i Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja ce-loletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček., rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10349 ca inserat«. Podružnica« Novo meato. a , Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. VENEC Izhaja viak dan c|utra| racen ponedeljka tn dneva po praznika. ■ Urednlltvo In npravai Kopltar|eva 6, Lfnbljana. b I Kedazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. § 1 Telelon 4001-4005. = Abbonamenti: Me«e 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.I Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per le inserzioni. Filiala« 1 Novo meato. 1 .. Concesslonaria escluslva per Ia pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana. II Bollettino No 709 Nuove vittorie deH'aviazione italiana Cacciatori itaiiani hanno distrutto 8 aeroplani inglesi II Quarticre Generale delle Forze Armate co-munica: Sul fronte cirenaica artiglierie nemiche sono state eificacemente controbattute. Batterie contraeree di nostre grandi unita terrestri hanno colpito due aeroplani nemici in-irantisi al suolo. Formaziooi di aviazione italiana e germanica hanno attaccato basi aeree d i Malta, provo- cando incendi di notevole intensita e persistenza. Impianti La Valletta ed una nave da guerra nel porto, sono stati pure obicttivo di una vigo-rosa azione dei nostri bombardieri. Cacciatori itaiiani di scorta hanno conseguito nuove vittorie, distruggendo in combattimento 8 aeroplani inglesi. Gli apparecchi nemici abbattuti dalla aviazione deli asse nella giornata di ieri sommano a 17. Un nostro velivolo non e ritornato. Vojno poročilo št. 709 Nove zmage italijanskega letalstva Italijanski lovci so sestrelili 8 angleških letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirenajikem bojišču je naše topništvo odločno odgovorilo sovražnemu topništvu. Protiletalski topovi naiih velikih suhozemskih enot so sestrelili dvoje sovražnih letal, ki sta padli na zemljo. Skupine italijanskega in nemškega letalstva so napadle letalske baze na Malti, kjer so nastali pogosti in dolgotrajni požari. Cilj naiih bombnikov so bile tudi naprave v La Valetti in neka vojna ladja v pristanišču. Spremljevalna italijanska lovska letala so dosegla nove zmage, ko so v boju uničila 8 angleških letal. Včerajšnje število od osnega letalstva sestreljenih sovražnih letal znaša 17. Eno naše letalo se ni vrnilo. Rim, 11. maja. AS Napadi osnega letalstva na Malto so se zadnje dni podvojili. Pri tem je imelo nasprotno letalstvo težke izgube. Včerajšnje italijansko vojno poročilo je objavilo, da so italijansko-nemški lovci sestreliti 14 angleških letal. Današnje vojno poročilo pravi, da so italijanski lovci sestrelili 8 angleških letal in da znašajo celokupne angleške izgube 17 letal. Številni sovražni bombniki in lovci so bili uničeni tudi na tleh. Večina sestreljenih sovražnih letal so bili »Spitfireji« in »Curtiss«. Italijanski lovski letalci poročajo, da so novi italijanski lovci »Macchi 202« čudoviti in da odločno nadkriljujcjo najmodernejša nasprotna letala. Pri napadu na Ce'Venczio so »Macchi 202« zaporedoma sestrelili 4 Spitlireje, sami pa niso imeli nobene izgube. Rim, 11. maja. AS. Glavni Stan Oboroženih Sil objavlja: Izgube, ki so se preverile v mesecu aprilu, znašajo skupno s tistimi, ki niso bile obsežene v prejšnjih seznamih in za katere so dospeli do 50. aprila predpisani dokumenti in osebni popisi: Vojska in MVSN: V Severni Afriki: 186 padlih, 110 ranjenih, 200 pogrešanih. Rusija (sedmi seznam): 65 padlih, 446 ranjenih. Balkan: 1104 padlih, med njimi 768 ob tor-pediranju >Galilea<, "508 ranjenih. Mornarica: 179 padlih, 95 ranjenih, 710 pogrešanih. Letalstvo: 26 padlih, 21 ranjenih, 25 pogrešanih. Seznami padlih so bili objavljeni v posebnem dodatku včerajšnje številke »Le Forze Armate«. Zopet 21 ameriških ladij potopljenih Nemške podmornice so v Atlantiku potopile 21 ladij s 118.000 tonami Na visokem severu je bilo uničenih 27 sovjetskih, v Sredozemlju pa 19 angleških letal Hitlerjev Glavni Stan, 11. maja. Nemško vr. hovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so bili krajevni napadi sovražnika odbiti v deloma trdih bojih. Lastni protinapadi so bili uspešni. Na Laponskem so se izjalovili obnovljeni sovražnikovi napadi. Na Črnem morju so ogledniška letala v ožini pri Kferču potopila 1300 tonsko trgovsko ladjo. Na bojišču visoko na severu je imel sovražnik včeraj v letalskih bojih posebno težke izgube. Nemški lovci so sestrelili 27 letal, med njimi 22 Hurricaneov, sami pa so izgubili samo eno letalo. Bojna in strmoglavska letala so z Bombami poškodovala veliko trgovsko ladjo v zalivu Lica in uspešno bombardirala pristanišče v M u r m a n -s k u kakor tudi murmansko železnico. V Severni Afriki obojestransko ogled-niško delovanje. V pristanišču L a V a 1 c 11 a na Malti je bila zadeta r. bombami težkega kalibra v doku ležeča vojna ladja. Pri tem so italijanska letala sestre- Pomen Hitlerjevih pooblastil Berlin, 11. maja. AS. V berlinskih krogih živahno razlagajo razglabljanje, ki ga je objavil načelnik zgodovinskega oddelka vrhovnega poveljstva oboroženih sil, polkovnik glavnega stana Walter Scheal o učinkovitosti absolutnih pooblastil, ki so bila izročena Hitlerju za čas vojne. Med drugim poudarja avtor genialnost 6trategič-nih načrtov Adolfa Hitlerja, v kolikor gre za kritično dobo vzhodne vojne v prvih decembrskih dneh lanskega leta. Hitler je takrat ukazal obrambno bitko, da 6e uredi obrambna črta in to 6e mu je posrečilo in 6 tem 6o Nemci tudi prebili zimsko dobo brez pretresljajev. Ukazi, ki jih je vedno osebno dajal Hitler, 60 izpričali njegovo vojaško 6f>osobnost. Dogodki so njegove odredbe v celoti opravičili. Seveda, pravi polkovnik, je bilo to mogoče edinole zaradi dejstva, da Hitler ni hotel deliti strahovite odgovornosti z vsem vojaškim poveljstvom v tistem trenutku, temveč je vso borbo prevzel v svoje roke sam. V berlinskih krogih potem podčrtujejo pomen absolutne oblasti, katero je nemški Reichstag dal Hitlerju. Ta oblast mu omogoča, da poseže vsak trenutek v razvoj dogodkov v korist svojega naroda in za dosego zmage. Madžarski judovski emigranti izgubili državljanstvo Budimpešta, 11. maja. AS. 150 madžarskih državljanov, skoraj v celoti Judje, se nahaja v tujini in v sovražnih državah in (sodeluje tam v borbi proti varnosti madžarske države. Vsem tem ie bilo z vladnim odlokom odvzeto madžarsko državljanstvo. Ta novica, pišejo listi, te je vzpodbuda za to, da se bo še. z večjo strogostjo in ostrostio izločeval sleherni vpliv judovskega živi in na madžarsko invno živlienie, povrh lega pa bo treba sploh' judovski živeli odstraniti, ker se iz iliega rekrutira največ na-todnih izdajalcev. Pritisk na Indijo in Kitajsko Japonci zasedajo važne postojanke na meji med Birmo ter Indijo in Kitajsko — V Koralnem morju so Japonci potopili še eno križarko in en rušilec Tokio, 11. maja, AS Japonski glavni stan poroča, da je bila v nadaljnem jx>teku pomorske bitke v Koralnem morju z letalskimi torpedi |)otop. Ijena še ena križafka. Potopljen je bil tudi sovražni rušilec. Od 7. maja dalje je bilo sestreljenih 89 sovražnih letal. Japonska mornarica je izgubila manjšo pomožno letalonosilko, ki je bila prvotno petroiejska ladja in 31 letal. Tokio, 11. maja, AS. Glavni cesarski 6tan je objavil naslednje poročilo: Japonske čete so v Birmi zasedle strateško važno mesto Mitkina. Japonski vojaki so povsod zlomili sovražni odpor ter so zasedli vzhodni breg reke Lu v kitajski provinci Junan. Tokio, 11. maja. AS: Iz severne Birme so japonske čete, prodirajoče severno od Bhama, zasedle obmejno birmansko železniško postajo, ki lo/.i 110 kilometrov severno od Bhama. Bangkok, 11. maja. AS: Iz Novih Delhov uradno poročajo, da so Im> birmanska vlada preselila v Indijo. TemU je vzrok dejstvo, da je izven vojnega področja ostal le še neznaten del birmanskega ozemlja. Tokio. 11. maja. AS. 7 burmansko moje javljajo, da so jap. oddelki, ki so premagali nasprotnikove čete v Burmi, začeli jioinikati 6voje postojanke proti Asabu in da so začeli zasedati vse važ. nejše točke na indijsko-burmanski meji. Istočasno so japonske sile, ki so delovale v južni Burmi, dobile pod 6voje nadzorstvo južno cesto, ki iz Aky-aba pelje v Indijo. Zaradi naglega japonskega napredovanja V6i sovražniki niso mogli zapustiti Burme in 60 jih japonske oblasti jx>tem zaprle v Mythyni. Tokio, 11. maja. AS. Uradno sporočajo, da so 6e oddelki japonske mornarice zjutraj 8 aprila izkrcali v Lorunganu, kraju na otoku Manusu. Ta otok spada v Admiralsko otočje, ki leži 350 milj severozahodno od Nove Britanije. Iz vojaških raz. logov je bila ta novica objavljena šele včeraj. Medtem ko so japonske sile prodirale v Lorungan, 60 se nasprotnikove čete začele umikati, poprej pa so razrušile radijsko postajo, vozašnice, skladišča 6treliva, letališče in druge vojaške objekte in končno tudi vojaško bolnišnico ter 6C potem umaknile v džunglo. Japonski oddelki, ki so se izkrcali, fcu tako brez bojev lahko zasedli mc6to. Nasprotnik je pripisoval Lorunganu velik vojaški pomen, ker ga je smatral kot prednjo obrambo Nove Gvineje in 60 svoj čas poslali tj a avstralske in novozelandske oddelke, da 60 postavili radijsko postajo in uredili letališče. Kanton, 11. maja. AS. Iz kitajske fiokrajine lila 8 sovražnih letal. Nemški lovci so v srditih bojih nad otokom sestrelili 9 sovražnih letal. Dve nadaljnji sovražni letali sta bili sestreljeni v Se-verni Afriki, tako da je bilo včeraj v sredozemskem prostoru uničenih 19 angleških letal. Severno nd Alcksandrije je neko letalo zažgalo 5000 tonsko trgovsko ladjo. Računati je, da je ladja uničena. V boju proti Angliji je nemško letalstvo obstreljevalo tovarne pri Fol kes tonu in vojaško taborišče na južni angleški obali. Pri Faroerskih otokih je bila z bombami poškodovana srednje velika trgovska ladja. Kakor jc bilo objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so podmornice v Karibijskem morju in Perzijskem zalivu potopile 21 sovražnih ladij s 118.000 tonami. Rim, 11. maja, AS. Italijanski tisk danes pri- _____ izredno nemško poročilo, ki javlja, da so nemške podmornice v Karibijskem morju in Mehi- Kiangsi poročajo, da so japonski letalski oddelki bombardirali Kuning, glavno mesto pokrajine Yunan. Iti m, 11. maja. AS: Ameruko mornariško ministrstvo poroča iz Washinglona, da že nima poročil o celokupnih izgubah zaveznikov v pomorski hitki v Koralnem morju. Izgube no bodo objavljene, ker bi to utegnilo koristiti nasprotniku. Tokio, II. maja, AS. Glede na anglo-ameriške trditve o bitki v Koralnem morju izjavljajo v pri. stojnih japonskih krogih: Japonske oblasti predvsem ugotavljajo, kako izmišljene so informacije angleške admiralitete. Ni prav nobenega dvoma o pravilnosti uradnega japonskega poročila z dne 8. maja. Svet se ne bo dal varati z lažmi angleške admiralitete in tudi japonske oblasti jih morajo pač dopuščati. Dejansko le znova potrjujejo resničnost reka, da izgubi pamet, kdor izgubi čas. Tokio, II. maja, AS. Uradni govornik je kategorično zanika! anglo-ameriške izmišljotine, češ da 6o lajionci p.-i pomorski bitki v Koralnem morju imeli občutne izgube. Govornik je poudaril, da na. sprotnik ni mogel povedati niti imen, niti tipa ladij, za katere trdi, da so potopljene. Ženeva, II. maja. AS 1/ Londona poročajo, da je na javno mnenje naredila velik vtis izjava novozelandskega ministrskega predsednika Fraserja o bitki v Koralnem morju, ki je rekel: Naj je izid te bitke kakršen koli, Nova Zelandija bo nadaljevala vojno.« Angleško javno mnenje dobro ve, da bi avstralski ministrski predsednik drugače govoril. če bi imeli zavezniki kak uspeh. Rim, 11. maja. AS. Ameriški lisi Baltimoro Sun* posveča uvodnik veliki |>omorski bitki ob severozahodni avstralski obali in jxnidarja njen pomen. List namiguje na možnost poraza severnoameriških sil in pravi: »Podatki o bitki so še vedno le delni, toda če bodo naše izgube tako težke, kakor jih javljajo Japonci, se bomo morali umak. niti tudi iz teh |X>stojank in se omejiti le na obrambo ter čakati na dan, ko nam botlo premoč na morju zagotovile tiste vojne ladje,, ki 60 sedaj v gradnji.« Tokio, 11. maja. AS: Agencija Domei poroča, da je bil ujet poveljnik ameriških Čot na otoku Mindanau polkovnik Killen. Izjavil je, da so Japonci v bliskovitem napredovanju uničili že štiri ameriško polko iu da se je zato moral vdati. Stockholm, 11. maja. AS: Dopisnik lista »Pa-gens Nvheter poroča iz Bombava o posvetovanjih med voditelji indijskih strank za določitev enotnega stališča po neuspehu Crippsovo akcije. Indijski znani voditelj Rajago Palahari je imel zadnje dni važne razgovore z Gandijem. Letalska vojna v Severni Afriki Italijansko-nemško poveljstvo tudi v puščavskem vojskovanju nadkriljuje Angleže naša izredno nemško poročilo, ki javlja, da so podmornice v Karibije" škem zalivu jx>topile 21 novih sovražnih trgovskih ladij s 118.000 tonami. Zadnji teden so nemške podmornice potopile 6kupno 53 sovražnih ladij 6 300.000 tonami. To je največji uspeh, ki so ga dosegle podmornice 8000 km daleč od 6vojih oporišč. Berlin, 11. maja. AS: Nemška uradna poročevalska agencija javlja, da je bilo pretekli teden potopljenih 32 zavezniških trgovskih ladij s skupno tonažo 182.300 ton. Berlin, 11. maja. AS: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja, da je nemški koncentrični topovski ogenj razpršil boljševiške oddelke, ki so skušali prekoračiti Doneč. Sovražnik je bil odbit z zelo težkimi izgubami. Neka nemška oklepna divizija je izvedla nočni napad na neko sovražno postojanko. Postojanko so zavojevali pionirski oddelki. Med bitko so bili uničeni trije sovjetski tanki. Na srednjem odseku ni bilo pomembnih dogodkov. Letalstvo je bilo zelo delavno na celem bojišču. Bombniki in strmoglavc.i so napadali" sovražnikovo zaledje. Nad Ilmenskim jezerom so se odigrali siloviti zračni boji med nemškimi in sovjetskimi lovci. Po dosedanjih poročilih je bilo 14 sovjetskih lovcev sestreljenih. Berlin, 11. maja. AS. Vojni dopisnik lista »Volkischer Beobachter« je poslal iz Libije članek z naslovom »Letalska vojna v Severni Afriki«. Člankar se bavi predvsem s taktičnimi vidiki in pravi, da je letalska vojna v AIriki kakor je na splošno vsak vojni dogodek v Sredozemlju v prvi vrsti transportni problem. Pri tem gre za pošiljanje čet, avtomobilov, orožja, municije in goriva, skratka za vse, kar se potrebuje na bojišču. Seveda pa osno letalsko orožje ne sme misliti izključno Samo na transport marveč mora tudi sodelovati na afriškem bojišču. Letalstvo predvsem sodeluje pri spremstvu, čuvanju in obrambi, dragocenih konvojev, ki vozijo v Libijo. Drug važen problem letalske vojne je po mnenju tega dopisnika neprestana borba posadk in strojev z izrednimi vremenskimi razmerami ter z velikimi razdaljami, polnimi resnih nevarnosti. Nato popisuje posebne okoliščine, v katerih se odigrava letalska vojna v pustinji ter jo primeria z vojno taktiko na morju, kjer ni mogoče izkoristiti