mandolin. Nato orkestralen koncert STOCKHOLM 20: Večerni koncert orkestra. Sobota. 4. avgusta. BERLIN 20.30: Kadelburgova burka »Velemestni zrak«. FRANKFURT 20.15: Koncert orkestra ta solistov. Nato zabaven večer. LANGENBERG 18: Večerni koncert vojaškega orkestra. 20 15: Zabaven večer. (Orkester, solisti. burka itd). STUTTGART 20.15 Koncert Blankenburgo- vih koračnic. ZAGREB 20.35: Večerni koncert lahke glasbe BRNO 19: Večerni koncert orkestra. 20.15: Koncert čeških pesmi. Nato rod-ba na pihala. BUDIMPEŠTA 17.45: Odlomki li Puccinl-Jevih oper. 19.45: Kabaretni večer. Nato koncert voiaškega orkestra. LONDON 10 15: Scarlattileve klavirske s©, nate. Nato koncert na harfe. 21.25: Prenos mirozeva 12 vojaških godb. 22- Mešan večer: nato nadaljevanje mirozova. PRAGA 19.15: Koncert tamburaškega zbora. DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert orkestra. 20.05: Eyslerjeva opeTeta »Soprog, ki se smeje«. VARŠAVA 20.15: Večerni koncert orkestra. STOCKHOLM 19.15: Koncert solistov ta orkestra Nato lahka glasba. prekorači 6. avgusta. Najvišjo lego nad ekvatorjem in sicer 23° 50' doseže 12. av« gusta, potem se pa zopet vrača proti ekv** torju. Ki ga prekorači 19. avgusta in doseže najnižjo lego pod njim 25° 55' dne 6. avgu. sta. Lunine faze bodo: ščip ali polna luna včeraj ob 16.31, zadnji krajec 8. avg. ob 18.24, mlaj 15. avgusta ob 14.49, prvi kra» jec 23. avgusta ob 9.21, in drugič polni lu* na 31. avgusta ob 3.43. Luna bo najbližje zemlji 10. avgusta ob 18., ko bo znašal do» zdevni premer njenega kolobarčka 32' 23" Najdalj od zemlje bo 23. avgusta ob 8., ko bo znašal premer njenega kolobarčka 29' 34". Planeti. Merkur se vidi samo prve dni v avgustu na jutranjem nebu. Vzhaja pred 3 uro zjutraj malo proti severu od kraja, kjer vzhaja pozneje solnce. Venera se po svoji gornji konjunkciji s solncem dne 1. julija počasi prikazuje :z solnčnih žarkov in se vidi zvečer kmalu po solnčnem zahodu. Začetkom avgusta se vi« di kake pol ure, koncem meseca pa tričetrt ure po solnčnem zahod za spoznanje južno od kraja, kjer zahaja solnce. Mars je v »ozvezdju Bika in se bliža po« lagoma zemlji, kajti letos koncem decembra nastane njegova opozicija z zemljo. Začet« kom avgusta znaša njegov dozdevni remer 7" in se poveča v avgustu do 8" tako, da te; .. planeta \ manjšim daljnogledom v avgustu ni mogoče opazovati. Začetkom avgusta vzhaja Mars okrog 23.30, koncem avgusta pa že ob 22.20. Spoznamo ga lahko na nebu po rdečkasti barvi in (>o izpremi« njanju lege med stalnicami. V noči od 9. na 10. avgusta bo luna v neposredni bliži* ni Marsa. Jupiter je v sozvezdju Ovna in se vidi pozn. zvečer. Začetkom avgusta vzhaja pred 23 uro, koncem avgusta pa že pred 20. Ker se bliža zemlji, se* njegov premer polagoma veča od 37" začetkom na 41" koncem avgusta. Jupitra lahko opazujemo z vsakim manjšim daljnogledom. Z dan« noglednm, ki poveča 30 do 100 krat, lahko zelo dobro razločimo Jupitrov klobuček, temne proge na površju in štiri najsvetlej« še lunice, ki jih vidimo ob lepem vremenu žs z boljšim triedrom. Od vseh pojavov v sistemu Jupitrovih spremljevalcev Irhko najbolj opazujemo z manjšimi daljnogle« di mrke lunic, ki nastanejo v avgustu levo od Jupitrovega roba. Konec mrka III. luni« ce istane 12. avgusta ob 1., konec mrka IL lumce 13. avgusta ob 0.34.7, začetek mr» ka II lunice 19. avgusta ob 1.15.«, konec mrka ob 3.34.4, konec mrka L lunice 20. avgusta ob 2.29 in isti pojav 28 avgusta ob 22J51.9. Četrta lt-nica letos ne bo imela nobenega mrka, ktr pade njena pot izven Jupitrove sence. V noči od 7. na 8. avgusta se bo pomikala v bližini Jupitra luna, ki bo približno 1* južno »V Jupitra. Saturn je v sozvezdju Gadonožca m se bo videl zgodaj zvečer, kajti začetkom av« gusta zahaja popolnoči, koncem avgusta pa že pred 23. uro. Po svoji opoziciji začet« Kom junija se Saturn oddaljuje od zemlje, vendar se pa v avgustu še dokaj dobro vi« di z večjim daljnogledom. Razun prstanov razločujemo tudi njegovega najsvetlejšega spremljevalca Titana, zlasti kadar je v elongacijah, to ie najdalj proti vzhodu ali zapadu od planeta. Titanove elongacije na* svoiem radiantu v sozvezdju PeTsea. Ta roj meteorjev ie znan že dolgo in nudi ljubiteljem nebesnih ooiavov zelo zanimivo sliko, ker je včasi izredno bogat na meteorjih. Lega zvezdnega firmamenta začetkom avgusta ob 22. sredi avgusta ob 21. koncem avgusta ob 20. Tik ob severnem obzorju nekoliko proti vzhodu se premika najsvetlejša stalnica v sozvezdju kočijaža Capella na severovzhodu vzhaja Perseus, nad njim Je Kassiopea na vzhodu vzhaja Oven. nad njim sta Andromeda m Pe^az, dalie proti jugu vzhajata Vodnar in Kozorog. nad niima sta Orel in Delfin, v Zenitu pa Labod in Lira. Na jugu tik nad obzorjem stoii Strelec in zelo bogati del Mlečne poti Na iugozapadu se tiščita obzorja Škorpijon Jn Tehtnica, nad njima so Gad, Gadonožec. Herkules in Bootes. na zapadu zahaja Devica, na severozapadu pa se nagibi je k obzorju Velika Medvedica. Pojasnilo. Poedine zvezde in sozvezdia so zvezana s pikčastimi črtami in označena s številkami. Crke pomenilo okrajšavo lastnih imen svetlih zve z/* Lunina lega le označena za vsaka dva dneva. Datum stoji pod lunino sliko pušice pa kažeio smer lunine poti 1 = Mala Medvedica. P = Polarna zvezda, 2 = Velik? Medvedica. 3 = Zmaj, 4 = Bootes. A = Arktur. 5 = Krona. 6 = Herkules. 7 = Lira. W = Wega. 8 = Zepheus. 9 =? Labod. D = Deneb. 10 = Kassiopea. 11 = Andromeda. 12 = Per-zeus, 13 = Oven. 14 = Kočija ž. C = Capella, 22 = Lev. 23 — Devica, S = Spica, 25 = Berinikini lasje, 26 = Tehtnica. 27 = Gad 28 = Gadonožec, 29 = Škorpijon, A = Antares. 30 = Orel. A = Atair, 32 = Pegaz. 33 = Strelec, 34 = Kozorog, 35 = Vodnar. — Uredba o odpiranju in zapiranju obratov poslabšana. Poslabšanje te uredbe je pogodilo trgovske nameščence in obrtne delavce. S korekturo uredbe se je delovni čas v Srbiji, Bosni, Hercegovini in črni gori v praksi že podaljšal na 12 ur dnevno. Najbolj so prizadeti pekovski pomočniki, ker dovoljuje uredba tudi delo ob nedeljah do 8. ure zjutraj, tako da je nedeljski počitek v pekarnah tako rekoč ukinjen. — Angleška sobota v denarnih lavodih se ie doslej pri nas dosledno izvajala, čeprav ni bila zakonsko za banke predpisana norma. V naredbi velikega župana, s katero bi se morala angleška sobota za denarne in slične zavode normirati, je ta pridobitev bančnega uradništva prezrta. Zato je sedaj s to naredbo dana zakonska možnost za odpravo angleške sobote v bankah, zavaroval nicah, hranilnicah itd. Ker smatra naredba velikega župana tudi industrijske pisarne in poslovalnice za trgovska podjetja, je s to naredbo ogrožena angleška sobota tudi v teb podjetjih. To je