14. številka. Ljubljana, v soboto 22. febrnvarja 1896. XXIX. leto. iHta vsak dan »večer, izirnfii nedelje in praznike, ter velja po po§ti prcjeman za a v st r o-og ers k e dežele za vse leto lfn g1d„ za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden muc l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. .'iO kr., za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. na mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vič, kolikor poštnina z.ia&a. Za oznanila plačuje se od fitiriatopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f» kr., če se dvakrat, in p«) 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Upravnifitvu naj Be blagovolijo pofiiljuti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari. astiti volilci gorenjskih in notranjskih mest in trgov! Prihodnji torek, dne 25. t. m., stopiti am je zopet na volišče ter izbrati si novega tstopnika za državni zbor, ker je dosedanji »slanec g. Anton pl. Globočnik odložil mandat. Gospodje volile!! Treba nam je na Du ■ju čvrste moči, treba celega moža, ki se ode neustrašeno potegoval za pravice in pro-:ah naroda. Kot tak mož kandiduje na pod igi programa narodne stranke, katerega o sestavili sjedinjeni slovenski in istersko-rvatski poslanci dne 2. oktobra 1890. in ga ; potrdil shod zaupnih mož v Ljubljani dne 9. novembra 1894. leta čast. gospod Anton Koblar kurat in deželni arhivar v Ljubljani. Ta program, ki prizna*a vnačela katoliške ere kot trden temelj razvoju slovenskega na-oda*, ne brani duhovniku Koblarju prav za-topati verske interese, ako jih ni konsirvativno-jdovska koalicija preveč potisnila v stran. Da bode g. Koblar, glavni blagajnik in ;ovornik družbe sv. Cirila in Metoda, neustra-ieno potezal se za izvršitev jtduakopruvnosti in )ranil pravice narodne, o tem ni treba govoriti. Kandidat Koblar po/na razmere kranjskih mest in trgov ter bode mogel uspešno sodelovati za njih prospeh v narodno-gospo Luških in socijalnih rečeh. Vrh tega ima kandidat toplo srce za ljudstvo, pozna njega težnje in se bode rad poležal za korist trgovcev, obrtnikov in delavcev. Ker ima g. Anton Koblar vse potrebne lastnosti poslanca, priporoča ga podpisani odbor kot kandidata. Gospodje volilci! Stopite složni in v obilnem številu na volišče Ur ne dajte se begati od nikogar! V Ljubljani, 21. svečana 1896. Za z vrše valni odbor narodne 't ranke Dr. Karu! vitez Bleivveis-Trsteniški. Naši klerikalci in volilna reforma. V svoji zgodovini o prvih letih vladanja kralja Ludovika Filipa pravi Louis Blanc, da naj-političnejši zakon v vsaki moderni državi je zakon o volilni pravici, češ, ta je dosti važnejši nego sama ustava, ker vzlic vsem svobodnostnim doktri nam v ustavi je vprašanje o politični moči jedino odvisno od volilnega reda. Resničnost teh Blancovih besed potrjuje zgodovina našega narodnostnega in političnega gibanja, in kdo ve., bi-li naše narodno in politično stališče ne bilo danes vse drugače utrjeno, ko bi bili od začetka ustavne dobe osredotočili vsa svoja prizadevanja na premembo Schmerlingovega volilnega reda. Od volilnega reda je takorekoč vse odvisno; od njega so odvisne državnopravne, politične, gospodarske in tudi socijalne preuredbe in vedoč, da mora vsaka količkaj demokratična reforma volilnega reda zmanjšati moč vlade in privilegovancev ter povečati moč in veljavo ljudstva, zategadelj smo se Slovenci vedno zoperstavljali Schmerlinpovemu volilnemu redu. Demokratizirati volilni red in pravično razdeliti volilno pravico na kolikor možno širše sloje — to je bil in ostane naš idejal. zakaj to jedino je dahu "asa primerno in koristno našemu narodu, in v tem ozitu so do včerajšnjega dne soglašale vse slovenske stranke. Ko je grof TaatTe Bpravil svoj, temu idealu še najbolj približajoči se načrt volilni reformi na dan, se je jasno pokazalo to soglasje s'ovenakib strank in so rlasti klerikalci, ker so vztrajali v koaliciji, določno in opetovano naglašali, da se jim zdi Taaffejev načrt najboljši, da bo pristaši splošne volilne pravice. Tastfejeva refarma j« bila za naše parlamentarne razmere preradikalna. Take reforme so mogOCO |t po velikih katastrofah, po revolucijah ali siiajnih zmagah, kakor smo to videli na Italijanskem, Fran coskem in na Mernikom, dočim je v normalnih razmerah mogoče doseči velik« pr< membe le poČati in korakoma, kakor nas uči zgodovina angleške ustave. To »poznavanje je tudi napotdo obe slovenski stranki, da sta v dež. zboru kranjskem glasovali I. 1895. za resolucijo, 8 katero se zahteva taka rt forma volilnega reda, ki je bila po tedanji politični konstelaciji jedino moguća. Navidezno bo sicer t-sta resolucija bistveno razločuje od Taaffjevega načrta, v svojem jedru pa odgovarja popolnoma tradicijonolnemu stališča slovenskih strank glede volilne reforme. Sedaj pa se kaže, da bo naši klerikalci, kar jih je v Hohenvvartovem klubu, opus'ili to svoje stališče, opustili nače'o, katero bo doslej vsaj z besedami četudi ne vedno z dejanji zastopali: da je kolikor mogoče demokratizirati volilni red, ntesniti privilegije in razširiti volilno pravico. To domnevanje je v nas obudil govor grofa Falkenhavna v predvčerajšnji eeji poslanske zbornice pri generalni razpravi o vladnem načrtu volilno reforme. Vladni načrt gotovo ni tak, da bi se mogel kdo zanj navdušiti, zlasti je za nas Slovence neugoden, ker dobi po njim Kranjska le jeden mandat, ker so na Štajerskem štirje slovenski sodni okraji, na Koroškem pa vsi Slovenci izročeni na milost in nemilost Nemcem, toda princip, na katerem sloni vladni načrt, nam mori biti simpatičen, saj je nacrtu nameu razš riti volilno pravico tudi na tuke Bloje, kateri je do'dej niso bili deležni. V imeni konservativnega kluba torej tudi v imeni slovenskih poslancev, kateri sede v tem klubu, je pa grof F.ilkenhaya, tisti, ki je podpisal Taaffejev načrt, »aivil predvčerajšnjim povsem nove misli, katere stoje v diametralnem nasprot-stvu z dosedanjim stališčem slovenskih klerikalnih poslancev. Kalkenliavn je odločno odklonil načelo, da je volilni red demokratizirati, nego se potegoval za razvoj sedanjega zastopstva interesov, za bodočnost pa naslikal zastopstvo po poklicih Tako zastopstvo po poklicih je „Z -lkuofHinustk" in princ Lechten-steiu je grifa Falkenh; yna prav dobro zavrnil, Eekfii, da morajo vsi narodi prej prestati fazo splošne volilne pravice, predno pride do organizacije po poklicih. I/, vsake Falkenhaynova besede se Slovensko gledališče. (Faust, velika opera v petih dejanjih, spisala J. H ar bi o r in S. M. Carre, uglashil C h. O on no ti.) Gounod je zadnji a najsijajnejši reprezentant starega principa o veliki operi, kakor je nastal in se razvil ua Francoskem. Glasba bodi dandanes po drugih poti t), Hkoro povsod so obvejala Wagnerjeva načela in priznavajo se principi o programovi glasbi, toda Charlesu Gonnodu je zagotovljena svetovna slava, in sicer kot. jednemu največjih glasbenih lirikov vseh časov. Gounod je zanimiva individualnost. Združeval je v setu Weberjevo romantiko, nijaj Msmb-lsohnova glasbe, melodično silo Schubertovo in Scliumanovo nagnenie k misticizmu, bd je nekoliko sentimentalen m ljubil mehke oblike, imel torej vsa svojstva, lirika potrebna. Vhs njegova dela in tudi „Faust" pričajo, da je bil pred vsem in v prvi vrsti lirik. Imel je izredno poetično nadarjenost, očarujoče, a nikdar banalne domisleke, pri tem pa znal s čudovito silo in krasoto izražati najneinejša in najmogočnejša čutila. Programov« glasba mu nikakor ni prijala, deloma morda zato, ker njegova dramatična moč ni bila j prevelika, največ pa gotovo zategadelj, ker ga je j vsa njegova individualnost napeljavala k pesmi. | Iv u,til. n t jo v njegovih delih rudoča nit, od katere j se ne oddalji, katero je pač mnogokrat gosto ovil z duhtečimi cvetkami svoje bogate in bujne fantazije, katere pa ni nikdar zapustil. To pričajo vsa njegova dela: pesmi, opere in ceikvene skladbe. Kot operni komponist je Gounod najznamenitejši mej vsemi francoskimi, a tudi v operi se je najbolj trudil plastično izraziti liriko, tudi kot operni zlagatelj je najprej lirik. Odlikuje se pa po jasni razporedbi in plemenitih motivih v skladbi, krasni in virtuozni orkestraciji, duhovitem in živem koloriranju ter po pesniškem, nekoliko fantastičnem razumevanju predstavljanih značajev. Tak se nam kaže umetniški značaj Gouuodov iz vseh njegovih del in tudi iz najpopularnejše in jedne najlepših njegovih opor, iz „Fuusta". Gounod se je že v mladih letih zanimal za „Fausta", prav fantastična njegova narava mu je naredila to snov tako simpatično, a šele kot dozorel mož se je lotil tega dela in je šele po mnogih prena-redbah dokončal to svojo opero, ki je slavo njegovega Imena raznesla po vsem širnem svetu. „Faustu se začno a fugirano temo, To je neka Gounodnva posebnost, katere se je navzel iz cerkvene glasbo Toma bo razv«jo v n^elotlijo, koncem katere so čujejo oktave in kvinto v harmoniji, kar izpričuje Gounodovo muzikalno tehnično in znanstveno izobraženost. V drugem dejanju se spozna Gounod kot zlagatelj zborov. Tako svežih zborov, kakor se čujejo tu začetkom dejanja, je malo. Posebno znameniti sta v tem dejanju pozneje zložena pesem Valentinova