nobene naravne ovire, ne razdalje, ne oblakov. Isto velja za tanke v puščavi. Angleži so pri svoji zadnji zimski ofenzivi mislili, da bodo s svojo »pomorsko taktiko« nadvladah Os, pa so doživeli eno svojih največjih razočaranj v celi vojni. Trdno se je pokazalo, da italijansko-nemško poveljstvo in njihovo vojaštvo v Afriki neizmerno nadkriljuje Angleže tudi v puščavski vojni, bodisi v pogledu na letalstvo, bodisi v pogledu na oklepno orožje. Mednarodna akademija za politične vede v Berlinu Berlin, 11. maja. AS. V navzočnosti predstavnikov 14 narodov je bila v Berlinu ustanovljena mednarodna akademija za politične in upravne vede. Za predsednika akademije je bil imenovan državni podtajnik v nemškem notranjem ministrstvu dr. Stuchart, za podpredsednike pa so bili imenovani zastopniki Italije, Španije ter Madžarske. Akademija hoče doseči čim tesnejše sodelovanje na polju političnih in upravnih ved v evropskih državah. Odhod madžarskih čet na bojišče Budimpešta, 11. maja AS: Včeraj je odšel na vzhodno bojišče kontingent madžarskih čet. Pred odhodom je pregledal oddelke, namenjene na \\ Neumno početje angleškega letalstva Berlin, 11. maja, AS. »Boreen Zeitung« opisuje nove teroristične napade na stanovanjske četrti in na zgodovinske spomenike v Rostocku, pri katerih je angleško letalstvo izgubilo 18 bombnikov. Anglija s svojimi nočnimi napadi ne more omajati morale nemškega naroda in niti malo zmanjšati nemškega vojnega jiotenciala, pač pa ima za posledico velike izgube lastnih letal in letalskega osebja ter izziva kot zakonito jx>vračilo pogubno uničevanje lastnega prebivalstva. Nikakor ni mogoče razumeti, kakšni naj bi bili resnični razlogi za to neumno početje. Izjave ministra Sinclairja bi 6e dalo sklepati, da lastnemu ljudstvu Angleži zagotavljajo, da gre za uničenje Nemčije in nje. nega letalstva, kar velja kot priprava za invazijo. Ta razlog je neumen in smešen ter jasno dokazuje Churchillove nagibe. Očividno gre za ustanovitev druge fronte, ki jo Stalin zahteva od Angležev in ki je ti po 6\ojih lastnih izjavah niso zmožni ustanoviti. Zato angleška propaganda govori o »letalski ofenzivi« nočnih bombnikov proti nemškemu civilnemu prebivalstvu; zato govori o novi zračni Ironti in 6kuša razpršiti nezaujianje Moskve, češ, da gre za predigro velike olenzive na zahodno evrojDsko-obalo. Churchill pa s tem izpolnjuje ne samo Stalinova, marveč tudi Rooseveltova navodila. Po Marshalloveni in Hopkinsoveni obisku v Londonu so 6e namreč napadi angleškega letalstva pomnožili. Roosevelt želi, naj Angleži dejansko dokažejo svojo hvaležnost za milijarde, ki jim jih Amerika daje. Ta hvaležnost se kaže v klanju nemških državljanov ter v uničevanju nemških zgodovinskih spomenikov, ki je pa-*, dokaz sterilnosti predstavnika Združenih držav. vzhod, ministrski predsednik Ka!lay v spremstvu načelnika glavnega stana generala Szombathelyja in 6e je poslovil od njih z ognjevitim nagovorom. Reke! je, da 6e bodo zastave madžarske voj6ke na vzhodnem bojišču odele z novo 6lavo in da je madžarsko ljudstvo ponosno na svoje vojake, ki se bore ob strani junaških vojakov Osi za zmago evropske civilizacije ter za obrambo 6voje neodvisnosti. Vojake je nagovoril z vzpodbudnimi besedami tudi general Szombathely. Budimpešta, 11. maja AS. Zvedelo se je, da je bil madžarski podregent Štelan Horthy, ki je pred nedavnim prostovoljno stopil nied letalce, imenovan za častnika v neki lovski eskadrili, ki jo bo v kratkem povedel na vzhodno bojišče. Pot v Murmansk je težka ... Berlin, 11. maja, AS. »Zvvolf Uhr Blatt« piše: Londonski dopisnik španskih listov se je pred nedavnim pogovarjal 6 skupino angleških mornarjev, ki so 6e vrnili iz Murmanska. Mornar Roy Edvard Philip6 je rekel, da 6o poti proti Sovjetski Rusiji skozi Ledeno morje najnevarnejše. Drugi mornarji so povedali, da 6e bitka za Atlantik ne da primerjati z napadi, ki so naperjeni na konvoje proti Murmansku. V enem 6amein dnevu so nemške vojne ladje petkrat napadle tak angleški konvoj. Razmerje med USA m Sovjeti Lisbona, 11. maja. AS. Ameriška reviia »Life« piše o razmerju med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo: čeprav je sovjetska Rusija zaveznica Združenih držav, je vendar opaziti v širokih slojih ameriškega javnega mnenja zelo mlačno simpatijo in globoko nezaupanje v Sovjetsko zvezo. Predvsem se boje, da Sovjeti do drugih zaveznikov, posebno do Združenih držav, niso odkriti. Ta sumničenja so upravičena iz prejšnjega obnašanja Sovjetov. Zmaga Sovjetske Rusije bi po mnenju te revije povzročila velike težave v odnosih med Sovjetsko Rusijo in Ameriko, Odgovor poveljnika XI. armade Eksc. Grazioliju Ljubljana, 11. maja. Na poslanico, ki jo je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ob proslavi *Dneva Vojske in Imperija« poslal poveljniku XI. armadnega ibora, je Eksc. Crazioli prejel naslednjo brzojavko: >Tvnj pozdrav ob priliki obletnice imperija in >Dneva vojtke< je našel pri meni in pri mojih častnikih, podčastnikih in četah armadnega zbora najprisrčnejši odmev. Prepričani bolj kot kdaj o zmagi in vsi pripravljeni /a njeno dosego, priključil jemo k Tvojemu naš vzklik: *.ivel Kralj in Cesarl Živel Duce!t Proslava praznika vo|ske v Novem mestu Novo mesto, 10. maja. Kakor po vseh mestih, kjer so nastanjene vo. jaške posadke, se je tudi v Novem mestu vršila kar najbolj slovesna proslava dne, ki je namenjena časti italijanske vojske in italijanskega vojaka, ki se na raznih bojiščih bori za veličino italijanskega imperija. Tudi mestna zunanjost je pričala o prazniku, ki ga obhaja italijanski vojak in so v ta namen vsa novomeška poslopja bila okrašena z italijanskimi trobojnicami. * Slovesna proslava praznika se je pričela dopoldne ob devetih, ko sc je divizijski poveljnik general Cerutti podal na poveljstvo pehotnega in top- ničarskega polka, kjer sta ga že pričakovala okraj, ni politični komisar Console Manu-Ricci in pred. sednik tukajšnjega Dopolavora A. Varini. V obeh vojašnicah sla se nato vršili sv. maši, ki so jima prisostvovali vsi oddelki obeh polkov. Po maši 60 polkovni poveljniki zbranim vojakom spregovorili vzpodbudne besede in dali izraza priznanja italijanski vojni sili in trdnemu prepričanju v končno zmago, ki bo gotovo prišla. Navduševalnim govorom je sledilo petje državne himne in bojnih pesmi, nakar so bile vojakom razdeljene nagrade. Po za-vršeni slovesnosti v vojašnicah so vsi oddelki de. iilirali mimo svojega divizijskega poveljnika. Proslava praznika vojske se je nadaljevala popoldne ob pol štirih z lepo vojaško-šporlno prireditvijo, ki se je vršila na razkošno okrašenem štadionu v Kandiji, na katerem so se zbrali divizijski poveljnik general Cerutti, civilni komisar Console Manu-Ricci, policijski komisar Chiuzzelin, poveljniki tukajšnjih vojaških oddelkov, zastopniki tukajšnjih civilnih oblasti, vojaštvo in civilno prebivalstvo. Vsi so z zanimanjem sledili bogatemu športnemu sporedu, ki so ga izvedli razni oddelki novomeške vojaške posadke. Po izčrpanem sporedu ie divizijski poveljnik general Cerutti sodelujočim od. delkorn izročil darila, nakar je spregovoril civilni komisar Manu-Ricci, ki je zbranim vojakom prebral spomenico, ki sta jo poslala Visoki Komisar Ex. E. Cirazioli in Zvezni tajnik Orlandini. Prireditev je zaključil g. divizijski poveljnik z zaključnim govorom, v katerem je podčrtal neomajno ve. ro italijanskega vojaka v slavno zmago. S stadiona so se odličniki in vojaki podali še v veliko dvorano Prosvetnega doma, kjer se je s posebno vojaško predstavo zaključila učinkovita proslava praznika italijanske vojske. Usmrtitev talcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora. Na podlagi razglasa z dne 24. aprila 1942-XX dajeta na znanje: Dne 7. maja t. I. so v kraju Srednja vas oboroženi komunisti zahrbtno napadli neki avtomobil, ugrabili in ubili italijanskega državljana profesorja Natvi in nekega slovenskega državljana. V smislu predpisov razglasa z dne 24. aprila t. I. in ker je pretekel predpisani čas, ne da bi bili odkriti storilci zločina, je bilo odrejeno, da se ustreli 10 oseb. ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Bili so ustreljeni danes ob 8. uri. Ljubljana, dne 11. maja IQ42-XX. General Poveljnik XI. Armadnega Zbora Mario Robotti. Visoki komisar ra Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli. Zatemnitev od 21.30 do 5 zjutraj Ljubljana, 11. maja. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je upoštevajoč svoji odredbi z dne 6. julija 1041-XIX št. 42 in 13. aprila 1942-XX št. 66, upoštevajoč potrebo določiti nove meje za zatemnitev, odredil: Čl. 1. Do novih odločb se morajo odredbe o zatemnitvi upoštevati od 21.30 do 5. zjutraj. Čl. 2. Vse druge določbe iz odredbe z dne 6. julija 1941 -XIX št. 42 ostanejo naprej v veljavi. Čl. 3. Ta odredba stopa takoj v veljavo in bo objavljena v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 11. maja 1942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino EMILIO GRAZIOLI. Slavnostna prireditev na sedežu ljubljanskega »Dopolavora« a. maja popoldne je bila na 6edežu vojaškega Dopolavora predstava, ki so jo po radiu poslušale vse. vojaške posadke na tem področju. Pri slovesnostih so bili navzočni med drugimi tudi Visoki komisar Eksc. Grazioli, poveljnik armadnega zbora Eksc. Hobo/ti, zvezni tajnik Orlandini, divizijski poveljnik general Orlando, številni častniki in druge odlične osebnosti. Godba je najprej zaigrala državno himno in »Glovinezzo«, nakar je spregovoril vojakom zvezni tajnik. Govoril jim je o pomenu proslave ter naslovil na bojevnike tovariški pozdrav Črnih srajc, j Takoj po njegovem govoru je zbor »Obmejne straže* začel izvajati zanimiv in zabaven spored, ki so mu živo sledili po radiu vsi oddelki drugih posadk Počitniške kolonije CILL-a Ljubljana, 11. maja. Zvezni podpoveljnik se ie v spremstvu okrožnega nadzornika in načelnika Podpornega in zdravstvenega urada GILL-a podal na inšpekcijsko potovanje v črnomoliski okrai. in sicer v podporna središča v Metliki. Gradcu, Vinici in Črnomlju. Niccov obisk v teh kraiih je imel predvsem dvoini namen. Predvsem se ie zvezni podpoveljnik hotel sam prepričati, kako poslujejo šolske kuhinje ter zlasti določili kraje in poslopja, kjer bodo počitniške kolonije. na tem področju, tisti pa, ki so bili sami na slavnostni prireditvi, pa 60 s ploskanjem dali duška svojemu zadovoljstvu. Sledilo je žrebanje loterije, in so tistim, ki so zadeli, polom razdelili cigarete. Tombolo sta organizirala »Bojevniški urad« in ljubljanska »Fašistična zveza«. Bila so razdeljena darila v vrednosti 1000, 500 in 250 lir, poleg tega pa še 600 manjših daril. Gospodarstvo Prejemne in oddajne knjige za prodajalce tekstilnega blaga občinstvu Določila okrožnice VIII. No. 30-135-1942 z dne 12. aprila 1942 stopijo v veljavo z dnem 1. julija t. 1. namesto z dnem 1. maja t. 1., kakor je bilo določeno v prvem odstavku omenjene okrožnice. Racioniranje ženskih klobukov 1. Z ozirom na okrožnico z dne 12. IV. 1942-XX, VIII. No. 30-139-1942, s katero so bili racio-nirani klobuki, rokavice in kravate, se pojasnjuje, da pod garniranimi ženskimi klobuki, slamnatimi, iz lubja, iz palmovih vlaken, iz oblancev in iz drugih sličnih snovi se razumejo odnosne vrste, klobuki s tkaninskim blagom. 2. Dalje se natančneje določa, da je smatrati ženske klobuke iz klobučevine, tkanine, iz slame (mešane), v pogledu točk za ženske klobuke iz klobučevine, pletenine, žameta ali druge tkanine, garnirane ali negarnirane. Južnoštajersko industrijsko gospodarstvo »Frankfurter Zeitung« prinaša o spodnještajer-skeni gospodarstvu v zadnjem letu naslednja izvajanja: Bistveno je Spodnja Štajerska jirispevala k gospodarstvu štajerske dežele in Nemčije na področju premoga in električnega toka. Pri premogu ne gre samo za kompleks trboveljskih rudnikov, temveč tudi za doslej premalo izkoriščana velenjska ležišča. Odkrivalna dela v obeh revirjih so bila zelo okrepljena. V Trbovljah gre za kompenzacijo naravnega zmanjšanja donosnosti. Vsekakor trboveljski premog navzlic javnemu mnenju ni poceni, temveč je treba upoštevati tudi zlasti njegovo gorilno vrednost. Dela se mnogo na načrtih za plinske daljnovode, ki naj bi bili alimentirani iz teh premogovnih središč, zlasti iz Velenja. V ta namen je bila ustanovljena in dela študijska družba za plinske daljnovode v vzhodni marki. K centralama v Fali in Trbovljah bosta v kratkem pristopili še dve dobaviteljici toka, pri katerih so se dela že začela prej. Na Dravi nameravajo zgraditi večje število central, in sicer tri na Koroškem, katere so že v delu, in 6 na Štajerskem, ki naj bi skupno dale 2.5 milijarde kilovatnih ur toka. Velike možnosti — do 1 milijarde kilovatnih ur — so dane tudi na Savi, ki bi izpolnjevala naprave na Dravi. Kajti štajerska ima zlasti spomladi zelo malo toka na razpolago. Kot znano, so bile vse energijske naprave (zlasti Fala in Trboveljska ter Velenje) koncentrirane v roke družbe za preskrbo energije Južni Štajerski v Mariboru. Mimogrede pripominja list, da smo pred odpravnino za nemške in inozemske delničarje Trboveljske. Nadalje imajo v načrtu zvezati južnoštajersko proizvodnjo energije z ostalo štajersko proizvodnjo. Drobne gospodarske Industrijski pas v Palermu. Objavljen je ministrski dekret, s katerim se ustanavlja industrijski pas v Palermu na Siciliji, kjer bodo priznane industrijam velike ugodnosti. Zadružništvo v Dalmaciji. Dalmatinski guverner je ustanovil v Spalatu Ustanovo za zadružništvo (Ente della Cooperazione), katerega naloga je predstavljati, pomagati in nadzorovati zadružne ustanove v Dalmaciji, pa tudi pospeševati koordinacijo, izboljšanje ter razvoj, nadalje študirati vprašanja zadružništva in vzajemne pomoči. Sedaj je ustanova že začela delovati. . V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš dobri oče. tast, brat. stric in svak, gospod Franc Murn trgovec in posestnik v nedeljo, dne 10. maja 1942. ob 11 zvečer, po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, v 80. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 12. mnia. ob 5 popoldne izpred hiše žalosti. Šukljetova cesta 6. na farno pokopališče v Smihel. Novo mesto, dne 11. maja 1942. Žalujoča rodbina Murn Slovo Duceja od HitWja po končanih razgovorih v Salzburgu Tečaji za telesno vzgojo Zvezni podpoveljnik GILL-a ie 7. maja na sedežu GILL-a imel posvetovanja s telovadnimi učitelji iz Ljubljane ter z učitelji ljudskih šol in iim dni navodila, kako na i se izvede tečaj za telesno vzgojo, ki bo v Ljubljani v prvih desetih dneh meseca junija. Udeležilo se ga bo 70 skupin iz vseh ljudskih in srednjih šol iz Ljubljane. Franccska gospodarska policija je lani po uradnih podatkih pokrenila 241.544 procesov, 20.717 navijalcev je bilo kaznovanih, kazni pa je bilo izrečeno 141.864 za 441 milij. frankov. Vrednost zaplenjenega blaga znaša 3.2 milijarde franc. frankov. Hrvatska komisija za državno premoženje. V Zagrebu je bila ustanovljena posebna komisija za likvidacijo vseh premoženjskih vprašanj državno-pravne in zasebno pravne narave, ki so nastala iz razsula bivše Jugoslavije. Ta komisija ima nalogo ugotoviti delež hrvatske države, avtonomnih teles, gospodarstva in državnih pripadnikov. Ta komisija bo po smernicah pristojnih ministrstev vodila tudi pogajanja za likvidacijo teh deležev z nasledstvenimi državami. Pristojnost komisije se nanaša na državne dolgove, državno premoženje, državne monopole, premoženje bivše jugoslovanske narodne banke, bank in zavarovalnici poštne hranilnice, poštne uprave, prometnih podjetij in socialnih naprav. Predsednika in njegovega namestnika v komisiji odredi Poglavnik, ostale člane pa imenujejo pristojni ministru Češka induslr. banka- v Pragi, ki ima tudi jx>družnico v Ljubljani, izkazuje za lansko leto pri povišanju bilančne vsote od 1806.5 na 2307.9 milij. kron, tudi zvišanje čistega dobička od 5.2 na 6.4 milij. kron in bo zaradi tega di-videnda zvišana od 2.5 na 4 odstotke. Trgovina s sadjem in zelenjavo v Nemčiji. Te dni je izšla v Nemčiji naredba, po kateri je prepovedano direktno trgovanje med producenti in potrošniki za vse sadje in zelenjavo. Producenti bodo dobili v vsakem okolišu navodila o količinah, katere imajo oddati trgovini za nadaljno prodajo. Nemška marka in belgijski frank. Nemška za. sedbena obla6tva so odredila ukinitev določb, ki predpisujejo za kritje obtoka bankovcev 40% zlate podlage. Tako bo sedaj belgijski frank, navezan na nemško marko, kar bo preprečilo, da bi prišel frank v težave v primeri z valutami onih držav, ki pripadajo nemškemu kliringu, preko katerega 6e razvijajo tudi vsa belgijska plačila z inozemstvom. Egiptovski bombaž je bil lani jiosajen samo na 600.000 ha, dočim je bilo leta 1937 posejanih še 837.000 ha. Pridelek je lani znašal 400.000 ton. Egipt se brani Angliji dobaviti bombažne tkanine, nekaj tkanin bo pa izvozil v Turčijo, dočim izvoza v Španijo Anglija ne dovoli. Vladarski posvet v Bjoerkoeju: Viljem II. in Nikolaj II. V juniju leta 1905 mi je cesar izjavil, da zaradi spora med Norveško in Švedsko ne bo mogel oditi na svoje običajno križarjenje po norveških fjordih. Viljem II. je izjavil; da bi mu bilo ljubše, če bi mogel iti na križarjenje jx> Baltiku. Jaz sem nato seveda takoj pristal. Hitro sem ugotovil, da se hoče Viljem II. sniti z Nikolajem II. in bila sva že večkrat govorila o koristnosti takega ohiska. Viljem II. je hotel izraziti svojo naklonjenost carju, ki je bil tako hudo preizkušen. Viljem II. je upal, da bo mogel skleniti trajno vez z njim, kakor je storil to ruski car Aleksander I., ko je po temnih dnevih pri Jeni in Tilzitu sklenil vezi s tedanjim pruskim kraljem Friderikom Viljemom II. in kraljico Luizo. Bilo je to po Napoleonovih zmagah v Prusiji. Jaz, sem mislil, da je cosar imel nekaj izgledov na uspeh, vendar pa sem opozoril svojega vladarja, da bo carju najbrž neprijetno priti pred svojega brata v vlogi premaganca. Njegovo Veličanstvo se je zelo začudilo, ko sem zatrjeval, da bi bilo dobro, da bi tudi ruski zunanji minister Lansdorf bil navzoč pri razgovoru. Poudarjal sem, da bi se tako izognil nasprotovanju in liojazni ruskega zunanjega ministra, ki mu ne bi bilo treba po konferenci med obema vladarjema igrati vloge za grenjenca in v Petrogradu ponoči razbijati tisto, kar bi se bilo sklenilo podnevi na konferenci sami. Vsekakor pa naj cesar nikar ne pozablja, da 6e brez pristanka ruskega zunanjega ministra ne bo moglo skleniti ničesar trajnega. Prijioročal sem torej, da naj se od carja dobi poprej pristanek, da ho jx>leg carja tudi ruski zunanji minister Lansdor! podpisal obrambno pogodbo z Nemčijo, da bi tako tudi ruski zunanji minister poroštvoval za izvedbo te pogodbe. Dne 10. julija sem imel zadnji razgovor z Viljemom II. pred njegovim odhodom v Swinemunde in sem ga opozarjal, da naj ne sklene ničesar neprevidnega o Danski in o Baltiku. Tako zavezništvo z Rusijo bi nas namreč izpostavilo angleškemu napadu, ali pa nas prisililo k ponižanju pred Anglijo. Razlagal sem svojemu vladarju, da je po mojem mnenju najboljše doseči pri carju zagotovila, da bo Lansdorf pristal na obrambno in miroljubno zavezništvo, ta zveza pa ne hi kršila določb pogodbe med Avstrijo in • iz >Spominov« princa BUlowa. Mondadori — Milano. Nemčijo, prav tako pa ne bi kršila zveze med Francijo in Rusijo, pač pa bi poroštvovala za mir vsemu svetu. jk> teh razgovorih pa bi se naj nato začela nadaljnja pogajanja med menoj in Lansdor-fom. V ta namen bi se lahko oba sešla v Baden-Badenu, ali pa bi sc Lansdorf med svojim jesenskim potovanjem v Pariz za nekaj dni ustavil v Berlinu. Če iii bilo treba, bi tudi sam odšel v Petro-grad, kjer sem imel mnogo zvez in sem dobro j>oznal položaj. Lahna senca je tedaj šla za trenutek čez obraz Njegovega Veličanstva. Razumel sem, da ces^r zaupa v nepremagljivo moč svojega' zapeljavanja in da hoče vse storiti popolnoma sam. Tedaj sem ga vprašal, če ga smem spremljati. Z vso ljubeznivostjo mi je odgovoril, da inu je bila vedno in povsod moja družba zelo prijetna, tokrat pa čuti in sluti, da bo več dosegel, če bo sam iz obličja v obličje govoril z gospodarjem vseh v Rusiji. Samo »zvesti« Tschirschky ga bo spremljal. Dne 22. julija sem prejel brzojavko od Viljenia II. Bil je ves srečen, ker je izvedel, da ga je car jiovabil na obisk v Bjoerkoe, majhen otok v Finskem zalivu. Maslednj dan pa sem v Mortherney, kjer sem bival, prejel še bolj veselo brzojavko: »Car je bil zelo ginjen in srečen, ko me je zopet videl. Pristal je na vse moje želje. Pogodila mod Nemčijo in Rusijo je bila sklenjena.« Prejel sem od svojega cesarja, nešteto pretiranih brzojavk, vendar pa ni nobena kazala tolikšnega navdušenja, kakor ta. S prekipevajočim lirizmom lmi je jiopisoval trenutek podpisa. Ko je po podpisu pogodbe odložil pero, je sončni žarek skozi okno posvetil v kabino in razlil svojo svetlobo na mizo, kjer je bila pogodba podpisana. Dvignil je oči proti nebu in zdelo se mu je, da vidi v nebesih Viljema I. in Nikolaja I., kako si stiskata roke, kako sta ginjena in s kakim zadovoljstvom gledata navzdol na svoja vnuka. Kmalu nato mi je Tschirschky, ki je spremljal cesarja kot zastopnik zunanjega ministra, poslal besedilo pogodbe. Pri prvem členu pogodbe sem našel dostave »v Evropi«. Pogodba med Nemčijo in Rusijo je bila omejena na Evropo. Takoj sem ugotovil, da je ta jiogodba s to omejitvijo izgubila velik del svojo vrednosti za nas, kajti v Evro|>i nam Rusija ni inogla prav nič pomagati proti Angliji. Kdor hoče groziti Angliji, jo mora zadeti v njeni občutljivi točki in to je v Indiji. Še nerodnejša se mi je zdela mnnira Viljema II., ko je hotel v to zavezništvo spraviti še Dansko, da hi v slučaju potrebe Danska zaprla Sundske prelive, da angleško brodovje ne bi moglo priti v Baltik. Viljem II. je zato sklenil, da odide sam v Kopenhagen, da bi kralj Kristijan IX. pristopil k tej pogodbi. Položaj je bil zelo poslabšan in bi moral postati še bolj nevaren. Najbolj nerodno j>a mi je bilo, da pogodb in dogovorov nista jx>dpisala zunanja ministra obeh držav, ampak je v imenu nemške vlade jiodpisal pogodbo Tschirschky, minister v Hamburgu, z ruske strani pa Birilev, minister za mornarico. Admiral Birilev je bil pogumen mornar, bil pa je minister šele 14 dni. Ni imel pojma o politiki in je jiozneje izjavljal, da pogodbe sploh ni prebral in jo je jiodpisal, ker je njegov podpis kril car. Car mu je rekel, da naj podpiše pogodbo in kot j>oslušen vojak sem vzkliknil: »slošuš«, to je, odgovoril Sem tako, kakor odgovori ruski vojak na povelje. Ko sem jiozorno proučil ves položaj, ki ga je cesar ustvaril, sem Holsteinu, državnemu tajniku v zunanjem ministrstvu, pisal pismo. H ol ste i novo stališče tedaj ni bilo jasno, ker se je bal odgovornosti. Pisal sem mu: Ned Vašim vrednotenjem j>ogodbe v Bjoerkoeju, ki sem ga pravkar pismeno prejel in Vašimi zadnjimi brzojavkami sem ugotovil velika nasprotja. V brzojavki št. 57 pa pravite, da sta oba dostavka moč pogodbe oslabila. Toda jiogodba zasluži ugoden sprejem in bila bi napaka, če bi odklonili sopodpis. Zdaj pa mi pišete, da bo javno mnenje v Meinčiji to pogodbo smatralo za zgrešeno. Če ,je to tako, tedaj nikakor ne bom podpisal pogodb«. Pogodba bo padla, ker ne bom maral podpisati in bom odstopil. Vaša domneva, da bi bil car prinesel s seboj na konferenco načrt za pogodilo, se mi ne zdi verjetna. Zdi se mi, da car na konferenco v Bjoerkoe sploh ni prinesel . seboj nobenega načrta. Pobudo za vse to je dalo Mjegovo Veličanstvo. Vse to — seveda, če se ne motim. Prav gotovo pa se no motim, če trdim, da dostavka »v Evropi« ni predlagal Tschirschky. Oba dostavka je dodal cesar in Tschirschky zasluži samo en očitek in ta je, da ni preprečil dostavka >v Evropi«. Memogoče je cesarju reči, da je Tschirschky kriv te nerodnosti. Mjegovo Veličanstvo je preveč lojalno, da ne bi priznalo, da to ni točno. Ma drugi strani pa se ne sme pozabiti, da ima vso zaslugo za to pogodbo — če je to sploh kakšna zasluga — samo cesar in nikdo drugi. Kljub temu pa je jaz ne bom sprejel in bom rajši odstopil, ko sem proučil pogodbo in se mi zdi škodljiva za državo. Se ena točka se mi zdi zelo važna. Če hočemo pogodbo ohraniti, tedaj se bomo za nekaj časa morali varovati vseh težav s Francijo, zlasti v vprašanjih, ki se nanašajo na Naroko. Sjiorazum z njo v glavnih vprašanjih je bil vsekakor glavni pogoj za sprejem pogodbe s carjem.« (Dalje.) Predenica in preslica na Barju Ljubljana, maja. Mod nadlogami, s katerimi se mora boriti kultivizacija Barja, sta poleg vode zlasti dva zelo nadležna plevela, to sta predenica in preslica. Travnikom najbolj škoduje predenica, ki se širi skoraj brez zadržka s svojimi koreninami in vlaknastimi stebli. Mestna občina mora vsako leto pozivati posestnike Barja, da odstranjujejo in uničujejo predenico, sicer jo odstrani sama na račun malomarnega posestnika. Ako namreč en posestnik ne uniči predenice, je ogrožena vsa okolica njegovega poBestva. Drugi nadležni plevel je preslica, praproti sorodna rastlina, ki se množi s trosi in je takorekoč neuničljiva. Škoduje zlasti zaradi tega, ker jemlje zemeljske moči in sonce koristnim rastlinam, zlasti krompirju, koruzi, fižolu, zelenjavi. Ne pomaga nobeno ruvanje preslice iz zemlje, nobeno oko-pavanje, drugo leto je je zopet več kakor kdaj prej. Strokovnjaki so dolgo ugibali, kako zadušiti predenico in preslico na Barju. Slučaj jim je pokazal, kako je najlažje, najbolj uspešno, pa tudi za lastnike najbolj koristno mogoče uničiti oba plevela in to temeljito ter brez ostanka. Sredstvo I proti tema pleveloma je: sajenje sončnic in buč, I torej dveh nad vse koristnih oljaric in dobavite- I ljic živalske krme. Tam, kjer raste košata buča s svojimi širokimi listi, ali požrešna sončnica, ki izpije skoraj vso vodo iz zemlje, tam ne moreta uspevati niti predenica, še manj pa preslica. Ko pridelovalec pobere s preorane njive zrele sončnice ali buče ter sežge preostale dele rastline, kolikor jih ni že uporabil za krmo živalim, ne ostane niti sledu kakšnega plevela, niti predenice, niti preslice, še manj pa kakega drugega plevela. Njiva ostane čista in sposobna sprejeti vsako koristno kulturo, če že posestnik noče na novo posaditi sončnic ali buč. Barjani se tega že zavedajo in tudi iz tega razloga so že, deloma pa še bodo letos posadili mnogo več sončnic in buč. Tretji, na Barju zelo nadležni plevel je travniška kislica, bližnja sorodnica naši ajdi, seveda še daleč ne tako koristna. Edino korist od kislice imajo spomladi morda gospodinje, ki jo sem in tja uporabijo mesto drage špinače. Neizmerno pa škoduje kislica travnikom. Tam, kjer raste kislica. je znamenje, da zemlji manjka elementa kalcija, po domače apna. To pa je na Barju običajen pojav. Kmetje morajo travnike posipati z apnom, način ve dandanes vsak kmet, in kislica bo s travnikov izginila, trava pa neizmerno boljša. Zadostuje, če obdelovalec vsakih pet let enkrat posujo travnike z apnom. Glavnikar brusi ob brusu že nažagano ploščo glavnika. V ozadju drugi stroji glavnikarske delavnice. Beg iz življenia Ni tako neznano, da se človek rad odteguje stvarnosti in beži v svet nainišljenosti in prazne domišljije. Ne v gospodarstvo ali na drugih praktičnih področjih: tam je resničnost preveč trda, da bi jo mogli kar tako pozabiti. Beg iz življenja se dodaja najrajši v tistem vmesnem svetil, ki skuša biti idealen odmev življenja, ali njegov točni kronist in oponiinjalee, ali pn prerok, ki človeku napoveduje dobro in zlo. To je svet umetnosti, predvsem svet književne umctnostL . Kljub vsemu opominjanju in naglemu menjavanju oblikovnih struj ostane v umetnosti vendarle vedno mnogo nespremenljivega, tako rekoč večnega, kar ne sipe hiti podvrženo svo-jcvoljnosti raznih umetnostnih pokretov. Ena izmed prvin, ki imajo značaj trajnosti, jc pruv življenjskost, ali tudi človečnost. V našem polpreteklem književnem ustvar- t"anju je ta prvina stopila zelo v ozadje. Razne njiževne struje so jo odrinile tor krenilo na neko novo pot, ki pa je kmalu pripeljala v slepo ulico. Tako sino so oddaljili od tisto osnovno črte, ki jo lastna vsakemu človeškemu delu: stvarnosti. Sčasoma je beg iz stvarnosti in življenja postal celo neko načelo. Tako se je zlasti književnost, a tudi likovna umetnost v svojem stremljenju vodno bolj oddaljevala od življenja in od človeka tor so gubila v nerazumljivo govoričenje tor v slučajne igre namišljenosti. Ros jo, da umetnost ni vezana na to in ono o/.ko obliko, da mora ali znati biti nepreračunljiva, a prav tako no zna zgubiti zavesti, da je človečanska. dn klije iz življenja in da so povrača spet nazaj v življenje. Stvarnost je osnova, ki so ji mora podvreči vsaka umetniška struj a. Življenje jo za človeka največja stvarnost, n človek stoji vodno kot srodiščnn točka v življenju. Umetnost mora biti torej vsa človečanska, re ji je kaj luar stvarnosti. Zahteva po človečanstvu v umetnosti se vedno bolj Čujo in dobiva vedno globlji in večji pomen. Ni to nova struja, temveč jo po-vratek k osnovnim prvinam. Človek in življenje morata dobiti v umetnosti spet središčno mesto, in to takšen človek, kakršen v resnici jo, takšen človek, kakršen v resnici mora biti; skratka: povratek nazaj k stvarnosti. bolj pomembna, kolikor manj bo pšenice in rži, ki se nista mogli upreti prehudi zimi. Bolj kakor ozimna žita se jo zimi uprla trta, ki proti vsemu pričakovanju od zimskega mraza ni mnogo trpela iu so v večji meri prizadeti lo mladi nasadi, za katere je zima bila le pretrda. Mraz sam tudi na sadnem drevju ni storil mnogo škode, pač pa je v veliki mori svoje d«'lo idobro opravil« zajec, ki ga je lakoti prisilila, da se jo krepko lotil mladega drevja. 