Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
■a pol leta..... .120
M celo leto .... .340
za inozemstvo: mesečno ....... Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno
V ]ngoilnt]t .... Din 60 v inozemstvu.... , 80
S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec"
f mm t mm, ure 19. m® ms.
Posamezna Sfavflka stane S
Din IflODB.
Cene lnseralora:
Eaostotpna peiitaa vrsta malt oglasi po Dla 1*90 in Din 2"—, veČJl oglasi nad 43 mra vlSIne po Din 2-30, veliki po Din 3-— in 4--, oglasi v »redni Shem delu vrstica po Din
Pri več jam naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSl
ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. nri zjutraj.
PeSlni&fl pMa&i v ootGvluL
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, npravniStva 328.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inseraie) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Radičevo škandalozno komedijantstvo, ki mu ga ni primere v politični zgodovini hrvatskega naroda, sta razgalila in po zaslugi ožigosala tudi oba Zerjavova lista, seveda ne toliko iz moralnega zgražanja, kolikor z namenom, da predočita radikalom nevarnost, da bo ta človek, kakor je osleparil hrvatski narod, svojo stranko in svoje dosedanje zaveznike, osleparil tudi njih, ki so se šli z njim vezat. Ko bi pa bili v sedanji zvezi RR tudi samostojni demokrati, stavimo svojo glavo, da bi bil potem v njihovih očeh ta Stipica čisto >fest fant«, na katerega bi bili ponosni.
Kdor o tem dvomi, naj prebere uvodnik v današnjem Zerjavovem popoldnevniku >In versko edinslvo«, pa se bo prepričal, s kako previdnostjo je treba sprejeti današnje ogorčenje naših samostojnih demokratov proti Ra-diču, in da imajo oni zanj dve moralični merili: kot politik jim je Radič ničvreden, in se mu ne sme prav nič zaupati, a kot »antikle-rikalac«, kakršnega se on sedaj predstavlja, jim je vrlo simpatičen. Tako-le piše Žerjavov list, komentirajoč izjave Radičeve, s katerim proglaša danes za črno, kar je včeraj proglasil za belo: »Kako sedaj Radič utemeljuje svojo pot v Kanoso, je za nas povsem postranska stvar. Nas zanima v tej njegovi konfesiji stališče, ki ga zdaj zavzema napram klcrika-lizmu in rimsko-katoliški cerkvi. In to stališče je nad vse zanimivo. Tezo o državnem in narodnem ujedinjenju, ki je geslo vseh jugoslo-venskih nacionalistov, torej izpopolnjuje Radič sedaj z novim geslom o verskem ujedinje-^nju. Da pri tem mož ne misli na katoliško ;eerkev, je jasno. Napoveduje potemtakem ne samo borbo za državno in narodno edinstvo, marveč tudi versko ujedinjenje, in sicer na protikališkem temelju. Napoveduje torej nekak kulturni boj... Če Radič to geslo v istini prevede v dejanje, bomo mi prvi, ki mu bomo ploskali, dasi nismo njegovi politični prijatelji. Geslo: »Narodno, državno in versko edinstvo«, s katerim stopa iz Savla v Pavla spreobrnjeni Stjepan Radič sedaj v javnost, je vsekakor samo na sebi simpatično in tudi v državnem ter narodnem ožini ne brez pomena.«
Reči moramo, da tako odkrito kot tu. Žerjavov list še nikoli ni pokazal svoje prave barve. Zdaj se je izdal in jasno izpovedal, kar je doslej vedno tajil, češ, mi naprednjaki se borimo samo proti >klerikalizmu«, ne pa proti katoliški cerkvi. Zdaj se je razkrinkal sam v vsem svojem sovraštvu proti katoličanstvu!
Zdaj bi prvi ploskal, ko bi šlo za kulturni boj na protikatoliškem temelju! To piše isti list, ki vedno napada škofa in SLS in nas, kadarkoli nastopamo v obrambo katoliških načel, češ, da si želimo kulturnega boja. In tu se zdaj sam navdušeno izjavlja za kulturni boj proti katoliški Sloveniji! In zdaj si pač ne bo upal več trditi, da Pribičevičev šolski zakon ni napoved kulturnega boja Slovencem.
Veseli nas ta odkrita beseda. Veseli nas, da je demokratski list vendar enkrat popolnoma snel masko in pokazal pravi obraz svoj in ljudi, ki za njim stoje. Zdaj se natančno poznamo; dobro je to. Slovensko ljudstvo pa si bo zdaj vsaj na čistem, s kakimi ljudmi ima opraviti, in se bo po tem tudi znalo ravnati.
ZAPRISEGA RR-VLADE. ~ SRBSKA JAVNOST SKEPTIČNA. - STRAH PRED RA-DIČEVO DEMAGOGIJO. - SEJA MINISTRSKEGA SVETA. - DRUG DRUGEMU NE VERJAMEJO. - stari KURZ OSTANE. - BODOČNOST JE PRIDRŽANA IDEJI PRAVEGA SPORAZUMA.
Belgrad, 18. julija. (Izv.) Danes ob 10 dopoldne so se zbrali novi ministri razen bolnega predsednika Pašiča v predsedništvu vlade, odkoder so se odpeljali na dvor in tam prisegli. Obred za prisego je za pravoslavne ministre opravil dvorni duhovnik g. Božič, za ministre katoliške vere pa belgrajski župnik g. Wagner. Po zaprisegi se je kralj zadržal z ministri v malem razgovoru, nakar so ministri odšli v predsedništvo vlade. Razen neizogibnih časnikarjev in slučajno mimoidočih pasantov ni novih ministrov nihče pozdravil, dasi je običaj, da belgrajsko prebivalstvo novim ministrom priredi pri odhodu z dvora živahne manifestacije. Javnost je imenovanje nove vlade sprejela popolnoma ! brezbrižno. Belgrajski krogi so nasproti radi-| čevcem zelo nezaupni in jim ne verujejo. ! Trdno so prepričanj, da je Stjepan Radič ! sprejel vse pogoje samo radi tega, da je pri-| šel iz zapora. Ko bo svoboden, bo pa pričel zopet svojo staro demagogijo.
Belgrad, 18. julija. (Izv.) Novi ministri so danes ob 10 položili v roke kralja Aleksandra svojo prisego. S tem je tudi formalno dokončana kriza, izzvana po demisiji vlade takozvanega narodnega bloka in na krmilo države SHS je prišla vlada velikosrbov in nekdanjih velikohrvatov. V tej vladi so vsi radikalni ministri iz bivše vlade in 4 radi-čevci. Ze samo la zunanja oblika vlade kaži na njen program in njen cilj. Če so radikali spremenili svoje postopanje nasproti radi-čevcem, še ni rečeno, da so spremenili tudi tendenco svoje dosedanje politike nasproti Hrvatom in Slovencem. Oni vztrajajo pri svojih velikosrbskih ciljih in štirje radičevski ministri ne bodo na tem ničesar spremenili, niti ne bodo tvorili kake ovire radikalcem pri izvajanju njihove velikosrbske politike. In četudi bi imeli radičevci tak namen, enostavno ne morejo ničesar storiti. Resorji, ki jih zavzemajo, so nepolitični in delovanje v njih nima nikakega vpliva na značaj notranjo ali zunanje politike države.
Na politični kurz politike nove vlade ti ministri ne bodo torej imeli nobenega vpliva in bo kurz ostal, kakršen je bil dosedaj, odnos-no, kakršen je določen v pogodbi o kapitulaciji radičevcev. Pogodba še ni objavljena. Zato je težko podati popolnoma točno sliko. V kolikor pa so znane nekatere posameznosti, se mora predvsem pribiti dejstvo, da no moremo govoriti o kakem sporazumu, najmanj pa o pravem narodnem sporazumu, kakršnega zahtevata slovensko in hrvaško ljudstvo. Radičevci so pokleknili pred Pašičem. Sam Stjepan Radič priznava v svoji izjavi, da gre 'samo za sodelovanje in da radi tega radičevci sploh niso smeli postavljati nobenih pogojev. Za milost, izkazano Stjepanu Radt-ču, so sprejeli vse, kar so jim diktirali radikali. Zopet so enkrat vodilni hrvaški politični krogi ponižali čast in ponos hrvaškega naroda. Radi tega so hidi opaža na radičevcih izredna potrtost. Radost, ki jo kažejo radi mi-
lostne izpustitve Stjepana Radiča, je zelo pičla. Kajti ta milost ni tako velikega značaja, da bi mogla utešiti ogorčenje naroda radi velikega ponižanja hrvaškega naroda in teptanja svečanih obljub. Istotako pa radikali ne kažejo prav nobenega zmagoslavja. Bili so v položaju, da brez njih ni moglo priti v parla-, inentu do nobene vlade. Prav tako pa prizna-| vajo sami, da z izsiljeno pogodbo ni rešeno j poglavitno vprašanje notranje ureditve nase j državo. Tudi ne verujejo v iskrenost radičevcev in s strahom pričakujejo bodočo poli-j tično akrobatiko Stjepana Radiča, ko bo izpuščen iz zapora. Človek, ki je bil zmožen, da pošilja ponarejena pisma iz Ženeve, dočim se je skrival v zidni luknji, je bil zmožen dati tudi iz zapora tako poniževalno, skesano izjavo. Zato ne daje prav nobenega jamstva za bodočnost. Če je zmožen sam priznati, da je vse, kar je doslej govoril, čista demagogija in prevara dobrega ljudstva, bo zmožen uganjati najgršo demagogijo tudi v bodočnosti.
Radi tega pa je jasno, da se na obojestranski nemoralnosti in nelojalnosti zgrajena pogodba dolgo držati ne more. Prav lako je gotovo tudi to, da stojimo neposredno pred novo krizo. In naj se reši tudi ta kriza tako ali tako, ideja pravega narodnega sporazuma viagati. Brez njega ni možna krepka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prav sestava nove vlade najbolje dokazuje, da se bližamo temu sporazumu. In kdor se je diskvalificiral v preteklosti, ta takrat ne bo smel in ne bo mogel sodelovati. Vrste parlamentarnih predstavnikov čiste ideje iskrenega bratskega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci so se sicer številčno zredčile, ne-omajane in čvrste pa stoje za njimi sklenjene vrste prebivalstva, ki je dalo tej ideji pri zadnjih volitvah večino glasov. Ta izraz ljudskega razpoloženja bo še prišel do veljave in prave politične manifestacije, zato: Naj živi ideja bratskega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci!
Belgrad, 18. julija. (Izv.) Takoj po prisegi nove vlade je bila seja ministrskega sveta. Seja je bila zelo kratka in so na njej podpisali ukaz, da se Stjepan Radič takoj izpusti iz zapora in da se njegov proces abolira. O tem so obvestili merodajne faktorje Zagreba. Prav tako je vlada sklenila, da se mora takoj izpustiti na svobodo vodstvo HSS. Po vesteh, ki so prispele iz Zagreba danes popoldne, se je to tudi že zgodilo.
Popoldne so nato novi ministri prevzeli svoje resore, nakar je bila ob 5. zopet seja vlade. Na tej seji so največ razpravljali o skup ščinskem delu, o sklicanju skupščine. Ker odpotujejo vsi radičevci danes v Zagreb, da tam prisostvujejo skupščini HSS. na kateri bo govoril Stjepan Radič, se je postavila vlada na stališče, da se v ponedeljek seja skupščine ne more vršiti. Sklenjeno je, da se vrši seja narodne skupščine v torek popoldne ob o. Vlada bo predložila svojo deklaracijo.
RADIČ IN OSTALO VODSTVO HSS IZPUŠČENO NA SVOBODO. RADIČEVA ZAHVALA. SRBI IN HRVATI JEDRO NASE DRŽAVE.
Kaj snyjejo slovenski radikali.
Belgrad, 18. julija. (Izv.) Vprašanje drž. podtajnikov še vedno ni končno rešeno. Vendar se zdi, da bodo eno podtajniško mesto dobili slovenski radikali. Voditelji slovenskih radikalov Ivan Hribar, dr. Ravnik, Janko Tavčar, dr. Ažman in dr. Lukan so v Belgradu in v stalnem stiku z vodstvom radikalne stranke. Danes je po zaprisegi nove vlade sprejel predsednik narodne skupščine dr. Ravnika in Janka Tavčarja. Od njega sta se v avtomobilu odpeljala v predsedništvo vlade. Tam sta konferirala z Markom Gjuričičem in sta mu poročala o razmerah v Sloveniji, posebno o najbolj kričečih slučajih nasilne politike samostojnih demokratov v mariborski oblasti. Posebno pa sla se pritoževala nad delom velikega župana dr. Pirkmajerja in prosvetne oblasti v Sloveniji. V radikalnih krogih so trdili, da bo veliki župan dr. Pirkmajer v najkrajšem času odstavljen, dočim je usoda dr. Baltiča še neznana. Popoldne sta bila zopet sprejeta od pjuričiča in pozneje od Pašiča.
Zagreb 18. julija. (Izv.) Danes ob 11 dop. je prejel šef zagrebške policije telefonični nalog od notranjega minst., da takoj izpusti na svobodo internirano vodstvo HSS. Ta odlok so takoj sporočili internirancem in sicer Josipu Predavcu, inž. Košutiču in dr. Krnjc-viču. Dr. Mačku je bil na svojem stanovanju, ker je bolan, dr. Stjepanu Košutiču pa v svoji odvetniški pisarni. Predavec, inž. Košutič in dr. Krnjevič so se iz policijske kasarne takoj podali k Stjepanu Radiču v sodno poslopje. Ob 1 je prišel k Stjepanu Radiču njegov zago vomik dr. Kovačevič in ga prosil, naj gre z njim k predsedniku sodnega stola. Radič je v spremstvu svojih gostov Ln zagovornika takoj odšel k predsedniku, ki mu je sporočil, da je z ukazom kralja Aleksandra abolirano postopanje proti njemu in da je prost. O tem se je sestavil zapisnik, N ato so šli Radič in
ostali z avtomobilom pred Radicevo stanovanje, kjer je Radič pustil svoje stvari, nakar so se odpeljali na stanovanje dr. Mačka. Okoli 2 popoldne se je celokupno vodstvo fotografiralo v Frankopanslti ulici. Ko je bil Radiču sporočen ukaz o aboliciji, je izjavil: »Hvala Bogu, narodu in kralju!« Stjepan Radič .je za jutri brzojavno sklical sejo parlamentarnega seljačkega kluba.
Belgrad, 18. julija. (Izv.) St]epan Radič je danes poslal kralju brzojavko, v kateri se za hvaljuje za izkazano milost. Posebni brzojavki je poslal tudi predsedniku radikalnega kluba Ljuba Zivkoviču in Nikoli Pašiču. Brzojavka poslana Nikoli Pašiču se glasi takole: »Skoz vso gosto meglo medsebojnega nepoznavanja in nezaupanja in skozi še bolj gosto meglo laži in spletk ste. Vi z ostroumnostjo. dano od Boga, pregledali vso veličino, pa tudi
težo narodnega sporazuma in ste gotovo na doslej nepoznan način (to je res! — Opomba ured.) dovršili to veliko delo in ga učvrstili, da tvorimo mi Hrvatje in Srbi jedro celokupnega našega naroda in stožer nove skupne naše države, da vztrajno zgradimo vzor slovanske seljaške države v urejeni svobodi, v splošni prosveti in blagostanju, v praktični in popolni človečnosti, v pravici in miru. Dal Vam vsemogočni Bog doživeti čim obilnejše plodove tudi tega Vašega velikega dela. Udani Stjepan Radič.«
Zalitevs državnih namsščeocev.
Belgrad, 18. julija. (Izv.) Včeraj in danes so se vršila tukaj posvetovanja Osrednjega odbora društva javnih nameščencev in upokojencev. V imenu Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani je stavil njen predsednik g. Lilleg naslednje zahteve: 1. Izplačajo naj se vendar dolžne razlike na plačah za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924, 2. kronske pokojnino naj se prevedejo na dinarje, 3. dovoli naj se permanetni 50-odstotni popust pri vozninah na železnicah v vseh razredih Iudi za upokojence in ista ugodnost za rodbinske člane aktivnih nameščencev in upokojencev vsaj za dvanajst voženj na leto, 4. stanarina naj se raid uveljavljanja novega stanovanjskega zakona šestkrat do sedemkrat zviša aktivnim nameščencem in primemo Iudi upokojencem, obojim od 1. maja tekočega leta dalje, 5. mesta Ljubljana, Maribor in Celje naj se uvrste v prvi draginjski razred, 6. rodbinska doklada do 50 Din za otroke, ki obiskujejo visoko šolo, naj ne ovira podelitev ustanov, 7. javni nameščenci* rezervni častniki naj prejemajo na orožnih vajah polno civilno in vojaško plačo, 8. poviške na osnovnih plačah naj nakazujejo naredbodajalc-i II. stopnje in ne več ministrstva; poviški naj se izplačujejo ob dospelosti in ne polletno za nazaj, 9. komorna doklada se mora po zakonu o ustrojstvu vojske smatrati za doklado in ne za davek. Po obstoječih zakonih so pa državni nameščenci oproščeni plačevanja doklad; zato naj se izposluje jasna interpretacija za naredbodajalce II. stopnje, 10. davek na poslovni promet za nabavljamo zadruge javnih nameščencev naj se odpravi, sicer bodo te zadruge prisiljene prav radi tega davka likvidirati, 11. anketa za spremembo zakona o civilnih uradnikih in ostalih javnih nameščencih in uredbe o razvrstitvi naj se takoj skliče, 12. pravilnika o dovoljevanju predujmov javnim nameščencem in o službenih stanovanjih naj se skoro izdelata.
Razen tega so na tej seji sklenili glede na lo, da vlada niti malo ne kaže pripravljenosti ugoditi zahtevam javnih nameščencev, da se 15. ali 22. avgusta prirede v Belgradu izreden kongres javnih nameščencev in upokojencev iz vse države in isti dan po vsej državi protestni shodi javnih nameščencev. Izvolili so posebno odposlanstvo, ki bo te zahteve sporočilo finančnemu in drugim ministrom.
AVSTRIJA IN MAŽARSKA.
Bodio-.pešta, 18. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi, so se pogajanja med Avstrijo in Mažarsko radi provizorične trgovinske pogodbe za enkrat razbile. Avstrijska delegacija noče popustiti od zahteve po znižanju mažar-skih zaščitnih carin za industrijske izdelke, dočim zahteva mažarska delegacija znižanje avstrijskih blagovnih carin. Pogajanja sc bodo na jesen vnovič začela.
VOJNA NA MAROŠKEM.
Pariz, 18. julija. (Izv.) Kakor jc izvedel »Journal", bo odposlan v Maroko še en ce) armadni zbor. Maršal Pctain odpotuje tja z aeroplanom.
London, 18. julija. (Izv.) *Times« poroča 7. maroškega bojišča, da so sc začele zbirati večje čete Kabilov in drugih sovražnih rodov nasproti španskemu taboru pri Regaji.
ZAROTA PROTI TURŠKI REPUBLIKI.
Carigrad, 18. julija. (Izv.) Policija jc tekom včerajšnjega dne izvršila hišne preiskave pri raznih osumljenih osebah. Dozdaj jc aretiranih 18 oseb. Iz dokumentov, ki so padli policiij v roke, jc razvidno, da jc zarota imela namen, usmrtiti Kemai pašo in vse vodilne politike ter prenesti sedež vlade iz Angor« v Carigrad.
Stran 2.
SLOVENEC, dne 19. jnfija 192B.
Težave na Kitajskem.
London, 18. jul. V Londonu se je vršil ministrski svet, ki se je pečal predvsem s položajem na Kitajskem. Splošno je bilo mnenje, naj kitajske oblasti same sklepajo, kdo naj preišče incidente. Po kitajski ustavi se občine nikakor ne morejo prisiliti, da priznajo tuja razsodišča.
Združene države ameriške nameravajo sklicati konferenco, ki naj uredi vprašanje eksteritorialnosti na Kitajskem. Objavile so izjavo, kjer naglašajo, da pri tej konferenci ne bo šlo za varuštvo napram kitajskim oblastem, temveč da gre za to, da se njihova avtoriteta podpira.
Iz Svvanscotta se poroča, da predsednik Coolidge dela na to, da bi se položaj na Kitajskem čimprej izjasnil.
KITAJSKO GIBANJE SE ŠIRI.
Amsterdam, 18. julija. (Izv.) V Macassaru in Medanu na otoku Sumatra so izbruhnili resni nemiri med kitajskim prebivalstvom. Agitatorji dele letake, v katerih se pozivajo Kitajci, naj se upro policiji, ki je v zvezi z sovražniki Kitajske. Prišlo je do več spopadov s policijo, pri čemer je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih.
AVSTRUSKO-ITALIJANSKO POGAJANJE ZA ODPRAVO POTNIH LISTOV.
Dunaj, 18. jul. Avstrija se z Nemčijo pogaja za odpravo viza; sedaj se vrše pogajanja z italijansko vlado z istim namenom. Zvezno ministrstvo upa, da bodo uspešna.
ZEMLJIŠKA REFORMA NA POLJSKEM.
Varšava, 18. jul. Na Poljskem se že dolgo časa pripravlja obširna zemljiška reforma. A Ukrajinci in Belorusi so delali proti. Sedaj se pogaja minister za zemljiško reformo Badvan z njimi in jih hoče pripraviti do opustitve obstrukcije; tako bi se zakon o reformi mogel sprejeti. Pogajanja so v dobrem teku.
SESTAVA VLADE NA HOLANDSKEM.
Haag, 18. jul. Kraljica je poverila vodji protirevolucionarne stranke in dosedanjemu finančnemu ministru H. Colinu sestavo nove vlade. Ta ponudbe še ni končnoveljavno sprejel, temveč je prosil, da si sme odločitev šc pridržati.
POLJSKA — GDANSKO.
Varšava, 18. julija, (Izv.) Pogajanja med Poljsko in svobodnim mestom Gdansko radi delitve carinskih dohodkov so se razbila, ker nikakor ni bilo mogoče doseči sporazuma. Zdaj bo stvar predložena Zvezi narodov na razsodbo.
BOJ ANGLEŠKEGA DELAVSTVA.
London, 18. julija. (Izv.) Konferenca zastopnikov rudarskih, železniških, kovinskih in transportnih delavcev je pretresala načrt za stvoritev četverozveze, ki bi predstavljala enotno fronto proti podjetnikom.
PONESREČENA REVOLUCIJA V PERUJU.
London, 18. jul. (Izv.) Po poročilu iz Li-me, je v državi Peru izbruhnilo revolucionarno gibanje. Oblastim se je posrečilo, da so gibanje takoj zatrle.
Kritičen položaj v angleškem rudarskem konfliktu.
Konferenca rudarjev v Scarboroughu je sprejela soglasno resolucijo, v kateri se izreka proti določitvi odbora, ki naj bi ugotovil, katere rudarske mezde naj se znižajo in kje naj se delovni čas rudarjev poveča. Ta vprašanja so že doslej bila preiskana in rešena. Resolucija izreka odločno voljo rudarjev, da se hočejo z lastniki premogovnikov odkrito
pogajati. Delavstvo upošteva izjavo lastnikov, ki smatrajo predloge delavstva za nesprejemljive; pripravljeni so, svoje zahtevke zaenkrat umakniti in se razgovarjati o vsakem predlogu, ki bi bil v stanu pogajanja spraviti v tek. Tako pogajanja še vedno niso prišla preko mrtve točke. —
V	Scarboroughu je zbranih preko 200 zastopnikov, ki zastopajo udruženje 80.000 članov, Kongres rudarjev se je 14. t. m. otvoril. Ugotovilo se je, da je od 799,312 članov federacije trenutno 314.939 rudarjev brez posla. Poleg tega je vsak drugi le deloma zaposlen in od 3 mož zaslužita dva manj kot 40 šilingov tedensko.
V	spodnji zbornici je bila objavljena uradna statistika, ki jasno kaže nazadovanje angleške premogovne industrije. Konec junija 1924 je bilo brezposelnih 29.700 rudarjev, konec oktobra 1924, 129.924, konec junija 1925 314.000. Angleška delavska s.ranka je izjavila, da odobrava sedanje gibanje rudarjev in da sc bo v parlamentu zavzela za rudarske interese.
Angleška in položaj v Maroku.
Chamberlain je poročal v spodnji zbornici o odgovoru angleške vlade na francosko-špan-ske predloge glede sodelovanja v Maroku. Španija in Francija sta predlagali Angliji, naj bi sodelovala s svoj mornarico in nadzorovala vojno tihotapstvo v bližini obale ter izkrcala v Tangerju španske in angleške čete, ki naj bi varovale mesto.
Angleška vlada je odgovorila, da je pripravljena izpolnjevati pogoje konvencije v Tangerju, da pa ravno zato ne more v vodah nevtralne cone sodelovati, kakor zahteva Francija. Vlada se protivi, da bi odposlala bojne čete v Tanger, ker bi s tem izzvala nove napade na mesto. Angleška vlacb soglaša, da Tanger ne sme postati središče intrig in vstaje; zato bo dala upravi nevtralne cone v Tangerju navodila, ki naj podpirajo francoske težnje.
Velika angleška bojna ladja »Queen Eli-zabeth« je dospela v Tanger. Admiral in angleški generalni konzul sta pri sultanovem zastopniku v Tangerju napravila oficielni obisk.
Fran jo Šuklje:
25. julija 1325.
