ZOZ. Številka.
D UflHlonl, v torek, 4. septembra 1906.
XXXIX. leto.
l*haja ▼sak dan zvečer, liimsi nedeije in praznike, ter po poeti prejemen ee evetro-ogreke dešele se m lete 16 K, m pel lete i8 R, u četrt lete 6 K 50 h, u en zteeee I K SO h. Z« LJubljano ■ peSlUanjem ne dom se m let« ii £, se pel leta 12 K, se četrt leta 6 K, se en zteeee 8 K. Kdor hodi sani penj, elafie se vse lete 28 K, sa pol lete 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, se en mesee 1 K z-0 h. — Za tuja dežela toliko toč, kolikor snala poštnine. — Na narećbs ttts iitedobne vpeiujatre naročnine le ne eaira. — Za oznanila ■• pladnje ed petereitopne petit-vrute pe 12 h, če se esnanile tiska enkrat, pa 10 h, Če ie dvakrat in po 8 h, čo ie tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvolć frankovati. — I^kepiii ie ne vračajo. — Uredništvo in upravnitlvo je v Knaflevih alieah It 6, in sieer aredniitve v I. nsdstr., apravniitve pa v pritličja. — DprsvniStvn naj se blagovolijo aoSujztl naročnine, reklamscije, esnanila, t j. administrativne stvari
Srednlštva telefon št 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 k.
Upravništva telefon št 85.
Po katoliškem shodu.
Vnet katoliški duhovnik, pater F r e u n d, je o splošnem katoliškem shodu, ki se je vršil lansko leto na Dunaju, izrekel značilno sodbo : „ein bedeutungsloses Schauspiel — eins Komodie".
Z višjega stališča sodeč, velja ta izrek za vse katoliške shode, tudi Če jih ne smatramo zgolj za parade, nego za sestanke, na katerih se stvarjajo klerikalizmu služeče organizacije, določajo cilji za bližnjo bodočnost, in razvnemajo duhovi za vojno proti različnim sovražnikom. Kaj pomagajo vsi načrti in vse organizacije, če je smoter nedosegljiv. Razvoj človeštva, ki se vrši po večnih in nepremagljivih naravnih in ekonomskih zakonih, se ne da ustaviti, a kaj hoče klerikalizem druzega, kakor da onemogoči naravni, politični, kulturni in socijalni razvoj narodov in držav ter da na razvalinah modernega sveta obnovi duhovsko neomenjeno gospostvo. Tak boj je vreden don Ki-hota in zato se mu razen patra Freunda posmehujejo sploh vsi razumni katoliški duhovniki.
Kako ne! Gasi, ko so glasovi svetopisemskih tromb podirali zidove Jeriha, so minoli. Ves hrup, ki ga dela klerikalizem s katoliškimi shodi, ni nstavil človeškega razvoja niti za trenotek, pač pa vidimo, da se podira čedalje bolj tista skala, o kateri je rečeno, da ji še peklenska moč ne bo kos. Dan na dan se jasneje kaže, da tisti milijoni katoliških vernikov, na katere je cerkev tako ponosna, ji pripadajo le imenoma in da se cerkev, kakor bi jo gnal naraven zakon, bliža svoji katastrofi.
Kdo je večji in hujši sovražnik ruske avtokracije kakor Rus sam? In isto tako je s katoliško cerkvijo. Najhujši sovražniki rimskega klerikalizma so pripadniki katoliške cerkve. Kdor zasleduje dogodke v katoliških državah in med katoliškimi narodi, tisti ve, kako sigurna in neizogobna je ta katastrofa.
Seveda se taki velikanski procesi ne   izvrše   v   nekaterih desetletjih.
Skoro dvetisoč let stara institucija ne pade kar čez noč in zato se ne smemo spričo klerikalnemu prizadevanju za gospodstvo nad Slovenci tolažiti z zavestjo, da je zmaga rimskega klerikalizma itak nemogoča in — držati roke križem.
Za nas Slovence je klerikalizem največja nevarnost, tako v nacijo-nalnem kakor v občekulturnem oziru. Slovenska narodnost je v veliki nevarnosti, a da klerikalizem ni nobeno jamstvo za naše slovenstvo, da je klerikalizem pripravljen duhovski koristi žrtvovati narodnost vsak čas, o tem smo se že neštetokrat prepričali. Usoda koroških, štajerskih in primorskih Slovencev je najboljši dokaz, da je klerikalizem v narodnem oziru za nas nesreča. Sicer pa vidimo povsod, da gineva in propada vsak narod, nad katerim ima klerikalizem oblast in da so veliki in močni, srečni in bogati samo tisti narodi ki so premagali klerikalizem. To istotako, kakor v narodnem oziru, pomeni klerikalizem tudi v vseh drugih ozirih mrtvilo, nazadovanje in propadanje. Gorje slovenskemu narodu, če pride pod oblast rimskega klerikalizma.
Katoliški shod v Ljubljani nam je pokazal bližnje in dalnje cilje, za katerimi stremi klerikalizem. Radi priznavamo, da je med storjenimi sklepi več takih, ki so vse hvale vredni in zaslužijo vneto podporo. Toda izkušnje uče, da so taki sklepi storjeni samo zaradi lepšega, da so ti sklepi samo slepilo in pesek v oči in da ostanejo samo na papirju. Duhovščina se briga in zavzema samo za sklepe, ki naj povečajo njeno moč in njeno veljavo. Ti sklepi so edini, ki imajo važnost.
In ti sklepi so taki, da se jim morajo ustavljati vsi, ki imajo kaj srca za slovenski narod in njega srečo. Ti sklepi izpričujejo novic stare resnice, da je klerikalizem mednarodna zarota v zgolj egoistične namene cerkvenih krogov, da hoče klerikalizem dobiti v svoje roke vso posvetno oblast in duševno in gospodarsko in politično zasužnjiti ves narod.
Nemci in Francozi in sploh veliki narodi z visoko omiko se lahko smejejo takemu prizadevanju, saj imajo močan in neodvisen srednji stan in inteligentno delavstvo. Pri teh narodih ne more klerikalizem dosti škodovati. Mi pa smo majhen, v kulturi zaostal narod, in zato je klerikalizem za nas največja nevarnost, ker nas zna narodno in kulturno ugonobiti.
V očigled silnemu prizadevanju klerikalizma, zadobiti gospodstvo nad slovenskim narodom, je pač nujno potrebno, da se railirajo vsi neklerikalni elementi na skupen odpor. Mogoče je to vzlic razliki v nazorih in v stremljenjih posamičnih strank, zakaj specijalno pri nas je klerikalizem večja nevarnost, kakor kjerkoli drugje.
V Časopisih je bilo te dni citati, da so slovanskim gostom v Sofiji v nekdanji glavni mošeji, ki služi zdaj kot muzej, pokazali starodavno zastavo, na kateri je poleg turškega polumeseca uvezen pravoslavni križ in je zapisano v turškem, grškem in staroslovenskem jezik^i:    „N a j v i š j a
nravna   dolžnos     človeka je
i J
nesebični boj p r ^ ti sovražnikom domovine." £
Naj bi si te besede vzeli k srcu vsi svobodomiselni Slovenci, zakaj eden najhujših sovražnikov slovenske domovine in slovenskega naroda je klerikalizem.
Sokoli v ZnjreBu.
V Zagrebu, 2. sept.
Telovadba.
Pri vajah na orodjih so se posebno odlikovala naša starejša društva in treba je priznati, da so po-edine vaje izvajala z eleganco irr lahkoto.
Tretjo točko programa so izpolnili spletski Sokoli s svojo sijajno „moreško". To je specialiteta, na katero je lahko ponosno vse hrvatsko Sokolstvo. „Moreška" je neke vrste borenje. Boril ci so razdeljeni na dve skupini, na bele in na modre. Vsak borilec ima dva meca, z enim bije, z drugim odbija, preminjaje pri tem
stajališče in izvajajoč figure. Znani srbski slikar Pavel Jovanović je naslikal svoj čas podobo, ki je v dobri reprodukciji zelo razširjena in kaže Črnogorce, kako se vadijo v boju z dvema mečema. To je jugoslovanska posebnost, ki bi se morala že zaradi tega negovati. „Moreškarji" so dosegli velik uspeh.
Jako velik uspeh so dosegli slovenski telovadci pri četrti točki, kjer so nastopili v skupinah. Izkazali so se slovenski telovadci tako, da jih je vse občudovalo. Elegantno in sigurno so postavljali piramide. Zadnjo piramido so vsi oddelki postavili skupno. Na en mah je bilo vse slovensko telo-vadstvo združeno v eno piramido in občinstvo je Slovencem tako oduševljeno aplavdiralo, kakor nikomur drugemu.
Plzenske župe so telovadili štirje oddelki, v vsakem po 12 telovadcev. Za njimi, ko se je že mračilo, so nastopili Poljaki s svojimi vajami s sulicami.
Poljaki so bili nevoljni, da jih ni nihče pričakoval na kolodvoru, nevoljni zaradi razvrstitve pri sprevodu, a zdaj jih je ozlovoljilo še to, da so na nerazs vetij enem vežbališču prišli na vrsto, ko se je že mračilo in ko je publika že začela odhajati.
Nastopili so vzlic temu. Sulice so imeli okrašene z zastavicami. Izvedli so najprej nekaj figur in se potem razpostavili na vaje s sulicami. Te vaje so podobne vajam s kiji, samo da so precej komplicirane. Te vaie so poljska specialiteta. Interesantne so in Poljaki so jih izvajali z izredno eleganco.
Občinstvo je Poljakom priredilo burne ovacije in jih prepevaje in klicoČ: „Žive!a svobodna Poljska" spremilo od vežbališČa do nHrv. doma", da jim da s temi izrazi simpatij zadoščenje za neprijetne slučaje, ki so jih bili ozlovoljili.
Šesta točka telovadbe je izostala, ker je bila že tema, ko so Poljaki končali svoje vaje.
Koncert in ples.
Zvečer je bil na vrtu „Kola" in „Sokola" koncert, na strelišču je bil
sijajni meščanski ples, v gledališču pa je bila slavnostna predstava. Vse tri priredbe gostom na čast so se imenitno obnesle. V gledališču je ravnatelj Fijan pozdravil slovanske goste s krasnim prologom, ki ga je zložil pesnik Tugomir Alaupovič. Uprizorili so potem prvi del Vojnovićeve „Dubrovačke tri logije", „Allons enfants" in „Kneza iz Semberije~, na koncu predstave pa je bila izborna živa podoba „Hrvatstvo pozdravlja sokolstvo".
Po oncialnih priredbah razšli so se gostje na neoficialne veselice, katerih je bilo vse polno in ki so se raztegnile do jutra. V Zagrebu je bilo vso noč tako življenje, kakor podnevi. In vse je izteklo v najlepšem miru. Samo pred Narodno kavarno se je neki zagrizeni obč. zastopnik povzpel tako daleč, da je imel govor proti — Srbom!! Plačal je to breztaktnost precej drago.
Tretji vsesokolski dan
se je od 6. do 8. ure zjutraj nadaljevala tekmovalna telovadba. Razsodniki so Čehi in Poljaki. Rezultat se objavi kasneje. Po skušnji za popoldansko javno telovadbo so si Sokoli ogledali mesto, muzeje, umetniško in sokolsko higijensko razstavo in sploh vse zanimivosti Zagreba.
Ob 1. opoldne je bil banket v dvorani „Sokola". Predsedoval mu je podstarosta hrv. sokol, zveze Cezar Akačić. Izrečenih je bilo mnogo krepkih napitnic. Govorili so zastopniki vseh slovanskih narodnosti.
Popoldne je bila zopet javna telovadba. Kakor prvi, tako so tej drugi telovadbi prisostvovali ban in banica, sekcijska šefa Nikolić in Roje in mnogo drugih oficijalnih osebnosti.
Najprej so prišle na vrsto proste vaje vseh sokolskih društev. Izvedba je bila še boljša kot prejšnji dan. Čehi so se pri drugi in tretji točki izkazali kot znamenito disciplinirane telovadce. Poljaki so se odlikovali s piramidami in na konjih. Spletčani so zopet uprizorili „Moreško". Nad vse lepe so bile vaje Poljakov s sulicami, čehi so se  odlikovali tudi pri vajah
LISTEK.
osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Nikolaj se je obrnil do vojaštva, kise je bilo vsled Lavrencijeve obljube že precej umirilo.
„Slušajte zdaj mene," je velel Nikolaj, „obetam vam na svojo plem-sko čast, da se zgodi vse tako, kakor vam je naznanil prečastiti župnik Lavrencij. Vse to je bilo že prej dogovorjeno in sklenjeno. In slovesno vam obetam, da zapade vitez Pirin smrti, če ne premagamo sovražne vojske".
Ta obljuba, izrečena z vso slovesnostjo in avtoriteto mogočnega velikaša, je končno pomirila vojaštvo. Prvim, ki so vtaknili meče v nožnice, so malu sledili vsi drugi; možje so se počasi zaceli odmikati in naredili prostor, da so mogli Nikolaj in Pirin ter drugi prebivalci oditi v v grad.
Komaj so se zaprle za njimi grajske duri, je Nikolaj odpeljal Pi-rina v stransko sobo.
„Težko mi je, da sem se moral ukloniti Lavrencijevi zvijači in bojim se zdaj za izid boja," je rekel Nikolaj. „Prisegam vam, če izpolnite svojo obljubo, da vas bom maščeval in da bom tega ravno tako ošabnega kakor hudobnega mašnika tako kaznoval, in ponižal, da bo pomnil vse žive dni. Za zdaj vas prosim, branite in ustavljate se navidezno pogoju, da bodete bitki prisostvovali na grajskem stolpu kot jetnik. Če bi se prehitro vdali, bi znal Lavrencij kaj sumiti in nam vse pokvariti. Domišljati si mora, da nas je s svojo zvijačnostjo vse ujel in ugnal in da nad nami trium-fira — le v tem slučaju mi prekrižamo njegove račune."
