Leto LXIIL, št« 118 V Ljubljani, sobota 24« maja I930 Cena Din 1.— Izhaja vsak 6&a poiv>k!ffle. isvsemši nedeJfc in praznike. — toseratj do 30 petk a Din 2.—, UredniŠtVO tli UDraVniŠtVO PODRUŽNICE: OO 100 vrst Dffl 2.50, Od 100 do 300 vrst £ Din 3.—, ve&2 »»rati petit vrsta Din 4—, Popast F MARIBOR, Grajski trs 8-- CELJE, Koccnova ulica 2. - Tel. 190. po dogovoru, taseratm davek posebej. — >51ovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, Ljubljana, Knaflova lil. 5 NOVOMESTO. Ljubljanska c«sta. tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.__— za inozemstro Din 25—. Rokopisi SC K vračajo. 7e4eion Št. 3132, 3123, 3124. 3125 m 3126. Račun pri post. ček. zavodu v Llub'.jani it. 10.351 REKONSTRUKCIJA ANGLEŠKE VLADE V zvezi z ostavko Mosleva namerava Macdonald izvesti rekonstrukcijo svoje vlade — Ministrstvo za delo bo prevzel Macdonald sam ter se posvetil reševanju problema brezposelnosti London, 24. maja. Kakor zatrjujejo t političnih krogih, bo hnefa ostavka davčnega podtajnika za brepose*nos* OswaJda Masteya za posledico rekonstrukcijo Macdonald ove vlade. Kot naslednik Mosleva se imenuje Simon Atiee, ki ie bil v prvi Macdonaldovi vladi podtamik v vojnem ministrstvu. Glede na ta da narašča zaradi politike ministra za delo Tliomasa nezadovoljstvo tudi v desnem krilu delavske stranke, se zatrjuje, da bo Macdonald ponudil Thomasu kak dru« resor, ministrstvo za delo pa bo prevzel sam in se sam posvetil rešitvi problema brezposelnosti. V političnih krogih sodno, da bo prišlo še do nekaterih drugih izprememb v vladi, ker se Pojavna nezadovofistvo tudi zaradi nekaterih drugih resorov. Rekonstrukcija pa bo izvedena bržkone šele koncem prihodnjega tedna, ko bo že končana de- Macdonald o konzervativnem predlogu v spodnji zbornici, ker ni izključeno, da bo vlada pri tej priliki poražena, kar M pofltični položaj znatno Poostrilo. V političnih krogih mislijo, da že ta re-konstrukerja pomeni priprave za volitve, ki ffli misli razpisati Macdonald t primeru, da bi spodnja zbornica izrekla vladi nezaupnico. Angleški Imperijalni dan London, 24. maja. A A. Dravi ob 9.30 to ministrski predsednik Macdonald objavil potom vseh angleških brezžičnih postaj program praznovanja vsakoletnega imperijal-nega dneva. Poslušalci bodo culi program po vsem imperiju. Prenos me bo vršil v Kanado, Avstralijo, Singapore, Indijo, južno Afriko, na ladje, vlake, letala in vsa druga prometna sredstva. Imperijalna brezžična postaja 5 sw bo prenesla na kratkem valn za poizkusijo ta program. Važne konference v Beogradu Davi je prispel v Beograd predsednik konference za vzhodne reparacije, ki bo z našimi in rumunskimi predstavniki razpravljal o uve- Ijavljenju pariškega sporazuma Beograd. 24. maja. Davi je prispel v Beograd odličm francoski državnik in večkratni minister Louis Loucheur, predsednik konference za vzhodne reparacije. Njegov prihod v Beograd ie v zvezi z uveljavljenem v Parizu sklenjenega sporazuma. V Beogradu bo imel konference z našim zunanjim ministrom in z zastopnikom Rumu-niie. londonskim poslanikom Titulescom, ki je davi prispel iz Bukarešte. Loucheuria so sprejeli na kolodvoru zunanji minister dr. Marinković s celokupnim osobjem zunanjega ministrstva, francoski poslanik Dard ter mnogoštevilni osebni prijatelji in znanci. Beograiskj listi obširno pišejo o važnosti beograjskih konferenc z Louheur-jem. pozdravljajo odličnega državnika ter podčrtavaio njegove zasluge na ureditvi re-paracijskega prnblema. Drevi bo vlada priredila banket na čast odličnemu gostu. Nove avstrijske carine Zvišanje mnogih agrarnih in industrijskih postavk — Pogajanja Avstrije s sosednimi državami maja. Včeraj je bila predložena parlamentu novela o carinskih tarifah.. Po tem osnutku bodo številne agrarne in industrijske postavke zvišane, vendar pa bo le neznaten del takoj uveljavljen, ker so mnoge postavke vezane na trgovinske po-godibe s sosednimi državami, predvsem z .Madžarsko. Jugoslavijo, Češkoslovaško in Nemčijo. O izvedbi zvišanja agrarnih carin se vršijo pogajanja z Madžarsko in Jugoslavijo. Razgovori z Jugoslavijo so že za- ključeni in je potreben samo še pristanek jugoslovenske vlade. Tudi pogajanja z Madžarsko napredujejo ugodno. Pogodba z Nemčijo je bila pred kratkim zaključena in je verjetno, da bo v doglednem času revidirana. Pogajanja s Češkoslovaško se bodo pričela v kratkem Novela o carinski tarifi vsebuje tudi pooblastilo za finančnega ministra, da z uredbo odredi preračunanje carinskih postavk v šifinge, ker so bile doslej določene v zlatih kronah. Blamaža Heimwehra poraz dr. Seipla Dunaj. 24. maja. >Heimwehr« se je s svojim ultimatom zveznemu kance-lariu Schobru glede na razorožitev strankarsko bojnih organizacij zelo zaletel ter se je s tem svojim nepremišljenim postopanjem skoraj popolnoma izoliral. Ta korak »Hcim\vehra« ni naletel na odobravanje niti pri Širokih množicah, še mani pa pri političnih strankah, ki vidijo v tem početju nevaren Dre.iudic. Celo krščansko-social-ria stranka, ki je prav za prav osnovala »Heimwehr« kot svojo organizacijo, se ne strinja s tem postopanjem in se ie izjavila odločno proti vsem zahtevam, s katerimi je hotel »Heim-wehr« užugati dr. Schobra. Vse stranke so solidarne v tem, da mora vlada odločno odbiti vse te zahteve in izvesti nepristransko razorožitev. To pa je tudi najboljši dokaz, da so vesti o kritičnem položaju v Avstri>i pretirane. Položaj je sicer kritičen, vendar pa ne resen. Zvezni kancelar dr. Schober ima v poličih" najzanesljivejšo zaslombo. pa tudi avstrijska vojska je pod vodstvom podkancelaria Vaugoina dovolj zanesljiva, da bi lahko v kali zadušila vsak poizkus nasilne izprernembe režima s strani »Heimwehra«. Politično je položaj v Avstriji dokaj jasen. Dr. Seipel, ki se mu »Heimwehr« brezpogojno postavlja na razpolago, hoče na vsak način preprečiti, da bi dr. Schober dobil inozemsko posojilo, ker bi tako posolilo v največji meri pripomoglo k stabilizaciji Schobrovega režima, in kar je zelo verjetno, bf dr. Schober takoj nato razpisal volitve. Dr. Seipel bi v tem primeru mnogo zgubil na svojem prestižu in dela zato z vsemi sredstvi na to, da bi čimprej odstranil dr. Schobra iz vlade. Z blamažo heimwebrovskega ultimata je doživel tudi prelat Seipel hud poraz v svoji ogorčeni borbi za vlado in oblast. Dunaj, 24. maja. AA. Ministrski svet je razpravljal o vprašanju notranje razorožitve. Kancelar dr. Schober je imel važen govora v katerem je dejal, da je treba ohraniti disciplino in red v državi in da mora zavrniti vsak predlog, ki jemlje vladi nadzorstvo nad orožjem in municijo. V zmislu ustave gre vladi to nadzorstvo brez vsake intervencije nacijonagističnih in socialističnih organizacij. Reis nI ulema proti za upokojitev Sarajevo, 34. maja Reis nI ujema Caušević, ki je bil nedavno imenovan za poglavarja muslimanske cerkve v Jugoslaviji, je pri prosvetnsni mrrrjstr-stvu vložil prošnjo za vpokojitev. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. Francoski letalci v Atenah Aten«, 34. maja. AA. Franom* | zračna eekadrila, ki ji poveljuje komandant Beau-ne, je prispela iz Skopija na atensko letališče v Tatoiju snocd ob 18. Francoske letalce fio sprejeli zastopniki grških obiaabeii. Sprejemu so prisostvovali francoski poslanik v Al ten ah, francoski konzul itd. Francoska eskadrila odpotuje v nedeljo v Sofijo. E»kari nI a Meje 32 letal. Johnsonova prispela ▼ Avstralijo Port Darwin, 24. maja. AA. Angleška letalka Amy Johnson je prispela semkaj včeraj ob 3.55 popoldne. Novi predsednik Brazilije Rk> de .Tanelro, 24. maja. AA. Kongres \e izvortl Julija Prestesa za predsedttftca, Vitola Soaresa pa za podpredsednika hna-rfls-k-e republike. Nfrai mandat traja 4 leta ra preneha leta 1934. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prnetem prometu so notirali: Amsterdam 22.78, Berlin 13.5175, Bruselj 7-9096, Budimpešta 9.R987. Curih 1095.9, Dunaj 798.58, London 275.33, Newvork 56.53 Pariz 222.16, Praga 167.90, Trst 296.94 INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9125, Pariz 20.275, London 25.12375. Newyork 517, Bruselj 72.13, Milan 27-095, Madrid 63, Berlin 123.36, Sofija 3.745, Pra^a 15.325, Varšava 58, Budimpešta 90.325. Bukarešta 72.91. X. jubilejni VELESEJEM v Ljubljani cd 29. maja do 9 junija 1930 Največja tovrstna prireditev v državi. — 40.000 m2 obsega 9 razstavnih zgradb — 800 razstavljalcev. — Tovarniške cene vseh vrst blaga. — specialni oddelki: tekstil, usnje, papir, pohištvo, avtomobili, stroji in kovina, poljedelski stroji — perutnina. — Obsežno zabavišče. — Stanovanja preskrbljena. — Legitimacije Din 30. — Prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, Putnik itd. — Slavimo lOletnlco obstoja velesejma! Grof Appony napada Bethlena Nestor madžarskih politikov roti vlado, naj izvede reformo volilnega reda. Budimpešta. 24. maja. V političnih krogih ie vzbudil največjo senzacijo in pozornost oster napad grofa Alberta ApT>onya proti vladi na današnji se>i poslanske zbornice pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva. Grof Apponv je vzel za povod včerajšnjo izjavo notranjega ministra, da vlada ne namerava izvesti volilne reforme, in izjavil, da se ie Bethlenova vlada lotila taktike, ki je za državo in madžarski narod zelo nevarna. V širokih ljudskih množicah vlada največje ogorčenje ker imajo ministri za želje naroda gluha ušesa. Ogorčenje med narodom je tako veliko, da bodo izbruhnili prej ali slej nemiri. Nove volitve po sedanjem sistemu bi bile nemoralične :n nemogoče. Sedanji volilni sistem na Madžarskem ima tri velike napake: 1. da so volile; izročeni protizakonitemu vpHvu. 2. da >e izvaja na kandidate opozicije pritisk in 3. da ie agntaciiska svoboda opozicije tako otežkočena. kakor ie zgodovina Madžarske še ne pozna. Zaradi tega volilnih izidov ni mogoče smatrati za izraz ljudske volk. Vsa država je ogorčena zaradi načrta, da bi se tudi nove volitve vršile po starem sistemu. Po govoru je priredila opozicija sivolasemu grofu Apponvu. nestorju madžarskih politikov, prav fanatične ovacije. Tudi na desnici so napravila izvajanja grofa Apponyja najgloblji utis. V ponedeljek prične izhajati v. »Ponedeljku" izviren kriminalno ljubavni roman „BEG V ŽIVLJENJE" Političen atentat v Španiji Vodja monarhistične unije za Madrid. 24. maja. Včeraj je bil izvr unije Jose-a Cast^lana. Monarhisti so ie govoril med drugimi tudi Castelano. Primo de Rrvere. S svojim govorom je nek! mlad človek ie planil na oder tn prsa. Castelano se ie takoj zgrudil ne stanju oreoeliaH v bolnico, doc i m je boden na javnem zborovanju šen atentat na tajnika monarhistične sklicali veliko zborovanje, na katerem ki je v svojem govoru branil Politiko izzval pri delu poslušalcev odpor in zabodel Čast elana z ostrim bodalom v zavesten ter so ga v zelo kritičnem bil atentator aretiran. Tatvine se zopet množe Na ljubljanski policiji je zopet prijavljena cela vrsta tatvin ren mlad vlomilec prijet Neva- LjubUana. 