Zgodovinski datum je in ostane v povest-nici naše države 25. julij 1925, dan slovesne otvoritve železniške proge Gračac— P r i -budič — Knin! Spolnila se je koprneča želja dalmatinskih Hrvatov in junaških Liča....., z železniškim tirom zvezan je Split z Zagrebom, zvezana tudi Ljubljana in Slovenija sploh s krasnimi pristanišči v šibeniškem in splitskem zalivu. Hvala Bogu, da smo »post tot diserimina rerum« vendar enkrat dočakali slovesni ta dan!
V to svrho je bilo treba premagati velike naravne in še večje politiške težkoče. Hrvate v »gornji Krajini« je ločilo od dalmatinskih bratov strmo, težko prestopno gorovje Vele-bita, toda današnja tehnika bi brez prehudih naporov mogla nadvladah to prirodno oviro. Mnogo hujše so bile zapreke, izvirajoče iz glavnega načela habsburške politike, izraženega v geslu »Divide et imperak Tej razvoju našega narodnega življa tako sovražni vladni maksimi se je pridružila še madžarska tesno-srčna politika ter celo preživela habsburško bojazen pred vsako stvarjo, ki bi mogla služiti v okrepitev jugoslovanskih plemen. Gospodarski in vojaški oziri so naposled celo dunajske dvorne kroge prisilili, da so morali sami zaželeti zgradbo dalmatinske železniške proge, toda vedno še je kljubovala Budim-Pešta in ko madžarski šovinizem ni več mo-
ge lzadržati uresničenja dalmatinskega živ-ljen. vprašanja, je vsaj z vsemi svojimi silami delal na to, da se pokvari projekt ter kolikor mogoče uniči njegova pomembnost v gospodarskem pogledu.
Pač malo ljudi se dandanes še zaveda, da je uže pred skoro šestdesetimi leti mise lželezniške spojitve Dalmacije in sosedne Hrvatske bila blizu udejstvitvi. Bil je tedanji vrhovni poveljnik cele vojaške krajine, feldcajgmajster baron M o 1 i n a r y, sam gra-ničar in eden izmed najboljših generalov hrvatskega pokolenja, ki je vzel problem dalmatinske železnice v krepke svoje roke. Še ni bila dokončana proga Ogulin — Reka, že so začeli trasirati takozvano Molinari-j e v o progo. Marsikoga bo zanimalo, da se je med železniškimi inženirji, ki so izdelovali projekt, nahajal tudi eden naših rojakov, pre-zaslužni inženir Ferdinand Klemenčič, ki je pozneje nam zgradil dolenjske železnice. Živo mi je naslikal, v kakih razmerah so se inženirji morali lotiti svojega dela. Trasiral je na severnem pobočju mogočnega Velebita, v najbolj divji Liki. Še je to bila vojna gra-nica, v prvi vrsti podvržena svojemu obratu. Tak graničarski polkovnik je bil v svojem regimentu prvi za Bogom, skoraj vsemogočen, toda njegova moč je nehala v pragozdih in v gorostasnih prepadih Velebita, kajti tam so absolutno gospodarili — h a j d u c i! In železniški inženirji so ž njimi in njih poveljnikom sklenili formalno pogodbo. Sestali so se z roparsko jato ter pri črnem dalmatinskem vinu in pečenem janjcu se je določila vsota, ki so jo morali plačati inženirji roparjem, da so mogli sami in s svojimi »figuranti« nemoteni vršiti svoje delo. In Klemenčič mi je ponovno potrdil, da je dotična pogodba bolje držala nego marsikatera, ki se doma pri nas sklene v notarski pisarni!
Toda Molinarijev projekt je splaval po vodi. V neverjetni kratkovidnosti se je udal cesar Fran Josip mažarskemu pritisku ter zaukazal ukinjenje vojaške granice. Sama po sebi je bila ta zasnova že preživela. Njeni odpravi se ni dalo ugovarjati, tembolj pa načinu, po katerem se je vršilo raztele-senje te svoje dni prevažne institucije. Med drugim se je izročila mažarski vladi uprava prebogatega »graničarskega sklada«, fundira-| nega v dohodkih iz krasnih šum graničarskih regimentov, ki jih je bil 1. 1850. Fran Josip podaril svojim zvestim graničarjem v krvavih bojih 1. 1848.—49. Mažar je izčrpal ogromno bogastvo tega sklada, vse se je potrosilo za sijaj Budim-Pešte in ugodne železniške zveze ogrske prestolice, ubogi Ličan in Otočanec pa sta umirala v svoji zapuščenosti.
In to je trajalo do 1. 1906. Sam sem bil priča in nikoli mi ne ugasne spomin na znameniti razgovor, ki sva ga imela oktobra 1905 v ministrskem predsedstvu jaz in dr. Šuster-šič s tedanjim ministrskim predsednikom baronom Maks Vladimir B e c k o m. Odločno in prepričevalno terjala sva belokranjsko železnico, zvezo Novega mesta s Karlovcem. Po kratkem premišljevanju je spregovoril B e c k rešilno besedo: »Ich vvill die dalmatiner Bahn — und die Weisskrainer Linie bildet den Anfang der Bahnverbindung mit Dal-matien — in den Bereich der Ausgleichsver-handlungen einbeziehen!« In v istini je prodrl B e c k pri pogajanjih o ogrski nagodbi s svojo terjatvijo glede dalmatinske železniške zveze! Ne povem tedaj preveč, ako trdim, da je baron B e c k v nekem smislu vsaj eden iz-nekem smislu vsaj eden stvnaddjaŠŠktilth.rd med očetov tudi proga Gračac — Knin, koja se 25. julija t. 1. svečano izroči svetovnemu prometu!
Pri sleherni železniški zgradbi se je ozirati na njeno rentabiliteto. Kako stoji v tem pogledu z dalmatinsko progo, ki je sedaj v
svoji celoti dovršena? Obžalujem, da se nr morem pridružiti onim vročekrvnim op tirni stom, ki že sedaj sanjarijo o bujno se razvijajočem prometu na tej progi. Obratno priča-i kujem jaz še za mnogo let izrazito pasivnost dalmatinske Unije. Moje nepovoljno prerokovanje se upira deloma na naravne, deloma na umetno ustvarjene razmere, slednje izvira* joče iz mažarske zlobe in zavratnosti.
Pravim: iz naravnih, po priredi danili razlogov! Oni veliki tovorni promet, prihai jajoč iz zapadne Nemčije, s Češke itd. skozi Ljubljano, bojim se, se bode še dolgo časa razvijal preko Trsta in Reke in dalje po. morju do dalmatinskih pristanišč. Zlasti doj kler bo primoran napraviti velik ovinek v oddelku Novo-mest o—K a r 1 o v e e ! Cela! razdalja L j u b 1 j a n a—K a r 1 o v a c—S u j š a k drž. meja znaša nič manj nego 338 km^ neprimerno več nego razdalja Ljubljana —Trst (139 km) in L j u b 1 j a n a—R e k ai (138 km). Nobena tarifama iznajdljivost nel more z lepa odstraniti prednosti, dane po sami naravi. Še tedaj ne, če se naše železniško omrežje pomnoži za kratici Črnomelj —O g u 1 i n, oziroma K o č e v j e—B rod Mo r a v i c e , ki sta edino utemeljeni po zdravi prometni politki.
Potem pa še dejstvo, da je uže sedaj obstoječi del dalmatinske železnice (Ljubi j a-, n a—K n i n—S p 1 i t) deloma zgrajen pcj madžarski perfidnosti! Le mimogrede naj naj vedem, da celo v prvem odstavku te proge, iz No v e g a mesta do B u b n j a r c e v povsem nepotrebno voziš 15 km, (razdalja Črnomelj—Metlika). Toda oglejte si daljno progo od Bubnjarcev do G o 6 p i -ča, kako je spakedrana po mažarski zavrat-i nosti in sistematični nakani, škodovati Hrvatom v gospodarskem oziru! Delna proga od Bubnjarcev do Karlov ca nad vse mizerna vicinalna železnica, ki kar na glaa kriči po koreniti popravi, kjer celo osebni vlaki vozijo z »brzino« 12 km na uro, proga pa od Ogulina, oz. z Vrhovice do G o «• s p i č a namenoma tako zgrajena, da se na-« ravne težkoče izrazite gorske proge še umetno! stopnjujejo na naravnost nečuveni način. »Hrvate oškodovati kar se le da^ je bilo vodilno geslo madžarske glasovite že« lezniške politike! V dokaz temu navajaan le dejstvo, da je središče bogatega Gačkega polja, mesto Otočac ostalo 20 km nastran od dalmatinske železnice in da cela trasa od Vrho-vine do G o s p a č a vodi mesto skozi obljudena dolinska korita po strmih povsem zapuščenih višavah, kjer se proga dviguje nad! kvoto 800 m, obenem pa drži skozi predore! približno 5 km dolge! Ali je tedaj neopra-i vičena moja prognoza, da utegne dalmatinska železnica v ofigled takim usodnim pogreškotn še za nedogleden čas ostati pasivna proga?!
A vendar, navzlic vsemu temu, imamo jo in veselimo se je! Čestitamo bratskemu srbskoj hrvatskemu življu, kateri prebiva ob obeh pobočjih mogočnega Velebita, da je končno le dosegel svojo gospodarsko in prometno; zvezo. Kedar bode 25. julija 1925 otvorilni vlak; prisopihal čez strmine pri Pribudiču na velebitsko razvodje, kedar bodo udeleženci' otvorilne svečanosti z gorskega vrha zazrli sinji Jadran, takrat čestitajmo Hrvatom iz bratske duše, da je zopet združena zibelka hrvatskega kraljestva, stolica hrvatskih kraljev, starodavni B i o g r a d na morju z najbolj junaško srbsko hrvatsko pokrajino, s krš-njo L i k o !
A tudi samem sebi Slovenci lahko čestitamo na dan dopolnitve dalmatinske železnice. Toda to le v slučaju, ako se nam posreči, to novo progo spraviti v sklad s smernicami razsodnega železniškega programa. Reč je nad vse važna, hočem ji torej posvetiti prav, kmalu stvarno razpravo.
Z dalmatinskega Raba sredi julija 1925.
Na Kneževem nam je ravnateljstvo priskrbelo prenočišče in prehrano, za kar se m« tem potom izreka najlepša zahvala.
Prihodnjega dne v torek, smo se vrnili po železnici v Beli Manastir, kjer smo si naj-preje ogledali sladkorno tvornico. To je ena največjih tvoraic v naši državi, ki je v minulem letu prebelala nad 1500 vagonov sladkorne pese. Ves ustroj tvornice je nekako avtomatičen, t. j. da gre pesa sama skozi stroje, v katerih se podela v sladkor. Na eni strani tvornice se pesa s pomočjo vodo splavlja y tvornice v stroje, na drugi strani tvornice se pa s transporterji prevaža že čisti sladkor iz tvornice v skladišče, ne da bi med tem časom prišel količkaj v dotiko s človeško roko.
Od sladkorne tvornice smo se odpeljali v, državno mlekarno, kamor se steka mleko iz vsega posestva ter podeluje v fino čajno maslo, ki se prodaja v Belgradu in v Zagrebu po 80 Din kg. Posneto mleko se večinoma vrača na pristave za krmljenje mlade živine, prašičev in tujih žrebet Kar ga ostane, se izdela v kazein, ki se rabi za napravo glavnikov, gumbov in raznih lepotičnih predmetov. Ravnatelj mlekarne nam je razkazal ves ustroj tega zavoda in obratovanje, ki se vrši z največjo čistočo. Delavsko osobje je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in mora biti popolnoma zdravo. Mlekarna izdeluje dnevno do 500 kg masla ki se odlikuje s posebno finostjo in okusnostjo in je znano daleč naokrog kot najfinejše maslo, ki poseka celo danski izdelek. Ravnateljstvo Lvoruice natn ie postreglo z obe-

rm^OTTOTiKrsKTO^f.Tarr: v; -<i
Poučni izlet kmetijsko-gospo-v
od 5. do 11. julija 1925.
Gojenke kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču smo letos pod vodstvom ravnatelja inž. Laha in sester učiteljic priredile poučni izlet na Belje, v Baranjo, Bačko in Belgrad. Namen tega poučnega tečaja je bil, ogledati si državno posestvo na Belju ter kmetijsko gospodarstvo v Baranji in Bački, naši žitnici. Ob tej priliki naj bi pa tudi posetile našo presto-lico Belgrad.
V nedeljo 5. t. m. smo odpotovale v Zagreb, ki smo si ga nakratko ogledale, in od tu v Osijek in Beli Manastir, kjer je glavna železniška postaja za državno posestvo Belje. Ze po poti smo imele priliko občudovati prostrana polja žila, posebno pšenice in koruze. Stanje setev je bilo povsod ugodno, dokler nismo dospelo do predzadnje postaje Čeminas. Tu se je pa pokazal učinek neurja, ki je dan preje divjal po tej pokrajini. Toča je tukaj grozno posekala in uničila vse posetve na poljih, tako da se niti koruza ne bo mogla več popraviti. Žalostno je bilo gledati obupane kmete, ki so hodili po njivah in opazovali opustošenja, povzročena po viharju in toči. Drev-|e polomljeno in izruvano; pšenica, ječmen in aves zmlačen, kakor da je njih slama prišla 7. mlalilnice; koruza razcefrana in polomlj*-ota; sladkorna pesa razsekana in potlačena v teniijo; njive mestoma poplavljeno in po kanalih so ulavali snopi že požete pšenice.
Ko smo dospeli v Beli Manastir, je bilo opustošenje še huje. Že pred postajo smo opazili prevrnjen vlak, ki ga je zračni vrtinec ^rgel s tira. Okoli postaje je bilo vsepolno razmetanih kosov streh, desk, tramov, strešne lepenke in raznih drugih predmetov iz bližnjih in daljnjih hiš. Slrehe nizkih- hiš so kazale gola rebra, ker jim je vihar razmetal opeko. Visoke stavbe so bile pa sploh brez streh. Iz dolgega hleva je vihar odnesel celo streho in jo vrgel par sto metrov daleč. Dimnik državne mlekarne v Belem Manastiru je prelomljen čez polovico. Drugi sosednji dimnik je zvit in se samo ne more odločiti, na katero stran bi padel na tla. Telefonske žice so vse potrgane, drogi pometani na tla, da je za dolgo dobo prekinjena zveza med posameznimi pristavami Belja.
Iz skladišča za sladkor je odnešena streha in 300 vagonov že izgotovljenega sladkorja je izpostavljenih dežju. Tudi tvornica sama je izgubila precejšen del strehe in stroji so zaenkrat odkriti. Tako žalostno sliko nam je nudil ta kraj, prizadet po zračnem vrtincu in toči.
Iz Belega Manastira sino se odpeljali z zasebno železnico v Kneževo, kjer je centrala državnega posestva Belje. Med potjo smo imeli še dovolj prilike opazovati posledice neurja. Ko smo pa dospeli do meje posestva Kneževo, je, kakor da bi odrezalo, prenehalo skoraj vsako znamenje nevihte in toče. Le tupatnm je bila veja na drevju polomljena. Kneževo je bilo torej tako srečno, da je bilo popolnoma obvarovano od ciklona.
Na Kneževem smo si pod vodstvom go-
spoda adjunkta Markoviča najpreje ogledali strojno delavnico, ki jo vodi Slovenec inž. Petrovič. Ta je določena za vse državno posestvo, napravlja in popravlja vse orodje, vozove, stroje in ima v skladišču vse, kar se potrebuje na posestvu. Tu se dobi od najmanjših žebljov do največjih, žice vseh vrst, vrvi, vreče, obleke, vse vrste strojev, posode itd. Nato smo si ogledali -žitnico, na kateri ima prostora do 300 vagonov žita. Preskrbljena je z električnimi dvigali, čistilniki in trijerji, tako da je treba samo par ljudi, da opravlja vsa dela na tej žitnici. Nasproti žitnice je moderno urejen mlin, ki ga vodi mlinar — Slovenec Dernik. Tu smo videli preizkuse s pšenično moko, iz katerih je bila razvidna velika razlika raznih vrst moke glede vmešanja in barve testa ter kruha iz pšenice posameznih pristav.
Iz mlina smo se podali na pristavo Malo Kneževo, kjer je v štirih hlevih okrog 300 krav-mlekaric. Hlevi so pobeljeni, čisti, snažni, da jih je veselje pogledati. Krave-simodolke, deloma križane s holandsko pasmo. Najboljša mlekarica da 26 litrov mleka dnevno. Mlado živino smo videli v Kneževem, razdeljeno po starosti od pol leta, do enega in do dveh let. Povsod snaga in čistost, svež zrak in tečna krma. Pri mladi živini tvori glavno krmo posneto mleko in dobro seno, ki dela pri živini naravnost čudeže. Posebno se je vsem priljubil »otroški vrtec za teleta«-, t. j. hlev za odstavljena teleta, ki ga upravlja Slovenka iz Go-ienjskega. Bilo je res veselje gledati kakih (>0 telet v krogu, eno lonše Ivi kor druco, čisla in snažna in naravnost docela.
Stev. 160.
Stran 3.
Popravljalni odbor kongresa za prouča-vanje vzhodnega bogoslovja si šteje v prijetno dolžnost, da se najiskreneje zahvali vsora, ki so pripomogli, da se je kongres tako srečno izvršil. Posebe se zahvaljujemo javnim oblastem, ki so šle odboru in udeležnikom kongresa v vsakem oziru na reko. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri pripravah. V imenu udeležnikov kongresa se zahvaljujemo vsem zavodom in zasebnikom, ki so našim gostom izkazovali gostoljubnost. Naša zahvala je tem toplejša, ker je nepričakovano velika udeležba presegala moči pri pravljalnega odbora, ki je prvotno pričakoval samo okoli sto udeležnikov in je bil v nevarnosti, da omaga pod veličino kongresa, ko je število udeležnikov na rasti o nad tristo. Vsem naj bo v plačilo zavest, da so sodelovali pri kongresu, ki spada med najvažnejše dogodke v verski in kulturni zgodovini našega naroda.
V Ljubljani, dne 18. julija 1925.
Dr. A. Snoj, tajnik. Dr. F. Grivec, predsed. • • •
Kralj Aleksander je, kakor poroča brzo-Jav iz Belgrada, 18. t. m. zvečer odpotoval iz Belgrada na Bled.
Za velesejmsko številko »Ilustriranega Slovenca« smo na prošnjo interesentov podaljšali priglaševanje reklamnih slik še do četrtka, 27. t. m., ta dan se pa uredništvo brezpogojno zaključi. Opozarjamo vse tvrdke, da so do tega roka gotovo priglase in ne zamude to izredno efektne reklamne prilike.
Ljubljanski kongres za vzhodno bogoslovje. »Prager Presse« poroča o poteku ljubljanskega kongresa, našteva referente in po-vdarja pomen kongresa za zbližanje med vzho-hooi in zapadnimi cerkvami.
Preserje pri Ljubljani. V nedeljo dne 26. julija bo imel na Žalostni gori ob 10 slovesno opravilo naš rojak p. Kazimir Zakrajšek, župnik v Čikagu. Prisostvovali bodo tudi gg. Ivan Oman, župnik v Clevelandu, domačin Anton Grdina s soprogo, ter nekaj drugih Amerikancev. Kdor hoče videti rojake-Ame-rikance ter slišati kaj iz Amerike, naj pride ta dan na Žalostno goro.
Himen. Na Brezjah se je poročil dr. Ivan Oblak, zobozdravnik v Ljubljani, s Severo Voduškovo, hčerjo dr. Voduška v Ljubljani. Mladima poročencema želimo obilo blagoslova božjega na njuni življenski poti.
Za III. gorenjski orlovski tabor, ki se bo vršil 9. avgusta 1925 v Radovljici, vlada veliko zanimanje. Pričakovati je obilne udeležbe iz vseh krajev cele Gorenjske. Z ozirom na udeležbo bo tabor v Radovljici najlepša in največja letošnja manifestacija orlovske misli. Po vseh krajih se organizirajo posebne skupine gorenjskih narodnih noš, ki bodo tvorile po svoji slikovitosti eno izmed najlepših točk slavnostnega sprevoda. Polovična vožnja je zaprošena za 8., 9. in 10. avgusta 1925. Z ozirom na to opravijo lahko udeleženci tabora tudi božjo pot na Brezje, in sicer v soboto pred taborom ali v pondeljek po taboru, saj je iz Radovljice na Brezje samo 1 uro pešhoda. Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile 9. avgusta na taboru. Spored tabora je v glavnem sledeči: Po prihodu jutranjih vlakov bodo na telovadi-šču skušnje za popoldanski nastop. Ob pol 11 Sprevod s telovadišča na glavni trg, kjer bo sv. maša. Po sv. maši orlovski tabor. Popoldne ob pol 3 bo na travniku g. župana Vinico Res-mana v Predtrgu telovadni nastop (posebno zanimive bodo točke iz lahke atletike — tekma za prvenstvo Gorenjske). Po telovadbi bo na senčnatem vrtu g. Kleindinsta v Predtrgu prosta zabava s koncertom jeseniške godbe.
Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Indianapolisu, Ind., je umrl nagle smrti ro-
jak Anton Mrvar. Doma je bil iz škrjanče vasi, fara Šmihel pri Novem mestu. V Ameriki je bival do 20 let in je zapustil ženo in več otrok. V Cliicagu so umrli: Ignacij Vrščaj, Fr. Mohar in J. Povše.
Diplomski izpit na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju so napravili gg.: B a r to 1 Franjo iz Sodražice, starešina jug. katol. akad. društva »Jug« na Dunaju, z odliko, P o k o r n Joško iz Ljubljane, starešina in bivši predsednik »Juga« in Škerjanec Ciril iz Radomelj pri Kamniku, starešina in bivši predsednik »Juga«, oba s prav dobrim uspehom.
Ribnica. Veličasten dan smo imeli 14. t. m. v Ribnici. Pri g. dekanu Ant. Skubicu so se zbrali njegovi sošolci, da praznjujejo svoj srebrni mašniški jubilej. Prišlo je 15 jubilantov, 3 so bili zadržani. Že po pripravah uda-nih ribniških župljanov je bilo soditi, da bo slovesnost tudi po zunanje izredna. Že v ponedeljek popoldne so jubilante ob njihovem prihodu pozdravili lepi slavoloki s pozdravnimi napisi in slovesno zvonenje. Zvečer pa se je zbrala ogromna množica ljudstva pred župniščem, kjer se je nudila izredno pestra slika: petje, godba, pozdravi, streljanje, sere-nada, nakar je godba od Nove Štifte napravila pohod po trgu. Jubilanti so se množici iskreno zahvaljevali. Okoli in okoli Ribnice pa so po gričih goreli kresovi in pokali mož-narji. V torek so srebrnomašniki opravili svoje srebrne svete maše. Klub temu, da je bil delavnik, jc bila od 5. ure zjutraj velika množica ljudi pri sv. mašah. Ob 8 je novomeški prost g. Čerin opravil slovesno zadušnico za tri umrle sošolce. Ob 9 pa je velikanska množica ljudstva spremila jubilante k slovesni sv. maši, ki jo jc ob veliki asistenci opravil g. dekan Skubic, v srce segajoč govor pa je govoril žužemberški dekan g. Gnidovec. Marsikomu se je zaiskrila solza v očeh. Ribnica je tudi to pot pokazala, kako visoko spoštuje požrtvovalne duhovnike. Da pa bo slika popolna, moramo omeniti, da so nekateri suroveži opili znanega Jakliča, da naj med serenado razgraja po trgu, čemur je v polni meri tudi zadostil, kar pa slavnostnega razpoloženja jubilantov ni kar nič motilo. Bil je samo surov pljusk v vodo. V čast tudi onim, ki so sicer politični nasprotniki duhovnikov, moramo pripomniti, da so sc povečini zgražali nad to surovo kulturo, pa kaj, ko njihovo kulturo zastopajo elementi, ki nimajo nad njimi moči, da bi jih izbacnili iz svojih kulturnih vrst. S tem je izrečena hvala vsakemu, kakršna mu gre. Ogromni množici ribniškega ljudstva pa vsa čast!
Djakovski škof dr. Akšamovič pride te dni s svojim tajnikom v Kranjsko goro in se bo tu nastanil v župnišču.
Iz Kranjske gore se nam poroča: Ker je bila v Slovencu notica, da namerava Dolina, t j. Dovje, Kranjska gora in Rateče-Planica prirediti skupno romanje, na sv. Višarje, se zdaj od vseh strani Gorenjske priglašajo, ki bi so tudi radi udeležili tega romanja. Vsem tem in še drugim tole na znanje: Za enkrat bo samo za Dolino romanje, od drugod ne morejo zraven, ker se mora vsak romar do gotovega časa poprej priglasiti, da je potem mogoče dobiti za vse od jugoslovanske in italijanske obmejne oblasti ob pravem času dovoljenje za prehod čez mejo. Ko bo pa to po vojski skupno romanje dovršeno, bo prinesel »Slovenec« natančno navodilo, kaj je vse potreba od strani raznih oblasti za tako romanje in kakšne so razmere na sv. Višarjah.
Sprejem učencev in učenk y I. razred meščanskih šol. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. Ib. br. 3J.460, z dne 15. junija 1925 odredilo, da se lahko vpišejo od 1. septembra 1925 v prvi razred meščanskih šol tudi oui učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole z zadostnim uspehom.
