http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tSdlliK
ČETRTEK 2 7. AVG UST 2015 / ŠTEVILKA 1116, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
1116
(3 simobil
iko	Drvvnl nnl/ol lomn/io
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure. ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli. Sončno nabrežje 2 tel.ŠL 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Pokličite mobilcal
040 211434
Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
___*
drzava k#t kick start Projekt
>e nič več ne nastane kar tako. Minili so časi inovatorjev in izumiteljev v tovarnah. Danes se takoimenovani napredek dogaja na kick start portalih. Če ne veste, kaj je to, je vaš čas že odzvonil. Nimate več možnosti.
(Mef) Kick startovci so prodorni, predvsem mladi ljudje, ki jim po glavi rojijo najbolj nemogoče ideje, po žepih pa odmeva od praznine, zato svojo domislico ponudijo zainteresiranim po celem svetu in če zberejo dovolj denarja za njeno realizacijo se njihovi problemi začnejo.
To kar en človek obljubi in drugi sofinancira je pač treba spraviti v konkretno obliko in takrat se začnejo težave, ki marsikaterega kick startovca spravijo v obup. Ampak, pri meni bo drugače.
Na kick start portal bom namreč ponudil izdelek imenovan “boljša država”. Izdelka ni treba posebej predstavljati, saj je vsakomur od nas jasno, kaj bi lahko bila boljša država, pa vendarle.
Obljubil bom organiziranje države na ozemlju sedanje Slovenije, jo razdelil na obstoječe pokrajine: Primorsko, Štajersko, Gorenjsko, Dolenjsko, Prekmurje in Ljubljansko, obdržal sedanje občine pod pogojem, da v upravi nimajo zaposlenih več kot 0.1% prebivalcev in depolitiziral lokalno oblast.
Sofinancerjem bom zagotovil, da se država ne bo zadolževala, upnikom pa povedal, da je prejšnja država šla v stečaj in mi nimamo nobene zveze z njo, tako kot to počnejo veliki slovenski športni klubi. To bo, seveda, bistveno zmanjšalo obseg potrebnega začetnega kapitala, ki bi ga, s sedanjo državo in vlado nezadovoljni Slovenci, zbrali v nekaj dneh. Poimenovali bi jo Slovanija, toliko, da se ve, od kod prihajamo. In če projekt ne bi uspel? Saj tudi sedanji ni pa se nikomur ni nič zgodilo.
V torek začetek pouka
OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc in OŠ Dante Alighieri iz Izole obveščajo, da bo v torek, 1. septembra 2015, pričetek pouka ob 8.20 uri (za učence od 2. do 9. razreda), in sicer po urniku, ki ga bodo učenci prejeli istega S dne. S poukom bodo zaključili e najkasneje do 12.30.
— Vozni red šolskega avtobusa bo Hprilagojen urniku pouka, s Učenci naj s seboj prinesejo tor-§ bo s šolskimi potrebščinami in ,| šolske copate. Na prvi šolski dan S-bo na šolah organizirana malica S in kosilo za vse prijavljene učen--5 ce.
.5 Vse ostale informacije so posre-1 dovane na spletnih straneh šol. Ravnateljice: Maja Cetin, Lenčka Prelovšek, Simona Angelini
Pločnik, ki ga ni
Bralec Mandrača je izolskemu županu zastavil vprašanje v zvezi s pločnikom od Alcatraza (Elta) do O.Š. Vojke Šmuc, ki ga nikakor ne morejo zgraditi, otroci in starši pa veselo hodijo po cesti...ker druge pač ni. Isto vprašanje je lani zastavil na Radiu Capris in dobil odgovor, da so površino razglasili za javno dobro in da bo pločnik do šolskega leta 15/16 narejen. Vendar pa pločnika še ni, novo šolsko leto pa se začenja.
WWW.NAKUPI.NET
Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
,	tel. 040 600 - 700.....
BANKA KOrtR	mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa
K OROŽJU! PRIHAJAJO!
»...ČE NI LJUDI, NI TEŽAV...«
(Josif Visarionovič Džugašvili Stalin)
Če bi bil danes še živ, bi Džugašvili dobil največjo svetovno nagrado za humanizem in renesanso (od nekdaj to gre skupaj, humanizem in renesansa, mislim), seveda, če bi taka nagrada obstajala. Tudi her Schiklgru-ber, bolj znan kot Dolfe, »unsere fuehrer« Hitler, bi se danes vrtel v grobu, če bi ga imel, zaradi veselja ob spoznanju, kako danes počasi (počasi ampak sigurno, ali v prevodu Langsam aber sicher) v življenju Evrope, sveta, Američanov, Nemcev, Francozov, Srbov, Italijanov, Hrvatov, Slovencev in piratov s Karibov, zmagujejo njegove ideje in dejanja. Od končne rešitve do tisočletnega raja za ubermensche v odnosu do untermenschov. Uber-meschi smo, seveda mi, vsi drugi so ono drugo.
Pravzaprav bi to svetovno nagrado za humanizem in renesanso morala dobiti oba in jo razdeliti, tako kot se deli Nobelova nagrada za mir ljudem, katerih armade so pobile več onih drugačnih. Ker je v našem svetu, zahvaljujoč vsem od nas izvoljenih in predestiniranih, humanizma vse manj, če ga je sploh še kaj ostalo. Zato pa je vse več renesanse idej, za katere so žrtvovali življenja tovariš Džugašvili in »unsere fuehrer«. Ne svoja. Seveda, gre za življenja drugih, vernikov, poslušnikov in podložnikov, ubogih petdeset, šestdeset, milijonov odvečnih, če ne štejemo trideset in nekaj očiščenih v čistkah v Sibiriji, pa par milijončkov Židov, Ciganov, Slovanov in komunistov. Prav ti so nam z lastnim pepelom pogreli in zasmradili ozračje tega vrlega novega sveta, ki se danes počasi poraja in se nam približuje v kolonah beguncev. Ti prihajajo iz nesveta v katerem jih ubijajo, uničujejo, pohabljajo, posiljujejo, obglavljajo, v naš svet, za katerega mislijo, da je tudi njihov, le da ga velika večina našega sveta noče in ne misli z njimi deliti. Ni humanizma, samo renesansa zla je ostala.
In kako se na vse to odziva Evropska unija, ta svetilnik svobode in človekovih pravic? Tako kakor zna, tako kakor zmeraj. Z veliko besed, z očmi obrnjenim stran. Še nedolgo tega je na „safari“ v Sarajevo pošiljala delegacije, da v živo vidijo kako snajperisti ubijajo sprehajalce. In granate, ki so z židovskega pokopališča in Trebeviča (priča mi je današnji premij er Srbije Aleksandar Vučič, ki je osebno streljal na Sarajlije) izvajale urbicid, pa Evrope ni skrbelo ne za ljudi, ne za mesto, ampak samo to, da kakšna od granat ne razbije stekla zlatarne v Parizu, Berlinu ali Amsterdamu. Tudi tokrat je, ob veliko velikih besedah o skrbi in pomoči, vso skrb in pomoč pustila na plečih evropske periferije (Italije in Grčije) in nečlanic EU - Makedonije, in Srbije. Za zdaj. Najbolj revni pomagajo ljudem, ki jim je ostalo samo golo življenje. Makedonci so odprli meje in z vlaki in avtobusi vozijo nesrečnike na mejo s Srbijo. Zakaj nihče ne piše, da je vozovnica iz begunskega pekla v evropski pekel 20 evrov za odraslega, 10 za otroka. Država služi, ne ljudem, ampak denarju, ki ga bo strpala v žep. Dva nemška turista sta natrpala begunce v svoje avtomobile in jih peljala, dokler ju ni ustavila bolgarska policija, ter begunce in njiju strpala v zapor za dva meseca. Pomagati ljudem je, po zakonih EU kaznivo dejanje. Ljudje pomagajo ljudem. Občina na avstrijskem Koroškem, Železna Kapla, ki ima slovensko ime, v njej živijo Slovenci, ter ima župana Slovenca, je sprejela skoraj toliko beguncev, koliko ima prebivalcev. Vsak je sprejel nekoga, in je prostora dovolj za vse, brez begunskih centrov, policijskih ograj, šok granat in pendrekov. Njihove sobe imajo dušo. To je zato, ker v Železni Kapli živijo predmejci in ne zamej(en)ci, ki dobro vedo, da si nihče ne izbira staršev in kje bo rojen. In zato je nekdo rojen nekje tukaj, ali v bližini, nekdo drugi pa tam, v Afriki, Aziji, čeprav smo vsi nastali in rojeni enaki in na enak način.
Edina razlika je v tem, da mi imamo pravico, do nakupa svežnja listov v kartonskem ovitku na katerem piše passeport, potni list, ali kaj podobnega. In zato mi nismo begunci, oni pa so. Begunci, ne ljudje. Če ni ljudi, ni težav. Novodobni humanizem in renesansa.
Varno v novo šolsko leto
Tudi letos bo v prvih dneh novega šolskega leta poskrbljeno za varne poti izolskih učencev v šolo. Prva dva tedna bodo od 7.30 do 8.30 ter od 11.30 do 13.30 policisti in občinski redarji skrbeli za varno pot otrok na bolj obremenjenih križiščih v občini, izolski upokojenci pa bodo prisotni na prehodih za pešce na Cankarjevem drevoredu, Drevoredu L maja, Prešernovi cesti, ulici Oktobrske revolucije, Južni cesti in v Kortah.
Občinski inšpektorat bo ob začetku šolskega leta izvajal poostren nadzor nad prometom tudi z merjenjem hitrosti vozil, predvsem na območju šol, šolskih poti in igrišč vrtcev. Starši in otroci naj se proti šoli raje odpravijo nekoliko prej, saj so vsako leto nekaj minut pred osmo pred šolami gneče tako na cesti kot na parkiriščih.
Občina bo sicer tudi letos poskrbela za urejeno okolico šol, prav tako so na novo pobarvane talne označbe, postavljene opozorilne table, ki označujejo šolske poti, in sveže prebarvane modre ribice na pločnikih, ki označujejo varno pot v šolo.
Na prvi šolski dan bo mag. Igor Kolenc, župan Občine Izola, sprejel tiste učence, ki bodo letos v šolske klopi sedli prvič. Sprejem, ki ga bosta popestrili tudi gledališka in glasbena točka, bo v torek, 1. septembra, ob 12.00 na terasi restavracije Riviera Srednje šole Izola.
Število prvošolcev je letos v Sloveniji višje kot lani, enako velja tudi za izolsko občino, kjer je prvošolčkov kar 166: 93 na osnovni šoli Vojke Šmuc (skupaj s podružnico v Kortah), 60 na osnovni šoli Livade in 13 na šoli z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri.	szj
Nardin bo ostal direktor
Vlada je na dopisni seji, prejšnji četrtek, dala soglasje k imenovanju Radivoja Nardina za direktorja Splošne bolnišnice Izola. Nardin vodi izolsko bolnišnico kot v. d. direktorja od avgusta lani. Zdaj pa je bil imenovan za štiri leta. Na razpis za prosto delovno mesto direktorja izolske bolnišnice marca letos je prispelo osem prijav. Člani sveta izolske bolnišnice so maja na razgovor povabili štiri kandidate in sprejeli sklep o imenovanju dosedanjega v. d. direktorja Radivoja Nardina za direktorja izolske bolnišnice. K dokončnemu imenovanju je moral soglasje dati še ustanovitelj.
Tunel pod Baredi na ministrstvo
Župani občin Koper, Izola in Piran so v ponedeljek na ministrstvo za infrastrukturo poslali pobudo za proučitev predloga alternativne rešitve cestne povezave med Koprom in Dragonjo. Ob tem so ministra Petra Gašperšiča spomnili, da imajo istrske občine že dolgo prometne težave, ki jih povzroča neustrezna navezava hitre ceste na mejna prehoda s Hrvaško.
V pisni pobudi so še enkrat predstavili alternativno rešitev, ki predvideva preusmeritev prometa skozi predor Markovec do krožišča Izola, nato pa do predlaganega priključka Bandel, kjer se navezava ponovno priključi na hitro cesto Šmarje-Dragonja. Izpostavili so tudi, da odprtje predora Markovec ni prispevalo k zmanjšanju prometnih zamaškov, ne na cesti Šmarje-Dragonja, kot tudi ne na relaciji Izola-Lucija-Sečovlje.
Istrske občine so z ministrstvom konec maja sklenile dogovor, da bo gradnja hitre ceste Koper-Dragonja prioritetna. Župani so zato ministrstvu predlagali, da v čim krajšem času preuči predlog nove prometne rešitve, ki sta ga ministru že julija predstavila Livio Jakomin in Igor Zajec, in ki predvideva najkrajšo in kar 800 milijonov evrov cenejšo rešitev od načrtovanih krakov med Škocjanom in Dragonjo ter Izolo in Lucijo, njena izvedba je lahko bistveno hitrejša (leta 2020 namesto 2025).
Pojasnilo uredništva
V prejšnjem Mandraču smo objavili zapis o zunanji finančni reviziji v izolskem Prostovoljnem gasilskem društvu zapisali, daje društvo, po odstopu Danijela Žiganteja, vodil Damjan Barut, ki pa je z mesta poveljnika PGD Izola odstopil julija.
Pravilno bi morali zapisati, da je Danijel Žigante že lani odstopil kot poveljnik PDG Izola, torej operativec, ki ni imel neposrednega opravka s poslovanjem društva in je odstopil zato, ker ni mogel uspešno združevati rednega dela s prostovoljnim delom v društvu. Damjan Barut pa je opravljal funkcijo predsednika društva. ur
Jeziku se pozna, da se vedno manj pogovarjamo
“Čeprav imajo osnovnošolci tedensko po deset in več ur jezika se zgodi, da ob koncu šolanja nekateri ne znajo napisati spodobnega pisma”, pravi Simona Angelini, ravnateljica osnovne šole Dante Alighieri. Pet dni pred začetkom novega šolskega leta in točno ob 20 letnici svojega pedagoškega dela, napoveduje dostop do elektronske redovalnice, čeprav je prepričana, da je bolje, če starši pridejo na roditeljski sestanek.
