IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri, 7. t. m. ob 9.30 bo v Kinu ob morju sindikalno zborovanje Govorili bodo: sen. Aladino Bibololti, Ado Slavec in dr. Žbogar-Brocchi. Obnovljena izdaja leto II. štev 72. TRST, SOBOTA Ó. MAJA 1950. Cena 20 lir 3 j, * "ami je letošnji prvi maj — sl Meglena borbenih vrst delavca razreda in njegovih naravnih %ein,kov — izkoriščanih delov-množic. V vsakem pogledu polica letošnji delavski praznik ve-*nsko zmago sil demokracije in s u našega Ozemlja proti vsem paznikom demokratičnega gi-JJa, ki so se na vse načine trudi •da bi preprečili uspeh tega dne , ®a bi vsaj popačili njegov res-m borbeni značaj. t|uer temne sile mednarodne reak-£ P°d vodstvom anglo - ameri-, *a imperializma niso mogle Reciti tržaškim delovnim mno-jj^10 praznovanja tega dne in z so skušale razbiti enotnost da bi mu na ta način od- k' manifestacije za mir in demona S° SkU6al,! j,?1* značaj strnjene borbe proti dualizmu in njegovim vojno-J^aškim spletkam. In res, poleg delavske manifestacije na ,/raaidiJevem trgu so znani in že I, "P razkrinkani hlapci ameriške-lBrv,lerializma Priredili še pet «I/"majskih proslav», ki naj bi 1|('idile tržaške delovne množice .^"Jihove tradicionalne manifestarla zaman je bil ves njihov (V' °krog «delavskih» voditeljev re del Lavoro na Veliketn trii ** Je zbralo poleg vsakodnevnih letalcev komaj toliko ljudi, ko- jih privabi prodajalec kakega ij^/a predmeta k svojemu vo- s\ Se slabše so se' odrezali «so-t]^1111 na Goldonijevem trgu, Hj. kljub tisočem in tisočem O'doèih mogli ustaviti le drob* .(/'■Ptico somišljenikov in rado-jJne*ev. Prav enako usodo sta ljLVe*t «zborovanji» na trgu Giu-1 in v Ljudskem vrtu. H,a titofašisti v Rotondi? Poraz Ul Ce,i črti! Kljub ogromni rCkla-i) *D težkim milijonom, izdanim v H-I^men, niso mogli spraviti na ItOj /sten» shod niti toliko ljudi ■ani, ko so sami morali priz-da so PO ZAHTEVI SOVJETSKE ZVEZE ZA UVELJAVITEV MIROVNE POGODBE Tržačani odklanjamo barantanje De Gasperi in Sforza sta tudi že javno pristala na razkosanje STO, pogajata se le se, da bi dobila čim večji delež - Tito zahteva od italijanske vlade naj se ne razburja zaradi terorja v coni B ^ h P, : da so doživeli popoln polom , ani so se še mogli izgovarjati ,'n/abo vreme, letos pa jim, žal, p„I to opravičilo ne more služiti. * običajne skupinice oznovcev tali — vsi v senci ene platane "di znani belogardisti in anje-(j-yti. Telovadci, ki so tvorili veti Pa so kljub temu imeli v sen-lttjs.v°lih zastav prostora še za tri-* večje število ljudi. ijje te protiljudske provokacije, i,- se je zbralo — na debelo ra-'tj ~ največ 3000 ljudi, so to-w/'avrno propadle spričo enot-W1 in odločnosti demokratičnih tj. vnih množic Trsta, ki so se v k» °čih zgrnile iz vseh mestnih V«l0v na Gariba|dijev trg in v lt| ,e ulice, ker trg sam ni mo-Sušeči vseh. Poleg teh pa so »5 desettisoči obdajali povorko tJ<0Jana do zborovališča ter nav-vzklikali miru, delavski tij JJPsti in slovansko - italijanske-!isto atstvu. Le majhna peščica fa-Je v središču mesta zaman t|(i , a izzvati nerede in prepre-V» 0 naše zborovanje z «rim-C. pozdravom in nesramnimi ki pa so naravnost utonili u 0rJu ljudskega navdušenja. temu, da so bile v Miljah, V“ncu, Križu in Nabrežini leti bPsebne krajevne manifestacije *VIih maj, smo Tržačani sami do VJe$a napolnili prostrani trg. VndVoma bita to največja do-Vtir- Prvomajska manifestacija t j/'h delovnih množic, katerim 't ‘tneva v dan pridružujejo noti* J *e iz nasprotnih taborov. Lju-Vj**: jih Camera del Lavoro, tilt ' in druge protidelavske stru-»*v0 radno» štejejo še vedno za Hi, e#. so se udeležili praznovali,/iavskegsi dne ob strani bor-W1 naprednih sil ter z njimi tta vzklikaki miru in bratstvu "arodi. Prvič so se letos pri-naši manifestaciji tudi ita-socialisti, ki so kljub dru-V' Pogledom pa vprašanje Tr-ozemlja ob strani ostalih *1 krat6v manifestirali za mir, u °tnost delavskega razreda ter fj^tjavitev mirovne pogodbe-'Vf- °?80vor so dobili 1. maja VlaUstì in njihovi hlapci na St sPletke, da bi razbili enofili, "čmokratičnih ljudskih mno-, ' Jo slovansko italijansko >tJv° zvarja v vedno trdnejšo 0 ti)1'0 tronto. Ta dan smo to na-Jltlj "‘nost le še bolj utrdili ter si Viti 0v° P°t k vedno širšim mno-Slovencev in Italijanov na- S °zem,ja Bg/aša prvomajska zmaga nam Naii-Zala najlepše perspektive za leto v borbi za mir, kruh Vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je biio spravljeno v zadnjih tednih na dnevni red po volji zapadnih imperialističnih su, da bi s tem pospešile barantanje V teku med Titom in De Uasperijem je bilo s sovjetsko noto zopet postavljeno na stvarno podlago. Vse spekulacije titotasistov m italijanskih revizionistov so poživele težak udarec; kajti sprevideli so, da ni mogoče enostransko spreminjati podpisanih mednarodnih pogodb, čeprav jih pri tem podpirajo ameriški vojnonujskaski krogi. Toda tudi ta resni opomin ni še izpametoval obeh mešetarjev, temveč sta oba še bolj pospešila akcijo za razdelitev Tržaškega ozemlja. Razumljivo je to ne iz stališča Tita in De Gasperija, temveč stališča ameriških imperialistov, ki si potom teh dveh svojih hlapcev skušajo zagotoviti ohranitev dragocene vojaške in politično - strateške baze na severnem Jadranu. Kajti odločno stališče sovjetske zveze ne dopušča dvomov ter zahteva, da naj se' že končno preneha s takimi špekulacijami, ki škodujejo prizadetemu prebivalstvu in miru v svetu. Zanimivo je, da zapadne velesile niso še doslej odgovorile na to noto SŽ, temveč da čakajo, da bi barantanje bolj dozorelo. ..t .popustljivo siuijsce titoiasi-s učne viciue, m . uivzpogojno z«mte va zase cono o m se kak uei cone ii, je spravmi UnpeViaiištom vdinja-'nu' rtuiijuiisko viuiio V zeio neprijeten poiuraj. Rou pritiskom z,un je v načelu Te pristala ha barantanje 3 X i lUiil, V UflUv*! jC UU j k k/v planu vse GuclllljC — ZallUsaJoe se na ubijuue zupaunin veiesn uu Zu. marca 194«. an pa kvečjemu z malimi- teritorialnimi žrtvami, /tato je njena avanturistična politika m ziasti njeno siepo zaupanje za-houmm zaveznikom doziveio naj-hujsi odpor meo Italijani samum. Komunisti in socialisti so jo ziasti ostro napaou ter zahtevali naj se zopet usmeri k stvarni politiki spoštovanja mirovne pogodbe; kajti politika barantanja prinaša korist le ameriškim imperialistom, tržaškemu prebivalstvu, pa tudi jugoslovanskemu in italijanskemu ljudstvu pa samo škodo. Seveda je titoiašiste odpor italijanskih komunistov proti barantanju zelo razkačil; pod vplivom njihovih razkrinkanj se je morala Degasperijeva vlada ponovno u-makmti in odložiti že skoro sklenjeno kupčijo. Zato so začeli besno gonjo proti njim, očitajoč jim impernatlislične namene. Vendar so vedno spretno zamolčali, da je zlasti proti Komunistični partiji, češ da je za guvernerja edino iz razloga, da bi tako prodali vse Tržaško ozemlje Italiji. Pri tem ga seveda ni motilo, da je bila prav Degasperijeva vlada, kot je še danes ,največja nasprotnica imenovanja gpvernerja. Pod to lažno krinko pa skušajo titofašisti prikriti izdajstvo mirovne pogodbe ter dejansko prodajanje tržaških Slovencev Degasperijevi vladi. Pod globokim vtisom sovjetske note in sledečim pritiskom s strani ameriških imperialistov sta oba barantače morala pospešiti svoj nedokončan posel. Zanimivo je, da je postal Degasperi mnogo mehkejši in popustljivejši. V zadnjem govoru je sicer formalno stal na stališču trojne note, vendar je izjavil, da ne bo delal vprašanja za metre in zvonike. Pred njim je že Sforza izjavil, da je od Ozemlja pripravjen odstopiti Titu kakšno dolino. Pač pa je Tito mnogo nepopustljivejši, saj se zavoda, da uživa danes vso podporo ameriških imperialistov. Njim je on danes mnogo koristnejši; saj je odprl fronto proti ljudskim demokracijam, se najbolj divje bori proti njim in SZ in prav njemu je pripadla naloga, da pripravi vse za nameravani vojni po- hod proti komunizmu in socialistič- : n im državam. Zavedajoč se te svo-je važnosti v vrstah vojnih hujska-1 čev, vztraja na svojih zahtevah v kupčiji. Pač pa je postal mnogo prijaznejši v odnosu do klerofaši-stične vlade, kateri prigovarja, naj ne gleda tia malenkosti, če hoče ustvariti dobre odnose. To vabilo se nanaša očividno na njene proteste glede terorja v coni B v katero Tito ne dopušča vtikati nosa nepoklicanim. Toda vsa ta kupčija bo spričo odpora prebivalstva STO klavrno propadla. Vedno širše množice se zgrinjajo okrog Komunistične partije in demokratičnega pokreta, ki edina dosledno branita uveljavitev določb mirovne pogodbe: guverner, združitev obeh 'con, odhod vseh o-kupacijskih čet in postopni prehod v normalno in samostojno življenje našega Ozemlja. Ogromne množice na prvomajskem zborovanju so jasno izpričale pravilnost naše dosedanje linije, ki iz dneva v dan pridobiva novih pristašev tako med Slovenci kot tudi med Italijani. Naše stališče pa podpira tudi celotno svetovno demokratično gibanje: vse komunistične partije, po-kro* partizanov miru, svetovne zv -ze sindikatov, žena,^mladine itd., naj močnejšo podporo pa imame v venki Sovjetski zvezi, k' ve, da s tem najbolje brani mir ter koristi p", škrga, pa tudi ju . slovanskega in italijanskega ljudstva- PRVI MAJ- V SVETU Letošnji prvi maj je vse delovno ljudstvo sveta proslavljajo v znaku borbe za mir, ki je glavni predpogoj za boljšo bodočnost človeštva in posebno pa izkoriščanega delovnega ljudstva. Veličastne proslave delavskega praznika so prišle še posebno do izraza v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije. V Moskvi je začela prvomajska parada ob 8. uri zjutraj. Mimohod zmagoslavne Rdeče Armade in ljudske povorke je trajal sedem ur. Slavnosti je prisostvoval tov. Stalin skupno s člani vlade in KPb. Prisotne so bile tudi številne inozemske delavske de'egaciie. Tudi v Parizu se je delovno ljudstvo zgrnilo po glavnih mestnih ulicah in manifestiralo za mir. Proslavo je organizirala Zveza dela (CGT). Na čelu mogočne povorke so korakali, generalni sekretar KPF tov. Tho-rez, Marcel Cachin in drugi sindikalni ter politični predstavniki. Na čelu odbora partizanov miru pa je korakal znani atomski znanstvenik Jo Hot Curie. V Londonu so oblasti prepovedale prvomajsko povorko. Kljub temu pa so se vršila številna protestna zborovanja. V sovjetskem predelu Berlina je bila mogočna prvomajska manifestacija, kjer je govoril predsednik republike Grotewohl. Provokacija, ki so jo pripravili imperialistični hlapci iz zapadnegs dela Berlina pa je klavrno propadla. Mogočne manifestacije so bile predvsem v deželah ljudskih demokracij. Mimohod prvomajske povorke v Pragi je trajal šest ur. V Budimpešti pa se je udeležilo proslave nad polovico preb'valcev. Tudi v LR Kitajski so slovesno proslavili ta praznik delovnega ljudst- j rabi va. Manifestacije v Pekingu se je udeležilo preko 100.000 prebivalcev. V Budim,t>ešti se je udeležilo povorke nad 600.000 prebivalcev. Proslavam je prisostvoval generalni sekretar delavske partje tov. Ra-kosi. Tudi italijansko delovno ljudstvo je kljub oviram klerofašistične vlade slovesno proslavilo letošnji prvi maj. V Milanu se je udeležilo povorke in zborovanja na Piazza del Duomo prilično 150.000 meščanov. Posebno navdušenje je vladalo v Bielli, kjer je govoril tov. Togliatti. NAČRT JAVNIH DEL SOGLASNO SPREJET Komunisti zahtevajo zgraditev novih in popravilo dosedanjih slovenskih šol, nizko najemnino za nova stanovanja ter večjo skrb za slovenske vasi in predmestja V torek je bila prva polovica seje posvečena interpelacijam in in nujnim sklepom, druga pa načrtu javnih del za drugo polovico 1950. Tov. Juraga je vprašal, zakaj u-porablja občina osebje pri ekonomskih delih tudi za redna dela, ki bi jih morali opravljati občinski nameščenci. Zahteval je tudi, da naj 142 pometačev, ki že dolgo delajo pri občini, čim prej stalno nastavijo. Zupan je obljubil odgovor za prihodnjo sejo. Tov. Žbogar je zahteval izjasnila, kaj je z njegovimi, že davno vloženimi interpelacijami 1) da se zboljša zdravniška pomoč občinskim uslužbencem, 2) da se uresniči sprejeti načrt socialne izmoči upokojencem in 3) da se dodeli tudi občinskim uslužbencem 10 odst. poviška kot so dobili pravkar državni. Ker ni dobil zadovoljivega odgovora, bo vložil predloge. Mon-ciatti (UQ) je protestiral proti zlo-tržaškega grba v naslovu «Corriere di Trieste», Delise (DC) pa proti nastopu godbe Acegat na prvomajski proslavi. Zupan je obljubil prvemu odgovor prihodnič, drugega pa je poučil, da je bila le godba Rinaldi in ne Acegat. Sledila je interpelacija tov. Gombača, če ima občina res namen dati nekemu zasebniku dovoljenje za prodajo rib v Sv. Križu. Ce že ni mogoče prosto prodajati nalovljenih rib, naj se napravi majhna ribarnica, kjer naj pod kontrolo občine prodajajo ribiči sami. Referent Ceppi je pojasnil, da vest o name- V DUHU DELAVSKE ENOTNOSTI, BORBE ZA MIR IN UVELJAVITVE MIROVNE POGODBE Največja prvomajska manifestacija v zgodovini tržaškega delovnega ljudstva Delovno ljudstvo Trsta je preplavilo mestne ulice - Mimohod povorke je trajal poldrugo uro> Zborovanje na Garibaldijevem trgu - Popoldanski telovadni nastop na stadionu pri Sv. Sobotif Brez dvoma je bila letošnja prvomajska manifestacija ena izmed največjih m najbolj veličastnih kar jih pomni tržaško delovno ljudstvo. Prvomajska povorka, ki se je odvijala od Rojana, po glavnin mestnih ulicah pa do Garibaldijevega trga nam je nudila pravo Sliko mogočnosti in moči tržaških delovnih sil, ki so do zadnjega ko- j tička zasedle prostrani Garibaldi- ' da bi se še nadalje barantalo in spletkarilo z njegovo usodo in bodočnostjo STO. Tržaški proletariat je v svojih mogočnih prvomajskih manifestacijah odločno povedal, da noče vojne, noče, da bi se naše mesto zrušilo v kup razvalin, marveč hoče edino le mir, delo in človeka vredno življenje. Mesto je preželo praznično razpoloženje že v prvih jutranjih urah, jev trg m del stranskih ulic. Ta i ko je godba «Rinaldi» svirala po slika je prišla v popoldanskih urah na občinskem Stadionu pri Sv. Soboti še enkrat do svojega izraza, ko je več desettisočev meščanov bistvo zahtev KP1, ki so bile do- prisostvovalo nepozabljivemu volj jasno postavljene, spoštovanje mirovne pogodbe in uveljavitev njenih določil t. j. imenovanje guvernerja, združitev obeh con ter odhod vseh okupacijskih čet. Vsa ta gonja ima le en namen: odstraniti vse ovire nesramnemu baran tanju, ki ga titofašisti po nalogu ameriških imperialističnih ' krogov pripravljajo že nad eno leto. Titov gaulajter Babič je že na konferenci v Izoli izjavil, da so titofašisti proti imenovanju guvernerja, za tem je začel gonjo proti demokratičnemu gibanju na STO in sijajno uspelemu telovadnemu nastopu naše mladine. Nedvomno je ta, za tržaški proletariat nepozabna prvomajska manifestacija razgibala večino tržaškega prebivalstva, saj je prisost- j vovalo mimohodu nepregledne po-1 vorke tisoče in tisoče prebivalcev, ki so z vidnim zanimanjem gledali to mogočno fronto miroljubnih sil delovnega ljudstva lz Trsta in predmestja. Tržaško delovno ljudstvo je dalo vsem barantačem in njiho- mestnih ulicah promajsko budnico. Ze okrog 8 ure so pričele prihajati na zborno mesto v Rojanu prve skupine praznično razpoloženih delavcev, ki so nosili svoje zastave in transparente. Iz vseh mestnih okrajev in sektorjev so prihajale gruče delavcev, žena in mladine. Po 9. uri je krenila povorka iz Rojana. Visoko so zaplapolale delavske zastave in po mestnih ulicah se je razlegalo navdušeno petje borbenih delavskih pesmi. Na čelu mogočne in veličastne povorke je korakala skupina delavcev v delavskih oblekah, ki so nosili rdeče zastave. Sledili so člani Glavne- vlm gospodarjem jasen in neizpod- | ga sveta Zveze enotnih sindikatov, biten dokaz, da ne bo dopuščalo, | člani Centralnega komiteta K P vi. dem rt — »cm v uui ui za um, JV Teokratične in narodne pra-Hh» Prvi maj je opozorilo vsem . hujskačem, da tržaške sile Sim ‘n demokracije ne mislijo i,1 *4 h 81edati, kako bodo baranta-i °dn e Ozemlje ter teptali med- ni*.». “ DfRtnrlha tam t/«*/- Ho en nri. Vii, Pogodbe, temveč da so pri-V0 ne vsak čas enotno in od-N "astopiti proti vsem posku- ZLOČINI SCF.T.BO VE POLICIJE V MESTECU CELANO* Ponovno je rekla delavska kri . N h- _ UPU1 (BUH V 9 V111 PV3I\U- VlkVDionistov in mednarodnim ^-Jem proti miru, ki hočejo proti miru Trst kot bazo za izto-orožja ter kot predmet dhTi h umazanih kupčij na ^ljudstva. ,*V0 stimo zato to našo veliko ivVro Se večjo utrditev svoje v hfV.' 