34. maja. Včeraj so bili tatovi zopet izredno podjetni. Na policiji ie bila davi cela kopica prijav o Številnih tatvinah, ki so bile večinoma izvršene po stanovanjih. Policaja zasleduje brezposelnega hlapca Ignaca G., ki ie osumljen, da }e vlomil v hlev prevoznika Završnika in odnesel hlapca Josipu Vofrčiču nov suknjič in nove Hače v vrednosti 1150 Din. Tat je pri vratni s šiloma odstranil zidarsko spono, s katero so bila vrata zabita. G. se je baje ves dan sumljivo smukal okoli Završniko-vega dvorišča, videli pa so ga tudi otroci, ko je šel iz hleva z večjim zavojem pod pazduho. G. je tudi osumljen, da se je vtihotapil v odprto delavnico krojaškega mojstra Franca Simiča na Zabjeku in odnesel tam črn suknjič v vrednosti 250 Din. Policija je za njfim izdala tiralico. Iz ordinacijske predsobe dr. Josipa Vo-Iavška je odnesel včeraj neznan tat francoskemu potniku Gastonu Humeauhi črn dežnik, vreden 200 Din. — Žena fotografa Hibšerja je prijavila, da je 20. t. m. nekdo z dvorišča v Frankopanski ulici 29 odnesel njenemu možu nekoliko obnošen suknjič v vrednosti 300 Din. Neznanec se je splazi! tudi v stanovanje konjeniškega kapetana Vilibalda Bernarda, stanujočega za Beži- gradom 19, in odnesel iz predsobe častniški plašč s kapuco, vreden 600 Din. Policija je aretirala brezposelnega pekovskega vajenca Alojzija T. Pant je te dni pohajkoval z brezposelnim Alojzijem T. iz Rožne doline, plačeval mu je jed in pijačo in mu pripovedoval razne doživljaje iz svojega pustolovskega življenja. Med drugim mu je zaupal, da je pretekli teden s sekiro vlomil pri nekem posestniku na Dolenjskem in mu odnesel več denarja in drugih stvari. Hotel je Alojzija P. tudi pridobiti za novo »ekskurzijoc na Dolenjskem, češ da si ie že sondiral teren za par vlomov in da ve za kmete, kjer bosta lahko nemoteno vlomila. Če pa bi se jima kdo postavil v bran, se ga bosta že znala ubraniti. Kupil je prijatelju tudi že vozni listek za na Dolenjsko, toda P. se je zba! in je zadevo prijavil policaji, ki je Alojzija T. aretirala. Začasno ie moral v zapor rudi P. Pri T. je policija našla še okol; 300 dinarjev in več drugih stvari, očividno iz-virajočih od vloma na Dolenjskem. Sedaj bo imel T. »ekskurzijoc v zaporu___ Pristopajte k „Vodnikovi drurbi" Novi beograjski župan in Ljubljana Kako znano, je kralj imenoval za novega beograjskega predsednika občtie univ. profesorja Milana Nešića, znanega hidrotehnika in kulturnega inženjeria. Znano je pa le redkim, da je novi beograjski župan v LJubljani že star znanec, ki ima tudi velike in važne zasluge za naše mesto, še večje za Vrhniko in njeno okolico. Ing. Milan Nešić je bil pred vojno višji uradnik v bkirotehničnem oddelku ministrstva narodnega gospodarstva, a ni ostal v svoji pisarni, ko se je pričela vojna, temveč je takoj šel na bojršče kot rezervni artiljerijski kapetan, pozneje se je pa udeležil vojne kot inženjerski oficir. Pri umiku srbske vojske iz domivine je obolel na tifusu in je bil v Skadru ujet Odtod ga je Avstrija internirala v Aschach, pa tudi tu vedno pogumni in veseli oficir ni v najobupnejših prilikah izgirbM svoje vedrine in delavnosti. V ujetniškem taboru ie ustanovil gledališče, ki je obupane ujetnike zabavalo, bodrilo in utrjevalo v veri na Po premirju in polomu Avstrije je prišel kapetan Nešić z znanim polkovnikom Švabiccm na poti v domovino v Ljubljano. Kaj je za nas Švabič, vemo vsi rn rudi Šva-bićeva ulica v Trnovem priča o naSi hvaležnosti. Sedanjemu županu prestolice so polkovnik Svabić in narodni svet ter narodna vla-*ia poverili najdelikatnejše naloge. (>n je komandantu italijanskih čet. ki so korakali proti Vrhniki in imela namen zasesti Ljubljano in vso deželo do Zidanega mosta, iz-Točil noto z zahtevo, da se morajo ustaviti, ker je te kraje že zasedla antantina, namreč srbska vojska. G. Nešić je oddal noto in drugi na njegovem mestu bi se bil vrnil, pogurrrni srbski oficir pa ni hotel prej zapustiti italijanskega taborišča, dokler komandant ni izdal povelja, naj se italijanska vojska ustavi. Slovenski listi so tedaj in pozneje pisali obširno in z največjo hvaležnostjo o uspehu g. Milana Nešiča. Ljubljančani so ga pa Po prihodu z logaških rid dvignili na ramena in nosili v triumfu po mestu. Staremu znancu in pomočniku v največji sili naše najisflcrenej&e čestitke! Stran 2 »SLO VENSKI NAROD*, dne 34. maja 1030 Stev 1 18 Fant, kaj me tako gledaš? Trdinovo srečanje s Prešernom — K odkritju spominske plošče Trdini To anekdoto nagega znamenitega pisca »Bajk in povest) o Goriaccih« posnemamo iz njezo-V* avtobiografskih pisem, ki jih je priobčil dr. Fr. Derganc v Ljublj. Zvonu 1. 1^05. Pisatelju Trdini vzida i 0 ob stoti obletnici njegovega rojstva 29. t m. v Malem Mengšu št. 11 spominsko ploščo. Tu je bil namreč rojen, pokopan pa je v Novem mestu. Izmed prepovedanih Prešernovih pesmi Je prišla najbolj na glas »-Nebeška procesi-ja«. Romala je v mnogih prepisih po vsej LJubljani in nje okolici. Čitala se je skoro ▼ vsak; hiši. V frančiškanski samostan io je prinesel Prešernov prijatelj pater Benvenut in prepisali so si jo vsi patri. lst0 tako ter-cijalke. ki so znale citati. Moja sorodnica Ana, ki je tudi slovela za jako sveto, je kupila prepis »Nebeške procesije« za en groš rti mi ga pokazala v besedami; Danda-itaSnii kraljuje povsod laž. Zdaj pa se je vendar našel mož, ki je tej svinjski gospodi zabrusil vso resnico v obraz. Na, preberi tole pesem, porečeš z mano vTed: ^Kdor Jo je zložil, pojde gorak v nebesa.« Rokopis te »Nebeške procesije« Je dobila v kremplje tudi policija. Ko je zvedela, da jo je zlo-fil Prešeren, ga je pozvala na odgovor in mu pokazala rokopis. Pazljivo ga je prečita!, kakor da bi mu bila ta pesem povsem neznana, in velel: »Hm, das Dimg ist nicht «chlecht, aber ich habe es nicht gemacht. le* schrerbe scharfer«. Ker policija ni zasačila pravih dokazov, je morala Prešerna Pustiti na miru, ali sprejela ga je pod svoj briini nadzor m priporočila nujno svojim vohunom. Jaz bi bil Prešerna neizrečeno rad po-nai ali nisem ujel nikoli prilike, da mi ga kdo pokaže. Po končani drug; šoli smo šli jaz in že trije drugi součenci skupaj na počitnice. Korakali smo med jagnedi po Du- najski cesti proti Jezici, kar me ustavi tovariš Tečar in veh: »Ti, poslej ga na Tale človek, ki gre pred nami, je tisti nori doktor Prešeren!« Jaz ga zavrnem srdito: »Nor si ti, ne pa Prešeren. Ložar pravi, aa ie on najbolj prebrisan, kar ie ljudi v Ljubljani in na vsem Kranjskem.« Po teh besedah stečem naprej, da bi videl Prešerna v obraz. Na sebi je imel frak, na glavi pa cilinder. Ko sem bil Že kakih dvajset korakov pred «lim, se ustavim, obrnem in vprem vanj oči. Gledal sem ga verno m strmo kakor kako čudo. On to zapazi in veli: »Fant, kaj me lako gledaš, kakor da bi me hotel kupiti«. Jaz povesim oči in velim bojazljivo: *Naj ne zamerijo, jaz bi jih bil tako Tad poznal.« Prešeren: »I zakaj pa.« Jaz: ■-Zato, ker so zložili že tako lepe pesmi«. Prešeren: »Kakšne pesmi.« Jaz: -Nebeško procesijo, nuno in kanalčke in še veliko drugih, ki mi jih je dal Ložar, da jih prepišem. Nekaterih sem se naučil tudi iz glave.« Prešeren: »Al! res. No povej katero!« Jaz: »Ali nuno in kanarčka.« Prešeren: »Le, če hočeš.« Jaz: »Vesela spomlad se zbudila je spet. moi tiček preljubi kanar-ček itd.« Govoril sem hitro, da je kar bese-da besedo pobijala. Ko sem mu oddrdral vso pesem, me je jel izpraševati, kdo sem in kam sem se namenil. Povedal sem mu svoje ime un da gremo na počitnice domov iaz in rile trije. W so se nama med pomen-kom pridružili. Pogovarjali smo se še dlje časa. Prešeren nas je kaj lepo opominjal, naj se pridno učimo, naj beremo razen šolskih tudi druge knjige in ne le nemške, ampak tudi slovenske, in naj hodimo pogosto-ma v muzej. V njem naj si ogledamo vsako reč natančno, ne pa da bi divjali kakor kozli "rz ene sobe v drugo. Ko smo prišli do prve hiše, je bila krčma, voscil nam je srečen pot in je šel noter. Mi smo bili vsi veseli, da se je hotel tako imeniten mož z nami pogovarjati. Kam z našimi otroci? Stanovanj sika kriza postaja za družine s številno deco prav občutna. Kar poglejte med inserate in videli boste, kako se branijo hišni gospodarji družin z otroci. Jaz sem končal takoj vsak pogovor glede oddaje stanovanja z gospodarji, kakor hitro sem povedal, da imam pet otrok. Prekini! nisem pogajanj jaz, ampak gospodar, dasi ni videl moje dece. Družine s številno deco prihajajo ponovno v zelo kritičen položaj. Za stanovanja, kakorSna bi morale imeti družine s številno deco, ne bi navadno zadostovala skromna uradniška plača. Kako naj potem družina s.ploh živi? Mestna občina je poskrbela v več primerih tuda za takšne družine in jim nakazala stanovanja v lastnih hišah, vendar pa je še vedno takšnih, ki pričakujejo s strahom L avgusta, kerr ne vedo, kam poidejo potem. Toliko se bahamo po svetu s svojo kulturo, a ravno stanovanjsko vprašanje dokazuje, da vlada ravno v Ljubljani precejšnje pomanjkanje srčne kulture. Kam pa pride svet, če ne bo otrok, ki se jih večina hišnih gospodarjev tako brani? V sosodnd Italiji se dela velika propaganda za naraščanje porodov, pri nas pa žene zaTadi hišnih gospodarjev skoro ne bodo smele roditi več otrok. Kakšno mnenje naj dobijo otroci o človeštvu, če morajo prenašati že v zgodnji mladosti vse bridkosti po krivdi drugih? Značilno je pa tudi, da odiklanjađo družine z otroq navadno takšni gospodarji, ki sami nimajo otrok in se bojijo, če pride v hišo malo več življenja. Prav bi bilo, da zagledamo inserate, kjer bo 5 ta Jo, da oddajajo stanovanja samo družinam z več otroci. To bi trii dokaz, da je v Ljubljani veliko smisla za socijalnost. Družinski oče. Sanatorij in drugo Citali smo v vaiem listu, da so železničarji že našti pri Slovenski Bistrici prostor, kamor postavijo svoj sanatorij in čitali smo tudi, da je prišla prostor izbrat komisija rz Beograda. Tej komisiji je pokazala tri prostore druga domača komisija, ki se je vozila po vsej Sdovemj* m fskala, kam naj postavijo zdravilišče. V Časopisju smo oitaK tudi poziv zdravnika - Specijalista, naj Javnost javi, kje bi bil kak primeren kraj. To je seveda prav, da zdravnik dotoci prostor za zdravilišče in tudi edino pametno, ampak od zdravnika ne moremo zahtevati, da bi poznal vso SJoveetfje. Zato se Je pač obrnil na javnost in mu je pri iskanju pomagala tudi posebna komisija. Kakšen je bil odziv nt njegov okHc ta kakšne so bile osebe v tej korntsill, ne vemo, znano nam je pa, da v tej JvorrrisUj ni bflo wrti zastopmika Zveze za tuj«ski promet, niti referenta pri banski upravi g. Rudolfa Badiure, ki pač najboljše pozna vse kotičke banovine in je vse naše kraje tudi tako podrobno opisal, kakor bi jih ne mogel nik-do drugi. Gotovo bi tudi Zvozi za tujski promet, ki ima zveze po vsej dezeH, ali pa Slovensko planinsko društv0 lahko dalo kak ivazevarda vreden nasvet Stoer te pa se- daj vprašanje, kje naj stoji sanatorij, definitivno rešeno in je tudi po zatrdilu poročil v listih rzbrani prostoir zelo primeren in Pripraven. Kar je, to je. ampak opozoriti smo hoteli na neko našo razvado, ki zavlačuje in kvari vse nase akcije. To so namreč razni sveti, odbori, odseki iin komisije, ki v njih ni strokovnjakov, niti poklicnih in šolanin, niti strokovno izobraženih in izkušenih amaterjev. Prostore za sanatorije naj bi iskali taki, ki poznajo podrobno vso Slovenijo, izbirali naj b, jih pa zdravniki — hotelirska vprašanja naj bi reševali hotelirji in strokovnjaki za reklamo, ne pa penzijonirani filologi — spomenike naj bi pa izbirali in jim določali prostor umetniki in arhitekti, ne pa absolventi slavne šole pod mostom. Če bi upoštevali take strokov njaške sodbe, bi res kaj imeli, tako Pa iz lepe ideje in težkega denarja navadno ni drugega, kakor dijete, honorarji in velika blamaža. Objektivno oko. Zoo in njegova droga plat Pravkar eem prečrtal dnevno notico >Društvo Zooc v vasem včerajšnjem listu. Navadna reklamna notica, kakoršnin čitamo dosti vsalk dan za potrebne in nepoLreb-ne, pametne in nespametne stvari. Reklame pa ljubljanski Zoo ne rabi, ker vsakega že eam opozori nase, čim iaprebajalec zavije z glavnega tivolskega drevoreda proti ribniku. S svojim smradom, ki okužuje zrak v parku, da ©o m^oežarijo vsakdo naglo ogne. Vendar pa ta na videz nedolžna reklama ni »amo reklama, temveč zavedno predrzno norčevanje iz pametnih in potrpežljivih ljudi. Oglejmo si norico od blizu! >Društvo Zoo ima zdaj do malega ves avoj inveptar zbran ob tivolskem ribniku.< Res je, tudi glavni odborniki so navadno tam. >Divja koza, srna. Štorklje, divje gosi in race se prmto gibljejo.c Pa, za ograjo. Ko so se pa »proste« živali nagledale svojih gostov, ne morejo z njimi v ostarijo. »Volk, sakalj, lisice 90 ▼ kletkah zunaj ono o to eg a poslopja. < Goepodje, menjajte z njimi; epustit«? jih v gozd, vi pa izvolite v kletka, še je tako prijetno notri in dohodki 5©a bodo po-stoterili. »PtiČj pa skoraj vsi v primernih gajpau in gsjbican v poslopju.