Vsakega septembra se začne vse znova. Vedno je kakšna sprememba in dejansko je vedno nova dogodivščina. Zdaj, ko imam za sabo 20 let dela v šoli ugotavljam, da mi je z leti vsak začetek novega šolskega leta lažji. Ko sem bila mlajša in ko se imela majhne otroke, bi kar podaljšala počitnice, zdaj je drugače. Pa tudi sicer, ko sem bila še razredničarka, so bili tudi ti otroci moja družina, saj jih je bilo v razredu vsega sedem in je bil stik z njimi in delo z njimi lahko drugačno kot zdaj.
-	Zdaj tudi pri vas ni več majhnih razredov.
-	Včasih smo imeli v razredih od 6 do 10 učencev, zdaj pa jih imamo od deset do 23, kolikor jih je v četrtem razredu. V devetem razredu jih imamo po sedem, tako da število precej varira. Vse naše šole so doživele določene spremembe z gobalizacijo in prihodom ljudi iz vseh koncev sveta. To prinaša veliko fluktuacijo učencev, saj mnogi pridejo k nam naravnost v katerega od višjih razredov in ne govorijo niti italijansko niti slovensko.
-	Tudi vrtec je polno zaseden.
-	Imamo osem oddelkov vrtca in vsi so polno zasedeni. Pustili smo le dve prosti mesti v zadnjem, predšolskem letniku. Tukaj imamo otroke stare od 11 mesecev do šestega leta. Zanimivo je, da se povečuje število otrok, ki podaljšajo obiskovanje vrtca. To so običajno fantje, ki so rojeni ob koncu leta in njihovi starši ocenijo, da socialno in psihomotorično še niso dovolj zreli za šolo. V takih primerih sestavimo posebno komisijo, ki oceni ali bi res bilo bolje, da otrok ostane v vrtcu še eno leto.
-	Znanje italijanskega jezika peša.
-	Družine iz katerih prihajajo naši učenci, so vedno bolj mešane in zelo se čuti pomanjkanje italijanskega jezika v družini. Tistega jezika, ki mu pravimo materin jezik. Podobno je tudi s slovenščino, saj vse šole v Sloveniji opažamo, da znanje jezika upada, kljub temu, da je ur učenja jezika veliko. Pri nas imamo v prvem razredu tedensko 6 ur italijanščine, 3 ure slovenščine in zdaj bomo imeli še 2 uri angleščine. V drugem razredu imamo 7 ur italijanščine, 3 ure in pol slovenščine in tako naprej. In ob vsem tem, osnovnošolec, po končanem šolanju ne zna napisati spodobnega pisma.
-	Kdo je kriv? Učitelji, programi?
-	Mislim, da so te stvari bolje potekale v osemletki, ko smo, naprimer, vsako obvestilo za starše morali prepisati s table v posebne beležke, danes pa učencem damo fotokopijo, da jo odnesejo domov, pa niti oni ne razumejo dobro, kaj piše da njej, potem ne vedo, kam so jo vtaknili, na koncu pa niti starši včasih ne razumejo, kaj tam piše. Zdaj se še dodatno digitaliziramo, saj bomo letos prvič dali staršem možnost, da uporabljajo elektronsko redovalnico. Smo zadnja italijanska osnovna šola, ki uvaja to obliko komunikacije, to pa zato, ker je, žal, narejena samo v slovenskem jeziku. Na ministrstvu pravijo, da nimajo denarja za prevod, ker gre menda za programski paket komercialne narave, ki ni v njihovi lasti (podobno kot v primeru Supoervizorja) in zato bo redovalnica italijanske osnovne šole pač v slovenščini.
Mi jo sicer imamo že tri leta, letos pa jo bomo prvič dali na razpolago tudi staršem, tako da bodo lahko kar preko spleta izvedeli ali so otroci prisotni pri pouku, ocene in vsa opažanja učiteljev. Upam pa, da bo večina staršev še naprej prihajala na govorilne ure v šolo. Elektronska redovalnica namreč še povečuje oddaljenost med starši in učitelji, jaz pa verjamem, da moramo starši in učitelji skupaj ustvarjati pogoje za uspešno šolanje otrok.
-	Ste imeli tudi vi primere, ko vam starši niso bili v pomoč?
-	Tudi jaz sem starš in razumem, da prideš lahko na šolo jezen, vendar mislim, da se je treba pogovarjati in potem lahko večino stvari rešimo brez hude krvi ali celo groženj z odvetniki, kot se včasih dogaja. Če pa imamo na eni strani jeznega starša, ki obtožuje šolo, na drugi strani pa užaljene šolnike, ki branijo svoj prav, potem ne pridemo nikamor. Na nek način sem zadovoljna, tudi če pridejo jezni in kričijo na nas, ker tako vsaj pridejo. Opažamo namreč, da se je prisotnost staršev na šoli zelo zmanjšala.
-	Koliko vas je zaposlenih?
-	Skupaj z osebjem vrtca nas je 63 .imamo pa tudi učitelje, ki so zaposleni pri nas preko različnih projektov. Vsi ti skrbimo za 156 otrok v vrtcu in 140 šolarjev.
-	Torej se obeta povečanje števila osovnošolcev. Se tega veselite?
-	Jaz sem šolnik in nisem politik, zato sem vesela, če imamo v vsakem razredu paralelko, tako kot mi je všeč imeti v razredu po 15 otrok. Mislim, da so to idealni pogoji za izobraževanje otrok.
-	Kakšen je odnos učiteljev in vodstva šole ter učencev?
-	V letnem načrtu imamo dejavnosti pri katerih bo sodelovalo vodstvo šole. Jaz grem, med drugim, s četrtimi razredi za ves dan na jadranje in veslanje. Sicer pa smo med poletnim varstvom izvajali evropski projekt Popestrimo šolo in Zdrav življenski slog. Sodelovali smo z OŠ Livade in OŠ Vojke šmuc ter organizirali skupne tabore ter se pogovarjali v obeh jezikih. Tri leta že organiziramo tudi izmenjavo učencev z OŠ Vojke Šmuc, ko gredo naši učenci za teden dni na njihovo šolo, njihovi pa pridejo k nam. Sodelujemo tudi s šolo iz Milj s katero gremo letos v šolo v naravi imamo pa še dva evropska projekta.
. Ste neke vrste večjezikovna osnovna šola.
-	Res je, saj že 5 let izvajamo učenje drugega tujega jezika, nemščine, v tretjem triletju, v sklopu podaljšanega bivanja smo imeli angleščino, pred leti pa smo imeli tudi francoščino.
-	Veliko staršev vpiše otroka k vam, da bo znal en jezik več.
-	Res je tako in zato tudi tujci velikokrat izberejo prav našo šolo.
D.M.
SVETILNIK
Restavracija | Rizzerijo L o u n g e Bar IZOLA
ROLETNA AKCIJA
▻SVETILNIK ZA IZOLANE<
Vsak četrtek v in avgustu vam v Mandraču podarjamo
BON
ZA 30% POPUSTA NA GOSTINSKE STORITVE
boni se ne seštevajo in veljajo do 30.09.2015 za naročila nad 10,00€ ^
Križi in težave
Ko si izbrisan si izbrisan dobesedno
Josip Djanic je Cicko. Izolan, da bolj ne more biti. Izbrisan, da bolj ne moreš biti. Konec prejšnjega tedna ga je še Občina Izola izbrisala iz stanovanja v Smareglijevi ulici 3. Razlogov je več, toda rešitve mu niso ponudili nobene. Vsaj on je ne pozna.
Postopek je bil sila enostaven. Prišli so delavci, na vrata položili bosan-ke in jih trdno zabili v stara vrata.
Še sreča, da ga ni bilo doma, sicer bi ga zaprli v občinsko stanovanje, ki so ga že zdavnaj dobili v najem njegovi starši. Tako pa je prišel pred zabarikadirana vrata in ugotovil, da je, ne da bi bil o tem posebej obveščen, postal brezdomec. Uidi na bosankah ni bilo nobenega obvestila in v okolici tudi ne. Cicko je bil ponovno izbrisan.
Težko bi rekli, da je vzorno skrbel za stanovanje. Brez vode in elektrike to tudi ni bilo mogoče. Pa tudi sicer ni posebej obremenjen s temi stvarmi, tako da so si sosedje verjetno oddahnili, ko so se v torek delavci Komunale lotili praznjenja in čiščenja razmeroma velikega stanovanja, v katerem pa ni bilo veliko.
Cicko namreč nikoli ni imel veliko.
Ni imel in nima veliko šole, izgubil je skoraj celo družino, izbrisali so ga iz slovenskega državljanstva, nenadoma ni imel nobenega slovenskega dokumenta več, z izjemo davčne številke, zdravstvene izkaznice in zelene osebne izkaznice, kakršne imajo tisti, brez slovenskega državljanstva.
Državljanstvo: Neznano
Pa je Cicko zagotovo Slovenec, čeprav se je rodil v Somboru a nima znanega državljanstva, kot mu piše v zeleni osebni izkaznici. Na pravo namreč še čaka, čeprav je postopek reševanja njegovega državljanstva menda že končan. Tako kot je končan postopek določitve odškodnine za leta, ko je bil tako izbrisan, da ni mogel prejemati niti socialne pomoči. Cicko se je pretolkel z občasnimi deli in pomočjo prijateljvm, z neizmerno skromnostjo in poceni žganjem, ki je pomagalo, da je pozabil vse skupaj.
“Enkrat sem bil zaprt" je povedal med pogovorom. “Policaji so me, leta 1989, dobili, ko sem se, skozi majhno okno splazil v nek lokal in me enostavno poklicali: Cicko pridi ven!" Samo on se je namreč lahko splazil skozi majhno okno. Dobil je leto dni Svete Ane, po devetih mesecih so ga spustih na prostost, ker se je lepo obnašal. Tako kot se obnaša vsa ta leta, ko je odrasel in ko mora sam skrbeti zase, kakor ve in zna.
Izbrisnina za najemnino
Vedel je, da ne plačuje dokaj visoke najemnine za dokaj veliko stanovanje, a je glavo vtaknil v pesek, tako kot v primeru plačevanja rtv naročnine, čeprav sploh nima elektrike in še česa. Vsega skupaj se mu je nabralo za nekaj čez 3 tisočake dolga, v glavnem za najemnino stanovanja. Prvih tisoč je, nevede, odplačal ob plačilu prvega obroka odškodnine za izbris. Še vedel ni, zakaj je dobil samo tretjino zneska. Bilo ga je toliko, kolikor še nikoli ni imel v žepu in zato ni posebej preverjal, kam sta šli slabi dve tretjini. Hvaležen je bil delavki koprske banke, ki mu je pomagala, da je denar sploh dobil, saj je birokratski aparat že iskal možnost, da ga ne izplačajo.
Zdaj ve, da je tisti tisočak šel Občini za najemnino, še dvakrat toliko bo pobrala, ko bo prejel naslednje letne obroke, izplačila “izbrisnine”. In zato preseneča, da so ga, na tako grob in nehuman način, dobesedno postavili pred vrata. Vsaj v tem primeru je namreč jasno, da bi bil njegov dolg poplačan.
Razpis za stanovanja je zamudil
“Kje boš spal?” sem ga vprašal, ko sem ga srečal pred zabitimi vrati. “Se bom že znašel. Saj sem Izolan. Nekam bom šel", je skomignil z rameni in najverjetneje odšel po tolažbo v zadnjo izolsko derifo. Potem sem izvedel, da spi na barki, po Izoli hodi nenavadno urejen in trezen in čaka, kaj se bo z njim zgodilo. “Saj sem jim rekel, naj mi najdejo kakšno garsonjero namesto tega stanovanja” mi je odgovoril, ko sem omenil, da je tisto stanovanje zanj itak preveliko. Ne vem, če je res ponudil to možnost, vem pa, da si je zaslužil vsaj obvestilo o deložaciji in pogovor z nekom iz
Občine.
Cicko namreč nima interneta in ne obiskuje elektronskih uradnih objav, čeprav so na ta način menda sila dostopne izolski javnosti.
Cicko malo ve. Ve le to, da je ostal brez edinega doma, ki ga je imel, ve, da je trenutno na cesti, ve, da prihaja jesen in za njo zima, ve, da se bo zdaj še malo težje prebijal skozi življenje in ve, da je nekaterim na oblasti čisto vseeno zanj. Niti številka ni več. Josipa Djaniča enostavno ni več.
Ostala so mu dobra dekleta na Centru za socialno delo, dobra prijateljica z banke, dobri prijatelji, ki mu dajo kakšno delo in dobri znanci, ki vedo, da je Cicko tipičen primer nemočnega malega človeka, ki bi ga ta svet najraje izbrisal.
Varuhinja človekovih pravic se bo gotovo morala pozanimati o njem.
Met
ahvala Rdečega križa
O RK Izola se zahvaljujepodje-tj^ma Live d.o.o. in Dinit d.o.o. Izole ter nekaterim Izolanom donirane šolske potrebščine. Triinsedemdeset otrok iz social-3 ogroženih družin je dobilo vse, k ar potebujejo za vstop v novo šolsko leto.

iiiAHtr.