'n slovansko - italijanske-iVV k a, ki sta najmočnejši oro-NlJo °rf)i za mir, delo in demo- ni M - Medtem ko se je vse delovno ljudstvo Italije Iv prazničnem razpoloženju pripravljalo, ua proslavi svoj najvecjt praznik, so na predvečer prvega maja v Abrucih ponovno odjeknili morilni štren u brzostrelk bceibove policije in revolverjev fašističnih tolp, ki. jih je najel zloglasni veleposestnik princ Tonoma. Tako 'je , italijansko (teiov-no ljudstvo pjraznovajo prvi svoj maj v znaku Krvave borbe za - svoje borne pravice. Tragični dogodek, ki je zahteval dve žrtve in večje število ranjenih, se je odigral na večer 30; aprila v malem mestecu Celano v pokrajini Chieti. Fred občinsko hišo se je v popoldanskih urah zbrala množica poljedelskih delavcev, ki je zahtevala razgovor z županom v svrho ureditve delavskega spora z znanim latifondistom princem Torlonijo. Toda kmalu so- se pojavili orožniki in začeli, brtiz vsakega povoda, besno streljati med množico. Istočasno se je pojav ila na mestu fašistična drhal v služb i Tor-lonije ter začela istotako pobesnelo streljati na manifestante Na kraju zločina Scelbove policije in klerofašistične vlade sta obležala dva poljedelska delavca: 35-letni Antonio Berardicurti, oče dveletnega otroka in član KPI ter 45-letni „An<-tonio Paris, socialist, oče 4 nepreskrbljenih otrok. Pri divjem napadu policije in Skxfàdristov pa je bilo ranjenih še 12 drugih oseb. večinoma delavcev. Kljub temu, da so skušale oblasti držati zločin v popolni tajno- ! s ti se je tragična vest naglo razširila po vsej državi in izzvala val upravičenega ogorčenja. Splošna italijanska zveza dela je proglasila splošno protestno stavko po vseh tovarnah Italije. Po vseh mestih in vaseh so se vršila protestna zborovanja in manifestacije. V sredo je bil svečan pogreb žrtev, ki mu je prisostvoval tudi tov- Di Vittorio. Po stopinjah fašizma Francoska vlada odstavila Joliota Curie-a PARIZ — Francoska vlada je odstavila svetovno znanega naprednega francoskega znanstvenika za atomsko energijo Joliota Curie-a od funkcije vrhovnega komisarija za atomsko nergijo in mesta ravnatelja nacionalnega centra za znanstvena raziskovanja. Nedvomno je bil ta ukrep izveden na direktni pritisk ameriške vlade, ki ji je vlada Bi-daulta docela udinjana. Dejstvo je, da je vse ameriško in francosko reakcionarno časopisje sprožilo še pred nekaj tedni proti Curie-u pravcato časnikarsko gonjo vseh mogo- čih laži in klevet. Ameriški vojno-hujskači so še posebno pobesneli nad izjavo, ki jo je dal ta komunistični znanstvenik na zadnjem kongresu KP Francije, kjer jasno povedal, da ne bo dal na razpolago niti najmanišega delca svoje znanosti za vojno proti Sovjetski zvezi. Joliot Curie, ki je tudi član Svetovnega odbora pratizanov miru je večkrat javno razkrinkal vojnohuj-skaško politiko ZDA in, njenih satelitov. » Nečuveni ukrep francoske vlade, ki je obenem jasen dokaz o prehodu v fašistični režim, je povzročil v vsej svetovni demokratični javnosti nepopisno ogorčenje. Vse napredno francosko in inozemsko časopisje je ostro ožigosalo vladni ukrep, ki je pravi odraz reakcionarne vladne politike in hlapčevanja ZDA. PARIZ — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lie je uradno izjavil, da bo 10. t. m. odpotoval v Moskvo, kjer se bo verjetno sestal z visokimi sovjetskimi osebnostmi. Zanikal pa je govorice, da bi mu Truman izročil kako poslanico za Stalina. BUENOS A VRES — 100.000 pristaniških delavcev je napovedalo v sredo štiri dnevno stavko in to v znak protesta, ker jih hočejo vključiti v sindikat, ki ga je dejansko organizirala fašistična vlada- STO in ostalih množičnih organizaciji, tržaški odbor partizanov miru, posamezne celice z lastnimi zastavami ter nepregleuna množica ljudstva. Poseben val navdušenja pa je izzval pri tisočih in tisočih gledalcev mimohod telovadcev v lep’h krojih. Ze so prišle prve vrste manife-stantov na Garibaldijev trg in nepregledna množica je še preplavljala vso ulico Carducci, Ghega in Cel lini ter segala tja do zadnjih vrst na miramarskem drevoredu. Veličastni mimohod več desettisočev je trajal poldrugo uro. Kot vse prmovajske manifestacije tako se je vršilo tudi zborovanje na Garibaldijevem trgu v duhu borbe za spoštovanje mirovne pogodbe in ohranitev svetovnega miru. Zborovanje je otvoril v imenu ZES tov. Juraga. Sledil je nato go-gor namestnika tajnika ZES tov. Tominca, ki je že uvodoma počrtal veličastni uspeh te manifestacije. Množična udeležba na tej proslavi pa je dokaz moči in borbenosti tržaškega sindikalnega pokreta in njene razredne organizacije Zveze e-notnih sindikatov. Govornik je nato podal kratek zgodovinski pre gled delavskega praznika. Poudaril e odločno voljo delovnega ljudstvi ki ne bo dopuščalo razdvajanj-sindikalne enotnosti. V svojem govoru je razkrinkal razbijaško vlogo izdajalcev delavskega razreda, ki proslavljajo ta praznik v povsem drugačnem smislu in namenu. Toda ne voditeljem DZ in ne titovccm ni uspelo, da bi potvorili pravi smesel Prvega maja. Za vse delovno ljudstvo je Prvi maj dan borbe in bo kot tak tudi ostal, dokler se delavski razred ne osvobodi verig izkoriščevalcev, kot se je to zgodilo v SZ, deželah ljudske demokracije in na ikitajskem. Nato je govoril tov. Ado Slavec, ki' je poudaril stare tradicije, ki vežejo tržaški proletariat na ta mednarodni delavski praznik. Orisal je težke borbe in junaške delavske žrtve, ki so v teku dešetletji padle za zmago pravic vsega delovnega ljudstva. V zaključku je poudaril, da bodo nekoč tudi delavci cone A in cone B skupno proslavljali v Trstu ta delavski praznik. Sledil je govor tov. Tajnerja, tajnika tržaške federacije ital. soc. stamke (PSI), ki je počrtal. da se tudi socialisti borijo za delavske pravice, ramo ob rami s komunisti in demokrati Razkrinkal ,ie izdajalsko vlogo izdajalcev socializma, ki se skrivajo pod krinko «tretje sile». V Trstu imajo slično vlogo poklicni razbijači, ki se skrivajo pod krinko domnevne «obrambe italijanstva». Zadnji je govoril tov. Vidah, ki je v prvi vrsti podčrtal dejstvo, da se je letošnje prvomajske manifestacije udeležilo izključno prebivalstvo Trsta in predmestja, dočim so demokrati podeželja organizirali proslave v krajevnem merilu. Kljub temu pa je bila letošnja proslava mogočnejša od prejšnjih let. Dejstvo, da so se te proslave udeležili socialisti pa nam je v do- kaz, da so tudi v Trstu revolucionarni socialisti enotni s komunisti. Današnja manifestacija pa je pokazala anglo - američanom, titov-cem in Degasperiju, da bi v primeru plebiscita preko 90 odstotkov prebivalstva obeh con glasovalo za uveljavitev mirovne pogodbe. Glede rešitve tržaškega vprašanja je poudaril, da je danes edina rešitev v tem, da se uveljavi mirovna pogodba, le če bi nas hoteli postaviti anglo - američani pred že dovršeno barantanje, bo prebivalstvo obeh con zahtevalo, da se upošteva tudi njegovo mnenje V zaključku je tov. Vidali, ob burnem odobravanju množice, vzklikal SZ, bratstvu med narodi in bratstvu med Slovani in Italijani. Zadnje besede govornika je množica pozdravila z burnim in dolgotrajnim ploskanjem. Popoldne je bil na Stadionu pri Sv. Soboti veličastni telovadni nastop in povorka alegoričnih voz. ljudstvo je do zadnjega kotička zasedlo prostrani Stadion Računa se, da je bilo prisotnih preko 30.000 gledalcev. Snored je otvoril mimohod poedinih športnih društev, de jev in telovadcev. Vrstili so se nato alegorični vozovi, ki so jih pripravili delavci raznih tržaških tovarn. Nastopili so pionirji, ki so sestavah besedi «Pace - Mir» Ob navdušenem ploskanju občinstva so sledili telovadni nastopi mladincev in mladink, ki so lepo uspeli. Kot zadnjo sliko so prikazali delavci in kmetje srp in kladivo, ki sta se združila na središču igrišča. Spored se je zaključil s petjem Internacionale. Tako je tržaško delovno ljudstvo zaključilo ta, v zgodovini tržaškega proletariata najlepši drn, ki je bil dejansko dan borbe za mir in pregled mogočnih delovnih sil. Dočim se je pretežna večina tr-žačanov zgrnila na Garibaldijev trg, je bilo v mestu še par tako-zvanih proslav in sicer: Delavske zbornice na trgu Unità, kjer so doživeli razbijači delavskih vrst po-polen poraz, ker je bilo prisotnih na trgu le običajno število sprehajajoče se mestne gospode. Ista usoda je doletela «socialiste» na Goldonijevem trgu in titofašiste na Rotondi. Ti so si seveda, kot vsako leto «pomagali» s prisilnim mobi- lavcev z rdečimi zastavami, piomr- v liziranjem prebivalcev cone B ravani podelitvi dovolilnice nima nobene podlage, da pa tudi ne more dati občina dovoljenja ribičem za prodajo. Godiniju (indip.) je pojasnil podžupan Visintin, da še ni gotovo, kje bo CONI gradil novo športno kopališče; Lanterna je le ena izmed možnosti. Geppi je pojasnil Delisejevi, da občinski organi stalno kontrolirajo, da se trgovine zapirajo ob predpisani uri Nato je bilo sprejetih 8 nujnih sklepov soglasno in brez diskusije, dočim so zadnji trije naleteli na pomisleke odn. odpor pri komunistih. ki so glasovali proti povišanju občinske tarife za tehtanje rib ter proti potrditvi dosedanje upravne komisije ustanove Morpurgo. Podžupan Visintin je podal referat o načrtu javnih del za drugo polletje v predlaganem znesku 3816 milijonov lir, katere občina pričakuje od Vojaške uprave- Najvažnejša dela po tem načrtu so sledeča: gradnja 4200 skupnih grobnic v znesku 100 milijonov lir, hladilnik in druga dela v klavnici — 74 mil., gradnja cenenih stanovanj -200 mil., zidava in popravila stanovanjskih hiš — 138 mil., gradnja novih šol pri Sv. Andreju (2. obrok) 100 mil., pri Sv. Ivanu —350 mil., v Rocolu z vrtcem — 350 mil. lir. Nadalje za popravila cele vrste šol — 185 mil., za gradnjo prebiralnice odpadkov — 220 mil., popravila občinskih poslopij vštevši gledališče Verdi — 135 mil. Za gradnjo novih cest in obveznih napeljav — 421 mil., regulacije in popravila cest — 374 mil. Za dve napajališči v Bazovici in po eno v Križu, Spodnji Magdaleni ter Mandriji - 10 mil., javni pralnici v Kjarboli in Stari mitnici — 33 mil., klavnici na pčinah in na Bazovici — 10 mil. Za obnovo kopališč — 48 mil., za pojavila javnih stranišč 10 mil., obnova ln razširitev pasje postaje — 35 mil. lir V načrtu je pi edvtdena zidava novega krila občinskega poslopja v znesku 280 mil., dveh avtoparkov i v znesku 200 mil. ter zelenjadnegu . trga na debelo za 300 mit- lir. V diskusiji je tov. Braun zah-| levai, da dà občina na razpolago ! 200 grobnic za dostojno pokopališče padlih v borbi, tov. Malalan. _ : naj se vzame v načrt tudi primer-| na vsota za pozidavo Opčin ter prosvetnih domov po vaseh. Gianpic-collja pa bolj zanimajo stranišča In smetarna; zato je zahteval pojasnil. Razne manj pomembne pripombe so stavili Delise, Cristiani, Bastianijeva in Harabaglia. Tov Pogassi je izrazil upanje, da je to šele prvi del obljubljenih stanovanj ter da bo stanarina v resnici dostopna delavcem. Tov. Gombač je priporočal takojšnjo zgraditev nekaterih naprav v klavnici. Agneletto sé je vprašal, koliko je od predvidenih stroškov namenjenih slovenskim šolam. Tov. Bidovec je priporočil čim prejšnjo zgraditev slovenske šole in vrtca na Kolonkovcu ter šole in vrtca v mestu (Skoljet - Ljudski vrt), dalje popravilo šol v ul. Corsica in Scuole Nuove. Zahteval je tudi takopšnjo regulacijo Vrdelske ceste, ki je brez pločnikov in zato zelo nevarna. Tov. Košuta je grajal načrt, ker ni predvidenih kreditov za gradnjo slovenskega ljudskega gledališča. Po končanih intervencijah ie dal pojasnila in odgovor referent Visintin, ki je dal macai zagotovil-.in obljub, na kar ie bil načrt soglasno sprejet. Prihodnja seja bo sklicana z vabili. NASILNE PREMESTITVE UČITELJEV In titovcem nezanesljivih nameščencev v coni B nadaljne vesti O TITO fašističnem terorju Nepopisni teror in nasilje, ki so | ga titofašistični kriminalci sprožili za časa takozvamh volitev v nesrečni coni ti, je ostai preganjanemu prebivalstvu v neizbrisnem spominu. Preteklo je že tri tedne od onih dni, ko se je izvajal nad Slovenci, tirvati in Italijani najhujši in najbolj zverinski teror kar jih pomni prebivalstvo še za časa fašističnih požigov in umorov. Se vedno nam prihajajo vesti o tragičnih dogodkih in vsakovrstnemu nasilju. Potrebno je torej, da je vsa krajevna in mednarodna javnost obveščena o teh zločinih in nasilstvih beograjske klike, ki ji je bilo to ozemlje izročeno v zaupno upravo. Predvsem s titofašisti, že v teku njihove «volivne kampanje» po-SKrbeli za premestitev raznih funkcionarjev, ki niso bili za titovce dovolj zanesljivi. Seveda so te ljudi poslali v Jugoslavijo. Med temi se nahaja neki Ferenčič, rojen v Pazinu, ki pe vršil posle referenta za finance bujskega okraja. Razven tega so izvedli številne spremembe organizacijskega ustroja odsekov za šolstvo, kulturo in gospodarstvo, ki so dejansko že odvisni od vlade Slovenije oziroma Hrvat-ske. Titofašisti namreč že javno go-voriji, da je vse to odvisno od Jugoslavije ter da bodo takoj ko bo cona B priključena Jugoslaviji, po- | višali davščine na vino in likerje. Posebne preglavice jim je prizadejal bujski okraj, kjer so sklicali poseben sestanek vseh aktivistov. Prisotni so bili celo glavni titofašistični voditelji njihove takozvane «komunistične partije Jugoslavije», med temi referent za kulturo in u-metnost Jelič. Na sestanku so pripravili poseben seznam vseh sumljivih oseb, za katere so že v naprej vedeli. Istočasno so sklenili, glasovanja. Istočasno so sklenili, da bodo vse te ljudi tudi pretepli. Zanimivi so tudi podatki o «sprejemu» novinarjev v Bujah. Cim so bili vediteli Buj telefonsko oveščeni o prihodu novinarjev, so takoj sklicali skupino plačanih aktivistov z ženami in otroki, ki so manifestirali» beograjskemu krvni- OSVOBOD1TEV otoka Hajnana HONG KONG — V noči 30. aprila so zmagoslavne edinice Maoce-tungove osvobodilne vojske zavzele mesto Yulin, kjer je bil svoječasno glavni stan nacionalističnih edinic. Mesto Yulin j? predstavljalo za Cangkajška zadnjo pomorsko postojanko. S tem se ljudska vojska popolnoma osvobodila otok Hajnan ku in pripravili napad na novinarje Novinarje je sprejel referent za notranje zadeve, ki je obenem vodil vso akcijo razbojniške tolpe. Francoske novinarje pa je spremljal neki Slovenec, ki je skrbno pazil za njihovo osebno varnost. Ljudem je celo razlagal: «Tl so naši in se jih ne smeste dotikati». Po 12. uri so se pripeljali v avtu jugoslovanske trgovske delegacije a-meriški novinarji, ki so obiskali pač «radi lepšega» samo nekaj votivnih sedežev. Spremljala jih je skupina udbovcev. Kot plačilo za svoje krvave zločine so titofašistični kriminalci, ki so prišli iz Jugoslavije, prejeli od «ljudske oblasti» cone B številne zavoje vsakovrstne hrane (riž, testenine, moka, itd ), kar so seveda pompali sestradanemu prebivalstvu cone B. Po volitvah so titofašisti premestili v Jugoslavijo dva hrvatska u-čitelja. Enega, ker ni hotel na povelje nekega titovca odstraniti iz učilnice sliko tov. Stalina. Drugi učitelj, ki je bil nameščen v Mate-radi pa je na javnem sestanku razkrinkal titovca Skopaca, ki ga vse ljudstvo sovraži. Iz teh razlogov sta bila torej oba učite ja takoj premeščena in sta verjetno ie v zaporu. PRED 5 LETI JE RA ZADALA POSLEDNJI UDAREC NACIZMU KAKO JE BIL ZASEDEN BERLIN središče nemškega imperializma TEKMOVALCI le pogumno na delo! Pred petimi leti je sovjetska armada dvignila zastavo zmage nad Berlinom ter skupno z zavezniki zaključila popolni poraz fašistične Nemčije. Vojaške operacije okrog Berlina s katerimi se je končala domovinska vojna sovjetskega ljudstva, predstavljajo višek stalinske vojaške znanosti in so dokaz strateške in taktične popolnosti oboroženih sil Sovjetske zveze. Spomladi 1945 leta so čete Prve beloruske fronte, po uspešni ofenzivi, prišle na Odro in Neisso ter zasedle ozemlje, ki se je raztezalo od obale Baltiškega morja do mesta Shenkendorf. Istočasno so čete Prve ukrajinske fronte prispele do Neisse od juga. Na lej črti je naletela Rdeča armada na organiziran odpor Nemcev, ki so se branili na utrjenih položajih. Sovjetska armada se je začela pripravljati na napad na Berlin. Fašistične sile. v ravni smeri neposredno pred Berlinom so štele preko 500.000 mož' in veliko število' tankov ter topov. Te sile so se nahajale v dobro utrjenih položajih na zapadnem bregu Odre in Neisse, ki so jih že predhodno dobro izgradile. Ker so vedeli, da nimajo možnosti umika (fronta je bila oddaljena samo 60 km od Berlina) in ker so vedeli, da je usoda hitlerjevske Nemčije odvisna od predstoječe bitke, so Nemci zgradili utrdbe povsod, kjer je to teren dovoljeval. Okrog 45 nemških divizij je branilo te utrdbe. Iz Berlina so bili poslani novi topovi, da bi ustavili sovjetske tanke. Divizije so bile po-jačane z moštvom iz topniških in tankovskih enot. Divizije so bile nadalje dopolnjene z moštvom iz preskrbe, kot tudi iz vojaških šol in akademij ter Folksturma in fašističnih organizacij. Sovjetske čete so imele pred seboj težko nalogo: zadati smrtni u-darec velikim sovražnikovim silam, ki so se nahajale v dobro utrjenih položajih. Sovjetska armada je bila v stanju izpolniti to nalogo, zahvaljujoč sé modremu strateškemu vodstvu svojega velikega komandanta, Josipa Stalina. Stalinski načrt je predvideval istočasno ofenzivo sovjetskih čet na široki fronti. Sovjetska armada je imela nalogo zadati vrsto’ mogočnih udarcev s ciljem, da razbije sovražnikovo o-brambo, obkoli njegove sile ter jih nato obkoljene uniči. Strateški cilj ni bil samo uničenje osrednje skupine nemških sil in zavzetje Berlina, nego tudi, da bi bila tako Nemčija presekana na dvoje, kar bi onemogočilo vsak nadaljnji odpor. 