« »V primernih gajbah< je krasno re&a no, tudi dosmrtne joče. kaze mate in okovi 90 primerni ter odgovarjajo vbod zahtevam po zakonu pravice predpisanega koraforta kaznilnic. Kdo je sodil ptice? Vi. Kako ste jih sjdili? Kakor sodijo krivični sodniki. >Dru*tvo j« naročilo z Nemškega dva para labudov in sicer bo en par bel. drugi pa črn. Vsi IHrje labuđi bodo stali 4000 Kako rada bo občina povrnila denar) ko se bo jeseni Zoo oonl iz parka. Vsaka prenagljenost in vsaka šola nekaj stane. Ne bojte se saj so labudi nemi, če so beli ali črni. Kompleten kvartet za pesem Zon. O miri ozn o! >Jasno je da je treba aa toliko družino dosti hrane, kakor:< Naravno. >6 kg konjsetega mesa, raznih ostankov jedi iz nekega tukajšnjega hotela, raznovrstnih semen, žita mravljinčnih jajee itd. itd.< Ce greste v kletke, dobite tudi vi vse iz nekega tukajšnjega hotela. Izbira taka, kakorioo vi nudite živalim, in tuda porcije tako odmerjene, kakor jih vi marite njim. Itd. itd. »Lrber mravljincnih jajac stane 15 Dini. Preveč požrtvovalni ste z zaupanim denar jem, zakaj ne dovolite ptičem, da si jih sami napero. »Obiek in ogledovanje živali i*> aelo zanimivo in tudi poučno.c V Zou je marsikaj zanimivega in poučnega, ziasti obisk in ogledovanj?. Živali so pa tudi v muzeju, kjer jih lahko vsakdo gleda ure in ure, dan na dan, prav od blizu od vseh strani in čisto mirne itd. itd. — ampak muz*»j je prazen, prav tako prazen kakor Zoo. Tudi to je poučno. »Ko človek pozna žival, jo vzljubi*. Aha, to jp ljubezen: gajbice, kletko, lakota. -"kar dobro vpliva na njegovo ouv«1vo.< So pač razna čuvstva in razni liudje. Kako že psihiatri pravijo takim ljudem, ki na njih muke drugih, posebno takih, ki iih ljubijo, dobro vplivajo. >Komur *e smili žival, ee mu smili iudi človek*" Komur *e ne smili žavaL, se mu nc euiili niti človek. ' >Razstava bo vseka ko zelo vplivala na srčno kulturo našega naroda.< Proveč, preveč bo vplivala. >In v tem je velik njen pomro.< Zato tudi mora ven! Ljubljančan. Popravek Izvolite priobčiti po določilih Čl. 26 in 27 zakona o tisku k članku >Me*tna elektrarna in tni občini ljubljanski dati formalnega pismenega dovoljenja. Ker je me«?tna občina ljubljanska, odnosno vodstvo njene elektrarne brez oblastvenega dovoljenja izvršila napeljavo električnega voda do Črnuč in ludj v opekarno g. Franca Jerfca in ker je oddajala tok za razsvetljavo in pogon, se je moralo proti g. ing. Ciuhi kot odgovornemu poslovodji mestne eleklrarne radi prestopka § 25 obrtnega reda odnosno min. naredbe z dne 25. marca 1883, d. z. Rov. -it uvesti kazensko postopanje. Sresko načVlstvo v Ljubljani, >lev. 440. Pov.: Srcski načelnik dr. Andrejka. John Key Ameriški milijonar je odšel. Dva avtomobila je najel, pa je h\>dil pred njim peš, Zabaval se je. Z nami. Pa je zabavo tudi plačal. Tudi tiste je osrečil, ki jim oi dal dolarskih napitnin. Smeh, ki ga je zbudil, se razlega &e daleč za njim. Kakor ta Kurentom v davnih eaaih. Srečen človek, ki se zabava, da nikomur ne škoduje. Anekdote mu slede v veseli, prešerni procesiji. Samo veselje in smeh, za njima pa razočaranje in zavist. In zopet se ljudje smejejo razočaranim in nevožčljivcem. Samo eno iz dolgre vesele procesije, resnično ali neresnično na račun razočaranih in nevoščljivih. Dolarski milijonar je prišel v hotel, v imeniten hotel. Ala tam gosopdarijo, kadar jim gospa mama dovolijo, seveda. In ker je tako, gosopdari tudi sinko. To se pravi, da se ne pritakne dela. Je gospod in kavalir in nič drugega. Mama >n papa sta spoznala takoj bajnega gosta. Papa je pomagal ainku obleči najnovejši frak, mama je pa obračala sinka in dejala, da je vschdnc Dolgouhi pikoli in sloki natakarji niso vajeni dolarskih napitnin. Zato je stregel Johnu Keyu v sobi gospod einko. Globoko se je ponižal mladi, ampak dober gospodar in strokovnjak mora znati delati in skusiti vse, je dejal strogi papa, mama so p« smrkali v robček, tako se jim je smilil gospod sinko. So eine Sohande — ampak nsse — in so si obrisali solze in useknili modam, da je počil Štefan na pultu. Ljuto-merčan iz Šibenika — garantiert! Madam in papa sta odjadrala v shrambo. Mama je izbrala srebro krožnik. Po-eoco, prosim! Gospod aef ga je stisnil pod frak in skočil po stopnicah k apartmanom Johna Keya. Odprl je vratica. kamor hodijo tudi dolarski milijonarji peš in se v tihem kabinetu postavil s krožnikom _ alte« Sil-bor, Alt-Wien. bitte — v rokah * naj- UPlužuejšo pozi turo. In menda se danes atpji tam in prepeva, mit Geftthl, bitte: Al, njega na, . njega ni. njega* od nikoooooder nM-M. Dobri Izsledi. — Prosim za roko vaše hčerke. — Hm. kakšne izglede Da imate? -— Imenitec. Imam bogatega strica. ki ie kratkoviden, oijc. sam šofira in vozi s strahovito brzino. Dober zakonski mož. — Z ženo. ki mi ie ušla. sem žal iz-VM svojega dobrega nijatetia. Slovenska politika v nemškem romanu Grozovlada klerikalne stranke in njen polom — Zločini dr. Žlindre in njegovih trabantov — Slovenska snov v nemški odeji Roman »Zli duh« se zoda v vaseh in med kmeti nemških imen ter na gradu barona, med hribi in doJmami. Na krmilu Gautsoheva vlada, na Dunaju v zbornicah borba za novo, splošno in enako tajno volilno pravico. Klerikalna kmetiška stranka se pripravlja na deželne volitve, ustanovi kmettški list »FOmetrško Stražo«, škof ji pomaga: razpošlje strastne kaolane po župnijah za agitatorje. Uname se besno hujskanje proti gradu. 2ui>an, ki je vzdrževal v občini mir, mora odstopiti, župnrik, Id ni maral z lecc politfkovati in agitirati, se mora z dežele umakn-iti političnemu kaplanu. In ustanove Tudi klerikalne posojiintce ter ljudsko banko, ki jo vodijo kakor list sami monsignori. vodi teli in sef generalnega štaba pa ie dr. Schlackner, državna in kmakih tatvin so kmetje sovražili drug drugega, se obstreljevali in požigali iz osvete hleve vn skednje onim- lei so branili svoje lovske pravice. Lov je drac sport, a lenuharjenie po gosposko št dražje; kmetje so se zadolžili, a našli pri. ljudski banki cenena posojila pod najslabšim; pogoji. Tako si je stranka kupila cele va*i in okraje. Za bodoče volitve. Dr. Schlackner je potorval zmagovit od trga do trga. Povsod so preko cest viseli venci iz smrečja, vihrale s hiš zastave, krfčali lepaki: dr. Schlackner! Na postajah je orilo navdušenje, device so izročile kandidatu šopke. Koder se je vozil liudski veljak ponoči, so žarela okna v razsvetljavi. Kdor pa ni počastil velikega moža, je imel v temi pobita okna. Nevarno je postalo v tistih dneh. kazati drugačno prepričanje kakor ga je imela večina. Navdušeno sovraštvo je planilo nam, ako je mislil drugače ali ie bil osumljen mlaonosti.« Volilne sestanke drugih strank so kmetje razbijali z batinami in kamenjem. Govorništvu dr. Schlackneria, baterijam Ljudske stranke, rjovenju Kmetiške Straže se ni mogla z uspehom upreti nobena dmga stranka. •Kdo pa je narod?« jc govoril dr. Schlackner -V prvi vrsti vi, kmetje, ki redite ves narod. Mi smo ljudska stranka, edini prijatelji kmetov. In govoril je, da je vera v nevarnosti, da se razšinja-brezver-stvo, da so liberalci in socijalni demokrati najhujši sov ragi ljudstva, cerkve in države. Edino ljud>ka stranka ie za modro narodno gospodarstvo, za povizdigo kmetijstva. Zato je ustanovila posoiilmice rn Ljudsko banko, ki daje kmetom cenen kredit, zato bo prodajala po izjemno nizki ceni umetna gnojila (žlindro) in bo ustanovila fabriko za preproste, dobre kmetijske s'troje. po strokovnjakih preiskala značaj zemljišj ter uvedla reforme, zlasti pa dvignila sadjere-to. Kmet bo zopet svoboden, srečen in zadovoljen ter bo lahko v novem blagostanju dajal svojim Ifćeram visoke dote..* Stranka je obetala kmetom nebesa na zemlii in brutalizirala vsakega nasprotnika. In zmagovala je na vsi črti. Ljudska banka pa je omrežila tud; barona, ki je po raznih nesrečah in ui-mah, pa tudi zaradi neracionalnega gospodarstva in zaradi sleparskih upraviteljev zašel v silne dolgove. Iz ljubezni do svojih jelenov in srn ni mogel izkoriščati gozdov pravočasno; ko se je končno odločil, da izseka stari les, pa so ga osleparila. Banka mu je ponudila visoko posojilo po navidezno ugodnih pogojih, nenadoma pa mu je z odpovedjo zavila vrat in nasilno parcelirala gozdove za kmete, ki so se lahkoirtiselino poIakomiiTli graščinske posesti, a se 'znova sflno zadolžili. Banka, ki se je lotila špekulacij z rudokopi, je izdala akcije in jih PO svojih priganjačih v talarjih razpecavala med lehkoverno ljudstvo, hranilnicam znižala obrestno mero, a jih za posojila zvišala. Nedolgo na to pa je propadla banka in ž njo je propadlo fmetče zaupajočega kmeta. Župnik mu ie obetal gore zlata, a -zli duh« dr. Schlackner 5 svojim štabom je povzročil katastrofo za vse kmete in graščaka. Nov j župnik Zunder, fanatični priganja č, je končno uvidel svojo zmoto in svoi vel-iki greh zoper ljudstvo ter se je — odrekel politiki. »Vem, da sem odpadnik, pravi. »Toda nisem odpadnik Boga. nego tistemu, kar imenujejo dandanes cerkev. Cerkev moTa hiti hiša božja, naj bo hiša sprave in ljubezni, a je povsod tempelj mržnje. Naša skrb naj ne bo cerkvena država, nego prava božia država, velika skupnost v resnično krščanskem. Čistem in pravičnem mišljenju.« Mož skesan uvideva. da srda polrtika m delo duhovnika, ki naj bo Uudem rešitelj in tolazitetj ter sedaJee dobre volje. Brez notranjega poklica je Zunder postaJ duhov-nSc in aremel kot polrticen agent le za čim viSjim vplivom v stranki iti za čim boljšo kaTijero. Vera in cerkev sta mu bili ie sredstvo za dosego cilja. Pognal je v vmrt župana, ugonobil barova m ves okra], a najhujši greh je bfla njegova ljubeze-n do lepe Urške, »devicarice«, hčere novega župana. Urška mora z doma v mesto, kjer porodi, se uda prostituciji m končno umre za jetiko. Po vsem tem s« Zunder po polomu posojilnic in banke seveda skesa in živi spotonuSco. Kazen pa zadene tudi drja. Ignacija Loyola Scblaclonerja, državnega in deželnega poslanca, voditelja in povzro&teija vseobče katastrofe. Postal je mogočnik rn bogataš, a ne uMoni ga niti polom stranke in njenih špekulacij. Stranka mu je bila le lestva za podvig; zdaj izda propadlo stranko, zataj- svoje tovariše in je naenkrat Daj-boJj divji sodnik ponesTcčenih posoofiničar-iev in bankirjev. Nova stranka z novim imenom naj ne le reši njega. nepred z jajci, iiato pa s kamen ji. Demasoc pade radet in IjuoVs tvo ga pomandra do smrti. Kmetje nask *6ijo davkarijo, jo žažgo in razdene-jo, da dokažejo, da nočejo bita več le državna živina, igrača špekulantov... Roman >inka torej zelo drastično usodno, katastrofalno poetiko, ki uiučuje vse, plemstvo in kmetstvKv. Pisatelj je zajemal iz naše Politične in gospodarske zgodovine oko.i I. 1°4)5., jemal modele po resmČrtiV. osebah, ki jih je pa svobodno oblikoval in um dal usodo po svoji fantaziii. Mišljenja in ntocut-ja pa je podaJ v často našem <*kolju vzne nemškim imertom precej točno wi resnfi-nn. Da dobro pozna naše ra7were. se p*>zna na vsaki strani. Živel je pač med naa KLno Matica: N> verue^m v#«£ n^hen« fcerslc. (Zvočni fr\m). Klao Ideal: Lioafka. Ktao Ljubljanski dvor: .V\ano>md. Prireditve v nedetki Drama: Zaprto. Opera: A-da. Kino Matica: Ne verujem "v«i noSern **nski. Kino Ideal: L'cejk«. Kino Ljubljanski dvor: Mano!e«cra. Dežurne te kame. Danes la jutri: Babo-vec, K^srcšn: trs, Ustar, Sv, Petra cesta; Hočevar, Spodnja Si&ka. Birma v hribih Knez in skof dr. Anton Bonaventura .lesrlič birmuje v loški dekaniji. Od Reteč pa do Sorice in do me*>e na Blagosu je mnogo sveta in mnoco fara, da se Človek zamudi tedne in tedne. Za BOlctneza kneza in nadpastirja je to naporno, a vse ad maiorem ... Dekličfi pleto Vence, fantje postavljajo mlaie, topičj pokaio, napisi na slavolokih se trzajo v dežju, dečki vriskajo, deklice v solzah 'ecliajo pozdravne, v strahu pozabljene zovore, botrice jedo pohane Snite in vsi skupa i z botri vihre Polne čaše. Kol'kor kapljic, tol*ko let — škofu, premilemu škofu! Hetno je kakor nikoli. Povsod je bilo lepo, najboli vzpodbudno je bilo pa pri Sv. Lenartu. Strma ie pot v zoro in trda so kolena sveteza starčka. Pa so sedli premilostni na voz na mehak slamnat otep, pozmjen z novim pisanim kocom. In dva kapitalna cika. nailepša vola — v tej soteski so sploh imenitni voli —. sta vlekla kneza in škofa v brez. To ie požrtvovalno. lepo, romantično In -po v ni Se pristno slovensko. Pravijo, da ie ofer vrzel 70T!0 dinarjev. O. A. ,M. D. O._ Iz gledališke pisarne Drama »Sveti plamen«, k.r +e dosegel pr.i -p-retn*-jeri velik uspeh, se vprizorl nocoj drugič. Ta zadnja novKeta rak!juAi.'e vredno lepo vršite prvovrstnih vpr'7r>ritev v tej sezotri. S svojo l-«po ide.mo*tjo. naofim dejani«* in *u-stve?v> razff-Hano^jo je občinstvo čim del j tem trdnejr pi -klepala I 'vjru. Odobravanne >e bilo rxb konca tako rnočr^ in dol-gotraino, kakor se to zgodn le r-h naimočne.ivk večerh v naSi d.rami. Nas»op> Vo: so«špe !