JOSIP
29.D9.1970 2809S7C6CG214
SOtJBOR
NEZNANO
"tTOlA SMAREGUEVA UL .
n *
886
30.10.2006
30.10.2016

"J
GEODETSKE STORITVE
tel,: 05 627 83 00 GSM: 041638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si


-ureditev meje -parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje -zakoličenje objektov -evidentiranje stavbe
tavb
-	legalizacija črnih gradenj -pridobivanjegradbenih in
uporabnih dovoljenj -pridobitev hišne številke
-	komparacija -pravno svetovanje
mi
izdelava energetskih izkaznic

Naš vsakdan


Teden Parenzane in doživetij
Naslednji teden bo praznovala Parenzana, ki je kot Pot zdravja in prijateljstva prejšnji teden zmagala na regijskem natečaju najlepših sprehajalnih poti. Ob 80. obletnici ukinitve železniške proge Parenzane tri istrske občine, skupaj s hrvaškimi partnerji, pripravljajo prireditev Dan Parenzane, v Izoli pa bo sledil še niz dogodkov, poimenovan Teden Parenzane.
Teden bo v okviru projekta Parenzana Magic posvečen oživljanju zgodovine Parenzane in predstavitvi raznolike ponudbe istrskih občin skozi kulturno, športno in gastronomsko doživljanje. Program bodo s čezmejnim pridihom popestrile tudi nastopajoče skupine iz sosednje Hrvaške. Občina Izola bo, v sodelovanju z Društvom Histrion, Parenzani posvetila kar cel teden. Prvi dogodek se obeta že v soboto, 29. septembra, ko bo v Muzeju Parenzana potekalo predavanje dr.Tadeja Brateja o ukinitvi istrske železniške proge.
Občine Koper, Izola in Piran, skozi katere tudi teče bivša ozkotirna železniška pot, bodo njen obstoj obeležile z Dnevom Parenzane, v ponedeljek, 31. avgusta. Prireditev se bo pričela pri spomeniku v Strunjanu ob 9.00, nadaljevala pa v Izoli ob lokomotivi, kakršne so nekoč vozile po progi Parenzane. V njej bo tudi otvoritev razstave. Dan se bo sklenil na Eko točki v Dekanih ob trasi Parenzane.
Do konca prihodnjega tedna se v Izoli obeta pester športen, kulturni in kulinarični program. V torek bo potekal ogled notranjosti lokomotive, v sredo dobrodelni tek in otvoritev vadbenih postaj, v četrtek otvoritev še ene razstave in pa projekcija filmov o lokomotivah. Petek bo popestrilo predavanje o ozkotirni progi Stainz v Avstriji, ki je postala prava turistična atrakcija. V soboto dopoldne se bodo obiskovalci in mimoidoči razveselili koncerta Pihalnega orkestra, ki bo tokrat igral kar iz mestnega vlakca. Popoldne bo v izolskem muzeju sledila otvoritev Igre vlakov, ko bodo lahko vlakce na progi v Muzeju Parenzana poganjali obiskovalci kar na kolesu. Ves teden pa bo minil tudi v duhu kulinarike; nekateri izolski gostinci in društva bodo namreč pripravljali jedi po starih istrskih receptih. SZJ
Pot zdravja ali adrenalina?
O lepoti Parenzane seveda ni dvomov, ampak vse vendarle ni tako lepo. Pred časom nas je v uredništvo poklicala gospa in prosila, če bi lahko kaj zapisali o tem, da je Parenzana postala izjemno nevarna za sprehajalce. V naslednjih tednih pa smo takšnih pritožb slišali še več. Pot zdravja in priajteljstva je namreč nevarna za sprehajalce predvsem zaradi njene nepreglednosti in naklonov, kjer mopedi divjajo, še nevarnejši pa so menda kolesarji, ki Parenzano jemljejo predvsem kot pot za rekreacijo in ne za sprehajanje. Sprehajalka s psom nam je zaupala, da si sploh ne upa na pot, saj pes na povodcu predstavlja veliko nevarnost na ozki poti, seveda zaradi kolesarjev, ki švigajo mimo. Enako velja za mame z otroškimi vozički, ki se bojijo, da jih ne bi za ovinkom čakal kolesar.
Še najnevarnejše je menda na predelu pred predorom, kjer kolesarji pridobijo veliko hitrost, ki traja vse do vinogradov. Nagrado za lepoto je torej Parenzana dobila. Naslednja, na katero je treba ciljati, pa je tista za varnost.
Za človekovo dušo gre
»Današnje delo zahteva človekovo dušo«, je povedala dr. Ana Kranjc (sobotna priloga Dela,5.april 2014), v intervjuju z A.Zgonc. Poudarila je še, da je človek družbeno bitje in da brez odnosov z drugimi ne obstaja - pravzaprav - nima izbire. Omenila je tudi A. Davis: »Vemo kdo smo, slutimo, kaj bi morali biti, a niti sanja se nam ne, kaj bi lahko bili«. Vsekakor je to kar dober pouk našemu naraščaju in tistim, ki vodijo Slovenijo. Posebej pa bi ta pouk rabili jeseni, ko bo, žal samo v Izoli, na vrsti slovita dilema »Rušiti ali ne rušiti". Proti koncu intervjuja je omenila, da se bo v družbi 21. Stoletja osebnostna zrelost zvišala, s tem naj bi se število ljudi, s katerimi je mogoče manipulirati, zmanjšalo.
Tu sem se zamislil! Ne bom ji nasprotoval, toda nisem prepričan, da bo to res že kar v tem stoletju, pa tudi, če bomo sploh še živi in zdravi prišli do sredine 22. stoletja oziroma okoli leta 2050, ko Wallerstein predvideva pravi pekel.
Moram kar iskreno priznati, da tudi jaz niti ne slutim, kaj bi lahko bil, pa čeprav že skoraj 831et to prizadevno iščem...Ko gledam po svetu (v časopisih), našo domovino in sosede, pa tudi v naše domače okolje, se kar zgrozim - torej bodo šli naši vnuki, vnukinje in pravnuki... takrat šele preko »preživetja«, kar mnogi pisci enačijo s peklom...V nekem, še neobjavljenem članku sem napisal, da moraš spoznati sebe, če hočeš spoznati svet in obratno. Doslej se mi še ni posrečilo, niti prvo, niti drugo. Kako naj razumem svet, v katerem se prepad med bogatimi in revnimi vedno bolj poglablja... v katerem se besede, vrednote: morala, solidarnost, postale bolj primerne za posmeh, ko se pakti med državami kršijo, še preden se teksti do konca napišejo, ko so mnogi ljudje in voditelji že pozabili, kaj se je dogodilo v Hirošimi, ko ljudem brez dela in doma zapirajo vrata držav, namesto, da bi se združili še z drugimi in jim v njihovem rodnem kraju (domu) omogočili delo in človeško življenje.
V tem vročem poletju je v Izoli opazno napeto, turobno. Ribiški praznik itak praznujejo tujci, napovedane težave pa še niso dobile prave materialne podobe, razen za 77 letno Izolanko, ki je po sklepu inšpekcije morala odstraniti del objekta zaradi neustreznih temeljev. Tudi WC je bil na poti in iz enega izmed tesnih prostorov mora odstraniti kavč. Takšne in še težje naloge bodo prejeli mnogi Izolani, zakupniki zemljišč v lasti Sklada... Koliko jih je, nihče ne ve natančno. Ugibamo pa lahko: glede na to, da je nekje omenjeno okoli 600 ali celo 700 zakupnikov in kmetov, najmanj 30-40% nima ustreznega dovoljenja za zgrajene objekte. Verjetno še več, če pogodbe izpred 1993 ne bodo priznane. Ostalo pa je odvisno od tiste institucije, ki daje naloge za sanacijo... Si predstavljate, kako bo prah iz izolskega amfiteatra polnil izolske kafiče, Lonko in klopce v parku..., kolikšna energija se bo sproščala med delom ljudi, ki bodo »sanirali« tisto, kar so morda več kot pol stoletja gradili. Torej bodo naša in v bistvu tudi slovenska vodstva, vsaj tista, ki imajo opravka s kmetijstvom, na presoji, ali vedo kaj bi morali biti in kaj bi lahko bili. Brez te perspektive ni skupnosti, niti državne, niti lokalne, niti družinske.
Naš problem s tem še ne bo rešen. Podobne postopke in dejanja..." kaj bi morali biti...," morajo opraviti še: zakupniki, kmetje, člani njihovih družin, sorodniki in somišljeniki, kajti tudi oni (mi) se moramo prebiti do ustrezne duše današnjega časa. Dokazati moramo vodilnim posameznikom in njihovim institucijam, da smo delali leta in leta za svoje družine, sosede in skupno dobro: povečevali velik del samooskrbe, da nismo odgovorni za to, da je imela država in njene institucije v preteklosti toliko opravka sama s seboj, da skoraj četrt stoletja (od leta 1993) niso utegnili določiti ustreznih pravil za kmetijske objekte, ki so nujno potrebni za pripravo izdelkov: sadje, zelenjavo, oljke, vino - skratka velik del vsakodnevne prehrane. Ne morejo nas enačiti s črnograditelji, s pravimi graščaki, ko jim država do danes še ni začela rušiti njihovih gradov, ubogi 77 letni Kljunovi, pa kar med prvimi. Kako malo je to podobno ciljem, ki naj bi jih imelo človeštvo, Slovenija in EU, pa tudi mi Izolani.
Ko se bomo skupaj prebili do te duše prihodnosti, bomo skupaj določili zahteve administracije, spomeniškega varstva, posegov v okolje, velikosti površine objekta ...Hkrati se bomo učili upreti nerazsodnim posameznikom, vodstvom, manipulacijam kapitala in njegovim dolgim lovkam. »Duša"(nekateri raje omenjajo srce) je v prvi vrsti človečnost, čut in sočutje za drugega, razlikovanje paragrafov od življenjskih razmer, volja in želja za sodelovanje z ljudmi, za njihovo dobro. Ugotoviti moramo koga in zakaj motijo temelji, ki zagotavljajo varnost objekta, kaj moti tisti kavč, kaj moti WC ali kvadratni meter prevellik nadstrešek. Človeku je treba dati prednost, ne paragrafom. Žal se premalo ljudi tega zaveda... med njimi: velik del naše vodstvene elite.	Marjan Miklošič
Izola
Ribiška barka in mali praznik
Letošnji praznik je imel težko nalogo, saj je moral del svojega običajnega programa pridružiti evropskemu in medregijskemu projektu Mala barka, ki bo verjetno zagotovil del sredstev za poplačilo stroškov Ribiškega praznika. Teh niti ni tako malo, kot bi si kdo mislil. S svojimi, približno, 50.000 Euri stroškov skoraj dosega ceno festivala Kino Otok in skoraj desetkrat presega znesek, ki ga za poletne prireditve občina nameni vsem ostalim prireditvam.
Najvišji strošek praznika so redarji in varnostniki ter Komunala, stroški programa pa poberejo manj kot 20% proračuna. Za delavce Komunale lahko rečemo, da so svoje delo opravili neopazno in rutinirano, redarji pa so spet spravili v slabo voljo številne Izolane, posebej stanovalce starega mestnega jedra. Pravzaprav so krivi načrtovalci prometne ureditve, ki so spet postavili zaporo na krožišče pri bencinski črpalki in na ta način onemogočili dostop do doma tudi tistim Izolanom, ki imajo lastne garaže izven območja prireditve, za povrh pa je zapora veljala tudi takrat, ko je bilo na parkirišču pri ladjedelnici še precej prostih parkirnih mest. Rezultat je bil ta, da so obiskovalci prireditve svoje avtomobile parkirali v Livadah in okolici ter na ta način zasedli parkirna mesta domačinov, kar je povzročalo dodatno nezadovoljstvo. In, medtem, ko so avtomobilisti iskali prostor za svoje štirikolesnike so se po starem mestnem jedru veselo prevažali mladci na kolesih z motorjem oziroma skuterjih, saj si organizator ne more privoščiti nešteto redarjev.
In Mala barka?
Evropski projekt Mala barka je privabil tudi televizijsko ekipo, ki je posnela Marina Sinkoviča, ko na tradicionalni način popravlja lesenjačo.
Projekt bo verjetno pomagal poplačati del stroškov, ki jih ima organizator ob snovanju Ribiškega praznika, kar seveda tudi nekaj pomeni.
Turistično društvo Šparžin in Kulturno društvo Malija so stopili skupaj in pripravili nekaj vrhunskih kortežansko-malijskih domačih dobrot.
Največji strokovnjak za vozle na tem bregu Jadrana, Vlado Štrukelj, je učil teh mornarskih spretnosti tudi prave mornarje, kot je Marino Sinkovič.
Emilia Martensson in pianist Barry Green sta s svojimi učenkami jazz petja pripravila vrhunski jazz večer v Riibi.
Društvo Histrion se je na Ribiškem prazniku predstavilo z zbirko starih modelov bark, ki so nekoč krasile izolski zaliv. Danes jih je seveda veliko manj.
V petek so bile velike zvezde ve-čera Ana Pupedan, ki so na Veliki trg privabili predvsem mlade. Na Lonki, kjer so kraljevali Primorski fantje, pa so prišli na svoj račun plesalci vseh generacij.
Gneča je bila oba dneva znosna. Izola se je napolnila, kot se napolni samo za Ribiški, ljudje pa so bili večinoma zadovoljni, čeprav so pogrešali večje število stojnic. Teh je bilo malo menda tudi zaradi visoke najemnine, ki jo je zahteval organizator. Center za kulturo, šport in prireditve.
Ribiški praznik
Ribiški praznik tudi v domu upokojencev
V četrtek, dan pred ribiškim praznikom, je tudi na dvorišču Doma upokojencev zadišalo po morskih specialitetah, ki so se prepletale z mnogimi zgodbami, pripovedovanji, prepevanju in spominjanju na nekdanje praznovanje izolskega ribiškega praznika.