Pirin je bil zadovoljen in komedija, ki jo je zamislil Nikolaj, se je izvršila srečno. Nikolaj je grmel nad Lavrencijem kar se je dalo in ga ošteval brezobzirno, dočim se je Lavrencij veselil na vso moč, mislec, da je svoj namen popolnoma dosegel. Radost, da se je rešil Lukovega
noža in zvijačno ujel Pirina ter si zagotovil maščevanje nad njim, ga je tako prevzela, da ni nič pazil, kaj je določil Nikolaj glede pažnje na Pirina med bojem s KamniČani. Nikolaj je določil, da bodo stražili Pirina štirje pohabljenci, češ, da v bitki ne more pogrešati nobenega zdravega moža in Lavrencij je bil s tem zadovoljen. Tudi se Lavrencij ni zmenil za to, da bodeta poleg njega samega pri Pirinu tudi Katarina in Marija Šaloma, ker ni pomisil, da pri pohabljencih njegova beseda ne bo dosti zalegla, če bodeta Katarina in Marija Šaloma drugačnega mnenja. Mislil je, da bodeta Katarina in Marija Šaloma ž njim vred molili za zmago križa. Triumfiral je tako, da je preslišal, ko je Nikolaj rekel Pirinu:
„Dal sem Vam zaščitnico, ki Lavrencij a ne more trpeti. Marija Šaloma vas gotovo obvaruje vsake nesreče."
Nikolaj Kolovški se je pri teh besedah nasmehnil , kakor bi hotel reči: Marija Šaloma te bo varovala, ker te ljubi. In Pirin je na ta usmev
odgovoril s pogledom, iz katerega je sklepal Nikolaj, da je njegov migljaj z blaženstvom napolnil Pirinovo srce.
Ko pa je bil zopet sam z Luko, je ugasnil sij njegovih oči in izraz žalosti in bolesti je legel na njegovo obličje.
„Čudna so pota usode", je menil zdihuje. „Kolovškim se hočem maščevati in zdaj se je Nikolaj Kolovški zarotil z menoj proti svojemu prijatelju Lavrenciju in je postal moj zaveznik pri prizadevanju, da ujamem edino njegovo hčer v svojo past".
„Izvrstno, imenitno", se je veselil Luka in tleskal s svojimi obširnimi rokami po kolenih. „Zdaj so naši — z dušo in s telesom. No, s telesom bodete že Vi obračunali, milostivi gospod, škoda, da jaz nisem hudič, da bi jim še dušo raztrgal".
Pirin je zapazil Manfredo pri vratih sosedne sobe.
„Molči, Luka", je rekel tiho in z očmi opozoril svojega slugo, da nista veČ sama.
Luka pa tega opozorjen j a ali res ni zapazil ali ga ni hotel zapaziti. Z
nedolžnim obrazom je rekel tako glasno, da gaje slišala tudi Manfreda: • „Ne bojte se, milostivi gospod, jaz ne izdam Vaših tajnosti in najmanj Vašo gorečo ljubezen do Marije Salome."
Pirin ni vedel, je-li ga Luka res ni umel, ali je govoril brez pomisleka, zapazil pa je, da je Manfreda prebledela kaker smrt in ihte zbežala iz sobe.
„Si-li videl Manfredo? Slišala te je !"
„Ah, ta ženska, ta ženska", je vzdihoval Luka. „Slabotna je, a vendar zna postati za vas tisti lahni vetriČ, ki pahne pšico od cilja na stran.u
Pirin je stopil pred Luko in mu pogledal v oči, kakor bi hotel uganiti tajnosti njegove duše.
„Luka — ti sovražiš Manfredo", je rekel Pirin z ostrim glasom. „Po-vej, zakaj jo sovražiš".
Luka se je za hipec potuhnil, a se hitro premagal in rekel mirno:
„Če jo sovražim, dasi je lepa in plemenita, je vzrok samo eden: bojim se,  da Vam pokvari vse Vaše
na orodju. Ko je nastopil hrvatski naraščaj, je bila že tema.
Zvečer je bila ljudska slavnost v razstavi. Začela se je prav za prav že popoldne in trajala je do pozne noči.
Zaključena je slavnost. Čehi so odpotovali v Dalmacijo in na Črno goro, drugi Sokoli domov, vsi z zavestjo, da rodi sokolski zlet — bogat sad, da poživi hrvatsko sokolstvo, utrdi in razširi sokolsko misel med vsemi slovanskimi narodi. In sokolska misel je jamstvo lepše bodočnosti slovan-stva.
O državnem zboru.
Dunaj 3. septembra. Takoj v začetku zasedanja se predloži parlamentu državni proračun za leto 1907. Ker pa ni upanja, da bi se dognal že do novega leta, predloži se obenem tudi proračunski provizorij za celo prvo polovico Jeta. Zbornica ostane skupaj nepretrgano do konca meseca novembra. Ob tem času se zberejo delegacije v Budapešti k tritedenskemu zasedanju. Koncem leta se skličejo deželni zbori k par-dnevnemu zasedanju, nakar se meseca januarja zopet skliče državni zbor. V januarju se potem državni zbor razpusti, razpišejo nove volitve ter se obenem razglasi dan, kadar se skliče novoizvoljeni parlament. V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da bodo po celi Avstriji volitve en dan, in sicer 25. marca (praznik), tako da se nova zbornica že skliče v začetku meseca aprila.
Odsek za volilno reformo bo vendar sklican že   12. septembra. Odsekov načelnik dr. P 1 o j se bo že prihodnje  dni v tej zadevi dogovarjal z ministrskim predsednikom.
Vsenemške težnje.
Draždane 3. septembra. Na vsenemškem zveznem zborovanju je govoril avstrijski poslanec dr. S tein o bodočnosti Vsenemčije ter se odločno izrekel proti splošni, enaki in direktni volilni pravici, vsled katere bi bil zapostavljen nemški vpliv v Avstriji. — Posl. Schreiter je napadal časopisje, ki noče dovolj radikalno zastopati vse-nemških teženj. Vsled teh napadov so vsi Časnikarji zapustili zborovanje. — Vodja rSiidmarke" iz G-radca je priporočal, naj se ustanovi skupni naselbinski urad z vsenemško pomožno banko, da bo mogoče Nemce naseljevati v slovenskih p o -k r a j in ah.
Bolgari in Grki.
Sofija 3. septembra. Na posredovanje zastopnikov velesil zaradi protrigrških izgredov je odgovoril minister notranjih zadev, da je za sedaj mir zagotovljen, da pa ne more jamčiti za mir, ako grške Čete ne nehajo^ s svojimi zločini.
Carigrad 3. septembra. Spomenica, ki jo je poslal ekumeniški patrijarhat velesilam, navaja, da je v Anhijalu padlo 79 Grkov in 32 Bolgarov.
načrte in Vas pahne v pogubo." In z neko srditostjo kazaje svoje volčje zobe, je dostavil: „In kar je mož sklenil v svojem srcu, to mora izvesti, pa če bi ga veljalo tudi to, kar mu je najljubše na svetu."
Počasi in turobno so tekle ure tega dneva. Grajski prebivalci so se ugibali drug drugemu, kakor bi se zavedali, da so drug druzega varali in da so lagali: župnik Lavrencij, ko je govoril o zmagi sv. križa in o nebeškem glasu iz keliha, Nikolaj Kolovški, ko je Pirinu obetal ljubezen Marije Salome, Pirin in Nikolaj, ko sta igrala svojo dogovorjeno komedijo pred Lavrencijem. Pirin je ležal v svoji sobi in razmišljeval o svoji usodi. U videval je, da je od trenotka, ko je pod razvalinami zla-topoljskega gradu ugledal pohabljenega očeta in umorjeno sestro vse njegovo življenje le ena sama laž. Luka je ležal v predsobi in jezno škripal z zobmi, čuteč, da je njegov gospodar uganil vsaj eno malenkost velikih tajnosti, ki jih je nosil v svojem srcu. Samo Manfreda ni imela ničesar prikrivati, kot svoje bolesti in svoje obupanje. (Dalje prih.)
Dogodki na Ruskem.
NOva diktatura.
Perrograd   3.   septembra V ministrskem svetu izdelujejo baje nov
načrt za diktaturo, ki ne bo v rokah ene osebe, temuč celega konzorcija, in pri katerem bo imel odločilno besedo ministrski predsednik z ministrskim svetom. Tak načrt zagovarja tudi Stolvpin.
Velikodušni ministrski predsednik.
Petrograd 3. septembra. Ministrski predsednik Stolvpin se je odpovedal svoji plači na korist kmet-skemu prebivalstvu, ki je imelo slabo letino.
Atentati in roparski napadi.
Varšava 3. septembra. Na bri-gadnega generala Tjumendkova so revolucijonarji streljali ter ga nevarno ranili.
Odesa 3. septembra. V Lene-vadnu pri Rigi so našli protestantov-skega pastorja in njegovo ženo umorjena.
V Libavi so revolucijonarji streljali iz neke hiše na vojaško patruljo. Vojaki so obkolili hišo ter začeli streljati. Obkoljeni so streljali nazaj. Boj je trajal poldrugo uro. Izmed vojakov je bilo le par neznatno ranjenih, dočim so oblegani imeli šest mrtvih. Vojaki so aretovali v hiši 32 mož in 29 žensk.
Varšava 3. septembra. Pri pogrebu nekega delavca, ki so ga vojaki ustrelili v Zvzardovu, so nastali veliki izgredi. Vojaki so streljali ter usmrtili šest, ranili pa nad dvajset oseb.
Carovi strahovi.
London 3. septembra. Neki petrograjski dopisnik poroča, da se car neprestano boji atentata ter nosi pri a/dijencah jeklen oklep nad srajco. Sprehajat se hodi le na obširen travnik, kjer ni drevesa ne grmiča. Okoli in okoli travnika so nastavljeni vojaki, ki imajo ukaz, da ustrele vsakogar, ki bi hotel stopiti na travn k. Baje je taka usoda že zadela caričino služkinjo, ki jo je carica poslala z nekim nujnim naročilom k carju na travnik.
Nemški kolonijski škandal.
Berolin 3. septembra. Vse kaže na to, da hočejo na najvišjem mestu potlačiti škandalozne dogodke v kolonij skem uradu. Minister Podbiel-ski je še vedno na svojem mestu, a njegova žena je še vedno delničarka tvrdke Tippelskirch, ki ima podkupljene vse višje častnike in uradnike. Tudi dedni princ Hohenlohe-Langenburg je moral biti zapleten v umazano afero, ker je nenadoma odstopil od vodstva kolonijskega oddelka.
Ustava na Kitajskem.
London 3. septembra. Cesarje izdal razglas na narod, kjer obeta ustavno vlado, kakor hitro bo ljudstvo za tak vladni zistem zrelo. Nadalje obeta administrativne reforme, ker je glavni vzrok kitajskih slabosti nasprotje med vladarjem in podlož-niki. Kakor hitro bodo dokončane upravne reforme ter bo ljudstvo vzgojeno, da bo razumelo svoje razmerje napram vladi, dobi tudi takoj ustavo.
V slovo in na svidenje!*)
Pričujoča številka „Domovine" je poslednja, ki gre izpod mojega uredništva v svet. Veselim ic lahkim srcem se poslavljam od lista, kateremu sem spočetka, ko sem prišel k njemu, posvetil vso svojo ljubezen, iz katerega sem skušal v danih razmerah napraviti to, kar moderni čas zahteva od modernega časopisa. Da se mi to ni posrečilo in da mi to ni bilo mogoče, to bodo najbolje razumeli oni, ki poznajo naše ozkosrčne razmere.
Moja volja do svežega in čilega dela je bila omajana občutno takoj ko sem spoznal, da si stojita v uredništvu lista dva principa nasproti: jaz sem zastopal, še zastopam in bom vedno zastopal princip : kritika našega javnega življenja, kritika naših razmer, samo kritika je potrebna in je prvi in glavni P ° g ° j napredka, — a moj šef, ki sem se mu moral uklanjati, je zastopal in zastopa stališče, da ne smemo sami sebe kritikovati, češ, da nudimo
*) Gorenji članek sem hotel prinesti v zadnji številki „Domovine" z dne 31. m. m.r pa so gromovniki okrog nje to zabranili.
Pis.
s tem nasprotniku novo orožje v roke zoper sebe. Tako sva 61 torej nasprotovala v tem principu, ki je pač važen v časnikarskem boju, in jaz sem se moral končno ukloniti, dasi težkega srca m nerad, ker sem videl — in ne samo jaz, ampak mnogi, mnogi mojih prijateljev — v Celju in drugod v našem javnem življenju, tudi v narodnem vodstvu, toliko gnilobe, da mi je bilo težko molčati. In dokler ne pride v našem narodnem življenju do veljave princip, da moramo kritikovati same sebe, do tiste dobe ne bo bolje v nobenem oziru.
Priti mora in prišlo bo — to prisegam ! — do preobrata, ko se bo napovedal boj korupciji, ki vlada še sedaj v našem javnem življenju v mnogih ozirih.
Zameril sem se počasi gospodom, ker sem vsaj tuintam proti njih volji
— in to je bil moj greh! — povedal kako odkrito besedo. Ko se je šlo za imenovanje podpredsednika graškemu nadsodiŠČu, je — kakor je to poslanec g. Robič sam zatrjeval med graškimi Slovenci, (za to se najdejo priče !!) — bilo v načrtu v najvišjih krogih, da bi se imonoval na to mesto Slovenec g. Tomšič; toda naši gg. poslanci — ali se kaj spominjate svojih besed, g. R. ? — so iztuhtali, da Tomšič itak ni dober Slovenec, in kazali so se nasproti temu imenovanju indiferentne; vlada je to znala uporabiti, pa je pustila pasti Tomšiča in imenovan je bil Nemec Walter. Kdor pozna Tomšiča, ve, kaj ima to pomeniti! Hotel sem o tej zadevi pisati obširneje v listu, a se mi je prepovedalo; napravil sem zato majhno notico, v kateri sem omenil, da to imenovanje kaže „vso korupcijo naših javnih razmer." In takrat sem padel v nemilost pri g. dr. S., ki me je zaradi te notičice imenoval y domišljavega" človeka. (Ali se spominjate svojih besed, g. dr. ?)
In potem je prišel „Slovenec" s svojimi napadi, ker sem odkrito zastopal nekatere misli. Očital mi je, da pišem proti duhovščini, proti veri, da je ^Domovina" zašla pod menoj v gnojnico itd. In ti napadi so se vrstili sistematično skozi mesece, so dosegli vrhunec za časa volitev v peti kuriji: konstatiram, in imam v to dokaze, da se je rovalo proti meni že meseca maja tudi v Celju, in konstatiram samo, da se je takoj začetkom junija, torej baš po najhujših napadih v „Slovencu" začelo iskati novega urednika! Konstatiram to samo, iji ne izvajam iz tega logičnih konsek^nc, kakor so to storili drugi. Če bit pa kdo hotel ta gori navedena dejstv izpodbijati, moram reči že danes, da imam v podkrep-Jjenje istih dokaze.