16. aprila 1945, so sovjetske čete sprožile svojo ofenzivo. Nemci so branili svoje položaje trdovratno. Toda 19. aprila so bile sovrašniko-ve obrambe uničene in sovjetske čete so prodrle naprej, da uresničijo svoje operacijske načrte. Severna napadalna skupina Prve beloruske fronte je sprožila svoj napad v obliki obkroževalnega manevra okrog Berlina s severovzhoda. Medtem ko je južna skupina iste armade prodrla v smeri južnih predmestij Berlna, pa je osrednja skupiha sovjetskih armad napredovala po najkrajši poti proti zapadu. Cete Prve ukrajinske fronte so sprožile napade iz več strani. Glavna ofenzivna skupina je bila sestav- je bila ta skupina popolnoma uničena. Nemška vojska, ki je bila obkoljena v Berlinu se je divje upirala. Največja bitka v zgodovini vseh vojn je trajal dan in noč, neprenehoma 12 dni. Nemci so se borili s trdovratnostjo obupancev. Divje so branili vsako utrdbo in na vsakem koraku sproti gradili nove utrdbe. Bitke so Berlinčani po osvoboditvi svojega mesta. EL «1GÌ se vršile v zraku, na zemlji in v podzemlju v temnih in mračnih predorih berlinske podzemske železnice. Za vsako poslopje, vežo, za vsako ped zemlje so se odzijale divje borbe. Sovjetske čete so potiskale in u-ničevale hitlerjevske čete korak za korakom. Kjer niso mogli napredovati sovjetski vojaki po cesti, so se vzpeli na strehe ali podstrešja, ali pa so prišli za hrbet sovražniku skozi podzemske predore in kanalizacije greznic. Rdeča armada' je potiskala sovražnika korak za korakom proti • re-dišču mesta. Koncem aprila so bile hitlerjevske čete potisnjene na ozek prostor. V noči prvega maja so prišli na glavno poveljstvo Zukova nemški oficirji z belo zastavo, da bi dosegli premirje Sovjetska komanda je prošnjo odbila in odgovorila,, da sprejme edino brezpogojno predajo. Nemci niso pristali na sovjetske predloge. Sovjetski topovi so ponovno zapeli svojo strašno smrtonosno pesem in začel se je poslednji napad proti ostankom sovražnikovih sil. Ostanki nemške armade so kapitulirali dne 2. maja. Tega dne je bila razobešena na Reichstagu zastava zmaga. Reichstag pa so sovjetski vojaki zavzeli že 30. aprila. Iz vseli podeželskih vasi in mestnih okrajev prihajajo, vesti, da se je prijavilo k tekmovanju precejšnje število raznašalcev. Z napove danimi nagradami se bo obdarilo najboljše tekmovalce, ki so v času tekmovanja, s svojim delom in trudom razprodali največje število demokratičnega časopisja. Slika nam prikazuje lep kraj, kjer bodo naši zmagovalci prebili svoje počitnice. Eni bodo deležni teh lepih krajev, kjer sonca in čistega zraku ne manjka, drugim pa se spet obeta zapestna ura, kolo in celo «Lambretta». Nagrade so res bogate, toda naši tekmovalci so tudi mnenja, da je potrebno da demokratično časopisje. ki se bori za mir in proti vojnim hujskačem, za demokracijo in svobodo, za delo in boljšo bodočnost vseh delovnih ljudi ter proti angio-ameriškemu imperializmu in njim zvestim agentom, izdajalcem in zasužnjevalcem jugoslovanskih narodov — titofašistom, da to demokratično časopisje pride v vsako demokratično družino. TEKMOVALCI LE POGUMNO NA DELO! NAGRADE VAS PRIČAKUJEJO! HRIBI IN JEZERA V LJUDSKIH DEŽELAH, KJER VLADA SVOBODA IN DEMOKRACIJA, KJER JE DELOVNI ČLOVEK NA OBLASTI VAS PRIČAKUJEJO! Delovanje lilofašističnih izdajaleev za easa NOB Od III. bataljona XV. Majeviške brigade je ostalo le 15 bor«*' Znani Petkov bataljon popolnoma uničen - Množična predaj» v nemško in ustaško ujetništvo ranjencev in borcev ljena iz tankovskih enot pod poveljstvom generala Pavla Ribalka in Dimitrija Leljušenka. Ta skupina je usmerila svoj napad iz juga v severozapadni smeri v cilju, da doseže področje Potsdama ter se združi s četami Prve beloruske fronte ter tako dokonča obkolitev nemških fašističnih sil na področju Berlina. Druge enote Prve ukrajinske fronte so imele nalogo, da vpadèjo v južna predmestja Berlina in razcepijo obkoljeno skupino nemških sil. V noči 24. aprila, satno devet dni po začetku otenzive, so se čete obeh sovjetskih armadnih skupin, ukrajinska in beloruska, združile na področju Potsdama. 200.000 nemških vojakov in častnikov je bilo zajetih. V istem času so sovjetske čete presekale obkoljene sovražnikove sile na dvoje napredujoč iz južnih predmestij Berlina. Nemci so podvzeli najbolj obupne napore, da bi preprečili uspeh sovjetskih operacij. Ko se je začela bitka, je nemška vrhovna komanda potegnila iz anglo-ameriške fronte 12 bolj svežih divizij ter jih premestila na vzhod. Silovitost sovjetskega napada pa je preprečila nji- ' hove načrte. Nato se je začela likvidacija ob- CIANE K ,(SOVJETSKEGA PISATELJA ILJA EHRENBURGA AMERIŠKI «NADLJUDJE» V severnih državah ni Ku-klux-klana, vendar pa se tudi tam izvaja preganjanje črncev. Nedavno so a-meriški časopisi imeli priliko, da so se razpisali o naslednjem dogodku: Ameriški crnec Montgomery je bil izpuščen iz zaporov, .potem, ko je v njih presedel 301etno kazen, na katero je bil obsojen radi «posilje-nja» neke bele ženske. Po 30 letih so sjpoznali ,da je bil črnec v zaporu po krivici, ker je bila ona ženska, ki ga je zatožila v resnici zmešana. Nesrečni črnec je za «odškodnino» in za trpljenje vseh tridesetih let prejel nič manj kot DESET DOLARJEV. Za časa mojega bivanja v mestu Jackson bi bil moral biti usmrčen neki čr-nec. Obdolžen je bil, da je koljenih sovražnikovih šilT"to je bi-la krvava borba za zasedbo Ber- lina. Sovražne skupine, ki so bile obkoljene v gozdovih jugovzhodno od Berlna so napravile vrsto brezuspešnih in brezupnih poskusov, da bi prebile železni obroč. 30 aprila Tako je izgledal parlament Nemčije po zasedbi Berlina, kjer je Hitler z ostalimi nacifašističnimi voditelji koval načrte za podjarmljenje vsega človeštva. deli, da je bila to, le gola laž. Sodnik je dejal: «Obsojenca ni mogoče oprostiti, ker v naši državi ni bil, od belca obdolženi črnec, še nikoli oproščen» Nekateri zažigajo žive ljudji, jih preganjajo, jih pobijajo; drugi najdejo spet «znanstvena opravičila» za svoje ravnanje. Donald Davidson ki je profesor na Vanderbiltski univerzi, piše v nekem svojem «delu», da je bila odprava suženjstva nepremišljen korak, da je Ku-klux-e.sos.jtenpshrdl shrd cmf wytapfoi klan «organizacija ljudskega odpora», da ,e preganjanje črncev v A-meriki in predvsem v južnih državah popolnoma opravičljivo». Nekoč je bila ena izmed najbolj popularnih knjig v Ameriki knjiga: «Koča strica Toma», v kateri je opisano trpljenje črnih sužnjev. Pisateljica te knjige Beecher-Stowe se je zgražala nad gospodarji sužnjev. Njen roman je služil kot navdih tistim, ki so se borili proti rasnemu preganjanju. Zadnje čase pa je najbolj popularna knjiga v Ameriki, roman: «Proč z vetrom», ki ga je spisala Margaret Mitchell. Pisa- teljica prikazuje v romanu da so suž nji živeli zelo udobno in da so podli ljudje tisti, ki hočejo odpraviti suženjstvo. Sreča teh dveh knjig nam kaže pot, ki vodi od incoierà do «velikega zmaja», od idej svobode in enakopravnosti do rasizma in do «komisije za preučevanje protia-meriškega delovanja». Ameriški rasisti, se ne sramujejo svojih nesramnih dejanj, marveč se kar ne morejo verjeti, da v tej deželi s tako razvito tehniko živi toliko ljudi nečloveško življenje. Zato navajam tu. izvleček iz časopisa «Sentinell Star», ki izhaja v mestu Orlando (v Floridi): «Zelo smo sc zabavali na veselici ki so je priredil gospod James Strat v razstavnem prostoru za Srednjo Florido. V kletki sta bila zaprta en zamorec in ena opica. Najboljše udarce je ža- gi imajo koristi od rasizma, v kolikor ta zavlačuje razvoj ljudske zavesti. Stari Rimljani so imeii navado reči: «Divitie et impera». Jasno je, da je lažje zatirati ljudstvo, potem, ko je bila zasejana med njim ljulka. O tem so se voditelji Združenih držav temeljito prepričali. Ko so delavci v Detroitu zahtevali povišanje mezd, so agenti gospodarjev izjavili: «Krivda leži na črncih. Oni so plačani manj od vas. Zato je potrebno, da jih pretepate.» Ko v južnih državah ZDA fali-rani zemljiški magnatje prosijo podporo od države, jim odgovorijo člani Ku-klux-klana, da so tega krivi črnci, ki jemljejo v najem zemljišče pod vsakimi pogoji, Zato jih Vsak pošten demokrat je dolžan povedati o vseh dogodkih, primerih padlih borcev kakor tudi celotnih partizanskih edinic, dolžan je da popolnoma razjasni vse dogodke preteklosti za katere nosi krivdo sedanje jugoslovansko fašistično vodstvo. Titovci skušajo na vse načine, da bi se zakrili z zaslugami jugoslovanskih narodov, ki so jih dosegli v narodno-osvobodilni borbi, oni zavestno potvarjajo, ne samo danes, temveč od prvega dneva vstaje jugoslovanskih narodov, vsa dejstva iz narodnoosvobodilne borbe. Poslužujejo se tisku in vseh sredstev propagande za svoje hvalisanje ter zakrinkanje številnih zločinov, ki so jih sami ali po direktivah, izvrševali njih agenti. Številni članki, ki so bili objavljeni v tito-fašističnem tisku o narodno-osvo- sem se udeležil osebno Zaradi tega jih tudi dobro poznam, kot jih P° znajo tisoči bosanskih borcev- . Pozimi leta 1943. so v Vzhodni Bosni, za časa VI sovražne olenz1 divizije III. Korpusa v dol»1 ve, Drinjače in na sektorju Šejkov» obkolile fašistično kolono SS-ovsk ^ čet, ki je napredovala po cesti b» kolaz-Vlasenica-Tuzla. Toda v te» času, ko so partizanske edinice P1 pravljale, da zadajo poslednji ud ree obkoljenemu sovražniku, ie 1 to, preko svojega agenta K -Ml Uda (Uipoi . jjj popolnoma onemogl' Ljudje so popolnoma onenios" b;, padali so kot snopje. Uničeni s° lii celi bataljoni iiy brigade. V 'r jem bataljonu XV. Majeviške br‘”r. dè je ostalo vsega skupaj 15 ^ ji c^v. Znani Petkov bataljon if popolnoma uničen, od VI. brig3 a il] XVI muslimanske pa je oS' le polovica ljudi, a od Hrvaške g^ide je ostalo dve tretjini borC Vise topništvo 17. divizije, Prd|. v n& sredstva in ranjenci so Pa .Lji roke sovražnika. Tako je bil t>n' lil. Korpus. Z izgubo nekaj tisočev najbolj borcev in voditeljev, Korpus ., predstavljal več prave vojaške Prl * le. Del borcev, ki je ostal ljenju je bil moralno potrt, jitsno videli da se je delalo - ie liki in grozni izdaji. Ta dogodek . na prebivalstvo vzhodne Bosne P, ràzno vplival ter izzval uprav» sumničenje. Tako stanje III. Korpusa Ali se tako postopa z delavci ? iz na Pred kratkim se je tov. Radič Predanovcev priselil kot delavec državno posestvo v Rakičanu. Tov. Radič bi moral za ženo in otroke dobiti živilske nakaznice na KLO Rakičan. Vendar teh nakaznic se do danes za mesec marec ni prejel. čeprav se je pravilno odjavil v Predanovcih in prijavil v Rakičanu. Imenovani je večkrat prišel vprašal na KLO, kjer so mu vedno dajali razne dvomljive odgovore. Ko je pred kratkim zopet prišel, mu je bilo rečeno, da kart za mesec marec ne dobi, ker je že prepozno in sicer zaradi tega, ker se sploh ni prijavil na KLO. S takim odgovorom se tov. Radič ni zadovoljil, ker je vedel, da se je pravočasno prijavil in so ga vpisali pod št. 46., kar se je spominjal. Nerade volje so nato pogledali v register in res ugotovili, da se je pravočasno prijavil in bil naveden pod št. 46, toda kart vseeno ni dobil. Tako bo družina tov. Radiča ostala za mesec marec brez živilskih nakaznic. (Iz «Ljudske pravice» 30. 3. 1950). l(f vse do prihoda Sovjetske uge0-vj Jugoslavijo/ Po osvoboditvi , sC gbada s strani Sovjetske arm3d jč Korpus izpopolnil. _vr;je sled tega zločina. Tito in banda so le na videz kaznoval' 3 . jtga sodelavca Kosta Nadža ib je merno podali nekako «priznaj, padlim herojskim borcem na Tito je seveda pohitel, da *a^v;i vaji». gri- 'Tako uničenje borcev na rek' vaji je podobno masovnemu 11 etjet* n ju borcev na reki Sutjeski- » • i drugi zločin so izdelali in, pr„gr0' vilf izdajalci jugoslovanskih dov — Titova fašistična kliR^.^ili vodstvom in ukazi anglo-am6 ^ imperialistov Prav po nji prihodu v Jugoslavijo so za^*f0a1’' skih y sf raščati izgube jugoslovan: tizanov. j, m Ne glede na to, da je na b padlo na tisoče partizanov, . a‘šp fnilofJAnam 11 c Vi i Im 114 fašističnem tisku in literaturi ^0V' o vsčm tem previdno molči faci mislijo, da bodo z molkom ^ sc vili v pozabo grozen zločin; ga sami pripravili in izvrši]'- ,ll6ir vrs tur se, če mislijo, da bodd^jilfi' varajo -------------- z,„ slovtinski narodi pozabili ta Narod Bosne, kakor vsi °st® jar P1’ di Jugoslavije, ne bodo ni»: teiJfn] zabili ta krvavi žločin pr'. vj 'Jrij so postali žrtve najboljši si" ,f iri goslavije, ki so se hrabro ? g (?' osvobdditev svoje zemlje »JvL D? jega jarma. Narodi Jugosl3 do maščevali te žrtve! Nen»* Največja proslava Prvega maja v zgodovini delovnega ljudstva našega mesta Nepregledne rmnožice tržačanov so manifestirale za spoštovanje mirovne pogodbe, za mir v svetu, za delo, kruh in boljšo bodočnost Na desettisoče delovnilTmož, žena, mladincev in "mladink se je udeležilo veličastne povorke po mestnih ulicah ter velikega zborovanja na Garibaldijevem trgu, kjer so govorili predstavniki Enotnih sindikatov, Komunistične partije STO in socialistične stranke Italije r » « mm !■* f s 11 « s* AQUILA umu PROSLAVE I. MAJA NA PODEŽELJU. Zgoraj levo: Povorka v Nabrežini,- desno: Zborovanje v Boljuncu spodaj levo-. Zborovanje v Miljah; desno: Manifestacija v Sv. Križu pri Trstu. EU Alegorični sprevod na stadionu. u.-g,,; .. '•■•- ^fX>%, w i mm •>>"f h' t - v t* * :*W **>'< ■*. ■ * . -V**. V, t iMffin m w :<■* -n mF* r/ ( rjrjj tf a HH. /] 1 ■ JŠI ■i =£§■ H JÉÉKS m ul UP ,1 Wy8 ■* j»!