Da je bila to prava ribiška veselica pa je poskrbela ekipa izolskih prostovoljcev, ki so četrtkov dopoldan preživeli s stanovalci doma in jim pripravili nepozabno ribiško doživetje. Že zgodaj so s seboj prinesli mreže in školjke, s katerimi so okrasili okna in domsko dvorišče ter pripravili vse potrebno za praznik. Zavrtela se je glasba, klopi in stoli so bili pripravljeni in kmalu vsi zasedeni. Zadišalo je po pečenih sardelah, ki jih je z veliko dobre volje pripravljal Silvo Lazar in vmes pripovedoval o njihovi pripravi in ulovu, pa še kakšna šala je padla vmes.
Školjke, ki jih je iz Strunjana prinesel in podaril Jadran, sta skupaj z Radanom pokazala kako se jih čisti in pripravi za nadaljnjo pripravo. V pravem kotlu pa jih je skrbno pripravljal Sandi “pe-doč” in stanovalcem zaupal svojo mojstrsko pripravo “pedočev”. Prišel je tudi ribič Giulio in jim pripovedoval o ribiškem delu, lovljenju, ribičih nekoč in danes, pa o vrstah rib v našem morju in o šivanju ribiških mrež. To se je zelo dotaknilo nekaterih stanovalcev, ki so pogumno povedali,
da so bili celo življenje tudi sami ribiči in s tem preživljali sebe in celo družino. Na dvorišču je mamljivo dišalo, številni so z barvami na papir risali ribe, podpisovali svoje ime in zagotovo bo njihova razstava zanimiva.
Prišel je tudi nekdanji vzdrževalec Vilko, ki je iz žepa potegnil svoje orglice in jim, kakor nekoč, zaigral. Skupaj z Marjetko, ki se velikokrat vrača v dom s pesmijo, pa sta zapela nekaj starih pesmi in marsikatera solzica se je utrnila ob starih spominih.
Z njo so prišle, vedno pripravljene na pesem, prijateljice in sopevke skupine Cvet v laseh, ki so cel dopoldan s stanovalci prepevale, da je pesem odmevala daleč naokoli in privabila celo mimoidoče.
Dejali so, da je dopoldan prehitro minil, vendar jim bo ostal v nepozabnem spominu, je v imenu doma povedala delovna terapevtka Majda, ki se je zahvalila Marjetki za pripravo celotnega dogajanja in seveda vsem, ki so prostovoljno prišli, pekli, kuhali, prepevali, celo na Elvisa iz bifeja “pri Kralju” niso pozabili, saj jim je posodil in prinesel vso tehnično opremo za pripravo morskih dobrot in Krisu, ki je na kraju vse stvari pospravil in počistil. Predstavnica stanovalcev, Stanislava Čebron, pa se je ob zahvali celotni ekipi poslovila še z besedami: “Bila sem na prvem ribiškem prazniku, ki je bil organiziran v Izoli, bil je prekrasen, današnja Ribiška veselica pa je nekaj drugega najlepšega, kar sem doživela. Bilo je dobro, veselo, nepozabno in iz srca vam hvala !	Dom upokojencev Izola
Pravilno ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom iz gospodinjstva
V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom uporabnike izgospodinjstva obveščamo, da imamo v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe uveden sistem ločenega zbiranja biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na izvoru, ki se izvaja že od leta 2005. Ločeno zbiranje bioloških kuhinjskih odpadkov je obvezno za vsa gospodinjstva.
Kljub zadovoljivim rezultatom na področju zbiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva še vedno ne dosegamo zastavljenih ciljev, saj nekateri uporabniki še vedno ne upoštevajo navodil za pravilno odlaganje bioloških odpadkov in v zabojnike za bio odpadke odlagajo vsebino skupaj z embalažo, običajno v nerazgradljivih plastičnih vrečkah. Ker takšno nepravilno ravnanje povzroča dodatne stroške sortiranja, uporabnike naprošamo, da biološke odpadke bolj dosledno ločujejo. Biorazgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Le-te lahko odlagate na dva načina. Prvi je ta, da ustrezno ločene odpadke odlagate v vodotesne zabojnike rjave barve. Drugi način odstranjevanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je hišno kompostiranje. V kolikor imate možnost hišnega kompostiranja, se zanj vsekakor odločite, saj se v tem primeru
storitve ravnanja z biološkimi odpadki ne zaračunava. Obenem se s kompostiranjem zagotovi kroženje organskih snovi, s katerim pridobimo ekološko gnojilo oziroma kompost, katerega vrnemo nazaj v zemljo. Gospodinjstva, ki vse biološke odpadke kompostirajo, le-to prijavijo z izpolnitvijo obrazca, ki vsebuje tudi navodila oziroma minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje. Obrazec dobijo na spletni strani Komunale Izola (www.komunala-izola.si/obrazci) ali osebno na upravi Javnega podjetja Komunala Izola, d.o.o.
Pravilno ravnanje s kuhinjskimi odpadki iz gostinstva
Vsa podjetja in organizacije, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo in so povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ter odpadnih jedilnih olj in masti, so na podlagi Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadkom dolžni te odpadke ločiti. Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. je vpisano v evidenco zbiralcev odpadkov in je registrirano za opravljanje dejavnosti zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in masti. S tem v zvezi Javno podjetje Komunala Izola nudi storitev zbiranja in odvoza biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ter odpadnih jedilnih olj in masti v vodotesnih posodah po dogovorjenem
urniku ter oddajo le-teh v predelavo pooblaščenemu odstranjevalcu odpadkov. V kolikor ste zainteresirani, da zbiranje in odvoz kuhinjskih odpadkov opravi Javno podjetje Komunala Izola, nas kontaktirajte na telefonski številki 05/66 34 950 ali preko e-pošte: odvozi@komunala-izola.si, da vam pripravimo ponudbo na podlagi vaših potreb in želj.
Odvoz bioloških odpadkov zagotavlja Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. z ustreznimi sredstvi, tako da se le-ti ne izpuščajo v okolje in ne povzročajo emisije vonjav. Posode in vozila za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov se čistijo in razkužujejo po vsaki uporabi. Zbrane biorazgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad skladiščimo ločeno na zbirnem centru, tako, da se odpadki ne mešajo med seboj. Ko se nabere ekonomična količina za odvoz le-teh, zbrano količino predamo pooblaščenemu prevzemniku.
Cilji ločenega zbiranja bioloških odpadkov in njihove predelave so znižanje količine toplogrednih plinov, pretvorba odpadne snovi v novo uporabno snov s kompostiranjem ali proizvodnja bioplina v bioplinarnah, ki se lahko pretvori v električno energijo.
Ohranimo našo občino čisto danes
za boljši jutri.
m
komunala
izda - šola
KAPUČINO
■Esa*i
Mladi izolski rokometaši v svetoni smetani
B®C3®EDBff

Čez dober teden start prvenstva
Nova tekmovalna sezona že trka na vrata. Fantje imajo tako le še to soboto prosto, kajti 5. septembra se bodo v Novem mestu že udarili s tamkajšnjo Krko. V zadnjem času so odigrali nekaj prijateljskih tekem. Slovenj Gradec so premagali s 24:19, konec tedna pa so nastopili na Šilčevem memorialu ter po zmagi nad Slovanom, ki je še posebej razveselila Ribare, v zadnji sekundi izgubili boj s Sevnico za tretje mesto s 26:25. Čeprav tovrstne tekme načelno niso odraz dejanskega stanja, pa trener Borut Hren v prihodnje pričakuje še večjo zavzetost. Sicer je bila ekipa v zadnjem času znova zredčena zaradi poškodb. Poleg že operiranega Amela Redžiča so imeli oziroma še imajo zdravstvene težave Žan Popovič, Blaž Žgavec, novinec Žan Gjerek in Luka Matijaše-vič. Upati je, da se bodo zadeve uredile in da bo start naših rokometašev uspešen. V septembru jih tako čakajo štiri tekme: Krka - IP Izola (5.9.), IP Izola - Sevnica (12. 9.), Gorenje - IP Izola (19. 9.) in Urbanscape Loka - IP Izola (26.9.).
Slovenska kadetska rokometna reprezentanca je pred kratkim na svetovnem prvenstvu v Rusiji po porazu s Francozi osvojila odlično drugo mesto. V njej sta nastopila tudi Izolana Tilen Sokolič in Jaka Moljk, ki sicer igrata za Koper 2013.
Ženska kadetska reprezentanca pa je na EP v Makedoniji osvojila odlično peto mesto. Za državno reprezentanco je zaigrala tudi Izolanka Anamarija Baruca. Na tekmi za peto mesto v Skopju je ekipa trenerja Milana Ramšaka premagala reprezentanco Hrvaške s 24:22 (11:9).
Penali usodni za Izolane
Pokal Slovenije: MNK Izola - NK Veržej 2:3* (0:0) *popenalih Prva uradna tekma v sezoni 2015/2016 je za nami. Prišla je hitreje kot smo si želeli, saj se naša ekipa še sestavlja zaradi številnih nepredvidenih odhodov. Vseeno pa je prenovljena ekipa delovala samozavestno na igrišču.
Tekma se je začela z minuto molka v spomin Janka Germeka “Jerrija” s katero smo se poslo-
vili od našega dolgoletnega hišnika.
Kljub temu, da je bil nasprotnik drugoligaš NK Veržej, ki je že v polnem prvenstvenem teku, so se naši fantje na razmočenem igrišču znali zoperstavit in si priigrali nekaj lepih priložnosti, a žoga ni končala v mreži. Enako lahko rečemo za goste, ki so napadali, a imeli slabe zaključke v napadu, reševal pa nas je mladi vratar Bu-žan (trenutno na posoji iz Kopra) in prenovljena “obrambna linija” Mandir, Husarevič in brata Vidakovič. Prvi polčas srečanja je sicer pripadal gostom in naši so delali očitne napake, ki jih bo potrebno definitivno popraviti, v drugem polčasu pa je bila igra boljša in to je bil razlog, da smo si izborili podaljške.
Po rednem delu in podaljških je bil rezultat 0:0, pri streljanju 11-metrovk pa so imeli več sreče gostje, kljub dvema lepima obrambama našega vratarja Bužana, ki nas je držal v igri vse do konca. Vidno je bilo, da je ekipa na novo sestavljena, a o prihodih in odhodih nebi želeli govoriti do konca prestopnega roka, saj so nekateri igralci še vprašljivi v novi sezoni, ekipo pa je nekoliko nepričakovano zapustilo tudi nekaj domačih fantov, na katere smo računali tudi letos. Fantje na igrišču pa so prikazali željo in si po tekmi kljub izpadu zaslužili aplavz izolske tribune za borbo do zadnje minute.
-	Prva uradna tekma letos, ki je prišla zelo hitro. Prestopni rok še traja, ekipa se še formira... Kako bi komentirali srečanje?
-	Res je, prišla je hitro za nas, ki smo začeli s pripravami kasneje. Še posebej, ker je to povsem nova ekipa glede na prešnjo sezono. Tisti, ki malo bolje spremljajo vrhunski nogomet po televiziji vidijo, da imajo tudi finančno in
kadrovsko močni klubi probleme z organizacijo igre in posledično tudi z rezultati. Za vse tegobe in težave je čas edini uporabni način. Tudi včeraj smo bili na momente blizu uvrstitve naprej, po drugi strani pa smo tudi videli kaj nam vse manjka. Vsekakor si vsi fantje zaslužijo čestitke za disciplino do konca tekme, prej ali slej se jim bo vrnilo tudi v rezultatskem smislu.
-	Kje vidite pomankljivosti in kje prednosti trenutne zasedbe in ali vidite potrebo po možnih okrepitvah?
-	S kadrovskimi težavami se ubadamo že od prvega dneva priprav. Odšlo oz. ne nastopa kar nekaj igralcev Kotnik, Zemljak, B.Božič, Godnič, Peroša... še vedno ne trenira S.Gavrič, sedaj izgleda, da nas zapušča še Vatovec, ki vidi večjo možnost za napredovanje v malem zamejskem klubu kot pa v domači NK Izoli... Gotovo bi potrebovali okrepitve, posebno v vezni liniji. Na nekaj treningih so
bili tudi določeni tujci - solidni igralci vendar ne boljši od naših domačih. Vseeno upam, da bomo do konca prestopnega roka dobili okrepitev ali dve...
-	Že v soboto nas čaka nova težka tekma, tokrat proti lanskim prvakom Ajdovščini. Kako se bo ekipa regenerirala po današnji naporni tekmi?
-	Najboljša regeneracija bi bila zmaga, ki pa je žal izostala. Vendar so fantje pokazali karakter, na momente tudi zobe in po današnjem prostem dnevu ne dvomim, da bodo že jutri na treningu bili spet pravi in pripravljeni, da se Ajdovcem odolžijo za zadnje lanske neuspehe. Tako bo tudi Ribiški praznik lepši!
Že v soboto 22.8. sledi tekma proti lanskim prvakom Ajdovščina ŠKOU. Tekma bo ob 17:30, vabljeni na stadion, po tekmi pa upajmo, da zmago proslavimo na Ribiškem prazniku. Forza Izola!

Mladinsko SP v laserjih
Po tem ko so jadralci včeraj zaradi pomanjkanja vetra ostali na kopnem, se je danes v Medem-bliku na Nizozemskem s tremi plovi zaključilo mladinsko svetovno prvenstvo razreda laser in laser radial v kategoriji do 21 let. Slovenska predstavnika sta v drugi polovici prvenstva jadrala v srebrni skupini. Maks Vrščaj je v konkurenci 155 jadralcev prvenstvo zaključil na na 101. mestu, Marko Radman pa na 152. mestu. Naslov svetovnega mladinskega prvaka je osvojil Španec Joel Rodriguez, podprvak je Britanec Michael Beckett, tretji pa Madžar Benjamin Vadnai.