>ar-\5*"va. Marija Vera, Mira Daa;!ova, zdč. S!avčeva ter ZZ- Krat], Levar. Jerimati ia Cesar. Re?ja: Milan SkrbinSek. Prevod Ciril Debevee. Opera Danes s* uj*zor] Leo fatta opereti »D«-lartka nrii»c«*a« z» abonma reda A. Moderno malodikttno delo ima vsled plesov, vesele vsebine in lepih oblek nastopajoč h, ponovno bele-žwi lep in zadovoljiv uspeh. Nastop;to: ga. Po-'•ičeva, za. Ribičev«, ja, Balatkova, srdi. Strniša, a*. Gost;č, Drenovec, Fovtoe, Peček. Moho-rift. operni in baletmi rb^r. Dirigent r°*r>- Svetel. r#žiser tosp. Por,*«. Jartii prMe na vrsto * po daljJem r*re*l#,-•kn» Verdi>a opera >AkJa«. Naalovno paTj bariton ]e Šolal pri On*ed-ivfk-u in ^e. Cdec - Bertić. Arrwi^ poda z vsem svojim boga t--n znatijem. kra4jevsko »unanjos*?o ea. Tkrerry, Ramfisa. t \-sem do?rtojan»tvoin ve-1**1 a duhovna in lepoto flasu, n-tete« prianano naS odH"5ni Betett^. Krasno opero s -prvpvrsfno zaeedbo dJriap>a v«*tnj »o*p. Ne*fat. Va^opnice se lahko reservirajo tele4oniEoo 2391. Predstava M vtSi tZMea abonrnana. 02 Stev. 118 V nedeljo 25, t. m. ob y2 4. popoldne JAVNA TELOVADBA LJTJBUANSKEGA SOKOLA na letnem telovadHeu v Tivolija. TMT Pri zdravnika — Imate torej še vedno vročino in hudo žejo? — Da. gospod doktor. — To reč bo treba pregnati. — Kar Dre&errite mi jo. gospod doktor, toda samo vročino, žejo pa prcže-nern sam. Motnje v želodcu in črevesu, šči-uanjc v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu. razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan Čašo »Franz Josefove« grenčlce. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo taboren učinek, ki ga ima »Franz Jo-Mfova« voda v svoji lastnosti kot mito odvajajoče sredstvo zlasti pri moč-nokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefovac grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr-lovinah. namakanje ZJUTRAJ za izkuhavanje SchicMl terpentinovo milo pa h pranje gotovo: Proleterski glasniki o sebi in proletarijatu Kakor Je sedanja doba še neizbrušena, tako so neizbrušeni tudi prole- tarski glasniki Na našo anketo: Kaj delate, vaša dosedanja dela, ali obstoji proletarska umetnost, stiki med vami in proletarijatom? nam pišejo proletarski glasniki: Ljubljana, 24. maja. 1. Moja dosedanja dela, kar se tiče Izvir uth. so razmetana po revijah, časnikih, ■oledarjih v Sloveniji m v Ameriki. Precej jih je tudi prevedenih na srbohrvaščino i* so izšfi v mladinski reviji »Budučnostc ter v delavskih tednikih. Le »(Pravljice Iztoka« so tzšle v posebni knjigi. Prevodi so oa poleg revij in časnikov izšli tudi v knjigah. Moja dela je delavstvo sprejelo s srm-natijami in če kaj izide, je veliko povpraševanje. Sedaj sem prevedel d\a romana iz ru-*e protetarske književnosti: Aleksandra Neverova povest rz dni velike lakote, ki je naravnost krasno oisana: »TaŠkent — kruha bogato mesto« m pa Borisa La-v r e n j e v a roman iz državljanske vojne, ki se godi v Turkestanu in turkestanskfh stopah: »Euafnštirideseti«. Prevoda sta namenjena za ameriškega »Proletarca«. Poleg tega pišem pravljice za ameriški »Mladinski tiste in razne črtice fn novele rz delavskega življenja. Kolikor m kakor mi Pač dopušča čas, ki mi je zelo tesno odmerjen. 2. Na drugo vprašanje ni dovolj enostaven odgovor: Obstoji, oz. ne obstoji. Beseda umetnost >e namreč širokega pojma ta pomeni v resnici tudi kakšno je zrcalo dobe, v kateri živi, oz. je živelo to ali ono Hudstvo. Samo te resnice se nihče noče zavedati, ker bi s tem takoj dokumentiral, da umetnost radi umetnost* ne obstoji m ne more obstojati. Zakaj »na breztendenčne osebnosti,« kakor piše v »Času« dr. Štele, in zato tudi ne more biti umetnost brez tendence. Ali subjektivna miselnost, ki je v vseh, le tisti stroj, ki neče dovoliti, da bi se pojavilo objektivno mišljenje. Zato je pa tudi vprašanje, če obstoji proletarska umetnost ali ne obstoji, tako vprašanje, ki mnoge kakor kladivo udarja v možgane. Ozrimo se zato okrog sebe. Poglejmo daleč nazaj v davne, pretekle dobe. Imamo antično dobo, srednjeveško dobo, itd. V vseh teh dobah je bila umetnost Kasna je bila ta umetnost? Takšna, ki je spadala v tisto dobo in predstavi aj al a tisto dobo. Pojavljala se je vedno v oblikah, kakršno je bilo gospodarsko m politično življenje dobe, ozir. tistih ljudstev, t. j. v zvezi z gospodarskim in političnim življenjem je bH podan kultuT-ni razvoj trstih ljudstev. In kakršno ic bilo tisto življenje in tisti razvoj, takšna je bila umetnost. Sedaj občudujejo arheologi izkoprne starodavnega Ura, ljudstva, ki je žtveio pred potopom. In pišejo, da so te najdbe priča, da je stalo tisto ljudstvo na visoki kulturni stopnji. Torej, če je bilo ljudstvo na visoki kulturni stopnji, je morala biti tudj umetnost tega ljudstva na visoki kulturni stopnji. Zakaj, umetnost je zrcalo kulture tiste dobe. Če ni baš bila ta umetnost izražena v tiskanih knjigah, na oljnatih slikah itd., pa je bila izražena tako, kakor je tehnično bilo takrat mogoče. In vzemimo predmetno: Ali obstoji katoliška umetnost? In kako se imenuje umetnost današnje človeške družbe? Kako je ta nastala? Ali je že bila poprej? Zares objektivni odgovori na ta vpraša-nk bi brli obenem odgovori tudi na vpra- šanje, če obstoji proletarska umetnost Kaj je prav za prav umetnost? Slika, zrcalo, kakor sem že rekel, dokument, kako je živelo, živi ljudstvo, ki mu je tista umetnost lastna. Dr. Štele prav pravi, ko je zapisal: »umetnost je nujno naj-osebnejši izraz duševnosti tistega, ki jo je ustvaril. Duhovnost je dalje, če Je živa, nujno tendenčna. agitatorična, naj to še tako prikriva, duhovnost je in mora biti aktivna, če ne celo nasilna, ker je težišče njenega obstoja v instinktu samoohranitve«. No, da vas ne bom preveč dolgočasil, evo, vi veste, kakšno življenje živi prole-tariat. 700 Din mesečne plače, žena in štiri ali pet otrok; stanovanje najslabše in hvala bogu, če ga dobiš za 200 Din! Hrani in oblači se sedaj za preostalih 500 Din mesečno! Mnogi brezposelni umirajo od lakote, dasi nihče noče tega videti in priznavati. Tu je brez dvoma stremljenje ali iskanje, kako se izmotati iz tega pasjega položaja, kako svet preustrojiti, da bodo vsi ljudje, ki so rojeni vsi na enak način, tudi v življenju vsaj v glavnem tudi vedno ljudje. Ce se to naslika, napiše, spesni, v lepi, izbrani, izklesani obliki, ali ni to umetnost? Proletarska umetnost? Napiše, naslika, spesni pa lahko to tragedijo samo tisti, ki z njo in v nji živi in jo okuša. Le poglejte Cankarjevega »Hlapca Jerneja«! Meščani, ki jim ni skrb, kaj bodo jutri jedli, kaj bo z njimi na starost, ali bodo sprejeti v ubožnico ali bodo morda morali vzeti v roko beraško palico, vidijo v tej povesti (ki je pa vsakdanje življenje delavca in vimi-čarja — hlapca) samo fabulo, leposlovno oblikovano. Le poglejte berača na cesti, ubožca v ubežnicah! Trpi li poleg telesa njegova duša ali ne trpi, ker je velik ubožec, čeprav je trdo delal vse življenje? Če še ni otopel, trpi, trpi... »Hlapec Jernej« je umetrrina, je proletarska umetnina. Alj poglejte sliko KolIwtzeve: »Mama kruha!«. Umetniško delo! In koliko trpljenja v tistem nežnem shujšanem otroškem obrazku, v tistfh globoko vdrtih očeh, ki prosijo mamo kruha, a ga nima. Res je sicer, da marsikatero literarno delo nima vseh pogojev, ki jih zahteva od proietarskrh umetnikov sedanja meščanska umetnost, ki je že izklesana v dovršeno obliko, s katero skriva svojo tendenčnost. Saj je šola in izobrazba že zato znala poskrbeti. To zrcalo sedanje dobe je že zelo fino brušeno, kar je pa tudi že znak smrti. Omenjam to le mimogrede, ker je taka zgodovinska nujnost, tako začrtana že od dob, kar jih pomni zgodovina. Mi, kn pišemo proletarske povesti, pesmi itd., pišemo tako, kakršni smo. Še ne izbrušerd, kakor je doba, v katero stopamo, še neizbrušena. Manjka nam fines izražanja. Vzgojeni smo sicer z miselnostjo meščanske dobe, pretrpeli smo strašne čase, ko je človek glasno molil: Odpusti nam doše dolge, kakor jih mi odpuščamo! a obenem je vseeno klal in živel kakor zver po geslu: Homo homint lupu«. Meščanska katoliška kultura, oziroma umetnost, ga ni dvignila v višave umetnosti. Ergo — ta umetnost torej sedaj že ni več vzgojna, že nj več ustvarjajoča. Mehkužna je. Zato mora nastati druga umetnost. Proletarska umetnost, da bo očuvano človeško dostojanstvo. Ne zato, ker hočemo mi, nego ker je to nujnost nastajajoče dobe. Vem. da ne soglašate z menoj, pa nič za to! Samouki smo po veliki večini ia svoj prosti čas, ki je tesno odmerjen, porabljamo za umetnost. Zato je v tvorbah proletarskih umetnikov mnogo življenja, manjka pa brušenosti. Le vzemite spise »drvečega reporterja«, kakor imenujejo Kischa! Niso pisarn beletristično po točno določenih praviKh. A ker Kisch slovi s svojimi spisi, jih niso mogli zamolčati in zato je dobil ime: »drveči reporter«. Tudi ruski sovjetski pisatelji trpe na teh »nedo-statkih«. Cerkvenikova knjiga: »©aj nam danes naš vsakdanji kruhe tudi ni po vseh bele-trističnm in sedaj pojmovanih umetniških pravilih napisana. Napisana je bob* po Ki-schevem načinu in zato je pri proletarijatu zavzela odlično mesto. Meščanska umetnost (oprostite, da rabim ta nekoliko nepriličen izraz) je v resnici umetnost kapitalistične dobe in življenja in snova ma Hudi v tej dobi. Ti ljudje so v tej dobi imeil — slučajno še imajo sedaj — svoja trpljenja, svoje podvige in sladkosti, kakor ga je imelo tudi zlato tele v puščavi, ko ga je Mojzes, prtšedši ves razjarjen z gore Sinaj, zdrobil v prah. Meščans/ka umetnost je tudr v svojem začetku imela svojo kaotično periodo. Tudi ni bila tako brušena, kakor je sedaj. Tudj niso predstavniki te umetnosti trdili, da mora biti umetnost le zaradi umetnosti, da tendenčnost ne spada v umetnost itd. Nego, bila je ustvarjajoča, borbena, to je tendenčna, vzgojna, da se je ustvaril in izpopolni sedanji družabni red. Bila je zrcalo, ki je kazalo k a j s e je naredilo in kazalo, kaj se ima in kako se mora se narediti. Nova doba, Id vstaja, se odraža sedaj ravnotako. Kaotična Je in zato je tudi njena umetnost neurejena. 3. Sem urednik delavskega lista. Sem zaupnik delavcev. Zahajam med delavce kot predavatelj, na njihove sestanke kot navaden udeleženec. Moje stvari čitajo radi. Ko gledam upadla ličeca delavskia otrok, ko fščem zaman radostnega otroškega smeha prj n.Hh — ko gledam vajence, 13-, Hletne slabotne dečke, kako težko nosijo železo, kolnem usodo življenja. Ivan Vuk. Praznik zasavskih pevskih društev K 20-letnici Glasbenega društva v Zagorju ob Savi Zagorje, 23. maja. Jutri proslavlja agilno Glasbeno društvo Zagorje 20 letnico svojega obstoja. Pesem se je pa v naši dolini gojila že od lota 1890 sem, ko je bil ustanovljen zagonski Sokol. Prve temelje glasbenemu razvoju je postavil narodnozavedni župnik Brce iz št. Lamperta nad Zagorjem, ki je vzpodbudil dolince in učitelja svoje dve uri od Zagorja oddaljene fare Lozeja, da je začel poučevati v petju zagorske Sokole. Njemu sta sledila učitelja Peterlin s Kolovrata in Cam-pa z Vač, akademik Rudolf Stole, Hadjura, Vašte in ob počitnicah sedanji kapemik godbe dravske divizijske oblasti dr. Josip Čerin. Za skladateljem Emil Adamičem, ki je služboval v Toplicah, je prevzel dediščino in jo Čuval, dvigal in spravil na višek Sol. upr. Janko Levstik. Polnih dvajset let je oral, zato ga je 3. novembra 1904. Pevski klub Zagorje izvolil častnim članom. Gojili so moški in mešani zbor, a ko je bilo 1. 