**11 lili N*:1 j i-1 K, < 3Ž v v I MpÉN I ? n E\" j □ b Katerem se ponovno spouuii-jfamu m poživljamo gealti: «rru-,eiarci vsen oezei zmuzne se:» V naši poicrajini se je vršil r-r-Vi maj pou geslom slovansko-ltalijanskega biatstva, zveze med delavci m kmeti, enotnosti delavskega razreda v borbi proti delodajalcem in njihovim hlapcem, v borbi za pravice delovnih ljudi, mir ih demokracijo, 'Tako tvori prvi maj, kot so ga slavile napredne demokratične sile nase pokrajine, del svetovne fronte demokratičnih in naprednih delov-vnih sil. Danes je razred delodajalcev m njegov sistem kapitalizem iz-gubh svoje staro nabrušeno orožje in m vec v stanju, da bi s svojimi gesli preprečil delavskemu razredu organiziranje ter širjenje kroga svojih pristašev. Danes mora razred delodajalcev pristopiti novim, bolj strupenim o-blikam borbe proti delavskemu razredu. Danes je nastopilo poslednje razdobje kapitalizma -imperializem in v teni razobju iščejo delodajalci agente, razbijače v vrstah delavskega razreda, ker ne morejo ustaviti napie-dovanja delavskega razreda z j zunanjo ofenzivo. Delodajalci dokazujejo s temi oblikami borbe lastno nemoč. Njim je danes jasno, da s samim nasiljem in proti-delavskimi ter protidemokratičnimi ukrepi ne morejo več vladati; to je razlog, da poskušajo ukaniti delovne sile s prevaro, s pomočjo svojih agentov v delavskem gibanju, ki naj razbijajo delovne sile, izzovejo razdore in Sovraštva ter tako rešijo kapitalizem in delodajalce pred bližajočim se propadom. Zato je naloga naprednih delovnih si) in v prvi vrsti komunistov, da razkrinkujejo razbijače delavske in demokratične enotnosti, ki delajo po nalogu imperializma. Tudi v naši pokrajini je Delavska zbornica pokrenila vrsto manifestacij ob priliki Prvega maja. ki so bile protest proti stanju v deželi, proti delodajalcem in njihovi klerofašistični vladi. Te manifestacije so združile veliko večino delavcev Proti njim sta vstala dva razbijaška tabora imperialističnih agentov. Prvi tabor je že dolgo časa znan. To so hlapci klerofašistične vlade, razni vniditelji «svobodnih» sindikatov. Tudi letos so skušali razbijati enotnost delovnih sil ob priliki prvega maja Drugi tabor razbijačev delavske enotnosti, je bil šele odkrit z znano resolucijo Informbiroja, Td so titofašistični agenti v delavskem pokretu. Tudi oni so izvedli svoje razbijaštvo ob priliki Prvega maja ter organizirali svojo ločeno prireditev v Sovodnjah. Tudi oni skušajo narediti iz prvega maja nekakšno veseljačenje, to je, razvodeniti borbeni značaj tega praznika delavcev (v edino korist delodajalcev). Njihove ra-diooddajne postaje so dale barvo njihovemu prvemu maju kot praznik «spomladi, mladosti in radosti». Na linji imperialističnih navodil, katerim sledijo, izvajajo titbvci najbolj strupene napade proti naprednim silam in delavski enotnosti. Tudi razlog, ki ga navajajo proti CGIL je isti, kot ga navaja klerofašistične reakcija, namreč, da je CGIL v službi iMoskve in Kominforma. Tako so skušali slaviti imperialistični hlapci, agenti v delavskem in demokratičnem gibanju letošnji prvi maj v znaku razbi-jaštva in veseljačenja. Nasprotno pa so dokazale delovne sile na svojih manifestacijah, med katerimi se je odlikovala ona v Gra disici, da tudi strupene in lažnji-ve oblike borbe imperialističnih hlapcev nc uspevajo, da izgubljajo vedno bolj vsako krinko. Bilanca borb delovnih ljudi naše pokrajine, ki je bila podana v Gra diski, je dokazala, da stopa naš delovni razred smelo po poti zmage. Ta bilanca ima med drugimi vpisane slavne strani borb Oljarne in poljskih delavcev ter kmetov v pokrajinah okrog Kr-rn ina in Gradiške. V preteklem letu smo združili v solidarnosti kmete in delavce. Delodajalski hlapci so doživeli velik poraz. Ni jim uspelo, da bi razbili in razcepili delovne ljudi. Nasprotno, enotnost delovnih kil se vedno bolj širi. Napadi delodajalcev proti demokratičnim organizacijam in ustanovam, proti sindikalnim svoboščinam, niso imeli uspeha Nasprotno so sl delovni ljudje jaonovno priborili tudi marsikatere svoboščine, ki so jih bili prej izgubili. V volit v ah v goriški predilnici so napredne delovne sile odnesle odločilno zmago, ki je presegla vse zmage prejšnjih let. Vsi ti dogodki preteklega leta kažejo, da se spreminja stanje v naši pokrajini, kot v ostali deželi, odločno v korist delovnih ljudi. Delovne in demokratične sile stopajo torej iz tega Prvega maja pojačane z doseženimi uspehi. Naša gesla za bodoče borbe so: Pojačanje enotnosti delovnih in demokratičnih sil v naši pokrajini! Naprej torej po poti. ki smo jo smelo in neustrašno prehodili, ker je to pot borbe za mir in demokratične in delovne pravice! Naprej po poti zmage, v sklopu ostalih demokratičnih sil sveta in pod vodstvom neomajne trdnjave vsega naprednega človeštva. Sovjetske rveeel Za naše kmetovalce Uredništvo in uprava goriške izdaje «DELA» : GORICA, ulica XXIV. Maggio, štev. 18, prvo nadstropje. Telefonska štev. 666. 1 Z PRVOMAJSKIH PROSLAV V NAŠI POKR!A|JINI VEDNO ŠIRŠA FRONTA DELOVNIH LJUDI bo preprečila vojnohujskaške načrte imperializma Manifestacije v Gradiški Ze več let ni bilo tako sončnega 1 maja kot je bil letos. Izgledalo je skoraj, da hoče tudi sonce nagraditi naše delovno ljudstvo, njegove trude in borbe za demokracijo ter ga vzpodbuditi k novim borbam. Izgled tega v Gradiški je bil še bolj sončen, ko so se začele stekati iz vseh strani povorke mani-festantov z rdečimi zastavami ter zastavami miru na čelu in ob zvoku godbe ter pesmi delovnih ljudi. V času ko se je iz vseh strani zbiralo ljudstvo k zborovanju sta igrali delavske pesmi godbi iz Turjaka in Mariana. Ob 10. uri je tov. Furlan, tajnik DelaVske zbornice v Gradiški otvoril zborovanje ter predal besedo tovarišici Miri Rja- z delavskimi zmagami, ker ro znali delovni ljudje izjaloviti vse načrte delodajalcev in njihovih hlapcev ter so preprečili razbitje svojih vrst in ohranili enotnost delavskega razreda. Najboljši dokaz, da so razbijači delavske enotnosti poraženi na vsej črti je prav la, da si niso upali organizirati v Gradiški nobene razbijaške manifestacije, ker so vedeli, da Bi jim nihče ne sledil. V svojem govoru je tov. Fabro podal tudi podrobno analizo težkega gospodarskega položaja v katerem se nahaja vsa naša pokrajina. Posledice te gospodarske krize občuti v prvi vrsti delavski razred. Na delavski razred padejo posledice politike, ki jo vodi klerofašistič-na amerikanizirana vlada v Rimu, posledice, kot so: naraščajoča brez- Prvomajsko zborovanje na trgu v Gradiški. vec, ki je pozdravila v slovenščini prisotne slovenske in italijanske delavce. Tov. Rjavec je prinesla pozdrave onih Slovencev, ki jih niti nasilja klerofašistične De Gasperi-jeve vlade, niti intrige titofašistič-nih agentov imperializma niso odvrnile od skupne protiimperialistič-ne fronte, od slovansko-italijanske-ga bratstva in borbe za tiste ideale narodno-osvobodilne borbe, za katere so prelili svojo kri najboljši sinovi našega ljudstva. Besede tov. Mire Rjavec je množica sprejela z velikim navdušenjem in burnim ploskanjem. Za tov. Miro Rijavec je povzel besedo tajnik Delavske zbornice tov. Fabro, ter podal kratko bilanco borb od lanskega do letošnjega 1. maja. V preteklem letu je bilo delovno ljudstvo v težkih borbah za obrambo svojih sindikalnih svoboščin. Vse te borbe so se končale poselnost (v naši jpokrajini imamo ze 11.500 brezposelnih) in uničenje industrije, iz krize našega gospodarstva je samo ena rešitev: u-resničenje gospodarskega načrta, ki ga je sestavila CGIL. Za tov. Fabrom je govoril tov. Trippi, ki je povdaril važnost enotnosti delavskega razreda. To je osnova na kateri bomo dosegli nove zmage v borbi z delodajalci. Tov. Trippi je naglasil posebno načrte imperialistov, da bi izzvali novo vojno ter tako povečali v morju krvi svoje dobičke. Na ta način upa svetovni imperializem doseči gospodstvo nad svetom in odstraniti nevarnost bližajočega se gospodarskega poloma. V sklopu priprav klerofašistične vlade na novo svetovno vojno, se vrši tudi barantanje za STO. Po eni strani je klerofašistična vlada izdala vse dosedanje obljube svojim volivcem in prodaja pretežno italijanska mesta cone o tituiasistom, po urugi strani pa so titovci tv gorečnosti, ua bi pospesjn svojo vključitev v atiantSKi paKti izaali tržaške Slovence m jih prodajajo kierolasistic-m Italiji. Eni in drugi so izdali svoje slovesne obljube, svoj podpis - -mirovno pogodbo — in s tem ponovno dokazali, da so skupina laz-njivcev. Z revizijo mirovne pogodbe utirajo pot novi vojni. Tov. 'trippi je povdaril, da je za preprečitev nove vojne potrebna odločna borba delovnih ljudi in vseh demokratov ter vsakega poštenega človeka sploh. Za prepre-čitev novega, še strašnejšega svetovnega klanja je potrebna enotnost vseh. Mladina mora biti enotna, da ne bo ponovno prelivala svoje krvi po bojnih poljanah, posebno pa morajo biti enotne žene, ki morajo razviti najbolj odločno borbo proli vojnim hujskačem, ker samo tako bodo preprečile, da ne bo nekega strašnega dne razrušena njihova domačija, da ne bodo bombe raztrgale njihovih otrok. Za govorom tov. Trippija se je razvil veličasten sprevod manife-stantov, ki so prehodili z vzkliki in petjem delavskih pesmi glavne ulice Gradiške. Popoldanski kulturni spored, ki je bil v programu prvomajskih proslav, je žel med prebivalci Gradiške splošno odobravanje. Pester spored je navdušil prisotne, ki so se udeležili prireditve v velikem številu. Med drugimi točkami, je posebni žela velik uspeh veselo-igra. Burnega aplavza je bil deležen tudi zbor harmonikašev, ki je pod spretnim vodstvom učitelja Pinna podal nekaj opernih odlomkov, posebno pa je navdušil odlomek Traviate. Tudi pevovodja Businelli « pevskim zborom iz Gradiške je žel velik uspeh Izvajali so še razne druge točke med katerimi je nastopila mala igralka Stabile Gigliola in duet «Violetta», ki sta ga zapela Giovanni Delfabbro s hčerko Bian-caroso. Posebna zahvala gre tov. Stabile Tarcisiu, ki je z velikim čutom odgovornosti vodil celo prireditev. Sledila je nogometna tekma med raprezentancami ANPI-ja iz Gradiške in ANPI-ja iz Romansa, ki se je končala z rezultatom 2-2. V Krminu Tudi v drugih krajih naše pokrajine so uspele prvomajske manifestacije in prireditve kar najbolje. Uspeh prvomajskih prireditev je presegel vsako pričakovanje. V Krminu se je zbrala venka množica ljudstva na Foro Boario, demokratične in delovne pravice ter proti vojnim hujskačem in vsem razbijačem delovne enotnosti. Tudi kulturni in zabavni program je žel vsestransko priznanje in odobravanje. V Tržiču Slične so bile prvomajske mani-iestacije v Tržiču, kjer je gledalcem posebno ugujala razstava, ki je prikazovala načrt CGIL. S ploskanjem so nagradili poslušalci izvaja-kjer so dali duška svoji volji, da se nja godbe in pevskega zbora iz Ronk. Se pozno v noč je bila prvomajska prireditev natrpano polna gledalcev z drečim nagleljnom, simbolom delovnih ljudi vseh dežel. V Gradežu Z rdečimi zaslavami~na čelu gredo povorke po ulicah Gradiške. Tudi v Gradežu je prvomajska manifestacija naprednih delovnih j sil pritegnila delovne ljudi tega i kraja. Manifestaciji se je udeležilo okrog 2000 oseb Nasprotno je na razbijaški manifestaciji «svobodnih» sindikatov bilo prisotnih le 60 gle dalcev, večinoma raznih glavarjev in aktivistov. V znaku nacionalizma titovski prvi maj v Sovodnjah Ce Je še kdo dvomil r razbijaška bistvo titovske skupine, ki se na soriškem postavlja pod imenom DFS, se je lahko prepričal ob letošnjem I. maju. Razbijaške manifestacije, Ki so jih priredili v Sovodnjah, so se vršile pori zastavo najbolj nebrzdanega nacionalizma. Niti njihovo glasilo «Primorski dnevnik» ne taji dejstva, da to ni bil zanje praznik slovnnsko-ila-lijanskega bratstva, nego prilika :a nacionalistično veseljačenje. Najbolj značilno pa je dejstvo, da ni bilo na njihovem veseljačenju niti ene same rdečezastave. To dejstvo je seveda izzvalo nemajhno nezadovoljstvo med mnogimi poštenimi, lahkovernimi ih zavedenimi demokrati, ki so se ogorčeni oddaljili od veselice na okolišnje travnike. Številne skupine pa so demonstrativno prepevale izven meja veselice delavske, tnternacionalistične pesmi. Titovce bode rdeča barva še huje kot De Gasperija in zato je bila isa njihova veselica v znaku modre barve. Tudi mnogi godci iz Doberdoba, ki bi morali igrati razne pesmi, so se ogorčeni oddaljili ter se pridružili naprednim delavcem. Izven veselice so skupno z njimi demonstrativno zaigrali pesem o «Rdeči zastavi» ter druge delavske pesmi. «Primorski dnevnik» poskuša prikriti dejstvo, da ni bilo na njihovi veselici nobene rdeče zastave s tem. da je to zastavo dal odstraniti «brigadir iz Sovodenj». K temu moramo ugotovit samo to. da je zelo čudno, da je samo v primeru titovske veselice prišel brigadir do takih zahtev. Morda pa je bilo vse že v naprej pripravljeno? Zakaj pa so gospodje titovski a-gentje, ki se toltkaj ponašajo z «dosledno borbenostjo», tako hitro popustili. Zakaj se niso «borili» za svoje «demokratične» pravice? Mi moramo ugotoviti, da se jim je preueč mudilo izpolnjevati brigadirjeve ukaze, da ne bi dvomili v resnicoljubnost njihovih trditev. Preveč vneme so pokazali li-to/ašisti v pokorščini brigadirju. Ugledajo skoraj kot brigadirjevi podrejeni kot agenti klerofašistične policije. Gradnja novih šolskih prostorov v Turjaku Nedavno so se začela dela za izgradnjo štirih novih šolskih prostorov v Turjaku. Nova zgradba se bo naslanjala na tisto staro bajto, ki je bila v sramoto vsej občini zaradi nehigijenskih razmer in grdega zunanjega izgleda. Vsakemu dobremu občanu je bila ta zastarela in grda zgradba trn v očeh in zato je vse prebivalstvo sprejelo z zadovoljstvom pričetek novih gradenj. Vendar so se pojavili tudi ljudje, ki jim je vse na poti, kar naredi napredna občinska uprava. Ti ljudje govore, «da so ta dela žalitev za vse brezposelne». ... S svojimi novimi domisleki o «žalitvah proti brezposelnim» poskušajo ti ljudje v resnici prikriti dejstvo, da prejšnje občinske uprave niso tega in tudi marsikaterega drugega dela jjokre-nile ter da so zanemarjale občino in občane. Naj bodo prepričani, da bodo napredne sile turjaške občine pripravile tukajšnjim nazadnjakom še marsikako žalitev te vrste. Delavec Raso oproščen TRZIC — Pred nekaj dnevi je bi la v Tržtču sodna razprava proti delavcu Raso, ki ga je vodstvo ladjedelnic zatožilo oblastem, da je z pilo v roki grozil čuvajem. Potek razprave je bil kratek, kajti sodnik je že ob čitanju obtožnice in ob poročanju obremenilnih prič spoznal da gre za zlagano obtožbo. Obtoženec je bil popolnoma oproščen. Priznanja partizanov Pokrajinska zveza ANPi naznanja, da so dokončno priznani kot partizanski borci v tujini naslednji ranjeni, pogrešani ali padli partizani: Furlan Franc od pok, Antona roj. 1911 iz Pevme; Zorzenon Gualtiero od pok. Evgenija roj. 1922, iz Gradiške; Rossetti Egisto od pok. Jožefa, roj. 1906, iz Gradiške; Sau-rin Gabriele od j>ok. Jožefa, roj. 1903, iz Dolenj; Pisk Jožef od A-lojza, roj. 1924, iz Sovodenj; Stekar Franc od Alojza, roj. 1925, jz Ce-rovlja; Soban Alojz od Stefana, roj. 1902, iz Jamelj; Soban Marcel od N. N., roj. 1929, iz Jamelj; Gri Anton od pok. Ivana, roj. 1889, iz Standreža; Semolič Jožef od Karla, roj. 1924, iz Jamelj; Kovic Peter od pok. Andreja, roj. 1909, iz Sovodenj; Makuc Alojz od Karla, roj. 1912, iz Pevme; Ferfoija Emilij od Ivana, roj. 1926, iz Gorice; Pelicon Srečko od Franca, roj. 1926, iz Steverjana ter Kobau Milan od Silvestra, roj. 1920, iz Steverjana. Svojci padlih ali pogrešanih bodo v par mesecih prejeli uradne dekrete, zato pa jih že sedaj vabimo, da se čimprej zglase na sedežu pokrajinske zveze ANPI v Gorici, Travnik št. 17, kjer bodo Uredili vse jiotrebno Godba je napolnila Gradiško z zvoki delavskih pesmi in ji 'dola prazničen izgled. SAMO NAPREDNE SILE lahko rešijo krizo industrije Na sestanku delavskih predstavnikov ladjedelniške industrije z ministrom Simonini] em so bili izneseni predlogi za rešitev krize v industriji - Klerofašistična vlada je zmožna samo sabotaže 18. aprila so bili delegati tovar-niSKin ouborov laujeue.n.sKe iiiuu-strije vse Italije pn mniisjuu Zn trgovsko mornarico, tiimompiju. Predstavnike ueiavcev je - spremljal tov. senator Koveua. čeprav z zakasnjenjem, prinašamo KrulKo poročno u sestariKu, zaruui ya»nuati za našo ladjedemiško industrijo. rov. Hoveda je predocii ministru tezKo stanje v katerem se notiaja laujeueiiiisica muusirija itnuje. ra položaj nase muustnje ZasKruijuje lemooij vse delavce, ker se sleale starno slabsa m je ogroženo veunv večje števno ueiavcev, ua pauejo lepega one v brezpose.nost m to pomeni v najtežjo pedo, in a' kuncu svoje obširne razlage je tov. Kuve-da postavil pred ministra nujno vprašanje, da se izveoejo V lauje-aeiniski industriji primerni ukrepi, ki Doao resni obupno stanje, ivled drugimi ukrepi je. tov. hoveda preuiozil tudi, naj se uresniči sovjetsko - italijanski trgovinsKi sporazum, ki bi dal uela tudi naši ladjedemiski industriji. Odgovor ministra Simoninija je vreuen primer cele viacine politike, ki ne najde izhoda iz vedno obupnejšega položaja, ker ga pac j noče najti. Minister je ugotovil, «da je vladi znan vznemirjujoči poiožaj ladjedelniške industrije»; zagotavljal je, da tudi vlada skrbi za tu vprašanje. Končno je zagotavljal, da bo letos stopil v veljavo znam Saragatov zakon, a je istočasno priznal, da s tem zakonom ne bo še nič rešeno, ker ne bo zakon rešil krize ladjedelniške industrije. Kar se pa tiče možnosti, ki so mu jo nakazali delavski delegati, da bi ladjedelniška industrija dobila delo s pomočjo zunanje trgovine s Sovjetsko zvezo, je Simonini z zločinsko brezbrižnostjo odgovoril, da to ne spada v njegovo kompetenco. Na ta način je Simonini priznal krizo ladjedelniške industrije, a je tudi priznal, da ji on ne vidi izhoda. Za vse izhode iz te krize, ki so mu jih nakazali delavski predstavniki, ni vedel odgovoriti nič drUgega nego, da on ni kompetenten. Predlogi delavskih delegatov za obnovo ladjedelniške industrije so temeljili v glavnem na sledečih točkah: 1. Politika miru, ki bo zagotovila ladjedelniške in ostale industrije. Na to politiko miru naj se naslanja uspešna politika mednarodnega sodelovanja in trgovine (med drugimi s Sovjetsko zvezo). 2. Uresničiti nemudoma znani Saragatov zakon. 3. Uresničenje načrta, pò katerem bo dosegla naša trgovska mornarica predvojno višino. 4 V teku obnovitvenih del je treba izvesti reorganizacijo dela, ki bo omogočila znižanje proizvodnih .troskov in istočasno zaposlitev mnogo večjega števila delavcev, ki io trenutno brezposeni. To znižanje cen bi dalo naši industriji večjo konkurenčno možnost na svetovnem tržišču. 