ŠPORinn ŠOLA fflAESTRAL
»PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE za otroke od 2. - 8. let

INFO:
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA
Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTI\IAS0LAMAESTRAL@GMAIL.C0M
Četrtek, 27.avgust2015, št. 1116	KAPUČINO	9
H Hf^58________________
W®0MB |
Zaključek ekipnega EP razreda optimist
Na italijanskem jezeru Ledro se je danes zaključilo ekipno evropsko prvenstvo razreda optimist. optimist2 Slovenska ekipa v sestavi: Martin Fras (JK Izola), Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), Peter Milivojevič (JK Jadro Koper), Lana Semelbauer (JK Portorož) in Celestina Sabadin (JK Jadro Koper) s trenerjem Karlom Hmeljakom je zasedla 16. mesto med 16 ekipami iz Španije, Finske, Hrvaške, Italije, Nemčije, Turčije, Nizozemske, Švedske, Irske, Francije, Velike Britanije, Danske, Švice, Slovenije, Izraela in Norveške. Zmago in naslov evropskih prvakov so osvojili mladi jadralci iz Španije, na drugo mesto se se uvrstili Turki, na tretje pa Švedi.
Vasilij Žbogar brez regate za medalje
Za jadralkami in jadralci je še predzadnji dan predolimpijske regate v Riu, v razredu finn in razredu 470 so odjadrali še zadnje plove pred regato za medalje. Vasilij Žbogar ter Tina Mrak in Veronika Macarol se tokrat niso uspeli uvrstiti v deseterico najboljših v razredu, se pa slovenski jadralci, katerih glavni namen je bil čim bolje spoznati razmere na regatnem polje, s prizorišča olimpijskih iger prihodnje leto vračajo z dvema 13. mestoma ter številnimi informacijami in dragocenimi izkušnjami, ki bodo v naslednjem letu pomembne za priprave na igre.
V	razredu finn so včeraj odjadrali še dva plova, Vasilij Žbogar je s 16. in 19. mestom ostal zunaj deseterice najboljših in predolimpijsko regato v Riu končuje na 13. mestu.
V	prvih dneh tekmovanja je bil Izolan med najboljšo deseterico, v zadnjih dneh pa je nekaj mest izgubil in ostal brez finala naj-
boljše deseterice. “Z rezultatom sigurni nisem zadovoljen, sploh po dobrem začetku so apetiti narasli. A s staro opremo, s kateri sploh še nisem jadral in po poškodbi ter precejšnji izgubi treningov kakšnega vidnejšega rezultata niti nisem pričakoval,” je o razpletu povedal Žbogar, ki je v dneh v Riu dobil veliko koristnih informacij za olimpijske igre prihodnje leto: “Bistvo te regate je bilo spoznavanje regatnih polj in preverjanje logistike. Med polji so velike razlike, v zalivu je močan tok in skoraj nič vala, na odprtem pa je toka veliko manj in zelo visok val. Ta razlika je zelo pomembna, ker je jadrnico treba prilagoditi posebej za razmere v zalivu in zunaj. ”
Zaradi zahtevnih razmer in prilagajanj nanje bo v prihodnjih mesecih potrebno na prizorišču opraviti čim več treningov: “program treningov smo okvirno pripravili, računamo, da bo potrebno na olimpijskem prizorišču opraviti od 40 do 60 dni treningov, ” je načrte za treninge razkril dobitnik dveh olimpijskih odličij v razredu laser in dodal: “pomembno je, da mi razmere tu ustrezajo, bomo pa naredili vse, da bom čez slabo leto vrhunsko pripravljen in da bo pripravljena tudi oprema. ”
V zadnjem obdobju se v povezavi z gostiteljem iger veliko govori o onesnaženosti, bakterijah, ki naj bi bile, zaradi odplak v vodi: “V zalivu je voda res precej onesnažena in treba je biti zelo pazljiv. Organizatorji se bodo morali kar precej potruditi, da bodo zmanjšali onesnaženost. Na odprtem pa ni tako grozno. ”
Na predolimpijski regati v Riu pa je zmagal kdo drug kot Britanec Giles Scott, ki je bil v Braziliji najboljši že lani. Žbogar bo že v prihodnjih dneh začel s pripravami na svetovno prvenstvo, ki bo novembra na Novi Zelandiji.
Izolan Rajko Hrvat danes potuje na SP v veslanju.
V četrtek dopoldne bo ob jezero Aiguebelette ob vznožju Savojskih Alp v Franciji, odpotoval Rajko Hrvat. Tam bo v času od 30. avgusta do 6. septembra potekalo svetovno prvenstvo - letošnji vrhunec veslaških tekmovanj. Poleg Rajka potujeta še dva člana slovenske reprezentance Janez Zupan in Gašper Fistravec. Tekmovala bosta v dvojnem dvojcu.
Po izjavah na tiskovni konferenci STA je cilj maloštevilčne ekipe uvrstitev lahkega enojca v finale tega SP, ter izpolnitev olimpijske norme dvojnega dvojca.
Rajko se bo prvič pomeril s progo in tekmeci to nedeljo, posadka dvojnega dvojca pa v ponedeljek.
- uredništva medijev, uredniki, novinarji, fotografi -
HMekm
Sara Benčič v reprezentanci
Na festivalu mladih balinarjev, ki je bil 15. in 16. avgusta v Ljubljani, je nastopilo osem reprezentanc iz šestih držav. Tekmovali so v kategoriji U-15. Slovenija je nastopala s tremi reprezentancami, med katerimi tudi dekleta. Udeleženka ekipe je bila tudi Sara Benčič iz Balinarskega kluba Korte.
Lp, Miran Kleva
Otroška nogometna šola
Poletnih počitnic je konec in pred nami je že nova sezona nogometnega krožka za letnike 2008, 2009 in mlajše. Uvod v nogometno šolo bo sestanek s starši dne 07.09.2015 ob 18:30 v prostorih MNK Izola.
Treningi v sezoni 2015/16 bodo organizirani v dveh skupinah:
-OŠ Vojke Šmuc (trener Mirsad Mujanovič; tel:št.:041450757; ob torkih od 16:00 do 17:30 ter ob četrtkih od 17:30 do 19:00)
-OŠ Livade (trener Dejan pečar; tel.št.: 041372946; ob sredah in petkih od 15:00 do 16:30)
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi tudi na elektronskem naslovu mnkizola@gmail.com
ŠMMmmimm
Ribiški maraton ,od mraka do zore - drugič
Deseti maraton morskošportnega društva Menola Izola je bil izjemen. Tokrat se je na celonočno tekmo prijavilo štirinajst ekip iz slovenskih klubov. Izjemen je bil tudi po velikem številu ulovljene ribe, ki se je lahko pohvalila s svojo kvaliteto. Organizator je v pravila vpisal, da mora imeti ulovljena riba najmanj osemnajst centimetrov v dolžino ob upoštevanju zaščitenega ribjega zaroda. Ulovljeni so bili lepi primerki ovčic , orad kavalov , ribonov in veliko število ugorjev . Kot smo že predhodno napisali je ribiški maraton trajal celih šestnajst ur, zato je bila ulovljena riba raznolika . Morje se je po nekaj deževnih dnevih ohladilo in riba je postala bolj živahna. Pojavili so se med tekmo delfini, ki so ribo tako rekoč razpršili, a dober ulov ni izostal. Riba je bila točkovana s faktorjem krat 5 za ulovljene orade, kavale in ovčice, s faktorjem krat 3 za ulovljene ribone in krat 1 za ostalo ribo, kot ulovljene bukve, ugorje in šure.
Poglejmo uradne rezultate po končane tehtanju:
Zmagala je ekipa Marinar Kranj z osvojenimi 31.213 točkami ulova, druga je bila ekipa PLK iz Kopra s 28.412 točkami ulova, tretje mesto je zasedla ekipa Solinar Strunjan s 28.022 točkami ulova, četrto mesto s 21.409 točkami je zasedla ekipa Menola 4 in peto mesto s 14.803 točkami prav tako ekipa Menola 5.
Edi Marinšek
Jubilej
25 let navijaške skupine brez nogometa
Ribari so prejšnji teden praznovali 25 let od njihovega prvega “nastopa” na izolskem stadionu. V tem času je izolski nogomet najprej propadel, zadnja leta pa životari v nižjih ligah, tako da je navijaški skupini ostal samo še rokomet ter seveda druženje in skupno preživljanje prostega časa. Je to dovolj?
Prejšnji torek so Ribari, na svoj način, praznovali 25 let od začetka delovanja navijaške skupine: z bakljado, ki je osvetlila zdolgočasen torkov večer na promenadi.
Za začetek je prav poudariti, da je 18. avgusta praznovala 25 let navijaška skupina, in ne društvo Ribari. To je bilo uradno ustanovljeno nekaj let kasneje. Zaradi tega je težko določiti pravi “rojstni dan” in starešine Ribarov so se tako odločile za prvo organizirano navijanje na izolskem stadionu: “To je bilo drugo kolo sezone 1990/1991, ko je Izola doma zmagala 1-0, z golom Bičakčiča”, pravi Marko Treskavica. “Društvo smo ustanovili leta 1996, dve leti kasneje pa smo prišli do klubskih prostorov v nekdanji osnovni šoli Dante Alighieri in brez teh prostorov ne bi danes praznovali 25 let”, dodaja Boris Vasic Stepančič, predsednik društva. Klubski prostori so nujni za sleherno društvo, kaj šele za navijaško skupino, ki takorke-oč nima svoje športne ekipe, za katero bi navijala. “V Izoli imamo samo še rokomet na nivoju. Vsaka čast fantom, ampak žal navijanje v rokometni dvorani se pač ne more primerjati z navijanjem na stadionskih tribunah nogometne tekme. Pirotehnika je omejena, pa vzdušje ni tisto ta pravo, saj nimamo takorekoč nobene nasprotne navijaške skupine. Težko se je vživeti v navijaško folkloro, ko ti nasproti stojijo starejši navijači s harmoniko in gasilsko sireno”, še pravi Treskavica. S predsednikom društva sta si edina v razlogih, zakaj ni več videti Ribarov na nogometnih tekmah. “Za ekipo lahko navijaš takrat, ko ti je jasno, da ekipa da vse od sebe in ima neke ambicije. V izolskem nogometu pa teh ambicij že dolgo ne opazimo več. Igrajo v tretji ligi, proti vaškim
ekipam in izgubljajo. Navijanje z vsem srcem v teh pogojih je zelo težko, zato smo se odločili, da dokler ne bo nogomet po našem okusu, ne bomo organizirano navijali na tribunah”, pravi Vasič Stepančič.
Dvorane težko sprejmejo navijaške skupine
Da je tovrstno navijanje v športnih dvoranah prava redkost, priča tudi dejstvo, da se Ribarov bojijo tako na Rokometni zvezi Slovenije, kot pred leti tudi v Futsal zvezi. Ob gostovanju v Sevnici, naprimer, je bilo v dvorani menda več policistov, kot Izolanov, za nekoliko večji spektakel pa lahko Ribari prosijo za dovoljenje le ob zaključku sezone. “Sicer pa tako ali tako skoraj več ne hodimo na gostovanja, saj naši tam po pravilu izgubijo skoraj vse tekme. Raje se zato osredotočimo na domačo dvorano”, pravi Treskavica.
Bakljada je bila spontana
Jubilejno bakljado, na kateri je aktivno sodelovalo skoraj 250 Ribarov, pa niti ni bilo težko organizirati, pravi Vasič Stepančič, saj so vsi hitro zagrabili za idejo. Najtežji del je bila sama organizacija in logistika, kako vsi naenkrat prižgati baklje. Za to pa se niso obrnili k tehnologiji, ampak so počakali na signal z morja in ko je tam ugasnila modra baklja, so na obali
prižgali svoje. Nekako tako, kot je za Izolo pričakovati. “Očitali so nam, da smo za sabo pustili smeti, kar pa ni res. Ja, baklje smo res pustili na tleh, ampak to zato, ker so vroče in če bi jih vrgli v smetnjake, bi ti zagoreli. Smo pa uredili tako, da jih nismo puščali na nabrežju in tam, kjer bi pustile za sabo zažgana tla. V Izoli mi živimo in seveda nam ni vseeno, v kakšnem stanju jo pustimo”, pravi Vasič Stepančič.
In ravno ljubezen do Izole je zaščitni znak Ribarov, kjer predvsem tisti starejši nikakor ne razumejo, ali pa ne sprejmejo, da se mladi, ambiciozni izolski nogometaši odločajo za igranje v Kopru. Že res, da mlajše generacije ne čutijo teže nekdanjih derbijev s sosedi, ampak tisti, ki so Ribari od samega začetka, se še kako spominjajo teh tekem. “Danes je vse drugače, mladi ambiciozni nogometaši iz Izole gredo v Koper, ampak v mojem času to ni bilo kar tako. Sam vem, da ne bi prenesel pogleda na rumeno-moder dres v omari. Pa tudi v društvu ne dovolimo rumenih majic, nekaj pa smo jih že vrgli stran, tako, za poduk. To rivalstvo nam še vedno veliko pomeni in tako bo tudi ostalo", pravi Treskavica, in dodaja, da bi sicer lahko šel na nogomet v Koper, ampak le zato, da bi navijal za nasprotno ekipo.
Prijateljske vezi predvsem s Štajersko
S časom, morda tudi zato, ker v Izoli ni bilo več omembe vrednega nogometa, so Ribari stkali vezi z štajerskimi navijači, predvsem z Violami. Večkrat so se že sami odpravili na gostovanje v Maribor, Viole pa se redno ustavijo v Izoli na obisku, ali pa, ko so na poti proti južnim destinacijam. “Viole so posebej navdušene nad našimi klubskimi prostori in ravno v tem času poskušajo pridobiti svoje, ki bi bili organizirani tako, kot so naši. Kot pravim, so klubski prostori izjemno pomembni za naše delovanje. Pogrešamo le, da za sabo ne vidimo podmladka”, pravi Treskavica.