in Mefistova pesem. Zlagatelj je dal Meiistovi pesmi pravi dijabolični kolorit. Uvodni takti, katerih ni smeti prepočasi igrati, izražajo jako karakteristično nebrzdano hrepenenje po zlatu. Izredno ljubek jo tudi val. -k v tem dejanju, drugi finale pa se odlikuje po sveži živahnosti. Tretje dejanje je biser vseh Gounodovih kompozicij, v njem se zrcali vsa genijalnost skladateljeva in vsa njegova poetična nadarjenost. Nežni Siebelovi pesmi sledi prekrasna As-dur kavatina, najhvaležnejša tenorjeva arija. Pesem o tulskem kralja in valček, kateri poje Margareta, ko najde dragocenosti, sta muzikalni nasprotji, kakeršnih si je tako tesno skupaj težko misliti Zamišljeno otožna pesem o tulskem kralju označuje čustvovanje Mar-garetino, druga arija, v kateri je skladatelj naredil pevki nekaj koncesij, pa izraža pravo francosko vidi skrb, da bi se potem deraokratiziranja volilnega reda mogli utegniti privilegiji veleposestnikov, plemeniti grof je tako govoril naravnost zoper najvažnejšo slovensko zahtevo glede volilne reforme, a slovenski klerikalci so mu pritrjevali. In pritrjevali so mu tudi, koje razložil misel, da naj zopet deželni zbori volijo državne poslance. Graf Falkenbavo je federalist, Slovenci pa se poganjamo za naoijonalno avtonomijo in naš življenjski interes nam ukazuje, da so z največjo silo upiramo želji, da volijo deželni zbori državne poslance, ker bi na ta način štajerski, koroški, tržaški in istcraki in goriški Slovenci ne imeli nobenega zastopnika v državnem zboru. Gospod Klun je v deželnem zboru kranjskem pri razpravi o resoluciji glede volilne reforme dobro in z unemo zastopal to načelo, sedaj pa je v državnem zboru s svojim molčanjem pritrjal grofu Falkenhayuu! Konservativni klub je po grofu Falkenhajnu povedal, zakaj ne misli nasprotovati vladni predlogi : zategadelj ne, ker so no dotika sedanjih privilegij in je le z neznatno kapljico demokratičnega olja maziljen in pa zategadelj, ker bi konservativci uovi volilni red lahko odpravili, ako bi prišli na krmilo. S tem, da so slovenski kler.kalci to protislovensko in nedemokratično načelo odobravali, da se tekom debate ni nobeden iz njih oglasil in povedal, da se ne strinjajo s Fulkenhaynoviuii nazori, 8 tem so zatajili vse to, kar so svojim volilnem zatrjevali v času od TaatVeovtga odstopa do B ide-nijevega nastopa. Tisti možje, ki so v tem času oldjubovali, da se bodo priganjali za splošno volilno pravico, tisti možje so zdaj po grofu Falkenhayuu povedali, da so pripravljeni vzeti še to mrvico razširjane volilne pravice, katero je naro lom avstrijskim namenila vlada in da jim gre pred vsem za ohranitev privilegij, kateri koristijo le našim narodnim nasprotnikom, To je bilo treba pribiti, zakaj besede Falken-baynove, izrečene v imeni konservativnega kiuba, torej tudi njega slovenskih članov, pričajo, da 80 klerikalno slovenski poslanci ua potu da nehajo biti slovenski poslanci in da bodo samo še konservativci Falkeah .yaovega kroja. Samostalni predlog obč. svet Iv. Šubica. glede ustanovitve državne obrtne šole meha • nisko-tehnične smeri v Ljubljani. V flpji občinskega sveta ljubljanskega dan 20< t. m. je obč. svet. Subic stavil naslednji samostalni predlog: Pospeševanje obilnega šolstva v deželnem stolnem mestu je spadalo že od nekdaj mej najbolj važno proge.imnk»' točke občinskega s*eta ljubljanskega. Z ''.sok;.: i, ielnim zborom vred se je pri raznih prilikah i glašal pri visoki naučni upravi s prošnjami, da bi se ustanovili pri nas primerni obrtni savodi, Osobito pa so je veduo m vedno po navijala želja po višji državni obrtni šoli. llizmere niso bile ugodne realitovanjo takih prošenj, Visoka vlada je pač ustanovdi dve strokovni šoli v Ljub- 1:: 1 1, > o l.dikomdnost.. Temu valčku sledi velik kvarttt, lep duet in konečno] Margaretina pesem prt oknu. Kaj takega, kakor jo tretji dejanje r Fausta*, ni G< unod nikdar več zložil, tako visoko m ni nikdar več povzpel, to je plod Debeiks inspiracije. Scenično tfckten, mnsikalno pa ne posebno bogat je četrtega dejanja, 1. del, v katerem y>. zla9ti omeniti markantno koračnico, serenado in zbor. Četrtega dejanji II. del bi se moral vršiti v cerkvi, \rsil se je p« pred cerkvijo, kar je uspehu nekoliko ikodilo, zlasti ker muzikalne [doje v tem dejanju niso posebno velike. Margareta ne najde tolažbe v molitvi, vest — ki govori ž njo na Me listova usta — jej ti ga vse upanje iz srca, da jo bol in kes premagata. V zadnjem dejanju jo Gounod s spivtno roko upletel prenežno teme u valčka v drugem dejanju, otožne tem*', ki pretresajo srce V hipu prelivi poslušalec Ae jsdeukrat rte, kar je Margareta dolivala veselega in tožnega. Stopnjevanje fiustev in strasti je bilo tu M nemogoče, z.tto so j« skladatelj odločil za muiikalne rekapitulacije, za apoteozo pa je našel najslovesnejle akorde, s katerim se konča opera. Toliko o muzikalnih ivojstvih to oporo in o umetniškem Ruačoju njegovega skladatelja« Libreto ni mehanična uredbu Groethejevega ljani, a do višje državne obrtne šole nismo prišli; še danes smo prisiljeni za nekatere obrtniške stroke naše mlade, nkaželjne obrtnike s štipendijami pošiljati na tuje zavode. V novejšem času pa se je stvar jela obračati na bolje. Visoka naučna uprava je osobito na priporočilo visokorodnega gospoda deželnega predsednika sklenila intenzivneje proučiti obrtne razmere in potrebe po obrtnem pouku na Kranjskem. V ta namen je v dežel poslala vodjo bivše keramiške šole v Jičiuu, Lovro Shotta, da preišče naš lončarski obrt in stavi primerne predloge; pozneje je dosel dvorni svetnik, profesor vitez Hauffe, da preštudira obrte po naši domovini. Našel je, da imamo poleg druzih obrtov skorej 1000 podjetij mehaniškotehni-škega značaja. Tudi Število parnih kotlov je nepričakovano veliko, namreč 140. Vsled tega je prišel imenovani veščak do zaključka, da je treba dati tolištevilnemu in pomenljivemu obrtu priliko do strokovnega izobraženja in sicer s tem, da se ustanovi v Ljubljani višji obrtni zavod nu haniško tehniške smeri. Visoka deželna vlada je ta nasvet podpirala in naučna uprava ga je predložila centralni komisiji za pospeševanje obrtnega pouka v razmotrivanje. Vladno predlogo je zastopal ministerijalni svetnik vitez Haymerle, ki se je zelo zavzel za IiauiTejav predlog in povdarjal, kako toplo je vso zadevo pospeševal visokorodni gospod deželni predsednik baron H«in. Po daljši debati, v kateri se je tudi član komisije, gosp. cesarski svetnik Ivan Marink oglasil ter stvar vneto priporočal, je centralna komisija v svoji XXXVIII. seji 1. 1895. sprejela vladni predlog, glaseč se: „Centralna komisija priporoča ustanovitev državne obrtne (d elovod-ske) šole mehaniško-tehniške smeri v Ljubljani in priporoča naučni upravi, da prične z dotiču i m i pogajanji". Vladni poročevalec je koncem svojega utemeljevanja tndi izjavil, da ima vsa stvar zato nekoliko težavno stališče, ker se ne ve, v koliki meri bodo mogli lokalni faktorji sodelovati pri vladni akciji; potresna katastrofa je spremenila vse razmere v Ljubljani in težko je reči, kako bode z lokalnimi prispevki. Koristi nameravanega zavoda pač ni treba se na dolgo in š.roko utemeljevati. Stopimo le v naše večje delarnice in tvornice; povsodi nahajamo na boljših, važnejših mestih tuje delavce. Ozrimo se na železnico in njene naprave; naši domačini se morajo zadovoljiti z nižjim delom, strokovno bolj izobraženi tujci pa opravljaje tehnično višje stoječe opravke. Ako dobimo mehaniške železniške delarnice v Ljubljano, bode nameravana obrtua šola prepo-trebna naprava za velik del našega obrtnega naraščaja. Brez nje bi bili navezani skoro izključljivo le na tuje delavsko oeobje. Velik obrtni zavod pa bi donašal mestu tudi mnogo direktnih knristij. Budget vsake obrtne šole je jako velik. Sedanji strokovni šoli sta dobili lansko leto državnega prispevka 21 5G5 gld., svota, ki se je skoraj vsa v Ljubljani porabila. Večji zavod z dokaj večjim učnim osobjem bi donašal mestnim trgovcem in obrtnikom seveda „Fausta", nego duhovito delo; iz Goetheja so vzeti vsi scenično efektni in potrebni prizori in združeni v poetično celoto. „Faust" je sinoči na našem odru dosegel tako velikansk uspehi kakor ga doslej še ni dosegla nobena opera. Tako frenetičnega, navdušenega ploskanja pri odprti sceni in koncem dejanj že dolgo nismo čuli. Saj je bila tudi interpretacija dostojna krasne opere in nje velikega skladatelja. Pred vsemi s« je odlikovala primadona gospe. ovci kova. Bila jo v vsakem oziru idealna Margareta, ter je nadkrilila naša najsmelejša pričakovanja. Vso je pri njej milo in lepo, pela je krasno, vrh tega pa znala s hitrimi modulacijami glasu izrazi'i vsa čutila svoje duše. Toliko lahko rečemo: kolikor uspe hov je gospč. Sovčikova tudi že dosegla na našem gledališču, nobeden ni bil tako popoln in tako velikansk, kakor sinočui. Gospod Purkrabekje b;l — žal — nekoliko luipav. V visokih legah se to ni poznalo, vsled česar je na pr. s kavatino v tretjem dejanju dosegel sijajen uspeh, pač pa g i je to oviralo, kadar je pel piano. Gosp. Vašička smo spoznali kot odličnega umetnika, kot moč, ka -tera se je doslej vse premalo cenila Igral in pel je M« lista tako karakteristično, d* nam je imponirah Bilo je na njem ros nekaj demoničnega, kar so jo zlasti videlo v drugom in v čutrlom dejanju. Gospod Nolli jo pel Valentina in narodil iz te še mnogo večjih prihodkov. Naj si bode torej sta* lišče naše to ali ono, ustanovitev višje državne obrtne gole, moramo z vsemi močmi podpirati in ravno glede na potresno katastrofo moramo gledati na to, da pridobimo mesta novih virov za zaslužek in prospeb. Mestna občina bode pač morala dati novemu zavodu stanovanje, kajti to jo običajna zahteva naučne uprave. Treba bode torej resno misliti na to, da zgradimo posebno obrtno-šolsko poslopje. Sedanji strokovni šoli sta nastanjeni pri Virantu in deloma v Cojzovi hiši na Bregu. Vsi prostori so natlačeno polni; tu ni mogoče nikake razširjave več. Najem-ščina znaša že blizu 4000 gld. Vse to dokazuje, da bode v interesa mesta treba zidati novo hišo, ki bode vzela v sebe bodoče obrtne šole. Glede na navedene razloge toplo priporočam, da sprejme slavni občinski svet nastopne moje predloge; 1. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane hvaležno pozdravlja ukrep visoke naučne uprave, da se ima v Ljubljani ustanoviti obrtna šola meha-niško-tehniškega značaja. 2. Občinski svet izreka, da je pripravljen, takoj stopiti z visoko naučno upravo v dogovor zaradi običajnih prispevkov mestne občine. 3. Stavbinskemu odsekn se naroča, da prouči, kje bi bilo primerno Btavbišče za zgradbo obrtno-šolskega poslopja in stavi občinskemu svetu primerna predloge. 4. Gospod župan se naprosi, da sporoči te sklepe. visoki c. kr. deželni vladi. V I Jul»IJimI, 22. februvarja. Volilna reforma. Prva in glavna napaka Badenijevega volilnega načrta je, da se je novi kuriji, ki se voli po občni volilni pravici, dalo mnogo premalo poslancev. Interesi sedanjih volilcev bi bili še popolnoma dovolj zavarovani, ako bi ae novi kuriji bilo dovolilo ravno toliko poslancev, kot jih volijo dosedanji volilci. Izgovor, da bi bilo potem preveč poslancev, je povse prazen. Mnogi parlamenti imajo več poslancev, kakor jih bode po Badenijevi reformi imel avstrijski. Francoska zbornica ima blizu 600 poslancev, angleški parlament pa še čez G00. Če bi se novi kuriji bilo dalo več poslancev, bi bilo ložje nove poslance primerneje razdeliti, nego je pa bilo tako, in ne bile bi se urinih' takšna neprimerne razlike, da pride na Kranjskem na 108.000 volilcev v občni volilni kuriji jeden poslanec, na Predarlskem pa že na 27.385, v Trstu na 33.485, na Solnograškem pa na 40G17 prebivalcev. Sploh v nobeni deželi ne pride toliko volilcev na jednega poslanca v novi kuriji, kakor na Kranjskem. Žito pa morajo naši poslanci vseka ko zahtevati, da naša dežela dobi v novi kuriji dva poslanca. Ravno tako bi v primeri k sedanjemu številu poslancev tudi Koroška morala dobiti dva poslanca in bi se potem pri razdelitvi okrajev lahko oziralo na narodnostne razmere. Če pa vzamemo v poštev nove volilce, se pokažejo jednake neprimernosti. Na Kranjskem MNgT Dalje v prilogi. ~^Mi na sebi male uloge kar zamore narediti resničen umetnik. Uloženo pesem v drugem dejanju je pel s pristnim, v srce segajočim čustvom, v prizoru, ko umirajoč preklinja sestro, pa je obujal grozo. Siebelna je pela gdč. P o 1 a k o v a , nežno in diskretno, in vnovič dokazala, kako porabna je tudi za opero. Končno naj omenimo, da se je tudi gdč. J 11 11 g -m a n n o v a dobro prilagodila ensemblu in da je tudi g. o ta m c a r bil prav dober. Zbor je nekatere točke pel z največjo preciznostjo, tako da se mu je celo pri odprti sceni ploskalo, jedenkrat jo je pa tudi nekoliko zavozil. Pokazale so se sicer tudi še nekatere druge neznatne netočnosti, ki pa gotovo izginejo pri reprizi, v celoti pa se mora reči, da je bila predstava tako dobro pripravljena, kakor malo-katera in tudi skrbno uprizorjena. Posebno priznanje se mora izreči kapelnika g. I!en 1 šoku. Mož je vnovič dokazal, da je samostojen dirigent, ki z lahkoto vlada orkester, soliste in zbor, in ki se zna uglobiti v skladateljevo delo in uganiti skladateljeve intencije. Naše gledališče si lahko čestita, da ima tako sposobnega in marljivega kapelnika. Končno naj še izrečemo najtoplejše priznanje g. prof. Funtkn za krasni in v vsakem oziru do« vršeni prevod. Da ostane „Faust* na repertoirju naše opere, je po si nočnem uspehu pač ob sebi umevno. Priloga „Slovenskemn Narodu44 St. 44, dne 22. febravarja 1S<)6. pride še le na 67.000 novih volilcev jeden poslanec, na Predal Iskeni pa na 15.682, v Trstu na 26.128, na Solnograskem pa na 26.255, v Dalmaciji na 34.804. /o te Številke kažejo, da se bode moral načrt temeljito predelati, prodno bo postal zakon. Thun in veleposestniki. Poslanci češkega velepoeestva so grofa Thunu izročili po posebni deputaciji adreso, v kateri ee naglasa, da je Thun si prizadeval narediti upravo vzgledno. Hvalijo ga, kako je s svojim bistrim pogledom spoznal vse gibanje, ki bi utegnilo zanesti nevarne zmote v prebivalstvo in si z odločnimi navedbami in prizadeval varovati javni red. Koncem adresa izraža obžalovanje, da je Thun odstopil. Ta adresa kaže le preočito ost proti MladoČehoni, V njej se prikrito odobruje izjemno stanje v Pragi. V deželnem zboru so se naposled bili Mladočehi in veleposestniki malo približali in je baš zaradi tega jako neumestna ta adresa, ki mora v Mladočehih zopet vzbudili nezaupanje proti vele posestvu. (!e bodo veleposestniki tako odobravali vse svobodo ovirajoče naredbe, se utegne pripetiti, da se še Nemci in Cehi združijo proti njim. Sleško šolstvo Slovanski poslanci so v zadnjem zasedanju deželnega /.bora zahtevali, naj se razveljavi neki ukaz deželnega šolskega sveta iz 1873 leta glede pouka nemščino v Šleziji. Po tem ukazu so v Šleziji urejene šole tako, kakor na Koroškem. Še tiste Šole, o katerih je te dni poslanec Demel trd 1, da so slovanske, so v resnici bolj nemške nego slovanske. Slovanščina se le v toliko rabi, kolikor jo potrebno, da se potem moro v nemščini napredovati. Večina je seveda odklonila zahtevunje slovanskih poslancev Vlada je pa odredila poizvedovanja glede nemškega pouka na šleskih šolah in to daje upanje, da ee dotičui ukaz naposled le razvtljavi. Graški Tagespost tudi ne ugaja, da bi se ponemčevanj« v Sleziji preprečilo in se po -presoje, fte vlada tudi stoji na stališču: „Nix Deut^ch" ? Seveda graaki tetki ui znano, da na tem stališču stoje tudi osnovni zakoni. Kmetska stranka in Stojalovski. Mej ga-liško kmetsko stranko in Stojalovskim je nastal raspor« Stojalovski je zahteval, da naj bi se nova katoliška stranka imenovala krščansko socijalna. Ga-liški kmetje pa o tem nočejo ničesar slišati. S tem bi le duhovščini dovolili večji upliv. Duhovščina je pa o volitvah se pokazala tako nasprotno kmetom, da ni mogoče ž njo nobene sprave v političnih stvareh. — Duhovščina je pa v Galiciji že nezadovoljna s politiko poljskega kluba. Duhovniki so podpirali vladajočo poljsko stranko pri volitvah, ker so mislili s tem doseči kake koristi. To se je pokazalo te dni v poljskem kiubu. Duhovnik Pastor se je bridko pritožil, da noben duhovnik ni bil letos voljen v deželni zbor. Gališki kmetje izgubili so vse zaupanje do duhovščine, duhovščina zgublja upliv, kar ji gmotno in moralno škoduje V boji proti Stojalovskemu si je duhovščina opekla prste. Za VBe to pa duhovščina ni žela hvaležnosti. Poljaki volilni odbor ni postavil nobenega duhovnika za kandidata, da si bi zlasti v skupini veleposestnikov bil to lahko storil. — Vidno je, da se duhovščina kesa, da je, šla za drugo po kostanj v ogenj. Makedonsko gibanje. Rusija ne teli, da bi 8e umi nemir v Makedoniji. Odposlanstvo makedonskih vodij bilo je nedavno pri ruskem poslaništvu v Carigradu in na Duiniju in je vprašalo, če more računati na pomoč Rusije. Izvedelo je pa na obeh krajih, da Rusija ne misli nikakor podpirati vstaje v Makedoniji. Huski vladni listi pa pišejo, da je dolžnost bolgarske vlade gledat«, da se povrnejo normalne razmere, in Bolgarija nikakor ne sme z agtacijami netiti nemiru na Balkanskem polotoku. Ruska vlada ne bode Bolgarom dovolila, da bi se igrali s puutarskimi poskusi v Makedoniji. Iz vsega se vitli, da Rusija želi, da v Turčiji zavlada mir. Novi penzijski zakon. V četrtek je vlada predložila poslanski zbornici zakonski načrt o preuredbi pokomin uradnikom, uradniškim vdovam in sirotam Po tem načrtu dobi vsak, v gotov činovni razred uvrščeni uraduik: a) po desetih službenih letih 40 odstotkov svoje polne plače, od katere se odmerja pokojnina; b) za vsako nadaljno službeno leto 2 odstotka te plače več; po 40 službenih letih popolno plačo kot pokojnino. Ako postane uradnik ali sluga v službi telesno nesposoben za službovanje, pa še ni doslužil 10 ; let, dobi pokojnino, kakor da je služil polnih de-I set let. Ako izstopi kak uradnik ali sluga iz službe, i še predno je doslužil deset let, dobi jednoletno • plačo kot odpravnino, ako je služil vsaj pet let, če je pa služil delj kot pet let, dobi dveletno plačo. ! Izvzeti so slučaji, če se je kdo sam odpovedal službi j ali bil disciplinarnim potoni iz službe odpuščen. Vdove, katerih soprogi so bili uvrščeni v gotov činovni razred in imeli pravico do pokojnine, dobe pokojnino, primerno