5 svojimi resnimi in konstruktivnimi predlogi so delavski de'egati dokazali, da je danes delavski razred edina sila, na katero se naslanjajo nade vse dežele. P hodi INAM? Naloga obrambe INAM-a pripada predvsem delavcem na čelu z ostalimi demokratičnimi organizacijami. V času, ko so zavezniki predali vse administrativno delovanje INAM-a v roke italijanskim oblastem, so slednji poskušali kratiti pravice zavarovanih delavcev, na tak način, kot ga nismo bili vajeni niti za časa fašizma. Najprej so se znebili tov. Can dotti-ja bivšega upravitelja INAM-a. Na njegovo mesto so postavil! IZ SESTANKA PARTIZANOV V DOBERDOBU Ponovno oživljeni ANPI pristopa konkretnemu delu DOBERDOB -— Preteklo soboto je bil pri nas širši sestanek bivših partizanov, katerega sta se udeležila poleg številnih domačinov tudi pokrajinski tajnik ANPI iz Gorice, tov. Mira in tov. Zvonko. Seveda se je na sestanek prijpeljalo tudi nekaj ljudi iz Gorice, o katerih je znano, da niso bili nikaki partizani. Ti gospodje so se pripeljali v Doberdob zato, da bi pomagali s svojim antisovjetizmom Dorniku in Černetu. Po daljših govorih, v kateriii je bilo predvsem povdarjeno dejstvo, da bivši partizani, še vedno nadaljujejo borbo, na strani demokratičnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu, so nekateri domačini vprašali pojasnilo glede neke resolucije, katero naj bi bili svojčas podpisali vsi partizani iz Doberdoba (vsaj tako sta poročala «Primorski dnevni» in Soča, ob priliki, ko sta resolucijo objavila). Toda to vprašanje je bilo stavljeno zaman, kajti nihče izmed prisotnih ni dal oz. ni vedel odgovora. Očividno je tj v-praianje spravilo Dornika in nje- gove pajdaše v nemalo zadrego. Nesmiselno bi se bilo spuščati v podrobnosti vprašanj, ki se tičejo ljudi Dornikovega tipa, torej ljudi. ki so izdali cilje krvave osvobodilne borbe. Tem manj bi bilo umestno spuščati se v vprašanja gosp. Černeta in njegove nejasne preteklosti. Pač pa je potrebno in umestno podčrtati dejstvo, da stoji pred ANPI naloga, da s pospešenim tempom reši vsa, po krivdi in malomarnosti Dornika, zastarela v-prašanja, ki se tičejo bivših partizanov. Vojaki prispevajo za Delavsko zbornico Skupina vojakov III. topniškega oddelka v Gradiški, je ob priliki Prvega maja darovala Delavski zbornici vsoto lir 2.225. Tajništvo Delavske zbornice se iskreno zahvaljuje tem delavcem, ki tudi v vojaški suknji žele podpreti svojo delavsko organizacijo. V Sovodnjah primanjkuje zadoslno število vodnih pip Ze mnogo je bilo govora o dejstvu, da goriška občina vedno pozablja na okoliške vasi ter jih za-nemarjpa. Seznanimo se danes kon-neje s stanjem vodovoda v Stan-drežu. Standrež ni majhna vas, saj ima 1800 prebivalcev. Toda v vasi so le štiri javne pipe. Zaradi tega morajo tamkajšnje gospodinje tratiti mnogo časa medtem, ko čakajo na vrsto pri pipah. Tako je namreč ob deževnem vremenu; poleti pa je še slabše, ker v treh pipah zmanjka vode. Tako se vrsta pred edino pipo početveri Znano je tudi, da v Standrežu ži-jejo zelenjavo za mesto. Tudi za vi dokaj vrtnarjev, kateri pridelu-nje ni nič preskrbljeno. Za živino pa je napravljeno le eno napajališče in še to je zraven pipe, kjer se toči voda za prebivalstvo. Vse štiri pipe, od katerih so tri žal prepogostokrat suhe, so razvr-šCeene od glavni cesti, ki pelje skozi vas in po kateri neprestano drčljo avtomobili ter dvigajo mnogo prahu. Taka je torej higijena v tem goriškem predmestju. Nič čudnega torej, da zavzema prav Gorica prvenstvo v tuberkulozi. Skrajni čas je, da občina trezno in resno pomisli na vse to. Standrež nujno potrebuje več pip; preprečiti je treba tudi dviganje prahu. Ce ima občina denar za olepševanje mestnega središča, ga mota nekje dobiti tudi za nujno higijen-sko izboljšanje predmestja! človeka, ki nikakor ne dela v prid zavarovancev. Malo pozneje so odpustili dr. J ungo. Razlog za odpust je bil ta, da je predpisoval dobra zdravila zavarovancem pozneje so poskušali kršiti stari pravilnik, zdaj pa poskušajo celo prikrajšati, zavarovance na zdravilih. Zaradi tako kričečih krivic je bilo na predlog notranje komisije Združenih ladjedelnic iz Tržiča odposlano pismo ravnatelju INAM-a v Gorico, v katerem zahtevajo zastopniki vseh delavskih organizacij, naj se spoštujejo pravice zaverovancev. Nekaj besed o metljavosti Pomlad je tu. Živina je ponovno na paši in v krajih kjer prevladuje vlaga — zlasti ob deževnem vremenu — ponovno izpostavljena nevarnosti, da postane metljava. N1* skalnatem Krasu sicer ne postaja ta nevarnost, pač pa v Furlaniji' ponekod na Goriškem in drugje. Ne bo odveč, če se na kratko pomenimo o tej bolezni, ki napada zlasti ovce in koze, a pogostoina tudi mlada goveda in celo prešite- Metljavost povzročajo posebni črvi, ki se' imenujejo «jetrni met-Ijaji». Njih zarod, v obliki drobnih jajčec, se nahaja med travo, zlasti v močvirnatih krajih. Živina j d1 povžije skupno s stravo. Tako zaidejo v črevesje, kjer se iz njih izvalijo že omenjeni črvi ali met-ljaj. Razpasejo se nato v žolčevod in celo na jetra, kjer dozoMjo. se oplodijo in razmnožijo. Jasno je, da živijo na račun napadene živali. Čestokrat povzročijo na jetrih resne poškodbe. Na' i vadno se bolèzen resno razvije j®' seni in traja do pomladi. Pomlad je torej najprimernejši čas za oz' dravljenje živali. Prvi znaki metljavosti so tak0 neznatni, da jih je težko opaziti- ln prav to je krivo, da čestokrat zamudimo 'najugodnejši čas za zdravljenje nadapene živine. Sele P° daljšem času žival zelo oslabi 'fl shujša, četudi se hrani z dobro krmo. C e je zelo metljava ima tudi vročino. Koža in zlasti očesne sluznice porumenijo. Tudi jezik je u' mazan z neko rumeno plastjo. Navedli smo, da je bolezen sp°' četka — in torej takrat, ko je f® čas za zdravljenje — težko opaziti- Ko pa se razpase po truplu '' ko so znaki bolezni že vidni — )f" zdravljenje mnogo težje in včasih tudi zaman, kajti takrat navadn0 metljaji že zaidejo v jetra in j'0 ranijo. Ce težko bolno žival zakoljemo in pregledamo njena jetra, vidimo, kako so prepletena z rjavimi črtami če pa jih razrežem1' najdemo v njih polno metljajeV' j črvov, katerih dolžina znaša včasih i celo do 3 cm. To kruto bolezen preprečujem1 z naslednjimi sredstvi: Bolni šiV>n' dajemo vsak dan po eno žličko mešanice iz 15 gr. živalskega ogli0, 15 gr. terpet'novega olja m 9.) fir' žganja Ce -nimamo teh reči pri kah se lahko poslužujemo meš»n'" ce iz enakih delov soli, stolčeni'1 brinovih jagod, kolmeža in eneij-'jj na. Priporočljivo je kopanje žival’ z vodo, v kateri je raztopljena železna galica (100 gr. na 20 litr°v vode). Vendar pa je najboljše zdravlj®' nje živali seveda tistih, ki še n> so napadene po metljajih — t0' da jih ne pasemo po vlažnih in močvirnatih krajih, zlasti nè sp01’1 ladi in jeseni. '"Čudni,, nastopi proti demokratičnim vojakom Ponovno se vprašujemo, zakaj o-rožniki odstranjujejo vojake iz dvorane Bergamas, ki jo obiskuje demokratično in delovno ljudstvo Gradiške. Orožniki imajo ta odnos samo do te dvorane, medtem ko vojake ne odstranjujejo iz drugih dvoran, kjer se sestajajo šovinisti in protidemokrati. Tako so morali vojaki zapustiti dvorano med kulturnim sporedom, s katerim se je proslavljal Prvi maj. Demokratično ljudstvo Gradiške se upravičeno sprašuje, kdaj se bodo končala ta dejanja ter pričakuje od poveljstva odgovor na to vprašanje. Obvestilo federacije KPI Številni goriški demokrati ječijo v titofašističnih zaporih vjtziiSkii ifuerdCija ivoinunisticiit pdl LijC jt pl tJjtild ±jv>aalrwfc u VZglta-nem uulidsuilja Mfcviuuu LOV dilati v , Ki Zlu Zupl'Ll v Liti! V oiv.il 1 Auponil. i'e-uerunja iw' objavlja lijiii zmene» »n »e ut**ue puuaiive iz 'njinovega ziv-ijeiijd, m uuKdZujeju, kuko je titu-luftuncna niurusKa bKupina beuaj ie ae javno priznana SKUprna agentov imperializma, ki preganja m mu vi samo se Komuniste, zasiuzne corvè za demokracijo in svobouo. v litovskih zaporih so: Marko dflligoj iz js.rmuia, sijanski borec in dlan francoskega «maqul-ja». n-tovci so ga obsodili na 12 let zapora. Arnonio Manile iz btaranca-ua. Titovci so ga obsodili na 10 iet zapora. Aldo Fumis iz Ronk, partizan. Titovci so ga obsodili n> 18 mesecev zapora. Hikard Belubar-Dic iz Tržiča. Titovci so ga obsoani na 4 leta zapora Peter Posel iz Tržiča; partizan. Titovci so ga obsodili na 4 leta in 6 mesecev zapora. Un je bil 1935. leta obsojen oo lašisticnega posebnega sodišča. A-ueihi Possel iz Tržiča. Titovci so ga obsodili na 10 let in 3 mesece zapora. Ruggero Minassi iz Turjaka, partizan, bivši interniranec v Nemčiji, od titovcev obsojen na 18 mesecev zapora. Severin Sfiligoj iz Krmina, bivši politični interniranec v taborišču Vernet v Franciji. Danes so ga obsodili titovci na 6 let zapora. Angelo Fabro iz Turjaka, partizan, od titovcev obsojen na 4 leta zapora. Mario Tofn-zar iz Turjaka, od titovcev obsojen na 3 leta zapora. Omenjeni tovariši so le del velikega števila drugih bodisi iz naše pokrajine, kot tudi iz drugih delov Italije. Navedeni tovariši so bili pristaši demokratičnega pokreta izza vojne, za nekatere pa je navedena biografija dokaz, da so vse svoje življenje posvetili borbi za demokracijo in svobodo. Skupno z o-stalimi demokratičnimi silami jugoslovanskih narodov so tudi oni stopili v borbo proti krvavemu fašizmu beograjskih izdajalcev, skupno z njimi so bili tudi obsojeni, kot so bili nekoč obsojeni in preganjani od fašizma in nacizma. Obvestilo ANPI ANPI vabi bivša partizana Pac-col Stane-ta od Rudolfa in Zotti Franc-a od pok. Jožeta, oba iz Sovodenj, da se nemudoma javita na vojaški odsek (distretto militare) v Vidmu, kjer bosta dvignila nakazila za partizanske prejemke. Tov. Zecchi Lino - Ni**ci Delavci in demokratično prebiva1' sivo naše pokrajine pošilja svpJ( bratske pozdrave tov. Zocchi Lih1 (Ninci), ki je bil imenovan za in>_ pektorja partije goriške in vid®1” ske pokrajine. Ponosni smo, da 1 mamo v naših vrstah borbenega 1 zaslužnega tovariša Zocchi-ja, k' brez dvoma dal vse svoje moči z‘ ojačanje in utrditev KPI. tacjcE Svobodni sindikati se zatekajo k podkupovanju Ker vidijo, da njihovi sindikati " najdejo med delavskim slojem h0° n riža. Naj si ti gospodje zapomnil0 naj vedo. da naši 'ljudje ne bodo padali na bojnem polju samo, dfl vojni dobičkarji pobirali jodove. Nabiralna akcija v podjetju Ribi GORICA — Delavci in n»meS*®^ cl podjetja RIBI e C. iz Gorice v nabrali v dveh nabiralnih okcu ^ zi stavkajoče delavce Iržiške oL®. ne 24.225 lir. Prva nabiralna *-'ija je zn-išala 9.00Q, druga pa lir. Oba zneska sta bila izr ,j-a-goriški zvezi «Svobodnih sin<^ ie tov». Dosici ;e dospela v Tržič , vsota prve n°biralne akcije, duini o drugi nabiralni akciji du ^ ne sluha. To je vsekakor zelo ču p zadeva, saj vender Tržič ni 10 kilometrov oddaljen od Gorice ■ Ustanoviti je treba komisijo za tekstila0 industrijo e. GORICA — Poteklo je že vet secev od dneva, ko Je tukajšnji kat predložil inšpektoratu dela v .je, mu zahtevo po ustanovitvi ko"1' s/ ki bi preučila položaj v katere .jg, nahajajo delavke tekstilne induS jgo-Toda do danes ni Se nobenega vora. .tic- Skrajni čas je, opozoriti vodstvo f(, stilnih industrij na kritične raZ Ka)t> delavk ter na silno izkoriščanje' vodstva se tega nočejo zavedal'■ vidijo pred seboj (e neraščaj°te hodke. Titovski kandidati v coni B . je Živo zanimanje ;in ogorčen) j., izzvala v naši pokrajini veS j^jv-so kandidirali na titovskih ^egii-nih listah v coni B STO tudi a. ieri Goričani. Med njimi se,. vslC jata nacionalšovinistična 11 K' agenta Dr. De Gressi Erne* 'jo-je bil župan Gorice v razdobJ ’ kler so bile tukaj jugosl°v,tj, K' čete, in kulak Andrea Bened je s svojo privrženostjo T'* 0s®‘ ko obdržal svoja prostrana str». tako je propadel De Gaulle-ov POHOD NA PARIZ,, Svilisti so povzročili mnogo hrupa o škandalu, v katerega so bili tudi oni pleteni zato, da bi zrušili francosko republiko in uvedli fašistično diktaturo Ancoski demokrati so ob pravem času razbili načrte fašistov v. ^SUsla leta 1949., banda Lec-t0® vodstvom Renucci-ja, na-* belem dnevu avto fran-r Nacionalne banke v bližini •- 6 Aixen ter oropa banko , bilijonov francov. Akcijo je ^.Vl* in vodil osebno Renacci. 1)0 izvršeni akciji, so tam-J' številne osebe pričale, da Vsem opravljanju videli o-Renucci-ja in ga zato obto- stiavhega voditelja napa-'n krivca ropanja. tin te» 1^ L . .aanda ima na vesti med dru-00 milijonov frankov, ki v* ukradeni v banki «Aras»; , dragocenih draguljev odne-I'z zlatarne Van Cleet v De-e ler veliko poneverbo živil-, Paznic v občini Arras», o če-svoj čas poročal ves iran-,. ■- .inozemski tisk. Toda to še , . pristaši iste tolpe so ustre-D*iao, degaiillističnega po slan-Paulin-a gospodično Nemi-ker so se bali, da bi izdala Ij Vedela o delovanju poslan-I,Jreliii so jo s samokresom v Ut em avtomobilu po nekem *a De Raulin-a in Renucci-jn. I *s' ko nam je na jasnem že l^a.l afere, zlasti po izpovedih l.ft>.'ka javne varnosti Ber-,, šefa proti-špijonaže Wi-si lahko ustvarimo pravo sli ■ (lt dračju, ki vlada v krogih Jdìey» francoske atlantske *’ ki je prežeta z gnusnim Varnim antisovjetizmom, s l0i škandali in zločini. Taki ^ 1 tisti krogi, ki pripravljajo ^ ?a «obrambo civilizacije». iA ameriški agent v Franciji peyré je na policijskem za-Povedal, med drugim tu-»g 6(*nje: «Nekega dne sta bila na kosilu v restavraciji La-H... (to je ena izmed najraz-'d restavracij Parizla gene-in Van Co. Ob tej priliki Predlagal, naj bi stavili Ijg “'ago ministru Troquer-u ti,,Č°to denarja s katero bi o-1 Podpri vlado Bao Dai-a ter r0111.«, kateri so delali po hjj.'e ameriških agentov. In baš J8, ki so prišla po njih za- Naše čitatelje bo brez dvoma zanimalo vprašanje ustanovitve Osrednje mlekarne, ki se je obravnavalo na izrednem zasedanju tržaškega občinskega sveta. Da bo naše ljudstvo točno informirano o stališču, ki ga je zavzela kbmunistična skupina občinskih svetovalcev, prinašamo v izvlečku govor svetovalca tovariša Franca Gombača. Po izčrpnem razpravljanju ostalih svetovalcev o vprašanju Osrednje mlekarne, iz higijenskega, zdravstvenega in gospodarskega vidika, smatram, da občinski svet nikakor ne sme pozabiti še drugega videza, ki je prišel potom poročila občinskega odbornika Geppija do svojega izraza. Se bolj kot iz poročila samega, je to razvidno iz pisma, ki ga je poslala ZVtJ kot ultimatum, kjer se postopa s tržaškim občinskim svetom in vsem meščanstvom kot s kakim kolonialnim ali pol-kolonialnim prebivalstvom, kjer se hoče z nekim enostranskim odlokom vlade vsiliti občinskemu svetu l°hska ladja "Le Casoar, je prevažalajutihotapljeno blago. in prebivalstvu sprejem načrta, ki ga občinski svet sploh ni pripravil. Zaradi tega mi odločno protestiramo proti takemu postopku in izjavljamo tem gospodu, da je tržaški občinski svet zmožen, da sam določi in izvede načrt za centralno mlekarno, brez vsakega vsiljevanja od katere koli strani ter brez dopisov v obliki ultimatuma, kjer nam je dana možnost, da preučimo to vprašanje v 24 urah. Nesmiselno je torej, da se hoče prisiliti svet, naj bi dal svoj nagovor tekom 24. t. m. Gotov sem, da bo občinski odbor, s tolmačenjem izraza vseh svetovalcev, dal tem gospodom, ki postopajo z nami kot z ljudmi, ki so podvrženi njihovemu vladanju v kolonijah in pustinjah, primeren in dostojen odgovor. Dovolj je, da preučimo poročilo na 4. strani in sicer od točke a) pa do točke k), kjer lahko že takoj vidimo kako si predstavljeni oddelek ZVU zamišlja zaščito in spoštovanje zakona. Občini je danes možnost 'in pravica, da preuči vsako možnost za ustanovitev osrednje mlekarne. V danem primeru pa se o osrednji mlekarni razpravlja ' v oddelkih, ki nimajo ničesar skupnega z občino kot tako. iz poročila izhaja, kako so bili občinski odborniki obveščeni o tem kar se je v teh oddelkih preučevalo. Popolnoma se strinjamo z občinskim odborom v zahtevi, da se znesek 120 milijonov lir, ki jih je dodelala ZVU iz fondov ERP-a uporabi za druga in bolj nujna dela, ki so za tržaško prebivalstvo vsekakor koristnejša, kot pokriti zelenjadni trg, ki je iz zdravstvenih ozirov vst'.kakor važnejši od osrednje mlekarne. Iz poročila izhaja in to je tudi nam znano, da dosedanja dobava mleka ni povzročila Trstu nikake škode. Strinjamo se torej, da ustanovitev osrednje mlekarne v sedanjem položaju ni nikakor nujna, marveč naj se pa izvedejo ona dela, ki jih I omenja poročilo občinskega odbo ra. V poročilu pa je še neka druga točka, ki se ji mi ne čudimo, pač pa bi morala izzvati resne dvome in proteste. Na 7. strani, v prvi točki se zahteva za skupino Canetto, ki razpolaga s posojilom ERP-a, absolutno večino delnic konzorcija in sicer vsaj 51%. Pri tem pa se ne polaga skoro nobene važnosti na porazdelitev ostalih delnic. Ali ni to v nasprotju z izvajanji o takoz-vani prosti