Manjkajo le mladi
Ker, zanimivo, celotno delovanje navijaške skupine še vedno stoji na ramenih tistih, ki so bili aktivni pred več desetletji in imajo danes večinoma že družine. “Mladim manjka samoinicia-tive. Vsekakor se nam večkrat pridružijo, ampak akcije mora mo vedno začet mi, starejši. Nekoč je teh bilo sicer več, hodili smo v Planico, pa ni več velikega zanimanja za to, organizirali smo Bireriado, pa se je izgubilo veselje tudi do tega. Letos nismo naredili velike fešte in koncerta, kot pretekla leta, ampak smo organizirali majhno, interno fešto, na kateri se je zbralo okoli 300 podpornikov. In seveda Ribiški praznik, ki verjamemo, da brez Ribarov ne bi bil takšen, kot je”, je še omenil Vasič Stepančič. Ob tem je imel v mislih tudi dejstvo, da so Izolo za Ribiški praznik obiskali številni prijatelji iz Štajerske. “Ampak ne razumemo, zakaj nam Center za kulturo, šport in prireditve postavi enako ceno za stonjico, kot je to za gostince. Mi smo vendarle društvo in še srečo imamo, da se nas zbere kakšnih trideset, da uspemo izpeljat praznik tako, kot je treba.”
Ribari bodo tako vztrajali še naprej. Družijo se zato, da navijajo (Enkrat so navijali celo ob vstopu balinarjev v super ligo. Menda so bili pogledi prisotnih izjemno začudeni), družijo se zato, ker imajo radi druženje in družijo se zato, ker imajo radi Izolo. Oziroma jo ljubijo, še bolj kot sebe. am
Histerijo je letos pregnal dež
Festival Ethno Histeria smo Izolani spoznali takrat, ko je svojo kariero zaključeval Mediteran festival. Takrat so se mladi, predvsem etno glasbeniki še zbirali v Hrvatinih, potem pa so dom našli v Gračišču in tam je nastal eden najpomembnejših in najbolj svojevrstnih festivalov oziroma druženje mladih glasbenih in scenskih ustvarjalcev pri nas.
Seveda festivala ne bi bilo brez Sol-cetovih, posebej brez najmlajšega,
Matije Solceta, ki je, ob mami Maji vseskozi motor tega festivala, ki se bistveno razkikuje od podobnih festivalov.
Histerija pač ni nekajdnevna zbirka nastopov različnih skupin ampak je dogodek ki je, vse do leta 2013, avgusta spremenil pobočje nad Gračiščem v malči Woodstock.
Leta 2013 je festival “etno Histeria” v Gračišču, v treh dneh, privabil 3000 obiskovalcev, predstavilo pa se je 150 glasbenih, gledaliških in drugih skupin iz celega sveta. Potem je “KD Matita” preselil celoten koncept, kot tudi ogromno mednarodno mrežo umetnikov, ki nastaja od leta 2003, v Loško dolino. Tako se “site-specific” festival Plavajoči Grad, od nedelje dogaja na Gradu Snežnik, v vaseh Kozarišče in Šmarata, in v nekaj dislociranih točkah.
Že pred tem pa se je karavana mladih glasbenikov in drugih scenskih umetnikov selila po Sloveniji. Bili so tudi na kratko v svojem domačem kraju, v Gračišču v načrtu pa so bili tudi trije koncerti na Manzi-olijevem trgu v Izoli. Nastop izraelske sedemčlanske skupine, ki je bil napovedan za sredo so sicer odpovedali, zato pa je bilo živahno prvega in kot se je kasneje pokazalo, tudi edinega dne, ko ni deževalo in sta lahko nastopila avstralska kan-tavtorica Tullara Connors ter ameriški bendžoist Daniel Wall, seveda pa so sodelovali tudi glasbeniki Etno Hist(e)rie in vse skupaj se je spremenilo v veliko ethno žurko, ki je ni in ni bilo konec. Kot da bi Matija, Maja in organizatorji vedeli, da bo to tudi edini pravi, odrski nastop.
Delavci Komunale so se lotili popravljanja tlakovanih parkirišč v Livadah.
Oder na Lenki pa prazen
V četrtek, bi namreč moral že enajstič nastopiti znameniti 60-članski orkester World Ethno Hist(e)ria orchestra, ki ga sestavljajo talentirani glasbeniki iz vseh vetrov. Tokrat je šlo za fuzijo glasbenikov iz dvajsetih držav iz Evrope, Čila, Avstralije in Amerike, ki, ob vodstvu dirigentov Matije Solceta, Sofie Hogstadius, Stefana Hedborga in Kate Voung, podirajo kulturne in umetniške stereotipe, kar pa smo, kolikor toliko kvalitetno, slišali le tisti, ki smo prišli na tonsko vajo. Neposredno zatem se je ulil dež in izpraznil prizorišče, toda, glasbeniki so hitro našli zatočišče pod streho bližnje gostilne Ribič, zraven pa se je stisnilo še nekaj poslušalcev. Ko je dež ponehal je bilo na rezervnem prizorišču živahno, kot na pravem koncertu ali pa še bolj in res škoda je, da je bil na Lonki prazen pokrit oder, na Manziolijevem trgu pa oder brez strehe.
Kljub improviziranemu koncertu pri Ribiču smo lahko ugotovili, da je Ethno histerija prava živa kulturna dediščina in verjamemo, da jo bo Unesco prej ali slej tudi vzel za svojo.
D.M.
V Kopališki ulici je galerijo in atelje odprl ukrajinski slikar Eduard Belsky ki se je, z družino, iz Ljubljane preselil v Izolo. Julija meseca je sicer že imel zelo odmevno razstavo v galeriji Plač Izolanov.
Še enkrat smo se prepričali, kako lep je Veliki trg brez parkiranih avtomobilov. Kateri župan si bo upal ?
0ŠKURAHINP0RT0NIH
piše: Nadja Gliha Olenik
Ob večernih sprehodih, ko zidovi hiš še puhtijo od pripeke vročih poletnih dni, ali ob jutranjih urah, ko se Izola prebuja in jo maham po, z zelišči ozeleneli in sveže zaliti Ljubljanski ulici, na trg, po domače paradižnike in sadje, se mi pogled ustavlja na barvitih pročeljih tesno objetih hiš. Opazujem lesena polkna, ki kot lepo naličene trepalnice zaljšajo veke lepih obrazov istrskih hiš in se kitijo v različnih barvah. Korak se mi žalostno upočasni ob tistih, ki propadajo in so jim šteti meseci, ustavi pa ob tistih iz umetnih materialov, ali pa tam, kjer jih sploh ni več, tako da so okna izgubila vsako sled edinstveno razpoznavnega videza.
Še mnogo huje se godi z vrati. Marsikatera lesena se resda bohotijo v svežem oplesku in z zgornjim steklenim delom, umetelno prepletenim s kovinskim okrasjem in starinsko kljuko. A veliko jih je žalostno propadlih, črvivih, luknjastih in polomljenih. Neugledno propadajo celo nekoč častitljive duri najlepše izolske stavbe - Bes-enghijeve palače, ki jih razbarvane in brez zaščite načenjajo črvi, z notranje strani pa so - ne pobarvana, ampak popljuskana z barvo kot kolač, pri katerem je gospodinji zmanjkalo pravih sestavin in potrpljenja za glazuro. Veliko vrat pa so danes le še cenene moderne kovinske iznakaze, ob katerih zaboli srce vsakogar, ki ima količkaj smisla za estetiko, tradicijo in kulturno dediščino.
Po glavi mi hodi misel z nekega predavanja uglednega profesorja z likovne akademije, ki je rekel, da so vrata, portal, estetsko gledano glavna žila v telo hiše. Od nje je odvisno, ali bomo vanjo stopili z veseljem ali ne. In to nam ne potrjujejo le bogate razkošne vile, ampak prav vsaka, še tako preprosta hišica. In kaj je bolj edinstveno, lepše in poživljajoče na izolski hiši kot ravno tradicionalna istrska polkna in vrata?
Resnično upam in verjamem, da bodo tudi s strani občinskih mož in urbanistov prišle take in drugačne spodbude za osveščenost pri obnavljanju fasad starih hiš, polken in vrat. Upam in verjamem v Izolo in Izolane, ki so se dobro leto nazaj postavili po robu grdim modernim betonskim blokom na zelenici nad Svetilnikom ter grozljivim klopcam na rivi ob njem. Ter Izolanom, ki ostajajo zvesti tradiciji in imajo evropskega duha in odnos do kulturne dediščine in niso pozabili na izolsko ribiško preteklost, ki ji še vedno daje neizmeren čar edinstvenega obmorskega mesteca. In bodo zato storili vse, da nikoli ne ugasne.
Nadja Gliha Olenik je gimnazijska profesorica nemščine in slovenščine ter mati dveh odraslih hčera. Rada potuje, polnih osem let pa je živela v Kdlnu. V neizmerni komercializaciji vseh življenjskih področij krasnega novega sveta jo fascinirajo ljudje, ki to presegajo in so ohranili srčnost, iskren smeh in sposobnost navdušenja. Rada irna mesta, stvari in kulturo, ki imajo tradicijo in dušo in jih zato lahko doživljamo s srcem. Tako se s svojim možem, Izolanom, vedno znova rada vrača v Izolo, saj meni, da je v njej še dosti privinskega, lepega, ištrijansko neokrnjenega ter mnogo ljudi, ki bodo poskrbeli za to, da se ta njen značaj ohrani.
KUL
27.9.	četrtek
19.00	park Pietro Coppo Izola
»Lutke brez meja« - PUF festival
Lutkarnica Koper (Slovenija): O Grdinici, ki je šla na lov
20.30 RIIBA Izola
POLJA EKSPERIMENTIRANJA
Na obisk v sklopu svoje evropske turneje prihajata Nicolas Kunysz in Frimann Isleifur Frimannsson, ustanovitelja islandske založbe Lady Boy Records. Predstavila bosta svoja solo nastopa in nam pokazala pot skozi široka polja eksperimentiranja, čez katera tako pogosto potujeta tudi sama.
28.8.	petek
20.30 RIIBA Izola
Bovvrain & UM
igrali bodo elektronika, klaviature in električna kitara. Obeta se super elektronsko doživetje z Bovvrain & UM.
29.8.	sobota
20.00	Cerkvica Sv. Trojice v Hrastovljah, Koper
»Večer oktetov v Hrastovljah«.
Ob soju bakel se bodo, poleg gostiteljev Okteta Aljaž, predstavili Oktet Škofije, Oktet Lipa iz Trebnjega in Gorenjski oktet.
1.9.	torek
21.00	Alt kino Odeon Izola
Amy
režija Asif Kapadia / Amy VVinehouse se je le z dvema izdanima albuma v zgodovino zapisala kot ena največjih glasbenih ikon našega časa. Svet je očarala s kombinacijo surove iskrenosti in izjemne glasbene nadarjenosti ter z glasom, ki so ga opisovali kot mešanico Billy Floliday, Dinah VVashington in Sarah Vaughan. A pevkino zasebno življenje je kmalu postalo tarča brezobzirnih tabloidov, ki so se skupaj z njenimi težavnimi razmerji in tveganim življenjskim slogom nazadnje izkazali za usodne. Umrla je julija leta 2011 zaradi zastrupitve z alkoholom. Stara je bila sedemindvajset let.
3.9.	četrtek
19.00 Galerija Alga Izola
Otvoritev slikarsko-kiparske razstave KOLU LIK Izola:
Drugačni izrazi
Razstavljajo: Irena Jelenčič, Oskar Jogan, Kristina Klecin, Boženka Knez, Slavica Nastovski, Nevja Perič Falkner, Nada Ramuševič, Karmen Rojc, Marica Štefančič, Silvij Tuljak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Edo Lesjak. Mentor: Ljubo Parovel. Razstava bo na ogled ves mesec.
4.9.	petek
19.00 Volt ob Alietovi ulici, Izola
Izola pod volti
Marina Martensson - vokal, kitara / Miha Koren - bas / David Morgan - bobni
10.9. četrtek
21.00 Art kino Odeon Izola
Ljubezenska odiseja
režija Tatjana Božič / igrajo Tatjana Božič, Rogier Kappers, Pavel Kraminov, Frank Mueller, Jacob Neli, Vjeran Pavlinič, Daria Aslamova
Hangar bar v avgustu
26.08 -29.08 Izola Blues’n’Rock
Četrtek 27.08. The Tzar Blues band (SLO) • Zamba Blues band (CRO)
Petek 28.08. • The Lucky Cupids (SLO)
• Bakala Blues Band (SLO) • Blues Ma-chine (Novi Sad - Srbija)
Sobota 28.08. • The Dreams Blues Band (SLO) • Livio Berak trio (CRO) • Hangar Blues Band (Izola)
28.in 29.8. (15.00-21.00) Prvi Izola Beer fest: Hangar bar v sodelovanju z Hotelom Delfin (Ivo Tuli Trio) + Kulinarično popotovanje z Zlatim Jabolkom
Galerija Insula
Vabimo vas na otvoritev razstave
DUBRAVKO
BAUMGARTNER
ki bo v četrtek, 27. avgusta ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 16. septembra 2015.
Galerija Alga
Rok Slana rastava slik
TRENUTKI VEČNOSTI
Galerija Plač ljubljanska32
Damijan Stepančič ilustracije
V Plaču Izolanov razstavlja eden najpomembnejših in najbolj nagrajevanih slovenskih ilustratorjev zadnjih let, Damijan Stepančič.