Oglas. Orožniška postaja v Kamniku je dne 23. maja .1925 zaplenila pri Antonu Vr-hovniku, kovaču v Tunjiški Mlaki pri Kamniku dežno plahto iz platna za jadra ter en šte-vilnik (mimerator) za prejemanje lesa. Glede plahte trdi oudolženec, da jo je našel ob prevratu jeseni 1918 na Dunajski cesti v Ljub-ljani v bližini artilerijske vojašnice, glede številnika pa, da ga je našel spomladi 1919 pri graščini Grabštajnu na Koroškem. Lastnikom so zaplenjene stvari na vpogled med uradnimi urami pri okrajnem sodišču v Kamniku.
Člani mariborskega narodnega gledališča: Pavel Rasberger, Rado Železnik in Anta Ko-vačičeva gostujejo v nedeljo dne 19. t. m. v Radečah, naslednje dni pa v Sevnici, v Krškem in v Brežicah.
Planince opozarjamo, da jc Triglav sedaj prost snežnih žametov in da je pot popolnoma varna.
Nov telefonski imenik. Ministrstvo pošte in telegrafa bo v kratkem izdalo nov telefonski imenik za celo kraljevino. Ker je knjiga po celi državi močno razširjena, se v nji tudi uspešno inserira. Oglasi za ta imenik se sprejemajo po tehle cenah: 1. V oglasnem delu na koncu knjige: cela stran, velikost 11/22 cm 400 Din. polovica strani 250 Din, četrtina 120 Din, osmina 60 Din. 2. Če hoče telefonski naročnik, da se njegov naslov natisne izrazitejše (s posebnimi črkami): 100 Din. 3. Oglasi na posebnih listih, med naslovi naročnikov: cela stran 1000 Din, polovica 600 Din, četrtina 300 Din. 4. Oglasi nad besedilom ali pod besedilom vsake strani naročnikov ali pa na platnicah, po dogovoru. Oglasi se takoj sprejemajo. Za oglase s slikami je treba priložiti klišeje. Oglase, denar in event. klišeie sprejemajo vse telefonske centrale in telefonski rač. oddelek ravnateljstva pošte v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2.
»Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti prinaša v svoji številki dne 16. t. m. razpis, da se priznavajo ob ocarinjanju blaga leseni polzaboji za zunanji zavoj; dopolnitev k pooblastilu rektorjem, dekanom, upravnikom muzejev, narodnih gledališč in državnih tiskarn; razpis glede potrdil o izvoru blaga in razne uradne razglase.
Ključavničarji, mizarji in pleskarji, ki žele dela v tovarni vagonov v Srbiji, naj se javijo takoj pismeno ali osebno na Državno borzo dela v Mariboru. (Oni, ki stanujejo na ozemlju bivše Kranjske, naj se javijo na Državno borzo dela v Ljubljani. (Ponoven sprejem teh strokovnih delavcev bo pri Državni borzi dela v Maribora v sredo 29. julija t. 1. ob 8. zjutraj. Za delo naj se ponudijo samo taki, ki morejo pismeno dokazati, da so že bili zaposleni v kakšni tovarni vagonov ali v železniški delavnici in popravljalnici vagonov, ker ravnateljstvo tovarne drugih delavcev ne sprejme pod nobenim pogojem.
V trgu Sodražiea se bodo vršili trije novi sejmi po naslednjem redu: I. dne 2. julija 1925, II. dne 2. septembra 1925, III. 22. januarja vsako leto. Ako pride na te dneve nedelja ali praznik, se bo vršil semenj naslednji dan.
Avto-zvezsa Kočevje—Brod na Kupi. Z veseljem smo pozdravili uvedbo avlo-vožnje Ko-
li B ^m ISHKfTOHSBS BBBflBBHBSHB©K®9BB®WQBW®BB®BKOBWBBfllBB!ISBR5BISg
I ffiiP^SSIPP^^lP MODEL 12 najnovejši fiMERIKRNSKl g " Hf.flifiŠl lili PISftLNI STROJ. - Dobavlja samo g i MlallSSllSiJ I HM Frasac ISar, Cankarjevo naim 5 a

čevje—Brod na Kupi oziroma Delnice. Takoj spočetka se je izkazalo, kako koristna bi bila taka vožnja. Potnikov vedno dovolj na obe strani. Zlasti direktna zveza z Broda v Kočevje je velepomembna, da ni treba potnikom hoditi v zgodnjih urah v Novasela, od tam pa se zopet voziti s poštnim vozom proti Kočevju po cele ure. Zato pa je treba dobrih in zanesljivih motorjev. Žalibog sedaj ni tega. Podjetnik, ki ima gotovo dobro voljo, si je nabavil že dva stara obrabljena motorja, ki pa nikakor nista kos vožnji. Prideš na postajo ob določeni uri, pa izveš, da avto danes ne pelje, vozna pošta pa da je zato odšla že pred dvema urama. Tako se ponavlja doslej že teden za tednom. Kakor je avto-zveza na omenjeni progi potrebna in bi se pri točni vožnji tudi rentirala, moramo pa le obsoditi netočnost in površnost, ki vlada sedaj. Dne 29. julija se bo oddala ta vožnja zopet v najem na licitandi* ki se bo vršila pri županstvu v Kočevju. Opozarjamo že sedaj interesente na to dražbo. Rentiralo se bo, treba je le točnosti in zato dobrih motorjev. Potnikov ne bo manjkalo. Poštna uprava pa tudi plača za prevoz pošle, ki je združena s to vožnjo. Najbolje pa bi bilo, če poštna direkcija sama prevzame to vožnjo z zanesljivimi motorji. Če vozi Gorjanov tovorni avto dan za dnem v Delnice po slabi cesti do pol vagona desk, zakaj ne bi mogel omnibus-avto ceste Brod-Kočevje in nazaj?
Poroko na Brezjah. V tukajšnjem Marijinem svetišču so se poročili: Mirko Rupert, učitelj pri Dev. Mariji v Polju, z Frano Lipove, učiteljico na Uncu; Ciril Zupan, čevljarski mojster v Ljubljani, s Frančiško Krodčič iz Št. Jerneja na Dolenjskem; Jožef Sicherl, uradnik v Belgradu, z Natalijo Prah. učiteljico pir Sv. Urbanu nad Ptujem; Jakob Tav-man. kurjač na Jesenicah, s Karolino Kotar, šiviljo v Ljubljani; Jakob Rozman, delavec v Boh. Srednji vasi, z Rozalijo Sodja. vdovo po-sesbiico istotam.
Smrtna kosa. Umrla je na Gorici štev. 7 pri Mošnjah zgledna krščanska mati polonija R e s m a n. Pokojna je bila žena bivšega župana Ivana Resmana, odličnega pristaša SLS. Duši blage pokojne A polon i je želimo večni mir, njenemu možu in otrokom pa izražamo iskreno sožalje.
Hlnje. Iz strahu pred naborom je nezna-nokam izginil Feliks Turk iz Visejca. Videli so ga še, kako je v gozdu samega sebe imenoma klical, se smejal in zojedno otožno gledal v daljavo. Vse iskanje vaščanov je brezuspešno. Sumijo, da je skočil v globoko jamo, ki se jih nahaja več v okolici.
Zopet potres. V petek dne 17. t. m. stj seismografa v ljubljanskem zavodu za meteorologijo in geodinamiko zopet zaznamovala potresne sunke in sicer ob 15. uri 41 minut 13 sekund na daljavo 80 km ou Ljubljane. Epicenter potresa so zopet Brežice. Omenjeni zavod prosi ponovno vse, ki začutijo koderkoli kak potres, da to takoj javijo zav odu. Dopisovanja je poštnine prosto.
Grosuplje. Pišejo nam: Ko sta delala pomočnik Jože Makovič in strojariev sin Bruno Jeglič v strojarni Ivana Jegliča na Grosupljem, je 16. t. m. raed nevihto srela udarila v delavnico in sicer v betonska tla ter švignila zopet pri vratih vun, pri čemer je udarilo, kakor da je počilo steklo. Delavcema sc pa, hvalabogu, ni nič zgodila.
Opozaa-jamo na današnji oglas tvrdke Seršen in Stegmiiller, Maribor, osobito čevljarje in trgovce s čevljarskimi potrebščinami.
Hočeš, nočeš, moraš priznati, da so »Pe-katete« izborna jed, ako so pravilno pripravljene. Ker se dobe v mnogih vrstah, je gotovo med njimi katera, ki li posebno ugaja.
Neosfui krema Vam štedi na dveh straneh; prvič se je zelo malo porabi, drugič pa poveča trpežnost obutve.
Krasne otroške iu damske obleke priporoča Krištoiič - Bučar, Ljubljana.
dom, pri katerem smo pokusili tudi okusno maslo in srebali sladko mleko.
Po prvotnem načrtu bi si morali ogledati še druge pristave posestva Belje, kakor seme-nogojsko postajo, Mirkovac, Jasenovac, Bre-stovac, ribogojski zavod v Apatinu in drugo, toda ker je vihar in toča te kraje hudo poškodoval, nas ni veselilo gledati žalostne slike opustošenja, ki smo jo že itak dovolj videli v Belem Manaetiru.
V	Osijek smo dospeli popoldne ,ogledali v kratkem mesto in park, kjer nam pa ni bilo obstanka, ker so nas komarji prehudo preganjali. Mestno sirotišče, pod vodstvom Slovenke sestre-usmiljenke, je blagohotno dalo na razpolaganje prostore za prenočišče gojenkam in učiteljicam.
V	sredo smo odrinili proti Subotici. V Dalji smo videli opustošenja, ki jih je povzročil ciklon. Železniška postaja opustošena, Šipe po toči vse razbite, sirehe odnesene, drevje polomljeno, polja po toči in povodnji popolnoma uničena. V vasi Dalji je povodenj podrla 28 hiš, ki so tuli a j povečini zidane iz blata, oziroma iz nežgane opeke. Tudi ranjenih jo bilo več ljudi. V okolici Belega Manastira je bilo po nevihti okrog 50 ranjencev iu dve ženski mrtvi.
Med vožnjo po železnici smo videli na prostranih njivah kosilne stroje za žito in kosce, ki so z žitnimi kosami kosili pšenico. Za njimi so ženske vezale snope. Vendar ni bilo opaziti med njimi tisto živahnosti, kakor je tu obiSaina v drqgih letjjj, ob žetvi. Zelo in ko-
silo se je povsod z neko naglico in skrbjo, da se čimpreje spravi pod streho zlato klasje, kajti toča in vihar minule nedelje sta vsem kmetovalcem zadala mnogo strahu, češ, kaj takega se nam zna pripetiti še ob zadnji uri. Pšenica je bila skoraj povsod lepa in lx) po krajevnih vesteh vrgla na oral po 12 do 16 stotov zrnja. To množino dosežemo pri nas v Sloveniji komaj na hektar l3/« orala.
Žito tukaj sploh kosijo z žitnimi kosami, ki imajo lesene ogrodje, da žito polaga v snop. Na veleposestvih pa so običajui kosilni stroji, ki žito kosijo in takoj tudi vežejo v snope. Pri košnji žita s koso so za vsakim koscem po dve do tri ženske, ki vežejo snope in navadno morajo pridno vezati, da ne zaostanejo za koscem. Tudi pri nas bi bilo priporočati, da se naši kmetovalci privadijo košnji žita, kajti s tem si prihranijo veliko delovnih moči, saj se pri košnji žita napravi najmanj trikrat toliko dela kakor pri žetvi.
Tako smo se vozili med zlatimi žitnimi poljanami in zelenimi koruznimi njivami do Subctice.
Subotiea je čedno mestece, kjer se pa govori pretežno madžarski, četudi je okolica po večini srbska. Sicer se pa po vsej Bački menjajo srbske vasi z madžarskimi in nemškimi. To mesto, ki leži kakor naš Maribor blizu madžarske meje, ima moderen električni tramvaj, ki veže notranje mesto s predmestjem in vozi tudi daleč ven v kopališče na Paličevein jezeru. Tu ao urejene krasne kopeli iu diveu eark. restavracija in prostor za razno zabave,
Vse stavbe so zidane v madžarskem slogu. V Paličevem parku se vrše vsak večer razne prireditve v zabavo Subotčanom.
Okolica Subotice ima razen bogatih žitnih poljan tudi lepe vinograde in hmeljnike. Ta pokrajina pridela dobrega vina skoro toliko kakor Slovenija in marsikateri naš vinski bralec misli, da pije pravega ljutomerčana, pa srka v takozvani ljutomerski kapljici polovico vina iz Bačke.
V Subotici je naša največja tovarna super-fosfata ki podela na leto do 3000 vagonov tega umetnega gnojila. Sicer je ta množina z ozirom na prostrane poljane Vojvodine malenkostna, vendar se niti vsega ne uporablja doma, ampak mora tvornica precej svoje produkcijo izvažati na Madžarsko.
Iz Subotice smo se vozili v Novi Sad po bački in sremski bogati ravnici, zasajeni z žitom in koruzo. To so res oblagodarjeni kraji, ki so primeroma še redko naseljeni, a vendar dobro obdelani. Saj zemlja je tak rodovitna, da vrže brez gnoja dvakrat toliko pridelka kakor zemlja v Sloveniji, pa naj si bo ta še vsako drugo leto pognojena.
Novi Sad je središče gospodarskega življenja Vojvodine, vendar ne napravi utiša kakega večjega mesta. Poslopja so bolj pritlična in le primeroma malo stavb je takih, ki bi se prilegale večjim naselbinam, lz Novega Sada smo se odpeljali v Belgrad, kamor smo dospeli v četrtek zjutraj.
Tu na kolodvoru nas je sprejel Lavrič, personalni relercnt uunMrslMsa colicdplst>»
ter gospodinjski učiteljici gg. Močarjeva in Kristina Popovičeva. Njima se je pridružil še g, Popovič, bivši načelnik ministrstva prosvete. Najprej smo se v belgcajskem »Katoliškem domu« malo odpočili, kjer nas je ljubeznivo sprejel tamošnji g. župnik. Nato smo se malo uredili v Srpskem ženskem zavodu, okrepčali v imenitni belgrajski mlekarni in šli nato, da si ogledamo mesto. Pod vodstvom navedenih ljubeznivih gospodov in dam smo prešli naj-živahnejše ulice, videli glavna poslopja Belgrada in iz Kalimegdana občudovali Savo, Donavo, Zemun in krasen položaj Belgrada. ki ima vse pogoje, da poslane bodoče izhodišče za Balkan in za Vzhod.
Na zelednjadnem trgu smo pregledali mno žino različne zelenjave in si želele, da bi kot gospodinjo tudi v Ljubljani iuiele tako izbero in blago tako po ceni. Opažali smo, da prihaja semkaj zelenjava in sadje na trg najmanj štirinajst dni bolj rauo kot pri nas. Saj so se tu splošno prodajale kumarce, paradižniki, me-lancani (ki se uporabljajo za srbski »ajvarc), marelice, breskve, hruške, jabolka in celo sniokve. Na ribjem ligu smo opazovali veliko množino najraznovrstnejših rib iz Donave in Save, ki se prodajajo po primeroma zelo nizkih cenah.
Obiskali smo prirodopisni in narodopisni muzej v ulici Miloša Velikoga, ki nudi mnogo iuteresantnega. Najbolj so nas zanimalo narodne noše, ki so tukaj zbrane iz cele države. Posebno pa one iz Macedonije, Staro Srbije,, Bftaae_ m Dfllmacjjp.
Stran 4.
SLOVENEC, dne 19. julija 1925.
Štev. 16(1
Iz Ljubljane.
Umrla jc 17. t. m. v Jožefinumu gospodična Leopoldina Rozman, učiteljica v pokoju. Pogreb rajnice se vrši 19. t. m. ob 6 popoldan iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Sv. Križu.
Aprovizacija južne železnic«. Vse apro-vizacijske in stične zadruge so imele med vojno in tudi še po vojni dalj časa svoj pomen. Gotovo ne odrekamo vrednosti konsumnim zadrugam, ki jih visoko cenimo, kot vsako res dobro in pametno organizacijo. Nekaj pa vendar - le ne gre. Zgoraj omenjena aprovizacija J. Ž. uživa nekaj tarifnih ugodnosti, ki prihajajo v prid nakupujočitn članom, kar je v redu in jim privoščimo iz srca. Članom, pravimo, to je: vsem železničarjem. — Opore-kait pa moramo, da dobivajo tam blago in živila tudi taki, ki železniškega dima še povohali niso. Če pride kdo z Janč ali z Osol-nika, dobi vsega, kar hoče, tako kot železničar. To pa ni prav, in proti temu protestiramo. Je to nereelna konkurenca malemu trgovcu, ki mora plačevati visoke davke, pa se mu na povedani način odjeda zaslužek. Upamo, da bo ta migljaj zadostoval in se napravil te vrste konkurenci konec.
Mali trgovec.
Pri Tičku na gričku danes popoldan ob 6 štruklji in na ražnju pečeni prešički.
Za vojne invalide in vdove! Zveza vojn. inv. podružnica v Ljubljani javlja, da se takoj odda trafika v Ljubljani, (Stari trg št. 17. Tudi trafika p. Domžale Stob štev. 4 je takoj dobiti. Reflektanti, ki razpolagajo z lokali in primernim kapitalom, naj se zglase tekom 8 dni v društveni pisarni.
Izjava. V nedeljo, dne 29. marca t. 1. smo v rubriki »Iz Ljubljane« pod naslovom »Mestna mrva« objavili članek, v katerem smo mestnemu gerentu g. Josipu Turku med drugim tudi očitali, da je mrvo iz mestne ubožnice prodal po »bratovski« ceni enemu samemu svojemu prijatelju, kakor tudi, da se je mrva vozila na njegov dom. Prepričali smo se, da so navedeni očitki neutemeljeni, da je bilo stopanje g. Josipa Turka, v kolikor je imel opraviti s prodajo mrve, popolnoma korektno, vsled česar lojalno popravljamo krivico, ki smo jo storili z objavo navedenega članka.
Umrli so v Ljubljani: Fran Dragar, dninar, 61 let. — Anton Žitnik, zasebnik, 70 let. — Anton Zrimšek, tesar, 27 let.
Samomor. Zastrupila sc je Terezija Gaj-šck. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je umrla.
najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deti za vse stroje.
I. Goreč, Ljubljana
palača ljubljanske kreditne banke
tz štajerske.
Vsak dan nove gostilne. Odkar imamo e-likega župana Pirkmajerja, se vstvarjajo vsak dan na Slov. Štajerskem nove gostilne. Začelo se je v Pirkmajerjevem rojstnem kraju z Ho-genwarthom in to se sedaj nadaljuje. Te dni otvori še eno gostilno konjski mesar Izidor Copatti.
Število gostov v Rogaški Slatini. 1919. leta 3651, 1920. le! a 4530, 1921. leta 3660, 1922. leta 4662, 1923. leta 5686, 1924. leta 5812. Število gostov dne 6. julija 1925: 598.
Polzela. Odbor društva za gojenje treznosti Višnjev križ se tem potom najiskreneje zahvaljuje sedanjemu ravnatelju Strajilne les. kem. indst. na Polzeli g. Ivo B e z j a k u za velikodušno naklonjenost, da nam je takoj nakazal znesek po 2000 Din, katerega je cenjeni upravni svet nakazal že leta 1922. Nadalje se je dovolilo društvu, da ima brezplačen električni tok za klubove prostore. G.
ravnatelj je že takoj v početku pokazal veliko simpatijo do društva, kar bode društvu gotovo mnogo koristilo. Omenimo naj, da je tudi on velik sovražnik alkohola ter je želetj da bi imel g. ravnatelj veliko posnemalcev.
Odbor.
Velik požar so opazovali ▼ soboto dne 18. t. m. potniki, ki so se peljali popoldne z ekspresnim vlakom mimo Pragerskega proti Ljubljani. Gorelo je v vasi Črešnjovec in sicer je bilo v plamenu več poslopij.
Nov brod čez Muro. Pri sladkogorški tovarni ob Muri blizu Cmureka so slovesno ot-vorili in blagoslovili dne 12. julija nov brod, kateri opravlja promet med Slovenskimi goricami in Nemško Avstrijo. Brod je dal zgraditi na lastne stroške tovarnar g. Josip Rosen-berg. Ob tej priliki se je zbralo na obeh straneh nad 1000 radovednežev. Opazili smo, da so Nemci delili med naše ljudi razne tiskovine, ki pišejo o priključitvi Avstrije k Nemčiji. V teh brošurah razpravljajo pisatelji tudi o našem slovenskem obmejnem ozemlju.
Neurje nad mariborsko okolico. Mariborski okraj letos silno trpi vsled neurja. Že dva velika okraja je obiskala toča v juniju. Dne 17. julija pa je prihrumela nevihta s točo nad mariborsko okolico. Naliv je trajal celo uro. Med nalivom se je vsula toča, ki je v okolici Kamnice in Sv. Petra napravila mnogo škode.
IZ MARIBORA.
Duhovniško vesti. Mariborski škof je imenoval ob priliki posvečevanja novih zvonov pri Sv. Križu na Slatini in ob 30 letnici žup-nikovanja g. nadžupniika Franca Korošca, konzist. svetovalca djakovske škofije, bivšega urednika »Slov. Gospodarja«, za konzistorial-nega svetovalca lavantinske škofije. Naše iskrene čestitke! — G. Evgen Lorger, ki je bil odšel v jezuitski kolegij v Ljubljano lani oktobra, je iz zdravstvenih razlogov moral istega zapustiti in se vrne v svetno službo v Maribor. Priljubljenega gospoda bodo Mariborčani v svoji sredi iskreno pozdravili.
Osebna vest. Pri finančnem okrajnem ravnateljstvu je dosedanji finančni tajnik g. dr. Bogomil Pavlič pomaknjen v višjo skupino in dobi s tem čin finančnega svetnika. — S 1. avgustom t. 1. nastopi v Mariboru pri stolnici službo stolnega regens chori č. g. Ivan G a š p a r i č , ki je ravnokar dokončal akademijo za cerkveno glasbo na Dunaju. Mariborska javnost bo brez dvoma njegovo name-ščenje sprejela z velikim zadoščenjem, da bo tudi kor delal čast naši stolnici.
Gostovanje članov »Skopljanskega narodnega gledališča« dne 16. julija v Narodnem domu se je pričelo v znamenju »sunca žar-kog« in »bogami«. Temu primerno se je predstava začela s polurno zamudo pri točnem številu 160 gledavcev in temu primernemu razpoloženju. Pozdravljamo sicer vsako gostovanje, ki stremi za spoznavanjem medsebojnega umetniškega delovanja, mislimo pa, da take predstave k temu ne bodo prav nič pripomogle, nasprotno še zmanjšale eventuelni ugled takih interpretantov umetnosti.
Protestni shod proti draginji se bo vršil danes, 19. t. m. ob 9. dopoldne na rotovžkem trgu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani gostilne Rotovž. Dnevni red: Protest proti povišanju uvozne carine, ki ravno omogoča neznosno draginjo, i.n ureditev tržnih razmer in znižanje cen. Vabimo vse konzumente na obilno udeležbo.
Pevci Glasb. Matice! Danes izlet v Fram, gostilno Špuraj Ludovik. Vsi in točno! Odhod z vlakom ob 13.20! — Predsednik.
Smrtna kosa. V sredo, 16. t. m. je umrl v Mariboru g. Kari Čeh, nadučitelj v pokoju. Pokopali so ga včeraj, v soboto ob 4. popoldne na pokopališču v Pobrežju. Pokoj njegovi duši!
.|a»jia.»u1.nriMaracu»ii,(.T::
Od tu smo se odpeljali v Topčider, kjer emo pod slavnoznano orjaško platano uživali prijeten hlad ob popoldanski vročini. Ogledali smo si tudi park, v kolikor ga je sedaj na razpolago, in cvetličnjak, ki ima precej palm in drugih eksotičnih cvetic, namenjenih za okras nasadov. Po novejšem načrtu se bo celo top-Pklersko posestvo spremenilo v velik park, v katerega hladno senco bo tramvaj po dveh progah vozil belgrajsko meščanstvo.
Popoldne smo obiskali Zennm in malo izven njega se nahajajoči Invalidski dom in Dom slepih. Gospod ravnatelj Komadanovič nas je zelo ljubeznivo sprejel, in nam razkazal poslopje, posebno pa ustroj šole za slepce. Ti največji reveži se tu uče čitati, pisati (tudi na navaden pisalni stroj), svirati na najrazličnejše instrumente, peli, izvrševati najrazličnejša ročna dela z naravnost mojstrsko natačnostjo, kakor plesti jopice in razno žensko manufak-turo, plesti koše,, stole in razne druge predmete. Prisostvovali smo tudi koncertu slepih, ki nam ga je g. ravnatelj Komadanovič priredil. Uprav ginljiv je bil nastop teh revežev In nobeno oko ni ostalo suho, posebno ob de-klamaciji slepca Jakšiča v prošnji slepčevi na Kristusa. Med slepci smo našli tudi mlado Slovenko iz Celja, ki je šele pred letom dni dospela v ta zavod in so tu prav dobro počuti. Res sreča je za tiste slepce, ki pridejo ▼ ta r.nvod, kajti tu dobijo zavetišče, ki jim nudt vse, kar si tak revež more poželeti in od »trnni g. ravnatelja in njegove ljubeznive go-epe soproge ljubezen, ki jim jo morejo nuditi samo rodni stariši. Saj sta tudi ta dva vaam
tem mladim slepcem mati in oče, kakor jih tudi naziva jo.