trgovski konkurenci, ko vidimo v praksi, da so prav oni pokrovitelji najbolj vidnih monopolističnih skupin določene trgovske struje. Načelno ne nasprotujemo nikaki pobudi, ki jo narekuje splošni napredek, tre smo, kol v danem primeru tudi sporazumni z ustanovitvijo osrednje mlekarne. Logično pa je treba predvideti, da je naše zadržanje odvisno predvsem od odgovorov na te osnovne točke naših zahtev in upoštevanja. Iz poročila je razvidna v prvi vrsti skrb, da se pojasni način ustanovitve osrednje mlekarne, to je kateri skupini bi se poverilo upravo te mlekarne in katpra bi bila, v splošnih obrisih ustanovitev te osrednje mlekarne. Manjkajo pa vsa tista glavna in osnovna upoštevanja, na kàtera bi se moral občinski svet ozirati pretino pove svoje stališče in sicer: kako se bodo zaščitili interesi potrošnikov? Po kateri ceni bi se prodajalo mleko? Kakšen bi bil povišek? Kakšne možnosti zaščite na ceni bi imel potrošnik z ustanovitvijo osrednje mlekarne? Pred občinski svet pa se postavlja še drugo, nič manj važno vprašanje in to.posebno za nas, ki živimo v tej coni, kjer nas skrbi stanje živinoreje naših kmetov in industrije na splošno: Kako bi se zaščitile koristi krajevnih malih proizvajalcev? Ali morda na način kot ga je izrazila v svojem pismu neka Federacija malih posestnikov? V-prašal bi tistega gospoda, ki je poslal to pismo, v imenu kakšnega šfevila proizvajalcev je govoril ko je dal pristanek za osrednjo mlekarno, medtem ko smo mi, v stikih s podeželskimi občinami, kjer je večina krajevnih proizvajalcev, naleteli na splošno nasprotovanje za ustanovitev osrednje mlekarne. Za- j ob' črnem morju kaj se ZVU ni podrigala, da bi vprašala zastopnike teh krajevnih proizvajalcev za mnenje glede enotne in uspešne zaščite njihovih interesov- Ne smemo pozabiti da je v Trstu znatna skupina prodajalcev na drobno, kako bi se torej zaščitile njih koristi? Obstoja pa še druga, vmesna kategorija tisih, ki dobavljajo mleko od hiše do hiše ter se s tem preživljajo. To vprašanje bi se moralo izčrpne razpravljati ne Človeške hrane si kar ne moremo misljti brez raznih žitaric in njegovih Izdelkov. Kruh, bodisi ržen ali pšeničen ali mešan, žganci ali polenta, riž pri Kitajcih in Japoncih ali ječmen in kaša pri nas — kako bi moglo človeštvo živeti brez vsega tega? Kaj pa šele potice in druge slične dobrote?! Četudi poznamo «naš vsakdanji kruh» razmeroma šele malo časa, so krušna žita v Evropi znana že dolga tisočletja. Prišla so iz Prednje Azije, t. j. iz krajev današnje Perzije, Turkestana, Zakavkazja in Turčije. Najnovejša raziskovanja so dokazala, da je človek prideloval pšenico in ječmen ob zapadnih o-baiah Sredozemskega morja že za četkom kamene dobe, t. j. pred nekako osmimi do desetimi tisočletji. Rž in oves sta dospela v Evropo še'e pozneje. Rž smo dobili iz pokrajin ob Črnem morju a najstarejše sledi rži \ Evropi so bile na.dene v pokrajinah med Alpami m Karpati. Ugotovljeno je, da e rasila rž v juin' Fr.ruiji že pred nekako 7000 leti, ven tar je pravo pridelovanje rži mogoče izslediti še'e mnogo pozneje Zanimivo je, kako sta se spočetka «gledala» rž in pšenica. V vročih predelih Azije je rasla rž kol plevel med pšenico. Ko je začela pšenica svoje potovanje proti severu, jo je spremljal seveda tudi plevel — rž, ki se je pa kmalu osamosvojila in pšenico celo nado mestila. V prastarih babilonskih in egiptovskih grobovih so se ohranila pše nična in ječmenova zrna do današnjih dni. Tudi so nam ohranjene slike o setvi, žetvi in mlačvi v starem Egiptu. Svetopisemskega Jožefa je faraon postavil za nadzornika žita: žito je torej spadalo tedaj v državni monopol. Kitajci so poznali pšenico že pred nekako 5000 loti, stari Grki in Rimljani so pa poznali že vsa krušna žita. Rži stari Grki niso kaj posebno u-poštevali. ampak so jo smatrali za plevel. V večjih časteh je bil ječmen, a najslajša jim je bila pšenica, saj sr- je pridelovali deset krat toliko, kolikor ječmena. Tolike množine pšenice pa njihova de žela ni zmogla; zato so jo uvažali iz Egipta, Sirije in iz svojih kolonij pa dosledni, če ne bi na tem metsu omenili velikih zaslug sovjetskih znanstvenikov za človeštvo s tem, da so vzgojili žita, ki morajo uspevati v visokih severnih legah, v Sibirji. Poleg tega, da je to dejstvo velika blagodat za tamošnje prebivalstvo, je predvsem važno tudi še zato, ker so dobro izkoriščani o-gromni predeli zemlje, ki so doslej Bili za prehrano človeštva brez vsake koristi. Bili bi pa v zmoti, če bi mislili, da je žito udomačeno prav pri vseh narodih: mnogo je narodov še dandanes, ki žita še ne poznajo. Tako uporabljajo domačini ob Južnem morju mesto žitaric gomolje tara (Colocasia); glavno hrano nekaterih narodov v južni Afriki ter delih Azije in Amerike daje gomolj jam-sa (Dioscorea), ki je sorodnik našega krompirja. Nekatera plemena v južni Ameriki Se hranijo z moko maniokovega gomolja (M=nihata). ki raste zelo hitro in močno t.n -čuje vsak plevel Maniokov gomolj poznajo tudi Brazilci, ki mu pravijo arrovroot in da e evropskemu trgu znano tapioko. gače so bile enakomerno spečene in niso teknile samo starim Babiloncem in Egipčanom, ampak tudi Evropejcem bronaste dobe; gotovi narodi, na pr. Armenci, Perzijci itd. pa se s takimi pogačami nasitijo še dandanes. Pa tudi pogače švedskih in norveških kmetov se nič ne razlikujejo od onih, ki so bile najdene v grobovih starih Vikingov, živečih še v kameni dobi. Seveda, rimski narodi so se sicer morati zadovoljiti z ovseno ali proseno kašo, njihovi imenitniki pa so ši na svojih znanih luksuznih pojedinah že privoščili pravega kruha. V veliki «črkasti pravdi», ki so jo naši jezikoslovci vodili za časa Prešerna, je isti napisal «Nagrobni napis metelčici» kjer pravi, da «b’!a nje smrt je žlica kaše -». Slo se je tedaj za to, kako se naj piše črka «C». No, to nas ne zanima na tem mestu toliko, kolikor bolj kaša sama na sebi; naš kmet ie namreč poznal kot svoj «vsakdanji kruh» kašo, to ,e na m eku kuhano proso. Izkoriščati krušna žita za tirino je začel človek razmeroma že zgodaj. Najprej je nabiral in užival žimo zrnje, kakor mu ga je narava nudila. Toda že prazgodovinske j gospodinje so spoznale, da je pečeno zrnje boljše od surovega, kar je pomenilo za uporabo žita kot hrano velik korak naprej, saj se pečeno zrnje lažje olušči, a oluščeno lažje «nelje V enostavnih kamenih žrnvah seveda niso mogli ljudje zmleti zrnja v fino moko, ampak komaj v grob zdrob. Ko so pa naše prababice izpopolnile žrnve, da so mogle zmleti zrnje v droben gres, so kaj kmalu izsledile način kuhanja močnika. Vseeno da-li slučajno ati namenoma — zgodilo se je, da je kepa gostega močnika prišla v žrjavico in se spekla, a skrbna gospodinja je mogla postaviti «na mizo» novo jed - pogačo, predhodnico kruha. Seveda so pa takoj opazili, da je kepa na površini sicer že močno o-žgana, v svoji notranjosti pa še vedno surova. Zato so gosti močnik, «testo», pred peko zvaljali v tanjše, široke, okrogle pogače. Take po- Rimljanom je spočetka zadostoval njihov domači pridelek; pozneje so pa uvažali velike količine žita iz Azije, Afrike, Španije in Sicilije. Vendar je krušna žita uživa lo le plemstvo, narod pa se je moral zadovoljevati z ovsom in prosom. Izpopolnjena žrnva z dvema okroglima kamnoma, sličnima mlinskemu. Spodnji ie ti dno pritrjen, gornji pa gibljiv. Take žrvne smo mogli še nedavno videti marsikje,-slika je iz Bosne ALI ŽIVE LJUDJE NA MARSU? samo v občinskem odboru marveč v širši komisiji, kjer naj bi bili zastopani krajevni proizvajalci in do-bavatelji in to potom lastnih sindikalnih zvez. Potrebno je torej, da se vprašanje ponovno preuči na prihodnjem zasedanju, kjer bi se obširno obravnavale vse podrobnosti tega načrta, brez da bi že danes zavzeli v tem pogledu končno in odločno stališče. Sele ko bi prišli v posest vseh potrebnih podatkov, bi se v obširni diskusiji odločilo ali se bo ustanovila osrednja mledarna. Manjkajo 1 sedaj pravila in statuti raznih konzorcijev, ki bi morali sestavljati upravni konzorcij osrednje mlekarne Manjkajo vsi podatki o načinu poslovanja, potrošni ceni mleka in ukiepih za zaščito koristi naših malih proizvajalcev. Kot je pač stanje danes, kar razvidimo iz poročila in pisma ZVU, ki nam nalaga, da rešimo to vprašanje do 24. t. m. — je naša skupina odločno proti ustanovitvi osrednje mlekarne, kot jo predlaga in podpira ZVU, ker tega ne predvideva nikak zakon. To je povsem nasprotno našemu mišljenju in ne bomo dopuščali, da bi nam ZVU vsiljevala svoj namišljeni ukrep V srednjem veku so v Evropi prevladovali rž, ječmen in oves. Pšenico so prideloval predvsem v južni Evropi. Toda tudi tu je narod prideloval pšenico le za «boljše želodce», sam pa je moral «žreti» (tako namreč pravi neki pek v knjigi «Gargantuove pustolovščine» francoskega pisatelja Rabelais-a!) proso. Danes se hrani 400 do 500 milijonov Evropejcev, Američanov in Indijcev s pšenico, 500 do 600 milijonov Azijcev z rižem, 100 do 150 milijonov ljudi Severne Evrope in SZ je predvsem navezano na rž, nekako 50 do 70 milijonov južnih in jugovzhodnih Evropejcev, Američanov tn Afričanov pa daje prednost koruzi; proso pa še vedno dobro tekne nekaj ducatov milijonov Indijcev, Kitajcev, Japoncev in A-fričanov. Iz zgodovine žitaric jasno razvidimo, kako je človek prikrojeval naravo po svoji potrebi. 'Ne bili bi Čitajte širite podpirajte «DELO» (Nadaljevanje iz prejšnje številice) Pojav je razumljiv, saj je masa Zemlje neprimerno večja od repa-tične mase in je torej jasno, da je ta mogla vplivati na repatico, ne pa obratno. No, pa tudi dejstvo, da je leta 1910. šla Zemlja skozi rep Haileyevega kometa, ji ni prav nič škodilo. Res pa je, da so znali prebrisani posamezniki izvrstno izkoristiti pojav repatic sebi v prid. Le spomnimo se repatice, ki je privedla tri kralje-modrijane v betlehemsko štalico. Dalje: pojav repati e kmalu po smrti Julija Cezarja je njegov naslednik imperatore Au-gustus izkoristil v to, da je proglasil l'epatico kot znanilko, da je Julij Cesar postal bog in ji postavil spomenik; s tem je pa seveda dvignil pri preprostem ljudstvu tudi ugled imperatorjev in vladarjev sploh, torej tudi svoj osebni ugled. Pač pa je močno vplival pojav repatice s šestimi repi leta 1744.; topot se je vpliv repatice pokazal pri ženskah, ki so dale kaj na modo in so se začele česati a la co-meté. Na žalost torej tudi repatica ne more več zadovoljevati senzacij željnih zemljanov . . Poleg izredne oblike repatic in njihovih repov je na razne «babje-vernostl» o pojavih repatic vplivalo tudi dejstvo, da nimajo te nikake stalnosti v svojih poteh in pojavljanjih, kakor vsa ostala vsemir-ska telesa. Kako lahko zaide repatica s svoje poti, smo že omenili. V splošnem je pot kroženja repatic l okoli Sonca v obliki močno izte- tegnjene elipse, ki zanese repatico često v vsemirje celo izven območja našega sončnega sistema. Smer poti je sicer običajno vzhod-zahod, so pa tudi izjeme: Halleyeva repatica brzi v smeri zahod - vzhod. Dolžina poti repatice okoli Sonca in torej tudi njeno trajanje je kaj različno: medtem ko rabi Enckeje-va repatica za enkratno pot okoli Sonca komaj 3 1/3 leta, rabijo druge mnogo več, Halleyeva na pr. 75'4 let. So pa tudi repatice, ki se sploh niso več pokazale v bližino Sonca, ampak sv se verjetno izgubile nekam v vsemirju- Ni torej čudno, če smatramo repatice kot nekake vsemirske potepuhe, katerih bo menda nekako 1000, a jih mi. navadni zemljani, poznamo le nekaj, za vse ostale pa vedo le zve-zdoslovci. Se bi mogli omeniti dvoje vrst vsemirskih teles in sicer utrinke ali kresnice in meteorite, ognjene krogle ali bolide. Vendar je naše znanje o teh še močno zavito v temo. Spočetka so menili, da so eni in drugi nastali iz snovi, ki tvorijo naše ozračje, pozneje so jih imeli za izbljuvke ognjenikov Zemlje in Meseca, zopet drugi menijo, da so deli repatic. Bodisi pa kakorkoli, za enkrat se z njimi ne bomo ukvarjali, ampak pustimo za kako prihodnjo priliko. Seveda se pa tudi ne bomo spuščali v razne «babje vere». ki jih je domišljija človeškega neznanja splela okoli njih. K. C. KONEC yALENTIN * AT A"J E V Cučas sta na dvorišče stopila Tkačenko in njegov novi hlapec, je imel naramenke, na čepici se je bleščala kokarda, čez l\jj^ pranžast trak z vsemi štirimi jurjevskimi odlikovanji. Pod ie držal tanko uradno knjižico. \ K •i>i- Si -'«rjem — ga morua m- ui un muvt »vom. - j- S>a Tkačenkom 'n bivši narednik mu je sledil spoštljivo kakor tos U1 bli šel hlapec za njim —- kakor se hlapcu spodobi, da stopa ^“Uarjem — ga morda ne bi bil nihče opazil Toda hlapec je (jj"' za baterijskim poveljnikom. WBec je bil gladko obrit in lepo počesan, na nogah pa je imel •' 0 vsakdanjih mehkih škornjev visoke trde škornje z majhnimi «tvučtlljlll intuivi li OIW'IIIJU* , --- ----------“ Pred seboj je na izproženih rokah nesel častniški meč z ^ •'očajem in jurjevskim priveskom. ; tt0ls!°Pil je k hiši in ponudil poveljniku svoje zlato orožje. \ ]e nadporočnik zagledal tega prečudnega kmeta v raztrganem X’ Se je oprl od naslon in začudeno vzkliknil: f| j *hi dovolite, da se z vami pogovorim po francosko?» je V*0 rekel hlapec. ‘.U»j tsl'«ment»( — je odgovoril poveljnik in vstal. I, šla Setn kapetan bivše ruske vojske Klenibovski, sin pokojnega 5 <|a8, Klembovskega in lastnik tega posestva. Predolgočasno bi 'L Vam zdajle pripovedoval vso historijo tega mojega šemarje-°a zdaj mi dovolite, da vam po vaši naredbi izročim svoje X, ab besedah je kapetan Klembovski priklonil svojo ozko mavo t'rn zatiljem. Ute/, °Čnik je spoštljivo vzel sabljo, jo podržal nekoliko trenut- m St,- . . . , ... - , .1-1 .. J..JS_ lreoJnln' '-iiiK je apusujivu v/.ei sauiju, ju jAiuitai “tam-vv VVnSV°jim monoklom, nato jo je vrnil z velikodušno kretnjo M j Tu berem napis: «Za hrabrost». Takega orožja ne kaže • iu oerem napis: «z.a nraorost». ruKcga ,, Solimi dokami. Obdržite ga! Nemška vojska ve ceniti pleme-kotnika. Toda, prosim vas, da mi oprostite, da sem brez Xe'a .zasedel vaše hišo». Vštti Uš^an vam jo, kolikor časa je potrebna ». 'ski Sf: n ' • - - • .... A ......... :Hj kačenko! Nikanor Vasiljevič! Pridite, prijatelj k nam!» %1 i n si je brž priravnal jopič pod pasom in je s komol----------- k sebi. Ne da bi kogar koli pogledal, je odločno stopil ki Sn co mn i im oVnil i xrcn VcoVvi In V lilSO. nadporočnik, uradnik kmetijskega ministrstva in Klem-v hišo. Pri vhodu se je Klembovski trikrat pokrižal. ■»(iv-,'1* so se zaprla vrata, vendar so se kmalu spet odprla in ki ie zaklical: Cez deset minut je uradnik kmetijskega ministrstva privedel Tkačenka pred hišo. «Cujte torej, bratje», — je rekel uradnik kmetijskega ministrstva. «Vsi zakoni veljajo kakor so veljal’i prej, ker v nobeni deželi na svetu ne more biti ropanje uzakonjeno. Oblast, ki je izdala zakon, da je ropanje dovoljeno, je zavila na str anpot od skupnega pomena in namena svetovnih zakonov in je že s sumim tem postala nezakonita. Tepec, kdor sanjari o tem, da bo kar ko li dobil zastonj, pa naj bo to zemlja, živina, kmetijsko orodje ali kar koli. Brezplačne zemlje ne boste dobili. To drži prav tako kakor to, da sta dve in dve štiri, ne pet. In zdaj, lejte: tale je vaš novi vaški župan. Ali vam je pogodu ! Nu, kar na delo, Tkačenko! Na svidenje?;» Ko je ostal Tkačenko sam pred hišo, oči v oči s kmeti, se je zamišljeno sprehodil sem in tja, kakor se je svojčas sprehajal pred prostrojeno baterijo, nato je postavil nogo predse, vtaknil roko za pas in takole spregovoril: «Torej prijatelji! Ne bom rekel «tovariš», kajti ta neumna beseda ne velja več in jaz je hvalabogu tudi p:rei nisem rabil in je ne maram Torej prijatelji kmetje, nesramnosti je konec. Naj vam je to všeč ali ne vendar bo tako. Vi pa tudi sami v este, kje sta zdaj dva nepovabljena svata . . . Zlezla sta vi:sokol Ce kdo od vas tega še ni videl, ima priložnost, da si to ogleda, kajti ona,dva se bosta po naredbi nemškega poveljnika nahajala tako visoko še tri dni. To pa se je zgodilo zato, da bi ljudje to videli in si izbili iz glave vse mogoče in podobne neumnosti. Hvalabogu, zda j se nam je vrnilo njegovo visokoblago-rodje kapetan Klembovski, da ne bomo brez zakonitega gospodarja. Pa še nekaj. Mnogi izmed ■ ras, prijatelji, so se okoristili s priložnostjo in so raznesli z veleposes tva Klembovskih, kar koli je kdo dosege . Vse to je treba na vsak n ačin vrniti, da se ne bo zgodilo še kaj hujšega kakor davi. Kdor pa morebiti ni obdržal, kar si je bil prilastil, vzemimo kravo, konja ali ovco, naj; kar pripravi denar za določeno ceno. Klembovsko zemljo,, ki je bila nesramno ugrabljena, ste pa dolžni po zakonu do