dotičnemu činovnemu I razredu. Te so se določile za I. razred na 5000 gld. I za II. r. na 4000 gld ; za III. r. na 3000 ghl.; I za IV. r. na 20O0 gld,; za V. r. na 1500 gld.; j za VI. r. na 1200 gld.; za VII. r. na 000 gld; za VIII. r. na 700 gld.; za IX. r. na 600 gld.; za X. r. na 500 gld. in za XI. r na 400 gld. Vdove uradnih slug dobe tretjino tiste plače, od katere bi se bila njih možu odmerita pokojnina, najmanj pa 200 gld. Ako dobiva vdova pokojnino, ima pravico do ! vzgojevalnega prispevka ra vsakega svojega nepre-j skrbljenega zakonskega ali leiiit imiranega otroka in sicer jej gre za vsacega otroka, ne glede na njih število petina, materine pokojnine. Ta prispevek ne sme za posamičnega otroka več znašati kot 300 gld. i in za vsj skupaj ne več kot polovico materine po-J kojnine. Otroci morejo ta prispevek dobiti do 24. i leta. Sirote bodo dobivale polovico pokojnine, ka-| tero bi morala dobivati njih mater. Pokojnina vdove in prispevek otrokom ne j sme znašati več kot bi znašala pokojnina umrlega i soproga oziroma očeta, pa tudi ne manj kot 100 gld. I za uradniške vdove in ne manj kot 200 gld. za ; vdove slug Novi penzijski zakon ne velja za tiste vdove in sirote, katere že sedaj uživaju od države pokoj-I nino, oziroma vzgojevalno podporo, pač pa se bode j povišala pokojnina tistim vdovam, katere dobivajo I manj kakor 400 gld. oziroma 200 gld. in sicer do tega zneska. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. februvarja. — (K državnozborski volitvi,) Danes pri-| občujemo oklic zvrše val negi odbora narodne stranke, ' ki priporoča gorenjskim in notranjskim mestnim j volilcem gospoda Antona Kohlarja kot bodočega ! poslanca. O kandidatu nasprotne stranke ni ofici-i jeluo do sedaj nič znanega. Čujemo le, da ga iščejo, 1 a ga dobiti ne morejo. Oujei no tudi, da se skrivoma t ruje proti g Koblarju in da na čelu te protiagita-! cije stojita državna poslanca Klun in Povše. Ker j tema političnima matatlorjema g. Koblar največ iz osebnih ozirov ni po volji, zato naj bi se odrekla dobremu in vnetemu zastopniku naša mesta in I trgi! Nazadnje se jima „ usedejo" tudi vladni organi, ali kaj? Mi prosimo nase somišljenike, da so pozorni in tla za volitev v torek zbero vse sile za kandidata g. Ko bi ar j a, naj se nasprotni kandidat I prijavi ali pa tudi ne. — ^Shod volilcev.) kateri sklicuje deželni ! poslanec g. Iv. Hribar, bode jutri dopoludne j ob desetih v telovadni dvorani „Narod-I nega doma". Ker bode gospodom volilcem dana j prilika, čuti ne le poročilo o delovanji poalančevem v poslednjem zasedanji, temveč tudi izražati mu svoje želje za bodoče zasedanje deželnega zbora, I želeti je, da se shoda mnogoštovilno udeleže. — (Zdravniška zbornica kranjska) se je j danes konstituirala. Predsednikom je bil izvoljen g. I dr. Karol vitez B le i\v ei s-Trnteniški, njegovim na-j mestnikom g ces. svetnik dr. Kisi. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode drugič igral romantični igrokaz v štirih dejanjih „Pre c i j o z a*. V torek, dne 25. t. m. se bode pela v drugič opera „Faust", ki je včeraj tako sijajno uspela. — (Društvo avstrijskih trgovinskih na-stavljenoev ) Popotni shod društva avstrijskih trgovinskih nastavljencev na Dunaju, ki je bil v oktobru, je imel uspeh, da se je tukaj osnovala krajna skupina tega, vso AvHtrijo obsezsjočega in koristi trgovinskih nastavljencev zastopajočega društva, katero ima že blizu 1O0 članov. Osnovalni zbor tukajšnje krajne skupine bodo v soboto dne 1. marca popoludne v salonu hottda „pri Maliču" in bode na tem shodu govoril tudi načelnik dunajsko centrale gospod Julij Axmann o namenu in smotru društva ter poročal o uspehih, katere je dosedaj doseglo. — (Porotne obravnave) Prihodnji ponedeljek prične se pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču prva letošnja porotna sesija. Obravnavah se bodo sledeči kazenski slučaji, in sicer dne 24. februvarja; Jurjevec Franc, hudodelstvo nboja, in Sever Franc, hudodelstvo ropa; dne 25. februvarja: Jež Alojzij in sodrugi, hudodelstvo umora in hudodelstvo uboja, in Volf Jernej, hudodelstvo tatvine iz navade; dne 26. februvarja: Pezdir Miha in Brajer Miha, oba zaradi hudodelstva uboja; dne 27. februvarja: Spendal Pavla, hudodelstvo tatvine, in Butalič Gregor, hudodelstvo uboja; dne 28. in 29. februvarja: Breznik Miha in sodrugi, hudodelstvo umora; dne 2. marca: Zelnik Valentin, hudodelstvo požiga, in Habjan Jernej, kndodelstvo umora; dne 3. marca: Kržič Ivan in Zorman Ivan, hudodelstvo uboja, in Gaber Ivan, hudodelstvo ropa; dne 4. marca: Uršič Matija in sodrugi, hudodelstvo tatvine. — Obravnava proti Mojzesu Sohiflmannu zaradi kupčije z dekleti, ki je bila določena za 2">. februvarja, morala se je od • ložiti, ker se je prišlo novim faktom na sled. — (Ponesrečen fijakar) Tukajšnji fijakar Anton Vrbovec vozil je včeraj popoludne nekega gospoda v plinovo tovarno. Ko je pred tovarno hotel obrniti voz, vzdignila mu je burja konjski koc ter ga vrgla konja na glavo. Vsled tega splašil se je konj. Vrbovec pa je, hoteČ ustaviti konja, padel 1.1 ko nesrečno pod voz, da si je zlomil levo nego nad kolenom. Vrbovca prepeljali so v deželno bolnico. — (Poskusen samomor) Ob cesti za pokopališčem sv. Krištofa poskusil se je včeraj zjutraj 23letni delavec Janez Eržen iz Dola, v okraji logaškem, nsmrtiti; ustrelil se je z revolverjem v glavo ter se potem nezavesten zgrudil na tla. Kmalu pa se je zopet osvestil, spravil revolver v žep in si zavezal z robcem krvavo glavo ter jo krenil peš proti domu. Prišel je do Brezovice, tam pa je onemogel in obležal. Tamošnje županstvo dalo ga je prepeljati v ljubljansko bolnico. Kakor slišimo, je malo upanja, da bi mladi samomorilec ostal pri življenju. — (Ujet) je Alojzij Breščak ali cigan Lojze, kojega so sodišča že več let zasledovala zaradi mnogih hudodelstev. Večkrat mu je bila žandarmerija na Bledu, toda zadnji hip se jej je izmuzal. Včeraj pa ga je prijela kamniška posadka na kranjsko štajerski meji, in ljubljauski Zahjak dohode sedaj interesantnega tiČa. — (Nepričakovana smrt.) Pod tem zaglavjem smo predvčerajšnjim poročali, da je bil umrli hlapec Brunek ranjen v Kramarjev! gostilni v Kurji vasi. Dotični pretep se ni vršil v Kramarjevi gostilni, nego v gostilni pri Ribču, katere natakar se imenuje Kramar. — (»Gorenjski Sokol" > Dežela vlada je putrdda pravila „Gorenjskega Sokola". — (Nova pošta) Dne 1, marca se odpre v Trebelnem na Kranjskem, okra] krški, nov poštni urad. ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob j*dnem služboval kot nabiralnict poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnini omrežjem po poštnem potu, ki bode hodil jedeukrat na dan na pešto v Mokronog. — (Redek lov) Dne 20 t. m. vjel je ribič (po domače „Sulčk") v Poljanski Sori blizu Škofje Loke v revirji gospoda Guzela velikega sulca, kateri je 14 Ay tehtal in bil 113<7/i dolg. — (Požar.) Iz Dolenja pri Jelšanah se nam piše: Na pepelnično sredo popoludne, okoli 1. ure, začelo je goreti v naši vasi. Ogenj nastal je pri .Jakobu". Kako jo nastal, še ni dognano, v obče se pa misli, da je zažgal otrok, igraje se ■ žvepljen-kami, če ravno so domači kakor tudi okoličani kar trumotna prihiteli nesrečnikom na pomoč, bilo je gašenje dovolj težavno. Hiše so druga poleg druge in večinoma s slamo krite. Kakor bi mignil, bilo je 14 gospodarskih poslopij v ognju. Res ne vem, ako bi danes naša prijazna vas.ca še stala, da nam ni prišel na pomoč ilirsko bistriški oddelek gasilnega društva. L^ vrlim gasilcem zahvaliti se je, da se požar ni dalje širil po vasi. Gašenje bilo je kaj ovirno, ker je primanjkovalo vode, in ker je gorelo na treh krajih v istem času. Ker se je bilo še vedno bati, da se ogenj ne razširi, odpeljal se je v Dolenje tudi trnovski oddelek gas Inega društva. Skupno po-prijeli so ee zopet hrabri gasilci gašenja. Po dolgem trudu posrečilo se je konečno okoli 1. ure ponoči udušiti popolnoma ogenj. Bodi toraj tukaj izrečena najsrčnejša zahvala slavnemu gasilnemu društvu, kakor tudi bistriški žandarmeriji, katera nam je skoraj v l1 j. uro oddaljene Dolenje prihitela pomagat pri tako težavnem delu Gasilnemu društvu pa. katero si je v kratkem čhbu svojega obstanka pridobilo v obče toliko simpatije kličem: Lr tako naprej! — (Poročil) so je dne 15. t. m. gosp. Anton (i re goric, veleposestnik in tajnik posojilnice v Ptuju, z gospč. Leopoldino Č e h iz Ptuja. Čestitamo ! — (Bralno društvo .Edinost" v Središči) je pri občnem zboru dno 13. t. m. volilo sledeči odbor: Predsednik g. Ivan Kolarič, odborniki gg.: Mat. Sinko, župnik, Jakob Klemenčič, Jurij Polanec, Ivan Strohs, Franc Horvat, Rudolf Kolbesen. — (Lakonicna ali usodepolna porodila.) Odkar ima Štajerska sedanjega deželnega šolskega nadzornika, beremo pogostoma, da deželni šolski svet „ureduje pouk v nemškem jeziku", zdaj na tej, zdaj na drugi slovenski šoli. O takem urejenju nam se zopet na kratko poroča iz poslednje seje deželnega šolskega sveta, in sicer o krčevinski šoli v Mariboru (za okolico) in o šolah v Gornjemgradu in v Novi Štifti pri Gornjemgradu Kaj druzega kakor to, da se je ukazalo v šoli prav veliko nemško učiti, nemško govoriti, nemško se pogovarjati, le nemško izpraSevati i. t. d. z jedno besedo le nemško pa zopet, nemško. — (Kaj bo s slovenščino?) „Miru piše: Po smrti nepozabnega prof Jožefa L-ndovšeka na be-Ijafiki c. kr. gimnaziji še vedno ni nastavljen profesor ali učitelj slovenščine. Menda uči slovenske dijake gospod, kateri je sam na svoj materni jezik že — pozabil. Sedaj so razpisali mesto profesorja na beljnški gimnaziji. V razpisu pravijo, da želijo znanja slovenščine („wird gevvuascht*). C. kr deželni šolski svet potemtakem .se ne misli nastaviti Učitelja, slovenskega jezika res zmožnega. Kaj pa bode h slovenskimi dijaki V Ali hoče slavni šolski svet, da po malem pozabijo na svoj materni jezik? Kaj pravi k takemu nepostavnemu početju gospod naučni minister? Morebiti ga za to vpraša kak g. slovenski poslanec. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi dne 4. raarcija 1800 v Lannersaal, VI, Kahlgasse 8. komers. Vspored: I 1. Iv. pl. Zaje : „Večer na Savi" ; poje moški zbor „Slovenije". 2. Pozdrav predsednikov. '.\. a) A. Hajdrih: »Lastovki v slovo"; h.) F. S. Vilhar: „Izgubljeni cvet;" poje čveterospev „Slovenije". 4. Gounod-Miletic*: „Karišik iz opere „Faust**; udarja tamburaški zbor bratskega akad. društva „Zvonimira" pod vodstvom g. drd. med J. Gentilizze. 5. a.) Iv. pl. Zap-. „Domovini4; h.) A. Nedved : „Pogled v ne dolžno oko" ; tenor solo poje tov. stud. phil. F. Jesenko, na glasovirju spremlja tov. stud. jur. K. Vodusek. C> a.) F. Chopin: „Polonaise VI., op. 53." b.) Leon Souvan : „Menuet" ; igra na glasovirju tov. akad Leon Souvan. 7. F. S. Vilhir: „Naša zvezda;" j »oje moški zbor „Slovenije": tenor-solo: stud. phil. 1 Jesenko. 8. S. Katkid: „Vienac hrv, nar. pje h.ima' ; udarja tamburaški zbor bratskega akad. društva „Zvonimir1' pod vodstvom g. drd, med. J. Gentilizze II Zabavni del. Začetek ob 1 a8 uri /večer. — i Demonstracija v Zagrebu ) V sredo se je pripeljal jeden del zaradi protimadjar*kih demou-stiacij obsojenih vseučiliščnikov v Zagreb. Nad 10 000 ljulij je pričakovalo žrtve madjarskega na-sllstva. Prirejale so se vseučiliščnikom sijajne ovacije, vmes pa se je demonstrovalo tudi proti Ma-djarom in proti banu. * S vstopi .k Gechj najpopularnejši s. danjih čeških pesnikov je včeraj slavil svojo petdesetletnico m /. njim jo je slavil ves češki narod. Vsi češki listi so dionemu pesniku posvetili krasne članke. * (Prijateljica konjaka.) Dunajska policija je pred nekaj teOni u letovala na cesti mlado, jako elegantno oblečeno, a popolnoma pijano damo. Izkazalo se je, da je to 27 let stara bivša igralka i rnst Povedala )e, da jej ni obstati, če na dan ne spije 80 do 40 Balio* šampanjca, ter da valed tega ne more ostati pri nobeni ehdališki dtužbi. * (Samomor zaradi 2 gld. 40 kr.) Ana Landa je služila deset l-r pri dunajskem trgovcu Anderln. Te dni hh je v blagajnici izkazal nedo statek 2 gld. 10 kr Trgovec je dolžil prodajalko, da mu je ta denar pon^verila, kar je dekle tako u žalostilo, da si je poskusilo končati življenje. Ker je dekle hudo ranjet o, ni upanja, da okreva. * (Velika tatvina) V četrtek ponoči so nepoznani zlikovci ulomili v hišo bančne firme Pu-gbesi Negro v Turititi. odprli dve železni blagajnici in ukradli blizu 2<>o.()()() frankov v gotovini in v vrednostnih papirjih. * (Postreščeki na biciklih. | V 11 rolinu se je ustanovila posebna zadruga postreščekov- bicikli stov. Ti postreščeki imajo posebne bicikle, da lahko vozijo s sobo j večje število zavojev. Občinstvu se zanje kar trga * (Nesreča na morju.) Veliki parobrod r Narkomaniji* je na potu iz Hamburga v Ameriko zadel ob neke skalo in mej njimi, l.udo oškodovan obtičal. Moštvo se je, rešilo. __L Uredništvu našega lista je ,Narodni dom" v Ljubljani: Slovenci in Slovenke! ne zabite družbo sv. Cirila in Metoda! -i Darila: Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ho zadnji teden poslali: Gospod Vekotdav Legat v Celovcu T.I7 gld. 00 kr., nabrane in izkazane „Miru" št. I—."»; nI. odbor .Slovenske zveze" Št. i 'etru pri Gorici 4 gld. a O kr ; gospa Matilda Sebenikar na Kikeku iz nabiralnika 10 gld.; po družnim v Lehnu 25 gld.; si. hranilnica in poso jilnica za sv. Lenart pri 7 Studencih in okolico H gld. — Dog plati f IM aga j n išt v o družbe sv. Cirila in Metoda poslal: Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gosp. P. Rojnik v Mozirji 8 krone, katere so darovali gg. A. Sauerbrunn, M. Jelovšek in pošiljatelj. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — „Matica Slovenska" razpošilja ravnokar svoje, za 1. 1895. izdane knjige. LJ meje se ob sebi, da priobčimo o teh knjigah obširnejšo oceno, danes naj le omenimo, da je Matica izdala petero knjig in sicer: „L eto p is8 uredil Auton Bartel (Str. 385) „Zgodovino slovenskega slovstva" II. del (od francoske revolucije do 1818 I.) spisal dr. Ka-rol G laser (Str. 270); „Slovenske narodne pesmi" uredil dr. K. Štrske I j (Str. 196) ; „Zabavne knjižnice" IX. zvezek, obsezajoč: povest ,Temni oblaki", spisal Dobravec, in zgodovinsko črtico „Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi", spisal J. Vrbovec (Str. 143) „Knezove knjižnice" II. zvezek, obsezajoč povesti „Gorski potoki" spisal Ivan Goreč iu „L'laninska idila", spisala Pavlina Pa j kova ter životopis Matije Va-Ijavca, spisal Fr. Leveč (St. 210). Dunaj 22. februvarja. Odsek za volilno reformo je imel dveurno sejo. Klun je izjavil, da bodo kranjski Slovenci glasovali za to volilno reformo jedino, če se dovoli tej deželi še jeden mandat, ker je na škodi nasproti drugim de Šolam. V sredo se nadaljuje posvetovanje Dunaj 22. februvarja. Za zgradbo železnice čez Ture, oziroma železnice Skofja Loka -Divača se je dovolilo za stdij «10 milijonov goldinarjev. Dunaj 22. februvarja. Klub konservativcev pošlje v kvotno deputacijo poslanca Klima in grofa Zedvvitza. Grot Falkenliavn iu Adolf knez Schvvarzenberg sta propala. Dunaj 22. februvarja. Upravno sodišče je pod predsedstvom grofa Schutiborna po triurni obravnavi kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo protisemitov proti razpustu dunajskega občinskega sveta. Sofija 22. februvarja. Iz Varne se po roča, da je povedal neki policist, da je bil priča Stambulovljevega umora in da je morilce videl, ter je imenoval imena. Policista so zaprli. Kolonija 22. februvarja. „Kolnische Ztg." zatrjuje, da je bolgarski knez Ferdinand rekel odposlancu ruskega carja generalu Gole niščevu, da namerava sam v kratkem prestopiti k pravoslavni veri. Odesa 22. februvarja. Na Črnem morju so se vsled viharja potopile tri ruske ladije, štirje tuji parniki in 14 jadernic. Nad 100 ljudij je /.gubljenih. Pariz 22. februvarja. „Agence Havas" javlja iz Aten, da so v Solinu na Kreti Turki ubili 12 kr.stijanov, vsled česar je nastal krvav upor. Vlada je poslala večje krdelo vojakov na lice mesta. London 22. februvarja. Listi javljajo iz .Johanneshurga, da se zbirajo Buri ob meji in da se je Angležem bati napada. Nasprot stvo Barov proti Angležem raso čedalje. Pred sednik Krilger ne more odpotovati v London, ker se temu ustavlja prebivalstvo. Mej Buri ob meji se razdeljuje orožje. Čast gospodom državiiozhorskim volilmn mesta Kranjskega! Zanašajoč se n t zaupanje, katero ste nam izkazali pri zadnjih dežcliioztmrskih volitvah, si usojamo zopet Vas poživljati tem potom, da pridete \ lOlflt, t Petra. — Friedliinder iz NemSkega. — Dr. Jagodic ll Tržiča. — Dr Rurgor iz Kn čevja. — Dr. Suppnn, Tschelegi iz Gradca. — Imx ti Opavc — Purtke iz Auhelna. Grof Storger iz Dudimpcfitc. PrlMeliei: lloffinaun, Lackenbacher, Helen, Hostuik. Seifert, Kolhl, Ficht, Lotter, Dernardinor, Duxbaum. Chol-noka l Dunaja. —Dr. Treo iz 1'ostojino. —Terpotitz i/. Ter bo vel j. — Hocksloff iz Gorice. Pri litoyMttr)ii : Mavric is Cirknega. VremSak i/. Kamnika. Pri |ii/.ii4'in kolodvora I Golob iz Toplic. — Sta-raatis iz Mokronogu. Pri !»•♦». itr*k«-ni «lv«»rra : Seifort iz Oseka. — Weiu-berger ll Kučevju. — »Sknhik iz Visa. — \Voiseiscn ll Trbiža. Meteorologičuo poročilo. s Dfa Cas opH-zovauja Stan.v barometra v mm. l(i:!l|U!-ralura v 'C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 ura!, 81. 5'. zvečer 740 8 - 4*S moc. sv/.li. oblačno 88. 7. zjutraj 789*9 — 6*0 moč. svzli. oblačno • 2. popol. 7o9 8 - M m. vzjvzli. oblačno Srednja včerajSn H terapiOMtura — .'1 li °, za 4'0' pod aormaloiu. HD*CLaa.6^3»lcai borza dne 22 febiuvaija 1890. Ukupm državni dolg v notah..... 101 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ Avstrijska zlata rettvS....... 121 , Avstrijska kronska renta 4° u..... 101 , Ogerska ziaia renta -i" Q . ..... 1*22 „ Ogerska kninska renta 4 ..... , Av3tro-ogerske bančne delnice .... 9U9 , Kreditno delnice......... 381 , London vista........... 190 a Nemški drž. bankovci 7« 100 mark . . *S9 „ 21 mark ............ 11 , 90 frankov ... ..... 9 „ ....... 43 . (taliJHToiki bankovci C. kr. cekini . 15 10 05 86 80 05 75 i "2' 7:* 57 85 (iti Dn6 21. februvarja 18dg. 4°,0 državne srečke i/. I. lHf>4 DO 950 gld. 151 gld. Državne srečke iz 1. IHtii po 100 gld.. 1W1 „ Dunava r» g. srečke 5«/0 po lOO gld. . . liiH „ Zemlj. oM. avstr. 