povod, da se kakor bančni, tudi industrijski nameščenci v znatni meri zanimajo za to vprašanje. — Nezadovoljstvo z naredbo o odpiranju in zapiranju obratov v Ljubljani je na obeh straneh veliko. Tako zahtevajo trgovski po močniki špecerijske stroke deveturni delov ni čas, ki je bil že pred naredbo v špecerijskih trgovinah v Ljubljani vpeljan, špecerijski trgovci s periferije mesta pa nasprotno zahtevajo lOurno delo Poleg tega čujemo, da se je med trgovci z železnino pojavila grupa, ki zahteva, da se dovoli obra-fovanje v tej stroki do 7. ure zvečer. Neka- Križev pot rudarjev Mi bi sicer radi napisali, da ie dr. Ko-roščeva vlada dala rudarjem trnjevo krono na glavo, jim na ramena naložila težak križ, sedaj pa iih je prignala na vrh Kalva-rije, da jih pribije na križ in položi v grob da bo potem mir pred njimi. Pa tega ne bočno pisali, da prizanesemo klerikalnim živcem, kateri so že itak zadostno zbegani odkar jih je krvava usoda pognala iz vlade Ako tako napišemo, bodo v pisarni SLS takoj rekli, da smo muslili reči. da pod dr Koroščevo vlado rudarji krvavijo za dr. Korošca, dočim je v starih časih božji namestnik krvavel za blagor ljudi... Življenje naših rudarjev pa ie danes res pravi križev pot. Enikrat jim podjetje pove. da ni dela in da jutri »lahko« ostanejo doma. ker se bo delalo v reduciranem Obsegu. Tako je rudar često več brez posla, kakor zaposlen. Ko je zaposlen, slabo zasluži, ko je brez posla, pa nič in zanj tudi ni brezposelnih podpor. Stanovanja so obupna, mnogim služi slama za blazino in zrak za odejo. Bolezen razsaja med njimi. V takem obupnem položajm je strah pred starostjo in onemoglostjo še strašnejši. Zato je razumljivo, da rudarji največjo važnost polagajo na ureditev svojega starostnega in invalidnega zavarovanja. Ko Je bila sedaj skorai dve leti Najboljše, naj trajnejše, zato 1 najcenejše' Za domžalsko postajo nudi najcenejše in najboljše DETEKTORJE, KRISTALE, SLU* ŠALA ter vse radio*potrebščine RADIOVAL LJUBUANA. Kongresni trg 3. govorili v moj prilog. Ona pa rajši ni odgovorila. Marija»Lujiza je bila visoke postave, kar je sicer pri Francozinjah redkost. Njena koža je bila tako bleda, tako prosojna, brez nepravilnosti in senc in svetlobnih iger, skratka tako brez« barvna in pomeščanjena, da je bila prav za prav le posnetek kože. Pod usločenimi obrvmi so se ji bleščale vijoličaste oči, raznežene po solzah, ki ji niso nikoli omočile lica, in vtis, ki so ga povzročale te oči, je bil tolik, da je segel preko osmega okraja. Čeprav se je delala, kakor da vobče ne ve za* me, je bilo MarijULujizi vendarle znano, da jo občudujem. Toda hotel sem doseči več. Zaman. Pred tremi leti pa sem odpotoval iz Pariza daleč« daleč, ne da bi bila spremenila svoj pogled nance. Sprva sem se pač oklenil spomina nanjo, toda moj vidni spomin — to edino oporišče mojih starajočih se do« godivščin — se mi je izneveril. Kakor slike vseh oseb, ki nanje več ne misli« mo, se je tudi slika Mar?ie*Luiize po« večala, toda ob rasti je zbledela in se nagnila, potem pa se je razblinila v ti« stem strupenem razkroju, ki se po ne« potrebnem imenuje odsotnost iz po« zabe, namesto voščene podobice sem za to zakletev uporabil najbolj živo sodelav« ko. In Amelita mi je vsa vzhičena vzklikala: »Ne vem, kaj me je napravilo do vas toli upogljivo. Še nikoli mi ni bilo tako. Od prve ure, ko sem vas videla, se mi zdi, da sva bila že davna znan« ca.« Ali res obljudujejo svet neznana odpevanja, živa namigavanja, nevidne somemosti? Imajo res naša dejanja dvojni obraz? Ali pa so samo odklon, kot ga opažamo pri žarkih, ki se, pri prehodu skozi svojevrstne kristale, razdvajajo? Kadar se je vihar razvnel, se Je lad« ia brez odpora predajala valovom. Potniki so si, kot midva, poiskali le« žišč na krovu, da bi se nasrkal," sveži« ne. Obležali so na deskah kot mrtve« ci ob koncu žaloigre. Nenadoma se je morje površalo do neba, a tako'" nato je že spet zavzelo nebo svoj prostor. Ob taki priliki so padali krožniki in v oušilnici pozabljene čaše so se žvenk« Ijaje drobile kot steklo prodaialnic v metežu upora. Včasi se je priplazil steward po vseh štirih, krčevito držeč skledico med zobmi. Tako je poteklo sedemnajst noči. Amelita in jaz sva se ljubila, kot se ljubijo, ki nimajo Paul Morand: Odmev V tako ugodnih okolnostih bi vse« kako moral doseči prijateljstvo z go* spo Marijo Luzijo R. Ali če že tega ne, pa bi z njo vsaj stopil v tisto do* zdevno razmerje, ki je v Parizu obi* čajno in ki ti pusti srce v varnem za* vetju. Z njeno družino sem bil dobro znan. Nekatere moje prijatelje je uvrstila gospa med svoje domače ži* vali. Vobče pa smo živeli vsi na isti način, bili smo si sosedje, prištevali se istemu pokolenju, tedaj neki tajni družbi, tako rekoč nekemu nevidnemu narodiču. Vedel sem za vse hodnike, ki vodijo v to hišo. Ali ona me ven* darle ni hotela spoznati. Vem, da ji na vse zadnje ni uspelo zavleči sezna« nitve z menoj. Sprejemala me je, ah kadar sva se mimogrede srečala, me je ostavila s presekanim glasom in ve* nomer mi je kazala neizprosno omalo* važevanje. V družbi se je delala, kot da me sploh ni. Nikoli ni pozabila — pozabiti me. Spraševal sem se, ali sem jo morda užalil, ali so me pri njej očrnili moji prijatelji, ali me je kdo pri njej opravljal — toda vse poizve« dovanje je bilo zaman. Znanci so ji Nekaj let pozneje sem se vozil po morju pet tisoč kilometrov proč od Pariza. Pred dvema dnevoma smo bili zapustili obalo sredi nevihte, ki Se ni bila utihnila. Zaradi hude vročine sem čez dan ležal v kabini, kamor so mi prinašali mrzlo juho in radijska poro« čila. O polnoči sem stopil na mostič, kjer sem ostal do prvega svitanja. Vsako jutro se je po tretji uri veter polegel, čeprav se niso pomirili valo« vi, ti voljni griči, ki jih je zgibavala luna. Ta čas sem izkoristil ln sem se sprehajal po krovu, kolikor moči brez šuma, po podplatih iz kavčuka. Neko noč sem obstal pred osvetljeno kabi« no pod mostičem — okence je bilo odprto. Notri se je kopala mlada že« na, ki ni slutila, da ni nemotena. Vi* del sem jo golo. Bila je Marija«Lujiza. Kako — ona?! Zavrtal sem v temo svojih spominov. Da: bile so prav iste vijoličaste oči, zazrte v praznoto, bili so isti lasje; ne, bila je več kot ona sa* ma, bil je to nekdo, ki jo je črto za črto točno posnel. Njena sestra? Od* tis njene podobe? In vendar taka iz* redna sličnostl Dolgo sem ostal skrit v senci, ugibaje, ali je ona, ali ni, ves v napeti pozornosti, da se mi je v gla» vi vrtelo. Vzdolž negibnega neba je naša ladja prevračala svoj črn okvir konopja. Mlada žena se je oberoč dr* žala za obod kadi in voda ji je lila po telesu na tla. Zapomnil sem si števil« ko kabine. Stanovalki je