Dejstvo je, da odločuje taČasno pri „Domovini" duh  velike politične
— nezrelosti. Zamere na nobeno stran, Zato pa plavajmo brez krvi, brez temperamenta, v blaženem političnem dolce farniente. Še proti narodnemu nasprotniku se ne sme pisati, kakor oni to zasluži. Oospod šef se bo gotovo še spominjal, da se je izrazil nekoč, Češ, o Jaborneggu se ne sme pisati v takem tonu, osobito, nker je on v osebnem občevanju jako ljubezniv". To je naravnost smrtonosen princip, da bi se o delovanju nekoga kot političnega nasprotnika ne smelo pisati po zasluzenju, ker je dotičnik kot privatna oseba ljubezniv.
Sicer pa pustim daljnje rekrimi-nacije na stran. Dejstvo je, da navajajo gospodje za moj odpust svoje razloge, da pa imam o pravih vzrokih jaz nezadostno dokazov v različnih izjavah, in najsijajnejši v vsem našem blagomilem, „brezzamernem" javnem življenju.
Ce bi bil maščevalen, bi lahko navajal in zabrusil gospodom v obraz dejstva, katera bi pekla, težko pekla. Toda ni še čas, — in šele prihaja.
Konstatiram samo dvoje: nikdar in nikoli se ne odmaknem niti za korak od principa, da je nujno potrebna kritika, ostra kritika našega javnega življenja. Potrebno je delovanje, čilo in sveže, kakršnega zadnji čas baš pri nas ni bilo opazovati. Mlačnost in letargija se je naselila v javno življenje našega ljudstva, in to vse, ker nimamo energičnega vodstva, ampak ljudi, ki se ustrašijo vsake najmanjše sape iz Ljubljane. Treba jasno začrtane poti, in po tej poti, ograjeni z načeli, slovenske, napredne in ljudske politike, nam treba odločno stopati do uspehov, kakor cincamo sedaj po širokih cestah nejasnosti do neuspehov. Naša politika mora postati ljudska, v resnici narodna politika, in ne zakulisno, zahrbtno sklepanje in ukrepanje par mož, ki se smatrajo za visoke politike, in pri tem ne opazijo svoje politične kratkovidnosti. Izginiti mora iz našega političnega življenja bleda zavist, ki rine sebe v ospredje, in ki nam je duševno ubila našega gotovo naj daleko vidnejšega in najenergičnej-šega voditelja.
Kadar pride do tega, bo tudi „Domovina" nastopila drugačno pot, bo tudi ona zastopa'a principe, a ne breznačelnosti,  in takrat  bo šla,
bo morala iti po poti, na katero sem j o hotel — a ne mogel — spraviti jaz.
Toliko sem hotel povedati v slovo onim prijateljem, ki so stali vedno ob moji strani. Končno izrekam samo še eno: prisegam, da prej raje poginem s svojo družino vred, predno se uklonim s svojim prepričanjem, s svojim svetovnim naziranjem pred gromovniki pri „Slovencuu in pred njih trabanti na Štajerske m.
Svojim prijateljem in somišljenikom pa kličem : na veselo svidenje, na veseli mej dan v kratki dobi!
Celje, dne 31. avgusta 1906.
Vekoslav Spindler.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4 septembra.
— Kal lih boli.  Klerikalni listi pišejo sicer o katoliškem shodu tako, kakor bi jim samega  navdušenja kar zmanjkovalo  besedi,  a v  resnici so ozlovoljeni do skrajnosti in jezni tako, da bi najraje grizli.   Neki naš somišljenik je imel priliko govoriti z vele-vplivnim duhovnikom, ki  ima veliko besedo v klerikalni stranki, in je izvedel, kaj klerikalce boli. Pred vsem jih seveda  bole protestni shodi in demonstracija v Ljubljani, češ, da se je s tem popolnoma paraliziralo efekt, ki bi ga bil sicer napravil katoliški shod.  Dalje jih hudo boli, da so izostalikoroški Slovenci in pokvarili s tem premeteno zvijačo, daje katoliški shod reprezen-tant   vsega   katoliškega slovenstva. Koroški   Slovenci   —   pravijo klerikalci — so prvi proglasili katoliški shod za strankarsko klerikalno priredbo in vsled tega so izostali tudi   štajerski    in primorski Slovenci    izvzemši   nekaj tucatov duhovnikov in njih privržencev. Zlasti boli klerikalce, da niso prišli na katoliški shod ne dr. Ploj, ne Spin-Čič, ne dr. Sernec,  da,  niti deželni poslanec Roškar. Posebno so jezni na Roškarja in zabavljajo nanj na najgrši način.   Peče jih tudi, da so poslali vsem slovenskim državnim  in   deželnim poslancem, ki niso odločn^ liberalci, osebno vabila, a velika večina sploh še odgovorila ni, kaj še, da bi se bila povabilu odzvala.   Jeze se tudi na Hrvate. Izvzemši duhovnikov-fur t i m a-šev iz raznih  hrvatskih   pokrajin, ni bila zastopana na shodu nobena hrvatska stranka, dasi so bile povabljene vse  razen naprednjakov, in so   bili   osebno   vabljeni poslanci, pa še odgovorili niso. Vse to je imelo uspeh, da katoliški shod ni bil drugega nič, kakor navaden strankarski shod  klerikalne stranke in so o s m e s e n i š & o f j e , ki so temu strankarskemu  shodu  delali šta-fažo.   *To boli vse klerikalce skupno, v tej bolesti so solidarni. Posamezni klerikalci pa imajo še svoje specijalne bolesti. Dr. Šusteršiča boli in peče, da večina duhovnikov  obsoja njegovo surovo polemiko v slavnostnem govoru, češ, da je  bilo   sploh brez-taktno in neumestno otvoriti  shod z zabavljanjem in da je bil ton njegovega govora nespodoben. Dr. Lam-peta,   dr.   Žitnika   in Smolnikarja boli, da jih je shod tako ostro obsodil zaradi pisave   „Slovenca" in Domoljuba". Vse te „bolesti" pa so koncentrirane v srcu Antona Bo-naventure Jegliča,  ker je bil glavni aranžer katoliškega shoda, ker je vedno odobraval  pisavo   dr. Lam-peta,   dr. Žitnika  in   Smolnikarja in ker je odobril in dopustil ŠusteršiČev govor in ker se zaveda, da je največ sam kriv, da je bilo  na  shodu tako malo izvenkranjskih  Slovencev in da so izostali celo  taki slovenski in hrvatski politiki, ki so se udeležili prejšnjih katoliških shodov.
— Prijateljem koroških Slovencev! Zadnji „Mir" prinaša nastopni poziv: Slovenska Koroška s svojimi razmerami in zahtevami je bila sedaj veČini slovenskega naroda pravzaprav nekaka — terra incognita, nepoznana. Obupni naš boj za obstanek, ki ga je v zadnjih časih še poostril boj proti nadvse krivični volilni reformi, je Šele vzbudil v naših iz-venkoroŠkih bratih večje zanimanje za nas. Ali odkod naj dobi izvenko-roški Slovenec pojasnila naših razmer,
kje naj se pouči o naših željah iu zahtevah, ako ne v edinem slovenskem   listu   koroških   Slovencev, v
„Miru". Zato smo tudi razpo slali Si-rom cele Slovenije v zadnjem Času večje Število iztisov našega lista slovenskim rodoljubom, o katerih smo prepričani, da se zanimajo za koroške Slovence ter  njih delovanje in ne-
hanje. Marsikdo je poslal list nazaj, ali lepo Število iztisov se nam ni vrnilo, iz česar sklepamo, da se dotični rodoljubi žele natančno informirati o naših stvareh. Današnjo številko smo poslali vsem onim rodoljubom, kateri nam dosedaj jim poslanih iztisov niso vrnili. Opozarjamo torej dotičnik e, da jih bomo smatrali za naročnike, ako nam tudi te številke ne vrnejo. V to svrho smo tudi priložili položnice. „Miru stane na leto samo 4 krone. Pripomnimo naj, da je list že par let pasiven, čemur je mnogo pripomoglo to, da je prinašal celo predlansko leto „Domoljuba" za prilogo, katera Še dandanes ni plačana. — Rodoljubi slovenski! S podporo, ki jo s svojo naročnino naklanjate našemu listu, podpirate ne samo v veliki meri teženj koroških Slovencev, kajti trdno situiran list bo mogel tem uspešnejše buditi in hrabriti slovenski narod na Koroškem v boju za njegove in pa tudi vaše pravice. Zakaj pomnite, da smo koroški Slovenci pred-straža cele Slovenije. Ako se ob naših prsih ne razbije sovražnikov naval, potem pridete na vrsto vi, in naši po-grebcibodo tudivaši!Ako branite nas, branite sami sebe! Komur je torej kaj na tem, da ostanejo naše Karavanke nepremosten zid za našega skupnega sovražnika, stori svojo narodno dolžnost!
— Ljubljanski knjigovezi in „Katolička knjigoveznica11. Povodom razstave „Katoliskega rokodelskega društva" v Ljubljani je dne 23. avgusta 1905 „Slovenski Narod-v poročilu o razstavi s trpkimi ali resničnimi besedami povedal tole : „Samo Človek, ki nima niti žlice možgan, more verjeti, da so klerikalci prijatelji obrtnikov. Saj kažejo dogodki in dejanja, kako so klerikalci obrtnikom naklonjeni. Kdo je v Ljubljani ubil knjigoveško obrt, ki je nekdaj tako lepo cvetela? Klerikalci! Kdo ubija samostojne tiskarne? Klerikalci! In pri tem rabijo ti duhovniki čisto sleparska sredstva, pomagajo si z goljufanjem, namreč s tem, da imajo napačne firme, s katerimi zapeljujejo odjemalce v zmoto. Klerikalci so prijatelji  obrtnikov samo z besedami,
dejanja pa pričajo, da ljubijo klerikalci obrtnika tako, kakor uš kožuh. Zlasti domačim slovenskim obrtnikom skušajo klerikalci škodovati, kolikor morejo." Da se resnica teh besedi prav spozna, podamo javnosti tole: Pred nekaj meseci so vsi ljubljanski samostojni knjigovezi, (med katerimi je bil tudi g. Novak) izročili spomenico (prošnjo) na tukajšnje „Kato-liško tiskovno društvo". V spomenici se je pojasnilo, kako škodo dela ^Katoliško tiskovno društvou s svojo knjigoveznico ljubljanskim knjigoveskim mojstrom in kako jih je deloma £e uničilo. Ljubljanski knjigovezi so v svoji spomenici na „Katoliško tiskovno društvo" prosili, da naj kot tiskovno društvo opusti svojo knjigoveznico in naj svoja dela prepusti samostojnim knjigovezom. V spomenici se je poudarjalo, da je bilo, predno se je „Katoliška knjigoveznica** ustanovila, v Ljubljani redoma 12 do 14 knjigo-veških mojstrov, a danes, ko so se od istega časa tiskarska dela najmanj potrojila, jih je le 10, in med temi nekateri le vegetira, drugi si pa od lakote življenje končujejo. Ljubljanski knjigoveški mojstri niti odgovora na spomenico niso bili vredni „Katoliško tiskovno društvo" je od ranjega knjigoveza Ničmana dedičev kupilo podjetje z vso zalogo za 7000 gold. Rajni Ničman je pri vsaki priliki zatrdil, da svoje knjigoveznice z zalogo ne proda pod 30.000 gold. Odborniki „Katoliskega tiskovnega društva" baje trde, da jim „Katoliška knjigoveznica" nič ne nese. Ker sede v odboru sami duhovniki, se jim mora
Dalje v prilogi.
že verjeti. Ako gospodje to sprevidijo, je le akt hudobije, da ne opuste ^Katoliške knjigoveznice", ki nič ne nese. Ali jo imajo menda samo zato, da ljubljanske knjigoveze uničujejo? pozor Vi, slovenski obrtniki' na take prijatelje! Pri volitvi tem gospodom marsikateri mojster dobro služi, pozneje pa dobi polena pod noge. Vse velike mašne knjige, vse molitvene knjižice,  katerih  spravi „Katoliško tiskovno društvo" vsako leto ogromno niuogo med svet, vse to in še vse drugo  poleg  drugega privatnega in svojega dela požre zdaj „K a t o -liška knjigoveznica". Smelo rečemo, da „Katoliška knjigoveznica" na leto dan več zasluži kot vsi knjigovezi cele Kranjske skupaj, izvzemši „Katoliško knjigoveznico" v Novem mestu. Rajni knjigovezi Ničman, Gerber, Giontini so zaslužili ravno pri masnih knjižicah ogromno tako da so eni v pravem pomenu besede obogateli. KIemens je živel samo od molitvenika „Dušna paša". In danes, ko ima „Katoliško tiskovno društvo"  vse  te  reči  res v monopolu, trde gospodje, da jim „Katoliška knjigoveznica" nič ne nese ! Le popustite svojo „Katoliško bukvarno" in knjigoveznico ,  potem  boste  videli, da bodo G-erberji, Ničmani itd. kmalu vzrasli kot gobe po jesenskem dežju. Predno se je knjigovez Novak poskusil usmrtiti, je v svojem žalostnem položaju napisal trpke besede — ki se kratko glase: Duhoven bodi duhoven, a ne jemlji obrtnikom kruha izpred ust. Katoliškim duhovnom-vo-diteljem „Katoliskega tiskovnega društva" bodi povedano,  da bomo ljubljanski knjigovezi vsako priliko porabili, da dosežemo svoj cilj, da se opusti „Katoliška knjigoveznica". V sili smo vendar vsi edini.   Mi bomo tako prosili, da nas bodo slišali od Dunaja do Rima. Slovenske časopise pa prosimo, da nas podpirajo s tem,   da  objavijo,   kaki prijatelji obrtnikom so duhovniki  pri „ Katoliškem tiskovnem društvu" v Ljubljani.