4l/Jđ/0 zlati zaht. listi . — , Knditne srečke po lOO gld...... I OH , Ljubljuuske srečke......... M , Rudolfove srečke po ID gld...... 98 . Akcije anglo-avstr. banke po vj> matere, gospe Svffskzrijo Sfeofic kakor t tuli za obilo udelež to pri pogrebu drage rajnke m za lepe vence zahvaljujemo vse uajpri srčnejSo. Ljubljana, dne 21. 1'obruvarja 1898< (1966) ii ■ Bi alf * 3115 Sad i 9 *i fl 1 — -'•-> ^ ~ P m > r~*. H .'2 J? Žalujoči ostali- Težko prebavljenje, katar v želodci, (lyspepslja, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, /asi i zrnje, kašelj, hripavost so one bolezni. (111. > v kojih ae (1896—9) po izrekih modicinskih avtoritet, rabi z oso-hitim uspehom. Trgovski pomočnik dobrim« spričevali m« v*pr«jui«> takoj v trgovino kuovrstne«« 1»'**«*•. pri Ivnnu Vnr.šek-u na ikl, Doleii|»ko. (I974_2) Advokat dr. Fran Jurtela Šmariji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein) fAf'tf l/»e/,iti»ni');:-, (1968—8) solicitatorja. Znanje ."ton* grafijo dajo prednost. Lepi, za presajanje prav sposobni livji kotanji so aa.@i proćLetJ, (i<»;;*_i> Natančneje ho i/.ve pri g lOliji 8*i i«'--u a Poljanskem trgu št. 5 od 12.—2. are popoladne. Dobra in izučena 1969—2) )—40 let stara, ««» \'|n • jmc lakot za špecerijsko pro-ajalmcii in prodajo tobaka pri .!. Mo«li<*-ii v ,\ovJ »Hi pri Knk«'liii. Pogoji se izvedo pri dotić.niku. Podpisanec uljudno naznanja, do izdeluje mizarske klopi (Hobelb&nke) iz dobrega, trdega lesa in po nizki ceni. (1977 — 1) S spoštovanjem Teatra. ILvđlELrg-cič mizarski mojster v Škofji Loki. Stavbinski, galanterijski klepar in vodovodni inštaiater M. Weber TržaSka cesta št. 40 nasproti o. kr tobačni glavni tovarni se priporoča p. n. občinstvu najbolje za vsa v to stroko spadajo:a dola. 1984 —1> T-u. vedno c3.o"to£ kopalne in sedne banje. 1 N|»l*(\}t»lllttJO H C 111» T O«'i 111 J li |M»|ii'ii v r. •seeee« rt8881 Ljudevit Borovnik (5) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem Be priporoča v izdelovanje vnuk« vrntnili piiNek za lovos in strele« po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj«- staro samokiesnicp, vzprojema vsakovrstna |»oprta% il«% in jih točno iu dobro izvršuj«. Vse puške so na c. ki proskusevalnici in od mene preskuftone. — Ilnutrovani ceniki zastonj. •T. Xi£ iii-im»i">* kemično čisti higijeničui kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osvcževabio in o>ivajoč, ie «o kilo neugodno, slabo in nevSečno počuti, pospešuje prebavljc-njo in se priporoča kot vsakdanja dijrt-tična pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in so ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrodejno in zdravilno upliva ter vse druge prokaSa. Ta jedini domači proizvod to vrste bi se moral 1»>vsuili popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nubeni nisi, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1370— /ukuultii IHIHrUVHII. Izvod iz voznega reda v*ii.]slypiia^va o^. X. olctoTsra, iS8JS ■TuSopoc e:>1 ; .1 ■ a In »ali .j«. 1 1 oivil oanar-aul ao * -» .... i\,ta,V./*w r Odhod is £.3ublJ(vno (jnl. kol.) tA iS po «mm>4 oaabnl Tlak v Vri It, Pontabal. Haljah. Oa- :- •■■o, Pi-anaoiiifaaLa, Ljubno, Solathal v Aiuae«, laohl, Oman- kli 1 »..•■ura.:, s>i, Lino, HudeJorHe, Planu), Marijino vara, 11 "ti, Kari.:-. ,i.r\ t''.- • >.i-r »•.<•«. 1'r.i*.-, Mpako, Dua&J ria AmiiDt'on OZ :.;«.-» «0 man. »bi*«-«?) m-* ah I vlak v 1» .■<•!.»:», Noto raeato. f>*. >'. t*e"l r« Mta. aju/r^j oeobnl rini t Trhla, F'ontnbal, Polja« 0» lOVMi Kr .!i»,< mi', j. v I -i...... .'i <■•% HaLalhal a NiiIjk .,.»', DuuaJ .4« Ullt.il.vi Ob l'J. »H /Mt mira. pojirHTatrfrn rnoanuJ »Ink ▼ Nuv.i mi^to, Kodovjo, 4J9 2.1. ttri -.i; tu:.. at»|Vfalatala oaabul vlak t Irbia, Pont*! .■ , Haljak, i!o. /n.', Ljubno, ScleUioJ, Dunaj O C 4 uri jtcj>"l Prihod v t*"nbJJa-no fini, kol.) fit o. Mri a» mira. ...'«fi.;i osobni vlak >» Dunaja vla Ainr.lnttau, Mp akofra "> -.k', Kranonvlb varov, Karluvlh Tarov, llobn, Marijlnlli varov, Plauja, Budajevlc, Hotjiotrradn, Iilnoa, Ht.-jrr.i, UmuniUin, Itohla, Aua-ao-ia, IiJTitna, Calov:-a, Beljaka, r'rt.n^oTiafaato, Trbila r> fj. aart ti) uai>a. *fntftj mair.nl vlak la rCotisvia, Nor«cn metla. t)S tt. uri VA mi«, ,I:»jK*(a^r»» uiarml \ lak a Dunaja vi» Amatctlec attpalnga PMMj r^ranuovJli varov, K>irli.ii: varov, Baba, .Mnrijinit varov, i'lmja, KnJejav'o, Uolnc,-rrada, Ijlncn, K»oyr\. Narisa, Ooiiuva •■>iUfUi», J i i - ; > ■ ■ , ih 1 ■-' ., V.rMck na iMaftl, aVwi oaibu' vlak a T»n:tajt, Ijjiibna, oulrtliala Beljaka, Molovot., Vrancanafoata, PontabU. Trbtta (tb V. vri Wl mira. rvHvr innianl vlak I* ICoeavia, Nunj;* MeiU. '}<> tt. uri 4 mita. v&uoov* oaabnl vlak a Dunaja pioko AmatnOana li Ljubua^a, H-illr' .1. 0ob;r« a, Pontabla, Trblc* Odliod ll Ljub' Juri-* (dr>, kol 1 OS r. Kri 43 mi«, w*Ktr.\) v Kim . Prihod v IajnbU&no (drS kol.). 'ib S. »rt 16 «Wi». ulutrnj la Kamnika ... . ii. , u . 5iljam torej vsakotnnr sleileče predmete le proti temo, da se mi povrne i^Iil.lHMI, in sicer: t> komadov najfinejših namiznih nn/ev s pristno angleško k litijo; 6 komadov anicr. patent srelirnih >ilir i^ lednega komada; 6 komadi.v amer. patent h rebrnih ifdilirli žlic; 12 komadov anior. pateiil-Mvbrnih kaMiill žlic; I komad amer. patent Srebrno zajomulniia za j uho; 1 komad amer. |ialent • Mvhrna zajenialnica za mleku; 8 komada amer patent srebrnih kupic za jajca; G komadov angleških Vikturia-i asic za puilkladn; 2 komada efektnih namiznih svečiiikuv; 1 komad cedilnik za čaj : 1 komad Majfinojls llpSllliOS vi\ sladk >r II komadov vkupe samo uiti. (IttO. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40— ter je je moči Hodaj dobiti po tej minimalni Ofttl gbl. ♦»•6tl. Američansko patent - srebro je ven in let, za kar se |»araiitnje. V i.ajboljsi dokaz, da da le-ta inserat ne temtlji na nikiakšni sl^pscriji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blaj;o pov'eč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli te krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot S- darilo za svatbe in druge prilike S in /a vsako ludjse ^oN|MidurHtvo. Dobiva se jedrno le v A. HlltttC;HBERGUa glavni agenturi zjeriinjenih ameriških tovarn patent-srebra na Dunaji. II , Kt*in hranil I str. 10. Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo pmti povzetju ali če se /.nesek naprej fpoilje, ^s^-R/ Čistilni prašek za njo lO kr. t ) r Pristno le x zraven natisnjeno varstveno znamko ' ^ tzdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem: 01 omu c 1 maja I8i*9, S poSiljatvijo sem izredno zadovoljen, prekosila je za mnogo moja pričakovanja. Stotnik Cz . . , krajno poTeUniltvo. Ljubljana. S prejeto poiiHatfUp sem na«l vse pričakovanje jako zadovoljen ter bodem VaSo jako lepo robo povsod najbolje pripornčal (1718—ft) l?an Lašin, c. kr. obl. avt. zcmljeincnc. i\ i} i ■■■< Schicht *OVO patentooano milo (1788—10] z znamko „labud" je naj boljše vseh mil. Moški zbor s tenor-samospevom : „Domu in ljubezni" Uglasb'1 Anton Nedvšd. (1943—3) Naroča se po postni nakaznici pri skladatelju, Frančiškanske ulice It, TJ, v tiskarni Rudolfa Milica ter v knjigarnah Ant. Zagporjana in Janeza Giontlnija Partitura s štirimi glasovi a (iO kr.; pesamezni glasovi a 5 kr. Mesarija na najlepšem prostoru v B/inl>l|4Sisl h« radi bo-lehtioHti daje lukoj v najem, oziroma se proda z vso meBoično prav lepo opravo in z vsem potrebnim nrofljcin. Pogoji izvedo so na Poljanski cesti št. 41 pri F. S. (li>Sl—1) do 300 goldinarjev na mesec 1 bko zaslužijo osobe VSaOOga stanu v vmi*Ii kra- {I 1k gotovo brc/, kapitala m rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leiohtev Verdienat" Radolfn 11.>«.«.«• mi I>iiiih(ii. i1686—H) 100 Zjednačilne stružnice ki st* gonijo s kako silo ali z nogami, vrtruno stroje v vseh velikostih, strojo za roz.'njo ovljskOV, vobljalno in pilne stroje, vrtalnica za luknje in škarjo, kakor tudi stroje za obdelovanjo lesa, trakovre In krožne zago, ziikalno stroje itd jioSilia |>o n-jnižjih cenah (1789 —'») Friderik Meroros, Dunaj, I.. Rrtthhausstrasse 2. Ceniki zastonj in franku. Vedno loil strojev v lalogi. Ijni ekstrakt za uho icl o in kr sekund, zdravnika tir*. Šl | >**\i.-n. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že već U t »vIttrtl«'!«■, ker odpravi vsako prirojeno kIiiIiomI. uklanja takoj Mlialt pttHliili* uncmiiI lok in vsako iimsimi ; do- biva se proti dop iSiljatvi gl«l. I'7l» v vsej Avstro-Ogerski IVt»nU«»v »*int po posti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni ,.pri sv. Duhu" g. Kde pl. Tomaya, v lekarni g. Ant, Kogla in v mestni lekarni v /nun ini : n ulalje pri Zanetti-ju v Trutu : .Jožetu (' h r i s t o fo 1 e 11, i - j u v <■«►••! rl: glavno laloga: 0< k r. Starš vojna lekarna iiu Iriikiitji V. Plolian-ii na Štefanovem trgu ftt. 8 — Pristno blago s«1 dobiva samo v steklenicah z utisnennn napisom: O* In kr. *«'U mi«l. EtlrnvitiSi tir. S:|nU iih l»miH,i. (187«—8) j Vozni listti v Sei Ameriko 17H»-H. pri nizozemsko-amorišk i parobrodni družbi. I KolowratriU)r 9 IV Woyringerijra88e 7 •DUNAJ. I si i A' (tati itditvava x Otttutjit. I*« ► j i I II /IINl «»lt J. r%swvgrIttli ko'i«K.i j komad po lil kr , ^ i <• l» i n i n |»wtliit u it It komad po 80 kr., litun«.limiH komad po I (I kr., piirautiv koinad po 80 kr., Ni-titrnili v«yMiiilt»i(«'N komad po BO kr , MitliJttiiU komad po BO kr , prillikoi k komad po .'tO ki tto-sniiiili komad |in "J'k r, »teti iinr^nisl, i !