bilo ime Mrs. Amelita W. Drugo jutro sem se ji že predstavil. Bila je soproga nekega astronoma, ki ga je prišla čakat v kraje ob južnem morju. Govorila je samo angleški. Ko sem jo vprašal, če je morda kaj v so.odu z Marijo»Lujizo R., me je ošinila z začudenim pogle« dom. Saj ni bila še nikdar v Franciji, tudi Evrope se ni videla. Sploh ni ni* kogar poznala. Prvo, kar na dolgi vožnji utone v morju, je čas. Kako naj tedaj vem, koliko ur je poteklo, odkar sva začela prvi pogovor, pa do noči, ko se je Amelita uklonila in se nastanila kraj mene na ležišču, ki sem ga napravil iz zastav najrazličnejših narodov. Sprva nisem občutil kdo ve kako posebne radosti, ko pa sem jo objel, sem si predstavil, kak vznemir* ljiv vtis utegne ta dotik doseči prav zdajle v Mariji*Lujizi, pettisoč osem« sto kilometrov odtod, v ulici Miro« fnesnil št. 26. Mistiki trdijo, da se no* bena molitev ne izgubi v prostorju ve* kov, a prav tako se ne razblini noben poljub. Tako sem se iz razdalje mašče« val nad Marijo«Luiizo. Izmučil sem nekoga, ki mi je bil sovražnik, toda — Zdravo! — Odkod pa Vi piljatclj? — S Špika. — Pa koliko $te potrebovali? — 5 ur. — Pa ni mogoče! Jaz potrebujem 6-6'/», četudi sem tre- niran in bil že 3 krat na njem. Tudi jaz sem preje potreboval toliko časa, ali odkar jemljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure. OVOMMT ie najboljši izvor telesne energijel - Izrežlte in pošljite nam:- P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi tranko brezplačen vzorec .OVOMALTINE*. Ime in predlme:_ Stanovanje: _ Sp.k 2.472 m S Špika nikakega drugega opravila. Na prvi postaji je izstopila in poslej je nisem videl nikoli več. Povrnil sem se kot pomiloščen ubež* nik. Pariz se je pravkar ogrinjal s tan* čicami vesne. Eifflov stolp še ni po* gnal cvetov. Nekaj dni po prihodu sem srečal Marijo«Lujizo. Takoj me je spoznala in — kako sem se zavzel! — se mi prva zasmehljala. Oči so ji vročično izsevale veselje kot odškod* nino. »Kaj, da me je vaš povratek tako ■zadovoljil?« je vzkliknila. (Prevel Miran Jarc.) Ogljar in vihar Lužiška pravljica, živel je nekdaj ogljar. Kočico si je bil postavil daleč zunaj v goljavi. Ko je nekoč sedel pri kosilu, je nastal si* len vihar, ki mu je podrl kočico, poru* šil kopo in odnesel vse, kar je bilo nje* govega. Razjarjen je ogljar zagnal svoj nož proti viharju. A glej čudo: vihar ga je prijel z dolgimi mehkimi prsti ter od* nesel njega in skledo, katero je še vedno držal v roki, visoko v zrak. Končno ga je postavil na zemljo. Ogljar je pogledal okoli sebe in videl, da se nahaja v velikem mestu, katere* ga ni poznal in o kateremše ni bil čul ničesar. Nikogar od mnogih mimoido* čih ni poznal in žalosten je begal s svojo skledo po cestah. Glasno je vzkliknil: «Moj Bog, kako najdem zo* pet pot domov?* Tisti trenutek se mu pridruži nežna* nec in ga vpraša: «Kako si pa prišel sem?» Ogljar mu odvrne: «V hosti sem kuhal oglje. In glej, nastal je hud vi* har, ki mi je podrl in odnesel vse, kar je bilo mojega. To me je zjezilo in v togoti sem zagnal nož proti njemu!* Neznanec vpraša: «Oglej si mojo peto, v njej je obtičal nož; ali ni mor» da tvoj?» In ogljar je spoznal svoj nož. Nato mu reče neznanec: «Potegni ga iz pete! A svetujem ti, da tega nikoli več ne storiš. Tudi svoje kope ne po* stavi več na tisti kraj, zakaj tam mimo vodi moja pot, kadar hitim v Anglijo po rumeni pesek. Kdaj pridem, ti ne morem povedati!» Ogljar je nepremično gledal neznan* ca, trdno držeč svojo skledo v rokah. «Ako hočeš zopet domov, lezi na obraz!* To rekši je neznanec izginil. Ogljar je storil, kakor mu je bilo zapovedano. Takoi se je dvignil močan vihar, ki ga je odnesel v višave in ga je končno zopet položil na tla. Vzra* doščen je pogledal okoli sebe in spo* znal, da je zopet doma na svoji goljavL Lord Crewe, angleški poslanik v Pariza, Je bil te dn! odpoklican s tega mesta. Žalosten konec aristokratskega samotarja V Rekawinklu pri Dunaju se je te dni usmrtil grof Franc Vigyazo. Sko* čil je skozi okno sanatorija, v katerem se je lečil. Rešilna postaja ga je pre* peljala v dunajsko bolnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Vigvazo je bil mlad, nadarjen mož. Plemenitaški naslov si je pridobil nje* gov oče pred dobrimi tridesetimi leti. Njegova mati je bila grofica Podma* nieczka. Rodbina je bila zelo premož* na, imela je razsežna posestva pri Abonyju in Vacratotu. Samomorilec je bil zelo nadarjen človek. Študiral je pravoznanstvo in si je pridobil naslov doktorja političnih ved sub auspiciis regis. Napisal je več knjig, s katerimi je prišel na glas do* brega znanstvenika. Njegovo življenje pa je bilo zelo čudaško. Palača na Karlsringu, svojčas ena najimenitnej« ših aristokratskih palač, je po njegovi krivdi popolnoma propadla. Koder so se nekoč sprehajali vitezi in knezi, se danes podijo podgane. Zidovi razpada* jo, dvorane so polne smeti in umaza* nosti. Noben družabnik ni ostal pri mlademu grofu delj nego dva meseca v službi. Rodbina grofov Vigyazov je ž njim izumrla. Prav je tako. Kajti aristokracija, ki redi podgane, je sve* tu dvakrat v breme. Smrt v kopalni kadi Vzrok: ljubosumje Včeraj smo zabeležili, da se je v Benetkah usmrtila 19 letna hčerka du* najskega pisatelja Arthurja Schnitz* lerja, ga. Lilly Cappellini. Prvotno so mislili, da se je ponesrečila pri jaha* nju in da je padla s konja. Kmalu pa se je izkazalo, da smrt ni prišla slu* čajno, ampak namenoma. Dama se je ustrelila s službenim samokresom svojega moža v kopalnici. Oblekla je bila promenadno obleko, vzela revolver in sprožila naravnost v srce. Hišna, ki je čula detonacijo, je ta* koj odprla vrata kopalnice in je našla svojo gospo ležečo v kopalni kadi. Alarmirala je sosede, brzojavila Cap* pelliniju, ki je bil odsoten, in tajnici Eisatelja Schnitzlerja na Dunaj. Po na* ljučju je prišla ta brzojavka v roke očetu. Ker je videl, da je iz Benetk, jo je razpečatil in čital, naj mu previdno sporoče, da je Lilly težko zbolela. Oče se ni obotavljal niti za minuto. Najel je letalo, sedel vanj in hitel v Benetke. Dospevši tja, je izvedel strašno resni* co, da se je Lilly ustrelila. Ampak iz kakšnega vzroka? To je težko dogna* ti. Eni pravijo, da se je preveč vdaja* la melanholiji in da ji je domotožje potisnilo morilno orožje v roko. Drugi previdno govore, da se ji je mož iz* neveril in da jo je varal z drugimi... Ljubosumje je mlado ženo spravilo ob ves notranji mir in ji je pristudilo življenje. Na večkratno vprašanje, če* mu se ne preseli na Dunaj, kjer mu bo oče preskrbel službo, je Cappellini od* vrnil mladi ženi, da je prepričan fašist in da hoče služiti samo Mussoliniju in domovini. Na Dunaj ni hotel iti, ker bi