Galerija Salsaverde
Andrej Štular
"Iz kota"
Urnik: Pon - Ret 16:00 - 20:00:: Sob 10:30 -12:30 in 16:00 - 20:00
razstava bo na ogled do 4.9.2015
Kavarna Zvon
Razstava CARMEN ROJC
%
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
•	četrtek, 27.8„ Park Pietro Coppo: lutkovna predstava v sklopu PUF-a Lutkarnica Koper: O GRDINICI (org.: MCLU Koper, CK5P Izola). Vstop prost.
NAPOVEDUJEMO...
•	četrtek, 3.9., Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK Izola: DRUGAČNI IZRAZI (org.: C KS P Izola, JSKD Ol Izola). Vstop prost.
•	petek, 4. 9., ob 19.00, Volt ob Alietovi ulici: koncert IZOLA POD VOLTI:
Marina Martensson - vokal, kitara; Miha Koren - Bas: David Morgan - bobni (org.: CKŠP Izola, Manzioli Wine Bar, Ribja kantina Bujol). Vstop prost.
•	petek, 11.9., ob 18.30, Letni kino Arrigoni: festival BUNKERFEST: Ajk Širca, Fetus, From Ashes, Stillout, Stino, Zmelkoovv, Noctiferia, Cowboys From Hell (org.: KUD Bunker 1931, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo na dan festivala od 17.00 pri blagajni Letnega kina Arrigoni.
•	sobota, 12. 9., Manziolijev trg: koncert Počeni Škafi: PLES JE ŽIVLJENJE v sklopu Jesenskih serenad (org.: GML, CKŠP Izola). Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
•	Do 1.9. je na ogled razstava slik Rok Slana: TRENUTKI VEČNOSTI Vstop prost.
LETNI KINO ARRIGONI
•	ponedeljek, 31.8., ob 21.00: komični dokumentarec MAMA JE ENA SAMA
ART KINO ODEON IZOLA
•	torek, 1., in sreda, 2.9., ob 18,00: glasbena biografska drama STRAIGHT OUTTA COMPTON
•	torek, 1.9., ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: dokumentarec AMY, na ogled tudi v
sredo, 2. 9., ob 21.00.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/
fTA www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
U www.facebook.com/art.izota	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic; Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051 /394 133; e: galerija@center-izola.sl), ponedeljek, torek, petek 9.00-13.00, sreda, četrtek 17.00-20.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon. Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051 /396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30.
TURA
Poletne gledališke delavnice
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Območno izpostavo Izola in Centrom za kulturo šport in prireditve Izola organizira tradicionalne poletne gledališke delavnice. Mednarodno uveljavljeni domači in tuji mentorji posredujejo udeležencem svoje znanje in predvsem izkušnje. Udeleženci delavnic, letos jih je 25, imajo tako priložnost ob delu in pogovorih skozi različne perspektive mentorjev na gledališče izoblikovati svojo suvereno gledališko podobo. Gledališko izobraževanje poteka v treh delavnicah. Delavnico avtorskega gledališča vodita dramaturginja Maja Sviben in teatrologinja Iva Milley. Igralec in režiser Marko Plantan vodi udeležence skozi proces gradnje in oživitve lika na odru. Delavnica »Od interpretacije do prezentaci-je«, ki jo vodi igralec Gorazd Žilavec, se posveča branju, razumevanju in interpretaciji zgodb in pesmi. Gledališke delavnice, ki so se pričele 24. avgusta, se zaključujejo v soboto, 29. avgusta, ob 18.00 v Kulturnem domu Izola s produkcijo.
Mestna knjižnica Izola
OBVEŠČA, DA BO KNJIŽNICA OD 1. SEPTEMBRA ODPRTA:
ponedeljek - petek od 9.00 do 18.30 ure. sobota od 8.00 do 13.00 ure
URNIK VEUA ZA KNJIŽNICO, BORZO ZNANJA IN SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE.
Fotografska razstava Nataše Fajon V ISTRI NI NIKOLI DOLGČAS, v kateri avtorica na ogled postavlja fotografije istrskih praznikov. Razstava fotografij in predmetov s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki prikazujejo šege in navade ob prelomnih dogodkih na življenjski poti ljudi iz tistega časa OD ZIBELKE DO GROBA - Prazniki življenjskega cikla -rojstvo, krst, obhajilo, birma, poroka, smrt... Avtorja razstave sta zbiratelja starin Marija in Janez Janežič, in Razstava leposlovnih in strokovnih del na temo demence
EX-TEMPORE PIRAN 2015
50. mednarodni slikarski ex-tempore in 16. mednarodni ex-tempore keramike / 28. avgust - 5. september 2015
V	prvih septembrskih dneh je Piran spet stičišče ter kraj srečevanja in stanovskega druženja več kot štiristo slikarjev in keramičarjev ter številnih obiskovalcev.Tako Ex-tempore Piran ostaja eden najpomembnejših kulturnih dogodkov, ki na najbolj žlahten način soustvarja in nadaljuje že prepoznavno tradicijo Pirana kot mesta umetnosti.
V	tem času, še posebej letos, ob 50. obletnici, v Obalnih galerijah Piran - tudi s sodelovanjem partnerjev - organizirajo številne spremljajoče razstave in druge kulturne dogodke.
Prva v nizu je razstava Mojih 5 najljubših (Slike iz zbirke mednarodnega slikarskega Ex tempora Piran), ki jo odpirajo v petek, 28. avgusta 2015, ob 20. uri v galeriji Loža v Kopru. Predstavljene bodo slike iz zbirke nagrajenih del tega vsakoletnega umetniškega tekmovanja, ki je nastajala od ustanovitve dalje (1966) in se iz leta v leto bogati.
Vsakoletni izbor najboljših del (velika odkupna nagrada grand prix, nagrada za delo mladega avtorja, najboljši akvarel...) bo opravila strokovna žirija, sestavljena iz likovnih kritikov in umetnostnih zgodovinarjev (letos so člani Aleksander Bassin in Breda Škrjanc iz Slovenije, Eugen Bor-kovsky iz Hrvaške ter Massimo Premuda iz Italije, tajnica žirije je Majda Božeglav Japelj). V zelo kratkem času, le nekaj ur po tem, ko udeleženci oddajo svoja platna, morajo člani žirije odbrali najboljše stvaritve. Selekcija poteka ob soočanju različnih individualnih pozicij sodelujočih strokovnjakov, med živahnim pogovorom in izmenjavo mnenj, na koncu pa iz za osrednjo razstavo izbranih slik izluščijo nagrajena dela.
Ponovno bodo podelili tudi častni priznanji občinstva za slikarstvo in keramiko, letos že na svečani zaključni prireditvi. Razstavi bosta zato prvič na ogled že v soboto, 5. septembra, v popoldanskih urah pred večerno razglasitvijo nagrad. Obiskovalce vabijo, da v tem času glasujejo za najboljše likovno delo po njihovem izboru.
Trattamento corretto degli scarti domestici biodegradabili da cucina e degli scarti verdi provenienti dagli orti e giardini domestici
In armonia con l’Ordinanza sul trattamento degli scarti biodegradabili da cucina e degli scarti verdi di orti e giardini, si avvisano le unita di economia domestica che nelfambito delTesercizio del servizio obbligatorio economico comunale di raccolta e asporto dei rifiuti, dal 2005 e in vigore il sistema di raccolta differenziatadegliscartidacucinabiodegradabili e degli scarti verdi di orti e giardini, da eseguirsi al punto di produzione degli stessi ossia alla fonte. Uobbligo di raccolta differenziata degli scarti biodegradabili da cucina vincola tutte le unita di economia domestica.
Benche la raccolta degli scarti da cucina domestici cominci a dare i primi risultati soddisfacenti, i traguardi che ci siamo preposti non sono ancora stati conseguiti. Alcuni utenti, infatti, non si attengono alle istruzioni sul corretto conferimento dei rifiuti organici e continuano a depositarli nei cassonetti ancora confezionati, di solito in confezioni di plastica non biodegradabili. Dato che il conferimento non corretto dei rifiuti provoca Taumento delle spese di cernita manuale dei rifiuti, ci appelliamo agli utenti di differenziare i rifiuti piu meticolosamente.
Gli scarti biodegradabili da cucina e gli scarti verdi di orti e giardini non devono essere mischiati agli altri rifiuti urbani. La predetta tipologia di rifiuti puo essere smaltita in due modi. Dopo esser stati propriamente differenziati, i rifiuti si possono conferire nei cassonetti a tenuta stagna, di color marrone. Ualtro modo di smaltire gli scarti biodegradabili da cucina e gli scarti verdi di orti e giardini e guello di ricorrere al compostaggio domestico. Agli utenti che hanno la possibilita di organizzare il compostaggio domestico si
consiglia vivamente di optare per tale opzione, perche in tal caso 1'utente viene esonerato dalle spese di trattamento dei rifiuti organici. Inoltre, il compostaggio garantisce il ciclo della sostanza organica, grazie al guale si produce un concime ecologico - il compost, da restituire alla terra. Le unita di economia domestica che decideranno di compostare tutti i rifiuti organici sono invitate a compilare 1’apposito modulo di notifica. II modulo, contenente anche le istruzioni ovvero i reguisiti minimi per il corretto compostaggio domestico, si possono scaricare direttamente dal sito web delfazienda (www. komunala-izola.si/obrazci), oppure ritirare personalmente presso la sede delfAzienda pubblica Komunala Isola, s.r.l.
Trattamento corretto degli scarti da cucina nei settore della ristorazione
In vi rtu delfOrdinanza sul trattamento degli scarti biodegradabili da cucina e degli scarti verdi di orti e giardini, tutte le aziende e organizzazioni che operano nei settore della ristorazione e producono scarti da cucina e oli e grassi alimentari usati, hanno il dovere di differenziare tali rifiuti. UAzienda pubblica Komunala Isola, s.r.l. e iscritta nei registra dei raccoglitori di rifiuti ed e registrata per 1'esercizio delfattivita di raccolta degli scarti biodegradabili da cucina e degli oli e grassi alimentari usati. In guesfambito, 1’azienda offre servizi di raccolta e asporto degli scarti biodegradabili da cucina e degli oli e grassi usati, provenienti da attivita di ristorazione, in recipienti a tenuta stagna e secondo 1’orario prestabilito, con la successiva consegna degli stessi al soggetto autorizzato al recupero di tali
rifiuti. Le aziende e organizzazioni interessate ad affidare la raccolta e 1’asporto degli scarti da cucina alTAzienda pubblica Komunala di Isola sono invitate a contattarci per telefone al numero 05 / 66 34 950 oppure via e-mail a: odvozi@komunala-izola.si, affinche gli si possa preparare un’offerta adatta alle loro esigenze e richieste.
UAzienda pubblica Komunala Isola, s.r.l. garantisce fasporto dei rifiuti organici con mezzi appropriati che prevengono lo scarico accidentale degli stessi nelfambiente ed eventuali odori sgradevoli. Dopo il singolo utilizzo i recipienti ed i veicoli adibiti alla raccolta degli scarti biodegradabili da cucina vengono lavati e disinfettati. Le guantita raccolte degli scarti biodegradabili da cucina e degli scarti verdi di orti e giardini vengono stoccate al centra di raccolta a parte, per prevenire il mescolarsi delle varie tipologie di rifiuti. Una volta raggiunte le guantita che ne giustifichino economicamente fasporto, le guantita raccolte vengono consegnate al soggetto autorizzato al riti ra di tali rifiuti.
Uobiettivo della raccolta differenziata dei rifiuti biodegradabili e del recupero degli stessi consiste nei ridurre le emissioni di gas serra, nella trasformazione dei materiali di scarto in sostanze riutilizzabili mediante il compostaggio, o nella produzione - negli appositi impianti -del biogas, trasformabile in energia elettrica.
Manteniamo oggi il nostro comme pulilo I
per un damam migliore. komuna/a
izda - isola
Vsakdan
Blues in pivo med Hangarjem in Delfinom
Včeraj se je v Hangar baru v Izoli začel 2. Blues ’n’ rock fest, štiridnevni festival za ljubitelje bluesa in rocka, ki je lani privabil veliko število gostov iz vse regije, zato si organizatorji letos nadejajo še več obiska.
Glasbeni program se je začel včeraj z nastopom eksperimentalno zanimivih instrumentalcev Mo-onlight sky in klasično bluzerskih Easywalkers, oboji iz dežele šentflorjanske. Nadaljevalo pa se bo že danes, v četrtek, z nastopom domačih the Tzar blues band in hrvaških Zamba blues band.
Veliki finale letošnjega festivala bo v petek in soboto, ko se bo dogajanju priključil še 1. Izola beer fest, festivalček malih pivovarjev, ki je plod organizacije Hangarja in Hotela Delfin.
Prvi izolski pivski festival bo ob prvi ediciji privabil pet mikropivo-varjev, popoldansko dogajanje pa bo v petek popestril odlični Ivo Tuli s svojim triom, v soboto pa mladi Teenagers. Najbolj zanimivo pri dogodku je vsekakor sodelovanje dveh akterjev, ki bi se morala po nekakšni logiki, gledati postrani, Hangar s svojim rock’n’roll programom in “upokojenski” hotel Delfin.
Kot je povedal Matic Horvat s Hangar bara, je sodelovanje s hotelom Delfin nekaj povsem naravnega: “S hotelom Delfin dobro sodelujemo. Med našimi gosti je več gostov Delfina, po drugi strani pa v lokalu ne strežemo hrane in goste napotimo čez cesto. Upam si trditi, da se s svojo ponudbo dopolnjujemo, čeprav na prvi pogled verjamem, da deluje nekoliko nenavadno". Enakega razmišlja tudi direktorica Delfina Nina Golob, ki pravi, da s Hangarjem dobro sodelujejo, zato je prav, da enkrat zamižijo eni, drugič pa drugi: “Seveda vsake toliko slišimo glasbo iz Hangarja, tako, kot verjamem, da tudi v Hangarju večkrat slišijo našo plesno glasbo.