— „Freie Stimmen" so pravzaprav prebudalast list, da bi se ž njim prerekali v narodnostnih vprašanjih. Celo pravi. pametnejši svobodomiselni koroški Nemci ga zaničujejo radi njegovega blaznega šovinizma in urnebesnega pretiravanja v boju zoper slovensko narodnost in Slovence sploh. Krono neumnosti pa moramo nazvati poročilo o znanem sijajnem shodu narodno radikalnih visokošolcev v Št. Jakobu, ki je bil tako znamenit, kakor malokateri do zdaj. Ta shod nekako otvarja novo ero, ki nastopi za koroške Slovence. „Freie Stimmen" poročajo, da so nastali v Rožu zdaj .russische Zustiinde", katere je provociralo slov. dijaško društvo „die Rache" (!!) („Prosveta"), Čigar naslov naj že kaže, kak namen da ima; poleg tega pa laže, da so Slovenci provocirali, doČim Čisto molči o tem, da se je od nemške strani ofenzivno streljalo, — s katerim dejstvom se bo Še pečalo državno pravdništvo. Z lažmi je spojeno toliko gorostasnih oslarij, podobnih gori omenjeni tragikomični spaki ndie Rache", da se človeku gabi, ki to bere. Naš list v zadnji dobi dosledno imenuje „das >ogenannte liberale Blatt" in svobodomiselne Slovence „die Scheinli-beralen" trdeč, da bijemo naš resni, težki boj zoper klerikalizem le na videz (!!) — v resnici pa da smo združeni s klerikalci, — le da sipljemo pesek v oči — nemški javnosti. Na take bedarije sploh ne gre odgovarjati. Ćudno pa ni, da „Freie Stimmen" propadajo in da jih nemški liberalci sami — zaničujejo . . .
— Pogrebna bratovščina sv.
Jožefa. Odbor te bratovščine je vsled našega vprašanja, kaj je s primanjkljajem pri bratovščini sv. Jožefa,
priobčil v „Slovencu" izjavo, da je prejšnje predsedništvo pozval, naj ta
primanjklj aj opraviči ali pa p O -krije. Ponižna je bila ta izjava in ni nič posebnega obetala, ali mi smo bili stvar spravili v javnost in opozorili nanjo občinstvo, in zdaj se ni dalo nič veČ prikriti. Prejšnje predsedništvo ni moglo opravičiti primanjkljaja, pokrilo ga pa tudi ni, dasi ima Pavel Velkavrh ne samo trdno katoliško prepričanje, marveč tudi nekaj pod palcem. In tako se je
zgodilo, da je oibor bratovščine sv. Jožefa nesel knjige na državno pravdništvo in ovadil prejšnje predsedstvo zaradi primanjkljaja. Začela se je kazenska preiskava. Člani bratovščine sv. Jožefa imajo zdaj gotovost, da bodo krivci morali pokriti najdeni primanjkljaj, da Člani torej ne bodo oškodovani, kar bi jih toliko huje zadelo, ker so nepremožni. Kdo ve, če bi se kdaj ta primanjkljaj poravnal, ko bi se ne bil „Slovenski Narod" zavzel za pravico.
— Zopet predrznost. Tudi na pošti v Celovcu so nemški uradniki postali nesramni. Dobili smo iz Celovca pismo s slovenskim naslovom. Na drugi strani je bilo zapisano: nPo-šilja .... Celovec." Na pošti v Celovcu so prečrtali „Ljubljano" in zapisali „Lajboh", prečrtali tudi na drugi strani zapisani besedi in zapisali „Absender .... Klagenfurt." Koliko časa pa bodo še trajale te im-pertinence ?
— 251etniCO svojega službovanja bodo praznovali dne 6. septembra 1.1. v Ljubljani nasledni učitelji: Bizilj Josip — PeCe, Erker Juri st. — Spodnji log, Erker Juri ml. — Srednja vas, Funtek Anton — Ljubljana, Furlan Jakob — Ljubljana, Gale Fran — Ljubljana, Jelene Luka — Ljubljana, Klemenčič Ivan — Galicija, Paternost Hinko — Predoslje, Poz ni k Ivan — Ovčjak, Schmoranzer Josip — Maribor in Wittreich Ivan — Črmošnjice. — Sestanek bode 6. septembra ob 10. uri dopoldne v hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesba). Nadaljni spored se bode določil tam.
— Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske
Okolice ima svoj izvanredni občni zbor dne 11. septembra t. L ob 10. uri dopoldne v šoli v D. M. v Polju. Predaval bo nadučitelj Janko Žir ovni k: Naša organizacija. Popoldne pohod papirnice.
— Slovenskim abiturijentom,
ki žele nadaljevati svoje študije na c. kr. zemljedelski visoki šoli na Dunaju, dajejo za dobo počitnic za vse na tej šoli se učeče stroke natančna pojasnila sledeči gg. agronomi: Za poljedeljsko stroko: g. abs. agr. ing. Anton Podgornik — Čepovan nad Gorico; za gozdarsko stroko: g. cand. forest. Josip Vodopivec — Postojna; za kulturtehniČno stroko: g. abs. kult. iug. Alojzij Hočevar — Nova vas pri Rakeku, Notranjsko.
— „Slavčeva" veselica na
Rožniku se je v nedeljo popoldne obnesla prav imenitno predvsem zato, ker jo je priredil „Slavec". To naše pevsko društvo se je našemu občinstvu tako omililo, da kar hrepeni po lepem njegovem petju, zato je bila ta veselica obiskana tako mnogobrojno, da par sto ljudi ni dobilo prostora. Društvena godba je neumorno svirala, pevski zbor „Slav-čev" je pa izzval vsled krasnega petja obilno burnega ploskanja, da so morali pevci vedno dodajati novih komadov. Šaljiv srečolov, zabavna pošta, krasen umetalni ogenj je dokaj povz iignilo splošno veselje. Plesa v salonu se je živahna mladina vedno v največjem števi u udeleževala. Nedeljska „Slavčeva" veselica je torej spet pokazala, da ima „Slavec" prijateljev med vsemi sloji občinstva, ki vsako njegovo prireditev poseti v številu, ki je častno zanj, še bolj pa za društvo. Gmoten in moralen uspeh zadnje veselice je torej na vsak način povsem ugoden.
— Razmere v tobačni tovarni.
Piše se nam: Bili ste že večkrat tako prijazni, da ste napisali kaj o naši ljubeznjivi tobačni tovarni in upamo, da tudi sedaj ne zavrnete naše prošnje in napišete zopet par vrstic. V naši tobačni tovarni postopa se pristransko napram več delavkam. Primerilo se je, da je pred kacimi 8 meseci naredil g. zdravnik dr. Zaje neki delavki spričevalo, da ona ni sposobna več za svalčični oddelek, naj bi jo premestili v kak drug oddelek radi bolezni ; g. ravnatelj je dotični delavki to tudi res obljubil, toda zaman čaka še sedai delavka rešitve. Bilo jih je že nad 20 prestavljenih in tudi ta delavka je vnovič prosila, toda nje se ne usliši in to zaradi tega, ker dotična delavka ni preveč priljubljena nekaterim osebam, katere gospodarijo v tem zavodu. Ne sme se pa napačno umeti, da gospodari g. ravnatelj, ne, neko revno človeče, ki sliši na ime Kotar. To človeče postavlja se po tovarni kakor puran na dvorišču, in obnaša se napram delavskemu osobju jako surovo. Ako se ne poboljša on in njegova druga oseba, posvetimo jima še drugače. Sploh v naši bolniški blagajni je jako pristransko postopanje proti nekaterim. Manj obolelim osebam se dovoli, da uživajo bolniško podporo mesece in mesece in se zabavajo po Rožniku, gostilnah in gorenjskih planinah, ko druge res bolne delavke nimajo podpore, ako jo pa dobe, se jim jo črez par mese-
cev odtegne; seveda vse niso tako srečne,  da  bi  bile   sestre bolniške strežnice ali žene bolniškega oČata itd. Vedno je kaj bolj tesno zvezanih oseb te garde okrog bolniškega odbora; z drugimi delavkami postopa se pa jako kruto, na pr. v ponedeljek, 27. avgusta bilo je več delavk tovarne pri zdravniku, videl si izmučene Človeške   žrtve,   katere   opirajo svoje želje do zdravnikov, naj bi jim pomagali na raznih boleznih, toda kaj je storil ta gospod zdravnik, marsikdo bi mislil: v c. kr.  podjetju postopa se pač usmiljeno s svojimi delavci, toda ravno nasprotno,  osorno je g. zdravnik zavrnil drugo za drugo, zapisal   ne da    bi pregledal ali preiskal bolnika nekaka zdravila, in oditi so morale zopet proti domu ali odkoder so sploh prišle, dal jim ni niti bolniške podpore rekoč, da ne more, da bolniška blagajna ne dovoljuje podpore. Seveda, ako  se da nič bolnim delavkam podporo, ki bi lahko delale, potem   ni     denarja    za resnično bolne delavke. Vprašamo: aH je bolniška blagajna samo  zato, da sprejema visoke mesečne doneske in da so zraven delavci v strahu pred to gardo? Ali  si  morajo   delavci   in delavke iskati zunaj pri zdravnikih pomoči, in si sami   kupovati   zdravila, da morejo zopet na delo. Mislimo, da ne in torej zahtevamo temeljito predru-gaČenje in   dobre  postrežbe zdravil, sicer ne več s takimi,  kakor   so sedanje,   namreč   mandeljovo   olje, ki ga pišejo zdravniki za vsak slučaj in več   drugih   ničvrednih  packarij, ki ravno toliko  pomagajo ali škodujejo kakor „sv. Blaža žegen."  Dalje, da „Statut delavskega bolniškega zavoda c. kr.  tobačne tovarne v Ljubljani" ne    predpisuje   nikakega paragrafa zaradi  bolniškega dopusta, sploh § 6 omenja vse drugače predpise nego se ravnajo sedanji v to postavljeni organi. Posebno  sedaj nazadnje pripetil se je jako  čuden slučaj namreč: g  I. Eržen in g. M. Roje  dobile sta skozi 4 tedne bolniško  podporo, da sta se mogli z g.  dr. I. Ev. Krekom in več drugimi razvedriti po gorenj skih planinah ;  dopisovali in priznali sta sami, da sta zdravi in da se jima dobro godi in vendar sta dobro vedeli,   da   bosta v 4 tednih zdrave, čudna bolezen da človek ve, da bode v 4 tednih zopet   zdrav.   III. slov. kat.   shod je   bil  ravno  do tistega časa sklican in seveda glavnih agi-tatoric ni smelo manjkati pri poklonu 3 zakrivljenih palic.   Zahtevamo torej, da se tudi z nami resnično bolnimi delavkami postopa pravilno po § 6.  statuta   delavskega bolniškega zavoda postopa in  da se nam dodeli podpora. Upamo pa tudi, da se gosp. ravnatelj   že   skoraj   zdrami iz tega spanja in ga opozorimo, da uredi ta bolniški zavod po statutu in da se ne bode v naprej več tako pristransko postopalo,  kakor se je dosedaj Torej  na delo g. ravnatelj Miiller! Za danes dovolj, ako ne bode pomagalo  kmalo,  imamo še veliko v ta namen pripravljenega gradiva.
Več prizadetih delavk.
— Nova požarna bramba se ustanovi na Črnučah.
— Poškodbam podlegel. Oni Ivan Omahen, ki je bil, kakor smo poročali, v pretepu v Dobu pri Višnji gori težko ranjen, je umrl vsled dobljenih ran.
— Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Novo mesto in Okolico priredi v nedeljo, dne 9. septembra t. 1. na vrtu gosp. A. Miillerja veliko vrtno veselico.
Iz Begunj pri Lescah se nam
piše: „Postave veljajo za reveže, ne za barone". Izborni uvodni Članek, ki ga je priobčil „Slov. Narod" pod navedenim naslovom, nas je jako vzra-dostil. Imeli smo pripravljeno za vaš c. iist tudi neko poročilo o avtomobilih, katero vam pošiljamo, sedaj seveda nekoliko spremenjeno, ter upamo, da ga sprejmete. Kako se skrbi za varnost oseb in navadnih prometnih voz na cestah, to je povedal vaš omenjeni članek izborno, zatorej v ilustracijo tega še nekaj. Takozvana tržiška cesta, ki vodi iz Begunj v Tržič je povprečno 4 metre široka. Na mnogih mestih in to zlasti v vasi Begunje, kjer je obenem mnogo ovinkov, niti te širine nima. Cesta pasira več vasi, med katerimi so Begunje vsled svoje naravne krasote, kakor nalašč za letoviščarje. Zgoraj omenjene ceste, ki se vijo la-gotno ob pobočju Dobrče, se ti nudi krasen razgled, in ravno zaradi tega je ta cesta kaj priljubljena tujcem in turistom. Prometa je razmeroma veliko, posebno se prevaža poleg druzega les in opeka. Človek bi mislil, da mora biti taka cesta zaprta za vožnjo z avtomobili, toda pri nas je varnost na cestah nekaka postranska stvar, glavna pa udobnost gotovih bogatašev in kakor pravi vaš članek, večinoma baronov. ^Tukajšnjo okr. glavarstvo je lansko leto prepovedalo potom postave vožnjo z avtomobili po tržiški cesti in prisililo občino v Begunjah, da si je omislila svarilne  table, a letos je deželna
vlada moder korak okr. glavarstva uničila, ter znova dovolila vožnjo z avtomobili,  seveda  po  odredbi vis. ministrstva z dne 27. septembra 1905 Št. 156 drž. zak. čemu nam bode sedaj table in kdo povrne občini stroške, ki jih je imela zaradi tega. Mogoče prizadeti baroni ?  Zakaj pač prispevajo avtomobilisti tudi za vzdrževanje onih cest, po katerih se vozijo. Kako pa pridejo občine do tega, da morajo same vzdrževati svoje ceste, a nimajo pravice prepovedati, voziti se po njih s takimi vozovi, ki prinašajo čestokrat nesreče? Skozi  Begunje  bi ne smel noben avtomobil postavno hitreje voziti,   kakor 6 km  na   uro,  ker se cesta ne more pregledati, je mestoma ožja, kakor so marsikatere ulice, koder se dva voza ne moreta izogniti, ker je veČ ovinkov in zelo živahen promet in mnogo ljudi na cesti. Ker je pa imenovana vas dolga 15 klmtr., tedaj   mora  voziti   avtomobilist 15 minut  ali   četrt   ure  skoz  njo, ako neče postave prekršiti. Kateri avtomobil pa je vozil do sedaj  tako počasi? Niti eden; v eni minuti je že skozi! Toda pazili bomo odslej, da se bode vožnja postavno vršila. Pred kratkim smo bili priča, ko je pridrvil iz Lesec gori velikanski avtomobil, kateri je zapiral skoraj vso cesto, drvil je kot vihra skoz Begunje in zapuščal za seboj   oblake   prahu.   V prah so bile zavite vse   hiše  ob cesti,  in za-raditega   ni   bilo   mogoče razločiti znaka    onega    avtomobila. Kolika sreča, da je bil praznik in vroč dan, da ni bilo mnogo ljudi na cesti, in da  se  po   poslednji  niso pomikali takrat težki tovorni vozovi.   Ako bi srečal tak avtomobil tevorni voz na cesti, pripetila bi se brezdvomno velika nesreča; saj je tako le še malo manjkalo, da ni povozil otročji voziček z otrokom vred.   Ne dolgo tega smo videli, ko je le malo manjkalo, da se vsled prihajajočega avtomobila ni splašil konj. in vozeče se izletnike prevrnil v globoČino.   Pretekli teden pa je splašil iz Tržiča prihajajoči avtomobil v  tovorni   voz vpreženega konja.  Pri  tej  priliki  bil  bi voznik gospodar gotovo ubit,  ako bi mu ne priskočil na pomoč delavec, kateri je imel opravek v bližini. Tujci in hri-bolazci radi  uživajo  krasen razgled raz tržiško cesto, toda ta užitek jim ogrenujejo avtomobili, in zaradi slednjih, se jih mnogo ne upa niti z vozom   na   cesto.     Priporoča   se nam skrbeti, da bi se pri nas oživil promet s tujci, in radi storimo, kar moremo. Kako pa naj pridobimo tujcev v naš kraj, ko jim niti življenje na cesti ni varno? Seveda, to pa le zaradi prehitro drdrajočih avtomobilov. Koliko nesreč se je pripetilo slednji Čas, to beremo premnogokrat v Časopisih. Sedaj naj se še tu kdo ponesreči in gotovo je, da zgubimo še te tujce, ne pa da bi jih še pridobili. S tem se pač naši lepi gorenjski kraji ne povzdigujejo. Prišlo je svoječasno vprašanje od okr. glavarstva na občino, kakega mnenja je v zadevi avtomobilov, in kaj sklene o tem. Takrat je občina enoglasno sklenila, da naj se doseže, da bi po naših ozkih cestah avtomobili sploh ne smeli voziti, in da   se  svarilne   table,  ki so bile postavljene, ne odstranijo, kar se je obče odobravalo, ker je bilo Čisto pametno, a občina obrača, ministrstvo pa obrne. Radi bi znali, kakšna avtonomna oblast je občina, katera napravi   soglasen   sklep,   ki  je zanjo silno važen in koristen, a druga ob-la^tva ji ga pa ovržejo.  Tu  ne moremo  drugega,  kakor  naše poslance poklicati   na   pomoč,   da   store tudi proti temu potrebne korake, ter se z vso   eneržijo   zavzamejo   za občine. Prav bi  tudi  bilo,  da bi napravile vse prizadete občine v katerih ni zaradi avtomobilov za ljudi in navadni vozni  promet  dovolj   varnosti, spomenico,  oziroma protest, kar bi poslale na pristojna mesta.