moral delati. Mogoče ga bo Musso* lini sedaj povišal v službi. Olimpijska prisega Pogled na olimpijski stadflon v Amsterdamu v hipu, ko polagajo delegirana moštva svečan« prisego. Ženske na amsterdamski olimpijadi Zgoraj kanadska ženska tekalna skupina, »podaj: Japonka Hitoma se trenira v teku na 100 m v spremstvu Japonskega atleta. Vročina in ovratnik Dunajski zdravnik dr. Max Stransky je poslal predsedniku Avstrijske družbe za čuvanje narodnega zdravja sledeče pismo: «Trpimo radi neznosne vročine in vsak dan se zgodi na Dunaju sto in še več slučajev solnčne kapi. Srečne ženske, čijih oblačila tehtajo 60—70 dkg, hodijo po predmestjih brez nogavic! V predmestjih vidiš po cestah in po parkih na tisoče otrok v kopalni obleki; možje, ki opravljajo težko telesno delo, se oblačijo samo v hlače. Samo mi bedni duševni delavci moramo slediti neizprosnemu diktatu mode in nosimo 4— 5 kg težke obleke in mučilo trdega ovratnika, ki povzroča najraličnejše bolezensko zlo. Na tisoče moških trpi radi izpuščajev na vratu, ki jih povzročajo ovratniki, krvni obtok v glavo in iz glave je oviran, krvni tlak radi tega narase in pospešuje glavobol. In proti takšnim očitnim modnim bedastočam naj bi zdravniki ne nastopali? Mislim, da je dolžnost družbe za čuvanje ljudskega zdravja dati nujno potrebno pobudo za reformo moške obleke, ne da bi čakala na uvedbo brezovratniške do-1 be po zaslugi kakšnega krojača ali mod- nega matadorja ali filmskega zvezdnika. Občinstvo nam zdravnikom brezpogojno zaupa, na naš nasvet se odloči za najtežje operacije in spremembe poklica. Kaj ne bi pristalo tudi na dik-tat, ki bi hotel odpraviti nezdravi ovratnik? Morda odprta srajca ne vpliva vedno estetično. Toda predstavljani si jo tako, da nima ovratnika in da ni globlje izrezana nego do jamice pod grlom. To bi bilo estetično in udobno, prav tako kakor moda odkritih glav. Spoštovani predsednik Družbe za čuvanje narodnega zdravja, Vam bi bilo mogoče dekretirati z zdravstvenega stališča za poletni čas dobo brez ovratnikov. In mi zdravniki bomo prvi, ki se Vam bomo z veseljem pokorili.* Velja tudi za nas, za vsakega poedin-ca, ne da bi mu bilo treba čakati šele na dekrete kakšnih zdravstvenih kor-poracij ! Iz življenja in S severnega tečaja v zakonski jarem Dr. Behounek je postal iz popotnega tovariša Nobilov prijatelj. — Malmgreen je slutil nesrečo zrakoplova dve uri pred katastrofo. — Nobile priznava, da je Zeppelin najprimernejša ladja za raziskavanje Arktide češkoslovaški član Nobilove ekspe* Sicije dr. Behounek se je vrnil v Pra* go in je moral od Berlina dalje nepre* trgoma dajati intervjuve dopisnikom co.načih in inozemskih listov. Poveda* ti jt moral vse, <>.ar je vedel in znal, govoriti pa je imel priliko tudi o stva* reh, v I «rer:h ni posebno izkušen... Seveda st j. > ;>šel hudomušnež, ki je radiologa brezo; ;rno vprašal, ali bi se še enkrat priuružil Nobilovi ekspj* diciji, če bi se mu nudila takšna pri* lika. Dr. Behounek je za trenutek po* mislil in rekel: «Če bi bilo to odvisno samo od mene, bi šel še ž njim...* Nato pa: «Ampak vedite, da se v kratkem oženim in ne bom več sam svoj gospodar...* Behounekovi načrti V Warnemiindeju se je Behounek poslovil od Nobila in tovarišev, s ka* terimi je preživel toliko tednov na le* du. General mu je stisnil roko in de* j al: «Zdaj niste zame več mož znano* sti, ampak prijatelj!« S temi besedami sta se razšla. Nobile je že vedel, če* mu je tako govoril. Dr. Behounek je bil edini neitalijanski član ekspedicije, ki bo imel priliko govoriti pred sve* tom. In s takim možem velja vedno ohraniti prijateljstvo in ostati v dobrih odnošajih. Nekemu novinarju, ki ga je obiskal na poti v domovino, je izjavil radio* log, da se bo po povratku v Prago naj* Erej odpočil. Prebil bo nekaj časa na metih, kjer ni vznemirjenja in hrupa. Urejeval bo gradivo za knjigo o eks« pediciji «Italie». Prvi zvezek bo stro* go znanstvenega značaja. Pri tem bo? do sodelovali tudi drugi člani ekspedi* cije, zlasti general Nobile in inženjer Trojani. Druga knjiga bo feljtonistič* ni opis. Samp če bi se pri sestavljanju prvega dela pokazale težkoče, bo dr. Behounek izdal knjigo sam. Učenjak namerava o svojih doživljajih poroča* ti tudi na javnih predavanjih. Pri se* stavljanju znanstvene knjige se bo po* služeval Malmgreenovih beležk, kate« re bo po uporabi poslal švedski Aka* demiji znanosti v Stockholmu. Malmgreen napoveduje katastrofo Drama «Italie» se je odigrala v še» stih do osmih minutah. Dve uri pred katastrofo je prišel Malmgreen k Be* houneku. Bil je videti zelo zaskrbljen. Na vprašanje kaj premišlja, je pove* dal, da se mu ne vidi v redu krmilo in da se boji katastrofe. Dve uri po* zneje je gondola zrakoplova treščila na tla. Šele polagoma so se posamezniki zavedli, kaj se je zgodilo ž njimi. Njih stiska pa je bila velika, ker so vrgli iz zrakoplova med vožnjo tudi živila samo da bi ladjo razbremenili. K sre* či je Malmgreen z daljnogledom od« kril veliko vrečo živil v snegu. S tem je prav za prav rešil življenje vseh svojih tovarišev. Kolonijo na ledu je sedemkrat ob* iskal beli medved. Dr. Malmgreen ga je slednjič ubil s pištolo. Ceccioni Korespondent nekega berlinskega li* sta poroča, kakšno hladno razpolože* nje je vladalo med generalom in mo* štvom na vožnji skozi Nemčijo v Ita* lijo. Ceccioni, ki se je vozil v istem vagonu kakor Nobile, samo v drugem oddelku, je prišepal po hodniku. Minil je Nobilov kupe, ne da bi se za trenu* tek ustavil. Še manj — ni se mu zdelo vredno generala niti pozdraviti in po* gledati. Sel je mimo njega, kakor da ga ni v vozu. Nekemu švedskemu listu je Nobile poslal poročilo, v katerem pravi, da se mu vidijo najprimernejši zrakoplo* vi za raziskovanje arktičnih krajev nemški Zeppelini. Princip poltogega zrakoplova se ni obnesel, kakor je razvidno iz njegovega slučaja. Marianova sestra je odpotovala na Norveško, kjer bo v bolnici stregla bratu, kateremu so odrezali nogo. Najmlajši kralj Evrope, romunski kralj Mihael, sin bivšega prestolonaslednika princa Karola, se Je šel od težavnih vladarskih poslov odpočlti na obalo Črnega morja. Njegova najnovejša fotografija. Paraliza in dunajsko ženstvo Asistent na kliniki znanega profesorja MVagner-Jauregga lierschmann je izdal statistiko o paralizi na Dunaju. Iz te statistike je razvidno, da se ta strašna bolezen v zadnjih letih na Dunaju čim dalje bolj širi in sicer izključno na račun žensk, dočim med moškim svetom pojenjuje. Polovica moških, ki so jih dali na kliniko, je že odšla zdrava domov, večji del ostale polovice pa bo tudi rešen, samo da bo tu zdravljenje trajalo delj časa, ker gre za zastarele slučaje. Cim prej se odloči bolnik za