1'onekod se ga je lotil zelo sistematično, oglodal kar cele vrste mladega drevja in povzročil velikansko škodo, ki jo nepopravljiva. S takimi opazovanji je stopil naš dolenjski kmet v spomlad in s skrbjo čaka. kaj mu bo prineslo poletje in vreme, ki je tako muhavo in neusmiljeno. V vsako hišo »Slovenca«! lane iz govejih rogov. Vsak glavnikar je redno obi. skoval Širno in daljno okolico 6vojega okoliša in po klavnicah in pri kmetih nakupoval rogove. Rogovi so b'1' nato pri glavnikarju deležni posebnega postopka, hi ga glavnikarji niso radi izdali. Namakali so rogove v posebnih tekočinah, dokler 6e niso zmehčali. Nato 60 jih razrezati v plošče in zravnali. Tako 6o pridobili rožene plošče v pravi velikosti. Pri tem je bilo seveda vedno nekaj odpadkov, zlasti konice rogov zanje niso bile uporabne. Te 60 6voj čas prodajali naprej tovarnam za gumbe. Rožene plošče bame pa 60 f>otem obdelovali, dokler niso izdelali glavnikov. Ce pogledamo domači glavnik, vidimo, da je ploskev vsega glavnika na tisto 6tran, kjer se končujejo zobje, mnogo tanjša kakor hrbtna 6tran. Podobno je to tudi pri industrijskih glavnikih. Po. trebno pa je zato, da so zobje bolj trdni in da se ne lomijo. Zato 60 glavnikarji vedno glavnike tako zbrusili, da so dobili lako obliko. Seveda so morali v rožene plošče najprej zažagati zobe. Enako debele in enako velike plošče so |x>vezane v svežnje nažagali tako, da 60 izžagali vsak zob posebej. Žaga je bila kakor majhna cirkularka. Sveženj ie bil seveda irdno prevezan na vodilo, ki 6e je dalo premikati naprej. Zato je šlo žaganje zob hitro iz-l>od rok. Delavec je sveženj, pritrjen na vodilu, nagnil proti majhni cirkularki in ga pritiskal v žago. Žaga se je zagrizla v roževino kaj hitro in napravila tako globoko zarezo, kakor je to dovoljeval jx>seben vijak, ki je ustavil vodilo. Tako je bilo zagotovljeno izdelovanje enakomerno globokih zarez. Kakor hitro je bila zareza končana, je na. gnil delavec vodilo nazaj. Pri tem se je avtomatično f>omaknilo za zob naprej in žaga je zopet dobila roževino pod zob. Nažagane glavnike je bilo treba vsakega zase zbrusiti, seveda so pri tem zobje ostali ves ča6 ostrorobi in prav to je vedno jemalo ugled domačim izdelkom. Ko segajo danes kujici po domačih glavnikih, ie prav, če se zavedajo, da jim zopet 6luži izdelek, ki ga je nekdaj naša domača obrt razpošiljala ne samo jio naši zemlji, ampak še daleč naokrog. Povsod tam. kjer niso bili preveč izbirčni, je bil naš domači glavnik dobrodošel. Roževina je namreč izredno žilava in trdna in varčni ljudje so povsod radi kujiovali te tako trdne glavnike, ki 60 včasih v družinah ostali celi kar desetletja. pri dolenjskem kmetu dolgotrajne zime in snežne odeje močno trpela,' zl.xsti ona, kjer se je sneg radi senčne lege nekoliko pozneje 6topil. Zlasti ta žita 6o bila po skop-njenju snega močno prizadeta od snežne plesni in močno smrkava. Tej nesreči se je pridružila še nova, ni namreč hotelo biti malo rahlega dežja in kak teden solnčnega vremena. Kmetje so zato morali skoraj do najnovejšega časa čakali, ali si bodo nekatere ozimne vrste opomogle, ali pa jih bo treba nekaj preorati. Izkazalo se je, da je dobra polovica žit prav redkih, tako da bi jih bilo mogoče, kakor pravijo naši dolenjski kmetje, »okopavatic. Naprednejši kmetje so ob prvi priliki, ki se je ponudila z lepšim vremenom, enkrat ali celo dvakrat z branami prevlekli svoje oslabele posevke in s tem rešili, kar 6e je rešiti dalo. Marsikdaj je bilo treba vkljub vsej skrbi preorati in posejati oziroma zasaditi. Tako bomo letos namesto pšenice in rži imeli več ovsa, ječmena in krompirja. Zgodnji pomladni sadeži so sedaj v veliki meri že v zemlji, ki čaka lc še na fižol in koruzo. Tadva bosta letos toliko Stara, že skoraj pozabljena obrt Nekdaj je cvetelo pri nas glavnikarstvo Konec prejšnjega 6toletja je pri nas domača glavnikarska obrt krila prav V6e povpraševanje jx> glavnikih. Prebivalstvo drugih glavnikov, kakor domačih roženih niti poznalo ni. Med domačimi glavniki 6icer ni bilo velike izbire, bili pa 6o dobri in trdni. V glavnem 60 glavnikarji izdelovali le dve vreti glavnikov. Najbolj splošen in priljubljen je bil glavnik z dvema vrstama zob, ki 60 bili na obeh daljših stranicah glavnika. Vrsta na eni strani je imela prav goste, druga pa bolj redke zobe. Poleg teh je ta domača obrt izdelovala tudi običajne ožje in daljše glavnike, največ z zobmi ene 6ame velikosti. V začetku sedanjega stoletja je tudi izdelovanje glavnikov začela jKilagoma prevzemati indu. 6trija. Naši domači glavnikarski obrti 6e to sjx>-četka ni poznalo. Ko pa je industrija našla vse bolj primerne surovine za izdelovanje glavnikov, zlasti razne umetne smole, so prišli taki glavniki tudi na naš trg in začeli izjx>drivati domači izdelek. Industrijski glavniki so bili seveda mnogo lepši. Prvič 60 imeli enotne lepe barve, dalje najrazličnejše, deloma tudi priročne oblike, bili 60 lahko mnogo večji in daljši kakor domači, jx>leg tega pa so imeli vsi lepše izdelane zobe. Zobje industrijsko izdelanih glavnikov 60 bili namreč v glavnem sicer jjo. dolgovatega preseka, a vendar brez ostrih robov. Imeli 60 seveda drugo 6labo 6tran. Tovarniško izdelani glavniki iz umetnih 6mol še zdaleka niso bili tako trdni kakor domači iz roževine. Tu pa je seveda odločala cena in tako je domača obrt roženih glavnikov pri nas začela nekako ob začetku prve svetovne vojne hudo propadati.' Le v redkih krajih se je obdržala, in še tam je le životarila. Zanimivo je, da je prav doba prve svetovne vojne to domačo obrt, ki je bila takorekoč obsojena na fiogin, izredno p>oživila. Proti koncu prve svetovne vojne je nastopilo zaradi preusmeritve industrij pomanjkanje glavnikov in za glavnikarje so 6e začeli res zlati ča6i. Ti so trajali še precej let j>o koncu svetovne vojne, nekako do nastopa go. spodarske krize leta 1920. Tedaj pa je zopet začela glavnikarska obrt nazadovati, saj je industrija tedaj premogla že nešteto novih, še boljših umetnih 6mol in so tovarniško izdelani glavniki lahko zadovoljili še tako izbirčen okus, pa tudi najbolj skromen žep. Krošnjarji so največ pripomogli do razširitve teh tovarniških izdelkov, ki 60 bili res na jx)l zastonj. Ta novi udarec je zdržalo le malo obrtnikov in prav redki so še, ki 60 6e odločili, da bodo ostali zvesti glavnikarstvu. V sedanjih časih, ko je tako važno, da se vsa. ka pokrajina oskrbuje v V6eh jx>trebščinah, kolikor le more, 6ama iz 6vojih surovin, je jx>zabljena glavnikarska obrt prišla bolj do veljave. V V6eh trgovinah že prodajajo f>oleg tovarniško izdelanih glavnikov tudi domače glavnike. Kupci jih 6icer nimajo radi, ne zde 6e jim dovolj lepi. Vendar že mnogi posegajo jx> njih in s presenečenjem ugotavljajo, da so ti domači izdelki prav za prav neprimerno bolj trdi, kakor pa tovarniški. Glede cene pa 6e tudi ne morejo pritožiti. Tako je doživela ta obrt že drugič boljše ča6e prav v razmerah, ko tega gotovo ni pričakovala. Izdelovanje glavnikov se je pri nas vedno kar podedovalo v družinah, ki so že od nekdaj imele z glavnikaretvom opravka. Tako je postala ta obrt pri j>06ameznih glavnikarjih nekakšna družinska skrivnost, kar je tudi razumljivo, 6aj izdelovanje glavnikov ni tako enostavno, kakor na primer iz- Nala cirkularka, ki žaga zareze. Sveženj je na vodilu, vendar zgornje rož'ne plošče ni videti, ker jo pokriva lesena deščica, ki stiska sveženj. Spredaj belo žaganje iz roževine, priznano gnojilo za cvetlice v lončkih. delovanje 6uhe robe. Poleg tega zahteva glavnikar. 6tvo fioleg močno razpredene prodajne organizacije še nakujx>valno organizacijo za glavnike potrebnih surovin. Vsi pri nas izdelani domači glavniki 60 bili od nekdaj narejeni iz roževine, prede- Posledice hude zime Novo mesto, 11. maja. Zadnji lepi in topli spomla njegovih njivah, vinogradih in sadnih nasadih, in ki si jo je že v duhu predstavljal, ko je s skrbjo štel dneve, ki jih je narava morala preživeti pod snežno odejo. Znan mu je namreč izrek, da je malo kruha, če sneg na njivah in posevkih leži več kakor dve sto dni. In prav toliko jih je bilo, ko je sneg jel pod vplivom južnih vetrov kopneti in izginjati z njiv, posejanih z ozimnimi žiti. Pokazalo se je namreč, da 60 ozimna žita radi KULTURNI OBZORNIK »Dom in svet« št. 3—4 Izšla je druga dvojna številka (3—4) te slovenske literarno-znanstvene revije, ki hodi že 54. leto med Slovence. Napovedano ie, da bo izšla v letošnjem letu petkrat v dvojni številki v predpisanem obsegu in to še enkrat pred počitniškimi mcseci ter avakrat v jesenski dobi do božiča. Cena ie ostala približno taka kot prejšnja leta, kajti za dijake, ki plačajo vso vsoto obenem, vciia 35 lir, za ostale pa 40 lir ter se lahko plačuje v obrokih po 10 lir. s čimer ie dana možnost, da ie danes čim več ljudi naročenih na to edino našo literarno revijo, ki si ie dala nalogo — kakor pravi v vabilu na platnicah — vzdržati kulturno kontinuiteto. Ta druga številka prinaša na ovitku posrečeno risbo Franca Godca Robbovega angela iz šentjakobske cerkve v Ljubljani, notranje vinjete, zaglavki, pa predstavljajo druge motive iz Ljubljane, Krekov trg s stolnico (dvakrat) ter nabrežje Ljubljanice. Uvodno pesem pa ima to pot mladi pesnik France Balantil, ki se že drugo leto oglaša v tej reviji ter kaže velik talent in lep napredek. »Umiram* ie pesem pomladnega razpoloženja, ko vsa narava brsti, ptiči pojo in potok poje, ko bi človek želel da strmel bi dolgo, dolgo, ko bi ležal vznak, okrasil čelo z vencem bi zaspanca. položil glavo bi na roke kot na hrbet janjca . .. a on »umiram, ah umiram«... Pri Balantiču ie sploh osnovna nota pesniškega ustvarjanja misel na smrt, na odmiranje življenjske strasti, ki jo je poln, pa jo ne more izživeti. Tako ie tudi druga »V zimskem vetru*-pe^m žalostnega ljubimca, ki ie sam na svoji ženitnini in si v vinu utaplja bol, »Zasuta usta< pa je vzdih kot iz groba, ko je srečen »v molku s prstjo zasutih ust«. Balantičeva pesem ie v marsičem podobna pesmi Srečka Kosovela, po močnem a lahkotnem izražanju, pesniškem občutju ter osnovnem razpoloženju, po figurativnem bogastvu pa ga prekaša. Prepričal pa nas ic že s svojimi prvimi začetki, da ie pesnik, od katerega moremo pričakovati še marsikaj. —- Drugi pesnik v tej številki pa ie Jože Kastelic. ki je z dvema pesmima »Mesečina« in "Tolmun* ustvaril dve čisti lirični umetnini, izredno pre-finjenega čustvovanja, ki se od današnje pesniške tvorbe razlikuje tudi po svojskem notranjem ritmu in stikih, ki ga vodita ,v svet klasične mirnosti in čiste poezije. — Duša n Ludvik je lepo prevel znano Prudhommcievo pesem »Razbita vaza«. lepo pesniško primero med počeno vazo in načetim srcem s poanto: Pustite ju, razbiti sta! Prevod ki se mi ne zdi prvi te pesmi v naši književnosti, ie lep donesek k poznavanju francoske lirike pri nas. — V pesniškem prevodu Janka Modra prinaša revija Calderonovo svetovno znano dramo Veliki oder sveta, s čimer se seznanjamo s španskim katoliškim Shakespearom ter z njegovim misterijem. Odlika tega prevoda ie, da ie prevajan po španskem izvirniku ter sc drži vseh španskih ritmičnih in rimanib težkoč, ozirajoč se na oblike soneta, oktave, ronda. pa tudi na svojske asonance ter jih z lahkoto prenaša v slovensko besedo. Tako nas revija seznanja s katoliško klasiko. V pripovedništvu prinaša na prvem mestu dve poglavji iz novega romana »Goričancc«. ki ga ie napisal Stanko Kociper in sicer Aninska nedelja v Vinskih aoricah ter Smrt starcaa La-kiča. Stanko Kociper ie začel svojo literarno pot z dramami in sicer z ljudsko igro »Zasad«, ki je izšla tudi knjižno. Prva njegova proza je bila črtica »Zemlja 6e je potegnila« v zadnjem Domu in svetu. Medtem pa je napisal obširen roman, slavospev Vinskim goricam, epos človeka in zemlje, ki ga ie sicer, namenil za uvodno povest v DS, | pa ga ie uredništvo odstopilo Naši knjigi, kjer bo še letos izšel v knjižni izdaji. Prepričan sem, da bo pomenil dogodek v naši knjižni produkciji zaradi svoje poetičnosti, silnega zdravja in življenjskih sil, ki so V njem. Za zgled pa podaja Dom in svet sedaj 4. poglavje: Aninska nedelja v Vinskih goricah, ter 18. poglavje: Smrt starega Lakiča. Aninska nedelja pri Jeruzalemu v Slovenskih goricah je opisana z vsem ognjem vaškega prošČenja ter je lepo povezana s prvim razodetjem ljubezni med Ludvikom, junakom romana, in sosedovo Juliko. Smrt starega Lakiča pa lahko velja za nekak pandant Hevmontovi smrti starega Borina, ali smrti Zola jevega kmeta v Zemlji, le da je tu opisana smrt »goričanca«. lastnika gorice in pridelovalca vina. Nasprotje med odmiraniem starega rodu in nastopom novega — Ludvika —. ki gre med domobrance — je podano zelo prepričljivo, z močno poezijo in z resničnim pisateljskim živcem. Stanko Kociper postaja s temi deli pesnik Slovenskih goric, kakor ie Ingolič Ptujskega polja, ali Kranjcc Prekmurja odlikuje ga pa pred njima njegovo zdravo, optimistično gledanje na življenje in svet. — Drugo črtico pa ic napisal Jože Dular: Osoinik je zadihal, v kateri ic stopil v svoj dolenjski svet in pokazal cestarja Osojnika, gospodarja številne družine, ter srečo, ki io ie doživel v oporoki botre svojih otrok. Seveda ie bilo treba preboleti še majhen prepir, da je lahko »zadihal«. Nazorno pisana Črtica v smislu vzgojnega realizma, vendar pa je tendenca mani vidna, kakor v drugih črticah tega pisatelja, ter zajema povest s svojo notranjo dramatično napetostjo. Tak ie leposlovni del te številke. Bogat pa jc tudi znanstveni del. Dr. S. Mikuž raziskuje slogovni razvoj umetnosti Franca llovška. slovenskega baročnega slikarja (1700—1764). V tem poglavju podaja podobo časa, to je način baročne umetnosti z namenom, da dobi trdno oporišče za analizo in oceno Ilovškovih del. Posebno ta del ie zanimiv, ker nakaže tudi paralelo med slikarskim in literarnim barokom pri nas. Nato pa poda Ilovškovc uspehe na njegovi prvi poli: v gradu Zalog, v grajski kapelici v Tuštainu ter v cerkvi na Žalah. _— V razpravi Druoi f tišini ki spomenik pa liniv. prof. dr. Fr. Grivec z novim gradivom pregledno pojasnjuje jedro književno zgodovinskega in jezikovnega vprašanja tega najstarejšega slovenskega knjižnega spomenika. Podlago za pravilno rešitev tega vprašanja sta z velikim znanstvenim trudom podala že Vondrak in Jagič. Toda Vondraka sta ovirali dve pomanjkljivosti: premalo ie poznal spise Metodovega učenca Klimenta Bolgarskega, ki so bili povečini izdani šele potem, ko ie vsa svoja raziskavanju že končal; še bolj ga ie pa oviral predsodek, da se Metod v Panoniji ni prilagodil rimskemu obredu in da torej ni mogel rabiti frisinških spomenikov. Zaradi tega Vondrak ni mogel razložili spajanja vzhodnih in zahodnih prvin. Jagič ie pravilno opozoril na te pomanjkljivosti in resno utiral pot k pravilni rešitvi. Grivec je na tej podlagi natančneje preiskal zvezo II. frisinškega spomenika s cerkvenoslovansko in grško krščansko književnostjo, zraven pa odkril dovršeno književno t. j. literarno obliko spomenika, kolikor ie še ohranjena v okrnjenih odlomkih. Vse to je dopolnil z važnimi bogoslovnimi dognanji ter dokončno pojasnil spajanje vzhodnih in zahodnih vplivov. Z veliko verjetnostjo ie dokazal, da so v drugem frisinškem spomeniku ohranjeni odlomki Metodovega govora, dovršenega po vsebini in obliki, navdahnjenega z nekim poletom. Torej ima ta odlomek tudi književno vrednost in ie dragocen ostanek prvih začetkov slovenske književnosti. V jezikovni