— Kadilnikova veselica, katero je priredila kranjskogorska podružnica Sloven. planinskega društva svojemu največjemu dobrotniku in podpiratelju, starosti slovenskih hri-bolazcev gospodu Franu Kadilniku v čast in v znak svoje hvaležnosti dne 2. septembra t. 1. na Jesenicah, je prav lepo uspela in pokazala, kako cenijo slovenski planinci svojega prvaka in pospešitelja slovenske tu-ristike. Na kolodvoru na Jesenicah je bil slavijenec sprejet in pozdravljen po deputaciji kranjskogorske podružnice Slov. plan. društva in Jeseniškega Sokola v kroju, za kar se je slavij enec gin j en zahvaljeval. V krasno s cvetlicami okrašeni kočiji znanega rodoljuba in osebnega prijatelja slavijenca, gosp. nadpoštarja Schreva, se je slavij enec, katerega je spremljevai tajnik osrednjega odbora g. Hauptman, vozil skozi Jesenice na veselični prostor, lepo okrašeni vrt restavraterja gosp. Višnarja. Med vožnjo je občinstvo živahno pozdravljalo slavljenca in iz mnogih hiš so ga narodne dame obsipale s šopki in cvetlicami. Pri vhodu na veselični prostor je slavljenca sprejelo in pozdravilo načelništvo kranjskogorske podružnice Slov. plan. društva
in  mnogo   prijateljev   in čestilcev. Čez Rožico je prinesel iz Koroškega gosp. dr.  Oblak slavijencu prisrčne pozdrave  koroških  Slovencev  in v prisrčnem govoru pojasnoval važnost Kadilnikove koče na Golici ter velike zasluge slavljenca za razvoj slovenske turistike in slovenstva sploh. Po končanem  govoru   so  čili Jeseniški Sokoli vzdignili slavljenca na rame ter  ga med navdušenimi   živio in nazdar klici po vrtu nosili. V imenu akad. planinskega krožka v Pragi je slavljenca pozdravil  tehnik g. Rus, ter naznanil, da je Kadilnikova koče na Golici z ozirom na današnje slavlje okinčana.   Gospod   Kadilnik   se je obema  govornikoma do solz ginjen zahvalil za prijazne pozdrave in na-pitnice ter je v svojem daljšem govoru zanimivo pripovedoval, kako in kdaj je  pričel  hribolaziti po naših planinah, na katerih takrat še ni bilo zaznamovanih  potov   in varnostnih priprav,  kakor jih je sedaj v toliki obilici, da je na primer naš Triglav že „kar pokvarjen". Med tem je prehitro prišel Čas, da se je moral slavij enec spremljevan od prisrčnih ovacij, odpeljati proti domu.  Na veseličnem prostoru se je pa zabava nadaljevala do pozne ure, tembolj, ker je imela mladina  dovolj  prijetne   prilike se sukati in vrteti.   Pri veselici,  ki je bila prav dobro  prirejena, je svirala tovarniška godba zelo dobro in pridno. Restavracija je izborno delovala. Narodne dame so neutrudno sodelovale po šotorih in jim gre tudi sicer za lepo  uspelo veselico vse priznanje. Pevski zbor, ki se je sestavil iz navzočih pevcev, je zapel več narodnih pesmi prav izborno. H.
— Znana obravnava Ochsova
se je na zahtevo zagovornika tožitelje-vega preložila na 12. dan septembra t. 1. — Pozvali se namreč nista glavni dve priči, železnična uslužbenca pri progi Celje - Zeltweg. — Pri celi aferi bilo je navzočih tudi par znanih celjskih „akademičnih" možicev, kar zanimanje za vso to zadevo posebno povečuje..
— V graškem orle ju prirejati te dni Rusinji-Levandovskv — razne plese; večinoma slovanske; in to z največjim uspehom. Govoriti na odru izključno slovansko. A nihče med občinstvom se nad tem ne spod-tika v baje „najbolj nemškem" avstrijskem mestu! — Pred par leti je šest Dank ravno tako v tem lokalu pelo narodne pesmi, skoraj z izključno slovanskimi — osobito slovenskimi — napevi z velikanskim aplavzom. Seveda so nemŠKi Gradčani mislili, da slišijo pristno narodne „danske" na-peve. Je-li sicer graška publika tudi tako razborita nego velja kot nacijo-nalna: o tem dalje ne bodemo raz-motrivali.
— „Rokovnjači" na Koroškem.
V nedeljo teden so v Globasnici na Koroškem igrali „Rokovnjače". To pot se je ta narodna igra prvikrat predstavljala v Korotanu.
— Narodna slavnost v Tolminu. Navodilo društvom na dan slavnosti S. septembra. I. Zjutraj 1.) Na kolodvoru Sv. Lucija-Tolmin je počakati do 8. ure dopoldne. Na nasprotni strani PerŠeta pa ob 9. uri dopoldne. 2.) Peš-odhod vseh zbranih društev z godbo na čelu do Tolmina. Za one, ki težko hodijo, preskrbljeno bode nekoliko vozov. 3.) Na slavnostnem prostoru bo skupni pozdrav vseh gostov. 4.) Odhod vseh društev v Četverostopu na glavni trg, tu se sprevod za trenotek ustavi, da pozdravi župan v imenu občine goste. 5.) V istem redu pojdejo potem vsa društva do gasilnega doma. 6.) Ob otvoritvi istega pristopijo predsedniki vseh društev. 7.) Po otvoritvi gasilnega doma korakanje na slavnostni prostor. 8.) Sokoli obstopijo oder za razvitje zastav. Ostala društva pase postavijo pred oder v polkrogu za Sokoli. 9.) Nato se vrši ob slavnostnem govoru razvitje zastav, posestrimija, zabijanje žebljev i. t. d. Predsedniki in zastavonoše pristopijo v redu, kakor so razvrščeni po številkah. 10.) Odmor do 2. ure popoldne. II. Med odmorom. 1.) a Posebni odsek odkaže gostilne za obed. b Društva se morajo brezpogojno držati določenih gostiln, da ne nastane zmešnjava, c Glede na veliki naval, se bodo udeleženci, kjer potrebno, pri obedu vrstili. 2.) Predsedniki društev so naprošeni, da si blagovole že med odmorom priskrbeti vstopnice skupno za celo društvo. 3.) Strel naznani pravočastno pričetek sporeda. III. P o p o 1 d n e. 1.) Vspored se prične točno ob 2. uri popoldne. 2.) Društva, ki sodelujejo, naj se zberejo ob lJ.2i2. uri na veseličnem prostoru, kjer se jih uvrsti po programu in to na levi strani odra. Ono društvo, ki ne nastopi točno, ne more več oficijalno peti. 3.) Točke programa se ne ponavljajo, akoravno bodo aplavdirane. Vsako društvo, ki nastopi, označi se z napisano tablico. 4.) Skupno pesem „Morje Adrijansko" vodi eden najstarejši pevovodij gospod Miha 2ega iz Kanala. 5.) Ozirom na veliki vspored je Sokolom le 3/4 ure odmerjene za telovadbo. 6.) Za slučaj, da skonča
vspored pred mrakom, se prične takoj ples. IV. Zvečer. 1.) Ob mraku obhod po Tolminu z baklja mi v strogem četverostopu, kakor se uvrste posamezne tablice. 2.) Kdor si bode hotel za bakljado kupiti še posebej kakšne luči, si tiste lahko priskrbi. Prodajal jih bode g. Perd. Makuo. Splošne določbe. 1.) Priglašena društva dobe vsako svojo tablico z napisom in številko, ki naj znači red pri obhodih. 2 ) Prisotnim načelnikom je odkazano Častno mesto na odru. 3.) Garderoba: za gospe in gospode, dalje za kolesa in vozove, označena bode z napisi. 4.) Na slavnostnem prostoru bode tudi „Rešilna postaja."
V slučaju nezgode se vsak lahko tja obrne. 5.) Opozori se vsa društva, da si z ozirom na mrzle večere preskrbe gorkeje obleke. 6 ) Postavljenim rediteljem se je brezpogojno pokoriti. 7.) Vstopnice je ves Čas nositi vidno. 8.) Povratek na postajo je tudi peš. Nekaj voz bode pripravljenih. 9.) Pri odhodu se spremijo društva z godbo do mosta čez Tolminko.
— Šikaniranje Slovencev na tržaškem magistratu. Na tržaški
magistrat je prišel deček Marijan Boltar, da bi mu izdali delavsko knjižico. Razen enega ie imel vse dokumente slovenske. Zaradi tega mu niso hoteli izdati delavske knjižice; naj prinese samo italijanske dokumente, pa jo bo dobil, sicer naj gre pa v Ljubljano! Uradni jezik da je v Trstu samo italijanski in nemški. Tako govorjenje je navadno norčevanje iz Slovencev. Laška gospodujoča stranka v Trstu vedno trdi, da se bori proti germanizaciji in za nacijonalno avtonomijo, tu pa brije norca iz svojih lastnih pisanih in govorjenih ..načel !u Tako daleč pa tudi Še nismo prišli, da bi moral ljubljanski magistrat res reševati stvari, katere je dolžan tržaški magistrat, katerih pa ni zmožen! Občinska avtonomija je dragocena stvar, vredna naj odločnejše obrambe. Ali zloraba avtonomije v strankarske namene diskreditira in kompromitira le pojem avtonomije in je njena sovražnica !
— Odlikovanje hotela Balkan
V Trstu« Na splošni higijeniČni razstavi na Dunaju je bil hotel Balkan odlikovan z „napredno medaljo za higijeno." Hotel Balkan je edini tržaški hotel, ki je bil odlikovan na tej razstavi.
— Nov izum. Y Trstu je mornarski strojnik Mahaj lo Miheluei izumil pripravo, s katero more brez vsake nevarnosti ladja pluti v najbolj gosti megli. Izumitelj bo svoj izum poskusil na Llovdovem parniku „Ni-poru, ki pojde na Japonsko. Poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice grof Monteccucoli je obljubil izumitelju, da bo njegov izum uveden v vojni mornarici, če se bo pri poskusu dobro obnesel.
— Vlom. V Trstu so predsnoč-njim neznani tatovi vlomili v blagajno zaloge zelenjave Josipa Dolčiča, a so bili menda pregnani, da niso ničesar odnesli. Ko je prišel gospodar in videl, da so bili tatovi pri njem, je vzel seboj 1400 K, kolikor je bilo v blagajni ter odšel na policijo. In res, ko se je vrnil s stražniki, je zapazil, da so bili tatovi zopet pri njem in odnesli iz predala 40 K.
— Gad je pičil v Barkovljah pri Trstu 7 letno Amalijo Stare v roko, ko je gledala tekmovalno plavanje.
— Štiri osebe so utonile v
BlOrjU pri Kopru« Finančni respici-jent De Luki se je namreč vračal z obiska pri sosednjem tovarišu. Z njim se je vozila žena, dve nečakinji Matilda Smolana in Pavlina Kotschach, ter nečak Henrik Smolana. Med vožnjo se je začela stara barka polniti 2 vodo cer se prekucnila. Mornar, De Luki, Matilda in Henrik Smolana so ntonili.