Ko smo se iz Zemuna vračali v Belgrad, smo iz ladje občudovali našo prestolico v večernem razsvetljenju. Tako krasnega pogleda ne nudi kmalu drugo mesto. V Belgradu nam je Jugoslovanski klub preskrbel obed in večerjo v znani restavraciji »Kolarac«, ter na6 zvečer polnoštevilno tam posetil. Gospodična Močajeva, ki se je gospodinjskega učiteljstva naučila na naši gospodinjski šoli v Marjanl-šču, je bila z nami cel dan in nas je po srbskem običaju pri neki svoji sorodnici »počastila sladkim i cmom kafom«. Tudi gospodična Kristina Popovičeva, ki je istotako bila semi-naristinja naše kmetijsko-gospodinjske šole, nam je razkazovala belgrajske znamenitosti. Gospod načelnik Popovič nas je nekaj časa spremljal po mestu, dokler ni moral iti na učiteljsko zborovanje. Posebna zahvala pa grb g. Lavriču, našemu clceronu, ki nas je vodil cel čas našega bivanja v Belgradu tako, da si boljšega vodnika nismo mogli želeti. Iz Belgrada smo se odpeljali naravnost v Ljubljano.
Iz tega šestdnevnega poučnega potovanja smo odnesli najlepše spomine: Videli smo naše največje državno posestvo Belje, našo žitni-co Baranjo, Bnčko, Srem, Banat, Belgrad, Zagreb, Osijek, Subotica, Novi Sad. Videle smo tudi kako se drugod kmetuje in pod kako ugodnimi pogoji, medtem ko se moramo v Sloveniji ubijati z našo pičlo in borno zemljo, da iz nje iztisnemo vsaj nekaj skromnih pridelkov. To poučno potovanje nam bo življenje ostalo v najlepšem soominu.
Gospodarsko lice Maribora. »Mariborski adresar«, ki ga je izdal in založil g. Vilko Weixel, ima poleg drugih hvalevrednih podatkov tudi seznam vseh mariborskih hišnih posestnikov, katerih slika je v narodnostnem oziru nad vse zanimiva. Tako je n. pr. razvidno, da posedujejo Nemci, kakor Scher-baum v Mariboru nič manj kot 21 objektov, Girtsmayer 13 objektov, G5tz 10 objektov itd. Med nadaljnimi večjimi nemškimi posestniki so še Nassim Beni, Dervvuschek, Fridrieger in mnogo drugih znanih oseb, katerih bivališče pa je precej tudi v inozemstvu. Od domačih posestnikov ima največ objektov progovna sekcija državne železnice, mariborska mestna občina, Nekrep, notar dr. Barle, mariborska mestna hranilnica, dočim je pretežna večina ostalih hišnih objektov le po eden ali dva v rokah posameznih hišnih posestnikov, med katerimi pa zopet prevladuje nemški živelj. Brez dvoma je to še posledica predvojnih časov, na drugi strani pa odločen opomin k gospodarski osamosvojitvi Slovencev tako v Mariboru, kakor sploh v obmejnih krajih.
Na šahovskem turnirju v Subotici nastopita tudi dva Mariborčana: B. Stupan in V. Pire.
Odpoved lokalov malim obrtnikom. V Mariboru se nahajajo mali obrtniki v silni stiski. Hišni gospodarji jim odpovedujejo lokale drug za drugim. Kakor izvemo iz obrtniških krogov, je na podlagi novega stanovanjskega zakona do sedaj sodnijsko odpovedalo 41 gospodarjev lokale obrtnikom-najemnikom. Tako morata n. pr. na cesto s 1. novembrom slovenski brivski mojster g. Boštjan Ulčar in slikar g. Franjo Horvat. Dr. Pivko, kateri je dobil tudi precej glasov zapeljanih malih obrtnikov, pri razpravi o stanov, zakonu niti nastopil ni v zaščito obrtnikov, ampak je glasoval tudi za določilo, da lahko gospodar ne samo poljubno zviša najemnino, ampak lahko postavi najemnika na cesto. Pred zimo bo samo v Mariboru okoli 50 obrtniških družin na prostem.
Kolodvorsko restavraeijo na glavnem kolodvoru v Mariboru je na dražbi izlicitiral re-stavrater g. Dolničar iz Pragerskega. Restavracijo namerava prevzeti od g. Stiklerja dne 1. avgusta.
Dve krivici zopet popravljeni. Poštna uradnika gg. Anton Klemenčič in I. Majhen, ki sta bila pozimi, ko je divjal Žerjavov režim proti ubogim slovenskim uradnikom, premeščena v Srbijo, sta zopet premeščena v Maribor. G. Klemenčič pride k pošti Maribor I, a Majhen k pošti II. Vsi pošteni Mariborčani so obsojali, da so ta dva vzorna uradnika pregnali proč od bolnih soprog in ubogih otro-čičev daleč tje doli na jug. Neusmiljeni ljudje vendar niso imeli sreče!
V Belgradu se mudita ta teden voditelja mariborskih radikalov gg, dr. Rudolf Ravnik in trgovec Janko Tavčar.
Mermolja se zopet pojavlja. Znani »agra-rec« iz Goriške in vodja Samostojne prireja zopet shode po Slovenskih goricah. Sedaj organizira radičevce. Pri Mariji Snežni je imel zborovanje, na katerem se je skušal prikupiti tamošnjim radičevcem s tem, da je silno hvalil Radiča. Na Puclja pa je čisto pozabil. Mer-moljevi govori v Slovenskih goricah slabo vlečejo, ker še vinogradniki niso pozabili njegovega predloga, da bi trebalo mesto vinske trte saditi črešnje.
Stavbišče za palačo Pokojninskega zavoda v Mariboru na Kralja Petra trgu čaka, da se začne z zgradbo. Prostor, kjer bo stala palača, je eden najlepših v Mariboru. To je tisti prostor, ki leži na drugi strani državnega mostu v trikotu med Državno in Frankopanovo cesto. Okrog in okrog tega prostora pa ležijo stavbišča, ki so last odbora za zgradbo nove cerkve sv. Magdalene. Ker se je odbor odločil zgraditi novo cerkev na starem prostoru, bodo ta krasna stavbišča na prodaj.
Novo stanovanjsko hišo bo zidala Mestna hranilnica za svoje uradništvo na prostoru, kjer so stale prej vojaške barake (blizu Ljudskega vrta). Hiša bo obsegala 6 stanovanj. Mestna občina je to lepo stavbišče odstopila hranilnici za nizko ceno 50.000 Din.
Kaj bo z dragonsko vojašnico. Ta ogromna stavba, iz katere bi se dalo z malimi sredstvi napraviti okoli 60 lepih stanovanj, leži že več let do malega prazna. Lastnica — t. j. znana Žerjavova banka — pusti veliko poslopje propadati. Če so JDSarji res tako veliki prijatelji ljudstva, zakaj ne popravijo te hiše vsaj toliko, da bi ljudje lahko v njej stanorali? S 60 novimi stanovanji, bi bila stanovanjska beda v Mariboru do malega odpravljena.
Kaj neki to pomeni? V uradnih prostorih g. velikega župana v Mariboru so vpeljali zadnje dni celonočno službo. Še g. veliki župan so zelo pridni. Ali nam ve kdo pojasniti to nenavadno marljivost?
Ljndsko kavarno otvori s 1. avgustom v novi hiši poleg palače Gos]>odarske zadružne banke v Mariboru g. Adotf Spaček, gostilničar »Pri grozdu«.
Stoletni starček. V Maribora živi g. Karel Fluher, hišni in vinogradni posestnik v Gregorčičevi ulici. Mož bo v letošnjem letu dosegel visoko starost .100 let. Starček je dobro ohranjen in vsak dan šeta po mariborskih ulicah in v okolici. Fluher je bil v svoji mladosti in v moški dobi zelo marljiv. Dolga leta je bil načelnik kmetijske podružnice za Maribor in okolico. Vodil jo ie naravnost vzorno. V Melju ima g. Fluher lepe vinograde. Te dni sem se razgovarjal ž njim in mož mi je pravil, da ored 18 letom ni zavžival alkoholnih ni-
jač, pač pa od tedaj naprej in pa do danes
vsak dan zavžije svojo merico »ta boljšega^ G. Fluher je danes najstarejši Mariborčan*
IZ CELJA.
Novi živinozdravnik.. Na Bregu pri Celja je otvoril živinozdravniško prakso g. KehMj Joža.
Na občnem zboru Občeslovenskega obrt« nega društva, ki se je vršil dne 16. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: g. I. Rebek kot predsednik, za odbornike pa naslednji gospodjes Bizjak Ivan, Dobravec Miha, Golčar Jernej, Dolžan Franjo, Hohnjec Miloš, Kolšek Martin, Kukovec Vinko, Lečnik Anton, Nerad Franjoi, Pelikan Josip.Pirc Karol, Rutar Albert, To« tnažič Josip in Vrenko Miha; v nadzorstvo sta pa prišla g, Gologramc Konrad in g. Strele« Ivan.
Jugoslovansko državljanstvo sta prejela
ruska begunca Vladimir Sivčev, poštni uradnik v Celju, in znani celjski trgovec Andrej Milevski, ki je pa med tem iz Celja zginil i« zapustil v našem mestu posebno bridke spo-i mine pri onih, ki so mu v lahkovernosti preveč zaupali.
Davčna uprava in stanovanjsko vprašanje. Izgleda tako, kot da bo davčna uprava pri nas v prav kratkem času rešila vso zamotano vprašanje stanovanjske krize. Zakon o stano-. vanjih predpisuje namreč v svojem 26. členu, cia se ne more nikdo ne lastnik ne najemnik okoristiti s predpisi tega zakona, ako preje ne dokaže, da je plačal vse zaostale državne davke za preteklo leto. Vsled tega ne morq noben gospodar spraviti iz svoje hiše stranke* ki mu recimo tudi demolira celo stanovanje, ako ni plačal vsega predpisanega davka. Tudii mali obrtnik ali privatni nameščenec ne dobi stanovanja, ako ni plačal svojega davka, Zna« no je pa splošno, v kaka gorostasni višini se gibljejo ti predpisi in znano je tudi, da le radi tega neznosnega davčnega vijaka plačuje Slovenija kar 40 miljonov dinarjev več davka nai leto, kot ga ji je predpisanega, tedaj je našim pregorečim davčnim uradnikom prišel še ta zakon na pomoč. V poslednjem času so celo davčni uradi dobili strogi nalog, da ne izdajat nikaki osebi v stanovanjski zadevi tega po* trdila, ako ni ta oseba plačala vsega davka* In tudi tedaj ne, ako je kak davkoplačevalec vložil proti predpisanemu davku pravo« časno rekurz. Posledice se že vidijo. Takse) so že itak visoke, da jih malokdo zmore. Če| se pa ubogi zasebni nameščenec trudi magari v krvnem potu za dosego stanovanja, ga dobi, če ni plačal davka, ki znaša večkrat kaf, celo mesečno plačo. To vsekakor ni socialno« Pri tem nam pade na misel praksa davčnih! uradov v Slorveniji (ne povsod) v drugih slu-t čajih in sicer, ko pridejo razna velekapitali« stična podjetja ob priliki kakih državnih lici« taci j na davčni urad s prošnjo, da se jim iz« dajo potrdila kot jih predpisuje zakon o dr« žavnem računovodstvu. V takih slučajih se ta potrdila brezhibno dobe. Tega velekapitalu na zamerimo, a zahtevamo enake pravice za vse, ali vsaj za one, ki so prosili pravilno za od« log plačila davkov. Ali hoče morda centra* lizem Slovenijo še bolj izžeti?
Občinska seja je sklicana na dan 20. t. m. cb pol 8. uri zvečer. Na isti se bodo obrav« navale tudi disciplinarne zadeve, o katerih je bilo v poslednjem času v našem mestu veliko govora.
Združitev okoliške občine z mestno občino, To vprašanje že dalj časa razburja po« sebn,o kmečko prebivalstvo okoliške občane. Mestna občina se namreč zelo trudi, da bi do« segla, če le mogoče, sporazumnim potom to združitev, ker pravi, da je v svojih stremljenjih po modernizaciji mestnega okoliša žela ovirana, ker ne najde pri okoliški občini tozadevno dovolj razumevanja. Okoliška občina se pa te združitve z vsemi štirimi brani, ker steji pri tem na materielncm stališču in pravi, da bi občinsko ugodno stanje prenehalo z onim dnem, ko bi tudi okoliško prebivalstvo moralo nositi mestne javne dajatve. Mesto pri tem poudarja, da mora že sedaj nositi posebno pri okrajnem zastopu velik del prispevkov, od katerih nima sorazmerno takih koristi. V po-slednjem času se celo sliši, da bo ta združitev dekretirana. Po našem mnenju bi ta način rešitve bil najmanj ugoden in tudi najmanj priporočljiv.
Falska elektriko ne bo v najboljšem slu-
■i • ;■.• " otiia pred masccem oktobrom, ker se morajo izpeljati najprej večje naprave, posebno transformatorji. Vsekakor je zelo pozdraviti dejstvo, da se js okoliška občina pri« bližala v tej zadevi stališču mesta in se odločila napeljati to elektriko tudi v Gaberje, na Breg in deloma tudi v Zavodno,
Stanovanjski zakon in dijaki. V smislu pojmovanja stanovanjskega sodišča v Celju dijaki ne zavzemajo stališča podnajemnikov, temveč imajo značaj sostanovalcev. Gospodinje najemnice niso tedaj zavezane take stran i ke-dijake javiti gospodarjem hiše in ti zadnji niso upravičeni zahtevati od gospodinj, ki imajo dijake na stanovanju in hrani, 20—30 odst. prispevka od plačane najemnine. Temu dosledno tudi »mejo dijaške gospodinje dati dijakom v najem tudi več kot eno 6<>bo in to brez dovoljenje hišnega gospodarja. To res socialno pojmovanje našega celjskega sodišča moramo s hvaležnostjo in polno priznanostjo omeniti.
Zdravko Krunjc, ki se je v petek po pre-Stili noči ob 4 zjutraj ustrelil, je že dalje časa imel uaniLiLiano in fiksno idejo, da ea njegova
Štev. 160.
SLOVENEC, dne 19. julija 1925.
Stran o.
iimn vara. Gospodčini K. postni uradnici v Celju je že več časa pred izvršenim samo-umorom o tem pripovedoval in trdil, da mu to javljajo njegovi sprejemni radioaparati. Povsod, kjer je bil je slišal radiosporočila, čeravno ni bilo nikjer in nikoli v njegovi bližini takega aparata. Njegova soproga se je v zadnjih dnevih nahajala v Rogaški Slatini in se je na podlagi enega tacoga radio sporočala podal takoj v Slatino ■/, zatrdilom, da l>osta v Slatini najmanj dva obležala. Seveda ni v Slatini dobil mikakega drugega in je vsled tega bil za moment cd te fiksne idejo ozdravljen. A žal le za moment, ker ga je kmalu za tem zmotil spet tak radio aparat, Ivi je povzročil nesrečni strel iz samokresa in ugasnil luč življenja dobremu in zabavnemu družabniku. Naj mu bo Bog imilostljiv sodnik! Preostalim pa naše sožalje! Očitno je, da je revež zbolel na umu in imel zvane »foneme«, kakor temu pravijo psihijatri.
Iz ostale Jugoslavije.
t Skoi Luka Pappafava. Kakor smo že t&eraj poročali, je umrl hrvatski škof Luka Pappafava. Pokojni škof je bil na Hvaru domačin; rojen je bil v mestu Hvaru 1. 1851. Gimnazijo je dovršil v Splitu, bogoslovje v Zadru. V mašnika je bil posvečen 1874. Nato je več let vodil zasebno gimnazijo v Hvaru. L. 1883. je bil imenovan župnikom v Supetru na Braču, kjer je ostal do 1. 1912., ko je bil imenovan za škofa v Šibeuiku. L. 3918. je pre-šel kot škof v svoje rojstno mesto Hvar. Za-rana vojne in italijanske okupacije je veliko prestal in obolel, ne da bi več popolnoma ozdravel. Sedaj ga je smrt rešila trpljenja. Pokojni škof je bil ves čas svojega življenja pravi duhovni pastir, imajoč neprestano pred očmi edinole blagor duš. Ostal je reven do smrti in je zapustil dve nepreskrbljeni stari sestri. Bil je pa tudi odločen in dosleden branilec cerkvenih pravic in neustrašen prvoboritelj katoliške akcije v Dalmaciji. Katoliški tisk je imel v njem svojega vnetega prijatelja in podpornika. Katoliška Dalmacija se bo škofa Pap-pafave vsikdar hvaležno spominjala.
Črnogorci proti Plamcncu. Kakor zn.ino, j t- bila vlada uporniku Plamencu dovolila po-vratek v Črnogoro. Črnogorci pa moža na splošno niso prijazno sprejeli. Posebno so Črnogorci ogorčeni, da. hoče vlada izplačati Plamencu celo pokojnino za vseh šest let nazaj.
Ponovno znižanje ccct v Zagrebu. Mestni odsek za pobijanje draginje v Zagrebu je v svoji petkovi soji znova znižal ccne kruhu; od 20, t. m. stane kilogram belega kruha 6.50, srednjega 6 in črnega 5 Din. Pek1 ko pristali na znižanje. — Mesarjem so dovolili rek do 24. t. m., da cene znova sami znižajo; ako tega ne store, bo pretidraginjski odbor do-loCil nove cene.
Smrt dalmatinskega župnika. V Preku v Dalmaciji je umrl tamkajšnji župnik don Toma Mihatov, vzoren, splošno spoštovan duhovnik.
Smrtna kosa. V Kotoru je umrl upok. fodni svetnik odvetnik Božo Milinovič. Zaradi blagega srca je užival splošno spoštovanje.
Vesolje v Rimu okradenoga župnika. Dalmatinskemu župniku I. Mikiču so bili rimski žeparji povodom svetoletnega romanja ukradli listnico s 3000 Din in ,120 lirami, z legitimacijami in raznimi drugimi važnimi listinami. Župnik je stvar prijavil rimski polieiij, a ni upal, da bi svoje stvari še kdaj videl. Toda te dni je prejel iz Rima zavoj s svojo listnico in vso nedotaknjeno njeno vsebino. Rimska policija se pa postavi!
Prvo dalmatinsko grozdje. V Trogiru so t« dni prodajali na trgu prvo letošnje grozje. Bilo ga je le par kilogramov; pridelali so ga v posebnem, toplem zavelju. Cena mu je bila 25 Sin kilogram.
Zračni promet med Belgradom in Zagrebom. V Belgradu se je ustanovila delniška družba za zračni promet med Belgradom in Zagrebom. Prvi čas bodo prenašali samo časopise, pisma in pakete; če dobe od vlade podporo, uvedejo tudi potniški promet. Sčasoma 6e razširi zračni poštni promet tudi na droge večje kraje v Jugoslaviji.
Samoumor srednješolke. 16 leino sedmo-felko Kleopatro Hristič, hčerko nadzornika v iustičneni ministrstvu v Belgradu, jc k nccm zadnjega šolskega leta zadela nezgoda, da je padla iz matematike, dočim je imela v vseh drugih predmetih najboljše rede. To je n;ea ponos taJ;o užalilo, da je niso mogli pomiriti. Vendar stariši nito mislili, da namerava kaj obupnega. Včeraj pa jo je mati našla mrtvo obešeno.
rr.zmere. Nato je posredoval kvastor, da je dcilo do neposrednih pogajanj med industrijci ii »Fiom*. Prvi sestanek obojestranskih zastopnikov je bdi napovedan za petek popoldne,
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre-
a 'SfcS^H "SES^ ditn® bal,ke' in Gospo.
»vetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA fn PNEVMATIKA na zalogi!
Iz
Strajk v Stabilfcncnto tcccico. 7.\iza in-rltiptrijeev jc sklenila s fašistično strokovno orgamizadjo sporazum, v katerem jc v glavnem izpolnila delavske zahteve, zaradi katerih m jc bil v tržaškem Stabilimento tecnico zate! itrnfk. Fašistovcko delavstvo — približno 300 cd 1630 — dela. Tudi socialistično delavstvo je 16. t. m. na poziv uprave — prišlo na dele; toda pred vhodom v ladjedelnice je bil postavljen oddelek oboroženih mladostnih falistov, ki je zavzel nasproti socialističnemu delavstvu grozilno stališče. To so smatrali ♦oc;alisti za poizkus strahovanja ter so se lo vrnili na svoje domove. »Fiom* jc objavila Izjavo, da delavsvo ne more začeti <ft»- J k ti, dokler sc ne vrnejo v ladjedelnice redne 1
V četrtek, dne 16. julija dopoldne so bila še posvetovanja o organizaciji znanstvenega dela. Sklenilo se je, da se sestavi in izda seznam vseli zavodov, kjer se goje vzhodne bcgosloveke študije; prav tako tudi seznam vzhodne literature. Glede na prihodnji kongres za vzhodno bogoslovje se je sklenilo, nuj se leta 1926 tak kongres združi z mednarodnim evharističnim kongresom v Cbi cago v Ameriki. Po naročilu svetega očeta se je v Rimu že sestavil odbor, ki bo sestavil program za vzhodni odsek evharistiSnega kongresa. Glavni člani tega odbora so bili navzoči v Ljubljani in so v glavnih potezah že sestavili program.
Slovenski, hrvatski in češki odborniki Apostolstva sv. Cirila in Metoda so se pod predsedstvom olomuškega Kanonika Stavela posvetovali o mednarodni organizaciji te družbe. Med drugim se je sklenilo, da se bodo vsako leto enkrat sešli zastopniki vseh odborov. Prihodnje leto bo mednarodni sestanek ceniralnega odbora Apostolstva v Olo-mucu pod predsedstvom olo-muškega nadškofa.
S temi posvetovanji je bil kongres zaključen.
Vsi udeležniki kongresa, posebno pa odličnejši udeležniki iz inozemstva, so bili s kongresom izredno zadovoljni. Vsi so hvalili visoko izobrazbo, gostoljubnost, vljudnost in pobožnost našega nareda. Niso se mosrl« zadosti nacuditi lepemu soglasju, ki je vladalo meri katoliškimi in pravoslavnimi udeležniki na kongresu, med zastopniki raznih narodov in obredov, med inozemci in domačini. Prekrasno petje pri vzhodni službi božji, lepi cerkveni obredi in govori so vse dvignili v neko ■ ovesno razpoloženje, vzvišeno nad malenkostne dnevne prepire in boje. Odličnejši udeležniki, ki so se udeležili že več podobnih kongresov, So soglasno izjavljali, da ljub l-anski kongres presega vse prejšnje kongrese. podobne vrste, tako po znanstveni vred-
nosii, kakor tudi po praktični organizaciji. * * *
Inozemski udeleženci so ob slovesu zatrjevali, da bod o domp. Gipisovali svoje ugodne vtise o kongresu. Na kongresu je bilo navzočih nekoliko odličnih inozemskih časnikarjev, ki so že prve dni kongresa poslali dopise v inozemske liste.
Olcnmški dnevnik »Našinecc je dne 16. in 17. julija objavil dva obširna dopisa svojega glavnega urednika Zamvkala, ki se je udeležil kongresa. Na podlagi lastnega opazovanja sporoča, da je bil naš kongres dobro in praktično organiziran in da se ie dvignil vi-»oko nad stopnjo navadnega pokrajinskega shoda; bil je zares velik mednarodni kongres.
Na kongresu so se zbrali najedličnejši poznavalci krščanskega Vzhoda.
Še zanimivejši je dopis v vatikanskem rimskem dnevniku >Osservatore Romano«. Dopisnik (eden nr.jodličnejSih inozemskih udeležnikov) poroča, da je bil kongres skrbno ;n spre!no pripravljen. Petje pri vzhodni službi božji v stolnici in pri akademiji je bilo izredno zbrano, genijivo in dovršeno. Akade mija je bila veličastna in slovesna. Z% prvi dan kongresa jc bil l/.redno sijajen in je dokazal, kako je celo v takih mestih, kakor je Ljubljana, ki bridko občuti g-spodarsko krizo po svetovni vojski, vendar še mogoče prirejati tako koristne slvode. Velika vljudnost in prijaznost zelo dobrega in pol to/nega slovenskega ljudstva zares presega vsa pričakovanja.
Kolikor moremo sklepati iz izjav udelež. ob koncu kongresa, je gotovo, da bo končna sodba o ljubljanskem kongresu v veliko čast našemu narodu. Naše ljudstvo se je pred inozemci predstavilo v nepričakovano ugodni lučk	f
varlsi iz *
Njej naj doni naš rog miru in bratstva: pridružite se bivši častniki našim možem zagorelih lic z njiv, senožet in tovarn; skupno ž njimi ste stali v vrstah groze in trpljenja, skupno ž njimi sedaj pokramljajte in spomnite sc padlih naših bratov. Besen zmaj politike bodi tisti dan doccla izobčen iz naših vrst, blažen smehljaj ljubezni in bratstva naj zaigra na naših obrazih.
Polovična vožnja je dovoljena pod običajnimi pogoji vsem udeležencem tega shoda in občnega zbora Z. S. V. in sicer od 29. do 30. avgusta.
Tovariši zaupniki na mejah, naj se sporazumno in sami organizirajo ter kmalu zaprosijo posebne vlake pri direkcijf državnih železnic v Ljubljani.
Obenem opozarjamo vse zaupnike Zveze, ki so se doslej priglasili in prosimo, nai se 5e priglasc drugi, da ni treba ponovnega dovoljenja od velikega županstva za posamezne pokrajinske in krajevne odbore Z. S. V., ker naša Zveza je odobrena za celo Slovenijo brez pridržka in torej lahko povsod razširja svoj delokrog.