■ i;iil>o nuli koinad po 90 ki . tlorltiiiu komad po 86 kr., |<»kt>linuik komad p > BO kr, esndeiuaklli urju*ti. iii Ktutij komad po l gld, |»a'kiii**ltlli r»tf komad po °() kr., vrinili MlH)t>rMklli riti- komad po "JO kr. EtaspOiiljam jajca za valji nje ii val i j i lulicu |»l«-iii«'iut, ki :u že t) le večkrat odlikovane in dajem jamstvo za fiistust iu pristnost plemena. (lHf)l—2) Mak« Pauly. Koiiach (Štajersko). raai Slikar in pleskar iz Celja. cd 'r^-t' O O tsi rd C/J rt ••—i t-* ctl 3 Prevzemliom po ceni slikarsto, pleskarsko in ter jamčim za najboljši materijal. Pripo'Ofiila ko na razpolaganje. VprsiS naj so pri Karolu Kolser-ju ▼ hotelu ,,Prl Malldu" v LJubljani ali naravnost pri (1821 .1 Avgustu de Toma slikarju in pleskarju v Celili« T"* co IV cd Slikar in pleskar iz Cslja. 9922 Učenec ■vzprejme se. tahoj pri Vnela Vil Ne; i M n, dimni karju v Oberwolz-u na Gorenjem Štajerskim lični pogoji, kakor ne dogovore". (litM—2) steklo, porcelan, les itd lepi najbolje slavno znano v Lubecku jedino pretnovano PIvlbs - StareL±ex - lepilo. Samo pristno v ntokienic.il> a 20 in Frititu Ko1Ioii»iiiimi. 30 kr. pri (1652—5) Pristen m medicinski malaga pO kemični analizi prav dober, pristen malaga kot izborno kropčalno sredstvo za slabotne osobo, bolnike, rekonvalesoente, otroke Itd., proti krvorev-noetl In slabosti želodca po ebno uspešno učinkujoč, dalje siierry, ina&eira, portvina, prist. (rane, cognac itd. v 1 , in V» original s'eklenirab in pod zakonito deponirano varstveno s nam ko VRletrgoviue za inozemska vina Oskar Diiflić&Co. se dobivajo v Ljubljani v lekarni g. Josipa Mayer-ja. rinnmhfl ■ brezpogojno pristnost 111 dobroto naših P ' ' izvirnih napolnitev jamčimo, fie imajo znma- sek, kapsula m etiketa zaznamek naše firme: \ «•!«•! rgoi |S|SJ m iiminiiNltii »• Ohluo- l>u«llv *V Ca. Niše etikete so pod zakonitim varstvom in se najstrožje svari, da se ne ponarejajo. (1970 — 1) 100 hektolitrov (MM) hrvatskih namiznih^ desertnih vin mej njimi lirulfcvlim in 4««»l|*t*liI, se dobe v najboljši kvaliteti. — Vpraša naj ae pri O. Willer-ju v Zagrebu. Postranski zaslužek 160—200 gld. mosedno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se bole pečat! s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo mi ,,Hauptstadtlsche Weohselstnben-Oesollsohaft Adler & Comp. Budapest'. 1887-8) I sliiiio\lti-mi I. ISTI g 3 t/3 21 C CD 03 r> t/i K > UBERAtl VORR^GJ^AIUEN SUCHARD NEUCHATEL(3chwe1z). UEICHTLOS LICHER CACAO ■ A j „,rl„., , KJ ^ l 0 1 * ' ' [ N Nr.K. i n • Proda se iz proste roke hiša v dobrem Rtann. po potresu nepoškodovana, s pripadajočim dvoriščem in vrtom in s 7 stanovanji, Hiša stoji v Lončarski steii at 6. — Već pove posestnik iti prodajalec v istej hiši. (1964-2) Čudovito po ceni se kupi Nt« m o xa glil. 9*141. Ker moramo opustiti svoje podružnice in veliko zalogo blaga, ko smo ustavili svoje velike tovarne, oddamo zarsdi toga I" lepih, dobrih in jako koristnih stvarij p(> taki slepi ceni, o kakcrSni se se ni nikdar sliSilo, za 1 gld. 10 kr., in sicer: (1980—2) 1 elegantno pozlačena nrn, ki točno gre, za kar s« jamči 4 leta, 1 elegantno pozlačena zlata verižica ki se jnko težko loči od pristno ztato, ker je jako lepo narejena, »i dvu-jnotinih žepnih robcev, I jako lepo žepno zrcalo % fino brii-lenim steklom, 1 prekrasno pristno svilena kravata najnovejše facone, 1 jako fina kravat.ua igla /. umetnim briljantom, 1 prekrasni častniški usnjeni poitomonaie iz jako finegn nsnja, .'5 jako fini prani gumbi (temisot) od imitovanega zlata z omet-nimi hriljauli, 2 Jako lepa maiiRctua gumba od imitovanega zlata z mehanično pntentovanim zaklepom, 1 jako elegantna ženska brosna igla, 1 fini tonodkovnk, 1 fini ustnik za smoii-č.ice, 10 finih angleških pismenih papirjev in 10 finih nagle-šk h pismenih zavitkov. Vseh teh |0 jnko lepih stvarij v kupe z uro vred velja samo 'J gld. 10 kr. Is razprodaje prodajamo tudi fine ako elegantni pristno srebrne žepne ure, ki jako točno gredo, ■/.* kar jamčimo štiri teta, z jako lepo v ognju fino pozlačeno urno verižico z lepim prive/.kom vred samo po gld. Ta srebrna urit z gori omenjenimi jako lepimi Jut stvarmi velja samo \\ gld. 60 kr. Mili naj se naročiti, kolikor le mogoče, ker se zaloga bilro razproda, in se nikdar več. ne ponudi v življenju tako ugodna prilika. Razpošilja proti povzetju krakovska urna osrednja razpošiljalnioa F. Windisch v Krakovem, Verka Joselowioza cesta it. 10 C. ND. Neugajajoče blago se takoj nazaj vzame. 14 ■v I U J fotografija, o Usojen se iinjudaneje javiti, da je moj atelie odslej 1860—10 o frančiškanskih ulicah št. /2, pri tleh. Atelič je opremljen t več vzprejemnimi in toaletnimi sobami in vnem novodobnim koiiifortom in tehničnimi novimi )/.■ ajdbami. k«% IJn|<>. izvrutno Varovalno sredstvo proti ItNiatlm ImiIi-/ntm (cm« -iiiii;,h Mi k»: (1224—42. Premrvan:. Mnogobrojna pismena priznanja. I>wl»itu Ne % i*i(|v| leUin.it. Slavna nilo^u prt jeilloeiu I / «1 «■ loi it t.-1 |u XL "^TlT^olf-ijL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj se na varstveno znamko. — Ka/.p o-U J it e« mul, tlnii po podil. 'fjt_—j fji_irr. i i Posojilnica v Logatci registrovanai^zadruga z omejenim poroštvom vabi čaBlite zal rožnike k rednemu občnemu zboru kateri bode dne 1. marca t. L, ob 3. uri popoludiie v Dolenjem Logatci v društveni hiši hiš. štev. 49 n lctnom delovanju pri najboljših tvrdkah v velicih mestih, mej drugim v (Gradcu, na Dunaju, v Olomucu, Zagrebu, v svojo domovino vrnivši se, pričel samostojno lovribo sobnega in dekoracijskega slikarstva Priporočam se najuljudneje za naročila del v vsakojakem slogu moder-neara sobnega, salonskega In dekoraoljikes;* slikarstva v mestu in na deželi, z zagotovilom fine izvršbe in nizkih cen. S spoštovanjem udani (lit28—2) sobni in dekoracijski slikar, Ljubljana, KriževniSke ulice 9 • »W« »JW* «JBT. U^T Tovarnlika xaloga papirja po originalnih penah, "fe^il JOSIP PETRIC v Ljubljani, Vegove ulice št. 8 (poleg realke). Pri poročam čast. gg. trgovcem, bilježnikom, odvetnikom in vsim drugim uradom svojo bogato na novo ustanovljeno tovarniško zalogo raznega papirja po originalnih cenah. V zalogi imam vse v mojo stroko sra la;<>iY pisarniško, pisemske, dokumentne, ovojne in druge papirje, kikor tudi pečatni vosek, črnilo in vsakovrstne kuverte od najmaujse do največje. Prevzamem tudi raz a p.-gT* * Irwl(i\ del ti i\ za g - trgovce, o. kr. bil.]o±ntke, odvetnike in sploh za vse urade in zagotavljam za naj-okusnejse delo in po najnovejšem sistemu. I'roseč, da bi me čast gg. odjemalci kot oomačina s svojimi naročhnui podpirali, jih vže naprej zagotavljam, da se bodem vedno potrudil jjh zadovolnti v vsaeem obziru in sicer najmanj toliko kakor moja konkurenca, ter beležim /. odličnim spo»tovanjen (1986—1) Josip ^etrič. I ioni iih željo t>r<**|»la«*ii«» In |i«»Mtiilii<- |iroNll. i Bi»h>i i ftiorno in ilovolmjem čast. (iy trgoveem invee.pni n.iroonlknm potrnst. L. Luser-jev obliž za turiste. rihten pb- SU, jf\ V. bko pritnalmb Bisem jo na »jfled v rl,uni rarpnšiljaltiiri ■ Sclmenk-a lekarna Meidling-DunaJ. če itiiiita na« od in /,'Mtnko iti podpia, tore) i.u; ii> oa/,i vrodna ponsredbe. Prišteli i i<|ui»!(»ili i,1. Mayr, Martlelsehbiger, U. pl. Iriikoeiv (i P.e uli I, ^ roče I; i KiiiIhIIokhi ■S. pl. SIhiIovič, F. liaika j V HHUiulkli J M.m'nk; % «>i«»ei A Bfssr, W. riinriiiwaiil, .1. K roba« cher; f KrrsHh A Aicli-ingi-r; v I i u [na Ko-ruAkein) Mennet; s Hfl|Hku K Sebolz, 1»,. K. Kiiuipf; v toiriil (i. It. 1'ontoni; v Holl*,. laru-ii A. llinh; %• Hm-■ it l K OS Volk j v HMtl-itonl i\ K A mi r i o i ; lllri|l JlIHlp \V.iMo. v HhiIiivI|IoI A. Kobil r; v €'el|l K, (lolu: x < r. uoniI|ii i K, liaika, Veli K o zalogo 3 priporoča (1720) J. Soklič. JL > Z najraznovrstnejširni, Ntiriki-ilt itn dim svežimi, ukusnimi, 5 zdravimi in slastnimi, v I zdravimi in slastnimi, v I slaščičarski in pekovski obrt 1> spadajočimi izdelki postreza točno tvrdka J a, te o "b Salasaik Sn v nI, katera izvršuje ceno, P * pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja fi| od najfinejfte do nnjprtprostejse oblike (t Mero so shranjujejo. Vnanjim naročilom C" naj se blagovoljno pridene vzorec. ^ W t. t« w w w ' Frlaiserl puškar v Ljubljani, i\ H JSeliiihiirjjrove ulite it. 6 i;2<» « £>riporoča svojo veliko zalogo orožja za $\ ov in osebno varnost, streljiva in potreb- jX s&in za lovco. Specijalitete v ekspresnih i-[ puškah in ptičaricah, kijih sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici. H J IVASJ URAH ► Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulicest. 