~~ Nabiranje milodar o v za novo nemško cerkev v Opatiji. Iz
Opatije nam poročajo: Te dni se klatijo po Opatiji-Voloski neke usmiljene sestre in nabirajo s polo milodarov za novo nemško cerkev, o kateri se je že pojasnilo v ^Slovenskem Narodu", v kateri namen da se bode zidala ta nepotrebna samostanska cerkev, za katero se bode toliko denarja po nepotrebnem potrošilo. Vprašamo cerkveni odbor, v katerem so tudi neki c. kr. višji uradniki — ki bi naj rajši svoje delo po pisarnah hitrejše vršili — ako res ne morejo sezidati nemške cerkve brez slovanskega denarja? Omenjene sestre moledujejo namreč okrog vseh ljudi, pa naj bodo Hrvatje ali Slovenci ali kaj drugega in beračijo najprej po nemško in šele
Eotem hrvatsko, če se jih zavrne, da o služila nova cerkev v samo po-nemčevanje in v podkrepi j enje pDranga" proti vzhodu. Sramotno je, da se je našlo nekaj Slovencev in Hrvatov, ki so darovali po svoji moči za to po-nemčevalnico. To je izdajstvo, pravo narodno izdajstvo!
— Neresnična vest Po nemških listih je krožila te dni neresnična vest, da se je v Opatiji umorila dama, ki je
baje v hazardnih igrah zaigrala vse premoženje, ter daje policija v neki kleti našla dotično igralnico. Kakor nam poroča naš opatijski dopisnik, je ta vest od konca do kraja zlagana in v Opatiji nihče ne ve o tem ničesar. Ker smo tudi mi prinesli to novico, jo seveda s tem dementujemo.
— Obrtno gibanje v Ljubljani.
Meseca avgusta t. 1. so pričeli izvrševati obrt sledeči obrtniki: Fran Blaž, Kongresni trg 14, trgovino s papirjem ; Ivana Nered, Radeckega cesta 4, branjarijo; Franja Ravnikar, Sv. Florijana ulice 3, branjarijo; Ubald pl. Trnkoczy. Mestni trg 4, izdelovanje in prodaja dijetetičnih in re-dilnih sredstev: prašičjega praška nMastin" in sladnega Čaja „Sladin" ; Peter Matelič, Škofje ulice 14, plaka-tovanje in reklamno podjetje; Josip Bajt, PogaČarjev trg, trgovino s sadjem in zelenjavo ; Marija Kocmur, Lattermanov drevored, prodaja sadja in slaščic, Henrik Suttner, Mestni trg 25, urarski obrt in trgovino z zlatnino in srebrnino; Fran Zupan, Kolodvorske ulice 37, brivski in frizerski obrt; Alojzij Selan, Soteska 8, pre-progarski obrt; Pavlina Hlebš, Hra-deckega vas 34, žensko krojaŠtvo; Gregor Panoe, Dunajska cesta 52, pekovski obrt; Viljem Blumenthal, Mestni trg 26, bijoterijo in prodajo imitiranih dragih kamenov v pristnih in nepristnih okovih; Josip Kolenec, Kolodvorske ulice 35, izdelovanje pla-tenin; Anton Primožič, Prešernove ulice 50, trgovino z mešanim blagom; Ivan ViČiČ, Dolenjska cesta 8, mizarski obrt; Frančiška Travnik, Dunajska cesta, na stojnici, prodajo sadja in slaščic; Mihael Oblak, Tržaška cesta 2, mizarski obrt; Martin 2ab-nikar jun., PogaČarjev trg, prodajo sadja in zelenjave; Leopold Pevalek, židovske ulice 4, akcidenčno tiskarno; Učiteljsko tiskovno društvo, Stritar-tarjeve ulice 5, tiskarski in kameno-tiskarski obrt. Odglasili, oziroma faktično opustili so svojo obrt sledeči: Fran Iglic, Mestni trg 11, akcidenčno tiskarno; Fran Grajšek, PogaČarjev trg, prodajo sadja; Rudolf Weber, Sodnijske ulice 2, urarski obrt; Friderika Weber, Sodnijske ulice 2, trgovino z urami, zlatnino in srebrnino ; Terezija Klein, Stritarjeve ulice 5, tiskarski in kamenotiskarski obrt; Ana Kobal, Muzejski trg 3, žensko krojaštvo; Josip JebaČin, Sv. Florijana ulice 37, trgovino z mešanim blagom in nadrobno prodajo žganih opojnih pijač; Frančiška Len-ček, Karlovska cesta 6, malo trgovino z mešanim blagom; Fran Hlebš, Hra-deckega vas 34 usnjarski obrt; Josip Rottig, Sodnjiske ulice 4, trgovino s prekajenini mesom, delikatesami, mineralnimi vodami, sodovico, vinom, pivom in žganjem v zaprtih steklenicah ter s kruhom.
— Nedeljska kronika. Napačen spovednik. V soboto popoldne je neki brezposelni kleparski pomočnik prišel stikat po hiši št. 67 na Sv. Petra nasipu. Ko se mu je približal policijski stražnik, jo je popihal in tekel do šenklavške cerkve kar se je dalo. Naglo je smuknil v cerkev in si poiskal zatišja v spovednici, pa ne z namenom, da bi odvezoval grehe, ampak da ne bi prišel v roko pravice, a tudi tukaj so ga našli in odvedli na policijo. Tam so ga legitimovali in dokazalo se je, da je prišel z ženo iz Bosne in da je brez vseh sredstev. Pri sebi je imel tudi prosjaška pisma. Kaj da je iskal po hiši, se ne ve. — Beraška nadležnost. Beračem je že prišlo v navado, da se vsako soboto popoldne zbirajo pred tobačno tovarno in nadlegujejo mimoidoče občinstvo, kakor tudi tovarniško delavstvo. Ker je pa že vsled tega več pritožb, je začela policija te ljudi, ki so nekateri, kakor bi bili na ta prostor abonirani, goniti stran. Večinoma so vsi tujci. Tako je tudi v soboto popoldne stražnik opravljal svojo dolžnost in se mu je večinoma vse pokoravalo. Le eden se je nekoliko ustavljal, pa bi bil tudi ubogal, ko bi ne bil — nekdo — (ime zamolčimo), začel proti stražniku nastopati in se v ustih delati velikega, kar je dalo beraču pogum, da se je povelju uprl in naposled se vrgel na tla, kar mu pa ni niČ pomagalo, kajti pridrdral je zeleni voz in ga odvedel na magistrat. Ko so ga preiskavah, je padla S*d njega iz obleke polna mošnja drobiža. Ta je dobil svoje, onega pa, ki je neposredno vplival, da se je berač zoperstavljal, pa menda še čaka v zmislu § 314. kaz. zak. — V Ljubljanico je padla Pred Prulami nasproti hiše št. 15 desetletna delavčeva hčerka Ana Tomšičeva, ko je prala na bregu neko cunjo. Ker je bila že v 2 m globoki vodi in si ni mogla več sama pomagati, je na kričanje skočil za njo uslužbenec v tobačni tovarni Jožef Suhadobnik in jo, kakor pravijo očividci, rešil gotove smrti. — Za svojega brata se je potegnil včeraj ponoči delavec Jožef Štrukelj, katerega je hotel stražnik na Starem trgu zaradi razgrajanja areto-vati. Bila pa je na strani policije premoč in sta bila oba Štruklja v kljub ugovarjanju odvedena v špehovko, kjer si delita sedaj veselje in žalost.
— Le sili se je vdal. Včeraj ponoči je prišel stražnik v Kolodvorske ulice v BoštjančiČevo gostilno napovedat policijsko uro. Ker pa hlapcu Maksu Dobovičniku to ni ugajalo in je hotel Še dalje piti, ga je mož postave opozarjal, da to ne sme biti. Dobovičnik je zgrabil nato ogorčen za stol in hotel iti z njim nad stražnika, a so ga vendar ugnali in moral je potem proti magistratu. Na Marijinem trgu je sunil stražnika od sebe in zbežal po Prešernovih ulicah, kjer je pa pritekel drugemu stražniku v roko, ki ga je potem s pomočjo prvega odvedel v špehovko.
— Obravnava proti Perdanu
se vrši v četrtek dopoludne pred tukajšnjim dež. sodiščem radi pri'astitve tujega denarja.
— Najdeno   žensko mrtvo
truplo. Včeraj popoldne je našel posestnik gospod Ivan Janesch na svoji njivi med nasadi za hmelj na Ljubljanskem polju mrtvo žensko in je to takoj naznanil policiji. Takoj je Šla na lice mesta policijska komisija. Ker se med tem zmračilo, sta truplo v takem stanju do jutra stražila dva stražnika, da je prišla sodnijska komisija. Truplo je bilo spodaj že nekoliko Črvivo in je močno smrdelo. Vrat je bil prerezan, v levi roki pa je ženska držala britev, kakor da bi se bila sama usmrtila. Stara je okoli 25 let, in je bila oblečena v praznično obleko. Na glavi je imela rumeno ruto, modro krilo, svetlo bluzo, bele nogavice in rumene čevlje, je bila noseča in pripada menda delavskim slojem ; truplo so tudi fotografirali, potem pa prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer je bilo danes popoldne sodno obducirano in poročamo rezultat obdukcije jutri. Identiteta njena dosedaj še ni dognana.
— Vojaški vlaki začnejo voziti danes po sledečem sporedu: Ob S. uri 8 min. in 9. uri 12 min. se pripelje moštvo 47. pešpolka, ob 10. uri 42 minut pride 27, pešpolk, jutri dopoldne ob 9. uri 16 min. pride 87. pešpolk, ob 9. uri 20 min. pride 5. domobranski polk, ob 10. uri 52 min. in 11. uri 28 min. dopoldne 97. pešpolk, ob 8. uri 8 min. zvečer in ob 9. uri 12 minut pa dospe še ostalo moštvo navedenega pešpolka. Ob 10. uri 42 min. zvečer pride 47. pešpolk, ob 10. uri 20 min. zvečer se pripeljeta 20. in 7. lovski bataljon in 87. pešpolk. Vlaki bodo stali tukaj od 1. do 2. ure, potem se pa odpelje vojaštvo v svoje garnizije.
— Prijatelja jeruša sta 30ietna
delavka Katarina Za arjeva in bivši krtačar Fran Cerar. Prva je po Sv. Jakoba nabrežju vpila in brila svoje „viee" in ko je prišel ponjo stražnik, mu je tako nagajala, da je moral priti zelen voz, s katerim so jo potem odpeljali v špehovko. Cerar je pa kolovratil po Gosposkih ulicah in se obnašal tako, da je tudi njega prijela roka pravice in ga odvedla na hladno. Za obema je šla tolpa otrok in se radovala nad njima, kakor pri pustnem korso. Seveda so se pri tem prizoru ustavljali tudi odrašeni ljudje in se smejali otročjemu veselju.
— Krava V VOdi. Posestnik Alojzij Pečnik iz Stožc Št. 32 je včeraj našel v nekem jarku na senožeti v Crnih jelkah živo, šarasto, okoli leta staro telico, katero je odpeljal domov, kjer jo dobi lastnik.
— OblOČnicO je odvil včeraj popoldne na Starem trgu neki deček. Padla je na tla in se razbila.
— Tatvini. Včeraj je Herzman-novemu hlapcu Ivanu Veselu dosedaj neznan tat ukradel iz zaklenjene 3palne sobe na Rimski cesti št. 17 za 22 K obleke, Črevlje in srebrno anker-uro, vredno 8 K. — Zidarskemu delovodji, g. Ivanu Menisu, je včeraj nekdo izmaknil pri zgradbi „Mestne višje dekliške šole" na Bleiweisovi cesti 25 kron vredno zidarsko mero.
— Pobožni TirolcL Danes ob 8. uri zvečer se pripelje iz Palestine skozi Ljubljano s posebnim vlakom 600 tirolskih romarjev. Večerjo imajo na južnem kolodvoru, potem se pa odpaljejo domov v Briksen.
— Delavsko gibanja. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 50 Hrvatov, 90 Dalmatin-cev, 40 Macedoncev in 37 Slovencev. 13 Macedoncev je šlo na Koroško, 30 Hrvatov na Prusko, 39 Slovencev se je odpeljalo na Westfalsko. 150 Slovencev in Hrvatov je prišlo iz Amerike. 14 rudokopov je šlo iz Kočevja na Štajersko, iz Štajerskega je šlo domov 34 Lahov, iz Westfalskega je pa prišlo 26 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči.
Trgovski sluga Fran Pečnikar je izgubil črno denarnico, v kateri je imel nekaj Čez 12 K drobiža. — M. Š. je izgubila rjavo listnico, v kateri je imela vizitnice, dva bankovca po 20 kron in povratni vozni listek Celje-Ljubijana. — Marija Glavanova je izgubila rjavo denarnico s 3 K.
— Zamenjal je v Zagrebu neki najbrže ljubljanski Sokol pelerino ter je naprošen, da jo izroči v „Narodni tiskarni* v Ljubljani, kjer dobi svojo. Zamenjena pelerina ima v kapuci pritrjeno ime lastnika.
— »Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri je koncert v „MešČanski pivar ni" (I. Rasberger) na Sv. Petra cesti. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer v kavarni ^Prešeren". Začetek ob polu 10. uri ter vsak dan ob 4. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v „Švicarijiu. Vstop vselej prost.
— Meteor, mesečni pregled.
Minoli mesec avgust je bil topel in dovolj moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 14 7°, ob dveh popoldne 24 6", ob devetih zvečer 18 4", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 19 2", za 0 5" nad normalom : največ 34 3° dne 4., najmanj 6 4° 30. — Opazovanja na tlakomeru dado 737*3 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1*3 mm nad normalom; najvišje 745 mm dne 30. zjutraj, najnižje 730 6 mm dne 11. zvečer. — Mokrih dni je bilo 21, padlo je pa 144.9 mm dežja. — Nevihto smo imeli v 6 dnevih, dne 17. neurje z viharjem in točo. — Megla je stala desetkrat zjutraj, vendar prozorna in od solnca kmalu premagana. — Med vetrovi se je najbolj odlikoval jugovzhodni, ki je proti koncu meseca kot hrvaška burja vreme zelo ohladil. — Tekočega meseca septembra pride luna dne 25. popoldne v zemljino bližino.
— Slovenci v Ameriki. Umor.
V Milwaukeju je neki Hrvat zabodel v srce gostilničarja Leopolda Ri-tonjo. — V rovu je ubilo v Moon Runu 251etnega Janeza Korošca, doma iz Rakitne pri Borovnici. — Iz vzpenjače je padel 10 metrov globoko v Pueblu J. Kastelic, doma iz ambruške fare na Dolenjskem. Padel je na prsi ter si jih tako zdrobil, da ni upanja, da bi okreval. — Slovenka — profesorica v Ameriki. Gdč. Roza Oman, dosedaj učiteljica v Cikagu, je postala profesorica na živinozdrav-niški šoli v St. TVendellu. — Zlato kolajno za hrabrost je dobil v Jolietu slovenski policaj I v e c.