Slavnost na Brezjah se bo pričela točno ob pol 10 v nedeljo dne 30. avgusta z odkritjem naše zahvalne spominske plošče. Natančen program sestanka in občnega, zbora šc pravočasno objavimo. Za enkrat prosimo vse tovariše pevce, naj se dobro izvežbajo in pri-i neso s seboj tc le pesmi, ki se bodo oelc na ! Brezjah; 1. Ti o Marija. 2. Blagor mu. 3. Vi-■ gred se povrne. 4. Oj la soldaški hoben (har-moniziran po Maroltu, partiturc dobite proti mali odškodnini v pisarni Z. S. V. Miklošičeva cesta 7 a). 5. Oj Doberdob. Drugo potrebno šc pravočasno objavimo.
Htve
Kc BO Vas lani vpraiali na I. našem sestanku, ali sc hočete prihodnje leto zopet zbrati skupaj s trpini z krvavih poljan, je za.. grmelo kot en sam orkan iz vaših grl: da. da, hočemo! In ko smo zaklicali: Kje.?, jc gromko donelo spet in spet: Na Brezjah, na Brezjah!
Podpisani od Vas izvoljeni odbor, tolmač te Vaše energične volje, jc prepričan, da boste prav vsi držali daiao besedo in v bratski slogi in ljubezni se spet zbrali letos 30. avgusta pri Marijinem svetišču.
Naš poziv danes ne velia toliko Vam, dragi možje iz ljudstva, kolikor naši inteligenci, ki je tudi krvavela po raznih moriščih Evrope.
GOVOR POSL. FR. SMODEJA •tcc 13. julija v narodni skupščini.
(Dalje.)
Trgovinska zveza med našo državo in Nemško Avstrijo bi sc mogla poglobili, mogla bi se v tehničnem oziru olajšati, toda pri vsem moramo izjaviti, da pod nobenim pogojeni nismo voljni in nečemo biti gospodarski sana-torij za Avstrijo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) V naši državi imamo težke gospodarske razmere in mi ne bi nikdar mogli pristati na to, da bi naša mlada industrija bila porušena, da bi poslala žrtev industrije kake druge države. Tudi mi moramo živeti, tudi naša industrija mora živeti, kajti mi nismo zakrivili sedanje avstrijske mize rije. Res je, da ima Avstrija celo armado uradnikov in upokojencev, toda to so zakrivili sami, za časa avstro-ogrske monarhije, ker so postavljali za uradnike predvsem Nemcc in Mažare, Slovencev pa ne. Ako imajo sedaj gomilo upokojencev, nnj nosijo posledice sami, ker mi nismo poklicani, da bi jim pomagali nositi posledice za krivice, ki so urim jih delali prej. (Dr. Grgin: Sasvim tačno! Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) V avstro-ogrski monarhiji je industrijska politika ščitila predvsem nemško industrijo. Nemška industrija je imela v tem pogledu vse prednosti in vso zaščito. Ni se pa mogla razviti industrija v jugoslovanskih deželah, kakor *e je razvila n. pr. v Češkoslovaški. Avstrijski trgovci in bankirji so se daner, prilagodili dejanskemu stanju. Oni računajo s tem, kaj smejo in kaj ne. Samo avstrijska veleindustrija še vedno misli, da bo ona centrum tudi za nasledstvene države, ier so nasledstvene države dolžne podpirati to veleindustrijo na škodo lastne industrije, ki je po zlomu Avstrije dobila nekaj razmaha. Ce so se drugi sloji prilagodili novim razmeram, je treba, da se jim prilagodi tudi avstrijska veleindustrija, ker ne gre, da bi bili vedno mi tisti, ki bi morali zanjo umirati, in da spozna, da Dunaj ni več tisti centrum, kakor je bij. Naravno je. da moramo imeti v tem pogledu popolno svobodo ne samo iz nacionalnih razlogov, ampak tudi iz gospodarskih razlogov. Mi imamo isto pravico za gospodarski razvoj, kakor jo ima Dunaj.
Za naš Korofan!
iz časopisja smo nadalje posneli vsebino msmoranda, ki ga je podalo avstrijsko trgov-f i vo ekspertoma gg. Ristu in Laylonu. Iz tega memoranda raz vidimo, da se zahie.vajo zlasti spremembe jugoslovanskih trgovinskih tari-fov na korist Avstriji in ugodnosti Avstrijcem, da se pomagajo ustanoviti pri nas nova tržišča za njihov eksport, iu da se zahteva celo otvoritev naših mej za avstrijske brezposelno ljudi. Ako in kadar se bo Zveza narodov pečala s tem vprašanjem, potem mora naša vlada staii odločno na stališču, katero odgovarja dejstvu, da nima samo Avstrija brezposelnih, ampak da mora naša država predvsem skrbeti najprej za svoje brezposelne. Saj smo vendar še pred nedavnim slišali s tega mesta, da imamo samo v Sloveniji 2,")—30.000 nezaposlenih ljudi. A idimo torej, da brezposelnost pri nas ni nič manjša nego v Avstriji. (Franc Kremžar: Šo večja.) Notorično je, da se je baš iz slovenskih in jugoslovanskih dežel bivše Avstrije izseljevalo fiajveč siromašnih ljudi v Ameriko, ker nnši brezposelni ljudje r»n dobijo dovoljenja za izselitev, dočim mala Avstrija mnogo več svojih brezposelnih ljudi spravi tja nego naša Jugoslavija. Na to dejstvo fe troha tudi nhrniti pozornost Dru-
štva narodov v ženevi in zahtevati predvsem, da se v tem oziru zaščitimo. Jasno je, da ni samo Avstrija nekaka žrtev svetovne vojne in da tudi drugo državo, kakor Poljska, Češkoslovaška, naša kraljevina in celo Francija trpijo skoraj nič manj na posledicah svetovno vojno iu da imajo slične težkoče kakor Avstrija.
Finančna politika nasledstvenih držav, — vsaj nekaterih — morda ni v nič lažjem položaju, kakor avstrijska, ker glavno njeno vprašanje je stabilizacija valute in ravnovesje v budgetu, in to je Avstrija s pomočjo Društva narodov kolikor toliko že dosegla. Mi pa še danes nimamo ravnovesja v budgetu, ker lo ravnotežje, ki ga izkazuje naš proračun, je zgolj fiktivno, in naš dinar še ni stabiliziran, ker še vedno skače in pada. kar dela ogromno škodo našemu narodnemu gospodarstvu. V, tem oziru vidimo, da ima Avstrija neko prednost pred nami, in zdi se nam, da je ta glavni pogoj za sanacijo Avstrije: ravnovesje v budgetu in stabilizacija valute že dosežen.
Gospodje, preden končam, treba izprego-voriti še besedo o nekaterih stvareh, katere na tem mestu ne smejo ostati neopomnjene. Znano Vam je. da se je pred nekoliko meseci govorilo iudi v avstrijskem parlamentu o koroškem vprašanju in da odgovor avstrijskega kanclerja kakor tudi cela debata v avstrijskem parlamentu ni. pokazala istinitega položaja, kakor je v Koroški, radi česar treba, da mi odgovorimo na to, ne samo radi tega, ker jc bilo to vprašanje načeto v avstrijskem parlamentu in že samo to daje tudi povod za odgovor, nego tudi radi tega, ker se je izvršil plebiscit na Koroškem ne za Nemčijo, nego za Avstrijo. Slovenski del Koroško ni pripadel Nemčiji, nego Avstriji, in ko oni sedaj agitirajo za priključitev Avstrije Nemčiji, bi morali tudi reči, da se odrečejo slovenskemu delu Koroške, ki pripada našemu narodnemu telesu, od katerega je bil samo umetno odsekan. Vemo, kako se jo izvršil plebiscit in zakaj je tako končal. Jaz sem v privremenem narodnem predstavništvu že mesec dni pred plebiscitom rekel, da ga bomo izgubili, izgubili ne po krivdi našega naroda, nego vsled kriprav, ki so bile pristranske. Da moramo izgubiti plebiscit, sem rekel, ako naša vlada ne protestira pro'i takemu plebiscitu ali ako ga ne razbije. Mi »emo, da vlada dr. Vesniča iz obzirnosti napram drugim državam moje zahteve ni sprejela, vemo pa tudi, da bi mi plebiscita nikoli ne bili izgubili, ako bi se bil vršil popolnoma v smislu določb senžermenske mirovne pogodbe iu bi se te ne bile kršile. Kar pa moram posebno naglasih, ie to. da je Avstrija pri plebiscitu prevzela obvezo v smisln senžermenske mirovno pogodbe, da bode vse koroške Slovence tretirala kakor narodne manjšine po doiočbah ravnokar omenjene mirovne pogodbe. Toda kako je ona to obvezo držala? V javnosii je sicer slovesno izjavljala i n zatrjevala, da bo slovenski narod na Koroškem imel slovenske šole, da bo vžival v nacionalnem in kulturnem pogledu vse pravice, ki mu kot narodni manjšini pripadajo. Danes pa moram konstatirati, da mt Koroškem niti ene slovenske šole ni, in dn je vse tc, kar so avstrijski državniki govorili v avstrijskem parlamentu, prost falzifikat Ako pravijo, da imajo tam utrakvistične šole, to ni res. Saj se dobro spominjamo, da je tudi stara Avstrija slepila javnost naglašujoč utrakvistični značaj šol na koroškem slovenskem ozemlju, dočim so v resnici bile strogo nemške šole. (Grgin: Naši Nemci imajo svoje gimnazije.) Še več! Pred prevratom smo si na Koroškem sami ustanovili in zgradili z lastnim denarjem dve nacionalni šoli iu sicer v Št. Rupertu in v Št. Jakobu. Teh šol pa koroški Slovenci ne smejo otvoriti, ker Avstrija tega ne dovoli. Vidite, gospodje, tako spoštuje, tako pri poznava avstrijska vlada pogoje, ki so bili postavljeni v senžermenski mirovni pogodbi, in jaz mislim, da naša vlada ne vrši svoje dolžnosti v tem oziru. Ona je prevzela dolžnost po plebiscitu, da bo kot protektorica ščitila koroške Slovence, sedaj pa dopušča, da se dogajajo bike stvari in celo preganjanja Slovencev v Avstriji. Zgodil se je celo slučaj, da je Avstrija dala po neodvisni sodniji preganjati človeka, kateri je kupil nekoliko gozda od sekvestriranega imetja, Kaj se je zgodilo?! Oni, ki je bil posestnik sekvestri ranega gozda za časa naše vlade, je tožil onega, ki je les iz lega posestva kupil in sedaj gre za milijonske vsote, in avstrijsk« sodišče je reklo, da naša država ni imeli pravice, da sekvestrira tamošnje posestvo Posledica tega je, da oni, ki je gozd kupil, n izgubil samo pravice do gozda, temveč mori celo plačati odškodnino, čeprav niti kupijo nega lesa ni dobil. Mislim, da je tukaj inte res in dolžnost naše države, da ščiti svoj« avtoriteto in odredbe, katero je izdalo za ča*£ okupacijc in plebiscita, ko jc imela uprave v svojih rokah, in tla zahteva, da avstrijska vlada da odškodnino našemu človeku, ki j" postopal po odredbah naših oblasti. Gospodje nikdo ne sme misliti, da smo radi našega stališča neprijatelji Avstrije. Narobe, mi že-limo Avstriji in njenemu prebivalstvu pro-cvit in blagostanej in bi Avstrijcem kaj radi pomagali, kolikor ni to v našo škodo, toda treba Avstriji kakor tudi nam voditi računa o tem, da stari nemški imperializem mora vendar že enkrat nehati. Ako avstrijska vlada donušča. da fe celo sedat vrši atntaciin za
SLOVENEC, dne m .JtOIJa' 192&
ŠSfcKSV
to, da se odseče slovenski, popolnoma slovenski del naše države, to je Dravska dolina t, Mariborom, od naše države in da se pri-!:'.l juči Avstriji, ne moremo tega označiti z drugimi besedami, kakor z imperializmom, ki je živel v Avstriji in se sedaj spet pojavlja, ko prosi Avstrija za pomoč. Takih stvari nočemo in ne sinemo dopustiti, in zato mislim, da izjava g. ministra, za katero smo mu sicer hvaležni, ni bila zadostna. Rad bi vedel, kako bi avstrijski kancelar odgovoril v avstrijskem parlamentu, ako bi mi zahtevali priključitev pri plebiscitu izgubljene Koroške k Jugoslaviji, čeprav je slovenska in ne nemška!
Dr. Bauer, znani vodja avstrijske socialne demokracije, misli, kakor sem že rekel, da bo prišel čas, ko bo postalo aktualno vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Drugi politični činitelji, kakor bivši kancelar dr. Seipel in sedanji minister za zunanje zadeve dr. Mataja, mislijo zopet bolj na podonavsko konfederacijo. Bilo kakor koli, eno je gotovo, da vsi smatrajo sedanje stanje v 'Avstriji samo kot prehodno in da čakajo samo na trenutek, da se Evropa malo vznemiri, da se malo pomena, da pride do kakega prevrata in da bo potem mogoče s pomočjo oja-cene, obnovljene Nemčije to vprašanje rešiti, ne tako, kakor mislijo drugi, ki so diktirali verzajsko in senžermensko mirovno pogodbo, temveč kakor bo mislila — tedaj — močna Kemčija. Radi tega mislim, da bi morala naša vlada imeti načrt v soglasju z drugimi prijateljskimi državami, kako bi uredila, kako bi rešila to vprašanje, če in kadar postane aktualno. Sigurno je, da moramo, ako pride do priključitve Avstrije k Nemčiji, zahtevati naše narodno telo, 1 j. slovenski del Koroške in tudi korekture naših nacionalnih -mej na štajerskem v severnem delu tam, kjer je iz raznih razlogov nekoliko krajev na naši meji, prišlo pod Avstrijo, čeprav so slovenski in ne nemški. Priznavam rade volje, da je gospodu ministru v tem oziru težko odgovoriti, ali vendar treba, da ga na to opozorim, da počne vlada o tem razmišljati in da ima za vsak slučaj načrt pripravljen, četudi mu ni mogoče tukaj jasno povedati mnenja. a.mpak treba pa je povedati najmanie to, da ima za vsak slučaj pripravljen tak načrt
Prihajam h koncu trr pozivam vlado, da t~e briga no samo za to, da na*a industrija in trgovina in druge panoge našega narodnega gospodarstva ne bodo oškodovane, ko bo prišlo na dnevni red poročilo ekspertov, katere je poslal svet. društva narodov v Ženevi na Dnnaj, ampak da vedi tudi račun o naših nacionalnih interesih na Koroškem, to je o oni ribeljki naše »lomvoine, katera sedaj nima. svobrde, niti kulturne niti ekonomske. (Živahno odobravanje in ploskanje rta levici.)
Beležke..
Vlada RR. »Narodni Dnevnik« piše: Slovensko časopisje je .ostalo sebi zvesto in tudi novo radikalno-radičevsko vlado presoja le s strankarskega stališča. Zato je mogoče, da tvori slovensko časopisje edino izjemo med vsemi drugimi časopisi. Dočim ni pomembnejšega tujega časopisja, ki ni obenem z vestjo o novi j-tR vladi povdaril, da je s to vlado likvidirati lirvatskosrbski spor, je slovensko časopisje tako zagrizeno v strankarstvo, da to dejstvo docela zamolčuje.« — Ugotavljamo, v kolikor nas zadeva, da mi vlaide RR ne presojamo s strankarskega, marveč s splošnega slovenskega stališča. Kar se pa tiče mnenja, da je z vlado RR iikvidiran srbsko-hrvatski spor, ugotavljamo, da večina hrvaškega časopisja, tudi radikalskega, sodi, da hrvaško-srbsko vprašanje s tem še ni likvidirano. Ta sodba je vsekakor merodajnejša nego mnenje tujih listov. Sicer bo pa bodočnost pokazala, kdo ima prav.
»Jutro« za moderno šolo. Od nove vlade RR pričakuje --.Jutro«, da bc trdno držala napredno in nacionalno smer prosvetne politike, in piše: »S svobodoljubnim in modernim šolstvom je treba ustvariti novo generacijo državljanov, ki bodo ne glede na socialni položaj sposobni za naloge življenja, a tudi državljani...« — Veseli nas, da se je zdaj tudi Žerjavov list pridružil naši zahtevi po naprednem, svobodoljubnem in pa modernem šolstvu ter s tem zavrgel Pribičc-vičev reakcionarni šolski načrt. Ali pa smo morda »Jutro« krivo razumeli?
BadioteSinlka.
rng. d. t.
KABIOTELEFONIJA IN ČEŠKO-SLOVAŠKA.
Naši radioamaterji so glede sprejema r.rdiofonskih koncertov in sestij še popolnoma odvisni od inozemskih oddajnih radiopostaj. ludi v bodoče v doglednem času nimamo pričakovati domače oddaje, vsaj našim državnikom jc radio deseta briga in jim je pač vseeno, :akšen ugled ima naša država v tujini. V tem ožini so Cehoslovaki popolnoma druzega mne-nja, kar so tudi jasno dokazali s tem, da so postavili močno moderno radiofonsko postajo, ka-eri sledijo šc druge, ter da imajo moderen tasu pravilen radiopravilnik. Čehi tudi ne po-fnajo dvajsetkiiomcterskcga državnega obmejnega pasa — ki ostane pač naSa radio po-sefcncst.
Vsa radiofonija Čehoslovaškc jc pravzaprav v rokah družbe »Radipjournal«, ki jejpo-
stavila prvo radiofonsko postajo v Kbelih pri Pragi. Postaja je obratovala z eneržijo 1 kilovata na val 1150 m, vendar pa ni odgovarjala zahtevam moderne tehnike in polagoma je utihnila.
Glavna moderna radiofonska postaja Čc-hoslovaške sc nahaja v Strašnicah na periferiji, oziroma v 13. okraju mesta Prage. Vzdržuje in obratuje jo lastnica družba »Radio-journal«, seveda z državno podporo. Takoj v začetku je delovala na val 430 m, pozneje na dolžino 570 m in konečno jc ostala pri pol kilovatu cneržije na valu 550 m. 3tranička postaja zamore oddajati razun navadnih radio-koncertov, vestij, metercologičnih, gospodarskih in špartnih poročil tudi operne prenose, ter jc nalašč v to svrho spojena potom kab-Ijev z češkim narodnim gledališčem in koncertno »Smetanovo dvorano«. Po najnovejših poročilih nameravajo to postajo ojačiti na deset, oziroma 25 kilovatov cneržije, tako da postane ena najmočnejših radiofonskih postaj cele Evrope. Vzporedno z Strašnicam sc postavita šc v Bratislavi in Košicah dve tako-zvani relais-postaji ;:a oddajo praških kouccr-tov. Tudi Brno ima že nad eno leto dni pri Komarovu oddajno postajo, ki obratuje na val 1800 m. Vse češke postaje se v severnem delu Slovenije razmeroma dobro sprejemajo v zimskem času, vendar pa kvantitativno šc ne dosegajo nemških postaj in je želeti, da čimpreje ojačijo oddajno eneržijo.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov čaj,
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja laboratorij Mr-D. Vilfan, Zagreb, llica 204
Dopisi.
Vič. Na dopis v »Slovencu? dne 15. t. m. je še isti 'lan priobčil >Slov. Narodr odgovor z Viča, v katerem se dopisnik čudi predrznosti »klerikalcev«, da sj v naprednem Viču sploh upajo odpreti usta ter njihove predrznosti kritizirati, kljub temu, da so na Viču »klerikalci« po mnenju dopisnika enkrat za vselej uničeni. Dopisnik naj bi raje priznal. da je hil dopis v -.Slovencu« popolnoma resničen in objektiven Zaletava se v klub občanskih odbornikov ter predbaciva g. Kušarju, da goni lajno o občinski ubožniri od seje do seje, ter zlobno pripominja. da io moral Kularja pri zadnji javni seji Se celo sani g. župnik zavrniti. Ali dopisnik laže iz navade ali pa je pri zadnji soji spal spanje pravičnega ter sanjal o mogočnosti in veličastvu naprednih strank v viški oMini. Mi smo klubu SLS kakor tudi g. Kušarju hvaležni, da se je klub zavzel za zidavo ubežnice ter pripominjamo, da .je klub ta predlog v polni meri podpiral, osobito g. . župnik, ki je povdaril, da občinski reveži ne bodo protestirali, če pridejo v lepa stanovanja. Nadalje imenuje bivšega župan g CraJeta in pa bivšega šolskega vodjo g- Štruklja cunjo«-, s katero so :-klerikalcu. pometali toliko časi, da sta žalostno končala. Na to predrznost sploh ne bomo odgovorili, pripominjamo pa, da sta danes kljub vsemu naporu demokratskih intrigantov še oba čila in zdrava. Viški »klerikalci« pa so kljub vsemu še vedno toliko močni, da jim ni treba pri svojih političuih nasprotnikih prosiH, da bi pri ••klerikalnih« veselicah iz-obešali zastave, kot so to storili pretekli teden demokrati. Dopisnik >S!ov. Narodav pa naj se gre, predno bo zopet poslal kak dopis, učit dostojnih izrazov.
Radomlje. Potoval sem po Gorenjskem polju in sem mimogrede opazoval polja, se mi je jako čudno zdelo govorjenje, ki sem ga slial po mestu, da bo letos dobra letina. Ta govorica je torej nespametna. Pojdi ven iz mesta tudi ti na polje in oglednj žitna in druga polja, opazil boš, da je polje v jako slabem sianju. Žetev bi morala ze biii. Žito pa slabo zori vsled vpliva hladnega vremena. Vreme je jako nestalno, tako da imamo v enem dnevu večkrat zelo vroče solnce, potem pa doz itd. S tem je postalo žito rjavo in zato bo slabo obrodilo. Letos je pa še napovedal boj škodljivec, ki dela ogromno škodo na pol ju. Ta obilica ogreev spodjeda žito. Nad 50 odstoiiov je spodjedonega, katero n«i more dobro obroditi, dozoreli, temveč se posuši. Obrodi slabo zrnje in pa malo. Jako mučna je žetev, ker se žito kar ruje, vsled spodjedanja. Pa tudi druga pelja so slaba. Vse je rjavo, ker je spodje-deno. Torej kmetu se slabo obeta. Žita še zase ne bo pridelal. Kupit si bo moral. Pa s čim? Živina, katera je la-ko poceni, ne bo prodajal, ker se n« izplača tako poceni. Kmet bo vedno revež, kajti če ima kaj prodati, mora poceni dali. Ako pa hoče cm kupiti najpotrebnejše reči, mora pa drago plačati. Čudno, da ravno kmet mora poceni prodajati, samo njemu so zapovedane cene. Malo več obzirnosti in usmiljenja bi bilo tudi treba kmetu izkazovati.
Krška Tas. Na slab glas bi radi nekateri spravili našo vas. Pa ni tako hudo kot se zdi. Pravijo, da pri nas imamo take, ki znajo odpirati ameri-kanska pisma. Pa kaj nas to briga, če je par takih v naši vasi. Eden je že odsedel, eden je pa pred nedavnim čpfom šel v >lemenat - in priznal, da je odprl nepoklican 100 amerikanskih pisem. Pa kaj nas to briga! Pa pravijo, da so v naši vasi taki, ki duhovnikov ne morejo videti in jih obrekujejo ter o njih govore najgrše izmišljotine. Kaj nas to briga, če je bil pred nedavnim časom obsojen eden naših vaščanov. ker je grdo obrekoval čateškega gospoda žu,pn'ka. Tu ko je bil obsojen, je prišej k >f;:rju-s prosit, naj mu izposlujo, da bo raje plačaj kol da bi sedel. Pa kai nas to briga, če je šel ta človek k duhovniku, ki ga pa na splošno sovraži! Pa še druge stvari očitajo naši vasi. A kaj nas briga, saj smo vendar napredni, kaj nas take čenče brigajo. — Kaj nas brirra. če se govori, da žandarnierije ne pustimo od tu. ker nam je nujno potrebna! Mi smo napredni bili. smo in ostanemo do konca sveta. Kdor ni z nami zadovoljen, naj se pa izseli!
Mokronoški okraj. Tukaj se je zopet začela ši- i riti španska bolezen. Znanih je več slučajev, da po | ljudje oboleli na španski. Da ne bi zavzelo takega j obsega kot pred par leti! — Ljudje težko čakajo 1 lepega vremena, pa ga le noče od nikoder biti. i j Prej je dež neprestano nagajal pri košnji, zdaj pa j pri žetvi. Skoraj ni dneva lir cz dežja. Ravnokar zo- ! I>et divja zunaj nevihta z bliskom in gromom. Bog i se nas usmili, če bo šlo tako naprej!
Laško. Po orlovski prireditv i. Razgovor o orlovski prireditvi, ki se je v nedeljo 12. julija t. 1. ! sijajno obnesla. Se ni ponehal, zopet in zopet se vračajo tržani kakor okoličani k posameznim točkam nedeljske prireditve. Enim je posebno ugajal prvi nastop Orlov na Laškem, drugim telovadba na te-lovadišču, tretji se ne morejo načuditt ogromni udeležbi iz bližnje in daljnje okolice, menijo, tako res liudske prireditve že doltro ni bilo na Laškem, vsj
pa odobravajo pobožnost v cerkvi in hvalijo krasno petje. Pevovodji iz Celja gosp. Mihelfiču gre vsa čast, da je tako izvežbal svoj zbor. Petje je kar očaralo, že celo sopran solo. Celotna sodba, kakor se sliši zdaj po prireditvi, je jako ugodna in je zadoščenje vsem tistim, ki so na ta ali oni način pripomogli k prireditvi. Teh je častno število, laJiko se reče, da je bila kar tekma sa prireditev. Trgovec g. Fran jo Drobni? je prepustil prostor za telovadile. Ta prostor v bližini kolodvora je najugod-nejiž za lake prireditve. Kmetje iz okolice so dali les in mlaje za telovadišče. Fantje so postavili šotoru in mlaje. Velikanski mlaj s trobojnico ga je posebno pihnil. Dekleta so oskrbela vence in kfnf. Fretzetova gospa je polog dr. Ogrizkov® pripravila pecivo, pa tudi prevzela skupno s Krenerjevimi gospodičnami prodajo istega. Dr. Jeriuova gospa je oskrbovala kavarno, Hausova pa gostilno. Tvrdka Kamenit« je dala za večer leketrični tok na razpolago, monterji Spragerjeve tvrdke iz Maribora pa so ga napeljali na telovadišče. Vsi zaslužijo pohvalo in zahvalo.