jest;ni obdelovati in letino pospraviti. Seveda pripada ves pridelek zak.onitemu gospodarju zemlje Klembovskemu, pač pa bodo kmetje dobuli za svoje delo plačilo, kakršno gre dninarjem. Na to bodite torej j pripravi] eni. A kar se orožja tiče, vam povem, da ga slabo izročate. In vas svarim. Toda s tem v zvezi bo z vami imela opravka vojaška oblast na ših sedanjih zaeznikov in prijateljev Nemcev, ki so nam prišji pomagiat, da odstranimo vsakovrstne nespodobnosti. Premislite o vsem tem. Kati več vam danes ne bom govoru 'Jutri ob enajstih pa bo sklican sl hod.., Z vami se bo pogovarjal gospo uradnik iz kmetijskega ministrstva. Na shod morate vsi. Neumnosti si pa kar iz glave izbijte! Ste razumeli?» Tkačenko je še nekolikrat stopil gor in dol, ne da bi pogledal proti ljudem. «Razidite se!» — je rekel naposled. In kmetje so se razšli in pogledovali proti nebu. XXV. POGLAVJE Štiri zdravice •m /g-Ddrikasto črn oblak, kakor s smodnikom nabit, je obdal vas in se VI dvigal nad stogi lanskega sena in nad negibnimi akacijami. T’-1- Tkačenkovo hišo je ta dan doletela visoka čast. Lačni imenitniki se niso sramovali kositi pri novem vaškem starešini. Narednikova hiša še nikoli ni vdela tako visokih gostov. Ta dan so gospod nadporočnik von Wirshow, njegovo visokoblagorodje ka petan Klembovski in uradnik kmetijskega ministrstva Solovjòv kosili mlečno juho, cmočke s smetano in svinjsko pečenko praporščaka Tkačenka. Lepa Sonja, na smrt bleda in zaradi tega še krasnejša, je stregla gostom in se ni upala dvigniti vlažne trepalnice. Oče ji je bil naročil, naj za to priložnost obleče najlepše krilo najlepšo jopico, okrog vratu pa naj pripne najlepšo ogrlico. Sam je pregledal od glave do pete in nato rekel: «Zapomni si: če si tiste neumnosti ne izbiješ iz glave — te ubijem, če prestopiš prag — ubijem; če zineš kakšno preveč — ubijem». Oblak je zakril sonce. Dvignil se je veter in zavihral z vročim vonjem konoplje. Tkačenko je prinesel na mizo najhujšo žganjico sedem in devetdesetih stopenj, ki je bila zmerno razredčena s prekuhano vodo. Gostje so si napili s tremi zdravicami. S prvo čašo je napil njegovo visokoblagorodje kapetan Klembovski «Pijem to čašo», je rekel, «na zdravje mojega rešitelja Nikann-a Vasiljeviča Tkačenka, mojega zvestega službenika in prijatelja; jo pijem tudi zato, da bi gospodje vlastelini v bodoče vedeli, kako JC treba gospodariti in ravnati s svojo zemljo; da se ne bi odtujevali vaškemu življenju, se družili s soljo in kruhom z bogatimi in vdanimi ljudmi in si izbirali neveste med najlepšimi kmeticami, ne da bi se sramovali njihovega kmetskega rodu; zemljo je namreč treba držati ne samo z eno roko, marveč oberoč, sicer je ne obdržiš». Pri teh besedah je njegovo visokoblagorodje kapetan Klembovski in jo rja in je postrani pogledal Sonjo, ki je kar premrla pri vratih, nato je na du-šek izpil svojo čašo. Z drugo čašo je nazdravil uradnik kmetijskega ministrstva gospod Solojòv. . ,. , «Predlagam, gospoda, da izpijemo, tole čašo na čast ljubezni». In gostje so izpili drugo čašo. S tretjo čašo je napil nadporočnik von Wirchow. «Za Indijo!» je rekel po francosko, a ker je opazil, da vsi pričakujejo pojasnila, je nadaljeval: «Da, gospoda, tukaj v daljni ukrajinski vasi, za tole grobo kmečko mizo izpijem tole čašo za Indijo». Njegove oči je zalila prozorna sinja praznina. Njegov pogled je bil uprt nekam daleč. «Mi vam prinašamo mir. Vi nam dajete žito m odpirate varno pot v Indijo. Na Zapadu nas je zadušila Anglija. Toda pot na Vzhod ne drži samo čez Carigrad in Bagdad. Pot drži tudi čez Kijev, Jekate-rinoslav in Sevastopolj. Odtod bodo nemške ladje plule proti Batumu in Trapecuntu. Ze vidim Mezopotamijo. Arabski veter veje nemškim vojakom v obraz, Indija, Indija! Mi bomo Angliji izruvali srce. Za Indijo!» S četrto čašo je napil gospodar. «Najlepše se vam zahvaljujem, ker niste zavrnili mojega skromnega gostoljubja, izpijem to čašo, da bi upravičil vase zaupanje in da bi pomagal obvladati ljudstvo». .... V hiši se je stemnilo. Mimo okna je zletela odlomljena vejica akacije, na kateri je blisk spotoma osvetil sleherni listič. Kakor bomba, ki trešči v zaboj streliva, je zagrmelo in se je ploha ulila, na pločevinasto streho. Gostje so izpili četrto čašo. Ploha je udarjala ob šipe. Sivkati slapovi, pljuskajoči drug za drugim, so se zlivali na vas. Hiše so na eni strani brž postale temno vijoličaste. Cesta je bila kmalu podobna reki. Vihar je čez rjavo vodo, sredi mehurjev in smetja, «nal v jarek vrano, ki jo je bila ubila strela. Nebo ki so ga z vseh strani zažigali bliski, se je venomer rušilo na razmajano zemljo. Tisti čas je šla po vasi, nasproti vetru, do kože premočena Ljubka Remenjukova. ki je visoko dvigala svoje oslepelo, pa vendar z brezumjem poživljeno lice. Sla ie počasi, v dolgem prazničnem krilu in jopic z vezenimi rokavi, okrašena z ovratnicami in raznovrstnimi trakovi, ki jih je vihar trgal iz zlepljenih las, činih kskor kstrsii' Na vsakem koraku se je ustavljala i in prožila roke proti hišam, Čez katere se je razlivala ploha. Av lOtiuSi nO Jim t-OiviA- — .-m *c veslu KuO jC liuti iiajveuju viuBu pri « veuvasvili» i !> prosiavi pi veBa maja na nu-lunuii' Ali morda oiv.n noie, se-uaj uurzuj t'rane JstoKa m njegov zvesti pajdaš m oivši spijun lašistične U VKE Bortolo P el rollio? Kaj še. Glavni in najtežji posel so vršili prav avtobusi, Ki so nepretrgoma švigau od pomola pri ribarnici pa do Rotatine, kjer so urno «raztovarjali» prisilno mobilizirane prišlece iz cone ti, ki jim je VUJA baje preskrbela celo hrano. Tem so se seveda pridružili običajni in «povsod prisotni» plačani aktivisti. Tako so titofašisti skrpucali «tisočglavo» množico in «veličastno» povorko, ki je trajala točno, reci in piši. . . šest minut. Kljub temu, da je jpot od njihovega stadiona pa do Rotonde zelo kratka, so se njihove množice vseeno «iskale». Avtobusi pa so s svojimi tridesetimi vožnjami jpotolkli vsak rekord, ki so ga imeli dosedaj titofašisti v prevažanju množic. Se drugi rekord so odnesli titofaši sti in sicer rekord zastav. Saj je bilo dejansko več zastav kot pa ljudi. Navdušenje pa tako. ... Ploskali so tako «navdušeno», da so se «desettisočim» pojavili na rokah veliki žulji. Tudi za telovadce so zelo dobro poskrbeli». Za boljšo «figuro* so dali prvim vrstam telodacne copate, ostalim pa. . • vojaške čevlje. Kljub «pazljivosti» UDBe je pač vse mogoče. Titofašistom pa je treba končno priznati, da so postali v svojem «objektivnem» poročanju o «uspehih» nekam bolj previdni, ker piše «Primorski», da se je zbralo na Rotondi «veliko število» tistih, ki «so ostali zvesti tradicijam pretekle borbe». Torej se že več ne govori o desettisočih» — kot v Merčedolu. Seveda takrat je bila nedopustna časnikarska «nesreča», ker je v Trstu pač precej fotografov. V kolikor gre za «tradicije» pa so titofašisti pač v resnici ostali zvesti. . Randolphu Churcillu, «velikemu prijatelju» beograjskega trinoga, še bolj pa. . ameriškim dolarjem. VSA CAST FOTOGRAFU — K izrednem «uspehu» titofašistič-nega «pregleda sil» je nedvomno še posebno pripomogel njihov fotograf, ki je z «mojstrsko» roko posnel sliko «veličastnega» zborovanja, ki jo, prinaša «Primorski» na devetih stolpcih. To bo vesel Krajgher. Skoda le, da se prehitro vidi vso fotografsko «spretnost». Saj se njihove «komade» na sliki prav lahko prešteje, poseb-no še prve vrste, kjer se kljub vsemu vidi porazna. . . praznina. Ce je tokrat fotograf snemal iz razdalje enega metra, naj bi za bodoče «manifestacije» slikal vsakega posebej. Zelo pogrešamo pa slike «veličastne» povorke- Ta bi bila brez dvoma še bolj zanimiva. PREGLED SIL — Poklicni špijon Bortolo Petronio je med drugimi bedastočami tvezil zehajočim poslušalcem, da je ta Prvi maj «pregled njihovih sil»». Res «sijajen» pregled, ki je trajal točno šest minut. Čeprav so se titofašisti izkazali že na «volitvah» v coni B zelo slabi računarji, bi jim «pregled» njihov sil na Rotondi prav gotovo ne delal posebnih preglavic. Toda Bortolo se ni zadovolil s «pregledom», marveč je izrazil še drugo «pobožno željo» in sicer «naj bo prvi maj dan borbe, da se ljudska oblast cone B v kratkem raztegne ne samo na Tržaško ozemlje pač pa tudi na sosedno republiko Italijo.» Očividno ima UD-Ba velike «apetite». Tržaško prebivalstvo pa se špijonu Petro-niju Sicer prav lepo zahvaljuje za tako «ljudsko oblast», ki si je prav gotovo ne želi. Saj imamo v Trstu itak dovolj policije vsake sorte» in UDBe prav nič ne pogrešamo, ker je tudi te že dovolj. Tudi italijansko delovno ljudstvo ne potrebuje take «ljudske oblasti», ker mu je Scelbova policija že itak dovolj. ALI HOČE TUDI T1TOFASIST STOKA PLEBISCIT — Kar ostrmeli smo pri čitanju Stokovega čvekanja, ki ga je zabelil svojim rmhlevnim ovčicam. Ali smo prav razumeli? Titofašist Stoka je postal kar čez noč nekam zelo «demokratičen». Saj pravi, da hočejo «pravično rešitev tržaškega vprašanja, pri kateri naj ima svojo besedo tukajšnje demokratično prebivalstvo » Kako si on to zamišlja je res prava zagonetka- Kdo naj bi torej imel to besedo, brez dvoma UDBa, kot pri «volitvah» v coni B. Ali morda misli, da je «demokratično prebivalstvo» tistih nekaj stotin dobro plačanih titofašističnih aktivistov, ki naj bi «demokratično» povedali svojo hiperdemo-kratično» besedo. Toda Stoka je že danes lahko prepričan, da iz te moke ne bo kruha. Za titovsko krinko se skriva bivši gestapovski provokator in njegov delodajalec. Njegove najnovejše rabeljske metode na volitvah v coni B ga iadajajo. mmmm ■ "--i-«a ■ÉisBfcB Proslave 1. maja na podeželju so dokaz enoinosli vseh delovnih ljudi Nabrežina Kakor se je po vseh krajih našega ozemlja z velikim navdušenjem in čutom resničnega delavskega praznika proslavljal Prvi maj, tako je letos delovno ljudstvo Nabrežine in okoliških vasi proslavilo ta dan, niia Prvi maj, praznik delovnih ljudi. Sledil je godbeni koncert, go vori tov. Ado Slaveča in socialista Liberija Teiner. Na obisk je prišel tudi tov Vidali. ki ga je ljudstvo z velikim navdušenjem pozdravilo. Brez dvoma bo letošnji ' prvi maj Boljunec stinjeno in zavedajoč se, da ga tudi j VSem V trajnem in Jepem spo" letos proslavlja v borbi za dosego tako željenega miru, dela ter izboljšanja svojih življenskih pogojev. Prvomajski praznik je otvorila nogomenta tekma med «Krasom» in Furlanijo, pri kateri je bil prisoten tudi župan nabrežinske občine. Ze zgodaj popoldne se je delovno ljudstvo nabrežinskega okraja pričelo zbirati. Otvoritveni govor je imel tov. Zvonko, med katerim je bilo tudi odkritje spominskih plošč krajevnim padiim borcem iz narodnoosvobodilne borbe. Po končanem govoru je g. Colja Srečko skušal ovirati naše zborovanje češ, da nimamo pravice proslavljati imena njegovega očeta, ki je stalo med drugimi imeni na spominski plošči. Ne vemo kako je g. Colja prišel do tega, vemo pa da je usiužben v Kopru in si lahko mislimo, kdo mu je dal ukaz za to provokacijo, ki mu pa ni uspela. Ljudstvo samo mu je dalo odločen odgovor ter med drugim povedalo, da ni vreden sin očeta, ki je junaško žrtvoval lastno življenje. Gotovo bi se sramoval takega sina, ki ni nič drugega kot poslušni hlapec titofašističnih morilcev zavednih intemacionalistov. Ko je ljudstvo odstranilo provokatorja, je povzel besedo socialist Dante Vicenci. Sledil je govor CK tov. Soranca predstavnika ES. Nato se je ljudstvo uvrstilo v povorko, ki je krenila skozi vas. Na dvorišču kina je pevski zbor iz Zgonika -Malega Repna zapel nekaj pesmi. Pozno v noč je sledila prosta zabava. Križ Tudi v Sv. Križu so z velikim navdušenjem proslavili Prvi mai. Godba je v zgodnjih jutranjih urah z igranjem delavskih pesmi nazna- Dolinskii občina je imela svojo osrednjo prvomajsko prireditev že v nedeljo, 30 aprila na športnem igrišču v HoljunCu. Na sporedu je bila prijateljska nogometna tekma med najboljšima ekipama cone, to je med Rpzandro in Trebčami, nato koncert pevskega društva «Prešeren» iz Boljunca ter društva «Slavec» iz Ricmanj. Na zborovanju so govorili tudi tov Malalan, Juraga in socialist Primo Tanganelli. Milje Milje, rojstni kraj Frausina in Kolariča je letos proslavilo tak prvi maj, kot ga po zadnji vojni, še ni proslavilo. Vsa ta leta je večina miljskih delovnih ljudi hodila v Trst na osrednje manifestacije prvega maja na našem ozemlju. Letos je tržaško delovno ljudstvo samo napolnilo ulice s svojimi povorkami in tako so delavci Milj in o-kolice dali lahko svojemu mestu najbolj praznični izgled in pritegnili silno množico, ki sicer ne bi šla v Trst. Povsod na ulicah in po okolišnjih vaseh si srečal veselé, praznične o-braze, a v gumbnici je nosil vsak rdeči nagelj, znak delovnih ljudi. Okrog 10.30 ure so manifestanti v povorkah napolnili trg pred milj-sko občinsko palačo. Prisotnim so prinesli pozdrave, za ES tovariša Muslin in Gombač, za KP STO tov. Jaksetich, za revolucionarno socialistično stranko tov. Lampe. Glavni govor pa je imel tov. Pacco,, miljski župan. On je bil v resnici od ljudstva poklican, da slavi tudi ta dan, saj ga je ria posledrijih volitvah prebivalstvo izvolilo za svojega prvega meščana. V času ko je delovno ljudstvo Milj in okolice enotno in borbeno slavilo svoj prvi maj, pa je _ poskušal z zgiadbe. ki je stala preko 17 milijonov lir, zvočnik saragatov skih «socialistov» otegniti ljudi od splošnega navdušenja z igranjem -SB]S aupa.iAO|Rui aSiup ut ausajcl be. «Bele podgane» delodajalcev pa so ostale obdane od prezira vsega prebivalstva. Nihče se jim ni približal. ZAHVALA ODBORA za proslavo 1. maja Odbor za proslavo Prvega maja se najtopleje zahvaljuje vsemu prebivalstvu za veliko udeležbo pri manifestacijah. Posebno se zahvaljuje Vsem demokratičnim organizacijam, ZDTV, športnikom, telovadcem godbi iz Camper ter godbi «Rinaldi», vsem tistim, ki so se potrudili za priprave alegoričnih vozov ter posameznim tovarišem za požrtvovalno delo, ki so ga doprinesli za dober uspeh prvomajskih proslav. Jutri, 7 t. m ob 9.30 bo v dvorani Kina ob morju, na turgo Duca degli Abruzzi SINDIKALNO ZBOROVANJE govorili bodo SENATOR ALADINO BIBOLOTTI sekretar CGIL in presednik INČA, tov. ADO SLAVEC in dr. ZBUGAR - BROCCHI Upokojenci, brezposelni, mladinci, ki čakate na namestitev, delavci in delavke, u-deležite se vsi zborovanja, da boste tako zahtevali od odgovornih oblasti zadovoljivo rešitev vprašanj, ki vas tarejo v zvezi s sramotnimi pokojninami, naraščajočo brezposelnostjo, namesti-vijo mladine, zdravstveno zaščito v zvezi z nezadostnimi plačami vseh zapolesnih delavcev. Udeležimo se vsi zborovanja. da dokaženo našo trdno voljo borbe proti sličnim špekulacijam in izkoriščanju delavskega razreda. Zveza enotnih sindikatov STO IZ ČETRTKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI TITOVSKI SVETOVALCI glasujejo proti mirovni pogodbi Končno je padla poslednja krinka s katero je bivši črnosrajčnik, sedanji svetovalec Bolčič varal svoje volivce TEDENSKI koledarček V četrtek večer je bila izredno zanimiva seja občinskega sveta v Dolini. Titofašisti so se že teden dni pripravljali nanjo. Potom časopisja so pozivali župana in svetovalce SiAU naj na tej seji podajo točno izjavo, ali so za ohranitev STO ali pa. . . za priključitev k Italiji. Tov Lovriha je v svojem krajšem uvodnem govoru na dovolj jasen način obrazložil, da se KP1 uspe- valo vrecu v zameno za corico m cono l>. oam mu je nedavno izja-cu, ua se sirarja s sporazumom, uu Kaieiega je svujuas pnsio meu njim ai iOguaiujem. seveda mo aanes m pupravijen pogajali se s ±o-gaaiujem, pau pa z negasperijem. Kdo je torej tisti, Ki Kisi mirovno pogoooo, KPi ali jugoslovan-ski voaiteiji ter njihovi emisarji v Trstu z tiabičen na čelu? Za županom se je oglasil titofa- šno bori za iste cilje, kot vse osta- ! •astieni svetovalec tiolčic, Ki je le partije. Kot vsaka komunistična partija, tako mora tudi KPI voditi borbo na podlabi mnenja svo-I jega ljudstva. Zato pa je prišlo v parlamentu do znane Pajettove iz-j jave. V bistvu pa se KPI popolnoma strinja z zahtevo po spoštovanju mirovne pobodbe. In druga-I če tudi bili ne more! Popolnoma nasprotno politiko pa vodijo jugoslovanski politiki, ki že dolgo časa barantajo za Tržaško ozemlje. Njim ni mar za Slovence Trsta, ki bi po njihovem barantanju prišli pod Italijo (z našo ob- TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Odpusti v ladjedelnici Martinuzzi - Ladjedelnici grozi polom Sindikalna vprašan a brivcev, nočnih čuvajev in trgovskih pomočnikov Preteklo Soboto so bila pogajanja na Uradu za delo med predstavniki sindikalnih organizacij in ravnateljstvom ladjedelnice Martinuzzi iz Milj, ki je sklenila, da