1910. ustanovljeno Glasbeno društvo je kmalu pristopil ZanorŠkarj rv godalni sekstet in se je ustanovil tamburaški zbor pod vodstvom Godine. Z neumornim delom — društvo je gojilo tudi dramatiko — so si nabavili bogat notni inventar, klavir, polnoMevime instrumente za godbo na pihala in lok, les in tamburaški zbor. V najbujnejse krpenje je udarila svetovna vojna in prekinila plodonosno delov, a takoj po ujedinjenjn je znova oživelo a s kaljo bolezni v sebi: socialna mizerija je začela zastrupljati idealizem, naraščaja ni bilo... Nekaj Časa je pevovodja trboveljskega Zvona g. Moli vzdrževal petje, in te z velikimi fizičnimi žrtvami — hodil je iz Trbovelj — ko je odnehal tudi novi pevovodja Araoftt Adamič ni mogel spraviti zbora na noge. Krizo je bilo treba preboleti. V tej kritični dobi eo predsedniki Hladnik, Korošec in M ran h z odbori vred zastavili vse eile in premagali prve tež-koče. Dane« ko je predsednik agilni in >trmoglavi< učitelj Kopriva Janez, moremo reči da je kriza pri koncu. Lfetanovljen je mladinski zbor, vodi ga Janez, mali »Ionski orkester in moški zbor pa Adamič in glasbena šola za gosli in klavir. Bodočnost je naša, upamo da bo vsaj na tistem višku kakor tedaj, ko je bilo Zagorje srediAče in žarišče glasbene kulture Zasavja. Na jutrišnjem slavnostnem koncertu nastopijo dolinska pevska druSfrva LoSk: glas (pevovodja Godina), pevsko društvo Kot-redež (pevovodja Se vedno agilni Janko Levstik), za tem Glasbeno društvo 1'rast-nik s kompletnim mešanim borom »n salonskim orkestrom (ta bo spremljal pevske točke, ki jih je nastudiral učitelj g. Davorin Čander), defcliški zbor pod vodstvom učiteljice gdč, Vide Kneizel, dalje mladinski fn moSki zbor Glasbenega dru5*va Zagorje in združeni pevski zbori. Konzervato-rist z. aPvel Sivlc se je ljuDeamivo odzval vabilu in bo odigral nekaj eokrtock na kla-v i rj u. Vsa proslava je odlično pripravljena in ji je zagotovljen lep nmetnfSki užitek ob bratskem sodelovanju vse zasavske glasbene javnosti. Želimo mnogo uspeha na n »daljni poti kvi&uu. Zanimivosti iz domačega sporta lOletnica LNP — Kako na] bi bila sestavljena reprezentanca — Obetajo se zanimive tekme Ljubi j ama, 24. maja. Kakor smo že poročali proslavi LNP 10-letnico svojega obstoja. Za proslavo, ki bo 31. tm. in 1. junija, je bil izdelan že obširen program Termina si je rezerviral LNP za svojo oficijelno proslavo. LNP je povabil k proslavi beograjsko m graško reprezentanco, v poštev pa pride tudi celovška. Pogajanja z vsemi tremi reprezentancami so bila ugodno zaključena In bomo torej imeli prihodnji teden v Ljub-Ijairi prav zanimiv turnir, na katerem bodo sodelovale reprezentance štirih mest, odnosno podsavezov. V zvezi s temi prireditvami je novi podsavezni kapeta*n g. Jože Hafner preteklo nedeljo odredil poskusne tekme, ki naj bi bile merilo za presojo glede sestave reprezentance. Kakor večina takih treningov, se tudi ta poskus ni obnesel. Igrali so štirje trmi, trije podsavezni m mariborski Železničarji. Prvi podsavezni tim je tvorilo kompletno Primorje, ki je igralo proti Železničarjem, a je pokazalo bolj šfbko igro in je končno podleglo. Drugi tim je tvorila Ilirija, ki sicer ni bila kompletna, a je klub temu in razmeroma šibki igri odpravila tretji tim, sestoječ iz igračev Svobode, Hermesa in Jadrana z rezultatom °:0! Pokazalo se je torej, da pri sestavi podsavezne reprezentance absolutno ni računati z igrači teh treh klubov. Đdma izjema bi bil morda Ko-šenina (Hermes). Na trening so bih* povabljeni tudi trije mgrači iz Maribora, ki se pa vabilu niso odzvali tn so ostali doma. Gotovo je, da je to ne športna gesta fe Je moral LNP v svrho zaščite svojega ugleda m avtoritete dotične igrače izročiti kazenskemu odboru . Nedeljske tekme so torej končale s fi-askom. Mnenja smo, da so bile popolnoma nepotrebne in da je imel LNP, odnosno podsavezni kapetan pac dovolj prilike ogledati si igrače pri pudi>aveznHi prvenstvenih tekmah in ugotoviti, v koliko pridejo v poštev za sestavo reprezentance. Kako bo sestavil g. podsavezni kapetau reprezentanco LNP, nam za enkrat še nj znano. Po našem mnenju bi bila pač najboljša nastopna sestava: Jančigaj (Primorje), Berglez (Ilirija), Hasl (Primorje), Košeuina (Hermes), Sla-mič (Primorje), Lado (Ilirija), Ice (Ilirija), Bertoncelj (Maribor), Oman, Dobertet (IH-rUa), Urši" 'Primorje), rij a). Moštvo bi torej tvorilo 5 Ilhijanov, 4 Primorjaši, 1 Mariborčan in 1 Hermežan. V poštev pridejo eventualno še za vratarja Boris (Ilirija), Svetic (Primorje), za backa, Kirbiš (Maribor) za srednjega krilca in Zemljak kot stransk? krilec. Napad pa bi bil v navedeni postavi pač najboljši. Oman je star rutinirain i?rac. igra na mestu cen-terfonvarda aH pa v obeh zvezah enako dobro. Doberiet in Unsič sta naša najbolj nevarna in prodorna igrača, Bertomcelj v desnj zvez] pa je d?nes brez konkurence v Sloveniji. Je tehnično sijajen, izvrstno dribla h Tazpolaga z razantmrn strelom. Tce na krilu je pokazal, da zna zaigrati. Tehnično je nesporno boljši od Juga, ki pride tudi za to mesto v poštev. Toliko o reprezentanci, Id bi se po na- šem mnenju prav dobro lahko odrezala, kar bi bilo samo v korist našega nogometa. Ker pa smo že pri nogometu, naj še omenimo, da se Ilirija pogaja s slovitim dunajskim profesionalnim klubom Nicholsonom, enim najstarejših predstavnikov avstirjske-ga nogometa. Ko je Ilirija igrala lanj na Dunaju proti Nicholsonu, je takmo izgubila v razmerju 8:2. Gostje so v prvem razreda dunajske profesionalne lige m igrajo \z\r-sten nogomet Nicholson se je ponudil za četrtek 29. tm., žal pa je LNP za ta dan obema našima vodilnima kluboma prepovedal igranje s katerimkoli klubom. To je tembofj obžalovati, ker imamo v Ljubljani redkokdaj priliko gledati tuja profesionalna moštva. Kakor čujemo, je ponudba, ki jo je stavH Nicholson Iliriji, razmeroma ugodna. Morda bi se vendarle dal doseči sporazum, čeprav priznavamo, da je moral LNP glede na predstojeće težke tekme tako ravnati. V Ljubljano se ponujajo tudj Madžari. Znana kluba Basrva rz Szegedina in Buda-pester HI K6r. F. C. bi rada hgrala z Ilirijo. V primeru, da bt) državno prvenstvo odgođeno, bo Ilirija sprejela ponudbe madžarskih klubov. Na ta način se športnikom in ljubiteljem nogometa obetajo še lepi užitki. V tekmovanju za državno prvenstvo je nastal nekak zastoj. Sprva je bno določeno, da se tekme za državno prvenstvo začno takoj po končanem pod-s a veznem prvenstvu, toda ZNP še ni končal domačega prvenstvenega tekmovanja in tako je vse skupaj zaostalo. Govori se, da da se pric-no tekme za drž. prvenstvo šele junija, ni pa izključeno, da se bo vršilo šele v jeseni. J'MS je namreč prejel laskavo ponudbo za udeležbo na nogometnem turnirju za svetovno prvenstvo v Montevideu tn zato ni izključeno, da se naša reprezentanca turnirja udeleži. Splošno mnenje pa je, da naši ve bodo potovali v Južno Ameriko. Vzrrrtri za to so ra-zumfjrvi. Turnirja se razen Rurriu-nije ne udeleži nobena evropska država. Odpovedale so vse po vrsti, Avstrija. Nemčija. Italija. Češkoslovaška, Madtžarska itd. Zato bi ne bilo oiportuno, da se naša reprezentanca udeleži tejra tekmovanja. Na vročih južnoameriškm tleh ni računati na uspeh. Proti Urujruajcem m AT^intinccm Se v Evropi ni »nihče dobro odrezal, kaj šele doma! Modni salon J. KURILJ TURJAŠKI TRG ST. 1. nudi cen j. gospodom prvovrstno izdelavo vsakovrstnih OBLEK po najnovejšem kroju in izredno nizkih cenah. Državnim uradnikom tudi na obroke. Angleško In čeako blago v zalogi. Brivski naraščaj v Ljubljani Po večletnem prizadevanju brivske zadruge se je šele lani posrečilo po truda-polni borbi s strani opozicije izvojevati program za osnovanje brivske strokovne šole. Merodajni čmitelli so se takoj lotHi dela in osnovali šolski aparat, ki obstoji iz profesorja S e v e r j a za strokovno risanje, dr. J e 1 o č n i k a za higijeno, z. Z a b j e k a za brivsko frizersko stroko in g. Herin^ra, brivca iz Zagorte, za !asu-ljarsko stroko. Prvo leto ie b'*!o delovanje zaradi pomanjkanja orodja m gmotnih sredstev zek) težko. No. vodstvo m učitelji tečaja so se potrudi ; in rmeli so potrpljenje z mladim naraščaem in mu vcepili strokovno znanje, kakršno je bflo res že zelo potrebno. Čuli so se rimogi pfkri očitki na račun tega tečaja, blatili so se merodajni funkcijonarii, toda ti si veselja niso pustili kratiti ter so nadaljevaR pouk in po osrrmi mesecih tečaj z uspehom zaključili. Na pobudo šolskega naraščaja )e bilo sklenjeno, da se v svrho P'oslave uspešnega zaktntčka tečaja priredi Šolski izlet na Sv. Goro pri Litiji. Pokroviteljstvo nad izletniki je prevzel šolski odbor z načelnikom g. Dorčecem. V nedeljo 11. t. m. ob 5. zjutrai so udeleženci tečaja pod vodstvom prof. Severja kot izkušenega planinca napravili izlet na Sv. Goro. Tura je bila zelo lepa, solnce je izredno močno pripekalo, tako da so se izletniki pošteno spotili. Na povratku so se ustavili v Toplicah Medija - Izlake, kjer so se Vooali. z večernim vlakom pa so se zadovoljni vrnili v LJubljano Dnevne vesti i — Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra L razpisuje mesto kon-traktualnega asistenta v institutu za redarska merjenja in geofizična raziskavanja na tehnični fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 20. junija. — Moralna In gmotna podpora našomu velesejmu. V imenu predsedstva ljubljanskega, velesejma, sta se mudila te dni ▼ Beogradu generalni tajnik Zbornice sa TOI dr. Fran VVindischer to predsednik Zadružne banke g. Anton Kristan, da povabita na svečano otvoritev jubilenjega velesejma člane kraljevske vlade. Vsi ministri so se aelo zanimali za jubilenji velesejem v Ljubljani in trgovinski minister dr. Juraj De-metrovie je obljubil, da se otvoritve osebno udeleži. Delegata sta bila povsod prisrčno sprejeta in velesejmu sta izpoalovala moralno in gmotno podporo. Trgovinsko ministrstvo je dalo ljubljanskemu velesejmu 60.000 Din podpore. Dr. Fran VVindischer se je mudil tudi v Zagrebu, kjer sta mu župan dr. Srkulj in predsednik velesejma g. R. Erber obljubila, da se otvoritve jubilejnega velesejma osebno udeležita. — Ljubljanska obrtna banka za naše vajence. Na prošnjo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je sklenila Obrtna banka iz vsakoletnega dobička naložiti 5000 Din v poseben fond, ki se bo uporabljal izključno le za nagrade obrtnim vajencem(kam), ki dovrše z odličnim uspehom pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah in napravijo z odličnim uspehom praktični pomagalski izpit pri zadružni izpraševalni komisiji. Nagrade: 25 po 100 Din in 50 po 50 Din so deloma že razposlane, deloma pa se bodo še te dni vodstvom obrtno - nadaljevalnih šol. da jih razdele med odlikovance. — Razpisane službe banovinskih cestarjev. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer eno v območju okrajnega cestnega odbora v Kranju, dve pa v območni krajevnega cestnega odbora za ljubljansko okolico. Prošnje je treba vložiti do 15. junija. — MIlan Begovič v Brnu. Znani dramatik Milan Begović je prisostvoval v četrtek prvi -češki vprizoritvi svoje nove komedije »Ameriška jahta v Splitu« v Narodnem gledališču v Brnu. — Razdružitev zadruge. Nabavlialna zadruga državnih uslužbencev na Bledu je po sklepu občnega zbora prostovoljno razdražena. — Za mrtve so proglašeni. Okrožno so-dtšče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: rudar Martin Miklič, pristojen v Dol pri Hrastniku; posestnik Karol Cvenk, pristojen v občino Nova Cerkev; ključavničarski pomočnik Anton Vol-ker, pristojen v Trbovlje - Loke; posestnik Franc Leskovšek, pristojen v občino Braslovče,- posestnikov sin Matevž Kač, pristojen v Petrovce; Jože Lapub, pristojen v Artiče, ln samski delavec Franc Mi-heln, pristojen v občino Bizeljsko. Vsi so odšli začetkom voine na bojišče in se niso vrniti. — Iz »Službenega tista«. *S!mžbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 3 z dne 22. t. m. objavlja zakon o ureditvi ministrstva za poljedelstvo. — Vijolinsko Šolo je otvori I v Berlinu g. Slavko Š k o r p i k iz Ljubljane, učenec mojstrske šole prof. Aleksandra Fiede-manna. G. Skorpik je bil več let angažiran pri več berlinskih gledališčih kot koncertni moj sten, Vrlemu Ljubljančanu želimo še mnogo uspehov! — ^Presveta«, glasilo SNPJ v Ameriki, je nedavno razpisala natečaj z več nagradami za najboljše povesti. Rok je potekel 30. marca t. 1. in, kakor smo prejeli danes obvestilo, je rezultat naslednji: prva in druga nagrada v skupnem znesku 500 dolarjev ostane neizplačana, ker ni noben rokopis ustrezal razpisu natečaja. Tretjo nagrado v znesku 100 dolarjev pa je prejel g. Angelo Cerkvenik za povest *Rosa«. Cerkvenikova povest je it začela izhajati v *Prosveti«. — Direktna avtobusna zveza Ljubljana -Bled. Ljubljana dobi že prihodnji teden direktno avtobusno zvezo z Bledom in sicer dvakrat na dan. Nova avtobusna zveza bo važna za tujski promet, zlasti poleti, ker pomeni prvi korak h končnemu cilju, da postane Ljubljana izhodna točka vsega rajskega prometa v naših krajih. Velik moderni avtobus z 29 sedeži bo odhajal s prihodnjim ponedeljkom z Bleda ob 6.45 ter bo prihajal v Kranj ob 7.45, v Ljubljano pa ob 8.15 zjutraj. Vračal se bo na Bled iz Ljubljane ob 12.15 ter bo prihajal v Kranj ob 12.45, na Bled pa ob 13.45. Drugič bo odhajal z Bleda ob 14. ter bo prihajal v Kranj ob 15., v Ljubljano pa ob 15.30, vračal pa se bo iz Ljubljane ob 18. ter bo prihajal v Kranj ob 18.30, na Bled pa ob 19.30. Novi avtobusni zvezi bosta ugodni, kakor je razvidno iz navedenega voznega reda, tako za tujce, ki se mude a* Bledu, kakor za ostalo občinstvo na Gorenjskem, ako žele poseriti Ljubljano, pa tudi za ljubljansko občinstvo, ki hoče napraviti izlet na Bled ali v ostale kraje Gorenjske. Novo avtobusno zvezo uvede podjetje Hojak d. z o. z. v Domžalah. — Uetanorve vdovam hi sirotam držav-■rfh nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij — kreditna zadruga državnih uslužbencev s sedežem v Lnibbani, razpisuje za leto 1930. iz sklada Ivana R o s t a n a 15 ustanov po 300 Din za najbednejSe vdove m sirote po državnih nameščencih. Prosilke naj prošnjam prilože od Župnijskega aH občinskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne aM pa vsled bolezni ln onemoglosti nesposobne za pridobivanje. — Prošnje naj se pošiljajo na upravni odbor konzorcija do 15. junija. — Delne Kamenee pri Novem mesta. TnkajSnje novoustanovljeno prost gasilno drultvo precej dobro napreduje. Novo motorno briagakio orno že naročili in jo dobimo v kratkem. Za gasilni dom je že tudi deloma pripravljene. V nederjo 1. junija imamo blagoslovitev motorne brizgamo na Dolnib Kamenca h pri podndoM ev. Janeza, ob 10. uri ee bo brala sv. maša za vs dobrotnike našega gasil, drudtva, nato bo govor in blagoslovitev brmgalns. Za kosilo in dobro kapljico preskrbljeno. Popoldan ob S. uri se vrti velika vrtna veselica pri g. Anionu Osomikn na Muhaberu četrt ure od postaje Noro mesto. Vsi tovariši in prijatelji gasilstva vljudne vabljeni k obilni udeležbi! — AHažev dom v Vrat* je od 24. t. m dalje otvorjen in oskrbovan. — SPD. — 9. j«ni|a 1930 vsi v Križeve« pri Ljutomera na telovadni nastop Sokola kraljevne Jugoslavije v Križevcib. Obenem proslava lOletnice. Zdravo! — Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 22, v Sarajevu 21, v Zagrebu 20, v Skoplju 19, v Splitu 18, v Mariboru 15.6, v Ljubljani 13.4 Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.3 mm. temperatura je znašala 12 stopinj. — Strašen »ločin. Pred osijeSkim sodiščem 6e je te dni zagovarjal Oole-tni posestnik Mato Čolaković iz Vinkovcev, ki je 10. januarja svojega prijatelja iz rano mladosti Antona Tekmetaroviča na strašen način umoril. Usodnega dne sta si prijatelja pripovedovala doživljaje iz lastnega Življenja ter drug drugemu priznala, da sta ljubimkala s prijateljevo ženo. To je Čolafomica tako uj^tik), da je nenadoma potegnil nož in sunil prijatelja tako močno v trebuh, da so mu izstopila čreva. Toda to mu še ni bilo dovolj. Črava je odrezal in jih vrgel kokošim na dvorišču. Sodno zdravniški izvedenci so ugotovili, da obtoženec ni normalen in zato je bil kazni opi^osčen, pač pa bo tri leta javno nadzorovan. — Zagoneten umor. V Jagodnjaku v Baranji je bil te dni izvršen zagoneten zločin. Posestnik Vass Trbić se je ponoči radi pasjega lajanja zbudil, vstal je ln Sel pogledat na dvorišče, kaj je. Na dvorišču i** nekdo iz teme zaklical: »Niti koraka več, če ne te ubijem U Trbić pa se ni dal ugnati in je šel proti neznancu. Tedaj je počil strel. Smrtno zadet se je zgrudil Trbić. Domači so ga našli v mlaki krvi in ga neeavestn©-ga prepeljali v osijfško bolnico, kjr*r je kmalu umrl. — Tragedija siromašne rodbine. Na podstrešju ljudska kuhinje v Novem Sadu so našli te dni obešenega 451etnega moškega, katerega identitete sprva niso mogli ugotoviti. Neki novinar se je spomnil, da je Čital, da je iz Osijeka brez sledu izginil SOletni mizarski pomočnik Mijo Vorek. Nd-vosadska policija je poslala samomorilcev opis osiješid in ta je ugotovila, da gre res za Voreka. Vzrok eamomora je bila velika beda. Vorek je bil zadnje čase brez službe, trpel je pomanjkanje. Na V Krekovem domu so našli en dan po očetovi smrti pismo, ki ga je pisala njegova hčerka. Dekle je izjavila, da se je naveličala stradanja in da <*re raje v smrt. Odšla je z doma in je še niso našli. Najbrž je izvršila samomor. — Samomori. V Gaokem se je le dni ustrelil mlad trgovec Mihajlo Baitinić, ki je trpel na fiksni ideji, da je njegovo gmotno stanje Dgro&eno. Mož je bil le del j časa deprimiran, te dni pa si je v duševni zmedenosti ustrelil v setjee. Prepeljali so ga v mo*4arsko bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. — V Osijeku s« j« občila sjuiki-nja Julka Urt>a, rodom Slovenka iz Dolnjega Miholjca. Vzrok samomora je bila baje beda. — Dr. med. Mila Kovač ie otvorila prakso za renrgenološka preiskovanja in obsevanja v Mariboru. Aleksandrova cesta 6. (Tel. 2968 interurb.) Ordinacija od pol 9. do 5. ure popoldne. 344n Iz Linblfane —I j Naval pri potniških blagajnah na ljubljanskem kolodvoru. Eden tukajšnjih dnevnikov opisuje nedostatke, ki jih je bilo opažati pri odpravi potnikov preteklo nedeljo zjutraj na ljubljanskem glavnem kolodvoru, kjer se odprava potnikov ni mogla izvršiti v redu. K temu se pripominja, da je na tukajšnjem glavnem kolodvoru za odpravo potnikov razpoložljivih pet patni-ških blagajn, katere so odprte vsaj eno uro pred odhodom vlakov. To število, blagajn zadostuje popolnoma tudi ob nedeljah pod pogojem, da tudi občinstvo upošteva znano dejstvo večjega navala potnikov in pride k blagajnam ob Času, ko so že odprte, železniška uprava opozarja, da vlaki ne čakajo na odpravo potnikov pri blagajnah, temveč odpeljejo točno ob času voznoredne« ga odhoda. Iz tega razloga se priporoča občinstvu, da prihaja z ozirom na naval potnikov ob nedeljah čim ranije k blagajnam, da si posebno za nedeljske izlete nabavi vozne listke že prejšnji dan pri pred-prodaji na postaji ali pa pri društvu »Putnik« na Dunajski cesti, palača Ljubljanice kreditne banke. —Ij lajava. G. Bolči Zvan ni reporter, niti član našega uredništva ter ni imel nikdar nobene zveze z našim listom. — T.Tr#*d-niSrvo »Slovenskega Naroda<. —Ij Adaptacija. V pritlični hiši (št. 5) Pod Tu mom *a temeljite preurejajo in popravljajo stanovanjski prostori. Pred leti je v tej idilični hiši stanoval nadzornik mestnih nasadov Vaerav Hejnie. Ko bo adaptacija končana, se preseli v prenovljeno ln preurejeno stanovanje sedanji nadzornik mestnih nasadov Anton Lap. —Ij Današnji živilski trg. Kakor večina sobotnih. Je bil tudi današnji živilski trg razmeroma dobro zatožen. Neka kmetica iz Sostrega je prinesla kot novost tri gobe, med njimi enega jurčka, ki jt tehtal okoK 75 dkg. Kmetica to zahtevala sanj 8 Din. Druga novost na trgn so bili trla-. Ški paradižniki, ki Jih je prodajal trgovec z zelenjavo in sočivjem Bucik po M Din kilogram Novi krompir se Je pocenil, davi so ga prodajali že po 3, 4, 5 in 6 Din kg po kakovosti. Znatno ie padla cena tudi salati; glavnato so prodajali po 50 para glavico ali pa še ceneje, odnosno 8 Din kg, kolerabce pa po 6 Din kg. Kilogram graha v stročju je veljal 5 do 6 Din. češenj 12 do 16 Din kf. Jajca so prodajali po 1 Din komad ali par Din 1.75, par piščancev 36 do 40 Din, kar je še vedno zelo drago. Na trgu je bilo tudi nekaj morskih rib, večinoma sardelic, ki so Mil prodajali po 13 Din kg. V splošnem so cene nespremenjene. Kupčija je bila it dovolj živahna. —Ij Jurjevanje na Ljubljanskem grada se je v gmotnem pogledu prav dobro obneslo. CMD je prejela kot čisti dobiček od sentpeterske ženske podrunice 11.513.30 Din: od sentpeterske moške podružnice 2795.10 Din. od šentjakobsko - trnovske ženske podružnice 8350 Din. od Šent.-trn. moške podružnice 3350 Din — skupaj 30.808.40 Dfci, — Ciril - Metodova družba izreka tem potom vsem cenjenim odborni- cam in odbornikom, kakor tudi rodoljubnemu občinstvu prav toplo zahvalo. —Ij Nov rastlinjak ▼ mestni drevesnici ob tivolskem ribnika. Sedanji rastlinjak ni več kos svoji nalogi, ker je prenizek za visoke palme, zato js nujne potrebno novo tako poslopje, kamor bi ee lahko spravljale vitke palrsf č*z zimo. S prvim de prične telovadba vseh oddelkov z pestrim <"*>re^om. po javii telovadbi pa se bo vrtijo slavnostno razvitje kupnega prapora in slovesna predaja istega druš:va, ki bo postavilo k /o.pnim tekmam naiholi^e telovadce. Kot kum Župnemu praporu je naprošen I. podstaresina SKI brat Enselbert Oangt Sokol Jesenice se za ta svoj veliki oraz.nik pridno pripravka. Marljivi člani planirajo prostrano snk. letno telovadišče, ki bo po obzirnosti in opremi gotovo eno največjih in najbolj praktičnih v Slov en i j i. Tu se bo lahko gojila telovadba na stalno nameščenih orodjih, dalje vseh panog lahka atletika, nogomet. hazena. in odboika. Uredilo se bo tudi primerno otroško igrice ter v zirmkem času tudi dr izvabile marsikako solzo v oči. gramofon* ske posnetke iz zvočnega filma »Ne verjamem več nobeni ženi«, kakor tudi preko sto drugih R. Tauberjevih posnetkov dobite pri edini razpečevalnici Odon plošče za Slovenijo »GRAMOFON« A. RASBERGER Miklošičeva cesta 34. Vsebina filma je zelo realistična. Tauber predstavlja v tem filmu nekdaj slavlje-nega pevca, kateremu so življenske izkušnje vzelo vero v vsako žensko. — Zato le že pred leti zapustil domaČe kraje in se napotil v daljni tuji svet. Sedal se zopet vrača v domovino v družbi dveh mornarjev. Peter, najmlajši med njimi, hrepeni najbolj po domovini ter se veseli sračitega svidenja z materjo in sestro Katiro. — Toda glej, v domovini jja čaka že takoj ob povratku razočaranje. — Doma naide le svojo mater, od skrbi in težav težko pre-iskušeno starko. Sestra pa je odšla v Berlin »v službo«. — Čez nekaj dni se Peter v neki precel sumljivi bezmici zaljubi v mlado dekle. Tudi ona ljubi Petra in že še zdi, da bosta srev?na. toda usoda Je hotela drugače. Dekle, v katero se ie Peter zaljubil, je njegova lastna sestra — Katica ... Werner ruetter kot Peter je zelo simpatičen v figuri in v glasu. — Poleg njega nastopajo še Maria Solweg, Gustav Orud-gens rn Paui H6rbiger; zlasti zadnji, ki igra vlogo JeoJiajočega mornarja, ima prav briljantne prizore, pri katerih se publika nasmeje od srca. Junak in središče celega filma je Richard Tauber. Mirzifca in vse skladbe so delo Paula Dessaua. Film, ki je bil po vsem svetu sprejet z največjim navdušenjem, bo tudi v Ljubljani izredno ugajal 100 le »rdeče device" Kako je postala Louisa Michel revolucijonarka — Družba sama vzgaja revolncijonarfe Konoem tekočega meseca mine sto let, odkar je bite. rojena Louisa MichoL Umirila ie a>red 25 leti in komuni srtiona stnainlka jo reklamira zase z manifesita-cj^airru; in proslavami. Kajti Louiise Mi-cfreJ se je prijel zgodoviTRsiKi zdeveik »rdeča devica«. Nairavno je, da. je v po-vehčevađiju Loui®e Mncfliel bat kormu-n> stike h&srtoračnri in stvarni anahroni-tzem. Dejstvo je samo, da je bila Louisa Micbed revoiuoi'jonarlca in sicer res-ničaia revoJrucijonarfka. kri ni pomola strahu in ki je irnek tudi srce na pravem mesta, i Bila je izredno kireix>**na, plemenita in oxJr3rJtosrčna žen sika. Beda j.n k mirnost živDen^a sta tako veHtkj m obsežni, da ni čuda. če se upira rahločutno srce, posebno če je sredi bede in krivično-sfci. Lahko se Človek zmoti v sredstvih in metodah, toda če dela vse iz prepričanja in plemenitega nagiba, je treba nasprotnika spoštovati in cenit!. Primer Louise Michel spada med one pojave, ki so dosegli svoj višek v Kristu. Maurice Barres, ki je najpopolnejša inkarnacija nacijonaiizjna, je bil tako navdušen za »rdečo devico«, da je hotel napisati njeno apologijo in da ie potoval v njeno rojstno vas zbirat podatke, da bi napisal o Louisi roman. Do tega pa ni prišlo, ker je umrl in zapustil samo gradivo, ki je bilo objavljeno v »Mercare de France«. Grof Robert de Montesauiou opisuje Louiso Michel takole: »Izrazita in smešna postava, v kateri ie pomešana konvencijonalnost in svetost, prorokinja in vrag. stari učenjak, pop in pianist. Da. Littre brez očal, bizarni Liszt pod malim črnim klobučkom, s sivimi kodri vikanja v kratki sutani z usnjenim pasom.