Orlovski vestnik.
Telovadni odsek »Orel« r Mostah proslavi dne 23. in 26. julija t. 1. svojo petnajstletnico, z naslednjim sporedom: V soboto, dne 25. julija slavnostna predstava, noviteta sKajn«. V nedeljo, dne 26. julija ob 1 popoldue zbirališče pred društv enim domom, nato odkora kanje na telovadišče, ob 4 javna telovadba, po telovadbi veselica, godba, šaljiva pošta, tekma s cvetkami, petje in prosta zabav a. Pri celi ■prireditvi sodeluje želeaničarska godba. Sosedni odoeki in krožki ter prijatelji orlov siva od blizu in daleč vljudo vabljeni. V slučaju slabega vremen* vrši cela prireditev v Ljudskem domu v Mostah.
—	Bog živi!
.TurlstlKa in spori.
ŠPORTNI PREGLED.
Slovo od Evrope. Uruguaycem ni bilo milo. Zadnjo igro. v Barceloni, so zgubili 0:1. proti tamošnjemu klubu Europa.
Lahka atletika letos izredno bujno cve>-te. Kar po vrsti bomo šli. — Angležinja Green je skočila v Bruslju 151 m visoko in je dvignila prejšnji ženski svetovni rek on za 3 cm. — Pn češkoslovaških mojstrstvih v Pragi je vrgel Hmelik kopje 56.12 m daleč, Mahan je skočil v višino 1.80 m, v daljavo 6.51 m. Dober talent! Vy-koupil iz Brna je letel 400 m v 52.1, SirnišiČ na Brna 800 m v 1.59.7. — Italijanska mojstrstva v Bologni niso bila še na višini finskih ali ameriških. Mednaroden je po našem mnenju samo Tommasijev skok v daljavo 7.02 m. — An-; g leska mojstrstva niso bila letos na višini l prejšnjih. Najboljši atleti iz Osforda in ČaTnbridger so odšli v Ameriko. Angleško miljo .je dobil Ellis v ] 4:27.4, četrt milje Ripsley v 51.2, štiri milje Ble-I vvitt v 19:52.4 itd. — Amerikanca Pa d doc k in i Mnrchison gostujeta sedaj v Evropi. V Cre-j feldu ju je porazil na 100 tn nemški mojster ffou-I ben v 10.fi. V Bochumu je. zmagal v teku na 100 m Nemec SchtiUer pred Murchisonom v 10.9, v teku j ua 200 m pa Murchison v 21.6 pred Schiillerjem 21.7 in Paddockom 21.9. Na 100 m je zmagal Švicai ! Imbach v 49.8. 5000 m Dieckmann v 15.33, v skoku i s palico je Berlinčan Glefce dosegel 3 65 m itd. — I Francoski 1500 m e t e r s k i rekord je zbolj-sal Wiriath na 3:50.0. — V Stettinu je tekel znani švedski rekorder Wide 3000 m v 8:56, pozneje, v Berlinu v 8:52, Kopke je skočil v višino 1.85 m-
—	Na Finskem so se vršile lalikoatletske tekme. ki so kljub slabemu vremenu izkazale prav dobre rezultate: 1500 m Kojvimalho v 4:08.3, krogla Wahlsladt 13.85, troskok Tunlos 14.53, kopje Johan-sson 62.2, S00 m Kojvunalho v 2:00.5, 5000 m An-derren v 15:27 ild. — Znameniti H oif (Norvežan) /e je spet pojavil, trenira v Parizu; v skoku s palico je prišel že s|>et na 4 metre (ujegov rekord je 4.21), v skoku v daljavo pa na 7 m. — Švedski rekord v metanju diska je zboljšal Eriksson na 43.68 m (z desnico) in 84.50 (obojeročno). — Tudi Oger Somiai je prišel v skoku na daljavo že na mednarodno višino, skočil je 7.07 m. — Naravnost, presenetljive rezultate so dosegli ameriški atleti pri ameriških amaterskih mojstrstvih: 100 yardov Hussey v 9.8 pred Scholzem in Ilubbardom; 2 20 y a r d o v (201.168) Scholz v 2 0.8 (s tem je izenačen Paddockov svetovni rekord); 440 vardov Cook v 48.2; 830 yardov Helffrich v 1:56.6; j angl. milja Ray Buker v 4:19:4; 120 vardov staje Guthe-rie 14.6, 220 yardov staje Brookins v 23.4; 4 40 yardov staje Taylor 53.8 (nov svetovni rekord); skok v daljavo črnec H u b -bar d 7.73 m! (sv. rek. 7.765 m); skok v višino Osborne 2.007 m! t r o skok Martin 14.61 111! krogla Bouser 14.27 m; diskos IIou-s e r 47.70 ni (ker ne vemo, ali so letos priznali mete Ilouserja, Hilisa in Lieba, ki so šli na 48 do 49 in celo nad 50 m, bi bil to svetovni rekord za 12 cm boljši kakor dosedanji Duncanov); kladivo Grath 52.44 m; utež Grath 11.19 m; kopje Bonra 65.19 m. Dosedanji rekord na 440 yardov staje je imel Norton od leta 1920 sem: 54.2 m. Taylor je letel na pariški olimpijadi 400 m (440 y = 402.3336 m) v 52.6, pa mu jih niso priznali za svetovni rekord, ker je dve staji podrl.
Mednarodna težkoatlet ska zveza je priznala sledeča dva nova svetovna rekorda: poteg z desnico Sladler. Avstrija, lahka teža, 78.5 kg; poieg z levico Gliick, Avstrija, polt ozka teža, 81 kg. Nove svetovne rekorde so postavili tudi švicarski ama-tori pri mojstr-ivih v La Chaux de Fonds, pa še niso priznani: lltiuenberger, težka teža, je zboljšal svoj lastni rekord v sunku z desnico ob prostem dvigu do rame cd 105.5 na 113.5 kg! Fissot, peresni teža, poteg z levico 66.5 kg, doslej Link 66 leg; Alschmann lahka srednja teža, tezna 100 kg, doslej Galimberti, Italija, 97.5 kg. Jacquenoud, lahka teža, je pa izenačil svoj lastni rekord 90 lq? sunek z levico. — Tudi nemška zveza je priznala nekaj novih nemških rekordov. — V zadnjem pregledu smo omenili, da je sunil Rigoulo! dvoročno 165.5 kg. Poznejša poročila so to popravila na 161.5 leg, je še zmiraj za 1 kg boljše kakor prej.
Cmi bok ser Harry wills je potolkel Ch. Weinerta že v 2. rundi, pa .je bil boj odločen na 1." rund. Sedaj bo pa moral Dempsey res vgriznit.i in se boriti s črncem. Kakor vse kaže. je Dempsey v izborni formi. Zadnjič je nastopil v kopališču Rrightou ua Angleškem, v korist vojnim invalidom. Ves teden je pridno treniral. S?veda vse razprodano. Prvi ujegov nasprotnik je bil angleški 1ež-ki mojster Phil Scott, eden najboljših evropskih bokserjev. Čas je bil pretekel in je občinftvo samo videlo, da je Scott proti Dempse.vu ničla. Drugi ,[e bil Cagan. mojster oxfordske univerze; živahno je uapadal, Dempsey je s protiudarci samo markiral. Tretjega Harry Drakeja. je Deuipsey malo bolj obdelal in se je videlo, kakor bi res boksala; kadar ie Drakeja prijela slabost domišljije in je udaril, tedaj je bil Dempsey sploh miren. V četrtem boju proti nekdanjemu angleškemu mojstru Chaudlerju se je Dempsey samo branil in je bil kljub svoji teži hiter kot panter, tako Ha C-handler niti enkrat ni mogel zadeti. Pričujoči strokovnjaki so bili edini v sodbi, da. ja. *v»tovn« mnutrstvo v jjjrav dobrih rokah.
Tenis-turnir v WimbIedonu se je končal na vsej črti z zmago Francozov. V moški skupini jo zmagal R. Lacoste, v ženski S. Lenglen; v moškem parnem igranju Lacoste in J. Borotra; v ženskem l englen in Ryan; v mešanem parnem igranju Lenglen in Borotra. Če bi bila namesto Ryanove igrala Francozinja Billont, bi bili vsi zmagovalci Francozi. Lacoste je rekel, da Angleži mojstrstva v tenisu ne bodo nikdar več dobili nazaj, ker se ne specializirajo. Igre Lacoste-Borolra so šle za mojstrstvo sveta in so sc končale s temile točkami za Lacostea: 6 : 3, 6 : 3, 4 : U, 8 : 6, skupno torej 24 : 18 ali 4 : 3. Pravi svetovni mojster je Ameri-kanec Tilden, pa ga ni bilo zraven. Lacoste je miren, premišljen, metodičeu, priden, se zna zatajiti, se ne razburi, ni nevoljen, če se mu udarec ponesreči, ni vesel, če sa mu posreči. Borotra je raz-dražljiv, se smehlja, je bolj površen, občinstvu bolj prikupljiv, zelo uren, a le preveč temperamenten. Sicer pa skoz in skoz pravi sportsman, če dobi ali zgubi.
Knjige in revije.
Nova revija. V jeseni — koncem septembra 1025 — začne v Ljubljani v založbi »V igred« (I. Albreht, Ljubljana, Skofja ulica S-I.) izhajati nova znanstvena revija: Časopis za iilozoSijo. Rereijo, ki bo v obsegu 3 tiskovnih pol in v obliki velike osmerke izhajala četrtletno, bo urejeval profesor filozofije na ljubljanski univerza, dr. France Veber. Z rovi,jo bo gotovo ustreženo vsem onim krogom, ki se zanimajo za to panogo znanosti.
Naznanila.
»Dom«. Danes ob 9 dopoldne se vrši v dvorani Mestnaga doma v Ljubljani izredni občni abar >D o m-: - a stavbene zadruge državnih nameščencev in upokojernoev v Ljubljani.
Društvo pisarniških oficijantov, oficij&ntk, po. močnikov in pomočnic kraljevine SHS za Slovenijo v Ljubljani sklicuje občni zbor za dne 22. t m. ob pol 19 v restavraciji -pri Levu?, Gosposvetaka češka. Udeipžba obvezna. Odbor.
Belo zlato.
Ali sploh smemo govoriti o belem ziatu? Ali ni zdato, odvzeto globinam zemlje ter strugam rek, po katerem hlepijo človeške misli odkar obstoja svet, enako r.olncu v svojem ognjeno rumenem blesku? Zlatorpmene so bilf krone mogočnikov, zlatoiumen njih denar in okrasje.
Izjema pa jc ludi tukaj. Rumeno zlato ni vedno prednjačilo drugim kovinam. Za Časa egiptovskih faraonov jc bilo zlato po+isnjeno v ozadje, ko so našli takrat redko srebro, ki si jc s svojim belim sijajem pridobilo izredno naklonjenost. Že takrat torej je zmagalo belo >zlato«, ki jc po nekaj tisočletjih doseglo tri-umf v šc redkejši in bolj dragoceni platini. Da pa ie platina zadobila pri kinču in okraskih tako odlično mesto je resnično vzrok k njen svctlobeli sijaj.
Platina jc dragocena, kovina novega časa, ki je ponosni zamozavesti svoje noprekoslji-vosvi premagala zlato starega časa vsaj za toliko dobo, dokler zopet zlato ne oostane močnejše ali z lastno močjo ali pa s kako zvijačo.
Moda je danes v okraševanju biserov in. dragih kamnov naklonjena platmi. SvetlobeU brilianti ne trpijo poleg sebe rumenega zlata, ker tega ne pripušča moderni čas in njegova zahteva. Za vdelavo dragih kamnov jc zaže-. Ijena bela barva, posebno za briljante, ki nikjer ne razvijejo toliko sijaja kot v najdražji kovini, v platini. Zlato jc padlo v nemilost in moralo se je skloniti pred platino. : Če bi bilo vsaj belo«! kliče zlato. — Napredujoča znanost pa je temu klicu podala žarek upanja.
Danes je znano »belo zlato«, 18 karatno, v veliki meri slično platini, zmes zlata s posebnimi kovinami, s čimur se pridobi tudi pla-i tini podoben zvok. Belemu zlatu manjkajo 5e mnoge lastnosti, da bo postalo platini enako; ni tako lepo belo kot platina, toda cena jc veliKo nižja. Marsikdo bo radi bar-i uporablja! pri draguljih belo-zlato vdelavo, ki jc cenejša, a na zunaj je podobna platini. Vedno bolj se belo zlato uporablja kot nadomestilo za platino in gotovo je, da bo v bodočnosti doseglo tudi primerno vpoštevanje.
Iz Londona v Pariz v 13 urah.
Znani angleški Ietavec Cobhan se je peljal v Berlin, da bi bil pri Hindenburgovi prisegi zraven. »Po zajtrku smo odšli iz Londona in smo prileteli po šesturni vožnji v Berlin na kosilo; napravil sem pot 1000 km, na uro ca 170 km. Bila je zelo prijetna vožnja, kajti kje imaš večji mir kakor visoko gori v zraku; lepo sem sedel spredaj, nihče me ni nadlegoval, nihče ni hotel z menoj govoriti, noben telefon me ni klical. Za menoj se je peljal v kabini inžener Elliott. Ko sva bila že-čez Kanal, sem odprl okence kabine in sem pogledal, kaj dela. Kakor navadno ga je sladki mir v aeroplanu, dobri zrak v višini 1000 metrov in enakomerno brnenje stroja uspavalo, in lepo je spal, s smehljanjem na ustnicah. Prepričan sem, da je zračno potovanje najboljši počitek za trudne ljudi. Pristal sem na novem berlinskem letališču Tcmpelhof, ki bo postalo eno najlepših letališč sveta. ,20 minut potem, ko sem pristal, sem bil v hotelu, ob tričetrt na 1 sem videl Hindenburga, ob eni smo se spet dvignili v zrak in smo bili po 6 in tričetrt urni vožnji ob tričetrt na 8 spet v Londonu. Torej lahko londonski trgovec vse jutro opravlja svoje trgovske posle doma, leti nato v Berlin in gre v gledališče. Drugo jutro opravi v Berlinu svoje posle in jc zvečer spet doma v Londonu pri večerji. Tako napravi 2000 km v 13 urah in jc samo 32 ur odsoter. od doma. Z železnico in parnikom bi traiala taka vožni« n .ima ni net dni.«
Stev. 160.
SLOVENEC, dne 19. julija 1925.
Stran T, r
Gospodarstvo.
A. O.:
Položaj na mlečnem trgu.
Vsled dviga dinarja so padle cene vsem kmetijskim pridelkom, ker jih radi preobilice moramo izvažati. Nekateri pridelki se kljub nizki ceni težko spravijo V denar, n. pr. les, živina, seno itd. Dvig dinarja ni zadel samo industrijo in trgovino, ki sta navezani na izvoz, ampak tudi prav občutno naše kmečko prebivalstvo, ki mora svoje pridelke prodajati pod ceno, a potrebščine, ki jih rabi (obleko, •čevlje, orodje itd.), plačevati še skoraj po starih visokih cenah (in deloma že po višjih zaradi nove carinske tarife! Op. uredn.).
Eden izmed glavnih virov dohodkov na-5ega kmeta leži v mlekarstvu. V Sloveniji je isto že precej razvito, kar se razvidi iz tega, da smo v letu 1924. izvozili dnevno v večja mesta Avstrije po ca. 30.000 litrov mleka. Tudi potrebe domačega trga so bile popolnoma krite in niti za praznike ni primanjkovalo mleka ali mlečnih izdelkov. Avstrija je bila preteklo leto dobra odjemalka za naše mleko ter je kljub nizkemu stanju avstrijske krone plačevala primerne cene. Ker pa so naše mlekarno vse odvisno mleko izvozile iz države, so se na domačem trgu dosegle prav lepe cene, ker blaga pač ni bilo preveč, ponudba pa je komaj odgovarjala naročilom.
Nastal pa je tudi preobrat na mlečnem trgu, deloma ker je nastopila doma nadpro-dukcija, deloma ker je narastel dinar. Zunanja vrednost dinarja raste tako hitro, da se naše domače prilike niso mogle prilagoditi novemu položaju, ker notranja vrednost dinarja še oddaleč ne odgovarja borzni notaciji. Tudi v tekočem letu je bil izvoz mleka še do moseca aprila na višini ca. 20.000 litrov dnevno. Vsa dobava se je vršila fco. Avstrija v šilingih, plačljiva mesec dni po dobavi mleka. Valutne diference so bile torej pri mlekarnah na dnevnem redu. Mlekarne so enako, kakor lesni trgovci pri liri, imele v velike svote segajoče zgube pri šilingih. Posledica tega je bila, da se je ustavil izvoz in danes gre čez mejo približno le 6000 litrov mleka dnevno, dasi je sedaj največja sezija. Ker pa je prišla ta situacija zelo ugodno predvsem Češki in Ogrski, sta ti državi prevzeli odjemalce naših dobaviteljev, kar jim je z ozirom na njihovo stalno valuto (čK in stabilizirana oK) prišlo eelo ugodno. Mi pa smo s tem izgubili zunanji trg ter nam težko, četudi se prilike konsolidi-rajo, dobiti nazaj odjemalce.
Ker se mleko ni moglo izvoziti, so ga začele naše mlekarne predelovati v razne sire in maslo. Začela se je naenkrat velika industrija mlečnih izdelkov, vsled tega tudi naenkrat velika ponudba tega blaga. Kopičijo se čimdalje bolj zaloge sira v širnih kleteh ter zaloge masla v hladilnicah. Vedno večja ponudba povzroča padanje cen tem izdelkom. Samo dva primera: en gros cena domačemu polnomastnemu ementalskemu siru v mesecu aprilu t. 1. je bila 43 Din za kg, danes 32 do 36 Din. Cena čajnemu maslu v aprilu t. 1. 75 Din za kg, danes 55 Din. Toda žalibog ttfcli po teh cenah se ne bo dalo vnovčiti blaga, ker naš domači trg istega ne bode mogel kon-sumirati, zato je misliti na izvoz. Ako pogledamo cene, ki so danes na tršiščih v dveh sosednih državah, vidimo, da prodajata v en gros trgovini:
1.	Avstrija: Ia čajno maslo 7 do 7.10 S (Din 56), polnomastni domači ementalski sir 4 do 4.60 S (Din 33).
2.	Italija: Ia čajno maslo Lit. 20 (Din 43), polnomastni domači ementalski sir Lit. 10.50 (Din 22.50).
Obe državi pa imata zaščitno uvozno carino, ki znaša pri maslu v Avstriji 20 zlatih kron za 100 kg, pri siru nekaj manj. Treba pa je razen earine kalkulirati tudi drago voz-nino, carinske manipulacije, prometni davek itd. Medtem pa, ko vlada v Italiji sami že nad 2 leti velika nadprodukcija, in nismo mogli že od leta 1022. izvažati v to državo nobenega blaga, je začela tudi Avstrija z velikimi podporami, katere naklanja kmetovalcem, forsi-rati živinorejo in mlekarstvo, ho teč doseči čimprej zadostno množino lastnega mleka ter s tem preprečiti uvoz iz tujih držav. Ta namen je avstrijska vlada delno že dosegla, kar je razvidno iz statistike na Dunaj poslanega mleka. Dunaj je porabil pred vojno ca. 900 tisoč Mtrov mleka dnevno, k tej množini sta prispevali Štajerska s 1000 1 in Gornja Avstrija pa tudi po 1000 1. Sedaj pa, ko Dunaj konsumira komaj 800.000 1 dnevno, pošilja Štajerska dnevnih 20.000 1 in Gornja Avstrija 18.000 litrov. Razen tega je začela z odpošilja-njem na Dunaj tudi Solnograška, ki pred vojno sploh ni prišla v poštev za dunajski trg.
Iz navedenih dejstev preti našemu mlekarstvu težka kriza. Ista se že čuti, ker so bile mlekarne v zadnjem času primorane znižati nakupne cene mleka za ca. 0.75 Din pri litru. Našemu mestnemu prebivalstvu je prišlo to »nižanje zelo ugodno, ker so prodajne cene v mestih, posebno v Ljubljani, padle za isto svoto.
Pri celem položaju pa je najbolj nezadovoljen naš mlekodajalec, t. j. kmet, v drugi vrsti pa tudi naše mlekarne, ki so, kakor že zgoraj povdarjeno, zgubile na eni strani pri valutnih zgubah, na drugi strani pa pri zni-Raniu cen zalogi mlečnih izdelkov. Kakor pa kaže bodočnost, ne bo pomagalo nič druzega,
kakor znižati cene mleku in izdelkom pod svetovno pariteto ter iskati zunanjih odjemalcev za odjem našega blaga. Za zunanji trg pa je potreba, da je izdelek prvovrsten in to je najtežja naloga, ki jo bo treba premagati v tej krizi.
Pred V. ljubljanskim veSe-sejmom.
Vsakemu mora pasti v oči veliko zanimanje tujcev za naš Ljubljanski velesejem. Francozi, Nemci, Angleži, Belgija, Čehi in Italijani kažejo tako veliko zanimanje za naš velesejem,da mi ne moremo iti kar tako preko tega. Vsekakor streme ti tujci za osvojitvijo tržišča v Jugoslaviji. Vse nove in mlade države imajo velike potrebe industrijskih produktov, posebno onih, katerih same ne proizvajajo. Zato omenjeni narodi prinašajo in razstavljajo na velesejniu svoje najboljše produkte, za katere žele najti novih tržišč.
Za nas je^to velika korist, ker nas to najbolje čuli, kako moremo sčasoma tudi sami priti do istih proizvodov. Vsled lega ne moremo dovolj toplo priporočati vsem našim trgovcem in industrijalcem, da pridejo na velesejem. Potrebno je tuje izdelke ne samo pregledati, ampak si jih dati razložiti ter točno proučiti sam način proizvajanja, kakor tudi stroške in pogoje za to, Velesejem mora biti neke vrste šola 7a pridobitnike in vse nji liove interesente.
Poleg samih inozemskih produeentov pride na velesejem mnogo tujcev, da na licu mesta prouče naše lastne izdelke. Pridobitniki drugih narodov niso tako ravnodušni napram tujim izdelkom. Tuji pridobitniki znajo do-bro računati ;in nikdar jim ni žal niti truda, niti stroškov, da nekaj novega vidijo in se nauče. Mi imamo dovolj prostora za razvoj lastne industrije, katere bi v resnici mogli imeti veliko več, kakor je pa imamo. Pred tujini svetom moramo pokazati celo našo domačo produkcijo. Nihče od domačih industrijcev ne bi imel izostali od velesejma; tudi obrtništvo ne; če je poedinec prešibek, potem združeno! To ni samo moralna in stanovska dolžnost, ampak neovrgljivo je to tudi na korist vsakega poedinea. Mi imamo danes v Jugoslaviji že toliko in tako dobrih industrijskih izdelkov, da bi veliko tega zamegli že izvažati, če bilo v nas več podjetnega duha. Marsikateri trgovec bi raje kupoval domače izdelke, ko bi zanje vedel in ko bi jih videl.
V sramoto bi nam bilo, če bodo za letošnji ljubljanski velesejem, ki se prične 29. avgusta, pokazali tujci več zanimanja, kakor pa domači pridobitni krogi. Tem kličemo: še je čas.
I i
i "
Trst kot pomorska luka se je moral že pod prejšnjim režimom ostro boriti za svoj obstoj in razvoj z raznimi konkurenti, posebno pa s Hamburgom in Reko. Ta boj se je sedaj poostril, ker vežejo na eni strani sedanjo Avstrijo tudi politični interesi na Nemčijo proti Italiji, na drugi strani pa je nastopil kot tekmec namesto Reke Sušak z ostalimi jugoslovanskimi lukami in vsem neposrednim zaledjem, ki politično in gospodarsko teži proč od Trsta. Isto velja več ali manj o ostalih na-sledstvenih državah bivše Avstro-Ogrskc: Češkoslovaški, Ogrski in Poljski, Na vsak način te države niso politično toliko interesira-ne na Italiji, da bi njej na ljubo odklanjale gmotne ugodnosti, ki jim jih pri prekomor-skem uvozu in izvozu nudi kaka druga država, pa naj je to tudi Nemčija.
Da se skuša Jugoslavija popolnoma osamosvojiti v pomorski trgovini, je več nego naravno in bi bilo absurdno misliti, da bi se | hotela dežela s tako morsko obalo, kakor jo i imamo mi, in njenim plovbi oddavna veščim i prebivalstvom odreči lastnemu pomorstvu. Na ! drugi strani pa mora Hamburg danes, ko so | odpadle lastne kolonije, borbo za svoj obstoj j in razvoj do skrajnosti napeti. Na usodi Ham-I burga je interesirana celokupna Nemčija, zato se ni čuditi, da sc je vse sklonilo, da mu omogoči čim uspešnejšo borbo, ki je v prvi vrsti naperjena proti Trstu.