zdravljenje, tem prej ga seveda ozdravijo. VVagner-Jaureggova metoda obstoji kakor znano v tem, da vcepijo v pacijenta malarijo in zvišana krona temperature uniči povzročitelje paralize v človeškem telesu. Zdravljenje pa zahteva vsega človeka in mu vzame ves čas. Baš ženske pa zdravljenje neprestano sveta prekinjajo, pravi Herschmaim, ln to Je eden izmed glavnih vzrokov, da se Jih bolezen trdovratneje drži nego moških. Drugi vzrok je v tem, da so znaki obolenja pri moških očitnejši in je torej tudi obisk pri zdravniku hitrejši, dočim je pri ženskah radi njih mirnejšega življenja težje opaziti, kdaj so bolne in se to zgodi večinoma šele tedaj, ko je bolezen že dozorela. h Hermlnea Je bila Izvoljena, da bo na narodnem slavlju v Vannesu predstavljala bretonsko kraljico Marjeto. Gdč. Fernanda Guevel ■ »JUTRO« St 179 s CetrteE, 2. VID. 1528 tic&U,si malih, oglasov, jt, padat., m. Oglasni od, cUUk -Jutra,' Jjubljana,. VrvJtrnovaTaL st. 2fgx JLalu oglasi, hisLu iifa v posredovala* in, soajaL /u- ncun&i4, občinstva,. vsaka, b&s&da, par'.—Maj -manj J L zn&sak Vin, 5'-. Pristojbina, za, šifro Vin,J-. V j t, pristojbin*, jt,^yposla, ti ooena/n, z /uzročUtmu, si • ctrst oglasi nt, pryobču&. čekovna račun, postni- tra • ntlnic* (jiibljana,st. 11841. --------cLopurotranja, ul, oglasi trgovskima, ali, rvJcLajjuvaga, značaja,: vsaka b*s*da/ Din, — Najmanj/i znt^stk, Vin, to-. Pristojbina, za, šifro- J)in, 5-. Pri nas Sodonoano, eksisteaSao in eanaporno zastopstvo. Tedenski aaslužek 1000—2000 Din. Nekaj ar dnevnega dela sadostnje. Pišite le danes na naslov: Zumbulo-rid, Ljubljana, Aleksandrova eeeta. 24774 Zastopniki (ce) E prodajo preizkušenih sredstev Ka pokončavanje vsakovrstnih mrčes, na privatne stranke, samorete tre-cotno (v višku sezije) tudi v resnici do 200 Din m več dnevno zaslužiti. Samo resni reflektanti, ki imajo voljo za vstrajno delo in razpolagajo s malo kavcijo, na; se javijo na naslov: V Kovač, Sv. Patra nasip 17. 147 Provizij, zastopnike ta Ljubljano, Celje in Maribor, vse z okolico vred, Išče MgTebSko podjetje metalne strcke — v evrho obiskovanja trgovcev, industrije in večjih obrtnikov ■— Prodnost imajo strokovnjaki, ki že imajo kako zastopstvo. Obžirne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ».Provizijski zastopnik* 24715 Postrežnico feoaino, ki je vajena po-apravljanja, iš5am za dopoldne med 7. in 11 nro. vpraša se v vili Juvan. ob poti v Rožno dolino. 24769 Dobro stalno službo v pisarni ali v tovarni — event. družabaiitvo — dob! gospod ali gospodična, ki ima primeren kapital. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šiiro cTukai-Inje podjetje*. 24784 šivilja ki Je Teiča entel stroja ca pletenine, dob! takoj mesto. Naslor v oglasnem od delku »Jutra*. 24692 Potnik za vinsko stroko, doM ta. koj mesto Prednost imajo osebe, ki imajo dobre stike z gostilničarji tn restavra-terfi Ponudbe pod značko cVinskj potnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 24608 H*A Mlinar, pomočnika S daljšimi spričevali, »prejme valjčni mlin r Sevnici Plača po dogovoru, vsa frskrba v hiši. 24642 Gospodinjo H mera biti dobra kuharica ter vajena vseh gospodinjskih del t hi&i in ▼ vrtu, iščem za graščino Boštarti' na Savi pri Sevnici. Ponudbe na naslov: Franji. Jakil, Karlovac. 2461? Učenko B najmanj 2 razr srednje lole in veseljem do trgovine, sprejmem v trgovin« c mešanim blagom v lepem kraju na deželi, s vso oskrbo v HIŠI Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva računa rica*. 24551 Potnika z dobrimi spričevali, vojaščine prostega ter s le-pim nastopom, špecerijske stroks, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Specerist*. 24607 Trg. pomočnik manufakturae in modne stroke, dober in spreten prodajalec, ne čez 20 let star, dobi takoj masto — Ponudbe na poštni predal št. 81, Celje. 24698 Francoščino uspešno poučuje francoski akademik ter daje konver. zacijo po 10 Din od ure. Pismene ponudbe na oglas oddeJek »Jutra* pod š;fro »Parfait*. 24567 Učenka dobro lzučena, daje tastruk-cije v vseh predmetih po 5 Din od ure. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pouk*. 24782 Trg. vajenca krepkega tn zdravega, s primerno izobrazbo, sprej-»19 v trgovino z železnino M. Greiner, Petrinja. 24546 Učenca ■ primerno predizobrazbo sprejme trgovina z mešan, blagom v večjem kraju na deželi. Prednost imajo sinovi železničarjev Istotako sprejmem vojaščine prostega trg. pomočnika. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Trgovina J. R.* 24544 Fotograf. pomočnik ali pomočnica perfekten neg. in pos. re-tušer dobi takoj mesto v boljšem ateljeju v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cRetuiier*. 24540 Pekovskega vajenca krepkega, sprejme Petsr Bugnar, pekovski mojster, Zreče. 24351 Mesarski pomočnik dobro izurjen, s 5—10.000 Din kavcije, dobi službo v filijalki na prometnem kraju, z vsemi ngodnostmi. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 24329 t Modlstko prvovrstno, išče modni salon v Ljubljani za takojšen nastop. Ponudbe pod šifro »Perfektna* na oglasni oddelek »Jutra*. 24783 Postrežnico Bdno in pošteno, vajeno be, iščem za čez dan. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Poštena*. 24724 Klepar, vajenca c primerno šolsko izobrazbo, najraje z dežele, sprejme tikoj Ivan Rtieh, kleparski mojster v Metliki 59 24714 Inteligentno damo s perfektnim znanjem slovenskega (lahko tudi hrva. škega,), nemškega, francoskega. ali angleškega jezika Iščem kot pomoč gospodinji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ». Priložiti je 24722 »Zaiurma oseba*, spričevala in sliko. Knjigovodjo (kinjo) s znanjem korespondence v nemšiem, slovenskem in sr-bohrvatskem jeziku, sprejme importna trgovina stekla. Prednost imajo moči, ki so v stekleni stroki že izvežbane. Ponudbe z navedb«) zahtevka pod šifro »Stetlo 8140* na oglasni oddelek »Jutra*. 24790 Kavarn, natakarico ▼ešče. v perfektnem servi-ranju, išče zs takoj Velika kavarna v Mariboru. 24794 tj'4 Kot občinski tajnik (vojni referent) popolnoma izvežbana samostojna in zanesljiva moč, vešč slov., srbohrvaščine in nemščine, bivši orožniškl narednik (postajni poveljnik). želi službe pri županstvu večje ali vsaj srednje občine. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Tajnik*. 24640 Prodajalka izvežbana v manufakturni in špecerijski stroki, z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službe v večji trgovini. Gre tudi na deželo. — Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »M. O.* 24343 Brivski pomočnik išče službo, kjer bi se mogel izvežbati v ondulaciji. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24721 Kot trg. vajenka na deželi, bi rada vstopila deklica, stara 14 let, ki je dovršila 2 razr. meščanske šole. Ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod šifro »Vajenka*. 24737 Tesarski polir popolnoma samostojen, išče mesta, najraje pri večjem stavbnem ali tesar, podjetju kot delovodja aH kot risar. Cenjene ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Absolvent grad bene šole*. 24650 Kmečko dekle preprosto, išče službo hišne ali kuharice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24761 šteparlca ♦ Marmornati pesek črn. rdeč in rumen (terras-material) Udeluje tn ja tvornlca cementnih zdelkov Jo« Cihlif. Ljubljana, Dunajska cesta 69 22536 zo mi prod« ja izdelko Štedilnik lep kt velik, priprave« tudi ca gostilno, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24662 Cedilnik g'0ter) skoraj nov, snamke oiand I 1 a, sistem Seitz. dnevna kapaciteta 60 —80 hi, novo posrebren, po zelo ugodni eeni prodam Dopise pod »Filter* na Aloma Com-panj, Ljubljana. 24776 Več avtomobilov tovornih ln osebnih, v dobrem stanju, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24600 F. N. motorno kolo 500 ecm ohv. tovarniško novo, na 18 mesečnih obro kov brez naplačila prodam H Kenda. Ljubljana. Mest. nI trg 17. 24229 •Arlel* motocikii 550 0t ta 500 Os. solo. sil i prikolico, po vsem «vetu znani in priljubljeni angleški (troji so se tudi pri nas udomačili ker «o radi tvoje prvovrstne kvalitete za naše eeste najbolj prikladni Oglejte st zalogo pri glavnem zastopstvu Jugo-Auto, Ljubljana — Dunajsk« eesta 86 Telefon Št. 2236 Tovorni avto majhen »Fiat* proda A Kaučič, mehanična delavnica, Tržaška cesta it. 12 24693 Motorno kolo dobro ohranjeno, radi bolezni prodam za polovično ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24710 Avto - štirlsedeSen »Peugeot*, pripraven za potovanje, za Din 17.000 in šest 9 Gosposko sobo s klubsko garnituro, kakor tudi dobro ohranjeno starinsko pohištvo kupim — Ponudbe na poštni predal št. 133. 24552 Zložljivo posteljo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cista*. 24667 izurjena v popolnem pri-krojervanju ln z večletno prakso, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prvovrstna moč*. 24789 73 Pozor, trgovci in obrtniki! V ponedeljek, dne 6. avgusta t. 1. se vrši v Ormožu h. št. 19 prostovoljna javna prodaja. Proda se nova manufaikturna štelaža, dolga 7 m, visoka 3.20 m in globoka 80 cm, hrastova tr- fovska miza (pult), črna rastova pisal miza, gladka in z zelenim suknom, klubeva garnitura iz pravega krokodilovega usnja, velika omara (starinska) za trg. korespondenco, stiskalnica za kopiranje, stojalo za moko s 4 predali ter različen drug trgovski inventar; dalje kompletna črna hrastova cbednica, obstoječa iz 8 stolov, mize in 2 kredenc z belimi marmornatimi ploščami, divana s zrcali in stojala za uro; klavir znamke »Werner», kočija z usnjato streho, lovski veziček za 4 osebe. 2 težka vozova, platonski voz z 2000 kg nosilne moči. enovprežnl voz, enovprežne sani ter različno poljsko orodje. Ogledati se more pri pooblaščenem prodajalcu Rudolfu Anderlič v Ormožu. 84716 Žlmnica noTopreoblečena, naprodaj v Cerkveni ulici 5, pritličje, levo. 24732 Pohištvo za 1 sobo prodam za 800 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24730 1—2 pisalni mizi ozir. navadno mizo in nekaj stolov, v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na oglasni oddeltfe »Jutra* pod »Oprava*. 24793 77/ Rentabilno podjetje katero izdeluje špecerijsko blago, ižčs za prodajo v Mariboru ali okolici trgovca l mešanim blagom kot družabnika. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Družabnik*. 24795 Hiše, posestva, vile atavbišča in restavracije proda Realitetna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva e 14 24773 ft4HH>V(Wja Stanovanje 3—4 sob s pritiklinami Išče mirna družina v centru ali na periferiji mesta sa takoj ali prihodnji mesee. — Ponudbe f navedbo najem, nine na oglasni oddelek »Jutra* pod »4 osebe*. 24637 obami, kopalnico tc i pritiklinami, v OI Stanovanje 3 0 SOl drugimi priti nadstropju, v sredini mesta oddam Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 84594 Desinfekcijsko čiščenje stanovanj Podjetja, ki tako čUtijo stanovanja, naj pošljejo naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stenice* 24541 Sobo s kuhinjo aH prazno sobo • štedilnikom iščeta mirna zakonca brez otrok ne predaleč od eentra Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Zmerna najemnina*. 24243 Sobo in kuhinjo oddam proti odkupu novega pohištva. Cena po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24711 Stanovanje kuhinje, sobe in pritiklin oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24779 Zamenjava t stanovanj Stanovanje 4 sob, na Blei weisovi cesti zamenjam za sobi in stanovanje 3 sob središču mesta za stanovanje ene ali dveh sob. Pojasnila daje realitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Salendrovi ul. št. «. 24787 Dva dijaka iz boljše hiše sprejme učiteljska družina v Celju na stanovanje in hrano. Dobra hrana in dostojno nadzorstvo Naslov pri podružnici »Jutra* v Celju pod Dijaka*. 27646 VjvfnvuUi Gospodično sprejmem na dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 24700 Za svojo oddam petletno hčerko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24681 Opremljeno sobo g posebnim vbodom in električno razsvetljavo oddam s 1 avgustom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24555 Sobo prašno aH opremljma, najraje v bližini mestne klavnice Učem za takoj za osebo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24728 Sobo oddam t Nunski ulici 19. 24726 Sostanovalca boljšega gospoda sprejmem v lepo sobo na Rimski c. št. 2iIL 24725 Majhno sobico z elektriko in posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84735 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84763 Prazno sobo s souporabo kuhinje oddam — najraje starejši dami Ogleda se lahko med 2. in ^ 4. uro popoldne Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24768 Sobo lepo tn zračno, v bližini kolodvora išče soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Soliden gospod*. 24759 Sobo • s posebnim vhodom, ▼ bližini Tabora oddam s 15. avgustom Naslov in cena v oglasnem oddelku »Jutra*. 24767 Opremljeno sobo parketirano, a elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama v Kolodvorski ul. št. 34/11, desno. 24772 300—400 Din plačam ca prazno s o b o v mestu, s posebnim vhodom. Ponudbe na oglas, oddelefc »Jutra* pod šiiro »Prazna*. 24770 Mesečno sobico oddam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.. 