odpusti z dela 15 vajencev in 5 starih oelav-cev. V teku poganjanja je ravnatelj ladjedelnice med drugim izjavil, da so sedanja dela v ladjedelnici že skoraj dokončana ter da ni nobenega izgleda za morebitna nova naročila. Torej vse izgleda, da bo ladjedelnica v kratkem času popolnoma prenehala delovati in da bodo tako odpuščeni z dela še preostali delavci Oblasti so pri pogajanjih zagoto-I vile, da bodo odpuščeni delavci in vajenci dobili zaposlitev drugje. Sklenjeno je bilo tudi, da bo nekaj delavcev iz ladjedelnice Martinuzzi premeščenih v ladjedelnico Fel-zeghi. Sicer pa je tudi ta sklep negotov, kajti znano je, da se tudi ladjedelnica Felzeghi nahaja v zelo kritičnem položaju. Končno pa, če bi tudi prišlo do tega, se je bati, Slika nam prikazuje titovske «manifestante», ko gredo iz svojega stadiona na «zborovanje» pri Rotondi. Razločno so vidne številne in obilne torbe, ki so jih prinesli s seboj, da so bili preskrbljeni za ves dan. Morda spadapo k oni skupini, ki je prenočevala v Lonjerjiu. Fotografski aparat je zajel le del trga pri Rotondi. Vidna je «slovita» . praznina. Fotografija je bila izvedena tekom zborovanja, saj so vidne zastave (bilo je skoraj več zastav kot «manifestantov») in telovadci. Neuradno so titovci šušljali, da je bilo 15.000 izletnikov . . oprostite, «manifestanotov». [g Si«*#r Danes, 6. maja ob 20 uri na Ka-ttnari, v gostilni Pertot kulturna prireditev Gostoval bo pevski zbor iz Lonjerja., Fo sporedu bo razdeljevanje članskih izkaznic prosvetnega društva Lonjer - Katina-ra. Vabljeni vsi! a prosveta V soboto, 29. aprila je bila pri nas prisrčna proslava prav na 5. obletnico smrti obeh, za svobodo padlih herojev Zore in Ruggera Haas, katerima je posv. krožek na Vrdelci. Proslavi sta prisostvovala poleg številnih članov tudi starša pokojnega Ruggera in Zore. S to svečanostjo so bili obenem počaščeni tudi vsi naši heroji z Vrdelce, katerih sorodniki so bili nekateri tudi navzoči. Spominski govor je Imel tov. Košuta, v italijanščini pa tov. predsednik Požar, V soboto, 29 aprila so v proso, dr. Pisani s kulturno prireditvijo proslavili prvi maj. Gostoval Je pevski zbor iz Lonjerja, ki ga je občinstvo navdušeno sprejelo. Poleg zbora sta nastopili tudi dve solopevkl-mladinkl, ki sla lepo zapeli nekaj narodnih pesmi ter dve mladinki recitarki, ki sta tudi lepo podali svoji recitaciji. Občinstvo, ki je v lepem številu posetilo prireditev, je bilo zelo navdušeno. V nedeljo 30. aprila je bila v dvorani Škamperle pri Sv. Ivanu lepa kulturna prireditev v počastitev prvega maja. Na sporedu Je bil poleg zborov iz Skednja in Sv. Ivana, ki sta nekaj pesmi tudi skupno zapela, še prizor iz knjige «Kako se je kalilo jeklo», ki ga je za oder zelo posrečeno priredila tov. Morana. Zajela je prizor z zborovanja komsomolcev, ko razkrinkajo trockiste. Prizor in tudi zbori so navdušili občinstvo, ki ni Siedilo s priznanjem. Okrog Ljudskega doma pri Sv. Jakobu Zločinci zahtevajo "mir in red,, V sredo so žene Sv. Jakoba opazile, da začenja zahajati v Ljudski dom, ul. Montecchl 6 znani izdajalec Laurenti. V upravičenem ogorčenju so zahtevale, da se titovski razbojnik odstrani iz poslopja. Pregovor pravi: Ce psu stopiš na rep zacvili! Tako je zacvililo titovsko glasilo «Primorski dnevnik». Oni, ki se v besedah postavljajo kot nasprotniki ango-američanov in tukajšnjih oblasti so se obrnili nanje za pomoč: «Zahtevamo mir in red». To zahtevajo pretepači cone B in udbovski zločinci iz Jugoslavije. Ta skupina ponorelih agentov imperializma pa gre še dalje. Um zahtevajo odstranitev demokratičnih listov in organizacij iz stavbe. To zahtevajo oni, ki so divjaško napadli našega urednika v coni B, tisti, ki se skušajo s prevaro polastiti stavbe v ulici Montecchl. Fašisti so zacvili za pomoč svojemu gospodarju, samo od njega še lahko upajo pomoči. Sicer so od vseh da bi sldenje podjetje odpustilo z dela nekaj svojih starih delavcev. Ze od svojega nastanka so milj-ske ladjedelnice velike važnosti za tamkajšnje prebivalstvo, zato je popolnoma upravičena velika zaskrbljenost radi morebitnega popolnega propada, Tega bi se morale zavedati tudi tukajšnje višje oblasti. Pretekli petek je bil napovedan sestanek sindikalnih zastopnikov brivcev ter zastopnikov delodajalcev, toda slednji niso sploh prišli na sestanek. Zaradi tega ni prišlo do nobenega zaključka. Gre se namreč za zvišanje mezd delavcem te stroke, čemur se pa seveda, delodajalci protivijo. Istega dne je bilo tudi zborovanje nočnih čuvajev, na katerem so razpravljali o plačah stalnih nameščencev ter onih, ki so dodeljeni ustanovi le za kontrolo trgovin v posameznih mestnih predelih. Udru-ženje gospodarjev je pripravljeno doplačati 56 lir od ure kontrolnim čuvajem pod pogojem, da uvedejo 10-urni delavnik ter po. 50 lir stalnim čuvajem, seveda če ti sprejmejo 8-urni delavnik. V sredo so se pričeli ragvori na Uradu za delo v zvezi z zahtčvo po kateri naj bi bile tudi prodajalke v ! pekarnah deležne istih pravic, kot prodajalke drugih trgovskih obratov. Hiše je zgradilo 1ACP in jih ima tudi v najemu. Ta ustanova bi sedaj hotela, da bi se kanalizacijo dokončalo na občinske stroške. Takšnega mnenja pa ni občinska, uprava, kajti občina je že trpela škodo, da je morala odstopiti zemljišče brezplačno. Zaradi tega se je jecijaje skusal zanikati nekaj županovih izjav, toda mu ni šlo. Dejal je le: «aa je vse kar je povedal župan, navauno klevetanje proti novi Jugoslaviji in proti Ljudski fronti». Nadalje je poskušal polemizirati o marksizmu, a ni bn za to dovolj pripravljen. Končno pa je izjavil, «da je Ljudska Fronta proti imenovanju guvernerja ker hoče da bi prišlo gieae Trsta do neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo». Zupan je nato prečital resolucijo SIAU, ki zahteva spoštovanje mirovne pogodbe, imenovanje guvernerja, odhod okupacijskih čet ter združitev obeh con. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi proti 3. Proti so glasovali le titofašistični svetovalci Bolčič, Kraljič in Hrvatič. Iz tega je dovolj jasno razvidno kdo je za mir in kdo je proti njemu, kdo se igra z revizijonizmom in kdo se bori proti njemu! Za tem je bilo na dnevnem redu razpravljanje o ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu. Tudi tu so dobili titofašistični spletkarji, zlasti Bolčič, nekaj polen pod noge. Tov. župan je razkrinkal njihove manevre v zvezi z ustanovitvijo omenjene mlekarne. Povedal je, da so tako mlekarno že leta 1945 poskušali ustanoviti prav titovci. In ker se jim to ni posrečilo, se danes s tako silo zaganjajo proti njej. Vse to pa samo zaradi lastnih interesov. Njm ni mar za usodo kmetov. Dokler jim je bilo mogoče so uvažali mleko iz cone B in iz Tolmi- Sobola 6 Janez. Nedelja 7 Stanislav. ffl-. Ponedeljek 8 Dionizij knjižne police; 22.30 Plesna 8|a Ponedeljek: 12.10 Angleški ot stri; 18.40 Glasba raznih nar" ,j 19 Evropski obnovitveni na*r” # Rachmaninov: Simfonija St. e-molu. jO Torek: 18 Komorni kvarteti- j; Vokalni kvartet — Veseli Pr 21 Vzori mladini; 21.30 Beeth® ^ Simfonija št. 4; 23 Serenade 1 mance. La; Sreda: 18 Mamica prip°ye. jji 19 Zdravniški vedež: 20 Vo ^ koncert tenorista Dušana Per,( 5 21.15 Mendelssohn: Simfonija v D-duru; 21.43 Večerni koi*ce J| Četrtek: 13 Slovenske nai občinska uprava obrnila na pravni urad ZVU, ki je odločil, da mora I na. kjer so ga kupovali po nizkih za ta dela preskrbeti IACP. cenah in so lahko delali konkuren Toda stvar ni še končana: IACP je kar čez noč postala gluha in se ni omejila le na to, marveč je u-staviia vsako delo z nedoumljivo co v Trstu na škodo naših kmetov. Danes ko tega ne morejo več delati, uvažajo mleko iz italijanskih pokrajin, ter tako še vedno konku- rodnf » t*sr motive izvaja pevski duet, n“ _ || moniko spremlja Marij Sand**'jj. Glasbeno predavanje; 19 Slnve,er • na za Slovence; 21 Radijski o , Novačan Anton: Herman CeU drama v 3. dej., nato pestra S ^ Petek: 18 Nekaj Mozar‘% skladb; 20 Violinski koncert V,^ Karla Sancina: 21 Mojstri be ^ v 22 Rachmaninov: Simfonija 5 • E-molu. RADIOODDAjEi ZA JUGOSLAVIJ0 I zahtevo, da mora ta dela dovršiti I rira.io v škodo naših kmetov. občina. Na dan prvega maja se je rodila hčerka-prvorojenka tov. Angelu Blažini in Zmagi Lavrenčičev! in Ricmanj. Ob tej priliki mu izrekajo čestitke CK K P STO, Izvršilni komitet ZKM ter uredništvo «Dela». Svetovalci SIAU nasprotujejo u-stanovitvi osrednje mlekarne zato, ker vedo, da bi od nje kmetje ne imeli nikakih koristi. V zvezi s tem je bila predložena tudi resolucija, od skupine SIAU, katera poziva višje oblasti, naj prekličejo sklep tržaškega občinskega sveta, ki se nanaša na ustanovitev osrednje mlekarne. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Na openskem tramvaju so ponovno povišali cene Med prebivalstvon Opčin vlada Na sedežu združenja trgovcev je bil I veliko ogorčenje zaradi ponovnega pretekli teden podpisan sporazum, ki določa višino predujmov na račun predvidenih poviškov trgovskih pomočnikov. Na podlagi teega sporazuma bodo prejeli uslužbenci od 1200 do 3500 lir predujma. Pozdravi Enotnim sindikatom iz tujine Ob priliki praznika prvega maja je. Francoska delavka zbornica naslovila, v imenu francoskih delavcev tržaškim delavcem bratski pozdrav, želeč jim oobilo uspehov v borbi za boljše življenje. Zveza mednarodnega sindikalnega udruženja tekstilne stroke iz Varšave Je poslala Zvezi EZ naslednjo pozdravno brzojavko: «Ob priliki I. maja, mednarodnega praznika borbe, pošiljamo naše borbene proletarske pozdrave, želeč tržaškim tekstilnim delavcem mnogo uspeha, enotnost in mednarod-strani obdani od splošnega prezira in ! no solidarnost ter zmago v borbi za se predotro zavedajo, da bo prišel ; upravičene zahteve in v borbi za mir» dan, ko za njih ne bo več nikjer prostora ... razven . . . Za njihov izgon iz človeške družbe pa ne bo potrebno klicati na pomoč oblasti. Ljudstvo samo jih bo sodilo. T LJUDSKI ODER - TRST Danes, 6. maja 1950 ob ‘20. uri bo v Škednju ne prostem pri Šumanu Cvrček ob ognjišču Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA Godi se blizu Londona leta 1800 pod vlado Jurija III. CENE VSTOPNICAM- Odrasli......lir 150 Otroci.......lir 50 V slučaju slabega vremena bo predstava v toiek 9. maja ob istem času. Izkoriščanje delovnih sil v bolnici pri Sv. Ivanu V oddelku za jetične bolnike bolnišnice pri S. Ivanu se odvijajo v zadnjem času dokaj čudni dogodki. Žene ki tam delajo so izpostavljene takemu izkoriščanju, da jih je obolelo kar sedem zaporedoma ker niso zmogle tolikega in tako napornega dela. Ko je videl da je stanje tako obupno, je Inšpektor oddelka izrazil mnenje, da bo treba povečati število uslužbencev. Mi smo pa mnenja, da je dolžnos. inšpektorja, da skrbi tudi za zdravje nameščencev, in zadostno namestitev delovnih moči. Sicer pa ni še rečena zadnja beseda, kajti inšpektor je 'e izrazil svoje mnenje, a ni nič storil, da bi bilo temu tragičnemu položaju za vselej konec. Kaj čakajo stanovanjske hiše v Nabrežini? Ze dva meseca sta pretekla od kar je bilo sezidanih šest stanovanjskih hiš v nabrežinskem okraju. «Dobro», bi rekel vsak človek, a bi hitro preklical ta glas odobravanja, ko bi zvedel da hiše še danes čakajo, da bi se ljudje v njih naselili. Zgodilo se je tole: zgradili so hiše v naglici, da bi dali ljudstvu stanovanja (ali da bi prej denar potegnili) a pozabili so na odvodno kanalizacijo in na napeljavo električnega toka. je znano, da plače delavcev niso bile povišane kar za eno tretjino. Ravnateljstvo openskega tramvaja je vzgled izkoriščevalcev, ki poskušajo žuliti na vse strani bodisi lastne delavce, bodisi potnike. in precejšnjega zvišanja cen tramvajskim naročninam. Poslednje povišanje cen je zadelo v prvi vrsti delovne ljudi, ki najbolj občutijo tudi maloštevilne lire, ki jih je treba dodatno plačevati Povprečne mesečne naročnine delavcev in u-radnikov so narasle od 950 lir na 1300, kar pomeni, da so se dvignile cene kar za eno tretjino prvotne cene. Vsakemu je jasno, da gre za izredno visok porastek cen, ki predstavlja poskus kapitalistov, lastnikov tramvaja, da si preskrbijo dodatne dobičke. Ogorčenje med prebivalstvom Opčin je veliko, ker je ta, tramvaj edino primerno prometno sredstvo. Na Opčinah se nabirajo podpisi, ki bodo poslani v protest na direkcijo in merodajne organe. Povišanje cen na openskem tramvaju je bilo izvedeno pod pretvezo, Slike prvomajskih prireditev se da so bile, po zadnji stavki poviša- dobijo na trgu Ponterosso št 2, sirne tudi plače delavcev. Vsakemu pa ; v o nadstropje. KONFERENCE TOV. VIDALIJA Preteklo nedeljo je imel tov. Vidali v Padovi zanimivo konferenco, v kateri je razložil mnogoštevilnemu občinstvu tržaško vprašanje in poslednje dogodke okrog njega. Zveza komunistične mladine poziva vse telovadce in telovadke, da čimprej vrnejo telovadne obleke svoji sekciji, ali pa na trgu Ponterosso št. 6. PRAGA: v8l V srbohrvaščini: čas: 6.0® g34; dol. 31.41; čas: 16.30 val. dol-C,9: čas: 20.30 val dol. 233,3; 273,5: čas: 00.30 val. dol. 31,41. jul- V slovenščini: čas: 17. va ' 25.34. BUDIMPEŠTA: jol V slovenščini: čas: 21.45 val',(: 252,7; čas: 23.45 val. dol. «#**>/• V srbohrvaščini: čas: 15-15{j%T. dol. 556,5; čas: 18.30 val. dol-^,00 čas: 19.40 val. dol. 556,5; čaS' jol-val. dol. 252,7; čas: 01.00 va1' 556,5. TIRANA: va|. V srbohrvaščini: čas: l7-30 38; čas: 19.30 val. dol. 38. y. POSLUŠAJTE RADIO JUC^, VANSKIH EMIGRANTOV^ Radiopostaja jugoslovanski11^^ lucionarnih emigrantov 0 jez>' vsak dan na sbsko-hrvaške*11 ^j). ku ob 7.15, na valovni dolž‘n‘ |jjl>‘ in ob 14. uri na valovni ® 31,02. V Lo n j e rj^ je taboril0 600 “izletniko'g iz cone ^ V potrdilo našim trditvam, tovci niso v stanju prirediti v ^ s tukajšnjimi pristaši, niti revno manifestacijo smo P . $ zvedeli, da je v noči na i* spalo v Lonjerju približno cone B «importiranih» tovskih «aktivistov». V **01( kjer so spali so navozili sl* fv« dan prej. Taka prenočišča za (il' majske titovske «izletnike» ft' prirejena pri družinah N9n..ìó' šarja, Andreja. Golidnika. Jjp*' Kjudra (Sek), nadalje Pr* ,, rjti, Čoku in Amaliji iz Vrt*c f Prvomajski titovski cir*{USego f, ni končal s prvim majem, n ^ul1' še nadaljuje med titovskim* jrjie nami v Lonjerju. Sedaj se Pr zaradi razdelitve slame- . NOGOMET Jutri 7 maja bodo odigrane nas-, lednje nadoknadne tekme za prvenstvo STO-ja Tovarna strojev-Frausin na igrišču v tioljuncu ob 16 in Skedenj - Arzenal istotam od 14. uri. Prvenstvo cone Sv. Alojz - Nabrežina B na igrišču v Trebčah ob 9.30; Rozandra-Kolonja v Boljuncu ob 1; A. Vivoda - Greta v Zavljah ob 14; Magdalena B - Trebče v Zavljah ob 16; Vešna - Skoljet v Nabrežini ob 15 in Redivo - Partizani v Trebčah ob 14. Počiva Primorje Dz. KOŠARKA Jutri se bodo odigrale naslednje tekme: Prvenstvo STO Sv. Alojz - Arzenal A igrišče DSZ ob 12. Prvenstvo cone Partizani - Dijaki igrišče DSZ ob 8.30; Sv. Marko - Rinaldi istotam ob 9.45. Žene: prijateljsko srečanje Oglej - Pristaniščniki na igrišču DSZ ob 11 ponedeljek 8 maja. Prvenstvo STO: E.C.A. - Skoljet igrišče DSZ ob 21 uri. Zensko prvenstvo: Skorklja - Flent igrišče DSZ ob 20 uri. Prvenstvo STO: Tov. strojev - DSZ. ES na igrišču DSZ ob 21. zensko prvenstvo: DSZ. ES - Pristaniščniki igrišče DSZ ob 20. BALINCANJE Končni rezultati za «Pokal 1. maj 1950: polfinalne tekme: Sv. Alojz A -Ponzianini Liberi 16-21. Acegat B - Arzenal 15-21. finalne tekme: Sv. Alojz A - Acegat B 2116. Arzenal - Ponz. Liberi 21-7. Lestvica: I. Arzenal. II Ponzianini Liberi. III Sv. Alojz A. IV Acegat B. Program tekem za nedeljo 7. tm. Prva skupina: Igrišče Nardin ob 16 Nardin -Barkovlje. Igrišče Kačun ob 16 Kostalunga-Arzenal B. Igrišče Baldi ob 16 Baldi A-Du-gulin B. Igrišče Bellavista 16 Bellavista A - Mesgec B. Igrišče Americana ob 16 Ameri-rana B - Acegat A. Druga skupina: Igrišče Pavan ob 16 MM. GG. - Baldi B. n . Vf Igrišče Corsi ob 16 Corsi » upucci A. ,30 0' Igrišče ex Paradiso ob gulin A - Roncheto - Col- c -Igrišče Mezgec ob 16 Me' Pečar A. Igrišče Nabrežina ob žina - Americana A. Tretja skupina: .g !• I Igrišče Al Fiqricoltore ob ricoltore - Tirolese B (Ma8 gV, * Igrišče Bellaveduta ob 1 lojz - Sv. Marko B. Igrišče Roncheto ob 16 F - Prosek. Igrišče ex Celeste ob Liberi - Esso Club. , yeSp Igrišče Vespucci ob lfi B - Magdalena. Četrta skupina: Igrišče ex Paradiso ob - j Marko A - Sv. Alojz B-Igrišče Tirolese ob 14 -’ A - Giardinetto A. Igrišče Tirolese ob se A - Ravasini - Sv. So ^ ( Igrišče M.te Fiaskone °b čar B - Corsi A. o 6 Igrišče Mario ob 16 ^ce Bazovica. ' Kov*] Odgov. urednik D US AN ^ Založništvo «DELA* .g 1 Tiska Tip. Adriatica - R|s" Dovoljenje A. 1-