Trstu kot luki preti torej od dveh strani resna nevarnost. A nezadovoljen, obubožan Trst bi pomenil zopet za Italijo jako nevarno rano na njeni občutljivi severnovzhodni meji. Zato sc ni čuditi, da vzbuja dvostranska borba proti Trstu v Rimu samem resne skrbi. O tem priča uvodnik, ki ga je te dni priobčilo Mus-solinijevo osebno glasilo »Popolo d'Italia«. List opozarjaj na nemško in jugoslovansko ofenzivo proti Trstu, ki da sc že nekaj mesecev čuti. Posebno silen jc nemški pritisk, izvaja »P. I.«. Tarifna vojna je polnem teku. Vse nemške paroplovne družbe so se združile v enotno organizacijo »Transmare« in potom te mogočne organizacijo si hočejo zagotoviti trgovino Češkoslovaške, Avstrije, Ogrske in Poljske.
Nemški sistem, pravi »P. I.«, se ni izpre-menil: fantastično znižanje brodnin in železniških tarif, konkurenca, ki ne pozna meje, to jc način nemškega boja. Tako jc mogoče, da prihaja češkoslovaški sladkor več nego enkrat cencjšc v Hamburg nego v Trst (15 : 35).
Brodnina je v sledečem razmerju: Hamburg— Carigrad in Trst—Carigrad 19 : 19, Hamburg —Smirna in Trst—Smirna 20.6 : 23, Hamburg —Aleksandrija in Trst—Aleksandrija 18 : 19, Hamburg — Jafta — Haifa — Beirut in Trst
—	Jafa — Haifa — Beirut 23 : 25, Hamburg
—	Solun in Trst — Solun 19 : 19. Tako je Nemcem mogoče, da odvzemajo Italiji celo trgovino v Levanti. Deželam bivše avstro-ogrske monarhije so na vseh železnicah dovo-
I lili 60ostotni popust in vse mogoče druge ugodnosti.
Glede jugoslovanske konkurence piše »P. I.«: »Tudi mlada jugoslovanska trgovska mornarica nastopa na Jadranu kot konkurent. Splitske in sušaške paroplovne družbe nabavljajo nove, moderne parnike za potniško plovbo ne samo ob dalmatinski obali, ampak tudi za promet z italijansko obalo ter prihajajo že celo do Lcvante in Severne Afrike. Poleg italijanskih zvez vstajajo nove — jugoslovanske.«
List prihaja do zaključka, da je najboljša obramba proti tej ofenzivi organizacija. Treba se jc nemudoma lotiti široke politike na Jadranu in brez tesnosrčnosli sprejeti boj /. železniškimi tarifami in brodninami.
Razstav v Chisinau (Romunija). V Chi-sinau v Romuniji se vrši od 15. avgusta do 30. septembra t. 1. splošna razstava.
Carinski dohodki. V tretji desetini meseca junija t. 1. so znašali carinski dohodki 49mili-jonov 379.401 dinar napram 47.933. 545 di-; narjev v drugi desetini junija t. 1. — Sledeče carinarnice so dale v tretji desetini meseca { junija 1925 dohodkov: Maribor 2,356.427 dinarjev, Ljubljana 2,253.333 dinarjev, Jesenice 150.483 dinarjev, Rakek 407.354 dinarjev ter G. Radgona 130.694 dinarjev. — Skupno so dosegli v mesecu juniju t. 1. 148,736.262 dinarjev, v maju t. 1. 185,760.691 dinarjev ter v aprilu t. 1 . 164,271.795 dinarjev.
Manufakturisti in nov carinski tarif. Po strokovnih poročilih si tekstilna stroka še ni popolnoma na jasnem glede novega carinske-' ga tarifa. Položaj se bode razjasnil, čim dospe | iz inozemstva za zimsko sezono naročeno bla-■ go in se izvedejo kalkulacije. Temeljne carin-; ske postavke za glavne predmete tekstilne j branžo so se zvišale povprečno za 35—40%. ; Pri kalkulacij j posameznih predmetov bo se-| veda treba upoštevati povišani tarif, kar bo j naravno povzročil porast blagovnih cen. Povi-! šana carina bo onim manjšim trgovcem, ki so | dobivali dosedaj blago naravnost iz inozem-| stva, onemogočala nadaljnjo direktno nabavo | v inozemstvu, ker bo taka nabava v bodoče j vsled zvišane carine zahtevala veliko več sred-| stev v gotovini. Naloga veletrgovcev bo torej, i da prilagodijo svoje obrate tudi za te odje-i malce, kateri bodo po vsej priliki prisiljeni, i kupovati blago pri njih. Novi carinski tarif bo | torej razmere veletrgovcev glede kreditnega } vpra. anja izdatno poslabšal, ker bodo morali | izdajati za carino skoro polovico več kakor dosedaj. V zvezi s tem bodo morali brezpogojno omejiti kredite, skrajšati plačilne roke in zahtevati takojšnje plačilo prevoznih in carinskih izdatkov. Tudi inozemski dobavitelji bodo morali upoštevati nov položaj, kakoršnega ustvarja pri nas carinski tarif, in našim odjemalcem dovoljevati ugodnejše pogoje. Tuzem-ske cene so zaenkrat še neizpremenjene, računati pa moramo brezpogojno s povišanjem cen radi. novega carinskega tarifa.
Pogajanja o mednarodnem lesnem kar-tolu. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, so sedaj v teku pogajanja za stvorjenje mednarodnega lesnega kartela, ki bi zaenkrat obsegal Romunijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Avstrijo. Nameravajo ustanoviti organizacijo, ki bi ukrenila cene ca različna eksportna področja za vso lesno industrijo, torej tudi za predelovanje lesa, podobno kakor je to slučaj pri drugih surovinah. Pozneje bi se priključila tudi Švedska. Tako bi bila zaščitena produkcijska ozemlja, ki so sedaj vkrizi, pri naraščajočih produkcijskih stroških. Ta kooperacija se bo kmalu izvršila, ker podkira ta stremljenja koncem, ki ga vodi skupina bratov Rosenberg. Skupina je ustanovila v družbi z banko Anfhžiuser v Monakovem, tvrdko Bleichr6der v Berlinu, Avstrijskim kreditnim zavodom, z Banca Comerciale Italinna, z Deutsche Bank v Berlinu, z banko Hoppe & Co, banko Schroder in s >Sch\veixerischer Bankvereinc Delniško družbo za lesne vrednote v Curihu (kapital 30 milijonov švicarskih frankov). Družba ima dobre zveze z Ameriko.
Francska zunanja trgovina v prvi polovici 1925. Iz Pariza poročajo, da je v prvih 6 mesecih t. 1. znašal uvoz v Francijo 18.836 milijonov frankov (19.854 milijonov frankov v prvi polovici lanskega lota). Izvoz pa je dosegel leto« 21.624 milijonov frankov (v prvih 6 mesecih lani 21.239 milijonov frankov).
GRITZNER in FENIKS
BORZA.
DENAR.
18. julij., U^o.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italija 211.50 (209.16— 212.16), London 277.75 (275.70-278.70), New-york 57 (56.57 —57.37), Pariz 270 (269.50 do 27450), Praga 1.6975 (1.683—1.707), Dunaj 8.04 (7.965—8.085), Curih 11.09 (11.04-11.14).
Cnrih (Predborza). Belgrad 9.05 (9.05), I talija 19.05 (191. London 25.04 (25.035), New-.vork 515 (515.10), Pariz 24.25 (24.20), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.55).
in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejii, zaiti tudi najcenejši samo pri	^ -
JO S. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana;
_—4
Delavnemu ljudstvu.
Čas, ki v njem živimo, je v znamenj) četrtega delavskega sloja, ki prehaja iz pod rejenega stališča k stanovski samostojnosti! Široki delavski sloji, ki so se razvili v ozračja novodobnega induslrializma, tehnike, tovarn^ nepreglednih delavskih naselbin, so se vzdigj nili v orjaškem boju iz svojega brezpravnega stališča in zahtevajo stanovsko ravnopravnosti Svetovni prevrat je mahoma pometel s pred< sodi,'i, kakor da je delavec manjvredno bitje, ki ga je treba voditi in nadzorovati. Delavj stvo je v dobi demokracije prišlo povsod dO odločilnega vpliva, v mektnih zastopih, obou nah, deželah, državi in v splošnem kulturnem življenju.
Zal, da nismo delavci v polni meri dcH rasli tem nalogam. Novi čas je naše delavno ljudstvo našel nepripravljeno; zato je velika nevarnost, da zgubimo vse pridobitve in pa< demo nazaj v odvisnost gospodujočik sloje^ Srce pretresa in boli vsakega zavednega det lavca, ko vidi., kako se delavstvo zopet potiska vstran, kako zgubljamo postojanko za posten janko v javnem in gospodarskem življenju*
Tovariši! Ali res nismo zreli za svobodo-soodločevanje, enakopravnost z drugimi sloji? Ali so zastonj krvaveli naši prvoboritelji in( stanovski tovariši za našo svobodo? Ali smol mi res nesposobni otroci vrlih mož, ki so zai naše pravice trpeli in umirali?
Ne smemo in nočemo biti! Bodimo vredni svobode, vredni svojih prvobojevnikov, svojih! očetov! Pokažimo s svojim delom, da nismal lo vredni svojih prednikov, temveč, da smd tudi zreli za svobodo, da znamo in hočemoi sodelovati enakopravni in enako sposobni 4 drugimi stanovi človeško družbe!
Tovariši! Ne zapirajmo oči pred resnicot Naša premala izobrazba je vzrok, da delavci še ne zavzemamo v našem javnem življenju mesta, ki nam po pravici gre. Naši dedi sel niso mogli prosto razvijati in izobraževati^ ker so je čuli pod težo brezpravnosti. Akoi nam, ki smo svobodni, ni mar za lastno izo-i brazbo in napredek, bi bil to neodpustljiv greli, Zavedati se moramo, da si bomo le z vse-i stransko izobrazbo in duševno zrelostjo prn borili in ohranili enako mesto z drugimi sloji.
Kdor ljubi svoj stan in hoče biti pravi delavec, mora sodelovati, da naš delavski stan dvignemo v izobrazbi in ga usposobimo za nan loge, ki mu jih stavlja dvajseto stoletje. Nilič^ nam ne more dati izobrazbe, sami si jo mon ramo ustvariti. Kakor si rastlina sama ustvari svoje vejice, liste in cvet, — tako si mora tudi delavstvo ustvariti svojo stanovsko kulturo« Kmet si je ustvaril tekom tisočletij svojo staj novsko kulturo, kulturo slovenskih kmečkiU hiš,v njenih običajih, narodni noši, umetnosti^ ki je pristno slovenska, zrastla na slovenski grudi.	f
Tudi mi si moramo ustvariti podolind kulturo, ki bo rastla iz naših slovenskih de< lavskih razmer, iz naše delavske duše, iz na< ših delavskih družin, naših žen, otrok, delav* skih domov, delavskih stanovskih zadrug, kj se bo razodevala v naši delavski obleki, šegah, v našem češčenju Boga, v naših delavskih nat selbinah. Enkrat za vselej hočemo nehati po-i snemati druge sloje, jih zavidati za njihova dobrine, v naši delavski duši imamo dovolj zakladov, ki jih je treba samo odkriti, dvigi niti, dn vzbrstelo in vzcvetelo bo novo ži\M Ijenje, ki nam pridobi pri vseh spoštovanja in ugled.
Svojo lastno stanovsko izobrazbo in kulturo grodeč, bomo skupno r. drugimi sloji enakopravni ustvarili vzajemno ljudsko ia narodno blagobit, veselo in iskreno z njimi sodelovali v svojih domačih vaseh, občinah, župnijah, okrajih, deželi in državi, v kulturnih in prosvetnih zajednicah, ustvarjajoč z njimi skupno slovensko in jugoslovansko ljudsko kulturo.
Da položimo temelje za lo novo, pristno delavsko kulturo, vas kličemo na
DELAVSKI DAN,
ki se vrši dne 8. septembra tega leta v mju riboru. Vabljeni ste vsi, ki delate v lepi Sloi veniji. Iskreno dobrodošli so nam tudi bratje Hrvati in Srbi, ld nosijo z nami isto breme in sestavljajo skupaj z nami jugoslovanski delavski stan.
Na veselo svidenje ob našem delavskem prazniku!
Maribor, dno 17. julija 1925.
Za Jugoslov. strok, zvezo, okrožje Maribor: dr. V oble, 1. r.; dr. Jeraj, 1. r.; Andrej Seimv nič 1. r.; Vinko Munda 1. r.; Milko Bedjaniž,
Turisti, turistinje!
Vsa oblačila, primerna za pohod v planine, iz naj-I trpežnejšega snkna, damske hlače, krila itd. izgo-tavlia in dobavlja po meri kar najceneje tvrdka
i DRAGO SCHWAB - Ljubljana.
Stran B.
9LOVKNI5C, dne 19. JuBJa 192PL
Stev. 160.
JVSAEjI OGLA
Vsako drobna vr«tlc« Din 1*50 aH vsaka beseda SO par« Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!

Zamenjam stanovanje
2 sob in kuhinje, v sredini mesta, z enakim ali večjim, 8 stranko brez otrok. - Ponudbe se prosi na upravo pod šifro »Dobra zamenjava«.
Krojaškega VAJENCA
sprejme takoj ALOJZIJ NOVAK — DOMŽALE. 4673
Mesarski vajenec
zdrav in močan, sin poštenih kmečkih staršev, SE SPREJME. Naslov v upravi ^Slovenca« pod štev. 4701.
NAMEŠČENCI
Vseh strok morejo dobiti v najkrajšem času nameščenje v Sloveniji, Hrvatski in drugod, ako se takoj pismeno obrnejo na Oglasno-came-žčevalni odsek »DELTA— STAN«, Zagreb, Dica št. 7.
Bukovo ogSje Semenska ajda
najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana — Mirje št. 4.	4620
UČENCA, zdravega, z dobrimi šol. spričevali, dober računar, sprejme trgovina z meš. blagom v okoi. Ptuja. Stanovanje in hrana v hiši. Dopise na upravo lista pod »Trgovec« štev. 4667.
KROJAČE
za veliko in fino delo sprejme tvrdka JOSIP CEH — Ponikve - Trebnje. Hrana in stanovanje istotam. 4666
Sprejmem pošteno gospodično na počitnice.
Cena sobi in kurjavi 300 Din mesečno. Ponudbe na upravo lista pod »Počitnice na Gorenjskem.«	4714
išče mesta.
Ponudbe pod »Takoj« 4711.
črna in siva, rdeča detelja
in grahora se dobi pri Fran Pogačnik, Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 36.
Pozor! Za zimo!
Zavodi, peki, gostilničarji, privatniki! la suha bukova drva dobite najceneje. Pojasnila daje Ivan Kraker ml., Slomškova ul. 7, III., Ljublj.
iščem v nakup 3—5000 komadov, 8, 9. 10 metrov dolžine, na tankem kraju 14 do 16 cm debeline. Ponudbe naj se pošljejo na adreso: Leon BERGER, Brod n. S.
Naprodaj stroj za Barake ,
ie VIOLINA,
snaženje tal. — Friškovc - Perdan.
PRODA SE
enonadstropno poslopje z
ograjenim krasnim vrtom, 2600 ms in gospodarskim poslopjem, pripravno za kakšno obrt v lepem mestu na Gorenjskem. — Pismeno ali ustmena pojasnila da Ing. Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska 12, 12—2, II.
Spalna oorava
politirana, iz hrastovega lesa, je naprodaj. - IVAN NOVAK, mizar — Vižmarje it. 65, Št. Vid nad Ljubljano.
" DOBRO PLAČAM ~~
takoj. - Ponudbe na upravo lista pod: »Jezove kože«.
Proda se poceni majhen, po-:-:	sebno lep	:-:
voz (koleselj)
Naprodaj je HIŠA, katera je j in. voz za mesarja ali za bila 12. julija 1925 kot glav- i vožnjo mleka na oljnate osi.
dr. z o. z., mehanična ple-tilnica trakov v Kamniku,
naznanja cenj. svojim odjemalcem, da izdeluje slejko-prej vse vrste v njeno stroko spadajočih predmetov. — Točna in solidna postrežba.
MLADENKA išče mesta
vzgojiteljice
Je perfektna v slov. in nem. » Ponudbe upr. pod št. 4533.
POPOLNA OSKRBA 1
1 ali 2 starčka brez vsake i pod »1. avgust« štev. pomoči se sprejmeta takoj v popolno in dobro oskrbo do smrti, kateri zamore pomagati z 150 do 200.000 Din pri posestvu in obrti. - Cenj. ponudbe upravi lista pod: »Dobro oskrbljen St. 4683«.
želi mesta vzgojitelj. Pon. pod Klavir 4712.
Podobarski pomočnik,
crnamentik, vešč tudi vseh v mizarsko stroko spadajočih del, išče dela pri kakršnemkoli podjetju. Naslov pove uprava pod št. 4668.
Na stanovanje in hrano
se sprejme gospodična. Na-upravi »Slovenca« 4698.
slov
Razpisuje se služba
erganista in
osrkveriika
v Mirni pači. Dohodki so v biri in nekaj iz zemljišča in prosto stanovanje. Prednost imajo tisti, ki so zmožni tudi opravljati službo občinskega tajnika. — Prošnje ! je nasloviti na župni urad Mirna peč do 15. avg. t.
ki si žele mirne in snago-ljubeče stranke, naj pred-| lože svoje ponudbe pod šifro i »Najemnik« na upravo lista.
i LEPO STANOVANJE
j v sredini mesta, Mestni trg, | 4 sobe s pritiklin. parket, elektrika, zamenjam pod gotovimi pogoji takoj za manjše, lahko tudi na periferiji. - Ponudbe pod »Pravilnik« št. 4710 upravi lista.
ZAMENJAM
obstoječe iz 2 sob, kuhinje 1. 1 in drugih pritiklin, za enako
Naprodaj je velika
dvenadstr hiša
z velikim avorišnim enonad-stropnim poslopjem in velikim dvojnim dvoriščem in vrtom, v kateri se nahaja manufakturna trgovina in moderno urejena kavarna. Poslopja zadostujejo največjim obratom, v lepem mestu Slovenije. — Naslov pove uprava lista pod št. 4657.
mnukmM
Večje količine
stani« in novih vin
iz lastnih vinogradov proda: Ravnateljstvo nadpisktipskih dobara, Zegreb, Vaška ul. 75.
ni dobitek zadeta. — Več pove lastnik JOS. DEJAK, Ljubljana - tobačna tovarna.
Vsled selitve iz Ljubljane se proda po ugodni ceni kompl.
oprava spalnice, jedilnice in kuhinje,
vse zelo dobro ohranjeno, iz trdega lesa. Obenem se prodajo tudi preproge in porcelanasta posoda. - Naslov v upravi lista pod štev. 4633.
dobro ohranjen, dober glas, se proda. Cena 7500 Din. — JUNTES, Velika čolnarska 10/11, Trnovo.	4703
- Ponudbe: Gostilna Damiš, Studenci pri Mariboru. 6476
POZOR!	POZOR!
DIJAŠKE GOSPODINJE! Naprodaj imam par popolnoma s n a z n i h POSTELJ z opremo, umivalnik, stole in stenske podobe — vse po nizki ceni. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4693.
dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4702.
vslo
6—7 sob, komfort, v neposredni bližini mestnega ccn-truma, kupim. Pismene ponudbe pod št. 4679 na upravo tega lista.
pritlična, s frčalo, 5 sob, 2 kuhinji, pripravna za gostilno in trgovino, z majhnim vrtom, na najlepšem kraju v Šmartr.em pri Litiji, ugodno naprodaj. - Več se izve
pri N. L., Šmartno p. Lit.
hiš. štev. 20, I. nadstr. 4652
PRODAM radi selitve
3 sobe. kuhinjo, klet, zraven hiše velik vrt, 5 minut od post. Vižmarje; cena 60.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4700.
prvorazredna, glasovita motorna KOLFSA in MOTORJE za ČOLNE ima na zalogi Zastopstvo za SHS:
i Ing. NIKOLA MOLNAR
Sombor, Vensc Bojoviča 22.
velika, v glavni ulici, popolno v sredini mesta, prvovrstni prostor, s trgov. lokali v pritličju, event. z l'A orala zemlje, v Celju, na-prodai. - Pojasnila: gosp. dr. JOSIP VREČKO, odvetnik -Celje._4683
PLETILNI STROJ 5 36
se proda za 2500 Din. - Kje, pove uprava lista št. 4707.
"DEŽELNI PRIDELKI
naravna vina in žganje po najugodnejši ceni in prima kvaliteti. - Pojasnila daje Ivan KRAKER ml., Ljubljana - Slomškova ulica 7/IIL
Fižol in suhe nobe
KUPI vsako množino FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.
Prim - oitre
PRODAM. - Naslov se izve v gostilni MAČEK, Krojaška ulica 8, Ljubljana. 4661
V občeprometni pis. VERA, Aleksandrova 8, se izve o zelo ugodni prodaji v sredini mesta se nahajajoče
manuiakturne trgovine
z zalogo in inventarjem in srednje velike železne plošče za napis iirme. 466?
Službo je nastopiti do dne 25. septembra t. 1.
fšče se popoln, samostojna
KUHARICA
4a trgovsko hišo. Plača mesečno 500 Din. — Naslov v upravi Slov. pod št. 4612.
Išče se za takoj samostojen ;-: in stroke vešč :-:
ali tudi manjše. - Naslov v upravi lista pod štev. 4695.
ali pa KUPEC
(prodaj, pogoji zelo povoljni) za vpeljano tvornico keksov in finega peciva v prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem. Poslovodje kavcije zmožni imajo prednost. — Samo resne ponudbe na upravo pod Tovarna keksov.
BLAGA JNIČARKA
* kavcijo, vešča strojepisja, po možnosti nem. ali hrvat. jezika, se sprejme. Ponudbe z navedbo višine kavcije in zahtevkov pod »Stalno« št. 4036 na upravo »Slovenca«.
Parra žaga v Sloveniji išče
M
zamenja .POSREDOVALEC' - Sv. Petra cesta štev. 23 I.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v CELJU — BREG štev. 14,
živJnozcfravniško
ki so z nami delili bridko izgubo našega dobi
izrekamo na tem mestu svojo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti veljaj ta prfcč duhovščini za tolažilne obiske ob času bolezni ter za spremstvo na zadnji poti, dalje preč. g. stolnemu kanoniku Al Stroju, članom glasbenega društva »Ljubljana« za ganlj ive žalostinke na domu in ob grobu ter g. društvenemu podpredsedniku R. Šturmu. Istotako najlepša hvala vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki so pokojnika tekom bolezni obiskovali, mu lajšali gorje se ga spominjali v molitvi in ga tako častno spremili k večnemu počitku' Končno še prisrčna hvala vsem, ki so nam preostalim ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje.
V Ljubljani, dne 18. julija 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
Potrudil se bom, da si pridobim splošno zaupanje in prosim, da me v slučaju potrebe blagovolite zahtevati.
JOŽA KELUC,
živinozdravnik.
A
kateri se razume tudi v električni stroki. - Ponudbe na FRANC GALLE, Bistra pri Borovnici.	4654

V torek dne 21. t. m. ob
9. uri sc proda pri sodišču v Kamniku na javni dražbi
močen vrtalni STROJ
(Bohrmaschine).	4675
v Ljubljani, s 6-letno prakso, želi menjati službo. Sprejme jo v kakem denarnem zavodu ali pa tudi v kakem večjem trgovskem ali industrijskem podjetju. - Cenjene ponudbe upravi lista pod »Dobra moč«. 4691
POZOR UPOKOJENCI!
Ugodno se proda lii^ann - Z VRTOM - ISiolLcl blizu Ljubljane, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, jed. shrambe, z elektr. lučjo. Ravno tam se proda dobro ohranjen pietilni STROJ št. 8. Naslov v upravi lista pod št. 4664.
1 .......
dobro ohranjeno, angl. 7/12 P. H., s priklopnim vozom, se ugodno proda. - Ogledati pri S7NKOVIČ, mehanik -grad Maribor.	4677
Gospodično
ko. sprejmem na stanovanje. • Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 4692.
PRODAJALKA
galanterijske stroke, starejša moč, izvežbana v predtiska-riji, išče službe. - Cenj. ponudbe prosi na upravo lista
pot! šiiro »Takoj«. 4665
izdelovati USNJATE
GUMB.1', r.aj javi svoj naslov upravi .Slovenca« pod »GUMBI« štev. 4674.
prodaj je hiša
I v Češnjevku št. 14, z lepim I sad. vrtom. Pri hiši je tudi j prvovrstna njiva, 7 mernikov , posetve; hiša stoji ob prom. I cesti v Cerklje. Resni kupci naj sc zglasijo pri VINKO FRANTAR, Šenčur p. Kranju
KUPIMO VEČJO MNOŽINO
bukovih drv
lanska sečnja, po 1 m dolgih. - Ponudbe z navedbo cene franko vagon na »AGEKO«, d. z o. z. — Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.	4682 1

Najnovejša iznajdba v veselje čevljarjev m občinstva
ki ljubi zdravje, štedi denar in zahteva za svoje težko prislužene prihranke res dobro,
zoravo in moderno obutev!