« Tako je bila Louisa Michel na stara leta. v mladosti je bila pa dražestna. Rojena je bila kot nezakonska hči grajske služkinje, oče je bil pa seveda graj-ščak de Mathis, »poet in literat cha-teaubriandovski. vročekrvni Voltairija-nec. sijajen govornik in zelo lep mož*. Nezakonsko dete je raslo osamljeno med domačimi živalmi in pticami. Živali je smatralo za svoje brate in že kot deklica ie zbirala za siromašne ljudi denar in jestvine, kjer in kadar je le mogla. Pozneje je postala učiteljica v ■pariškem predmestju. Ko je umrl graj-ščak de Mathis, katerega je oboževala, ie hotela stopiti v samostan, da bi bila njegova duša zveličana, kakor je sama priznala v pismu Viktorju Hugou. Podpisovala se je Louise Michel de Mathis. Po grajščakovi smrti je pa njegova rodbina izposlovala, da ji je bilo prepovedano podpisovati se z očetovim imenom, kajti kot nezakonska hči je smela nositi samo materino ime. To je izpre-menilo rahločutno, mirno in pobožno Louiso v zagrizeno revolucijonarko. Tako se pogosto rode najhujši nasprotniki družabnega reda. Tako se je pridružil svetnici v nji sam vrag., Ko je izbruhnila 1. 1871 v Parizu revolucija, ie bila Louisa Michel med prvimi na barikadah. Borila se je za komuno tako hrabro, da so jo stavili vodilni revolucijonarji za zgled drugim. Bila je aretirana m ko je stala pred sodniki, je zaklicala: »Ce niste strahopetci, me dajte ustreliti!« Ustrelili je pa niso. temveč so jo poslali z Rochefor-tom in drugimi vodilnimi revolucijonarji na galeje v Novo Kaledonijo. Ko je bila 1. 1880 amnestirana in se je vrnila v Pariz, je nadaljevala anarhistično revolucionarno delo. Ona je bila tista, ki je vodila 1. 1883 ogorčene množice plenit pekarne. Zaslovela je kot organizatorka demonstracij, toda s tem v očeh ljudstva njen ugled ni prav nič trpel. Sam Clemenceau jo ie večkrat po-setil na njenem domu na Montmartru. Nekoč je našel pri nji na večerji moža, kateremu se je na prvi pogled poznalo. da je zločinec. — Ali veste, da je ta človek zločinec? — jo je vprašai Clemenceau. — Da. toda navzlic temu je lačen. — se je odrezala »rdeča devica«. Louisa Michel je napisala v stihih in prozi deset knjig. Za svoje ostre govore in agitacijo je bila neštetokrat zaprta. Če pomislimo, koliko je storila s svojim neskončno dobrim srcem in govorniškim talentom za resnično bedne in trpeče, moramo priznati, da je v ool- ni meri zaslužila, da se je Francozi ob stoletnici spominjajo. Letalska nesreča v Pragi V četrtek popoldne se je pripetita v Pragi težka letalska nesreča, ki je zahtevala življenje dveh rezervnih častnikov, poročnika Fran tiska Belohrada in podporočnika Ladislava Fry.be. Nad praškim letališčem je krožil z opazovalnim letalom ritmojster — vojaški pilot Jožef Krčmar. Kot opazovalec ga je spremljal rezervni podporočnik Ladislav Frvba. Kmalu za prvim se ie dvignilo drugo letalo s pilotom poročnikom Be-lohradom. Očividci pripovedujejo, da sta trčili obe letali 300 m visoko skupaj in se zarili drugo v drugo. Težko Krč-marovo letalo je letelo še nekaj časa, ko'] je bilo drugemu letalu zadnje krmilo že odtrgano. V razdalji 500 m sta padli obe letali na tla. Na kraj nesreče so takoj prihiteli vojaka, ki so našli pod razbitim aeroplanom pilota Krčmara onesveščenega, podporočnik Fryba pa je bv\ smrtno ranjen. Rezervno padalo ie pričalo, da je skočil Častnik po karamboln iz letala, kos krmila, zapičenega v letalo, je pa pričal, zakaj poročnik ni ušel smrti. Padalo se je zapletlo v krmilo in letalec je padel na tla z enako hitrostjo, kakor letalo. Kakih 200 m od prvega je ležalo drugo razbito letalo, zapičeno z motorjem globoko v zemljo. Poročnik Belohrad je iežal nekaj korakov od razbitega letala mrtev. Ranjena letalca so takoj prepe-lial[ v bolnico, toda podporočnik Fryba je že med prevozom umrl. Koliko stane poljub Z vprašanjem, koliko stane poljub, so se pečala že mnoga sodišča. Splošno la-nko rečemo, da se ravna cena poljuba po gospodarskem položaju dotične države. Sodišče v Newyorku je ocenilo poljub na 530.000 dolarjev, v Parizu so ga cenili sodniki samo na 2000 frankov, v Berlinu pa celo samo na 35.000 mark. Te dni je moralo oceniti poljub tudi sodišče v Varšavi. Mlada, lepa šivilja — Irka ij je bilo ime — se je vozila dan za dnem s tramvajem v službo. Po cel-a leta vedno točno in ob istem času se ie vozila in nikoli se ji ni nič pripetilo. Nekega dne pa je opazila v tramvaju, priletnega že neko-ko'liko osivelega gospoda, ki jo je kar požiral z očmi. Naključje je hotelo, da ie moral tramvaj nenadoma ustaviti. Vsi potniki so se zagugali. priletnega gospoda je pa vrglo Irki naravnost v naročje. £e predno se je dekle prav zavedlo, jo je gospod strastno poljubil. Vsi potniki so to videli in vsak je komentiral nenadni poljub na svoj način. Večina se je smejala, nekateri so se potuhnili, kakor da niso nič videli, drugi so se pa zgražali. Irka sama je protestirala in na prvem postajališču je potožila stražniku da io ie gospod nasilno poljubil. Podjetni gospod je bil že davno pozabil na svojo pustlovšČino v tramvaju^ ko je dobil nekega dne povabilo na sodišče. Cim ie zagledal pred sodniki šiviljo, katero je v tramvaju poljubil, se mu je takoj posvetilo v glavi. Odkrito je priznal, da je brhko šiviljo res poljubil. Sodniki so stali pred težko nalogo, kajti treba je bilo določiti ceno poljuba. Šele po daljšem posvetovanju so izrekli obsodbo. V imenu republike j« bil obtoženec spoznan krivim in obsojen na 100 zlotov odškodnine tožiteljici. Mož je plačal giobo kar pred sodniki. Vse za denar Nemški listi priobčujejo obširne propagandne članke za oasijonske igre v Oberammergau na Bavarskem ki so bile te dni otvorjene v novem veltkem jrleda^išču. Te igrre niso več priproste Igre pobožnih vašČannv. temveč dobič-kanosno podjetje v velikem obsegu. Postale so milijonsko podjetje in namenjene so v prvi vrsti milijonarjem. Torej metamorfoza, kakršno vidimo tudi pri krščanstvu. Mala vas Oberammergau j£ najela 3 milijone mark posojila za novo gledališče. Poleg tega so zgradili več novih ooslopij. v starih so napeljali vodovod in elektriko. zgradih* so pa tudi osrromne garaže. Vse to te s^alo nad 10 ■milijonov mark. Ti ogromni izdatki se pa morajo seveda rentirati rn r-ato sedeži v gledališču in bivanje v Oberammergau ni za siromake. V gledališču je prostora za 5?oo gledalcev. Vstopnice so po 10 do 20 mark torej od 130 do 260 Din. Vsaka predstava vrže približno 65.000 mark, a vseh predstav je 40. Lahko si torej mislimo, koliko podjetniki zaslužijo s človeško neumnostjo. Prenočevanje stane 40 mark. Z raznimi taksami stane enodnevno bivanie v Oberammergau 50 mark ali 650 Din. Pasijonske igre v Oberamrnergau po-seti letno do 300.000 tujcev, kar pomeni za domačine 8 do 10 milijonov mark dokodkov. V takih razmerah je pač lahko investirati kapital in tudi igralce lahko dobro plačujejo. Plače igralcev, ki se ravna io po uspehu sezone, znašajo od S do 10.000 mark mesečno. čevljar Neki čevljar se je rad ša roku stil, da je junak od pete do glave in da se ničesar na svetu ne boji. Imel je pa prijatelja, ki ie hotel njegovo junaštvo preizkusiti. Nekega dne je poslal k njemu soseda z obvestilom, da je umrl in da naj pride stražit njegovo truplo. Zvečer je vzel Čevljar vrečo kotip, šilo. kladivo in nekaj starih škarpov, pa se je nanoti'1 v stanovanje mrtvega tovariša. Slednji je ležal rztegnien nepremično na postelji. Čevljar ie izrazil tovariševim sorodnikom sožalie. potem je pa sedel na svoj stolček k postelji in začel navdušeno krpati stare čevlje, da bi mu noč hitreje minila. S kratkimi presledki je razbijal po podplatih že dokaj dolgo. 2iv\ mrtvec je mislil, da je že prišel čas. ko je treba preizkusiti čevljarjevo hrabrost. Ne da bi se ganil, je spregovoril z zamolklim, izpremenjemm glasom: — Kdor bedi pri mrtiču, ne krpa starih čevljev. Čevljar je sedel nekaj časa nepremično držeč kladivo nad čevljem, potem se je pa sklonil k živemu mrliču in odgovoril: — Kdor .ie mrtev, ne sliši. In znova se je lotil dela. Ifafboflfe, najtrajnejfe. zato u (Sa/o oomooze-vrna trt platno na} se suši na sotneu. Sušite VaJbe bele perilo na sobicu in vatru. S pravilnim auienjam deaaieta šm polovico uapeha v pranju, naravno, da m mora tudi pri pranju pravilno postopati. Z milom nikdar ne drgnite nežne tkanina, ker bi valed tega pet—Mil in r-^ttak hrapave. Namočite perilo raje v paneeo Lcnc-eve raztopino, ki j« za tkanino popolnoma na- skodlijva- O poraba Ltra-a as mnogokrat tzptaća. Posor! Luz j« samo m sa dofehra la v neJnih zavoJOl Meščani! Naši predniki so bili veliki liubiteJji cvetlic. Ta dedščina je prihajala od mater na hčere, od očetov na sinove, da so v lop-šamju oken in s tem celih hiš tekmovali. V poslednjih letih pa opazujemo žalostno dejstvo, da ta lepa navada, mak slovenske duše in gostoljubnosti peša. Brez cvetja ni življenja, saj to oživlja vrt im hišo, se prilega tudi -na mizi, v dekliških nedrih :n v gumbnici. Cvetlice razveseljujejo hišo in pričajo značaj njenih prebivalcev, so pa tudi uteha bednih in žalostnih. V davnini je narod nekatere odbral za znake gostoljubnosti, ljubezni, zvestobe, ponižnosti, devi-štva in drugih čednostih, posamezne barve pa za različna čustva. Zato se je uv:ljavil pregovor, da kjer je cvetje rn petje, so dobri ljudje. Ljubljana nima simboličnega lica prebivalcev, zakaj njena zunanjost, s praznimi, na ulice zevajočimi okn; rn balkoni prikazuje popotnikom mrtvilo in skorajda povtnš-nost. Ta pojav trpko učinkuje na tujski promet in na razpoloženje meščanov samih, ker zavaja v dolgočasje in apatijo. Treba je v našo čast m dobrobit, da ta posrešek popravimo. V to svrho se je vstanovil na pobudo ldubljanske podružnice -»Sadjarskega ifl vrtnarskega društva* odbor, ki ga tvorijo zastopnici raznih korporaerj, tiska, umetnikov in vrtnarskih strokovnjakov, in si je nadel nalogo vsestransko delovati, tudi s potrebnimi navodili, da bodo vsa ok-ma in balkoni s cvetlicami izoplnjeni. Izvoljena Jurija bo poleti ogledala te cvetlične nasade in odlkovala z nagradami in priznanji. Naj bi bilo tekmovanje najčivahnei-še, da pokažemo tudi na zunaj tisto dobrosrčnost in gostoljubnost, kakor je v srcih vseh meščanov. Na sodelovanje va>bimo hišne posestnike, urade in vse meščane, da zadobi zopet Ljubljana najlepšo svatovske obleko. Po- klicni vrtnarji m ljubitelji cvetMe nai pripravijo zadostno mnofmo cvetličnih rastlin in naj odjemalcem pomagajo s strokovnrmi nasveti do uresničenja te lepe naloge. Prepričanj smo, da bo ta apel našel popotno razumevanje. Odbor za o lepša nje oken In balkonov t UoMjani. Proti trpinčen)« živali smo v sredo objavili teplo pisan ljubljanskega Nemca ki se nam je za objavo zahvalil s pismom, ki Se izpoporrdafc njegova izpodbudna izvajanja. »NailepSe se Vam zahvaljujem za sprejem moflh vrstic v Vaš Hst. ki je zopet dokazal, kako se vedno zavzame za vsak kulturen pokret. Lepi in očarjivi Lmb-Iiani bo le v čast, če se bo kot vodnica zavzela za varstvo prirode in živah. Izgovor: »Ah, saj je toliko nesrečnih budi, ki jim ie pomoč bolj potrebna kakor živalim,« rabMo le taks, ki tudi revežem mVdar ne pomagajo. Spraviti vso nesrečo s sveta, ni v človeški moči, in vedno bo dosti ubogih, nesrečnih ljudi, vedno dosti lačw>u trpinčenih živali. Ce bi čakaH tako dolgo, da bS bilo pomagano vsem ljudem, bi živali nikdar ne bile deležne zaščite. Ampak laiša labko človeško nesrečo, omejuje surovost in vsaj nekoliko pomaga vsak človek, če le hoče in 6e ljubi prirodo z vsem, kar živi in trpi. Bodite prsverient, da bom storil vse, kar mi je mogoče, in zbral prtjatelje varstva živali, pri tem pa ne bom nikdar pozabil ubogih Hudi, ker mora biti vsak prijatelj živah m prirode predvsem človek olj ub.