24781 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24788 Prazno sobo parketirano — s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Istotam oddam tudi sobo proti enoletni najemnini naprej Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24791 Dopisovati želim *J" - Maribor- c Inteligentno spodično (mogoče čank«). Poznejše poznanstvo ni izključeno. Cenjene dopise prosim na oglasni oddelak »Jutra* pod šifro »Mladost*. 24712 «Bodočnost» V torek ni bilo mogoče, i— Prihodnji teden, t. j. 6., 7., 8. ali 8. t. m. 84717 Centrala 41 Dvignite pismo. — Zvezda. 24713 «Lepša kakor zvezd sijaj«! Pričakujem nestrpno odgovor ... Valentino. 24764 Uniformiran gospod želi znanja s simpatično gospodično, staro do 25 let Dopiss na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Uniforma*. 24760 Dunaj - Hotel Pošta L, Flelschmarkt 24 — Telefon: 78520 Edini slovanski hotel na Dunain. Preko sto moderno opremljenih sob f toplo in mrzlo vodo, telefonom in centralno kurjavo. Kopelji v hiši. Prvovrstna dunajska kuhinja. Plzensko pivo «-f7 sposobnega in v stroki verzlranega gospoda, ki bi mu mogli izročiti zastopstvo za delno, odnosno vso Slovenijo velikega svetovnega zavarovalnega društva. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jirtrac pod štev. 915. Gospod srednjih let teli znanja simpatično in kOTpulentno damo. staro do 85 let Do pise pod »Harmonija 35* na oglasni oddelek »Jutra* 24778 'tik Ž i Z gospodično ki ima 50 000 Din gotovine, se želim poročiti, vsled povečanja dobro idoče obrti. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Industrija 12*. 24512 Višji drž. uradnik I. kategorije, samskega stanu, dobrosrčnega značaja, z večjim posestvom in z zelo dobičkanosnim podjetjem, se želi čimprej poročiti zaradi družinskih razmer s idealno in dobrosrčno gospodično, s primerno šolsko izobrazbo in primernim premoženjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* od šifro »Velik dom*. — 'ajnost zajamčena. 24785 £ I. brač kupim. Cenjene ponudbe na cglasni oddelek »Jutra* pod »I. brač*. 84757 Mladi volčjakl čistokrvni, izredno lep semplarji, po ugodni cei naprodaj. Poizve se na Rimski cesti štev. 10, pritličje 24775 Višji drž. uradnik ločen, Želi resnega znanja s starejšo ločeno damo ali vdovo z večjim premoženjem. Ponudbe po možnosti s sliko, ki se vroe, na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Mirni dom*. Tajnost strogo zajamčena. 24786 Dobe rman rujav; mlad, se je zaieke] Vrniti ga je proti nagraai na naslov, ki je v oglas, oddelku »Jutra*. 24736 Drva onkove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po a i c K i senl na dom Darna taga T. Scagnettl * Ljub- ljani — ca gorenjskim odvorom ko M te® lX to® Os o mi «9®Csd<š& Izvirna pravljica s slikami za deco. Solaals tetka Metka. Stare moške obleke in drugo kupujem ter plačam najbolje. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 24718 Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. 24780 Igračnega konja na gugalnici, kupim Naslov: Mirie, Marmontova 11 24733 » 52. Jokico je še oblivala kurja polt, ko se začne gorjača po bliskovo obračati in mlatiti po glavah in dolgih krempljih pošasti, ki so se stokaje umikale in se naposled razgubile na vse strani. Tisti mah pa zagleda deklica na koncu poti tudi čarov-niškj hrast, h kateremu je bila namenjena. iz lastne tvornice garantirano ročni izdelek po znatno znižanih cenah Vam nudii le tvrdka »DOKO«; ln tudi ne pozabite, da Vas čaka sreča, ker vsaki deseti kupec dobi 1 par čevljev brezplačno. DOKO «, Prešernova ulica 9 na dvorišču. V najem oddam dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na prometni točki radi bolezni ra daljSo dobo z vsem inventarjem. — l^etni promet znaša nad Din 3,000000. Potrebni kapital Din 200.000. — Vsa tozadevna vprašanja je nasloviti pod štev. 1888 na oglasni oddelek »Jutra«. i567 2 pisalna stroja prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24731 V vsakem 5 paketu zdravstvene sladne kave Viktor Jarc. Maribor, »o 2 Din v gotovini, za premijo 24796 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim takoj — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisalni stroj 28*. 24792 Najbolši Pletilni stroj 8/60, nov. 3 nitovodja, prodam. Odjemalec dobi pouk. MariboT, Vojašniška šteV~2' 24797 ulnski kis za vlaganfe kumare, sočivia in sadja pri FR. KHAM, Miklošičeva cesta 8. Rimske toplice fugoslovenski Gastein, radio-aktivne toplice 87° C. Direktna zveza brzovlakov Praga, Berlin, Wien, Lina, Graa. Zdravi pro« tin, revmatizem, Uhias, ienske bolezni, ne* vralgijo, posebno učinkuje proti nespanju in slabem teku. Cene cele penzije: v pred-•eciji Din «0. 9 sezMI «0 Din 1j7 je najbolje sredstvo proti I šolnini opeklini Adriatic Tan cream dobiva se v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah. Glavni depot: Anolo-Jogoslav. petrolejko i t Ljubljana* 68 CA Uprava Državnih Monopola raspisuje drugu ofertalnu licita< ciju i za nabavlrn instalacije central-, nog i etažnog parnog grejanja za novu podignutu Fabriku Du« vana u Nišu — Crveni Krst. < Licitacija če se odi*žati na dan 20. avgusta 1928. g. u kancela-« riji Uprave Državnih Monopola u 11 satova pre podne. Uslove i bliža obaveštenja mo« gu se dobiti u kancelariji mašin« skog Odseka Industrijskog Ode-lenja svakog radnog dana od 9 do 12 satova pre podne. { \i Mani? ludostrilskog Mm Oprave DržaTnlh Monopola IM. Br. 10.593 od 17 jula 1928. g. Deklico oddam za svojo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24734 SELITVE t mestu in o* deželo Urokovno in aajcenejftt potom SI o v e n I a Transport Ljubljana, MiklošiSeva «rst» 86 IVIefoD St <718 80 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužrao vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod _ Josip Bertoncelj preglednik fin. kontrole v pok. po kratki tn mučni bolezni, previden s rvetotajstvi, danes nenadoma preminul. Pogreto nepozabnega pokojnika se bo vriSfl v četrtek, dne 2. avgusta 1938 ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na ondotao mestno pokopališče. Maša zadu§mca se bo brala v petek dme 3. avgusta ob 7. ari v stolni cerkvi MARIBOR, dne 31. jufcja 1928. Marija, soproga. Vladko, Stanko, PepI, Angela hi Danica, otrod. zvitki, masa. bektografičnt trakovi vedno in najceneje i v založi pri j LUD. BARAGA! ] LJUBLJANA 1 šelenburgova uL ti/t« Telefon štev. 2980. Ludvik Podgornik, poštni uradnik v Mariboru, jaivlja v svojem imenu in v imenu rodbine vsem svojim prijateljem in znancem, da je njegova ljubljena žena Durica Podgornik ro j. Tomašič dne 29. julija 1928 ob 5.30 popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil v torek 31. julija dopoldne v Bakru. Bakar - Maribor, dne 1. avgusta 1928. Upravni svet »Salus« d. d., veledrogerija v LJubljani, naznanja vsem svojim delničarjem