razlagi sta med drugim pojasnjena zna- Najboljši in najcenejši slovenski tednih je sDomoljubnn bodo ribe prevažali v druge obmorske kraje. Za industrijo predelovanja rib pa je bila izdana posebna uredba, ki naj bi pospešila modernizacijo naprav, obenem pa zagotovila tovarnam možnost, da l>odo obratovale skozi vse leto v polnem obsegu. — Najstarejše kiparsko delo na svetu. V Mrtvem pogorju, kjer že 17 let izkopavajo, je dunajski profesor Korbcr našel kip, ki ie po njegovem mnenju najstarejši kip na 6vetu. Kipar iz pred. potopne dobe je upodobil človeško glavo, ki je sicer surovo izdelana, nosi pa natačne obrazne črte člo. veka, ki je živel pred tisočletji. Ta človek ima zelo nizko čelo, brado zelo dolgo, majhne, napol zaprte oči ter zelo izrazite lične ko6ti. — Smrt vrabcem. Zaradi škode, ki jo dela vrabec žitnim nasadom, je goriški prefekt Eksc. Ca van i na predlog Deželnega kmetijskega inšpektorata odredil, da je lov in uničevanje vrabca z vsemi sredstvi dovoljen. Kolovrati prihajajo spet v veljavo. Podjetna ■f V Središču ob Dravi je umrl v 59. letu sta- tvrdka v Triesteju je začela prodajati kolovrate za rosti davčni inšpektor v pokoju g. Jakob Malnigcr. prejo volne in lanu. Tvrdka oglašuje prodajo ko- •red upokojitvijo je služboval kot šef davčne upra- iovratov v časopisju, obenem pa je pripravila po- . v„,..,,„ mostu Ril io iz vrsten uradnik svoie okno tp,-aip ii intprpsente In dosecia ie velik ve v Novem mestu. Bil je izvrsten uradnik svoje stroke ter blagega značaja. N. p. v m ' Osebne novice — Iz reda pp. minoritnv. Po odločbi višjega predstojništva — p. generala — minoritskega reda v Rimu je postavljen zn generalnega delegata slovenskega dela minoritskega reda sedanji rektor svetišča pri sv. Mihaelu na Barju in duhovni svčt-nik g. p. Miroslav Godinn. Tako ie postala nrtno-ritska postojanka na Barju vodilna hiša slovenskih minoritov. — Čestitamo. — Poročila sta se v nedeljo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Cankar Zoran, uradnik, in gdčnn Heybal Ernn. članica opere. Poročil ju je nevestin brat g. p. Pavlin. Movoporočencema želimo obilo božjega blagoslova. * — Velika skrb za ostarele delavce. Na praznik deta, ki smo ga nedavno obhajali, je bilo upoko. jenih nadaljnih 08.000 delavcev in invalidov iz različnih pokrajin Italije. Vsega skupaj je doslej upo- _nnojnr MS rtk^^jaraiisi i »c« m ^»o.. institut izda vsako lelo v ta namen 113 milijonov lir. pravil sebne tečaje za interesente, fn dosegla je velik uspeh, za kolovrate je nenavadno zanimanje tudi med meščankami, celo imenitne dame 6i jih hodijo ogledovat. Kmalu se bo v Triesteju spet predlo po meščanskih hišah, kakor v starodavnih časih. Domača preja je v Istrii še vedno v navadi, pa 6amo v notranjih predelih, kjer še redijo precej ovac. Ljubljana Zdravstvena kolona v Mostah in na Rakovniku Prebivalstvo se obvešča, da ho splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno službo v Deškem vzgajališču Selo-Moste v dneh 11., 12., 13., 15., 18., 19. in 20 maja, v Salezijanskim zavodu na Rakovniku pa v dneh 21., 22., 23., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. maja. Kakor ie znano ima zdravstvena avtokolona zobozdravniški, očesni, biološki in interni oddelek. — Prisega papeške švicarske garde. Te dni je bila v Vatikanu slovesna zaprisega rekrutov papeške švicarske earde. Zaprisega ie zmerom na spominski dan. ko je morala švicarska garda 6. maja 1527. leta pri nemirih braniti mesto Rini in ie izgubila v bojih nad sto mož. Preživeli člani garde pa so potem pospremili papeža Klementa VII. na nieaovem begu v Cn-ste! Sant Angelo. Pred slovesnostjo zaprisege je imel gurdnl knplan slovesno sv. mašo. nakar sla bili podeljeni zaslužnostni kolajni dvema članoma cnrde. — Prva lepa pomladanska nedelja. Florija-nova nedelja 10. t. m. je bila prva nedelja v letošnji pomladi, da je bila topla, sončna in lepa. Bilo je nekoliko vetrovno, toda pravih kopalcev ni strašilo, da so v nedeljo prvikrat ske otroke) ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenih mestih ob imenovanih dneh od 8.30 do 12 in od 15 do 17.30 v svrho brezplačnega pregleda in zdravljenja ter eventualne operacije. poskušali kopanje na prostem Bili so zelo redki, . toplc grede paradižnikove sadike sorte »Heine-tam ob Ljub jani«. frv.h deset dn, letošnjega £rebogati< v sredo, dne 13. t. m. pop. od V majnika |e mio veciaei op,m ,n lepit, nezevno . ^ y ^^ vrtnarij;_ Posamezni člau bo dobi je bilo samo v prvih treh dneh in je padlo dežja za 28.2 mm. Slana je bila v tem času samo pretekli jionedcljek, 4. t. m. Zadnje dneve preteklega tedna se je dnevna najvišja toplota gibala okoli +23" C. Jutranja toplola je bila v nedeljo +9„ v ponedeljek pa +9.4" C. Majvišja dnevna toplota je bila v nedeljo zaznamovana v mestu s +23.2° C. Na drugi strani pada barometer. V nedeljo je znašal zračni pritisk 700.9. v ponedeljek pa 758.9 mm. Splošen vremenski pregled za prvih deset dni kaže, rla je bilo letos razmeroma toplo in sončno vreme, ko je lani oh tem času močno deževalo in je prevladovalo deževno vreme vso prvo polovico majnika. šele proti koncu maja se je lani temperatura dvignila nad 20 stopinj. — Homerjev« Iliada v prevodu g. inšpektorja Antona Sovreta je izšla v zbirki Cvetja iz domačih in tujih logov. Naročniki jo že lahko dobe v Mohorjevi knjigarni v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19, naročnikom pa jo bomo tn teden razposlali. Opozarjamo še enkrat vso inteligenco na silno pomembnost Cvetja in na ugodnosti, ki jih imajo naročniki pri celotnem naročilu. Podrobnejša pojasnila dnie Mohorjeva knjigarna, telefon 49-51. — Ribolov v Dalmazii. Ribolov je bil za dalmatinsko prebivalstvo v veliki večini najboljši vir dohodkov. Ob dalmatinski obali so dobra lovišča, toda poprej se .lov kar ni mogel uveljaviti in doseči tiste vloge, ki bi jo lahko imel. čilna izraza: zoper, zoprnik. Kratka razprava ie kol dopolnilo k njegovi knjici Zarja stare slovenske književnosti izredno pomembna za našo književnost in zgodovino, zanimiva ne le za strokovnjaka in književnike, temveč tudi za širše občinstvo zlasti še. ker ie pisana zelo preproslo ter se nanaša na prevode spomenikov (frisinškega in Klimentovega) v najlepši sodobni slovenščini. — Dr. Ivan Grafenauer pa prinaša nove doneske k zgodovini narodne balade »Lepa Vida« ter zato razbira najprej vse najdbe in dognanja zadnjih let, ko je stopila ta slovenska narodna pesem v ospredje literarnih zgodovinarjev in narodopiscev. Zanimivo je, da se je problem le balade reševal večinoma v okvirju naše revije (že 1. 1938. ie Zigon razložil Prešernov zapis in prinesel celo faksimile Prešer-noveaa zapisa, po čemer moremo njegovo redakcijo smatrati kot umetno pesem, dasi je prvotna narodna lasi ohranjena precej dobro! Grafenauer v tem delu razprave, ki se bo nadaljevala, kritično motri vsa znanstvena dognanji po 1. 1937 ter doženc, da je najstarejša redakcija te lepe balade tista, ki jo je okoli leta 1900 zapisal tedaj gimnazijec dr. Breznik in jo je pela Korezova Reza v Ihanu ter da sega s svojo tradicijo pred konec XI. stoletja!, dočim najmlajša redakcija — kropenska — sega v XV, kvečjemu v XVI. V kritičnem delu je ocenjena Gradnikova Italijanska lirika (B. Slopar) ter Moletova Umelnosl, njeno obličje in izraz (S. Mikuž). V Zapiskih na je začetek osmrtnice o pokojnem Silvinu Sardcnku, ki jo piše Tine Debel jak. Dom in svet priporočamo vsem. ki jim je mar obstanek slovenske revialne kulture, td. 1 »Sultanova hči in dobri Trtnar« je drama, ki vas povede v lepoto orientalskega sveta. Mlada mohamedanka, ki jo koran in brezštevilne bajke njene .vere ne zadovoljijo, išče odgovora na svoj večni »zakaj«, ki ga končno najde v Kristusu. Predvajale jo bodo na Vnebohod, 14. t. m. ob 4 na frančiškanskem odru Velike sestre sv. Klare. Tudi srenografska stran igre, katere obisk zelo priporočamo, bo dovršena. Vstopnice po 5, 4, 3 in 2 liri dobite v trgovini Sfiligoj. 1 Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana I bo oddajala svojim članom iz svo- »Heine-13 rtnariji. Posamezni član bo dobil le omejeno število sadik. 1 Spored koncerta, ki ga bodo izvajali naši najodličnejši reproduktivni umetniki v petek, dne 15. t. m. ob četrt na 7 zvečer v veliki filharmo-nični dvorani. Pred začetkom sporeda bo govoril uvodno besedo predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. Koncertni spored bo začel pianist Marijan Lipovšek s Fantazijo na slovenske narodne pesmi. Zatem bo nastopila altistka ga. Franja Golobova. Spremljal jo bo pianist Janko Ravnik. V tretji točki bo izvajal violinist Leon Pfeifer Škerjančevo skladbo: Intermezzo ronian-tique itd. Slovenske narodne pesmi, v svoji lastni priredbi, bo izvajala sopranistka ga. Pavla Lovše-tova. Spremljal jo bo pianist Marijan Lipovšek. Sledil bo nastop violinista Karla Rupla. Spremljala ga bo ga. Zora Zarnikova. Ravnatelj Julij Be-tetto bo zapel Adamičevo skladbo: Noč je tožna, Lajovčevo: Veter veje in Pavčičevo: Mlado pesem. Na klavirju ga bo spremljal pianist Janko Ravnik. Koncertni spored bo zaključil pianist Anton Trost. Na koncert opozarjamo. Začetek točno ob četrt na 7 zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Druga javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice ob 60 letnici njenega obstoja bo drevi ob pol 6 uri v mali filharmonični dvorani. Začela se bo z uvodno besedo Frana Lipaha, člana ljubljanske Drame. Nato bodo nastopili gojenci klavirskega oddelka iz šole gdč. Bradač Zorke, ge. Prime Olge, ge. Štrukelj Milene, gdč. Hraševec Silve, g. Šonca Viktorja, ge. Bizjak-Val jalo Marte in Lipovšek Pie. Violinski oddelek bo zastopan z gojenci Karla Sancina in Avgusta Ivančiča. Oddelek orkestralnih instrumentov (klarinet) z gojencem Vaclava Launa in oddelek solopetja z gojencem ge. VVistinghausen Vande. Na sporedu sta tudi dve deklamaciji iz šole Osipa Šesta. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. 1 Cvetlični paviljon pokrit, Cvetlični paviljon, ki stoji kot zaključek stebrišča ob trimostovju, so te dni pokrili. Lična slemenska streha je prav svojevrstna, saj so bili zanjo izdelani po načrtu čisto posebni strešniki. Razmeroma gladke in ravne betonske strešnike, ki so poživi jeni z lično vdolbino in malenkostnim rebrom ob vzdolžni osi, prekrivajo prav lepi korci. Vsa streha spominja po svojem načinu izdelave na obe vrsti slikovitih streh, ki jih imajo mesarske tržnice. Škoda je le, da pestro sliko ostrešij moti valoviti salonit, s katerim je pokrito stebrišče. Če upoštevamo, da ni niti cenejši od betonskih slikovitih strešnikov, potem je res škoda, da moti sicer lepo povezano celoto. Cvetlični paviljon sam bo sedaj v kratkem na zunaj popolnoma dograjen, nakar mu bodo še uredili notranjost. Stari cvetlični paviljon iz lesa so prav v ponedeljek že začeli podirati, znamenje, da bo Ferantova cvetličarna, ki bo začasno domovala v mesarskih tržnicah, lahko v kratkem prišla pod streho novega cvetličnega paviljona. 1 V Ljubljani umrli od 1. maja do ?. maja 1942: Štrekelj Ivan, 53 let, premikač drž. žel., Rožna dolina, C. XV-25; Kratochwill Karel, 60 let, pek, ježica; Pavlin Ivana, 74 let, vdova znsebn. uradnika, fiušteršičeva ul. 7; Završan Franc, 57 let, prevoznik, Sv. Jerneja c. 1; šte- milščakova ul. 5; Rebolj Josip, 74 let, delavec, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Gačnik Pavla, 14 let, hči posestnika, Sp. Mladetiče 12 pri Nov. mestu; Benec Katarina, 16 let, hči posestnika, Podklanc 3, obč. Vinica; Karer lomaž, 2 leti, sin mizar, pomočnika, Pot na Rakovo jelšo 66; Pavšič Marija, 65 let, kuharica Sv. Petra c. 19; Gergonč Ivana, 35 let. poljska delavka, Kot 82, obč. Semič pri Črnomlju; Justin Franc, 67 let, železničar v p., Pokljukarjeva ul. 49; lluter Klementina, roj. Novak 79 let, vdova klep. pom.. Cesta dveh cesarjev: Košir Ivan. 48 let, zidarski pomočnik. Pod hribom 60; Meglič Franc, 64 let, delavec, Groblje I. obč. Prečna pri Novem mestu. 1 tudi Navje in Zale zasajene. Poleg obeh žalnih krajev Ljubljane, namreč Zal pri Sv. Križu in Mavja pri nekdanjem Sv. Krištofu, je bilo na razpolago še nekaj zemlje, ki je delno last mestne občine, delno last podrejenega ji Mestijega pogreb-neca zavoda, pa tudi last zasebnikov. Tudi ta zemlja je zdaj prišla prav; obdelali so jo številni prosilci, tudi mestnih uslužbencev je bilo nekaj vmes. V splošni skrbi za vsakdanji živež torej v Ljubljani niti ti koščki zemlje niso bili pozabljeni ter So skrbno uporabljeni. 1 Giovanni Cenzato: »Zaljubljena žena«. Sodobna komedija v treh dejanjih, o zakonskem trikotniku: žena. mož, ljubica. V njej je pokazal dramatik taktiko pametne zakonske zene, ki su na »vojski način izvojuje izgubljeno ljubezen zakonskega moža. Glavno gonilno pero dejanja m ljubosumje, temveč ljubezen. Dejanje se godi v današnjih dneh v boljših meščanskih krogih. Igro je zrežiral prof. O. Šest. 1 P. I. Čajkovskij: »Evgenij Onjegin«. Peli bodo: Lerino-Poličeva. Tatiano-Heybalova, Olgo-Španova, Onjegina-Primožič, Lenskega-Sladoljev, Gremina-Lupša. Filipjevno-B. Stritarjeva, Tnque-ta-B. Sancin, Zareckega-Dolničar. Gillota-Mencin. Dirignet: A. Neffat. Režiser: C. Debevec. Zborovodja: R. Simoniti. Koreograf: inž. P. Golovin. I Opera pripravlja Suppejevn opereto: »Boe-eaeeio«. Premiera bo najbrž prihodnjo soboto. — Naslovno partijo bo pela Manja Mlejnikova, ki se je letos z velikim uspehom uveljavila kot No-rina v operi »Don Pasquale«, Dirigent: B. Simoniti. Režiser: C. Debevec. Naznanila GLEDALISfF.. Drama: Torek. 1!. mn.j« oh 17.30: »Šola za žene . Premiera. Red Premierskl. — Sreda, 13. maja oh 17.30: »Zaljubljena tona-. Red B. — Četrtek U. nin la: oh H. »Lena nustolovlčina«. Izven, Znižan« cene ml 12 lir navidol. Oh 17.3(1 »Vdova Rošltnka«. "^Operaf Torek. 12. mnja: Zaprto. — Sreda. 13 maja oh 16.30: Evirenij Onjegin. Red. Sreda. — Četrtek 14. maja oh lfi.30: »Faust.. laven. CERKVENA GLASBA. Cerkev sv. Jožefa. Na praznik Gospodovctra vnebohoda: Oh 8 slovesna »v. mnia; Uva.ia se: Missa in hon. R. M. V., rl. Ad Hi-hovsky. Gradtiale: Alleluja. Ascendit Deus 7.1. r. Griesbacher. Ofert. Ascendit Deus in juhilatione. »I. St Premrl Po maši: Praznik svet s« dan's obhaja, 7.1. Gr. Rihar-dr. Fr. Kimovec. - Cerkev t Križankah. Prn7.nik Gospodovega vnehohoda. Ob pol 11 slovesna sv. maša: izvaja se: Missa seraphica. zl. P. H. Ssttner. Gradnale: Alleluja. Ascendit Deus. zl. P. Gric«hacher. Ofert. Ascendit Deus ln juhilatione. 7.1. St Premrl. Pn maši: V žaru jasnom, blesku krasnem, it.' p. II. Sattner. RADIO. Torek. 1J. maja: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasha. V odmoru (8.00) napoved Časa — 8.15 Poročila v italljanščlnl. — 12.15 Klavirski duo Bizjak-Hrašovec. — 12.40 Orkester vodi dirigent Zema. 13.00 Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. fti.ianec. — 14.00 Poročila v Italijanščini. — 14.15 Simfonični koncert vodi dir. Tansini. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Prenos i7. Umetnostnega gledališča v Rimu: Koncert vodi dirigent Gavazzeni. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Tercet Dobršek. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.45 Koncert ritmo-simfoničnegn orkestra Cora, vodi dirigent A. Semprinl. — 21.45 Predavanje v slovenščini. — 21.55 Godba X. legije Žclezničarske Milice, vodi dirigent Aldo Patanč. — 22.20 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. Ba-' karčič Sv. Jakoba trg 9. mr. Ramor. Miklošičeva o. 20 in mr. Murmayer R . Sv. Petra c. 78. ■ POIZVEDOVANJA. Pozabljen .1e bil v vlaku, ki prihaja z Dolenjskega in pride oh S v Ljubljano, dežnik pisane harve. ročaj je imel obliko živalske glave. Kdor sporoči, kje se nahaja, dobi nagrado. Pepca Dežman, Povšctova 71, Kodeljevo. Iz Ribnice Osrednja komisija za semenogojstvo bo tudi letos priznavala dobre posevke ozimne pšenice, rži, ječmena in ovsa, jarega ječmena, dalje fižola ribničana ter nasade krompirja oneidov-ca. Od jarega ječmena bodo priznavali predvsem posevke, ki izvirajo od lani uvoženega semena iz Slovaške. Zemljišča, posejana s temi (Dosevki, morajo biti sortno čista in morajo obsegati .vsaj 4000 m5 površine. Nekolkovane prošnje je vložiti do 25. maja pri občinskem uradu. Iz namestitvenega urada. Namestitveni urad v Ribnici ima iz dneva v dan več dela. Vseh doslej prijavljenih beleži urad 278 ljudi. Za delo je bilo posredovanih 270 primerov. V preteklem mesecu je imel urad 46 prijav in je posredoval 55 delavcem delo, obenem pa imel 30 podpirancev. Urad ima v evidenci 142 brezposelnih. To število je zlasti naraslo zaradi prijav številnih rešetarjev, ki so druga leta odhajali v tujino, sedaj pa iščejo dela doma. Iz ribniške občine je namreč odhajalo pretekla leta čez 350 rešetarjev. lz Gorizije Setanek federalnih tajnikov. Podtajnik' fašistične stranke Mario Farnesi je zadnje dni pregledal strankine ustanove in organizacije v v6eh štirih provincah Venezie Oiulie. V 6redo, 6. maja, so se zbrali pokrajinski tajniki vseh teh štirih dežel pri njemv Triesteju, kjer 60 mu obširno poročali o političnem in gospodarskem položaju, pri čemer so zlasti podčrtali disci določeni uri lahko izražalo svoje želje. Vsak petek bodo med sodelavci v stranki večerni razgovori in službeni apeli. Zborovanje narodno socialistično delavske stranke je bilo na Bledu. Govornik dr. Pachneck iz Celovca je opisal dosedanji potek vojne in dejal, da se gorenjskim krajem obeta srečna bodočnost, ker bo nemški narod pod vodstvom Hitlerja dal Evropi novo lice in bo preko tega ves svet nanovo uredil. Zagotovil je, da se komunizem ne bo nikoli uveljavil na svetu, ker deluje po zakonih, ki so v nasprotju z naravnimi zakoni. S Spodnjega Staierskega V Mariboru je umrl 53 letni strojni delavec državnih železnic v pokoju Rudolf Gorjup, v Studencih pri Mariboru pa Simon Bračko, ki je doživel 81 let. Tr ., 0 raziskavanju jam je predaval v Konitcah štajerski jamar Gangl, ki je predvajal relo vrsto posnetkov, ki kažejo lepote in zanimivosti spod-nještajerskih jam. Poostren pasji kontumac v ptujskem okrožju. Ker so v dveh občinah ptujskega okrožja ugotovili pasjo steklino, je za vse okrožje razglašen poostren pasji kontumac. Nesreče in nezgode. 21 letni zidar Vinko Horvat v Mariboru je padel z odra in se notranje hudo poškodoval. — V nekem mariborskem podjetju je 18 letnemu delavcu Stanislavu Kokolju pa-dei na desno roko težak kos železa, ki mu je zmečkal prste in ranil kost. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Z roko v stroj. V Hočah stanujoči 31 letni kolarski pomočnik Albin Šela, ki je zaposlen v nekem mariborskem podjetju, je zašel z roko v stroj za oblanje, pri čemer je izgubil tri prste, ki mu jih je stroj odrezal. Iz Hrvatske Razstavo »Leto dni dela Neodvisne držnve Hrvatske« bodo zopet odprli. Zaradi zanimanja, ki ga je po poročilih hrvatskega časopisja vzbudila razstava na letošnjem pomladanskem zagrebškem velesejmu, v kateri je bilo prikazano delo v prvem letu obstoja Neodvisne Države Hrvatske, se je hrvatski državni propagandni urad odločil, da bo omenjeno razstavo znova odprl. Imenovanje novega vseučiliškega profesorja v Zagrebu. S Poglavnikovim dekretom je postavljen za rednega profesorja na zagrebški kmetijsko-gozdarski fakidteti dr. Miroslav Hirtz, biv. profesor gozdarske akademije v Zagrebu. Izdelovanje sladoleda prepovedano. Zaradi varčevanja z živili je oblast v Zagrebu prepovedala vsakršno izdelovanje in prodajanje sladoleda. Prepoved se nanaša samo na področje mesta Zagreba. . Soja uspeva na Hrvatskem zelo dobro. Sojo so na Hrvatskem pridelovali že nekaj let ter je povsod zelo dobro uspevala. Posebno so zanjo ugodni slavonski kraji. Zato so letos z njo zase-jali v Slavoniji površino 10—15.000 hektarjev. Za graditev novih železpic na Hrvatskem je vlada odobrila kredit 120 milijonov kun. Pri vseh teh delih je zaposlenih 28.000 delavcev. Za končno izvedbo glavnega regulacijskega načrta za mesto Zagreb bo zagrebška mestna občina v prihodnjih desetih letih stavljala v svoje proračune postavko nad sedem milijonov kun. Pokrila jo bo z dohodki "posebnega regulacijskega sklsdti^ V Zagrebu je umrl v 67 letu starosti priljubljeni dirigent in skladatelj vojaških koračnic Ivo Muhvič. . . V hrvatski armadi so uvedli kmetijske tečaje in poljedelska predavanja. Na ta način mislijo v vojaški službi izšolati tudi nove hrvatske poljedelce. Skupina romunskih časnikarjev se je na potovanju iz Italije v domovino ustavila tudi v Zagrebu. Vodi jo namestnik ravnatelja za romunski tisk Cisek. Iz Srbije V Vršcu so zadnje dni odprli dom Srbskega društva Rdečega križa. V domu je prostora za 70 otrok, ki bodo prihajali tja na oddih iz Srbije. Vojaškemu muzeju v Belgradu je nemško vojaško poveljstvo v Belgradu podarilo majhen motorizirani protiletalski top, ki ga je izdelala nemška tvornica Reinische Metallvvaren und Maschinen-labrik v Dilsseldorfu že leta 1916. Veliko javno zbirko so začeli v Srbiji za po-plavljence v Donjem Milanovcu, kjer je ob nastopu toplejših dni Donava narasla 13 metrov nad normalo in zalila vse mesto. Zaradi vlage se je v mestu porušilo do 200 hiš. V. šoli srbske državne straže se je že pričel pouk. Zaradi spopolnitve stražniškega in ostalega policijskega osebja je poveljstvo srbske državne straže razpisalo natečaj za sprejem novih gojencev v to šolo. Vse naloge dosedanje višje pedagoške šole v Belgradu je prevzel filozofsko-pedagoški odsek fakultete na belgrajskem vseučilišču, vse naloge visoke ekonoinsko-komerciaipe šole pa ekonomski odsek na pravni fakulteti. Svoje posebno sodišče je dobila srbska državna straža. Elinirano razumevanje in trdno zvestobo pre ivalstva. Pri raportu je bil navzoč tudi po krajinski tajnik iz Ljubljane, Osebna vest. G. Ivan Rejec, župnik v Op pacchiasellu je stopil v pokoj in se bo v krat kem preselil v svojo rodno vas Sebreglie. Po vnetem in plodnem 40 letnem delil kot gimna zijski katehet in dušni pastir so neumornemu gospodu opešale oči in se ne smatra več za sposobnega za-dušno pastirstvo. Tam gori na lepi planoti, kjer kraljujeta sveti mir in zdravi gorski zrak, se želi ves posvetiti znanstvenemu delu in pisateljevanju. Želimo mu obilo uspeha Z Gorenjskega Za občinskega komisarja v Gorjah je postavljen krajevni skupinski vodja Alojzij Ambrožič Preteklo nedeljo so imeli v Gorjah prvič gozdni tek, ki ga je pa oviralo slabo vreme. V Kamniku so dobili novega krajevnega sku pinskega vodjo v osebi Franca Strasserja, ki je Odredil, da bodo odslej morali zastopniki stranke r -===-= — J =; == ET ' M h. H 1 dJU&kUv 51 I Kužek je dokončal svoj lepak, ki je bil dvojnat in si ga je dal čez glavo: en lepak z napisom je bil na prsih, drugi pa na hrbfu. iNato je šel ven in je stopal o mestu in vse je drlo za njim in je ralo in se grohotalo^ E Rimsko pismo t Papeževe univerze v Rimu 1. Papeški biblični institut I ,c.er,kvi- ?e,udeleii Vatikan, koncila. r Ual)novidni Leon XIII, )e posebno pozornost po- Papeški biblični institut je ustanovil Pij X. dne ; svečal krščanskemu vzhodu in je v okrožnici »Ori- 7. maja 1909. Njegovi početki pa segajo že v dobo ; entalium dignitas« opozarjal na lepoto in potrebno Pija It. in Leona XIII. Biblični zavod je tudi na J spoštovanje vzhodnih obredov Odredil je tudi, naj Piazza della Pilotta, ne daleč od Gregoriane. Le ta 1912 so predelali in modernizirali prejšnjo staro stavbo, tako da je primerna za nove namene. Veliki kancler zavoda je vsakokratni kardinal prefekt kongregacije za semenišča in univerze, njegov namestnik je vsakokratni general jezuitskega reda, nadaljnje zavodove oblasti so še rektor in njegov namestnik, dekan obeh fakultet, prefekt knjižnice in kustos muzeja, tajnik in ekonom. Vsaka fakulteta ima približno po deset profesorjev. Preteklo leto je na zavodu bilo 74 slušateljev,, in sicer 31 svetnega klera; 42 redovnikov in en lajik. Slušatelji so pripadali 19 narodnostim, največ je Italijanov in Nemcev v zadnjih letih, precej pa Ircev, Špancev in južnih Američanov: Profesorji bibličnega zavoda prirejajo vsako leto tako imenovane biblične tedne v mesecu septembru, torej med počitnicami, za profesorje italijanskih bogoslovnih učilišč. Na teh »tednih« obravnavajo posebna vprašanja iz biblične znanosti, ki so zaradi znanstvenih raziskavani aktualna ali pa pojasnjujejo težja mesta iz sv. pisma. Razen tejja imajo profesorji zavoda vsako leto tudi več javnih predavanj iz svoje stroke za široko publiko. Ta predavanja so po novem letu ob nedeljah do pri-četka posta. Zanimiv je študij na fakulteti za stare orientalske vede. Seveda je tesno povezan s proučevanjem sv. pisma, a v glavnem se obravnava orientalistika in sicer v štirih sekcijah: semitistika, asiriologike, egiptologika in sanskrito-iranistika. Vsaka naštetih sekcij obsega učenje več jezikov, na primer samo asiriološka skupina arabski, aramej-ski, Sirski in etiopski jezik. — Znamenita je knjižnica v Bibličnem zavodu, kjer zavzema centralni prostor in je 17 m dolga, 10 m široka in 12 m visoka. Mnogi duhovniki, ki se pripravljajo za višje študije in zlasti na profesure v bogoslovnih učili-ščih, študirajo v tej knjižnici, kjer najdejo vse potrebne znanstvene vire za svoje delo. Svojo biblioteko pa ima v zavodu tudi fakulteta za staro ori-entalistiko, ki razpolaga z množico zelo redkih knjig. Svoj oddelek ima asiriologija, egiptologija, palestinski odsek itd. z mnogimi izredno dragocenimi izvirnimi rokopisi, prepisi in fotografijami izvirnikov. Poleg tega je v zavodu tudi biblični muzej z zbirkami in izkopaninami,, ki naj ponazore proučevanje svetega pisma in starih bibličnih tekstov. Tu je tudi zbirka starih zemljevidov, črtežev najdišč z vsemi potrebnimi opisi in pojasnili ter vse urejeno po zgodovinskih dobah in krajih, kjer so bile najdene izkopanine. Celotna biblioteka, ki obsega nad 100.000 del je trojno katalogizirana: po avtorjih, po predmetu in po najdiščih, če gre za izkopanine. Knjižnica dobiva nad 300 periodičnih publikacij iz vsega sveta. V zadnjem času so tudi te katalogizirali in v posebnem katalogu registrirali vse pomembnejše članke. K znanstvenim pripomočkom, ki jih ima zavod v Rimu, pa je treba prišteti še biblično arheološki in biblično prehistorični muze), ki je v Hieroni-movem zavodu (domus Hierosolymitane] blizu Jeruzalemu in ki spada tudi k Bibličnemu institutu. Ta dom je bil zgrajen šele 1. 1927, in sicer iz tega namena, da v njem morejo stanovati profesorji in akademiki, ki hočejo na licu mesta proučevati zemljepis, zgodovino in izkopanine v Sveti deželi in ki se tudi sicer žele podrobneje seznaniti s pokrajinami, v katerih je Odrešenik živel in deloval in v kateri je tudi sv. pismo nastalo. Gojenci, ki so končali svoje študije na institutu v Rimu, ostanejo večkrat še celo leto v Palestini in pod vodstvom profesorjev delajo izlete in proučavajo vprašanja, ki so v zvezi z njihovim predmetom. Navadno delajo od tu izlete tudi izven Palestine v Egipt, Sirijo in po celem bližnjem Vzhodu. Biblični zavod je tudi iz Rima organiziral več poučnih izletov v sveto deželo in sicer v pomladanskem času, ko je dežela še lepo zelena in ni že izžgana od poletne vročine. Ti izleti so v prvi vrsti namenjeni katehetom in pridigarjem Biblični zavod se posveča tudi samostojnim znanstvenim izkopavanjem, in sicer severno od Mrtvega morja, kjer so naleteli na ostanke večjega mesta iz XX. stoletja pred Kr. Iz ohranjenih slik je mogoče sklepati, kakšne so bile verske razmere ter življenjski in moralni pogoji tedanjega časa. Tako Biblični zavod z vsestransko znanstveno delavnostjo ohranja in utemeljuje visoki znanstveni sloves, ki ga v svetu uživa. 2. Papeški vzhodni zavod Papeški Vzhodni zavod (Pontificium Institutum Orientalium Studiorum) je bil porojen iz žive želje, da bi krščanski vzhod in zapad zopet postala v verskem pogledu en hlev in en pastir. Od kar je bil dovršen verski razkol (1054), si je Rim prizadeval, da bi 'zopet prišlo do toliko potrebne verske edinosti, O tem nam priča vesoljni cerkveni zbor v Lionu (1247), Ferarsko-Florentinski koncil (1438—1445), priča nam o tej želji ustanovitev Grškega kolegija v Rimu (1577); papež Pij IX., ki je osnoval Vzhodno kongregacijo in njegov poziv se namesto besede »razkolniki« rabi izraz »ločeni bratje«. Papež Pij X. je ob priliki 1500 letnice smrti sv. Janeza Zlatousta, katerega ostanki počivajo v cerkvi sv. Petra v Rimu, ukazal velike verske slovesnosti. Isti papež je vpeljal tudi posebno molitev, ki naj io zapadni verniki molijo za vžhod-ne ločene brate. V tej molitvi |e tudi značilen stavek: »Obvaruj nas vsake nespretnosti, ki bi iih mogla od nas oddaljiti«. Posebno pa je poznana velika skrb Benedikta XV. za vzhodne kristjane, ki jim je v vojnih stiskah in bedi pomagal, kolikor e le mogel. Nov važen korak v smeri zbližanja krščanskega vzhoda in zapada pa je napravil, ko je ustanovil Vzhodni papeški zavod v Rimu. Temelj zavodu je bil položen z papeževim motu proprio »Orientis Catolici« z dne 15. oktobra 1917. Pouk so spočetka prevzeli profesorji, ki so jripadali raznim redovom, ki so sloveli kot stro-tovnjaki za vzhodna vprašanja. Nektteri so tudi že dlje časa živeli na vzhodu, kar jim je omogočilo joznanje in stvarno presojo razmer v vzhodni cer-tvi. Benedikt je še dočakal, da so se v decembru 1918 pričela predavanja na zavodu, ki je spočetka imel svoje prostore na Piazza Scossacavalli v samem Vatikanu. Pij XI je v svoji znani širokopoteznosti novemu zavodu takoj posvetil vso svojo pažnjo. Najprej je hotel, da se 6edež zavoda prenese bolj v središče mesta, zato ga je 1922 dal preseliti v Biblični inštitut, obenem je pa jezuitom zaupal vodstvo zavoda. Znameniti učenjak in poznavalec ruske cerkve p. Mihael d'Herbigny je postal novi rektor zavoda, ki je razširil učni načrt in pritegnil nove profesorje, tako da je Vzhodni inštitut v kratkem času zadobil sloves visoko stoječega znanstvenega zavoda. Se večji razmah je zavod mogel zavzeti po letu 1926, ko je dobil sedanje lastne prostore na Eskvilinu, v neposredni bližini bazilike S. Maria Maggiore. Izredno darilo neke baskiške gospe ie omogočilo, da je bil na istem prostoru