€ Posnemajte dober zgled našega plemenitega prijatelja ln ravnajte se po njegovih besedah! Avgustus Muir: 7 Krog zločinov Roman Moilv je stopila korak nazaj. War-ner je stopil k nji in na njegovih drhte-čin ustnah in belih zobeh je bilo nekaj, kar io ie sipominjalo razjarjene zveri, pripravljene napasti nič hudega slutečo žrtev. Nenadoma se ii je odkrila brezmejna besnost, skrita za prijaznim smehljajem Johna VVarnerja. Njegova prijaznost je bila krinka, njegov dobrodušni smehljal grda laž. Za trenutek je pa srd izginil z njegovega obraza. Bil je zopet gospodar svoji'h strasti. Gledal k> je in Mollv je občudovala silo. s katero je znal 'krotiti svoio vročo kri. — Kaj ste mislili, da boste lahko odšli od tod kadar in kakor se vam bo zahotelo? — je vprašal. — Kaj ste mi-sirli. da vas izpustim po tem, kar veste o Hallamu in o meni. — Cinično se je zasmejal. — Ne morda, da bi nama mo-s?ti kaj dokazati, draga moja. — Tlesknil ie s prsti, kaleor bi počil z bičem. — Bas nasprotno. Ce bi hotel zdajle telefonirati poldciji in vas ovaditi, bi vam prisodili najmanj pet let ječe. Le poglejte, kakor ste preoblečeni — črna ob?eka, umetni lasje, umetne gube na obrazu — tako izpr em en jen a v (primeri z angleškim dekletom, s katerim je govoril detektiv na parniku med vožnjo čez Rokavski preliv! Molly se mu je umikala, njeni tenki, beli prsti so krčevito stiskah hrbet stola. Naenkrat se je zavedla, da je v oblasti Johna Warneria. Bil je preveč prebrisan, da bi zamudil to redko priložnost. Pa tudi Če bi se sama prijavila polici.ii in povedala vse po pravici, bi nič ne zaleglo, ker ni bilo dokazov proti Hallamu in War»nerju. Warnerju so se oči znova nekam čudno za&krile. — Kaj ko bi vam povedal, da sem zaljubljen v vas, Mol-lv? Kaj ko bi vam povedal, da vam pripravim domače ognjišče, kakršno si le more žejeri mlada žena. Mollv ie odskočila od njega ko da je stekel pes. — Pri meni ostanete, dekle, dokler vas ne sreča pamet. — je nadaljeval \Varner s posebnim glasom. Videla je, kako se bliža vratom in instinktivno je uganila, da jih kani zakleniti. Toda prehitela ga je in dosegla vrata pred njim. John Warner je zamolklo krHcnil in pjam-l naprej. Objel jo ie okrog pasu, toda vrata so bila že napol odprta. MoIly je napela vse svoje sile in se mu »iztrgala iz objema. Wamer io je hotel znova objeti, toda leva noga mu je spodrsnila na preprogi. Opotekal se je in predno je stal zopet trdno na nogah, je brk Mollv že sredi ozkega stopnišča- Zaloputnila je za seboj steklena v,rata. Ko je pa hitela skozi pičlo opremljeno sobo, se je nekaj zganilo in nehote se ie ozrla. Za vrati je stal mož krepke postave. Na robu čeljusti ie imel tenko brazgoti.no. MoWy ni mogla uganiti, je-li detektiv ali pa pajda-š Johna Warneria. V obeh primerih je mM nevaren. — Samo trenutek, prosim. Iztegnil je roko. kakor da k> hoče zadržati. Mollv je pa prestrašeno krik-nila. odprla je vrata na hodnik in hitela po do-Tgem stopnišču doli, kar so jo nesle noge. Signal Domotožje ie globoko vkoreninjeno in misli Mollv Langtonove so takoj splavale v sobico v Bloomsbury. kjer je stanovala odkar jo je bila zanesla usoda v London s trebuhom za kruhom. Warner je dejal, da ni varno vrniti se domov, ker ni izključeno, da preži na njo policija. Vendar bi lahko tvegala ta korak vsaj enkrat. Kdo bi jo mogel spoznati v tej obleki s svetlimi lasmi, njo, ki ima v resnici temne lase? Poleg tega ima v svoji sobici nekaj spominov, katere bi rada vzela, posebno amulet, o katerem so ji pravili, da ga je nosrla njena mati. Ta spomin ji je bal najdražji, kajti očeta in matere sploh ni poznala. Amulet je odločil. Vrne se na stanovanje, pove gospodinji, da se seli, ne da ji svojega novega naslova in znova stopi pred svet KlJnC ie nosila vedno s seboj, tako da Je lahko r>ri5U v hrso neopaženo. Smuknila ie skozi temno vežo v svojo sobico. Odložila je črn parišlci klobuk, na katerem so bili pritrjeni umetni svetli lasi«, ki so zakrivali njene temno kostanjeve. Potem si je obrisala z obraza umetno nacrtane gube, ki so tako temeljito izpremenile njen izraz. Začulo se je trkanje na vrata in glas mene sobarice. — Zdelo se mi je. da sem vas slišala priti, gospodična. Neka dama vas čaka že pol ure. Dejala je, da bi rada govorila z vami, predno odidete v pisarno. Rekla sem ji, da vas pričakujem danes dopoldne, pa je sklenila počakati vas. Caka v prodni' govorimici. Piše se Torrance. Je ista dama, ki ie že bila nekoč tu. Vesti, da nekdo čaka, se ie MoiIy tako ustrašila, da je malo manjkalo, da ni od strahu zakričala. Prvi hip je mislila, da io pričakuje dama, ki je v službi policije. Cim je pa sobarica povedala, kako se dama piše, se je Mollv spomrHJa. da ie ta ženska že bila r>ri nri in da ji je ponujala novo službo. Pomirila se je in žarek upanja je posijal v njeno zbegano srce. Gospa Tor-ranoe je bila gospodinja priletnega profesor-ja-učeniaka, katerega ime je bila Molly pozabila. Profesor je iskal tajnico, ki bi znala perfek»tno francosko in ki bi mogla prevajati v francoščino manjfca znanstvena dela. Priporoči li so mu MoHy. 2e prvič bi bila z veseljem sprejela to mesto, da ni imela pri Johnn Warn«rju tako dobre službe. Je prfšla profesorjeva gospodinja, da ii znova ponudi službo? Mottr ie začelo srce močneje utripati, ko je hitela v prednjo govorilnico. Profesorjeva gospodirrja, sivolasa dama med petdesetim in šestdesetim, ni izgubljala časa. temveč se je takoj lotila dela. Povedala je Molly, da profesor Caspian še vedno potrebuje ttd-nico. ki govori dobro francosko. A ti Je kaj upanja, da zapusti gospodična Moilv svojo dosedanjo shiibo m nastopt novo pri profesorju Caspian u ? Moilv so stopile solre v ofil tako je bila srečna. Sama previdnost je bedela nad njo. Pred petimi minutami je bila niena bodočnost $e mračna in negotova, zdaj je pa postjalo solnce rn io grelo i svojimi žarki. — Prosta sem in pridem lahko reak hip. zosr>2i. — je dejala MoHy vsa Sf*6-na. — Kej ste že odpovedali svojo dosedanjo službo, gospodična Langtono- va ? — Da. gospodar ie opustil trgovine. — Ah tako. Torej smem upati, da dobi profesor Caspian izpričevalo o vas od vašega bivšega gospodarja, če bo rreba? MoiIy ie to vprašanje zaprlo sapo. Priti zopet v sttk z Johnom Wame#-jem bi bjJo katastrofalno. Raje odklon* to laskavo ponudbo, kakor da bi riskirala kai takega. Povesila je oči in odgovorila: — Bojim se, da sem pozabrit sedanj! naslov svojeft Mviegt šefa. vo-spe. Pisarne v WesjlH*ielei u so ie ae- prtc Slegantni svet i^partffe pomladne ttece««f so obte G e, povrini tte 9 trenchccate itd. €>ti*Ghr*€M obtačifcM le pri tvrdšci 1 DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KO NAPREJ naffcažjesa rn najmodernejšega tapa naibotfšA svetovnih tovarn. Otro- a* vozački od oajpriproste£5e>ga do | najfinejšega modefa. todetatjejo se rudi po oteosa naročnika. Srvatni strogi, motorji, pneumatska, posade!. YeJfta irbera. najnižje cene. Prodaja na obroke. Cea*fci franko. »TRfĐtJHA« F. B. L, tovarna dvokote« in otroških vozičkov, Ljubljana, Karkvvškn cesta St. 4. J. MAČEK I4ufrtiana, AJeJksamdrova cesta št. 12 v oblekah m površnikih najcenejši! KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. številni hoteli, pen-Sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1 Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKES, Ljubljana (poleg- hotela štrukelj) Entfarjje, ažuriranje, predtiskanje takoj! HHa&uiortutni paph y*oc£«;a up%avu Vel-ka vrh. Krakovska ulica 7 v Ljubljani. 1665 Primorci, pozor! Prodam srednje veliko pos-estvo v Savinjski d*>l:.n-;. Cena okoW 200 tisoč Din. — Ravna lega. 30 minut od železniške postaje, hiša z novim gospodarskim poslopjem in več jo hov zeimlde. Natančnejše in-formac?je daje lastnik hiše Alojzij Praprotnik. p:smonoša. Domžale. 1667 Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. ^mmMmmmmmmmmmmmm Vsa pleskarska ln Hčarska dela izvrSuje točno, solidno ki po konkurenčnih cenah pod garancijo J. H L E B S pi-e ska rstvo in ličarsrtn«> Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. ure, zlatnina in srebrnina s popustom 15 % prj Ivan Pakiž Ljubljana. Pred ŠkoKio 15. Klavirje pianine, harmonije prodaja, izposo-juje, popravlja in čisto usrlašuje na>cene;e, tudi na obroke, tovarna klavirjev tt ARBINEK. Ljubljana, Gregorčičeva n. 5. Rimska cesta 2. 1487 Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega blajca, cemih ktavirjev! Kurpurjte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: Bosco-dorfer, Ste4nway. Forster Hofrl, Stingl r>riginaJ, ki so oe ■■■■■■ žrebanje razredne loterije Ihie 21. maja so bile naslednje pri nas ampl^mm srečke izžrebane: lil IVm 2000.— - št. 56.041, 69.155. Din 500.— št. 8.001, 9.711, 9.720. 13.St>7, 13.872, lb.015. 16.025, 1 h.070. 17.911, 27.712, 27.778, 33.776. 33.790. 33.794, 34.163. 34.166. 34.173, 34.197, 35.352. 35.368. 36.657. 36.670. 36.679. 37.703. 37.707. 37.719. 37.787, 38.165, 38.182. 38.194. 39.555, 39.558. 39.546, 39.568. 3Q.568. 46.633. 46.675, 47.414, 47.423, 47.443, 47.446, 47.461, 48.311, 48.324, 48.337, 48.380, 49.443. 56.014. 56.046. 36.052, 56.058, 57.313. 57.399, 58.813, 58.814, 58.850, 59.520. 67.556, 67.592, 68.726. 68.742, f>9.411. 73.765, 73.974, 73.967, 74.000, 75.066, 75.102, 75.127, 75.136, 75.164, 75.179, 75.180, 76.651, 77.220, 77.250, 77.279, 77.299, 78.006. 78.065, 84.188, 86.908, 86.931, 86.074. 87.261, 87.273. 87.853. 87.883. 87.890. 87.924, 87.949, 87.98R, 87.991. 89.136. 89.137. 91.334, 96.666. 96.667. 96.815. 96.817. 96.833. 96.849. 96.855, 96.868, 98.153. 98.163, 98.182. 98.183. 98.987. 98.998. I Včeraj dne 23. t. m. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 št. 16.038 Din 20.000 št. 33.538 Din lOtOOO štev.: 77.667, 33.204, 34.039 Din 4.000 štev.: 11.668, 35.571, 16.507, 36.298, 40.559, 62.775, 79.587, 20.320 Dfai 2.000: 22.367, 49.801, 59.423, 66.541, 92.237, 24.019, 27.503, 104.089, 18.318, 19.841, 21.952, 32.200, 36.950, 46.553, 48.850, 61.969, 71.527, 79.696, 94.249, 14.106, 18.135, 52.156, 63.932, 68.808, 89.924, 89.95.^, 93^6X, 13.902, 31.524, 44.597, 66.880, 78.989, 2.702, 8.171, 10.576, 18.243, 29.912, 37.872, 39.920, 39.307, 42.709, 46.432, 90.121, 90.065. Do 2. junija bodo izžrebani še naslednji večji dobitki: 2 Dremlje do Din 1.200.000.— IS premij no Din 20.000.— 2 » > » 500.000.— 32 » » * 10.000.— 2 1 » • 300.000.— 74 » ■ » 4.000 — 2 * » » 40.000,— 580 » » » 2.000.— 10 * » » 30.000.— 29.282 » » » 500.— Onim, ki so btte srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali 2» neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa. dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlatL Zadružna hranilnica Ljubljana Sv. Petra cesta 19. Šivalni stroji ,Crritener* .Adler* in kolesa, najbolj*! materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni strofi „TJ rani a** so *anio pri Jos. Petel Ljubljana Telefon 29 lo ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Poak v vezenja brezplačen najlepša in najcenejša darila dobite io nri tvrd k* A. FIICHN Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 btteiev in onodja §ct v&e oGdeCcvanje Ce&a Hrh. w KiSS, \Vien X.. Laxenbariserstra«*e 75 Ljubljanski jubilejni velesejem, koja F 95—97. Zastonj pošljemo vsakemu na zahtevo bogato iflustrovani cenov-rtik elektriČTuiih lestencev in drugih razsvetli. Tvorniško skladišče lestencev, Zagreb, Gundullćeva uL 7 99 da 3M' m. ml ?4> Izdelujejo se aajnovejdl ang-ledki modeli OTROŽK1H VOZIČKOV od priprostoga do aajfl-aejšega tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F. B. L« fovarna dvokole* in otro-kih vozičkov, Ljubljajaa, Karlovika oeata L. Najboljši češki blagom T^ajumoeno eistorolnene moško in damske hlapove zadnjih novosti r« pomladno ln letno vozijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE 5UKNA Siegel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. * najnižje tvomiške cene, - Najsolidnejsa izvršitev vseh naročil. - ria zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto- jUfji^c Josip flfe — Za »Narodno asJcarao«: Pam Jeaeržca. —. Za upravo ia dti k&ca: Otoa 60