in poslovnim prijateljem, da je preminul njegov dolgoletni član in upravni svetnik, gospod ihael Knaflič Štabni živtnozdravnik v p. In učitelj drž. podkovske šole. Blagoslovitev trupla dragega pokojnika se vrši v četrtek 2. avgusta ob 11. uri dopoldne pred hišo žalosti Kersnikova ul. 7, nakar se prepelje truplo v Šmartno pri Litiji, kjer bo pogreb na farno pokopališče ob pol 4. uri popoldne. , ;; t . _ u Ohranimo mu blag spomin. i^ifeJižiffliSftBi 9577 LJUBLJANA, dne 31. julija 1928. »JUTRO« Št. 179 t2 Četrtek, 2.VITT. 1928 Stanley Weyman: 81 Rdeča kokarda Roman. r 71 mfeH so me izpodbadale k čedalje večfi nagMci; ko pa sem bil prehodTl prvo miljo, md je udarilo na uho trdo peketanje konjskih kopit po kameniti cestL Ker mi je prihajal ta glas naproti, sem se vrgel za cesto in se potuhnil, da bi spustil potnika mimo sebe. Zdelo se mi je, da razločim dir treh konj; ko pa sem zagledal nejasne očrte jezdecev, sem videl, da sta samo dva. Najbrž sem se nekoliko preveč vzdignil, da bi }u bolje videl. Vsekako nisem pomislil na konja, izmed katerih je eden nenadoma odskočil, ko je pridirjal mimo mene. Le malo je manjkalo, da ni pri tem vrgel jezdeca s sebe; a ta je mahoma ukrotil svojo žival in je pognal proti menfi, preden sem se utegnil umakniti. Niti ganiti se nisem upal, da se bi ne izdal, toda moja opreznost je bila zaman, zakaj jezdečeve oči so bile že ujele mojo postavo. »Hejo!« je kriknil. »Kdo ste, da se potuhujete ob cesti in plašite konje poštenim ljudem? Govorite, Če ne . . .« A v tem sem ga že pograbil za uzdo. »Gospod de Geol!« sem vzkliknil in srce mi je jelo razbijati ■t! T* i kakor iz uma. »Nazaj!« je kriknil, vrtaje z očmi v temo, ker n! spoznal mojega glasu. »Kdo ste? Kdo je tu?« »Jaz sem: vikont de Saux,« sem odvrnil z iskreno radostjo. »Kaj? Vi, prijatelj?« je vzkliknil z glasom brezmejnega začudenja. »Mislil sem, da ste že delj ko deset dni v Ntmesu! Vašega konja imava s seboj.« »Mojega konja! S seboj ga imata!« ' »Menda. Tale vaš dobri rijatelj ga vodi iz Millaua. A kaj ste delali med tem? In kaj delate tu?« je dodal nezaupno. . »Izgubil sem potno listino. Froment mi jo je ukral.« Zažvižgal je. »In v Villeraugesu so me zadržali,« sem nadaljeval. »Ves ta čas sem bil tam.« »A, a!« je rekel suho. »Zdaj vidite, gospod vikont, kaj se pravi potovati v slabi družbi. Kakor sodim, ste nocoj . . .« »Odločil sem se, da jo popiham.« sem povedal naravnost. »Toda vi ... — mislil sem, da ste že zdavnaj minili ta kraj.« »Ne,« je dejal. »Zadržan sem bil. A ker sva se našla, vam svetujem, da zajašete konja in se vrnete z menoj.« »Ničesar si bolj ne želim,« sem rekel živahno. »Vi jim boste vsaj lahko povedali, kdo sem.« »Jaz?« je odvrnil. »Nikakor ne. Saj ne vem, kdo ste prav za prav. Vem samo to, da sami trdite, da ste gospod de Seaux.« Kakor da je treščilo vame, sem stal nekaj trenutkov na mestu in strmel vanj v temi A tedajcl sem začul drugi glas: »Ne bojte se, gospod vikont, jaz se m porok za vas.« Zdrznil sem se. »Za Boga!« sem vzkliknil trepetale. »Kdo govori?« »Jaz, Buton. Vašega konja vodim, gospod vikont.« In res: drugi jezdec je bil kovač Buton — kapetan Buton, član odseka. To srečanje je končalo moje stiske. Ko smo čez deset minut prihajali v vas, je odsek, prepričan po izkazilih, ki jih Je imel Buton s seboj, takoj odobril njegova pojasnila in ni več ugovarjal mojemu odhodu. Cez dvanajst ur je trojica, ki se je bila našla po toli čudnem naključju, srečno prispela v Sumčne. Spali smo v Sauveu; nato smo pustili mrzlo gorovje za seboj in krenili nizdol v solnčno dolino Rhone. Ves dan smo jahali po dehtečem ozračju obdelanih njiv, cvetočih vrtov in maslinovih gajev: beli cestni prah, bele hiše in bele skale okoli nas so pričale, da smo na jugu. Nekaj pred zatonom solnca smo zagledali v daljavi Nimes in smo z radostnim srcem pozdravili konec poti, ki je bila zame tako polna razburjenj in doživljajev. **** Pozor! [ Di. K. Ljubljano, Mestni trg 18-19 PERIZSAZBENZIT ! PERIUSA —BENZIT ! RE RiriSAZBENZIT J Kakšna muka! Zopet čiščenje oblek! "Vrnil se je od dela z obleko polno mastnih In oljnatih madežev I „ "Kaj se boste trudila I S krtačo in jedkimi kemikalijami kvarite samo blago In barve. Prepustite težko delo Benzit-Nadmilu I „ Uporabljajte za omehčanje vode in namakanje perila TRI In za pranje Benzit-Nad-milo. Deset minut zvečer Vam prihrani dve uri na dan pranja. V Benzit-Nadmilu nahajajoči sa Bencit vso nesnago temeljito razkroji in je za kožo, barve in tkanine brezpogojno neškodljivo. enziT- Hadmilo TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR "D m j j> n 05 m z N H PERIZSAZBENZIT ! PERIZSAZBENZIT ! PERIZSAZBENZIT !: Da se v zakup dobro uvedena prvovrstna RESTAVRACIJA in 95 3 kavarna z vsem inventarjem in velikim vrtom v L-entrumu mesta v nevredni bližini Beo-rrada samo dobremu strokovnjaku pod najugodnejšimi pogoji. V isti zgradbi se nahaja hotel, ki ni za najem. Poleg tega se daje v najem kompletno ure-ien kino. Vprašanja na Rudolf Mosse, Beograd pod šifro: 244. Triciklje s skrinjico in napisom tvrd-ke, ca prevažanje blaga, pripravne ta trgovce, pekarne in mesarije, izdeluje »Tribuna* F B L., Ljubljana. Earlovska cesti 4 46 ORIGINALNO /ugobahat^ptitent^ hraŠno^ . "PROIZVADJA JEDIN0 ^ 3jedir\jeru parom!u\i d. d. Jjjelavar ČUVAJTE SE SLIČNOIMENIH PATVORINA Mi okna, okrašenega • nad 40 let priznani. — cvetjem do dafle«, ki ne bi bilo opevano, in ni 61ove-ka do danet, ki ga ne bi bilo lepo cvetje cadivilo. Naučili ae boste in dobili Teetije do gojenja evetk, »ke posluiite Kanipos cvetlične hrane • aporabo priključenega navodila. — Ovitek 12 50 in 42 Pin Brei vsake škode ca rejo perutnine ie uporablja K oko prstek Ca livmo Oe pridenete redni piči le najmanjšo količino, m pozna velik vpliv ictega. 2ival postane mesnata ca peko in pogosto nese jajca Naj-sigurnejše zdravilo proti živalskim boleznim. Univerzalni vtia deluje kot blagoslov perutnini na dvorišču. Ovitek «d 10 do 40 Din ln 115 Pin. le Prodaja se v lekarnah, drogerijab, trgovinah s cvetlicami m semena. Proti predplačilu razpošiljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. Z. Šuntaher kem. farmacijski laboratorij, Crvenka (SHS). a nogavice znamke „Mravlja\ Posetite 8819 5. OSIJEiKI l/ELESEJEM Od 5. - 15. avg. 1928. Vožnja zd polovično ceno na vseh železnicah in parobrodih LEGITIMACIJE sa 10 Din pri čast. zastopstvu t PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA Aleksandrova cesta. Telel. 20—!• putnik d. d. Dunajska cesta 1. Tele«. 24—7' Urejuje Davorin tUvljeo. Udaja Konaurcij duuu AdoU Kibnikat. I* Narodno tiskarno o, d Kot nskamarje franc Jezer&ek. Z« nserarca do» jeodgovurec Alojzij Novak. V« » LfuMjacu.