leta 1930 zgrajen za zavod popolnoma nov, moderno urejen dom. Leta 1931 je mesto bolehnega p. d'Herbignyji prevzel vodstvo p. Hermann, prav tako velik strokovnjak za vzhodna vprašanja. Po papeški uredbi je veliki kancler tudi na tem zavodu kardinal vsakokratni prelekt kongregacije za semenišča in univerze, njegov namestnik pa je vsakokratni general jezuitskega reda. Od Slovanov je dolgo let predaval na zavodu znani češki učenjak p. Spačil, pa je moral zaradi slabih oči 1937 pustiti univerzitetno stolico L 1934 je predaval staroslovenski jezik naš slovenski ci-stercijan p. dr. Tomaž Kurent Sedaj predava staroslovenski jezik ruski pesnik in iilolog Venceslav Ivanov, a od leta 1937 slovansko cerkveno zgodovino in literatuio Slovanov bizantinskega obreda Hrvat p. Štefan Sakač, ki je postal znan tudi v domovini po svojih zadnjih raziskavanjah o zgodovinskem poreklu Hrvatov Danes šte)e profesorski zbor 21 članov, nekaj manj kot sicer, ker nekateri zaradi vojske niso mogli dospeti. Po narodnosti so večinoma Spanci Nemci in Francozi Rednih slušateljev jc 25, gostov z drugih fakultet pa je 45. Rekli smo, da je namen zavoda zbližati krščanski vzhod in zapad Na institutu se poleg katoliškega nauka predava tudi nauk vzhodne pravoslavne cerkve. Zavod je odprt tudi pravoslavnim dijakom Vzhodni verniki, ki največkrat črpajo znanje o katolicizmu iz protestantskih virov, istočasno tudi z vsemi protestantskimi zmotami in predsodki napram katoličanom, imajo tu priložnost da pri virih črpajo iz kakih temeljev poteka katolicizem in pravoslavje in si na podlagi resnega znanstvenega proučavanja zgodovine ustvarilo svoje mišljenje. Zlasti važna naloga zavoda je, da vzgoji izobra ženih duhovnikov, ki bi se hoteli posvetiti misijonskemu delu med pravoslavnimi verniki. Poleg predavanj je vsem gojencem na razpolago prebo-gata knjižnica, ki je gotovo največja in najpopolnejšo iz tvoje stroke na zapadu Samo verskih del obsega nad 25.000 Resen študij in ljubezen do resnice naj pomagata odstraniti gore predsodkov, ki to se nakopičili v teku zmotne tradicije in čustvenih pretiravanj, brez oslona na resnico. Ako kje, velja tukai apostolovs beseda: Resnica vas bo osvobodilal Resnica in — ljubezen! Temu dvojnemu namenu je Vzhodni zavod tudi posvečen, temu cilju služi njegovo plemenito delo. Na Vzhodnem institutu je dosedaj doktoriralo 68 slušateljev, od tega skoraj petina Hrvatov, ki so dosedaj dali zavodu še največ gojencev. Precej slušateljev je vedno tudi iz Poljske, Italije, Francije in Španije. EIAR - Radio Ljubljana dott Parltamo rttallann! Sehem« itclln 32 lozlon* oho verrft tonutn (1»1 prof. .Stanko I.abnn lunedl. 11 ma«eio 1943/XX«.oro 19.00. I.ezlono Irentestma nomada. Prnnnnil porKonalt tnnlcl. Nogometni derby v Torinu se je končal 2:2 Rim, 10. maja. V državnem nogometnem prvenstvu so odigrali danes deešto povratno kolo. Tekmovanje se približuje koncu — samo pet nedelj bodo še tekmovali — je pa še vedno negotovo, kdo bo letošnji prvak. Na vrhu razpredelnice je še vedno gneča, možnosti so Se vedno odprte. Največ zanimanja je bilo danes za nogometni derby v Torinu, kjer je gostovala Roma in merila svoje moči s Torinom Obe enajstorici sta se podali v to važno bitko t približno enakimi izgledi. Po 90 minutnem merjenju moči je ostalo 6pet pri starem. Tekma se je končala z neodločnim izidom 2:2. Roma in Torino sta ostala na vrhu s 33 točkami. Več jasnosti bo prinesla najbrž prihodnja nedelja. Ostala dva kluba, ki spadata med najboljše — Venezia in Genova — sta imela lažji nalogi. Benečani to sprejeli na lastnem igrišču Atalanto in jo odpravili z 1:0 Prav podobno je bilo tudi v Genovi, kjer so domači končali tekmo z Ligurijo z zmago 4:3. V ostalem ni bilo posebnih presenečenj. Pohvaliti moramo Triestince, ki so z Milančani remizirali, nenavadno dobro pa so se odrezali tudi Fiorentinci, ki so pregazili Modeno z 8:0. Za pr- venstvo v prvem razredu je to naravnost porazen izid. Medtem ko je vprašanje, kdo bo po končanem prvenstvu prvi, drugi in tretji, še vedno zavito v zagonetnost muhaste žoge, ie položaj na koncu že razčiščen. Modena in Napoii sta tako hudo nazadovala, da so jima že šteti dnevi sodelovanja v prvem razredu. Podrobni izidi današnje nedelje to lile: Firenze: Foirentina-Modena 8:0; Livorno: Livorno-Napoli 2:0; Milan: Bologna-Ambrosiana. 1:0; Rim: Lazio-Juventus 2:1; Genova: Genova-Liguria 4:3; Torino: Torino-Roma 2:2; Trieste: Triestina-Milano 2:2; Benetke: Venezia-Atalanta 1:0. Stanje točk: Roma in Torino 33, Venezia 31, Genova 30, Lazio 28, Bologna, Milano in Juventus 26, Triestina 25, Fiorentina in Ambrosiana 23, Liguria in Livorno 22, Atalanta 21, Modena 16, Napoli 15. Bari : Vicenza 2 :1 V drugem razredu, v katerem sodeluje 16 moštev, je bilo danet važno srečanje v Bariju. Vicenza, ki je bila v gosteh, je morala pustiti tam obe točki, Bari pa se je utrdil na vodstvu s 37 točkami. Posamezni izidi v drugem razredu so bili: Bari: Bari-Vicenza 2:1; La Spezia: La Spezia-Prato 7:1; Pescara: Pescara-Novara 2:1; Pisa: Pisa-Fanfulla 2:1; Savona: Savona-Udinese 1:0; Alessandria: Alessandria-Fiumana 2:0; Busto Arsizio: Pro Patria-Lucchese 2:0; Padova: Padova-Siena 2:0; Reggio: Reggiana-Bresc;a 2:0; Točke prvih petih: Bari 37, Padova in Pescara 34, Vicenza 33, Novara 32. Teniški turnir za rimski pokal: Italija : Madžarska 3:3 Budimpešta, 10. mjaa. — Danes so končali v Budimpešti prvi del velikega teniškega tekmovanja za rimski pokal. V tem tekmovanju sodelujejo Italijani, Nemci, Madžari in Hrvati. Turnir v Budimpešti, ki je trajal tri dni in na katerem sta nastopili reprezentanci Italijanov in Madžarov, se je končal neodločeno 3:3. Današnje prireditve sta se udeležila poleg množice gledalcev tudi regent Horthy in italijanski poslanik Anfuso. to tu dl mo dl to a mo a to me t« nol vol di nni d i voi H tioi a voi nol vol lut iti lui n lui lui 'oro cli lnro n lorn toro tet rti loi a lei lel loro di lnro h loro loro NB. 1 Chl liai ohiamatot To. I Izidi trodnevnega tekmovanja so bili: prvega dne je Romanoni (1) premagal Szigetyja, Del Bello (I) pa Gaboryja. Italijani so vodili z 2 :0. V igrali v dvoje so 6i podelili točke. Zmag sta bila deležna madžarski par Gabory-Katona in italijanska dvojica Cucelli-Del Bello. Konec turnirja je potekel v znamenju premoči Madžarov, ki so z dvema zmagama v igrah posameznikov dosegli nadaljni dve točki in privedli do izenačenja 3 : 3. Catona (M) je odpravil Bossija s 3 : 6. 6 : 3, 9 : 7, 12 : 10, Asboth (M) pa je premagal Cucellija s 5 : 7, 2 : 6, 6 : 2 in 6 : 4. Nedeljski šport v kratkem Včeraj je bila v inozemstvu nedelja pestrega športnega sporeda, vendar brez velikih dogodkov Pomembnejša je bila meddržavna tekma med Nem ci in Madžari v travniškem hokeju na Dunaju. Zmagali so Nemci s 4 :0. Olimpijski zmagovalec v dviganju uteži Josef Manger je dvignil včeraj na težkoatletski prireditvi v troboju skupno 410 kg. Na kolesarski cestni dirki v Kolnu je vzbudil splošno pozornost Dunajčan Schvvarre, ki se je plasiral pred Italijanom Ferrarijem. Tekmovali so na 209 km. Tekač Rang je nastopil na atletskem mitingu v Poznanju in pretekel 800 m v 1:57.6. Hrvatski kolesarji so imeli izbirne tekme za sestavo državne reprezentance. Na 90 km dolgi pro- Pi>r chi fi nuento hlochleret" Per t«.""— Tu lV paril tut — Lui manulava o loi lavorava. — Lo dice lui, ma in non tn orodo. — Non ha dalo il pormos.m II* a loro. — Prouniolo Voi «tos*o! — Toeca proprio a nni. — Konto oompassion di lui — Si Bon hurlatl dt to. — Quo»ta lottor« non A por lui. ma o por Voi. sicnorina — Non ha aunnnoiato il «uo arrivo nomnieno a loi. — Chi non .una il lavoro. * Inutiio n bA o i, 1 tu sooiota — So alouno domanda di mo. diirli eno non i i soio — Por oompiiiooro to. andro con loro. — CJuoiln oh« fannn lnro !• loinpro bon fatto — Arrive-roto tn I <11 tanto to oho lui. - Con to mi »i essurisee la pazl"nr.a. — Coino lo oo n'e pootii — A oana iimb, »olovn iliro. oomando io. - C| vado lo Btosso, — Co-nonol to »tesno. -- 'Por me »i va notia oiltri dnlonto, — por mo »i va notlVtornn dolnro. — por mo »i va Ira la poriluta ironle ... lnsciate oKnl tperanza. voi cliVu-trate.« Esorctzlo. Traduooto: Tudi jaz flnm imol prnv. — VPernj som prliVI jaz. dano« pridni ti. — Zolo dnhrn nožna inono in tebe — Kakimi no Vam tdi ta »likn! Meni so zdi iopa. — Kdo irre z njimit NihiV — Samo meni j« pisai — (tn ljubi lo namena »oho. — Ne meni no nikomur no verjame. — Tuko nozaupon (diffidonto) io! — Komu to (lo) pravici Menit Da lohi. — (o odpotuje ol. odpotujem tudi jaz. — Co ona no vo ničesar. k.ii naj ( morem) vem jazi — Zakai dovoli* njemu, ineni pa not - Včeraj zvečer mnn trnvorili o tobi. — Ver-kaknr II dotam, ali vnaj (almonn) knliknr ti! — Moder (Movok (il naeirio). nosi tvojo bogastvo n seboj. — Ali z monni ali proti meni! — Uboe tem kakor ti. — Zua-liiti niti njim no bo povrdala ni^osar. Tu natisnjeno besedilo jo tamn kljtiP za vse ono, ki Bledo pouku italijunAHne po radiu. Italijansko uro bo na sporodu ob ponedeljkih. Kredah in polkih, vedno ob 19 zvečer. Uspešno zdravljenje raka z insulinom Italijanski prolesor Era?nuel Roberti je pri svojem znanstvenem raziskovanju prišel do zanimivih novih odkritij. Ko je prud kratkim zdravil nekega umobolnika z močnimi vbrizgi insulina, je čisto slučajno ugotovil, da je pri tem zdravljenju izginil tvor, ki je nastal na bazi raka. Po tem prvem uspehu je profesor Roberti nadaljeval tozadevna proučevanja z radiologom Hanibalom Cas-tattijem ter je prišel do sledečih ugotovitev: Rak je mogoče ozdraviti z osnovnim zdravljenjem z insulinom in nato z dopolnilnim zračenjem Ker pa vsak organizem ne more prenesti velikih količin insulina, ki so za zdravl|enje po Robertijevi metodi potrebne, raka z insulinom ni mogoče zdraviti pri vsakem bolniku. Zato prolesor Roberti in radiolog Cassatti nadaljujeta s svojimi proučevanji zdravljenja raka po novi metodi. Resničen doživljaj bolgarskega gospodarskega ministra Sofijski dnevnik »Utro« objavlja te dni resničen doživljaj, ki se je pripetil samemu bolgarskemu gospodarskemu ministru Zaharijevu. I'o poročilu omenjenega sofijskega dnevnika, se je minister nekega dne pomešal med ostalo občinstvo in se postavil v vrsto pred neko 6olijsko mesnico ter čakal na meso Ko je 6topil v mesnici pred me. sarja in zahteval od njega določeno količino mesa, ga je mesaf grobo nalirulil z besedami: »Nobenega inesa nimam. Glej, da se mi hitro izgubiš!« Minister je molčal in odšel v svoj urad, kjer je ta dogodek takoj povedal časnikarjem. Tem je tudi dejal, da bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da bodo v bodoče dobivali enake količine mesa tako siromašni, kakor bogati. Zato bo tudi razveljavil razne nepregledne predpise, katere bo poenostavil ter bo v njih poostril tudi odgovornost mesarjCv in ostalih prodajalcev živil. Alinister ni ostal samo pri napovedi ter je 6vojo obljubo že izpolnil. Judje zapuščajo Slovaško Preseljevanje judov na Slovaškem se nadaljuje. Po zadnjih podatkih je dosedaj zapustilo silovaško državno ozemlje že 12.000 j'ii-dov. Slovaška vlada namerava izseliti sploh vse jude. Tako je zadnjič napovedal slovaški notranji minister Mach. gi je tekmovalo 14 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo le 8. Zmagal je Prosenik, med prvimi pa 6ta bila še Šolman in Celesnik. V Zagrebu je bilo precej zanimanja za rokometno tekmovanje, ki je dalo naslednje izide: Gradjanski : Deutscher Šport Klub 10:1, Grafičar : Luftvvaffen Sportvereiu 1:14, Concordia ; Marti-novka 5:3. Zgodovina ljubljanske Zvezde Malokdo od množice ljudi, ki hiti vsak dan skozi današnjo preurejeno in izravnano Zvezdo, misli na to, kaj in kakšna je bila še pred dobrim stoletjem. Kakor marsikatero drugo ljubljansko zgodovinsko zanimivost, tako sta nam naša zaslužna domača zgodovinarja Peter pl. Rndics in prof. Ivan Vrhovec ohranila zanimive zgodovinske podatke o postanku naše Zvezde. Tukaj so se pred francosko okupacijo sprehajali revni menihi kapucini v 6pokornih ku-tah, z brevirjem v roki. Na tem prostoru je stal še v začetku preteklega stoletja kapucinski samostan e cerkvijo in velikim vrtom. Cerkev je stala na spodnjem koncu današnje Zvezde, na oglu proti Filharmonični družbi, za cerkvijo samostan in velik, ograjen vrt. Na samostanskem dvorišču je bil velik vodnjak, ki je imel od vseh ljubljanskih vodnjakov najboljšo pitno vodo. Nekdaj pred davnimi stolelji je bilo to zemljišče deželna knežja posest. Leta 1607. je podaril cesar Ferdinand II. ta svet kapucinom, ki so tukaj sezidali samostan in cerkev Med ljubljanskim prebivalstvom so postali kapucini posebno priljubljeni zato, ker so .vsako leto na veliki petek prirejali tako veličastne pasijonske procesije, da so slovele celo zunaj mej kranjske dežele. Valvasor piše, da se je zbralo k posvetitvi kapucinske cerkve 20.000 ljudi s 500 zastavami in banderi s Kranjske, Koroške in Štajerske. Leta 1617. na veliki petek je šla pasijon6ka procesija prvič po ljubljanskih uli-caS), pozneje so jo prirejali redno vsako leto. Val- vasor poroča o tej veličastni procesiji: »Da bi si ogledali procesijo, se zbirajo več milj od me6ta oddaljeni ljudje. Tudi tujci jo ravno tako hvalijo, češ da še nikjer niso videli tako lepe, pobožne in doige procesije. Vrši se ponoči s pnemnogimi plameoicami in baklami. Pri tem se prikazuje Kristusovo trpljenje poleg raznih zgodb iz starega in novega testamenta. V6e to kažejo pobožnemu občinstvu s prenašanjem in prevažanjem, pa tudi peš in na konjih. V procesiji hodijo tudi mnogi spokorniki in bičarji, ki bičajo sami sebe, drugi, ki vlačijo za seboj velike križe, mnogi puščavniki itd.< Kakor so izjavljali inozemci, v vsej Nemčiji ni bilo tako velike procesije. Dekret cesarja Jožefa II., ki je razpustil večino samostanov, je prizanesel ljubljanskim očetom kapucinom, pač zaradi splošne priljubljenosti pri mestnem prebivalstvu. Drugače pa 6o postopali Francozi, ko so prišli v deželo. Ti 60 brez vseh pomislekov in brez vsake obzirnosti izpremenili kapucinsko cerkev v konjski hlev in vojaško skladišče, samostan pa so si preuredili v vojašnico. Kapucini so se morali izseliti, kamor koli so pač hoteli in mogli: v Skofjo Loko, Kamnik, Krško itd. Tako je ostalo, dokler niso Francozi odšli iz naše dežele in ni spet Avstrija zagospodovala. Nastalo je vprašanje, kaj naj oblastva storijo s samostanom in cerkvijo. Mar naj pokličejo nazaj očete knpucine, ki so se razpršili na vse vetrove, in jim pozidajo skoraj popolnoma razpadle in skrajno zanemarjene stavbe? Francoska okupacijska uprava kapucinskega reda sicer ni bila razpustila, temveč je le odredila, da morajo kapucini zapustiti samostan, smeli pa so vzeti vso svojo lastnino s seboj. Mestna občina ljub ljanska je morala vzdrževati samostanska poslopja stvarmi, saj se je vsakdo bal, da bi imel odgovornost pred Francozi.