“Pomembno je, da znamo potegniti skupaj."
“Vsa mesta na Obali imajo svoj festival piva in prav se mi zdi, da bi ga imela tudi Izola”, pravi Golobova, “zato smo se odločili, da našim gostom ponudimo Pivovarski festival, ki se bo zgodil na promenadi med hotelom Delfin in Hangarjem, in predstavlja edini tovrsten izolski dogodek, ki se ne bo zgodil v samem središču mesta, kar je še kako dobrodošlo. Seveda razumemo, da gostje Izole gravitirajo pretežno proti staremu delu mesta, toda, marsikateremu našemu gostu ni tako preprosto sprehoditi se do centra. Vsekakor pa tega ne naredijo vsak dan. In prav v tem obdobju imamo veliko gostov, ki že več kot tri desetletja redno prihajajo v Izolo in pravijo, da se že veselijo dogodka”, je povedala Nina Golob.
Pivovarski festival se dopolnjuje z glavnima večeroma Blues ‘n’ rock festivala. V petek se bo na promenadi začelo ob 19.00, dogajanje pa se bo ob 21.00 preselilo v Hangar, kjer bodo nastopili rock a billy The Luc-ky cupids, Bakala blues band in novosadski Blues Machine, medtem ko se bo v soboto na promenadi začelo že ob 17.00 uri, nadaljevalo pa ob 21.00, z Mojo hišnim bendom, The Dreams in za zaključek
Ko šprica od ustvarjalnosti
presenečenje: Hangar blues band. “Hangar blues band je zasedba vrhunskih obalnih glasbenikov, ki redno zahajajo k nam in izkušnja bo vrhunska”, pravi Horvat. ApM.
Izolo je revija Kužek izbrala za psom najbolj prijazno občino v Sloveniji. Ob podelitvi so predstavniki občine napovedali ureditev še ene pasje plaže.
Zahvala in graja
Izolanka, bi se rada zahvalila reševalcema iz vode na plaži v San Simonu, ki sta nesebično pomagala invalidki kopanje v morju. Presenečena pa je, da upravljalni plaže ne premorejo vsaj enega primernega invalidskega vozička, ki bi omogočal kopanje gibalno oviranim osebam.
Mednarodna ekipa v sestavi Enzo Hrovatin (kitara, glas), Serhly Sav-chenko (animacija) in Milka Šmid (organizacija in vokal) je v dveh dneh posnela glasbo in animacijo za sedemminutni izdelek, poimenovan Move inside. Izvrstna psi-hadelična miniatura je doživela premiero v četrtek, 20. 8. zvečer, na terasi Vitaminčka, zdaj pa se že spogleduje s festivali animiranega in eksperimentalnega filma.
JAZ SEM SANJAL, DA SEM MLAD PA SEM TIRE ŠEL ISKAT
piše: Barbara Motoh Bračanov
Na enega od zadnjih počitniških vikendov smo se odločili, da odpeljemo otroke taborit v ljubljanski živalski vrt. Seveda smo se najprej podali v lov za najcenejšim prevoznikom, in seveda so bile najcenejše, kot vedno, Slovenske železnice. Do tu vse lepo in prav. Potem pa se je pričela popolna zmeda. Vlak v bistvu ni vlak, ker se je (kar nekaj časa nazaj) zgodil žled, ampak ga nadomešča avtobus. Tudi to bi bilo še vse popolnoma razumljivo, če ne bi bilo pogajanj preko maila, nekako v takšnem stilu: “Vaš vlak ima odhod ob 10:03 iz Kopra, iz prvega perona. V Ljubljano prispe ob 12:39, potem prestopite na avtobus, ki vas odpelje do Živalskega vrta” (z doplačilom, seveda). Ko smo malček preračunali trajanje poti, smo ugotovili, da se ta vlak očitnozaresustav^ na vseh železniških postajah, zato smo poklicali nazaj ter povedali, da mi pač zasedemo cel vagon ter da ne bo mesta za ostale potnike.
Prijazna gospa nam je razložila, da imamo seveda svoj vlak, ker smo zaključena skupina. V redu, se pravi lahko potem gremo tudi kasneje? Seveda! Vse torej dogovorjeno, tudi tisti avtobus na katerega naj bi prestopili v Ljubljani se je izkazal kot ta isti vlak, na katerem sedimo iz Kopra, in za en kratek trenutek smo že mislili, da smo razumeli vse. Potem pa...
Potem je šla naša prostovoljka kupit karte - na železniško postajo, seveda. Gospa v globoki fazi zanikanja ji je ponovila, da naš vlak odide ob 10:03 iz prvega perona, in vse ostalo našteto, ter nas uspela ponovno spraviti v stanje, kjer ne veš točno kaj je realnost in kaj je iluzija.
Na koncu smo startali ob 12:00. Na peronu, poleg vlaka, nas je čakal avtobus, ki sanja, da je vlak. Po fiktivnem prestopu nas je pripeljal naravnost do živalskega vrta, ter nas naslednji dan prišel iskat. Vmes si je še naša vodička spekla brezmesne hrenovke, nočna žival -sova- je od šoka, ko smo jo na nočnem pohodu prebudili, padla s palice, skratka, vikend vreden Monty Phytona.
Na poti domov smo na nadvozu čez železniško progo v Divači srečali sami sebe, si pomahali ter se odpeljali nazaj v Koper. Ko sem se usedla v avto, sem si celo previdno zapela varnostni pas, za vsak slučaj če bi se avtek odločil, da je na ta zmedeni vikend postal avion, in bi se dvignil visoko nad vse namišljene vlake, parkirane na peronu pred čisto pravo železniško postajo...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
n	M/mTOR/M: 15
Predzadnja---------------------------------------
TRČENJE V TEMI
Štiridesetletni Koprčan je v ponedeljek zvečer tekel po poti ob obalni cesti iz smeri Izole proti Kopru. V nasprotni smeri pa sta kolesarila osemindvajsetletna Celjanka in triindvajsetletni fant iz Krškega. Koprčan je tekel v temnih oblačilih, kolesarja pa sta bila brez luči na kolesih, zato so na neosvetljenem delu trčili. Na srečo so udeleženci utrpeli le lažje poškodbe.
TRPELA LE PLOČEVINA
Na cesti pred Kortami je v torek prišlo do čelnega trčenja, ki ga je povzročil madžarski državljan, ki je z vozilom zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotno smerno vozišče. Na začetku je kazalo, da bo otrok v vozilu povzročitelja huje poškodovan, vendar se je izteklo le z lažjo poškodbo.
ODNESEL GOTOVINO
V	torek so bili policisti obveščeni, da je nepridiprav vlomil v stanovanje na Smrekarjevi ulici. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je zlikovec odnesel lastniku gotovino, ki jo je hranil doma.
RUVAL KOŠE ZA SMETI
V	noči iz četrtka na petek so bili policisti obveščeni, da izolski posebnež zganja kraval na parkirišču pri šoli v Livadah. Na kraju je bil izsleden domačin, ki je zaradi vpliva lune izruval tri koše za smeti in jih vlekel po vozišču. Policisti mu bodo izdali plačilni nalog zaradi povzročitve škode na objektih javne infrastrukture.
POBEG SE MU NI IZŠEL
Iz Livad je poklical policiste domačin in povedal, da so mu poškodovali njegovo vozilo. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani voznik trčil v betonsko oviro, ki jo je odbilo v parkirano vozilo. Po dejanju je neznani voznik odpeljal s kraja, kar pa se mu ni izšlo, saj je bil naslednjega dne izsleden v Kopru, kamor je vozilo odpeljal na popravilo. Zaradi povzročitve prometne nesreče in pobega z kraja mu bodo policisti izdali plačilni nalog.
ADAMS FAMILV
Ob 22.40 uri so policisti intervenirali v avtokampu v Izoli, kjer je še ne 14 letni državljan Slovenije pod vplivom alkohola pozival k pretepu drugo osebo ter brcal v parkiran osebni avtomobil. Ob prihodu policistov na kraj je zbežal, vendar ga je policist dohitel in prijel. Ker se ni umiril, je policist uporabil sredstvo za vezanje in vklepanje. Takrat sta pristopila otrokova starša, ki sta pod vplivom alkohola pričela žaliti policista. Ob prihodu dodatne patrulje na kraj so se člani družine umirili. Staršema sta bila izdana plačilna naloga.
NAJDBI TEDNA
Na PP Izola je občan prijavil, da imajo na stanovanjskem bloku že tri dni naslonjen skuter Piaggio, črne barve, reg. št. KPA2-601. Policisti so po evidencah ugotovili, da je vozilo prijavljeno kot ukradeno 18. 8. 2015 na območju PP Piran. Vrnili ga bodo lastniku.
Policisti so v Izoli našli tudi ukradeno motorno kolo PIAGGIO NRG MC3 50, reg. št. KPDK-78. Vozilo je bilo prijavljeno kot ukradeno 18. 8. 2015 v Luciji. Vozilo so vrnili lastniku, policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
KOLO IN POL
V Izoli je nekdo ukradel zaklenjeno kolo znamke Cult new evolution 61, vredno približno 700 evrov.
OSTAL BREZ ZASLUŽKA
koprski kriminalisti so 22. avgusta 2015, nekaj minut čez polnoči, v okolici izolske diskoteke v parkiranem osebnem avtomobilu na voznikovem sedežu opazili mlajšega moškega, ki je v rokah držal plastično brizgo in manjšo stekleno stekleničko s tekočino. Zaradi suma, da poseduje predmete, ki jih je z zakonom potrebno zaseči, so pristopili do njega in ugotovili identiteto. V vozilu je bil 24-letni Koprčan. Na sedežu je imel še tri manjše prazne stekleničke. Zaradi suma, da je v steklenički prepovedana droga, ga je kriminalist pozval, naj te predmete izroči, kar je Koprčan upošteval in policistu izročil plastično brizgalko, tri prazne manjše stekleničke in večjo stekleničko, v kateri je bila prozorna tekočina.
Policisti so zatem pod sopotnikovim sedežem opazili kartonasto škatlo, iz katere je prihajal izrazit vonj po prepovedani drogi konoplja. Izročil je tudi to škatlo, v kateri pa je bila PVC vrečka s približno 30 grami posušenih rastlinskih delcev in precizna elektronska tehtnica. Zavarovana snov je bila poslana na oddelek kriminalistične tehnike Sektorja kriminalistične policije PU Koper, kjer je bil opravljen preliminarni test. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je osumljeni posedoval skupno 30,35 g neto prepovedane droge konoplja, in skupno 35 ml neto prepovedane droge kokain (v tekoči obliki).
Pridržan je bil do 48 ur, medtem so kriminalisti pridobili odredbo za hišno preiskavo, in sicer za avtomobil in stanovanjsko hišo. V vozilu so našli še 5 gramov posušenih rastlinskih delcev in elektronsko tehtnico, v hiši pa šest steklenih kozarcev, v katerih je bila snov rjavo zelene barve, PVC vrečko z rastlinskimi delci rjavo zelene barve in plastično posodo z z rastlinskimi delci rjavo zelene barve, skupaj približno 200 g. Zoper 24-letnega Koprčana so podani utemeljeni razlogi za sum, da je izvršil kaznivo dejanje v zvezi z neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami.

Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
ODDAMO
-	V obrtni coni v Izoli oddamo v najem 2 in pol sobno stanovanje. Tel.: 040 451 123
-	V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783
-	V Žusterni oddam trisobno opremljeno stanovanje velikosti 70 m2, 3. nadstropje, za daljše obdobje, tel. 041 344 280.
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
^em d0^
xV
Telovadba od 7. septembra dalje
v FITPLUS centru Izola, Premrlova 1 Informacije:
040/501379-Ksenija info@adrena!ina.si
-	Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Teh: 040 570 386
-	Oddam 2 meseca stare kužke, mešance labrador-zlati prinašalec. INF.: 031 833 360
-	DO&MA&POMOČ nudi pomoč starejšim na domu: čiščenje, sprehode, dnevno varstvo starejših, ter popoldansko varstvo otrok na mojem domu. Tel.030 939 472
-	Kupim skuter 25, od prvega lastnika. do 500 eur. tel 070 703 004
-	Prodam leseno pasaro “Anabela”, dolgo 5,5 m, privezano v mandraču. Občani Izole imajo možnost pridobitve priveza. Tel. 041 686 773-
ZAPUSTILA NAS JE
naša draga
soproga, mama, nona in pranona
ROZALIJA VESEL
(13.1.1934-23.8.2015) Upokojenka iz Jagodja, Rožna pot 3
Zapustila nas je v 81. letu starosti, tiho, skromno, prijazno in z dobroto v srcu, tako kot je tudi živela.
Od naše drage Rozalije se bomo poslovili v četrtek, 27. avgusta ob 15.00 uri na izolskem pokopališču.
»W5«g|r
,,w'
ME.
v
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi Izola, avgust 2015
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, none in pranone
VIARDE BLAŽINA
(10.5.1931- 15.8.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih nudili oporo in stali ob strani ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sočuten stisk roke in darovanja. Posebno zahvalo izrekam tudi osebju Bolnice Izola ter njeni zdravnici. Dr. Karji Brozina Occhiena za požrtvovalno skrb ob njeni kratki, a težki bolezni.
Hčerka Egle Tomažinčič z družino
Izola, avgust 2015
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
1

z vami od leta
I96l


SLUŽBE NI?! ZAMENJAJ P
Enoletna poklicna tečaj • VZGOJITELJE PREDŠOLSKIH OT
kiiiu
TEHNIKE RACUNALNIST
Ei
e g
Q
Q
O
y-t
5
« o o o
p ^
2:
p
inf.: 05/ 612 80 info@lu-koper.si
»
ifTA
ddjmert!