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
¥
Kmetijski družbi se je posrečilo dobiti en vagon 98/99% modre galice, ki je že dospela. Cena tej galici bo enaka kakor dosedaj, zvišala se bo samo za iznos nove carine s kaldrmino vred, t. j. za Din 1.75 pri kilogramu, tako, da bo stala D i n 9.25 za 1 kilogram franko Ljubljana. To sporoča v prvi vrsti udom, katerim je naročitve v zadnjem času morala zavrniti, s pripombo, da naj naročitev nemudoma obnove, obenem pa naj družbi kupnino nakažejo. Nove naročbe se še sprejemajo.
Elekromotorje in dinamc, žarnice »Osram« — »Tungsram« — »Philips«, električne napeljave (najboljši proizvod), lestence, svetilke in armature, električne števce (švicarski proizvod), električne iikalnike in posode, telefone, zvonce in elemente, ves drug električni materija! kupite najceneje pri elektrotvrdki

Postrežba točna!
CELJE.
Postrežba točna!
Najmoderneje urejen
z velikimi prostori, dnevna izdelava 200 q, v nekem mestu Bačke, se proda po ugodni cenL Vprašati na A. HIRSCHMANN, ČAKOVEC.
IM
LJUBLJANA
je zopet otvorjena ter se priporoča /sem svojim cenjenim odjemalccm
Uprava konkurzne mase tvrdke Odcn Koutny, Ljubljana
Proda se 3 HP močan stabilni
BENCINM0T05S1 in po1 HP ELEKTROMOTOR in DESKA SMALNICA
skupno ali vsako posebej. Skupno lahko služi naprava za električno luč. Naslov pove uprava pod štev. 4685.
Občina Moste pri Ljubljani razpisuje
dobavo in montažo lokomobile 100 HP, elektr. strojev in preureditev obstoječega orrrežia. Natančni pogoji se dobe v obč. pisarni v Mostah. Ponudbe je vlagati do vštevši 2. avgusta 1925.
V
sprejme
h
Ponudbe je poslati pod znamko »tkalka« na upravo lista.
OGLAS.
V smislu čl. 128. in 129. Carinskega Zakona se bo dne 21. julija 1925 ob 10. uri dopoldne v magacinu A ljubljanske carinarnice javno prodal 1 kovčeg btto 41 kg netto 27 500 kg svilenih in polsvilenih mašnih plaščev.
Blago je precenjeno na 8000 dinarjev.
Iz oisarne glavne carinarnice v Ljubljani št. 3618 od 16. VII. 1925.
3SF-
Prvi merilni in risalni oparatni sisiem
"i&C
svetovni patent »NOVO«! Vsak čevljar s patentom »NOVO« brez ravnila, transporterja in kompliciranih računov mojsterski krojni risar in modeler! Vsak čevelj napravljen po sistemu »NOVO« se prilagodi nogi kot vlit! Vsakemu čevljarju najnovejša svetovna moda odprta knjiga! »NOVO« je edini predpogoj in temelj procvita čevljarske obrti in ljudskega zdrav,al - »NOVO« čevlji so bodoča znamka svetal Zahtevajte patent »NOVO« pri Vašem trgovcu s čevlj. potrebščinami, občinstvo zahteva pri vsakem boljšem čevljarju. Pišite za pojasnila tvrdki:
_SERŠEN & STEGMULLER - Maribor, Koroška 39.
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D)
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v
priprosti I	~ zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti,
ali pa misli kaj kupiti, je -------—
„Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Štev. TOOL
SLOVENEC, dne 19. jttttja 1925.
Stran «.
DRAŽBA
pohiitva in obleke. Prešernova 54/111, 20. jul. ob 9. uri.
Kmečko
POSESTVO
v dobrem stanju, do 5 oralov veliko, s hišo in potrebnimi pritiklinami ter orodjem, se vzame v najem takoj ali jeseni. - Ponudbe z navedbo najemnine, kraja ter opisom posestva pod »Urejeno posestvo« št. 4614 na upravo.
Velika eoonadstropna, skoro
nova hiša
l trgov, in gostilno, v večjem trgu Hrvatske, blizu štajerske meje, se pod ugodn. pogoji PRODA. - Sobe vse parketirane, vse v najboljšem stanju, lep velik vrt in gosp. poslopje. Cena 325.000 Din, potreb, takoj 25.000 Din, drugo na obroke na 6 let (posredovalci izključeni). — Naslov: »PoStno ležeče Vinica it. 153 pri Varaždinu«.
Proti Skodllivcam na
hmelju je Tobačni izvleček z mazavim milom. Z navodilom vred se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
Oglas.
Sarajevskemu oficirskemu domu je potreben RESTAV-RATER od 1. oktobra t. 1. Reflektanti naj zahtevajo do 15. avgusta t. 1. pogoje. — Kavcija 25.000 D v gotovem uoycu ali v drž. papirjih.
■■■■■HHinea
Velika delavnica
272 m' v Celju blizu kolodvora tik železnice, se odda T najem za večletno predplačilo, mesečno 2500 Din, pripravno za vsako podjetje. Naslov v upravi pod 4644.
Cenj. občinstvu se najtoplejše pripor, brivski s a Jon
STflfiHG H E L SIH
LJUBLJBHfl, Kopitarjeva 1.
nasproti Jugoslov. tiskarne
J. Stjepušin
Stsek
priporoča boljše tamburice, strune,par titure in v3e potrebščine za vsa glasbila
ClckfrKnc tvornlcc
Sliilifili mfiiif
v Plinu.
Zastopstvo za Jugoslovlfo: Lfubltano. Selcnburgova 7. Hiša Jadranske barche.
rinhaifliain' na.18olidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-UODaVljčIJO. bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
TraHo* elektriCne centrale, električne železnice, cuk-UfaUc. rarnej pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
od premera 18 cm naprej in 2 m dolžine naprej, množino cirko 50 m" ali sveže kupimo takoj, - Ponudbe i navedbo cene in množine poslati na:
»Slograd« d. d.
parna žaga Ljubljana - Šiška.
MBBCaEBIBagglBilBg
POSESTVO
r neposredni bližini postaje (kamniške železnice) izredno ugodno naprodaj. Hiša in gosp. poslopja v zelo dobrem stanju, električna luč Itd. Ponudbe na upravo pod »Nujno« št. 4713.
Tvorniška zaloga dalmatinskega
DVOKOLESA. motorji,
otroški vozički, pneumatika najceneje! Prodaja na obr-roke, ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.	4117
NAJBOLJŠE
IML milita
se dobijo v restavraciji GROSUPLJE.
Losol katranov preparat proti mrčesu in drugim škodljivcem na sadnem drevju " se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
Ajda siva
lepo semensko blago in
inkarnat deteljo
nudi najcencje SEVER & Komp., Ljubljana.
Vila v Ljubljani
se vzame v najem s 4 ali več sobami ter vsemi pritiklinami vred. - Ponudbe pod »Vila« štev. 4569 na upravo.
Prodam po nizki ceni
veliko dvonadstropno
HIŠO
v Celju blizu kolodvora, tik železnice, samo spodnjega prostora 480 m', prostori so prazni ter kupcu takoj na razpolago. Reflektanti aaj se blag. obrniti na lastnika Ig. Toplak, Celje - Breg 14.
Salojdin, Sulikol, Hiper-
mangan so preizkušena sredstva proti oidiju, itd. natrti. Z navodilom vred se dobi v drogeriji
»SANITAS«, Celje.
SUHE GOBE
rast 1925
zdravilna zelišča
kakor lapuh, jelenov jezik, srčno moč (korenine), lipovo cvetje, arnika cvetje, spo-dleskovo seme, beladona perje itd. kupuje
LOKOMOBILI
WolI-Lanz do 600 HP tovarniško novi ali generalno popravljeni b tovarniškim jamstvom tudi v najem
motorji na sesalni Dih,
Diesel-motorji
brei kompresorja,
motorji na surovo oiie.
Generalno »astopstro tovarna »a motorje DARMSTADT
mlinski strofl, transmlsi|e.
Poglejte naše skladišče! Plačilne polajšave. Kompletna montala.
Traverze
vseh dolžin in velikosti M ugodno naprodaj. - Vprašaj se pri STAVBNI DRUŽBI D. D., Ljubljana, Levstikov« ulica št. 19.	4609
čevlje
Gostilno
na račun ali pa tudi v najem oddam z novembrom letos v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 4. - Ponudbe na lastnika Alojzija Pogačnika, istotam.
Vinski sodi
»e ugodno prodajo radi opustitve trgovine. Transportni sodi 300 do 700 litrov ter hrambni sodi do 7500 litrov. - Vpraša in ogleda se lahko pri lastniku Josip JAVOR-NIK — Žalna (Višnja gora).
Pozor, zobarjiT
Proda se zobarsko-zdravni-ška praksa ▼ Splitu, obsto-ieča 21 let, na najboljšem glasu, za četrtino normalne cene. Obrniti se je treba na dr. Baumuller v Splitu.
pri glavnih zastopnikih za Slovenijo:
Ivan Pestotnik in drug
Ljubljana, Resljeva 3 - Tel.949 Na ragone! Na posam. vreče!
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
Viljem Treo
Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10. — Telef. inter. 103. Ustanovljeno leta 1850.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Lep try. lokal
išče v sredini mesta na pro-metn. kraju najstarejša cvetličarna Franc Herzmansky, Prešernova ulica 5. Ponudbe na gornji naslov.
7lihVftlfl	Premncfie izraze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi
LCIlIVuSu. blage soproge, naše mamice, stare mamice in sestre, gospe
Apolonijja Resman ro|. ]e(der
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se p. n. g. domačemu župniku, g. dekanu in ostalim gg. duhovnikom, g. zdrav, svčtniku dr. Jelovšku za skrbno zdravljenje, pevskemu društvu »Sloga« iz Radovljice za prisrčne žalostinke, vsem, ki ste jo tolažili v kratki bolezni in vsem ki ste jo številno in častno spremili na njeni zadnji poti.
Gorica pri Radovljici, dne 16. julija 1925.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (za vodo).
jar NA OBROKE "•CJ
dobite proti jamstvu pti
tvrdki M. TREBAR j
LJubljana, Sv. Petra cesta 6^
Za vse dokaze blagodejnega sožalja ob smrti naše nenadomestljive mame, gospe
izrekamo iskreno zahvalo.
Ljubljana, dne 18. julija 1925.
Dr. Kari Šavnikovl.
Stric mu je bi! prvi pacljcnt,
bfl J« pismonoSa, ki Je že izza mlada vlačil seboj kurja očeti«, kakor pofilne znanilce In ki bo mu jih tovariši počutili % močno po& kovanimi petami, da je glasno stokal in izgubil elehrno rogelj e de svojega poklica. Ko Je zopet nekdaj kaj slabe volje kretal Is služba domov, ga Je srečal Nebrez Burgit, ki mu Je z obraza razbral boisciu« ter mn ponudil nekaj oblizev za kurja očesa Burgit z besedami: »Denl mali obliž na kurja očesa na prstih, velikrga pa na otrdelo kožo na podplatu, pa ti bo v par dneh pomngano. Nato si noge pridno, neguj i umivanjem nog v Burgitovi Uopeii zu nogo, da se nndležnakurja oeebe no povrnejo več. In eo izdelki Burgit strica dejansko rešili njegovih mufiiteljev toko temeljito, da še sedaj kot star mož služi ln mu ne dela
težav stopanje po stopnicah gor in dol. TouspeSno izlečenje pred lfl leti dokazuje točen učinek Burgita, sredBtvo proti kurjim očesom, sredstva, ki bo tudi današnji čas presenetilo vsakega na tom zlu trpečega, ako si ▼ lekarni ali drogeriji nabavi Burgit. Zahtevajte nepogojno pristne izdelke Burgit. Vsaka boljša zadevna prodajalnica jih ima. Ako bi pa kdnj pošle, kar se pri vellkora po*i praSevanju lahko zgodi, so izplača, da gresle Se v kako drugo pro-dajalnlco. Vse to potrjuje tudi nastopni zdravniški izvid: .Vaš Burgit sem v troh slučajih porabil s polnim uspehom. Tehnično tn farmacevtska je izborno sestavljen ter jo vsako opeiativno odslranjevanjo kurjih očei nepotrebno, učinek je pa dolgotrajnejši. Rastatt, medicinalni svotnijj dr. Compter.* Cene za dvojne zavojčke! Burgit-obHž za kurja očesa Din. 9'—, Burgit-obllž za podplate Din. 12" Burgit-kopel za nogo Din. 10'—, 12 dvojnih zavojčkov kopeli zu Din. 100'—.
lfr -O ■ aogdf
Burgit d. z. o. o.y Freiiassing, Sayorn.
VaŽnol	Shranite!	(Nadaljevanje slodllj-.
Otroke kapitana Granta.
26
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Julea Verne. — Poslovenil A. B,
Deseto poglavje.
Sedemintrideseti vzporednik.
Osem dni potem, ko je objadral rtič Pilares, je zavozil D u n c a n s polno paro v Talcahuanski zaliv, ki je dvanajst milj dolg in devet širok. Vreme je bilo krasno. Nebo se v tej deželi ne pooblači od novembra do marca, južni vetrič pihlja neprestano vzdolž ob obali, ki jo varujejo mogočne Ande. Na povelje lorda Glenarvana je John Mangles zavozil čisto h kraju otoka Chiloe in neštevilnih drugih ostankov nekdanje celine. Bruno, lemez, kos lesa, ki ga je obdelala človeška roka, bi lahko spravil D u n c a n mi pravo sled ponesrečencev; toda ničesar niso videli, in jahta se je zasidrala v talcahuanskem pristanu, dva-inštirideset dni potem, ko je bila zapustila meglene clydske vode.
Glenarvan je dal takoj spustiti čoln v morje in se izkrcal s Paganeloin pod pristaniškim nasipom. Učeni zemljepisec je namreč hotel porabiti ugodno priliko in poskusiti svojo španščino, ki se je je bil lako pridno učil; na njegovo neizmerno začudenje ga domačini niso in niso mogli razumeti.
»Izgovor še ni pravi,< je dejal.
— Pojdiva k carinskemu uradu, je odgovoril Glenarvan.
Tam so jima s par angleškimi besedami in z zgovornimi gestami dopovedali, da je angleški konzul v mestu Concepcion, približno uro vožnje naprej. Glenarvan je z lahkoto našel dvoje iskrih konjičev, in kmalu nato sta s Paganelom zdrdrala skozi glavna vrata velikega mesta, ki ga je bil ustanovil geniialni, podjetni Valdivia, Pizarrov pogumni tovariš.
Kako daleč je od svojega nekdanjega sijaja! Domačini so je često izropali, leta 1819. tudi zažgali, opustošili, uničili. Obzidje je še črno od plamena pu-stošenj. Sedaj je štelo mesto komaj osem tisoč duš. Talcahuano ga je že čisto spodrinil. Pod nogami lenih prebivalcev so se ulice spreminjale v travnike. Nobene trgovine, nobene delavnosti, nobenega življenja! Mandolina se je oglašala z vsakega balkona, hrepeneče pesmi so uhajale izza zastrtih oken. Concepcion, nekdaj mesto mož, je postalo selišče žena in otrok.
Glenarvanu ni bilo nič kaj na tem, da bi iskal vzroke tega propadanja, čeprav je Jakob Paganel parkrat namignil. Ne da bi zamudil le trenotek, se je podal h gospodu Bentocku, konzulu Nj. Veličanstva kralja angleškega. Ta gospod ga je sprejel zelo uljudno in obljubil, potem ko je bil izvedel zgodbo o kapitanu Grantu, da bo poizvedoval po vsem obrežju.
Na vprašanje, če se je trojambornik Britanija razbil ob čilski ali aravkanski obali, mu je odgovoril, da take ali podobne vesti ni dobil ne on ne kdo drugi od njegovih drugorodnih tovarišev. Glenarvan se ni dal oplašiti. Vrnil se je v Talcahuano in pričel s pozvedovanjem. Štedil ni ne s povpraševanjem, ne z denarjem: svoje zaupnike je poslal po vsej obali. Vse zaman! Še tako natančna poizvedovanja pri obrežnem prebivalstvu so ostala brezuspešna. Koncem koncev so morali priznati, da po razbiti B r i t a n i j i ni nobenega sledu.
Glenarvan je tedaj pojasnil ostalim, da se je poizvedovanje ponesrečilo. Mary Grantova in bratec nista mogla skriti svoje žalosti.
Šesti lian po D u n c a n o v e m prihodu v Tal-ahuano so bili zbrani vsi popotniki v kajuti. Lady Helena je tolažila otroka nc z besedami kaj bi jima neki mogla reči? — ampak z ljubeznivostjo. Jakob Paganel je vzel vnovič v roke dokument in ga raz-motrival z največjo pažnjo, kakor da bi mu kotel
iztrgati novih skrivnosti. Tako ga je ogledoval že več kot celo uro, ko ga je Glenarvan povprašal:
»Paganel, na vašo bistroumnost se zanesem. Ali je razlaga, ki sem jo podal, zmotna? Ali je smisel teh besed nerazumljiv?«
Paganel ni odgovoril. Premišljeval je dalje. »Ali se motimo mogoče glede domnevanega pozorišča nesreče? je povzel Glenarv an. Ali se ne vrine ime Patagonija vsakomur, pa naj bo še tako malo prebrisan? »Paganel je molčal še naprej.
»No in navsezadnje, ali nam ne priskoči na pomoč ime Indijanec?
—	Brez dvoma, je pritrdil Mac Nabbs.
—	Če je torej tako, ali ni nad vsak dvom vzvišeno, da so ponesrečenci, ko so pisali te vrstice, pričakovali, da jih vjamejo Indijanci?
—	Tukaj vas pa moram prekiniti, dragi lord, je končno odgovoril zemljepisec, in če so vse vaše domneve upravičene, ta zadnja vsaj ni, prav gotovo ne.
—	Kaj hočete reči? jo vprašala lady Helena, medtem ko so se vseh oči uprle v učenjaka.
—	Reči hočem, je odgovoril Paganel počasi in s poudarkom na vsaki besedi, da je bil kapitan Grant že tedaj vjetnik Indijancev, ko je pisal listino. Dokument 110 dopušča nobenega dvoma o njegovem položaju.
—	Pojasnite nam, pojasnite, gospod je prosila miss Mary.
—	Kaj lažjega kot to, draga Mary; namesto da čitamo v dokumentu bodo v j e t n i k i, čitajmo s o v j e 111 i k i, in vse je jasno.
—	To ni mogoče! je vzkliknil Glenarvan.
—	Ni mogoče? In zakaj ne, plemeniti prijatelj? je vprašal Paganel z nasmeškom.
—	Ker so mogii vreči steklenico v morje le tedaj, j ko se je ladja razbila na čereh. Odtod sledi, da se ! stopinja zemljepisne širine in dolžine ne more na- i uaiuti drimuui kot na moto, kjer ao ie ladja potopila. 1
=lll=Uj
i
® r
•H I o ©
'c c 3
S
« .9! N o.
m a> M
r 1
1Ž C1
S ŠS
-S Q
i-i >s af
•a <* 2' S c -S
u aj -a
•S, O g
g 08
3 a 3
S- s 5 £ S
O
•o« 3
14
<3
g a
>0 o
n t
^i 4) N
ft> >
N
qi
<U <U
S
s
£lUslii
Stran 10.
SLOVENEC, dne 10. JnBJa 1928,
Stev. 100.
R
B
K t; G U K:
m
e b
Unir. docent in primarij
DR. IVAN MATKO
naznanja, da izvršuje presvetljavo, slikanje in zdravljenje z Roentgeno-vimi žarki (Heliopan aparat) ob običajnih ordinacijskih urah.
Teleion 357. :: Maribor, Slovenska al. 4.
T®voris3$h® zaloga p©li!šSva
od najfinejše do najpriprostcjše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri
\m®U HREGAR. iovarna polifštvo
St. Vid
nad
Ljubljano
nasproti kolodvora Vižmarje
dobite po »elo ugodnih cenah edino le pri
IG H. V © K, LJUBLJANA, Sodna u!. 7
Za izvrševanje vseh izvoznih, uvoznih in tranzitnih carinski manipulacij se priporoča
DRAGOTIN ŠTRUCELJ
carinski posrednik Lfnbtjana, Dunajska cesta 33/1 (Balkan). Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah brezplačno. Intervcncijc in reklamacije najkulantneje. Zmerne cene!	Zmerne cene!
Popolnoma varno nalotlta »vol denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z.
na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«
Hranilne vloge se obrestujejo
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Telefon št. 379	meslitš tesarski mojster	Telefon št. 379
EjuJblf&ina, ©uraajsBca cesta 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja Briše, vile, tovarne, cerkve in avoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavilfomi, verande, lesene ograje Itd.
Gradca lesenih mostov, Jeaov, mlinov. Parna žaga	Tovarna furnirja
Slavnemu občinstvu dajem na znanje, da sem zaradi večjih zalog domačih vin iz lastnih goric, cene vinu splošno znižal in iste nastavil od 10 Din višje. — Isto tako sem znatno znižal cene pri jedilih in sobah, o čemer se lahko vsakdo s svojim obiskom prepriča.
Uljudno se priporočam za obilen obisk, ter zagotavljam najboljšo in solidno postrežbo.
JOSIP ŽUMER, hotelir CELJE, Glavni trg.
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko mast
znamke J« I®, Lastni izdelek tvrdke
Janko Popovič */ Ljubljani
Najnižje dnevne cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov

i J
Flach-Rund-Links-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-:
SPIILNASCBI1NE --rt*Bifa
nožni pogon
In deli strolev za vse sisteme In
llnoce vedno na skladišču pri :-:
Zupanijska ulica štev. 42.
Glavni zastopnik tehniške poslovnice za industrijo strojev za pletenje
Feliks: Lederer, Wien
ŽIMNICE
modrocc, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divanc in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapeiniku — Krekov trg štev. 7 (poleg
il
iz železne pločevine. Velik prihranek na kurjavi! Dnevno se porabi samo za 1 Din kurjave! — Za 1 Din gori 6—8 ur. Naročajte tako peč pri DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki, ter priložite 2 Din za odgovor in pojasnilo. Peč je interesen-
Zupaustvo trga Središče ob Dravi razpisuje ofertno licitacijo za prodajo
a sn zase
s stiskalnico za olje, stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom.
Pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinski pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah z naslovom: »Ponudba za nakup občinskega mlina in žage v Središču ob Dr.« je vložiti najkasneje do vštetega 31. julija 1925 do 17. ure.
Županstvo občine trg Središče ob Dravi dne 30. junija 1925.
„„______ S!
m s
a
znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom
Mestnega doma).
4525 tom na vpogled.
2960

r-■■•mi
>■' <ff trs*, i.-,

iolBlne jamstvo
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je odlno le Sioeurer a rodbinsko in obrtno
, abo.
ZALOGA
ŠElENBUnGOVA ULICO 6/1
Teleton štev. 090.
Li.
tu- in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovila, da spada m med najboljše vrste cementa v državi.	i

¥a
rBKiirancne
Naročila sprejema in daje informacije.
1 L
»Portland cementa Mojstrana« Ljubljana, Jadranska ^odurtavska banka.
3 g)
;3BiaaBaBaiaBBigBfflBgaBafflBBžEHBHaBafflfflEHfflfflBiffl

T,m A
ruzaa Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
v
0
1
K
V
O I!
Najboljši ln najeenejSi. ff^
A	PREPRIČAJTE SE I
Prodajalna i Krekov trg 10/1 M
Ugodno se proda:
Pariti kolel (Heissdampfkessel) 10 m'. 0.5 atm,
skoraj nov, popolnoma kompleten.
Prevozna kurilna rešelka (Treppenrostvorfeu-
erung) za žagovino in slabejše kurivo, skoro nova.
2 erlekiromotorja za vrtilni tok, 220 volt, in sicer za 18 in 20 K. S.
Ponudbe pod štev. 798 na:
Aloma CompanY, Ljubljana, Kongresni lig 3.
isaaisidBBisak kese
Skoro asasllonj se proda veliko posestvo, 1 uro od železniške postaje Trbovlje, na Dobovcu, nova enonadstropna hiša z eternitom krita, 14 metrov dolga, 9 metrov široka, hlev za 20 glav živine, kozole 7 stantov, svinjaki zidani, zraven še stara hiša s kletmi, 25 johov smrekovega in bukovega gozda, debelost srednja, najlepša rast, 20 johov travnikov, 15 johov njiv, velik sadonosnik z več sto drevesi, poln kozolec sena. 1 mlatilnlca, 1 lesena brana, več sodov za sa-
1	mlin za sadje, 2 plugu,	djevec,
2	čistilnici,	več vozov,	vel. močna prefta, 1 Blamoresnlca, različno orodle, ln povrh če 7 glav
3	železne brane,	lepe gov. živine.
vse skupaj samo za Din 250.000-, ali se zamenja za hišo v kakem mestu.
Vpraša naj se v Ljubljani »TEXTILIA«, Krekov trg 10, ali v Celju, Glavni trg 10.
Tovarno Viljem 5rauns Celje,
(v lastni palači vis a vis hotela „TJnion").	Telefon St. 57 in 470.
HaCun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. I1.U45, v Zngrebu štev. 39.080.
Podružnice: CELJE, DJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SGMBOR, SPLIT, SISENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapiia! in rezerve skupno nacJ Din 15,000.000-—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižiee ter preskrbuje vse bančne in borzue transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčid

Jugoslovanska tiskarna v JLiuhlianL