* Na novejše novice. Volitev jezuitskega generala se vrši te dni v Rimu. Volitev traja tri dni. Izvoljen bo najbrže dosedanji začasni generalni vikar p. Fredi.
— V cesarski službikruha stradal. 44letni pomožni sluga v cesarski knjižnici na Dunaju, Mat. Terz, je vzel iz knjižnične zbirke zlato spominsko kolajno in zlato žepno uro, ki jo je nosil cesar Franc. Oboje je zastavil za 700 K, da je kupil svoji lačni rodbini živeža. Porotniki so ga tatvine oprostili.
— Štrajki. Med štrajkujočimi rudarji v Petrozsenju (Ogrsko) in vojaki je bil krvav spopad. 175 rudarjev je ranjenih. — Na Dunaju štrajkajo tapetniki.
— Potres v Čilu. V Valpa-raisu se zemlja skoraj neprestano trese. Inozemske zavarovalnice nočejo plačati zavarovalnine za škodo, ki jo je provzročil požar po potresu.
— Umrl je v Londonu grof Gustav Battyany, ki je imel več graščin po Štajerskem in Koroškem.
— Tri milijone patron je naroČila grška vlada pri avstrijskih tovarnah.
— Iz Oseka izgnani srbski major Nikolić je navaden slepar, ki se zove Opović ter je doma iz Ogrske. V Srbiji in Bolgariji je bil kaznovan zaradi raznih zločinov ter iz obeh držav za vedno izgnan.
— Avstro-Ogrski konzul t ep en. Predsednik ruinunske kulturne lige Peter Gradisteauin novo -imenovani avstro-ogrski kunzul Maks Kutschera sta se sprla in stepla v neki restavraciji. Konzul je izzivajoče govoril z natakarjem madžarsko ter Gradišteauja razžalil. Gradisteau je nato udaril konzula v obraz. Posledica bo dvoboj.
Književnost.
— „Zvonček". Vsebina 9. štev.: 1. Solnce na potovanju. E. Gangl. Pesem. 2. Na planjavi. Borisov. Pesem. 3. Babičina poslednja ljubezen. Ivan Stukelj. Povest. 4. Uresničene sanje. E. Gangl. Povest s podobo. 5. To je sadje! Podoba. 6. Prvi korak. E. Gangl. Pesem s podobo. 7. Turki na PodreČi. Andrej Rape. Povest. 8. Tat. Podoba. 9. Izgubljeni sin. Juraj Pangrac. Povest. 10. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. Fran Roječ. — Tat. — Pogoj za dobro spanje. — Najbolj zdrava de-dežela. — Koliko časa traja prebava.
— Iz izkušnje. — Največja kuhinja na svetu. — Koliko je vreden Človek. — O zgodovini mlinov. — Plohe.
— Cena raznim kovinam. — Rešitev.
Telefonsko m uMjavno porodio.
Dunaj 4 septembra. M-iodajni pobtični m >žje 8« p iagoma vračajo na Dunaj Čez teden dni se Ž3 snide odsek za volilno reformo. VLdni „E npoitscherji" so že na delu »n razširjajo t r propagirajo misel, naj s-j ^obina re-f rma v plenumu sklene en bloc, da se tako prepreči vsaka prememba v korist Slovanov. V vladnih kregh se zatr-uje, dx so nekatere stranke za to ža pridobljene, dasi vsaj iz češk h krogov čuje, da Cehi temu ne pri trde.
Petrog- ad 4. septembra. Vlada je v veČ okrajih okrog Tiflisa razglasila vojno stanje.
Odesa 4. septembra. Oblastva so prišla na sled vojaški teroristi« k i zaroti. Namen ji je baje, pomoriti vse predpostavljence. 14. oficirjev in\en polkovni zdravnik, ki so prirejevali tajne shode z vojaki, so bili aretovani.
Odesa 4. septembra. Revolucionarni delavci, ki stavkajo, so umorili nekega inženerja, ker je pri podjetnikih vplival proti delavcem.
Kazanj 4. septembra. V Ma-< mikovu je veČ sto kmetov pod vodstvom duhovnika napadlo deset rudarjev in užgalo več hiš. V boju sta bili dve osebi ustreljeni, več pa ranjenih, med njimi tudi duhovnik.
Beroliri 4 septembra Vse ''asopisje se bavi z novim kurzom v nemški kolonijalni politiki. Novega ravnatelja kolonialnega oddelka Berenburga pozdravljajo i sti z nezaupnostjo.
Gospodorstuo.
— Mestna hranilnica ljubljan-
sHai Meseca avgusta 1906 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 994 strank 646.802 K 61 v, 925 strank pa dvignilo 841.412 K 91 v.
Matere, dojite same! a m
nevaren letai čas. Na stutisoče otrok, ki pijo mleko iz steklenice, žalostno pogrne za drisko, medtem ko izborno uspevajo otroci pri prsih. Lactagol ustvarja mleko iii omogočuje vsaki materi, da doji sama. Priporočajo ga prvi zdravniški strokovnjaki. Dobiva se po lekarnah in dr«, gerijah. Knjižico o prirodui prehrani doje, .cev* raz;)ošil,a zastonj in poštnine prosto Vilje.n Maager ua Dunaju, lil., Heuraarkt 3 p.
strjeno m UfcKcč$
nfprgvlja kožo
belo in nežno«
Dobi se povsod.
Živčna slabost ln razdražnost vseh naporno delajočih ljudi kakor tudi malokrvnost mnogih  otrok izvira, kakor trdi dr.
F. Weigl v Monakovem, ne malokdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Celo male množine, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. Pri tem je opomniti, da imajo ravno cenejše kavine vrste največ kofeina v sebi, da torej učinkujejo najskodljiveje. Dalje nima zrnata kava kar nobene redilne vrednosti in provzroča kakor sploh alkoholne pijače samo hipno razburjenost, ki naposled oslabi vse moči. Zato se priporoča, da nikoli ne pijete zrnate kave brez obilo primešane Kathreinerjevc Kneippove sladne kave, ki izdatno ublažuje omenjeni škodljivi učinek. Otroci, potem tisti, ki so bolni na srcu, živcih in želodcu, pa naj bi pili samo čisto Kathreinerjevo kavo, ki ima vonjiv okus po kavi ter je re-dilna in krvotvorna. Zaradi mnogih manj vrednih posnemkov pa poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime „Kathreinerjeva kava" in jemljite samo zaprte izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp".
Umrli so v Ljubljani.
Dne 30. avgusta: Marija Grad, bivša tobačna delavka, 81 let. Rožne ulice 35. Srčna hiba.
Dne 31. avgusta: Stanko Škofic, poštnega uslužbenca sin, 3 in po1 mes. Zalokar-jeve ulice 12. Catarrh. intersin.
Dne 2. septembra: Franja Komar, delavčeva hči, 11 mes. Krakovske ulice 13. Božjast. — Karel Butorac, poštni oficijal, 65 let. Bleivveisova cesta 13. Pljučnica. — Ivan Bezlaj, delavčev sin, 3 in pol meseca. Streliške ulice 15. Jetika. — Andrej Prosen, natakar, 56 let. Radeckega cesta 11. Dementia. Paralvsis cordis.
Dne 3. septembra: Rudolf Endlicher, c. kr. umir. tajnik, 83 let. Gradaške ulice 8. Kap.
Meteorologijo porodio.
,'ižina nad morja m   06*S.   ■ rc ir.il anteni tlak 7S6-0 wn
s, > <	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm	i6 ii	Vetrovi	Nebo
3	9. sv.	7400	200	sr. svzhod	jasno
4	7. sj.	740 6	131	bre i vetrno	megla
n	2. pop.	739 1	27 9	al. svihod	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 19 8-, nor-aale: 16 6°. — Padavina t mm 00.
Borzna poročila.
L|ubl|anska
Kreditna banka v Ljubljani11
Uradni kurzl dun. borze 3. aeptembr 1906.
tj*
matak* renta.   . . srebrna renta    . . j  avstr. kronska renta . m?   .   zlata       . . »/ igralca kronska rent« _ zlata
i o
* posojilo dež. Kranjske i *»  posojilo mesta Spljet
• 1, m » Zada; 4, *«e »os.-herc. želesniški
posojilo 1902 .   . . w  ieška dež. banka k.
S*       . *
p/V iast. pisma gal. de* 1    hipotečne banke  . . pest. kom.  k. o. 1
10°. pr......
iast. pisma Innerst.
hranilnice.....
rast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban.
obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.     . .
. obl. češke ind. banke i»-f prior. lok. želez. Trst-
Poreč ... v   prior, dolenjskih žel. v . prior. juž. žel. kup. ' ,'. ; *   avstr. pos. za žei. p. o.
Srečke.
prečke od 1. 1800'/,  .  . . Od 1. 1864  .   .   . .
tizske......
tem. kred. I. emisije
„      .    ». .
ogrske hip. banke srbske a frs. 10O-
" turske......
3asilika srečke . .
Kreditne .    . • •
iaomoske 9 » •
Krakovske » . • -
Ljubljanske        „ . .
Avstr. rdeč križa . . . .
Ogr.     »      mm     •  • '
?i:dolfove m ...
murske • • • Dunajske kom. p    . .
Delnict.
lžne železnice . . . . . iržavne železnice .  . .
\vstr.-ogrske bar.čne deln.
v.-str. kreditne banke    - .
^rske     „ .       • •
Žjvnostenske „ "•'remogokop v Mostu (Bru>.) Alninske montan    .   .   . .
'raške žel. ind. dr.   .   . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
franki    ... ...
20 marke.......
5 vereigns.......
".arke.....,   . .
tški bankovci.....
k j bi ji........
^oiaiji.......•
Denar   j Blago
9310 99 30
99 05 99 25
90-35 9955
117 05 117 25
94 65 94 86
112-50 112 70
99-20 100 15
10050
99 30 100 30
10V50
101 30 99-75 10185
101-10
105 80
10670
10015 100 30
101— 101'-
100 -321 50 101-20
222 — 278 — 156 — 290-— 301 50 264 — 105 — 162 — 23 50 464 — 84-92-64 — 50 50 3150
62--77' 614 —
168 60
678 — 1785 — 674 25 811 — 243 — 727*— 606 75 2814-—
10030 99«5 10035
10010
104 80
100 20
100'-100—
100-100 —
99 90
99-50 319 50 10020
216 276 — 154-283-292-— 257 —
98 — 161 —
21 50 456 —
79 -
85-
57- -
48 50
29-50
57--71*
605 —
167 60
677 — J 775 —
£73 25
810 —
242 —
-■22
605-75 i800-
687-40J 688 40
273-675 -158 —
11-34
19-09 2346 23-93
117-20 95-35
2b2 75 4-84
275 — 579 — 161-
11-39 19-12 23 64 2401
11740 9555
85*75 5 —
žitne cene v Budimpešti.
Dne 4. septembra 1906. Termin.
šenica za oktober
za
(oruza »ves
oktober . 9 maj za L 1907 9 oktober . . „ Efekti*.
Neizpremenjeno.
50 kg K
60 „ »
50 . ,
60 • „
716 616 6-10 660
Zahvala.
Vsem ljubim prijateljem in znancem, ki so mi med boleznijo in ob *mrti mojega iskrenoljubljenoga soproga ozir. strica, gospoda
Karla Butorac
c. kr. viš  poštnega oficijala
tako tolažil no stali ob strani, zlasti prebl. goap. postnemu ravnatelm in drugim gg. uradnikom in uslužbencem c. kr. pošte in vsem, ki so pokojnika spremili na poslednje počivališče, dalje slav. pevskemu društvu „Slavec in pevcem kluba poštnih uslužbencev za nagrobne pesmi izrekam v svojem in v imenu svoje nečakinje Marije Maver najtoplejšo in najpresrčnej^o zahvalo. 3178
V Ljubljani, 3. Bept. 1906.
Terezija B Jorac vd. Ribič.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze sočutja in sožalja ob smrti nase nepozabne soproge, oziroma mamice in seBtre, gospe
FRANČIŠKE CERAR
roj. ISIit
izrekamo vs«mh sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.
Posebno si štejemo v dolžnost, izreči prav toplo zahvalo vsem, ki so se od biizu in daleč udeležili spremstva k zadnjemu počitku. 8176
Iskrena zahvala tudi častiti rodbini ;Bayrjevi za krasen darovani venec.
L u k o vicja ]pri Brdu, dne 3. septembra 1906.
Žalujoča rodbina Cerar.
Po neljubi pomoti smo v smrtnem oznanilu prezrli navesti ime pokojni?-ninega brata gospoda Kornelif a Iglic, sol. vodje pri Sv Trojici.
Zahvala.
Povodom prerane smrti našega Iju-bega očeta, gospoda
LOVROZDtfARJA
izrekava tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo dražega ranjega k večnemu počitku naso srčno zahvalo.
Posebej in iskreno se še zahvaljujeva slavni požarni brambi viško-glinški, ki se je udeležila sprevoda korporativno, dalje si čitalnici viŠko-glinškl za spremstvo in poklonjeni venec ter vsem dru-|£gim darovalcem vencev. 3179
Giince, 4. septembra 1906.
Pavla in Lovro.
Dober nov
se proda za 300 kron.
NatancnejSe se poiz e v Spodnji Šiški ftt. 82. 3176
Lepo stanovanje
s 3 sobami se odda za november. Poizve se v Vrhovčevih ulicah
Št. 9, I. leVO. 3177
Na brano In stanovanje sprejme
iz boljših rodoviu uradniška drnfina brez otrok na Sv. Petra ceitt it 31,
I. nadstropje. 3132—2
Uče se v mestu ali na detel! za
takoj ali pozneje
I
na raci
Ponudbe pod „M. V. 110" poste restante, Ljubljana. 3116—3
Na brano in stanovanje se sprejmo
gospodične
ki hodijo v Šolo.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda44. 3160-2
na deželi, prav dobro idoči, se zaradi poraanjkaoja svojcev   z vsem blagom
takoj proda.
Naslov pove upravni&tvo „Slov. Naroda44. - 3117—3
Gostilna KUhOriCO
se odda takoj v mestu na lepem kraju.
Kje,   pove   npravništvo „Slov.
Naroda". 3173—1
z dežele, tudi vdova, 40 do 50 let stara, se takoj sprejme v ^ontiloo.