« — Dva stota težki zvon je tako v francoski dobi kakor tudi pozneje po odhodu Francozov. Kam je prešlo kapucinsko imetje, kam so izginile cerkvene dragocenosti? Temu vprašanju nikdo ni znal odgovora. Oblasti so stvar preiskovale in dognale, da je bil poslednji upravitelj kapucinskega samostana neki dr. Valenčič. Mar je v njegovi posesti dva stota težki zvon kapucinske cerkve? Pozvali so bivšega upravitelja, da naj se izjavi, ka; ve o samostanskem imetju, in kje, naj ga iščejo. Dr. Valenčič je odgovoril na ta poziv 25. avgusta 1818 nastopno: >Na ukaz Francozov so kapucini odšli v Škofjo Loko, Kamnik in Krško ter vzeli s seboj razno opravo, kaj in koliko, mi ni znano. Sicer pa moram zagotoviti, da so bili cerkveni paramenti in cerkveno perilo zaradi starosti in slabe kakovosti zelo malovredni, saj je znano, da kapucini po svojih redovnih pravilih niso smeli imeti ničesar zlatega, srebrnega in svilenega. Njihovi cerkveni paramenti so bili le iz volnenega blaga, stari, zakrpani in raztrgani, takšno je bilo tudi cerkveno perilo. Kaj se je zgodilo i vinskimi sodi, mi ni znano, pač pa vem to. da so kapucini ob izselitvi pretočili vino iz velikih sodov v manjše, lažje prevozne? sode; kdo pa si je prilastil večje sode, mi ni znano. Kmalu nato so zasedli samostan francoski vojaki in je bilo iz samostana marsikaj razneseno in razvoženo, jaz pa nisem smel v samostan, ker nisem bil prijatelj Francozov. Vse to mi je znano kot prijatelju nekdanjega predstojnika, p. Rudolfa in očetov ka-pucinov. Poleg tega moram še pripomniti, da je bilo oh zpraznitvi samostana mnogo raznesenega in pokradenega, zakaj v takratni splošni zmešnjavi nikdo ni imel, niti ni mogel imeti nadzorstva nad Valenčič prodal za 100 goldinarjev in denar porabil za samostanske namene. Kmalu je avstrijska oblast zavrgla misel glede obnove kapucinskega samostana in cerkve. Po francoskem zgledu je tudi ona uporabljala kajiu-cinske stavbo za skladišča vojaškega blaga. Vojaštvo je imelo v prvem nadstropju samostana pft sob za prevozno moštvo, v pritličju je bila stražnica za jetnike, skladišče za kruh in dve manjši sobi za odrejeno moštvo. Topničarsko poveljstvo je zavzelo zase dve večji sobi, v katerih je imelo zalogo topniškega materiala. Ttldi na samostanskem vrtu so imeli v ograjenem prostoru zalogo krogel in granat ter neuporabne topove. Cerkev je uporabila oskrbovalna skladiščna uprava kot skladišče za tisoč stotov sena, prostora pa je bilo za poldrug tisoč stotov. Po daljšem premišljevanju, kaj naj se ukrene glede kapucinskega samostana, so se avstrijske oblasti odločile, da bodo prodale samostan, cerkev in vrt. V ta namen je bila sklicana seja na dan 19. marca 1815 v kresijski pisarni. Tukaj je bilo sklenjeno, da se mora prepeljati seno za Bežigrad, samostan pa prodati na licitaciji. Hkrati so ukazali mežnarju Peterci pri sv. Krištofu, da mora prepeljati kosti v cerkvi pokopanih na pokopališče pri sv. Krištofu. Odpeljal jili ie na 10 vozeh. Samostansko zemljišče so razdelili na osem parcel, izvzeli so le tisti del, ki je bil potreben za razširjenje ceste. Licitacija ie bila določena na 10. febr. 1817. — Kvadratni seženj kapurinskega zemljišča so cenili na 50 krajcarjev, kar j° bila tudi za tiste čase zelo nizka cena. (Dalje). 127. Na treh mestih so se imeli kmetje utaboriti. Spravili so na Gradišče in v tabor pri cerkvi sv. Jakoba hrano in vse, kar je bilo treba skriti pred sovražnikom, tako vozove, opravo in obleko. Tudi živino, vole in teleta v planine, krave pa v hleve v taborih, da bi imeli mleka. Denar pa naj vsak sam zakoplje, ali pa nosi s seboj. 128. Najboljše skrivališče je bilo v gorah pod Rožico, kjer je šel prehod na to stran. Tu je bila v pečini velika votlina. Prihod je bil strm in samo od ene strani, pa tako ozek, da morejo ljudje le posamezno drug za drugim priti do njega. Kdor se je ondi skrival, temu niso mogli Turki do živega. Kako naj bi prišli sem? 129. Ce bi se to zgodilo, bi bilo treba samo sprožiti veliko skalo, ki je stala pred votlino, in jo zagnati na pot, ki je vodila navzgor. Ta bi gotovo ubila vsakega, kdor bi se ji približal. Tu bi se lahko vsi Rožanje obranili turškega napada, loda na žalost, prostora je bilo le za kakih sto ljudi! LJUBLJANSKI i au H mi ugajaj Predstave ob delavnikih eo 16 in 18.15, ob nedeljah m nraintkth ob 10.30, 14.30, 16.30 m 1P.30 t' i l m ulit ilk i ti mrtnilil ln lepih romuntičnib • loži vl'n lev Prva llubezen Leonnnlo Cortc.B, Vlvi fiioi Valentina Cortese ltciijn: (.armtne Gollone KINO SLO O A - TKI,. 27-30 Izredno napet zgodovinski lilm P1.1SMA CEZARJA DORGIA O. Valenti, E. Glori in Elsa De Giorgi KINO UNION - TEL. 22-21 Razkošen zgodovinski velefilin — velika ljubezenska riiama Navarska kraljica E1« n M « r I i n i — Oi no Cervi — Leona rdo Cortese — Olara C al a m a i itd. KINO MATICA - TEL. 22-41 Slovaška manjšina na Madžarskem dobi dnevnik Glasilo Hlinkove garde »Gardist« poroča, da bo dosedanje glasilo slovaške narodne manjšine na Madžarskem »Slovenska Jednota«, ki je dc«edaj iz. hajala kot tednik, pričela s 15. majem izhajati kot dnevnik. CUa da, le. .v.v.v. j* • •. #:• • BUCATO PERFETTO SENZA SAPONE Per il vostro bucato usate G i gli o, il piodotto di marca, veramenteprezioso per ogni famiglia. Giglio sostituisce vantaggiosa-mente i I sapone e vi con-sente di fare senza alcuna fatica nčperdita di tempo, un bucato perfetto. IZVRSTNO PRANJE BREZ MILA Uporabljajte pri pranju Giglio, izdelek dobre znamke, res dragocen za vsako družino. Giglio izdatno nadomešča milo in vam brez vsakega truda in izgube časa izvrstno opere. /Cl/O AUTOBUCATO ITALIANO Italijansko samopranje INDUSTRIE SlUHITt L. 8CRT0KC1IH _BERGAMO_ Umrla nam ie naša dobra sestra, teta in svakinja, gospodična Marica Klobčič strokovna učiteljica. Pogreb bo v torek, dne 12. maja 1942 ob pol 6. ure popoldne z Zal. kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. maia 1942. Lajoš Klobčič, brat: Marica Klobčič roj. Šibenik, svakinja: Dušan Klobčič, nečak — in ostalo sorodstvo. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki koneumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad visokemu Komisariatu 6pet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VII1-2 št. 2088-8 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 11. maja 1942 zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljub. ljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, 60 naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75 L; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; otrebljeno rdeče zelje 3 L; kolerabice 3 L; rumena koleraba na drobno 1 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 4 L; rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.50 L; rdeča redkvica 10 L, 06naženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L; petršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; domača trda in zdrava čebula 3 L; šalota 4 L; če6en, 25 glavic na kilogram, 7 L; otrebljena, ne pa namočena be-rivka 10 L; otrebljeni, ne pa namočeni zeleni regrat 2 L; otrebljeni, ne pa namočeni beli regrat 5 L; motovileč 6 L; domači otrebljeni, ne pa namočeni radič (cikorija) 4 L; otrebljeni, ne pa namočeni gojeni rdeči radič 6 L; otrebljeni, ne pa namočeni zeleni radič 10 L; nenamočena mehka Špinača 6 L; domači beluši 14 L; liter 6uhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega Sipka 8 L; 6uho lipovo cvetje 20 L; rabarbara 10 L. Domača jabolka I. vrete (ka. nadka, bobovec, gambovec, dolenjska voščenka, ka-6elska in Baumannova reneta) 8 L; II. vrsta (tafel. Skrbnost »Prosim, gospod, bo tako dobro? Pismo mi6lim namreč poslati po zračni pošti.« ček, rožmarinček, carjevič) 7 L; III. vnsta vsa druga drobna jabolka 6 L. Debeli čebulček 8 L; drobni čebulček 10 L; jajca po 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za 1 kilogram. Ofiozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski |X)krajini, kjer je za iz drugih |X>krajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 13 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in pro. dajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem 6tanju, kakor je opisalo v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa 6Veža. V6e te najvišje dopustne cene in tudi V6e nižje cene morajo biti vidno označene pri V6em v ceniku navedenem blagu ne 6amo na Vodnikovem in Pogačarjevem ter na živilskem trgu v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po \6ej mestni občini ljubljanski. Na trg 6mo dobili lepo rabarbaro, ki je zelo zdrava in okusna jed. Najbolj praktično bi bilo, če bi rabarbaro prodajali v šopkih po četrt kilograma. Zadnje čase 60 nadzorne oblasti spet opazile, da se je tudi na živilskih irgih 6pet pojavilo prekupčevanje v veliko škodo konsumentov in tudi pridelovalcev. Zato je urad za kontrolo cen 6vojim organom naročil, naj posebno vestno preganjajo prekupčevanje in pazijo, da nobena prodajalka ali prodajalec ne bo od pridelovalcev kupoval blaga, dokler traja trg. 2e mestni tržni predpisi prepove, dujejo prekupčevanje, še posebno 6lrogo je pa prepovedano z uredbo proti draginji, ki tako prekupčevanje zelo 6trogo kaznuje. Na trgu je bilo, pa ludi cpaJeno. da nekateri 'nerazsodni ljudje, zlasti pa |irer.aglc ženske, ovirajo tržne organe pri poslovanju ter njih posiovanje celo grajajo. Pomislijo naj, ca zakon zelo hudo kaz. nuje vmešavanje v uradno poslovanje ter ne delajo nepremišljenih opazk ker bi utegnili 6voje prenagljene besede preveč bridko obžalovati. V6i 6e moramo Avedati, da so tržne oblasti ter njih poslovanje v splošno korist, zato jih pa moramo podpirati in jim pomagati pri težkem delu. B Službe g Dctu: 2 šteparici potrebuje takoj Janko JeSe, Opekarska cesta 61. Samostojno gospodinjo za malo kmetsko posestvo sprejmem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Gospodinja« St. 2906. (b Resna postrežnica zmožna Šivanja, se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2932. B SUižbc B Jttclo: Gospodična vajena ročnega dela, pletenja, kvačkanja, ki lepo krpa perilo ln nogavice se priporoča za delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2914. (a Več kuhinjskih oprav modernih, solidno izdelanih, poceni proda Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču: Ljub ljana, TyrSeva cesta 47, poleg kavarne Majcen. (§ Čitajte in širite »Slovenca«! Prodamc Hišne gobe uničenje ln zaSčita z »MERULIN« — preparati Ing. Prezelj, Wolfova 3. Telefon 34-73. Prodam nekaj suhih brezovih desk. Jožef Rozman, Vel. Gaber 8, p. St. Vid prt Stični. (1 2 951 Cenjenemu občinstvu sporočamo, da smo se preselili Iz TavCarjeve ulice na Bleivvelsovo (prej Tyrševo) ulico Stev. 18, v palačo Kmetske posojilnice za Ljubljansko OkOliCO in da bomo V torek, dne 12. mnja poslovali že v novih prostorih DROGER3JA „DANBCA" D. SFILIGOD, telefon št. 37 08 Paul Henzč: 38 Steklar iz Murana zgodovinska povest »Meščani! Meni se zdi, da vas goljufajo! V čem se je ta človek, ki je slava celega mesta, pregrešil? Ali ni vedno izpolnjeval svoje dolžnosti? Ce bi, namesto, da se je desetletja prerekalo o teh postavah, prepovedali vsem tujcem kakršnokoli dejanje, bi ta plemenita oseba nikdar ne postala žrtev izdaje... O čem pač gre? Za majhno goljufijo .. .« Ljudstvo je poslušalo z žarečimi očmi... VII. Kristalni nakit. In še zadnjič je vzvalovilo Janezovo srce. Ko sta s Zerlionejem zapustila dvorano, jima je tako,i pri-sednik sveta prihitel z Gualterijem nasproti: Peter se je vrgel v naročje svojega rešitelja. Potem sta naravno imela oba isto misel ln vprašala prisednika: »In Tulija?« »Gospod Gualterio! Ukaz, da se vaša hči izpusti iz ječe, je že podpisan!« »Kdaj jo bova videla? Kdaj jo bom smel spet objeti?« Prisednik je nekoliko pomislil. »Pojdita z mano! Gremo skupaj v ječo. Vidva počakata v govorilnici!« »Hvala, gospod!« Vhod do ječe je vodil skozi stranska vrata in potem z gondolo naprej... Oh, kako je bflo Gual-teriju srce. On, ki js prej pred vsem ljudstvom tako trdno stal, je trepetal kot list v trenutku, ko bo zagledal svojo hčeri Prišla sta do ječe. Prisednik ju je povabil, da vstopita. Pogovorii se je z Rapallom in mu izročil papirje. »Pridite prav do celice I Mi sami jo rešimo iz ujetništva!« Šli so po hodniku za jetničarjem. Ta je odprl neka vrata. Prisednik je vstopil prvi. »Gospodična!« je rekel ljubeznivo. Začni se je glas od znotraj. »Monsignore?« »Gospodična Tulija Gualterio, vi ste prosti!« Zaslišal se je močan krik. »Prosta! Ah!...« In Tulija je padla brez zavesti na mrzli tlak. Priskočil je Peter Gualterio. »Moja hčil... Moja hči!... Jaz sem... jaz, tvoj oče!... Tulija!...« Položil jo je z Janezom na posteljo, jo objel in poljubil... Pritekel je Rapallo ves prestrašen in iskal pomoči ...• Končno se je Tulija ovedela... Bila je le šibkost, ki jo je tako potrla... Spoznala je Gualterija in se vrgla nanj... »Oh, moj oče!... oče!« »Da, Tulija, jaz sem... In ti si prosta... prosta... Življenje je spet pred teboj!... Pridi!... pridi I...« Pa je zagledala Janeza... Lahka rdečica ji je pokrila lica in povesila je oči... »Oh, le poglej ga, Tulija!« je rekel oče s trepetajočim glasom. »On je, ki te je rešil!... Daj inu roko!... Ne misli na nič drugega... Zahvali Boga, da ti je dal takšnega zaročenca!...« Pri starem mojstru Andreju Guisettiju so se zbrali in povečerjali z največjem veselju. Prišel je tudi senator Ludvik Stampa, ki je predsedoval tej mali družinski slavnosti. Sredi večerje je hotel Conegliano imeti nagovor... Pa so ga s smehom zadržali... Andrej Guisetti pa je rekel Janezu: »No torej, moj sini Kaj je pa z nakitom? Kaj si napravil z njim?« »Tukaj ga imam!« »Zdi se mi, da je zdaj vendaT le prišel trenutek, da ga lepo uporabiš... Kaj bi storil lepšega, kakor da ga deneš svoji zaročenki na glavo?...« Proti pričakovanju je poslal Janezov obraz resen. »Ne, mojsterl Prosim sicer, naj mi ljubljena Tulija oprosti, a ta mali kristalni venec, ki bi ji gotovo lepo pristajal in se bleščal na njenem čelu, je določen za druj nainen...« In se niso upirali. Ko so se zvečer vsi poslovili, Gualterio in Tulija s prisrčno zalivalo, Zerlione, Conegliano, prisednik in senator z zadnjimi čestitkami, se je tudi Janez od svoje strani ločil od njth. Potem je sedel v gondolo in plul z njo daleč ven na morje... Noč je bila lepa in jasna, kakor prva noč v poletjp... Mesto je že spalo v medlih, srebrnih lučkah... Tudi morje je odsevalo v daljini nalahko, prozorno... Na Lidu 6e je mala lučka zrcalila v tihi vodi. Tja proti tej lučki je Janez usmeril svoj čoln... Tam je bil mal ollarček Matere Božje na Laguni, katere še nihče ni prosil zastonj... Prišel je blizu oltarčka na kolih iz lesa in privezal svoj čoln, kakor je storil nekaj tednov poprej... Marija z Jezuščkom je še vedno čakala in sprejemala svoje častilce... Njene oči so se svetile v siju male hučke in iskale njega, ki je prihajal k njej. Janez je pokleknil, odmolil kratko molitev, polno zahvale in ljubezni... Polem se je sklonil in vzel iz gondole kristalni nakit, bleščeči venec iz prozornega stekla in ga nalahko pritrdil na glavo male Marije, — kjer je še danes... Konec. * , , Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarli Izdajatelj: Ini Jož« Sodil Urednik: Viktor CenSiS