3 ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ vid.ko zalogo VHakovrst nih 1 pečij in glinastih snovij ^ kakor tudi štedilnikov ■ in vaeh v to stroko upadajočih del po ^ ^ nizkih etnah. (17M0) V X"va,r^.liza, Toni OTai) v 1 o «1 m al u nI. :i priporoča p n. občinstvo, zlasti po sestnikoni konj in voaov, svojo kovaško obct| izdelajo vsa v to stroko spadajoča dela, | posebno priporo^agg hišnim posestnikom !j vozi za stavbe ter jamči za dobro delo in ločno pot rež bo K>v«n. I 4HIM>V||P||Q Idil IH47. Tovarno pohištva J. J. NAGLAS LJubljana, Turjaški trK It. 7 11 Goapodak« ulioe (Knotjl dvoroo). naznanja gg. gostilničarjem in p. n, občinstvu, da se je proNolil s svojo izdelovalnico soela-vode v lastno bi&o v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter se priporoča za daljna naročila z npnmnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji a#BF~ v J^o H 11 "^nsuj rabi vodo iz teko- (1785 čega Etudenca nad cesto pri Bledu, Zunanja naročila se točno izvršć. cevstae7'£ J- Slavko Gartner uf^% v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča za naročevanje različnih vrst oblek ^ (173G) zagotavljajo točno izvržbo. LjKf~~ Različne uzoroe blag;a ima na razpolago in uzorce dostavlja tudi na zahtevamo na dom. — Ker isčc le mali dobitek pri nizkih cenah, se nadeja, da mu li do obda naročila nnin jro.'-ila. vsem zahtevam č'\ naroCnikov ustrezati. 1 yt*i.t±»±tt*tjtttttt»it3tt±.t±ti^,**^»,*ti»»t±iti4tAti>.ii±M Tapetuišla tupč,ia OBREZA I . Iiitil 11»11 i, Š«'leiil»iiruove ulice 1. Parno stane pri tnctii Itn ■iioilroo ■ o. |m«ro-lli (t"«Mli-r- rut) iz najlndis ga blagu solidno n rejen. Ne Kamenjajte mojih kot najboljši /nandi mo-drooev z onimi, kot jih tukajšnji mizarji nepopolnemu izvršene ponujajo, /dimi. «• od 17 80 L'bl ; divani, otn mani, jzarnilure in vsa tapetniška dela (l i.'iT) po najnižji ceni. 0 zaioga elegantnih in inočinii otročjih vozičkov dn i'fipri s4d. t Ivan J"sl2^ Ljubljana, l^niuiJKliai cckIu Kt« 1^. lovarniška zaloga strojev mmM in velccipsdov. ✓ Ceniki zastonj in franko. titoti 1 'i^ulcef1 Sv. Petra cesta ^t. 18 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo g-otovili oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-inočljivili havelokov itd. <>l»l«il<«» nori se }»«> najnovejših u/.onib in DO najnižjih iiMial: šolnino m najlttrcje izgolovljajo. (173U) 7S31 ] li i>. i« » ct'iir! >»<»li4lii«> l>iii^*<>! m z i \- 1 >| ii I»I J3i ii i. l*i-<* s suknenim, platnenim in Prej M. Uoak Prej M. U6ak v Ljubljani, Rožne ulice št 3 izvršuje po najnižjih ten ah sobna slikarska, dela v vsakem slogu in 'tna tudi na blagovoljni Ogled veliko zbirko najno.ej&ih VtoroeV. — Dela na deželi hc vzprejeinajn ob vsakem času. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom. (t743i ^ Ljubljana, Frančiškanske ulice -1. / * Pleskarska iriijstra c kr. državne in ff r e, kr. priv. iiižne želczn.ce. ^ P Slikirja naplao^, i j »tavblnskt in pahiatroni ploakarja. c J Tovarna za oljnato barve, lak. ? r in pokost. 11744( ^ FZalosA «rigteaelisesT^i Ut%rh »iiuei*. j * MiVulu za kon Vu kipita in urnjo, * IVI ehanih 11 Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani i sil < I u j < 1» |»«i|»ra%vljf»> Hi valite wl roje in 'volotsl« p«"«!«- ter tvc priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo utr oko spadajo-čih del m popravkov po Dljniijill eonah. \ nanja naiorila ne loriu u v isujejn. HENRIK KENiDA v Ljubljani. NajboQjate\)iii zaloga za šivilje. ITIoi ANTON KOŠI It ! v LJubljani, v Kolodvorskih ull-oab št. 39, polog- jut. tfoUdvora priporoča leojo BftlogO i/.vist nili liriueiiov /a nlr«»|«* in J)SMf« ■nt-uit m •ibHl| po ui/.kih cen ;h. Kovčeki „en grois" gg. trgavcam P po najnižjih tovarniških cenah. U'*'1«* I^ji^attaii. lietter T-i^-u-ToljeLJiei, Sta,rl trg- štev. i. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu n<- tudi dobivajo vsakovratni kmetijski stroji 1'oselmo pa pnp I p« n) m. Ititru In p «'ettl. Vnanja naročila se hitro izvr&i. Svoji le svojim! Kavama niiiar Ljubljana (174t^ Dunajska cesta št. 5. 1 65 31720628 Xn vsuKo mizo! 3Ea vnako kuhinjo 1 HO (1819) POltVKOVEMU KORENI Usnadnuje vclice uživani tohoto. MoŽnot' čisto a pohodlne i po kapkaoh je do polevkv pridavati. K d ostani ve riech obchodech, Je/ Magglho polćvkO¥Š koreni prodiraj K Učenec (i :t) za Irpovino z mnogovrstnim blagom ne vzprejme pri Ferd. Hletš-u v Kranj-u. Naznanilo. V Zagorji pri Št. Petru j« dokopati« oziroma dovršiti IO metrov u I o bol«. \oilnfjiU. Istega jo že 8 V« metra Bkopanega. — Kdor želi d«lo prevzeti, naj b« izvoli Sglaaiti pri podpisanem županstvu. Županstvo v Zagorju pri Št. Petru dne* 16. fvhruvarja 18110. Mat Fatur, župan. (1857—8) vzemi slavno-znanih in zini-(1490*17) Kdor kašlja lom z.-lomljivih Iiaiscr-jevih prsnih bonbonov. Pomagajo gotovo pri Lnšf|u. lirlpatoNtl, prsnem littdtril in 's.tmll #.<> n.| u. Po mnogobrojnih spričevalih so priznani za najboljšo in najcenejšo. V zavitkih po lO in 20 Ur. prodajata jih Viljem Sj il».>. r in "i. Mieilci-i hla,ir. lekarja v l.juli-! I|unl, m .ti u rt i •• releU v Veliki !*'«mI<'I|I. ^| Lekarna T>nk6czy. Dunaj. V. Medicinalno olje iz kjtovih jeter. (Ribje olje.) Prizn itu) najbolje iičinkuio.V in pristno \ i < te, vedno »v«.s* . lalogl Steklenica z n,-.-vodilom o porabi 60 kr., dvolna nt klenima 1 12 malih atekleaio ?> tfld. fto kr., 12 vebk h iteklenia 10 g!d (1761—3) Dobiva m pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. I*«»'il|u Me /. iiliriiliin |>< »I... Lekarna Trnk6czy v Gradci. raško domače mazil -Ml (1700) ■ 5. tT b ( Iz lekarne 'ril «*»■« S r- j: i. v 1'6'aii*'! ;•• taro, najprej v Pragi rabljeno domača adravilo, Uat. ro (dirani rano čisto 111 varnjo vnetji in bol čine manjla tr hladi, — V pu:icah po 35 in 25 kr. Po pcati 6 kr. vei R\zpo:ilj.\ se vaak aaa. ''^"fSeJ^Sf^l.tžŠšESdFL ^ ' 1 d. i endiihezo imajo V\ ^v&g^JB^vffi* zakonito v\^f^^h^^A||r ivano var-Ovoo 4<*Šj^& Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, M.na stran, ogel Sporncr-jeve ulice 203. Trgovski pomočnik 21 let star, zmožen slovenskega in nemlktga jezika, *e»l Hlnilio iiM««to|»iti. — Naslov pove upravuiatvo , Slovanskega Naroda*. (1980—1 Oslajena ^y (11*34) W L j edini zaresni kavini nadomestek bo od mnogih znamenitih zdravnikov slednjemu toplo priporoča. Koestlin, Bregenc. S čim naj se krmijo psi? I, e p e , ■ d r » v e in čvrsto pse se zredi satno, ako se rabi Fattlnger-j e ve patentirane I. najstarejša posredovalnica stanovanj in sluieb Ljubljana Cr. Breg št. 6 najbolje priporoča in nameSča (1S>83> službe iskajoče vsake vrste (mnSke in ženske) za Ljubljano in drugod. Xa hitro In ventil«* p«»»tr**ho ho itkrbl. Spretni, repreaenliiclfe zmožni go. n|MmI|v «lo>l»l t rta I ■• i« m«'«t i» pri v|*oU| provis. 1)1. l*rvilllONt laia|o I*. Itanoil« In ».i* vt»r<» v« In«' Mtroke. I*oiiim1I»<» imf mi po. nI |«'| <> pod Irncr ItmiK llHUfe" itllOiieiil ekapedloljl .71. lauiiCN, laiinaf, I., W«n. »elle tt. (1082—91 kolače iz mesnih vlaken za pse A (Fl/iscIifiis^rHiindokurlien) z a k r m 1 j e n j e. Priporočajo jih vsi živino zdravniki in k y n o I o p i Odlikovani so bili ti kolači z zlatimi meda-ljjatni. Prospekte in vzorce za pnsku-njo po&ilja gratis (1668—6j F3,tti3^.ger Sc Coinp. Duna), VViedner Hauptstrasse 3. V LJubljani jih ima na prodaj Peter Laisnlk. ^6 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦o* »♦ Na najnovejši in najboljši način J * umetno (1604—98) t : zabe $m &obev$it: v u-tavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ £ vmii|m in iso sobne «> peruel Je, — odstranjuje J e »<»bu« bolečin« z usmrtenjem živca * j zobozdravnik A. Paichel♦ J poleg čevljarskega moBtu, v Kohbrjevi biSi, I. nad str. • oooooooooooooooooo e e s i o e » » e e oooomooooooooooooo 2t.)lften vdovec, trgovec, s premoženjem 15.000 g'd.. želi po tem polu seznaniti se i pOHpcnlično ali vdovo brez otrok, katera ima 9 do 3000 gld. dote. Resne in ne brezimno ponudbe poslati je s fotografijo vred upravnistvu „Slo-venuke^a Naroda" pod ..Srečni zakon 17 Dinkretnost jo ftaatna stvar. I9if>—:!) Naznanilo. a 4t» Udaio podpisani umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani priporoča p. n. ohSInitfO in čnsiitim odjemateljem svojo bogato zalogo zeleiiadnih, travnih in cvetličnih semen. Priporoča se za izdelovanje šopkov in vencev s trakovi in napisi ali brez njih. Nadalje priporoča mnogovrstne rastline za nove vrte, kakor tudi mnogovrstno rastline ln cvetlico v loncih. Vse v njegovo stroko spadajoče stvari se po najnižjih oenah in po najnovejčl faconi hitro izvrae. Z.i m u og oh roj n a lian čila prosi (17G2-7) z valtapolto vanj i m Alojzij Korsika. JCJT Učenec ~&&L zmožen slovenščine in neniftčitio v govoru in pisavi: ae tn takoj vzprejme. \ it j v v «• J u x u I o ii-n vsakovrstnih srebrnih, zlatih in stenskih ur. Vedno lepa Izbir najnovejših srebrnih in zlatih verižic ter različne srebrnine in zlatnine. VJBf^ Popravila vrprajemam ter lzvriojem točno in voatuo ln Jamčim za dobro ln solidno delo. Ceniki iui /.Mht.ovni lirezplnčno, '^3Hi;:w;v r n ii umu m ili i i iii^mi^^bi^mpjmmi laaam Fran Čuden urar (HHi'-2) v Ljubljani. Mestni trg 25. 1 TlO0KUC?l^tP»^» J"»PS 1V Glavno zastopstvo za Kritnjsko svetovnoznane tovarlM Styria-koles tvrdka Iv. Puch in dr, v Gradcu ^a*s-«saaaai kakor tudi slovito tovarne „Premier -Icoles*4, io zaloga več družili tovarn. Mehanična delavnica tvrdko Iv. Puch-a v lastni hlll na PolJanakt oestl it. 31. SjaF~ Ona kolen ja lotim |nko milaniii« tn to dobivajo jmoumutii'"1 Matali od lito «i.i. napis). Ifi/.«fnir.iiO rtnikl SS SU ril*jmhi{/