Poundbe p"d „Kuharica", Sre-
diŠČe, Spodoji Staier. 3142 2
Tiovstl poti I Sedlar
železoinar, zmožen slovenščioe in nemščine, spretea in zanesljiv^ se sprejme. Ponndbe   pod  ,,M.  K.   144" na
upravn. „Slov. Narodau. 3174—1
Dva dobra
črkostavca
sprejme ^Narodna tiskarna^.
Zaradi selitve se pod  n^odoimi pogoji
proda pritlična
hiša z vrtom
oddaljena 20 minut od Dvora pri Zu žemberku in je posebno  pripravna za kakega penzijonista. 3169 1
Več: Št. J., pošta Dvor, Dolenjsko.
za  komate   se sprejme   takoj v stalno služb.1 pri sedlarju
FRANC   ENGELE   v Kočevju.
2l7U—1
8 3 sobami, kopaloico, sobo za služkinje io vsemi dragimi pritikliuami se da za novembrov termin v najem.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda-. 2846 13
Zidarji in težaki
sc  proti  dobri   plači  sprejmejo pri
stavbi cerkve na Viča.
Prijave   v   pisarni   stavhnika V.
Treo v Ljubljani, Marije Terezija cesta št. 10. 3158—2
Zidanje rokev
(grobnic)
na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
stavite!] novefia pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
v tehnični pisarni g* ^Ferdinanda Trumlerja
mestnega stavitelja 1561—37      v  Ljubljani,  Pred Škofijo štev. 3.
3
lav
—J
Dva dijaka
se sprejmeta k rodbini brez otrok na se v boljši družini sprejmejo na hrano hrano in stanovanje. Natančnejša po-    in staoovanje.
jasnila se  dobe:   Stari trg štev. 2, '        Več se  izve Mestni trg Št. 25
LT. nadstr., desno. H146-3   L nadstr 2791—10
A.
TSCHINKEL
na zet
priporoča
vsem   častit i m gospodinjam
svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje
in posebno po najuovejšem načinu izdelovano 2815 14
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate.
3172
A 36/6/23
sok dražila intiHL
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tržiču je po prošnji c. kr. finančne pro-kurature v Ljubljani kot zastopnice dedičev na prodaj po javni dražbi zemljišče vi. št. 404 k. o. Tržič obstoječe iz hiše št. 206 v Tržiču in travnika pare. št 98/2. — Izklicna cena je 1800 K.
Dražba se bo vršila 17. septembra 1906 ob 10. uri dopoldne
tusodoo. PoDudbe pod izklicno ceno se ne »prejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sod.šČu. Dražbeue pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Tržiču
dne 31. avgusta 1906.
Zanimivo naznanilo za lovce.
Od 15. oktobra t. 1. naprej sprejema in kupuje podpi*anec vsako iz katerega koli kraja Avstrije m Ogrs&e tranko in brez stroškov od oddajne postaje poslano množino
zajcev, jerebic in fazanov "Vi
po naslednjih cenah : Zajce po 2 kroni, jerebice po 1 krono, fazane po 2 kroni.
Plačilo per cassa. Zaradi natančnejših pojasnil se je obrniti do podpisanca.
Josip Rosst, trgovec 2857-12 v Zagorju ob Savi.
St. 4966 ex 1906.
Razglas.
3138-2
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje konkurenco, da si osigura potrebščine
n ides ah,st br h, obročih, dogah in premoga za leto 1907, ev. za leto 1908.
Pismene ponudbe (vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K) s pobotnico o plačilu vadija, ki znaša 10    zaslužka  za leto 1907, in ki se je
plačal pri kaki C. kr. blagajnici se morajo doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarui  naikasneje  do  20. septembra  1906, do  11. ure dopoldne.   Na vnanji
strani kuverte mora biti napis: „Ponudba za dobavo........ k št. 4966
ex 1906u.
V letu 1907 se bo rabilo sledeče množine:
90.000 kosov 4 metre dolgih, 14 mm debelih mehkih desk razničnih širokosti;
30.000 kosov 4 metre dolgih, 20 mm   debelih  mehkih  desk različnih
širokosti.
1.000 kosov 4 metre dolgih, 26 mm debelih in 316 mm širokih mehkih desk. 500    „     4    „ „      33   „ „  316 „
300    -     4    -        -      40   „ „  316 „
600    »    4    „ 53 „ „ 316  „ „ podbojev
100    „4„        „53n        „      „  316  „      „ mecesnovih „
30  m:{     2 metm dolgih, 53 mm debelih in 260 mm širokih trdih „
50 kosov različnih trdih desk,
50  m3 robato obtu-kanih podlog različnih obsežnosti, 150 kosov hrastovih pragov 15 metrov dolgih, 19 metrov širokih, 0 15 visokih, 155000 kosov leskovih majhnih obročev, 21/, metra dolgih v butarah povezanih a 100 kosov
8.400 kosov bukovih dog k 82 cm dolgih 11 — 12 cm širokih 4 000     „        „        „   a 55   „ „ 24.000 metrskih stotov premoga.
Množine, potrebne za leto 1908, ki bodo primeroma iste kot za leto 1907, se bodo naznanile ev. ponudniku pred koncem l. 1907.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1906.
Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani"
?»»di»»*fiic* v CELOVCU.
f4og»«i ^ In prodaja
-.-se vrate rent, »»stavnih ^isem, ^rijortcet, *o ronnatnih  obligacij,  srečk, ielnic. »atat, oovce«
promes» isdajs k vsak«enu tr«e»«n|u.
Akcijski kapital K 2,000.000'
Rezervni zaklad K 200.000'-.
iw«im i» MnlMnjaj
"^bane vrednostne   papirje ti>    SB»-tr«Mra5« »^oćk« preti vnovCajo zapalo kapone. i«rcu:a5xxl 135^0.0i.
viokuluj*   a   -ievmfcaiuj«   vo)ftšic« zenitnlu3k.e ktavcif«. Ks&«>a4S>f lo uolxv^«c menic.   TU| &3T   Bortn ; ne»me.\lm
^odru±nio« w SPLJETII,
' Df»«rnt   vio«« «prtj«m»
v tefcocom raćono ali na vloSne knjiftjce proti dgodnim obrestim.   Vloženi denar obreetnju )d dno voge do dne vzdiga. 3—101
Promat s črnki m nakaznicami.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št 163.
L< jubl jatii
Telefon št. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
OST   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon štev. 187. TBSQ
1606—87
77
Karel Planinšek
m Prua ljubljanska uelež$alnlca za kavo z električkim m obratom ter specialna trgovina za kavo In čaj v LJubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavama „Evropa" ===== (postajaliSie cestne železnice) ======
o*
ca
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrate In preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
železnice.
C ter. f<AVM0ftclJ8tipo ar£.
v Be^atea
Izvod Iz voznega reda.
Veijave« ad 4m I. )MiJa HM. Ma.
Odhod to Lf»fett»BO fni. kol. Proga na TrMi. Ob 12. ad 52 m ponoči oseb* /lak v Trbiž, Boip*, Cck»vec, Pranzensfestc, loomsst, Mo«alr»*e, Ljubno čez Selztal % Aussee, Solnogra4, ćtz Kl**rv-Retf)Mg t S*eyr, v La>c, na Dunaj via Aatslettaa. — Ob 5. m 35 m zjutraj oseb* vlak v TrMi od i Junija do 9. septembra ab acdeljak ia prazniki*. -Ob 7. ari M m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pomabel, Beljak, Celovec, Franaeaafeste, Ljabst^ Otmaj čez WmJ v So i »ograd, hi o most, čez   Ktein-Reifling v Steyr, v Urne, Bmiejevta« PIzch, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago. Upsko, čez Amstetteii aa Dunaj. — Ob 11. aa. 4« m dopoldne oeetmi vlak v Trbiž, Pontabel, ttenetke, Milan, Fioreaco, Riai, Beljak, Ce »vec, Ljtrbno, Seiskal, Soinograd, Inomost, Bregeac, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4 mi po pcidoe osebni vlak v Trbtt, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - ReHttag • Stevr, Line, Bud«>«v4cc, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage (direktni voz i. m I. rczr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstettea. -   Ob 9. ari 5b m oeaoć. oaetmi vlak v Trbii, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo. (direktni voa L ia U. imar l — Proga v Bove «e«*» ta Koćevjo. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebu vlaki v Novo mefito, Kočevje. Prihod v LJubljano jui. kol. Proga tx Trbiža. Ob 3 n 97 nt zjutraj osebni vlak z Dunaja če2 Amstettea. Monakovo (direkt voz 1. m II. raz i teomoot, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 »* zjutraj osebni vt*k bs Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čr Amsterten, Prage  (direktni vos I. k« 11. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine varc, Ptzcrt Sudejevice,  Solnogad, Line, Steyr,   Pariz,  Ženeva,  Curih,  Bregenz.  Inomost, Zeli o* Jeaerm, Bad Gnatotn, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Ckaiaia, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran zeasfests, Poatafcu, Benetke, Milana, Florence, Rima. —   Ob 8. uri 40 m zvečer oeebn* vlak x  Dunaja,   L>t>t>aaT   Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda  in ino sk»et&, čez Kirm-fterfHng iz Steyra, Lmca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovtt va-rov, Prage, Lioskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija d. 8. septembra sam« ob nedeljah m praznikih. — Proga U Novega mosta ln Hočorj^ Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m po po i dn ■ jz Straže - Toplic, Movega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. —  Otiiv»0 tv ifebliane drž. kol V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, oh 2 uri 5 m pop. ab 7. uri 10 m zvečer.  — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznucl* ^tMukS ▼ Iflu^ljaao drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. un *9 min. zjutraj, r& *0 eri 59 m dup^ka?c. o*> 6 ».»• 10 m /večer. Ob 9. uri 53 m ponoči samo or> nedettSn -r •srsifttkih. —  SreUniee-vrousi" £as ie za 2 min. d red krajevnim časom v Liuhtian
tm kranjsko tvornftn klavirjev v LjnMjanl
Rimska cesta č& 2. Hiiaerjeve ulice 8t. 5.
piani so
neprsttosliivi!
Prepričajte se osebno.
Klavirji, harmoniji, tudi samostalni, električki. Prodaja se tudi na obrobe. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, oglaševanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne ceno,
dietna garanaifa. 21» 25
Slavno občinstvo!
Podpisani se priporočam preČ. duhovščini za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela iz kamena, in slavnemu p. n.
občinstvu za gradnjo
kompletnih rakev (grobnic)
na novem pokopališču. Izdelujem rakvene plošče in okvire za železno ograjo le iz najboljšega trdega, za zimo trpežnega kraškega, repentaborskega in dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, ki ga vpeljavajo in ki za zimo ni stanoviten. Vse izdelujem solidno in za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo prav umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz švedskega Črnega grairta in belega laškega carrarskega marmorja ter iz trdega kraškega kamena in jih prodajam po jako nizkih cenah.
V zalogi imam tudi nagrobne okvire lastne iznajdbe, ki jih izdelujem že 13 let in za katere le jaz lahko dam garancijo in ki se ne dobivajo nič več pri grobokopu, nego samo
pri meni.      Z odličnim spoStovanjem
Ignacij čemernih:
2209 12 kamnoseški mojster in sodni Izvedenec
Komenskega ulice štev. 26 v Ljubljani.
mm
Velika zaloga
litiTiu ulja
se  prodaja v vsaki množini po nizkih cenah    3166 1
v Ljubljani, Gradišče št. 8.
Učenca
sprejme
R. & E. ROOSS
n.3.SlQĆL 3171—1
trgovina s Špecerijskim blagom in dež. pridelki v Kranju.
J^f      Uoh»n»aon» lati nMZ ^^^R
\BRflTfl CBCKLl
feir =----jl&
lepi lokali
pripravni za vs^ko trgovino ah za pi saruo se dajo takoj v najem.
Odda se tudi
hlev za dva konja.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda**. 2845 13
Na prodaj je zaradi preselitve
vela hiša na J selica!.
H'ša  stoji  zraven n0V6fja KolO-
dvora. Pn hiši ie blev, vodnjak in 2 vrta r/a zelenjavo m tudi vse ubčinske pravice. V hiši se izvršujeta zdaj 2 obrta, in sicer izvrstno uspevajoča moderno opravljena pekarna in prodaja delikates. 3124 3
Natančnejše pogodbe pove drB J« Vilfan, odvetnik v Radovljici.
Tesarje, zidarje
m
delavce
sprejme proti dobri plači takoj stavbnik       3115 4
Ferd. Trumler
Pred škofijo st. 3 I. nad.
Kupčevalcev
z jajci in s perutnino
za večje in manjše dobave išče
wTos£p Qriai
2842 13
Knjižno ncuc^t:
Ljudmilo Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega Čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju.       Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. &4 b5
Cena bros. K 2-—, po posti K 2-10, eleg. vez. K 3-—, po pošti K 3-10.
Založništvo L. SCHUENTNER v Ljubljani.
Prua zolos
stavbnih potrebščin, cementa, biČja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin *t<<., mlatiinic, gepelnov, slamoreznic, čistilnici preš za grozdje in sadje, pum p in cevi za vodo in gnojnico ter uairazuovrstuejfce oprave za mlekarne je pn
FR. STUPICA u Ljubljani
na ILv4:a.xi3e Terezije cesti šsteT^. I na T7"alTrazor3eT^orrx trgna. štev. e
(nasproti križeviilAke  cerl4%e). 2952—. C:«mi«   zmerne. Postrežba poštena.
Soma
v od! ki
železnate somatose
(z 2 železo d organski zvezi)
se posebno
E
zdravniško priporoča.
J 3 1255-2
Nova trgovi
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem
poleg svoje manufakturne trgovine
otvoril
trgovino s čevlj
domačega in tujega izdelka.
Potrudil   se   bodem   slav.   občinstvo   zadovoljiti   s trpežnim blagom in nizkimi cenami.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
J. KE^BE^R
|„pri zlatem čevlju"
fijubljana, Stari trg 9.
3195-3
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
ia lan tow
:Sft ma«£&l4 ponudbo vsako poljubno množiuo
1703-35
„WSi model"
zarezane strešne opeke,
Barve: a) rdeči naravno žgani! b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentounnl v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. In Jos. Harzola.
Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje.
-- Vzorce in prospekte pošljemo na želio brezplačno. -
Sprelmejo se zastopniki "VI TahoJSna in naJzanesliveJSa postrežba. IC  Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Puitoalemiek.
*&*miaa ia n*H, w<Karodn» daknimr«
8752